fmr.si - Kolektor
Časopis KONCERNA KOLEKTOR Letnik 15 Pomlad 2015 Komunitator številka 74 Intervju z županom občine Idrija Bojanom Severjem 25 let družbe FMR Kristalna gora Avtomobilsko zavarovanje z akcijo SPROSTI ČAS Za varno in sproščeno uživanje v prostem času ob sklenitvi avtomobilskega zavarovanja prejmete: • brezplačno zavarovanje prtljage, • 25 EUR popusta pri zavarovanju kolesarjev, • 25 EUR popusta pri turističnem zavarovanju. Uvodnik Polona Rupnik Glavna in odgovorna urednica Postanimo občina znanja Kaj pravzaprav je znanje? Pogosto se definira kot razumevanje, ki ga ima posameznik in ga uporablja za učinkovito doseganje svojih ciljev. To znanje je specifično za vsakega posameznika. Sicer pa je znanje tudi eno najbolj čarobnih in učinkovitih orodij, ki jih ima človek na voljo za svoj razvoj. Zato je pot odkrivanja znanja, njegovega zbiranja in uporabe tako vznemirljiva. Ob prebiranju knjig, spletnih strani, časopisov, revij se lahko počutimo kot pravi raziskovalci, ko odkrivamo novosti in preko njih dostopamo do novih znanj; do tistih, ki nas bogatijo, nas naredijo močnejše, bolj pripravljene za življenje. Idrija je od nekdaj veljala za zibelko znanja. Nedvomno o tem priča tudi najstarejša realka, ki je »vzgojila« številne strokovnjake na najrazličnejših področjih. Potem je tu še rudnik, ki je v Idrijo privabljal strokovnjake s celega sveta. Danes je njegovo vlogo prevzel Kolektor, ki skrbi za to, da bi znanje, ki ga imamo Idrijčani veliko, ostalo doma, v Idriji. Da je znanje vrednota in da brez znanja ni uspeha, vsako leto dokazujejo Kolektorjevi inovatorji, ki s svojimi idejami, modrimi predlogi in inovacijami omogočajo nadaljnjo uspešno rast koncerna. Kot nam je v intervjuju zaupal član uprave Valter Leban, se je izobraževanje kadrov za delovna mesta v Kolektorjevih podjetjih po svetu, ki se izvaja na sedežu koncerna v Idriji, izkazalo za zelo dobro potezo. Zadnje v nizu je bilo seveda izobraževanje Mehičanov pred skorajšnjo uradno otvoritvijo nove proizvodne hale v Leonu v Guanajuatu v Mehiki. Kako pomembno je znanje za samostojnost, se zelo dobro zaveda tudi Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, ki je svojo dejavnost razširilo in moči pri delitvi znanja združilo z območnim zavodom za zaposlovanje. Skupaj so namreč pripravili tečaj računalniškega opismenjevanja za delovne invalide, ki si bodo morda s tem nekoliko izboljšali svoje možnosti na trgu dela. Nenazadnje pa je občina tista, ki mora poskrbeti, da znanje ostaja doma. Kot pravi idrijski župan Bojan Sever, naj bi postali pametna skupnost ali učeča se družba. Spremembe, ki se nam obetajo, bodo dale tudi nova delovna mesta za mlade. Priložnosti je menda veliko, le prepoznati jih moramo. Torej nikoli ne prenehajmo odkrivati novih, svežih znanj in nikomur ne dovolimo, da zaduši našo ustvarjalno moč. Znanje nam je pri vsem tem v veliko oporo in pomembno orodje. Zato znanje je in bo vedno ostalo pomembna človeška vrednota. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 3 Pogostitev za posebne priložnosti V restavraciji Jožef s posebno pozornostjo za vas organiziramo praznovanje in pogostitev za vsako priložnost: obletnice, rojstni dnevi, poroke, poslovna srečanja, jubileji in podobno. Pripravimo vam lahko hladno-tople bifeje, delovna kosila in večerje, imenitna banketna kosila ali večerje, koktajl zabave s prigrizki in poslovne odmore ob kavi in slaščicah. POSEBNA PONUDBA: meni za ceno 12 EUR (juha, glavna jed, solata, sladica) Rezervacije sprejemamo na: tel. št.: 08 20 04 250 ali preko e-pošte: info@hotel-jozef.si. Vabljeni! Nebesa d.o.o., Vojkova 10, 5280 Idrija. BON UGODNOSTI 15% popust na vse jedi po naročilu v restavraciji Jožef Bon je unovčljiv do 31.12.2015 Popust ne velja za jedi in storitve, ki so že v posebni ponudbi. Hotel Jožef****, Vojkova 9a, SI-5280 Idrija, T: +386 (0)8 20 04 250 W: www.hotel-jozef.si Časopis KONCERNA KOLEKTOR Letnik 15 Pomlad 2015 Komunitator Kazalo 06 34 Utrip lokalne skupnosti Predstavljamo Potrebujemo pametno prometno ureditev Zunanji minister na obisku v Južni Koreji 12 40 (Ne)znani (ne)znanci Aktualno »Prekrižam, posukam, prekrižam, posukam …« Z novo halo v Mehiki smo dokazali, da zmoremo 19 50 Razglednice iz Kolektorja Razglednica iz tujine Kolektor med največjimi izvozniki Južna Koreja – dom za mesec dni 20 56 Poganjamo prihodnost Kulinarika Stojan Petrič prejemnik slovenskega gospodarskega oskarja Darovi narave Fotografija na naslovnici Dunja Wedam Izdaja: FMR - MEDIA založništvo publikacije in promocija d. o. o., Direktorica: Tadeja Golob, Glavna in odgovorna urednica: Polona Rupnik, Uredništvo: Arkova 43, 5280 Idrija, E-mail: polona.rupnik@ kolektor.com, tel.: (05) 37 50 599, GSM 051 689 204, Grafični oblikovalec: Andrej Potočnik Sodelavci: Silva Skok Bačnar, Sabina Carli, Maja Filipič, Anja Fortuna, Silvo Jesenko, Martin Kolenc, Andrej Kren, Ludvik Kumar, Polona Lapanja, Nataša Luša, Polonca Pagon, Polona Rupnik, Rado Starc, Robert Šabec, Filip Šemrl Fotografije: Boštjan Berglez, Jure Brus, Sabina Carli, Rok Dernikovič, Anja Fortuna, arhiv Tine Koder Grajzar, Iztok Hvala, arhiv Inštituta za novejšo zgodovino, arhiv KMI, arhiv ZD Idrija, Ludvik Kumar, Nejc Menard, arhiv Urške Močnik, arhiv Iztoka Novaka, Bruno Rupnik, Polona Rupnik, arhiv GZS, Urban Štebljaj, arhiv Turboinštituta, Polona Tušar, arhiv GJV, Robert Zabukovec Oblikovna zasnova: Futura DDB d.o.o. Jezikovni pregled: Anja Bolko Naklada: 8000 izvodov Naročnina: časopis je brezplačen Tisk: ALE d.o.o. Distribucija: Pošta Slovenije Časopis si lahko ogledate na spletni strani: www.fmr.si, www.kolektor.com Naslovnica: Kamšt Copyright© FMR - MEDIA. Fotografije in vsebina časopisa so zaščiteni z avtorskimi pravicami. Nobenega dela časopisa ni dovoljeno razmoževati, niti kako drugače kopirati, navedbe iz njega pa je mogoče uporabiti le po predhodnem pisnem dovoljenju izdajatelja 5 Utrip lokalne skupnosti Intervju z županom občine Idrija Bojanom Severjem Potrebujemo pametno prometno strategijo Polona Rupnik Nekoč ste dejali, da če hoče človek kaj spremeniti, premakniti, potrebuje na čelu občine vsaj dva, če ne celo tri mandate. Zdaj teče vaš tretji mandat. Kaj se je v tem času spremenilo? Če zdaj pogledam nazaj, sploh ne vem, kaj se je premaknilo, kdaj in kako. Toliko je bilo dogodkov, da bi zelo težko izpostavil tiste najpomembnejše. Mogoče bi rekel takole: več ali manj smo uredili vodo, ostali so nam le še nekaj zaselkov in povezava med Idrijo in Spodnjo Idrijo, kar pomeni, da smo dobro izkoristili evropska sredstva. Kar moramo še narediti, bomo naredili s proračunskimi sredstvi. V naslednjih dveh letih bi morali vsi občani imeti kvalitetno vodo. Uspeli smo tudi s kanalizacijo, kjer smo prav tako izkoristili vsa kohezijska sredstva, ki smo jih lahko. Če pogledam nazaj, smo z denarjem, ki ga je bilo mogoče dobiti od Evrope in države, zelo oplemenitili proračunska sredstva. Največja zagata še vedno ostajajo ceste, saj je mreža takšna, da jo je zelo težko obvladovati. Rabimo še naslednjih 10 let, da jih spravimo v neko primerno stanje. Pri tem pa morajo ceste, ki jih zdaj urejamo, zdržati najmanj 30 let. Zadovoljen sem s tem, da se je v Idriji razmahnilo življenje. Nismo še prav dobro zagnali turizma, ampak sem prepričan, da tudi to še pride. Na CNN-u je bila Idrija uvrščena med prvih 10 destinacij, ki se jih v Sloveniji splača obiskati. Vsak, ki je mislil, da se bo nekaj zgodilo kar čez noč, se je pošteno zmotil. Tako seveda ne gre, ampak je treba iti počasi korak za korakom. Mislim, da je tudi za razvoj turizma potreben čas, saj bi si s hitenjem zapravili vse možnosti. Kar pa zadeva mojo izjavo: v svojem prvem mandatu sem poskušal izpeljati projekte, ki jih je zastavil prejšnji župan, saj je le to zagotovilo za kontinuiteto. Če se osredotočim na strategijo, ki smo jo sprejeli leta 2011, moram reči, da bodo naslednje leto potrebne le manjše spremembe, kar 6 pomeni, da smo jo dobro realizirali. Upam, da bomo leta 2018 ob koncu mojega tretjega mandata zastavili že naslednjo strategijo. Kateri so prioritetni cilji, česa se boste lotili najprej? Sprejeli smo že strategijo pametne skupnosti. Če se hočemo razvijati, moramo znati brati strategijo Evropske skupnosti oziroma njene razvojne programe za perspektivo 2014–2020. Popolnoma jasno je, v katero smer bo šel razvoj – v zelena delovna mesta, trajnostni razvoj, IKTtehnologije, obvladovanje procesov z novimi tehnologijami … Do zdaj se je veliko sredstev namenilo za razvoj tehnologij na raznih inštitutih, ki pa se niso uporabljale. Nova evropska perspektiva predvideva uporabo že obstoječih tehnologij, uporabo praznih stavb, inštitutov in ne namenja več toliko denarja za gradnjo infrastrukture, razen, če dokažeš, da jo dejansko potrebuješ. Pametna skupnost – nekako izgleda, da se v Sloveniji ne moremo odločiti, kaj bi pravzaprav radi. Bo Idrija orala ledino na tem področju? V tem jaz vidim naš problem. Ne znamo videti, da smo evropska sredstva izkoristili slabše, kot bi jih lahko. V preteklosti smo delali ceste, kanalizacije, čistilne naprave, zelo malo pa smo vlagali v optiko. Še vedno namreč razmišljamo, da rabimo denar, s katerim bomo delali ceste, zidove … Evropa nam za to ne bo več dala denarja. Tega še vedno ne razumemo. Ne razumemo, da se moramo postaviti na višji nivo, če hočemo kot država narediti preboj. Zavedati se moramo, da rabimo nekaj drugega, da rabimo nova delovna mesta, pogojena s trajnostnim razvojem, da moramo nekaj narediti z mladimi, ki smo jih v preteklih letih zanemarjali, in da smo mi odgovorni za to, da mlada generacija nima perspektive, da imamo ranljive skupine, s katerimi ne znamo delati. Ko bomo spoznali, da je potrebno delati na teh segmentih, bomo uspeli. Za to pa Evropa daje denar. Če bomo tu znali najti vsebine, če bomo ugotovili, da so pomembni odnosi v družbi, bomo v prednosti. Predvsem Idrija ima tu veliko prednost pred ostalimi. Kakšni pa so odnosi v Idriji? Ko delam primerjavo z ostalimi, sem prepričan, da je v Idrijčanih velik potencial. Saj smo, povedano po domače, zagamani, včasih tudi štorasti, pa vendar imamo potencial. Črpamo iz naše dediščine, razvoja rudnika, danes industrije. In to nam daje razvojni potencial. Prepričan sem, da je ljudi v Idriji lažje prepričati v kakšno stvar kot kje drugje. Če dam za primerjavo samo alpska mesta. Veseli me, da smo uspeli k slovesnosti ob prejemu priznanja za alpsko mesto leta pritegniti 500 sodelujočih, Bolzanu jih je recimo samo 100. Na to sem ponosen. Gledati moramo, kaj dela Evropa, in se temu prilagoditi. To moramo narediti brez države, ne moremo čakati, saj bomo sicer vse zamudili. Idrijska občina se zdaj z nekaterimi razpisi prijavlja direktno v Bruselj. Imamo zelo dobre projekte, vsaj na področju pametne skupnosti in upravljanja z vodo. Če bomo z obema projektoma uspeli, bosta težka približno 30 milijonov evrov. Pri teh projektih imamo partnerje. Ustanovili smo konzorcije. To je tista povezava, ki jo Evropa zahteva – ne več vertikalno, pač pa horizontalno povezovanje. Prepričan sem, da lahko na področju pametne skupnosti oziroma učeče se družbe Idrija Evropi ponudi model, kako oblikovati in biti učeča družba. Kaj nam pomaga pametna skupnost, če pa naj bi bila Zala smrtno nevarna in v Idrijo kmalu ne bomo mogli več? Saj so tudi naše občinske ceste slabe. Zagotoviti moramo, da se ljudje po varnih cestah pripeljejo Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Utrip lokalne skupnosti Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 7 Utrip lokalne skupnosti v službo, da se pripeljejo v vsakem vremenu. To nas veliko stane. To, kar moramo mi zagotoviti na občinskih cestah, mora država na svojih. Pa ne samo zaradi občanov, tudi zaradi uspešne industrije. Idrija je primer, ki dokazuje, da se lahko ob slabih cestah razvije uspešna industrija. Vsi pravijo, da je najprej potrebna avtocesta, da se bo lahko razvila industrija. V Idriji dokazujemo, da smo za uspeh predvsem pomembni ljudje. Pa vseeno, bo Zala kdaj urejena? Mislim, da bo Zala letos do konca leta urejena, da bo vsaj tako normalno prevozna, kot smo bili vajeni do zdaj. Z občinskim ali državnim denarjem? Z državnim denarjem. Obljubili so, da je to prioriteta in da se bodo v mesecu dni lotili del na najbolj problematičnem delu ceste. Omenili ste mlade, ki so dokazali, da so lahko zelo aktivni. Občina jim je stopila nasproti in pridobila tudi certifikat Mladim prijazna občina. V zadnjih letih smo se temu področju nekoliko bolj posvetili, ker vidimo priložnosti za mlade v naši občini, jih pa morajo videti tudi sami. Mislim, da smo prej čakali eden drugega. Ker so postali aktivni, jim moramo dati podporo. Za študente tehničnih poklicev ni bojazni za službe, družboslovci pa imajo problem, saj ne vedo, kje se bodo zaposlili, pa tudi odločati se ne znajo najbolje. To pa zato, ker so se sami premalo zanimali, kaj ta naša skupnost rabi. Če bi se v delovanje občine bolj tvorno vključevali, bi vedeli, kaj se na tem področju dogaja, kaj občina pri servisnih storitvah rabi. Če bi razpolagali s temi informacijami, bi se lažje odločali. Nastala je nekakšna luknja, ker ni bilo prenosa znanja s starejše na mlajšo generacijo. To je velik problem. »Poloviti« moramo še tisto znanje, ki je, in ga prenesti na mlajše ter jim omogočiti, da to znanje obvladujejo z novimi tehnologijami. To znajo zelo dobro. Menim, da smo vse skupaj dobro zastavili, saj smo jim namenili vlogo v novih projektih. Kot učeča se družba bomo rabili vrsto analiz podatkov in tu vidim počasno zamenjavo občinskih služb z novimi prijemi, novimi generacijami. Tehnologije se tako hitro razvijajo, da se ljudje bojijo, da tega ne bodo obvladali. Na to jih je treba pripraviti. Tu je potencial. Potencial pa je tudi v turizmu. Idrija je svojo podobo v zadnjih letih zelo spremenila. Še vedno ostaja 8 odprto vprašanje garažne hiše, ki bi tudi imela vpliv na izgled mesta. Jo bomo kdaj imeli, jo sploh rabimo? Idrija najprej potrebuje pametno prometno strategijo. Na njej bomo začeli delati v letošnjem letu. Ali se bo v tem času zgodila tudi garažna hiša, še ne vem. Rabimo pa ureditev prometa. S tem projektom se bomo prijavili tudi v Bruselj. Sprašujem se, ali se moramo res vsi pripeljati z avtomobilom v službo in po drugih opravkih. Ker je odgovor ne, se vprašajmo, zakaj pa se? Takoj bomo ugotovili, da nimamo dovolj dobro urejenega prometa, čeprav smo ga nekoč že imeli. Bi lahko prevoz organizirali kako drugače, namesto da plačujemo za prevoz otrok v šolo, na delo …? Občina za prevoze otrok nameni pol milijona evrov na leto. Sprašujem se, ali smo sposobni v krogu občine promet organizirati na ta način, da bomo namesto lastnega prevoza uporabljali javni prevoz. Veliko bomo morali vložiti v spremembo miselnosti. Prav bi bilo, da se tudi župan v službo ne bi pripeljal s svojim avtom, ampak bi uporabljal javni promet. Zavedati se moramo, da ni nič narobe in noben problem, če moramo 300 metrov peš. Če se bomo od doma odpravili peš namesto z avtomobilom, bomo kvečjemu koristili svojemu zdravju in hkrati manj onesnaževali okolje. Torej mestni avtobus ne samo med Idrijo in Spodnjo Idrijo, pač pa tudi na podeželje? Absolutno. Na kakšen način to organizirati, pa je seveda še vprašanje. Se pa velikokrat spomnim na ponudnika cenovno ugodnih prevozov GoOpti. Sprašujem se, ali je mogoče z nekimi modernimi tehnologijami naročiti prevoz, recimo električni kombi. Tu imajo veliko vlogo tudi podjetja, ki razvijajo pogone za električna vozila. Smo sposobni pokazati nek nov model trajnostnega razvoja, čeprav se trenutno ne izplača, na dolgi rok pa nam prinaša tisto, česar danes še ne znamo izračunati – boljšo kvaliteto življenja, boljše počutje ljudi, manj onesnaževanja, boljši stik z naravo, prihranke … Je mogoče, da se turist v Idrijo pripelje z avtomobilom, ga parkira »v Barbarah« oziroma v garažni hiši, si izposodi električni avtomobil ali kolo in se odpravi na ogled znamenitosti? Zakaj ne bi razvili sistema s polnilnico? Tu vidim našo prednost. To se ne bo zgodilo jutri, a zakaj se ne bi v naslednjih 10 letih. Na tem področju imamo prednost, ker imamo napredna podjetja in napredne tehnologije, ki se že vključujejo v razvoj sveta za prihodnost. Zakaj bi jih poskušali vpeljati povsod drugod po svetu, samo pri nas ne? Bodimo prvi. Pred vsem tem pa rabimo pametno prometno strategijo, s katero bomo rešili marsikatero zagato. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Utrip lokalne skupnosti Računalniško opismenjevanje oseb s posebnimi potrebami Osnovni cilj Medobčinskega društva slepih in slabovidnih je pomoč osebam z motnjami vida pri vključevanju v ožje (domače) in širše socialno okolje. V okviru društva so osebam z motnjami vida zagotovljeni prilagojeni socialni programi, ki omogočajo ponovno vzpostavitev in pridobitev različnih spretnosti in veščin, reorientacijo, reorganizacijo po izgubi vida, usposabljanje svojcev in pomembnih bližnjih za razumevajoč odnos in pravilen pristop, osveščanje javnosti o prisotnosti slepote in slabovidnosti v domačem okolju ter udejstvovanje v različnih kulturnih in športnorekreacijskih aktivnostih. Zadnji pomemben projekt društva je program računalniškega opismenjevanja oseb s posebnimi potrebami, ki so ga v februarju in marcu izpeljali v Idriji. Namen projekta je dvigniti splošno računalniško pismenost oseb, ki so gibalno, senzorno ali kako drugače hendikepirane oziroma imajo status delovnega invalida. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica oziroma njihov informatik Edi Strosar izvaja izobraževanje v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, financira pa ga Evropski socialni sklad. Gre za pilotni projekt, saj zavod izobraževanja v takšni obliki do sedaj še ni izvajal. V projekt so vključene vse enote območnega zavoda za zaposlovanje. Tečaj so najprej izpeljali v Novi Gorici, nato februarja in marca v Idriji, sledita še Ajdovščina in Tolmin. Izobraževanja v Idriji se je udeležilo 10 tečajnikov. Ti so se v 30 urah seznanili z osnovno računalniško pismenostjo. Tečaj je potekal v Kolektorjevem Razvojno-tržnem centru. Kot pravi predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Igor Miljavec, so želeli s tem projektom narediti korak naprej. Do zdaj so skrbeli za računalniško opismenjevanje svojih članov, tokrat pa so to razširili na vse osebe s posebnimi potrebami, ki so prijavljene na zavodu za zaposlovanje. Gre za prvi tak projekt v Sloveniji. »Z odzivom in udeležbo smo zadovoljni, predvsem pa je pri tem projektu pomembno povezovanje institucij. Moči smo združili z območnim zavodom za zaposlovanje in v idrijskem primeru še s Kolektorjem, ki se zaveda svoje družbene odgovornosti. Odstopil nam je namreč svoje prostore in ponudil v uporabo računalnike. To je dobra priložnost, da tečajniki oziroma iskalci zaposlitve zamenjajo svoje vsakdanje okolje in pridejo v stik s podjetjem.« Edi Strosar, vodja tečaja »Tečaj je namenjen tako začetnikom kot tistim, ki so se z računalnikom že srečali, vključuje pa spoznavanje operacijskega sistema, delo z urejevalnikom besedila, elektronskimi preglednicami, elektronsko pošto, svetovnim spletom, v bistvu vse, kar je potrebno za neko osnovno računalniško pismenost. S pridobljenim znanjem si lahko udeleženci izboljšajo svoje možnosti na trgu dela. Zadovoljen sem, ker vidim, da imajo udeleženci željo pridobiti nova znanja. To je namreč predpogoj, če hočemo narediti nekaj koristnega. Če ima nekdo voljo in pride prostovoljno na tečaj, je uspeh zagotovljen. Zelo pohvalno je, da nam je Kolektor odstopil svoje prostore, da smo lahko v njih izpeljali tečaj. Pohvalno, da se tako zavzema za ljudi v svoji občini.« Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 9 Utrip lokalne skupnosti V Idriji se je srečal Prvi italijansko-slovenski odbor Lions klubov brez meja V Idriji so se konec marca srečali predstavniki 13 obmejnih slovenskih in italijanskih Lions klubov, ki so oktobra leta 2009 ustanovili Prvi italijanskoslovenski odbor Lions klubov brez meja. To je bilo njihovo že šesto srečanje, ki je potekalo pod sloganom Pot miru je naša pot. Lions klubi na Primorskem so se zaradi geografske lege ob italijansko-slovenski meji povezovali že v preteklosti. Iz medsebojnega sodelovanja med obmejnimi klubi se je porodila želja po organiziranosti v odbor, ki bi omogočal medsebojno spoznavanje in prijateljevanje med klubi in njihovimi člani v dveh sosednjih conah. Delovanje italijansko-slovenskega odbora, ki je bil ustanovljen leta 2009, je usklajeno z enim glavnih ciljev lionizma, to je ustvarjati in krepiti 10 duha sporazumevanja med narodi, je povedal guverner Distrikta 108Ta2 Italija Guido Repetti. Predsednik cone Distrikt 108Ta2 Italija Flavio Dagostini pa je dodal, da gre za sodelovanje med dvema narodoma, ki živita tesno skupaj, a sta bila predolgo ločena z mejo, ki je predstavljala tako fizično kot psihično pregrado, ki se je v določenih trenutkih zdela nepremostljiva. »Priključitev Lions kluba Idrija odboru dokazuje, da je bila naša odločitev o njegovi ustanovitvi pravilna ter da bodo naše prijateljstvo in dobra dela rasli še naprej.« Lions klub Idrija, ki je bil ustanovljen šele minulo leto, se je z veseljem odzval vabilu in pripravil srečanje dveh obmejnih con distrikta 129 Slovenija in distrikta 108Ta2 Italija. Idrija je namreč mesto, ki ima svetu kaj pokazati, je prepričan predsednik idrijskega Lions kluba Stojan Petrič. »Idrija je mesto, kjer sta gospodarstvo in okolje preko trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva, ki pospešuje konkurenčnost naših gospodarskih družb, spremenila podobo mesta in občanom omogočila bolj kvalitetno življenje. To je primer, ki je danes vzorec ne samo v Evropi, ampak tudi v svetu. Je primer, na katerem se učijo države Evropske unije in Daljnega vzhoda.« Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi elektronske spominske knjige Prvega italijansko-slovenskega odbora Lions klubov brez meja, ki popisuje delovanje odbora od njegove ustanovitve do danes, ter predstavitvi novega logotipa odbora, ki simbolizira delovanje klubov dveh con brez državnih mej, katerih edina ločnica je reka Soča. Udeleženci srečanja – v Idriji se jih je zbralo čez sto – so si ogledali turistični del rudnika Antonijev rov, muzejske zbirke in se seznanili z vojaško ozkotirno železnico, imenovano feldban. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Utrip lokalne skupnosti Dobrodelni koncert Lions kluba Idrija Temeljna usmeritev lionizma je pomagati pomoči potrebnim, predvsem slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim pa tudi ostalim, ki prav tako potrebujejo pomoč. Idrijski lionisti so si za cilj zadali še pomoč najranljivejšim skupinam, to so otroci in starostniki. Svoj osnovni moto udejanjajo preko pomoči institucionalnih oblik. Svojo osnovno dejavnost so udejanjili v pomoči Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih, pravi članica Lions kluba Idrija Nataša Luša. »Ena izmed prvih dobrodelnih akcij je bila donacija za nakup invalidskega vozička za VDC Vrhnika-Idrija, zelo smo se angažirali pri oblikovanju Medgeneracijskega centra, podprli smo izvajanje delavnic za razvoj osebnosti šolarja na OŠ Idrija … Smo pa ugotovili, da je na našem območju tudi precej družin, ki bi potrebovale pomoč, pa izpadejo iz sistemskih oblik pomoči, zato smo se jim odločili pomagati. V ta namen smo organizirali dobrodelni koncert in zbrana sredstva namenili socialno ogroženim družinam iz naše občine.« Na koncertu v Modri dvorani, ki je bil izjemno dobro obiskan in bo postal tradicionalen, so nastopili Klape Kumpanji s Korčule pa pevke Julija Kramar, Ana Karneža in Patricija Raztresen, flavtistka Špela Flajšaker ter mladi plesalci Plesnega studia Rebula iz Nove Gorice. Tenorist Janez Lotrič je svoj nastop zaradi bolezni žal odpovedal, a se bo z veseljem udeležil naslednjega dobrodelnega koncerta. Vsi nastopajoči so se odrekli honorarju. Zbrane je nagovoril predsednik Lions kluba Idrija Stojan Petrič, ki je poudaril pomen dobrodelnosti in se zahvalil vsem obiskovalcem, ki so z nakupom vstopnice pomagali olajšati življenje družinam v stiski. Tisti, ki dela dobro, o tem ne govori veliko, komur se dela dobro, pa lahko o tem pove tudi drugim, je svoj nagovor sklenil Petrič. »Z zbranimi sredstvi smo pomagali petim družinam iz idrijske občine, in sicer s poplačilom oziroma nakupom stvari in zdravil, ki jih država oziroma zavarovalnice ne krijejo, prizadetim pa bodo še kako olajšali njihov vsakdan,« je povedala Nataša Luša. Da je bil koncert tako uspešen, gre zahvala obiskovalcem, prizadevnim organizatorjem in donatorjem, pri čemer velja izpostaviti podjetje Ydria sport ter podjetja Kolektor Group, Kolektor Sikom in Ascom, ki so za svoje upokojence kupila vstopnice, Floristiko Ivo ter podjetji Gotrade in Set-trade. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 11 (Ne)znani (ne)znanci Tina Koder Grajzar, oblikovalka avtorske idrijske čipke »Prekrižam, posukam, prekrižam, posukam …« Robert Šabec so bile bržkone besede, ki so že pred domala petsto leti usodno zaznamovale Idrijo z okolico. Na kakšen način so se prve klekljarice izučile svoje obrti, nam najverjetneje ne bo nikoli povsem poznano, Tina Koder Grajzar pa rada pove, da bi prav te besede lahko označili kot njen prvi pravi stik s čipko. Prvi koraki v svet čipkarstva Tina se še vedno dobro spominja obiskov na domu stare mame, ko je kot majhna deklica sedela za bulo in poslušala njene nasvete. »Prekrižam, posukam, prekrižam, posukam … so bile besede, ki sem jih kot petletna deklica pri delu glasno izgovarjala in zaradi katerih me je vedno zbadala moja sestrična, « med smehom pove Tina. Bržkone so prav te besede tako močno očarale Tino, da je klekljanju ostala zvesta tudi na svoji izobraževalni in kasneje poklicni poti. Že s šestimi leti se je vpisala na čipkarsko šolo, na kateri je v devetih letih usvojila tehnike idrijske čipke. Po končanem šolanju na Gimnaziji Jurija Vege je študij nadaljevala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, na smeri Oblikovanje tekstilij in oblačil. Diplomirala je na temo Aplikacija klekljane čipke na oblačilo. Prav študij je precej spremenil njen pogled na čipko. Dojemati jo je pričela kot oblikovalski izziv, kot medij, s katerim se lahko likovno izraža. Tina se je zato odločila, da svoje bogato klekljarsko znanje nadgradi in se izdatneje posveti avtorski čipki. V pogovoru rada poudari, da pri svojem ustvarjanju vedno izhaja iz tradicije, njene stvaritve pa posedujejo še prepoznaven pečat avtorja. »Tehnika, ki jo pri izdelavi uporabljam, 12 je tehnika idrijske čipke. Izhajam iz idrijske čipke in tudi, ko rišem vzorce, imam pogosto v mislih idrijski ris, polpremet, ribice, kitico ... Te tehnike so precej močna točka identifikacije z idrijsko čipko, ki jo razumem kot sklop določenih tehnik. Seveda so pomembni tudi določene kombinacije in vzorci, a bistvena je tehnika,« o prepletu tradicije in avtorstva pove Tina. Čipka, sodelovanje z drugimi ustvarjalci in številna priznanja Pri svojem delu praviloma vedno uporablja naravne materiale, nadvse rada pa eksperimentira, kar se nenazadnje odraža tudi v sodelovanju s številnimi različnimi ustvarjalci. Konec minulega leta sta Tina in Biljana Klekačkoska predstavili svoje izdelke na razstavi Boginja mati in zmaj. Na ogled sta postavili kolekcijo avtorskega nakita in čipke, ki je bila Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 (Ne)znani (ne)znanci javnosti na ogled v Atelje Galeriji v Ljubljani. »Z Biljano sva sorodni duši. Obe pri svojem delu izhajava iz starih tehnik, ki so povezane z okoljem, v katerem živiva. Biljana prihaja iz Skopja in se ukvarja s filigranom, sama pa se na podoben način ukvarjam z idrijsko čipko. Kot izhodišče sva vzeli dva simbola mest, v katerih živiva. Sama sem se odločila za ljubljanskega zmaja, ona pa je izbrala simbol Skopja, ki je kipec boginje mati,« nam zadnji uspešno realiziran projekt predstavi Tina. Le nekaj mesecev poprej pa je bil še en pomemben dogodek. Oktobra je na idrijskem mestnem trgu potekala tradicionalna kmečka tržnica. Domačim pridelovalcem in rokodelcem so se na ta dan pridružili tudi ustvarjalci izdelkov iz domače, naravne ovčje volne. Omenjeni dogodek je bil namreč obenem tudi sklepno dejanje več mesecev trajajočega čezmejnega projekta Lanatura, v okviru katerega je potekal tudi natečaj »Sodobna in tradicionalna uporaba ovčje volne v rokodelstvu«. Strokovna komisija pod vodstvom prof. dr. Janeza Bogataja je v konkurenci triinpetdesetih izdelkov in kolekcij podelila dve prvi mesti, ki sta ju za ročno pleten šal z idrijsko čipko prejeli prav Tina in pletilja Renata Nagode iz Idrijskega Loga. Ker je bil njun izdelek nadvse dobro sprejet, sta sodelovanje nadgradili ter v kombinaciji pletenja in klekljanja ustvarili prodajno kolekcijo zimskih modnih dodatkov. Predstavljena je bila na letošnjem Mesecu oblikovanja in na Bienalu industrijskega oblikovanja, ki veljata za dva najpomembnejša tovrstna dogodka pri nas. Na ogled so bili postavljeni samo izbrani izdelki, ki ustrezajo določenim kriterijem dobrega oblikovanja in jih izbere strokovna komisija. Leta 2012 je Tina skupaj s Studiem Koder d.o.o. prejela tudi priznanje »Zlata vitica«, ki ga Obrtna zbornica Slovenije podeljuje zaslužnim izdelovalcem in ustvarjalcem izdelkov domače in umetnostne obrti. Leto dni kasneje je bila Tina s svojimi izdelki predstavljena tudi v oddaji Prava ideja na TV Slovenija, prezreti pa ne gre niti dejstva, da je šal z njeno avtorsko čipko navdušil tudi Hillary Clinton. Nekdanja prva dama ZDA ga je namreč prejela v dar ob obisku nekdanjega zunanjega ministra Žbogarja v ZDA. Tina je aktivna tudi na dobrodelnem področju. Društvo za zaščito konj in ostalih živali v Velenju je minulo jesen organiziralo dan odprtih vrat rehabilitacijskega centra Petra v Orovi vasi. Ob tej priložnosti je potekala dobrodelna dražba podarjenih »Klekljanje je po Sloveniji zelo priljubljeno, tako da smo še Idrijčani pogosto presenečeni, ko vidimo, koliko so se ženske z drugih koncev Slovenije pripravljene potruditi, da si to znanje pridobijo« umetniških izdelkov, med katerimi je bila tudi varovalna pelerina za konje »Griva luninega sija«, ki jo je zasnovala in izdelala gospa Bojana Kos Grabar. Pelerino krasi jata lastovk iz idrijske čipke, ki jih je oblikovala in izdelala prav Tina. Pedagoško delo in delavnice čipkarstva Tini je blizu tudi pedagoško delo in zadnji dve leti v svojem ateljeju v Ljubljani vodi individualne tečaje klekljanja, ob tem pa organizira tudi skupinske učne ure, ki so med ženskami z različnih koncev Slovenije nadvse dobro sprejeti. Najverjetneje je dobra obiskanost tudi posledica dejstva, da prisega na manjše število udeleženk, med katerimi se poleg izdelanih umetnin v pogovoru in druženju stkejo tudi prijateljsko prisrčni odnosi. ena izmed udeleženk na tečaj vozi enkrat tedensko iz Prekmurja. Ko me je prvič poklicala po telefonu, nisem mogla verjeti, da slišim prav. Dejansko pa se ta gospa še vedno vsak teden na tečaj v Ljubljano pripelje iz Prekmurja. Klekljanje je po Sloveniji zelo priljubljeno, tako da smo še Idrijčani pogosto presenečeni, ko vidimo, koliko so se ženske z drugih koncev Slovenije pripravljene potruditi, da si to znanje pridobijo,« nam o zavzetih tečajnicah pove Tina, ki je Ljubljano sprejela za svoj novi dom, čeprav se predvsem ob vikendih z velikim veseljem še vedno vrača tudi v Idrijo. V prestolnici poleg staršev, sorodnikov in prijateljev najbolj pogreša sprehajalno pot ob Rakah. »To je naravnost idealna, meditativna pot, ki pelje po dejansko čudoviti naravi,« za konec doda Tina. Najbrž je pri tem povsem odveč pripomniti, da kot uspešna umetnica navdih za svoje stvaritve črpa prav iz narave. »Kot zanimivost lahko povem, da se Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 13 Iz preteklih let TEK V BELO Tek šteje za Pokal primorskih tekov Idrija, 18. april 2015 Kje: Kdaj: Dolžina teka: Prijave: Prijavnina: Štart: Več info: Idrija (start za Modro dvorano) 18. april 2015 10 km preko emaila: tek@klub-kis.si ali na dan tekmovanja med 8:00 in 9:30 10 € (vključena prijavnina, topel obrok in pijača) ob 10:00 www.klub-kis.si/primorskitek Organizator: 14 KIŠ/ (Klub idrijskih študentov) Komunitator / Časopis koncerna Kolektor Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Glavni pokrovitelj prireditve: Kolektor Group Iz preteklih let Mrzlično izračunavanje podatkov in izkanje novih virov za proračunska sredstva Iz potrošnikovega žepa? Na občinskih upravah mrzlično izračunavajo podatke in številke, s kolikimi sredstvi bodo razpolagali v letošnjem proračunu. Zahteve so ogromne, razpoložljiva sredstva pa daleč nezadostna. Seveda se pri tem občine znajdejo pred vprašajem, kje poiskati nove vire za povečanje dotoka sredstev v proračunu. Nekateri klasični viri proračunskih dohodkov usihajo ali pa so že usahnili. Tako je v nekaterih občinah bolj, v drugih manj z dohodki iz kmetijstva, pa tudi obrtniki se borijo, da bi čim manj prispevali v proračun. Ostajata predvsem dva pomembnejša vira, in sicer povišanje že obstoječega davka od prometa na malo prodajo v trgovini in davka na alkoholne pijače do dovoljene stopnje. V idrijski občini je občinska skupščina na zadnji seji sklenila povišati občinski prometni davek od prometa na drobno od sedanjih pet na 6 odstotkov. V tolminski občini je bil doslej ta davek 4.-odstoten. Na seji občinske skupščine pa so ga povišali ravno tako na 6 odstotkov. Davek od prometa z motornimi vozili bo v idrijski občini še naprej znašal 3 odstotke. Seveda se odpira vprašanje, ali bodo trgovska podjetja predvsem skušala iskati notranje rezerve in druge možnosti za plačevanje povišanih dajatev ali pa jih bodo preprosto prevrnila na potrošnika? Zelo verjetno je, da se bodo razen redkih izjem, poslužila druge možnosti, ki je preprostejša in zanje bolj privlačna. Idrijska občina bo s povišanjem davka od prometa na malo prodajo v trgovini dobila 11 milijonov dinarjev. V tolminski občini so povišali prometni davek na vino iz sedanjih 7 na 15 odstotkov od prodajne cene. Ko so na občinski skupščini o tem razpravljali, sta prišli do izraza dve stališči. Eni so zagovarjali določitev davka od litra vina v stalnem znesku, drugi pa procentno od vrednosti vina. Zmagala je druga varianta, ki pa ne spodbuja proizvajalcev sortnih vin, ker se že visoka prodajna cena takih vin s tako določeno stopnjo davka še znatno povišuje in tako zmanjšuje potrošnjo. Idrijska občinska skupščina je odobrila tudi povišanje cen nekaterih komunalnih uslug. Pavšalnim potrošnikom vode so povišali osnovo za izračun pavšala od 150 na 180 litrov na dan. Potrošnikom, ki se poslužujejo javnih iztokov ali pip, pa je povišana dnevna osnova za obračun od 50 na 60 litrov. Povišane so tudi cene nekaterih pogrebnih in pokopaliških uslug, na primer izkop jam in pogrebni ceremonial. Tako bo v idrijski občini odslej tudi umreti dražje. Končno naj omenim, da so bile povišane tudi cene dimnikarskih uslug za 20 odstotkov. Hkrati je občinska skupščina v Idriji znižala cene vode in pristojbino za kanalizacijo gostinskim podjetjem in zasebnim gostiščem. Dosedanja tarifa za vodo in kanalizacijo je znašala 90 dinarjev za kubični meter vode in 30 dinarjev za uporabo kanalizacije. Poslej bodo plačevali gostinci za kubik vode 60 dinarjev za vsak kubični meter vode, ki odteče po kanalizaciji, pa 20 dinarjev. Morda ni odveč ugotoviti, da so prišle vse te spremembe povišanja in znižanja davkov ter cen komunalnih uslug kar potihoma. O tem niso spregovorili niti zbori volilcev, niti javne tribune in zbori občanov. Kako je torej s samoupravo v občini in z odločanjem občanov? Kje je tokoimenovano predhodno obveščanje občanov in kako je z javnim poslovanjem skupščine in njenih organov? (lb,) Primorske novice, 19. februar 1965 Industrija v letošnjem planu Pogoji za večjo proizvodnjo Industrijska podjetja v idrijski občini so se v lanskem letu kljub pomanjkanju reprodukcijskega materiala kar dobro znašla, tako na domačem, kot tudi na tujem tržišču. Rudnik je zadnja leta zelo dvignil svoje zmogljivosti. Tudi letošnja naloga rudniškega kolektiva je doseči za 15 ton živega srebra večjo proizvodnjo kot lani. Zaradi padanja vsebine metala v rudi pa posveča kolektiv že vsa zadnja leta vso skrb obsežnim raziskovalnim delom, tako zunanjim kakor tudi jamskim. ETA v Cerknem je vsa zadnja leta šla v zelo ekstenziven razvoj, si postavljala previsoke plane, ki pa jih kolektiv tudi z največjimi napori ni zmogel. Zato predvidevajo letos le za 15 odstotkov povišano proizvodnjo. Kolektiv se je odločil za realen plan, ko je temeljito preučil vse pogoje poslovanja. Pred kolektivom sta dva težja problema. Sedanja proizvodnja ne omogoča bistvenega povečanja osebnih dohodkov pa tudi ne kritja vseh anuitet. Predvidevajo, da bo zaradi tega nujno podaljšanje rokov odplačil investicijskih kreditov. Tovarna kolektorjev je začela z letošnjim letom poslovati kot samostojno podjetje. Za letošnje leto predvidevajo za 37 odstotkov večjo proizvodnjo v odnosu na lansko leto. Povečanje bi bilo še večje, če glavni kupec »Iskra« iz Nove Gorice ne bi zmanjšal svojega plana. Težave predvidevajo tudi pri nabavi reprodukcijskega materiala. Kolektiv si je pridobil z dosedanjim delom precej dobrih izkušenj. Zanimivo je tudi to, da podjetje že od vsega začetka ni zviševalo cen svojim izdelkom in tudi letošnji plan ne predvideva nobenih poviševanj. Pred takimi ukrepi ga je doslej varoval status podjetja v izgradnji, sedaj pa predvidevajo, da se bodo uspešno borili proti poviševanju cen s povečanjem produktivnosti dela, z boljšo organizacijo dela in s temeljitim varčevanjem pri materialu. Tudi lesna industrija »22. julij« je uspešno izpolnila lanskoletni visoko postavljeni proizvodni plan. Seveda so bili za to potrebni veliki napori celotnega kolektiva, ki je bil celo manjši kot so predvidevali. V letošnjem letu nameravajo doseči za 25 odstotkov večjo proizvodnjo spalnih garnitur in za 18 odstotkov večjo proizvodnjo komadnega pohištva. Tudi proizvodnjo rezanega bukovega lesa nameravajo dvigniti za 53 odstotkov. Tudi v tem podjetju predvidevajo težave okrog preskrbovanja z reprodukcijskim materialom in surovinami. (lb), Primorske novice, 16. april 1965 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 15 5 let prodajnega centra Merkur Koling Letos mineva 5 let od odprtja prodajnega centra Merkur Koling v Idriji, v katerem so kot Merkurjeva franšiza združili prodajna programa Za lepši dom in Mojster. Kupcem omogočajo nakup bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, gospodinjskih pripomočkov, svetil in opreme za kopalnico pa elektro izdelkov, barv, materiala za ogrevanje in vodovod, lesa, ročnih in električnih orodij, okovij in vijačnega materiala. Pred dvema letoma so pokrili še zunanjo površino ob objektu in dobili dodatnih 200 m2 prodajnih površin. Tako so lahko svojo ponudbo dopolnili še z gradbenim materialom, izolacijo, elementi suhomontažne gradnje in profilnega železa. Posebno pozornost namenjajo ljubiteljem vrtnarjenja, ki lahko s stroji, orodjem, zemljo in sadikami, kupljenimi pri njih, lepo uredijo svoje vrtove. Gospodarske spremembe, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, so spremenile tudi nakupne navade potrošnikov. Kot pravi vodja centra Ivan Rejec, so potrošniki v zadnjih letih pri nakupih postali bolj racionalni, lotevajo se jih bolj premišljeno. Postali so pozorni na vse segmente nakupa, ki vplivajo na družinski proračun. Ker ponujamo tehnični material, smo še toliko bolj na udaru, saj so pri nakupu tovrstnega materiala kupci še bolj previdni in ga, če je le mogoče, poskušajo odložiti. Trudimo se in se spremembam nakupovalnih navad stalno prilagajamo.« Dobri odnosi s kupci in kvalitetne MERKUR PC KOLING, Arkova 23, 5280 Idrija Tel. NC 05/ 37 72 315, fax: 05/ 37 71 671 e-naslov: trgovina.merkur@kolektor.com Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 16 storitve so nedvomno tisto, kar potrošnike prepriča, da se v prodajni center Merkur Koling radi vračajo. Število nakupov se iz leta v leto namreč povečuje. »Pri tem pomembno vlogo odigrajo prodajalci, ki se trudijo za zadovoljstvo kupcev. Vzdušje v centru prav gotovo pozitivno vpliva na rezultate. Smo le tehnična trgovina, kjer si stranke pri večini nakupov želijo dobiti tehnične informacije o izdelku. To je ob poplavi izdelkov brez tehnično dobro usposobljenega kadra težko doseči. Lahko rečem, da se naš kolektiv trudi dosegati čim višji nivo strokovnosti. Brez tega rezultatov ne bi bilo. Prodajni center Merkur Koling bo 5-letnico delovanja obeležil v soboto, 18. aprila 2015. Na ta dan pripravljajo pester program, zato vas vabijo, da se jim pridružite. o Imam nove e onsk telef ke l števi / tel.: 05/ 37 34 290 – poslovodja tel.: 05/ 37 34 175 – vodja centra Pomlad 2015 Ivan Rejec, vodja prodajnega centra »Cilj, ki mu sledimo, so dobri poslovni rezultati. To je v današnjem času velik izziv, ki smo mu lahko kos samo z dobrim in zanesljivim kolektivom ter dobrimi odnosi s kupci in zaposlenimi. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalili vsem našim zvestim strankam za izkazano zaupanje in vse opravljene nakupe v našem prodajnem centru.« ta, Sobo la pri a . 8 1 2015 Pridružite se nam v soboto, 18. aprila 2015, med 9. in 14. uro. Za vas pripravljamo: -- DELAVNICO BARV IN PREMAZOV SIGMA – barve spremenijo dom -- PRAKTIČNI PREIZKUS ELEKTRIČNEGA ORODJA -- ORGANSKO NARAVNO TRAJNOSTNO VRTNARJENJE, LEKARNA ZA RASTLINE (predstavitve in svetovanje HOMEOGARDEN) -- Delavnico za otroke MALI VRTNARČEK -- JUBILEJNE POPUSTE in nagradno žrebanje -- Okrepčilo na stojnici tel.: 05/ 37 34 174 – ogrevanje, vodovod, gradnja, izolacija, les, železo … tel.: 05/ 37 34 298 – elektromaterial, barve, stroji in orodje, vijaki, zeleni program … tel.: 05/ 37 34 297 – bela tehnika,/ Časopis MGA,koncerna gospodinjstvo, oprema za74prosti čas2015 … Komunitator Kolektor / Letnik 15 / št. / Pomlad 17 Razglednice iz Kolektorja Vsakoletne konference o pametnih omrežjih En.grids so se udeležili tudi predstavniki Kolektorja. Ti se pridružujejo mnenju udeležencev in poudarku konference, da industrija prepoznava področje razvoja pametnih omrežij kot priložnost za preboj z domačimi rešitvami na tuje trge. Pametna omrežja so priložnost za celotno državo. Tega se zaveda tudi Kolektor, ki na tem področju igra pomembno vlogo. »Demonstracijski projekt razvoja pametnih omrežij je za Slovenijo potreben, saj bomo z njim tudi v industriji lahko preizkusili lastne kompetence na tem področju,« je kot gost uvodnega omizja konference poudaril Stojan Kokošar, direktor družbe Kolektor Sisteh, in dodal, da »imamo v Sloveniji več podjetij, ki imajo dosti znanja, da se lahko pogovarjajo tudi z veliko večjim Hitachijem.« Po njegovem mnenju se je slovenska industrija pripravljena povezati tudi s tujim partnerjem, toda za to potrebujemo konkretno odločitev države. »Naša želja je, da bi skozi rešitve in produkte v demonstracijskem projektu dosegli čim več ekonomskih učinkov, ki bi nam omogočili prodajo teh tudi na druge evropske trge,« je še povedal Kokošar. Sicer pa se je Kolektor na konferenci predstavil tudi s predavanjem. Predstavniki družbe Kolektor Sisteh, Ladislav Kolednik, Simon Pervanja in Slavko Munih, so zbranim spregovorili o naprednem stikalnem bloku – osnovnem gradniku EMS. Poslovni center Vision podjetja Kolektor Orodjarna je postal član EMVA, evropskega združenja za strojni vid, ki je bilo leta 2003 ustanovljeno v Barceloni. Gre za neprofitno združenje, ki zastopa industrijo strojnega vida v Evropi. Združenje so kot mrežo za spodbujanje razvoja in uporabe tehnologij strojnega vida ustanovili predstavniki industrije iz vse Evrope. EMVA je platforma za izmenjavo informacij med člani in je odprt za vse vrste organizacij, ki se ukvarjajo s strojnim vidom in slikovnimi tehnologijami: proizvajalci, integratorji, distributerji, svetovalna podjetja, raziskovalne organizacije in univerze. Poslovni center Vision se je združenju pridružil zaradi odlične možnosti izmenjave informacij, možnosti sodelovanja pri soustvarjanju novih standardov in nenazadnje zaradi odlične priložnosti za promocijo tako poslovnega centra samega kot tudi Kolektor Orodjarne in koncerna Kolektor. Obiskalo nas je 40 študentov študijskega programa energetike in proizvodnega strojništva na fakultetah za strojništvo v Trebinju, Sarajevu, Mostarju in Banja Luki. Predsednik uprave koncerna Radovan Bolko je študentom predstavil koncern, mag. Eva Cvelbar Primožič je spregovorila o kadrovski politiki koncerna in možnostih zaposlovanja, Kolektorjevo podjetje v Bosni in Hercegovini Kolektor Bosna je predstavil Draško Plavljanin, Janez Gostiša pa je spregovoril o energetiki in o podjetju Kolektor Etra. Sledil je ogled oddelka za kakovost in laboratorija, orodjarne in strojegradnje ter proizvodnih prostorov v diviziji B0. 18 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Kolektor je bil glavni pokrovitelj letošnjega maturantskega plesa. Maturante, njihove starše in profesorski zbor je v imenu koncerna nagovoril predsednik uprave Radovan Bolko, ki je tudi izžrebal dobitnika glavne nagrade na srečelovu, ki jo je prav tako prispeval koncern Kolektor. Razglednice iz Kolektorja Časopisna hiša Delo je tudi letos pripravila lestvico največjih izvoznikov, na katero se je med največjih deset uvrstil tudi Kolektor. Na lestvico se je sicer uvrstilo 129 podjetij z ustvarjenim izvozom nad 1,3 milijona evrov. Koncern Kolektor je na tej lestvici zasedel sedmo mesto z 275 milijoni evrov, kar predstavlja izvoz slovenskih podjetij na tuje trge. Kolektorjeva podjetja v tujini pa so tam kupcem izven koncerna prodala še za 131 milijonov evrov. V Kolektorju med posli ne delajo razlik; zanje je vsak na novo pridobljeni posel dosežek sam po sebi. Nedvomno pa so največji dosežek koncerna Kolektor v minulem letu zelo dobri poslovni rezultati z velikim dobičkom. Prav tako so v preteklem letu bistveno okrepili svoja dva poslovna stebra, in sicer Stavbno tehniko in izdelke za dom ter Energetiko in industrijsko tehniko. Razvili so prototip pogona za dvokolesnik za priznanega svetovnega proizvajalca, začeli s serijsko proizvodnjo 50 kW motorja za električna plovila, izdelali so transformator 500 MVA za švedskega kupca in še bi lahko naštevali. V letošnjem letu pa bodo izdelali še transformator izrednih dimenzij – 17 m dolžine, 8 m širine in 12 m višine. Skupna teža sestavljenega transformatorja bo 440 ton. Z novimi projekti želijo doseči svoj cilj, to je do leta 2017 ustvariti od 500 do 750 milijonov evrov prometa. Sejem priložnosti, ki ga vsako leto pripravi Fakulteta za strojništvo, podjetjem, ki se na njem predstavljajo, omogoča, da se na hitrih zmenkih s študenti pogovorijo o njihovih ciljih in načrtih za prihodnost. Med študenti strojništva velja za Kolektor veliko zanimanje, kar je pokazal tudi interes za hitre zmenke, saj so Kolektorjevi predstavniki v odmerjenem času komaj opravili vse razgovore s potencialnimi kandidati za zaposlitev po končanem šolanju. Remy je Kolektorju podelil priznanje za enega najboljših dobaviteljev. V to elitno druščino se je poleg Kolektorja tokrat uspelo uvrstiti le še peščici Remyjevih dobaviteljev. Kot je povedal direktor podjetja Kolektor GTO Iztok Novak, je priznanje plod dobro in kakovostno opravljenega dela v preteklem letu, saj Kolektor s strani Remyja ni bil deležen nobene reklamacije, prav vse dobave pa so bile realizirane pravočasno. Pohvaliti velja vse, ki delajo na starter linijah v Diviziji B podjetja Kolektor Sikom in Kolektor Bosna; torej vse tiste, ki izdelujejo komutatorjev za omenjenega kupca. Kot še pravi Novak, je Kolektor pri Remyju zelo dobro zapisan. Zelo dobro so tudi sprejeli novico, da bo Kolektor komutatorje zanje izdeloval v Mehiki. »Mislim, da imamo dobre možnosti za nove projekte. Razveseljiva je novica, da je Remy z General Motors obdržal določene posle za prihodnost, pojavljajo pa se tudi kot kupec pri novih aplikacijah za start-stop sisteme, za katere so že pridobili projekte in bodo iskali dobavitelje. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 19 Poganjamo prihodnost Stojan Petrič prejemnik slovenskega gospodarskega oskarja Polona Rupnik Gospodarska zbornica Slovenije je že 47. podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Letošnjih nagrajencev je osem, prihajajo pa iz sedmih podjetij, šestih regij in šestih panog. Letošnji prejemnik slovenskega gospodarskega oskarja, najstarejše in najprestižnejše tovrstne nagrade v Sloveniji, je tudi Stojan Petrič, dolgoletni predsednik koncerna Kolektor, zdaj pa predsednik sosveta in konzorcija lastnikov. »Nagrade sem vesel. Počutim se kot poveljnik bojne enote, ki se je 20 let boril na bojišču in bil večkrat prestreljen. Ko je postal prestar za vodenje enote in so ga zamenjali z mlajšim, pa je vojska šla k generalu in predlagala, naj mu dajo medaljo,« je ob prejemu nagrade povedal Stojan Petrič in dodal, da je to nagrada, ki 20 ima svoje ime in priimek, da pa je tudi priznanje za 3.000 zaposlenih in več kot 500 upokojencev koncerna Kolektor. »Mislim, da se bodo skupaj z mano veselili te nagrade. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil svojim sodelavcem in seveda družini, ki mi je nesebično pomagala, da sem lahko vso energijo usmeril v koncern Kolektor.« Pri ocenjevanju dosežkov je komisija, ki ji je predsedoval Janez Škrabec iz Rika, upoštevala 69 različnih kriterijev, od tržnih, razvojnih in izvoznih rezultatov gospodarske družbe do rezultatov poslovanja ter uveljavljanja na trgu. Ocenjevala je sposobnost hitrega in učinkovitega prilagajanja spremenjenim pogojem poslovanja, dolgoročno jasno strategijo, vlaganja v razvoj in inovacije ter odgovornost do družbenega okolja. »Na piedestal slovenskega gospodarstva smo letošnje nagrajence postavili, ker prepoznamo na hrbtni strani njihovih uspehov in odličnih rezultatov presežne mere vztrajnosti, smelosti in odgovornosti. So odlični voditelji Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Poganjamo prihodnost Iz govora »Pogum je za zmagovalce. Za pogum moraš biti trdnega duha in mehkega srca.« Albert Einstein je rekel, da ne gleda v preteklost, ampak v prihodnost, kajti tam bo preživel preostanek svojega življenja. Tudi sam gledam v prihodnost. in navdihujoče osebnosti, ki se nikoli ne bodo poslovili v vlogi opazovalcev, temveč bodo vselej aktivno, dejavno in pogumno krojili prihodnost svojega podjetja,« je povedal predsednik komisije. Po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča si letošnji nagrajenci ne zaslužijo le čestitk, temveč tudi iskreno spoštovanje. »Nagrajeni so bili za rezultate, ki so jih dosegli predvsem v preteklih petih letih. Ta so bila v Sloveniji izjemna – nadpovprečne obrestne mere, pomanjkanje likvidnih sredstev, zmanjševanje potrošnje, dragi energenti in surovine, majhna gospodarska rast, nadpovprečno visoki davki, neučinkovita birokracija … Kdor je v takih razmerah uspešen, tako kot so letošnji nagrajenci, je res poseben. Pameten, hiter in predvsem pogumen. Kapo dol. Dokler jih imamo, lahko gojimo optimizem.« Verjamem in zaupam svoji ekipi v koncernu Kolektor, ki bo naprej gradila našo zgodbo o uspehu ter na osnovi akvizicij in organske rasti počasi povečevala vrednost prodaje koncerna na milijardo evrov v naslednjih sedmih do desetih letih. Verjemite mi, da verjamem tudi v Slovenijo; danes bistveno bolj, kot sem pred dvema letoma, ko sem bil predsednik vladnega sveta za razvoj, saj je poslovno okolje tako pri nas kot v svetu danes ugodno. Mislim, da moramo to izkoristiti. Moramo, ker imamo priložnost. Paziti pa moramo, da bomo zapravili manj, kot bomo ustvarili. V gospodarstvu to znamo – če nismo prej, smo se tega naučili v času krize –, javna uprava pa se bo morala temu prilagoditi. Za konec bi želel izpostaviti dilemo med razumom in vero. Vera je odgovor, nam daje odgovor, razum raziskuje, sprašuje. Pa naj zastavim nekaj vprašanj: ali smo vsi slovenski menedžerji tajkuni, neetični, ali so vsi slovenski politiki slabi, neučinkoviti in nesposobni, ali imamo zaposleni v slovenskih podjetjih prenizke plače glede na naš prispevek, ali in še enkrat ali in še enkrat ali … Odgovori so in niso enostavni. Poiskati si jih moramo sami. Pri tem pa moramo uporabiti razum, in ne vere. V Sloveniji imamo to težavo, da nam manjka pozitivne energije – to velja za vse deležnike – gospodarstvenike, politike, predvsem pa novinarje. Želim si, da bi širili pozitivno energijo in večji optimizem. To potrebujemo. Drage kolegice in kolegi, pri vašem delu vam želim veliko poguma in razuma, pri iskanju novih priložnosti pa večjo stopnjo tveganja, kajti le tako boste dosegli boljše rezultate in jutri živeli bolje. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 21 Poganjamo prihodnost Znani so najboljši inovatorji minulega leta Inovacije so eden pomembnejših elementov konkurenčnosti podjetij in gospodarstva. Na tem področju v svetu najhitreje napredujeta Južna Koreja in Kitajska, sledijo jima Združene države Amerike in nato Evropa. In kje na tej lestvici je Slovenija? Nekje v povprečju. »V Evropi nimamo nizke cene delovne sile, nimamo nizkih cen energije in prostora, zato nas konkurenčne lahko dela samo to, da smo inovativni,« je zbranim na 5. konferenci o inovativni dejavnosti koncerna Kolektor povedal predsednik uprave Radovan Bolko in dodal, da je inovativnost z razlogom ena od Kolektorjevih vrednot. »Včasih je bila kakovost tista komponenta, ki je podjetja ločila med seboj. Bila je nekaj, s čimer so se podjetja rada hvalila. Nekaj podobnega se danes dogaja tudi s procesom inovativnosti. Če je bila še nedolgo nazaj inovativnost tisto nekaj več, tisto nekaj, kar je bilo rezervirano samo za najboljše, pa danes temu ni več tako. Če danes nisi inovativen, te na dolgi rok praktično ni več.« Inovativnosti je bilo posvečeno tudi osrednje predavanje predavateljice mag. Nastje Mulej, ki je spregovorila 22 o 12 dejavnikih inoviranja. Vrhunec konference pa je bil vsekakor razglasitev inovatorjev leta za minulo leto. Na področju množične inovativne dejavnosti so inovatorji leta postali: v kategoriji koristni predlogi – posamezniki Edvin Begović iz podjetja Kolektor ATP z 20 realiziranimi inovativnimi predlogi, med skupinami je bila v kategoriji koristnih predlogov za najboljšo izbrana skupina proizvodnega programa rotorji iz Kolektor KFH, ki je prispevala 7,3 ideje na zaposlenega, v kategoriji tehnične in druge izboljšave pa je bila za inovatorja leta izbrana Teja Peternelj iz podjetja Kolektor Sikom. Priznanje si je prislužila za odpravo napake ostružkov med kljukicami na grafitnih komutatorjih pri obstruževanju na začetnih linijah. Na področju prebojne inovativne dejavnosti so se najbolje odrezali: v kategoriji izboljšave proizvodnih procesov Tomaž Lahajnar, Klemen Rupnik in Rado Gnezda iz podjetij Kolektor Group in Kolektor Orodjarna za razvoj novih tehnologij in tehnoloških postopkov za krivljenje in manipuliranje kontaktov pri projektu PL3Q in v kategoriji izboljšave netehnoloških procesov Klemen Petrič za uvajanje novih merilnih metod na področju hibridnih izdelkov in senzorjev. V skupni sistem inovativnosti je trenutno vključenih osem Kolektorjevih slovenskih podjetij. Svoje predloge in ideje je v lanskem letu prispevalo 660 posameznikov, ki so podali 2363 predlogov za izboljšave. Kot je poudaril Tomaž Vidmar, koordinator inovativne dejavnosti, so ključni cilji na tem področju v inoviranje vključiti čim več zaposlenih, v skupen sistem vključiti še preostale slovenske družbe in kasneje še tiste v tujini, nadgraditi portal za inovativno dejavnost ter stremeti k cilju 4 ideje na zaposlenega v enem letu. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Poganjamo prihodnost Skupina rotorji KFH V letu 2014 so zaposleni na programu rotorji podjetja Kolektor KFH prispevali 121 idej, kar predstavlja 7,3 ideje na zaposlenega. Zaposleni na programu se lahko pohvalijo z 80-odstotno realizacijo predlogov. Vsak zaposleni je prispeval vsaj eno izboljšavo, kar pomeni, da je delež sodelujočih v lanskem letu 100-odstoten. Od vseh zbranih idej na tem programu jih je bilo 43 timskih. Skupina rotorji podjetja Kolektor KFH je dosegla največje uspehe pri izboljševanju serijskih procesov, med najboljše ideje pa sodijo: menjava programa lepilna postaja fishman lds9000, katere avtor je Boštjan Brelih, avtomatizacija linije za brizganje rotorjev in statorjev, ki jo je prispeval Peter Medved, in zadrževanje magnetov na lepilni postaji inovatorja Roberta Kogeja. Edvin Begović Klemen Petrič Edvin Begovič se je v podjetju Kolektor ATP zaposlil pred 23 leti. Najprej je delal v brizgalnici, po desetih letih se je posvetil tampotisku, ki mu je sledilo delovno mesto nastavljavca v brizgalnici. Danes je Edvin Begovič vodja izmene. Njegove izboljšave zajemajo vse segmente njegovega dela – od izboljšav orodij do proizvodnih procesov in izboljšav, ki njemu in sodelavcem lajšajo delo. Edvin Begovič je v letu 2014 podal 21 predlogov in realiziral 20 izboljšav. Med njegove vidnejše izboljšave sodijo: sprememba načrta brizgalne šobe za brizgalni stroj KM200, oznaka ATP na temperirnih napravah, vpeljava vozičkov za prevoz materiala, vpeljava originalnih reducirk za hasco priključke in sprememba konektorjev za grelce na orodju za ventilator Stihl. Razvoj in proizvodnja na področju hibridnih izdelkov in senzorjev zahtevata nove inovativne pristope merjenja in kontrole. Klemen Petrič je v okviru svojega razvojnega dela v razvojnem centru SiEVA – poslovna enota Idrija sistematično študiral možnosti in prednosti ter predlagal uvajanje inovativnih postopkov merjenja in analiz vzorcev. Na osnovi njegovih predlogov je omenjena poslovna enota pridobila sodobno laboratorijsko opremo – optični 3D skener in opremo (skener) za rentgensko računalniško tomografijo (CT) –, ki omogoča, da lahko poslovna enota izvaja številne zahtevne analize in meritve, ki so nujne za uspešen razvoj izdelkov za njihovega glavnega naročnika, to je družbo Kolektor Group, ki si je z novimi možnostmi bistveno dvignila ugled in konkurenčnost pri svojih kupcih. Teja Peternelj Tomaž Lahajnar, Klemen Rupnik in Rado Gnezda Teja je pomemben član ekipe kamermanov v diviziji B0 podjetja Kolektor Sikom. Je strokovnjakinja za področje optičnih kontrol, prav tako pa je zelo dejavna na inovativnem področju. Njena inovacija odpravljanja napake ostružkov med kljukicami na grafitnih komutatorjih je le ena v nizu rešitev, ki jih je že našla za različne probleme. Napaka ostružkov med kljukicami se pojavlja na obstruževanju na začetnih linijah zaradi obrabljenih oziroma slabo nabrušenih nožev. Ker je čiščenje teh ostružkov v končni kontroli časovno zelo zamudno, je obstoječemu optičnemu sistemu dodala kontrolo ostružkov med kljukicami na dveh merilnih mestih. Težave se je lotila sistematično: od prepoznavanja vseh vrst ostružkov do novega načina osvetljevanja, pravilne postavitve kamer ter preprocesiranja, obdelav slik in različnih filtracij, da je na koncu prišla do zadovoljivega rezultata, ki ga pred tem ni dosegel nihče. Z uvedbo njene izboljšave lahko zdaj toleranco določamo do stotinke natančno, kar je pri tako majhnih napakah, kot so ostružki, ključnega pomena. Njeno rešitev bomo uporabili pri vseh naslednjih kamerah. Tomaž Lahajnar, Klemen Rupnik in Rado Gnezda so s svojimi sodelavci poskrbeli za razvoj novih tehnologij in tehnoloških pristopov za učinkovit proces krivljenja in manipuliranja kontaktov za povezovalno ploščo PL3Q. Izgradnja proizvodnih zmogljivosti za omenjeno povezovalno ploščo je primer dobrega sodelovanja s kupcem in uspešne notranje realizacije projekta. Stalen pritisk za optimiziranje proizvodnih stroškov je zahteval od snovalcev in načrtovalcev proizvodnega procesa iskanje konkurenčnih tehničnih rešitev izven okvira znanega in že preizkušenega. Z združevanjem novih zamisli na osnovi bogatih preteklih izkušenj in dobršne mere drznosti je ekipi uspelo zasnovati in izdelati proces izdelave in manipulacije kontaktov, ki zagotavlja optimalen proizvodni proces z vidika investicije, visoko kakovost polizdelkov, visoko dimenzijsko ponovljivost, enostavnost nadzora procesa izdelave in nenazadnje ekonomičen proizvodni proces, ki predstavlja nov mejnik v razvoju kompetenc skupine Kolektor. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 23 Avtomobilska tehnika Komutatorski program se (še) ne da Martin Kolenc, Silvo Jesenko Osnovni in najstarejši program koncerna Kolektor so komutatorji. Tako prvi poskus kot tudi prva uspela globalizacija Kolektorja sta bila izvedena prav na tem programu. Komutatorski program je eden od programov koncernove poslovne divizije Komponente in sistemi, znotraj katere predstavlja največji program s 56 odstotki celotne prodaje v tej diviziji. S svojim prometom v višini približno 170 milijonov evrov komutatorski program predstavlja 35 odstotkov celotne prodaje koncerna Kolektor. Številke kažejo, da je komutatorski program še vedno z odstopanjem največji posamezni program skupine in je tudi program, katerega proizvodnja poteka v največ proizvodnih podjetjih. Kljub močni konkurenci in razvojnemu procesu zamenjave klasičnih motorjev z elektronsko komutiranimi smo uspeli z ustreznimi strateškimi odločitvami tako na prodajni, razvojno-tehnološki kot proizvodni strani zadržati padanje obsega prodaje na tem segmentu. Seveda se je v zadnjih desetih letih sama struktura prodaje po skupinah znotraj programa precej spremenila. Delež na tračnih HB-komutatorjih in sestavljenih – profilnih komutatorjih se je bistveno zmanjšal, medtem ko se delež na komutatorjih za starterje in na komutatorjih za črpalke za goriva iz leta v leto povečuje. Razvejanost proizvodnih in razvojnih lokacij Nosilno proizvodno in tehnološko podjetje programa je Kolektor Sikom, kjer se nahaja razvojno-tehnološki center za HB-komutatorje iz bakrenega traku, HPL-HPG-komutatorje za črpalke za goriva, starter komutatorje ter velikoserijske segmentne komutatorje. Tu se preizkuša največ novih idej s področja izdelkov kot tudi proizvodnih tehnologij. S pomočjo svojih resursov zagotavlja Kolektor Sikom potrebno tehnološko podporo ostalim proizvodnim lokacijam v svetu predvsem za tehnologije, ki izhajajo iz Kolektor Sikoma, po potrebi pa tudi širše. Kolektor Sikom ima dve dodatni dislocirani enoti za proizvodnjo komutatorjev, in sicer v Dekanih in Kočevju. Kolektor Sinyung v Južni Koreji je nosilno podjetje za proizvodnjo C-tipa komutatorjev, za katere je hkrati tudi razvojno-tehnološki center. Sledi Kolektor Bosna, proizvodna lokacija za velike komutatorje, segmentne in starter komutatorje malih in srednjih serij ter tudi že proizvodna lokacija za nekaj velikoserijskih komutatorjev. Istočasno je Kolektor Bosna razvojno-tehnološki center za velike komutatorje kot tudi maloserijske profilne komutatorje; skupina pa se razvija v smeri prevzemanja razvojnotehnološke odgovornosti za celotno 24 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Avtomobilska tehnika Dejan Velikanje, direktor Kolektor Sikoma »Kolektor je s svojim komutatorskim programom še vedno največji proizvajalec komutatorjev na svetu. Po obsegu prometa svojega prvega zasledovalca prekaša za več kot 50 odstotkov, po številu izdelanih komutatorjev pa je na drugem mestu. Nosilno podjetje tega programa je Kolektor Sikom. Za pokrivanje potreb na evropskem tržišču imamo poleg idrijske še dve lokaciji za proizvodnjo komutatorjev. Bosna je tista lokacija, kamor selimo starejše izdelke in tiste z nižjo dodano vrednostjo in jim tako podaljšujemo življenjsko dobo ter omogočamo konkurenčnost. Ostala proizvodna podjetja po svetu pa so lokalna podpora našim kupcem.« paleto izdelkov, ki se izdelujejo v Kolektor Bosni. Podjetje Kolektor Kautt & Bux je pravzaprav podjetje, ki ima na področju komutatorjev najstarejšo tradicijo znotraj skupine. Proizvodnja komutatorjev v tem podjetju zamira skladno z rastjo izdelkov ostalih programov. Razvojno-tehnološka funkcija v tem podjetju pa je že zmanjšana na minimum, ki še omogoča podporo preostalim kupcem in proizvodnji. Proizvodnja komutatorjev teče še v Mehiki v podjetju Kolektor GTO, kjer Milan Erjavec, prodajni vodja programa komutatorjev »Pred več kot 20 leti se je v koncernu zgodil velik preobrat, saj je trženje programa komutatorjev postalo samostojno in pod blagovno znamko Kolektor. Takrat smo se z lokalno konkurenco srečevali v glavnem na evropskem in ameriškem tržišču. Kakovost, tehnične karakteristike in usmerjenost h kupcu so bili na prvem mestu. V današnjem globalnem času pa čutimo pri naših kupcih večjo prisotnost konkurence z Daljnega vzhoda, pri čemer sta cenovna in časovna prilagodljivost na prvem mestu, sama kakovost z nič napakami in tehnične karakteristike naših izdelkov pa so tako rekoč samoumevni. Usmerjenost h kupcu kot ena izmed vrednot koncerna Kolektor ne pomeni samo, da kupcu odgovarjamo na njegove zahteve, pač pa tudi, da dobro razumemo kulturo in okolje, v katerem deluje. Čeprav komutator štejemo v zrelo panogo, še vedno dosegamo organsko rast in pridobivamo nove kupce predvsem na hitrorastočih trgih, kot so države BRIC. Pot rasti za večino tehnologij in povečevanje tržnih deležev smo si začrtali tudi v strateškem planu. S svojo vztrajnostjo in borbenostjo bomo stremeli k temu, da ga uresničimo.« se zaključuje prenos proizvodnje HBkomutatorjev iz našega ameriškega podjetja Kolektor TKI, pridobljena pa so že tudi nova naročila za starter komutatorje, za katere je v pripravi kompletna avtomatizirana proizvodna linija. Zadnja lokacija, kjer koncern Kolektor proizvaja komutatorje, je Kitajska s podjetjem Kolektor Automotive Nanjing, kjer poteka osvajanje HB-komutatorjev, proizvodnja C- in starter komutatorjev pa teče že dalj časa. Tako obsežna razvejanost proizvodnih in razvojnih lokacij zahteva ustrezno koordinacijo, ki jo v sodelovanju z direktorji posameznih podjetij aktivno izvajajo štirje nosilni kadri komutatorskega programa. To so Dejan Velikanje, direktor podjetja Kolektor Sikom, Milan Erjavec, prodajni vodja programa, Silvo Jesenko, tehnični vodja programa, in Martin Kolenc, vodja razvoja in tehnologije v podjetju Kolektor Sikom. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 25 Avtomobilska tehnika Različni segmenti komutatorjev Komutatorji za črpalke za gorivo Kolektorjevi komutatorji za črpalke za gorivo se vrtijo v polovici vseh na novo izdelanih avtomobilov na svetu. Z izjemo Japonske se lahko pohvalimo z večinskimi tržnimi deleži pri praktično vseh največjih svetovnih proizvajalcih avtomobilov v Evropi, Severni in Južni Ameriki, na Kitajskem in v Južni Koreji. Veliko pozornost posvečamo izpolnjevanju potreb kupcev na področju tehničnih izboljšav prav na vseh strateških tržiščih. Ne glede na hitro uvajanje elektronsko komutiranih črpalk za gorivo pri evropskih in deloma tudi korejskih proizvajalcih ohranjamo tržni delež na tem segmentu. Če se osredotočimo na razvojno tehnični del, nikakor ne moremo mimo številnih razvojnih rešitev, inovacij in patentov, ki so omogočili napredek na posameznih skupinah komutatorjev. Največji razvoj je v zadnjih 15 letih doživel prav program komutatorjev za bencinske črpalke, točneje grafitni komutatorji. Različne generacije grafitnih komutatorjev so poleg izboljšanih tehničnih lastnosti in uporabe novih grafitnih materialov prinesle tudi višjo stopnjo avtomatizacije proizvodnih linij in višjo produktivnost. Naši najpomembnejši kupci v segmentu komutatorjev za črpalke za gorivo so Bosch, Continental, TI, Hyundam ter v zadnjem času tudi številni kitajski kupci, kot so Rocket, Keboda, Jinjija in drugi. Komutatorji za zaganjalnike Koreji. Na teh tržiščih smo praktično edini, ki sta nam zaupana razvoj in dobava komutatorjev za start-stop aplikacije. Z različnimi tehnologijami izdelave smo kupcem po vsem svetu nudili najboljše rešitve za posamezno aplikacijo. Omeniti velja tehnologijo z nakrčevanjem venca na bakrenem surovcu FK oziroma armirano verzijo FIR, kjer smo dosegli večjo stopnjo avtomatizacije proizvodnega procesa ob manjši porabi bakra, kar predstavlja tudi večjo konkurenčno prednost. V zadnjem času se v določenih primerih vedno bolj uveljavlja PKtehnologija z odštancano obliko lamele, ki predstavlja skrajšan in bolj enostaven avtomatski proces izdelave komutatorjev za zaganjalnike. Ta tehnologija nam bistveno olajša možnost selitve proizvodnje na lokacije izven Idrije, natančneje v Bosno in Hercegovino, na Kitajsko in v Mehiko. Velik tehnološki napredek poleg same avtomatizacije proizvodnje predstavlja povečevanje produktivnosti z vpeljavo brizgalnih strojev v proizvodnjo. V teku je tudi vpeljava serijske proizvodne 2PKtehnologije štancanja in sestavljanja, s katero bomo podvojili učinkovitost na tej operaciji. S temi razvojnimi projekti izboljšujemo svojo konkurenčnost in osvajamo nove kupce in projekte tako v Evropi kot po svetu. Naši največji kupci v tem segmentu so Bosch, Remy in Valeo. Komutatorji za zaganjalnike so naslednji segment, s katerim Kolektor dosega izredno pomemben tržni delež v Evropi, Severni Ameriki in Južni Visok nivo zaupanja, ki ga uživamo pri naših kupcih, so nam v preteklosti utrjevali tudi neposredni obiski Razvoj in potrebe tržišča so zahtevali tudi velike investicije, zato se lahko danes pohvalimo z najmodernejšo avtomatizirano proizvodnjo grafitnih komutatorjev na svetu. V Kolektor Sikomu in v Kautt & Buxu v Nemčiji jih izdelamo že skoraj 40 milijonov na leto. Poleg vseh tehničnih izboljšav in inovacijskih rešitev, ki so jih že vpeljali v proizvodnjo, razvoj na tem področju usmerjamo v integracijo galvanskih operacij znotraj koncerna, iskanje novih grafitnih materialov za dvig obstojnosti sistema v različnih medijih ter izboljšanje produktivnosti na proizvodnih linijah. Poseben izziv nam predstavljajo grafitni komutatorji za dvokolesnike, ki nam bi lahko omogočili nadaljnjo rast na tem segmentu komutatorjev. Se pa donosnost tega segmenta komutatorjev postopno zmanjšuje. A - Odvijalec B - Štanca z napravo za skladanje in pred-vtisk lamel C - Stroj za vtisk lamel D - Paletirna naprava Ureditev linije po “steck” tehnologiji 26 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Avtomobilska tehnika Martin Kolenc, vodja razvoja in tehnologije v Kolektor Sikomu Silvo Jesenko, tehnični vodja programa komutatorjev »Če se osredotočimo na razvojnotehnični del, nikakor ne moremo mimo številnih razvojnih rešitev, inovacij in patentov, ki so omogočili napredek na posameznih skupinah komutatorjev. Največji razvoj je doživel prav program komutatorjev za bencinske črpalke, točneje grafitni komutatorji.« »Na področju komutatorjev za zaganjalnike smo trenutno v fazi razvoja novega obetajočega koncepta komutatorja. Nov razvoj komutatorja v kombinaciji uporabe bakra in aluminija nam daje velike možnosti za nadaljnjo rast.« proizvajalcev originalne opreme, ki so želeli na lastne oči videti, kje njihovi dobavitelji sistemov kupujejo komutatorje. Sadovi preteklih odločitev in kvalitetno opravljenega dela se danes kažejo v novo pridobljenih nominacijah za startstop projekte na Kitajskem, v Koreji in Mehiki. Ti projekti nam predstavljajo poseben izziv tudi z vidika lokalne proizvodnje v Kolektor Automotive Nanjingu na Kitajskem, v Kolektor Sinyungu v Južni Koreji in Kolektor GTO v Mehiki. HB-komutatorje izdelujemo v svojih podjetjih praktično po vsem svetu, od Južne Koreje, Kitajske, Slovenije (Idrija, Dekani in Kočevje) do Nemčije, ZDA in po novem tudi Mehike. Kljub selitvi programa na cenejše lokacije, dvigovanju produktivnosti, zniževanju izmeta in optimizaciji procesov dela še vedno težko lovimo našo konkurenco. Z zadnjimi razvojnimi aktivnostmi, kot so vpeljava večjih brizgalnih strojev, novega koncepta strojev za razžagovanje komutatorjev, tehničnih izboljšav za zmanjševanje porabe mase pri brizganju, zmanjševanje porabe bakra z novim konceptom sidranja HBC in razvoj nove generacije »Steck tehnologije« komutatorjev, lahko računamo na povečanje konkurenčnosti, s katero bomo ustavili padanje obsega proizvodnje tega komutatorja in trend obrnili v pozitivno smer. HB-komutatorji Najstarejši in nekoč najobsežnejši segment na komutatorskem programu so HB- oziroma tračni komutatorji. Gre za segment komutatorjev, ki je najbolj izpostavljen pritisku kitajske konkurence. Paradni konj tudi v prihodnje? Poleg glavnih naštetih razvojnih projektov na posameznih segmentih komutatorjev pa se razvojni oddelek ukvarja še s številnimi projekti, na katerih dela v povezavi s proizvodnjo po vseh proizvodnih lokacijah komutatorjev, strojegradnjo in orodjarno. Veseli smo, da komutatorski program v okviru koncerna Kolektor dosega potrebno pozornost, mi vsi, ki smo za ta program zadolženi, pa se bomo močno trudili, da še naprej ostane eden od glavnih paradnih konjev skupine Kolektor. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 27 Stavbna tehnika Missel zaključuje prestižen objekt Axis v Frankfurtu Polona Rupnik V lanskem letu je Missel poskrbel, da so bili njegovi izdelki vgrajeni v kar 312 objektov. »Glede na to, da naši izdelki v povprečju predstavljajo manj kot en odstotek celotne investicijske vrednosti, moramo biti nenehno prisotni v podzavesti projektantov, veletrgovcev, gradbenikov, nadzornih organov – in to pripadnost vzgajamo tudi z našimi tradicionalnimi seminarji, ki so izjemno dobro obiskani in se jih udeležujejo po večini inženirji,« oriše situacijo Rado Starc, direktor podjetja Kolektor Missel Insulations. V naslednjih tednih se zaključuje gradnja elitnega stanovanjskega kompleksa Axis v središču Frankfurta. »Pri tem objektu finančna sredstva niso bila glavna tema. Investitorju so bile v prvi vrsti pomembne inovativne rešitve. V to stavbo smo vgradili naše izdelke KDH in MisselonRobust za toplotno izolacijo ter BSM-R90 in MSA-R90 za protipožarno in protihrupno izolacijo. Stanovanje s 150 kvadratnimi metri stane vrtoglavih 1,4 milijona evrov. Ko na fronti dobiš tak projekt, ti ostane tudi dovolj energije, ko kakšnega izgubiš. Tak je ta dualni svet, v katerem živimo,« naglas razmišlja Rado Starc. V letošnjem letu med drugim zaključujemo z dobavami naših izdelkov tudi za večje objekte, kot so opevana Elbphilharmonie v Hamburgu, Motel One v Berlinu, poslovno-stanovanjski objekt Milaneo v Stuttgartu, poslovna stavba Kühnevision v Hamburgu, Garden Residence v Berlinu, študentsko naselje v Darmstadtu, Innovationszentrum IZR v Regensburgu, medgeneracijska hiša z vrtcem v Nürnbergu, Märkisches Viertel v Berlinu, Campus Handwerk v Bielefeldu, Holsteinischer Kamp v Hamburgu, študentsko naselje v Hammu pri Dortmundu, sanacija 28 Rado Starc, objekt Garden Residence v Berlinu Missel seminar Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Stavbna tehnika in sprememba stare bolnišnice v nadstandardno stanovanjsko naselje Garden Residence v Berlinu ipd. S ciljem ostati prisoten pri najbolj odmevnih projektih je Missel v marcu postal član DGNB, nemškega združenja za trajnostno gradnjo. Ta predstavlja arzenal instrumentov za izdajo zlatega, srebrnega ali bronastega certifikata, po katerem je stavba ovrednotena celostno, ne le v posameznih segmentih. Namen certificiranja ni zgolj doseči okolju prijazno in energetsko učinkovito stavbo, temveč ohranjanje vrednosti nepremičnine skozi daljše časovno obdobje. Missel se je tako poleg članstva v nemških združenjih FSK, FIW, bvfa in DIN selektivno pridružil ostalim podpornikom trajnostne gradnje, kot so Züblin, BASF in Baresel. »Pričakovanja za letošnje leto so ambiciozna. Konkurenca je aktivna. Cenovni pritisk in delovna sila s Poljske, Češke in Balkana sta močna. Ne glede na zunanje faktorje pripravljamo teren za bolj odmevne objekte, ki so trenutno še v fazi ponudbe in projektne dokumentacije. V mislih imam luksuzen hotel Fontenay v Hambrugu, novo poslovno stavbo H6 za vodstvo koncerna Audi v Ingolstadtu in nenazadnje tudi Gewa-Tower, 107 metrov visok stanovanjsko-hotelski kompleks, ki bo nastajal 500 metrov zračne linije od našega podjetja,« zaključi razgovor Rado Starc. Rado Starc, objekt Axis v Frankfurtu Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 29 Industrijska tehnika Turboinštitut – pomemben gradnik v poslovni diviziji Energetika in industrijska tehnika Polonca Pagon Koncern Kolektor je oktobra 2013 prevzel podjetje Turboinštitut. Odločitev Kolektorja za nakup tega podjetja je predstavljala korak naprej k uresničitvi cilja, da postane integrator slovenskih podjetij, ki delujejo na področju elektroenergetike. Steber Energetika in industrijska tehnika dosega med vsemi panogami v Kolektorju največjo rast. Usmerjen je predvsem v program energetskih transformatorjev (Kolektor Etra) ter izdelavo turbin in ostale opreme za male hidroelektrarne (Turboinštitut). Celovitost elektroenergetike se dopolnjuje z gradniki naprednih transformatorskih postaj, ki so pomemben element za zagotavljanje zanesljivosti, varnosti in učinkovitosti v elektroenergetskem sistemu (Kolektor Sisteh, Kolektor IGIN). Cilj koncerna je združitev kapacitet na področju zagotavljanja celovitih rešitev za izgradnjo hidroenergetskih objektov – »From Water to Wire« – ter za prenos in distribucijo električne energije. Dejavnost Turboinštituta Turboinštitut oziroma Zvezni inštitut za turbinske stroje je bil ustanovljen leta 1948 kot center za znanstvene in industrijske raziskave hidravličnih strojev v nekdanji Jugoslaviji. Njegovo področje delovanja je bilo razvoj strojev z nestisljivimi tekočinami kot delovnim medijem. Tako se je začelo raziskovanje vodnih turbin, črpalk in ventilatorjev. Od vsega začetka je bil neodvisen raziskovalni zavod, ki se je ukvarjal z znanstvenimi raziskavami hidravlične zasnove turbinskih strojev, testiranjem sprejemljivosti modelov in podiplomskim izobraževanjem študentov. Sledilo je obdobje usmerjeno v aplikativne raziskave in razvoj na področju hidravličnih strojev, razvoj modelov turbin in črpalk, izvajanje obnov turbin in črpalk, načrtovanje in izvajanje krmilnih ter nadzornih sistemov za elektrarne, integracijo elektromehanske opreme mini in malih elektrarn ter razvoj in izdelavo specialnih črpalk. Pred vstopom Kolektorja v lastniško strukturo Turboinštituta je bil slednji v slabem poslovnem stanju, nekonkurenčen na trgu, nelikviden in praktično tik pred stečajem. Zgolj takojšnja in izdatna finančna pomoč s strani Kolektorja je podjetju pomagala preživeti. Napačne poslovne odločitve iz preteklosti so rezultirale v številnih odpisih terjatev, slabljenju naložb, odpisih zalog in podobno, tako da je podjetje v letu 2013 poslovalo z izgubo v višini preko tri milijone evrov, v letu 2014 pa s še dodatno dvema milijonoma evrov izgube. Slabe poslovne odločitve v preteklosti se še vedno občutijo, saj se podjetje le počasi in s težavami vrača na trge, kjer je nekoč že uspešno poslovalo. 30 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Industrijska tehnika Turboinštitut danes nudi svojim naročnikom celovite storitve na področju: • dobav celovite elektromehanske opreme malih hidroelektrarn, • razvoja modelov in modelnih preizkusov turbin in črpalk, • neodvisnih meritev karakteristik turbin in črpalk, • obnov turbin z analizo obstoječih turbin in razvojem novih, učinkovitejših modelov, • načrtovanja in izvajanja krmilnih in nadzornih sistemov za elektrarne. Pomembna dejavnost Turboinštituta je danes tudi razvoj in izvedba lastnih investicijskih projektov v izgradnjo malih hidroelektrarn. Poslovna filozofija Turboinštituta temelji na prizadevanjih za promocijo rabe hidroenergije kot okolju prijazne obnovljive energije prihodnosti ter stalno izboljševanje učinkovitosti hidravličnih strojev z razvojem, projektiranjem, proizvodnjo in uporabo le-teh. Program Hidroelektrarne Program HE je odgovoren za: • raziskave na področju hidravličnih strojev, • razvoj modelov turbin, turbinskih regulatorjev in črpalk, • terenske meritve karakteristik turbin in črpalk, • obnove srednje velikih in velikih turbin, • numerične raziskave toka v turbinah in črpalkah, • razvoj in izvedbo specialnih črpalk. Glavni dejavnosti programa HE sta razvoj in izdelava modelov turbin, kjer strokovnjaki iz Turboinštituta na osnovi pridobljenih topografskih in hidroloških podatkov elektrarne razvijejo optimalno turbino in rezultate razvoja dokažejo z modelnim preizkusom v skladu s standardom IEC 60193. Do sedaj so v Turboinštitutu razvili preko 110 modelov in njihove karakteristike dokazali z modelnim testom. Poleg tega so – kot eden izmed dveh neodvisnih inštitutov na svetu – izvedli še preko 30 neodvisnih mag. Uroš Suhodolčan, predsednik uprave Turboinštituta »Z letom 2014 končujemo finančno sanacijo podjetja. Odpisali smo številne neizterljive terjatve, izvedli slabitve naložb in zalog na realno vrednost ter oblikovali rezervacije za primere, ki se rešujejo na sodiščih. Skupno se je to odrazilo v slabših poslovnih izkazih za leti 2013 in 2014 v višini preko 5 milijonov evrov. V prihodnje bomo največ aktivnosti usmerili v prodajo, saj zaradi dolgih prodajnih ciklov še vedno občutimo pomanjkanje teh aktivnosti v preteklosti. Za rast podjetja so ključnega pomena tudi investicije v izgradnjo malih hidroelektrarn, kar pa zahteva velika finančna vlaganja. Naši dolgoročni cilji na tem področju so razvoj lastnih projektov in gradnja malih hidroelektrarn z lastnimi sredstvi do rednega obratovanja, v fazi rednega obratovanja pa k sodelovanju pritegniti strateške partnerje.« testiranj modelov različnih svetovnih proizvajalcev turbin. Testirani modeli danes predstavljajo preko 20.000 MW inštalirane moči v hidroelektrarnah po vsem svetu. V prihodnje bodo poleg razvoja in preizkušanja modelov na tem področju ponudili tudi izvedbo na prototipu. V preteklem letu so razvili modele za HE Donje in HE Svarthalsforsen na Švedskem ter HE Fangut v Albaniji. Trenutno razvijajo model turbine za HE Serra Das Agulhas v Braziliji in HE Beloporozskaja v Rusiji. Poleg testiranj v lastnem hidravličnem laboratoriju izvajajo tudi meritve na terenu, kjer so do sedaj izvedli preko 130 neodvisnih testiranj turbin velikih moči različnih priznanih proizvajalcev, kot so Voith, Alstom, Vatech, LMZ, Mitsubishi, ČKD, UCM Resitza, Impsa, American Hydro, Tyazmash, HEC Harbin, Zhefu, BHEL in drugi. Skupna inštalirana moč testiranih enot znaša preko 25.000 MW. V preteklem letu Bojan Črv, član uprave Turboinštituta »Z lastniškim prevzemom družbe s strani skupine Kolektorja smo na Turboinštitutu zastavili postopek reorganizacije ter optimizacije in standardizacije procesov. Intenzivno, skladno s politiko in načeli Kolektorja, uvajamo sisteme in procese vodenja, upravljanja ter nadzora podprte z ustreznimi orodji. V kratkem obdobju treh mesecev smo implementirali poslovno-informacijski sistem SAP, uvedli program konstruiranje Creo, uvajamo program za vodenje tehnične dokumentacije Windchill, se uspešno spopadamo z izzivi TMP-a oz. 5S projektom, aprila smo v fazi certifikacije sistema kakovosti po ISO 9001, jeseni se pripravljamo na pridobitev certifikata ustreznosti ravnanja z okoljem ISO 14001, sodelujemo in iščemo sinergije s podjetji v stebru Energetike. Za vse do sedaj opravljeno delo se zahvaljujem zaposlenim na Turboinštitutu in v družbah skupine Kolektor, ki ste pri tem dali svoj doprinos. Izzivov usmerjenih v vzpostavitev in dvig zadovoljstva kupcev, zaposlenih ter lastnikov nam ne bo zmanjkalo, zato računam na vas tudi v bodoče.« so za naročnika ELEM izvedli meritve na izvedbi turbine HE Steva Petka v Makedoniji. V zadnjem času posebno pozornost namenjajo obnovam turbin, kjer za končne naročnike izvedejo meritve karakteristik obstoječe turbine, razvijejo novo turbino in rezultate dokažejo na modelu v skladu s standardom IEC 60193. V prihodnje se bodo na tem področju usmerili še v izdelavo novih prototipov. Na tem področju so za investitorja Tenaga Nasional Berhad pravkar zaključili projekt obnove HE Kenyir v Maleziji inštalirane moči 4 x 125 MW. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 31 Industrijska tehnika Na področju črpalk izvajajo predvsem obnove in izboljšave večjih črpalk (termoelektrarne, nuklearne elektrarne, vodovodi, akumulacijske črpalke, procesna industrija itd.) ter izdelavo specialnih črpalk za znane naročnike. Poleg tega veliko pozornost namenjajo področju racionalne rabe energije. V zadnjem času so na področju črpalk pričeli intenzivno sodelovati z ruskim podjetjem Gidromash Germ, preko katerega so v lanskem letu razvili ejektorje za nuklearno elektrarno Novovoronjež, trenutno pa za isto nuklearno elektrarno razvijajo še osem vertikalnih črpalk. Na področju razvoja modelov črpalk trenutno razvijajo modele za italijansko podjetje Termomeccanica. Program Male hidroelektrarne Program MHE je odgovoren za: • načrtovanje, projektiranje in proizvodnjo mini, malih in srednje velikih turbin moči od 0,2 do 20 MW, • načrtovanje in izvajanje krmilnih in nadzornih (SCADA) sistemov za elektrarne, • projektiranje in inženiring celovite elektromehanske opreme za hidroelektrarne na osnovi uporabe turbin, zasnovanih v Turboinštitutu, • investicije v razvoj in izgradnjo lastnih malih hidroelektrarn in hidroelektrarn za znanega kupca. Na področju načrtovanja, projektiranja in proizvodnje turbin je Turboinštitut v zadnjih 30 letih izdelal več kot 400 turbin skupne inštalirane moči preko 900 MW. V zadnjem letu so na tem področju izvedli večje turbine za HE Algol v Čilu in HE Chancay v Peruju, obe moči preko 10 MW. Med večjimi turbinami so v teku projekti HE Ustiprača, HE Do in HE Dub v BiH ter HE Prell v Albaniji. Za HE Ustiprača, HE Do in HE Dub poleg turbine dobavljajo še generator, transformator in sistem vodenja HE. Na področju integracij izvajajo integracijo celotne elektromehanske opreme na elektrarni in tako investitorju nudijo celovito storitev. V pričetku leta so na Šri Lanki izvedli projekt MHE Hulkiridola, trenutno pa prav tam poteka izvedba HE Maskelioya. Pomemben del dejavnosti programa MHE je tudi izvajanje investicij v lastne MHE. Trenutno so pred dokončanjem 32 Pomembnejši dosežki Turboinštituta •Izvedenih več kot 100 testov sprejemljivosti modela v skladu s standardom IEC 60193 •Testiranje več kot 130 enot na terenu z več kot 10.000 MW inštalirane moči •Več kot 30 ponovnih testiranj, neodvisnih testiranj in nadzora testiranj velikih turbin različnih proizvajalcev (Voith, Neypirc, Alsthom, Vatech, LMZ, Mitsubishi, ČKD, UCM Resitza, Impsa, American Hydro, HEC, Tyazmash, ZHEFU, BHEL ...). Skupna inštalirana moč je več kot 25.000 MW. •Več kot 20.000 MW inštalirane moči na turbinah razvitih v Turboinštitutu •Več kot 400 razvitih, sprojektiranih, izdelanih in nameščenih turbin v zadnjih 30 letih skupne zmogljivost je več kot 900.000 kW. •Največji izvedeni projekt Wanta 40, MW inštalirane moči ter projekt Sunglin 1 in 2, 46 MW inštalirane moči izdelan za kupca na Taiwanu. Za projekt Sunglin je Turboinštitut izdelal tudi svoj največji Francis gonilnik premer 2,4 metra. •Izgradnja projekta Bošava v Makedoniji, ki ga sestavlja pet malih hidroelektrarn skupne inštalirane moči 11 MW. Od vodnega zajetja do pete male hidroelektrarne je 40 kilometrov razdalje. investicijskega projekta MHE Bošava v Kavadarcih v Makedoniji, kjer so v preteklem letu zgradili sistem petih malih HE, vpetih v namakalni sistem. Skupna inštalirana moč elektrarn znaša 10,5 MW, letno pa bodo elektrarne proizvedle preko 33 GWh električne energije. Vrednost investicije znaša preko 20 milijonov evrov. V preteklem letu so pričeli z gradbenimi deli tudi na investiciji MHE Ljutina, kjer gradijo sistem dveh MHE skupne inštalirane moči 1,8 MW, ki bo letno proizvedel skoraj GWh električne energije. Ocena investicije znaša 6,7 milijona evrov. Na področju investicij pripravljajo še investicijo v izgradnjo sistema MHE na reki Ljuta v BiH. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Industrijska tehnika Projekt Bošava Projekt Bošava predstavlja izgradnjo sistema petih malih hidroelektrarn, vpetih v namakalni sistem na področju občine Kavadarci v Makedoniji. Projekt zajema rekonstrukcijo in povečanje kapacitete dovodnega kanala od vodnega zajetja na reki Bošava do pričetka namakalnega sistema, podaljšanje dovodnega kanala do sistema MHE Bošava ter izgradnjo sistema petih malih hidroelektrarn. Poleg tega se bo iz sistema zagotavljala tudi vodooskrba občin Kavadarci, Rosoman in Negotino. Pobudnik in nosilec projekta je podjetje Turboinštitut, ki je z javnim partnerjem Vodostopanstvo Tikveš, upravljalcem namakalnega sistema in nosilcem vodnih pravic, sklenil javnozasebno partnerstvo za kombinirano rabo vode. Za namen izvedbe projekta je Turboinštitut v Makedoniji ustanovil podjetje Hidrobošava, ki ima koncesijo za rabo vode in je lastnik hidroelektrarn, ki imajo status proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov. Koncept projekta je osnovnim smernicam: sledil trem • Okolju prijazna, trajnostna proizvodnja energije iz obnovljivih virov v manjših proizvodnih enotah, lociranih blizu končnih porabnikov. • Sodelovanje z lokalno skupnostjo pri zasnovi in izvedbi projekta ter obratovanju sistema ter sodelovanje z lokalnimi izvajalci pri sami gradnji. Projekt Bošava lokalni skupnosti tako prinaša kratkoročne in dolgoročne pozitivne gospodarske učinke. • Minimalen vpliv na okolje – arhitektura objektov je prilagojena lokalni arhitekturi. Kjer je mogoče, so vsi linijski objekti zgrajeni pod zemljo, kjer pa je bilo potrebno, so izdelane tudi ribje steze. K uspehu projekta, vrednega 20 milijonov evrov, močno pripomore tudi podpora lokalne skupnosti in države Makedonije. Podjetje Hidrobošava je nosilec koncesije za izrabo naravnih virov za naslednjih 27 let in bo s proizvodnjo električne energije pričelo v drugem četrtletju letošnjega leta. Predvidena proizvodnja električne energije bo letno znašala preko 33 GWh, kar bo za podjetje pomenilo prihodek od prodaje električne energije preko 2 milijona evrov letno. Projekt SHHP Boševa Lokacija Makedonija Velikost 5 SHPP Tip turbin 4x Pelton + 6x Francis Moč P = 11,0 MW Letna proizvodnja WEL = 33,6 GWh/leto Dolžina L= 40 km Reka Bošava je del porečja Vardar. Sistem malih hidroelektrarn (MHE) je zgrajen na obstoječem kanalu, ki je bil zgrajen za oskrbo z vodo za namakalni sistem v regiji Kavadarci. MHE 1 in 2 se napajata preko kanala neposredno iz reke Bošava, MHE 3, 4 in 5 pa se napajajo iz istega vira preko jezera Moklište. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 33 Predstavljamo Zunanji minister Karl Erjavec je z gospodarsko delegacijo obiskal Kolektor Sinyung v Južni Koreji V okviru uradnega obiska v Južni Koreji je minister za zunanje zadeve Karl Erjavec obiskal podjetje Kolektor Sinyung. Ministra je na njegovem obisku, katerega namen je bil poglobitev gospodarskega sodelovanja in prijateljskih odnosov med državama, spremljala gospodarska delegacija slovenskega avtomobilskega grozda. Vodstvo podjetja Kolektor Sinyung je gostom najprej predstavilo svoje podjetje in jih seznanilo s posebnostmi korejskega tržišča, v nadaljevanju obiska pa so si ogledali še proizvodnjo tega edinega slovenskega proizvodnega podjetja v tej azijski državi. azijsko znanje. S širitvijo proizvodnih in strojnih kapacitet pred tremi leti si je še dodatno utrdil mesto največjega proizvajalca komutatorjev za avtomobilski trg v Južni Koreji. Slednja je namreč peta največja proizvajalka avtomobilov na svetu. Velikost, tehnološka opremljenost in zrelost podjetja predstavljajo solidne temelje za nadaljnjo rast v Južni Koreji in Aziji. uspešnejših in donosnejših potez v Kolektorjevi zgodovini, saj je korejski trg odvisen predvsem od podjetja Hyundai Motors (kamor spada tudi Kia Motors), trenutno četrtega največjega proizvajalca avtomobilov na svetu. Kolektor Sinyung je peto največje podjetje v okviru koncerna Kolektor in tretje največje za proizvodnjo komutatorjev. Podjetje izdeluje komutatorje namenjene avtomobilski industriji za azijsko tržišče, specializirano predvsem za proizvodnjo komutatorjev manjših dimenzij in komutatorjev za starterje. Kolektor Sinyung je Kolektorjev Kolektor je na južnokorejsko tržišče vstopil leta 2000 z odkupom 90-odstotnega deleža podjetja Sinyung, danes Kolektor Sinyung. Podjetje je danes v 100-odstotni Kolektorjevi lasti. To je bil prvi korak Kolektorja k internacionalizaciji, kajti Sinyung je bilo prvo podjetje izven Evrope, ki ga je kupil Kolektor. Vstop Kolektorja na korejski trg je ena 34 Kolektor je s proizvodnimi prostori podjetja Kolektor Sinyung v Južni Koreji uspešno povezal evropsko in Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Predstavljamo razvojni center za azijsko tržišče. Kolektor Sinyung na leto ustvari več kot 30 milijonov evrov prometa. V zadnjih letih veliko vlaga v diverzifikacijo portfelja izdelkov za avtomobilsko industrijo, predvsem na področju hibridnih komponent, in dela na prevzemih manjših podjetij za Kolektor Group. Zaradi obstoječih Kolektorjevih kompetenc in korejske predanosti delu pričakujejo, da bo promet v prihodnjih letih rasel, tudi do 50 milijonov evrov. Obiska podjetja Kolektor Sinyung se je udeležil tudi Nam Yoo-Chin, župan Gumija, kjer ima Kolektor svoje proizvodno podjetje. Gumi je mesto s 54 tisoč USD BDP na prebivalca in intenzivno vlaga v razvoj industrije. V naslednjih letih želi postati vodilno mesto na področju informacijskih tehnologij v Južni Koreji in okrepiti razvoj na področju karbonskih vlaken. Srečanje slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca in župana Gumija Nam Yoo-China je bilo zelo prisrčno in uspešno, saj sta se strinjala, da odpira nove možnosti za sodelovanje in omogoča nove poslovne priložnosti za slovensko industrijo. Dobri medsebojni odnosi omogočajo večji uspeh in boljše poslovne rezultate tako za slovensko kot južnokorejsko industrijo. Tu so lahko v veliko pomoč izkušnje, ki si jih je v letih delovanja v Južni Koreji pridobil Kolektor. Minister za zunanje zadeve Karl Karel Erjavec, minister za zunanje zadeve »Vesel sem, da sem lahko v okviru obiska v Republiki Koreji obiskal tudi proizvodni obrat Kolektor Sinyung v mestu Gumi. Podjetje, ki predstavlja največjo slovensko investicijo v Republiki Koreji in je obenem edino slovensko proizvodno podjetje v tej azijski državi, je primer uspešne slovenske investicije v tujini in še en dokaz, da imamo Slovenci znanje in sposobnosti za uspešen nastop na tujih, tudi relativno oddaljenih trgih. Kot zunanji minister sem na omenjeno dejstvo zelo ponosen. Na srečanju z vodstvom podjetja in županom mesta Gumi, ki je potekalo v sproščenem in prijateljskem vzdušju, sem še posebej izpostavil komplementarnost slovenskih visokotehnoloških majhnih in srednjih podjetij z velikimi globalnimi podjetji, ki so značilna za Republiko Korejo. Kolektor Sinyung je dober referenčni primer, kako v praksi uspešno povezati slovensko in tuje znanje. Vodstvu podjetja sem izrekel priznanje za dosežene rezultate na korejskem trgu. Kljub dosedanjim uspehom pa ocenjujem, da obstajajo še neizkoriščene priložnosti za poglobitev sodelovanja med državama. V tem kontekstu bi se rad zahvalil vodstvu podjetja za pripravljenost nuditi podporo slovenskim podjetjem pri vstopu na korejski trg. Kot minister za zunanje zadeve si tudi sam prizadevam promovirati odličnost slovenske industrije in njenega znanja na tujih prosperitetnih trgih. Dovolite mi, da se na koncu iskreno zahvalim za izkazano gostoljubje ter vsem podjetjem v skupini zaželim uspešno pot k uresničevanju zastavljene poslovne vizije.« Erjavec, ki v okviru programa pomoči gospodarstvu v Koreji odpira nove priložnosti za slovensko gospodarstvo, predvsem za slovenski avtomobilski grozd, je poleg podjetja Kolektor Sinyung z delegacijo slovenskega avtomobilskega grozda obiskal tudi razvojni center Hyundai Motors, ki za slovenska podjetja predstavlja velik izziv, saj brez politične podpore obisk v njem ni možen. Kljub več kot 15-letni prisotnosti Kolektorja v Južni Koreji so njegovi predstavniki danes prvič vstopili v ta razvojni center. Gre za pomemben korak, saj vodstvo koncerna ocenjuje, da bo Kolektor s tem direktno in indirektno še povečal prodajo podjetju Hyundai Motors. Helena Drnovšek Zorko, veleposlanica RS na Japonskem »Obisk zunanjega ministra Karla Erjavca v Republiki Koreji je poudaril odlične politične stike med državama ter izpostavil velike možnosti za poglobljeno politično, znanstveno, kulturno in predvsem gospodarsko sodelovanje. Posebnega pomena je bil ministrov obisk v tovarni Kolektor Sinyung v mestu Gumi, vzorčni in hkrati edini slovenski investiciji v Južni Koreji. Obisk je bil zato tudi simbolnega pomena, hkrati pa so se slovenska podjetja lahko poučila, kako do uspešnih slovenskih naložb in poslov v Koreji. Ponujena pomoč Kolektorja jim je pri tem lahko v veliko oporo.« Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 35 Obletnica 25-letnica družbe FMR Polona Rupnik Družba FMR aprila letos praznuje četrt stoletja svojega delovanja. Pomembno obletnico bodo obeležili s svečano slovesnostjo, ki se je bodo udeležili vsi najpomembnejši poslovni partnerji družbe. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z vodstvom družbe, predsednikom uprave Andrejem Krenom, ki družbo vodi od 1. oktobra 1995, in članico uprave Natašo Luša, ki je to mesto sicer zasedla sredi leta 2013, od vsega začetka delovanja pa je neločljivo povezana s to družbo. Ustanovitve družbe Zaključek lastninskega preoblikovanja v d.d. Ustanovitev družbe pooblaščenke FMR Holding nakup deleža Kolektorja in deleža Kautt&Bux 1990 1995 1998 2002 36 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Obletnica Letos mineva četrt stoletja od ustanovitve družbe. S kakšnim namenom je bila pravzaprav ustanovljena? Nataša Luša: FMR je bil ustanovljen za namen preoblikovanja Kolektor p.o. v Kolektor d.o.o. Konec leta 1988 je bil namreč sprejet Zakon o podjetjih, ki je prvič v zgodovini povojne Jugoslavije uvedel pojme, kot so delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo in drugi primerljivi inštituti, ohranil pa tudi obstoječe oblike družbenih podjetij. Rok za uskladitev aktov podjetij z novim zakonom je bil konec leta 1991. Za Kolektor p.o. je to pomenilo, da se bo moral do konca leta 1991 preoblikovati v družbo z omejeno odgovornostjo. Če je bilo nekako jasno, da bo tuji vlagatelj Kautt & Bux svojo terjatev z naslova vlaganja v podjetje preoblikoval v lastniški delež v bodoči družbi z omejeno odgovornostjo, pa ni bilo jasno, kdo naj bi postal lastnik kapitala v družbeni lastnini. Ker je Zakon o podjetjih še vedno dopuščal ustanavljanje podjetij v družbeni lasti, torej v obliki p.o., ki so jih upravljali v njih zaposleni delavci po sistemu samoupravljanja, je Kolektor p. o. ustanovil podjetje FMR p.o. kot podjetje v družbeni lastnini. To se je zgodilo 12. 4. 1990 s sklepom delavskega sveta. S tem je bil določen subjekt, na katerega je bilo v naslednji fazi preneseno celotno premoženje v družbeni lastnini, potem pa v fazi preoblikovanja Kolektorja vloženo nazaj kot vplačilo deleža. Ob ustanovitvi družbe FMR smo mislili, da bi skozi FMR izvedli delavsko solastništvo z vlaganjem kapitala, ampak se je kasneje ta ideja uresničila v FOND-u, FMR pa je bil namenjen lastninskemu preoblikovanju po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Prodaja delnic Abanke Vipa z velikim zaslužkom 2007 Kateri so tisti mejniki, zahvaljujoč katerim je družba danes takšna, kot je? Nataša Luša: En mejnik je vsekakor zgoraj omenjena ustanovitev družbe, naslednja pomembna faza pa je prav gotovo začetek postopka lastniškega preoblikovanja družbe, to se pravi vlaganje certifikatov upravičencev. Ta se je začela leta 1993 in se zaključila dve leti kasneje, ko se je FMR preoblikoval v delniško družbo (d.d.) in dobil klasično strukturo. Naslednji pomemben mejnik je predstavljala ustanovitev družbe pooblaščenke leta 1998, ko se je 95 odstotkov malih delničarjev združilo v družbi FMR Holding. Ta korak je bil za FMR d.d. izredno pomemben, saj bi FMR d.d. prišel pod vpliv skladov, če se mali delničarji ne bi združili. Bili smo med prvimi v Sloveniji, ki smo oblikovali družbo pooblaščenko. Na podlagi te naše izkušnje in tudi z našo pomočjo družba FMR prvih pet let svojega obstoja (1990–1994) ukvarjala s pripravo programa lastninskega preoblikovanja podjetja, je šele v letu 1995 po vpisu preoblikovanja v sodni register, sklicu skupščine delničarjev in izvolitvi novih članov nadzornega sveta družbe, ki so nato imenovali direktorja družbe, začela s poslovanjem v skladu z registriranimi dejavnostmi. Poslovni rezultati družbe so bili v zgodovini družbe dobri. Andrej Kren: Konec leta 1995 je imela družba FMR za 9,6 milijona evrov sredstev, ki jih je skoraj v celoti pokril kapital v višini 9,2 milijona evrov, saj na začetku svojega »operativnega« obdobja praktično ni bila zadolžena. Skupni prihodki so v letu 1995 znašali 796 tisoč evrov, čisti dobiček pa 548 tisoč evrov. V letu 1996 je Družba FMR je v zadnjih 20 letih (1994-2013) dosegala naslednje povprečne letne rasti sredstev, kapitala, skupnih prihodkov, čistega dobička in bilančnega dobička: Vsa sredstva: 11,0 % Celotni kapital: 10,5 % Skupni prihodki: 15,2 % Čisti dobiček: 33,9 % Bilančni dobiček: 11,4 % so družbo pooblaščenko organizirali tudi v podjetjih Domel, SGG Tolmin, Napredek Domžale … Kdaj je družba začela poslovati v skladu z registriranimi dejavnostmi? Andrej Kren: Glede na to, da se je družba FMR svojim delničarjem prvič izplačala dividende. Do leta 2000 je bila prevladujoča naložba družbe FMR delež v družbi Kolektor, ena izmed večjih naložb je bila še naložba v hčerinsko družbo Ascom konec leta 1995. V letu 2001 smo ustanovili Pridobitev 81 % deleža v družbi Dom upokojencev Idrija 2012 25-letnica družbe FMR 2015 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 37 Obletnica družbo FMR Media, katere glavna dejavnost je založništvo tiskanih medijev; ta v lokalnem okolju izdaja revijo, ki jo pravkar berete. Leto kasneje smo sodelovali pri odkupu večinskega deleža v družbi Kolektor od ameriške družbe Kirkwood Industries, nato pa smo jeseni istega leta skupaj s Kolektorjem od iste ameriške družbe kupili družbo Kautt & Bux (Nemčija), ki je bila do 15-odstotnega deleža v družbi FI in nakup delnic Vipe Holdinga, aktivneje pa smo se začeli ukvarjati z nalaganjem prostih sredstev v tržne vrednostne papirje predvsem na Ljubljanski borzi. Spomladi leta 2006 smo sodelovali pri dokapitalizaciji družbe Kolektor Group, s svojim vložkom pa smo ohranili lastniški delež v kapitalu te družbe v višini 29 odstotkov. Ob prehodu na novo valuto evro s 1. leta 1994 nekaj let večinski lastnik Kolektorja. Konec leta 2002 je družba FMR sodelovala pri dokapitalizaciji Abanke Vipa iz odobrenega kapitala in v njej pridobila 9,9-odstotni delež osnovnega kapitala. Takrat je družba FMR imela že 20 milijonov evrov kapitala, sredstva so se povzpela na 36 milijonov evrov, čisti dobiček je dosegel 1,8 milijona evrov, bilančni dobiček je znašal 7,2 milijona evrov. Leto 2003 je potekalo v znamenju nepremičninskih poslov v Idriji. Najprej smo družbi Avtocenter prodali del zemljišča pri Likarici, kjer danes stoji trgovski center Tuš, kupili pa smo zemljišče v centru Idrije, kjer smo nato v letu 2004 zgradili »Planico«, v kateri sta si nove prostore med drugim omislili Pošta Slovenije in Zavarovalnica Maribor. V letu 2004 sta bili večji finančni naložbi pridobitev »Nikoli si nisem predstavljala, da se bo FMR razvil, tako kot se je, glede na to, s kakšnim razlogom je bil ustanovljen. Rada bi, da bi družba obdržala tiste naložbe, ki jih ima v realnem sektorju, ki ji tudi dajejo določeno varnost, da bi še naprej delovali na področju družbene odgovornosti in da bi lahko z delom premoženja upravljali malo bolj tvegano, da ne bi imeli tako »zvezanih« rok. Ker je družba lastnik kar nekaj nepremičnin ne samo v lokalnem okolju, ampak tudi po Sloveniji, si želimo čimprejšnje okrevanje nepremičninskega trga. Smo podpisniki Slovenskih smernic korporativne integritete in imamo velike ambicije glede tega, da bi vse družbe, v katerih imamo svoje deleže, uvedle učinkovite sisteme korporativne integritete.« 38 1. 2007 je imela družba FMR za 41 milijonov evrov sredstev, 27 milijonov evrov kapitala in skoraj 13 milijonov evrov bilančnega dobička. Posel desetletja je v letu 2007 predstavljala prodaja delnic Abanke Vipa, s katerim je družba FMR ustvarila dobiček v višini preko 34 milijonov evrov. Še pred tem je na podlagi prevzemne ponudbe prodala vse delnice Vipa Holding, s tem poslom pa je še povečala prihodke Nataša Luša, članica uprave Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Obletnica od prodaje vrednostnih papirjev v tem letu. Po zaslugi teh transakcij se je kapital konec leta 2007 povzpel na 60 milijonov evrov, sredstva so znašala 72,7 milijona evrov, bilančni dobiček pa se je povečal za več kot 10 milijonov evrov. V letu 2008 je na poslovanje družbe FMR vplivala svetovna finančna kriza, ki je povzročila drastičen padec cen vrednostnih papirjev na borzah, kasneje pa se je z vplivom tudi na realni sektor prelevila v svetovno gospodarsko krizo. Nekaj prostih denarnih sredstev smo investirali v izgradnjo nepremičnin za trg, ki smo jih nato v letu 2009 prodali. Gospodarsko okrevanje smo izkoristili in v letu 2010 za znanega kupca oziroma najemnika skupaj z družbo Kolektor Koling dokončali skladiščne in poslovne prostore v Logatcu in na strehi teh prostorov namestili sončno elektrarno, ki prinaša prihodke v obliki prodaje električne energije. Ena pomembnejših in večjih naložb v tem letu je bil nakup 5-odstotnega deleža v družbi Kolektor Group, s katerim smo povečali delež v tej družbi na 34 odstotkov. V letu 2010 smo na podlagi pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu z Republiko Slovenijo in s tem povezane podeljene stavbne pravice začeli z izgradnjo novega objekta Doma upokojencev v Idriji, ki smo ga dokončali v jeseni naslednje leto. Poglejmo še drug vidik družbe, ki mu v preteklosti v Komunitatorju nismo namenjali veliko pozornosti, to je družbena odgovornost. Kakšno je vaše vodilo na tem področju? Nataša Luša: FMR podpira skoraj vsa društva v lokalnem okolju, podpiramo izdajo knjig, smo velik sponzor Gimnazije Jurija Vege, skupaj s Kolektorjem podpiramo vrhunska mlada glasbenika, Erina in Armina Ćoralića, smo solastnik družbe Nebesa, ki je v Idriji zgradila hotel Jožef, s katerim se je obogatila turistična ponudba kraja. Andrej Kren: Naše vodilo na področju družbene odgovornosti je predvsem podpora lokalni skupnosti. Družbeno odgovornost udejanjamo preko časopisa Komunitator, ki skrbi za informiranost občanov in zaposlenih v skupini Kolektor, in z raznoraznimi sponzorstvi prireditev, kot je vsakoletni Festival idrijske čipke. Gotovo pa je bila naša največja investicija v družbeno odgovornost do prebivalcev iz širšega lokalnega okolja izgradnja Doma upokojencev v Idriji. »V družbi FMR bomo tudi v prihodnjih letih z investiranjem v različne oblike kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb ter v naložbene nepremičnine poskrbeli za stabilno rast in konstanten razvoj družbe. Poslanstvo družbe FMR je v tem, da z raznovrstnimi naložbami vsako leto povečuje premoženje družbe in s tem tudi vrednost premoženja delničarjev, ki ga imajo slednji v obliki delnic družbe. Našim zaposlenim zagotavljamo strokovni in osebni razvoj in jih za njihove naloge ustrezno usposabljamo preko permanentnega izobraževanja. Tudi v prihodnje bomo imeli odgovoren odnos do ožjega in širšega družbenega in naravnega okolja, ne bomo vlagali v projekte, ki bodisi ne spoštujejo okoljskih zahtev bodisi bi bili sporni iz moralno-etičnih načel, ki jih zagovarjamo pri našem poslovanju.« Andrej Kren, predsednik uprave Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 39 Aktualno Intervju z Valterjem Lebanom, članom uprave koncerna Kolektor Z novo halo v Mehiki smo dokazali, da zmoremo Polona Rupnik Za Kolektor je z vidika investicij v proizvodne prostore in odpiranja novih tovarn izjemno pomembno leto. V dobrih dveh mesecih bodo uradno svojemu namenu predane hale v Mehiki, Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Pred prvo slavnostno otvoritvijo, ki bo v prvi polovici maja, smo se o novih proizvodnih lokacijah pogovarjali s mag. Valterjem Lebanom, članom uprave koncerna Kolektor, odgovornima za nabavo in produkcijo. 40 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Aktualno Kolektor v letošnjem letu odpira kar nekaj novih lokacij – v Mehiki, Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Zgolj naključje ali pač ne? Čisto slučajno je tako naneslo. Vse te nove lokacije so v skladu z našo strategijo, s katero smo si zastavili strateški okvir za obdobje med letoma 2012 in 2015. Cilj, ki ga zasledujemo, je rast in tej rasti je podrejena tudi internacionalizacija oziroma t. i. global footprint (globalna prisotnost) in kot dodatek k temu še iskanje najboljših oziroma najprimernejših proizvodnih lokacij, pri katerih seveda gledamo na stroškovni vidik. Vse lokacije, ki ste jih omenili – Mehika, Bosna in Srbija –, sledijo temu duhu. Mehika je dejansko primer države, kjer se močno in hitro razvija avtomobilska industrija, ki se je praktično v celoti preselila iz Severne Amerike. Lahko rečemo, da je Mehika novi Detroit, saj je tam praktično cela paleta avtomobilskih proizvajalcev. Če gledamo s stroškovnega vidika, je Mehika tudi konkurenčnejša. Strošek dela je nižji kot v Severni Ameriki. Pa še ena stvar je pomembna: demografska gibanja. Če pogledamo demografsko piramido, je ta celo boljša kot kitajska. Imajo zelo malo starih ljudi. Do leta 2050 bodo imeli še vedno velik prirast, tako da bo povprečna starost še vedno pod 30 let. To je treba izkoristiti. Bosno oziroma Laktaše, kjer Kolektor deluje od leta 2005, smo prepoznali kot najboljšo proizvodno lokacijo za določeno vrsto izdelkov, predvsem tistih starejših, katerih življenjska doba se izteka. Namen teh lokacij je predvsem ta, da s selitvijo proizvodnje na stroškovno učinkovitejše lokacije podaljšujemo življenjski cikel izdelkov. Tu je namreč Kolektor Bosna, Bosna in Hercegovina, Laktaši Kolektor ATS, Srbija, Novi Sad Mehika je primer države, kjer se močno in hitro razvija avtomobilska industrija, ki se je praktično v celoti preselila iz Severne Amerike. strošek dela dvakrat nižji kot pri nas, ljudje so motivirani, hvaležni, da imajo delo … in ko upoštevamo vse te dejavnike, hitro vidimo, katere lokacije so tiste prave za določen tip izdelkov. Tega postopka smo se učili skozi podjetje FEBO, ko smo iz Ljubnega v Bosno preselili prvi program. To je bilo dobro leto pred Kolektor GTO, Mehika, Guanajuato, Leon Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 41 Aktualno ustanovitvijo podjetja Kolektor Bosna, kamor smo potem iz Idrije postopno začeli seliti starejše programe. Po desetih letih je prišel čas, da sprejmemo odločitev, kako naprej, saj so dosedanji prostori postali pretesni. Odločili smo se, da gremo na svoje, in kupili že zgrajeno proizvodno halo, ki jo bomo prilagodili našim procesom in jo do leta 2020 tudi v celoti napolnili. Ker se je bosanska lokacija izkazala za zelo dobro, smo začeli razmišljati o še eni lokaciji na širšem območju jugovzhodnega Balkana. Odločili smo se za Srbijo, natančneje Novi Sad, kjer smo ustanovili podjetje Kolektor ATS, v katerem bodo mesto dobili predvsem starejši programi s programa interierja. Trenutno poteka drugi sklop selitev. Prva bo na vrsti otvoritev nove proizvodne hale v Mehiki v prvi polovici maja. Gre za prvo proizvodno halo, ki je plod domačega znanja, svoje mesto pa je dobila čez lužo. Verjetno gre za zahteven projekt? Gre za primer dobre prakse, vsaj na področju gradnje. Za ostalo je še prezgodaj govoriti in delati kakršne koli zaključke. Hala podjetja Kolektor GTO je primer, kako se da nekaj dobro narediti, pa čeprav na drugem koncu sveta. Izbor lokacije je potekal po Do leta 2050 bodo imeli še vedno velik prirast, tako da bo povprečna starost še vedno pod 30 let. To je treba izkoristiti. 42 kriterijih koncerna Kolektor. Njegovi predstavniki – Stojan Petrič, Valter Leban, Iztok Novak, Miran Eržen ter German Bonilla – smo obiskali pet različnih lokacij v Mehiki, kjer smo se pogovarjali s predstavniki vlade. Na osnovi ponudbe, ki so nam jo dali predstavniki vlade, in na osnovi ogledov lokacij smo se odločili za mesto Leon v zvezni državi Guanajuato. Pri tem primeru je bil predvsem zanimiv pristop k izboru izvajalca del. Na razpis sta se prijavili dve podjetji. Ekipa se je srečala z vodstvom obeh podjetij in se pogajala o ceni. Od obeh smo zahtevali izboljšani ponudbi. Na voljo so imeli eno uro za razmislek in pripravo izboljšane ponudbe, ki so nam jo dostavili v zapečateni kuverti. Na podlagi teh ponudb smo potem izbrali tistega, ki je zgradil halo Kolektor GTO. Dosegli smo čisto vse cilje projekta: postavili smo halo povsem po Kolektorjevih standardih, v okviru predvidenega proračuna in v določenem časovnem okviru. Kar je še pomembneje: delali smo z domačim znanjem (Kolektor Koling) in k projektu povabili partnerje. Izvajalci del so bili Mehičani. Ne smem pozabiti na dobro projektno vodenje, ki ga je z odliko opravil direktor podjetja Kolektor GTO Iztok Novak. Simbioza vseh deležnikov je na koncu dala izjemno dober projekt. Želim si, da bi take projekte ponavljali tudi v prihodnje. Dokazali smo, da zmoremo. Mehičani so bili tudi na usposabljanju v Idriji. So to znanje že dobro vnovčili oziroma ga implementirali v delovni proces? Lahko bi rekli, da je to pri nas že ustaljena praksa. S to zgodbo smo začeli že leta 1999, ko je bila v težavah Mežica. Obetalo se jim je, da bodo zaradi zaprtja tamkajšnjega rudnika izgubili veliko delovnih mest. Takrat smo delali ravno na projektu selitve velikih komutatorjev iz Idrije, ki naj bi jih selili prav v Mežico. Ideja je bila, da vse ljudi, ki bodo delali na strojih, izšolamo v Idriji, kjer imamo vso potrebno infrastrukturo, in po končanem izobraževanju vse preselimo na končno lokacijo. Čeprav na koncu do selitve ni prišlo, smo vseeno rudarje usposobili za izdelavo komutatorjev, in to v vsega devetih mesecih. S tem primerom smo dobili dokaz, da je to pravi pristop. Zgodbo smo ponovili pri odpiranju proizvodnih prostorov v Bosni in ker so bili rezultati dobri, smo tudi pri odpiranju proizvodnih prostorov v Mehiki ubrali povsem enako pot. Videti je, da smo se odločili pravilno. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Aktualno Trenutno se v Sloveniji veliko govori o industrijski revoluciji oziroma industriji 4.0. Kakšna je industrijska politika v Sloveniji? Težko govorimo o slovenski industrijski politiki, ki je ni, če pa že, bo morala naša industrijska politika znati odgovoriti na izziv, kako uspešno povezati državo kot spodbujevalca na področju zakonodaje, davčne politike, izobraževanja z medsektorskimi združenji podjetij, bank, tehničnih inštitucij in nenazadnje, kar je ključno, določiti prave globalne produktne niše, kjer je slovenska industrija lahko uspešna. Po moji oceni ima Nemčija najbolj učinkovito industrijsko politiko, ki se je nedvomno izkazala v krizi po letu 2009 z najboljšimi kazalniki rasti, dobičkonosnosti in likvidnosti nemške industrije. Njihova industrijska politika zna povezati tri ključne stvari: trg kapitala, dela in izdelkov. Pri tem vlada oziroma država deluje kot spodbujevalec s podpiranjem ključnih inštitucij, kot je na primer izobraževalni sistem. Čez sektorske mreže podjetij, trgovinskih združenj, bank in tehničnih inštitucij pa igrajo vodilno vlogo pri koordiniranju ekonomskih aktivnosti. Tako je globina in kakovost teh interakcij zaslužna za industrijsko renesanso nemške industrije. Naj omenim še južnokorejsko mesto Gumi, kjer imamo podjetje Kolektor Sinyung. Sredi marca smo ga obiskali skupaj z ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem in gospodarsko delegacijo. Gumi je mesto, katerega število prebivalcev se je v zadnjih letih povzpelo s 300 na 450 tisoč. Ti na leto ustvarijo celoten slovenski BDP. In kako jim to uspe? Tako, da vedo, kje so osnove za takšno rast oziroma blaginjo ljudi, ki v mestu živijo. Če se spomnim deset let nazaj, ko smo v Gumiju vzpostavljali proizvodnjo, je bila v industrijski coni samo še ena hala, kilometre naokrog pa samo polje. Danes je tam industrijska cona z vso pripadajočo infrastrukturo – trgovinami, stanovanjskimi objekti, vrtci, šolami … Kot je povedal župan Gumija, zdaj gradijo že peto takšno industrijsko cono, ki bo usmerjena v informacijske tehnologije in proizvodnjo karbonskih vlaken. Hočem povedati, da imajo vizijo, imajo zelo jasno industrijsko politiko, točno vedo, kakšne so njihove kompetence, v čem so dobri in seveda iščejo tudi partnerje. Tega ne počnejo samo lokalno, ampak se povezujejo globalno. Nam Slovencem žal vse to še manjka. Iztok Novak, direktor podjetja Kolektor GTO Kolektor se je prvič začel spogledovati z Mehiko že leta 2005, morda celo kakšno leto prej, ko je razmišljal o prevzemu tamkajšnjega podjetja. V letih, ki so sledila, je bilo poskusov prevzemov mehiških podjetij več, a se niso izšla, zato se je vodstvo koncerna odločilo za greenfield (popolnoma nov projekt). Obiskal sem več kot sto mehiških podjetij, vzporedno s tem pa tudi vse glavne industrijske parke v Mehiki. Glede na vse pridobljene informacije smo se odločili za Guanajuato. Pri tem smo upoštevali veliko racionalnih kriterijev, kot so oddaljenost do kupca, podpora države, socialno okolje za slovenske delavce, ki bodo napoteni na delo v Mehiko, zelo pomemben dejavnik je bila varnost – Guanajuato je najbolj varna država znotraj Mehike – pa seveda, kako naši kupci vidijo določeno lokacijo in nenazadnje cena zemljišča ter kakovost infrastrukture. Veseli me, da so Mehičani, ki so se za delo v Kolektor GTO šolali v Idriji, lokacijo vzeli za svojo. Od avgusta, ko smo začeli s proizvodnjo, pa do danes nas ni zapustil nihče, kar pomeni, da so zadovoljni s klimo v podjetju. Trenutno imamo v proizvodnih prostorih postavljene tri proizvodne linije, kar je več, kot smo jih kdaj koli imeli v ZDA, kjer je še vedno ena linija, medtem ko smo ostale že preselili v Mehiko. Z Gregorjem Modrijanom, ki je v projekt tudi vložil veliko svojega truda, časa in energije, meniva, da so omenjene tri proizvodne linije odskočna deska za ostale projekte. Imamo še dodatne prostorske kapacitete za področje hibridike. Trenutna proizvodnja zaseda manj kot polovico vseh razpoložljivih kapacitet. Hala je zasnovana tako, da jo je relativno enostavno povečati, in to z minimalnim finančnim vložkom. Hala, o kateri govorim, je po mojem mnenju ena lepših v skupini Kolektor. In kaj bo prinesla prihodnost? Verjamem, da bo Kolektor GTO v naslednjih petih letih, to je do leta 2020, v celoti napolnil proizvodne prostore tako z obstoječimi kot novimi programi. Čez 10 let pa si zlahka predstavljam, da bo halo potrebno širiti in da bo podjetje enkrat večje, kot je danes, glede na to, da je v Mehiki prisoten izjemno velik del avtomobilske industrije in da nemški, japonski in ameriški investitorji zelo veliko vlagajo v to okolje. Priložnost je velika, od vodstva podjetja pa je odvisno, v kolikšni meri bo to priložnost izkoristilo. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 43 Zdrav Kolektor Izboljšanje zdravja in kvalitete prehranjevanja zaposlenih Polona Lapanja Konec lanskega leta, natančneje oktobra, smo v podjetjih skupine Kolektor začeli s projektom Zdrav Kolektor – izboljšanje zdravja in kvalitete prehranjevanja zaposlenih. V projektno skupino smo vključeni predstavniki koncerna, predstavniki podjetja Nebesa, promotorka zdravja v podjetju ter direktorica Zdravstvenega doma Idrija. S skupnim sodelovanjem je nastala okvirna zasnova projekta, katerega glavni cilji so: • ozaveščati zaposlene o pomenu zdravega prehranjevanja, • ponuditi zaposlenim kakovostno prehrano, • izboljšati produktivnost zaposlenih na delovnem mestu in omejiti tveganja nezdravega načina prehranjevanja. Projekt predvideva številne aktivnosti, ki se bodo izvajale v podjetjih ob sodelovanju zdravstvene stroke, strokovnih sodelavcev, zunanjih izvajalcev, Restavracije Kolektor ter zaposlenih. Polona Lapanja, vodja projekta »Sprememba je dejanje ali proces, v katerem nekaj postane drugačno. Vemo, da je to drugačno dobro, poleg tega pa upamo, da bo to drugačno med zaposlenimi tudi pozitivno sprejeto. Vsekakor pa vsakršna sprememba predstavlja velik izziv tako za tiste, ki spremembe uvajamo, kot tudi za tiste, katerim so namenjene.« 44 Že leta 2012 je bila izvedena raziskava o prehrani in življenjskem slogu zaposlenih v skupini Kolektor, ki jo je izvedla zdravnica Urška Močnik. Področja raziskovanja so bila prehranjevanje, kajenje/droge in gibanje. Od novembra 2013 se za zaposlene izvaja izobraževanja na temo zdravega življenjskega sloga. Do sedaj se je izobraževanj udeležilo 600 zaposlenih. Naše nadaljnje aktivnosti v okviru projekta smo usmerili na prehrano zaposlenih in na uspešen prenos priporočil strokovnjakov glede zdrave prehrane v ponudbo Restavracije Kolektor. S tem namenom smo se priključili projektu Zdrav delavec na zdravem delovnem mestu – zdravi na kvadrat, katerega naročnika sta Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, izvaja pa ga Gospodarska zbornica Slovenije. Kampanja bo potekala daljše časovno obdobje in bo vključevala različne teme s področja zdravega in uravnoteženega prehranjevanja. Prehrana med delovnim časom gotovo vpliva na počutje in produktivnost delavca in vodi do boljšega ekonomskega učinka za delodajalca. Kot delovna organizacija lahko delavcu s primerno izbranimi obroki omogočimo dobro izbiro in ga na tak način tudi spodbujamo k bolj zdravemu prehranjevanju, kakor tudi k izboljšanju njegovih prehranjevalnih navad nasploh. Vseslovenska akcija Zdrav delavec na zdravem delovnem mestu – zdravi na kvadrat se je začela decembra lani s spodbujanjem primernega prehranjevanja v prazničnih dneh, se nadaljevala v januarju z zmanjševanjem količine soli v obrokih, marca se je ob svetovnem dnevu voda osredotočila na primerno pitje vode, aprila pa vso pozornost namenja uravnoteženemu obroku – spodbuja uživanje sveže, sezonske in lokalno pridelane zelenjave ter sadja. Urška Močnik, direktorica Zdravstvenega doma Idrija »Zdrava prehrana je poleg gibanja osnova zdravega življenjskega sloga. Ker veliko časa preživimo na delovnem mestu, je zelo pomembno, da je tudi obrok, ki ga zaužijemo med delom, zdrav in okusen. Izobraževanje zaposlenih o zdravem načinu prehranjevanja in uvajanje le-tega v prehrano na delu bo imelo ugodne učinke na zdravje delavcev, posredno, preko spreminjanja prehranjevalnih navad, pa tudi na zdravje njihovih družinskih članov. Pozornost, ki jo koncern Kolektor posveča zdravemu življenjskemu slogu in uravnoteženi prehrani, toplo pozdravljam, saj pomeni nadgradnjo truda zdravstvenih delavcev pri spreminjanju in izboljševanju življenjskega sloga prebivalcev.« Gregor Novaković, direktor podjetja Nebesa »V družbi Nebesa projekt Zdrav Kolektor maksimalno podpiramo, zato smo tudi z veseljem pristopili k njegovi izvedbi. S projektom, v katerem sodelujemo, želimo ozaveščati zaposlene o zdravem načinu prehranjevanja. Poleg tega v restavraciji uvajamo določene spremembe (umik solnic z miz, ponudba zdravih napitkov itd.), ki bodo dolgoročno pozitivno vplivale na zdravje zaposlenih. Pozitivno pri vsem skupaj je, da vse te spremembe velika večina obiskovalcev ocenjuje kot pozitivne, kar nas utrjuje v prepričanju, da smo na pravi poti.« Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Zdrav Kolektor Koliko soli lahko zaužijemo? Nikar ne mislite, da je sol že sama po sebi slaba za naše zdravje in da je bolje jesti povsem neslano hrano, kajti to ne drži. Določena količina natrija je namreč pomembna in potrebna za normalno delovanje našega telesa. A dobro je vedeti, koliko natrija naš organizem dejansko sploh potrebuje. Odraslemu človeku zadošča že 0,55 gramov natrija oziroma 1,4 grama soli dnevno, otrokom dosti manj, odvisno pač od njihove starosti. A zgornje meje vnosa soli, ki so še varne in še ne predstavljajo tveganja za naše zdravje, so vendarle nekoliko višje. Odrasli in mladostniki lahko tako dnevno zaužijejo do 5 gramov soli, kar pomeni približno 1 čajno žličko. Res pa je, da v nekaterih primerih naše telo vendarle potrebuje nekoliko večje količine soli – na primer pri močnem potenju, bruhanju, diareji. Uživajmo več vode! Optimalno uživanje tekočin je odločilno za naše počutje! Voda je življenje in pitje je ena najpomembnejših dejavnosti v našem vsakdanu, ki nas ohranja pri življenju. Naše telo zdrži nekaj tednov brez hrane, toda le nekaj dni brez vode. Stalna preskrba telesa s čisto vodo je življenjskega pomena, saj je voda eno najpomembnejših »hranil« našega življenja. Odraslo telo vsebuje približno 60 odstotkov vode, ki se nenehno menja in nadomešča s tekočinami, ki jih zaužijemo. Voda sodeluje v vseh življenjsko pomembnih procesih: po telesu prenaša hranilne snovi in odstranjuje odpadne ter sodeluje pri različnih presnovnih procesih in uravnavanju telesne temperature. Vodo vnašamo v telo z raznovrstno pijačo in hrano. Približno 80 odstotkov vode, ki jo dnevno zaužijemo, popijemo v obliki vode in raznih drugih pijač, 20 odstotkov vode pa vsebuje trda hrana, ki jo pojemo. Voda se iz telesa izloča v obliki urina, preko pljuč z izdihanim zrakom, preko kože z znojenjem in nekaj malega z blatom. Količina znoja je zelo različna, v glavnem je odvisna od temperature in vlažnosti okolja, v katerem se človek nahaja, ter od fizične aktivnosti posameznika. S kosom pice človek dobi za ves dan dovolj soli. S petimi rezinami salame človek dobi za ves dan dovolj soli. Z dvema kosoma kruha človek dobi za ves dan dovolj soli. Zaužijte 2 do 3 litre tekočine na dan s pijačami in s trdo hrano. Pijte v manjših odmerkih enakomerno čez dan. Pijte v času obroka in med obroki. Pijte vodovodno pitno vodo in nesladkane čaje. Pijte, preden postanete žejni. Uravnoteženi obroki Telo najbolje nahranimo tako, da dnevno zaužijemo od tri do pet obrokov, ki so ravno prav veliki in sestavljeni iz pravih sestavin. Poskusite s tremi glavnimi obroki – zajtrk, kosilo in večerja – ter manjšimi obroki vmes – dopoldanska in popoldanska malica. Najbolj enostavno bo, če imate obroke vsak dan ob približno istih urah. Z redno in uravnoteženo prehrano boste telo ohranjali v ravnovesju, krvni sladkor bo manj zanihal, celice bodo ves čas preskrbljene s hranilnimi snovmi, tudi možgani bodo lažje delovali. Pri velikosti obrokov naj vas vodi pravilo tretjin. V praksi to pomeni, da v glavnem obroku zaužijemo tako količino hrane, kot sta veliki dve pesti stisnjeni skupaj in z nohti obrnjeni ena proti drugi. To je približno tretjina volumna vašega želodca. Druga tretjina želodca naj bo napolnjena z mlačno tekočino, najbolje vodo, mlačnim čajem ali naravno juho, tretja tretjina pa naj ostane prazna. Uravnotežen obrok sestavite tako, da po sredini krožnika narišete namišljeno črto, ki deli krožnik na dve enaki polovici. Na eno polovico naložite zelenjavo in/ali sadje, drugo pa razdelite na pol, da dobite dve četrtini. Na eno četrtino naložite sestavljene ogljikove hidrate, na drugo pa zdrave beljakovine. Pomembno je, da uživate čisto hrano, torej hrano, ki jo pripravimo iz čistih sestavin: zelenjava, sadje, vir hidratov, vir beljakovin, zdrave maščobe, s čim manj omak, pripravljenih mešanic za izboljšanje okusa, moke, sladkorja in drugih dodatkov. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 45 Utrip lokalne skupnosti Priprave na Dan zdravja 2015 v polnem teku Maja Filipič Zdravstveni dom Idrija skupaj s sodelujočimi partnerji – OŠ Idrija, OŠ Spodnja Idrija, OŠ Cerkno, Vrtcem Idrija, Gimnazijo Jurija Vege Idrija, Varstveno delovnim centrom, Idrijsko-cerkljansko razvojno agencijo – in ob izdatni podpori koncerna Kolektor pripravlja osrednjo prireditev, ki je namenjena promociji zdravja – »Dan zdravja 2015«. Prireditev sicer poteka že nekaj let, leta 2013 pa je prvič potekala v razširjeni obliki na Mestnem trgu v Idriji. Ker je bila med obiskovalci odlično sprejeta, so se organizatorji za podobno obliko odločili tudi lani, vendar so obseg dogajanja razširili. Tako bo tudi letos, ko bo prireditev potekala 16. maja med 8. in 12. uro. Dan zdravja je sicer namenjen promociji zdravja, tema letošnjega dogodka pa je prehrana. Projekt na šolah teče skozi celo šolsko leto, saj je kakovostna prehrana v šolah in vrtcih tista, kateri osrednjo pozornost namenjajo tudi vodstva šol na Idrijskem in Cerkljanskem. 46 Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje skozi vse življenjsko obdobje pozitivno vpliva na dobro prehranjenost ter zdravje in počutje posameznika. Še pomembnejše je v obdobju rasti in intenzivnega razvoja otrok. Dejavniki, ki varujejo naše zdravje, so tudi zdrave prehranjevalne navade. Mednje gotovo sodi uživanje zajtrka oziroma zgodnjega jutranjega obroka. Dobre navade temeljijo na rednem in zadostnem uživanju sadja in zelenjave, česar se zavedajo tudi v šolah in vrtcih, zato tovrstno hrano v jedilnike vključijo večkrat. Osrednja promocijska prireditev Dan zdravja 2015 bo na Mestnem trgu v Idriji 16. maja ponudila zdrave prehrane v izobilju, za kar bodo poskrbeli lokalni ponudniki na stojnicah, Zdravstveni dom Idrija pa bo, tako kot doslej, obiskovalcem ponudil brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja v krvi ipd. Novost letošnjega Dneva zdravja je zdravstvenovzgojni kotiček SVIT, Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen bo predstavilo akcijo “Trenutno odsoten – Hvala za razumevanje”, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih pa svoje pripomočke. Za najmlajše bo poskrbljeno z delavnico na temo prehrane, ki jo bo pripravila Zveza prijateljev mladine Idrija, in z uro pravljic v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija. Osnovne šole bodo oblikovale zanimive točke v kulturnem programu, ki ga bodo sicer vodili dijaki in dijakinje Gimnazije Jurija Vege Idrija. Prav gimnazija pa na temo prehrane v tem šolskem letu izvaja zanimivo raziskovalno nalogo. V idrijskem vrtcu bodo za Dan zdravja pripravili razstavo likovnih izdelkov, ki bo svoja vrata v razstavnih prostorih ZD Idrija odprla v začetku maja. Za promocijo Dneva zdravja 2015 v medijih pa poleg člankov v prihodnjih tednih pričakujte še radijske oddaje na Primorskem valu, ki jih bodo učenci OŠ Cerkno pripravili v sodelovanju z učenci sodelujočih šol v projektu – Osnovno šolo Spodnja Idrija, Osnovno šolo Idrija in Varstveno delovnim centrom Idrija. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Utrip lokalne skupnosti Kristalna gora Ludvik Kumar Razglednica iz tujine? Seveda! Le kaj je človeku bolj tuje kot podzemni svet, čeprav je ta pod sosedovo njivo in se Slovenci z njim srečujemo praktično na vsakem koraku. Na e-katastru jam najdemo podatek, da imamo v Sloveniji 10419 registriranih jam in da vsako leto registrirajo še povprečno sto novih. Mogoče ste ob tem podatku pomislili, da sem štejejo tudi luknje v glavah naših politikov ali vsaj finančne luknje v naših bankah. A ni tako. V Zakonu o varstvu podzemnih jam jasno piše: (1) Podzemna jama po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: jama) je na naraven način nastali prostor v kamnini, ki je v zunanji prostor zaključen z navpično projekcijo roba pokritega dela jame, ali brezno z vhodno depresijo od tam, kjer naklon pobočja preseže 30 stopinj in katerega prehodni del je daljši ali globlji od 10 m, ne glede na to ali je vhod oziroma izhod (v nadaljnjem besedilu: vhod) naraven ali je plod človeškega dela. Jame so votline, razpoke, brezna in podzemni rovi in so lahko suhe ali stalno ali občasno, deloma ali v celoti zalite z vodo. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko zaradi morfoloških, hidroloških, favnističnih ali drugih posebnosti določi za jamo tudi prostor iz prejšnjega odstavka, ki je krajša od 10 m. Slovenija ima jam v izobilju, čeprav ne spadajo med presežnike, kot so nas prepričevali v otroških letih. Naša turistično najbolj obiskana Postojnska jama s svojimi 20,57 km ali pri nas najdaljši doslej odkrit jamski sistem pod Tolminskim Migovcem, ki meri 24,9 km v dolžino in je dostopen samo jamarjem, se ne moreta kosati z jamami, kot so Mammoth Cave v ZDA (651,8 km), Sistema Sac Actun Kristalna gora Spust s Kristalne gore Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 47 Utrip lokalne skupnosti Netopir Polž Tulipan Palma v Mehiki (319 km) in številne druge, katerih število in dolžina se zaradi intenzivnega raziskovanja stalno spreminjata, tako da nikoli ne veš, kako aktualni so podatki, ki jih gledaš. Tudi glede lepote in intenzivnosti jamskega okrasja bi lahko razpravljali, a vendar je jamski svet, ki ga imamo pred nosom, zanimiv in ponuja izredna doživetja, ki jih koristijo le redki. Nedavno mi je kolega dejal, da bo ponovno obiskal Postojnsko jamo, ker tam že dolgo ni bil, ob priliki pa bo obiskal tudi tisto drugo. Seveda kolega ni nobena izjema. V glavnem poznamo samo Postojnsko in Škocjansko jamo pa mogoče še Vilenico, čeprav imamo za turiste v Sloveniji odprtih 21 jam. Tudi sam nisem poznavalec jam, čeprav me jamski svet privlači že od nekdaj, a ne dovolj, da bi postal jamar ali se kako drugače ukvarjal s speleologijo. Klub temu pa kamor koli grem, če je le prilika, obiščem tudi kakšno jamo. Od naših manj poznanih sta mi najbolj ostali v spominu Planinska jama, kamor me je pred leti povabil kolega Kermavnar, in Snežna jama pod Raduho. Ogledal sem si Beliansko jamo na Slovaškem, jamo Castellano v Apuliji, jamo Sv. Mihaela na gibraltarski skali, jamo Sfentoni v Zoniani na Kreti in verjetno se je še kaj izgubilo v eni od jam v mojem spominu. Žal postajajo turistične jame v želji, da bi privabili čim več obiskovalcev, vse bolj podobne podzemnemu Disneylandu. Zato sem si po ogledu suhega dela Križne jame zaželel pravega jamskega doživetja, kolikor je to za turista sploh mogoče. Križna jama pod Križno goro pri Ložu je ena naših večjih jam s skupno dolžino vseh rovov okrog 8,5 km. Možen je neomejen ogled prvih 600 48 m do prvega jezera. Do Kalvarije, ki je 1600 m oddaljena od vhoda, letno peljejo do 1000 obiskovalcev, do Kristalne gore pa zaradi ranljivosti jamskega okolja letno pustijo samo 100 obiskovalcev in še to le v skupinah po štiri. In taka skupina – Nataša, Kaja, Alan in jaz – smo zasneženo zimsko soboto prišli na vrsto, da nas vodič Gašper popelje na 6 ur trajajočo pot do Kristalne gore in nazaj. Prvi suhi del jame je zanimiv predvsem zaradi ostankov jamskih medvedov, ki so v času zadnje ledene dobe sem, v Medvedji rov, med zimskim pomanjkanjem hrane hodili hibernirat. Nekaj teh navad so se očitno navzeli tudi ljudje in so v njih ostale do današnjih dni. Mnogi bi gospodarsko krizo najraje preživeli s hibernacijo. Sicer ne ob Goba zalogi maščobe, ki so si jo v ta namen nabirali medvedje, temveč ob državni podpori. Kot kažejo številna okostja v jamskih tleh, je številnim medvedom maščoba prehitro pošla. Bojim se, da tudi mnogim ljudem podpore za hibernacijo do lepših časov ne bodo zdržale. Suhi del jame se hitro konča in nadaljevati je treba z gumenjakom. Vsakih nekaj metrov je pregrada iz sige, kjer se vodna gladina dvigne za par centimetrov. Za vsak prehod je treba izstopiti in se na drugi strani spet vkrcati v čoln. Iz kristalno čiste vode se dvigajo gladke stene, občasno do višin, ki jih skromna naglavna lučka le s težavo osvetli. Sem in tja s sten in stropa visi redko jamsko okrasje. Ambient deluje mogočno in resnobno kot temačna Stražni stolp Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Utrip lokalne skupnosti srednjeveška katedrala. Na trenutke dobim občutek, kot bi se sprehajal po katedrali v Kölnu. Ta mi je vedno vzbujala neko strahospoštovanje. Sploh pa kot inženir ne morem dojeti dejstva, da so jo gradili 500 let na osnovi nespremenjenega načrta. Deli, ki so bili zgrajeni zadnji, se po stilu praktično ne razlikujejo od prvih. Danes to ni več mogoče. Tudi Sagrada Familia v Barceloni se gradi že dolgo in počasi, vendar se deli, ki jih je načrtoval Antoni Gaudi, bistveno razlikujejo od del poznejših arhitektov. Ljudje smo podlegli željam po hitrosti in nenehnih spremembah. Tu globoko v tleh pa narava umirjeno in vztrajno gradi ne stoletja, temveč milijone let. Ko pridemo do Kalvarije, ki je polna jamskega okrasja, se občutek, da stojiš pred oltarjem ogromne katedrale, še okrepi. Ob nenavadnih podobah jamskega sveta pomislim, da se je v podobnem okolju morda sprehajal Dante Alighieri, ko je iskal navdih za prvi del njegove Božanske komedije. Z malo domišljije si v medli svetlobi v oddaljenih kotičkih jame zlahka predstavljaš like z njegovega popotovanja po peklu. Podobe so presenetljivo podobne ilustracijam, ki jih je za Božansko komedijo izdelal Salvador Dali in smo si jih lahko pred kratkim ogledali tudi v Ljubljani. Kalvarija Po krajšem postanku se odpravimo naprej v Pisani rov. Pot zastre Nizka pasaža. Strop se spusti tik nad gladino, tako da moramo leči na dno čolna. Kljub temu na določenih mestih vodnik le s težavo porine čoln naprej z odrivanjem ob strop. Mogoče je tako čez podzemno reko Aheront v antiki brodnik Haron vozil umrle v onostranstvo v Hadovo kraljestvo. Za plačilo brodnika so umrlim polagali v usta novčič. Ne vem, koliko bi bil danes tak novčič vreden, vendar bo mene ta vožnja stala kar lepo prgišče novčičev. Inflacija očitno seže tudi sem pod zemljo. Tolažim se z dejstvom, da bi bili tudi v antiki za povratno vozovnico čez Aheront mnogi pripravljeni plačati bistveno več kot en sam novčič. Ko se strop spet dvigne in čoln, kot bi lebdel v prostoru, zaplava po kristalno čistem jezeru, se iz teme res kot duše umrlih prikažejo številni stalagmiti. Kot duše umrlih v kraljestvu Hada niso srečni niti nesrečni, le večno stojijo tu v tej temi. Verjetno te misli ne rojijo po glavi le meni. Pogovor zamre, vsi samo nemo zremo v podobe, ki počasi prihajajo iz teme in se za nami vanjo vračajo. Na določenih mestih so stene čudno porisane s svetlimi ali temnimi vzorci. Kot bi bile popisane z nepoznano pisavo. Stene so gladke, prostor na momente skoraj pravilne pravokotne oblike. Kapniška zavesa, mimo katere plujemo, mi da vtis, kot bi egipčanska boginja Izida razprla svoja krila čez jamski svod. Spomni me na faraonske grobnice v Dolini kraljev. Od takrat samo čakam, da se iz teme prikažejo poslikave. Slika, ki prikazuje tehtanje src umrlih, bi se odlično skladala s tem okoljem. Tehtnica, na eni strani srce umrlega, na drugi pero boginje pravice in resnice Maat, zraven bog Anubis, ki izvaja tehtanje, in Thoth, ki vse vestno zapisuje. Če je srce lažje od peresa, bo umrli smel v raj Amenti, sicer bo ob tehtnici prežeča pošast Amamat srce požrla. Počasi priplujemo do vznožja Kristalne gore. Ob vrvi in lestvi se povzpnemo na kup skalovja, ki se je nekoč zrušil s stropa. Sem ter tja ga pokrivajo čudoviti lesketajoči beli kapniki, ki so zaradi rahlega piša v jami zrasli v nenavadne oblike. Strop je tako visok, da ga naše svetilke skoraj ne dosežejo. Stojimo s pogledi usmerjenimi navzgor v oddaljeno jamsko okrasje, kot so usmerjeni pogledi vernikov k božjim podobam. Ugasnemo luči. Objameta nas popolna tišina in tema. Kljub temu krog sebe čutim prostor. Prostor, lep in srhljiv, kjer človek postane nem, gluh in slep in začuti, kako mu srce trepeta pred Anubisovo tehtnico. Zavesa Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 49 Razglednice iz tujine Dom za mesec dni Sabina Carli V tokratni številki je razglednica iz tujine nastala nekoliko drugače, ni namreč čisto počitniške in raziskovalne narave, pač pa jo je zaznamovalo tudi kar nekaj ur študija med zidovi korejske univerze in pripadajoče ogromne in moderne knjižnice, skupinskega projektnega dela ter samostojnih pisnih izdelkov. Pa vendar mi časa za raziskovanje Seula in njegove bližnje okolice ni zmanjkalo. Zame najbolj oddaljena destinacija doslej, Južna Koreja, je namreč preteklo poletje za mesec dni postala moj dom, medtem ko sem tam obiskovala predavanja na University of Seoul v skorajšnjem središču tamkajšnje prestolnice. Je že tako, da človeku nekatere destinacije prebudijo željo po selitvi, druge ga navdahnejo, spet tretje pustijo hladnokrvnega. Republika Koreja, tista, ki leži pod 50 38. vzporednikom na razdeljenem korejskem polotoku, je nekje vmes – med željo po vrnitvi v deželo kimchija, mugunghwe in K-popa ter potrebo, da za hip pozabiš na mestni vrvež in izpustiš iz rok svoj pametni telefon, brez katerega na podzemni železnici izgledaš povsem čudaško. Gre za 50-milijonski narod, ki se je od 60. let prejšnjega stoletja izjemno skokovito prelevil v razvito ekonomijo, članico G20, za katero je še vedno značilna rast, utemeljena na industriji. Polotok ima izredno malo naravnih virov in zelo gosto poselitev, kar je državo prisililo v usmeritev v izvoz. Po letu 2000 gre predvsem za usmeritev v visokotehnološke izdelke, med vodilnimi korejskimi podjetji pa najdemo svetovna imena, kot so Samsung, Hyundai-Kia Motors, POSCO, LG in podobna. Življenje na polotoku še vedno močno zaznamuje razdelitev na hermetično zaprto diktaturo v Severni Koreji v nasprotju z že skoraj povsem »...po državi je mogoče videti spomenike in opomnike na korejsko vojno, ...« konsolidirano demokracijo na jugu. Dnevno časopisje so v času mojega bivanja v Seulu zaznamovala poročila o novih izstrelkih, ki so pristajali v morju na južnokorejski strani, po družabnih omrežjih pa se je razširil video s severnokorejske televizije, ki je poročala, da je Severna Koreja svetovno prvenstvo v nogometu zaključila s suvereno finalno zmago nad Portugalsko, medtem ko je Japonsko nadigrala s sedmimi goli, ZDA s štirimi in Kitajsko z dvema. Povsod po državi je mogoče videti spomenike in opomnike na korejsko vojno, ki se je bila med letoma 1950 in 1953, dokončno pa ni zaključena niti danes. Leta 1953 je bilo namreč podpisano premirje, do mirovne pogodbe pa zaradi dilem in spotik pri „upravičenih“ podpisnikih še vse do danes ni prišlo. Državi tehnično še vedno ostajata v vojni, ločuje pa ju trikilometrski pas, demilitarizirana cona, ki je svojemu imenu navkljub najtežje oboroženo območje na svetu. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Razglednice iz tujine Po tem, ko sem v zadnjih letih obiskala Bosno in Hercegovino, Kosovo in Armenijo, si nisem predstavljala, da se bom v vlogi turista lahko sprehajala še bliže sledi vojne. Pa vendar se je predstava izkazala za napačno, fakulteta nam je namreč omogočila obisk mejnega območja, kjer hladno vojno doživiš povsem od blizu. Ob predhodni najavi s potnim listom, po kateri vsem turistom dodelijo sedežni red na posebej izbranih avtobusih ameriške vojske, smo si lahko ogledali most svobode, preko katerega sta si državi po koncu oboroženih spopadov izmenjali vojne ujetnike, prekinjene železniške tire „zadnjega vlaka“, ki je še nedavno vozil med Južno Korejo in industrijskim kompleksom Gaeseong, ki tik za mejo nudi zaposlitev tako južno- kot severnokorejskim delavcem, ter demilitarizirano cono. Ob informaciji, da tik ob cestah leži nameščenih preko 70.000 min, me je presenetila zanimiva milina območja – zeleni gozdovi, grmičevje, nedotaknjeni travniki in skrbno obdelana riževa polja, za katere skrbi približno 200 prebivalcev „svobodne vasi“, ki se nahaja med obema mejama. Ti zemljo morajo obdelovati, brez obdavčitve pa pridelke prodajajo korejski vojski. naokrog, da preveriš „kaj dogaja“. Definitivno najbolj neverjetna destinacija mojega življenja, ki hkrati pusti čuden priokus turizma katastrof. Tam nekje na drugi strani obubožano, nemalokrat lačno ljudstvo, ki slepo sledi „demokratičnemu“ nasledniku Kim Jon Unu, ki po vsej verjetnosti poseduje jedrsko orožje oziroma zametke zanj, manj kot uro avtobusne vožnje stran pa vrvež pogosto močno amerikaniziranega Seula. Hkrati z opisom severnokorejskih grozodejstev s strani ameriškega vojaka v nakup ponudijo severnokorejsko žganje in svojevrstne vojne spominke, ti pa opazuješ vojaško osebje, ki skrbi za ohranjanje in spoštovanje premirja, hkrati pa se kot vsiljivec s fotoaparatom, prihajajoč iz „svobodnega sveta“, sprehajaš Ko sem svoje proste trenutke, kot je za Korejce izredno značilno, pogosto ovekovečila in jih z znanci in domačimi delila preko družabnih omrežij in aplikacij, so se pritoževali, da jim stalno pošiljam fotografije s polnimi krožniki hrane. In krivično bi bilo reči, da hrana ni dobra. Ko se po nekaj dneh povsem privadiš Vsakdan na podzemni železnici – število pametnih mobilnih telefonov na 100 prebivalcev je 111. Strogo zastraženo območje skupnega nadzora (joint security area) s konferenčno zgradbo, kjer se srečujejo predstavniki obeh Korej. Fotografiranje južnokorejskih objektov je prepovedano, prav tako kakršnakoli komunikacija s severnokorejskimi vojaki. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 51 Razglednice iz tujine na stalno prehranjevanje s palčkami (najsi bodo za večerjo rezanci, riž ali sošolkina rojstnodnevna torta), te namreč hitro posrka v za nas še vedno nekoliko eksotični svet hrane. Hitro smo se priučili, da rahlo odkimavanje korejskih kolegov na vprašanje o pikantnosti hrane pomeni, da je hrana izredno pekoča. Šele prepričano in vztrajno zanikanje pikantnosti pomeni, da lahko kosilo zapustiš brez ognja v grlu. Ena izmed najbolj vsakdanjih jedi je bibimbap, riž z dodatki. Tega lahko pospremijo najrazličnejše zelenjavne in sadne priloge, nikoli pa ne sme manjkati kimchi, vloženo fermentirano zelje ali repa v močno začinjeni rdeči omaki. Palača Gyeong-bok je bila zgrajena v 13. stoletju. Tradicionalna in zgodovinska plat Južne Koreje je točno takšna, kakršno obljubljajo turistični vodiči. Starodavna kultura, tako zelo družbeno, religiozno in pomensko različna od naše, proseva skozi mnogotere kotičke mesta. Nič čudnega ni, če pogled iz stolpnice pade na celotno območje s seznama Unescove kulturne dediščine, tik ob zaščitenih palačah in budističnih svetiščih pa se že vzpenjajo poslovne stavbe in nakupovalna središča. Nenavadna mešanica, ki jo je potrebno vzeti za svojo, če ne želiš, da te mestni vrvež moti na poti skozi pisane prostore, v katerih so bivali cesarji in njihove družine. Korejsko arhitekturo je z njeno 8.000-letno zgodovino lahko ločiti od kitajske in japonske. Osnova za vzhodnoazijsko gradnjo je kamnita, nad njo pa se vzpenja značilno polkrožno vbočena streha, ki jo podpirajo leseni stebri. Streha, ki spominja na krila, naj bi odsevala preprostost in skromnost, vrednoti, ki sta v južnokorejski družbi še vedno močno cenjeni. Svojevrsten čar raziskovanju mesta dodajo še posebne črke, hangeul, ki ob turističnih atrakcijah pogosto ponujajo izčrpne opise. Žal ti v angleščini pogosto manjkajo. Čas je v Južni Koreji ob dopoldanskih in popoldanskih predavanjih, raziskovanju mesta in kulture ter večernih druženjih ob najbolj priljubljeni dejavnosti korejske mladine – karaokah – vse prehitro mineval. Po povratku domov sem še kar nekaj časa zbirala vtise, se prebijala skozi neskončno fotografij in popularnih „selfiejev“, sem in tja so na jedilniku obvezni rezanci ali ramen in iz zvočnikov se razleže ritmičen in generičen ton K-popa. Dejstvo pa je, da sem z obiskom Koreje in izkustvom tamkajšnjega študijskega sistema le še dodatno potrdila dejstvo, da se slovenski študenti vse preredko odločimo za izstop iz svoje cone udobja in izkoristimo možnosti, ki nam jih ponujajo programi študijskih mobilnosti. 52 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Razglednice iz tujine Pogled z vulkanskega kraterja Seongsan Ilchulbong na od tajfuna razburkan in precej hladen Pacifik. »Po povratku domov sem še kar nekaj časa zbirala vtise, se prebijala skozi neskončno fotografij in popularnih »selfiejev« ...« Delček svojega mesec dni trajajočega študija v Južni Koreji sem izkoristila tudi za obisk otoka Jeju na skrajnem jugu države. Po vse prej kot prijetnem letu skozi obrobje tajfuna Neoguri, ki se je pomikal proti Japonski, smo ugotovili, da turistični oglasi na letališču ne lažejo – otok je bil prava mala Šajerska po Tolkienu. Zelena kepica z dolinami, vzpetinami, nasadi mandarin, rečicami in slapovi. Otok je vulkanskega izvora, zato se je bilo nujno povzpeti na vrh vzhajajočega sonca oziroma Seongsan Ilchulbong, vulkanski krater, ki je eden izmed novih sedmih svetovnih čudes, ter se sprehoditi po jami Manjang, najdaljšem vulkanskem tunelu na svetu. Razgibano površje otoka je ustvarilo tudi slap Jeongbang Pokpo, ki je edini slap v Aziji, ki se izliva direktno v ocean. Otok je zaradi svoje izoliranosti od celinskega naroda razvil samosvojo konzervativnejšo kulturo, nekoliko spremenjen korejski jezik, postal zatočišče izgnanih komunistov, a skozi leta poleg kmetijstva razvil tudi močan turistični sektor, kjer poleg počitnic in medenih tednov narašča tudi konferenčni turizem. Nekoliko manj pa je otoku lahko v ponos dejstvo, da vlada v želji po razvoju otoka otočanom, ki odprejo svoj muzej, ponuja solidne davčne odpustke. Slednje se v zadnjih letih odraža skozi nenavadno banalno zbirko muzejev – od muzeja zdravja, kina ali kamnov do muzeja seksa. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 53 Utrip lokalne skupnosti Društvo podeželske mladine Vrsnik-Ledine Anja Fortuna Če še niste slišali za Društvo podeželske mladine VrsnikLedine ali če želite izvedeti kaj novega o tem društvu z Ledinske planote, imate sedaj priložnost, da preberete intervju s predsednikom društva, Denisom Šifrarjem. Predsednik Društva podeželske mladine Vrsnik-Ledine ste eno leto. Kako so se vaši dnevi spremenili, odkar ste postali predsednik? Moji dnevi se v začetku niso veliko spremenili, saj sem že prej aktivno deloval v upravnem odboru. Res pa je, da ti vodenje takega društva vzame ves prosti čas, saj se vedno kaj dogaja in je treba poskrbeti za organizacijo. Kljub temu pa si ne predstavljam vodenja društva brez dobre ekipe ter brez vseh naših super članov in ostalih krajanov, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč pri vseh naših projektih. Društvo je najbolj poznano po Vzponu za pokal Tanje Žakelj. Katere aktivnosti je društvo še organiziralo v preteklosti? Res je, trenutno smo najbolj poznani po Vzponu za pokal Tanje Žakelj, ki smo ga lani organizirali že drugič in je vedno bolj poznan med ljubitelji tekaških in kolesarskih vzponov. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti vsem našim zvestim sponzorjem, ki so nam omogočili, da je dogodek postal tako prepoznaven, ob čemer pa seveda ne smemo pozabiti na našo šampionko Tanjo Žakelj, po kateri je vzpon tudi dobil ime. Že več let pripravljamo tudi veselico Kruha in iger, na kateri se zabavamo z zabavnimi igrami ter večerno veselico. Lansko leto smo gostili legendarno skupino Čudežna polja, ki je poskrbela za pravo zabavo. Vsako leto pa seveda organiziramo tudi več drugih projektov, od športnih do kulturnih. Katere projekte oziroma dogodke pripravljate letos? 54 Letos bo že tretje leto zapored naš največji projekt Vzpon za pokal Tanje Žakelj, v okviru katerega bo potekalo tudi državno prvenstvo v kolesarskem vzponu. Poleg športa pa bomo poskrbeli tudi za nepozabno zabavo, ki bo letos potekala dva dni in gostila priznane rock skupine. Drugi večji projekt je zdaj že tradicionalna veselica Kruha in Iger, ki bo potekala 8. avgusta, na njej pa se bodo lahko udeleženci pomerili v zabavnih igrah in uživali v ritmih glasbe priznanega slovenskega ansambla. Katere aktivnosti se, poleg naštetih, še trudite izpeljati vsako leto? Organiziramo različne športne in kulturne dogodke, kot so miklavževanje za najmlajše, prireditev ob materinskem dnevu, 24 ur balinanja, turnirje v taroku, malem nogometu, namiznem nogometu in pikadu, pohod okrog Vrsnika, pustovanje, salamijado in drugo. Če nam vreme dovoljuje, v zimskem času organiziramo tekmovanje v paralelnem slalomu in v veleslalomu ter smučarski tečaj za najmlajše. S kom kot društvo največ sodelujete? Naše društvo največ sodeluje z društvi na naši planoti, predvsem s PGD Ledine in PGD Vrsnik, seveda pa sodelujemo tudi z ostalimi društvi v naši okolici. Začeli smo se povezovati tudi z drugimi mladinskimi društvi v občini Idrija, s katerimi ustanavljamo mladinski svet občine Idrija. Aktivno smo se vključili tudi v pripravo nove strategije mladih v občini Idrija. Poleg tega smo več let aktivni člani Zveze slovenske podeželske mladine, kjer poleg sodelovanja pri različnih projektih organiziramo projekte v imenu zveze. To leto smo na smučišču SC Cerkno organizirali zimske športne igre. Društvo podeželske mladine je bilo ustanovljeno leta 2001, kar pomeni, da v naslednjem letu praznuje 15 let svojega delovanja. Boste pripravili kaj posebnega? Da, naslednje leto bomo praznovali 15 let delovanja, na kar se že intenzivno pripravljamo. Pripravili bomo več dogodkov, ki bodo povezani z delovanjem društva skozi vseh 15 let. Pripravili bomo tudi razstavo o našem društvu in se tako sprehodili skozi celotno zgodovino društva ter prikazali, kaj vse smo dosegli v vseh letih našega delovanja. Glavno praznovanje pa bomo obeležili s koncertom. Ostale podrobnosti pa naj zaenkrat ostanejo presenečenje. Kakšne so vaše želje za prihodnost? Želja je kot vedno veliko, trenutno pa je naša največja želja, da bi se z občino končno uspeli dogovoriti glede naših prostorov na Vrsniku, kar nam trenutno kar dobro kaže. Seveda pa si tako kot vsako društvo želimo, da bi bili naši dogodki vedno bolj uspešni ter prepoznavni in bi jih obiskovalo veliko ljudi, saj jih pripravljamo in se trudimo prav zaradi njih. Prav tako je naša želja, da nam v tem letu skupaj z ostalimi mladinskimi društvi uspe ustanoviti mladinski svet občine Idrija, da bomo lahko tudi na občinski ravni začeli zastopati mlade podeželane. Upamo pa tudi, da se bomo v prihodnosti bolje povezovali z drugimi mladinskimi društvi v občini, državi in tujini. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Utrip lokalne skupnosti Interaktivna nevrostimulacija za zmanjševanje akutnih, kroničnih in nevropatskih bolečin - lajšanje bolečin preobremenitev mišic in tetiv tekaško koleno, vnetje pokostnice, Ahilova tetiva, teniški komolec, zvin.... - pospeševanje postoperativnega okrevanja t: 031 586 583 www.ydriasport.si Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 55 Kulinarika Darovi narave Silva Skok Bačnar Regrat je dobro znano živilo in dragocena zdravilna rastlina. Ni samo okusna, temveč tudi izjemno zdrava popestritev jedilnika, saj ima njegovo uživanje številne ugodne učinke na naše zdravje. Igra tudi pomembno vlogo pri razstrupljevanju telesa. Za uživanje je primerna cela rastlina: listi, cvet, steblo in korenina. Regrat vsebuje pomembna hranila: ogromno rudnin (železo, kalij in magnezij), betakaroten, vitamine A, B, C in E ter številne druge snovi. Različne grenčine spodbujajo izločanje prebavnih sokov, obilje vlaknin pa preprečuje zastoje hrane v prebavilih. Regratove liste nabiramo v marcu in aprilu. Najpogosteje jih uživamo sveže v obliki različnih solat, kot prilogo ali samostojno jed. Vsak dodatek v regratovo solato prispeva svojevrsten okus, lahko jo zabelimo z oljčnim oljem in kisom, lahko pa dodajamo po svojem okusu še česen, trdo kuhana jajca, kuhan krompir, ocvirke, popečeno panceto, fižol, čemaž, čičeriko, avokado in tudi različna semena. Iz svežega regrata lahko pripravimo pesto, dodajamo ga v zeliščne omake, solatne prelive, smutije (npr. skupaj z banano ali pomarančo), namaze in seveda sveže stisnjen regratov sok. Večje liste blanširamo ali pa pripravimo juho, omleto, rižoto, narastek, lahko pa jih posušimo in uporabimo za čaje. Vsebnost grenkih snovi se stopnjuje s starostjo rastline – starejši (večji) kot je regrat, bolj je grenak. Mladi in svetlejši poganjki, ki jih nabiramo pred cvetenjem, so manj grenki in mehkejši. Posebno okusne so napol obeljene rastline, ki rastejo iz krtin. Nabrane liste moramo vedno dobro oprati in čim prej porabiti. Regratove cvetove običajno nabiramo od sredine aprila do konca cvetenja. Cvetove lahko posušimo za čaj ali pa napravimo regratov sirup po naslednjem postopku: Zdravilne snovi v regratu krožijo skupaj z letnimi časi. Največjo korist bomo zato imeli od listov, če jih bomo nabirali zgodaj spomladi, ko je v njih najmanj grenčine. Ko regrat odcveti, se grenke snovi preselijo v liste, zdravilne pa v korenine. Dve zvrhani prgišči regratovih cvetov namočimo v enem litru hladne vode in počasi segrejemo do vretja. Pustimo, da voda vzkipi, odstavimo lonec in pustimo stati čez noč. Naslednji dan odcedimo in stisnemo cvetove. V sok zmešamo kilogram sladkorja in polovico limone, narezane na rezine (če je bila škropljena, jo olupimo). Lonec s sokom postavimo na kuhalno ploščo in vklopimo na najnižjo temperaturo, da ohranimo vitamine. Tako izparevamo tekočino brez kuhanja. Masa naj se ohladi enkrat do dvakrat, da dosežemo primerno gostoto sirupa. Ne sme biti preveč gost, ker čez nekaj časa kristalizira, in ne preveč tekoč, ker se skisa. Narediti moramo ravno prav gost tekoči sirup. Korenine nabiramo zgodaj spomladi ali pa v jeseni med avgustom in oktobrom. Očiščene korenine lahko sušimo, pražimo ali kuhamo. Posušene uporabimo za čaje, pražene pa lahko uporabimo za pripravo napitka (kot kavni nadomestek) ali dobro oprane in osušene narežemo na majhne koščke in z njimi do polovice napolnimo kozarec za vlaganje, korenine prelijemo z medom 3 cm pod robom, kozarec dobro zapremo ter shranimo na hladnem. Po enem mesecu ga lahko uživamo po žličkah za splošno krepko počutje. Steroli v regratovih listih spodbujajo nastanek in izločanje žolča, s čimer pospešijo izločanje strupov iz telesa. Uživanje regrata blagodejno vpliva na motnje v delovanju ledvic in jeter. Holin (vitamin skupine B) v regratu vpliva na presnavljanje maščob in delovanje živčevja. Naravni regratovi pripravki učinkovito blažijo težave revmatičnih bolnikov, prav tako pa znižujejo previsoko raven estrogena v telesu. Regratov pesto s testeninami za 4 osebe Potrebujemo: •40 g pinjol (na hitro prepražimo) •200 g regrata (dobro operemo in osušimo) •3 stroki česna •8 žlic oljčnega olja •80 g parmezana •sol in poper •400 g poljubnih testenin Vse sestavine damo v mešalnik in jih spremenimo v gladko kremasto zmes ali pa uporabimo terilnik, v katerem pripravimo pesto. Če je pesto pregost, lahko dodamo še kakšno žlico oljčnega olja. Pesta ne grejemo, uporabimo ga hladnega. Testenine skuhamo v kropu, odcedimo in dobro premešamo s pripravljenim pestom. 56 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Kulinarika Regratov poparek Dve čajni žlički posušenih zdrobljenih korenin in listov prelijemo s skodelico vrele vode, namakamo 10 minut in popijemo dve skodelici na dan, uro po obroku. Priporoča se pri motnjah v delovanju ledvic, pri ledvičnih in žolčnih kamnih, proti zastajanju vode ter kot pomoč pri odpravljanju čezmerne teže. Namaz Sveži sok Za namaz potrebujemo pusto skuto, kislo smetano, oljčno olje, mleti poper in na grobo nasekljane sveže regratove liste. Naštete sestavine zmešamo skupaj in namažemo na kruh. Tri pesti svežih listov prelijemo s pol litra vode in jih v mešalniku dobro zmeljemo. Nastali sok hranimo v hladilniku do dva dni. Sveži sok pospešuje krvni obtok, izločanje vode in olajšuje prebavo. Pomladansko sonce nas vabi, da izkoristimo čas za sprehod in nabiranje darov narave, s košarico v roki, seveda. Veselo nabiranje vam želim. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 57 NAJMLAJŠE TENIŠKE NAVDUŠENCE VABIMO NA POLETNE TENIŠKE POČITNICE Ker se je lani teniških počitnic udeležilo kar 22 otrok, bo Teniški klub Kolektor tudi letos organiziral Poletne teniške počitnice od 17. 8. do 21. 8. 2015 za otroke od 1. do 3. razreda osnovne šole ter od 24. 8. do 28. 8. 2015 za otroke, stare od 5 do 6 let. Ponudili bomo pester poldnevni in celodnevni program, ki bosta bogata tudi z drugimi športnimi vsebinami, učenjem angleškega jezika po metodi Helen Doron in drugimi ustvarjalnimi dejavnostmi. Natančnejše informacije glede izvedbe programov bodo navedene v junijskem Komunitatorju. s o t e l i e d n u t T le e o P išk ten tnice či o p 58 Najem prostora za piknik in animacija otrok za rojstnodnevne zabave Več informacij na 041 475 325 – Nataša Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 TK KOLEKTOR VPISUJE V ... 10–URNI TEČAJ TENISA ZA ODRASLE IN OTROKE Tečaj bo potekal v maju, in sicer 2-krat tedensko po 2 uri. Termine bomo določili po željah udeležencev. Loparje zagotovimo mi. Prijave sprejemamo do 4. 5. 2015 na: info@tkkolektor.si Loparje za vse aktivnosti priskrbimo mi! BREZPLAČNE TENIŠKE URICE Tudi letos bodo otroci, stari od 5 do 6 let, vabljeni na brezplačne teniške urice, ki bodo potekale vsak torek v maju od 16. do 17. ure. Prijave sprejemamo do 4. 5. 2015 na: info@tkkolektor.si Tekmovanja S teniškimi tekmovanji smo začeli takoj po novem letu. 5. januarja je bilo na sporedu državno prvenstvo za fante do 16 let, ki je potekalo v teniškem centru Otočec. Luka Miklavčič je na turnirju med posamezniki prišel do polfinala, v katerem je bil boljši Nick Cmager z rezultatom 3:6, 6:3 in 6:4. V konkurenci dvojic sta Luka Miklavčič in Matic Zaplotnik (LTC) prišla vse do finala, kjer sta morala premoč priznati dvojici David Lucas Ambrožič – Rok Komac, ki sta bila boljša z rezultatom 6:4 in 6:4. 12. januarja je sledilo državno prvenstvo za dekleta do 18 let, ki se ga je udeležila Žana Lapajne in po težavah izpadla v prvem krogu. Boljša od nje je bila Urška Velec z rezultatom 4:6, 6:4 in 6:4. 17. januarja se je na državnem prvenstvu za fante do 18 let Luka Miklavčič v prvem krogu ponovno srečal z Nickom Cmagerjem in mu še drugič zapored moral priznati poraz. Rezultat je bil 6:4 in 6:4. V kategoriji med najmlajšimi je tekmovanje potekalo na teniški akademiji Breskvar. Med deklicami do 11 let je Rebeka Gnezda prišla do finala in osvojila drugo mesto. Premagala jo je Ana Lanišek z rezultatom 6:3. Konec februarja je potekalo odprto prvenstvo Rogaške za fante do 16 let. Luka Miklavčič se je uvrstil med najboljših 8. V četrtfinalu je bil od njega boljši Matic Podlipnik s 6:2 in 7:6(2). V začetku marca je sledil še turnir v članski kategoriji, ki sta se ga udeležila Luka Miklavčič in Jaka Flajšaker. Luka se je z zmago v kvalifikacijah uvrstil v glavni del turnirja, kjer ga je v prvem krogu ponovno čakal Nick Cmager. Pravijo, da v tretje gre rado, in res je bilo tako, saj je Luka zmagal z rezultatom 6:2, 4:6 in 6:3. V drugem krogu pa je naletel na prvo postavljenega igralca Mateja Leljaka, ki je bil po dolgi borbi boljši z rezultatom 4:6, 6:3 in 6:1. Flajšaker pa se je v prvem krogu pomeril z Marinom Keglom (15. igralec na svetu med gluhonemimi). Marino je bil boljši z rezultatom 6:1 in 7:6(4). Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 59 Oglasi d. o. o. Ekologija, Varnost, Trgovina Mast za obdelavo kovin Wekem SW 70 Gold Edition Sprej za jermene Wekem WS 68 Gold Edition Produkt je primeren za vrtanje in odrezovanje. Znatno izboljša odrezovalne sposobnosti in podaljšuje življensko dobo orodja, preprečuje lom. Profesionalen produkt za vse vrste pogonskih jermenov. Ščiti in obnavlja v enem. Preprečuje zdrs in povečuje efektivnost prenosa. 7,99 € 8,12 € Zaščitno mazivo Ambersil 40+ Večnamensko, industrijsko in zaščitno mazivo. Lahko se uporablja kot penetrant, mazivo, protikorozijska prevleka za preprečevanje hitrega rjavenja na jeklu in kot odbijalec vlage v vlažnem okolju. 4,68 € Vabljeni vsak delovnik med 7:00 in 15:00, Trgovina EVT, Arkova 11, Idrija. Telefon: 05 37 74 840 e-trgovina http://trgovina.evt.si - PREVOZI OSEB IN SKUPIN - PREVOZI BLAGA - HITRA DOSTAVA PO[ILJK (Ljubljana in okolica) - ORGANIZACIJA PREVOZOV - RENT-A-CAR ŠA V LAJ N AVNA I ST NE LI VEČKRA UJE OTE K JŠ EN O NJE BRE JE E A IK UPORAB HLADILN Hitro lajšanje, hitro okrevanje. 60 Hitro zmanjšuje otekline in bolečine. Združuje hlajenje, kompresijo in oporo. Pospešuje okrevanje in regeneracijo. Vedno pripravljen za takojšnjo uporabo. Z HLA A UPOR TN ZMA N N BA A O JA ET HIT R Športni in medicinski hladilni povoj Klinično dokazani rezultati. w w w. p h y s i c o o l . s i Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Družinski zabavnik Sestavi me Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 61 Družinski zabavnik AVTOR DRAMA BRANKO Z ENIM GOVEKAR IGRALCEM GRŠKI PESNIK PRED NAŠIM ŠTETJEM STARI OČE AVTOMOJAPONSKA BILSKA NABIRALKA OZNAKA BISEROV NOVE GORICE INDIJSKI BOG OGNJA SLAP NAD MUSLIMANBOHINJSKIM SKO SVETO ZVEZDOSLOVJE JEZEROM PISMO KONEC POLOTOKA OTOK OB VZHODNO AFRIŠKI OBALI IZGUBA ŽIVLJENSKIH MOČI DEL STOPALA PEVKA ŽGUR IGRALEC BAN FRANCOSKA IGRALKA BARBARA OTOK V AMERIŠKA TIRENSKEM MORJU PEVKA PRISCILA VANDA REBOLJ OSKAR KOGOJ ZORAN PREDIN TVARINA MATERIJA ŠTIRIINDVAJSET URNA ODPRTOST NOBELIJ NINA GAZIBARA VINO IZ HALOZ VZDEVEK PISATELJA TESTAMENT LOVLJENJE RIB HINKA BRATOŽA SIMON UMEK DLAKI TV NEVAREN PODOBNO PREBIVALEC ZAJEDALEC VODITELJICA PERJE PRI AONIJE ROŠ PTIČIH NAPOVED DOGODKOV S POMOČJO ZVEZD ŽIVALSKI IZTREBKI BLATO META NOVAK VEČJA V STRUGI TEKOČA VODA KUBANSKI PLES UGANKA ALENKA PINTERIČ STEVE CLARK ANGLEŠKI NOGOMETNI KLUB RADIJ ČEBELARSTVO ŠPELA ALBREHT GLAVNI HAVAJSKI OTOK AMERIŠKI IGRALEC ALAN GOSPODARSKO POLITIČNA ZDRUŽBA ČAS PRED NOČJO KRALJICA ŠPORTOV TEKMOVANJE OZNAKA HRVAŠKE SIMON AŠIČ V VEČ DISCIPLINAH BREZKUŽNOST NADALJEVANKA MESTO NA JAPONSKEM KLADA ZA SEKANJE DRV SOZVOČJE TONOV OREL V NEMŠKIH GRBIH REKA SKOZI ŽIRI VIKTOR ORBAN ZADETEK DVEH ŠTEVILK PRI TOMBOLI MESNA JED ASPIK RAZLIČNA SAMOGLASNIKA REKA V NEMČIJI ZELO TIHO GOVORJENJE PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA LONG PLAY BALKANSKO KOLO TV VODITELJ STOJAN IRIDIJ KOREJSKA TOV. AVTOM. ZDRAVILNA RATLINA NAPOTEK ZA UPORABO ANA ROTAR OBLJUBA POLETNI MESEC ZAPRT BALKON KRAJ PRI POREČU POTOČNIK ANDREJ PREDAL V BANKI IGRA Z LOPARJEM TJAŠA ANDREE ŠPANSKI PRIPOVEDNIK LEOPOLDO GARCIA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK PODALJŠEK TRUPA ŽIVALI IGRALEC CRUISE EVROPSKI VELETOK SAKSOFONIST ANDREJ EMA KURENT URŠKA FALLER REKA V SRBIJI KAREL OŠTIR ZVEZA MEDSEBOJNA ODVISNOST VERGILOVA PESNITEV ANTON JANŠA Sodelujte! KIRURŠKA IGLA ZNOJ AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA Rešitvi iz zimske številke Komunitatorja sta: menedžer leta in čebelnjak. Morda pa se tudi v vas skriva pisec ali nadebudni fotograf, ki bi želel objavo fotografije na naslovnici ali v časopisu? Pozivamo vas, da pri nastajanju nove številke tudi aktivno sodelujete. Poleg rešitev križanke bomo veseli tudi vaših prispevkov in lastnih pobud za članke ter fotografije. Kontaktirajte nas na polona.rupnik@kolektor.com. Nagrajenci: Mira Bajc, Aljaž Medved, Patrik Razpet. Rešitvi iz pomladne številke pošljite v uredništvo do vključno 12. junija 2015. (pripis »Nagradna križanka«). Čakajo vas tri praktične nagrade. Ime in priimek: Naslov uredništva FMR – Media d.o.o. Arkova 43 5280 Idrija Naslov: Pošta: 62 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 Saj bi bilo lahko tudi res Zakaj Štajerci ne rabijo Garmina? Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 74 / Pomlad 2015 63
© Copyright 2024