GLASILO RAŠIŠKEGA RODU Avtor fotografij na naslovnici: Tine Prinčič Pica party dodobra natrenirali naše trebušne mišice. Prilagam še slikco naših Tudi PP-ji se zabavamo in dobrot, nasmehi pa so dovolj zgo ustvarjamo dobrote. Bil je petek vorni sami zase ;) Ana Cerar v oktobru in želela sem ga preživeti v dobri družbi, taborniška pa je seveda najboljša za to. Dobili smo se pri Tjaši, kjer smo pekli pico. Poskrbeli smo tako za mesojedce kot tudi za vegetarijance. Ogledali smo si tudi film Mi smo Millerjevi, ob njem pa Tja smo se odpravili z veliko motivacije, saj je letošnja lokacija ponujala zelo panoramsko traso, dodatno pa je vse skupaj «podkurila» ugodna vremenska napoved. Za razliko od prejšnjih štirih let, je napovedovala sončno vreme namesto dežja. Vstali smo zgodaj, saj smo se že ob 6.30 naložili v kombi, ki nas je odpeljal na štart, v vasico Kladje, ki se nahaja nad Cerknim. Tako so nam organizatorji privarčevali kar nekaj višinskih metrov. Jutranjo zaspanost in nejevoljo so hitro razgnali razgledi na sosednje hribe, ki so bili še vedno Ana Lasič GG –PP prehod ROT Zadnji vikend septembra sem se edina rašičanka kot del sežanske ekipe Jrtozavri udeležila Republiškega orientacijskega tekmovanja - ROT, ki je bilo letos organizirano v občini Cerkno. (beri: „Cirkno“) lično zaradi tehnično manj zahtevne orientacije, krajše proge, odlične organizacije in lepega vremena. Bila je prava „uživancija“ ter hkrati odlična priložnost za druženje in nabiranje izkušenj. obsijani z mehko svetlobo, prisotno le ob sončnih vzhodih. Do poznega popoldneva smo vztrajali na progi, ki je bila nekoliko krajša in tehnično lažja kot prejšnja leta, zato pa je ponujala veliko več razgledov. Po kar nekaj skicah, preizkusu prve pomoči in lokostrelstva smo prispeli na bivak, na smučišču Črni vrh. Po odličnem golažu, nekaj klepeta in čudovitem sončnem zahodu, smo se dokaj zgodaj odpravili spat, saj nas je naslednjo jutro spet čakal zgodnji štart. Drugi dan smo se z vmesnimi dogodivščinami in izzivi spustili v dolino, kjer nas je kot zadnji preizkus čakalo postavljanje signalnega stolpa. Za njim pa cilj in zasluženo kosilo. Dne 10. 10. 2014 smo se zbrali z namenom, da najstarejši GGji dobijo modre rutke in s tem postanejo del popotnikov in popotnic. Sprva so se fantje morali obleči v kostume iz naravnih materialov, se našminkati in tako priti do cilja, na Rašico. Na poti so pokazali znanje o prvi pomoči in o vozlih, na cilju pa so postavili ogenj ter pripravili hrano. Nazadnje so opravili zaprisego in postali ponosni lastniki modrih rutk. Imeli smo se super, vsi pa so se zares izkazali. Vsem novopečenim PP-jem pa želimo veliko taborniških trenutkov. Špela Kern RAŠICA JE ŠPICA Si bil že kaj na Rašici in opazil spremembo? Luštno vzdušje, topla hiška, dobra hrana in super razgled… Taborniki smo šli 4. oktobra na sosednji hrib Šmarne gore, ki je praznoval obuditev planinskega doma. Tam smo pokazali naše veščine in spretnosti ter seveda tudi dobro jedli in se super imeli ter se prepričali, da je Rašica res ŠPICA. Tjaša Baškovč stran 3 Celotno tekmovanje je bilo od- FOTOORIENTACIJA (prvič) FOTOORIENTACIJA (drugič) Intervju z Nasmejanimi breskvicami. Sredi oktobra (18. 10. 2014) smo se z avtobusom odpravili v Ljubljano, kjer smo imeli fotoorentacijo. Vse se je začelo tako, da smo na štartu dobili sliko muzeja, katerega smo morali najti. In potem smo po določenem zaporedju hodili od muzeja do muzeja, kjer so bile različne zanimive delavnice, kot recimo: tekmovanje v metanju papirnatih aviončkov, bojevanje z meči in ščiti, ki nam je bila tudi najbolj všeč in še mnogo drugih. Ob koncu pa se nam je prilegel tudi mrzel sladoled Kaj vam je bilo najbolj všeč? Ko smo se slikali s človekom kipom. (slika od Polone) Srečale smo veliko ljudi in spoznale nove tabornike. (Jona) Preko igra smo spoznavale Ljubljano. Kakšne so bile kontrolne točke? Nekatere so bile težke, nekatere pa lahke. Našle smo jih s pomočjo mimoidočih, čeprav nekateri zelo slabo poznajo Ljubljano. To nas je razočaralo in razjezilo. Nekateri so mislili, da smo reklama in sploh niso hoteli sodelovati. Kakšne so bile naloge na kontrolnih točkah? Zabavne, kreativne a nekatere so bile zelo težke. Uprizoriti smo morale ljubezensko zgodbo, v pesku iskati igračke iz kinder jajčka in oponašale sliko. Na Ljubljanskem gradu smo imeli test o lutkarstvu v Ljubljani. Imeli pa smo celo orientacijo v orientaciji. Na katero mesto ste se uvrstile? Kako ste bile zadovoljne s tem? Bile smo osme. Smo zadovoljne. Lahko bi bile le na začetku malo hitrejše. Zaradi napačnih usmerjanj mimoidočih smo se malo izgubile in smo šle vse do Kliničnega centra. Ste spoznale koga novega? Spoznale smo nekaj mimoidočih in srečale veliko tabornikov. MČ vesela srečanja 15. novembra smo se z avtobusom odpeljali na osnovno šolo Sostro, kjer so potekala MČ vesela srečanja. Bil je pester izbor delavnic in mi smo jih obiskali kar 16. Letošnja tema je bila potovanje skozi čas in navdušile so nas delavnice: mostiščarji, Emona, Egipt, kamena doba… še najbolj pa nam je bila všeč soba sladkarij. Delavnice so nam bile všeč in z veseljem bi jih ponovno obiskali, a kaj ko naslednje leto ne bomo več MČ-ji. Vod Mularija (vodnica Eva Dežman) In še glavna misel o Fotoorientaciji? Bilo je zabavno. Res lepo vreme in družba je bila odlična. Jona, Urša, Patricija, Nuša, Julija in Neža. Vod Zvite Veverice (vodnik Aleš Adlešič) stran 5 PRIPRAVE NA GLAS SVOBODNE JELOVICE ali kako so Čokoladne hekarce garale PP – klub PRAZNIČNA IZMENJAVA CUNJ Razmišljala sem o spremembah, ki so potrebne za vzpostavitev nove „ekološke ekonomije“, na temo katere sem morala tistega dne ravno pisati seminarsko nalogo. Nenadoma me je prešinilo in rekla sem, prvi korak k temu lahko naredimo že taborniki. Tako sem organizirala PP klub, ki se je odvil v petek, 12. 12. 2014 zvečer, z naslovom Praznična izmenjava cunj. Res je, da takšno ravnanje ne bo rešilo vseh ekoloških problemov, je pa majhen delček, ki spreminja naša razmišljanja in morda v prihodnosti ustvarja bolj trajnostne in varčne generacije. Tako smo vsi prebrskali omare in prinesli s seboj obleke, ki so nam premajhne, prevelike, prestaromodne, čudne ipd. Moram priznati, da se je v majhni Lukovi dnevni sobi nabral res zajeten kup „cunj“. Večer se je prelevil v prav zabavno preizkušanje, komentiranje, kreiranje, ki smo ga popestrili še z manjšim kulinaričnem vložkom, za katerega je poskrbela naša Špelca, ki je ravno prispela s potepanja po Barceloni. Tako smo želodčke napolnili s španskimi tapasi, katere, priznam, bi z veseljem poskusila še kdaj. Večer smo zaključili s prijetnim klepetom in vsi s polnimi vrečkami svojih „novih“ oblek odšli domov. ZNOT V soboto, 6. 12. 2014, smo se taborniki rašiškega rodu odpravili na ZNOT (zimsko nočno orientacijo). Ker nas je bilo v vodu premalo, smo se združili z drugim vodom. Najbolj zanimivo je bilo to, da smo se vsi pripeljali z enim avtom. Ko smo prišli pred šolo, smo zagledali tabornike iz različnih rodov. Zelo hitro smo ugotovili, da bomo štartali prvi, zato nas je bilo malce strah. A slej ko prej smo ugotovili, da to sploh ni tako slabo. Hodili smo po različnih bližnjicah, kar se je kmalu izkazalo za slabo idejo. Edina stvar, ki smo se je ustrašili, so bile krave, ki so bile videti kot volki. Na poti smo srečali skupino, ki se ni prav dobro razumela. Kmalu smo jih zapustili in se vrnili. Ko smo prišli nazaj, nas je pričakal čaj in (premalo soljen) golaž. Vse skupaj je bila ena velika dogodivščina. Viktor Đukić Tako smo dobili praznična darila povsem brezplačno, omare so bolj polne, hkrati pa smo vsaj majčkeno ob tem poskrbeli še za naš planet in za generacije, ki prihajajo. Katarina Ferlin KAJ ZBIRA VOD KARTE 146 PRI VEŠČINI ZBIRALEC? Jaz in Klemen skupaj zbirava nogometne sličice. Zbirava jih že štiri tedne. Imava pa jih že več kot 200. Zdaj jih zbiramo tudi skupaj z ostalimi prijatelji. Najina najljubša sličica je Cristiano Ronaldo. Rok Susič stran 7 Odločil sem se za zbiranje lego kock. Zbiram jih že približno štiri leta. Za zbiranje lego kock sem se odločil,ker se ob tem zelo zabavam še posebej, ko jih sestavljam. Pravzaprav jih zbirava skupaj z mojim bratcem, vendar jih imam jaz več. V najini zbirki sta tudi dva lego vlaka. Matic Roter INTERVJU Z RAŠIŠKIMI RISI Zbiram plastične krožničke in papirnate prtičke, v svoji zbirki imam že približno 30 krožničkov in 50 prtičkov. Zbirati sem jih začel v vrtcu. Največ sem jih dobil takrat, ko je nekdo praznoval rojstni dan. Urša: Mene ni bilo takrat, ko sta prišla v razred, želela sem biti tabornica dlje časa in ko sem videla, da je možnost, sem začela hodit in bilo mi je všeč. Zala: Jaz sem si zelo dolgo želela biti tabornica, želela sem hoditi k tabornikom že v 4. razredu, a takrat mi termin ni ustrezal, potem v 5. pa je bil drug termin in lahko sem začela hodit. Anže Gartner Jaz zbiram razglednice. Imam jih že zelo veliko. Moja najljubša razglednica je prišla i z Šrilanke. Poslala mi jo je moja prijateljica Ema. Vse so mi zelo všeč, saj so prišle iz drugih krajev in držav. Eno sem dobila celo od mojega sošolca. Tesa Kulauzović Jaz zbiram stare zvezke. Začela sem jih zbirati po mamini in očijevi želji. Imam jih vse od prvega razreda. Moji najljubši zvezki so tisti, ki smo jih uporabljali v prvem razredu. V moji zbirki je zvezkov že približno 40, za dve polni omari. Zelo so zanimivi, ko si vzameš čas in pregledaš vse zvezke, saj vidiš kaj si risal, pisal, barval in podobno. Največ imam med predmetnih delovnih zvezkov, saj smo v prvem,drugem in tretjem razredu večinoma uporabljali le te. Ema Kobav Svojo zbirko imenujem Vele kamni. Moja zbirka šteje 8, 9 mrbit še celo 10 kamnov. Zbiram jih zato, ker vedno najdem zanimive kamne. Niti sanja se mi ne kok dolg časa jih že zbiram. Med njimi je kralj okamenela korala, njegova desna roka pa veliki (tako rečem največjemu kamnu). Aljaž Hribar Jaz zbiram kovance po vsej Evropi. Vse sem že zbral iz Slovenije, Italije in Francije. Imam tudi enega iz leta 2014, želim si kovance iz leta 1900. Zbiram jih že od leta 2012. Rad zbiram kovance, ker so mi slike na kovancih zelo zanimive. V albumu, ki ga imam, mi manjka še 21 kovancev od 85. Najtežje je najti kovance iz Finske in Romunije. Kovance zbira tudi moj oči, zato sem si želel,da bi dobil enak album kot on. Na žalost ga nisem, ampak mi je tudi ta vseeno všeč, saj ima na hrbtni strani zemljevid Evrope, da vem kje so te države kovancev v Evropi. Matic Muha Zbrala: vodnica Kaja Juras Zakaj ste začeli hoditi k tabornikom? Nina: Ker je prišel v naš razred Anže in nam je dal balone in jedli smo čokolado in bilo mi je zelo všeč. Manca: Želela sem hoditi k tabornikom, že odkar sem vedela, da hodi moj brat in ko sem v šoli dobila to možnost, sem začela hodit. Kaj ste si mislili o vodnici Poloni, ko ste jo prvič videli? (iskreno) Tiha in prijazna, [vsi v en glas] Polona je super! Kateri sestanek vam je najbolj ostal v spominu? (hrana ne velja) -Ko smo kurili ogenj in jedli hrenovke na Brodu v gozdičku in se delali da si je Zala zvila nogo -Ko smo bili mi vodniki -Ko je bil sneg in smo se kepali s Tinetom. Slišali smo, da ste postali Božiček za en dan. Lahko poveste kaj več o tem? Vsi smo se počutili zelo dobro, ko smo pomagali 12-letnici in ji s tem polepšali božič in pomagali nekomu, ki nima denarja. Nina: Meni je bilo všeč ,ker sem takrat lahko ustvarjala svoje metuljčke, a jih je kasneje moja mami vrgla v smeti. Kje so sestanki boljši, na OŠ Brod ali v sobici v Gameljnah? Na Brodu spomladi in jeseni, ker je tam gozdiček in smo bili velikokrat v stran 9 naravi in jo raziskovali. Med zimo pa nam je bolj všeč sobica v Gameljnah, ker je bolj cosy. Do katerega leta boste taborniki? Manca: Dokler ne bom umrla. Demi, Urša: Dokler bo to moj interes. Kakšni so vaši taborniški cilji? Zala: Postati starešina. Demi: Da bom postala vodnica. Urša: Da bom znala kaj narediti v naravi in preživeti v naravi, ker se mi zdi, da zdaj še ne znam prav veliko. Je hoditi k tabornikom boljše kot igrati inštrument/plesati/hoditi na gimnastiko/igrati tenis/hoditi na risanje? Odvisno kaj, jahanje nam je boljše. Pri tabornikih nam je bolj všeč to, da se lahko več družimo in izrazimo svojo pravo naravo. Kako bi sami naredili svet boljši? Zala: Jaz bi vse politike dala v zapor, nadomestili bi jih mi taborniki. Demi: Taborniki bi morali zasesti svet, vsak drugi otrok bi moral biti tabornik (ne skavt). Politike bi spremenila v pametne ljudi. Nina: Ukinemo vse avtomobile in hodimo po svetu s konji in na skatebordih. Urša: Šla bi po kita, ker čarobna ribica ne more izpolnit tako velike želje, ta kit bi spremenil vse ljudi v dobre. Manca: Uničila bi vse tovarne, naredila bi tovarno sladkarij, da bi bile zastonj za vse otroke. Žan: Uničil bi vse, kar onesnažuje okolje. Demi: Začela bi ločevati, ozaveščala bi ljudi o taborništvu. Zala: Ljudem bi začela govoriti, da res onesnažujejo okolje (ker se tega ne zavedajo) in da mi na to veliko vplivamo, mi si sami svet delamo grši. Manca: Lahko bi šla po svetu in zbrala vse tabornike in denar in bi naredili center, kjer bi lahko delali vse, od hrane do … Taborniški risi Najbolj sladek izlet v Gradec Taborniki rašiškega rodu te vabimo, da se nam v soboto, 17. januarja 2015, pridružiš na rodovem izletu v Gradec. Ogledali si bomo mesto, raziskovali staro mestno jedro in njegove znamenitosti. Predvsem pa si bomo ogledali tovarno čokolade Zotter in se malo posladkali. Dobimo se v soboto, 17. 1. 2015, ob 7.30 pred OŠ Brod, kamor se bomo vrnili okoli 19.00. Cena izleta je 35€, ki jo ob prijavi prinesete vodniku. Prijava vodniku je obvezna do 14. 1. 2015. Pripravite se na raziskovanje in sladkanje. Se vidimo. Za več informacij vprašaj vodnika ali pokliči Ano (041 272 450), Tineta (040 431 114) stran 11 UTRINKI S ŠTIRIMESEČNE PRAKSE NA PORTUGALSKEM ZAHVALA ORGANIZATORK PRAZNIČNEGA SEJMA Preden začneš z branjem, se ustavi za trenutek in razmisli, kaj veš o Portugalski. Kje se nahaja? Kaj tam govorijo? Kaj pomeni luzofonska skupnost? Kaj je fado? Kaj smo slišali o njihovi ekonomski situaciji v preteklih letih? Kaj je pastel de nata? Upam, da ste se na sejmu imeli lepo, da ste se srečali s starimi prijatelji in znanci ter se sprostili ob kuhanemu vinu in uživali ob prazničnem programu. Vsem hvala, da ste se sejma udeležili, še posebej smo hvaležni za vse, ki so na kakršen koli način prispevali v dobrodelne prispevke. Zbrali smo namreč čez 1000 evrov, ki bodo namenjeni župnijskemu karitasu, ki pa bo ta denar uporabil za nakup hrane in osnovnih potrebščin za socialno ogrožene družine. Še enkrat hvala. Jaz priznam, da sem o tej deželi pred odhodom tja vedela le nekaj osnovnih podatkov, po slabih štirih mesecih bivanja tam pa so mi njihova kultura, družba in jezik kar dobro poznani. V tem času sem živela v Portu, v predmestju pa sem opravljala svojo Erasmus prakso: pomagala sem pri pouku angleščine v osnovni in srednji šoli. Vmes je bilo tudi nekaj taborniških utrinkov. Naj za začetek povem, da sem se vsako jutro peljala mimo krožišča, na sredini katerega je mimoidoče gledal Baden Powell, poleg njega pa je bilo zapisano njegovo znano reklo »Deixai o mundo um pouco melhor do que o encontraste«. Enkrat sem se odpravila v Pariz na pripravljalno srečanje vodij odprav za Roverway 2016 (ne, Pariza niso preselili na Portugalsko, da ne bo pomote). Med portugalske tabornike iz različnih delov države sem se vključila za en vikend, ko sem se udeležila glasbenega festivala, česar pri nas ne poznamo. Taborniške skupine PP-jev in RR-jev so pripravile glasbeni nastop, vse od avtorskega besedila, glasbe, igranja in petja, potem pa so se med seboj pomerile v veliki dvorani, kamor je prišlo res veliko netabornikov, kar je pričalo o tem, da ima taborništvo pomembno mesto v tamkajšnji družbi. To so bili torej taborniški utrinki, ki so kljub nepoznanim ljudem bili na nek način domači, na zalogi pa je še veliko drugih, iz šole, Porta, turističnega raziskovanja, kulinaričnih užitkov in neužitkov, pripravljalnega srečanja za naslednji Roverway ... če te zanima, me le pocukaj za rokav, pa bom z veseljem delila svojo izkušnjo tudi s teboj. Helena Ločniškar Lepe praznike in se vidimo naslednje leto, kajne? Tanja Kern in Manca Smolej NOVA PRIDOBITEV NA OŠ ŠMARTNO Z letošnjim letom smo taborniki dobili nov prostor za izvajanje sestankov. Takole so sobico Anže, Živa, Manca in Aleš pobarvali. stran 13 UTRINKI Z LETOŠNJEGA TABORA ZIMOVANJE V LEDENI DOBI Ali bi rad pomagali veverici iskati želod, graditi ledene veverice ter imeti pravo snežno vojno? Potem se nam pridruži na zimovanju, ki bo od 6. do 8. marca 2015 v Skomarjah pri Zrečah. Za več informacij pokliči Polono (040 798 785) ali Aleša ( (051 804 617). Malo za nostalgijo... Kdo se še spomni tega opravljivega časopisa? stran 15 Rašiček je glasilo Društva tabornikov Rašiški rod, Pločanska 8, 1211 Lj. - Šmartno. Leto 2015, številka 1. Zbrala in uredila: Klara Koželj. Hvala vsem sodelujočim Avtorja fotografij: Tine Prinčič in Luka Susič
© Copyright 2024