KRITERIJI OCENJEVANJA – FILOZOFIJA Pri filozofiji je najvišji cilj pouka samostojen razmislek dijakov o filozofskih vprašanjih, ki so del Humanega oblikovanja lastnega življenja, zato je vrednotenje in ocenjevanje naučenega precej zapleteno. Ta samostojni razmislek seveda zahteva priprave, tako da ne more biti poglavitni cilj preverjanja in ocenjevanja že na začetku pouka. Zato učni načrt za filozofijo učiteljem priporoča uporabo zlasti tistih oblik, ki so bolj usmerjene k znanju in razumevanju, kar seveda ne pomeni, da pouk ni od vsega začetka usmerjen h končnemu cilju in da preverjanje ne vključuje tudi višjih ciljev. Učni načrt tudi opozarja, da učitelj ni omejen zgolj na običajno ustno in pisno preverjanje – spodbuja in ocenjuje lahko tudi druge izdelke dijakov, npr domače naloge, filozofske dnevnike, port folije, prispevke k diskusiji, sodelovanje pri urah. V preverjanje naj bi bili vključeni tudi elementi, ki poleg poznavanja in razumevanja zahtevajo še sposobnost za analizo, sintezo in uporabo naučenega, ki bi dijakom pomagali samostojno misliti. Razumevanje problemov, sposobnost za analizo predlaganih rešitev, uporaba pojmov, argumentacija, uporaba primerov, s katerimi se od abstraktnih načel spustimo do konkretnosti izkušnje, primerna raba jezika so spretnosti, ki naj bi jih dijaki postopno obvladali. Tista oblika preverjanja, ki narekuje uporabo vsega naštetega je esej, ki pa ga je zaradi njegove zahtevnosti in (pre)majhnega števila ur praktično nemogoče vpeljati kot splošno obliko preverjanja. Zato se pri pouku filozofije znanje preverja ustno, pri čemer je tako imenovano spraševanje zastavljeno v obliki pogovora učitelja in dijaka o nekem filozofskem problemu. Od dijaka se tako pričakuje da: Pozna, razume, zna razložiti in povezati s svojim izkustvom osnovne pojme, avtorje in probleme pri obravnavanih temah. Zna smiselno uporabljati osnovne pojme. Razume in interpretira besedila, ki jih je učitelj vključil med učne vsebine. Dijak na maturi: Samostojno razmišlja o izbrani temi; Interpretira odlomek prebranega filozofskega dela; Predstavi svojo maturitetno nalogo o izbranem problemu, ki ga je samostojno raziskal. Kriteriji ocenjevanja so pri filozofiji postavljeni takole: 1 – NEZADOSTNO: Dijak na vprašanje ne odgovori, ali pa je njegov odgovor popolnoma nerelevanten in ne kaže niti minimalne seznanjenosti s filozofsko problematiko. 2 – ZADOSTNO: Odgovor je nejasen, delno nerelevanten, skiciran, poln preskokov in fragmentaren. Dijak skoraj ne uporablja filozofske terminologije, razumevanja ni, ali pa je skrajno omejeno. Razlago problema nadomeščajo poskusi opisovanja, prav tako ni argumentacije. 3 – DOBRO: Poznavanje filozofskih problemov je še vedno skromno, vendar se odgovor nanaša na vprašanje in je relevanten. Dijak sicer pozna filozofski problem in uporablja filozofsko terminologijo, a bolj obnavlja in opisuje kot misli, oziroma analizira. Če že poskuša argumentirati svoje stališče, je pri tem neroden, oziroma naiven. Njegov odgovor kaže precej površno, skromno, oziroma osnovno seznanjenost s filozofsko problematiko in omejeno razumevanje. Odgovor kot celota se opira na obnavljanje najbolj splošno znanih dejstev in argumentov. 4 – PRAV DOBRO: Dijak razume problem, uporablja relevantno filozofsko terminologijo, vendar so pojmi pogosto preprosto sprejeti kot samoumevni. Argumenti so, a nekoliko 'šolski' in predvidljivi. Dijak predstavi več pogledov, a ni sposoben oblikovati protiargumentov. Poskuša analizirati pojme in jih med seboj logično povezati. Odgovori izražajo solidno seznanjenost z ustrezno filozofsko problematiko, ki se kaže v prepričljivi predstavitvi posameznih pogledov, čeprav argumentacija in analiza pojmov še nista v ospredju. 5 – ODLIČNO: Problem, ki ga zastavlja vprašanje dijak razume in o njem smiselno razpravlja. Operira z relevantnimi pojmi in suvereno operira s filozofsko terminologijo. Izpeljave in utemeljitve so logično skladne in prepričljive. Argumentacija, ki prevladuje pred povzemanjem stališč je posledica samostojnega premisleka. Najboljši dijaki ponudijo poglobljen odgovor z analizo pojmov in razvito pojmovno mrežo, z jasno in koherentno črto argumentacije, ki upošteva tudi protiargumente. Njihove izpeljave in utemeljitve so logično skladne in povsem jasne in se zanesljivo gibljejo na abstraktni ravni razmisleka, pri čemer so sposobni abstraktno povezati s konkretnim. Ker pa je to najvišji možni nivo, ki so ga sposobni samo najboljši dijaki, so seveda odlično ocenjeni tudi vsi tisti, ki jim sicer manjka globine, analitičnosti in kritičnosti, kar pa nadomestijo z učenjem, znanjem in prizadevnostjo – skratka s pridnostjo. MATURITETNA SKUPINA ZA FILOZOFIJO: Maturitetna seminarska naloga je razprava, ki jo dijak napiše o temi, ki ga zanima, na podlagi samostojnega študija virov, pod mentorskim vodstvom profesorja.