1. No category

MATEMATIKA
4. RAZRED - 1. DVOMESEČJE
Temeljne osnove
Pokazatelji znanja,
spretnosti, vedenja,
prečnih zmožnosti
Števila
Prostor in figure
Merjenje , predvidevanja,
odnosi, statistika
Deskriptorji
Vsebine-Dejavnosti
Medpredmetna povezava
-Učenec razume, bere in
zapisuje števila v obsegu do
milijona.
-Zna razčleniti število na
mestne vrednosti.
-Zna seštevati in odštevati
števila v obsegu do milijona.
-Pozna poštevanko.
-Ugotavlja in vzpostavlja
relacije med naravnimi števili
(večkratniki, delitelji, …).
-Bere in zapisuje naravna
števila ter ob tem utrjuje
znanje o mestni vrednosti
števk.
-Številčni obseg do 10.000,
100.000 in 1.000.000, mestne
vrednosti in razčlenjevanje na
slednje.
-Zaporedje števil. Raba ničle.
-Seštevanje in odštevanje
pisno v obsegu do milijona.
-Avtomatizacija poštevanke.
 Slovenski jezik
 Italijanski jezik
 Glasbena vzgoja
-Učenec zna določati položaj
in lego raznih predmetov.
-Se zna orientirati v prostoru.
-Spozna vzporednost in
pravokotnost.
-Ugotovi in nariše osnovne
odnose med premico in točko.
-Skicira daljico, poltrak
pravokotni, vzporedni in
nevzporedni premici.





Slovenski jezik
Italijanski jezik
Zemljepis
Likovna vzgoja
Gibalna vzgoja
-Učenec zna rešiti primerne
tekstne naloge za
ugotavljanje predznanja.
-Prepozna matematične
probleme.
-Je sposoben razbrati
osnovne podatke iz
problemskih nalog.
-Je sposoben združevati
predmete po dani lastnosti.
-Z razumevanjem uporablja
doslej uvedeno matematično
izrazje v zvezi s štirimi
računskimi operacijam.
-Spoznavanje likov, ki nas
obdajajo.
-Vodoravna, navpična in
poševna lega.
-Premica, poltrak, daljica,
vzporedna in pravokotna
premica.
-Reševanje enostavnih
matematičnih problemov iz
življenjskih izkušenj in situacij.
-Reševanje problemov
rešljivih z matematičnim
računom in učenje pravilne
uporabe podatkov.
-Postavljanje v pravilno
zaporedje števil, barv, oblik in
dogodkov.





Slovenski jezik
Italijanski jezik
Naravoslovje
Zemljepis
Glasbena vzgoja
2. DVOMESEČJE
Temeljne osnove
-Števila
-Prostor in figure
-Merjenje , predvidevanja,
odnosi, statistika
Pokazatelji znanja,
spretnosti, vedenja,
prečnih zmožnosti
Deskriptorji
Vsebine - Dejavnosti
Medpredmetna povezava
-Učenec pozna množenje z
eno in dvomestnim
množiteljem.
-Pozna deljenje z
enomestnim deliteljem.
-Vadi seštevanje in
odštevanje s prehodom.
-Učenec je sposoben opisati
premike v prostoru.
-Je sposoben načrtati
premike v prostoru.
-Učenec množi z eno in
dvomestnim množiteljem.
-Deli z enomestnim deliteljem.
-Sešteva in odšteva
sprehodom.
Pisno seštevanje in
odštevanje s prehodom.
Množenje z eno in
dvomestnim faktorjem.
Deljenje z enomestnim
deliteljem z ostankom.
 Slovenski jezik
 Italijanski jezik
 Glasbena vzgoja
-Razume spremembe, ki jih
povzročaji premiki likov v
prostoru.
Premiki in obrati v prostoru.
Opisovanje in načrtovanje
poti.
-Učenec zna ubesediti
matematični problem.
-Zna rešiti probleme, ki so
rešljivi na več načinov.
-Pozna standardne merske
enote za dolžino (mm, cm,
dm, m, km) ter zna pretvoriti
merske enote za dolžino.
-Izmeri dolžino.
-Na podlagi analize besedila
nekega problema ugotovi,
katere informacije potrebuje,
da pride do cilja, izdela načrt
za potek reševanja in načrt
izpelje.
-Reševanje problemov
podanih z ustno ali pisano
besedo, ali številčnim
izrazom.
-Problemi z več možnimi
rešitvami.
-Standardne merske enote za
dolžino (mm, cm, dm, m, km).
-Pretvarjanje merskih enot za
dolžino ter ocenjevanje in
merjenje dolžine.










Slovenski jezik
Italijanski jezik
Zemljepis
Likovna vzgoja
Gibalna vzgoja
Slovenski jezik
Italijanski jezik
Naravoslovje
Zemljepis
Glasbena vzgoja
3. DVOMESEČJE
Temeljne osnove
Števila
Prostor in figure
Merjenje , predvidevanja,
odnosi, statistika
Pokazatelji znanja,
spretnosti, vedenja,
prečnih zmožnosti
Deskriptorji
Vsebine - Dejavnosti
Medpredmetna povezava
-Učenec osvoja tehniko
deljenja z dvomestnim
deliteljem.
-Pozna in imenuje dele
celote.
-Izvaja računsko operacijo
deljenja tudi z dvomestnim
deliteljem,ter množenja kot
preizkus pri deljenju.
Deljenje z dvomestnim
deliteljem, s čistimi
deseticami.
Prepoznavanje delov celote.
Številski izrazi.
 Slovenski jezik
 Italijanski jezik
 Glasbena vzgoja
-Učenec zna načrtati somerja.
-Pozna in zna opisati različne
like.
-V danih predmetih ali oblikah
ugotavlja simetrije ter
značilnosti le-teh.
-Prepozna like, ki nastanejo z
vrtenjem ali z vzporednimi
premiki danih likov.
Simetrija v likih.
Risanje in opisovanje
kvadrata, pravokotnika,
trikotnika in kroga.





Slovenski jezik
Italijanski jezik
Zemljepis
Likovna vzgoja
Gibalna vzgoja
-Učenec zna ugotoviti
odvečne podatke v problemu.
-Zna izbrati potrebne podatke.
-Pozna enostavne
kombinatorične odnose.
-Je sposoben sestaviti
enostavne grafikone.
-Pozna standardne merske
enote za težo ter velikostne
odnose med njimi
-Pri tehtanju uporablja merske
enote g, dag, kg, t.
-Računa z merskimi enotami
g, dag, kg, t.
-Pretvarja standardne merske
enote g, dag, kg, t.
-Razume "koristnost" uporabe
standardnih merskih enot in
se privaja na decimalni
merski sistem.
-Na podlagi analize besedila
nekega problema ugotovi,
katere informacije potrebuje,
da pride do cilja, izdela načrt
za potek reševanja in načrt
izpelje.
-Reševanje problemov z
odvečnimi podatki in izbira
potrebnih podatkov.
-Kombinatorika s 3 ali 4
elementi.
-Standardne merske enote za
težo (g, dag, kg, t).
-Pretvarjanje merskih enot za
težo ter ocenjevanje in
merjenje teže.





Slovenski jezik
Italijanski jezik
Naravoslovje
Zemljepis
Glasbena vzgoja
4. DVOMESEČJE
Temeljne osnove
Števila
Prostor in figure
Merjenje , predvidevanja,
odnosi, statistika
Pokazatelji znanja,
spretnosti, vedenja,
prečnih zmožnosti
Deskriptorji
Vsebine - Dejavnosti
-Učenec pozna medsebojne
odnose med računskimi
operacijami
-Osvoji tehniko vseh štirih
računskih operacij.
-Učenec riše in opisuje
kvadrat, pravokotnik.
-Izvaja štiri računske
operacije in obvlada računske
postopke - algoritme.
-Odnos seštevanjeodštevanje in deljenjemnožnje.
-Vaje v vseh štirih računskih
operacijah.
-Risanje in opisovanje
kvadrata, pravokotnika,
trikotnika.
-Učenec je sposoben rešiti
probleme na več načinov.
-Zna ugotoviti manjkajoče
podatke v nalogi.
-Zna obrazložiti diagrame.
-Zna opisati postopek
dogajanja
-Pozna standardne merske
enote za prostornino in
velikostne odnose med njimi.
-V preprostih konkretnih
primerih pretvarja merske
enote
-V preprostih konkretnih
primerih računa s časovnimi
enotami.
-Na podlagi analize besedila
nekega problema ugotovi,
katere informacije potrebuje,
da pride do cilja, izdela načrt
za potek reševanja in načrt
izpelje.
-V preprostih konkretnih
nalogah izračuna obseg
kvadrata in pravokotnika.
-Reševanje problemov z
odvečnimi podatki.
-Branje in obrazložitev
različnih diagramov.
-Standardne merske enote za
prostornino (ml, dl, l, hl),
pretvarjanje merskih enot za
prostornino.
Medpredmetna povezava
 Slovenski jezik
 Italijanski jezik
 Glasbena vzgoja










Slovenski jezik
Italijanski jezik
Zemljepis
Likovna vzgoja
Gibalna vzgoja
Slovenski jezik
Italijanski jezik
Naravoslovje
Zemljepis
Glasbena vzgoja
Kompetence ob koncu 4. razreda








Učenec razvije pozitiven odnos do matematike, tudi po zaslugi mnogih izkušenj, ki so ga prepričale, da je matematično znanje koristno za delovanje v stvarnosti.
Zanesljivo obvlada pisno računanje in računanje na pamet z naravnimi števili.
Z uporabo najnavadnejših naprav za merjenje in še posebej pa geometrijskega orodja (ravnilo, šestilo, trikotnik) zaznava in prikazuje oblike, odnose in strukture, ki so v
naravi ali jih je ustvaril človek.
Uporablja ustrezne predstavitve podatkov in zna v primernih situacijah te predstavitve uporabiti za pridobivanje informacij.
Opiše in klasificira like na podlagi geometrijskih značilnosti in uporablja raznovrstne konkretne modele.
Problemov se loteva z različnimi strategijami in se zaveda, da večkrat obstaja tudi več rešitev.
Posreči se mu rešiti lahke probleme (ne nujno z enega samega področja), pri tem ohrani nadzor nad postopkom reševanja in nad izidi ter ustno razloži postopek, po
katerem je problem reševal.
Prepozna negotove situacije in se o tem pogovarja z vrstniki ter uporablja izraze kot »bolj verjetno je« in »manj verjetno je«, v najenostavnejših primerih zna podati začetno
kvantifikacijo.