1. No category

Naši izviri
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
Številka 74 / Letnik XV / januar 2015
FOTOKRONIKA
Božiček na Flančiču
Božično-novoletni koncert v kulturnem domu
Silvestrska vožna 2014 z jet sky
Foto: D. J.
ŽUPANOV UVODNIK
Č
e pravijo za politiko, da je umetnost možnega, so pogajanja
za karkoli, bitka brez zmagovalca. Če je zmagovalec, ni pogajanj,
sta samo zmagovalec in poraženec.
Zato pravijo, da so dobra pogajanja
tista, kjer sta obe strani nezadovoljni.
Sam mislim nekoliko drugače. Če pogajalci niso prevaranti, so po pogajanjih vsi tako zadovoljni kot žalostni.
Nekaj so izgubili, nekaj pridobili. Pred
kratkim smo občine končale pogajanja z vlado o tako imenovani povprečnini, ki ni nič drugega, kot denar za
plačilo vsega, kar občine po črki zakona morajo izvajati za ljudi, občane.
To je vse od otroškega varstva do pomoči na domu, plačila zdravstvenega
zavarovanja za brezposelne, gasilske
službe, do pogrebov za tiste, ki nimajo
nikogar. Vmes je široka paleta vsega,
kar občine počnejo, kar je nuja in zakonska obveznost. Sredstva bi po naši
zakonodaji morala biti zagotovljena
predvsem iz dohodnine, ki jo vsi zaposleni plačujemo. Ta trenutek bi povprečnina, izračunana po zapletenih
formulah, glede na zakonodajo morala biti 662 evrov po glavi občana.
Zato ji pogosto rečemo kar glavarina.
V lanskem letu je bila le 536 evrov, v
letošnja pogajanja pa je vlada startala z višino 494 evrov po glavi. Kako
so določili to številko? S skrbnimi preračunavanji, koliko stanejo vse omenjene storitve? Ne, veliko preprosteje.
Rekli so, da vlada potrebuje sto milijonov, to odšteli od lani plačane povprečnine, delili nazaj in dobili število
494. In rekli, da je to njihovo izhodišče. In smo se pogajali, pogajali, prepričevali in na koncu dogovorili. Povprečnina za leto 2015 bo 525 evrov.
Manj, kot smo imeli lani, a stroški niso
nič manjši. Smo se pa dogovorili, da
bodo ministrstva poiskala rezerve,
znižala stroške občinam in tako vsem
prihranila nekaj denarja. In zakaj smo
se borili za višjo povprečnino? Zato,
da bi ohranili možnost, da bi lahko
vse, kar je bilo občanom zagotovljeno
doslej, omogočili tudi v prihodnje. In
po vsaj enaki ceni kot doslej.
bojujemo. Ne za priboljške, temveč
za osnovne potrebe. In za takšne cene
storitev, kot jih imamo. Takšne, ki jih
realno vedno nižje plače in pokojnine, vedno manjši družinski proračuni
še lahko pokrijejo. Narobe je, da se
v isti državi, gre za iste ljudi, enkrat
državljane, drugič občane, bojujemo
kot na nogometni tekmi. Mi »občinarji« zagovarjamo pravice in potrebe občanov, druga stran velikokrat
obljube, ki da so jih dali Bruslju. Kot
da bi tam boljše vedeli, kaj naši ljudje potrebujejo ter kako priti do tega.
V brk se je tem posmehnila Grčija, ki
so jo takšni »premišljeni ukrepi« pripeljali na beraško palico, naposled
pa na oblast pripeljali takšne, ki so
rekli, da imajo takih ukrepov zadosti.
Podobno se pripravlja v Španiji. Morda bo narod vendarle povedal, kako
hoče živeti in da si ne da ukazovati od
mednarodnega kapitala, ki jih izčrpava in zasužnjuje. Ne bo lahko. Nikjer.
Tudi v Sloveniji ne. Predvsem tukaj ne.
Preveč so podredljivi, ubogljivi.
Slaba politika je tista, ki misli, da se
vse da narediti s prelaganjem stroškov
na pleča ljudi. Tisti, ki mislijo, da je
zgolj politika zategovanja pasu tista,
ki prinaša rezultate. Takšna politika
prinaša v glavnem nove brezposelne, zapiranje tovarn in pravzaprav
polnjenje žepov že tako ali tako nesramno bogatega dela svetovnega,
evropskega in seveda slovenskega
prebivalstva. In teh je zdaj še samo en
odstotek. Vsi brezposelni, revni trkajo
najprej na vrata občinskih uradov. In
to upravičeno. Tam je prva pomoč in
velikokrat edina. Zato pa občinski proračuni potrebujejo denar. Da pokrijejo
te potrebe. Boj za višjo povprečnino je
boj za ohranjanje vsaj takšnega standarda, kot ga imamo sedaj. Zato se
Naš proračun je naravnan na 525
evrov po glavi. Ne bo enostavno pokriti vse potrebe z manj denarja kot
lani. Posebej ob naših izjemno visokih
investicijah. In želji, ki je vgrajena v
proračun, da bomo ostali ena najbolj
socialnih občin, da bomo tudi za društvene dejavnosti ohranili dosedanjo
raven porabe, da bomo ohranili najnižjo ceno pomoči na domu, veliko
število štipendij, že sedem let nespremenjeno ceno otroškega varstva. In
da ne bomo pozabili tistih, ki se veselijo paketov Rdečega križa.
Leo Kremžar, župan
OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, OBČINSKA UPRAVA, Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju
Tel.: (02) 629 68 20, TRR 01369 - 0100009566, DAVČ. 60592869, e-pošta: obcina.miklavz@miklavz.si internet: www.miklavz.si
NAŠI IZVIRI, GLASILO OBČINE MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, javno glasilo • Izdajatelj: OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU,
Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju • Glavni in odgovorni urednik in lektor: IVAN ŽIGART • Uredniški odbor: VILI VUK in IVAN ŽIGART •
Naslov uredništva: Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju • Tel.: (02) 629 68 20, Faks: (02) 629 68 28 • E-pošta: obcina.miklavz@miklavz.si
• Internet: www.miklavz.si • Grafična podoba, oblikovanje in tisk: Agencija NOVELUS d.o.o., Ul. heroja Nandeta 37, 2000 Maribor • Naslovnica:
Zimski pejsaž Z. M. • Naklada: Glasilo je tiskano v 2000 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno
Javno glasilo občine Miklavž na Dravskem polju NAŠI IZVIRI je vpisano v evidenco javnih glasil, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno
št. 25. Za glasilo se plačuje 9,5% DDV. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum
pisanja. Prispevke opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu ljudi – zavoda, društva, politične stranke in
podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če le imate možnost, oddajte tudi zapis na cd-ju. Besedilo naj
bo v wordovem dokumentu, fotografije pa visokoresolucijskem in v .jpg zapisu. Skupaj z besedilom nam posredujte še naslednje podatke: svoje
ime in priimek, točen naslov, št. transakcijskega računa in davčno številko. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe
naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo.
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
03
OBČINA
INVESTICIJE v letu 2014
RESTAVRATORSKA DELA NA DESNEM STRANSKEM OZ.
VIDOVEM OLTARJU V ŽUPNIJSKI CERKVI SV. MIKLAVŽA
začetek: 2014
zaključek: 2014
vrednost: 6.000 EUR
UREDITEV IN PLESKANJE KLETI V KULTURNEM DOMU
začetek: 2014
zaključek: 2014
vrednost: 150 EUR
UREDITEV STROPA IN OGRAJE V KULTURNEM DOMU
začetek: 2014
zaključek: 2014
vrednost: 510 EUR
INTERAKTIVNA TABLA (OŠ MIKLAVŽ)
začetek: 2014
zaključek: 2014
vrednost: 1.800 EUR
OPREMA ZA NOVO UČILNICO (OŠ MIKLAVŽ - 5. razred)
začetek: 2014
zaključek: 2014
vrednost: 3.200 EUR
04
Naši izviri
PODALJŠANJE VODOVODNIH CEVOVODOV
V SONČNI IN EKARTOVI ULICI
začetek gradnje: december 2014
zaključek gradnje: december 2014
vrednost: 15.549,55 EUR
Izvedena je bila povezava med vodovodnim cevovodom v Ekartovi
ulici in Sončni ulici. Dolžina zgrajene povezave je 130 m in omogoča
kroženje vode po sistemu, zaradi česar se zmanjša količina zraka ter
usedanje peska na teh odsekih cevovoda.
PREKUCNA PONEV ZA KUHINJO V VRTCU CICIBAN
začetek: 2014
zaključek: 2014
vrednost: 4.020 EUR
POPRAVILO VARNOSTNE RAZSVETLJAVE
V ŠPORTNI DVORANI
začetek: 2014
zaključek: 2014
vrednost: 4.610 EUR
MENJAVA OLJNEGA GORILCA
V ZDRAVSTVENEM DOMU
začetek: 2014
zaključek: 2014
vrednost: 2. 070 EUR
NAKUP VIDEO KAMERE ZA TVM
začetek: 2014
zaključek: 2014
vrednost: 7.350 EUR
NAKUP SLUŽBENEGA TOVORNEGA VOZILA
začetek: 2014
vrednost: 20.818,28 EUR
NADSTREŠEK ZA AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE
OB PTUJSKI CESTI
začetek: avgust 2014
zaključek: avgust 2014
vrednost: 5.296,81 EUR
UREDITEV JAVNE RAZSVETLJAVE NAD KANALOM
začetek: september 2014
zaključek: oktober 2014
vrednost: 7.948,30 EUR
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
05
OBČINA
KANALIZACIJA IN REKONSTRUKCIJA VODOVODA
V DRAVSKEM DVORU – 1. FAZA
začetek gradnje: oktober 2013
zaključek gradnje: avgust 2014
vrednost: 1.101.097,07 EUR (operacijo je delno
financirala Evropska unija-Evropski sklad za regionalni
razvoj v znesku 307.154,00 EUR).
V okviru gradnje kanalizacije in rekonstrukcije vodovoda
v Dravskem Dvoru – v 1. fazi je bilo zgrajeno črpališče v
Dravskem Dvoru, 0,8 km gravitacijske kanalizacije in 3 km
tlačnih vodov.
Sočasno z gradnjo kanalizacije je bila izvedena
rekonstrukcija vodovoda v dolžini 0,58 km. Gravitacijski
kanali bodo zbirali fekalne in meteorne vode s cestišč ter
jih dovajali v črpališče. Iz črpališča se bodo odpadne vode
nato preko tlačnega voda odvajale proti Dobrovcam,
kjer se tlačni vod naveže na kanal, ki je v fazi izgradnje
v sklopu investicije »Odvajanje in čiščenje odpadne vode
na območju Maribora – širše prispevno območje CČN
Maribor; Občina Miklavž na Dravskem polju.«
UREDITEV KIDRIČEVE CESTE V DOBROVCAH
začetek: november 2014
zaključek: predvideno maj 2015
vrednost: 9.665,41 EUR
Investicija se izvaja v sklopu gradnje kanalizacije v Skokah
in Dobrovcah. Investicijo v celoti financira Občina Miklavž
na Dravskem polju. V sklopu ureditve ceste se bodo
izvedli pločniki, odvodnjavanje ceste, javna razsvetljava,
prehodi za pešce.
REKONSTRUKCIJA ULICE KIRBIŠEVIH Z IZGRADNJO
PLOČNIKOV IN REKONSTRUKCIJO VODOVODA
začetek: oktober 2013
zaključek: maj 2014
vrednost: 280.627 EUR
(sofinanciranje iz proračuna RS v višini 97.930)
Rekonstrukcija vozišča širine 5,5 m v dolžini 420 m,
izgradnja obojestranskih pločnikov širine 1,25 m v
dolžini 380 m, rekonstrukcija vodovoda v dolžini 456m
(LŽ duktil) ter izvedba vodovodnih in kanalizacijskih
priključkov v javni cesti. Prav tako so upravljavci vodov
sočasno izvedli obnovo elektro-in telekomunikacijskih
vodov. Dokončana je bila tudi izvedba ukrepov za
umirjanje prometa in talna prometna signalizacija.
06
Naši izviri
ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE NA
OBMOČJU MARIBORA-ŠIRŠE PRISPEVNO OBMOČJE
CČN MARIBOR; OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM
POLJU (Kanalizacija Skoke Dobrovce)
začetek gradnje: marec 2014
zaključek gradnje: predvidoma poleti 2015
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz
Kohezijskega sklada.
pogodbena vrednost: 5.438.759 EUR brez DDV (od tega
3.579.123 EUR prispevek EU, 631.610 EUR prispevek RS
in 1.228.026 EUR občina)
Izvedeno bo 15,2 km kanalizacijskega omrežja (tlačni in
gravitacijski kanali), zadrževalnik z razbremenilnikom in
dvema črpališčema v Dobrovcah in 3 manjša črpališča
(Skoke in Dobrovce).
Iz faksa takoj praksa
Želite povečati konkurenčnost svojega podjetja z usposobljeno delovno
silo? Omogočite mladi brezposelni
osebi z zaključeno terciarno izobrazbo, ki še nikoli ni bila zaposlena in
je stara do vključno 29 let ter prijavljena v evidenci brezposelnih oseb,
pridobitev prvih delovnih izkušenj z
izpopolnjevanjem oziroma pripravništvo. Zaposlite jo za najmanj eno
leto na delovno mesto, primerno
njeni ravni izobrazbe, ter ji pomagajte širiti in poglobiti obstoječa znanja,
spretnosti in kompetence, pridobljene v času formalnega izobraževanja.
Program Iz faksa v prakso vam ob
izpolnjevanju pogojev javnega povabila omogoča za zaposlitev pridobitev subvencije v višini 6.000
EUR. Javno povabilo je odprto do
30.6.2015 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev.
Več o javnem povabilu Iz faksa takoj
praksa ter pogojih za oddajo ponudbe preberite na spletni povezavi
www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/iz_faksa_takoj_praksa
oziroma se oglasite osebno v Pisarni
za delodajalce urada za delo Maribor, na naslovu Gregorčičeva 39,
Maribor.
Renata Petek
Javno povabilo
Delovni preizkus za mlade za leto 2015
Ste pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register RS, ki
namerava zaposliti mlado brezposelno osebo, staro do vključno
29 oziroma pred dopolnjenim
30. letom starosti? Program Delovni preizkus za mlade vam
omogoča, da mlado brezposelno
osebo pred zaposlitvijo preizkusite in spoznate na konkretnem
delovnem mestu. Udeleženi osebi
morate v času preizkusa zagotoviti
mentorja, program pa lahko traja
od najmanj 100 ur do največ en
mesec.
Delodajalcu se za izvedbo delovnega preizkusa priznajo ocenjeni stroški na udeleženca v višini
201,00 EUR, ki zajemajo strošek
mentorja, zdravniškega pregleda
in nezgodnega zavarovanja. Javnim, državnim in nepridobitnim
institucijam se kot opravičen strošek povrne strošek zdravniškega
pregleda v dejanski višini. Vlogo
oddate na območni službi zavo-
da, ki je pristojna glede na vaš
sedež.
Vabimo vas, da več o javnem povabilu Delovni preizkus za mlade 2015 preberete na spletni
povezavi www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/
razpisi?aid=1026 oziroma se oglasite osebno v Pisarni za delodajalce urada za delo Maribor, na
naslovu Gregorčičeva 39, Maribor.
Renata Petek
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
07
Projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora –
širše prispevno območje CČN Maribor«
V Občini Miklavž na Dravskem polju
izvedba projekta poteka tudi pozimi
Z gradbenimi deli na projektu Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju
Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor smo v naši občini pričeli v začetku
leta 2014 in prepričani smo, da ste o stanju projekta vsaj delno informirani vsi občani
Občine Miklavž na Dravskem polju. Trenutno tečejo dela na našem delu projekta v
Skokah in Dobrovcah nemoteno in če ne bo prišlo do večjih nepredvidenih zapletov,
ga bomo končali do poletja 2015.
V okviru projekta, v katerem sicer sodelujejo tudi Mestna občina Maribor, Občina
Duplek in Občina Hoče-Slivnica, bo v naši občini v naseljih Skoke in Dobrovce
izgrajeno celotno primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje mešanega tipa
z gravitacijskimi in tlačnimi cevovodi ter črpališči, ki skupaj tvorijo en celovit
kanalizacijski sistem. Naselje Miklavž na Dravskem polju je bilo s kanalizacijskim
omrežjem v celoti pokrito že pred začetkom izvajanja omenjenega projekta. V naselju
Dravski Dvor je izvedena že približno polovica kanalizacijskega omrežja, preostanek
pa je predviden za izvedbo v letu 2016. Takrat bo Občina Miklavž na Dravskem polju s
kanalizacijskim omrežjem pokrita v celoti.
Ko bo projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše
prispevno območje CČN Maribor zaključen, bo vso kanalizacijsko omrežje v naši
občini priključeno na Centralno čistilno napravo Maribor, tako kot je bilo načrtovano
pri njeni izgradnji. Projekt v veliki meri financirata Kohezijski sklad Evropske unije in
Republika Slovenija, pomemben del sredstev pa morajo zagotoviti tudi občine same.
Doslej smo v okviru izvedbe tega projekta zgradili že 12,7 km od skupnih 15,2
kilometra kanalizacije. Tudi preostali kanali, eno veliko in tri manjša črpališča, morajo
biti dokončani pravočasno, torej do poletja 2015.
Sočasno se ob gradnji kanalizacije izvajajo še obsežna dodatna dela za celovito
ureditev naselij, ki jih v celoti financira občina z lastnimi sredstvi. Tako se bo uredilo še
krožišče v centru Skok, javna razsvetljava v Dobrovcah ter zgradili pločniki in obnovil
vodovod na Kidričevi cesti znotraj naselja.
Ob tej priložnosti bi se radi ponovno iskreno zahvalili vsem občanom Občine
Miklavž na Dravskem polju, predvsem pa občanom iz Skok in Dobrovc, za vašo
strpnost, razumevanje in sodelovanje, hkrati pa se želimo opravičiti za vse morebitne
nevšečnosti. Zavedamo se, da izvedba tovrstnih projektov zaradi neposrednih vplivov
na okolico, kot so prah, blato, hrup, zapore cest ter druge spremljajoče aktivnosti ob
gradnji negativno vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja, vendar se tem začasnim
negativnim učinkom žal ne moremo izogniti, trudimo pa se, da vse negativne vplive
zmanjšamo, kolikor je v naši moči.
08
Naši izviri
Asfaltiranje ceste po gradnji kanalizacije
Črpališče v Dobrovcah med gradnjo
Gradnja kanala v Mejni ulici
Gradnja kanalizacije
Asfaltirana ulica V kote
Naročnik oglasa: Frontal, d. o. o.,
Cvetkova 2, 9000 Murska Sobota
Dogajanje na projektu lahko sicer spremljate
tudi preko spletnega mesta projekta
www.kanalizacija-obmocjemb.si
Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja
okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«,
prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod«
Operacijo delno financira
Republika Slovenija
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
09
OBČINA
ZADNJA
OBČINSKA
SEJA
v letu 2014
V zadnjih dneh leta 2014, ko
je bilo vonj po praznikih čutiti na vsakem koraku, so se
dela še poslednjič lotili občinski svetniki in svetnice, ki
so na tej redno sklicani občinski seji dne 23. decembra
zapisali drugo zaporedno
številko.
S
ami udeležbi tudi čas praznikov
ni nasprotoval, saj je svojo prisotnost opravičil le eden izmed
s strani ljudstva izvoljenih občinskih
funkcionarjev. Po županovem uvodu
in potrditvi dnevnega reda ter zapisnika pretekle seje so sledile pobude
in vprašanja.
Kot prva se je za govorniškim pultom
priglasila Dragica Centrih, ki je
izpostavila pomen in potrebo po
domači knjižnici, ki bi bila dostopna
prav vsem generacijam. Župan je
na to temo ponovil že pred časom
povedano, in sicer, da so stekli
pogovori za umestitev knjižnice v
prostore nekdanje trgovine Klasek
v Miklavžu. Dodal je še, da ideja
kakor tudi želja in možnosti so,
nedosegljiva pa je v tem trenutku le
finančna konstrukcija.
Na to temo se je oglasil še Iztok
Peterin, ki je izpostavil strategijo
tujine, kjer se stremi k temu, da se
poleg kontinuitete branja predvsem
mlade navaja na en knjižni prostor,
katerega bodo obiskovali tudi v
kasnejših obdobjih življenja. Kar
narekuje, da je na določenem
območju samo ena knjižnica. Torej
10
Naši izviri
knjižnica, ki je namenjena potrebam
šole in širše skupnosti v kraju
Miklavž. Seveda ob tem zatrjuje, da
v podružnični šoli knjižnica mora
delovati.
Edvard Škrabl je spomnil na
pričete postopke za poimenovanje
in preimenovanje ulic v občini,
ki jih je po njegovem mnenju
potrebno zaključiti, in sicer za tista
območja, kjer je interes oziroma ni
nasprotovanj občanov.
Petra Gorjup je predlagala, da se
pristopi k spremembi Pravilnika o
oddajanju poslovnih prostorov v
občini Miklavž, predvsem v točki
z navedbo pogojev najema, saj
je namreč zaenkrat v Dravskem
Dvoru s strani občanov mogoč
najem samo manjše dvorane,
večje pa ne. Ker se je na to temo
izrekel že tudi domači krajevni svet,
svetnica predlaga spremembo prej
navedenega pravilnika oziroma
omogočiti možnost najema tudi
večje dvorane, kar je torej potrebno
uvrstiti v obravnavo ene od
prihodnjih občinskih sej.
Svetnik Damijan Simič je pozval
župana, da v nekaj besedah strne
pravila obnašanja in priglašanja
k besedi; predvsem za tiste, ki so
to pot prvič v članstvu občinskega
sveta. Seveda je župan to tudi storil in
predstavil tako možnosti podajanja
pobud in vprašanj ter priglašanja k
besedi in repliciranja predhodnikov
pri preostalih razpravah.
Ena izmed točk dnevnega reda se je
nanašala na financiranje političnih
strank v občini Miklavž. Občinski
svet je v tej točki brez posebne
razprave potrdil, da v višini 0,55
evra na dobljen glas na preteklih
lokalnih volitvah, kar je enako, kot
je veljalo doslej, prejme politična
stranka sredstev iz občinskega
proračuna. 26. člen Zakona o
političnih strankah namreč določa,
da stranka, ki je kandidirala
kandidatke oziroma kandidate na
zadnjih volitvah za občinski svet,
dobi sredstva iz proračuna lokalne
skupnosti sorazmerno številu glasov
volivcev, ki jih je dobila na volitvah.
Liste kandidatov, ki niso registrirane
kot politične stranke, do teh sredstev
niso upravičene.
Volja občinskega sveta je tudi bila,
da se določi nova vrednost točke
za izračun nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča (NUSZ), ki se
bo tako nanašala na izračun za
letošnje leto in se poviša za 1,1 %,
kar pa temelji na podlagi podatka
o ocenjeni inflaciji za leto 2015 iz
jesenske napovedi gospodarskih
gibanj. Kot primer naj povemo, da
bo za 180 m2 stanovanjske hiše
potrebno plačati 1,50 evra več,
kot je to bilo doslej. Vrednost točke
za obračun nadomestila tako od
1. 1. 2015 znaša 0,000427 evra.
NUSZ je sicer temeljni lastni davčni
prihodek občinskega proračuna
za financiranje investicij. Delež teh
prihodkov v proračunu za leto 2015
znaša 4,4 %, nominalni znesek
je 400.000,00 evrov. Sprejeto
povišanje na tej občinski seji pa
ima vsekakor pozitiven učinek za
proračun občine, in sicer povečanje
razpoložljivih sredstev za investicije
v ocenjeni višini 4.000,00 evrov.
V razpravi te točke dnevnega reda
pa so izpostavili, da je potrebno
roke plačil določiti prej kot v jeseni,
ko se gospodinjstva srečujejo
še s šolskimi dajatvami, stroški
kurjave, morebitnimi poračuni in
je takratna obveznost za NUSZ
zagotovo neprimerna. Na tej seji
so tudi ukinili status javnega dobra
za skorajšnjih 400 m2 v Dravskem
Dvoru. Predmetna parcela se
nahaja ob Kidričevi cesti in ima
status javnega dobra, vendar ni bila
kategorizirana kot občinska cesta,
saj je dejansko zasebni dovoz do
stanovanjskega objekta. Navedena
parcela pa se na podlagi dogovora
s KS Dravski Dvor predvideva za
menjavo za zemljišča istega lastnika
v enaki površini ob Kidričevi cesti,
ki jih občina potrebuje za ureditev
pločnika in so predmet letnega
načrta nakupov. Po realizaciji prej
navedenega izvzema iz javnega
dobra bo parcela vključena v
letni načrt prodaje nepremičnega
premoženja za leto 2015, nakar bo
takoj po sprejemu letnega načrta
izvedena menjava zemljišč.
Map
PRORAČUN za leto 2015
v fazi sprejemanja
Prvi popraznični dnevi so
bili za občinske svetnike
že s polnim zamahom
delovno obarvani. Kot je
že bilo pričakovano, so se
takoj po prazničnih dneh
pričele obravnave predloga
proračuna za leto 2015 po
vseh odborih in komisijah
kakor tudi koordinaciji; v
petek, 9. januarja, pa je že
potekala 3. občinska seja.
U
vod je tokrat predstavljala točka pobud in vprašanj, ki jo je pričel svetnik
iz Dobrovc Damijan Simič, ki je
predlagal, da se preveri možnost
vzpostavitve avtobusne linije Skoke-Dobrovce-Maribor ob sobotah, nedeljah in praznikih, kar je
že bilo utečeno v preteklosti, predvsem zaradi možnosti obiskov
v bolnišnici. Predlagano bodo
preverili pri javnem avtobusnem
prevozniku Marpromu. Nadalje
isti svetnik želi, da se na spletni
strani občine ažurneje objavljajo
zapisniki občinskih sej. Obenem
je še predlagal, da se prav tako
na spletni strani občine objavljajo
še zapisniki krajevnih svetov, kar
bi tako občane obveščalo tudi o
njihovih obravnavah in odločitvah
ter predlogih. Podani pobudi je
župan akceptiral.
Svetnica iz Dravskega Dvora Petra
Gorjup je predhodnika dopolnila
in predlagala, da se avtobusna
povezava omogoči tudi za kraj
Dravski Dvor.
Edvard Škrabl se je ustavil pri že
izgrajeni kanalizaciji na Cesti v
Hotinje in Novi ulici v Dravskem
Dvoru, kjer se zastavlja vprašanje,
ali se bodo navedeni stanovalci na
kanalizacijsko omrežje priključili
skupaj s krajem Dobrovce in
Skoke ali pa bodo počakali na
izgradnjo kanalizacije v preostalih
ulicah Dravskega Dvora. Župan
je ob tem zatrdil, da sta navedeni
ulici z izgrajeno kanalizacijo že
povezani z omrežjem v Dobrovcah
in ko se bodo Dobrovce in Skoke
priključile na čistilno napravo, se
bosta istočasno priključili še ti dve
ulici Dravskega Dvora.
Istega svetnika je še zanimalo,
ali ima projekt mariborske in
okoliških občin izgradnje prizidka
za fizikalno in rehabilitacijsko
medicino na dvorišču centralne
lokacije ZD dr.Adolfa Drolca
Maribor zagotovljeno finančno
konstrukcijo. Miklavška občina bo
zagotovila svoj delež pri projektu,
dvom se poraja predvsem pri
deležu mariborske občine, kar
pa se bo po županovih besedah
vsekakor preverilo.
Iztok
Peterin
je
izpostavil
zasedanje Komisije za štipendije
v Občini Miklavž, ki se je sestala
22. decembra 2014 in ugotovila,
da sedaj veljavni Pravilnik o
štipendiranju v občini Miklavž, ki
je osnova za podelitev štipendij
dijakom in študentom, vsebuje
veliko
nelogičnosti
in
zato
navedeni svetnik predlaga, da
se čim prej pripravi njegova
sprememba.
Egon Repnik se je ustavil pri
popustih za smučarske vozovnice
na Pohorju, ki jih vsem občanom
omogočajo občine Maribor, Starše
in Ruše; zato se mu zastavlja
vprašanje, zakaj so samo ti
občani deležni tega privilegija.
Iz županovega odgovora je bilo
mogoče povzeti, da razliko v
ceni poravnavajo posamezne
občine, kar morebiti nakazuje
način reševanja mariborskega
vsesplošnega
problema.
Strategija naše občine je ob tem,
da smo korektni do vseh in tako
ne privilegiramo zgolj nekatero
aktivnost. Vsekakor pa naša
občina sofinancira dejavnost
osnovnošolcev oziroma Otroško
športno zimo (smučanje, plavanje,
drsanje), do česar so upravičeni
prav vsi osnovnošolci, je še dodal
župan.
Poglavitna točka tega sklica je
bila vsekakor prva obravnava
Proračuna občine Miklavž za
leto 2015 in njemu pripadajočih
Načrtov razvojnih programov v
letih 2015-2018. Priprava tega
osrednjega dokumenta je že
intenzivno potekala v preteklih
dveh mesecih. Svoje predloge
so tako podali krajevni sveti, o
pripravljenem osnutku so temeljite
obravnave opravili odbori in
komisije kakor tudi njihova
koordinacija. Uvod v razpravo
na občinski seji sta podala župan
Leo Kremžar in višja svetovalka za
finance in gospodarstvo Tatjana
Kramarič Petek. Prvo tokratno
branje tako predvideva prihodke
v višini 7.363.086,00 evrov in
odhodke v višini 9.066.321,00
evrov. Predviden proračunski
primanjkljaj se bo v največji meri
poravnal s prenesenimi sredstvi
iz leta 2014 ter zadolžitvijo
občine v letošnjem letu v višini
460.000,00 evrov z odplačilno
dobo 5 let za namen investicij.
Ta zadolžitev se nanaša na
projekt izgradnje kanalizacije v
Dobrovcah in Skokah oziroma
investicij, ki jih je potrebno peljati
vzporedno z izgradnjo, kot je
javna razsvetljava, izgradnja
pločnikov...
Načrti
razvojnih
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
11
OBČINA
programov (NRP) kot sestavni del
proračuna prikazujejo investicijsko
naravnanost občine v tekočem in
v dolgoročnem obdobju.
Najpomembnejši projekti znotraj
NRP so izgradnja kanalizacije
v
Dobrovcah
in
Skokah,
izgradnja pločnika od Miklavža
do Dravskega Dvora, gradnja
kanalizacije v Bregantovi ulici,
ureditev prostorov NK Dobrovce,
ureditev
Kidričeve
ceste
v
Dobrovcah (pločniki, pešpoti,
odvodnjavanje...), obnova javne
razsvetljave v Dobrovcah, ureditev
krožišča v Skokah pri domu
krajanov, obnova vodovoda v
Skokah in Dobrovcah.
Ker je bilo tokratno branje prvo in
je do druge obravnave še mogoča
kakšna sprememba, če bodo
svetniki podali amandmaje in
predvsem, ker je še vedno velika
neznanka višina povprečnine, se
lahko pričakujejo popravki.
S potrditvijo občinskega sveta
smo dobili letni načrt ravnanja
s stvarnim premoženjem občine
Miklavž za leto 2015, ki tako
predvideva:
- odkup zemljišča v obsegu,
potrebnem za razširitev ceste Ekartova ulica v naselju Miklavž
- odkup
zemljišč
za
rekonstrukcijo ceste, gradnjo
pločnika in kolesarske steze
od naselja Miklavž do naselja
Dravski Dvor
- odkup zemljišč za ureditev
Uskoške ulice izven naselja do
Rogoze
- odkup zemljišč za razširitev
bankine ob ulici Nad izviri
- odkup zemljišč za razširitev
Mejne ulice v Dobrovcah
- prodaja zemljišča ob Jerebovi
ulici v Skokah, kjer je trenutno
urejeno otroško igrišče
- prodaja zemljišča ob Ruprovi
ulici v naselju Miklavž
12
Naši izviri
- prodaja zemljišča med Ptujsko
cesto in Ulico Kirbiševih v
Miklavžu
- menjava občinskega zemljišča,
ki je v naravi dovozna pot do
objekta vaščana Dravskega
Dvora, za njegove parcele v
enaki površini ob Kidričevi
cesti, prav tako v Dravskem
Dvoru.
S sklepom občinskega sveta
se je ustanovilo javno dobro
na parcelah, ki v naravi že
predstavljajo ceste. Z neodplačnim
prenosom se je tako javno dobro
ustanovilo v delu Ulice talcev
v Dobrovcah, v križišču Ulice
talcev in Kidričeve ceste prav
tako v naselju Dobrovce ter v
delu Mejne ulice v Skokah. Na
podlagi Sporazuma o razdelitvi
Mestne občine Maribor se je na
naknadno na Občino Miklavž
prenesla parcela, ki je v naravi
cesta oziroma del Ulice 9.maja
v Miklavžu. Javno dobro pa se
je ustanovilo še za del Ulice
Kirbiševih v kraju Miklavž, kar je
bilo lansko leto odkupljeno za
razširitev Ulice Kirbiševih.
Zima
pomeni
veselje
otrokom in
zasnežene
ceste
Letošnja zima je bila dolgo naklonjena vsem, ki so
opravljali gradbena dela, da
so jih lahko v veliki meri dokončali. Sneg so že nestrpno
pričakovali otroci in nekoliko manj vozniki in pešci. Ob
koncu leta 2014 pa je zima
vseeno pokazala svojo moč s
snežnimi padavinami in zelo
V tako imenovanih županovih nizkimi temperaturami takoj
informacijah pa je Leo Kremžar po sneženju.
občinski svet seznanil z njegovo
odločitvijo
za
imenovanje
podžupana, kar je bila v zadnjem
času kar pogosta tema različnih
debat. Na mesto podžupana
je, kot je njegova pristojnost,
imenoval Egona Repnika iz vrst
Liste za skupno občino Miklavž.
Ta je neprofesionalno funkcijo
podžupana že nastopil 15.
januarja. Istočasno pa se bo z
imenovanjem podžupana delno
spremenil sestav delovnih teles
občine, kar pa bo natančneje
znano na prihodnjih občinskih
druženjih.
Map
V
si, ki se v Občini Miklavž na
Dravskem polju trudimo s
preprečevanjem poledice in
odstranjevanjem snega, se trudimo
z vsem svojim znanjem in opremo.
Zavedamo se, da nas pri tem delu
ocenjujejo občani, ki z različnimi
pozivi izražajo svoje zadovoljstvo
z opravljenim delom, in tudi tisti,
ki so nekoliko manj zadovoljni ali
vidijo opravljanje tega dela kako
drugače, pa sporočamo, da se
bomo trudili opozorila in napake
popraviti in njihove predloge upoštevati, če je le to mogoče. Pogodbeni izvajalec zimske službe za občino in občinski delavci v režijskem
obratu si želimo strpnosti občanov,
manj parkiranih vozil po pločnikih,
ulicah in drugih javnih površinah.
Dobra volja, nasmeh in kakšen
meter očiščenega pločnika pred
svojo hišo pomenijo veliko več in
so bolj učinkoviti od negodovanja,
pa čeprav je le-to kdaj tudi upravičeno in se zanj opravičujemo.
Kot prebivalci tega planeta se
poskušajmo zavedati, da velikokrat
malo strpnosti pomeni manj
obremenjevanja okolja s posipnimi
materiali, kot sta pesek in sol, in da
bomo okolje, v katerem bivamo,
pustili našim otrokom.
R. L.
RAD IMAM Skoke
Skoke doživljajo preobrazbo. Dodobra se je zamenjala
sestava sveta KS Skoke, tako
da je tudi tam zapihal nov
veter. Člani KS Skoke smo
zavihali rokave in se najprej
lotili najbolj perečih in nedorečenih zadev v kraju.
O
Splužene in posipane ceste
Čiščenje avtobusnih postajališč
Čiščenje stopnišč
Ovira pri izvajanju zimske službe
dločili smo se, da je potrebno nekatere stvari
spremeniti, prioritetno pa
aktivno slediti izgradnji kanalizacije
ter asfaltiranju cest. Kljub temu da
je v ospredju daleč največji projekt
v zgodovini Skok, nismo pozabili,
da je potrebno gledati tudi vnaprej, si zastaviti dolgoročne cilje in
oblikovati vizijo za razvoj kraja v
prihodnje. Pri tem želimo, da bi k
sooblikovanju kraja vključili čim več
zainteresiranih krajanov Skok. Ker
smo krajani duša kraja, si prizadevamo za vzpostavitev učinkovitega
medsebojnega sodelovanja. Želimo
organizirati pogostejša druženja
krajanov ter zgraditi medsebojno
zaupanje, da bi presegli egoistično
skrb za zgolj lastne interese.
Veseli me, da je želja po spremembah
opazna pri vseh članih sveta KS
Skoke in da se tudi že nekateri krajani
aktivno vključujete s konstruktivnimi
predlogi. Prav zato sem že v času
volitev oblikoval elektronski naslov
rad.imam@skoke.si, ki je namenjen
informiranju
ter
pridobivanju
povratnih informacij in predlogov
na nov, sodoben način. Za vse tiste,
ki elektronske pošte ne uporabljate,
pa je pri zgradbi KS Skoke nameščen
nabiralnik, v katerega lahko oddate
predloge, pripombe in vprašanja.
Vseh bomo zelo veseli. Na zgradbi
boste našli tudi oglasno desko,
kjer je objavljen aktualen zapisnik
Sveta KS Skoke in predlogi načrtov
bodoče ureditve kraja.
Do sredine letošnjega leta se bodo
dela v zvezi z izgradnjo kanalizacije
zaključila, prav tako asfaltiranje cest
in izgradnja ter ureditev krožišča v
središču Skok. Nameravana bodoča
ureditev krožišča je razvidna iz
priložene slike. Zelo dobrodošli so
vaši pogledi in morebitni pomisleki
glede izvedbe le-tega ter predlogi o
ureditvi zelenice v sredini krožišča. V
zvezi z asfaltiranjem bo iz občinskih
sredstev
plačano
asfaltiranje
dovozov in osebnih prehodov v
njihovi obstoječi dolžini in širini
0,5 metra. Kar presega navedeno
in pred izvedbo kanalizacije še ni
bilo asfaltirano, se lahko izvede
istočasno, ob dodatnem plačilu v
višini 23,35 EUR + 9,5 % DDV za
m2.
Na Uskoški ulici, na začetku
naselja Skoke iz strani Rogoze, je
potrebno omejiti hitrost vožnje in
s tem zaščiti pešce, zlasti otroke.
Zavzeli smo se za postavitev table
za merjenje hitrosti, ki psihološko
vpliva na zmanjšanje hitrosti
vožnje ob vstopu v naselje, hkrati
pa omogoča pridobitev podatka o
hitrosti vožnje na tem odseku ceste.
V dolgoročnih načrtih občine je tudi
celostna ureditev cestišča od mosta
do začetka Skok z izgradnjo šikane
za umiritev prometa pred vstopom v
naselje, kar je razvidno iz priložene
slike. Poseg je povezan s finančnimi
sredstvi in nujnimi dogovori o
odkupu zemljišč, za katere upam,
da bodo izpeljani v tem letu. Svet
KS Skoke je pristojne na občini že
opozoril, da bo potrebno takoj po
zaključku asfaltiranja razmisliti, kaj
narediti za omejitev hitrosti pred
vstopom v Skoke, saj je hitrost pred
naseljem omejena na 90 km/h, ob
začetku naselja pa na 40 km/h.
Omejitev malokdo upošteva, zato
jo je nujno potrebno fizično omejiti
in tako preventivno poskrbeti za
varnost.
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
13
OBČINA
Prav tako je potrebno na Uskoški
ulici, od začetka naselja Skoke do
šole v Dobrovcah, zagotoviti varno
pot pešcem in zanje umestiti prostor
izven cestišča. Zaradi omejitve
prostora še iščemo najboljše rešitve,
ki se nanašajo na opredelitev strani
cestišča, kjer bi pot potekala, kakor
tudi na način ločitve od vozišča.
Vztrajali bomo, da bo to izvedeno
karseda smiselno in varno.
V načrtu je tudi selitev otroškega
igrišča iz zdajšnje lokacije k
športnemu igrišču in postavitev
novih igral. Na svetu KS Skoke smo
sprejeli sklep, da je potrebno najprej
narediti novo igrišče in šele nato
staro ukiniti in zemljišče prodati,
dobljena sredstva pa investirati v
naš kraj. Nujna je tudi dokončna
ureditev in popravilo športnega
igrišča, zamenjati je potrebno
14
Naši izviri
ograjo okrog njega in izvesti
razsvetljavo, da bo lahko igrišče še
bolj zaživelo in bo uporabnejše.
Zavzemamo se tudi za ureditev
cestne povezave in varne poti po
cesti, ki vodi iz Uskoške ulice čez
polje in gozd do Ceste v Dobrovce
(cesta v Miklavž, bivša Kmečka cesta)
ter navezavo na predviden pločnik
Miklavž–Dravski Dvor. Ta cesta s
pločnikom bi za pešce predstavljala
boljšo povezavo Skok z Miklavžem,
osnovnošolcem bi omogočila varno
pot do šole, krajanom pa varnejše
sprehode do Miklavža.
Na spletnih straneh občine je
po novem mogoča seznanitev z
zapisniki sej svetov KS, tako da boste
lahko bolje informirani in da boste
lažje spremljali delo v posameznih
svetih KS.
Na koncu želim, da skupaj
čim uspešneje zaključimo dela,
povezana z asfaltiranjem cest in
kanalizacijo, ter da smo pri tem
pozorni na kvalitetno izvedbo del.
Še malo potrpežljivosti pa seveda
ne bo odveč.
Nekateri krajani že prejemate
obvestila po elektronski pošti,
če pa še ne in bi jih želeli, mi,
prosim, pošljite vaš elektronski
naslov na rad.imam@skoke.si. V
skladu z možnostmi bomo na vaša
vprašanja odgovorili kar najhitreje,
vaši predlogi in pobude pa bodo
predstavljeni na sejah sveta KS
Skoke. Morebitna vprašanja, s
katerimi se obračate neposredno
na občino, pa lahko z namenom
zagotovitve (hitrejšega) odgovora
pošljete tudi na naš elektronski
naslov v kopiji (Kp).
Boštjan Rojko, Svet KS Skoke
Javni vpis novincev
v vrtec za šolsko
leto 2015/16
Javni vpis novincev v vrtec Vrtiljak in
Ciciban za šolsko leto 2015/16 bo
potekal od 16. 3. do 27. 3. 2015
na sedežu vrtca, enota Vrtiljak,
v naslednjih terminih:
DNEVI
ČAS
KRAJ
ponedeljek,
torek
7.30 - 15.30
V enoti
Vrtiljak
sreda
7.30 – 17.00
V enoti
Vrtiljak in
Ciciban
četrtek,
petek
7.30 – 15.00
V enoti
Vrtiljak
Obrazec vloge bo na voljo v enotah Vrtiljak in Ciciban ter na spletni
strani vrtca (www.vrtec-miklavz.si/).
K vlogi je potrebno priložiti zahtevana dokazila (Potrdilo CSD o
ogroženosti družine; Potrdilo, ki
dokazuje, da vpisujete otroka s
posebnimi potrebami; Potrdilo de-
lodajalca o zaposlitvi).Vlogo lahko
oddate osebno na sedežu vrtca
(pri svetovalni delavki ali pomočnici ravnateljice) vsak delovni dan, ob
sredah pa tudi v enoti vrtca Ciciban
(pri vodji enote, go. Kseniji Rodeš)
oz. jo pošljete pisno na naslov: OŠ
Miklavž na Dravskem polju, Vrtec
Vrtiljak, Cesta v Dobrovce 21, 2204
Miklavž na Dravskem polju.
Da bi nas bolje spoznali, bomo za
vas in vaše otroke v obeh enotah organizirali DAN ODPRTIH
VRAT, ki bo v sredo, 18. 3. in 25.
3. 2015, od 9.30 ure do 11.00 ure.
Dodatne informacije lahko prejmete tudi preko elektronske pošte:
vrtec-vrtiljak@guest.arnes.si, ziva.
krajnc1@guest.arnes.si ali po telefonu (02/629 02 54; 629 02 49).
VPIS V 1. RAZRED
osnovne šole za šolsko
leto 2015/16
Starši morajo na podlagi 45. člena
ZOsn v prvi razred osnovne šole
vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli
obiskovati šolo, dopolnili starost 6
let (letniki rojstva 2009).
Obveščamo vas, da bo vpis v 1.
razred za šolsko leto 2015/16 potekal od 10. 2. do 12. 2. 2015 v
šolski svetovalni službi OŠ Miklavž
na Dravskem polju v naslednjih
dneh:
torek, 10.2.2015
8.00 - 12.00 in 16.00 – 18.00
sreda, 11.2.2015
8.00 - 12.00 in 16.00 – 18.00
četrtek, 12.2.2015
8.00 - 12.00
V času popoldanskega vpisa bodo
za otroke organizirane ustvarjalne
delavnice.
Dodatne informacije lahko prejmete tudi preko elektronske pošte:
vesna.jelen-godunc@guest.arnes.
si ali po telefonu (02/629 02 45).
Prvi roditeljski sestanek za starše
bodočih prvošolcev bo v torek, 3.
2. 2015 ob 17. uri v avli OŠ Miklavž na Dravskem polju.
V letu 2014
je bilo v občini Miklavž
na Dravskem polju
64
rojenih
otrok,
od tega 27 fantkov in
37 deklic.
Staršem iskrene čestitke
ob rojstvu novih
družinskih članov!
OBVESTILO
Ali že veste? Če že veste,
povejte še drugim!
V Zdravstvenem domu Miklavž
se lahko že nekaj mesecev
naročite po elektronski pošti
v Zasebni splošni ambulanti
Marica Barbul, dr. med., za
trajno terapijo, napotnice ter se
lahko naročite za termin obiska
oz. sprejema pri zdravnici.
Termin za obisk pri zdravnici
boste dobili še isti dan na vaši
elektronski pošti.
Elektronska pošta
Zasebne splošne ambulante je:
barbul.marica@siol.net
raf
Obvestilo
Naslednja številka bo izšla
marca,
zato
prosim
vse
sodelavce, da svoje prispevke
pošljejo na naslov uredništva
najkasneje do 13. marca 2015.
Urednik
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
15
DRUŠTVENA DEJAVNOST
IVAN BUBNJAR sto-krat daroval kri
V časih, ko človek vse manj pozna sočloveka, ko več nimamo časa
prisluhniti težavam in radostim bližnjih, je čut humanosti vse bolj
iskan in zato so posamezniki, kot je krvodajalec Ivan Bubnjar,
še posebej dragoceni. Miklavščan iz Zelene ulice je namreč 16.
decembra 2014 stokrat daroval kri. Pri svojih 46 letih je eden
izmed redkih s tolikokratnim darovanjem in je tako rekoč izpopolnil
občinski venec stokratnikov, katerega že sestavljajo Miklavščani
Rajko Mesarec, Zdravko Predan in Duško Brvar ter Dobrovčan
Miran Rajšp in Jožef Hojski iz Dravskega Dvora.
1. Kakšni spomini vas vežejo na
prvo darovanje krvi, kdaj ste to
storili in kaj vas je sploh napeljalo
na to?
Prvič sem kri daroval na služenju
vojaškega roka leta 1988, pri
starosti 18 let. Načeloma sem imel
isti razlog kot večina drugih, da sem
si torej na podlagi darovanja prislužil
skrajšanje vojaškega roka za kak
dan. Vsekakor pa sem prepričan,
da bi to storil tudi drugače, saj sem
o tem razmišljal že prej in prav čakal
na dopolnjeno polnoletnost. In res
se je to zgodilo prav v vojski, bilo je
bolj naključje kot prvobitni namen.
Na samo razmišljanje po darovanju
že v rosnejših letih pa me je napeljal
in pripravil predvsem oče, ki je tudi
nekajkrat daroval kri.
2. Sto-krat darovati kri odraža
velik čut humanosti. Kaj
pravzaprav čutite oziroma kako
se počutite po vsakokratnem
darovanju?
Izredno lep je občutek, ko veš, da
si nekomu pomagal do zdravja
ali mu celo rešil življenje. Tega se
namreč ne da kupiti in zato je smisel
še toliko bolj edinstven. Tega se še
posebej zavedajo tisti, ki so zboleli
in so odvisni od pomoči drugih.
Vedno manj občutka za humanost
pa se odraža tudi v upadanju
števila krvodajalcev. Temu največ
pripomore gledanje in razmišljanje
skozi denar. To je pripeljalo do tega,
da naši ljudje hodijo čez mejo darovat
plazmo za 25 evrov; ki pa jo lahko
16
Naši izviri
darujejo vsak teden. Ob tej denarni
nagradi pa še »kapitalistom« ni
bilo dovolj in obljubljajo še dodatni
bonus. Za deset-kratno darovanje
namreč v dveh mesecih ponujajo
dodatnih 50 evrov plačila. Poznam
nekaj ljudi, ki se peljejo v Avstrijo in
to počnejo za plačilo. Nikoli nisem
in tudi ne bom tega odobraval,
kaj šele počel. Tudi sam sem bil
brezposelna oseba in nikoli nisem
pomislil, da bi do denarja prišel na
tak nemoralen način. Pač pa sem v
duhu krvodajalca kri daroval brez
plačila.
3. Ste to vašo, lahko rečemo
življenjsko noto, prenesli tudi na
druge?
Svoje prepričanje sem tekom
pogovora prenesel tudi na kakšnega
sodelavca, dva do trije to prav
gotovo počnejo stalno in redno.
4. Gotovo pa ste ob številnih
odvzemih doživeli kaj
nenavadnega, nepričakovanega?
Moje devetindevetdeseto darovanje
je bilo posebno predvsem zaradi
sončnih žarkov, ki sem jih bil ob
tem deležen. Oddelek za transfuzijo
v mariborski bolnišnici je namreč
preseljen na začasno lokacijo v
tretje nadstropje, kar pomeni, da
se odvzemi trenutno ne opravljajo v
kleti, kjer ni dnevne svetlobe. Na tej
začasni lokaciji pa po tolikokratnih
darovanjih, kar z začudenjem
opaziš sonce in njegove žarke, ki
so, kot radi rečemo, vir življenja,
tako kot je tudi kri. In sem si ob
tem rekel:«Tolikokrat sem mogel
priti, da sem bil deležen sonca.«
Nekako v spominu pa ostaja tudi
darovanje na miklavški krvodajalski
akciji, ko je poleg mene daroval
sosed iz sosednje ulice in se mu je
med odvzemom izmaknila cevka
oziroma odpadel povoj. Takrat je kri
brizgala po zraku in razumljivo, da
se je ob tem kar onesvestil.
5. Kje predvsem darujete kri?
Začel sem z darovanji na Ptuju, tam
sem daroval preko trideset-krat.
Nato sem oziroma darujem v večini v
mariborski bolnišnici. Nekajkrat sem
sicer daroval tudi na krvodajalskih
akcijah v prostorih OŠ Miklavž in v
Hočah. Prilagajal sem se darovanju
na tri mesece, ki je primerno za
moške, in odvzemom, ki so se takrat
izvajali v različnih krajih. Tako me
je pot popeljala tudi v Sveto Ano in
druge kraje Slovenskih goric.
6. Za čas darovanja ste odsotni
s svojega delovnega mesta,
pripada vam tudi prost dan za
vsako darovanje. Kako vam
to omogoča delovni proces
oziroma to sprejema delodajalec?
Predvsem ob dandanašnji praksi,
ko je ponekod že koriščenje
dopusta dobra volja delodajalca,
da pa se o »zaželenosti
»bolniškega staleža sploh ne
pogovarjamo!
Od prvega dne, kar sem se zaposlil
in sem se morda celo tega bal, saj
sem bil mlad delavec in še na tri
mesece bi daroval kri ter tako bil
odsoten,sem deležen podpore. Kot
mi je znano, prenekateri delodajalci
nimajo posluha; a jaz sem zelo
vesel, da vseh teh sedemnajst let pri
podjetju Klima Petek d.o.o. nikoli
ni bilo sporno, da jaz tistega dne
ne bi mogel opraviti darovanja.
Malo je takšnih podjetij s tovrstnim
razumevanjem. Nekako tudi jaz
vračam to podporo s tem, da se po
darovanju vrnem na delovno mesto,
če je potreba oziroma je v odvisnosti
od obsega dela v tistem dnevu.
In tako ta prosti dan pač koristim
kdaj drugič. V preteklosti sta bila
sicer darovanju namenjena dva
prosta dneva, že nekaj let pa nam
pripada le eden. In tudi za ta dan
vem, da imajo prenekateri težave s
koriščenjem. To pa povzroča, da je
krvodajalcev vedno manj.
7. Šestnajsti december lanskega
leta je bil za vas prav gotovo
velik dan, ko ste kri darovali
stotič; ste bili takrat deležni
kakšne pozornosti?
Presenečen sem bil nad dogajanjem
16. decembra, ko sva dva krvodajalca
ob 100-kratnem darovanju v
mariborski bolnišnici bila deležna
res posebne pozornosti. Prejel sem
darilo, bil fotografiran; le televizija bi
se naj takrat izneverila zaradi drugih
obveznosti. Pripravljena je bila tudi
posebna pogostitev s povabljenimi
gosti. Trajni spomin na ta dogodek
pa je prav gotovo zlata plaketa prof.
prim. dr. Edvarda Glaserja, ki jo
podeljuje UKC Maribor, in priznanje,
ki ga podeljuje Območno združenje
Rdečega križa Maribor.
Map
KORK Miklavž
se zahvaljuje svojim občanom
L
in finančna pomoč, ki jo dajete
pomoči potrebnim občanom skozi
vse leto.
Najlepše se zahvaljujemo vsem
prejemnikom koledarjev RK za
njihov prispevek – donacijo, da lahko
pomagamo našim posameznikom
in družinam pri reševanju njihovih nerešljivih materialnih in finančnih
situacij, s katerimi se soočajo vse
pogosteje.
Posebej pa se moramo zahvaliti
našim anonimnim donatorjem, ki
vsako leto v decembru nesebično
finančno in materialno pomagajo
najbolj
socialno
ogroženim
družinam v naši občini.
V imenu prejemnikov pomoči
in našem imenu se najlepše
zahvaljujemo z velikim H V A L A.
Odbor KORK Miklavž
pričelo snežiti celo prej, kot
je bilo napovedano pri
zadnjih poročilih prejšnji
večer. Vinogradnik gre
na vinkovo v vinograd
14
. 3. 2 0 03
v
vsakem
vremenu,
naj sije sonce, dežuje ali
sneži. Tudi mi bomo šli, čeprav
Na vinkovo sonce sveti, v
nekaj dni po vinkovem, ki je 22.
jeseni polni sodi vina so v
januarja, na pohod ne glede na
kleti.
slabo vremensko napoved. Bolj
o je le eden od številnih rekov, se je ura bližala osmi, ko je bil
poznan med vinogradniki. napovedan odhod, več nas je bilo
Letošnji 22. januar je bil pri spomeniku v Zgornjem Dupleku
deževen, zato nič kaj spodbuden (Pri splavarju). Letos sta dve večji
glede na začetku zapisani rek za skupini pohodnikov iz Gorenjske
vinogradnike, a upamo, da bodo (Železniki in Šenčur) popestrili
jeseni sodi polni, kljub temu da kolono Štajercev na pohodu. Kot
se vreme ni prilagodilo reku. Tudi predsednik planinskega društva
vremenska napoved za nedeljo, Miklavž, organizatorja pohoda,
25. 1. 2015, ni bila najboljša. sem vse pohodnike lepo pozdravil,
Temni oblaki so nakazovali, da bo jim opisal potek pohoda in točke,
kjer so predvideni počitki. Po kratkih
nagovorih župana občine Miklavž
na Dravskem polju Lea Kremžarja,
predsednika
Vinogradniškega
društva Miklavž na Dravskem
polju Ivana Kneza in predstavnika
Vinarjev Malečnika Vladimirja Maka
se je kolona pohodnikov pričela
vzpenjati po poti na Kamenščak.
Zadolženi za ugotovitev prisotnih na
pohodu so našteli 157 pohodnikov.
Še preden smo osvojili vrh
Kamenščaka, smo se ustavili na
vikendu Marije in Jurija Sinovca,
kjer smo okusili sladke dobrote iz
pečic naših skrbnih planink in dobro
vino, čaj in kavo. Vino je pridelal
Jurij v svojem vinogradu. Po krajšem
počitku na vikendu smo nadaljevali
pot in tedaj je pričelo tudi rahlo
snežiti, a je bilo snega le za vzorec,
bi rekli, le posamezne snežinke.
Spust s hriba z velikim zbiralnikom
vode je zahteval previdno hojo, saj
T
DRUŠT VO
KO
M
LAVŽ
IK
Vinkov
pohod
PLAN
IN
S
eto je minilo in to je čas,
da
se
zahvalimo
vsem
krvodajalcem in krvodajalkam,
ki se nesebično odzivajo na naše
krvodajalske akcije in s tem dajejo
del sebe in širši družbeni skupnosti
na razpolago, da z njihovo krvjo
rešujejo življenja poškodovanim in
pomagajo bolnim.
Nič manj pomembna ni materialna
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
17
DRUŠTVENA DEJAVNOST
je bila pot, pokrita z listjem, vse prej
kot prijetna. Na kmetiji Knuplež smo
se okrepčali s pristnimi in slastnimi
kmečkimi dobrotami. Te so očarale
še tiste pohodnike, ki so bili zaradi
bolj slabega vremena nejevoljni.
Po polurnem počitku smo pot
nadaljevali skozi nekaj vasi in veliko
vinogradov do Vodol. Na številnih
točkah se nam je odprl lep pogled
na Maribor in belo Pohorje za njim.
Po triurnem pohodu smo veselo
razpoloženi, čeravno nekateri tudi že
malo utrujeni, prispeli do vinograda,
kjer nas je pozdravila Urška Bračko,
vinska kraljica Maribora, in nam
zaželela, da bi s temi pohodi
nadaljevali. Bojan Protner nam
je predstavil rez vinske trte po
slovenskih običajih. Med rezjo trte
je lastnik vinograda tudi strokovno
obrazložil načine in oblike rezi ter
opozoril na napake, ki jih najbolj
pogosto delamo pri rezi trte. Moški
upokojenski pevski zbor Miklavž
na Dravskem polju je zapel pesmi,
ki govorijo o trti in vinu, ansambel
Diana pa zaigral nekaj poskočnih
melodij, da je bilo še bolj veselo.
Velika večina štajerskih pohodnikov
se je minula leta udeleževala
Vincekovega pohoda v Medžimurju
na Hrvaškem, kjer je bila prikazana
rez vinske trte po njihovih običajih.
Večina prisotnih pohodnikov je
potrdila, da je rez po slovenskih
običajih tudi zanimiva, čeprav niso
visele klobase na trtah in tokrat
zalite z vinom.
Pot je opremljena s pohodniško
izkaznico. Vsi, ki so že žigosali na
prejšnjih pohodih, so pri kmečkem
turizmu Protner dobili peti žig
pohoda, mnogi so prejeli izkaznice
5. Vinkov pohod
Ko se pričnejo daljšati
dnevi, se soncu poveča
moč in toplejši dnevi dajo
slutiti prebujanje narave
po zimskem počitku, takrat
vinogradniki pripravijo
potrebno orodje in
pričnejo z zimsko rezjo
vinske trte.
ustvarimo
pravilno
razmerje
med količino, kakovostjo in
gospodarnostjo. Vplivamo na
trajno ohranjanje ciljnih vzgojnih
oblik in določimo pogoje za stalno
pridelavo
vsakoletnih
količin
kakovostnega grozdja.
P
o ljudskem izročilu je treba na
vincenčevo, to je 22. januarja,
obrezati prvo trto kot pričetek
del v vinogradu v novi sezoni.
Zimska rez trte je najbolj strokovno
vinogradnikovo
opravilo
in
predstavlja izhodišče za nov
kakovosten vinski letnik. Z rezjo
18
Naši izviri
Bojan Protner je prikazal strokovno rez
vinske trte
s prvim žigom. Po triurnem pohodu
in rezi vinske trte so nam na kmečkih
turizmih Emil Bračko, Protner in Mak
pripravili malice in tudi domačega
vina ni manjkalo. Ko smo se okrepčali
in odpočili, je večina nadaljevala pot
proti Gorci in se spustila v Malečnik, od
koder smo ob reki Dravi nadaljevali
do Zgornjega Dupleka. Nekaj
utrujenih pohodnikov si je uredilo
prevoz z Vodol ali iz Malečnika. Po
peturni hoji, šteto brez počitkov, smo
malo utrujeni, a dobre volje, prispeli
do cilja.
Vinkovi pohodi so iz leta v leto
zanimivejši, zato vas vabimo, da
se nam 24. 1. 2016 pridružite na
šestem Vinkovem pohodu Miklavž
na Dravskem polju, Zgornji Duplek,
Metava, Vodole, Gorca, Malečnik.
Franc Kocbek, predsednik
Planinskega društva Miklavž
V
ta
namen
pripravljamo
vinogradniki v sodelovanju s
planinci in drugimi društvi Miklavža
tradicionalni Vinkov pohod od Zg.
Dupleka do Vodol in vzorčno rez
vinske trte v Protnerjevem vinogradu.
Pohod smo opravili v spremenljivih
vremenskih razmerah, a z mnogo
dobre volje. Prvi postanek pri
vinogradniku Juriju Sinovcu je dal
slutiti prijeten utrip skupine 154
pohodnikov. Topel čaj, kava, vino
in gospodinjin nasmeh je pregnal
nemir hladnega piša vetra. Po
okrepčilu smo nadaljevali pot
proti Knupleževi domačiji. Na
poti smo se ustavili pri zbiratelju
starin in pogledali zanimivo zbirko
najrazličnejših predmetov.
Malici pri Knupležu smo posvetili
nekoliko več časa, saj so nas
pričakale domače dobrote, ki jih
ne gre površno odpraviti. Franc
Kocbek nas je vodil naprej po
slikoviti poti do Vodol. Ko smo se
bližali Vodolam, nas je dohitela
novica, da Protner že čaka s
škarjami v vinogradu. Ne samo
naš gostitelj, pričakala nas je
tudi mariborska vinska kraljica,
muzikanti in moški pevski zbor, ki
so popestrili dogodek v vinogradu.
Franci Kocbek je evidentiral
pohodnike, ki so se razporedili na
želene lokacije na malico.
mizi. Bilo je lepo in prijetno, to je
vredno negovati.
Janez je obrezal trto, Maks pa čaka, da
bo obesil klobaso.
Pri Jurijevem vinogradu je bila gneča
kot malokdaj.
V imenu vinogradnikov in vinarjev
Malečnika je Bojan Protner
prikazal strokovno rez vinske trte,
vinska kraljica pa je povedala o
pomenu dogodka v družabnem in
strokovnem smislu.
Vinogradniki so nadaljevali s
pogostitvijo izvajalcev kulturnega
programa in prikazali, kako so
opravili tradicionalno rez trte naši
predniki. Seveda ni smela manjkati
suha klobasa, ki je nakazovala
velikost grozdov na trti. Gospodar
pa je zalil trto z lanskim pridelkom
vina, da trti nekaj vrne.
Med udeleženci se je razvil živahen
pogovor o tem in onem, energijo
in ritem pa je dajala ponudba na
»KJE SO TISTE STEZICE…«
K
o večkrat zaidem v naš
miklavški gozd, se tudi sam,
podobno kot neznani ljudski
pesnik, pogosto sprašujem, le kje
so tiste stezice, ki so včasih bile.
Spomnim se namreč svojih mladih
dni, pa tudi veliko manj mladih, ko
je naš ravninski gozd kazal precej
drugačno podobo, kakršno nam
nudi danes. Takrat se ti je skoraj
zdelo, kot da se sprehajaš po lepo
urejenem mestnem parku. Danes
je žal povsem drugače. Ponekod
so gozdne poti skoraj neprehodne,
čedalje bolj jih divje zarašča
robidovje, tako da imaš občutek,
kakor da si zablodil pred grad
speče Trnuljčice.
Dogajanje je budno spremljal Ivan
Knez, predsednik društva.
Planinci so po malici nadaljevali
pohod proti Malečniku in naprej
proti Zg. Dupleku. Popoldansko
vreme je bilo prijaznejše in korak
je bil prožnejši.
Organizatorji pa so v mislih že
snovali šesti pohod.
Vlado Belšak
PABERKI
Še bolj boleč pa je pogled
na
posledice
lanskoletnega
žledoloma. Ne povsod sicer, a
večinoma so poti še vedno prekrite
s padlimi drevesi. Taka podrta
drevesa menda tudi nudijo ugodne
pogoje za razvoj podlubnikov.
Še bolj nevarna za sprehajalce
pa so tista na pol izruvana, saj
se lahko vsak trenutek zrušijo na
tla. Nesreča, pravijo, pa nikoli ne
počiva. Skratka – pogled, ki boli.
Gozd je pravzaprav naše skupno
dobro, zato terja od vsakogar
izmed nas bolj spoštljiv odnos do te
dragocene naravne dobrine. Drevesa
v gozdu namreč niso od včeraj in
namenjena so tudi našim potomcem.
I. Ž.
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
19
MLADI UPI
Razglednice
so
bile
najprej
razstavljene v Pokrajinskem muzeju
Maribor, nato pa poslane k različnim
predstavnikom zakonodajne ali
izvršilne oblasti pa tudi voditeljem
različnih skupnosti. Tako smo naša
sporočila o miru razposlali po vsem
svetu. Marsikdo se je odzval na
sporočilo razglednice in učencu,
ki jo je oblikoval, tudi poslal
svoj odgovor. Odgovore bomo
prejemali še celo šolsko leto.
smo bili povabljeni tudi učenci,
mentorji in gospa ravnateljica OŠ
Miklavž na Dravskem polju, kjer
smo imeli čast poklepetati tudi s
predsednikom države, Borutom
Pahorjem. Predsednik je bil nad
umetniškim delom Davida Vabška
tako navdušen, da se je odločil
uporabiti ga kot voščilnico za
novo leto 2015.
Natečaj
Fantastičen zaključek
sezone
NAJ
ŽIVIpetankarjev
MIR
Pokrajinski muzej Maribor
vsako leto izpelje projekt
VELIKE STVARITVE MALIH
MOJSTROV, ki je namenjen
osnovnošolcem. Lansko
šolsko leto je na podlagi
tega projekta bil razpisan
natečaj NAJ ŽIVI MIR, na
katerem smo sodelovali
tudi učenci OŠ Miklavž na
Dravskem polju.
Reprodukcije razglednic so bile
razstavljene na dveh mestih, ene
na Pošti Slovenije v Mariboru,
druge na Pošti Slovenije v
Ljubljani. In na slednjo otvoritev
Učenci s svojimi mentorji smo in še
spoznavamo, kaj pomeni življenje
v miru. S svojimi razglednicami
smo ga ponesli v širni svet in
upamo, da nas resnično slišijo!
Karina Ladinek
M
entorji smo imeli nalogo
učencem približati obdobja
vojn v 20. stoletju tako, kot
so ga doživljali navadni vojaki in vsi
ostali, ki so bili z vojaškimi frontami
povezani. Življenje je tam potekalo
na prav poseben način, kultura,
ki se je v zaledju širila, pa močna,
čustvena in žal premalo poznana
mlajšim generacijam.
Skupna fotografija s predsednikom države Borutom Pahorjem.
Z različnimi likovnimi tehnikami
so učenci poskušali v obliki
razglednice prikazati, kaj za njih
pomeni mir. Glede na starostno
stopnjo so se naloge lotevali zelo
različno.
Mlajši so spoznavali vrednote, ki
so povezane z mirom, poskušali
ustvarjati domišljijsko situacijo,
kaj bi bilo, če tega ne bi imeli, kar
imamo zdaj.
Starejši so v kronološko zgodovino
20. stoletja s projektom uspešno
vključevali življenje na fronti.
Predvsem pa, krepili smo zavest,
kako pomemben je mir za vse
ljudi na svetu.
20
Naši izviri
Razglednica učenca Davida Vabška pod mentorstvom učiteljice
Leonide Gavez Šerbinek, ki je navdušila predsednika države.
O B V E S T IL O
Člani Društva prijateljev mladine Miklavž
organiziramo v soboto, 14. februarja 2015, od 16. 00 do 17. 30 ure
v Kulturnem domu Miklavž
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE.
Otroci, ki se radi našemite, pridite in zaplešite z nami. Čakata vas krof in sok.
PROSVETNO DRUŠTVO »MATEJA BORA« DOBROVCE
VABI NA ŽE 12. TRADICIONALNO PUSTOVANJE
»FAŠENK 2015«
PUSTOVANJE SE BO PRIČELO V DRAVSKEM DVORU V SOBOTO, 14. FEBRUARJA, OB 13.URI.
Pustna povorka bo krenila proti Dobrovcam, kjer bo ob 13. 30 uri in
nato nadaljevala pot proti Skokam, kjer bo ob 14. 10 uri.
Glavna predstavitev, izbor najboljše maske in zaključek bo v Miklavžu
na parkirišču pred OŠ Miklavž ob 14. 30 uri
VLJUDNO VABLJENI V MASKAH ALI BREZ! »PD« MATEJA BORA DOBROVCE
VABILO NA PROSLAVO
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Spoštovani!
Vabimo vas na proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku,
ki bo v petek, 6. 2. 2015, ob 19. uri v Kulturnem domu v Miklavžu.
V kulturnem programu bodo sodelovali: člani Kud-a Zvonke Antoličič, mešani pevski zbor in
dramska sekcija Kud-a Zvonke Antoličič in moški pevski zbor DU Miklavž.
Vljudno vabljeni!
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
21
4
ZA
1
3 1 5
2
Sudoku
BISTROGLAVCE
V prazna polja je potrebno vpisati števila od 1 do 9, in sicer tako, da se vsako
3 7 število pojavi
8
samo enkrat v vrstici, enkrat v stolpcu in enkrat v majhnem kvadratu.
S
tem
dosežemo,
da
8 9
5
3 7
vsaka vrstica, vsak stolpec in vsak kvadratek vsebuje števila od 1 do 9.
1
7 Ž.
8 5
M.
Sudoku
V prazna polja je potrebno
vpisati števila od 1 do 9, in
sicer tako, da se vsako število
pojavi samo enkrat v vrstici,
enkrat v stolpcu in enkrat v
majhnem kvadratu. S tem
dosežemo, da vsaka vrstica,
vsak stolpec in vsak kvadratek
vsebuje števila od 1 do 9.
M. Ž.
7
8
2
5
4
9
9
4
2
9
7
1
8
1
5
3
4
3
8
5
2
3
7
8
9
1
7
3
7
8
5
8
2
8
5
6
2
4
7
8
9
3
6
4
4
5
5
3
1
1
1
6
1
1
9
5
6
1
8
6
8
2
3
9
5
6
2
9
1
Nadaljujte zaporedje
Nadaljujete
9
1 zaporedje
5 8
Uganite, katero število sledi spodaj zapisanemu zaporedju:
2
Uganite, katero število sledi spodaj zapisanemu
zaporedju:
5
6 7 8 2, 3,9 9,110, 12, 19, 20, 22, 29 ...
2, 3, 9, 10, 12, 19, 20, 22, 29 ...
2
4
9
4
3
5
6
M. Ž.
8
MOŽGANSKA masaža
4
6
1
8
M. Ž.
6
devetintrideset
… Vsako število se prične s črko d.
Rešitev:
Zaporedje
nadaljujemo
s števili dvaintrideset,
1
2
3
Rešitev
MOŽGANSKA
MASAŽA
MOŽGANSKA
9 MASAŽA
MOŽGANSKA
MASAŽA s števili dvaintrideset, devetintrideset … Vsako
Zaporedje
nadaljujemo
MOŽGANSKA
MASAŽA
5
2
9
1
črko d.
1. Računanje
pripomočkov
1. Računanje
brezbrez
pripomočkov
1. Računanje brez pripomočkov
1.operacijo
Računanje
brez
pripomočkov
MOŽGANSKA
MASAŽA
1. toRačunanje
brezizračunati
pripomočkov
Poskusite
računsko
operacijo
čim krajšem
času
na pamet.
Poskusite
to računsko
izračunati
v čim vkrajšem
času na
pamet.
Poskusite
to
računsko
operacijo
izračunati
v
čim
načasu
pamet.
Poskusite
to
računsko
operacijo
izračunati
v
čim
na pamet.
Poskusite to računsko operacijo izračunati v čim krajšem krajšem
časukrajšem
na času
pamet.
1. Računanje brezmanj
pripomočkov od tega
manj
zaporedje
Poskusite toNadaljujete
računsko
operacijo
izračunatimanj
v od
čim tega
krajšem času naod
pamet.
tega
- 12 x 7-x127 : 4 :x 47 = ?=: ?4
44 2/4 2/444+manj
od
tega
66+ 66+2566
- 12
44Uganite,
25+ %66
%spodaj
x 7
: 4
44katero število
sledi
zapisanemu
2/4
=? =?
2/4
25 % 25-%12 zaporedju:
manj
od tega
+ 66 25 % 3.- Smeško-ti
12
x 7 3.: Smeško-ti
4
443, 9, 10,2/412,labirint
=?
2. Številčni
3. Smeško-ti
2. labirint
Številčni
2. Številčni
2, labirint
19, 20, 22, 29
...
2. Številčni
labirint
2. Številčni
labirint
3. Smeško-ti
3. Smeško-ti
tem
labirintu
poiskati
so
v poljih.
Vsakv poljih.
tem
labirintu
števil
morate
poiskati
potsmeški
Štirje
smeški
so vidni v poljih. Vsak smeško želi
V temVV
labirintu
števil števil
morate
poiskati
Štirje Štirje
smeški
so vidni
vvidni
poljih.
Vsak
V temmorate
labirintu
številpoiskati
morate
poiskatipravilno
Štirje
smeški
vidni
V pot
temod
labirintu
števil
morate
Štirje
smeški
so
vidni enako
vsopoljih.
Vsak Vsak
pravilno
številke
4
levo
zgoraj
smeško
želi
imeti
po
obliki
število
od labirint
številke
4 levozgoraj
zgoraj
smeško
želi imeti posmeško
oblikiimeti
enako
število
odpot
številke
4pravilno
levo
do zgoraj
številke
7 v spodnjem
po
obliki
enako
število polj. Poskusite razdeliti
pot
od 4številke
4 levo zgoraj
imeti
po
oblikištevilo
enako število
2.pravilno
Številčni
3.polj.
Smeško-ti
M.
pravilno
pot
od številke
levo
smeško želi
imetiželi
po
obliki
enako
do številke
7kotu.
vŽ.
spodnjem
desnem
Poskusite
razdeliti
polja.
do številke
7 v spodnjem
desnem
polj.Štirje
Poskusite
razdeliti
polja.
do
številke
7
v
spodnjem
desnem
polj.
Poskusite
razdeliti
polja.
V
poštev
ne
pridejo
vsi
kvadrati.
polja.
Vdesnem
tem labirintu
števil
morate
poiskati
smeški
so
vidni
v
poljih.
Vsak
številke
7 v spodnjem
desnem
polj. Poskusite razdeliti polja.
kotu.
V do
poštev
ne
pridejo
vsi kvadrati.
kotu. pravilno
V poštev
neod
pridejo
vsi
kvadrati.
kotu.
Vne
nevsi
pridejo
vsi kvadrati.
pot
4poštev
levo
zgoraj
smeško želi imeti po obliki enako število
kotu.
V številke
poštev
pridejo
kvadrati.
do številke 7 v spodnjem desnem
polj. Poskusite razdeliti polja.
kotu. V poštev ne pridejo vsi kvadrati.
4
2
+
4
4x 4x5 x54x 5xx3 x53 3x 3
4- 8 Rešitev
x8- : 58-: 7nadaljujemo
x:87+ 37:+ s+7števili+dvaintrideset, devetintrideset … Vsako število se prične s
Zaporedje
-2 - črko
82- 2d. :-2 : 72-: 5 +:25 5: 5
2+6 -+6+ 26+4 :+64= 54+= =4 =
+4+ 64+3 ++43= 43+=7 ==37 7= 7
4 + Rešitev
3 =številke
7 Naših
iz prejšnje
številke
Naših izvirov:
Rešitev iz prejšnje
izvirov:
Rešitev iz Rešitev
prejšnjeizštevilke
izvirov:
prejšnjeNaših
številke
Naših izvirov:
Rešitev
iz
prejšnje
Naših
izvirov:
1.
Besede
inenako
stavki
se
berejo
enako
naprej
in nazaj.
1. Besede
in
stavki
se številke
berejo
enako
naprej
in nazaj.
1.
Besede
in
stavki
se
berejo
enako
naprej
in nazaj.
1. Besede
in
stavki
se
berejo
naprej
in nazaj.
1.
Besedeizinprejšnje
stavki seštevilke
berejo enako
naprej in nazaj.
Rešitev
Naših izvirov:
2. se berejo enako naprej in nazaj. 3. 3. 3.
2. in stavki
2. 1.2.Besede
2.
2.
3.
22
Naši izviri
3.
3.
raf
Raf
Raf Raf
Raf
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 72
SESTAVIL
RAFKO
IZLAKAR
LEKARNA
BIVŠA
DENARNA
ENOTA V
SLOVENIJI
SOSEDA
ANGLIJE
GORATI DEL
JUŽNE
PALESTINE
VEČNO
MESTO
PETELIN
PEVEC
RAHIMOVSKI
(PARNI
VALJAK)
GORATA
GRŠKA
POKRAJINA
KDOR JAMČI
ZA
DRUGEGA
2. ŠUMNIK
BREZ
ODLAŠANJA
GL. MESTO
TOSKANE
AVTO.
OZNAKA ZA
PORTUGALSKO
VELIKA
JUDOVSKA
ŽENSKO
SMUČARLOČINA IZ
KRATKO
SKA SKA2. ST PR. N. Š OGRINJALO
KALNICA
PRITISK
POSODA Z
ROČAJEM
ZA SMETI ALI
TEKOČINE
ZAHT. PLAOLIMPIJSKE NINSKA POT
IGRE
OKRAJŠAVA
ZA NIGERIJO
STROKOVNJAK NA
PODROČJU
ELEKTRON.
IGRA
ZABAVNE
VSEBINE
ODGOVOR
NA KONTRO
BATU ALI
KIJU PODOBNO ORODJE, TOLKAČ
GLIVIČNA
BOLEZEN
NA VINU
KU KLUX
KLAN
NOGOMETNI
KLUB
RAČUNAL.
POMNILNIK
BATUJSKI
JEZIK
AM. IGRALEC
MERY
SODOBNIK
KELTOV
ZDRUŽENI
NARODI
SLOVENSKI
PESNIK
DRAGOTIN
KRAJ PRI
SL. BRODU
PLOD
USPEŠEN
ŠPORTNIK
AVSTRAL.
MORNARI.
RIBA
STRELEC
HOKEJIST
ZUPANČIČ
POŠKODOVANO
TKIVO
AM. VESOLJ.
ELLISON
NASILJE
BIRMANEC
(ŽENSKA
OBLIKA)
REKA V
ŠPANIJI,
PRITOK
EBRA
FOSFOR
POKRAJINA.
V TESALIJI
DIAPOZITIV
PREDEL
CELOVCA
AMPER
POPRAVLJA.
LES. KOLES
HR. MESTO V
DALMAC. OB
IZLI. CETINE
TOVARNA
ZDRAVIL V
NOVEM
MESTU
KISIK
ZLATA
ETEROVIČ
TELOVADNO
DRUŠTVO
PRIPADNIK
LJUDSTVA
OROMOV
KEMIČNI
ZNAK ZA
LITIJ
KEMIČNI
ZNAK ZA
TULIJ
TVOR
OSKAAR
ARIAS
MUSLIMANSKI POSTNI
MESEC
Ugankarski slovarček: AKIJA – pevec skupine Parni valjak, Rahimovski, ALET – riba strelec v Sredozemskem morju, ki nima plavalnega mehurja, ESENI – judovska
ločina iz 2. stoletja pred našim štejem, EDOM – gorati del južne Palestine, FERATA – zavarovana, kljub temu zahtevna planinska pot v Dolomitih, ILA – bantujski jezik
in ljudstvo v Zambiji, LARISA – grška pokrajina v Tesaliji z istoimenskim glavnim mestom, OCA – španska reka, ONIZUKA – ameriški vesoljec, doma iz Havajev.
Rešitev križanke 71, Vodoravno: SAMOTAR, OKRAŠENI, OKO, RAB, L, Z, IVA, SALE, BERAČITI, LENIR, ANONIM, RAE, ŠTROPOT, MT, OV, LAMPA,
MA, ORAL, EL, OMELO, KURI, NALEPKAR, ŠJ, ORATOR, DEČEK, MONOTIP, SALEP, RAT, KAOS, AROMA, TE, P, RA, SIN, BOŽIČNICA, KOLOVRAT.
Rešitev: OKRAŠENI LENT ZA NOVO LETO, JELKA, POTICA, BOŽIČNICA.
Med reševalce, ki nam bodo na dopisnicah poslali pravilno rešitev (samo izpis temnih polj), bomo z žrebom razdelili tri lepe knjižne
nagrade. Rešitev s svojim polnim naslovom nam pošljite najpozneje do 13. 3. 2015 na naslov Občine Miklavž na Dravskem polju.
Nagrajenci prejšnje križanke št. 71 so: Helena Morčič, (Krajna 46, Tišina), Ana Kokot (Gradišnikova ulica 19, Miklavž) in Branko
Perenčevič (Ulica svobode 2, Miklavž).
Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju
23
"Bela polja so, gozdovi…"
Foto: R. L.