1. No category

Reference
Opomba: Navedene so samo najpomembnejše reference (projekti, študije) za obdobje
2003-2013
UNIVERZA V MARIBORU
Fakulteta za gradbeništvo
EU projekt:
 UPTUN: Human factors aspects in tunnels:tunnel user behaviour and tunnel
operators. Work package 3, Human response.Task 3-2 and 3-3, Review of state-ofthe-art and interrelation with other projects, (UPgrading of existing TUNnels).
Competitive and sustainable growth programme; 2005
Raziskovalni projekti za DARS:
 Varnost v predorih; 2004
 Analiza možnosti oblikovanja "avtocestne policije"; 2004
 Ocena funkcionalnosti obstoječega označevanja širšega območja predorov na
avtocestah z vidika uporabnikov avtocest; 2007
 Preveritev ustreznosti alternativnega koridorja za prometni tok Šentilj - Gruškovje v
smeri Šentilj - Maribor - Sl. - Hajdina - Gruškovje; 2007
 Opredelitev najdaljših dovoljenih reakcijskih časov upravljalca predora v primeru
izrednega dogodka v predoru Jasovnik; 2008
 Tehnične in organizacijske zahteve za postavitev višinske kontrole na AC omrežju v
RS; 2008
 Analiza prometnih nesreč na slovenskem AC omrežju in ugotavljanje morebitnih
povezav med nesrečami in avtocestnimi podsistemi - infrastrukturnimi objekti
(podizvajalec FGG PTI Ljubljana); 2009
 Prometno-varnostna analiza in predlogi za izboljšanje ravni prometne varnosti v
obstoječem dvopasovnem krožnem križišču v Pesnici; 2009
 Predlog metodologije za izvajanje presoje prometne varnosti in presoja prometne
varnosti variant priključka hitre ceste v Šentrupertu na avtocesto Ljubljana – Maribor
(skupaj z FGG PTI Ljubljana); 2010
Raziskovalni projekti in študije za Direkcijo RS za ceste:
 Raziskava uvajanja učinkovitosti izboljšav na nivojskih križiščih cest (učinek uvedbe
krožnih križišč v Republiki Sloveniji) : razvojno raziskovalni projekt; 2004
 Raziskava učinkovitosti vpliva uvajanja ukrepov za umirjanje prometa na cestah:
razvojno raziskovalni projekt; 2005
 Primerjalna analiza metodologij za napovedovanje ravni prometne varnosti v
nivojskih nesemaforiziranih križiščih : razvojno raziskovalni projekt; 2007
 Evidentiranje in določanje avtobusnih postajališč na cestah v Republiki Sloveniji :
razvojno raziskovalni projekt; 2008
 Strokovne podlage za izdelavo tehnične specifikacije za projektno tehnično in
prometno tehnično dimenzioniranje krožnih križišč s spiralnim potekom krožnega
vozišča; 2009
 Prihodnost razvoja krožnih križišč v RS - alternativni tipi krožnih križišč in možnosti
njihove uvedbe v slovenski prostor; 2010
 Ukrepi za izboljšanje ravni prometne varnosti voznikov koles z motorjem in motornih
koles, 2011
 30 idejnih študij - rešitev za izboljšanje prometne varnosti na lokacijah »črnih točk«
državnega cestnega omrežja (odseki, križišča) s predlogom optimalne ureditve; 2003
- 2013
 20 študij optimalne ureditve križišč / priključkov na državnem cestnem omrežju;
2003 - 2013
Poleg navedenih projektov in študij so člani Centra za gradnjo prometnic izdelali
večje število elaboratov, izvedenskih mnenj, ekspertiz in recenzijskih mnenj. Prav
tako so mentorji/komentorji večjemu številu magistrantov in diplomantov FG na
magistrskem, univerzitetnem in visokostrokovnem programu Gradbeništva in
Prometnega inženirstva. Popolni prikaz referenc posameznih članov Centra za
prometne gradnje je razviden iz bibliografijske baze www.cobiss.si
Center za prometne gradnje
Smetanova 17, SI-2000 Maribor, tel:02 229 43 69; fax: 02 252 41 79; www.fg.uni-mb.si/cpg/
Poslanstvo
Center za prometne gradnje izvaja strokovno in raziskovalno dejavnost na
področjih planiranja, projektiranja, gradnje, opremljanja in vzdrževanja
prometnic in objektov prometne infrastrukture. Velik del dejavnosti se
navezuje na reševanje problemov prometne varnosti na vseh vrstah javnih cest
- tako na odsekih kot v križiščih.
Raziskovalna dejavnost
Raziskovalna dejavnost centra obsega področja, ki neposredno ali posredno
vplivajo in se povezujejo s področji prometnih sistemov, prometne
infrastrukture, projektiranja in gradnje vseh kategorij in tipov cest in križišč in
prometne tehnike. Raziskovalna dejavnost izhaja iz aktivnosti in področij
usmeritve posameznih članov, ki so si s svojim preteklim in sedanjim delom
pridobili izkušnje in reference. Svoje dosežke ter rezultate projektov člani
predstavljajo na znanstvenih in strokovnih konferencah v Sloveniji in tujini,
kot tudi s številnimi objavami v domačih in tujih publikacijah.
prof.dr.Tomaž Tollazzi
vodja CPG
TEL: 02 / 22 94 369
tomaz.tollazzi@um.si
Strokovna dejavnost
Člani centra so izvajalci strokovnih študij in presoj s področij prometne
tehnike, prometne varnosti in prometne infrastrukture. Strokovna aktivnost
članov je rezultat aktivnega članstva v strokovnih komisijah in tehničnih
odborih kot tudi strokovnih društvih. Strokovna dejavnost Centra za prometne
gradnje se kaže v sodelovanju z naslednjimi inštitucijami:







Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Ministrstvo za notranje zadeve
Direkcija RS za ceste
DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.
Javna agencija RS za varnost prometa (AVP)
DRI upravljanje investicij, d.o.o.
Občine: Maribor, Celje, Ptuj, Slovenj Gradec, Škofja Loka, Laško itd.
izr.prof.dr.Matjaž Šraml
TEL: 02 / 22 94 371
matjaz.sraml@um.si
doc.dr.Marko Renčelj
TEL: 02 / 22 94 372
marko.rencelj@um.si
mag. Vlasta Rodošek
mag. Stanko Laković
TEL: 02 / 22 94 370
TEL: 02 / 22 94 373
Sašo Turnšek,
univ.dipl.inž.gradb.
Sanja Vodnik,
univ.dipl.inž.prom.
vlasta.rodosek@um.si
stanko.lakovic@um.si
TEL: 02 / 22 94 367
TEL: 02 / 22 94 367
saso.turnsek@um.si
sanja.vodnik@gmail.com
Raziskovalna oprema
Oprema za delo na terenu
Avtomatski števci prometa MetroCount
So pneumatskimi števci prometa. Razpolagamo s štirimi
kompleti, ki omogočajo hkratno merjenje na 4 cestnih
odsekih. Oprema omogoča štetje prometa (v različnih
časovnih intervalih), klasifikacijo motornih vozil (v 12
razredov), meritve hitrosti motornih vozil ipd.
V sklopu izdelave elaboratov štetja najpogosteje
prikažemo naslednje rezultate:
• Vehicle Counts (štetje vozil)
• Weekly Vehicle Counts (tedensko štetje vozil)
• Daily Classes by Direction – prikazana je dnevna
razdelitev vozil v razrede, ločeno po smereh
• Class Speed Matrix (matrika hitrosti ter razredov)
• Speed Separation Matrix – vozila so razdeljena glede na
hitrostni razred ter glede na časovne razmike
• Roling Day Totals (povzetek celotnega dnevnega štetja)
• Speed Statistics (statistika hitrosti vozil) – vsi
najpomembnejši podatki o hitrostih vozil (V85, V50,
Vmin, Vmaks ipd.)
• Speed Statistics by Hour (statistika hitrosti vozil
razdeljena po urah), Vehicle Flow (prometni tok) in Class
Bin Chart (graf klasifikacije vozil)
Avtomatski števci prometa Numetrics
Avtomatski števci prometa Numetrics so magnetni števci.
Števec QTT NC-100TM Portable Traffic Analyzer je
neodvisen števec vozil, ki ne potrebuje zunanjih
senzorjev. Števec je nameščen pod QTT zaščitni pokrov
in postavljen na sredini prometnega pasu tako, da
motorno vozilo prevozi števec. Pri tem ni potreben
fizičen kontakt med števcem in motornim vozilom. QTT
Traffic Analyzers delujejo na principu spremembe
magnetnega polja. Ko vozilo prevozi QTT Traffic
Analyzer, železni deli povzročijo spremembo lokalnega
magnetnega polja. Ta motnja ustvari spremembe
električnih signalov v QTT Traffic Analyzer senzorjih. QTT
Traffic Analyzer prešteje vsako vozilo, izmeri njegovo
hitrost in njegovo dolžino, lahko pa beleži tudi
temperaturo vozišča.
Laserski merilec hitrosti Riegel LR 90/235/P
Laserski merilnik hitrosti tip LR 90/235/P je namenjen
merjenju hitrosti motornih vozil v cestnem prometu.
S tem laserskim merilcem najpogosteje izvajamo t.i.
"skrite meritve hitrosti motornih vozil". Rezultate meritev
najpogosteje uporabljamo v elaboratih, v katerih
utemeljujemo npr. rekonstrukcijo določenih križišč,
uvedbo ukrepov za umirjanje prometa ali se ukvarjamo s
sanacijo t.i. "črnih točk".
Omenjeni laserski merilnik hitrosti je enak tistim, ki jih
uporablja slovenska prometna policija. Ima odločbo o
odobritvi tipa merila (Urad za standardizacijo in
meroslovje, št. odločbe: B-61/94) in certifikat o
ustreznosti merila zahtevam Pravilnika o metroloških
pogojih za naprave za merjenje hitrosti vozil v prometu
(Urad za standardizacijo in meroslovje, št. certifikata:
511-039/96-3).
Merilno območje laserskega merilnika hitrosti RIEGEL LR
90/235/P je do 250 km/h.
Laserski merilec razdalj Leica DISTO A5
Ročni laserski merilec razdalj Leica DISTO A5 je orodje za
enostavno in hitro merjenje razdalj. Njegove osnovne
značilnosti so visoka natančnost (± 1.5 mm), merjenje
razdalj do 200 m, integriran vizir za preprosto viziranje,
seštevanje in odštevanje izmerjenih razdalj, prikaz
minimalne in maksimalne razdalje, shranjevanje
izmerjenih vrednosti, indirektno merjenje višine
(Pitagora), izračun površine in prostornine, nastavek za
merjenje iz kotov.
Ostala terenska oprema
Poleg naštete opreme, pri terenskem delu uporabljamo še prenosne računalnike, GPS sprejemnike,
digitalne fotoaparate, zaščitno opremo (jopiči, signalizacija), merilno opremo (merilno kolo, merilni
trak), ipd.
Programska oprema
Programski paket SIDRA (Signalised & Unsignalised
Intersection Design and Research Aid)
Programski paket uporabljamo kot programsko
orodje za prometno dimenzioniranje
nesemaforiziranih, semaforiziranih in krožnih križišč
ter priključkov. Program uporablja podroben
analitični prometni model z metodo iteracijskega
približevanja za ocenitev statistik posameznih
lastnosti priključkov in križišč (nivo uslug, zamude,
zajezitvene dolžine, stopnja nasičenja, itd.).
Programski paket uporabljamo za izvedbo
kapacitetnih analiz posameznih neodvisnih
(''izoliranih'') priključkov in križišč.
Programski paket PTV VISSIM
Programski paket uporabljamo v procesu prometnega
planiranja, dimenzioniranja križišč, izdelavo krmilnih
diagramov ... Programsko orodje je zasnovano tako,
da omogoča izvedbo optimizacije poljubnega
prometnega omrežja z namenom prihranitve časa in
zmanjšanja izgub, ki nastajajo zaradi zastojev v
prometu. Najbolj ga uporabljamo pri izdelavi
mikrosimulacij prometnih tokov, ki se vse bolj
uveljavlja v vsakdanji praksi na področju izdelave
prometnih študij in postaja nepogrešljiv sestavni del
projektne dokumentacije, ki se nanaša na
rekonstrukcijo ali novogradnjo samostojnih križišč ali
sistema križišč ter drugih prometnih infrastrukturnih
objektov.
Računalniški program Plateia
Plateia je računalniški program za načrtovanje novih
in rekonstrukcijo obstoječih cest vseh kategorij, od
avtocest do mestnih cest in poti. Osnova za njegovo
delovanje so Autodesk-ovi programi AutoCAD Civil
3D, AutoCAD MAP 3D ali AutoCAD. Uporabljamo ga
tudi v pedagoškem procesu, kjer študente naučimo
osnov projektiranja prometnic.