Maj - Občina Škofja Loka
2 3 Maj 2015 4 Maj 2015 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Kazalo 6 Problematika parkiranja pri zdravstvenem domu 7 Program varstva zraka po enem letu 8 Pogovor z županom škofjeloške občine, mag. Mihom Ješetom 10 Potreba po novem razvojnem oddelku vrtca 11 Zahteve najbližjih sosedov 12 Zbornik 17. geografskega tabora Škofja Loka 2013 Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka 14 Pasijonski duh na škofjeloških ulicah je še kako živ 16 Druga delavnica o Žovščah Elektronski naslov uredništva: bogataj@freising.si Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! 16 MKC Pri rdeči ostrigi bo prenovljen 18 Pomanjkljivo znanje s področja prometnih predpisov 19 Na Starem vrhu povečan obisk hrvaških smučarjev Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! 20 Vizije v Škofji Loki 22 Svečana proslavitev desete obletnice loškega rotarijskega kluba 23 Žametni zvoki iz lovskih rogov 24 Naš cilj so mladi in povezovanje 26 »Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice« Uredništvo 28 Lovec pa na štor’ sedi … Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik bogataj@freising.si 30 »Nastop v Pragi je bil moje življenje« 31 Bobnar s planeta Zemlja 32 Annyeonghaseyo, Južna Koreja! 34 Žena, jutri imam pa spet furo 35 Blegoške korenine pridejo v vsakem vremenu 36 Ultramaratonec z velikih gasilskim srcem 37 Košarkarji LTH Castingsa bodo spet prvoligaši 38 Loški upokojenci med najbolj športno aktivnimi na Gorenjskem 39 Kisikarna Messer Slovenija prinaša nova delovna mesta in še čistejši zrak 36 Prireditve v maju Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 Foto: G. D., B. B. Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Damjan Likar, novinar Katja Štucin, novinarka Luka Mlakar, novinar Kristina Strnad, Nika Arsovski, novinarka lektorica Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 utrip@freising.si 5 Maj 2015 Problematika parkiranja pri zdravstvenem domu Parkiranje pri zdravstvenem domu je že dolgo časa žgoč problem tako za tamkajšnje prebivalce, ki jim parkirani avtomobili na pločnikih ovirajo pogled na cesto, kot za pešce, kolesarje in starše z vozički, ki namesto pločnika morajo uporabljati cestišče, in nenazadnje tudi za uporabnike avtomobilov, ki se pritožujejo, da je parkirnih mest premalo. Kje je rešitev? Za boljšo ureditev te resnično velike težave se je v preteklosti sicer res storilo kar nekaj korakov, ki pa očitno ne zadoščajo. Tako je bilo urejeno parkirišče za zaposlene ob nekdanjem gostinskem objektu, vzpostavili so dvourno brezplačno parkiranje ob zdravstvenem domu, od lanskega novembra pa uporabniki zdravstvenega doma lahko dve uri brezplačno parkirajo tudi na ploščadi pri stavbi SGP Tehnik, kjer je na voljo trinajst parkirnih mest. Kljub temu je veliko avtomobilov parkiranih na pločnikih. Tamkajšnji prebivalci se že od leta 2012 dalje obračajo na občino, da reši to težavo. Med drugim so predlagali postavitev inoks stebričkov, ki bi onemogočili parkiranje na pločnikih. »Mamice z vozički, otroci in starejši ljudje, ki so namenjeni v zdravstveni dom, morajo zaradi zasedenosti pločnikov hoditi skoraj po sredini ceste. Zanima nas, kdo bo odgovarjal, če bo enkrat prišlo do najhujšega?! Druga težava pa je predvsem za nas prebivalce: pri izvozu na cesto je zaradi parkiranih avtomobilov na pločnikih pregled na cesto ničen. Tako moramo vsakič skoraj na slepo preizkušati srečo, če je cesta prosta. Ker tu ni nikakršnih ležečih policajev in so hitrosti nekaterih objestnih voznikov občutno previsoke, je celoten postopek izvoza na cesto vsakič znova zelo tvegan. S postavitvijo stebričkov bi onemogočili parkiranje, s tem pa tudi sam izvoz na cesto ne bi bil več 'igra na srečo',« opozarjajo tamkajšnji prebivalci, ki se jim dogaja tudi, da jim zaparkirajo dovoze do njihovih hiš. Na občini so jim odgovorili, da bi postavitev stebričkov na obstoječem pločniku zmanjšala širino le-tega, saj morajo biti stebrički od vozišča oddaljeni vsaj 30 centimetrov. Odgovor na vprašanje, ali se sploh nakazuje kakšna rešitev, smo poiskali pri podžupanu Robertu Strahu, ki je hkrati predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu škofjeloške občine. Strah je uvodoma pojasnil, da se je pri V kratkem bodo na območju pod Petrolom v bližini Zdravstvenega doma Škofja Loka vzpostavili t. i. modro cono parkiranja, v kateri bo parkiranje omejeno na največ dve uri. Na voljo bo 26 parkirišč. ru nad nepravilnim pakiranjem prinesla rezultate, bo pokazal čas. problematiki parkiranja ob zdravstvenem domu treba zavedati prostorske danosti. Ravno zato so se lotili postopnega urejanja, saj za izgradnjo podzemne garažne hiše ni dovolj sredstev. Poleg zgoraj omenjenih ukrepov se je občina uspela dogovoriti s Petrolom, da se od 26 od 34 parkirišč nameni za javno rabo. Tako bo na tem območju parkiranje med 7. in 18. uro časovno omejeno na dve uri, obiskovalci zdravstvenega doma pa bodo morali na vidnem mestu označiti uro prihoda (bodisi s parkirno uro bodisi ročno napisano na papir). »To je naslednji velik korak, ki ga bomo naredili predvidoma konec maja, začetek junija. S tem, ko bomo pridobili 26 parkirnih mest s časovno omejitvijo, bomo poostrili nadzor nad parkiranjem. Sankcioniran bo vsak, ki ne upošteva parkirnega režima, še posebno nedopustno pa je parkiranje na pločnikih,« je dejal Strah in dodal, da je izveden tudi elaborat za izvedbo enosmernega prometa na Stari cesti, vendar bodo po vzpostavitvi poljanske obvoznice preverili prometne tokove in šele takrat ugotavljali, ali je vzpostavitev enosmernega prometa na tem delu smiselna. Strah je obiskovalce zdrav-stvenega doma pozval, naj bolj uporabljajo parkirišče ob poslovni stavbi Tehnika. Ali bodo 'nova' parkirišča, ki sicer tam že obstajajo, vendar bo sedaj parkiranje časovno omejeno, ob hkratnem poostrenem nadzo- Drugi ukrepi za izboljšanje varnosti »Čeprav smo pred kratkim prejeli 6 naziv pešcem varne in prijazne občine, to ne pomeni, da nimamo več težav ali da bomo na lovorikah zaspali. Ravno nasprotno, z ukrepi bomo nadaljevali. Eden prvih večjih, poleg zgoraj omenjenega, bo ureditev pločnika ob železniški postaji, nadalje bomo urejali prehode v smislu večje vidnosti, na območju Podna bomo v smeri proti Podlubniku postavili prikazovalnik hitrosti itd. Še vedno pa bomo veliko pozornost namenili preventivni dejavnosti,« je nekaj ukrepov v prihodnosti naštel Strah. Za konec je opozoril še na novo vzpostavljena območja umirjenega prometa, kjer imajo pešci prednost pred avtomobili, katerih hitrost je omejena na 10 km/h. Klavdija Škrbo Karabegović Maj 2015 Program varstva zraka po enem letu V lanskem letu je bil na občinskem svetu sprejet program varstva zraka za obdobje 2014–2019. S sprejetjem tega dokumenta je bil postavljen temelj za pripravo in sprejetje programa varstva za celotno področje okolja v naslednjih letih. In kaj je bilo storjenega v enem letu na segmentu zraka? Ambicija občine je, da izdela program varstva za vse elemente varstva okolja. Ker gre za zahtevno in obsežno materijo, so se varstva okolja lotili po posameznih prvinah. Začeli so pri zraku, sledil pa bo tudi program za hrup, vode in odpadke. Cilji programa varstva zraka »V lanskem letu smo pripravili program varstva zraka, naredili analizo oz. ugotovitveno poročilo stanja in za obdobje 2014–2019 pripravili akcijski načrt izvajanja posameznih ukrepov. Ta program je občinski svet sprejel. Določili smo temeljni strateški cilj, ki je izboljševanje kakovosti zraka. Določili smo tudi operativne cilje. Ti so štirje: zmanjševanje emisij snovi v zrak, spodbujanje učinkovite rabe energije, spodbujanje rabe nemotoriziranega prometa in izobraževanje kot orodje za doseganje boljše kakovosti zunanjega zraka. Za vsakega od teh operativnih ciljev smo določili ukrepe, ki jih želimo v tem obdobju izvajati, tudi časovnico, skušali smo tudi opredeliti, kakšna sredstva bomo potrebovali, oz. ugotoviti, katere ukrepe lahko izvedemo sami s pomočjo lastnih kadrovskih kapacitet, za katere pa bomo potrebovali zunanje storitve in v tem smislu predvideti finančne okvire,« je uvodoma povedala vodja oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini Tatjana Bernik. Izvajanje v preteklem letu Za merjenje učinkovitosti zgoraj omenjenih ukrepov pa je bilo treba določiti kazalnike ter njihove ničelne in ciljne vrednosti. Občinska uprava je ničelne vrednosti kazalnikov že izdelala, določitev ciljnih vrednosti pa je moč pričakovati v drugi polovici leta. Poleg tega je občina ugotavljala vplive emisij snovi v zrak na kakovost zraka. »Meritve kakovosti zunanjega zraka na območju občine Škofja Loka kažejo, da zunanji zrak ni prekomerno onesnažen. Pojavljajo se dnevi s prekoračeno mejno dnevno kon- centracijo PM10 delcev, število dni s prekoračeno vrednostjo pa ni večje od dovoljenih 35 dni. Za ostala onesnaževala mejne vrednosti niso bile presežene. Glede na količino emitiranih snovi in količino emitiranih nevarnih snovi v zrak je Knauf Insulation najpomembnejši vir. Iz ocene dodatne obremenitve zunanjega zraka izhaja, da le-ta vpliva na kakovost zunanjega zraka, vendar na merilnih mestih zaradi dodatne obremenitve zaradi obratovanja podjetja Knauf Insulation celotna obremenitev zunanjega zraka ni bila višja od mejnih vrednosti. V letu 2013 so meritve emisij snovi v zrak pokazale zmanjšanje obremenjevanja zraka z izpusti snovi v zrak, in sicer pri parametru skupne organske snovi za 47 odstotkov glede na leto 2012 in pri parametru organske snovi prve nevarnostne skupine (vsota fenola in formaldehida) za 25 odstotkov glede na leto 2012,« je o vplivu emisij v zrak na podlagi obstoječih podatkov povedala Bernikova. ritvenih dejavnosti v takšnem obsegu, da bi lahko delali neke obdelave, zato bomo v prihodnosti temu posvetili več pozornosti, ker bi želeli tudi na tem področju pridobiti celovito sliko,« je dodala sogovornica. Kaj lahko stori občina? V veliki meri je področje kakovosti zraka regulirano z zakonodajo in ima večji vpliv na onesnaževalce država kot občina. Pa vendarle jih slednja, če ugotovi prekoračitve pri posameznih onesnaževalcih, z dopisom opozori in pričakuje seznanitev z ukrepi. Kot smo že omenili, se občasno pojavljajo presežene dnevne koncentracije delcev PM10, zato izvajajo omejevanje prašenja npr. z rednim pometanjem cest, prav tako pa občina opozarja onesnaževalce, naj redno pometajo tovarniška dvorišča, pokrivajo sipki tovor Kataster onesnaževalcev V skladu z zakonodajo so posamezni viri onesnaževanja okolja dolžni izvajati obratovalni monitoring svojih emisij snovi v okolje in o njem poročati Agenciji RS za okolje, ki te podatke zbira in obdeluje. »Na osnovi tega seznama je občina pozvala vire onesnaževanja, ki obratujejo na našem območju, da nam pošiljajo poročila o obratovalnem monitoringu. Tako vodimo kataster onesnaževalcev, v katerem so zajeti ne samo vplivi na zrak, ampak tudi na hrup, odpadne in podzemne vode ter elektromagnetno sevanje. Iz pridobljenih podatkov za leto 2013 lahko rečemo, da so bile ugotovljene presežnosti le na področju odpadnih voda, in še to samo pri dveh zavezancih, medtem ko na področju emisij v zrak in hrup v letu 2013 v občini ni bilo ugotovljenih čezmernih vrednosti. Izkazalo se je tudi, da v naši občini nimamo dovolj podatkov o obremenjevanju okolja s hrupom iz proizvodnih in sto7 ipd. Pomembna je tudi ozelenitev površin na industrijskih področjih. Kot je dejala Bernikova, je na področju učinkovite rabe energije občina zelo aktivna. Tako je bilo med drugim v lanskem letu veliko narejenega na področju sanacije javnih stavb; nameravajo pa spodbujati tudi rabo vozil na alternativne vire energije; želijo povečati delež objektov, priključenih na zemeljski plin; še naprej bodo spodbujali rabo nemotoriziranega prometa; še bolj okrepili izobraževanje in osveščanje o teh temah itd. Klavdija Škrbo Karabegović Maj 2015 Pogovor z županom škofjeloške občine, mag. Mihom Ješetom Zadovoljni z izvedbo Škofjeloškega pasijona Pasijon bo živel in se razvijal še dolgo naprej – V pripravi projektiranje trga pred stavbo upravne enote, otroškega igrišča in neke vrste amfiteatra na grajskem hribu – V letošnjem letu tudi projektiranje novega vrtca v vojašnici – Čakajoč na nove razpise – Pozno jeseni obvozna cesta v industrijsko cono na Trati Škofjeloški pasijon 2015 je za nami. Vreme, ki igra pomembno vlogo pri prizoritvah na prostem, ni niti enkrat zagodlo. Kako ste zadovoljni z izvedbo, organizacijo, obiskom in učinkom te veličastne predstave? Najprej najlepša hvala vsej množici prostovoljcev, ki so na tak ali drugačen način sodelovali in nam omogočili res veličastno izvedbo Škofjeloškega pasijona. Predvsem izstopa nadgraditev obeh predhodnih postavitev. Pasijon je, to lahko rečemo, vsakokrat širši, bolj združevalen in kvalitetnejši tudi z umetniškega in izvedbenega stališča. Škofjeloški pasijon ni zadeva enega posameznika, ampak tisočerice prostovoljcev. Kar pomeni, da je to najbolj množičen prikaz prostovoljstva ne samo na Loškem, ampak lahko rečemo kar v slovenskem merilu. Ob taki tradiciji se nam ni bati, da ne bi živel in se razvijal še dolgo naprej. Osebno sem zelo zadovoljen tako s pripravo pasijonske procesije kot z organizacijo in obiskom. Lahko bi naredili še kaj več, ampak s prikazanim moramo biti zadovoljni in dejansko lahko rečemo, da je bil letošnji Škofjeloški pasijon izjemno uspešen. Pasijonska pisarna na Mestnem trgu je bila v času pred predstavami, še posebno pa med njimi, vedno lepo obiskana in je bila resnično zakladnica vseh potrebnih informacij. Ali razmišljate, da bi se na nek način obdržala in živela ter opozarjala na pasijon tudi v letih, ko ni uprizoritev? Nadgradnja pasijona 2015 in priprava na jubilejno tristoto obletnico Škofjeloškega pasijona 2021 se morata poznati tudi v vmesnem obdobju, zato bo treba že zdaj, ko sta vodja projekta in režiser še v polni formi, pogledati oz. se dogovoriti, na kakšen način lahko na veliki ponedeljek aktivno vzdržujemo pasijonsko tradicijo. Dodana vrednost letošnje izvedbe je bil tudi Cankarjev trg. Obnova Cankarjevega trga nam je dala bistveno več, kot smo pričakovali. Tam smo namreč dobili lep sejemski prostor, tako kot je bil včasih na dan zavetnika posamezne cerkve. V spomin na Škofjeloški pasijon bomo na vsak način skušali nekaj podobnega vsako leto organizirati s primernim programom. To bo naša obveza in zaveza. Po drugi strani pa bomo na ta način vzdrževali tudi stike s samimi izvajalci. Tudi pasijonska pisarna mora nekje dobiti svoje mesto, vendar pa je treba najti dobro obiskano lokacijo s prisotnim osebjem. Prav tako mora dobiti svoje častno mesto, najverjetneje v sklopu pasijonske pisarne, pasijonski križ, ki smo ga kot darilo dobili iz rojstnega kraja Romualda Marušiča, iz Štandreža. Pa verjetno še nekaj najbolj markantnih vlog, ki so se nam pokazale v Škofjeloškem pasijonu. Mag. Miha Ješe Historiala, Tedna podeželja, Tedna obrti in podjetništva, Tedna turizma ipd. Pripraviti bo treba koncept skladno z našo strategijo 2025 +. Po drugi strani sta grajski vrt in grajsko dvorišče zelo zanimivi lokaciji za večje koncerte in gledališke igre. Tako se nam na tem prizorišču letos obeta Cvetje v jeseni; če nam bo vreme naklonjeno, tudi vsakoletno praznovanje občinskega praznika na grajskem dvorišču in potem pogostitev na grajskem vrtu. Letos imamo posebne goste. Naše sodelovanje s Slovensko vojsko je zelo intenzivno, ne samo na gospodarskem in formalnem področju, ampak tudi na kulturnem, tako letos na praznovanju občinskega praznika pričakujemo Orkester Slovenske vojske. Ena od vaših želja je bila, da bi oživeli grajski vrt z različnimi prireditvami, tudi gledališkimi. Grajski vrt je bil lansko leto odličen koncertni prostor za svetovno znana glasbenika 2Cellos. Ali se lahko nadejamo, da bo tudi letos grajski prostor prizorišče takšnih in drugačnih odmevnejših dogodkov? Na vsak način je to prizorišče premalo izkoriščeno. Je eno naših ključnih prizorišč s svojim posebnim čarom. Nekaj podobnega projektiramo skupaj z otroškim igriščem tudi na trgu pred stavbo upravne enote z nekakšnim amfiteatrom na grajskem hribu. Tako da bomo tam dobili še eno prizorišče za množičnejše prireditve, ki smo jih do sedaj organizirali na Mestnem trgu. Ta pa bo namenjen bolj komornim zadevam, brez odra sredi trga. Tako da se moramo v mestnem središču orientirati na manjše odre za prireditve v smislu Škofja Loka nima le bogate kulturne tradicije, ampak tudi športno. Od pred kratkim imamo novega direktorja Zavoda za šport. Kaj se nadejate od novega vodstva, kakšne spremembe je pričakovati? Poteka pregled delovanja vseh javnih zavodov, v katerih je ustanovitelj ali soustanovitelj Občina Škofja Loka. Začeli smo z Zavodom za šport, v katerem bo treba urediti delovanje skladno s predlogi opravljene revizije. Spremembe 8 pričakujem na področju računovodstva, knjigovodstva in ureditev pogodb o zaposlitvi. Glede samega programa sem prepričan, da bo novo vodstvo proaktivno, tako kot je bilo sedanje. Direktor je dobro seznanjen z delom tega zavoda in prepričan sem, da bo lahko kvalitetno opravljal svoje delo. Izbran je bil med dvajsetimi kandidati; mislim, da se je komisija odločila prav in nenazadnje ga je občinski svet soglasno potrdil. Kdaj boste predstavili prve načrte novega vrtca v nekdanji vojašnici? Težko rečem, kdaj jih bomo predstavili. V letošnjem letu smo si zadali načrt, da začnemo s projektiranjem; v naslednjem letu mora biti projektiranje končano; v letu 2017 pa računam, da bo vrtec že postavljen. Na katere razpise se nameravate prijaviti v kratkem? Ali je med njimi tudi izdelava prometnih strategij? Prometna strategija je zelo nujna. Narejenih imamo sicer precej študij, ki pa, kot smo videli na primeru krožišča na Starem dvoru, niso najbolj zanesljive. Zelo težko čakamo državni razpis, na podlagi katerega bomo čim prej našli Maj 2015 izvajalca. Za ureditev prometa starega mestnega jedra ne bomo čakali prometne študije in smo v glavnem dogovorjeni, da bo staro mestno jedro namenjeno lokalnemu prometu z omejitvijo hitrosti na 30 km/h in brez težkih prometnih udeležencev. Poleg tega pripravljamo projekte za protipoplavno zaščito v prvi fazi Puštala, kot smo že omenili, pa tudi projekte za ureditev starega mestnega jedra pri stavbi upravne enote. Čakamo še na razpise za ureditev podeželja. Pred dvema letoma smo na ta način uredili Bukovščico, čaka nas Gabrk. Tam nameravamo zgraditi dve enoti vrtca in kulturno-športni center. Čakamo tudi na razpis za ureditev Loškega gradu, kjer v lanskem letu na razpisu nismo bili uspešni, in sicer predvsem za dokončanje izvedbe fasade, strehe in novih prostorov za umestitev športne zbirke. Podjetje Knauf Insulation je dobilo pravnomočno gradbeno dovoljenje za posodobitev ene od treh linij ter s tem prehaja s koksa na plin. Ob podjetju naj bi zrasla kisikarna, čemur je občinski svet že dal prvo zeleno luč. Krajani pozdravljajo prehod na plin, a želijo si tudi boljše prometne ureditve in opozarjajo na slabe učinke izgradnje kisikarne. Vemo, da je v izgradnji južna dovozna cesta v industrijsko cono in da se po njeni izgradnji obetajo spremembe na železniškem prehodu v vas Trata. Pa vendarle, koliko prej se boste pogovarjali z odgovornimi službami v državi glede ureditve prehoda in na kakšen način lahko še občina pomaga pri prometni problematiki v vasi? Ureditev železniškega prehoda je v pristojnosti države, z usklajenim mnenjem z vodstvom krajevne skupnosti pa še vedno potrebujemo prehod za pešce in kolesarje. Južna dovozna cesta v industrijsko cono skupaj s krožiščem blizu Godešiča bo predvidoma zgrajena do druge faze v novembru. Do konca maja bodo podaljšana zemeljska dela. V tem času imamo čas za izbiro izvajalca za naslednjo fazo, se pravi izgradnjo krožišča in cestišča. Kot je bilo večkrat rečeno, pa te ceste ne bomo dokončali, saj nimamo sredstev za pešpot in kolesarsko stezo. Kar zadeva cesto ob železnici, je v teku projektiranje rekonstrukcije. Predvidoma bo po njej potekal samo promet za Knauf, novo kisikarno in druge lastnike zemljišč na tem območju. Skladno z izvedenim štetjem prometa lahko pričakujemo za okoli četrtino manjši promet, kot je sedaj. Skozi vas Trata pa poteka lokalna cesta s prepovedjo tovornega prometa. Poleg tega se z Mestno občino Kranj in z Direkcijo RS za infrastrukturo dogovarjamo za podaljšanje te ceste do Meje in njeno navezavo na magistralno cestno omrežje. Radi bi čim prej dobili cestno povezavo oz. glavno vpadnico v Škofjo Loko preko industrijske cone. Realizacija te želje je odvisna od prometne strategije, predvsem pa od razpoložljivega državnega denarja. Že nekaj časa potekajo komunalna dela pri nekdanji upravni stavbi Tehnika. Ali bo to priložnost tudi za prometno ureditev tega območja? V mislih imam predvsem ureditev pločnika, ki ga na tem mestu ni, tako proti zdravstvenemu domu kot proti Lahovem mostu. Cona 30 km/h bo od priključka pri Tehniku in potem zarisana pešpot 9 tudi ob obstoječem klancu. Ob novem opornem zidu med Tehnikom in sedanjo državno cesto bo tudi pločnik in pravokotno urejeni priključek na državno cesto. Številni občani so se obrnili na naše uredništvo z urgentno željo, da se čim hitreje uredi križišče pri zdravstvenem domu, saj je levo vključevanje na Kidričevo cesto v prometnih konicah praktično nemogoče. V kolikor kmalu ne pride do kakšne rešitve, nameravajo organizirati večji protest. Križišče pri Plevni je vsekakor najbolj neurejeno križišče v Loki. Predvideli smo izvedbo krožišča, za katerega pa primanjkuje prostora. Prometno zagato še povečuje onemogočena vzporedna cesta mimo Tehnika. Do konca maja moramo še malo potrpeti, da bo urejena cesta pri Tehniku. Glede nadaljnje ureditve pa bomo počakali izgradnjo južne loške obvoznice, da bomo videli nove prometne tokove oziroma obremenjenost posameznih cest. Žal se teoretične prometne študije pogosto zelo razlikujejo od dejanskih prometnih tokov. Klavdija Škrbo Karabegović Maj 2015 Potreba po novem razvojnem oddelku vrtca Letošnji vpis otrok v vrtec je pokazal potrebo po odprtju dodatnega razvojnega oddelka, v katerem bi v sodelovanju z Zdravstvenim domom (ZD) Škofja Loka nudili dodatne strokovne obravnave, kot so nevrofizioterapija, delovna terapija in logopedske obravnave. Vrtec je dobil več pisem podpore za odprtje še enega razvojnega oddelka. Ali oziroma kako bo rešen nastali problem, bo več znanega v maju. V času vpisa je škofjeloški vrtec prejel 225 vlog za prvo in 108 za drugo starostno obdobje. Predvidevajo, da bi v enako število oddelkov kot lani lahko sprejeli 210 otrok, na čakalni seznam pa bi se uvrstili večinoma otroci prvega starostnega obdobja. Med prejetimi vlogami pa so bile tudi tri za vpis v prilagojen program – razvojni oddelek. Po podatkih razvojne ambulante je za leto 2015/2016 pričakovati še eno vlogo za prilagojen program. »V razvojni oddelek je trenutno vključenih pet otrok, do konca šolskega leta pa se bo vključil še en. V novem šolskem letu tako ne bo možno sprejeti nobenega otroka več. V preteklem letu smo v razvojni oddelek vključili večje število otrok prvega starostnega obdobja, zato ustrezno število prostih mest za vse vpisane otroke še nekaj let ne bo prosto. Posebej pa želimo poudariti, da vsi novo vpisani otroci za razvojni oddelek prihajajo iz škofjeloške občine, po roku pa je prišla še ena vloga iz občine Gorenja vas-Poljane,« so sporočili iz Vrtca Škofja Loka, iz katerega so po dogovoru z razvojno ambulanto ZD Škofja Loka na občino naslovili pobudo za odprtje novega razvojnega oddelka. Poudarili so tudi, da za večino otrok vključitev v razvojne oddelke v Kranju zaradi posebnih družinskih razmer ni možna. vljenja je zanj najpomembnejših in v veliki meri določa njegovo nadaljnje življenje. Naša osnovna človeška dolžnost je, da tako kot zdravim tudi njim omogočimo ustrezno varstvo in usposabljanje. S tem jim pokažemo, da smo odgovorna družba in jih ne odrivamo na rob … Upravičeno smo zaskrbljeni in pozivamo Občino Škofja Loka, da čim prej pomaga rešiti nastalo problematiko.« V Vrtcu Škofja Loka se je pokazala potreba po odprtju dodatnega razvojnega oddelka. napredek potrebovali celostni specialno-pedagoški pristop ter redne terapevtske obravnave. Zanje je najbolj smiselna vključitev v razvojni oddelek vrtca, kjer bi imeli tudi vso kompleksno obravnavo. Vključitev v redno vrtčevsko skupino ni možna glede na zdravstveno stanje oz. jim ne bi omogočala ustreznega napredka v razvoju. V škofjeloškem območju imamo približno petnajst otrok, starih do šest let, ki potrebujejo celostno obravnavo v razvojnem vrtcu. Menim, da bi tudi dolgoročno potrebovali dva razvojna oddelka, da bi lahko zagotovili ustrezno obravnavo vsem otrokom, ki jo potrebujejo.« Pismo podpore v prizadevanjih za odprtje novega razvojnega oddelka je prišlo tudi iz Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Kranj, pod katerim so se podpisale Štefanija Križnar, Irena Korene, Lea Krfogec in Polona Žgajnar: »Na našem območju štirih občin že desetletja zaznavamo porast težjih razvojnih motenj … Otrok nujno potrebuje strokovno obravnavo ob pravem času. Prvih pet let otrokovega ži- Sicer teoretično obstaja možnost vključitev teh otrok v redne oddelke, vendar po mnenju vrtca to predstavlja veliko obremenitev za strokovno delo, saj otroci potrebujejo stalno pozornost in individualen pristop odraslega. Prav tako bi morali zagotoviti znižan normativ v oddelkih, zunanje izvajalce za dodatno strokovno pomoč in zaposliti stalnega spremljevalca v oddelkih. V tem primeru bi bil znesek precej višji kot odprtje še enega razvojnega oddelka. Podpora Priporočilo za odprtje dodatnega razvojnega oddelka v vrtcu je dala tudi vodja Razvojne ambulante na Gorenjskem Andreja Kovač: »V šolskem letu 2015/2016 bi starši v razvojni oddelek radi vključili še štiri dodatne otroke, za katere sedaj ni prostora. Ti otroci bi za ustrezen Odločanje »Občinska uprava je na pobudo vodstva vrtca že odgovorila in zadeva bo obravnavana na odboru za družbene dejavnosti. Ker želi Občina Škofja Loka omogočiti primerno okolje za razvoj otrok ter ustrezno individualno obravnavo, še posebej v predšolskem obdobju, ko je učinek na dolgi rok največji, je treba k pobudi pristopiti sistematično, pri čemer ustrezne rešitve oz. možnosti podajo tudi strokovne službe na zdravstvenem področju, strokovne službe vrtca, sredstva za financiranje pa se potrjujejo v okviru proračuna oz. rebalansa proračuna (pristojnost občinskega sveta),« je povedala vodja za družbene dejavnosti na škofjeloški občini mag. Hermina Krajnc. Odbor za družbene dejavnosti se bo sestal pred sejo občinskega sveta, ki je sklicana za 7. maja. Pričakovati je, da bo takrat več znanega, kako bodo rešili problematiko novega razvojnega oddelka, pa tudi, kako bodo pristopili k povečanemu vpisu otrok v vrtec, saj po prvih podatkih primanjkuje kar osem oddelkov. Klavdija Škrbo Karabegović Iščemo raznašalce Loškega utripa na območju Gorenje vasi. Info: 041/233-350 10 Maj 2015 Zahteve najbližjih sosedov Kot smo v Loškem utripu že poročali, podjetje Knauf Insulation namerava ob hkratni posodobitvi ene od linij z goriva koks preiti na plin. V vmesnem času so dobili potrditev spremembe gradbenega dovoljenja in se že lotili dela. Za potrebe dobave plina pa naj bi ob Knauf Insulationu zrasla tudi kisikarna. Kljub pozitivnim učinkom čistejšega energenta pa najbližji sosedje opozarjajo, da je treba na stvar pogledati tudi z bolj kritičnim očesom. Kisik bi v Knauf Insulation lahko dovažali, kar bi pomenilo dodatno prometno obremenitev, druga možnost pa je izgradnja obrata za proizvodnjo utekočinjenih plinov oz. kisikarne. Tako je podjetje Messer Slovenija že dalo pobudo za pričetek postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), občinski svet pa je dal prvo zeleno luč za izgradnjo kisikarne. šali vplivi na okolje, saj bo manj emisij žvepla in ogljikovega dioksida (50-odstotno znižanje), zmanjšana bo količina filtrnega prahu in posledično materiala za odlaganje, zmanjšala se bo količina odpadnega železa in manj bo prahu, povezanega s skladiščenjem koksa,« je med drugim zapisano v pobudi za pričetek priprave OPPN za kisikarno. Predvideni pozitivni učinki Predstavniki podjetja Messer Slovenija so na sestanku Krajevne skupnosti Trata predstavili predvideno izgradnjo kisikarne. Na omenjenem sestanku so predstavniki krajanov naselja Trata, ki živijo v neposrednem stiku z industrijskim območjem podjetja Knauf Insulation, sprejeli deset zahtev oz. ugotovitev. Na dopisu, ki so ga naslovili na KS Trata, Občino »Družba Knauf Insulation uvaja novo tehnologijo proizvodnje kamene volne s cilji zamenjave zastarele tehnologije, izboljšanja kakovosti izdelkov in zmanjšanja vplivov na okolje. Nova tehnologija vključuje zamenjavo energentov – koksa s plinom in uporabo večjih količin kisika. S tem se bodo bistveno zmanj- Škofja Loka, Knauf Insulation in Messer Slovenija, je podpisanih sedem družin. Ti so med drugim zapisali, da je za njih edina sprejemljiva varianta dovozne ceste do načrtovane kisikarne po dovozni cesti v podjetje Knauf Insulation skozi obstoječi glavni vhod podjetja. Predlagajo tudi, da se obdela varianta dovoza in odvoza tehničnih plinov za potrebe podjetij Knauf Insulation in Messer Slovenija po železnici. Prizadete krajane nadalje skrbi obremenitev s hrupom; zahtevajo, da dokumentacija za pripravo OPPN predvideva vzpostavitev protihrupne, protiprašne in vizualne bariere med industrijskim in stanovanjskim delom naselja Trata; prav tako pa želijo, da podjetje Messer Slovenija pripravi in strokovno obdela vsa tveganja, ki Zahteve sedmih družin 11 se bodo pojavila ob izgradnji in obratovanju kisikarne itd. V omenjeni pobudi za pripravo OPPN je zapisano, da so zaradi predlagane gradnje obrata za proizvodnjo kisika pričakovani vplivi na raven hrupa in na vode: »Vsi predvideni vplivi bodo natančneje opredeljeni v strokovni oceni, v kateri bodo določeni tudi omilitveni ukrepi, ki bodo zagotavljali, da vplivi ne bodo presegali z zakonodajo določenih mejnih vrednosti.« Klavdija Škrbo Karabegović Maj 2015 Zbornik 17. geografskega tabora Škofja Loka 2013 Konec leta 2014 je izšel zbornik 17. geografskega raziskovalnega tabora Škofja Loka 2013 – Srednjeveško mesto v duhu prostora in časa. Zbornik si je možno izposoditi v knjižnicah po Škofji Loki (tako v splošni knjižnici kot v šolskih, srednješolskih centrih) in po Sloveniji. Dostopen je tudi preko povezave Oddelka za geografijo, FF UL: http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/skofja_loka_2013_splet.pdf. Organizatorji tabora in uredniki zbornika – študentje geografije na Oddelku za geografijo, FF, Univerza v Ljubljani – prihajajo iz Društva mladih geografov Slovenije: Simon Koblar, Valentina Pajk Koblar, Alenka Jelen, Maja Gostenčnik. Društvo mladih geografov Slovenije (DMGS) povezuje vse študente geografije z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter vse geografe po srcu. Geografski raziskovalni tabor je leta 2013 potekal v Škofji Loki, kar je geografsko sovpadalo z zborovanjem slovenskih geografov, ki se je takrat osredotočilo na Gorenjsko. Prve priprave na tabor so se pričele v oktobru 2012. V fazi priprave raziskovalnih vprašanj smo imeli tudi sestanek z županom škofjeloške občine, mag. Mihom Ješetom, ki nam je nudil strokovno in finančno podporo. V tednu od 6. do 14. 7. 2013 je v Retečah pri Škofji Loki bivalo trideset študentk in študentov geografije, ves čas tabora smo bili nastanjeni v Osnovni šoli Cvetka Golarja – podružnična šola Reteče. Raziskovalno delo je bilo razdeljeno na štiri delavnice: geografski vidiki prostorskega razvoja širšega območja mesta Škofje Loke, lokalna oskrba s hrano, ogroženost območja pred poplavami in zemeljskimi plazovi ter trajnostna ureditev prometa v občini Škofja Loka – s poudarkom na kolesarjenju. Družbenogeografsko strokovno ekskurzijo je vodil Marjan Luževič, fizičnogeografsko pa je v sodelovanju z geologom Rokom Brajkovičem vodil dr. Karel Natek. Na koncu tabora, 13. julija 2013, je v Sokolskem domu potekala predstavitev glavnih raziskovalnih ugotovitev. Žal opažamo, da se kljub javnemu povabilu širša javnost ni udeležila ta predstavitve; upamo, da bodo občani bolj dejavni pri prebiranju zbornika. Še ena predstavitev je potekala v okviru 21. zborovanja slovenskih geografov na Bledu (3.–5. 10. 2013). Tako smo prvič v zgodovini našega društva imeli možnost predstaviti rezultate našega dela tudi na tem strokovnem srečanju. Za strokovno pomoč pri izvedbi tabora se zahvaljujemo Marjanu Luževiču, dr. Karlu Natku in Roku Brajkoviču, ki so vodili ekskurziji. Za pomoč se zahvaljujemo tudi vsem recenzentom in lektoricam. Za podporo in pomoč pri izvedbi tabora se zahvaljujemo OŠ Cvetka Golarja, podružnica Reteče – ravnateljici Karli Krajnik in vodji podružnice Majdi Ovsenek. Za materialno in finančno podporo se zahvaljujemo Zvezi Geografov Slovenije, Ljubljanskemu geografskemu društvu, Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Geodetski upravi Republike Slovenije, študentskemu svetu Filozofske fakultete, podjetju Feliks – priprava in razvoz pripravljenih jedil, Srečko Arhar, s. p., Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, Društvenemu stičišču OGROŽENOST OBČINE ŠKOFJA LOKA PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVI Pozirno ŠOU – STIKS in Eviti Mici Jenko. Še posebej se za strokovno podporo in finančno pomoč zahvaljujemo Mihu Ješetu, županu škofjeloške občine. Nenazadnje se lepo zahvaljujemo tudi vsem udeležencem tabora, študentom Oddelka za geografijo FF UL/članom DMGS za vložen trud v pripravo prispevkov. Maja Gostenčnik OGROŽENOST OBČINE ŠKOFJA LOKA PRED 100–LETNIMI POLAVAMI Knape Ševlje Bukovica Praprotno Zg. Luša Pevno Sv. Tomaž Sv. Duh Stara LokaVincarje Gabrovo Breznica pod Lubnikom ka S or a Bukovica Virmaše Trata Vešter Trnje Stari vrh (1217) Se lš Dorfarje Puštal Sv. Duh Suha Lipica Pungert Zminec Reteče Stari vrh (1217) Draga Lubnik (1025) Škofja Loka So ra Gabrk Reteče Na Logu Brode 0 1 ± s Poljan Sv. Ožbolt 2 3 km Pasja ravan (1020) Tveganje za pojav zemeljskih plazov zelo nizko tveganje zemeljski plazovi Namenska raba prostora nizko tveganje srednje tveganje visoko tveganje zelo visoko tveganje Tošč (1021) 0 17. geografski raziskovalni tabor Škofja Loka, julij 2013 1 ± 2 3 km ra ka S o Pasja ravan (1020) Tošč (1021) preostala nevarnost Namenska raba prostora 17. geografski raziskovalni tabor Škofja Loka, julij 2013 območja stavb velika nevarnost srednja nevarnost Kartografska podlaga: GURS, 2013 Kartografija: Perkon, Klemenčič, Seifert, Glojek, Vidgaj, Koblar. majhna nevarnost območja stavb Kartografska podlaga: GURS, 2013 Kartografija: Perkon, Klemenčič, Seifert, Glojek, Vidgaj, Koblar Viri: Beguš in sod., 2013; Občina Škofja Loka, 2013 Viri: Garzarolli, H., 2013; Občina Škofja Loka, 2013 12 Maj 2015 13 Maj 2015 Pasijonski duh na škofjeloških ulicah je še kako živ Pasijonska karavana je zapustila škofjeloško staro mestno jedro, obiskovalci pa so se z lepimi spomini vrnili nazaj v vsakdan. Sedaj je čas za številke in razmisleke o tem, kaj bi lahko storili drugače. društva Škofja Loka Marko Pleško letošnji Škofjeloški pasijon ocenjuje kot izjemno uspešen ter organizacijsko dobro izpeljan. Ponudba na Cankarjevem trgu in avtobusni postaji je bila namreč pestra in zanimiva, vendar pa so nekateri ponudniki pričakovali višjo prodajo. Največjo problematiko vidi v tem, da obiskovalci pasijon vidijo zgolj kot igro, zato je tržni del potisnjen v ozadje in ljudje niso pripravljeni na kulinarično ponudbo in stojnice. Ob tem sodelavec TD Škofja Loka dodaja, da je ponudbo mogoče vedno nadgraditi, posebej uspešni pa so bili predvsem tisti, ki so v pasijonu zaslutili poslovno priložnost. Turistično društvo že nekaj let apelira na spodbujanje medpasijonskega dogajanja, torej dogajanja v letih med pasijoni. Marko Pleško ob tem omenja predvsem multimedijske predstavitve za goste, saj je posnetega materiala ogromno, ob tem pa bi ponudili tudi kulinariko in spominke. S stalnim oglaševanjem v medijih bi privabili turiste tudi med letom, poleg tega pa bi lažje tržili obpasijonsko ponudbo. Nekaj podatkov o Škofjeloškem pasijonu nam je zaupal organizator Matej Mohorič Peternelj. Kakšna je bila udeležba na predstavah? Škofjeloški pasijon 2015 si je ogledalo okoli 23.000 ljudi, in sicer sta bili najbolj obiskani predstavi na cvetno nedeljo 29. marca ter velikonočni ponedeljek in pa seveda šolska predstava. Nekoliko manjša udeležba je bila dosežena na prvih in zadnjih predstavah. Prodanih je bilo nekaj manj kot 18.000 vstopnic, ostali obiskovalci so si uprizoritev ogledali z brezplačnimi ali akreditacijskimi vstopnicami. Iz katerih držav so bili obiskovalci? Večina gostov je bila seveda iz Slovenije, struktura gostov iz tujine pa je bila zelo pestra. Največ jih je prišlo iz Avstrije, Italije in Belgije, in sicer tako preko turističnih agencij kot drugih organiziranih skupin. Zabeležili smo tudi prihode iz ZDA, Avstralije, Anglije, Nemčije, Turčije, Srbije, Francije, Venezuele in drugih držav. Lahko rečemo, da je dober glas o Škofji Loki in Škofjeloškem pasijonu res segel v deveto vas. Sedaj je pomembno, da bi znali s pravimi pristopi vzdrževati to prepoznavnost, da bo Škofjeloški pasijon 2021 dosegel še večjo odmevnost. Kateri povabljenci so se odzvali povabilu? Škofjeloški pasijon 2015 si je ogledalo veliko častnih gostov, med njimi slovenski škofje, ministrica za kulturo, mag. Julijana Bizjak Mlakar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, gostje iz pobratenih mest Freising, Maasmecheln, Tabor, Obervellach, Sele na Koroškem. Dober odziv smo beležili pri veleposlanikih, saj so nas obiskali predstavniki veleposlaništev ZDA, Švice, Venezuele, Bolgarije, Madžarske, Češke, Hrvaške, Nemčije, Hrvaške. Iz senata Francoske republike si je skupaj s slovensko protokolarno delegacijo Škofjeloški pasijon ogledalo dvanajst predstavnikov, ki so bili nad ogledom navdušeni. Našemu Organizator Matej Mohorič Peternelj povabilu so se odzvali tudi gostje iz Europassiona, kolega Andrea iz evropasijonskega mesta Ciconica je prišel kar s kolesom. Na žalost je moral tik pred zdajci svoj obisk zaradi bolezni odpovedati ljubljanski nadškof Stanislav Zore, svojo odsotnost pa je opravičil tudi predsednik republike Borut Pahor. Kako ste zadovoljni z obiskom? Glede na dejstvo, da smo imeli v primerjavi s predhodnimi uprizoritvami na voljo pol manj sredstev, smo z obiskom lahko zelo zadovoljni, čeprav so bili izhodiščni cilji še nekoliko višji. Sedišča so bila dobro zasedena, medtem ko se ljudje za stojišča niso veliko odločali. Najbolj pomembno je, da so odzivi gledalcev zelo dobri, brez pretiravanja lahko rečem navdušujoči. Dnevno dobivamo ustne in pisne pohvale, nekatere med njimi objavljamo tudi Prodaja bi lahko bila boljša S tem se strinjajo tudi ponudniki spominkov na Cankarjevem trgu. Po besedah nekoga izmed njih je bil Škofjeloški pasijon zelo dobro izpeljan, vendar pa je bila prodaja najslabša prav ob večernih predstavah. Večina obiskovalcev je namreč po predstavi zaradi pozne ure in mraza hitela domov. Spet drugi so mnenja, da bi pasijon morali prestaviti na čas po veliki noči, ko je vreme toplejše in bolj prijazno za zunanje dejavnosti. Po njihovih opažanjih je bila namreč prodaja v zadnjih in toplejših dneh boljša kot na samem začetku. Največji problem pa ostaja ta, da se ljudje niso dolgo zadržali v Škofji Loki, saj so jih čakali avtobusi in so le švignili mimo stojnic. Ob tem ena izmed ponudnic spominkov opozarja, da bi morda se odločili za impulziven nakup in kupili nizkocenovne obeske …, vendar pa je ročno izdelane spominke nemogoče po- na naši spletni strani pod rubriko Misli in pohvale. Posebej se nam zahvaljujejo tudi iz društev slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih, katerim smo letos posvetili posebno pozornost. Poleg samih uprizoritev je potekal tudi raznolik program na Cankarjevem trgu in avtobusni postaji. Obiskovalci so si lahko na stojnicah ogledali izdelke domače obrti alibi pamoral se okrepčali paPasijon ostatisživ sijonskimi jedmi. Turističnega Strokovni sodelavec 14 nujati po nizkih cenah, primerljivih z industrijsko proizvodnjo. Rešitev so morda tudi kupončki, ki bi jih ponujali ob vstopnicah in bi zagotavljali popuste pri ponudbi oz. proste vstope v muzeje. Pozitivnega odziva pa je bil deležen Domen Žepič, izdelovalec 'svetih duhcev', katerih prodaja je zaživela, ko je na svoji stojnici začel prikazovati potek izdelave. »Nekaj je bilo treba narediti, da so se ljudje začeli ustavljati, saj je bil pretok obiskovalcev res velik. Zgodilo se mi je celo, da so nekega dne pokupili vse izdelke,« je še dejal. O vtisih Organizator Matej Mohorič Peternelj: »Škofjeloški pasijon 2015 je uspel. Ogledalo si ga je okoli 23.000 ljudi, ki so bili na ogledom predstave in celotnim doživetjem Škofje Loke navdušeni. Mediji so o dogodku intenzivno poročali tako v Sloveniji kot v tujini, med drugim na spletni strani CNN. Dokumentarni film o Škofjeloškem pasijonu bo objavljen tudi na ameriški mreži PBS v programski shemi Rick Steves. Tega spremlja ogromno gledalcev, ki iščejo zanimive evropske velikonočne in druge destinacije. Zahvaljujem se vsem sodelujočim pri uprizoritvi in pripravah na uprizoritev, celotni organizaciji in promociji, saj smo skupaj naredili izjemno in nepozabno delo.« Režiser, Milan Golob: »Škofjeloški pasijon 2015 je v vseh elementih uprizoritve uspel nad pričakovanji, ki sem si jih pri sebi kot režiser zastavil čisto na začetku, ko sem bil v Škofji Loki še prišlek. Zadnji meseci življenja na pasijonu so bili izredno intenzivni in pasijonci so se izkazali kot predani, delavni in čuteči, skratka izredni ljudje. Mislim, da je Škofjeloški pasijon ravno zaradi teh ljudi in vrednot, ki jih živijo, fenomen in dober zgled za Loko in celo širšo slovensko kulturno krajino, primer, ki bi ga bilo vredno posnemati, če bi želeli premagati trenutni krč, ki stiska slovensko družbo in njeno prislovično malodušje. Posamezne Maj 2015 Režiser Milan Golob Vodja igralske skupine Sv. DuhVirmaše, Marjanca Trilar (Foto: Kaja Potočnik) Prostovoljka Ema Koplan (Foto: Marko Jelenc) Prostovoljec David Stegu (Foto: Kaja Potočnik) uprizoritve so potekale na vrhunski ravni, čemur gre zahvala dobro vpeljani ekipi, izkušnjam, ki so jih pasijon in pasijonci nabrali v svojih treh preteklih postavitvah. Okoli Škofjeloškega pasijona so se med pasijonci spletla številna nova znanstva, prijateljstva, ki bodo zapolnjevala praznino medpasijonskega obdobja. Ravno to je odlična popotnica za leto 2012, ko se bo pasijon znašel pred novimi izzivi, ki jih prinaša polnoletnost. Ob takih ljudeh se mi zdi, da bo vsak problem samo izziv. Čas, ki prihaja, bo prinesel novo branje, novo razumevanje globoke vsebine Škofjeloškega pasijona. In na koncu vreme, ob zadnji predstavi nas je počastilo in se pasijoncem zahvalilo v prečudovitem dnevu, obsijanem s soncem, ki bo še dolgo grelo naša srca.« Vodja igralske skupine Sv. Duh-Virmaše, Marjanca Trilar: »Zdi se mi, da je bil v primerjavi s prejšnjimi leti režiser letos precej preobremenjen, saj njegova naloga ni bila le režija. Prav zato gre posebna pohvala lektorju Ludviku Kaluži in režiserju Milanu Golobu. Uprizoritev je bila res vsebinsko in govorno odlično izpeljana. Loka je s Škofjeloškim pasijonom popolnoma zaživela, za vse udeležence se je čas ustavil, saj smo dihali zanj. Prav tako nas je to povezalo, marsikje sem slišala, da se imamo Ločani zaradi tega res s čim pohvaliti.« Angel s krono pri krojaškem cehu, Ema Koplan: »Nad samim režiserjem sem navdušena, saj je pričaral pravo pasijonsko vzdušje, še bolj pa me je s svojo strokovnostjo prevzel naš lektor, gospod Ludvik Kaluža, ki mi je tekst še bolj približal, da sem ga lahko gledalcem podala kar najbolj doživeto in prepričljivo. Edina stvar, ki je bila leta 2009 meni osebno boljša, je sama organizacija, saj sem dobila občutek, da je na koncu režiser moral skrbeti še za kopico drugih stvari, za katere bi načeloma moral poskrbeti vodja projekta s svojimi pomočniki. Prepričana sem, da bi se tudi na ravni oglaševanja pasijona lahko naredilo še več, čeprav sem navdušena nad številom ljudi, ki so si letos ogledali ta spektakel, na katerega sem tudi sama zelo ponosna in hkrati počaščena, da sem lahko spet sodelovala.« Jud z gorjačo, David Stegu: »Pasijon 2015 mi bo ostal v zelo lepem spominu. Skrivnostna glasba, topot konjskih kopit, prižgane bakle, prijetna vznemirjenost in pričakovanje tako v pasijonskem taboru kot tudi na tribunah ter vse tiste simpatične malenkosti znotraj naše igralske skupine odsevajo prav posebno razpolože- nje, ki se ga je Loka nalezla in ga velikodušno posredovala naprej. Ko temu razpoloženju dodam še zelo močno in življenjsko sporočilo Škofjeloškega pasijona, lahko zaključim zgolj s tem, da smo na nanj lahko upravičeno zelo ponosni in krasno je bilo videti, kako smo – vsak posebej in kot velika skupnost – poskrbeli za nekaj edinstvenega.« 15 Ob tej priložnosti bi se kot novinarka rada zahvalila fotografu Alešu Jezeršku za fantastične fotografije, organizatorju Mateju Mohoriču Peternelju, Kitki Koprivnikar ter režiserju Milanu Golobu za dobro sodelovanje in hitro posredovanje informacij. Nika Arsovski Maj 2015 Druga delavnica o Žovščah V marcu je potekala prva javna delavnica na temo urejanja območja Žovšč v Puštalu. Njen namen je bil oblikovanje ciljev urejanja prostora, na podlagi katerih so pripravili dve variantni rešitvi in jih predstavili na drugi delavnici. Druga delavnica je potekala že v aprilu, njen namen pa je bil razprava o variantnih rešitvah urejanja območja Žovšč in priprava priporočil za sintezno rešitev. Na prvi delavnici so udeleženci določili naslednje cilje: na tem območju se gradijo enodružinske hiše z vrtom, v naselju, povezanem z naravo, grajenem po načelih sodobne ekološke lokalno prilagojene gradnje; nadalje smiselna faznost gradnje ter racionalen in kakovosten skupni prostor. Velik izziv je in bo predstavljala prav faznost gradnje, ki je v veliki meri povezana s komunalnim opremljanjem. Tako se je tudi v nadaljevanju pri udeležencih delavnice največ vprašanj porajalo v zvezi z delitvijo zemljišč, Idejne rešitve urejanja Žovšč naj bi bile predstavljene na junijski občinski seji. menjavo le-teh, zanimanjem kdo bo to vodil, kdo bo mediator ipd. Faznost pomeni, da se komunalno opremi in zgradi tisti del soseske, za katero je interes za gradnjo. V nadaljevanju sledijo drugi deli so- MKC Pri rdeči ostrigi bo prenovljen V Zavodu O, zavodu škofjeloške mladine, so začeli s prenovo prostorov mladinskega kulturnega centra Pri rdeči ostrigi. Načrtujejo celotno prenovo notranjih prostorov, vključitev Ateljeja Clobb in prenovo vrta. Želja vodstva je namreč, da bi v prihodnje aktivnosti Zavoda O povezovali zgolj s kombinacijo dobre volje ter idej in uspešnega dela mladih. V prostorih Rdeče ostrige bo kulturni in zabavni program zaradi prenove do jeseni, ko bodo prenovljene prostore Ateljeja Clobb in Rdeče ostrige slavnostno odprli, močno okrnjen. Direktor Zavoda O Tomaž Furlan obljublja, da bodo zato več aktivnosti izvajali izven omenjenih prostorov. »Prenova klubskih prostorov je nujna, saj je Ostriga po vseh teh letih uporabe dodobra 'izčrpana' in dotrajana, prostori in oprema pa v sedanjem stanju ne morejo več zagotavljati osnovnih pogojev za uporabo. Poleg tega so stroški delovanja takšnega kluba postali neznosni, zato smo bili organizatorji v zadnjem obdobju prisiljeni stakniti glave in začrtati novo pot naše organizacije.« MKC Pri rdeči ostrigi bo s tem posegom izvajati. Klubski prostori bodo po obnovi čistejši, prijetnejši in pripravljeni na široko paleto različnih programskih vsebin, ki jih bodo zapolnili tako z dnevnim kot z večernim programom. V prihodnosti torej lahko pričakujemo večji poudarek na mladinskem programu, ki zajema širok spekter kulturnih dogodkov, izobraževalnih aktivnosti in programe za aktivno preživljanje prostega časa mladih. »Za to potrebujemo prostor, ki mu formalni status in oprema dovoljujeta prožnost in prilagodljivost, organizatorjem pa omogočata hitre in učinkovite reakcije na potrebe mladih po vsebinski raznolikosti in predvsem kakovosti preživljanja njihovega prostega časa,« zaključuje Furlan. Katja Štucin Direktor Zavoda O Tomaž Furlan rahlo zmanjšal svoje kapacitete, bo pa s tem klub po besedah Furlana pridobil boljšo uporabnost za večjo raznolikost programa, ki ga v prihodnosti nameravajo 16 seske. S tem se da priložnost tistim, ki želijo graditi in se hkrati znižajo stroški komunalnega opremljanja. Vendar bi to, kot smo že omenili, zahtevalo menjave parcel. Med lastniki zemljišč so namreč tudi taki, ki ne nameravajo oz. si ne želijo graditi. V nadaljevanju so udeležencem delavnice, teh je bilo približno štirideset, predstavili dve zasnovi, ki sta skušali slediti ciljem, zasnovanim na prvi delavnici. Nato je sledila razprava in poročanje oz. komentarji na obe zasnovi. Kot smo omenili, je največ vprašanj potekalo na temo faznosti – eni so bili mnenja, da so parcele prevelike, spet drugi so pozdravili velikost parcel. Kar nekaj vprašanj je bilo o primernem prostoru za postavitev otroškega igrišča itd. Tudi to urbanistično delavnico je izvedel Inštitut za politike prostora iz Ljubljane v sodelovanju z Občino Škofja Loka. Naslednja faza je iskanje sintenzne rešitve, kar bo, kot so dejali, za njih velik izziv. Sintenzno rešitev bodo predvidoma predstavili na junijski občinski seji. Klavdija Škrbo Karabegović 16. LUFt SOBOTA, 9. 5. 2014, Cankarjev trg , od 9. do 18. ure. Vabljeni na: 9.00–18.00 Unikatna tržnica 9.00–12.00 Zelemenjava 10.00–13.00 Potujoča otroška kuharska delavnica 10.00–13.00 Štrikeraj cafe 14.00 Foto delavnica 15.00 Pikina lutkovna delavnica 16.00 Plesna delavnica FLAMENKA 17.00 Nastop plesne skupine Cora Viento + kulinarične dobrote, glasbena popestritev, dobrodelnost ... www.luft.si Maj 2015 17 Maj 2015 Pomanjkljivo znanje s področja prometnih predpisov Hitrost je še vedno eden izmed glavnih dejavnikov prometnih nesreč tako na državnih kot lokalnih cestah, saj je neprilagojena hitrost oziroma prehitra vožnja vzrok tretjine prometnih nesreč s smrtnim izidom. Predvsem je problematika hitrosti izrazita znotraj naselij, kjer so pogosto prisotni ranljivejši udeleženci v prometu, torej otroci in starejši, pešci ter kolesarji. Med najpogostejše kršitve predpisov o varnosti cestnega prometa na območju občine Škofja Loka spada prekoračitev hitrosti. Neprilagojena hitrost je tudi najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom. Povprečne hitrosti je možno zmanjšati le z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje razmeram na cesti. S tem bi ob morebitni prometni nesreči obvarovali marsikatero življenje. »Z različnimi akcijami želimo vplivati na zavest ljudi, da lahko za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu največ storijo z odgovornim ravnanjem v prometu. Občina v povezavi s tem izvaja preventivno-vzgojne, nadzorstvene in prometno-infrastrukturne ukrepe. Prednjačijo ukrepi za večjo varnost najranljivejših skupin in ukrepi, ki zmanjšujejo hitrost v naseljih in v območjih šol ter vrtcev,« je povedal predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) v Škofji Loki Robert Strah. V okviru aprilske nacionalne preventivne akcije je občinski SPVCP v sodelovanju s Policijsko postajo Škofja Loka opozarjal na problematiko neprilagojene hitrosti. Poseben poudarek so dali nadzoru hitrosti na območjih umirjenega prometa ter pomenu prometne signalizacije, ki označuje tovrstna območja in jo vozniki prevečkrat spregledajo ali je ne upoštevajo. Terenska akcija je pokazala, da večina ne pozna pomena prometnega znaka, ki označuje območje umirjenega prometa. Na takšnih območjih imajo pešci prednost pred vozili, maksimalna dovoljena hitrost pa je 10 km/h. Ugotovitve preventivne akcije jene vožnje ter spoštovanja omejitev hitrosti. Voznikom smo delili preventivno-vzgojno gradivo ter opozarjali na pomen prometne signalizacije, ki označuje območje umirjenega prometa,« je dodal Strah. Glavna ugotovitev terenske »Terenska preventivna akcija je potekala 8. in 15. aprila na območju Šolske ulice in Stare Loke, kjer smo v sodelovanju s policijo izvajali preventivni nadzor hitrosti ter v zvezi s tem obveščali voznike o pomenu odgovorne in prilago- preventivne akcije je, da velika večina voznikov upošteva omejitve hitrosti, še posebej v območju naselij in umirjenega prometa, vendar pa je opaziti pomanjkljivo znanje s področja prometnih predpisov in poznavanja prometne signalizacije. Velika večina namreč ni poznala pomena prometnega znaka (III-33), ki označuje območje umirjenega prometa. Prometni znak območje umirjenega prometa spada med prometne znake za obvestila. Označuje mesto v naselju, od koder se začenja območje, v katerem imajo pešci prednost pred vozili in v katerem je dovoljena igra otrok, vozniki pa morajo voziti posebno previdno in s hitrostjo največ 10 km/h. Takšna območja so ob vrtcih, šolah, na Šolski ulici in Stari Loki. Klavdija Škrbo Karabegović Korak k sprejemanju drugačnosti Hvalevreden projekt Korak k sončku, ki ga na Osnovni šoli Cvetka Golarja spremlja že sedemnajsta generacija, bi lahko poimenovali tudi Korak k strpnosti ali Korak k sprejemanju drugačnosti. V okviru projekta učenci spoznavajo življenje oseb s posebnimi potrebami. »Bistvo projekta ni samo spoznavati drugačnost, ampak jo tudi sprejeti in znati živeti v stiku s takšnimi osebami, jih spoštovati in jim na primeren način pomagati,« je povedala vodja projekta na šoli Marjanca Trilar. Dodala je, da v vseh teh letih, kolikor poteka projekt na šoli, opažajo pozitivne učinke predvsem na področju medsebojnega sprejemanja. Tako so četrtošolci obiskali škofjeloški Varstveno-delovni center in OŠ Jela Janežiča, kranjski center Sonček in se družili z otroki v razvojnem vrtcu Mojca. Na šoli pa so gostili zanimive goste. Tako sta jih obiskala dva tetraplegika, ki slikata z usti; domačin Metod Zakotnik, paraplegik, ki se ukvarja z izdelovanjem grafik; nadalje člani društva gluhih in naglušnih iz Kranja; slepa oseba in paraplegiki, ki so se predstavili s športi za paraplegike. Učenci so vseskozi pisali svoje vtise in jih skupaj s celotnim projektom predstavili na zaključni prireditvi, na kateri ni manjkalo gostov, rdeča nit pa je bila znana pripovedka Svetlane Makarovič Veveriček posebne sorte. Otroci so poudarili, da so tudi oni drugačni, povedali so svoje osebne ganljive zgodbe in pri tem tudi pri starejših, ki prav tako znajo imeti predsodke, povzročili, da je stekla kakšna solza. Klavdija Škrbo Karabegović Vsi smo lahko 'veverički posebne sorte'. Zaključna prireditev v okviru projekta Korak k sončku. 18 Maj 2015 Na Starem vrhu povečan obisk hrvaških smučarjev Po lanskoletni katastrofalni sezoni, ko so našteli vsega 16 tisoč smučarjev, so v letošnji zimi na smučišču Stari vrh v 80 smučarskih dneh zabeležili 43 tisoč ljubiteljev belih strmin. V STC Stari vrh so si ob koncu sezone kar oddahnili, kajti po lanskoletni zeleni zimi in posledično velikem izpadu dohodka jim je bilo letos vreme bolj naklonjeno. »S sezono smo kar zadovoljni, sploh, če upoštevamo zelo pozne priprave nanjo in dejstvo, da se je pričela šele tik pred zaključkom koledarskega leta,« je povedal novi direktor smučišča Janez Pelipenko, ki je bil na to funkcijo imenovan tik pred pričetkom zime. »Moto letošnje sezone je bil narediti in ponuditi smučarjem čim več in pri tem zelo paziti na stroške obratovanje. Prijaznost osebja nič ne stane,« pravi sogovornik in domačin iz Javorij, ki je od gostov prejel veliko pohval na račun postrežbe, raznolikosti smučarskih terenov, hitrega dostopa, nočne smuke … Hrvaški novinarji naredili reklamo za Stari vrh Kot pravi Polipenko, je veliko smučarjev letos prvič smučalo na Starem vrhu, mnogi so se vrnili. »Zabeležili smo tudi povečan obisk s Hrvaške. Za to se imamo zahvaliti predvsem slovenskim novinarjem, ki so v naše kraje povabili hrvaške kolege, ti pa so potem v svojih medijih naredili odlično reklamo za naše smučišče. Hrvaških penzion- Direktor STC Stari vrh Janez Pelipenko je zadovoljen z minulo sezono. Stari vrh je izven smučarske sezone priljubljeno mesto za pohodnike in kolesarje. dali dostop na smučišča. Seveda jih opozarjamo, naj hodijo proti vrhu smučišča ob ograji. Lahko rečem, da se naših navodil držijo. Prosil bi jih edino, da ne smučajo za teptalnikom, ki ob koncu dneva uredi in utrdi smučarske površine, kajti ob takšni zmrznjeni razriti progi lahko prej pride do padcev in poškodb. Na srečo letos ni bilo nobene težje nezgode.« skih gostov bi imeli še bistveno več, vendar žal nimamo dovolj nastanitev na enem mestu za cel avtobus smučarjev,« je potarnal direktor in dodal, da je bila ena od značilnosti sezone tudi zelo povečan obisk turnih smučarjev, predvsem v dneh, ko v visokogorju še ni bilo snega. Kakšen dan so jih našteli skoraj sto. »Sam ocenjujem, da je turno smučanje pač način rekreacije in trudili smo se, da turni smučarji niso bili problem, kot to nasprotno trdi zakonodaja o varnosti na smučišču. Nekateri v naši državi bi sicer turnim smučarjem najraje prepove- Poleti organizirani spusti z gorskimi kolesi? In kakšne načrte imajo za poletje? »Morda nam uspe, da pričnemo s poskusnimi panoramskimi vožnjami na sedežnici. V sodelovanju s člani Turističnega društva Stari vrh bomo do konca uredili stare in odprli nove pohodniške poti. Načrtujemo tudi kolesarsko pot – stezo oziroma spust z gorskimi kolesi. Ob dobrem poslovanju bo SC Stari vrh lažje odplačal lizing za osem let staro šestsedežnico. »Od šest tranš lizinga sta plačani dve, eno moramo plačati do konca letošnjega leta, nato ostanejo še tri. Ja, kar veliko je še treba poplačati,« je zaključil Pelipenko. Damjan Likar Po minija v Avto Aktiv S prvim aprilom 2015 je Avto Aktiv prevzel vlogo ekskluzivnega pooblaščenega prodajalca vozil Mini v Sloveniji. Nov Mini salon so uradno odprli v petek, 17. aprila, v svojih prostorih v Trzinu. Mini svet v Avto Aktivu bo poleg prodaje vozil Mini obsegal tudi celotno servisno ponudbo ter bogato ponudbo izdelkov Mini Lifestyle. Seveda pa so v Avto Aktivu zelo aktivni ter bodo poskušali do konca leta odpreti vrata novega Mini salona v Ljubljani. Vabljeni v Avto Aktiv, kjer bodo poskrbeli za vašega minija! Mini navdušuje, kjerkoli se pojavi. Utrinek z odprtja Mini salona v Trzinu: predstavniki Avto Aktiva z deskarjem na snegu Žanom Koširjem. 19 Maj 2015 Vizije v Škofji Loki Na Loškem odru se je v sredini aprila godil regijski festival mladinskih gledaliških skupin Vizije 2015. Tokrat so se predstavile tri gledališke skupine, ena iz Kranja in dve z Jesenic. Namen srečanja ni le izbor najboljše predstave. Strokovni spremljevalci oz. selektorji namreč podajo oceno dela skupine ter predloge, kako izboljšati način njenega delovanja, prav tako pa mladi dobijo tudi vpogled v delo drugih skupin. Organizator Javni sklad za kulturne dejavnosti si želi, da bi festival razširili na vso mladinsko populacijo, ne glede na to, s katero dejavnostjo se ukvarjajo. Že v letu 2011 so v sklopu vizij organizirali Rock Vizije – izbor za najboljšo mladinsko rock skupino, leto kasneje so dodali mladinske lutkovne skupine in mladinske recitatorske skupine, v letošnjem letu pa so Vizije razširili še na likovno dejavnost. »Letos smo v okviru Vizij objavili tudi fotografski natečaj za najboljše mladinske likovne ustvarjalce – Foto Vizije. Izbrane avtorje oz. njihove fotografije bomo razstavili na festivalu, hkrati pa bodo ti avtorji med festivalom ustvarjali skupinsko likovno delo – inštalacijo. Odprtje razstave tega skupinskega dela bo ob zaključku tekmovalnega dela festivala v galeriji Mostovna,« pojasnjuje samostojni strokovni svetovalec za gledališko in lutkovno dejavnost Matjaž Šmalc. Nji- Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Ruter bo po ogledu vseh regijskih festivalov sestavila program zaključnega festivala ne glede na to, od kod prihajajo skupine. Najboljši bodo torej prejeli vstopnico za Srečanje mladinskih gledaliških skupin Slovenije, ki predstavlja pregled gledališkega, lutkovnega, literarnega in glasbenega ustvarjanja mladinske populacije. Strokovna žirija bo na hov cilj je namreč, da festival Vizije preraste iz gledališkega festivala v festival mladinske ustvarjalnosti. Tokratno srečanje mladinskih gledaliških skupin na Loškem odru je bilo regionalno. Program je sestavil igralec Gašper Jarni po ogledu vseh mladinskih gledaliških predstav z Gorenjske. Na regijski festival je uvrstil tri skupine. Selektorica Ana koncu festivala nagradila najboljše predstave, koncerte in posamezne ustvarjalce. Prejemnik vizionarja za najboljšo predstavo pa bo dobil pravico za udeležbo na Linhartovem srečanju – srečanju odraslih gledaliških skupin. V Škofji Loki so bile na ogled tri predstave, in sicer se je Mladinski oder Kranj predstavil z delom Roberto Zucco Bernarda – Marie Colteza v režiji Ajdina Huzejrovića, Gimnazijski teater Jesenice s Cankarjevo dramo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski v režiji Gregorja Čušina in 4. a Gimnazije Jesenice pod budnim očesom mentorice Marije Palovšnik s predstavo Ne zapusti me nikdar avtorja Kazua Ishigura in v priredbi Andraža Pavliča ter Mance Ropret. Morda bo katera na ogled tudi od 15. do 17. maja 2015 na zaključnem festivalu Vizije – festivalu mladinskih skupin Slovenije v Novi Gorici. Katja Štucin Taborniški dan je uspel Loški taborniki so tretjo aprilsko soboto na poseben način obeležili 22. april, svetovni dan Zemlje in dan slovenskih tabornikov. Dopoldne so se podali na Taborniški feštival v Ljubljano, popoldne pa so na slavnostnem taborniškem zboru na Sotočju podelili nagrade za znanje in prizadevnost. Taborniški feštival Taborniki iz Rodu svobodnega Kamnitnika dan tabornikov obeležujejo vsako leto: »22. aprila leta 1951 je bila ustanovljena Zveza tabornikov Slovenije in takrat se spomnimo, zakaj je nastala svetovna skavtska organizacija,« je pojasnila starešina Društva tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika Teja Dolgan. Letos so se loški taborniki odločili, da se udeležijo Taborniškega feštivala, ki ga je v parku Tivoli že devetnajstič organizirala Mestna zveza tabornikov Ljubljana. Sto dvajset loških tabornikov je taborniško dejavnost spoznavalo na več kot petdesetih različnih delavnicah. »Na nekaterih so animatorji otrokom prikazali taborniške veščine, na drugih, kot je bila vožnja s kanuji, pa so Slavnostni taborniški zbor na Sotočju (Foto: Jure Orehek) se otroci lahko zabavali,« je pojasnila Dolganova. Na Feštivalu so se obiskovalcem predstavile tudi različne organizacije, med njimi vojska, policija, reševalci in jamarji. pomladnih temperatur so se taborniki v Škofjo Loko vrnili predčasno in v taborniškem domu ob gledanju filma počakali na slavnostni taborniški zbor na Sotočju. Ob praznovanju taborniškega dneva namreč otroci vsako leto dobijo nagrade za doseženo znanje Slavnostni zbor na Sotočju Zaradi slabega vremena in nič kaj 20 v taborniškem letu: »Znotraj našega programa za mlade je navedeno, kakšna znanja mora kdo usvojiti v določenem letu in taborniški družini. Sistem je oblikovan tako, da se znanje nadgrajuje.« Tudi na letošnjem taborniškem dnevu so taborniki dobili priznanja, še posebej ponosni so bili predšolski otroci, ki so bili s podelitvijo rumenih rutk slavnostno sprejeti med tabornike. Poleti jih čaka tudi njihovo prvo taborjenje. »Taborjenja so vedno nekakšna krona vsega dogajanja pri tabornikih. Na julijskem taboru v Kočevski Reki pričakujemo več kot sto udeležencev,« je še dodala Teja Dolgan. Luka Mlakar Maj 2015 21 Maj 2015 Svečana proslavitev desete obletnice loškega rotarijskega kluba V Sokolskegem domu so svečano obeležili desetletnico delovanja Rotary cluba Škofja Loka, ki je s svojim delovanjem postal prepoznavni del slovenskega rotarijstva. Na prireditvi so bili prisotni tudi prijatelji iz partnerskega kluba RC München Flughafen, gostje iz Turčije, Srbije in Belgije ter škofjeloški Lionsi. Škofjeloški rotarijski klub je eden izmed štiriinptirideset klubov ki delujejo v Sloveniji. Prvi klub je bil ustanovljen leta 1930 v Mariboru. In kaj je poslanstvo tega mednarodnega združenja? V svojem biltenu ob desetletnici so zapisali: »Rotary je svetovna organizacija, ki temelji na načelih prijateljstva med člani različnih poklicnih skupin in na izpolnjevanju obveznosti. Vsak član mora biti nekaj posebnega, biti mora uspešen v svoji dejavnosti in mora delovati tako, da s svojimi dejanji pomaga okolici, v kateri deluje, in je drugim za vzgled. Velja temeljno načelo, da rotarijski klub sam odloči, koga sprejme v svoje vrste.« Družita jih visoka socialna občutljivost in prijateljstvo Težišče svojega delovanja Rotary club Škofja Loka primarno usmerja na območje t. i. Loškega gospostva, teritorija štirih lokalnih skupnosti oz. škofjeloške upravne enote. »V desetih letih smo rotarijci spoznali, da drug drugega potrebujemo, še pomembneje pa je, da so prebivalci nekdanjega Loškega gospostva spoznali, da smo jim potrebni. Prijateljstvo in socialna senzibilnost sta namreč siamska dvojčka. Tudi ta čas potrjuje, da loški rotarijci vemo, da neoliberalizem ni prihodnost ne loškega gospostva ne naše minorne Slovenije, ki se mukotrpno uči državnosti. Rotarijstvo sem že od samega začetka doživljal kot iskreno pletenje prijateljstva odgovornih, poklicno uspešnih, socialno senzibilnih ljudi, ki se zavedajo, da asocialnost in pogoltnost niso prihodnost človeštva,« je v svojem nagovoru povedal Viktor Žakelj, prvi predsednik škofjeloškega rotarijskega kluba in častni član. Na prireditvi je bila bržkone ravno zato osrednja glasbena točka ponarodela pesem Za prijatelje si je treba čas vzet’, ki jo je izvedla skupina Jazz je kul bend pod vodstvom Jake Strajnarja. ne, kako bi lahko v svojem okolju prispevali kaj dobrega. V desetih letih od ustanovitve so izvedli sedemdeset donacij v vrednosti preko sto tisoč evrov, pomagali več kot dvesto osebam in dvanajstim ustanovam. Posebno pozorni so do otrok in invalidnih oseb. »Na socialnem področju uspešno sodelujemo z dobrodelnima organizacijama Karitas in Rdeči križ pri organizaciji pomoči ljudem v stiski. Aktivno sodelujemo tudi z lokalno skupnostjo. Odmevna je bila naša akcija Dan oživljanja za občane mesta Škofja Loka in donacija defibrilatorja. Že leta sodelujemo z nemškimi prijatelji iz RC München Flughafen, ki so nam omogočili pridobivanje štipendij za slovenske talente na nemških fakultetah,« je dejal predsednik kluba, dr. Franc Jelenc. Dodal je: »Pomembno je tudi naše mednarodno sodelovanje s številnimi rotarijskimi klubi, ki nam omogoča pridobivanje dodatne finančne pomoči iz fundacij Rotary international, da lahko socialno ogroženi mladini oziroma učencem s posebnimi potrebami omogočamo udeležbo na akcijah Mirno more in Jadranje za jutri. Njihova prizadevanja je pohvalil tudi župan Miha Ješe, ki je poudaril, da je Škofja Loka mesto prostovoljstva, rotarijci pa da so del te velike Na prireditvi je bil tudi prvi mož slovenskih rotarijcev, Anton Končnik, guverner Distrikta 1912. Za pomoč ljudem v stiski namenili preko sto tisoč evrov Člani rotarijskih klubov po svetu med drugim skrbijo tudi za dobrodelne človekoljubne dejavnosti. Rotarijci načrtujejo in uresničujejo zelo različne humanitarne, izobraževalne in kulturne programe, ki bogatijo življenje ljudi v njihovi ožji sredini in tudi v svetovni skupnosti. To mednarodno rotarijsko kolo prijateljstva in dobrodelnosti že deseto leto pomagajo kotaliti tudi loški rotarijci, ki stalno iščejo nači- Predsednik Rotary cluba Škofja Loka dr. Franc Jelenc je na prireditvi izročil čeka Karitasu in Rdečemu križu. 22 druščine prostovoljcev, ki s svojimi projekti pomagajo bogatiti življenje občanov in lajšati njihove stiske. Organizirajo tudi javna predavanja Andreja Šubica, člana domačega kluba in scenarista prireditve, je pri tej organizaciji pritegnila ravno ta odprtost in pripravljenost za delovanje v korist skupnosti: »Povem vam zgodbo, ki sem jo prvič slišal od nekdanjega guvernerja Otmarja Zorna ki in pove, zakaj sem pri rotarijcih: Morje je na obalo naplavilo nešteto rib. Deček meče ribe v morje, mimo pride gospod: 'Zakaj mečeš ribe v morje? Ne vidiš, da jih je nešteto in nima smisla?' Deček odgovori: 'Vprašaj tisto, ki sem jo vrgel v morje, če ima smisel.'« Loški rotarijci v Kašči organizirajo tudi javna predavanja, odprta za vse, ki želijo priti. Tako so gostili številne znane osebnosti, šport-nike, duhovnike, znanstvenike, umetnike in javne funkcionarje. Povabijo tudi druge predavatelje, ki pomagajo odpirati obzorja. Eno od njihovih načel je tudi: »Rotarijci so združenja svobodnih ljudi brez predsodkov glede vere, rase, narodnosti in demokratičnih strank.« Damjan Likar Loški rotarijci so ob deseti obletnici delovanja mestu Škofji Loki podarili lipo, ki raste na Cankarjevem trgu. Maj 2015 Žametni zvoki iz lovskih rogov Lovski rog je nepogrešljiv del lovskih šeg in navad, sedaj pa predvsem del lovske kulture. Rogisti Lovske družine Selca pa uživajo tudi v malo bolj zahtevnih melodijah, ki jih vešče izvabljajo iz svojih inštrumentov. Vodjo skupine, Janeza Habjana iz Železnikov, to večglasno muziciranje še vedno povsem očara. Pred stoletji, ko so tak rog začeli uporabljati na lovih, niso poznali zakonov zvoka, akustike. Trobilec je le spretno s tresenjem ustnic iz roga spravil ton ali dva. Na daljavo so se sporazumevali (temu je bil ta signalni rog namenjen) le z dolžino in številom bolj ali manj enakih tonov. Več po višini različnih tonov so znali in zmogli iz roga izvabiti šele po odkritju in obdelavi kovine. Takšne (kovinske) rogove so v Evropi začeli uporabljati v Franciji in belgijskih Ardenih, pozneje so manjše in s tem priročnejše rogove izdelovali in uporabljali Nemci. V Sloveniji so bili posamezni rogisti prisotni že kmalu po vojni, prvi pa so leta 1972 skupaj zaigrali štirje Prekmurski rogisti. Odtlej število skupin rogistov narašča. Janez, ste ustanovitev skupine načrtovali? Sploh ne. Ideja je padla pred devetimi leti po lovskem občnem zboru. Najprej smo se glede tega precej šalili, nato pa se nas je nekaj lovcev zares zbralo. Sam sem sicer v mladih letih obiskoval glasbeno šolo, vendar sem se z lovskim rogom prvič seznanil leta 1981, ko sem pristopil v lovsko družino. V roke so mi potisnili rog in rekli: »Zdaj se pa uči.« In sem se učil, kolikor sem se sam pač znal (smeh). Vem samo to, da je starše zaradi mojih vadb že precej bolela glava, zato sem vadil kar v kleti. Prav zaradi lovske skladbe. Rogisti LD Selca (Foto: Sonja Tompa) nand Šink in jaz iz LD Selca, Anton Globočnik in Marko Gasser iz LD Železniki, Bogo Žun iz LD Sovodenj in Anton Šubic iz LD Gorenja vas. Kar pisana druščina narečij, ki mora, ko piha skozi rogove, zveneti ubrano. Za to resnično dobro skrbi France, ki je odličen mentor, saj so se vsi člani, ki so sicer brez glasbene izobrazbe, naučili brati note. Večinoma se skupaj odločimo, katere skladbe bomo igrali, nekaj pa jih je prav za nas napisal France. mojih predhodnih izkušenj sem se zavedal, da potrebujemo, če hočemo osvojiti veščine igranja na lovski rog, nekoga, ki je v tem malo bolj strokovno podkovan. Zato sem se napotil do Franceta Čuferja in ga prosil, če bi nas bil pripravljen učiti. Očitno je bil pripravljen, ker je odtlej naš umetniški vodja (smeh). Na vajah se dobivamo enkrat na teden v lovskem domu v Selcih. Koliko rogistov šteje vaša zasedba? Skozi leta so se člani sicer menjali, trenutno pa nas je v skupini osem, in sicer: Milan Pogačnik, Ferdi- Kaj nas pri poslušanju melodij, izvabljenih iz lovskih rogov, tako očara? Mislim da je 'krivec' za to večglasno igranje. Lovski rogovi so sicer uglašeni v B-duru. Pravi lovski rog tudi nima nikakršnih ventilov, zato se nanj lahko igra samo osnovne tone C, E, G. Vse se giblje v teh okvirih, tista čarobnost pa nastane, ko osnovno melodijo obarvamo z oktavo nižjimi žametnimi toni velikih rogov. V zasedbi imamo torej prvi in drugi mali rog ter prvi in drugi veliki rog. Igramo pa predvsem žalostinke, marše in seveda Zaigrali ste že marsikje … Na leto imamo nekje od 14 do 18 nastopov. Igramo na pogrebih članov lovskih družin in na raznih slovesnostih, kamor nas pač povabijo. Sodelujemo tudi z Lovskih pevskim zborom Škofja Loka, tako da nekaj koncertov odigramo skupaj. Obvezno se vsako leto udeležimo Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov. Letos bo srečanje 30. maja v Bistrici ob Sotli na Hrvaškem. Lanskega oktobra pa smo bili povabljeni k predsedniku države Borutu Pahorju, kjer smo zaigrali na slovesni podelitvi državnih priznanj. Predsednik je po končani slovesnosti rekel, da tako glasno v predsedniški palači še ni bilo (smeh). Nekaj čara zagotovo doda tudi lovska obleka. Vsi razen Franceta smo lovci, tako da nastopamo v lovskih oblekah, narejenih za to priložnost. Ob nakupu enotnih oblek smo nekaj prispevali sami, nekaj Lovska družina Železniki, finančno pomoč pa prispevata tudi Občina Železniki v okviru ljubiteljskih kulturnih dejavnostih in Zveza lovskih družin Gorenjske. Ves denar porabimo za stroške, nihče od nas še nikoli ni z igranjem nič zaslužil. Lovske rogove za člane LD Selca je na začetku kupila LD Selca, kasneje so nekateri, ki niso iz naše lovske družine, rogove kupili sami. Izdelali smo si tudi svoj emblem, izvezen na kravati. Fotografirali smo našega Milana, ga potem 'pobarvali' na črno, ga izrezali in tako dobili vzorec za vezenje. Drugače nismo znali, pa smo se znašli na tak način (smeh). Dobre volje nam pa nikoli ne zmanjka, tako da so naša srečanja vedno zabavna, če kakšno ubrano zaigramo, pa še toliko bolj. Nina Drol Opravičilo V aprilski številki Loškega utripa smo v članku Odprtje Dnevov Škofjeloškega pasijona objavili fotografije Aleša Jezerška brez navedbe avtorja. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Nastop pri predsedniku Borutu Pahorju (Foto: osebni arhiv) 23 Maj 2015 Naš cilj so mladi in povezovanje Slovenski klekljarski dnevi v Žireh, deveti po vrsti, so tudi letos imeli bogato vsebino, ki je presenetila marsikaterega od obiskovalcev. Osrednja razstava klekljaric iz društva Cvetke je bila v znamenju štirih letnih časov. Številne, zelo zahtevne tehnike, ki so jih uporabljale pri klekljanju, so raznobarvnim nitkam vdahnile poseben čar. Branka Grošelj, učiteljica klekljanja na osnovni šoli v Žireh, je skupaj z učenci in njihovimi babicami poskrbela, da so v medgeneracijskem sodelovanju ustvarili čipke, ki zelo nazorno pripovedujejo žirovske pravljice. Te so zagledale luč sveta tudi v knjigi. Marta Rojnik, ki je na razstavo prišla iz Žalca, je bila navdušena: »Nikoli si ne bi mislila, da so čipko, ki predstavlja žabo, naklekljali mladi. Meni se zdi vrhunska!« Afrodita Hebar Kljun, ki je razstavo postavila, je poskrbela, da so vse razstavljene čipke na kartonastih škatlah zaživele in delovale kot celota. Družbo jim delala razstava oblek, narejenih po avtohtonih slikah in skicah, ki jih je iz materialov, kakršne so uporabljali nekoč, sešila Andreja Stržinar. Upokojena učiteljica Stana Kristan pa je s šopki iz suhih trav, listov in ostalega naravnega materiala presenetila obiskovalce, saj je pri aranžiranju uporabljala podobno kitico, kot jo pri klekljanju uporabljajo klekljarice. Simona Kmet je v Žiri pripeljala skupino prostočasnih oblikovalk predmetov iz naravnih materialov. Želijo, da bi v prihodnje čipko uporabili tudi pri izdelovanju različnih spominkov najvišjega kakovostnega ranga. »Veseli me, da se zadnje čase vračamo h koreninam, k naravnim materialom, k izvirnim slovenskim zgodbam. Razmišljamo, kako bi čipko povezali z ostalimi unikatnimi izdelki, ki nastajajo pod spretnimi prsti,« je dejala. Na natečaj za izvirno skodelico za kavo je prispelo več kot dvesto skodelic, ki so jih ustvarili domači in tuji umetniki. Strokovna komisija je podelila nagrade najboljšim, ki so jih prejeli Lovorka Lukani iz S svojimi čudovitimi skodelicami so sodelovale tudi članice študijskega krožka škofjeloške univerze za tretje življenjsko obdobje. Buj, Božislava Hebar iz Ljubljane in Marija Peruci iz Senovega. Naklekljane skodelice, ki so jih naredile Nada Jereb, Majda Cankar in Vlasta Mezek, pa so bile nagrajene posebej. Nagrajene naklekljane prtičke so na natečaj poslale Tina Železnik iz Sevnice, Rozina Rum iz Straže in Tončka Stanonik iz Ljubljane. V okviru klekljarskih dni je potekal tudi literarni natečaj. Med poeti so slavili Olga Kolenc, Milan Žniderič in Aleš Jelenko, med prozaisti pa Dare Likar, Irena Kuhar in Samo Petančič. Posebne pozornosti je bila deležna okrogla miza o avtorskih pravicah. Klekljarice so v goste po- Na natečaju za čipko za pod skodelico kave je zmagala Tina Železnik, Sevnica vabile dr. Majo Bogataj-Jančič, domačinko, direktorico Inštituta za intelektualno lastnino. Prisotni so slišali, da bo tudi pri klekljanju treba bolj paziti na avtorstvo papircev. Številna vprašanja, ki so jih postavile klekljarice – med njimi so bile tudi predstavnice iz Stare Gorice, so pokazala, da je na tem področju še veliko nedorečenega. Veliko pozornosti je bila deležna razstava mladih žirovskih oblikovalcev, pripravljena v galeriji DPD Svoboda in poimenovana Oblikovanje materialov in idej. Marica Albreht, predsednica klekljarskega društva Cvetke, je žarela od ponosa: »V devetih letih smo se naučile marsikaj novega, se povezovale z enako mislečimi tako Žirovske klekljarice so letos naklekljale štiri letne čase 24 Maj 2015 V galeriji DPD Svoboda so razstavljali mladi žirovski oblikovalci, tudi Katja Bogataj doma kot v tujini. Razstavljale smo doma v Sloveniji, pa tudi v Bruslju, Strasbourgu, v Pragi. Domov smo prinašale nove vtise in nova znanja. Trudile smo se, da so nas pričeli spoštovati v domačem kraju, kar je ne le v Žireh, tudi sicer v Sloveniji – najtežje. Povezali smo se z različnimi društvi, občino, Alpino, letos Klekljarica Nada Eniko in Marica Albreht, predsednica Cvetk Z aranžmaji iz naravnih, suhih klekljarskih kitic je sodelovala Stana Kristan. svetovno slavo, saj je klekljarsko tehniko uporabila pri opremljanju ene najbolj prestižnih restavracij v Ameriki. V klekljarski šoli v Žireh se kalijo nove generacij klekljaric, ki bodo, če bodo tako želele, lahko dodale čipki nove zgodbe, ki jih danes še ne poznamo. Me, starejše in izkušene klekljarice, jim bomo tudi z M-Soro. Še na nekaj bi rada opozorila. Vse, kar počnemo, ima še en cilj, ki ga moram poudariti: želimo, da naš trud ne bi bil zaman, da bi mladi spoznali, da se da od čipke in s čipko tudi dobro živeti. Čipka kar kliče k povezovanju. Naj vas spomnim, da ji je Žirovka, arhitektka Manca Ahlin letos dodala 25 stale ob strani in jim pomagale po najboljših močeh. Ob tej priložnosti se bi rada zahvalila vsem, ki verjamejo v nas – klekljarice, vsem, ki nam stojijo ob strani, vsem, ki so nas spodbujali, nam finančno in tudi drugače pomagali.« M. M. Maj 2015 »Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice« Tako gre napev znane melodije. In ker te marljive delavke opravijo ogromno delo za človeka in celotno biotsko raznovrstnost, še kako drži. Čebelarstvo je zaradi svojega socialnega in okoljskega pomena kmetijska panoga, ki jo je treba spodbujati in podpirati. Na območju občine Železniki delujeta dve čebelarski društvi − Čebelarsko društvo Železniki in Čebelarsko društvo Selška dolina. Pogovarjala sem se s predsednikom Čebelarskega društva Selška dolina Janezom Thalerjem, ki mi je nanizal nekaj zanimivosti o čebelarjenju v našem domačem okolju. Nam lahko najprej orišete, kako poteka čebelarsko leto? Čebelarsko leto se prične avgusta − po zadnjem točenju, ko čebele začnemo pripravljati na prezimitev in naslednjo sezono. Čebele morajo biti ustrezno zdravljene in nahranjene. Prvo točenje medu je ob koncu maja oziroma v začetku junija, zadnje točenje pa konec avgusta. V povprečni sezoni se toči dva do trikrat,ob dobri sezoni pa lahko tudi petkrat. Prav tako so večjega števila točenj deležni tisti, ki čebele prevažajo na druga pasišča. Za našo dolino so najbolj značilni cvetlični, gozdni, hojev in kostanjev med. Čebelar, ki ima dvajset panjev, lahko pridela od petsto do šeststo kilogramov medu, lahko pa tudi nič, kar se je zgodilo lani, ko je bila čebelarska letina izredno slaba. Pridelek je zelo odvisen od narave. Med v naših krajih je kvaliteten, saj je pokrajina razmeroma čista, čebelarji pa so vestni in pazijo, da čebel ne zdravijo s prepovedanimi zdravili in tako v medu ni njihovih ostankov. Na našem območju je dovolj čebeljih družin za ustrezno opraševanje, saj se s čebelarstvom v celotni dolini ukvarja okoli osemdeset čebelarjev, ki vsi skupaj posedujemo nekaj več kot tisoč panjev. Če je letina dobra, lahko pridelamo okoli trideset ton medu, v povprečju torej tri oziroma štiri kilograme na prebivalca Selške doline. Upam, da so ljudje osveščeni in kupujejo med domačih proizvajalcev, ki je kvaliteten. V Sloveniji namreč vsako leto poteka tudi ocenjevanje medu in kar nekaj naših čebelarjev je dobilo zlata priznanja, dva člana pa se ponašata s certifikatom Slovenski med, ki označuje geografsko poreklo. Mladi čebelarji (Foto: Mateja Kovič) Katere so najpogostejše bolezni čebel, s katerimi se spopadate? V zadnjih letih nam največ nevšečnosti povzroča varoja, ki jo je treba neprestano nadzorovati. Varoje se ne sme zatirati v času medenja, temveč le pred in po njem. Najboljša so naravna sredstva (oksalna in mravljinčna kislina), dobijo pa se tudi veterinarska sredstva. Varoja se izredno hitro razmnožuje. Na začetku jih je v panju lahko le nekaj, vendar se nato, če se je ne zatira, namnožijo tudi na nekaj tisoč in v takem primeru čebele odmrejo. Zelo nevarna bolezen pa je huda gniloba čebelje zalege, ki je pustošila pred tremi leti. Kar nekaj čebelarjev je moralo ob prisotnosti inšpektorja sežgati okužene sate in panje. Ukrepi so tako strogi zato, ker Na čebelarskem krožku je zanimivo in veselo. (Foto: Mateja Kovič) 26 spore te bakterije lahko živijo štirideset let in bolezen izbruhne, ko nastanejo ugodni pogoji. Omenil bi še fitofarmacevtska sredstva, saj se sredstev, ki so nevarna za čebele, ne sme uporabljati, ko je na njivah cvetoča podrast. Škropljenje je dovoljeno le dve uri pred sončnim vzhodom in dve uri po sončnem zahodu. Pravila bi morali upoštevati vsi uporabniki fitofarmacevtskih sredstev, ki se o tem izobražujejo. Če namreč pride do velike zastrupitve čebel, je to posledično slabo tudi za ljudi. V Selški dolini se teh pravil držimo in zato do večjih pomorov ni prišlo. Kako na čebele vplivajo spremembe okolja? Čebele se prilagajajo na spremem- Maj 2015 Znanja ni težko pridobiti, če je prisotna volja, prav tako pa čebelarji radi prenašajo znanje na mlajše. Sam sem se s čebelarjenjem začel ukvarjati pred trinajstimi leti. Začel sem z dvema panjema, danes jih imam dvajset. V čebelarskem društvu smo veseli vsakega člana, tudi če ima le nekaj Na podružnični osnovni šoli v Selcih za podmladek čebelarjev skrbi mentorica Mateja Kovič, dr. vet. med., ki je svojo ljubezen do čebelarstva in dela z mladimi strnila takole: »Čebela, simbol delavnosti, prečudovita lepotica naših poljan, ki je opevana v številnih pesmih in brez katere ne bi bilo številnih cvetočih rastlin. Slovenci smo že stoletja znan čebelarski narod. Lahko smo ponosni, da imamo lastno pasmo čebel – kranjsko sivko (Apis mellifera carnica), naš tradicionalni AŽ-panj (Alberti-Žnideršičev panj) ter številne znane čebelarje, ki so zaslužni, da smo znani po celem svetu. Čebelarstvo se prenaša iz roda v rod, zato čebelarji Selške doline že tretje leto vodimo čebelarski krožek na Osnovni šoli Selca v okviru Čebelarske zveze Slovenije. V šolskem letu 2014/2015 je vpisanih devet mladih čebelarjev. Na krožku spoznavamo zgodovino slovenskega čebelarstva, vlogo čebele v naravi, čebeljo družino. Učenci čebelarskega krožka se v praksi seznanjajo s čebelarskimi opravili, poslikavo panjskih končnic, peko medenjakov, izdelavo svečk, čebeljimi pridelki. Mlade želimo seznaniti, kako pomembni so čebela in drugi opraševalci za obstoj kmetijstva, obenem pa jih želimo tudi vzpodbuditi, da bi ohranjali čebelarsko dejavnost, saj v sedanjosti le sodelovanje med čebelarjem in čebelo obrodi sadove. In kaj je lepšega, kot sladkati in zdraviti se z medom?« Janez Thaler ob svojem čebelnjaku (Foto: Andrej Tarfila) be, vendar ne v nedogled, čebelarji pa jih vzpodbujamo, da bi bile številčnejše in v času medenja v polni kondiciji. Želimo, da se čebelarska sezona čim bolje izkoristi. Včasih pa nas udari narava: čebele so razvite, medenja pa ni in od tega imamo le strošek. Tako se je zgodilo v lanskem letu, ko je bila celo leto medena suša, kar je lahko vplivalo tudi na razmeroma slabo prezimitev čebel. panjev za lastne potrebe, saj je pomembno, da se čebelarji družimo, povezujemo in si izmenjujemo informacije. Člani prejemajo tudi revijo Slovenski čebelar, ki je lahko v pomoč mladim in nekoliko starejšim čebelarjem. Nina Drol Kaj bi svetovali vsem, ki jih čebelarjenje zanima, pa nimajo pravih izkušenj? Tudi sam jih nisem imel (smeh). V našem društvu je kar nekaj čebelarjev, ki ne izhajajo iz družin s čebelarsko tradicijo. Najprej je seveda do čebel treba imeti veselje. Obstaja veliko literature, potekajo tečaji za čebelarje začetnike in preko zime tudi razna izobraževanja za vse čebelarje. 27 Maj 2015 Lovec pa na štor’ sedi … Tako gre tista znana otroška pesmica o zviti lisički. Glede na to, kar mi je povedal predsednik Lovske družine Železniki Simon Tolar, pa dandanašnji lovcem ob številnih dolžnostih in nalogah ne preostane več veliko časa, da bi kjerkoli posedali. Nam na kratko opišete vaše lovišče? Lovišče LD Železniki leži v osrednjem delu Selške doline med Železniki in Podroštom ter zajema celotne katastrske občine Podlonk, Železniki, Martinj Vrh, Zali Log ter dele katastrskih občin Dražgoše, Studeno, Davča, Danje, Gorenja Ravan, Leskovica, Nemški Rovt, Nomenj in Selo. Obsega 9159 hektarjev, od tega je 8965 hektarjev lovnih površin. Največji sklenjeni nelovni površini sta območje mesta Železniki in mokrišča Ledina na Jelovici. Več kot 80 odstotkov lovišča predstavljajo gozdne površine, od tega je polovica gozdov s prevladujočimi iglavci ter ena tretjina gozdov s prevladujočimi listavci. Ostalo so mešani gozdovi in grmišča. Kmetijske površine, zlasti pašniki, travniki ter v manjši meri njive, predstavljajo okrog 15 odstotkov površine lovišča. Vodne površine v lovišču so zanemarljive in predstavljajo manj kot 0,5 odstotka površine lovišča. Ostalo so nelovne površine. Reliefno leži lovišče med 440 in 1678 metri nadmorske višine. Svet do nadmorske višine 800 metrov predstavlja 65 odstotkov lovišča, svet med 800 in 1300 metri 20 odstotkov, 15 odstotkov lovišča pa predstavlja svet nad 1300 metri nadmorske višine, tako da je teren res razgiban. Kateri so bili največji projekti preteklega leta? Dela v lovišču potekajo v skladu z letnim načrtom lovišča, ki mora biti usklajen z načrtom za lovsko upravljavsko območje. Lovci smo vsa dela v skladu z letnim načrtom lovišča uspešno izvedli, prav tako je bil v skladu z načrtom realiziran odvzem divjadi iz lovišča. V preteklem letu smo uspešno zamenjali tudi strešno kritino na lovskem domu, ki je bila v zelo slabem stanju. Zahvala gre vsem donatorjem, izvajalcem del in sodelujočim v projektu ter občini Železniki, županu in Jerneju Hudolinu. Treba je bilo izvesti dela na lovski koči na Prtovču, in sicer smo prenovili kurilnico in izpeljali priklop optičnega omrežja. Leta 2013 smo na objekt priključili malo komunalno čistilno napravo. V letošnjem letu je kočo najelo podjetje Lušina d.o.o., tako da bo koča odprta od petka do nedelje, pohodniki in planinci pa se bodo na poti lahko odžejali in okrepčali. Na lov (Foto: Tomaž Žumer) volka, zlasti na območju Jelovice. Nosilca obeh projektov sta Biotehniška fakulteta v Ljubljani in Zavod za gozdove Slovenije. V okviru svojih možnosti z Gozdarskim inštitutom Slovenije sodelujemo pri ugotavljanju razmnoževalnega potenciala srn. Z raziskavo želimo prepoznati najpomembnejše individualne (telesna masa, velikost in starost srn mater) in okoljske dejavnike (temperatura, količina padavin, razpoložljivost hrane), ki vplivajo na razmnoževalni potencial oziroma na prirastek srnjadi v Sloveniji. Razumevanje pomena teh dejavnikov je izjemnega pomena za razumevanje populacijske dinamike srnjadi, tj. kaj se z vrsto dogaja skozi čas, posledično pa tudi za sprejemanje ustreznih upravljavskih odločitev, ki bodo pri določanju višine odvzema (odstrela) lahko upoštevale tudi medletno spremenljivost v prirastku te vrste. Na podlagi podatkov Aktivni ste tudi na drugih področjih. Res je. Trenutno v Sloveniji potekajo aktivnosti za obnovo populacije risa, ki je tik pred izumrtjem. Za društvo Dinaricum zbiramo podatke o prisotnosti risa v lovišču in morebitne vzorce za genske raziskave. Pri projektu ohranjanja volkov sodelujemo z društvom Slowolf. Cilj projekta je dolgoročno ohranjanje populacije volkov, njihovega glavnega plena in življenjskih prostorov v Sloveniji ter izboljšanje njihovega sobivanja z ljudmi. Tudi tu zbiramo podatke o prisotnosti volka v lovišču in morebitne vzorce za genske raziskave. Občasno opažamo sledi risa in Postavitev visoke preže (Foto: Tomaž Žumer) 28 o oplojenosti srnjadi v letošnjem letu lahko namreč z dovolj veliko mero zanesljivosti sklepamo na prirastek v prihodnjem letu, temu primerno pa načrtujemo tudi poseganje v samo populacijo te vrste. Kakšna je prisotnost divjadi v vašem lovišču? V lovišču imamo največ srnjadi, sledi jelenjad in gamsi, muflonov je trenutno v lovišču zelo malo, divji prašič pa je kljub povzročeni škodi v zadnjih letih prehodna divjad. Od zveri je stalno prisotno več medvedov, občasno se v lovišču sledita volk in ris. K vašemu delu spada tudi skrb za divjad. Za divjad skrbimo v skladu z letnim načrtom lovišča. Pomembni so biotehnični in biomeliorativni ukrepi. Pomembnejši biotehnični ukrepi v našem lovišču so zimsko krmljenje divjadi, preprečevalno krmljenje divjadi (namenjeno Maj 2015 divjemu prašiču), privabljalno krmljenje z namenom lažjega in ustreznejšega odstrela divjadi, krmne njive in zalaganje solnic. Med biomeliorativne ukrepe spadajo vzdrževanje pasišč s košnjo, spravilo sena z odvozom, priprava pasišč za divjad, vzdrževanje grmišč, vzdrževanje gozdnega roba, izdelava in vzdrževanje kaluž ter ohranjanje in pospeševanje plodonosnih drevesnih vrst (sadnja). Lovsko upravljavski načrt določa tudi lovske objekte v lovišču. Sem spadajo solnice, visoke preže, krmišča in lovske steze. Lovci se zlasti pozimi trudimo, da zagotovimo čim manj vznemirjanja na področjih prezimovanja divjadi. Kakšno je trenutno zdravstveno stanje divjadi? Pri divjadi ni opaziti večjih bolezenskih znakov. Pri gamsih bi se lahko pojavile garje ali slepota, kar se dogaja v Triglavskem narodnem parku. Pri muflonu pa se opazno znižuje sama populacija in tudi same živali so šibkejše, kar je posledica majhnega genskega potenciala populacije. Omeniti je treba, da je muflon pri nas alohtona vrsta, kar pomeni, da je bil s pomoč- jo človeka priseljen od drugod. krat še ugodna, in sicer znaša 52 let. Članstvo upada predvsem na račun smrti in izstopov starejših članov. Tudi mlajše generacije so zastopane v zadovoljivem številu. Sodelujemo z vrtcem in osnovno šolo v Železnikih, saj skušamo delo lovca približati tudi najmlajšim. V preteklem letu so šolsko prakso v naši lovski družini opravljali dijaki Biotehniškega centra Naklo, ki se izobražujejo za okoljevarstvenega tehnika. Spoštovati morate precejšnje število zakonov. Je v praksi kdaj to težko izvedljivo? Zakon o divjadi in lovstvu je bil sprejet leta 2004, na njem temeljijo vsi podrejeni pravilniki in uredbe. Lovci imamo na sam zakon različne poglede. Določeni pravilniki se na pobudo lovcev in ZGS s podporo ministrstva prilagajajo potrebam v lovišču. Zadeve so v praksi v večini primerov izvedljive, največji problem predstavlja visok odvzem pri jelenjadi, ki povzroča v hudih zimah veliko škodo v gozdnih sestojih z objedanjem in lupljenjem. Tudi pri sami srnjadi je odvzem težko realizirati zaradi visokih načrtov. Oviro pri odstrelu predstavljajo tudi administrativna določila pri starostnih kategorijah, zlasti pri jelenjadi in gamsih. Pojavljajo se razhajanja med samim upravljanjem z divjadjo na eni strani in raziskavami, monitoringom in kontrolno metodo odvzema na drugi strani. Organizirate tudi nekaj prireditev. Kam lahko povabiva bralke Je število članov vaše lovske družine zadovoljivo? Povprečna starost članov je zaen- in bralce? Lovci v lovskem domu že tradicionalno organiziramo lovski večer v sklopu čipkarskih dni, tako da ste v juliju vsi prav lepo povabljeni v našo družbo. V prihodnjem letu pa bo naša družina praznovala sedemdeseto obletnico delovanja. O dogodkih, ki bodo potekali takrat, se še dogovarjamo, bo pa zagotovo kar nekaj prireditev, s katerimi bomo obeležili ta visoki jubilej. Nina Drol T: +386 (0)3 777 14 23 | 051 665 566, 051 647 716 E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si 29 Maj 2015 Povabili smo se na kavo … »Nastop v Pragi je bil moje življenje« Albina Grundner je 95-letnica, ki že od svojega rojstva živi v Žigonovi hiši na Mestnem trgu 14. Je nekdanja telovadka, ki ji je šport pomenil največ v življenju. Za vedno so jo zaznamovali nastop na svetovnem pokalu v Pragi in trije meseci v delovnem taborišču. Zadnjič ste mi povedali, da se za dolgo življenje lahko zahvalite vzgoji v družini. Kakšna je bila ta vzgoja? Stroga, zelo stroga. Lahko bi rekli srednjeveška, močna, trda, železna vzgoja. Mama nam je rekla, da ima svojo in očetovo roko ter če bo katerakoli od njiju udarila, bo zalegla. Je pa dodala, da si tega ne želi. Očeta smo izgubili hitro, umrl nam je, ko sem bila stara tri leta, in potem je vse padlo na mamo. Mama je samo enkrat nekaj rekla, pa jo je vseh pet otrok moralo ubogati. Zaradi tega nismo živeli nič slabše od ostalih, vendar si v današnjem življenju takšne vzgoje ne morete predstavljati. So vas starši podpirali pri tem, da ste se začeli ukvarjati s športom? Telovadba je bila naše zatočišče. Cela družina Grundner, ki mimogrede izhaja iz okolice Chiemseeja na Bavarskem, je bila zelo športna, zlasti moj oče, ki je bil telovadec na orodju. Ko je enkrat telovadil v kuhinji, sem zavpila: »Ati, jaz tudi, jaz tudi.« Odgovoril mi je, da bom lahko telovadila, ko bom dopolnila deset let, vendar sem že dve leti prej začela zahajati v telovadnico v Sokolskem domu. Je telovadce takrat odlikovala stroga disciplina? Nič ni bila stroga, vsi smo se razumeli, tudi tisti, ki smo bili najboljši. Čeprav sem bila odgovorna za svojo četo, so bili to veseli trenutki, ko se ni bilo treba pritoževati, niti jih kaj učiti, vsak je po svoje ladjo vodil. Tako je bilo tudi v telovadnici. Pod strogim nadzorom pa smo se telovadke pripravljale in bile izbrane za nastop na svetovnem pokalu leta 1948 na Češkoslovaškem. Pol leta smo hodile v Kranj za vsako uro telovadbe, ki smo je bile deležne. Je bil nastop v Pragi eden najlepših trenutkov v vašem življenju? Praga je bila zame moje življenje. Na tamkajšnji paradi nas je korakalo 20.000 deklet. Nimate pojma, kakšna disciplina je to bila. Tam ni bilo nobenega zmrdovanja. Ob devetih zjutraj je bil napovedan Ali je druga svetovna vojna kaj spremenila ljudi in njihove značaje? Tisti, ki v vojni niso dali svojih življenj, so se spremenili. Dobrote in pomoči med ljudmi je bilo manj kot pred vojno. Potem pa je prišel komunizem, ki je nagnal strah v kosti ljudem, ki so bili dobri in niso bili packe, tako kot so bili drugi. V tistem času je najbolj nastradal pošten človek. Razlog za mojo aretacijo je bila izključno zavist zaradi moje pokončne drže in telovadnih uspehov. Moja nečakinja Maruša je bila stara štiri oziroma pet let, ko sem jo učila telovadbo. Ko so me zaprli, je rekla, da ne bo več telovadila, ker brez tete Albine ni telovadbe. Albina Grundner se je preživljala kot šivilja. Šivalni stroj, pri katerem je včasih velikokrat delala pozno v noč, je prodala pred dobrim mesecem dni. (Foto: L. M.) Kaj bi svetovali starejšim ljudem, ki obupujejo nad svojim življenjem? Smrt je smrt, vsi smo ljudje in vsi marš, ki pa je bil tako dolg, da je šele ob dveh prišla na vrsto konjenica. Pa nismo nič govorili, samo pridno smo stali ob zidu in čakali. Zato pa imam v sebi še vedno takšno disciplino, da mora biti pri meni vse prav. Glede Prage imam samo eno veliko pripombo, ker naši ljudje, Slovenci, niso bili toliko pametni, da bi z nami na tako velik in odmeven dogodek poslali fotografa. Slovenci smo nastopili edini od Jugoslovanov in bili zelo toplo sprejeti. Vendar se vam je kmalu po prihodu iz Prage zgodila huda krivica … Doma sem bila okoli štirinajst dni, v soboto pa so prišli policisti in me aretirali. Tri mesece sem bila v surovih razmerah zaprta v Podlesju pri Kočevju, kjer smo zapornice med drugim morale z golimi rokami podirati cerkev. Nekoč me je eden od policistov v zaporu prosil, naj mu zašijem suknjič. S pomočjo fotografije iz Prage je ugotovil, da sem bila telovadka in sokolica ter mi zaupal, da je tudi on kazensko v zaporu. Obljubil mi je pomoč in prav on ima zasluge, da sem po dvanajstih tednih prišla iz zapora. To so bile težke ure, danes si tega ne morete predstavljati. 30 bomo enkrat na tem. Sicer tudi jaz včasih malo trpim, ker vidim, da tega, kar je veljalo nekoč, danes več ni. Včasih si rečem, da ta svet ni več za mojo letnico, ker nekaterih stvari, ki so se spremenile, preprosto ne morem razumeti. Obupovanja nad življenjem pa od mene ne boste doživeli, ker me je mama tako trdo vzgojila, da tega danes ne bi verjeli. Za konec nam povejte še to, kako ste spoznali sedanjega škofjeloškega župana. Poznam ga že od malih nog, ko sem ga pestovala. Spomnim se, da je pred domačo hišo začel brcati, jaz pa sem ga dvignila v naročje. Ko je prvič kandidiral za župana, me je prišel vprašat, če ga bom volila. Odvrnila sem mu, da če sem dobila brcanje, ga bom pa zdaj tudi volila (smeh). Vidite, to so pa lepi trenutki in lepi spomini. Luka Mlakar Maj 2015 Bobnar s planeta Zemlja Klemen Markelj je zaprisežen bobnar. Večina stvari, ki jih počne, je povezana s tem ne ravno majhnim in ne najbolj tihim inštrumentom. Katera zvrst glasbe ti je še posebej blizu? Kaj najraje igraš? Do sedaj sem igral z različnimi zasedbami – od etno folk glasbe, pop, jazz rocka, metala (Oko, Obidil, The Drinkers, Antorino …). Tudi kot session glasbenik sem sodeloval z mnogimi znanimi in manj znanimi glasbeniki pri nas in v tujini, če omenim le nekatere: Avven, Škofjeloški godalni orkester Arseia, Jazz Ensemble Tony Inzalaco, Metalsteel, Seven That Spells … Kar težko bi se osredotočil na samo eno zvrst. V vsaki najdem kaj, kar me pritegne. Izobraževanje v Los Angelesu na LACM-Los Angeles College of Music pa mi je sploh dalo še večjo glasbeno širino. Profesorji so igrali v zasedbah, ki so spremljale svetovne glasbene zvezde: Joe Porcaro (Toto, Madonna), Gary Ferguson (Cher, Aretha Franklin), Ralph Humphrey (Frank Zappa, American Idol), Richie Gajate Garcia (Steve Wonder, Sting). Sodeluješ s kar nekaj glasbeniki. Pripravljate kaj zanimivega? Sodelujem z pop produkcijsko hišo Pancho, glasbena produkcija, katere producent je priznani Damjan Pančur. Nazadnje sem posnel bobne in tolkala za Nežo Bračun Nessy, Nino, Tomaža Ahačiča ter Aneja Piletiča. Sodelujem tudi s producentom iz Los Angelesa, Williamom V. Farmakisom in EMusic Union, kjer smo glasbeniki iz celega sveta. Nazadnje sem posnel bobne za soundtrack filma s Cipra, pri čemer so zraven še pevec iz New Yorka, basist iz Bolgarije, pevka iz Islandije … Sodelujem tudi pri avtorskem projektu Simona Jovanoviča-Prog.Metal, Gojenci VDC Kamnik Tuhinj so na delavnici bobnov uživali. (Foto: arhiv VDC Kamnik Tuhinj) pred kratkim smo posneli single Boundaries of Hope. Vzporedno pripravljam solo album z naslovom Hi I’m From Planet Earth. To je projekt avtorske instrumentalne glasbe, jazz/rock fusion, pri katerem sodelujejo kolegi glasbeniki Sašo Guščin – violina, Urban Medič – bas kitara in Marko Vovk – klaviature. Album bo izšel decembra letos in bo tudi v živo predstavljen. Na nastopih v živo pa spremljam pop pevko Nežo Bračun Nessy, Trio Arina (etno), Sašo Guščin band (etno) in skupino Prevara (Yu-Rock party band). Vrgel sem jih seveda premočno in zadel poslušalca v glavo. Po koncertu je poslušalec prišel do ograje in rekel varnostniku, da hoče mene. Ustrašil sem se in se mu takoj opravičil, izkazalo pa se je, da se mi je želel zahvaliti za palice, poleg tega pa je hotel še avtogram (smeh). Res moraš Ob tako pestrem dogajanju se ti najbrž primeri marsikaj zanimivega. To pa vsekakor. Spominjam se, da sem po nekem koncertu vstal izza bobnov in vrgel palice med občinstvo. Bil je eden večjih koncertov, na katerih so odri veliki in med odrom ter publiko stoji ograja, tako da sem pomislil, da moram palice zalučati bolj močno, da bodo sploh priletele do publike. Bobni iz Klemenovega studia (Foto: Klemen Markelj) 31 Prostor, v katerem Klemen sedi najraje – za bobni. (Foto: Jan Gortnar) biti pripravljen na vse, vendar je večina doživljajev pozitivnih, tako da ob igranju resnično uživam. Upam, da to začutijo tudi poslušalci. Nina Drol Maj 2015 Annyeonghaseyo, Južna Koreja! Zdravo, Južna Koreja! Republika Koreja spada med gospodarsko najbolj dinamične države na svetu. Čeprav je turizem v senci gospodarstva, je država postala zanimiva turistična destinacija. O tem se je v oktobru prepričala Klara Šušteršič, navdušena popotnica, ki meni, da potovanj ni nikoli preveč. Pred tem si obiskala že veliko držav in celin. Zakaj si se odločila za potovanje v daljno Južno Korejo? Zelo rada potujem, Azija pa je na mojem zemljevidu še precej neraziskana. Prijateljica Eva je v Seulu eno leto študirala korejščino in to se mi je zdela odlična priložnost za obisk nove, povsem neznane države. Drugače najverjetneje nikoli ne bi niti ne bi pomislila na potovanje v tiste kraje. Na obisk sem odpotovala skupaj s sošolko Mašo, letalske karte pa sva zaradi ugodnejših cen rezervirali že kar nekaj mesecev vnaprej. V Južni Koreji ste preživele dva tedna in dodobra spoznale njihov ritem življenja. Kakšna je njihova kultura v primerjavi z našo? Evropski in korejski način življenja se res kar precej razlikujeta. Ljudje so nekoliko bolj zadržani, vljudni in istočasno zelo neposredni. So tudi izredno pošteni – prijateljica Eva je že večkrat izgubila svoj telefon in ga vedno dobila nazaj. Država je tehnološko zelo napredna, tam imata svoj sedež Samsung in LG. Jaz svojega telefona nisem upala pokazati, ko pa imajo tam vsi najmodernejše aparate. Pare na ulici velikokrat prepoznaš po istih majicah in prstanih zaobljube in po tem, da se držijo za roke, nikoli pa nismo bile priča kakšnim intimnejšim prizorom, saj je poljubljanje v javnosti zelo nezaželeno in nevljudno. Trenutno so zelo priljubljene selfie palice. Korejci Dekleta v tradicionalnih oblačilih 'hanbok' Eden izmed templjev v Jeonjuju so nori na te palice, povsod jih nosijo s sabo in tudi slikajo se v vseh mogočih pozah. Sicer so tudi zelo delaven narod, šolarji, še posebno srednješolci, v šoli preživijo kar cel dan. Velikokrat smo jih videle, kako so šele ob 23. uri zvečer v šolskih uniformah sedli na avtobuse in se odpeljali domov. Njihov ritem življenja je res nor, iz leta v leto je več izobražencev, zato je tudi na trgu dela veliko konkurence. Čeprav so tehnološko močno pred nami, pa so še zelo tradicionalen narod. Sploh starejše generacije bi težko sprejele, če bi se njihov otrok želel poročiti s tujcem. Pri mlajših generacijah se to že nekoliko spreminja. Korejci tudi močno spoštujejo starejše. Seveda pa ne smem pozabiti omeniti karaok – to je med Korejci zares priljubljena oblika zabave, kar smo morale preizkusiti tudi same. Še danes imam na večer karaok nepozabno lep spomin. Kje sta bivali v času vajinega potovanja in s katerimi prevoznimi sredstvi ste raziskovale državo? Od Seula do Jeonjuja in nazaj smo potovale kar z avtobusom. Avtobusi in javni prevoz so izredno udobni in dobro organizirani, promet v Seulu pa poteka na princip kartic, ki jih ob izpraznitvi ponovno napolniš (kot LPP). Postaje za metro imajo tudi do petnajst izhodov in so za nas tujce zares nepredstavljivo ogromne. Vendar je vse dobro označeno tako v korejščini kot v angleščini, zato se tudi Častna straža pred prvo glavno palačo v Seulu tujci hitro znajdejo. Istočasno pa Korejci zelo slabo govorijo angleško; enkrat sva se z Mašo odpravili v restavracijo brez Eve, ki govori korejsko, tam pa nihče ni znal angleško, ves čas so naju ogovarjali v korejščini, zato sva se nazadnje vdali v usodo in samo kimali. Kljub temu da se nismo sporazumeli glede naročila, so nama postregli s hrano, vendar še danes ne veva, kaj točno sva pravzaprav sploh jedli! Hrana v restavracijah ni draga, največji strošek je predstavljala letalska karta. V Seulu sva z Mašo najeli studio preko spletne strani Airbnb. Strošek je bil približno tolikšen kot za bivanje v hostlu. Pod stanovanjem je bil bolšji trg, zato je bilo vedno kar pestro. Na bolšjih trgih lahko opaziš predvsem Skriti vrtovi v palači Changdeokgung, Seul 32 Maj 2015 starejše prebivalce, saj je zaradi slabih pokojnin to edini način, da si lahko kaj privoščijo. Z letalom si pristala v Seulu. Kakšen vtis je v tebi pustila prestolnica Južne Koreje? Takoj po pristanku smo vse tri skupaj najprej odpotovale proti jugu države, v Jeonju, kasneje smo se vrnile v Seul in tam svoje popotovanje po Južni Koreji tudi zaključile. Seul je eno izmed največjih in najbolj poseljenih mest na svetu, tam živi nekaj več kot deset milijonov ljudi. Mesto je res ogromno, sploh v primerjavi z našo malo državo. Seul se seveda močno razlikuje od evropskih mest; nima samo enega mestnega središča, pa tudi arhitektura je povsem drugačna. Vsak del mesta se nekoliko razlikuje od drugega, ulice so žive praktično štiriindvajset ur na dan. Eden izmed najbolj rastočih in bogatih predelov mesta je zagotovo Gangnam (pri nas znan po svetovni korejski uspešnici Gangnam style), ki slovi po številnih poslovnih stavbah in bogatih prebivalcih. Na drugi strani pa obstajajo tudi predeli, v katerih lahko začutiš utrip nekoliko bolj tradicionalne Azije, kar je v popolnem nasprotju s poslovnim svetom v Gangnamu. Mislim, da je tudi njihov sistem metroja eden izmed večjih na svetu, če ne celo največji. Kot tujke smo bile vedno v središču pozornosti, saj v Seulu presenetljivo ni veliko turistov. Ena izmed največjih znamenitost Seula sta zagotovo olimpijski park in skriti vrtovi v eni izmed tamkajšnjih palač. Kako so vas navdušili slednji? Skriti vrtovi se nahajajo v eni izmed najbolje ohranjenih kraljevih palač v Seulu, to je palača Changdeokgung, ki je bila prvotno zgrajena že davnega leta 1405. Pravzaprav ne gre za en sam objekt, ampak za celo serijo objektov. Njihova arhitektura je zares navdušujoča, še bolj pa so nas navdušili skriti vrtovi, ker je kar težko verjeti, da se lahko v samem središču Seula pobegneš v naravo in se popolnoma skriješ pred hitrim ritmom življenja in živimi, hrupnimi ulicami. Vrtovi so bili sicer prvotno namenjeni samo kraljevi družini, tja pa so v glavnem zahajale kraljične, da bi lahko tam v miru meditirale in se sproščale. Spadajo pod Unescovo kulturno dediščino. Dejala si, da ste najprej obiskale južni del države. Po čem slovi Jeonju? Na jug smo odšle z namenom, da bi doživele še kaj drugega kot utrip glavnega mesta. Odločile smo se za mesto Jeonju, ki je sicer kar veliko, a v primerjavi s Seulom izredno majhno. Mesto je znano po dobri hrani, zato tudi Korejci odhajajo tja z namenom, da se najejo dobre hrane. V središču mesta je tradicionalna vas, ki se imenuje hanok in slovi po majhnih tradicionalnih hiškah, v katerih prodajajo hrano. Tam je mogoče okusiti vse živo. Tako lahko poskusite pivo s sladoledom, sušene lignje, sladoled v koruznem kornetu, jagode, obložene s tteokom (ang. rice cake). Kar se tiče tradicionalnih jedi, je morda med najbolj znanimi kar kimči, to je neke vrste vloženo zelje, ki je prisotno pri skoraj vseh obrokih. Glavno jed v Koreji vedno pospremi veliko stranskih jedi, ki jih razporedijo v posodice. Tako si celo omizje deli stranske jedi iz posodic. Kruha in sira Korejci skorajda ne poznajo. Veliko jedi temelji na mesu, zato njihove specialitete niso ravno naklonjene vegetarijancem. Za mizo veljajo tudi posebna pravi- Utrip mesta v večernem Seulu la: pijačo ti mora vedno natočiti nekdo drug, saj drugače to prinaša nesrečo tistemu, ki sedi nasproti tebe. Palčk ne smeš nikoli zapičiti v riž, poleg tega si človek ne sme obrisati nosa kar za mizo, ker to ni vljudno. V Jeonjuju si tudi sama poizkusila nekatere izmed neobičajnih jedi. Kakšen je bil tvoj stik z novo hrano? Tudi to je bila kar dogodivščina! Lastnica našega hostla je za vse goste organizirala večer druženja. Skupaj smo odšli na 'makgeolli' – riževo vino. V teh tradicionalnih restavracijah namreč v velikem loncu dobiš riževo vino in nekaj kozarčkov, zraven pa zastonj prinesejo še veliko količino hrane. Na mizo so nam prinesli palačinke s kimčijem, ribje jedi, školjke in podobno. Za specialiteto so nam prinesli živo hobotnico in jo pred nami razrezali. Tudi ko je bila razrezana, se je še vedno premikala po krožniku. Nekateri Korejci na palčke navijejo kar celo živo hobotnico in jo tako tudi pojejo. Preden jo lahko pogoltnejo, jo menda žvečijo celih sedem minut. 33 Nobena izmed nas ni pričakovala žive hobotnice, zato nismo znale skriti svojega presenečenja. Ker nismo želele biti nevljudne, smo jed poskusile. Hobotnico smo seveda poplaknile z riževim vinom. Kako se v Južni Koreji občutijo napetosti s Severno Korejo? Moram priznati, da teh trenj sploh nisem občutila. Čeprav je v vojni umrlo veliko ljudi in vojna uradno še vedno traja, se mlajše generacije s tem niti ne ukvarjajo. Nas je to seveda zanimalo, zato smo obiskale spomenik žrtvam vojne. V interaktivnem muzeju v treh nadstropjih, kjer je vstop popolnoma brezplačen, si je med drugim mogoče ogledati posnetke prič, ki so vojno preživele; stopiti v ledene sobe, kjer pada sneg in ki prikazujejo temperature, v katerih so se vojaki borili pozimi … Zanimiv je tudi 4D-kino, v katerem se obiskovalci postavijo v vlogo vojaka, bojne ladje ali letala, da bi prikazali, kako je bila vojna pravzaprav videti. Nika Arsovski Maj 2015 Žena, jutri imam pa spet furo Vojko Jezeršek je z avtobusom prevozil na deset tisoče kilometrov in prav toliko potnikov. Že od malih nog je želel postati šofer. Rasel je v Stari Oselici. Pri Zatravn'čkarju. Oče mu je umrl, ko je bil star trinajst let. Na manjši kmetiji je moral deček kot najstarejši otrok pri hiši poprijeti za vsako delo. Po končani osemletki se je šel najprej učit za cimpermana, šele kasneje, leta 1975 je opravil izpit za tovornjak s prikolico. »Izpit sem delal sredi zelo hude zime, snega in ledu je bilo, kolikor hočeš. Na parkirnem prostoru zraven Modre dvorane v Idriji sem moral vzvratno obrniti prikolico. Inštruktor mi je zabičal, da ne smem gledati pod noge; kako so očiščeni čevlji, je namreč treba preveriti doma, ne med vožnjo. Do pičice natančno sem izpolnil njegovo navodilo in 'poklopil' lučke na tovornjaku in prikolici, kot mi je naročil. Vse je šlo srečno, a sem se kasneje, ko sem že bil izkušen voznik, prikolici izogibal, če sem se le mogel,« je pripovedoval sočno in šegavo, da ga je bilo več kot zanimivo poslušati. Poleti istega leta je začel voziti vlačilec po vsej Jugoslaviji. Na prvi vožnji so mu obljubili spremljevalca, a je ta tik pred zdajci – zbolel. »Se boš že znašel,« so mi dejali. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja še nismo imeli avtocest, zato je vožnja do Čateža trajala kar štiri ure! V tamkajšnji gostilni sem se ustavil na telečji obari, ki je bila med šoferji zelo čislana. V Slavonskem Brodu pa smola! Razneslo mi gumo! Moral sem se znajti, kakor sem vedel in znal. Za zamenjavo sem potreboval šest ur. Naslednji dan popoldne prispem v Pančevo, vmes pa nisem niti ene ure spal. V podjetju so material razložili, jaz pa sem si postlal v kabini, ker mi je oči kar same vleklo skupaj. Da bi bila šoferska sreča popolna, mi je na poti domov razneslo še drugi dve Vojko Jezeršek (desno) gumi. Verjemite, če sem se takrat in pozneje za kaj specializiral, sem se za menjavo gum!« V tistih časih voznikov ni nihče kontroliral, ali so na vožnji počivali ali ne. Vojkova najdaljša vožnja brez spanja je bila do Skopja in nazaj. Skoraj 2300 kilometrov v malodane treh dneh! Še nekaj je bilo značilno za tiste čase: velika solidarnost med šoferji. Tudi šefi jih niso imeli pod kontrolo, saj ni bilo telefonov. Vojko je pogosto spal ob odprti kabini, nikoli ni doživel neprijetnosti. »Nekoč sem se ustavil blizu Paračina, vračal sem iz Zaječarja. Bil sem utrujen, zapeljal sem kraj ceste, se slekel in zlezel pod odejo na ležišču, ki sem ga imel v kabini. Zarana pa me je prijelo na stranišče. Šele takrat, ko sem stal zunaj, na mrazu, v samih spodnjicah, sem se spomnil, da sem se nehote zaklenil ven. Še dobro, da sem imel pri šipi odprto stransko okence …« Vojko Jezeršek pravi, da bliskoviti napredek dežel nekdanje Jugoslavije, ki se je zgodil zadnjega četrt stoletja, najbolj občutijo prav vozniki. Včasih, še v poznih sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, so bile ceste neurejene, slabo se je skrbelo zanje, v luknjah na asfaltu pa so se pogosto kvarili tudi tovornjaki. Šoferji so se bali 'kamikaz', ki so ignorirali prometne predpise, na cesti pa izzivali tudi svojo usodo. Eni takšnih so bili šoferji avtobusov, ki so se imenovali Niš ekspres. Vozili so z nezmanjšano hitrostjo, ne glede na sneg ali meglo. Strah in trepet so bili tudi zdomci, ki so se utrujeni in neprespani vračali iz Nemčije v svoje rodne kraje. Pogosto so, žal, zleteli s ceste. Preden je kdo priklical pomoč, je bilo včasih že prepozno. Danes je vse drugače: čez vso bivšo Jugoslavijo vodijo avtoceste, poskrbljeno pa je tudi za postajališča in za počitek poklicnih voznikov. Vojko se je kasneje prekvalificiral in postal šofer avtobusa. Skupaj sva obujala spomine na staro gardo voznikov, ki so po Poljanski dolini vozili kot snete sekire, da so prihranili nekaj časa, ki so ga potem vnovčili v gostilni na Trebiji. »Še ko sem bil sprevodnik, se spomnim nekega šoferja, trezen sploh ni znal peljati. S kolegom sta se običajno dogovorila, da da za pivo tisti, ki bo prvi parkiral na Trebiji. Cesta po Poljanski dolini je bila ozka in nevarna, res sta imela srečo, da se nikoli ni zgodilo kaj 34 hujšega. Včasih so bila v avtobusu polna tudi stojišča. Po dolini je šlo že zarana, pred peto, devet avtobusov. Pogosto so bili potniki tako natlačeni, da se ni dalo dihati. Za povrh se je še kadilo,« je razkrival drobne šoferske skrivnosti. Takoj po osamosvojitveni vojni je bil prvi voznik, ki je vozil avtobus iz Ljubljane do Skopja. »Nekoč sem imel za sovoznika fanta, ki je bil po rodu Srb. Najprej so naju ustavili pri Leskovcu, na policiji sva stala več kot šest ur. Naslednjič, ko so se že tudi Hrvati tolkli, sem raje peljal čez Sarajevo – zaradi varnosti. Moj sovoznik je bil musliman. Ko so naju policisti ustavili pri Plevlji, po dvanajstih urah čakanja pride na avtobus njihov komandir. Začne kričati nad mano, češ, kakšna mafija smo: glavni šofer Slovenec, sovoznik musliman, vozila sva pa fante s Kosova. Nisem bil tiho, dejal sem, da imam družino, da delam za denar, hočem ali nočem. Te besede so ga pomirile, čez deset minut sem pri njem v pisarni že pil viski.« Ko so ga slovenski in hrvaški vojaki, ki so služili v Makedoniji, prosili, če jih pretihotapi v Slovenijo, ni niti za trenutek razmišljal. Prizna, da se je zavedal, da bi pristal v zaporu, če bi ga odkrili, saj vojaki niso imeli dokumentov, ko so ušli iz kasarn. Ob različnih kontrolah ga je večkrat stiskalo pri srcu in ko je prispel v Dolgo vas, se mu je pošteno oddahnilo, ko je slovenskemu policistu zaupal, kakšen živ tovor vozi s seboj. »Moram reči, da tihotapstvo ni bilo nič v primerjavi z izkušnjo iz slavonskih Našic. V obcestno gostilno smo šli na kavo. Kar naenkrat silovito poči, JLA je vrgla bombo namesto na občinsko stavbo – na to gostilno. Čeprav so nam ukazali, da ne smemo iti nikamor, sem vseeno odpeljal naprej, a se mi je čez kakšnih dvajset kilometrov začela noga tako tresti od strahu, ki je prišel za menoj, da sem jo komaj umiril.« Vojko še zmeraj kdaj pa kdaj sede za volan in ko ga žena vpraša, kdaj bo doma, ji po stari navadi odgovori: »Ko pridem – pridem.« M. M. Maj 2015 Blegoške korenine pridejo v vsakem vremenu Prvega junija bo minilo eno leto, odkar sta oskrbnika koče na Blegošu postala Tatjana Letnar in Marko Debeljak. Slabo leto torej skrbita za dobro počutje in razvajanje brbončic pohodnikov, ki se povzpnejo na poljanskega očaka. Kot pravita, bo tako tudi po letošnjem prvem juniju. V Planinskem društvu Škofja Loka, ki je upravljavec koče, so namreč že potrdili, da bodo pogodbo z njima podaljšali. Kako sta se Tatjana in Marko sploh odločila, da bosta skrbela za kočo pod 1562 metrov visokim vrhom Blegoša? Kot je pojasnil Marko, je bila partnerka, sicer slaščičarka, v tistem času, ko sta izvedela za razpis, brez redne zaposlitve, je pa že od vedno delala v gostinstvu. On pa ima kot mesar izkušnje tako s pripravo jedi kot z delom v kuhinji. Kaj hitro sta se privadila tempu dela, v mesecih pohodniške sezone je koča namreč odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, tako da se je sezona polnega dela na Blegošu začela zadnji vikend v aprilu. Kot pravi Tatjana, jo je bilo sprva nekoliko strah, vendar sta s pomočjo domačih lansko glavno sezono dobro pospravila pod streho. Ob vrhuncih dela tudi osem ljudi naenkrat ali še več. Največ obiskovalcev je bilo lani na dan, ko je bila ob koči na Blegošu maša ob avgustovskem prazniku Marijinega vnebovzetja, kakih tri tisoč jih je prišlo. Pravita, da bosta mašo organizirala tudi letos, vsekakor pa se obeta še kakšen dogodek, ki zaenkrat ostaja presenečenje. Koča na Blegošu ima sicer certifikat Družinam prijazna koča. Marko Debeljak in Tatjana Letnar Koča na Blegošu To priznanje pomeni, da so v koči in ob koči ustvarjeni taki pogoji bivanja, ki so primerne za družine z otroki vseh starosti. V koči je otroški kotiček s pobarvankami, ob njej so postavljena igrala. Tatjana in Marko pa poskrbita, da se najmlajši lahko posladkajo s palačinkami in tremi vrstami štrukljev, če jim jota in ričet slučajno ne tekneta. Poleg jote in ričeta pripravita tudi vampe, pasulj in segedin, pečenico z zeljem in pečena svinjska rebra z zeljem. Vsekakor velja pokusiti njuno ocvirkovico, flancate ali jabolčni zavitek. Kot sta povedala, so ljudje ob vstopu v kočo navdušeni nad raznoliko ponudbo jedi. Kdaj pa kdaj poleti zunaj spečeta tudi čevapčiče, nad čimer so obiskovalci prav tako zelo navdušeni, saj tudi v hribih včasih ugaja vonj po njih. V koči sta sicer dva gostinska prostora s 120 sedeži, na voljo je tudi 26 ležišč in 35 skupnih ležišč, če se vam zazdi, da bi lepote Blegoša radi doživeli tudi ponoči. Poseben čar ima vsekakor, če se nanj povzpnete ob polni luni. Blegoš je sicer priljubljena izletniška točka, saj je dostopen z vseh smeri do Črnega kala. Poti so dobro označene, primerne tako za zahtevne pohodnike kot za družine. Najzahtevnejši se bodo na vrh Blegoša povzpeli s Črnega kala čez Greben in se nato spustili do koče, družine se lahko do koče odpravijo po dobro označeni, relativno položni gozdni poti. Marko in Tatjana pravita, da prihaja veliko Škofjelo- čanov, Kranjčanov, Ljubljančanov, prednjačijo pa domači, poljanski pohodniki. Blegoške korenine. Kot pravita, pridejo v vsakem vremenu. Če si slabe volje, te bodo vedno spravili v dobro. 35 Vsak petek zvečer, pa ni važno, kakšno je vreme, ekipa od treh do sedmih zvestih obiskovalcev koče na Blegošu pride igrat tarok, večinoma so to domačini iz Poljan. O tem, da gre res za zveste obiskovalce, priča tudi to, da priskočijo na pomoč pri spravilu drv – prispevajo drva za kočo in jih pomagajo razžagati. Pri tem se ponovno pokaže poljanska manira delavnosti in medsebojne pomoči. Tatjana Letnar in Marko Debeljak sta torej zadnji vikend v aprilu odprla vrata koče na Blegošu na stežaj vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih. Ko vas bo korak zanesel na Blegoš, ju nikar ne pozabite obiskati, od njiju namreč ne boste odšli ne lačni ne žejni. Klara Mrak Maj 2015 Ultramaratonec z velikih gasilskim srcem Nekateri rekreativni maratonci so obsedeni z rezultatom in podiranjem osebnih rekordov. Prav gotovo to ne velja za Borisa Kolmana iz Škofje Loke, ki na tekmovanjih rad pomaga tekačem v stiski. Nekdanji loški poštar je namreč tudi dolgoletni gasilec pri PGD Stara Loka in reševanje ljudi v različnih situacijah mu je že v krvi. Borisa sem spoznal na predlanskem ultramaratonu Celje–Logarska dolina (75 kilometrov), ko me je večer pred tekmo vprašal, če imam s seboj pasno torbico z bidonom in energetskimi ploščicami, kar mi bo zelo prav prišlo na takšni razdalji, sploh v zaključku. Kot neizkušen ultramaratonski zelenec sem rekel, da nimam in da se zanašam zgolj na okrepčevalnice. Takoj je preko tekaškega foruma sprožil iskalno akcijo in mi ob šestih zjutraj pred štartom izročil ta tekaški pripomoček z dvema prigrizkoma. Ta nesebična gesta je značilnost Borisovega značaja, ki so jo izkusili že mnogi tekači. Slepemu pomagal preteči ultramaraton Šestinštiridesetletni strojni tehnik je s svojimi požrtvovalnimi dejanji in dobro voljo postal že prava ikona tega tradicionalnega ultra dolgega teka. Pred leti je bil vodnik petdesetletnemu slepemu tekaču Ivanu Hrovatu iz Celja, ki je ob Borisovi pomoči pretekel ciljno črto v Logarski dolini. Ob neki drugi priložnosti je dohitel tekača, ki je bil povsem izmučen. Ponudil mu je gel za mišice ter svojo hrano in moški si je zelo opomogel. Na maratonu v Radencih je kilometer pred ciljem opazil opotekajočega se in povsem dehidriranega tekača, ki je bil očitno v resnih zdravstvenih težavah. Ostali so tekli mimo njega, toda Boris se je ustavil, ga oprijel pod rame, odnesel v senco, mu dvignil noge v zrak in počakal, da je prišla zdravniška pomoč. Borisove pomoči pa niso Boris Kolman je pred dvema letoma pretekel Ljubljanski maraton kar ritensko. deležni samo tekači. Nekoč se je vračal s Triglava in pomagal planinki, ki je imela težave z globinskim vidom in je bila v nevarnosti, da zgrmi v prepad. je udeležil 400 kilometrov dolgega utramaratona Trans Slovenija, petdnevnega teka iz Goričkega v Piran. Številni ultraši so odstopili, Boris je prišel do cilja, vendar je zadnji dan zaradi utrujenosti zgolj hodil. »Poskušal sem odgnati bolečino na duhovni ravni, pa je le še bolj kljubovala. Tako sem ji začel dopovedovati, naj me pelje s svojim tempom do konca in res je bilo lažje.« (Poštni razgledi, november –december 2009) Borisa je med potjo poživljala tudi glasba iz telefona, predvsem duet Big foot mame in ansambla Lojzeta Slaka iz Viktorjev leta 2007. Predlani ritensko pretekel Ljubljanski maraton Boris je stalni gost najbolj množičnega slovenskega maratona in ob svojem osemnajstem nastopu si je zaželel malce spremembe. Polnoletnost na tej prireditvi je namreč praznoval tako, da je celotni mali maraton pretekel ritensko. Njegov podvig, ki ga je zaključil s časom 2 uri in 27 minut, si lahko ogledamo tudi na internetu. »Vsi ostali tekači so imeli veter v prsa, jaz pa v hrbet,« je prednosti takšnega tekaškega sloga našel hidrolog, zaposlen v sektorju za hidrometrijo, na oddelku za meritve podzemnih voda na Agenciji RS za okolje. Sicer pa je tudi Boris že doživljal težke trenutke na teh ekstremnih tekmovanjih. Leta 2009 se Trenira tudi z jutranjim tekom v službo v Ljubljano Za nekatere maratonce je značilno, da se po opravkih ne odpravijo s prevoznim sredstvom, pač pa vzamejo pot pod noge in tako nabirajo kilometre. Boris pred daljšimi preizkušnjami trenira tako, da najmanj enkrat na teden teče v službo v prestolnico ali pa še bolj pogosto z delovnega mesta domov. »Ob štirih zjutraj je najlepše teči. V zraku je čutiti nek spokojni mir, ni še tiste naglice med ljudmi in hrupa štirikolesnikov. Včasih srečam lisice in srne, poslušam ptičje žvrgolenje,« je povedal sogovornik, ki občasno rad teče bosonog. »Neverjetno poživljajoče je teči bos pozimi po travniku, ko pade sneg,« pravi redni udeleženec Bosega teka v Kranju, nastopal pa je tudi na nekdanjem Teku bosih na Lubnik. Boris na treningih in tekmah ne teče z merilnikom srčnega utripa, ampak po občutku. Njegov nasvet vsem tekačem: »Čas nam vseskozi prehitro beži, mnogi se še na tekmah jezijo, ker niso dosegli osebnega rekorda. Boris Kolman je zelo vesel, da starološki gasilci odlično sodelujejo s škofjeloškimi in ostalimi gasilskimi društvi ter tako še bolj učinkovito pomagajo ljudem v stiski. 36 Pred dvema letoma je Boris med treningom za maraton čez Sorško polje na Čepulje in Križno goro prvi opazil požar na žagi pri Jurčičevih in potem tudi pomagal gasiti. Včasih se je treba ustaviti, si vzeti tudi čas zase, da se malce prevetriš, poveseliš, kakšno rečeš in uživaš v trenutkih, ki se zgodijo.« Zakaj ima tek ima rajši kot kolesarjenje? Preden je spoznal sladkosti in radosti teka, je Boris rad kolesaril. »Za tek sem se najprej odločil zaradi pomanjkanja časa. Pri tej obliki rekreacije porabiš v nekem časovnem obdobju precej več energije kot na kolesu, pa še oprema je bolj preprosta. Slabost kolesarjenja je tudi v tem, da mora biti tvoja pozornost bolj ali manj usmerjena zgolj v varnost na cesti. Pri teku pa se lahko bolj usmeriš sam vase, meditiraš, razmišljaš, sanjariš, ustvarjaš, rešuješ svoje probleme, lažje občuduješ naravo,« je prednosti teka opisal Boris in dodal, da je včasih med treningom tudi že kaj spesnil v glavi, vendar žal ni imel pri sebi beležke in pisala. »Tek je naravno zdravilo za stres. Poznam tekača iz Maribora, ki je s tekom lažje prebolel smrt svoje hčerke. Poznam tudi osebo, ki je s pomočjo teka premagala zasvojenost s cigaretami. Res je, tek človeka spravi v bolj pozitivno stanje.« Boris rad teče tudi v dobri tekaški družbi, ki se vsak torek pod vodstvom nekdanjega maratonca Romana Kejžarja zbere ob 18. uri na tekaškem stadionu za Osnovno šolo Škofja Loka – Mesto. Damjan Likar Maj 2015 Košarkarji LTH Castingsa bodo spet prvoligaši Košarkarski klub Škofja Loka bo v prihodnji sezon znova imel članskega prvoligaša. Varovanci trenerja Gašperja Potočnika so si 18. aprila z zmago nad ekipo Triglava zagotovili naslov prvakov druge slovenske košarkarske lige (2. SKL) in povratek v Ligo Telemach. Naslov prvakinj v drugi košarkarski ligi za ženske so osvojile tudi košarkarice Odeje. Odločilna je bila zmaga nad Triglavom Škofjeločani so si povratek med košarkarsko elito zagotovili v 21. krogu druge SKL, ko so v dvorani Poden z 72:65 ugnali košarkarje kranjskega Triglava. S pomembno zmago so si naslov prvaka v drugi ligi zagotovili že krog pred koncem tekmovanja. Tekma s Kranjčani je bila po besedah Gašperja Potočnika izjemno zahtevna: »Triglav je precej dobra ekipa, velja za precej fizično močno, kar nam je povzročalo nekaj težav.« Dodal je, da je bila nerazpoloženost igralcev na igrišču tudi posledica pritiska zaradi pomembnosti tekme. »A s skupnimi močmi, borbenostjo in timsko igro, ki nas je krasila skozi celotno sezono, smo zasluženo zmagali,« je bil na koncu zadovoljen Potočnik, ki je ob zmagi čestital vodstvu, delavcem kluba in igralcem. Pri slednjih je v letošnji sezoni izstopal še ne 18-letni Blaž Mesiček, ki je s povprečjem več kot 20 točk na tekmo postal najboljši strelec druge SKL. Prvakinje tudi košarkarice Odeje LTH Castings se v prvo ligo vrača po dveh sezonah, trenerju Potoč- Košarkarji LTH Castingsa se vračajo v Ligo Telemach. (Foto: Igor Martinšek) Pia Zupan, ki je s povprečjem 19,1 točke na tekmo postala druga najboljša strelka lige. niku pa je po sezoni 2004/2005 škofjeloški klub še drugič v karieri uspelo popeljati med košarkarsko elito. Za Košarkarski klub Škofja Loka je letošnja sezona ena izmed najuspešnejših, če ne celo najuspešnejša, tudi zaradi uspehov košarkaric Odeje. Te so pod vodstvom Uroša Medena v drugi SKL za ženske na 16 tekmah 14-krat zmagale in le dvakrat izgubile. Za naslov prvakinj druge SKL sta bili ključni zmagi nad Zasavjem (87:38) in Cerknico (62:32). Med Odejinimi košarkaricami je blestela 18-letna Uspehi mlajših pionirjev Uspešen je bil tudi podmladek kluba, v katerem so izstopali mlajši pionirji LTH Castingsa (U13), ki so pod vodstvom Jaka Šiberla postali državni prvaki. Na zaključnem turnirju najboljše četverice v Kopru so za naslov državnih prvakov najprej premagali Koprčane (46:38), nato pa še Zlatorog iz Laškega (51:46). Mlajši pionirji so postali 37 tudi pokalni podprvaki. V finalu Mini pokala Spar so izgubili le proti Grosuplju (43:24). »Eden od razlogov za uspeh mlajših selekcij je tudi naša košarkarska šola, v kateri mladi nadarjeni športniki trenirajo vse leto, zanimanje zanjo pa raste iz leta v leto,« je uspehe mladih košarkarjev komentiral Anže Kalan. Uspešne so bile tudi starejše pionirke Odeje (U15), ki so na zaključnem turnirju najboljše četverice v Kranju osvojile tretje mesto. Luka Mlakar Maj 2015 Loški upokojenci med najbolj športno aktivnimi na Gorenjskem V okviru Društva upokojencev Škofja Loka deluje kar šestnajst športnih sekcij, ki jih uspešno koordinira Ivan Hafner. Odkar so uvedli letno razglasitev najboljših športnikov društva upokojencev, se je število športno aktivnih upokojencev močno povečalo. Najbolj odmevne rezultate dosegajo v streljanju. Da ljudje v jeseni življenja še niso za v staro šaro, zelo jasno dokazujejo člani loškega društva upokojencev, ki svojo življenjsko energijo sproščajo v šestnajstih različnih športnih panogah, se ob tem zabavajo, dosegajo odlične rezultate in kar je morda najbolj pomembno, z rednim gibanjem zmanjšujejo tveganja za številne bolezni ter ohranjajo vitalnost. Za dvig športne kulture med upokojenci v zadnjih letih je najbolj zaslužen Ivan Hafner, nekdanji predsednik Športne zveze Škofja Loka, ki je ob nastopu funkcije pripravil ambiciozen športni program in ga v veliki meri tudi uresničil. »Imam toliko dela, da me nekateri v šali sprašujejo, če sem tukaj pri društvu v službi,« je dejal že skoraj osemdesetletni sogovornik, ki je poleg številnih novih športnih sekcij uvedel tudi priznanja za najboljše športnike, športnice in animatorje v društvu. V pretekli sezoni sta najbolj laskavo nagrado prejela Franc Prezelj in Urška Bizjak. »Pri priznanjih ne upoštevamo samo rezultatov tekmovanj na vseh nivojih, pač pa tudi redno vadbo, planinske, pohodniške in plavalne rekreativne dejavnosti v številnih panogah, v katerih je nek član ali članica aktivna,« je povedal Hafner in dodal, da se je število športno aktivnih upokojencev povečalo, odkar so uvedli ta priznanja. Ob zadnji razglasitvi najboljših (lanskega junija) upoštevali rezultate, množičnost in organizacijo tekmovanj. V prostorih nekdanjega Rdečega križa urejajo prostore za tri panoge Prehodni pokal so prejeli v trajno last. je takšnih, ki se redno potijo na športnih prizoriščih in v naravi, kar 479, od tega 317 žensk. panogah so uspešni tudi na nivoju Slovenije. Največ uspehov ima strelska sekcija. Društvo si je pridobilo tudi sloves odličnega organizatorja športnih tekmovanj. Vse to je prispevalo k temu, da so bili lani proglašeni za najbolj športno upokojensko društvo na Gorenjskem, pri čemer so podeljevalci Proglašeni za najbolj športno upokojensko društvo na Gorenjskem Rezultati takšne množičnosti in dobre organizacije so že vidni. Društvo upokojencev je na Medobčinskih športnih igrah že tretje leto zapored osvojilo prehodni pokal, ki ga prejme organizacija z največ skupno osvojenimi točkami. Loški upokojenci zelo uspešno nastopajo na prvenstvih upokojencev Gorenjske v kar enajstih panogah, pa čeprav imajo mnoga druga gorenjska društva bistveno boljše pogoje za vadbo. V treh panogah so v minuli sezoni osvojili prehodni pokal za najboljše gorenjsko društvo. V nekaterih V društvu se ob pomanjkanju finančnih sredstev stalno srečujejo z izzivi, kako vsem upokojencem zagotoviti čim boljše pogoje za vadbo. »Trenutno preurejamo prostore bivšega Rdečega križa v nekdanji kasarni, v katerih bodo potekali treningi za pikado, kegljanje na vrvici in prstomet. Druga soba pa bo namenjena za pevske vaje in šah, ki ga trenutno igramo v naši upokojenski knjižnici. Ta je močno zasedena in precej natrpana, saj imamo že kar okrog sedem tisoč večinoma podarjenih knjig,« je še dejal Hafner, ki si želi, da bi uvedli še kakšno novo športno panogo, morda ples. Damjan Likar Filatelistična razstava Krščanstvo Člani filatelističnega društva Lovro Košir so ob uprizoritvi Škofjeloškega pasijona pripravili razstavo na temo krščanstva. V Sokolskem domu so na 592 razstavnih listih predstavili Rimskokatoliško cerkev, Vatikan, zadnje papeže, veliko noč in seveda tudi Škofjeloški pasijon. L. M. Prehodni pokal za najboljšo smučarsko ekipo 38 Maj 2015 Kisikarna Messer Slovenija prinaša nova delovna mesta in še čistejši zrak Družba Messer Slovenija bo v škofjeloški občini – v industrijski coni Trata – ob delujočem proizvodnem kompleksu podjetja Knauf Insulation zgradila obrat za proizvodnjo utekočinjenih plinov – kisikarno za proizvodnjo kisika, dušika in argona. Kot je na novinarski konferenci povedal direktor družbe Danilo Lukač, naj bi se gradnja začela predvidoma v začetku 2016 in bo potekala v skladu z vsemi veljavnimi predpisi, zahtevami in standardi. »Projekt naj bi bil zaključen v letu dni. Predvidevamo, da bo na lokaciji od petnajst do dvajset novih delovnih mest, prav tako bodo dodatna delovna mesta v večjem obsegu za čas gradnje kisikarne. Celotna investicija bo znašala približno petnajst milijonov evrov.« Razlog za umeščanje kisikarne v ta prostor je, da podjetje Knauf Insulation postopno uvaja novo tehnologijo za proizvodnjo kamene volne z namenom zamenjave zastarele tehnologije, izboljšanja kakovosti izdelkov in zmanjšanja vplivov na okolje. Nova tehnologija vključuje zamenjavo energentov – koksa s plinom in uporabo večjih količin kisika. S tem se bodo bistveno zmanjšali vplivi na okolje, saj bo manj emisij žvepla in ogljikovega dioksida, zmanjšana bo količina filtrnega prahu in posledično materiala za odlaganje, zmanjšala se bo količina odpadnega železa in manj bo prahu, povezanega s skladiščenjem koksa. Messer Slovenija bo Knauf Insulation oskrbovala s kisikom. Predhodni postopki za gradnjo kisikarne so se že začeli izvajati neposredno ob tem podjetju v velikosti enega hektarja. Prednost izgradnje kisikarne na tem mestu je v tem, da ne bo treba dovažati kisika na lokacijo Knauf Insulationa s tovornimi vozili ali po ločeno zgrajenem plinovodu. »Odprtje naše nove kisikarne bo še izboljšalo naše poslovno Kisikarna sodelovanje s podjetjem Knauf Insulation, hkrati pa utrdilo našo pozicijo na lokalnem trgu zaradi večje varnosti dobave in hitrejše dostavljivosti plinov,« je pojasnil 39 Stefan Messer, lastnik in generalni direktor Skupine Messer. Maj 2015 Prireditve v maju ponedeljek, 4. 5. sreda, 6. 5. sobota, 9. 5. 17.30 16.00–19.00 8.00 –12.00 8.00 –12.00 8.00 –19.00 8.30 9.00 –18.00 10.00 11.00–15.00 sreda, 13. 5. četrtek, 14. 5. sobota, 16. 5. 16.00–19.00 17.00 17. 5. Avla OŠ Ivana Tavčarja sreda, Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg četrtek, Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Trg Ivana Regna petek, Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov BC Mercator Sejem rabljenih koles Stara vojašnica Odprtje kolesarske sezone Trg Ivana Regna, Gorenja vas Loški umetniški festival – LUFt 9.00–18.00 Unikatna tržnica / 9.00–12.00 Zelemenjava / 10.00–13.00 Potujoča otroška kuharska delavnica / 10.00–13.00 Štrikeraj cafe / 14.00 Foto delavnica / 15.00 Pikina lutkovna delavnica / 16.00 Plesna delavnica FLAMENKA / 17.00 Nastop plesne skupine Cora Viento Cankarjev trg Nevidni prostori starega mestnega jedra Škofje Loke – urbani sprehod Jane’s Walk Mestni trg, zbor pred stavbo upravne enote Živa knjižnica Klub škofjeloških študentov Ekološka tržnica Škofja Loka Prireditev za otroke: Pod mavričnim dežnikom škofjeloško območje (RA Sora) 8.00 –12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Zadružni dom 9.00–13.00 Parada učenja Mestni trg VII. mednarodni cikel koncertov – orgle &: Manuel Tomadin, orgle & Maria Gamboz Gradišnik, harfa (Italija) Kapela Jezusovih blagrov v Papirnici 24. gorski tek in pohod na Osolnik v spomin na Petra KS Godešič 13.00 Slovesni dan prostovoljstva Kristalna dvorana Sokolskega doma sreda, 16.00–19.00 Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg 20. 5. 19.00 Spoznajte 3D-print, predavanje in praktični prikaz Coworking center Lokomotiva, Mestni trg 38 12.00 Dijaški živžav Park v bivši vojašnici 18.00 Zabavna prireditev ob 10. obletnici angleške dramske skupine Hotheads Predavalnica OŠ Škofja Loka – Mesto 20.00 Moliere: Skopuh, komedija Teatra Afngunc Kulturni dom Reteče 9.00 Ogled Lubniške jame in Kevderca Lokal Malina, Breznica pod Lubnikom 13.00 Ogled Lubniške jame in Kevderca Lokal Malina, Breznica pod Lubnikom torek, 19.00 Cvetko ima talent Športna dvorana Trata sreda, 16.00–19.00 Ekološka tržnica Škofja Loka Cankarjev trg petek, 17.30 Večerna tekma v smučarskih skokih za pokal Žirov Velika skakalnica, nordijski center 19.00 Odprtje razstave škofjeloških čebelnjakov Sokolski dom 8.00 –12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov ter izdelkov in Starinarnica na Plac Mestni in Cankarjev trg 9.00 –13.00 Dan odprtih vrat Doma čebelarjev ČD Škofja Loka Dom čebelarjev Brode 10.00 17. Visoški tek Visoko pri Poljanah nad Škofjo Loko 19.00 Proslava ob 110. obletnici Čebelarskega društva Škofja Loka Sokolski dom 20.00 VII. mednarodni cikel koncertov – orgle & Ana Glušič, orgle (Slovenija) & Rea Alaburić, sopran (Hrvaška) Kapela Jezusovih blagrov v Papirnici 9.00 Ogled Lubniške jame in Kevderca Lokal Malina, Breznica pod Lubnikom 13.00 Ogled Lubniške jame in Kevderca Lokal Malina, Breznica pod Lubnikom 22. 5. nedelja, 26. 5. 27. 5. 29. 5. Igrišče enote Najdihojca, Podlubnik 1d torek, 19. 5. Park v bivši vojašnici 21. 5. 16.00–19.00 Cankarjev trg Ekskurzija z ogledi malih komunalnih čistilnih naprav 9.30 Izmenjevalnica Rdečega križa in Zavoda O 20. 5. 23. 5. 7.00 –15.00 20.00 nedelja, Ura pravljic: Pika, pika, piskrček – zaključek sobota, 30. 5. nedelja, 31. 5. 40 Maj 2015 V ZELENJU OŽIVELA TERASA KNJIŽNICE V vseh enotah Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka zaključujemo sezono prireditev za otroke in odrasle, ki jo pričenjamo oktobra. Najbolj zveste obiskovalce ure pravljic smo nagradili z lepo knjižno nagrado, za vse ostale otroke in njihove starše pa pripravili gledališko predstavo Pika, pika, piskrček. Na Oddelku za otroke in mladino ob drugi obletnici selitve v nove prostore od 11. do 16. maja pripravljamo Teden mladinskega oddelka. Vsak dan se bo zvrstila ena prireditev za otroke in mladino. Podrobne informacije dobite v knjižnici, medijih, na spletu in socialnih omrežji FB ter TW. Knjižnica od konca leta 2014 na vseh svojih lokacijah vsem obiskovalcem omogoča brezplačen dostop do interneta preko omrežja wi-fi tako na naših računalnikih, kot na osebnih napravah uporabnikov. V preteklem letu je na oddelku knjižnice za odrasle v Škofji Loki zaživela razstavna galerija, kjer bodo svoja dela razstavljali domači amaterski in profesionalni ustvarjalci tudi čez poletje. V sodelovanju s podjetjem Knauf Insulation na terasi Oddelka za otroke in mladino na Nami predstavljamo vzorčni model sistema zelenih streh Urbanscape. Tako je s prihodom pomladi v zelenju oživela tudi terasa mladinskega oddelka. Več o sistemu na spletni strani: http://www.urbanscape.si/si Besedilo in fotografija: Tanja Erlah 41 Maj 2015 42 Maj 2015 43 Maj 2015 NIČ NAS NE MORE USTAVITI. AVTO AKTIV JE EKSKLUZIVNI MINI TRGOVEC za slovenijo. obiščite nas v trzinu. Rešitev tokratne križanke je: Nagrade za majsko križanko: 1. Vikend vožnja z vozilom MINI 2. Majica MINI 3. Obesek za ključe Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom pošljite do 20. maja 2015 na naslov: Avto Aktiv Kranj, Ulica Mirka Vadnova 2a, 4000 Kranj – s pripisom “Nagradna križanka” . Ime in priimek: Naslov: Podpis: Izžrebani nagrajenci marčevske križanke so: 1. nagrada, vikend vožnja z vozilom BMW – Ines Vončina, Žiri, 2. nagrada, majica – Mojca Lukan, Škofja Loka, 3. nagrada, obesek za ključe in vizitkovnik – Gašper Bogataj, Škofja Loka. Vsem nagrajencem čestitamo. O nagradah bodo obveščeni po pošti. Nagrade podeljuje Avto Aktiv Kranj. 44 Maj 2015 45 Maj 2015 46 Maj 2015 47 Maj 2015 48 Maj 2015 49 Maj 2015 50 Maj 2015 LJUDJE NAREDIMO RAZLIKO. AVTO AKTIV. Obiščite nas na ulici Mirka Vadnova 2a v Kranju, pokličite na številko 04 28 11 400 ali pišite na bmw@avto-aktiv.si. Celotno ponudbo vozil BMW si lahko ogledate na spletni strani. BMW Avto Aktiv bmw-avto-aktiv.si Užitek v vožnji BMW-AVTO-AKTIV.SI BMW 318d Touring za 11.790,00 € BMW 318d Touring za 12.450,00 € BMW 318d Touring za 12.990,00 € BMW 318d Touring za 13.670,00 € BMW 320d Limuzina za 21.890,00 € BMW 320d xDrive Touring za 33.520,00 € BMW 520d Touring za 22.990,00 € BMW X1 xDrive18d za 17.390,00 € BMW X1 xDrive18d za 17.220,00 € letnik 2009, 151.459 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2011, 152.975 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2011, 150.029 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2011, 167.753 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2012, 130.298 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2012, 141.762 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2011, 140.240 km, 6 mesečno jamstvo letnik 2014, 5.116 km, 24 mesečno jamstvo letnik 2011, 117.028 km, 6 mesečno jamstvo Kombinirana poraba goriva: 4,3 - 8,8 l/100 km. Emisije CO2 : 114 - 146 g/km. Emisijska stopnja: Euro4, Euro5 ali Euro6 (odvisno od motorja). Emisije NOx: 0,0075 – 0,1697 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. 51
© Copyright 2024