1. No category

SLOVENSKO ZDRUŽENJE ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED
SPOROČIL A 27
Slovenskega združenja elektroenergetikov
CIGRÉ-CIRED, št. 27, marec 2011, letnik 13
MAREC
2011
CONSEIL
INTERNATIONAL
DES GRANDS
RÉSEAUX
ÉLECTRIQUES
CONGRÈS
INTERNATIONAL
DES RÉSEAUX
ELECTRIQUES
DE DISTRIBUTION
Tajništvo:
Ljubljana-Brdo
Tehnološki park 20 c 2/3
Tel./faks: 05/05 997 28 42
VABLJENI NA 10. KONFERENCO
SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
CIGRÉ-CIRED
E-mail: info@cigre-cired.si
DŠ: SI8306191
TR: 02010-0015857817 NLB
SLOVENSKO ZDRUŽENJE ENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED
Tajništvo:
Tehnološki park 20 c, 1000 Ljubljana, tel/faks: 05 997 28 42, info@cigré-cired.si
Tajnica: ga. Milena Petrič (Uradne ure: vsak dan od 8.00 do 12.00)
PREDSEDSTVO SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED
OD LETA 2009 DO LETA 2013
Predsednik: mag. Krešimir BAKIČ, ELES, Ljubljana
Generalni sekretar: dr. Miloš PANTOŠ, UL, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
Podpredsedniki: mag. Ladislav TOMŠIČ, Dravske elektrarne, Maribor
dr. Franc ŽLAHTIČ, MG, Direktorat za energijo, Ljubljana
mag. Marko SENČAR, Javna agencija za energijo RS, Maribor
dr. Jože VORŠIČ, UM, FERI, Maribor
Franc LESKOVEC, upokojenec, Ljubljana
Predsednik TK CIGRÉ: dr. Maks BABUDER, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana
Predsednik TK CIRED: dr. Zvonko TOROŠ, Elektro Primorska, Nova Gorica
Predsedniki študijskih komitejev CIGRÉ
CIGRÉ
ŠK A1
ŠK A2
ŠK A3
ŠK B1
ŠK B2
ŠK B3
ŠK B4
ŠK B5
ŠK C1
ŠK C2
ŠK C3
ŠK C4
ŠK C5
ŠK C6
ŠK D1
ŠK D2
ŠK D3
Študijski komite
Sinhroni stroji in elektrarne
Transformatorji
Visokonapetostna oprema
Kabelski vodi
Nadzemni vodi
Postaje
Energetska elektronika in DC sistemi
Zaščita, meritve in avtomatizacija
Razvoj in ekonomija sistemov
Obratovanje in vodenje sistemov
Okoljska problematika sistemov
Tehnične značilnosti sistemov
Regulacija in trg električne energije
Distribucijski sistemi in razpršeni viri
Materiali in nove preizkusne tehnike
Informacijsko komunikacijske tehnologije
Smart Grids (Pametna omrežja)
Predsedniki študijskih komitejev CIRED
CIRED
ŠK 1
ŠK 2
ŠK 3
ŠK 4
ŠK 5
ŠK 6
Študijski komite
Omrežne komponente
Kakovost električne energije in EMC
Obratovanje, vodenje in zaščita
Razpršeni viri - upravljanje in izkoriščanje energije
Razvoj distribucijskih sistemov
Organizacijske veščine vodstva
Predsednik študijskega komiteja
mag. Matjaž Peternel (EIMV)
dr. Maks Berlec (UL, FE)
dr. Maks Babuder (EIMV)
Iztok Bartol (Elektro Ljubljana)
mag. Srečko Lesjak (ELES)
Ivan Leban (IBE)
dr. Rafael Mihalič (UL, FE)
dr. Tadeja Babnik (ELPROS)
dr. Miro Žunec (ELES)
dr. Pavel Omahen (ELES)
mag. Aleš Kregar (ELES)
dr. Jože Voršič (UM, FERI)
dr. Dejan Paravan (GEN-I)
dr. Zvonko Toroš (Elektro Primorska)
Tim Gradnik (EIMV)
mag. Peter Ceferin (SMARTCOM)
dr. Miloš Pantoš (UL, FE)
Predsednik študijskega komiteja
Srečko Mašera (Elektro Celje)
mag. Peter Bergant (Elektro Ljubljana)
Milan Švajger (Elektro Ljubljana)
Franc Toplak (Elektro Maribor)
Miha Žumer (Elektro Gorenjska)
Matjaž Osvald (Elektro Ljubljana)
Stiki z javnostmi: mag. Drago Papler
Aktiv seniorjev CIGRÉ
Predsednik
dr. Franc Jakl
SPOROČILA Slovenskega združenja energetikov CIGRÉ-CIRED, št. 27, marec 2011, letnik 13
Urednik: Drago Papler
Besedila: Krešimir Bakič, Matej Čoga, Drago Papler, Franc Jakl, Tim Gradnik, Lado Tomšič, Aleš Kregar, Janez Zakonjšek
Naklada: 350 izvodov
ISSN 1408-9378
Tisk:
Tiskarna Littera picta, d.o.o.
Kazalo
10. konferenca slovenskih elektroenergetikov 2011...................................................................... 3
• Splošne informacije.................................................................................................................................................................. 3
• Prijavljeni referati po študijskih komitejih............................................................................................................................... 3
Preliminarni program konference................................................................................................ 14
Prijava na konferenco .................................................................................................................. 15
• Sponzorji konference in razstavni prostori. .......................................................................................................17
• Člani slovenskega združenja CIGRÉ-CIRED predlagajo kandidate za priznanja...............................................18
Razpis za referate za zasedanje CIGRÉ Pariz 2012...................................................................... 20
• Procedura za dva nacionalna referata................................................................................................................24
Mednarodna konferenca distributerjev CIRED v Frankfurtu 2011.............................................. 25
• Slovenski referati................................................................................................................................................25
• Organizacija potovanja.......................................................................................................................................25
Novice iz Slovenije........................................................................................................................ 26
• Podelitev Bedjaničevih priznanj............................................................................................................................................. 26
• Drugi posvet Smart Grids v Sloveniji v naši organizaciji....................................................................................................... 27
• Druga proslava Dneva slovenskih elektroenergetikov 14. 4. 2011........................................................................................ 28
• Starosta slovenske avtomatizacije – guru v reviji PAC World................................................................................................ 28
• S seje predsedstva v februarju 2011...................................................................................................................................... 28
Poročila o delu v mednarodnih študijskih komitejih CIGRÉ........................................................ 29
• A1 – Rotating Electrical Machines...................................................................................................................... 29
• A2 – Transformers.................................................................................................................................................................. 29
• B2 – Overhead lines................................................................................................................................................................ 29
• B 3 – Substations.................................................................................................................................................................... 29
• B 5 – Protection and Automation............................................................................................................................................ 29
• C 1 – System development and Economy............................................................................................................................... 30
• C 3 – System Environmental Performance............................................................................................................................. 30
• Znanstveni članki v reviji ELECTRA. ..................................................................................................................................... 30
• Poročilo o zasedanju delovnih skupin za nadzemne vode...................................................................................................... 31
Energetska politika v Sloveniji..................................................................................................... 32
• Sporočilo za javnost............................................................................................................................................32
Intervju z našim članom – Janezom Zakonjškom.......................................................................... 35
Zgodovinski utrinki: Svet in Slovenija.......................................................................................... 38
• Kako je bila izbrana nazivna frekvenca elektroenergetskega sistema?.............................................................38
1
10. konferenca slovenskih elektroenergetikov
CANKARJEV DOM
Ljubljana
30. maj 2011 31. maj 2011
1. junij 2011
Prednostne teme 10. konference
10. KONFERENCA SLOVENSKIH
ELEKTROENERGETIKOV 2011
Splošne informacije
Deseta jubilejna konferenca slovenskih elektroenerge­
tikov bo potekala od 30. maja do 1. junija v Ljubljani v
Cankarjevem domu. Drugo preddverje Cankarjevega doma
bo v treh dnevih konference v celoti zasedeno z dogodki
kot so razprave o prednostnih temah slovenskega in sveto­
vnega elektroenergetskega sistema po študijskih komitejih,
panelnimi razpravami, predstavitvami novosti proizvajalcev
opreme za elektroenergetiko, predstavitvami storitev za
podjetja elektrogospodarstva, javnimi razpravami o stanju
v slovenskem elektrogospodarstvu, problematiki umeščanja
energetskih objektov v prostor, zelenimi tehnologijami in
drugim aktualnimi temami sedanjega časa.
Organizatorji konference poskušajo organizirati tudi raz­
stavo električnih avtomobilov in več pozornosti posvetiti
najnovejšim tehnologijam na področju e-mobilnosti. S tem
ciljem bo organiziran tudi posebni panel na temo električni
avtomobili ob pomoči Elektra Ljubljana, ki je na svojem
območje zgradila že nekaj polnilnic za električne avtomobile.
Prednostne teme:
PT 1:Življenjska doba rotacijskih strojev in ocenjevanje
tveganja odpovedi.
Vzdrževanje na podlagi stanja/tveganja;
Preprečevanje odpovedi;
Analiziranje in prognoziranje odpovedi;
Preizkušanje in diagnosticiranje;
Ekonomska upravičenost ocenjevanja tveganja odpo­
vedi.
PT 2:Vpliv zahtev elektroenergetskega sistema in pogojev
na rotacijske stroje.
Nenormalne razmere v elektroenergetskem omrežju,
harmoniki in stabilnost;
Okvare v elektroenergetskem omrežju;
Spremembe zahtev trga.
PT 3:Posodobitev/rekonstrukcija sinhronskih generator­
jev.
PT 4:Pogoni z velikimi motorji.
PT 5:Rotacijski stroji za distribuirano proizvodnjo in pro­iz­
vodnjo iz obnovljivih virov (vetrne elektrarne, male
hidroelektrarne, mikro turbine).
PT 6:Testiranje, monitoring in diagnostični sistemi sinhronskih
generatorjev.
PT 7:Obratovalne izkušnje v povezavi z dogodki ali vzdrže­
vanjem.
PT 8:Načini obratovanja črpalnih elektrarn – prve izkušnje.
Referati:
A1-01
A1-02
A1-03
A1-04
Cankarjev dom, Ljubljana
Prijavljeni referati
po študijskih komitejih
SEKCIJA CIGRÉ (147 referatov)
Rotacijski stroji in problematika elektrarn
CIGRÉ ŠK A1
A1-05
A1-06
A1-07
S. Limari, L. Haxhiu: Izbor tehnologije za novo TE
Kosovo 2 x 300 MW
(vabljeno predavanje)
M. Bugeza, A. Kragelj, D. Kopše, Z. Košnjek,
H. Lavrič, D. Makuc, R. Fišer, J. Kragelj: Sistem
za on-line detekcijo in diagnostiko kratkih stikov
v vzbujalnem navitju sinhronskih generatorjev
D. Papler, M. Flegar: Razvoj sončnih elektrarn,
monitoring in analize proizvodnih učinkov
D. Papler, J. Basej: Posodobitev akumulacijske
hidroelektrarne Lomščica – pozitivni učinki pri
proizvodnji električne energije
Z. Milojković: Oblikovanje dušilnega navitja
sinhronih strojev
I. Zagožen, V. Gabrijelčič, O. Orešković,
G. Orešković: Sistem za monitoring
vibrodinamičnega stanja reverzibilnega agregata
ČHE Avče
E. Zidarič, M. Jelenko, A. Kozinc, Z. Košnjek:
Zamenjava plinskih turbin 3 x 23 MW v TE Brestanica
Predsednik: mag. Matjaž Peternel, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Ladislav Tomšič, univ. dipl. inž. el.
3
Prednostne teme 10. konference
Transformatorji
CIGRÉ ŠK A2
Energetski kabli
CIGRÉ ŠK B1
Predsednik: dr. Maks Berlec, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Iztok Jerman, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Novi prijemi na področju konstruiranja transformatorjev
(izračun dielektričnih obremenitev, izračun dodatnih
izgub, izračun prenosa toplote).
PT 2:Transformator v obratovanju (življenjska doba,
vzdrževanje, novi postopki revitalizacije).
PT 3:Poškodbe transformatorjev (vrste in vzroki poškodb,
popravila).
PT 4:Nove metode preizkušanja transformatorjev.
Predsednik: Iztok Bartol, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Matjaž Keršnik, univ. dipl. inž. el.
Referati:
A2-01
A2-02
M. Sajko, I. Jerman: Meritev frekvenčne
karakteristike transformatorja
A. Polajner, M. Hrast, D. Škamperle,
M. Pezdirc: Postavitev prečnega transformatorja
v RTP Divača
Visokonapetostna oprema
CIGRÉ ŠK A3
Predsednik: dr. Maks Babuder, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Stane Vižintin, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Razvoj VN opreme glede na vse večje zahteve zagotav­
ljanja zanesljivosti obratovanja elektroenergetskega
sistema in okoljevarstvene zahteve.
PT 2:Opazovanje stanja in vzdrževanje VN opreme skozi
vso življenjsko dobo.
PT 3:Možnosti za uvajanje novih tehnologij na področju VN
tehnike.
Referati:
A3-01
A3-02
A3-03
A3-04
A3-05
A3-06
A3-07
4
M. Bečan, J. Strmec: Statistična analiza preskočne
karakteristike samoobnovljive izolacije
S. Vižintin: Razvoj kompozitne izolatorske verige za
400 kV nadzemne vode
M. Bečan, J. Strmec: Sistematično zbiranje, ocena in
analiza rezultatov meritev izolacije VN naprav
L. Belak, J. Pihler: Načrtovanje strategije obnove in
posodobitve RTP z uporabo RCM metode v ELES-u
D. Koritnik: Analiza stanja VN izolacijskih elementov
med obratovanjem na osnovi delnih praznitev
S. Podkoritnik: Statistična obravnava električne
porušitve 110 kV izolacije daljnovodov in primerjava
izolacijskih nivojev
J. Hrastnik: Ugotavljanje stanja kovinsko oksidnih
odvodnikov prenapetosti na osnovi meritev
temperature
Prednostne teme:
PT 1:Trendi razvoja VN in SN kabelske tehnike ter konektor­
skih elementov.
PT 2:Novi projekti VN kablov v Sloveniji.
PT 3:Diagnostika in izkušnje v obratovanju kablov.
PT 4:Izkušnje z večžilnimi SN kabli.
PT 5: Problematika kabliranja VN vodov.
Referati:
B1-01
B1-02
B1-03
B1-04
B1-05
B1-06
B1-07
B1-08
B1-09
B1-10
D. Žabjek: Atmosferske prenapetosti v prehodnih
točkah kabel – vod
S. Zupan, D. W. Brugg: Vpliv tehnologije izdelave
(proizvodnje) na lastnosti kablov za visoke in zelo
visoke napetosti
L. Paulini: Diagnostika energetskih kablov
J. Strmec, M. Bečan: Učinki kabliranja 110 kV EEO
na prenosne in kratkostične razmere
Z. Zajc, B. Sterle, D. Gerbec: Problematika izvedbe
110 kV povezave RTP Šiška – RTP Litostroj
H. Bringsell: Sodobni 3 žilni SN XLPE kabli in njihov
vpliv na znižanje skupnih stroškov
I. Buser: Izboljšanje tehnologije vgrajevanja TBF –
geotermalnih zasipov z uporabo heterogenih zmesi
in geotekstilov (kablovod 110 kV RTP Litostroj – RTP
Šiška)
I. Kobal, M. Janša: Preizkušanje VN in SN kablov
M. Pirc: Vzpostavljanje programa nadzora staranja
električnih kablov v Nuklearni elektrarni Krško (NEK)
M. Testen: Gradnja 110 V kablovodov v Sloveniji
Nadzemni vodi
CIGRÉ ŠK B2
Predsednik: mag. Srečko Lesjak, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Borut Vertačnik, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Problematika vodnikov in spončnega materiala na
daljnovodih (predvsem termične obremenljivosti,
monitoring, utrujanje materiala ipd.).
PT 2:Meteorologija, zimske dodatne obtežbe in vetrovne
obremenitve vezano na DV.
PT 3:Oblikovanje okoljsko prijaznejših daljnovodov.
PT 4:Izolacija daljnovodov.
PT 5: Diagnostika daljnovodov in vzdrževanje daljnovodov.
PT 6:Optični kabli pri daljnovodih (vgradnja, tehnične
rešitve, testiranje, okvare).
PT 7: Problematika uvajanja novih pravil za projektiranje DV.
Prednostne teme 10. konference
Referati:
B2-01
B2-02
B2-03
B2-04
B2-05
B2-06
B2-07
B2-08
B2-09
B2-10
B2-11
B2-12
B2-13
B2-14
B2-15
H. Kifle, B. Volk, V. Kalin, R. Cvelbar,
D. Zimic: Vgradnja ZTAL/HACIN 243/39 vodnikov
v omrežju ELES-a
G. Lakota Jeriček, V. Djurica: Sprotno določanje
tokovne obremenljivosti vodnikov na podlagi podatkov
sistema za monitoring daljnovodov
E. Slokan, G. Štumberger: Kontrola ustreznosti
varnostnih višin daljnovoda 110 kV s pomočjo
optimizacije
K.-H. Cohnen: VALCAP – Monitoring in ocenjevanje
obremenitev visokonapetostnih nadzemnih vodov in
kablov
K. Deželak, D. Deželak, G. Štumberger,
F. Jakl: Vpliv vetra in sončnega sevanja na tokovno
obremenitev daljnovoda
K. Deželak, G. Štumberger, J. Kadiš, F. Jakl:
Določitev emisij hrupa
S. Vižintin: Optimalna rešitev za kompaktiran 110 kV
enosistemski nadzemni vod z odvodniki
B. Zemljarič, M. Jerele: Izzivi projektiranja
kompaktiranega 110 kV daljnovoda s togimi
kompozitnimi izolatorskimi konzolami
R. Ferlič, S. Lesjak, R. Maruša, G. Kosič:
Izkušnje uporabe kompozitnih izolatorjev na 110
kV daljnovodih v onesnaženi atmosferi prenosnega
omrežja ELES-a
J. M. Seifert, G. Kosič: Analiza lastnosti silikonskih
izolatorjev v ekstremno onesnaženih področjih, skozi
daljše časovno obdobje
J. Rebolj: Vpliv nagnjenosti terena na nosilnost
temeljev in vplivi na konstrukcijo
T. Pungartnik, V. Lovrenčič, B. Barl: Uporaba
havarijskih stebrov pri sanaciji poškodovanega stebra
110 kV daljnovoda
K. Bakič: Nov skupen evropski standard za
projektiranje in gradnjo nadzemnih vodov
J. Rebolj, M. Starašinič: Vpeljava standarda SIST EN
50341 v prakso projektiranja daljnovodov
J. Rebolj, M. Starašinič, J. Selan, M. Šadl:
Vpeljava 3D programskih orodij v prakso projektiranja
daljnovodov in stikališč
Razdelilne postaje
CIGRÉ ŠK B3
Predsednik: Ivan Leban, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Marko Testen, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Izkušnje pri izgradnji in projektiranju s plinom izoliranih
stikališč.
PT 2:Inovativni pristopi pri rekonstrukcijah VN stikališč.
PT 3:Spremembe v konceptih krmiljenja, zaščite in lastne
porabe, kot posledica najnovejših tehnologij.
Referati:
B3-01
B3-02
B3-03
B3-04
T. Štrumbelj, D. Lenarčič, M. Hrast: Vgradnja
transformatorja s prečno regulacijo v RTP Divača
A. Kovač, D. Stich, D. Taljan, I. Dover:
Rekonstrukcija 110 kV stikališča HE Dravograd
T. Štrumbelj: Obnova cevnih zbiralnic v prostozračnih 400 kV stikališčih
M. Smole: Neodvisnost napajalnih virov in nova
stikalna oprema lastne rabe
Enosmerni prenosi in energetska
elektronika
CIGRÉ ŠK B4
Predsednik: prof. dr. Rafael Mihalič, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
prof. dr. Igor Papič, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Tehnike, trendi razvoja in uporaba koncepta FACTS.
PT 2:Vloga koncepta FACTS v omrežjih prihodnosti.
PT 3:Uporaba FACTS tehnologije v slovenskem EES.
PT 4:Vrednotenje investicij v tehnologijo FACTS.
Referati:
B4-01
B4-02
B4-03
B4-04
B4-05
V. Ažbe, R. Mihalič: Računalniški program za
predstavitev naprav FACTS
v elektroenergetskem omrežju
M. Andolšek, R. Mihalič: Uporaba teorije
energijskih funkcij s pomočjo programa za simulacijo
dinamičnih pojavov v EES
V. Ažbe, R. Mihalič: Analiza delovanja dvojno
napajanega stroja ob kratkem stiku
A. Božiček, B. Blažič, I. Papič: Napredni prediktivni
regulacijski algoritem za optimalno vodenje
statičnega kompenzatorja
R. Mihalič, M. Suhadolc, A. Vinkovič: Tokovni
modeli naprav FACTS za trifazni izračun pretokov moči
z Newton-Raphsonovo metodo
Zaščita, avtomatizacija in meritve
CIGRÉ ŠK B5
Predsednica: dr. Tadeja Babnik, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Igor Kurent, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Vpliv obnovljivih virov energije na zaščito, avtomati­
zacijo in meritve v EES.
PT 2:Novosti in trendi na področju zaščite, vodenja in
meritev EES.
PT 3:Komunikacijske povezave za prenos kriterija distančne
zaščite.
PT 4:Primeri iz prakse – netipični dogodki v EES-u povezani
z delovanjem/nedelovanjem zaščitnih sistemov.
5
Prednostne teme 10. konference
Referati:
B5-01
B5-02
B5-03
B5-04
B5-05
B5-06
P. Ceferin, I. Štih, Ž. Perko: Rešitve in izkušnje
pri uvajanju IP/Ethernet sistemov za prenos kriterija
distančne zaščite
A. Divjak: Spojna oprema za prenos kriterija
distančne zaščite za PLC zveze
B. Polajžer, B. Grčar: Impedančni kriterij za
določitev lokacije okvare na daljnovodih
I. Dover, T. Markelj, M. Al-Ayoub, D. Taljan:
Daljinsko vodenje brez posadke na DEM – stanje
danes in v prihodnosti
D. Kranjčič: Posodobitev in razširitev procesnega
sistema ABB Advant
M. Podboj, Z. Gajić, B. Traven, A. Kraševec:
Zaščita prečnega transformatorja RTP Divača
Ekonomika in razvoj sistemov
CIGRÉ ŠK C1
Predsednik: dr. Miro Žunec, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Gorazd Škerbinek, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Načrtovanje energetskega razvoja Slovenije v kon­
tekstu evropske energetske politike.
PT 2:Upravljanje s premoženjem elektrogospodarskih podje­
tij (Asset Management) z upoštevanjem novih pristo­
pov v proizvodnji, prenosu in distribuciji. Učinkovitost
naprav, možni prihranki z novimi tehnologijami.
PT 3:Ekonomika v elektrogospodarstvu. Učinkoviti tarifni
sistemi. Globalni in lokalni vplivi na cene električne
energije in kako omogočiti večjo konkurenčnost slo­
venskemu gospodarstvu s pametno energetsko po­
litiko?
Referati:
C1-01
C1-02
C1-03
C1-04
C1-05
C1-06
C1-07
C1-08
6
A. Urbančič, S. Merše, B. Sučić, D. Staničić,
P. Lah, M. Česen, M. Pušnik, A. Podgornik:
Nacionalni energetski program – strokovne podlage
za odločanje
A. Podgornik, D. Staničić, B. Sučić, A. Urbančič:
Vloga sektorja elektroenergetike pri doseganju
slovenskih ciljev podnebno energetskega paketa EU
D. Papler: Ekonomska politika spodbud za
proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov
D. Papler: Ekonomska upravičenost ali ekonomika
družbenih koristi sončnih elektrarn?
D. Papler, Š. Bojnec: Ekonomski učinki
subvencioniranja proizvodnje električne energije
v bioplinskih napravah
G. Zlatarev, M. Kirbiš: ČE Kozjak v EES Slovenije –
možni načini obratovanja
G. Zlatarev, M. Kirbiš: Vpliv ČE Kozjak na
obratovanje Dravskih elektrarn
M. Senčar: Usklajevanje razvojnih načrtov
prenosnega omrežja ob začetku delovanja ACER
C1-09
C1-10
C1-11
C1-12
C1-13
C1-14
S. Jamšek, D. Brečevič, M. Markovič: Standard PAS
55 in možnosti uporabe principov standarda v slovenski
elektroenergetiki
K. Bakič: Globalna prenosna omrežja prihodnosti z
upoštevanjem novih nastajajočih tehnologij
D. Brečevič, S. Jamšek, E. Rojnik, B. Sučić:
Razvoj elektroenergetskega omrežja RS v kontekstu
doseganja ciljev energetske politike EU
J. Jurše, L. Valenčič: Možnosti dolgoročnega razvoja
prenosnega omrežja Primorske
K. Bakič, J. Lodrant, R. Kadyrov: Strateško
načrtovanje jalovih virov s pomočjo inteligenčnih
sistemov
D. Papler, Š. Bojnec: Konkurenčne prednosti
dobaviteljev na liberaliziranem trgu z električno
energijo
Obratovanje in vodenje sistemov
CIGRÉ ŠK C2
Predsednik: dr. Pavel Omahen, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Zoran Marčenko, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Izzivi v obratovanju slovenskega EES, ki jih povzročajo
vse večje in vse bolj naključne spremembe proizvodnje
in porabe v njem, kakor tudi velikost in smeri pretokov
oz. tranzitov moči.
PT 2:Nova orodja, algoritmi in ukrepi za detekcijo nevarnih
obratovalnih stanj v smislu zagotavljanja zanesljivega
obratovanja sistema v normalnih in kriznih stanjih.
PT 3:Smeri razvoja sistemov vodenja EES na kontinental­
nem, regijskem, nacionalnem in lokalnem nivoju.
Referati:
C2-01
C2-02
C2-03
C2-04
C2-05
C2-06
C2-07
C2-08
C2-09
U. Gabrijel, Z. Marčenko: Nekateri obratovalni
vidiki vodenja in razvoja prenosnega sistema
P. Omahen: Aktualne obratovalne razmere v EES
Slovenije po vključitvi PT v Divači in ČHE Avče
L. Belak, G. Hrovat: Elektroenergetska analiza
obratovanja dolenjske 110 kV zanke
B. Polajžer, D. Dolinar, J. Ritonja, R. Brezovnik,
A. Semprimožnik, T. Tomšič, J. Kostevc: Delovanje
primarne regulacije v slovenskem elektroenergetskem
sistemu
A. Žertek, G. Verbič, M. Pantoš: Sodelovanje
vetrnih elektrarn pri regulaciji frekvence
D. Matvoz, M. Maksić, R. Polner: Možnosti
vključitve HE na srednji Savi s stališča dinamične
stabilnosti
M. Dolinar, M. Rejc, M. Pantoš, J. Tome,
U. Gabrijel: Opredelitev relevantnega podatkovnega
območja za ocenjevalnik stanja
U. Rudež, R. Mihalič: Uporaba drugega časovnega
odvoda frekvence pri podfrekvenčnem razbremenjevanju
A. Souvent, R. Mandeljc, E. Mandeljc, E. Halilović:
Sistem za napredno vizualizacijo EES ODIN
Prednostne teme 10. konference
C2-10
– Koliko lahko visoko učinkovite naprave, tehnološke
možnosti (kot so: UHV, HVDC, FACTS, PST ...) in
distribuirana proizvodnja pomagajo pri zniževanju
vplivov na okolje;
– Okoljska vprašanja povezana s pametnimi omrežji
(smart grids); razmerje »cost/benefit« pri »smart
grids« tehnologijah v distribucijskih omrežjih pove­
zano z vplivi na okolje.
J. Bizjak, J. Kragelj, E. Poš, Ž. Schreiner:
Predstavitev izkušenj pri koordinaciji vzdrževanja EE
naprav ter možnosti razvoja v smeri standarda VDE
V 0109-x
Okoljska problematika sistemov
CIGRÉ ŠK C3
Predsednik: mag. Aleš Kregar, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Minče Mandelj, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Problematika umeščanja elektroenergetskih objektov
v prostor in njihov vpliv na okoljske sestavine.
– Vplivi elektroenergetskih objektov na okolje (EMS,
hrup, biološki sistemi, razvrednotenje zemljišč itd.;
metode in merila za kvantifikacijo, kontrolo in ovred­
notenje);
– Prikaz konkretnih problemov povezanih z vplivi
elektroenergetskih objektov na okolje;
– Praktični ukrepi zmanjševanja vplivov na okolje pri
načrtovanju, projektiranju, gradnji, obratovanju in
vzdrževanju (flora in favna, hidrologija in kakovost
vode, hrup, kakovost zraka, stabilnost zemljišča,
pokrajina in vizualni vpliv, uporaba zemlje, vpliv
na ljudi, električno in magnetno polje, socialno
ekonomski vpliv, ceste in promet);
– Praktične izkušnje pri pridobivanju lokacij spričo
aktualne prostorske zakonodaje in posledice spre­
memb prostorske in okoljske zakonodaje;
– Izkušnje pri komunikaciji med udeleženci v procesu
umeščanja elektroenergetskih objektov v prostor;
– Metodologije SEA (celovita presoja vplivov na okolje)
in EIA (presoja vplivov na okolje) pri načrtovanju
elektroenergetskega sistema.
PT 2:Lokalni in globalni vplivi na okolje centralizirane pro­
izvodnje električne energije v primerjavi z distribuirano
proizvodnjo.
– Ocena iz perspektive elektroenergetskega siste­
ma;
– Vpliv na izgube v prenosu in distribuciji;
– Stroški in dobički; kriteriji vrednotenja;
– Pomembne zakonske omejitve za velike in male
objekte;
– Možen vpliv na ceno in trgovanje z zelenimi certi­
fikati.
PT 3:Ekonomske posledice povečanja skrbi za okolje na
gradnjo in obratovanje elektroenergetskih objektov.
– Povečanje stroškov gradnje, obratovanja in vzdrže­
vanja;
– Pričakovani trendi stroškov avtorizacije objektov;
– Spremembe v pristopu planiranja, graditve, obra­
tovanja in vzdrževanja;
– Problematika okolja in trg električne energije.
PT 4:Energetska učinkovitost elektroenergetskega sistema:
Okoljske implikacije.
Referati:
C3-01
C3-02
C3-03
C3-04
C3-05
C3-06
C3-07
C3-08
C3-09
C3-10
C3-11
C3-12
C3-13
C3-14
C3-15
C3-16
C3-17
Ž. Jovanović, M. Starašinič: Analiza obstoječih in
projektiranih 400 kV daljnovodnih tras v luči današnje
problematike umeščanja nadzemnih vodov v prostor
A. Kregar, M. Mandelj: Umeščanje daljnovodov in
zaščita njihovih varovalnih pasov na podlagi nove
zakonodaje
M. Mandelj, A. Kregar, B. Butara: Usklajevanje
interesov deležnikov pri umeščanju DV 2 X 400 kV
Cirkovce – Pince v prostor
S. Jamšek, M. Marinšek, M. Polič: Vključevanje
javnosti pri umeščanju daljnovodov v prostor
S. Jamšek, M. Marinšek, A. Kregar, D. Bokal:
Problematika umeščanja daljnovodov v prostor – primer
Irske in Slovenije
A. Kregar, J. Marušič, S. Jamšek: Načrti za
varstvo habitatov in okoljski pregled kot možnosti za
doseganje soglasja pri umeščanju linijskih objektov
v prostor
K. Grabner, B. Cestnik, N. Ljubijankić: Nov pristop
pri ocenjevanju EMS v okolici VN daljnovodov
A. Kregar, R. Tomažič: Problematika stanovanjskih
objektov v varovalnih pasovih prenosnih daljnovodov
I. Rozman, D. Huč: Vrednotenje in ukrepi zniževanja
emisij hrupa visokonapetostnih prenosnih daljnovodov
B. Valič, M. Leban, P. Gajšek: Izpostavljenost
zaposlenih elektromagnetnim sevanjem v ČHE Avče
G. Hrovat, R. Tomažič, M. Mandelj: Prostorska
predstavitev umestitve planiranega ali rekonstrukcije
obstoječega daljnovoda
v prostor s pomočjo aplikacije GoogleEarth
R. Kukovec, P. Kaube: Problematika odvajanja
odpadnih vod v obstoječih VN postrojih Elektra
Maribor
A. Zapušek: Energetska izraba metana iz rudnikov
I. Rozman, D. Huč: Vpliv svetlobnega onesnaževanja
elektroenergetskih objektov na okolje
D. Papler: Zmanjševanje vplivov na okolje na
primeru implikacij sončnih elektrarn na javne
ustanove
J. Basej, D. Papler: Energetska učinkovitost na
primeru toplotne črpalke
D. Papler, J. Murovec: Uredba o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja kot izhodišče za sanacijo
javne razsvetljave
7
Prednostne teme 10. konference
Tehniške značilnosti sistemov
CIGRÉ ŠK C4
C4-05
Predsednik: prof. dr. Jože Voršič, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Milan Vižintin, univ. dipl. inž. el.
C4-06
Prednostne teme:
PT 1:Elektromagnetna združljivost.
– Ocena odpornosti instalacij in naprav;
– Vpliv elektroenergetskega sistema na druge insta­
lacije, naprave in okolje;
– Tehnike ublažitve magnetnega polja, električnega
polja;
– Vpliv vklopov in izklopov na motnje po vodnikih.
PT 2:Atmosferska praznjenja.
– Odpornost elektroenergetskega sistema proti udarom
strele;
– Zaščitni ukrepi, cena v primerjavi z verjetnostjo
udara;
– Zaščita pretvornikov energije iz obnovljivih virov.
PT 3:Analiza elektroenergetskega sistema.
– Ocena zanesljivosti elektroenergetskega sistema;
– Standardi zanesljivosti v tržnih razmerah;
– Metode in orodja za analizo in načrtovanje elektro­
energetskega sistema;
– Modeliranje novih virov glede na vpliv na kakovost
električne energije v omrežju;
– Ozemljevanje elementov omrežja oziroma omrežij.
Referati:
C4-01
C4-02
C4-03
C4-04
D. Matvoz, M. Maksić, A. Tiršek, M. Pšaker:
Meritve nizkofrekvenčnih medharmonikov treh
slovenskih obločnih peči
M. Čepin: Vpliv zanesljivosti elektroenergetskega
sistema na varnost jedrskih elektrarn
D. Huč, J. Strmec, K. Grabner: Vplivi AC korozije
EE vodov na plinovodno infrastrukturo
T. Živic: Radijske motnje elektroenergetskega postroja
C4-07
C4-08
C4-09
P. Kitak, J. Pihler, I. Tičar: Analiza elektromagnetnih
polj v neposredni bližini stikalnih celic glede na
njihove dimenzije in izbiro izolacijskega medija
B. Bizjak, J. Bizjak, J. Voršič: Primeri kratkoročnega
in dolgoročnega napovedovanja pretokov moči
M. Pantoš: Koordinirano načrtovanje izgradnje
elektroenergetskih sistemov in plinskih omrežij
z orodjem OPTIPLAN
J. Voršič, J. Pihler, J. Voh, Ž. Voršič: Raziskava
vključitve nove elektrarne v elektroenergetsko
omrežje z orodjem POWERLAB
U. M. Peterlin, T. Živic: Usmeritve za pristop
k obnovi elektroenergetskih postrojev
Elektroenergetski trg in regulacija
CIGRÉ ŠK C5
Predsednik: dr. Dejan Paravan, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Borut Rajer, univ. dipl. ekon.
Prednostne teme:
PT 1:Trg EE.
– Ločitev dejavnosti in konkurenca na trgu z EE;
– Povezovanje trgov in novi modeli tržne delitve
prenosnih kapacitet;
– Učinkovitost in preglednost na trgu z EE v Sloveniji;
– Napovedovanje negotovosti in upravljanje s tveganji
na trgu električne energije.
PT 2:Investicije v nove proizvodne vire v tržnem okolju.
– Vpliv tržnih tveganj pri odločanju o investicijah v
proizvodne zmogljivosti;
– Vpliv integracije proizvodnje iz OVE na tržno ceno
in učinkovitost podpornih shem.
PT 3:IKT in nove tehnologije.
– Zanesljivost in pametna omrežja: javno dobro ali
trž­na dobrina / stroški in smiselnost;
– Pomen kvalitete, konsolidacije in hitrosti prenosa
podatkov.
Referati:
C5-01
C5-02
C5-03
C5-04
C5-05
C5-06
C5-07
C5-08
Linhartova dvorana
8
U. Prelog: Vladni poskusi reorganizacije
elektrodistribucij
D. Papler: Ločitev dejavnosti in konkurenca na trgu
z električno energijo
M. Vendramin: Stroški gospodinjstev za rabo
energije v stanovanjih v luči vprašanja energetske
revščine
D. Papler: Učinkovitost in preglednost na trgu
z električno energijo v Sloveniji
D. Imširović, A. Šavli, M. Pantoš: Analiza uvedbe
izravnalnega trga z električno energijo
R. Janeš, G. Božič, A. Gubina: Upravljanje
tveganj pri nakupu in prodaji električne energije
distribucijskega podjetja
J. Bajec: Vzpostavitev aplikacije za napovedovanje
proizvodnje električne energije
v enotah Eko-bilančne skupine Centra za podpore
D. Arh, A. Gubina: Primerjava modelov kratkoročne
napovedi diagrama porabe distribucijskega podjetja
Prednostne teme 10. konference
C5-09
C5-10
C5-11
C5-12
C5-13
C5-14
C5-15
C5-16
T. Centrih, Z. Petan: Evropska trgovalna shema
z emisijskimi kuponi in njen vpliv na trg
z električno energijo
J. Špiler, T. Žagar, P. Stropnik, R. Bergant: Predinvesticijska zasnova jedrske elektrarne Krško 2 in
analiza tržnih tveganj
A. Gubina, B. Kozan, B. Kladnik, Z. Petan,
T. Štokelj, D. Žebeljan, J. Pogačnik: Pregled
metodologij za dolgoročno načrtovanje in vrednotenje
investicij
P. Nemček: Virtualna elektrarna – realnost ali utopija?
G. Skubin: Izkušnje pri izmenjavi podatkov novega
dobavitelja na trgu električne energije v Sloveniji
D. Batič, A. Šavli: Učinkovite in standardizirane rešitve
modeliranja procesov izmenjave podatkov na trgu
z električno energijo
M. Bregar, Z. Petan: Pozicijsko trgovanje
z dolgoročnimi pogodbami za dobavo električne energije
s pomočjo spremljanja korelacije vplivnih dejavnikov
M. Valentinčič: Vpliv tržnih tveganj pri odločanju
o investicijah v proizvodne zmogljivosti
Materiali in nove preiskovalne metode
CIGRÉ ŠK D1
Predsednik: Tim Gradnik, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Marja Mulej, univ. dipl. inž. kem.
Prednostne teme:
PT 1:Novi in obstoječi elektroizolacijski, elektroprevodni in
konstrukcijski materiali za elektro-tehnologijo.
PT 2:Nove preiskovalne, nadzorne in diagnostične metode
za visokonapetostne postroje.
Referati:
D1-01
D1-02
V. Lovrenčič, B. B. Gabrovšek: Ekološke zahteve
pri obratovanju in vzdrževanju VN opreme, ki vsebuje
plin SF6
T. Gradnik, B. Čuček, N. Muc: Sprotni nadzor vlage
v energetskih transformatorjih
– Varnost v TK omrežjih in informacijskih sistemih
elektroenergetskih podjetij, praktične izkušnje pri
uvajanju;
– Nova generacija sistemov vodenja TK omrežij.
PT 2:Informacijski sistemi in podpora procesom v elektro­
energetskih podjetjih.
– Informacijski sistemi in aplikativne rešitve v luči
uvajanja aktivnih omrežij (SmartGrids);
– Informacijske rešitve in uvajanje novih storitev v
povezavi s trgom električne energije;
– Podatkovni centri v elektroenergetskih podjetjih;
– Informacijske tehnologije za poslovne in tehnične
procese v elektroenergetskih podjetjih.
Referati:
D2-01
D2-02
D2-03
D2-04
D2-05
D2-06
D2-07
D2-08
D2-09
D2-10
D2-11
D2-12
D2-13
IT in telekomunikacije v elektroenergetiki
CIGRÉ ŠK D2
Predsednik: mag. Peter Ceferin, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Roman Pirnat, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Telekomunikacijske tehnologije, sistemi in rešitve za
elektroenergetska podjetja.
– Standard IEC 61850 in njegova implementacija v
elektroenergetskih sistemih;
– Nove telekomunikacijske tehnologije za TK omrežja
elektroenergetskih podjetij, praktične izkušnje pri
uvajanju le-teh;
– Telekomunikacijski sistemi in tehnologije v luči
aktivnih omrežij (SmartGrids);
F. Katrašnik, A. Kljun, A. Kos: Uporaba standarda
IEC 61850
T. Ipavec: Obuditev in uporaba EATO omrežja
v elektrogospodarstvu Slovenije
P. Ceferin: Nove tehnologije optičnih prenosnih
sistemov za elektrogospodarska podjetja
B. Ožbolt, B. Stanič: Smart Grids – izziv za
telekomunikacije?
D. Repinc: Varnost v ITK omrežjih elektroenergetskih
podjetij
M. Blokar: OSS sistemi za podporo
telekomunikacijam v elektroenergetiki pridobivajo na
pomenu
G. Lakota Jeriček: Splošni informacijski model CIM
v elektroenergetiki (Common Information Model)
A. Souvent, V. Djurica, E. Cek: Primer uporabe CIM
modela za integracijo informacijskih sistemov
G. Milev, M. Vovk, J. Kosmač: Uporaba
informacijskega modela CIM Elektro Slovenije za
potrebe obratovalne statistike
R. Korošec: Zajem in obdelava podatkov iz merilnih
sistemov v pametnih omrežjih
S. Fekonja: Visoko varen sistemski prostor – od ideje
do izvedbe
D. Ganoni, S. Lipovšek: Podatkovni center –
centralni živčni sistem »pametnih elektroenergetskih
omrežij«
S. Škorjanc: Primerjava gradnje nadzemnega in
podzemnega optičnega pasivnega omrežja
SMART GRIDS
CIGRÉ ŠK D3
Predsednik: dr. Miloš Pantoš, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
dr. Andrej Gubina, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Razvoj novih tehnologij na področju pametnih omrežij.
– Napredni merilni sistemi;
– Standardizacija IKT;
– Razpršeni viri energije;
– Aktivni odjemalci;
– Električna vozila, polnilnice in shranjevalniki ener­
gije.
9
Prednostne teme 10. konference
PT 2:Tveganja povezana s pametnimi omrežji.
– Tehnična tveganja na področju obratovanja, voden­
ja, zaščite, načrtovanja in vzdrževanja pametnih
omrežij;
– Tehnološka tveganja z uvedbo razpršenih virov
energije, shranjevalnikov energije, električnih vozil
in polnilnic;
Finančna tveganja pri uvajanju pametnih omrežij.
PT 3:Razvoj analitičnih orodij za podporo vključevanja
pametnih omrežij v EES.
– Nove metode za analizo obratovanja EES s ciljem
zagotavlja­nja boljše zanesljivosti oskrbe z električno
energijo;
– Nove metode na področju načrtovanja EES in vklju­
čitev razvoja pametnih omrežij v Nacionalni ener­
getski program;
– Nove metode na področju vzdrževanja EES z
vključenimi novimi tehnološkimi rešitvami v kon­
ceptu pametnih omrežij;
– Nove metode na področju analize vpliva na okolje
novih tehnoloških rešitev v konceptu pametnih
omrežij.
PT 4:Tehnična in ekonomska upravičenost uvajanja koncepta
pametnih omrežij.
– Navidezne elektrarne;
– Aktivni odjemalci;
– Hranilniki energije in električna vozila;
– Napredni merilni sistemi.
PT 5:Obstoječi in predvideni pilotni projekti na področju
pametnih omrežij.
Referati:
D3-01
D3-02
D3-03
D3-04
D3-05
D3-06
D3-07
D3-08
D3-09
D3-10
10
J. Kosmač, G. Omahen, A. Souvent: Koncept
razvoja SmartGrids v Sloveniji
R. Kšela, D. Batič: Priporočila in primeri dobre
prakse pri uvajanju sistemov naprednega merjenja
v EU
S. Ceferin, B. Likar: Univerzalne platforme za
nadzor in vodenje v distribucijskih omrežjih
T. Tekavec: Pomen časovne sinhroniziranosti merilnih
podatkov in vplivi prenosnih poti
B. Ovnik, J. Blatnik: Integracija različnih IS
z uporabo CIM standardov
R. Obreza, I. Podbelšek, I. Volf: Sistem za
upravljanje polnilnih postaj za električna vozila
D. Imširović, M. Pantoš: Stohastična optimizacija
oskrbe električnih vozil z energijo
I. Lorencin, M. Krvina, B. Strmčnik: Ocenjevalnik
stanja sodobnega razdeljevalnega omrežja
L. Herman, I. Papič: Koncept virtualnega
kompenzatorja jalove moči
M. Umberger, M. Pantoš: Pilotni projekt
avtomatskega vodenja bivalnega okolja ENTIAliving
SEKCIJA CIRED (59 referatov)
Omrežne komponente
CIRED ŠK 1
Predsednik: Srečko Mašera, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Metod Brešan, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Uvajanje novih tehnologij v distribucijskih omrežjih
(oblikovanje, modeliranje, novi standardi).
PT 2:Novosti pri vzdrževanju distribucijskih omrežij, stra­
tegije vzdrževanja in diagnosticiranja.
PT 3:Ozemljevanje SN nevtralne točke.
PT 4:Vplivi okoljske in trajnostne problematike na kompo­
nente omrežja (oblikovanje, izgube, hrup, življenjski
cikel).
Referati:
ŠK 1-01 T. Završnik, J. Hrastnik: Podporni kompozitni
izolatorji za ločilnike s priključki iz izolacijskega
materiala
ŠK 1-02 R. Volk, I. Skrt, G. Verč, D. Tomažič: Tipski
projekt TP na betonskem drogu – dopolnitev k
tipizaciji TB250
ŠK 1-03 B. Hedde, P. Schoten: Sodobne SN stikalne
naprave
ŠK 1-04 K. Koželj: Direktne koristi uvajanja sistema
daljinskega odčitavanja v podjetju Elektro Celje, d.d.
ŠK 1-05 B. Sterle: Zahteve za kakovost impregniranih
drogov
ŠK 1-06 P. Lubej: Vloga geografskega informacijskega
sistema v distribucijskem podjetju in njegova
integracija v obstoječi informacijski sistem
ŠK 1-07 A. Savinek: Možnost vgradnje Petersenove dušilke
v omrežje Elektra Celje d.d.
ŠK 1-08 M. Stegne, J. Pihler: Zahteve standardov in
zakonodaje pri uporabi plina SF6 v elektroenergetiki
Kakovost električne energije in EMC
CIRED ŠK 2
Predsednik: mag. Peter Bergant, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Drago Bokal, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Kakovost električne energije s poudarkom na regulativi,
standardizaciji, načinu poročanja in kazalnikih.
– Novosti, usmeritve, različni pogledi, komentarji,
ideje za prihodnost;
– Načini poročanja kot podlaga regulacije, kazalniki
kakovosti, načini prikaza značilnosti napetosti;
– Primerjava kakovosti EE v različnih delih omrežja,
analize stanja v Sloveniji, primerjava s tujino.
PT 2:Merilno tehnični nadzor kakovosti električne energije,
obdelava podatkov.
– Merilno tehnični postopki zajemanja (stalni, občasni
monitoring), merilne metode, instrumentarij;
– Opredelitev posameznih značilnosti napetosti (tudi
toka), definicije, opozorila;
Prednostne teme 10. konference
– Obdelava podatkov o kakovosti električne energije,
baze podatkov, programska orodja, algoritmi, po­
stopki.
PT 3:Tehnične značilnosti sistema v smislu izvorov, širjenja
ter reševanja problemov slabe KEE.
– Izvori motenj in motenja v omrežju, poti in načini
širjenja motenj, doseg, vpliv (odpornost) naprav ter
obratno;
– Načini in postopki reševanja stanj slabe kakovosti
napetosti;
– Primerjava stanj pred – po sanaciji;
– Izkušnje z obstoječimi ter alternativnimi načini sa­
nacije stanj slabe kakovosti (aktivne kompenzacije,
napetostni stabilizatorji...), regulacija;
– Vpliv in uporaba naprav za varčno razsvetljavo
(LED, fluorescenčne sijalke ipd.), vpliv razpršenih
proizvodnih virov (npr. fotovoltaika) v fazah od
vklopa do obratovanja;
– Povezave in vplivi sistemov ozemljevanja na ka­
kovost, vloga različnih elementov prenapetostne
zaščite itd..
PT 4:Elektromagnetna združljivost, vpliv EE naprav in
postrojev v smislu EMS, problematika EMI.
– Standardizacija in regulativa;
– Karakteristike, značilnosti, merjenje, indikacije mo­
tenj, izkušnje;
– Medsebojni (sosedski) vplivi;
– Načini in postopki reševanja, ukrepi (tehnični/eko­
nomski) zmanjševanja negativnih učinkov, dobra
inženirska praksa.
Referati:
ŠK 2-01 Z. Košnjek, D. Kopše, A. Kragelj, J. Verdnik,
D. Batič, B. Kuzmič: Analiza pripravljenosti na
kompenzacijo oz. na dodatno plačilo uporabnikov
omrežja zaradi slabše oz. boljše razpoložljivosti
storitve distribucije električne energije
ŠK 2-02 M. Maksić, I. Papič: Metoda izračuna flikerja
s pomočjo medharmonikov napetosti
ŠK 2-03 B. Polajžer, G. Štumberger: Pregled metod za
ugotavljanje izvorov upadov napetosti
ŠK 2-04 S. Seme, G. Štumberger, J. Voršič, D. Kovačič:
Omrežno vodene sončne elektrarne in njihov vpliv na
kakovost električne energije
ŠK 2-05 I. Škretek, M. Rošer, G. Štumberger: Vpliv
varčnih sijalk na harmonsko popačenje napetosti
ŠK 2-06 G. Štumberger, K. Deželak, M. Rošer, R. Škof,
T. Kastelic: Obratovanje v zanki
ŠK 2-07 B. Valič, V. Oman, V. Koritnik, M. Pečovnik,
M. Zupan, R. Šavli, B. Kos, P. Gajšek:
Elektromagnetna sevanja na delovnem mestu
v distribucijskih podjetjih
ŠK 2-08 K. Grabner, R. Isakovič, D. Huč: Ocena EMS
v okolici kompenzacijske naprave elektroobločne peči
ŠK 2-09 D. Batič, B. Mlaj: Reguliranje operaterjev sistema
na podlagi minimalnih standardov kakovosti oskrbe
z električno energijo v obdobju 2011–2012
ŠK 2-10 D. Matvoz, M. Maksić, M. Vilfan: Vpliv LED sijalk
na kakovost napetosti v omrežju
Kosovelova dvorana
Obratovanje, vodenje in zaščita
CIRED ŠK 3
Predsednik: Milan Švajger, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Drgan Martin, univ.dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Obratovanje distribucijskih omrežij.
– Vzdrževalne strategije, postopki in orodja za zago­
tavljanje zanesljivosti (neprekinjenosti) napajanja
odjemalcev;
– Obratovanje mešanih omrežij glede na ozemljitev
nevtralne točke;
– Obratovanje razpršenih proizvodnih virov v distri­
bucijskem omrežju (regulativa in praksa);
– Vpliv zmanjšanja investicijskih sredstev na obrato­
vanje distribucijskega omrežja;
– Sistemske rešitve za meritve električne energije,
pametna omrežja, vodenje proizvodnje in porabe
električne energije (EV, SEE);
– Vzdrževanje in obvladovanje tehnične dokumentacije
v obratovanju;
– Delo pod napetostjo v distribucijskih elektroener­
getskih omrežjih.
PT 2:Vodenje distribucijskih omrežij.
– Vodenje, avtomatizacija in nadzor distribucijskega
elektroenergetskega omrežja;
– Avtomatizacija vodenja odprave manjših okvar
na distribucijskem omrežju ter izpadov napajanja
večjega obsega;
– Varnostni vidik na dostop do informacij in izmenjavo
informacij iz sistemov vodenja.
PT 3:Zaščita distribucijskih omrežij.
– Izkušnje in problematika pri uvajanju sodobnih
zaščitnih sistemov v distribucijske elektroenergetske
objekte in omrežja;
– Vključevanje distribuiranih proizvodnih virov in vpliv
na zaščitne sisteme;
– Koncepti zaščite polnilnih postaj za e-vozila in shra­
njevalnike energije.
11
Prednostne teme 10. konference
Referati:
ŠK 3-01 M. Rošer, R. Škof, V. Pintar, G. Štumberger:
Varno obratovanje ob kompenzaciji zemeljskostičnih
tokov s Petersenovo dušilko
ŠK 3-02 V. Lovrenčič, B. Ružič, S. Krištofelc,
M. Pečovnik: Z metodo DPN zmanjšujemo število
nezgod pri delu
ŠK 3-03 G. Lakota Jeriček, J. Kosmač: Momentna metoda
za določitev vpliva vremenskih dejavnikov na
obratovanje SN omrežja
ŠK 3-04 G. Omahen, I. Podbelšek, B. Luskovec,
A. Souvent: Sistemski vidiki upravljanja s porabo
električne energije
ŠK 3-05 S. Gašperič, I. Volf: Primerjava izračunanih in
izmerjenih izgub delovne moči v nizkonapetostnem
omrežju
ŠK 3-06 A. Souvent, G. Omahen, I. Šmon, I. Podbelšek,
M. Osvald: Uvedba sistema AMI v slovenski EES
ŠK 3-07 G. Omahen, R. Carli, S. Mašera, Z. Toroš:
Celostno upravljanje z energetsko infrastrukturo
v distribucijskem omrežju
ŠK 3-08 V. Oman: Vodenje tehnične dokumentacije o
elektroenergetskih sredstvih v Elektro Gorenjska d.d.
ŠK 3-09 A. Pavšič, B. Sorko, A. Lunežnik: Posodobitev
centra vodenja Elektro Maribor
ŠK 3-10 P. Ceferin, B. Likar, S. Ceferin: Koncepti in rešitve
nadzora v distribucijskem omrežju
ŠK 3-11 M. Rošer, R. Knežević, G. Štumberger, N. Katić,
Nebojša Trninić: Uvajanje DMS funkcionalnosti
v Elektro Celje
ŠK 3-12 D. Kapušin, A. Pavšič: Predstavitev video nadzora
RTP Elektro Maribor
ŠK 3-13 M. Levstek, R. Stussi: Projekt »Mobile Energy
Resources for Grids of Electricity – MERGE«
ŠK 3-15 L. Šiško, A. Pavšič: Komunikacije in zbiranje
podatkov v sistemu DVLM Elektro Maribor
ŠK 3-16 D. Bago: Challenges of the overvoltage protection
of middle-voltage power networks – case study EP
HZ HB
ŠK 3-17 P. Hrobat, K. Grabner: SN zemeljskostična zaščita
glede na način tretiranja NT
ŠK 3-18 T. Farčnik, M. Rošer, V. Pintar, M. Rezar: Analiza
dogodkov ob okvarah s pomočjo oscilografij
ŠK 3-19 M. Horvat, B. Veber, B. Erjavec: Izkušnje s shunt
odklopniki na področju Elektra Maribor
ŠK 3-20 P. Osredkar, J. Bizjak: Računalniško podprti model
EE omrežja za potrebe funkcionalnega preizkusa
regulatorja resonančne dušilke
Razpršeni viri in upravljanje z energijo
CIRED ŠK 4
Predsednik: Franc Toplak, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
mag. Boris Kupec, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Primeri rešitev in problematika vključevanja razpršenih
virov v SN in NN distribucijska elektroenergetska
omrežja z upoštevanjem tehničnih pogojev in kriterijev
priključevanja ter zahtev za obratovanje razpršenih
12
PT
PT
PT
PT
virov, določenih v navodilih za priključevanje in obra­
tovanje elektrarn inštalirane moči do 10 MW.
2:Tehnične možnosti za povečanje deleža razpršenih
virov na SN in NN distribucijskih omrežjih.
3:Vodenje in obratovanje distribucijskega omrežja s
priključenimi razpršenimi viri.
4:Energetska učinkovitost v elektroenergetskih distribu­
cijskih omrežjih, možnosti kratkoročnega zniževanja
porabe v distribucijskih omrežjih z uvajanjem progra­
mov upravljanja s porabo.
5:Vloga naprav za merjenje električne energije (sistem­
skih števcev, AMI sistemov) v distribucijskih omrežjih
na področju izvajanja programov učinkovite rabe
električne energije.
Referati:
ŠK 4-01 T. Mohar: Tehnično-ekonomski pristop določitve
priključne točke razpršenih virov v omrežju
ŠK 4-02 B. Uljanić, B. Blažič, I. Papič: Priključitev
fotonapetostnih virov v nizkonapetostnem omrežju
ŠK 4-03 J. Bizjak, R. Leskovec, D. Matvoz: Praktičen
primer vključitve 880 kW fotonapetostne elektrarne
Desinec v skladu z novimi navodili za priključevanje
razpršenih virov
ŠK 4-04 D. Matvoz, M. Miklavčič, M. Žumbar: Možnosti
vključitve fotonapetostnih elektrarn na lokaciji
Kidričevo v EES Slovenije
ŠK 4-05 S. Ropoša, B. Unuk, A. Roškar: Analiza vpliva
obratovanja malih sončnih elektrarn na harmonske
napetosti v nizkonapetostnem distribucijskem
omrežju
ŠK 4-06 M. Jerele: Analiza napetostnih razmer napajalnega
področja RTP Bohinj in uvedba Volt/Var DMS funkcije
v DCV EG
ŠK 4-07 M. Kržišnik, M. Vidrgar: Pristopi pri uvajanju
daljinskega vodenja in nadzora razpršenih
proizvodnih virov
ŠK 4-08 S. Seme, G. Štumberger: Maksimum proizvedene
električne energije iz sončne elektrarne
ŠK 4-09 A. Žertek, G. Verbič, M. Pantoš: Vpliv visokega
deleža obnovljivih virov energije na rezerve moči
v sistemu
ŠK 4-10 S. Ropoša, B. Unuk, A. Roškar: Primerjava
izračuna vplivov in analize meritve vplivov
obratovanja več sončnih elektrarn v
nizkonapetostnem distribucijskem omrežju
Razvoj distribucijskih sistemov
CIRED ŠK 5
Predsednik: Miha Žumer, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Tomaž Mohar, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Poraba in prognoza porabe.
– Izdelava modelov karakteristik porabe in prognoze;
– Razvoj metodologij za prognozo porabe;
– Vpliv električnih vozil na porabo;
– Načini regulacije vpliva električnih vozil na porabo.
Prednostne teme 10. konference
PT 2:Učinkovitost delovanja in primerjalne analize.
– Tehnične zahteve proti ekonomičnosti;
– Zanesljivost obratovanja in zadostnost sistema;
– Metode za ocenitev učinkovitosti delovanja;
– Rezultati ocen delovanja in primerjalne analize;
– Zadovoljstvo uporabnikov in lastnikov;
– Napoved ocene kakovosti električne energije.
PT 3:Sheme omrežja, kriteriji načrtovanja in praktične iz­
ved­be.
– Napredne omrežne sheme za čim boljši izkoristek
distribuirane proizvodnje, shranjevanje energije in
električna vozila;
– Načrtovanje aktivnih in pametnih omrežij;
– Distribucijski sistemi za vetrna polja;
– Napredni kriteriji načrtovanja za uporabo novih
teh­nologij;
– Zmanjšanje izgub v omrežju;
– Odvisnost lokalnega okolja;
– Koeksistenca in sinergija z ostalo infrastrukturo;
– Prilagoditev kriterijev načrtovanja za zmanjšanje
tveganj ob izjemnih dogodkih;
– Stopnja elektrifikacije območij z nizko gostoto porabe
in zagotavljanje kvalitete;
– Optimiranje struktur podeželskih omrežij v luči
postopnega kabliranja nadzemnega omrežja.
Referati:
ŠK 5-01 L. Valenčič, M. Žumer, K. Grabner:
Optimiranje strukture 110 kV omrežja in koncepta
110 kV stikališč v distribucijskih razdelilnih
transformatorskih postajah
ŠK 5-02 B. Pezdiček: Napoved obremenitev
v elektroenergetskih sistemih
ŠK 5-03 A. Vilman: Vključevanje večjih fotonapetostnih
elektrarn v distribucijsko omrežje – primer: PVE na
področju Radovljice in njihovo vključevanje v RTP
Radovljica
ŠK 5-04 M. Noč: Analiza napetostnih razmer v
srednjenapetostnem omrežju Bohinja
ŠK 5-05 R. Ušlakar: Rezervno napajanje odseka Preddvor –
Jezersko iz avstrijske strani
ŠK 5-06 M. Vilfan, A. Jesenko: Idejna rešitev napajanja
novega poslovno – logističnega kompleksa (PLK)
letališča Jožeta Pučnika Ljubljana in širše okolice
ŠK 5-07 G. Kosič, R. Štandeker, L. Potnik, H. Jager,
I. Juričev: Važni parametri za optimiranje
prostostoječih kabelsko razdelilnih omaric v NN
omrežju
ŠK 5-08 T. Mohar: Nova objektna zasnova programa Gredos
za GIS/CAD platforme
Organizacijske veščine upravljanja
CIRED ŠK 6
Predsednik:Matjaž Osvald, univ. dipl. inž. el.
Tajnik:
Radko Carli, univ. dipl. inž. el.
Prednostne teme:
PT 1:Električna vozila, priložnosti in izzivi za distribucijo.
– Problematika gradnje polnilnih mest;
– Vloga distribucije pri postavitvi in obratovanju;
– Nove poslovne priložnosti pri upravljanju porabe
(DSM);
PT 2:Nov energetski zakon in spremembe, ki jih prinaša.
PT 3:Metodologija za določitev omrežnine.
– Stroški priključevanja razpršenih virov;
– Problematika financiranja investicij v DEEO.
PT 4:Organizacija distribucijskih podjetij.
Referati:
ŠK 6-01 T. Mohar: Regulativni okvir za priključevanje
razpršenih virov v omrežje
ŠK 6-02 R. Ponebšek, R. Obreza: Avtomatsko
obveščanje odjemalcev o načrtovanih izklopih – AONI
ŠK 6-03 D. Papler: Raziskava vplivnih dejavnikov v
upravljanju s pomočjo analize tabelaričnih podatkov
in metod strojnega učenja odločitvenih dreves
ŠK 6-04 D. Papler: Poslovni procesi in osebni dejavniki
zaposlenih v elektrodistribucijskem podjetju
Statistika predlogov referatov po
študijskih komitejih:
TK CIGRÉ (15 študijskih komitejev)
TK CIRED (6 študijskih komitejev)
SKUPAJ
147 referatov,
59 referatov,
206 referatov.
V primerjavi z deveto konferenco leta 2009, je predloženo
15 % več referatov v sekciji CIGRÉ in 15 % referatov manj v
sekciji CIRED, vendar, če upoštevamo novo študijsko skupino
D3 (Smart Grids) v sekciji CIRED bi bilo število predloženih
referatov za CIRED enako in v sekciji CIGRÉ večje za 7 %.
Predlogi referatov na prednostne teme za letošnjo jubilejno
konferenco so rekordni v primerjavi z vsemi dosedanjimi
konferencami slovenskih elektroenergetikov.
13
10. konferenca
Ponedeljek, 30. 05. 2011
Preliminarni program konference
Linhartova dvorana
Dvorana CIGRÉ
09.00 – 10.30
CIGRÉ D3 (Smart Grids)
(10 Ref.)
CIGRÉ A1 (7 Ref.)
10.30 – 11.00
Odmor – Sponzorska
predstavitev
11.00 – 13.00
PANEL 1 – energetska
politika Slovenije
13.00 – 13.30
Odmor – Sponzorska
predstavitev
CIRED ŠK6 (4 Ref.) PANEL 2
Paneli so
Električni
odprti za
avtomobili javnost
Sponzorska predstavitev: SIEMENS
v Sloveniji
10.00CIGRÉ C4 (9 Ref.)
CIRED ŠK1 (8 Ref.) 12.00
Sponzorska predstavitev: ABB
VABILA
17.00 – 19.00 Omizje
Spopad tehnologij za boljšo prihodnost in
kje so priložnosti za Slovenijo
Odprto za javnost
Koktajl – sponzorski na prostoru razstavljavcev v drugem preddverju CD
Kosovelova dvorana
Dvorana
CIGRÉ
Dvorana
CIRED
Dvorana
GAL
08.30 – 10.30
CIGRÉ B2 (8 Ref.)
CIGRÉ A2 (2Ref.)/A3
(7Ref.)/D1 (2Ref.) (2Ref.)
CIRED ŠK3 (7 Ref.) Študentsko
tekmovanje
10.30 – 11.00
Odmor – sponzorska
predstavitev
Sponzorska predstavitev: DALEKOVOD
11.00 – 13.00
CIGRÉ B2 (7 Ref.)
CIGRÉ B1 (7Ref.)
13.00 – 13.30
Odmor – Sponzorska
predstavitev
Sponzorska predstavitev: KONČAR
14.30 – 16.30
CIGRÉ C1 (8 Ref.)
CIGRÉ B1(3Ref.)
/ B3 (4Ref.)
16.30 – 17.00
Odmor – Sponzorska
predstavitev
17.00 – 18.30
CIGRÉ C1 (6 Ref.)
CIRED ŠK3 (6 Ref.)
CIRED ŠK3 (6 Ref.) PANEL 3
Monitoring
kovinskih
Sponzorska predstavitev: SCHNAIDER
konstrukcij
DV
CIGRÉ B4 (5Ref.)
CIRED ŠK5 (4 Ref.)
18.30 – 19.00
Tiskovna konferenca
19.00 – 19.45
Zbor članov
CIGRÉ-CIRED
20.30
Svečana večerja, glasba: Zgornje preddverje CD ali Union ali Narodni muzej
Kosovelova dvorana
Dvorana CIGRÉ
Dvorana CIRED
08.30 – 10.30
CIGRÉ C2 (10 Ref.)
CIGRÉ C5 (8 Ref.)
CIRED ŠK5 (4 Ref.) Rezervni
/ŠK2 (3 Ref.)
dogodek
10.30 – 11.00
Odmor – sponzorska
predstavitev
Sponzorska predstavitev: ISKRASISTEMI
11.00 – 13.00
CIGRÉ C3 (9 Ref.)
CIGRÉ C5
(8 Ref.)
13.00-13.30
Odmor – sponzorska
predstavitev
Sponzorska predstavitev: ISKRAEMECO
14.30 – 16.30
CIGRÉ C3 (8 Ref.)
CIGRÉ D2
(7 Ref.)
CIRED ŠK4
(6 Ref.)
16.30 – 17.00
Odmor
17.00 – 18.30
CIGRÉ B5 (6 Ref.)
CIGRÉ D2 (6 Ref.)
CIRED ŠK4 (4 Ref.)
CIRED ŠK2
(7 Ref.)
ZAKLJUČEK KONFERENCE
• Dokončna razporeditev ŠK bo določena v aprilu po sprejetju vseh referatov oz. po sestanku TK CIGRÉ in TK CIRED.
• Sponzorske predstavitve bodo v dvorani CIGRÉ.
14
Opombe
Slavnostni govor predsednika vlade
Podelitev priznanj
Torek, 31. 05. 2011
Dvorana
GALERIJA
15.00 – 16.30 Slovesno odprtje
19.30 – 22.00
Sreda, 01. 06. 2011
Dvorana CIRED
Seja
CIGRÉ C3
bo odprta
za
javnost
10. konferenca
__________________________________________________________________________________
ZDRUŽENJE CIGRE-CIRED
Nacionalni komite CIGRE
Nacionalni komite CIRED
Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRE CIRED, Tehnološki park 20, SI-1000 Ljubljana, SLOVENIJA
Tel. 0599 72842 (IP telefon)
E-mail: info@cigre-cired.si
Faks: 0 599 72842
Spletna stran: http://www.cigre-cired.si/
PRIJAVNICA
10. konferenca slovenskih elektroenergetikov, Ljubljana, 30. maj - 1. junij 2011
PODATKI UDELEŽENCA
Ime in priimek:
Podjetje:
Naslov:
Davčna
Telefon:
številka:
Izpis imena na priponki, če želite drugače
kot je navedeno zgoraj:
E-naslov:
CENA KOTIZACIJE
Člani združenja CIGRE-CIRED v letu 2010
Ostali posamezniki
Brez DDV
220 EUR
250 EUR
Z DDV
264 EUR
300 EUR
Kotizacija vključuje konferenčne materiale (torba z zbornikom referatov, USB ključ, knjiga o Milanu Vidmarju,
programska knjižica in priloge pokroviteljev), vstop v konferenčne dvorane, koktajl, vabilo na svečano večerjo
in po-konferenčni CD z vsemi predstavitvami , referati in Omizjem.
Vsem udeležencem konference, ki bodo vplačali kotizacijo do 15. maja 2011 preko podjetij, se dostavijo
konferenčni materiali na naslov podjetja do 20. maja. Vsi ostali udeleženci dobijo materiale ob registraciji na
recepciji konference.
PLAČILO KOTIZACIJE
Transakcijski račun št. 02010-0015857817 pri NLB, Trg revolucije 2, SI-1000
Bančno nakazilo
Ljubljana, davčna številka združenja: 83061991, namen nakazila: »Za konferenco
2011«
Expire:
Kreditna kartica
/
AMEX
VISA
EURO/MASTERCARD
CVC koda za VISA in MASTERCARD (3 znaki):
CVC koda za VISA in MASTERCARD se nahaja na hrbtni strani kartice ob podpisu (zadnje tri številke).
(označi z znakom X)
Ime in priimek na kartici:
Datum:
Podpis:
Naslov za izstavitev računa, če je različen od zgornjega:
Davčna številka, če je različna od zgornje:
Prijavnico pošlji po faksu 0599 72842 ali e-pošti: info@cigre-cired.si.
Na osnovi prijave bo izstavljen račun.
Izdaja konferenčnih gradiv bo možna samo na osnovi plačanih kotizacij.
15
10. konferenca
Rezervacije hotelov v Ljubljani
Za udeležence konference so rezervirani naslednji hoteli v Ljubljani:
City Hotel***
Rezervirano je 50 sob (standard/superior)
Enoposteljna soba – standard mala
Enoposteljna soba – standard
Dvoposteljna soba – standard
Single use – superior
Dvoposteljna soba – superior
80 EUR
95 EUR
119 EUR
104 EUR
139 EUR
Kontakt: Krajc Hoteli d.o.o., Dalmatinova 15, SI-1000 Ljubljana
http://www.cityhotel.si; erika.bokal@cityhotel.si
Tel.: +386 1 23 90 751; fax: +386 1 23 90 001
Grand Hotel Union ****
Rezevirano:
50 enoposteljnih in dvoposteljnih sob v Grand hotelu Union**** – Executive, Miklošičeva 1
50 enoposteljnih in dvoposteljnih sob v Grand hotelu Union**** – Business, Miklošičeva 3
50 dvoposteljnih sob v Central hotelu****, Miklošičeva 9
EXECUTIVE
Enoposteljna soba
Dvoposteljna soba (single use)
Dvoposteljna soba
Cena
149 EUR
159 EUR
177 EUR
BUSINESS
Enoposteljna soba
Dvoposteljna soba (single use)
Dvoposteljna soba
129 EUR
140 EUR
164 EUR
CENTRAL
Enoposteljna soba
Dvoposteljna soba (single use)
Dvoposteljna soba
107 EUR
117 EUR
140 EUR
Kontakti:
GRAND HOTEL UNION EXECUTIVE****
Miklošičeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: (0)1 308 1270
Fax: (0)1 308 1015
e-mail: hotel.union@gh-union.si
www.gh-union.si
GRAND HOTEL UNION BUSINESS****
Miklošičeva 3, 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: (0)1 308 1170
Fax: (0)1 308 1914
e-mail: hotel.business@gh-union.si
www.gh-union.si
CENTRAL HOTEL****
Miklošičeva 9, 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: (0) 3084 301
Fax: (0) 2301 181
e-mail: central.hotel@gh-union.si
www.centralhotel.si
Hotel Slon (Best Western Premier)****
Rezervirano: 50 sob
Comfort dvoposteljna soba – 1 oseba
Comfort dvoposteljna soba – 2 osebi
135 EUR
155 EUR
Kontakt:
Best Western hotel Slon, Slovenska c. 1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 470 11 30/31/54, fax: +386 (0)1 470 11 70, e-mail: sales@hotelslon.com, www.hotelslon.com
Cene v hotelih vključujejo: nočitev s samopostrežnim zajtrkom in davek.
Turistična taksa za leto 2010 je 1,01 EUR po osebi/dan.
16
10. konferenca
Sponzorji konference in razstavni prostori
Organizatorji 10. konference ponujajo naslednje oblike
sponzorstva:
ZLATI sponzor (5000 €)
• čas in prostor za 30-minutno javno predstavitev
sponzorja udeležencem konference;
• večji razstavni prostor v prostorih v neposredni bližini
konferenčnih dvoran;
• celostranski oglas sponzorja v Zborniku referatov
konference;
• obvestilo udeležencem konference o prisotnosti sponzorja
na razstavnem prostoru in javni predstavitvi;
• logotip sponzorja na vseh dokumentih za 10. konferenco
slovenskih elektroenergetikov;
• objava logotipa sponzorja na notranji strani platnic vseh
Sporočil slovenskega združenja elektroenergetikov vsaj
eno leto po konferenci;
• 1 kotizacija za udeležbo na konferenci.
SREBRNI sponzor (4000 €)
• večji razstavni prostor v prostorih v neposredni bližini
konferenčnih dvoran;
• celostranski oglas sponzorja v Zborniku referatov
konference;
• obvestilo udeležencem konference o prisotnosti sponzorja
na razstavnem prostoru;
• logotip sponzorja na vseh dokumentih za 10. konferenco
slovenskih elektroenergetikov;
• objava logotipa sponzorja na notranji strani platnic vseh
Sporočil slovenskega združenja elektroenergetikov vsaj
eno leto po konferenci;
• 1 kotizacija za udeležbo na konferenci.
MODRI CIRED / ZELENI CIGRÉ sponzor
(3000 €)
• pokroviteljstvo nad sestankom izbranega študijskega
komiteja: logotip sponzorja in pingvin / gradiva na vidnem
mestu med sestankom ŠK;
• celostranski oglas sponzorja v Zborniku referatov
konference;
• obvestilo udeležencem konference o prisotnosti sponzorja
na sestanku ŠK;
• logotip sponzorja na vseh dokumentih za 10. konferenco
slovenskih elektroenergetikov;
• objava logotipa sponzorja na notranji strani platnic vseh
Sporočil slovenskega združenja elektroenergetikov vsaj
eno leto po konferenci;
• 1 kotizacija za udeležbo na konferenci.
Sponzor RAZSTAVLJALEC (2200 €)
• standardni razstavni prostor v prostorih v neposredni
bližini konferenčnih dvoran;
• celostranski oglas sponzorja v Zborniku referatov
konference;
• obvestilo udeležencem konference o prisotnosti sponzorja
na razstavnem prostoru;
• logotip sponzorja na vseh dokumentih za 10. konferenco
slovenskih elektroenergetikov;
• objava logotipa sponzorja na notranji strani platnic vseh
Sporočil slovenskega združenja elektroenergetikov vsaj
eno leto po konferenci;
• 1 kotizacija za udeležbo na konferenci.
Sponzor PREDSTAVLJALEC (1000 €)
• prostor za postavitev posterja ali pingvina z gradivi
v prostorih v neposredni bližini konferenčnih dvoran;
• celostranski oglas sponzorja v Zborniku referatov
konference;
• obvestilo udeležencem konference o prisotnosti sponzorja
na razstavnem prostoru;
• logotip sponzorja na vseh dokumentih za 10. konferenco
slovenskih elektroenergetikov;
• objava logotipa sponzorja na notranji strani platnic vseh
Sporočil slovenskega združenja elektroenergetikov vsaj
eno leto po konferenci;
• 1 kotizacija za udeležbo na konferenci.
Sponzor OGLAŠEVALEC (500 €)
• celostranski oglas sponzorja v Zborniku referatov
konference;
• obvestilo udeležencem konference o prisotnosti spon­
zorja;
• logotip sponzorja na vseh dokumentih za 10. konferenco
slovenskih elektroenergetikov.
Razstavni prostori se nahajajo v drugem preddverju Can­
karjevega doma, kar omogoča vsem sponzorje stalen stik
z udeleženci konference. Po svečanem odprtju konference
bo pogostitev v preddverju med razstavnimi prostori. Enako
bodo vsi odmori za osvežitev na prostoru razstavljavcev.
Do zaključka redakcije teh Sporočil so skoraj vsa
razpoložljiva sponzorska mesta zasedena. Vsi naši stalni
razstavljavci bodo prisotni tudi na tej jubilejni konferenci.
Pričakujemo tudi rekordno udeležbo slovenskih strokov­
njakov.
Kontaktna oseba za sponzoriranje je:
mag. Maja Gerkšič – Lah: (031 812 365).
Vsa mesta so že oddana za 30-minutne predstavitve in
sicer:
Ponedeljek, 30. maja 2011: SIEMENS, ABB.
Torek, 31. maja 2011: DALEKOVOD, KONČAR,
SCHNAIDER.
Sreda, 1. junija 2011: ISKRA SISTEMI, ISKRAEMECO.
V DOGOVARJANJU JE RAZSTAVA ELEKTRIČNIH
AVTOMOBILOV.
17
10. konferenca
člani slovenskega združenja CIGRÉ-cired predlagajo kandidate
za priznanja
Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED
bo tudi letos podelilo priznanja slovenskim strokovnjakom,
ki so s svojim delom prispevali k uspešnosti slovenskega
in svetovnega elektrogospodarstva. Po Pravilniku o priz­
nanjih se dodeljuje naslednja priznanja (po vrednotenju od
najvišjega):
1.Priznanje za življenjsko delo,
2.Plakete CIGRÉ za uspešno dolgoletno delo v elektroenergetiki doma in na tujem,
3.Priznanja za dolgoletno uspešno delo v slovenski
elektroenergetiki,
4.Pohvale za uspešno izveden projekt ali delo v obdobju med dvema konferencama
Povzetek kriterijev za priznanja:
Pod 1) za življenjsko delo se praviloma se podeli osebi,
ki je delovala dolga leta v slovenskem elektroenergetskem
sistemu ali v mednarodni strokovni sferi elektroenergetike
in je veliko prispevala za razvoj, delovanje, izobraževanje
kadrov in razpoznavnost Slovenije v tujini. In tudi naj bi
šlo za zelo odmevne kariere posameznikov. Sodelovanje
nagrajenca v organizacijah CIGRÉ in/ali CIRED je zaželeno,
vendar ni pa pogoj. Prejemniki tega priznanja naj bi bili
strokovnjaki, ki so že zaključili svoje aktivno delo.
18
Pod 2) za plaketo CIGRÉ se praviloma podeli osebam,
ki so poleg imenitne kariere in prispevkov v slovenskem
elektrogospodarstvu delovali tudi v slovenskem ali med­
narodnem CIGRÉ ali CIRED. Lahko so še aktivne, delujoče
in tudi mlajše osebe.
Pod 3) za priznanja za dolgoletno uspešno delo v
slovenskem elektrogospodarstvu se praviloma podeli
uspešnim že upokojenim bivšim direktorjem slovenskih
energetskih podjetij ali vodjem sektorjev v podjetjih, ki so
imeli odmevne rezultate v svoji karieri.
Pod 4) pohvale za uspešno delo ali izveden projekt
v zadnjih dveh letih se podeli strokovnjakom (izjemoma
tudi skupini strokovnjakov), ki so v zadnjih dveh letih izvedli
uspešne in pomembne projekte v slovenskem elektroe­
nergetskem sistemu ali so imeli odmevne mednarodne
referate/projekte oz so odmevno in pozitivno predstavljali
Slovenijo v tujini.
Komisija za izbor nagrajencev Slovenskega združenja
CIGRÉ-CIRED v mandatu 2009 – 2013 je naslednja:
Predsednik
Član
Član
Član
Član
Mag. Vekoslav Korošec (GZS, Ljubljana)
Prof. dr. Jože Pihler (Univerza v Mariboru)
Prof. dr. Rafael Mihalič (Univerza v Ljubljani)
Mag. Stane Vižintin (EIMV, Ljubljana)
Metod Brešan (Elektro Primorska, N. Gorica)
10. konferenca
Kdo predlaga priznanja?
Predlagatelji priznanj so lahko samo člani strokovnega
združenja CIGRÉ-CIRED, kolektivni in individualni člani. Ko­
lektivnih članov je bilo v letu 2010 skupaj 40. Individualnih
članov (redni, zaslužni in častni člani) je bilo v letu 2010
skupaj 212. Kolektivni in individualni člani so že dobili gra­
diva za predlaganje kandidatov.
Rok za oddajo predlogov je do 12. aprila 2011 do
12.00 ure.
Nagrajenci so pa lahko kdorkoli, ki izpolnjuje kriterije in ni
pogoj, da je član Slovenskega združenja elektroenergetikov
CIGRÉ-CIRED. Če bo predlagana oseba izbrana se pričakuje
od predlagatelja, da sodeluje pri oblikovanju opisa, ki bo
prebran na javni podelitvi.
Kdaj bodo priznanja podeljena?
Ob svečanem odprtju konference, ki bo 30. maja ob
15. uri se bodo podelila naslednja priznanja:
– Plaketa CIGRÉ (2 osebi). Nagrajenec dobi darilo, kipec
prof. dr. Marjana Plaperja in plaketo. Moderator dogodka
prebere utemeljitev za vsakega nagrajenca.
– Priznanje za življenjsko delo, kot vrhunec slovesnosti.
Nagrajenec dobi darilo, kipec prof. dr. Milana Vidmarja in
listino. Moderator dogodka prebere utemeljitev za vsakega
nagrajenca.
– Na svečanem odprtju konference se podeli tudi priznanje
NOVINARJU za korektno poročanje o slovenski energetiki
(darilo + potrdilo o priznanju).
Ob svečani večerji (drugi dan) konference pa se podelijo
naslednja priznanja:
– za priznanja za dolgoletno uspešno delo v slovenskem elektrogospodarstvu. Nagrajenec dobi darilo
in potrdilo o priznanju.
– pohvale za uspešno delo ali izveden projekt v zadnjih dveh letih. Nagrajenci (3-4 osebe) dobijo darilo in
potrdilo o priznanju.
Seznam dosedanjih prejemnikov štirih priznanj v deset
letnem obdobju (1999 – 2009):
1. Priznanje za življenjsko delo:
Leto Ime nagrajenca
1999 Prof. dr. Dušan POVH
2001
2003
2005
2007
2009
Mesto podelitve
Rogaška Slatina,
24. maja 1999
Prof. dr. Marjan PLAPER
Bled, 28. maja 2001
Prof. dr. Anton OGORELEC Portorož, 26. maja 2003
–
–
Prof. dr. Ferdinand GUBINA Čatež, 28. maja 2007
Dr. Janez HROVATIN
Kranjska Gora,
26. maja 2009
2. Plakete CIGRÉ za uspešno dolgoletno delo
v elektroenergetiki doma in na tujem:
Leto
1999
1999
1999
1999
2001
Ime nagrajenca
Dr. Janez Hrovatin
Tomaž Jamnik
Dr. Franc Jakl
Prof. dr. Peter Žunko
Franc Curk
Podjetje
ELES
Elektro Gorenjska
ELES
Fakulteta za elektrotehniko
Elektroinštitut Milan
Vidmar
2001 Janez Kern
ELES
2001 Štefan Lutar
Elektro Maribor
2001 Zdravko Močnik
Dravske elektrarne
2003 Dr. Maks Babuder
Elektroinštitut Milan
Vidmar
2003 Mag. Krešimir Bakič
ELES
2003 Mag. Janez Hostnik
Elektro Ljubljana
2003 Ivan Leban
IBE
2003 Marijan Žumer
Elektro Celje
2005 Prof. dr. Jože Voršič
FERI, Maribor
2005 Dr. Franc Žlahtič
Direktorat za energijo RS
2005 Dr. Pavel Omahen
ELES
2005 Franc Potočnik
Elektroinštitut Milan
Vidmar
2007 Prof. dr. Rafael Mihalič
Fakulteta za elektrotehniko
2007 Mag. Zvonko Toroš
Elektro Primorska
2007 Mag. Maja Končan-Gradnik Elektroinštitut Milan
Vidmar
2007 Silvo Štruc
ELES
2009 Prof. dr. Konrad Lenasi
Fakulteta za elektrotehniko
2009 Mitja Novak
IBE
2009 Dr. Robert Golob
GEN-I
3. Priznanja za dolgoletno uspešno delo v slovenski
elektroenergetiki:
Leto
2003
2003
2003
2003
2003
2005
Ime nagrajenca
Jure Brguljan
Valentin Golob
Milan Kenda
Štefan Marjetič
Mag. Drago Štefe
Janez Sterniša
2005
2005
2005
2007
2007
Kristijan Mravljak
Viktor Leskovec
Darij Stabej
Franc Leskovec
Janez Nučič
Podjetje
Savske elektrarne
Soške elektrarne
ELES
Elektrarna Brestanica
Elektro Gorenjska
Elektroinštitut Milan
Vidmar
Dravske elektrarne
IBE
ETRA 33
Elektro Ljubljana
Savske elektrarne
4. Pohvale za uspešno izveden projekt ali delo
v obdobju med dvema konferencama:
Leto
1999
1999
1999
1999
1999
Ime nagrajenca
Janez Kern
Marjan Brglez
Franc Panter
Matija Nadižar
Silvo Štruc
Podjetje
ELES
EGS-RI
IBE
Elektro Gorenjska
ELES
19
Referati za CIGRÉ Pariz 2012
Leto
1999
1999
1999
2001
2001
2001
2001
2001
2001
2001
2003
2003
2003
2003
2003
2003
2005
Ime nagrajenca
Marko Mladovan
Zvonko Toroš
Bogo Rusjan
Slavko Grajfoner
Janez Gorišek
Maja Končan-Gradnik
Dr. Rafael Mihalič
Tatjana Muha
Marko Ramovž
Zvonko Toroš
Bogomir Jelenc
Srečko Lesjak
Tone Marinšek
Jože Medved
Ladislav Tomšič
Dr. Branko Zadnik
Srečko Lesjak
Podjetje
Soške elektrarne
Elektro Primorska
ELES
ELES
Iskra – SYSEN
EIMV
Fakulteta za elektrotehniko
ABBIS
IBE
Elektro Primorska
Elektro Maribor
ELES
EIMV
Elektro Celje
HSE
IBE
ELES
Leto
2005
2005
2005
2005
2005
2007
2007
2007
2007
2007
2009
2009
2009
2009
Ime nagrajenca
Jože Koritnik
Drago Polak
Dr. Jurij Curk
Vladimir Palčec
Jožko Rosina
Vladimir Lenardič
Mag. Igor Podbelšek
Mag. Srečko Lesjak
Adolf Gosteničnik
Mag. Marko Senčar
Dr. Janko Kosmač
Roman Modic
Vojko Turel
Boris Arčon
Podjetje
Javna agencija za energijo
Savske elektrarne
Iskrasistemi
TSN – Maribor
IBE
Elektro Ljubljana
Elektro Ljubljana
ELES
Dravske elektrarne Maribor
Javna agencija za energijo
EIMV
SEL
SENG
Elektro Primorska
Priznanja za najboljše referate 9. konference v Kranjski Gori
in seznam vseh do sedaj nagrajenih referatov bo objavljen
v programski knjižici 10. konference.
RAZPIS ZA REFERATE ZA ZASEDANJE
CIGRÉ PARIZ 2012
Pogoji
Mednarodni CIGRÉ je objavil vabilo za predloge referatov
za 44. zasedanje CIGRÉ v Parizu, ki bo 26. do 31. avgusta
2012 v pariškem kongresnem centru. Po standardizirani
metodologiji bo izbrano okrog 400 referatov.
Referati se izbirajo na osnovi predloženih kratkih vsebin
(Synopses) po kriterijih v naslednjih kategorijah:
1.Nacionalna kvota – okrog 240 referatov.
2.Internacionalna kvota – okrog 100 referatov
3.Predsednikova dodatna kvota – okrog 60 referatov.
Po metodologiji izvedbe konferenc CIGRÉ avtorji ne pred­
stavljajo svojih referatov na plenarnih sejah študijskih komi­
tejev ampak so lahko povabljeni od strokovnega poročevalca
študijskega komiteja, da odgovorijo na določena vprašanja.
Tudi drugi udeleženci konference lahko sodelujejo v razpravo
in odgovorijo na katero od postavljenih vprašanj poročevalca.
Referati se izbirajo na podlagi sinopsisa, ki mora vsebo­
vati največ 500 besed. Nacionalni komiteji glede na število
ekvivalentnih članov dobijo pravico do določenega števila
referatov iz nacionalne kvote. Slovenija ima 95 ekviva­
lentnih članov in pravico do dveh referatov. Ne glede na
to pravico predsednik ŠK lahko zavrne nacionalni referat,
če je nekakovosten ali ne ustreza nobeni prednostni temi.
Maksimalno število referatov posamezne države ne sme
preseči 3x nacionalno kvoto. To pomeni, da je teoretično
možno iz Slovenije sprejeti do 6 referatov.
20
Kdo lahko predlaga referat?
Eden od avtorjev predloženega referata mora biti član
mednarodne CIGRÉ ali njegovo podjetje kolektivni član. Za
soavtorje ni nujno, da so člani CIGRÉ.
Če so soavtorji iz drugih držav oz. so avtorji predloženega
referata iz različnih držav se bo referat obravnaval v kvoti
»mednarodnih referatov«.
Vsak referat mora ustrezati določeni prednostni temi.
Pri pošiljanju sinopsisa je potrebno obvezno navesti
študijski komite in število prednostne teme za katero kan­
didira referat. Seveda je nujno potrebno navesti ime in pri­
imek avtorjev ter naslov in zlasti e-naslov za komunikacijo
z avtorjem.
Na spletni strani www.CIGRÉ.org pod rubriko »events« so
navedene natančne informacije in vzorci za pisanje sinopsisa.
(http://www.CIGRÉ.org/gb/events/session.asp)
Važni datumi
Roka za oddajo kratke vsebine (sinopsisa) referata v naš
Nacionalni komite: 20. april 2011.
Roka za oddajo kratke vsebine (sinopsisa) referata v
centralno pisarno CIGRÉ Pariz: 16. maj 2011.
Informacija avtorju o sprejetju ali zavrnitvi referata:
30. avgust 2011.
Rok za oddajo končnega referata v centralno pisarno
CIGRÉ v Pariz: 16. januar 2012.
Enen od avtorjev mora biti individualni član ali
njegovo podjetje kolektivni član pariške CIGRÉ.
Referati za CIGRÉ Pariz 2012
Prednostne teme
po študijskih komitejih
CIGRÉ SC A1 – Rotating Electrical Machines
PS1 > Developments in Electrical Machines and
Experience in Service
• Improvements in design, manufacture, capacity, efficiency,
insulation, cooling, bearings, materials, operation and
maintenance
• Influence of customer specifications and grid operator
requirements on the design and cost of machines
• Effects of the torsional electromechanical oscillations on
the shaft fatigue of turbo-generators
PS2 > Asset Management of Electrical Machines
• Refurbishment, replacement, power up-rating, efficiency
improvement, economic evaluation of proposed alterna­
tives
• Condition/risk based maintenance
• Methods for predicting the remaining life of aged machi­
nes
PS3 > Electrical Machines for Dispersed Generation
• Developments in design, efficiency, operating performan­
ce, reliability and maintenance
• Control, monitoring and diagnostics
• Future trends
CIGRÉ A2 – Transformers
PS1 > Transformers in the network of the future
• Intelligent monitoring, algorithms, access to new data
and information
• Optimal utilization taking into account monitoring infor­
mation, dynamic rating and overloading
• Transformer applications resulting from new network
technologies
• Impact of harmonics
PS2 > Transformer Eco design / Eco use
• Improved material, better efficiency
• Environmental considerations – low noise, oil containment,
oil recycling, fire protection
• Life cycle costs, life extension, repair/refurbish/replace
decision
PS3 > Transformer magnetic circuit
• Core and core structure design, modelling, temperature
evaluation
• Material characteristics, manufacturing, assembling
• Saturation – inrush, direct current, geomagneticallyinduced current
CIGRÉ A3 – Voltage Equipment
PS1 > Equipment design to facilitate network
developments
• Design and testing of equipment for HVDC networks
• Role of intelligence within equipment
• UHV
• Impact of changes in AC network design and operation
PS2 > Reliability and lifetime of HV equipment
• Experience and trends in reliability of HV equipment
• Prediction and management of end of life due to age and/
or potential overstressing
• Role of condition monitoring and assessment
PS3 > Environmental suitability of HV equipment
• Design to minimise environmental impact
• Design and testing for extreme ambient conditions (tem­
perature, seismic levels, pollution ...)
• Design for offshore/marine environments
CIGRÉ B1 – Insulated Cables
PS1 > Newly installed or upgraded cable systems
• Design, installation techniques, operation
• Issues associated with long cables
PS2 > State-of-the-art and trends for cable system
rating, testing and monitoring
• Static and dynamic cable rating calculations
• Qualification, type, routine, sample and after installation
testing
• Applications of diagnostics to cable systems
• Trends in on line monitoring of cables and accessories
PS3 > Cables in the Network of the Future
• Future voltage levels for AC and DC cables
• Conversion of AC cable circuits to HVDC operation
• New functionalities expected from cable systems
CIGRÉ B2 – Overhead Lines
PS1 > Improved utilisation of OHL
• Electrical optimisation of existing rights of way including
new conductor technologies
• Conversion of AC lines to DC operation
• Line monitoring and dynamic line rating methods
• Sharing rights of way with other parties
PS2 > Condition and Assessment of OHL
• Operational data collection for asset management
• Diagnostics tools and methods for reliability and remaining
life of line components assessment
• Mechanical dynamic behaviour, seismic risk and extreme
weather conditions
21
Referati za CIGRÉ Pariz 2012
PS3 > Maintenance and Refurbishment of OHL
• Live line work, robots, drones
• Use of information systems, maintenance policy, efficiency
of different methods and strategies
• Examples of refurbished lines
CIGRÉ B3 – Substations
PS1 > Advances in Substation Technologies
• Challenges on the design of UHV AC substations
• Use of GIS for HVDC busbars and switchgear
• Impact of IEC 61850 and non conventional instrument
transformers on the substation design
• Requirements on the design of offshore AC substations
• Reducing the environmental footprint of substations
PS2 > Substation Management Experience
• Experiences with UHV substations
• Modification of existing substations to meet new requi­
rements such as higher rating, improved reliability and
reduced maintenance
• Monitoring and condition assessment for substations and
GILs
• Managing different reliability and life expectancy of pri­
mary and secondary equipment
CIGRÉ B4 – HVDC and Power Electronics
PS1 > HVDC and FACTS Schemes
• Project planning, including environmental and regulatory
issues
• Schemes recently completed or under construction
• Service experience of VSC, HVDC and UHVDC sche­
mes
PS2 > HVDC and FACTS Technology Developments
• HVDC converter stations
• FACTS equipment
• UHVDC equipment
PS3 > Applications of HVDC and FACTS
• HVDC grids and multi-terminal HVDC systems
• FACTS equipment for increased AC network performance
• Embedded HVDC systems, including AC lines converted
to HVDC operation, for increased network capacity and
performance
• Use of Power Electronics to facilitate the integration of
large renewable energy sources into AC networks
CIGRÉ B5 – Protection and Automation
PS1 > Impact of Future Network Components on
Protection and Automation Systems
• Local and system wide coordination of protection and
control for SVCs and other FACTS devices, power storage
and dispersed energy resources
22
• Dynamic relay coordination and verification
• Sharing and allocation of protection, control and auto­
mation functions
• Communication requirements
PS2 > Utilisation and Application of Remote Access
for Protection and Automation Systems
• Present practice, improvements and new opportunities
for real time and off-line operation and management,
including remote testing, maintenance and adaptive
protection
• Bi-directional management of information including fault
recording, substation automation systems configuration,
setting and testing
• Automated data retrieval, analysis and operational re­
sponse
• Requirements, specification and organisation of secure
cyber access
CIGRÉ C1 – System Development and
Economics
PS1 > Planning options to ensure reliability,
sustainability and flexibility as the power system
changes across all voltage levels
• Impact of future generation sources, storage and need
of system services
• Uncertainty of supply and demand levels
• Changing transmission/distribution interface
PS2 > Investment challenges in delivering future
power systems
• Sustainability considerations
• Business case development, project justification and
stakeholder engagement
• Risk of stranded assets or late delivery of capacity
• Investment coordination with electric and other utilities
PS3 > Asset management challenges in future
power systems
• Variable utilisation
• Increased uncertainty and changing risk profiles
• Impact of new technologies
CIGRÉ C2 – System Operation and Control
PS1 > Methods to overcome operation challenges
caused by the combination of intermittent
generation and changes in electrical loads
behaviour from a TSO perspective
• Resource balance (day ahead and day at hand), main­
taining frequency and uncontrolled excess generation in
relation to system demand
• Reduced inertia on the power system
• Congestion management (power flow), voltage control
and coordinated Phase Angle Regulator (PAR) settings
• Information and control of dispersed generation
Referati za CIGRÉ Pariz 2012
PS2 > Methods to improve the awareness of the
overall status of the interconnected systems and
the coordination of TSO actions
• Information sharing among TSOs in interconnected sy­
stems with several control areas
• Coordinated remedial actions
• Information processing, decision support and visualization
techniques
• Information exchange and operational interfaces between
TSO and other players, including distribution operators
CIGRÉ C3 – System Environmental
Performance
PS1 > Public acceptance of electric power system
infrastructures
• Experiences in communication practices, stakeholder
engagement and public awareness improvement
• Legislation requirements, guidelines, roles of authorities
and regulators
• Methods and experiences of accommodating stakehol­
der needs into planning and operation of electric power
system infrastructures
PS2 > How »green« are the future power systems?
• Methodologies to evaluate environmental and social
performances of innovative network structures and con­
cepts
• Environmental implications of new grid concepts
• Environmental impacts of power system efficiency im­
provements
CIGRÉ C4 – System Technical Performance
PS1 > Modelling and practical experience of
the interaction of new generation/transmission
technologies and related power electronics with
the transmission and distribution systems
• Dynamic and transient performance of the network
• Power quality and EMC issues related to the massive use
of power electronics and to external phenomena
PS2 > Advanced tools and techniques for power
system performance analysis with particular
reference to stochastic methods
• Incorporating risk in analysis through probabilistic tools
and assessment in light of the increasing complexity of
future networks
• Advanced numerical methods with particular reference
to asymmetrical systems
PS3 > Lightning protection and insulation
coordination as it relates to new generation and
transmission technology
• Wind generators
• UHV systems
• HVDC systems
• New models for the calculation of lightning performance
of transmission lines
CIGRÉ C5 – Electricity Markets and
Regulation
PS1 > Integrating renewable energy sources into
electricity market – lessons learnt
• Necessary steps undertaken – market design adjustment,
regulatory changes, legislative adjustment, grid codes
adjustment
• Interaction and integration of markets
• Impact on the market, impact on prices
PS2 > Electricity market operating experiences and
market performance analyses
• Are electricity markets providing transparency and pro­
moting liquidity?
• What experiences or conditions have driven the evolution
of market designs?
• Have electricity markets provided needed investment
signals?
• How will future market evolution be impacted by current
market performance?
PS3 > How is the development of advanced
technologies likely to impact development of
market designs
• Communications Technology
• Meter Technology
• Consumption and Production Control Systems
• Storage Technology
CIGRÉ C6 – Distribution Systems and
Dispersed Generation
PS1 > Planning and operation of active distribution
networks including Dispersed Generation (DG),
Storage and Demand Side Integration (DSI)
• Integration of micro generation and storage
• Experiences with demand elasticity trials and smart meter
solutions
• Distribution management systems (advanced applications,
real-time simulation, communication infrastructure and
data management)
• Business models for active networks
PS2 > Integration of Electric Vehicles (EV) in power
systems
• Impact on the power system
• Emerging standards
• Business models
PS3 > Electricity supply of rural and remote areas
including islands
• Planning and operation of systems with high penetration
of renewables
23
Referati za CIGRÉ Pariz 2012
• Effects of storage, hybrid systems, solar home systems
• Emerging grid based technologies to support rural and
remote area electrification
CIGRÉ D1 – Materials and Emerging Test
Techniques
PS1 > Dielectric performance and aging of
insulation materials
• Influence of ambient conditions
• Environmentally friendly materials
• Acceptable field stresses
PS2 > Test Techniques for UHV including HVDC
• Impulse voltage shapes, wet tests, atmospheric correc­
tion
• Test circuits and techniques for HVDC
• PD measurements under DC
PS3 > Diagnostic tools
• Material aging assessment and defect detection
• New tools for interpretation
• Tools for monitoring in smart grids
CIGRÉ D2 – Information Systems and
Telecommunication
PS1 > Distributed Information platforms for the
power systems of the future
• New architecture for operation information systems
• Back-up systems and recovery systems
• Cloud computing in applications and shared services
platforms
• Cyber security
PS2 > Interconnected information systems to
support competitive markets
• New market-driven solutions
• New solutions for communication
• Risks and opportunities
24
Procedura za dva nacionalna
referata
Slovenski nacionalni komite CIGRÉ ima pravico do dveh
referatov iz nacionalne kvote. Ostali referati so lahko iz
internacionalne kvote, če so avtorji iz več držav. V tem
primeru se referat predlaga iz nacionalnega komiteja prvo
napisanega avtorja. Nacionalni komite lahko predloži tudi več
referatov, če meni, da so ustrezni in kakovostni za predsta­
vitev na konferenci. Za referate, ki niso iz nacionalne kvote
se obravnavajo na Tehničnem komiteju CIGRÉ in je selektor
predsednik ŠK. Predsednik mednarodnega ŠK ima pravico
odkloniti tudi članek iz nacionalne kvote v kolikor sodi, da
ne ustreza predpisani prednosti temi ali je nekakovosten.
Potencialne avtorje vabimo, da kandidrajo za izbor slo­
venskih referatov. Referati morajo biti kakovostni in ustrezati
določeni prednostni temi v določenem študijskem komiteju.
Predlogi morajo vsebovati:
– naslov referata, ime in priimek avtorja-jev, podjetje,
kontaktno osebo,
– kratka vsebina (do 500 besed) v angleškem jeziku.
Rok za oddajo predlogov referatoj je 20. aprila 2011.
Predsedstvo slovenskega komiteja CIGRÉ bo izbralo
neodvisno komisijo, ki bo izbrala dva slovenska referata in
morda predložila še več referatov v nadaljnjo obravnavo
tehničnem komiteju CIGRÉ.
V naslednjih Sporočilih bo objavljena komisija in izbrani
slovenski referati.
Mednarodna konferenca in razstava CIRED
MEDNARODNA KONFERENCA IN
RAZSTAVA CIRED V FRANKFURTU 2011
Slovenski referati
Za 21. mednarodno konferenco distributerjev električne
energije, ki bo v Frankfurtu bo od 6. do 9. junija 2011 je bilo
prijavljenih 1313 referatov. Največ prijavljenih referatov
je bilo iz Kitajske (192), Nemčije (154), Irana (109), Bra­
zilije (80), V. Britanije (95). Iz Slovenije je bilo predloženih
5 referatov.
Po selekciji v nacionalni in mednarodni komisiji so bili 4
referati predloženi za program konference in sicer:
• 0556 Determination of Harmonic Emission of an
Industrial Installation
Matevž Bokal, University of Ljubljana, Slovenia; Herwig
Renner, Graz University of Technology, Austria; Igor Papic,
University of Ljubljana, Slovenia; Tomaž Pfajfar, University
of Ljubljana, Slovenia
• 0834 Integration of MV/LV substation systems and
functionalities using unified telecommunication
concept
Zvonko Toros, Elektro Primorska, Slovenia; Peter Ceferin,
Elektro Primorska, Slovenia; Bojan Likar, Elektro Primorska,
Slovenia
• 1009 Neutral Grounding Resistor failure detection
Zvonko Toroš, Elektro Primorska, d.d., Slovenia; Peter Ka­
stelic, Iskra Sistremi, d.d., Slovenia; Tomaž Kastelic, Elektro
Primorska, d.d., Slovenia; Silvano Maljavac, Iskra Sistremi,
d.d., Slovenia
• 0874 Intelligent power system platform for supervision and control of distributed generation and
customer demands – SUPERMEN
Tomaz Pfajfar, 2e, Slovenia; Andrej Souvent, Electric Power
Research Institute Milan Vidmar, Slovenia; Janez Smid,
Iskra MIS, Slovenia; Marko Sepic, Solvera Lynx, Slovenia;
Marjan Jerele, Elektro Gorenjska, Slovenia; Franci Katrasnik,
University of Ljubljana, Slovenia; Igor Papic, University of
Ljubljana, Slovenia
Rok za oddajo končnih referatov je bil do 14. januarja
oz. do 28. februarja rok za popravke, če so to zahtevale
nacionalne ali mednarodne selekcijske komisije.
Vseh referatov, ki so sprejeti v program konference je
bilo okrog 800.
Konference CIRED so največje svetovne konference pro­
fesionalnih distributerjev električne energije.
Organizacija potovanja
in aktivnosti cired
Slovenija
Naš nacionalni komite bo povabil turistične agencije za
ugodno ponudbo za skupno potovanje v Frankfurt. Več in­
formacij bo objavljenih na spletni strani www.CIGRÉ-cired.
si v marcu 2011.
Kotizacije za konferenco CIRED
Plačano do 18. aprila 2011 Plačilo po 18. aprilu 2011
Plačilo v času konference
Standardna
kotizacija 1050 €
1180 €
1300 €
Kotizacija
za Univerze 700 €
830 €
900 €
25
Novice iz Slovenije
NOVICE IZ SLOVENIJE
Podelitev Bedjaničevih
priznanj
Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED je v
sodelovanju z ljubljansko in mariborsko Univerzo oz. s fakul­
tetama za elektrotehniko, že drugič prispevalo sponzorstvo
za podelitev Bedjaničevih nagrad za odmevne doktorske
disertacije, magistrska in diplomska dela s področij elektro­
energetskih sistemov, naprav, elementov avtomatizacije,
vodenja sistemov in stikalne tehnike. V letu 2010 je bila
40. podelitev tega že uveljavljenega priznanja s področja
naše stroke. Od leta 2009 se nagrade podeljujejo samo
študentom elektrotehniških fakultet z območja Slovenije.
Razpis je bil objavljen v začetku septembra z rokom prijave
do 30. oktobra 2010. Skladno s pravilnikom o podelitvah
in sporazumom med univerzama in našim združenjem se
podeljujejo naslednje nagrade:
– ena nagrada za doktorsko disertacijo
– ena nagrada za magistrsko delo
– do dve nagradi za diplomsko delo
1000 EUR,
600 EUR,
500 EUR.
V novembru 2010 se je sestala v Ljubljani komisija
za nagrade v sestavi: prof. dr. A. Ogorelec – predsednik,
prof. dr. V. Ambrožič, mag. K. Bakič, prof. dr. K. Jezernik, prof.
dr. R. Mihalič in prof. dr. J. Voršič. Komisija je pregledala in
ocenila 10 prispelih del. Določila je 4 nagrajence: enega za
doktorat in 3 za diplomska dela. Ker nagrada za magistrsko
delo ni bila podeljena, se je komisija odločila podeliti eno
dodatno nagrado za diplomsko delo.
Nagrajenci za šolsko leto 2009/2010 so postali:
• Dr. Uroš Kerin za doktorsko disertacijo: Development of
tools for dynamic security assesment of electric power
systems. Predlagatelj: Univerza v Ljubljani, FE Ljubljana.
Mentor: prof. dr. Grega Bizjak,
26
• Sandi Ferjančič za diplomsko delo: Dinamični model
asinhronskega motorja, Predlagatelj: Univerza v Ljubljani,
FE Ljubljana. Mentor: prof. dr. Rastko Fišer,
• Damjan Kovačič za diplomsko delo: Optimalni režim
obratovanja usmerniških skupin v TALUM Kidričevo. Pred­
lagatelj: Univerza v Mariboru, FERI Maribor. Mentor: prof.
dr. Jože Pihler, somentor: prof. dr. Gorazd Štumberger,
• Jernej Otič za diplomsko delo: Izvedba mehkega regu­
latorja hitrosti mobilnega robota s poljem programirljivih
logičnih vrat. Predlagatelj: Univerza v Mariboru, FERI
Maribor. Mentor: prof. dr. Karel Jezernik, somentor: prof.
dr. Karl Gotlih.
Dekan mariborske fakultete prof. dr. Igor Tičar je imenoval
prof. dr. Karla Jezernika za pooblaščenca za organizacijo
prireditve podelitve, ki je bila 15. decembra na Univerzi v
Mariboru. Prof. Jezernik je pripravil imenitno organizacijo
podelitve, ki je bila kulturno obogatena z nastopom izvrstne
harfistke Tine Žerdin.
Organizacijo podelitve za šolsko leto 2010/2011, ki bo v
decembru, bo prevzela Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
elektrotehniko.
Novice iz Slovenije
Peter Ceferin
Drugi Posvet Smarts Grids v Sloveniji v naši organizaciji
Naslov drugega posveta je bil: »Napredne tehnologije merjenja in uporaba v sedanjih in prihodnjih
električnih omrežjih«
V letu 2010 je nastala pobuda, da v okviru CIGRÉ ŠK D2
(IT in telekomunikacije v elektroenergetiki) organiziramo
in izvedemo niz strokovnih posvetov, ki bodo prispevali k
novim iniciativam razvoja na tem področju, hkrati pa zain­
teresirani strokovni javnosti omogočili pregled dosežkov
in aktivnosti, ki se izvajajo na področju pametnih omrežij
(SmartGrids). Na tem področju IKT igra pomembno vlogo
nadaljnjega tehnološkega razvoja. Tako je bil 18. maja 2010
v Tehnološkem parku Ljubljana izveden strokovni posvet 1 z
naslovom Priložnosti IKT v tehnološkem razvoju Slovenije, o
katerem je bilo podrobnejše poročilo podano v prejšnji, 26.
številki Sporočil. Niz posvetov pa se je nadaljeval s strokovnim
posvetom 2, z naslovom Napredne tehnologije merjenja in
uporaba v sedanjih in prihodnjih električnih omrežjih in je bil
izveden 10. novembra 2010 v hotelu Austria Trend v Ljubljani.
Pomembno področje, povezano s tematiko pametnih
omrežij (SmartGrids) in na katerem se je tudi v slovenskem
elektroenergetskem sistemu že pridobilo velik del izkušenj,
čaka pa nas množično uvajanje sistemov AMI/AMM so različne
napredne tehnologije merjenja. Cilj strokovnega posveta 2 je
bil tako osvetlitev različnih vidikov področja – od zakonodaje,
tehnoloških in ekonomskih pogledov do izkušenj, ki so se
pridobile in pogledov industrije, ki nudi izdelke in rešitve s
tega področja. Pomemben pa je tudi vidik nadaljnjega razvoja
tega področja tako v slovenskem elektroenergetskem pro­
storu, kot tudi smernice v mednarodnem okolju.
Uvodni govor ter iztočnico strokovnemu posvetu 2 je
podal predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov
CIGRÉ – CIRED mag. Krešimir Bakič, nato pa je v nadalje­
vanju sledila predstavitev 11 strokovnih prispevkov, ki so
bili pripravljeni s strani različnih akterjev, ki se ukvarjajo s
področjem naprednih tehnologij merjenja v Sloveniji: razisko­
valne institucije – Elektroinštitut Milan Vidmar, industrijska
podjetja, ki razvijajo rešitve, storitve ali produkte (IskraEmeco,
Landis&Gyr, Elpros, Itron in ABB) ter elektrodistribucijska
podjetja (Elektro Celje, Elektro Ljubljana in Elektro Gorenjska).
Vsebinsko je strokovni posvet podal poglede na uvajanje
AMI/AMM sistemov v elektrodistribucijska podjetja, kjer je
pomemben vidik postal medsebojna skladnost (interopera­
bilnosti) gradnikov AMI/AMM sistemov različnih proizvajalcev,
na podlagi česar je nastalo tudi industrijsko združenje IDIS,
katerega nosilci so vodilni globalni proizvajalci sistemov
AMI/AMM – IskraEmeco, Landis&Gyr ter Itron, od katerih je
vsak tudi predstavil svoje izkušnje in poglede na nadaljnji
razvoj. Zbiranje in obdelava podatkov v elektroenergetskih
sistemih je področje, ki postaja čedalje aktualnejše, rešitve
in izvajanje kompleksnejših meritev je predstavilo podjetje
Elpros, ki razvija lastne produkte in jih tudi uspešno imple­
mentira tako doma, kot v tujini. Rešitve za DSM in upra­
vljanje s podatki, vezanimi na razpršene vire je predstavilo
podjetje ABB. Na podlagi dosedanjih izkušenj in razvojno
raziskovalnega dela so opredeljene funkcionalne zahteve in
tehnični kriteriji uvajanja AMI sistemov v Sloveniji, ki jih je
pripravil EIMV, ki je izdelal tudi tehnično ekonomsko študijo
uvajanja AMI v Sloveniji, na podlagi katere je bil predstavljen
načrt uvedbe teh sistemov. Pogled s stališča elektrodistri­
bucijskih podjetij, ki imajo pridobljene bogate izkušnje pri
uvajanju kompleksnih sistemov AMI/AMM so predstavila
podjetja Elektro Ljubljana, Elektro Celje in Elektro Gorenjska.
Pilotni projekti, ki so bili izvedeni z različnimi proizvajalci
AMI sistemov so pokazali na visok nivo pridobljenih znanj
in razvoja sistemov tudi v elektrodistribucijskih omrežjih.
Predstavitve strokovnega posveta 2 so objavljene na spletni
strani slovenskega društva elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED
(http://www.CIGRÉ-cired.si/staticAdminMgr.php?acti
on=read&menu=1288467637&SGLSESSID=tb0c6f14
s79ifupp5ridc3ne34).
Izkazalo se je, da je
tematika izredno aktual­
na ter zanimiva, saj je
bil izkazan visok interes,
tako z vidika obiskovalcev
posveta, kot predavate­
ljev. Posvet je obiskalo
blizu 100 obiskovalcev iz
elektrogospodarskih po­
djetij Slovenije, institucij
ter podjetij iz gospodarst­
va, ki se ukvarjajo ali se
jih na kakršenkoli način
dotika področje razvoja
in uvajanja naprednih si­
stemov merjenja v sklopu
pametnih omrežij.
27
Novice iz Slovenije
Druga proslava
Dneva slovenskih
elektroenergetikov 2012
Lansko leto je naše združenje razglasilo 14. april za Dan
slovenskih elektroenergetikov, glede na dan, ko je na Slo­
venskem prvič začela delovati elektrarna na trifazni izmenični
tok v ljubljanskih Fužinah (14. 4. 1897). Za nadaljevanje
tradicije bo sklican na isti dan kolokvij na temo »Slovenska
energetika včeraj, danes in jutri«. Dogodek bo po vsej
verjetnosti na ljubljanskem gradu v popoldanskem času.
Posvečen bo tudi zadnjim javnim razpravam o TEŠ 6 in
nacionalnem energetskem programu.
Več informacij o tem dogodku bomo objavili v kratkem
na spletni strani www.cigré-cired.si.
Tako kot v letu 2010 se tudi tokrat predvideva skupna
organizacija z Elektrotehniško zvezo Slovenije, Slovenskim
nacionalnim komitejem WEC in Energetsko zbornico Slo­
venije.
Janez Zakonjšek
Starosta slovenske
avtomatizacije – guru v reviji
Pac World
Protection, Automation and Control (PAC) World (www.
pacw.org) je v svetu trenutno najbolj brana in cenjena
strokovna revija s področja relejne zaščite, avtomatizacije
in vodenja elektroenergetskih sistemov. V svoji zadnji izdaji
December 2010 je v rubriki Guru objavila zanimiv intervju
s starosto slovenske avtomatizacije, prof. dr. Antonom
Ogorelcem.
Postati Guru v PAC World pri tako bogati svetovni kon­
kurenci zagotovo ni lahko. Ko pa človek prebere članek in
se nekoliko zamisli, se vprašanje o tem preprosto izgubi v
množici dejstev, kot so: dvakratno najvišje državno odli­
kovanje, IEEE Life Member, CIGRÉ Distinguished Member,
Ambasador CIGRÉ, prva avtomatizacija HE Jablanica, medna­
rodna sodelovanja, IEC, itd, itd. Vse detajle si lahko preberete
na http://www.pacw.org/issue/december_2010_issue/
the_guru.html
Pri vsem tem ne smemo pozabiti na prispevek glavnega
urednika revije PAC World, Aleksandra Apostolova, ki je
poleg tega, da je pripravil res zanimiv intervju in znal iz
vseh informacij izluščiti njihovo jedro, s svojim fotografskim
aparatom tako dobro ujel in predstavil profesorjev moto.
S seje predsedstva
v februarju 2011
Članarine za leto 2011
Na seji Predsedstva je določeno, da se za leto 2011 poviša
članarina za individualne člane na 14 evrov. Za upokojence
se upošteva 50 % popust in bo znašala članarina 7 evrov.
28
Poročila po ŠK CIGRÉ – 2011
POROČILA O DELU V MEDNARODNIH
ŠTUDIJSKIH KOMITEJIH CIGRÉ
A1 – Rotating Electrical
Machines
Delovna skupina A1.21 (Plastic lined
bearing – Final questionnaire) pod vod­
stvom Larsa-Erika Kämpe, je izvedla
povpraševanje med člani CIGRÉ o temi,
ki jo obravnava. Pri tem so sodelovali
strokovnjaki DEM in SENG.
Monitoring«). Opis programske naloge
delovne skupine je dosegljiv na naslovu:
tiny.cc/np3xo. Ob ustanovitvi skupine je
bilo podalno odprto vabilo ekspertom s
področja monitoringa transformatorjev,
kot tudi doktorandom s tega področja.
Zainteresirani za udeležbo ali prispe­
vek delovni skupini naj to sporočijo na
naslov: gradnik@gmail.com.
Interesenti za sodelovanje v novo­
ustanovljenih delovnih skupinah se
lahko vključijo preko nacionalnega člana
študijskega komiteja ali nacionalnega
komiteja. Več informacij o tem, kako
se vključiti v skupine lahko dobite po
e-pošti: kresimir.bakic@eles.si.
B2 – Overhead lines
Nove delovne skupine v ŠK A1
Poročilo pripravil:
Krešimir Bakič
Poročilo pripravil:
Krešimir Bakič
Poročilo pripravil:
Lado Tomšič
WG A1.26 – Monitoring, Diagnosis
and Prognosis of Large Motors
Convener:
Nico Smit (ZA)
WG A1.27 – Adjustable Speed
Drives and High-Efficiency Motors
applications in Power Plants
Convener:
Enzo Tortello (IT)
WG A1. 28 – Guide – Corona Electromagnetic Probe Tests (TVA)
Convener:
Dan Zlatanovci (Romania)
WG A1.29 – Guide on New Generator-Grid Interaction Requirements
Convener:
Prof. Luis Rouco (Spain)
WG A1.30 – Usage of Magnetic
Slot Wedges in Hydro Generators
Convener:
Josip Študir (CROATIA)
A2 – Transformers
Poročilo pripravil:
Tim Gradnik
Študijski komite A2 je v decembru
2010 ustanovil novo delovno skupi­
no na področju naprednih sistemov
sprotnega nadzora transformatorjev
(»Transformer Intelligent Condition
Nove delovne skupine v ŠK B2
WG B2.46 – WIND INDUCED MOTION ON BUNDLED CONDUCTORS
(EXCLUDING ICE GALLOPING)
Convener:
Professor Giorgio Diana (Italy)
WG B2.47 – REMEDIAL ACTIONS
FOR AGED FITTINGS & REPAIR OF
CONDUCTORS
Convener:
Dave Sunkle (USA)
WG B2.48 – EXPERIENCE WITH
THE MECHANICAL PERFORMANCE
OF NEW CONDUCTOR TYPES
Convener:
Brian Wareing (UK)
WG B2.49 – SAFE DESIGN TENSIONS FOR CONDUCTORS FITTED
WITH ELASTOMER CUSHIONED SUSPENSION UNITS
Convener:
Andre Leblond (Canada)
WG B2.50 – SAFE HANDLING OF
FITTINGS AND CONDUCTORS
Convener:
Peter Dulhunty (Australia)
WG B2.51 – Methods for the optimized design of overhead transmission lines
Convener:
R. Stephen (South Africa)
B 3 – Substations
Nove delovne skupine v ŠK B3
WG B3.31 Air Insulated Substations Design for Severe Climate
Condition
Convener:
Mark MCVEY (US)
WG B3. 32 Saving through Optimized Maintenance of Air Insulated
Substation
Convener:
Toly MESSINGER
B 5 – Protection
and Automation
Poročilo pripravil:
Janez Zakonjšek
Pomembno je poudariti, da v ŠK B5
delovne skupine že kar nekaj časa de­
lujejo v planiranih časovnih okvirih.
Sedem delovnih skupin bo predstavilo
rezultate svojega dela v letu 2011.
Tendenca je imeti v vsakem letu po 15
aktivnih delovnih skupin, od katerih bi
štiri zaključile svoje delo. ŠK B5 je na
svojem sestanku avgusta 2010 v Parizu
določil štiri nove delovne skupine, ki
jih je potrdil tudi Tehnični komite in so
praktično že pričele s svojim delom.
Pri tem želim opozoriti predvsem na
naslednje:
Poleg izkušenih strokovnjakov so na
delo v delovnih skupinah vabljeni tudi
mladi inženirji in doktorandi, ki jih veseli
29
Poročila po ŠK CIGRÉ – 2011
strokovno delo na določenem področju.
Torej vsi mladi strokovnjaki, ki bi radi
aktivno sodelovali v eni od naslednjih
delovnih skupin: PRISRČNO VABLJENI!
(Lahko se obrnete direktno name na
elektronski naslov Janez.Zakonjsek@
relarte.com)
Biti dopisni član neke delovne sku­
pine ne pomeni manj dela in manjše
odgovornosti za skupni uspeh projekta.
Edina razlika med rednim in dopisnim
članom je, da slednjemu ni potrebno
prisostvovati na sestankih delovne
skupine.
Nove delovne skupine v ŠK B5
WG B5.42: Experience concerning
availability and reliability of digital SAS,
Convener Massimo Petrini (IT)
Osnovna naloga te delovne skupine
je zbrati in primerjati izkušnje končnih
uporabnikov digitalnih sistemov za
avtomatizacijo transformatorskih po­
staj. Delo bo temeljilo predvsem na
analizi rezultatov široke mednarodne
ankete.
WG B5.43: Coordination of Protec­
tion and Automation for Future Net­
works, Convener Mark Adamiak (US),
dopisni član Dr. Tadeja Babnik (SI)
Delovna skupina mora najprej posta­
viti model omrežja prihodnosti in na tej
osnovi definirati vprašanja, ki se nana­
šajo na njihovo zaščito in vodenje. Na
tej osnovi bodo predlagane potencialne
rešitve prav tako kakor tudi predlogi za
nadaljnje raziskave.
WG B5.44: Protection Schemes for
Special Transformers, Convener Zoran
Gajić (SE), dopisni član Janez Zakonjšek
(SI).
Analiza in konsolidacija znanja o po­
sebnih transformatorjih in njihovi zaščiti
so osnovna naloga te delovne skupine.
Obravnavani bodo predvsem naslednji
tipi transformatorjev: prečni transfor­
matorji, pretvorniški transformatorji in
transformatorji v železniških mrežah.
WG B5.45: Acceptance, Commissio­
ning and Field Testing Techniques for
Protection and Automation Systems,
Convener: Eric Cahuet (FR)
Osnovna naloga te delovne skupine
je analiza zmogljivosti mnogo-funkci­
onalnih relejev in sistemov z ozirom
na različne vrste preskušanj in za to
potrebnih praktičnih pristopov.
30
Ustrezne programske naloge je
mogoče najti na www.CIGRÉ-b5.org
→ WG Area → izberi WG → odpri TOR
C 1 – System development
and Economy
Nove delovne skupine v ŠK C1
WG C1.27 The future of reliability
Definition of reliability in light of
new developments in various devices
and services which offer customers
and system operators new levels of
flexibility
Convener:
Jeff Palermo (USA)
C 3 – System Environmental
Performance
Poročilo pripravil:
Aleš Kregar
Nove delovne skupine v ŠK C3
WG C3.12
Title of the Group: Methodologies
for greenhouse gas inventory and re­
porting for T&D utilities
Convener:
Francisco Parada (POR)
WG C3.10
Title of the Group: Sustainable
development performance indicators
for electric power generation
Convener:
Christian Capello (CH)
JWG C3/B2/B1.13
Title of the Group: Environmental
issues of high voltage transmission lines
for rural and urban areas
Convener:
Hector Pearson (UK)
Za sodelovanje pri delu delovnih
skupin pri študijskem komiteju C3 se
lahko prijavite pri nacionalnem pred­
stavniku Alešu Kregarju na e-naslov:
ales.kregar@eles.si.
Krešimir Bakič
Znanstveni članki
v reviji Electra
Po sklepu Tehničnega komiteja
pariške CIGRÉ na Bledu v juniju 2010
bo strokovna revija ELECTRA začela
izdajati posebno sekcijo z znanstvenimi
prispevki.
Za prvega urednika znanstvene pri­
loge je imenovan:
Prof. Dr.-Ing. Ernst Gockenbach
iz Univerze Hannover, Nemčija, ki je
vodilni svetovni ekspert s področja
energetskih sistemov.
Za začetek bo v vsaki številki Electre
tiskan po en znanstveni referat po izbo­
ru urednika. Prvi referat bo v februarski
številki Electre.
Vabimo slovenske strokovnjake,
da prispevajo znanstvene referate za
Electro.
Format za znanstvene referate:
– 3000 word article (Word),
– 1 column,
– Font Arial, 12 pt.
Figures, Tables, Photos: Can be
incorporated in the file, preferably, or
supplied separately. They must be of
sufficient definition for printing
(300 dpi); all figures and tables must
be numbered and legends provided. 1
or 2 high quality photos should illustra­
te the article, minimum size being at
least 11 cm (4 inches). If not supplied
by the author, they may be selected
by CIGRÉ. No Company Logos should
be visible.
CIGRÉ reserves the right to final edi­
ting on the document in the interest of
preserving the CIGRÉ image.
Poročila po ŠK CIGRÉ – 2011
Prof. dr. Franc Jakl
Poročilo o zasedanju
delovnih skupin
za nadzemne vode
V Las Vegasu v ZDA je v času od
16. do 18. februarja 2011 potekalo
8. zasedanje mednarodne študijske
skupine TAG B2-04 (Technical Advi­
sory Group – Electrical Performance
of Overhead Lines), ki deluje v okviru
študijskega komiteja za nadzemne vode
SCB2 pariške CIGRÉ. Na dnevnem redu
je bila razprava petih delovnih skupin,
ki delujejo znotraj TAG B2-04 kot na­
daljevanje iz predhodnega zasedanja
iz avgusta 2010 v Parizu. Sočasno je
v dneh od 13. do 18. februarja 2011
potekalo tudi zimsko zasedanje IEEE/
Towers,Poles & Conductors/Insulators/
ESMOL.
V prvi delovni skupini WGB2-36 »Guide for Application of Direct Real
Time Monitoring Systems« (vodja
skupine Rob Stephen iz ESKOM-a Južno
Afriška Republika) je potekala obravnava
novejšega delovnega materiala (verzija
2011-02-18) z izdelavo smernic uporabe
komunikacijske in programske opreme z
uvedbo novejših metod načrtovanja ter
izvedb različnih monitoring sistemov v
realnem času s ciljem povečanja zane­
sljivosti in ekonomičnosti dispečiranja v
elektroenergetskem sistemu. Te smer­
nice bazirajo predvsem na direktnih
sistemih, baziranih na merjenju tem­
perature vodnika, mehanskemu nategu
vodnika, merjenju povesa oz. varno­
stnih višin ter varnostnih oddaljenosti
vključno s položajem voda v prostoru
ob upoštevanju zahtevane natančnosti
dobljenih rezultatov.
Delovna skupina WGB2-41 »Guide
to the Conversion of Existing AC Lines to DC Operation« (vodja skupine
Jan Lundquist iz inštituta STRI, Švedska)
obravnava različne modele enosmernih
prenosnih sistemov (dvopolna izvedba
s povratnim vodnikom oziroma preko
zemlje ter tripolna izvedba). Študijske
raziskave v okviru EPRI iz ZDA obrav­
navajo več napetostnih nivojev (138,
230, 345, 500 in 765 kV). V prihod­
nosti je pričakovati več hibridnih AC/
DC prenosnih sistemov tudi na krajših
razdaljah. Razlog so višje zmogljivosti
DC sistemov in ekonomičnost predvsem
zaradi pocenitve pretvornikov.
V delovni skupini WGB2-42 »Guide to Operation of Conventional
Conductor Systems Above 100 oC«
(vodja skupine Len Custer iz BPA, ZDA)
poteka razprava o praktičnih izkušnjah
uporabljene obesne in spojne opreme
z možnostjo tehničnih izboljšav na tej
opremi glede na vse pogostnejšo upora­
bo novejših vodnikov, ki lahko obratujejo
tudi pri povišanih temperaturah (termo­
odporni vodniki). Te rešitve so primerne
še posebej v zaostrenih razmerah, ko
nastopi urgentno stanje neposredno
pred razpadom sistema.
V delovni skupini WGB2-43 »Guide
for Thermal Rating Calculations for
Overhead Lines with High Temperatures and Real-Time Weather & Load
Data« (vodja skupine Javier Iglesias iz
REE, Španija) poteka razprava o dopol­
nitvah s popravki matematičnih mode­
lov izračuna termične obremenljivosti
prenosnih vodov, ki so bile predhodno
opravljene v okviru študijske delovne
skupine CIGRÉ WGB2.12 in ameriškega
IEEE s primerjavo obeh pristopov. Gre
za revizijsko dopolnitev že objavljene
brošure TB 207 iz leta 2002 »Thermal
Behaviour of Overhead Conductors«, na katero je podal svoj komentar
priznani strokovnjak s tega področja dr.
Vincent Morgan iz Avstralije.
Naslednje letno zasedanje matičnega
študijskega komiteja za nadzemne vode
SC B2 Overhead Lines bo v dneh od
1. do 8. julija 2011 v Reykjaviku na
Islandiji. Na tem zasedanju bo pred­
stavljeno enoletno delo vseh študijskih
delovnih skupin, ki aktivno delujejo v
okviru tega študijskega komiteja CIGRÉ
Pariz od zadnjega zasedanja iz avgusta
2010 v Parizu do takrat. Predviden je
poseben kolokvij na temo naravnih
katastrof (vpliv zimskih obremenitev
na daljnovode, dimenzioniranje stebrov
na področju snežnih plazov, stopnja
onesnaženosti izolacije na področju vul­
kanskih izbruhov), obratovalne izkušnje
daljnovodov v različnih klimatskih po­
gojih ipd. Organiziran bo tudi poseben
tutorijal na temo posodobitev nadzem­
nih vodov, metode razledenitve pri
daljnovodih, vpliv klimatskih sprememb
na obratovanje elektroenergetskega
sistema ipd.
Ledne obremenitve na daljnovodu
500 kV, Soči regija; vir: Sergey Che­
reshniuk
V sklopu tega zasedanja bo tudi prvo
zasedanje novoustanovljene študijske
delovne skupine WGB2.44 »Coatings
for Protecting Overhead Power Network Equipment in Winter Conditions«, ki je bila potrjena na admini­
strativnem komiteju CIGRÉ Paris na
lanskoletnem zasedanju v Parizu z dvo­
letnim mandatom 2010-2012. Kadrovski
sestav je enak kot je bil v predhodni
študijski delovni skupini WGB2.29 »Anti-and De-Icing Systems for HV and
UHV Overhead Lines« (vodja dr. Ma­
soud Farzaneh, sekretar dr. Franc Jakl).
Študijska delovna skupina WGB2.29 je
s sklepnim dokumentom »Systems
for Prediction and Monitoring
of Ice Shedding, Anti-Icing and
De-Icing for Overhead Power
Line Conductors and Ground
Wires« z objavo v CIGRÉ Paris TB
438 in v Electra Paris št. 253 svoje delo
zaključila z decembrom 2010.
31
Energetska politika v Sloveniji
ENERGETSKA POLITIKA V SLOVENIJI
Nadaljevanje iz prejšnje števnike (Sporočila 26).
Nezadovoljstvo s stanjem in organizacijo v slovenski
energetiki in čedalje večji medijski prostor nepoznavalcem
stroke ter nestrokovnjakom pelje slovensko energetiko v
neobvladljive razmere in napačne odločitve, ki bodo škodo­
vale celotnem slovenskem gospodarstvu in naši prihodnosti.
Zato so strokovna združenja s področja energetike pripra­
vila posvet v cilju izboljšanja stanja. Ob koncu februarja je
na Gospodarski zbornici organiziran posvet na katerem je
bilo pripravljeno Sporočilo za javnost, ki ga tukaj v celoti
objavljamo.
Vabimo naše člane, da se v čim večjem številu udeležijo
odprte seje za javnost, ki bo 30. maja ob 11. uri na temo
slovenske energetske politike in naše prihodnosti (prvi dan
konference). Odprta tribuna bo v Cankarjevem domu v
Linhartovi dvorani.
IZHODIŠČA PROGRAMSKE SKUPINE
ZA POSVET O PRIPRAVI ENERGETSKE
STRATEGIJE SLOVENIJE 2020 –
»ENERGETSKA POLITIKA – STROKOVNO
IN ODGOVORNO ZA RAZVOJ SLOVENIJE«
(Gradivo za 6. razširjeno sejo strateškega sveta
PE PS GZS, 28. februar 2011)
Sporočilo za javnost
Povezane strokovne javnosti: Strateški svet za politiko
energije in podnebne spremembe pri GZS, Elektrotehniška
zveze Slovenije, Slovenski nacionalni komite Mednarodnega
sveta za velike elektroenergetske sisteme – CIGRÉ, Slovenski
nacionalni komite Mednarodnega kongresa distributerjev
električne energije – CIRED, Slovenski nacionalni komite
WEC in Inženirska akademija Slovenije, v zvezi s stanjem
na področju energetike ugotavljajo:
1.Slovenija kot aktivna soustvarjalka EU
energetske politike slabo uveljavlja nacionalni
energetski interes in prioritete.
1.1Slovenija je že v procesu približevanja Evropski uniji
prevzela pravni red na področju energetike in z ma­
jem 2004 postala tudi aktivna soustvarjalka evropske
energetske politike.
1.2Analiza minulega obdobja in stanja v državi kaže, da se
je nacionalni energetski proces usmeril v liberalizacijo
predvsem na področju električne energije in plina,
in to v napačnem prepričanju, da bo ta poskrbel za
kompleksen razvoj nacionalne energetike in v okviru
tega tudi za potrebne investicije v energetsko infra­
32
strukturo. Zmotno prepričanje je botrovalo opustitvi
načrtovanja razvoja nacionalne energetike in v okviru
tega tudi elektroenergetskega sistema.
1.3Posledice napačnega razumevanja procesa liberali­
zacije so med drugim rasti cen energije, posebej
elek­trične energije za industrijo, ki znižuje konku­
renčnost Slovenije. Zanesljiva, kakovostna in cenovno
optimalna preskrba z električno energijo je ključna
za gospodarski razvoj Slovenije in lahko bistveno
pripomore k izhodu iz gospodarske krize.
1.4Leto 2011 je leto oblikovanja novih evropskih ener­
getskih politik in strategij. V pripravi so Evropska
energetska strategija do leta 2020, evropske usmeritve
za prehod v nizko ogljično gospodarstvo do leta 2050,
določitev prednostnih energetskih infrastrukturnih
objektov in integracije evropskih energetskih omrežij
do leta 2020; priprava načrtov vseevropskega omrežja
za transport zajetega ogljikovega dioksida in njegovo
trajno shranjevanje ter izdelava novega akcijskega
načrta razvoja evropske energijske oskrbe.
1.5Naše državne politike in strategije, že sprejete in tiste
v izdelavi (za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov,
pove­čanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje
končne rabe energije, povečanje uporabe obnovljivih
virov) ter nacionalni energetski program, bo potrebno
prilagoditi in uskladiti z novimi evropskimi dokumenti
ter pri tem v največji možni meri slediti interesom
slovenskega gospodarstva.
2.Liberalizacija in nedopustna opustitev
odgovornosti za oskrbo in načrtovanje razvoja
energetike.
2.1Prvi Nacionalni energetski program (ReNEP – Reso­
lucija o Nacionalnem energetskem programu) je bil
ob sprejetju v Državnem zboru nezrel, neustrezen
in nedorasel ekonomskemu razvoju, zaradi prenizke
napovedi stopnje rasti porabe električne energije pa
zavajajoč. Aktualna politika zaradi tega za področje
energetike ni imela ustreznega dokumenta niti ga nima
še danes. Izvajanje potrebnih aktivnosti na področju
izgradnje elektroenergetske infrastrukture je zato
zastalo, čeprav je velik del opreme v obratovanju že v
času priprave Re NEP prekoračil svojo življenjsko dobo.
2.2Napačne pretekle napovedi porabe energije, neučinkovit
energetski trg, medsebojni boj s politiko povezanih
lobijev za prevlado v energetiki, so zameglili bistve­
no vprašanje, kdo odgovarja za zanesljivo oskrbo z
energijo v državi. Na to ne odgovarja niti sedanji, niti
načrtovani energetski zakon.
2.3Vse raziskave v svetu kažejo, da se bo poraba električne
energije povečevala, ne glede na zmanjšanje ali sta­
gnacijo porabe celotne energije.
Energetska politika v Sloveniji
2.4V obdobju svetovne finančne in gospodarske krize se
je poraba energije v Sloveniji zmanjšala za 11,5 %.
Padec rabe električne energije v letih 2008–2009 je
bil 15,2 % kar je 44,6 % prirasta rabe v predhodnih
15 letih, ko smo beležili povprečno 3,1 % medletno
rast. Raba zemeljskega plina se je v enakem obdobju
zmanjšala za 14,5 %. Raba tekočih goriv, pred­vsem
naftnih proizvodov se je zmanjšala za 13,3 %.
2.5V letu 2010 se je poraba vseh vrst energije in ener­
gentov povečala. Rast rabe električne energije je bila
večja kot 6 %, z upoštevano prvo slovensko črpalno
elektrarno Avče pa je bila rast kar 8 % glede na leto
prej. Raba zemeljskega plina se je povečala za 1,3 %,
raba naftnih proizvodov pa za 16,5 %.
2.6Novelo NEP izdeluje ozka akademska skupina, ki po
dveh letih še ni dala rezultata. Namesto nacionalnega
programa na osnovi vprašljivih vhodnih podatkov izde­
luje le razvojno študijo, ki je energetske panoge, kot
je na primer elektroenergetika, zaradi razdrobljenosti
niso mogle več izdelati. NEP bi moral postati skon­
centrirana usmeritev razvoja nacionalne energetike
in oskrbe s kakovostno energijo, ki je Slovenija očitno
spet ne bo dobila.
2.7Za celotni energetski sektor in gospodarstvo bi bilo
pogubno, če bi zaradi krize zastale investicije v nove
proizvodne vire in infrastrukturo. Sedanje razmere
kažejo v smeri zastoja investicij, kar je treba preprečiti z
odločnim in hitrim ukrepanjem. Načrtovane investicije
v energetiko v zaostrenih pogojih gospodarske krize
predstavljajo finančno breme, ki ga bomo z lastnimi
viri in krediti težko realizirali. Analize v okviru ener­
getike bi morale postati osnova tudi za usmeritve
investitorjem.
3.Stanje na področju organiziranosti in razvoja
energetike v državi je kritično.
3.1Stalne reorganizacije podjetij elektroenergetskega
siste­ma ne izhajajo iz dolgoročnih načrtovanj in po­
trebnih energetskih ter predvsem tehnoloških analiz
procesov energetskih podjetij.
3.2Energetski regulator (Javna agencija RS za energijo)
je še vedno podrejen enemu lastniku infrastrukture
(MG – Direktorat za energijo) ter je omejen pri zago­
tavljanju bistvenega elementa razvoja slovenskega
energetskega trga oziroma korektnih in sodobnih
tržnih razmer.
3.3Današnji ključni viri in sistemi slovenske energetike
na področju elektro energetike (TEŠ – Termoelektrarna
Šoštanj, NEK – Nuklearna elektrarna Krško, prenosno
ter distribucijsko omrežje) so iz 70. let prejšnjega
stoletja, nekateri so na robu svoje iztrošenosti in jih
bo treba nadomestiti. Konvencionalnih termoener­
getskih objektov (NEK in TE na premog) ne moremo
nadomestiti samo z obnovljivimi viri. Lahko pa s smo­
trnimi ukrepi in odločitvami omogočimo, da se delež
obnovljivih virov poveča in doseže 25 % do l. 2020.
3.4Z dobro organiziranim in pravočasnim dolgoročnim
načrtovanjem bi že morali biti pripravljeni projekti na
področju obnovljiv virov, nekateri med njimi bi morali
biti že v izvajanju (zlasti izraba vodnega potenciala
reke Save, Mure, itd.) in drugih ekološko primernih
objektov na obstoječih energetskih lokacijah (nado­
mestni blok TEŠ 6, lokacija Trbovlje, itd), vključno z
izrabo geotermalnih potencialov. Investicijska sredstva
so kratkoročno in dolgoročno neučinkovito porablje­
na, odločitve za poglavitne investicije se zamikajo.
Problem je iskanje konsenza za nacionalne projekte;
TEŠ 6, NEK 2, Veriga HE na Savi, ki bi jih morali
zgraditi v optimalnih rokih in z optimalnimi stroški.
Projekti OVE (obnovljivi viri energije) in URE (učinkovita
raba energije) nimajo trdne dolgoročne usmeritve in
zavezujočih operativnih načrtov za njihovo izvedbo.
3.5Neizvajanje energetskih naložb in zamujanje pri
odločitvah za bodoče naložbe je resna grožnja stabil­
nosti elektro energetskega sistema, kar še posebej v
času krize pomeni ne le zamujeno priložnost domače
industrije ter širšega gospodarstva za oživitev poslo­
vanja, ampak tudi grožnja za sicer načrtovan razvoj
industrije in pametnih zelenih storitev.
3.6Prenos zemeljskega plina je izrazito dolgoročna dejav­
nost, na katero praviloma recesija vpliva le v omejenem
obsegu. V pogojih liberaliziranega trga in še posebej
v zahtevnih pogojih na finančnih trgih so izrazito
pomembne primerne spodbude za nove investicije
v infrastrukturo.
4.Stroka je v procesu soodločanja pri oblikovanju
politik in obveščanja javnosti na področju
energetike povsem odrinjena.
4.1Energetika zahteva visoko strokovnost kadrov, ker je
investicijsko zahtevna, tehnično-tehnološko kompleks­
na in zahteva dolga časovna obdobja, ki so mnogo
daljša od političnih mandatov.
4.2Maloštevilne domače strokovne kadre se iz načrtovanja
izključuje, nekritično se vključuje tuje strokovnjake,
ki s cilji, pogoji in omejitvami in vlogo slovenskega
sistema niso seznanjeni. Mnenje javnosti in politične
usmeritve v energetiki se oblikujejo na podlagi mnenj
nestrokovnjakov, civilnih organizacij in posameznikov
brez referenc na področju energetike, interesno jih
financirajo tudi tuji projekti in tuje institucije. Tudi to je
razlog za sporno nestrokovno tolmačenje in mešanje
vsebine povsem različnih pojmov – energija, električna
energija, učinkovita raba energije, obnovljivi viri
energije, energetska politika, s tem pa tudi različnih
ukrepov upravljanja naložb, optimalne rabe, itd., ki
bi jih morala država povezati v učinkovit, zanesljiv in
kon­kurenčen nacionalni energetski sistem.
4.3Slovensko javnosti je treba seznaniti z značilnostmi
nacio­nalne energetike, elektroenergetskega sistema in
pogoji, ki jih mora slovenski sistem kot del evropskega
sistema izpolnjevati. Sistemske zahteve pogojujejo
izgradnjo določenih elektrarn. Postavljen zanesljiv
sistem je pogoj za povečevanje deleža električne
energije iz obnovljivih virov, ker ti niso vedno na
razpolago.
33
Energetska politika v Sloveniji
5.Trajnostna naravnanost razvoja Slovenije in EU
terja premišljen razvojno inovacijski cikel.
5.1Prehod v nizko ogljično ter snovno in energetsko
učinkovito družbo je nujen, prehoda ne moremo
narediti preko noči, če nočemo ogroziti zanesljive
preskrbe z energijo, posebej z električno energijo.
5.2Energetika je izziv in priložnost za industrijo in z njo
povezane storitvene dejavnosti, v najtesnejšem sode­
lovanju z razvojno raziskovalno in akademsko sfero.
Potrebno je vzpodbuditi nov razvojno inovacijski cikel
v industriji, energetiki, posebno pozornost je treba
nameniti elektro energetskim objektom in »pametnim
omrežjem« v procesu učinkovitega ravnanja z energijo
ter uvajanja energetskih storitev.
5.3Potreben je takojšen kratkoročni in srednjeročni načrt
za postopno izgradnjo pametnega (Smart Grid) omrežja
v RS z vključevanjem stroke in ostalih deležnikov.
Istočasno je nujno s planiranjem in razvojem pamet­
nega omrežja za pospešeno in obsežno vključevanje
energije iz OVE v načrtovanje vključiti razvojne
projekcije infrastrukture e-mobilnosti (električna cest­
na vozila). Le tako je mogoče doseči okoljske učinke
uporab­e električnih vozil in hkrati izrabo energije iz
OVE zanj­o.
5.4Vključitev polnilnih naprav za električne avtomobile
na elektro energetska omrežja ne zahteva razvoja
nobenih novih tehnologij. Ustrezna promocija vla­
ganj v potrebno infrastrukturo bo pospešila razvoj
električnih vozil in odjemalcem zagotovila primeren
in enostaven dostop do elektro energetskega omrežja.
Za pričakovano rast (plug-in) in (hibrid). električnih
vozil in njihovo polnjenje je nujno zagotoviti stan­
dardizacijo polnilne infrastrukture na evropski ravni.
S tem bi preprečili nepotrebna vlaganja v začasne
tehnološke rešitve, stroški razvoja in standardizacije
pa bodo porazdeljeni.
5.5Slovenija ima zaradi specifike energetskega sistema
in zlasti OVE priložnost z večjimi pilotskimi projekti po­
staviti referenčne objekte pametnih omrežij, kjer se v
določenem območju države povežejo OVE in uporabniki
v omrežje. To pomeni preizkus delovanja novih delov
energetskega sistema kot pomembno promocijsko in
tržno referenco za slovensko industrijo, gradbeništvo
in storitve. Podobni demonstracijski projekti z novimi
tehnološkimi rešitvami „Smart Grid“ so lahko projekti
integralne energetske oskrbe hiš ali naselij, kjer je
poleg OVE vključena tudi infrastruktura za električno
mobilnost. Vidik sočasne gradnje pametnih omrežij
in omrežja za napajanje električnih avtomobilov je
izjemnega pomena.
5.6Energetika je izziv in priložnost za industrijo in z njo
povezane storitvene dejavnosti, ki se morajo izvajati
v najtesnejšem sodelovanju z razvojno raziskovalno in
akademsko sfero. Ne nazadnje terja vse to nov razvoj­
no inovacijski cikel v industriji, energetiki, posebej
glede novih elektro energetskih objektov in pametnih
omrežij ter procese za učinkovito rabo energije.
34
5.7Nove dejavnosti terjajo premišljene, družbeno odgo­
vorne odločitve, ki uravnoteženo obravnavajo okolj­
sko, socialno in ekonomsko kategorijo trajnostnega
razvoja.
5.8Konvencionalnih termoenergetskih objektov (NE
in TE na premog) ne moremo nadomestiti samo z
obnovljivimi viri, lahko pa omogočimo, da se delež
obnovljivih virov poveča in doseže 25 % do l. 2020.
5.9Za zagotavljanje varne energijske oskrbe morajo biti
uporabljeni vsi možni energijski viri. Zato je pomemb­
no pospešeno odpiranje trga z zemeljskim plinom in
razvoj prenosne plinovodne infrastrukture ter s tem
povezano povečanje čezmejnih prenosnih kapacitet.
Uporaba zemeljskega plina lahko odigra pomembno
vlogo pri zagotavljanju podpore oziroma rezervnih
kapacitet za prekinljivo proizvodnjo električne energije
iz obnovljivih virov.
Priprava ključnih razvojnih dokumentov (predvsem NEP)
v sodelovanju s stroko in deležniki je ključni pogoj za kon­
senz, potreben za izvajanje ukrepov in projektov v praksi.
Načrtovanje finančnih virov za naložbe v energetiki in sočasne
projekcije angažiranja ostalih resursov (kadri, razvojne
projekcije in vlaganja v industriji) v obdobju do 2020 vodijo
do izpolnjevanja okoljskih ciljev in zavez RS (25 % energije
iz OVE do 2020) in hkrati pomenijo zagotavljanje pogojev
za trajnostno rast in gospodarstvo v RS.
Strokovna društva so s svojimi strokovnimi stališči pri­
pravljena sodelovati pri nastajanju NEP in drugih za državo
pomembnih odločitvah in usmeritvah na področju energetike
in z njo povezanega trajnostnega razvoja.
Neodvisna slovenska stroka pričakuje vključevanje v
kontinuirano načrtovanje dolgoročnega razvoja Slovenije,
v katerem je sinergija razvojnih politik z energetsko za do­
seganje ciljev trajnostnega razvoja ključnega pomena.
Izhodišča je pripravila programska skupina v sestavi
dr. Ferdinand Gubina, mag. Krešimir Bakič, dr. Franc
Žlahtič, Niko Martinec, mag. Vekoslav Korošec, Janez
Renko in Alenka Avberšek.
Intervju z našim članom
Drago Papler
Digitalne komunikacije so
privedle v sekundarnih sistemih
do novega komunikacijskega
standarda IEC 61850
Pogovor z Janezom Zakonjškom
Janez Zakonjšek, univ. dipl. inž. el. izhaja iz električarske
družine iz Trbovelj. Po študiju na Fakulteti za elektrotehniko
v Ljubljani je bil izredni asistent za zaščito pri prof. dr. Antonu
Ogorelcu. Zaposlen je bil v Iskri Avtomatiki in kasneje v ABB
na Švedskem, kjer se je prebil med najboljše strokovnjake
za zaščito. V Bohinju je ustanovil podjetje za konzultacije
v sekundarnih elektroenergetskih sistemih, Relarte. Deluje
večinoma v tujini, v Skandinaviji in Rusiji. V mednarodni orga­
nizaciji za velike elektroenergetske sisteme CIGRÉ Paris je
sodeloval kot predstavnik švedske in ruske CIGRÉ, sedaj pa
je kot slovenski predstavnik redni član Študijskega komiteja
B5 Zaščita, avtomatizacija in meritve in vodja mednarodne
delovne skupine.
Prihajate iz energetskega Zasavja?
»Moj oče je bil elektrotehnik, stari oče je bil elektrikar v
rudniku, njegov oče je bil prisoten pri samih začetkih elektri­
fikacije. Sem četrta generacija elektrotehnikov, moji predniki
so bili povezani od vsega začetka z elektrifikacijo v Trbov­
ljah, predvsem v rudniku in nato na DES Elektro Trbovlje.«
Kdaj ste začutili zanimanje za elektrotehniko?
»V Trbovljah sem obiskoval osnovno šolo in srednjo
elektrotehniško šolo. Že takrat sem se zanimal za elektro­
tehniko. Študij sem nadaljeval na Fakulteti za elektrotehniko
Predavanja o relejni zaščiti. Kuala Lumpur, 2004.
v Ljubljani, smer elektroenergetika. Pritegnila sta me prof.
Anton Ogorelec s svojimi zahtevnimi predavanji, na katera
sem se vedno pripravljal vnaprej in pogovori z asistentom
Ivanom Kukovičem, ki nam je na vajah pripovedoval o svojem
delu na sistemu 400 kV in sodelovanju z ASEA Relays iz
Švedske. Odločil sem se za poglobljen študij zaščite. Diplomi­
ral sem leta 1977 pri prof. dr. Ogorelcu iz distančne zaščite.«
Prva zaposlitev je bila Iskra Avtomatika …
»Asistent Ivan Kukovič je bil takrat zaposlen v Iskri Avto­
matika, TOZD Naprave za energetiko (bivša TELA). Tudi jaz
sem se zaposlil v tem podjetju na področju relejne zaščite. V
začetku sem delal na razvoju zaščitnih relejev, na samem
začetku smo zelo uspešno razvili statični rele za pilotsko
zaščito vodov. V Sloveniji jih nismo prodali veliko, v bivši
Jugoslaviji pa kar precej. V Iskri Avtomatiki sem ostal do
marca 1991. V tem času sem delal na vseh razvojnih fazah,
bil sem vodja razvojnih projektov in tehnični vodja projekta
Turčija. Včasih smo delali na zelo velikih projektih. V Turčiji
smo zaposleni iz IBE Elektroprojekt in Iskre Avtomatike v
letih 1981–1984 sprojektirali in opremili s sekundarnimi
sistemi 17 razdelilnih transformatorskih postaj 400/110 kV.
V drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja sem prevzel
zaščito. V letih 1988–1991 sem bil direktor TOZD Naprave
za energetiko.«
Pot vas je vodila na sever Evrope in potem
po celem svetu?
Z indonezijskimi kolegi na seminarju o zaščiti v Džakarti, 2004.
»Leta 1991 sem odšel v ABB Relays na Švedsko. Tam sem
ostal do konca leta 2005. Deloval sem kot produktni vodja,
postal sem senior aplication specialist, ker je bilo takrat
največje strokovno priznanje. Od leta 1991 do decembra
2005 sem delal na relejni zaščiti in sistemih za upravljanje
transformatorskih postaj. V teh pozicijah sem sodeloval z
razvojem, prodajo, z vsemi ABB podružnicami po celem
svetu. Veliko sem delal s kupci od Kitajske do Severne
Amerike, Južne Amerike, Evrope in Jugovzhodne Azije,
skratka po vsem svetu.«
35
Intervju z našim članom
Tesne vezi imate z Rusijo?
»Sem eden od članov ABB tima, ki je v Rusijo leta 1995
uvedel prve mikroprocesorske zaščite. Januarja 2006 sem
začel delati v firmi ABS Holdings, ki ima podjetja v Srbiji in
Rusiji. Tam sem bil odgovoren za razvoj poslov in tehnologij.
Podjetje se je ukvarjalo s primarno in sekundarno elektroe­
nergetiko ter proizvodnjo opreme za prenos nafte in plina.
Zelo pomembno je bilo servisiranje. Septembra 2009 sem
zapustil to firmo in se vrnil v Slovenijo, kjer sem ustanovil
svoje konzultantsko podjetje Relarte d.o.o. Trenutno še vedno
največ delam s svojimi ruskimi partnerji, imam pa stike s
kolegi po vsemu svetu.«
Več kot 30 let aktivno sodelujete v organizaciji
CIGRÉ?
»Že leta 1977 sem se vključil v Jugoslovansko CIGRÉ,
Študijski komite za zaščito, kjer sem bil med letoma 1989
in 1992 njegov predsednik. V tem času sem bil aktiven član
v delovni skupini 34-04 (Application Guide on Protection
of Complex Transmission Network Configurations), ki je
izdelala enega boljših in še vedno aktualnih dokumentov s
področja začite kompleksnih visokonapetostnih vodov. Bil
sem vodja delovne skupine B5.10 (Zaščita, upravljanje in
nadzor serijsko kompenziranih omrežij). Ta skupina je izdala
svoje poročilo v aprilu 2010. Trenutno vodim novo delovno
skupino B5.24, ki mora definirati zahteve na tranzientni odziv
v digitalnih tokovnih in napetostnih akvizicijskih verigah. To
delo se navezuje na applikacijo komunikacijskega standarda
IEC 61850, še posebno njegovega dela 9-2, ki se ukvarja s
procesno zbiralko. Delovna skupina mora definirati predvsem
zahteve na tranzientni odziv vseh elementov, ki bodo sode­
lovali pri tvorbi digitalnih informacij na procesni zbiralki.«
Z ruskimi kolegi na sesiji CIGRÉ v Parizu, 2008.
mikroprocesorskih zaščit četrte generacije. Pri tem so
izjemno pomembno vlogo igrale digitalne komunikacije, kar
je privedlo tudi do novega komunikacijskega standarda IEC
61850. To je izredno pomembno! Kljub vsemu temu razvoju
pa so osnovni principi delovanja še vedno taki kot so bili
pred štiridesetimi leti. Moram reči, da upam, da bo uvedba
tega komunikacijskega standarda, uvedba fazorskih meril­
nih enot (PMU) in podobno, privedla do novega pristopa k
upravljanju in zaščiti (tako lokalni kot na velikih področjih)
elektroenergetskega sistema.«
Kako poteka vključevanje novih možnosti v relejni
zaščiti v konkretnih projektih?
Kako ocenjujete strokovni razvoj relejne zaščite
v elektroenergetiki?
»Vključevanje novih možnosti v relejni zaščiti na konk­
retnih projektih poteka razmeroma hitro in včasih tudi ne
pripravljeno na dovolj visokem nivoju, kar lahko povzroča
tudi določene probleme in celo odpor do napredka.«
»Dosežen je bil velik strokovni razvoj relejne zaščite v
elektroenergetiki v smislu menjave tehnologij, od elektro­
mehanskih zaščit, preko statičnih relejev do današnjih
Kakšno je vaše mnenje glede proizvodnih virov
v elektroenergetiki?
Z udeleženci seminarja v Kuala Lumpurju, 2004.
»Osebno smatram, da je električna energija prvi in najbolj
osnovni temelj delovanja današnje civilizacije. Brez nje ni
naše civilizacije, vsaj ne takšne, kot jo poznamo danes. In
zaradi tega je treba, kadar govorimo o bodoči elektroe­
nergetiki, njeni proizvodnji, prenosu in distribuciji, ravnati
izredno odgovorno. Ne samo v tehničnem, ampak tudi v
socialno ekonomskem smislu. In ko že govorimo na široko o
vseh virih električne energije, potem moramo z njimi ravnati
gospodarno in predvsem dolgoročno odgovorno. Zavedati se
moramo, da je treba v vsakem elektroenergetskem sistemu
najti pravo razmerje med vsemi tipi virov. Če govorimo o
Sloveniji, mora sama kot taka pogledati zase, kaj je zanjo
najbolj optimalna rešitev. In to morajo odgovorno reševati
predvsem energetiki. Pri tem se ne sme pozabiti politike!
Ta ne more narediti dobre odločitve, če nima dobrih stro­
kovnih osnov.«
36
Intervju z našim članom
Kakšno je vaše mnenje glede delovanja
organizacije CIGRÉ?
»Mene so moji mentorji zelo hitro vključili v delo CIGRÉ,
tako jugoslovanskega kot mednarodne organizacije. Moram
reči, da sem jim za to izredno hvaležen, ker brez tega ne bi
nikoli postal to kar sem danes na področju relejne zaščite.
Nikoli si ne bi pridobil znanj in pogledov, ki jih imam na
tem področju. Edino kar lahko svetujem vsem voditeljem v
današnji elektroenergetiki, v podjetjih, na fakultetah in na
inštitutih je, da vključijo v delo CIGRÉ čim več mladih in to
čim bolj zgodaj. Le na ta način bomo zagotovili mednarodno
izmenjavo znanja, strokovnih izkušenj in različnih pogledov
za nadaljnji razvoj elektroenergetike. Ta, v bistvu majhna
investicija, lahko izredno pomembno pomaga pri nadaljnjem
razvoju podjetij, ki se ukvarjajo z elektroenergetiko. Mladim
inženirjem in strokovnjakom pa predstavlja odskočno desko
za rast njihove kariere. V CIGRÉ se res splača delati, veliko
več ti vrne kot sam vanjo vložiš.«
Strokovne ugotovitve ste predstavili z referati na
konferencah in objavili v člankih?
»Imam več kot 50 mednarodnih člankov, s prof. dr. An­
tonom Ogorelcem sva izdala knjigo Nove smeri v zaščiti
in lokalni avtomatizaciji leta 1986. Uporabljena je bila tudi
kot učbenik za področje zaščite, upravljanje in nadzor WAP.
Ukvarjam se tudi z zaščito sistemov v katere se priključujejo
velike vetrne in sončne elektrarne.«
Sodelovali ste v številnih in raznolikih projektih po
vsem svetu?
»Največji projekt iz prvega poklicnega obdobja v Iskri
Avtomatiki je bil v Turčiji, kjer smo skupaj s kolegi iz IBE
Elektroprojekt sodelovali pri izgradnji 17 razdelilnih transfor­
matorskih postaj 400/110 kV. V času sodelovanja z ABB smo
imeli projekte na Kitajskem, v Bolgariji, ZDA, Jugovzhodni
Aziji, delal sem na velikem številu projektov predvsem za
aplikacijo ABB relejev po celem svetu; to so bile simulacije
Agra v Indiji, 2005.
delovanja relejnih zaščit v elektroenergetskem sistemu in
podobno. V Rusiji sem v nekatera podjetja holdinga ABS in s
tem v vso Rusijo prvič uvedel moderne simulacijske metode
kot so RTDS (oprema iz Kanade) in podobno. Eden zadnjih
projektov na katerem sem sodeloval je bilo izobraževanje,
trening inženirjev NGC v Angliji s področja zaščite serijsko
kompenziranih vodov.
Danes svetujem nekaterim podjetjem v Rusiji kaj in kako
razvijati za naprej. Kakšne naj bodo njihove usmeritve in v
kaj naj vlagajo denar za razvoj, da bi bili uspešni v Rusiji in
na svetovnem trgu v naslednjih 5 do 10 letih. Dolgoročno
svetovanje me zaposluje, da sem pol časa v Rusiji, pol časa
pa v Sloveniji ali kje drugje.«
Glede na vaše mednarodne posle ste veliko na poti?
»Da, tudi sedaj, vendar še zdaleč ne tako mnogo kot
dolo­čeno obdobje v Iskri in predvsem v ABB. Za ilustracijo
naj povem, da sem bil v enem letu v ABB preko 260 dni na
službeni poti in da sem v tem času nabral več kot 360 ur
letenja. Rezultati teh potovanj pa so bili tako v tehničnem
kot komercialnem smislu odlični.«
Torej vam prostega časa ostane zelo malo, ves čas
se posvečate stroki?
»Srečen je tisti človek, ki mu je njegovo delo tudi njegov
hobi.«
Kakšni so vaši pogledi na ta potovanja po svetu?
»Imam tri pravila, ki se jih držim. Prvo: Nikoli ne razpravljaj
o politiki! Drugo: Spoštuj lokalno religijo! Tretje: Vedno jej
le lokalno hrano!«
CIGRÉ WG B5.24 sestanek decembra 2010 v Bilbao, Španija.
37
Zgodovinski utrinki: Svet in Slovenija
Zgodovinski utrinki: Svet in Slovenija
Kako je bila izbrana nazivna frekvenca elektroenergetskega
sistema?
Krešimir Bakič
Zgodovina nazivne frekvence
elektroenergetskega sistema
Uvod
Komercialna uporaba električne energije se je začela z
enosmernim tokom. V literaturi največkrat navajajo leto
1882, kot leto začetka druge tehnološke revolucije (prva
je bila povezana z začetkom uvajanja parnih strojev), ko je
začela obratovati prva Edisonova komercialna elektrarna na
enosmerni tok – znamenita Pearl street Power Station na
Manhattnu v New Yorku. Enosmerni tok, čeprav z odličnimi
karakteristikami za električne stroje in za razsvetljavo, je
imel omejen doseg oskrbe odjemalcev na ca. dva kilometra.
Tako so elektrarne za enosmerni tok poimenovali električne
centrale, ker je vsaka bila v centru porabe in imela omejen
delokrog. V New Yorku so začeli graditi takšne centrale sko­
raj v vsaki ulici. V tem času se je začela tudi elektrifikacija
mestnega prometa, iz konjskih zapreg v električno vleko.
Elektrika je bila zelo draga; navajajo ceno kilovatne ure iz
prve elektrarne Pearl street Power Station okrog 5 ameriških
dolarjev preračunano na sedanjo vrednost dolarja, kar je
skoraj 80-kratna današnja cena. Na osnovi ekonomičnosti
je Edison izbral 110 V za nazivno napetost prvotnega eno­
smernega napajanja. Obstaja velika verjetnost, da je bila na
Slovenskem istega leta 1882 zgrajena prva hidroelektrarna
na enosmerni tok v Laškem za potrebe zdravilišča, vendar
je ta podatek še v preverjanju. V tem času so začeli tudi
z optimizacijo gradnje zlasti s porabo bakra pri strojih in
vodih. Aluminij je bil strašansko drag. Leta 1883 je Edison
patentiral t.i. tri žični DC sistem, ki je imel večji doseg in
33 % prihranek bakra. Ampak tudi to ni bilo zadosti in je
bil proces elektrifikacije zelo omejen. Zato so se začele
polemike okrog uporabe izmeničnega toka, ki bi omogočil
manjšo porabo bakra. V tem času so imeli Francozi svetovni
monopol nad bakrom in so napovedali dvig cen za 70 % prav
zaradi povečanega povpraševanja za nastajajoče električne
instalacije. Že leta 1885 so naredili prve poskuse enofaznega
izmeničnega tokokroga za razsvetljavo nekih trgovin in so
uporabili nazivno frekvenco 133 Hz in napetost 1000 V. Takrat
se je vnela velika tehnološka vojna med pristaši enosmer­
nega (DC) in izmeničnega (AC) toka. Nekateri jo imenujejo
tudi prva vojna standardov. O tem je napisanih veliko knjig.
Zagovorniki DC in Edisona so trdili, da je AC nevaren za ljudi.
Tako so znani javni poskusi na živalih. Naredili so tudi prvo
usmrtitev na električnem stolu z izmeničnim tokom leta
38
1890 v Newyorškem zaporu Auburn z namenom dokazati
nevarnost AC sistema. Zagovorniki DC so to posmehljivo
poimenovali »westinghausizacija« zapornikov, ki so obsojeni
na smrt, po poslovnežu Georgu Westinghausu, ki je skupaj s
svojim prijateljem Stanleyjem zagovarjal AC iz ekonomskih
razlogov. Problem AC v tem času je bil ta, da ni bilo motor­
skih pogonov za uporabo tega sistema. In takrat na sceno
vstopa genialni izumitelj Nikola Tesla, ki se je priselil v ZDA
leta 1884. V letih 1885 do 1891 je Nikola Tesla v Združenih
državah Amerike patentiral preko 50 patentov, večinoma
o polifaznih sistemih, indukcijskih motorjih, generatorjih in
prenosu električne energije kar je izzvalo veliko zanimanje.
Po znamenitem predavanju Nikole Tesle, 1. maja 1888, v
ameriškem združenju elektrotehnikov AIEE (danes IEEE),
je izmenični tok začel pridobivati čedalje več pristašev.
Ameriški poslovnež in izumitelj George Westinghause je že
julija 1888 kupil njegove patente za AC sisteme in postal
steber zagovornikov prihodnosti izmeničnega toka. AC je
potemtakem imel uporabnost na področju razsvetljave in
motorskih pogonov. Na nasprotni strani je bil veliki izumitelj
in poslovnež Edison. Začetki nastajanja izmeničnih elektro­
energetskih sistemov konec 19. stoletja so pomembni tudi
za današnji čas, ko se ravno tako dogajajo velike tehnološke
spremembe, ki jih nekateri imenujejo tretja tehnološka
revolucija. V tem obdobju (1880 – 1899) je bilo tudi v
Evropi veliko podobnih raziskav, zlasti v Nemčiji in Italiji,
vendar niso toliko opisane v literaturi kot ameriške zgodbe.
Leta 1891 bil narejen odločilni korak v prevladi AC sistemov
v Evropi in ne v Ameriki. V avgustu 1891 v času svetovne
razstave v Frankfurtu je bil predstavljen poskusni projekt
prenosa trifaznega toka iz nemške hidroelektrarne v mestu
Lauffen do 176 km oddaljene razstave v Frankfurtu. Oče
tega projekta je bil Otto von Miller iz München-a (ustanovitelj
znamenitega Tehničnega muzeja) ter dve podjetji, AEG iz
Nemčije in Oerliken iz Švice. Podjetje Oerlikon, sicer strojna
tovarna, ki se je začela ukvarjati tudi z električnimi stroji,
je imela nalogo narediti generator v Lauffenu medtem, ko
je bil AEG zadolžen za prenosno pot in izdelavo trifaznega
motorja – črpalke za vodo na razstavišču. Tako je prvi trifazni
generator naredil Charles L. Brown iz Oerlikona. Zanimivo
je, da je še isto leto skupaj s kolegom Boveryjem ustanovil
podjetje BBC (Brown-Bovery Company), ki je postalo svetovni
pojem v kakovosti in tehnologiji in iz katerega je l. 1978 nastal
ABB. Na strani AEG-ja je prvi trifazni motor ter oblikovanje
prenosa prevzel slavni inženir Mihael Dolivo-Dobrovolski.
Nekateri viri v vzhodni Evropi imenujejo Dobrovolskega za
očeta trifaznega izmeničnega sistema, prav zaradi tega
njegovega dela. Ta projekt mnogi upoštevajo za začetek
nastajanja AC sistemov, ker je imel vse značilnosti modernih
elektroenergetskih sistemov. Šlo je za prenos več kot 250
kW na razdaljo 176 km z napetostjo 15 kV, s frekvenco 40
Zgodovinski utrinki: Svet in Slovenija
Hz, kar je bilo za ta čas velika tehnološka novost. Izkoristek
prenosa je bil 72 %.
Štiri leta kasneje, leta 1895, je tudi v Ameriki zmagal
AC sistem z takrat največjim svetovnim projektom gradnje
elektrarn na reki Niagari (okrog 40 MW). Veliki hidroenergetski
potencial reke so želeli izkoristiti za potrebe mesta ob slapu
in 30 km oddaljenega Buffala, ki je bilo takrat deveto mesto
po velikosti v ZDA, ki so imele leta 1890 okrog 63 milijonov
prebivalcev. Problem je bil prenos energije na razdaljo in
pomanjkanje znanj in izkušenj z elektriko. Na mednarodni
razpis za prenos zmogljivosti 50.000 KM se je prijavilo veliko
različnih idej, med njimi prenos s hidravliko; Westinghouse
je predlagal prenos s stisnjenim zrakom, Edison pa prenos
z več zaporedno vezanih DC generatorjev, z napetostjo
6000 V, itn. Skupaj 17 predlogov od tega 2 za DC in 2 za
AC sistem (enofazni in dvofazni). Investitor podjetje Niagara
Falls Power Company (NFPC) je imenovalo mednarodno
komisijo za izbor tehnologije pod predsedovanjem Lorda
Kelvina (pravo ime W. Thomson), profesorja iz Glasgowa,
ki je bil v tem času svetovna avtoriteta v elektrotehniki.
Komisija se ni odločila ampak je dala vedeti, da je na po­
dlagi dobrih izkušenj z evropskim poskusnim projektom
Frankfurt-Lauffen izmenični sistem zelo primeren, zlasti
zaradi namena prenašanja proizvedene električne energije
v ca. 30 km oddaljeni Buffalo. Na ponovnem razpisu 1892 je
angleški svetovalec prof. Forbes predlagal polifazni sistem
in oblikoval moč po agregatu 5000 KM, ter konstrukcijo in
hitrost turbin za 250 obr./minuto. Predvidel je 20 turbin,
kar bi bilo več električne energije kot je v tem času bilo v
celotni ZDA. Leta 1893 je bila svetovna razstava v Chica­
gu na kateri sta Westinghouse in Tesla nastopila z veliko
predstavitvijo AC dvofaznega sistema z velikim številom
žarnic in AC motorjev. Ob obisku razstave so se investitorji
za projekt na Niagari pod predsedovanjem Adamsa (po
njem se je kasneje imenovala elektrarna) dokončno odločili
za polifazni sistem. Izhodišča so bila Forbesova z turbino
hitrosti 250 obr./min. Westinghause je predlagal dvofazni
štiri-žični sistem z željo po uporabi tega tudi enofazno za
lokalno prebivalstvo okrog elektrarne. General Electric (GE)
je predlagal AC trifazni sistem, ampak ni uspel. Izbran je bil
Westinghauseov predlog. Problem izbora frekvence je bil
odvisen od že izbrane hitrosti turbin. Za turbino hitrosti 250
obr./min so razmišljali o generatorju z 8, 12, 16 ali 20 polov
oz. temu ustreznim frekvencam 16 2/3, 25, 33 1/3 ali 41
2/3. Na koncu so izbrali 25 Hz z rotorjem z 12 polov. Testi so
pokazali, da pri 25 Hz žarnice ne kažejo flikerjev. Westinghaus
je sicer vztrajal na višji frekvenci ampak so njegovi inženirji
na koncu sprejeli varianto s 25 Hz in dvofazni sistem. Del
elektrike je bil porabljen v okolici elektrarne po enofaznem
sistemu in ostali večji del je preko posebne vezave transfor­
matorja (dvofazni/trifazni) prenesen po trifaznem daljnovodu
11 kV v Buffalo (leta 1896). Ta projekt je zelo pomemben
za dokončno zmago AC sistemov, ker je šlo za zelo veliko
elektrarno. Za bralca bo zanimiva informacija, da je okrog
leta 1900 bila poraba elektrike na svetu okrog 13 TWh, kar
je podobno današnji porabi Slovenije in da je v stotih letih
elektroenergetski sistem zrasel za 1000-krat.
Na Slovenskem je samo dve leti (1897) po začetku obrato­
vanja elektrarne na Niagari začela obratovati prva elektrar­
na na izmenični tok ob gradu Fužine na Ljubljanici. O tem
je bilo več napisanega v prejšnji številki Sporočil, vendar
tukaj se spomnimo, da je ta elektrarna imela dva trifazna
generatorja z nazivni frekvenco 42 Hz in napetostjo 3 kV
ter je prenašala elektriko v 3,1 km oddaljeno papirnico
Vevče. Tudi drugod po svetu se je po letu 1895 začela era
izmeničnega toka.
Izbor optimalne frekvence sistema
Prednosti AC sistemov so omogočile bolj ekonomičen in
hitrejši razvoj virov ter povezovanje virov in odjemalcev v
večje sisteme. Problem prenosa električne energije na večje
razdalje pa ni več bil aktualen zlasti z razvojem izolacijskih
materialov, ki so omogočili vse višje napetosti prenosa
električne energije. Nastal je pa problem katera frekvenca izmeničnega sistema je najbolj primerna?
Kot je že bilo zgoraj napisano so v začetku uporabe
AC sistemov eksperimentirali z višjimi frekvencami, ki so
ugodnejše za uporabo žarnic z žarilno nitko in obločnih luči.
Nižje frekvence so pa ugodnejše za motorske pogone. Začeli
so ločevati in raziskovati vplive višjih in nižjih frekvenc za
elektroenergetski sitem. Višje frekvence so bile 133 Hz,
125 Hz, 100 Hz, in nižje 60 Hz, 50 Hz ter navzdol do 25 Hz.
Hitro so ugotovili, da obločne luči ne delujejo dobro pri
frekvenci nižji od 40 Hz oz. da žarnice z žarilno nitko pri
frekvenci nižji od 25 Hz in pri nizki napetosti kažejo flikerje.
Ugotovili so tudi, da so višje napetosti od 220 V pri žarnicah z
žarilno nitko še bolj občutljive in je meja uporabnosti določena
na 30 Hz. Nižje frekvence tudi zahtevajo bolj robustne in
večje transformatorje in električne stroje, ki so pri nižjih
frekvencah zato dražji. Slabost višjih frekvenc npr. 125 Hz,
je povečanje reaktance pri prenosu električne energije na
večje razdalje in zato večji padci napetosti. Npr. pri znižanju
frekvence iz 125 Hz na 25 Hz se zniža padec napetosti voda
dolžine 300 m na polovico pri istem vodniku. Druga slabost
višjih frekvenc je hitrost delovanja motorjev in generatorjev.
Zlasti občutljivi so bili rotacijski konvertorji, ki so transfor­
mirali AC v DC, ker je v tem času bilo veliko DC instalacij.
Nadaljnja slabost višjih frekvenc je delovanje indukcijskih
motorjev pri slabih cosφ in visokih hitrostih. Sinhroni mo­
torji pa bi startali z nižjo jakostjo kot pri nizkih frekvencah.
Sklep je torej, da so nižje frekvence bolj ugodne za prenos
električne energije in za motorske pogone medtem, ko so višje
frekvence bolj ugodne za razsvetljavo in zahtevajo manjše
dimenzije strojev ter so ekonomsko večinoma bolj ugodne.
Za lokalno uporabo v posebne namene (npr. v letalstvu)
uporabljajo zaradi majhnih dimenzij tudi 400 Hz sistem.
Velika vodilna svetovna podjetja so začela uvajati svoje
standarde. Znano je bilo, da je Westinghaus, ki je bil tudi
začetnik masovne proizvodnje gospodinjskih aparatov,
zagovarjal 60 Hz za razsvetljavo in 30 Hz za motorske
pogone. General Electric (GE) je izdelal študijo optimi­
zacije, ki je predlagala optimalno frekvenco 40 Hz. AEG
(Allgemeine Elektricitats-Gesellschaft) v Nemčiji pa je izbral
50 Hz. Po nekaterih trditvah so izbrali to vrednost zaradi
boljše prilagoditve metriškem sistemu. Tako so določene
frekvence postale brendi določenih proizvajalcev opreme.
39
Zgodovinski utrinki: Svet in Slovenija
V tem smislu so se tudi začela razvijati omrežja. V literaturi
navajajo tudi kot razlog za 60 Hz, da so v času nastajanja AC
sistemov na trgu prevladovali parni stroji s standardizirano
hitrostjo, ki je bila enaka kot hitrost indukcijskih motorjev.
Ameriška industrija se je bila več ali manj odločila za 60
Hz frekvenco.
V obdobju od leta 1891 do konca druge svetovne vojne
(1945) je bilo po svetu veliko različnih frekvenc v različnih
nepovezanih AC sistemih. Znan je primer Londona v kate­
rem je bilo v uporabi leta 1918 okrog 10 različnih frekvenc.
V Los Angelesu so imeli do leta 1936 več ali manj enotno
frekvenco 50 Hz in so potem spremenili na 60 Hz (po
zgraditvi velike HE Hoover Dam), ki je bila v ZDA najbolj
razširjena in sprejeta kot osnovna za povezovanje med
severno-ameriškimi državami. V ta namen je mestna upra­
va Los Angelesa investirala polovico mestnega proračuna
v letu 1936 za zamenjavo mehanizma električnih ur, ki so
bile takrat že zelo razširjene. V Italiji se je razširila uporaba
frekvence 42 Hz.
Standardizacija frekvenc je postala zelo pomembna naloga
za industrijo električnih strojev in aparatov. V obdobju pred
2. svetovno vojno (tabela) je bila slika nazivnih frekvenc
po svetu zelo pestra. Harmonizacija se je začela po letu
1945 oz. po začetku intenzivne elektrifikacije. Pri tem je
tudi CIGRÉ odigral pomembno vlogo. Veliko referatov iz
tega obdobja je bilo usmerjeno na razprave o prednostih
in slabostih posamezne rešitve ter izhodiščem za standar­
dizacijo opreme.
Evropa se je poenotila na 50 Hz in Severna Amerika na
60 Hz. V ostalih delih sveta je slika nazivnih frekvenc razde­
ljena glede na vplivno industrijo Evrope in ZDA.
Zelo zanimiv je primer razvoja nazivne frekvence na
Japonskem, ki ima v elektrotehničnem smislu razdeljeno
državo na dva dela: severni s 50 Hz in južni s 60 Hz (slika
japonskega sistema). Južno od Tokia je meja med področji,
ki sta povezana z dvema back-to-back konvertorskima
postajama. Japonci trdijo, da je bil v okolici Osake po 2. sv.
vojni zelo močen vpliv Američanov in se je začela intenzivno
razvijati oprema s 60 Hz. Na območju Tokija je bila situacija
drugačna. Danes je praktično nemogoče poenotiti frekven­
co. Stroški bi bili preveliki. Zato japonska industrija izdeluje
opremo za domače tržišče z obema frekvencama.
Tudi na relativno majhnem teritoriju današnje Slovenije
so bile v preteklosti različne nazivne frekvence. Uporaba
AC sistema se je začela kot je že napisano v Ljubljani s
frekvenco 42 Hz. Že leta 1908 pa je Ignacij Česen, lastnik
mlina in žage, zgradil HE Brod pri Tacnu za potrebe mizarskih
delavnic v Šentvidu. Ta HE je imela turbino 200 KM, generator
150 kVA, napetost 2,5 kV in nazivno frekvenco 50 Hz, kar je
začetek uporabe 50 Hz v Sloveniji. Kasnejši objekti, ki so bili
zgrajeni kot so HE Završnica, HE Fala, mestna ljubljanska
elektrarna in drugi so imeli tudi nazivno frekvenco 50 Hz. Na
območju Primorske, ki je bila po italijansko okupacijo pa so
bile zgrajene hidroelektrarne, ki so obratovale s frekvenco
42 Hz. Tako je Slovenija imela ob koncu 2. sv. vojne leta 1945
dva frekvenčna sistema 42 Hz in 50 Hz. Kot v ostali Evropi
je bil tudi pri nas kasneje standardiziran elektroenergetski
sistem z nazivno frekvenco 50 Hz.
Uporaba 50 oz. 60 Hz po svetu
http://iguide.travel/illustrations/Electrical_systems-2.png (vir: slika
50 oz. 60 Hz sistemi)
Tabela uporabe nazivnih frekvenc okrog leta 1946
Frekvenca (Hz) Država / območje
25
Francija, Nemčija, Švedska, Anglija, Kanada
(Ontario), ZDA,
40
Švica, Belgija, Egipt, Avstralija, ZDA, Anglija
42
Italija, Slovenija, Češkoslovaška,
Madžarska, Jugoslavija, Romunija,
43
50
Argentina
Nemčija, Avstrija, Anglija, Japonska,
Slovenija
ZDA, Japonska
Gibraltar
Malta
60
76
100
40
Delitev Japonske med 50 in 60 Hz
GENERALNI SPONZORJI 10. KONFERENCE
SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
ABB, d.o.o.
Koprska 92, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1) 244-54-40
www.abb.com
DALEKOVOD, d.o.o., Ljubljana
Zavetiška 1, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1) 256-15-97
E-naslov: bogdan@dalen.si
www.dalekovod.hr
Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES)
Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1) 474-30-00
www.eles.si
ELEKTROSERVISI, d.d.
Dobrave 6, 1236 Trzin, Slovenija
Telefon: +386(1) 580-04-18 – tajništvo
E-naslov: info@elektroservisi.si
www.elektroservisi.si
KONČAR, d.d.
Fallerovo šetalište 22, 10000 Zagreb, Hrvatska
Telefon: +385(1) 366-71-88
E-naslov: koncar.head@koncar.hr
www.koncar.hr
Holding Slovenske elektrarne
Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1) 470-41-00
E-naslov: hse@hse.si; info@hse.si
www.hse.si
Siemens, d.o.o.
Bratislavska cesta 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386(1) 474-61-00
E-naslov: info@siemens.si
www.siemens.si
ERICSSON AB
Cables & Interconnect, P.O Box 731
SE-791 29, Falun, Sweden
Office: +46(10) 716-84-92
Mobile: +46(70) 516-84-92
www.ericsson.com
GEN – Energija
Cesta 4. julija 42, 8270 Krško, Slovenija
Telefon: 07/490-11-17
E-naslov: info@gen-energija.si
www.gen-energija.si
ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR
Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: 01/474-36-01
E-naslov: info@eimv.si
www.eimv.si
ELEKTROSERVISI
KONČAR
e n e r g i j a
Slovenska delegacija, CIGRÉ, Pariz
Predsednik RS na Dnevu
elektroenergetikov, 14. 4. 2010 –
Ljubljana, grad Fužine
TC pariške CIGRÉ na Bledu,
junij 2010
3. konferenca
Nova Gorica – 1997
4. konferenca
Rogaška Slatina – 1999
9. konferenca
Kranjska Gora – 2009
2. konferenca
Maribor – 1995
5. konferenca
Bled – 2001
9. konferenca
Kranjska Gora – 2009
8. konferenca
Čatež – 2007
1. konferenca
Ljubljana – 1993
6. konferenca
Portorož – 2003
7. konferenca
Velenje – 2005