1. No category

oglasna
priloga
E-računi
Četrtek, 26. februarja 2015, št. 40 www.finance.si
Četrtek, 26. februarja 2015, št. 40 www.finance.si
Oblika uvedbe e-računov je bila
podrejena bančnemu poslovanju
INTERVJU: Z Igorjem Zorkom,
""Torej lahko pričakujemo pospešitev
e-poslovanja tudi med podjetji, ki ne
poslujejo s proračunskimi porabniki?
Prek bizBoxa je bilo januarja samo na UJP
prenesenih skoraj 65 tisoč računov, vseh
e-računov pa je bilo izmenjanih prek 220
tisoč. Podjetja, ki izdajajo e-račune proračunskim porabnikom, se šele zdaj trudijo
izdajati e-račune tudi preostalim partnerjem, predvsem pa so se šele zdaj vključila v
omrežja e-izmenjave. Trenutno je naš cilj, da
skupaj s partnerji, ki so ponudniki finančnih
rešitev, ponudimo celovito, enostavno in avtomatizirano brezpapirno poslovanje na področju e-računov, nabavnih verig, dobav, logistike, zunanje trgovine in drugih procesov
med partnerji ne glede na državo in industrijo. Zdaj je čas, da se povežemo v enotno slovensko omrežje in omogočimo poslovnim
uporabnikom avtomatizirano poslovanje z
e-računi ter drugimi e-dokumenti.
direktorjem podjetja ZZI, smo
se pogovarjali o dosedanjih
izkušnjah s pošiljanjem
e- računov ter o tem, ali sta
slovenski javni in zasebni
sektor pripravljena na
e-poslovanje
""Obvezen prejem e-računov pri proračunskih porabnikih se je začel 1. januarja letos – kljub manjšim težavam. Smo
se na e-račune v gospodarstvu in javni
upravi dovolj dobro pripravili?
Mislim, da smo se glavni ponudniki na
obeh straneh kar dobro pripravili. Sistem
za izmenjavo e-računov na strani javne
uprave, ki ga upravlja UJP, deluje dobro. Na
ZZI pa na primer prek naših storitev ZZInet
in zdaj bizBox izmenjavo e-računov zagotavljamo že od leta 2005, tako da to za nas
in naše partnerje ni nič novega. Težave so
se pojavljale predvsem na strani prevzema in obdelave računov v lokalnih rešitvah javne uprave, in ne v sistemu izmenjave. Zlasti končni uporabniki tako na strani
gospodarstva kot javne uprave se uvedbe
e-računov niso lotili dovolj zgodaj in dovolj
skrbno. Vsi so menili, da bo zanje poskrbel
nekdo drug, ker je takšna zakonska zahteva. Premalo je bilo preverjanja rešitev, premalo se je izmenjava e-računov uporabljala
pred 1. januarjem 2015, premalo se je o potrebah obveščalo dobavitelje. Škoda je tudi,
da je bilo v Sloveniji uveljavljeno prepričanje, da so glavni ponudniki in poznavalci
izmenjave e-računov banke, saj te za tovrstne storitve niso najbolje usposobljene in
ne podpirajo vseh potrebnih funkcij. Način uvedbe e-računov je bil podrejen banč­
nemu poslovanju.
""Kako uspešne pa so bile javne ustanove pri dogovarjanju z dobavitelji? So se
slednji pozitivno odzvali?
Sistem dogovarjanja med kupci in dobavitelji je zahteval, da se je moral prejemnik
v javni upravi pred 1. januarjem 2015 na-
ročiti na vsakega dobavitelja, še posebej,
če je ta hotel posredovati e-račune pred
zakonskim rokom. Tega naročanja je bilo
razmeroma malo in zato izmenjava e-računov pred tem datumom tudi ni stekla.
Lahko rečem, da prehoda na e-poslovanje
in potrebnih prilagoditev za avtomatizacijo prevzema in likvidacijo e-računov niso
v vseh primerih obravnavali dovolj resno.
Škoda je, da se niso vse javne ustanove kot
naročniki oziroma kupci dovolj resno lotile prilagoditve sistemov za e-račune ali pa
vsaj ne dovolj zgodaj, da bi jim ostal čas za
uskladitev poslovnih zahtev z dobavitelji.
Zgodilo se je, da so dodatne zahteve po vsebinskih dopolnitvah računov od nekaterih
naročnikov prihajale šele decembra 2014.
Zato je prišlo tudi do nekaterih zavrnitev
računov po 1. januarju 2015.
Po mojem mnenju je poslovni dogovor med
ponudniki e-izmenjave in UJP preohlapen
in bi moral vključevati več zahtev do poslovnih ponudnikov, ki bi vsi morali zagotavljati podporo celotnemu procesu izmenjave, dovolj visoko raven kakovosti storitev ter vsebinsko in tehnično podporo uporabnikom. Pohvalil bi ministrstvo za finance in UJP, ki sta se v svoji vlogi posrednika skupaj z nami, poslovnimi posredniki,
vključila v reševanje težav pri dogovarjanju
med kupci in dobavitelji. Do 1. julija nas čaka nekaj pomembnih usklajevanj vsebine
e-računov, predvsem na področju specifikacije lokacij predhodnih dokumentov.
""Ali se vprašanj glede usklajevanja
kupcev in dobaviteljev ter ponudnikov
ni dalo rešiti prej?
Kot sem omenil, ni nikjer zapisano, katere funkcije in kakšno kakovost storitev izmenjave e-računov z javno upravo mora
zagotavljati ponudnik. Zato so uporabniki večkrat zmedeni, ali je težava z izmenjavo posledica napak javne uprave, ponudnika izmenjave ali ponudnika lokalne
rešitve. Na ZZI imamo dobre izkušnje s sistemom izmenjave UJP, seveda bi si želeli
še več funkcij in sledljivosti, a sistem deluje dobro in primerljivo z mednarodno uve-
""Čeprav je elektronsko pošiljanje načelno občutno cenejše od znamke, tiskanja in papirja, pa veliko podjetij zanj
ne želi plačati. Kašen strošek nastane
ob pošiljanju?
Kakovostna storitev in rešitve e-izmenjave imajo ceno, saj je potrebnih izredno veliko aktivnosti, da sistemi delujejo, da so
varno certificirani, da je zagotovljena podpora uporabnikom in da so storitve vgrajene v lokalne rešitve. Plačilo določenega
zneska za izmenjavo, ki seveda ne sme biti
prevelik, zagotavlja določeno raven kakovosti, funkcionalnosti in odgovornosti ponudnika. Če je storitev brezplačna, so lahko obveznosti in odgovornosti ponudnika
manjše. Poslovna škoda pa je lahko velika,
če storitev ne deluje, kot bi morala. EU pripravlja direktive, po katerih bodo morale biti nekatere javne in pomembne storitve računalništva v oblaku certificirane in registrirane, tako da jim bo uporabnik zaupal
in bo imel zagotovilo o določeni kakovosti.
Po mojem mnenju
je poslovni dogovor
med poslovnimi
ponudniki ter UJP
preohlapen in bi
moral vsebovati več
zahtev do poslovnih
ponudnikov, ki bi vsi
morali zagotavljati
podporo celotnemu
procesu izmenjave,
dovolj visoko raven
kakovosti storitev
ter vsebinsko in
tehnično podporo
uporabnikom.
Andrej Nagode
Podjetje ZZI skupaj s partnerji že
več kot 15 let vlaga v rešitve in procese e-poslovanja. Partnerji platforme bizBox so z velikimi vložki postali vodilni ekosistem brezpapirnega
poslovanja z računi in drugimi dokumenti. O stanju pri pošiljanju e-računov smo se pogovarjali z direktorjem
podjetja ZZI, tehničnega partnerja
platforme bizBox, Igorjem Zorkom.
ljavljenimi sistemi e-izmenjave. Bi si pa želeli prehod s slovenskih bančnih standardov izmenjave računov na mednarodne,
ki bi omogočali identifikacijo z lokacijskimi kodami, več procesnih funkcij za podporo celovitosti procesov naročanja ter dodelavo vsebine dokumentov po mednarodnih standardih.
""Kot se je pokazalo, je bilo nekaj težav
pri zavračanju in sledenju e-računov.
Ocenjuje se, da je bilo zaradi različnih razlogov v januarju zavrnjenih kar precej
e-računov. Težave ali napake so bile različne: od napačne strukture računov in
napačnega načina specifikacije prejemnikov do specifičnih vsebinskih zahtev prejemnikov. Težave so imela tako velika kot
mala podjetja, predvsem pa tisti, ki niso
dovolj zgodaj uvedli in testirali izmenjave
e-računov z javno upravo in svojimi ponudniki izmenjave. Samo nekateri ponudniki
so na primer zagotovili vse tipe dokumentov in celovito sledljivost e-računov s podporo povratnicam, skladno s specifikacijami UJP. Gre namreč za to, da obstaja več tipov dokumentov, ki se nanašajo na e-račune – klasični e-račun, avansni račun, dobropis, zavrnitev računa – ter več povratnic,
ki zagotavljajo sledljivost dostave in prevzema e-računa. Če nimaš podpore povratnic, preprosto ne veš, ali si pravilno izstavil in dostavil račun. Če pa ni podpore na
primer zavrnitve, imaš težavo z evidentiranjem zavrnitve računa. Več ponudnikov in
bank teh funkcij še ni zagotovilo.
Pričakujemo,
da bo februarja
prek bizBoxa
izdanih za več
kot polovico več
e-računov kot
januarja.
""Ali se bo obseg izmenjave e-računov
v prihodnje povečeval?
Pričakujemo, da bo februarja prek bizBoxa izdanih za več kot polovico več
e-računov kot januarja. Nekaj zaradi
prestavitev izdaje, nekaj zato, ker so
podjetja januarske račune izdala že
decembra na papirju, veliko pa je tudi takih, ki so začeli izdajati e-račune
tudi za druge poslovne uporabnike,
in ne samo za javno upravo. Lahko rečem, da se začenja množična izmenjava e-računov med poslovnimi uporabniki (B2B). Skoraj vseh naših pet tisoč
izdajateljev je že izrazilo potrebo po pošiljanju e-računov poslovnim partnerjem, prejemnikov pa je v okolju bizBox
že več kot deset tisoč.
""Doslej smo obravnavali le pošiljanje
e-računov proračunskim uporabnikom.
Kaj pa je z njihovimi izdanimi e-računi?
Trenutno sistem javne uprave deluje podobno kot sistem izmenjave e-računov
bank, kar pomeni, da se je treba na izdajo
računa javne ustanove v elektronski obliki naročiti. Prepričani smo, da sistem naročanja e-računa pri posameznem izdajatelju v zdajšnji obliki ni potreben.
""Za zdaj se pogovarjamo samo o e-računih, vendar je e-poslovanje mnogo
več. Kako je z naročilnicami, dobavnicami in drugimi poslovnimi dokumenti?
BizBox ali prej ZZInet že od leta 2005 podpira izmenjavo naročil, potrditev naročil,
izmenjavo dobav, potrditev dobav, stanja
zalog, specifikacije artiklov, računov in
drugih e-dokumentov. Največja težava pri
množični uporabi je bila uvedba teh dokumentov v enotnem standardu v rešitve ERP.
Zdaj mislim, da smo to kritično maso dosegli in da bo lahko celoten proces naročanja stekel v brezpapirni obliki.
Na začetku poti
Uvedba elektronskih računov, ki sta jo spodbudila
zakonska ureditev in zahteva javne uprave, je šele prvi korak na poti širše
uveljavitve e-poslovanja
med poslovnimi subjekti
in s fizičnimi osebami.
Elektronski račun prinaša številne prednosti. Za proračunske uporabnike so te tako velike, da je bil prejem e-računov
uveden kar na podlagi pravne
ureditve. Vendar je račun v resnici eden izmed zadnjih korakov bistveno bolj kompleksnega procesa izbire dobavitelja ali
izvajalca, naročanja, dobave in
obračunavanja storitev ali dobavljenega blaga.
Celovita dematerializacija procesov verige naročanja zahteva
razširitev zdajšnjih rešitev, ki
nam omogočajo pripravo, izmenjavo in hrambo elektronskih računov, saj del procesov
poteka tudi na terenu. Pri uvedbi elektronskih procesov naročanja in dobave bo treba poseči po dodatnih orodjih za pripravo ustreznih e-naročilnic
in e-dobavnic ter jih učinkovito vpeljati tudi s podporo trenutnih informacijskih rešitev.
Pomembna podpora celovitejši uvedbi elektronskih (računovodskih) dokumentov je
zahteva nekaterih proračunskih uporabnikov za prilaganje
elektronskih dobavnic k e-računom. Nemalokrat pa ravno
dobavnice nastajajo na terenu,
od koder jih je treba pripeljati
v informacijski sistem in spariti z e-računi.
Procesi elektronskega naročanja, dobave in obračunavanja so strogo povezani med seboj. Glede na to, da so podatki
identični oziroma znani vnaprej že ob procesu naročanja, je
mogoče pripravo dokumentov (e-računov) povsem avtomatizirati. Povratno fakturiranje (avtomatska izdelava e-računov na podlagi e-naročilnic
in e-dobavnic) omogoča poleg
samodejne priprave e-računov
še poenostavitve ali celo odpravo korakov likvidacije ter s tem
prinaša dodaten prihranek.
Druga izkušnja ponudnikov poslovnih informacijskih
rešitev pri podpori priprave in
pošiljanja e-računov za proračunske uporabnike je relativno
ozek izbor prejemnikov e-računov. Podjetja se namreč trenutno odločajo za izmenjavo
zgolj s proračunskimi uporabniki. Da bi dosegli prave učinke e-računov, je treba področje
uporabe nujno razširiti tudi na
gospodarske subjekte. Pravna
ureditev v tem segmentu nima
ustrezne podlage, podjetja vidijo zato razlog za uvedbo e-računov zgolj v (drastični) racionalizaciji procesov.
V družbi SETCCE ponujajo nabor kakovostnih poslovnih informacijskih rešitev za
pripravo, izmenjavo in hrambo e-računov ter sorodnih dokumentov. eNvoices® je ena od
naprednejših storitev, ki podpira vse procesne dokumente pri
postopkih naročanja, dobave
in obračunavanja, vključno s
povratnim fakturiranjem in avtomatizacijo postopkov priprave, izmenjave in potrjevanja
dokumentov. Komplementarne rešitve podpirajo izvajanje
procesov tudi na terenu (ePero®), kjer lahko nastajajo dokumenti in kjer je treba dokumente takoj potrditi (elek­tronsko
podpisati) ali obdelati. Uvedba
e-računov je zato šele prvi korak na poti do popolne dematerializacije ključnih nabavno-prodajnih postopkov.
Celovita storitev za e-račune
—
Priprava e-naročilnic, e-dobavnic in e-računov
—
Izmenjava e-dokumentov
—
Obvladovanje celotnega procesa naročanja, dobave in
obračunavanja
—
Povratno fakturiranje
—
Elektronska hramba
SETCCE, družba za e-poslovanje, d.o.o., Tehnološki park 21, Ljubljana
01 6204500 | www.envoices.si | info@setcce.si
Izdaja e-računov s spletno
storitvijo Genis i-Računi
je preprosta in udobna ter
na voljo na vseh uporabniških napravah.
Podjetja in organizacije od
e-poslovanja pričakujejo vrsto
pridobitev in zmožnosti, ki jih
pri poslovanju s papirnimi dokumenti niso imela na voljo.
Po drugi strani imajo podjetniki generacije Y dodatne zahteve glede poslovnih aplikacij in
so še posebej naklonjeni zunanjemu izvajanju informacijskih
storitev oziroma računalništvu
v oblaku. V podjetju Genis so
tako izdelali inovativen spletni program i-Računi, ki je namenjen celovitemu obvladovanju in pošiljanju elektronskih
računov za organizacije vseh
velikosti, od samostojnih podjetnikov do podjetij, ki mesečno izdajo več tisoč e-računov.
»Pri izdelavi spletne storitve
i-Računi smo veliko pozornosti posvetili uporabniški izkuš­
nji, stalni dostopnosti in enostavni uporabi na različnih napravah,« je poudaril Janko Štefančič, direktor podjetja Genis.
Rešitev i-Računi vključuje
vse zmožnosti, ki so potrebne
za zakonsko skladno poslovanje z e-računi: revizijsko sledljivo izdelavo računa, možnost
pošiljanja računov v različnih
oblikah – elektronsko ali papirno, vodenje izdanih računov
ter različne evidence in preglede. Poskrbljeno je tudi za poši-
""Ena od pomembnih
prednosti i-Računov
je možnost uporabe
vedno in povsod – tudi
na sestanku s poslovnim
partnerjem.
Elektronski računi na SharePointu
Genis je uporabnikom Microsoftove platforme
SharePoint za upravljanje dokumentov, delovnih
postopkov in sodelovanja ponudil zaokroženo rešitev za pripravo, pošiljanje in vodenje elektronskih računov. i-Računi za SharePoint so namenjeni predvsem srednjim in velikim podjetjem, ki račune izdelujejo v poslovnem informacijskem sistemu ali v namenskih obračunskih aplikacijah, nimajo pa še rešitve, s katero bi podprli papirno in
brezpapirno poslovanje s kupci na enem mestu.
Uporabnikom zagotavlja osrednji sistem za shranjevanje in pošiljanje izdanih računov ter prilog,
ne glede na format in načine pošiljanja: od datotek
v formatih PDF in XML za pošiljanje v e-pošti, po-
ljanje podpisanih elektronskih
računov proračunskim porabnikom, pri čemer storitev ne
sredovanje na UJP ali prenos v e-banko do izpisa
računov in pošiljanja po navadni pošti. Pomembna prednost Genisove rešitve je, da ne zahteva posegov v obstoječe poslovne programe. Omogoča množični zajem računov ter samodejno prepoznavanje dokumentov PDF in pretvorbo podatkov v datoteke XML po standardu e-Slog 1.6. Hkrati lahko podatke, potrebne za izdelavo e-računov,
prevzema neposredno iz poslovnega informacijskega sistema. i-Računi na SharePointu imajo
vgrajeno organizacijsko shemo in šifrant kupcev,
kar zagotavlja visoko raven varnosti in zaupnosti
podatkov ter hitro prilagoditev poslovni politiki in
zahtevam kupcev.
zahteva uporabe osebnih digitalnih potrdil. To pomeni, da
se uporabnik enostavno vpiše
v storitev prek varne povezave
in v nekaj trenutkih izdela ter
pošlje račun.
Celovita storitev za
e-račune – za vsakogar
Posebnost storitve i-Računi
je v tem, da je že v izhodišču
narejena za pošiljanje e-računov, zato je povsem prilagojena uporabniškim in zakonskih zahtevam tako glede tehnologije kot tudi dizajna in funkcionalnosti. Uporabnikom omogoča, da naredijo vse na enem mestu s nekaj
kliki in brez kakršnihkoli dodatnih stroškov, torej bistveno ceneje in hitreje kot pri papirnih računih.
»Opažamo, da je veliko izdajateljev, ki so računali, da
bodo e-račune izdajali prek
portala UJP ali prek e-banke,
spoznalo, da teh storitev ne
morejo izkoristiti bodisi zaradi
naprav, ki jih uporabljajo, bodisi da jim te storitve ne zagotavljajo zadostne kakovosti in
zmožnosti. Veliko težav s temi
storitvami so imeli predvsem
uporabniki računalnikov z
operacijskimi sistemi Mac OS
X, iOS in Linux,« je še povedal
Štefančič.
Genis i-Računi omogočajo izdajo različnih tipov e-računov, vključno z dobropisi
in bremepisi, hkrati pa zagotavljajo celotno sledljivost, od
izdelave računa do prejemnika. Tako imajo tudi pri pošiljanju računov proračunskim porabnikom uporabniki i-Računov takoj na voljo informacijo
o tem, ali je bil račun uspešno
poslan in prevzet.
Slovenska podjetja hitro posvajajo e-račune
Letos naj bi v Sloveniji izdali med šest in osem milijonov e-računov, če bo gospodarstvo e-račune vzelo za svoje, pa še bistveno več.
Na Upravi Republike Slovenije
za javna plačila (UJP) je bilo do
22. februarja 2015 izmenjanih
609 tisoč e-računov, od tega jih
je bilo 549 tisoč posredovanih
proračunskim uporabnikom v
skladu z Zakonom o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike. Aktivno so
izmenjavo poleg UJP podpirali
banke in 43 ponudnikov elek­
tronskih poti. Precej veliko število izdajateljev, kar 13.117, se je
za izdajanje e-računov registriralo prek portala, ki ga je za posredovanje računov proračunskim uporabnikom pripravil
UJP, do sredine februarja pa so
izdali 26.300 e-računov.
Gneča med izdajatelji
Spletno mesto UJP eRačun je
v prvih dveh mesecih tega leta imelo izjemen obisk, saj se
je na to storitev želelo prijaviti
ogromno izdajateljev, bistveno več, kot so jih na UJP sprva
pričakovali. Omenjene dveri so
namreč namenjene najmanjšim izdajateljem, predvsem
tistim, ki sami nimajo tehničnih možnosti za pripravo e-računa. Na UJP so zato že v januarju okrepili ekipi tehnične in
vsebinske pomoči.
Največja banka z več kot
tretjino izdanih e-računov
Uvedbi obvezne izmenjave e-računov podjetij z
organizacijami iz javnega sektorja bo sledila tudi strma rast rabe e-računov med podjetji v gospodarstvu. Med glavnimi akterji pri pospeševanju rabe
e-računov bodo banke.
V NLB so svoje poslovne komitente na obvezno izdajanje e-računov pripravljali vse minulo leto, zanje so v lastni režiji ali v sodelovanju s poslovnimi partnerji projekta e-račun pripravili številne posvete in izobraževanja.
»Nobena novost, posebej če je
zakonsko predpisana, ni sprejeta z navdušenjem, zato je bilo
še toliko bolj pomembno vsem
predstaviti prednosti, ki jih e-račun prinaša v vsakodnevno poslovanje. Kljub vsem naporom
v poslovnih delih banke, da bi
naše stranke pravočasno vključili v sistem izmenjave, jih je žal
velika večina počakala na lanski december, največje število
vključenih izdajateljev pa smo
imeli januarja letos,« se dogajanja okoli uvedbe e-računov v poslovanje s proračunskimi uporabniki spominja Tina Stupica
Gregorič, vodja poslovnega razvoja e-računa v NLB.
Skokovita rast uporabe
e-računov
NLB je ustanovna udeležen-
263 %
je bil v NLB januarja letos v primerjavi z lanskim
decembrom večji obseg izmenjave e-računov.
ka medbančnega sistema e-račun, v katerem je danes 19 bank
in Uprava RS za javna plačila
(UJP). Prek omenjenega sistema
se vsak dan izmenja večje število e-računov in drugih e-dokumentov. Občutno rast obsega izmenjanih e-računov za izdajatelje, vključene prek NLB, zaznavajo od septembra prejšnjega leta, ko se je obseg iz meseca v mesec povečeval za okoli 10 odstotkov, z decembra na januar pa je
poskočil za 263 odstotkov. Primerjava obsega izdanih e-računov med septembrom 2014
in letošnjim januarjem kaže na
322-odstotno rast obsega.
»Pri vključenih izdajateljih
so številke vsak dan večje. Od
oktobra 2014 naprej do danes
se je število izdajateljev, ki smo
jih vključili v NLB, povečalo z
230 na skoraj 3.200 (stanje na
dan 26. januar 2015, op. ur.),
med vsemi v medbančni sistem vključenimi izdajatelji pa
ima NLB več kot 36-odstotni
delež in ga še povečuje,« dodaja sogovornica.
Razvoj e-računov se ne
ustavlja
Banke in UJP se v okviru medbančnega sistema e-račun že
dogovarjajo za podporo drugim e-dokumentom, ki so neposredno povezani z e-računi. Poleg novih e-dokumentov
pripravljajo pravne in poslovne podlage, da bi se v medbanč­
ni sistem lahko enakovredno
vključile tudi družbe, ki ponujajo procesiranje e-računov
za večje število poslovnih partnerjev.
»Seveda je naša prioriteta,
da v najkrajšem času vsem poslovnim partnerjem omogočimo nemoteno izmenjavo e-računov z javnim sektorjem,
hkrati pa pričakujemo, da se bo
število izmenjanih e-računov
bistveno povečalo tudi med
podjetji v gospodarstvu. Veseli
bomo, ko se bodo elektro in telekomunikacijskim distributerjem ter RTV v sistemu pridružili tudi drugi množični izdajatelji računov za porabnike,« pravi
Tina Stupica Gregorič.
""Spletno mesto UJP eRačun je
v prvih dveh mesecih tega leta
imelo izjemen obisk, saj se je na to
storitev želelo prijaviti bistveno
več uporabnikov, kot so jih na UJP
sprva pričakovali.
9
0
6
Aleš Beno
Elektronski računi tudi za Appla
E-računi 17
www.finance.si
Četrtek, 26. februarja 2015, št. 40
je
ov d o
un arja
č
a
e -r . jaun letos avi
oč
r
tis o od 1 arja a Up je za
i
b i l fe b r u n i h n ve n
o
.
a
l
j
2
2
e n ke S .
iz mpubli ačila
l
Re n a p
v
a
j
Aleksandra Miklavčič,
generalna direktorica
Uprave RS za javna plačila:
Thinkstock
16 oglasna priloga
www.finance.si
Četrtek, 26. februarja 2015, št. 40
»Velik naval uporabnikov
in nekatere tehnične težave, ki
smo jih na UJP poskušali reševati sproti, so kar precej vplivali na delo na UJP. Pričakujemo,
da se bo v naslednjih mesecih
pritisk zmanjšal, da bodo nekateri postopki že bolj rutinirani
in zato tudi bolj tekoči,« razlaga Aleksandra Miklavčič, generalna direktorica UJP.
UJP letos še intenzivneje
sodeluje tako s proračunskimi uporabniki, Gospodarsko
zbornico Slovenije, Združenjem bank Slovenije kot podjetji in podjetniki, saj se na
upravi zavedajo, da je treba kakršnakoli vprašanja ali
težave reševati takoj in neposredno. Sodelovanje vseh
vpletenih ocenjujejo kot zelo uspešno.
Potrebne bodo tudi
spremembe in nadgradnje
Veliko število aktivnih uporabnikov sistema (izdajatelji, ban-
ke, IT-podjetja, ponudniki elek­
tronskih poti, prejemniki) in
čedalje večje število izmenjanih e-računov pa odkrivata tudi kakšne manjše pomanjkljivosti ali težave. Na UJP obljubljajo, da bodo manjše posodobitve opravili v razmeroma kratkem času, večje pa bodo prišle
na vrsto med letom. Med slednje denimo sodi priprava spletne rešitve, ki bo omogočala
enako funkcionalnost uporabnikom operacijskih sistemov
Prihranite
z elektronskimi računi
Telekom Slovenije eRačune ponuja kot rešitev v oblaku.
PANTHEON je sodoben informacijski sistem,
ki pokriva vse poslovne procese: od naročil
in fakturiranja prek računovodstva in plač
do upravljanja proizvodnje in poslovne analitike, najamete pa ga pri Telekomu Slovenije kot rešitev v oblaku. S tem se izognete
začetni investiciji nakupa programa in strojne opreme. Z vami je od majhnih začetkov,
ko morda potrebujete le izdajo računov, do
vodenja večjega podjetja z več podružnicami in mednarodnim poslovanjem.
Paragonski bloki v letošnjem letu ne veljajo več, zato izberite storitev PANTHEON, ki
omogoča tudi izdelavo elektronskih računov.
Vaše računovodstvo bo s storitvijo enostavno Podjetja, ki ne pošiljajo e-računov, morajo svoin pregledno, hkrati pa boste izpolnjevali vse je račune prepisovati v poseben portal na UJP.
zakonsko predpisane obveznosti.
V programu PANTHEON imate vsi uporabniki
za izmenjavo e-računov in vlaganje v UJP odKljučne prednosti eRačunovodstva:
prte eNabiralnike. Ti zagotavljajo ustrezno
• skladnost z ZDavP-2H,
informacijsko podporo, ki skrbi za pravilno
• brez uporabe vezane knjige,
pripravo e-računov, njihovo izmenjavo, ob• cenejše vodenje poslovanja,
delavo in hrambo (za 1 leto, kot predpisuje
• enostavno poslovanje z eRačuni,
ZVDAGA) v standardiziranem formatu eSlog.
• brez pošiljanja eRačunov na UJP-portal.
E-račun je ceneje izdati in distribuirati, enostav- Računovodski servisi lahko s programom
neje je nadzirati njegovo pravilnost, prevzem je PANTHEON hitreje in ceneje izmenjujete dokumente
s svojimi strankami, dostopate do
lahko samodejen, dostaviti pa ga je mogoče naT (01)
25 28 950 | prodaja@datalab.si | www.datalab.si
več naslovov in v poljubni obliki ter objaviti v strankinih dokumentov v elektronski obliki in
različnih medijih. Po prevzemu je omogočeno jih tudi poknjižite brez predhodnega pretipkavanja. Podatki so shranjeni v varni sobi
enostavno plačilo brez pretipkavanja.
Za vse, ki poslujete z javnim sektorjem, je e-ra- Telekoma Slovenije in zato dosegljivi kjerkoli
čun s 1. 1. 2015 nujen, saj mora biti vsak ra- in kadarkoli, potrebujete le internetno povečun, posredovan v javni sektor, elektronski. zavo.
Za več informacij o storitvi pišite na poslovni@telekom.si ali prodaja@datalab.si,
pokličite 080 70 70 ali 01 25 28 940 ali obiščite www.telekom.si oziroma www.datalab.si.
Mac in Linux, ta bo predvidoma nared do konca marca. Poenostavitev postopka nastavitve podpisne komponente pa
je bila za uporabnike sistema že
narejena. V sodelovanju z več­
jimi proračunskimi uporabniki in v okviru Nacionalnega foruma za e-račun bodo na UJP v
prihodnjih mesecih pregledali še dodatne možnosti izboljšanja sistema.
Na UJP so sicer največ težav
zasledili pri postopku name-
V okviru Nacionalnega
foruma za e-račun
načrtujemo, da bomo
pripravili okvire
delovanja ponudnikov
elektronskih poti in se
natančneje dogovorili o
označevanju lokacijskih
enot oziroma vseh tistih
podatkov, za katere
ugotavljamo, da bi
bilo prav, da so enotno
dogovorjeni.
stitve podpisne komponente
za portal UJP eRačun, nekateri e-računi niso imeli vseh
obveznih podatkov ali pa so
jih prejemniki zavračali, ker
ni bila priložena vizualizacija (ki ni obvezna priloga). V
začetku vzpostavitve sistema so izdajatelji tudi večkrat
posredovali isti račun, saj so
se bali, da proces ni bil ustrezno izpeljan.
Težave se v praksi razlikujejo tudi glede na računalni-
ško podporo, ki jo uporabljajo izdajatelji in/ali prejemniki, zato na UJP uporabnikom
svetujejo, naj se v primeru
tehničnih težav najprej obrnejo na ponudnika IT-podpore ali ponudnika elektronske poti.
Elektronske interakcije
države z državljani bo
vse več
Na UJP bodo tudi v prihodnjih
mesecih in letih nadaljevali razvoj področja e-računov
in e-plačil. Primarna naloga
uprave je zagotoviti, da bo izmenjava e-računov potekala
nemoteno in s kar najmanj težavami. Med načrti lahko najdemo vzpostavitev rešitve za
izmenjavo zavrnjenih računov, predračunov, dobropisov in bremepisov tudi s tistimi rešitvami, ki teh možnosti
ta hip še ne dopuščajo.
»V okviru Nacionalnega foruma za e-račun načrtujemo,
da bomo pripravili okvire delovanja ponudnikov elektronskih poti in se natančneje dogovorili o označevanju lokacijskih enot oziroma vseh tistih podatkov, za katere ugotavljamo, da bi bilo prav, da
so enotno dogovorjeni. V prihodnje pa želimo na UJP e-račune posredovati tudi na mobilne naprave in mobilno poslovanje povezati še z e-plačili
in drugim poslovanjem UJP,«
dodaja Miklavčičeva.
eRačuni – edini računi,
s katerimi prihranite!
PANTHEON je sodoben poslovni
informacijski sistem, v katerem
je samodejno vključena funkcija
poslovanja z eRačuni.
To so računi, ki jih izdajatelj
izda prejemniku za opravljene
storitve ali prodano blago v
elektronski obliki.
Vsem, ki želijo poslovati na enostaven, pregleden, sodoben, okolju prijazen
in stroškovno učinkovit način, prinaša občutno znižanje materialnih stroškov,
stroškov poštnih storitev in ročnega dela ter porabe časa.
Delo pri prilagoditvi PANTHEON-a za uporabo eRačunov vam želimo čim bolj
olajšati, zato vam preko izbranega paketa Nastavitev eRačuna uredimo tudi
vpeljavo eRačunov v poslovanje!
eRačunovodstvo v oblaku
01 252 89 50
prodaja@datalab.si
www.datalab.si
080 70 70
poslovni@telekom.si
www.telekom.si
E-računi 19
www.finance.si
Četrtek, 26. februarja 2015, št. 40
Izvoz – gonilo Slovenije
Preprostost ustvarjanja, prejemanja,
plačevanja in zapiranja e-računov
Malim podjetjem, ki ne želijo razvijati lastnih aplikacij, v Abanki
omogočajo vključitev v sistem E-račun prek elektronske banke Abacom
M A D E
I N
S L O V E N I A
Pridružite se
27.000 mesečnim bralcem
portala Izvozniki.si in dnevno prebirajte novice
o uspehih in dosežkih slovenskih izvoznikov.
Vljudno vabljeni med zastavonoše slovenskega izvoza tudi vi!
spodinjstev ter izdajatelju omogočajo optimizacijo stroškov in
delovnih procesov.
E-računi močno poenostavljajo delo z računi,
ga pohitrijo in pocenijo.
Za njihovo uporabo podjetja ne potrebujejo dodatnih znanj, še zlasti, če se
odločijo e-račune izdajati
in/ali prejemati kar prek ebačnih poti. V tem primeru delo zaposlenih v računovodskem oddelku spominja na delo z elektronsko banko.
Abanka svojim strankam –
pravnim osebam in podjetnikom – omogoča izdajanje in prejemanje e-računov prek elek­
tronske banke Abacom že od
začetka delovanja sistema E-račun, torej od leta 2011. V banki
so se za uvedbo sistema izmenjave e-računov odločili, ker so
v tem videli nove poslovne priložnosti pri vstopu na nove trge, pridobivanju novih partnerjev, napredek z ekološkega vidika in konkurenčno prednost v
slovenskem bančnem prostoru. Danes so e-računi na voljo
širokemu krogu podjetij in go-
Blanka Zver, vodja oddelka
financ in računovodstva v
podjetju GATIS:
Zaposlene na Abanki
lahko pohvalim, kajti
dobili smo strokovno
in ažurno osebje ter
strokovno in ažurno
opravljene storitve.
Potrebne informacije
so nam (bile) vedno na
voljo.
Hitrejši in varnejši prenos
računov
»Tudi v našem podjetju smo,
kot predpisuje zakonodaja,
začeli pošiljati e-račune. Kljub
poplavi ponudb posrednikov
smo se odločili, da bo naš posrednik prenosa ena od bank,
s katerimi poslujemo. V samem začetku smo se srečevali s težavami informacijske
narave. Zaposlene na Abanki
lahko pohvalim, kajti dobili
smo strokovno in ažurno osebje ter strokovno in ažurno
opravljene storitve. Potrebne
informacije so nam (bile) vedno na voljo. Z uvedbo pošiljanja e-računov v podjetju optimiziramo poštne stroške in
stroške tiskanja. Z e-računi je
zagotovljen hitrejši in varnejši
prenos računov,« je povedala
Blanka Zver, vodja oddelka financ in računovodstva v podjetju GATIS, d. o. o., iz Šempetra pri Novi Gorici.
Enostaven začetek, še
enostavnejša uporaba
Uvedba e-računov od povprečne gospodarske družbe
ne zahteva večjega napora,
še zlasti, če se podjetje odloči izkoristiti obstoječe bančne e-poti. Podjetje, ki želi postati izdajatelj e-računov, mora
te pripraviti v skladu s tehnično dokumentacijo in z banko,
prek katere želi pošiljati e-račune, podpisati izjavo za vključitev v sistem. Vsi izdajatelji so
vpisani v centralni register izdajateljev e-računov, ki je javno objavljen na spletni strani
družbe Bankart.
Podjetjem, ki na mesec izdajo manjše število računov,
torej večini, se razvoj lastnih
aplikacij za vključitev v sistem
izmenjave e-računov preprosto ne splača. Banke jim ponujajo tako imenovani ročni vnos
e-računov in posredovanje teh
s prilogami po bančnih poteh
do prejemnikove elektronske
banke pri katerikoli slovenski
banki, vključeni v sistem. Na
prejemanje elektronskega ra-
V Abanki podjetjem
omogočajo tudi
vlaganje e-računov
v varen in zakonsko
skladen e-arhiv, ki ga v
svojem podatkovnem
centru zagotavlja
družba Mikrocop.
čuna se lahko stranke Abanke naročijo prek Abacoma ali
spletne banke Abanet tako, da
preprosto oddajo »e-prijavo/e-odjavo« pri izdajateljih računov, ki to omogočajo.
Podjetje oziroma prejemnik e-računa lahko preprosto s klikom pripravi plačilni nalog ali pa e-račun pred plačilom uvozi v svoj informacijski
sistem (ERP) ter poskrbi za njegovo likvidacijo. Kadar je prejemnik e-računa fizična oseba, prejme e-račun v spletno
banko Abanet in ga preprosto poravna.
»Nadgradnja elektronske
banke z možnostjo izmenja-
ve e-računov prinaša prednosti za vse udeležene v izmenjavi e-računov, tako za izdajatelje kot prejemnike,« meni
Zverova.
Hramba v zakonsko
skladnem e-arhivu
V Abanki podjetjem omogočajo tudi vlaganje e-računov
v varen in zakonsko skladen
e-arhiv, ki ga v svojem podatkovnem centru zagotavlja
družba Mikrocop. Vlaganje
e-računov stranke naročijo
ob prijavi na storitev e-račun.
V dolgoročno hrambo lahko
nato oddajo tako prejete kot
izdane e-račune. Pogodbo za
storitev Arhiviraj.si e-račun
podjetje sklene neposredno
z arhivarjem.
Sistem za izmenjavo e-računov torej v praksi deluje,
razvoj rešitev pa se nadaljuje.
Infrastrukturo sistema e-računov bodo namreč podjetja
v prihodnje lahko uporabljala tudi za prenos drugih elek­
tronskih dokumentov in izmenjavo e-računov s tujino.
Informacije o pristopu in pokroviteljstvu projekta: miroslav.pejic@finance.si
E-RAČUN
Partnerji projekta:
Projekt podpirajo zastavonoše slovenskega izvoza:
Že poslujete
z e-računi?
Če še ne, je zdaj pravi čas za razmislek. Za
preprostejše izdajanje in prejemanje računov
uporabite prijazen sistem izmenjave e-računov
v elektronski banki Abacom, ki vam ga
ponujamo v Abanki. Prihranili boste čas in
stroške, vaše poslovanje pa bo postalo veliko
preglednejše, hitrejše in učinkovitejše.
LOGO JUB.pdf
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
1
7.7.2011
12:26:45
Za več informacij o poslovanju z e-računi
pokličite poslovnega skrbnika v Abanki ali se
oglasite v eni od 40 poslovalnic banke.
www.abanka.si l Abafon 080 1 360
20 oglasna priloga
www.finance.si
Četrtek, 26. februarja 2015, št. 40
Poporodni krči pri poslovanju s
proračunskimi uporabniki
Številni proračunski uporabniki
zahtevali nepotrebno, procesna
podpora UJP je še vedno pomanjkljiva
Prva od nepotrebnih zadev,
na katero so se na Upravi Republike Slovenije za javna plačila (UJP) razmeroma hitro
odzvali, so bile zahteve prejemnikov po vizualizaciji računa, čeprav ta po veljavnih
predpisih ni obvezna in ne
sme biti razlog za zavrnitev.
Podobno so bili zavrnjeni računi, ki niso navajali referenčne oznake dokumenta, na katerega se račun sklicuje, ali
referenčne oznake enote za
usmerjanje e-računa do organizacijskih enot proračunskega uporabnika, kar sploh nis-
ta obvezna podatka v standardu eSlog.
Podračuni najpogostejši
razlog za zavrnitev
Po prehodu na e-račune dobavitelji računov ne pošiljajo neposredno na organizacije, na
primer na klinike ali upravne
enote, ampak na krovno organizacijo. Številni izdajatelji s
tem niso bili seznanjeni niti niso imeli za to pripravljenih sistemov. Krovne organizacije so
račune zato tudi zavračale, saj
niso vedele, kako oziroma kateri podorganizaciji naj jih posredujejo. Veliko je bilo tudi primerov, ko so organizacije s 1. januarjem letos brez vnaprejšnjega obvestila spremenile svoje
podračune.
Pri množičnih izdajateljih
računov so bile te težave še
bolj izrazite, saj so ob uporabi
napačnih podatkov dobili precej zavrnjenih računov. »Proračunski uporabniki so prek sistema e-računov prejeli posamezne račune za posamezno
merilno mesto, kar je za nekatere pomenilo več sto računov, na primer občine za javno
razsvetljavo,« je povedala Maja
Ivančič iz Elektra Celje. Težave
imajo tudi organizacije, ki morajo tako ustvariti enako število plačilnih transakcij za plačilo
teh računov, kar je zamudno in
potratno. Kot je razložila Ivančičeva, želijo v prihodnje odjemalcem omogočili združen račun, na katerem bodo vsa merilna mesta enega plačnika, kar
bo za proračunske uporabnike precej enostavneje. Vendar
pa priprava take rešitve ni tako preprosta, saj je izdelava računov povezana z nadaljnjimi evidencami v saldakontih,
z razknjiževanjem plačil in izterjavo neplačanih računov.
Z zavračanjem računov so
sicer imeli največ težav uporabniki bančnih storitev, saj
sistem izmenjave e-računov
prek Bankarta kot posrednika
ne omogoča elektronske zavrnitve e-računa. Tako tudi sistem UJP za prejemanje e-računov proračunskim uporabnikom ne omogoča elektronskega zavračanja e-računov, če jih
izdajatelji pošiljajo prek banč­
nega sistema.
Nedosledna rešitev
Tudi podpora zavračanju računov se je izkazala za pomanjkljivo. Vsebinska zavrnitev računa
iz likvidacijskega procesa, ki se
izvaja po prevzemu in potrditvi
računa z UJP, namreč še vedno
poteka papirno, prek navadne
pošte, kar podaljšuje pridobivanje informacij o uspešnosti
izdaje računa. Zadrega poleg tega nastane zaradi omejitve ve-
Vse skupaj je steklo dokaj gladko
""Prva od nepotrebnih zadev,
na katero so se na Upravi
Republike Slovenije za javna
plačila (UJP) razmeroma
hitro odzvali, so bile zahteve
prejemnikov po vizualizaciji
računa, čeprav ta po veljavnih
predpisih ni obvezna in ne
sme biti razlog zavrnitve
računa.
Thinkstock
Čeprav bi lahko začetek
e-poslovanja z javnim sektorjem označili kot uspešen, bi se z boljšo vsebinsko in tehnično pripravo
javne uprave, predvsem
pa z boljšim sodelovanjem
proračunskih uporabnikov z njihovimi dobavitelji izognili številnim težavam. In zlasti stroškom, ki
so jih navsezadnje nosili
večinoma dobavitelji iz gospodarstva. Ti so poleg dopolnitev svojih informacijskih sistemov imeli težave z zavračanjem sicer pravilno obračunanih storitev, kar je imelo negativne
posledice za njihov finančni tok.
likosti priponke, tako da so se
podjetja, ki ob računu pošiljajo večje dokumente, dogovorila, da te priponke pošiljajo posebej, po e-pošti. »Elektronsko
zavračanje računov še ni urejeno, podjetja, ki morajo pošiljati
obsežnejše priloge, pa utegnejo
imeti težave. Mi s tem nimamo
težav, saj kupcem, ki to zahtevajo, pošiljamo le dobavnice in
druge manjše priloge,« je pojasnila Urška Kante iz Gonzage.
ODKLIKNITE PAPIR
VSE NA ENEM MESTU
DOSTOPNO 24/7
ELEKTRONSKO ARHIVIRANJE
ma zaradi tehničnih in ne vsebinskih napak. »Pričakujemo,
da bodo na UJP izboljšali kontrole prejetih računov in zavračali takšne, ki niso v skladu
z eSlogom. Pojavljajo se še težave pri prenosu velikih prilog. Čeprav smo od UJP prejeli ustna zagotovila o varovanju
občutljivih osebnih podatkov,
ki so lahko v prilogah, bi želeli
tudi uradno pisno specifikacijo in zagotovilo,« je poudaril Ja-
ni Recer iz UKC Ljubljana. Zaupnost podatkov je vprašljiva,
saj nekateri ponudniki poti poročajo, da ob pooblaščeni prijavi v portal UJP vidijo e-račune, ki jih partner pošilja prek
drugih ponudnikov poti.
Pomanjkljivosti odkrite šele
po preteku plačilnega roka
Pomanjkanje kontrol se je pokazalo kot problematično tudi v primerih, ko so prejemni-
Jani Recer, pomočnik generalnega direktorja za informatiko,
Univerzitetni klinični center Ljubljana: »Uvedba e-računov je
potekala po načrtih in lažje, kot smo pričakovali. Uprava RS za javna plačila (UJP) nam je konstruktivno pomagala. Največ dela smo
imeli s konsolidacijo izdajanja e-računov iz različnih virov znotraj
UKCL (reševalna postaja, lekarna, laboratoriji …). Hkrati s prejemom
e-računov smo v UKCL uvedli tudi elektronsko potrjevanje e-računov. To je zahtevalo spremembo procesa in tudi izobraževanje
uporabnikov. Največje težave so bile z interpretacijo navodil, predvsem na strani izdajateljev računov. Težave so nam povzročali tudi
posredniki, ki niso omogočili e-dobropisa. Veliko računov je bilo januarja podvojenih oziroma potrojenih, ki smo jih morali vse sprejeti in jih nato zavrniti.«
Maja Ivančič, vodja kabineta uprave, Elektro Celje, d. d. »Pri
uvedbi e-računov smo imeli precej težav z urejanjem podatkov,
potrebnih za pretok računov. Podatki proračunskih odjemalcev so
bili nepopolni. Pridobiti smo morali precej davčnih številk in še več
številk IBAN. Vendar pa smo bili v pošiljanju računov uspešni; e-račune nam je uspelo poslati malo manj kot 100 odstotkom odjemalcem. Podatke smo za potrebe e-računov začeli ažurirati decembra.
Takrat je prišlo največ informacij od odjemalcev, ki so nam posredovali ustrezne številke IBAN in reference za pošiljanje e-računov.
Mnoge izmed njih smo morali kontaktirati telefonsko. Nekateri proračunski uporabniki imajo več številk IBAN, registriranih pri UJP,
zato je bilo treba preveriti, katerega naj uporabimo, da bodo računi
prišli na želeni cilj.«
Martina Valant, ravnateljica Glasbene šole Jesenice: »Z uvedbo e-računov nismo imeli težav. Oktobra je ministrstvo za šolstvo in
šport pripravilo brezplačno izobraževanje, kjer smo izvedeli vse o
e-računih. Priprave smo začeli novembra, decembra pa smo že prejemali in izdajali e-račune. V januarju smo prejeli 43 e-računov in
nobenega zavrnili.«
Urška Kante, referentka za finance in računovodstvo, Gonzaga: »Uvajanja e-računov smo se lotili novembra lani. Vsem našim kupcem, ki so proračunski uporabniki, smo poslali dopis, na katerem smo jih prosili, da nam posredujejo podatek o svojem transakcijskem računu, na katerega bodo sprejemali e-račune, tako da
smo lahko našo bazo pravilno uredili ter pripravili program za izdajo e-računov. Decembra smo poskušali nekaj e-računov tudi poslati in bili kar malce zaskrbljeni, saj smo ugotovili, da kar nekaj proračunskih uporabnikov še ni bilo pripravljenih na spremembo. Kljub
temu smo letos vse e-račune uspešno poslali, imeli nismo niti enega zavrnjenega, tako da smo prijetno presenečeni in zadovoljni.«
ki trdili, da računa niso dobili, čeprav je status na UJP potrjeval dostavo. Gre za klasičen in pogost pojav, ko prejemnik račun spregleda ali ga ne
odobrava. Izdajatelji ob tem tudi niso dobili zavrnjenih računov, ki so bili izstavljeni napačnim prejemnikom. Pomanjkljivosti so izdajatelji običajno
odkrili šele, ko so po preteku
plačilnega roka klicali kupce
in ugotavljali, kaj se je z raču-
Kdo je in kaj ni
UJP ob uvedbi e-računov
ni določil jasnih meril za
registracijo ponudnikov
elektronskih poti, torej izvajalcev, ki so potrjeni za
prenos e-računov v sistem
UJPnet. Med registriranimi ponudniki elektronskih poti najdemo različne izvajalce, od razvijalcev poslovnih informacijskih sistemov, namenskih
obračunskih aplikacij, dokumentnih sistemov, storitev izdaje e-računov v
oblaku, med njimi so pravzaprav tudi banke in seveda uveljavljeni ponudniki storitev elektronske izmenjave.
Na UJP so januarja letos prejeli 273.102 e-računov, od tega prek ponudnikov elektronskih poti 243.332, prek portala UJP eRačun pa 29.770 e-računov. Že bežen pogled pokaže, da je tradicionalni ponudnik e-izmenjave ZZI, ki
zagotavlja storitve bizBox,
kot posamičen zasebni ponudnik prenesel največ oziroma 26,7 odstotka vseh e-računov za proračunske uporabnike. Prek bančnega kanala, ki
je zaprto omrežje praktično
vseh banke in hranilnic v Sloveniji, pa se je na UJP pretočilo dobrih 40,8 odstotka e-računov. Podatki kažejo, da no-
TOP šest PONUDNIKOV ELEKTRONSKIH POTI
Ponudnik elektronskih poti
Posredovani e-računi v UJP
1.
Bančni kanal (17 bank)
99.478
2.
bizBox
64.939
3.
SETCCE
18.541
4.
Bass, d. o. o.
8.288
5.
Pošta Slovenije, d. o. o.
8.199
6.
EBA
7.254
Vir: UJP
bena od 17 bank in hranilnic v
Sloveniji ne izvede dovolj prometa z e-računi, da bi se uvrstila na lestvico največjih petih, čeprav se je pričakovalo,
da bodo pri izmenjavi e-računov ključno vlogo imele banke. Zanimiv pa je tudi podatek, da je prvih pet ponudnikov elektronskih poti, vključno z bančnim kanalom, ustvarilo kar 82 odstotkov vseh e-računov za proračunske uporabnike, pri čemer je bilo podjetij ponudnikov elektronskih
poti brez bančnega kanala 43.
Druga plat medalje
Omenjene številke odkrivajo pomemben trend, ki se
bo nedvomno utrdil ob razširitvi izmenjave e-računov
na gospodarstvo. Pričakuje se namreč konsolidacija
storitev e-izmenjave na nekaj večjih ponudnikov, pri
čemer pa bančni kanal zaradi številnih pomanjkljivosti svoje izmenjave, ki so se
odkrile prav pri poslovanju
s proračunskimi uporabniki,
ne bo več imel glavne vloge.
Po drugi strani bodo tudi preostali izvajalci, ki so
zdaj na UJP registrirani kot
ponudniki poti, nastopili v
svoji dejanski vlogi. Njihove rešitve in storitve bodo
delovale kot priključitvene
točke v posamezna omrežja, ne bodo pa zagotavljale
omrežnih storitev. To bodo
prevzeli današnji uveljavljeni sistemi e-izmenjave, pri
čemer se tudi že pojavljajo
pobude za vzpostavitev enotnega vseslovenskega sistema e-izmenjave.
nom zgodilo. Kot je pokazala
praksa v zadnjem mesecu in
pol, bo celoten sistem treba
dopolniti tudi s podporo bolj
eksotičnim primerom, kot je
izdaja računov, kjer sta naslovnik in plačnik različna subjekta. Seveda pa bodo na UJP
morali poskrbeti tudi za uporabnike Applovih sistemov in
Linuxa, ki prek svojih naprav
portala UJP eRačun doslej niso mogli uporabljati.
Enostavna rešitev za elektronsko izdajanje računov
Poslujte ekološko in učinkovito – poslujte elektronsko
TISK POŠTE NA DALJAVO
Vprašljiva zaupnost
podatkov
V Univerzitetnem kliničnem
centru Ljubljana so priprave
na prejem e-računov začeli
septembra 2014 in 14 dni pred
novim letom začeli predčasno
izmenjevati e-račune z dvema
od največjih dobaviteljev, Salusom in Kemofarmacijo. Januarja so prek UJP prejeli okrog
devet tisoč računov. Približno
štiristo so jih zavrnili, večino-
E-računi 21
www.finance.si
Četrtek, 26. februarja 2015, št. 40
BREZ STROŠKOV
VZDRŽEVANJA
ENOSTAVEN PREHOD
ENOSTAVNA PRIPRAVA E-RAČUNOV
EL. IZMENJAVA POSLOVNIH DOKUMENTOV
Za Webi storitve pokličite 080 2998. Več na www.epps.si | epps@posta.si
EPPS, d. o. o., hčerinsko
podjetje Pošte Slovenije, s
svojo rešitvijo WebiBill iz
osnovnih podatkov pripravi popoln e-račun.
Z novim letom proračunski
uporabniki sprejemajo račune le v elektronski obliki. Zaradi tega so morali podjetja in
proračunski uporabniki prilagoditi načine pošiljanja in prejemanja računov.
V teoriji e-računi pomenijo
veliko korist za vse pošiljatelje in prejemnike računov, tako podjetja, fizične osebe kot
proračunske uporabnike, saj
omogočajo hitrejšo izmenjavo računov, enostavnejše plačevanje z manj napakami, lažje manipuliranje in enostavno ter pregledno shranjevanje računov.
V praksi pa se je prehodno
obdobje izkazalo za velik izziv tako za podjetja kot za proračunske uporabnike. Prehod
je zahteval prilagoditev delovnih procesov in programske
opreme podjetij ter razmislek
o smiselnem hranjenju vseh
poslanih in prejetih e-računov.
Kljub začetnim nevšečnostim
pa se število izmenjanih e-računov mesečno dviga tudi tam,
kjer ni zakonske obveze o prejemanju ali izdajanju e-računov, to je med podjetji in pri fizičnih osebah.
Kaj pa stroški?
Mali poslovni subjekti lahko
do pet računov na mesec izdajo prek spletne aplikacije Uprave RS za javna plačila. Vsi preostali morajo svoje programe in
poslovni proces ustrezno prila-
e-račune pripravila v predpisanem formatu eSlog, obstajajo
ponudniki, ki ponujajo zanimive in enostavne rešitve.
EPPS omogoča
avtomatski zajem in
vstavljanje e-računov
v arhiv ter spletni
vmesnik za dostop do
arhiva.
goditi, da bodo lahko hitro in
ugodno izmenjevali, prejemali
ali pošiljali e-račune. Stroški so
odvisni od izbrane rešitve, vendar praviloma ne bi smeli dosegati stroška pošiljanja klasičnega natisnjenega računa. Tudi
če v podjetju nimate primerne
programske opreme, ki bi vam
Vse na enem mestu
EPPS, d. o. o., hčerinsko podjetje Pošte Slovenije, s svojo rešitvijo WebiBill iz osnovnih podatkov pripravi popoln e-račun (PDF, XML in ovojnico).
Račune posreduje proračunskim uporabnikom na Upravo RS za javna plačila ali prek
medbančnega sistema k podjetjem in fizičnim osebam. Za
podjetja uredijo prijavo v seznam izdajateljev e-računov.
Za poslane račune dnevno
sporočajo, kdaj so bili računi
dostavljeni v prejemnikovo ebanko in kdo se je prijavil na
prejemanje njihovega e-računa oziroma odjavil.
Če želite del svojih računov
poslati natisnjene prek Pošte
Slovenije, je EPPS, d. o. o., kakovosten izpisni center, ki ponuja tudi tisk, kuvertiranje in
dostavo računov ter druge naslovljene pošte.
Elektronsko shranjevanje
je cenejše
Ponudbo zaokrožajo z arhivom. Omogočajo avtomatski
zajem in vstavljanje e-računov v arhiv ter spletni vmesnik za dostop do arhiva,
ki zagotavlja pregledovanje
shranjenih in vstavljanje novih dokumentov, ki dnevno
nastajajo v poslovnem procesu. Elektronsko shranjevanje
je cenejše od papirnega arhiva, omogoča pa hiter dostop
do dokumentov in nizek strošek hrambe.
129x179mm_Finance.indd 1
2/17/15 11:48 PM