1. No category

H i DOLENJSKI LIST
Naš
delovni
dogovor
S SREČANJA PIONIRJEV NA BUČKI:
„POZDRAVLJEN, tovariš Tito
Kurirčkovo pošto TV Dolenjska so letos na Bučki oddali že de­
setič — Ob tej priložnosti je vsa vas praznično oživela — Pred
šolo so se zbrali pionirji z Bučke in iz Sevnice in pripravili lep
kulturni spored, nato pa so z učitelji vred zaplesali veselo kolo
Na
nobenem izmed do­
sedanjih kongresov
Soci­
alistične z v e z e S l o v e n i j e —
in prej O F — n i s m o opa­
zili tako m a l o manifestat i v n i h b e s e d , p a r o l i n le­
pih,
čeprav k a s n e j e m a l o
manj
učinkovitih
besed,
kakor je bilo to n a V I .
kongresu S Z D L Slovenije
p r e t e k l i teden. Upravičeno
m o r a m o p o n o v i t i besede,
ki j i h je k o m e n t a t o r D E L A
F r a n c Šetinc o b z a k l j u č k u
k o n g r e s a z a p i s a l v našem
republiškem g l a s i l u S Z D L :
»Izobraževanje,
zdrav­
stvo, znanost, k u l t u r a i n
d r u g a torišča t o k r a t n i s o
doživljala u s o d e prejšnjih
let, k o s o b i l a p o g o s t o —
celo v r e s o l u c i j a h — potis­
njena v kot. Gospodarstva
kongres zato n i podcenje­
val, l e d a g a j e o b r a v n a v a l
skupaj z d r u g i m i dejav­
n o s t m i v luči n j i h o v e m e d ­
sebojne povezanosti i n o d ­
visnosti.
A l i je z g o l j naključje, d a
je b i l V I . k o n g r e s S Z D L
Slovenije
iskren, preuda­
ren,
delovni dogovor, brez
parol i n lepih, sicer p a
puhlih
besed?
Vzrok je
t r e b a i s k a t i v več k o t eno
l e t o trajajočih
razpravah
Socialistične z v e z e i n d r u ­
gih
organizacij.
Kongres
j e u s p e l s t r n i t i v s e te raz­
prave v jasen, dovolj kon­
k r e t e n p r o g r a m uresniče­
vanja
družbene
reforme.
Tribuna kongresa — zlasti
tista v o s m i h k o m i s i j a h —
je odsevala novo
stopnjo
d e m o k r a t i č n o s t i naše druž­
be, k i p o s t o p o m a p r e h a j a
v
novo
kvaliteto
samo­
upravljanja. T a brst, to kipenje
demokratičnosti
v
o d n o s i h m e d l j u d m i daje
naši d r u ž b i n o v o b o g a s t v o .
Sedaj
j e teže p r o g l a š a t i
napredno s a m o s sklice­
vanjem n a revolucionarno
t r a d i c i j o . T i s t o , zares so­
cialistično j e t r e b a d o k a ­
zovati tudi s sedanjostjo
in z o t i p l j i v i m i , k o n k r e t ­
n i m i p e r s p e k t i v a m i jutriš­
njega dne. Revolucionarne
P r i d o b i t v e j e t r e b a spet i n
spet p o t r j e v a t i i n j i h n a
višji s t o p n j i p r e s e g a t i .
. ... V dvorani kongresa
ni b i l o n o b e n e p a r o l e , n o ­
benih pozdravnih govorov.
Za t o s e d a j n i časa: t r e b a
je d e l a t i ! T a k o k o t s o se
široke r a z p r a v e s t e k a l e v
svoj v r h — n a kongres,
k j e r s o našle s v o j o u s t v a r ­
j a l n o sintezo, t a k o se m o ­
rajo sedaj s k l e p i k o n g r e s a
s p r e m e n i t i v široko a k c i j o
za
izpolnjevanje
sprejetih
nalog.«
Take so bile v preteklih
n i e s e c i h t u d i z a h t e v e čla­
nov osnovnih
organizacij
S Z D L v večini k r a j e v n a ­
ših 9 o b č i n : p o v s o d s o
člani o r g a n i z a c i j e n a r o č a l i
tako o d b o r n i k o m krajev­
nih o r g a n i z a c i j k o t s v o j i m
delegatom, d a zdaj n i več
p o t r e b n o prepričevanje i n
kar
dolgočasno ponav­
ljanje p r e i z k u š e n i h r e s n i c
z n a n i h stališč. » D o v o l j
Srno g o v o r i l i i n r a z p r a v ijjali, z d a j p a u k r e p a j m o ! «
* a k o j b i l o slišati n a se'ankih i n zborovanjih v
l
n
e
s
(Nadaljevanje
n a 7. str.)
Na
p r v i seji novega glavnega o d b o r a S Z D L Slovenije,
ki
j e b i l a v četrtek p o p o l d n e t a k o j p o končanem
V I . k o n g r e s u , s o z a p r e d s e d n i c o izvršnega o d b o r a G O
S Z D L S l o v e n i j e p o n o v n o i z v o l i l i tovarišico V i d o T o m ­
šič, z a p o d p r e d s e d n i k a p a F r a n c a K i m o v c a ž i g o i n
dr. Jožeta V i l f a n a . N o v i s e k r e t a r j e p o n o v n o inž. V i t j a
Rode, z a blagajniearko glavnega odbora p a je bila iz­
v o l j e n a F r a n c k a S t r m e l e . — N a s l i k i : V i d a T o m š i č go­
v o r i n a V I . k o n g r e s u Socialistične z v e z e d e l o v n e g a
ljudstva Slovenije
( F o t o služba V E Č E R ,
posnetek:
Dragiša M o d r i n j a k )
Na
p a r t i z a n s k i B u č k i se
je v ponedeljek
dopoldne
z b r a l o p r e d šolo s t a r o i n
m l a d o n a svečani o d d a j i
kurirčkove pošte T V D o ­
l e n j s k a . S č e š n j e v i m cve­
tjem odeta vas je prazni­
čno oživela v sončnem j u ­
tru. D o m a č i m p i o n i r j e m s o
se p r i d r u ž i l i p i o n i r j i m a ­
tične o s n o v n e šole v Sev­
n i c i i n n j i h o v odlični z b o r
j e p o d v o d s t v o m tovariša
Krenčiča
zanosno
zapel
nekaj pesmi. N a s t o p i l i so
tudi recitatorji, predsed­
nik
občinskega
odbora
Združenja b o r c e v v S e v n i ­
ci p a j e o b u d i l s p o m i n e n a
l e t o 1941, k o s o v n o v e m ­
bru
okupatorji
doživeli
na
Bučki p r v i p a r t i z a n s k i
napad n a njihovo
posto­
janko. K o m i s a r partizan­
s k e e n o t e j e b i l tedaj t o v .
M i h a M a r i n k o zato so ga
povabili k predaji kurir­
č k o v e pošte, v e n d a r z a r a d i
n u j n e zadržanosti n i m o ­
gel p r i t i .
Bučko so v p o n e d e l j e k
obiskali
številni
gostje,
m e d k a t e r i m i so bili pred­
s t a v n i k i o b č . skupščine i n
d r u ž b e n o političnih o r g a ­
n i z a c i j i z S e v n i c e t e r go­
stje i z krške i n novomeške
občine. K u r i r č k o v o p o š t o
s p o z d r a v i z a tovariša T i t a
j e Jože Jenčič i z r o č i l p i ­
onirju Slavku Jalovcu z
Bučke.
še isti d a n so j o odnesli
proti skocjanu, o d t a m
pa v o d i n j e n a p o t v N o v o
mesto, Žužemberg,
Treb­
nje, Sevnico, Senovo, K r ­
ško, B r e ž i c e , K o s t a n j e v i c o ,
M e t l i k o , Črnomelj,
Stari
trg,
Kočevje, R i b n i c o i n
Ljubljano, k a m o r bo pri­
s p e l a 20. m a j a .
Slovesnosti za l.maj
v Spodnjem Posavju
Občinski s i n d i k a l n i svet v
Brežicah je prevzel organiza­
cijo p r v o m a j s k e proslave v
Brežicah, n a k a t e r i b o nasto­
pil I n v a l i d s k i p e v s k i z b o r i z
Ljubljane. R a z e n tega b o m e d
delovTiimi k o l e k t i v i p r i r e j e n i h
več športnih srečanj, n a k a ­
terih bodo sodelovali t u d i ko­
l e k t i v i d r u g i h dveh spodnjep o s a v s k i h občinV
Brežicah bo srečanje
e k i p v šahu, najboljši posa­
m e z n i k i p a se bodo 24. apri­
la p o m e r i l i v s i m u l t a n k i z
e n i m i z m e d s l o v e n s k i h vele­
mojstrov. Kegljaška tekmova­
nja bodo v Krškem, kjer b o
prav tedaj odprto novo d v o stezno kegljišče, m e d t e m k o
bodo s t r e l c i t e k m o v a l i v Sev­
n i c i i n v Brežicah.
V . P.
.POGLEJ MOJE M E ! "
L e p o u r e j e n d o m i n go­
v Ameriki. Zakaj si si
spodarsko poslopje n a P r i kupil
prej/ avtomobil
stavici p r i Velikem Gabru,
kot traktor?
kažeta n a d o b r e g a i n p r i d ­
— ć e ne b i grozili z vi­
nega mladega
gospodarja soko takso, b i ga k u p i l
Toneta Severja.
namesto
a v t o m o b i l a , če­
prav i m a m samo 7 hekta­
rov zemlje,
če o d š t e j e m
g o z d i n 10 g l a v živine. N a ­
mesto dveh konj b i redil
še- t r o j e g o v e d i . S t r o j b i
ne b i l t o l i k o izkoriščen, b i
ga p a i m e l več let, saj so
današnji t r a k t o r j i že z e l o
izpopolnjeni i n ne zastarijo kmalu. N e b i delal k o n (Nadaljevanje
n a 2. s t r . )
Pionirji
sevniške občine — učenci osnovne šole Bučke predajajo v S k o c j a n u
kurirčkovo torbo novomeškim p i o n i r j e m ( F o t o : M . M o š k o n )
Medobčinsko prvenstvo v krosu
— Tone, posvetil s i
se k m e t i j i , č e p r a v s i n a ­
meraval
iti nekam v
službo. B i l s i p r e d s e d ­
nik
zadružnega
sveta,
p r e d d o b r i m a dvema le­
t o m a s i delal n a farmi
Lovec zgrešil
medveda
P r e d k r a t k i m je l o v s k a d r u ­
žina D r a g a — T r a v a pregle­
d a l a i n o c e n i l a lanske lovske
trofeje s v o j i h članov. Z a l so
i m e l i l a n i le e n trofej ski o d ­
strel (ostali s o b i l i gojitve­
n i ) . L o v e c A n t o n Janežič je
položil n a d l a k o jelena, k i m u
je p r i n e s e l 162 točk.
P r e t e k l i teden je i m e l a lov­
ska družina v gosteh A v s t r i j ­
ca, k i je prišel n a medveda.
Zal
je gost prišel p r e k a s n o ,
ko je b i l m e d v e d že n a m r h o višču m je ob p r i h o d u lovcev
zbežal. K a s n e j e je prišel še
en m e d v e d . G o s t je streljat, a
ga je zgrešil. M e d v e d o v je t u
d o s t i , zato so b i l i ljudje m a ­
lo razočarani, k e r j i h letos
n i s o l o v c i rešili n i t i ene m r ­
cine.
D
V n e d e l j o , 17. a p r i l a , sc b o d o
ob 10. u r i d o p o l d n e n a v e l i k e m
stadionu v N o v e m mestu pomeri­
li
najboljši
tekači
Dolenjske v
k r o s u , k i n a j b o u v o d v letošnjo
š p o r t n o sezono. Letošnjega k r o s a
se DO udeležila p r e d v s e m šoLska
m l a d i n a , k i se z r a z r e d n i m i i n š o l .
s k i m i p r v e n s t v i že d a l j časa p r i ­
pravlja na tekmovanje. Organiza.
tor pričakuje t u d i v e l i k o udeležbo
d r u g e m l a d i n e , p r e d v s e m iz d e l o v ­
nih kolektivov. Največ tekmoval­
cev b o v k a t e g o r i j i učenk osnov,
šol v t e k u n a 500 m i n u č e n e v v
t e k u n a 700 m . N a najkrajši žen­
s k i p r o g i b o s t a n-istopili t u d i se­
s t r i M o č n i k o v i , kjer sc b o s t a p i e .
i z k u s i l i k a t e r a je hitrejša n a k r a j ­
še p r o g e .
T e k m o v a l n a p r o g a b o t a k o spe­
ljana,
da
bodo
gledalci
lahko
spremljali
ves p o t e k . P r v e n s t v o
bo ekipno in za posameznike. E k i ­
p a m o r a šteti pet t e k m o v a l c e v v
vsaki kategoriji, o d katerih
bodo
tri
šteli v končno u v r s t i t e v .
Prvenstvo v k r o s u bo d o b r a p r i ­
p r a v a za vse naše udeležence, k i
b o d o 9. m a j a t e k m o v a l i v L j u b ­
ljani v teku » P o poteh partizanske
Ljubljane«.
J .G.
Srečanje borcev
NOV iz novomeške
občine
V soboto o b 8. u r i se b o v
d v o r a n i občinskega s i n d i k a l ­
nega sveta v N o v e m m e s t u
začela u s t a n o v n a skupščina
Z v e z združenj borcev N O V
občine N o v o mesto. I z v o l i l i
bodo organe nove zveze i n
pregledali
dosedanje
delo
borčevske i n i n v a l i d s k e orga­
nizacije ter Z R O P , k i se z d r u ­
žujejo v enotno organizacijo.
e
IX, z let bo
¥ Banjaluka
P r e t e k l i teden so s k l e n i l i
na seji stalnega s e k r e t a r i a t a
Z l e t a b r a t s t v a i n enotnosti v
N o v e m m e s t u , d a b o I X . Zlet
b r a t s t v a i n enotnosti o d 8. d o
13. j u n i j a 1967 v B a n j a l u k i . Z a
novega p r e d s e d n i k a stalnega
s e k r e t a r i a t a zleta so i z v o l i l i
M e h m e d a Muhamedagića, z a
sekretarja p a H u s i j u T a r a m o vića.
Sd.
ISKRA za ISKRO
V »Iskri« v Semiču s o prejš­
nji teden dokončali avtomat­
sko p r o g o z a tovarno u p o r o v
v Šentjerneju. D o sedaj so
n a r e d i l i že t r i take stroje, k i
jih p o t e m dokončajo v ljub­
l j a n s k i I S K R I i n s pomočjo
katerih avtomatizirajo proiz­
vodnjo u p o r o v .
F.D.
Spet
smrtna nesreča
v Nemčiji
31. marca se je v Nem­
čiji smrtno ponesrečil de­
lavec Jože Zaje iz Žimaric (občina Ribnica). Po­
kojni je šel ponovno na
delo v Nemčijo 3. marca
letos. Zapustil je ženo in
4 mladoletne otroke. V za­
dnjih treh letih je to že
osma
smrtna nesreča
delavcev iz območja Sodražice, ki so na delu v
Nemčiji. V Istem času sta
se zgodili v vsej občini
Ribnica (kamor spada tu­
di Sodražica) dve smrtni
nesreči pri delu.
Čateške Toplice niso
zasedene
D e p a n d a n s a v zdravilišču
Cateške T o p l i c e j e še vedno
p r a z n a , čeprav s o računali,
da j o b o d o v a p r i l u n a p o l n i l i .
V n o v e m h o t e l u j e zasedenih
95 postelj. P o p r i j a v a h , k i j i h
imajo za prihodnjo izmeno
s o d i j o , d a pacientov še n e b o
t o l i k o , k o t s o j i h pričakovali.
Žužemberk: »Kaj veš
o varnosti prometa?«
24- a p r i l a b o v Žužemberku
veliko n a g r a d n o tekmovanje
o s n o v n i h šol v s p o z n a v a n j u
p r o m e t n e v a r n o s t i . D o zdaj j e
p r i j a v l j e n i h 7 osnovnošolskih
ekip, pričakujejo p a še več­
jo udeležbo. R a z e n t e k m o v a l ­
ne ekipe b o d a l a vsaka osnov­
na šola t u d i p r i s p e v e k h k u l ­
t u r n e m u s p o r e d u , k i b o po­
pestril
tekmovanje.
Učenci
bodo t e k m o v a l i z a praktične
nagrade, k i s o j i h p r i p r a v i l e
družbene i n delovne organiza­
cije- P o k r o v i t e l j s t v o n a d tek­
m o v a n j e m j e prevzela k m e t i j ­
ska
z a d r u g a v Žužemberku,
organizacijo p a d e l o m a tam­
kajšnja o s n o v n a šola.
O d 14. do 24. aprila.
O k r o g 14. a p r i l a močna
ohladitev s snegom do
nižin. — V naslednjih
dneh ob p r e h o d n e m iz­
boljšanju v r e m e n a sla­
na o z i r o m a pozeba. Ne­
k a k o o d 38. a p r i l a dalje
b o zopet p r e v l a d o v a l o
deževno i n hladno vre­
m e s snegom skoraj do
nižin.
Dr. V. M .
POGLEJ MOJE ROKE!"
Nadaljevanje s 1. s t r a n i
k u r e n c e z a d r u g i , saj o n a
ne m o r e dati traktorjev z a
v s a k o površino. N e razu­
m e m nekaj, k o govorimo
pri
nas o
mehanizaciji.
O b r t n i k n i o m e j e n , kolikš­
n o stružnico n a j b i i m e l ,
z a k m e t a se p a t a k o b o j i ­
mo.
Star
način d e l a j e
preživel, m l a d i se nočejo
več t a k o n a p r e z a t i . G o v o ­
r i m o , d a se j e t r e b a spe­
cializirati, toda brez stro­
jev tega ne bo,
ker si s
t e m , d a i m a m v e č različ­
n i h posevkov, svoje delo
enakomerneje
razdelim
s k o z i vse leto, sicer b i pri­
šlo v s e n a e n k r a t i n g a n e
bi
zmogel. Specializacija
bo p a potrebna, ker manj
posevkov
zahteva
manj
različnih s t r o j e v .
— A l i l a h k o p o v e š ne­
kaj vtisov p r i delu na
farmi v Ameriki
kljub
t e m u , d a j e t o z našimi
razmerami
težko
pri­
merjati?
— P o l leta sem delal n a
600 h e k t a r o v v e l i k i f a r m i ,
ki jo imajo
starši
moje
svakinje v zvezni
državi
I o w a . R e s je t o težko p r i ­
m e r j a t i z n a m i , k o i m a več
vasi skupaj komaj toliko
zemlje.
K o sem sosedom
doma pripovedoval, koliko
t a m e n človek n a r e d i , m i
niso
hoteli
verjeti.
Nič
Letos za zlet brat­
stva in enotnosti
P r i p r a v e n a I X . zlet brat­
stva i n enotnosti, k i b o 1967
v B a n j i l u k i , se bodo začele že
letos. M l a d i n a področij, k i so­
delujejo n a zletu, bo letos 22.
a p r i l a slovesno p r o s l a v i l a spo­
m i n n a osvoboditev B a n j a l u ­
k e s t e k o m osvoboditve me­
sta. V j u l i j u bo v D r v a r j u
p r o s l a v a v o k v i r u dneva vsta­
je množično srečanje m l a d i ­
ne. V avgustu bo tretji t r a d .
p o h o d n a T r i g l a v . N a d a n re­
publike bodo mladi odborni­
k i iz treh republik obiskali
m e s t i Bihač i n Jajce. R a z e n
naštetega b o letos t u d i p r v o
srečanje k u l t u r n o p r o s v e t n i h
društev i n l i k o v n i h umetni­
kov. L i k o v n i umetniki bodo
u s t v a r j a l i letos v Bihaču, na­
slednja leta p a v d r u g i h me­
s t i h . V načrtu so t u d i sreča­
n j a šolske m l a d i n e i n . tesnej­
ši s t i k i m e d d e l o v n i m i kolek­
tivi.
Sd.
posebnega n i , če en človek
obdeluje 100 ha, a l i p r i d e l a
k r m e za 400 glav
živine.
N a zemljo niso navezani
in jo prodajo, če ne v z d r ­
ži konkurence. S i l n o so
specializirani. F a r m a r j i , k i
dobijo za m l e k o t u d i p o
2000 dolarjev
na mesec,
ga za svoje potrebe k u p u ­
jejo pasteriziranega v mle­
k a r n i . M a j h n e farme pro­
padajo, ker ne nesejo do­
volj, če n i m a j o f a r m a r j i
dodatne zaposlitve. V s i so
p r a v i računarji, p a t u d i
garači, k o je to potrebno.
Država
j i m jamči
cene
pridelkov.
R a d i pokažejo
posestva, kjer p a ne gra­
dijo dragih hlevov in d r u ­
gih naprav, temveč je vse
preprosto i n ceneno. V s e m
je glavno vodilo:
doseči
čimveč d o h o d k a .
— K a k o delaš d o m a
na posestvu, k o si vse
to videl?
— V s a k o leto sejem do
2
hektara
semenskega
k r o m p i r j a v kooperaciji z
zadrugo, k i m i p r e s k r b i
seme i n prodajo p r i d e l k a
čimveč n a enkrat. Pridelu­
j e m ga po n a v o d i l i h k o m i ­
sije, k i ga pregleduje. Le­
tos i m a m pogodbo za 10
ton m e r k a n t i l n e g a i n za
ves
semenski
krompir.
Pridelal
bom
originalno
seme sorte Vesna, ker sem
sadil elitno seme, k i je
bilo po 160 d i n za kg. L a n i
sem p r o d a l p r e k o zadruge
čez 30 ton k r o m p i r j a , ve­
činoma semenskega. T r o ­
s i m o k r o g 1000 k g gnojila
na hektar, toda če v e m ce­
no p r i d e l k a v jeseni t u d i
vem, p o čem b o m gnojilo
vnovčil. R a d b i si k u p i l
kak stroj i n traktor, da ne
bo naše delo tako naporno.
Poglej moje roke!
M. L E G A N
Priznanje semiškemu
Obrtnemu servisu
O b r a t n i servis v Semiču je
p r e d n e d a v n i m i z d e l a l seri­
j o žetvenih n a p r a v za doma­
če k o s i l n i c e z n a m k e A l p i n a ,
m e d t e m k o so j i h m o r a l i do­
slej uvažati i z Italije. S e m i ška žetvena n a p r a v a je p r i l a ­
gojena našemu h r i b o v i t e m u
terenu i n b o žela o k o l i 10
c m više k o t i t a l i j a n s k a , kjer
:imajo največ r a v n i h njiv. P r i
v s e m t e m p a je najvažnejše,
d a so semiške žetvene napra­
ve za o k o l i 15.000 d i n cenej­
še k o t uvožene.
B i s t v o južnovietnamskega
pro­
b l e m a je s p r e p r o s t i m i besedami
označil študent iz D a Nanga fran­
coskemu novinarju Robertu Giullainu. T a k o l e je povedal: » N e že­
limo, da b i n a m Američani k a r k o l i
prinašali. Ne prinašajo n a m namreč
tistega, kar potrebujemo. S m o de­
žela revnih, Američani pa n a m p r i ­
našajo sistem bogatih. T a k sistem
seveda ne m o r e delovati, k o r i s t i
samo bogatim, k o r u m p i r a prav vse,
revni p a ostanejo revni. Sever pa
prinaša sistem za revne, hočem re­
či, tak sistem, k i je prilagojen naši
revščini, sistem, k i se b o r i p r o t i
revščini, izhajajoč prav iz nje. T o
veliko bolj ustreza našim r a z m e r a m
in prepričan sem, da je učinkovit.«
Potlej ga je novinar seveda vpra­
šal, zakaj se ne vključi v vrste bor­
cev narodnoosvobodilne fronte. F a n t
je b i l v očitni zadregi, potlej pa je
dejal: » N a m je do m i r u i n ne do
vojne. Raje ostanem v D a N a n g u
i n delujem za mir, kot da b i po­
večeval vrste tistih, k i se medse­
bojno ubijajo. V o j n a traja že dvaj­
set let. D o grla smo je siti. Priča
smo vojni, k i naj b i rešila V i e t n a m ,
pa^ k m a l u ne bo več Vietnamcev . . . «
T o je torej tisto, zaradi česar je
vse močnejši odpor p r o t i l u t k o v n i
vladi v Saigonu, k i se je zadnji te­
den tako razširil, da govore že o
d r u g i državljanski vojni v Južnem
V i e t n a m u , o tem, da so o d p r l i d r u ­
go fronto. Pretekli teden so se n a m ­
reč dan za d n e m vrstili n e m i r i v D a
N a n g u , v univerzitetnem središču
H u e i n v Saigonu. N a čelo o d p o r a
p r o t i K v j e v i vladi so stopili budis­
tični d u h o v n i k i , k i zahtevajo, naj
K y odstopi, naj pridejo na vlado ci­
vilisti i n ne vojaki, v t e m p a ne da­
Jara kaša
jejo nobenih določenih izjav glede
svojega
odnosa
do
osvobodilne
fronte Južnega V i e t n a m a , do m o r e ­
b i t n i h pogajanj o m i r u i n do tega,
kaj z ameriškimi četami v Južnem
V i e t n a m u . T o d a o d p o r p r o t i vladi
je že prerasel v odpor p r o t i A m e r i ­
čanom, kot je povedal tisti študent
iz D a Nanga, k i terja, naj puste, da
bodo V i e t n a m c i s a m i urejali svoje
zadeve.
Stiske marionetne
vlade
T o d a washingtonska B e l a hiša
je gradila vse n a generala K y j a , saj
se je z n j i m sestal na H a v a j i h s a m
predsednik Johnson, s čimer naj bi
politično p o d p r l K y j a , za katerega
pa je bilo že takrat jasno i n tega
niso s k r i v a l i n i t i ameriški časopisi,
da predstavlja le peščico vojakov,
k i j i h plačujejo z dolarji, i n niko­
gar več. Njegova moč p a ne sega
niti iz Saigona, k o t se je to poka­
zalo ob d o g o d k i h preteklega tedna,
ko so v D a N a n g u zrasle na u l i c a h
barikade i n so b i l i Američani že ta­
ko preplašeni, da so izselili iz me­
sta vse svoje državljane. Zbežali pa
so t u d i F i l i p i n c i i n še nekateri d r u ­
gi. N o , nekateri se že vračajo, ker
so lokalne oblasti zagotovile, da j i h
bodo varovale.
V t e m p a veje drugačen veter tu­
d i v VVashingtonu. Nenadno K y ni
več tisto poglavitno, k a r b i bilo
treba b r a n i t i za vsako ceno i n je
slišati glasove, da b i b i l dober tudi
in urbanizem.
Novomeško
Stanovanj­
sko podjetje je p r i p r a v i l o
po o k v i r n i z a m i s l i inž. arh.
Marjana
Lapajneta
zazi­
dalni načrt za šmihel. V
Novem mestu primanjkuje
gradbenih parcel, v šmihelu p a je cela k o p i c a in­
teresentov.
Zazidalni načrt je b i l p r i ­
pravljen
in
predstavnik
stanovanjskega podjetja se
je n o v e m b r a lani zglasil z
n j i m p r i republiškem ur­
banističnem
inšpektorju.
T a je namreč pristojen za
odobritev zazidalnega n a ­
črta. Pregledal je načrte
in predlagal nekaj dopol­
nitev. Stanovanjsko podje­
tje je upoštevalo te želje
i n j i h k a r se d a točno iz­
polnilo. P o 3 mesecih dela
je b i l zazidalni načrt spet
predložen v odobritev. N i č
več m u n i manjkalo. T o d a
republiški urbanistični i n ­
špektor je tokrat naštel
celo kopico dopolnitev, k i
so potrebne, da b i bil na­
črt p o p o l n . . .
Zgodbo o j a r i kači p o ­
znate, žal pa je videti, da
se l a h k o t u d i zgodba o za­
zidalnem načrtu ponavlja
v nedogled. N e k d o je pač
pristojen in lahko zahteva
dopolnitve...
Ljudje, k i b i radi v Šmihelu gradili, p a d a n 2 a
kdo drug, le da p r i tem ne vedo,
kdo naj bi zamenjal K v j a . Seveda
pa n i k a k o r ne mislijo vreči puške
v koruzo i n odločno zahtevajo, naj
saigonska vlada napravi red, če ne
drugače, pa t u d i s silo. V D a N a n g
so poslali t r i bataljone mornariške
pehote, od katerih pa so dva že
u m a k n i l i . Najzanesljivejše
merilo
ameriškega razpoloženja p a so bor­
ze, na katerih so začele naglo pa­
dati delnice družb vojne industrije.
D e n a r n i k i so najbolj začutili, da se
spet nekaj k u h a in da »ameriška«
stvar v Južnem V i e t n a m u le ne sto­
j i tako trdno, k a k o r si m o r d a v
VVashingtonu predstavljajo. Zdaj bi
r a d i Američani ubili dve m u h i na
en m a h : r a d i bi popustili b u d i s t o m
in n j i h o v i m zahtevam, p r i čemer
seveda nočejo ničesar slišati o kak­
šni civilni vladi, ker zatrjujejo, da
zdaj n i čas za take »pustolovščine«.
H k r a t i pa bi s kakšno drugo saigonsko lutko radi našli izhod iz te za­
gate, v katero so pravzaprav čisto
s a m i zašli. Naposled v V i e t n a m u
res nimajo kaj iskati.
Budistični voditelji so zdaj usta­
novili »vsenarodni o d b o r za
boj
p r o t i K v j e v i vladi«, saigonska vo­
jaška junta pa je na to reagirala
tako, da je sklicala »nacionalni po­
litični kongres«, k i naj b i p o s k u s i l
zatreti opozicijo p r o t i vladi. K o n ­
gres je imenovala saigonska vlada,
določil pa naj bi, k a k o bi sestavili
ustavodajno skupščino in kdaj naj
bi se l e t a sestala. Voditelj budistov
T i e n M i n h je izjavil, da je ta sesta­
nek »atentat na demokracijo«.
T a k o se položaj zapleta. Jasno je
le to, da b i se stvari hitro uredile,
če v V i e t n a m u ne bi bilo A m e r i ­
čanov.
dnem vozijo tja gradbeni
m a t e r i a l , začeli s o z i z k o p i ,
n e k a t e r i p a c e l o že z i d a j o ,
čakajoč n a dovoljenje so
o b u p a l i i n začeli.
300 Ndin za lačne
v Indiji
M a r i j a 2upovec, delavka iz
brežiške bolnišnice, i n D a r i n ­
k a Venišnik, l a b o r a n t k a iz
Brežic, sta d a r o v a l i za lačne
v I n d i j i v s a k a po 150 N d i n
(15.000 Sdin).. N j u n a "veliko­
dušnost
zasluži
javno po­
hvalo!
D. V.
•
VRNITEV
K
USTAVNOSTI
V INDONEZIJI
—
N o v a indone­
z i j s k a v l a d a je r a z g l a s i l a za te
meljno
načelo svoje p o l i t i k e , d a
se bo v r n i l a k u s t a v n o s t i . V r h o v ­
no o b l a s t v I n d o n e z i j i i m a k o n ­
gres, je izjavil general S u h a r t o .
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
H T I T O V D R V A R J U . Predsednik repub
like T i t o se je udeležil nedeljske svečanosti
ob otvoritvi nove tovarne papirja i n celu­
loze. T a k o je po dolgem času spet obiskal
zgodovinsko p o m e m b e n k r a j in hrabre ljudi,
k i so junaško preprečili poizkus fašistov, da
b i zajeli vodstvo naše revolucije. V prilož­
n o s t n e m g o v o r u je tovariš T i t o o b u d i l spo­
m i n e n a tiste čase i n izrekel priznanje pre­
bivalcem k r a j a tako za njihovo hrabrost v
revoluciji kot t u d i za njihove sedanje napore
p r i graditvi lepše p r i h o d n o s t i . G o v o r i l je
tudi o p o m e n u gospodarske i n družbene re­
forme. O t e m je m e d d r u g i m dejal, da b o m o
r e f o r m o uspešno speljali le, če bo vsak opra­
v i l svoje delo. K o je odgovarjal na vprašanje
o ciljih gospodarske reforme, je rekel, da
m o r a m o p r a v i l n o uresničiti delitev i n bolj
m i s l i t i n a standard naših delovnih ljudi, z
eno besedo — stabilizirati m o r a m o naše go­
spodarstvo.
so dane enake mbžnosti vsem d e l o v n i m or­
ganizacijam, ne glede n a to, ali gre za trgo­
vinska, p r o i z v o d n a ali d r u g a podjetja.
9 EKK
VELENJE
V
LIKVIDACIJI?
U p r a v n i o d b o r poslovnega združenja energokemičnega k o m b i n a t a v V e l e n j u je predlagal
velenjski občinski skupščini, naj izvede red­
no' likvidacijo E K K v graditvi. U p r a v n i od-
ČE i ® VSAK OPRAVIL
STOJE DEL®
bor se je odločil za ta k o r a k zato, k e r za
investicijo n i mogoče zagotoviti 72,5 m i l i ­
jarde starih dinarjev.
H O B Č A N I N A J Z A R E S V O L I J O , je re­
kel L a z a r Koliševski, predsednik zveznega
o d b o r a S Z D L Jugoslavije v T V oddaji »Aktu­
a l n i pogovori«. N i dovolj, da občani samo
glasujejo, m e d t e m ko določajo kandidate v
z a p r t e m k r o g u . Občani morajo sodelovti v
celotnem v o l i l n e m p o s t o p k u , se pravi, sode­
lovati m o r a j o t u d i p r i i z b i r i kandidatov,
nato p a o n j i h še glasovati. Nosilec celotne
volilne aktivnosti postaja Socialistična zveza.
• ALI
ZARES
MANJ
STANOVANJ?
Svet za gradbeništvo p r i republiški gospo­
d a r s k i z b o r n i c i je na svoji zadnji seji ugo­
tavljal, da stanovanjska graditev v naši re­
p u b l i k i vse bolj nazaduje i n da b o m o ver­
jetno d o b i l i letos še m a n j stanovanj kot
lani. Svet je o p o z o r i l n a nezadovoljiv sistem
k r e d i t i r a n j a kupcev. Z d i se, da s m o šli pre­
hitro v nov sistem, ne d a b i imele banke
zadostne kreditne rezerve.
M V S E M E N A K E P O G O J E . Zvezni izvr­
šni svet je sprejel osnutek zakona o spre­
m e m b a h i n dopobritvah z a k o n a o p r o m e t u
blaga i n storitev s tujino. P o t e m o s n u t k u
H K D O J E K R I V ? V Sarajevu še zmeraj
raziskujejo okoliščine, v k a t e r i h je V bol­
nišnici u m r l o devet l j u d i . K e r so v s i p r e d
smrtjo d o b i l i transfuzijo k r v i , so nekateri
sklepali, da je bila v z r o k s m r t i k r i . D r u g i
to zanikajo, h k r a t i pa opozarjajo, da so v
bolnišnici m a l o m a r n o i n neodgovorno rav­
nali s krvjo.
• G R A D I T I J E T R E B A T U D I GARAŽE.
Svet o d b o r a Stalne konference mest z a ur­
banizem je na svoji zadnji seji ugotavljal,
da ob sestavljanju urbanističnih načrtov za­
postavljajo promet, posebno garažiranje i n
parkiranje m o t o r n i h vozil, N a seji so pozi­
tivno o m e n i l i p r i m e r Ljubljane i n M a r i b o r a
k o t mesti, kjer obravnavajo p r o g r a m gra­
ditve garaž, ko začrtujejo graditev i n moder­
nizacijo mest.
• P O J A V I Z A P I R A N J A T R G A . N a repub­
liški skupščini sta k o m i s i j a z a družbeni
n a d z o r ter o d b o r za trgovino i n gostinstvo
razpravljala o p o j a v i h zapiranja trga i n mo­
n o p o l a p r i p r o d a j i . Če b o m o to dopuščali,
so menili na seji, b o m o s t e m bistveno sla­
b i l i izvajanja gospodarske reforme. T a k i h
pojavov ne s m e m o dovoliti, k e r so p r o t i i n ­
teresom delovnih l j u d i i n k e r slabijo p r i z a ­
devanja za zboljšanje živi jenskega standarda.
• IVAN BAŠEV V JUGOSLAVIJI. Na
obisk v našo državo je te d n i p r i s p e l bolgar­
s k i zunanji m i n i s t e r Ivan Baše v. P r i nas bo
štiri d n i gost državnega sekretarja za zu
nanje zadeve M a r k a Nikeziča. Največ po­
zornosti bosta posvetila sodelovanju obeh
prijateljskih držav, a i z m e n j a l a bosta m i ­
šljenja t u d i o perečih m e d n a r o d n i h proble­
m i h . O b i s k visokega gosta bo gotovo pri­
speval k p o g l o b i t v i prijateljskih
od«osov
m e d B o l g a r i j o i n Jugoslavijo.
•
VELIKONOČNI POHOD —
V
Številnih
mestih Zahodne
Nemči­
je so p r i r e d i l i z a velikonočne p r a ­
znike
tridnevne pohode,
na ka­
t e r i h so z a h t e v a l i k o n e c j e d r s k e ­
ga o b o r o ž e v a n j a
in umik ameri­
ških čet iz Južnega V i e t n a m a .
•
VV1LSON
UKREPA
—
Na
z a d n j i seji v a r n o s t n e g a sveta
OZN
so
razpravljali
o
južnorodezijs k e m p r o b l e m u ter p o o b l a s t i l i Ve­
liko Britanijo, da uporabi silo, da
bi zaustavila ladje, ki
prevažajo
nafto v Južno R o d e z i j u . B r i t a n s k i
o b r a m b n i m i n i s t e r je že i z d a l tak
u k a z . A k c i j a p a bo precej Jalova,
če se P o r t u g a l s k a ne bo
držala
s k l e p a v a r n o s t n e g a sveta ( l e g a se
ni d r ž a l a n i t i d o s l e j ) . Iz p r i s t a n i ­
šča
Bcira
v
Mozambiku
vodi
n a m r e č n a f t o v o d v Južno
Rodezijo.
• S T R E L I V LA PAZU
—
V
b o l i v i j s k o m g l a v n e m m e s t u je p r i ­
šlo
pretekli
teden do s t r e l j a n j a
n a u l i c a h , k o je p o l i c i j a Btreljala
n a l j u d i , k i so
manifestirali ob
štirinajsti
obletnici
revolucije.
N e k d a n j i p r e d s e d n i k Paz E s t e n s o r o , k i živi v L i m i v p r e g n a s t v u ,
p a je i z j a v i l , d a se b o še a p r i l a
v r n i l v d o m o v i n o ter d a bo pre­
vzel i-odstvo r e v o l u c i o n a r n e g a gi­
banja
( M N R ) . Tretjega maja
so
namreč
v
Boliviji
predsedniške
volitve.
• NESREĆA
S O V J E T S K I H PI­
L O T O V — N a d B e r l i n o m je o d ­
povedal motor sovjetskemu
voja­
š k e m u r e a k t i v c u . O b a člana
po­
s a d k e p a s t a raje žrtvovala s v o j i
življenji,
k o t d a b i letalo p a d l o
v gosto naseljeni d e l m e s t a . T a k o
sta letalo u s m e r i l a v r e k o i n sc
oba ubila.
O K A N A D S K A PŠENICA ZA LR
KITAJSKO
—
V
VVinnipegu so
podpisali sporazum, po
katerem
bo K a n a d a d o b a v l j a l a L R K i t a j s k i
pšenico
tudi
v
naslednjih treh
letih.
• SOVJETSKI SATELIT
P&ćlU A PODATKE
—
V
Sovjetski
zvezi so o b j a v i l i , d a satelit, k i
kroži o k r o g L u n e , r e d n o
pošilja
podatke o L u n i na Zemljo.
Ugo­
t o v i l i so, d a je L u n i n o m a g n e t n o
polje zelo š i b k o . S o v j e t s k i veso­
ljec L e o n o v p a je te d n i p o v e d a l ,
d a b o človek k m a l u p o t o v a l n a
L u n o . Z a zdaj
predvidevajo,
da
b o človek n a j p r e j o b k r o ž i l
Luno
i n se v r n i l n a Z e m l j o , v n a s l e d ­
n j e m p o s k u s u p a b o že p r i s t a l n a
L u n i . Američani p a
predvidevajo,
da bo
n j i h o v satelit p o l e t e l n a
p o t o k r o g L u n e m o r d a šele to p o ­
letje.
• ZDA
UMIKAJO
VOJAŠKE
ENOTE
IZ Z A H O D N E
NEMČIJE
— T e d n i se je razširila n o v i c a ,
da bodo Z D A d o poletja u m a k n i l e
iz Z a h o d n e N e m č i j e o k r o g 15.000
vojakov
i n j i h poslale v
Južni
V i e t n a m . P o n e k a t e r i h vesteh so
j i h že d o s l e j u m a k n i l e o k r o g 7.000.
V
B o n n u so
take vesti
doslej
vztrajno zanikovali.
;
Vinogradniki: manj trt in enak ali večji pridelek!
V n e d e l j o , 3. a p r i l a , j e b i l o v K r š k e m p r e d a v a n j e o
s o d o b n e m vinogradništvu. O r g a n i z i r a l i s t a g a k m e t i j s k i
s e k c i j i društev i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v K r š k e g a i n B r e ­
žic. P r e d a v a l j e d r . Colnarič, p r o f e s o r n a višji a g r o ­
n o m s k i šoli v M a r i b o r u . M e d poslušalci j e b i l o t u d i
m n o g o k m e t o v , k i s o pričeli o b n a v l j a t i v i n o g r a d e . P o
predavanju so s i skupno ogledali vinograde
AGRO
K O M B I N A T A K r š k o n a Sremiču.
dobro
kvaliteto
boljših čajno p r e g l o b o k o .
Mesto
sort v pogojih
štajerske cepljenja
m o r a biti naj­
o b p r i d e l k u 70 h I n a h a m
. anj 5 c m n a d zemljo, n a
M a s o v n e sorte dajejo do­ terasah i n t a m , kjer j e
b r a v i n a t u d i o b večjem p r e d v i d e n o zasipanje, p a 3
p r i d e l k u . N a k o l i č i n o i n a l i še n e k a j v e č c m . N a t a
kakovost
i m a p r e c e j š e n način se zmanjša m o ž n o s t ,
vpliv tudi gnojenje.
da b i se razvile rosne k o ­
r e n i n e z žlahtnega
dela
Mlajše v i n o g r a d e
lahko
N a š e v i n o g r a d n i š t v o s e j o m n o g a težka ročna d e ­
uspešno
p r e u r e d i m o trte. O b s a d i t v i trto popol­
je v p r e t e k l e m
o b d o b j u l a . N a t o j e t r e b a m i s l i t i še
noma zagrnemo, tako d a
razvijalo n a osnovi
i z k u ­ p r e d v s e m z a r a d i tega, k e r t a k o , d a j i h razredčimo,
j e žlahtni d e l v kupčku
šenj v s o s e d n j i h v i n o g r a ­ j e v i n o g r a d d o l g o l e t n i n a ­ s p r e m e n i m o način v z g o j e
in
močno
pognojimo
s zemlje. V p r i m e r u , d a se
dniških deželah. S t a r n a ­ s a d i n b o v n a s l e d n j i h d e ­
h
l
e
v
s
k
i
m
g
n
o
j
e
m
.
D
o
b
r
o kupčki s e s e d a j o , j i h m o ­
čin v z g o j e t r t o b k o l j u , s e t l e t j i h s t r o j n a o b d e l a v a
r a m o p o p r a v l j a t i . P r v o le­
se
j
e
o
b
n
e
s
l
o
g
n
o
j
e
n
j
e
v
c e p l j e n j e i n r a z d a l j e v r s t e d i n i način r e n t a b i l n e v i ­
to p r i p o r o č a m o
šestkrat­
100 d o 120 c m s o naši
nogradniške
p r o i z v o d n j e . 40 c m g l o b o k e j a r k e , k i
n o o k o p a v a n j e v r s t v ši­
o č e t j e p o n a p a d u t r s n e uši
Z večanjem razdalje se j i h n a r e d i m o m e d v r s t a ­ r i n i enega m e t r a . O b e n e m
u v e d l i p o izkušnjah f r a n ­ j e p o v e č a l a
tudi
višina m i . M a n j g n o j e n i m v i n o ­ p r i g n o j u j e m o z dušičnimi
c o s k i h i n a v s t r i j s k i h v i n o ­ v z g o j e n a 120 d o 200 c m . g r a d o m d a m o t u d i v e č j e
g n o j i l i . M l a d i c n e redči­
g r a d n i k o v . Z a s e d a n j o o b ­ T o j e višina k o r d o n o v o z i ­ o d m e r k e f o s f o r n i h i n k a ­
m o i n škropimo enkrat n a
n o v o v i n o g r a d o v p r i n j i h r o m a n o s i l n e žice z a r o d ­ l i j e v i h g n o j i l , l a h k o t u d i
l e dušična v t e d e n d o j e s e n i . V p r v i
j e značilna p r e d v s e m več­ n i l e s . K e r s e z višino d e l ­ n a z a l o g o ,
v
e
č
o
b
r
o
k
i
h
.
Z e l o d o b e r j e p o l o v i c i r a s t n e d o b e škro­
j a r a z d a l j a m e d t r t a m i . n o slabša k v a l i t e t a , s e te­
način
p
r
i
p
r
a
ve
zemljišča p i m o z o r g a n s k i m i fungiEhj trti pripada 3do 5 m-. m u
izognemo
tako, d a
cidi
(dithan, lirotan, ziV r s t e s o m e d seboj odda­ krajšamo i n redčimo m l a ­ n a terasah, k a r j e možno
neb), kasneje p a z bakre­
l j e n e 2 d o 3 m , t r t e v v r ­ d i c e . K o l i č i n a s l a d k o r j a se l e . n a v e č j i h p o v r š i n a h . S
preprečimo n i m i sredstvi ( m o d r a gali­
s t a h p a o d 120 d o 150 c m . n a t a način p o v e č a t u d i t e r a s i r a n j e m
ca, b a k r e n o apno, cupraK e r s e j e r a s t l i n i p o v e č a l z a 3 o d s t . V n a s a d i h z odnašanje z e m l j e i n h r a ­
blau).
življenjski p r o s t o r , l a h k o večjimi r a z d a l j a m i l a h k o n i l n i h s n o v i , p a t u d i s t r o j ­
P r i večjih r a z d a l j a h u s ­
trte bolj
o b r e m e n i m o z d o s e g a m o t u d i d o 150 i n n a o b d e l a v a j e lažja. V s t r ­
m e r j a m o šparone n a v z d o l
rodnim
lesom,
k i d a j e več h I p r i d e l k a n a h e k t a r . m i n a h s e d a o b d e l o v a t i t u
enak, navadno
p a večji S p r e t i r a n o k o l i č i n o p r i ­ d i z v i t l i , k o t t o d e l a j o v p o d o s n o v n o n o s i l n o žico,
pridelek.
Večje
razdalje delka p a pada kvaliteta, Avstriji, vendar je t a na­ predvsem p a n a obe stra­
ni vrste v o b l i k i ribje ko­
o m o g o č a j o p r e d v s e m o b ­ z a t o s t r o k o v n j a k i s m a t r a ­ čin p r e c e j d r a g .
s t i s p o m o č j o žične o p o r e ,
delavo s s t r o j i i n odpade­ jo, d a dosežemo
dovolj
P r i nas sadimo trte obida i m a r a s t l i n a več sonca
in zraka.
Predavatelj
je obravna­
v a l še m n o g a d r u g a v p r a ­
šanja o b n o v e i n o s k r b e v i ­
n o g r a d o v . P r i p o r o č a l j e 60
c m globoko rigolanje n a
p o l o ž n e j š i h zemljiščih, z a
l a p o r n a t e i n s t r m e lege p a
g l o b i n o 80 c m .
— N o , s a j p e m t i že prej
p o l o m i l noge . . .
povedal:
t u s i boš
v
ALOJZ
VarSuj
i n
PIRC
v l a g a j
p r i
DOLENJSKI
Kopači v s t a r e m
vinogradu
BANKI IN
KADER JE — IN
GA
NI
Vrtec
ni imel
strokovnih
vzgojiteljic.
Občina
je zato
štipendi­
rala
dve. Ko sta šolo
končali,
nista
dobili
službe,
ker so bila de­
lovna
mesta
v
vrtcu
zasedena
s »starim ka­
drom«.
Ena
vzgojitelji­
ca se je
preselila
v
Ljubljano,
druga
pa še
danes
nima
službe.
Eni pravijo,
da je to
zapravljanje
notranjih
rezerv, drugi pa. da je
to pravilen
odnos do
starejših.
Verjetno
ima
vsak po svoje prav. »
(S seje nekega
sveta
za
šolstvo)
Veliko zanimanje za
novosadski sejem
N a 33. m e d n a r o d n e m kme­
tijskem sejmu v Novem Sa­
d u , k i b o o d 14. d o 23. m a j a ,
bodo razen domačih razstav­
ljala t u d i podjetja i z 20 ev­
r o p s k i h , a z i j s k i h i n ameriških
držav. R a z e n p o l j e d e l s k i h i n
d r u g i h strojev bodo p r i k a z a ­
n i n e k a t e r i najnovejši tehnič­
n i pripomočki, k i se u p o r a b ­
ljajo v k m e t i j s k e m I n prede­
l o v a l n e m gospodarstvu. N e k a
švicarska f i r m a b o m e d d r u ­
g i m r a z s t a v i l a vagon h l a d i l ­
n i k , k a r b o obiskovalce še
zlasti z a n i m a l o . P r a v tako bo­
do o b i s k o v a l c i v i d e l i 60 v r s t
živinske k r m e . T u j i razstavIjalci bodo
svoje eksponate
p r i k a z a l i n a površini, k i j e
za 2.000 k v a d r a t n i h m e t r o v
večja o d lanske.
HRANILNICI
SGP P I O N I R S E P R I P R A V L J A N A S E Z O N O
Gradbišča
prej
Kmetijski
so letos prej oživela
Kljub črnim napovedim v gradbeništvu letos ni pomanjkanja dela — Za
84 odst. plana so pogodbe za gradnje že sklenjene — Dela sicer res ne bo
manjkalo, stanovanjske gradnje pa bo za 40 odstotkov manj kot lani, pa
tudi investicij ne bo več toliko
lakaj
ICB i
nasveti
boj
škodljivcem
v Novem mesto
C r n e napovedi o zastoju v se
j i m torej
obeta z a bodo d o g r a d i l i 60 stanovanj,
gradbeništvu, k i n a j b i sle­ 57,982.000 N d i n gradenj, k a r gradnjo 40 n o v i h
stanovanj
d i l r e f o r m i , se letos n i s o ure­ je z a o k o l i 15 odst. več k o t pa bodo začeli.
Novo mesto:
sničile. V s a j z a S G P P I O N I R predvideva p l a n . R a z e n gra­
V M e t l i k i b o d o nadaljevali
prašičkov dovolj
N o v o mesto t a ugotovitev ve­ dnje stanovanj z a t r g se obe­
l j a . G r a d b e n a sezona se je za­ ta letos še e n a novost: P I O ­ z gradnjo šole, v N o v e m me­
11. a p r i l a so p r i p e l j a l i kme­
čela malce prej k o t d r u g a le­ N I R se loteva t u d i gradnje stu b o d o d o g r a d i l i e k o n o m s k o
ta i n t u d i gradbišča so zato p r o i z v o d n i h objektov z a t r g srednjo šolo i n šolo z a zdrav­ tovalci n a novomeški sejem
prej oživela. D e l a j e dovolj ( p o s l o v n i p r o s t o r i , t r g o v s k i lo­ stvene delavce, d o g r a d i l i bo­ 651 prašičkov, o d k a t e r i h j e
n a vseh k o n c i h . Dozdaj i m a ­ k a l i td.). Z a gradnjo te vrste do most v Krškem, gimnazijo bilo 593 p r o d a n i h . Cene so b i ­
jo p r i P I O N I R J U s k l e n j e n i h se odločajo z a r a d i nemogoče­ v Brežicah i n g a s i l s k i d o m v le približno enake k o t n a za­
gradnjo d n j e m s e j m u . Manjši prašič­
pogodb z a o k o l i 50 m i l i j o n o v ga stanja p r i r a z p i s o v a n j u (li­ Krškem, dokončali
N d i n , c e l o t n i p l a n p a j e 60 c i t i r a n j u ) g r a d b e n i h d e l . Do­ šole v S e v n i c i i n zdravstvene­ k i so šli v denar po 12.000 do
Šentjerneju. V 18.500 d i n , večji p a o d 19.000
milijonov
Ndin.
Gradbišče gaja se, d a p o s a m e z n i ponud­ ga d o m a v
N o v o mesto i m a s k u p a j z de n i k i l i c i t i r a j o z a 30 odst. n i ­ Brežicah bodo d o II- i n d odo 35.000 s t a r i h dinarjev.
loviščem v M e t l i k i zagotovlje­ že o d i z k l i c n e cene i n pre­ I I I . faze d o g r a d i l i 36 stano­
n i h že 70 odsit. p o g o d b e n i h vzemajo dela v izgubo. P r i vanj, 1 s t a n o v a n j i b l o k bodo
Brežice: cene
del, gradbišče Brežice z de- količkaj r e s n e m p r o j e k t i r a n j u z g r a d i l i v Šentjerneju, v Žu­
ustaljene
lovišči v Krškem i n v Sevni­ p a l a h k o cene odstopajo le žemberku več stanovanj z a
I S K R I N obrat
ter prizidek
ci 64 odst. t e r gradbišče L j u ­ za 1 d o 3 odst.
V soboto, 9. a p r i l a , so p r i ­
šole. V L j u b l j a n i bodo gradi­
bljana 90 odst.
pogodbenih
N a našem k o n c u b o g r a . l i l
peljali n a sejem v Brežice 750
li 240 n o v i h stanovanj.
del.
PIONIR
letos
z a 40 odst.
prašičkov v starosti do treh
PIONIRJE VA
gradbišča manj stanovanj k o t l a n i , p a • G r a d b i n c e m dela torej res mesecev i n 20 starejših. P o
m o r a j o o p r a v i t i p o p l a n u z at u d i i n v e s t i c i j s k a
i z g r a d n j a • ne ho zmanjkalo- Poleg te- ceni d o 1000 d i n z a k g žive
50 m i l i j o n o v
N d i n gradenj. bo za t o l i k o manjša. V N o v e m • ga p a se n a letošnjo sezo- teže je bilo p r o d a n i h 524 puj­
Dozdaj i m a j o s k l e n j e n i h po­ m e s t u bodo o p r a v i l i I I . fazo B no zelo temeljito priprav- skov, m e d t e m k o so d o b i l i
godb z a 36,612.000 N d i n , t i k v T o v a r n i z d r a v i l K R K A , do­ 9 ljajo v svojih c e n t r a l n i h r a j c i z a 12 p r o d a n i h prašičev
p r e d s k l e n i t v i j o p a so pogod­ končali b o d o objekt L A B O D • o b r a t i l i . K a j več o t e m p a (starejših o d treh mesecev)
be z a 21,380.000 N d i n - S k u p a j in K O V I N A R J A , d o I I . faze • drugič.
M . J . do 550 d i n za k g žive teže.
mVAO/L
SBMS£ DA
jO L 6 STOJI TAKOLE/
t
rastlinskim
in boleznim?
Že o d k a r i m a m o pismeno izročilo, l a h k o zvemo, d a
boj človeka s škodljivci i n z b o l e z n i m i n a r a s t l i n a h n i
n i k o l i prenehal. Že staroegipčanski p i s c i i n Sveto p i s m o
v »Božjem biču« opisujejo nemočen b o j človeka z o b l a k i
k o b i l i c , k i so uničevale h r a n o l j u d e m , k i so ostajali b r e z
k r u h a . L e t a 1845 je n a I r s k e m o d gladu u m r l o četrt m i l i j o n a l j u d i i n se j i h izselilo v A m e r i k o čez 2 m i l i j o n a , k e r
j i m je k r o m p i r j e v a plesen (fitoftora) uničila pridelek, š e
p r e d 50 leti j e peronospora zmanjšala vsako leto p r i d e l e k
vinske trte najmanj z a polovico, še prej p a j e t r t n a uš
uničila vse vinograde s s t a r i m i e v r o p s k i m i t r t a m i , k a r j e
b i l h u d udarec za naše očete. P r e d 15 leti so n a J a p o n s k e m
p r o g l a s i l i obsedno stanje, k o se j e s i l n o razmnožil škodljivec, m a j h n a žuželka, k i j e v r t a l a i n l u k n j a l a riževe b i l k e .
•
N i treba i s k a t i p r i m e r o v d r u g o d , k e r j i h je t u d i
d o m a dovolj. Ameriški k a p a r , k i ga p r e d vojno še n i bilo,
s k o r o nezadržno uničuje sadno drevje, k i se ga p o t e m
laže lotijo še d r u g i škodljivci i n bolezni. V i r u s n a bolezen
šarenka, k i se širi v naših južnih k r a j i h , n a m grozi, d a
se ne b o m o več dolgo ponašali, d a p r i d e l a m o največ s l i v
na svetu i n d a i m a m o d o b r o s l i v o v k o , Če j i ne b o m o pre­
prečili širjenja. K o s m o t a k o j p o v o j n i i s k a l i vsakega
koloradskega hrošča, se j e n e k a t e r i m zdelo to neresno i n
celo smešno, danes p a n o b e n e m u več, k o vemo, d a n e
p o z n a m o načina, k a k o b i ga d o zadnjega i z t r e b i l i .
•
R a s t l i n s k e bolezni i n škodljivci se z m e d n a r o d n o
trgovino k m e t i j s k i h p r i d e l k o v l a h k o mnogo hitreje širijo,
kot so se z n a r a v n i m p o l o m . K o l o r a d s k i hrošč, k a p a r i n
t r t n a uš n e b i m o g l i n i k o l i preleteti oceana, če j i h ne b i
prepeljali v E v r o p o z l a d j a m i k l j u b strogi k o n t r o l i . K a p a r
je sicer d o m a n a K i t a j s k e m , vendar so ga k n a m p r i n e s l i
iz A m e r i k e z okuženimi s a d i k a m i i n sadjem.
• V e d e t i j e treba, d a so bolje negovane i n žlahtnene
rastline z v e l i k i m i p r i d e l k i m a n j odporne k o t nežlahtnene.
B o j p r o t i škodljivcem postaja sestavni d e l t r u d a za večji
p r i d e l e k vedno i n n e samo o b katastrofah. N a r a v o s l o v c i
poznajo o k r o g m i l i j o n v r s t različnih žuželk. I z ene same
samice k o l o r a d s k e g a hrošča b i se v enem letu namnožilo
90 m i l i j o n o v potomcev, če b i ostali v s i živi, p o t o m s t v o
enega samega mušjega p a r a p a bi-šlo v m i l i j a r d e n a leto.Seveda t u n a r a v a s a m a preprečuje tak i z b r u h , k e r imajo
te živalice t u d i svoje naravne sovražnike i n bolezni.. Če
nastopijo posebno u g o d n i pogoji, p r i d e d o prave invazije
i n t u d i p r i nas je z n a n p r i m e r , k o so se p r i Zaječaru v
S r b i j i p r e d nekaj leti n a m e s t u v r t e l a kolesa l o k o m o t i v e ,
k i n i m o g l a potegniti vagonov p r e k o ogromne množice
gobarjevih ličink, k i so lezle p r e k o t i r n i c .
• T o j e u v o d v naslednje sestavke o g l a v n i h r a s t l i n škili b o l e z n i h i n škodljivcih t e r o n e k a t e r i h najvažnejših
zaščitnih sredstvih, k i naj b i vsaj m a l o — r a z e n najboljšega
semena, k o l o b a r j a , pravilnega gnojenja, sajenja i n obde­
lave — p r i p o m o g l i , d a ne b o kmetovalcev znoj z a m a n .
Lastovke
s e vedno
vračajo...
Bližajo se tedni, k o b o m o v naši sredi spet prisrčno pozdravljali drage goste
— r o j a k e z vseh kontinentov sveta, k i se b o d o t u d i letos vračali v stare kraje
n a krajši i n daljši o d d i h . Z n j i m i v r e d se veselimo srečanj i n p r i j e t n i h p o m e n k o v ,
k a k o j i m teče življenje v daljnih deželah, z a t u j i m i m o r j i i n m e d t u j i m i ljudstvi,
k a t e r i h d o m o v i n a je postala že p r e d desetletji tudi njihova n o v a m a t i . D o m o v ,
n a r o d n o grudo, p a se vedno znova r a d i vračajo. P r i t e m j i m že leta p o m a g a
S L O V E N S K A I Z S E L J E N S K A M A T I C A s sedežem v L j u b l j a n i i n s številnimi p o ­
družnicami v k r a j i h , o d k o d e r so davno tega odšli v svet. R o j a k i delo naše m a ­
tice dobro poznajo, saj se obračajo nanjo z zaupanjem v številnih zadevah. K a k o
je teklo delo S I M zadnji dve leti, p a naj n a m pove s p o d n j i pregled glavnih do­
sežkov te naše p o m e m b n e organizacije, k o t s m o ga slišali n a nedavnem občnem
z b o r u matice v L j u b l j a n i .
V p r e t e k l i h dveh l e t i h se je
dejavnost Slovenske izseljen­
ske matice delno p r e u s m e r i l a
v t e m , d a je začela b o l j sode­
l o v a t i t u d i z začasno zaposle­
n i m i v t u j i n i . N j e n a vloga v
t e m j e jasnejša i n u s t a n o v i l a
je posebno sekcijo z a delo z
n j i m i . K e r j e e n a največjih
težav teh delavcev, d a so po­
m a n j k l j i v o seznanjeni z raz­
m e r a m i v t u j i n i , se j e m a t i c a
odločila, d a izdaja posebno
informativno prilogo Rodne
grude o p r a v i c a h i n obvezno­
s t i h , k i j i m gredo p o naših
p r e d p i s i h , š e vedno pogreša­
m o priročnike z a posamezne
države, v k a t e r i h b i ljudje na­
šli različne p o d a t k e o deželi,
V k a t e r i se zaposlujejo. I z
n j i h o v i h p i s e m se v i d i , d a
p r e m a l o vedo o p o g o j i h dela,
zavarovanju i n zaslužkih.
Založniška
dejavnost
Izdajanje R o d n e grude, k i
j o k l j u b finančnim težavam
pošiljajo v 42 dežel, j e osred­
n j a dejavnost M a t i c e , saj z
njo
vzdržuje
najštevilnejše
stike z izseljenci. D a b i p u b l i ­
k a c i j o približali d r u g i i n tret­
j i generaciji izseljencev, k i
večinoma n e o b v l a d a več slo­
venščine, objavljajo v njej sa­
mostojne p r i s p e v k e i n izvleč­
k e v t u j i h j e z i k i h ter nadalje­
v a l n i osnovni tečaj slovenske­
ga j e z i k a . P r e d v s e m m e d po­
v o j n i m i izseljenci i n sezonci
je z a p r i l o g o R o d n e grude ve­
l i k o zanimanje. R e v i j a izhaja
že 13. leto i n i m a n a k l a d o
3800 izvodov n a mesec.
S l o v e n s k i izseljenski kole­
dar, k i j e p r i r o j a k i h p r a v
tako p r i l j u b l j e n i n cenjen, s i
težje u t i r a p o t m e d nove na­
ročnike. L e t o s j e izšel v na­
k l a d i 2680 izvodov. L a n i j e
M a t i c a i z d a l a poseben pro­
spekt, n a m e n j e n
obiskoval­
c e m v turistični sezoni z v r ­
sto fotografij i n napotkov.
Kulturna dejavnost
M a t i c a j e v p r e t e k l e m raz­
d o b j u o r g a n i z i r a l a več zelo
u s p e l i h gostovanj naših k u l turno-zabavnih s k u p i n m e d
izseljenci i n začasno zaposle­
n i m i v t u j i n i . Največ težav j e
i m e l a z o r g a n i z i r a n j e m nasto­
pov v Z a h o d n i Nemčiji, k j e r
naši r o j a k i
nimajo
svojih
društev. V t u j i n i so n a s t o p a l i
folklorni
ansambel
France
M a r o l t , godba mesta. L j u b l j a ­
ne, Beneški fantje, Koroški
a k a d e m s k i oktet s številnimi
n a s t o p i v Nemčiji i n H o l a n d i j i , P a r t i z a n s k i i n v a l i d s k i pev­
s k i zbor, ansambel
Veseli
planšarji, mešani p e v s k i z b o r
F r a n c e Prešeren i z K r a n j a
itd.
M e d izseljenci s o t u d i zelo
priljubljeni k r a t k i dokumen­
t a r n i i n domači i g r a n i f i l m i .
Član glavnega o d b o r a Stane
Lenardič j e m e d o b i s k o m v
Z D A p o s n e l f i l m »Lastovke se
vedno vračajo«, k i j e b i l p r i ­
kazan t u d i n a l j u b l j a n s k i te­
leviziji. V p r i m e r j a v i s f i l m i
je z a knjige manjše zanima­
nje, z izjemo s l o v e n s k i h šol
v Z D A . M a t i c a j e pošiljala
p e v s k i m z b o r o m , k i gojijo
domačo pesem, t u d i n o t n i
m a t e r i a l . V tujino j e poslala
več k v a l i t e t n i h z b i r k magne­
t o f o n s k i h t r a k o v z narodrlb
glasbo i n g r a m o f o n s k i h plošč,
barvnih diapozitivov i t d .
a v t o m o b i l i . V d o g o v o r u z Iz­
seljensko m a t i c o H r v a t s k e s o
tudi
v Sloveniji
nastopili
pittsburški »Junior T a m b u r i t zans«. člani o d b o r a M a t i c e so
o b i s k a l i t u d i naše izseljence
v t u j i n i , kjer s o b i l i zelo to­
p l o sprejeti. L a n i je M a t i c a
uvedla s p o m i n s k e d i p l o m e iz­
seljencev, k i s o p o osvobodit­
v i več k o t p e t k r a t o b i s k a l i
Jugoslavijo. S a m o l a n i s t a b i ­
l i i z d a n i 102 t a k i d i p l o m i . V
1964. letu j e b i l izseljenski te­
den z bogatim programom,
tradicionalni piknik i n javna
r a d i j s k a o d d a j a z a izseljence.
Poseben dogodek j e b i l spre­
j e m p r i p o d p r e d s e d n i k u re­
p u b l i k e tov. A l e k s a n d r u R a n koviću. V i z s e l j e n s k e m t e d n u
je b i l o d p r t s p o m i n s k i m u z e j
L o u i s a Adamiča v Prapročah
pri Grosupljem.
L a n i s t a zaključila študij v
Jugoslaviji
d v a štipendista
M a t i c e , k i s t a študirala slo­
v e n s k o d r a m a t i k o i n jugoslo­
vansko f o l k l o r o , trenutno p a
je n a študiju še šest štipendi­
stov, k i so j i m p r i r e d i l i tudi
tečaj slovenščine.
Delo zgodovinske
sekcije
Z u s t a n o v i t v i j o zgodovinske
sekcije že takoj o b n a s t a n k u
S l o v e n s k e izseljenske m a t i c e
je častno povezano i m e l a n i
umrlega
publicista
Cvetka
K r i s t a n a , k i je slovenske ro­
j a k e v t u j i n i n e u t r u d n o spod­
bujal k z b i r a n j u zgodovinske­
ga gradiva. T o gradivo izse­
l j e n c i pošiljajo že v s a leta
M a t i c i , k i ga oddaja v hranje­
nje N a r o d n i i n u n i v e r z i t e t n i
knjižnici v L j u b l j a n i . Z d r u ­
štvi v t u j i n i obstaja t u d i do­
govor, d a se gradivo zame­
njuje i n dopolnjuje. L a n i j e
M a t i c a začela z b i r a t i t u d i ta­
k o i m e n o v a n i d r o b n i tisk, to
so različna v a b i l a ,
letaki,
p r o s p e k t i , gledališki i n kon­
c e r t n i p r o g r a m i , k i predstav­
ljajo važen d o k u m e n t o de­
j a v n o s t i naših l j u d i v t u j i n i .
V l a n s k e m letu j e M a t i c a
začela i z d a j a t i i n t e r n o glasilo
O b v e s t i l a , k i seznanja p o ­
družnice i n druge organizaci­
je t e r p o s a m e z n i k e z d e l o m
Matice.
IZSELJENSKI PIKNIK BO
V ILIRSKI BISTRICI
Slovenski izseljenci, ki prihajajo v
staro domovino, se vsako leto zbero na
tradiconalnem pikniku. Lani je bilo sre­
čanje izseljencev v Grobljah p r i Domža­
lah, še prej na Otočcu pri Novem mestu.
Letos se bodo naši rojaki zbrali na pikniku( ki ga bodo 4. julija organizirali v
Ilirski Bistrici, prijaznem kraju poč". Sne­
žnikom na Notranjskem. Naši rojaki bo­
do tako spoznali nov del stare domovine
in se znova prepričali o njenih i!epotah,
zanimivosti in predvsem o napredku.
Vnaprej lepo pozdravljamo vse roja­
ke, ki bodo prihodnje tedne in mesece
prišli na daljši ali krajši oddih v staro
domovino, vsem pa tudi želimo, da bi se
udeležbi tradicionalnega piknika, ki nas
bo zbral letos pod starodavnim Snežni­
kom!
Ameriška knjiga
v Mariboru
V m a r i b o r s k e m salonu Rotovž s o v začetku m a r c a o d ­
p r l i razstavo b l i z u 1.000 ame­
K o t n o v o s t j e u v e d l a se­ riških k n j i g , i z d a n i h v zad­
stanke i n razgovore z delavci, n j i h t r e h letih. V g l a v n e m so
k i p r i h a j a j o n a d o p u s t v do­ p r i k a z a l i i z v i r n i k e . R a z s t a v a
m o v i n o a l i odhajajo v tujino se o d l i k u j e p o p e s t r i razpore­
n a delo. L e t o s s t a b i l a d v a d i t v i knjižnih izdaj nekate­
r i h najbolj p o p u l a r n i h ame­
t a k a razgovora t u d i v R i b n i c i
riških založb.
Slovenci v Pas
de Calaisu
.Združenje Jugoslovanov \
Severni Franciji je ob koncu
letošnjega j a n u a r j a p r i r e d i l e
za svoje člane t r a d i c i o n a l n i
družabni večer, k i se ga je
udeležil t u d i n o v i generalni
konzul v Parizu Hinko Lotrič. Z n j i m j e p r i s p e l a t u d i
študentska f o l k l o r n a s k u p i n a ,
k i je zelo navdušila slovenske
rojake i z rudarskih naselbin.
Izseljenske oddaje
radia Ljubljana
O d d a j a j e zdaleč najstarej­
ša m e d v s e m i p o d o b n i m i v
Jugoslaviji. 2 e 15 let j e n a
s p o r e d u v s a k o soboto zvečer.
P r v o t n o j e b i l a namenjena
Izseljence, k i so p r i h a j a l i starejšim izseljencem, k o p a
n a o b i s k v d o m o v i n o , s m o je začela prenašati vrsto ak­
p o z d r a v l j a l i o b p r i h o d u v J u ­ t u a l n i h sestavkov, k i zanima­
goslavijo n a železniških po­ j o kasnejše izseljence, se j e
stajah i n letališčih v narod­ njena p r i l j u b l j e n o s t še pove­
n i h nošah. V dveh l e t i h je čala. V s a leta tesno sodeluje
o b i s k a l o naše kraje več k o t z M a t i c o .
1800 p r e k o m o r s k i h
izseljen­
cev, o d tega p o l o v i c o i z Z D A .
Organizirati bo treba
tudi
obiske i z Južne A m e r i k e i n
Dom v Fontani
Avstralije. I z e v r o p s k i h dežel
bo večji
je v t e h dveh l e t i h prišlo v
turistični sezoni n a o b i s k z
P r v i s l o v e n s k i d o m z a osta­
v l a k i i n avtobusi več k o t 4000
rele v F o n t a n i (v K a l i f o r n i j i )
rojakov, še več p a z l a s t n i m i
bodo povečali. Pomoč j e že
obljubila Slovenska narodna
j e d n o t a i n številni d o b r o t n i ­
k i . V S l o v e n s k e m d o m u so le­
tos že i m e l i bazar, n a kate­
r e m so p r o d a j a l i ročne i n
druge izdelke, k i so j i h po­
d a r i l i r o j a k i . M e n i j o , d a bo
d o m že letos u r e j e n i n b o d o
še to jesen l a h k o sprejeli vanj
50 n o v i h oskrbovancev.
»Slovenski izseljenci so p o m e m b e n činitelj p r i k r e p i t v i prijateljskih odnosov m e d
n a r o d i i n državami, kjer živijo, ter Jugoslavijo« — tako g o v o r i o naših d r a g i h
r o j a k i h resolucija p r a v k a r zaključenega V I . kongresa S Z D L Slovenije. I n r e s :
nepregledna je vrsta zaslug, k i so j i h d a l i naši izseljenci n a vseh kontinentih sveta
za napredek tamkajšnjih narodov i n držav, saj so se p o v s o d uveljavili p r e d v s e m
s sposobnostjo i n pridnostjo svojih r o k ter s poštenim, dolgoletnim t r d i m d e l o m .
— N a s l i k i : veleposlanik S F R J v F r a n c i j i , M i t a Miljkovič, g o v o r i slovenskim r u ­
d a r j e m o b l a n s k e m p r a z n o v a n j u D N E V A R E P U B L I K E v severni F r a n c i j i . L e v o
o d g o v o r n i k a naš r o j a k Jože Martinčič ( p o z i m i se je rešil nevarne bolezni i n ze
zdaj se veselimo zopetnega srečanja z n j i m v Šmarjeških T o p l i c a h ! ) , poleg njega
p a sedi rojak F r a n c Kastelic, k i bo že m a j a o b i s k a l staro d o m o v i n o z večjo sku­
pino naših rudarjev v Franciji. ( F o t o : V i k t o r L a p o r n i k , Sallaumines, F r a n c i j a )
r"
•etokranjsld krnim - doiirsi silpiar
p o m e n i v i n d i j a n s k e m jeziku V e l i k a
voda a l i V e l i k o jezero. C a l u m e t je
m e d večjimi n a s e l b i n a m i te države.
V p r e t e k l e m stoletju je bilo n a t e m
m o P e t r a B a d o v i n c a , i n čez V a h t o ozemlju m n o g o bogatih r u d n i k o v
s poštno kočijo a l i p a z zasebnim b a k r a i n železa, p a tudi p r e m o g a .
v o z n i k o m . Potovanje je bilo zame G o z d o v i so p o l n i lesa čakali m a r ­
zmeraj razburljiv dogodek s pre­ ljivih b e l o k r a n j s k i h r o k . V Calu­
m n o g i m i vtisi. P r v i vlak je pripe­ met i n sosednja m e s t a , . m e d kate­
r i m i je b i l tudi Detroit, kjer je d a ­
ljal iz N o v e g a mesta v Črnomelj
nes središče avtomobilske indu­
i n Metjiko t i k p r e d p r v o svetovno
strije, je prišlo n a tisoče sloven­
vojno leta 1914.
s k i h delavcev, ž e 17. septembra 1882
P r a v z a r a d i tega, k e r n i imela
so B e l o k r a n j c i p o d t a k r a t n i m v p l i ­
B e l a k r a j i n a d o b r i h p r o m e t n i h zvez
v o m duhovščine u s t a n o v i l i druš­
niti industrije i n obrtništva, so m o ­ tvo z i m e n o m p a t r o n a kranjske de­
r a l i domačini v svet. V a b i l i so j i h žele sv. Jožefa. Pozneje so ustano­
ameriški r u d n i k i i n gozdovi, neka­ vili še več društev, k i so i m e l a ime­
teri so našli delo t u d i n a f a r m a h . na p o svetnikih. P r v o n a p r e d n o
R e d k i p o s a m e z n i k i p a so se znašli društvo z d e l a v s k i m značajem je
i n postali o b r t n i k i ter trgovci. B e ­ bilo B r a t s k a sloga, ustanovljeno 29.
l o k r a n j c i i n d r u g i D o l e n j c i so b i l i a p r i l a 1907. leta.
cenjeni kot pošteni, m a r l j i v i ljudje,
k i so poznali s a m o delo i n niso p r i ­
Slovenska kolonija v Calumetu
zadeli sitnosti ameriškim oblastem. je rastla i n m n o g o slovenskih r u ­
Precej
B e l o k r a n j c e v je odšlo darjev je sodelovalo v v e l i k e m r u ­
v ameriško državo M i c h i g a n , k a r d a r s k e m štrajku leta 1913, k o je
Kako je belokranjski izseljenec Peter Rupe postal prvi slovenski
dolarski milijonar ob Veliki vod: - Spomin na bogatega Belokranjca
še dandanes živi med najstarejšimi rojaki onkraj Velike luže
P o m l a d je t u . P o l j a p o d T r a v n o goro so zaživela. K m a ­
l u se bodo p r e o b l e k l a v novo, zeleno obleko. T r a v n a
gora, z v a s i c a m i p o s e j a n i m i o k r o g nje, je p r a v zdaj
na p o m l a d najlepša i n najbolj privlačna. Obiskovalce
vabi prijazen turistični d o m , čigar u p r a v n i k Lojze trdi,
d a je t a m za vsakega gosta poskrbljeno. Odločite se z a
izlet v te lepe kraje, v d o m o v i n o suhe robe, k o r u z n i h
žgancev i n šegavih ljudi! Pogled n a N o v o Štifto ( F o t o :
D. M o h a r , R i b n i c a ) .
4
DOLENJSKI
LIST
S r e d i prejšnjega stoletja so se
začeli iz Bele krajine, Dolenjske i n
d r u g i h slovenskih p o k r a j i n ljudje
izseljevati v tujino. Siromašna d o ­
mača zemlja j i h n i m o g l a preživ­
ljati. B e l a k r a j i n a je b i l a v stari
A v s t r i j i p o m a k n j e n a n a r o b dežele.
E d i n o k o n j s k a vprega j o je vezala
s središčem kranjske dežele, z. L j u ­
bljano. P r v i vlak je potegnil iz Lju­
bljane p r o t i N o v e m u mestu 1. j u ­
nija 1894. leta. N a Dolgorajžnikov e m h l e v u v R a d o h o v i vasi je še
danes razbita s p o m i n s k a plošča
v s p o m i n dogodka, k o je h l a p o n
zavozil p r o t i novomeški m e t r o p o l i .
B e l o k r a n j c i so m o r a l i čakati n a
železniško zvezo še nadaljnjih 20
let. K o s e m b i l otrok i n smo se pre­
selili i z rodnega N o v e g a
mesta
v Črnomelj, s m o p o t o v a l i m i m o
Spodnjega Zajca p o d G o r j a n c i , m i ­
Št. 15 (838)
POTI I N S T R A N P O T I T U R I Z M A N A KOČEVSKEM
Ob jubileju: kaj smo napravili?
Doklej turizem samo na ramah posameznih amaterjev?
M a j a letos b o m i n i l o deset
let, k a r je turistično olepše­
valno društvo v Kočevju iz­
dalo v o d n i k z a d r e s a r j e m ter
z
zemljepisnim,
zgodovin­
s k i m i n umetnostno kultur­
n i m o r i s o m nekdanjega k o
čevskega o k r a j a . Knjižico z
n a s l o v o m » K O Č E V S K O « so
t i s k a H v 2000 i z v o d i h . D o da­
nes je pošla, tako d a i m a
društvo le še nekaj a r h i v s k i h
izvodov.
O s a m i knjižici je b i l o že
ob njenem i z i d u dovolj rečenega i n napisanega. O b 10-letn i c i i z i d a b i p r e d v s e m pre­
g l e d a l i i n poskušali odgovori­
t i , do kje je n a p r e d o v a l turi­
zem i n v k o l i k o se je uresni­
čila beseda, povedana v pr­
vem o d s t a v k u poglavja v vo­
diču z n a s l o v o m »Na pot«.
B r a l i smo:
»Turistično
olepševalno
društvo v Kočevju izdaja t a ,
p r v i splošni o r i s kočevskega
o k r a j a zato, d a b i v z b u d i l o
zanimanje z a t a d e l sloven­
ske zemlje p r i domačinih i n
t u j c i h o z i r o m a vseh, k i t u ži­
vijo a l i k i j i h pot pripelje
v Kočevje. T a k n j i g a naj b i
p o m a g a l a v s a k o m u r z besedo
Izlet
i n s l i k o spoznavati lepote i n
z a n i m i v o s t i te, doslej poseb­
no
v turističnem
pogledu
bolj m a l o znane i n neob i sko­
vane slovenske pokrajine.«
T u r i s t o v je zdaj res nekaj
več, k o t j i h je b i l o n e k d a j ,
k čemur je p r i p o m o g l a lepa
cesta iz Ljubljane, organiza­
cijsko p a društvo n i v e l i k o
napredovalo; n i se m u posre­
čilo p r o d r e t i v množico, n i t i
med
občani z b u d i t i z a m i s l i
na k o r i s t i o d t u r i z m a oziro­
m a izletništva. še vedno se
s t u r i z m o m v Kočevju ukvar­
j a peščica ljubiteljev svojega
k r a j a , t i s t i , k i i m a j o o d nje­
ga že k o m e r c i a l n e k o r i s t i , p a
se zanj s p l o h ne zanimajo
več. N i t i t o l i k o ne čutijo do
njega, d a b i b i l i člani d r u ­
štva! V e s ta čas je društvo
samo s s v o j i m i s k r o m n i m i
s r e d s t v i izdalo prospekte, or­
ganiziralo več športnih p r i ­
reditev, r a z n i h razstav, izle­
tov i n u r e d i l o i n f o r m a t i v n o
p i s a r n o ter p r o d a j a l n o spo­
minkov. Napredek
turizma
pa n i mogoč, če zanj v občin­
s k e m gospodarstvu n i pra­
vega mesta, če t u r i z m a nihče
ne goji i n ga ne u s m e r j a n a
belokranjskih
V lepem vremenu i n prijet­
n e m razpoloženju s m o se be­
l o k r a n j s k i študentje 20. mar­
ca odpeljali zgodaj zjutraj n a
izlet v domače kraje- V Met­
l i k i s m o najprej o b i s k a l i kon­
f e k c i j s k o podjetje K O M E T ,
k j e r s m o b i l i presenečeni n a d
d o b r o izkoriščenostjo proiz­
v o d n i h p r o s t o r o v . D e l a v c i so
n a m zelo r a d i odgovarjali na
vprašanja. N e k a j časa n a m
je ostalo t u d i za ogled mesta,
saj so b i l i n e k a t e r i člani klu­
ba prvič v M e t l i k i , k e r k l u b
vključuje vse študente iz Be­
le krajine. I z p r e d hotela B E ­
L A K R A J I N A (kjer stane en
navaden sendvič »samo« 2 N
din), s m o se odpeljali v be­
l o k r a n j s k o trikotažno tovor
no B E T I . K l j u b t e m u , d a za­
r a d i velikega h r u p a strojev
n i s m o dovolj slišaili vodnice,
k i n a m je razlagala proizvod­
ne postopke, s m o v e l i k o vide­
li- O g l e d a l i s m o s i proizvod-
BELOKRANJSKI
MUZEJ V METLIKI
je odprt
vsak d a n o d 8. do 12. ure i n
v nedeljo o d 9. d o 12. ure.
Uprava muzeja
V obeh podjetjih v M e t l i k i
smo se seznanili z m l a d o me­
tliško i n d u s t r i j o , k i je čez
noč postala v e l i k a , saj je B E ­
T I skupaj s s v o j i m i o b r a t i p o
proizvodnji v svoji panogi
tretja v Jugoslaviji. Praktič­
no s m o se seznanili z gospo­
d a r s k o reformo, o k a t e r i n a m
ie v k l u b u p r e d a v a l S l a v k o
P r e v o r f e k iz M e t l i k e .
N a p o t i p r o t i Črnomlju s m o
občudovali lepo cesto, še to­
l i k o b o l j z a r a d i tega, k e r so
Jq m n o i i i z m e d nas p o m a g a l i
g r a d i t i . V Črnomlju smo, obi­
s k a l ' tovarno B E L T , po kate­
r i nas je v o d i l inž. V a r d i j a n .
I m e l i s m o srečo, k e r s o v l i ­
v a r n i p r a v k a r v l i v a l i zavorne
bobne za osebne a v t o m o b i l e
neke vzhodnonemške tovarne
i n s m o tako v i d e l i ves posto­
pek o d m o d e l i r a n j a d o b r u ­
šenja i n k o n t r o l e . L i v a r n a je
v zadnjem času tehnično zelo
napredovala. S p o t o m a s e m
vprašal
de'lavca-kontrolorja,
k a k o o n i občutijo r e f o r m o .
P o v e d a l je, d a so se zaslužki
d v i g n i l i i n da i m a j o precej
boljšo organizacijo dela- V
s t r o j n e m o d d e l k u s m o se raz­
k r o p i l i o k r o g strojev i n znan­
17.000 rudarjev odvrglo orodje i n
zahtevalo boljše delovne pogoje in
večje zaslužke.
V s k u p i n i b e l o k r a n j s k i h rojakov,
k i so v p r e t e k l e m stoletju odšli iz
krajev ob K o l p i , je b i l tudi 16-letni
fantič Peter Rupe. I m e l je smisel za
praktično gospodarstvo. V n j e m je
tlela trgovska žilica, k i jo je znal
v n o v e m svetu ob v e l i k e m m i c h i ganskem jezeru p r a v i l n o i z k o r i ­
stiti. S p r v i m zasluženim denarjem
si je k u p i l nekaj drobnjarij, s i j i h
oprtal na hrbet in odšel n a trgov­
sko
popotovanje. P o s t a l je krošnjar i n zašel v razne delavske k o ­
lonije, m e d rudarje i n gozdne de­
lavce i n celo Indijance.
Njegova
krošnjarija m u je prinašala dobi­
ček. V - C a l u m e t u je o d p r l lastno tr­
govinico, posel m u je rastel i n najel
je celo nekaj pomočnikov.
O v z p o n u Petra Rupeja ve pove­
dati naš rojak Josip češarek, k i je
Pri R u p e j u delal 8 let. Češarek je
bil ves čas slovenski organjzator na­
prednega duha, član slovenske n a ­
rodne p o d p o r n e jednote ( S N P J ) i n
dopisnik glasila Prosveta. O n je oče
neriškega
generala, prvega slo­
ar
študentov
njo čipk, barvanje, k r o j n i i n
šivalni oddelek, k j e r proizvo­
de dokončujejo. P r i j a z n a vod­
nica n a m je m n o g o povedala
o zgodovini podjetja, o v k l j u ­
čevanju v z u n a n j i t r g i n o na­
črtih podjetja.
p o d l a g i dolgoročnih načrtov.
Tolikokrat poudarjen lovski
t u r i z e m gre m i m o vsega. T u ­
ristično društvo zanj s p l o h
ne ve, d a s i r a v n o v Kočevju
večkrat v i d i m o člane »bra­
tovščine v zelenem«. K o so
zmanjševali občinsko a d m i n i ­
stracijo, je b i l u k i n j e n pose­
ben
referat
za
turizem.
S k r a t k a : v Kočevju n a sploš­
no n i p r a v e v n e m e z a t u r i ­
zem. T e h nekaj amaterjev, k i
še delajo, p a ne z m o r e vsega
kljub veliki dobri volji i n
požrtvovalnosti. N e b i r a d
globlje posegal v j e d r o vzro­
kov z a tako stanje. M i s l i m ,
d a b i m o r a l i naposled vanj
poseči t i s t i , k i so p r i s t o j n i i n
o d g o v o r n i z a t u r i z e m k o t se­
stavino družbene dejavnosti.
Če b o p o d o b a t u r i z m a še
nadalje zameglena, d v o m i m ,
da b o m o v n o v i o d b o r še do­
b i l i l j u d i , k i bodo priprav­
l j e n i d e l a t i . O d vseh nas j e
odvisno, o d amaterjev i n p r i ­
s t o j n i h , p r e d v s e m še o d t i ­
stih, k i imajo o d t u r i z m a ko­
r i s t i , k a k o b o m o z n a l i oživeti
turistično dejavnost.
Nova
sezona se bliža — je že t u !
A. A R K O
v
domače
kraje
cev i n j i h spraševali o vsem
mogočem. S k o r a j vsak je re­
kel, d a n e k a k o gre, d a p a ne
b i škodilo, če b i b i l o bolje.
Letos k a r v redu »vozijo«,
ker j i m ne m a n j k a reproduk­
cijskega m a t e r i a l a . Iz B E L T A
smo se o d p e l j a l i n a k o s i l o v
»Betlehem«.
N a izletu s m o d o b i l i jasnej­
šo s T k o o b e l o k r a n j s k e m go­
s p o d a r s t v u i n se seznanili s
pogoji, v k a t e r i h b o m o čez
nekaj let t u d i s a m i delaliP o p o l d n e s m o i m e l i tekmo­
vanje v r o k o m e t u s črnomalj­
sko gimnazijo. E k i p a gimna­
zije je zasluženo zmagala z
r e z u l t a t o m 11:10. P o t e k m i je
b i l n a sporedu šahovski dvo­
boj, v k a t e r e m so študentje
p r e m a g a l i gimnazijce s 6:0N a v r s t i je b i l o t u d i sreča­
nje v o d b o j k i , v k a t e r e m so
s l a v i l i zmago študentje z re­
z u l t a t o m 3:2.
Po večerji so nas črnomalj­
s k i m l a d i n c i p o v a b i l i n a ples
v restavracijo G r a d , kjer s m o
se s p r o s t i l i i n zaplesali. Po­
zno v noč s m o se o d p e l j a l i
nazaj v LjubljanoP r i j e t n e so bile u r i c e n a ko­
r i s t n e m izletu i n študentje
ne s m e m o d o v o l i t i , d a b i se
v r z e l m e d n a m i i n domačo
m l a d i n o povečevala, temveč
si m o r a m o prizadevati, d a b i
jo p o p o l n o m a o d p r a v i l i . T a k i
o b i s k i naj p r i p o m o r e j o k te­
mu.
I G N A C ČRNIČ
venskega r o d u , k i se je
v zadnji svetovni vojni.
izkazal
D O L E N J S K I T U R I Z E M T I K P R E D ZDAJCI — IV.
Dobro blago se samo ne hvali...
P o i z k u s i t e p a vstopite v k a t e r o k o l i do­
lenjsko t r a f i k o , gostilno a l i n a pošto —
i n zahtevajte, naj v a m pokažejo serijo k a ­
terekoli lepih r a z g l e d n i c
te deželice
i n . . . razočarani boste. L e srečna r o k a i n
dober nos v a m bosta p o m a g a l a o d k r i t i še
kakšno i z m e d 11 b a r v n i h razglednic, k i j i h
je p r e d d o b r i m letom i z d a l a D o l e n j s k a
turistična zveza.
•
P o d o b n o je z r a z g l e d n i c a m i s fol­
k l o r n i m i m o t i v i i n k u l t u r n i m i ter zgodo­
v i n s k i m i z n a m e n i t o s t m i . Kičastih m o t i v o v
z a l j u b l j e n i h parčkov z z a s a n j a n i m i očmi
in d a l m a t i n s k i h oslov s povešenimi u h l j i
pa je povsod na pretek! Če je lepa raz­
glednica
osnova
turistične
propagande
— i n m o t i v o v zanje p r i nas ne m a n j k a ,
p o t e m m o r a m o reči, d a s m o n e r o d n i i n
k r a t k o v i d n i že p r i osnovi. Celo take re­
k l a m e , k i s e s a m a p l a č u j e , ne zna­
mo i z k o r i s t i t i !
b i b i l o . S a m o postoj te lepega dne n a u l i ­
c i a l i t r g u v vašem k r a j u , p a boste v i d e l i ,
k a k o izgubljeni so ubogi t u j c i , če iščejo
d o b r o gostilno a l i k u l t u r n o z g o d o v i n s k i
ponos vašega k r a j a a l i p a r e c i m o javno
stranišče.
• Vodič p o m e s t u a l i o k o l i c i so i z d a l i
samo K r c a n i (tiskan) i n čmomaljci (cik l o s t i r a n ) , p r o s p e k t e p a M e t l i k a i n vse
Toplice — o N o v e m mestu, Trebnjem,
S e v n i c i , Brežicah, K o s t a n j e v i c i , Žužember­
k u , Pleterjah, V i n i c i , M i r n i , G o r j a n c i h ,
K o l p i , v i n o g r a d i h i n zidanicah, lončar­
stvu, l o v u , taborjenju — p a slišimo samo
takole kdaj m e d d r u g i m . I n p o t e m tava­
joči t u r i s t i m e d d r u g i m t u d i dolgo ne
ostanejo p r i nas. Turistični vodič N o v e g a
mesta b o izšel, p r o s p e k t B e l e k r a j i n e b o
izšel, p r o s p e k t Spodnjega Posavja b o iz­
šel — k o t vse kaže ne tako k m a l u , vseka­
k o r p a p r e p o z n o z a to i n najbrž t u d i še
za katero p r i h o d n j i h sezon. Celo univer­
zalnega p r o s p e k t a Dolenjske je le še ne­
kaj z a v i t k o v n a zalogi i n turističnemu i n ­
f o r m a t o r j u res ne preostane nič drugega
kot d a reče r a d o v e d n e m u gostu:
• B o l j počasni kot kje drugje s m o tu­
d i z izdajanjem druge turistične literatu­
re: p r o s p e k t o v , vodičev, lepakov, nalepk i n
našitkov, d i a p o z i t i v o v ter p o d o b n i h spominčkov i n o p o z o r i l . T o je naloga Dolenj­
ske turistične zveze i n turističnih društev
— td p a t r d i j o , d a dobe p r e m a l o denarja
od občin i n d r u g i h , k i neposredno zara­
čunavajo turistične usluge. K r a t k o i n jas­
no! M e d t e m p a ugotavljamo, d a je v letu
1965 samo v devizah p r i t e k l o v Slovenijo
o d t u r i z m a 23 m i l i j o n o v dolarjev, k a r je
po v r e d n o s t i takoj z a vso lesno i n d u s t r i ­
jo i n živinorejo! P a je tukaj še dinarček
iz žepa domačega i z l e t n i k a ! Turistični do­
h o d k i t u d i n a D o l e n j s k e m niso m a j h n i —
i n če občine navzlic t e m u n i m a j o denarja
za vlaganje v turistično propagando, po­
tem bo predstave k m a l u konec. T u r i z e m
vsaj o d začetka ne m o r e b i t i lonec, i z k a ­
terega b i v s i samo j e m a l i , vanj p a nihče
nič dal. . .
155 Seveda s t e m ne m i s l i m o opraviče­
vati mečkastih turističnih društev, k i so
sicer včasih izdala kakšen p r o s p e k t , n a
vso drugo propagando p a k a r pozabljajo.
Na Dolenjskem, v Beli krajini i n na K o ­
čevskem so 3 (z besedo: trije) turistični
u r a d i , k j e r l a h k o tujec d o b i vsaj osnovne
turistične i n f o r m a c i j e , drugače p a t a k i h
uradov s p l o h n i a l i p a v e d r ijo v n j i h tova­
riši i n tovarišice, k i delajo d o l e n j s k e m u
t u r i z m u večjo škodo, k o t če j i h s p l o h ne
SAP TURIST biro
v Brežicah nudi
popust!
S A P t u r i s t b i r o v Brežicah,
k i je b i l ustanovljen p r e d ne­
kaj m e s e c i n a p o b u d o t u r i ­
stičnih delavcev, se je že do­
bro u v e l j a v i l , k o je organizi­
r a l prevoze n a H o k e j 6G i n v
P l a n i c o . K e r ŽTP ne n u d i več
regresov s i n d i k a l n i m organi­
z a c i j a m i n m n o g i m društvom
p r i p r e v o z u n a železnici, se
je b i r o odločil, d a daje 75
odst- p o p u s t d i j a k o m i n učen­
cem o s n o v n i h šol, k o potuje­
jo n a šolske izlete. P r a v ta­
ko se l a h k o v o z i j o p o l o v i c o
ceneje člani p l a n i n s k i h dru­
štev.
dovoljstva. Delo ga je priklepalo na
podjetje i n si n i m o g e l privoščiti^
nobenega oddiha. Večkrat je san­
jal, da b i odšel n a obisk v domačo
Belo krajino, p a n i utegnil, n i m o ­
gel iz Calumeta. Varčeval i n delal
je, k a k o r da bo večno živel. U m r l
je star 80 let, vse o g r o m n o p r e m o ­
ženje pa je zapustil d v e m a sino­
voma. T a dva sta b i l a drugačnega
kova, kot je b i l n j u n n e u m o r n o
p r i d n i oče. T r g o v i n e sta p r o d a l a , po­
slopja p a oddala v najem veletrgo­
vini Peney C o m p .
Josip Češarek r a d pove, k a k o je
potekalo delo i n življenje p r v e m u
slovenskemu
dolarskemu
milijo­
narju R u p e j u . T i s t i čas je b i l a R u pejeva t r g o v i n a največja v Calumetu, d r u g a največja pa je b i l a
last bratov V r t i n o v , takisto iz Bele
krajine. Peter R u p e je i m e l p r a v i
trgovski nos. Z a v o h a l je, da se b o d o
michiganski r u d n i k i b a k r a razvi­
jali, saj so p r i h a j a l i v Oalumet p o
baker celo N e m c i i n d r u g i evrop­
ski
narodi. Naložil je svoje p r i ­
S p o m i n n a bogatega B e l o k r a n j hranke v delnice novega r u d n i k a ca Petra R u p e j a m e d starejšimi ro­
bakra C a l u m e t — A r i z o n a . T e delnice, j a k i v A m e r i k i še živi. Imajo ga
ki so bile s p r v a po en dolar, so na­ celo v pregovoru, ko p r i m e r j a j o
rasle celo n a 200 dolarjev. T a k o je tega ali onega bogataša, ko p o r e k o :
skok delnic prinesel n e k d a n j e m u bogat je, k a k o r je b i l Peter Rupe.
b e l o k r a n j s k e m u krošnjarju o g r o m ­
P r a v b i bilo, da b i nekdanji n a ­
no bogastvo. Imel je tudi svežnje
delnic družbe C a l u m e t — H e c l a . V s a ­ meščenec p r i R u p e j u M r . Josip Če­
ka delnica te družbe je poskočila šarek posegel v svoje spomine i n
od 5 n a 1000 dolarjev. K o j i h je napisal vse, k a r s p o m i n j a n a R u ­
prodal, je z dolarji n a p o l n i l svojo peja in nekdanje stare čase v C a l u denarnico. Postal je p r v i slovenski metu, da b i tako o h r a n i l s p o m i n n a
davna desetletja, k i so j i h preži­
dolarski milijonar.
*
veli ob V e l i k e m jezeru prvj belo­
• V s e njegovo delo p a m u n i pri­ k r a n j s k i i n d r u g i dolenjski izse­
JOŽE Ž U P A N Č I Č
neslo posebne osebne sreče i n za­ ljenci.
»Veste, p r i nas je strašno lušno . . . «
E K a k o naj s p l o h načnemo p o g o v o r o
majcenih hieroglifičnih r e k l a m n i h t a b l a h
ob a v t o m o b i l s k i cesti, k o turistična zveza
n i m a n i t i t o l i k o veljave, d a b i v p l i v a l a n a
p r e d p i s e združenja cestnih podjetij o ob­
l i k i teh tabel! K a j šele, d a b i vsaj te, k i
že stoje, bolj pregledno p o s l i k a l a ! č e se
vključujemo v m e d n a r o d n i t u r i z e m , se
b o m o (na žalost) m o r a l i n a v a d i t i t u d i nji­
hovega načina r e k l a m e a l i p a b o m o o s t a l i
p r a z n i h r o k . (Končno p a j e tudi teh ne­
srečnih tablic tako m a l o , da se s p l o h ne
izplača r a z b u r j a t i . . . )
g Preostane še i n f o r m i r a n j e v časopi­
s i h , po r a d i u in televiziji.
B o j d a so z a D o l e n j s k o narejeni trije
k r a t k i f i l m i za televizijo, o kakšnih siste­
matičnih i n f o r m a c i j a h v časopisih i n p o
r a d i u p a n i ne d u h a ne s l u h a , razen se­
stavkov, k i j i h naši n o v i n a r j i napišejo
sem ter t j a p o s v o j i službeni dolžnosti
(kot tudi tale, k i ste ga p r a v k a r p r e b r a l i ! ) ,
gj S i c e r p a : »Lastna h v a l a se po b l a t u va• lja!« K a r držimo se tega ( s a m o p o t e m
• turističnih društev i n zvez pravzaprav
gj ne p o t r e b u j e m o ! ) .
Za 1. maj v Benetke
AMD
N o v o m e s t o p r i p r a v l j a za p r v o m a j s k e p r a z n i k e dvo­
dnevni
Irugi,
na
izlet
v
Benetke,
k i imajo
svoja
p o t 1. m a j a
okoli
Ljubljano
in proti
mejo.
jo
Pot
bo
ki
se
ga
lahko
udeležijo
člani
vozila. K a l o n a avtomobilov
5. u r e iz N o v e g a
Novi
Gorici,
kjer
mesta. šla
bo
prestopila
in
bo
odšla
bo
skozi
državno
vodila v Gorico, Udine in Benetke, kamor
b o p r i s p e l a o k o l i 16. u r e . V B e n e t k a h b o d o udeleženci p r e n o ­
čili
in imeli
dne
v
bodo
Škofij
večerjo,
Benetkah
žc
zajtrk
ogledali
odpotovali proti
ter
Sežane.
V
še
in kosilo, ker
mestne
si bodo
zanimivosti.
d o m o v i n i i n sicer preko
Novo
mesto
se
bodo
vrnili
drugega
Popoldne
Trsta
2.
in
maja
o k o l i 23. u r e .
Kogar
zanimajo
pisarni AMI)
nu
na
podrobnosti
o
izletu,
naj
se
oglasi
v
n a R a g o v s k i cesti a l i p a se p o g o v o r i p o telefo­
številko
PISMA
21 201.
UREDNIŠTVU
V nedeljo, 10. aprila
popol­
dan, sem se peljal po maka­
damski cesti od Brežic proti
Drnovem. Pred gostilno v Dr­
novem sta bili ob obeh stra­
neh ceste gruči ljudi, moških
in ženskih, tako da
mimo
njih nisem mogel. Pred avto­
mobil je stopil mladenič, mi
ponujal
kozarec z vinom in
me silil, naj pijem.
gi vozniki motornih
vozil že
dali!
Ker sem se obotavljal, sem
opazil grozeče poglede vseh,
ki so stali naokrog,
posebno
pa fanta pred
avtomobilom.
Ni mi kazalo drugega kot da
sem potegnil iz denarnice 500
dinarski
bankovec in ga dal.
Mladenič je denar vzel s pri­
pombo: »Pa naj bo!«, češ da
sem
dal premalo.
Qhranil
sem celo kožo in stekla na
avtomobilu,
ko sem se odku­
pil s 500 dinarji. Fante z Drnovega poznam
že od prej,
saj so znani pretepači,
zato
sem raje plačal.
Povedal sem mu, da ne pi­
jem, ker vozim; da ne bi bili
užaljeni (misleč,
da gre za
praznoverje),
sem
kozarec
ponudil ženi. Na silo je koza­
rec vina izpila, nato pa je
fant zahteval, naj dam za kak
liter vina. Češ da so tudi dru­
Pobalinstvo,
kakršnega so
se lotili v nedeljo, zasluži ka­
zen. Kaj če bi to doživel tu­
jec, ki takih »folklornih«
izsU
Ijevanj ne pozna in jih ni
vajen?
F. B.,
Novo mesto
Živa barikada na
cesti v Drnovem
Tovariš
urednik!
0 1
R A D I
G R A D I L I
Najprej boste postali »hišni posestnik v pripravi« — Potrebovali boste zelo
veliko potrdil, živcev, potrpljenja, hitrih nog, iznajdljivosti itd. — To bo
trajalo približno eno leto — Ko boste imeli vse papirje v redu, boste postali
»hišni posestnik v izgradnji« — Potrebovali boste zelo veliko denarja in
vedno boste brez njega — Pehali se boste za krediti, se v podjetju potego­
vali za posojilo, tekali okoli za gradbenim materialom ter se kregali z grad­
binci in obrtniki — To bo trajalo najmanj dve leti — Ko bo hišica zgrajena,
se boste vselili vanjo in postali pravi, resnični hišni posestnik. Tak, ki na
terasi razpne ležalni stol in na s v o j e m uživa s k u p n e
sončne
žarke...
u r i prostega časa sta p o t e k l i .
M o r a t e nazaj v službo.
D o m a vas čakajo s hrepe­
nenjem- N a t o so razočarani.
T o je r a z u m l j i v o . T u d i s a m i
ne veste natančno, k a j se je
zataknilo. Vaša družinska av­
toriteta je r a h l o omajana.
Ob tej resnični zgodbi, ki je prava,
pravcata sramota, bi se morali zamisliti.
Dve žalostni nasprotji sta v njej.
Delovnega človeka, ki varčuje, ovira­
mo pri gradnji. Družba mu ne nudi sta­
novanja, pa tudi sam si ga ne sme zgra­
diti.
Drugo nasprotje je urbanizacija in
komunalna ureditev. Zelo se zavzemamo
za oboje. Ne pustimo graditi brez vodo­
voda in kanalizacije in cest. Toda vse
naše ceste so slabo vzdrževane. Vsi vodo­
vodi so premajhni. Kanalizacija je pov­
sod še neurejena. Denarja za vse to ni­
mamo in ga- ne bomo imeli. In vendar
predpisujemo vodovode, ceste in kanali­
zacijo kot pogoj za gradnjo.
Nikjer v svetu, v najbolj razvitih de­
želah, niso komunalne in stanovanjske
gradnje postavili na ekonomski račun.
Mi smo jih. Morda zato, ker smo revni?
Če v a s potreba še tako s i l i ,
p r e m i s l i t e s i ! D o k l e r j e še
čas! Z a gradnjo hiše potre­
bujete denar i n papirje- T o
pa n i dovolj. P o t r e b n a je tu­
d i l o k a c i j a . B r e z zemljišča
ne gre! I n gradbeno dovoljenje!
Ste še vedno odločeni gra­
diti? Zares? »Denar, načrti,
gradbeno dovoljenje, lokaci­
ja, zemljišče, to vendar vsak
v* !« T a k o pravite v i . P r i z n a m ,
d a j e to res. T o ve vsak,
toda p o i z k u s i t i vse to d o b i t i ? !
Tega še n i p o i z k u s i l vsak.
1
vina je b l i z u .
elektrika tudi.
Vodovod
PREMOŽENJSKO
PRAVNO RAZMERJE
JE VAŽNA REČ
in
-ALI IMATE LOKACIJO,
TOVARIŠ?«
Prišel je srečni d a n . O d p r a ­
vili ste se p o gradbeno dovo­
ljenje. V glavi ste i m e l i ko­
pico d o b r i h nasvetov zakon­
ske družice. V službi ste. L e
stežka ste s i » p r o s i l i d v e
u r i prosto. N a občini ste ugo­
t o v i l i , d a se k a r precej zida.
Veliko r a k i h k o t v i j e b i l o
p r i »gradbenem«. P o g o v a r j a l i
Zopet ste s i i z p r o s i l i dve
u r i prosto. Poizvedel i ste, k j e
je Stanovanjsko podjetje. To­
k r a t ste šli n a p o t z manjši­
m i u p i . P o k a z a l i ste prošnjoPovedali ste, d a i m a t e načrt.
T u d i parcelo ste k u p i l i . R a d i
b i lokacijo. N a Stanovanj­
s k e m podjetju so s i ogledali
vaše papirje i n vprašali:
— I m a t e urejen prenos zem­
ljišča n a sodišču?
Ne, tega še niste u r e d i l i .
K d o b i le p o m i s l i l n a to! Po­
vedali so v a m , d a to m o r a
b i t i . B r e z tega ne gre— D a ne b o n e p o t r e b n i h
potov, poglejmo vašo zadevo
malce pobliže, je r e k e l usluž­
benec i n v a s začel vpraševa­
ti. P o v e d a l i ste, k j e leži vaša
parcela. O d m a j a l je z glavo:
— Najbrž ne b o nič! N e
izplača se v a m izgubljati čas!
T o j e izven gradbenega o k o l i ­
ša! je r e k e l .
»Kaj p a je to ,gradbeni oko­
liš'?« Vaši dve u r i prostega
časa s t a spet p o t e k l i . D o m a
je b i l spet d a n razočaranja,
d v o m o v i n upov. N o — u p i
so b i l i pravzaprav vedno več­
j i Večji k o t črni d v o m .
VAŠE ZEMLJIŠČE
JE KNJIŽENO NA
PRA-PRA-PRA-BABICO
PRODAJALCA . . .
H I S O ?
zasijalo sonce upanja. T o d a
v z a k o n o d a j i je rečeno:
»Za pridobitev
gradbenega
dovoljenja je potrebno dvoje:
ZAČARANI KROG:
URBANIZACIJA GRADBENI OKOLIŠ KOMUNALNA UREDITEV
a) izvesti postopek, k i ga
T a čas, k o čakate n a reši­
narekujejo urbanistični pogo­
tev svoje prošnje, povprašajj i , i n b ) p r i d o b i t i zemljišče
m o tov. Miho Hrovatiča i z
za zazidavo. P r o s i l e c m o r a Stanovanjskega podjetja N o ­
i m e t i urejeno premoženjsko vo mesto, k a k o j e s t e m i
p r a v n o razmerje glede zem­ s t v a r m i .
ljišča. Zemljišče mor«« b i t i
po urbanistični d o k u m e n t a c i j i
— G r a d n j e so dovoljene sa­
zazidljivo z zaželenim t i p o m m o v ožjem gradbenem oko­
objekta. ( D a traja tak posto­ lišu. N o v o mesto še n i m a ur­
pek povprečno leto d n i , so banističnega p r o g r a m a . Z a t o
zakonodajalci p o z a b i l i napisa­ ne m o r e povečati ožjega grad­
t i . —)
benega okoliša, k i je že zazi­
dan- N i še t u d i razčiščeno,
Tega zadnjega k sreči tudi
v katere zazidalne namene se
v i ne veste- Z d o k a z i l i o ure­
bodo uporabljale posamezne
jenem premoženjsko p r a v n e m
zdaj še nezazidane površine.
razmerju
vnoviič odidete v
Obstoječi ožji gradbeni oko­
b o j . Sonce vaše sreče .je takoj
liš, k i je že zazidan, je b i l
z a k r i l oblak.
o d o b r e n še p r e d 1958. T a k r a t
M e r o d a j n i v S t a n o v a n j s k e m urbanistične zahteve še niso
bile tako ostre.
podjetju so v a m r e k l i :
— Vaša parcela n i v ožjem
gradbenem okolišu. N e mo­
remo v a m o d o b r i t i l o k a c i j e !
N a družinskem posvetu ste
nato s k l e n i l i : poišči dirugo
parcelo! Takšno, k i je v ož­
j e m gradbenem okolišu. L a h ­
ko je reči: poišči! —
I s k a l i ste j o mesec d n j .
Povpraševali ste — i n našli
ste j o . T o k r a t ste dali pro­
dajalcu samo aro- Zahteva
1500 S d i n za k v . m . č e b o
šlo p o sreči, b o p a r c e l a za
polovico dražja o d prve. Za­
loge denarja v a m k o p n i j o , k e r
v a m p r v i prodajalec noče vr­
niti kupnine.
S i c e r p a : parcelo
takšno, pravo! Prišli
Prošnje zasebnikov, k i b i
r a d i g r a d i l i , se kopičijo. Re­
šujejo se počasi, k e r n i par­
cel. R a z e n občinskega sveta
za u r b a n i z e m m o r a
vsako
gradnjo izven okoliša odobri­
ti še republiški inšpektorat
za u r b a n i z e m .
Zasebnik l a h k o gradi n a
zemljiišču izven
gradbenega
okoliša še v p r i m e r u , če je
sprejet z a z i d a l n i načrt. T o d a
U s t n i k i v t a k e m p r i m e r u ne
dajo zemlje zlepa i z r o k . V
zadnjem letu d n i je cena k v .
m poskočila i z 200 n a 2000
S din!
K o b o izdelan urbanistični
imate, p r o g r a m , b o m o l a h k o poveča­
ste n a li ožji gradbeni okoliš. Nacio-
Urbanistični načrt Novega mesta je v izde­
lavi že 6 let. Izdeluje ga projektivno pod­
jetje EMONA iz Ljubljane. Brez tega načrta
ni povečanja gradbenih okolišev. Odborni­
kom novomeške skupščine pa obljubljajo
na sejah že tri leta, da ga bodo sprejeli
»v aprilu« . . .
Stanovanjsko podjetje. Sijoč n a l i z i r a l i b o m o l a h k o zemlji­
od sreče ste povedali veselo šča i n g r a d b e n i h p a r c e l b o
dovolj tudi z a zasebne gradi­
novico. P a so v a m r e k l i :
— N e bo nič! R e s je to v teljeOdtlej ne prosite več z a ožjem gradbenem okolišu, to­
žal p a k o m u n a l n a ureditev
i z h o d m e d d e l o v n i m časom. da t a m n i vodovoda! Hiša ne
še redno ne b o rešena. Zako­
K o t bodoči hišni posestnik sme b i t i brez tekoče vode.
nodaja, k i g o v o r i o njej, n i
se izživljate v u r a d n i h dne­
D o k a z o v a l i ste j i m . d a ste
v i h . O b dveh popoldne zdrvi- zadovoljni s kapnico- Nič n i usklađena i n j e tudi pomanjk­
ljiva. Z a gradnjo v m e s t u je
te p o d e l u i z f a b r i k e . K o t ma­ pomagalo.
Spet
ste začeli
r a t o n s k i tekač pritečete n a i s k a t i oarcelo. Takšno v ož­ treba plačati e k o n o m s k o ce­
Stanovanjsko podjetje. Zdaj j e m gradbenem okolišu. Našli no k o m u n a l n e ureditve (vo­
ste »hišni posestnik v p r i p r a ­ ste j o , tokrat v d r u g e m kon­ dovod, k a n a l i z a c i j a , e l e k t r i k a ,
cesta). Z a s e b n i graditelji tako
vi« . . .
c u mesta. V o d o v o d j e b ' l ei v e l i k i h stroškov ne zmorejo.
In vaše zadeve? Vaši u p i i n sto zraven, toda t a m n i b i l o Zato silijo n a neurejena zem­
d v o m i ? Vaša tretja p o t vas kanalizacije . .
ljišča T a so izven u r b a n i z i ­
je p r i p e l j a l a n a sodišče. T j a
r a n i h naselij. T a m je seveda
ste šli z a r a d i prenosa zemlji­
prepovedano graditiUBOGI OBČAN
šča. Urediibi »premoženjsko
JE
POSLAL
PROŠNJO
N e k a t e r i gradijo k l j u b te­
p r a v n o razmerje« p r a v i j o te­
m u , saj so k a z n i z a črne grad­
V LJUBLJANO
m u u r a d n o . B r e z tega ne mo­
Lasje v a m izpadajo o d skr­ nje zelo m i l e . N e r a z u m l j i v o
rete d o b i t i lokacije i n grad­
b i . Žena v a m p r a v i , d a vse
benega dovoljenja.
noči stokate nekaj o urbaniz­
N a sodišču se je zadeva za­
m u . I n o okoliših! O kanali­
pletla- P o k a z a l o se je, d a n i ­
zaciji! O v o d o v o d u !
ti prodajalec n i m a urejene­
so se o s t a t i k i , o m a r k a h be­ ga »premoženjsko pravnega
V s e g a v a m j e že d o v o l j .
TAM JE HIŠICA,
tona, o p r o f i l i h zidakov i n še razmerja« . . . P r o d a l v a m je T o d a vseeno še vztrajate. Za­
HIŠICA IZ . . .
razne druge učene s t v a r i . Sa­ parcelo, k i je n a sodišču k n j i - vzeli ste se z a hišico, saj sa­
K u p i l i ste zemljišče. 600 kv. m e m u
sebi
ste se za­ žena n a njegovo pra-pra-pra- nja o njej v s a družina že ne­
m j e veliko- P a r c e l n i n a iz­ zdeli
nebogljeni.
Referentu pra-babico . . . N e d v o m n o j e kaj let. Posrečilo se v a m je
b i r o . V družini že dolgo go­ ste d a l i prošnjo. Načrt ste
on dedič i n d e j a n s k i lastnik- n e k a k o izvrtati vest. d a boste
vorite o svoji hišici. O takš­ zadržali v žepu- Pogledal je
T o d a »premoženjsko pravne­ t u d i v i l a h k o g r a d i l i , čeprav
n i l e p i , v p o s e b n e m slogu. v prošnjo i n vprašal:
ga razmerja« n i m a urejene­ parcela n i v ožjem gradbe­
Žena j e p r i d j a l a rože n a ok­
ga. Zato ga t u d i v i nimate n e m okolišu. Republiški i n ­
—
Imate
lokacijo?
n i h i n cvetlično gredico. Z a ­
urejenega! Spet tekate o k o l i , špektorat za u r b a n i z e m v a m
— P a r c e l o s e m k u p i l ! ste
daj v r t z a domače vitamine.
se kregate d o m a . N a t o obu­ l a h k o dovoli »radnjo. T a k o
T e r a s a , balkonček itd- človek povedali ponosno. O n p a :
pujete, izgubljate čas. š e ved­ ste zvedeli.
bi b i l na s v o j e m — Najprej m o r a t e n a Sta­ no ste samo »hišni posestnik
Zelo daleč o d vas je ta or­
P o n u d i l a se v a m je ugodna novanjsko podjetje. T a m se v pripravi« . . .
gan. Zelo velike so njegove
priložnost- P a r c e l a v obrob­ boste z m e n i l i z a l o k a c i j o ! č e
p r i s t o j n o s t i . . Vložili
ste
n e m d e l u mesta. S a m o 1000 S se n a vaši p a r c e l i s p l o h s m e
prošnjo i n čakate. E n mesec,
ČE JE VODOVOD,
d i n k v . m . Z a d n j i družinski g r a d i t i !
d v a meseca, t r i mesece . . .
posvet i n u d a r i l i ste v roke.
Ugovarjate:
T o je r a z u m l j i v o . V S l o v e n i j i
NI KANALIZACIJE, ČE
600.000 S d i n ste d a l i proda­
— K a k o d a ne! Saj je mo­
je v e l i k o prosilcev vaše vrstePA JE KANALIZACIJA,
j a l c u . N i se v a m zdelo veli­ j a !
Republiški inšpektorat z a ur­
NI
VODOVODA!
ko, saj b o treba z a hišico od­
Referent naveličano zmigne
b a n i z e m pa je samo eden. N e
šteti vsaj 7 do 8 milijonov- z r a m e n i , š e e n k r a t v a m sve­
P a r e c i m o , d a ste »premo­ z m o r e vsega naenkrat. P a tu­
P a r c e l a j e lepa, n a sončnem tuje, d a pojdite n a stanovanj­ ženjsko p r a v n o razmerje« ne­ d i svoje p r i s t o j n o s t i ne m a r a
je. N i daleč o d asfalta. Trgo- s k o podjetje. T o d a vaši dve k a k o le u r e d i l i . Spet v a m j e p r e p u s t i t i k o m u d r u g e m u . . .
ti
DOLENJSKI
LIST
pa je, d a l a h k o gradnjo izven
okoliša d o v o l i samo r e p u b l i ­
ški inšpektorat z a u r b a n i z e m .
V n j e m dela samo peščica
l j u d i , občin p a je v S R S 62!
P r o s i l c i čakajo . . . Zakaj ne
b i p r e p u s t i l i te p r i s t o j n o s t i
t o v r s t n i m s t r o k o v n i m organi­
z a c i j a m v občinah i n u r b a n i ­
stičnim službam p r i O b S ?
V a s p a je m e d t e m dočakala
sreča. Prišlo je dovoljenje re­
publiškega urbanističnega i n ­
špektorata. G r a d i l i b o ­
s t e ! štejete se l a h k o m e d
redke srečneže, čeprav ste ča­
k a l i n a t o e n o leto, b r u s i l i
pete ter i z g u b l j a l i čas i n živ­
ce. '
Zdaj m o r a t e d v i g n i t i s a m o
še gradbeno dovoljenje. T o
bo šlo brez večjih težav. N a ­
to boste postala »hišni po­
sestnik v izgradnji«, k a r se­
veda p o m e n i , d a boste vsaj
dve leti brez denarja. I s k a l i
boste k r e d i t e . K r e g a l i se b o ­
ste v podjetju z a posojilo.
P o v s o d n a o k o l i boste l o v i l i
gradbeni m a t e r i a l . I n z i d a l i
boste. I n nato boste hišni po­
sestnik. I m e l i boste svojo h i ­
šico- P r a v takšno, k o t ste s i
io zamišljali v družinskih po­
govorih. V času, k o ste še sta­
n o v a l i v m a j h n i sobi i n k u ­
hinji.
P r e p r o s t človek ste. M a j ­
hen, s k r o m e n delavec. V r a t a
se v a m ne odpirajo n a širo­
ko V r a t a v življenje namreč.
Stanujete n a tesnem, t o d a n e
zahtevate družbenega stano­
vanja. Varčevali ste i n p r i v a r ­
čevali. K o ste i m e l i že nekaj
prihranjenega i n se v a m j e
zdelo, d a je n a m e n dosežen,
so se začele preizkušnje, č e
b i vedeli vse t o , k a r veste
zdaj, se ne b i l o t i l i gradnje.
Toda majhni i n s k r o m n i
ste- I n zato m o r a t e p o t i p e t i .
Zato ste m o r a l i
čakati.
M a r ne?
MILOŠ J A K O P E C
Št. 15 (838)
Pokongresne
razprave
GOSTJE
V Novem mestu bo prav
k m a l u več razprav o d e l u i n
stališčih V I . kongresa S Z D L
Slovenije.
Občinski
odbor
SZDL
namerava
prirediti
takšne pokongresne razprave
v N o v e m m e s t u i n n a terenu.
S o d e l o v a l i bodo člani O b O
S Z D L i n delegati, k i so se
udeležili kongresa.
Z a delo kongresa je b i l o
o p a z i t i m e d občani precejš­
nje zanimanje; ljudje u p r a v i ­
čeno pričakujejo, d a j i h bodo
delegati podrobneje s e z n a n i l i
s p o t e k o m kongresa ter s
s k l e p o m i n z resolucijo, k i
kaže novo pot p r i d e l u S Z D L .
SD
i KONGRESA
Med
uvodnim
poro­
čilom n a V I . k o n g r e s u
SZDL
ve
Slovenije: od le­
proti
desni
Lidija
šentjurc,
predsednik
GO
Jugoslavije
SZDL
Lazar
sednik
Koliševski, pred­
zvezne
skupšči­
ne E d v a r d K a r d e l j , se­
kretar
Marinko
CK ZKS
Miha
in d r u g i gost­
je kongresa ( F O T O : D.
M o d r i n jak)
VIDA TOMŠIČ:
Vloga Socialistične zveze detaega
ljudstva Slovenije v
nadaljnjem razvoju družbene­
ga samoupravljanja
P r e d s e d n i c a G O S Z D L Slovenije tov. V i d a Tomšič je
5. a p r i l a dopoldne, p o t e m k o je o d p r l a šesti kongres
S Z D L Slovenije, p r e b r a l a uvodno besedo, k i je v ne­
m a j h n i m e r i s p o d b u d i l a številne delegate k živahni raz­
p r a v i o vlogi naše organizacije i n nadaljnjem r a z v o j u
družbenega s a m o u p r a v l j a n j a . Danes i n v p r i h o d n j i h
številkah Dolenjskega l i s t a b o m o uvodne besede tovarišice V i d e Tomšič v celoti p o n a t i s n i l i .
P r e g l e d uspehov povojne gospodarske i n družbene
graditve S R Slovenije, k i s m o ga predložili n a l a n s k e m
z b o r o v a n j u samoupravljavcev, poročilo o d e l u S Z D L m e d
V . i n V I . k o n g r e s o m z d o d a t n i m poročilom o p r e d k o n ­
gresnem d e l u , vse to n a m omogoča, da se v u v o d n e m raz­
p r a v l j a n j u l a h k o zadržimo samo p r i t i s t i h vprašanjih, k i
so z a r a d i svojega splošnega p o m e n a a l i p a zaradi p r i nas
dosežene stopnje družbenega razvoja o k v i r i n izhodišče
za pogovore o p r i h o d n j e m delu.
Sesti kongres Socialistične zveze delovnega l j u d s t v a
Slovenije zaseda v času, k o se sile m i r u i n s o c i a l i z m a
zmagovito uveljavljajo v svetovnem m e r i l u . P o l i t i k a aktiv­
nega sožitja — tako j a s n o v i d n o , odločno i n p i o n i r s k o za­
črtana v T i t o v i J u g o s l a v i j i — postaja danes realen i n ofen­
ziven p r o g r a m s o c i a l i z m a , n a p r e d n i h ' p r i z a d e v a n j člove­
štva, neodložno p a j o t u d i zahteva epohalni razvoj zna­
nosti i n p r o i z v a j a l n i h s i l .
N a v e l i k a n s k i h p r o s t r a n s t v i h vseh celin vstopajo v
svetovno p o l i t i k o n o v i n a r o d i , nove s k u p n o s t i i n države.
V p r e m a g o v a n j u nakopičenih n a s p r o t i j iz p r e t e k l o s t i i n
sedanjosti težijo k l a s t n e m u g o s p o d a r s k e m u i n k u l t u r n e ­
m u razvoju, k e n a k o p r a v n i m političnim o d n o s o m v svetu,
k e n a k e m u v r e d n o t e n j u v e l i k i h i n m a l i h , k pospešenemu
g o s p o d a r s k e m u r a z v o j u , i n to n a osnovi lastnega dela i n
skupnega interesa d e l o v n i h l j u d i r a z v i t i h i n manj r a z v i t i h
dežel, težijo k n a p r e d k u , k s o c i a l i z m u .
T o d a današnji čas je t u d i p o l n nevarnosti. O b s t o j u
sveta ne grozi samo n u k l e a r n a katastrofa, groze m u tudi
zavratnosti l o k a l n i h vojn i n d i v e r z a n t s k i h a k c i j . M e d n a ­
rodne r e a k c i o n a r n e sile i m p e r i a l i z m a p a skušajo o h r a n i t i
p r e d n o s t i , k i j i m j i h daje izkoriščanje d r u g i h . V svojem
krčevitem b o j u , k i je t o l i k o bolj b a r b a r s k o b r e z o b z i r e n ,
k o l i k o r bolj je b r e z u p e n , uporabljajo tako n o t r a n j a obra­
čunavanja k a k o r neposredne vojaške intervencije. Zagri­
zenost bojev n a r a z n i h k o n c i h zemeljske oble priča o pre­
mišljenem obsežnem načrtu. Preprečili a l i vsaj odložili b i
r a d i zmagoslavje m i r o l j u b n i h teženj človeštva, zmago so­
cialističnih idej o o b l a s t i d e l a i n časti človeka širom p o
svetu.
(NADALJEVANJE SLEDI)
Predvsem z dejanji!
. . . D R A G I T O V A R I Š T I T O ! Zdaj nimamo kaj čakati, tako si nedolgo tega de­
jal, temveč moramo sklepe dosledno iz­
vajati v življenje. Verjemi nam, da so na­
še besede iskrene, ko T i zagotavljamo, da
se bomo ne le z besedami, temveč pred­
vsem z dejanji odločno zavzemali za iz­
vajanje sprejetih nalog. Prizadevali si
bomo, da bo tvoja kritična, a ustvarjal­
na misel prevevala vse naše de?o. Obe­
nem s temi našimi zagotovili prejmi pri­
srčne, tople tovariške pozdrave z željo,
da bi bil še naprej tako uspešen na čelu
Socialistične federativne republike Jugo­
slavije, tako iskren in dosleden bojevnik
za samoupravno demokratično rast naše
družbe, s tem pa tucJ.i za krepitev soci­
alističnih sil v svetu.
(Iz pisma VI. kongresa SZDL pred­
sedniku Titu)
Pa l i kongresu S I S L
Pričakovanja so se uresni­
čila. V I . kongres S Z D L Slove­
nije n a m je z d e l o m k o t z re­
solucijo d a l jasna n a v o d i l a .
Zdaj verno, k a k o se b o m o še
tesneje u s m e r i l i k najvažnej­
šim p r o b l e m o m i n nalogam,
k i so zdaj pred n a m i . Samo­
upravljanje i n še večje utrje­
vanje načel delitve po delu
n a m b o omogočilo, da bo naš
delovni človek n a podlagi svo­
jega lastnega dela zares od­
ločal o vsem družbenem živ­
ljenju.
Zelo z a n i m i v a i n polemična
razprava v o s m i h k o m i s i j a h
je d o b i l a svoje pravo mesto v
izpopolnjeni r e s o l u c i j i , v k a -
Javne tribune
v Novem mestu
Občinski odbor S Z D L bo
skupaj s k r a j e v n i m i organi­
zacijami v Novem mestu, pri­
r e d i l več j a v n i h t r i b u n o sta­
n o v a n j s k i p o l i t i k i po r e f o r m i .
Občanom o tem m a r s i k a j n i
jasno, zato takšen neposre­
den stik, v k a t e r e m
bodo
predstavniki
Stanovanjskega
podjetja N o v o mesto odgo­
varjali n a vprašanja občani v,
pač ne more škodovati.
Sd
Nadaljevanje
s 1. s t r a n i
večmesečnih p r i p r a v a h n a
kongres.
Razprave
delegatov
v
osmih komisijah — med
n j i m i so b i l i tudi delegati
iz naših občin i n b o m o o
njihovih izvajanjih še p o ­
ročali — so bile živahne,
polemične, zelo načelne p a
spet tudi sila konkretne,
s k r a t k a : dale so dragoceno
gradivo tako za nadaljnje
politično delo, k a k o r tudi
za praktično ukrepanje v
nadaljnji
izgradnji. P r a v
te številne razprave so p r i ­
pomogle, da je kongres
osnutek resolucije dopol­
n i l s tehtnimi stališči, s
tem p a je resolucija kon­
gresa postala d o k u m e n t za
nadaljnjo izgradnjo soci­
alističnih odnosov v naši
republiki.
O d kongresa smo priča­
kovali, d a bo k o n k r e t n o
proučil odnose m e d l j u d m i
i n m e d s a m o u p r a v i j avci
k a k o r tudi m e d v s e m i in­
stitucijami našega javnega
življenja. K o so delegati
o v s e m t e m razpravljali so
ugotovili, da je za nadalj­
nje kvalitetno poglablja­
nje takih odnosov potreb­
no še boljše sodelovanje
i n dogovarjanje m e d samoupravljavci — proizva­
jalci ter m e d tistimi, k i od­
govarjajo
za
uresničitev
številnih nalog. S tem, k o
je kongres posebej p o u d a ­
Slovenije
teri s m o zajeli vsa n a kongre­
su povedana stališča i n števil­
ne predloge p o s a m e z n i h dele­
gatov. Povedati m o r a m , da so
v s i predlogi izražali enotne
poglede n a osnovne
naloge
naše p o l i t i k e . Povsod s m o
o p a z i l i j s k r e n a prizadevanja,
k a k o še b o l j u v e l j a v i t i potre­
be i n zahteve delovnega člo­
veka, k a k o dosledno uresni­
čevati gospodarsko
reformo
i t d . Posebej je kongres pod­
črtal t u d i nalogo, d a se So­
cialistična zveza z d e l o m uve­
ljavi p r i družbenem n a d z o r u ,
k a k o r tudi seveda p r i kon­
k r e t n e m uveljavljanju druž­
benega i n delavskega samo­
upravljanja. P r i tem n i bilo
skoraj n o b e n i h d e k l a r a t i v n i h
izjav, pač p a je kongres pre­
vevalo resno delovno vzdušje.
Čeprav je že X I . p l e n u m
glavnega o d b o r a S Z D L obrav­
naval kmetijstvo i n njegove
naloge v S l o v e n i j i , smo n a
kongresu vendarle precej raz­
p r a v l j a l i t u d i o t e m področ­
j u . Delegati so podčrtali nuj­
nost večje k m e t i j s k e proiz­
vodnje i n hitrejše r a s t i proiz­
vodnosti, saj b o le to omo­
gočilo čvrst n a d a l j n j i razvoj
gospodarstva. T o doseči p a
p o m e n i m o d e r n i z i r a t i kmetij­
sko proizvodnjo n a vseh ust­
r e z n i h površinah. Omogočiti
i n o r g a n i z i r a t i m o r a m o tesno
sodelovanje ^ m e d k m e t i i n
kmetijskimi
organizacijami,
k i p a m o r a temeljiti n a obo­
j e s t r a n s k i h e k o n o m s k i h inte­
resih. Seveda je treba prav
tako k r e p i t i t u d i vse druge
o b l i k e proizvodnega
sodelo­
vanja, k a r bo izboljšalo živ­
ljenjske razmere našega kme­
ta.
K o s m o n a k o n g r e s u raz­
p r a v l j a l i o sodelovanju m e d
posameznimi
organizacijami,
smo m e d d r u g i m g o v o r i l i tu­
d i o t e m , d a se m o r a v njem
odražati osnova z a združeval­
ne procese. U s t v a r j a t i je tre­
ba možnosti za združevanje
sredstev, če je to za posamez
ne gospodarske
organizacije
boljše. O r g a n i delavskega sa
m o u p r a v l j a n j a naj se bolj
usmerijo v gospodarski i n
tehnični napredek, saj b o m o
le tako lahko d v i g n i l i živ­
ljenjsko raven proizvajalcev.
O d tehničnega n a p r e d k a je
skoraj v celoti odvisno nara­
ščanje delavčevega d o h o d k a ,
seveda p a t u d i o d sistema na­
grajevanja i n v v e l i k i m e r i
t u d i o d p r a v i l n e g a intelektu­
alnega dela. Zato bodo delov­
ne organizacije m o r a l e po­
svetiti v e l i k o več pozornosti
r i l p o m e n dogovarjanja in
urejevanja
odnosov,
je
h k r a t i tudi močno pouda­
r i l vlogo Socialistične zve­
ze. T o ni organizacija, k i
b i samo razlagala a l i zago­
varjala stališča posamez­
nih oblastnih kot d r u g i h
činiteljev, temveč je orga­
nizacija, k i priteguje de­
lovne ljudi, da z a k t i v n i m
sodelovanjem razčiščujejo
odnose ter tako z medse­
b o j n i m i dogovori prispeva­
jo k reševanju dosedanjih
in novih nalog, k i j i h p r i ­
naša uresničevanje
soci­
alizma.
družbeni i n splošni i z o b r a z b i
s v o j i h l j u d i . Znanost v svetu
se vse hitreje razvija, vedno
več je tehničnih dopolnitev,
vse to p a terja neprestano
dviganje izobrazbe vseh za­
poslenih.
P r i t e m seveda ne b o m o
s m e l i mirno dolgoročnega pla­
n i r a n j a , k i p a b o m o r a l o te­
m e l j i t i n a r e a l n i h ocenah na­
ših
proizvodnih
možnosti.
B o l j b o treba s k r b e t i z a me­
hanizacijo
vsega
gospodar­
stva, investicijsko
vlaganje
pa bo m o r a l o b i t i k a r najbolj
s m o t r n o . Povečana p r o d u k ­
tivnost dela ne sme povzroča­
ti s t r a h u z a zmanjšanje za­
poslenosti v i n d u s t r i j i ; višja
produktivnost mora
hitreje
o d p i r a t i večje število delov­
n i h mest n a d r u g i h področjih
gospodarske dej a vnos ti.
T u d i v brežiški občini i m a ­
m o še veliko možnosti z a tak
razvoj, l a h k o b i r e k l i , d a še
skoraj vse! V t u r i z m u , na
p r i m e r , s m o dejansko napra­
v i h še zelo m a l o . R e s nasto­
pajo p r i tem različne objek­
tivne težave, precej p a je t u ­
di nepotrebnih zaviranj, k i b i
j i h z m a l o dobre volje l a h k o
uspešno reševali. N a j o m e n i m
le nekatera manjša investicij­
s k a vlaganja, smotrnejše izo­
braževanje g o s t i n s k i h i n turi­
stičnih delavcev, ne nazadnje
pa tudi v e l i k o pogumnejše i n
aktivnejše vključevanje obča­
nov v turistično dejavnost.
K o n g r e s je p o t r d i l velike
dosežke
v
razvoju
samo­
u p r a v n i h odnosov i n uveljav­
ljanju samoupravljavcev. V e n ­
d a r p a b o treba prav t u do­
seči še v e l i k o več, tako da se
bodo res razvile vse o b l i ­
ke neposrednega
uveljavlja­
nja proizvajalca.
J A N E Z VOLČANSEK,
p r e d s e d n i k občinskega
o d b o r a S Z D L Brežice
R a z m a j a n i , n a p o l p o d r t i leseni m o s t p r i Čemehovcu je letos d o b i l železobetonskega soseda. T a je u t r d i l vez m e d p r e b i v a l c i dveh prijateljskih r e p u b l i k i n ob otvo­
ritvi so p r e d s t a v n i k i m e j n i h občin predlagali, d a b i ga i m e n o v a l i most bratstva.
(Foto: J . Teppey)
ANA
TONI HAUC,
FABIJAN:
P R I J A T E L J
V s a k o nedeljo j e p r i j e z d i l m i m o
o k n a . V e l i k a , širokopleča postava,
košati, n e k o l i k o osiveli b r k i i n črne,
ognjevite oči. K l o b u k p o s t r a n i i n
rdečo torbo p r e k o r a m e — še zdaj
ga v i d i m .
Zamahnil b i s k l o b u k o m v po­
z d r a v t e r i z g i n i l p o cesti.
T o k r a t so m i b i l i Zumberčani
sosedje.
S a m o t e n i n otožen je n j i h svet.
P o z a b l j e n košček slovenskega B a l ­
k a n a , k i j e bogvedi k a k o zašel v
n a š Gorjance.
Po
k a m e n i t i h b r e g o v i h te v o d i
pot i n duša t i zasanja. Žalostne so
tiste sanje, a l i lepe . . . I n žive duše
n i , k i b i j i h m o t i l a . L e p a t a m se
oglasi p a s t i r . Z otožnim, z a t e g l i m
g l a s o m j e zapel staro n a r o d n o p e .
* sem. N e umeješ besede, a l i v napevu j e v s a žalostno lepa zgodovina
njenega n a r o d a . . .
Včasih te sreča dekle. Ozek, re­
sen o b r a z gleda i z p o d pisanega rob­
ca i n debela črna k i t a j i v i s i p o
hrbtu..
e
O d s i h d o b s v a b i l a prijatelja i n
n i k o l i n i j e z d i l m i m o o k n a , ne d a
bi se b i l u s t a v i l . Vselej j e i m e l po­
vedati k a k o n o v i c o .
K a d a r je p r i h a j a l počasi, m i r n o ,
veselega obličja, s e m vedela, d a m u
je p i s a l starejši s i n i z A m e r i k e . P o l ­
na tihe s r e č so b i l a tista p i s m a . . .
M o r d a j i h j e p i s a l o b nedeljah. S o n ­
je j e sijalo s k o z i o k n o i n p o c e s t i
je žvižgal n e k d o veselo pesem. S i n
pa j e sedel z a m i z o , pero v r o k i , b e l
list p r e d seboj. — »Marta, k a j n a j
pišem?« — P o g l e d a l b i m l a d o , lepo
ženo, k i m u je o v i l a tvoplo r o k o
o k r o g v r a t u , n a s t a v i l pero i n duša
bi m u i z p r e g o v o r i l a . . .
e
Včasih p a je p r i d i r j a l Širne ves
r a z b u r j e n i z mesta i n s r d i t o so m u
gledale oči i z p o d košatih o b r v i . N o ,
takrat se je b i l gotovo sestal s hčer­
jo, k i m u je b i l a omožena v sosed­
nji župi. Mož j i je b i l pijanec i n s i ­
r o t i se baje n i godilo najbolje.
A l i t u p a t a m je p r i v i h r a l izred­
no zidane volje. P r e p e v a l je n a ko­
nju k o t dvajsetleten mladenič.
»Hvaljen Isus!« — Z v e d a v o te
p r e m e r j a j o oči i n dekle gre svojo
pot. A l i t i s t i h oči ne moreš p o z a b i t i
i z l e p a . Črne s o k o t v i h a r n a noč i n
t u d i v n j i h j e v s a otožna lepa zgo­
dovina n a r o d o v a . . .
»V žepu imate P e r i n o p i s m o ,
gazda!«
»Od k o d to znate, zlato moje?«
»No,
v i d i m vaš o b r a z i n čujem
vašo pesem!«
N a s m e j a l se je zadovoljno.
P e r o m u je b i l mlajši s i n . študi­
Po
osojnih
brdih
j e zorelo
ral j e n a D u n a j u z a z d r a v n i k a , ši­
grozdje i n p o senčnih v r t o v i h s o
rne ga je l j u b i l najbolj i n o n j e m
višnjele slive. T i s t i čas m e j e zane.
je g o v o r i l najraje. Podjetno b i s i
sel p o t d o njegovega d o m a . N a
n a v i h a l b r k e , zasvetile b i se m u oči.
sončnem b r e g u m u je stala hiša,
In
tedaj ne b i s k o p a r i l z bese­
i n če s i s t o p i l n a p r a h , se j e o d p r l a
dami.
očem lepa s l i k a . N e b r o j zelenih gri­
še zdaj ga čujem k a k o j e raz­
čev, nebroj b e l i h c e k v i c ,
za njimi
lagal sosedu p r o m o c i j o svojega s i ­
širna r a v e n i n s i n j a K o l p a . Z d a j c i
na.
j stal p r e d m e n o j n e d e l j s k i znanec.
»V petek so i m e n o v a l i
mojega
»Daleč ste prišli n a šetnjo!« —
P e r i c o z a d o k t o r j a . O s o b i t a čast, d a
P r i j e l j e z a k l o b u k ter m i segel v
r o k o . » T o j e m o j d o m , a j a z s e m znaš!« — U p r l je v seljaka oči, k o t
bi m u hotel pogledati n a d n o duše,
Širne Bogdanović — d a oprostite.«
d a l i umeje v e l i k a n s k i p o m e n tega
»Lep
p r o s t o r ste s i i z b r a l i ,
naslova. I n nadaljeval je navdušeno:
gazda«.
»Bila je v e l i k a slavnost. M i s l i s i
»Lep p r o s t o r , d a b o g m e ! A l i živ­
s r e d i Beča v e l i k o palačo. Vsa je o k i ljenje j e trudapolno.« — P o k a z a l je
čena s s r e b r o m i n z l a t o m . V a n j o
p r e k o ceste, k j e r s o v s t r m e m bre­
so p r i v e d l i mojega dečka n a izpit.
gu visele o z k e njivice. »Tu ne o p r a .
P r i p e l j a l se je samo s a m k r a l j , d a
viš z živino ničesar; vse m o r a obde­
ga posluša. I z p i t o v a l i so P e r i c o o re­
l a t i tvoja r o k a . N o , m u k e d o s t i ! A l i
čeh, k i j i h ne umeje naš učitelj,
verujte m i , d a so m i h i l j a d e oralov
n i t i naš p o p , m o r d a n i t i naš b i s k u p .
B a n a t a n a razpolago, n e b i j e ostaAli v r l i m o j dečko je odgovarjal,
vdl rodne zemlje!« — Navdušeno s i
da so se m u v s i čudili. T o j
šlo,
je z a v i h a l b r k e i n čudovito so se
k a k o r namazano z oljem. I n napo­
mu
z a i s k r i l e oči. M e n e p a se j e
sled m u je izročil s a m k r a l j — B o g
lotila m i s e l d a stoji pred menoj
ga o b l a g o d a r i ! — list, n a k a t e r e m
U s k o k , k i se j e p r a v k a r d o živega
je b i l o napisano z z l a t i m i črkami,
stepel s Turčinom t e r ga z a p o d i l
' ' k a k o j a k o j e učen m o j P e r o . I n
preko Granice.
a
(
e
e
(
Aforizmi
Najtežje je biti velikodu­
šen v lastni režiji.
M n o g i so zadovoljni, d a
sploh živijo, kaj šele, d a b i
i m e l i k a k cilj.
N a v z l i c enodušnosti, n a
srečo lahko vsak m i s l i k a r
hoče.
©
K o gre za vprašanje po­
stelje i n mize, ločitev na­
vadno n i zapletena. T o d a
težave nastanejo, k o sta n a
v r s t i televizor i n avtomo­
bil.
•
šele tedaj k o je p o k v a r i l
že tretjo u r o , je sprevidel,
da je čas denar.
Postelja
je
najnevarnejši
k r a j n a svetu, saj v n j i u m r e
90 o d s t o t k o v l j u d i .
H v a l i — p a boš u s p e l !
N i posebno važno, o d k o d
p i h a veter, važno p a j e — v
; ; ' e r o smer piha.
K o lev začne rjoveti, se n i ­
kar ne zadržuj v njegovi b i i : n i z vprašanjem, kakšni n a ­
m e n i m u blodijo p o glavi.
Vitezi
današnjega
časa
Š I M E
(1905)
r e k e l j e k r a l j : — Zdaj i d i , m o j sin­
ko, ves svet t i j e o d p r t ! T a k e g a vr­
lega dečka n i m a v s a H r v a t s k a , n i t i
vsa A v s t r o . O g r s k a , d a k r a t k o v e l i m :
takega n i m a ves svet!«
Občudovala s e m S i m o v o b u j n o
domišljijo. N o , k a d a r j e g o v o r i l o
mlajšem s i n u , j e b i l g o v o r n i k i n
pesnik obenem.
Veselega obličja se u s t a v i nekoč
pred oknom.
»Bi l i čašico r a k i j e , širne?« ga
vprašam.
»Dakako, zlato moje, a l i pro­
sim vas kasneje!«
T a k o j s e m znala, d a p r i d e n a
vrsto n e i z o g i b n i d o k t o r . . I n že je
začel:
»Čujte, k a j s e m izvedel o P e r i c i .
Srečal s e m d o l i v m e s t u gospoda,
k i je študiral z m o j i m dečkom. —
D a l i v a m k a j piše d o k t o r ? m e vpra­
ša.«
»Kje b i j e m a l s i r o m a k čas, d a
m i piše! N o , p i s a l m i j e p r e d tre­
m i meseci,« m u o d g o v o r i m .
»Srečal se ga v B e l e m gradu —
v e l i gospod — i n d a l vas j e po­
z d r a v i t i . D a samo vidite, k a k o se
m u godi! S a m k r a l j ga je d a l po­
zvati predse i n kraljična, j e d v a ga
je ugledala, m a h o m a se je z a l j u b i l a
vanj.«
»Oprostite Širne, a l i k a t e r a k r a ­
ljična j e b i l a to?« ga vprašam.
T o d a širne b i se b i l s k o r o uje­
zil.
»N
k a t e r a b i to b i l a ! Hči no­
vega k r a l j a , vsekakor!« je o d g o v o r i l
enostavno.
Ali nekoč se je zgodilo čudo. ši­
rne je p r i j e z d i l i z mesta, ne d a b i
se b i l oglasil. V e s sključen je sedel
na k o n j u i n srepo je s t r m e l predse.
P o g n a l je k o n j a i n k a k o r b l i s k j e
šinil m i m o o k n a .
» K a m tako b r z o , gazda? čujte,
oj širne!«
Ali že j e i z g i n i l z a o g l o m .
In p o t e m j e prišla nedelja, dru­
ga, tretja, četrta — mojega znanca
od n i k o d e r .
In n a p o t i l a s e m se, d a p o g l e d a m ,
kaj m i dela s t a r i p r i j a t e l j . — Sto­
ji v s l i v n j a k u i n obrezuje drevje.
»Da ste m i z d r a v i , širne! A k j e
vas to p a r a n o s i , d a vas n i videti
več v našem selu?«
»Ej, s t a r e m u človeku zdravje ne
velja! N a h l a d i l s e m se i n ležal sko­
ro mesec dni.« — O k r e n i l se je v
0
ANA
F A B I J A N (risba — okoli 1905)
s t r a n i n z d i se m i , d a s e m m u za­
sačila solzo v očeh.
.
Po cesti je prišel človek.
»Hristos voskrese!« — O d k r i l se
je spoštljivo. B i l j e teden p o U s k r ­
su i n u n i a t i se ves teden pozdrav­
ljajo s t e m v z k l i k o m .
»Vo i s t i n u voskrese! O d k o d p r i ­
hajaš, Niko?« vpraša šime.
»Ha b i l s e m d o l i v m e s t u , v le­
k a r n i . A l i čuješ, j e l i i s t i n a , k a r go­
vore d o l i , d a se tri. j e u s t r e l i l sin?
P r a v i j o , d a je t e m u že mesec dni.«
S šimovega obličja j e i z g i n i l a
poslednja k a p l j i c a k r v i .
»Kdo t i je to o b e s i l n a nos?« je
vprašal h r i p a v o .
»Vprašali so m e v l e k a r n i , d a l i
z n a m k a j o tem.«
»Grom j i h u b i l ! Lažejo, t i v e l i m !
Naj gredo d o tisoč vragov, n e s r a m .
ni lažniki! D a j i h čujem jaz, u b i l b i
jih vse p o vrsti!« V e s b l e d je b i l i n
glas se m u je t r e s e l . . .
M e s e c d n i kasneje p a se je usta­
vil p r e d o k n o m voz. S t o p i l je z
njega širne v črni o b l e k i i n brez
rdeče torbe. N a vozu je nekdo
u r a v n a v a l rjav p o t n i kovčeg.
»Kam, gazda?« se začudim, i
»Daleč p r e k o vode«, j e o d g o v o r i l
šime z z a m o l k l i m glasom.
»Eh, v a m pač ne b i b i l o treba,
p r i j a t e l j ! Deca i m a j o k r u h , i v a m
se ne godi, d a b i gladovali.«
»Istina! A l i m e n i se je — reci­
mo — zdajci zadolgočasilo n a n a ­
šem bregu. Deca so m e ostavila,
starca, a j a z nočem, d a p r e b i j e m
stare d n i s a m . I d e m 'K s i n u v Ame­
r i k o , n a j m i v n u k i kratkočasijo sta­
rost.«
P o d a l m i je r o k o i n se b r z o
okrenil v stran.
'Kaj
t i je p r i j a t e l j , d a ostavljaš
rodno zemljo, k i j e ne b i z a m e n i l
za tisoč o r a l o v Banata? Vprašanje
m i je bilo n a j e z i k u , a l i n i s e m ime­
la p o g u m a , d a ga i z p r e g o v o r i m .
»Pa srečen p o t , širne i n dajte,
da v e l i m : n a svidenje!«
O d k i m a l je molče i n sedel n a
voz . .
;
A N N I E M . G. S C H M I D T .
I m a m ga že tako
Menda nam leži v krvi, da si za Veliko noč želimo
vedno kaj novega. Kaj novega, kaj čednega, kaj sve­
žega. E n a bi rada oblepila omare z novim cvetličnim
papirjem, druga si želi lešnikovo rjav spomladanski
kostim, tretja . .., ah, kdo bi le našteval.
Jaz bi strašno rada imela nov obraz. Kajti s t a r i . . .
no, dobro, saj še gre. Tak spet ni, da bi ljudje govorili:
»Le kako si upa takšna tekati naokrog!« Toda imam ga
že tako dolgo. Prej je bil mlad. Zdaj se počasi stara;
za kratek čas bo nemara še »mladosten«, toda vsako­
krat, kadar se pogledam v ogledalo, si mislim: Le kako
bi se ga lahko znebila!
Seveda bi si lahko poveznila na glavo nov klobuk
in si sešila nov ovratnik, toda to ni nadomestilo, kajne
da ne?
Lahko bi odšla tudi v kozmetični salon, kjer bi me
strokovno zmasirali, napravili lepotno masko in me
nato obarvali s šminko, s pudrom, s črtalom za obrvi
in tekočino za trepalnice; toda obraz bi ostal, čeravno
ozaljšan, še vedno isti. T a nos, ki ga moram gledati
že toliko let in ki je bil v moji mladosti vzrok manj­
vrednostnih kompleksov . . . ! Pravzaprav je okrutno
nekomu naprtiti obraz, ki si ga ni izbral sam, za vse
življenje. Ni ga moč zamenjati, ni se ga moč znebiti,
vedno ga je treba nositi s seboj! Včasih si rečeš: »Zdaj
mi je vsega dovolj! V svet hočem!« Pri tem pa pozab­
ljaš, da te bo spremljal isti obraz, pa če se odpraviš
v Luksemburg, v Tokio ali na Baleare. Kjerkoli že bi
morala biti trgovina z izveskom v pisanih velikonočnih
barvali: »Nova pomlad — nov obraz!«
Vstopila bi in rekla: »Rada bi imela nov obraz, kaj
modernega, a ne predragega!«
»Kako vam ugaja tale, milostljiva gospa? Zelo ženstven je. Lahko ga nosite vse poletje. Ali pa tale, z no­
som
kot vnebohod . . . ker je šaljiv, je po njem veliko
povpraševanje . . . «
»Ne,« bi odgovorila, »preveč vsakdanja sta. N i mi
treba ponujati tako cenenega blaga.«
dolgo
»Oh, potem bi bilo tole kot nalašč za vas, izredni
model s temnimi lasmi, z izrazitimi očmi in klasičnim
nosom . . . čisto malo zvezdniški, petdeset tisočakov. N i
malo, vendar je nekaj posebnega, nekaj izrednega!«
»Mhm,« bi mrmrala, mlun . . .«
»Če vam ta ne ugaja, imam prav takšnega s svetlo
modrimi očmi.«
»Dobro, vzela ga bom,« bi rekla. »Kar takoj si ga
bom nataknila. Starega mi, lepo prosim, zavijte; v mra­
ku ga bom lahko šc ponosila.«
»Bi nemara hoteli šc prijeten, nov značaj?«
»Kako? Nov značaj? Kaj tudi te prodajate? Zelo
zanimivo!«
»Seveda, imamo veliko izbiro značajev. Pokazala
vam bom vso kolekcijo.«
»Da, kar rada bi imela nov značaj; mojega prena­
šam že tako dolgo, njegov kroj postaja sčasoma dolgo­
časen. Prosim, kar pokažite mi jih!« Na tihem sem
premišljevala, kaj bi bilo, če bi vzela altruističnega . . .
To bi pomenilo, da bi morala sleherno jutro vstati
prva, počakati, da bi mi drugi pred nosom pojedli
kruh z maslom, prepuščati drugim boljši prostor v
avtobusu . . .
»Ne,« bi odgovorila kot iz topa, »dajte mi raje kaj
bolj vsakdanjega, normalnega, z zdravim egoističnim
odtenkom.«
»Pomerite tale primerek. Pravkar smo ga dobili.
Sončen je in brezskrben, malce površen, vidite? I n '
zagotovljeno brez očitkov vesti! Tudi mečka se ne!«
»Prav,« bi rekla, »pa mi ga zavijte.«
Če bi bilo to res, kakšna prijetna tolažba. Toda
takšne trgovine ni na vsem božjem svetu. Torej si bom
navsezadnje le sešila nov ovratnik, kupila črtalo druge
barve, moderen slamnik in tekala vse poletje naokrog
s starim obrazom, ki mi že preseda !n za katerim se
ikriva stari značaj, k i ga tudi ne maram več.
S r e d n j i vek j e z a n a m i .
2al n a m t a ugotovitev ne
k o r i s t i m n o g o , živimo s i ­
cer v dvajsetem stoletju,
a ljudje se niso m n o g o
spremenili.
S r e d n j i vek je slovel k o t
krvav- Nič k o l i k o k r v i j e
b i l o p r e l i t e n a bojiščih,
nič k o l i k o o d s e k a n i h glav,
nog,
r o k , , las, ušes je le­
talo v t a k e m b o j n e m me­
težu p o zraku- V i t e z i so
k l a l i k o t m e s a r j i v naših
k l a v n i c a h , k i delajo pred­
vsem z a izvoz.
V i t e z srednjega v e k a j e
i m e l okoli kože oklep, p o d
seboj k o n j a , v e n i r o k i
meč i n v d r u g i ščit.
v
Bojišča so danes noše
ceste i n j a r k i ob njih". V i ­
tezi so ostali vitezi, a na­
mesto meča i m a j o v r o k i
volan, k o n j a ,
a l i bo , je
k o n j s k e moči i m a j o p o d
seboj, z a seboj a l i m e d
n o g a m i , oklep n i več n a
n i i h . temveč o k o l i n j i h .
ščit. je n a d o m e s t i l p r e d n j i
odbijač- I n v e l i k a množica
teh m o d e r n i h vitezov no­
čen ia isto, k a r so počeli
srednjeveški viteza1
P r e d e n j e srednjeveški
vite?, odšel v b o j , s i je oči­
stil o k l e p , da. se j e leske­
taj, i n s i je nalepil n a ščit
svoj g r b i n druge zastra'šuioče znake. Današnji v i ­
tezi prav tako očistijo svoj
oklep i n k a r o s e r i j o s pol i r n o pasto i n nalepijo na­
njo strah i n občudovanje
vzbujajočo nalepke. N a t o
sedejo n a k o n i a i n odhrum i j o n a bojišče. N j i h o v i
sovražniki so zabiti p?šci,
nerodne k o n j s k e vprege,
Idiotski k o l e s a r j i , prekle­
ti počasneži i n d r u g i pre­
vozno navdahnjeni b e d a k i .
V i t e z i novega časa s i
p r a v tako k o t vitezi sred­
njega veka pomagajo v bo­
ju z mečem, tj. z v o l a n o m ,
k i ga z neverjetno gibč­
nostjo u p o r a b l j a j o v kolo­
ni n a s p r o t n i k o v , i n z o d b i ­
jači redčijo glave pešcev.
Srednjeveški
vitezi so
o r i r e j a l i t u r n i r j e , n a kate­
r i h so preizkušali svojo
moč, oklepe i n reflekse,
čeprav s t a s i taka d v a
viteza p r e d b o r b o nazdra­
v i l a z burg-undeem, s t a se
že naslednjo m i n u t o po­
k l a l a . O b p l o t u s t a se n a
k o n j i h pognala d r u g p r o t i
d r u g e m u i n treščila sku­
paj. K d o r je i m e l močnej­
ši oklep, se je bolje izma­
zal.
Danes se takšen t u r n i r
prične v g o s t i l n i , nadalju­
je p a n a cesti, kjer je na­
mesto p l o t a n e p r e k i n j e n a
bela črta- Konča se zelo
različno.
Baje je p r e t e k l o največ
k r v i v tridesetletni v o j n i .
Ta j e že končana. Danes
traja takšen b o j kvečjemu
tri s t o t i n k e sekunde. P o
končanem b o j u s i današ­
nji vitez, seveda če je p o
naključju odnesel celo ko­
žo,
s s t r a h o m ogleduje
pokončanje- K a k o s i ga
ogleduje, je odvisno o d
njegovega grba- Včasih se
k a t e r i obnaša k o t t i s t i a n ­
gleški k r a l j , k i se je, k o
je sovražnik u b i l k o n j a
pod
n j i m , z a d r i : »Kralje­
stvo z a konja!« Današnji
vitez se zadere drugače:
»Zavarovalnica, daj m i no­
vega konja!«
Viteštvo srednjega v e k a
je i z u m r l o . V s a k o viteštvo
i z u m r e . T a k o vsaj p r a v i
zgodovina. M o r d a b o d o tu­
di t i vitezi i z u m r l i ? Pa k a j ,
ko je i z d n e v a v d a n več
k o n j e v . •.
M A N J K A J O J I M ŠTIRJE M I L I J O N I
Čudno se sliši, pa bo vendarle res!
Dotirani Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu pred vprašanjem: kaj
opustiti, da ne bo nikjer razpoke?
' Z a s v o j i h s e d e m d e j a v n o s t i j e z a v o d p l a n i r a l l e t o s n a d 50 m i l i j o n o v s t a r i h
d i n a r j e v d o h o d k o v i n p r a v t o l i k o i z d a t k o v . T a k o l e s o r e k l i : »22,7 m i l i j o n a n a m b o
n a v r g l a l a s t n a d e j a v n o s t , občina n a j b i d a l a 21 m i l i j o n o v , p o 3 m i l i j o n e p a r e p u b ­
liška s k l a d a z a p o s p e š e v a n j e k u l t u r n i h d e j a v n o s t i i n z a p o s p e š e v a n j e k i n o f i k a c i j e . «
Će b i se občinska d o t a c i j a znižala n a 8,8 m i l i j o n a d i n a r j e v , b i k r i l i v s e stroške, z a
i n v e s t i c i j s k o d e j a v n o s t p a n e b i o s t a l o nič.
Z a v o d z a k u l t u r n o dejav­
nost je zelo presenetilo, d a
m u proračun občine n i odme­
r i l več k o t 4,8 m i l i j o n a sta­
rih din.
Mary Hemingway
junija pri nas
V d o v a z n a n e g a ameriš­
kega romanopisca E r n e s t a
Hemingwaya,
Mary
Hem i n g w a y , b o j u n i j a letos
prispela v Jugoslavijo. V
d v e h t e d n i h b i r a d a objadrala jadransko obalo i n
o b i s k a l a n e k a j značilne j ših m e s t . N a n j e n i p o t i j o
b o d o s p r e m l j a l i ameriški
publicisti.
V Pliberku sloven­
ščina uradni jezik
Občinski
svet
občine
P l i b e r k n a Koroškem je
nedavno
(s
15 g l a s o v i )
sklenil, d a lahko odborni­
k i n a sejah
govorijo
v
s l o v e n s k e m j e z i k u . T o je
p r v i s k l e p te v r s t e p o l e t u
1955, k o j e začela v e l j a t i
s e d m a a v s t r i j s k a državna
pogodba.
V prejšnjem računu so ne­
n a d o m a »zmanjkali« 4 m i l i ­
joni!
Možje v zavodu so sedli,
d a b i u g o t o v i l i , kaj se d a
n a p r a v i t i . Spet so začeli ra­
čunati, vendar so 4 m i l i j o n i
še vedno m a n j k a l i . N a j so
številke obračali tako a l i d r u ­
gače, noben rezultat n i b i l za­
dovoljiv.
B i se odločili, da kaj opu­
stijo? O p u s t i t i k a r k o l i v ča­
su, k o je k u l t u r a že tako osi­
romašena, b i b i l o nesmiselno.
V s e dejavnosti so enakovred­
ne, nobena ne odtehta druge,
naj gre z a r e d n i k i n o , potu­
joči k i n o , oder m l a d i h , pro­
svetni servis a l i za posloval­
nico k u l t u r n i h prireditev. Še
to je treba upoštevati, d a se
razen k i n a nobena m e d na­
štetimi dejavnostmi ne živi
sama. P r i t e m p a se srečamo
Pisatelj Janez Jalen
umrl
V torek zvečer je v Ljub­
nem n a G o r e n j s k e m u m r l p i .
satelj B o b r o v , Ovčarja M a r ­
ka, T r o p a brez zvoncev i n šte­
v i l n i h d r u g i h povesti Janez
J a l e n v 75. letu starosti.
s staro resnico, da k u l t u r a n i
donosna, d a torej ne prinaša
dobičkov. I z d a t k i so vselej
večji o d dohodkov. P r i zavo­
d u to d o b r o vedo, p a k d o
d r u g t u d i . Gotovo b i k d o
vprašal: »Ste že p o i s k a l i no­
tranje rezerve;' ste že posku­
s i l i vse, d a b i se s a m i vzdr­
ževali?« N o , to je pa že po­
sebno poglavje.
Z a v o d je m l a d , ustanovljen
p r e d s l a b i m i t r e m i leti. P r a v
gotovo b o res, da danes še n i
to, k a r naj b i b i l . Je še v raz­
voju. M a r s i k a j je že u r e d i l ,
marsičesa še ne. V s a k o leto
se bolj u t r d i , vsako leto se
njegovi
delavci več nauče.
B r e z napak d o sedaj seveda
n i šlo, p o m a n j k l j i v o s t i p a se
zavod tudi še n i z n e b i l . V e n ­
dar se v zavodu sprašujejo,
a l i n i javnost dolžna opozar­
j a t i n a vse_ to i n svetovati,
k a k o delati v p r i h o d n j e . V
zavodu tudi dodajajo, d a je
javnost o z i r o m a družba delo­
m a soodgovorna za njihovo
delo. Soodgovornost s i razla­
gajo tudi tako, da b i m o r a l a
družba t u d i zdaj. ko zavod
kliče na finančno pomoč, po­
kazati svojo solidarnost.
P r a s t a r a je resnica, d a člo­
Likovni klub razstavila v Brežicah
V soboto, 2. a p r i l a , so bre­
žiški l i k o v n i k i - a m a t e r j i v ma­
la dvorani Doma J L A odprli
razstavo svojih del v počasti­
tev 25-letnice vstaje.
Razstavljena dela Bogoviča,
C e d i l n i k a , Lepejeve, H o r v a t i ča, Miloševiča,
Miklavžina,
Poljšaka, Tavčarja, T o m i n a i n
Stamenkoviča
niso
modni
o b r a z c i brezizrazne u m e t n o s t i
i n ne v n a s p r o t j u z resnico
Knjiga o, Lužiških Srbili
Slovenska matica v Lju­
b l j a n i je p r e d k r a t k i m iz­
d a l a n a d t r i s t o s t r a n i obsegajočo
knjigo
»Lužiški
Srbi«, k i j o je n a p i s a l ne­
dvomno
najboljši
sloven­
s k i p o z n a v a l e c življenja i n
kulture
Lužiških
Srbov,
n a r o d a , k i živi v j u ž n o vzhodnem
delu
Nemške
D R . K o t je rečeno n a ovit­
k u knjige, je to G l a v a n o v o
delo
doslej
najobširnejša
slovenska
informacija
o
Lužiških S r b i h . A v t o r
je
svojo nalogo, povedati k a r
največ o t e m najmanjšem
slovanskem narodu, vzorno
o p r a v i l . P o p i s a l j e deželo,
ljudi, navade, k u l t u r n o i n
gospodarsko
življenje
in
prizadevanje
naroda
za
boljše življenje. Najobširnejše p o g l a v j e
je
posve­
čeno
razvoju
lužiškosrbske kulture skozi stoletja.
M e d i m e n i so n e k a t e r a n a ­
š i m b r a l c e m že m a l o b o l j
z n a n a . Iz novejše dobe l u -
žiškosrbske k u l t u r e je i m e
Merčin
Nowak
—
Njechornski nedvomno najbolj
znano
tudi
dolenjskemu
človeku. D e l a tega p i s a ­
telja i n slikarja s m o i m e l i
priložnost v i d e t i m e d d r u ­
gim tudi v Kostanjevici i n
v N o v e m mestu, kjer je
p o s e b n o r a z s t a v o o lužiškosrbski kulturni tvornosti
priredil Dolenjski muzej.
Posebna poglavja v Glavan o v i k n j i g i govore o dan­
današnjih s t i k i h m e d L u žiškimi S r b i i n S l o v e n c i .
današnjega časa. V n j i h se
skrivajo talenti, toda m a n j k a ­
jo j i m n a p o t k i šolanih l j u d i ,
k i b i j i h morali usmerjati, a
stoje ob s t r a n i i n puste, da
se ustvarjalci-amaterji love
s a m i s seboj. — O b i s k o v a l o i
razstave ugotavljajo, d a ne­
katere l i k o v n e stvaritve pre­
segajo o k v i r a m a t e r i z m a i n
b i gotovo našle t u d i n a d r u ­
gih razstavah dostojno mesto.
R a z s t a v a likovnega k l u b a , k i
je b i l ustanovljen šele p r e d
dvemi leti, b o do 17. a p r i l a
o d p r t a vsak d a n o d 9 do 19.
ure. V s t o p n i n e n i .
D. V.
Pliberčani v Ravnah
na Koroškem
V R a v n a h na K o r o š k e m
je nedavno gostoval pev­
ski zbor slovenskega pro­
svetnega društva »Edinost«
iz P l i b e r k a , s čimer je vr­
nil
obisk
tamkajšnjemu
K U D »Prežihov V o r a n c « .
vek ne živi samo o d k r u h a .
K u l t u r a m u n i nič m a n j po­
trebna, da p a m u jo m e d d r u ­
g i m t u d i . . . novomeški za­
vod. Z v o d s t v o m — po vsem
tem — vemo, k a k o je. č e ne
bo sredstev, tudi k u l t u r e ne
bo. V s a j tiste k u l t u r e z a ši­
r o k e ljudske množice ne.
IVAN ZORAN
Nagradi
za Žarka Petana in
Dušo Počkaj
S t r o k o v n a žirija n a fe­
stivalu m a l i h i n eksperi­
m e n t a l n i h o d r o v v Saraje­
v u j e n a g r a d i l a Ž a r k a Pe­
t a n a i n Dušo Počkaj i z
L j u b l j a n e , p r v e g a z a reži­
j o K o p i t t o v e d r a m e »Očka,
ah, u b o g i o č k a . . . « , dru­
go p a za vlogo gospe R u e s p e t l v tej d r a m i . Z l a t i l o v o r j e v v e n e c , n a j v i š j e fe­
stivalsko priznanje, so po­
d e l i l i varšavskemu gledali­
šču A t h e n e u m .
INTARZIST — SAMOUK V DOLENJSKI GALERIJI
Plastika in dolenjska domačnost
Prihodnji
teden bodo v Do­
lenjski galeriji v Novem me­
stu odprli razstavo
umetnikasamonka
Cirila
Podbevška.
Intarzija
— pri nas
dokaj
redko in zahtevno izrazno po­
dročje, je pred dobrimi peti­
mi leti ogrela
prizadevnega
tovariša
Podbevška
in na
hčerkino
željo je pričel
z
vložnim delom na vratih sob­
ne omare. Uspeh ga je tako
navdušil, da je do danes do­
končal še 18 drugih del. Naj­
večjo
podobo
»Jesensko«
(180 x 90 cm) je delal dve le­
ti, povprečno pa porabi za intarzijo
(veliko
80 x C>0cm)
polnih
pet mesecev dela. Z
rezljanjem
začne ob polšestih
zjutraj
m dela dokler
zdrži,
potem pa na sprehodu po no­
vomeški okolici išče nove mo­
tive in ideje.
»Oder mladih«
spet gostuje
»Odred mladih« pri Zavoda
za kulturno dejavnost v No­
vem mestu bo spet gostoval
z Grayevo pravljico »Cesarična in svinjar.« 16. aprila ob
15. uri bo nastopil v Metliki
in zvečer ob 19. uri na Suhorju, 17. aprila pa najprej ob
11. uri v Žužemberku in ob
15- uri na Dvoru. Mlade no­
vomeške gledališčnike so po­
vabili tudi v nekatere druge
sosednje občine.
Dobrodošlica
kostanjeviški »Zali«
»Slovenski vestnik«, k i
i z h a j a v C e l o v c u , posveča
bližnjemu g o s t o v a n j u k o stanjeviškega
prosvetnega
društva » L o j z e K o š a k « v
Ločah o b Baškem j e z e r u
a
K o r o š k e m v e l i k o po­
zornost.
List
prinaša
v
z a d n j i številki p o s n e t e k z
Prizoritve
kostanjeviškeSa društva i n n a d o l g o go-.
£ i o pomenu
»MiklOve
Z a l e « . K o t je z n a n o ,
je
s n o v z a » M i k l o v o Z a l o « zaJ ? t a i z turških časov n a
Karoškem, zato
tamkajš­
n j i o b i s k o v a l c i bližnje go­
stovanje
Kostanjevičanov
^ z l a s t i n e s t r p n o pričaku­
jejo.
Ciril Podbevšek je po rodu
Novomeščan,
vendar
je obi­
skoval gimnazijo
v
Beogradu,
kjer je leta 1927 končal, tudi
vojaško intendantsko
akade­
mijo. Med vojno je bil v nem­
škem ujetništvu, kjer je pri­
šel v stik z nekaterimi
znani­
mi jugoslovanskimi
likovnimi
umetniki
po osvoboditvi pa se
je vrnil v Novo mesto. Vča­
sih je kiparil,
zdaj pa se je
ves predal intafziji.
Izobražu­
je se sproti, z delom,
hkrati
pa pripravlja
zapiske o intarziji, ki jih namerava
izdati v
knjigi o tej tehniki.
Razstava
njegovih
intarzij
bo prva te vrste po vojni v
Novem mestu. Plastika,
rea­
lizem tn dolenjska
domačnost
vejeta iz njegovih podob. Za­
veda se, da ga za resno umet­
niško izpoved in
prepričlji­
vost čaka še vrsta težav in
poglobljeno
delo, vendar mu
dobre volje in vztrajnosti
ne
manjka.
To je dokazal že s
to začetno serijo, ki jo bo
razstavil
v Novem
mestu.
u
0 r
»RIBIŠKE ZDRAHE« V KOSTANJEVICI
P r i z o r iz komedije »Ribiške zdrahe«, s katero bodo člani Šentjakobskega gleda­
lišča iz Ljubljane nastopili v Kostanjevici v soboto, 16. a p r i l a ob 19.30. Predproduj a vstopnic je v trafiki, lako pa j i h naročite tudi na telefon K o s t a n j e v i c a 19. Lju­
bitelji gledališke kulture i n sproščenega smeha — vljudno vabljeni-
Razstava
la.
bo odprta
24. apri­
AL
Film o Titovem
obisku v NDR
V vzhodnem Berlinu so
sinhronizirali v srbohrva­
ški
jezik
dokumentarni
film o Titovem obisku v
N e m š k i d e m o k r a t i č n i re­
publiki. F i l m je n a r e d i l a
s k u p i n a , k i je p r i p r a v i l a
tudi znani dokumentarni
f i l m »Ruski čudež«, k i t r a ­
j a 35 m i n u t .
Oče Anne Frank
v Ljubljani
V L j u b l j a n i se j e p r e d
k r a t k i m mudil Otto Frank,
oče A n n e F r a n k , k a t e r e
»Dnevnik«
objavljajo
že
vrsto let po vsem svetu i n
ga p o z n a m o t u d i p r i n a s .
G . F r a n k je m e d o b i s k o m
v Ljubljani obiskal neko
d i j a k i n j o , s k a t e r o s i že
štiri l e t a d o p i s u j e .
Trebnje: kolikim ljudem je prijate­
ljica knjiga?
>^
Od nekdanjih 9 ljudskih
knjižnic v občini Trebnje de­
lujejo danes le še t r i , k i ima­
jo s k u p n o 300 z a s t a r e l i h i n
neštetokrat p r e b r a n i h k n j i g .
Delajo v o k v i r u k u l t u r n o pro­
svetnih društev i n niso v zad­
n j i h letih dobile ničesar z a
svojo
dejavnost.
Matična
knjižnica v T r e b n j e m ,
k i je
nastala iz nekdanje knj'žnice
prosvetnega društva, i m a 4500
k n j i g i n čitalnico i n k a r je
predvsem važno — čez 400
bralcev, k i s i n a teden izpo­
sodijo 200 k n j i g . T a knjižni­
ca i m a nalogo s t r o k o v n o po­
magati d r u g i m — l j u d s k i m
knjižnicam. D o b i v a tudi do­
tacijo iz občinskega proraču­
na- K e r p a i m a večinoma sa­
m o po en i z v o d vsake knjige,
ne m o r e voziti k n j i g no dru­
gih k r a j i h . T e m u se bodo izo­
gnili n a ta način, da bodo da­
l i n a vpogled b r a l c e m iz d r u
g i h ' krajev seznam k n j i g , k i
bi s i j i h potem s k u p ' n s k o
Koroško-slovenska
kulturna izmenjava
n
e
C i r i l Podbevšek p r i delu v svojem stanovanju na Cesti
k o m . Staneta (Foto: P. Romanič)
M e d Koroško i n Slove­
nijo je prišlo d o p o n o v n i h
ožjih s t i k o v n a k u l t u r n e m
polju. V ta okvir sodi tu­
d i z a d n j a p r i r e d i t e v v dvo­
rani
Slovenske
filharmo­
nije v Ljubljani. T u sta
namreč p r e d k r a t k i m n a ­
stopila k o m o r n i orkester
celovškega
r a d i a i n ko­
m o r n i z b o r iz št.Vida ob
Glini.
s p o s o d i l i v matični knjižnici.
V e n d a r je to le začasna reši­
tev.
Pisatelj »Tobaka«
umrl
V
Bukarešti
je
umrl
predsednik Zveze bolgar­
skih pisateljev Dirnitr D i ­
m o v . N j e g o v obsežni r o ­
m a n »Tobak« s m o pred
k r a t k i m d o b i l i t u d i v slo­
venskem prevodu.
Slovenija z dvema
predstavama na Hvar
Posebna
žirija
bo
iz
IX.
srečanja
dramskih
s k u p i n S l o v e n i j e , k i b o le­
tos v Črnomlju, i z b r a l a
d v e najkvalitetnejši
pred­
stavi, k i bosta zastopali
s l o v e n s k i gledališki a m a ­
t e r i z e m n a letošnjem j u ­
b i l e j n e m X . f e s t i v a l u gle­
daliških a m a t e r j e v
Jugo­
slavije n a H v a r u . F e s t i v a l
se b o p r i č e l 17. j u l i j a i n
b o t r a j a l d o 8. a v g u s t a . N a
n j e m bodo u p r i z o r i l i naj­
več d v a n a j s t p r e d s t a v , p o
dve
iz vsake
republike.
Najboljšim
amaterskim
gledališčem b o d o p o d e l i l i
zlato, srebrno i n bronasto
p l a k e t o , gledališke s k u p i ­
ne, k i b o d o nastopale n a
j u b i l e j n e m festivalu v po­
častitev
25-letnice
vstaje
jugoslovanskih
narodov,
p a bodo prejele s p o m i n s k e
plakete.
Zilje: z izkupičkom
na izlet
Da ne bi gradnja stanovanj zaostajala
Mladinski kolektiv v Ziljah
je zadnje čase zelo delaven,
zlasti v i g r a l s k i s k u p i n i . P o d
vodstvom
režiserja
Franca
Pavlakoviča
so
naštudirali
»Dobrodošlo M i s s Agato« ter
z n j o gostovali že n a V i n i c i ,
v B o j a n c i h , Adlešičih, G r a dacu, Dragatušu i n n a Prelok i . Izkupiček predstav j i m
je vrgel 90 tisočakov, p o r a b i t i
P a ga nameravajo za ogled
predstave v L j u b l j a n s k i dra­
m i i n z a izlet n a morje.
Direktorji, predstavniki banke in občine so razpravljali o stanovanjski
izgradnji — Več graditi bo mogoče le z združenimi močmi in sredstvi!
6. a p r i l a so se v Črnomlju
aa p o b u d o banke z b r a l i pred­
stavniki d e l o v n i h organizacij,
banke i n občine ter obravna­
vali razne možnosti z a stano­
vanjsko izgradnjo
v novih
p o g o j i h gospodarjenja. K e r
so b i l i s t a n o v a n j s k i s k l a d i
u k i n j e n i , d e l o v n i m organiza­
c i j a m p a je prepuščena s k r b
za stanovanja s v o j i h zaposle­
n i h , obstaja upravičena boja­
zen, d a manjši d e l o v n i kolek­
t i v i i n delovne
organizacije
s področja družbenih služb
ne b i m o g l e g r a d i t i , k e r n i ­
majo sredstev.
Gotovo b i prišlo do zasto­
ja v s t a n o v a n j s k i i z g r a d n j i ,
če b i vsak k o l e k t i v g r a d i l za­
se, k o l i k o r b i pač zmogel,
ker n i k j e r z a te namene n i ­
majo p r e d v i d e n i h znatnejših
sredstev. P r e d l a g a l i so, naj
delovne organizacije za širše
potrebe izgradnje
stanovanj
združujejo razpoložljiva sred­
stva, gradile p a b i n a pod­
lagi gra dbenega
programa,
sestavljenega v sodelovanju
m e d s t r o k o v n j a k i občine i n
stanovanjskega podjetjaSredstva, k i b i j i h delov­
ne organizacije, z l a s t i s pod­
ročja gospodarstva,
odvajale
v te namene, b i b i l a le neke
vrste posojilo. V r n j e n e g a b i
d o b i l i v o b l i k i stanovanja
a l i v d e n a r j u . P r i t e m so
imeli predstavniki nekaterih
večjih
podjetij
pomisleke,
vendar je b i l o le sklenjeno,
da se bodo l o t i l i združevanja
sredstev.
K o l i k o i n k a t e r i d e l o v n i ko­
lektivi bodo
prispevali za
gradnjo stanovanj v p r i h o d ­
nje, b o določeno v p i s m e n i h
pogodbah,
sklenjenih
med
občino i n d e l o v n i m i organi­
zacijami.
N a p o d o b e n način b i s i
l a h k o t u d i m l a d i n a iz dru­
g i h odročnih krajev p r i v o ­
ščila izlet, če b i se znašla
k o t so se Ziljarri.
Neznanih talentov
ne manjka
Več doslednosti v dejanjih — manj besed!
O III. plenumu centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je občin­
ski komite v Črnomlju razpravljal že na dveh sejah - Ugotavljali so, kako
smernice centralnega komiteja uresničujejo v praksi
T a k o j p o p r v e m d e l u ple­
n u m a C K " s m o se v Črnom­
l j u sestali n a razširjeni seji
k o m i t e j a , n a k a t e r i so b i l i
p r i s o t n i t u d i s e k r e t a r j i vseh
o s n o v n i h organizacij. O vseh
sklepih
III. plenuma
pa
s m o obširneje i n temeljiteje
r a z p r a v l j a l i n a seji k o m i t e j a ,
k i je b i l a 28. m a r c a . Ugotav­
ljali smo, kako komunisti v
praksi
uresničujejo sklepe
V I I I . k o n g r e s a i n I I I . ple­
n u m a i n kaj so v s v o j i h p r i ­
zadevanjih dosegli.
Dosedaj delovni k o l e k t i v i ni­
so p o k a z a l i k a k i h večjih že­
lja po investicijah, zlasti ne
v zgradbe, pač p a
povsod
skušajo razpoložljiva sredstva
usmerjati
v
modernizaci­
jo proizvodnje.
ti s s r e d s t v o m , saj b o stro­
kovno usposobljen proizvaja­
lec l a h k o povečal p r o d u k t i v ­
nost, h k r a t i p a z večjo družbeno-politično
razgledanostjo
p r i s p e v a l k boljšemu gospo­
darjenju.
B o l j zaskrbljujoče je spreje­
manje s a m o u p r a v n i h
aktov,
k i p o t e k a prepočasi. U p a d l a
je t u d i s k r b z a s t r o k o v n o
i n politično izobraževanje, za­
to k o m i t e m e n i , d a b i ga mo­
r a l i znova poživeti. P r i t e m
ne b i s m e l i preveč varčeva-
Razpravljali smo tudi
o
bančnem i n d e v i z n e m siste­
m u , k j e r je še vse preveč
a d m i n i s t r a t i v n i h odnosov. K o ­
m u n i s t i v d e l o v n i h organiza­
cijah s i m o r a j o
prizadevati,
da bodo i m e l i
samoupravni
organi i n t u d i ves k o l e k t i v
p r a v i l e n odnos do splošnih
družbenih
potreb.
Ker
s k r o m n a proračunska sredst­
va n i k a k o r ne bodo zadošča­
l a z a k r i t j e vseh potreb v
občini, bo v v e l i k i m e r i prav
od razumevanja
kolektivov
odvisno, k a k o b o m o napredo­
v a l i n a vseh podorčjih druž­
benega življenja.
NE S A M O ZA PRAZNIKE..
V soboto, 9. a p r i l a , so se
n a p o b u d o občinskega k o m i ­
teja Z M S v Črnomlju sestali
p r e d s t a v n i k i garnizona i n ob­
činskih družbenopolitičnih or­
ganizacij ter r a z p r a v l j a l i o
sodelovanju z J L A . U g o t o v i l i
so, d a se je dosedanje sode­
lovanje omejevalo p r e d v s e m
n a s k u p n o delo ob r a z n i h slo­
vesnostih i n p r a z n i k i h , med­
t e m k o naj b i b i l o v p r i h o d ­
nje stalno. P r a v tako p r i p a d ­
n i k i garnizona niso i m e l i sti­
k o v z m l a d i n o i z kolektivov
i n o r g a n i z a c i j a m i n a terenu,
temveč je le t u i n t a m prišlo
do sodelovanja s šolsko mla­
dino.
I z v o l i l i so 9-članski k o o r d i ­
n a c i j s k i odbor, k i bo v krat­
k e m sestavil p r o g r a m skup­
nega dela z a daljše obdobje,
s čemer b o tesnejše sodelova­
nje z J L A zagotovljeno.
KATJUŠA BAŠIČ
Občinski k o m i t e je s k l e n i l ,
naj vse osnovne organizacije
Z K obravnavajo gradivo ple­
n u m a , z l a s t i še sklepe i n se
vse dosledneje zavzemajo
za
odpravo n a p a k v p r a k s i .
M I L A N MALEŠIC
V semiški ISKR111 odlikovanih
semiška k i n o d v o r a n a je
bila
v soboto
popoldne
prizorišče posebne
sloves­
nosti.
Kolektiv
tovarne
kondenzatorjev je t u pri­
r e d i l p r o s l a v o o b 15-letnici
o b s t o j a t o v a r n e , navzočih
p a j e b i l o t u d i več l j u d ­
s k i h poslancev,
predstav­
n i k o v občinske skupščine
i n družbeno političnih or­
ganizacij
ter
predstavni­
kov
d r u g i h I s k r i n i h to­
varn.
P o uvodnih besedah di­
r e k t o r j a F r a n c a Koširja so
krajši
kulturni
program
i z v e d l i člani k o l e k t i v a i n
učenci s e m i š k e šole. P r o ­
g r a m je b i l d o b r o i z b r a n
i n lepo izveden,
posebno
p a j e o b č i n s t v o navdušil
moški oktet.
P r e d s e d n i k o b č . skupšči­
n e inž. R a d o D v o r š a k j e
zatem podelil odlikovanja
najzaslužnejšim
članom
kolektiva.
Medaljo
dela
so prejeli:
Marija
Pečaver, V i d a Pavlovič, J e l k a
Pičel j ,
Stane
štrumbelj,
J u l k a Ivanetič, A n i c a V i d ­
mar,
L o j z k a V a j s,
Jože
Jakša, A m a l i j a B e v c
in
T i l k a Živanovič. R e d d e l a
s s r e b r n i m v e n c e m je do­
b i l Jože K o č e v a r , tehnični
direktor
tovarne.
Razen
tega
je
dobilo
posebna
p r i z n a n j a 8 članov k o l e k ­
tiva, ki. so z a p o s l e n i v to­
varni kondenzatorjev
že
15 l e t , 42 z a p o s l e n i h p a
z a v e č k o t 1 0 - l e t n o uspeš­
no delo v kolektivu.
Slovesnost
je b i l a res
prisrčna, p r a v t a k o . t u d i
zabava, k i je s l e d i l a v do­
m u Partizana. V s e m odlikovancem i n nagrajencem
prisrčno čestitamo!
D o slikovitih i n znamenitih ostankov Pobreškega gradu
v bližini Adlešič je težko p r i t i . Z a v t o m o b i l o m se vra­
tolomne vožnje po j a m a s t i cesti nihče več ne podstopi,
k d o r gre peš, pa m o r a i m e t i za ta p o d v i g p r i m e r n o
obutev. Neustrašeni turist, k i do g r a d u le prispe i n se
z b r o d a r j e m popelje še na izlet preko K o l p e na H r v a ­
ško stran, je presenečen. N a naši s t r a n i izredno slaba
pot, na oni gladka kot o g l e d a l o . . . ( F o t o : P. R o m a n i e )
Kaj bo delala Socialistična zveza?
Predlogi resolucije VI. kongresa SZDL naj veljajo tudi za republiška in ne
samo za občinska vodstva, so menili na seji izvršnega odbora SZDL v
Črnomlju — Sprejeli so okvirni načrt dela za bodoče obdobje ter izvolili
Janka Štuklja za sekretarja občinskega odbora SZDL
K p r e d l o g u resolucije V I .
kongresa S Z D L v Črnomlju
niso i m e l i b i s t v e n i h p r i p o m b ,
pač p a so m e n i l i , d a b i mo­
r a h p r e d l o g i o d točke 2 d o
7 vsebovati t u d i določila z a
modernizacijo republiške up­
rave i n se ne b i s m e l i omeje­
vati s a m o n a občinska vodstva- T u d i s p r e d l o g o m kandi­
datne liste z a g l a v n i odbor
S Z D L so se s t r i n j a l i , vendar
s p r i p o m b o , d a je v novem
vodstvu zastopanih p r e m a l o
kmetov — o d 157 članov sa­
m o eden.
V razgovoru o bodočem de­
l u organizacij S Z D L so do­
ločili k o t prvenstvenno nalo­
go nadaljevati z j a v n i m i tri­
b u n a m i o k m e t i j s t v u i n goz­
d a r s t v u p o vaseh, m e d t e m k o
bodo v Črnomlju n a j a v n i h
tribunah razpravljali zlasti o
vzgoji i n izobraževanju mla­
dine.
V p r i p r a v a h n a 25-letnico
ustanovitve O F bo zavzela So­
cialistična zveza
pomembno
mesto. Občinski odbor b o ra­
zen vseh d r u g i h n a l o g prevzel
še s k r b z a nagraditev ? naj­
boljših nalog i ^ o s n o v n i h šol
l n 3 iz gimriazije, r a z p i s a n i h
na temo »Ob o b l e t n i c i usta­
novitve OF«. P r a v tako bodo
sodelovali
pri
organizaciji
svečanosti z a 1. m a j i n d a n
mladostiP r i razčiščevanju organiza­
c i j s k i h vprašanj so s k l e n i l i , d a
Zgodilo se je na viniškem koncu
4. a p r i l a j e b i l n a V i n i c P s c j e m ,
prvič o d k a r je b i l a p o občinskem
o d l o k u p r o d a j a telet
prepovedana.
M e s a r j i z R e k e s o t o k r a t odšli z
d o l g i m n o s o m , zadruga p a je o d ­
k u p i l a 122 t e l e t , k a r s e Se n i k d a r
n i z g o d i l o . Zadružni d o j e n i
bodo
n a V i n d c i še n a d a l j e
ob sredah,
teleta
p a bodo
odkupovali
tudi
vselej, k a d a r b o sejem z a drugo
živino.
•
N a sobotni proslavi semiške I S K R E je predsednik ob­
činske skupščine razdelil odlikovanja 11 najzaslužnej­
šim članom kolektiva. N a s l i k i : odlikovanje prejema
ena najstarejših delavk v tovarni ( F o t o : M . M o š k o n )
10
DOLENJSKI
LIST
SPOMLADANSKA
S E T E V je
v
glavnem
končana. V
trgovini
kmetijske
zadruge
so prodali
že
o k o l i 100 t o n u m e t n i h g n o j i l , če­
r a v n o s o letos, precej dražja. N a j ­
več je b i l o povpraševanja z a m e ­
šana u m e t n a g n o j i l a , m e d t e m
ko
j e z a d r u g i o s t a l o v z a l o g i še> p r e ­
cej
čilskega
solitra.
Kmetovalci
njegove prednosti premalo
pozna­
jo
i n ga zelo m a l o
uporabljajo
n a v z l i c t e m u , d a je d o s t i c e n e j š i
od drugih umetnih gnojil.
•
PO VSEH V A S E H V
BLIZI­
N I V I N I C E se vse b o l j
ukvarjajo
z oddajo m l e k a . M a r c a je o d k u p i ­
V p r e t e k l i h dneh so bile p o
vseh o s n o v n i h šolah n a po­
dročju domače občine avdi­
cije za oddajo »Pokaži, k a j
znaš«, k i bo 23. a p r i l a v ' Čr­
n o m l j u . P r i j a v i l o se je izred­
no v e l i k o m l a d i h pevcev, recitatorjev, i n s t r u m e n t a l n i h so­
listov i n tudi skupin, m e d
k a t e r i m i je b i l o nekaj pozor­
nosti v r e d n i h talentov. Izbir­
na k o m i s i j a b o v k r a t k e m
določila najboljše za nastop
v Črnomlju i n j i h s p i s m e n i ­
m i v a b i l i pozvala n a p r v i več­
ji nastop p r e d občinstvom.
l a z a d r u g a ž e 50.200 l i t r o v m l e k a ,
kmetovalci p a so zadovoljni, kajti
z a s l u ž e k o d 45.000 d o 98.000 d i n
n a mesec tudi n i o d m u h . Največ
m l e k a je m i n u l i mesec oddala A n ­
gela Culiberg iz Ogulina —
1010
l i t r o v , z a n j o p a se z v r s t i j o S t a r e š i n i č i z P r e l o k e z 900 o d d a n i m i
litri mleka i n drugi.
• KRAJEVNI
ORGANIZACIJI
S Z D L i n R K s t a z b r a l i m e d pre­
b i v a l c i ž e 146.G50 d i n a r j e v z a s t r a ­
dajoče l j u d s t v o v I n d i j i . Upošte­
vaje s k r o m n e razmere občanov v
teh k r a j i h , je razumevanje za to
a k c i j o res hvalevredno. N a Prelok i i n v H r a s t u p r i s p e v k e še z b i r a ­
jo.
• TEHTNICA
NA
SEJMIŠČU,
p o t r e b n a p o p r a v i l a z a o k o l i 600.000
dinarjev,
je p r e d m e t
spora med
krajevno skupnostjo i n lastnikom,
k i J o j e u p r a v l j a l še v
predvoj­
n i h časih. Čigava p r a v z a p r a v
je,
b o odločilo sodišče. N e n a v a d n o p a
je, d a občinski o d b o r n i k toži k r a ­
jevno skupnost . . .
bodo v k r a t k e m s k l i c a l i po­
svet s p r e d s e d n i k i i n sekre­
t a r j i k r a j e v n i h organizacij ža­
ra l i o b r a v n a v
kongresnega
gradiva, m i m o tega p a bodo
še posebna posvetovanja z
m a n j a k t i v n i m i organizacija­
m i v Črnomlju, S t r a n s k i va­
s i , n a Talčjem v r h u i n n a
štrekljevcu. V o l i t v a m v sa­
m o u p r a v n e organe gospodar­
s k i h organizacij i n v zadruž­
n i svet b o d o v bodoče po­
svečali več p o z o r n o s t i , z l a s t i
pa s i bo organizacija p r i z a ­
devala p r i d o b i t i nove člane.
N a i z r e d n i občinski konfe­
r e n c i , k i m o r a b i t i z a r a d i vo­
litev delegata z a zvezni k o n ­
gres še p r e d 20. a p r i l o m , se
bodo o vsem podrobneje po­
g o v o r i h , p r e d v s e m p a bodo
ob tej priložnosti Obravnava­
l i k m e t i j s t v o i n gozdarstvo.
Z a novega neplačanega se­
k r e t a r j a občinskega o d b o r a
S Z D L je b i l n a seji izvoljen
Janko štukelj.
Po vseh osemletkah
predavanja
V
počastitev
svetovnega
dneva fcdravja s o se začela
po v.seh o s e m l e t k a h n a po­
dročju
črnomaljske
občine
predavanja, namenjena učen­
c e m višjih razredov i n o d r a ­
slemu
občinstvu.
Delavska
u n i v e r z a je p o s k r b e l a z a pre­
davatelje, k i seznanjajo ob­
čane s p r o b l e m a t i k o življenja
človeka v m e s t u i n v p l i v i h n a
njegovo zdravje.
ČRNOMALJSKI DROBIR
•
D O M J L A V ČRNOMLJU
je
7. a p r i l a p r i r e d i l
v
prosvetnem*
d o m u koncert
zabavnih
melodij.
N a s t o p i l i so v e l i k i plesni orkester
zagrebškega
garnizona
in
pevci:
B e t i Jurkovič, V i c e V u k o v , Višnja
K o r b a r i n T o n i Kljajič. Z a k o n ­
cert je bilo v m e s t u veliko kanimanja,
saj
take
prireditve
niso
pogostne.
D v o r a n a je b i l a
polna
i n občinstvo s p r o g r a m o m
zado­
v o l j n o . P r i p o m n i l i so le t o , d a so
p r i izbiri repertoarja posegali pre­
daleč v preteklost, m e d t e m k o s o
s i poslušalci želeli novejših
me­
lodij.
•
IZLOŽBA
KNJIGARNE
je
polna
fotografij
pomanjkljivo
oblečenih l e p o t i c . Občinstvo p a je
p o večini . d o n j i h o v i h čarov n e p r i ­
z a d e t o i n zanje n e kaže
posebne­
ga smisla. Ljudje
m e n i j o , d a je
izložba n e o k u s n o u r e j e n a .
•
ODLOČITEV
KOLEKTIVA
B E L T , d a ne zaposli več
nobene­
g a m l a d i n c a , m l a j š e g a o d 18 l e t ,
j e p o v z r o č i l a še v e č j o v r z e l v p o ­
manjkanju delovnih mest za mla­
dino.
Belt
se j e odločil
za ta
ukrep
menda
zato,
ker mladine
ne
smejo
z a p o s l i t i v nočnih iz­
menah.
•
1'KODA.IALEC
SOLATE
na
trgu jo je črnomaljskim
gospodi­
n j a m pošteno zagodel. M e d t e m k o
je p r o d a j a l solato vse d o pretek­
l e g a č e t r t k a p o 260 d i n k g , j e o d
t e d a j d a l j e v e l j a l a o k o l i 700 d i n
k i l o g r a m . »Da si boste
zapomnile
v e l i k o n o č ! « j e z a b r u s i l , če g a j e
katera pobarala, zakaj
tak skok
v ceni.
N O V I C E
dmmmJtjsfu
H K A D A R VEČ D N I M
DEŽJA,
se o b v s a k e m vetrčku p o Črnom­
l j u vije p r a h o k o l i pešcev, v d i r a
v stanovanja ob cesti i n trgovine.
Obrtno
komunalno
podjetje
bi
l a h k o p o m n e n j u meščanov
vsaj
o d časa d o časa p o š k r o p i l o u l i c e ,
d a b i t a nevšečnost o d p a d l a .
RUDNIK RJAVEGA
PREMOGA
KANIŽAR3CA
p. Črnomelj
razpisuje
p r o s t o delovno
mesto
FAKTUR8STA
POGOJI:
1. srednja e k o n o m s k a šola
z enoletno p r a k s o a l i
2. n e p o p o l n a s r e d n j a šola
s petletno p r a k s o v s t r o k i .
O s e b n i dohodek po p r a v i l ­
n i k u o d e l i t v i o s e b n i h do­
hodkov.
P r i j a v e s p r e j e m a splošni
oddelek do vključno 25.
a p r i l a 1966.
iH
komam
Učenje pri strojih je postalo predrago
GOSTOVANJA
V METLIKI
P r e d k r a t k i m je v M e t l i k i
gostovala i g r a l s k a družina i z
Semiča s Cankarjevo d r a m o
Kralj na Betajnovi. Prizadev­
n i i g r a l c i so p r e d p o l n o dvo­
r a n o poželi lepo priznanje.
V nedeljo, 17. aprila b o o b
p o l o s m i h zvečer v M e t l i k i
gostovalo M e s t n o gledališče
ljubljansko z dvema komedi­
j a m a P e t r a Schafferja, k i no­
sita s k u p n i naslov Angleški
trikotnik.
V a b i m o prebivalce,
d a s i ogledajo k v a l i t e t n o i n
duhovito predstavo.
Svoje gostovanje v M e t l i k i
so z a p r i h o d n j i mesec napo­
v e d a l i harmonikarji
iz Kar­
lovca, k i b o d o n a s t o p i l i h k r a ­
ti s »Karlovškim
vokalnim
kvintetom«. T u d i n a to gosto­
vanje že zdaj opozarjajo M e t Učane i n okoličane.
Tovarna BETI v Metliki je pred kratkim ustanovila svoj izobraževalni center,
v katerem bodo poslej šolali delavke in delavce za proizvodnjo
K o l e k t i v B e t i n e b o več p r i učeval delavk n a d e l o v n e m
m e s t u , k e r učenje p r i s t r o j i h
zaustavlja p r o i z v o d n j o . O b to­
l i k e m izvozu izdelkov p a mo­
r a delo nemoteno p o t e k a t i i n
s i zastojev n e m o r e j o več p r i ­
voščitiZ a izobraževanje je doslej
s k r b e l k a d r o v s k i referent po­
leg vsega drugega dela. Orga­
n i z i r a l i so le nekaj tečajev
za interno k v a l i f i k a c i j o , k a j
več n i b i l o mogoče. T o v a r n a
pa i m a še velike načrte v na­
d a l j n j e m razvoju i n potrebu­
je čimveč k v a u f i c i r a n e delov­
ne sile, zato so u s t a n o v i l i svoj
izobraževalni center, k i ga
v o d i profesorica L i d i j a M i l o ševič
— N o v o u s t a n o v l j e n i izobra­
ževalni center — n a m j e po­
vedala, — b o sistematično
Izleta v Zagreb ne bodo pozabili
Podmladek
R K suhorske
šole s i že dalj časa dopisuje
s p o d m l a d k a r j i osnovne šole
M a r k o Oreškovič i z Zagreba.
P r i j a t e l j s t v o m e d obema šo­
l a m a j e postalo že p r a v tes­
no. K o so p r e d k r a t k i m šo­
larji s Suhorja p r i Metliki
p r i r e d i l i e k s k u r z i j o v Zagreb,
so j i h učenci i n učitelji os­
novne šole M a r k a Oreškoviča zelo prisrčno sprejeli, razk a z a l i so j i m mesto i n M a k s i ­
m i r , p o p o l d n e p a so s i ogle­
d a l i balet L a b o d j e jezero v
zagrebški o p e r i . O t r o k o m s
S u h o r j a je p o m e n i l a e k s k u r ­
zija v Zagreb nepozabno do­
živetje. D a b i se Zagrebča­
n o m oddolžili z a lep sprejem,
so j i h p o v a b i l i 27. a p r i l a n a
S u h o r . Tedaj b o v šoli v po­
častitev obletnice ustanovitve
O F k u l t u r n i p r o g r a m , zatem
pa nameravajo goste i z Z a ­
greba p o p e l j a t i n a izlet n a
Gorjance.
vzgajal delavce i n delavke
p r e k o p o k l i c n e šole konfekcij­
ske stroke, k i b o v t o v a r n i
delovala k o t oddelek ene iz­
m e d t e k s t i l n i h šol- Z a potre­
be c e n t r a d o z i d a v a m o prosto­
re t i k tovarne. D o b i l i b o m o
nekaj učilnic s s t r o j i za prak­
tični pouk- V s a n o v a delovna
sila bo m o r a l a najprej kon­
čati šolo, šele nato b o zavze­
la mesto v p r o i z v o d n j i . Učen­
c i m e d šolanjem n e bodo do­
b i v a l i osebnih d o h o d k o v , pač
pa mesečno nagrado, k o t d r u ­
gi učenci v gospodarstvu. Za­
enkrat b o p o k l i c n a šola delo­
vala s a m o z a metliški i n čr­
n o m a l j s k i obrat, m e d t e m k o
b o d o v o b r a t i h M i r n a peč i n
D o b o v a še nadalje p o t e k a l i
i n t e r n i izobraževalni tečaji-
Nov nasad na
Partizanskem trgu
Delavci Komunalnega pod­
jetja v M e t l i k i s o n a k o n c u
P a r t i z a n s k e g a trga, t o j e n a
kraju, kjer so pred leti po­
d r l i staro, dotrajano Ribičevo
hišo, u r e d i l i manjšo zelenico
i n j o zasadili s travo In
Metličan J a n k o Stipanič je v m l a d i h letih videl precej o k r a s n i m grmičevjem. V r t n a *
sveta i n je m a r s i k a j doživel. D e l a l je v F r a n c i j i i n p a j e m o r a l zemljišče potre«
Nemčiji, b i l je p a r t i z a n s k i m o r n a r n a V i s u , o d t a m s t i s s t r u p o m i n p o s t a v i t i
pa je bolan prišel d o m o v . Zdaj je v p o k o j u i n se naj­ o p o z o r i l n o tablo, saj s o k o ­
več u k v a r j a z v r t o m . Z g r a d i l s i je lično utico, ob kate­ koši okoliških hiš neprestano
r i se vsakdo ustavi i n j o ogleduje. Njegovi znanci p a r a z b r s k a v a l e
novo
nasuto
r a d i prihajajo v senco sedet, premlevajo metliške zemljo. Mogoče b o o p o z o r i l o
K m e t i j s k a zadruga i n občinski o d b o r S Z D L v
novice i n obujajo s p o m i n e n a veselo m l a d o s t . . .
n a deščici k a j p o m a g a l o . K a j
M e t l i k i vabita n a zbore volivcev v n a s l e d n j i h k r a j i h :
k o b i končno t u d i v p r a k s i
14. a p r i l a o b 19.30 u r i n a H r a s t u ; 14. a p r i l a o b 19.30
začel veljati o d l o k o Javnem
r e d u , k i ga j e p r e d l a n s k i m
v G r a b r o v c u ; 14. a p r i l a o b 19.30 v P r i m o s t k u ; 15.
sprejela občinska skupščina
a p r i l a o b 19.30 v D o b r a v i c a h ; 14. a p r i l a o b 19.30
12. a p r i l a s o se začeli p o n a vprašanja s področja ko­
i n k i prepoveduje v m e s t u
vaseh
metliške
občine
z
b
o
r
i
m u n a l n e u r e d i t v e krajev.
v S l a n i n i vasi; 16. a p r i l a o b 19.30 n a L o k v i c i ; 16.
rejo p e m t n i n e . V s a j n a od­
volivcev p r e d v o l i t v a m i v za­
a p r i l a o b 19.30 v R o s a l n i c a h ; 16. a p r i l a o b 19.30
p r t i h dvoriščih, p o cestah i n
— I n kdaj boste o d p r l i po­ družni svet, k i b o d o 24. apri­
parkih!
v Drašičih; 17. a p r i l a o b 8. u r i zjutraj v P o d z e m l j u ;
k l i c n o šolo?
la. D o 18. a p r i l a se b o zvr­
T o p a n a j n e b i velrjalo
17. a p r i l a o b 9. u r i n a S u h o r j u ; 17. a p r i l a ob 14. u r i
— Če b o šlo p o sreči, se b o stilo 15 z b o r o v kmetovalcev,
za vso M e t l i k o !
na
k
a
t
e
r
i
h
b
o
d
o
r
a
z
e
n
o
kan­
jeseni
začel
p
o
u
k
.
M
u
d
i
se
v Božakovem; 17. a p r i l a o b 14. u r i n a R a d o v i c i i n
Ljubljanske mlekarne na­
d i d a t i h z a zadružni svet raz­
n
a
m
,
k
a
j
t
i
šolanih
izdeloval­
18. a p r i l a ob 14. u r i v M e t l i k i .
meravajo v M e t l i k i odpreti
cev konfekcije n a m p r i m a n j ­ p r a v l j a l i še o k o o p e r a c i j i z
z b i r a l n i c o m l e k a z a področje
kuje.
R . B . zadrugo, k i doslej n i Se nik­
Kmetijska zadruga
celotne B e l e k r a j i n e . M e t l i ­
dar zares p r a v zaživela.
METLIKA
O b t e j priložnosti
b o d o ška z a d r u g a j e v t a n a m e n
primeren
prostor
p r e d s t a v n i k i občinskega o d ­ o s k r b e l a
razpisuje
b o r a S Z D L pojasnjevali gra­ t i k železniške postaje, te d n i
p r o s t o delovno m e s t o
divo i n sklepe V I . k o n g r e s a p a g a preurejajo z a potrebe
S Z D L Slovenije, p r e d s t a v n i k i z b i r a l n i c e . P o 1. m a j u , k o bo­
TRGOVSKEGA
občine p a b o d o
o d g o v a r j a l i d o dela končana, b o d o v me­
POSLOVODJE
tliško z b i r a l n i c o v o z i l i v s e
mleko, odkupljeo v B e l i kra­
za poslovalnico Gradac.
O g l e j m o s i n a k r a t k o štiriletne šo­ n i i n je potrebno to upoštevati p r i od­
j i n i . M l e k o b o d o t u ohlajevaPogoji:
trgovski po­
le i n sicer p o strokah, d a bo pregled ločitvi z a poklic. T a k o zahtevajo sko­
l i i n šele nato v o z i l i v L j u b ­
Vsi
so
v
haljah
močnik z n a j m a n j t r i l e t n o
boljši, štiriletne šole, k i so podčrtane, raj vse tehnične šole d o b r o znanje
ljano. Z b i r a l n i c a j e b i l a po­
p r a k s o . S a m s k o stanova­
2e o d novega leta dalje t r e b n a zato, k e r s e j e m l e k o
so n a našem področju (občine N o v o matematike, fizike, kemije; e k o n o m ­
nje p r e s k r b l j e n o . P o n u d b o
i m a j o v s i učenci i n učitelji m e d d o l g o vožnjo večkrat po­
_mesto, Črnomelj i n K r š k o ) .
ske šole imajo p o u d a r e k n a m a t e m a ­
pošljite n a naslov K m e t i j ­
osnovne šole n a S u h o r j u i n k v a r i l o .
t i k i i n slovenščini, zdravstvene n a ke­
1. T E H N I Č N E
SREDNJE
ŠOLE:
ska zadruga M e t l i k a .
podružnične šole v J u g o r j u
V z a d r u g i pričakujejo, d a
m i j i i n biologiji i t d . T i p r e d m e t i tvo­
strojna, elektro, gradbena, k e m i j s k a ,
posebne delovne obleke. De­ bo zanimanje z a rejo k r a v še
rijo osnovo stroke, s t e m p a seveda
R a z p i s velja d o zasedbe
metalurška, r u d a r s k a , lesna, tekstilna,
klice i m a j o zelene halje, fant­ n a r a s l o i n d a b o d o p r i h o d n j e
ni rečeno, d a d r u g i p r e d m e t i niso p o ­
delovnega mesta.
usnj ar sko - galanterij ska, papirniška;
je m o d r e suknjiče, učitelji leto o d k u p i l i m n o g o več mle­
membni.
pa s v e t l o m o d r a oblačila. T o k a .
2. Z D R A V S T V E N E S R E D N J E Š O ­
K a k o p a je letos s štipendijami?
je posebnost, k i je n e zasle­
L E : z a m e d i c i n s k e sestre, za otroške
d i m o n a nobeni d r u g i šoli v
negovalke, za farmacevtske tehnike, čeprav poudarjamo, d a n a m m a n j k a
Beli krajini.
za m e d i c i n s k e laborante, za zoboteh- s t r o k o v n i h k a d r o v i n d a n a delovnih
mestih, k i zahtevajo strokovnjake,
H a l j e so p r e j e l i m e d drugi­
nike, za ginekološko-porodniško smer,
dela precej l j u d i z neustrezno oz. p r e ­
m i n o v o l e t n i m i d a r i l i o d pod­
za sanitarne tehnike;
nizko izobrazbo, se to v štipendiranju
jetja J u g o t e k s t i l i z Ljubljane,
m e H i š k i f f t F e d n i k
3. E K O N O M S K E
IN
A D M I N I ­ ne odraža, k e r je bolj m a l o štipendij.
k i j e p r e d leti prevzelo patro­
S T R A T I V N E : e k o n o m s k a srednja šola, Poglejmo, k o l i k o štipendij b o d o letos
nat n a d s u h o r s k o šolo.
administrativna, srednja P T T šola;
podelile delovne organizacije p o posa­
4. K M E T I J S K E I N G O Z D A R S K E : meznih občinah:
Udeležite se zborov volivcev
V B e t i že nekaj časa ne
sprejmejo n a delo nikogar, k i
n i m a končane osemletke. V s i
zaposleni o d prej brez popol­
ne osnovne šole p a b o d o mo­
r a l i manjkajočo i z o b r a z b o na­
d o k n a d i t i . Naš izobraževalni
center j i m b o p r i t e m poma­
gal. — R a z e n tega s m o v so­
delovanju z D o p i s n o šolo v
L j u b l j a n i že prevzeli organi­
zacijo za 6-mesečni tečaj o
v a r s t v u p r i delu. O b i s k o v a l i
ga b o d o v s i v o d i l n i tovariši
iz proizvodnje, kajti
novi
p r e d p i s i s tega področja na­
lagajo k o l e k t i v o m vse večjo
odgovornost v p r i m e r u nesreč
p r i d e l u . Tečaj se b o začel
p r v e d n i maja-
24. aprila volitve v zadružni svet
Zbiralnica mleka
bo v Metliki
I Z B I R A M SI P O K L I C
kmetijska srednja šola, gozdarska, šo­
la za živinorejsko-veterinarske
teh­
nike;
5. V Z G O J I T E L J S K E : srednja vzgo­
jiteljska šola (5 let), srednja šola za
telesno vzgojo;
6. O S T A L E S R E D N J E Š O L E : šola
za oblikovanje, srednja p o m o r s k a šo­
la, vojaške šole, glasbena, baletna;
7. G I M N A Z I J A
delkom.
s pedagoškim od­
N o v o mesto: strojni tehnik 4, eko­
n o m s k i tehnik 4, k m e t i j s k i tehnik 3,
grabeni tehnik 5, P T T p r o m e t n i k 6
usnjarski tehnik 1, gozdarski tehnik 4,
elektrotehnik 1, m e d i c i n s k a sestra 1
— s k u p a j 29 štipendij.
K r š k o : k e m i j s k i tehnik 5, s t r o j n i
tehnik 5, elektrotehnik 7, e k o n o m s k i
tehnik 2, P T T p r o m e t n i k 3; skupaj 22
štipendij.
Črnomelj: k m e t i j s k i tehnik 1, r u ­
d a r s k i tehnik 1, metalurški tehnik 5,
strojni tehnik 1, e k o n o m s k i tehnik 1,
med. sestra 1; skupaj 10 štipendij,
nistrator (4 letna šola) 2, e k o n o m s k i
V srednje štiriletne šole naj se v p i ­
šejo učenci, k i j i m učenje ne dela te­
žav. N a skoraj vseh šolah bodo spre­
j e m n i izpiti v času o d 20. d o 30. j u ­
nija, k a r bo posebej objavljeno v dnev­
M e t l i k a : k m e t i j s k i tehnik 1, a d m i ­
n e m časopisju. Največkrat so sprejem­ nistrator (4 letna šola) 2, e k o n o m s k i
ni izpiti iz slovenščine i n matematike, tehnik 4, m e d i c i n s k a sestra 2, zobop r i nekaterih šolah p a tudi iz d r u g i h tehnik 1; skupaj 10 štipendij.
predmetov (tujega jezika, kemije, bioT r e b n j e : strojni tehnik 4, kmetijski
g i j e , zemljepisa).
tehnik 2, e k o n o m s k i tehnik 2, učitelj
T i s t i , k i nameravajo n a gimnazijo 3; skupaj 11 štipendij.
in pedagoški oddelek, m o r a j o vedetiInteresenti za štipendije naj zasle­
da bodo m o r a l i študij še nadaljevati, dujejo v dnevnem časopisju i n v D o ­
ker n a gimnaziji ne dobijo poklica. lenjskem listu razglase za podelitev
Zato naj gredo v gimnazijo res samo štipendij.
najboljši učenci, k i bodo zmogli štu­
V s e m , k i s i izbirate poklic, želim,
dij na višjih i n visokih šolah. V e d e t i
m o r a m o tudi, d a so n a posameznih da b i bili z n j i m t u d i zadovoljni!
lo
šolah nekateri p r e d m e t i zelo p o m e m b ­
KONEC
Načrti so lepi - bodo uresničeni?
Lani je dejavnost krajevne skupnosti Črnomelj dobro zaživela, še večje na­
črte pa imajo letos - Kaj bo v Črnomlju novega pri komunalnih delih,
pripoveduje predsednik krajevne skupnosti Franc Magister
Krajevna
s k u p n o s t Črno­
m e l j , v k a t e r i so občani i z
m e s t a , V o j n e vasi, L o k e , S v i b n i k a i n Kanižarice, je l a n i
precej n a r e d i l a , četudi denar­
ja n i bilo veliko.
V mestu i n okolici s m o
z g r a d i l i d e l ceste n a Sadež,
uredili Kolodvorsko ulico i n
pločnike, d o g r a d i l i 150 m e t r o v
Ulice Belokranjskega odreda
z javno razsvetljavo, napeljali
vodovod v G o r e n j o L o k o , v
naselje B l a t n i k i n d o stavbišča nove šole v L o k i . Začeli
s m o g r a d i t i k a n a l i z a c i j o v uli­
ci B e l o k r a n j s k e g a odreda t e r
urejevati pota i n zelenice v
o k o l i c i 29-stanovanjskega blo­
k a . V s a navedena dela so ve.ljala približno 32 m i l i j o n o v
dinarjev. O p r a v l j e n a so b i l a v
glavnem z družbenimi sred­
stvi.
Z letošnjimi načrti krajev­
ne s k u p n o s t i s m o s e z n a n i l i
občane n a n e d a v n e m d o b r o
obiskanem
zboru
volivcev.
Naštel b o m nekaj najvažnej­
ših d e l , k i so v p r o g r a m u : iz­
boljšati n a m e r a v a m o javno
razsvetljavo; p a r k e , nasade i n
okolico spomenika moramo
bolje vzdrževati; p r e d jurjevan j e m b o m o spet o r g a n i z i r a l i
teden čistoče. M e d k o m u n a l ­
n i m i i n v e s t i c i j a m i predlaga­
m o dograditev kanalizacije v
u l i c i B e l o k r a n j s k e g a odreda,
dokončno ureditev okolice 29stanovanjskega b l o k a , popra­
v i l o 2elezničarske ceste, re­
k o n s t r u k c i j o vodovoda v u l i c i
M i r a n a J a r c a . Cestno razsvet­
ljavo n a j b i d o b i l i Metliška
cesta i n Sadež, nadaljevati b i
m o r a l i z gradnjo ceste n a Sa­
dež, p o t r e b n a j e dokumenta­
c i j a z a pokopališče v V o j n i
v a s i ter razširitev U l i c e 21. ok­
tobra.
V m e s t u pa b i m o r a l i razen
vsega tega z ostrejšo k a z n o ­
valno p o l i t i k o n a p r a v i t i r e d .
Kljub opominom i n kaznim
se namreč p o p a r k i h , n a s a d i h
i n zelenicah še vedno spreha­
jajo kokoši, v n o v i h n a s e l j i h
p a se pojavljajo celo kokošn j a k i , s v i n j a k i i n zajčniki!
Občani s področja m e s t a so
se letos odločili v o b l i k i k r a ­
jevnega s a m o p r i s p e v k a p o m a ­
gati p r i g r a d n j i n u j n o potreb­
ne osnovne šole. K r a j e v n a
s k u p n o s t računa p r i investici­
j a h _za druga k o m u n a l n a d e l a
t u d i n a pomoč d e l o v n i h orga­
n i z a c i j , k a k o r doslej.
M e n i m , d a so v s i naši na­
črti uresničljivi, a dela b o
precej. Svet krajevne s k u p n o ­
s t i p a s i l a h k o še t o l i k o p r i z a ­
deva, toda če ne b o d o p r i ure­
d i t v i mesta i n naselij sodelo­
v a l i občani — uspehov ne b o !
M. B.
Več medvedov kot ljudi
Na Smuku je postalo živahno
spaček vse do košenic n a
S m u k u . Glede te p o t i je b i l o
doslej veliko k r i t i k , vendarle
p a se m n o g i u p o r a b n i k i n so
odzvali udarniškemu d e l u i n
so k a r čakali, d a jo bodo po­
p r a v l j a l i n a občinske stroške.
S k u p i n a delavcev z d r o b i 1c e m je p r e d k r a t k i m p r i p r a ­
vila dovolj g r a m o z a z a na­
K o je 36-letni T u r e k Sulej- daljnje p o p r a v i l o p o t i do v r h
m a n J a n a r s s i m p l o n o m p r i ­ S m u k a 'in tudi p e s k a za grad­
turistične
posojanke.
spel n a carigrajsko železniško njo
j e b !la t u d i
postajo Sirkedži, je m o r a l t u . P r e d k r a t k i m
da s k o z i c a r i n s k o k o n t r o l o . udarniška a k c i j a , katere se je
K o je čakal n a konec običaj­ udeležilo 55 prostovoljcev i z
Iskre i n 4 pari
nih formalnosti p r i prehodu kolektiva
čez mejo, je n e n a d o m a p r i ­ k o n j . Z e m e l j s k a dela za n o v o
turistično postojanko so že
čel silocito kolcatikončana. N a p r i h o d n j e m pro­
»Ste bolni?« ga je o b z i r n o stovoljnem d e l u b o d o sode­
vprašal c a r i n i k . N a m e s t o od­ lovala d r u g a semiška podjet­
govora p a je nesrečni Sulej- j a i n krajevne organizacije.
m a n n e k a j k r a t zapovrstjo vse Računajo, d a bo do 1. m a j a
močneje zakolcal. C a r i n i k o v a že gotova b e t o n s k a plošča,
o b z i r n o s t se je k m a l u spre­ m e d t e m k o naj b i b i l a stav­
m e n i l a v s u m , k o je p r i vsa­ b a končana poleti.
k e m k o l c a n j u zaslišal t u d i
če bodo domač-nd še na­
t r d k o v i n s k i zvok, tako znan prej t a k o sodelovali p r i pro­
ušesu izkušenega c a r i n k a .
s t o v o l j n e m d e l u , b o d o načrti
Z a t o je c a r i n i k p r o s i l Sulej- l a h k o uresničeni. L e p zgled
m a n a J a n a r a , d a v s t o p i v p r o . so dali semiški l o v c i , k i so
štor z a c a r i n s k o kontrolo- V na z a d n j e m občnem
zboru
zašitih žepih Sulejmanove ob­ s k l e n i l i , d a bo vsak član lov­
leke p e t e m n i b i l o težko od­ ske družine S m u k p r i s p e v a l
k r i t i 10.000 funtov v zlatni­ za gradnjo 3 delovne d n i .
kih.
FRANC DERGANC
N a p o b u d o krajevne skup­
nosti Semič so p o p r a v l j a l i
srednjo
pot i z Semiča n a
S m u k . P o t je že t o l i k o uspo­
sobljena, da se je po njej
pireteklo nedeljo že p r i p e l j a l
Usodno kolcanje
:
Na Kamčatki lahko srečate tudi po deset medvedov na dan
S o v j e t s k i n o v i n a r V . Pe­
skov je o b i s k a l enega i z m e d
najizkusnejših i n najbolj zna­
n i h lovcev n a medvede n a
Kamčatki Stjepana Ivanoviča
Ušakova. N o v i n a r je m e d po­
tovanjem po Kamčatki zve­
del za številne z a n i m i v o s t i o
l o v u i n o divjadi, posebno o
medvedih.
K o l i k o medvedov živi n a
Kamčatki, sploh ne vedo- N a ­
vadno pripovedujejo: »Veliko
j i h je, gotovo več, k o t je n a
Kamčatki ljudi.«
»Medvedi spremljajo člove­
kovo sled, geologi i n l o v c i ,
k i potujejo Po Kamčatki peš,
pa se ravnajo po medvedjih
sledeh. N j i h o v a srečanja n i ­
so nič nenavadnega.« piše V .
Peskov.
R e d k o se zgodi, d a medved
Pot na S m u k , imenovano Srednjo pot, so na pobudo na Kamčatki napade človeka
krajevne skupnosti Semič toliko popravili, da je prejš­ v nasprotju s s i b i r s k i m , k i
je človeku nevaren. T o d a tu­
njo nedeljo zapeljal spaček prav do košenic. Popravilo
di lovec na Kamčatki za vsak
so začasno prekinili, ker n i denarja, upajo pa. da bo p r i m e r ne odhaja v divjino
do otvoritve koče na S m u k u dokončno narejena. — brez puške.
N i ? nenavadnega n i , če sre­
( F o t o : F . D e r g a n c , Semič)
ča človek na Kmačatki še da­
nes po t r i . štiri i n celo po
deset medvedov, še ž ve star­
ci, k i so v enem dnevu sreča­
Ameriško orožje
l i t u d i po 40 do <0 medve
dov .
v Sibiriji
Posebno z a n i m i v i so p r i z o r i
V v z h o d n e m p r e d e l u Sibi­
s p o m l a d i , k o se prično ribe
rije so našli staro skladišče
d r s t i t i . V rekah i n večjih po­
ameriškega streliva i n nekaj
t o k i h je vse živo r i b . k i pla­
orožja. Orožje i n strelivo sta
vajo proti toku do svojih na­
b i l a s k r i t a t a m več kot 40 let.
r a v n i h drstiišč. T a k r a t lovi
U p o r a b l j a l i so j u belogardisti
ribe tako človek kot žival
v b o r b i p r o t i sovjetski obla­
L o v i j o l i h lisice, vrane, vol­
sti. T u j i i m p e r i a l i s t i so v t e m
kovi in kune; na Kamčatki
času pošiljali pomoč nasprot­
pripovedujejo, da j i h edinole
n i k o m revolucije.
j a j c i ne lovijo.
V lovčevi beležnici b i l a h k o
T o d a m e d v e d je m e d žival­
m i Kamčatke najspretnejši ri­ prebrali: »20- avgusta 1937
n a Jelovki.«
bič: do k o l e n zabrede v vo­ smo l °
do i n čaka. P o t e m naenkrat
povsod naokrog naletiš n a
zamahne s šapo, i n že s i tla­
zem ! zabite količke. V s a k
či ribo v gobec. T u d i k o se količek — u b i t i medved. V
nasiti, l o v i naprej, toda ta­ t e d n ^ i šest količkov.
k r a t m u o d vse ribe dišijo
»Leta 1944 u b i t i h 49 medve­
le ikre- V s e leto se m e d v e d i dov. ^ ° g o s m o j i h n a l o v i l i .
zadržujejo ob r e k a h i n poto­ Voj^a' Treba j b i l o s k r b e t i
k i h , kjer j i h t u d i največ lo­
ž i ' r e d a l s e m t r i tone
vijo. Medvedje meso p a i m a mesa- y enem d n e v u s e m
i l Štiri medvede.«
v t e m času o k u s po r i b a h . . .
Prvi avtomobil na Smuku
:
r
llBll
v 0 i
1
v
0
u
e
vež
z a
p
u b
T u d i s l a v n i lovec Ušakov
je novinarja, k i ga je o b i s k a l ,
pogostil z m e d v e d j i m m e s o m .
N a vprašanje, k o l i k o medve­
dov je že u b i l , je lovec odgo­
v o r i l : »Veliko, seveda! P r a v
zdaj j e m o devetstopetindvajsetega.«
Lani je b i l spet n a J e l o v k i .
U b i l l K> medvedov.
e
ODLOČITE SE TUDI VI:
ncroč'te si Dolenjski list
svoj naslov!
n Q
RAZVEDRITE St Z NAMI!
Tale medved je ležal v sredo pretekli teden p r e d v h o d o m v novomeško sodnijsko
poslopje. N i se sončil, pač pa so ga za nekaj trenutkov položili v travo, da b i si
ga lahko radovedneži ogledali. Ustrelil ga je dr. Adolf S c h n e r i c h iz F e r l a c h a ,
d o m a nedaleč izza avstrijske meje. M e d v e d je bil težak okoli 130 kg. D r . S c h n e r i c h
je znan lovec, k i si je p r i b o r i l že mnogo trofej. V s a k o leto prihaja v Jugoslavijo
na dopust. Lovišča v okolici Kočevja že dobro pozna, m e d t e m ko je medveda
ustrelil prvič v B r e z o v i rebri. Odpeljal ga je s seboj v Avstrijo, še prej pa je —
seveda v devizah — plačal lepo trofejo ( F o t o : R. B a č e r )
23. a p r i l a : E n o d n e v n i izlet v ^ "
(Gorica, Dober­
dob, Sežana).
.
1. do 3. m a j a : T r o d n e v n i i ? . : ^ J — Italija:
n a G r o s s g l o c k n e r , po it&«
Dolomitih v
Benetke.
1. do 3. maja: T r o d n e v n i izle* *]J*«ipešta — Blat­
no jezero — letovališče Bal ^ b l d v a r .
2. do 3. maja: D v o d n e v n i i
e t k e in Trst
skozi Udine — Vicenza - ' A J r 3. maja: E n o d n e v n i izlet v ^
kozi Gorico —
D o b e r d o b - Sežano.
1. do 3. maja: T r o d n e v n i izlet & K o m a t s k e otoke
— po j a d r a n s k i magistra^. o ^ m o t o r n i m i
čolni n a razne otoke, o g l ^
č k i h jezer.
st
z l e
r i
a r
a
s k i h
1
z l e
B e n
p i d
U a
i
s
at
z
tVl
Z a izlet, k i bo 23. 4., je r o * J v e do 18. a p r i l a
1966.•
1r i
Za prvomajske
do 20. aprila!
a
se P J r i t e
izlete
najkasneje
a
n
1
Razvedrite se z n ^ — prese­
nečeni bo* '
SAP LJUBLJANA
e
obvešča
d a je izlet v
Odgovorite n a vprašanja J , ^ ^ e m n a g r a d n e m
razpisu v D O L E N J S K E M L l S f . dne 7. a p r i l a ! —
Obiščite nas v nedeljo, 24. a p r ^ ' ° " - u r i dopoldne
nagradno žrebanje!
9j§
1
9
MAUTHAUSEN,
SAP — L J l ^ A N A
Turistična poslovica BREŽICE
predviden za 9. m a j
zaradi skupne
proslave
taborišča
maj
Zvezni odbor Zveze borcev priporoča republiškim,
občinskim i n k r a j e v n i m o r g a n i z a c i j a m Z B , da akcijo
propagirajo i n p r i d o b i j o za k o m e m o r a c i j o v Mauthausnu čimveč udeležencev.
f> Prijave sprejemajo
5. maja 1966.
vse
poslovalnice
SAP
do
I
HEBLIICOPTER^ ^ftiiiffSTfl IBfeLMiiCEif
Sovjetski Aeroflot gnoji iz
letal polja, seje i n se s ke­
mičnimi sredstvi b o r i p r o t i
škodljivcem n a 54 m i l i j o n i h
hektarjev — torej n a površi­
n i , kj m e r i več k o t vsa F r a n ­
cija- S Z je t u d i v tem pogle­
du P j j i , ^
v njlierlLv
1
S v
e t i
e t u , saj deluje
J s t v u več letal
storitve izkori­
ščaj^f
k o l h o z i severno
od g p ^ f V v U k r a j i n i i n S i biriJ
k u j e j o & j i h prede c
1
11
BRODAR - JEZERNIK: ^^JplF^f^P^^ ^ f^fj
1
P O M L A D N A J E Z E R U Š T R I T : p r e d leti smo že pisali o javnosti skoraj nepozna­
n e m jezeru Štrit m e d Bučko i n R a k o , k o m a j dober kilometer nad avtomobilsko
cesto Ljubljana—Zagreb. Z d a j so domačini z denarno pomočjo sevniške občine
i n družbenih organizacij uredili do jezera vozno pot. Jezero Štrit je m e n d a naj­
večje i n edino tako p r i nas, saj je veliko približno 40 arov i n globoko več kot
20 metrov. — V njem žive k r a p i i n kleni. M e d l a n s k i m tekmovanjem R D M i r n a
j i h je en sam ribič nalovil v dveh u r a h k a r 58. Zdaj, ko je postalo dostopno, bo
m a r s i k d o r a d zavil tja na izlet (Foto: M . M o š k o n )
preložen
m e d n r i ;,dne
osvoboditve
na 14. in 15.
Tega medveda je 3. aprila ob W. uri položil na dlako italijanski lovec (na sliki
v sredini) na M e s t n e m vrhu p r i Kočevju v bližini Slovenske vasi v revirju L D
Kočevje. M r c i n a je tehtala 170 kilogramov, lovec pa je zanjo odštel 600 dolarjev.
N a področju Lovske zveze Kočevje (od V e l i k i h Lašč do K o l p e ) so v tej lovski
sezoni odstrelili 4 medvede, do k o n c a sezone (15. maja) pa nameravajo odstreliti
še 3 do 4. T u j i gosti (lovci) za te medvede so se že prijavili, na lov pa bodo prišli
okoli 25. aprila, ko bo spet polna luna. ( F o t o : Cvetko Križ, Kočevje)
vsem
p r i gojenju
koruze,
krompirja, lanu,
sladkorne
pese p a t u d i v vinogradih,
s a d o v n j a k i h i n n a bombažnih
poljih.
R a z v o j k m e t i j s k e g a letal­
stva je o z k o povezan z razvo­
j e m kemizacije
sovjetskega
kmetijstva. L e t a 1940 so v S Z
proizvedli
le 740.000 ton
u m e t n i h gnojil, lani p a že 30
m i l i j o n o v ton- Računajo, da
bo t a p r o i z v o d n j a do leta
1970 narasla n a 70 do 80 m i ­
lijonov ton.
D a b i zmogel vse te velike
naloge, i m a Aeroflot zelo raz­
vit k m e t i j s k i l e t a l s k i p a r k :
nekaj tisoč d v o k r i l c e v , enok r i l n i h letal ter helikopterjev
ln celo »vojsko« izkušenih pi­
lotov, k i d o b r o poznajo osnov­
ne p o j m e kmetijstva. Aero­
flot u p o r a b l j a največ letala
domače proizvodnje. V boju
p r o t i škodljivcem v sadovnja­
k i h uporabljajo p r e d v s e m he­
likopterje. V s a k o d n j i h za­
menjuje delo 15 traktorjev
in 300 delavcev.
Samomor pred
mrtvašnico
37. — Činč j i h je privedel prav do g r m a , kjer
je čepel prestrašeni i n izčrpani otrok ter tiho
jokal. M a m i c a je skočila k n j e m u in ga dvig­
nila v naročje. »Ti m o j grdi fantek, kakšne
s k r b i m i delaš,« je m e d solzami vsa srečna
dejala i n ga stiskala k sebi. Postavila je fant­
k a na tla in objela Činča okoli vratu. » S a j ga
ne bi n i k d a r našla, če bi ne bilo tebe!« je
rekla. Činč je v zadregi m a h a l z r e p o m in ni
vedel, kaj naj stori. Karajoče je gledal na
malega človeškega mladička. K a j pa hodi
stran od mamice, če ne zna s a m najti poti
domov?
38. — Vračali so se k a v t o m o b i l u . Zapeljali
so d o m o v m a m i c o , k i je vso pot občudovala
velikega in močnega Činča, ter se ob slovesu
še enkrat toplo zahvalila miličnikoma in M i h i
za pomoč. U t r u j e n i otrok* j i je že m e d vožnjo
v naročju zaspal. Položila ga je v posteljo
in gledala: odpustila m u je, samo da ga je
spet našla. N o v i c a o Činčevem uspehu je šla
drugi dan od ust do ust. Popoldne se je ogla­
sil p r i M i h i oficir in ga vprašal, če bi Činč
lahko že k a r nastopil službo. »Učni p r o g r a m
je v glavnem predelal,« je p r i k i m a l M i h a . »Po­
kazal je take sposobnosti, da b i bilo zanj
izgubljanje časa, če b i ostal v šoli.«
39. — T a k o je bilo sklenjeno, d a gre Činč v
službo. Drugo jutro je šel M i h a z n j i m na
postajo Ljudske milice, kateri je b i l dodeljen.
Z d a j je b i l Činč že odrasel pes, izredno velik
in močan, saj je tehtal skoraj štirideset kilo­
gramov. Imel je lesketajoče se črno dlako,
le po trebuhu in p o . spodnji strani vratu j e
bil svetlorjave barve. Postal je resen in do­
stojanstven. V šoli se ni več menil za norčije
mlajših psov - učencev, k i so prišli za n j i m .
L e k a d a r je zagledal mačko, ga je prijela
stara strast in je b i l nadvse vesel, če m u jo
je uspelo tako prestrašiti, da j i je sleherna
d l a k a stala p o k o n c i .
40. — M i h i so p r e ^ f c V ' ? * V o d n S ,
' ^
je bil določen za ft bil
veSfcfe F je pozorno gledal.
«wEan*&
P
"
dvajsetih let. M e d & P * J N j g | * £ Je slovel
kot odličen boksar ^ » » t i n a . P j : ^ - D r u ­
gače je bil pa velika•» c»ne
^ le i i g
prav posebno rad » I J f c t e f f ™*m, da
bosta kaj hitro do» j g o j v d ^ « . . J e
rekel M i h a , »to je ^
Z njim
bosta delila težave
j . ; kot * » Poklica.«
Činč je p o m a h a l z f & £ U f £
'azumel
njegove besede. N » « J r * * l . > d bosta že
d r u g i d a n sredi
1
J o ž e t a
Cs
}<
ga
e t i n
,
j
l e c
m
0
0
r
I
e
n
l
d
a
a
i
e
e
K o se je 50-letni A n d r e B o n .
net, lastnik restavracije v
Co r m e i 1 les-en-Vexinu, odio či 1
za s a m o m o r , se je z avtomo­
b i l o m ustavil p r e d mrtvašni­
co bolnišnice v P o n t o i s u , kjer
se je u s t r e l i l v glavo.
A n d r e B o n n e t n i mogel prenesti izgube svojega b r a t a , k i
je l a n i u m r l za pljučnim ra­
k o m v tej bolnišnici. D a n po
b r a t o v i s m r t i je o d p o l i c i j s k i h
o b l a s t i v P o n t o i s u zahteval
dovoljenje z a nabavo revol­
verja.
S M E H
S T O L E T I J
DOVTIPi, KI SO ŠVICARJEM VŠEČ
S k u p i n a v o j a k o v se p o m i k a p r e k o pašnikov
n a r e b e r v i s o k e p l a n i n e . Z a r a d i p o l e t n e vročine
so n a z a d n j e m postanku, v vasi, izpili nekaj
k a p l j i c vina. S t r e l e c B o r g e a u i m a z a r a d i tega
n e k o n u j n o p o t r e b o . S r a m e ž l j i v o se o d d a l j i o d
s k u p i n e , k o v bližini o p a z i o s a m l j e n o k o l i b o . .
N a g l o se p r i p r a v i i n že p o g a n j a p r e o b i l i c o za­
užite pijače p r o t i č r v i v e m u z i d u k o l i b e , v k a r e m m a n j k a c e l o n e k a j d e s a k . N e n a d o m a se
zasliši m i r e n , m o č a n g l a s , k i z n e p o p i s n i m
p l a n i n s k i m n a g l a s o m spregovori":
» H e j , v o j a č e k , če hočeš t o n a p r a v i t i z u n a j ,
moraš s t o p i t i noter.«
S p u s t i l se j e p o stopnišču
s škatlo i z l e p e n k e p o d p a z ­
d u h o , m o r a l se j e p r e r i n i t i
s k o z i m n o ž i c o , k i se j e z b r a ­
l a s p o d a j . N a t o , k a k o se b o ­
s t a p e l j a l a , še n i p o m i s l i l .
B i l a s t a čisto n a d r u g e m k o n ­
c u mesta. S a m o d sebe j i m a
j e p l a n i l n a p r o t i časnikar i z
Bordeauxa.
— K a m želite, d a v a j u p o ­
peljem?
— N a moj dom.
— V Clemenceaujevi ulici?
Večji d e l p o t i s o se p e l j a l i
m o l č e . Šele s t o m e t r o v daleč
o d s v o j e hiše j e C h a b o t z a mrmral:
— D o m n e v a m , d a je z a d e l i
s t e m končana.
Očitno o t e m n i b i l t a k o
prepričan, z a k a j s k r i v o m a s e
je o z r l k M a i g r e t u . T a p a m u
ni pritrdil, n i niti pokimal ni­
ti o d k i m a l .
— č e b i ne b i l k r i v , ne vi­
dim
nobenega
r a z l o g a , za­
kaj ...
U m o l k n i l je, k e r je njegova
m a t i , k i j e g o t o v o že n e p o t r p e ž l j i v o čakala, o d p i r a l a v r a ­
t a , k e r j e zaslišala a v t o .
— R a d a b i v e d e l a , k a j se j e
zgodilo. V i d e l a s e m nekaj lju­
d i , k i so t e k l i , k o t d a se j e
kaj pripetilo.
S o d n i k se j e p o r o č e v a l c u
z a h v a l i l , z a z d e l o se m u j e , d a
g a j e dolžan p o v a b i t i :
— G a b o s t e kozarček?
— Hvala. Neogibno m o r a m
t a k o j t e l e f o n i r a t i časopisu.
— Pečenka h o že p r e v e č z a ­
pečena. P r i č a k o v a l a s e m v a j u
ob p o l enih. V i d e t i si utru­
jen, Julien. Se v a m , Jules, ne
zdi, da n i videti prav zdrav?
— Z a t r e n u t e k n a j u boš
morala pustiti, mama.
— N e bosta jedla?
— Ne takoj.
O k l e n i l a se j e M a i g r e t a .
— A l i n i nič h u d e g a ?
— Nič takega, d a b i b i l i v i
lahko v skrbeh.
M e n i l je, d a j i je bolje
p r i z n a t i r e s n i c o , v s a j d e l res­
nice.
— A l a i n V e r n o u x je nare­
dil samomor.
R e k l a je s a m o :
— Ah!
P o t e m je zmajala z glavo,
se n a p o t i l a v k u h i n j o .
— Pojdiva v pisarno. Ra­
z e n če s i lačen?
— Nisem.
— K a r nalij si.
Maigret b i rad kozarec pi­
va, v e n d a r je vedel, d a ga v
hiši n i m a j o . P o g l e d a l j e p o
o m a r i c i z l i k e r j i , k a r n a sle­
po je vzel steklenico pernoda.
— Roza ti bo prinesla vode
in ledu.
C h a b o t se j e s p u s t i l v n a ­
slanjač, k j e r j e že g l a v a n j e ­
govega
očeta p r e d
njegovo
v t i s n i l a v usnje temnejšo l i ­
so, š k a t l a z a čevlje j e b i l a n a
pisalni mizi, skupaj s trakom,
k i g a j e s o d n i k z n o v a zave­
zal.
T a j e čutil n e p r e m a g l j i v o
potrebo, d a b i ga kdo pomi­
r i l . Živci so m u b i l i p o p o l n o ­
m a n a koncu.
— Z a k a j ne popiješ m a l o
alkohola?
C h a b o t je p o s t r a n i pogle­
d a l p r o t i v r a t o m i n iz tega
je M a i g r e t r a z u m e l , d a ne p i ­
je n a p r i g o v a r j a n j e matere.
— K o t hočeš.
čeprav je b i l ta d a n topel,
j e v k a m i n u še z m e r o m p l a ­
p o l a l ogenj i n M a i g r e t , k i m u
j e b i l o p r e v r o č e , se j e m o r a l
odmakniti.
— K a j o t e m misliš t i ? — O čem?
— O tem, k a r je naredil.
Čemu, če n i b i l k r i v . . .
— S a j s i p r e b r a l n e k a j nje­
govih pisem, ali nisi?
Chabot je pobesil glavo.
— K o m i s a r F e r o n je včeraj
v d r l v Luizino stanovanje, j o
zasliševal, o d p e l j a l n a k o m i s a r i a t , p r i d r ž a l v s o noč v
luknji.
— Ravnal je brez m o j i h na­
vodil.
— V e m . Vseeno p a je to
s t o r i l . D a v i j e A l a i n b r ž ste­
k e l k njej i n je vse zvedel.
— N e s p r e v i d i m , k a j se j e
s tem spremenilo.
D o b r o j e čutil k a j , v e n d a r
tega n i hotel priznati.
— M i s l i š , d a j e z a r a d i te­
ga...?
— P o m o j e je b i l o to do­
volj. J u t r i b i o t e m vedelo
vse mesto. F e r o n b i verjetno
mučil d e k l e še n a p r e j , n a z a d ­
nje b i jo obsodili zaradi pro­
stitucije.
— B i l je nepremišljen. T o
n i n o b e n razlog za to, d a s i
vzameš življenje.
— T o je o d v i s n o o d tega,
za k o g a gre.
— T i s i prepričan, d a o n n i
kriv.
— I n ti?
— Po m o j e m ga bodo vsi
imeli za krivega in j i m bo
zadoščeno. M a i g r e t g a j e p o ­
g l e d a l z začudenjem.
— H o č e š reči, d a b o zade­
v o zaključil?
— N e v e m . N e v e m več.
— S e spominjaš, k a j n a m a
je p r a v i l A l a i n ?
— O čem?
— D a i m a blaznost svojo
l o g i k o . Blaznež, k i j e p r e ž i v e l
vse življenje, ne d a b j k d o
opazil njegovo blaznost, ne
začne n a l e p e m u b i j a t i b r e z
razloga. P o t r e b n o je vsaj k a ­
ko
izzivanje.
Potreben j e
vzrok, k i je r a z u m n i osebi
lahko videti nezadosten, k i
p a se n j e m u z d i z a d o s t e n .
» P r v a žrtev j e b i l R o b e r t d e C o u r g o n i n p o m o j e t a žr­
t e v šteje, k e r j e t a e d i n a , k i
n a m m o r e b i t i utegne p o k a z a
t i rešitev.
— T u d i javne g o v o r i c e ne
n a s t a n e j o i z nič.
—
S e zaneseš n a m n e n j e
množice?
se
— V č a s i h se j i z g o d i , d a
v svojih sodbah
zmoti.
KAJ RAZVESELJUJE ITALIJANE?
N a Španskem t r g u v R i m u o p a z i s l i k a r
kmetico, k i i m a zelo lepo oblikovane roke;
bile p a so u m a z a n e , d a niso m o g l e b i t i b o l j .
K l j u b t e m u se s l i k a r o d l o č i i n žensko n a p r o s i ,
n a j m u b o z a m o d e l . K o se p o g o d i t a z a p r i ­
m e r n o odškodnino, j o pelje s l i k a r n a d o m ,
v k o p a l n i c o i n j i reče, n a j s i u m i j e r o k e . N e k a j
časa z a t e m se v r n e ženska v d e l a v n i c o i n
v z a d r e g i vpraša:
»Prosim lepo, k a t e r o r o k o p a hočete n a ­
slikati?«
Neki novinar zbira p r i igralcih podatke,
d a b i z v e d e l , k a t e r i h d e s e t let življenja i m a j o
z a najlepše. Z n a n a n e a p e l j s k a f i l m s k a z v e z d n i ­
ca T i t i n a de F i l i p p o m u o d g o v o r i :
» N a j l e p š i h d e s e t l e t m o j e g a življenja s o t i ­
s t a m e d o s e m i n d v a j s e t i m i n tridesetim.«
Z a današnjo l j u b e z e n , k i j o o v i r a j o v s e m o ­
g o č e t e ž a v e s e d a n j e g a časa, j e značilna n a ­
slednja izjava mladega dekleta svojemu fantu:
» D r a g i , p r i s e z i , d a se b o š z m e n o j p o r o č i l ,
če b o š našel d e l o , s t a n o v a n j e , če te n e b o d o
p o k l i c a l i k v o j a k o m i n če te n e b o m ubila.«
ČVRSTA
KARAKTERJA
P L E N U M OBČINSKEGA K O M I T E J A Z K KOČEVJE
Ne sme biti različnih mnenj in stališč!
ČUDNI
IZRAČUNI
Pred
kratkim je ne­
ki
kočevski avtomobilist
imel
majhen karambol.
Opraskal je malo prvi in
zadnji blatnik svojega fička. In potem se je poza­
nimal, koliko bi stalo po­
pravilo. Pri Avto Kočevje
so mu dejali, da bi velja­
lo 45 — 50000 starih din.
Privatni avtomehanik Henigman iz Dolenje vasi je
izračunal, da bi stalo po­
pravilo 11-000 starih dinPozanimal se je še v de­
lavnici T N Z v Ljubljani na
Vodovodni cesti, kjer so
mu naračunali 8 — 9.000
starih
din. Končno je
vpraša! še pri nekomu, ki
nima obrti in ta mu je
dejal, da mu popravi vse
skupaj za 5.000 starih din
Avtomobilista
zanima,
kako so pri nas mogoče
take razlike za isto delo?
TURIZEM
IN GOSTINSTVO
IMATA MARSI­
KAJ POVEDATI
N a nedavnem plenumu o b
čev a l i , d a j e treba bolje go­ T u d i bančno — k r e d i t n i s i ­
PODJETJA, KI S O
č nskega
komiteja
Z K Ko­
s p o d a r i t i . Danes m o r a bolj­ s t e m m o r a b i t i podaljšana ro­
V torek b o v Kočevju 14.
PRISPEVALA S R E D S T V A še gospodarjenje t e m e l j i t i n a
čevje so k o m u n i s t i
razprav­
k a gospodarstva. Ustanovite­
redna seja sveta z a b l a g o v n i
ljali predvsem o smernicah
Lojze Levstik j e v razpra­ g o s p o d a r s k i h
izračunih. Po­ lji b a n k p a naj b o d o k o l e k t i ­
p r o m e t , n a k a t e r i bodo raz­
I I I . p l e n u m a i n o n j i h o v e m vi p o u d a r i l , d a m o r a j o o raz­ goji gospodarjenja v k o l e k t i - v i .
p r a v l j a l i o možnostih r a z v o j a
p r e n o s u v praktično delo t e r širjeni r e p r o d u k c i j i odločati v i h bodo še z a o s t r e n i , zna­
V l o g a i n področje dela ko­
t r g o v i n ter o gostinstvu i n t u ­
o g o s p o d a r s k i r e f o r m i . Sekre­ d e l o v n i ljudje, k i prispevajo nost p a bo p r i p o m o g l a , d a b o m u n i s t o v s t a v času reforme
rizmu. Predvidevajo, d a b o o
t a r k o m i t e j a M i r o H e g l e r j e tudi s r e d s t v a zanjo. Z e l j a p o delo učinkovitejše i n uspeš­ i n p o I I I - p l e n u m u m n o g o
gostinstvu i n t u r i z m u n a seji
v u v o d n i h besedah p o u d a r i l , i n v e s t i c i j a h je v e l i k o , sred­ nejše.
jasnejša k o t p r e j . Gospodar­
največ govora, k e r b o d o ob­
da j e p r e m a l o čutiti delo ko­ stev zanje p a r a z m e r o m a ma­
stvo, gospodarjenje i n gospo­
ravnavali
investicijski
pro­
m u n i s t o v p r i reševanju raz­ lo, zato m o r a vsak vloženi d i ­
d a r s k i rezultati so zadeva sa­
ČE BI D O S L E D N O
g r a m d o - l e t a 1970 t e r razvoj
n i h o d p r t i h vprašanj. K o j e n a r p r i n e s t i čimveč k o r i s t i .
turističnih krajev o k o l i D o l a
UPOŠTEVALI PREDPISE, m o u p r a v n i h organov, skup­
g o v o r i l o v p l i v u reforme n a U s m e r j a n j e investicij v n a j ščin i t d . Najvažnejše področ­
ob K o l p i i n Predgrađa.
NE
BI
MOGLI
GRADITI
delovne organizacije, j e po­ rentab-ilnejše objekte pa b o
je dela Z K p a s o družbeno
Jože Košir je o p o z o r i l n a e k o n o m s k i o d n o s i , se p r a v i
vedal, d a se j i h j e več znašlo ustvarjalo
presežek delovne
R a z e n tega se obeta razpra­
v manjših a l i večjih težavah. sile i n s t e m ustvarjalo ne­ nekatere težave, k i vplivajo, p r e d v s e m počutje l j u d i . K o ­
v a o u r e d i t v i d e l n a Rinži, o
T e k s t i l a n a i n P l e t i l s t v o zara­ zaposlenost. V e n d a r b o m o ­da podjetja ne^ dosegajo še m u n i s t i m o r a m o odstranjeva­
oddaji počitniškega d o m a n a
gospodarskih
rezul­ ti razna p r o t i s l o v j a , k i se po­
d i r e p r o d u k c i j s k e g a materia­ goče te l j u d i zaposliti v ter­ boljših
B e l e m Križu t e r o p r e n o s u
la, I T A S z a r a d i prodaje, R u d ­ c i a r n i h d e j a v n o s t i h
(trgovi­ tatov. T a k o n a p r i m e r še ve­ javljajo. V k o l e k t i v i h j e po­
u p r a v l j a n j a avtobusne posta­
n i k zarad] zvišanih železniš­ n i , gostinstvu, o b r t i , t u r i z m u ) dno n i določeno, kolikšen od­ trebno u s t v a r i t i vzdušje, kjer
je n a podjetje S A P L j u b l j a n a
stotek deviz ostale podjetju, bo p r e v l a d o v a l a b o r b a mnenjk i h tarif, L e s n a i n d u s t r i j a za­ i n k m e t i j stvu.
i n drugo. — O b tej priložno­
k i j i h u s t v a r i . J u g o b a n k a tu­ L e t a k o s o l a h k o sprejeti naj­
r a d i p o m a nj k a n j a strokovne­
s t i b o d o g o v o r i l i še o kočev­
Opozoril je tudi, d a imajo
ga k a d r a i t d . V vseh podjet­ starejše tovarne iztrošena i n d i še ne razdeljuje p r a v i l n o boljši s k l e p i , k i p a j i h je t r e
s k e m turističnem društvu i n
deviz, saj celo v i s o k o aktiv­ ba p o t e m t u d i uresničevati.
j i h , razen v Kemični t o v a r n i , zastarela
njegovi dejavnosti.
,
proizvodna
sred­
je še v s e preveč obrtniške stva, k e r so p r a v t a podjet­ n a podjetja n e dobe deviz,
JOŽE P R I M C
-ko
proizvodnje- N a d a l j e j e govo­ j a p r i s p e v a l a največ k aku­ k i j i h potrebujejo, d a b i lah­
ko
še
več
i
z
v
o
z
i
l
a
.
r i l o izkoriščanju obstoječih m u l a c i j i s k u p n o s t i , se p r a v i
Tudi
postopek
z a izdajo
objektov
(mlin), kmetijstvu k gradnji i n opremi n o r i h
(združ'tev E Z s K G P n i dala objektov ( p r e d v s e m t o v a r n ) gradbenega dovoljenja j e ze­
p r a v i h r e z u l t a t o v ) , združitvi po vsej državi. S t a r i m podjet­ lo čuden. T a k o zahteva grad­
šol v Kočevju, n o v i h o b l i k a h j e m zato p r i m a n j k u j e z a mo­ beni organ p r e d izdajo dovo­
N a z b o r i h volivcev, k i bodo 19. a p r i l a o b 19. u r i v šoli proge d o Novomeške ceste i n
ljenja p o t r d i l o o d banke, d a v kočevski občini v t e h d n e h ,
b i r o k r a t i z m a i n p o u d a r i l , d a d e r n i z a c i j o lastne
proizvod­
M i r k a Bračiča;
Novomeška cesta: 18. a p r i l a
je n u j n o k r e p i t i b o j m n e n j . nje. Inženir Savo Vovk j e v i m a podjetje zagotovljen k r e - bodo r a z p r a v l j a l i i n s k l e p a l i
11. Kočevje — o d m o s t u ob 19. u r i v sejni d v o r a n i ob­
V razpravi
s o s o d e l o v a l i : zvezi s t e m v r a z p r a v i pred­ d't. B a n k a p a p o t r d i l a o kre­ p r e d v s e m o g o s p o d a r s k e m i n p r i v e t e r i n a r s k i
postaji n a činske skupščine;
L o j z e L e v s t i k , Stane Lavrič, lagal, d a b i podjetja, k i so d i t u ne i z d a , če podjetje n i ­ proračunskem p o s l o v a n j u ob­ obe s t r a n i Roške ceste d o
16., 17. i n 19. Kočevje R u d ­
inž. Savo V o v k , A n a Bevc- se g r a d i l a o z i r o m a m o d e r n i ­ m a gradbenega dovoljenja!
čine letos. Z b o r i volivcev b o
križišča Tomšičeve i n Črno­ nik — Roška cesta o d križi­
V nemogoč položaj zaidejo do z a območja
Gole, Jože Košir. R u d i R a u h , z i r a l a , s p o s o j i l i plačevala viš­
p o s a m e z n i h maljske ceste, Tomšičeva ce­
A l o j z R a u h , T i l k a Kovačevič, jo stopnjo obresti o d poslov­ t u d i podjetja, k i b i hotela v o l i v n i h enot p o n a s l e d n j e m sta d o podjetja »Avto« K o ­ šča Tomšičeve ceste d o v k l j u ­
čno u p r a v n e zgradbe R u d n i k a
I v a n B r u d a r , D r a g o B e n c i n a , nega s k l a d a (7 — 10 odst.), med l e t o m p r e u s m e r i t i (za­ r a z p o r e d u :
čevje, Prešernova u l i c a , Me­ ter k o l o n i j e n a T r d n j a v i , o d
F r a n c e Žagar, Jože B e n c i n a , m e d t e m k o b i o n a , k i s o se časno aH z a stalno) sredstva
L območje Strug — 17. ap­ s t n i l o g i n Cvišlerji: 19. ap­
L o j z e Hočevar, Jože G r a b r i - m o d e r n i z i r a l a i z l a s u r i h sred­ iz enega svojega s k l a d a na r i l a ob 11. u r i v osnovni šoli, rila ob 19. u r i , d o m Dušana upravne zgradbe R u d n i k vse
hiše levo i n desno s t r a n R o ­
i z sklada
j a n i n A n d r e j M a r i n e (član stev, plačevala m i n i m a l n e ob­ d r u g i ( n a p r i m e r :
2. območje Starega loga — R e m i h a ;
ške ceste do šalke v a s i i n d o
s k u p n e porabe n a p o s l o v n i 19. a p r i l a o b 19. u r i v šoli,
CK ZKS).
resti o d poslovnega s k l a d a (1
13. Kočevje — L j u b l j a n s k a vključno
Rudniško
naselje,
siklad). Takega s k l e p a delav­
3., 4. ter 5. območje Ložin, cesta o d Cankarjeve ulice d o šalka vas: 19- a p r i l a o b 19.
odst.).
s k i svet sploh ne m o r e spre­ Stare cerkve in Slovenske va­
m o s t u leva stran, u l i c a Jože u r i k i n o d v o r a n a Šalka vas;
A n a B e v c — G o l e j e meni­ jeti, čeprav so to sredstva po­
Nesreča dveh otrok
l a , d a s t r o k o v n j a k i odhajajo djetja. Se p r a v i , d a podjetje si — 17. a p r i l a o b 10. u r i v Seško d o križišča C a n k a r j e
18. T r a t a — 19. a p r i l a o b
8. a p r i l a o b 17. u r i se j e
ve ulice, šeškova u l i c a d o k r i ­
iz podjetij, če podjetja n i m a ­ ne razpolaga s s r e d s t v i , k i j i h šoli S t a r a cerkev,
zgodila v K o p r i v n i k u huda
6. in 7. Kočevje — Ljub­ žišča
Kolodvorske
ulice z 19- u r i E l e k t r o Kočevje, v šo­
jo p r i m e r n o
u r e j e n s i s t e m je u s t v a r i l o . V t a k e m polo­
li:
p r o m e t n a nesreča. 15-letni J .
delitve po delu- P r a v i l n i k e o žaju m o r a podjetje n a p r i m e r l j a n s k a cesta o d L j u b l j a n e — v h o d o m i z K o l o d v o r s k e ulice
20- Željne i n K l i n j a vas —
O. se j e v o z i l z m o p e d o m p o
desna s t r a n d o Rožne ulice, leva stran, Tomšičeva u l i c a
nagrajevanju navadno prire­ sredstva skiadn skupne p o r a
21. a p r i l a o b 19. u r i .
K o p r i v n i k u , k o m u j e p r i hiši
Rožna
u
l
i
c
a
desna
s
t
r
a
n
d
o
do
delavnice
»Avto«
Kočevje
j a m o a l i p r e p i s u j e m o o d d r u be p u s t i t i (ne d a b i se ob­
21. Dolga v a s — 21. a p r i l a
številka 26 p r i t e k e l p r e d mo­
Gozdne uprave i n vas Mahov- ob Rinži d o m o s t u , Cankarje­
gih d e l o v n i h o r g a n i z a c i j , na­
ped 4-letni B . G . M o p e d i s t , k i mesto d a b i i m e l i v podjetju restovala) p r b a n k i , h k r a t i n i k , L j u b l j a n s k a
cesta o d va u l i c a z v h o d o m i z Tomši­ ob 19. u r i v d o m u k u l t u r e ;
23. območje M o z l j a — 17.
n i m a p o t r d i l a o z n a n j u cest- s t r o k o v n j a k e , k i b i studioz­ pa m o m r>ri bfl ~>ki najeti kre­ Rožne ulice d o m o s t u desna čeve ceste d o križišča Šeškonoprometnih
p r e d p i s o v , j e no p r i p r a v l j a l i take p r a v i l n i ­ dit, z a katerep i m o r a plače­ s t r a n , cesta n a S t a d i o n , B r a - ve* ulice: 18. a p r i l a o b 19. u r i a p r i l a o b 9. u r i v šoli;
24. območje K o p r i v n i k a —
zadel o t r o k a z l e v i m d e l o m ke i n j i h p o t e m s p r e m l j a l i vati o b r e s t i .
čičeva u l i c a i n Rožna u l i c a v d v o r a n i družbenih organiza
21. a p r i l a o b 19. u r i v šoli;
k r m i l a i n g a z b i l p o cesti. B . ter d o p o l n j e v a l i .
leva s t r a n : 19. a p r i l a o b 19.c i j ;
POČUTJE LJUDI JE
25. območje
Predgrađa —
u r i v sejni d v o r a n i občinske
G . j e b i l p r i nesreči h u d o po­
14. i n 15. Kočevje — LjubA n d r e j M a r i n e , član C K
škodovan (prepeljali so g a v Z K S , j e p o u d a r i l , d a so m i n i l i P O M E M B N O PODROČJE skupščine,
Ljanska cesta o d K o l o d v o r s k e 17. a p r i l a o b 10. u r i v zadruž­
8- in 12. Kočevje — glavna ulice d o Cankarjeve ulice le­ n o m d o m u ;
l j u b l j a n s k o bolnišnico), m o ­ časi, k o s m o n a s u b j e k t i v n i
DELA
2G. območje Kočevske R e k e
cesta o d glavnega m o s t u d o va s t r a n , K o l o d v o r s k a u l i c a
pedist p a lažje.
i n aktivistični način p r e p r i ZVEZE K O M U N I S T O V
P o d g o r s k e ulice i n nato d o do L j u b l j a n s k e ceste desna — 21. a p r i l a ob 19- u r i v pro­
Tovariš A n d r e j M a r i n e j e v kegljišča i n o b Rinži d o glav­ s t r a n do križišča šeškove uli­ svetnem d o m u :
r a z p r a v i še posebej o p o z o r i l , nega m o s t u , leva stran glav­ ce, šeškova u l i c a d o križišča
27- območje Banje loke —
da r e f o r m a nalaga d e l o v n i m ne ceste o d glavnega m o s t u K o l o d v o r s k e ulice d o križišča 24. a p r i l a o b 10. u r i v dvora­
o r g a n i z a c i j a m , n a j ustvarijo do križišča p r i s p o m e n k u i n Cankarjeve ulice desna stran ni družbenih o r g a n i z a c i j ;
tako nadgradjo, k i j i m j e ob Rinži nazaj d o glavnega i n C a n k a r j e v a u l i c a z v h o d o m
H
K D O N A S J E D A L N O T E R ? ljajo tudi v d r u g i h m e s t n i h pre­
28. območje V a s — F a r a —
vprašujejo tisti, k i s o z a r a d i n a ­
potrebna.
Nadgradnja
n i m o s t u : 19. a p r i l a o b 19. u r i . i z L j u b l j a n s k e
d e l i h , t o d a k j e d o b i j o puške?
ceste leva 24. a p r i l a o b 10. u r i v pro­
p a k p o g r a j a n i v t e j naši r u b r i k i .
•
TELEVIZORJEM
ŠKODUJE
stvar občine i n d r u g i h orga­ d o m telesne k u l t u r e ;
stran,
L
j
u
b
l
j
a
n
s
k
a
cesta
o
d
svetnem d o m u ;
Iščejo
grešnega J a n e z a ,
namesto
slaba
napetost
v
električnem
nov, a m p a k
stvar d e l o v n i h
9. in 10. Kočevje — Pod­ L j u b l j a n e leva s t r a n d o K o l o da b i hiteli napako odpraviti! T u ­
29. območ.v* O s i l n i c — 24
o m r e ž j u . S p r e j e m J e z e l o s l a b Lri
o
r
g
a
n
i
z
a
c
i
j
.
T
a
k
o
n
a
p
r
i
m
e
r
d i pohvalili s m ože koga v t e j
g
o
r
s
k
a
u
l
i
c
a
leva
i
n
desna
d v o r s k k e ulice, K o l o d v o r s k a a p r i l a o b 10. u r i v šoli i n
tudi stabilizatorji nič n e pomaga­
rubriki, oboje, hvalili
i n grajali
naj podjetja ustanavljajo l e s t r a n , T r g 3. o k t o b r a leva u l i c a leva s t r a n d o odcepa
j o . M a r s m o r e s s a m o potrošniki
30. območje Drage — 17.
p a b o m o še n a p r e j ! Naša z a h v a ­
brez vseh pravic?
take z b o r n i c e ^ d . , k i j i h po­ s t r a n d o P o d g o r s k e ulice i n p r o t i T e k s t i l a n i , nato K o l o ­ a p r i l a ob 10. u r i v k r a j e v n e m
la vsem, k i so kritiko prav r a ­
•
P O Ž I G A N J E T R S J A i n bičja
trebujejo i n k i j i m k o r i s t i j o . Reška cesta d o lovske koče: d v o r s k a u l i c a d o železniške u r a d u .
zumeli i n postorili tisto, k a r je
o b Rinži p r i Športnem
stadionu
:
Razpored zborov volivcev v občini Kočevje
D R O B N E IZ KOČEVJA
bilo
treba!
je navadno pobalinstvo.
Ponavlja
•
Z ZRAČNIMI
PUŠKAMI
se
se ž e n e k a j l e t s e m ! L e t o s j e s
spet s p r a v l j a j o fantiči p o s p r e h a ­
trsjem i n bičjem zgorelo tudi ne­
jališčih v G a j u n a d p t i c e .
Pred
kaj smrek i n okrasnih dreves v
n j i m i n i v a r n o prav nič, tudi pti­
parku. Neznani zlikovci so s po­
c e p e v k e n e ! čudno, d aše n i pri­
žiganjem uničili t u d i g n e z d a d i v šlo d o kakšne nesreče! M o r d a p a
jih r a c , k i s o bile lepa posebnost.
b i b i l o t r e b a u v e s t i ostrejšo k o n ­
P a čeprav počno takšne objestno­
t r o l o n a d zračnimi
puškami, k i sti m l a d o l e t n i k i , je p o t r e b n a k a ­
jih imajo nekatere sindikalne p o ­
z e n ! T u d i starši s o o d g o v o r n i z a
družnice? M l a d i » l o v c i « s e p o j a v ­
svoje otroke!
(
JVO PIRKOVIČ
CERDOVIUMIMIO
UPRAVA DOMA TELESNE KULTURE
IN ŠPORTNIH OBJEKTOV KOČEVJE
SPOROČA,
da se b o v bodoče strogo ravnala po občinskem
o d l o k u glede varstva p a r k a , športnih igrišč i n
sprehajališč v » G A J U « .
S t e m v zvozi p r o s i m o starše, d a opozarjajo
svoje otroke n a vsebino o p o z o r i l n i h tabel, k i
bodo razobešene v p a r k u .
K e r kljub v s e m prošnjam i n p r o m e t n i m
z n a k o m nekateri brezvestni a v t o m o b i l i s t i še
vedno vozijo p o p a r k u , je b i l a u p r a v a prisilje­
n a postaviti zaporne stebričke n a nekatera
pota.
U p o r a b a športnih igrišč i n naprav n i dovo­
ljena brez predhodne odobritve uprave. T o ve­
lja za klube, društva i n vse dosedanje koristnike.
s
S m a t r a m o , d a b o d o občani i n v s i d r u g i z
r a z u m e v a n j e m sprejeli naše sporočilo, k e r je
končno v k o r i s t vsakega občana, d a čuvamo
podobo mesta i n šnortnega centra, za katerega
je skupnost že veliko žrtvovala.
UPRAVA
Začel se je učiti ruščine, s i naku­
pil knjig i n študiral rusko pretek­
lost i n k u l t u r o . I n zakaj ne črno­
gorske? N e m o r e m o si tega razlo. žiti drugače, k a k o r d a je zdravnik
I postal avstrijski v o h u n n a cetinjs k e m d v o r u . Najbolje b o m o stvari
razumeli, če d o d a m o m a j h n o pojas­
nilo.
K a r l a Andrijaniča, kjer j o z zgodbo
Draškovski zdravnik se je poro­
v r e d še danes hranijo.
čil z bratovo hčerko M a t i l d o , p o t e m
Seveda je avstrijska vlada vede­ ko j o je ozdravil nevarne bolezni.
la, d a r u s k i m n a m e r a m n a B a l k a n u »Rešil si jo, p a naj b o tvoja,« m u je
lahko najuspešneje prisluškuje prav rekel srečni oče, sodnik dr. F r a n c
n a črnogorskem d v o r u . S v o j e m u po­ K s a v e r v N o v e m mestu.
slaniku je naročila, naj čim več štabni z d r a v n i k j e i m e l dve se­
zahaja k N i k i t i kvartat. P r e b r i s a n i stri, A n o i n M i c i . A n a a l i N e t i ,
vladar je seveda takoj razumel, kot so j o d o m a klicali, se je poroči­
Črna g o r a je b i l a takrat privesek, kakšne karte zanimajo avstrijskega
la z z n a m e n i t i m t o l m i n s k i m p o m o r ­
stražar i n opazovalec carske Rusije diplomata. Posadil ga je p r e d veli­
ščakom A n t o n o m H a u s o m . Zanj je
n a B a l k a n u . Besedo »državni bud­ ko zrcalo i n m u n e s r a m n o gledal v
cesar posebej ustanovil naslov »veli­
žet«, so Črnogorci prvič slišali in se igro, d o b r o vedoč, d a m u žrtev ne
kega admirala«, k e r avstrijska m o r ­
je ustrašili m e n d a šele 1. 1912. Prej sme pobegniti. Poslanik je na D u ­
narica n i poznala več k o t admirale.
je bilo državno gospodarstvo zelo naj obupan sporočil, d a bo njegovo
H a u s o v i otroci so postali pozneje
preprosto: c a r je poslal N i k i t i vsa­ kvartanje na Cetinju Avstrijo dra­
nacisti in ob k o n c u druge vojne zapu­
ko leto zaboj denarja i n r u s k i h me- go veljalo
stili d o m o v i n o .
dalij,
denar z a domače, odliko­
D v o r n i z d r a v n i k je b i l d u n a j s k i
vanja z a tuje dolgove. K n e z s i je od- vladi
seveda
mnogo
zapeljivejša
M i c i T r e n z je vzela j u r i s t a Aloj­
delil najprej sebi i n z a državne po­ priložnost o d poklicnega d i p l o m a ­ za Keslerja, sina vandrovskega k o ­
trebe, ostanek p a p o d staro lipo, ta. T a k o lahko sedaj r a z u m e m o , za­ vača iz čeških Sudetov, k i se je b i l
p o d katero j e . opravljal vladarske kaj se je avstrijski štabni z d r a v n i k oženil in naselil v Šentjerneju. T u j i
posle, r a z d e l i l ' poglavarjem g o r s k i h j na črnogorskem d v o r u začel učiti kovač, k i je p o sejmovih p r o d a j a l
plemen. B i l je s k o p u h , k i svojih ruščine i n se zanimati za c a r s k o dr­ ključavnice, se n i b i l n i k o l i čisto pri­
doJgov n i plačeval. S v o j e m u b r i v c u ža v o ' i n ne za č r n o goro.
vadil našemu jeziku, s i n p a je po
na Dunaju, k i bi r a d plačilo, je de­
Po p o v r a t k u n a D r a š k o v e c , je materi Pirčevi postal zaveden Slo­
jal, da je lahko ponosen, d a sme za­ štabni zdravnik tudi kmete zdravil venec. Iz protesta proti nemčurstonj briti vladarja. Z a potovanje n a po vojaško: z odvajalno k u h i n j s k o s k i m profesorjem v N o v e m mestu
Dunaj si je bil do T r s t a naročil p r i sodo, p o d o b n o kot so v hrvaško ogr­ je nekoč z d v e m a sošolcema demon­
avstrijskem L l o v d u posebno ladjo. s k i polovici monarhije imeli za vsestrativno zapustil gimnazijo. Ravna­
K o pa je d o b i l že drugi ali tretji opo­ vojaške bolezni »lake cipele«, kot telj se je, prestrašen zavoljo prete­
m i n , naj vožnjo plača, je lastni­ so imenovali r i c i n u s o v o olje. O dra- čega škandala pognal s kočijo za be­
k o m ladje razdelil r u s k a o d l i k o v a ­ škovskem u n i v e r z a l n e m z d r a v i l u , k i guni. Iskal j i h je p o d o m o v i h , .i in
nja. D o b i l j o je takrat tudi oče poz­ ga je dobil vsak b o l n i k p a p i r n a t o na poti na H r v a š k o dohitel i n prego­
nejšega
novomeškega
lekarnarja škatljico, s o krožile anekdote.
voril, d a so se v r n i l i .
I
OBČNI ZBOR T D RIBNICA
Turizem v deželi suhe robe
Na
nedavnem
občnem
z b o r u Turističnega društ­
va R i b n i c a
so turistični
delavci sprejeli zelo obši­
ren
program.
T a k o so
sklenili, d a b o d o p o s t a v i l i
turistični zemljevid »deže­
le suhe robe«
tudi na
šmalčevi hiš; s r e d i R i b n i ­
ce, m e d t e m k o so enega
že n a b e n c i n s k i črpalki.
O k r e p i l i b o d o sodelovanje
s s o s e d n i m i turističnimi
društvi,
z muzealci, j a -
Trgovina z medom
V R i b n i c i že nekaj časa ak­
tivno deluje društvo čebelar­
jev, v k a t e r e m sodelujejo v s i
čebelarji. Društvo i m a v R i b ­
n i c i svojo trgovino, k j e r pro­
dajajo m e d i n predmete, k i
j i h čebelar p r i d e l u potrebu­
je. P o konkurenčnih
cenah
prodajajo zelo o k u s e n narav­
n i med-
Sodražica: 230.000
din za Indijo
Z b i r a n j e pomoči, p r i kate­
r e m sodelujejo Rdeči križ,
Socialistična zveza i n sindi­
kalne podružnice, za gladujo
če v I n d i j i v ribniški obč ni
lepo napreduje. U s p e h je že
do sedaj lep, saj so samo n a
področju R K Sodražica zbra­
li n a d 230.000 s t a r i h dinarjev.
!
m a r j i, lovci, ribiči, s ta­
b o r n i k i , športnimi društvi,
z občinsko skupščino, s
S Z D L in z drugimi. Z a
boljše sodelovanje so za­
dolžili sekcijo za p r o p a ­
gando. S k l e n i l i so še, d a
bodo p o m a g a l i z nasveti
tudi gostincem, k i j i h bo­
do obveščali o p r i p o m b a h
turistov i n izletnikov.
da bodo še naprej olepševali R i b n i c o z g r e d i c a m i
in o k r a s n i m drevjem ozi­
roma
grmičevjem
itd.
S k l e n i l i so tudi, d a bodo
na vsaki seji pregledali,
kako so izpolnili sklepe
prejšne seje.
Turistični delavci se bo­
do zavzemali še, d a b i se
industrija preselila iz R i b ­
nice, d a bosta urejena ce­
sta i n t r g p r i s p o m e n i k u
p r e d v h o d o m v grad, d a
b i R i b n i c a i m e l a popoldne
in zvečer čuvaja, d a b o d o
urejeni p a r k i r n i p r o s t o r i ,
da b o R i b n i c a čimlepše
urejena, d a b o d o še na­
prej pospeševali
spominkarstvo i n domačo obrt,
G r a d n j a nove šole v R i b ­
nici lepo napreduje. Iz
temeljev je zrastlo že pre­
cej zidu, k i daje podobo
novega poslopja. L e p o vre­
me omogoča graditeljem,
da gre gradnja po načrtu,
po k a t e r e m bo šola d o ­
grajena do k o n c a leta.
ŠOLA RASTE
Za pokopališče
največ Breg in
Dolenji Lazi
Poročali smo že, d a so
na pobudo krajevne skup­
K r a j e v n a organizacija Z B v
nosti R i b n i c a začeli na ob­
R i b n i c i p r i r e j a s r e d i m a j a močjih krajevnih skupno­
d v o d n e v n i izlet. Udeleženci s i sti R i b n i c a , Dolenji Lazi,
bodo ogledali zloglasni tabo­ B u k o v i c a ,
Gorica
vas,
rišči G o n a r s i n V i s c o ter gre- N e m š k a vas i n Lipovec
doč o b i s k a l i -Gorico, B e n e t k e
'zbirati krajevni samopri­
i n T r s t . Z a izlet je v e l i k o za­ spevek za povečavo poko­
n i m a n j e . V s i interesenti s i pališča v Hrovači. Prebi­
m o r a j o pravočasno o s k r b e t i valci Brega, Dolenjih Lap o 2 fotografiji, moški, mlaj­ E O V i n Zapuž so do zdaj
ši k o t ' 5 5 let, p a tudi p o t r d i l o , z b r a l i 120.000 dinarjev in
da so izročili vojaško knjiži­ 19 kubičnih metrov lesa.
co v o j n e m u odseku.
V . P. N a pokopališču že delajo.
V maju na izlet!
Sodražica postaja iz leta v leto pomembnejši turistični k r a j in se je po vojni zelo
spremenila. S k o r a j v celoti je na novo pozidana, zrastla p a je tudi industrija.
Asfaltirane ceste po trgu dajejo k r a j u mestno podobo. Iz Sodražice vodijo pota
na Slemena, p r o t i K a d i c a m , kjer so znani slapovi, p r o t i Loškemu p o t o k u , kjer s i
turizem počasi, a vztrajno utira pot, i n na T r a v n o goro, k a m o r nameravajo po­
tegniti vlečnico ( F o t o : D. M o h a r )
Ortneško TD o Grmadi
Turistično društvo »Grma­
da« se j e p o 2 l e t i h spet zbra­
lo n a občni zbor. Članov je
zdaj več, p a t u d i turistični
obisk v d o m u f n a G r m a d i se
je povečal. N a z b o r u so skle­
n i l i , d a bodo letos, k o poteka
10-letnica društva, nadaljevali
z gradnjo d o m a . R a d i b i do­
g r a d i l i p r o s t o r za prenočišča,
saj p o n j i h zelo povprašujejo
obiskovalci.
Predsednik
je
predvajal
na zboru
svojo
z b i r k o b a r v n i h diapozitivov
iz okolice Sodražica, R i b n i c e
i n V e l i k i h Lašč. N a z b o r u so
pohvalili upravnika doma na
G r m a d i , k i z g o s t i n s k i m ko-
Ortneške serpentine
so nevarne
T o l e naj b i bilo novo kegljišče v R i b n i c i . V e n d a r pa je m a l o verjetno, da bodo
Ribničani kdaj v tej stavbi kegljali. Naročnik gradnje, m e n d a je to domači
Partizan, dolguje namreč S G P G r a d b e n i k u za doslej opravljena dela okoli 4 mili­
jone starih d i n . V s e kaže, d a bo G r a d b e n i k zaradi neplačanih računov stavbo
p r o d a l in d a bo v njej skladišče enega domačih podjetij. ( F o t o : J . P r i m e )
M o d e r n i z i r a n a cesta je od
žlebiča p a vse do Lašč p o l n a
o s t r i h i n d v o j n i h ovinkov, k i
so zelo n e v a r n i . N e v a r n o s t je
t o l i k o večja ob dežju i n ob
j u t r i h , k o še leži n a d asfal­
t o m meglica. P r e d n e d a v n i m
je prišlo že do druge s m r t n e
nesreče. Cesta je lepa, oko­
l i c a p a zelo privlačna, toda
v o z n i k i naj ne pozabijo n a
nevarnosti! V o z i j o naj pre­
vidno, p a t u d i pešci naj ho­
dijo p o s k r a j n i levi s t r a n i !
V . P.
l e k t i v o m lepo s k r b i za goste.
Z a ' p r e d s e d n i k a društva so
vnovič i z v o l i l i Lojzeta Škulja,
n o v i o d b o r p a i m a m a n j čla­
nov, k e r je b i l dosedanji pre­
velik.
V . P.
KS Grčarice ne
more brez denarja
N a seji sveta krajevne skup­
nosti v Grčaricah so v febru­
a r j u r a z p r a v l j a l i o denarju i n
o načrtih. Z a lani j i m je ob­
čina dolžna denar z a vzdrže­
vanje ceste v vas i n z a izpo­
polnitev javne
razsvetljave.
Letos b i r a d i nastavili cestar­
ja za 1,5 k m dolgo cesto skozi
vas, z n a s i p o m b i r a d i zava­
r o v a l i vaški studenec, posta­
v i l i b i javno luč v naselju G r čarske Ravne, s k r b e l i b i za
vaški k u l t u r n i d o m i n s a n i r a l i
več vaških vodnjakov. Z a vse
to potrebujejo 17.200 N d i n .
U g o t o v i l i so, d a d o b r a volja
sicer veliko zaleže, d a p a brez
denarja k l j u b t e m u ne gre . . .
Vaško pokopališče b o d o letos
uredili s prostovoljnim delom.
N o r b e r t černe
Dražje alkoholne
pijače
O d b o r n i k i občinske skup­
ščine v R i b n i c i so n a nedav­
n i seji s p r e m e n i l i p r o m e t n i
davek z a posamezne vrste p i ­
jač. P r o m e t n i davek od alko­
h o l n i h pijač v t r g o v i n i i n go­
s t i n s t v u b o odslej znašal p r i
n a r a v n e m u v i n u , p i v u i n žga­
n j u 20 odst., o d d r u g i h alko­
h o l n i h pijač p a 25 odst. Spre­
m e m b a se je takoj o d r a z i l a v
gostilnah i n t r g o v i n a h , saj se
je p i v o podražilo z a 20 S d i n
p r i s t e k l e n i c i , v i n o p a z a 50
Sdin p r i litru.
Dve zmagi
Ribničanov
Rokometni
klub
Partizana
v
R i b n i c i , k i t e k m u j e v L C L , je spom l a d a n s k o s e z o n o začel z e l o r a z ­
veseljivo,
k o je premagal
Križe
v n e d e l j o , 3. a p r i l a , z r e z u l t a t o m
31:14 ( 1 3 : 7 ) . I g r a , k i j e p r i n e s l a
p r v i d v e točki domači e k i p i , j e
b i l a o s t r a i n igralci zelo požrtvo­
valni. Gledalci so bili
zadovoljni
z domačo ekipo, k i je pokazala,
k a j z m o r e , če l e hoče.
P r e t e k l o n e d e l j o , 10. a p r i l a , s o
se Ribničani p o m e r i l i
z Rudar­
j e m II i z T r b o v e l j . T u d i t a tek­
m a je R i b n i c i p r i n e s l a d v e točki,
ki so j i h igralci priborili z uigra­
n o i g r o v s l a b e m v r e m e n u . Šte­
v i l n i g l e d a l c i s o k a r p o d dežniki
s p o d b u j a l i domače moštvo.
F. L .
Pet oziroma sedem
za
nekaj
lepih
knjig
stota kov
K o n e c leta bo izdala Prešernova družba za svoje člane
pet r e d n i h i n dve doplačilni k n j i g i :
Alojz K e s l e r je odlično končal si pripovedovali, da je n a samot­
študije v G r a d c u i n postal državni n e m Kaštelu skrival slovitega pona­
p r a v d n i k v N o v e m mestu. Hčerka rejevalca denarja Prelesnika. T o je
Ana se je poročila s p e s n i k o m Oto­ bila resnica, saj s e m našel na pod­
n o m Zupančičem, V e r a z literatom strešju s k r i t i h petnajst čisto novih
Franom Albrehtom.
avstrijskih tisočakov. B i l i so izvrst­
Draškovski z d r a v n i k je ostal s no izdelani, razen enega samega, ka­
svojo nečakinjo brez potomcev. T u ­ teremu je ponarejevalec- p o m o t o m a
di nezakonski s i n Jovo iz časov vo­ odtisnil na obeh straneh enako po­
jaške službe je k o t oficir padel v dobo.
D u b r o v n i k u s k o n j a i n se ubil, k o
K a s t e l je V a l v a s o r uvrstil m e d
h i u je b i l o k o m a j enaindvajset let. kranjske gradove p o d i m e n o m D o T r a d i c i j a z d r a v n i k a i n F e r d i n a n d a je bravca-gutenhof, čeprav leži v Šent­
Prešla n a nečaka, ženinega b r a t a jerneju, precej proč o d sosednje
dr. F e r d i n a n d a T r e n z a . O njegovi že­ Dobravice. U g a n k o si lahko razloči­
ni V i d i , a r i s t o k r a t s k i i n romantično m o samo tako, d a je b i l zgrajen k o t
^ a g i č n i d a m i iz znane hiše leskov^ višnjegorsko s p a n h e i m s k a protiogrskih Pfeiferjev, je C a n k a r nekoč de­ ska trdnjava, k i so j i h imenovali
jal, d a pretirava z lepoto. T a naj­ v tistem času zares »kaštele« ali tu­
mlajši dr. F e r d i n a n d T r e n z je b i l dol­ di »strelske dvorce«.
go z d r a v n i k v štajerskem zdravilišču
K o je več kot sto let po Valvasor­
D o b r n i , k a m o r je prihajala, bolj za­
voljo avantur i n zapravljanja de­ j u starograjski k r o n i s t A n t o n B r e narja kot iskat zdravja, beograjska ckerfeld kranjskega zgodovinarja i n
dopolnjeval, je z a m a n
n o v o s a d s k a čaršijska gospoda, topografa
razvajena v pariškem okusu, č e ­ iskal dvorec D o b r a v c o . Ime je bilo že
prav je kazalo, d a bo ostal draškov- pozabljeno, o z i r o m a verjetneje niko­
?
grad k m a l u brez gospodarja, si li v vsakdanji rabi. V zadregi se je
kupil topliški z d r a v n i k v šentjer- odločil za D o b r a v o p o d H m e l j n i k o m .
£ Ju star fevdalni dvorec K a s t e l . T o je očitno napak, saj n i hmeljni•fsradba, k i se vsaj o d V a l v a s o r j e- ška D o b r a v a niti v ravnini sredi
^ n časov n i spremenila, je ležala n a polj niti dve d o b r i milji o d Novega
*J Jlepšem p r o s t o r u n a zahodnem mesta, k o t najdemo zapisano p r i
robu vasi. Starinske hiše, k i so j o v V a l v a s o r j u ; pač p a p r i d e m o s tako
zadnji vojni požgali N e m c i , n e b i ma- m e r o zares prav v »Šentjernej n a
^ l domačin za bivališče. Ljudje so se polju«, če računamo, d a je m e r i l a
» a izogibali zavoljo starih čudnih .avstrijska m i l j a 7,585 k i l o m e t r a .
govoric, k i so tudi n a m p a s t i r j e m
N o v i kastelski gospodar si je p r i ­
i s k a l e razburljive privide, d a s m o dobil pozneje še Gagernov sivi š r a j gmotnemu bivališču p r i vaški gmaj- b a r s k i t u r n , nekoč d o m Anastazija
* o d daleč s k a m e n j e m pobijali ši- Griina-Auersperga n a d L e s k o v c e m
° d Jožefa Bušiča, poštnega rav­ p r i K r š k e m . Varčni z d r a v n i k , k i je
natelja v L j u b l j a n i , s i ga je sredi živel edini b r i g i , d a p r e s k r b i t r i ot­
prejšnjega stoletja p r i d o b i l obogate- roke, je svoje p r i h r a n k e posojal
mesar A n t o n M a j zel j . O n j e m so obubožani
g r o f i c i Adaschv, ženi
l n
k i
J e
e
a
a
u
znamenitega pisatelja F r i d e r i k a G a ­
g a m a n a Šrajbarskem turnu, do­
kler se n i neki d a n na njeno m o ­
gočno graščino prepisal i n je odšla
beraška grofica s culico po svetu.
N e k o drugo ime iz r o d u Trenzev
je poseglo, kot b o m o slišali, glob­
lje i n nevarne je v zgodovino naše
osvobodilne vstaje: brat kastelskega lastnika inženir Avgust T r e n z , k i
n a m je edini postajal zares neva­
ren i n k i se pozneje povzpne celo
v vrhove nemško d o m o b r a n s k e de­
žele generala R u p n i k a v Ljubljani.
O
MOKRIŠKIH IN T U R N S K I H
GAGERNIH
Titanske zemeljske moči, k i so
p r e d d a v n i m i milijoni let nagubale
in izoblikovale gorsko verigo G o r ­
jancev, so s to p r i r o d n o pregrajo
začrtale človeku večno mejo m e d
d v e m a deželama. T e m u neuničlji­
v e m u p r i r o d n e m u l i m e s u se b o d o
m o r a l i p r i l a g o d i t i v s i tokovi zgodo­
vine. Prav iste tektonske sile p a
so uvidevno pustile m e d Savo i n
z a d n j i m i o b r o n k i Gorjancev široka
naravna vrata, skozi katera si je že
v sivi d a v n i n i u t r l a p r e h o d velika
cesta narodov z V z h o d a n a Z a h o d .
T o p r i r o d n o ožino je v stoletjih p r ­
vega železa zapirala mogočna ilir­
ska i n pozneje r i m s k a trdnjava p r i
V e l i k i h M a l e n c a h . K o p a so v sred­
n j e m v e k u skozi tesen vdrle Alaho­
ve turške tolpe, je n e k o l i k o v z h o d ­
ne je, verjetno n a temeljih kakega
starega antičnega a l i m o r d a kasnej­
šega srednjeveškega kaštela, zrasel
slikovit g r a d M o k r i c e , k i s t r e m i
t r d n j a v s k i m i stolpi še vedno n e m o
straži ob m o d e r n i cesti n a r o d o v .
REDNA
KNJIŽNA
ZBIRKA:
1. Prešernov -koledar 1967 b o obsežnejši o d dosedanjih,
Z a r a d i a k t u a l n i h člankov i n d r u g i h p r i s p e v k o v l i t e r a r n e ,
poučne, zabavne i n praktične v r e d n o s t i b o i m e l zopet
trajno vrednost.
2. S m i l j a n R o z m a n : »Poletje« — r o m a n , k i o b r a v n a v a
značaije t r e h m l a d i h fantov, k i se križajo v o d n o s u d o
dekleta.
3. A n t o n P. Čehov: »Dvoboj«. Z g o d b a je zapletena
o k r o g nesrečne, odmirajoče l j u b e z n i m e d sicer akadem­
s k o izobraženim, s s k r a j n o l a h k o m i s e l n i m , s u r o v i m za­
pel j i v c e m (prevedel J o s i p V i d m a r ) .
4. Vera In Aleš B e b l e r : »Otroci zemlje i n morja« —
potopis, napet k o t r o m a n , z a n i m i v k o t p o t o p i s i n poučen
kot znanstvena r a z p r a v a . K n j i g a b o bogato i l u s t r i r a n a z
m n o g i m i p o s n e t k i indonezijskega življenja i n dela.
5. D r . E m i l i j a n Cevc: »Slovenska umetnost«. B r a l c i
b o d o d o b i l i s t e m p o l j u d n o n a p i s a n i m d e l o m vpogled v
okolje, v k a t e r e m se je p o r a j a l a naša u m e t n o s t s k o z i sto­
letja. D e l o b o še posebno k o r i s t n o z a učečo se m l a d i n o .
K n j i g a b o i m e l a 32 s t r a n i s l i k v b a k r o t i s k u i n 16 s t r a n i
v b a r v n e m t i s k u najznamenitejših naših u m e t n i n .
DOPLAČILNI
KNJIGI:
1. Janez T r d i n a : »Bajke«, i l u s t r i r a n a m l a d i n s k a k n j i g a ,
k i j o bodo z enakim zanimanjem b r a l i tudi odrasli.
2. E . Rackvvitz: »Tuji svetovi — neznana morja«, —
p o l j u d n a zgodovina o d k r i t i j , k i se bere k o t najbolj napet
roman
Z a članarino 12 N d i
bodo prejelj člani 5 Knjig, z *
20 N d i n p a 7 k n j i g . — Če p a doplačajo 8 o z i r o m a 12 N d i n ,
dobijo knjige t r d o vezane i n p r i m e r n e z a vsako knjižnico.
Če ne veste z a p o v e r j e n i k a , vplačajte članarino ' n a na­
slov: Prešernova družba, L J u b l j a n a , p. p. 61/1.
n
Žetev na Čatežu: 45000 cvetov
Kmetijska zadruga Brežice povečuje vrtnarijo — Poleg rastlinjakov so uredili
nizke tople grede za vzgojo sadik — Na leto jih bo zraslo po 900.000 —
V rastlinjaku bujno uspevajo kumare in jih bodo pridelali 140 ton — Na
zunanjih površinah imajo namakalni sistem za 50 hektarov
N a čateški v r t n a r i j i je veli­
ko novega -n k d o r nekaj me­
secev n i b i l t a m , b o o b po­
n o v n e m o b i s k u prijetno pre­
senečen. Poleg
rastlinjakov
so m e d t e m u r e d i l i n i z k e top­
le grede, v k a t e r i h že vzgaja­
jo sadike za zunanjo proiz­
vodnjo. N i z k e grede obsegajo
1200 k v a d r a t n i h m e t r o v . V
n j i h bodo vsako p o m l a d goji­
l i sadike za -lastne p o r e b e i n
delno t u d i z a prodajo. Jeseni
bo sadike zamenjala solata.
600 k v a d r a t n i h m e t r o v n i z k i h
gred ogrevajo s t e r m a l n o vo­
do, p r a v tolikšna površ-'na p a
je brez ogrevanja
f
Druga
pomembna
novost
na v r t n a r i j i je s i l n i c a z a s i ­
ljenje
ranega k r o m p i r j a n a
kali'.ev. Jeseni b o v njej skla­
dišče za gomoljnice i n k o r e n čnice, p o z i m i p a jo bodo lah­
k o i z k o r i s t i l i za siljenje radiča- L e t n a zmogljivost silni­
ce znaša 10 vagonov krompir­
ja za siljenje i n 15 vagonov
gomoljmc
Izredno k o r i s t n a p r i d o b i t e v
je t u d i z u n a n j i n a m a k a l n i s i ­
stem za površino 50 h e k t a r o v .
N a m a k a l n a mreža je urejena
tako, d a naenkrat l a h k o na­
m a k a j o 2 h e k t a r a zemljišča.
N a n o v o so n a v r t n a r i j i po­
stavili skladišče za p r i d e l k e ,
garaže za k m e t i j s k e stroje, za
delavce pa k u h i n j o , j e d i l n i c o
k o p a l n i c e i n garderobe. V vse
te objekte je k m e t i j s k a za­
druga vložila 1,700.000 N d i n .
OD M A R C A DO JULIJA
K U M A R E - OD N O V E M ­
BRA DO J A N U A R J A
PARADIŽNIK
O t e m , k o l i k o b o d o letos
p r i d e l a l i , m i je m e d spreho­
d o m po b u j n i h r a s t l i n j a k i h
sprot; razlagal u p r a v n i k vrt­
narije
tov. M o h o r . Izredno
bogat
pridelek
obetajo k u ­
mare, k i rastejo n a površini
8.000 k v a d r a t n i h metrov. P r ­
ve plodove so začeli trgati 10.
m a r c a . Rodnost bo trajala do
srede j u l i j a i n d o t a k r a t p r i ­
čakujejo, d a j i h bodo natrga­
li i n p r o d a l i 140 ton. Tedaj bo
zaključen p o m l a d a n s k i tur­
nus i n n a teh površinah bodo
jeseni
posadilli
paradižnik.
Plodov: bodo začeli zoreti v
n o v e m b r u . Paradižnikova le­
tina bo končana s r e d i januar­
j a 1967. Računajo, d a bo p r i ­
delek znašal o k r o g 25 tonV r a s t l i n j a k i h imajo n a 20
a r i h zasejane cvetlice, pred­
vsem nageljčke i n vrtnice.
Razcvetajo se vsak d a n i n
vsak d a n s p r o t i j i h tudi po­
reže jo V zasteklenih gredah
se o d zime do zgodnje pom­
l a d i razcvete n a tisoče .cve­
tov, za katere je vedno dovolj
odjemalcev. Letos bodo vzgo­
j i l i 25.000 cvetov nageljčkov
i n b l i z u 20.000 cvetov p r e k r a s ­
nih vrtnic.
T u d i asparagus
goje v t o p l i h gredah, saj je
nepogrešljiv dodatek k šop­
k o m . N a r e z a l i ga bodo 600
do 700 k g . V r a s t l i n j a k u vzga­
jajo še lončnice i n za letos
predvidevajo,
da j i h bodo
i m e l i za prodajo že 10.000.
Tople grede n a Čatežu do­
polnjujejo
obsežne
zunanje
površine, kjer p r i d e l k i ne
prehitevajo l e t n i h časov. Le­
tos bodo
posadili
zgodnji
k r o m p i r na 6 h e k t a r i h . V s e h
z u n a n j i h obdelanih površin je
20 hektarov. N a 3 ha raste
por, na 2 h a bo solata, na 2
2 h a p a p r i k a , na d r u g i h povr­
šinah p a bo usneval oaradižnik. ohrovt. radič, rdeča pes r . šo nača i n druge po vrtni­
ne. V r t n a r i j a se bo še širila,
saj j i p r i p a d a 53 ha zemljišč.
N a n e k a t e r i h zemljiščih so še
poljske
kulture, drugod pa
t r a v n i k i . Počasi jih bodo p r i ­
p r a v i l i n a zahtevnejšo proiz­
vodnjo, saj čateški v r t o v i vsa­
ko leto oovečujeio obseg.
:
Zvočniki s k o m b i j a so m i n u l i teden na Bizeljskem hitro
p r i v a b i l i mladino, saj so napovedali nastop artistične
skupine »Variete mvstic«, k i je gostovala nekaj dni
prej v D o b o v i (Foto: J . T e p p e v )
»Pota bomo
popravljali vsi!«
N a B i z e l j s k e m so občani
s k l e n i l i , d a bo vsakdo i z m e d
n j i h p r i s p e v a l delež za kra­
jevno skupnost, k i je prevze­
la s k r b za vaške p o t i . Posest­
n i k i m o r a j o za vsak hektar
zemljišča
plačati
prispevek
20 N d i n a l i p a ta prispevek
nadomestiti s prostovoljnim
d e l o m . Z a 20 N d i n morajo
delati 10 u r .
K r a j e v n a s k u p n o s t bo letos
z b r a l a precej denarja za ko­
m u n a l n e potrebe, k i seveda
niso majhne. K m e t j e iz 4.
davčnega okoliša bodo p r i ­
spevali 6 odst. od katastrske­
ga d o h o d k a ne glede n a to,
v k a t e r e m okolišu prebivajo.
Obrtniki
bodo
prispevali
2 odst. o d letnega d a v k a , v s i
zaposleni p a 1 odst. o d me­
sečnega osebnega d o h o d k a .
Jutri bo predaval
Franček Bohanec
J u t r i , 15- a p r i l a , b o v B r e ­
žicah
ponovno
predavanje
F r a n c k a B o h a n c a o vlogi dru­
žbeno političnih organizacij
v d e l o v n i h kolektivih'. Preda­
vanje je o r g a n i z i r a l občinski
.sindikalni svet, namenjeno pa
je izobraževanju s i n d i k a l n i h
vodstev.
Kakšni bodo davki?
Na
sobotnem
posvetova­
n j u z o b r t n i k i , k i ga je s k l i ­
cala občinska
skupščina
v
Brežicah, so g o v o r i l i o davčn ' h olajšavah i n obveznostih
v letošnjem letu. M e d d r u g i m
so r a z p r a v l j a l i t u d i o posa­
meznih obrtnikih i n njihovih
obveznostih, o r e g i s t r a c i j i ra­
čunov in p o d o b n e m .
J.
T.
V r t n a r s k i tehničarki A n k i B a l o n o v i mineva delovni čas m e d cveticami, k i j i h z
ljubeznijo vzgaja v rastlinjakih na Čatežu. N a sliki jo v i d i m o v oddelku za lončni­
ce (Foto: J . Teppev)
Pekle iz kovinarske delavnice
V Kovinoplastu na Jesenicah delajo štiri tovarišice — Delo v tej stroki jih
veseli in ne bi rade menjale poklica
V obrtni delavnici Kovirioplasta n a d o l e n j s k i h Jeseni­
cah delajo m e d k o v i n a r j i t u ­
d i štiri tovarišice. Srečanje z
ženskami n a teh d e l o v n i h me­
stih je s k o r a j d a nenavadno,
toda same ne m i s l i j o tako
»Kaj vas je p r i v e d l o sem?«
vprašam najmlajšo, Angelco
Povhovo.
»Najbrž to. d a s e m d o m a iz
R i b n i c e i n d a s e m želela do­
biti delo k a r najbTiže doma.«
»Pa se d o b r o počutite v.
tem poklicu?«
»Zelo s e m zadovoljna i n
b o m tu tudi vztrajala.«
»Koliko ste stari?«
»Sedemnajst let.«
»Je
tev?«
to
vaša
prva
zaposli­
»Ne- K o s e m z a p u s t i l a šol­
ske k l o p i , s e m d o b i l a delo
v brežiški o p e k a r n i . V službo
sem se v o z i l a s k o l e s o m pri­
bližno 12 k i l o m e t r o v daleč.
N a pot s e m m o r a l a vsako
j u t r o m ob v s a k e m v r e m e n u .
Z a r a d i tega s e m zbolela. P a
tudi delo je b i l o t a m težje
k a k o r tukaj N a srečo s e m
zvedela za prosto delovno me­
sto v K o v i n o p l a s t u i n res
sem d o b i l a zaposlitev. Sode­
lavci so me lepo sprejeli i n
m i vedno tovariško p o m a g a l i ,
če m i delo n i šlo prav o d
rok.«
P o z a n i m a l a s e m se k a k o da­
leč l a h k o napreduje nekvalifi­
c i r a n a delavka v t e m o b r t n e m
podjetju i n povedali so m i ,
da se na p r i m e r Angelca Povhova lahko priuči ključavni­
čarskega p o k l i c a i n d a j i v
podjetju
priznajo
polovično
k v a l i f i k a c i j o . T o p a seveda
velja le znotraj delovne organ zacije.
:
»Vprašajmo se raje, kje ni tako!"
Komunisti so dolžni odločno odstranjevati vse zapreke, ki
ovirajo samoupravo — Osnovna naloga članov ZK: učiti se
zato, da bi lahko učili druge in jih usposobili za odločanje
v samoupravnih organih
V soboto, 2. a p r i l a , s m o n a raz­
širjeni
seji občinskega
komiteja
razpravljali
o
delu
komunistov
v občini v o b d o b j u po I I I . p l e n u m u
C K Z K J in po I V . p l e n a r n i seji C K
Z K S . Obe seji sta b i l i v času r e s n i h
prizadevanj za uresničitev reforme,
n j u n n a m e n p a , d a pospešita uresni­
čevanje p o l i t i k e Z K J , sprejete n a
V I I I . k o n g r e s u . Zato sta b i l a ple­
n u m a delavna i n kritična do vseh
pojavov, k i ovirajo e k o n o m s k i i n
s a m o u p r a v n i razvoj.
G r a d i v o obeh sej je b i l o v celoti
objavljeno v časopisju, po r a d i u i n
televiziji, zato ga ne b o m p o n a v l j a l ,
poskušal b o m le povedati, k a k o naj
delajo k o m u n i s t i v občini, da b i
ob p o d p o r i d e l o v n i h l j u d i z a v r n i l i
vse o d k r i t e i n p r i k r i t e poskuse za­
viranja samoupravljanja.
D e l o v n i m k o l e k t i v o m ostaja vsa­
k o leto več denarja, prav tako tudi
skupščini i n k r a j e v n i m s k u p n o s t i m .
T o p a še ne p o m e n i , da je delovni
človek d o b i l več s a m o u p r a v n i h pra­
vic Vsaj ne t a m , k j e r o delitvi od­
ločajo p o s a m e z n i k i a l i manjše sku­
pine l j u d i . K j e pa se to dogaja?
B o l j a l i m a n j v vseh d e l o v n i h orga­
nizacijah, k j e r z izgovori, da delav­
ci niso sposobni presojati, delijo
d o h o d e k d r u g i . D a se to ne dogaja,
ne m o r e m o p o t r d i t i . Naši delavci
so resnico že v e l i k o k r a t d o k a z a l i .
P r e d s t a v n i k e podjetij zelo pogosto
slišimo, k o takole govorijo:
»Jaz
n i s e m za to«, »Jaz b p m d a l t o l i k o
denarja«, »Pri m e n i je d i s c i p l i n a ,
k d o r je ne upošteva, dobi-knjižico
i n gre«. Zopet ~se boste vprašali,
kje pa je t a k o , toda "raje b o m po­
stavil vprašanje, kje n i tako.
R a z u m l j i v o je, d a so t u d i po­
j a v i , k o d e l a v c i n a p r i m e r ne r a ­
zumejo, d a je treba z a p o s l i t i stro­
kovnjake, d a p r i osebnih d o h o d k i h
m o r a j o b i t i r a z l i k e , d a so z izvo­
z o m težave i p d . , če j i m tega p r a ­
v i l n o ne obrazložijo. Ni., p a j i m
mogoče r a z u m e t i visoke osebne do­
hodke posameznikov, če niso od­
merjeni po vloženem d e l u ; tako je
t u d i z izplačili n a g r a d za razne p r a ­
vilnike,
statute,
razne
provizije,
dvomljive
kilometrine,
pretirano
službeno odsotnost i p d .
Z a r a d i tega je n u j n o , d a k o m u n i ­
sti odločno i n kritično odstranjuje­
m o vse take deformacije v o d n o s i h
do l j u d i i n do družbenega premože-
PIŠE V I N K O J U R K A S , S E K R E T A R OB­
ČINSKEGA K O M I T E J A
Z K S BREŽICE
nja. N i dovolj, da na tiho protesti­
rajo, potrebno je odločna a k c i j a
s a m o u p r a v n i h organov, k o m u n i s t i
pa so j o dolžni p o d p r e t i .
L j u d i , k i ovirajo
razčiščevanje
odnosov a l i p a so zapleteni v krše­
nje s a m o u p r a v n i h p r a v i c i n samo­
u p r a v n i h aktov, je treba k l i c a t i n a
odgovornost. V hujših p r i m e r i h je
v s e k a k o r u m e s t n a d i s c i p l i n s k a ka­
zen a l i celo izključitev iz k o l e k t i v a ,
četudi gre z a v o d i l n e l j u d i i n člane
ZK
S o d o b n i idejni boj i m a nekatere
specifičnosti i n k o m u n i s t i j i h mo­
r a m o globje - o c e n i t i . P r e d v s e m ne
b i smelo b i t i dileme, če s m o za
samoupravljanje a l i ne. S a m o u p r a v ­
ljanje s i u t i r a pot v d e l a v s k e m gi­
b a n j u vsega sveta, t u d i t a m , k j e r
s o c i a l i z e m še n i uresničen. Nevarne
so nadalje razlaga, d a so v s i seda­
nji dogodki povsem normalni, ker
v demokratični u r e d i t v i ne m o r e
b i t i drugače, i n pa razlage, da se
zaostrujejo
prot slovja
zato, ker
»partija i n država« ne držita s t v a r i
dovolj
trdno v rokah. Prvo in
d r u g o b i b i l o n e n o r m a l n o , saj sa­
mouprava
i n demokracija
nista
a n a r h i j a , »partija i n država« pa ne
n e z m o t l j i v i . Zato so za usmerjanje
našega razvoja p o k l i c a n i v s i delov­
ni ljudje. N j i m p r i p a d a čast, da
k r o j i j o svojo usodo i n postavljajo
življenjske temelje m l a d i generaciji.
V interesu d e l o v n i h ljudi k o m u ­
n i s t o m t u d i ne m o r e b i t i vseeno,
kakšna mišljenja krožijo o zveličavnosti privatne lastnine i n privatne
iniciative. Večkrat slišimo, d a je
v našem gospodarstvu vse narobe,
da ne b o m o sposobni izpeljati re­
forme
i n podobno.
Vsakodnevna
p r a k s a dokazuje, da to n i res, da
so to le sahje t i s t i h , k i si želijo
nazaj k preživelim s i s t e m o m i n od­
n o s o m , d a se za tem s k r i v a j o želje
po oblasti p r i v i l i g i r a n i h slojev, že­
lje po razcepu enotnosti jugoslo­
v a n s k i h narodov, zato da b i neka­
teri l a h k o r i b a r i l i v k a l n e m , č e n i
tako, čemu se potem proglašajo za
edino p o k l i c a n e i n dovolj pametne;
da b i v večstrankarskem s i s t e m u
i m e l i »pravično vlado v i m e n u ner
umnega ljudstva«, k o t je d e i a l tov.
Kardeli na III. plenumu C K Z K J .
N a n i z a l s e m le nekaj osnovnih
m i s l i o t e m , k a r p r i nas n i v redu.
U p a m . da b o m o n a s e s t a n k i h v ->.nril u že k o n k r e t n o s p r e g o v o r i l i k a k o
je 'glede tega v d e l o v n m organiza­
cijah m na terenu. D o tedaj pa se
skušajmo ravnati po s k l e p i h občin­
skega k o m i t e j a , k i so j i h prejele
vse osnovne organizacije i n . k i vse­
bujejo
dobre
napotke
zn dvlo.
V s k l e p i h je p r a v posebej poudar­
jeno tole: osnovna naloga Zveze
k o m u n i s t o v i n p o s a m e z n i k o v v njej
je, učiti se za to, d a b i l a h k o učili
druge i n j i h u s p o s o b i l i z a resnično
samoupravo.
:
17 letna Angelca Povhova iz
Ribnice pri Jesenicah s i je iz­
brala kovinarski poklic. Za­
poslena je pri Kovinoplastu
in pravi, da jo
delo v loj
stroki zares veseli
y (Foto: J, Teppev)
Ženske se torej m e d kovi­
n a r j i dobro počutijo- Zado­
voljne so in menijo, da je
veliko vredna zaposlitev y ne­
posredni bližini d o m a . Delov­
nih mest n i na i z b i r o , nobe­
na pa se ne želi vozitj dru­
gam.
J . T.
Ustanovljena je
nočitniska skupnost
U p r a v n i organ počitniške
s k u p n o s t i Savudrija," k i v k l j u ­
čuje G P Brežice. R u d n i k Glo­
boko, Združenje borcev N O V
in Zvezo prijateljev m l a d i n e
Brežice, je te d n i sprejel
osnutek statuta i n s k l e p o
ustanovitvi
te
skupnosti.
Osnutek predvideva; d* ix>
v svetu s k u p n o s t i zastopan
1 član občinskega s i n d i k a l ­
nega sveta, 1 predstavnik ob­
činske skupščine, člani nočitniške s k u p n o s t i pa bodo
i m e l i v t e m organu d v a zaStppnika;
Strokovnjaki
prihajajo iz šol
Brežiška občina b o letos
d o b i l a več n o v i h pedagoških
strokovnjakov* N a pedagoški
a k a d e m i j i b o končalo študij
S štipendistov, d v a štipendi­
sta p a bosta konča'a srednjo
šolo za telesno vzgojo. R a z e n
teb b o n a s t o p i l o
učiteljsko
službo še 5 d i j a k o v učitelji'
.'•-'"•a Slušatelje višj h i n sred­
n j i h šol v glavnem štipendi­
j a občinska skupščina, hefcaj
na t u d i posamezne
osnovne
šole.
;
Štovičkove umetnine v Tržiču
P r i j e t n o presenečeni so se
zbrali
ljubitelji
umetnosti
p r e t e k l i četrtek popoldne v
II. n a d s t r o p j u muzeja v Trži­
ču, kjer so ob 17. u r i sloves­
no o d p r l i razstavo
plaket,
medalj i n s k u l p t u r našega ro­
jaka akadem. kiparja Vladi­
mira
Štovička iz L e s k o v c a .
P o s p o r a z u m u m e d gorenj­
s k i m i m u z e j i so razstavo, k i
je b i l a o d 8. m a r c a v spod­
n j i h p r o s t o r i h Prešernovega
muzeja v K r a n j u , zdaj prene­
s l i v tržiški m u z e j . K u s t o s
muzeja J o s i p R a k o v e c je po­
zdravil
zbrane
domačine,
predstavnike
obč.
odbora
S Z D L Tržič, u m e t n i k a V I .
Štovička,
njegovega
brata
književnika J . Štovička i n ar­
h i t e k t a D . štovička iz Ljub­
Akademski
kipar
Vladi­
m i r Štoviček iz L e s k o v c a
je vodil obiskovalce tudi
na svoji razstavi, k i so jo
v četrtek popoldne odprli
v tržiškem muzeju.
ljane, posebej p a tudi pred­
s e d n i k a O b O S Z D L Krško Pe­
t r a Markoviča i n d i r e k t o r j a
delavske
univerze
Slavka
S m e r d e l a . V krajšem, strnje­
n e m nagovoru je podal zbra­
nim
prerez
življenjske
in
umetniške p o t i m o j s t r a VI.
štovička ter se m u h k r a t i za­
h v a l i l z a vse, k a r je doslej že
p r i s p e v a l v z a k l a d n i c o sloven­
ske i n svetovne k u l t u r e . Pev­
c i učiteljskega z b o r a S T A N E
2 A G A R , k i praznuje letos de­
setletnico svojega
plodnega
javnega dela i n združuje pevce-učitelje iz občin K r a n j ,
Škofja L o k a i n Tržič, so nato
p o v a b i l i zbrane domačine i n
Itirfrc&Gva posta med mmll
Kurirčkovi pošti bodo pio­
n i r j i i z občine Krško p o s v e ­
t i l i veliko p o z o r n o s t i , saj bo­
d o sodelovali v s i p i o n i r s k i
o d r e d i , tako, kot so se dogo­
v o r i l i n a s k u p n e m posvetova­
nju.
19. a p r i l a j o bodo sprejeli v
Gorenjem
L e s k o v c u iz r o k
sevniških pionirjev. T a k o j po
s p r e j e m u j o b o d o ^ p o n e s l i na
B o h o r , kjer bo zbor 60 pio­
nirjev iz vse občine. T e m pio­
n i r j e m bo g o v o r i l k o m a n d a n t
Kozjanskega
odreda tovariš
M a r j a n J e r i n . Sodelovali bo­
do t u d i d r u g i udeleženci bo­
jev n a B o h o r j u . O d r e d predvojaške vzgoje bo u p r i z o r i l
napad i n tako u s t v a r i l nekda­
nje vzdušje. P i o n i r j i se bodo
ob t a b o r n e m ognju poveselili
B KOTALKARJEV JE VE­
B Z A K-15 N A J DOP.I V S A K
D N O VEČ, kotalkajo p a se n a . reke izplačano nadomestik a r po a s f a l t ' r a n i h u l i c a h i n : i. T a k o so m e n i l i r u d a r j i n a
pločnikih. O t r o c i niso dovolj n e d a v n i h z b o r i h , k i j i h je
p r e u d a r n i i n k a j h i t r o lahko s k l i c a l izvršni odbor rudniš­
p r i d e do nesreče, saj je pro­ kega s ' n d i k a t a . V o z n e olajša­
met živahen. M o r d a b i kazalo ve so ukinjene, zato so me­
asfaltirati igrišče za o''-'.oj k i n i l i , da b o najpravičnije, če
i n košarko
i n dovolit n a d e b i n a d o m e s t i l o vsakdo iz­
njem tudi kotalkanje.
plačano O zadevi b o dokonč
" O P O L O V I C O N O V I H ČLA- no s k l e p a l D S .
N Q V C D S bodo v o l i l i 28. apB ZA
PLAVALNI
TEČAJ
r i l a r u d a r j i r u d n i k a na Seno­
se ogrevajo n a Senovem, k j e r
vem. V o l i t v e je r a z p i f a l D S
imajo p l a v a l n i bazen, m n o g ;
n a z a d n j i seji, z b o r i delov­
o t r o c i p a ne znajo p l a v a t i .
n i h enot, n a katerih^ so pred­
Starši se boje zanje, saj otro­
lagali k a n d i d a t e ,
p a so b i l i
be! zelo r a d i skačejo v vodo.
12. a p r i l a . Letos bodo prvič
Vroči dnevi se bližajo, zato
v o r i i t u d i svete e k o n o m s k i h
b i b i l o k a r prav, k o b i T V D
enot po dveh k a n d i d a t n i h l i ­
P a r t i z a n že z d a razmšljalo
stah: p o l o v i c o članov z a 1 le­
o p l a v a l n e m tečaju za m l a d i ­
to, drugo p o l o v i c o p a z a dve
no.
leti.
R. K .
1
;
f t e e e iz tmrsrae nmltte
B
9
UPOKOJENIH
ČLANOV
K O L E K T I V A je n a z a d n j i seji D S
prejelo
za vzorno
in
dolgoletno
delo p i s m e n a p r i z n a n j a i n denar­
ne
nagrade.
M e d upokojenca
je
b i l t u d i spoineničar Jože P r e s k a r Illia.
B K R E D I T ZA G R A D N J O STA­
N O V A N J ž e l i d o b i t i 60 č l a n o v k o ­
l e k t i v a . N a r a z p o l a g o j e o k o l i 60
rjiilijonov S d i n . O m e r i l i h z a po­
delitev
teh kreditov
bo
razprav­
ljal
U O D Sn a prihodnji seji. H k r a bodo
govorili
tudi o ureditvi
u
K a k o r ob nedavni otvoritvi razstave umetniških del akadem. k i p a r j a V l a d i m i r a
Štovička v Prešernovem muzeju v K r a n j u , tako so tudi ob otvoritvi v Tržič prene­
sene raz f ve pretekli četrtek ubrano zapeli požrtvovalni pevci Učiteljskega pev­
skega zbora S T A N E Ž A G A R iz K r a n j a v salončku prikupnega tržiškega muzeja.
Z b o r , k i slavi letos desetletnico plodnega javnega dela, v o d i prof. Peter L i p a r (na
sliki na skrajni desni), predsednik društva pa je N i k o Slapar, k i je p r e d vojno
učiteljeva! tudi na Studencu (na sliki na skrajni levi) — F o t o : T o n e Gošnik
:
DROBNE S SENOVEGA
B D E L A V S K E P R E V O Z E z av­
t o b u s i j e t o v a r n a u k i n i l a s 1. a p ­
r i l o m . O r g a n i z i r a n prevoz b o vsa­
k o leto s a m o v jesenskem i n z i m ­
skem
času. Z a p r i h o d
na
delo
u p o r a b l j a a v t o b u s e 43 o d s t . d e l a v ­
cev. Z a prevoze v m i n u l i jeseni i n
z i m i j e p l a č a l a t o v a r n a s k o r a j 14
milijonov Sdin.
goste v salonček muzeja, kjer
so u b r a n o zapeli v počastitev
razstave vrsto l e p i h p e s m i . O
z b o r u je povedal nekaj bese­
d i Tržičanom p r e d s e d n i k dru­
štva N i k o S l a p a r , d i r i g i r a l pa
je prof. Peter L i p a r , k i že
nekaj let kvalitetno v o d i pev­
ke i n pevce edinega učitelj­
skega pevskega z b o r a p r i nas.
Po k o n c e r t u je mojster štoviček v o d i l goste i n domačine
po razstavi i n s p r o t i razlagal
nastanek p o s a m e z n i h d e l . —
K a k o r s m o zvedeli, obetajo
prenesti
razstavo
tudi na
B l e d i n v škofjo L o k o , še le­
tos p a bodo razstavo v i d e l i
t u d i Kranjčani.
n
m
0
naselja p r i hotelu, o gradnji no­
v e šole n a V i d m u i n o d o g r a d i t ­
vi 24-stanovanjskega b l o k a .
B
NOV DELAVSKI SVET in
o b r a t n e D S 50 i z v o l i l i v t o v a r n i 7 .
a p r i l a . Udeležba je b i l a
zadovolji­
v a , n a n e k a t e r i h voliščih p a je
b i l a c e l o 100 o d s t . V c e l o t i j e v o ­
l i l o 94,6 o d s t . z a p o s l e n i h .
B
REKORDNA
PROIZVODNJA
je b i l a dosežena v m a r c u . V e l i k o
je p r i p o m o g e l
n a novo
vpeljani
premijski
način n a g r a j e v a n j a ,
ki
spodbuja zlasti ekonomske
enote.
•
ZARADI
TEŽJE
KRŠITVE
delovne
dolžnosti
je D S
tovarne
izključil i z k o l e k t i v a M a r t i n a F a b jančiča. I m e n o v a n i s i je p r i s v o j i l
del klobučevinastega t r a k u p r i p a ­
p i r n e m s t r o j u . S t e m je povzročil
večmilijonsko
škodo. Z a
povrni­
tev škode je t o v a r n a vložila seve­
d a še c i v i l n o t o ž b o .
in
skupno z borci obujali
spomine n a čas, k o je p r e k o
B o h o r j a šel k l i c po svobodi,
šele drugo j u t r o bodo zapu­
stili Bohor i n spremili kurir­
je p r o t i Senovem, kjer bo ob
9. u r i p r e j e m pošte. S Seno­
vega jo bodo ponesli p r e k o
Koprivnice,
Kostanjka
in
Z d o l p r o t i Krškem, kjer bo
svečan- s p r e j e m pošte s pro­
slavo. V četrtek bodo p i o n i r j i
iz Dolenje vasi p r e d a l i pošto
arliškim p i o n i r j e m . P i o n i r j i
iz Podbočja i n Kostanjevice
pa bodo 23. a p r i l a p r e d a l i po­
što šentjernejskim p i o n i r j e m ,
k i j o bodo ponesli p r o t i B e l i
krajini.
Pionirski odredi z Velikega
T r n a , R a k e , L e s k o v c a , Velike­
ga Podloga i n B r e s t a n i c e bo­
do o r g a n i z i r a l i l o k a m o pošto,
k i se bo priključila glavni v
Krškem, k j e r b o sprejem iz
vseh s m e r i 20. a p r i l a ob 1(5.
u r i . V a b i m o vse prijatelje p i ­
onirjev i n m l a d i n e , d a se ude­
leže sprejema kurirčkove po­
šte v Krškem.
D a bo pošta bolje uspela,
sodelujejo v p r i p r a v a h tudi
organizacije Z B i n Z R O P ter
o d r e d pzedvojaške vzgoje.
-ic
ikL
Zaključne prireditve jugoslovanskih pionirskih iger »KDO VEČ VE, KDO
BOLJE ZNA« v II. obdobju v krški občini obetajo mnoga zanimiva in prijetna
srečanja mladine in najmlajših — Občinska Zveza prijateljev mladine v
Krškem se je spet postavila z odličnim programom, ki ga nesebična priza­
devnost številnih aktivistov v vrstah DPM sproti uresničuje
31. m a r c a se je zbralo 66
zastopnikov pionirjev, m l a d i ­
ne i n d r u g i h na s k u p n e m po­
svetovanju, d a se pogovorijo
o zaključnih p r i r e d i t v a h v II.
o b d o b j u J P I . Sodelovali bodo
p r i vsem, k a r je predvideval
s k u p n i p r o g r a m dela z a teko­
če šolsko leto:
10. a p r i l a je b i l o tekmovanje
pionirjev i n p i o n i r k šahistov posameznikov za na­
slov p r v a k a občine;
17. a p r i l a se bodo udeležili
z m a g o v a l c i šahovskega tur­
n i r j a p o s a m e z n i k o v tekmo­
vanja zasavsko-posavske šehovske s k u p n o s t i ;
19., 20., 21. i n 23. a p r i l a bodo
s p r e j e m a l i kurirčkovo po­
što;
21. a p r i l a se bodo udeležili
ekipnega šahovskega prven-
KRATKE IZ KRŠKEGA
B J A V N O KOPALIŠČE je
začelo spet o b r a t o v a t i . Zapr­
to je b i l o dlje časa z a r a d i
okvare n a n a p r a v i z a gretje
vode. P o p r a v i l i so jo i n s t a l a ­
terji
Krško, ljudje, k i
n i m a j o k o p a l n i c , p a se" spet
l a h k o vsak petek i n soboto
kopajo<•
B REŠEVALCE P R I G R A D ­
N J I m o s t u v S a v i b o zagoto­
v i l podjetju P I O N I R p l a v a l n i
k l u b C e l u l o z a r . Reševalce bo­
do i z b r a l i iz vrst a k t i v n i h ,
starejših plavalcev- Ce b o po­
trebno, b o d o reševali gradbin­
ce, k i bodo
v vodi g r a d i l i
opornike mostu.
B DVE DRAMSKI
DELI
p r i p r a v l j a D P D S v o b o d a Krš­
ko za uprizoritev v maju. Z
o b e m a b o d o sodelovali tudi
na revijj a m a t e r s k i h gledališ­
k i h skupin Dolenjske.
fl G R A D N J A N O V E G A M O ­
S T U se spet o d v i j a hitreje,
na 'gradbišču p a je več delav­
cev. Slišati je, d a bodo uved­
l i t r o i z m e n s k o delo. Zdaj gra­
dijo temelje drugega o p o r n i ­
k a n a desnem b r e g u Save.
B KERAMIČNIH
VRCEV
v k a t e r i h so stregli v A G R O K O M B I N ATO V E M
gostišču
n a Sremiču, n i več. V i d e t i je,
da je zaleglo o p o z o r i l o v T O ­
VARIŠU, da je nepošteno zbi­
r a t i denar n a t a k nač'n. Vrči
so namreč držali samo po 9
dol., b i l i p a so t u d i sila neo­
kusni!
B T U R I S T I Č N O -ŠPORTNI
R I B N I K g r a d i ob Z d o i s k i ce­
sti Turistično društvo Krško.
Denarja je zavoljo podraž'tve
z m a n j k a l o , zato
je društvo
p r o s i l o za p r i s p e v k e t u d i sin­
d i k a l n e podružnice. V s e Krš­
ko, še posebej p a p r e d e l pro­
t i Z d o l a m , naj b o čisto i n le­
po urejeno. T o b o v d o b r o
občanov i n gostje se bodo
b T I j,se počutili!
m T R B O V E L J S K I ŠAHISTI
so p r e t e k l o soboto v tekmo­
vanju za p o k a l maršala T i t a
p r e m a g a l i Krčane s 4,5:1,5.
Krški šahisti torej n i s o us­
p e l i p o v r n i t i p o r a z a , k i so ga
p r e t r p e l i v b o j u s Trboveljčani v Zasavski ligi.
Predolgi prsti
^jdikovani člani Z B iz krške občine so se po slovesnosti na ustanovni skupščini
na kateri j i m je predsednik O b S inž. F r a n c D r a g a n p o d e l i l odlikovanja, foto­
grafirali. N a s l i k i j i h vidite skupaj s p r e d s e d n i k o m tov. D r a g a n o m . V s e m odlikov a n c e m še enkrat iskreno čestitamo! ( F o t o : K r i s t i j a n Pavliha)
m pred nami
m&~.y;.
V Podbočju i n okoliških va­
seh se je v prejšnjem tednu
zelo r a z v i l a »trgovina« s pe-r u t n i n o i n p r e k a j e n i m me­
s o m . K u p c i so p r i h a j a l i ved­
no ponoči, k o so l a s t n i k i ko­
koši i n mesa s l a d k o s p a l i . B i ­
l i so t o l i k o u v i d e v n i , d a j i h
niso h o t e l i b u d i t i i n so robo
o d n e s l i k a r brez plačila. T o
pa n i b i l o prav v a r u h o m pra­
vice v K o s t a n j e v i c i , k i so »tr­
govce« p o l o v i l i i n j i h s p r a v i l i
na varno. Verjetno bodo do­
b i l i zasluženo plačilo. Ljudje
pravijo, naj b i j i m n a sodi­
šču p o r e z a l i n a p r s t i h tisti
d e l , k i je p r e d o l g i n k i j i h za­
vaja v skušnjavo!
J . š.
stva z a naslov občinskih
ekipnjh prvakov;
6. maja bo p r v a j a v n a oddaja
»Poznaš m l a d i n s k o organi­
zacijo« z a vse osme razrede
o s n o v n i h šol v P o d b o c j u ;
8. maja se bodo vse zmago­
valne ekipe občine udeležile
t e k m o v a n j a zasavsko-posav­
ske s k u p n o s t i v Brežicah;
13. maja bo d r u g a javna od­
daja »Poznaš p i o n i r s k o or­
ganizacijo« z a 4. i n 6. razre­
de o s n o v n i h šol v L e s k o v c u ;
20. maja bo tekmovanje »Po­
znaš osnove prve pomoči i n
F R K « z a 7. razrede osnov­
n i h šol n a Senovem;
25. maja bpdo v s i p i o n i r s k i
o d r e d i p r a z n o v a l i d a n mla­
dosti v s v o j i h o d r e d i h ;
29. maja bodo s e k t o r s k a pra­
znovanja dneva m l a d o s t i i n
podelitev p r i z n a n j z a dose­
žene uspehe. P i o n i r j i se bo­
do l a h k o udeležili medna­
rodnega plavalnega m i t i n ­
ga, k i ga p r i r e j a p l a v a l n i
k l u b iz Krškega;
3. junija bo zadnja j a v n a p r i ­
reditev »Poznaš p r o m e t n e
predpise« z a 3. i n 5. razrede
. ter ocenjevalna k o l e s a r s k a
vožnja z a učence 5. razre­
dov. P r i o r g a n i z a c i j i tega
t e k m o v a n j a bo sodelovalo
A M D Krško i n k o m i s i j a za
varnost p r o m e t a p r i občin­
s k i skupščini.
I
g
jj
jj
g
g
jj
g
jj
jj
g
jj
§§
g
g
g
[
g
jj
g
jj
jj
O d 15. do 22. maja organi­
z i r a občinska zveza k u l t u r n o
p r o s v e t n i h organizacij k u l t u r ­
no revijo, k j e r bodo nastopali
m l a d i n s k i p e v s k i zborj, m l a ­
dinske dramske skupine i n
glasbena šola.
O d 21. do 28. maja bo o d
p r t a občinska p i o n i r s k a foto
razstava v K o s t a n j e v i c i , sode­
l o v a l i p a b o m o t u d i n a repu­
bliški razstavi »Pionirskj fo.
to«, k i bo prav tako v K o s t a ­
njevici.
M l a d i športniki se bodo po­
m e r i l i m e d seboj še v l a h k i
atletiki, k r o s u i n nogometu.
Udeležencem vseh tekmo­
vanj, k a k o r t u d i p r i r e d i t e l j e m
želimo mnogo uspehov. H k r a ­
ti v a b i m o vse prijatelje m l a ­
dine, d a se udeleže vseh p r i ­
reditev!
—ic
Krški plavalci
v Kranj
17. a p r i l a b o o d p o t o v a l o
iz K r ­
š k e g a 10 p i o n i r j e v i n 6 p i o n i r k , k i
se b o d o
kot predstavniki Celulozarja
udeležili
zimskega
sloven­
skega
pionirskega plavalnega pr­
v e n s t v a v K r a n j u . M l a d i krški rep r e z e n t a n t i s o z a č e l i t r e n i r a t i 9.
aprila v domačem odprtem olim­
p i j s k e m b a a i i i u , k i so ga v ta na­
men napolnili s toplo vodo.
Tre­
n i r a l i b o d o teden d n i . Pričakovati
j e , d a se b o d o v K r a n j u u v r s t i l i
n a 2. a l i 3. m e s t o .
v. n .
Končno stanovanje!
Te d n i je gradbeno podjetje »Sava« iz Krškega
začelo z gradnjo novega stolpiča za prosvetne delavce, k i so zaposleni v kostanjeviški šoli. Težke stanovanjske razmere, k i so se s k o z i več let brezupno
vlekle, bodo s t e m rešene, saj bodo praktično s t e m
v s i p r o s v e t n i delavci v lepo u r e j e n i h , s o d o b n i h stanovanjih.
P r v i b l o k z a prosvetne delavce v K o s t a n j e v i c i
je b i l zgrajen leta 1959 i n že t a k r a t je nekaj p r o svetnih delavcev ostalo z neuslišanimi prošnjami,
čakali so torej dolgo i n potrpežljivo i n bodo končno
le d o b i l i p r e p o t r e b n i življenjski i n delovni p r o s t o r ,
v k a t e r e m se bodo l a h k o z vso odgovornostjo p r i p r a v l j a l i n a vzgojiteljsko delo.
Kostanjeviška šola je letos v j u b i l e j n e m l e t u , saj
praznuje 60-letnico sedanjega šolskega p o s l o p j a i n
175-letnico šolstva v K o s t a n j e v i c i . O s r e d n j a p r o s l a v a
b o p r e d v i d o m a v s e p t e m b r u i n n a tej p r i r e d i t v i dobe
p r o s v e t n i delavci ključe o d n o v i h stanovanj.
S k l e p občinske skupščine v Krškem, d a je t r e b a
takoj z g r a d i t i stolpič za prosvetne delavce v K o s t a n j e v i c i , so kostanjeviški p r o s v e t n i delavci sprejeli
z v e l i k i m olajšanjem, h k r a t i p a k o t p r i z n a n j e n j i h o v e m u požrtvovalnemu delu.
V stolpiču b o t u d i dvoje stanovanj z a delavce
tovarne p e r i l a »Labod«.
^
• B B B B l i B B B j B l B B B
^ £ 8 T I
Z
'
Zadruga in kmet v dveh taborili?
Na razširjeni seji občinskega odbora SZDL so 4. aprila prisostvovali kmetje
in predstavniki zadruge — Obravnavali so razvojne poti kmetijstva v občini
— Skupen razgovor je pomagal razčistiti vrsto nesporazumov med zadrugo
in kmeti
Ostre r a z p r a v e n a z b o r i h k r a t r a z p r a v l j a l o n j e m , ven­ morali v sevniški občini bolj
volivcev, naperjene protj za­ dar ga je začasno odložil, k e r usmeriti na kooperacijo. Za­
d r u g i i n razlaščanju k m e t o v m e n i , d a b i ga moral} obrav­ druga je žal vse svoje sile
v L : k i , n a K o m p o l j u i n d r u ­ navati prej še z b o r i volivcev. prevoč osredotočila n a lastno
god, so dale p o b u d o , d a je
proizvodnjo, premalo pa je
občinski o d b o r S Z D L v Sev­
iskala sodelovanja s kmeti, ki
»Z ZADRUGO SMO
n i c i s k l i c a l 4. a p r i l a razšir­
obdelujejo veliko večino vseh
PRIPRAVLJENI DELATI
jeno sejo o načrtu k m e t i j ­
kmetijskih površin v občin'.
Z
ROKO
V
ROKI«
skega razvoja v občini. V a b ­
T a k e g a m n e n j a so b i l i t u ­
V s e b i n o o d l o k a o rajoniza- di d r u g i udeleženci i n m e n i ­
ljeni so b i l i predstavnik] d r u ­
žbenih organizacij
i n obč. c i j i k m e t i j s k i h površin so s i l i so, da je b i l posvet izred­
skupščine, kmetje
i n pred­ nekateri napačno r a z l a g a l i i n no k o r i s t e n , saj je pomagal
s t a v n i k i zadruge. O d z i v je b i l odtod tud j protesti n a z b o r i h razčistiti
p o m e m b n e nespo­
volivcev. O d l o k govori le o razume, h k r a t i p a je p o k a z a l
zelo dober.
Predsednica
obč.
o d b o r a podružbljanju k m e t i j s k e pro­ pot za s k l a d n o u s m e r i t e v za­
ne p a o podruž­ sebne i n zadružne proizvod­
S Z D L tov. E l k a G r i l c je v izvodnje,
u v o d u s p r e g o v o r i l a o sedem­ bljanju zemljišč! Slabo infor­ nje.
O k r o g d o m a onemoglih v I m p o l j c i je bilo v nedeljo, 3. a p r i l a popoldne, vse tiho.
letnem p l a n u k m e t i j s k e za­ m i r a n i občani so se seveda
J. T E P P E Y
Sončno vreme je varovance zvabilo na krajše sprehode v okolico ( F o t o : P. Miklič)
ri uge »Zasavje«, k i u s m e r j a takoj d v i g n i l i , zlasti še, k e r
\ odoče gospodarjenje pretež- dosedanji odnosi s k m e t i j s k o
niso b i l i najboljši.
J O V h m e l j a r s t v o i n sadjar­ zadrugo
Okroglice: l e
stvo. Nasade h m e l j a v L o k i Prejšnje arondacije so bile
in na
K o m p o l j u n a m e r a v a p o n e k o d precej ostre i n bilo
s stroji nam naj
razširiti o d s e d a n j i h 50 hek­ je p r e m a l o m e d s e b o j n i h do­
tarov n a 110 h e k t a r o v povr­ govorov.
pomagajo!
šine, sadne plantaže v čanju
V s e to je seveda povzroči­
Mizarska produktivna zadruga v Sevnici izvaža stilno pohištvo — Vanj je
N a cesti Breg—Jurklošter
i n K l a d j u p a o d sedanjih 75 lo, d a so kmetje n a ponedelj­
vloženo veliko ročnega dela — Rezbarji z ljubeznijo obnavljajo ustvarjalnost se o d c e p i po 300 m e t r i h do­
h e k t a r o v n a 120 hektarov.
k o v i seji
Socialistične zveze
preteklih obdobij
volj široka k r a j e v n a pot pro­
Tov. Grilčeva je posebej na­ tako
nepomirljivo nastopali
t i O k r o g l i c a m . N e k d a n j a ob­
glasila, d a gojitev h m e l j a oz. i n se z načrti zadruge popol­
R e z b a r s k i p o k l i c s p r e m l j a priučevanjem. Obeta se n a m središče i t a l i j a n s k i h rezbar­ čina Radeče je n a njej na­
sadnega drevja n i n u j n o ve­ n o m a r a z h a j a l i . V
razpravi
n a d i h p r e t e k l o s t i i n dandanes precej dela.«
s k i h i n m i z a r s k i h mojstrov. p r a v i l a t r i solidne betonske
zana n a zadružno l a s t n i n o . V pa so kmetje h k r a t i p r i z n a l i ,
rezbarja k o m a j še kje sreča­
» K a m prodajate rezljane iz­ P r i nas je ta obrt že skoraj mostove, škoda je, d a je t a
k o o p e r a c i j i ga l a h k o p r i d e l u ­ da so p r i p r a v l j e n i delati z
m o . Sedanjost je poenostavi­ delke?«
p o p o l n o m a zamrla.«
pot t a k o zanemarjena. Bliž­
jejo t u d i kmetje
i n d r u g i zadrugo z r o k o v r o k i , ven­
la stile, vendar o d časa do
JOŽICA T E P P E Y n j i sosedje so p r i p r a v l j e n i
l a s t n i k ; zemljišč. Z a d r u g a b i d a r ne t a k o , d a b i j i h k t e m u
»Večinoma
delamo
za
Izvoz
časa še oživlja stare linije.
prostovoljno p o p r a v l j a t i , to­
jim
seveda
morala
n u d i t i zdaj n e n a d o m a p r i s i l i l o d l o k ,
M a r s i k d a j p r a v m o d a pripo­ na Z a p a d , kjer zadnje čase
variš Beršnjak b i d a l brez­
s t r o k o v n o pomoč, gnojila i n č e bodo k o r i s t i obojestran­
narašča
povpraševanje
p
o
more k temu.
plačno gramoz, potrebno b i
UrediJi
bodo
škropiva, o n i p a b i d e l a l i . ske, bodo rade volje spreme­
s t i l n e m pohištvu.«
b i l o le nekaj u r dela z buldo­
P r i pohištvu je že tako.
Medsebojne odnose bj v ta­ n i l i
del poljskih kultur i n
15 turističnih sob žerjem.
»Izdelke M i z a r s k e zadruge
G o z d a r s k i obrat Sev­
k i h p r i m e r i h m o r a l e natančro p r i d e l o v a l i tisto, k a r je bolj M o d a o d p i r a tržišča obnov­
Turistično društvo Sevnica n i c a je precej p o k v a r i l to p o t
l j e n i m slogom,
p r o i z v a j a l c i iz Sevnice ste že- večkrat raz­
določati pogodbe.
donosno.
stavljali. K a k o so b i l i oce­ je imelo 29- m a r c a d r u g o le­ i n b i b i l o prav, d a b i skup­
V
razpravi
se je oglasilo
V r a z p r a v i je sodeloval tu­ pa tekmujejo, k d o se b o h i ­
njeni?«
tošnjo sejo, n a k a t e r i so raz­ no s C e s t n i m podjetjem N o ­
precej p r i s o t n i h , t o d a zače­ d i
predstavnik
centralnega treje i n bolje u v e l j a v i l . Rez­
»Zelo d o b r o . N a vseh raz­ p r a v l j a l i o t u r i z m u , p r e d v s e m vo mesto priskočila n a po­
tek je b i l zelo n e p o m i r l j i v . k o m i t e j a Z K S inž. M a r i n e . b a r j i imajo spet polne roke
moč. K r a j e v n a s k u p n o s t L o ­
n j i h stavah i n d u s t r i j s k e g a obliko­ pa o olepšavi i n čistoči v na­
Odražal je p r e d v s e m negodo­ P o u d a r i l je, k a k o n e s m i s e l n o dela, četudi namesto
k a , k a m o r spada t a pot, je
s
e
l
j
i
h
.
D
o
g
o
v
o
r
i
l
i
so
se
za
le­
m
a
r
s
i
k
a
j
opravijo
s
t
r
o
j
i
.
Te­
vanja
smo
d
o
b
i
l
i
pohvale,
d
i
­
vanje kmetov, k i so m e n i l i , je nastopati v dveh t a b o r i h ,
d o b i l a o d občinske skupšči­
tošnji
p
r
o
g
r
a
m
društva,
po
d a j i m p r e t i o d v z e m zemljišč
k o bj vendar m o r a l i i m e t i ga izdelovalci seveda nočejo p l o m e i n kolajne.«
k a t e r e m bodo u r e d l i 15 sob ne Sevnica le 438.000 S d i n
ven­
D o n e s p o r a z u m o v m e d k m e t i pred seboj enoten c i i j . V bi­ p r i z n a t i , saj prodajajo
»Kateri s t i l i so v a m najbolj v g r a d u , z a k a r so d o b i l i krtdotacije i n n i m a d e n a r j - z a
samo
pristno
ročno p r i srcu?«
i n zadrugo je prišlo v glav­ stvu gre z a povečan donos d a r
S. S k .
dit. S s o b a m i b o upravljalo p o p r a v i l o te p o t i .
nem zaradi odloka o rajoni
na zadružnih i n zasebnih po­ delo.
»Renesansa i n b a r o k , ven­ G o s t i n s k o podjetje
Sevnica.
zaci j i k m e t i j s k e proizvodnje, sestvih to p a govori z a sku­
V S e v n i c i se je odločila za d a r ne poenostavljena.«
R a z p i s a l i bodr, tekmovanje v
k i naj b i ga v k r a t k e m spre­ pen interes i n z a skunne de­
izdelovanje stilnega pohištva
Lasten prostor »Ali m o r d a veste, k a m so u r e d i t v i v r t o v , p a r k o v i n hiš.
jela
občinska
skupščina. lovne napore. V r a z p r a v i je
M i z a r s k a p r o d u k t i v n a zadru­
p o t o v a l i i z d e l k i , k i ste j i h V društveni p i s a r n i b o vrtnaSvet z a k m e t i j s t v o je že dva­ tov. M a r i n e o m e n i l , da b i se
živehnejša
mladina
ga. V njej sta zaposlena d v a
rica K Z d v a k r a t na teden p o
rezljali z vašimi rokami?«
M l a d i n c i v S e v n i c i so dolgo
p o k l i c n a rezbarja i n d v a p r i ­
dve u r i svetovala l j u d e m , k a ­
»Za nekatere salone i n spal­ k o l a h k o najlepše u r e d j o vr­ želeli i m e t i svoj p r o s t o r , kjer
učena delavca te stroke.
nice
se s p o m i n j a m .
Naša tove hiš i n p a r k e . P r e d s e d n k b i se z b i r a l i . Z r a z u m e v a n j e m
Rezbar
Jože B a u m k i r h e r
o p r e m a je v salonu predsed­ društva I v a n Nagode je n a občinske skupščine so d o b i l i
KAJ JE POKAZAL PREGLED
dela v podjetju 11 let i n se je
n i k a r e p u b l i k e , v p r o s t o r i h seji d o b i l d i p l o m o i n p r i z n a ­ sobo v n e k d a n j i šoli. Z mno­
t a m t u d i izučil. E d e n tistih
STANOVANJSKIH HIŠ
p a k i s t a n s k e ambasade, v na­ nje Turistične zveze z a dol­ go p r o s t o v o l j n i h u r so lepo
r e d k i h delavcev je, k i ga je
S t a n o v a n j s k o podjetje Sev­ čina stavb je s t a r i h , k i j i h že zgodaj navdušilo specifič­ ših predstavništvih v P a r i z u , goletno i n nesebično delo t>ri u r e d i l i k l u b , prosvetno d r u ­
J . N . štvo S v o b o d a p a j i m je od­
n i c a je v prejšnjem mesecu
načenja z o b časa. Razmero­ no lesno oblikovanje, tesno v letovišču S v e t i Štefan n a chruStivu.
stopilo nekaj svojega inven­
J a d r a n u i n še m a r s i k j e p o
pregledalo v s a stanovanja v m a s l a b o so vzdrževane, ne­ povezano
z
ustvarjalnostjo.
tarja. Delo v k l u b u je zaži­
k a t e r e k o m a j p r i m e r n e z a Tovarišu B a u m k i r h e r j u s e m svetu.«
družbeni l a s t n i n i n a območ­
Radi
bi
delikatesna
velo. M l a d i n c i so o r g a n i z i r a l i
j u Šentjanža i n Tržišča. Ve- stanovanja. S a m i s t a n o v a l c i zastavila vprašanje, a l i je res
»Ste t u d i z a d o m k a j na­
plesne -vaje i n več razstav, k i
trgovino
notranjost večinoma
d o b r o težko p r i d o b i t i m l a d i n o z a ta pravili?«
so bile dobro
pripravljene,
vzdržujejo, vendar so b i l i t u ­ p o k l i c . O d g o v o r i l je takole:
V
Šmarju,
k
i
je
i
n
d
u
s
t
r
i
j
­
i » N i b i l o časa, čeprav i m a m
žal p a p r e m a l o obiskane. P r i ­
d i p r i m e r i , k o so k u h a l i v
s
k
i
p
r
e
d
e
l
Sevnice,
želijo
ob­
take načrte. N e v e m , kdaj se
k u h i n j i k r m o z a prašiče. V
»Naraščaja v naši s t r o k i
čani i m e t i m e s n i c o z d e l i k a ­ r e d i l i so tudi tekmovanje v
večini stanovanj je t r e b a ob­ m a n j k a i n vsakogar ne veseli j i h b o m lotil.«
tesno trgovino. T a k o b i s i de­ šahu, k i je p r i l j u b l j e n a klub­
»Gojite
še
k
a
k
e
želje
v
zve­
n o v i t i o k n a i n v r a t a . T u d i delo te vrste, vendar t u d i n i ­
l a v c i , k i prihajajo z dela, laž­ s k a dejavnost. Sedaj t e k m u ­
strehe i n t l a v sobah i n k u ­ m a m o nobene šole z a to. V z i s poklicem?«
je p r e s k r b e l i m a l i c o . N a j b o l j jejo v n a m i z n e m tenisu. Zelo
h i n j a h so p o t r e b n a manjših našem podjetju b i še potre­
televizijski
»Da, izpopolnjeval
b i se p r i m e r n i p r o s t o r i b i b i l i v r a d i spremljajo
p o p r a v i l . Z a šolo v K r m e l j u , b o v a l i nekaj rezbarjev. Po­ r a d . M o r a l b i i t i v t u j i n o , v sedanji knjižnici, kjer je že p r o g r a m v k l u b u .
k i je b i l a zgrajena z a potre­ m a g a l i s i b o m o
Z. K .
najbrž s V e r o n o a l i M i l a n o , kjer je b i l nekdaj bife.
be bolnišnice, naj b i občina
uveljavila olajšave p r i točko­
vanju i n o d m e r i stanarine,
čeprav s t a v b a še n i s t a r a sto
let.
l i s m o vedno bolj m i r n i . Do­
iisilarsLii nfflilo Potujejo po svetu
:
;
lin
LjUDI
š e slabše je stanje v Šent­
janžu i n Tržišču, k j e r so še
sttanovanja v l e s e n i h bara­
k a h brez s a n i t a r i j i n s h r a m b .
P r o s v e t n i d e l a v c i v Tržišču
p a stanujejo v podstrešnih
sobah.
P o v s e m napačno je m n e n ­
je, d a so hišni sveti odveč,
češ d a b o d o denar tako i n
tako p o b r a l a
stanovanjska
podjetja. Republiški z a k o n je
uvedel n o v o o b l i k o — skup­
ščino stanovalcev, k i i m a po­
m e m b e n v p l i v n a delo stano­
v a n j s k i h p o d j e t i j . O d teh ne
m o r e m o pričakovati, d a bo­
do d o b r o g o s p o d a r i l a , če ne
b o d o i m e l a v hišnih s v e t i h
s v o j i h zaveznikov i n pomoč­
nikov.
BORIS D E B E L A K
V METALNI: 44 ur
na teden
1. a p r i l a je u v e d l a M E T A L ­
N A K r m e l j d e l o v n i čas —
44 u r n a teden. D e l a v c i b o d o
p r o s t i vsako d r u g o soboto v
mesecu.
SfcVNISKLVESTNIlC
VID JERIČ:
V krali@¥i ¥©iski ob mmm raipadii
Z a mene se je vojna začela
že 9. o k t o b r a 1940, k o s e m šel
služit k a d r o v s k i r o k v vojsko
kraljevine S r b o v , H r v a t o v i n
Slovencev. Zelo živo m i je
ostalo v s p o m i n u tisto okto­
b r s k o j u t r o , k o s e m prvič
o k u s i l vojaško življenje. P r i ­
povedovanju starejših p r i j a ­
teljev o življenju v v o j s k i ta­
k r a t n e kraljevine n i s e m ver­
jel. B i l s e m vesel, d a so m e
p o k l i c a l i , ne sluteč k a j m e
čaka. N i s e m vedel-, d a b c m
m o r a l n o s i t i u n i f o r m o tako
dolgo, d o k l e r b o m z a to spo­
soben. S t e m je b i l a t u d i za­
ključena m o j a
brezskrbna
mladost.
Megleno i n žalostno je b i l o
tisto j u t r o , k o s e m se poslo­
vil o d domačih- V s t a l s e m ,
k o se še n i noč u m a k n i l a
j u t r u i n se p r i p r a v l j a l z a pot.
Deževalo je, k o s m o sedli n a
zapravljivček i n se odpeljali
na postajo n a M i r n o .
S a m s e m b i l iz naše vasi
v p o k l i c a n v to s k u p i n o . N a
m i r e n s k i postaji n i b i l o nič
znancev i n nič m e n i podob­
n i h p o t n i k o v , še e n k r a t - s m o
n a g n i l i steklenice s cvičkom
i n že je p r i s o p i h a l iz m o k r o noške s m e r i v l a k . T o d a vse
je b i l o tiho i n nihče n i vri­
s k a l k o t je navada, k o gredo
fantje v vojsko. Z a premiš­
ljanje n i b i l o časa, m o r a l s e m
se p o s l o v i t i o d b r a t a i n stri­
ca, l o k o m o t i v a je z a p i s k a l a i n
že s m o k r e n i l i p r o t i Treb­
n j e m . D i j a k i , k i so se v o z i l i
vsako j u t r o z v l a k o m v šolo,
so m e ogledovali. M i s l i l s e m
s i , naj počakajo, saj p r i d e j o
na vrsto. V s a k mladenič je
ponosen, k o postane vojak.
Že s m o p r i s p e l i v Trebnje.
M a j h n a s k u p i n a fantov je v r i ­
s k a l a i n prepevala. Priključil
s e m se j i m . N a v l a k u p r o t i
L j u b l j a n i s e m spoznal v. tej
s k u p i n i S t a n k a U h a n a iz G r a ­
dišča, k i je n a k u p o v a l p o G r a ­
dišču suhe gobe. I m e l a s v a
i s t i poziv, v šentlovrencu p a
se n a m a je pridružil še M a r kovič iz Meclvedjaka i n M i h a
Vrhovšek s Trebanjskega vr­
h a , t u d i onadva z isto ,šifro\
V e s e l i s m o b i l i , k o s m o se
s p o z n a l i , k e r s m o vedeli, da
b o m o služili vojsko v i s t i
enoti. »Reveži- n e u m n i , saj ne
veste k a m greste,« n a m je re­
k e l starejši možakar, k i je
vedel, k a k o je b i t i vojak, k o
smo v r i s k a l i i n prepevali. T a ­
k r a t se n a m je njegova be­
seda zdela smešna i n neum­
na. Z a premišljevanje n i b i l o
časa, k o s m o zaslišali močan
glas moškega v u n i f o r m i :
»Zbor po d v a , k a r h i t r o ! Vze­
m i t e kovčke!« O b p r i g a n j a n j u
smo krenili s kolodvora proti
.belgijski' vojašnici, kjer je
b i l o načelništvo ljubljanskega
vojaškega okrožja. S seboj
smo n o s i l i kovčke. Z a p r a v i l ­
no v r s t o
se n i s m o z m e n i l i
k l j u b večkratnim o p o m i n o m
vojaka, k e r s m o b i l i še p o d
vtisom
civilnega
življenja.
S p o m n i l s e m se besed starej­
šega p o t n i k a z v l a k a , k o n a m
je n e k i vojak n a glas r e k e l :
»čekajte! Udesit čemo vas,
samo d o k prodjete
kapiju!«
M i s l i l s e m s i , odslužil b o m
t i s t i h 9 mesecev, p a naj de­
lajo z m e n o j , k a r hočejo.
Prišli s m o v vojašnico. Ce­
remonije p r i pregledu kovč­
kov. Steklenice z a l k o h o l o m
so n a m z m e t a l i v k a n a l ob
stavbi. Prenočili s m o n a tleh,
p r e g r n j e n i h s s l a m o . Postaja­
b i l i s m o nekaj n a v o d i l , k i so
s p o m i n j a l e n a grožnjo. P o d
o k n o m se je vso noč spreha­
j a l stražar z bajonetom n a
puški. S p o z n a l i s m o , d a je
konec naše svobode. V s o b i
nas je b i l o 30 i n n i b i l o m o ­
goče s p a t i .
N a s l e d n j i d a n s m o nadalje­
v a l i pot z v l a k o m p r o t i G o ­
r e n j s k i . V s e m je b i l o že jas­
no, d a b o m o o s t a l i v Slove­
n i j i . Zopet s m o začeli prepe­
vati k o t fantje n a vasi. Celo
domačim s m o n a postaji v
Škofj i L o k i , k j e r s m o se usta­
v i l i , o d p i s a l i , k a m gremo. S
postaje so n a s t o v o r n j a k i od­
peljali po lepi P o l j a n s k i do­
l i n i o b b i s t r i S o r i p r o t i Go­
r e n j i vasi. B i l i s m o p r v a s k u ­
p i n a iz ljubljanskega vojnega
okrožja. O d p e l j a l i so nas do
prve b a r a k e n a pobočju, k j e r
nas je čakal p o d o f i c i r . Naš
spremljevalec je s t r u m n o sto­
p i l p r e d njega i n r a p o r t i r a l :
»Podnaredniče, doveo s a m
23 regruta sa z a d a t k o m , da
prime odeću i obuću!« Raz­
p o r e d i l i s m o se i n se p o eden
p o m i k a l i v skladišče,
kjer
smo d o b i l i šotorsko k r i l o i n
vanj naložili vse, k a r so n a m
d a l i . L e p o d p i s a l i s m o se še
i n k r e n i l i s m o v d r u g o bara­
k o , z a d o v o l j n i z načinom, k a ­
k o so r a v n a l i z n a m i . V d r u g i
ŠKODA, DA N I V NAŠIH T R G O V I N A H T A K I H SUKNJIČEV!
fk
' .
• l^že zh steklsnioke, »embalaža« za ljudi
Na poti iz Trebnjega proti Mirni stcji pred odcepom na desni strani precej
čudna zgradba s širokim dimnikom (nekateri so jo zaradi tega imenovali
»krematorij«), ki je pretila, da bo postala spomenik ne dovolj pretehtane
investicije v trebanjski občini, ker ni in ni hotela postati tovarna farmacevt­
ske embaiaže — Modna oblačila iz Ljubljane so lani v njej uredila obrat
za izdelavo moških suknjičev
Danes i m a v tej stavbi 114
l j u d i , po večini žensk, svoj
v s a k d a n j i k r u h , toda ne z iz­
delavo farmacevtske embala­
že, temveč s konfekcijo mo­
ških suknjičev. N a tečajih,
n a k a t e r i h odberejo tiste, k i
imajo s m i s e l i n spretnost za
tako delo, je še 15 l j u d i , k i
bodo d e l a l i že v d r u g i izme­
n i , k i jo bodo začeli uvajati
še ta mesec. K o bodo popol­
n i h t u d i to, bodo i m e l i zapo­
s l e n i h 220 l j u d i . N a tečajih
se usposobi približno 80 od­
stotkov p r i j a v l j e n i h , d r u g i pa
odpadejo.
O d n o v e m b r a lani
delajo
samo z a izvoz — za nemško
f i r m o B i i u m l e r iz Ingolstadta,
kd i m a tradicijo v t e m i n k i
j i m posreduje
svoj sistem
dela. O b r a t vloži samo svoje
delo, vse drugo p a d o b i iz
Nemčije. V j a n u a r j u so p o .
s l a l i 2500, v februarju p a že
3000 suknjičev. N a prvo po­
šiljko je b i l o 15 manjših p r i ­
p o m b , na drugo p a samo še
sedem. V glavnem so zado­
v o l j n i ; p r v o pogodbo so skle­
n i l i d o m a j a , dogovarjajo p a
se za 5-letno pogodbo, tako
d a bodo i m e l i delo zagotov­
ljeno. K l j u b n e k a t e r i m začet­
n i m težavam i n še ne dovolj
izučenim delavcem že nare­
d i j o 1.5 suknjiča n a delavca
v o s m i h u r a h . Nemška f i r m a ,
k i je v o d i m a v p r o i z v o d n o s t i
svoje s t r o k e v deželi, dosega
2.5 suknjiča. Krojač - o b r t n i k
pa i m a p r i nas z a enega oko­
l i 25 u r dela.
V f e b r u a r j u so povprečno
zaslužili 45.500 d i n , r a z p o n
pa je b i l m e d 32 i n 70 tiso­
čaki. V a d m i n i s t r a c i j i obrata,
k i i m a centralo v L j u b l j a n i ,
delata le d v a , k i obračunava­
ta n o r m e i n sestavljata pla­
čilne liste. D a bj dosegli še
večjo p r o d u k t i v n o s t i n večjo
zavzetost p r i d e l u , bo obrat
plačal vožnjo n a delo le ti­
s t i m , k i n o r m o dosegajo.
M l a d k o l e k t i v se še ne za­
veda vseh s a m o u p r a v n i h pra­
vic, k i m u gredo, k e r je z a
n j i h važno p r e d v s e m to, d a
imajo delo. N o v statut pod­
jetja obeta, d a bo obrat raz­
polagal z u s t v a r j e n i m dohod­
k o m i n da bo odvisen od
svojega uspeha, č e bo tako,
potem bodo zaposleni v no­
v i h pogojih f i n a n c i r a n j a lah­
ko p o s v o j i h možnostih p r i ­
spevali t u d i
za
urejevanje
širših
problemov,
k a r bo
predvsem n j i m v korist.
Pogled
v notranjost
obrata, kjer p o d p r i d n i m i r o k a m i
suknjičev na dan.
Preveč govorimo o .ključih!
Težko b o vsem 17 krajev­
nim
s k u p n o s t i m v občini
Trebnje r a z d e l i t i 5 m i l i j o n o v
dinarjev i z občinskega pro­
računa, k a r b i l a h k o ena sa­
m a p o r a b i l a . Tega se je ko­
m i s i j a zavedala, k o je izbra­
l a ključ delitve. Odločila se
je, naj b o število prebivalcev,
število v a s i i n zborov v o l i l cev t e r moč javne razsvetlja­
ve odločilno, k o l i k o naj k d o
d o b i . N a seji skupščine se
odborniki niso strinjali, da
je j a v n a razsvetljava eden iz­
m e d k r i t e r i j e v češ, d a naj
p r e b i v a l c i , k i imajo k o r i s t od
nje, to t u d i plačajo. N e k a t e r i
so zagovarjali stališče, d a naj
bodo potrebe osnova delitve,
d r u g i p a , d a naj b o ta osno­
va p r i p r a v l j e n o s t
l j u d i za
p r o s t o v o l j n o delo i n samo­
prispevek. K e r n i b i l o moč
b a r a k i n a s je spremljevalec
vprašal, če je k d o o d nas b r i ­
vec. S e d l i s m o n a stole p o
v r s t n e m redu i n o s t r i g l i so
nas do gole glave, k e r vojak
n i s m e l i m e t i las. K a s n e j e so
nas s t r i g l i tako še v s a k i h 15
d n i . K o s m o se o k o p a l i , s m o
s i prvič o b l e k l i vojaško ob­
leko. N e k a j časa se skoraj
n i s m o p o z n a l i . O d p e l j a l i so
nas v s p a l n i c o , kjer so n a m
določili, kje bo k d o spal. Spa­
l i s m o n a p o g r a d i h , na kate­
r i h so bile slamarice ena po­
leg druge, š e so p r i h a j a l i to­
variši i z celjskega i n m a r i ­
b o r s k e g a vojnega okrožja i n
čudili s m o se, d a s m o v s i sa­
m o i z Slovenije, k e r to n i
b i l o v navadi. S k u p n o nas je
b i l o o k o l i 40.
K m a l u s m o se s p o z n a l i z
mnogimi vojaki i n kaplarji,
k i so b i l i naše glavne stare­
šine. S e z n a n i l s e m se z R u d i ­
j e m S t r o j i n o m iz Dobrave p r i
Podbočju, i z L j u b l j a n e p a
s e m p o z n a l s a m o Ažmana.
S p o p r i j a t e l j i l s e m se s K a r ­
l o m Pišekom i n G o l o b o m , k i
je p o treh t e d n i h pobegnil iz
vojske v Nemčijo. D o b r o so
m i ostali v spominu kaplarja
A n t o n Puškin iz L j u t o m e r a i n
A n d r i j a Hamdič iz Zagreba,
Podnarednik Djordje
Vojno­
vič i n k a p e t a n L stopnje D r a gotin Pojeftič.
nastane čez
100
novih
VESTI SZ MIRNE
Velike Dole: oropana
kapelica
m P R E D K R A T K I M S O slo­
vesno o d p r l i lepo prenovlje­
no dvorano v prosvetnem doj m u . M l a d i i g r a l c i z M i r n e so
ob tej priložnosti i g r a l i igro
I G l a v n i dobitek. V d v o r a n i
I bodo k m a l u m o n t i r a l i tudi
p r o j e k t o r , d a bo i m e l k r a j
tudi k i n o predstave. P r i p r e
n o v i t v i dvorane je največ p r i
pomogel
K P D D o b , čigar
uslužbenci so
prostovoljno
delali p r i o b n o v i .
N e d a v n o so mimoidoči opa­
žih, d a v k a p e l i c i ob cesti n a
ovinku p r i V e l i k i h Dolah ni
več o k r o g p o l m e t r a velikega
lesenega k i p c a M a r i j e , k e r
ga je n e k d o u k r a d e l . K e r je
b i l k i p e c etnografska z a n i m i ­
vost, obstaja s u m , d a ga je
ukradel nekdo iz koristoljub­
na. P r e b i v a l c i so ogorčeni, m i ­
ličniki p a r a z i s k u j e j o tatvino.
BJ M L A D I
SMUČARSKI
SKAKALCI
niso
prenehali
v a d i t i , k o je odlezel sneg.
Pod vodstvom
prizadevnega
telovadnega
učitelja
Ivana
Polajnarja pridno pridobiva­
jo k o n d i c i j o , moč i n spret­
nost s splošnimi v a j a m i . Po­
leti bodo najboljši šli na tre­
n i n g n a plastično s k a k a l n i c o
v Ljubljano.
doseči s p o r a z u m a , je b i l a
delitev preložena. P r a v i j o , d a
se je treba d o g o v o r i t i še z
volivci..
V s e k a k o r s m o bolj navdu­
šeni za delitev i n več govo­
r i m o o njej kot o d e l u !
Služil sem v b a t e r i j i I V . posadnega d i v i z i o n a , 16. a r t i l e ­
rijskega
polka. V s i
fantje
s m o b i l i dovolj močni, d a
s m o prevažali težke haubice
k a l i b r a 100 m m . K l a v r n e so
bile ure, k o s m o se seznanjali
o kraljevi dinastiji in o kra­
ljevini J u g o s l a v i j i . O kralje­
vi r o d b i n i s m o vedeli vse
mogoče p o d r o b n o s t i . O moči
naše vojske so b i l a mnenja
deljena. K o s m o se pogovar­
j a l i v manjših s k u p i n a h pre­
pričani, d a nas nihče ne sliši,
s m o b i l i drugačnega m n e n j a
kot n a političnih u r a h .
K a s n e j e so prišli v baterijo
še r e z e r v n i v o j a k i , o f i c i r j i i n
p o d o f i c i r j i . Razpoloženje i n
d i s c i p l i n a sta se s p r e m e n i l a .
Do t a k r a t je b i l o n a dnevnem
r e d u tekanje o k o l i b a r a k sa­
m o zato, k e r se je tega za­
hotelo
kateremu
kaplarju.
Pretepanje z vojaškim opasačem je b i l o n a d n e v n e m r e d u .
V s a k večer s m o i m e l i pre­
gled n o g p r e d spanjem, č e
nas je k a p l a r a l i dežurni za­
sačil, d a i m a m o umazane no­
ge, n a s je u d a r i l p o p r s t i h z
opasačem, k o l i k o r je mogel,
še hujša kazen je b i l o redar­
stvo p r i k o n j i h i n požarni v
stranišču. K o so prišli rezer­
v i s t i , s m o p o z a b i l i , d a b i mo­
r a l za nas v l a d a t i strožji r e d .
N e k e g a dne je prišel o f i c i r ,
ki
se je hotel prepričati,
kakšno je naše mišljenje o
v o j s k i i n če je h r a n a d o b r a .
K l j u b temu, d a je vsak iz­
m e d nas tehtal n a d 80 k g ,
s m o t r d i l i , da je slaba. P r i t o ­
ževali s m o se, da so batine
na d n e v n e m
redu. Zgovorni
s m o b i l i , k e r n i b i l prisoten
nihče o d naših nadrejenih.
T o d a z m o t i l i s m o se. Naš »za­
ščitnik« je vse povedal našim
n a d r e j e n i m i n že naslednjega
dne s m o * občutili posledice.
O d p e l j a l i so nas n a vežbanje
daleč o d taborišča, čisto dru­
gam k o t druge. Z n a m i so b i ­
l i k a p l a r j i i n k o t »glavni«
p o d n a r e d n i k Djordje
Vojnovič. Snega je b i l o do kolen.
K o s m o končali redno vajo,
nas je k a p l a r p o s t r o j i l v dve
v r s t i i n začel spraševati, če
je h r a n a d o b r a . Nihče n i ho­
tel odgovarjati. Zakričal je,
da nas bo p o b i l , k o se je ja­
v i l n e k d o n a desnem k r i l u i n
v s i s m o ga začudeno pogle­
d a l i . B i l je R u d i S t r o j i n . Z
n j i m s v a spala s k u p a j . Pove­
d a l je tako, k o t s m o povedali
prejšnji d a n t i s t e m u iz višje
komande. Vojnovič n i pre­
mišljeval. Z a v p i l je: »V strel­
ce!« K a r najhitreje
s m o se
morali razvrstiti v strelsko
vrsto. T o s m o m o r a l i toliko­
krat ponoviti, dokler n i b i l
s t e m zadovoljen. N a t o se je
K o s e m s i ogledoval obrat
i n izdelke, k i j i h na žalost
ni videti t u d i v naših trgo­
vinah i n vprašal tov. Baško­
viča, vodjo o b r a t a o o v i r a h
p r i poslovanju s t u j i m part­
nerjem, m i je o d g o v o r i l : »Na­
ši p r e d p i s i so še vedno pre­
več togi i n preveč p a p i r j a je
treba p o p i s a t i p r i tem delu.
Večkrat izgubimo preveč ča­
sa z a to, N e m c i p a se n a m
čudijo, d a n i s m o bolj prožni.
V e n d a r n i treba tega zapisa­
ti.«
P a s e m vseeno.
M. L E G A N
Prvič obširneje o potrebah
duhovnega življennja
N a j v e č časa s o o d b o r n i k i n a s e j i p o s v e t i l i z a s k r b l j u ­
jočemu s t a n j u a k t i v n e g a u d e j s t v o v a n j a občanov v k u l ­
t u r n e m življenju. P o n o v n o s o o p o m n i l i , d a m o r a j o
p o d j e t j a p r i p o r o č i l a skupščine u p o š t e v a t i i n spošto­
vati, k o so bili seznanjeni s p o m a n j k l j i v i m izvajanjem.
P o t r d i l i so r e s o l u c i j o o u s m e r i t v i r a z v o j a v letošnjem
l e t u , s p r e j e l i letošnji p r o g r a m d e l a skupščine i n nje­
n i h s v e t o v , p o t r d i l i zaključne račune s k l a d o v i n p o ­
s l e d n j e s t a t u t e k r a j e v n i h s k u p n o s t i . N i s o p a se s t r i ­
n j a l i z o d l o k o m o preživninskem v a r s t v u k m e t o v i n s
p r e d l o g o m z a d e l i t e v s r e d s t e v 17 k r a j e v n i m s k u p n o ­
s t i m , k a r b o t r e b a p o n o v n o proučiti.
Posebne k o m i s i j e , k i j i h je
določila občinska skupščina,
so i m e l e naloge v podjetjih
proučiti, k a k o le-te izvajajo
priporočilo skupščine, k i j i h
je sprejela n o v e m b r a l a n i o
nalogah o b g o s p o d a r s k i re­
f o r m i . K o m i s i j e so ugotovi­
le, d a priporočila z izjemo
nekaj večjih podjetij
slabo
izvajajo p r e d v s e m zaradi niz­
ke s t r o k o v n o s t i v o d i l n i h ka­
drov i n p r e m a j h n e volje so­
delovati s skupščino. Odbor­
n i k Bojan Bukovec je zahte­
val, naj sledijo t e m u sankci­
je: podjetjem, k i nočejo spo­
štovati splošnih priporočil v
p r i m e r u , d a zaidejo v težave,
naj občina ne d a s a n a c i j s k i h
kreditov- K o so r a z p r a v l j a l i
o u v a j a n j u skrajšanega delovn i k a v podjetjih, je b i l o samo
slišati: »dela se«, »dalo b i se«,
p r e m a l o vztrajno i n temeljito
pa podjetja to proučujejo.
Obširna r a z p r a v a je sledi­
l a poročilu o s t a n j u k u l t u r noprosvetne dejavnosti v ob­
čini. Franc Režuh se n i stri­
njal s površno oceno vzrokov
stalnega upadanja
aktivnega
udejstvovanja
v kulturnem
življenju. Dejal je, da spričo
vse večjega hlastanja po ma­
t e r i a l n i h d o b r i n a h vsi pozab­
ljamo, da d r v i m o v duševno
revnejši svet i n da izgublja­
mo čut za k u l t u r n o živlienje.
Vzrok vidi tudi v tem, da na
področju izobraževanja
in
k u l t u r e n i denarja za delo,
idealistov — amaterjev p a je
vedno m a n j , k e r n i dovolj
niti moralne
spodbude
in
družbenega priznanja- A m a ­
t e r s k i h dejavnosti ne b i s m e l a
zamenjati r a d i o i n televizija.
Janez G a r t n a r je o p o z o r i l , d a
ne o d m e r j a m o
za k u l t u r n e
potrebe n i t i t o l i k o dena.rja,
d a b i l a h k o p o v a b i l i n a gosto­
vanje
nekaj
kvalitetnejših
k u l t u r n i h s k u p i n . T o še ne b i
bilo a k t i v n o udejstvovanje pre­
bivalcev, b i p a b i l k o r a k na­
prej. P r e d s e d n i k sveta z a izo­
braževanje i n k u l t u r o V l a d i ­
m i r Silvester je o p o z o r i l , da
t r i leta n i s o knjižnice, z izje­
m o matične v T r e b n j e m , dob le n i t i d i n a r j a i n d a je po­
trebno nekaj u k r e n i t i . Govor­
n i k i so o p o z o r i l i tiudl n a stro­
k o v n o izobraževanje k m e t o v
i n delavcev v b o j a z n i , d a bo­
m o z zanemarjanjem izobra­
ževanja n a r e d i l i nepopravlji­
vo škodo.
;
K o je F r a n c J e v n i k a r poz­
val o d b o r n i k e , da je v odlo­
k u o preživninskem v a r s t v u
kmetov
določena
premzka
preživnina, k i znese le 10 ozi­
r o m a 16 tisočakov n a mesec,
so se odločili, da je treba od­
lok p o n o v n o proučiti.
M. LEGAN
Bj KOČA N A D E B E N C U je
o d p r t a vsak d a n . Žal slaba
cesta preprečuje večji obisk
lepega i n m i r n e g a kotička z
e d i n s t v e n i m razgledom s stol­
pa po vsej M i r e n s k i d o l i n i .
Kaj priBravliaio na Mirni za 150-letnico
Amaterji iz Kostanjevice bodo uprizorili Miklovo Zalo na prostem na dvo­
rišču DANE — Odprli bodo šolsko razstavo in priredili zbor prosvetnih
delavcev, ki so nekdaj poučevali na Mirni, ter njihovih učencev
P r i p r a v l j a l n i odbor za pro­
slavo 150-letniice šolstva n a
M i r n i , k i ga v o d i ravnatelj
šole V l a d i m i r Silvester, je n a
petkovi seji sprejel o k v i r n i
p r o g r a m proslavljanja v za­
četku j u n i j a .
V s e k a k o r bo za obiskovalce
zelo privlačen že p r v i d a n ,
sobota 4. j u n i j a , k o bo n a
dvorišču Dane u p r i z o r i l o pro­
svetno društvo Lojze Ko.šak
začelo: »Lezi! Diž"se!« T o je
trajalo dve u r i , i n nekaj j i h
je obnemoglo. B i l i s m o po­
p o l n o m a izčrpani, podnaredn i k i i n k a p l a r j i so se v pove­
ljevanju menjavali. N a k o n c u
nas je p o d n a r e d n i k Vojnovič
vprašal, če se b o m o še pritoži­
l i . N i d o b i l odgovora. P o n o s n i
smo b i l i , d a s m o b i h enotni
i n v z t r a j n i . V naših očeh je
videl le p r e z i r .
T a k o je bilo do usodnega
6. a p r i l a 1961. leta. T a k r a t
s m o v i d e l i pravo s l i k o naše
vojske. K l j u b temu, d a se je
v svetu m a r s i k a j
dogajalo,
m i o t e m n i s m o ničesar ve­
d e l i , saj n i s m o s m e l i b r a t i
časopisov. Naši odrejeni so
b i l i edino p o k l i c a n i , da n a m
razložijo stališče našega dr­
žavnega vodstva. S i c e r p a so
zelo m a l o vedeli, a l i p a celo
nič o političnem položaju.
P o v e d a l i so n a m le, da je
k r a l j Peter I I . prevzel vso
oblast v svoje r o k e i n da knez
Pavle n i več pooblaščen za­
stopnik kralja. T a dan smo
i m e l i že v z g o d n j i h j u t r a n j i h
u r a h »uzbuno«. Odšli s m o n a
položaje i n p e l j a l i s seboj
m u n i c i j o . Začeli so p r i h a j a t i
rezervisti. V enoto s m o d o b i l i
več kmečkih k o n j i n vozov.
(Nadaljevanje
sledi)
iz Kostanjevice l j u d s k o igro
M i k l o v o Z a l o n a p r o s t e m . Re,žiser Zale, z n a n i k u l t u r n i de­
lavec L a d o S m r e k a r , k i je
domačin v teh k r a j i h , se je
rad odzval vabilu- Kostanjevčani bodo n a M i r n i prvič up­
r i z o r i l i to igro n a p r o s t e m .
Prvega dne praznovanja bo­
do o d p r l i šolsko
razstavo,
kjer b o p r i k a z a n a dejavnost
šole, posebej p a p o u d a r j e n
z g o d o v i n s k i razvoj
šole i n
k r a j a . Posebna k o m i s i j a že
z b i r a d o k u m e n t e i n prešli
kuje
slikovni material
iz
N O B i n let p r e d n j o . O d b o r
p r o s i lastnike
dokumentov,
da podprejo delo k o m i s i j e i n
p r i p o m o r e j o , da se gradivo
ne bo razgubilo i n s p o m i n i
t o n i l i v pozabo. Priporoča se
t u d i za k a k k o s partizanske
opreme, če ga je še kje mo­
goče najti
N a s l e d n j i d a n , 5. j u n i j a , b o
zbor p r o s v e t n i h delavcev, k i
so poučevali a l i še poučujejo
na M i r n i . K e r organizatorji
n i m a j o vseh naslovov, p r o s i j o
vse tiste, k i so vzgajali m l
rensko m l a d i n o , da j i m le-te
sporočijo. N a zbor so vablje­
n i t u d i v s i n e k d a n j i učenci
i n želja je, d a b i ga zaključi­
li v p r i j e t n e m obujanju spo­
m i n o v iz šolskih k l o p i n a
p i k n i k u n a Debencu. T a d a n
bosta t u d i dve k i n o predsta­
vi v prenovljeni d v o r a n i
T r e t j i d a n praznovanja b o
posvečen k r a j e v n e m u p r a z n i ­
k u . D o p o l d n e bodo n a ureje­
n i h igriščih športne igre v me­
r i l u občine, popoldne p a slav­
nostna seja krajevne skupno­
s t i . Položili bodo t u d i vence n a
spomeni
P r o t i večeru bo
zabavni del p r o g r a m a v go­
stiščih i n n a p r o s t e m . B o j a n
K o l e n o b o o d p r l novo gosti­
šče p o d g r a d o m .
O d b o r z a proslavo b i r a d
posnel k r a t e k f i l m o življe­
n j u k r a j a i n šole, k a r b i ime­
lo tudi turistični n o m e n .
T R E B A N J S K E IVERI
B V B R E D O , 6. A P R I L A , j e p r e ­
d a vis i
Franc
Režun
pred
polno
d v o r a n o v zadružnem d o m u o svo­
j i h v t i s i h s p o t o v a n j a p o deželah
Bližnjega v z h o d a . Z a n i m i v o p r e d a ,
vanje, k i ga je priredila Delavska
univerza, so s p r e m l j a l i lepi dia­
pozitivi.
B DOLGO S E NI NIHČE Z M E ­
N I L za ostanke vitrine, k i sta jo
r a z b i l a d v a j e z n a mladeniča', k a ­
t e r i m a so čuvarji p r o m e t a o d v z e l i
m o t o r , k e r s t a se o k a j e n a p e l j a l a
po a v t o m o b n s k i cesti. O d jeze sta
p o p i l a Se n e k a j k o z a r c e v
konjaka
in
pustila spomin
v
Trebnjem,
k j e r s t a m o r a l a počakati n a s l e d .
njega
dne. Vitrina
AVTOMOTO
društva
je zdaj
že
popravljena,
vendar
ie o s t a l a p r a z n a .
•
ŠTEVILO
OBISKOVALCEV
kino predstav
v Trebnjem
raste
k l j u b vse večjemu številu t e l e v i z i j ­
skih anten po strehah. Obiskoval­
c i so p r e d v s e m i z o k o l i c e ,
vedno
več j i h pride t u d i i z M i r n e peči.
Predvsem
mijašrt o b i s k o v a l c i o b i ­
čajno končajo nedeljo
v gostilni
Opora, Izbor filmov ni tako slab,
vendar
vrtijo
predvsem
starejše
f i l m e . Z n a n i ameriški f i l m » V v r ­
tincu« je d o k a z a l , d a je moči t u d i
tokrat
napolniti
dvorano,
če
je
film dober i n znan.
B V P O N E D E L J E K , 11. a p r i l a ,
je v p r o s v e t n e m d o m u n a s t o p i l a n ­
s a m b e l A n t o n a Birtiča — Beneški
fantje.
T A M , K J E R J E ŠOLA V B I V Š I K A P L A N I JI .
MIRNA PEČ SE NE HORE POMIRITI
Mirnopeška osnovna šola je morda izjemen primer, da v 110 letih, kolikor
obstaja, ni menjala strehe nad glavo — Krive so finančne težave — Priprav­
ljajo opremo za (novo) šolo, ki je še ni
V
krajevnem
leksikonu
D r a v s k e banovine iz leta 1937
piše, d a je b i l a mirnopeška
osnovna
šola
ustanovljena
1857. V t i s t i h časih so bile
učilnice v župniščih o z i r o m a
k a p l a n i j a h . T u d i v M i r n i peči
n i b i l o drugače. Šolstvo s i je
postlalo v k a p l a n i j i i n sčaso­
m a d o b i l o nekaj učilnic. P a
so ugotovili, d a se šola n i m a
več k a m povečevati.
L e t a 1931 so d a l i n a p r a v i t i
načrte z a novo šolo, k i b i b i ­
la še dandanes m o d e r n a . Z
načrti i n željami naposled n i
b i l o nič. T a k o je šolstvo do­
čakalo osvoboditev prav t a m ,
kjer se j
rodilo.
na i s t i črti n i tako majhen,
p a se v zvezi z mirnopeškim
šolstvom n i m o g l o doseči
kaj več k o t to, d a so potre­
bo po g r a d n j i d a l i n a p r i o r i ­
tetno l i s t o .
Odvisni od kreditov ...
D a je v M i r n i peči potreb­
na n o v a šola, povedo m n o g a
dejstva. D a vedno z m a n j k a
denarja, je t u d i znano. L a n i
je b i l a rešitev že zelo b l i z u ,
pa . . . letos je spet daleč, še
dlje. V s g je odvisno od tega,
ali b o r e p u b l i k a i m e l a kre­
dite. Občina denarja n u n a .
K o t je povedal tajnik O b S
N o v o mesto F r a n c i K u h a r , je
po p r e d l o g u z a finančni na­
črt družbenega s k l a d a za šol­
stvo z a novo mirnopeško šo­
lo p r e d v i d e n i h le 20.000 N d i n
(ali 2 m i l i j o n a s t a r i h dinar­
jev). T o b i zadostovalo z a
polog n a k r e d i t , k i b i ga na­
jela občina, če b i t u d i repu­
b l i k a zagotovila sredstva.
e
šele p o letu 1945 se je dalo
m a l o bolj z a d i h a t i , k o so k a planijo v celoti s p r e m e n i l i v
šolo. V e n d a r p r o b l e m n i b i l
do k o n c a rešen. O t r o k je b i l o
čedalje več i n p r o s t o r a je
začelo z m a n j k o v a t i . Zato so
spet začeli napeljevati priza­
devanje z a novo šolsko po­
slopje.
Težave so, o t e m n i d v o m a .
V M i r n i peči je nova šola
potrebna i n tudi o tem n i
d v o m a , še z l a s t i ne, če naj
šola dela po s o d o b n e m pred­
metniku.
N e k a k o p r e d p e t i m i leti je
b i l o o t e m še celo v e l i k o go­
vora. Zahtevali so, da je tre­
ba p r o b l e m p r o s t o r o v skoraj
rešili. P o m i s l i l i so, d a b i se
rešili z adaptacijo obstoječih
prostorov. T o m i s e l so o p u ­
s t i l i , k e r se je n a o b z o r j u
s v e t l i k a l a boljša rešitev. P r i ­
stojni možje so r e k l i , da b o
v M i r n i peči k m a l u stala no­
va šola. D o danes, k o s m o
doživeli že t o l i k o s p r e m e m b
na vsej črti i n k o napredek
Stiska na preperelih tleh
D a b o bolj prepričljivo: šo­
la i m a 6 učilnic s s k u p n o
površino 202 k v . m e t r a , 13
k v . m e t r o v s a n i t a r i j , vodo iz
kapnice i n 409 učencev v
dveh i z m e n a h . I n še, k a r je
najhuje: s t r a h , d a najmanjši
p o t r e s n i sunek stavbo n a pre­
perelih
temeljih
nevarno
zamaje. Z n o t r a j , v učilnicah
je videti vse drugo, samo ti­
stega ne, k a r s m o vajeni v
učnovzgojnih usitanovah: za­
starelo pohištvo, špranje n a
tleh, razpokane kote, labir i n t s k e prehode iz p r o s t o r a
v p r o s t o r , obrabljene i n h u ­
do škripajoče stopnice i n . . .
zamračene obraze
šolnikov,
k i t u prežive pretežni d e l
dneva. T u d i zunaj šola n i nič
p o d o b n a šoli. V n j e n i nepo­
s r e d n i bližini je o d k u p n a po­
staja K Z , kjer živina z m u .
k a n j e m pogosto m o t i p o u k ,
okoli i n okoli pa blata do
gležnjev, k a d a r je dež. S k r a t ­
ka: neprimerna lokacija. P a
zahtevajmo sodoben p o u k v
takem okolju!
Občani,
Mimopečani i n
d r u g i , so n a z b o r i h volivcev,
sestankih, posvetovanjih i n
j a v n i h t r i b u n a h že ničkolikokrat
»obdelovali«
problem
šole. Z a d n j a leta še celo. K o
so letos spet slišali nekaj o
g r a d n j i nove šolske zgradbe,
so takoj p r i s t a l i n a s a m o p r i ­
spevek z a o p r e m o učilnic v
njej. M e d t e m k o sredstva že
zbirajo, p a je vprašanje, a l i
bodo letos naposled pričeli
g r a d i t i a l i ne, še vedno
v
meglicah. V s e je torej o d vis.
n o o d tistega č E DAŠ, D A M .
L a h k o se samo tolažijo z
u p a n j e m , d a nekoč B O , češ:
»Bodo p a d r u g i o t r o c i n a
boljšem!« T o p a j i h v zahtevi
po n o v i šoli najbrž ne b o
pomirilo.
IVAN
NOVOMEŠKA
K o m i s i j a z a sprejemanje
merja p r i
KOMUNA
i n odpoved
delovnega
raz­
KOMUNALNEM PODJETJU
TREBNJE
\
ZORAN
Bršlinska KS združe­
na z novomeško
Kra.'evna s k u p n o s t v Bršl i n u n i zaživela, zato S o se
občani n a n e d a v n e m z b o r u vo­
livcev odločili, d a se združi
z novomeško. Svet novomeš­
ke krajevne s k u p n o s t i se je
na zadnji seji s t r i n j a l z z d r u ­
žitvijo, vendar b o d o zadnjo
besedo o t e m r e k l i občani.
C i r i l Podbevšek: Dolenjska p o k r a j i n a
R A Z G O V O R O I Z V O Z U V NOVOMEŠKEM »LABODU«
Surovina je za 60 odstotkov predraga?
Tekstilna industrija dobiva dolarje za uvoz surovin in te surovine predela
v blago, tega pa predrago prodaja predelovalni industriji — Z devizami naj
razpolaga ta, ki jih ustvarja! — Z njimi naj kupuje surovine bodisi doma
bodisi na tujih trižiščih, toda po svetovnih cenah!
Tovarna perila L A B O D No­
vo m e s t o je i z v o z i l a l a n i za
169.590 dolarjev i z d e l k o v . N a
področja trde valute so izvo­
z i l i neposredno z a 105.600 do­
larjev, v k o o p e r a c i j i z drugi­
m i t v r d k a m i p a še za 49.900
dolarjev, n a v z h o d p a sb iz­
v o z i l i za 14.500 dolarjev.
č e b i b i l a v g o r n j i h znes­
k i h upoštevana vrednost su­
r o v i n , k i so j i h dobavile t u ­
je tvrđke L A B O D U neposred­
no, bd se vrednost vsega iz­
voza povečala n a 200.000 do­
larjev. I n d u s t r i j a l a h k e k o n ­
fekcije se namreč vedno bolj
loteva te o b l i k e izvoza.
C e l o t n a p r o i z v o d n j a je b i l a
l a n i vredna v L A B O D U 1 m i ­
l i j a r d o 825 m i l V o n o v SdinČe upoštevamo še
izvozne
p r e m i j e , je L A B O D O V lan>ki
izvoz predstavljal po vredno­
sti o k o l i 14 odst. celotne pro­
izvodnje. Če ga ocenjujemo
količinsko, so n a r e d i l i za iz­
KS Bučna vas
voz 164.000 srajc i n p r i t e m
ustanovljena
p r e d e l a l i 328.000 m
blaga,
3. a p r i l a so v o l i v c i v K a - k a r je 20 odst. celotne proiz­
mencah
u s t a n o v i l i krajevno vodnje p o količini.
s k u p n o s t Bučna vas. V njej S o
Iz p r a v k a r povedanega sle­
vsa naselja o d M a l e Bučne va­ d i , d a so b i l i z a cene n a med­
si do Karteljevega.
narodnih
tržiščih
predragi,
3
razpisuje
prosti delovni mesti:
elektro varilca
kleparja
saj je b i l njihov izvoz manj­
ši po v r e n o s t i k o t p a p o k o
ličini. Se bolj p o domače:
v tujino so p r o d a j a l i z izgu­
b o ! Z a r a d i p r e v i s o k i h cen do­
mač'h s u r o v i n pa se l a h k o
k o n f e k c i j a vedno bolj zateka
k tkzv. »pla.čanemu
delu«.
T u j a tvrdka-naročmk dobavi
potrebne surovine, p r i nas
p a srajce s a m o izdelajo i n
tuja t v r d k a plača delo.
Plačano delo b o najprimer­
nejša rešitev tako dolgo, do­
k l e r ne b o m o s p r e m e m b na­
šega deviznega s i s i e m a . Dose­
či je t r e b a , da bo razoolaga!
z devizami ta, k i j i h ustvarja,
šele takrat b o l a h k o k u p i l
bodisi na domačem b o d i s i n a
tujem tržišču surovine po
svetovnih cenah i n bo l a h k o
enakovredno o r o d a j a l k j e r k o
li.
i
Oglejmo s i to n a s t v a r n e m
p r i m e r u : svetovna cena za 1
m diolena, iz katerega So la­
n i p r i L A B O D U d e l a l i sraj­
ce, je 0,50 d o l a r j a . Z a vsako
srajco so j i m tuje t v r d k e do­
bavile za 1,10 d o l a r j a d i o l e n a ,
izgotovlijena srajca P a velja
1,70 d o l a r j a . 0,60 d o l a r j a je
p r i v s a k i srajci ostalo L A B O ­
D U z a delo i n potrošni mate­
r i j a l (sukanec, g u m b i i n pod­
loga). T o je s k u p a j 750 S d i n :
350 S d i n za potrošni m a t e r i a l
i n 400 S d i n z a delo. Takšna
p o n u d b a n i blesteča, sprejem­
ljiva p a je.
P o v s e m drugače pa je, če
prodajajo n a t u j e m tržiščusrajce i z domačih surov" n .
Domači d i o l s n je b i l l a n i po
1000 S d i n meter, k a r je p r i ­
bližno 0.80 dolairia K e r pora­
bijo z a 1 s r a i c o 2,20 m blaga,
j i h torej samo blago stane v
tem
p r i m e r u 1.80 d o l a r j a ,
srajco pa lafako prodajo le z a
1,70 d o l a r a. V s e delo m o r a j o
o p r a v i t i zastonj i n dati zastanj še '»umne. &kaneč n
podlago. S p r e m e m b a devizne­
ga sistema je torej več k o t
potrsbnaMILOŠ J A K O F E C
;
Z asfalta v jarek
N a cesti III. reda p r i D o l n j e m
K r o n o v e m se je 12. m a r c a p r i p e t i ­
la p r o m e t n a nesreča v o z n i k u V i k ­
t o r j u F i š t e r j u iz. S p o d n j i h L a k e n c
pri M o k r o n o g u . Z m o k r e g a
asfalt­
n e g a c e s t i š č a pa j e z a n e s l o v o b ­
cestni j a r e k , k j e r je z l e v o s t r a n j o
v o z i l a z a d e i v greben i n o b t i č a l ,
š k o d o c e n i j o n a 150 N d i n a r j e v .
N a s t o p dela takoj a l i p o dogovoru.
O D po p r a v i l n i k u .
P i s m e n e prošnje z navedbo k v a l i f i k a c i j e i n
dosedanje zaposlitve je t r e b a posati n a u p r a v o
podjetja do 25. a p r i l a 1966.
P o s k l e p u zadružnega sveta
razpisuje
KMETIJSKA ZADRUGA
TREBNJE
LICITACIJO
za prodajo o s n o v n i h sredstev
dne 17. a p r i l a 1966, k i b o n a
delovišču V e l i k a L o k a p r i B u k o v c u ob 8. u r i ,
i n v T r e b n j e m p r i mehanični d e l a v n i c i K Z ob
10. uri
N a l i c i t a c i j i bodo n a s l e d n j i s t r o j i :
3 traktorji Ferguson 35
3 traktorski dvobrazdni plugi
2 škropilnici »Biserka«
1 rezalnik za meso
1 mešalec za meso
in druga drobna kmetijska
mehanizacija
E n o u r o p r e d l i c i t a c i j o z a p r i v a t n i s e k t o r i m a pred­
nost p r i n a k u p u družbeni sektor.
20
DOLENJSKI
LISI
Kmetijski Grm se začenja pri Slapu
V devetinsedemdesetih letih je dala. kmetijska šola na Grmu
pri Novem mestu 1.809 absolventov, nad 700 tečajnikov (med
leti 1936 in 1952) ter nad 200 traktoristov. Od ustanovitve 1886
do danes se je zvrstilo v vodstvu šole sedemnajst direktorjev
in nad 40 predavateljev (med temi 11 inženirjev) za nekatere
strokovne predmete. Jeseni praznuje šola 80-letnico obstoja
P r e d h o d n i c a g r m s k e šole je b i l a V i n o r e j s k a i n sadjerejska šola v Lanthierijevi
graščini n a S l a p u p r i V i p a v i .
U s t a n o v n i pečat tej, p r v i s l o v e n s k i
k m e t i j s k i šoli, je d a l k r a n j s k i dežel­
n i z b o r leta 1873. K e r S l a p n i i m e l pra­
vega zaledja, se je deželni z b o r 14. ok­
t o b r a 1884 odločil šolo p r e m e s t i t i . 23.
j a n u a r j a 1886 je s k l e n i l , d a se šola pre­
seli n a G r m p r i R u d o l f o vem. 2e iste­
ga leta je l a s t n i k g r m s k e graščine A n ­
ton V i n c e n c S m o l a p r i s t a l n a proda­
jo s v o j i h p o s o j i l i n posestva za 30.442
goldinarjev i n 50 krajcarjev. T a k o so
že 18. n o v e m b r a 1996 t u o d p r l i usta­
novo z u r a d n i m n a z i v o m V i n a r s k a , sad­
j a r s k a i n poljedelska šola. D i r e k t o r je
postal R i h a r d Dolenc, k i je šolo v o d i l
vse do leta 1902,. k o ga je n a s l e d i l V i ­
ljem R o h r m a n .
OD GOLDINARJEV K DINARJEM
O b u s t a n o v i t v i je i m e l a g r m s k a šola
posestvo, k i je m e r i l o 35 h a , že čez dve
leti p a se je t o l i k o povečalo, d a je b i ­
lo vredno 62.000 goldinarjev.
zelo slovesno. V premoženjski k n j i g i je
b i l o zapisano, da »ima šola že 66,75 h a
zemljišč, 80 prašičev i n 30 glav go­
veda.«
šolska k r o n i k a našteva zelo razgi­
bano dejavnost t u d i z a vsa nadaljnja
leta. M e d d r u g i m so p o s k r b e l i t u d i
za notranjščino stavbe i n 1937. pova­
S p r v a dveletna šola je i m e l a z i m s k i
b i l i akademskega s l i k a r j a F r a n c a Steri n l e t n i tečaj, k j e r so se kmečki s i n o v i
nena, d a je r e s t a v r i r a l znamenito umet­
učili 22 predmetov i n se praktično iz­
nino v stolpu.
popolnjevali p o d n a d z o r s t v o m učite­
ljev. P r v o t n i p r o g r a m šole je veljal
za d o b r i h dvajset let, d o k l e r niso le­
MED ORGANIZACIJAMI
ta 1908 skrajšali p o u k a n a eno leto.
I
N REORGANIZACIJAMI
T a k o je b i l o do 1919. šola se je tedaj
uradno imenovala K r a n j s k a kmetijska
Obdobje
druge svetovne vojne je
šola n a G r m u .
g r m s k a šola še k a r srečno prestala,
P o p r v i svetovni v o j n i je šolo nepo­ saj j o je p r i z a d e l le b o m b n i n a p a d
sredno v o d i l o m i n i s t r s t v o v Beogra­ 30. m a r c a 1945. Stavbo so naslednje
d u , k i je tedaj dajalo t u d i denar. K a s ­ leto p o p r a v i l i , tako d a se je že jese­
nejši naziv Državna k m e t i j s k a šola so n i l a h k o pričel p o u k v enoletni sploš­
m o r a l i 1925. o p u s t i t i , k e r je m i n i s t r ­ n i k m e t i j s k i šoli.
stvo zahtevalo, d a se m o r a šola imeno­
V letu 1947 je šola p r i d o b i l a 25 h a ' V
vati S p e c i a l n a živinorejsko poljedelska Srebrničah.
šola, k a r je h k r a t i p o m e n i l o , da m o r a
Leta 1951 je prišlo njeno premože­
ustanova delati v občutno zoženem ob­
nje p o d G l a v n o u p r a v o za kmetijstvo
segu.
L R S . N a G r m u je b i l a tedaj postaja
1928. je p o k r o v i t e l j s t v o n a d g r m s k o za obnovo sadjarstva i n vinogradni­
šolo prevzel o b l a s t n i o d b o r v L j u b l j a ­
štva (za šest n e k d a n j i h okrajev).
n i . T a je ustanovo znatno finančno
podprl.
še istega leta, jeseni 1951, je b i l a n a
G r m s k a šola je tako leta 1936 doča­ G r m u o r g a n i z i r a n a dveletna poljedel­
k a l a 50-letnico. J u b i l e j so p r o s l a v i l i s k a šola.
Št. 15
(838)
Preprečimo napake pri paši na hoji!
O d m a j a preteklega leta j e zaživelo čebelarsko
društvo v D o l . T o p l i c a h . N a s v o j e m območju i m a
53 čebelarjev, o d t e h je 40 članov društva. N a ob­
čnem z b o r u 13. m a r c a so r a z p r a v l j a l i , k a k o b i na­
r e d i l i društvo še bolj delavno, čebelarjem s o p r i ­
poročili, n a j berejo glasilo S l o v e n s k i čebelar. V
a p r i l u b o d o p r i r e d i l i predavanje o čebelarstvu. K o ­
r i s t n o b i b i l o , d a b i v o s e m l e t k a h u s t a n o v i l i čebelar­
ske krožke.
N a območju čebelarskega društva so obsežni go­
z d o v i hoje, k a m o r vozijo čebele t u d i čebelarji i z
d r u g i h krajev n a pašo. O d b o r j e z a r a d i r a z n i h na­
p a k p r i t e m določil, k o l i k o panjev je mogoče posta­
v i t i n a vsako pasišče. V s a k t u j čebelar, k i b o p r i ­
p e l j a l čebele n a pašo, se b o m o r a l p r e j j a v i t i
čebelarskemu društvu D o l e n j s k e T o p l i c e .
D. G.
KMALU PO II0VI CESTI
Iz Štrauberka v Novo goro
M e d štrauberkom i n N o v o
goro do nedavnega n i t i do­
bre p o t i n i b i l o , k a j šele ce­
sta. P r e b i v a l s t v u je b i l to t r n
v p e t i , p a se j e odločilo, d a
si samo kaj uredi. V drugi
p o l o v i c i preteklega leta so
na s e s t a n k u i z v o l i l i gradbeni
odbor, 5. o k t o b r a p a že začr­
t a l i t r a s o n o v i cesti »čez d r n
i n strn« o d štrauberka p r o t i
N o v i g o r i . P o b u d n i k a z a delo
sta biJa štrauberčana Leo­
p o l d Piletič i n F r a n c Blažič.
Vaščani
štrauberka,
Lešč,
S e l , G o r . Grčevja i n J a g o d i k a
so k r e p k o z a s a d i l i lopate v
zemljo i n n o v i cesti u r e z a l i
smer. J e s e n i s o o p r a v i l i ve­
liko
prostovoljnega
dela.
28. m a r c a so delo nadaljevali
i n bo cestna t r a s a dokončana
v nekaj d n e h . P r i delu je po­
magalo G G i z N o v e g a mesta,
k i j e dalo 400.000 d i n i n bul­
dožer, K G P Brežice je po­
moč
obljubilo,
krajevna
s k u p n o s t Otočec p a je skle­
n i l a a k c i j o p o d p r e t i z 200.000
d i n . P r e b i v a l s t v o j e hvaležno
za pomoč.
Samo dobra volja ne zadostiš Ii
Tako pravijo v Orehovici
p r i Šentjerneju, kjer so p r i ­
p r a v i l i že ves m a t e r i a l z a za­
družni d o m . M a t e r i a l so za-čeli z b i r a t i p r e d t r e m i leti,
p r i s p e v a l i p a so s k o r a j v s i
kmetje. Zdaj j
t u d i temelj
d e l o m a že z a b e t o n i r a n . Zara­
d i p o m a n j k a n j a denarja se je
zataknilo.
e
P r e d s e d n i k krajevne skup­
n o s t i j e r e k e l : » č e b o občin­
s k a skupščina v N o v e m me­
s t u p r i s p e v a l a 700.000 s t a r i h
dinarjev, k i j i h je o b l j u b i l a ,
bo d o m še letos p o d streho,
č e tega n e b o , se b o j i m , d a
se b o začel m a t e r i a l (zlasti
cement) k v a r i t i . Orehovičani
i n okoliški p r e b i v a l c i so mno­
žično d a r o v a l i les, p o m a g a l i
s prostovoljnim
delom p r i
z e m e l j s k i h i z k o p i h i n betoni­
r a n j u temeljev, tesarji p a so
les brezplačno obtesali. V r e d ­
nost d e l c e n i m o n a okolj 3
m i l i j o n e s t a r i h dinarjev. Ne­
k a t e r i so prispevalj sredstva
z obveznic ljudskega? p o s o j i l a
za obnovo S k o p j a . T e h sred­
stev je 156.000 s t a r i h dinarjev.
L j u d j e so še p r i p r a v l j e n i po­
magati, vsega p a le ne more­
m o zahtevati o d n j i h . Zato
u p a m o , d a b o le prišla pomoč
od občine i n d a b o m o d o m
s p r a v i l i p o d streho.«
Novomeška
strelska liga
-m.
Z a tekmovanje
v novomeški ob­
činski s t r e l s k i l i g i se j e p r i j a v i l o
sedem
s t i v l s k i h družin.
Tekmuje­
j o s 30 s t r e l i . L i g a se j e začela
6. a p r i l a , p o p r v e m
k o l u p a je
stanje
takole:
»13. m a j « : 1862 k r o g o v , 2 8 , 6 t o č ­
k e , » M i l a n M a j c e n « : 1822 k r o g o v ,
28,2 t o č k e , N o v o t e k s
(20 s t r e l o v )
1327 k r o g o v ,
23,2 točke,
Birčna
v a s : 1769 k r o g o v , 17,6 t o č k e , V i n ­
k o P a d e r š i č : 1579 k r o g o v , 15,7 t o ­
č k e I n Ž e l e z n i č a r ( 2 0 s t r e l o v ) : 1226
krogov,
12,2 t o č k e . — P i o n i r j e
bil prost.
v
'
2.
Predlog za
samoprispevek
T e m e l j i so postavljeni in bi b i l a škoda, k o b i j i h za­
rasle koprive. ( F o t o : Polde Miklič)
I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE
g
j
g
g
g
j§
g
g
g
=
g
g
g
g
j
Z a d n j i h 14 dni & o d a r o v a l i k r i n a n o v o m e š k i t r a n s f u z i j s k i p o s t a j i : A l e k s a n d e r Z u p a n i n Jože G o m i c , člana k o l e k t i v a I M V N o v o m e s t o ; . A n t o n G r e g o r č i č i , k l e p a r iz B r š l j i n a ;
Jože Šurla, član k o l e k h v a C e s t n o p o d j e t j e N o v o m e s t o ; F r a n c
B r u l c i n M a r i j a E r j a v e c , člana k o l e k u v a P i o n i r N o v o m e s t o ; M a r i j a U c m a n , g o s p o d i n j a ia G a b r j a ; A n a T r a m t e , g o spodinja iz Gabrja; Frane Gazvoda, upokojenec
iz Brusnic;
R o z a l i j a P l u t , članica k o l e k t i v a Z d r a v s t v e n i d o m Črnomelj;
Elizabeta Franko, gospodmja
i z G a b r j a ; Frančiška C e r n e ,
gospodinja
iz Gabrja; Pepca Matko, gospodinja
iz Gabrja;
Frančiška E r j a v e c , g o s p o d i n j a
iz Gabrja; Stanislav Franko,
delavec i z G a b r j a ; M a r i j a Lukše, g o s p o d i n j a i z V e l i k i h B r u s n i c ; F r a n c V i d r i l i , p o s e s t i } : } : iz S m o l e n j e v a s i ; M a r i j a S e n i čar, g o s p o d i n j a i z S m o l e n j e v a s i ; I v a n Scničar, p o s e s t n i k i z
S m o l e n j e v a s i ; A l o j z Prešern, p o s e s t n i k i z S m o l e n j e v a s i .
Danilo Kovačič, L a d o Jane, F r a n c H r o v a t i n A n t o n
K a s t e l i c , člani k o l e k t i v a N o v o t e k s N o v o m e s t o ; J a n e z S a l e h a r ,
S t a n e šenica, C i l k a Pršina, F r a n c K r e n , P e p c a Zupančič, M i l a n P e l k o , Z a l k a Bradač, B r a n k o Matkovič, A n i c a V i d i c , O l g a
Pczdiršek, M i m i c a šenica, M i m i e a U h a n , M a r j e t a P c l k o , V i n k o K r i ž e i n Jože Peršina, člani k o l e k t i v a B O R D o l e n j s k e
T o p l i c e ; Avgust Bradač, M a r j a n Bradač, Janez šenica, S t a n e
T a v č a r i n I v a n B r s a n , člani k o l e k t i v a G o r j a n c i Straža; V i k t o r i j a "Košir, g o s p o d i n j a
i z D o l n j e Straže; I v a n k a R o b i d a ,
gospodinja
i z S e l a ; Frančiška Gršič, g o s p o d i n j a
iz Rodin;
N i n a Nučič, članica k o l e k t i v a Zdravilišče D o l e n j s k e T o p l i c e ;
Antonija Struna, gospodinja iz Velike Cikave; M a r i j a Zeljko,
članica k o l e k t i v a Zdravilišče D o l e n j s k e T o p l i c e ; Jože Z u p a n čič, p o s e s t n i k i z Selišč; F i a n c Krušič, o b l i k o v a l e c i z P o l j a n .
čnloD
•
8. aprila popoldne je svet
novomeške krajevne skupno­
sti razpravljal o uvedbi kra­
jevnega
samoprispevka za
ureditev ulic, cest, poti, vodopreskrbnih objektov in ka­
nalizacije. Delavci in usluž­
benci naj bi plačali 1 odsto­
tek od
osebnih dohodkov,
obrtniki in osebe svobodnih
poklicev 1 odstotek od davč­ g
fj
ne osnove oziroma 50 Ndin v g
pavšalu, če e njfhova osnova g
manjša od 5.000 Ndin, lastniki U
kmetijski zemljišč pa 2 od­ gg
stotka od katastrskega do­ g
hodka. Samoprispevka ne bi g
plačevali delavci in upoko­ g
g
jenci za prejemke
do 350 g
Ndin. vajenci, dijaki in štu­ g
dentje, socialni podpiranci in ==
tisti lastniki, ki imajo malo
katastrskega dohodka. Letos
bi se nabralo 150 000 Ndin sa­
moprispevka. O uvedbi samo­
Plaz drsi
prispevka bodo morali raz­
pravljati še občani, ki so
na Gesto herojev
svojčas zavrnili odlok o pri­
spevku na uporabo mestnega
Stal sem na Glavnem
trgu,
Občinski o r g a n i z a promet
7eml,j šča.
ko sem zaslišal veselo petje.
i n p r e d s t a v n i k i Cestnega pod­
Opazil
sem skupino
moških
jetja so se d o g o v o r i l i , d a od­
in žensk, med katerimi je bil
stranijo nevarnost n a t i s t e m
Vlomilec
tudi otrok. Star je bil morda
p r e d e l u Ceste herojev v N o ­
5 ali 6 let. Otrokova
obleka
v
PIONSRJEVI
menzi
vem m e s t u , kjer grozi zemelj­
je bila zanemarjena
in njegov
V noči med 9. in 10. apri­ obraz je bil umazan.
s k i plaz. P l a z se namreč že
Družba
lom je neznanec vlomil v je
dalj časa počasi p o m i k a pro­
bila
popolnoma
pijana.
Šentjernejskemu
prebivalstvu
se
bo
uresničila
dolgo­
ti cesti, u s t a v i t i p a b i ga b i l o
PIONIRJEVO menzo v Brš- Glasno so peli in nadlegovali
letna
želja,
ko
bo
začel
delati
zdravstveni
d
o
m
,
k
i
je
mogoče z betonsko škarpo.
linu. V oknih in vratih je raz­ mimoidočete d n i že p o d streho. Če bo šlo vse po sreči, bo d o m
Zgraditev te je p r e d l a g a l a tu­
bil vse šipe. Nekaj gotovine,
Hodili so od gostilne do go­
odprt 29. n o v e m b r a letos. V n j e m bodo zobna i n sploš­
d i k o m i s i j a , k i s i je n e v a r n i
Otrok je
na ambulanta, lekarna, posvetovalnica z a matere i n ki jo je našel v pisarni men­ stilne in preklinjali.
cestni p r e d e l p r e d tedni ogle­ otroke ter dve stanovanji za zdravnike. T o bo velika ze, si je prisvojil. Preiskava ponavljal, kar je slišal. Obra­
dala.
čal se je k neznanim
ljudem
pridobitev za vso šenjernejsko dolino ( F o t o : P. Miklič) je še v teku.
ter jih ogovarjal:
»Stric,
ti
si svinja!« Ali pa: »Ti prekle­
ta prašiča!« Njegovo
sprem­
stvo se je smejalo in ga spod­
V l e t u 1952 je šola prvič postala za­ to pšenica, k o r u z a , k r o m p i r , l u c e r n a i n vzgajajo k m e t i j s k e šole tako imenova­
bujalo. Neka ženska je oči­
vod
s samoplačevanjem,
i m e n o v a n h m e l j ; v h l e v i h redijo 100 glav gove­ ne tehnike s k r a v a t a m i . »Narava dela
tala pijani skupini, da vodijo
K m e t i j s k a šola G r m .
d a , v s v i n j a k i h p a je p r o s t o r a z a 120 na naši šoli j e t a k a , d a dijake p r a v s i ­
s seboj otroka. Moški pa ji
K r o n i k a nadalje navaja, d a je 24. prašičev.
l i k poznavanju fizičnih del,« zatrjuje
s e p t e m b r a 1953 prevzel ustanoviteljske
i
n
dokazuje
s
s
a
m
i
m
u
r
n
i
k
o
m
:
»
N
a
140
D i j a k o m je omogočeno, d a se k o t
pravice i n s k r b z a vzdrževanje šole bodoči k m e t i j s k i s t r o k o v n j a k i o z i r o m a u r teoretičnega p o u k a p r i d e 50 u r
O L O N o v o mesto.
t e h n i k i k a r najbolj seznanijo s tehnolo­ p r a k s e . P o t r e b n o je p o u d a r i t i , d a dija­
I n spet je b i l t u p o m e m b e n j u b i l e j : gijo p r i d e l o v a n j a i n prireje. V t a n a ­ k i prvega i n drugega l e t n i k a štejejo za
70-letnica obstoja. Slovesno so j o pro­ m e n imajo n a voljo razne stroje z a p r a k s o izključno kmečka tiela. Šele, k o
s l a v i l i i n sestavili p r o g r a m dela z a v opravljanje d o m a l a vseh p o l j s k i h d e l , »absolvirajo« t a dela, dobijo v roke
Prihodnje. O d p r t j e b i l poseben k m e - za dela n a t r a v n i k i h , v. s a d o v n j a k i h , stroje, četrti l e t n i k i se morajo obvez­
tijsko-gospodarski oddelek, k a m o r se v i n o g r a d i h i n n a d r u g i h o b d e l o v a l n i h no naučiti v o d i t i t r a k t o r s priključki.«
je vpisalo 44 učencev.
zemljiščih. T u d i p r i r e j i goveda i n p r a ­
»Razen tega,« dodaja
inž. R i h a r ,
L e t o 1958 je šoli p r i n e s l o p o m e m b n o šičev l a h k o spoznavajo
sodobne po­
»imajo naši d i j a k i obvezno mesec d n i
reorganizacijo.
Postala
je
dveletna stopke.
p r a k s e m e d r e d n i m i šolskimi počitni*
kmetijska
šola
živinorejsko poljedelV z a d n j i h l e t i h pospešuje šola, k o t c a m i . P r v a d v a l e t n i k a j o opravljata
k e s m e r i . D e l a l a j e p o učnem načr-'
M ODKAK IMA RADIOSERVIS
s m o že r e k l i , p r e d v s e m
živinorejsko na šolskem posestvu, tretji p a p r i kme­
boljše i n večje p r o s t o r e v D i l a n tu, k i je obsegal enajst g l a v n i h pred­
poljedelsko smer. O b e panogi s t a ena­ t i j s k i h organizacijah. Najboljše dijake
čevi 5, k a m o r
se je preselil iz
metov, vštevši t u d i praktično delo.
majhnega
lokala n a G l a v n e m tr­
k o p o m e m b n i . O b upoštevanju tega bo pošljemo n a p r a k s o k n a p r e d n i m ko­
K o j e b i l leto kasneje o d p r t odde­
gu, opravlja usluge dosti
hitreje.
sestavljen t u d i n o v učni p r o g r a m , k i roškim k m e t o m v o k o l i c o
V s a k o p o p r a v i l o , če n e g r e z a več­
Celovca,
lek z a odrasle, se j e vpisalo k a r 150
bo vsaj o b r i s n o veljal z a vse sloven­
je okvare z zamenjavo
delov, k i
člani esperantskega krožka, d v a a l i t r i ­
kandidatov. Tolikšnega v p i s a n i šola
j i h n i mogoče dobiti, je v enem
ske k m e t i j s k e šole. Z n j i m bo p o u k
je, p a prežive počitniško p r a k s o redno
n i k o l i več ponovita. K o je jeseni 1961
dnevu gotovo.
razširjen, tako d a bodo dodatno po­
v Holandiji.«
Postala — o b soglasju soustanoviteljev
m SMETARSKIII
POSOD
pred
učevali nekaj predmetov. T o n a r e k u ­
-~ r e d n a S r e d n j a k m e t i j s k a šola z a živ r a t i hiš o b g l a v n i h m e s t n i h u l i ­
je p r e d v s e m ugotovitev, d a je znanje
»Seveda s m o slišali očitke, češ d a se
cah res n i lepo videti.
Navadno
inorejsko-poljedelsko
smer, j e i m e l a
absolventov, k i zdaj dokončajo šolo, p r i nas vzgajajo »kravatni« t e h n i k i . N a
j e o k o l i n j i h še p o l n o s m e t i i n
121 d i j a k o v i n sicer i z vseh t a k r a t n i h
o d p a d k o v . Če s t o j i p o s o d a s s m e ­
preveč s a m o poljedelsko i n živinorej­ k r a t k o j i h l a h k o z a v r n e m : »kravatni«
slovenskih okrajev. T a k vpis je dosegla
t m i še p r e d t r g o v i n a m i
kot sta
s k o , torej p r e o z k o . P r a k s a dandanes t e h n i k i so se r o d i l i v glavah t i s t i h lju­
p r o d a j a l n a K Z n a L j u b l j a n s k i ce­
še 1964.
potrebuje tehnike širših o b z o r i j , stro­ d i , k i m i s l i j o , d a t e h n i k ne s m e prije­
sti i n prehranska nasproti
osnov­
L e t a 1965 je b i l u k i n j e n internat p o d
n e šole, j e t o l i k o slabše. A l i n e
kovnjake, k i so vsestransko uporab­ t i z a ročke p l u g a , a l i z a m o t i k o , a l i
f°lsko streho, s čimer j e šola prido­
morejo
najti
primernejšega
pro­
n i . Razmišljajo celo o t e m , d a b i po­ sesti z a t r a k t o r . K m e t i j s k i tehnik n i
stora, skritega
očem?
bila več n o v i h učilnic i n kabinetov.
sebej o d p r l i oddelek, v k a t e r e m b i se številčkar, statistik i n ne v e m k a j še
m V
KONFEKCIJSKI
PRODA­
izučevali t e h n i k i z a kooperacijo.
vse, temveč delavec, k i z n a v s a dela
JALNI
podjetja
Krojač
pri mo­
K V I S O K E M U JUBILEJU:
stu so pred
k r a t k i m znižali ce­
T o r e j v e l i k a n s k i napredek p r e d no­ s t r o k o v n o o p r a v i t i ! Z a k a j vse več na­
n e n e k a t e r i m i z d e l k o m o d 39 d o
80-LETNICI
^/
ših absolventov se ne z a p o s l i , temveč
v i m j u b i l e j e m — 80-letnico!
60 o d s t o t k o v .
Moške poletne ob­
ostane d o m a t e r dela n a domači kme­
Danes u p r a v l j a šola posestvo, k i mel e k e i z b a l o n s k e s v i l e s o že v n e ­
t i j i . Kakšen v p l i v i m a j o t i »nekravatni«
k a j d n e h pošle, m e d t e m k o i m a ­
^ nad 218 h a , o d tega j e največ (85 h a )
»KRAVATNE« TEHNIKE
j o v p r o d a j i še n e k a j ž e n s k i h b a t e h n i k i — kmetje n a o k o l i c o , s i l a h k o
l i v i n (22 ha) t r a v n i k o v . D a n i so v s i
lonarjev,
primernih
za
deževne
JE
NAREDILA MENTALITETA
razložimo s s t a r i m r e k o m : zgledi vle­
^°Soji
s o d o b n o izobraževanje i n sedni.
čejo!«
J * * _ z a lastno pridelovanje i n rejo.
Sedanji direktor grmske
kmetijske
H OTROŠKO I G R I Š Č E
je spet
šolskem posestvu rastejo vsako le­ šole inž. N i k o R i h a r z a n i k a trditve, d a
IVAN ZORAN
zanemarjeno
k o t vsako
pomlad.
g
g
g
S
g
g
g
gf
g
g
g
g
g
g
g
g
g
g
g
g
g
g
9
g
g
g
g
g
==
»Sirio, ti si svinja!«
:
je odvrnil:
»Tiho
bodi, pre­
klela coprnica! Kaj te pa bri­
ga! Otrok je moj!«
Slišal sem tudi to, da je
otrok zajokal:
»Oče
lačen!«
Ta pa je le zavpil:
»Beštija,
daj že enkrat mir!«
Končno
so z otrokom
vred zavili v
naslednjo
gostilno ter ga po­
tolažili s kozarcem
vina.
KDO
BI MORAL
OB TA­
KIH
PRIMERIH
UKREPA­
TI?
M . DIMITRIČ
Tovornjaka trčila
na ovinku
10. m a r c a p o p o l d n e
je B r a n k o
Radulovič
vozil
tovornjak
proti
G o r n j i m P o n i k v a m , k o m u Je v
ovinku pripeljal
naproti p o levi
tovornjak z voanikom V i n k o m J a nežičem. V o z i l i s t a trčili,
škodo
p a c e n i j o n a 1.500 N
dinarjev.
Novomeška
kronika
:
s
v
l e
Vrtiljak
je b i l Jani
popravljen,
a je spet ves vegast,
deske n a
sediščih s o o d l o m l j e n e
i n že p o ­
vsem brezbarvne. Sprehajalci me­
čejo ogrizke, l u p i n e i n p a p i r k a r
p o d k l o p i . M a r zato, k e r niso n a ­
vajeni reda — a l i zavoljo d o ro­
b a p o l n i h košev z a s m e t i ?
a MESTNA ORGANIZACIJA R K
i m a danes o b 19. u r i v d v o r a n i
s i n d i k a l n e g a d o m a občni z b o r . —
V a b l j e n i s o v s i č l a n i , še p o s e b e j
pa prebivalci, k i so v m i n u l e m
letu d o b i l i o d R K kakršnokoli p o ­
m o č t e r starši o t r o k , k i s o b i l i
na zdravljenju'
i n v počitniških
kolonijah.
v
z
a
a
a
m 2E D O L G O N I B I L A
tržnica
tato
s l a b o založena
kot minuli
ponedeljek.
Jajca so prodajali p o
55 i n 60 d i n a r j e v , s o l a t o p o 4 0 0
dinarjev
kilogram ali berivko na
merice
p o _ 100 s t a r i h
dinarjev,
mehko
solato
v glavicah
p o 50
dinarjev,
regrat
p o 50 d i n a r j e v ,
mleko
p o 140 d i n a r j e v ,
jabolka
p o 200 d i n a r j e v i n t a k o d a l j e . —
Med
za
kupci
semena
j e v s e v e č zanimanja
i n - sadike.
m R O D I L I S T A : I v a n k a KošmrlJ
s K a r l o v š k e 19 —
Bele iz Strojarske
Mojco i n Anica
3 — Ireno.
21
mm m
ŠPORTNA D E J A V N O S T N A S E N O V E M
S KURIRČKOVO
POŠTO PO
DOLENJSKEM
11. a p r i l e d o p o l d n e
so n a
Bučki izročili
pionirjem kurirčkovo pošto, s čimer se je
j e začela t r a d i c i o n a l n a krožna
p o t te pošte p o S l o v e n i j i . K u rirčkova p o š t « b o končala p o t
v L j u b l j a n i , k j e r j o pričaku­
j e j o 20. m a j a .
V novomeško občino so k u rirčkovo pošto p r i n e s l i že v
p o n e d e l j e k , 11. a p r i l a . O d t a m
je
odpotovala
v
Šmarjeto,
Otočee, N o v o m e s t o , n a s l e d n j i
dan p a v šmihel, Birčno vas
i n L a z e , k j e r s o j o pričakali
pionirji
črnomaljske
občine.
L e p o so j o sprejeli v Semiču,
13. a p r i l a p a j e b i l a n a O b č i cuh p r i TV-15. Poljanski pio­
n i r j i s o j o izročili D o l e n j s k i m
T o p l i c a m . O d t a m je pošta po­
tovala
v Sotesko, kamor
pri­
s p e d a n e s o b 9 . u r i . O b 12.
uri jo bodo sprejeli n a D v o r u ,
o b 15. u r i p a v Ž u ž e m b e r k u .
V D o b r a v i p r i Dobrniču j o bo­
d o j u t r i s p r e j e l i p i o n i r j i tre­
b a n j s k e občine. D o 23. a p r i l a
b o kurirčkova pošta
potovala
p o t r e b a n j s k i , sevniški, krški
i n brežiški občini. 23. a p r i l a
o b 16. u r i b o d o t o r b o s p o š t o
prevzeli v Prekopi,
naslednje­
g a d n e p a b o o s t a l a v Šentjer­
n e j u . 25. a p r i l a j o b o d o pones­
li skozi Orehovieo,
Gaberje,
B r u s n i c e , Stopiče
v šentjošt,
k j e r b o o b 17. u r i s v e č a n o s t .
26. a p r i l a b o d o
torbo
prevze­
l i stopiški p i o n i r j i i n j o n a
v r h u G o r j a n c e v o b 10. u r i i z ­
ročili p i o n i r j e m metliške o b ­
č i n e . I z M e t l i k e b o šla p o š t a
v Podzemelj,
kjer
jo
bodo
s p r e j e l i 27. a p r i l a o b 9. u r i .
Istega
dne bo prispela
spet
v črnomaljsko
občino.
Pošta
b o z a t e m o b r e d l a še k o č e v s k o
i n ribniško občino.
V vseh krajih, znanih iz na­
rodnoosvobodilne
borbe,
bodo
o b s p r e j e m u kurirčkove pošte
p i o n i r s k i m i t i n g i , k a r b o ne­
dvomno pritegnilo tudi prebi­
valstvo.
MARJAN
TRATAH
Mladinski šahovski
turnir v Kočevju
končan
Madinsko
šahovsko
prvenstvo
K o č e v j a z a l e t o 1966 j e k o n č a n o
z z m a g o M a k s a V o l k a , k i je do­
s e g e l 11 t o č k
Z a n j i m so se zvr­
stili R u d i Karničnik. Teodor D o brič, D j o r d j e Stjepančič i n d r u g i .
Turnir n i normalno potekal, ker
je bilo preveč izostankov.
Proti
koncu
so točke i z g u b l j a l i
samo
z a r a d i t e g a . I g r a l o j e 14 š a h i s t o v .
P o mišljenju n e k a t e r i h športnikov
bi
bilo
bolje,
če b i
nastopilo
m a n j šahistov, a t i kvalitetnejši.
P r a v gotovo ne b i s m e l i n a t a k e m
turnirju sodelovati
i g r a l c i , k i so
v 13 k o l i h z b r a l i k o m a j p o l a l i
eno i n p o l točke. — P r i p r i h o d ­
n j i h - t u r n i r j i h b i b i l o d o b r o seda­
n j e i/kušnje u p o š t e v a t i .
Kočevski športni
zapis
ORODNA TELOVADBA —
Pod­
ročno tekmovanje,
k i je bilo m i ­
nulo nedeljo
v Novem
mestu, je
bi'o
hkrati
izbirno doienjsko
za
udeležbo n a republiškem. S o d e l o v a l i
s t a s a m o d v e v r s t i iz K o č e v j a , za­
to p a
bodo
zastopali
Dolenjsko
v višjem i n nižjem o d d e l k u pio­
nirji T V D Partizana Kočevje. N i
razveseljivo, d a vsa D o l e n j s k a pre­
more samo dve vrsti pionirjev iz
orodne telovadbe!
Upamo
lahko,
da nas bodo konec aprila v Ljub­
ljani dobro zastopali!
' R O K O M E T — V s r e d o , 6. a p r i ­
l a , s o se učenci o s n o v n e šole M i r ­
ka
Bračiča
pomerili
v
tradicion a l n i t e k m i s p r v i m i razredi gi­
m n a z i j e . Navijačev je b i l o d o v o l j .
Rezultati — moški (v k o r i s t gi­
mnazijci
13:8, ženske 6:6.
S T R E L S T V O — Srečanje
obeh
šol j e b i l o t u d i v s t r e l s t v u . T e k ­
m o v a l i so z zračno puško p o pet
s t r e l c e v i n p o 20 s t r e l o v . Z m a g a l i
s o s t r e l c i o s n o v n e šole M i r k a B r a ­
č i č a s 590 k r o g i , g i m n a z i j a p a 430
krogov.
Najljoljš:
je
b i l Srečko
N o v a k iz o s n o v n e šole M i r k a B r a 5i6a
k i je d o s e g e l
140 k r o g o v .
A. A R K O
Dve zmagi kremeljskih rokometašev
Krmeljski
rokometaši
so igrali
pretekli
teden
s
Sevnico
in
s
H r a s t n i k o m . O b a k r a t s o t e s n o , to­
d a zasluženo z m a g a l i :
s
Sevnico
16 : 14 ( 8 : 9 ) , s H r a s t n i k o m p a
22 : 2 1 . N a j u s p e š n e j š i j e b i l J . L o ­
gar, k i je d a l v obeh t e k m a h k a r
21 g o l o v .
D. B.
Pionirji so tekmovali
za občinsko
prvenstvo
10. a p r i l a l e b i l o v n o v o m e š k i
osnovnošolski
telovadnici
občinsko
šahovsko p r v e n s t v o z a p i o n i r j e i n
p i o n i r k e . P r i j a v l j e n i h j e b i l o 13
e k i p , t e k m o v a n j a p a se je udele.
ž i l o l e 8. - P o g r e š a l i s o
predvsem
šmiheiske, stopiške i n šentjernejske p i o n i r j e . M e d mlajšimi p i o n i r ,
ji so zmagale Dolenjske T o p l i c e s
6 točkami p r e d Otočcem i n V a v t o
v a s j o . V s k u p i n i starejših p i o n i r ­
jev je z m a g a l a o s n o v n a šola K a ­
t j a R u p s n a i z N o v e g a m e s t a s 13
i n p o l točke p r e d D o l e n j s k i m i T o ­
p l i c a m i 9, V a v t o v a s j o 7 , O t o č c e m
in
Brusnicami. Pionirk n i bilo,
'/•:<.'o t u d i o b č i n s k e g a p r v e n s t v a z a .
nje niso izvedli.
MARJAN
TRATAR
Zdravnik vam svetuje
Svet se žal ni niti enkrat sestal!
Lahko se nam pozna tudi
v kosteh, mišicah in živcih!
Vest, da se ni občinski svet za telesno kulturo ob tako pereči telesnovzgojni
problematiki sestal niti enkrat, je sprožila začudenje tudi na Senovem —
Kot vsem drugim, tudi Senovčanom manjka pri telesni kulturi denarja
Telesno
vzgojno
društvo P a r t i ­
z a n je letos ž e ' v začetku s p o m l a ­
di
na Senovem
razvilo
delo
v
vseh sekcijah. Le v nogometu
je
nekoliko
slabše,
ker
sta
odšla
d v a i g r a l c a . I z g u b o skušajo n a d o ­
mestiti z r e d n i m i treningi. V no­
gometnem
m o š t v u j e 22 i g r a l c e v
in vsi redno prihajajo n a trenin­
g e . L e t o s s o že i g r a l i s T S Š K r ­
š k o z r e z u l t a t o m 8 :0 z a S e n o v o ,
s C e l u l o z a r j e m K r š k o 4 : 3 z a Se­
novo i n 6 : 8 za Krško, s Sevni­
co p a so i g r a l i neodločeno 3 : 3.
V nedeljo,
10. a p r i l a , s o
letos
prvič i g r a l i z a p r v e n s t v o . V t e h
t e k m a h se b o d o Senovčani
pome­
rili najprej z Žalcem i n Rogaško
S l a t i n o , n a t o p a še z d r u g i m i m o ­
štvi.
Z
denarjem
je v
nogometnem
k l u b u b o l j s l a b o . S 40 t i s o č a k i , k i
jih imajo n a razpolago, ne
bodo
mogli
odigrati
prvenstvenih
te­
k e m , saj b i p o t r e b o v a l i z a n j e n a j ­
manj pol milijona Sdin.
Nekaj
pomoči
pričakujejo
od
občinske zveze z a telesno k u l t u r o ,
čeprav t a o b 2 m i l i j o n s k i d o t a c i ­
ji, k i jo je dobila o d O b S Krško,
ne
bo
mogla
veliko
pomagati.
N a j b r ž b i b i l a d o t a c i j a večja, če
b i b i l a občinska zveza
za
teles­
no k u l t u r o bolj d e l o v n a . K o t je
b i l o slišati n a s e j i O b S , s e s v e t
za
telesno
k u l t u r o n i sestal
niti
en Krati
Zaradi pomanjkanja denarja so
n a S e n o v e m p r e n e h a l e d e l o v a t i še
nekatere športne sekcije: a t l e t s k a ,
košarkarska,
namiznoteniška
in
hokej n a travi. V hokeju n a travi
s o b i l i Senovčani p r e d l e t i s l o v e n ­
ski
prvaki. Odbojka
in namizni
t e n i s d e l u j e t a le občasno. N a i g r i ­
šču n i p r i m e r n e g a p o s l o p j a z a i n ­
ventar, p a tudi inventarja n i , k e r
ni
s
čim
plačati
zavarovalnin.
PO Z A N I M I V E M S E S T A N K U NOVOMEŠKIH
ŠPORTNIH D E L A V C E V
ODLOČNE Z U H T E I E
P o daljših p r i p r a v a h j e v N o v e m
m e s t u končno
ustanovljeno
e n o t n o športno društvo, k i bo p o d s v o j i m o k r i l j e m združevalo večino
š p o r t n i h panog. N j e g o v o i m e J e : Š P O R T N O DRUŠTVO N O V O M E ­
S T O . I z v e n društva h o g i m n a s t i k a ( t a b o o s t a l a p r i T V D P a r t i z a n ) ,
p o t e m o d b o j k a ( l i g a š k a e k i p a se j e p r e s e l i l a v S Š D N o v o t c k s )
ter
k e l j a u j e i n b a l i n a n j e (SSD
P i o n i r ) . Društvo ho k o t p r e d s e d n i k v o d i l
Ludvik Kehe, kot podpredsednik pa m u ho pomagal Slavko Doki,
k i ho h k r a t i tudi predsednik atletskega k l u b a .
Z n a m e n o m , da b i v delo
nove­
ga društva vključili čim več delav o l j n i h športnih d e l a v c e v ,
je O b ­
činska
zveza
z a telesno
kulturo
N o v o m e s t o — k o t p o b u d n i k inte­
gracije -doslej
samostojnih
šport­
n i h k o l e k t i v o v —- p r e t e k l i č e t r t e k
sklicala
sestanek
novomeških
športnih delavcev,
ž a l se j e o d
o k o l i 40 v a b l j e n i h ( n e k a t e r i
baje
n i s o p r e j e l i v a b i l ) O d z v a l a le sla­
b a p o l o v i c a , k a r n i k a k o r n i raz­
veseljivo. Se m a n j razveseljivo pa
je, d a se je p o u v o d n i h b e s e d a h
predsednika
ObZTK
Jožeta
Cvitkoviča
razprava
obrnila v
glav­
n e m samo v eno smer.
Predsednik
ObZTK
je
sprožil
vprašanje d e l o v n e g a
načrta
nove­
ga društva. U g o t o v i l je, d a je b i ­
l o doslej vse preveč
razdrobljeno­
sti, d a so premalo pozornosti po­
svečali
množičnosti
in
da
bo
t r e b a z a r a d i pičlih finančnih s r e d ­
stev
izdelati
prioritetno
listo
š p o r t o v i n se p r i s t r o k o v n e m de­
l u v" g l a v n e m n a s l o n i t i n a a m a t e r ­
j e . K o p a je o d p r l r a z p r a v o o n a ­
činu vključevanja
v vrste
organi­
z a t o r j e v , t r e n e r j e v i n s o d n i k o v , se
je z a t a k n i l o .
Že p r v i g o v o r n i k — p r e d s t a v n i k
atletskega
kluba prof.
Jože G l o ­
n a r — se j e v g l a v n e m o m e j i l n a
vprašanje
financiranja
dejavnosti
p o s a m e z n i h k l u b o v . T u d i ostali so
se
dalj
časa
zadržali
pri tem
vprašanju, k i je življenjskega po­
m e n a z a d e l o v a n j e k l u b o v i n sek­
cij.
Upravičeno
so izrazili
boja­
z e n , d a s o v s i n a č r t i z a m a n , če
bo za posamezne
klube,
posebno
za večje k o t so a t l e t s k i , r o k o m e t ­
ni, nogometni
itd.,
tako
malo
sredstev
kot so j i h na
ObZTK
predvideli
v
predlogu
letošnjega
proračuna.
Ob
današnjih c e n a h
rekvizitov,
opreme,
prevozov i t d .
b i 300.000 s t a r i h d i n a r j e v
zadosto­
valo le za nekaj mesecev. I n k a j
potem?
R a z p r a v a je b i l a ostra. V m e s so
b i l e n a račun O b Z T K
tudi
zelo
pikre pripombe. Posamezni
šport
ni delavci kot n a p r i m e r predsed­
n i k T V D P a r t i z a n a J a n k o Petrič,
predstavnik
rokometašev
Slavko
V i d m a r i n še n e k a t e r i s o m e n i l i ,
d a b o r e o r g a n i z a c i j a z a m a n , če se
ne b o pričela
pri vrhu
—
pri
O b Z T K . če hočemo zagotoviti u spešnejše d e l o k l u b o v i n s e k c i j , j e
treba
najti
notranje
rezerve.
In
kje naj b i bile? V administrativ­
nem
aparatu
O b Z T K . kateremu
naj b i b i l o v letošnjem l e t u p o
p r e d l o g u p r o r a č u n a ObZTK n a m e
njeno
11 " » v s e h s r e d s t e v
ObZTK!
Ko
s m o si predlog
proračuna
podrobneje
ogledali,
smo
videli,
d a je za osebne i z d a t k e i n h o n o ­
r a r j e p r e d v i d e n o k a r 4,150.000 s t a ­
r i h dinarjev, za celotno
dejavnost
š p o r t n e g a d i i i š t v a p a l e 2,390.000
starih dinarjev. T u res n i pravega
sorazmerja, kot je ugotovil
prof.
G l o n a r m z a n j i m se a r u g i .
uj­
na
bo
korektura.
Izhod
je
v
zmanjšanju a d m i n i s t r a t i v n e g a apa­
rata, s čemer
bi
p r i h r a n i l i vsaj
p o l d r u g i m i l i j o n , n a m e s t u p a je
t u d i p r e d l o g , d a se d o l o č i p r i o r i ­
t e t n a lista športnih p a n o g .
Odlo­
čiti se j e t r e b a , k a t e r e p a n o g e b i
veljalo
dobro podpreti
(predvsem
one, k i imajo
tradicijo i n dobre
pogoje za n a p r e d e k ) i n j i m zago­
toviti n e m o t e n r a z v o j . Takšen n a ­
čin je boljši o d d o s e d a n j e g a ,
da
se j e v s a k e m u d a l o m a l o , t o d a n o ­
ben klub ali sekcija n i imel toli­
k o , d a b i se i z o g n i l
životarjenju.
N i naš n a m e n , d a b i se spuščali
v p o d r o b n o s t i zelo živahne r a z p r a ­
ve, k i je m a r s i k a j r a z k r i l a . P r e ­
pričani s m o , d a so b i l e vse k r i ­
tične p r i p o m b e
dobronamerne
in
d a b o d o našle s v o j o d m e v .
Prav
t a k o s m o prepričani, d a b o d o ure­
sničeni
nekateri
zelo
koristni
p r e d l o g i , k i s o j i h p o l e g že o m e ­
njenih
tovarišev
podali
še
prof.
S m e r d u , Ruža Kovačič, Igor P e n ko, Ludvik Kebe i n drugi.
Izvršni o d b o r
ObZTK
bo
imel
o b številnih, a t e h t n i h p r e d l o g i h
težko i n o d g o v o r n o n a l o g o . K e r p a
vemo, da ga sestavljajo
izkušeni
telesnokulturni
delavci,
bo
znal
ločiti z r n o o d p l e v e l a . Z a t o n i b o ­
jazni (nekateri so jo glasno izra­
žali), d a n e b i upošteval t e h t n i h
priporočil k o r i s t n e g a s e s t a n k a , k i
bi utegnil p o m e n i t i prelomnico
v
t e l e s n o k u l t u r n e m življenju
Novega
m e s t a i n novomeške občino.
F . Mlkec
Igrišče
so doslej
igralci
urejali
sami. M o r d a b i bilo bolj
prav,
k o b i vse športne o b j e k t e v obči­
n i p r e v z e l a o b č i n s k a z v e z a z a te­
lesno k u l t u r o , k o t je to d r u g o d .
II. K .
Sevnica : Laško 2:1
V prvem kolu
zasavske
nogo­
m e t n e l i g e s t a se v n e d e l j o v L a ­
škem
srečali
moštvi
N K
Laško
in N K Partizan iz Sevnice. V za­
nimivi
tekmi
so z m a g a l i gostje z
r e z u l t a t o m 2:1. K e r je p r e d
tek­
mo
deževalo, je razmočeno i g r i ­
šče o n e m o g o č i l o lepšo i g r o . G o l a
za Sevnico sta dosegla
Pernovšek
i n šmuc, m e d t e m k o domačini n i ­
so
izkoristili enajstmetrovke.
—
Z m a g a je p o t r d i l a
dobro
formo
Sevničanov, k i že d o l g o n i s o d o ­
živeli p o r a z a .
B.
B.
Krško: občinski pio­
nirski prvaki v šahu
V K r š k e m s e j e v n e d e l j o , 10.
a p r i l a , b o r i l o 19 p i o n i r j e v i n p i o ­
n i r k z a n a s l o v občinskih
prvakov
med posamezniki, •tekmovanje
je
o r g a n i z i r a l a občinska zveza
prija­
teljev m l a d i n e s p i o n i r s k o k o m i ­
s i j o , šahovski k l u b p o d v o d s t v o m
tov.
Levičarja p a je izvedel
tek­
movanje.
M e d starejšimi
pionirji
j e o s v o j i l p r v o m e s t o Dušan S t r o ­
jni iz Podboeja,
med
mlajšimi
pionirji
B r a n k o Butkovič iz Bre­
s t a n i c e , m e d starejšimi p i o n i r k a ­
m i M a j d a Goršak iz L e s k o v c a i n
m e d ' mlajšimi
pionirkami Milena
Senica iz Dolenje vasi.
V s i štirje se b o d o udeležili
tek­
movanja
pionirjev
—
posamezni­
kov
zasavsko-posavske
šahovske
skupnosti v Trbovljah.
—1C
Ugankarsko tekmovanje
v Novem mestu
R e v i j a »Tovariš« je v ne­
deljo p r i r e d i l a v D o m u J L A
v N o v e m m e s t u tekmovanje
v reševanju križank i n d r u ­
g i h ugank. O d z i v n i b i l po­
sebno razveseljiv:
prijavilo
se je s a m o enajst reševalcev.
Spoprijeti
so se m o r a l i z
osmimi
dokaj
zahtevnimi
u g a n k a m i . P o 42 m i n u t a h je
že o d d a l a vse uganke rešene
V i d a Simončič iz Novega me­
sta, R a g o v s k a 21, k i je do­
segla 488 točk .Vendar j o je
z bolj p r a v i l n o rešitvijo pre­
h i t e l gost iz H r a s t n i k a K a r l i
Dremel
i n s 493 točkami
osvojil p r v o mesto. V finale
so se p l a s i r a l i še Novomeščan i Tomaž šolmajer. M i l o v a n
Dimitrić i n Jože U d i r .
P r i j e t n o p o m l a d n o sonce nas večkrat zavede, d a s m o
p r e m a l o oblečeni, d a prezgodaj z a v i h a m o rokave, slečemo
suknjič a l i j o p i c o a l i p a da se t a k r a t , k o z a p i h a vetrič, ne
zapnemo. S u h a t l a so včasih vabeča, p a se usedemo n a
travo a l i celo vležemo i n uživamo n a s o n c u . P r a v r a d i
t u d i po s p o m l a d a n s k e m d e l u n a v r t u , k o n a m je vroče,
m a l o poklepetamo, naslonjeni n a m o t i k o s sosedom, h l a ­
den p o m l a d n i vetrič p a n a m suši znoj. D r u g i d a n a l i p a
že zvečer se p o t e m čudimo, če nas z a b o l i t u i n t a m , če
nas b o l i noga, vrat, r o k a a l i pa vse telo. N i k a k o r se ne
m o r e m o s p o m n i t i , kje s m o se »pretegnili«, »prevzdignili«
a l i k a k o drugače poškodovali.
V l a g a , h l a d , napor, razen n j i h p a še
neozdravljena
žarišča v telesu, sprožijo vnetja mišic, sklepov i n živcev,
k a r i m e n u j e m o navadno mišični i n s k l e p n i r e v m a t i z e m
ter vnetja živcev.
• Najpogosteje p r i p o v e d u j e tak b o l n i k , d a se je sklo­
n i l , p a se n i m o g e l več z r a v n a t i , d a je nekaj
težjega
v z d i g n i l , pa m u je »počilo« v križu, d a b i k m a l u padel,
a je z a m a h n i l , da b i se vjel i n ga je t a k r a t močno zabole­
lo. Bolečina je v t a k e m p r i m e r u v križu včasih p r a v
o s t r a i n neznosna, tako d a b o l n i k t o l i k o t r p i , d a i m a potne
kaplje n a čelu. Večkrat izžareva bolečina v obe nogi.
N e k a t e r i b o l n i k i pravijo, d a to tako b o l i , »kot b i ga p s i
grizli«. P o d o b n o se zgodi z v r a t o m . B o l n i k p r a v i , d a se je
h i t r o o z r l , p a ga je zabolelo v v r a t u , običajno n a e n i
s t r a n i , i n sedaj drži glavo p o s t r a n i ter je ne m o r e obra­
čati. D r u g
spet navaja,
d a »je
zaležal«.
Izraz
za
tako stanje je »Hexenschuss«, k i je nemški - i n p o m e n i
»čarovničin strel«, ć e je bolečina v r a m i , p r a v i b o l n i k ,
da je nekaj d v i g n i l , s u n i l , p o r i v a l a l i težko n o s i l . V s e to
je mišični r e v m a t i z e m , k i ga z d r a v i m o s toploto, z m i r o ­
vanjem i n u s t r e z n i m i z d r a v i l i , masažo i n pozneje z v a j a m i .
R e v m a t i k i , k i ne dajo dosti n a z d r a v n i k o v a n a v o d i l a
i n k i so mnenja, d a so že p o p o l n o m a z d r a v i , k e r se j i m
je bolezen izboljšala, utegnejo s p o m l a d i doživeti, da se
j i m bolezen precej poslabša a h p a d a j i m vsaj nanovo
v z p l a m t i . V l a g a , h l a d , m r z l i p r o s t o r i i n p r e h l a d bolezen
pospešijo i n poslabšajo, k a r n i n i t i najmanj prijetno. V s a k
r e v m a t i k to d o b r o ve, k e r bolečine niso majhne.
g V to v r s t o p r e h l a d n i h p o m l a d n i h b o l e z n i spadajo
t u d i vnetja različnih živcev, k i j i m p r a v i m o n e v r i t i s i .
B o l j pogostne so neuralgije a l i bolečine vzdolž nekega
živca, k i se pojavljajo v v a l o v i h , pojenjujejo, p a se spet
vračajo. P r a v i m o , d a gre za napade bolečin. V to vrsto
bolezni spadajo ishialgije i n druge neuralgije, k i j i h b o l n i k
navadno zamenjuje z išijasom, k a r p a je p r a v o vnetje
bedrnega živca. B r a h i a l g i j a p o m e n i bolečine vzdolž živca
n a r o k i prav do prstov, k a k o r ishialgija n a nogi. B o l n i k
s temi b o l e z n i m i spada v posteljo, m o r a m i r o v a t i , naj­
bolje je, d a i m a t r d o ležišče, k i ga p r i p r a v i m o tako, d a
n a m e s t i m o deske p o d blazino. B o l n i k s a m ugotovi lego,
v k a t e r i ga najmanj b o l i . P o m a g a s u h a toplota i n v i t a m i n
B . č e je potrebno, predpiše z d r a v n i k še d r u g a z d r a v i l a .
P r e p o v e d a n p a je a l k o h o l v vseh o b l i k a h i n če je le
mogoče, naj se b o l n i k vzdrži t u d i kajenja.
ć e m a l o p a z i m o nase s p o m l a d i , n i treba, d a z b o l i m o
za katero i z m e d teh bolezni. N o b e n a n i p r i j e t n a !
Dr. Božo Oblak
1
Rokomstai turnir
V
Finale občinskega tekmovanja
za pokal maršala Tita
V p e t e k , 8. a p r i l a , s t a s e s r e č a l i
v f i n a l n e m d v o b o j u za moštvenega zmagovalca
tekmovanja v no­
vomeški občini z a p o k a l maršala
T i t a ekipi ŠK
Novo
mesto
in
INIS. Igrali sta n a 4 deskah v
najmočnejših
postavah, edino p r i
e k i p i Š K j e m a n j k a l m . k . šun j i č . D v o b o j j e b i l z a n i m i v i n ze­
l o izenačen t e r j e šele z a d n j i d v o ­
boj m e d Sitarjem i n P e n k o m od­
ločil z m a g o v a l c a . P e n k u j e u s p e l o
na prvi deski premagati
novega
prvokategornika
Sitarja,
čeprav
Krško : Vransko
6:1 (5:0)
V
prvem
kolu
spomladanskega
prvenstva
v
celjski
nogometni
p o d z v e z i s o krški nogometaši p r e ­
magali v nedeljo
k o t gostje eki­
p o V r a n s k e g a s 6:1 ( 5 : 0 ) . G o l e s o
d a l i : K l a j i č 2, L i l e g , Gajšek, N i količ i n G r m e k p o enega.
PAVK.
šele v končnici, k o j e S i t a r slabše
i g r a l , k e r je drugače p a r t i j a k a z a ­
l a r e m i . N a d r u g i d e s k i je Istenič
p r e s e n e t l j i v o p r e m a g a l š k e r l j a , če­
prav b i škerlj partijo l a h k o do­
bil. N a tretji deski sta U d i r i n
šporar remizirala. N j u n a
partija
je bila prekinjena in je b i l nato
dan
remi
brez
nadaljevanja,
bi
p a l a h k o š p o r a r , če b i - p o p r e k i ­
nitvi partijo
igral dalje,
zmagal,
ker je U d i r slabo k u v e r t i r a l . N a
četrti d e s k i je J . P i c e k
premagal
V e n e t a , k e r j e s l e d n j i že v- o t v o ­
ritvi
napravil napako
in izgubil figuro,
šahovski
klub
je
tako
u s p e l p r e m a g a t i e k i p o I N I S s te­
snim rezultatom 2 in pol proti • 1
i n p o l , s čemer se je u v r s t i l v d o ­
lenjski finale tekmovanja
za po­
k a l maršala T i t a , k j e r se b o sre­
čal v e r j e t n o
že v p e t e k z e k i p o
Kočevja.
Z a Š K N o v o m e s t o s o i g r a l i I.
Penko, T . Škerlj, T . šporar i n J .
Picek. za ekipo I N I S p a S. Sitar,
V . Istenič, I. U d i r i n F . V e n e .
JEK.
NAJBOLJŠI ŠAHIST IN ODLIČEN DIJAK
Z a šahovsko
prvenstvo Do­
lenjske v N o v e m m e s t u je vla­
dalo
v Kočevju
veliko
zani­
manje.
Kočevski
šahisti
in
l j u b i t e l j i šaha s o l a h k o s p r e m ­
l j a l i t e k m o v a n j e n a d v e h več­
jih
razpredelnicah
v
mestu,
kjer so
bili
rezultati
sproti
objavljeni.
lično
uvrstili.
Ta
uspeh
da
m i s l i t i p r e d v s e m dvoje: a l i so
naši m l a d i n c i r e s
toliko
na­
p r e d o v a l i a l i p a je novomeška
šahovska m o č s a m o n a v i d e z n a .
Verjetno
se b o n e j a s n o
nebo
dokončno razjasnilo
na
mla­
d i n s k e m šahovskem
prvenstvu
• K e r se z a v e d a m o , d a j e b o ­
dočnost i n p e r s p e k t i v a v m l a ­
d i h i g r a l c i h , s m o n a to tek­
movanje poslali predvsem mla­
de šahiste. N a š e veselje j e b i ­
l o tem v e č j e , k o s m o i z v e d e l i ,
da
je
presenetljivo
zmagal
naš
i n o d vseh
udeležencev
najmlajši
šahist,
komaj
17letni F r a n c i G o r n i k iz Kočev­
j a . T u d i d r u g i m l a d i n c i so se
v tako močni k o n k u r e n c i o d ­
Vsekakor je Gornikov uspeh
največje
presenečenje
dolenj­
s k e g a p r v e n s t v a i n h k r a t i r>jegov največji
osebni uspeh. S
svojim resnim odnosom
in z
v e l i k o natančnostjo ter p r i z a ­
devnostjo
pri
šahovski
igri
n a m je d o k a z a l , d a je l a h k o
najboljši šahist i n h k r a t i o d l i .
čen d i j a k v šoli.
Slovenije,
julija
v
k i b o o d 1. d o 1 1 .
Kočevju.
IVE
STANIČ
p e t e k , 8. a p r i l a , j e b i l n a L o ­
k i r o k o m e t n i t u r n i r , k i g a je or­
ganizirala
e k i p a Dijaškega
doma
iz N o v e g a m e s t a v o k v i r u p r i p r a v
n a » d o m i a d o « , k i b o 7. i n 8. m a ­
ja v Novem
mestu. N a turnirju
so s o d e l o v a l e e k i p e Dijaškega d o
ma, Kmetijske
srednje
šole
in
Gimnazije.
Rezultati tekem:
Dijaški d o m : K m e t i j s k a
sred­
n j a š o l a 14:6 ( 1 2 : 2 ) , D i j a š k i d o m
: G i m n a z i j a 13:8 ( 3 : 5 ) , G i m n a z i j a
: Kmetijska
srednja
šola
13:5
Dobrepolje —
na Loki
(7:2). Z m a g a l a je e k i p a Dijaškega
doma pred ekipama Gimnazije in
K m e t i j s k e srednje šole.
N a t u r n i r j u je bilo opaziti pre­
cejšnje
število
dobrih
rokometa­
šev, k i p a se j i m p o z n a , d a n i s o
dovolj
vadili. Za ekipo
Dijaškega
doma, k i j o sestavlja precej igral­
cev
novomeške
ekipe,
bi
lahko
r e k l i , d a j e še p r e m a l o
homoge­
n a z a težje t e k m e . — Najuspešnej­
ši i g r a l c i n a t u r n i r j u s o b i l i J a ­
k l i č z 11 i n K o b e z 8 z a d e t k i , o b a
iz Dijaškega
doma.
V . S.
Novo mesto
10. a p r i l a j e b i l a v D o b r e p o l j a h
odigrana
prvenstvena
rokometna
tekma
med Dobrim poljem in eki­
po
ŠD » N o v o
mesto«, k i se je
končala z r e z u l t a t o m - 7 : 1 0 (3:5) v
korist Novega
mesta.
E k i p i s t a n a s t o p a l i v sledečih po­
stavah:
za Dobrepolje
Zupančič,
V i d m a r , Z e v n i k . Jakša 1.. P u g e l j ,
D r o b n i č 1, V e r b i č 3, M i k l i č , S t r e hovec
2; z a N o v o m e s t o :
Perko,
J a k l i č 4, K o b e , L o z a r 3
Gantar,
Š e t i n a 2 , V i d m a r 1. K o k r i j , F i f o l t ,
Marn.
T e k m a je bila odigrana v izred­
n o s l a b e m v r e m e n u , saj je m e d
7:10
vso t e k m o deževalo
E k i p a iz No­
v e g a m e s t a se j e n a t a k e m i g r i ­
šču b o l j e z n a š l a i n u s p e l a z u m i r ­
jeno igro o s v o j i t i obe točki. S to
igro
so
Novomeščani
popravili
slab
vtis, k i so ga naredili
v
H r a s t n i k u . S tako borbeno i n po­
žrtvovalno
igro
jim
bo
morda
uspelo o s v o j i t i točke t u d i p r i h o d ­
n j o n e d e l j o , k o se b o d o d o m a sre­
čali z e k i p o i z R a d e č , k i j e tre­
n u t n o m e d p r v o p l a s i r a n i m i n a le­
stvici.
Najboljša moža v e k i p i N o v e g a
m e s t a s t a b i l a v r a t a r P e r k o , k i je
b r a n i l v v e l i k e m s l o g u , i n Jaklič
s s t r e l i o d daleč. P r i domačinih
bi l a h k o p o h v a l i l i Verbiča i n Stre.
hovca. Sodnik Zevnik iz Ljubljane
je sodil p r i m e r n o .
V, S.
Uspel pohod
kočevskih
tabornikov
M i n u l o leto je b i l o veliko
z '
m u j e n e g a i n n o v o vodstvo bo in°r a l o z d o b r o v o l j o to n a d o k n a d i ­
ti. T o so menili taborniki odrco
Svobodnih gozdov
na
letošnjenj
občnem z b o r u , k o so
sprejem?
n o v e n a č r t e . L e t o s s o ž e šli n a
let k taborniški koči n a p o b o č j e
F r i d r i h š t a j n a n a S t o j n i , m e d jfKjjj
j o t j a i n n a z a j p a s o prouči -taborniško nočno s i g n a l i z i r a n j e
orientacijo
v
naravi.
N^'Scfdd a n s o o b i s k a l i še r a z v a l i n o F j "
rihštajna i n se m e d p o t j o " °
.,
u r i l i z r a z n i m i taborniškimi
'
mi
in nalogami. S pohodom
bili vsi zadovoljni.
A. A l ^
3
1
1
t
u
v
a
Na veliko trgova! z avtomobili
Kdo je pijano
»budalo«?
P r e d okrožnim sodiščem v
N o v e m m e s t u se je m o r a l ne­
d a v n o tega zagovarjati M a t i ­
j a Jakša iz o k o l i c e Semiča,
obtožen nedovoljene trgovine
v večjem obsegu.
7. aprila
ob 14.30 je
Franc Kremžar
iz Mlake
telefoniral
postaji
LM» v
Kočevju, da bi ga na Tom­
šičevi
cesti
v
Kočevju
skoro povozil pijan Šofer
z osebnim
avtom.
Milič­
nik, ki je odšel na kraj
dogodka,
je ugotovil, da
je bil vinjen
pravzaprav
Kremžar
sam.
Ko
je
Kremžarja, ki je hodil cikcak po cesti, hotel Jože
Pavlic iz Kočevja
(Roška
46) prehiteti,
ga
zaradi
njegove cik-cak hoje sploh
ni mogel obiti. Zato je av
to ustavil in trobil.
Vinje­
ni Kremžar ga je
takrat
začel zmerjati z »budalo«,
nato pa ga je še
prijavil
postaji Ljudske
milice
...
Po p o k i i c u m i z a r , vendar
brez zaposlitve, je k r a s n o ži­
vel brez dela samo n a ta na­
čin, d a je s svojih deviznih
računov p r i b a n k a h v N o v e m
mestu. L j u b l j a n i , K r a n j u i n
K a r l o v c u nakazoval
marke
na več izvozniških podjetij,
kjer so k u p c i p r e v z e m a l i av­
tomobile.
V Nemčiji je b i l n a delu
d o b r o leto d n i 1962'63, za­
t e m je b i l še n e k a j k r a t v tu­
j i n i , vendar
vsega
skupaj
le 2 leti i n 7 mesecev. P o p r i ­
h o d u domov je i m e l v enem
letu p r o m e t a z o k o l i 135.000
nemškimi m a r k a m i . O d k o d ?
Zaslužiti j i h n i mogel- T o d a
tega n a sodišču niso ugotav­
ljali.
Mladoletni
pismonoša si je
prisvojil denar
Dejstvo je, d a je najprej
p r i p e l j a l iz Nemčije 5 tovor­
M l a d o l e t n i pismonoša I. S. njakov i n j i h d o m a p r o d a l ;
iz pošte Sodražica s i je p r i nato je p r e p r o d a l še 21 oseb­
zadnjem razdeljevanju pokoj­ n i h a v t o m o b i l o v p r e k o deviz­
n i n p r i s v o j i l 85.200 s t a r i h d i n , n i h računov, p r a v tako 2
p r a l n a s t r o j a . V zagovor je
ki bi j i h moral oddati F r a n
navajal, d a je nemške m a r k e
cetu B a r t o l j u iz V i n i c . M l a
doletnik je t u d i p o b e g n i l . Po­
k u p c e m obračunaval p o urad.
šta m u j e zasegla njegov n e m tečaju in d a so m u da­
osebni dohodek, ostalo raz­ j a l i le nagrado od 20.000, d o
l i k ^ pa je p o r a v n a l oče. Pra­ 50.000 S d i n a r j e v / T o p a je
vijo, d a se m l a d i pismonoša kaj ma.lo verjetno, sicer ne
s k r i v a . p o okoliških vaseh i n b i nič zaslužil, p a t u d i pričegozdovih.
in d o k a z : govore drugače-
LOV
ZA
•
B
Z A K L A D 0JH
OROPAN ZAKLAD NA
DNU
MORSKEM
Sicilija i n Sardinija sta italijanska,
K o r z i k a pa f r a n c o s k i otok. N a teh
otokih skrivnostni u m o r i niso redkost.
T o s o o t o k i m a f i j e i n »klasičnih« b a n ditov. Korzičane zelo pogosto o m e n ­
j a j o t u d i v d o g o d k i h v p a r i š k e m i n še
posebej v m a r s e j s k e m p o d z e m l j u . K o r ­
z i k a j e r e v n a dežela, m n o g o m l a d i h se
m o r a izseliti i n rijihova p r v a postaja
je — M a r s e i l l e . T u k a j m n o g i i z g i n e j o
— v podzemlju.
V n o v e j š e m času n a K o r z i k i n e p r i ­
p i s u j e j o več s l e h e r n e g a u m o r a obraču­
n u m e d t o l p a m a , k a k o r j e b i l o t o po­
p r e j . N a K o r z i k o j e , d e n i m o , prišel i z
M a r s e i l l a m l a d m o ž ; o p a z i l i s o , d a se
zadržuje n a k r a j u o b m o r j u , vedel p a
se j e t a k o , k o t d a n e k a j išče. N i d o l g o
p o s t o p a l t a m . N e k e noči s o g a p r e l u k ­
n j a l e , k r o g l e . M o r i l c e v n i s o našli, č a s ­
niki so zapisali:
še en umor, povezan s skrivnost­
nim zlatom na morskem dnu!
R E S N I C A ALI
LAŽ?
Z a v o l j o tega z a k l a d a n a m o r s k e m
d n u je bilo v letih p o drugi svetovni
v o j n i že n e k a j t r a g e d i j .
M n o g i s o p r e p r i č a n i , d a z a k l a d v re­
snici obstaja, i n m n o g i sanjajo o njem.
Poskušali s o g a že n a j t i . V r e d e n j e več
milijard. T a k o v s a j p r a v i j o .
V e n d a r j e na s v e t u s a m o e n člo­
v e k , k i t r d i , d a v e z a z a k l a d , k e r j e so­
d e l o v a l p r i njegovem prevozu, ve, k a ­
k o je p r i s p e l n a m o r s k o d n o i n n a k a ­
terem kraju. Imenuje se Peter Fleig.
Nemec. A l i govori resnico? A l i si n i
samo i z m i s l i l bajke, k i b o dolgo, de­
setletja in stoletja podžigala domiš­
ljijo pustolovcev i n povzročala u m o r e
in nesreče.
Mnogi
mu
verjamejo.
P r i v s a k e m p r e p r o d a n e m av­
t o m o b i l u je zaslužil o d naj­
manj 23.480 d i n ( p r i alfa romeu) do 2,894.000 d i n ( p r i
mercedesu). P l a n i r a n je i m e l
še zaslužek 455.000 dinarjev
p r i p r o d a j i opel cadeta, toda
a v t o m o b i l je b i l zasežen še
p r e d prodajo.
Okrožno sodišče v N o v e m
mestu je Matijo
Jakša spo-
l i j Is i
epet p r s ! ® ?
Požarna varnost je v gospodarskih organizacijah
črnomaljske občine slaba ali je sploh ni
V črnomaljski občini je v
zadnjih
l e t i h zraslo
nekaj
večjih i n d u s t r i j s k i h k o l e k t i ­
vov, kjer iz tega a l i onega
v z r o k a p r a v l a h k o p r i d e do
požara, posebno še v l e s n i
s t r o k i . T o d a n a to možnost
k o l e k t i v i i n n j i h o v i samoup­
r a v n i o r g a n i vse p r e m a l o m i ­
slijoSlužba požarnega v a r s t v a
p r i občini je že p r e d l e t i
zahtevala o d vseh
podjetij
p r a v i l n i k e o požarno varnost­
ni službi ter j i m p o s l a l a t u d i
vzorec. P o n e k o d so vzorec
enostavno
p r e p i s a l i , drugje
so ga malce s p r e m e n i l i i n
prilagodili potrebam, nikjer
več p a t i p r a v i l n i k i ne ustre­
zajo, k e r so se m e d t e m pod­
jetja naglo r a z v i l a . Dejstvo
riški m o r n a r i c i . P o r e č e t e — č l o v e k s
p r a k s o , n a p r e d o v a l je d o položaja di­
r e k t o r j a agencije, k i je bržkone zapos­
l e n a s t e m , d a ciifiga z m o r s k e g a d n a
p o t o p l j e n e ladje, žrtve b r o d o l o m o v .
Takšne agencije so p o svetu, zato
n i nič n e n a v a d n e g a , če o b s t a j a t u d i
v g e n o v s k e m pristanišču. I z d a j a l se j e
z a šefa
podružnice
neke
ameriške
d r u ž b e z a reševanje p o t o p l j e n i h l a d i j ;
d r u ž b a d a i m a sedež v B a v o n u , v d r ­
žavi N e w J e r s e v . J e t o r e s ?
Agencija, k i b i m o g l a i m e t i v tak­
šnem pristanišču naročila z a d v i g a n j e
l a d i j , čeprav m a j h n i h , d e n i m o b l i z u
o b a l e , n i i m e l a odi l e t a 1955, k o j e b i l a
u s - a n o v i j e n a i n k o je b i l a p r i t r j e n a
n a p r o č e l j e p o l o š č e n a ploščica, n i t i
e n e g a naročila i n n i t i e n e s t r a n k e . S e ­
veda si direktor Voorhies prizadeva, d a
b i upravičil o b s t o j a g e n c i j e ; z a t o s o ­
d e l u j e p r i n e k a t e r i h natečajih z a d v i ­
ganje p o t o p l j e n i h ladij, t o d a njegove
p o n u d b e so v e d n o t o l i k o dražje o d
o s t a l i h agencij, d a j i h vselej zavrnejo.
T o d a m o t i l i b i s e , če b i m i s l i l i , d a
je d i r e k t o r V o o r h i e s zavoljo tega obu­
pan. Nasprotno, v svojih ponudbah na­
lašč p o s t a v l j a v i s o k e c e n e . V r e s n i c i
s p l o h noče d o b i t i kakšnega naročila.
Pa vendar hodi direktor Voorhies
redno vsak d a n v svojo pisarno, v tisti
m a l i u m a z a n i uličici b r e z s o n c a , i n
o s t a j a v n j e j p e t u r i n še v e č . K a j
počne, n i z n a n o . T o d a t i s t i , k i s o s k u ­
šali u g a n i t i n j e g o v o s k r i v n o s t , t r d i j o ,
d a že n e k a j l e t čaka n a t e l e f o n s k i p o ­
z i v i n d a j e p r i p r a v l j e n čakati n a n j še
v e č l e t . U t e g n e se z g o d i t i , d a g a b o d o
p o k l i c a l i v s a k h i p , n e m a r a p a b o ča­
kal
še d o l g o .
Z a to so
potrebni
j e k l e n i živci, o d p o r n e j š i k o t p r i p o ­
tapljaču, k i se spušča v e č d e s e t m e t r o v
p o d m o r s k o gladino. V o o r h i e s je tak­
šen m o ž .
pobtt o
HEROJI
—
Agenzia di r i c u p e r i m a r i t t i m i — D i rettore: L o w e l l L . V o o r h i e s — T e r z o
Piano
T o d a to je s a m o podrobnost iz
z g o d b e , k i se začenja v d r u g i s v e t o v n i
vojni. M e d to vojno je nastalo m n o g o
zgodb, tale je s a m o ena m e d n j i m i .
I m a p a v s e značilnosti r o m a n a , k i p r i ­
p o v e d u j e j o o z a k l a d u , n a k a t e r e m če­
p i k o t v kakšni b a j k i z m a j , k j e r se
p r e p l e t a j o človeške s t r a s t i i n n a g o n i
— vse v s e n c i b o g a s t v a .
Ponekod
odklanjajo
promet;;
K o m i s i j a z a vzgojo i n varnost v p r o m e t u je n a
seji 9. a p r i l a m e d d r u g i m ugotovila, d a nekatere
šole v novomeški občini, m e d d r u g i m z l a s t i o s n o v n a
šola v šmihelu p r i N o v e m m e s t u , nerade slišijo,
d a b i posvetile večjo p o z o r n o s t vzgoji i n v a r n o s t i
v p r o m e t u . T a k e šole t u d i niso p r i p r a v l j e n e sodelo­
vati n a t e k m o v a n j i h v spoznavanju p r o m e t a , k i j i h
vsako leto prirejajo v občini. S k r b i nas p r e d v s e m ,
da so včasih šolska vodstva p r e g l u h a za p o u k o
p r o m e t n i dejavnosti, zato učenci t u d i ne vedo o raz­
n i h k o l e s a r s k i h i n d r u g i h t e k m o v a n j i h . Kaže p a ,
da b o p r o m e t n a vzgoja v šolah spet postala r e d n a
učna snov. V o s n o v n i h šolah naj b i b i l zanjo pose­
ben predmet, n a učiteljišču, k i je včasih že i m e l o
ustrezen p o u k , p a to ne b i b i l poseben predmet.
Poudarjajo, d a b i se m o r a l i s p r o m e t o m b o l j sezna­
n i t i z l a s t i d i j a k i z a d n j i h dveh letnikov učiteljišča.
je, da b i ob požaru verjetno
prišlo d o katastrofe, k e r po­
žarna varnost n i k j e r n i dob­
ro o r g a n i z i r a n a .
79 požarov v m i n u l i h p e t i h
|lllllli!Hlllll!li!llill!M
letih, od tega 17 n a l a s t n i n i
družbenega sektorja, i n na­
stala večmilijonska škoda b i
P
•
R O V
lahko spodbudila kolektive,
da b i požarni v a r n o s t i posve­
t i l i več p o z o r n o s t i , a je n i s o !
K o so o t e m m e d d r u g i m
— Danes b o m zažgal, — je
r a z p r a v l j a l i ituda n a Kadmji 16. 11. 1965 i z j a v i l I- C . i z R o seji občinske skupščine, so salnic sosedi, k o je v i n j e n
sprejeli priporočilo gospodar­ prišel i z M e t l i k e . K o je vide­
s k i m o r g a n i z a c i j a m , z l a s t i i n ­ l a , d a je v fci»o res začel no­
d u s t r i j s k i m k o l e k t i v o m , naj s i t i steljo, je t e k l a povedat
ob izdelavi n o v i h p r a v i l n i k o v s t r a n k i , k i je i m e l a v C . hiši
ne pozabljajo
n a požarno spravljeno pohištvo. L a s t n i k
varnost. N a p r e d l o g občinske je v podstrešni sobi svoje h i ­
skupščine p a bo t u d i k o m i s i ­ še zažgal steljo, p o l i t o s pe­
j a z a pregled požarno varno­ trolejem, še preden so znosi­
s t n i h naprav zaaela pospeše­ l i n a prosto vse K . pohištvo.
no d e l a t i i n b o u k r e p a l a , če
Ljudje so o požigu t a k o j
njenih nasvetov ne bodo upo­ obvestili P L M v M e t l i k i . M i ­
števali.
ličniki s p r i h i t e l i v R o s a l n i -
•
V
Ba
I AQfnA ni^fi i'p 7*179411 •
0
HNofotni tatici
P r e d k r a t k i m je uspelo po­
staji L M v R i b n i c i o d k r i t i
s k u p i n o o s m i h aiifado-letmh
tatičev, k i so k r a d l i v skla­
dišču gostinskega podjetja v
ribniškem gradu, razen tega
pa so v l o m i l i še v prostore
G r a d b e n i k a i n skladišče E l e k troservisa, kjer so seveda tu­
d i k r a d l i . V g r a d u so p o k r a d ­
li za o k o l i 80.000 s t a r i h d i n
žganih pijač, p r i obeh d r u g i h
v l o m i h p a še za o k o l i 27.000
starih d i n raznega blaga- T i
m l a d o l e t n i k i so m e t a l i t u d i
stole v B i s t r i c o i n r a z b i j a l i
steklenice o k o l i g r a d u . T a t i n ­
s k a s k u p i n a je b i l a organizi-
Poštni avto
do smrti povozil
pešca
A l o j z K a s t e l i c , šofer P T T
iz L j u b l j a n e , je 5. a p r i l a o b
4.45 p o v o z i l do s m r t i M a r k a
K o t a r j a , delavca p r i železni­
c i . Nesreča se je p r i p e t i l a n a
g l a v n i cesti Škofljica—Kočev­
je m e d O r t n e k o m i n D v o r s k o
vasjo b l i z u čuvajnice, kjer je
p o k o j n i stanoval. D o nesreče
je prišlo n a peščeni l e v i stra­
n i ceste. P o k o j n i je b i l oče
petih o t r o k , o d k a t e r i h i m a
najstarejši 9 let.
rana i n i m e l a svojega vodjo.
Seveda b i b i l o bolje, d a b i
m l a d i n a s a m a , p a t u d i s po­
močjo o d r a s l i h i n r a z n i h or­
ganizacij
usmerila
svoje
zmožnosti na druge dejavno­
sti, saj tako škoduje sebi,
staršem irf družbi.
ce, požigalca a r e t i r a l i , vaščani
p a so ogenj pogasili.
I. C. se je m o r a l z a r a d i po­
žiga, četudi v l a s t n i hiši, p r e d
k r a t k i m zagovarjati n a okrož­
n e m sodišču v N o v e m mestuP r i z n a l je dejanje ter povedal,
da n i imej n a m e n a provzročita takega ognja, k i b i uničil
vso hišo, temveč je h o t e l le
prestrašiti K . T., da b i i z nje­
gove hiše o d s t r a n l a pohištvo.
Drugače tega n i mogel dioseči, je r e k e l .
:
Zaradi požiga iz malomar­
nosti, pri katerem bi lahko
zgorela vsa hiša ter še okoli­
ška poslopja, je sodišče ob­
sodilo I. C. na 4 mesece za­
pora.
Mopedist zlomil
prašiču nogo
3. a p r i l a ob 15.10 je" A n i c a
K r a j e iz L i v o l d a 26 s p u s t i l a
iz hleva prašiča, k i je stekel
na cesto. T a k r a t p a je pripe­
ljal p o cesti m o p e d i s t i n se
zaletel v prašiča. P r i trčenju
jo je najhuje s k u p i l prašič,
k i m u je mopedist z l o m i l no­
go, z a r a d i česar so ga (praši­
ča, seveda) p r e d e l a l i v k o l i ­
ne.
Z izposojenim motor­
jem v smrt
10. a p r i l a p o p o l d n e s i j e T o m a ž
Dim
iz L j u b l j a n e , k i je b i l n a
obisku
v
Gradcu, pri Marjanu
Cerjancu
izposodil motor
t e r se
vozil p o G r a d c u . K o je p r i p e l j a l
p r e d m o s t čez L a h i n j o , j e z a v i l
n a l e v o i n se z a l e t e l o o p o z o r i l n i
z n a k , o d t a m p a zdrčal n a r a v n o s t
čez n a s i p i n treščil v m l i n . P r i
trčenju se j e t a k o h u d o r a n i l n a
glavi,
d a je
obležal
na
mestu
mrtev.
K d o naj b i telefoniral skrivnostne­
m u direktorju Voorhiesu in od kod?
N i p o m e m b n o o d k o d , toda telefoni­
rati b i m u m o r a l — Peter Fleig. T i s t i
e d i n i č l o v e k , k i b a j e v s e ve o p o t o p ­
ljenem zakladu v morju pred Korziko.
V G e n o v i n a p r i m e r , v tamkajšnji
V i a L o r e n z o F r a n c e s c h i , m a j h n i tesni
i h u m a z a n i uličici brez sonca, streljaj
od pristanišča, je n a hiši s številko 26
ploščica s takšnim n a p i s o m :
T u je torej v tretjem n a d s t r o p j u
sedež neke agencije za p o m o r s k o re­
ševanje; njen d i r e k t o r je L o w e l l H . V o ­
orhies. Ime očitno n i italijansko. A m e ­
ričan je, visok i n k r e p a k mož štiride­
setih, let; nekoč je b i l potapljač v a m e ­
znalo za krivega
nedovoljene­
ga trgovanja
v večjem obse­
gu ter ga obsodilo
na 1 leto
in 8 mesecev strogega
zapora.
Razen tega mora plačati ne­
upravičeno
pridobljeno
pre­
moženjsko
korist
v
znesku
12,400.000 dinarjev,
odvzeta
pa sta mu bila tudi dva nova
avtomobila,
pripravljena
za
nove kupce.
Crne tćčke^
našega
prometa\*A
ZLOČINCI
Voorhiesova
agencija
v
Genovi,
K o r z i k i nasproti, obstaja zgolj zavoljo
s k r i v n o s t n e g a i n že l e g e n d a r n e g a z a ­
klada.
S a m o 3 m i n u t e so bile 6. a p r i l a dopoldne spuščene
zapornice na železniškem p r e h o d u v D o b o v i , p a je v
tem času prečkalo progo 9 ljudi: 2 mopedista, 3 kole­
sarji i n 4 pešci. So zapornice p o t e m res samo za avtomobiliste? ( F o t o : J T e p p e v )
Kdaj bo
sedma?
— N e vem, k a m naj se
prebivalci
Vranovič obr­
nemo, d a b i p r i m o r a l i voz­
n i k e a v t o m o b i l o v i n dru­
gih m o t o r n i h v o z i l k po­
časnejši vožnji s k o z i vas.
Z g o d i l o se je že 6 nesreč.
Živino
gonimo
napajat
p r e k o ceste i n če tedaj
p r i d r v i a v t o m o b i l — n i reUtve- E n e g a
junčka
je
povsem
ra z m r c v a r i l o , a
lastnik škode n i d o b i l po­
vrnjene- N e v a r n o s t grozi
tudi o t r o k o m , k i se igrajo
p r e d hišami.
N a s e s t a n k i h s m o že
večkrat p r o s i l ; naj h i t r o s t
p r o m e t a s k o z i vas omeji­
jo, a naše prošnje so za­
manT a k o l e praivi A n t o n štrek e l j , k i i m a domačijo t i k
ceste. P r a v b i b i l o , če b i
želje vaščanov le upošte­
v a l i , še preden b o n a vr­
sti sedma nesreča!
-V TEM TEDNU VAS ZANIMA
-
L
^
i
—
-
•
*
. .,^_„. ,
......
-
TEDENS
P e t e k , 15. a p r i l a —
Helena
S o b o t a , 16. a p r i l a — B o i i s l t v a
N e r l e l j a , 17. a p r i l a —
Rudolf
Ponedeljek, 18. a p r i l a —
Komad
T o r e k . 19. a p r i l a — E t n a
S r e d a , 20. a p r i l a — Neža
(• r t e k , 2 1 . a p r i l a — S i m e o n
I v a n K o š a k i z C e š n j i c 16, O t o ­
čec p r i K r k i , se z a h v a l j u j e m
za
nego i n s k r b p r i m a r i j u d r . Ivu
S n i r v e n i k u i n v s e m u o s e b j u pljuč­
nega
oddelka
bolnišnice
Novo
mesto.
Tereziji
Kovačič
iz Tržišča z a
n j e n v i s o k i življenjski j u b i l e j . 83.
r o j s t n i d a n , i s k r e n o čestitajo n j e n i
pi ii.itelji.
•Dragemu
možu
Jožetu P e t j a z
M i r n e želi z a n j e g o v 7 » . r o j s t n i
d a n še m n o g o z d r a v j a i n s o n č n i h
dni ~cna AlojVija.
. M a r i j a S i t a r i z Š m i h e i a 69 p r i
Novem
mestu prepovedujem
pašo
kokoši p o m o j e m
zemljišču, k e r
b o m posula njivo s strupom za­
r a d i v o l u h a r j a . K d o r tega
opozo­
r i l a ne b o upošteval, ga b o m sod­
no preganjala.
Ob
Jože
Zupančič
iz Šentjurja
3,
Mirna
peč,
prepovedujem
vsako
hojo po moji njivi p r i avtocesti.
Kdor
tega o p o z o r i l a ne b o u p o ­
števal, g a b o m s o d n o
preganjal.
nenadomestljivi
moža i n
izgubi
očeta
dragega
STANETA LINDIČA
se z a h v a l j u j e m
kolektivom, usta­
novam
in prijateljem
zu
cvetje
in zadnje
spremstvo.
Žalujoča
žena A l b i n a z o t r o k o m a
Ob
bridki
i z g u b i našega
očeta i n d e d k a
dragega
p r i Straži
se
najiskreneje zahvaljujemo vsem,
ki
so k a k o r k o l i sodelovati
in z
n a m i sočustvovali, g a s p r e m i l i n a
njegovi
zadnji poti, m u darovali
vence i n cvetje. Posebno
zahvalo
s m o dolžni s o s e d o m z a v s o
pomoč.
Ž a l u j o č e družine
Repar t«-r ostalo
Ob
(..is|>: I M Č in
sotodstvo
S t a n e Getlib iz D o l . Grčevja 3.
Stane G a z v o d a i z D o l . G r č e v j a 4
i n J o ž e Bregant i z D o l . G r č e v j a .2,
p. Otočec, p r e k l i c u j e m o v s a k o ho­
j o i n p a š o kokoši p o naših n j i v a l i
v Zagriču, H r i b u i n Očetnu. P r e d ­
vsem
opozarjamo
Uršulo
Rado­
van,
naj pazi n a svoje kokoši.
K d o r tega p r e k l i c a n e b o upošte­
val, ga bomo
sodno
preganjali,
kokoši p a z a s t r u p i l i .
i z / a m o s t e c a 32
se n a j lepše z a h v a l j u j e m o v s e m , k i
s o j o o b i s k a l i v času b o l e z n i , so­
čustvovali z n a m i i n n a m i z r e k l i
sozalje.
Posebno
se
zahvaljujemo
p o d j e t j u I N L E S . o b r a t u »Galante­
rija«
Sodražica,
gasilskima
dru­
štvoma iz I N I . E S A i n Z a m o s t e c a ,
podjetju
»Dom« L j u b l j a n a , govor­
n i k o m , duhovščini iz Sodražice i n
Loškega
potoka,
sosedom
in
v s e m , k i ste n a m n a kakršenkoli
način
pomagali
in
jo
spremili
na zadnji poti.
Žalujoči
mož
Ivan.
sinček
J a n k o , m a m a , a l a , sestre, svak
in
svakinje
ter
ostala
so­
rodstvo.
Namesto
venca na grob
pokoj­
n e g a Jožeta R a k a i z N o v e g a m e ­
sta
je
Franc
Koleno,
pečarski
mojster
iz
Ljubljane,
Drenikov
g r i č 1, p o k l o n i l Z v e z i s l e p i h v N o ­
vem
m e s t u 5« N d i n . I s k r e n o
se
zahvaljujemo!
Namesto cvetja n a grob
pokoj­
ne
Zore
Meršol
poklanja
Zvezi
slepih
v Novem
m e s t u 30 N d i n
družina G r d i i n P a v l a S m o l a iz
Žabje vasi. Iskreno
se z a h v a l j u ­
jemo!
*•
Ob
bridki
sestre,
izgubi
svakinje
naše
drage
i n tete
TEREZIJE KLEMENČIČ
iz
P o l d e Miklič i z Šentjerneja p i e klicujem
t r d i t v e v č l a n k u »Brez­
o b z i r n o s t n e p e l j e k s l a v i « v 12.
štev. D o l e n j s k e g a l i s t a i n v »Po­
j a s n i l u « k t e m u č l a n k u i z 1 3 . šte­
v i l k e , d a s t a v o z i l a k o m b i r o g . št.
L I 4 1 7 — 2 8 Alojz N O V O M ]
oziroma
M i l a n K u u s t e k , o b a šoferja I M V ,
Novo mesto. Obema
se z a h v a l j u ­
j e m , d a sta o d s t o p i l a o d tožbe.
Novega
mesta,
Mestne
njive
1
se z a h v a l j u j e m o v s e m s o r o d n i k o m ,
prijateljem,
sosedom
i n znancem
z a izrečeno sožalje. d a r o v a n o cvet­
je i n vence.
P o s e b n a h v a l a d r . Saje-
UGODNO PRODAM e n o o s n i
trak­
tor H o l d e r 9 K S z obračalnikom
i n sedežem. N a s l o v v u p r a v i l i ­
sta
(372/66).
AVTO
OPKI.
OLIMPIA
dobro
ohranjen ugodno prodam.
Alojz
Papež, V e l . S t r m i o a , p . M o k r o ­
nog.
PRODAM
M A L O R A B U J E N I dvo
posteljni
pletilni stroj
ANKER
—
TRIKOREX
z a 2500
Ndin.
Bogdana
Barbič,
Kostanjevica
na K r k i .
CENIK:
vsak
oglas
d o 10
besed
9 novih d i n . vsaka
nadaljnja
beseda
1 novi
di
nar
Z a naslov
v upravi
II
sta: p r i b l t e k 1 nov, d i n a r
—
Redni
zasebni
naročniki
Do
l e n j s k e g a listR i m a j o p r i vseh
malih
oglasih,
zahvalah,
os
mrtnicah
čestitkah, p r e k l i c i h
In p o d o b j a v a h 20 o d s t
po­
pusta
P E T E K , 1 5 . A P R I L A : 8.05 G l a s ­
b e n a m a t i n e j a ; 9.25 D o m a č e v i ž e
— d o m a č i a n s a m b l i ; 10.15 D a n a š ­
n j a solistična g l a s b a z r a z n i h k o n ­
cev
Evrope;
10.35
Novost
na
k n j i ž n i p o l i c i ; 11.00 T u r i s t i č n i n a ­
p o t k i z a t u j e g o s t e ; 11.15 N i m a š
p r e d n o s t i ! 12.30 K m e t i j s k i n a s v e t i
— Inž. M i l a n K u d e r : P r i p r a v a de­
l a v g o z d n i p r o i z v o d n j i ; 12.40 I z
narodne
zakladnice;
14.35
Poje
z b o r b e r l i n s k e g a r a d i a ; 15.20 N a ­
p o t k i z a t u r i s t e ; 15.30 O d v a s i d o
v a s i ; 15.45 N o v o v z n a n o s t i ; 17.05
Petkov
simfonični
k o n c e r t ; 18.45
K u l t u r n i g l o b u s ; 20.00 L o p e
melo­
d i j e ; 21.15 O d d a j a o m o r j u i n p o ­
morščakih.
SOBOTA, K I . A P R I L A : 8 . 0 5 G l a s ­
b e n a m a t i n e j a ; 9.25 M l a d i g l a s b e ­
n i k i g l a s b e n i h šol p r e d
mikrofo­
n o m ; 9.45 č e t r t u r e z a n s a m b l o m
»Weekend«;
11.00 T u r i s t i č n i
na­
p o t k i z a t u j e g o s t e ; 13.15 N i m a š
p r e d n o s t i ! 12.30 K m e t i j s k i n a s v e t i
— Inž. J e l k a Hočevar: N o v e i n ­
formacije
o delovanju
selektivnih
herbicidov;
12.40 A n s a m b e l
Rudi­
ja
Bardorforja
i n Dobri znanci;
14.3." N a š i p o s l u š a l o ! č e s t i t a j o i n
pozdravljajo;
15 30 P e s m i i n p l e ­
s i n a r o d o v J u g o s l a v i j e . 17.05 G r e ­
-
.
—
pomočnico sprej­
mem
k
štiričlanski
družini.
Rudi
Mlakar. Ljubljana,
Tugom e r j e v a 62.
POROt.NK PRSTANE
po
zadnji
m o d i izdeluje zlatar v L j u b l j a n i ,
Gosposka 5 (poleg univerze).
P A R C E L O z lepo lego p r o d a m
v
Novem
mestu. Naslov v upravi
lista.
(394/66).
-
O R L E K O d a m za
upravi - lista.
drva.
Naslov
v
S K O R A J N O V 80 l i t r . b o j l e r , p o ­
m i v a l n o m i z o z 2 k o r i t c i i n več
kosov
kuhinjske opreme
(kre­
denco,
mizo,
omarico
itd.) ugodno prodam v N o v e m
mestu
zarldi
preselitve.
—
Naislov
v
upravi lista.
ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA
SI. VII
NA
—
Zakaj
obupujete
pri
zdravljenju
svojega
kronično
obolelega
želodca, jeter,
žolča,
ali ostalih prebavil?
Uporabljaj­
te v e n d a r rogaško » D o n a t « vo­
do,
zdravilo,
k i v a m ga
nudi
n a r a v a ! V N o v e m m e s t u ga do­
bite
pri
Trgovskem
podietju
H M E L J N r K — t e l e f o n 21-129, i n
STANDARD — t e l e f o n 21-158.
TAKOJ
VZAMEM n a
stanovanje
s a m s k o tovarišice s sostanoval­
k o . B r š l i n 3T7.
UGODNO
PRODAM
kuhinjsko
kredenco, k u h a l n i k na dve plo­
šči i n o t r o š k o k o l o . N a s l o v
v
upravi lista.
UGODNO P R O D A M
dve
sobni
omari. Ivan H u d o k l i n , Ljubljan
s k a c e s t a , s t o l p i č 1, N o v o m e ­
sto.
N O V P R A L N I S T R O J REX
ugod­
no
prodam.
Dostava
na dom.
Prundner,
Povšetova
31, L j u b ­
ljana.
PRODAM
TELEVIZOR
znamke
Astronavt
UKW.
Ogled
vsak
d i m . Šentjernej 33.
1 7 . APRILA:
6.00—
8.00 D o b r o j u t r o ! 8.05 M l a d i n s k a
radijska igra — Aleksander
Popovič:
Lisica;
9.05 N a š i
poslušalci
čestitajo
i n pozdravljajo
—
I.;
10.00 Š e p o m n i t e , t o v a r i š i . . . V i d
J e r i č : Z a o r o ž j e j e š l o ; 11.00 T u ­
ristični
napotki
za
tuje
goste;
12.05 N a š i p o s l u š a l c i č e s t i t a j o i n
pozdravljajo
— I I . ; 13.30 Z a n a š o
v a s ; 14.00—17.00 N e d e l j s k o
šport­
no popoldne;
17.30 R a d i j s k a i g r a
— Ciril Kosmač — M i t j a
Mejak:
Ttontadruj! IS ^5 G l a s b e n e r a z g l e d ­
nice;
20.00 N a š
nedeljski
sesta­
nek.
PONEDELJEK,
18.
APRILA:
8.05 Glasbena m a t i n e j a ; 9.10 O t r o ­
ška i g r a s p e t j e m ; 10.15 F e r d o J u vanec:
Suita
v
štirih
stavkih:
10.35 N a š p o d l i s t e k
—
O'Henrr:
Pomlad
na jed'lnem
l i s t u ; 11.00
T u r i s t •'"•ni n a p o t k i z a t u j e
goste;
11.15 N i m a š p r e d n o s t i ! 12.30 K m e ­
tijski
nasveti
— Dr. Vilko Ma­
sten: S čim b o m o
letos
škropili
sadno
drevje:
13.30
Priporočajo
v a m . . ., 14.35 N a š i p o s l u š a l c i če­
stitajo
in pozdravljajo;
venske
narodne
in
- kmetijskega strojni­
ka (traktorista)
P r e d n o s t imajo k a n d i d a t i
s končano strojno šolo.
N a s t o p službe t a k o j .
Osebni d o h o d k i po pra­
vilniku.
Brežice:
1 5 . i n 1 6 . 4. i t a l i j a n
sko-ruski
barvni
film
»Korakaj
a l i u m r i « . 17. i n 18. 4. a m e r i š k i
barvni
film
»čast
odpadnikov«.
19. i n 2 0 . 4 . č e š k i f i l m » S k o k v
temo«.
Č r n o m e l j : 15. i n 1 7 . 4 . a n g l e š k i
film
» V o h u n n a p o v e l j e « . 19. i n
2 0 . 4. n e m š k i
film
»Nabab«.
K o č e v j e » J a d r a n « : 15. i n 1 7 . 4.
f r a n c o s k i f i l m » Z l a t i t r i u m f « . 18.
i n 19. 4 . a m e r i š k i f i l m » P e t o s t r i ženk«.
20.
i n 2 1 . 4. m a d ž a r s k i
film »Slavček«.
Kostanjevica:
1 7 . 4. i t a l i j a n s k i
barvni
film
»Samson
proti
veli­
k a n o m « . 2 0 . 4. j u g o s l o v a n s k i b a r v ­
ni f i l m »Valovito poletje«.
M e t l i k a : 16. i n 1 7 . 4. I t a l i j a n s k i
f i l m » S i e g f r i e d « . 18. i n 19. 4. r u ­
s k i f i l m »Pot v sredo«. 20. i n 21.
4. n e m š k i f i l m » M a r i n a « .
T O R E K . 1 9 . A P R I L A : 8.05 G l a s ­
b e n a m a t i n e j a ; 9.25 S p r e h o d z ve­
likimi
zabavnimi
o r k e s t r i ; 11.00
Turistični n a p o t k i z a tuje
goste;
11.15 N i m a š p r e d n o s t i ! 12.30 K m e ­
t i j s k i nasveti — Inž. S i l v a Avšič:
S o r t i m e n t fižola z a z r n j e i n stročJe;
12.40 T r i o
Lojzeta
Slaka in
a n s a m b e l Š t i r j e k o v a č i ; 14.35 P o t
m i n u t z a n o v o p e s m i c o ; 15.20 Z a ­
bavni
intermezzo;
15.30 V
torek
nasvldenje;
17.05 K o n c e r t
p o že­
l j a h p o s l u š a l c e v ; 18 4 5 N a m e d n a ­
r o d n i h k r i ž p o t j i h ; 20.00 M a l i k o n ­
cert K o m o r n e g a zbora R T V LJub­
l j a n a ; ?o.2n R a d i j s k a i g r a — J e v genij
švarc:
Zmaj.
J
IZ NOVOMEŠKE
PORODNIŠNICE
v
Letos j a n u a r j a je n e k možak, govoril je hrva­
ško, i z b i r a l v p r o d a j a l n i V e l e t e k s t i l a v Črnomlju
jope. Dolgo s i je ogledoval celo k o p i c o j o p , nazad­
nje p a nič k u p i l . K e r je ob o d h o d u ia trgovine
n e k a m čudno tiščal r o k o k suknjiču, so ga p o z v a l i ,
naj pokaže, k a j s k r i v a . I z p o d suknjiča je p r i v l e k e l
jopo, vredno o k o l i 12.000 dinarjev.
Občinsko sodišče v Črnomlju je p r e d k r a t k i m
tatvino obravnavalo t e r obsodilo J . B . i z okolice
V i n i c e n a 2 meseca z a p o r a , pogojno za dobo enega
leta. Z a n i m i v je b i l obtožencev zagovor. P r a v i l je,
da je v viniški t r g o v i n i k u p i l jopo. K o j o je p r i n e s e l
domov, je o p a z i l , d a i m a n a h r b t u l u k n j o , žena ga
je baje k r e g a l a , k a j je p r i n e s e l domov i n m u z a r a d i
tega n i d a l a m i r u . J o p o je hotel n a V i n i c i zame­
njati, a je niso h o t e l i vzeti nazaj. P o t e m je s k l e n i l ,
da j o bo zamenjal s a m v črnomaljski t r g o v i n i . K o
so ga z a l o t i l i p r i t a t v i n i , je res i m e l s seboj neko
jopo, vendar so u g o t o v i l i , d a je b i l a že vsaj osem­
k r a t o p r a n a , zato zgodbi o zamenjavi n i nihče
verjel.
P r e t e k l i teden so v novomeški
porodnišnici
rodile:
Ana
Kolenc
iz B r e z o v i c e
— Boštjana,
Anica
Vire iz Gornjega K a m e n j a — J o .
žeta, Jožica Vrlinič i z O t o v c a
—
B o j a n a , F a n i Štepec i z B r e z j a —
Alojza.
Vera
Franko
iz V e l i k i h
Brusnic — Damirja, Pepca Zelingar
z
Dolža
—
Anico,
Tončka
škufca iz D o l j n i h K a m e n e — M i ­
r a n a , T e r e z i j a Zupančič z V e r d u n a
— B r a n k a , Olga Tratar iz Trsten i k a — Stanislava, A n a B a b i c iz
Roj
— K a z i m i r a , F r a n c k a Juršič
z Dolža — P a v l a , D a n i c a B a d o v i nac iz M e t l i k e — B o r i s a , Justina
M a v e r iz Gradenca — jiisti, M i ­
l e n a Slapšak i z K r m e l j a — M a r ­
j a n a , M i l k a Bahorič i z
Dolnjega
B u k o v c a — B o r i s a i n Željka, K r i .
s t i n a H o r v a t Iz M i r n e — M a r i j o ,
K a r m e l a Skušek i z O b r h a — B a r ­
baro,
Amalija
Kirn
iz D o l a
—
dečka, L o j z k a K o n d a iz O s o j n i k a
— deklico, A n t o n i j a Vegelj iz K r ­
škega — dečka, S i l v i a P u c i z P o d boršta — d e k l i c o , D r a g i c a Mateševac iz Velikega
Vrha — deklico,
M a r i j a Slane iz B e r c i c — d e k l i ­
c o , M a r i j a Z o r a n i z J a m e — deč­
ka, Antonija Bregar iz Mihovega
— deklico. V i d a Klobučar iz C r .
mošni'c — dečka.
(^OBVESTILA I
F r i z e r s k i s a l o n » Z l a t a « . P u g l je­
va, "Novo m e s t o , obvešča, d a bo
salon
odprt
o d 15. a p r i l a
daljetudi ob nedelj ali. Se priporoča!
Obveščam cenjene
lastnike mo­
tornih vozil, d a s e m odprl
avtokloparsko
delavnico
v
Kostanje­
v i c i . Se priporoča F r a n c Pungcrčar, M a l e n c e 2, K o s t a n j e v i c a .
Oblačila s o l i d n o očisti K e m i č n a
čistilca N o v o m e s t o , G e r m o v a 5.
Obvestilo o najemu
doma oddiha v Piranu
SUPF.RAVTOMATIĆNI
PRALNI STROJI
vseh z n a m k
ZADNJI MODELI!
Nudimo
garancijo,
u r e d i m o vse izvozne
listine.
Plačilo v vseh v a l u t a h .
D e v i z n i račun p r i D a n c a
c o m m e r c i a l e , Trieste,
10650/0
PEROTTI-EXPORT, VIA
C A R P I S O N 20, T R I E S T E
larne o d l o m k e iz oper;
11.00 T u ­
ristični
napotki
za
tuje
goste;
11.15 N i m a š p r e d n o s t i ! 12.30 K m e ­
tijski nasveti — Inž. V i l k o štern:
Razmerje m e d koruzo za zrnje i n
k o r u z o z a s i l a ž o ; 12.40 č e z
hrib
i n d o l ; 14.35 » E n a j s t a š o l a « ; 15.30
Pihalna
godba
Vvnlter
Schacht;
17.05 T u r i s t i č n a o d d a j a ;
18.45 J e ­
zikovni
pogovori;
20.00
četrtkov
večer domačih p e s m i i n n a p e v o v .
Sodelujejo:
Zadovoljni
Kranjci,
pojeta
B r a n k a Strgar
in Stojan
Vene, Ansambel Vilija
Petrlča
s
pevcema Majdo Renko in Dragom
Potočnikom, Ansambel P a v l a k o s ­
ca i n Ljubljanski vokalni oktet.
RADIO BRF*!CE
S R E D A , 2 0 . A P R I L A : 8.05 G l a s ­
bena
matineja;
9.10 P o j o
naši
mladinski
zbori:
9.30 G o d a l a
v
ritmu;
10 45 č l o v e k
in
zdravje:
11.00 T u r i s t i č n i
napotki za
tuje
g o e t e ; 1! 15 N i m a š p r e d r > o « t i : 12.30
K m e t l f s k i n a s v e t i — Inž.
Stanko
Matekovič: P r i d e l u j m o več n a m i z ­
n e g a g r o z d i a ! 12.40 S l o v e n s k e n a ­
rodne
pesmi;
13.30
Priooročnjo
v a m . . .: 14.35 Naš
o o s l u S n l e l če­
stitalo i n pozdravljajo:
17.05 N n c i o n a l n e s m e r i v g l n ^ b i ; 18.15 I z
studia
M:
I P <o N n š
razgovori
2000
Trm
orkester
Ro?er
Wil-
liams.
N E D E L J A , 1 7 . A P R I L A : 10.20 —
Poročila — Špela P i r n a t : D e l o k o ­
m i s i j e z a pritožbe i n i m e n o v a n j a
— D a m j a n V a h e n : Prižgite
zele­
ne
luč:
turizma
v
Posavju!
—
človek v mestu: Pogled v prihod­
nost
—
Iz novinarjeve
bolehv.ee
— Z a naše k m e t o v a l c e
Posluš;>*o
nove
posnetke
ansambla
S TFT?
!«
Brestanice
in
Vesele
planšarje — M a g n e t o f o n s k i
7np!s:
Obisk
v
osnovni
šoli
na Velik:
D o l i n i — P o z o r , nimaš p r e d n o s t i !
— Obvestila i n epored
kinemato­
g r a f o v . 13.05 —
Občani
Čestitajo
in
pozdravljalo.
ČETRTEK,
21. A P R I L A :
8.05
Glasbena
m a t i n e l n ; 9.25 I v o
Peo Ferdinan­
d u ; 10.15 N a š i s o l i s t i p o j o p o p u ­
TOREK.
19.
APRILA:
20.00—
20.10 — O b v e s t i l a i n k r a t e k f i l m ­
ski pregled;
20:10—21.20 Glas­
b e n a o d d a j a I z b r a l i ste s a m i .
15.30 S l o • t r i č : G l a s b e n a z g o d b a
ponarodele
mesto
p r i r e d b i V l a d a G o l o b a ; 17.05 G l a s ­
b e n a križanka;
18.20 Z v o č n i
raz­
g l e d i ; 18.45 P o t a s o d o b n e
medici­
n e ; 20.00 S k u p n i p r o g r a m R T V —
studio Ljubljana.
m o v k i n o . 18.20 I z n a š i h r e l e j n i h
p o s t a j ; 19.05 G l a s b e n e
razglednice:
20.00 S o b o t n i k o n c e r t l a ž j e
orke­
s t r a l n e g l a s b e ; 20.30 » P o k a ž i , k a j
z n a š « ; 22.10 O d d a j a z a naše izse­
ljence.
NEDELJA,
razpisuje
prosto delovno
•
Mokronog:
16. i n 17. 4. š p a n ­
ski f i l m »Lepa Lola«.
Novo mesto
» K r k a « : 15. d o i 8 .
4. a m e r . b a r v n i f i l m » G e r o n i m o « .
19.
4. š v e d s k i
film
»Ljubiti«.
2 0 . i n 2 1 . 4. j u g o s l o v a n s k o - n e m ški f i l m » W i n n e t o u « 2 .
R i b n i c a : 16, i n 17. 4 . a m e r i š k i
f i l m » P r i v a j a n j e n a z a k o n s k o živ­
ljenje«.
Sevnica: 16. i n 17. 4. a m e r i š k i
f i l m » A l a m o « I . d e l . 2 0 . 4. a m e r i ­
ški f i l m » U p o r n a l a d j i B o u n t v « .
S o d r a ž i c a : 16. i n 17. 4. a m e r i ­
ški b a r v n i f i l m » T r a p e r K e l i « .
Š e n t j e r n e j : 1 6 . i n 17. 4 . b a r v n i
f i l m » K d o ste v i , d r . S o r g e « .
Trebnje:
16. i n 17. 4 . a m e r i š k i
bavrni
kavbojslci
film
»Enooki
Jack«.
Zveza
slepih Slovenije
odda
v
nitjem d o m oddiha v P i r a n u , Ver­
dijeva
2 8 . K a p a c i t e t a 30 p o s t e l j .
Kuhinja,
j e d i l n i c a , pomožni
pro­
stori i n pisarna urejeno. —
Infor­
m a c i j e — p o n u d b e : Republiški o d ­
bor Zveze slepih Slovenije,
Ljub­
l j a n a . G r o h a r j e v a 2.
RADIO LJUBLJANA
VSAK
D A N : poročila
o b 5.15,
6 . 0 0 , 7 . 0 0 , 8 . 0 0 , 12.00, 13.00, 15.00,
17.00, 19.30, 22.00; P i s a n g l a s b e n i
s p o r e d o d 4.30 d o 8.00.
-
Kmetiiska šola Grm
Novo mesto
h u d i i z g u b i m o j e ljube žene,
m a m i c e , hčerke i n sestre
PAVLE OKORN
_
PRODAM v p r e ž n o k o s i l n i c o i n s e ­
menski krompir —
2000 k g . A n ­
t o n M a r g e t i č , V i h r e 17.
PRODAM K M E Č K I
.MLIN,
stroj
z a strešno o p e k o i n m l a t i l n i c o .
Jožo R o g e l j , S p . B r n i k
10, p .
Cerklje, K r a n j .
K U P I M k o m b i n i r a n i t a l i j a n s k i vo­
ziček. N a s l o v
v
upravi
lista
(379/66).
DOSMRTNO
OPREMLJENO
sta­
novanje n u d i m , kdor bi m i k u ­
hal in pospravljal sobo i n m u
d a m z a t a čas ttidi h r a n o i n
n e k a j plače — p o d o g o v o r u . N a ­
slov v u p r a v i lista
(376/66).
G O S P O D I N J S K O pomočnico sprej­
me takoj
v službo d o b r a
dru­
žina n a G o r e n j s k e m .
Plača
po
dogovoru.
Ponudbe
pošljite n a
n a s l o v A . Gašperin, B e g u n j e
št.
8, G o r e n j s k o .
G O S P O D I N J S K A POMOČNICA do
bi zaposlitev
p r i d r . Maležiču,
Trebnje
88.
GOSPODINJSKO
pomočnico, p o
steno
i n stalno,
sprejme
štiri­
članska družina. P o g o j i
ugodni.
K r a j n e , K o p e r , G l a g o l j a š k a 1/6.
GOSPODINJSKO
ANTONA DRČARJA
iz Sel
\
i
tu za zdravljenje, pevcem z a gan­
ljive žalostinke p r e d d o m o m i n o b
o d p r t e m g r o b u , č. g . ž u p n i k u z a
spremstvo, k a k o r tudi vsem. k i so
jo
spremili
na
pokopališče
v
Prečno.
Svakinja
Nežka
za
ostalo
sorodstvo.
Žena ga ]e kregata...
—
Trčenje v nepregled­
nem ovinku
4. a p r i l a p o p o l d n e s e j e A v s t r i ­
j e c inž. F r a n c B a n a s p r i p e l j a l v
osebnem
a v t u v š m a r j e t o . V ne­
p r e g l e d n e m o v i n k u je z a v i l n a le­
vo, p r a v tedaj p a m u je p r i p e l j a l
naproti
z osebnim
avtom
Alojz
K a s t e l i c iz N o v e g a m e s t a . V o z i l i
sta se trčili, škodo p a c e n i j o n a
700 N d i n .
Kolesar čez avto
J o v o Grubiša iz N o v e g a
mesta
se je 9. a p r i l a v o s e b n e m
avtu
peljal po Kristanovi ulici, ko m u
je naproti pripeljal kolesar
Jože
K o n č e k i z D o b i n d o l a . Grubiša
je
zavrl, vendar je k l j u b temu zadel
k o l e s a r j a , d a j e t a p a d e l čez a v t o .
K o l e s a r s i j e p r i p a d c u laže r a n i l
uce i n nogo. G m o t n o škodo ceni­
j o n a 300 N d i n .
Iz žive meje
na streho
Motorist podrl pešca
6. a p r i l a z v e č e r s e j e M a r t i n
Novak
iz J a b l a n a p r i p e l j a l s so­
potnikom Dragom Kostrevcem na
m o t o r j u iz Regerče vasi do g r m s k e g a križišča. K o je z a v i l n a de­
s n o , je z a d e l K a r l a Žužka iz N o ­
r e g a m e s t a i n g a p o d r l . Pešec se
•je h u d o r a n i l , m o t o r i s t u i n s o p o t ­
n i k u p a n i b i l o nič. š k o d o n a
m o t o r j u c e n i j o n a 100 N d i n .
Mladi izletnik
z zlomljeno nogo
"7. a p r i l a s t a s e v M e t l i k o p r i p e ­
ljala dva avtobusa otrok,
k i so
prišli n a i z l e t . M l a d : L j u b i jačani
so brez n a d z o r s t v a t e k a l i p o cesti
i n pločniku, k o so čakali nu od­
h o d . K o je o k o l i
16.30 p r i p e l j a l
r e d n i avtobus, je s s i g n a l o m opo­
zarjal
otroke,
n a j se
umaknejo.
O t r o c i s o m i s l i l i , d a j i h kliče n j i ­
hov a v t o b u s , p a so z vseh s t r a n i
stekli
n a parkirišče.
10-letni R i h a r d S e r k je t u d i skočil n a c e s t o ,
tedaj p a je p r i p e l j a l F r a n c P i c u lin iz Novega, mesta osebni
avto
in otroka kljub zaviranju
podrl.
Mladi
izletnik s i je d v a k r a t
zlo­
m i l levo nogo n i so ga takoj od­
peljali v novomeško bolnišnico.
Iz umska v nesrečo
M i l o n j a Jovovič iz č r n e gore je
8. a p r i l a d o p o l d n e n a a v t o m o b i l ­
ski cesti dohitel s s v o j i m
avtom
d r . M l a d e n a Kuzmiča iz Zagreba,
k i se j e p e l j a l v o s e b n e m
avtu,
k o je n a p r o t i n e n a d o m a p r i p e l j a l
t o v o r n j a k . Jovovič j e z a v r l i n se
u m a k n i l n a desno s t r a n ceste, p r i
tem p a zadel zadnji del osebnega
avto d r . Kuzmiča. Škodo
cenijo
n a 2.500 N d i n .
S kolesa v nezavest
A n t o n R o g e l j i : : Dešeče v a s i se
j e 9. a p r i l a p o p o l d n e
s kolesom
peljal iz Soteske p r o t i D v o r u . Ne­
n a d o m a je padel s k o l e s a i n si
h u d o poškodoval glavo.
Nezavest­
nega
so odpeljali
v
novomeško
bolnišnico.
J o v o P o p a r a i z Z a g r e b a se je 9.
aprila popoldne
v osebnem
avtu
pripeljal
od
restavracije
gradu
Otočec d o priključka n a a v t o m o ­
b i l s k o cesto, d a b i n a d a l j e v a l vožn l o p r o t i Z a g r e b u . K e r j e sprva
nameraval potovati kar proti K r o novem,
ga je sopotnik
opomnil,
d a m o r a zaviti v levo. K e r je pre­
h i t r o zavil v levo, je osebni avto
zaneslo v živo m e j o o b cesti, n 'to
v j a r e k , k j e r se je p r e v r n i l n a
s t r e h o i n obtičal. R a n j e n n i b i l
n i h č e , š k o d o p a c e n i j o n a več k o t
2000 N d i n .
Še e^<*n na niivi prevrnien
10 a p r i l a
ie M a r i b o r ­
čanka
Hilaa Lampo
potovala
v
D
a v t u p o a v t o m o b i l s k i ce­
sti iz L i u b l i a n e proti Zagrebu. K o
je p r i Čatežu h o t e l a p r e h i t e t i n e ­
ko
vozilo,
j i je
prišlo
naoroti
d r u g o vozilo. V o z n i c a je h i t r o za­
v i l a n n d e s n o , p r i t e m p a 7;'Tel j a l a čez cestiv r o b n a n j i v o , k f e r
se j e a v t o p r e v r n i l n a s t r e h o H i l da L a m n o
je d o b i l a o r i nesreči
s a m o n e k a i p r a s k , m e d t e m k o je
bil n i e n mož E d v a r d h u i e rar.i-m.
Gmotno
&k<-»dn -o c c e n ' l i n a v e č
k o t 600 N d i n .
eboem
OH
7aHai
ga ie *adel
Iv,m
Stofanac
s e j e 10. a p r i l a
pelial v osebnem
avtu po
avto­
m o b i l s k i cesti p r o t i L j u b l j a n i . B l i ­
zu R i b n i c e je n a cesti stalo n e k o
v o z i l o , z a t o se j e š t e f a n a c u s t a v i l .
Z a n j i m je p r i p e l j a l G r k S p v r i d o n
A l e x o n i n se zaletel v
Stefančev
a v t o . š k o d e j e z a -100 N d i n .
!zqub!jena oblast
in prekucljaii
10. a p r i l a se^ j e J a n e z N o v a k i z
Ljubljane v osebnem
avtu pripe­
l j a l v o v i n e k p r i D o l . Sušicah i n
n e n a d o m a izgubil oblast n a d vo­
z i l o m . A v t o se j e d v a k r a t p r e v r n i l
i n obstal poleg ceste n a k o l e s i h ,
š k o d o c e n i j o n a 2000 N d i n .
Z osebnim avtom
na njivo
Mopedist je presla­
bo svetil
9. a p r i l a p o p o l d n e se je V a r m o slav
Benčan z R e k e
v
osebnem
a v t u vračal iz šmarjeških
Toplic.
P r i k r o n o v s k e m n a d v o z u je pripe­
ljal p o levi v ovinek, k o m u je
naproti
prihitel v osebnem
avtu
Peter B a l o h iz Brezovice.
Benčan
je zadel
Balohov
avto,
nato
pa
zapeljal
čez n a s i p i n o b s t a l n a
njivi. Gmotno
škodo
cenijo
na
700 N d i n .
9 . a p n l a se j e 1 1 - l e t n a M i l e n a
Zarabec
iz Hmeljčiča
vračala
s
s o r o d n i c o iz M i r n e peči. N a c e s t i
med
železniško p o s t a j o
in
vasjo
j i m a je p r i p e l j a l n a p r o t i m o p e d i s t
s s l a b o l u č j o , k i m u j e k a s n e j e še
u g a s n i l a . K e r j e t a k o v o z i l , se j e
zaletel
v Mileno
Zabarec
i n jo
zbil n a tla. Deklico so odpeljali v
bolnišnico, k j e r s o u g o t o v i l i , d a
i m a zmoljeno levo nogo.
DOLENJSKI LIST
L A S T N I K I I N I Z D A J A T E L J I : Občinski o d b o r i S Z D L B r e ­
žice, č m o m e l j , Kočevje, K r š k o , M e t l i k a , N o v o m e s t o , R i b ­
nica, Sevnica i n Trebnje
U R E J U J E U R E D N I Š K I O D B O R : T o n e Gošnik (glavni i n
odgovorni
u r e d n i k ) , R i a Bačer, Miloš J a k o p e c , M a r j a n Leg a n , M a r j a n M o š k o n , Jože P r i m e , Jožica T e p p e v i n I v a n
Zorm
I Z H A J A v s a k č e t r t e k — P o a m e z n a š t e v i l k a 50 p a r ( 5 0
s t a r i h d i n a r j e v — L e t n a n a r o č n i n a 20 n o v i h d i n a r j e v
(2000
s ? a r ; h d i n a r j e v ) , p o l l e t n a 10 n o v i h d i n a r j e v ( 1 0 0 0 s t a r i h d i ­
narjev);
p l a č l j i v a j e v n a p r e j — Z a i n o z e m s t v o 37,50 n o v i h
d i n a r j e v (3750 s t a r i h d i n a r j e v ) o z i r o m a 3 a m e r i š k e d o l a r j e —
T e k o č i r a č u n n r i p d r . S D K v N o v e m m e s t u 521-8-9 —
NA­
S L O V UREDNIŠTVA I N ' U P R A V E : N o v o mesto, G l a v n i trg 3
— P o š t n i p r e d a l 3 3 — T e l e f o n : 21-227 — R o k o p i s o v i n f o t o ­
grafij n e vračamo — T T S K A : Časopisno podjetje D E L O v
Ljubljani.