1. No category

DELOVNO PRAVO
Izbrana poglavja
doc. dr. Darja Senčur Peček
Pravna fakulteta Univerze v Mariboru
DELOVNO RAZMERJE
DELODAJALEC ------------------ DELAVEC
POGODBA O ZAPOSLITVI
-podrejenost, odvisnost delavca!
DELOVNO PRAVO (samostojna pr.
panoga)
VIRI DELOVNEGA PRAVA
• MEDNARODNI PRAVNI VIRI (UNIVERZALNI,
REGIONALNI)
• NACIONALNI PRAVNI VIRI:
• HETERONOMNI PRAVNI VIRI (ustava, zakoni –
ZDR, ZJU, ZVZD, ZKolP, ZSDU, ZDSS, podzak.akti)
• AVTONOMNI PRAVNI VIRI (kolektivne pogodbe,
sporazum med SD in delodajalcem, splošni akti)
• Kogentnost; in favorem laboratis (7. člen ZDR)
• Razmerje med KP in splošnimi akti (8. člen ZDR)
1.)Zasebni sektor – ZDR, ostali zakoni, KP,
splošni akti
• DELAVCI
2.)Javni sektor (državni organi in uprave
samoupravnih lokalnih skupnosti; javne
agencije, j. skladi, j. zavodi, j. gospodarski
zavodi)
• ZJU + ZDR; Zakon o sistemu plač v j.
sektorju, ostali zakoni, KP (KP za javni
sektor), splošni akti
• JAVNI USLUŽBENCI
KOLEKTIVNE POGODBE
•
•
•
•
KP splošne veljavnosti
KP dejavnosti
KP poklica
KP delodajalca (podjetniška KP)
• Z. o kolektivnih pogodbah (vsebina –obligacijski
in normativni del; veljavnost, splošna, razširjena; načelo
hierarhije, …)
• Spletna stran MDDSZ
SPLOŠNI AKTI
• organizacijski akti (organizacija dela,
podrobnejša opredelitev obveznosti); 1.
in 2. odstavek 8. člena ZDR
• splošni akti, s katerimi se določajo
pravice (če ni sindikata in ugodneje za
delavce); 3. in 4. odstavek 8. člena
ZDR (ustavna odločba)
PRENEHANJE PZ - pomen
• za delavca (izguba pravic iz d.r. in socialnovarnostnega statusa)
• za delodajalca (svoboda podjetniške pobude;
omejitve)
• za državo (pretirano varstvo pred odpovedjo –
vprašanje konkurenčnosti; problem
brezposelnosti)
• Uveljavitev načela varstva zaposlitve
NAČINI PRENEHANJA
VELJAVNOSTI PZ
•
•
•
•
•
•
•
s potekom časa
s smrtjo delavca ali delodajalca
s sporazumom
z odpovedjo (redno, izredno)
s sodbo
po samem zakonu
v drugih primerih, ki jih določa zakon
PRENEHANJE PZ S
SPORAZUMOM
•
•
•
•
•
79. člen ZDR
pisni sporazum (sicer: neveljavnost)
volja obeh strank, da PZ preneha
datum prenehanja PZ
posledice za delavca (pravice iz zav. za
brezposelnost) – obvezna določba
• ureditev morebitnih nerešenih vprašanj
ODPOVED PZ
• Enostranska izjava volje ene od pogodbenih strank
povzroči prenehanje PZ
• PZ lahko odpove delavec ali delodajalec
• Obvezna je pisna oblika
• Odpoved mora biti vročena drugi stranki
• Delodajalec vroča delavcu osebno praviloma v
prostorih D oz. na naslov, določen v PZ;
upoštevajo se pravila ZPP, razen če delavec nima
prebivališče v RS (objava na oglasn. mestu na
sedežu D, po 8 dneh se šteje za vročeno)
• Delavec vroča delodajalcu po pravilih ZPP
REDNA ODPOVED PZ (odpoved z odpovednim
rokom)
• delavec - brez obrazložitve
• delodajalec – le če obstaja utemeljen razlog za
redno odpoved po ZDR, ki ga mora dokazati
IZREDNA ODPOVED PZ (odpoved brez
odpovednega roka)
• delavec in delodajalec - le v primerih oz. iz
razlogov, določenih v ZDR; razlog mora dokazati
stranka, ki izredno odpoveduje PZ
ČE ODPOVEDUJE DELODAJALEC
• Načelo omejenosti pravice delodajalca do
odpuščanja delavcev (materialno-pravna
vprašanja: utemeljeni razlogi, odpovedni rok,
odpravnina; formalno-pravna vprašanja:
obveščanje delavcev o nameravani odpovedi,
pravica delavca do zagovora, posvetovanje z
delavskimi predstavniki,…)
• Odpoved PZ kot skrajno sredstvo (možnost
prekvalifikacije, dokvalifikacije, ponudba nove
PZ); to ne velja pri odpovedi PZ zaradi krivde
VSEBINA ODPOVEDI
• Če odpoveduje DELODAJALEC, mora
odpoved vsebovati:
- obrazložitev odpovednega razloga
- opozorilo delavcu v zvezi s pravnim
varstvom
- opozorilo delavcu v zvezi z njegovimi
pravicami iz naslova zavarovanja za primer
brezposelnosti
RAZLOGI ZA REDNO ODP. PZ S
STRANI DELODAJALCA (88/1)
•
•
•
•
POSLOVNI RAZLOG
RAZLOG NESPOSOBNOSTI
KRIVDNI RAZLOG
NEZMOŽNOST ZARADI INVALIDNOSTI
• Razlog mora biti resen ter onemogočati
nadaljevanje d.r.
• Neutemeljeni odpovedni razlogi (81/4, 89 ZDR)
ROK ZA ODPOVED
odpoved je potrebno podati najkasneje
• 60 dni od seznanitve z razlogi (subjektivni
rok) – velja le pri krivdnem razlogu
in
• 6 mesecev od nastanka razloga (objektivni
rok) – velja pri vseh razlogih
ODPOVED IZ POSLOVNEGA
RAZLOGA
• Razlog je na strani delodajalca, ne delavca!
• Pri delodajalcu preneha potreba po opravljanju
določenega dela pod pogoji iz PZ, iz
ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških,
strukturnih ali podobnih razlogov
• Preneha potreba po določenem delu, ne
konkretnem delavcu!
POSTOPEK ODPOVEDI (individualni
odpusti)
• Pisno obvestilo delavcu o nameravani
odpovedi (83/4)
• Pisno obvestilo sindikatu, katerega člena je
delavec, če delavec to zahteva (84); mnenje
sindikata (DELAVSKI PREDSTAVNIKI)
• Dolžnost preveriti ali je mogoče delavcu
ohraniti zaposlitev (88/3)- zaposlitev pod
spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oz.
možnosti dokvalifikacija/prekvalifikacije
(odpoved s ponudbo nove PZ); izjeme -88/4
(d.r. 6 m ali manj; manjši delodajalec)
ODPOVED S PONUDBO NOVE PZ
(90. člen)
• Delavcu se istočasno vroči odpoved PZ iz
poslovnega razloga in nova PZ (na primer za
drugo delovno mesto)
• Delavec se mora o ponudbi izjasniti v 15 dneh
• Če delavec ne sprejme ponudbe, mu preneha d.r.
• Če sprejme – velja od podpisa nova PZ
• Pravice delavca so različne v primeru, da sprejme
oziroma da odkloni novo PZ in odvisne od tega,
ali je bila ponujena USTREZNA ZAPOSLITEV
USTREZNA ZAPOSLITEV
• 3. odstavek 90. člena ZDR (novela!)
• Zahteva se enaka vrsta in stopnja izobrazbe
kot za DM po dosedanji PZ
• Enak delovni čas kot po dosedanji PZ
(nedoločen, polni)
• Kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot 3
ure vožnje v obe smeri z javnim prevozom
ali z organiziranim prevozom delodajalca
od kraja bivanja delavca
ODPOVED S PONUDBO NOVE PZ
PRI DRUGEM DELODAJALCU (90.a
ČLEN)
• Odpoved s ponudbo pri drugem delodajalcu je
možna, novela ZDR-A je uredila pogoje, pod
katerimi je delodajalec prost plačila odpravnine:
• Če delavec podpiše PZ, če gre za ustrezno
zaposlitev, če se delodajalec B v PZ zaveže glede
minimalnih odpovednih rokov in pravice do
odpravnine upoštevati delovno dobo pri obeh
delodajalcih
KOLEKTIVNI ODPUSTI
• Večje število delavcev – merila iz 96. člena
ZDR
• Kriteriji za določ. pres. delavcev (100 ZDR)
• Program razreševanja presežnih delavcev
• Obveščanje in posvetovanje s sindikatom pri
delodajalcu (97 ZDR)
• Obveščanje zavoda za zaposlovanje (98 ZDR)
• Rok za odpoved – šele 30 dni po obvestitvi
zavoda (98/3 ZDR)
• Prednostna pravica do zaposlitve (103 ZDR)
PRAVICE DELAVCA
• Pri individualnih in kolektivnih odpustih enake
• Odpravnina po 109 ZDR (če je delal pri delod. več
kot leto; odvisna od delov. dobe pri delod.)
• Odpovedni rok – minimalni določen v 92/2 ZDR
(odvisen od delovne dobe pri delod.)
• Možen dogovor o denarnem povračilu namesto
odpovednega roka
• Pravica do plačane odsotnosti z dela v času
odpovednega roka
• Delavcu pripada denarno nadomestilo iz naslova
zavarovanja za primer brezposelnosti
P. ZA PRENEHANJE DELOD.,
PRISILNA PORAVNAVA
•
•
•
•
Prenehanje d.r. ni avtomatsko!
Posebna vrsta odpovedi PZ iz poslovnega razloga
Posebnosti: odpovedni roki, postopek
STEČAJ OZ. PRISILNA LIKVIDACIJA
(upravitelj, 15 dni, prednostna pravica)
• PRISILNA PORAVNAVA
(delodajalec, 30 dni, program)
• DRUGI PRIMERI PRENEHANJA D. (po ZGD1), 30 dni
• ODPRAVNINA, NADOMESTILO NA
ZAVODU
ODPOVED PZ IZ RAZOGA
NESPOSOBNOSTI
• Razlog je na strani delavca, vendar ne gre za
krivdno ravnanje delavca!
• Nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov
(delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in
kvalitetno) ali neizpolnjevanje pogojev za
opravljanje dela, določenih z zakonom ali
izvršilnim predpisom, zaradi česar delavec ne
izpolnjuje oz. ne more izpolnjevati pogodbenih in
drugih obveznosti iz delovnega razmerja
POSTOPEK
• obvezna PREVERITEV MOŽNOSTI ZA
OHRANITEV D.R. (88/3)
• MOŽNOST ZAGOVORA (83/2,3)
• na zahtevo delavca obvestiti SINDIKAT
(delavski predstavniki) – mnenje,
nasprotovanje odpovedi (84)
• možnost ZADRŽANJA UČINKOVANJA
ODPOVEDI (85)
• MOŽNOST PREPOVEDI OPRAVLJANJA
DELA (v času zadrž.)
PRAVICE DELAVCA
• Odpravnina po 109 ZDR
• Odpovedni rok – minimalni določen v 92 ZDR
• Možen dogovor o denarnem povračilu namesto
odpovednega roka
• Pravica do plačane odsotnosti z dela v času
odpovednega roka (2 uri na teden)
• Delavcu pripada denarno nadomestilo iz naslova
zavarovanja za primer brezposelnosti
REDNA ODPOVED DELODAJALCA
IZ KRIVDNEGA RAZLOGA
• Pisno OPOZORILO na izpolnitev obveznosti in
možnost odpovedi
• Odpoved možna šele ob ponovni kršitvi:
• Možnost zagovora
• Na zahtevo delavca obvestiti sindikat (delavske
predstavnike)
• Zadržanje učinkovanja odpovedi
• Možnost prepovedi opravljanja dela(v
času zadrž, pri KD v času p.)
PRAVICE DELAVCA
• odpovedni rok 1 mesec (92/3) oz. denarno
povračilo namesto OR
• odsotnosti z dela zaradi iskanja zaposl
• NIMA PRAVICE do odpravnine, niti do
pravice iz naslova zav. za brezp
REDNA ODPOVED DELAVCA
• pisna, vročanje po pravilih ZPP
• ni potrebna navedba razloga oziroma
obrazložitev (vsebina odpovedi ni predpisana)
• odpovedni rok po ZDR je en mesec (92/1
ZDR), s PZ ali KP je lahko dogovorjen daljši
odpovedni rok (do treh mesecev)
• delavec ni upravičen do denarnega
nadomestila iz naslova zav. za primer brezp.
• Odškodninska odgovornost delavca
IZREDNA ODPOVED PZ
• delavec in delodajalec
• razlogi, določeni v ZDR
• 30 dni, 6 mesecev
IZREDNA ODPOVED
DELODAJALCA
• Razlogi na strani delavca (taksativno
določeni v 111. čl. ZDR)
• MOŽNOST ZAGOVORA (83/2, 3)
• na zahtevo delavca obvestiti SINDIKAT –
mnenje, nasprotovanje odpovedi (84)
• možnost ZADRŽANJA UČINKOVANJA
ODPOVEDI (85)
• možnost PREPOVEDI opravljanja dela za
čas trajanja p. v primeru dol. kršitev(111/2)
RAZLOGI NA STRANI DELAVCA
•
•
•
•
•
•
•
•
Kršitev, ki ima znake KD
Hujša kršitev (naklep/huda malomarn.)
Neupravičena odsotnost 5 dni zaporedoma
Prepoved opravljanja dela več kot 6 m
Odklonitev dela pri spremembi D
Neuspešno poskusno delo
Delavec se ne vrne na delo po suspenzu
Zloraba bolniškega staleža
PRAVICE DELAVCA
• NIMA PRAVICE do odpravnine,
• niti do odpovednega roka oz. denarnega
povračila namesto OR
• niti do odsotnosti z dela zaradi iskanja
zaposl (ker ni odpovednega roka)
• niti do pravice iz naslova zavarovanja za
brezposelnost, razen pri odpovedi zaradi
neuspešnega poskusnega dela
IZREDNA ODPOVED DELAVCA
• pisni opomin delodajalcu in pisno obvestilo
inšpektorju za delo (8 dni+ 30 dni)
• razlogi na strani delodajalca, taksativno določeni v
ZDR (nezagotavljanje dela, plače, varnosti in
zdravja pri delu, nasilno vedenje, spolna
diskriminacija/ nadlegovanje.., )
• delavcu pripada: odpravnina kot pri odpovedi iz
poslovnih razlogov, odškodnina najmanj v višini
izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
KRŠITEV POGODBENIH IDR.
OBVEZNOSTI IZ DEL. RAZMERJA
• možne POSLEDICE KRŠITEV:
• DISCIPLINSKA ODGOVORNOST (174)
• REDNA ODPOVED PZ IZ KRIVDNEGA
RAZLOGA (88/1, 3. alinea)
• IZREDNA ODPOVED PZ - če delavec
naklepoma ali iz hude malomarnosti huje
krši (111/1, 2. alinea)
POSEBNO VARSTVO PRED
ODPOVEDJO
•
•
•
•
predstavniki delavcev
starejši delavci
starši
invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni
PREDSTAVNIKI DELAVCEV (113.
člen ZDR)
• člani sveta delavcev, delavski zaupnik, član
NS, predstavnik v svetu zavoda, sindikalni
zaupniki (v času funkcije in še 1 leto)
• brez soglasja organa, katerega član je oz.
sindikata ni dopustno odpovedati PZ, če
ravna v skladu z zakonom, KP, PZ
• izjema: odpoved iz poslovnega s ponudbo
ustrezne zaposlitve; p. prenehanja D
STAREJŠI DELAVCI (114. člen ZDR)
• moški: nad 55 let, ženske: nad 53 let in 4 mesece
(prehodno obdobje)
• ni dopustna odpoved iz poslovnega razloga, dokler
delavec ne izpolni minimalnih pogojev za
starostno upokojitev
• izjeme: če mu je do izpolnitve minimalnih pogojev
za upokojitev zagotovljeno nadomestilo za zavodu
za zaposlovanje, če gre za odpoved s ponudbo
ustrezne zaposlitve, če je uveden p. prenehanja
delodajalca
STARŠI (115. člen ZDR)
• D ne sme odpovedati PZ delavki v času
nosečnosti, ko doji otroka ter staršem v času
izrabljanja starševskega dopusta (polna odsotnost
z dela!) in še en mesec po izrabi tega dopusta
• Navedenim delavcem v tem času ne more
prenehati d.r. zaradi (katerekoli!)odpovedi
• Izjeme: odpoved PZ in prenehanje d.r. je dopustno
v primeru razlogov za izredno odpoved ali zaradi
uvedbe p. za prenehanje delodajalca; (pogoj:
soglasje inšpektorja za delo)
INVALIDI IN ODSOTNI Z DELA
ZARADI BOLEZNI (116. člen ZDR)
• Invalidi: odpoved zaradi nezmožnosti za
opravljanje dela zaradi invalidnosti/odpoved iz
poslovnega razloga
• Ponudba drugega dela v skladu s preostalo
delovno zmožnostjo
• Če drugega dela ni, odpoved brez ponudbe, pogoj:
predhodna ugotovitev podlage za odpoved s strani
komisije po 103. členu ZPIZ
• Delavci na bolniškem staležu: odpoved iz
poslovnega razloga/iz razloga nesposobnosti (d.r.
preneha ko se vrne na delo oz. najkasneje 6
mesecev po izteku odpovednega roka)
SPREMEMBA DELODAJALCA
• Direktiva 2001/23/ES, 73. in 74. člen ZDR
• Pravni prenos podjetja ali delitev oz. združitev –
sprememba delodajalca
• Pravice in obveznosti delavcev iz d.r. po zakonu
preidejo na D prevzemnika
• Pravice in obveznosti iz KP – še eno leto
• Objektivno poslabšanje pravic – odpoved delavca,
pravice kot iz poslovnega razloga
• Solidarna odgovornost za terjatve do prenosa in za
terjatve v zvezi z odpovedjo
• Odklonitev dela – izredna odpoved D
• Obveščanje in posvetovanje s sindikati
PLAČILO ZA DELO
• PLAČA (vedno v denarju!)
• DRUGE VRSTE PLAČIL (če je tako
določeno s KP ali PZ)
•
•
•
•
PLAČA
OSNOVNA PLAČA
IZHODIŠČNA PLAČA
MINIMALNA PLAČA
SESTAVINE PLAČE
•
•
•
•
Osnovna plača
Dodatki
Del plače za delovno uspešnost
Del plače za poslovno uspešnost (če je tako
dogovorjeno s KP ali PZ)
OSNOVNA PLAČA
je plača za
a) poln delovni čas
b) normalne delovne pogoje
c) doseganje delovnih rezultatov
IZHODIŠČNA PLAČA, NAJNIŽJA
OSNOVNA PLAČA
je minimalni znesek osnovne plače za
določeno tarifno skupino.
DODATKI
• za delo v različnih oblikah delovnega časa
(zakonski)
• za posebne pogoje dela (pogodbeni)
• dodatek za delovno dobo (zakonski)
ZAKONSKI DODATKI ZA
•
•
•
•
•
delovno dobo
nočno delo
nadurno delo
delo v nedeljah
delo na praznike in dela proste dneve po zakonu
višina v KP dejavnosti
POGODBENI DODATKI ZA
• posebne obremenitve pri delu
• neugodne vplive okolja
• nevarnosti pri delu
ki niso vsebovani v zahtevnosti dela
opredelitev in višina se lahko določi v KP
PLAČA NA PODLAGI DELOVNE
USPEŠNOSTI DELAVCA
po merilih, upoštevaje:
• gospodarnost
• kvaliteto
• obseg opravljenega dela
DEL PLAČE ZA POSLOVNO USPEŠNOST
Če je dogovorjena s KP ali PZ
Božičnica ali 13 plača?
MINIMALNA PLAČA
•določena kot najnižja plača delavca ne glede
na njegove rezultate z Zakonom o minimalni
plači (Uradni list RS, št. 13/2010)
•Postopen prehod (pogoj: pisni sporazum s
sindikatom oz. svetom delavcev ali z delavci
na zboru delavcev)
• Plačilni dan
• Kraj in način izplačevanja plače
• Pisni obračun plače
• Zadrževanje in pobot plače
DRUGI OSEBNI PREJEMKI
•
•
•
•
•
•
•
NADOMESTILA (zakon – 137. člen)
REGRES ZA LETNI DOPUST (zakon – 131. člen))
ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI (zakon – 132. člen)
JUBILEJNE NAGRADE (KP, PZ)
SOLIDARNOSTNE POMOČI (KP, PZ)
PARTICIPACIJA NA DOBIČKU
POVRAČILA STROŠKOV (SKP ali izvršilni predpis; prehrana,
prevoz na delo in z dela, službena potovanja: dnevnice, prevoz,
prenočevanje)
• PLAČILA V NARAVI (PZ: nastanitev, obleka, uporaba
službenega avtomobila za zasebne namene, računalnik idr.)
DELOVNI ČAS
POMEN DELOVNEGA ČASA
• Z VIDIKA DELAVCA (varstveni vidik,
prosti čas, družinsko življenje)
• Z VIDIKA DELODAJALCA (izkoriščenost
sredstev, konkurenčnost, organizacija dela)
• Z VIDIKA DRŽAVE (doseganje večjega
družbenega bruto proizvoda; vpliv na
brezposelnost)
DEFINICIJA DČ (141.)
• DELOVNI ČAS = efektivni DČ + čas
odmora + čas upravičenih odsotnosti z dela
po z. in KP
• EFEKTIVNI DČ je vsak čas, ko delavec
dela (je na razpolago delodajalcu +
izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz PZ)
• efektivni DČ je osnova za izračun
produktivnosti dela
POLNI DČ (142. člen)
• največ 40 ur tedensko
• možnost opredelitve polnega DČ (med 36 in
40 ur tedensko) v Z. ali KP
• delovna mesta s posebno nevarnostjo - DČ
lahko pod 36 ur
• polni DČ = merilo za določitev pravic in
obveznosti delavca (osnovna plača po PZ,
minimalna plača, social. zavarov.)
• obvezna sestavina PZ ; dopustno
sklicevanje na z., KP, s.a. (7. alinea 29/1)
DELO PREKO POLNEGA DČ
• NADURNO DELO (143., 145. člen)
• DODATNO DELO V PRIMERU
NARAVNE ALI DRUGE NESREČE (144.
člen)
NADURNO DELO (1.)
• DELODAJALEC GA LAHKO ODREDI
LE V IZJEMNIH PRIMERIH, določenih v
zakonu ali KP dejavnosti (143/1 - izjemoma
povečan obseg dela, nujno nadaljevanju
delovnega procesa, da se odvrne okvara na
delovnih sredstvih …)
• VSEBINSKE OMEJITVE (145/1)
• ČASOVNA OMEJITEV - 143/3 (8 ur
tedensko, 20 mesečno, 170 letno, le s
soglasjem delavca do 230 letno; delovni dan
največ 10 ur); kot povprečna omejitev
NADURNO DELO (2.)
• PISNA (izjemoma USTNA) ODREDITEV
nadurnega dela (143/2)
• DODATEK za nadurno delo (128)
• PREPOVED nadurnega dela DOLOČENIM
KATEGORIJAM DELAVCEV (145/2) nosečnice in starši (190), starejši delavci
(203), delavci pod 18 letom, delavci, ki bi
se jim poslabšalo zdravstveno stanje,
delavci z DČ, krajšim od 36 ur in delavci s
krajšim DČ po posebnih predpisih.
DODATNO DELO
• V PRIMERU NARAVNE ALI DRUGE
NESREČE oz. ko se ta nesreča pričakuje
• delo prek POLNEGA ali DOG. KRAJŠ. DČ
• NA SVOJEM DELOVNEM MESTU ALI
DRUGA DELA (odpravljanje,
preprečevanje posledic)
• PREPOVED za določene kategorije (145/2)
• ČASOVNA OMEJITEV - dokler je nujno,
da se rešijo življenja, obvaruje zdravje ali
prepreči materialna škoda
RAZPOREJANJE DČ (1.)
• OBVEZNA SESTAVINA PZ - dopustno
sklicevanje na zakon, KP in splošne akte (7.
alinea 1. odst. 29. člena)
• ZAKONSKI OKVIR - 147. člen ZDR,
ureditev v KP oz. splošnih aktih
• različne oblike DČ (premični, deljeni,
dvoizmenski, turnus…)
• Letni razpored DČ (147/2)
• Delavec lahko predlaga drugačno
razporeditev DČ (147/3)
RAZPOREJANJE DČ (2.)
• ENAKOMERNA RAZPOREDITEV DČ
(najmanj 4 dni v tednu, največ 10 ur
dnevno); 147/5, 143/3
• NEENAKOMERNA RAZPOREDITEV zaradi narave ali organizacije dela ali potreb
uporabnikov (147/6)
• največ 56 ur na teden, počitek najmanj 11 ur
• polni DČ kot povprečna delovna obveznost
v 6 oz. 12 mesecih (147/7, 158/5)
• prepoved nadurnega dela velja tudi pri
neenakomerni razporeditvi DČ (147/8)
ZAČASNA
PRERAZPOREDITEV DČ
• POGOJI za začasno prerazporeditev DČ - v
PZ, v skladu z zakonom in KP (147/1)
• ENAK ZAKONSKI OKVIR KOT PRI
NEENAKOMERNI RAZPOREDITVI DČ
(največ 56 ur na teden, počitek najmanj 11
ur; polni DČ kot povprečje v 6 oz. 12
mesecih, prepoved določenim kategorijam)
• PISNO OBVESTILO DELAVCEM
najmanj en dan prej (147/4)
DOPOLNILNO DELO (146)
• PZ s polnim DČ pri enem (ali več) delod. in
PZ s krajšim DČ od polnega pri drugem
• POGOJ: deficitarni poklic, vzgojnoizobraževalna, kulturno-umetniška ali
raziskovalna dela
• POGOJ: soglasje delodajalcev, pri katerih
je zaposlen s polnim DČ
• ČASOVNA OMEJITEV: 8 ur tedensko
• način uresničevanja pravic in obveznosti
(glede na DR s polnim DČ) obvezno v PZ
NOČNO DELO
KDAJ GRE ZA NOČNO DELO
• 149. člen ZDR
• DELO V ČASU med 23. in 6. uro
NASLEDNJEGA DNE
• V PRIMERU NOČNE IZMENE, OSEM
nepretrganih ur V ČASU med 22. in 7. uro
NASLEDNJEGA DNE
NOČNI DELAVEC
• 150/1 ZDR
• delavec, ki ponoči dela vsaj 3 URE svojega
dnevnega DČ
• delavec, ki ponoči dela vsaj TRETJINO
polnega letnega delovnega časa
• večina pravic se priznava le nočnemu
delavcu (150/2, 150/3, 151)
POSEBNO VARSTVO
• DALJŠI DOPUST, PREHRANA,
STROKOVNO VODSTVO (150/3)
• POSLABŠANJE ZDRAVSTVENEGA
STANJA - delo podnevi (150/2)
• PERIODIČNA IZMENJAVA IZMEN ponoči 1 teden, več le s soglasjem (150/4)
• DČ – povpr. 8 ur v 4 (6) mesecih (151)
• PREVOZ na delo in z dela (150/5)
• DODATEK ZA NOČNO DELO (128)
POSVETOVANJE S SIND.
• PRED UVEDBO nočnega dela, če se redno
opravlja z nočnimi delavci, pa NAJMANJ
1x LETNO
• POSVETOVANJE S SINDIKATOM PRI
DELODAJALCU (5. odst. 8. člena ZDR)
• VSEBINA (določitev časa noč. d., o oblikah
organiziranosti noč. d., o ukrepi varnosti in
zdravja pri delu, o socialnih ukrepih)
PREPOVED DOL.
KATEGORIJAM
•
•
•
•
•
Prepoved urejena v več členih ZDR
nosečnice in starši (190. člen)
starejši delavci (203. člen)
delavci pod 18 letom (197/1)
delavci, ki bi se jim poslabšalo zdravstveno
stanje (150/2)
• vajenci (215/2), otroci, mlajši od 15 let
(217/2)
N.D. ŽENSK V IND. IN GRADB.
• članice družine delod., vodilne in strok.
delavke, višja sila (153/1)
• če ga predhodno odobri minister za delo
(sporazum oz. soglasje reprezent. sindikata
in združenja delodajalcev v panogi;
sporazum med sindikati pri delod. in delod.
in posvetov. med delod. in reprezent.
sindikatom in združenjem delodajalcev v
panogi; mnenje sind. pri delod., reprez.
sind. in združenja delodajalcev v panogi ter
preveritev inšpektorja za delo.
ODMOR MED DČ (154. člen)
• DIREKTIVA 2003/88/ES o določenih
vidikih organizacije DČ
• POLNI DČ - 30 minut; KRAJŠI DČ sorazmerno manj (pogoj: < 4 ure dnevno)
• NEENAKOMERNA razporeditev - dolžina
odmora sorazmerna dolžini dnevnega DČ
• najmanj 1 uro po začetku in najkasneje 1
uro pred koncem DČ (namen odmora!)
• vštevanje v DČ, plačilo kot če bi delal
(126/3)
POČITEK
• DIREKTIVA 2003/88/ES; Konvencija
MOD št. 14 , št. 106 (tedenski p. v
industrijskih podjetjih, v trgovini in uradih);
ESL (tedenski p.)
• vsako obdobje, ki ni delovni čas
• DNEVNI, TEDENSKI
• USTREZEN počitek - zadosti dolg in trajen,
da zagotovi, da delavec ne poškoduje sebe
in drugih in da delo ne vpliva na njegovo
zdravje
DNEVNI POČITEK (155. člen)
• počitek med dvema zapored. del. dnevoma
• zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu;
delavčev prosti čas
• v obdobju 24 ur - počitek v trajanju najmanj
12 nepretrganih ur
• če DČ neenakomerno razporejen ali začasno
prerazporejen - 11 ur
• delavec lahko dela največ 12 (13) ur dnevno
TEDENSKI POČITEK (156. )
• v obdobju 7 zaporednih dni - poleg
dnevnega p. še počitek v trajanju najmanj
24 neprekinjenih ur
• dnevni+tedenski počitek = 36 (35) ur (12
oz. 11 +24)
• dan tedenskega počitka (z z. ni določen;
običaj; 128/1 ZDR)
• delo na dan tedenskega počitka - tedenski
počitek na kakšen drug dan v tednu
• minimalni tedenski p. kot povprečje v
obdobju 14 zaporednih dni
LETNI DOPUST (159 - 166 čl.)
• ena temeljnih pravic delavca
• DIREKTIVA 2003/88/ES; Konvencija
MOD št. 132 o plačanem letnem dopustu;
ESL
• NAMEN (počitek, rekreacija, prosti čas;
tudi v javnem interesu - manj nesreč, inval.)
• pravica do ODSOTNOSTI Z DELA in do
NADOMESTILA PLAČE (137/2,7 ZDR)
ter REGRES ZA LD (131)
TRAJANJE LD (159., 160)
• MINIMALNI LD - 4 tedne (16, 20, 24 dni)
v koledarskem letu (159/1)
• DODATNI DNEVI - starejši d., invalid, d. z
najmanj 60% telesno okvaro, d. ki neguje
prizad.otroka (3 dni), za vsakega otroka pod
15 let (1 dan), mladoletni d. (7 dni), nočni d.
• DALJŠE TRAJANJE lahko s KP ali PZ
• LD se določa in izrablja na dneve
• dan LD - vsak delavčev delovni dan; ne
vštevajo se prazniki, bolniška in druge
upravičene odsotnosti z dela
PRIDOBITEV PRAVICE DO LD
• 161. člen ZDR
• pridobitev pravice do CELOTNEGA LD
• ko delavcu preteče čas nepretrganega d.r., ki
ne sme biti daljše od 6 mesecev
• ni važno ali je delavec dejansko delal (ali je
bil npr. odsoten zaradi bolezni, bistveno je
nepretrgano d.r. (polni ali krajši DČ)
• ali mora biti d. r. pri istem D? (praksa SEU)
PRAVICA DO SORAZM. DELA LD
• 1. odstavek 162. člena ZDR
• pravica le do izrabe 1/12 LD za vsak mesec
dela v koledarskem letu, v primerih:
• v koledarskem letu, v katerem je sklenil d.r.
ni pridobil pravice do celotnega LD (d.r.
sklene npr. oktobra - 3/12 LD)
• d.r. preneha pred potekom roka, v katerem
bi pridobil pravico do celotnega LD (d.r.
sklene januarja, traja do aprila - 4/12 LD)
• d.r. preneha pred 1. julijem
LD v PRIMERU ZAPOSLITVE PRI
DRUGEM DELOD.
• 2. odstavek 162. člena ZDR
• delavcu v koled. letu preneha PZ pri prvem
D. in se takoj zaposli pri drugem D.
• vsak D mu mora zagotoviti izrabo
sorazmernega dela LD glede na trajanje
zaposlitve pri njem v tekočem letu; razen če
se delavec in D dogovorita drugače
• potrdilo o izrabi LD (164. člen)
IZRABA LD (163. člen)
• lahko v več delih, en del najmanj 2 tedna
• najmanj 2 tedna izrabiti v tekočem
koledarskem letu, preostanek lahko do 30.
junija naslednjega leta
• posebnost: delavci, odsotni zaradi bolezni,
poškodbe, porodniškega dopusta oz.
dopusta za nego in varstvo otroka lahko cel
LD izrabijo do 30. junija nasl. leta, če so v
tekočem letu delali vsaj 6 mesecev
• posebnost: delavci, ki delajo v tujini
NEMOŽNOST IZRABE LD
ZARADI BOLEZNI
• Sodba SEU v zadevah Schultz-Hoff in
Stringer in drugi (združeni zadevi C-350/06
in C-520/06)
• Sodba v zadevi Peredo (C-277/08)
• Vpliv na razlago 163. in 166. člena ZDR
NAČIN IZRABE LD (165. člen)
• pri izrabi se upoštevajo potrebe delovnega
procesa, možnosti za počitek in rekreacijo
delavca in njegove družinske obveznosti
• 1 dan LD lahko delavec izrabi na dan, ki ga
sam določi, 3 dni prej obvestiti D.,
• starši šoloobveznih otrok – najmanj 1 teden
v času šolskih počitnic
• D ne more odreči, razen če bi to resneje
ogrožalo delovni proces
NEVELJAVNOST ODPOVEDI
PRAVICI DO LD (166. člen)
• delavec se ne more odpovedati pravici do
LD
• delavec in D. se ne moreta dogovoriti od
odpovedi pravici do LD niti o odškodnini za
neizrabljeni LD
• neveljavnost takšne izjave ali dogovora!
• izjema - sporazum o odškodnini
(nadomestilu?) za neizrabljeni LD ob
prenehanju d.r.
DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA
• plačana odsotnost z dela zaradi OSEBNIH
OKOLIŠČIN
• odsotnost z dela zaradi PRAZNOVANJA
• odsotnost z dela zaradi ZDRAVSTVENIH
RAZLOGOV
• odsotnost z dela zaradi OPRAVLJANJA
FUNKCIJE ALI OBVEZNOSTI PO
POSEBNIH ZAKONIH
IZOBRAŽEVANJE
• pravica in dolžnost delavca (ohranitev
zaposlitve)
• dolžnost delodajalca (potrebe
delovnega procesa, izognitev odpovedi
PZ)
• odsotnost z dela
DISCIPLINSKA ODGOVORNOST
• kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz
d.r.
• disciplinske sankcije določene v KP na
ravni dejavnosti
• sankcija ne sme trajno spremeniti položaja
delavca
• individualizacija sankcije
• odloča delodajalec oz. njegov
zastopnik/pooblaščenec
DISCIPLINSKI POSTOPEK
• vročitev pisne obdolžitve, pravica delavca
do zagovora (na njem lahko sodeluje
pooblaščenec)
• obvestilo sindikatu, če delavec to zahteva,
mnenje
• sklep o disciplinski odgovornosti – osebna
vročitev delavcu, v vednost sindikatu
• kratki zastaralni roki
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
DELAVCA
•
•
•
•
škoda povzročena na delu ali v zvezi z delom
namenoma ali iz hude malomarnosti
možnost oprostitve ali zmanjšanja odškodnine
posebej je določena odgovornost več delavcev
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
DELODAJALCA
• če je škoda delavcu povzročena na delu ali v zvezi
z delom, odgovarja po splošnih pravilih civilnega
prava
• tudi za škodo, povzročeno s kršenjem pravic iz
delovnega razmerja
PAVŠALNA ODŠKODNINA
• če bi ugotavljanje dejanske škode
povzročilo nesorazmerne stroške
• tako v primeru odškodninske odgovornosti
delodajalca kot delavca
• škodna dejanja in višina odškodnine morajo
biti določeni v KP
VARSTVO PRAVIC DELAVCEV
• Zahteva delodajalcu, 8 dni, tožb v 30 dneh
• Neposredno sodno varstvo – prenehanje PZ,
disciplinska odgovornost, denarne terjatve,
neizbrani kandidat; tožba v 30 dneh
• Delovno in socialno sodišče ali arbitraža
• Mediacija
KONKURENČNA KLAVZULA
• Pisna oblika
• Tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in
poslovne zveze
• Razumne časovne omejitve, najdalj pa za
obdobje 2 let
• Da ne izključuje možnosti primerne
zaposlitve delavca
• nadomestilo
• Prenehanje d.r. po volji ali krivdi delavca (v
z. navedeni primeri)
• POSLOVODNE OSEBE
(DIREKTORJI)
• VODILNI DELAVCI (včasih
delavci s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi)
DIREKTOR
• oseba, ki opravlja funkcijo poslovodnega in
zastopniškega organa gospodarske družbe
• 10. člen ZGD (poslovodstvo)
• Delniška družba:
uprava - predsednik in člani uprave
(direktorji)
upravni odbor – imenuje izvršne direktorje
• D.o.o.: en ali več poslovodij (direktorjev)
----------------------------------------------------Vodilni delavci niso direktorji!
POGODBENI POLOŽAJ
DIREKTORJA V RS
• “če poslovodne osebe sklepajo PZ…” (72.
člen ZDR)
• možnost sklenitve PZ ali civilnopravne
pogodbe; praksa: PZ
• teorija – pomisleki proti delovno-pravnemu
položaju direktorja
• razlog: definicija delovnega razmerja iz 4.
člena ZDR; delo po navodilih in pod
nadzorom delodajalca?
DELOVNOPRAVNI POLOŽAJ
DIREKTORJA (poslovodne osebe)
• direktor je delavec, zanj velja vsa delovno-pravna
zakonodaja, ne veljajo pa KP
• ZDR določa nekatere posebnosti, ki so odraz
drugačnega položaja direktorja od ostalih
delavcev:
• zastopnik delodajalca za primer, ko se PZ sklepa s
poslovodno osebo (18/3,4 člen)
• PZ se lahko sklene brez javne objave (24. člen)
• s PZ se lahko določena vprašanja uredijo drugače
(72. člen ZDR)
PZ S POSLOVODNIMI OSEBAMI ALI
PROKURISTI
• le poslovodne osebe in prokuristi, ne zajema
vodilnih delavcev!
• dopustna je drugačna pogodbena ureditev, ne
glede na 2. odst. 7. člena ZDR
• pogoji in omejitve d.r. za določen čas (tudi 52.,
53/2 člen ZDR)
• delovni čas, odmori, počitki (tudi 157. člen)
• plačilo za delo
• disciplinska odgovornost
• prenehanje pogodbe o zaposlitvi
• če posebne ureditve v PZ ni, velja ZDR
VODILNI DELAVCI
• posebnosti v zvezi s pravicami in
obveznostmi iz delovnega razmerja
• odnos zaupanja s poslovodnimi osebami
• interesno nasprotje z ostalimi delavci
• potreba po varstvu interesov nasproti
delodajalcu