1. No category

April 2015
www.pia-gv.si
Newsletter
04
Tatjana Regent: moja zgodba
o motivacijskih pismih in
pripravah na razgovor
Odkar je podjetje, kjer sem bila zaposlena za nedoločen čas, šlo v stečaj, sem se
začela učiti pisanja motivacijskih pisem, ki so mi na začetku delala velike težave.
Kmalu pa sem ugotovila, da moram postati predvsem odlična bralka razpisov in
iskalka informacij.
Tatjana Regent
Potencialnim delodajalcem moram odgovarjati v njihovem slogu pisanja. To
seveda ni vedno lahko. Slogi se med seboj tako zelo razlikujejo, kot smo si različni ljudje. Iz izkušenj pa lahko rečem, da
je dobro napisano motivacijsko pismo
večinoma vstopnica za povabilo na razgovor.
Zelo pomembno je, da pri
pisanju upoštevamo
• V pismu uporabimo besede, ki so pomembne za potencialnega delodajalca in ki jih je zapisal v razpisu delovnega mesta.
• Bodimo pozorni na različne tipe zaznavanja (vidni, slušni, kinestetični)
osebe, ki je pripravila razpis, oziroma
na besede, ki jih je uporabila v besedilu, in temu prilagodimo svoj slog pisanja.
• Poudarimo svoje znanje, veščine in
kompetence, s katerimi lahko pripomoremo k uspehu potencialnega delodajalca.
Težko pričakovano vabilo na razgovor
Prispelo je težko pričakovano povabilo
na razgovor. O tem je že veliko napisanega, toda tudi nasveti iz moje prakse
bodo brez dvoma koristni.
Priprava na razgovor je najmanj tako pomembna kot dobro napisano motivacijsko pismo. Pridobimo čim več informacij
o podjetju in njegovih zaposlenih. Kako
priti do njih? Načini in viri so različni: od
spleta do prijateljev in znancev. Zanima
nas vse: kako posluje podjetje, kakšna je
delovna klima, koliko ima zaposlenih, s
čim se ukvarjajo, kakšno je delovno okolje, ali je formalno ali bolj sproščeno.
Iz teh podatkov lahko izluščimo, kako se
obleči za razgovor in kakšen ton pogovora uporabiti (resen ali pa se lahko tudi
pošalimo).
Ko se urejamo za razgovor,
priporočam
• Pri nakitu bodimo skromni;
• prikrijmo tatuje;
• o urejenih nohtih in nevpadljivem laku
za nohte ne kaže izgubljati besed;
• obleka naj bo primerna okolju, kamor
gremo na razgovor, saj niso povsod
oblečeni strogo poslovno;
• parfum naj bo diskreten, ne premočan.
KOMUNIKACIJA IN ODNOSI
April 2015
www.pia-gv.si
Newsletter
04
Kako optimizirati svoj čas
in ga bolj efektivno izkoristiti
Če ste tudi vi med tistimi, ki sem jim zdi, da jim prepogosto primanjkuje časa,
potem vam bo zapis v spodnjih vrsticah koristil. Na delovnem mestu smo vedno
bolj zasuti z delom, ob koncu delavnika nam zmanjkuje časa za vse dnevne
zadolžitve. Kljub temu da se je delavnik v zadnjih 15 letih bistveno spremenil oziroma podaljšal, imamo vseeno občutek, da v enem delovnem dnevu ni
možno podelati vseh dnevnih nalog. Ali se je obseg dela tako razširil ali pa je
problem enostavno v organizaciji časa?
Vanja Hočevar
Ena ključnih nalog na vsakem delovnem
mestu je optimizacija svojega časa, ki ga
hočemo kar najbolj efektivno izkoristiti.
Vsi stremimo k temu, vendar se sliši veliko bolj enostavno, kot pa je izpeljava v
praksi. Kako se lotiti optimizacije časa?
Začnimo na začetku, ki se začne pri seznamu opravil in zadolžitev. Kljub temu
da se morda zdi seznam zadolžitev izjemno dolg, pa je dober, vzpodbuden občutek, ko na seznamu prečrtate opravljeno delo. Na tak način je bolj pregledno,
kaj je že opravljeno, kaj je še potrebno
storiti, predvsem pa se težje zgodi, da bi
na kaj pozabili. Organizirajte se, pišite si
zadolžitve, ker vseh enostavno ne zmorete obdržati v glavi.
Še nekaj trikov, ki vam bodo v korist pri
optimizaciji časa:
• Z zadolžitvami, ki vam vzamejo malo
časa, na primer par minut, opravite
takoj, ne prelagajte jih na kasneje.
• Odstranite moteče elemente: filtrirajte nepomembne reči, ki vam motijo
koncentracijo. To vključuje telefonske
pogovore, obvestila o prejetih e-mailih, mnogo odprtih internetnih strani
na računalniku pred vami.
• Postavite si prioritete: kaj na seznamu
je najpomembnejše med pomembnimi opravili. Ali ste vedeli, da v povprečnem delavniku človek porabi kar
80 % časa za nenajnujnejše reči. Prilagodite cilj, kaj želite doseči. Najbolj
neprijetno opravilo je priporočljivo
opraviti na začetku delovnega dne, ko
smo še najbolj spočiti in polni zagona.
• Efektivni smo ob različnih delih dneva:
prisluhnite si in ugotovite, kdaj vi najlažje delate. Nekdo zjutraj, spet drugi
zvečer. Svojim ugotovitvam primerno
načrtujte svoj urnik. Vsakdo čuti, v katerem delu dneva je najbolj efektiven.
• Ko delate seznam nalog, računajte na
to, da zadolžitve običajno vzamejo
dvakrat več časa, kot prvotno načrtujete. Ko to veste, upoštevajte to dejstvo pri svojem planiranju.
PRODUKTIVNOST IN UČINKOVITOST
April 2015
www.pia-gv.si
Newsletter
• Vsakih 8 minut nas na delovnem mestu nekaj ali nekdo zmoti med delovnim procesom. Naučite se, da vas to
ne zmede, predvsem pa stremite k
temu, da dokončate eno stvar, predno se lotite druge. Kljub temu da se
vam morda zdi, da obvladate in zmorete več stvari hkrati, je kljub vsemu
to dolgoročno gledano neefektivno.
• Raziskave so pokazale, da rekreacija
sredi dneva povečuje produktivnost.
Po kosilu si privoščite hiter sprehod ter
se tako regenerirajte in reaktivirajte.
• Tudi urejeno delovno okolje pripomore k bolj uspešnemu delu. Če imate
neurejeno mizo, nakopičeno s preveč
stvarmi, med katerimi iščete potrebne
04
pripomočke za delo, izgubljate dragoceni čas, hkrati pa navlaka predstavlja tudi motnjo. Vzemite si čas in
poskrbite za pospravljeno in urejeno
delovno okolje.
Kljub temu da je med vami morda kdo
nejeveren, da z naštetimi predlogi optimizacije časa lahko pridobite uro ali več
časa na teden, velja poskusiti. Četudi boste postopoma, na začetku morda pridobili le eno uro na teden, a boste to uro
boste porabili za vam ljubo dejavnost,
bo trud poplačan. Še več: zmotiviralo
vas bo, da boste z novo delovno prakso
nadaljevali in se še bolj trudili optimizirati čas ter ga tako lahko porabili bolj smotrno ter za stvari, ki so vam ljube.
PRODUKTIVNOST IN UČINKOVITOST
April 2015
www.pia-gv.si
Newsletter
04
Ko redno zaposleni postane
samostojni podjetnik
Čeprav gospodarska kriza počasi pojenja, so številni delodajalci še vedno prisiljeni z različnimi pravnimi akrobacijami zniževati stroške svojega poslovanja
pri najemanju delovne sile. Ena od takih akrobacij je tudi neke vrste »mehko
odpuščanje«, ko delavca odpustijo in z njim nadaljujejo sodelovanje na podlagi
statusa samostojnega podjetnika.
Mag. Boštjan J. Turk, pravnik, direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo
Kaj to pomeni? Nekdaj redno zaposleni delavec ni več v delovnem razmerju, ne prejema več redne plače, delodajalec mu ne
plačuje prispevkov, ampak za opravljene
storitve prejema honorar na osnovi računa,
ki ga nekdanjemu delodajalcu izstavi kot
samostojni podjetnik.
Takšna praksa je precej razvpita in nepopularna, včasih tudi neupravičeno. Menim, da
je vir »zla« država, ki delo preveč obdavčuje. Če bi bili davki nižji, delodajalci ne bi bili
prisiljeni iskati pravnih obvodov z najemanjem delovne sile na podlagi avtorskih in
podjemnih pogodb ali študentskega dela.
Praksa delodajalcev, v skladu s katero delavca sicer odpustijo in se z njim dogovorijo za delo na podlagi statusa samostojnega podjetnika, je sicer večinoma nelegalna
(to bom podrobneje opisal v nadaljevanju),
toda nekako upravičena, ker je le reakcija
na nerazumno visoko obdavčitev dela v
naši državi. S tem seveda ne želim opravičevati delodajalcev, ki jo zlorabljajo le za
lastne sebične interese.
Dilema o zakonitosti
Pomembno vprašanje je, ali je takšno
»mehko odpuščanje« vedno nezakonito.
Odgovor ni povsem enoznačen. Večinoma je, ne pa vedno. Če mislimo na neupravičeno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, s katerim se nato delodajalec
dogovori, da bo opravljal enako delo v
enakem obsegu, po možnosti tam, kjer
ga je opravljal prej, denimo na osnovi
civilnopravne pogodbe in izstavljenega
računa, je taka praksa nezakonita.
Če pa je razlog za odpoved pogodbe
o zaposlitvi zakonit (recimo poslovni razlog, kot je prenehanje potrebe po
opravljanju določenega dela) in obenem
okoliščine utemeljujejo omejeno »nadaljevanje« poslovnega sodelovanja med
strankama na podlagi statusa samostojnega podjetnika, je takšna praksa dopustna.
Kaj pravi zakonodaja
Pravna podlaga za navedeno tolmačenje je v definiciji delovnega razmerja iz
4. člena Zakona o delovnih razmerjih
(ZDR), ki določa, da je delovno razmerje tako razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostoPraktičnost in uporabnost
April 2015
www.pia-gv.si
Newsletter
voljno vključi v organiziran delovni proces
delodajalca in v njem za plačilo, osebno
in nepretrgano opravlja delo po navodilih
in pod nadzorom delodajalca. Bistvena
pravna sporočilnost 4. člena ZDR je torej,
da delavec ne sme opravljati dela po civilnopravni pogodbi (denimo kot s. p., ki
izstavi račun), če za tako delo obstajajo
elementi delovnega razmerja. Elementi
slednjega pa so dalj časa trajajoče delo,
ki ni opredeljeno z roki izpolnitve ter pri
katerem obstaja odnos podrejenosti med
delodajalcem in delavcem. V takih primerih gre torej za čisto obliko delovnega razmerja, ko bi moral delodajalec z delavcem
skleniti »redno« pogodbo o zaposlitvi.
Delavec pa bi lahko določene vrste dela
lahko sklepal tudi na osnovi civilnopravnega razmerja, denimo na osnovi
poslovnega sodelovanja s samostojnim podjetnikom, vendar pod natančno
določenimi pogoji: delo bi moralo biti
projektno definirano s predpisanim rokom izvedbe, poudarjeni pa bi morali
biti tudi samostojnost in nevezanost
samostojnega podjetnika na navodila
naročnika. Dodaten argument, da gre
za upravičeno pogodbeno delo, je lahko
tudi okoliščina, da izvajalec (samostojni podjetnik) dela za več naročnikov. V
vseh drugih primerih bo delovni inšpektor tako delo skoraj zanesljivo prekvalificiral v pogodbo o zaposlitvi.
04
Sodna praksa je jasna
Zapisano potrjuje tudi sodna praksa. Višje delovno in socialno sodišče je namreč
v zadevi VDS 0006039 (12. oktobra
2010) presojalo o domnevni protipravnosti sklepanja civilnopravnih pogodb
ob obstoju delovnega razmerja. Šlo je za
primer izvajalca (novinarja), ki je sklenil
več pogodb o delu, na podlagi katerih je
opravljal enako delo kot redno zaposleni urednik: opravljal ga je nepretrgoma,
po navodilih in pod nadzorom urednika
oddaje ter se prostovoljno vključil v organizirani delovni proces delodajalca.
Sodišče je razsodilo, da je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi
namesto pogodbe o opravljanju novinarskega dela) utemeljen.
Kaj presoja inšpektor
1. Poslovno sodelovanje s samostojnim
podjetnikom: delo mora biti projektno definirano s predpisanim rokom
izvedbe, poudarjena mora biti samostojnost samostojnega podjetnika, ki
pri izvedbi dela ni odvisen od stalnih
navodil naročnika.
2.Elementi delovnega razmerja: dalj
časa trajajoče delo, ki ni opredeljeno
z roki izpolnitve ter pri katerem se
ustvari odnos podrejenosti med delodajalcem in delavcem.
Praktičnost in uporabnost