Kdor ne plača elektrike, mora biti že v veliki stiski
Na poroki Ribiški piknik Poskus uboja namesto zdravljenja Jasmina in Tibor sta zavezala vozel Pravijo, da ni boljših rib kot pri nas Po poroki takoj na delovno pot V ospredju predvsem hrana Alojz Starič je po napadu zbežal Stran 11 Stran 14 24.BÜJRAŠKI DNEVI 7.- 9. avgusta 2015 OTOK LJUBEZNI IŽAKOVCI Petek, 7. 8. 21.00 SOBOTA, 8. 8. 18.00 NEDELJA, 9. 8. 12.00 18.00 MITOLOŠKI VEČER Glasba: Duo Ponte KONCERT STARE GLASBE Ansambel Franca Miheliča Veseli svatje Vstopnine ni! Stran 19 Naročnik oglasa je Turistično društvo Büjraš Ižakovci Zločin v Mahovcih 6. avgusta 2015 Murska Sobota, leto lxvii, št. 32, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 € Pri sprejemih vlog za odpis dolgov nobene gneče V premislek Kdor ne plača elektrike, mora biti že v veliki stiski Po potrebi Majda Horvat A meričani so Hrvatom »obranili« Piranski zaliv, pišejo nekateri hrvaški mediji in hkrati razkrivajo, s kakšnim namenom. Tako pravijo: Američani so dali Hrvatom posnetek, ki je uničil arbitražo, nezadovoljni z možnostjo, da bi Rusi vlagali v Luko Piran (tako so zapisali). Zato je Medvedjev takoj prišel v Slovenijo, da bi saniral škodo. Za zdaj več zbiranja informacij kot oddanih vlog – Mnogi ne izpolnjujejo vseh pogojev za odpis dolga Ob vsem, kar se je zgodilo pa mi je resnično žal za to, kar so ob tem izgubili ljudje ob meji. Najprej zaveznico, ki so jo imeli v Simoni Drenik, donedavni agentki Slovenije pred arbitražnim sodiščem v Haagu. To, kar je delala, je delala s srcem. Kdor je poslušal celoten posnetek pogovora, je lahko slišal, da je glede meje na kopnem Drenikova Sekolca, slovenskega člana arbitražnega sodišča, posebej opozarjala, naj izpostavi štiri pomembne stvari za Slovenijo, na prvo mesto pa postavila nasipe ob reki Muri, ki so pomembni za poplavno varnost, in takoj za tem naselje Brezovec – del pri Hotizi. Rekla mu je tudi, da naj sodnike spomni, da bodo imele njihove odločitve o meji na kopnem posledice za ljudi. In zdaj lahko Drenikova konča v zaporu, če ji dokažejo, da v nasprotju s svojimi dolžnostmi ni varovala tajnih podatkov, pomembnih za državo. Če bo šla v zapor, ji bom tja nosila banane. Tako vedno rečem, ko imam svoje mnenje o obsodbi kakšnega »človekoljubnega grešnika«. Hkrati ji bom povedala, da je s svojim ravnanjem razočarala vse, ki so upali na skorajšnjo določitev kopenske meje na območju Pomurja. Zdaj, ko sta odletela Drenikova in rojen Lendavčan dr. Jernej Sekolec, kdo bo sploh še vedel za Brezovec – del? Prve dni pri sprejemanju vlog za odpis dolgov na različnih lokacijah in krajih v Pomurju niso zaznavali posebne gneče, oddane so bile le posamezne vloge, nekoliko več pa je bilo povpraševanja po obrazcih za odpis dolga in informativnih klicev. Odpis dolga je sicer lepa gesta, a vprašanje je, koliko bo to res pripomoglo k reševanju stisk ljudi in begu iz revščine. fotografija nataša juhnov Naročnik www.mck.si PE MURSKA SOBOTA, Ulica Štefana Kovača 23, 9000 Murska Sobota 15% popust na vso blago! 3% popust na izvedbo! 02 52 13 605 02 54 59 562 Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. # Akcija velja do 31. 08. 2015. Popusti se ne seštevajo. Nepreslišano Toda napihovanje, kdo je komu veliki brat, ima za brate »po potrebi« enako kot laž kratke noge. Slovenija je res dobila zaušnico zaradi goljufanja pravil, toda nikjer ne piše, da ne bo kakšna priletela tudi še za Hrvaško. Karikatura Anton Buzeti V Sloveniji naj bi bilo okoli sto tisoč prosilcev, odpira pa se resno vprašanje, koliko jih realno izpolnjuje vse predpisane pogoje. In sicer da so bili v prvi polovici leta prejemniki katere od socialnih pomoči, da gre za dolgove iz leta 2013, najpomembnejše pa je, da je tudi občina, institucija ali podjetje podpisalo sporazum o odpisu dolga. Preverili smo, kako je prve dni potekalo zbiranje vlog in kakšni pomisleki so se jim ob tem pojavljali. Na Centru za socialno delo Murska Sobota se je prvi dan oglasilo nekaj več kot sto posameznikov, v naslednjih dneh manj, nekateri so prišli po vloge, večina pa jih je le iskala podrobnejše informacije glede tega, ali so upravičeni do odpisa dolga. Kot nam je povedala direktorica Nataša Meolic, je bilo največ vprašanj glede odpisa plačila električne energije in različnih komunalnih storitev, predvsem vode, ogrevanja in podobno, potem davčnih dolgov in vrtca, nekoliko manj pa za odpis plačila šolske prehrane. Nanje se je obrnilo največ občanov Mestne občine Murska Sobota in iz Občine Puconci, v kateri pa se še niso odločili za odpisovanje dolgov. Dejstvo pa je, da na primer podjetje Komunala Murska Sobota še ni pristopilo k odpisu dolgov, vseeno pa je tudi k njim prispelo nekaj vlog. Podobno je tudi v drugih komunalnih podjetjih v pomurskih občinah, v katerih sicer načeloma podpirajo odpis dolgov, a nobenega še ni na seznamu podpisnikov sporazuma. Svoje mnenje morajo pri tem podati tudi njihove občine ustanoviteljice, in sicer do konca oktobra. Nadaljevanje na 3. strani. 2 aktualno | Vestnik | 6. avgusta 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Beltinski občinski svet o nekdanji železnini Lendava Prostori za ekološko predelavo in socialno podjetništvo Končujejo obnovitvena in druga dela Podjetje ZRIRAP načrtuje še ureditev medgeneracijskega centra – Sodelujejo mladi izobraženci iz občine Plaz saniran in ustavljen, rekonstruirali tudi vodovodno omrežje Svetniki beltinskega občinskega sveta so sprejeli sklep, da del prostorov v zgradbi nekdanje železnine v središču Beltinec oddajo za tri leta v brezplačen najem socialnem podjetju ZRIRAP – Zavod za raziskovanje in razvijanje alternativnih praks. V prostorih, ki so že nekaj časa prazni in so v lasti Občine Beltinci, bodo izvajali in nadgrajevali dejavnost socialnega podjetništva in varstva v občini. Predstavnica zavoda Monika Smodiš je v predstavitvi načrtov in aktivnosti zavoda povedala, da gre za podjetje, ki ima ekipo mladih izobražencev z različnih področij, kot so socialno delo, etnologija, antropologija, zgodovina, geografija, politologija in veroslovje. Med svoje prioritete pa je postavilo dejavnosti iz ekološkega, socialnega in trajnostno naravnanega razvoja. Opazili so tudi, da več zgradb v Beltincih in drugih krajih občine propada, zato so se odločili eno od njih vzeti v najem in urediti za svoje aktivnosti. Podjetje ima sedež v Beltincih, njegove glavne dejavnosti pa zdaj potekajo na območju nekdanje vrtnarije v središču Beltinec. S skupnimi močmi si prizadevajo zaposleni in prostovoljci vrtnarijo urediti kot ekološki zeliščni in zelenjadarski vrt tako, da bo v korist vsej skupnosti. Njihovi odjemalci so in bodo predvsem kupci ekoloških izdelkov in pridelkov in tisti, ki jih zanimajo predavanja, praktične delavnice in izobraževanja o ekološkem kmetova- V Občini Lendava v teh dneh končujejo obnovitvena in druga dela na infrastrukturi, ki so jih začeli že jeseni in intenzivno nadaljevali spomladi. Tako so popolnoma prenovili najbolj prometno lendavsko Kidričevo ulico, v kateri so rekonstruirali kanalizacijski sistem, zamenjali telekomunikacijske in elektrovode, obnovili cesto in pločnike ter zgradili nadomestno javno razsvetljavo in uredili parkirišča ob večstanovanjskih objektih. Vzdrževalna dela so potekala tudi v Mohorjevi ulici, preplastili so cestišče in delno zamenjali robnike, postavili ulične svetilke na povezovalni cesti med Moharjevo in Kidričevo ulico, prav tako pa urejajo javno razsvetljavo na delu ceste med Lendavo in Dolgo vasjo. Dela bodo končana v teh dneh. Skupna vrednost del v Kidričevi in Moharjevi ulici je 530 tisoč evrov. Kot nam je povedal lendavski podžupan Stanislav Gjerkeš, je bil tudi uspešno saniran plaz v Gregorčičevi ulici. Zdaj je ustavljen, tako da drsenja ni več. Iz ene hiše so se prebivalci zaradi prevelikih poškodb morali izseliti, v preostalih pa so varni pred nadaljnjim plazenjem. Tudi dela v okviru projekta Oskrba Pomurja s pitno vodo v Občini Lendava potekajo po načrtu, najintenzivnejša so trenutno na povezovanju omrežij v celotni občini. Pri tem so opravili tudi rekonstrukcijo vodovodnega omrežja od trgovine Oprema do trgovine Tuš. A. N. R. R. Prazne prostore nekdanje železnine v središču Beltinec bodo spet uporabljali, tokrat za ekološko predelavo in socialno podjetništvo. fotografija jože gabor nju, samooskrbi, varstvu okolja in sociali. V svoje aktivnosti želijo vključiti tudi občino, šole, vrtce in druge ustanove v občini. Prizadevali si bodo za preskrbo prebivalcev občine z lokalno pridelano hrano in za zagon medgeneracijskega centra. Zavod zaposluje tri delavce, enega prek projekta Eko vrt Beltinci, enega prek javnih del in enega v okviru usposabljanja invalidov v sodelovanju z Rehabilitacijskim centrom Soča – enota Murska Sobota. Dve delavki sta zaposleni še prek republiške aktivne politike zaposlovanja v sodelovanju z društvoma Prijlika in Jarica. Pri aktivnostih sodelujejo tudi prostovoljci. Prostore nekdanje železnine bodo jeseni in pozimi uporabljali za delo zaposlenih, pa tudi za skladiščenje in sušenje pridelkov. Letos načrtujejo tudi odprtje dnevnega in medgeneracijskega centra za druženje občanov, za kar bodo naslednje leto denar skušali pridobiti tudi na državnem razpisu socialnovarstvenih programov. Naslednje leto nameravajo ustanoviti še zaposlitveni center za zaposlovanje invalidov na zaščitenih delovnih mestih. V okviru razpisa LAS Pri dobrih ljudeh so pripravili skupaj s partnerji in Občino Beltinci kot prijaviteljem projektni predlog vzpostavitve Zaposlitvenega in izobraževalnega centra Beltinci za spodbujanje ekološkega kmetijstva in lokalne oskrbe javnih zavodov z ekološkimi pridelki in izdelki. J. G. Novogradnje Osem vrstnih hiš v Šercerjevem naselju Imo Real v kratkem času na trgu predstavlja že drugi projekt v Murski Soboti, s katerim prebuja nepremičninski trg v mestu Pri soboški družbi Imo Real so pripravili projekt gradnje osmih vrstnih hiš v Šercerjevem naselju v Murski Soboti. Gre za ulico na skrajnem zahodnem robu mesta, za trgovskim središčem Maximus. »Že nekaj časa smo iskali možnost, kaj narediti na tej lokaciji. Odločili smo se, da damo na trg projekt manjših vrstnih hiš po vzoru zahodnoevropskih držav. Gre za hiše s površino nekaj nad sto kvadratnih metrov in s pripadajočo parcelo, ki bo velika okoli 300 kvadratnih metrov. V spodnjem delu bo urejen bivalni del, v zgornjem pa spalni, prav tako bo ob hiši parkirno mesto za dva avtomobila. Vse hiše imajo racionalno in moderno arhitekturno zasnovo. Pri tem nismo odkrivali Amerike, temveč smo sledili zgledu iz tujine,« o projektu pravi direktor Imo Reala Kristian Ravnič. Posebnost projekta je, da si bodo lahko kupci sami izbirali, v kateri fazi gradnje želijo hišo prevzeti. »Kupec bo imel dokončana osnovna gradbena dela, torej bo hiša pod streho, naprej pa bodo dela potekala po dogovoru z vsako posamezno stranko. Kupcem želimo dopustiti izbiro, da bodo imeli možnost hišo dograditi v skladu s svojimi željami in finančnimi možnostmi. Lahko pa seveda hišo dokončamo tudi mi.« Statična zasnova bo dovoljevala tudi drugačno postavitev notranjih sten, kot je predvidena po načrtu. Hiše bodo v skladu z urbanističnimi pravili ohranile enoten videz, predpisana bo tudi barva fasade. »Želeli smo narediti hišo, za katero bomo strokovno stali, in ki ni pre- draga. Našli smo projekt, za katerega menimo, da je dober in da bo tudi dolgoročno funkcioniral,« meni Ravnič, ki dodaja, da bodo cene hiš primerljive s cenami stanovanjskih novogradenj. Na južni strani bo naselje zaprto z ograjo, torej bo šlo za slepo ulico, to pa po Ravničevem mnenju pozitivno vpliva na kakovost življenja. Gre že za drugi projekt, s katerim Imo Real letos stopa na trg, potem ko je pred kratkim pripravil projekt gra- dnje dveh vila blokov v Vrbišču v Murski Soboti. Tudi tokrat so zasnovo pripravili v arhitekturnem biroju Arh42, ki ga vodi Barbka Šušek. »Hiše so namenjene parom in mlajšim družinam. Nekoč smo se vsi družili pred bloki, danes tega ni več, saj ni več urejenih skupnih prostorov z recimo igrali. Na Nizozemskem je koncept vrstnih hiš dobro razvit in se v takih naseljih ljudje med seboj tudi družijo,« pravi Šuškova. Pri ustvarjanju projekta so si po njenih besedah prizadevali predvsem za preprosto in sodobno arhitekturo. »Sodobno zasnovani objekti z ravno streho bodo atraktivni za mlajše kupce, hiše pa bodo ravno tako zanimive za starejše, ki se morda željo umakniti iz prevelikih hiš, ki jih je težko vzdrževati. Proti cestni strani je objekt nekoliko zaprt in omogoča večjo intimo na dvoriščni strani. Hiše bodo postavljene na zelo ugodni lokaciji, saj kolesarska steza že zdaj povezuje naselje z mestom, v neposredni bližini je trgovsko središče s kinom, blizu pa so tudi polja in narava. Tudi energetsko gledano bodo hiše omogočale manjšo porabo, saj je zasnova zelo kompaktna.« O načinu ogrevanja se bodo kupci odločali sami. Projekt bo na trgu že ta mesec, saj so prvi potencialni kupci zanj že pokazali zanimanje. Po optimalnem scenariju bi bile hiše lahko vseljive že v prvi polovici prihodnjega leta. Timotej Milanov S projektom vrstnih hiš v Šercerjevem naselju v Murski Soboti pri Imo Realu ciljajo predvsem na mlajše družine, ki želijo sodobno arhitekturo v neposredni bližini mesta, in starejše občane, ki bi se radi umaknili iz prevelikih in energetsko potratnih hiš. fotografija arhiv imo reala gospodarstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 6. avgusta 2015 | Vestnik | 3 Terme 3000 M. Toplice, Zdravilišče Radenci in Terme Lendava Tudi za Nafto Lendava se bliža konec V tem letu še boljša turistična bera kot lani Petrol je v zameno za posojilo dobil vse Naložbe v energetsko učinkovitost, dvig kakovosti storitev in nove produkte Izvršni direktor Term 3000 Moravske Toplice, Zdravilišča Radenci in Term Lendava Igor Magdič je predstavil turistično bero letošnje sezone in novosti, s katerimi si prizadevajo izboljšati kakovost ponudbe in pritegniti še več gostov. Rekordne temperature in število sončnih dni vplivajo na obisk vodnih parkov termalnih središč Sava Hotels & Resorts in tudi na zasedenost namestitvenih zmogljivosti ter pestro dogajanje v bazenih in ob njih. V vseh šestih destinacijah se zavedajo pomena gibanja in zdravega prehranjevanja za zdravje in dobro počutje, zato z njimi pri sestavljanju uravnoteženega jedilnika sodeluje priznana nutricionistka Mojca Cepuš. V termalnih središčih in zdraviliščih Sava Turizma v Pomurja in na Štajerskem so ustvarili letos v sedmih mesecih skoraj 341 tisoč prenočitev v hotelih in apartmajih, to pa je za 5,2 odstotka več kot v istem obdobju lani. Glede na rezervacije pričakujejo rast tudi v avgustu. Največ je bilo domačih gostov in gostov iz Avstrije, Nemčije, Vzhodne Evrope in Balkana. Največja rast v primerjavi z lani je med gosti iz balkanskih držav, več kot 45-odstotna, iz Češke je bilo za 30 odstotkov več gostov, iz Avstrije in Italije pet odstotkov več, gostov iz Slovenije pa je za devet odstotkov več. Povečan obisk je bil v glavni sezoni v primerjavi z lani tudi v vseh petih vodnih parkih. Julija je bilo v Termah 3000 v Moravskih Toplicah 23 odstotkov več dnevnih kopalcev, v Termah Banovci 26 odstotkov več, v Termah Lendava 30 odstotkov več, devet odstotkov več pa jih je bilo tudi v Zdra- vilišču Radenci. Njihovi vodni parki se uvršajo med najbolj priljubljena termalna kopališča po izboru obiskovalcev slovenskih kopališč. Naložbe za 15,2 milijona evrov Sava Turizem je z lastnim viri leta 2012 znova oživil naložbeni cikel in v treh letih investiral 12,2 milijona evrov, letos pa še tri milijone. Najprej so se lotili nujnih sanacijskih del, potem pa so še vlagali v turistične produkte. Tako so izvedli investicije v zdravstvo in zdravstveno opremo, med drugim so kupili najsodobnejši 3D-ultrazvok in prenovili kopeli CO2 v Radencih. Prenovili so sobe v hotelu Radin v Radencih in del sob in kopalnic v hotelu Livada Prestige v Termah 3000 Moravske Toplice, v katerih so opravili rekonstrukcijo in sobne kopalnice prilagodili za uporabo telesno prizadetim osebam. S prenovo restavracije v hotelu Termal so povečali število sedišč, obnovili so teraso kopališča hotela Livada Prestige in celovito obnovili obbazenske površine kopališkega kompleksa. Energetsko so sanirali hotele v Radencih, na Ptuju in Bledu in tudi zagotovili učinkovitejše vire ogrevanja. V Sava Turizmu vpeljujejo nove koncepte preživljanje počitnic. Tako kulinarični produkt Jejmo bolje! ozavešča goste o uravnoteženem, torej zdravem prehranjevanju med dopustom in tudi v domačem okolju. V Termah Ptuj so zasnovali program Be fit, v Radencih pa vzpostavljajo prilagojeno prehrano za zdravje srca. Novost letošnjega poletja so prilagojeni jedilniki za najmlajše goste, ki so jih tako kot tudi druge pro- Kulinarični produkt Jejmo bolje! ozavešča goste o uravnoteženem, torej zdravem prehranjevanju med dopustom in tudi v domačem okolju. dukte razvili v sodelovanju s priznano nutricionistko Mojco Cepuš. Spodbujajo gibanje in zdravo prehrano Da bi spodbujali zdrav življenjski slog s poudarkom na gibanju in zdravem prehranjevanju, so pripravili široko paleto spremljevalnega dogajanja ter aktivnosti v vodnih parkih in hotelih. V tej marketinški kampanji nagovarjajo družine, pare in seniorje. V hotelskih restavracijah gostom ponujajo lokalne specialitete in pri ustvarjanju jedi posvečajo posebno pozornost vključevanju sezonske lokalne hrane. Gostom so pripravili veliko informacij, s pomočjo katerih lahko odkrivajo okolje in celotno regijo. Izlete ponujajo organizirano, gostje pa se lahko na potep odpravijo tudi sami. Namige za dobro se imet' v okolici term so izdali v zloženki, objavljeni pa so tudi na spletni strani www.nasvetzadobroseimet.si. Na njej so informacije o produktih, storitvah in aktivnostih za različne strukture gostov in tudi povezave z drugimi turističnimi ponudniki v okolici. J. G. Posojilo zavarovano z zastavno pravico na polovičnem deležu Nafte Lendava v družbi Geoenergo, ki je pomemben člen v petišovski zgodbi Poti so očiščene. Zdaj bo v stečaj lahko šla tudi Nafta Lendava, podjetje Geoenergo (polovična lastnika sta Nafta Lendava in Petrol) pa v celoti v last Petrola. To je namreč razkrila skupščina družbe Geoenergo. Spomnimo, da je Geoenergo ključno podjetje pri petišovski plinski zgodbi, saj je imetnik pravice za izkoriščanje mineralnih snovi na pridobivalnem polju v Murski depresiji za obdobje od leta 2002 do 2022. SDH je dal prejšnji mesec soglasje direktorju družbe Nafta Lendava za najem novega posojila in za vse druge pravne posle, ki so za to potrebni, prav tako pa tudi soglasje za spremembo družbeniške pogodbe Geoenerga, o čemer sta družbenika odločala na zadnji skupščini. Vpisi v sodni register so razkrili, da je po pogodbi, ki je bila sklenjena 13. julija, posodil Petrol Nafti Lendava 1,1 milijona evrov po šestodstotni letni nominalni obrestni meri s povezanimi stroški, vključno s stroški morebitne sodne izterjave, posojilo pa je zavarovano z vpisom zastavne pravice Petro- Petrol si bo posojilo, ki ga je dal Nafti Lendava, poplačeval z izplačilom celotnega bilančnega dobička, ki ga bo ustvarjala družba Geoenergo. la na polovičnem lastniškem deležu Nafte Lendava v družbi Geoenergo. Da bo Nafta Lendava s tem denarjem poplačala dolg do bank, je povsem logično, saj je pred tem dejanjem SDH dal soglasje vodstvu družbe Nafta Lendava, da sklene Sporazum o mirovanju z NLB, DUTB in TCK. Drugi korak, ki govori o popolnem Petrolovem prevzemu še edinega premoženja Nafte Lendava, to pa je lastniški delež v družbi Geoenergo, je sprememba družbeniške pogodbe. Petrol si bo namreč svoje posojilo, ki ga je dal Nafti Lendava enkrat v preteklosti, s to zadnjo posojilno pogodbo poplačeval z izplačilom celotnega bilančnega dobička, ki ga bo ustvarjala družba Geoenergo. Prav tako bo Petrol zagotovil morebitna potrebna sredstva za sanacijo starih še ne saniranih vrtin, s tem pa si bo pridobil še dodatno pravico do preferenčne dividende. In tretji korak, ki je rešil vprašanje, kako Petrol postane lastnik vsega, kar je ostalo vrednega na pogorišču Nafte Lendava, je člen v družbeniški pogodbi, ki govori o tem, kaj v primeru, če eden od družbenikov ne bo mogel poravnavati svojih obveznosti. Torej v primeru, da eden od družbenikov ne more izpolnjevati svojih obveznosti zaradi insolvenčnega postopka (prisilna poravnava, stečaj ali likvidacija) ali zaradi uvedene sodne izvršbe, drugi družbenik lahko kupi poslovni delež družbenika. Že zdaj pa je jasno, da Nafta Lendava najetega posojila nikoli ne bo mogla odplačati. Majda Horvat Pri sprejemih vlog za odpis dolgov nobene gneče Kdor ne plača elektrike, mora biti že v veliki stiski Več informacij kot oddanih vlog – Mnogi ne izpolnjujejo vseh pogojev za odpis dolga – Nekateri zaposleni ne zmorejo plačevati vseh obveznosti Nadaljevanje s 1. strani. Poleg tega so posamezniki povpraševali tudi po odpisu dolga za najemnine, telefon, kazni zaradi prometnih prekrškov in drugo, a gre za dolgove, ki jih ne bodo odpisovali. »Tudi pri nas ni bilo posebnih vrst, prvi dan se je oglasilo petnajst ljudi, nekaj pa jih je le vzelo obrazec,« so nam povedali na CSD Ljutomer. Direktor Branko Petovar opaža, da mnogi, ki se oglasijo, ne izpolnjujejo vseh potrebnih pogojev, ali dolg ni iz predpisanega obdobja, ali je cenzus dohodkov rahlo presežen, ali pa ne uveljavljajo denarne pomoči. Še posebno velik je problem pri starejših, ki nimajo otroškega dodatka, imajo nizek osebni dohodek, denarne pomoči pa ne želijo prejemati, ker imajo kakšno skromno premoženje. Zato meni, da ta zakon o odpisu dolgov ni najboljši kazalnik resnične socialne stiske. »Celo bi rekel, da je krivičen in diskriminatoren do tistih, ki se odrekajo socialnim transferjem, pa prav tako živijo v revščini. Kolikor vidim pri delu na našem centru in gotovo je podobno tudi drugje, bi morali posebno pozornost nameniti prav tistim, ki so sicer zaposleni, pa ne zmorejo plačevati vseh obveznosti.« Povprašali smo tudi pri Energiji plus iz Mariboru, ki se je pridružila sporazumu o odpisu dolgov in pri kateri je tudi največje zanimanje ravno za odpis dolgov za elektriko. Direktor Bojan Horvat nam je povedal, da po svojih ocenah pričakujejo nekje od 700 do 1000 takih, ki bodo izpolnjevali pogoje, za odpis dolgov pa so pripravljeni nameniti od 70 do 75 tisoč evrov. Gre za plačilo tistega dolga, ki je nastal v letu 2013 in je že v postopku izterjave. Pri elektriki ne nastaja pretiranega dolga, saj se posameznikom prej zagrozi z izklopom elektrike, če računov ne poravnajo sproti. Ti se največkrat obrnejo po pomoč na center za socialno delo, ki jim pomaga z izredno denarno pomočjo in s katerim potem skupaj poiščejo rešitev. Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej Milanov, (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (marketing), št. telefaksa 538 17 11. Pa tudi sicer na CSD-jih veliko težav in stisk ljudi rešujejo sproti. Prosijo še za pomoč pri plačilu različnih komunalnih storitev in ogrevanja. Horvat je še povedal, da vidijo, da so računi za elektriko v gospodinjstvih med prednostnimi za plačilo in da kdor ne plačila elektrike, mora biti že v veliki stiski. Prav tako ne gre za kakšne večje vsote v primerjavi z drugimi računi gospodinjstva. Morda tega nihče ni pričakoval, a velike gneče ni bilo nikjer, ampak so dobivali le posamezne vloge. Resda je še čas do konca oktobra, a kaj, ko ravno tistih institucij, pri katerih je največ dolgov, ni na seznamu podpisnikov sporazuma. Tudi Občina Razkrižje na primer doslej sporazuma ni podpisala, čeprav župan Stanko Ivanušič poudarja, da se strinja z odpisom dolgov za tiste občane, ki so zares socialno ogroženi, kot je že sporočil Vladi RS. Vendar mu, kot dodaja, poznavanje prejemnikov posameznih socialnih pomoči govori tudi o tem, da vsaj ne- kateri s to pomočjo ne ravnajo tako, kot bi morali. Zato bo potrebno odločanje o tem, komu koliko odpisati, vzeti pod drobnogled. Ivanušič opozarja, »da bo največji del teh odpisov zgorel prav na občinah, in to tistih, v katerih je socialna stiska ljudi največja.« Meni, da tako javna podjetja kot druge javne ustanove računajo, da jim bodo odpisane dajatve pokrile občine ali prek subvencij ali neposredno iz proračuna. Celoten do zdaj ugotovljeni dolg občanov v Občini Razkrižje znaša 9.230,00 evrov. Vendar za zdaj še ni rečeno, da bo odpisan v celoti. Razkriški župan Stanko Ivanušič še dodaja: »Ni mi jasno, kakšen je konkreten delež pomoči Vlade RS oziroma države Slovenije, kolikšen je delež, s katerim bodo konkretno pomagali socialno šibkim.« A. Nana Rituper Rodež, Tatjana Letnik SESTAVITE POLE TJE PO SVOJE IZBERITE SI SVOJE POLETNE UGODNOSTI IN SE OGLASITE PRI NAS Ugodnosti veljajo do 31. 8. 2015 www.nkbm.si Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, marketing: marketing@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem. 4 kultura | Vestnik | 6. avgusta 2015 Slovenska sodobna umetnost v Budimpešti V petek bodo v Budimpešti v galeriji Mucsarnok odprli razstavo, ki predstavlja sodobno slovensko likovno umetnost z naslovom Mojstri in učitelji, tradicija v slovenskem slikarstvu, ki jo je zasnoval Milček Komelj. Hkrati bodo od torka na ogled še tri spremljajoče razstave o arhitektu Jožetu Plečniku, lendavskem kiparju Györgyu Zali in srednjeveškem slikarju Janezu Aquili iz Radgone. Razstava je nastala v sodelovanju Galerije - Muzeja Lendava in slovenskega veleposlaništva. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Anton Peršak v Milanu Državni sekretar na kulturnem ministrstvu Anton Peršak je na konferenci z naslovom Kultura kot inštrument za dialog med narodi na EXPU v Milanu, katere se je udeležilo 83 delegacij z vsega sveta, opozoril na pomen kulturne dediščine. Govorili pa so tudi o tem, kako je treba zaščititi in ohranjati vso raznolikost, ki je ena od ključnih sestavin mednarodne skupnosti. Predvsem pa se ne sme dovoliti težnjam globalizacije po njenem poenotenju. Odpis dolgov V Knjižnici Ljutomer so v sredo v sklopu praznika občine odpisovali dolg, ki so ga imeli njihovi člani v knjižnici zaradi zamudnin. Odpisali bodo le dolg za ta dan, prav tako so isti dan novim članom podarili enoletno članarino. 50 let Ljutomerskega okteta Niso želeli, da se tradicija prekine Dušan Prelog je prevzel vodenje okteta od očeta Mirka – Poskrbijo za lepo slovensko pesem in kakšno hudomušnico Ljutomerski oktet praznuje letos 50-letnico svojega delovanja in spada med najstarejše slovenske oktete. V zdajšnji pomlajeni sestavi pojejo prvi tenor Bojan Ferenc in Dejan Kolarič, drugi tenor Tihomir Babič in Igor Golob, bariton Marko Rus in Marko Jureš, basista sta Peter Beznec in Simon Maroša, vodi pa ga Dušan Prelog. V času, ko se je prejšnja zasedba ob 45-letnici odločila, da bodo prenehali aktivno delovati, je dirigentsko palico prevzel od svojega očeta Mirka Preloga. Da se vendarle ne bi prekinila dolga in bogata tradicija okteta, ki je s svojim petjem zaznamoval marsikatero prireditev in dogodek, in ker je bilo nekaj članov, ki so se zavedali, da je treba vztrajati in so bili pripravljeni poiskati nove glasove, so še naprej peli. V svojem programu skrbno negujejo tradicijo poustvarjanja slovenske ljudske pesmi in pri tem izbirajo tudi novejše priredbe, pojejo umetne pesmi slovenskih avtorjev, skladbe iz različnih obdobij od renesanse do najsodobnejših del domačih in tujih skladateljev, radi zapojejo črnske duhovne pesmi, v svojem repertoarju pa imajo tudi nekaj napitnic in skladb za posebne priložnosti. »Obstaja pa železni repertoar slovenskih oktetov, tistih skladb, ki jih Ljutomerski oktet z lepo, največkrat slovensko ali ljudsko pesmijo sodeluje na marsikateri prireditvi. fotografija arhiv ljutomerskega okteta poje večina oktetov, to pa so na primer Slovenec sem, Oj, Triglav moj dom, O mraku, Večerni ave, O kresu in še druge lepe skladbe, brez katerih ne gre,« pove Prelog. V svoj repertoar radi vključijo tudi svoje domače, prleške skladbe, ena takih je hudomušnica Ste vidli barona ali Jaz sem čüja ftiča peti in druge V Ljutomeru in Prlekiji je razvejena pevska tradicija, med drugim Slovensko pevsko društvo letos praznuje celo 110-letnico aktivnega delovanja, poleg tega imajo tudi lepo število zborov in različnih manjših pevskih zasedb. Mnogi pevci in pevke pojejo v različnih zasedbah, večina pa se jih sreča v komornem zboru Orfej. Pre- log je povedal, da vse skupine med seboj dobro sodelujejo, imajo skupne koncerte, po potrebi pa si pevce tudi posodijo. Ubrano petje pa je povezano tudi s trdimi vajami. Ker se dandanes ni vedno enostavno uskladiti, da bi vsi prišli na vaje, delajo bolj na projektih. Vaje so sicer vse leto, bolj intenzivne pa pred nastopom. Udele- žujejo se tudi revij v organizaciji JSKD in drugih srečanj, spomladi pa so organizirali srečanje slovenskih oktetov. To srečanje je bilo tudi del slovesnosti ob letošnjem jubileju, vrhunec pa bo 30. oktobra, ko bodo v Ljutomeru pripravili jubilejni koncert. A. N. R. R. Dan kulture pod mogočnimi hrasti Poezija, žlahtno zmešana z drugimi zvrstmi umetnosti Poslušanje poezije in literature domačih in drugih priznanih ustvarjalcev – Predstavili so se tudi mladi poeti, glasbeniki in gledališčniki Minuli torek so v Ljutomeru svojo pozornost namenili lepi slovenski in prleški besedi pa tudi lepim mislim in občutjem nasploh. V okviru občinskega praznika in v organizaciji območne izpostave JSKD Ljutomer so pripravili Dan kulture, tako so pozno popoldne pod mogočnimi stoletnimi hrasti v Parku 1. slovenskega tabora prisluhnili poeziji in prozi, zvečer pa se je kulturno dogajanje s poezijo, glasbo, gledališčem in žlahtno kapljico nadaljevalo v atriju mestne hiše. Zbrane, bilo jih je več kot sto, je nagovorila in k poslušanju povabila Mira Rebernik Žižek, vodja območne izpostave JSKD. Že nekaj let poteka branje poezije pod stoletnimi hrasti, ki so tudi letos ponudili zavetje različnim ustvarjalcem, ki pišejo, skladajo ali samo ljubijo in uživajo v poeziji in literaturi, ter poslušalcem. S svojimi pesmimi ali odlomki so se predstavili tisti, ki tudi sami pišejo, in še drugi, ki jih z veseljem prebirajo in ob njih uživajo ter so bili pripravljeni svoj izbor znanih in manj znanih avtorjev razkriti poslušalcem. Nastopajočim so se pridružili tudi literarni ustvarjalci iz Hrvaške in Bosne. BOLJŠA STRAN SPLETA Veliko obiskovalcev je v Ljutomeru na Dnevu kulture uživalo ob poeziji, glasbi in lepi besedi ter žlahtni kapljici. fotografija bojana karba Druženje v takem krogu je tudi priložnost, da se o prebranem in povedanem poklepeta, da se izmenjajo misli, občutenja in razmišljanja. Podobno kot v preteklosti, ko so se zbirali veliki in pogumni možje Prlekije, debati- rali o aktualnih vprašanjih in si želeli sprememb v takratni družbi. To druženje, je poudarila Rebernik-Žižkova, je namenjeno tudi spominu na dogajanje in spominu na prvi slovenski tabor. Kajti pred skoraj 150 leti se je ravno v tem parku zbralo sedem tisoč ljudi in podprlo program Zedinjene Slovenije. V Ljutomeru je bil devetega avgusta leta 1868 prvi slovenskega tabor, prvo slovensko množično politično zborovanje za narodne pravice Slovencev, in s takim srečanji se lahko spodbudi tudi družbena kritična misel danes. Zvečer se je dogajanje preselilo v atrij mestne hiše, v katerem je prav tako JSKD Ljutomer pripravil zanimiv dogodek, letos prvič, z naslovom Žlahtno zmešano – glasba s poezijo, prepletali pa so se glasba, poezija, gledališče in žlahtna kapljica. Letos so k sodelovanju povabili mlade ustvarjalce, z dramatizacijo pravljice Pijana smrt ali Vinogradnik Tomaž je zamočil je nastopil pisatelj, pesnik in igralec Luka Vasle, na kitaro je zaigral glasbenik Domen Gnezda, Tina Čeh pa na violino, francoske šansone Edith Piaf je zapela sopranistka Sheherazade Boulil, Parižanka, ki lepo obvlada tudi slovenščino, nastopil pa je še moški sekstet, sestavljen iz pevcev Ljutomerskega in Cvenskega okteta pod vodstvom Tihomirja Babiča. Ob tem so za sprostitev in izostritev čutov poskrbeli tudi z žlahtno kapljico domačih vinarjev Vinarstva Kovačič in Vinoreje Kaučič. A. Nana Rituper Rodež intervju www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 6. avgusta 2015 | Vestnik | 5 Pulmolog dr. Anton Lopert preučeval učinkovitost zdravljenja astme pri domačih bolnikih Odkriva, zakaj neko zdravilo pri posameznikih ne učinkuje Več let s pomočjo kliničnih meritev in preiskav spremljal bolnike in njihovo doživljanje bolezni – Na uspešnost zdravljenja vpliva tudi genetika Z akaj neko zdravilo, ki uspešno zdravi astmo pri večini pacientov, pri posameznikih ne učinkuje, je že nekaj časa zanimalo pulmologa dr. Antona Loperta, dr. med., zato se je lotil raziskave. Šest let je pri zdravljenju astme spremljal paciente iz svoje ambulante za pljučne bolezni in alergijo EUPNEA, spoznanja večletne analize pa je zapisal v doktorski disertaciji Povezanost kliničnih kazalcev uspešnosti zdravljenja astme pri odraslih z nukleotidnimi polimorfizmi, ki jo je letos uspešno zagovarjal na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Analiziral je štiri kazalce uspešnosti zdravljenja, poleg dveh merljivih objektivnih še dva subjektivna, ko bolniki ocenjujejo svoje počutje, o astmi, eni izmed najbolj pogostih kroničnih bolezni? ob vsakodnevni aktivnosti hitro utrudi in ostane brez sape. Raziskava pred petimi leti je pokazala, da v Sloveniji zboli približno 16 odstotkov odrasle populacije, tudi v Pomurju je podobno. Pri alergijski astmi pa je med sprožilci pogosteje alergen ambrozije. Astma je bolezen dihalnih poti s kroničnim vnetjem bronhijev, krčenjem gladkih mišic bronhijev, oteklino sluznice in večjim izločanjem sluzi, zato se prehodnost dihalnih poti manjša in imajo bolniki značilne simptome, kot so dušenje, piskanje v pljučih in dražeč kašelj. Astma je lahko alergijska ali nealergijska, pri nekaterih se pojavi že v otroštvu, v puberteti lahko izzveni, včasih se ponovno pojavi ali se prvič pojavi pri odraslih osebah. Do kakšnih spoznanj ste prišli? Ugotovili smo, da so se vsi štirje kazalniki pri pacientih ob rednem zdravljenju značilno izboljšali, bolniki so imeli večjo pljučno kapaciteto, preobčutljivost bronhijev se je zmanjšala, astma je bila bolj nadzorovana in tudi test o kakovosti življenja je pokazal večjo zmogljivost pri delu. Raziskava pa je tudi pokazala, da med izsledki preiskav pljučne funkcije in med bolnikovim doživljanjem izboljšanja, torej med objektivnim in subjektivnim dojemanjem, ni enostavne povezanosti. Nekateri bolniki kljub izboljšanju pljučne funkcije ne opažajo bistveno večje zmogljivosti in obratno, bol- imunologijo klinike Golnik pa so določili njihove genotipe. Podobnih raziskav pri odraslih bolnikih ni veliko, običajno se osredotočijo na en vidik, ali na to, kateri geni so pri astmi pogosti, ali pa preučujejo povezanost nekega zdravljenja in genotipa, običajno glede na izboljšanje le enega kazalca, navadno pljučne funkcije. Mi pa smo raziskovali nekoliko širše, zanimalo nas je, kako so posamezni geni povezani z zdravljenjem z inhalacijskimi glukokortikoidi, ki so temeljno zdravilo pri astmi. Pri tem smo poleg meritev pljučne funkcije upoštevali tudi počutje bolnika. Pri genih, ki sem jih izbral za analizo, je takšna raziskava prva doslej. Pri nekem genotipu v teh genih se bolnik na enako zdravljenje lahko odzove slabše ali boljše. Astma se danes z zdravili, ki jih imamo na voljo, običajno uspešno in dobro zdravi. Kljub temu pa je nekaj primerov, tudi v naši ambulanti, ko običajna zdravila ne pomagajo dovolj. Pri teh bolnikih smo želeli v raziskavi ugotoviti morebitno gensko predispozicijo, zaradi katere se slabo odzivajo na običajno zdravljenje in so morda kandidati za drugačno zdravljenje. V Sloveniji se nekateri bolniki že zdravijo z biološkim zdravilom omalizumab, gre za protitelesa proti imunoglobulinom E, to je beljakovina, ki je pomembna v patogenezi alergijske astme. Gre za zelo drago zdravljenje, zato ga mora odobriti konzilij na Golniku. V poštev pride le za bolnike z alergijsko astmo, ki so preobčutljivi na stalno prisoten alergen, na primer pršico, in imajo pogosta huda poslabšanja. Pri bolnikih, ki izpolnjujejo predpisane kriterije, je to zdravljenje tudi zelo uspešno, ni pa primerno za vse bolnike. Pa se genetika že uporablja pri diagnosticiranju astme in pri izbiri zdravljenja? Danes se običajno pri diagnosticiranju astme in predpisovanju zdravil za diagnosticiranje uporablja meritve pljučne funkcije. Če je zmanjšana, izmerimo izboljšanje glede na prvotno vrednost po tem, ko bolnik vdihne zdravilo, ki širi bronhije. Pri bolnikih, pri katerih pa je pljučna funkcija zadovoljiva, a imajo simptome, na primer piskanje v pljučih, pa opravimo še provokacijski test. Vključevanje genetike je za zdaj bolj eksperimentalen način in bo verjetno bolj zanimivo v prihodnosti. Dejstvo je, da pri tem ne gre za rutinske preiskave, ampak je koristna predvsem pri tistih, ki jim običajna zdravila ne pomagajo. Sami se poleg zdravniške prakse posvečate tudi raziskavam in preučevanju bolnikov. Koliko so ta spoznanja spremenila vaš pogled na zdravljenje? Dr. Anton Lopert: »Ljudje smo različni in ravno to je tisto, kar dela medicino zanimivo.« fotografija nataša juhnov pri tem pa je v odzivanje na zdravila vključil še genetiko. Njegove izsledke je objavila tudi ameriška znanstvena revija Scientific reports. Pri raziskavi ste se osredotočili na bolnike iz svoje ambulante, to pomeni, da spoznanja vključujejo posebnosti našega okolja. Predmet moje raziskave so bili moji pacienti, ki pa prihajajo iz celega Pomurja. Vključenih jih je prek dvesto. To je lep vzorec za preučevanje in iskanje zakonitosti. Pri raziskavi sem zajel odrasle, starejše od 18 let, vse skupine bolnikov z astmo, ki pridejo na zdravljenje k nam, kadilce in nekadilce, alergike in nealergike. Tudi nisem izključeval bolnikov, ki kadijo, kot je pogosto v študijah o astmi. Pri bolnikih sem od tri do šest let spremljal, kaj se dogaja pri zdravljenju astme, koliko se je stanje izboljšalo in kaj na to vpliva. Ugotovitve, ki so značilne pri tako heterogeni skupini bolnikov, bi bile pri bolj homogeno sestavljeni skupini še bolj izrazite. Za kakšno bolezen gre, ko govorimo Kaj vse ste spremljali pri raziskavi? V prvem delu raziskave sem spremljal stanje bolnikov glede na štiri dejavnike, dva merljiva objektivna in dva subjektivna kazalca. Že ob prvem obisku v ambulanti so pacienti opravili meritve pljučne funkcije in bronhoprovokacijski test, to je preiskava, s katero ugotavljamo preobčutljivost bronhijev in nam kaže, kako se bronhiji odzovejo na različne dražljaje, ki so lahko alergeni, pa tudi na druge dejavnike iz okolja, dražljivce, kot so cigaretni dim ali žveplov dioksid v smogu. Pri pacientu z astmo pride po tej preiskavi zaradi krčenja gladkih mišic bronhijev do padca pljučne funkcije za več kot 20 odstotkov in težjega dihanja, medtem ko pri zdravem tega ne opažamo. Zanimalo me je tudi, kako pacienti sami doživljajo svojo bolezen. V ta namen sem uporabil dva mednarodno uveljavljena vprašalnika, prvi nam pokaže, kako je astma nadzorovana oziroma zdravljena, drugi pa je usmerjen na kakovost življenja in kaže, koliko je človek zmožen opravljati običajne aktivnosti, kot sta hoja po stopnicah ali nošenje bremen, in ali se zaradi astme nik se počuti bistveno boljše, kazalci pljučne funkcije pa ne kažejo bistveno večjih vrednosti. Torej je pri doživljanju bolezni zelo pomemben subjektiven človeški kriterij. Ljudje imamo različen prag tako za doživljanje bolečine kot oteženega dihanja. Izsledki kažejo, da bolniki različno doživljajo svojo bolezen. Nekateri občutijo več težav, kot bi jih pričakovali glede na pljučno funkcijo in druge laboratorijske preiskave, drugi, pri katerih pa so morda slabše ugotovitve preiskav, pa ne zaznajo dušenja, piskanja v pljučih ali kašlja. Prva skupina pogosteje obiskuje zdravnika in morda po nepotrebnem prejema preveč zdravil, nasprotno pa gredo bolniki iz druge skupine z visokim pragom za simptome prepozno k zdravniku, šele ko je stanje že slabše. Ljudje smo pač različni, in to je tisto, kar dela medicino zanimivo. Poleg tega ste pri preučevanju upoštevali tudi genetiko. Vsem bolnikom smo vzeli kri za izolacijo DNK, v laboratoriju za klinično In kaj vas je pri ugotovitvah še posebej presenetilo? Pri polimorfizmu v genu TBX21, polimorfizmi posameznih nukleotidov so tisti v naših DNK, po katerih se ljudje pogosteje razlikujemo, sem ugotovil statistično značilno povezanost uspešnosti zdravljenja z genotipom tako glede izboljšanja pljučne funkcije in zmanjšanja bronhialne preodzivnosti in celo povezanost z izboljšanjem kakovosti življenja bolnikov z astmo. To zadnje sem opažal pri skupini bolnikov z astmo, ki so nekadilci. Ti izsledki kažejo, da genetski vplivi določajo, kako se bo bolnik z astmo odzval na zdravljenje z zdravili, v našem primeru inhalacijskimi glukokortikoidi. To daje odgovor, zakaj je pri bolnikih enako zdravljenje različno uspešno. Ne smemo pa zanemariti tudi zunanjih vplivov, saj pri uspešnosti zdravljenja genetske vplive modificirata predvsem kajenje in alergija. Pri vaši raziskavi je bilo v ospredju zanimivo vprašanje, zakaj je zdravljenje astme pri nekaterih uspešnejše kot pri drugih. Ko imaš večjo skupino bolnikov, je zanimivo videti, kako se odzovejo na zdravila in ali pri tem veljajo neke zakonitosti. Vedno me zanima, ali se bolnik na predpisano zdravilo dobro odzove, to pa lahko ustrezno spremljamo samo pri bolnikih, ki redno hodijo na kontrole. Moram povedati, da so naši Pomurci zelo pridni in disciplinirani. Kakšen sicer res ne pride na kontrolo, nekoliko pogosteje se to zgodi pri mlajših bolnikih. Če trenutno nimajo težav, zdravila nehajo jemati in jih izgubimo iz evidence. Začasno, saj se čez nekaj let, ko se težave ponovijo, vrnejo. Včasih je težko, še posebno za mlajše, ki imajo aktivno življenje, da bi ves čas, tudi če nimajo težav, uporabljali pumpico, to pa je temeljno za uspešno nadzorovanje astme. Športniki pa so motivirani, da jemljejo zdravila, ker pa gre za zdravila, ki povečajo kapaciteto pljuč in športnikovo zmogljivost, potrebujejo zdravniško potrdilo, sicer se to lahko razume kot doping. Boste preučevanje nadaljevali, kaj vas bo zanimalo? Zanimivo je, da lahko pri bolnikih, pri katerih običajno zdravljenje ni uspešno, vzrok iščemo tudi v genetiki. Zavedati pa se moramo, da je genetska konstitucija le ena od komponent, ki vpliva na zdravljenje tako astme kot drugih bolezni. Nanjo ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na uspešnost zdravljenja z rednim jemanjem zdravil, rednimi kontrolami pri zdravniku in s tem, da ne kadimo. A. Nana Rituper Rodež 6 kmetijstvo | Vestnik | 6. avgusta 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Kmečki svetek na Krajni Proslava praznika žetve in setve Podobna prireditev je bila tudi v Grabšincih – Prikazii apnjenja, strniščne obdelave tal in setve različnih vrst dosevkov za krmo Na njivi na Krajni pri hišni številki 1 je v soboto potekala prireditev Kmečki svetek v Občini Tišina, ki naj bi po uspeli premieri postala tradicionalna. Kmečki svetek na Krajni so organizirali Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota pri Kmetijsko-gospodarski zbornici Slovenije, Občina Tišina, Govedorejsko društvo Tišina in domačini s Krajne. Najprej so zbrane nagovorili in pozdravili župan Občine Tišina Franc Horvat, predsednik Govedorejskega društva Tišina Branko Buček (prireditev je potekala poleg njegove hiše), predsednik območne enote KGZS Jožef Meolic, predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe v tišinski občini Milan Karoli, župan Občine Cankova Drago Vogrinčič in drugi. Nato so bili prikazi in predstavitve ravnanja s slamo (nanos dušičnih bakterij in mulčenje slame), apnjenja tal (potrebe po apnjenju, odmerki in iz- bor apnenih gnojil ter prikaz trošenja apnenih materialov), strniščne in setvene obdelave tal (prikaz delovanja diskastih orodij in rahljalnikov, prikaz posameznih in združenih orodij za setveno obdelavo in sejalnic za setev dosevkov), predstavitve vrst in sortimenta ter prikazi različnih načinov setve dosevkov. Omenjene prikaze in predstavitve so vodili Zita Flisar Novak, Ervin Novak, dr. Stanko Kapun in Branko Kornhauser s KGZ Murska Sobota ter mag. Marjan Dolenšek s KGZ Ljubljana. Skratka, na izbrani njivi je bil zasnovan demonstracijski poskus apnjenja, strniščne obdelave tal in setve različnih vrst dosevkov za krmo, udeleženci pa so lahko spremljali učinke tehnoloških postopkov. Po predstavitvi aktivnosti Govedorejskega društva Tišina, ki sta jih vodila predsednik Branko Buček in Marjan Špur z KGZ Murska Sobota, je bila razprava o strokovnem delu, ogledali so si še panoje, razstavljene stroje, pri- pravke in semena, vsak, kdor je želel, pa se je lahko pogovoril s predstavniki sodelujočih podjetij, društev ter svetovalne in selekcijske službe. Za konec je bil na vrsti še prikaz delovanja starih kmetijskih traktorjev in priključkov. Vsi, ki so sodelovali ali pomagali pri prireditvi, so dobili zahvalno listino, ves čas dogodka pa so bile postavljene tudi različne stojnice, na koncu sta bila še pogostitev in zabavno druženje. »To prireditev smo organizirali zato, da proslavimo tako praznik žetve kot praznik setve, in zato, ker se vse začne na zemlji, s katero moramo ravnati lepo in jo obdelovati. Veseli me, da se je zbralo veliko obiskovalcev, zelo aktivni pri pogostitvi in pripravi prireditve so bili domačini s kmetijsko mehanizacijo, predvsem s traktorji. To je bil res dogodek, na katerega smo se skrbno pripravljali, ga pričakovali in na katerem se je dalo zares tudi kaj videti. Tudi udeležen- ci so odnesli nekaj s tega dogodka, to pa je bil naš namen. Poskušali smo predstaviti tehnologije, ki so potrebne, tako s področja kmetijske tehnike kot tudi tehnoloških ukrepov za preprečevanje vedno večjih nevšečnosti, ki jih imamo pri kmetijski pridelavi tako zaradi ekstremnih vremenskih pojavov kot tudi zaradi pojava bolezni in škodljivcev, ki jih težko zatiramo. Na koncu vse to vpliva na gospodarnost ter kakovost hrane in krme,« je po dogodku povedala Zita Flisar Novak. Podobna prireditev je bila v soboto tudi na kmetiji družine Bec v Grabšincih v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Tam so pripravili KGZ Murska Sobota, Združenje za medsosedsko pomoč in Strojni krožek Gornja Radgona prikaz strojev za poletno obdelavo tal, apnjenja in setve strniščnih dosevkov. Natančneje je to pomenilo predstavitev ukrepov za preprečevanje fuzarijskih bolezni in težav z mikotoksini, rav- nanje s slamo in varstvo pred pleveli (nanos mikrobioloških pripravkov za razkroj žetvenih ostankov in mulčenje slame), apnjenje tal (potrebe po apnjenju, odmerki in izbor apnenih gnojil ter prikaz trošenja apnenih materialov) in za poletno obdelavo tal (prikaz posameznih in združenih orodij za obdelavo tal in sejalnic za setev dosevkov, pri zadnji pa je šlo za predstavitev vrst in sortimenta ter prikaze različnih načinov setve dosevkov). Predstavitev in prikaz so vodili Breda Vičar, Sašo Sever in Anton Slana s KGZ Murska Sobota ter mag. Marjan Dolenšek. Tudi ta prireditev se je končala z diskusijo o strokovnem delu, ogledom razstavljenih strojev, pripravkov in semen ter s pogostitvijo in druženjem. Naslednjo soboto, 8. avgusta, bosta pri cerkvi v Gornjih Slavečih tradicionalna prireditev 17. Kmečki dan in regijsko tekmovanje v oranju. T. K. Zelo uspela prireditev Kmečki svetek bo dobila prihodnje leto najverjetneje svoje nadaljevanje. fotografija tomo köleš Agra 2015 Komisija podelila deset šampionskih naslovov Na ocenjevanju vina sodelovalo 137 pridelovalcev iz šestih držav s 418 vzorci – Vzorce vina ocenjevale štiri petčlanske komisije »Proizvodnja vina je pomembna gospodarska panoga, prek kakovostnega vina pa se lahko promovirata ne samo slovensko vinogradništvo in vinorodna dežela, v kateri lahko pridelamo kakovostno vino, ampak je to lahko model za druge gospodarske panoge, ki bi Slovenijo predstavljale kot deželo s kakovostnimi izdelki, za katere bi lahko dosegali tudi višjo ceno,« je povedal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. Na 41. ocenjevanju Vino Slovenija in petem ocenjevanju vina iz ekološko pridelanega grozdja, ki so ju v Gornji Radgoni pripravili pred avgustovskim sejmom Agra, je sodelovalo 137 pridelovalcev iz šestih držav s 418 vzorci. Kot je dejal direktor Pomurskega sejma, gre za največje ocenjevanje vina, saj na njem vsako leto ocenijo največ vzorcev med vsemi ocenjevanji, hkrati pa ima tudi najdaljšo tradicijo. Dodal je, da so ocenjevanje vina začeli iz dveh razlogov: da bi promovirali slovenska vina, ki so odlične kakovosti in spadajo v svetovni vrh, in da bi pospešili tekmovalnost med proizvajalci, ki po Erjavčevem mnenju prispeva h gospodarskemu razvoju dežele. Proizvodnja vina v Sloveniji predstavlja kar deset odstotkov bruto domačega proizvoda kmetijstva, to pa je dvakrat več od povprečja v Evropski uniji. »Proizvodnja vina je pomembna gospodarska panoga, prek kakovostnega vina pa se lahko promovirata ne samo slovensko vinogradništvo in vinorodna dežela, v kateri lahko pridelamo kakovostno vino, ampak je to lahko model za druge gospodarske panoge, ki bi Slovenijo predstavljale kot deželo s kakovostnimi izdelki, za katere bi lahko dosegali tudi višjo ceno. Prijavljene vzorce vina so tudi letos ocenjevale štiri petčlanske ocenjevalne komisije. Pri vsakem vzorcu so po 100-točkovni metodi ocenjevali 11 parametrov. V skupni oceni so najvišjo in najnižjo oceno izbrisali, povprečje preostalih treh ocen pa je dalo končno oceno. Za doseženih 80 točk je vino prejelo srebrno medaljo, za 85 do 90 zlato, za 90 in več pa veliko zlato medaljo. »Vina, ki so v svojih kategorijah prejela najvišje ocene, pa so šla skozi še eno sito za naslov šampiona,« je pojasnil predsednik ocenjevanja Mojmir Wondra. Dodal je, da so dali pridelovalci letos na ocenjevanje predvsem starejše letnike vina, saj je bil letnik 2014 kakovostno in količinsko nekoliko slabši, popolnoma drugače pa Wondra pričakuje, da bo z letnikom 2015. »Prihodnje leto si lahko na ocenjevanju obetamo veliko več vzorcev vina letnika 2015, kaže pa tudi, da bo ta letnik izredno kakovosten,« je sklenil predsednik ocenjevanja. Ocenjevalna komisija je letos vinom podelila deset naslovov šampiona, 12 velikih zlatih medalj, 84 zlatih in 238 srebrnih. Na ocenjevanju je sodelovalo tudi 11 pomurskih vinarjev, ki so za svoja vina prejeli 15 zlatih in dve veliki zlati medalji, med naslovi šampionov pa so Radgonske gorice prejele kar tri, vse za zlato radgonsko penino (za polsuho 2011, ekstrasuho 2010 in suho 2010). Tradicionalno spada k ocenjevanju vina tudi razglasitev vinarja leta – tega bodo na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra razglasili na dan vinogradnikov in vinarjev 25. avgusta. Na Pomurskem sejmu pripravljajo pred sejmom Agra še ocenjevanje medu in kmetijske mehanizacije. Lidija Cer Magdič družba www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 6. avgusta 2015 | Vestnik | 7 Študijski programi po prvem prijavnem roku Študentski domovi Manj prijav na ravni države Enako število postelj Vpis na visokošolskih zavodih bo do 14. avgusta, na višješolskih pa do 24. avgusta Višina subvencije za prebivanje ostaja nespremenjena Kljub počitnicam je te dni v študijskih središčih živo. Vpisujejo se namreč bodoči študenti, ki so pred dnevi domov prejeli pisne sklepe o izidih prvega roka izbirnega postopka za vpis v prvi letnik za študijsko leto 2015/2016. Visokošolske prijavno-informacijske službe so konec julija objavile izide izbirnega postopka prvega prijavnega roka. V prvem prijavnem roku je bilo na 19.013 razpisanih mest oddanih 16.093 prijav za vpis, od tega je bilo sprejetih 11.660 kandidatov oziroma 72,4 odstotka vseh kandidatov. V primerjavi z lanskim prvim prijavnim rokom je bilo letos v postopku obravnavanih manj prijav in posledično sprejetih manj kandidatov (lani 11.947). Vpis na visokošolskih zavodih bo potekal od 27. julija do 14. avgusta 2015. O natančnih terminih bodo kandidate obvestili visokošolski zavodi. Podatki o prostih mestih za drugi prijavni rok bodo objavljeni 20. avgusta 2015 na spletnem portalu eVŠ in na spletnih straneh visokošolskih prijavno-informacijskih služb. Drugi prijavni rok bo od 21. do 28. avgusta 2015. V študijskem letu 2015/16 je v študentskih domovih razpisanih 14.599 prostih mest, in sicer 5.306 mest za sprejem oziroma za študente, za katere bo subvencija prvič dodeljena, in 9.293 mest za podaljšanje bivanja. Študentski dom Ljubljana razpisuje letos skupaj 7.453 ležišč, od tega je predvidenih 2.547 prostih mest za sprejem oziroma za študente, za katere bo subvencija prvič dodeljena, 4.739 mest pa za podaljšanje prebivanja. Na voljo so še dijaški domovi (637 ležišč), zasebni študentski domovi (308 ležišč) ter zasebniki s subvencijo (900 ležišč). Študentski domovi v Mariboru razpisujejo letos 2.867 ležišč, od tega je predvidenih 1.050 prostih mest za sprejem oziroma za študente, za katere bo subvencija prvič dodeljena, 1.817 mest pa za podaljšanje prebivanja. V dijaških domovih je na voljo 470 ležišč, v zasebnih študentskih domovih 230 ležišč, pri zasebnikih pa le štiri ležišča v Brežicah. Letos namreč še velja, da na mariborskem območju ni več mogoče stanovati pri zasebnikih s subvencijo, Prav tako so tudi že znane prijave za vpis v višje strokovne šole. Letos je od 2220 kandidatov za redni študij, ki izpolnjujejo vpisne pogoje, sprejetih 2103 ali 94,7 odstotka, od 376 kandidatov za izredni študij pa vsi. Sprejeti kandidati se morajo v prvi letnik vpisati do 24. avgusta 2015, o datumu vpisa jih bodo pisno obvestile višje strokovne šole. Podatki o prostih mestih bodo objavljeni 28. avgusta 2015 na spletni strani Višješolske prijavne službe in na spletnih straneh višjih strokovnih šol. Kandidati za vpis se lahko na prosta mesta v drugem prijavnem roku prijavijo od 31. avgusta do 4. septembra 2015. O vpisu v redne študijske programe v Pomurju smo že poročali ob koncu prvega prijavnega roka. Naj ponovimo, da se je v redni visokošolski program management v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki ga v Rakičanu izvaja mariborska fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, na 40 vpisnih mest prijavilo le šest kandidatov. To je do zdaj najmanj v programu, ki prav letos vpisuje deseto generacijo študentov. V re- Z zdravjem povezano vedenje Mladostniki vedno manj telesno aktivni Vsak peti mladostnik v prostem času preživi več kot štiri ure na dan sede – Tveganje za pojav čezmerne telesne teže – Telesna dejavnost s starostjo upada Odraščajoči mladostniki se vedno manj gibljejo. fotografija damjana nemeš Raziskava Z zdravjem povezano vedenje, ki jo izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, je pokazala, da je v zadnjih dvanajstih letih vse manj mladostnikov redno telesno aktivnih. Izsledki tako kažejo, da je le okrog 18 odstotkov od skoraj 5.000 anketiranih mladostnikov iz vse Slovenije telesno aktivnih vse dni v tednu, vsak peti mladostnik pa v prostem času v sedečem položaju preživi več kot štiri ure. Andreja Drev z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povedala, da so fantje v starostnih skupinah 11, 13 in 15 let bolj telesno aktivni kot dekleta istih starosti, sicer pa telesna dejavnost s starostjo upada. Pri petnajstih letih je tako redno telesno aktivnih samo dobrih sedem odstotkov deklet. Telesna dejavnost pomembno vpliva na mladostnikov razvoj Različne telesne aktivnosti imajo pomemben vpliv na razvoj, zdravje ter splošno počutje otrok in mladostnikov. V ospredju je predvsem vpliv na telesni in gibalni razvoj in na kognitivne sposobnosti. Prav tako redna te- lesna aktivnost preprečuje zgodnji začetek večine kroničnih nenalezljivih bolezni v dobi adolescence. Smernice Svetovne zdravstvene organizacije sicer narekujejo, da bi morali biti mladostniki zmerno do redno telesno aktivni vsaj eno uro na dan, in sicer vse dni v tednu. Skrb vzbujajoč pa je podatek, da vsak peti mladostnik v prostem času več kot štiri ure na dan preživi v sedečem položaju. S starostjo sedeča vedenja naraščajo, med petnajstletnimi dekleti tako že vsaka tretja v prostem času sedi več kot štiri ure na dan. Raziskava je pokazala, da med najpogostejša sedeča vedenja med tednom spadajo gledanje televizije, videoposnetkov in drugih zabavnih vsebin, igranje igric na računalnikih ali drugih elektronskih napravah, prav tako pa vsak drugi mladostnik med šolskim obdobjem uporablja elektronske naprave za pisanje domačih nalog ali pošiljanje elektronske pošte. Kot je poudarila Drevova, so sedeča vedenja dejavnik tveganja za razvoj debelosti in čezmerne telesne teže. Damjana Nemeš, Ines Baler dna višješolska programa ekonomist (80 vpisnih mest) in informatika (45 vpisnih mest), ki se izvajata na Ekonomski šoli Murska Sobota, Višji strokovni šoli, pa so za prvi program prejeli 31 prijav, za drugega pa 34. Razlogi, da je trenutno tako v Sloveniji kot v Pomurju manj prijav, nekateri strokovnjaki vidijo med drugim tudi v tem, da se trenutno na študij vpisujejo generacije, ko je bilo otrok najmanj. Prav tako so ponekod s spremembami zakona o višjem šolstvu močno omejili fiktivne vpise, torej vpise tistih študentov, ki jim je le do študentskega statusa. Zato je število letošnjih prijav bolj realno. C. K. Vestnikovi naročniki dobijo saj se je ta ukinila. Takšen ukrep je bil sprejet, ker je v študentskih domovih dovolj prostih postelj. Prav tako pa tudi zato, da so lahko študenti absolventi v času absolventskega staža v študentskem domu do konca šolanja. Na voljo so še postelje v Kranju in Kopru, ki pa se jih pomurski študenti bolj malo poslužujejo. Tako za tiste, ki prvič prosijo za sprejem, kot tiste, ki podaljšujejo prebivanje, je rok za oddajo prošenj 14. avgust 2015. Višina subvencije za prebivanje študentov v študijskem letu 2015/16 ostaja nespremenjena, in sicer 19,50 evra na študenta za javne študentske domove ter 32 evrov za zasebnike. Cenzus je 2.310 evrov bruto mesečno na družinskega člana v letu 2014. Prednostni seznam študentov za sprejem bo objavljen na spletnem portalu eVŠ 14. septembra 2015. Študenti, ki podaljšujejo prebivanje, bodo o tem, ali izpolnjujejo pogoje za življenje v študentskem domu ali pri zasebniku, obveščeni po pošti na naslov stalnega prebivališča po 15. oktobru 2015. C. K. 8 (iz)brano | Vestnik | 6. avgusta 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Simon Sever, evangeličanski duhovnik v Bodoncih Na svoji poti izberimo kakovostno življenje in ne navideznega standarda Stiske lahko odpravimo tako, da se z njimi spoprimemo, ne da jih potlačimo – Nastajajo zaradi človeške preračunljivosti in nepremišljenosti »V bodonski gmajni vedno znova dokazujemo, da cerkev ni samo duhovnik, temveč smo cerkev vsi ljudje, ki sestavljamo našo cerkveno občino,« pojasnjuje bodonski evangeličanski duhovnik Simon Sever. Pravi, da se je od duhovnika Jošarja mnogo naučil, in mu je globoko hvaležen. Vsem mladim, ne glede na poklicno usmeritev, pa želi, da bi imeli oziroma spoznali na začetku svoje poklicne poti takega mentorja, kot ga je imel sam. »Teh podatkov je kar nekaj. Predvsem iz Prve kronike Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, ki jo je iz latinskega jezika prevedla dr. Klaudija Sedar leta 2011. Po nekaj letih zbiranja se je nabral v arhivu tudi zelo zanimiv fotografski material od začetka 20. stoletja naprej in različni predmeti …« Urejate te podatke samo za lastno zbirko ali nameravate tudi izdati knjigo o tem? »V letu 2015 je predvideno snemanje dokumentarnega filma o zgodovini bodonske cerkvene občine, v katerem bodo predstavljeni vsi pomembnejši mejniki v njeni zgodovini. Vse, ki imajo kakšen fotografski ali drug material, povezan z življenjem naše cerkvene skupnosti, lepo prosim, da me pokličejo. Prav gotovo se na naših podstrešjih skriva še marsikaj.« Kako bi opisali svoje otroštvo? »Rad sem imel vse tisto, kar imajo radi otroci. Večino časa med tednom sem preživel na igrišču pri drugi osnovni šoli v Murski Soboti ob igranju košarke, nogometa, druženju s prijatelji … konce tedna pa pri starih starših in stricu v Puconcih. Zelo rad sem pomagal pri delu na kmetiji, na polju in v hlevu. Pogosto sem zahajal tudi v šolsko knjižnico, rad nastopal na šolskih proslavah … seveda smo s prijatelji pogosto tudi kakšno ušpičili in si tako upravičeno zaslužili glasnejšo besedo učiteljev in staršev.« Ste tudi predsednik Evangeličanske humanitarne organizacije Podpornica. Kako uskladite vse obveznosti? »Ni tako hudo, kot se sliši.« Sodelujete z lokalnimi društvi? Kakšno je bilo vaše prvo srečanje s cerkvijo in duhovnikom? Kaj ste kot otrok občutili ob taki osebi? »Menim, da je sodelovanje zelo vzorno, in to z vsemi lokalnimi društvi. Edino sodelovanje je ključ do skupnega uspeha in trajnega zadovoljstva tako v družini kot potem tudi širše. Te prastare, a dragocene misli bi se morda morali na več mestih v naši domovini bolj zavedati.« »Moj prvi duhovnik je bil pokojni senior naše cerkve Ludvik Novak in nato kasneje njegov sin in duhovnik Leon Novak, zdaj soboški duhovnik. Oba sta na poseben način zaznamovala moje otroštvo in mladost ter me na prelomnicah tudi usmerjala.« Kaj pa mladi? Kakšen je njihov odnos do cerkve? Vožnja s starodobniki ga zelo sprošča in pomirja. Takrat se življenje odvija malo počasneje. fotografija r. b. In vaša pot do poklica? »Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Murski Soboti sem začel študirati teologijo v Bratislavi. Po šestih semestrih sem bil na praktičnem izpopolnjevanju v evangeličanski cerkvi v Ameriki, v kraju Woodbridge, v Virginii, blizu Washingtona. Sedmi in osmi semester sem končal na evangeličanski teološki fakulteti v Leipzigu v Nemčiji in tam sem v semestrskih počitnicah opravljal tudi prakso. Deveti in deseti semester sem končal v Bratislavi, v kateri sem potem diplomiral na temo iz praktične teologije Pridiga in zakramenta. Za diplomsko nalogo sem dobil oceno odlično. Takrat sem bil z njo zadovoljen, a če bi jo pisal danes, bi bila prav gotovo drugačna.« So bile kakšne ovire na poti do vašega poklica? »Kakšnih posebnih ovir ni bilo oziroma jih vsaj zdaj več ne dojemam kot neke posebne ovire. Edino morda permanentno jezikovno in deloma tudi kulturno prilagajanje, ki pa se potem čez leta izkaže kot obogatitev. Kot velika pridobitev za prihodnost.« Vaša inštalacija, vaša prva božja služba, prvo delovno mesto … Kakšni so spomini na te dogodke? »To je bilo 31. oktobra leta 2003, zdi se mi, da je od takrat minilo veliko časa. Spomini so lepi. Konec študija, novi izzivi, končno spet domači kraji, materni jezik … Prva božja služba je bila povezana verjetno z veliko tremo, se niti več ne spomnim dobro … Najprej sem bil kaplan v Murski Soboti.« Kakšna je bila vaša reakcija, ko ste izvedeli, da ste bili izbrani za Evangeličansko cerkveno občino Bodonci? »V Bodoncih sem bil sprva kaplan ob odličnem mentorju, nedavno preminulem gospodu Ludviku Jošarju. Delovnega mesta sem bil seveda izredno vesel, a zavedal sem se tudi velike odgovornosti, ki me čaka. Vedno sem želel biti duhovnik na vasi … in med takimi prijetnimi ljudmi, kot jih srečujem vsak dan. V bodonski gmajni dokazujemo, da cerkev ni samo duhovnik, temveč smo cerkev vsi ljudje, ki sestavljamo našo cerkveno občino. V devetih letih, odkar sem v Bodoncih, smo naredili mnogo pozitivnega, za kar sem ljudem izredno hvaležen. Predvsem pa si želim, da bi se v delovanje cerkvene občine vključevalo še več sodelavcev, da bomo lahko še intenzivneje pritrjevali dejstvu, da smo cerkev ljudje.« Kakšen je vaš delovni teden? »Verouk, pisarniško delo, koordinacija tedenskih oziroma dvotedenskih aktivnosti: otroške božje službe, pevski zbor, čebelarski krožek, kitarska, harmonikarska in klavirska delavnica; potem obiski bolnikov v bolnišnicah, obiski na domovih, branje literature. Pa tudi vrtnarjenje okrog cerkve in župnišča. Sam rad pravim, da je dela v cerkvi toliko, kolikor ga vidiš. Včasih so seveda dnevi prekratki … Delovni teden je zelo odvisen tudi od letnega časa oziroma dogodkov.« Kakšno zapuščino ste prejeli od svojega predhodnika? »Duhovnik Jošar ni bil samo izjemen človek, človek z veliko začetnico, temveč tudi izredno globoko razmišljujoč teolog in posledično tudi tako delujoč duhovnik. Moram povedati, da sem prejel trdne temelje, na katerih z velikim veseljem nadaljujemo. Od duhovnika Jošarja sem se mnogo naučil in mu ostajam globoko hvaležen. Vsem mladim, ne glede na poklicno usmeritev, želim, da bi imeli oziroma spoznali na začetku svoje poklicne poti takega mentorja, kot sem ga imel sam.« Ali je kakšno področje, ki je bilo po vašem mnenju v njegovem času zapostavljeno in ni bilo deležno potrebne pozornosti? »Čas, predvsem začetki, v katerih je duhovnik Jošar začel delovati v Bodoncih, so bili težavni. Težavnejši od naših sedanjih. Navkljub temu pa menim, da je duhovnik Jošar deloval izjemno na mnogih področjih, tako pri delu v cerkveni občini kakor tudi seveda širše, tudi v tujini. Med drugim je bil 31 let urednik Evangeličanskega lista, mesečnika naše Cerkve. Vedno sem ga občudoval, da si je našel tudi čas za pisanje člankov ozi- roma predavanj. Je pa res, tega ne smemo pozabljati, da v njegovih časih Cerkvi oziroma Jezusovemu sporočilu niso bila odprta vsa srca, vsa vrata. To dejstvo je treba razumeti.« Najverjetneje imate svoj delovni program in čemu dajete prednost? »Prednost dajem Jezusovemu naročilu oziroma krščanski nalogi, ki je naša skupna naloga, in to je širjenje evangelija. Vedno znova pa iščemo poti, kako bi ta evangelij približali ljudem na času primeren način. Ker ko evangeličani govorimo o reformaciji, se moramo zavedati, da reformacija ni nikoli končan proces. Če ostane vse tako, kot je bilo, potem reformacijo v bistvu zanikamo. Želim si moderno in za vse odprto Cerkev, ki bo človeka razveseljevala in mu s svojim sporočilom dajala potrebno energijo za življenje.« Česa vas je najbolj strah pri vašem delu? Se bojite, da boste neuspešni, da bo cerkev obiskovalo vedno manj ljudi? »Cerkev smo ljudje in božja moč je tako močna, da se prihodnosti sploh ne bojim, temveč jo vidim zelo optimistično.« Zbirate podatke iz zgodovine Evangeličanske cerkvene občine Bodonci. Ste naleteli na kaj zanimivega? »To vprašanje je zelo kompleksno in zato bom rekel le, da sem vesel, da mladi živite krščansko življenje in da se trudite vsak po svojih močeh tudi bogatiti življenje svoje cerkvene občine in s tem Cerkve. Upam in želim si, da bi nam morda v naši cerkveni občini v prihodnje uspelo ob otroški, ki že obstaja, oblikovati tudi mladinsko skupino, morda glasbeno skupino oziroma cerkveni bend, se kdaj srečati pri sodobnem mladinskem bogoslužju … Mladi – veseli smo jih, radi jih imamo, spoštujemo jih in razumemo, vsi so vedno dobrodošli pri skupnem zavzemanju za dobro stvar.« Kaj napovedujete za duhovno področje v prihodnosti? »Menim, da bo duhovnost vedno bolj profilirana in tesno povezana z življenjem.« Vsak dan ste v stiku z ljudmi. Kako je med njimi čutiti krizo? So stiske večje kot pred leti? »Stiske so stare toliko, kot je staro človeštvo, le da so enkrat bolj in drugič manj izrazite. Različne so seveda tudi oblike stisk. Stiske odpravljamo tako, da jih ne odrivamo in ne potlačimo, temveč tako, da se z njimi spoprijemamo. Tako, da o njih govorimo in jih s skupnimi močmi blažimo in odpravljamo. Stiske nastajajo zaradi odsotnosti dobrega, to pa nikakor ni božje delo, temveč delo človeške kratkovidnosti, preračunljivosti in nepremišljenosti.« Janja Vlaj barometer Rekorder Igor Kovačič Član društva Street Race Team Murska Sobota, sicer doma iz Bratonec, je na dirki Public Race Days na dirkališču Hockenheim v Nemčiji z avtomobilom Opel Corsa turbo na sprednji pogon v odprtem razredu zasedel drugo mesto in ob tem postavil nov slovenski rekord. 402 metra je namreč prevozil v času 9,111 sekunde, ki je izjemen dosežek. Kovačičev uspeh je bil dosežen na enem izmed najprestižnejših tekmovanj v pospeševanju z motornimi vozili. Mira Rebernik Žižek v skrbi za kulturo Vodja Območne izpostave JSKD in kulturnica je dala pobudo, da se ob občinskem prazniku v Ljutomeru poseben dan nameni tudi kulturi, saj so prav kultura in njihovi veliki možje tisti, ki so pomembno zaznamovali prleški in širši slovenski prostor. Sredi poletja, ko je razen festivalov bolj malo kulturnih dogodkov, so pripravili prijeten večer poezije, literature, glasbe in gledališča. Priložnost so dali različnim ustvarjalcem. Ludvik Števančec o pikniku Podpredsednik Ribiške družine Murska Sobota Ludvik Števančec je član omenjene organizacije že 40 let. Pomagal je pri organizaciji skoraj vseh dosedanjih ribiških piknikov pri soboški kamešnici. »Ljudi ne dobiš več tako zlahka kot nekoč,« pravi. Čeprav s tem misli predvsem na tiste, ki pomagajo pri organizaciji, pomeni to tudi za obiskovalce prireditve, ki je postala v 34 letih pravi zaščitni znak mesta in okolice. (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 6. avgusta 2015 | Vestnik | 9 Deset let sodelovanja soboškega NIJZ in avstralskega radia SBS Recepti za izseljence v Avstraliji Nekaterim je radijska oddaja edini stik z maternim jezikom – V Avstraliji začeli pridelovati buče in stiskati bučno olje Soboška enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje že celo desetletje sodeluje z radiem SBS iz Avstralije, na katerem pripravljajo tudi enourno oddajo v slovenskem jeziku. Poleg nogometa in drugih pomembnih novic in informacij namenjajo posebno pozornost tudi zdravemu načinu življenja. Za nasvete in recepte poskrbi zdravnica mag. Branislava Belović. Skupaj s producentko slovenske oddaje Tanio Smrdel sta v Murski Soboti predstavili, kako nastajajo oddaje, kako izbirajo teme in kako Slovenci na drugem koncu sveta z zanimanjem čakajo na petek, ko je ob 17. uri oddaja v slovenskem jeziku. Belovićeva pa izseljencem v oddaji svetuje vsak drugi teden. V desetih letih so ustvarili 300 oddaj o zdravi prehrani, v katerih spregovorijo o zdravih živilih, kaj je primerno jesti in čemu se je treba izogibati ob kakšni bolezni ali zdravstvenih težavah, vedno pa objavijo tudi kakšen recept. »V oddajah se prilagajam sezonski zelenjavi in sadju, ker pa so letni časi v Avstraliji drugačni, se moram tudi pri izbiri temu prilagajati.« Ker oddajo poslušajo Slovenci, posebno pozornost namenijo slovenskim tradicionalnim jedem iz različnih slovenskih pokrajin z željo, da bi tudi naslednje generacije Slovencev znale skuhati tradicionalne jedi. Pri tem vključi tudi kislo zelje, repo, kaše, bučno olje in drugo. Mnoge od teh tipičnih slovenskih sestavin pa je mogoče dobiti, tako Smrdelova, tudi pri njih. V Avstraliji so začeli proizvajati celo bučno olje, nekdo je prinesel bučno seme in ga posadil, tako da imajo dovolj buč, da vsako leto iztisnejo tudi nekaj bučnega olja. Poleg tega so v Avstraliji razdelili tudi nekaj kuharskih knjig in priročnikov, ki jih je napisala Belovićeva. Zdravnica Branislava Belović s producentko slovenske oddaje Tanio Smerdel na avstralskem radiu SBS. fotografija a. nana rituper rodež Radio SBS deluje že 40 let, oddaje pa pripravljajo v 74 jezikih sveta, med drugim so bili Slovenci med prvimi sedmimi, ki so lahko informacije o dogajanja v novi domovini in tudi novice iz svoje matične dežele poslušali v maternem jeziku. »Ljudje so zelo veseli, da slišijo materno besedo, mnogim je to edini stik s Slovenijo, še posebno pa se jih dotakne, ko se od njih poslovijo z besedami: 'Lep pozdrav iz Slovenije,'« je povedala Smrdelova. Slovencev v Avstraliji pa ni malo, tam naj bi jih živelo 15 tisoč ali celo 25 tisoč. Največja skupnost živi v Sydneyju in Melbournu, pa tudi v drugih krajih jih ni malo, so pa dobro organizirani v različnih klubih in društvih. Med njimi je največ Primorcev, Prekmurcev in Štajercev. V zadnjem obdobju pa se je tja spet preselilo precej Slovencev. A. Nana Rituper Rodež Zaraščena Kučnica Ministrstvo za okolje in prostor se je le zganilo V naslednjih dneh naj bi pokosili 200 tisoč kvadratnih metrov brežin, na katerih rastejo invazivne in alergene rastline – Dolgotrajna rešitev je revitalizacija potoka – Za košnjo dvakrat letno je ministrstvo skupaj z DDV namenilo 26 tisoč evrov Že nekaj časa se občani tistih občin, ki živijo ob mejnem potoku Kučnica, pritožujejo zaradi neprimerne ureditve brežin omenjenega potoka na slovenski strani. Zato sta župana Občine Tišina Franc Horvat in Občine Cankove Drago Vogrinčič na pobudo zadnjega okoljski ministrici Ireni Majcen poslala poziv za ureditev brežin. Kot kaže, se je nekaj le premaknilo. Občina Cankova je zadnja leta na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) že večkrat naslovila zahteve za urejanje in košnjo na brežinah potoka Kučnica, ki je mejno vodno telo med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo. Kot pravi župan Vogrinčič, katerega so občani že večkrat prosili, naj posreduje pri državnih organih, avstrijska stran vzdržuje primerno drevesno zaveso. Trava je tam pokošena in poti urejene, poleg tega imajo cesto, po kateri se lahko vozijo kolesarji. Medtem ko so Avstrijci pustili in ponekod tudi posadili drevje, so ga na slovenski strani ob brežini vodne infrastrukture posekali v celoti. Posledica je rast najbolj agresivnih trav in grmovja, ki zrastejo več kot dva metra visoko. Nekatere rastline so tudi alergene. Pri tem ob neurjih in deževju ter neurejenih melioracijskih jarkih potok tudi poplavlja, blato in odpadlo vejevje pa naplavlja na območja brežine in ceste. Za mejne občine, ki si želijo turistični razvoj, je takšno ravnanje države neodgovorno. Vogrinčiča jezi, da mejne občine s svojimi skromnimi finančnimi in človeškimi resursi vzdr- žujejo urejenost in naravno ravnovesje, država pa na »meji« s sosednjo državo tega ne počne in se tako, milo rečeno, norčuje iz občin in ljudi. Lani jeseni je bilo Občini Cankova obljubljeno, da bo v državnem proračunu zagotovljen denar, namenjen za strokovno urejanje rek in potokov. Žal do konca letošnjega julija še ni bilo storjenega nič, pravi Vogrinčič. Zato se je odločil, da pošlje pismo pristojni ministrici, ki ga je podpisal tudi tišinski župan. Med drugim je v njem zapisal: »Če ne bo hitro ukrepala, bomo z občani zbirali podpise in uporabili vsa civilno-pravna sredstva, ker ne dovolimo, da ministrstvo s svojo lastnino 'provocira' urejenost Obči- Košnja brežin mejnega potoka Kučnica, ki je zaraščen z invazivnimi in tudi alergenimi rastlinami, se je na poziv županov občine Cankova in Tišina te dni le začela. fotografija nataša juhnov ne Cankova ter normalno in znosno življenje naših ljudi in vseh tistih, ki kakor koli pridejo na območje naše lokalne skupnosti.« Po dobrem tednu dni pa se je MOP le zganil oziroma naložil delo pristojnemu murskosoboškemu oddelku, v katerem so se tega problema sicer zavedali, vendar brez zagotovljenih sredstev MOP niso mogli storiti nič. V začetku tega tedna so na brežine Kučnice poslali stroje in ljudi, ki so začeli kositi, delo pa bo trajalo več dni. Župan Vogrinčič, ki se je košnje udeležil, je bil vesel, da se je ministrica odzvala pozivu tudi po posredovanju medijev, med katerimi je bila tudi naša spletna stran Pomurje.si. Brežina in cesta ob potoku Kučnica v občinah Cankova, Rogašovci in Tišina obsega nekaj več kot 200 tisoč kvadratnih metrov in je seveda v lasti MOP. Od tega sta okrog dve tretjini v Občini Cankova. Za dvakratno letno košnjo je MOP skupaj z DDV namenil 26 tisoč evrov. Župan Cankove pričakuje, da se jeseni, ko se bo pripravljal proračun za naslednji dve leti, v njem zagotovijo sredstva za košnjo. Seveda bi bila dolgotrajna rešitev tega problema ureditev brežin na način, kot so to naredili na avstrijski strani, in sicer s primerno drevesno zaveso, ki bi preprečevala rast invazivnih rastlin. Kučnica je sicer del projekta GreenNet, v okviru katerega se načrtuje revitalizacija potoka. Zdaj pa naj lastnik poskrbi vsaj za košnjo, še meni Vogrinčič. C. K. barometer Vogrinčič dosegel košnjo ob Kučnici Cankovski župan Drago Vogrinčič je bil ogorčen zaradi neprimernega vzdrževanja brežin mejnega potoka Kučnica, katerih lastnik je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Po prošnjah na MOP in obljubah, da bo letos poskrbljeno za to, se je pred dnevi odločil, da ministrici Ireni Majcen napiše pismo, ki ga je podpisal še tišinski župan Franc Horvat. Pismo je bilo poslano tudi medijem. Po tednu dni je obrodilo sadove in košnja se je te dni začela. Branko Petovar opozarja Boštjan Slepec in pandolo Direktor CSD Ljutomer podpira Zakon o odpisu dolgov najšibkejšim, hkrati pa na podlagi izkušenj pri delu opozarja, da sami opažajo, da mnogi, ki bi resnično potrebovali pomoč, ne bodo izpolnjevali ustreznih pogojev za odpis dolgov. Poudarja tudi, da bi bilo treba večjo pozornost nameniti tistim posameznikom, ki so zaposleni, a s svojim osebnim dohodkom vseeno ne morejo plačati vseh obveznosti. Ravno oni in njihovi otroci so tudi za marsikaj prikrajšani. Predsednik Mladinskega športnega društva Prekmurski pandolaši je s svojim najtesnejšim sodelavcem Andrejem Kelencem in s svojo ekipo že peto leto zapored uspešno spravil pod streho tekmovanje v Pomurski A-ligi v pandolu, športno-družabni igri, ki dobiva iz leta v leto več privržencev in zaradi katere v Pomurje prihaja vedno več ekip iz drugih delov Slovenije. Prekmurski pandolaši pa so zato že dobili vabila na turnirje v Ljubljani in na Primorskem. 10 ljudje in zgodbe | Vestnik | 6. avgusta 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Praznik Občine Šalovci Prikaz žetve in mlačve v Domanjševcih Ohranjanje tradicionalnih poljedelskih opravil – Obiskovalci spremljali žetev in mlačev, mnogi so se v opravilih tudi preizkusili Člani Kulturno-umetniškega društva Petöfi Sándor iz Domanjševec so pripravili v sodelovanju z Občino Šalovci in Madžarsko narodno samoupravno skupnostjo Občine Šalovci prireditev Praznik žetve, plesa in petja, ki je potekala pri Etnografskem muzeju v Domanjševcih in je bila prva prireditev v sklopu občinskega praznika. Na njej so prikazali žetev in mlačev na star Občinske igre v Domanjševcih Vaščani Domanjševec so pripravili v sklopu 11. praznika Občine Šalovci tudi tradicionalne 19. občinske igre, ki so potekale pri etnografskem muzeju v Domanjševcih. Igre, ki jih vsako leto pripravi druga vas v občini, so tokrat zahtevale veliko spretnosti in iznajdljivosti. Tekmovalci so se pomerili v šestih igrah in v dodatni igri presenečenja, in sicer so merili moči pri podajanju vode prek glave, prenosu golfske žogice z žlico, prebadanju balonov, podajanju žogice v cevi, prevozu bal in podajanju gobe, namočene v vodo. Najboljše so se pri vsem odrezali Čepinci, ki so zasedli prvo mesto, drugi so bili domačini iz Domanjševec, tretje mesto pa je zasedla ekipa iz Šalovec. način. Žetev je bila namreč že od nekdaj eno izmed najvažnejših in veselih opravil v poljedelstvu, ki je vseskozi spremljalo življenje Prekmurcev. Čas žetve je bil tudi priložnost, da so se mladi zbirali več kot ob drugih opravilih. Prikaz košnje žita V Domanjševcih so na prireditvi prikazali, kako so nekoč kmetje kosili žito ter ga vezali in zlagali v snope. »Vert« je naprej svoje delavce, ki so bili oblečeni v značilne bele noše, povabil na skupen zajtrk, nato pa so se odpravili na njivo. Žito so že od nekdaj kosili moški, najprej s srpom, nato pa s koso. Ženske so bile odgovorne za vezanje in pobiranje pokošenega žita, ki so ga nato zlagale v križe. Vmes ni smela manjkati niti pijača, po koncu žetve pa je bila malica. Potem so se delavci nekoč in tudi na prireditvi v Domanjševcih odpravili do mlatilnice, s katero so mlatili žito. Prvotno so to opravljali s cepci, in sicer vedno moški. Kasneje so se pojavile mlatilnice na živinski pogon, ob prehodu iz 19. v 20. stoletje pa so se pojavili mlatilni stroji. Domanjševčani so pri prikazu mlačve uporabili mlatilnico oziroma »zmaja«, kakor pravijo mlatilnemu stroju. Pri prikazu mlačve je sodelovalo precej domačinov, vsak pa je opravljal svojo nalogo. Moški so zlagali snope žita v mlatilnico in odna- Prikaz mlačve z mlatilnico oziroma »zmajem« fotografija damjana nemeš šali slamo v »oslico«, ženske pa so na prtih odnašale pleve, ki je nastalo pri mlačvi. Na koncu so prikazali še tehtanje žita, ki so ga zmlatili. Po opravljeni mlačvi je bilo še kosilo oziroma »mašinski obed«, na katerem so po navadi dobili kakšne domače dobrote, velikokrat je bila to kuhana kokoš. Etnološko obarvana prireditev Prikaz žetve in mlačve je spremljal pester kulturni program, ki so ga med drugim začinili malčki iz vrtca Domanjševci, folklorna skupina otrok iz Domanjševec in Hodoša ter citrarji iz domačega kulturno-umetniškega društva. Zbrane sta nagovorila tudi župan Občine Šalovci Iztok Fartek ter predsednica KUD Petöfi Sándor Sandra Kranjec, ki je povedala, da želijo s to tradicionalno prireditvijo predvsem ohranjati in hkrati tudi obujati spomine na stare čase. Ves čas prireditve so bile obiskovalcem na voljo tudi domače jedi, prikazali pa so še tradicionalne obrti. Damjana Nemeš Ljubomir Zečević, rokodelec z Vaneče Leseni izdelki razširjeni v petdesetih državah sveta Zaradi unikatnosti predmetov in dolgotrajnega procesa izdelave jih cenijo predvsem poznavalci – Izdelke razstavljal po Sloveniji Ljubomir Zečević se že približno deset let ljubiteljsko ukvarja z izdelovanjem predmetov iz različnih vrst lesa. Prevladujejo predvsem dekorativne posode, zapestnice in svečniki. V prihodnje namerava kompletirati nakit, to pomeni, da bi poleg zapestnic ustvarjal tudi prstane in obeske. Kot je povedal Zečević, se je obrti priučil sam, saj ga že od malih nog zanimata rokodelstvo in umetnost. V času njegovega otroštva še ni bilo toliko igrač, zato so se otroci več igrali z naravnimi materiali. Zečević ima rokodelsko obrt registrirano kot osebno dopolnilno dejavnost, zato lahko svoje izdelke prodaja na stojnicah, ponuja jih predvsem v turističnih krajih po Sloveniji. Doslej je tako razstavljal po krajih v Pomurju, pa tudi na Bledu, v Portorožu, Piranu, Ljubljani, nekajkrat pa se je udeležil sejma na Dunaju in v Šibeniku. med sušenjem oblikuje po dolžini in širini in dobiva razpoke, zato ga lahko dokončno obdela šele po kakšnem letu. Eksotičnega lesa ne uporablja Povezan z vsakim izdelkom Rokodelski mojster za svoje predmete uporablja samo les, ki je zrasel v Sloveniji. Najpogosteje obdeluje orehov, hrastov, jesenov, javorjev, hruškov, češnjev in slivov les. Medtem ko med iglastimi drevesi uporablja le tiso, in sicer samo, če jo kdo poseka na dvorišču, saj je ta iglavec zaščiten. Kot je povedal, išče prav les, ki je za druge ljudi neuporaben, grčavost in zvitost namreč dajeta izdelkom poseben čar. Njegovi predmeti so unikati, zato jih kupujejo in cenijo samo poznavalci, ki se na tovrstno rokodelsko dejavnost spoznajo. Postopek izdelave lesenih predmetov je dolgotrajen, saj mora Zečević moker les najprej posušiti. Les se namreč Mojster z Vaneče je na vsak izdelek navezan, saj so vsi narejeni iz posebnega lesa. V vsakega izmed njih je namreč vložen ogromen trud. Večkrat se zgodi, da po cel dan izkopava korenino nekega drevesa, saj mora paziti, da zaradi krhkosti ne razpade. Ravno zaradi izbire redkega lesa in dolgotrajnega procesa izdelave ne more množično ustvarjati predmetov, to pa jim daje še večji čar in vrednost. To sta tudi razloga, da to obrt bolj cenijo poznavalci, drugi pa so na žalost odtujeni od narave, ne poznajo materiala in ne vedo, koliko dela in časa je vloženega. Ines Baler, Damjana Nemeš Izdelke kupujejo turisti z vsega sveta Zečević je v preteklih letih obiskoval rokodelske tržnice v slovenskih turističnih krajih, v katerih so njegove izdelke spoznali tudi tujci. Kot je povedal, so njegove stvaritve kupili turisti z skoraj vseh celin. Zečević meni, da so njegovi leseni unikati v vsaj 50 državah sveta. Trikrat se je udeležil tudi bienala slovenskega rokodelstva, dvakrat pa so ga povabili na prireditev Čar lesa v Cankarjev dom v Ljubljani na predstavitev možnosti rabe lesa. V čast si šteje tudi to, da je eno izmed slovenskih ministrstev njegove izdelke večkrat izbralo za poslovna darila. Ljubomir Zečević je ponosen na svoje izdelke. fotografija damjana nemeš www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si ljudje in zgodbe Zločin v Mahovcih Alojz Starič je po napadu zbežal – Vzroka za nasilje alkohol in ljubosumje za iskanje pogrešanih ljudi. Murskosoboški policisti so navedli, da bi bil morda lahko iskani človek nevaren za okolico, zato so pozvali k previdnosti. Nasilneževa žrtev, deset let mlajša Valerija, je bila v napadu lažje ranjena, saj je v samoobrambi povzdignila desno roko in tako preprečila težje rane, medtem ko je, kot smo izvedeli v vasi, moža peljala na zdravljenje odvisnosti od alkohola, ta pa jo je napadel. Nasilje šestinštiridesetletnika ima dolgo brado. V preteklosti je bil menda zaradi težav z alkoholom že na zdravljenju in obenem je prav tako večkrat dvignil roko nad svojo soprogo, s katero ima dva sinova. Storilec si je prislužil tudi ukrep prepovedi približevanja. Nasilen je bil predvsem, ko je pil, to pa ni bilo redko. O istem motivu so tudi prepričani ljudje, s katerimi smo govorili, ko smo obiskali je najprej ustrelil Barbaro Čurman, nato je vzel življenje še sebi. Sredi belega dne je pred očmi mimoidočih s pištolo ubil bivšo ženo. Razlog? Pušnik ni prebolel, da je Čurmanova odšla k drugemu partnerju. On jo je menda želel nagovoriti, naj se vrne nazaj v njegovo življenje, ona se je želela poročiti z novim partnerjem, s katerim je že imela otroka. Podatki murskosoboške policije kažejo, da so v porastu kazniva dejanja zoper življenje in telo ter zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Pomurski policisti obravnavajo letno okoli sto kaznivih dejanj nasilja v družini. Izkušnje kažejo, da družinskega nasilja iz leta v leto statistično ni precej več, ampak je večja le občutljivost in ozaveščenost, da o njem sploh spregovorimo. V primerih nasilja v družinskem okolju gre od na videz blagih oblik z manj opazni- Nasilje in višji sloj Izkušnje kažejo, da ni nobene razlike, ali gre za primere kaznivih dejanj družinskega nasilja na vasi ali v mestu. Med višjimi sloji gre bolj za obliko ekonomskega nasilja, s katerim si partner s položajem in denarjem podredi partnerja. Žrtev si potem ne upa oditi, ker ji nasilnež govori, da njej ne bo nihče verjel, ker je on znan in ugleden. To je zelo sofisticirana oblika nasilja. Govori ji, da pozna sodnika ali odvetnike, ki bodo razsodili in uredili vse njemu v prid. Žrtev noče sodelovati s policisti, ker se boji, kako jo bodo potem sprejeli v okolju. Zgodilo se je že, da je bila v varni hiši ženska, žrtev, ki ji je mož, visoki občinski funkcionar, nenehno pošiljal pisma, v katerih ni obžaloval svojih dejanj, ampak je v vsakem drugem stavku napisal, naj pride domov, ker mu kvari ugled in dela sramoto. licisti, ki so s službenimi psi prečesavali bližnja polja, na pomoč pa je priletel še helikopter, opremljen s sodobno opremo 11 Sezonska dela v Pomurju Poskus uboja namesto primernega zdravljenja Mahovci, značilna vasica ob cesti Gornja Radgona–Šentilj, so v začetku tedna obnemeli. Nihče ni pričakoval, da se bo začel novi teden v vasi s tragedijo, ki bo končala na straneh črne kronike. Vest o poskusu uboja na Apaškem polju se je zato kakor blisk razširila po pomurski deželi. Alojza Stariča, ki je, seveda v narekovajih, poskrbel, da se je umirjeno življenje v vasi obrnilo na glavo, so včeraj do 12. ure še vedno iskali – zadnji signal njegovega mobilnega telefona so na baznih telekomunikacijskih postajah ujeli v ponedeljek okoli 15. ure. Potem ko je tisto jutro z nožem med vožnjo v avtomobilu poskusil ubiti soprogo, je zagrozil, da si bo s skokom v reko Muro vzel življenje. Skoraj zagotovo ga bodo zato v največjem pomurskem vodotoku, v katerem je življenje izgubilo precej ljudi, iskali potapljači. Že prej so Stariča iskali po- 6. avgusta 2015 | Vestnik | Alojza Stariča so v sredo do 12. ure še vedno iskali. fotografija policija.si to tipično apaško vas. Vedo povedati res veliko, a nobeden se ni želel posebej izpostavljati. To pa je razumljivo, saj gre seveda za zelo občutljivo zgodbo. Vest o zločinu v Mahovcih je pomenila tudi skok v preteklost. Tragično! Mnogi so si v spomin priklicali, da je namreč pred dobrimi štirimi leti, štirinajstega junija 2011, tragičen krvav obračun v Gornji Radgoni vzel dve življenji nekdanjih partnerjev. Denis Pušnik mi posledicami do tistih najhujših, kot so uboji ali umori v družini. Na podlagi obravnavanih primerov v policijski statistiki ugotavljajo, da so najpogostejši vzroki nasilja v družini alkoholiziranost, ljubosumje, brezposelnost, izsiljevanje za denar in psihične motnje. Družina je sicer okolje, v katerem je največ zločinov. Tudi na Pomurje.si. Andrej Bedek Petdeset let po koncu osnovne šole v Lendavi Petdeset let po tistem, ko so končali osnovno šolo v Lendavi, so se nekdanji šolarji spet zbrali pred šolo. Z njimi je bil na obletnici tudi eden od njihovih razrednikov, razredničarka drugega razreda pa se zaradi zdravstvenih razlogov srečanja ni mogla udeležiti. Prišli so iz različnih krajev Slovenije in iz tujine, kamor jih je zanesla življenjska pot. Najprej so si ogledali razrede, v katerih so nekoč žulili šolske klopi, potem pa so obiskali zidanici z vinogradi razrednika in nekdanjega sošolca v Lendavskih Goricah. Druženje so nadaljevali v enem od gostišč in se tudi spomnili tistih sošolcev, ki so že umrli. J. G. fotografija arhiv udeležencev obletnice Prosta mesta hitro zapolnjena Največ delavcev za pridelovalce sadja in zelenjave Sezonsko delo predstavlja iz leta v leto vir zaslužka tako brezposelnim kot tudi upokojencem in študentom. V Pomurju je največja ponudba del seveda v kmetijstvu, in sicer gre največkrat za potrebe po obiranju grozdja, jagod in jabolk. Pomurska podjetja, ki ponujajo sezonska opravila, si delovno silo večinoma zagotovijo z lokalnimi prebivalci. Na Zavodu za zaposlovanje Murska Sobota letno zagotovijo od 400 do 500 sezonskih delavcev, je povedala Branka Kuzma Smolič, svetovalka generalnega direktorja. Povprečno sezonsko delo v Pomurju traja dva meseca. Sezonski delavci so pri večini podjetij plačani glede na količino pobranega pridelka. V Radgonskih goricah tako za kilogram pobranega grozdja zaslužijo 0,055 evra neto, ob tem pa dobijo še hrano, v Panviti pa so dobili spomladi delavci za nabran kilogram jagod 0,35 evra. Drugače pa je pri P & F Ljutomerčanu, saj podatki za lansko sezono kažejo, da so bili sezonski delavci plačani po urni postavki 3,5 evra. Končno mesečno plačilo je torej odvisno od zavzetosti posameznih delavcev in seveda od števila delovnih dni. Na Zavodu za zaposlovanje Murska Sobota sicer nima- jo podatkov o tem, koliko Pomurcev opravlja sezonska dela v tujih državah, vendar predvidevajo, da jih največ, tako kot tudi pri rednih zaposlitvah, odhaja na delo v sosednjo Avstrijo. Tudi tam pa prevladuje ponudba kmetijskih del, predvsem obiranje sadja in zelenjave. Povpraševanje po sezonskem delu je vsa leta stabilno, ugotavlja svetovalka na ZRSZ. Vendar pa delodajalci iz zasebnega sektorja niso več dolžni objavljati ponudbe sezonskih del pri pristojnih zavodih za zaposlovanje, tako da je število ponujenih prostih mest za sezonska opravila še večje. Največ sezonskih del je na voljo spomladi, poleti in jeseni, saj je takrat v kmetijstvu tudi največ opravil. Tako so delavci pogosto izpostavljeni neugodnim vremenskim razmeram in fizičnemu delu. Kot pojasnjuje Kuzma-Smoličeva, med brezposelnimi osebami, ki opravljajo sezonska dela, prevladujejo ženske. Sicer pa so sezonski delavci zaposleni prek podjemnih pogodb, zato jim delodajalci ne plačujejo prispevka za pokojninsko dobo, zavarovani so le za primere nesreč pri delu, večinoma pa tudi nimajo plačanih potnih stroškov. Ines Baler 12 | Vestnik | 6. avgusta 2015 ljudje in zgodbe www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si ljudje in zgodbe www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 6. avgusta 2015 | Vestnik | 13 Cleveland Ne levo ali desno, ampak slovensko Pečejo tudi vrtanek, ki je skupaj s klobaso dober še pa še – Ker niso dobili dovoljenja za točenje alkohola v občini, so se odcepili To je verjetno edino mesto v ZDA, v katerem te ne pogledajo z izrazom prestrašene srne pred avtomobilskimi žarometi, ko poveš, da prihajaš iz Slovenije. Cleveland, mesto ob jezeru Erie v ameriški zvezni državni Ohio, je bil od 19. stoletja naprej največje slovensko mesto zunaj domovine in tak ostaja še danes, čeprav Slovencev v središču mesta s 400.000 prebivalci že dolgo ni več. Živijo po malce bolj oddaljenih soseskah, kot je Euclid, ali predmestjih, kot je Willoughby, slovensko čast pa več kot zadovoljivo rešuje generalni konzulat v središču Clevelanda. Slovenska diplomacija je vredna svojega denarja, občasno pa zadene v črno in odločitev za ohranitev konzulata se je izkazala za takšno. Slovenija je danes edina država, ki ima v Clevelandu poklicni konzulat. Vse druge države, ki so ga prej zaradi svojih etničnih skupnosti tam imele, so ga že preselile večinoma v Chicago in tako je slovenski generalni konzul med častnimi konzuli drugih držav vedno doajen oziroma katerem so tudi glavno nakupovalno središče oziroma po ameriško mall ter najboljši hoteli in banke. Žmauc je pred leti pripeljal v Slovenijo veliko gospodarsko-politično delegacijo mesta in države Ohio, v kateri se je župan Frank Jackson navdušil nad idejo o zaprtju mestnega središča za promet. Od ljubljanskega kolega Zorana Jankoviča je dobil zagotovilo, da bo to meščanom na koncu všeč, čeprav se bodo uvodoma jezili zaradi prometnih težav. Američani (razen Newyorčanov) ne morejo nikamor brez svojih avtomobilov in to velja tudi za Cleveland, v katerem danes beli prebivalci ob koncu delovnega dne uprizarjajo eksodus iz središča mesta. S koncem zlatih industrijskih časov, ko so priseljenci iz Evrope brez znanja angleškega jezika z lahkoto dobivali delovna mesta, je tudi Cleveland doživel beg belcev na obrobja, propadajočo praznino pa so zapolnili temnopolti Američani. Ker ni dela, ni denarja in je veliko beračev, čeprav že manj kot na primer Častna konzulka Slovenije v Pittsburghu je Petra Mitchell, ki je bila sicer rojena v Mariboru, vendar je njena mama Jolanka Karoli tja prišla iz Murske Sobote. neke vrste šef diplomatske skupnosti, to pa pomeni odprta vrata za mestno politiko in gospodarstvo. Mariborčan Jure Žmauc, ki se mu je nedavno iztekel mandat konzula v Clevelandu, je priložnost izkoristil v prid Sloveniji. Pred odhodom v Slovenijo mi je z okna svoje pisarne v eni od stolpnic na Public Squaru ponosno pokazal gradbišče okrog spomenika državljanski vojni, pri pred desetimi leti. Mesto se je začelo spet oživljati, propadajoče zgradbe prenavljajo in vanje se selijo mladi, ki so pripravljeni plačati napihnjene cene. Cleveland bo prihodnje leto gostil nacionalno predvolilno konvencijo republikanske stranke, zaradi česar rastejo novi hoteli, in to niti za trenutek prepozno, saj so cene zaradi pomanjkanja prenočišč za mesto, kot je Cleveland, odločno previsoke. Joe Valencic sodeluje tudi v legendarni slovenski radijski oddaji Tonyja Petkovska, ki že desetletja vrti polke in obvešča ameriške Slovence o dogajanju v nekdanji in sedanji domovini. Poleg vrtanka, klobas in drugih slovenskih dobrot lahko v trgovinah kupite tudi potico. Cleveland, mesto ob jezeru Erie v ameriški zvezni državni Ohio, je bil od 19. stoletja naprej največje slovensko mesto zunaj domovine in tak ostaja še danes. Pivovarne rastejo kot gobe po dežju zaslovela takrat, ko jo je za praznično malico ponesla v vesolje ameriška astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams. Na farmi najštevilčnejše slovenske organizacije v ZDA Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) blizu Clevelanda vsako leto prirejajo tekmovanje v ocenjevanju slovenskih klobas. Zadnja leta kraljuje mesarija Radell s klobasami, ki so res imenitne. SNPJ so leta 1904 ustanovili slovenski priseljenci bolj levega političnega nazora, gre pa za zavarovalnico. Slovenci, ki so prihajali v ZDA, so si morali zavarovalnice za primer smrti in za druge potrebe ustanoviti sami. Tisti bolj verni so leta 1894 ustanovili najstarejšo tovrstno zavarovalnico Kranjsko slovensko katoliško jednoto (KSKJ), kasneje pa jih je zraslo še nekaj. Jednote so potem postavljale tudi letovišča in najbolj zabavna je zgodba velikega letovišča SNPJ v Ennov Valleyju ob meji s Pensilvanijo. Letovišče je samostojna občina, ker Slovenci niso dobili dovoljenja za točenje alkohola v občini, katere del so bili, so se odcepili. Letovišče je še danes najmanjša občina v ZDA. Mesto Američani obiskujejo zaradi dvorane slavnih in muzeja rokovske glasbe, polno pa je tudi takrat, ko doma igra eno od moštev treh najpopularnejših ameriških športov. To so Cleveland Browns (ameriški nogomet), Cleveland Indians (baseball) in Cleveland Cavaliers (košarka), moštvo se je letos po zaslugi LeBrona Jamesa prvič po letu 2007 oziroma sploh drugič od ustanovitve leta 1970 uvrstilo v finale lige NBA. Gledalci, ki se jim ne mudi domov v predmestja, se po tekmah odpravijo v gledališko četrt Playhouse district, v kateri stoji od leta 2004 tudi ena iz verige glasbenih restavracij House of Blues, zadnja leta pa vse bolj tudi v živahen predel West End mimo industrijskega predela Flats, ki so mu nekoč rekli Slovanska vas, in čez reko Cuyahoga. Tam je velika tržnica z zmernimi cenami sadja in zelenjave, soseska pa doživlja razcvet z mikropivovarnami, ki rastejo kot gobe po dežju. Eno od teh bo jeseni odprl tudi podjetnik slovenskega rodu Boris Mušič, ki je razširil svojo špecerijo z evropskimi izdelki in potovalno agencijo na aveniji Loraine s prostorom za varjenje piva, restavracijo in terasama v pritličju in prvem nadstropju. Mušič ne bo eksperimentiral z novimi okusi, ampak se je od- ločil, da bo varil pivo po receptu iz Laškega, ki ga trenutno tudi uvaža. Z Laščani je podpisal pogodbo, doslej pa ga je stal projekt okrog dva milijona dolarjev. »Ko bomo začeli, predvidevam, da bom moral zaposliti več kot 20 ljudi,« pravi Mušič, ki upa, da bo prvi zvarek uspel, kot je treba, pri čemer bo dobil na posodo tudi strokovnjaka za varjenje iz Slovenije. Amerika doživlja v zadnjih letih pri mikropivovarnah pravo zlato mrzlico. »Dobro je. Zanesljivo pa hudičevo boljše od budweiserja,« mi je povedal za točilnim pultom največje od teh novotarij West Enda Great Lakes Brewery, lokalni pivec piva, ko sem se odločal, ali naročim enega od pilsnerjev z eksotičnim imenom. Takrat me je spreletelo, da razcvet zasebnih malih pivovarn v ZDA ni modna muha, ki bo minila. Reveže so desetletja napajali z vodenimi zvarki množične porabe, ki povzročajo glavobol, kot so budweiser, coors in miller. Zdaj lahko resnično uživajo v pivih in Mušič upa, da bo dela te zlate mrzlice deležna tudi njegova pivovarna. Laško pivo v Clevelandu že dolgo ni nobena skrivnost in še preden so z njim začeli polniti police v trgovinah, so steklenice odpirali v znamenitem baru Harbor Inn oziroma po domače pri Wallyju nedaleč od Mušičevega lokala. Gre za ameriškega Slo- venca Vlada Pišorna, ki ni diskriminiral in je uvažal tudi union. Njegov lokal je bil včasih zbirališče mornarjev (Cleveland je ob obali največjega od velikih jezer med ZDA in Kanado), motoristov in sumljivih tipov. Skupaj z okolišem in padanjem kriminala so se stranke lokala zadnja leta spremenile v mlado in starejšo premožnejšo druščino, Slovenci pa so tam radi spremljali tekme v nogometu, ko je domača reprezentanca uspela priti na kakšno od velikih tekmovanj. Vse lepo se enkrat konča in tudi Wally, ki je najstarejši še vedno odprt bar v Clevelandu, kmalu zapira svoja vrata, saj se je Vlado upokojil in lokal prodal. Klobasa je šla v vesolje Slovenci se bodo lahko na pivo potem odpravili k Mušiču ali v katerega od številnih narodnih domov, ki jih je okrog Clevelanda skupaj osem in vsi še vedno obratujejo. Ne gre za zastonj reklamo laškemu pivu, ki povezuje to zgodbo, ampak samo za dejstvo, da so ameriški Slovenci v Clevelandu večji Slovenci od Slovencev v domovini in vsaka stvar, ki je z njo povezana, ima posebno vrednost. Pridevnik »slovensko« imajo tudi na primer klobase, ki jih po »kranjskem« receptu izdelujejo med drugim pri Ažmanu na aveniji St. Clair, takoj blizu Slovenskega narodnega doma. Ta klobasa je Okoli Clevelanda je osem narodnih domov, ki so jih ustanovili Slovenci ob prihodu v ZDA, in vsi še vedno delujejo. Ko smo prišli, smo morali poprijeti za vsako delo V Cleveland so se selili Slovenci iz vseh delov domovine, tudi iz Pomurja, čeprav jih je šlo največ delat v Bethlehem v Pensilvanijo, v železarno Bethlehem Steel. Edino Prekmurci imajo namreč v ZDA poleg katoliške tudi protestantsko oziroma luteransko cerkev. V Clevelandu so Slovenci katoliki in za duhovno oskrbo poskrbijo v cerkvah sv. Vida in sv. Marije. Poleg raznih klubov, društev in organizacij deluje v Clevelandu tudi klub prekmurskih in štajerskih Slovencev, v katerem se srečujejo in zabavajo skupaj z drugimi in po svoje. »Vsako leto imamo med drugim martinovanje v Narodnem domu na aveniji St. Clair. Pečemo tudi pecivo, jaz pa sem odgovorna, da naredim vrtanek, ki je skupaj s klobaso dober še pa še,« je povedala Martina Semičak, po rodu iz Lipovec, ki se je skupaj z možem Cerkničanom Metodom priselila v ZDA pred 47 leti. Moža je spoznala na delu v Franciji. »On se je odločil, da gre v Ameriko, in sem šla tudi jaz z njim. Kaj pa drugega? Ko smo prišli, smo morali poprijeti za vsako delo, ki pa ga ni bilo težko najti. Danes je drugače. Delo je težje najti,« je povedala Semičakova, ki se je izšolala za frizerko, mož pa je bil elektri- čar. Oba se vsako leto odpravita na obisk domovine, najraje pa gresta v Moravske Toplice, čeprav ima Martina še tri brate in tri sestre, raztepene po Bratoncih, Beltincih, Lipovcih in Franciji. Slovenci, ki so prihajali v Cleveland v prvem delu 20. stoletja, so lažje našli delo in tudi drug drugega. Pari so se spoznavali na različnih družabnih in plesnih prireditvah v slovenskih domovih in farmah. V Clevelandu se je rodila tudi posebna ameriška polka, ki ji pravijo Cleveland Style. Njen kralj je bil do svoje smrti leta 1998 Frankie Yankovic, prvi dobitnik glasbene nagrade grammy za glasbo v ritmu polke, ki so jo zdaj na žalost že ukinili. Vse, kar je mogoče izvedeti o tej glasbi in zgodovini Slovencev, je v Dvorani slavnih in muzeju polke v nekdanji mesti hiši Euclida. Česar ni tam, pa je v glavi ustanovitelja dvorane in muzeja Joa Valencica, po rodu primorskega Slovenca, ki je ena največjih, če ne največja avtoriteta za vse, kar si človek želi izvedeti o ameriških Slovencih. Valencic sodeluje tudi v legendarni slovenski radijski oddaji Tonyja Petkovska, ki že desetletja vrti polke in obvešča ameriške Slovence o dogajanju v nekdanji in sedanji domovini. Na ogled grb Lendave »Najprej sva se spoznala na slovenski prireditvi, nato pa še pri njeni teti, ki je živela v Clevelandu,« pravi Lojze Brumen iz okolice Ptuja, ki je v Clevelandu našel svojo izbranko Ivanko od Negove. Spadata v generacijo poznih priseljencev, saj sta prišla čez lužo leta 1964. »Ko sem prišla, sem videla, da je tu lepše kot doma, in sem si rekla, da bom kar ostala.« Službo je dobila v tovarni plastike, še prej pa sta se z Lojzetom poročila pri sv. Vidu. V Slovenijo sta se prej veliko vračala, zdaj pa že šest let ne, ker je Ivanki umrla mama. Lojze in Ivanka živita nedaleč od Slovenske pristave, ki so jo leta 1961 odprli priseljenci po drugi svetovni vojni, ki so od doma bežali pred komunisti. Kupili so 30-hektarsko kmetijo z gozdom v vinorodnem okolišu Harpersfielda nedaleč od Clevelanda in tam postavili dvorano, letovišče, športna igrišča in kopališče. Imeli so tudi smučarsko skakalnico, ki pa jim jo je inšpektor prepovedal uporabljati. Ob vznožju je bilo namreč drevo, ki ga niso hoteli posekati, in skakalci so morali biti po pristanku še slalomisti, če niso hoteli končati v bolni- loval rojak iz Lendave, ker grb tega mesta zastopa Prekmurje. Sobočani niso pozabljeni Dosedanji konzul Jure Žmauc in njegova soproga Janja sta v Clevelandu zelo priljubljena tako med tamkajšnjimi Slovenci kot Američani. Na fotografiji sta na desni strani. Na levi sta Martina Semičak, ki je po rodu iz Lipovec, in njen mož Metod, ki je iz Cerknice. V ZDA sta se priselila pred 47 leti. šnici. Pristava je verjetno najbolj aktivno slovensko središče v ZDA, saj se tam vrstijo kulturne, športne in vse mogoče prireditve. Za velikim točilnim pultom pa je seveda popularno tudi laško pivo skupaj s slovenskimi vini. Danes prihajajo tja vsi. Veliko je mladih, ki so od staršev in starih staršev slišali o težki preteklosti, vendar obiskujejo Slovenijo in so si o njej potem ustvarili svoje mnenje. Znotraj velike dvorane, poimenovane po pokojnem demokratskem senatorju slovenskega rodu Franku Lauschetu, je na zidovih podoba brezijanske Marije skupaj z grbi glavnih mest slovenskih pokrajin. Kot kaže, je pri odločanju o tem, kaj bo na steni, sode- Ampak tudi Sobočani niso pozabljeni in imajo med ameriškimi Slovenci celo svojo konzulko. To je od lanskega leta častna konzulka Slovenije v Pittsburghu Petra Mitchell, ki je bila sicer rojena v Mariboru, vendar je njena mama Jolanka Karoli tja prišla iz Murske Sobote. Odkril jo je konzul Žmauc in ji predlagal, naj se kot uspešna podjetnica poteguje za častni naslov. »Prizadevam si za poslovne povezave med ameriškimi in slovenskimi podjetji. Poleti grem spet v Slovenijo zaradi poslov in veselim se obiska Strateškega foruma Bled. Seveda grem tudi v Maribor in Mursko Soboto, v katerih so še vedno Karoliji. Sorodnike imam tudi v Turnišču, Bakovcih in Petanjcih,« je povedala s sorodstvom zelo obdarjena Mitchellova, ki pravi, da se je Murska Sobota zelo posodobila in je videti kot vsako zahodnoevropsko mesto. Odgovoru na vprašanje o morebitni izbiri med Mariborom ali Mursko Soboto pa se je kot prava diplomatka izognila in dejala, da sta lepi obe mesti. Sama pa ostaja v Pittsburghu, v katerem ima družino, in lahko Sloveniji veliko bolj koristi. Robert Poredoš Na farmi najštevilčnejše slovenske organizacije v ZDA, Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), blizu Clevelanda vsako leto prirejajo tekmovanje v ocenjevanju slovenskih klobas. fotografije robert poredoš 14 | Vestnik | 6. avgusta 2015 reportaža www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Na poroki Jasmina in Tibor sta zavezala vozel Zaradi dela večino časa preživita razpeta med Prekmurjem in Ljubljano – Po poroki takoj na delovno pot Osem let je minilo od takrat, ko sta se spoznala v priljubljeni soboški piceriji. »Že takrat sem vedel, da bo moja žena,« danes pravi Tibor Vöröš. Zgodba o začetku njunega prijateljstva ni vsakdanja, saj ju je združila politična pot. Spoznala sta se namreč kot člana podmladka Slovenske ljudske stranke, v kateri imata danes pomembni funkciji. Jasmina Opec Vöröš je podpredsednica stranke, Tibor pa je član strankinega izvršilnega odbora. Jasmina je bila v prejšnjem mandatu tudi poslanka državnega zbora, zaradi njenega vztrajnega zavzemanja za regijo pa so jo bralci Vestnika in poslušalci Murskega vala izbrali tudi za Pomurko leta 2013. Kmalu sta se začela družiti tudi zasebno, to pa je privedlo do letošnje poroke, za katero sta se odločila že pred časom, vendar sta čakala na ugoden trenutek. Ta je napočil v soboto, ko so po polnoči svatje nazdravili tudi za Jasminin trideseti rojstni dan. Poroka, na katero sta povabila ožje družinske člane, prijatelje in sodelavce, se je začela z manjšo pogostitvijo že pri ženinovi rojstni hiši v Središču, od koder so se odpravili po nevesto v Rakičan. Po prikazu spretnosti pri hišnih opravilih in prihodu nekaj nepravih nevest je potem, ko so se od neveste poslovili tudi vsi sosedje, Tibor Jasmino končno lahko popeljal v poročno dvorano soboškega gradu. Tiborju je bila za poročno pričo sestra Sonja, Jasmini pa brat Andrej. V soboški cerkvi sv. Nikolaja sta vodila ekumenski poročni obred upokojeni kalvinski duhovnik iz Madžarske Daniel Nagy in stolni kaplan Goran Merica, za glasbeno spremljavo pa sta poskrbela Miran Čarni in Monika Novak. Po opravljenem obredu se je poročno slavje do jutranjih ur nadaljevalo v hotelu Diana z glasbeno skupino Tropik, gostom pa so postregli tradicionalen poročni jedilnik, ki ga je pripravil Branko Časar. Vendar se je bilo treba po sanjski noči hitro vrniti v realno življenje, časa za poročno potovanje ni bilo, saj ju je že v ponedeljek čakal delovni obisk v Avstriji pri podmladku avstrijske ljudske stranke. Tam ju je ob Vrbskem jezeru sprejel in jima čestital tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz. Ampak takšno je pač življenje. T. M. Podpredsednik podmladka Evropske ljudske stranke Csaba Faragó in soproga sta skupaj z drugimi povabljenci v cerkvi prisluhnila in razmislila o besedah iz pridig obeh duhovnikov. Civilni del poroke je bil v poročni dvorani soboškega gradu, poročila pa ju je županja Občine Grad Cvetka Ficko. fotografije kristijan škrlec Poroke sta se udeležila tudi predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Zidanšek in generalna sekretarka SLS Tadeja Romih s partnerjema. Na dvorišču hiše nevestine družine v Rakičanu je ženina čakal preizkus, ki je pokazal, ali je vešč domačih opravil. šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 6. avgusta 2015 | Vestnik | 15 Strelstvo – EP Boštjan Maček je postal bronast Izpolnil je normo za olimpijske igre v Riu de Janeiru – Izenačil dosežek s prvenstva v Beogradu – Na domačih tleh najtežje tekmovati Strelec Boštjan Maček iz Bodonec, član Strelskega društva Štefana Kovača iz Murske Sobote, je na evropskem prvenstvu z orožjem malega in velikega kalibra ter puško šibrenico na slovenskih tleh dosegel nov velik uspeh. Strelska srhljivka na domačih tleh Na Pragerskem je v trapu zasedel tretje mesto, dobil bronasto kolajno in tako izpolnil normo za nastop na poletnih olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru. Normo za olimpijado bi dosegel že z petim mestom, z uvrstitvijo dve mesti višje in na zmago- Čeprav je sam dejal, da se mu zdi olimpijada še zelo daleč, mu v ušesih že vendarle malce zvenijo zvoki sambe, pred oči pa vse bolj prihaja plaža na Copacabani: »Hja, na to me bolj spominjajo vsi drugi. Dobil sem že elektronska in telefonska sporočila, da naj se začnem učiti plesati sambo in se pripravim na to, kaj vse bom tam doživel.« valne stopničke pa je tako še izboljšal svoj dosežek. Tekma v trapu pa je bila za Mačka kot kakšna napeta srhljivka. Po začetnih treh serijah si je priboril zelo spodbuden izhodiščni položaj za naskok v veliki finale. V uvodnih treh serijah je zadel 73 od skupno 75 letečih tarč, svoj položaj pa je izboljšal po četrti seriji, ko je s 25 zadetimi glinastimi golobi napredoval na drugo mesto, ki si ga je delil s Hrvatom Josipom Glasnovićem. Vodstvo je pred odločilno peto serijo zadržal Slovak Marian Kovacocy, ki je prvi dan edini končal z maksimalnim izkupičkom, z zgrešenim strelom v četrti seriji pa je dosegel le zadetek več od Mačka in Glasnovića. V peti seriji je Maček zgrešil deveti in petnajsti strel, s 23 zadetimi tarčami pa se je uvrstil v razstre- loški plati. Je pa ta izid dosežek mojega vloženega truda, s katerim sem se dokopal do olimpijske vozovnice. Najbolj me namreč jezi, ko v intervjuju včasih slišim kakšnega tekmovalca ali tekmovalko, ko pravi, da je nastop na olimpijadi ali svetovnem prvenstvu dobil za nagrado. To ni nobena nagrada. To je dosežek in posledica truda, ki si ga zelo veliko časa vlagal v svojo športno disciplino.« ljevanje šestih strelcev za štiri prosta mesta v velikem finalu, kamor sta se po rednem delu uvrstila le Glasnović in Kovacocy. V razstreljevanju so bili sami imenitni strelci, na koncu pa sta izpadla Turka Ilnam in Kizilsu. Maček se je tako uvrstil v finale, poleg njega pa še Španec Alberto Fernandez, Italijan Giovanni Pellielo in Stefano Selva iz San Marina. Ko ženi pove, da se bo poslovil, gre vedno na olimpijado V velikem finalu je imel Maček samo en cilj: priboriti si normo za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Riu de Janeiru. Ta cilj je na koncu ne samo izpolnil, ampak je na domačem evropskem prvenstvu dosegel enega največjih uspehov v svoji karieri in ponovil dosežek z evropskega prvenstva v Beogradu leta 2011, ko je bil prav tako tretji. Leta 2009 je bil sredozemski prvak v Pescari, na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 pa je zasedel sedmo mesto. »Ženi sem nedavno rekel, da bom mogoče pustil vse skupaj in končal kariero, zdaj pa se seveda veselim nastopa v Braziliji. Zanimivo, podobno sem ji dejal že leta 2011, pa sem se nato uvrstil na olimpijado v Londonu,« se zdaj po prvenstvu s smehom spominja Boštjan Maček. Kdo ve, morda pa je ravno zaradi tega streljal bolj sproščeno in dosegel nov uspeh. To, da je že razmišljal o koncu kariere, ni nič presenetljivega, saj je junija letos dopolnil že 43 let. Je pa tudi edini med slovenskimi tridesetimi strelci, ki običajno sestavljajo našo reprezentanco in ki je – kolikor ve – redno vsakodnevno zaposlen (pri podjetju Mlinopek v Murski Soboti) in ni zaposlen v vojski ali policiji. Peklenski ritem in psihološki napor Maček je bil na Pragerskem celo blizu zlatemu odličju, a ga je v razstreljevanju za veliki finale v 14. strelu ugnal Fernandez. V malem finalu pa je imel Prekmurec mirnejše roke in živce, tako da je ukanil tekmovalca iz San Marina Stefana Selvo, ga premagal s 13 : 12 in si nato okoli vratu nadel kolajno bronastega leska. »Ker mi to strelišče ne ustreza preveč, najprej nisem niti streljal z veliko vnemo. Na treningu sem imel slabe izide, ampak to pri meni večkrat pomeni, da sem toliko boljši na tekmovanju. Ko pa sem spoznal, da lahko izpolnim normo in pridem na olimpijado, sem se bolj osredotočil, skušal pozabiti na Rio in sem odmislil vse, kar je bilo okrog mene, pomembno je bilo samo streljanje. Ko sem vi- Poškodovan do kolajne in olimpijade Boštjan Maček z bronasto kolajno, ki jo je dosegel na domačem evropskem prvenstvu. Zdaj ga prihodnje leto čakajo samba, plaža Copacabana in – ah ja, seveda – olimpijska tekma v trapu. fotografija nataša juhnov del, da sem prišel med prve štiri, sem si pošteno oddahnil, saj je to pomenilo, da sem že zdaj dosegel svoj cilj. Tudi če bi bil četrti ali peti, bi bil izjemno vesel, saj zdaj v naslednjih tekmah ne bom imel velikega bremena. Čakata me pa naporna tekma svetovnega pokala v Azerbajdžanu v mestu Gabala, ki je kar tri ure vožnje z avtobusom oddaljeno od prestolnice Baku, potem pa je v začetku septembra tu še svetovno prvenstvo v Italiji. Ampak zdaj bom lahko tekmoval sproščeno in bolj za svoj užitek,« je bil vesel Maček po prihodu s Pragerskega. Kakšnega posebnega sprejema zanj v Bodoncih tokrat ni bilo, ker zato niti ni bilo potrebe, saj so ga na evropskem prvenstvu spremljali člani družine, prijatelji, znanci, vaščani in navijači, tako da je že po koncu tekme doživel neke vrste praznični sprejem: »Lepo je, ko te ljudje tako spodbujajo, po drugi strani pa je na domačih tleh tudi najtežje tekmovati, in to ravno zaradi tega pritiska in pričakovanj. Ampak med streljanjem moraš na to enostavno pozabiti.« Priznal je, da v noči po prejemu kolajne niti ni mogel redno zaspati zaradi izjemno napornega tekmovanja: »Niti sam ne vem, kako sem vse skupaj vzdržal, kajti ritem je bil res peklenski. Finalno vozovnico sem si priboril po razstreljevanju, takoj po prvem delu finalnega nastopa pa me je znova čakalo razstreljevanje s Fernandezom za veliki finale, ko sem izgubil v štirinajstem strelu. Le trenutek pozneje sem se za bron udaril s Selvo, ta dvodnevna tekma pa me je pošteno izmučila, še posebej po psiho- v Evropi, in sicer tako imenovane dirke Public Race Days na dirkališču Hockenheim v Nemčiji. V zelo močni mednarodni konkurenci je Bratončan Igor Kovačič, član soboškega kluba, z avtomobilom Opel Corsa turbo na sprednji pogon v odprtem razredu dosegel drugo mesto z novim slovenskim rekordom, in sicer je 402 metra prevozil v času 9,111 sekunde. daljevala igro za slovensko reprezentanco na ekipnem prvenstvu. V 8. krogu je Slovenija premagala Makedonijo z 2,5 proti 1,5, zmago za izbrano vrsto pa je prispeval tudi Skuhala. Pred zadnjim krogom je bila Slovenija na drugem mestu. Zlata kolajna je na koncu pripadla Italijanu Pellielu, srebrna pa Špancu Fernandezu. Uspeh Boštjana Mačka je toliko večji, saj je na tekmi nastopil nekoliko poškodovan: »Da, res je. Človek se dva tedna prej pripravlja na tekmo, potem pa se mu zgodi nekaj nepričakovanega. Jaz nisem profesionalni strelec, hodim v službo, v kateri uporabljam roke, in tako se mi je pripetila majhna poškodba, ki je na koncu imela velik vpliv, saj trening prejšnjo nedeljo ni bil najboljši. Tako sem se zatekel k fizioterapevtki, ki mi je s posebnimi trakovi pomagala ublažiti bolečine v mišičevju in zapestju. V ponedeljek me je še malo bolelo, na dan tekme pa sem stisnil zobe, saj imaš na tekmovanju več drugih skrbi kot misel na bolečino. Zdaj bom potreboval malo počitka, ker me je zapestje spet začelo malce bolj boleti, saj je adrenalin s tekme popustil, vrnil pa sem se tudi v tako imenovano normalno življenje.« Čeprav je sam dejal, da se mu zdi olimpijada še zelo daleč, mu v ušesih že vendarle malce zvenijo zvoki sambe, pred oči pa vse bolj prihaja plaža na Copacabani: »Hja, na to me bolj spominjajo vsi drugi. Dobil sem že elektronska in telefonska sporočila, da naj se začnem učiti plesati sambo in se pripravim na to, kaj vse bom tam doživel. Ampak ne vem, jaz še nisem tako daleč. Mogoče bom vse skupaj bolj dojel, ko se bo začelo leto 2016, saj imamo takrat še en pripravljalni svetovni pokal. Z novim letom se bodo tudi začele priprave na olimpijado, tako da bo spet pestro, kot je bilo minulo zimo, ko sploh nisem počival. Bil sem vseskozi aktiven, vedno s puško v roki. Bolj po novem letu bom sezono skušal prilagoditi tako, da bom lahko na olimpijskih igrah dosegel najboljši izid. Me pa zanima, ali je v Riu res vse tako, kot vidimo po televiziji. Sam namreč doslej v Braziliji še nisem bil.« Po mnenju kolegov in sotekmovalcev pa je že skoraj tam, saj so mu vsi po tekmi dejali, da ga Rio pričakuje. T. K. teden v številkah Kolesarstvo Na tridnevni dirki za veliko nagrado v Kranju je član KK Tropovci Žiga Horvat med 111 tekmovalci iz desetih držav v kategoriji starejših mladincev na koncu zasedel nepričakovano odlično tretje mesto. Bil je tudi edini kolesar, ki se je v vseh treh razvrstitvah (generalno, šprint, gorsko) uvrstil med prve tri. Danes je Horvat kot član slovenske reprezentance že odpotoval v Estonijo na evropsko prvenstvo. Na dirki Po ulicah Kranja je med dečki C Luka Jablanovec s 3. mestom potrdil, da je upravičeno uvrščen v reprezentanco Slovenije, in bo sredi avgusta tekmoval na dirki Kids Tour v Berlinu. Strelstvo Na mednarodnem tekmovanju v trapu Grand prix Balaton je dosegel velik uspeh Denis Pojbič, član SD Štefana Kovača iz Murske Sobote, ki je zmagal med strelci skupine A. Med strelci v skupini B je bil Milan Svetec, član ŠSD Radgona, tretji. Odbojka Slovenska reprezentanca je v 4. krogu evropske lige v Craiovi obakrat premagala Romunijo s 3 : 0 in se tako z vsemi možnimi zmagami že uvrstila v sklepni del lige na Poljskem. Za Slovenijo je znova igral tudi Uroš Pavlović iz Murske Sobote in v prvi tekmi dosegel 8, v drugi pa 11 točk. Avtomobilizem Člani Street Race Teama Murska Sobota so se udeležili enega izmed najprestižnejših tekmovanj v pospeševanju z motornimi vozili na 402 metra Šah Na evropskem prvenstvu v pospešenem šahu v Novem Sadu je dobil med sedemnajstimi igralci iz desetih držav v starostni kategoriji do 18 let srebrno kolajno Boris Markoja iz Turnišča, član ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Klubski kolega Ljutomerčan Jernej Skuhala je bil deveti. Markoja in Skuhala pa sta v Novem Sadu na- Pandolo V organizaciji Mladinskega športnega društva Prekmurski pandolaši je bil ob Bukovniškem jezeru letošnji tretji in zadnji turnir Pomurske A-lige – Turnir za štorkljino gnezdo. Turnir je veljal tudi za točke državnega prvenstva Zveze društev igre Pandolo Slovenije. Udeležilo se ga je 15 ekip. Prvo mesto na turnirju je zasedla ekipa Mazza La Panda iz Kopra, ki je v finalu premagala aktualnega državnega prvaka, ekipo Mimoza iz Hrvatinov. V malem finalu pa so imeli v štajerskem derbiju mirnejšo roko Žički Sončki, ki so tudi zmagovalci Pomurske A-lige 2015. Najboljše pomursko moštvo je Puranji Čunder iz Murske Sobote, ki je v absolutni slovenski uvrstitvi zasedel peto, v Pomurski A-ligi pa drugo mesto. Spidvej Na zadnji dirki odprtega državnega prvenstva v Dolnjem Kraljevcu na Hrvaškem je zmagal Jure Pavlic iz Hrvaške pred Matejem Žagarjem iz Ljubljane, Aleksander Čonda, član Speedway teama Lendava, pa je bil peti. V tej sezoni slovenskega državnega prvenstva je prvak pričakovano postal Žagar, Čonda pa je končal na drugem mestu. Pripravil T. K. 16 šport | Vestnik | 6. avgusta 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Odbojka na mivki Rekreacija Zmage odšle v Maribor, Mursko Soboto in Destrnik Finale Labda lige v Beltincih in nočni turnir na Stari Cesti – Odbojkarska družina je vsemu kos V soboto se je zbralo na tako imenovani beltinski plaži v Labda Beach Centru 16 ekip ljubiteljev odbojke na mivki. Šlo je namreč za finalni turnir letošnje Labda lige. Tako so obiskovalci lahko videli na dveh igriščih številne lepe poteze, ki krasijo to igro. Igralo se je po sistemu dvojne eliminacije (repasaž), ko ekipa zapusti tekmovanje po dveh porazih. Finalni dvoboji so potekali pod reflektorji, ženski ob 22. uri, moški finalni dvoboj pa se je začel okrog 23. ure, saj se je zaradi izenačenosti ekip vse skupaj malce zavleklo. Vse ekipe so si mesto na finalnem turnirju zagotovile z igranjem v dveh mesecih (julij, julij) v enokrožnem sistemu. V ligi s finalnim turnirjem so letos tekmovali že tretje leto zapored. V ligo se prijavlja vsako leto več ekip, saj Društvo Labda Beltinci zelo dobro upravlja medgeneracijski center v beltinskem športnem parku in skrbno organizira vse dogodke. Med drugim tudi minuli finalni turnir, ki je eden glavnih dogodkov sezone, poleg vsega drugega dogajanja, ki izhaja iz želje po aktivnejšem in zdravem preživljanju prostega časa za vse generacije. Druženje in veselje sta se nadaljevali še dolgo v noč oz. jutro, obujali so se spomini in kovali načrti za prihodnost, med drugim seveda tudi za Labda ligo leta 2016. Končni vrstni red najboljših pri moških (dvojke): 1. ZM Volley Family – Tin Vrabl (Maribor)/Jure Senekovič (Maribor), 2. Jegr Team – Gregor Felkar (Murska Sobota)/Jernej Borlinič (Maribor), 3. Škrjanec - Kuzmič – Nik Škrjanec (Veržej)/Samo Kuzmič (Gederovci – Tišina), 4. ŠD Izziv Pomurje – Grega Horvat (Beltinci – Maribor)/ Miha Žalik (Murska Sobota). Ženske (dvojke): 1. Art Caffe – Iva Škraban (Murska Sobota)/Nina Kovač (Murska Sobota), 2. Žejni – Pia Puklavec (Maribor)/Gobec (Vuzenica), 3. Belec/Kosi – Lea Belec (Veržej)/Valentina Kosi (Mala Nedelja), 4. Dioniz bar – Hana Hochstätter (Beltinci)/Sara Kutnjak (Pristava). Nagrade je podeljeval Ludvik Janža iz Beltinec, ki je tudi častni član Društva Labda Beltinci in ima velike zasluge za dvoransko odbojko in ureditev prostora, v katerem je zdaj Labda Beach Center. Na Stari Cesti zmagala ekipa iz Destrnika V športno-rekreacijskem središču Kostanjevica na Stari Cesti v Občini Ljutomer so pripravili člani tamkajšnjega športnega društva nočni turnir v odbojki na mivki. Nastopilo je devet ekip, pogoj pa je bil, da mora biti v ekipi treh igralcev najmanj ena ženska oz. vsaj en moški. Igrali so na dva dobljena niza do 15 točk, v polfinalu in finalu pa na dva dobljena niza do 21 točk. Ekipe so bile v predtekmovanju razdeljene v tri skupine, po desetih urah zanimivih dvobojev – finale so odigrali ob peti uri zjutraj – pa so slavili člani ekipe Vsemu kos iz Destrnika. V finalu so z 2 : 1 v nizih odpravili ekipo ŠRD Kostanjevica Stara Cesta. V tekmi za tretje mesto je ekipa Boom Efekt iz Veržeja, ki je branila zmago z lanskega turnirja, z 2 : 0 premagala ekipo ŠD Cven. T. K., M. Š. V Labda Beach Centru v Beltincih je nastopilo na tako imenovani peščeni plaži šestnajst ekip. fotografija jure zauneker Kasaške dirke Zmagovalna vrnitev Slavičevega štiriletnika Uspešen nastop ljutomerskih kasačev v kvalifikacijah za 25. slovenski kasaški derbi v Ljubljani Po devetih mesecih prisilnega počitka zaradi poškodbe se je štiriletni žrebec Sammi MS, ki je v lasti priznane rejsko-tekmovalne družine Slavič iz Ključarovec, uspešno vrnil na hipodromske steze. Na kasaški prireditvi v Ljutomeru je suvereno dobil dirko prve kvalifikacijske skupine za nastop na 25. slovenskem kasaškem derbiju, ki bo 6. septembra v Ljubljani. »Doma smo pričakovali, če se bo poškodba sanirala, da bo Sammi MS v konkurenci najboljših konj te generacije, v katero spadajo še Lil Kim, Lotte in Narcis Peški. Z nastopom na tej dirki je to dokazal. Zanimivo bo videti, kaj se bo zgodilo na derbiju. Lil Kim je namreč tokrat zagalopirala, zato nismo dobili prave slike o njeni veljavi. Sicer pa je Sammi MS že lansko leto dokazal, da je bil med najboljšimi triletniki,« je po zmagoslavju povedal Mitja Slavič, ki je dosegel s Sammijem MS na 2600 metrov dolgi stezi kilometrski čas 1:18,9. V tej skupini – zmagovalcu je pripadel pokal Občine Ljutomer, ki v teh dneh praznuje 59. praznik – se je na drugo mesto uvrstila zmagovalka državnih prvenstev dveletnih in triletnih kasačev Lil Kim (Jože Sagaj ml., Ljutomer), izmed članov ljutomerskega kluba pa se je na derbi iz prve kvalifikacijske Mitja Slavič je prejel pokal za zmago s Sammijem MS iz rok županje Občine Ljutomer Olge Karba. fotografija miha šoštarič skupine uvrstila še četrtouvrščena Alpina M z Darjo Jureš. V drugi kvalifikacijski skupini sta se v silovitem ciljnem sprintu za zmago udarila Narcis Peški (Marko Gorenc, Stožice Ljubljana) in Lotte (Milan Žan, Ljutomer), močnejši pa je bil Narcis Peški, ki je dosegel v letošnjem letu v desetih nastopih kar sedem zmag. »Napadla sva iz ozadja, Narcis Peški pa je pokazal svojo moč. Na derbiju bo položaj, ki si ga bomo med dirko priborili, izredno pomemben, saj bo po mojem mnenju zmagal tisti, ki si bo med dirko priboril najboljši položaj za napad v ciljni ravnini,« je dejal Gorenc. Narcis Peški je tekel v drugi kvalifikacijski skupini s kilometrskim časom 1:20,9. Iz druge kvalifikacijske skupine se je izmed članov ljutomerskega kluba na derbi uvrstil še tretjeuvrščeni Luxus z Brankom Seršenom. Poleg osmih konj, ki so si nastop na derbiju zagotovili v sklopu tokratnih kvalifikacij, se bodo prvo septembrsko nedeljo v Ljubljani za lovorjev venec v najprestižnejši slovenski dirki merili še štirje štiriletni kasači po zaslužku v karieri. Pred približno tisoč gledalci, ki so si ogledali tokratne kasaške dirke v Ljutomeru, sta za domači klub zmagala še Don Boss z Jankom Sagajem med dveletniki s kilometrskim časom 1:21,6 in Rožle z Brankom Seršenom v dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 1.500 evrov s kilometrskim časom 1:18,9, član ljutomerskega kluba Jože Sagaj ml. pa je v mednarodni dirki 3- do 14-letnih konj z najboljšim kilometrskim časom dne 1:16,8 do zmage pripeljal Speedyja Traderja, ki je v lasti Tomislava Gmajniča iz Bele krajine. Naslednje kasaške dirke bodo to nedeljo pri Lenartu, na ljutomerski stezi pa se bodo konji ponovno podili 23. avgusta, ko bo kasaška prireditev v sklopu radgonskega kmetijsko-živilskega sejma. Miha Šoštarič Tek, nato kolesarjenje V Občini Ljutomer bosta jutri in v nedeljo veliki rekreativni prireditvi Jutri, v petek, bo organizirala Športna zveza Ljutomer že 20. jubilejni tek. Nekoč se je imenoval Sejemski, zdaj pa Taborski tek. Vsako leto privabi številne tekače iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Proge za nižje kategorije in invalide bodo speljane po ulicah Ljutomera, udeleženci tekov na 8,5 (tek šteje za točkovanje Pomurskega pokala) in 3 kilometre pa bodo tekli v smeri Cezanjevec. Najmlajši udeleženci teka v Ljutomeru se bodo na proge podali med 17. in 18. uro, teka na 8,5 in 3 kilometre, ki sta speljana po ravninskem predelu praktično brez višinskih razlik, pa se bosta začela ob 18. uri. Prijave za teke bodo sprejemali med 15.00 in 16.30, prijavnina pa znaša 5 evrov. Zmagovalci v posameznih kategorijah bodo dobili pokale, drugo- in tretjeuvrščeni pa kolajne. Vsi udeleženci bodo dobili spominske majice. V sklopu jubilejnega Taborskega teka bo tudi Taborski pohod, ki predstavlja okrog dve uri sproščene hoje po slikoviti pokrajini v okolici Ljutomera v smeri Spodnji Kamenščak–Zgornji Kamenščak–Cezanjevci in vrnitev v Ljutomer ob nasipu reke Ščavnice. Začetek pohoda bo ob 17. uri. Veliko več udeležencev kot na petkovem teku pričakujejo organizatorji nedeljskega prav tako jubilejnega 20. rekreacijskega kolesarskega maratona Po Prlekiji. Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci, ki je organizatorka maratona, ga je nekoč pripravljala s startom v Banovcih, v zadnjih letih pa je start in cilj te množične rekreacijske prireditve pred hotelom Bioterme v Moravcih pri Mali Nedelji. Start maratona bo ob 10. uri, organizatorji pa so pripravili tri proge različnih težavnosti. Družinski maraton bo na 20 kilometrov, mali maraton z dvema večjima vzponoma bo na 45 kilometrov, veliki maraton s tremi vzponi, med drugim tudi na Jeruzalem, pa na 68 kilometrov. Organizatorji so si prizadevali, da bi našli v prelepem okolju Prlekije kolesarske steze, ki bodo zadovoljile zahtevne in manj zahtevne kolesarje. Startnina, ki jo bodo pobirali tudi na dan maratona, je 15 evrov. Vsi udeleženci bodo dobili spominsko kolajno in majico, brezplačne napotke ob okrepčevalnicah in v startno-ciljnem prostoru, topli obrok na cilju in brezplačno kopanje v kopališču Bioterme. Organizatorji vsem udeležencem še sporočajo, da je tudi letos obvezna uporaba varnostne čelade. M. Š. Mali nogomet Turnir v Markovcih Gostiteljii v finalu premagali Šalovce s 4 : 0 Člani Športnega društva Carioke Markovci so pripravili v sklopu 11. občinskega praznika Občine Šalovci 13. občinski turnir v malem nogometu, ki je potekal na nogometnem igrišču v Markovcih. Na turnirju se je pomerilo šest ekip iz vasi Dolenci, Budinci, Markovci, Šalovci, Domanjševci in Čepinci. Prvi del tekmovanja je potekal v dveh skupinah, v vsaki so bile tri ekipe. Po skupinskem delu so bile polfinalne tekme, tako je iz prve polfinalne tekme v finale napredovala ekipa iz Markovec, iz druge polfinalne tekme pa ekipa iz Šalovec. Prvo mesto so zasedli domačini, drugi so bili Šalovci, v boju za tretje mesto pa so bili člani ekipe iz Čepinec boljši od ekipe iz Dolenec. Damjana Nemeš šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 6. avgusta 2015 | Vestnik | 17 Finale pokala MNZ MS Farmtech Veržej z novo lovoriko Gostje povedli že z 4 : 0, črno-beli nato znižali zaostanek – Dvakratna strelca David Vinkovič in Niko Kisilak Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, tam lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. NŠ Mura – Farmtech Veržej 2 : 4 (0 : 1). Mestni stadion Fazanerija, 1000 gledalcev, sodnik: Kovačič (Grosuplje). Strelci: 0 : 1 D. Vinkovič (13), 0 : 2 Čuk (47), 0 : 3 D. Vinkovič (53), 0 : 4 Kouter (73), 1 : 4 Kisilak (76), 2 : 4 Kisilak (87). NŠ Mura: Cipot (Zver, 59), Šiško, Šeruga, Toth (Kisilak, 58), Celec, Ivanič, Potrč, Atanasov (Barbarič, 46), Poredoš, Slana (Šnepf, 59), Karas (Nemec, 46). Trener: Franc Cifer. Farmtech Veržej: Andrejč, Polajžer (Kocuvan, 77), Vidovič (Kaučič, 46), Lukač, Pelcl, Kouter, Trstenjak, Petek (Mauko, 75), Vaš, D. Vinkovič (M. Vinkovič, 64), Ropoša (Čuk, 46). Trener: Zlatko Gabor. Rumeni kartoni: Šeruga, Atanasov, Barbarič; Kouter. Nogometaši Farmtecha Veržeja so dobili veliki pokal Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota, potem ko so v finalu v soboški Fazaneriji zasluženo premagali domačo NŠ Muro s 4 : 2. Varovanci Zlatka Gaborja, ki jih v soboto že čaka prvi krog v drugi ligi proti Kalcerju iz Radomelj, so bili večji del srečanja pred dobrimi tisoč gledalci samozavestnejši in zrelejši tekmec. Črno-beli, ki so šele na sredini priprav za nastopanje v 3. SNL vzhod, so bili zato fizično in tudi malce psihično šibkejši v primerjavi z gosti. »Muraši« so zobe pokazali šele v zadnji četrtini, ko so zaostanek z 0 : 4 znižali na 2 : 4. Drugače pa so imeli na tekmi samo še štiri priložnosti, od katerih je dve stoodstotni – vsako v enem polčasu – zapravil Kevin Poredoš, ki je bil obakrat sam pred vratarjem Matejem Andrejčem. Mreža se je zatresla že kmalu po začetku, ko je bilo videti, kot da je domači trener Feri Cifer slutil nekaj slabega. Opozarjal je svoje igralce na previdnost v obrambi in na dobro pokrivanje nasprotnikov, a njegova opozorila niso zalegla. V nedeljo, 9. avgusta, ob 17. uri na poletnem kopališču v Ljutomeru prireditev Lotmerk na vodi – zabavne igre na vodi. Organizator: Športna zveza Ljutomer. Informacije: Branko Žnidarič: 02 585 89 60, branko.znidaric@ simljutomer.si, www.simljutomer.si. kdaj, kaj, kje Petek Ob 15. uri v Veliki Polani turnir v odbojki na mivki. Ob 17. uri na Glavnem trgu v Ljutomeru 20. Taborski tek. Sobota Ob 8.30 na golfskem igrišču Livada v Moravskih Toplicah tradicionalni odprti turnir Rebel. Ob 9.30 v športnem parku v Lendavi turnir za letnike 2000. Ob 12. uri na igriščih Teniškega kluba Radgona turnir Po starem. Ob 18. uri na stadionu Čistina v Veržeju tekma 1. kroga 2. SNL Farmtech Veržej – Kalcer Radomlje. Igralci Veržeja (v rdeče-črnih dresih) so bili zaradi bližajočega se prvenstva v drugi ligi fizično bolje pripravljeni od nogometašev Mure in so zasluženo postali zmagovalci pokala MNZ Murska Sobota. fotografija jure zauneker Prvi zadetek je tako dosegel David Vinkovič z glavo po podaji s kota, drugi zadetek je padel po lepi akciji Damjana Kaučiča, Arpada Vaša in rezervista Tadeja Čuka, ta pa je dobil Vaševo žogo kot servirano na krožniku pred vrati domačega vratarja Tadeja Cipota. Tretji gol Veržeja je bil čista kopija prvega, le na drugi strani igrišča, spet je namreč po podaji s kota z glavo zadel David Vinkovič. Četrti gol je bil posledica utrujenosti domačih nogometašev. Trije igralci Veržeja so ušli celotni obrambi Mure, na koncu pa je Nino Kouter zunaj kazenskega prostora preigral dva igralca in nato mirno z rahlim lobom žogo poslal v mrežo. Murin napad, ki je po menjavah ob začetku drugega polčasa (na klop sta odšla napadalca Mihael Karas in Darko Atanasov) izgubil vso ostrino, se je končno zbudil po 75. minuti, oba zadetka pa je dal z glavo rezervist Niko Kisilak, pri drugem mu je po strelu iz kota odlično asistiral Luka Ivanič. Izid 2 : 4 pa je bil tudi končni na srečanju, ki ga je odlično vodil sodnik Darjan Kovačič. Dvakraten strelec za Veržej, osrednji napadalec David Vinkovič, je bil po srečanju vesel nove lovorike svojega kluba (prejšnjo nedeljo je Farmtech zmagal na turnirju na Tišini): »Igral sem solidno, dosegel dva zadetka, še eno priložnost pa sem zapravil. Vsekakor se je sezona za nas zelo dobro začela, čeprav sta nam zadetka Mure ob koncu finala pustila malce grenek pri- okus. Zato moramo do začetka prvenstva v drugi ligi izboljšati svojo agresivnost tako v napadu kot obrambi. Mura je dobro moštvo, se je pa videlo, da v tretji ligi nima tako težkih tekem, kot jih imamo mi.« Obe ekipi sta po srečanju prejeli pokala, Mura manjšega za uvrstitev v finale pokalnega tekmovanja, Veržej pa velikega kot njegov zmagovalec. Pokala jima je podelil predsednik Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota Danilo Kacijan. Obe moštvi sta se z uvrstitvijo v finale avtomatsko uvrstili tudi v 1. krog Pokala Slovenije. V sredo, 19. avgusta, bo Mura v Fazaneriji gostila prvoligaško Gorico, Veržej pa bo gostoval pri Izoli. T. K. Nedelja Ob 9.30 v športnem parku Lendava turnir za letnike 2003 in 2005. Ob 10. uri pri hotelu Bioterme pri Mali Nedelji start 20. rekreacijskega kolesarskega maratona Po Prlekiji. Ob 17.30 na igrišču v Turnišču finale pokala MNZ Lendava Odranci – Hotiza. Torek Ob 17. uri v športnem parku v Beltincih kvalifikacijska tekma za uvrstitev v žensko ligo prvakinj UEFA Olimpia Cluj (Romunija) – Pärnu FC (Estonija). Ob 20. uri v športnem parku v Lendavi kvalifikacijska tekma za uvrstitev v žensko ligo prvakinj UEFA Teleing Pomurje Beltinci (Slovenija) – Ekonomist Nikšić (Črna gora). ŠD Vidonci Odslej bodo nogometaši igrali na umetni travi Nič več težav z razmočenim igriščem – Začetek naložbe, vredne sto tisoč evrov, devetega avgusta dobiva uradno podobo Športno društvo Vidonci bo praznovalo naslednje leto 20. obletnico ustanovitve. Še pred tem se bo lahko pohvalilo z novim igriščem z umetno travo, ki ga bodo slovesno predali v uporabo ta konec tedna. ŠD Vidonci je v teh krajih eden dejavnejših. Njegov klub malega nogometa nastopa v puconski nogometni ligi, prav tako tudi veteranska ekipa. Pred leti so imeli še pionirsko ekipo, katere člani zdaj že nastopajo za člansko moštvo. Prvo igrišče za mali nogomet so zgradili takoj po ustanovitvi društva. Zaradi nastopov treh ekip, treningov in drugih prireditev je bila travnata površina velikokrat v slabem stanju. Kriva tudi slaba prst, zaradi česar je bilo ob deževju igrišče zelo razmočeno, ob suši pa je trava izgorevala. Po skoraj dvajsetih letih je bilo igrišče treba obnoviti. Po razmisleku so se odločili za umetno travo. Imeli so namreč možnost prijave na primerne razpise in tudi donatorje. Igrišče z umetno travo je dolgo 51 in široko 33 metrov. Na njem lahko igra šest igralcev in vratar. To pomeni, da je primerno za mali nogomet, kot ga poznamo v Pomurju in širše. Na ta način so Vidonci eden redkih krajev, ki ima tako veliko igrišče z umetno tra- vo, druga so po navadi namenjena za igro 4 + 1. Ob igrišču so ob tej priložnosti uredili še dodatno razsvetljavo, zaščitno mrežo in okolico. Celotna naložba je stala okrog sto tisoč evrov. Tretjino sredstev so dobili prek razpisa Fundacije za šport, preostalo pa so prispevali donatorji, predvsem ruski prijatelji predsednika ŠD Vidonci Roberta Kuzmiča, ki je služboval v Rusiji. V Vidoncih namreč že nekaj let pripravljajo mednarodni Novo igrišče z umetno travo ŠD Vidonci je primerno za igro šestih igralcev in vratarja. fotografija ciril kosednar turnir, na katerem imajo svoje moštvo ali celo dve tudi prijatelji iz Rusije. Na enem od teh je tudi prišlo do dogovora o sodelovanju in donatorstvu. Del naložbe so pokrili tudi s prispevki domačih ljudi in nekaterih domačih donatorjev. Veliko so privarčevali tudi s prostovoljnim delom članov in vaščanov. Za vas, kot so Vidonci, je to velika pridobitev, saj večina vaških prireditev poteka prav na tem igrišču oziroma v objektih, ki ga obdajajo. Odslej naj bi ga uporabljali, če bodo želeli, tudi klubi in društva iz ožje ali širše okolice, saj igralna površina dopušča veliko več tekem in treningov kot prejšnja. V vodstvu društva upajo, da bo volja domačinov za rekreacijo odslej še večja in da bodo k sodelovanju privabili še več mladih. Odprtje igrišča z umetno travo bo v sklopu praznika Občine Grad, in sicer 9. avgusta ob 13. uri. Po slavnostni seji občinskega sveta bodo igrišče uradno predali v uporabo. Odigrali bodo dve uvodni tekmi med člani in veterani ŠD Vidonci ter med moštvom Murinih legend in Dengrada, gradbenega podjetja, ki je bilo eden od izvajalcev in tudi donatorjev naložbe. C. K. 18 turizem | Vestnik | 6. avgusta 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Turistično poletje v lendavski občini Bogračfest bo 29. avgusta Stolp Vinarium Lendava v Lendavskih Goricah bodo predali namenu v začetku septembra turistične prireditve Gornja Radgona – V petek, 7. avgusta, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot. Ljutomer – V soboto, 8. avgusta, ob 9. uri se bo začel na Glavnem trgu v sklopu prireditev ob prazniku Občine Ljutomer Prleški sejem s kulturnim programom in pestro sejemsko ponudbo na Aveniji vina in sira, Aveniji domače obrti, Aveniji domačih dobrot, Aveniji društev, Aveniji podjetništva, Aveniji bižuterije in Aveniji bolšjaka. Ob 10. uri bo nastopila glasbena skupina Opoj, ob 12.30 Mladi Pomurci, ob 20. uri pa Manca Špik z ansamblom. V sejemskem programu za otroke bo ob 10. uri lončarska delavnica in delavnica poslikave obraza. Ob 12. uri bo gledališka predstava Sončna slika, ob 13. uri delavnica s Piko Nogavičko (izdelava Pike in Ficka), ob 17. uri gledališka predstava Malina, ob 18. uri pa delavnica z Banovičko in Edijem: izdelava verižic in vizitk. V nedeljo, 9. avgusta, ob 17. uri bo na Letnem kopališču Ljutomer dan odprtih vrat z zabavnimi kopališkimi igrami Lotmerk na vodi. Dobrovnik – V soboto, 8. avgusta, bo v kulturnem domu in ob njem prireditev Praznik vina in perecov. Ob 14. uri bodo pripravili pokušino perecov in vina ter prikaz priprave perecov. Ob 15. uri bodo mednarodne vinogradniške igre, katerih dosežke bodo razglasili ob 18. uri. Organizirali bodo še animacijski program za otroke in glasbeni program. Najstarejša prireditev je Lendavska trgatev, s katero poudarjajo tradicionalno povezanost z okoliško hribovito pokrajino in vinogradništvom. fotografija jože gabor Tudi letos bo najbolj pestro turistično dogajanje v lendavski občini konec avgusta in v začetku septembra s prireditvama Lendavski bogračfest in Lendavska trgatev, ki vsako leto pritegneta veliko obiskovalcev iz pokrajine ob Muri in od drugod. Za njimi je že prva prireditev, ki spada v sklop poletnih prireditev v občini. To so bili tridnevni ribiški dnevi na Hotizi. V svetovni prestolnici bograča pa bo spet dišalo po tej prekmurski jedi v soboto, 29. avgusta, ko bo središče turističnega dogajanja v starem mestnem jedru, med zgodovinskimi kulisami meščanskih hiš in ob vznožju lendavskih vinogradov. Na festivalu kulinarike bodo obiskoval- cem ob tradicionalni vinogradniški jedi prekmurskem bograču na voljo še druge prekmurske dobrote, kot so lendavski pereci, ocvirkove pogače in drugo. Seveda pa vse to ob vinih lendavskih vinogradnikov in drugih domačih napitkih. Prireditev bo pod pokroviteljstvom dr. Danila Türka, ki je bil tudi pobudnik, da bi postala Lendava svetovna prestolnica bograča. Dan pred tem, 28. avgusta, bo v Lendavi mednarodna konferenca Kultura in turizem pod pokroviteljstvom ministrice za kulturo mag. Julijane Bizjak Mlakar, 2. septembra pa bo v Lendavskih Goricah odprtje stolpa Vinarium Lendava, ki bo pod pokroviteljstvom zunanjega ministra Karla Erjavca. Teden pred tem, 22. avgusta, bo ob trgovini Pri žagi mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe, ki ga že tradicionalno organizira Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Lendava. Na tej kulinarično-zabavni prireditvi bodo tudi letos obiskovalci ob glasbenem programu lahko poskusili to tradicionalno jed Panonske nižine ali se pomerili v kuhanju. Sklop poletnih prireditev se bo končal v soboto, 5. septembra, z etnološko-kulinarično prireditvijo Lendavska trgatev, s katero Lendavčani poudarjajo tradicionalno povezanost z okoliškimi hribi in vinogradništvom. Ta prireditev se bo tudi letos dogajala na različnih lokacijah v mestu in Len- davskih goricah, njen pokrovitelj pa bo lendavski župan Anton Balažek. Pester program se bo začel s sprevodom po mestnih ulicah, v katerem predstavijo ljudske običaje, pripravili pa bodo tudi folklorni festival in bogato kulinarično ponudbo. Dogajanje bodo končali z zabavno-glasbenim programom. Ob pestrem dogajanju na prireditvah si bodo obiskovalci lahko ogledali še razstavo na lendavskem gradu Hommage a Picasso in druge razstave in prireditve v kulturnih ustanovah, lahko pa se bodo podali na ogled kulturnih znamenitosti mesta in okolice. J. G. Prlekfest Obiskovalci so poskušali prleške kropce Kulinarično posebnost je na ocenjevanje prineslo deset gospodinj – Ocenjevanje ni bilo tekmovalnega značaja V lanskem letu so pripravili v prleških občinah v okviru projekta Prlekfest številne prireditve, katerih namen je dvig kakovosti in vključevanje prireditev v turistično ponudbo prleškega podeželja. Prireditve bodo tudi v letošnjem letu. Prva izmed teh – poimenovana Kuji, vino in pogače – je bila na ljutomerskem hipodromu. Na stojnicah so se predstavljali številni turistični ponudniki, obiskovalci so lahko poskusili pristne prleške kulinarične specialitete, ocenjevalna komisija pa je posebno pozornost namenila desetim prleškim kropcem, za katere so gospodinje dobile strokovno oceno tričlanske komisije. Prleški kropec je kulinarična specialiteta, pripravljena iz ajdove moke in skutnega premaza. Na ocenjevanje so kropce prinesle Nada Tompa s Stare Ceste, Martina Kapun iz Veržeja, Alojzija in Petra Klemenčič iz Bunčan, Romana Perc s Koga, Marta Gregorc iz Cerovca, Angela Farkaš iz Radoslavec, Marija Lipovec z Zgornjega Kamenščaka, Helena Vrbnjak iz Branoslavec in Irena Šterman iz Ormoža. M. Š. Gornja Radgona – V soboto, 8. avgusta, ob 8. uri bo v Kerenčičevi ulici (pri nekdanjem mejnem prehodu) Kmečko-ekološka tržnica na meji s ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov. Domajinci – V nedeljo, 9. avgusta, ob 11. uri bodo na nogometnem igrišču 17. turistično-kmečke igre Občine Cankova, ki jih pripravljata Vaška skupnost Domajinci in Turistično društvo Cankova. V šaljivih igrah se bodo pomerile ekipe iz Domajinec, Gerlinec, Gornjih Črnec, Korovec, Krašč, Skakovec, Topolovec, Cankove, Šmarjeških Toplic ter Foklorne skupine Podkolonca. Moravske Toplice – Do konca avgusta bo ob drevoredu pri slaščičarni Cafe Praline Term 3000 Poletna turistična tržnica v okviru aktivnosti, ki so jih naslovili Poletje v Moravskih Toplicah. Tržnica bo vsak teden od četrtka do nedelje po 18. uri. Vsak četrtek bodo še etnološki glasbeni večeri. V četrtek, 6. avgusta, bodo nastopili ljudski godci in pevci Gorički lajkoši. Grad – V prostorih gradu Grad sta na ogled stalna razstava z zbirko muzejskih predmetov in razstavni prostor Vidra, ki je namenjen spoznavanju vodnih ekosistemov in njihove pestre biodiverzitete. Dobrovnik – Pustolovski park pri Bukovniškem jezeru je do 31. avgusta odprt vsak dan med 10. in 19. uro. Selo – Poslovalnica TIC Moravske Toplice pri romanski rotundi je odprta do konca avgusta vsak dan razen v ponedeljek med 13. in 17. uro, ko so tudi odprta vrata rotunde. Boračeva – Živalski vrt Sikalu je na ogled do konca septembra vsako soboto in nedeljo med 12. in 19. uro. Med tednom je mogoč ogled za skupine po predhodnem dogovoru. Ižakovci – Turistično-informacijski center na Otoku ljubezni je odprt vsak dan med 9. in 19. uro, v tem času je na ogled muzej büjraštva v Brežni hiši, čez Muro pa vozi tudi brod. Obiskovalci so lahko v Ljutomeru poskusili prleške kropce. fotografija miha šoštarič Grad – V Vulkaniji potekajo obnovitvena dela in bo znova odprta oktobra. Na ogled pa je geološki muzej v Lednarjevi usnjarni. Ob njem je trgovinica s kamni, rokodelskimi izdelki in drugim. reportaža www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Ribe prispejo na prizorišče v kasetah z ledom. Najprej jih operejo in natrejo z začimbami, za to je med drugim poskrbel Robert Tanacek. fotografije timotej milanov Preden gredo ribe v kotel, jih Andrej Panker še malo povalja v zmesi moke in rdeče paprike. Kot pravi, je poleg še skrivnostna sestavina, zaradi katere so tako okusne. Tadej Panker je nato ribam omogočil oljno kopel, v kateri vztrajajo približno 20 minut, preden jih postrežejo. 6. avgusta 2015 | Vestnik | Miloš Horvat je mojster za ribjo čorbo, ki jo pripravljajo vsako leto: »Kje ste poskusili čorbo? Na Madžarskem? Tisto ni nič, samo močno začinijo. Tole morate poskusiti.« 19 Za tiste, ki niso ljubitelji rib, je Franc Zrim pripravil pečene piščance. Letos so ponujali tudi postrvi z žara, ki so dobro šle v promet. Ribiški piknik Pravijo, da ni boljših rib kot pri nas Nekoč so nas glasbene skupine rotile, ali lahko igrajo na ribiškem pikniku – V zadnjih letih v ospredju predvsem hrana V vroči kuhinji na tradicionalnem ribiškem pikniku ob soboški gramoznici oziroma kamešnici, kot je ljudsko poimenovanje, se dela brez prestanka. Že 34. leto po vrsti. K pogovoru nam uspe privabiti Ludvika Števančeca iz Murske Sobote, podpredsednika soboške ribiške družine, ki je bil na vseh dosedanjih ribiških piknikih, razen na enem. Kot pravi, piknik vsako leto obišče od dva do tri tisoč ljudi, vendar so bile številke nekoč še mnogo višje. Razloge vidi v številnih novih veselicah, ki jih v poletnem času organizirajo v pomurskih vaseh, in v slabših finančnih možnostih občanov. »Vidi se, da ljudje ne zapravljajo več toliko. V zadnjih letih je v ospredju predvsem hrana, pijače se ne proda več toliko. Števančec se še spominja prvega piknika, ko je na mestu ribiškega doma stala majhna baraka: »Imeli smo le eno 'štango' in na njej dva kotla, pod katerima smo kurili, pripravili smo morda petdeset kilogramov rib, ki smo jih sami nalovili. Na tisti piknik smo povabili predvsem prijatelje, vendar se je novica o tem razširila in nato je prišlo vsako leto več ljudi. Čez nekaj let smo prireditev popestrili tudi z glasbo, sprva smo imeli samo radio.« Že dolgo časa ulov soboške ribiške družine ne bi bil dovolj za potrebe piknika, pa tudi inšpekcija po besedah Števančeca tega več ne dopušča. Danes ribe nabavljajo pri registriranih trgovcih. Gre za sveže ribe, ki so bile dan pred piknikom ulovljene in očiščene. Pripravljajo samo sladkovodne ribe, predvsem krape, postrvi in amurje. Na pikniku prodajo od 500 do 600 kilogramov rib. Očiščene ribe v kasetah z ledom pripeljejo na prizorišče, na katerem jih najprej še dodatno operejo Povpraševanje po ribah je okoli poldneva veliko, zato morajo mladinci biti hitri, da ustrežejo čim več obiskovalcem. in začinijo, nato nekaj časa stojijo. Preden gredo v oljni kotel, jih povaljajo še v moki in rdeči papriki. Cvrejo se dvajset minut, nato jih servirajo. Za tiste, ki rib ne jedo (da, tudi takšni pridejo na ribiški piknik), pečejo piščanca. Letos so uvedli novost – postrvi na žaru. Specialiteta je tudi ribja čorba. »Nekateri pridejo samo zaradi naše čorbe, ki je posebna in jo pripravljamo že leta.« V organizacijo piknika se vključujejo tudi mlajši člani ribiške družine, vendar je mlade, kot pravi, danes težko pritegniti, saj čas raje preživljajo za računalniki. V glavnem se jim pridružijo mladi iz družin, v katerih so bili ribiči že starši ali stari starši. »To ni tako poceni šport. Potem vidijo, da imajo starejši boljšo opremo, ki si je sami ne morejo privoščiti, in nekoliko izgubijo voljo.« Piknik se zvečer že tradicionalno prevesi v zabavo. Pri organizaciji letošnjega piknika je sodelovalo okoli 60 ljudi. »Veliko Sobočanov pride sem po ribe in čorbo, da imajo doma potem ribje kosilo, zvečer pa se vrnejo na pijačo.« več tako zlahka kot nekoč, vsi se držijo bolj doma, še posebej v mestu.« Števančec meni, da ljudi pritegnejo predvsem s kakovostjo: »Pa tudi naše porcije so zelo velike. Ljudje pravijo, da trenutno ni boljše ribe v regiji kot pri nas. Ko se delajo ribe v velikih količinah, je veliko lažje narediti dobro ribo, kot če pripravljaš samo eno ali dve.« Včasih so organizirali tudi dodatne aktivnosti, kot so vlečenje vrvi in panoramski leti nad jezerom. Prireditev je bila tako obiskana, da so lokal- ne glasbene skupine same prosile, ali lahko igrajo na ribiškem pikniku, saj so vedele, da se jim ob dobro opravljenem delu obetajo novi nastopi. V najboljšem letu so prodali 3500 litrov piva, 1200 litrov vina in pripravili skoraj tono rib. Nekoč so prireditev obiskovali ljudje od blizu in daleč, danes prevladujejo predvsem prebivalci Sobote in okolice. Kljub temu piknik ostaja prava soboška posebnost z bogato tradicijo, ki ima velik potencial. T. M. V velikih količinah je lažje narediti dobro ribo Marjan Drvarič in Zlatka Plahut iz Murske Sobote: »Na piknik prihajava v zadnjih letih. Lepo je tu, ribe so dobre. Poleg kosila s prijatelji še kaj spijemo.« V ribiški družini menijo, da bi na prihodnost ribiškega piknika pozitivno vplivalo tudi nadaljnje urejanje soboške gramoznice. »Smo takoj za to. V preteklosti je bilo že pet ali šest projektov, pa potem nikoli ni prišlo do uresničitve. V prihodnjih letih naj bi prišlo do premikov, nas naj bi preselili na drug konec kamešnice. To pa nas sploh ne moti.« V tem primeru bi bilo morda mogoče tovrstno dejavnost organizirati pogosteje, čeprav Števančec opozarja, da je že sam piknik velik organizacijski zalogaj. »To delamo neprofesionalno, nekaj imamo mladih prek študentskega servisa, dela se začnejo že en teden prej, saj je treba vse očistiti, ljudi ne dobiš Člani družine Maučec iz Puconec so redni obiskovalci ribiškega piknika, vendar letos rib zaradi velike gneče niso dočakali. 20 | Vestnik | 6. avgusta 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 44 otrok GZ Puconci na letovanju na Debelem rtiču. foto s. k. Letovanje gasilske mladine Druženje, igra, zabava in prijateljstva Mladi gasilci Gasilske zveze Puconci letovali na Debelem rtiču – Otroci se niso hladili samo v morju, temveč so imeli ves čas pester program Gasilska zveza Puconci je tudi letos organizirala letovanje gasilske mladine v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem Rtiču. Letovanja, ki sta ga sofinancirala Gasilska zveza Slovenije in GZ Puconci, se je udeležilo 44 otrok, starih od devet do 13 let, in deset mentorjev gasilske mladine. V Gasilski zvezi Puconci so se odločili za letovanje gasilske mladine, zato da jim popestrijo počitnice in da jih nagradijo za delo v gasilski organizaciji. »V gasilski organizaciji se zavedamo, da moramo v naše vrste pritegniti čim več mladih, da se bo nadaljevala tradicija gasilstva. To je tudi eden izmed načinov, da pritegnemo mlade v naše vrste,« je povedal predsednik GZ Puconci Ivan Pintarič. Namen letova- nja je bil nagrada za gasilsko mladino. Otroci se tako ne družijo samo na gasilskih vajah in tekmovanjih, temveč tudi ob drugih priložnostih, kot so razni tabori in letovanja. Letovanje je neke vrste šola za življenje, otroci pa preživljajo počitnice koristno, kulturno, predvsem pa je pomembna socializacija otrok, kot so na primer skupne aktivnosti, podrejanje skupnim pravilom … Kopanje, delavnice, vožnja z ladjico Kljub visokim temperaturam, ki so bile ves čas letovanja 30 stopinj Celzija, se otroci niso hladili samo v morju in bazenu, temveč so imeli ves teden pester program. V Kopru so si ogledali najsodobnejšo slovensko gasilsko brigado, ki ima kar 20 gasilskih vozil. Na naravoslovni delavnici so otroci nabirali školjke in si iz njih in drugih naravnih materialov izdelali spominke, ki so jih lahko odnesli domov za spomin na letovanje na Debelem rtiču. V Piranu so si ogledali Tartinijev trg. Organizirali so tudi lov na zaklad. Preostale dni letovanja pa so preživeli v vodi in uživali v vodnih radostih. GZ Puconci je letos prvič organiziral letovanje gasilske mladine v tako velikem številu. V preteklih letih pa so se nekatera prostovoljna gasilska društva že udeleževala tovrstnih letovanj. Otroci so se imeli na letovanju lepo. Beno Jud je povedal: »Na letovanju je bilo zelo lepo. Vreme je bilo odlično, voda pa je bila zelo topla. Veliko smo plavali in igrali nogomet in poker ali se kartali uno. Najboljša mentorja sta bila Sašo in Janja. Žiga Janža pa je skrbel za dobro voljo s pripovedovanjem šal.« Tudi Zali Svetanič je bila z letovanjem zelo zadovoljna. »Bilo je zelo lepo. Veliko smo plavali in se sončili zaradi prelepega vremena. Ni mi bilo všeč, da so se nekatera dekleta veliko prepirala in jokala zaradi domotožja. Najboljše je bilo, ko smo se po prepiru spet pobotale in se naprej zabavale. Bili so mi pa všeč tudi naši mentorji, da so nas potolažili, če smo imeli domotožje, ter za nas skrbeli in nas zabavali,« je pojasnila Zala. Tudi mentorjem je bilo prijetno na letovanju. »Bilo je razgibano, morsko, mokro in slano. Otroci so bili sproščeni, razigrani, polni ustvarjalnih idej ob in v bazenu. Minilo je, kot bi trenil, in že smo se vračali s prijetnimi spomini, novimi prijatelji in z željo po naslednjem tovrstnem druženju. Mladina tudi nas mentorje veliko nauči in zaradi nje ostajamo mladi, sproščeni in igrivi,« je dejala ena izmed mentoric Irena Podpečan. V prihodnje bodo v GZ Puconci organizirali še kaj podobnega. »Vsekakor se bomo v Gasilski zvezi Puconci potrudili, da bomo tudi v prihodnje skrbeli za naše mlade rodove in organizirali različne aktivnosti, da bi mladi z veseljem delovali v gasilski organizaciji,« dodaja Pintarič. Janja Vlaj Zbiranje običajev na Osnovni šoli Grad Gorički običaji skozi dramske igre ponovno oživijo Učenci iz ustnega izročila spoznavajo življenje svojih prednikov – Primerjava lokalnih običajev z drugimi čezmejnimi skupnostmi Na Osnovni šoli Grad se že osem let ukvarjajo z zbiranjem najrazličnejših običajev, povezanih z življenjem in delom na Goričkem. Pobudnica zbiranja je bila Marija Štesl, profesorica slovenščine na tamkajšnji osnovni šoli in vodja dramskega krožka, v okviru katerega zbrane običaje otroci s pomočjo treh profesoric tudi predstavijo na odru. Zbranih imajo nad petdeset običajev, ki so zapisani v internih glasilih OŠ Grad. Gradivo zbirajo prek različnih virov, najprej skupaj z učenci pregledajo knjige, nato pa se srečajo s starejšimi lokalnimi prebivalci, ki jim pripovedujejo o življenju nekoč. Kot je povedala Šteslova iz Tropovec, prevladujejo predvsem ustna izročila, saj je zapisanega gradiva zelo malo. Učenci s pomočjo staršev in profesorjev sami izdelajo tudi scenografijo in preproste kostume. Običaji, ki so jih do zdaj spoznavali, so se nanašali na potek življenjskega kroga od rojstva do smrti, čas od božiča do novega leta, delo na polju nekoč, zimske običaje, kot je česanje perja, lupljenje koruze in vraže, raziskovali pa so tudi ljudsko slovstvo. Sodelujejo tudi z drugimi skupnostmi, in sicer z Romi s Pušče, Kamencev in Vadarec, Porabci z Gornjega Senika in Hrvati iz Murskega Središča, s katerimi so primerjali običaje. Letošnji običaj, ki so ga prikazali, je obsegal opis življenja Goričancev. Osredotočili so se na gradnjo hiš, šolanje, delo, oblačila in prehrano. Od zamisli do izvedbe Medgeneracijsko sodelovanje Otroci najprej zberejo gradivo s pomočjo knjig in drugih virov, potem pa začnejo z dramatizacijo, ki jo širši javnosti predstavijo na prireditvi na dan slovenskega kulturnega praznika. Pri predstavitvah sodelujejo učenci od šestega do devetega razreda, vključeni v literarni in dramski krožek ter pevski zbor. Pridružijo pa se jim tudi mlajši učenci, ki plešejo v folklorni Otroci med dramatizacijo enega izmed običajev fotografija arhiv marije štesl skupini, in pripovedovalci običajev, stari okrog 80 let. Ideja zbiranja običajev se je Mariji Štesl porodila zaradi veselja in navdušenja otrok do nastopanja. Vsako leto se namreč veliko otrok prijavi k dramskemu krožku, na žalost pa ni iger, ki bi imele dovolj vlog za vse. Pri običajih je v dramski krožek vključenih okrog 20 otrok, priložnost, da nastopijo v domačem narečju, pa dobijo tudi tisti, ki sicer v dramskih igrah ne nastopajo. Idej za prihodnja leta je veliko Prihodnje šolsko leto bodo začeli zbirati gradivo za običaj, ki ga bodo prikazovali naslednje leto. Odločili so se za pesmi, povezane z življenjem graščakov, graškim zmajem, rojstvi, smrtmi, odhodi v vojsko in podobnim. Načrtujejo tudi zbiranje legend o grofiji, ki je bila v preteklosti na območju današnje Občine Grad. Kot je povedala Šteslova, idej za zbiranje ne manjka, primanjkuje jim samo časa. Ines Baler in Damjana Nemeš NA SCENI www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si v preteklem tednu 1. Nova, tretja letošnja smrtna žrtev pomurskih cest 2. Mož v avtomobilu skušal ubiti ženo 3. Kmečki svetek na Krajni 4. DeSUS: Bavčarjeva predsednica, Casar izstopil 5. Veržej zmagovalec pokala MNZ MS 6. Skoraj leto dni preživela na koncu ceste Komentar tedna na fotografija nataša juhnov Top 6 na 6. avgusta 2015 | Vestnik | Uporabnik Dsukic18 o spremembah zakonodaje: »Na ministrstvu se zavzemajo za ohranitev koncesij in za ohranitev javne gospodarske službe, čeprav jim to ne omogoča veljavna zakonodaja.« Legenda roka pri nas Neverjetna energija Patti Smith Koncert v Križankah navdušil obiskovalce iz več držav – Napisala eno najboljših avtobiografij vseh časov Kljub svojim 68 letom je legenda svetovnega roka – ameriška pevka, glasbenica in umetnica Patti Smith – v nabito polnih ljubljanskih Križankah v nedeljo zvečer s svojim glasom, igranjem in neverjetno energičnostjo navdušila poslušalce in obiskovalce iz več držav. Tu se namreč niso zbrali samo oboževalci Patti Smith iz vse Slovenije, med njimi tudi večja skupina Pomurcev, ampak tudi iz Hrvaške, Avstrije, Italije in drugod. Ljubljanski koncert Patricie Lee Smith, kakor je njeno pravo ime (rojena je bila 30. decembra 1946 v Chicagu), je bil edini v naši regiji, pri organizaciji njenega nastopa v Sloveniji pa so sodelovali tudi Pomurci. Prvega avgusta je Patti Smith koncertirala v Codroipu v Italiji, četrtega avgusta v Welsu v Avstriji, nato pa se je že odpravila na Češko, Poljsko in v Nemčijo, turneja pa jo bo vodila naprej na sever Evrope. Na tokratni koncertni poti Patti Smith znova preigrava skladbe s svojega debitantskega albuma Horses, ki je originalno izšel že leta 1975, glasbenici prinesel svetovno prepoznavnost, imel pa je ogromen vpliv na vzpon takratne newyorške in ameriške panko- Kapo dol, Patti Smith! fotografija boštjan tacol vske in rokovske scene. Ena od najbolj znanih pesmi s te plošče je hit Gloria, ki jo je v originalu napisala severnoirska zasedba Them (v kateri je bil tudi znani pevec Van Morrison, op. p.), Patti Smith pa jo je radikalno predelala. Seveda je Smithova s svojo spremljevalno skupino, v kateri sta bila tudi kitarist Lenny Kaye in bobnar Jay Dee Daugherty, na koncertu v Ljubljani zaigrala in zapela tudi druge skladbe iz svojega bogatega repertoarja. Pat- ti Smith pa je tudi odlična pisateljica. Leta 2010 je napisala knjigo Pač mulca (Just Kids), eno najboljših avtobiografij vseh časov, ki bo dobila jeseni v knjigi M Train svoje nadaljevanje. T. K. 21 filmogled Naravnost iz Comptona Straight Outta Compton ZDA, 2015. Igrajo: O'Shea Jackson Jr., Corey Hawkins, Jason Mitchell, Paul Giamatti. Režija: F. Gary Gray. Žanr: biografska glasbena drama. Na velika platna prihaja film za vse ljubitelje rapa in hiphopa. F. Gary Gray je namreč poskrbel za biografski film z originalnim naslovom Straight Outta Compton, ki bo uprizoril vzpon ene izmed najpopularnejših rapovskih zasedb N. W. A. (Niggaz Wit Attitudes), ki je kraljevala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gray je sicer režiral tudi filme, kot so The Italian Job (Italijanska misija), Law Abiding Citizen (Državljan nevarnih namer) in The Negotiator (Pogajalec). N. W. A. je bila ameriška hiphop zasedba, ki je doživela svoj vzpon v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja, ko sta bila rap in hiphop med najbolj priljubljenimi glasbenimi zvrstmi. Že leta 1986 se je namreč pet fantov iz zloglasnega Comptona v Kaliforniji odločilo, da bodo skozi neposredne besede, zložene v rime, predstavili življenje in težave v getu in onkraj njega. Zasedba je bila ena od najzaslužnejših za popularizacijo omenjenih zvrsti, kot prva pa je s svojo glasbo predstavljala tisto podzvrst, ki ji danes pravimo gangsterski rap oz. »gangsta rap«. Straight Outta Compton je bil njen najbolj prepoznavni album, istoimenska skladba pa je postala glavna uspešnica. Priznana revija Rolling Stone je uvrstila peterico članov na 83. mesto med stotimi najboljšimi glasbeniki oziroma glasbenimi zasedbami v zgodovini. Originalno skupino so leta 1986 sestavljali Arabian Prince, DJ Yella, Dr. Dre, Eazy-E in Ice Cube. Dve leti kasneje se je od skupine poslovil Arabian Prince, pridružil pa se ji je MC Štrk SI na Pomurskem poletnem festivalu Štorklje so letele od gnezda do gnezda Organizatorji si prizadevajo opozoriti in ozavestiti ljudi o pomenu štorkelj v njihovih krajih in regiji Od gnezda do gnezda v višini petih metrov. Ekipe so morale pokazati spretnost in hitrost, komisija pa je ocenjevala tudi kostume. fotografiji jože gabor V Prireditvenem centru Poljana v Veliki Polani se je začel v nedeljo z zabavnim tekmovanjem Štrk SI Pomurski poletni festival, ki bo trajal osem dni, do nedelje, 9. avgusta. V nedeljskem popoldanskem programu prireditve se je s preleti nad občino predstavil še vrhunski akrobatski pilot Peter Podlunšek. V zabavnih igrah Štrk SI je bila najboljša ekipa, ki se je poimenovala Žabarji, druga je bila ekipa Vrtnarji, tretje mesto pa so zasedli Žiškuski štrki. Tekmovale so še ekipe Jazbeci Elbo, Polanski pücki in Četiri asa. Sodelovali sta tudi dve ekipi angleške televizije BBC z imeni Storks in Frogs, ki so prišli na velikopolansko prireditev snemat mladinsko televizijsko oddajo. Tekmovanje Štrk SI pomeni izziv vsem, ki so dovolj pogumni in tudi dovolj spretni, da se pomerijo v zabavnih igrah, pri tem pa morajo biti v kostumih štorklje. Njihove naloge so bile, da letijo od gnezda do gnezda, prinesejo otroka in ga spustijo v pravi dimnik ter da najdejo čim več hrane zase in svoje mladiče. Tekmovalec štrk tako v eni od iger poleti pripet na jekleni vrvi iz približno pet metrov visokega gnezda (ploščadi) s pomočjo dveh članov ekipe. Največ točk v tem tekmovanju dobi ekipa, katere tekmovalec pristane v drugem gnezdu ali čim bližje gnezda. Ob njihovi spretnosti in hitrosti je o zmagovalcu odločala še komisija, ki je ocenjevala kostume. Ob kriteriju, da mora biti tekmovalec s kostumom čim bolj podoben beli štorklji, so določili med drugim še, da je maksimalna dovoljena teža tekmovalca in kostuma dvesto kilogramov, roke tekmovalca morajo biti sestavni del kril, kljun pa mora biti izdelan na tak način, da z njim lahko pobira umetne žabe tako, da jih nabode. S prireditvijo Štrk SI želi organizator, Društvo Štrk Slovenija, opozoriti in ozavestiti ljudi o pomenu štorklje v njihovih krajih in regiji. Velika in Mala Polana sta dobili leta 1999 naslov evropska vas štorkelj in sta pred leti gostili na prireditvi Pomurski poletni festival predstavnike vasi štorkelj iz vse Evrope. J. G. Ren. Leta 1989 je zasedbo zapustil Ice Cube, večina članov pa je kasneje doživela na solistični sceni velike uspehe, ki vključujejo albume, s katerimi so po prodaji pristali v kategoriji platinastih plošč. Člani skupine N. W. A. so svoje sodelovanje končali pet let po ustanovitvi. Čez leto dni se je začela »vojna« med Dr. Drejem in Eazy-Ejem, ki sta si v pesmih izmenjala kar nekaj krepkih. Dr. Dre je nekdanjega kolega namreč ozmerjal s homoseksualcem, za kar mu Eazy-E ni ostal dolžen. Leta 1995 je Eazy-E umrl za aidsom. Dr. Dre in Ice Cube sta se po razpadu skupine najbolje znašla, uspela sta tako v glasbenih kot poslovnih in filmskih vodah. Ice Cuba bo v filmu zaigral njegov sin O'Shea Jackson Jr., medtem ko bo vlogo Dr. Dreja zaigral Corey Hawkins, ki je verjetno najbolj prepoznaven obraz med igralci v tej biografski drami. Hawkins je med drugim igral v filmih, kot so Iron-Man 3, Zlati fant (Golden Boy), Romeo in Julija (Romeo and Juliet) in v seriji Živi mrtveci (The Walking Dead). Najprej je bilo predvideno, da bo vlogo Eazy-Eja odigral njegov sin, ki pa je sodelovanje kasneje odpovedal. Tako je Eazy-Eja v filmu Straight Outta Compton zaigral Jason Mitchell, DJ Yello pa Neil Brown Jr. Izkušen belopolti ameriški igralec Paul Giamatti je tokrat prevzel vlogo glasbenega menedžerja in poslovneža Jerryja Hellerja. S. K. 22 | Vestnik | 6. avgusta 2015 besede mode preprosto uporabno www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Kukamo v vaš lonec in pečico Z avokadom ali kivijem ali jagodami ali bananami ali … Vzemite sezonsko sadje, ki ga pač imate – Presne tortice so okusne, zdrave, nasitne in čudovite Pelerina Ženski plašč je eden od pomembnejših kosov oblačil v naši garderobi Če gradimo na svojem slogu, ga ne moremo prezreti. Investicija vanj je vedno poplačana z nasmehom. Mešanje tradicije s tehnologijo in pametnimi tkaninami Okužila sem jo, Sonjo, tako je rekla prvič, ko je pripravila svojo prvo, presno namreč. Zato je takoj poskusila še tole. In seveda z nami delila svoj recept, pa ne le recept. Bili smo prvi preizkuševalci! In bila je … čudovita. Sonja: »V tole vegansko tortico lahko daste najrazličnejše sezonsko sadje, bodite le pozorni, kako sočno je. Pri višnjah, kiviju, jagodah in hruškah je namreč treba dodati malo več oreščkov.« No, pa začnimo. Za tortno osnovo potrebujete: 150 gramov mandljevih lističev, 3 zvrhane žlice kokosove moke, 10 datljev brez koščic in 2 žlici kokosovega olja. »Prvi korak presne torte je vedno priprava osnove,« pravi Sonja Mikuž. »V multipraktik stresemo mandljeve lističe in kokos in oboje drobno zmeljemo. Dodamo na koščke narezane datlje in ponovno dobro premešamo. Dobimo enotno zmes; če je pregosta, dodamo žlico hladne vode. V vodni kopeli raztopimo kokosovo olje in ga dodamo masi. Zmes stresemo v okrogel pekač, 22 ali 23 centimetrov premera, in jo z žlico potlačimo ob dno. S prsti pa potegnemo do oboda in naredimo rob. Pekač postavimo v hladilnik, da se osnova strdi.« Nato sledi priprava kreme. Recimo, da delate avokadovo tortico. Zanjo potrebujete: 5 žlic nesladkanega kakava v prahu, 4 žlice agavinega sirupa, 1 žličko vanilje v prahu, nekaj kapljic limoninega soka, 3 zrele avokade in eno banano ter veliko žlico kokosovega olja. »Z avokadom se krasno ujema čokolada, če je ne marate, izpustite kakav in za gostoto dodajte mlete man- Prava kombinacija med elementi tradicije, tehnologije in pametnih tkanin je lahko označena samo z eno besedo, ki je najbližje privlačnosti. Za nas je pomembno potem le to, da nam je prav in da nas resnično greje. Za popolno ponudbo poskrbijo trgovci, ki vedo, kaj pripelje kupca v trgovino in kaj ga prepriča, da se spet vrne. Znano je, da je lažje obdržati dosedanjega kupca kot poiskati novega. Tudi to stane. Samozavestno Ovratnik v obliki pelerine Pelerina je znana po tem, da nam pada čez ramena. Če je iz grobega materiala, nas lahko zares optično poveča. Oblikovalci so našli novo rešitev in jo odrezali na kritičnem mestu. Nova oblika tako spominja na pelerino, le da so rokavi ozki in skriti pod njo. Prava kombinacija med elementi tradicije, tehnologije in pametnih tkanin je lahko označena samo z eno besedo, ki je najbližje privlačnosti. Za nas je pomembno potem le to, da nam je prav in da nas resnično greje. Lahko bi rekli, da gre za neke vrste brezrokavnik ali večji ovratnik. Organsko z anorganskim Grafične črte delujejo anorgansko proti organskemu vzorcu, ki spominja na neke vrste kamen. Poleg strukture igra pomembno vlogo tudi barva. V tem primeru je nova oblika svetlejša in bolj poudarjena glede na spodnjo, ki je temnejša in nas zato do neke mere tudi boljše skriva. Namesto gumba je lahko tudi lepa in velika broška. Naj bo navdih novih oblik očarljiv. Tatjana Kalamar Morales fotografija nataša juhnov Korak, ki ga nosi samozavest, se zdi včasih, kot da bi lebdel. Vse na telesu se zdi enostavno na mestu. Prav nič se ne zdi, da je na telesu kaj premajhno ali preveliko. Tudi poslovne ljudi, ki jim je mar, kako so oblečeni, lahko slišimo: »Eh, nič ni hudega, če mi je malo premajhno, saj vedno nosim odpeto!« Neverjetno je, kako je naš odnos do sebe in sveta povezan tudi s tem, kako nas drugi doživljajo. Tudi napake v oblačenju so lahko prezrte. dlje. Avokade najprej prerežemo na pol in odstranimo koščice. Z žlico iz lupine odstranimo meso in ga stresemo v multipraktik. Dodamo vaniljo v prahu, kakav v prahu, agavin sirup, limonin sok in banano. Mešamo, da dobimo gladko kremo. Če je preredka, dodamo toliko mletih mandljev, da bo čvrsta. Na koncu umešamo še eno žlico tekočega kokosovega olja.« Nato kremo nanesemo na osnovo: »Pekač vzamemo iz hladilnika in na osnovo nanesemo polovico avokadove kreme. Po njej razporedimo kolobarje banan in jih prekrijemo s preostalo kremo. Torto za eno uro postavimo v hladilnik, da se učvrsti.« Stvar je praktično pripravljena, še slastnejša pa bo, če jo okrasimo: »Po površini torte porazdelimo jagode, narezane na tanke rezine, pa na kolobarje narezane banane. Z ameriškimi borovnicami pa zapolnimo vmesne prostore. Sicer lahko uporabimo katero koli sadje, ki ga imamo doma.« Tako. Zdaj pa samo še sestavine za druge predlagane različice: za kivijevo kremo potrebujete 6 kivijev in eno banano, 6 žlic agavinega sirupa, nekaj kapljic limoninega soka, 150 gramov mandljev in 50 gramov indijskih oreščkov ter 1 deciliter kokosovega olja. Jagodna krema: 400 gramov jagod in ena banana, 5 žlic agavinega sirupa, 1 žlička vanilje v prahu, nekaj kapljic limoninega soka, 150 gramov mandljev in 50 gramov indijskih oreščkov ter 1 deciliter kokosovega olja. Bananina krema: 3 ali 4 zrele banane, 2 žlici agavinega sirupa, 1 žlička vanilje v prahu, nekaj kapljic limoninega soka, 150 gramov mandljev, 1 deciliter kokosovega olja. Vida Toš Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Zdravljenje angine pektoris O angini pektoris smo letos že pisali. In ker je poletna vročina za ljudi s srčno-žilnimi obolenji vse prej kot dobrodošla, bomo danes nekaj napisali še o zdravljenju angine pektoris. Cilji zdravljenja koronarne srčne bolezni in tudi angine pektoris so trije: podaljšati življenje, izboljšati kakovost življenja in preprečiti srčno-žilne zaplete, kot so srčni infarkt, možganska kap, nenadna srčna smrt idr. Pri zdravljenju imamo sicer več možnosti in običajno vključuje vsaj eno, ponavadi pa tudi več zdravil, saj imamo na voljo različna zdravila, izmed katerih zdravnik izbere eno ali kombinacijo zdravil, najprimernejšo za posameznega bolnika. Zdravljenje z zdravili poteka na dva načina. Prvi način je tako imenovano etiološko zdravljenje in cilja na vzrok bolezni, torej aterosklerotično vnetje v žili, ter skuša zavreti zoženje žile, s čimer izboljša prognozo bolezni. Drugi način je simptomatično zdravljenje, ki je usmerjeno na blažitev simptomov, kot sta težka sapa in otekanje ali pekoča bolečina v prsnem košu. Za simptomatsko zdravljenje imamo na razpolago kratko- in dolgodelujoče nitrate, zaviralce kalcijevih kanalčkov in druge vazodilatatorje (širijo žile). Z uporabo nitratov širimo žile in tako povečamo dotok krvi srčni mi- šici in zmanjšamo porabo kisika, s čimer odpravljamo ishemično bolečino. Kratkodelujoče oblike, kot je pršilnik, delujejo v nekaj sekundah. Odmerek (en razpršek) razpršite pod jezik, in to sede, da ne bi padli po tleh zaradi nenadnega padca krvnega tlaka. Običajno zadostuje en ali dva razprška v petminutnem presledku. Če bolečina kljub trem razprškom v petminutnih intervalih vztraja, poiščite zdravniško pomoč, saj gre lahko za srčni infarkt. Ponovne epizode angine pektoris preprečujemo z dolgodelujočimi nitrati, ki jih zaužijemo v obliki tablet ali kapsul oziroma jih namestimo na kožo v obliki obližev. Obliže imamo praviloma nameščene 12 ur, nato jih odstranimo, da se izognemo pojavu tolerance. Pojavu tolerance pri jemanju tablet s takojšnjim sproščanjem pa se izognete s pravilnim časovnim odmerjanjem: recimo prvo tableto zaužijete zjutraj ob 8.00 in drugo tableto ob 16.00. Nekatera zdravila pomagajo tako, da zmanjšajo srčno delo, predvsem z upočasnitvijo srčne frekvence. Med te prištevamo zaviralce adrenergičnih receptorjev beta, ki so pogosto zdravilo izbora, ivabradin in zaviralce kalcijevih kanalčkov. Opozoril bi na samovoljno ukinjanje zdravljenja z zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, ob čemer se pojavi odtegnitveni sindrom, ki je lahko smrtno nevaren, saj povzroči pospešeno utripanje srca, povečano potrebo po kisiku in poveča tveganje za srčni infarkt. Ivabradin je novejše zdravilo in deluje bolj ciljano, torej samo na srčno frekvenco. Med novejša zdravila spada tudi ranolazin, ki podaljša čas relaksacije srčnih mišičnih celic, to pa zmanjša možnost ishemije srčne mišice, torej moteno dobavo kisika. Novejše zdravilo je tudi trimetazidin, ki vpliva na oksidativne procese v srčni mišici in tako zmanjša možnost ishemije. Zdravljenje z zdravili poteka na dva načina. Prvi način je tako imenovano etiološko zdravljenje in cilja na vzrok bolezni, drugi način je simptomatično zdravljenje, ki je usmerjeno na blažitev simptomov. Za zdravljenje se uporabljajo tudi protitrombocitna zdravila, kot sta acetilsalicilna kislina v majhnih odmerkih ali klopidogrel, ki preprečujeta nastanek krvnih strdkov. Potem zdravila, ki upočasnjujejo oziroma preprečujejo proces ateroskleroze, to je odebelitve (zaradi nalaganja maščob) in poapnitev žilne stene, med katere prištevamo zdravila za zniževanje holesterola v krvi (statini). Podobne ugodne učinke na proces ateroskleroze imajo tudi ivabradin in zdravila, ki vplivajo na renin-angiotenzin aldosteronski sistem (zaviralci angiotenzinske konvertaze, antagonisti angiotenzina 2). Zdravila z vplivom na renin-angiotenzin-aldosteronski sistem zmanjšajo preobremenitev srca tudi tako, da znižajo povišan krvni tlak. Seveda z zdravili vplivamo tudi na nekatere druge dejavnike tveganja, kot je sladkorna bolezen, ki jo nadzorujemo z ustreznimi zdravili, tako imenovanimi antidiabetiki. Kot vidite, ima zdravnik na voljo več različnih zdravil, izmed katerih izbere vam najprimernejša. Vaša naloga je, da predpisana zdravila redno in pravilno uporabljate. O tem in tudi o vseh vprašanjih glede zdravil se lahko posvetujete s svojim lekarniškim farmacevtom. Bojan Madjar, mag. farm. razvedrilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 6. avgusta 2015 | Vestnik | 23 horoskop OVEN 21. 3.-20. 4. TEHTNICA 24. 9.-23. 10. Nekaj nesporazumov bo, ki se jim zagotovo ne morete izogniti tako, da se boste obrnili vstran. Previdno, posebno ob srečanju, na katerem boste začutili, da vas ne spoštujejo. Življenje vas kliče k počitku in užitkom. Energija vam bo nekoliko bolj nihala. Vzemite si kakšen dan dopusta in bodite kreativni. V ljubezni boste zelo intuitivni in sledili boste svojim sanjam. Odprle se vam bodo tudi možnosti za duhovno rast in osebni razvoj. BIK 21. 4.-21. 5. ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11. Bodite bolj odprti za novosti in nikar ne nadaljujte po poti, da se razburjate za vsako malenkost in takoj obračate hrbet tistemu, ki vas po vašem mnenju ni vreden. Še vedno boste dvomili o težavi, ki je sami ne morete odpraviti. Vzemite si čas za premislek, saj ga potrebujete. Največ možnosti v tednu, ki prihaja, boste imeli v komunikaciji in pri intelektualnih dejavnostih. Na vsak način boste želeli stopiti v ospredje in omenjeno vam bo uspelo. Ljudje bodo začutili pozitivno energijo in prihaja plaz pozitivnih pohval. V ljubezni boste kovali načrte. DVOJČKA 22. 5.-21. 6. STRELEC 23. 11.-21. 12. Pred vami je izredno pozitiven teden. Sposobni boste narediti premik in na vse skupaj pogledati bolj v realni luči. Iščete srečna naključja, posebno glede odločitve v povezavi z ljubljeno osebo, ki pa na pogovor z vami še ni pripravljena. Preživljanje prostega časa naj bo športno in poduhovljeno. Mars v raku bo kopičil dinamične sile, ki vas bodo poganjale pri fizični aktivnosti, delu doma, v naravi, vodi, gorah. Če jih ne boste izkoristili za ustvarjanje, bodo neprijetno delovale v odnosih z najbližjimi. RAK 22. 6.-22. 7. KOZOROG 22. 12.-20. 1. Sanje vam bodo pomagale razumeti nekaj, kar vas moti. Tako bo jasno, da se morate v tišini vprašati, kaj si želite in kaj pričakujete. Zapisujte si svoje občutke in tako vam bo mnogo lažje. Sreča se skriva na strani pogumnih in vi jo boste našli v sredo, ko vaš čakajo uspehi. Obnavljanje in opremljanje hiše, stanovanja, poslovnega in počitniškega prostora vas bo navduševalo do 19., potem pa bo čas za kratek dopust. Podjetniki boste do prazne lune še poslovali z dobičkom, pozneje bo bolje ležati v hladni senci s knjigo v rokah. LEV 23. 7.-23. 8. VODNAR 21. 1.-19. 2. Blizu vam bosta filozofija in raziskovanje. Naklonjena vam bosta Venera in Jupiter, to prinaša prijetne trenutke in do konca meseca junija boste uživali v vsem, kar počnete. V začetku avgusta vam bo naklonjen Merkur, to pa pomeni, da boste postali mojstri besede in retoričnih dejanj. nedeljska križanka na murskem valu Oddaja bo na sporedu v nedeljo, 9. avgusta 2015, med 10.30 in 12.00. Izpolnjeno križanko nalepite na dopisnico, pripište svoje podatke in pošljite do 30. 8. 2015 na naslov Radio Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom nedeljska križanka. Avtobus Križkraž bodo dopolnili štirje izžrebanci. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Nagrada za izžrebanega reševalca križanke: knjižica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 13. avgusta 2015. DEVICA 24. 8.-23. 9. RIBI 20. 2.-20. 3. Optimizem in dobra volja se vam bosta obrestovala v sredo ali četrtek. Naklonjen vam bo Jupiter, ki prinaša veselje in radost. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v nedeljo, ko morate popaziti na zdravje (noge). V službi ali na dopustu opazujte dogajanje z razdalje tudi v sebi in se ne mečite v vrtince, ki bi vas lahko pogoltnili ali poškodovali. Nihajoča ljubezenska čustva se bodo venomer obnavljala do tistega, ki ga že dolgo poznate. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. Rešitev: 2 1 3 2 8 6 2 5 1 8 9 4 3 Ime in priimek, naslov: 4 3 4 5 Na tekmovanju v stroki, plavanju ali jadranju ne boste imeli absolutne prednosti, dobre priložnosti za zmago pa bodo. Ne zapravite pravih priložnosti v poslih. Podpišite pogodbo o zaposlitvi, odprite svoje podjetje, odpotujte na poslovno ali romantično potovanje. 7 4 9 1 6 7 7 8 6 9 6 9 4 2 2 6 7 5 9 Rešitev iz 30. številke: PASJA VROČINA, NEVIHTA 10 Knjižico Med okuse po … dobi Branko Marinič, Cven 5, 9240 Ljutomer. Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 24 | Vestnik | 6. avgusta 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Kače Na seznamu ogroženosti Ne skačejo in ne sesajo mleka pri kravah, ne ugriznejo se za rep in se ne kotalijo Kače. Le koliko je ljudi, katerim se ob pomisleku na te hladnokrvne živali ne naježi koža? In koliko je takih, ki ob srečanju z njimi ne pomislijo, da bi bilo kačo treba ubiti? Žal vse preveč, čeprav so vse naše domorodne vrste kač zavarovane (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vr- je po svetu letno okrog 250.000 smrtnih primerov zaradi ugrizov kač, več kot polovica od tega pa je v Indiji in Burmi. Glavna razloga sta neinformiranost ljudi in nepazljivost, saj v celotni Avstraliji, v kateri je prav tako zelo veliko strupenih kač, letno umre le deset ljudi. Z jezikom, ki je razklan, prek jacobsonovega organa zaznavajo kemične snovi v zraku, to pa jim služi kot voh. Nekatere kače imajo med nosnicami in očmi čutila za infrardeče valovanje. S tem vidijo toplotni obris plena. Kljub splošnemu prepričanju, kače niso sluzaste. Občasno se levi- V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom rožice ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 10. avgusta bodo minila štiri leta žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Marijan Gomboc od Svetega Jurija 35 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj. Vsi njegovi Belouška je najbolj razširjena evropska kača. fotografija j. črnko JAVNI RAZPIS FUNDACIJE MAROF ZA ŠTIPENDIJE ZA SPODBUJANJE IN POMOČ NADARJENIM ŠTUDENTOM POMURSKE REGIJE Fundacija Marof objavlja v skladu s 7. členom spremenjenega Pravilnika o podeljevanju štipendij Fundacije Marof nadarjenim študentom Pomurske regije Javni razpis za štipendije za spodbujanje in pomoč nadarjenim študentom Pomurske regije za šolsko leto 2015/2016. Pravilnik, ki ga je upravni odbor Fundacije Marof sprejel na seji 26. 3. 2013, je objavljen na spletni strani Fundacije Marof (http:// fundacija.marof.eu) v rubriki obvestila. Vsebina javnega razpisa Kače niso sluzaste Kače spadajo v razred plazilcev, red luskarjev in podred kač. Njihovo telo preraščajo rožene luske. Oblika telesa omogoča plezanje skozi luknje. Nimajo vek in ne zunanjega ušesa. Imajo pa 200 do 400 vretenc in samo eno delujoče pljučno krilo. V čeljusti imajo praviloma več sklepov kot drugi plazilci, to pa jim omogoča, da zelo široko razprejo usta, ko požirajo plen. Poboji Kače so izključno mesojede živali. Pogoltnejo cel plen, a ga takrat, ko so ogrožene, lahko celega izbljuvajo. Ko se enkrat nahranijo, so lahko brez ponovnega hranjenja tudi pol leta. Neprebavljive stvari prav tako izbljuvajo. Hranijo se s ptiči, sesalci, tudi drugimi kačami, pojedo pa še tudi ribe, polže in žuželke. Zelo jim teknejo jajca ptičev in druge perutnine. Strup izločajo žleze slinavke, izloča pa se skozi posebne zobe, strupnike. In kljub perfekcionizmu kačjega telesa so kače zelo ogrožene in prav vseh 11 vrst slovenskih kač je na rdečem seznamu ogroženosti. Zakaj? Zaradi človeka, zaradi škropiv, zaradi zmanjševanja njihovega življenjskega prostora in predvsem zaradi pobojev kač ob srečanju človeka z njimi. J. Črnko Zidarstvo, fasaderstvo, strojni ometi in izolacija zidov DENIS CASAR Filovci 110, 9222 Bogojina Tel./faks: 02 547 10 14, GSM: 041 956 370 Prosilci štipendij morajo izpolnjevati tele pogoje: - vpisani morajo biti najmanj v drugi univerzitetni letnik zahtevanih smeri, - povprečje vseh ocen v predhodnem letniku vsaj 8,5, - da so študenti Pomurske regije, ki imajo stalno prebivališče v Pomurju (UE M. Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona), - niso zaposleni ali samozaposleni in niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri ZRSZ. Če se prosilec za štipendijo izobražuje v tujini, mora prošnji za štipendijo priložiti overjeno potrdilo, da se izobražuje v ustanovi, ki je po predpisih države akreditirana za izvajanje javno veljavnega izobraževalnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe. Prosilci štipendij se na razpis prijavijo pisno z vlogo, h kateri je treba priložiti dokumentacijo: - kopijo osebnega dokumenta s fotografijo, ki vsebuje ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, EMŠO, - davčno številko, - številko osebnega računa, - smer, vrsto in področje izobraževanja oz. izobraževalnega programa, - letnik izobraževanja, - podatke o morebitni predhodni štipendiji, in sicer leto, v katerem je začel prejemati štipendijo, višino štipendije, status štipendista, mirovanje štipendijskega razmerja, prenehanje štipendijskega razmerja, način vračanja izplačanih štipendij, - potrdilo o vpisu v naslednji letnik in potrdilo o vseh opravljenih izpitih v preteklem študijskem letu oz. ob koncu izobraževanja potrdilo o opravljeni diplomi, - dokazila o posebnih dosežkih v okviru že absolviranega časa študija (nagrade, pohvale, vidne uvrstitve na tekmovanjih, inovacije ...) - druge podatke, ki bi lahko vplivali na odločitve o podelitvi štipendije. Prosilci štipendij naslovijo vloge z zahtevano dokumentacijo na upravni odbor Fundacije Marof, Bakovska ulica 31, 9000 M. Sobota, najkasneje do vključno 11. 9. 2015. HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA! Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679 Roletarstvo ARNUŠ PVC-okna, vrata, senčila S tem kuponom 20 % popusta pri nakupu do 31. avgusta. # jo na vseh celinah, razen na Antarktiki. Ne najdemo pa jih tudi na nekaterih otokih (Irska, Islandija, Nova Zelandija). Strupenjač je okrog 725 vrst, pri čemer je okrog 250 vrst takih, da bi bil en ugriz lahko usoden za človeka. Prav ugrizi, nekateri (praviloma zgrešeni) stereotipi, hladnost živali in način gibanja so tem koristnim živali dali tako slab prizvok, da se kače vedno prikazuje v slabi luči, in če je le mogoče, se jih ob vsakem srečanju pokonča. In to klub dejstvu, da smo imeli v Sloveniji zadnji smrtni primer zaradi ugriza kače takoj po koncu druge svetovne vojne, pa še takrat je šlo za alergijo žrtve. Praviloma pa se ob vsakem ugrizu naredi velik medijski pomp. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko je prišlo v bližini Metkovičev (Hrvaška) do pika s smrtnim izidom, in ob domnevnem ugrizu gada pred leti na Goričkem. Je pa res, da In kaj narediti ob srečanju s kačo? Predvsem je pomembno, da ne drezamo vanjo, ampak se enostavno umaknemo. Kače se namreč človeka bojijo in se bodo zagotovo umaknile, če le imajo to možnost. Ugriz je vedno le obramba kače v brezizhodnem položaju. Če pa kača zaide v hišo, je pomembno, da ji omejimo gibanje in jo spravimo v kot, od koder se jo lahko odstrani. Dobro je, da ji preprečimo pobeg v mesto, ki je nedostopno. Če je mogoče, jo pokrijmo s škatlo ali pa enostavno dvignimo z daljšo palico in jo odnesimo v naravo. In če nas je zelo strah, je pomembno, da ne bežimo od nje, ampak jo imamo »na očeh«, da jo oseba, ki si to upa, potem lahko odstrani. Pri vsem je najpomembnejše, da kače ne ubijemo. V Sloveniji je na razpolago tudi stalni telefon, t. i. kačafon (040 322 449), ob pomoči katerega vam strokovnjaki lahko svetujejo na več načinov. V Sloveniji živi 11 vrst kač. Iz družine gožev so to: navadni gož, progasti gož, črnica, belica, smokulja in mačjeoka kača. V družino nutricide spadata kači kobranka in belouška, imamo pa še družino gadov, kamor spadajo modras (najbolj strupena kača v Evropi), navadni gad in laški gad. Slepec ni kača, ampak kuščar z zakrnelimi okončinami. V Pomurju najdemo navadnega goža, smokuljo, kobranko, belouško, navadnega gada pa tudi modrasa, a le na desni strani Mure, na območju Radgone. Tu je redek. Prav vse vrste slovenskih kač pa najdemo v Posočju in na Primorskem. Od navedenih sta strupena oba gada in modras, mačjeoka kača pa ima strupnike zadaj, da ne more ugrizniti človeka. Če je ugriznjena oseba v dobrem zdravstvenem stanju, zanjo ne bi smel biti usoden noben pik evropskih strupenjač, tudi ne modrasov. jo. S tem zamenjajo staro in obrabljeno kožo ter se znebijo parazitov, zlasti klopov in pršic. Levitev ni obvezno povezana z rastjo telesa in »premajhno« kožo, kot misli večina. Sicer pa je o kačah cela vrsta zgrešenih prepričanj. Tako ni res, da bi napadale ljudi, pa tudi skačejo ne in ne sesajo mleka pri kravah. Tudi se ne ugriznejo za rep in se ne kotalijo. Le stežka se dvignejo več kot za 30 odstotkov dolžine svojega telesa. 19 9 NOV DVOJČEK RADENCI, Finžgarjeva ulica, blizu zdravilišča, kmalu vseljiv. Vsaka enota meri 177 m2 in ima 533 m2 zemljišča. V pritličju so kuhinja s shrambo, jedilnica, dnevna soba, spalnica, prha, WC in terasa, v nadstropju 3 sobe, galerija, kopalnica in balkon. Talno gretje s toplotno črpalko, termoizolacijska fasada, keramika, laminati. Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 Kače so izključno mesojede živali. Pogoltnejo cel plen, a ga takrat, ko so ogrožene, lahko celega izbljuvajo. Ko se enkrat nahranijo, so lahko brez ponovnega hranjenja tudi pol leta. Neprebavljive stvari prav tako izbljuvajo. Človeka se bojijo s. p. stah, Ur. l. RS št.: 46/2004; 109/2004; 84/2005; 115/2007). Ta zakon ne le da preprečuje ubijanje kač, ampak prepoveduje tudi njihov lov, zadrževanje v ujetništvu in prodajo, pa tudi uničevanje njihovega življenjskega prostora. Vendar bo marsikdo presenečen ob trditvi, da bi človeštvu brez kač trda predla. Zlasti v ekvatorialnem pasu so te živeli eden od glavnih uničevalcev in regulatorjev populacije glodavcev. Kače so namreč mesojedi plazilci, brez okončin in so bližnji sorodniki krokodilov, želv in kuščarjev. Na svetu je znanih okrog 3150 vrst kač, ki živi- Fundacija Marof razpisuje štiri štipendije za šolsko leto 2015/2016 za študente univerzitetne šole naravoslovnotehniške smeri. Razpisujejo se štiri štipendije za študij v Republiki Sloveniji oziroma v tujini. Višina treh štipendij znaša 400,00 EUR/ mesec, višina ene štipendije pa znaša 500,00 EUR/mesec. Višjo štipendijo prejme kandidat z najvišjim povprečjem prejšnjega letnika študija. CE . za 0 en NA 00 ot o € 041 626 586 ali rofra@siol.com 6. avgusta 2015 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Saj vemo, da več te ni, a z nami si kot prej vse dni. ZAHVALA V SPOMIN V 99. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in sorodnica Bil je boleč in žalosten dan 11. avgusta, ko nas je pred letom dni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in brat Ana Vertič od Grada 162 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter kolektivu OŠ Grad, ki ste pokojnico pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali sveče in prispevke za župnijski dom in mrliško vežico. Beseda hvala je namenjena tudi osebnemu zdravnik Ćurčiću, dr. med., ter patronažnima sestrama gospe Darinki in gospe Emi. Za opravljen pogreb se zahvaljujemo g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, g. Ninu Gumilarju za besede zahvale in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Jurij Vrečič iz Otovec 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše, za mrliško vežico in župnijski dom. Posebna zahvala velja gospodu župniku od Grada Marku Magdiču in monsinjorju Lojzetu Kozarju mlajšemu iz Odranec za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Francu Bagarju za ganljive poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Hvala vsem sodelavcem hčerk Ane iz Mure – brigada 222 in Nade iz Premogovnika Velenje – Gost Velenje. Žalujoči: žena Anica, sin Stanko, hčerki Ana in Nada, posebno vnuki Denis, Mario in Kristjan z Majo ter drugo sorodstvo Jože Bagoroš s Petanjec (Tone Pavček) Zahvala Jožef Franko - Pepi iz Bakovec rojen v Satahovcih Hvala vsem, ki se ga spominjate, molite zanj in darujete za maše, sveče in cvetje. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, tast, dedek, pradedek in brat Jožef Padar Bil je dober, skrben mož, oče in dedek, ki znal je samo dajati, ko zadnji kos srca je dal, za vedno mirno je zaspal. ZAHVALA V 75. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast Bela Hašaj iz Lemerja 14 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali vence, sveče in dobrodelne prispevke ter nam izrekli sožalje. Hvala duhovnici gospe Katji Ajdnik za pogrebni obred, Lovski družini Brezovci, Lovskemu pevskem zboru in rogistom za lepo slovo, Gasilskemu društvu Lemerje in Društvu upokojencev za poslovilni govor ter pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Za napako se opravičujemo. KOMUNALA DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 IN MEMORIAM iz Murske Sobote 1943–2015 Mineva mesec dni od tvojega prezgodnjega in nepričakovanega odhoda. Globoko pretreseni se še vedno ne moremo soočiti z realnostjo, da te ni več, da si odšel za vedno. Tolaži nas spoznanje, da si zdaj skupaj s svojo družino, tam nekje zgoraj, v večnosti. Počivaš v naročju svoje oboževane mame Marice, skupaj s svojim spoštovanim očetom Francem, mnogo prezgodaj in tragično preminulim bratom Radom in s svojo ljubljeno sestro Majdo – mojo nepozabno mamo. Živel si mirno, tiho in pošteno življenje. Imel si dobre in iskrene prijatelje, ki so te imeli radi in te bodo zelo pogrešali. Tvoji nekdanji sodelavci so te cenili in spoštovali. Tvoji Tešanovci pa ne bodo brez tebe nikoli več isti, saj si bil bistven in nenadomestljiv atom svoje zemlje in gozdov. Težko bo nadaljevati brez tebe, ampak živeti moramo naprej, ker bi tako hotel tudi ti. Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. Obljubljam, da tebe, dragi stric Janez, ne bom nikoli pozabila. Tvoja nečakinja Marinka z družino Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Brezplačni prevozi do 40 km Plačilo na več obrokov ali odlog plačila oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 živali NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01. v1625 posesti HIŠO NA HOTIZI, dvodružinsko, prodam. Tel.: 0049 69 344 680. v1553 HIŠO NA GORIČKEM, takoj vseljivo, z vso opremo, prodamo ali zamenjamo za dvosobno stanovanje. Tel.: 031 581 841. v1654 Zlato srce je nehalo biti, smejoče oči so se zaprle. Praznina ostala je, srce polno gorja, a vsako življenje se enkrat konča. Zdaj tam si nekje in čakaš na nas, da se srečamo spet, ko pride čas. ZAHVALA V 41. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, ati in sorodnik Boštjan Režonja iz Glavne ulice 20 v Gornjem Lakošu Bog plati gospodu župniku Ivanu Krajncu, pevcem, gospodu Silvu Tibautu, Gasilskemu društvu Žižki, Društvu upokojencev, pogrebnemu podjetju Ferenčak in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči tvoji najdražji Žalujoči vsi njegovi Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in podporo ter darovano cvetje, sveče in za svete maše. Lepa hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice v Rakičanu. je prišlo v prejšnji številki do napake, saj je pravilna letnica smrti 2015 in ne 1915. Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam pa izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in dar za družino. Lepa hvala sodelavcem iz Term Lendava, podjetju Aktiva Čiščenje, DSŠ Lendava, Lovski in Ribiški družini Lendava ter gasilcem iz Gornjega Lakoša. Hvala g. župniku Francu Režonji za pogrebni obred, lovskim rogistom za odigrane žalostinke, govornikoma g. Aleksandru Vargi in g. Jožetu Koconu za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Silencija. iz Žižkov 70 Janezom Cigütom Žalujoči vsi tvoji najdražji Žena Marjeta, hčerka Cvetka z družino in sestra Marija Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo pridnih rok ostaja. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Pri ZAHVALI za Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče – iskrena hvala! Janez Jelovšek Še hočem živeti, še hočem biti, se veseliti bivanja, malih zgodb vsakdanjosti, novih zgodbic od tu in tam in potem reči: Izpil sem te do konca, srce moje ljubo … Eh, srce ti moje ljubljeno! Bodi še, vsaj še malo! 25 V KRUPLIVNIKU prodajo 48,67 ara kmetijskega zemljišča. Tel.: 031 201 963. v1676 kmetijska mehanizacija EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v1644 OBRAČALNI PLUG REGENT. Tel.: 031 304 062. v1645 razno PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v1547 Vestnikovi naročniki dobijo 26 kronika | Vestnik | 6. avgusta 2015 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Sojenje za rop pošte okc poroča Ropar je priznal krivdo Ujeli trgovce z mamili Simon Lipič bo trinajst mesecev za zapahi – Podvig s pištolo v Turnišču mu sicer ni uspel Nekdanji policist, ki ima tudi končano pravno fakulteto, triinštiridesetletni Simon Lipič iz Velike Polane, je pred sodnikom tukajšnje sodne palače Brankom Palatinom priznal, da je devetindvajsetega maja letos poskušal oropati poštno poslovalnico v Turnišču. Višji državni tožilec Žarko Bejek je Lipiča obtožil, da je tisti dan nekaj minut pred deseto uro zamaskiran in oborožen vstopil v prostore pošte in zakričal: »To je rop! Daj pare.« V nameri pa ni uspel, saj je kmalu zbežal na prosto. Takoj se je začela obsežna akcija modrih uniform, ki so svojemu nekdanjemu stanovskemu kolegu zelo hitro prišle na sled. Ničesar ni bilo prepuščeno naključju, kajti roparja so iskali oboroženi z dolgocevnim orožjem in v neprebojnih jopičih. Simon Lipič, ki je od prvega junija v priporu, je klonil pod težo dokazov – tudi z DNK-analizo kape in rokavic se je namreč utemeljil trden sum, da je zakrivil poskus ropa. Bejek mu je v zameno za priznanje krivde ponudil štirinajst mesecev zapora. Sodnik Palatin je obtožencu nato naložil mesec dni krajšo kazen. Obsojencu je odvzel še orožje. Do odhoda na življenje za za- pahi bo ostal v priporu – čas, preživet v soboškem priporu, se mu je že vštel v zaporno kazen. Lipič je sodnika prosil, ali bi morda lahko kazen prestajal v Murski Soboti, kajti ima mladoletna otroka in bolno mater, ki potrebuje njegovo pomoč. Stroške mletja pravosodnih mlinov bodo plačali davkoplačevalci. V maju to ni bil edini rop v pokrajini ob Muri. V Korovcih na Goričkem je nekaj dni prej neznanec pozvonil pri vratih stanovanjske hiše, nato pa z grožnjo zahteval denar. Ko je pri vhodnih vratih pozvonilo, si domačinka, ki je bila sama doma, skoraj za- gotovo ni niti predstavljala, da jo pred lastno hišo lahko čaka nekdo, ki bi ji na vrat prislonil nož in zahteval denar. Pa vendar se ji je zgodilo prav to – ko je odprla vrata, jo je ropar na silo potisnil v notranjost hiše, ji na vrat prislonil nož in od nje zahteval denar. Zaradi strahu mu je izročila nekaj gotovine, nepridiprav pa je pobegnil. Prestrašena ženska je poklicala policijo, ki je s hitro akcijo prišla na sled storilcu in enainštiridesetletnega moškega prav tako kmalu prijela. Tudi na Pomurje.si Andrej Bedek Kje je »zlatar« Sodni epilog je že doživel najodmevnejši rop v zadnjem obdobju v Pomurju. Štirinajstega januarja 2010 sta študent in kuhar iz okolice Gornje Radgone oropala poštarja iz Apač. Mladeniča sta poštnega uslužbenca počakala po koncu njegovega delavnika nekaj po 17. uri pod okriljem teme in mu zagrozila s palico, nato pa mu iz avtomobila odnesla paket, v katerem je bilo med drugim tudi 9500 evrov. Prišla sta mu za hrbet, bila sta zamaskirana in izginila sta v temo. Čez nekaj dni so jima policisti vendarle prišli na sled. Za zdaj sta še neraziskana dva ropa prodajaln za odkup zlata v Murski Soboti iz poletja 2013. Iz krogov blizu policije je slišati, da se je tudi ta ropar nad žrtvi obakrat spravil s silo in bil precej brutalen, čeprav je bil menda njegov plen bolj boren. V cerkev po baker Simon Lipič bo do odhoda v zapor ostal v soboškem priporu, od koder je prišel na sojenje, prosil pa je, ali bi prav tukaj lahko tudi prestajal naloženo kazen. fotografija nataša juhnov Slabša prometna varnost Na naših cestah je čas za rumeni alarm V treh dneh zaradi neprilagojene hitrosti na pomurskih cestah dva mrtva – Marsikdo se obregne ob omejitve »Stanje prometne varnosti moramo ocenjevati skozi daljše časovno obdobje, in če ga ocenjujemo za obdobje zadnjih petih let, ni skrb vzbujajoče. Da je tako, kažejo statistični parametri – med drugim se je zmanjšalo število hudo in lahko telesno poškodovanih. Petletno povprečje umrlih na pomurskih cestah pa je 7,2 na leto.« Tako izhaja iz letnega poročila Policijske uprave Murska Sobota (PUMS). Po letu 2008, odkar imamo avtocesto, se je število smrtnih žrtev v prometu zmanjšalo. Leta 2006 smo poročali o 20 in več žrtvah, leta 2103 smo poročali o osmih in lani o petih. Letos v prvih sedmih mesecih pa so na pomurskem cestnem omrežju ugasnila že tri življenja. V treh dneh zaradi neprilagojene hitrosti dva mrtva. »Prometna varnost je kompleksno področje, saj je treba upoštevati in se ukvarjati s številnimi spremenljivkami. Prav zaradi tovrstne kompleksnosti je zelo težko še zlasti dolgoročno izdelati uspešne preprečevalne programe za zmanjševanje števila prometnih nesreč. Ne glede na dejstvo, da je PUMS lani obravnaval manj prometnih nesreč in manj mrtvih kot preteklo leto in da je bilo po statističnih podatkih za obdobje petih let stanje na pomurskih cestah lani ugodno, si je kljub temu treba prizadevati, da se to stanje še izboljša in da policija kot eden od segmentov zagotavljanja varnosti cestnega prometa s preventivnimi in represivnimi ukrepi vpliva na Murskosoboški in mariborski kriminalisti in policisti so prejšnji teden, kot smo že poročali, opravili sedem hišnih preiskav pri osumljenih trgovanja z mamili. Pri tem so zasegli kokain, heroin, konopljo, metadon in denar. Murskosoboški kriminalisti so kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili preiskovali od druge polovice leta 2014. Pri hišnih preiskavah so osmim ljudem odvzeli prostost. Sedem, starih od 27 let do 69 let, so privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku. Za šesterico je bil odrejen pripor in za enega osumljenca hišni pripor. Murskosoboški policisti in kriminalisti obravnavajo letno okoli 120 primerov trgovanja z mamili. Primerjalno gre za povprečje zadnjih petih let. V obtoku je največ konoplje, sledi kokain, ki se pojavlja v elitnejših in višjih slojih, medtem ko je heroina čedalje manj. Vedno več je tudi prepovedane preprodaje zdravil, katerih aktivna snov je na seznamu prepovedanih drog, in snovi, ki imajo učinek kot prepovedane droge, vendar niso na seznamu prepovedanih drog. Zunaj Domajinec se je v petek zvečer zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl motorist. V prometni nesreči sta bili udeleženi osebno vozilo in motorno kolo. Enainšestdesetletni voznik avtomobila je peljal iz Rogašovec proti Cankovi, ko je pri zavijanju v levo na neprednostno cesto izsilil prednost pred motoristom, ki se je peljal s Cankove proti Pertoči. Štiriintridesetletni voznik motornega kolesa iz Vadarec je trčil v prednji desni del osebnega avtomobila in umrl na kraju nesreče, avtomobilist pa v nesreči ni bil poškodovan. Pokojnik ni imel ustreznega vozniškega dovoljenja in je vozil neregistrirano motorno kolo. fotografija nataša juhnov izboljšanje stanja prometne varnosti. Zavedamo se, da je vsaka žrtev oziroma huda telesna poškodba v prometu preveč oziroma nepotrebna.« Še en podatek iz letnega poročila PUMS. Čas je za rumeni, če že ne za rdeči alarm, pa bi morda morali postreči z vremenoslovsko prispodobo za- dnjih napovedi vročega vremena. Ne le dogajanja na pomurskih prometnicah, ampak tudi na slovenskih kličejo k razmisleku, saj je človeški faktor, kot kaže, najpogostejši vzrok za nastanek nesreč. Vozniki smo očitno tisti, ki ne upoštevamo dobronamerno napisanih prometnih in nekaterih drugih pravil, ki jih večinoma sicer poznamo, vendar največkrat zanemarjamo ali ne upoštevamo. »Danes se nam pogosto kam mudi. Čas, ki ga porabimo drugje, zato vse večkrat poskušamo nadomestiti s hitrejšo vožnjo. Pa se ta račun res izide? Povprečen voznik, ki se pelje na delo, prevozi vsako jutro pet kilometrov dolgo pot. Pri hitrosti 50 kilometrov na uro jo opravi v približno šestih minutah, pri hitrosti 70 kilometrov na uro pa v dobrih štirih minutah. Kot vidimo, prihrani le manj kot dve minuti, v tem času pa nam ne uspe skuhati niti jutranje kave. Medtem pa njegova 40 odstotkov višja hitrost pomeni 80 odstotkov večjo verjetnost prometne nesreče in 160 odstotkov večjo verjetnost, da se bo nesreča končala s smrtnim izidom. Bolj slab izkupiček, mar ne?« je praktičen Srečko Šteiner, prometni inšpektor PUMS. Marsikdo se obregne ob omejitve, ki so postavljene ob javnih cestah. Toda – to niso le izmišljene številke. »Vsi vemo, da višja hitrost prinaša večje tveganje za nesrečo, vemo pa tudi, da je mobilnost nujna. Ob prometnem znaku za omejitev hitrosti večkrat pomislimo, zakaj je številka ravno 50, 60 ali 90. Optimalna hitrost namreč pomeni najboljše razmerje med hitrostjo vožnje in varnostjo za vse udeležence v prometu.« Jasno je – za večjo varnost v prometu in manj žrtev niso odgovorni le policisti. Andrej Bedek Za zdaj še neznani storilci so iz zgradbe osnovne šole v Gornji Radgoni ukradli odtočne bakrene cevi. Podvig so ponovili še v tamkajšnji cerkvi. Na območju, ki spada pod pristojnost Policijske postaje Gornja Radgona, pa so policisti že opazili več tujcev, ki ljudi prosjačijo za staro železo in so pri svojem početju vse bolj nasilni in vztrajni. Na vsak način skušajo pridobiti staro železo, tako da se sprehajajo po dvoriščih in si ogledujejo gospodarska poslopja ali mesta, na katerih imajo ljudje shranjene različne predmete. Tujci se običajno gibljejo tam, kjer je bolj odročno. Za svoj cilj izbirajo predvsem podeželje, na katerem so manjše kmetije in starejše hiše, v katerih pretežno živi starejša populacija. Tujci občasno tudi kaj ukradejo, če pri hiši ni nikogar doma. Policisti menijo, da je na porast kaznivih dejanj, kot so vlomi in tatvine, nedvomno vplivalo tudi povečano število ljudi od drugod v Sloveniji in tujcev, ki so med potovanjem in gibanjem v Pomurju počeli kazniva dejanja. Spal je za volanom Morda pred avgustovskimi dopustniškimi romanji ni odveč opozoriti še na eno nevarnost. Na pomurski avtocesti A5 in tudi drugod po avtocestah do nesreč pogosto prihaja tudi zato, ker voznike za krmilom premaga utrujenost. Voznik običajno pogosto kar zaspi in potem z avtomobilom zapelje s ceste. Skoraj vsak drugi dan tukajšnji prometni policisti tako obravnavajo prometno nesrečo, ki jo je zakrivil utrujen voznik. V torek se je pri izvozu Pince zgodila tovrstna prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je trčil najprej v prometno tablo in nato še v zaščitno ograjo. Povzročitelji so sicer največkrat tujci iz Vzhodne Evrope, ki potujejo na Zahod ali nazaj domov, najdejo pa se tudi domačini, ki gredo ali se vračajo s potovanja oziroma oddiha. Zgodilo se je že, da so v takih primerih najhujše preprečili policisti tudi z uporabo provide, zmogljivega vozila z nadzornim sistemom za ugotavljanje prekrškov, saj jim je v oko padel voznik, ki je sumljivo vijugal od roba do roba. Ko so vozilo ustavili, so policisti vozniku, ki je bil negativen na vse preizkuse, pokazali posnetek njegove vožnje in mu naročili, naj zapelje na počivališče, na katerem si bo odpočil. ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN POSKRBI ZA TVOJO VARNOST, POTEM KLIČI 113! napovednik www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Büjraški dnevi Petek, 7. avgusta 1. DAJ MI, DAM TI – Petka 2. LE VETER VE ZA TVOJE SANJE – Žargon 3. NORO LJUBIM – Modrijani 4. SOSEDOV JAKA – Jože Antonič s prijatelji 5. VSE BESEDE IZREČENE – Glas 09.30Napoved kulturnih in športnih prireditev ob koncu tedna 17.00 Osrednja poročila z dežurno urednico Mihaelo Kalamar 19.00 Zimzelenčki, ki jih izbira Nataša Hakl Sobota, 8. avgusta PREDLOGA 7.40 Knjižne novosti, ki jih pripravlja Nevenka Emri NE BOM TE PROSILA – Maj ŠE VEDNO SI TU – Ansambel Anžeta Šuštarja 14.30 Sobotno popoldne na Murskem valu LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. LEDENA – Siddharta 2. LAJF JE MOJ – Nika Zorjan feat. Ramus 3. AHA – Muff 4. NEKAJ MED NAMA – Easy 5. OSTANI ŠE MALO – Polona Furlan PREDLOGA JA PA JA – Drago Mislej Mef & NOB VSE BO KUL – Clemens 20.15 Žuto, žutejše, najžutejše ali kako vidi 50 odtenkov rumene Beno Horvat Nedelja, 9. avgusta 10.30 Radijska križanka z Bojanom Rajkom 13.30 Minute za kmetovalce, ki jih ureja Lidija Cer Magdič 20.15 Še enkrat in Petra Kranjec Milanov Ponedeljek, 10. avgusta NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 5.00 Prebujamo se z Urško Horvat Ritlop 1. MARVIN GAYE – Charlie Puth + Meghan Trainor 2. SONG FOR SOMEONE – U2 3. FIRE UNDER MY FEET – Leona lewis 4. MERCY – Muse 5. COME AND GET IT – John Newman 11.15 Oaj, kak san zlüfto, oddaja o športu s Tomom Kölešem PREDLOGA Torek, 11. avgusta WE WANNA – Alexandra Stan & Inna + Daddy Yankee 11.15 Kratki stik 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu in dežurna urednica Tatjana Letnik 14.30 7 veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe 20.15 Jukebox, glasbena oddaja Jerneje Pirnat Sreda, 12. avgusta 7.45 Zvočno pismo Branka Šömna iz Zagreba 12.30 Tedenski intervju 18.00 Biba buba baja, utrinki s tabora Bumerang sreče Četrtek, 13. avgusta ADAM & EVE – Izzu Bizu Praktično darilce Murskega vala dobi: Milan Gašpar, Šulinci 68. Nagrada čaka v naročniški službi Vestnika. 8.30 Kmetijski nasvet 13.15 Prva oseba ednine, komentar Petre Kranjec Milanov 19.15 Bilo je nekoč in Milan Zrinski Glasba našega srca: 7 Veličastnih: NSTSNMV: IMATE TEŽAVE S PITJEM ALKOHOLA? Ste morda začutili potrebo, da bi se o čezmernem pitju v družini s kom posvetovali? Skupina za samopomoč SPOPRIJEMANJE S TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA ob ponedeljkih na vsakih štirinajst dni. Hiša Sadeži družbe Ulica Štefana Kovača 20 Murska Sobota Vodja skupine Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah do torka, 11. avgusta 2015, na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. IŽAKOVCI V petek, 7. avgusta, ob 21. uri bo Mitološki večer s prireditvijo Poezija, mitologija in glasba na Otoku ljubezni. Pesmi bodo brali Zlatko Kraljić in Vladimir Mihaljević Kantor iz Hrvaške, Judit Zagorec Csuka (Madžarska narodna skupnost) ter Klarisa Jovanović, Štefan Kardoš, Igor Likar in Tine Mlinarič iz Slovenije. Ples vil bo uprizorilo Društvo za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci. Nastopil bo tudi Duo Ponte: Alja Petric (vokal) in Damjan Stanišić (kitara). V soboto bo Dan ekologije in ljudskega izročila. Ob 9.30 bo otroška delavnica v organizaciji Vrtca Beltinci. Ob 10. uri bo okrogla miza z naslovom Obnovljivi viri – razvojna priložnost Občine Beltinci. V razpravi bodo sodelovali prof. Alojz Poredoš s Strojne fakultete v Ljubljani, Gregor Šömen iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, beltinski župan Milan Kerman in drugi. Ob 11.30 bo predstavitev knjige v prekmurščini Vretine dni, katere avtor je Tine Mlinarič. Ob 12. uri bo tekmovanje v pečenju rib na indašnji način z Vaškimi dečki. Ob 15. uri bosta prikaz büjraštva in tkalska delavnica, sodelovalo pa bo tudi Društvo ljubiteljev starodobne tehnike Pufkač. Ob 18. uri bo koncert stare glasbe v izvedbi nekdanjih godcev. Koncert bodo pripravili v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti. Gostje bodo Ljudske pevke z Gornjega Senika in Folklorno društvo Pozvačin Bistrica. Ob 20. uri bo ižakovska ljudska igra Žetev, ob 21. uri pa družabni večer z nastopom Medžimurskih muzikantov. V nedeljo bo Dan duhovnosti in družabnosti. Ob 6. uri bosta budnica in nastop skupine Zadnji moment. V kulturnem programu ob 10. uri z naslovom Pesem in besedilo bodo nastopili dijakinje in dijaki Gimnazije Murska Sobota, Danijel Škafar in Vlado Poredoš. Ob 10.30 bo maša za pokojne in žive büjraše, ob 12. uri družabni popoldan z ansamblom Franca Miheliča, ob 17. uri pa se bo začela Büjraška noč, na kateri bodo igrali Veseli svatje. Pomurski poletni festival VELIKA POLANA Pomurski poletni festival poteka na Prireditvenem centru Poljana do nedelje, 9. avgusta. V četrtek, 6. julija, bo Praznik slovenske narodnozabavne glasbe, na katerem bodo nastopili Polanski zvoki, Ansambel Trim, Ansambel Štrk, Ansambel Petka in Slovenski zvoki, ob tem pa bo tudi srečanje Kluba prijateljev slovenske narodnozabavne glasbe. V petek bodo nastopili Leteći Odred, Big Foot Mama in Energy, v soboto Prljavo kazalište in Trifrtalenadesejt, koncertno dogajanje pa bo v nedeljo končala Tanja Žagar s skupino Avantura. Kupon št. 32 Glasujem za skladbo Ime in priimek, naslov: 27 napovednik dogodkov glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 6. avgusta 2015 | Vestnik | 031 538 586 Hiša Sadeži družbe 031 748 412 Ob glasbi bodo še druge aktivnosti. V četrtek bosta srečanje upokojencev in Dan občanov Občine Velika Polana. V petek ob 15. uri bo tekmovanje v odbojki na mivki, v soboto ob 14. uri bo na Ranču Vermida prireditev Ponifest s konjeniškim šovom in tekmovanjem. V nedeljo ob 12. uri bo kolesarjenje po Veliki Polani in okolici z naslovom Fsi klačimo s srečanjem lastnikov koles Rog, ob 13.30 pa bosta prireditvi Kmečka olimpijada in Senje. ji Anteja Trstenjaka odprtje razstave kiparskih del Roberta Juraka, ob 20. uri pa bo na Glavnem trgu prireditev Obrtnik leta 2015. V petek ob 9. uri bo v ŠRC Ljutomer Palčkov orientacijski pohod za najmlajše, ob 17. uri pa bosta na Glavnem trgu taborski pohod in tek. Ob 20. uri bo v kulturnem domu prireditev ob praznovanju občinskega praznika z nastopom Severe in Gala Gjurina. Glasba MURSKA SOBOTA V petek, 7. avgusta, ob 20. uri bo na Soboškem poletju nastopila skupina Simangavole, Reunion – Francija, ki izvaja tradicionalno glasbeno zvrst maloya. RADENCI V četrtek, 6. avgusta, ob 18.30 bo Dosorju v okviru prireditev Dosorjeva veternica na citrah igral Laslo Cservek iz Madžarske. Gledališče MURSKA SOBOTA V soboto, 8. avgusta, ob 10. uri bo na Trgu kulture v sklopu prireditev Soboško poletje glasbeno-gledališka predstava Klarise Jovanović z naslovom Stoji mi lipica. Predstava je primerna za otroke od štirih let dalje. Film MURSKA SOBOTA V petek, 7. avgusta, ob 21. uri bo na grajskem dvorišču Kino pod zvezdami: Festival migrantskega filma, ki ga pripravljata Mikk in Hiša Sadeži družbe (Slovenska filantropija). Predvajali bodo filme Rapresent (Ivana Todorović), Elinkine (Enrique Verdugo) in Kako preprečiti deportacijo. Po ogledu filmov bo pogovor o njih. Dogodek MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe V četrtek in petek, 6. in 7. avgusta, med 8. in 11. uro bo otroški tabor Pravljični direndaj (Tjaša Godvajs). V četrtek ob 18. uri bo delavnica igranja baskitare (Peter Horvat - Peco). V petek ob 19. uri bodo na grajskem dvorišču skupaj z Mikkom organizirali kulinarični večer Kultivator. V ponedeljek ob 18. uri bo delavnica osebnostne rasti Temelji življenja (Stane Perkič) in Alkohol – skupina za samopomoč (Milan Osterc), ob 20. uri pa transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski). V torek, sredo in četrtek bo v parku in okolici festival Zbüjdi se. V torek ob 9. uri bo v Hiši Sadeži družbe kuharska delavnica Bučkin rejtaš (Željka Hoblaj), ob 9.30 medgeneracijske igre (Julijana Titan, Renata Rogan, Dominik Golob), ob 18. uri predavanje Energijske vode in kristali (Milan Kelhar), ob 17.30 Uvod v učenje Bruna Gröninga, ob 18.30 pa Krog prijateljev Bruna Gröninga. V sredo ob 9. uri bo kuharska delavnica Gratinirana zelenjava (Giza in Ljiljana), ob 18. uri predavanje Čustvena prevara – kaj je, kako jo odkriti v partnerstvu in kako naprej? (Breda Dular) ter Taoistične notranje vaje (Daša Cipot), ob 19. uri pa bo starodobni šamanski ritual Prehod preko ognjene črte (Tomaž Flegar). Praznik občine GABERJE LJUTOMER V soboto, 8. avgusta, ob 16. uri se bo začel z delavnicami in prikazom starih običajev Vaški praznik. Ob 17. uri bo kulturni program, ob 18. uri vaške igre, ob 20. uri pa zabavni večer s skupino Faringaši. Pripravili bodo tudi animacijo za otroke. V četrtek, 6. avgusta, ob 10. uri bo v Parku I. Slovenskega tabora pravljična ura Kaj bom, ko bom velik?, ki ga pripravlja Splošna knjižnica Ljutomer. Ob 15.30 bo v Mladinskem centru Prlekije v Spodnjem Kamenščaku odprtje učne točke. Ob 16.30 bo v Parku I. Slovenskega tabora okrogla miza Razvojne perspektive Prlekije in vključevanje mladih, ob 19. uri bo v Galeri- MURSKA SOBOTA V četrtek, 6. avgusta, ob 18. uri bo na zahodni strani gradu v murskosoboškem parku brezplačna poletna vad- ba joge v organizaciji Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor. Joga bo vsak četrtek med 18. in 19. uro do 27. avgusta. Predavanje MURSKA SOBOTA V četrtek, 6. avgusta, ob 19. uri bo v Mikku predavanje z naslovom S kokoško Frido o pomenu sočutnega sobivanja med ljudmi, živalmi in naravo. Predavanje organizira društvo za zaščito živali Pomurja, predavala pa bo Ksenija V. Kutlačić iz Zavoda Koki. Razstave MURSKA SOBOTA V Galeriji Murska Sobota je do 19. avgusta na ogled razstava slik Mirka Rajnarja. V galerijski izložbi je na ogled razstava del, ki so nastala na likovnih delavnicah za otroke. V Pomurskem muzeju Murska Sobota bo do konca septembra na ogled razstava Karikature Ladislava Kondorja. Do konca avgusta je v Pokrajinski in študijski knjižnici na ogled razstava inovativnih in likovnih del izumitelja Draga Fiale. V Galeriji Robin bo do 29. avgusta na ogled razstava Pomurskega muzeja Murska Sobota z naslovom Med podeželjem in mestom, Murska Sobota 1850–1920. LENDAVA V prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je do 30. septembra na ogled likovna razstava Hommage a Picasso. V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na ogled razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava – Odlivanje v bronu in del predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron. V Galeriji Banffy je na ogled razstava tekstilne umetnosti Moda in tekstil (Laszlo Edina). V preddverju gledališke in koncertne dvorane je na ogled šesta klubska fotografska razstava Foto-video kluba Lendava. V sinagogi je na ogled serija grafik izraelskega umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki. NEGOVA V gradu Negova je na ogled fotografska razstava Fotograd Negova – fotografsko središče Svetovne zveze za fotografsko umetnost. Na ogled so dela Hermana Čatra Pozabljen, Zakleti grad in njihove zgodbe Iva Borka, Svetloba življenja Maje Šivec ter Kranjska fotografija od Puharja do danes. GRAD V gradu Grad bo do konca oktobra na ogled razstava fotografij sodelujočih na sedmem fotografskem natečaju v Krajinskem parku Goričko. Do konca avgusta pa je na ogled razstava tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne dediščine z naslovom O, ti, ti. Izdelki so nastali v organizaciji Ljudske univerze Murska Sobota. GORNJA RADGONA V Domu kulture Gornja Radgona je do konca avgusta na ogled razstava z naslovom Kunst August 2015, na kateri svoja dela predstavljajo Vidka Borko, Siegi Kleindienst, Isolde Leinholz, Ingrid Paar in Petra Stock. Gre za mednarodni projekt, v okviru katerega bo na treh razstaviščih svoja dela predstavljajo 18 umetnic in umetnikov. Ob Gornji Radgoni bo razstava še v Radgoni in Vrbnem/Feldbachu. V Špitalu sta na ogled razstava voščilnic zbiralca Antona Vodana in stalna zbirka Radgonski mostovi. V Knjižnici Gornja Radgona je na ogled likovna razstava Društva upokojencev Gornja Radgona. Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: joze.gabor@vestnik.si. 28 (ne)nazadnje | Vestnik | 6. avgusta 2015 Četrtek: pretežno jasno 18 | 33 Petek: pretežno jasno 18 | 33 vreme Sobota: zmerno oblačno 19 | 34 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nedelja: zmerno oblačno 18 | 32 Ponedeljek: pretežno jasno 17 | 33 fotografija tedna Andrej Velkavrh V četrtek in petek bo pretežno jasno. V soboto bo občasno nekaj zmerne oblačnosti. Tudi v nedeljo bo delno jasno, nastajali bodo kopasti oblaki. Obstaja majhna verjetnost za kakšno popoldansko nevihto. V ponedeljek bo spet precej jasno. Vroče bo vse dni, morda v nedeljo in ponedeljek prehodno čez dan kakšno stopinjo manj. Na Pomurskem poletnem festivalu v Veliki Polani je bil zelo pester nogometni in balinarski dan. Že tradicionalno so se na prireditvi v nogometu pomerili občinski velmožje in novinarji. Ekipa predstavnikov občin je tokrat kar z 12 : 0 pomendrala predstavnike medijev, zbranih v moštvu Press Pomurje. Prvi polčas se je končal še s skromnim vodstvom »občinarjev« z 2 : 0. V njihovi ekipi so bili tudi »kalibri« tipa velikopolanski župan Damijan Jaklin, lendavski podžupan Stanko Gjerkeš ter nekdanji turniški župan Slavko Režonja. S klopi jih je vodil črenšovski župan Anton Törnar, med navijači pa sta bila tudi murskosoboški župan Aleksander Jevšek in radenski župan Janez Rihtarič. V moštvu Press Pomurje je bil kapetan Janez Breznik, selektor pa Bogdan Črnko. Igrala je tudi Petra Črnko, ki se je na igrišču zelo dobro kosala z moškimi. Sodnik je bil Boris Žižek, ki je, kolikor pravijo uradna poročila, odnesel celo glavo. J. G. fotografija jože gabor *** Pregovor pravi: »Če se avgusta megla zjutraj v zrak dviguje, slabo vreme napoveduje; če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka.« Ne vem sicer, kako bi človek to razlikoval, megla se običajno počasi razkraja in redči, osebno še nisem opazil kakšne razlike. Še en vremenski pregovor bo morda zanimiv, če se spominjate, kakšno vreme je bilo v ponedeljek, 3. avgusta: »Ako je na svetega Lovrenca (3. avgust) dan lepo, bo vsa jesen lepa.« In ponedeljek je bil dokaj sončen in ne prevroč. Ped nami je torej očitno prav lepa jesen. Kakšna bo v resnici, bomo seveda videli sami. Zakaj sploh govorimo o jeseni, ko pa imamo še pravo poletje, ki nič ne diši po jeseni?! Morda je na prvi pogled res tako, a avgusta pozoren opazovalec narave vendarle zazna prve znake, da postaja poletje nekako utrujeno, se umirja. Največji vzrok so seveda daljše noči. Sonce je sicer še močno, a vendarle ne več tako kot junija in julija. Do konca meseca se bo dan skrajšal za dobro uro in četrt. (Teh sprememb ne »čuti« le vreme, ampak tudi rastline, ki počasneje rastejo.) Zato se vremenski procesi v ozračju običajno počasi nekoliko umirijo. Za poletje velja, da se jutranja megla pojavi le prvi dan po dežju. Avgusta to pravilo ne drži več tako stoodstotno, zato je tudi jutranje rose več. Leta 1992 je bil avgust v Prekmurju naravnost peklenski. Kar 26 dni se je segrelo nad 30 stopinj! Takrat najbrž tudi rose ni bilo ravno veliko, da o megli niti ne govorimo. Da, so izjeme, a vendarle, avgust je v povprečju mirnejši poletni mesec, kot sta junij in julij. In še za opomnik – lani je bilo v Murski Soboti na današnji dan zjutraj 20 stopinj, čez dan pa se je segrelo le za pet stopinj, sonce pa je sijalo dve uri. Svetovni teden dojenja Doječke in nosečke za podporo dojenju V okviru festivala Dojiva.se zbor mater in izmenjava izkušenj o dojenju v murskosoboškem parku Na družabnem omrežju Facebooku deluje skupina z imenom Dojiva.se, ki jo je Marina Popović Frangež ustanovila, da bi si matere prek spleta pomagale, si svetovale in se podpirale z nasveti o dojenju. Namen te skupine je predvsem ozaveščanje o prednostih dojenja, prav tako pa je to znak podpore doječim materam. V skupino je včlanjenih več kot 3.500 nosečnic in mater, ki dojijo, iz vse Slovenije. V okviru te skupine je nastal tudi tako imenovani festival Dojiva.se, ki so ga prvega avgusta priredili po vsej Sloveniji, med drugim tudi v murskosoboškem parku. Tam se je zbralo enajst udeleženk, med katerimi so bile mamice, ki so v preteklih letih dojile in ki podpirajo dojenje, prišle pa so tudi nosečnice in mamica, ki svojo dojenčico še vedno doji. Kot je pove- Ozaveščanje o prednostih dojenja Festival Dojiva.se je potekal v okviru svetovnega tedna dojenja, ki poteka med prvim in sedmim avgustom in ga zaznamujejo v več kot 150 državah, spada pa med aktivnosti Svetovne zveze za dojenje. S tem tednom želijo organizatorji posvetiti pozornost različnim vidikom dojenja, letošnja tema se tako imenuje Dojenje in delo – naj deluje. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo pomen različnih okolij, ki lahko vplivajo na dojenje, bodisi spodbudno bodisi zaviralno. Poseben poudarek dajejo pravicam doječih mater na delovnem mestu, pa tudi javnim prostorom, ki so poleg domačega in delovnega okolja pomembni za otroka in mater. Med prednosti dojenja pa prištevajo zdravstvene, ekonomske in ekološke vidike tako za zdravje posameznika kot družbe. Ines Baler, Damjana Nemeš vestnikov koledar Č – 6. avgust LJUBO P – 7. avgust KAJETAN S – 8. avgust MIRAN N – 9. avgust JANEZ P – 10. avgust LOVRENC T – 11. avgust SUZANA S – 12. avgust KLARA V petek, 7. avgusta, sonce vzide ob 5. uri in 50 minut, zaide ob 20. uri in 23 minut. Tako bo dan dolg 14 ur in 33 minut. V petek, 14. avgusta, ob 16. uri in 53 minut bo na nebu nastopila prazna luna – mlaj. dala Lara Sobočan, ena izmed udeleženk, je dojenje še vedno tabu tema, okrog katere se pojavljajo polemike o tem, ali lahko matere dojijo kjer koli ali pa se morajo umakniti v osamo. Naslov letošnjega festivala je Doječke za nosečke, namen druženj pa je bil prenos izkušenj in nasvetov glede dojenja in izkušnje povezovanja med materjo in otrokom. Mlade matere, nosečnice in otroci so si na dogodkih izmenjevali mnenja o dojenju. Udeleženke med izmenjevanjem izkušenj o nosečnosti, porodu in dojenju osebni arhiv bojana sobočana Naročite svoj narocniska@vestnik.si | 02 538 17 20 15.8.2015 OB 21.URI BAZENSKI KOMPLEKS TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE + eventi@terme3000.si Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje. Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po … WWW.SIDDHARTA.NET · /SIDDHARTAOFFICIAL Prodajna mesta vstoPnic: RECEPCIjA HOTELA AjDA, KOPALIšKE BLAgAjNE TERM 3000, KAVARNA DVOREC RAKIčAN, POMARANčA - KOCLjEVA MURSKA SOBOTA Sidartha_oglas_104,5x66.indd 1 7/2/15 11:38 AM
© Copyright 2024