Poročilo Semaforko 2014
Glasilo SPV - Maribor, Številka 7/2014 Maribor, oktober 2014 Timi Ro~enovi~ SEMAFORKO KAZALO UVODNIK...........................................................................2 OSNOVNE ŠOLE OSOVNA ŠOLA JANKA PADEŽNIKA�����������������������������������21 OSNOVNA ŠOLA FRANCA ROZMANA - STANETA��������������25 OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA����������������������26 SPV MARIBOR PROGRAM DELA SPV 2014��������������������������������������������������3 POROČILO ZAKLJUČNE PRIPREDITVE “RED JE VEDNO PAS PRIPET”������������������������������������������������5 POROČILO VZGOJNO PREVENTIVNE AKCIJE “BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA”����������������������������������������9 22. MEDOBČINSKO TEKMOVANJE “KAJ VEŠ O PROMETU?”����������������������������������������������������12 DRŽAVNO TEKMOVANJE “KAJ VEŠ O PROMETU?”��������������14 SREDNJE ŠOLE SREDNJA PROMETNA ŠOLA................................................27 ŠOLE VOŽNJE ŠOLA VOŽNJE PRIHAJAM...................................................33 POLICIJA VARNOST KOLESARJEV V CESTNEM PROMETU NA PODROČJU PU MARIBOR���������������������������������������������16 RAZNO ZŠAM................................................................................34 VARNO KOLESARJENJE......................................................36 BREZPLAČNO KOLESARJENJE V MARIBORU.........................39 AMZS................................................................................40 VRTEC VRTEC POBREŽJE - ENOTA BREZJE��������������������������������������18 VRTEC STUDENCI - ENOTA RADVANJE��������������������������������20 SPOŠTOVANI NAVODILA ZA PISANJE ČLANKOV! Besedilo oddajte na CD-ju skupaj z natisnjenim besedilom na naslov: SPV Maribor, Ul. heroja Staneta 1, 2000 Maribor ali ga pošljite po e-pošti: semaforko@maribor.si Navedite svoj točen naslov, tel. št. in naslov e-pošte. Zapišite nekaj stavkov povzetka besedila (kot uvod v članek) Fotografije pripnite v jpg formatu ali pošljite original Fotografij ne vračamo. Veseli smo, da prebirate sedmo številko SEMAFORKO, glasila Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor. Uredništvo! GLASILO SEMAFORKO Izdaja: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Maribor Tisk: Tiskarna Evrografis d.o.o., Maribor Uredniški odbor: Tatjana Berghaus, Peter Breznik, Beno Šumer, Bojan Krajnc, Marta Oman, Jožica Trlep Naslov uredništva: MO Maribor, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ulica heroja Staneta 1 2000 Maribor Odgovorni urednik: Tatjana Berghaus Tehnično urejanje in oblikovanje: Tiskarna Evrografis d.o.o. 1 UVODNIK Spoštovani, Njihova krivda ni tako velika, saj so vse to že videli pri nas. Medtem, ko so mirno in neopazno sedeli na zadnjem sedežu, se je nam mudilo in smo peljali hitreje kot bi smeli, se hudovali na pešce in druge voznike, ki vozijo prepočasi, parkirali tam, kjer ne bi smeli in kar je najhuje, mogoče smo se s tem celo kdaj pohvalili. Otroci vse to hitro dojamejo in kot mladi vozniki še nadgradijo. Vzorec se torej ponavlja. z zadovoljstvom vam predstavljamo novo številko prometno-varnostnega biltena Semaforko. Vsi sodelujoči smo zadovoljni, da nam je uspelo bilten ponovno pripeljati do vas, saj v današnjih finančno oteženih časih, to ni povsem enostavno. V tem predgovoru bi se želel dotakniti izjemno pomembnega elementa prometne varnosti: vzora in zgleda nas starejših, torej nas staršev. Znano je, da so otroci »zrcalo staršev« in tudi star pregovor pravi: »Jabolko ne pade daleč od drevesa« (no, včasih raste drevo tudi na hribu …). Zato se zazrimo vase in si dopovejmo, da je promet in prometna varnost zrcalo nas samih. In ker vsak zase kreira svojo malo prometno politiko tudi s tem, da prenaša vzorce ravnanja v prometu na otroke, naj bodo ti v skladu s »hišnim redom« v cestnem prometu, vsaj takrat, ko imamo v avtomobilu naše največje bogastvo - svoje otroke. Ker smo vzgajali naše otroke sami, menim, da kot starši nimamo pravice kritizirati mladostnikov, če ti »divjajo« s kolesi, z mopedi, z osebnimi avtomobili, se slabo vedejo v prometu, ravnajo agresivno … Peter Breznik 2 SPV MARIBOR MESTNA OBČINA MARIBOR SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU PROGRAM DELA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU MESTNE OBČINE MARIBOR ZA LETO 2014 I.TRIMESEČJE • d emonstracijske naprave za pravilno uporabo otroških sedežev, • zaključna prireditev ''RED JE VEDNO PAS PRIPET'' 20.3.2014 oz. 27.3.2014 Nosilec akcije: komisija za akcije in komisija za izobraževanje v sodelovanju s Policijo, šolami in vrtci, Zvezo prijateljev mladine Maribor, Medobčinskim redarstvom 1. INFORMACIJA O STANJU PROMETNE VARNOSTI V LETU 2013 NA OBMOČJU MO MARIBOR Priprava gradiva: Policija 2. AKCIJA PEŠEC V PROMETU • Izvedba akcije Bodi preViden v lokalnem okolju januar – februar in oktober - november 2014 Nosilec: komisija za akcije v sodelovanju s Policijo, ZŠAM Certus Maribor, Medobčinskim redarstvom 5. IZOBRAŽEVANJE MENTORJEV PROMETNE VZGOJE 3. TEČAJ CPP ZA UČENCE PROMETNIKE – marec 2014 • i zvedba učne delavnice ''Alkohol in droge v prometu'' Nosilec: komisija za izobraževanje v sodelovanju z AVP SPV Nosilec akcije: Komisija za izobraževanje 4. JE VAŠ OTROK PRIPET januar - maj in oktober december 2014 6. IZOBRAŽEVANJE STAREJŠIH VOZNIKOV • d elavnica za učitelje in vzgojiteljice, • opazovanje pripetosti pred šolami in vrtci • razgovor s starši in izvedba akcije pred vrtci in šolami, • delitev publikacije Otrok v avtu, • o bnovitvena predavanja CPP voznikov motornih vozil Nosilec aktivnosti: SPV, komisija za izobraževanje v sodelovanju s ŠV, Centrom nujne medicinske pomoči II. TRIMESEČJE 1. KOLO V PROMETU 3. BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA 22. april 2014 oz. 6. maja 2014 • Prometni kviz ''KOLESAR SEM'', • Kolesarski izpiti, • Varno kolo (pregled koles in koles z motorjem), Nosilec akcije: SPV, komisija za akcije, komisija za izobraževanje v sodelovanjem s Promotehno d.o.o. • i zvedba aktivnosti, ki so namenjene mladim kolesarjem Nosilec aktivnosti: komisija za akcije, komisija za izobraževanje, komisija za zdravstveno varstvo udeležencev v cestnem prometu v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Maribor, Policijo, Medobčinskim redarstvom. 2. MEDOBČINSKO TEKMOVANJE KAJ VEŠ O PROMETU – april - maj 2014 • p oziv šolam za izvedbo šolskega tekmovanja • izvedba medobčinskega tekmovanja 9. april oz. 16. april 2014 • priprave na državno tekmovanje in udeležba na državnem tekmovanju Nosilec aktivnosti: SPV, komisija za akcije, komisija za izobraževanje 4. VARNOST OTROK NA ŠOLSKIH POTEH – zaključek šolskega leta • r azgovor s starši, • navodila za varno vključevanje v promet, • razdelitev knjižice Prvi koraki v svetu prometa in ustrezno informiranje staršev prvošolcev za pripravo učencev na varno pot v šolo in varno vključevanje v promet. Nosilec aktivnosti: SPV v sodelovanju s komisijami in Policijo 3 SPV MARIBOR III. TRIMESEČJE 1. VARNOST OTROK NA ŠOLSKIH POTEH – začetek šolskega leta Nosilec aktivnosti: SPV v sodelovanju s komisijami in Policijo, Medobčinskim redarstvom, ZŠAM Certus Maribor • p reverjanje varnih šolskih poti in možni dodatni ukrepi, • ureditev kolesarskih poti v okolici šol, • sodelovanje s šolo in starši, • dogovor s prostovoljci za spremstvo otrok na najnevarnejših lokacijah, • postavitev radarske table pred šolami in vrtci, • pravočasna obnova prometne signalizacije v okolici • šol in vrtcev ter postavitev dodatnih opozorilnih tabel in transparentov. • predstava s prometno vsebino za učence 1. in 2. razreda OŠ 2. EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI od 16. do 22. septembra 2014 • V ARNOST KOLESARJEV V PROMETU – predavanje za kolesarje vseh starosti • razdelitev gradiva po šolah • izvedba akcije DAN KOLESARJEV, (18.9.2014) Nosilec aktivnosti: SPV, komisija za akcije, komisija za izobraževanje, Zveza prijateljev mladine Maribor, Policija, ZŠAM Certus Maribor 3. IZOBRAŽEVANJE MENTORJEV PROMETNE VZGOJE • izvedba seminarja za mentorje prometne vzgoje s poudarkom na varnosti udeležencev v prometu Nosilec aktivnosti: Komisija za izobraževanje IV. TRIMESEČJE 1. TEDEN PROMETNE VARNOSTI – od 6. do 11. oktobra 2014 Nosilec: SPV v sodelovanju s komisijami, Policijo, Zavodom Naprej, Službo za nudenje nujne medicinske pomoči, Zvezo prijateljev mladine Maribor, ZŠAM Certus Maribor –– obisk delegacije osnovnošolcev pri županu • izvedba akcije BODI PREVIDEN, Nosilec aktivnosti: SPV v sodelovanju s komisijami, Zvezo prijateljev mladine Maribor in Policijo, ZŠAM Certus Maribor 4. BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO • i zvedba brezplačnih preventivnih tehničnih pregledov motornih vozil s poudarkom na zimski opremi vozil. Nosilec akcije: komisija za akcije 2. S KOLESOM Z MOTORJEM VARNO V PROMET • U čna delavnica za učence 3. triade in dijake srednjih šol (MLADOST NAJ BO RADOST TUDI V PROMETU) Nosilec akcije: komisija za izobraževanje 5. IZOBRAŽEVANJE STAREJŠIH VOZNIKOV • o bnovitvena predavanja CPP voznikov motornih vozil Nosilec akcije: SPV, komisija za izobraževanje v sodelovanju z AŠ 3. SVETOVNI DAN SPOMINA NA ŽRTVE PROMETNIH NESREČ – 15. november 2014 • Izvedba delavnice za učence OŠ in dijake SŠ (14. november 2014) • Izvedba dogodka ob Svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč 6. ALKOHOL, NE HVALA! - november – december 2014 • U čna delavnica Alkohol in droge v prometu za učence OŠ in dijake SŠ Nosilec akcije: SPV, komisija za akcije v sodelovanju s Policijo, komisijo za zdravstveno varstvo udeležencev v cestnem prometu 4 SPV MARIBOR PROJEKT PASAVČEK 2014 RED JE VEDNO PAS PRIPET! POROČILO ZAKLJUČNE PRIREDITVE »RED JE VEDNO PAS PRIPET« starši. Projekt temelji na pozitivni spodbudi za uporabo otroških sedežev med vožnjo v avtomobilu. Osrednja figura projekta je lik Pasavčka, ki na zabaven način opozarja otroke: Red je vedno pas pripet! V šolskem letu 2013/2014 poteka projekt PASAVČEK na štirih osnovnih šolah in šestih vrtcih. V program je vključenih 917 otrok. V četrtek, 27. marca 2014 smo v okviru projekta PASAVČEK uspešno izpeljali zaključno prireditev z naslovom ''Red je vedno pas pripet''. Zaključna prireditev je potekala med 10. in 13. uro na prireditvenem prostoru na Trgu svobode v Mariboru. Prireditve se je udeležilo okoli 450 otrok iz vrtcev in osnovnih šol. Udeležence prireditve je pozdravil namestnik predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Vinko VIRTNIK. V okviru prireditve so potekale številne aktivnosti. Vrtec Borisa Pečeta se je s svojimi izdelki predstavila na stojnici, učenci osnovnih šol in vrtcev pa so se predstavili s kratkim zabavnim programom. Zaščita otrok v avtu je eden najbolj učinkovitih ukrepov za izboljšanje varnosti. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor že vrsto let sodeluje v projektu PASAVČEK, katerega nosilec je Javna agencija RS za varnost prometa - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Namen projekta je spodbujanje pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Otroci v Sloveniji poznajo akcijo pod imenom priljubljene figurice Pasavček. Projekt je v celoti predstavljen na internetni strani http://www. pasavcek.si. V letu 2013 je bilo na območju MO Maribor v prometnih nesrečah udeleženih 47 otrok. Otroci so bili v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi kot potniki, povzročitelji prometnih nesreč z udeležbo otrok pa so bili v največ primerih vozniki osebnih avtomobilov. Otroci so povzročili le mali odstotek prometnih nesreč, pa še takrat si lahko odrasli pripišemo odgovornost za njihovo ravnanje. Po osnovnih šolah in vrtcih na območju MO Maribor že od jeseni 2013 poteka delo v okviru projekta PA S AV Č E K . V projekt so vključeni otroci 4 – 12 let ter njihovi Otroški izdelki v okviru projekta Pasavček Nastop otrok iz vrtca in šole 5 SPV MARIBOR Otroci so se preizkusili v vožnjo z mini kolesi na poligonu KOLESARČKI. Na tematski ustvarjalni delavnici Zveze prijateljev mladine so otroci lahko ustvarjali izdelke na temo Pasavček, barvali ali izdelovali so lik Pasavčka, vzdušje pa je popestril čarodej Grega. Otroci ustvarjajo na delavnici Zveze prijateljev mladine Maribor Zabavni program s čarodejem Grego Na prireditvenem prostoru so se predstavili: AVP SPV z demonstracijskimi napravami, Služba nujne medicinske pomoči, Medobčinsko redarstvo. Otroci so si ogledali vozilo medobčinskega redarstva, reševalno in policijsko vozilo s službenimi psi. Svetovanje in predstavitev aktivnosti policistov in mestnih redarjev 6 Svetovanje reševalcev SPV MARIBOR Udeleženci prireditve so si ogledali in preizkusili demonstracijske naprave Javne agencije RS za varnost prometa, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, tehtnice za prikaz naletne teže, otroški varnostni sedež za prikaz pravilne uporabe pripetosti v otroških sedežih. Otroci so aktivno preizkusili naprave in dobili navodila za pravilno pripenjanje v otroških varnostnih sedežih. Na stojnici SPV MO Maribor so obiskovalci prireditve dobili vzgojno preventivno gradivo, na stojnici podjetja Pikapolonica d.o.o. pa so se lahko posvetovali o nakupu ustreznega otroškega sedeža. Svetovanje glede uporabe otroških sedežev Stojnica SPV Demonstracijske naprave AVP SPV Posebno doživetje za otroke pa je bilo srečanje z maskoto Pasavček. Stojnica podjetja Pikapolonica d.o.o. 7 SPV MARIBOR Prireditve se je kljub hladnemu vremenu udeležilo 450 otrok iz mariborskih vrtcev in osnovnih šol, učitelji in vzgojitelji. Razveseljivo je, da se je zaključne prireditve Red je vedno pas pripet tokrat udeležilo tudi veliko staršev in starih staršev otrok ter naključnih mimoidočih. Množica otrok, staršev, učiteljev in vzgojiteljev na prireditvi Za red in varnost na prireditvenem prostoru so skrbeli člani komisije za akcije pri SPV, člani ZŠAM Certus Maribor in dijaki Srednje prometne šole Maribor. Sodelovanje prostovoljcev Vzgojno preventivna akcija je bila medijsko odmevna. Sestavek o zaključni prireditvi Red je vedno pas pripet je bil objavljen v časopisu Večer. O akciji je poročal tudi TV studio Maribor. Zapisala: Jožica TRLEP Bojan KRAJNC, l.r. Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 8 SPV MARIBOR MESTNA OBČINA MARIBOR SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU POROČILO VZGOJNO PREVENTIVNE AKCIJE »BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA« Kolesarjenje postaja ponovno vse bolj priljubljeno, saj pomeni prijetno obliko športnega življenja in zdrav, okolju prijazen način prevoza. Otrokom pomeni kolo še veliko več. Vožnja s kolesom je hkrati tudi igra, prikazovanje sposobnosti in izražanje načina življenja. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu namenja posebno pozornost mladim kolesarjem, saj so kolesarji poleg pešcev med bolj ogroženimi udeleženci v prometu. Med posledicami prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji, so najbolj pogoste poškodbe glave, ki spadajo med najtežje poškodbe. V torek, 22. aprila 2014 je na prireditvenem prostoru na Trgu svobode v Mariboru potekala vzgojno-preventivna akcija »Bistro glavo varuje čelada«. Akcija je bila namenjena mladim kolesarjem, ki so poleg pešcev med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu. Z akcijo smo želeli posebno pozornost nameniti strpnemu in odgovornemu ravnanju kolesarjev v prometu in predstaviti koristnost Med posledicami prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji, so najbolj pogoste poškodbe glave, ki spadajo med najtežje poškodbe. Velika zaščita za glavo je kolesarska čelada, ki pa polno varovalno vlogo prevzame le, ko je pravilno nameščena. Na stojnici AVP SPV in SPV MO Maribor so udeleženci akcije in uporabnost kolesarske čelade za otroke in odrasle. Vzgojno preventivna akcija se je začela s pozdravnim nagovorom župana dr. Andreja FIŠTRAVCA in podpredsednika SPV Vinka VIRTNIKA. Sledila je kratka predstavitev akcije in aktivnosti, ki so potekale na Trgu svobode ter predstavitev trase kolesarjenja z navodili varnega kolesarjenja. dobili navodila za pravilno uporabo kolesarske čelade, praktični prikaz zakaj je potrebno dosledno uporabljati kolesarsko čelado in navodila za varno kolesarjenje. 9 SPV MARIBOR Svoje aktivnost so na stojnicah predstavili tudi Srednja prometna šola Maribor, Zveza prijateljev mladine Maribor in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Maribor. Zveza prijateljev mladine Maribor je pripravila ustvarjalno delavnico, na kateri so udeleženci lahko ustvarjali izdelke na temo kolesarjenja in uporabe varnostne čelade. V okviru prireditve so se mladi kolesarji pomerili še v spretnostni vožnji na razvedrilnem poligonu. Udeležence vzgojno preventivne akcije – mlade kolesarje smo v spremstvu policistov in redarjev na kolesih, reševalca na motornem kolesu, mentorjev prometne vzgoje popeljali na učno uro varnega kolesarjenja po mestnih prometnicah. 10 SPV MARIBOR Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Maribor je za vse udeležence akcije, učence in mentorje, ki so se udeležili kolesarjenja po mestnih ulicah zagotovil kolesarske čelade. Za brezhibnost in manjša popravila koles so poskrbeli v mobilni kolesarski delavnici Mariborske kolesarske mreže. V preventivni akciji so poleg Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Maribor sodelovali še: AVP SPV, Policija, Medobčinsko redarstvo, Zdravstveni dom Maribor - Reševalna služba, Zveza prijateljev mladine Maribor, Mariborska kolesarska mreža, člani komisije za akcije pri SPV MO Maribor, člani ZŠAM Certus Maribor, MOPA d.o.o. in Srednja prometna šola Maribor. Za varnost in red na prireditvenem prostoru so poleg članov komisije za akcije pri SPV skrbeli tudi člani ZŠAM Certus Maribor in dijaki Srednje prometne šole Maribor. Prireditev je bila medijsko odmevna, saj so sodelovali in objavili svoje članke in izjave na RTV Slovenija TV studio Maribor, Radiu City, Radiu Maribor in v Večeru. Vzgojno preventivne akcije »Bistro glavo varuje čelada« se je udeležilo 140 otrok iz 11 osnovnih šol Mestne občine Maribor. Prireditev se je zaključila z razglasitvijo zmagovalcev v spretnostni vožnji na poligonu in podelitvijo nagrad. Poročilo pripravila: Jožica Trlep 11 Bojan KRAJNC, l.r. Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SPV MARIBOR 22. MEDOBČINSKO PROMETNO TEKMOVANJE KAJ VEŠ O PROMETU - poročilo V organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je v sredo, 9. aprila 2014, na prireditvenem prostoru pri OŠ Borcev za severno mejo uspešno potekalo 22. medobčinsko prometno tekmovanje Kaj veš o prometu. Tekmovanja se je udeležilo 33 tekmovalcev v kategoriji kolo, iz devetih osnovnih šol z območja Mestne občine Maribor. V kategoriji kolo z motorjem je tekmovalo 7 tekmovalcev iz dveh srednjih šol. Tekmovalci v obeh kategorijah so pokazali svoje znanje v teoretičnem znanju prometnih predpisov, spretnostni vožnji na poligonu ter praktični vožnji v dejanskem prometu. Med kolesarji je zmagal Tadej KRAJNC iz OŠ Draga Kobala, drugo mesto je zasedel Domen BABIČ iz OŠ Franca Rozmana Staneta, tretje mesto pa Jakob POKERŽNIK iz OŠ Borcev za severno mejo. V kategoriji moped je prvo mesto osvojil Nejc KRAJNC, drugo mesto Tadej BAUMAN, tretje mesto Aleksej GAJSER vsi trije iz Srednje prometne šole Maribor. Prvi trije posamezniki v kategoriji kolo in kategoriji moped so prejeli zlato, srebrno oz. bronasto odličje. Prve tri ekipe v kategoriji kolo in zmagovalna ekipa v kategoriji moped pa so prejele pokale v trajno last. Ekipno so bili med kolesarji najboljši tekmovalci OŠ Draga Kobala, za nagrado jim je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Maribor podaril kolo. V kategoriji kolo z motorjem je zmagala ekipa Srednje prometne šole Maribor. 12 SPV MARIBOR Tekmovanje se je zaključilo s kratkim kulturnim programom OŠ Borcev za severno mejo in podelitvijo odličij in pokalov najboljšim posameznikom in ekipam v obeh kategorijah. Tekmovanje pod vodstvom Vinka VIRTNIKA in Bojana KRAJNCA je potekalo tekoče in brez zapletov. Za nemoten in varen potek tekmovanja so poskrbeli prostovoljci, člani komisije za akcije, člani ZŠAM Certus Maribor, policisti in redarji na kolesih, reševalec Reševalne službe Maribor, predstavniki avtošol, mentorji prometne vzgoje in dijaki Srednje prometne šole Maribor. Nemoteno testiranje kolesarjev sta zagotovila predstavnika podjetja Primotehna d.o.o., voznikov mopedov pa predstavnika Izpitnega centra Maribor. Zapisala: Jožica TRLEP 13 Bojan KRAJNC, l.r. Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SPV MARIBOR REZULTATI 23. DRŽAVNEGA TEKMOVANJA KAJ VEŠ O PROMETU Tekmovanja Kaj veš o prometu so tradicionalna oblika prometno-vzgojnih aktivnosti, ki potekajo na šolah že več kot 40 let. Letošnje tekmovanje je bilo že 23. državno tekmovanje v samostojni Sloveniji. Tekmovanja Kaj veš o prometu potekajo na šolski ravni, na občinskih ravni oz. regijskih, ter nato finalno državno tekmovanje. V letošnjem šolskem letu je v okviru šolskih tekmovanj sodelovalo 176 slovenskih osnovnih šol, tekmovalo je preko 1700 učencev, izvedenih je bilo 47 občinskih/kvalifikacijskih tekmovanj iz preko 90 slovenskih občin. Tekmovanje je potekalo je potekalo v soboto, 31. maja 2014 na površinah in okolici OŠ Brezovica, na Brezovici pri Ljubljani. Najboljši tekmovalci s kolesi in mopedi so se pomerili v poznavanju cestno prometnih predpisov, spretno- stni vožnji na poligonu in vožnji po mestnih prometnicah. Prejeli so praktične nagrade, ki jim bodo pomagale tudi pri večji varnosti v prometu. Zmagovalec v kategoriji kolo je prejel kolesarski dres in vetrovko, priročnik Dober voznik ter druge varnostne izdelke. Najboljši voznik kolesa z motorjem pa je prejel zaščitno motoristično želvo, priročnik Dober voznik in odsevni brezrokavnik. Deset najboljših tekmovalcev je prejelo različne praktične nagrade: kolesarske rokavice, priročnike Dober voznik, odsevni brezrokavnike, lučke, tlačilke, ... Prav tako so vsi sodelujoči tekmovalci prejeli majice, ki so jih zagotovili s pomočjo lokalnih donatorjev, s strani AVP pa tudi zaščitno kolesarsko čelado in diplomo za sodelovanje. Rezultati najboljših kolesarjev in voznikov koles z motorjem/skuterjem na 23. državnem tekmovanju Kaj veš o prometu Rezultati KOLO Mesto Priimek Ime Osnovna šola Občina 1 PAJAZETOVIČ GREGOR OSNOVNA ŠOLA DRAVLJE LJUBLJANA Ljubljana 2 BUDNA KLEMEN OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Ljubno 2 PODLESNIK LUKAS OSNOVNA ŠOLA LOVRENC NA POHORJU Lovrenc na Pohorju 4 ŽGANJAR VID OSNOVNA ŠOLA MILANA MAJCNA ŠENTJANŽ Sevnica 5 RAK URH OSNOVNA ŠOLA BRASLOVČE Braslovče 6 RUS TIM TIMOTEJ OSNOVNA ŠOLA GLOBOKO Brežice 7 HRKA UROŠ OSNOVNA ŠOLA BRŠLJIN Novo mesto 8 JARC JAKOB OSNOVNA ŠOLA PRESERJE Brezovica 9 BERTONCELJ ANŽE OSNOVNA ŠOLA ŠENČUR Šenčur 10 BABIČ DOMEN OSNOVNA ŠOLA FRANCA ROZMANASTANETA MARIBOR Maribor Rezultati KOLO Z MOTORJEM /SKUTER Uvrstitev Priimek Ime Občina 1. TKALEC DANIJEL OBČINA KRŠKO 2. FIŠER LEON OBČINA KRŠKO 3. BAUMAN TADEJ OBČINA MARIBOR 4. GAJSER ALEKSEJ OBČINA MARIBOR 5. ZORIČ ALEN OBČINA KRŠKO 6. FERKO KEVIN OBČINA MARIBOR 7. FUKS ŽAN OBČINA PTUJ 8. ROŽIČ ANŽE OBČINA BRASLOVČE 9. URGAR SIMON OBČINA SLOVENJSKE KONJICE 10 BABIČ DOMEN OSNOVNA ŠOLA FRANCA ROZMANA-STANETA MARIBOR 14 SPV MARIBOR NEKAJ UTRINKOV IZ TEKMOVANJA 15 POLICIJA VARNOST KOLESARJEV V CESTNEM PROMETU NA OBMOČJU POLICIJSKE UPRAVE MARIBOR Kolesarjenje predstavlja vse pogostejšo obliko prevoza, saj se koristi tako za potrebe potovanja (npr. na delovno mesto, v šolo in drugih obveznostih), kot tudi za rekreacijo. Kot kolesarji so v cestnem prometu pogosto udeleženi tudi otroci in mladoletniki. S povečanjem udeležbe kolesarjev v cestnem prometu se poveča tudi verjetnost za prometne nesreče, ki pa se v večini primerov končajo s telesnimi poškodbami kolesarjev. Zaradi svoje ranljivosti so kolesarji poleg pešcev ena najbolj ogroženih kategorij udeležencev cestnega prometa. Za varnost teh je še posebej pomembno, da vozniki motornih vozil spoštujejo cestno-prometne predpise in so pozorni na udeležbo kolesarjev v cestnem prometu, zelo pomembno pa je tudi, da kolesarji s spoštovanjem cestno-prometnih predpisov, skrbjo za tehnično brezhibnost svojih koles in uporabo zaščitnih sredstev poskrbijo za svojo varnost. V prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Maribor je letno udeleženih preko 250 kolesarjev (konkretnejši statistični podatki za obdobje 2009 – 2013 so razvidni iz tabele 1). Večina kolesarjev je bila v prometnih nesrečah telesno poškodovana, od tega so najhujše posledice (mrtvi, hudo telesno poškodovani) utrpeli kolesarji v povprečju v več kot 8 % deležu. Tabela 2: Kršitve cestno-prometnih predpisov kolesarjev Hudo tel. poškodovani Lahko tel. poškodovani Brez poškodb 2009 3 22 230 33 2010 1 21 211 34 2011 3 20 217 36 2012 2 24 222 36 2013 1 20 224 35 Nepravilna stran/ smer vožnje Vožnja pod vplivom alkohola 2009 316 45 105 2010 393 50 171 2011 515 130 182 2012 670 384 115 2013 1.012 561 144 Velika problematika kršitev kolesarjev se ugotavlja tudi pri nadzoru cestnega prometa v I. polletju 2014, saj je bilo ugotovljenih 746 kršitev kolesarjev, od tega 461 kršitev vožnje po nepravilni strani oziroma smeri vožnje in 95 kršitev vožnje pod vplivom alkohola. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev so bili neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran oziroma smer vožnje ter neprilagojena hitrost. Zaradi teh se je zgodila tudi večina prometnih nesreč s hujšimi posledicami. To velja tako za obdobje 2009 – 2013, kot tudi za I. polletje 2014. Kot dejavnik prometnih nesreč se tudi med kolesarji pojavlja vožnja pod vplivom alkohola. Povprečni delež alkoholiziranih kolesarjev, ki so bili povzročitelji prometnih nesreč, je za obdobje 2009 – 2013 znašal 16 % (to pomeni, da je višji od splošnega deleža alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Maribor, ki je za obdobje 2009 – 2013 znašal 10,2 %). Za posamezna leta je delež razviden iz tabele 3, najbolj pa sta po tej problematiki izstopali leti 2011 in 2012. Tabela 1: Posledice udeležbe kolesarjev v prometnih nesrečah Mrtvi Vse kršitve kolesarjev Tabela 3: Kolesarji kot povzročitelji prometnih nesreč V I. polletju 2014, ko je bila udeležba kolesarjev v cestnem prometu zaradi ugodnih vremenskih razmer bistveno večja, kot v enakem obdobju 2013, je v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Maribor en kolesar umrl, 12 je bilo hudo telesno poškodovanih, 91 pa lahko telesno poškodovanih. Kolesarji so bili dokaj pogosti povzročitelji prometnih nesreč, v katerih so udeleženi (v obdobju 2009 – 2013 povprečno v 52 % deležu). To pomeni, da so kolesarji pogosto tudi kršitelji cestno-prometnih predpisov, kar se ugotavlja tudi pri nadzoru cestnega prometa. Po številu izstopajo predvsem kršitve nepravilne strani/smeri vožnje in vožnja pod vplivom alkohola (tabela 2). Kolesarji povzročitelji Število Delež (alkohol) 2009 138 17 12,3 % 2010 121 15 12,4 % 2011 159 32 20,1 % 2012 149 31 20,8 % 2013 144 19 13,2 % 2013 144 19 13,2 % Delež udeležbe kolesarjev v cestnem prometu se čez leto spreminja in je v največji meri odvisen od vremenskih pogojev (temperatur, padavin), s tem pa je povezana tudi problematika prometne varnosti kolesarjev. Ta je praviloma največja v poznih spomladanskih, poletnih in zgodnjih jesenskih mesecih, kot je za obdobje 2009 – 2013 razvidno v tabeli 4. 16 POLICIJA –– D a ne vozijo pod vplivom alkohola, da psihofizično stanje prav tako izrazito vpliva na zaznavanje okolja in njihove motorične sposobnosti. –– Da se pred spremembo smeri vožnje posebej pozorno prepričajo o varnosti manevra ter pravočasno in odločno nakažejo svoj namen (posebna pozornost naj bo namenjena ravnanju drugih udeležencev, še posebej vozilom, ki kolesarja dohitevajo ali prehitevajo). –– Da upoštevajo pravila prednosti, ki veljajo za kolesarje v križiščih, še posebej tam, kjer so označene kolesarske steze. –– Da ponoči in ob zmanjšani vidljivosti zagotovijo ustrezno osvetlitev koles (na sprednjem delu kolesa prižgana bela luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa rdeča pozicijska luč in rdeč odsevnik, na obeh straneh pedalov rumeni ali oranžni odsevniki, na kolesih pa rumeni ali oranžni bočni odsevniki) ter se oblečejo v svetlejša oblačila. –– Da skrbijo za redno vzdrževanje in tehnično brezhibnost kolesa. Tabela 4: Udeležba kolesarjev v prometnih nesrečah po mesecih (celo obdobje 2009 – 2013) Število kolesarjev v prometnih nesrečah Udeleženih Umrlih Hudo telesno poškodovanih Januar 26 2 1 Februar 18 1 0 Marec 76 0 8 April 117 1 7 Maj 163 1 11 Junij 193 1 19 Julij 180 2 12 Avgust 165 1 12 September 188 1 19 Oktober 124 0 11 November 64 0 6 December 41 0 1 V izpostavljenih časovnih obdobjih se problematiki kolesarjev tudi pri nadzoru cestnega prometa posveča večja pozornost. Glede na stanje prometne varnosti kolesarjev, kot ranljive kategorije udeležencev cestnega prometa, smo na območju PIU Maribor v letu 2014 izvedli že več poostrenih nazorov cestnega prometa s poudarkom na tej problematiki. Temeljni namen teh nadzorov je bil vplivati na kolesarje, da bodo spoštovali cestno-prometne predpise, hkrati pa tudi vplivati na voznike, da s kršitvami ne bodo ogrožali varnosti kolesarjev. Veliko lahko k lastni varnosti v prometu prispevajo kolesarji sami, zato jim svetujemo: –– Da so pozorni na prometno signalizacijo oziroma prometno ureditev ter jo upoštevajo, še posebej na pravila o prednosti ter stran in smer vožnje. Dodatni nasveti za varno vožnjo s kolesom so dostopni na spletni strani Policije (http://www.policija.si/). mag. Gabrijel Sternad Policijska uprava Maribor Sektor uniformirane policije Maistrova ulica 2 2000 Maribor tel. 02/222 12 52 17 VRTEC VRTEC POBREŽJE CESTA XIV. DIVIZIJE 14a 2000 MARIBOR ENOTA BREZJE NA TRATI 6 Tel.: 024617426 e-mail: enota.brezje@gmail.com MENTOR: JASMINA CENTRIH VARNO NA CILJ Strokovne delavke v vrtcu Brezje se zavedamo, da je prometna vzgoja pomemben dejavnik varovanja življenja otrok. Svet prometa smo odrasli ustvarili za odrasle, vendar se vsak dan vanj vključujejo tudi otroci. Tako se vsakodnevno srečujejo s pravili in nevarnostmi v prometu. Zaradi svojega psihosocialnega in telesnega razvoja pa se ne morejo in ne smejo sami vključiti v promet. Potrebujejo pomoč, nasvete, vodenje in nadzor odraslih danes in jutri. Na aktivu enote, smo strokovne delavke načrtovale cilje in odnosno s tem dejavnosti, ki so se zrcalili skozi projekt Pasavček. Izhajale smo iz problema: –– »v avtu sem vedno pripet, se znam sam. ko se z atijem peljama, se on ne pripne, spomnim ga jaz«. –– »ko grem o v trgovino blizu naše hiše, sedim v svojem sedežu in nisem pripasana. včasih lahko sedim spredaj, pa tudi nisem pripasana. enkrat sem se sklonla in padla na tla«. –– »včasih, ko gremo blizu Maribora, nisem pripasan. ko gremo daleč, pa sem. ko pride po mene dedek, pa lahko sedim spredaj.« –– »ko se z atijema, potem sem včasih pripasan, včasih pa ne. vedno sedim zadaj. včeraj nisem bil v otroškem sedežu, ker mi ga ati ni dal. ne vem zakaj«. –– »ati me je enkrat pozabil pripasati. nimam pojma, zakaj«. –– »jaz sedim odzadaj in sem vedno pripasan. mamica je rekla, da tako mora biti in pika«. –– »jaz sedim v avtu spredaj, ker sem že malo veliki«. –– »ko grem v vrtec, sem vedno pripasan, ko pa mama samo obrne avto, sem lahko spredaj in odpet. enkrat se nama je zaletel avto«. –– »včasih z mamico nisma pripasane, včasih pa sma. ko grema na kratke vožnje, nisem pripasana. ko se peljema v Banovce, pa sma pripasane«. –– »ko pride ati po mene s črnim avtom, lahko sedim spredaj in sem odpeta. enkrat sem bila odpeta, ker sem imela oblečeno jakno«. –– » včasih sedim spredaj, včasih zadaj. mami mi dovoli, da sedim spredaj. ko se z mamico peljema v trgovino, se nama ni treba pripasati«. –– »sem pripasana in sedim zadaj. ko se peljemo k betki, sedim lahko spredaj in sem pripasana. tudi sama se znam zapasati«. –– »ko prideta po mene babi in dedi, sedim spredaj in nisem pripasan«. Globalni cilj: –– Seznanjanje staršev in otrok z varnim vključevanjem v prometne situacije, ter pravilna uporaba otroških sedežev v avtomobilih in pripenjanje z varnostnimi pasovi Cilji: –– Preko različnih dejavnosti se otrok zanima za promet. –– Pridobiva si izkušnje o prometu. –– Svoje izkušnje o prometu predstavi svojim sovrstnikom (vsak otrok ima možnost posredovati svoje izkušnje, mnenja, zaznave, predstave o prometnih situacijah). –– Iz posameznih delov sestavi celoto – sestavljanke prometnih sredstev, spomin. –– Otroci si bodo razvijali sposobnost razumevanja vzročno-posledičnih odnosov. –– Otrok isto tematiko upodablja v različnih tehnikah (slika, risba, konstruira iz odpadnega materiala, 18 VRTEC –– O trok se aktivno vključuje v pogovor s policistom. –– Policist nas pouči, kje naj hodi otrok, kako prečkam cesto,kje prečkamo cesto, –– Socialna igra Policaj. –– Posredovanje zgodbice Semafor Samo. –– Otroci si izmišljujejo nadaljevanje zgodbic Semafor Samo. –– Deklamacija Križišče. –– Otrok iste teme upodablja v risbi, sliki, plastičnem oblikovanju – odpadni material. –– »Kuharski dan« pizza semafor, –– Igra z otroškimi sedeži. –– Otroci se pogovarjajo o obnašanju v avtomobilu. –– Otroci se pogovarjajo »Zakaj moram biti v avtu pripet-a?« . –– Dnevno spremljanje uporabe otroških sedežev in varnostnih pasov pri otroku (beleženje). –– Otroci opisujejo (moj sedež). –– Poslušanje zgodbic, vezanih na temo promet. K sodelovanju smo povabili gospoda Petra Breznika, ki je pripravil zanimivo predavanje za starše, stare starše. Vesele smo, da smo pri beleženju pripetosti opazile velik napredek. Večina otrok je pripasanih in sedijo v OVS. Tu in tam pa žal še opazimo otroka, ki ne sedi v sedežu in ni pripet. Z ozaveščanjem otrok bomo nadaljevali tudi v bodoče. Prepričane smo, da bomo s skupnimi močmi vsi tisti, ki sobivamo z otroki poskrbeli za to, da bodo naši otroci prispeli varno na cilj in nas razveseljevali z njihovimi hudomušnimi norčijami tudi jutri. –– O trok spoznava grafične prikaze, jih oblikuje in odčitava. –– Otrok spoznava knjigo kot vir informacij. –– Otrok se seznani in spozna poklic policista, njegovo vlogo v družbi. –– Otrok spoznava like. –– Otrok klasificira in razvršča, –– Otroci bodo spoznavali pomen prometnih znakov, semaforja in pravil za pešce. –– Spoznavajo primerna oblačila za otroke kot udeležence v prometu (rumene rutice, odsevniki, svetla oblačila). –– Razvijati in krepiti otrokovo ustvarjalnost, iznajdljivost, samostojnost. –– Preko različnih dejavnosti se otrok zanima za promet. –– Pridobiva si socialne veščine s prometno varnostjo (pravilna uporaba otroških sedežev). –– Otroci spoznajo žival – pasavec. –– Povečati stopnjo informiranosti o otroških sedežih. Dejavnosti: –– Otrok se igra s družabnimi igrami, ki so vsebinsko vezani na promet (Varna pot do šole, Varno na cilj). –– Zbiramo zgodbe, knjige, pesmi o prometu. –– Orientacija v prostoru in na prostem (naprej, nazaj, levo, desno, pred, za). –– Razvrščanje predmetov po barvi, velikosti, obliki. –– Igre z vlogami (peljemo se na izlet). –– Otrok se seznanja s poklici (policist, šofer, pilot,…). –– Otrok isto tematiko upodablja v različnih tehnikah (slika, risba, konstruira iz odpadnega materiala –– Igra z avtomobilčki in avtocesto. –– Naučimo se novo pesem Kolesa na avtu, Moj rdeči avto, Zapisala: Jasmina Centrih 19 VRTEC VRTEC STUDENCI MARIBOR ENOTA RADVANJE GRIZOLDOVA ULICA 1 2000 MARIBOR OTROCI IN VZGOJA ZA VARNOST V PROMETU kaj dneh ponosno izjavil, kako se je v vrtec pripeljal pripet v otroškem sedežu. Vsi smo bili veseli, najbolj pa je bil ponosen on sam. Lep zgled, kako lahko včasih tudi otroci vzgajajo, če jim le pokažemo pravo pot. Vzgoja o načinih varnega vključevanja otrok in odraslih v promet je po mojem mnenju ena tistih področij, ki so ključnega pomena za privzgajanje vrednot, ki so danes v družbi nekoliko v krizi, vendar so za Vzgojiteljice se zavedamo, da je vzgoja za varnost v prometu ena pomembnejših in odgovornejših nalog vrtca. Otroci so v sodobnem času priča vse gostejšemu in na žalost tudi vse objestnejšemu načinu udeleževanja v prometu. Za razvijanje predstave o varnem udeleževanju v prometu, seznanjanje s prometnimi znaki in pravili v prometu smo uporabljali tudi družabne didaktične igre. Menim, da je smisel vzgoje za varno obnašanje na cestah prav v tem, da vsak začuti odgovornost za svojo varnost in varnost drugih. Da že otrok začuti, da je življenje vrednota, ki jo moramo spoštovati in ceniti ter jo torej tudi varovati. Vzgoje za varnost v prometu smo se lotili načrtovano. Na sprehodih smo otroke vedno opozarjali na prometne znake, na varno hojo po pločniku in na varno ravnanje pri prečkanju ceste. Vključili smo se tudi v projekt Pasavček, preko katerega smo se predvsem veliko pogovarjali o pomenu varnostnega pasu in pripetosti med vožnjo v avtomobilu. Ugotovili smo, da so starši in otroci glede tega zelo ozaveščeni, je pa v ospredje stopila zgodba nekega dečka. Le - ta je dejal, da ga starši nikoli ne pripnejo. In prav pogovori v vrtcu so ga tako spodbudili, da je po ne- V vrtec smo povabili na obisk policistko, ki je razložila pomen varnostnih pasov in pomembnost pripetosti med vožnjo. Preko IKT tehnologije je otrokom predstavila še druge zanimive vsebine iz področja prometa in pomena upoštevanja pravil. njen obstoj nujno potrebne. In to so strpnost, spoštljivost, sodelovanje, razumevanje, odgovornost in nenazadnje ljubezen do sočloveka. Kristina Vračko, vzgojiteljica 20 OSNOVNE ŠOLE MEDNARODNI PROGRAM VARNOST IN MOBILNOST ZA VSE Na OŠ Janka Padežnika dajemo velik pomen prometni varnosti. Prav zato si med drugim tudi prizadevamo k sprotnemu reševanju perečih prometnih situacij. V sklopu sodelovanja na mednarodnem projektu Varnost in mobilnost za vse so naši petošolci uspešno predstavili perečo prometno situacijo v neposredni bližini šole, poiskali možne rešitve in se tako uspešno uvrstili med prvih pet finalistov. terimi ozaveščamo učence k upoštevanju prometnih pravil in odgovornemu ravnanju v prometu (Glavo varuj, čelade se ne sramuj, kolesarski izleti za starše in otroke, športni dan Na kolesa in koleščka,...) Izva- Prometne delavnice ''Ju3 na cesti'' jamo tudi različne prometne delavnice in ankete, s katerimi spremljamo način prihajanja naših učencev v šolo. Prizadevamo si, in na najrazličnejše načine Na obisku na Uradu za komunalo, promet in prostor MOM Na OŠ Janka Padežnika dajemo velik pomen skrbi za prometno varnost. Udeležujemo se vseh vzgojno preventivnih akcij in tekmovanj, ki jih organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju z MOM (Red je vedno pas pripet, Bi- Teden prometne varnosti. spodbujamo zdrav način mobilnosti. Pa ne samo odgovorno ravnanje in upoštevanje predpisov in pravil, tudi urejena prometna infrastruktura igra pomembno vlogo pri varnosti v cestnem prometu. K prometni varnosti je zelo veliko prispeval spremenjen prometni režim na Iztokovi ulici. Z enosmernim prometom le ta sedaj poteka bolj tekoče, organizirano, umirjeno in pridobili smo tudi kar nekaj parkirnih prostorov. Učenci predstavijo prometni problem na MOM. stro glavo varuje čelada, Teden prometne varnosti, Mednarodni teden mobilnost,...), izvajamo pa tudi različne interne, prometno preventivne akcije, s ka- 21 OSNOVNE ŠOLE Prav zaradi tega smo se z našimi petošolci odločili za sodelovanje v Mednarodnem programu Varnost in mobilnost za vse, ki ga organizira Revoz d.d. in je podprt s strani Agencije RS za varnost prometa. Izpostavili smo prometni problem v neposredni bližini šole (ureditev peš prometa na Kotnikovi ulici in v križišču Kotnikove in Iztokove ulice). Z učenci smo problem raziskali na kraju samem, zbrali vse potrebne podatke in sestavili program, s katerim smo prometni problem uspešno predstavili za to pristojnim ljudem na Uradu za komunalo, promet in prostor MOM. Na Sektorju za komunalo in promet MOM so z veseljem prisluhnili naši pobudi in obljubili, da bodo ob ugodnem razpletu dogodkov ta prometni problem lahko rešili do začetka prihodnjega šolskega leta. Prometna varnost naših učencev je ena izmed prioritet naše šole, zato imamo že kar nekaj idej in načrtov, ki jih bomo prav gotovo v prihodnje poskušali uresničiti. Deja Vinder VARNO V PROMETU V prometu vedno varno ni, zato varnost poskušamo izboljšati. Varno v prometu pomeni varnost, ne pa kakršnokoli malomarnost. Zato se moram na cesti varno obnašati, ne pa se zabavati. Z avtom, kolesom ali peš vsako jutro v šolo greš. Deja Vinder PROMETNI ZNAKI Ana Plavčak PRAVILA V PROMETU Tisti trikotni znaki te opozarjajo o nevarnosti vsaki. Narobe si parkiral in promet oviral. Drži se pravil, ne pij alkohola in ne jemlji mamil. Upoštevaj prometne znake, pri kolesarjenju obvezno imej odsevne trake. Bodi pozoren na pešce, naj jih gleda vsako tvoje očesce. Pravil je veliko, drži se jih ti, da boš varen tako kot mi! Le kaj je tisti čuden znak, na katerem piše STOP? Pomeni, da se ustaviš, ne pa, da greš v galop. Štirikotni znaki so za obvestila, zato jih ubogaj, saj so neke vrste opozorila. Okrogli znaki so za prepovedano in obvezno, ne pa za brez vezno. NA ZAKLJUČNI PRIREDITVI MEDNARODNEGA PROGRAMA VARNOST IN MOBILNOST ZA VSE Petošolci OŠ Janka Padežnika so se 23. 4. 2014 v Pustolovskem parku Otočec udeležili zaključne prireditve Mednarodnega programa Varnost in mobilnost za vse, saj so se s svojo uspešno predstavitvijo uvrstili med prvih pet finalistov. Revoz je tudi v letošnjem šolskem letu v sodelovanju z Javno agencijo RS za varnost v prometu organiziral program Varnost in mobilnost za vse, h kateremu se je prijavila tudi skupina učencev z naše šole. Prispele projekte je ocenjevala žirija, ki so jo sestavljali: Zvone Milkovič, predstavnik občinskega sveta SPV MO Ljubljana, Bojan Oblak, AVP, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Nevenka Bašek Zildžović in Urška Bahor, Revoz, d.d. ter na zaključnem dogodku tudi Irena Gole, mentorica lanskega zmagovalnega projekta. 22 OSNOVNE ŠOLE ščanja. K vsemu temu pa je botrovala izjemno dobra organizacija dogodka. Ob koncu smo, tako kot se spodobi, naredili še eno skupinsko fotografijo, potem se pa zadovoljni, prijetno utrujeni odpravili proti domu. Če boste pozorno pogledali fotografijo, boste ugotovili naše veselje ob prejetih praktičnih darilih, ki smo jih prejeli ob koncu. Pet najboljših skupin • • • • • snovna šola Adama Bohoriča, Brestanica O Osnovna šola Janka Padežnika, Maribor Osnovna šola Ljudski vrt, Ptuj Osnovna šola Mislinja, Mislinja Osnovna šola II Murska Sobota, Podružnična osnovna šola Krog, Murska Sobota Naši učenci so bili še posebej pohvaljeni za izjemno predstavitev projekta na kraju samem. Prometni problem so predstavili v obliki prometne igre, pesmi, vzgojno preventivnih sloganov, razlago poteka dogodkov in številnimi fotografijami. Žal komisije nismo v celoti prepričali in nismo postali zmagovalna ekipa. Smo pa preživeli prijeten dan ob preizkušanju spretnosti v Pustolovskem parku Otočec, preverjanju prometnega znanja na prometnih delavnicah in druženju z vrstniki. Sklepala so se nova poznanstva in izmenjavala mnenja skozi ves dan tako med sodelujočimi otroki in mentorji. Dan je potekal v duhu gibanja, zabave, preventive in prometnega ozave- ŽIGA ADEMOVIČ, učenec OŠ Janka Padežnika, je postal PRVI JUNIOR AMBASADOR VARNOSTI. Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o. je ob podpori Agencije RS za varnost prometa – Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu razpisal natečaj Z roko v roki za varnost otrok. Namen natečaja je bil ozaveščanje učencev o po-menu varnosti v prometu ter odgovornosti vsakega posame¬znika v prometu in donatorska podpora aktivnosti osnovnih šol pri urejanju prometa varne okolice šol. Iza Plavčak, Lara Golob in Žiga Ademovič so s svojimi eseji, Varno in zabavno na poti v šolo, sodelovali na nagradnem natečaju. Esej ŽIGE ADEMOVIČA je pripomogel, da je med 26 izbranimi šolami za pridobitev donatorskih sredstev v višini 2000, prišla tudi naša šola. 23 OSNOVNE ŠOLE Ob odlično opravljeni dodatni nalogi je ŽIGA ADEMOVIČ PRIŠEL MED PRVIH PET FINALISTOV in se je tako, 11. 6. 2014 na OŠ Zadobrova v Ljubljani, udeležil zaključne prireditve, kjer je predstavil svojo pesem Prometna. Pesem je na zaključni prireditvi ob spremljavi Zlatana Čordića, bolj znanega kot raperja Zlatka in ambasadorke varnosti Alenke Godec, ki je pesem tudi zapela, uspešno predstavil. PROMETNA Besedilo: Žiga Ademovič Že od malega velja, da promet ni igrica, zato otroci rutice dobe in v šoli se o prometu uče. Če hočeš na kolo, pravila v glavo morajo, znaki pa prijatelji so, samo če veš, kam sodijo. Menja se generacija babi, ati, sestrica, pravila pa ostajajo, življenja nam ohranjajo. Menja se generacija babi, ati, sestrica, pravila pa ostajajo, življenja nam ohranjajo. Semafor z zeleno miglja, prehod z zebro vsak pozna, levo, desno, levo poglej, potem pazljivo pojdi naprej. Komisija je odločila, da je njegovo delo najuspešnejše in je tako pridobil naziv PRVI JUNIOR AMBASADOR VARNOSTI. V Tednu prometne varnosti 2014 bomo ta časten in odgovoren naziv še posebej obeležili z dodatnimi vzgojno preventivnimi prometnimi aktivnostmi. In ne samo v tem tednu, se razume, saj je na naši šoli slogan, ''Varnost je vse'', še kako živ. V avtu s pasom si pripet, vedno, vedno, spet in spet, in če starš pripel se ni, takoj zdaj povej mu ti: Menja se generacija babi, ati, sestrica, pravila pa ostajajo, življenja nam ohranjajo. Menja se generacija babi, ati, sestrica, pravila pa ostajajo, življenja nam ohranjajo. 24 OSNOVNE ŠOLE OŠ Franca Rozmana Staneta Mentor: Tatjana Berghaus Osnovna šola Franca Rozmana Staneta Kersnikova 10, 2000 MARIBOR tel.: (02) 250 43 00, 250 43 06, fax.: (02) 250 43 11 info@o-frs.mb.edus.si, http://www.o-frs.mb.edus.si Otroka lahko le postopno pripravimo na samostojno sodelovanje v prometu. V prometu je mnogo položajev, zahtev in pravil, ki jih morajo otroci zaradi svoje varnosti osvojiti. Da bomo nalogo prometne vzgoje uspešno uresničili, je potrebno otroke kontinuirano voditi preko opazovanj na sprehodih do spoznavanja prometnih znakov in pogovorov o pravilih vedenja ter ravnanja v prometu, kar pomeni, da smo mu starši in učitelji ter drugi odrasli vzor pri učenju. Redno sodelujemo s Prometno policijo Maribor, s Svetom za vzgojo in preventivo v občini Maribor, o problemih pa se pogovarjamo in jih skušamo reševati s starši na Svetu staršev in Svetu šole. Na šoli smo izvedli anketo, v sklopu katere smo anketni vprašalnik razdelili učencem 6. razreda, ki so preteklo šolsko leto opravili kolesarski izpit in tako postali tudi prvič samostojni udeleženci v prometu kot kolesarji. Izpolnjene ankete smo obdelali in pridobili rezultate, ki jih prikazujemo spodaj. 1. KAKO PRIHAJAŠ V ŠOLO? peš - 22 učencev z avtobusom -14 učencev z avtom - 38 učencev s kolesom -3 učenci –– n aj pazijo na mokro cestišče, ko dežuje –– naj se ne pogovarjajo po telefonu –– kolesarji naj se ne vozijo v napačno smer po kolesarski stezi –– vedno glej okrog sebe levo in desno, ko prečkaš cesto, –– če ni pločnikov, moramo vedno hoditi po levi, če nas je več pa po desni, –– za prečkanje ceste poišči semafor ali zebro, nato pa se dobro prepričaj, če je cesta prazna. Šele nato prečkaj cesto! 2. ALI SI ŽELIŠ PRIHAJATI V ŠOLO DRUGAČE IN KAKO? 13 učencev si želi prihajati v šolo s kolesom ali peš, da bi se med potjo lahko družili z vrstniki. 3. KAKO BI IZBOLJŠAL PROMETNO UREJENOST V TVOJEM KRAJU? –– omejitev hitrosti, s hitrostnimi ovirami, –– kolesarske poti ločene od cestišča –– več semaforjev –– omejitev hitrosti v mestu –– pločniki in kolesarske steze v Košakih –– pregledi policije, kako prihajajo v šolo učenci, ne le preventivni, ampak –– tudi s kaznimi –– naredil bi kolesarske steze ... 6. KAJ BI JAZ SVETOVAL UČENCEM KOT UDELEŽENCEM V PROMETU? –– da gledajo okoli sebe, –– naj hodijo po pločniku brez prerivanja, –– upoštevati morajo prometne znake, –– na cesti bodi previden, cesta ni igrišče –– da ob zmanjšani vidljivosti nosijo kresničko ali druge odsevnike, da opazujejo promet in poslušajo, kaj se okrog njih dogaja, –– naj prečkajo cesto le na prehodu za pešce ali pa pri semaforju, –– naj po cesti ne tekajo brezglavo, saj cesta lahko predstavlja smrtno nevarnost, –– kot vozniki ali kolesarji naj ne precenjujejo svojih spretnosti... Kot prikazujejo rezultati ankete, imajo učenci veliko idej, kako izboljšati varnost v cestnem prometu. To so izrazili tako z nasveti za udeležence v prometu na splošno, kakor tudi za učence. Veliko stvari se v prometu tudi bojijo. In prav tukaj nastopi naloga odraslih, da otrokom pomagamo pri premagovanju strahu do to mere, da se zavedajo pomena skrbi za lastno varnost in za varnost drugih. Rezultati prav tako dokazujejo zaskrbljenost za varnost otrok učencev s strani staršev, saj jih velika večina pripelje otroke v šolo. 4. KO SI UDELEŽENEC V PROMETU, ČESA SE NAJBOLJ BOJIŠ? –– prehitrih vozil, –– da me ne bi kdo porinil na cesto, –– da me vozniki ne bodo opazili in me bodo povozili, ker na poti do doma nimam povsod pločnika, –– vinjenih in drogiranih voznikov –– telefoniranja –– prehitevanja v škarje –– bojim se velikih in hitrih avtomobilov, ki pripeljejo preblizu pešcev, –– prehitrih motoristov ... 5. KAJ BI SVETOVAL UDELEŽENCEM V PROMETU? –– naj bodo previdni pri hoji ob cesti, –– naj upoštevajo prometne predpise, –– nosijo kresničko, da bodo vidni in hodijo po pločniku, Pripravila: Tatjana Berghaus 25 OSNOVNE ŠOLE OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA MARIBOR Gosposvetska 10, 2000 Maribor Tel.: 02/ 2341550, fax: 02/ 2341561 e-mail: janja.bukovec@guest.arnes.si http://www.o-pvoranca.mb.edus.si BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA krajšim postankom, za starše, ki svoje otroke pripeljejo, oziroma pridejo po končanem pouku po njih. Tudi v širši okolici šolskega območja je bilo nekaj postorjenega za večjo varnost nas, najmlajših udeležencev v prometu. Na žalost pa so težave vedno večje. Stebričke, ki so bili namenjeni varovanju prehoda, so kar odtrgali. Parkirišče pa je tako zasedeno, da ni možen dovoz, za parkirne prostore, ki bi naj bili rezervirani, pa nihče ne skrbi ali kontrolira. Ob vedno večjem prometu na Gosposvetski cesti, smo pričakovali drugačno ureditev prometnih poti po zadnji rekonstrukciji, tudi zagotovljeno je bilo. Sedaj pa je bilo odvzetega pol pločnika pešcem, da bodo po njem vozili kolesarji. Na teh pločnikih je vsakodnevno nekaj tisoč dijakov sosednjih srednjih šol in tudi 425 naših učencev. Velike težave imamo, kadar se na izlete, ekskurzije, šole v naravi odpravimo z avtobusi. Druge možnosti, kot da so avtobusi na prometni Gosposvetski sploh ni. Tudi dovoz do šole postaja nemogoč. Tistih nekaj parkirnih mest, ki je na voljo, zasedejo zjutraj tudi drugi, ko pa se bliža čas pouka, nastaja vedno večji prometni nered. Tudi o ustreznosti semaforizacije križišča Gosposvetske in Strossmayerjeve smo se že pogovarjali. Še vedno menimo, da bi morali biti intervali prehoda za pešce daljši, mogoče urejeni tako, da bi hkrati za vse prehode, istočasno gorela zelena luč. Naj še dodam, da dobro sodelujemo z mariborsko policijo, zlasti v prvih dneh šolskega leta, ko potrebujemo pomoč tudi zaradi šolarjev nove devetletke. V zadnjem času smo za pomoč, pri varnejših športnih dnevih, zaprosili mestne paznike, ki so nam pomagali. Z željo po čim uspešnejši realizaciji naših skromnih želja in večji varnosti naših učencev, vas lepo pozdravljam. Nekaj učencev iz petega razreda se je letos udeležilo kolesarske akcije. Začeli smo na Trgu svobode, kjer so bile tudi stojnice, poligon za kolesarje in še mnoge druge delavnice. Seveda smo v šoli dobili tudi čelade, za katere so nam povedali kako morajo biti prav pripete in lahko smo tudi poskusili kako težka je lahko človekova glava ob določeni hitrosti. Nato pa smo se odpeljali. Peljali smo se kar nekaj kilometrov in naš cilj je bil tam kjer smo začeli, na Trgu svobode kamor so prišli tudi učenci iz višjih razredov in otroški pevski zbor, da smo izvajali flash – mob, na koncu pa so še ostale šole imele prireditve. Nato pa je ura bila že toliko, da smo morali oditi nazaj v šolo in čelade smo lahko kar obdržali. Seveda jo bom redno uporabljala. Eva Rajher 5.a OŠ Prežihovega Voranca Maribor Mentor: Beno Šumer V začetku meseca oktobra sta me učitelj in ravnateljica šole povabila, da bi zapisal svoje razmišljanje o prometu v bližini naše šole. Zapis, ki je nastal: Spoštovani g. župan Ko je delegacija naše šole nazadnje bila na takšnem srečanju, so bili kmalu zatem vidni uspešni rezultati. Hvala za razumevanje in pomoč! Takrat smo predlagali zavarovanje prehoda na parkirišče v Gregorčičevo ulico. Na tem parkirišču bi naj imeli tudi nekaj parkirnih mest, ki so namenjena Maribor, 8. 10. 2013 26 Vid Milakovič OŠ Prežihovega Voranca Maribor Mentor: Beno Šumer SREDNJE ŠOLE TRADICIONALNI, 5. DAN PROMETNE VARNOSTI NA PROMETNI ŠOLI MARIBOR Prometna šola Maribor je dne 20. 5. 2014 tradicionalno, že petič, priredila dan prometne varnosti za študente in dijake. V dogodek je bilo vključenih 400 mladostnikov, ki so sodelovali v različnih aktivnostih na temo varnosti cestnega, železniškega in letalskega prometa. Namen izvedbe takšnega dogodka je predstaviti, kako se zagotavlja varnost v posameznih prometnih podsistemih ter promovirati varno vedenje študentov in dijakov v prometu. »Javne šole in šole za voznike morajo zagotavljati, da mladostniki pridobijo novo znanje in spretnosti in vplivajo na spreminjanje stališča in vedenje do šibkejših udeležencev v prometu, do alkohola, hitrosti, varnostnega pasu in drugih pomembnih dejavnikov varnosti.« Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022 Na Prometni šoli Maribor se zavedamo, da je prometna varnost povezana s številnimi drugimi področji, ki jih navaja tudi Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022, kot so: področja energije, okolja, zaposlovanja, izobraževanja, mladih, javnega zdravja, inovacij in tehnologije, pravosodja, zavarovalništva1, trgovine in zunanjih zadev, kar je prikazano na spodnji sliki. Prav zaradi te tesne povezanosti vsako leto v program dneva prometne varnosti zraven strokovnjakov s področja prometne varnosti vključimo tudi strokovnjake s področja ekologije, okolja, izobraževanja, informacijskih tehnologij in promotorje trajnostnih oblik mobilnosti. Celovit pristop k varnosti prometa Vir: http://www.avp-rs.si/en/images/nacionalni_nacrt/nacionalni_program_2013_2022. pdf (30. 5. 2014) H kakovostni izvedbi dneva prometne varnosti na Prometni šoli Maribor so prispevali: –– dr. Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor; –– mag. Igor Velov, vršilec dolžnosti direktorja Javne agencije RS za varnost prometa; –– Jožica Trlep, Mestna občina Maribor; –– Vinko Hren, Zavod Vozim; –– Peter Korun in dr. Edvard Cibula, A.s.K., Peter Korun s.p., detektor mrtvega kota; –– mag. Gabrijel Sternad, Policija, in –– posebni gost dogodka: Rok Marguč, deskar na snegu; –– Zorica Sekulić in Erik Ferk, Zavod zadihaj, Inštitut za trajnostni promet in prijazne energije; dr. Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor (levo), mag. Igor Velov, vršilec dolžnosti direktorja Javne agencije RS za varnost prometa (desno) Vinko Hren (levo), Zorica Sekulić (desno) Rok Marguč (levo), Peter Korun (desno) Josip Rotar (levo), Robert Lutar (desno) ____________________ 1 Resolucija tudi navaja, da lahko zavarovalniški sektor izboljša varnost v cestnem prometu s tečaji varne vožnje in zavarovalnimi policami. Tako se lahko npr. s sistemi „plačaj, kolikor prevoziš“, pri katerih je višina zavarovalne premije odvisna od števila prevoženih kilometrov, dosežejo znatni prihranki pri stroških nesreč in zmanjšajo emisije CO2, ki jih povzročajo avtomobili. 27 SREDNJE ŠOLE –– Josip Rotar, Mariborska kolesarska mreža, Mobilnostni center, –– Robert Hriberšek, Letalski center Maribor; –– Zdenko Seme, AŽP, Sektor za izvajanje varnostnega Robert Hriberšek (levo), mag. Ulrih Zorin (desno) –– –– –– –– –– –– –– –– –– –– –– –– organa; Tomaž Markun, Adria Airways; Aleš Boškoski, trajnostne oblike mobilnosti, BCikel; Teodor Božnik, Center varne vožnje Ljubečna; mag. Ulrih Zorin, DARS; Robert Lutar, Nigrad d.d; Damir Kranjc, vodja šole vožnje Prometna šola Maribor; Tina Krajnc in Mihelca Šuper, Fajn Bicikl; Marija Lipič, RKS Maribor; Osveščanje in informiranje o varnem vedenju v prometu, Javna agencija RS za varnost prometa; Zavod Vozim, predstavitev Fatal-Vision očal; OZ Rdečega križa Maribor; ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Center za nujno medicinsko pomoč; Prizorišča pred Prometno šolo Maribor –– –– –– –– Prizorišča pred Prometno šolo Maribor Foto utrinki: 28 Prostovoljno gasilsko društvo Maribor – Studenci; Varnost Maribor, blindirano vozilo; razstava jadrilice, Letalski center Maribor; razstava starejših vozil, Veteran klub Maribor in Deda Kafer klub Maribor. SREDNJE ŠOLE Zahvaljujemo se Zavarovalnici Triglav za pomembno donacijo, s pomočjo katere smo lahko izvedli program v takšnem obsegu, in za odsevne trakove, ki smo jih razdelili študentom in dijakom Prometne šole Maribor. V imenu Vrtca Studenci se Zavaroval- nici Triglav zahvaljujemo za zastavice za kolesa. Prav tako se Prometna šola Maribor zahvaljuje vsem sodelujočim, ki ste kakorkoli pripomogli k izvedbi tega dne. Z vašo pomočjo je bil ta dogodek nekaj posebnega. Hvala, ker sodelujete z nami. SKUPAJ ZA VEČJO VARNOST V PROMETU Foto utrinki: Uradni fotograf dogodka: Bojan Mihalič Literatura: Avp [online]. Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022. (Citirano 30. 5. 2014). Dosegljivo na naslovu: http://www.avp-rs.si/ en/images/nacionalni_nacrt/nacionalni_program_2013_2022.pdf UREDITEV MIRUJOČEGA PROMETA IN SPODBUJANJE UPORABE TRAJNOSTNIH OBLIK MOBILNOSTI NA PROMETNI ŠOLI MARIBOR Bodi sam sprememba, ki si je želiš v svetu. (Mahatma Gandhi) Anže Jevšnik, Benjamin Valentan, Boštjan Rošker, David Breznik, Helenca Kerin, Lara Hajdinjak, Matej Pintarič, Michael Senekovič, Patrik Babič, Robi Stevanović, Sabina Bračič, Tadeja Grilč, Zlatka Kocbek, Žiga Kotnik, Žiga Matjašič, Adrijana Kresnik Kočev Študentje Višje prometne šole Maribor so 2. decembra 2013 organizirali javno tribuno s predavanjem. Namen javne tribune je bil predstaviti rezultate raziskave o potovalnih navadah dijakov, študentov in zaposlenih na Prometni šoli Maribor, predstaviti obstoječe stanje na področju mirujočega prometa na Prometni šoli Maribor za kolesa, motorna kole- sa in osebna vozila ter podati predloge izboljšav; po drugi strani pa smo želeli s predstavitvijo negativnih učinkov vožnje z osebnimi vozili spodbujati uporabo okolju prijaznejših oblik mobilnosti. Pobuda za izvedbo projekta je predvsem dejstvo, da so na Prometni šoli parkirišča za kolesa zelo slabo urejena, parkirišč za motorna kolesa sploh ni. Utrinki iz javne tribune 29 SREDNJE ŠOLE Obstoječe stanje –– 10 mest za kolesa Prometna šola Maribor je zelo dobro prometno povezana s središčem mesta kot tudi z zaledjem. Poleg cestne infrastrukture se v bližini šole nahaja tudi železniška proga Maribor - Prevalje. Po cesti Na poljanah in Ulici heroja Šercerja potekajo linije javnega potniškega prometa z avtobusnimi postajališči v neposredni bližini šole. Glavni dostop za osebna vozila, ki ga lahko koristijo tudi kolesarji in pešci, je urejen na severni strani po Preradovičevi ulici, ki se prečno navezuje na cesto Na poljanah. Tako cesta Na poljanah kot Ulica heroja Šercerja sta urejeni za pešce s pločnikom in za kolesarje s kolesarsko stezo. Dostop z Ulice heroja Šercerja je za pešce in kolesarje urejen na vzhodnem delu parcele po stopnicah, ki se nahajajo tik ob avtobusnem postajališču. Na spodnji sliki sta prikazana lokacija šole in obstoječe stanje na področju mirujoPrometna ureditev šole čega prometa. Obstoječe stanje na področju parkirnih mest: –– 40 parkirnih prostorov + 1 mesto za invalide in 23 parkirnih prostorov za zaposlene Parkirišče za kolesa –– parkirnih mest za motorna kolesa in kolesa z motorjem ni Prometna šola Maribor sodeluje v projektu BCikel, v sklopu katerega je pred šolo možna samopostrežna izposoja kolesa (angl. bike-sharing), in sicer po naslednjem ceniku (www.bcikel.si ): Dolžina izposoje Cena Cena do 2 uri 0,20 € do 4 ure 0,50 € do 9 ur 0,80 € na dan (od 7. do 19. ure) 1,20 € Kolo BCikel Del parkirišča za dijake, študente in obiskovalce Anketa o potovalnih navadah Na Prometni šoli Maribor je bila opravljena anketa o potovalnih navadah dijakov, študentov in zaposlenih. Anketo je izpolnilo 90 dijakov in študentov ter 32 zaposlenih. Z anketo je bilo ugotovljeno, da tako dijaki, študentje kot tudi zaposleni za potovanje na Prometno šolo Maribor najpogosteje uporabljajo osebno vozilo, kar je razvidno iz diagrama spodaj. Medtem ko so dijaki in študentje še uporabniki javnega potniškega prometa, zaposleni le-tega ne uporabljajo. Glede na to, da je 40 % vseh zaposlenih, ki so izpolnili anketo, oddaljenih od delovnega mesta do 5 km, je zaskrbljujoč tudi podatek o nizkem odstotku uporabe koles. Uporaba oblike mobilnosti za potovanja v službo oz. šolo 30 SREDNJE ŠOLE Zaposlene smo povprašali tudi, ali bi se njihove potovalne navade kaj spremenile, če bi se ukinili prevozni stroški. Ugotovili smo, da bi manj kot 50 % zaposlenih še vedno uporabljalo osebno vozilo, kar je za več kot 30 % znižanje. Na vprašanje, ali bi v primeru finančne spodbude za uporabo trajnostnih oblik mobilnosti (npr. 50€) pogosteje uporabljali trajnostne oblike mobilnosti, je 55 % zaposlenih odgovorilo z DA. Ureditev ustreznih površin za motorna kolesa, kolesa z motorjem in kolesa Parkiranje koles pred izobraževalnimi ustanovami uvrščamo med dolgotrajna parkiranja koles, zato morajo biti parkirišča zavarovana pred vremenskimi vplivi. Slaba zaščita pred vremenskimi vplivi lahko odvrne kolesarja od uporabe kolesa. Nekaj rešitev je predstavljenih na spodnjih slikah. Zaščite parkirišča pred vremenskimi vplivi viri: http://www.lcc.org.uk/images//schoolcycleparking_l.JPG (levo), http://www.bakfiets-en-meer.nl/wp-content/uploads/2009/12/fietshangar-2.jpg (sredina), lasten (desno, Občina Miklavž na Dravskem polju) Varnost koles je pomemben dejavnik pri spodbujanju kolesarjenja, zato morajo stojala za kolesa uporabniku omogočiti varno zaklepanje kolesa ali ogrodje kolesa na določeno nepremično osnovo. Območje mora biti dobro osvetljeno, kar lahko vpliva na večjo varnost pred krajo in zmanjšuje vandalizem. Včasih je potrebna še dodatna osvetljava ali video nadzor. Študentje so kot najprimernejše stojalo izbrali stojalo v obliki narobe obrnjene črke U, zagotovo pa so zanimivi tudi drugi tipi stojal. Stojalo v obliki črke U Študentje so izdelali predloge lokacij za postavitev parkirnih mest za kolesa. Predlogi so prikazani na spodnjih slikah. Predlogi novih ureditev parkirnih mest za kolesa 31 SREDNJE ŠOLE Ureditev ustreznih površin za motorna kolesa, kolesa z motorjem Študentje so izdelali predloge lokacij za postavitev parkirnih mest za kolesa z motorjem in motorna kolesa. Predlogi so prikazani na spodnjih slikah. Trenutno si Prometna šola prizadeva, da se uredijo parkirna mesta skladno s prvim predstavljenim primerom spodaj, s tem bo šola pridobila 3–4 parkirna mesta za motorna kolesa in kolesa z motorjem. Lokacije parkirnih mest za kolesa Onesnaževanje okolja onalnosti pljuč pri otrocih, ki živijo v bližini prometnih hitrih cest in avtocest. V angleški študiji, ki je vključevala skoraj 10.000 otrok, je bilo ugotovljeno, da so bolezni dihal, vključujoč astmo, bolj pogoste pri otrocih, ki živijo v bližini prometnejših cest. Tveganje je bilo največje pri otrocih, ki so živeli znotraj osemdesetmetrskega pasu ob prometnejših cestah. Študija, ki je bila opravljena v mestu Birminghan (Velika Britanija), je pokazala, da obstaja pri otrocih, mlajših od pet let, ki živijo v bližini prometnejših cest, večja možnost za bolnišnični sprejem zaradi težav z astmo. Pri otrocih, ki so bili sprejeti z diagnozo astme, se je izkazalo, da obstaja veliko večja možnost, da živijo v bližini cest z gostim prometom (več kot 24.000 vozil/dan).« Treba pa je poudariti, da PLDP (povprečni letni dnevni promet) na območju šole znaša več kot 24.000, kar dokazuje spodnja tabela: Študentje so okoljske težave, ki jih povzroča vožnja z motornim vozilom, predstavili z videoposnetki in povzeli nekatere ugotovitve raziskav, ki so del dokumenta Zdravstvena tveganja za skupnosti ob hitri cesti 3. osi [online, 2013]: »V nizozemski študiji, ki je vključevala 5.000 odraslih ljudi, so raziskovalci analizirali dolgotrajne posledice izpostavljenosti emisijam v cestnem prometu. Ugotovili so, da imajo v primerjavi z ljudmi, ki živijo stran od prometnejših cest, ljudje, ki živijo v bližini takšnih cest, skoraj dvakrat večjo možnost, da umrejo za posledicami srčnih ali pljučnih obolenj in za 40 % več možnosti, da doživijo prezgodnjo smrt zaradi drugih razlogov. Avtorji študije so mnenja, da bi lahko bile razlog povečanega zdravstvenega tveganja predvsem emisije izjemno finih saj, dizelskih saj in pa dušikovih oksidov, ki nastajajo v cestnem prometu. Evropska študija je pokazala, da lahko izpostavljenost emisijam plinov iz cestnega prometa, še posebno emisijam, ki Vir: DRSC nastajajo pri izgorevanju dizelskega goriva, vodi k zmanjšani funkci- Sklep Potovalne navade ljudi so se v zadnjih desetletjih spremenile in so močno povezane z uporabo osebnih vozil. Posledice pogoste rabe osebnih vozil so predvsem v urbanih središčih vidne kot prometni zastoji in zmanjšanje kakovosti življenja zaradi onesnaženja zraka, povišanih ravni hrupa, negativnih vplivov na zdravje ljudi, prometnih nesreč in neenakih možnosti vključevanja v prometni sistem vseh ude- ležencev v prometu, kot so otroci, starejši, invalidi in druge osebe s posebnimi potrebami. S takšnimi aktivnostmi, kot je ta javna tribuna, se želi spodbujati uporaba trajnostnih oblik mobilnosti tako pri dijakih, študentih in zaposlenih na eni strani in spodbujati samostojnost, samoiniciativnost, timsko delo, iskanje rešitev pri študentih. Utrinki iz javne tribune Viri in Literatura: 1. Tretja os. [online]. Zdravstvena tveganja za skupnosti ob hitri cesti 3. osi. Dostopno na spletni strani: http://tretjaos.com/img/files/3os-zdravstvenatveganja.pdf 32 ŠOLE VOŽNJE prazno b b ZŠAM CERTUS AMD BORIS KIDRIČ MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA UPRAVA Urad za komunalo, promet, okolje in prostor Sektor za komunalo in promet Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu šola vožnje PRIHAJAM BREZPLAČNO PREDAVANJE CPP prazno (cestno prometni predpisi) ZA STAREJŠE VOZNIKE (za voznike, ki že imajo vozniško dovoljenje) Kraj: Komenskega ulica 2, 2000 Maribor Datum: vsak prvi ponedeljek v mesecu 2014 ob 18.00 uri Predavatelj: Bojan Krajnc NOVA ZAKONODAJA - NOVOSTI OBVEZNA OPREMA in DODATNA OPREMA VOZILA KAKO VOZIMO NA AVTOCESTI IN DRUGIH VEČPASOVNICAH KAKO VOZIMO V KROŽNIH KRIŽIŠČIH vse kar vas zanima lahko vprašate!!! PREDAVANJE JE BREZPLAČNO! SREČNO VOŽNJO! b b Ura: 06.01., 03.02., 03.03., 07.04., 05.05., 02.06., 07.07., 04.08., 01.09., 06.10., 03.11., 01.12. TEME PREDAVANJA: Ö Ö Ö Ö Ö (AMD Boris Kidrič) prazno Maribor, januar 2014 33 ZŠAM 32. DELOVNO TEKMOVANJE POKLICNIH VOZNIKOV ,VOZNIC 2014 V MARIBORU TER 60 - LETNICA DELOVANJA ZŠAM CERTUS MARIBOR NA PODROČJU PREVENTIVE IN VZGOJE CESTNEGA PROMETA pripravo tekmovanja seznani dijake ter sodnike iz določenih združenj o pravilniku točkovanja ter sojenja. Tekmovanja se udeležujejo vozniki, voznice z veljavnim vozniškim dovoljenjem C, CE, in D kategorije. Tekmovanje je organizirano v petih kategorijah praktičnega dela tekmovanja, ter teoretičnega dela , cestno prometnih predpisov, ki je bil enoten za vse kategorije vozil. Kot vodja tekmovanja sem posebno vesel, da se je na tekmovanje prijavilo kar 105 tekmovalcev. Med tekmovalci je iz leta v leto več žensk, ki po znanju in spretnosti ne zaostajajo za moškimi. Žal nam tudi letos ni uspelo pridobiti prostore za tekmovanje mehanikov ter pritrjevanje tovora, morda pa nam uspe naslednje leto. Bliža se ura začetka tekmovanja, sedaj gre zares. Po nagovoru podpredsednika zveze ZŠAM gospoda PEČNIKA , sekretarja zveze gospoda VIDICA ter predsednika komisije za tekmovanje. Mladena RODEŠA kot vodja tekmovanja je tekmovalce, sodnike in merilce seznanil z potekom tekmovanja ter jih prosil, da se do tekmovalcev obnašajo korektno, da sodijo profesionalno ter brez napak. Kot novost s katero se sledi trendu svetovnih tekmovanj smo z pomočjo ZŠAM Trebnje ter AVTO CENTROM -VOVK - uvedli že ustaljeno disciplino eko vožnjo, kar so tekmovalci sprejeli kot morebitno odločujočo disciplino v boju za skupni pokal ekip. Ob 8:30 štarter Pepi ter zapisničarka Valerija na progo ter v učilnico na testiranje cestno prometnih predpisov napovesta prve tekmovalce, na dobro pripravljeno progo s štirinajstimi ovirami katere so od tekmovalcev zahtevale obvladovanje vozila ter veliko spretnosti . Tu in tam se je kakšnemu vozniku , voznici zataknilo drugače pa so odlično prevozili vse zadane naloge katere je bilo potrebno odpeljati v trinajstih minutah. Po dolgem času kljub vročemu vremenu, tekmovanje poteka nemoteno za kar so zaslužni člani ZŠAM različnih združenj , šole vožnje iz regije , Izpitnega centra Maribor, Policije, reševalno zdravstvene ekipe, prostovoljnih gasilcev Pobrežja, SPV Maribor ter mentorji z dijaki Srednje prometne šole Maribor, ki svoje delo opravljajo ter so ga tudi opravili odgovorno ter profesionalno. Da je tako kaže podatek ,da na letošnjem 32. delov- Komisija za šport in rekreacijo pri zvezi ZŠAM Slovenije je na redni seji na pobudo ZŠAM Certus , namreč letos praznuje častitljivo obletnico 60 let delovanja na področju vzgoje voznikov ter preventive v cestnem prometu – odobrila izvajanje 32. delovnega tekmovanja poklicnih voznikov Slovenije v Mariboru. Ker pa tako tekmovanje zahteva ogromno znanja ter denarja je ZŠAM Certus k sodelovanju privabil glavne pokrovitelje tekmovanja, Mestno občino Maribor ter Marprom mestni potniški promet. Za nemoteno tekmovanje je bilo potrebno zagotoviti poligon ter vozila. Pričeli so se razgovori z županom MO Maribor gospodom Andrejem FIŠTRAVCEM , ki nam je omogočil lokacijo poligona dvorano Tabor, gospod Bernard MAJHENIČ iz Marproma mestni potniški promet Maribor kot generalni pokrovitelj tekmovanja . Glavna skrb upravnega odbora ZŠAM Certus je bila kako pridobiti čim več sponzorjev in donatorjev ter zagotovitev manjkajoča vozila. Četrtek 22. maja smo prostovoljci ZŠAM dežurali ter izpraznili parkirišče taborske dvorane. Petek 23. maja se je za nas prostovoljce pričel tehnični del , saj je bilo potrebno postaviti, zarisati, tekmovalni poligon ter namestiti tekmovalna vozila . Sobota 24. maja se je za Mariborčane pričela zelo zgodaj. Z mentorji ter dijaki Srednje prometne šole Maribor, ki so navzoči že sedmo leto kot merilci oziroma sodniki na poligonu . Prostovoljci ter tekmovalci si ogledujejo tekmovalno progo. Komisija za 34 ZŠAM tnici obstoja ZŠAM Certus, vodilnim dvorane Tabor Maribor. Donatorjem, sponzorjem, predsedniku zveze ZŠAM Slovenije Janku VEBRU, podpredsedniku zveze Milanu PEČNIKU, generalnemu sekretarju zveze ZŠAM Dejanu VIDICU, predsedniku ZŠAM Certus Venčeslavu JENUŠU, predsednici štajerske regije Miri ONIČ, poveljniku štajerske regije Stanku SPOLENA- nem tekmovanju voznikov Slovenije ni bilo niti ene pritožbe. Čestitam . Okoli sedemnajste ure je sledila razglasitev rezultatov, podelitev pokalov ter priznanj, ki sta jih podelila predsednik zveze gospod Janko VEBER ter podpredsednik gospod Milan PEČNIK . Podelitev je za nas tekmovalno komisijo ter komisijo za izračun rezultatov (Mojco, Bojana, Gašperja) pomenila, da smo svoje delo oziroma nalogo opravili brez napak. Za vse udeležence je bila organizirana prehrana v gostišču Taborka, pijača iz bara CLASSICO našega člana Boštjana , da nismo bili ne lačni ne žejni, srečelov ,da je bilo vse bolj pestro in smo z lahkoto prenašali prelepi sončen dan ob zvokih, ki jih je pripravil naš Pepi. Ocenjujem, da je tekmovanje zelo dobro uspelo, saj je bilo izvedeno brez zapletov in v predvidenem času. Kot vodja tekmovanja sem najbolj vesel dejstva da smo pri izvedbi tekmovanja iz leta v leto boljši. Čeprav smo prostovoljci, opravljamo to delo vse bolj profesionalno, kar se odraža tudi v zadovoljstvo udeležencev tekmovanja. Kljub temu verjamem, da je s takšnim pristopom mogoče izboljšati marsikaj, kar bo vsekakor naša naloga, če bo moto delo nadaljevali v naslednjem mandatu. Na koncu mi je dolžnost,da se iskreno zahvalim tekmovalcem za profesionalen odnos do tekmovanja ter vozil, vsem sodnikom merilcem v vozilih , na poligonu, dijakom, mentorjem Srednje prometne šole Maribor, uniformirancem štajerske regije za nočno varovanje, ter izvedeno parado ob naši šestdeset le- KU, strokovni službi ter vsem, ki so pripomogli, da je tekmovanje potekalo brez zapletov. Ne nazadnje našim uniformirancem za nepozabno izvedeno parado ter raport predsedniku zveze ZŠAM Janku VEBERU. Bilo je, lepo sončno , bila je velika izkušnja za nas organizatorje tekmovanja v takem prečudovitem okolju dvorane Tabor. Rezultati tekmovanja so objavljeni na spletni strani zveze ZŠAM ter v prometnem vestniku. Srečno predvsem varno vsem udeležencem v prometu do naslednjega tekmovanja Maribor 28.05. 2014 Vodja tkmovanja Mladen Rodeš PRVI ŠOLSKI DNEVI V ZŠAM CERTUS MARIBOR Z SEKCIJAMI Svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu MO Maribor že vrsto let posveča posebno pozornost varnosti otrok na šolskih poteh. ZŠAM Certus Maribor s sekcijami se je tudi letos aktivno vključil v varo- Otroci se dnevno vključujejo v promet. Srečujejo se s prednostmi in hkrati tudi z nevarnostmi sodobnega prometa. Tja do desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojnega sodelovanja v prometu. Zelo pomembna je skrb za tiste učence, ki prvič stopajo na šolsko pot in še ne poznajo vseh nevarnosti, ne smemo pa tudi ne pozabiti na ostale učence, ki se po dolgih in brezskrbnih počitnicah vračajo v šolske klopi. 35 ZŠAM vanje otrok na šolski poti. Varovanje otrok na šolski poti smo izvajali pred šestnajstimi šolami in vrtci na območju MO Maribor in pred dvema osnovnima šolama v občini Miklavž na Dravskem polju. Varovanje je potekalo prva dva tedna šolskega pouka, v času jutranjega prihoda otrok v šolo. Veseli nas, da v času izvajanja varovanja otrok na šolski poti ni bilo prometne nezgode z udeležbo otrok. Iskreno se zahvaljujem vsem prostovoljcem ZŠAM Certus Maribor, prostovoljcem Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Maribor, Policiji, redarjem Medobčinske- ga inšpektorata in redarstva, dijakom Srednje prometne šole Maribor in varovancem doma Danice Vogrinec, ki so s svojo prisotnostjo na najbolj kritičnih mestih otrokom zagotovili varen prihod v šolo. Člani ZŠAM Certus Maribor s sekcijami želimo vsem šolarjem varno pot v šolo skozi celo šolsko leto, voznikom pa svetujemo strpno vožnjo v bližini šol in vrtcev. Maribor 15.09.2014 Mladen Rodeš VARNO KLESARJENJE Kolesarska sezona za množično kolesarjenje se počasi izteka. V letošnjem, nič kaj za kolesarjenje prijaznem poletju, je kljub temu opažen izjemen porast turističnega in rekreativnega kolesarjenja. To je zelo dobro. Je pa žal porastlo tudi število prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji, tudi takih, kjer so kolesarji umrli. Da do teh tragedij ne bi prišlo, je treba (še) veliko postoriti. Analizirali smo več prometnih nesreč z udeležbo kolesarja, kakor tudi splošno ravnanje kolesarjev v cestnem prometu. Pokazalo se je nekaj zanimivih ugotovitev, kot potencialnih vzrokov prometnih nesreč, kot sledi: 1) »Nevidni« kolesarji« Kolesar ima (zaradi svoje majhnosti) veliko možnosti, da ga drugi udeleženci cestnega prometa (predvsem vozniki motornih, to je hitrejših vozil) spregledajo. Zaradi lastne varnosti mora kolesar sam storiti vse, da bo kar najbolje viden. Biti viden za kolesarja pomeni: biti viden podnevi in biti viden ponoči ter ob zmanjšani vidljivosti. Kolesarja na sliki, ki nosita odsevna telovnika, odsevne trakove in imata na kolesu nameščen bočni varnostni razdaljnik, sta podnevi veliko bolj vidna kot kolesarja v temnih oblačilih, ki zraven tega vozita (napačno) drug ob drugem; ponoči in ob zmanjšani vidljivosti pa sta ta kolesarja skoraj popolnoma nevidna. Dodate ukrep vidnosti kolesarja je nameščen bočni varnostni razdaljnik z belim (na sprednji strani) in rdečim (na zadnji strani) odsevnikom. Takšen razdaljnik dodatno bistveno poveča varnost kolesarjeve vožnje v cestnem prometu. Vozniki, ki se kolesarju približujejo od zadaj, prej opazijo kolesarja in so dodatno obveščeni o njegovi širini. Ko parkiramo kolo ali pri tesni vožnji med ovirami, se bočni varnostni razdaljnik prepogne vzdolž kolesa. Testi so pokazali, da vozniki, ki prehitevajo kolesarja z bočnim varnostnim razdaljnikom, bočno varnostno razdaljo med kolesom in svojim vozilom precej povečajo. 36 RAZNO 2) Brez čelade Kolesar kot udeleženec cestnega prometa nima okrog sebe nobenega ščita, kot ga ima voznik avtomobila, zato je izjemno ranljiv. Kolesarska čelada je tako skoraj edini in hkrati najpomembnejši varnostni in ščitni element pri kolesarju. Čeprav je zaščitna kolesarska čelada obvezna le za otroke (tudi kadar se otrok vozi na kolesu kot potnik), je več kot dobrodošla tudi pri odraslih kolesarjih, saj ob padcu varuje kolesarja pred hudimi poškodbami glave. Kakšna naj bo kolesarska čelada? • Kolesarska čelada mora biti dovolj velika in udobna, da kolesar nima občutka utesnjenosti. Premajhna čelada povzroča bolečine. • Nuditi mora dobro zaščito od čela pa vse do zadnjega dela glave. • Ne sme prekriti ušes in ne ovirati vidnega polja kolesarja. • Čelada mora biti med vožnjo zmeraj zapeta. Zapenjalni trakovi morajo biti pravilno nastavljeni • • • • • in napeti. Velikost čelade in pravilno napetost zapenjalnih trakov preizkusimo tako, da glavo močneje stresemo oz. krožno sunemo v levo in desno. Če med tem čelada na glavi zaniha ali opleta, je le-ta prevelika oz. so trakovi premalo napeti. S pomočjo posebnih vstavkov, ki so snemljivi, lahko čelado še bolj natančno prilagodimo velikosti glave. Čelada kljub trdnemu ogrodju naj ne bi bila težja od 300 g in imeti mora v Republiki Sloveniji priznan atest. Z raznimi odprtinami mora biti zagotovljeno dobro prezračevanje prostora med glavo (lasmi) in notranjim delom kolesarske čelade. Signalna barva kolesarske čelade še dodatno pripomore k večji vidnosti in s tem varnosti kolesarja. Čelado je treba zamenjati po 2 letih uporabe in po vsaki poškodbi. PRIPOROČAMO! • Nikoli na pot brez ustrezne in pravilno zapete kolesarske čelade. Tudi vožnja po domačem dvorišču, še posebej to velja za otroke, je ob padcu za kolesarja lahko usodna! • Le ustrezna in pravilno zapeta kolesarska čelada kolesarja obvaruje hudih poškodb glave. 3) Neupoštevanje pravil varne vožnje gledni. Mrtvi kot je voznikovemu pogledu skrito Kolesar bi moral poznati in upoštevati vsa pravila cestnega prometa, ki se nanašajo na varno vožnjo kolesa, kot so pravila vožnje: • na križiščih, • po kolesarskih pasovih, stezah in poteh; • po vozišču, • v skupini … Več o teh tematikah je na voljo v brošuri za varno kolesarjenje »Kolesar sem«. področje okoli vozila, ki nastane zaradi konstrukcijskih lastnosti vozila (nosilci strehe - stebrički A, B, C, naslonjala za glavo) ali drugih vzrokov. 4) Mrtvi kot Sodobnejši osebni avtomobili so zaradi trdnosti karoserij in zaradi oblikovnih smernic postali zelo nepre- 37 RAZNO Kolesar na sliki se nahaja v mrtvem kotu zaradi nosilcev strehe: voznikov pogled čez ramo, zaradi stebrička C ne zajame kolesarja ob njegovem osebnem avtomobilu se, da skoraj ves čas približevanja obeh ostaja kot pogleda pri vozniku osebnega avtomobila enak. Kar pomeni, da lahko stebriček A zakrije kolesarja in ga lahko voznik osebnega avtomobila pri vožnji čez križišče spregleda. Kadar kolesar vozi po prednostni cesti, se lahko hkrati z njim po neprednostni cesti bliža križišču tudi osebni avtomobil. Zgodi 5) Lahka tovorna vozila (kombiji) V naseljih vozi veliko takšnih vozil za dostavo in prevzem blaga. Vozniki teh vozil so običajno mlajše osebe, velikokrat tudi študentje, ki nimajo veliko vozniških izkušenj in običajno so pod časovnim pritiskom; Večina teh vozil je brez stranskih stekel, kar predvsem pri zavijanju vozniku otežuje pogled in zelo povečuje mrtvi kot vozila. Velika vozila. Za kolesarja je zelo nevarno zavijanje velikih tovornih vozil in avtobusov na desno. Med desni zavoj. S tem voznik prepreči, da bi z zadnjim delom svojega vozila (ali priklopnega vozila, ki ga vleče) zapeljal na robnik oz. na pločnik. Ob tem nastane določen pas (prazen prostor) med vozilom in robnikom, nad katerim voznik nima zadostnega pregleda. V takšnih primerih je za kolesarja najbolj varno, da ostane za tovornim vozilom ter ne zapelje v prazen prostor med tovornim vozilom in robnikom. zavijanjem tako velikega vozila mora voznik navadno zapeljati najprej nekoliko v levo in nato v 6) Kolo mora biti brezhibno. Zelo pomembno za varnost kolesarja je, da vozi tehnično brezhibno kolo (predvsem zavore in pnevmatike) in da ima kolo vso prometno varnostno opremo (žaromet - spredaj, svetilke - zadaj, odsevnike spredaj, zadaj v pedalih …). In na koncu: 1) Filozofija: sedem na kolo in se peljem, za drugo me ne skrbi, je morebiti držala pred mnogimi leti, ko promet še ni bil tako razvit. V današnjem (zapletenem) cestnem prometu pa se je treba tudi na tem področju izobraževati. To še kako potrjujejo številne prometne nesreče, tudi z najhujšimi posledicami, v katerih so udeleženi kolesarji. Pravila veljajo povsod − doma, v šoli, v službi, v prometu … 2) Kolesar bi moral v cestnem prometu napraviti vse: • da do prometne nesreče ne pride (poznavanje in (brezpogojno) upoštevanje pravil varnosti cestnega prometa, biti izrazito dobro viden, poznavanje težav voznikov zaradi mrtvih kotov in majhnosti kolesarja, …); • če že pride do prometne nesreče, da so čim manjše posledice (vselej nositi kvalitetno in ustrezno kolesarsko čelado, uporabljati drugo kolesarsko opremo, kot so oblačila, rokavice, obutev …). Peter Breznik 38 RAZNO BREZPLAČNO KOLESARJENJE V MARIBORU V toplih poletnih mesecih ni boljšega prevoznega sredstva kot je kolo. Omogoča hiter prevoz po mestu, hkrati pa poskrbi za kondicijo in zdravje kolesarja. Ker si marsikdo ne more privoščiti kolesa, pa smo na Univerzitetni športni zvezi Maribor poskrbeli, da se lahko s kolesom vozite brezplačno. ki bo letos svoje zanje prenašal na nove udeležence. Vsa kolesa, ki so na voljo za izposojo so reciklirana. Gre za stara kolesa, ki so jih podarili meščani Maribora in okolice. Kolesa so ustrezno obnovljena in tako varna za vožnjo, nameščena je tudi vsa potrebna oprema. Ker so kolesarji eni izmed najbolj ogroženih udeležencev v cestnem prometu, za Zdravi zabavi opozarjamo tudi na pomen varne vožnje. O tem, da je potrebno voziti v skladu s cestno-prometnimi predpisi ni potrebno izgubljati besed, morda izpostavimo samo nekaj pravil, ki so še posebej pomembna za kolesarje. Vozite po kolesarski stezi in pri tem pazite, da vozite v pravo smer. Marsikateri kolesar ne upošteva smeri vožnje in s tem ogroža sebe in Brezplačna izposoja koles je v Mariboru na voljo v okviru projekta MBajk. Namenjena je vsem, ki nimajo svojega kolesa in bi se želeli peljati po mestu. MBajk spodbuja zdrav način življenja, saj na kolesu pokurimo ogromno kalorij, deluje pa tudi veliko mišic. Gre za nekakšno fitnes vadbo, med tem ko hitite po svojih opravkih. Poleg ohranjanja zdravja pa kolesarjenje skrbi tudi za ohranjanje narave. Ne samo, da zaradi prevoza ne izpuščate strupenih snovi v zrak, prihranite tudi kar nekaj denarja za nakup bencina ter veliko živcev, ker ne rabite iskati parkirnega prostora v natrpanem mestnem središču. MBajk je letos v Mariboru prisoten že drugo leto. Zasnovan je tudi tako, da omogoča zainteresiranim posameznikom izobraževanja na področju popravila koles. V lanskem letu smo pripravili kar nekaj delavnic, na katerih smo kolesa popolnoma razstavili, pregledali dele, popravili in zamenjali potrebno opremo in nato kolesa ponovno sestavili. Delav- druge. Če ni kolesarske steze, vozite največ 1 meter od desnega roba vozišča v smeri vožnje. Preden spremenite smer vožnje pravočasno in nazorno nakažite svoj namen in se prepričajte, da so vozniki to opazili. Čeprav ste starejši kot 14 let, je še vedno zelo priporočljivo, da med vožnjo nosite čelado, nikakor pa ne vozite pod vplivom alkohola. Najbolje boste za svojo varnost poskrbeli, če boste pozorni na ravnanje drugih udeležencev in razmere na poti. Če skrbimo za svojo varnost je kolo odlično prevozno sredstvo, ki skrbi za naše telo, naravo in žep. nic so se v lanskem letu udeležili različni ljudje, ki so si želeli spoznati delovanje koles in se naučiti nekaj novih trikov za popravilo svojega kolesa. Tudi letos bomo z delavnicami nadaljevali in jih še nadgradili, izobraževanja pa bomo omogočili tudi zainteresiranim invalidom ter gluhim in naglušnim, ki bi si želeli tovrstnega znanja. Delavnice se izvajajo pod vodstvom izkušenih mojstrov z večletnimi izkušnjami, na lanskih delavnicah pa smo izobrazili tudi enega, V lanskem letu je bil projekt odlično sprejet. Skoraj ves čas projekta so bila vsa kolesa izposojena, tako da letos še povečujemo kvoto koles. Če si tudi vi želite brezplačno izposoditi kolo, se v času uradnih ur oglasite na Info točki Zdrave zabave na Gosposvetski cesti 84 ali nam pišite na info@zdravazabava.com. 39 RAZNO AMZS - SEDENJE V VOZILU Pravilen položaj sedenja je eden od temeljev varne vožnje, saj nam omogoča pravilno in učinkovito upravljanje vozila in zagotavlja dobro odzivnost na dogodke v prometu okoli nas. Pri nepravilnih nastavitvah so sposobnosti odzivanja otežene, predvsem zapoznele, posledično pa je zmanjšana tudi varnost v prometu. Sedalni del: Sedalni del naj bo pomaknjen naprej toliko, da se ob močnem zaviranju in stisku sklopke nogi ne opreta na začetek sedalnega dela in ostaneta pokrčeni. V primeru zaviranja v sili lahko le tako zagotovimo zadosti moči za optimalni zavorni učinek. Če bi bili nogi v trenutku trka iztegnjeni, bi to lahko povzročilo hude telesne poškodbe (zlom gležnjev, kolkov,...). Naslon sedeža: Naslon sedeža naj bo nastavljen bolj pokončno, vendar še vedno nagnjeno nazaj v položaj okoli 105°110°. Če je naklon prevelik, naslonjalo v primeru trka telesa ne zadrži varno v sedežu, niti ga ne ščiti. Telo se lahko izmuzne pod varnostnim pasom, kar posledično lahko povzroči zelo hude telesne poškodbe. Tudi iz zdravstvenih razlogov nam bo naša hrbtenica ob pravilnem sedenju zelo hvaležna. Ob vrtenju volanskega obroča morata biti roki pokrčeni, saj lahko le na ta način natančno upravljamo vozilo. Oddaljenost volanskega obroča od prsnega koša naj bo približno 30 cm. Pravilnost položaja najlažje preverimo na način, da se s celotnim hrbtnim delom globoko naslonimo v naslon sedeža. Roki iztegnemo preko volanskega obroča, pri čemer morata zapestji na zgornjem delu segati preko volanskega obroča. To pomeni, da bosta roki ob vrtenju volanskega obroča ostali pokrčeni. Vzglavnik: Zgornji del vzglavnika naj bo poravnan z vrhom glave in glavi čim bolj približan. Če je pri trku na primer zgornji del vzglavnika pod ušesi, obstaja velika verjetnost za hudo poškodbo vratne hrbtenice. Celoten sedež naj bo ustrezno dvignjen. Dobra preglednost omogoča optimalne pogoje za samo vožnjo. Pri dvigovanju sedeža pa ne smemo pretiravati, saj mora med streho avtomobila in glavo ostati za najmanj eno pest prostora. Na ta način bomo zmanjšali možnost poškodbe glave in vratu. Varnostni pas: Varnostni pas je naša vez z življenjem, kar pa velja le, če smo ustrezno pripeti. Pravilen sedežni položaj nam v primeru prometne nesreče ne bo dosti koristil, če ne bomo pravilno uporabljali tudi varnostnega pasu. Višino zgornje točke vpetja pasu vedno prilagodimo svoji višini, spodnji del pasu, ki nam sega čez boke, pa mora biti zategnjen ter se tesno prilegati. Vedno pa moramo poskrbeti tudi za to, da so pravilno pripeti tudi otroci v otroških sedežih in ostali sopotniki v vozilu. Velja si zapomniti, da je sedežni položaj voznikov delovni prostor. Varnostne kletke in zračne blazine v avtomobilu bodo svojo nalogo opravile le, če bomo sedeli pravilno in tudi varnostni pas uporabili pravilno. Pa še marsikateri bolečini se lahko ognemo. 40
© Copyright 2024