1. No category

poštnina plačana pri pošti
3210 Slovenske Konjice
GL ASILO
MAJ 2015 * št 5
Iz vsebine:
• 20 let uspešnega dela
• MARJAN ORLAČNIK, sečnja dreves, posek in spravilo lesa
• Fizične osebe, ki imajo registrirano dejavnost, delo pa opravljajo v odvisnem
razmerju
• Nepravilnosti pri uporabi vezanih knjig računov
• PoslovniSOS - Reši težavo z državo!
• Sporazumna prekinitev pogodbe o zaposlitvi
Izdajatelj:
Območna obrtno-podjetniška zbornica Slovenske Konjice, Celjska cesta 2, 3210 Slovenske Konjice
telefon: 03/757 27 50, GSM 031 384 348, fax: 03 757 27 55
spletna stran: www.ooz-slov.konjice.si
e-pošta: milena.brdnik@ozs.si, e-pošta: mateja.kosir@ozs.si
Uredniški odbor:
Milena Brdnik, Mateja Košir, Marjan Borovnik
Oblikovanje, priprava in tisk
Tiskarna Petrič, Branko Petrič s.p., Slov. Konjice,
Glasilo je brezplačno in izhaja enkrat mesečno v nakladi 400 izvodov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodi Glasilo med
proizvode, za katere se obračuna DDV po stopnji 9,5%.
OBVESTILA
KOPANJE V BAZENIH TERME PTUJ, TERME ZREČE IN TERME OLIMIA
V tajništvu zbornice lahko kupite karte za kopanje v bazenih v Termah Ptuj, cena karte je 11,50 €
za odrasle in 8 € za otroke, ter za Terme Zreče, cena celodnevne karte za odrasle je 9 €, za otroke pa
6 € ter Terme Olimia Podčetrtek, cena 3 urne za odrasle 8,40 €, 3 urne za otroke 5,90 €, celodnevna
za odrasle 10,50 €, celodnevna za otroke 7 €, ter celodnevna kopanje in savna 17,50 €.
5.6.7. junij 2015 obrtniški izlet »Šarganska osmica z vodičem Mirotom«
ALI STE VEDELI
da tudi s.p. lahko od izplačila plač za mesece po
1.7.2013 uveljavlja v skladu s 156. členom ZPIZ-2
delno oprostitev plačila dela prispevkov za starejše
delavce, ki jih zaposluje, ne more pa je uveljaviti
zase.
Oprostitev je določena:
• v višini 30%, za delavce, ki so dopolnili 60 let
starosti,
• v višini 50%, za delavce, ki izpolnjujejo starostni
pogoj za pridobitev pravice do predčasne
pokojnine v skladu z drugim odstavkom 29.
člena ZPIZ-2, kar pomeni, da so:
- v letu 2015 dopolnili starost: 58 let 8 mesecev (ženske), 59 let (moški),
- v letu 2016 dopolnili starost: 59 let (ženske), 59 let 4 mesece (moški),
- v letu 2017 dopolnili starost: 59 let 4 mesece (ženske), 59 let 8 mesecev (moški),
- v letu 2018 dopolnili starost: 59 let 8 mesecev (ženske), 60 let (moški).
Olajšava velja za cel mesec, v katerem delavec
izpolni starostni pogoj oz. dopolni predpisano
starost, če je za cel mesec tudi izplačana plača.
Tudi pri nas lahko kupite slaščičarske izdelke. Vsi izdelki so ročne izdelave, pakirani v certificirani
embalaži in opremljeni z nalepko na kateri so vsi potrebni podatki.
-
Čokoladni ježki, v škatli 250g, cen 3,49€, ali 13,96€/kg
Viktorijine jagode, v škatli 250g, cen 3,49€, ali 13,96€/kg
Grajske slive, v škatli 380g, cena 5,30€, ali 13,96€/kg
Kraljeve marelice, v škatli 380g, cena 5,30€, ali 13,96€/kg
Breskve, v škatli 380g, cena 5,30€, ali 13,96€/kg
Mešano grajsko pecivo, v škatli 500g, cena 6,40€, ali 12,80€/kg
Kokosove kocke, v škatli 380g, cena 3,91€, ali 10,30€/kg
Mignon pecivo, v škatli 450g, cena 4,46€, ali 10,30€/kg
Vikica Capl s.p. Dobrava 49, Dobrovlje, 3214 Zreče, GSM 031 792 744, e–pošta : viktorija@t-1.si
2
Predstavljamo vam poklic: GOZDAR
Naša država je bogato pokrita z gozdovi. Les
je torej naše največje bogastvo. Gozdar pa
najlepši poklic. Pa je tudi v resnici tako? Bojim
se, da ne! Lesa ne znamo izkoristiti, naše
tovarne z izdelki iz lesa so v glavnem propadle,
uspešno delajo mizarji, kako je pa z gozdarji?
Opis dela
Gozdar podira drevesa, jih klesti, žaga in
pripravlja za nadaljnjo obdelavo. Sadi mlada
drevesa, varuje in neguje rastlinske nasade in
opravlja druga gozdno varstvena dela. Gozdar
najprej drevo podre, nato ga oklesti, kroji in
razžaga z motorno žago. Po potrebi izdelke
tudi olupi. Izdela sečni red, kar pomeni ustrezno
zlaganje vej in drugih sečnih odpadkov.
Izdelana debla s cepinom ročno spravlja po
sečišču do kraja, kjer je mogoče spravilo. Nato z
gozdarskim traktorjem izdelana debla prepelje
do skladišča ob cesti. Ob tem ves čas varuje
gozd, kjer dela. Gozdarja čakajo tudi gojitvena
dela, kot so priprava tal za naravno ali umetno
obnovo, sajenje sadik različnih vrst dreves,
zaščita sadik in varovanje nasadov in nega
mladja. Opravlja gozdno-varstvena dela in
zatira gozdne bolezni in škodljivce.
Pomaga pospravljati posledice po poškodovanju
drevja, po raznih ujmah (snegolom, vetrolom,
žled)…. Pri delu upošteva organizacijo dela, pazi
na varnost in dela učinkovito. Delo gozdarja je
raznoliko in zahteva tudi samostojno odločanje.
Delovna področja
Delo je vezano na gozd, kjer pa so različne
razmere. Lahko je oddaljeno od komunikacijskih
povezav, lahko je težko dostopno. Poklic
gozdarja je pogojen z uporabo prometnih
vozil. Delovne razmere so odvisne od zemljišča
(nagnjenosti, razgibanosti, prehodnosti….).
Na delo vplivajo letni časi in vreme, kakor tudi
vrsta dreves, starost gozda, debelina in višina
drevja…
Delovni pripomočki
Najpomembnejše orodje je gozdarska motorna
žaga. Potem pa še: sekira, cepini, lupilnik, krivka,
vzvodni obračalnik, žični nateg, klinc, gojitvene
ročne žage, vejnik, gojitveni motorni rezalnik,
sekaški pas……
Delo gozdarja se meri v obliki podrtih dreves,
obdelane hlodovine, izdelanih gozdnih lesnih
sortimentov ali opravljenih gozdno-gojitvenih
ali gozdno-varstvenih del.
Za gozdarje se zahteva srednja šola ter dobra
psihofizične zmogljivosti in opravljeni strogi
zdravstveni standardi. Gozdarji morajo imeti
pozitiven odnos do narave.
Delo gozdarjev je zelo lepo delo, saj je večino
časa tesno povezan z naravo, je pa tudi zelo
težko in nevarno. Srednja gozdarska in lesarska
šola je v Postojni.
20 let uspešnega dela
MARJAN ORLAČNIK
sečnja dreves, posek in spravilo lesa
Kaj je lepšega kot delati v naravi, skrbeti zanjo
in ji priskočiti na pomoč, če nas zajeme kakšna
huda ujma.
O vsem tem in še marsičem, smo se pogovarjali
z Marjanom Orlačnikom, ki skupaj s svojo
družino živi na Planini na Pohorju.
Od Koroške vasi do Planine
Že od malih nog sta v tesnem stiku z gozdom,
z naravo. Kdaj pa ste spoznali, da bo gozd
postal vaš delovni prostor in vam nudil vse za
preživetje?
Rojen sem v Koroški vasi na Pohorju. Doma smo
imeli manjšo kmetijo. Oče Ivan je bil delavec v
Uniorju, mama Ivana pa je bila gospodinja. Bil
sem prvorojeni sin, nato so na svet privekale še
moje tri mlajše sestre.
3
Osnovno šolo sem prva štiri leta obiskoval na
Gorenju, nato pa v Zrečah. Po končani osnovni
šoli sem šel na kovinarsko šolo v Slov. Bistrico.
Bili smo zadnja generacija, ki se je morala voziti
v Slov. Bistrico. Naslednje leto so odprli novo
poklicno šolo v Zrečah.
Po končani poklicni šoli sem se zaposlil v
Uniorju kot orodjar in to delo sem opravljal do
leta 1984. Takrat sem spoznal Albino, svojo
sedanjo ženo, se zaljubil in se leta 1983 poročil.
Živela sva pri njenih starših na Planini. Njen
oče je bil gozdni delavec. Tam sem spoznal
gozdove in se navezal na življenje v naravi iz z
naravo.
Tast je delal na GG Maribor, kamor so spadali
tudi gozdovi na Rogli in še veliko širše gozdno
področje. Tako sem leta 1984 pustil službo v
Uniorju in se zaposlil na GG Maribor. Tam sem
bil zaposlen do leta 1994. Marca tega leta pa
sem sklenil pogodbo z GG Maribor, da bom
opravljal za njih gozdarske dejavnosti kot
samostojni podjetnik.
Na samostojni poti
Stopili ste na samostojno pot gozdnega
delavca, ki je prav gotovo lepa, če ljubiš naravo
in si pripravljen na težko in odgovorno delo.
Kako gledate na teh samostojno prehojenih 20
let?
Z delom sem začel z veliko zagnanostjo in
entuziazmom. Imel sem zaposlene še tri ljudi,
delali smo za GG Maribor in za druge stranke, ki
so bile lastnice gozdov na tem področju. Delo v
gozdu me je navdušilo in to delo opravljam res
z veseljem, saj brez tega v gozdu ne bi mogel
delati, saj je to delo zelo težko in nevarno.
Delavnik je sicer 8 urni, a področje na katerem
opravljamo delo, je zelo veliko, saj obsega
skoraj celo Slovenijo.
Poleg poseka skrbimo tudi za zaščito gozda in
za zasaditve mladih dreves. Pozimi, ko zapade
sneg, pa je sezona dela v gozdu prekinjena. K
sreči pri svojem delu še nisem imel nobene
večje nesreče.
Nekoč mi je padel hlod na nogo in mi jo zlomil.
4
Tudi moji sodelavci pri delu niso imeli nikoli
večje nesreče. Čas v gozdu neverjetno hitro
mine, zato imam to delo rad in ga z veseljem
opravljam. Seveda pa je z leti vedno težje, to je
res delo za mlade, okretne, močne.
Včasih je bilo to delo beneficirano, danes mislim,
da tega ni več. Tudi sam imam s tistega časa
nekaj mesecev beneficirane dobe. Čeprav je to
delo lepo, je danes zelo težko dobiti dobrega
sekača. Mislim, da ljudje danes izgubljajo
odnos do narave in zato ne znajo ceniti lesa.
Pri tem je veliko kriva država, ki se ne zaveda,
da je les naše največje bogastvo. Da zraste
drevo do svoje mogočnosti, je potrebno tudi
100 let in več. Zato je potrebno za gozd skrbeti,
ga na novo zasajati. Nekateri lastniki res
vzorno skrbijo za svoj gozd, žal za državo tega
ne morem reči. Zato se pri nas državni gozdovi
le podirajo. Les pa se prodaja v tujino, saj doma
nima prave cene.
Danes, ko se veliko seka strojno, se gozd tudi
veliko bolj uničuje. Za dobro gozdov in lesa, ki
nam ga dajejo, bi država morala nujno urediti
tudi plačilno nedisciplino. Dokler to ne bo
urejeno, bomo naš les prodajali v tujino, čeprav
bi ga radi prodali doma.
Gozd in kmetija
Poleg dela v gozdu, vas doma čaka tudi delo na
kmetiji. Kako uskladite vse to?
Res je, da me poleg dela v gozdu, čaka doma
še drugo delo. Na naši kmetiji gojimo tudi ovce.
To je ekološka kmetija, ki obsega 20 ha in na
njej se v ogradi pase okoli 30 plemenskih ovc.
To nam je dodatni zaslužek, saj gre prodaja
jagnjetov zelo dobro. Včasih mislim, da bi jih
lahko imel še več in bi lahko vse prodal.
Sedaj se dogovarjam z mesarjem, ki prodaja
v Slov. Konjicah na tržnici, da bi mu dobavljal
jagnjetino in bi tako lahko obogatil ponudbo
na tržnici. Ljudje se vedno bolj zavedajo, kako
dobra in zdrava je jagnjetina, ki je pridelana na
ekološki način.
Doma mi pri delu pomagata tudi hčerke Marina,
sin Boštjan in seveda moja žena, ki doma opravi
glavnino dela. Včasih je delala v Uniorju, sedaj
pa skrbi za dom, družino in kmetijo. Poleg naše
kmetije je še kmetija ženinega očeta, ki nima
nikogar drugega in mu pri delu pomagamo mi.
Star je 75 let, a še večino dela opravi sam.
Hčerka Marina je profesorica biologije in
filozofije. Razen nadomeščanj je težko najti
zaposlitev v šolstvu in je trenutno zaposlena
v turizmu na Rogli. Sin Boštjan je računalniški
programer in zaljubljen v delo z računalnikom.
Sedaj je zaposlen pri meni in upam, da se
bo tudi on nekoč zaljubil v delo v gozdu in
na kmetiji. Želim si, da bi naši otroci nekoč
spoznali, da nam narava daje in ponuja največ
ter bodo nadaljevali z delom v gozdu, na kmetiji
in morda ponudbo razširili tudi na kmečki
turizem. Danes, ko je tako težko dobiti službo,
je velika sreča, če se lahko zaposliš doma.
Mislim, da se mora miselnost v naši državi
menjati. Čim prej se moramo zavedati, da
je gozd naše bogastvo in les naša prva
dobrina. Lastniki gozdov pa bi se morali začeti
povezovati in delati za skupno dobro – les
čaka lepa prihodnost, saj je nujno potreben
v gradbeništvu, v industriji pohištva in še
marsikje drugje. Vendar se mora odnos do
gozdov in lesa čim prej spremeniti, če želimo
ujeti zadnji vlak in se zavedati, da nam les
ponuja bogastvo in lepo prihodnost. Prav
v tem času bo GG-jem potekla koncesija in
videli bomo, kaj in kako se bo v prihodnosti
spremenilo v delu z gozdovi.
Jaz pa bi bil zelo vesel, če bi se delo, ki sva
ga z ženo začela in vpeljala, nadaljevalo in
nadgradilo. Sam imam še dobra tri leta do
upokojitve, upam, da se zakonodaja v tem času
ne bo spremenila in da bom nekoč tudi sam
lahko začel delati bolj v miru in da bom videl, da
moje delo nadaljuje moj rod.
5
Fizične osebe, ki imajo registrirano dejavnost, delo pa opravljajo v
odvisnem razmerju
Pravno formalna ureditev razmerja, v katerem
fizična oseba za delodajalca opravlja delo v
statusu samostojnega podjetnika, če gre v njunem
razmerju dejansko za odvisno pogodbeno razmerje,
ni zakonita. Delodajalec mora skleniti pogodbo o
zaposlitvi s fizično osebo, ki delo zanj opravlja v
razmerju, ki ima elemente delovnega razmerja.
V praksi so vedno bolj pogosti primeri, ko fizične
osebe registrirajo status s.p., čeprav bodo
kontinuirano opravlja le dela po pogodbi le za eno
podjetje oziroma drug poslovni subjekt. Delo se v
tej primerih opravlja v delovnih prostorih podjetja,
v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene, 8
ur dnevno, pri tem s.p. uporablja delovno opremo
in ostala delovna sredstva podjetja (npr. delovne
pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni
avto itd.), ob tem pa za uporabo teh sredstev
ne plačuje najemnine. Poleg tega delo opravlja
po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe
podjetja, ki mu omogoča delo pri svojih strankah.
S.p. v teh primerih praviloma tudi ne sme opravljati
iste dejavnosti, s katero se ukvarja podjetje za svoj
račun, niti za račun katere druge pravne ali fizične
osebe, ampak le za račun in v imenu podjetja
(konkurenčna prepoved). Storitve mora opravljati
sam in ponujati strankam po ceniku podjetja,
odsotnost z dela pa mora usklajevati z vodstvom
podjetja. Plačilo je dogovorjeno po učinku na podlagi
izstavljenega računa enkrat mesečno. Podjetje
s.p.-ju izplačuje dohodek, ki mu predstavlja glavni
in v večini primerov tudi edini vir dohodka.
V opisanem primeru iz narave razmerja izhaja, da
je s.p. v odnosu do svojega naročnika (podjetja) v
odvisnem razmerju, čeprav je po svojem pravno
formalnem statusu s.p., torej fizična oseba, ki bi
praviloma morala gospodarsko dejavnost opravljati
samostojno in neodvisno.
Do tovrstnih primerov urejanja pravnih razmerij
za delo prihaja v mnogih podjetjih, ki se odločajo
za racionalizacijo svojega poslovanja na način,
da določenim profilom zaposlenih delo plačujejo
delno ali v celoti prek statusa s.p., ki jih ustanovijo
zaposleni, s tem, da jim delovno razmerje pravno
formalno preneha in opravljajo enaka dela in naloge
na enak način
prek
statusa
s.p. (Vir: FURS)
Nepravilnosti pri uporabi vezanih knjig računov
Ob podrobnem spremljanju uporabe vezanih knjig
računov pri zavezancih, ki poslujejo z gotovino,
Finančna uprava RS ugotavlja nepravilnosti, kot so
izdaja računov iz nepotrjenih vezanih knjig računov,
izdaja računov iz neveljavnih paragonskih blokov in
neizdajanje računov.
V preteklih tednih so se na tem področju izvajale
predvsem preventivne aktivnosti, v katerih so bili
kršitelji opozorjeni na nepravilnosti in seznanjeni s
predpisanimi globami za prekrške. Finančna uprava
RS v zadnjih tednih zelo podrobno spremlja uporabo
vezanih knjig računov pri zavezancih, ki izdajajo
račune pri gotovinskem poslovanju. Izvedenih je
bilo 1.100 preventivnih obiskov pri zavezancih.
Ugotovitve iz nadzorno preventivnih aktivnosti
kažejo, da kljub ustrezni dostopnosti vezanih knjig
računov in intenzivnemu informiranju zavezancev,
približno 6 % zavezancev računov ne izdaja v skladu
s spremenjeno zakonodajo. Zavezanci račune
izdajajo iz vezanih knjig računov, ki predhodno niso
potrjene pri Finančni upravi RS, račune izdajajo v
6
obliki, ki ni več dovoljena (paragonski bloki), ali pa
računov sploh ne izdajajo.
Finančna uprava RS bo v prihodnje za omenjene
kršitve izvajala tudi prekrškovne postopke, zato
ponovno opozarjajo na ustrezno uporabo vezanih
knjig računov.
Nepravilnosti pri uporabi vezanih knjig računov
so obravnavane kot posebno hud davčni
prekršek. V primeru neustrezne izdaje računa
ali nezagotavljanja izvornih podatkov (in vseh
poznejših sprememb izvornih podatkov) v vezani
knjigi računov, so predpisane globe od 20.000 do
250.000 EUR.
Na portalu eDavki je na voljo tudi aplikacija, ki
potrošnikom omogoča preverjanje, ali je bil račun
iz vezane knjige računov pred uporabo dejansko
potrjen. (Vir: FURS)
Novost za upnike, katerih dolžniki imajo odprte račune v tujini
V zadnjih letih je mnogo, predvsem gospodarskih
subjektov, odprlo račune v tujini. Redko kdaj je te
subjekte vodila k temu narava poslovanja, običajno
je bil namen povsem drugačen.
Upniki, ki zoper dolžnike uveljavljajo svoje terjatve
(najpogosteje s predlogom za izvršbo na podlagi
verodostojne listine, ki ga vložijo na Centralni
oddelek za verodostojno listino), se vse pogosteje
srečujejo z dejstvom, da njihov dolžnik nima
nobenega premoženja. Sklep o izvršbi v breme
dolžnikovega računa se lahko izvrši le v kolikor so na
računu sredstva oziroma v kolikor ima dolžnik odprt
račun pri eni izmed organizacij za plačilni promet
na območju RS. V kolikor ima dolžnik odprt račun v
tujini in želi upnik izvršbo na ta račun, ima možnost,
da zahteva od sodišča, da mu pravnomočen sklep o
izvršbi izda v obliki evropskega izvršilnega naslova
(v skladu z Uredbo (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila
2004). Na podlagi evropskega izvršilnega naslova
ima ta upnik možnost predlagati izvršbo v vseh
državah članicah Evropske unije, na dolžnikovo
premoženje, ki se tam nahaja.
(FURS), vendar ta podatek upnikom do sedaj ni bil
znan, niti ga FURS upnikom ni posredoval.
Zato zadnja sprememba Zakona o poslovnem
registru Slovenije (ZPRS*), ki je pričela veljati 5.
aprila 2015, prinaša dobrodošlo novost prav za te
upnike. Na podlagi dopolnjene ureditev drugega
odstavka 8. člena ZPRS je sedaj FURS zavezan,
da upravljavcu registra zagotavlja podatke o
davčnih številkah, oznakah o zavezanosti za DDV in
številkah računov, ki so odprti v tujini. Ti podatki so
pri posameznem poslovnem subjektu vidni preko
ePRS.
Najpogosteje ima upnik nepreverjeno informacijo,
da je njegov dolžnik odprl račun na primer v Avstriji,
Italiji…, vendar mu ni znana številka računa in banka,
pri kateri je račun odprt. Podatek o računu v tujini
vodi sicer Finančna uprava Republike Slovenije
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo
Uradni list RS, št. 28/2015 z dne 24. 4. 2015
vsebuje Spremembe in dopolnitve Kolektivne
pogodbe za obrt in podjetništvo. Novost se
nanaša na mobilne delavce. Za mobilne delavce
v cestnem prometu, ki opravljajo prevoze blaga
in potnikov se pri določanju delovnega časa
in obveznih počitkov in ostalih posebnosti pri
opravljanju prevozov neposredno uporabljajo
določila ratificiranih mednarodnih sporazumov,
Uredb in Direktiv EU, ki urejajo delovne in
vozne čase mobilnih delavcev, določila zakona
ki ureja delovna razmerja, določila zakona ki
ureja delovni čas in obvezne počitke mobilnih
delavcev ter določila zakona ki ureja varnost v
cestnem prometu.
Glede povračil stroškov pa veljajo višine dnevnic
iz Uredba o povračilu stroškov za službena
potovanja v tujino, v tej Kolektivni pogodbi pa
je določeno, da se za službeno potovanje v
tujino, ki traja nad 8 ur do 14 ur (6 do 8 ur), v
davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 75
odstotkov (25 odstotkov) dnevnice. Sprememba
kolektivne pogodbe velja od 1.5.2015.
7
Kaj lahko storite, ko vam grozi odvzem vozniškega dovoljenja
V primeru hujšega prekrška, lahko voznik za
posledico utrpi odvzemvozniškega dovoljenja
(izpita).
Vendar pa zakon dovoljuje, da voznik, tudi v takšnem
primeru, odvzemvozniškega dovoljenja prepreči.
V naslednjem članku bomo pogledali, kaj lahko
storite v primeru, da Vam je bilo vozniško dovoljenje
začasno odvzeto, oz. kako lahko odvzem vozniškega
dovoljenja preprečite.
Odvzem vozniškega dovoljenja
Vozniško dovoljenje, torej vozniški izpit se vozniku
odvzame, kadar v dveh letih s storitvijo enega ali več
prekrškov doseže, oz. preseže 18 kazenskih točk. Za
voznika začetnika ta meja znaša 7 kazenskih točk.
V primeru, ko voznik stori takšen prekršek, da bo
izgubil vozniško dovoljenje, prekrškovni organ
predlaga sodišču začasen odvzem vozniška
dovoljenja.
Če policist to ugotovi na kraju samem, vozniku
takoj prepove nadaljnjo vožnjo in mu tudi odvzame
vozniško dovoljenje.
Če se prekršek ugotovi s tehničnim sredstvom ali
na drug način in voznik s kršitvijo ni seznanjen na
kraju kršitve, o začasnem odvzemu vozniškega
dovoljenja odloči sodišče s sklepom.
Sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
Sodišče mora o začasnem odvzemu vozniškega
dovoljenja odločiti v 8 dneh od prejema zadeve.
Zoper sklep o odvzemu vozniškega dovoljenja
lahko voznik v treh dneh od prejema sklepa vloži
ugovor. Vendar je potrebno opozoriti, da ugovor ne
zadrži izvršitve sklepa, torej začasnega odvzema
vozniškega dovoljenja.
Vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja
Voznik lahko v primeru začasnega odvzema, na
sodišču vloži predlog, s katerim predlaga, da se mu
začasno odvzeto vozniško dovoljenje vrne, dokler o
zadevi ni odločeno.
V tem primeru mora voznik predlogu priloženo
zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem
zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih, sicer
se predlog zavrže.
Ta zdravniški pregled je možno opraviti v večini
8
zdravstvenih domov, kjer ponujajo tovrstne
preglede Za vrnitev začasno odvzetega vozniškega
dovoljenja morate podati predlog za vrnitev, ki bo
vrnitev opravičeval na podlagi zakonskih kriterijev.
Odlog odvzema vozniškega dovoljenja
Če sodišče izda sklep o prenehanju vozniškega
dovoljenja, lahko voznik na sodišču vloži predlog, s
katerim sodišču predlaga, da se odvzem vozniškega
dovoljenja odloži.
Predlog mora vložiti v 15 dneh od pravnomočnosti
oz. od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o
prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Tudi predlog za odlog izvršitve prenehanja
veljavnosti vozniškega dovoljenja mora za uspešno
odobritev vsebovati določene kriterije, na podlagi
katerih sodišče lahko oceni utemeljenost neodvzema vozniške.
Voznik v primeru odloga v času preizkusne dobe, ki
jo določi sodišče (od 6 do 24 mesecev), ne sme storiti
hujšega prekrška in mora izpolniti obveznosti,
ki jih določi sodišče na podlagi zakona o voznikih
(udeležba v programu dodatnega usposabljanja
za varno vožnjo ali udeležba v ustreznem
rehabilitacijskem programu).
Tudi v tem primeru je potrebno priložiti zdravniško
spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem
pregledu (če ni bilo priloženo že v postopku za
vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja).
Če sodišče ugotovi, da storilec v preizkusni dobi ni
storil hujšega prekrška in da je izpolnil določene
obveznosti, s sklepom odloči, da se vozniško
dovoljenje vozniku ne odvzame.
(Vir: http://www.informiran.si/)
Sporazumna prekinitev pogodbe o zaposlitvi
Enega od možnih načinov prenehanja pogodbe
o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja, ki ga
predvideva Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
je tudi sporazum med delavcem in delodajalcem
o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Pogodba o zaposlitvi na ta način lahko preneha
tako za nedoločen, kot določen čas (to je pred
potekom obdobja, za katero je bila pogodba za
določen čas sklenjena).
Preden pa se začne s postopkov za sporazumno
prekinitev pogodbe o zaposlitvi, je prav, da
poznate določila in posledice, ki ji takšna
prekinitev pogodbe o zaposlitvi prinaša.
Kdo lahko poda Predlog za sporazumno
prenehanje pogodbe o zaposlitvi?
Predlog za sporazumno prenehanje lahko poda
bodisi delavec bodisi delodajalec. Pogodba
o zaposlitvi preneha veljati z dnem sklenitve
sporazuma med delavcem in delodajalcem,
razen če je v sporazumu določen drug datum
prenehanja.
Bistveno je, da pri tem načinu prenehanja
delovnega razmerja niti delavcu niti
delodajalcu ni treba upoštevati odpovednega
roka, določenega z zakonom ali s pogodbo o
zaposlitvi. Zakon določa za sporazum o prenehanju
pogodbe o zaposlitvi dve formalni zahtevi:
• sporazum mora biti v pisni obliki; sporazum,
ki ni sklenjen v pisni obliki, je neveljaven, kar
pomeni, da sporazuma ni mogoče skleniti
ustno;
• sporazum mora obvezno vsebovati
opozorilo o posledicah, ki nastanejo delavcu
zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o
zaposlitvi pri uveljavljanju pravic pri Zavodu
za zaposlovanje iz naslova zavarovanja za
primer brezposelnosti.
Delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo
zaradi sporazumne razveljavitve, namreč ni
upravičen do denarnega nadomestila.
Delavcu pri tem načinu prenehanja zaposlitve
prav tako ne pripade odpravnina, razen če gre
za upokojitev.
Prednosti tega načina prenehanja delovnega
razmerja za delodajalca so:
• ni potrebno dokazovati in utemeljevati
odpovednega razloga ter voditi postopka
odpovedi (obvestilo delavcu o nameravani
odpovedi, zagovor delavca itd.); v sporazumu
ni potrebno navajati razloga za prenehanje
veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in za
sklepanje sporazuma;
• ni potrebno upoštevati odpovednega roka;
na isto delovno mesto se lahko takoj zaposli
nov delavec;
• prihranek na račun odpravnine, razen
odpravnine ob upokojitvi;
• ohranitev pozitivnega odnosa z delavcem
in
izognitev
povračilnim
ukrepom
(prijava inšpekcijam, tožba na ugotovitev
nezakonitosti odpovedi itd.).
9
SEKCIJA KOVINARJEV
V drugi polovici meseca aprila 2015 so se sestali člani sekcije kovinarjev pri OOZ Slov. Konjice. Na
srečanju so se seznanili s temami iz delovno- pravne zakonodaje in varstva pri delu. Podani so jim
bili tudi prvi koraki uvajanja sistema kakovosti. Predstavil se je tudi partner kartice Mozaik podjetnih
in sicer podjetje BIROCOM 2000, katero nudi 10 % popust pri naročilu CAD programske opreme.
Dogovorili so se tudi, da še naprej sekcijo vodi g. Anton Tehovnik, člani upravnega odbora sekcije
kovinarjev pa so: Emil Martinšek, Lovro Kotnik, Thomas Lipuš in Ivan Trunkl.
Na naši zbornici so vam na voljo
storitve točke
• priglasitev samostojnega podjetnika posameznika
• sprememba podatkov v poslovnem registru za samostojnega
podjetnika posameznika
• izbris samostojnega podjetnika posameznika (vlogo je potrebno vložiti najmanj 3 dni pred
nameravanim prenehanjem!)
• ustanovitev d.o.o., kjer se ustanovni kapital (7.500 EUR) v celoti vplača v denarju
• posredovanje davčnih podatkov DURS ob ustanovitvi podjetja s.p. ali d.o.o.
• prijava samostojnega podjetnika posameznika v obvezno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS ob
pričetku opravljanja dejavnosti
• prijava in odjava delavcev v obvezna socialna zavarovanja pri ZZZS
• prijava potreb po delavcih za Zavod za zaposlovanje (obrazec PD1)
• redni izpis podatkov posameznega gospodarskega subjekta iz poslovnega registra Slovenije
10
APRIL 2015
Podatki za obračun prispevkov in davkov
Pri obračunu prispevkov za mesec APRIL 2015 upoštevajte 20 delovnih dni in 2 praznika, oz. 176 ur (40 urni
delovni teden). V skladu s Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo je do povračila stroškov za prehrano
upravičen delavec v višini 4,90 € na dan. Od 1.8.2008 dalje se v skladu z uredbo ne všteva v davčno osnovo
dohodka iz delovnega razmerja povračilo stroškov za prehrano do višine 6.12 € na dan.
Po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo se regres za letni dopust v letu 2015 izplača najmanj v višini
minimalne plače povečane za 1%. Pri regresu za letni dopust, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega
meseca zaposlenih v RS se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.
Mesečna dohodninska lestvica za leto 2015 (Ur.l.RS, št.94/2014) je naslednja:
Če znaša neto mesečna davčna osnova v eurih
nad
do
668,44
668,44
1.580,02
1.580.02
5.908,93
5.908,93
Znaša dohodnina v eurih
106,95
353,08
2.127,93
+16%
+27%
+41%
+50%
nad 668,44
nad 1.580,02
nad 5.908,93
Davčne olajšave:
Splošna olajšava
Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2015:
Če znaša skupni dohodek v eurih
nad
do
10.866,37
10.866,37
12.570,89
12.570,89
Znaša splošna olajšava v eurih
6.519,82
4.418,64
3.302,70
Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva:
Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih
nad
do
905,53
905,53
1.047,57
1.047,57
Znaša splošna olajšava v eurih
543,32
368,22
275,22
Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se
davčna osnova zmanjša za 275,22 eura.
11
Ostale mesečne in letne osebne in posebne davčne olajšave v letu 2015:
Olajšava
Mesečni znesek v €
Letni znesek v €
Za prvega vzdrževanega otroka
203,08
2.436,92
Za drugega vzdrževanega otroka
220,77
2.649,24
Za tretjega vzdrževanega otroka
368,21
4.418,54
Za četrtega vzdrževanega otroka
515,65
6.187,85
Za petega vzdrževanega otroka
663,09
7.957,14
Za vsakega drugega vzdrževanega člana
203,08
2.436,92
Za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
735,83
8.830,00
Olajšava za študente
-
2.477,03
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
-
2.819,09
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih - april 2015
Bruto zavarovalna osnova (BZO) v EUR
Osnova za prispevke ZZ, če je BZO nižja od 60
% od 1.523,18 EUR*
Prehodni davčni
podračun
Referenca
54% PP**
3,5 PP***
831,74
5.390,88
924,15
Prisp. zavarovanca za PIZ
15,50%
128,92
835,59
Prisp. delodajalca za PIZ
8,85%
73,61
477,09
202,53
1.312,68
Prisp. zavarovanca za ZZ
Skupaj prispevki za PIZ
6,36%
SI56 011008882000003
58,78
342,86
Prisp. delodajalca za ZZ
6,56%
60,62
353,64
Prisp. za poškodbe pri delu
0,53%
Skupaj prispevki za ZZ
SI56 011008883000073
Prisp. zavarovanca za starš. var.
0,10%
Prisp. delodajalca za starš. var.
0,10%
Skupaj prispevki za starš. var.
SI56 011008881000030
SI19 DŠ-44008
SI19 DŠ-45004
SI19 DŠ-43001
4,90
28,57
124,30
725,07
0,83
5,39
0,83
5,39
1,66
10,78
Prisp. zavarovanca za zaposl.
0,14%
1,16
7,55
Prisp. delodajalca za zaposl.
0,06%
0,50
3,23
Skupaj prispevki za zaposl.
1,66
10,78
Skupaj drugi prisp.
SI56 011008881000030
SI19 DŠ-42005
3,32
21,56
PRISPEVKI SKUPAJ
330,15
2.059,31
DŠ pomeni davčna številka zavezanca
*Povprečna mesečna bruto plača za leto 2014 (PP), v EUR
**Minimalna osnova za prispevke samozaposlenih v letu 2015 znaša 54 % zadnje znane povprečne letne plače;
v januarju 2015 se znesek izračuna: 54 % od PP2013 1.540,25 = 831,74 eur
***Najvišja možna zavarovalna osnova: zavezanec lahko prispevke plača največ od osnove, ki znaša 3,5 PP
(v skladu s petim odstavkom 145. člena ZPIZ-2)
Zavezanec plača prispevke do 16. 3. 2015; v enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov
na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki.
Povprečna bruto plača za FEBRUAR 2015 znaša 1.515,98 EUR
Minimalna plača za leto 2013 znaša 9.403,92 EUR
Minimalna plača za leto 2014 znaša 9.469,80 EUR
Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2012 znaša 18.305,64 EUR
Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2013 znaša 18.278,16 EUR
Zavezanec plača prispevke do 15.5.2015; v enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki se
odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada.
12
Dopolnilna dejavnost - popoldanska obrt
• prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. aprila 2015 dalje 32,20 evrov, kateri se
plačuje na (prehodni davčni proračun - PDP)
01100-8882000003 19 davčna številka plačnika-44008
-
mesečni znesek prisp.za poškodbe pri delu in poklicno bolezen (0,53% od PP) = 8,18 EUR,
-
mesečni znesek prisp. po 55. a členu ZZVZZ-M (6,36% od 0,25 PP) = 24,54 EUR
Ta dva prispevka (8,18 EUR in 24,54 EUR, skupaj 32,72 EUR) pa nakažite na TRR: 01100-8883000073 Sklic: 19
davčna številka-45004
Najmanjša osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestil
pri izplačilih od 1. marca 2015 dalje
Osnova za obračun prispevkov od plače in
nadomestil pri izplačilih od 1. marca 2015
dalje je po 410/1 ZPIZ-2 v prehodnem obdobju
2014–2017 52 % zadnje znane povprečne letne
plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.
Ker je bila povprečna mesečna plača v letu 2014
1.540,25 EUR, je najmanjša osnova za obračun
prispevkov pri izplačilih plač in nadomestil od
1. marca 2015 dalje 800,93 EUR, ne glede na
obdobje, na katero se izplačilo nanaša.
Tako je potrebno v primeru, da delavec za polni
delovni čas prejme minimalno plačo v višini
790,73 EUR, za potrebe pravilnega obračuna
prispevkov k plači navidezno dodati razliko do
minimalne osnove v višini 10,20 in od zneska
800,93 EUR obračunati vse predpisane dajatve
delojemalca in delodajalca.
Izterjava na podlagi verodostojne listine
ISe še niste odločili za izterjavo svojih dolžnikov
na podlagi izdanega računa? Zakaj bi na zaslužen
denar čakali dlje, kot ste se s poslovnim partnerjem
dogovorili? Tudi vi morate plačati prejete račune in
jih težko, če vam vaši dolžniki ne plačajo vaših.
vaš dolžnik plačal skupaj z glavnico in obrestmi.
Zakaj ne bi terjali dolžnikov, saj gre za vaš denar.
Pri izterjavi neplačanih računov vam lahko
pomagamo. Za vas opravimo administrativni
del priprave predloga za e--izvršbo na podlagi
verodostojne listine. Predlog vložimo na sodišče,
ki izda sklep za izvršbo oziroma vodi postopek do
poplačila terjatve.
Pokličite nas, splača se, gre za vaš zaslužek. Stroške
izvršbe in sodno takso vam bo ob uspešni izvršbi
Cenejši preventivni zdravstveni pregledi za člane
OOZ Slov. Konjice
Vam predstavljajo preventivni zdravstveni pregledi velik strošek? Izkoristite popuste, ki jih je za
člane zagotovila OOZ Slov. Konjice. Pokličite na zbornico in si zagotovite napotnico, s katero lahko
uveljavljate popust na cene preventivnih zdravstvenih pregledov.
13
SEMINAR
»POTNI STROŠKI DOMA IN V TUJINI
– pereča vprašanja in odgovori«
Zaradi nedorečenosti ter sprememb predpisov in mnenj vezanih na temo potnih stroškov, se v
praksi še vedno prepogosto dogaja, da se pri obračunu, morebitni obdavčitvi in izplačilu le teh,
mnogokrat sprašujemo ali ravnamo pravilno in zakonito »kakšna« dnevnica pripada delavcu, ki je
bil na službeni poti, je obdavčena, kaj pa kilometrina, nadomestilo za ločeno življenje……
Da bo dilem - vprašanj čim manj, vas vabimo na seminar, ki bo v
torek 19. maja 2015 ob 13.00 uri,
v sejni sobi OOZ Slov. Konjice.
Iz vsebine:
• ZDR-1 in kolektivne pogodbe v povezavi s »pravico« do povračila stroškov nastalih na službeni
poti,
• osnova za povračilo potnih stroškov - POTNI NALOG (njegov pomen, sestavine, najpogostejše
napake pri »pisanju« le teh),
• uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ter Uredba
o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (za koga veljajta, kaj določata, kdaj sta se
nazadnje spremenili, …),
• povračila stroškov službenih poti v primeru drugih dohodkov iz zaposlitve (obdavčitev le teh - da
ali ne?),
• poročanje o izplačanih povračilih potnih stroškov preko REK obrazcev,
• mnenja in pojasnila FURS-a o le teh ..…
Seminar bo vodila: Jana Galič, dipl.ekon., davčna svetovalka, dolgoletni vodja finančno računovodske
službe. Je članica državne izpitne komisije za NPK kvalifikacije knjigovodja oz. računovodja in
samostojna izvajalka številnih seminarjev, delavnic in usposabljanj s področja računovodstva in
davkov. Je avtorica mnogih člankov z davčno vsebino, kot avtorica in soavtorica pa je izdala tudi štiri
priročnike.
Za člane zbornice, ki imajo poravnano
članarino je seminar brezplačen. Za
ostale udeležence znaša cena seminarja
50,00 EUR. Znesek do termina seminarja
nakažite na TRR številka: 06000-003-0486
720. Prijavite se lahko na e-mail mateja.
kosir@ozs.si ali telefon (03) 757 27 50.
14
KRIŽANKA
SLOV.
PESNIK ,
PISATELJ IN
DRAMATIK
SLOV.
PESNICA,
PAVLA
DOPOL DANSKA
PREDSTAVA
OTOK V
MALEM
SUNDSKEM
OTOČJU
Janezek pri mesarju kupuje
meso in mu reče: »Stric mesar,
mislim, da tole meso ni čisto
sveže!«
»Kaj se pa repenčiš smrkavec?
Jaz sem klal, ko tebe še na svetu
ni bilo!«
»To verjamem. Ne vem pa, zakaj
meso šele zdaj prodajate?«
Ž. IME
TANČICA,
PAJČOLAN
SLOVENSKE KONJICE
CESTNO
VOZILO
GORA PRI
SANKT
MORITZU
AMER. TV
DRUŽBA
KAZALNI
ZAIMEK
24/12-12
SESTAVIL:
M.K.
POPOLN
NERED
STARINAR,
PRODAJA LEC
STARIN
IGRALKA
GLAŽAR
OZEK
USNJEN
TRAK
SLOV. TISK.
AGENCIJA
ARABSKI
ŽREBEC
PRIP.PESEM
OSEBA V
DRAMI WA LLENSTEIN
SOCVETJE
PRI ŽITU
SLAVILNA
PESEM
REKA V
J. AFRIKI
DAN V
TEDNU
TV VODI TELJICA
ROŠ
AMER.
PEVEC,
FRANK
KRALJEVO
POKRIVALO
PRIIMEK
IN …
KADMO SOVA HČI
V GRŠKI
MITOLOGIJI
NIZOZEM SKI
REŽISER,
JORIS
OTOK OB
ŠKOTSKI
REDKO
Ž. IME
ESTONEC
GLOBOK
VRATNI
IZREZ
MAKARSKA
ERBIJ
BOJNI
STRUP
Pride blondinka v knjigarno in
pJanez je zelo ponosen na svoje
brke. Nekega dne mu brivec reče:
»Če bi tele brčice ponesreči
postrigel, te zagotovo ne bi nihče
prepoznal.«
»Tebe tudi ne!«
***
MUSL. SVETO MESTO
KLJUNASTI
KROKODIL
UMETNOST
(LAT)
PLOSK.
MERA
ZDRAVILI ŠČE V ČRNI
GORI
Janezek s kolesom drvi po
klancu navzdol. Spodaj se policaj
zadere: "Ustavi se! Luči nimaš!"
Janezek: "Bejži, bremz tudi ne!"
POLDRAG
KAMEN
GR. ČRKA
ANTIČNO
IME REKE
ANIENE
12. IN 15.
ČRKA
BELGIJA
IGRALKA
NIELSEN
BLAGAJNA
POLJSKA
CVETLICA
OVRATNA
RUTA
OTOK V
EGEJSKEM
MORJU
REKA
***
VEZNIK
DRŽAVA
V ZDA
PRIKAZO VALKA
MODNIH
NOVOSTI
VEZNIK
KARE NINA
ŠPANSKI MOTOCIKLIST
EVROPSKI
VELETOK
SILICIJ
***
Na zidu poročne pisarne je
pisalo:»Nihče ne more vedeti, kaj
je resnična sreča, dokler se ne
poroči.«
Neki nesramnež je
pripisal:»Potem je pa že
prepozno.«
POKRAJINA
V ŠPANIJI
NAJVIŠJI
VRH
PIRENEJEV
Malo smeha
GLAVNO
MESTO
KONGA
NATRIJ
RASIST
SMITH
AMERIŠKA
OBVEŠČE VALNA
SLUŽBA
SPODNJI
DEL PRO STORA
GRŠKI
BOG
VETROV
TRST
ENAKA
VOKALA
REŠITEV KRIŽANKE - VODORAVNO:
IRMA, VOAL, AVTO, NAIR, CNN, STA, EP, KATALONIJA, ANETO, KLAS, OTA, VAAL, SI,
PEDROSA, KRONA, IN, IVENS, IONA, MANEKENKA, ER, DEKOLTE, MEKA, ARS, IGALO, AHAT,
***
»Počakajte, počakajte, zmotila
sem se!« vpije farmacevtka za
kupcem, ki odhaja iz lekarne.
»Namesto aspirina sem vam
dala strihnin!«
»Pa je velika razlika med tema
zdraviloma?«
»Pet evrov!«
15
Člane OOZ Slov Konjice vabimo
5. 6. in 7. junija 2015 na ogled
»Šarganske osmice z vodičem Miro-tom«
... Na desni in levi strani brega reke Drine, z obeh strani Rzava, ki se tukaj v njo zliva stoji mesto
Višegrad. Največja znamenitost tega mesta je most preko reke Drine, ki ga je Mehmed-paša
Sokolović dal zgraditi davnega leta 1571. Tara je od leta 1981 nacionalni park, ki prekriva več kot
19200 ha površine. Zaradi ugodne klime in oddaljenosti je tukaj preživela Pančićeva smreka oziroma
Omorika, kot tudi veliko drugih naravnih spomenikov. Splošna nadmorska višina Tare je med 10001200 metri, najvišji vrh Kozji Rid pa je visok kar 1519 metrov. Najnižja točka parka je jezero Perućac,
reka Vrelo je največji kraški izvir v nacionalnem parku, čigar voda se izliva v reko Drino. Podnebje je
izrazito gorsko, poletja so sveža, zime so hladne z veliko snega. Najmočnejša deževja so v mesecu
maju, najbolj suha meseca sta julij in avgust. Jesen in pomlad sta topli..…
Kratek program:
1. dan: Slovenske Konjice- Sarajevo- Višegrad-Zlatibor
Odhod avtobusa v nočnih urah, vožnja mimo Sarajeva do Višegrada. V Višegradu nam bo lokalni vodič
pokazal stari kamniti most čez reko Drino ter ostale znamenitosti. Nekaj prostega časa, nato pa nas
bo pot vodila naprej proti Mokri Gori. Od tam se bomo z lokomotivo in starinskimi vagoni podali na
vožnjo po slavni Šarganski osmici. Železniška proga, ki je dolga približno 14 km je tako zavita in
strma, da pot skoraj križa in naredi osmico (od tu izvira njeno ime).
Nekoč je bila proga povezava med Beogradom ter Barom, danes pa
je turistična atrakcija. Med potjo se bo vlak tudi večkrat ustavil, da
bomo lahko uživali v čudovitih panoramah. Ogledali si bomo tudi
Drvengrad, kjer je Emir Kusturica postavil filmsko vasico z Vlaško
leseno arhitekturo. Vožnja do Zlatibora, nastanitev v hotelu http://
www.hotelmirzlatibor.com/srl, večerja, nočitev.
2. dan: Planina Tara-Peručac-Kanjon reke Drine-Samostan Rača
Po zajterku se bomo odpravili v nacionalni park Tara, ogled planote Tare, spust do jezera Zaovine,
kjer je leta 1875 Josip Pančić našel smreko Omoriko. Pot bomo nadaljevali proti Peručcu, kjer si
bomo z ladjo ogledali okolico jezera in kanjon reke Drine, ki je tretji najgloblji na svetu. Na ladji bomo
imeli tudi kosilo. V primeru slabega vremena je kosilo prestavljeno
v hotel ali na splav na jezeru. Nato se bomo odpravili do Bajinoj
Bašte, si ogledali okolico reke Vrele, ki je dolga točno 365 m, zato jo
domačini kličejo tudi ' Reka Leta'' in samostan Rača, ki je bil zgrajen
v 13. stoletju. Povratek v Zlatibor, kjer nas čaka pravi tradicionalni
Srbski večer s kulturno-umetniškim programom, trubaško glasbo
ter večerjo.
3. dan: Zlatibor-Sarajevo-Slovenske Konjice
Po zajtrku odjava iz hotela in pot proti domu. Na poti nazaj še kratek postanek v Sarajevu, na znani
Baščaršiji, kjer bo čas za kosilo, oziroma okrepčilo. Domov bomo prispeli v poznih nočnih urah.
CENA IZLETA: 199 € po osebi (za člana zbornice s poravnano članarino pa znaša cena izleta 150 €)
Cena vključuje: prevoz z lastnim turističnim avtobusom, cestnine in parkirnine, 2 nočitvi z zajtrkom
ter večerjo v hotelu***, vožnjo z vlakom po »'Šarganski osmici«, vožnjo z ladjo in kosilom, tradicionalni
srbski večer s kulturnim programom, vstopnino za ogled samostana Rača, vstopnina za ogled
Drvengrada, vse zunanje oglede po programu, organizacija, priprava in vodenje izleta.