1. No category

Geološko-paleontološki oddelek.
Ivan Rakovec.
Uvod.
Naslednji vodnik za stratigrafsko in paleontološko zbirko
Narodnega muzeja je prirejen tako, da podaja hkrati tudi skromen geološki pregled vsega slovenskega ozemlja. V prvi vrsti
sem bil seveda primoran posvetiti nekoliko več pažnje onim
geološkirn oddelkom, ki so v teh zbirkah po hribinah in okameninah bogateje zastopani, čeprav ta nesorazmernost v celoti nekJoliko moti. Vendar pa v naslednjem sestavku niso omenjene
samo one okamenine, ki so razstavljene v muzejskih zbirkah,
temveč večinoma tudi vse one, ki so se dosle,j našle na našem
ozemlju in so ne samo za stratigrafijo, temveč tudi za paleofavnistiko večjega pomena. Upati smemo, da se Narodni muzej
tudi s temi okameninami pirej ali slej obogati. Razprostranjenosti posameznih skladov mi radi tega nikakor ni mogoče navajati
v podrobnosti, ne glede na to, da precejšen del slovenskega
ozemlja spiloh še ni geološko zadostno preiskan. Pri tem moram
tudi pripomniti, da je kristalinik, v kolikor ni stratigrafsko
opredeljen, omenjen v naslednjem sestavku, ki opisuje zbirko
mineralo.ško-pe1trografskega oddelka.
Sedaj veljavna imena fosilnih vrst sem mogel navesti le v
toliko, v kolikor mi je bil na razpolago .F o s.s ili urn cat alog u s in p'a najrnodernejša literatura.
Pri razstavljenih objektih j,e poleg napisa navedena tudi
stran vodnika, na kateri se dotični objekt omenja.
Kambrij.
Kambrijskih skladov na slovenske'rn ozemlju ni. Tudi v ostalih Vzhodnih Alpah ni bilo doslej še mogoče paleontološko ugo-
120
toviti na.jstarejšega paleozoika., ker še niso našli v vsem tem
ozemlju značilnih kambrijskih okamenin. Če se· torej govori o
teh skladih, so to samo domneve, ki temeljijo le na tektonskih
opazovanjih.
Silur.
Najstarejše so tedaj na našem ozemlju silurske tvorbe. Sedimenti tedanjega morja nastop'ajo edinole v Karnijskih Alpah
in Karavankah. V srednjem delu Karnijskih Alp, torej na skrajnem z.apadnem koncu slovenskega teritorija., prihaja na površje
dol nji sil ur, zastopan predvsem po drobniških skrilavcih,
peščenjakih, glinastih in krelmenastih skrilavcih in plasteh
apnenca.. V skrilavcih so našli številne ostanke značilnih graptolitov. V ukovški dolini vsebujejo dolnjesilurski skladi zelo bogato favno. Zastopane so korale Hallopora tara·mellii Vinassa,
Prasopora fistuliporoides Vinassa, ma.hovnjak ali bryozoon Fenestella (Reteporina) carnica Vinassa, ramenonožci ali brahiopodi Orthis (Nicollela) actoniae Sow., O. a.lata Sow., O. ca·lligramma Dalm. var. subplicata Reed, O. dal piazi Vinassa, O.
(Dalmanella) elegantula Dalm., O. ellipsoid.es Barr., O. intercostata PortI., O. noctilio Sharpe, '0. porcata M'Coy, O. protensa
Sow., O. redux Barr., O. retrorsistria M'Coy, O. rustica So-w., o.
sowerbyana Dav., O. (Plectorthis) thraivensis Reed, O. ves.pertilio Sow., Strophomena expansa Sow., S. grandis Sow., S. heimoi Heritsch, S. siluriana Sow., Lepta.ena sp., Porambonites intercedens Pand. var. filosa M'Coy in trilobit Da·lmania socialis
Barr. var. proaeva Barr. Na podlagi te favne je dolnjesilurske
sklade uvrstiti v caradocien,1. j. gornji oddelek dolnjega. silurja.
Favna je bolj slična nordijski kot pa češki, od katere se loči
zlasti po tem, da nastopla v njej rod Pora1nbonites, ki je v češki
neznan. DolnjeiSilurskim tvorbam pripada v Karavankah tako
zvani jezerski skrilavec z značilnima iglokožcema Mitrocystites
mitra Barr. in Aristocystites bohemicus Barr. Ta skrilavec pTehaja skoraj nevidno v karbon.
Gor nje mus ilu r j u piripadajo v Karavankah tenlni
bituminozni de beloploča.sti a.pnenci, v katerih so našli školjko
Oa.rdiola sp., glavonožce ali cefalopode rodu Orthoceras, ki
jih imenujemo tudi premorožce, dalje preostanke morskih lilij
121
ali krinoidov ter brahiopodov. Iz tega sledi, da so skladi ekvi-alentni ortocernim apnencem gornjega silurja. Omenjeni skladi
so zastopani le okoli Jezerskega vrha. V Karnijskih Alpah slede
nad dolnjesilurskimi skladi graptolitni skrilavci, nad temi pa
temni in rdeči ortocerni apnenci, ki vsebujejo v dolnjem nivoju
glavonožca Orthoceras potens Barr. in trilobite Cheirurus quensledU Barr., Encrinu.rus sp., Encrinurus beaumonli Barr., Phacops sp. in Arethusina haueri Frech, v gornjem nivoju. pa. glavonožca Orthoceras alticola Barr., trilobite Encrinurus sp., Harpes
sp., koralo Petraia sp. in školjko Lunulicardium sp. Navedena
favna kaže že popolnoma češki značaj.
Ali pripadajo kristalasti skrilavci (filiti, živčevi, kloritovj
in rogovačni skrilavci ter temni grafitasti sloji), ki se razprostirajo okoli Kranjske rebri, tudi silurskim tvorbam, še ni
dognano. V Črni dolini (ki je bržkone dobila po temnih grafitastih skrilavcih svoje ime) kopljejo kaolin, ki nastaja pri razkrajanju selricitnih filitov in živčevih skrilavcev.
Prav tako problematična je geološka starost skrilavcev in
drobnikov v okolici Selc in Železnikov nad Škofjo Loko. Zelo
slični so onim na Jezerskem vrhu,' dasi ne vsebujejo značilnih
okamenin (značilne ali vodilne so one okamenine, ki nastopajo
samo v določenih geoloških dobah ter moremo zaradi tega z
njimi določevati geološko starost skladov). Doslej so našli v
njih le ostanke iglokožcev (ehinoderm).
Devon.
Prav tako kot silurski skladi so tudi devonski izključno
IDlorske tvorbe ter stopajo le v Karnijskih Alpah in Karavankah
do površja. Devonsko morje je prekriva~o I\:arnijske Alpe, Karavanke ter segalo čez graško gričevje na Moravsko in Češko,
kar nam dokazuje medsebojna sorodnost favne, ki se je našla
Ha vsem tem območju.
Slično kot v Karnijskih Alpah sestavljajo devonske sklade
tudi v Karavankah (akaJi Jezerskega vrha) pasoviti ali progasti
apnenci, ki so jih prej šteli še k silurju, in tako zvani grebenski
apnenci, ki radi svoje precejšnje odpornosti kljubujejo destruktivnim silam. Devonski grebenski ali klečni apnenci vsebujejo
122
•
mnogo okamenin, zaradi česar je stratigrafska razčlenitev tu
mnogo lažja nego pri silurskih skladih. Najnižji nivo grebenskih apnencev tvorijo mesnatordeči apnenci ter sivi krinoidni
apnenci dol nje gad e von a. Pri Pastirku so našli v rdečih
apnencih ostanke trilobitov Bronteus transversus Barr. in Phacops sternbergi Barr., dalje ostanke morskih lilij Hexacrinus sp.,
Rhipidocrinus sp., potem brahiopode Rhynchonella latona Barr.,
R. nympha var. pseudolivonica Barr., R. princeps Barr., Pentamerus optatus Barr., Spirifer secans Barr., Strophomena pacifica
Barr., ter polže Platyostoma naticopsis var. gregaria Barr., Platyceras protei Oeh!. in Euomphalus sp. Dasi se dobi v odgovarjajočih skladih tudi v Karnijskih Alpah prav taka favna, se
vendarle apnenci okrog Jezerskega vrha facielno popolnoma
ločijo od karnijskih. (Facies imenujemo skupnost vseh petrografskih in paleontoloških značilnosti določenih skladov.) V krinoidnih apnencih so dobili poleg nekaterih fosilov, ki se pojavljajo že v rdečih apnencih, tudi še naslednje: korale Heliolites
barrandei R. Hoern., ki je posebno značilna, dalje Favosites
styriacus R. Hoern., Oyathophyllum sp., ste.bla morskih lilij Eucalyptocrinus ef. rosa,ceus Goldf., brahiopode Rhynchonella proserpina Barr., R. nympha Barr., Pentamerus procerulus Barr.,
P. sieberi var. anomala Barr., Spirifer superstes Barr., S. nerei
Barr., S. stachei Scupin, S. faIco Barr., S. derelictus Barr., S.
carinthiacus Scupin, S. togatus Barr., Meristella circe Barr.,
Merista herculea Barr., Athyris mucronata Vern., Atrypa reticularis L., A. comata Barr., A. semiorbis Barr., Orthis praecursor Barr., O. subcarinata Hall, Strophomena phillipsi Barr.,
potem školjke Oonocardium prunum Barr., O. quadrans Barr.,
Praelucina sp., Oypricardinia scalaris Phill., polže l:>latyostoma
naticoides A. Romer, Platyceras uncinatum Kayser, Oapulus sp.,
Holopella enantiomorpha Frech, Bellerophon pelops var. expansa Barrois, B. hintzei Frech, Tremanotis fortis Barr., T. involutus Frech, Pleurotomaria telleri Frech, glavonožca Orthoceras sp. ter trilobite Oheirurus sternbergi Barr., Proetus ef.
orbitatus Barr. in Acidaspis sp. Pri Jezerskem vrhu se dobe
v ekvivalentnih skladih (sivomodrih krinoidnih, brečioznih
apnencih in sivomodrih drobljivih apnencih) polleg nekaterih
omenjenih še brahiopodi Rhynchonella ef. wilsoni Davids.,
123
Spirifer expandens Barr., Pentamerus galeatus Dalm., P. integer Barr., P. sieberi Barr., Orthis distorta Barr., ostanki morske
lilije Crotalocrinus ef. rugosus MilI., korale Pachypora cristata
M. E., Striatopora sp., Hemitrypa tenella Barr., polži Bellerophon aff. bohemicus Barr., Hormotoma aIf. fugitiva Barr.,
Platyostoma ef. gregarius Barr., Conularia sp., Hyolithes sp.,
školjke Conocardium bohemicum Barr., C. artifex Barr., C.
apruptum Barr., C. ornatissimum Barr. in triiobita Phacops
fecundus Barr. ter Calymmene sp.
Nad temi skladi leže koralni apnenei s red nje gad e von a, v katerih so našli korale Alveolites suborbicularis
Lam., iz katere obstoje po večini grebHns.ki apnenci, dalje
Heliolites barrandei R. Hoe.rnes, Cystiphyllum vesiculosum
Goldf., Thamnophyllum trigeminum Pen., Pachypora reticulata
M. E. H., Stromatopora concentrica Goldf., Favosites goldfussi
M. E. H., F. polymorphus Goldf., F. italicus Vinassa de Regny,
Oyathophyllum caespitosum Goldf., C. collinense Vinassa de.
Regny, C. vermiculare Goldf., C. vermiculare var. praecursor
Freeh, C. heterophyloides Frech, Phillipsa,straea hennahi
Lonsd., Amplexus carinthiacus Peneeke, A. hercynicus Romer,
A. mutabilis Maurer, Striatopora vermicularis M'Coy in Monticulipora fibrosa Goldf. ter brahiopodi Merista plebeja Sow.,
Oamerophoria rhomboidea Phil., Pentamerus galeatus Dalm. var.
biplicatus Sch,nurr, Strophomena phillipsi Barr., Rhynchonella
accuminata Mart. var. plicata Sow. in Spirifer si'mplex Phil.
Skladi, ki so jih poprej p1rištevali že h gornjemu devonu, so
po korali Thamnophyllurm trigeminum Pen. sodeč še v,edno
srednjedevonski.
V vzhodnem delu Karnijskih Alp, ki se nahajajo še na
slovenskem ozemlju, nastopajo le skladi srednjega in gornj ega devona.
Ali pripada.jo apnenci. in dolomiti pri Železnikih devonu,
še ni paleontološko ugotovljeno.
Karbon.
Dol nji kar bon je v Vzhodnih Alpah razmeroma
slabo zastopan. Eden najznačilnejših kompleks.ov se nahaja v
124
Ziljskih Alpah severno od Cajne. Sklade dolnjega karbona, ki
so znani po izredno bogati favni, nazivijemo radi tega čajen­
ske sklade. V nj-ih nastopajo brahiopodi Productus (EchinocO'fl,chus) punctatus Mart., P. (E.) leuchtenbergensis de Kofi.,
P. (E.) elegans M'Coy, P. (E.) fasciatus Kutorga, P. (Buxtonia)
scabriculus l\1art., P. (B.) porrectus Kutorga, P. (B.) longus
Meek, zlasti PH značilni P. (Striatifera) striatus Fischer, P. (S.)
latissimus Sow., P. (S.) maximus M'Coy in P. (S.) giga,nteus
Mart., dalje P. (S.) giganteus var. edelburgensis Phill., P. (S.)
giganteus var. donaicus Lebedew, P. (Linoproductus) cora
d'Orb., P. (L.) neffedievi Vem., P. (L.) corrugatus M'Coy,
P. (L.) tenustriatus Vem., P. semireticulatus Mart., dalje
glavonožci Oyrtoceras gesneri del Kon., Orthoceras concomitatum de Kon., O. laterale Phill., O. morrisianum de Kon., O.
sollasi Foord, Oycloceras laevigatum M'Coy, Ooelonautilus subsulcatus Phill., Glyphioceras granosum Portlock, Prolecanites
quinquelobus Kitll ter trilobiti Phillipsia brongniarti de Kon.
. in Proetus sp. Ti skladi so po favni sodeč razviti izje\moma
kot morski facies in pripadajo oddelku viseen. Po rastlinskih
preostankih Asterocalamites scrobicula.tus Zeiller in Stigma,ria
ficoides Brgt. bi se dalo sklepRti, da nasItopa. dolnji karbon
prav tako na južni strani Karnijskih Alp.
Kot kulm označeni skladi v škofjeloškem hribovju (strešni
skrilavci pri Zalem logu, v kate,rih se pojavlja mestoma tudi
manganova ruda) so še vedno problematični, ker še do danes
niso našli v teh nikakih značilnih fosilov, ki· bi izp,ričevali
starost dolnjega karbona. Prav tako velja to za. glinaste skrilavce, peščenjake in konglomerate v vzhodnem delu Gorjancev.
Pri nas je torej razvit v večji meri samo gor nji karbon in sicer v Karnijskih Alpah, Karavankah in njihovem
podaljšku pri Vitanju, v Konjiški gori in Boču, dalje na južni
strani Save v škofje/loškem hribovju ter v posavskih gubah,
v manjših kompleksih pa končno tudi na Dolenjskem, zlasti v
gornjem porečju Kolpe. Tvorijo jih predvsem temni glinasti
in drobniški skrilavci, svetlejši pešOOnjaki, kremenjakov konglomerat in temni fusulinski apnenci. Vmes in nad njimi pa
se pojavljajo apnenci, deloma čisti deloma že precej dolomitizirani. Pri Savskih jamah in pri Lepenjah se pojavlja v fusu-
125
linskih apnencih železna ruda (siderit). V okolici Litije nastopajo v peščenjaku žile svinčenega sijajnika, ki vsebuje do
0·02 % srebra. Poleg tega se pojavljajo tam prav tako še, einkove, živosrebrne, bakrene in železne rude. Med peščenjaki
so vlože·ni tudi sivi grafitski skrilavci, ki vsebujejo nekoliko
antracita.
V gornjem karbonu je pretežni del centralnega pasu
Vzhodnih Alp tvoril kopno, toda že takoj na jugu tega pasu,
tedaj tudi v naših Karavankah, se je že uveljavljala transgresija morja. Slovensko ozemlje je bilo tedaj pod morjem.
Takratno Sredozemsko morje (Tethys) je segalo na severu do
Karavank oziroma še nekoliko čez, na Štajerskem in v Panonskem nižavju pa je segalo še visoko pl~oti se1veru. To nam
izpričujejo številne okame.nine, ki so jih našli okoli Jesenic,
pri Savskih jamah pod Golico, v dolini Javoruika, v dolini
Bele pod Jezerskim vrhom itd.
V dolini Javornika nastopajo v glinastih skrilavcih korale
Pleurodictyum ef. dechenianum Kayser, Chaetetes ef. mosquensis Stuck., dalje bryozoa, ki žive zlasti v obre,žnem morju,
kakor Polypora sp., Fenestella elegantissima Eichw., F. plebeja
M'Coy, ki je ena najbolj razširjenih vrst tega rodu, dalje v
Vzhodnih Alpah pogostna F. surculosa Eichw., Pinnatopora sp.,
Septopora biserialis Swallow itd. Najštevilnejše zastopani pa
so v karbonski favni tako v naših kot po drugih krajih Evrope
brahiopodi, med katerimi s·e nahajajo večinoma tudi značilne
vrste, ki omogočujejo točne1jšo opredelitev karbona. So izključno
morske živali in se drže večinoma obrežuih delov. V dolini
Ja.vornika so se našle naslednje vrste oziroma rodovi Chonetes
pygmaea L6czy, C. punctata Rakovec (sI. 3.), Marginifera pusilla Schellw., Productus (Linoproductus) cora d'Orb., P. semireticulatus Mart., P. sem,ireticulatus var. bathykolpos Sehellw.
(sI. 1.), P. (Echinoconchus) elegans M'Coy, P. (E.) pun.ctatus
Mart., P. longispinus Sow., Spirifer cameratus Morton, S. fritschi
Schellw., S. stria·tus Mart., Spiriferi1ta cristata var. fastigiata
·Schellw., Martinia ef. glabra Mart., Rhynchonella sp. in druge.
Školjk·e so bolj slabo zastopane (Ctenodonta s. str. undulata
Phill., Aviculopecten ef. interlineatus Meek et Worthen) , prav
tako polži (Bellerophon sp., Macrochilina sp.) in glavonožci
126
(Ephippioceras sp.), ki so sicer najvažnejši značilni fosili v
mlajšem paleozoiku. Pač pa se v večje,m številu pojavljajo
tri10 bili, od katerih je največkr8lt ~mo zadek (pygidium)
ohranjen. Tako nastopajo Phillipsia sp., Ph. (Pseudophillipsia)
n. sp.? in Brachymetopus uralicus de Vem.
Pri Jesenicah se je našla nova vrsta glavonožca Nautilus
veris Heritseh, pri Savskih jamah nastopajo bryozoa Rhombocladia sp., Geinitzella crassa Lonsd., brahiopodi Pugnax swalIowi Shum., P. osagensis Swallow, Terebratula (Hem,iptychina)
schellwieni Gortani, Martinia semiplana Waagen, Ohonetes
moelleri var. carnica Gortani, Spirifer trigonalis var. lata
Schellw., S. cameratus Morton, Productus (Linoproductus) cancriniformis Tschern., školjke Pecten (Pseudamussium) sericeus
de Vem., Aviculopecten elega,ntulus Sluck., Edmondia sulcata
Phill., Conocardium uralicum de Vem., in polži Murchisonia
tommassii Gortani, Naticopsis kokeni Jakowlew, Straparollus
lutuguini Jakowlew. Tudi pri Hrušici nedaleč od Jesenic so že
dobili več okamenin (brahiopoda Enteletes suessi var. acuticostata Schellw., polže Murchisonia paronai Gortani, M. fischeri
Stuck.), prav ~o na Planini (polža Euphemus nodocarina.tus
Hall). V jarku Vogelba,cha nedaleč od Pontablja so dobili v
produ, ki ga je nanesla voda med drugim tudi iz gornjekarbonskega predela, brahiopode ,Spirifer carnicus var. grandis
Schellw., . Derbyia waageni Schellw., Productus longispinus
Sow., Marginifera pusilla Schellw. in školjke Lima aff. retifera
Shum., Aviculopecten aff. affinis Walcott in Edmondia aff.
sculpta Kon.
Največ okamenin je dobiti y dolini Bele pod Jezerskim
vrhom. Poleg nekaterih že prej omenjenih nastopajo tu korala Cyothaxonia aff. krotowi Stuck., bryozoa Fenestella varicosa M'Coy, F. burlingtonensis Ulrich, Polypora kolvae Sluck.,
brahiopodi Derbya aztestriata Waagen, Streptorhynchus undecimus Heritsch, S. Halli Hall et Clarke, Ohonetes sinuosa
Schellw., Productus inflatus Mc. Chesney, P. schrenki Tschem.,
P. transversalis Tschern., P. (Echinoconchus) fasciatus Kutorga,'
P. buchianus de Kon., Spinfer carnicus Schellw., S. fasciger
Keyserling, S. lyra Kutorga, S. zitteli Schellw., Reticularia
lineata Mart., zlasti pogost pa je zastopnik Oamerophoria saneti
1
127
spiritus Schellw.
(domačini
pravijo okameninaln te vrste »duhci«, ker sli,čijo majhnim golobčkom z razpetimi perutnicami),
dalje C. latissima Schellw., O. alpina Schellw., Mar'tinia glabra
Mart., Martiniopsis uralica Tschern., M. orientalis Tschern.,
Retzia multicostata de Kon., Spiriferina coronae Schellw., potent
školjke Myophoriopsis carbonifera Gortani, Aviculopecten carboniferus Stevens, Lima haueriana de Kon., Pleurophorus oblongus Meek et W{)rthen, Schizodu,s obovatus Hind., Solenopsis
parallela M'Coy, Oardiomorpha subregularis de Kon., Edmon-
SI. 1. Productu3
SI. 3. Ohonetes
semireticulatus
punctata RakoMart. var. bathyvec.
Gornji karkolpos Schellw.
Gornji karboll. S1. 2. Pecopteris longi1olia Sture . bon. Dolina Javornika na Gopolina Javorni.. Gornji karbon. Savske jame pod
renjskem. ka, Gorenjsko.- Golico. - V naravni velikosti.
V -nar_velikosti.··
2 krat povečano.
dia 'yelli Hind., polži Bellerophon munsteri d'Orb., Euphemus
uriiformis Stuck., glavonožec Orthoceras compressiusculum
Eichw. in trilobit Brachymetopus gracilis Heritsch.
Navedena favna dokazuje, da pripadajo skladi glinastih
skrilavcev cora-horizontu, apnenčevi skladi pa schwagerinskemu horizontu, najmlajše,mu oddelku gornjega karbona.
Na jugu Blegaša (pri Voljakih) nastopa v ,črnih apnencih
in glinastih skrilavcih brahiopod Proboscidella la,ta Tsche,rn.,
katerega rod je bil v Alpah doslej še neznan. Južno od Konjic
so našli v temnih peščeno~sljudnatih skrilavcih brahippode
Spirifer ef. carnicus Schellw., Productus lineatus Waagen, P.
semireticulatus Mart., Rhynchonella sp., školjko Pecten sp.,
bryozoe in ostanke morskih lilij.
128
Poleg omenjene favne so se našli tudi rastlinski ostanki
v vecJem številu (v dolilIi Javornika Alethopteris defrancii
Gopp., pri Savskih jamah Pecopteris arguta Brgt., P. pteroides Brgt., P. longifolia St. (sI. 2.), P. grangeri, Alethopteris
lonchitica Brgt., Cordaites borassifolia St., južno od vasi Sava
Calamites communis Ettingsh., na Ljubljanske'fi gradu pa Calamites sp., Equisetites sp., Cordaites sp., Neuropteris tenuifolia Ettingsh. in Noggeratia n. sp. Ettingsh.) , kar nam torej
jasno dokazuje, da se je mors~o obrežje nahajalo precej v
bližini.
Perm.
V najstarejšem oddelku dol nje ga per maje bilo naše
ozemlje še vedno pod morjem. Usedline tega morja, svetli
apnenci, tako zvani trogkofelski skladi, so ohranjeni še danes
v Karnijskih Alpah, kjer so bili najprej odkriti, ter v Karava.nkah (zlasti okoli Dolžanove soteske pri Tržiču).
Skladi pri Tržiču so zelo bogati na morski favni, v kateri
so zopet v prvi vrsti zastopani bra.hiopodi (Orthis n. sp.,
Enteletes derbyi Waag. var. demissa Schellw., E. carniolicus
Schellw., E. kayseri Waag., E. oehlerti Gemm., E. carnicus
Schellw., E. suessi Schellw., E. dieneri Schellw., Streptorhynchus
pelargonatus Schloth., Meekella irregularis Schellw., M. procera
Schellw., M. evanescens Schellw., M. depressa Schellw., Geyerella distorta Schellw., Scacchinella gigantea Schellw., Chonetes
strophomenoides Waag., C. sinuosa Schellw., Productus cora
d'Orb., P. cancriniformis Tschern., P. cancriniformis var. sinuata
Schellw., P. sem,ireticulatus Mart. s. str., P. semireticulatus var.
bathykolpos Schellw., P. aculeatus Mart., P. spinulosus Sow.,
P. tuberculatus Moll., P. curvirostris Schellw., P. elegans lVI'Coy,
P. incisus Schellw., P. (Marginifera) longispinus Sow., P. (M.)
pusillus Sehellw., P. (M.) carniolicus Schellw., Tegulifera deformis Schellw., Oldhamina? ef. filicis Keys., Spiriferina cristata Schloth. var. fastigata Schellw., Spirifer fasciger Keys.~
S. fritschii Schellw., S. trigonalis Mart. var. bisulcata Sow.,
S. wynnei Waag., S. tibetanus Diener var. occidentalis Schel1w.,
S. subtriangularis Schellw., S. carnicus Schellw., S. quadriradiatus M. V. K., S. bistritzae Schellw., S. (Reticularia) line-
129
atus Mart., S. (R.) dieneri Gemm., S. (R.?) stachei Sehellw.,
. (Martinia) aff. contractus Meek et Worthen, S. (Ambocoelia)
circinatus Sehellw., S. (A.) telleri Sehellw., Spirigerella aff. pertumida Diener, Retzia (Hustedia) ef. grandicosta (Dav.) Waag.,
Rhynchonella (Uncinulus) velifer Gemm., R.· confinensis
Schellw., R. wynnei Waag., R. (Terebratuloidea) subiorna;ta
Sehellw., R. (T.) subdepressa Schellw., Oamerophoria globulina
Phill., O. sella Kutorga, O. nucula Schellw., Notothyris ovalis
Gemm., N. exilis Gemm., Ter'ebratula (Dielasma) sp., T. (Hemiptychina) dieneri Gemm., T. (H.) carniolica Sehe,llw., T. (H.)
tschernyschewi Schellw., T. (H.) pseudoelongata Sehellw.,?
(Oryptacanthia compacta W. et St. J.). Med naštetimi je velika
nmožina novih vrst, med temi 54 takih, ki jih poznamo doslej
salllO od tega nahajališča. Najbolj značilne okamenine teh
skladov pa so glavonožci Agathiceras aif. uralicum Karpinsky,
Popanoceras (Stacheoceras) Schellw. in Thalassoceras microcliscus Gemmellaro.
V zadnjem času so našli v Dolžanovi soteski v teh skladih
tudi korale Amplexocarinia geyeri Heritsch, Ta.chylasma aster
Graoou, Sinophyllum pendulum Grabau in Lopholasma ilitschense Soschkina., katerih rodovi nastopajo izključno le v permski
dobi.
V gor nje m per m u se je morje umaknilo. Skladi tega
oddelka, tako zvani gradenski peščenjaki, so že večinoma kontinentalna tvorba. Prevladujejo vijoličnordeči kremenjakovi
peščenjaki in skrilavci, pa tudi konglomerati s precejšnjimi
kremenjakovimi prodniki so zastopani. Nastopajo v Ziljskih in
Julijskih Alpah, v škofjeloškem hribovju, v posavskih gubah
in Karavankah. V zvezi s telmi skladi se pojavljajo sporadično
prav tako bakDene rude (bakreni kršec, malahit, azurit). Na
pobočju gore Škofje piri Cerknem je obstojal svojčas majhen
bakreni rudnik. Drug rudnik se nahaja pri Zavodnjah tostran
državne meje. Tudi zahodno od Železne Kaple se nahaja precej
bogato ležišče malahita in azurita.
Nato je zopet nastopila transgresija morja. Sedimenti tega
lllorja so tako zvani belerofonski apnenci, ki nastopajo pri nas
zlasti v Karnijskih Alpah in v škofjeloškem hribovju. Poleg
apnencev so v tem oddelku perma zastopani tudi dolomiti.
Vodnik
9
130
V škofjeloškem hribo:vju t:vorijo najnižji ni:vo dolnji si:vi belerofonski dolomiti, nad temi slede temnosi:vi in črni apnenci
z mnogobrojno fa:vno, ki je posebno šte:vilna :v laporastih partijah teh sklado:v. Naj:višji IlJivo t:vorijo končno gornji siivi belerofonski dolomiti, ki so pra:v tako kot dolnji brez okamenin.
V okolici Žažarja in Vrzdenca so apnenci pred:vsem črne bar:ve
in :vsebujejo alge diplopore, iglokožce ali ehinoderme', značilne polže rodu Bellerophon, po kate,rih so skladi tudi dobili
svoje ime, ter brahiopode. Od brahiopodo:v za zastopani Productus striatus ef. var. anomala Keys., P. ef. indicus Waagen,
P. ef. humboldti d'Orb., P. abichi Waagen, P. inflatus Mc
Chesney, P. cf. opuntia Waagen, Proboscidella (?) cf. genuina
Kut., Marginifera ef. ovalis Waagen, Richthofenia aif. lawreneiana de Kon., Meekella sp., Orthis sp., Oomelicania haueri
Stache, Spiriferina cristata SchIoth., Hemiptychina ef. inflata
Waagen, Notothyris mediterranea Gemmellaro, nastopajo pa
tudi posamezne vrste še iz gornjega karbona (Productus semireticulatus Mart.). Od koral se nahaja v teh skladih (zlasti
pogostna v gornjem nivoju črnih apnencev) Lonsdaleia indica
Waagen-Wentzel. Ta favna je značilna po te1m, da nastopajo
v njej še mnogi karbonski za.stop'niki in da ima tako še vedno
izrazit paleozojski značaj.
Ekvivalenti tega permskega oddelka nastopajo tudi v Karavankah ter v severozahodnem delu Savinjskih Alp, in sic.er
predvsem kot dolomiti in drobniki, a v mnogo manjšem obsegu
ter brez vsakih okamenin.
Kjer belerofonski apnenci niso razviti, prehajajo grodenski
peščenjaki skoraj nevidno v werfenske sklade, ker so si oboji
mnogokrat zelo sličm.
Trias.
Ena najbolj razširjenih formacij na slovenskem ozemlju
je brez dvoma triadna, s katero se pričenja srednji zemeljski
vek (mezozoik) v geološki zgodovini na,še zemlje. Najstarejši
v tej formaciji so we rf en s k i s kla d i (dolnja trias). Za
časa dolnje triade je morje zopet pričelo preplavljati naše
kraje. Sedimenti iz te dohe kažejo na to, da je bilo morje
razmeroma plitvo. Centralne Alpe tedaj niso bile pod morjenl,
131
temveč
so kot otok molele iznad njega. We'rfenski skladi veči­
noma spremljajo sklade mlajšega paleozoika tako v Karnijskih
ter Julijskih Alpah, Karavankah in njihovem podaljšku, kot
v škofjeloškem hribovju, v posavskih gubah, v vzhodnem delu
Gorjanc.ev in v povirju Kolpe. Poleg tega pa stopajo tudi v
Savinjskih Alpah, v zahodnem delu Pohorja ter na Dolenjskem
na več mestih do površja.. Werfenski skla.di so v dolnjem nivoju
zastopani kot rdeči peščenjaki in peščeni skrilavci, ki prehajajo v pestre, rdečkastosive, vijolične in zelenkastosive glinaste skrilavce, deloma pa nastopajo tudi kot dolomiti, in vsebujejo pogosto ostanke školjk. Tako nastopajo v teh školjke
Pseudomonotis (Claraia) clarai Emmr., ki je za dolnji nivo
posebno značilna, dalje Pseudomonotis (Eumorphotis) venetiana Hauer, Anodontophora fassaensis Wissm., Pecten (Entolium) discites Schloth. in polž Naticella costata Miinst. V
g]{ofjeloškem hribovju je najti v teh skladih tudi ~školjke
Pseudomonotis (Claraia) aurita Hauer, Pseudomonotis (Eumorphotis) inaequicostata Benecke. V srednjem nivoju nastopajo
werfenski skladi večinoma kot rdečkastosivi ali rjavkasti
apnenci z ostanki lupin od polža Holopella gracilior Schaur.,
ki odgovarjajo oolitskim ali ikrastim apnencem na južne,m
Tirolskem. V gornje,m nivoju se pojavljajo v pretežni meri
lapornate tvorbe (lapornati apnenci in skrilavci) . V triglavskem pogorju se dobe na Velem polju v sivih lapornatih apnencih školjke Anodontophora fassaensis Hauer, Myophoria costata
Zenko in polž Naticella costata Miinst. Pri Mahoriču ob gornji
Idrijci so našli v. tem nivoju ostanke amonita Tirolites carniolicus Mojs., polžev Turbo rectecostatus Hauer in Naticella
costata Miinst. ter školjke Gervilleia sp. Pri Šebreljah je najti
v istem nivoju amonita Tir'Olites cassianus Quenst., pri Žireh
školjko Pseudomonotis (Eumorphotis) beneckei Bittn., pri
Izgorju južno od Žirov ter Zagodi nedaleč od Idrije. pa amonita
Tirolites idrianus Bauer. Pri Skubrovem vrhu na Jezerskem
so našli v tem nivoju mnogo amonitov, zlasti Tirolites ca,ssianu-s
Quenst. in T. spinosus Mojs. sta pogostna. Južno od Solčave
e dobe ostanki polža Naticella costata Miinst. ter amonitov
Tirolites cassianus Quenst. in Meekoceras caprilense Mojs. Drugod, kjer so razvite tenkopločaste lapornate tvorbe, se pojavlja
9«
132
v leteh značilna školjka Myophoria costata ZenIc V gornjem
llivoju werfenskih skladov nastopajo v Karavankah tudi večja
ležišča sadre (Dovje, Plavški rovt, Črna).
V posavsk.ih gubah so werfenski skladi v dolnjem nivoju
peščeno-skrilavi, v gornjem pa apneni. Pri Čebinjah so dobili
v rdečem peščenem skrilavcu školjko Pseudomonotis (Eumorphotis) venetiana Hauer, v apnenih skladih pa školjko Myo. phoria costata ZenIc ter polža Naticella costata Miinst. V bližini
nastopajo tudi rumenkastosivi lapornati skrilavci s školjko
Myophoria costata Zenk., poleg tega pa so zastopani še rumenkasti, sivi in črni oolitski apnenei, ki vsebujejo polno okamenin
. in to tako dobro ohranjenih, kot malokje drugje v Alpah v
istem oddelku triade. Pri Sveti planini so našli v teh skladih.
školjke Myophoria costata Zenk., M. ovata Goldf., Gervilleia
ef. albertii Goldf., Pseudomonotis (Eumorphotis) aff. angulata
Lepsius, Pseudomonotis (Claraia) clarai Emmr., Pecten (Velopecten) inaequistriatus Miinst., P. (Entolium) discites Sehloth.,
dalje polže Naticella costata Miinst. in Natica gregaria, Schloth.
Pri Zabrezniku nedaleč od Medije so dobili v sivih oolitskih
skladih školjke Myophoria orbicularis Bronn, Pecten sp. in
polža Naticella costata Miinst. V bližini Hrastnika je najti v
lapornato-apnenih skladih gornjega nivoja poleg slabo ohranjenih amonitov (Ceratites sp.) polža Naticella costata Milnst.
in Turbo rectecostatus Hauer, v oolitskih apnencih nedaleč
odtod pa školjke Myophoria ovata Goldf., M. costata Zenk.,
Gervilleia sp. in Pecten (Entolium) aff. discites Schloth.
S š k olj k o vit ima pne n c e nl se .pričenja srednja
trias. Transgresija morja je s to dobo pričela čedalje bolj
naraščati. Tvorbe š~oljkovitega apnenca, konglomerati, brečije,
a.pnenci in dolomiti se pojavljajo predvsem v Karnijskih Alpah,
Karavankah in njihovem podaljšku, v Julijskih in Savinjskih
Alpah, škofjeloškem hribovju, v posavskih gubah, zlasti na
prehodu v Dolenjski Kras, v Gorjaneih ter v razmeroma široki
progi, ki poteka z večjimi ali manjšimi presledki od Ljubljanskega barja proti Čabru in Beli Krajini. V severnem delu
Karavank (v dolini Bele) je možno ločiti celo dva nivoja.
V dolnjem se pojavljajo dolomiti in dolomitizirani apnenci
ki so brez okamenin, v gornjem nivoju pa tenkopločasti temni
133
lapornati apnenci z amonitom Ptychites gibbus Benecke, brahiopodi Rhynchonella decurtata Gir., R. trinodosi Bittn. Sličen
facies gornjega š~oljkovitega apnenca je opaziti tudi v Karavankah pri Tržiču. V tenkopločastih ap,nencih so našli tu
brahiopoda Rhynchonella (Norella) refractifrons Bittn. in amonita Balatonites cf. ottonis Buch. Lapornati apnenci se pojavijo prav tako na južni strani savske doJine (v teh reiflinškim
apnencem sličnih skladih je izdelana soteska Vintgar). V Savinjskih Alpah nastopajo v okolici Solčave temni diploporni
apnenci s škoJjkami Gervilleia albertii Goldf., Schafhiiutlia cf.
plana Munst., Macrodon sp. in polža Natica gregaria Schloth.
ter Turbonilla sp. Nad Suhodolnikom se dobi v enakem apnencu
brahiopod Spiriferina (Mentzelia) mentzelii Dunker, ki je v
južnem delu Alp za školjkoviti apnenec posebno značilen. Na
severnem pobočju Storžiča so na,šli v g,rušču gornjega školjko.vitega apnenca celo ostanke nekega majhnega plaziica (savrija),
pripadajočega skupini Nothosauria, katere zastopniki dosežejo
povpreč'no pol metra dolžine. Pri Slopniku severno od, Dobrne
nastopata v temnem apneneu gornjega nivoja brahiopod.a Spiriferina (Mentzelia) mentzelii Dunke!r in Spirigera sp. V vzhodnem delu Gorjanc.ev je najti v sivih apnencih dolnjega nivoja
ostanke polža Nalica ga,illardoti Lefr. in stebla morske lilij,e Dadocrinus sp., medtem ko so beli dolomiti (in temni apne-nci okoli
Boča) gornjega nivoja brez okamenin. Okoli Idrije prevladujejo
sivi in beli mendola-dolomiti, ki ,go deloma skladoviti deloma
neskladoviti, okoli Škofje Loke pa so razviti sivi in črnikasti
glinasti skrilavci, ki' pripadajo gornjemu nivoju škoJjkovitega
apnenca. S' temi v zvezi nastopajo tudi pločasti apnenci, ki vsebujejo gomolje roženca in se pojavljajo predvsem južno od
~kofje. Loke.
Južno od Lok nedaleč od Zagorja so našli v grušču pločastih lapomatih skladov brahiopoda Rhynchonella aff. sem,iplecta Muns.t., školjke Daonella ef. elongata Mojs., Avicula aff.
cassiana Bittn., Pecten sp., Myophoria sp., polža Euomphalus
sp. in amonite Hungarites mojsisovicsi Roth ter H. sagorensis Mojs. Prav tam so dobili v apnencih brahiopode Terebratula sp., Waldheimia (Camerothyris) ef. subangusta Munst.,
Spirifer'ina aff. fragilis Schloth., školjke Lima (Plagiostoma) aff.
134
striata Schloth., Pecten (Entolium) aff. discites Schloth., Avicula
sp., Myophoria cf. intermedia Schaur., Pleurophorus sp., Solenomya sp.? in polža Turbonilla aff. parvula Dunker. Pri Mediji
se je našel v temnem apnencu amonit Arcestes sp.
Wen gen s k i s kla d i se odlikujejo po tem, da nastopajo med njimi tudi eruptivne tvorbe in da so skladi precej
rudonosni. V tej dobi so se v Južnih Alpah pričeli javljati
znaki živahne vulkanske delavnosti. O tem nam pričajo vulkanske tvorbe: felsitski porfirji, porfirji ter grohi in grohasti
peščenjaki. Sivkastoze1eni ali rjavkasti fesitski porfirji nastopajo pri Rablju, ob Cerknici oziroma gornji Idrijci, v Besniškem
borštu, pri Kropi, Bohinjski Beli, okoli Tržiča, v kokrski in
bistriški dolini, zahodno od Menine itd. Sicer nastopajo skladi
pretežno kot dolomiti, ap,nenci, laporji, skrilavci in konglomerati. Razviti so predvsem v Julijskih Alpah in to zlasti v njihovem zahodnem delu, v manjših krpah tudi v vzhodnem delu,
dalje v Karavankah in njihovem podaljšku, potem na Veliki
planini v Savinjskih Alpah, v škofjeloškem hribovju, posavskih
gubah in Gorjancih.
Ob gornji dolini Idrijce ter med Ljubljanskim barjem in
Poljansko dolino nastopajo grohi in grohasti peščenjaki, pa
tudi apnenci z ostanki značilne školjke Daonella lommeli
Wissm. Okoli Idrije same pa prevladujejo obreŽlle tvorbe
(peščenjaki, konglomerati in skrilav ci) , tako zvani skalniški
skladi, ki vsebujejo vse polno rastlinskih ostankov Equiseturn
arenaceum Brgt., Sagenopteris lipoldi Stur, Pecopteris triassica
Heer, P. gracilis Heer, Chiropteris lipoldi Stur, C. pinnata Stur,
Pterophyllum jaegeri Stur, Asplenites sp., Danaeopsis m,arantacea Press!., Taeniopteris sp,. in Voltzia sp. ter so pri Idriji
impregnirani s cinobrom (živosreb1rno svetlico). Iz teh skladov
izhaja tudi smola., mešanica cinobra in bitumina., nazvana
bližini Idrije se dobe v teh skladih značilni školjki
idrialit.
Posidonia wengensis Wissm. in Daonella lommeli Wissm. ter
amonit Trachyceras idrianum Mojs. Sem je uvrstiti tudi amonita Joannites deschmanni Mojs., ki se je našel na Jeličevem
vrhu vzhodno od Idrije (sI. 4.) v črnem s kremenasto grohasto
maso preprežene,m apnencu. V Savinjskih Alpah zastop,ajo
wengenske sklade temni bituminozni pločasti apnenci z vmes-
'T
I
135
llimi plastmi roženca ter rumenkastorjavi lapornati skrilavci.
Blizu koče na Korošici se dobe v pločastih apnencih številne
okamenine: školjke Daonella lommeli Wissm., Posidonia wengensis Wissm., Gervilleia bouei Hauer, polž Ohemnitzia, ef. longissima Munst., amoniti Trachycera,s (Protrachyceras) archelaus Laube, Monophyllites wengensis Klip,st., Lobites sp., pa
tudi rastlinski ostanki,
med temi Voltzia foetlerlei Sture Nižji nivo z
zelenim peščenjakom
(pietra verde) odgovarja bržkone buchensteinskim skladom.
V Julijskih Alpah
so zastopani lapornati pločasti apnenci in
rjastobeli neskladoviti
apnenci, ki so razviti
kot wettersteinski apnenci. V Ziljskih Alpah
nastopajo pri Radnigu
nedaleč od Šmohorja
v wettersteinskem apnencu svinčeni sijajnik, cinkova medlica in
kalamina. V Karavankah slede nad škoIJ·- SI. 4. Joannites deschmanni Mojs. Srednja
trias (wengenski skladi). Jeličev vrh pri
kovitim apnencem apIdriji. - PomanJšano.
nenci in dolomiti, ki jih
prekrivajo rabeljski skladi. Odgovarjajo torej wettersteinskemu
apnencu. V najnižjem nivoju imamo zastopane sive in rjavkaste
tenkopločaste apnence, nad temi slede svetli grebenski apnenci,
deloma skladoviti, deloma neskladoviti, v najvišjem nivoju pa
o zastopani rudonosni apnenci in dolomiti, v katerih nastopajo
svinčene rude. V slednjem nivoju se pojavlja tudi bogata favna,
obstoječa iz polžeJv Turbo suessi Horn., T. sUbcoronatus Horn.,
Natica plumbea Horn., N. lipoldi Horn., N. sublineata Miinst.,
. lemniscata Horn., Ohemnitzia gradata Horn., O. formosa
136
Klipst., zlasti pa značilnega polža C. rosthorni Horn., ki so ga
našli tudi že pri Igu, južno od Ljubljane. Dalje nastopajo
školjke Megalodus triqueter Wulfen ter amoniti (predvsem v
belih apnencih na Peci) Arcestes (Proarcestes) gayta·ni Klipst.,
J oannites klipsteini Mojs., Megaphyllites ja.rbas Miinst., M. (Mojsvarites) agenor Mojs. in Atractites ausseanus Mojs. V Savinjskih Alpah so v tem oddelku zastopani koraini in diploporni
apnenci in dolomiti. Ker rabeljski skladi tu niso razviti, je
prehod v dachsteinske apnence docela nejasen. Kakor v Savinjskih Alpah so tudi okoli Boča zastopani diploporni apnenei
in dolomiti, pripadajoči nižjem.u nivoju tega oddelka. Južno
odtod, v posavskih gubah, pa nahajamo laporna.te skrilavce
in apnence ter dolomite, ki so prav ~o razviti kot wettersteinski apnenci.
V ta oddelek štejemo tudi takozv. psevdo-ziljske s.krilavce,
ki nastopajo zlasti v posa.vskih gubah. Pri Celju sta se našla
v njih školjka Daonella lommeli Wissm. in amonit Trachyceras
julium Mojs'.
K asi jan s k i s kla d i prehajajo tako v podlago kot
v krov skoraj nevidno, tako da je v slučaju pomanjkanja
okamenin stratigrafska opredelitev silno otežkočena, da celo
onemogočena. Skladi so zastopani večinoma kot temni tenkopločasti apnenci in dolomiti. Nastopajo zla.sti v š.kofjeloškenl
hribovju in Trnovskem gozdu ter okoli Idrije. Pri Hudenl
klancu južno od Rovt je v teh skladih vse polno fosilov, med
njimi mnogo novih vrst (korala Oalamophyllia pygma,ea Laube,
morski ježki Oidaris dorsa.ta Brollll, O. braunii Des., školjke
Avicula japodica Bittn., A. kossmati Bittn., Pseu'domonotis (Eumorphotis) illyrica Bittn., Posidonia ef. wengensis Wissm., Pinna
sp., Mysidioptera sp., Pecten sp., Terquemia sp., Myoconcha sp'.,
Gervilleia latobica Bittn., Ostrea lipoldi Bittn., Modiola longaticensis Bittn., Macrodon imbricarius Bittn., Anodontophora
telleri Bittn., Myophoria decussata Miinst., Alloerisma' carniolicum Bittu., Scha1hiiutlia sp., glavonožci Pleuronautilu,s (Enoploceras) kossmati Diener, Trachyceras (Protra,chyceras) cf.
longobardicum Mojs., T. (Anolcites) ef. richtho1eni Mojs., T. (A.)
cf. neumayri Mojs. Zapadno od Hudega klanca je najti školjko
Posidonia wengensis Wissm., amonita Arpadites m·anzonii Be-
137
neeke ter ostanke lTIorske lilije Encrinus cassianus Laube. Blizu
Idrije nastopajo v črnih apnenih skrilavcih rastlinski ostanki
Voltzia foetterlei Stur in V. haueri Stur, brahiopod Lingula
lipoldi Stur, školjka Posidonia idriana Mojs. (== cf. wengensis
Wissm.) in riba Lepidotus sp,. V dolini Bač,e se pojavljajo tudi
glinasti skrilavei in konglomerati. Na vzhodnem pobočju Porezna se dobe v skrilavih glinah, ki se menjavajo z apnenci,
školjka Pecten sp., brahiopod Amphiclina sp., ostanki morske
lilije Encrinus sp. in bodice morskih ježkov. Severno od Podmelca so našli v sivem apneneu morske ježke Oidaris dorsaia
Bronn, O. decorata Munst., brahiopode Amphiclina amoena
Bittn., A. aptera Bittu., A. sturii Bittu., Spirigera (Anomactinella)
flexuosa Mlinst., Retzia sp., Spiriferina sp., Thecospira tyrolensis Loretz, Rhynchonella subacuta Mlinst., TerebratuZa sp. in
amonita Trachyceras aon Mlinst.
V Ziljskih, Karnijskih in Julijskih Alpah, Karavankah in
na Dolenjskem je zelo razširjen neskladoviti s chi ern s ki
dolom i t oziroma apnenec, ki je vrstnik wettersteinskega
apnenca in ki navadno zastopa buehensteinske, wengenske in
kasijanske sklade.
V mnogo večjem obsegu so na našem ozemlju zastopani
rab e 1 j s k i s kla di, s katerimi se pričenja gornja trias.
Nastopajo v Ziljskih Alpah, v zahodnih Julijskih Alpah, kjer
o najbolje preiskani, potem v škofjeloškem hribovju, v manjVem obsegu tudi v Karavankah in njiho\Tem podaljšku, v
avinjskih Alpah (zlasti na severnem in jugozahodnem robu
Menine), dalje v posavskih gubah, predvsem okoli Krškega
(tako zvani velikotrnski skladi), in na Dole.njskem. Favna teh
kladov ima izrazit litoralni značaj. Najbolj tip,ično so razviti
kladi v okolici Rablja, kjer tvorijo najnižji nivo tako zvani
bituminozni ribji skrilavci in temni apnenei s številnimi ostanki
rib (Graphiurus callopterus Kner, Orthurus? sturii Kner, OO,ZQbodus ornatus? Ag., Ptycholepis raiblensis Bronu, P. avus Kner,
P. tenuisquamata Kner, Pholidopleurus typus Bronn, Peltopleurus splendens Kner, Thoracopterus niederristi Bronu, Prohalecites microlepidotes Kner, Pholidophorus bronnii? Kner,
Saurichtys [Belonorhynchus] striolatus Brollll, S. acuminatus
Ag.) in ostanki rakov (Tetrachela raiblana Broun, . .4 eger cras-
138
sipes Broun, Bombur [?] aonis BroIm, Stenochelus triasicus
Reuss). Dalje nastopajo v teh skladih zelo značilni glavonožci
Trachyceras aonoides Mojs. ter rastlinski preostanki Voltzia
foetterlei Stur, PterophylZum sp. Nad tem nivojem slede črni
lapornati skrilavci ter apnenci s školjko Myophoria kefersteini
Miinst., brahiopodom Oruratula carinthiaca Rothpletz, amonitom Oarnites floridus Wulfen in morsko zvezdo Aspidura
raiblana Toula. Nad
temi se nahajajo zopet lapornati skr~
lavci ter apnenci z
mnogimi školjkami
Myophoria kefersteini Miinst., M. whateleyae Buch, Oardita
gilmbeli PichI., amonitom J oannit.es joannis - austriae Klipst.
(sI. 5.) ter brahiopodom Spiriferina gregaria Suess in svetli
dolomiti s školjko
Megalodus carinthiacus Hauer. Najvišji
SI. 5. Joannites ioannis-austrioe Klipst. Gornja
trias (rabeljski skladi). Rabelj. - Podolžni nivo rabeljskih sklaprerez, na katerem so dobro razvidni zračni dov tvorijo slednjič
predali. - Pomanjšano.
vraški skladi, ki obstoje iz lapornatih
apnencev in skrilavcev, v katerih se dobe školjke Myophoriopsis
rosthorni Boue, Schafhautlia mellingi Rauer, Macrodon imbricarius Bittn., Hoernesia joannis-austriae Klipst., Ostrea (Lopha)
mlYntis-caprilis Klipst., Pecten (Entolium) filosus Ra.uer, Myophoriopsis rosthorni Boue ter a.pnenci z amonitorn Tropites 8ubbullatus Rauer. V škofjeloškem hlibovju so zastopani večinoma
glinastopešooni skladi s školjkama Pachycardia rugosa Rauer in
.Vyophoria kefersteini Miinst., dalje rjavkasti skrilavci in pešče-
139
njaki s školjko Cuspidaria gladius Laube, s.ivi apnenci z megalodonti, laporji in peščenjaki brez okamenin. Pri lJesnem
brdu so razvite zlasti skrilave gline, laporji in pešoonjaki.
Predvsem znani pa so temni apnenci in skrilavci, kjer najdemo
vse polno školjk Pachycardia rugosa Hauer, Myophoria kefersteini Mii.nst., Trigonodus carniolicu8 Bittn. (sI. 6.), Gervilleia
bouei Hauer in Ostrea sp. V teh skladih se pojavljajo tudi
sledovi črnega premoga (antracita). Le v Klenu pri Orljem
nastopajo nekoliko večje množine antracita., ki ga že nekaj
let sem eksploatirajo. Ob Bači in pod Jelovico se nahajajo
SI. 6. Trigonodus carniolicus Bittner. Gornja trias (rabeljski skladi).
Lesno brdo pri Drenovem griču. - Notranja stran leve lupine in zunanja stran desne lupine. - V naravni velikosti.
telnni apnenci in skrilavi skladi z brahiopodom Amphiclina
amoena Bittn., ki prehajajo navzdol skoraj nevidno v kasijanske sklade.
V Karavankah nastopajo temne skrilave gline, laporji,
peščenjaki in apnenci s školjko Oardita gilmbeli Pichl. in
brahiopodom Spiriferina lipoldi Bittu., ki sta posebno značilna
fosila za razvoj carditskih skladov na južni strani Alp. Tako
so na Obirju, Peci, Plešivcu rabeljski skladi razviti kot ca.rditS'ki skladi. Pri Slovenskem Plajberku so našli v teh skladih
ostanke ihtiosavrijem sorodne vrste Shastasaurus carinthiacus
Huene. V Savinjskih Alpah je zastopan apneni facies. Da so
tu sploh rabeljski skladi razviti, moremo sklepati po tem,
ker se nahaja na Jezerskem na dveh mestih grušč, ki vsebuje
značilne okamenine, ki kažejo na gornji nivo rabeljskih skladov
140
in dolnji dachsteinskega apnenca. Vtemnejšem apneneu so
našli brahiopode Koninckina telleri Bittn., K. expansa Bittn.,
Amphiclina sp., Amphiclinodonta rostrum Bittn., Spiriferina
evanescens Bittn., Rhynchonella carinthiaca Bittn., Waldheimia
(Aulacothyris) dualis Bittn. in Terebratula sp. Apneno~dolo.
mitni razvoj se torej v Savinjskih Alpah nadaljuje od ladinske
stopnje skozi vso karnijsko tja v norijsko stopnjo.
Rabeljskim skladom ekvivalentni so pestri skrilavci in
apnenci okoli Ponikve na Štajerskem ter pri Možjanici ob
vhodu v kokrsko dolino.
Gia v n ido lo f i i t je zastopan večinoma v obliki svetlih
dolomitov, v podrejeni meri tudi apnencev. V tej dobi je
transgresija morja dosegla svoj višek. Morje je preplavilo
prav tako Centralne Alpe v vsem obsegu. Sedimenti kakor tudi
favna te dobe kažejo na to, da je bilo tedanje morje zelo
globoko. Glavni dolomit je zastopan v Julijskih in Ziljskih
Alpah, Karavankah in njihovem podaljšku, v posavskih gubah,
Gorjancih ter skoraj po vsem Notranjskem. Ob Idrijci so našli
v apnencih, ki nastopajo v gornje1m nivoju tega oddelka školjko
Megalodus tofanae Hom. Okoli Kozjega je najti v svetlem
dolomitu, ki je preprežen s temnosivim apnencem, školjko
Megalodus triqueter Wulfen. V vzhodnem delu GOJ"jancev
nedaleč od Velike Doline nastopa v sivem dolomitu polž
W orthenia solitaria Benecke.
V družbi glav·nega dolomita nastopa navadno vedno d a c h ste i n s kia pne nec. Na še,ntviškogorski planoti tvori ta
apnenec krov glavnemu dolomitu. Večina bohinjskega grebena
. obstoji iz dachsteinskega apnenca, prav tako planota Jelovice.
V bohinjskem grebenu in na Jelovici so zastopani ca 1000 f i
debeli skladi dachsteinskega apnenca, radi česar je glavni
dolomit pod njim mnogo slabše razvit. V Julijskih Alpah so
vsi višji vrhovi zgrajeni iz tega apnenca. V triglavskem pogorju
obstoji severna stena iz skladovitega apnenca, ki doseže (od
vznožja do ledenika) debelino 1200 m,. nad tem pa sledi neskladoviti dolomitizirani apnenec, iz katerega s'estoji vrh Triglava, tako da doseže ves kompleks dachsteinskega apnenca
debelino 1650 m. Zahodno od Bitnjega so našli v grebenskih
apnencih na vznožju Šavnice amonite Arcestes ciceronis Mojs.,
141
Oladiscites (Paracladiscites) ef. multilobatus Bronn, Placites sp.,
brahiopode Rhynchonella (Halorella) anlphitoma Bronn, Rhl/11,chonella (Austriella) juvavica Bittn., školjke Cassianella angu-.
·ta Bittn., Mysidioptera spinescens Bittn., jI. inversa Bittu. in
polža Purpuroidea excelsior Koken. Grebenski apnenci so nadalje zastopani med gornjo Sorico in Črno pr8tjo. V bohinjskem
predoru so našli v dachsteinskih apnencih korale Phyllocoenia
sp., Montlivaultia sp., ostanke ID·orskih ježkov Cidaris sp., brahiopode Amphiclina amoena Bittu., Amphiclinodonta? suessii
Hofmann, školjke Posidonia sp., Halobia plicosa l\tlojs., )lIonotis
ef. salinaria Bronn, Pecten (Ohlamys) ef. valoniensis Defr. in
Megalodu.s sp. V dolini Bače vsebuje dolonlit gOlllolje roženea.
"\ teh dolomitih nastopa amonit Tropites fusob-ullatus l\loj8. V
Karavankah in Savinjskih Alpah so prav tako vsi višji vrhovi
in planote zgrajeni iz teh dolomitov in apnencev. V kokIski kotlini pri Podlogu se dobe v apneneu številne okamenine brahiopodov Amphiclinodonta carnica Bittn., Spirigera (DiclY1nospira)
wissmanni Miinst., Rhynchon.ella aff. fissico'stata Suess, Wa.ldheimia (Camerothyris) major ef. festiva Bittn., Terebratula aIf.
piriformis Suess·. Pri Gornjem Je,ze.rske,m je najti v meliščih naslednje posebno značilne brahiopode: Rhynchonella fringilla
Bitln., R. cannabina Bittu., R. serinus Bittu., Waldheimia (A-ulacothyris) telleri Bittu., W. (Aulacothyris) rudti Bitln., v bližini
cerkve Sv. Ožbalta pa je v svetlih dolomitnih apnencih dobiti
tudi še značilnega brahiopoda Rhynchonella fissicostata Suess.
temnih apnencih, ki sličijo že brečijam, se je našla nova vrsta
belemnita Aulacoceras (Asteroconites) radiolaris Teller in amoniti Arcestes sp., Megaphyllites sp., Cladiscites sp., Monophyllites sp., Pinacocera,s sp. in Atractites sp. Me.galodonti se p,a
dobe v Savinjskih Alpah skoraj povsod.
V naših Alpah se v nekaterih predelih ne dajo ločiti wengenski, kasijanski, rabeljski in daehste,inski apnenci ter dolouriti, zato jih nazivIjemo kar s skupnim imenom gornjetriadni
apnenei in dolomiti.
.
Najmlajši oddelek triade predstavljajo k o s sen s k i
s kla di, ki so razviti le v Karnijskih in Ziljskih Alpah ter
I{aravankah. Večinoma nastopajo kot temnosivi lapornati
apnenei. Na severni strani Obirja so se našli v lapornatih
142
apnencih, ki leže pod rdečimi liadnimi apne1nei in se na površju javljajo le po precej razseŽllem grušču, poleg koral brahiopod Rhynchortella (Rhaetina) gregaria Suess, školjke Oardiia
austriaca Hauer, Avicula cf. galeazzi Stopp., Megalodus .sp.,
polži Rostellaria sp. in Trochus sp., nedaleč odtod pa v te-mnosivih lapornatih apnencih školjke Gervilleia praecursor Quenst.,
Oardita austriaca Hauer., Modiola faba Winkl. in Modiola minuta Goldf. Pri Kotljah, na severni strani Plešivca, je dobiti
v teh skladih mnogo okamenin, brahiopoda Rhynchonella
(Rhaetina) gregaria Suess in školjke Avicula contorta PartI.,
ki je za ta oddelek gornje triade posebno značilna" dalje Placunopsis alpina Winkl., Plicatula (Dimyopsis) intusstria·ta
Emmr. in Gervilleia inflata Schafh. V Volčji jami so našli
poleg navedenih tudi še školjke Leda deffneri Oppel in M0diola minuta Goldf., pri Zgornje1m Doliču, ki je najvzhodnejše
nahajališče teh skladov v Južnih Alpah, pa školjke Oardiia
austriaca Ha.uer, Protocardia rhiitica Mer., Avicula contorta
PortI., Gervilleia inflata Schafh., G. praecursor Quenst., Modiola minuta Goldf., Myophoria sp. in Myophoriopsis sp.
. Jura.
Jurski skladi ne stopajo tako strojeno do površja kot triadni, temveč le v večjih ali manjših krpah, ki pa se facielno
precej razlikujejo med seboj. L i a s (dolnji jma) je na. našem
ozemlju najbolj zastopan. Liadni skladi nastopajo v Julijskih
Alpah, Karavankah, v Trnovskem gozdu, Hrušici, logaški pla.noti, v krimski skupini, dalje v širokem pasu, ki se razteza
od Blok na Hrvaško v sme,ri proti Risnjaku, dalje v kompleksu
med Višnjo govo, Krko, Žužemberkom in Trebnjem, potem na
prehodu posavskihgub v Dolenjski Kras (zlasti med Mokronogom in Rako) ter na severozahodni strani Gorjancev.
V J~lijS'kih Alpah in Kara.vankah je razvit alp s k i f a cie s. Skladi tega faciesa so zastopani v bohinjskem grebenu,
kjer nastopIajo črni ali rdečkastorjavi peščeno-sljudnati skrilavci. Po črnih skrilavcih je bržkone dobila Crna prst svoje
ime. V teh skladih ni najti okamenin. Vzhodno od Crne prsti
proti Zgornji Sorici slede nad temnimi skrilavci tenkopločasti
143
kremenasti apnenci, nad temi pa skladoviti apnenci z gomolji
roženca, ki 80 mestoma razviti tudi kot krinoidni apnenci.
V teh nastopajo brahiopod Rhynehonella sp., polž Pleuroto1naria sp. in amonit Phylloeeras partsehi Sture Pri Sorici se je
našel v grnšču krinoidnih apnencev amonit Harpoeeras sp.
Okoli Porezna, Kojce in Kotla nastopajo marogasti laporji,
črnikasti kremenasti skrilavci in apnenci z vlo~enimi gomolji
roženca. Pri Žabčah severno od Tolmina se je v teh skladih
našel brahiopod Rhynehonellina tubifera Suess. Na južni
trani Porezna se pojavljajo nad marogastimi laporji krinoidni
apnenci.
Dalje nastopajo liadni skladi okoli Šavnice, Jereke in Vo~
garja v Bohinju. Skladi obstoje iz belih ali rdečkastih skladovitih kri.noidnih apnencev, ki vsebujejo polno okamenin. Bogata
morska favna iz okolice Češnjice, Jereke in Bitnjega obstoji
iz ehinoderm (Oidaris sp.), brahiopodov (Rhynehonella palmaeformis O. Haas, R. flabellum Menegh., R. triquetra Gemn1.,
R. seherina Gemm., R. fabianii Dal Piaz, R. de lottoi Dal Piaz,
R. faseieosta.ta Uhlig, R. faseieostata var. densieosta Harlel,
R. peristera Uhlig, Rhynehonellina telleri Hartel, Spiriferina
gryphoidea Uhlig, S. pyriformis Seg., S. ros trata Schloth., S.
rostrata va.r. sin.uata Hartel, S. alpina Opp., S. angulata Opp.,
S. expansa var. plieata Par., Terebratula punetata? Sow., T.
aspasia Mgh., T. aspasia var. myrto Mgh., T. aspasia var. earinata O. Haas, T. eornieolana Canavari, T. nimbata Opp., T.
nimbata var. bohiniea Hartel, T. erbaensis Suess, T. synophrys
Uhlig, T. de lorenzoi Bose, Waldheimia venusta Uhlig, W. alpina Geyer, W. sarthaeensis d'Orb., W. meneghinii Par., W.
stapia Opp. var. meridionalis Dal Piaz, W. oxygonia Uhlig,
W. pseudoxygonia O. Haas) , školjk (Oxytoma inaequivalve
Sow., Diotis janus Mgh. var. paueieo·sta O. Haas, Peeten (Oh lamys) aIf. P. valoniensis Defr., Oarpenteria (Terquemia) peetiniformis Desh., Mytilus ef. transalpinus Tausch, Area avieulina
Schafh.), polžev (Pleurotomaria eoaretata Stol., Phasianella
turbinata Stol., Troehus lautus Stol.) , glavonožcev (Phylloeeras
geyeri Bonarelli, P. anonymum O. Haas, P. frondosum Reynes,
Rhaeophyllites planispira Reynes, R. (M eneghinieeras) lariensis
Mgh., Lytoeeras nothum? Mgh., Amaltheus margaritatus Montf.,
144
A. margaritatus var. laevis Quenst., Harpoceras (Arieticera.s)
retrosicosta Opp., H. (A.) bertrandi Kilian, H. (A.) geyeri Del
Camp,ana, H. (Grammoceras) a,equiondulatum Bettoni var., H.
(G.) percostatum Fucini, H. (Harpoceratoides) serotinum Bettoni, Atractites afi. A. idunense Menegh., Belemnites sp.) in
ribe (Orthacodus longidens Ag.). Na podlagi navede·ne favne
je dognano, da pripadajo ti hierlatzki apnenci srednji liadi.
Nad apnenčevimi skladi sledijo lapornate tvorbe (marogasti
lapo,rji z gomolji roženca in glinasti skrilavci) . V apnenem
laporju se je našlel pri Koprivniku amonit Harpoceras radians
Rein., ki kaže že na. gornjo liado.
V Karavankah nastopajo jurski skladi predvsem na južnem pobočju Begunjščice, kjer obstoje iz temnos.ivih tenkoploČ8.stih ap1nencev in iz rdečkastih lapornatih apnencev, ki
vsebujejo precej okamenin. Vmes se pojavlja manganova ruda,
ki so jo še pred nedavnim časom kopali na Begunjščici. Jurski
skladi segajo še dalje proti vzhodu do južnega pobočja Košute.
V teh skladih nastopa pri Sv. Ani živosrebrna ruda. Na severni
strani Karavank· se prič,enja jurska tvorba že na severnem
vznožju Obirja, kjer se pojavljajo liadni rdeči krinoidni
apnenci, v katerih so našli amonita Arietites sp., ki je značilen
za dolnjo liado, ter brahiopode Terebratula aspasia Menegh.,
T. erbaensis Sue1ss, Rhynchonella aff. fraasi Opp. in amonite
Harpoceras radians Rein., H. algovianum Gem. ter Atractites
sp., Iq. kažejo na srednjo in gornjo liado. Skladi se nadaljujejo
vzhodno odtod pri Mežici in na vzhodni strani Plešivca,. V
vzhodnem delu prehajajo krinoidni apnenci v marogaste
laporje.
V Trnovskem gozdu so lia.dni skladi popolnoma drugega
faciesa (k ra š k i f a cie s). V na.jnižje/m nivoju se nahajajo
svetlosivi ap,nenci s školjko Megalodus pumilus Benecke, ki
se navzdol ne da.jo točno oddeliti od. dachsteinskih apnencev.
Tem sve.tlosivim apnencem tvorijo krov beli oziroma rumenkastosivi oolitski skladi, ki se menjavajo z apnenci in dolomiti.
Okamenine so v teh skladih zello pogos,tne. Znana nahajališča so
zlasti na Kolku, Otlici in Mali gori, kjer so našli poleg ostankov ehinoderm številne brahiopode Rhynchonella elesiana Lepsius, R. vigilii Vacek, R. ximenesi di Stefano, Terebratula lossii
I
145
Lepsius, T. carinata var. blakei Dav. in druge. Omenjene okanlenine izpričujejo, da pripadajo skladi liadi samo v nižjih
legah. Temni oolitski skladi, ki se menjavajo s sivimi apnenci
in dolomiti, se pojavljajo v vzhodnem delu Hrušice ter med
Ivanjim selom in Vrhniko. V njih nastopa školjka Megalodus
pumilus Benecke. Posebno lepi in številni megalodonti Megalodus (Pachymegalodus) chamaeformis Schloth. se dobe v
kamnolomu pri Podpeči na južnem robu Ljubljanskega barja.
Dog ger (srednji jura) je zastopan v Bohinju, kjer mu
pripadajo v precejšnji meri marogasti laporji in glinasti skrilavci ter apneno-dolomitni peščenjaki, ki vsebujejo foraminifere Textularia sp., Globigerina sp., Orbulina sp. in Nanionina
sp. Ker se v slednjih peščenjakih pojavljajo tudi rastlinski
ostanki, jih moremo smatrati za obrežne tvorbe. Slične tvorbe
nastopajo prav tako okoli Krna. V Karavankah so na vzhodni
strani Bele zastopani rdeči apnenci z amoniti, polži (Ohrysostoma sp.) in značilnimi brahiopodi (Rhynchonella atla Opp.,
R. defluxa 0PP.), ki pričajo, da pripadajo ti skladi že doggerju.
Zahodno od Plešivca so pri Slovenjgradcu našli v rdečem
apneneu školjko Cardium stiriacum Rolle.
V Trnovskem gozdu pripada doggerju gornji nivo oolitskih
skladov, ki se menjavajo z apnenci in dolomiti.
Mal ID (gornji jura) je razvit v Julijskih Alpah predvsem
v dolini Triglavskih jezer, kjer nastopajo rdečkasti in sivkasti
apnenci, na katerih stoji tudi koCa SPD. Nekaj 100 m južno
od jezera, ob katerem stoji imenovana koča, se dobe v rdeč­
kastih apnencih amoniti Phylloceras sp. in Perisphinctes sp.
v bohinjskem grebenu se nahaja nad vasjo Žlan prav tako
lnajhen ostanek rdečih in zelenkastih apnencev, ki se menjavajo z brečioznimi apnenci in vsebujejo Aptychus lamellosus
Voltz. Na Stolu zahodno od Kobarida so našli v rdečih apnencih amonita Phylloceras tatricum Pusch ter Aptychus la,metlosus
"'\ oltz. V Karavankah na severnem vznožju Obirja in Črnega
yrha sl,ede nad rdečimi liadnimi apnenci malmski aptihni skladi
(tenkoplDČasti rdeči apnenci zgomolji roženca, nad njimi pa
sive lapornate in apnene tvorbe ali p'a rdeče skrilavopeščene
tvorbe) z Aptychus lamellosus Voltz, A. profundus Pict., A.
striatopunctatus Emmr., A. beyrichi Opp., krinoidnimi stebli,
Vodnik
10
146
amoniti Haploceras cf. staszycii Zeuschn. in brahiopodi Terebratula (Pygope) diphya Col. Nad temi skladi Jere zelenkastosivi marogasti laporji. Aptihni skladi se pojavijo nato na severnem pobočju Pece te.r nastopajo še dalje proti vzhodu.
V Trnovskem gozdu slede nad srednjejurskimi skladi koralni apnenci z značilno školjko Diceras luci De.fr. in značilno
koralo Sphaera'ctinia diceratina Steinmann, ki odgovarjajo
gornjemu malmu (stramberški horizont). Na Lokovcu in šentviškogorski planoti nastopajo poleg koralnih apnencev ter
apnencev s školjko Diceras sp. in polžem Nerinea sp. (slednji
pripadajo že gornjemu malmu) tudi še koralne brečije. V bližini Kočevja so v sivkastem apnencu našli ostanke koral ter
školjko Diceras arietinum Lam. V okolici Novega mesta so
zastopani grebenski apnenci, dalje oolitski apnenci, hidrozojski
ter titonski apnenci, ki vsebujejo mnogo okamenin. V severnelm delu Gorjancev (pri Velike.m Cirniku) nastopajo aptihlli
a.pnenci z Aptychus lamellosus Voltz.
Na juž~ strani bohinjskega grebena se pojavijo nad liadnimi skladi sivi, zelenkasti in rdečkasti glinasti skrilavci z
vloženimi kremenastimi skrilavci (radiolariti) in roženci. Skrilave sklade loči precej debel pas apnencev zvloženimi gomolji
roženca v dva dela. Sličen razvoj skladov je opaziti prav tako
na južni strani Porezna. Značilnih okamenin v teh skladih
doslej še niso našli.
Kreda.
Za časa dol nje k red e je morje prekrivalo vse ozemlje
južno od Julijskih Alp ter ves Goriški, Notranjski in deloma
Dolenjski Kras. Sedimenti tedanje dob'e izpričujejo, da je bilo
morje, ki je pirekrivalo naše kraje, zelo globoko.
Dolnjekredni skladi Sle razprostirajo na južni strani' Julijskih Alp nekako. od Bo:vca (pri Žagi segajo v ozki p'rogi še
daJje proti zapadu) do Podbrda, dalje od Tolmina proti jugu
ob zahodnem robu Trnovskega gozda, potem jih imamo zastopane na Hrušici, Logaški planoti, južno od Planine, na
Tržaškem Krasu in v Istri ter na Dolenjskem.
V dolini Bače nekako od Nemškega rovta do Porezna, okoli
Tolmina ter v Kolovratu so kot najstarejša kreda zastopalll
147
tako zvani volški pločasti apnenci, ki so sive barve in vsebujejo številne gomolje roženca. Večina greb,enov okoli Porezna
obstoji iz tega apnenca. Okoli Matajurja se pojavljajo tenl
slični matajurski ap·nenci z rooencem. Pri Grahovem ob Bači
segajo skladi iz doline na šentvišroogorsko planoto.
Na Krasu južno odtod ima.mo zastopan drug facies. Na
Hrušici, na Ljubljanskem vrhu in okoli Kočevja nastopa.jo sivi
in rjavkasti dolomiti kot najnižji nivo dolnje krede, ki so
brez okamenin. Nad njimi leže hamidn.i oziroma rekvienijski
temnosivi bituminozni ap·nenci s školjko Requienia ammonia
Goldf., ki pa vsebujejo tudi školjke rodu Caprina sp. Slični
skladi se pojavljajo na zahodni strani Trnovsk·ega gozda okoli
Solkana. Nad trno~skimi pločastimi in hamidnimi apnenci slede
dolomiti in dolomitne brečije ter pločasti apnenci in- znani
apneni skri1a.vci s številnimi ostanki rib. Pri Mrzleku na. vznožju
Svete gore so našli ribe Belonostomus matteuzi Kramb.-Gorj.,
Aspidorhynchus mtis. sancti Kramb.-Gorj., Opsigonus squamosus Kramb.-Gorj., Am.iopsis prisca Kner, Coelodus rostratus
Kramb.-Gorj., C. latus Kramb.-Gorj., Clupea gaudryi Pict. et
Humb., Ancylostylos gibbus Kramb.-Gorj. in želvo Sontiochelys cretacea Staehe. Okoli Idrije so slično kakor na Hrušici
razviti sivi bituminozni rekvienijski (hamidni) apnenci. Prav
tako jih najdemo ob Soči in južnem robu Banjščice.
Na Tržaškem Krasu je mesto hamidnih apnenoov zastopan
črni apneni skrilavec in črni pločasti apnenec; to so tako zvani
komenski skladi. Vendar se tudi v teh pojavijo ostanki hamid.
Severno od Nabrežine se pojavljajo najp,rej dolomiti, nad katerimi slede apnenei s ha.midami in nerinejami, nad njimi
oopet dolomiti s peščenjaki in brečijami ter nato zno~a apnenci
z roženoom in apneni skrilavci, ki prekrivajo večji del Komenske planote in v katerih se nahajajo številna okostja. rib Belonostomus s.p., Amiopsis prisca Kner, Coelodus rosthorni
Heck., C. suillus Heck., C. vetteri Kramb.-Gorj., O. multipinnatus
Kramb.-Gorj., C. saturnus Heck. (sI. 8.), Palaeobalistum goedelU Heek., Holcodon lycodon (Kner) Kramb.-Gorj., Eurypholis
freyeri Heck. (sI. 7.), Hemisaurida neocomiensis Kner, Leptolepis neocomiensis Bass., ThriiSsops vexillifer (Heck.) Bass.,
T. gracilis (Heck.) Bass., T. exiguus Bass., T. n1,icrodon Heck.)
~; lOt<
148
Eubiodectes coroninii Heck., Elopopsis dentex Heck., E. fenzlii
Heck., E. haueri Bass., E. microdon Heck., Olupea gaudryi Pict.
et Humb., O. brevissima Blainv., Scombroclupea macrophthalma
(Heck.) . Pict. et Humb., Beryx stachei Kramb.-Gorj., B. dalmaticus Steindachner, Lobopterus pectinatus Kramb.-Gorj., Aipichthys pretiosus Steindachner). V črnem skrilavcu so našli
v okolici Komna tudi ostanke plazilcev Actaeosaurus tommasinii H; v. Meyer in Oarsosaurus marchesettii Kornhuber. Prva
vrsta., pripadajoča družini dolihosavrijev, je bila po velikosti
slična današnjim kuščarjem, slednja, pripadajoča družini aigia-
SI. 7. Eurypholis freyer'l, Heckel. Dolnja kreda (neokoln).
Komen na Primorskem. - Pomanjšano.
losavrijev, pa je dosegla dolžino 2 m ali pa še več. Obje vrsii
sta živeli le v obrežnih predelih. V črnih pločastih apnencih
in skrilavih apnencih, ki so zastopani okoli Kočevja, doslej
še niso dobili nikakih okamenin.
V Beli Krajini obstoji Črnomaljsko gričevje iz apnenca
in dolomita. Pri Črnomlju so dobili v teh apnencih školjko
Apricardia sp., piri Gradacu, neka~o v sredi med Crnomljem
in Metliko, pa školjko Oaprotina lonsdalei d'Orb.. Nadalje, so
našli na Tanči gori v temnem bituminoznem apneneu koralo
Oladocera sp., lupine školjk Radiolites sp. in Oaprotina sp. ter
več polžev.
V gor nji kr edi je trans.gresija morja naraščala, tako
da je prekrivalo morje, ko je transgresija dosegla svoj višek,
vse ozemlje razen najvišjih gorskih skupin (Karnijskih in
149
Julijskih Alp, Karavank, Savinjskih Alp in Pohorja). Koncem
krede se je začelo morje zopet polagoma umikati. Gornjekredni
skladi, predvsem rudistni apnenci in brečije, deloma pa tudi
dolomiti, skrilavci in peščenjaki nastopajo na Goriškem južno
od Julijskih Alp, v tržaški okolici in Istri, dalje na Notranjskem v Hrušici, ,v Javornikih, v Logaški planoti
južno od Logatca, na Dolenjskem predvsem na Kočevskem, v predelu med
Žužemberkom in Trebnjem, v severozahodnem
delu Gorjancev in v Beli
Krajini. Manjše komplekse
gornjekrednih skladov je
najti dalje tudi na štajerskem okoli Zreč, v mislinjski kotlini in na severnem pobočju Pohorja.
Na Koroškem so zastopani predvsem okoli St. Pavla v Labodski dolini in
v predelu med Krko in
Krčico.
.
V rudistnem apneneu
SI. 8. Ooelodus saturnus Heckel. Dolso podzemske vode izde- nja kreda (neokom). Komen na Prilale velike kraške jame, lnorskem. - Zobovje spodnje čeljusti.
- Pomanjšano.
med njimi znano Postojnsko jamo.
Okoli Podbrda ob Bači nastopa v sivih gornjekrednih
apnencih, ki slede nad volškimi pločastimi apnenci, školjka
Inoceramus sp. Pri Podbrdu stopajo rudistni apnenci v oz.adje
ter prevladujejo peščeno-sljudnati skrilavci in peščenjaki, ki jih
je smatrati kot nekako flišno tvorbo gornje krede, ki nadomešča
v tem predelu rudis.tni facies. Sličen skrilavo-Iaporasti facies
se pojavlja v večji meri prav tako okoli Tolmina,. Na šentviškogorski planoti se pojavljajo v sivih apnencih, katere spren1ljajo skrilavci in laporji, rudisti Distelanella lombricalis d'Orh.,
150
v dolini Bače pa ostanki školjk rodu Oaprina sp. Pogostne klastične tvorbe (brečni in konglomeratni apnenei) kažejo, da
imamo opraviti z obrežnimi tvorbami. Vzhodno od Kobarida
so zastopani tudi rdeči foraminiferni laporji in apnenei.
Na zapadnem robu Trnovskega gozda se pojavljajo v lapornatih a.pnencih, ki nastopajo v nekoliko podrejeni m,eri poleg
radiolitnih apnencev, ostanki morskih je~kov in školjk (Hippurites [Vaccinites] gosaviensis Douville). Na Nanosu se dobe
v svetlem apneneu poleg radiolitov še školjke Spondylus ef.
striatus Lam. in Lima ef. subclypeiformis Futterer. Med Razdrtim in št. Vidom so se v teh skladih prav tako našle številne okamenine (brahiopod Terebratula sp. in š~oljke Radiolites angeiodes Lam., Durania cornu-pastoris d'Orb., Hippurites
(Vaccinites) sulcatus Defr., Radiolites acuticostatus d'Orb., R.
mammillaris Math., R. sauvagesi d'Orb., Apricardia sp. in Alectryonia sp. Pri Planini nastopata školjki Apricardia ef. pironai
Bohm in Ohondrodonta munsoni Hill. Pri Dobravljah nedaleč
od Sv. Križa so našli foraminifero Kera.mospha,erina tergestina Staehe.
Nad komenskimi skladi slede repenjske obrežne tvorbe
(apnenei, brečije z ostanki Ohondrodonta-favne). Pri Dolu
zahodno od Opatjega sela so dobili v apnencih školjke Chondrodonta aff. munsoni Hill., Pecten (N eithea) zitteli Pirona,
P. (Neithea) acuticostata Futterer, Avicula (Oxytoma) inaequivalve Sow. var. cenomanica Redlich, Diceras pironai Bohm,
Caprinula boissyi d'Orb., Radiolites m,acrodon Pirona. Okoli
Nabrežine same se pojavljajo v dolnjeln nivoju brečije, v gornjem svetli subkristalinski apnenci (nabrežinski marmor), med
obema pa nastopajo črni pločasti apnenci. V brečijah nastopajo
številni hipuriti (Hippurites [Vaccinites] gaudryi M. eh., H.
[V.] cornu-vaccinum Br., H. [Orbignya] nabresinensis Futt.,
H. [O.] toucasianus d'Orb.).
V najmlajši oddelek gornje krede (danien) pripadajo sivi
apnenci z morskimi školjkami, miliolidami in drugimi foraminiferami (tako zvani dolnji foraminiferni apnenci). Med temi
apnenci nastopajo ponekod tudi brakične in sladkovodne plasti.
Na Kočevskem so zastopani v dolnjem nivoju svetlosivi
in temnosivi miliolidni apnenci, v katerih so našli foraminifere
151
Miliolina sp., Periloculina sp., G'Uttulina sp., Rzehakina sp.,
Dactylopora sp., Valvulineria sp., Textularia sp., Globigerina
sp., Truncatulina sp. in Anomalina sp. Gornji nivo tvorijo
svetlosivi rudistni apnenci s školjkami Radiolites ef. radiosus
d'Orb., Sauva,gesia? sp., Hippurites (Vaccinites) oppeli Douville,
H. (Vaccinites) sulcatus Defr.?, Oaprina adversa d'Orb., Pecten (Neithea) quinquecostata Sow., Ostr'ea phyllidiana L., Ohondrodonta joannae Choffat in O. joannae var. munsoni Hill.
Vzhodno od Novega mesta nastopajo flišni laporji in pešče­
njaki, rudistni apnenei ter rudistne brečije, ki se nadaljujejo
bržkone tudi še v Be,li Krajini.
Majhen ostanek radiolitne bvečije imamo ohranjen tudi
pri Domžalah'.
Na Koroškem v predelu med Krko in Krčieo je najti v
gornjekrednih skladih (peščenjakih, lapomatih in hipuritnih
apneneih) algo Lithothamnium turonicum Rothpletz, korale
Montlivaultia sp., Oladocora sp., 1sastraea sp., Leptoria koninck'i
E. H., Stenosmilia ef. tenuicosta Reuss, Oyclolites macrostoma
Reuss, Latimaeandraraea sp., Thamnastraea agaricites Goldi.,
Astrogyra edwa.rdsi Reuss, Placosmilia irregula,ris Reuss, Astrocoenia sp., spongijo Oliona duvernai Nart., črva Serpula sp.,
lnorske je~ke Oidaris ef. vesiculosa Goldf., školjke Arca sp.,
Trigonia sp., Durania mortoni Mant., Hippurites (Vaccin'ites)
sulcatus Defr., H. (V.) carinthiacus Redlieh, H. (Orbignya) colliciatus Woodward, H. (O.) nabresinensis Futt., Radiolites
angeiodes Lam., Pla,gioptychus sp., Inoceramus cripsi Mant.,
Gryphaea vesicularis Lam., Pecten laevis Nils., P. membranaceus Nils., polže Pleurotomaria sp., N erinea buchi Keferst.,
.L4ctaeonella gigantea d'Orb., glavonožce N autilus sp., Pachyd.iscus (Parapachydiscus) egertoni-neubergicus Hauer.
Okoli Zreč na južni strani Pohorja nastopajo rudistni
apnenei, pa tudi peščenjaki in laporji s premoško plastjo in
številnimi fosili. DosJlej so našli tam v laporjih korale M ontlivaultia sp., Oyclolites depressa Reuss, O. discoidea Blainv.,
O. elliptica Lam., O. undulata Blainv., O. nummulus Reuss,
C. macrostoma Reuss, Thamnastraea composita M. Edw. u. H.,
Trochosmilia basocheri Reuss, Placosmilia cuneiformis M. Edw.
u. H., P. arcuata Edw. u. H., Diploctenium lunatum Mich.,
152
bryozoon Men~branipora sp., potem školjke Cardium ottonis
Gem., Corbula a.ngustata Sow., Ostrea sp., Mytilus striatissimus
Reuss, M. ef. anthrakophilus Zitt. in polže Pleurotomaria sp.,
Natica (Ampullaria) bulbiformis Sow., Omphalia renauxiana
d'Orb., Cerithium ef. exornatum Zk. ter Actaeonella gigantea
Sow. V okolici Dobrove nedaleč od Zreč so okamenine praT
tako številne (korala Cyclolites depressa Reuss, polži Actaeonella gigantea Sow., A. conica Zek., predvsem pa zna.čilen polž
Omphalia kefersteini Goldf.). Pri Sv. Ani so našli značilnega
pol~ Cerithium reticosum Sow. Lapornati apnenei s p,remoškimi plastmi, ki tvorijo krov rudistnim (hipuritnim) apnencenl,
pripadajo že oligocenu.
Eocen.
V začetku eocena, s katerim se začenja pri nas novi zemeljski vek (kenozoik), je pričelo morje naše kraje polagoma
preplavljati ter doseglo v srednjem eocenu višek transgresije
nakar se je začelo zopet postopoma umikati. Pod morjem sta
bila tedaj le dva pasova, severni, ki je segal preko Gradiške
in Reke, ter južni, ki se je razprostiral preko Devina in Labinja.
Pri Kozini sta bila oba tudi povprek zvezana med seboj, tako
da sta Tržaški Kras in Čičarija molela kot dva otoka iznad
morske gladine. Furlanska nižina je bila tedaj prav tako pod
morjem.
Prehodne tvorbe med kredo in terciarom tvorijo tako zvani
1 i bur n ijs k i s kla di, ki so razviti v dveh različnih faciesih. Haracejski facies nam predstavljajo linmično-brakične
tvorbe, alveolinski facies pa lagunske ozi:I~oma obrežne tvorbe.
Zastopnik prvega faciesa so znani kozinski skladi, ki pripadajo
že dol nje m li e oce n u. To so temni, ponekod krem\ena.sti
apnenci, med katerimi nastopajo v dolnjih legah bituminozni
skrilavci. V slednjih se pojavljajo tudi premoške plasti. V
dolnjih plasteh so najbolj značilni polži Cosinia sp. in Stomatopsis sp. Pod kozinskimi skladi leže dolnji forarrllniferni
apnenci, ki jih je p1rištevati že h gornji kredi (danienu). Liburnijski skladi se vlečejo na severovzhodni, zlasti pa jugovzhodni
in jugozahodni strani Tržaškega Krasa in sicer v severnem
pasu nekako od Gradiške in skoraj do Reke, v južnem pasu.,
153
ki se pričenja že pri Devinu, pa tja do Labinja. Pri Starem trgu
nedal,oo od Slavine se dobe v teh plasteh zlasti veliki
eksemplarji foraminifere Pavonina liburnica Staehe. Haracejski horizont je pri Tomaju in pri Križu nekoliko bolj pestro
zastopan (brooije z boboveem, črnikasti' prloCasti apne-nci, foraminiferni apnenci dolnjega nivoja, ki vsebujejo fora.minifero
Peneroplis protocaenica Staehe in školjko Anomia liburnica
Staehe, dalje a.pnenei z rastlinskimi ostanki, med temi za haraeejski horizont značilna Lagynophora sp.).
Na Koroškem imamo med Krko in Krčico zastopane rdeče,
rumene in bele gline., ki tvorijo podlago precej izda.tnim premošktm plastem. Nad slednjimi leže numulitni laporji in
končno še numulitni apnenci. Skladi pripadajo po večini še
dolnjemu eocenu.
Nad kozinskimi skladi slede tako zvani gornji foraminifemi apnenei, ki spremljajo liburnijske sklade v ozki progi
vse do Gradiške. V dolnjih plasteh nastopajo miliolide in
peneroplide v velikem številu, v gornjih plasteh pa prevladujejo alveoline (glavni alveolinski apnenec). Dolnje plasti
pripadajo gornjemu oddelku dolnjega in spodnjemu sr e d nje ga e oce na, gornje plasti pa srednjemu eocenu. Nad
alveolinskimi apnenci slede numulitni apnenei oziroma peščenjaki. Večinoma so sivkasti numulitni a.pnenci z ostanki foraminifer Nummulites primaevus Staehe, N. pla,nulatus d'Orb.,
Coskinolina liburnica Staehe, Orbitolites complanata Lam.. V
temnih alveolinskih apnencih nastopajo pa Alveolina melonoides Math., A. ovoidea BroDIl, A. (Flosculina) decipiens Schw.,
Nummulites planulatus d'Orb., N. mu.rchisoni B~onn, Oper'culina
canalifera d'Orb. in še druge.
Temu oddelku eocena je prištevati tudi še gornje partije
zgoraj omenjenih skladov, ki nastopajo med Krko in Krčico
na Koroškem.
V severni eoc~nski coni, ki obkroža Furlansko nižino in
se prreko Gorice, Vip,ave, Razdrtega, Postojne ter Št. Petra.
nadaljuje proti Reki, se pojavlja tako zvani fliš, ki piripada,
vsaj v zgornjih partijah, že gor nje m u e oce n u. Proti
jugovzhodu se nadaljuj,e fliš v ozkem pasu tudi še v Hrvatskem Primorju. Prav tako je zastopan v južni ooni, ki se
154
razprostira od Devina pJroti Trstu, kjer zavzame precejšnjo
širino, in sega tja do Labinja. Na Kvarnerskih otokih in v
Dalmaciji najdemo potem nadaljevanje tega pasu. Tu nastopajo
predvsem sivomodri ali pa rjavi laporji in peščenjaki s fukoidami, med njimi pa so često vrinjeni t~nki apnenčevi skladi
z numuliti (peščenjake nazivijejo na Vipavskem mrtvfna, že
prepere.}e laporje s6vdan, medtem ko ostale laporje opoka; na
Goriškem pa imenujejo peščenjake sovdanovec, dočim poznajo
laporje samo pod imenom opoka). Med peščenjakom nastopajo
tudi apnenčevi od1omki. Pri št. Vidu se pojavljajo v numulitnih
brečijah (na Vipavskem imenujejo brečije zatrepina) Num~
mulites (Assilina) granulosus d'Arch., N. striatus d'Orb., N.
beaumonti d'Arch. et Haime, N. biarritzensis d'Arch., Operculina canalifera d'Orb., Alveolina ovoidea Bronn, pri Planini pa Nummulites (Assilina) granulosus d'Arch. in N. spirus
de Boissy. Zadnje ostanke fliša (z numulitnimi brečijami) najdemo proti sev,erovzhodu še pri Kalcih in Kališah južno od
Logatca.
Oligocen.
Medtem ko se je po srednjem eocenu pričelo na jadranski
strani morje z našega' ozemlja polagoma umikati ter se ni
kasneje več povračalo, je začelo v srednjem oligocenu, (ali pa
morda še p]}ej) prodirati v naše kraje morje s panons,ke strani.
Oblivalo je z več strani Kozjak, Pohorje, Karavanke in Savinjske Alpe. Najgloblje je segalo v .Ljubljansko kotlino, odkoder
se je razprostiralo še daljepireko Jesenic in celo v Bohinj.
Precejšnji del posavskih gub, Dolenjski Kras in Gorjanci pa
so zapirali tedanjemu morju dostop v južni del slovenskega
ozemlja. V gornjem oligocenu s:e je morje zopet prav polagoma
umikalo telf se slednjič skoraj popolnoma umaknilo z našega
ozemlja.
Najstarejše oligocenske tvorbe so tako zvani gornjegrajski
skladi, ki odgovarjajo skladom pri eastel Gomberlu v severni
Italiji in pripadajo tedaj srednjemu oligocenu. Ni pa
izključeno, da segajo najnižji nivoji teh skladov še v dolnji
oligoc.en. Skladi nastopajo kot temni glinoviti nuliporni apnenci
in peščeni apnenci z malimi numuliti, dalje kot peščeno-
155
lapornate tvorbe z zelo bogato favno ter konglomerati. Zastopani so predvsem pri Novi štifti in Gornjem gradu, med
Raduho in Travnikom, okoli Boskovca, kjer se pri Kalu nahajajo v višini nad 1300 ID, dalje pri Podvolovljeku, v bistriški
dolini severno od Kamnika ter pri Poljšici nedaleč od Podnarta.
.Južno od Nove Štifte, pri Gradišču in v bližini Gornjega
gradu so našli v laporjih naslednje okamenine: foraminifere
Verneuilina oberburgensis Freyer, Olavulina triquetra Reuss,
Spiroloculina striatella Reuss, S. morloti Reuss, S. freyeri Reuss,
Triloculina trigonula Lam. var., T. oblonga Montagu, T. granulata Reuss, Quinqueloculina hiantula Reuss, Peneroplis prisca
Reuss, Vertebralina (Articulina) sulcata Reuss, Rotalia formosa
Reuss, Rosalina obtusa d'Orb., Truncatulina variabilis d'Orb.,
Polystomella latidorsata Reuss, Operculina irregularis Reuss,
Nummulites variolaria Sow., Orbitoides sp'., korale Stylophora
annulata Reuss, Petrophylliella subcurvata Reuss, Oyathomorpha rochettina Mich., Oalamophyllia pseudoflabellum Cat.,
Rhizangia hornesi Reus8, Hydnophyllia collinar'ia Cat., H. lobata
Reuss, H. eocaenica Reuss, H. interrupta Reuss, H. scalaria
Cat., H. cerebriformis Re,uss, Oyathoseris multistella.ta Reuss"
Stylocoenia lobatorotundata Mich., S. taurinensis Mich., Dictyaraea clinactinia Micht., Olypeofavia pulcherrima Mich.,
Orbicella eminens Reuss, Siderastraea (Astraea) morloti Reuss,
Thamnastraea leptopetala Reuss, Pseudastraea columnaris
Reuss, Mycetoseris hypocrateriformis Menegh., M. patula Micht.,
Dendrophyllia nodosa Reuss, Astraeopora compressa Reuss,
Dendracis haidingeri Reuss, Actinacis rollei Reuss, Goniopora
nummulitica Reuss, G. lobata Reuss, Alveopora rudis Reuss,
bryozoe Membranipora subaequalis Reuss, M. formosa Reuss,
Lepralia angulosa Reuss, L. leptosoma Reuss, L. miinsteri
Reuss, L. reussi d'Orb., L. rudis R,euss, L. 'megalota Reuss,
L. multiradiata Reuss, Escha,ra papillosa Reuss, E. membranacea Reuss, Hoteropora stellulata Reuss, Defrancia cumulata
Michel, Proboscina confluens ReusS', školjke Oorbis lamellosa
Lam., Venus aglaurae Brgt., Orassatella plumbea Lam., O. tumida Lam., Perna sp., Ostrea sp. in polže Natica crassatina
Lam.., N. vulcani Brgt., Ampullaria perusta Brgt., Cerithiurn
trochleare Lam., Melania elongata Brgt., Delphinula scobina
156
Brgt., Fusus sUbcarinatus Lam. ter Turritella asperula Brgt.
Pri Preseki nedaleč od Mozirja pa nastopa v apnenih pešče­
njakih polž Cerithium dentatum Defr.
Pri Velikem Rogaču in pri Okonini so zastopane bazalne
tvorbe, tako zvani okoninski konglomerati in birečije. Okoli
Klanca severno od Dobrne pa nastopajo klanški skladi, ki
obstoje iz nUlTIulitnih apnencev, ki so ekvivalentni gornjegrajskim skla.dom, ter iz nulipornih apnencev in apnenih brečij,
ki vsebujejo osta,nke školjk Ostrea sp., Anomia sp., Perna sp.
in Pecten sp.
V dolini Kamniške Bistrice se nahajajo v dolnjem nivoju
oligocenskih skladov temni nuliporni apnenci, ki so ekvivalentni gornjegrajskim skladom in vsebujejo ostanke značilnega
morskega je.žka Olypeaster breunigii Laube, številne numulite
ter zdrobljene lupine ostrig. Pri Kopišču nedaleč odtod se
pojavljajo v peščenih apnencih foraminifere, korale Goniopora
nummulitica Reuss, Dendracis haidingeri Reuss, Dendrophyllia
ef. nodosa Reuss, Orbicella eminens Re,uss, Stylocoenia taurinensis Michelin, S. lobatorotunda-ta Michelin, Oyathoseris multistellata Reuss, Stylophora annulata Reuss, bryozoi, zdrobljene
lupine morskih ježkov, školjke Crassatella trigonula Fuchs,
Oyprina sp., Pectunculus cf. pulvinatus Lam., Pecten gravesi
d'Arch., Spondylus ef. cisalpinus Brgt., Ostrea gigantea Bra.nd.,
skafopod Dentalium sp., polži Turbo sp., Oassis sp., Delphinula
scobina Brgt., ? Cerithium trochleare Lam. in ribji zobje vodov
Sphaerodus sp., La,mna sp. in drugih. Nadaljni ostanek oligocenskih skladov se nahaja v suhi dolini med Konjščico in
Rzenikom, imenovani Dol, in to v vištini nad 1200 m. V teh
skladih so se dobile koral,e Hydnophyllia scalaria Oatullo,
školjke Pectunculus ef. pulvina,tus Lam., Pecten gravesi d'Arch.,
Ostrea gigantea Brand., Cardita laurae Brgt., skaf.opod Denta·lium sp. in polž Natica sp.
Pri Poljšici blizu Podnarta obstoje oligocenski skladi, ki
odgovarjajo gornjegrajskim skladom, v najnižjem delu iz sivice,
v kateri se pojavljajo premoške plasti, nad sivico sledi konglomerat, nato peščeni apnenci, nad temi zopet konglomerat
s številnimi polži in končno apnenci z nuliporami, koralami,
školjkami in polži. Pri Poljšici in pri Rovtah nedaleč odtod
157
se pojavljajo v teh skladih naslednje okame.nine: numuliti
Nummulites fichteli Micht., N. boueheri de la Harpe, korale
Goniopora mieracantha Reuss, G. minuta Re.uss, G. nummuUtica Reus~, G. lobata Reuss, Mycetoseris hypoerateriformis
Menegh., Astra,eopora eompressa Reuss, Dendraeis haidinger-i
Reuss, Alveopora rudis Reuss, Maeandra agaricites Goldf.,
Oalamophyllia pseudo1labellum Cat., Astraea sp., Rhabdophyllia
tenuis R,euss, Astrangia suessi Reuss, Orbieella eminens Re1uss,
O. guettardi Defr., Styloeoenia taur'inensis Mich., Petrophylliella subeurvata Reuss, Stylophora annulata Reuss, Hydnophyllia sealaria Cat., H. eollinaria Cat., Oyathoseris multistellata
Reuss, Cyathomorpha roehettina Mich., školjke Ostrea ef.
supranummulitiea Zitt., Peeten biarritzensis d'Arch., Cardiurn
anomalum Math., Cyrena se'mistriata Des~., Oytherea inera:ssata
Sow., O. su.barata Sandb., O. splendida Mer., Venus aglaurae
Brgt., Psammobia ho.zowa,ysii Sow., Panopa.ea· angusta Nyst.,
Pholadomya pusehi Goldf., Diplodonta sp., Ohama ef. vieentina
Fuchs, Perna ef. sandbergeri Desh., polži Troehus bucklandi
Gral., T. multicingulatus Sandb., Turbo fittoni Bast., T. parkinsoni Bast., .Natiea erassatina Lam., N. angustata Grat., N.
( . 4 mpullina) gibberosa Grat., Turritella arehimedis Brgt., Melania laetea Lam., M. striatissima Zitt., Oerithium ighinai Mich.,
C. troehleare Lam., Rostellaria ampla Brand,er, Fusus polygonatus Brgt., Voluta cf. modesta Mer. Pri Škofji Loki nastopa
bazaini konglomerat, ki pripada že v višji nivo srednjega
oligoeena.
Nad morskimi gornjegrajskimi skladi leže lapornati skrilavci ter skrilave gline (tako zvani ribji skrilavec) z IIlorskiIni
ribami in pripadajo že gor nje m u oli g oce n u. Pri
Brdcah so na.šli v temnih skrilavcih številna ribja okostja
( Meletta erenata Heck., Labrax stiriacus Rolle, Aca,nus sturi
Kramb., Lepidopus leptospondylus Beck., Barbus sp.) in mnogo
rastlinskih ostankov (Quercus lonehitis Ung.) , ki pripadajo že
flori soteških skla.dov. Pre.dvsem zna,čilne pa so za te, plasti
školjka Oyrena lignitaria Rolle in polža Pyrgulifera (Pyrgulifera) gradata Rolle ter Melania (Terebia) eerithioides Rolle.
V dolini Kamniške Bistric.e nastopajo v gornjem nivoju
oligocenskih skladov sivi tenkopločasti lapornati skrilavci, ki
158
odgovarja.jo ribjemu skrilavcu pri Brdcah. V teh se dobe
mnogobrojni rastlinski ostanki ln ribje luske (Meletta sp.).
Nad ribjimi skrilavci slede soteški skladi
(v Geogr. vestniku 1931
sem pisal še ~soški~,
vendar se mi zdi ta
oblika pravilnejša), ki
so predvsem radi tega
velike važnosti, ker nastopajo v njih izdatne
množine rjavega premoga. Zastopani so v
Bohinju, pri Mojstr~ni,
nad Javorniškim rovtom pri Jesenicah, pri
Tržiču, v dolini Kamniške Bistrice, v okolici Medvod, pri Domžalah, zlasti pa v območju posavskih gub,
SI. 9. Ficus sagoriana Ettingshausen. Gor- na južni strani Pohornji oligocen (soteški skladi). Zavine pri ja, kjer se razprostiZagorju ob Savi. - Pomanjšano.
rajo nekako od Plešivca tja do Zreč, ter
južno odtod v nekoliko ožji progi, ki sega od Konjiške gore
do Maceljskega pogorja.
V Bohinju se pričenja oligocen najpJrej z bazalnimi konglomerati, nad katerimi slede sladkovodne tvorbe (glinasti laporji, gline in pešoonjaki) s polži Ooretus cf. cornu comu Brgt., .
Lymnaeus sp., Trichia (Leucochropsis) apicalis subapica.lis
Sandb., Olausilia sp., Bythinia sp., Melanopsis subulata Sow.,
š~oljko Oyrena suborbicularis Desh. in plodovi haracej. V peščenjakih teh sladkovodnih tvorb je najti obilo ra.stlinskih
ostankov, med katerimi so zlasti pogosti Araucarites sternbergi
Gopp., Quercus mediterranea Ung., Q. fucinervis Ung., Fagus
castaneaefolia U ng., Platanus goepperti Ett., Olea mediterranea
Ung., O. bohemica Ett., Rhus hertha Ung., Oeratopeta.lum hae-
159
nium sp. V višjem nivoju se pojavijo morske tvorbe s školjko
ringianum Ett., Oastanea sp., Oeltis s,p., Ulmus sp'. in Lauri-ni%lm-S-p.
viš-jem"
p'"
ke tob
oljk!O
Pecten sp. in polžem Potamides (Tympanotom.us) 1nargaritaceum Brocc. Konglomerati nastopajo tudi nad Javorniškim
rovtom v Karavankah.
Bazaini konglomerat, ki nastopa pri Škofji Loki, p,ripada
le v višjem nivoju gornjemu oligocenu,. Skla.di gornjega oligocena so nadalje zastopani tudi pri Medvodah, kjer nastopajo
konglomerati, peščenjaki, laporji in lapornati apnenci z rastlinskimi ostanki Ficus sagoriana Ett. (sI. 9), Bank-sia longifolia Heer, školjkama Ostrea sp., Oyrena (Oorbicula) semistriata Desh. in polži Potamides (Tympanotomus) ma,rgaritaceum
Brooc. in Melanopsis hantkeni Hofmann in Neritina sp.
V dolini Kamniške Bistrice slede nad ribjimi skrilavci
tenkopločasti s,krilavi laporji, ki vsebujejo vse polno školjk in
polžev ter so ekvivalentni soteškim skladom.
.N a južni strani Pohorja, kjer zavzemajo soteški skladi
večji kompleks, so zastopani peščeni laporji, peščenjaki in
konglomerati. Med laporji se pojavljajo precej izdatne premoške plasti. Pri Gutene1ku, Socki, Zavrhu in Čreškovi vsebujejo slednje izredno mnogo rastlinskih ostankov. Tu odkrita
flora je dala prvo podlago za studij soteških skladov. V premogu
Šaleške doline ~o našli tudi školjke Oyrena lignitaria -Rolie
ter C. subtellionides Rolle, ki je sicer zelo redka, in polža
Viviparus stiriacus Rolla.
V območju posavskih gub obstoje soteški skladi v najnižjem nivoju iz svetlih, deloma peščenih glin, ki so navzdol
čedalje bolj pomešane s prodniki iz podlage, navzgor pa prehajajo v več ali manj čisto sivico, v srednjem nivoju iz premoških plasti, ki se menjavajo s plastmi sivice, v gornjem
nivoju pa iz črnih bituminoznih laporjev, ki kažejo v dolnjih
partijah lakustraini, v gornjih pa morski značaj.
Pri Trbovljah, kjer je največji premogovnik, je v številnih
umetnih prorezih, ki nam jih nudijo posamezni rovi, najbolj
jasno razviden razvoj soteških skladov. Najnižje leže sve,tle
gline, ki so deloma tudi peščene in vsebujejo le v gornjih
partijah okamenine, ki pa so večinoma že zdrobljene.
v
160
Nad temi slede znane premoške plasti, v katerih nastopajo
polži Brotia escheri bicincta Sandb. in Melanopsis sp. V teh
plasteh so se našli tudi ostanki sesalca (parklja.rja.) Anthracotherium i~lyricunl Teller, ki je bil v tedanji Evropi zeio
pogost. Prominatherium dalmatinum H. v. Meyer (prej Anchitherium aureliense Cuv.) katerega ostanki so shranjeni v
ljubljanskem muzeju, po Tellerju najbrže ni iz Trbovelj, temveč iz gornjega eocena srednje Dalmacije. Nad premoškimi
plastmi slede lakustraini la.porji, deloma tudi apnenci, s polži
SI. 10. Meninatherium telleri Abel. Gornji oligocen. Motnik. - Spodnji
čeljustnici z več dobro ohranjenimi zobmi. V naravni velikosti.
Pseudopyrgula sturi Bittn., P. kotredeschana Bittn., P. carnioUca Bitln., P. illyrica Bittn., P. savinensis Bittn., P. sagoriana Bitln., Brotia aff. escheri bicincta Sandb., Melanopsis sp., Hydrobia imit1~trix Bittn., Stalioa (Stalioa) lipoldi
Bittu., Valvata (Valvata) rothleitneri Bittn., Neritina sp., Lyrnnaeus (Gulnaria) sp., Acella (Acella) gracillima Bittn. in
školjkami Unio st~gorianus Bittn., Pisidium, sp., Oongeria sp.
Nato slede morski laporji s školjkama Pecten (Oamptonectes?)
hertlei Bittu. in Psammosolen sp.? Ti so prekriti z brakičnimi
laporji, v katerih nastopajo školjke Oongeria sp., Oardium sp., ·
Oyrena cf. semistriata Desh., Pisidium sp., Diplodonta (Oyrenoides?) komposchi Bittu., Oorbula sp., Limopsis sp., Perna sp.
in polži Brotia aff. escheri escher'i Brgt., Oerithium aff. lanlarcki Brgt., Neritina sp. Končni krov tvorijo zopet morski
161
Ja oroi ki v ebuoeoo olže
Ohenopus trifailensis Bittn.,
Turritella (Haustator) terpotitzi Bittn., dalje skafopodaDentalium sp.?, školjke
Oorbula sp., Area sp., potem ostanke morskih ježkov, rakov, ribe Oxyrhina
sp., Saurodon ef. phlebotomus Cope, Labrax mojsisoviesi Krambo- Gorj., L.
elongatus Kramb. - Gorj.,
Sparnodus inflatus Kramb.Gorj., Chrysophrys hertlei
Kramb.-Gorj., Caranx graeilis Kramb., Liehia alta
Kramb. - Gorj.,
Thynnus
komposehi Kramb., T. planovatus Kramb.-Gorj., Palaeorhynehus desehmanni
Kramb., P. riedli Kramb.Gorj., želve in rastlinske
ostanke (palma SabaZ maior Ung.). V tem nivoju so
našli tudi rebra sesalea
(morske krave) Halitherium sp.
Krovni laporji so tudi
drugod polni ribjih okostij.
Tako so dobili pri Zagorju
v teh laporjih ribe Clupea
mucronata Kramb. - Gorj.,
Labrax sagorensis Kramb.Gorj. (sI. 12), Sphyraena su.essi Kramb., PaZaeorhyn.chus deschmanni Kramb.
(sI. 11., original se nahaja v
ljubljanskem Nar. muzeju),
Vodnik
Si. 11. Palaeorhynchus deschmanni
Kramb. Gornji oligocen (soteški skladi) Zagorje ob Savi. - Pomanjšano.
11
162
pri Laškem pa Oxyrhina sp., Labrax validus Kramb.-Gorj.,
L. sagorensis Kramb.-Gorj., Oaranx gracilis Kramb., Chaetodon hoef(jri Kramb.-Gorj., Zeus hornesi Kramb.-Gorj., Z. robustus Kramb.-Gorj., Scomber aff. priscus Kramb.-Gorj.
Pri Motniku so dobili v plasti rjavega premoga več delov
lobanje nosoroga Meninatherium telleri Abel (sI. 10.), ki j~
doslej znan samo iz tega kraja in ki je bil komaj tako velik
kakor večji oven. N eka.j ostankov (spodnji. čeljustnici) je
shranjenih v ljubljanskem muzeju, drugi so v Gradcu in na
Dunaju. V svetlosivem laporju pa, ki sledi nad temi premoškimi plastmi, so številni rastlinski ostanki Aspidium trinkeri
Stur, Osmunda grutschreiberi Stur, Sequoia sternbergi Goepip.,
Myrica hakeaefolia Ung.
V vzhodnem delu posavskih gub stopajo oligooenski skladi
le še poredko in v manjših krpah do površja. Zastopani so
predvsem na severni strani Bohorja ter pri Podsredi, pri Babni
reki in Trobnem dolu. V dolnjem nivoju nastopajo konglomerati in p eščenj aki, v gornjem pa ,sivi lapornati skrilavci in
glinasti laporji. Vmes med obema se pojavljajo tu pa tam tudi
premoške plasti. Pri Planini so našli v teh skladih ostanke
smokve (Ficus morloti Ung.) , lovorja (Laurus lalages Ung.) ,
cimetovega drevesa (Cinnamomum lanceolatum Ung.) in drugega drevja (Dryandroides banksiaefolia Ung., Comptonia a·cutiloba Brgt., Apocynophyllum ef. lanceolatum Ung., Rhamnus
ef. eridani Ung.). Pri Trobnem dolu so dobili v skrilavi glini
ostanke sladkovodnih školjk Unio sp., Oongeria styriaca Rolle
in polža Brotia escheri escheri Brgt. Da pa so zastopane tu
prav tako .brakične in deloma morske tvorbe soteških sklado\'
(sivica, laporji, pešč.enjaki), dokazujejo poleg tega tudi brakične forme, ki so jih tu našli, in sicer polži Bittium plicatum
Brug. var. papillatum Sandb., Potamides (Tympa.n.otamus) margaritaceum Brocc., Pleurotoma (Drillia) pustulata, Broec. ter
školjke Ostrea fimbriata Gral., Mytilus haidingeri Horn., Area
sp., Cardium sp., Oyrena sp. in Oorbula earinata Duj.
Mi,ocen.
V dolnjem miocenu je začelo morje po razmeroma kratkeIl1
presledku znova prodirati v naše ozemlje. Morska obala je
163
morala biti zelo členovita, ker so ugotovljeni na vsem vzhodnem obrobju Alp številni zalivi in zajede, ki so segale daleč
v notranjost takratnega kopna. Ko je transgresija dosegla svoj
višek (nekako v začetku srednjega miocena), je pri nas segalo
morje s Panonskega nižavja na Krško polje tja do Šmarjete
in št. Jerneja, najjužnejši zaliv v posRvskih gubah se je širil
preko Sevnice v šentjanško kotlino, severno odtod. se je razprostiralo morje do Moravč; še više pDoti severu pa je bil
najdaljši zaliv, ki 'se je razprostiral preko Motnika in Kamnika
celo v Radovljiško kotlino. Naslednji morski zalivi severno od
tu so bili zopelt znatno krajši. Najjužnejši od teh je segal do
vzhodnega vznožja Savinjskih Alp, drugi se je severno odtod
"raztezal tja do Prevalj, najsevernejši pa do Marelnberga, kjer
je imel bržkone zvezo z zalivom, ki je segal od severa čez
Kozjak.
Dol nji ID i oce n (prva mediteranska stopnja) se začenja
v okolici Dobrne nedaleč od Celja z morskimi laporji, ki le~e
nad lakustralnimi sote,škimi skladi. Laporji se vlečejo od Klanca dalje proti vzhodu v razmeroma ozki p:vogi, ki se vzhodno od
Boča znatno razširi, zastopani pa so tudi pri Ost:voŽllem severno od Celja. V teh je najti foraminifere, korale bryozoe,
školjke, polže, ostanke rakov, ribje luske (Meletta sp,.), pa
tudi rastlinski ostanki se najdejo v njih. Nad laporj~ slede
sivomodri peščenjaki, ki so deloma drobnozrnati, deloma pa
se že približujejo konglomeratom. V njih se pojavljajo temnozelena zrnca vulkanskih grohov, poleg tega pa številni ostanki
raznih morskih živali (odlomki morskih ježkov, školjke rodu
Pecten sp., zobje morskih volkov itd.). Proti vzhodu je vedno
manj primesi vulkanskih grobov in tudi peščenjaki sami polagoma izginejo, njih mesto pa zavzamejo laporji, ki so bili
južno od Dobrne še pod njimi. Zdi se, da so o.me,njeni pešče­
njaki samo lokalna facies gornjega nivoj.a morskih laporjev.
Primes vulkanskih grohov nam jasno dokazuje, da so bile
tedaj v obližju znatne vulkanske erupcije. Takrat je namreč
nastal prelom med Smrekovcem in Belanskim vrhom ter segal
preko Šoštanja, Velenja in Vojnika. Skozi to razpoko je prodrla na površje andezitska lava, ki še danes prekriva gorske
skupine Smrekovca, Kamna in Travnika. Poleg tega so ohra-
164
njeni ostanki andezita tudi še pri Velikem Rogaču, na Menini, Dobrovljah, pri Črneleu okoli Kjumberka in Resenika,
pri Vojniku, ob Savinji južno od Celja itd.
Mnogo bolj razširjeni kot andeziti so pa raznovrstni grohi.
V ožjem pomenu 80 to tvorbe, ki vsebujejo večja ali manjša
zrnca andezita, tako da so pr,ecej stične brečijam, ali pa so
iz strjene pepelne mase. Prvi so temnozelene barve, drugi
rumenkastobele ali sive. Obe vrsti grohov prehajata ena v
drugo. Med vsemi pa prevladujejo temnozelene tvorbe s školjkovitim prelomom in ostrorobo poliedrično kroj itvij 0, ki nanl
predstavljajo sedimente vulkanskega prahu, ki se je sesedel
na morskem dnu. Slednje tvorbe tvorijo nekak prehod med
pravimi grohi in ostalimi sedimenti (laporji, skrilavimi gli--/
nami ali gomolanli, peščenimi skrilavei in drobnozrnatimi
peščenjaki), ki so polni morskih okamen:in. V posebno tesni
zvezi z grohi so laporji, ki so jim, zlasti preperelim, po rumenkastozeleni barvi zelo podobni, medtem ko so grohaste brečije
v zvezi s klastičnimi tvorbami (brečijami in konglomerati).
Vzhodno od Pake laporji vedno bolj pvevladujejo, dočim stop\ijo grohi, ki jim tvorijo prav za prav podlago, v ozadje. V
laporjih je zelo pogostna značilna školjka Pecten (Propeamussium) duodecimlamella.tus Bronu. ';;Našli pa so se tudi že
ostanki raka Cancer illyricus Bittn. Pri Mozirju nastopata v
enakih skladih školjki Cardium lipoldi Rolle in Saxicava slovenica Rolle.
V nekoliko višji nivo spadajo tako zvani golški peščenjaki,
ki obstoje poleg rumenkastega ali rjavkastega sljudnatega peščenjaka tudi še iz sivomodre siviee.
Okoli Slovenjgradca se pojavlja modrosiva peščena sivica
z vmesnimi prodnimi plastmi in sivi laporji z ostanki morskih
školjk Pectunculus sp., Leda sp., Nucula sp., Tellina sp., Corbula sp., polžev Natica sp., Turritella sp., Buccinum sp. ter
morskih ježkov in rakov.
V posavskih gubah sledi nad soteškimi skladi morska sivica.
V bližini Laškega so dobili v tej polže Aporrhais ef. pes pelecani Phil., Bulla ef. utriculus Broee., Buccinum, ef. turbinellus
Broce. Pri Trbovljah pa so našli v enakih skladih foraminifere,
morskega ježka Schizaster sp., školjke Pecten mojsisovicsi
165
Bittn., P. (Amussium) cristatus Bronn, Nucula aif. nucleus L.,
Leda sp., Oorbula ef. gibba Ol., polže Turbo aff. rugosus L.,
Pleurotoma sp., RostelIaria sp., Pyrula geometra Bors.?, Rissoa
sp., Balantium sp., skafopoda Dentalium aff. entale L., ribje
luske in rastlinske preostanke. Pri Moravčah in Soteski so
našli polža Melongena deschmanni R. Hoern. Pri Toplicah pa
so dobili školjke Oardium sp., Leda aff. pellucida Phil., polže
Natica (Lunatia) helicina Brocc., Valuta ficulina Lam.?, Buccinum ef. hoernesi Mayer, Pleurotoma sp. Morski pesek ali tako
zvani golški zeleni pesek leži nad morsko sivico, ali pa jo nadomešča, če slednja sploh ne nastopa. V zelenem pesku se dobe
pri Golcah številne školjke, med temi zlasti Pecten (Macrochlamys) ef. holgeri Gein., Avicula ef. phalaenacea Lam.,
Ostrea gingensis Schloth., O. eduliis L. var. adriatica Lam.,
Pectunculus sp., Glycimeris menardi Desh., Amiantis ef. gigas
Lam., polž Turritella (Protama) cathedralis Brgt., ciriped Balanus sp. in zobje morskih volkov.
V vzhodnem delu posavskih gub nastopajo od Podsrede
pa do južnega pobočja Bohorja skladi, ki sicer drugje niso
razviti. Najniže leže gline in laporji, ki tvorijo podlago premoškim plastem, nad temi pa slede zopet laporji, ki stopijo
ponekod tako v ozadje, da tvorijo litavski apnenci neposredni
krov premoškim plastem. Skladi odgovarjajo eibiswaldskim na
Srednjem Štajerskem.
V kamniškem gričevju se začenja miocen zobrežnimi
tvorbami (k!onglomerati, peščenjaki in brečijami). V te.h se
dobi vse polno bryozoov in školjk rodu Ostrea sp. in Pecten
sp. Nad temi sledi modrosiva sivica, mestoma pa peščenjaki
in ponekod tudi grohasti bryozoJski laporji. V peščenjaku s.e je
našel polž Volutilithes (Athleta) ficulinus La.m. Skladi odgovarjajo morski sivici in golškemu zelenen1u pesku v posavskih
gubah.
Sr edn jim i oce n (druga mediteranska stopnja) se začenja okoli Dobrne zlitavskimi apnenci, ki so razviti deloma
kot čisti nu1iporni apnenci, deloma kot apneni peščenjaki z
numu1itonl Amphistegina sp. ter prekrivajo g~ohaste pešče­
njake oziroma že triadno podlago. V podrejeni meri se pojavljajo tudi konglomerati. Pri Dobrni se nahajajo v teh skla-
166
dih školjke Pecten (Nodipecten) latissimus Broce., Ostrea (Gigantostrea) crassicosta.ta Sow., Cardium (Ringicardium) hians
Brocc. var. danubiana Mayer.
V posavskih gubah je med litavske apnence, ki prekrivajo
golški zeleni pes~k, vrinjen tako zvani laški lapor, tako da razlikujemo lita.vske apnence dolnjega in gornjega nivoja. Vri.njeni laški lapor je siv ali rumenkast in mestoma peščeno-
SI. 12. Labrox sogorenS1S Kramb.-Gorj. Gornji oligocen (soteški
skladi). Zagorje ob Savi. - V naravni velikosti.
SI. 13. Limnocardium
(Pontalmyra) .nanum
Rakovec. Miocen (sarmatski skladi). Komendiške Tunjice pri
Kamniku. - 20 krat
povečano.
sljudnat, mestoma pa precej apnen. Laporji, ki po svoji debelini prekašajo vse druge miocenske sklade, vsebujejo izredno
bogato favno. V njih nastopajo apnene alge, foraminifere, med
temi posebno miliolide, potem bryozoi, brahiopod Terebratula
p., školjke Thracia ef. ventricosa Phil., Corbula gibba Ol., ki
je ena najbolj pogostnih, dalj-e Tellina sp., Thyasira cf. sinuosa
Don., Venus (Ventricola) multilamella Lam.?, Isocardia ef. cor
Lam., Leda sp., Nucula sp., Modiola sp., Pecten scissus E. Favre,
P. wulkae Hilb., skafopod Dentalium ef. entale L., polži Natica (Lunatia) ef. helicina Broce., Buccinum (Zeuxis) restitutianum Font., raki Cancer carniolicus Bittn., C. illyricus Bittn.
167
V apnenem peščenjaku, pripadajočem nivoju litavskega apnenca, so našli še dobro ohranjeno ribo Chrysophrys intermedius
Kramb.-Gorj. Morski miocen se končuje zlitavskimi apnenci
gornjega nivoja, ki prekrivajo laški lapor. V bližini Zagorja
so dobili v teh (svetlih oolitskih) skladih školjke Ervilia ef.
pusilla Phil., Cardium aff. obsoletum Eiehw. in Modiola aff.
volhynica Eichw. Nedaleč od Laškega so našli v enakih skladih školjke Ostrea sp., Pectunculus pilosus L., Lucina (Myrtea) columbella Lam. in polže Melania (Melanatria) ef. escheri
Brgt., Cerithium rubiginosum Eiehw., C. (Potamides) mitrale
Eichw., Turritella (Archimediella) bicarinata Eichw. Pri vasi
nično pa so dobili poleg drugih tudi še školjko Modiola ef.
volhynica Eichw., polže Phasianella sp., Cerithium aff. rubiginosum Eichw. ter C. ef. spina Partsch in poleg tega še rastlinske
ostanke. Omenjena favna kaže že v neki meri sarmatski značaj.
Še posebej pa je omeniti, da so dobili pri Trbovljah v srednje-miocenskih skladih veliko želvo Trionix petersi R. Hoern.
var. trifailensis Teppner.
V kamniškem gričevju slede nad dolnjemiooonskimi skladi
sivi laporji in lapornati peščenjaki, v katerih je najti zlasti pogosto školjke Leda ef. nitida Brocc., Isocardia cor Lam., polže
1 atica (Lunatia) helicina Broce., Buccinum (Zeuxis) restitutianum Font., škarje- rakov, morske ježke (Brissopsis sp.), ribje
luske (Meletta sp.) ter številne rastlinske p:r.eostanke. V teh plast-eh so našli blizu Tunjie tudi znamenitega polža Pleurotomaria
car-niolica Hilb., katerega edini eksemplar se nahaja v ljubljanskem mu~eju (sI. 14.), in raka Cancer carniolicus Bittn.,
ki je, če izvzamemo odlomke škarij, razmeroma tudi redek.
ad temi skladi leže konglomerati, lapornati peski, peščenjaki
in peščena sivica. Pojavljajo pa se tudi nuliporni apnenci. V
peskih je najti mnogo lupin školjk (Ostrea sp., Nucula s.p.) ,
polžev (Turritella sp.), korale, zoble morskih volkov, odtise
listja (Cinnamomum sp-.). Med modrosivo peščeno sivico so
vrinjene mestoma plasti apnenih peščenjakov, ki vsebujejo
školjke Glycimeri-s menardi Desh., Lucina sp., Psammobia sp.,
Venus sp., Oardium (Ringicardium) hians Brocc. var. danubiana Mayer. Skladi odgovarjajo litavskim apnencem gornjega
nivoja v posavskih gubah.
168
Na Krškem polju, kamor je morje vdrlo šele v srednjem
lniocenu, stopajo sedimenti tedanjega morja le ob robu kotline
do površja. Pri Št. Jerneju leži na kredi bazaIna brečija. Na
tej leži sivica, ki jo prekrivajo grobi peščenjaki. Nad temi pa
sledi zopet sivica z vmesnimi plastmi peščenjaka. Pri št. Jerneju in v nj.egovi okolici so našli (predvsem v sivici) številne
okamenine, med. temi foraminifere Spiroloculina sp., črva
Serpula sp., morskega ježka Oidaris sp., školjke Ostrea sp.,
Anom.ia ephippium L. var. co-stata Brocc., Pecten (Ohla.mys)
substriatus d'Orb., P. (Vola) besseri Andrz., Lima sp., Mytilus
haidingeri Horn., Modiola sp., Arca (Anadara) diluvii Lam.,
A. (A.) turonica Duj., Leda pella L., Nucula mayeri Hom.,
Spaniodon nitidus Reuss, Lucina dentata Bast., L. dujardini
Desh., Cardium (Ringicardium) hians Bruce. var. danubiana
Mayer, Oytherea (Oa.llista) chione L., Venus cincta Eichw., V.
(Amiantis) islandicoides Lam., V. (Oircomphalus) plicata Gmel.,
V. (A.) gigas Lam., Tellina sp., Ervilia pusilla Phil., Syndosmya
alba Wood, Semele sp., Oorbula carinata Duj., C. basteroti
Horn., O. gibba Ol., G. theodisea Hilb., skafopoda Dentalium
entale L., D. pseudoentale Lam., polže Calyptraea chinensis L.,
Orepidula unguiformis Lam., Bu.lla miliaris Horn., Utriculus
truncatulus Brug., Rissoa (Setia) sp., Eulimella sp., Ohemnitzia
reussi Horn., C. striata Horn., Natica (Neverita) josephinia
Risso, N. (Polinices) redempta Micht., N. (Lunatia) helicina
Broce., N. millepunctata Lam., N. neglecta Mayer-Eym., TurboniHa costellata Grat., Adeorbis quatercarinatus Hilb., Turritella
(Eglisia) sp., T. (Protoma) bartelmaica Hilb., T. (P.) carniolica
Staehe, T. (P.) telleri Hilb., T. (Archimediella) bicarinata Eichw.,
T. partschi Rolle, Oerithium (Glava) bidentatum Defr., O. bronni
Partsch, C. europaeum May., Pleurotoma (Ola,vatula) asp'erulata Lam., P. styriaca Auing., P. (O.) schreibersi Horn., P.
(Drillia) pustulata Brocc., Oancellaria (Narona) varicosa Broec.,
C. (Trigonostoma) lyrata BrDce., G. (T.) calcarata Brocc. var.
vindobonensis Hilb., Fasciolaria tarbelliana Grat., Pollia mariae
R. Hoern.-Auing., Pyrula (Tudiela) rusticula Bast., Murex (Ocenebra) sublavatus Bast., M. (O.) craticulatus BrDce., M. (Phyllonotus) hoernesi d'Ancona, Pereiraia gervaisi Vez., Aporrhais
pes pelecani L., Rostellaria dentata Grat., Purpura haemastoma
169
-
Lanl., Buccinum (Tritia) rosthorni Partsch, B. (Hima) styriaeum
Auing., B. (H.) intersulcatum Hilb., B. (Oaesia) limatum
Chemn., B. (Zeuxis) semistriatum Brocc., B. (Phos.) hoernesi
May., B. (Niotha) sehonni R. Hoern.-Auing., B. (Nassa) dujar(Uni Desh., Terebra costellata Sow., Oolumbella fallax R.
Hoern.-Auing., Ringieula bueeinea Desh., Aneillaria (Baryspira)
glandiformis Lam., Oonus brezinai R. Hoem.-Auing., ciriped
Balanus sp. in riba Gobius vicinalis Koken.
V bližini Kostanjevice nastopa.jo školjke Pecten (Maeroehlamys) latissimus Broce., Glycimeris menardi Desh.,. Venus
(Amiantis) islandicoides La.m., Ca,rdium (Ringicardium) hian,s
Broce. var. danubiana Mayer, C. plicatum in polž Natica, (Neverita) josephinia Risso, nedaleč odtod pa školjka Ostrea, (Orassostrea) erassissima Lam. in polži Pleurotoma olgae R. Hoern.?,
P. cataphraeta Broce., P. borsoni Bast., Pyrula (Tudiela) rusticula Bast., Natica millepunctata Lam., N. (Lunatia) he'lieina
Brocc., Buecinum sehonni R. Hoern.-Auing., Turritella partschi
Rolle. V okolici Sv. Križa se pojavlja tudi morski ježek Olypeaster sp., ki je sicer v teh krajih zelo redek. Med Malenco in
Čatežem so razviti pretežno litotamnijs:ki apnenci. Pri G1000čici nastopa v litotamnijskih apnencih ' foraminifera
Amphistegina haueri d'Orb.
Pri Raki prevladujejo rumeni
apneni peščenjaki
z vmesnimi plastmi
litotamnijskega apnenca in konglomeratov. Nad apnenimi peščenjaki pa
slede že kongerijski
skladi. Med Klevevžem in Šmarjeto se
SI. 14. Pleurotomorio carniolica Hilber. Miocen
nahaja v najnižjih (srednji ?). Iz okolice Tunjic pri Kamniku. legah peščenilapor,
Pomanjšano. Po Hilberju.
170
katerega prekrivajo peščenjaki. Te zopet prekriva sivica, ki je
zlasti okoli Šmarjete zelo razširjena in vsebuje školjke Ostrea
sp., Area (Anadara) diluvii La.m., Lueina globulosa Desh., L
dentata Bast., Thyasira sinuosa Don., Oardium (Bingieardium)
hians Brocc., Oytherea (Oallista) ehione L., Tellina sp., skafopoda Dentalium bouei Desh. in polže Turritella (Protoma) ea,rnioliea Stache, T. partsehi Rolle, Pyrula (Tudiela) rustieula
Bast. in dr. Pri Jesenicah na vzhodni strani Gorjancev so tik
ob Savi našli del gornje čeljusti delfina Oampsodelphis carniolieus Kramb.-Gorj. Ob vzhodnem robu Gorjancev so miocenski
skladi prav tako zastopani. Pri Veliki Dolini so našli morskega
ježka Seutella subrotundata La.m., školjke Isoeardia cor Lam.
Venu,s (Amiantis) islandieoides Lam., V. faseieulata Reuss
Oardium sp., Peeten sp. in polža Turritella sp.
V posavskih gubah prehajajo morski skladi polagoma v
brakične tvorbe, ki jih je prištevati že gor nje m u ln i o cen u (sarmatski stopnji). V dolnjem nivoju se menjavajo
mehki laporji s konglomerati, v gornjem pa prevladujejo
mehkejše plasti, tako da je končno zastopana samo še modra
ali rumenkastorjava sivica. V teh sa.rmatskih skladih nas,topajo
med drugimi školjke Ostrea gingensis Schloth. var. sarmatiea?
Ervilia podoliea Eichw., Tapes gregaria Partsch, Maetra podoliea Eichw., Gardium plieatum Eichw., O. obsoletum Eichw.
polži Theodoxus (? Oalvertia) grateloupianus Fer., T. (Vittoelithon) pietus pietu8 Fer. Hydrobia sp., Brotia cf. eseheri
eseheri Brgt., Oerithium seabrum OL?, O. pauli R. Hoern.
O. disiunctum Sow., O. nodosoplieatum Horn., C. rubiginosum
Eichw., G. pictum Bast., Murex (Oeenebra) subla,vatus Bast.?,
Bu.ecinum duplieatum Sow., poleg tega pa še ribje luske in
rastlinski ostanki.
V kamniškem gričevju obJstoje sarma.tski skladi iz sivice
in peskov. V teh plasteh so zelo pogoste školjke Maetra podoliea Eichw. in Ervilia podoliea Eichw., poleg tega sta se
dobili tudi školjki Limnocardium (Pontalmyra) nanum Rakovec (sI. 13.) in L. obtusicostatum Rakovec, ki sta shranjeni
v ljubljanskem Narodnem muzeju.
Na Krškem polju nastopajo sarmatski skladi pretežno kot
sivica. V bližini Bele Cerkve so dobili v tej školjke Oardium
171
plieatum Eichw., O. vindobonense Partsch, Mod·iola volhynica
Eichw. in Mactra podolica Ei.chw.
Na jugozahodnem pobočju Pohorja so zastopani brakični
kladi, v katerih se pojavlja tudi premog. V skladih je najti
polno polžev Buceinum dujardini Desh., Turritella gradata
Menke, Pleurotoma jouanmeti Bast., Melania' tabulata Horn.
bližini Legena so dobili v sivici školjke Tellina floriana
Hilb., Modiola sp., polže Natiea redempta Micht., Buccinum
grundense R. Hoern.-Auing., B. sehonni R. Hoern.-Auing., Cerithium lignitarum Eichw., O. duboisi Horn., O. dionysii Hilb.,
C. gam,zitzense-theodiscum Hilb. var. nodosior Pene1cke, O.
minutum Serr. V najvišjih plasteh sivice nastopajo v velikih
množinah lupine školjk Ostrea sp. in Mytilus haidingeri Horn.
Na severni strani Karavank, zlasti na severnem obrobju
Plešivca, so zastopane limnične tvorbe, v katerih se prav tako
pojavljajo premoške plasti, ka.r nam pač dokazuje, da je bilo·
na Kovaškem takrat mnogo jezer. V glinah, ki prekrivajo p,remoške pla.sti, se dobe ze,lo pogosto sla.dkovodni polž.i Tropidomphalus (Pseudochloritis) inerassatus inerassatus Klein, T.
(P.) zelli Kurr, Aehatina sp., Cla.usilia sp., Radix socialis dilatata Noulet, Brotia eseh'eri escheri Brgt. in školjka Unio eibiswaldensis ter mnogovrstni rastlinski ostanki. Omenjene sklade
prištevajo deloma še tortonu (gornjemu oddelku druge mediteranske stopnje), da.si nastopa.jo navedene okamenine tudi
že v sarmatski stopnji. Pri Lješah so našli nadalje fragment
nadlehtnice nekega pritlika.vega jelena, ki pripada bržkone
rodu Dorcatheriu1n sp. V hližini Klopič južno od Vrbskega
jezera pa so dobili v lignitih ostanke slonovega prednika Mastodon (Trilophodon) tapiroides Cuv., nosoroga Dicerorhinus
sansaniensis La.rtet in ta.pirja Ta.piros sp.
Pliocen.
V pliocenu se je morje čedalje bolj umikalo proti vzhoqu
in hkratu postajalo vedno manj slano, ker je pontsko morje
postalo celinsko in so reke dovajale vedno več in več sladke
vode. Ker se je obala pomikala nazaj proti sredini Panonskega
nižavja, imamo S'klade iz te dobe ohranj,ene le v na.jvzhodnejši
loveniji, ki meji na to nižavje.
172
Dol nji pii oce n je zastopan po kongerijskih skladih,
ki sestoje predvsem iz lapornatih peščenjakov in kremenjakovih konglomeratov. V posavskih gubah segajo skladi v precej
široki progi s Hrvaškega tja do Sevnice, medtem ko so na
Krškem polju ohranjene le še manjše krpe pri Raki, Cerkljah
ter v bližini št. Jerneja. V mnogo večje.m kompleksu pa prihajajo kongerijski skladi do površja v Ljutome,rskih goricah, 1. j.
v vzhodnem delu Slovenskih goric, ki sega proti zapadu nekako
do železnice Ormož-Ljutomer. A tudi zahodno odtod stopajo
v globljih jarkih na dan. Osrednji del Goričkega v Slovenski
Krajini obstoji prav tako iz teh skladov.
V bližini Novega Zasada severovzhodno od Ormoia je
najti v kongerijskih skladih precej okamenin, med katerimi
sta zlasti pogosta polž Melanopsis fossilis Mart.-Gme!. in
školjka Oongeria subglobosa Partsch. Prav tam so našli v
peščenjaku tudi ostanke cimetovega drevesa Oinna,momu.m
scheuchzeri Heer, oleandru sorodnega drevesa Apocynophyllum
lanceolatum Ung., krhljike Rhamnus rectinervis Heer, jelše
Alnus kefersteini Ung. Pri Sene~cih nedaleč od Velike Nedelje
pa so dobili v peščenolapornatih plasteh ostanke platani sorodnega drevesa Liquidambar europaBum A. Braun, jelše
Alnus gracilis Ung., gabra Oarpinus heeri Ett., bukve Fagus
castaneaefolia Ung., lavorike Laurus lalages Ung., cimetovih
dreves Oinnamomum lanceolatum Ung. in O. polymorphum
A. Braun, kasije Oassia ambigua Ung. in drugih dreves..
Pri Kogu so našli tudi ostanke sesaleev in sicer v rumenem, že precej sprijetem pesku del spodnje čeljusti n080roga
Dicerorhinus schleiermacheri Kaup, ki je živel le v dolnjem
pliocenu (pontskem oddelku), in golenico p,rednika današnjega
konja Hipparion (Hippotherium) sp., ki je bil nekoliko lnanjši
od zebre. Dalje so dobili v bližini Ljutomera ostanke za to
dobo značilnega trobčarja Mastodon (Tetralophodon) longirostris Kaup, ki so ga našli tudi že po drugih krajih Štaj.erske
(n. pr. v dolini reke Lassnitz [sI. 15.] ). Na Dragotinskenl vrhu
južno od Radgone so dobili čeljust nosorogove vrste Aceratherium incisivum Kaup, piri Kapeli nedaleč odtod pa zobovje
slonovega prednika Dinotherium giganteum Kaup. Živali pripadajo tako zvani longirostris-favni, h kateri prištevamo tudi
173
znano favno pri Pikermiju v Atiki, ki je segala še daleč proti
severu v Južno Srbijo. Ob progi Veles-Štip so namreč dobili
lobanjo neke nove podvrste že omenjene nosorogove vrste
Aeeratherium. ineisivum var. velesana Laskarev. Njen odlitek
je shranjen tudi v ljubljanskem muzeju.
V dolnji pliocen utegnejo pripadati prav tako ligniti pri
Klopičah na Kovaškem, ker so dobili v njih tudi ostanke zobovja Mastodon longirostris Kaup in Hipparion gracile Kaup.
Pri Poljčanah nastopa modrosiva sivica, v kateri je dobiti
mnogo fosilov, med temi značilne polže Melanopsis fossilis
Mart.-Gme!., M. bouei bouei Fer. in školjko Oongeria triangularis Partsch, vsl,ed česar jo je prištevati že gornjemu nivoju
kongerijskih skladov.
V posa.vskih gubah so kongerijski skladi zastopani po glinastih, lapornatih ter peščenih tvorbah. V teh skladih je najti
vse polno okamenin kak!or školjke Oongeria partschi Cžjž.,
O. spathulata Partsch, O. triangularis Parts.ch, O. ežjžeki Horn.,
polže Theodoxus (? Oalvertia) grateloupianus Fer., Prososthenia sepulcralis sepuleralis Partsch, Melanopsis fossilis Mart.Gme!., M. vindobonensis Fuchs, M. elava elava ? Sandb., M.
bouei bouei Fer., M.
decollata Stol., M.
pygmaea Partsch
in dr.
Na Krškenl polju nastopajo v sivici
v bližini Rake školjka Oardium earnuntinum Partsch in
polža Planorbis sp.
ter H elix sp.
V Beli Krajini prekriva kredne
apnence tja do Roga rdeča ilovica,
ki vsebuje pone- SI. 15. Mastodon (1 etralophodon) longirostris
Kaup. Dolnji pliocen. Dolina Lasnice (Lassnitz)
kod ·tanko plast na Srednjem štajerskem. - Zob je že precej
rjavega železovca
.
obrabljen. - Pomanjšano.
1
17-:1
(limonita), kateri nastopa mestoma tudi v obliki gomoljev.
V ilovici ni najti okamenin. Po školjki Oongeria s.p., ki se je
našla v e·nakih plasteh v bližini Karlovca, moremo sklepati,
da pripada rdeča ilovica pontskemu oddelku. Brez dvoma pa
sega ta tudi še v mlajšo dobo, kot se je nedavno ugotovilo- v
kočevski terciarni koti ini.
V Šaleški dolini je bilo v s red nje l i pii oce n U
jezero, ki je trajalo morda še v gornjem pliocenu. V sivim so
namreč našli na raznih krajih (pri Škalah, Pesjah, Šoštanju)
razen polžev (Gyraulus Gyraulus) hornesi Rolle, ki je tu
najbolj pogosta vrsta tega rodu, dalje G. (Gyraulus) hians
Rolle, Melanopsis spinicosta Rolle, Valvata (O'Žncinna) stiriaca
Rolle, Bulimus ungeri Rolle, ki je od vseh v največjem številu
zastopana, potem Hydrobia li·mnicola Rolle), šk!oljk (Anodonta
limnicola Rolle in drugih) ter rastlinskih ostankov (Rhus meriani Roor, Viburnum paradisiacum Ung., Peuce acerosa Ung.
Ohara escheri A. Braun, O. stiriaca Ung.) tudi sladkovodne
polže Planorbis pla.norbis L., Gyraulus (Armiger) crista L. in
Segmentina nitida MiilI., ki žive še danes v močvirjih. Med.
sivico se pojavljajo premoške pIlasti (lignit), ki so nastale
večinoma iz iglavcev, med kate.rimi prevladuje Peuce acerosa
Ung., drevo, ki je bilo tedaj razširjeno sploh po vsem štajerskem. V sivici nad lignitom so našli ostanke takratnih sesalcev,
tapirja Tapiru.s hungaricus R. v. M·eyer, ki nastopa sicer samo
še na Madjarskem, in slonovega prednika Mastodon (Tetralophodon) arvernensis eroiz. et Job. Oba sta živela v srednjem pliocenu (levantinskem oddelku) in p,ripadata tako zvani
arvernensis-favni. Nad sivico leže nato še fluviatilne tvorbe
(predvsem prod).
Ostanki tedanje favne in flore nam jasno p,ričajo, da je
bilo takratno podnebje mnogo toplejše od današnjega.
Nad kongerijskimi skladi slede fluviatilne tvorbe (konglomerati, peš·čenjaki, prod, peski in ilovica), ki odgovarjajo belvederskemu produ in pripadajo tedaj s red nje m u ter
gor nje m II pii oce n u. Ker nastopajo v mlajšem pliocenu le fluviatilne tvorbe, ni nikakega dvoma več, da se je
tedaj morje že popolnoma umaknilo s slovenskega oze,mlja.
Belvederski prod obroblja osrednji del Goričkega, dalje se-
175
stavlja južni del Slovenskih goric, v manjših krpah pa se pojavlja tudi v njihovem severnem delu. Južno odtod nastopa
v precejšnjem kompleksu med Pohorjem, Bočem in Konjiško
goro. V vzhodnem delu Celjske kotline je zastopan še precej
strnjeno, medtem ko nastopa v njenem zahodnem delu le še
v obrobju. Dalje navzgor ob Savinji je ohranjen samo še med
Remco in Bočno. V posavskih gubah se razprostirajo skladi
mlajšega pliocena na južnem pobočju Orlice, odkoder s·egajo
proti zapadu tja do Vidma pri Krškem. Semkaj moremo prištevati prav tako sporadične ostanke proda v zahodnem delu
posavskih gub (pri Široki seti, nad Lešami, pri Cirkušah, v
dolini Reke, pri Gradiških lazah in okoli Sevnice). Končno jih
inlamo ohranjene tudi še na vzhodnem delu Gorjancev.
Na Dolenjskem nastopajo kremenasti peski in kremenjakovi peščenjaki, ki so jih prej šteli še k diluviju.
Na Koroškem se nahajajo nad limniČllimi. fluviatilne
tvorbe, ki izpolnjujejo skoraj vso Celovško kotlino. V Podjuni
tvorijo prehod 'med obema tvorbama še peski in brne, med
katerimi se mestoma pojavi tudi lignit. Kot fluviatilna tvorba
nastopajo predvsem konglomerati in porazni peščenjaki. Na
severnem pobočju Macna segajo konglomerati celo do višine
1100 ID, prav tako na severni strani Pece.
Diluvij.
V diluvialni dobi (pleistocenu) je postajalo podnebje vedno
bolj mrzlo, tako da je bilo sl,ednjič celo za nekaj stopinj hladnejše od današnjega. Zato je na višjih gorah sneg obležal, se
kopičil, ponovno zamrznil, in sčasoma je nastala debela ledena
odeja, ki je prekrivala tedaj večino alpskega ozemlja. Poledenitev pa ni bila tra.jna, temveč je bila po toplejšem podnebju
večkrat prekinjena. V Alpah moremo ugotoviti štiri take poledenitve oziflQma glaciaIne dobe (imenovane gunz, mindel, riss
in wurm), med katerimi so bile tri interglacialne dobe z razmeroma precej toplim podnebjem.
.
Pri nas so bile takrat pod ledom Karnijske, Ziljske, Julijske in Savinjske Alpe ter del Karavank. Led pa ni prekrival
samo višjih gorskih predelov, ampak se je vsled težnosti polagoma pomikal navzdol v doline, kjer se je pričel kmalu tajati.
176
V dolini Soče je segal lednik za časa zadnje (t. j. največje)
poledenitve do Sv. Lucije, v savski dolini do Radovljice in v
Celovški kotiini se je razprostiral še nekoliko dalje od Velikovca pDOti vzhodu.
Najvažnejši preostanki iz tega z ledom prekritega ozemlja
so morene (ledniške groblje), deloma talne, ki so nastajale
pod ledeno odejo, deloma robne in čelne morene, ki jih je
potiskal led vstran oziroma pred seboj in ki se nam javljajo
večinoma v obliki nasipov. Za morenski material je značilno
obrušeno (trirobniki) in opraskano kamenje (oraženci).
V Radovljiški kotlini se nahaja pod talnimi morenami
zadnje poledenitve konglomerat, ki je le rahlo sprijet in je
bil odložen v zadnji interglacialni dobi. Pod njim slede talne
SI. 16.
Ooelodonta me-
reki Jager. Diluvij. Dolarjeva
jama pri Kališah
nedaleč od Logatca. - Četrti
premolar iz desne strani gornje
čeljusti. - V naravni velikosti.
177
lnorene p,redzadnje poledenitve, ki prekrivajo trdnejše sprijeti
konglomerat. Ta konglomerat je opaziti še daleč navzdol ob
Savi, ki si je vanj ponekod vrezatla globoko deber. Pod tem
konglomera:tom ni najti več talnih moren, tako da je dana
možnost, da sega k!onglome1rat še v predglacialno dobo. V soški
dolini pa imamo pod trdnejšim konglomeratom tudi še talne
morene, ki pripadajo še starejši (t. j. drugi) poledenitvi. V
območju nekdanjega dravskega lednika se dajo na južni strani
Vrbskega jezera (zahodno od Kotmare vesi) p,rav tako ugotoviti tri poledenitve. Ali je tam zastopana tudi najstarejša taIna
lnorena, ki je bila odložena za časa prve poledenitve je problematično. Poleg omenjenih tvorb nastopajo lokalno tudi še gline,
fini peski in sivica, mestoma z značilno deltasto strukturo, po
katerih moremo sklepati na številna jez,era, ki so bila več ali
manj v zvezi s poledenitvami. V interglacialni (predwiirmski)
dobi je Soča naplavljala toliko proda, da je zajezila Idrijco
in tako povzročila, da je nastalo v tej dolini večje zajezitveno
jezero. Za časa zadnje poledenitve so bila v,ečja jezera med
Kobaridom in Tolminom, pri Modrejcah in Sv. Luciji. V obnločju savskega in bohinjskega lednika sta nastali Bohinjsko
in Blejsko je,zero, katelrih prvi začetki segajo morda še v
predglacialno dobo. Poleg tega je bilo v Radovljiški kotlini v
zadnji intergla.cialni dobi več manjših jezerc. Na Koroškenl je
bilo pri Kotmari vesi za časa ene starejših poledenitev večje
zajezitveno jezero. V wiirmski dobi jte Drava, ki je pritekla
izpod lednika, v biki množini nanašala prod, da je v vzhodnem
delu Koroške in zapadnem delu Štajerske zajezila več stranskih dolin. Na ta način so nastala jezera v Labodski dolini;
v Mežiški dolini (pri Poljanah, med Prevaljami in Guštanjem
ter pri Dobrijah), dalje pri Sv. Urbanu zapa.dno od Slovenjgradca, v Mislinjski dolini (od T-robelj do sotočja Meže in
Mislinje) in končno v dolini Reke. Pri št. Pavlu v Labodski
dolini so dobili v jezerskem pesku tedanjega jezera ~obovje,
ki utegn·e pripadati mamutu Elephas primigenius Blulnenb.,
neposrednemu predniku današnjega indijskega slona. Drugih
ostankov iz teh glacialnih in interglacialnih tvorb dos.lej še
ne poznamo.
Vodnik
12
~
-..J
oo
SI. 17. Ursus spelaeus Rosenm. (jamski medved). Diluvij. Zijavka na Mokrici v kamniškem
predgorju. - Okostje je sestavljeno iz raznih individujev. - Pomanjšano. Po Kosu.
179
Ljubljansko barje j.e bilo te~om diluvija bržkone večkrat
ojezerjeno. V starejši jezerski glini so dobili na Viču čeljust
širokočelnega losa Alces latifrons Dawkins, ki je živel v
srednji Evropi le še v sta.rejš,em oddelku diluvija, v mlajših
ilovnatih plasteh pa v bližini Vrhnike okostje ščuke Esox
lucius L. in rogovje sev,ernega jelena Rangifer tarandus L.
Pri Prečni nedaleč od Novega mesta je bJilo v tedanji dobi
tudi večje jezero, o katerem nam priča sivica, v kateri so
našli školjko Pisidium amnicum Miill. in polže Valvata (Cincinna) naticina Menke, V. (Cincinna) piscina.lis MiilI., Helix
(Fruticicola) sericea Draparnaud ter Cio1nella (Zua) lubrica
Miill. Sivica pripada bržkone že mlajšemu diluv~ju.
V postglacialni dobi je bilo v gornji soški dolini manjše
jeze·ro pri Trnovem, precej večje p'a v Bovški kotIini, odkoder
je segalo navzgor do Sooo·, navzdol pa do Srpenicel. V srednjenl
delu soške doline je bilo tedaj tudi precej veliko jezero. Na
Jezerskem se je v postglacialni dobi vsled ogromnih podorov
zajezil izhod iz kokrske doline in nastalo je jezero, ki je segalo od Gornjega Jezeirskega približno do onega mesta, kjer
stoji danes Kazino. Osušilo se je še1le pred nekaj stoletji (odtod
tudi kraj evno ime).
.
Kar imamo živalskih ostankov iz diluvialne dobe, izhajajo
večinoma le iz raznih jam. Najbolj pogosti so ostanki ja~skega
medveda Ursus spelaeus Rosenm., ki so jih našli v Postojnski
jami, v Križni jami pri Ložu, v Zijavki na Mokrici v kamniškem predgorju; tU se je na,šlo več individ.ujev (sI. 17.). Dobili
so jih še v Jamarskem rudniku piri Gorjušah, kar pa, še, ni povsem dognano, v Kevde.reu pri Predolah, zlasti pa v Potočki .
zijalki na Olševi, kjer so doblili doslej ostankov od v·eč kakor
600 individujev. Ostanki jamskega medveda pa so se našli
tudi v Erjavčevi jami nad Iglo v Savo dolini, v Trbižki zijalki
pri Lučah, na Pohorju v Špehovki pri Zgornjem Doliču., na
Kozjaku na Herkovih pečeh nedaleč od Remšnika ter pri Žlemberškem gradu onstran državne meje in v Gliji nedaleč
od Planine v vzhodnem delu posavskih gub. Kot zanimivost je
še posebej ome-niti,. da so dobili v Dolarjevi jami blizu Logatca
več ostankov (20 več ali manj dobro ohranjenih zob, atlas in še
nekaj ostalih kosti) ilosl()roga Ooelodonta mercki Jager (sI. 16)·
12*
180
181
ti se nahajajo sedaj v ljubljanskem Narodnelll lTIUzeju. En zob
iste vrste so našli prav tako v neki drugi jami blizu Kozine
v severni Istri. Ostanke enake nosorogove vrste so dalje našli
tudi še v neki jami pri Opčinah nedaleč od Trsta. Iz Postojnske
jame imamo ohranjeno čeljust jamskega leva Felis spelaea
Goldf. (sI. 18.), ki se od današnjega leva ni bistveno razlikoval.
Pred nekaj leti so dobili v njej tudi zobovj1e, ki pripada bržkone
mamutu Elephas prim,igenius Blumenb. V Križni jami, iz kateire
iUlamo doslej najlepše ohranjena o~ostja jamskega medveda
- hrani jih sedaj državni muzej na Dunaju - so našli tudi še
kosti roso-maha Gulo luscus L., volka Oanis lupus L. ter neke
kuni belici sorodne vrste Mustela aif. toina Ex!. V Potočki zijalki so poleg jamskega medveda dosedaj ugotovljeni ostanki
alpskega svizca Marmota marmota L. in polha Myoxus sp., ki
so bili najdeni v ozadju jame, medtem ko so dobili v osp~edju
jame poleg omenjenih tudi še kosti volkov Oanis lupus L.,
lisice Vulpes vulpes L. in drugih manjših živali.
Aluvij.
Semkaj prištevamo najmlajše rečne naplavine in jezerske
usedline. Iz te dobe so večjega pomena le plasti na Ljubljanskelu barju. Na Igu so namreč 1. 1875. našli v kulturni plasti
pri izkopavanju celo vrsto subfosilnih živalskih· ostankoiV, tako
"koljko Unio pictorum platyrhynchus Rossm., polže Radix auricularia L., L. stagnalis L., Bythinia tentaculata Mlill., Planorbis
corneus L., P. (Tropidiscus) carinatus Mlill., pa tudi ostanke
višjih živali kot jazbeca Meles taxus Bodd., rjavega medveda
Ursus arctos L., zarodnika lovskih psov z visečimi uhlji Oanis
intermedius Woldr., ovčarskega psa O. matris optimae Jeitt.,
barskega psa O. palus ris Ruetm., volka O. lupu,s L., vidre
Lutra lutra L., kune Martes sp., risa Lynx lynx L., bobra Oastor tiber L., divjega barskega prašiča Sus ferus antiquus U.,
srnjaka Oapreolus capreolus L., zobra Bison priscus H. v. Meyer, tura Bos primigenius Bojan., barskega goveda Bos taurus
brachyceros Duerst, domače koze Oapra hircus L., jelena Oervus elaphus L. in losa Alces alces L., ki so ga dobili tudi v
jami pri Glažuti nedaleč od Ribnice. Izredno lep skelet losa
182
1. 19. Alces alces L. (los). Subfosilno okostje iz jame pri Glažuti
nedaleč od Ribnice. Pomanjšano. Po Kosu.
(sI. 19.), ki je razstavljen v ljubljanskem Narodnem muzeju,
je bil najden v tej jami poleg dveh drugih, ki pa žal nista
bila popolna.
Literatura.
Geološko-paleontološka 1 ite ra tur a, ki obravnava slovensko
ozemlje, je tako obširna, da mi je zaradi pičlo odmerjenega prostora
nikakor ni mogoce navesti. Omenjam .le, da je večina razprav izšla
v strokovnih publikacijah dunajskega geološkega zavoda (»J a h r b u c h d. g e o 1. R. A.«., »Ver han d 1u n gen d. g e o 1. R. A.«. in
A b han d 1u n gen d. g e o 1. R. A.«) in to že od 1. 1850. dalje.
183
P~leg
tega je izšlo !11nog? člankov v publikacijah dun~jskega geoloskega drustva (M 1 t tell u n gen d. G e oLG e s. 1 n Wie n),
dunajske akademije znanosti (8 i t z u n g s b eri c h ted. Aka d.
d. Wiss. Wien; D enkschriften d. Akad.· d. Wiss. Wien),
prirodoznanstvenega društva za štajersko (M i t tei 1 u n gen des
Nat urh ist o r. Ver. f. Ste i. e r mar k), deželnega muzeja v Celovcu (C a. r int h i a. IL), Muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani (»Mitteilungen«, »Izvestja«, »Carniola«, »Glasnik\(, »P r iro d o s lov ner a z pra v e«) in italijanskega geološkega društva (B o Il e t tin ode Il a S o cie t it G e o log ica
Ita 1 ian a) ..Velike važnosti so prav tako komentarji (E rla uterun gen zur G e o log ise h e n Kar te ...) k doslej izišlim geološkim specialkam (1 :75.000): Ajdovščina-Postojna, Škofja LokaIdrija, Železna Kapla-Kokra, Mozirje, Pragersko-Slovenska Bistrica,
Ptuj-Vinica, Rogatec-Kozje in Gleichenberg. Izmed geoloških vodnikov je izšel doslej samo oni za primorski del slovenskega ozemlja
(R. SCHUBERT, Ge o log i s c he r F ii h r e r dur eh die n ij r d ~
1 ich e A dri a. Berlin 1912). V navedenih časopisih in komentarjih
najde bravec nadaljnjo literatu;ro.
Najvažnejši pripomoček za geološki studij so seveda g e o 1 o š k e
kar te, predvsem specialke. Poleg omenjenih geoloških specialk,
ki so izšle s komentarjem vred, so bile izdane brez komentarja tudi
še naslednje: Tolmin, Gorica, Trst, Celje-Radeče, Spodnji ;Dravograd (upošteva predvsem avstrijsko ozemlje) in Maribor (še v tisku).
Razen tega je izdal. F. FRECH geološko kar.to za Karnijske Alpe
(G e o log is c h eKa rte der Kar ni s c he n Alp en s o wie
der angrenzenden Gailthaler und Venezianer
B erg e. 1-: 75.000), obstoječo iz specialk Bleibe,rg-Trbiž (samo delna),
Ob. Drauburg-Mauthen in Sillian-S1. Stefano. Za vzhodni del Karavank in Savinjske Alpe je izdal F. TELLER geološko karto (G e o logische .Karte der ostlichen Auslaufer der Karn ise h e nun d Jul is c h enA 1 pen [O s tka r a w ank e nun d
Ste ine rAl pen]. 1: 75.000), obstoječo iz specialk Železna Kapla1{okra, Velikovec (samo delna), Mozirje in Spodnji Dravograd (samo
delna). Dalje je priložil F. TELLER k svoji razpravi o geologiji
karavanškega predora (G e o log i ede s Kar a w ank e nt u linel s. Wien 1910) geološko karto zapadnega dela Ka'favank (1 : 75.000)
in prav tako F. KOSSMAT k razpravi o geologiji bohinjskega predora (G e o log i ede s W o c h e ine rTu n nel sun d der s ii d 1 ich enA n s chi u s sli n i e. Wien 1907) geološko karto ozemlja
med Bohinjsko Bilstrico, Tolminom in Sv. Lucijo (G e o log ise h e
Umgebungskarte der Bahnlinie zwischen Wocheifi e r
Fei str i t z und S 1. Luc i a - Tol m e i n. 1: 75.000). V
zadnjem času je izdal F. KAHLER detajlno geološko karto (1 : 25.000)
predela, ki se razprostira med Vrbskim jezerom in Dravo (izšla kot
priloga h geološki studiji Z w i s c h e n W o r the r see und K a ra w ank e n. Mitt. Nat. Ver. f. Steierm. 68, 1931). Poleg tega so za
184
ostale predele pri dunajskem geološkem zavodu na razpolago tudi
še manuskriptne geološke karte, ki pa so že precej zastarele. po
vojni (l. 1926) so izdali Italijani geološki specialki (1 : 100.000) P~n­
tebba in Udine, ki sta še poleg drugih izšli pod skupnim naslovom
Carla geologica delle Itre Venezie.
Od preglednih geoloških kart, kj er je vrisan ves ali pa vsaj
precejšen del slovenskega ozemlja, prihajajo zlasti naslednje v poštev: M. J. ANKER, G e o g n o s tis c h eKa rte der Ste i e r mar k. 1: 576.000. Graz 1835, - W. HAIDINGER, Ge o g n o st ische Ubersichtskarte der osterreichischen Mona r chi e. 1: 864.000. Wien 1845 (v 9 listih). - A. v. MORLOT,
G e o log i s c h e Ube r s ich t s kar ted ero s tli c h e n Alpen.
1 :576.000. Wien 1847, - F. v. HAUER, Geologische Ubers ich t s kar t e d e r o ste r r e ich. u n g a r. M ona r chi e
n a c h den A u f nah men der G e o 1. R. A. 1: 576.000.
Wien 1867-73 (v 12 listih), - GUIDO STACHE, Ge o log is c he
Ubersichtskarte der Kiistenlander von OsterreichUngarn und der angrenzenden Gebiete von Krain,
Ste i e r mar kun d K ro ati en. 1 : 1,008.000. Wien 1878, - F. v.
HAUER, G e o log i IS C h eKa rte von O ste r r e ich - U n g a r n
f i i t B o sni en und Mo n ten e gro. 1: 2,016.000. Wien 1875 (4.
izdaja 1884), - D. STUR, Ge o log i s c he tJ be r s ich t s kar te
des He r z og tum s Ste i e r mar k. Graz 1865 (v 4 listih), - T.
TARAMELLI, Car tag e o log ica del F riu 1 i. 1 : 200.000. 1881,F. NOE, Ge o log i s c h e tJ b e rs ich t SI kar t e d erA I pen
1 : 1,000~000. Wien 1890 (v 2 listih), - Car t ege o log i q u e int e rnationale de l'Europe. 1:1,500.000 (v 49 listih), - F. SEIDL,
Geološki zemljevid Kamniških ali Savinjskih Alp
inn jih bli ž TI jeo k oli ce 1: 150.000 (priložen knjigi K aron iš k e ali S avi n j s k e Alp e, nji h z gra d bai n nji h 1 ice.
Lj'ubljana 1907-1908), - F. KOSSMAT, Kar ted esa 1 p i il-d i il arischen Grenzgebietes nach den im Auftrage der
k. k. geologischen R. A. durchgefiihrten Neuaufnah meTI von F. KOSSMAT und F. TELLER 1 : 350.000 (izšlo kot
priloga k raz,pravi: Die a dri ati s c h e U m ran d u n gin der
alp in e n F alt en reg ion. Mit't. Geol. Ges. Wien, VI. 1913),
LAJOS L6CZY, Ama g y a r bir oda 1 o f i esa s z o f i S z edo s
o r s z ago k hat)3. r o ste r ii ] ete li Ir e k f o J d t ani ter kep e.
1:900.000. Budapest 1922, - G. CUMIN, Schizzo geologico
(dell' Istria montana). 1: 200.000 (priloženo k njegovi razpravi L'
Ist ria f i o n t ana. Universo VIII, 5, 1927), - VLAD. MARINKOVIC, Ge o lo š k aka rta kr alj ev. Srb a, Hrvat a i S loven aca. 1 :2,500.000, S. SQUINABOL, Se h i z z o ge o log ico
dell' Ist ria. (1 :1,670.000, objavljeno v njegovi knjigi Ven e z i a
'G i uli a. Torino 1928), - G. CUMIN, Se h i z z o ge o log ico, (ki
obsega vso tržaško okolico v merilu 1 :700.000, objavljeno v njegovi
knjigi G u ida dell aCa r s i aGi uli a. Trieste 1929), - ,KOSTA
185
V. PETKOVIC, G e o 1o š k aka rta k ral jev ine Jug o sla vij e
po dosada objavljenim ineobjavljenim podacima
Geološkog zavoda univerziteta u Beogradu i Geo1 o š k o g z a vod a u Z a gre b u. 1 :1,000.000. Beograd 1932, Geologische Ubersichtskarte der Republik Osterr e ich und ang ren zen der G e b i ete i. M. 1 :500.000 (v 2
listih, je še v tisku). Številne pregledne karte, ki so izdelane v še
manjšem merilu, ne prihajajo več toliko v poštev.
Ljubljana, v januarju 1933.