1. No category

Specializirana revija za trajnostni razvoj
101/102
embalaža okolje logistika
september 2015
Odpadki: Nova strategija
mora biti jasna in
stroškovno vzdržna
Steklena embalaža: Uporaba narašča, potencial v specialni stekleni embalaži
Okrogla miza: Uradniki naj iščejo rešitve, ne ovir
Marjan Mačkošek: Zaradi določenih modnih muh se zaletavamo v zid
Novi standardi: Odslej več okoljske odgovornosti proizvajalca za življenjski cikel izdelka
Vsi akterji v hladni verigi še niso dovolj ubrani
Poštnina plačana pri pošti
3320 Velenje
strOkOvni seminar
zeleni izdelki in storitve za
zeleno rast podjetij
spodbujanje zelenega povpraševanja
6. 10. 15
9.0013.30h
Celje, riTs
(kidričeva ulica 25)
kako bo država spodbudila zeleno rast podjetij?
Bo več konkretnih finančnih spodbud za zelene izdelke, tehnologije in storitve?
Zelena javna naročila bodo res zelena in delitev sredstev transparentna?
Odgovore bo dal strokovni seminar, na katerem bomo predstavili finančne okvire za zeleno rast
in predvidene finančne spodbude. Vključno z zelenim javnim naročanjem, eko inovacijami in eko
dizajnom v podjetjih. Predstavljeni bodo tudi primeri dobrih zelenih praks – izdelkov, storitev,
tehnologij.
program:*
9.00 Nagovor organizatorja
9.10 Strategija pametne specializacije – vsebina in nadaljnji koraki (Marjana Dermelj, Služba vlade
RS za razvoj in kohezijsko politiko)
9.35 Predvidene spodbude za zeleno rast podjetij iz evropske kohezijske politike (inovacije, naložbe)
(mag. Marija Čebular Zajec, MGRT)
10.00 Razprava
10.10 Zeleno javno naročanje - od uredbe do prakse (Urška Skok Klima, Ministrstvo za javno upravo)
10.35 Eko inovacije in eko dizajn v podjetjih (dr. Erika Glasenčnik, MGRT)
11.00 Razprava
11.10 Odmor
11.30 Koordinator za zeleno rast v podjetju – kdo je to? (asist. prof. dr. Tomislav Rozman, bICERO)
11.55 Primeri dobrih praks (Kronoterm, Setran Plus, Slovensko združenje za trajnostno gradnjo)
13.30 Zaključek
*Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.
seminar organiziramo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pri
vsebini upoštevamo aktualni Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z Akcijskim
načrtom za leti 2015-2016, ki ga je MOP pripravil v sodelovanju z več ministrstvi.
seminar je namenjen vsem, ki so v podjetju odgovorni za zeleno rast v poslovanju,
za eko inovacije in eko izdelke, za trajnostni razvoj in za ključna okoljsko-poslovna
področja, panogam, ki so v fokusu Strategije pametne specializacije, izvajalcem javnih
naročil in vsem, ki jih zanima konkretni pristop k poslovni strategiji zelene rasti.
ne spreGLeJTe
25 % popUsT ZA NOVE IN ObSTOJEČE ČLANE
ZELENEGA OMREžJA SLOVENIJE!
vabimO k udeležbi!
Kotizacija strokovnega seminarja samo 125 € + ddv.
Več informacij in prijava na: www.zelenaslovenija.si, info@zelenaslovenija.si
tel.: 03/ 42 66 716 in 03/ 42 66 700
Fit media d.o.o.
Kidričeva 25, SI-3000 Celje
e-naslov: info@fitmedia.si
tel.: 03/ 42 66 700
Organizator:
v sodelovanju z ministrstvom za
gospodarski razvoj in tehnologijo
Promocija
Kontakt za informacije:
Tanja Pangerl, tel.: 03/ 42 66 716, e-naslov: tanja.pangerl@fitmedia.si
Z
daj pišemo leta 2015. Slovenija sprejema
program prehoda v zeleno gospodarstvo,
saj Evropa že nekaj let na papirju producira
koncepte zelene rasti, krožnega gospodarstva, industrijske simbioze, učinkovite
rabe virov in trajnostnega razvoja. Ne vem.
Morda bi pesnik potrkal na civilizacijsko
vest Evropejca in ga postavil pred zrcalo češ
– poglej iz svoje polmegle, saj ne bo zelenega
odrešenja, če ne boš prebudil notranje duhovne vesti. Da sestopiš z vlaka, ki nikamor
ne pelje. No, ni res. Vemo, kam pelje ta vlak.
A
kako preusmeriti razvojne tokove časa
in povezati oporišča zelenih stebrov?
Kako brez meglenega zelenega romantizma
z realnim pristopom in premišljeno na primer investirati v pametne stroje in zelene
tehnologije, odpirati zelena delovna mesta,
pripraviti novo Uredbo o zelenem javnem
naročanju, finančno načrtno spodbujati
ekoinovacije in ekodizajn? Ali doseči boljšo
snovno produktivnost. In končno les oživeti v
finalnih proizvodih ali kot gradbeni material.
Ali …
K
akšna bo torej zelena razvojna zgodba, ki
jo, kot kaže, resno začenjamo pred vstopom v leto 2016, ko bo slovenska država stara
25 let, kar je vendarle četrt stoletja, mar ne?
M
T
atej Feguš, Donar: Ključno je, da vse
sledi istemu cilju, če bomo imeli pet ali
šest strategij, ne bomo prišli nikamor.
anja Bogataj, MOP: Program ne bo še en
lep dokument za v predal, zeleno gospodarstvo je deklarirana strateška usmeritev
države. Preseči je potrebno dosedanje ustvarjanje ogromno strategij, s katerimi se hitro
zadovoljimo, ne prenašamo novih tehnologij
in postopkov v prakso ali pa preprosto ne naredimo ničesar.
M
arjan Mačkošek, Štore Steel: Sigurno
je to razvojna priložnost, če pa bomo razvijali samo zato, da bomo razvijali, ne bomo
pa vedeli, če imamo za te izdelke ali storitve
EOL
foto: Rok Tržan
potencialni trg, ne bomo naredili nič. Javna
sredstva, zbrana iz realnega sektorja, bomo
porabili za nekaj, kar ne bo dalo nobenega
rezultata. Če dokument zelene rasti ne bo
odražal potencialov realnega sektorja, ki ga
imamo danes v Sloveniji, nima prave teže.
A
zdaj, z zapisanim, če bi vse navesili na košato simbolno slovensko lipo, kjer bi naj
čez čas le zrasli plodovi, saj veste, tisti majhni
oreški s pecljem, je morda teža pretežka. Ali
bolje – dobro bo stehtati vse zapisano, kar
je na tehtnici, in pobrati tisto, kar da lahko
zeleni rasti največji pospešek. Fokus torej.
K
ljučnih področij za prehod na zeleno
gospodarstvo (ali na intenzivnejši zeleni
razvoj Slovenije) je več. So pravzaprav vsi, ki
so sicer že dolgo v predalih: trajnostno upravljanje z viri (prostor, vode, varstvo narave,
gozd, les), zelena rast gospodarstva, zelena
delovna mesta, povpraševanje po zelenih izdelkih in storitvah, zeleno javno naročanje,
zelena proračunska reforma, trajnostni urbani razvoj (gradnja javnih stavb, trajnostna
mobilnost), izobraževanja in ozaveščanja,
zelene prakse v kmetijstvu in gozdarstvu.
Na koncu seznama je javni sektor kot zgled
in so še podporne aktivnosti.
A
čeprav je res, da program povzema, kar
je bilo doslej razpršeno in nepovezano,
torej ne začenjamo od začetka, je sprememba vidna z vrha Triglava. Prvikrat je zeleni
duh, seveda ne povsod z enako svežino, zavel
skoraj po celotni ministrski ravni po državi. Prva in druga raven, mislim na državne
sekretarje, se je povezala. S programom in
nalogami, tudi s pregledom, kaj bo kdo namenil za posamezne projekte. To je dosežek.
Če bo sledila še tretja raven, uradniška, tista,
ki bo operativna, in če bodo gonilni akterji
identificirali, kje je največ lukenj, potem je to
zmagovalna kombinacija za zeleno Slovenijo.
Ne le za zeleno rast gospodarstva. Kajti prav
trdijo managerji, da realni sektor, zlasti
izvozni, preprosto ne more več mižati pred
poslovnimi standardi, ne le okoljskimi, ki mu
izboljšujejo konkurenčnost in dajejo zeleno
legitimacijo na globalnem trgu.
Z
ato potrebuje Slovenija nacionalni program zelenega razvoja – države in zelene
rasti gospodarstva s fokusom in opredeljenimi partnerstvi. Predloženo gradivo pa
potrebuje ne le pregled kazalcev okolja, pač
pa tudi, kako zeleno je že zdaj slovensko gospodarstvo in kaj že zmore slovenska stroka,
zlasti nekateri inštituti.
Jože Volfand,
glavni urednik
september 2015
es je iz pesniške zapuščine, ta pesem.
Srečko Kosovel jo je napisal okrog leta
1925. Torej, leta 1925! Zmotili in prizadeli
so ga evropski civilizacijski procesi, ki so
duhovno ubijali človeka, utrujenega od zmehaniziranega sveta. Človek je v njem izgubljen, ker se je odtrgal od narave, od zelenega
odrešenja. Pesnik tava med grobovi, mrtvimi
znamenji velike evropske preteklosti, in želi
v središče sveta spet postaviti človeka. Kajti
človek je zanj ponižan v brezdušen avtomat,
v pošastno spako.
Uvodnik
R
101/102
Pesem o zelenem
odrešenju
3
Uvodnik
Vsebina
Embalaža - okolje - logistika,
specializirana revija za trajnostni razvoj
5Novosti
Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje
8Pet nasvetov, kako z embalažo
povečati prodajo izdelka
Glavni urednik: Jože Volfand
Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji
Oblikovanje, prelom in grafična priprava:
Fit media d.o.o.
Tisk: Eurograf
Oglasno trženje: Fit media d.o.o.,
Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,
tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si
Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO),
Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc
(Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher
Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.),
Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen
(Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje
papirne in papirno predelovalne industrije), mag.
Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič
(Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana),
dr. Marko Likon (Insol)
Uredniški odbor za strokovne prispevke:
dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc
Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž
Požrl (Biotehniška fakulteta)
Celje, september 2015
Naklada 2.200 izvodov
Revija je brezplačna.
Tiskano na okolju prijaznem papirju.
10Razvoj poteka v dogovoru z naročniki,
tudi projekt varnostnih tiskovin
12Prihodnost 3D tiska embalaže
počasna, zdaj dobrodošel za prototipe
14 Uporaba narašča, potencial
v specialni stekleni embalaži
23 Z informatizacijo do trajnostnih procesov
24Največja tovarna za predelavo odpadkov v
Sloveniji pred tehničnim pregledom
26 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja
28 Uradniki naj iščejo rešitve, ne ovir
34 Zaradi določenih modnih
muh se zaletavamo v zid
36Po novem bi pri zelenih naročilih
upoštevali življenjski ciklus izdelka
38Odslej več okoljske odgovornosti
proizvajalca za življenjski cikel izdelka
40Nadzor vzorca iztoka očiščene odpadne
vode je pravi odgovor o MKČN
42Nova strategija mora biti jasna
in stroškovno vzdržna
Kontakt za informacije:
T: 03/ 42 66 700
E: info@zelenaslovenija.si
W: www.zelenaslovenija.si
46Kompost II. razreda prepovedan, v
trgovinah pa slabši uvoženi substrati
sebina
4
101/102
EOL
Impresum
48Sheme bolj podaljšana roka sortircev, zbiralcev
in trgovcev kot pa gospodarstva
51Sistem razširjene odgovornosti naj onemogoči nelojalno konkurenco
54 Tudi centri ponovne uporabe delijo usodo socialnega podjetništva
58Namesto slabše prodaje plovil v nov elan z vetrom
60Samo en v verigi bio hotelov, a to ni edina lastovka
64Shelf ready embalaža kot optimalno embaliranje izdelkov
Partnerji
66Mestna logistika - pot do konsolidacijskih centrov
pri izdajanju revije EOL:
70 Trend je optimizacija resursov in nadzor
celotne distribucijske verige
september 2015
• Fakulteta za logistiko
• Gorenje Surovina d.o.o.
74En Memoro pred obiskom grobov, info
postaja pa korak do vseh informacij
76 Vsi akterji v hladni verigi
še niso dovolj ubrani
Milijon plastičnih vrečk je v rabi vsako
minuto. Plastične vrečke onesnažujejo
okolje že med proizvodnjo in ne le takrat,
ko postanejo odpadek. Veliko držav skuša
na različne načine preprečiti uporabo
plastičnih vrečk. Spodbujajo vrečke za
večkratno uporabo in podobno. Navkljub
najboljšim namenom povprečen potrošnik
vrečko za ponovno uporabo velikokrat
pozabi doma. PaperJohn vrečka ponuja
rešitev. Gre namreč za biorazgradljiv
nahrbtnik narejen iz 100 % recikliranega
papirja. Možno ga je nositi na hrbtu in je
zato še posebej primeren za kolesarje.
Vrečko so izdelali v Nemčiji v podjetju
Ogata. Njena nosilnost je boljša kot pri
povprečni plastični vrečki, saj je izdelana iz
višje gostote papirja. Velika je 320 x 170 x
450 mm in ima ročaje za nošnjo na hrbtu.
Surovina za material prihaja iz obnovljivih
gozdov, da bi se izognili rabi drugih,
neobnovljivih virov. V podjetju načrtujejo
lokacijo proizvodnje v eni izmed sosednjih
držav. Tako se bodo izognili ogljičnemu
odtisu povezanim s transportom. Trgovine
naj bi kmalu ponujale to okolju – prijazno
vrečko.
Nanodelci v embalaži
za mleko, čeprav
zakonodaje še ni
Podjetje Agrindus iz Brazilije je podaljšalo
življenjsko dobo pasteriliziranega mleka
A kvalitete iz 7 na 15 dni. To so dosegli
tako, da so v plastenke vgradili nanodelce
na osnovi srebra z baktericidnimi,
antimikrobnimi in samosterilizacijskimi
lastnostmi. Tehnologijo je razvilo podjetje
Nanox, ki je, kot podjetje Agrindus,
Fotografije: arhiv proizvajalcev
Stara pijača v novi
preobleki steklenice
Podjetje Ciseroad se je odločilo
ameriškemu trgu znova predstaviti
mešanico vode, jabolčnega kisa, javorjevega
sirupa in ingverja. Želijo namreč obuditi
staro ameriško pijačo imenovano Switchel.
Podjetje Berlin Packaging je dobilo nalogo,
da izdela varno in pitju prijazno steklenico,
ki bo izstopala na prodajnih policah. Za
inspiracijo so uporabili logotip podjetja:
tovornjak. Ustvarili so 270-gramsko
steklenico iz 100 % reciklabilnega
stekla, oblika pa sledi tradiciji podjetja.
Pridih modernosti ji daje relief odtisov
avtomobilskih gum po zgornjem in
spodnjem delu steklenice. Inovativni dizajn
omogoča enostaven in varen oprijem za
roko in poudarja karakter blagovne znamke.
Odprtina za pitje, inea 38 mm s črnim
pokrovčkom, daje domač izgled. Rezultat je
stroškovno učinkovita steklenica, ki sovpada
s historičnim,
ruralnim delom
pijače Switchel.
Priložnosti in izzivi
krožnega gospodarstva
Ekologi brez meja in Ministrstvo za okolje
in prostor Republike Slovenije pripravljajo
konferenco o krožnem gospodarstvu, ki bo 3.
novembra 2015 potekala na Brdu pri Kranju.
Odgovorila naj bi na dve ključni vprašanji za
Slovenijo: bomo zgodbe krožnega gospodarstva soustvarjali ali zgolj opazovali. In če se
odločimo za takšen prehod, kako ga bomo
izvedli in kaj za to potrebujemo? Evropska
komisija je lani objavila sveženj o krožnem
gospodarstvu, ki se ga je nova komisija
odločila do konca leta 2015 nadgraditi z
ambicioznejšim predlogom. Maja letos je
Komisija objavila Kažipot za prehod v krožno
gospodarstvo, konec maja pa odprla javno posvetovanje, ki se je zaključilo konec avgusta. V
programu bodo sodelovali številni govorniki
iz tujine in Slovenije.
5
101/102
locirano v mestu São Carlos. »Že prej
smo vedeli, da uporaba antimikrobov in
baktericidov v fleksibilni embalaži hrani
izboljšuje konzervacijo in podaljšuje njeno
življenjsko dobo. Zato smo se odločili, da
izvedemo nekaj testov na polietilenu, ki se
uporablja za embaliranje svežega mleka
v Braziliji. Rezultat je pokazal, da smo več
kot podvojili življenjsko dobo mleka. Vse,
kar smo naredili, je bilo, da smo le dodali
mikrodelce v material za embalažo, ne da
bi mleku primešali kakršne koli aditive,« so
pojasnili v podjetju. Mikrodelci se dodajo
kot prah v bazo polietilena, iz katere se
potem izdelujejo plastenke s postopkom
brizganja. Mikrodelci so inertni, tako da ni
možnosti, da bi se odlepili od embalaže
in prišli v stik z mlekom. Učinkovitost
materiala in podaljševanje življenjske dobe
mleka so testirali pri obeh podjetjih in v
različnih laboratorijih leto dni. Pri Nanoxu
načrtujejo trženje izdelka v Evropi in
Združenih državah Amerike, kjer popijejo
veliko večje količine mleka kot v Braziliji. Niti
Brazilijia niti Amerika sicer še nimata jasne
zakonodaje za nanodelce pri izdelkih, ki so v
stiku s hrano.
EOL
V trgovino z
biorazgradljivim
nahrbtnikom
Slovenski študentje dajejo
prednost javnemu prevozu
Kot navajata podjetje Goodyear Dunlop Tires
Europe (GDTE) in neprofitna mednarodna
organizacija za mlade ThinkYoung, je dobra
večina slovenskih predstavnikov milenijske
generacije (62,1 %) prepričana, da bi morala
biti v središču trajnostnih prizadevanj avtomobilske industrije in transportnega sistema
v letu 2025 vozila z učinkovito porabo goriva. Na drugem mestu se je znašlo vlaganje v
sistem javnega prevoza (40,6 %), na tretjem
pa reciklaža že uporabljenih delov (37,9).
Milenijska generacija pri nas tako pričakuje
splošne izboljšave transportnega sistema,
vendar ne na račun omejevanja svobode izbire prevoznih sredstev in gibanja. Kar 91,5
% mladih verjame, da bodo imeli v naslednjih
desetih letih v lasti svoj avtomobil, medtem
ko je povprečje med vsemi evropskimi študenti obstalo na 85 %.
Kohezijski denar za
prve projekte znan
Šele pred dnevi je vladna služba za razvoj
in kohezijsko politiko potrdila prve projekte, ki naj bi jih financirali iz nove finančne
perspektive 2014-2020. Pet projektov, vsi so
povezani z vodom, so vredni 162,6 milijonov
evrov, evropski del pa znaša skoraj 100 milijonov. Projekti so na naslednjih območjih:
odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale-Kamnik, preskrba s pitno vodo
na območju Domžal in Kamnika, preskrba
s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop
(Postojna in Pivka), preskrba s pitno vodo na
območju Sodražica-Ribnica-Kočevje, preskrba s pitno vodo na območju Suhe krajine.
september 2015
Novosti
Kratko,
zanimivo
6
101/102
EOL
Kratko,
zanimivo
Računsko sodišče izdalo
poročilo o odpadkih
Drugačna embalaža
za drugačno čistilo
Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost
poslovanja ministrstva, pristojnega za okolje,
in Carinske uprave Republike Slovenije pri
vzpostavitvi pogojev in nadzora ravnanja s
komunalnimi odpadki v obdobju od leta 2009
do leta 2012.
Podjetje Tetrosyl,
ki izdeluje čistila za
čiščenje avtomobila,
je trgu predstavilo
novo čistilo za
čiščenje brez vode.
Čistilo je zapakirano
v RPC – jevi kupcu
prijazni plastenki.
Triplewax Shake in
Shine Waterless
Wash and Wax
izdelek vsebuje
pralni del in del
za voskanje, ki
se aktivirata ob
tresenju. Prodaja
se v litrski prozorni
PVC plastenki z
velikim prostorom
za etiketo. Zgornji del plastenke vsebuje
mešanico topil in olj, ki navlažijo površino
in odstranijo umazanijo ter maščobo. Večji,
spodnji del plastenke, vsebuje kombinacijo
barvnih mehčal in voskov, ki ustvarjajo dolg
lesk. Izdelek ima tudi razpršilec. »Ustvarili
smo Triplewax Shake & Shine, da bi
lahko dali kupcem izdelek, ki ga je lahko
uporabiti kjerkoli. Da čistilo deluje, mora
biti zapakirano v primerni embalaži, tako da
kupci izdelek lahko uporabljajo,« je pojasnila
Sarah Taylor, produktni vodja v podjetju
Triplewax.
Po mnenju Računskega sodišča »Ministrstvo
področja ravnanja s komunalnimi odpadki
ni strateško celovito uredilo, saj v operativnih programih ni pravočasno določilo ciljev,
načinov in ukrepov za doseganje ciljev ter ni
vzpostavilo rednega spremljanja in vrednotenja izvajanja politike na tem področju«
Prav tako ni vzpostavilo ustrezne in celovite
normativne ureditve ravnanja s komunalnimi odpadki.
september 2015
Novosti
Pri ravnanju z embalažo in odpadno embalažo
pa ministrstvo ni nedvoumno uredilo razmerij med družbami za ravnanje z odpadno embalažo in izvajalci gospodarskih javnih služb
ter meril za izravnavo količin prevzemanja
odpadne embalaže med družbami. »Nekatere
družbe za ravnanje z odpadno embalažo zato
niso prevzele vse odpadne embalaže od izvajalcev gospodarskih javnih služb, ministrstvo
pa za take primere ni predvidelo sankcij za
družbe ter niti ustreznih zavarovanj, če bi
moralo zgolj zagotoviti predelavo odpadne
embalaže. Ministrstvo ni imelo zanesljivih in
verodostojnih podatkov za izračunavanje doseganja predpisanih okoljskih ciljev pri ravnanju z odpadno embalažo. Količina embalaže,
dane v promet, ki izhaja iz podatkov v uradnih
evidencah, je bila manjša od količine odpadne
embalaže, ugotovljene v zbranih komunalnih
odpadkih, za približno 50 odstotkov, podatki o
količini predelane odpadne embalaže pa so bili
precenjeni, zato izračun doseganja okoljskega
cilja predelave odpadne embalaže ni bil točen.
Na podcenjenost podatka o količini embalaže,
dane v promet, je deloma vplivala previsoko
določena vrednost oprostitve za vključitev v
sistem ravnanja z odpadno embalažo, ki znaša
15 ton, deloma pa, ker ministrstvo in carinska uprava nista imela ustreznih podatkov,
na podlagi katerih bi lahko ugotavljala osebe,
ki dajejo v promet embalažo in bi morale biti
vključene v sistem. Na precenjenost podatka
o predelani količini odpadne embalaže je vplivalo neustrezno evidentiranje predaj odpadne
embalaže med posredniki in predelovalci v
verigi do končne predelave. Ocenili smo, da v
sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo ni bila vključena vsaj polovica embalaže,
dane v promet, zato se je predpisano ravnanje
izvajalo za manj kot polovico nastale odpadne
embalaže. V povprečju je bilo zato na leto v
sistem premalo vplačano vsaj 16 milijonov
evrov embalažnine, ki bi se lahko namenili
za sofinanciranje zbiranja odpadne embalaže
Škatlica za kontaktne
leče pritrjena
na plastenki za
tekočino za leče
Podjetje M&H Plastics
je nominirano
za Starpack
Awards 2015.
Izdelali so
namreč
novo
plastenko
za tekočino
za leče
za podjetje
EM Pharma
Ltd. Posebnost
plastenke je v tem,
da lahko uporabnik škatlico s kontaktnimi
lečami shrani na plastenko s tekočino za
leče. Oblikovali so malce dvignjen profil, ki
omogoča, da se škatlica z lahkoto odstrani
iz plastenke in obratno. To zmanjšuje
nalaganje stvari v kopalnici. Poleg tega
so škatlice za leče zelo male in jih je tako
pritrjene na plastenko lažje najti. Embalaža je
primerna za na pot, saj škatlice ni potrebno
iskati po torbi. Podjetje EM Pharma Ltd je
iskalo rešitev za več problemov pri uporabi
kontaktnih leč. Komercialno je izdelek na
trgu zelo uspešen in dobro sprejet med
uporabniki. Plastenko, zapiralo in škatlico za
leče so oblikovali v podjetju M&H Plastics, ki
je del skupine RPC.
Etiketa z ločevalnim
in odbojnim robom
Podjetje Multivac
je razvilo
dvoplastne etikete,
ki jih je mogoče
zrotirati za 180
stopinj. Etiketa ima
ločevalni rob in
odbojni rob, ki se
ju da enostavno
izmenjavati.
Ta inovacija
omogoča, da
etikete ki niso predvidene za to, da se
odlepijo, ostanejo na osnovnem traku. To
pride v poštev v primeru, ko se spremeni
postavitev tiska ali je etiketa zaznana kot
nepravilna. Ne le da s tem prihranijo pri
stroških, tudi sistem označevanja postane
preprostejši in zaneslivejši. Nov, dvojni
ločevalni rob je mogoče namestiti na
Multivacove navzkrižne spletne označevalce
in na označevalce transportnega pasu iz
stroja L 310. Pri postavljanju in operiranju
z etiketami pridemo do situacij, v katerih
se etikete naj ne bi odlepile. Nov dvojni
ločevalni rob ponuja dve možnosti. Če je
paket potrebno označiti, se ločevalni rob
uporabi. V primeru da ne, pa individualne
etikete ostanejo sprijete na osnovni
trak, ki se navije nazaj na kolut in po
etiketiranju aktivira odbojno stran etikete.
Pri tem se lahko ostale etikete vnese
ročno ali pa se za to uporabi avtomatsko
kontrolo na stroju. Dvojni ločevalni rob na
označevalnem stroju naredi etiketiranje
hitrejše in uporabniku prijazno. Sprememba
postavitve tiska je bolj učinkovita in
zanesljiva, saj informacija iz prve serije ne
more biti direktno prenešena na drugo
serijo. Če so med gledanjem rezultatov
tiska zaznane nepravilne etikete, te ostanejo
na traku. Dvojni ločevalni trak se potem
ponovno navije na kolut za 180 stopinj, da
so napačne etikete tudi navite. Naslednja,
pravilno stiskana etiketa se potem aplicira
na paket.
Eko košarica z
dvojnim 'obrazom'
Pogosto se zgodi, da na prvi videz
nemogoče naloge postanejo zmagovalne
rešitve. IDentiks je tako v okviru Spiritovega
razpisa za promocijska darila izdelal
ekološko prijazno košarico z dvojno
uporabnostjo – košarica je hkrati koš za
shranjevanje ali prenašanje, obrnjena na
glavo pa postane tudi mizica za piknike.
Izdelana iz vezanih plošč in promocijsko
obarvanega tekstila predstavlja idealnega
sopotnika za vikend izlete, shranjevanje
igrač z vrtne zabave ali pa (odlagalni)
pripomoček v stanovanju.
Bosch s stroji za
pakiranje peciva
na sejmu IBA
Bosch Packaging Technology na sejmu
IBA 2015 v Münchenu (od 12. do 17.
septembra), predstavlja najnovejšo rešitev
za procesiranje in pakiranje peciva.
Boschev novi Pack 301 LS avtomatski
stroj je oblikovan tako, da učinkovito zavija
piškote po robu. Modularna zasnova Pack
301 LS sistema nudi osnovo za obsežne
rešitve in prilagodljive konfiguracijske
postavitve, kar omogoča proizvajalcem,
da lahko širijo prozvodnjo ali povečujejo
nivo avtomatizacije. Druga prilagodljiva
rešitev za industrijo peciva je tudi v »dva
v enem« embalažnem sistemu za višji
nivo avtomatizacije. To je prvi sistem te
vrste, ki lahko preide iz enega pakiranja v
pakiranje po kupčkih in obratno le v dobrih
treh minutah. Te možnosti omogočajo
proizvajalcem, da zadovoljijo različne
globalne trge hitro in učinkovito. Od
distribucije skozi primarno in sekundarno
pakiranje je linija oblikovana uniformno in
Fotografije: arhiv proizvajalcev
Inovacija embalažna pregrada
brez aluminija
Ko potrošnik kupi zapakirano hrano, kot
so juhe v vrečki ali zelišča, pričakuje, da jo
bo lahko hranil nekaj časa pred dejansko
uporabo. Dobre pregradne lastnosti
embalaže so nujne, da to uspe. Podjetje
Mondi Coatings je na FachPacku 2015 v
Nürnbergu predstavilo inteligentno rešitev
za to dilemo – BarrierFilm brez aluminija.
Podjetje Mondi Coatings se ukvarja z
izdelovanjem pregrad v embalaži. Do
nedavnega je bila najboljša možna pregrada
aluminijeva pregrada. Razvojni oddelek
podjetja Mondi je izdelal pregrado, ki ne
vsebuje aluminija, je okolju prijazna in ima
še druge prednosti pred aluminjasto. Ker
ne vsebuje kovin, je sedaj možna uporaba
detektorja kovin po celotni oskrbovalni
verigi, ne da bi pri tem izgubili katerokoli
funkcijo pregrade. Pregrada BarrierFilm je
že prejela nagrado WoldStar v kategoriji
»inovacija in trajnostno pakiranje«. Nudi
učinkovito zaščito in daljšo življenjsko dobo
izdelkov. Poleg tega zmanjšuje ogljični odtis
embalaže, ker ne vsebuje več aluminija. Z
uporabo posebnega tesnilnega polimera,
ki zniža temperaturo in posledično zniža
porabo energije, je trajnostni vidik še večji.
Nova pregrada rešuje še en problem, ki so
ga imele pregrade z aluminijem. Te so bile
namreč
občutljive
na gubanje
embalaže.
Ta embalaža
je sedaj
bolj ravna
in varna,
z veliko
površino
za trženje
izdelka.
7
101/102
in infrastrukture za njeno zbiranje. Na leto
zato tudi ni bilo plačano vsaj 900 tisoč evrov
okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne
embalaže. Ministrstvo ni predlagalo opredelitve namena porabe zbrane okoljske dajatve
zaradi nastajanja odpadne embalaže, njene
višine pa ni določilo na podlagi utemeljenih
zneskov, ki bi odvračali zavezance od škodljivih ravnanj, in tako, da bi bilo z zbranimi
sredstvi mogoče sanirati povzročene posledice
ravnanja z odpadno embalažo na okolje.«
EOL
je nevidno integrirana v sistem. Bosch je
našel rešitev tudi za sekundarno pakiranje.
Eden izmed primerov je kartonažni stroj
CFC 2012, ki so ga predstavili trgu v
začetku letošnjega leta. Stroj je oblikovan
za obsežne sekundarne formate v živilski
industriji s širino do 31 cm. Zaradi široke
ponudbe embalaž se lahko CFC 2012
prilagodi vrsti različnih produktov, kot
so vrečke s stranskimi zatiči ali brez njih,
pa tudi samostoječe vrečke z dvokapnim
zapiralom. Tudi z največjim vzgibanim
kartonom in formatom izdelka lahko stroj
izdela 200 izdelkov na minuto. Serija CUK,
ki se uporablja po svetu za rešitve vrečka v
škatli, pa je idealna za manjše izdelke.
Računsko sodišče je od ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem
mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo
nesmotrnosti.
Tretji krog Slovenija
znižuje CO2
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni
razvoj, je začela s tretjim krogom projekta
Slovenija znižuje CO2, ki je namenjen predstavitvam aktivnosti podjetij, občin, javnih
institucij in drugih organizacij na področju
blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja
nanje. Organizacije in podjetja lahko svojo
ali drugo poznano dobro prakso, ki ustvarja
gospodarske, okoljske in socialne koristi,
prijavijo s pomočjo spletnega obrazca na
spletni strani Umanotere. Evidentiranje
dobrih praks poteka do 30. septembra 2015.
Končni izbor dvajsetih novih primerov dobrih
praks bo opravila strokovna skupina projekta v sestavi dr. Aljaž Plevnik, dr. Anamarija
Slabe, Bojan Žnidaršič, Jernej Stritih, dr.
Renata Karba in Vida Ogorelec. Izbrani projekti bodo v letu 2016 predstavljeni javnosti.
Predstavljeni bodo primeri dobrih praks na
naslednjih prednostnih področjih: (1) energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije
ter energetska prenova stavb, (2) trajnostno
gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v
obrti in industriji, les kot gradbeni material in oskrba z lesnimi gorivi, (3) ekološko
kmetovanje, (4) trajnostni razvoj podeželja,
trajnostne občine (5) trajnostna mobilnost,
(6) trajnostna proizvodnja in potrošnja, (7)
prilagajanje na podnebne spremembe.
Eko praznik v Ljubljani
Tradicionalni ekopraznik, že 14. po vrsti,
je Inštitut za trajnostni razvoj organiziral
v Ljubljani v prvi polovici septembra. Na
Pogačarjevem trgu so na stojnicah spoznavali, okušali, preizkušali in kupovali vse bolj
pestro ponudbo slovenskih ekoloških kmetij
iz vseh regij, ekoloških trgovin, ekološke kozmetike in drugih izdelkov in storitev za zdravo in okolju prijazno življenje. Ekopraznik
je spodbuda ekološkim kmetijam, pa tudi
tistim, ki se odločajo za proizvodnjo zelenih
izdelkov in storitev.
september 2015
Novosti
Kratko,
zanimivo
8
101/102
Embalaža
Embalažni trendi
Pet nasvetov, kako z embalažo
povečati prodajo izdelka
Urška Košenina
1.
V trenutku odločitve lahko
embalaža kupca prepriča, da
kupi izdelek ali ga pusti na
Embalažni
trendi
polici. Embalaža je pomembna
točka odločitve, saj predstavlja
prvi fizični stik potrošnika
z blagovno znamko. Lahko
je tudi vzrok za odločitev o
nakupu. Zelo pomembno je
torej, da izdelek zapakirate
v pravo embalažo in s tem
Kreativni tržniki
uporabljajo pametno
Zlitje.
orodje imenovano zlitje. Zlitje
poveže embalažo z izdelkom in sporočilom blagovne znamke, tako da komunicira o
vrednosti izdelka. Zlitje ustvari vizualno povezavo
med embalažo, izdelkom in metaforičnim simbolom.
Da bi uporabili zlitje, moramo opisati sporočilo, ki ga
želimo sporočati z embalažo. Navadno je to vrednost
izdelka. Na primer: »Pomarančni sok, ki ima tako dober okus,
kot da je sveže stiskan.« Potem izdelamo seznam elementov
ali simbolov, ki so neposredna asociacija z vašim sporočilom.
Za primer pomarančnega soka bi bil seznam lahko takšen:
cele pomaranče, rezina pomaranče, drevo pomaranče itd.
Izdelamo še seznam tipične embalaže za vaš izdelek. Na
primer: primarna embalaža, etiketa in ustnik. Na koncu
vzamemo eno embalažno komponento in jo oblikujemo tako, da bo prevzela značilnosti enega od
simbolov. Pomarančne rezine soka Juicy
Juice, ki so povezane v kroglo (dizajn
Preston Grubbs), so primer
fuzije.
spodbudite nakup, pravi Drew
Boyd, soavtor knjige V škatli:
Dokazan sistem kreativnosti
za prodorne rezultate (Simon
& Schuster, 2013). Soavtor je
30 letni marketinški veteran,
govorec in profesor inovacije,
prepričevanja in socialnih
medijev. Učinkoviti embalažni
nasveti, ki jih je izbral, so
september 2015
naslednji:
2.
Embalažo je
mogoče dvigniti nad
Poenotenje
njeno tradicionalno funkcijo
varovanja in zagotavljanja informacij
o izdelku. Z uporabo tehnike poenotenja
lahko embalaži dodamo nove naloge k
že obstoječim komponentam pakiranja in s
tem ustvarimo dodano vrednost za potrošnika.
Naredimo dva seznama. En seznam naj vsebuje vse
komponente tradicionalnega pakiranja za izdelek,
na primer: primarna embalaža, pokrov, etiketa,
ročka itd. Izberemo katero koli komponento s
seznama in enega od procesnih korakov, da
bomo lahko ustvarili hipotetično rešitev.
Pokrov embalaže lahko služi tudi kot
nož za mazanje, da lahko potrošnik
spravi maslo z embalaže
na kruh.
9
Odvisnost
atributov
5.
Fotografije: arhiv članov
Doggy Flaška
4.
Razdeli in
preuredi
Z uporabo tehnike
razdelitve lahko dele
embalaže razdelimo, da ustvarimo
več udobja in funkcionalnosti. Izdelajmo
seznam embalažnih komponent. Izberimo si
komponento in si zamislimo, da njeno funkcijo
uporabimo kje drugje, na embalaži ali v njeni
bližini. Vidimo v tem kakšno dobrobit za potrošnika?
Drug način je, da izberemo embalažno komponento
in jo odrežemo ali prepognemo na ne-očiten način.
Ponovno se vprašajmo, ali v tem vidimo prednost za
kupca? Škatla na sliki je primer kartonske embalaže, ki je upognjena po ne-tradicionalnih linijah.
Potrošnik lahko uporabi škatlo za skoraj vsako
aplikacijo, ki si jo zamisli, kot zabavno
škatlo, ki nosi stvari, kot ladjico za v
banjo, kot origami skulpturo
ali kot nosilec.
Drew Boyd
Embalaža je
lahko zasnovana tako,
da se prilagaja spremembam v
svojem okolju in je videti kot pametna
embalaža. Kako? Tako, da potrošniku z
embalažo podamo uporabne informacije ali
se mu predstavimo na različne načine, odvisno
kdo gleda embalažo. Sestavimo seznam atributov
izdelka. Na primer: temperatura, starost, količina,
učinkovitost itd. Potem si zamislimo, da se nekaj
na embalaži spremeni, ko se spremni eden od
atributov. Vidimo kje dobrobit za potrošnika?
Kako bi jim ta informacija pomagala?
Preprost primer je otroška steklenička,
ki opozori starše, kadar je mleko
v steklenički prevroče za
pitje.
foto: arhiv podjetja
Podjetje Flaška je poznano po svojem širokem izboru programiranih steklenic za
vodo, ki spremenijo vibracijsko strukturo
vode, s čimer se struktura vode približa
strukturi izvirske vode v njenem naravnem okolju. Pogosto so dobivali povratne
informacije, da domači ljubljenci radi pijejo
vodo iz Flaške. Zato so se odločili tržišču
predstaviti nov proizvod – Doggy Flaško.
Doggy Flaška je programirana posoda za
vodo, namenjena psom. Tudi v njej voda
spremeni strukturo, seveda pa je izdelana iz
stekla. V kombinaciji z masivnim podstavkom, ki preprečuje, da bi pes posodo prevrnil ali porival naokoli, je Doggy Flaška tudi
okras za stanovanje ali pasjo uto. V podjetju
Flaška so ponosni, da pri projektu sodelujejo
s slovenskimi proizvajalci. Stekleno posodo izdeluje Steklarna Hrastnik, celostno
podobo embalaže in drugih marketinških
materialov je oblikoval Simon Sanda iz
Studia Sanda, embalažo pa so proizvedli v
podjetju Omicron. Napovedujejo še nadaljnjo diverzifikacijo prodajnega programa, pri
čemer bodo upoštevali potrebe in želje trga.
101/102
Zelenega
omrežja
Embalaža
Z uporabo
tehnike delnega
odvzem anja lahko odstranimo
subtilne dele na embalaži in najdemo
kreativne načine za promocijo izdelka
ali blagovne znamke. Začnimo s seznamom
embalažnih komponent. Naključno izberemo
eno komponento in si zamislimo, da del te komponente odstranimo ali zmanjšamo. Vprašajmo
se, ali to pomaga kupcu? Bodo potrošniki
vizualizirali izdelek na nov, kreativen način?
Bodo lažje razumeli obliko izdelka ali vrednost izdelka? Beehive honey kosmiči so
zabaven primer, kako lahko z izrezom
osnovnega pakiranja in umetnostjo z embalažo nadgradiš
izdelek.
Flaška d.d.
www.flaska.si
Steklenička pri 45°C.
Steklenička pri sobni
temperaturi.
Odlična embalaža je veliko več kot le zaščitni
ovoj okrog vašega izdelka. Ponuja priložnosti,
kako vplivati na potrošnike in njihovo dojemanje blagovnih znamk. Če jo znate izkoristiti,
lahko z njo ustvarjate nove uspešne izdelke
in ohranjate dolgoročno lojalnost blagovni
znamki.
Vir: www.packagingdigest.com
september 2015
Delno
odvzemanje
Embalažna novica
3.
10
foto: arhiv podjetja
Razvoj poteka v dogovoru z naročniki,
tudi projekt varnostnih tiskovin
Bojan Štalekar je pred
skoraj tremi desetletji v
majhni delavnici naredil prvo
embalažo za farmacevta.
Danes je GEP Štalekar,
koroško grafično embalažno
podjetje, med najbolj
prepoznavnimi proizvajalci
potiskane kartonske embalaže
v Sloveniji, želi pa se v tej
vlogi umestiti tudi na trgu
EU. Zato so se odločili za
zajeten investicijski ciklus,
težek več kot pet milijonov
evrov, in zdaj postopoma
žanjejo. Matic Štalekar, ki po
očetu prevzema posle, ne želi
prehitrih skokov, čeprav so
močno povečali proizvodne
zmogljivosti. Zanesljiv partner
so farmacevtski industriji,
ki je glavni kupec njihovih
proizvodov, a seznam
partnerjev širijo. Povpraševanje
na trgu je stabilno, njihove
zmogljivosti za kartonsko
embalažo iz nevalovitega
kartona velikih serij so izjemno
velike, razvojna vizija pa
jasna. Matic Štalekar, ki je
znal povezati grafično stroko
in znanje ekonomije, stavi
na njihovo konkurenčnost in
fleksibilnost.
Z naložbo v proizvodno-skladiščne prostore
in v moderno tehnologijo ste lahko še bolj
povečali obseg proizvodnje, izvoz, kakovost
izdelkov in povprečno letno rast realizacije.
Kaj ste dejansko dosegli v letu 2014? Imate
več kot 15 milijonov realizacije, a kaj kaže
povpraševanje na trgu v tem letu?
Položaj
panoge
september 2015
Embalaža
101/102
Položaj panoge
Brez preteklih naložb v proizvodno-skladiščne
prostore in sprotno dopolnjevanje tehnološke
opreme bi se naša rast ustavila. Zmogljivosti so
bile v celoti zasedene, kar je še posebej veljalo
za proizvodno-skladiščne prostore. V zaostrenih razmerah gospodarjenja so bili to drzni
načrti. Vendar ugotavljamo, da je bila to prava
odločitev, ki nam je prinesla na trgu bistvene
prednosti. Rast proizvodnje dosegamo na eni
strani z obstoječimi kupci, na drugi strani z
novimi posli na trgih EU. Po več kot petmilijonski investiciji smo namenili večjo pozornost
predvsem doseganju produktivnosti, kvaliteti
in odzivnosti na naročila. Kvantitativne cilje
realiziramo postopoma, saj želimo ohraniti
dober imidž in zanesljivost, ki je danes bistvena
na trgih velikih igralcev.
Postali ste še konkurenčnejši.
Naložba je omogočila tudi razvoj varnostnih
tiskovin in ekološke izboljšave, tako da nam
zagotavlja popolno konkurenčnost za proizvodnjo velikih količin potiskane kartonske
embalaže. Pomembno je, da smo tako postali
prepoznavni in konkurenčni na celotnem trgu
EU. Predvsem smo uvrščeni med zanesljive
poslovne partnerje naročnikom v farmaciji, živilski industriji, tudi pri proizvajalcih
avtomobilske industrije, malih gospodinjskih
aparatov in drugih.
Povpraševanje?
Povpraševanje na trgu je stabilno glede na naše
ciljne kupce v farmaciji, živilski in avtomobilski
industriji. Vendar rast ni samoumevna. Na trgu
je konkurenca. Za uspešno rast in zaupanje
kupcev so bistvenega pomena kakovost, odzivnost in seveda cena, ki kroji svetovni trg.
Če se bo takšno povpraševanje nadaljevalo, se
lahko morda letos približamo 18 milijonom
evrov realizacije.
V zadnjih letih ste kljub krizi med podjetji v
panogi z najbolj stabilno rastjo. Katere vaše
poslovne poteze in konkurenčne prednosti
lahko izpostavite?
Predvsem sledimo razvojnim potrebam poslovnih partnerjev. Naše temeljno vodilo je, da
kupcu vedno zagotovimo tisto, kar smo se dogovorili in kar od nas pričakuje. Konkurenčni
smo s produktivnostjo, ki je osnovni pogoj za
konkurenčno ceno na trgu, smo zanesljivi pri
dobavi in dosegamo pričakovano kakovost
izdelkov. Vedno bolj je za naše partnerje pomembna fleksibilnost v prilagajanju njihovim
potrebam.
A najbrž tudi evropska zakonodaja. Kot proizvajalec potiskane embalaže za živilsko industrijo morate upoštevati naročnikove zahteve
o informiranju potrošnikov glede živil, tudi ko
gre za označevanje alergenov. Prihodnje leto
bo zakonodaja zahtevala še obvezno označevanje hranilne vrednosti. Kaj takšne zahteve
11
Zagotovo je drugače pri pojavih ponarejanja
embalaže, kar povzroča na trgu velike izgube.
V Sloveniji ste se tudi vi na pobudo Novartisa
odločili za razvoj varnostnih tiskovin. Katere
varnostne nivoje lahko ponudite naročniku,
saj so možnosti različne, in kakšen vložek je
zahteval razvoj novega izdelka?
Pogoj za polni vstop v skupino Novartis AG je
bil uspešno izveden projekt v varnostne tiskovine Security Printing. Ne gre le za konkretni
izdelek, ampak za sistem sledenja izdelka preko
nabave, proizvodnje z logistiko do končnega
uporabnika. Gre za organizacijski pristop in
visoko zavedanje zaposlenih v vseh fazah
poslovnih funkcij v družbi. Za preprečitev ponarejanja embalaže smo že doslej uporabljali
posebne materiale in tehnološke postopke,
kot so hologram, vroči tisk s folijo in globoki
tisk. Seveda takšni pristopi dražijo izdelek in
odločitev naročnika je, zakaj, kdaj in kje se za to
odloči. O podrobnostih s tega področja zaradi
občutljivosti projekta ne morem govoriti. A
dejstvo je, da nas projekt Security Printing še
bolje umešča v sam vrh konkurence, saj s tem
dosegamo zadnje zahteve farmacevtskih družb
in si utrjujemo pozicijo kot zelo zanesljiv perspektiven dobavitelj. Tako utrjujemo obstoječe
poslovanje, hkrati pa posle širimo na področje
varnostnih tiskovin, ki jih je v farmacevtski
industriji vsak dan več.
Torej sodi v fleksibilnost tudi razvoj varnostnih
tiskovin?
Naložba v razvoj varnostnih tiskovin Security
Printing nam je odprla nova vrata pri zahtevnih kupcih, ki jim je to področje pogoj za
sodelovanje z dobaviteljem. Kupcu lahko zagotovimo naročila z večmilijonsko naklado in
se prilagodimo s sukcesivno proizvodnjo malih
količin.
V koliki meri je na vašo rast in razvoj vplivala
močna navezanost na farmacevtsko industrijo,
od katere dobivate večino naročil? Ali je lahko
takšna pretežna naslonjenost na panogo poslovno in razvojno tvegana?
Prvi posel podjetnika Bojana Štalekar pred 28
leti je bil narejen za farmacevta. Danes je naša
proizvodnja predvsem pripravljena na farmacevtsko industrijo in njihove zahteve. To je posledično vplivalo na kakovost razvoja in uspeh
našega podjetja. Kljub svetovni gospodarski
krizi in velikim premikom svetovnih gospodarstev ostaja farmacija med najstabilnejšimi
panogami, ki so gonilo svetovnega gospodarstva. Podobno lahko trdimo za živilsko in avtomobilsko industrijo. Za vse omenjene panoge
velja, da imajo postavljene visoke standarde
poslovanja in hiter razvoj. Če želiš biti uspešen
in pomemben igralec, moraš biti zraven.
Naša tržna strategija je razpršenost med več
proizvajalci v teh panogah in temu sledimo.
Kateri elementi pri proizvodnji embalaže za
farmacevtsko industrijo so najzahtevnejši?
Glavni procesi proizvodnje potiskane kartonske embalaže so priprava za tisk, tisk, izsek in
lepljenje. Da narediš dober izdelek, so pomembne vse faze, ki se med sabo dopolnjujejo. Pri
tem je najpomembnejša sodobna tehnološka
oprema in seveda izkušen kader, ki mora biti
kos zahtevni tehnologiji. Sodobna tehnologija
je dostopna na trgu, kader moraš prepoznati
in ga vzgojiti. Velik vpliv na končno kvaliteto
izdelkov imajo materiali, karton, laki, barve,
lepila. Tudi tu moramo biti pozorni in izbirati prave dobavitelje glede na zahteve naših
kupcev.
Primarna embalaža prodaja izdelek. Naročniki
nekatere njene funkcije poudarjajo bolj, druge
manj. Šele v zadnjem času bolj natančno informacijsko, a tudi funkcijo ekonomičnosti,
to pomeni zmanjševanje stroškov vključno z
varčevanjem pri materialu. Je pri kartonu in
papirju tega manj? Pri katerih funkcijah embalaže so naročniki najbolj natančni?
Vsekakor so ti vidiki odvisni od branže, za
katere delamo. Popolnoma drugačen pomen
ima embalaža v avtomobilski ali tekstilni
101/102
Embalaža
Dizajn, tehnološke in druge karakteristike
izdelkov, ki so značilne za farmacijo in živilsko industrijo, nastajajo skupaj z naročnikom. Zahteve in spremembe zakonodaje na
tem področju je potrebno upoštevati. Na trgu
je potrebno izbrati primerne materiale, ki v
popolnosti upoštevajo predpise in varnost za
končne potrošnike. To področje uveljavljamo
kot partnerski odnos med odjemalcem, proizvajalcem in dobaviteljem surovin. Tu ne
vidimo problemov.
industriji kot pri živilski ali farmacevtski industriji. Za prodajo izdelka na prostem trgu
je pomembno, da embalaža izdelku omogoča
brezplačen oglas. Embalaža je vaš prodajalec
na prodajnem mestu, ki ustvari dober izdelek
in učinkovito posreduje identiteto blagovne
znamke. Nasprotno predstavlja embalaža za
avtomobilske dele le funkcijo varne zaščite
izdelka od proizvajalca delov do končnega
proizvajalca avtomobilov oziroma za rezervne dele na prodajnih policah. Tako je recimo
v farmaciji že pogoj, da se določena zdravila
brez braillove pisave ne morejo prodajati na
posameznih trgih.
V osnovi pa želimo poudariti, da naš razvoj
poteka v dogovoru z naročniki. Predvsem sta
dizajn in oblika izdelka domena naročnika.
Naša naloga je, da naročniku zagotovimo tehnično izvedljivost, kvaliteto in ekonomičnost.
Pri tem je naša naloga, da naročniku svetujemo
možnosti izdelave po zadnjih tehnoloških, varnostnih in ekonomičnih prednostih.
V vaši poslovni praksi ne pozabljate na trajnosti razvoj. Ali pri tem bolj razmišljate o življenjskem ciklusu proizvoda, od zasnove, izdelave
in uporabe izdelka, ali tudi na to, kako ravnate
z odpadki, energijo in vodami, na primer?
Trajnostni razvoj je za nas celovit projekt, ki
zajema učinkovito izvajanje procesov za dosego produktivnosti in odgovorno ravnanje z
odpadki. Odpadke seveda ločujemo in v celoti
vračamo nazaj dobavitelju in odjemalcem za
nadaljnjo predelavo. Uporabljamo materiale
(FSC), ki so okolju prijazni, investiramo v
delovno opremo za varna delovna mesta in
podobno. Z ekološkega vidika lahko rečem, da
glede na tehnične podatke strojne, investicijske
opreme in tehnološke postopke, zagotavljamo
najvišje možne standarde za vpliv na okolje.
Katerega znanja v slovenski embalažni panogi
ni dovolj?
V zadnjih letih opozarjamo na sistem izobraževanja za potrebe grafične dejavnosti, ki je
specifična za panogo potiskane embalaže.
Tehnološki razvoj na tem področju vidno napreduje. Mladi se vse premalo odločajo za ta poklic. Šolski sistem krči oddelke za to smer. Tako
nam ne preostane drugega, kot da zaposlujemo
sorodne kadre, ki jih moramo prekvalificirati
in stalno izobraževati.
Ali je razvojna prihodnost vašega podjetja v
specializaciji?
V nekem smislu vsekakor je. Danes ne moreš
biti na dolgi rok pomemben igralec na svetovnem trgu, če nisi konkurenčen. Saj poznate
tisti stavek – najboljša cena za izdelek po pričakovanih kriterijih. Ali si tako velik, da lahko
obvladuješ več specializacij, ali se osredotočiš
na specializacijo za določene branže oziroma
skupine izdelkov. Naša specializacija je potiskana kartonska embalaža iz nevalovitega
kartona velikih serij. september 2015
Matic Štalekar
foto: arhiv podjetja
predstavljajo za proizvajalce, še posebej, če
ste vključeni v kreacijo embalaže?
Pri potiskani embalaži gre za primarno embalažo, ki spremlja izdelek na prodajnih policah ter
je namenjena predvsem predstavitvi izdelka.
Izdelana je iz polnega kartona različnih gramatur in lastnosti ter potiskana v večbarvni ploski
offset tiskarski tehniki. Embalaža je po želji
kupca lahko zaščitena z disperzijskim ali UV
lakom, dodatno plastificirana ali oplemenitena
z različnimi folijami. Po potrebi je lahko zaščitena tudi s termo laki ali kombinirana z okenci
iz acetatne folije. Naša tehnologija v pripravi,
tisku, izseku in lepljenju zagotavlja proizvodnjo
najzahtevnejših oblik embalaže, uporabe materialov in dodatnih potreb, kjer izpostavljamo
globoki tisk in brailovo pisavo za slepe.
12
Prihodnost 3D tiska embalaže
počasna, zdaj dobrodošel za prototipe
foto: arhiv podjetja
EMBALAŽA
101/102
ANKETA O UPORABI
3D TISKA EMBALAŽE
Pri Packaging Digest so izvedli
anketo med embalažerji o
ANKETA O
UPORABI 3D
TISKA EMBALAŽE
uporabi 3D tiska embalaže. Ena
tretjina vprašanih embalažerjev
ga že uporablja, večina za hitro
izdelavo prototipov. Anketa
prikazuje pregled stanja
na trgu 3D tiska embalaže,
napoved razvoja trga in
opozarja na nekaj zanimivih
projektov v embalažni branži.
Rezultati ankete kažejo, da
je trenutna uporaba 3D
tiska embalaže še v povojih,
vendar je videti, da se bo
to kmalu spremenilo, saj so
podjetja povečala naložbe v
3D tehnologijo. Na vprašanja
je odgovarjalo več embalažnih
ekspertov po svetu.
Med najbolj nenavadnimi 3D tiskanimi projekti je plastenka s slonom.
Izdelava prototipov
na prvem mestu
Ena tretjina vprašanih uporablja novo 3D
tehnologijo (33,3 %). Pri vprašanju, ki je omogočalo različne odgovore, so vsi odgovorili, da
jo uporabljajo za izdelavo prototipov. Nekateri
tehnologijo uporabljajo tudi za pakiranje
strojnih delov in za druge namene. Razlogi,
zakaj proizvajalci embalaže uporabljajo 3D
tisk embalaže, so različni. Navajamo nekaj
najpogostejših:
• 3D tehnologija zagotavlja hitro oblikovanje,
brez omejitev, ki jih ima stroj.«
• »3D tehnologija lahko pospeši izdelavo prototipa, mogoče se je izogniti dragim matricam, ki jih je potrebno ustvariti le na začetku
samo za prototip in je izjemno natančna.«
september 2015
• »Omogoča hitrost in nizke začetne stroške za
ustvarjanje kompleksnih modelov.«
• »Tehnologija zagotavlja hitre in natančne
prototipe, ki dajejo kvalitetne povratne informacije za vse interne kupce med razvojem
nove embalaže ali spreminjanjem že obstoječe embalaže.«
• »Ponuja hitre prototipe brez stroškov orodij.«
• »Uporabljamo jo za hiter razvoj orodja za
vbočene in izbočene aplikacije.«
• »Ta tehnologija je še eno pomembno orodje
v orodjarni. Namesto da uporabite CNC,
rezkalni stroj ali stružnico, lahko s 3D tiskalnikom embalaže najdete nov izhod za
koncept ali idejo, ki bo podprla embalažni
inovacijski proces.«
• »Tehnologija omogoča edinstvene rešitve za
kupce.«
Nezaupanje v novo
tehnologijo še veliko
Razlogi za neuporabo 3D tiska embalaže so
med podjetji različni. Večina anketiranih (63
%) ne uporablja 3D tehnologije. Od teh jih je
44,4 % odvrnilo, da tehnologija ni združljiva z
njihovim poslovanjem, drugi pa da tehnologije
niso predvideli v finančnem načrtu. Obstaja
ogromen potencial, vendar trenutno prednosti v embalažni industriji niso še popolnoma
jasne. Na vprašanje, ali mislite v prihodnosti
uporabljati 3D tisk za embalažo, jih je 61,4 %
odgovorilo z da.
Izkušnje uporabnikov
spodbujajo k investiciji
Prosili so tudi za nasvete uporabnikov.
Informacije naslednje:
• »Najprej kupite programsko opremo
Solidworks in postanite kompetentni v
oblikovanju, brez teh sposobnosti bo 3D
tiskalnik brez uporabne vrednosti.«
• »Naj bo dizajn skladen s tehnologijo.«
• »Prilagodite vrsto tiskalnika sebi. Obstaja
veliko možnosti, med njimi so razlike. Niso
vsi 3D tiskalniki enako sposobni proizvajati
kakovostne proizvodne površine.«
3D tiskanje embalaže še
neizkoriščen potencial
Promocija
Na koncu so jih vprašali, kateri najbolj nenavaden projekt so uporabili v povezavi s 3D
tiskanjem embalaže:
• »Natisnili smo vložek za manjšo strojno
opremo in poslali 3D del v potrditev z
vzorcem končnega materiala na bio osnovi.
Pridobili smo takoj potrditev in prihranili
tedne razvoja.«
• »Stiskali smo 3D umetnino in jo združili z
embalažo.«
• »Plastenka z glavo slona.«
Čeprav je uporaba 3D tiskanja embalaže v podjetjih še na začetku, je raziskava pokazala, da
lahko pričakujemo več in več različnih uporab
3D tehnologije. Ugotovljeno je bilo tudi, da ena
tretjina (33,3 %) podjetij uporablja lastno 3D
tehnologijo, več kot četrtina (26,7 %) uporablja
zunanje vire, 40 % pa uporablja kombinacijo
svoje in tuje tehnologije. Vir: Packaging Digest
101/102
13
• »Večina podjetji, ki prodaja CAD CAM programe, ponuja tudi 3D tiskanje.«
Embalaža
• »Kupite 3D tiskalnik ali se povežite s kvalitetnimi najemodajalci 3D tiskalnikov. Ne
bodite skopuški.«
• »Organizirali smo izdelavo različnih velikosti živilskih izdelkov s 3D tehnologijo, da
smo potem lahko določil velikosti embalaže,
ki so potrebne za različne velikosti izdelkov
in število paketov.
3D tiskana verzija,
ki je bila uporabljena kot prototip.
september 2015
• »Pomembno je, kakšen tiskalnik izberete.«
Uporaba narašča, potencial
v specialni stekleni embalaži
Tanja Pangerl
foto: www.shutterstock.com
14
101/102
Embalaža
Steklena embalaža
Steklo že od nekdaj velja za
prvo izbiro, za material, ki mu
najbolj zaupamo, kadar gre
za shranjevanje živil. Odlikuje
ga popolna inertnost in
Steklena
embalaža
neomejena reciklabilnost. Pri
proizvodnji novih steklenih
izdelkov in embalaž se
uporablja tudi do več kot 90 %
odpadnega stekla, s čimer se
prihrani okoli 7 milijonov ton
CO2 na leto. Pomanjkljivost
sta seveda predvsem teža in
lomljivost. Kljub temu prestižni
izdelki še vedno prisegajo
na steklo. V zadnjih letih
proizvodnja stekla in steklene
embalaže v EU vidno narašča
in predstavlja pomemben del
september 2015
evropskega gospodarstva.
S
teklena embalaža predstavlja največji del
sektorja proizvodnje stekla v EU, okoli 60
%. Evropski proizvajalci steklene embalaže
zagotavljajo široko ponudbo različne steklene
embalaže za hrano in pijačo, kot tudi stekleničke za parfume, kozmetiko in farmacijo. Z
okoli 160 proizvodnimi obrati po Evropi ter v
Švici in Turčiji proizvodnja steklene embalaže
predstavlja pomemben del evropske ekonomije
in zagotavlja neposredno zaposlitev za okoli
50.000 ljudi. V okviru celotne preskrbne verige ustvarja še dodatna delovna mesta. Je pa
sicer EU največji svetovni proizvajalec steklene
embalaže s proizvodnimi obrati, ki so locirani
v 23 evropskih državah.
Ž
e skoraj 40 let si proizvajalci steklene embalaže prizadevajo zmanjšati vplive na okolje
v celotnem proizvodnem procesu in s tem predstaviti steklo kot okolju prijazno trajnostno
embalažo. Steklo je tudi prvi embalažni material, ki je dal odpadnemu materialu (steklu)
vrednost. Številne raziskave so pokazale, da
imajo evropski potrošniki z vidika ohranjanja
zdravja stekleno embalažo za hrano in pijačo
raje kot embalažo iz drugih materialov. Steklo
namreč ne vpliva na kakovost hrane in pijače,
na okus ali na vitamine, ki jih hrana in pijača
vsebujeta. Prav tako steklo ni škodljivo za naravno okolje in je popolnoma inerten material,
kar zagotavlja, da ni nobene interakcije med
izdelkom v stekleni embalaži in med zunanjim
okoljem.
P
ogosto stekleno embalažo povezujemo z
dražjimi izdelki. Vendar to ne drži vedno. V
veliko primerih so isti izdelki, ki so pakirani v
različnih vrstah embalaže, na voljo za približno
enako ceno ali pa je izdelek celo cenejši, če je
pakiran v stekleni embalaži. Steklena embalaža je glavni material pri visoko kakovostnih
produktih, saj gre za najbolj zanesljiv material z
vidika zagotavljanja ustreznega okusa in daljše
obstojnosti izdelka.
Rast steklene
embalaže v Evropi
V
letu 2014 je bila zabeležena trdna rast
evropske industrije steklene embalaže. Po
podatkih neprofitnega evropskega združenja
steklene embalaže in proizvodnje namiznega
pribora FEVE je v EU 28 količina proizvedene
steklene embalaže narasla za 1,6 %. Več kot
22 milijonov ton ali okoli 50 milijard steklenih
embalaž je bilo prodanih kupcem na in izven
EU trga. Vse EU države so na tem področju
zabeležile rast, čeprav z različno hitrostjo.
15
2011
2012
2013
2014
Rast 2014/2013
3.787.750
4.065.452
3.934.844
3.933.641
3.973.786
1,0 %
Italija
3.506.532
3.568.710
3.391.637
3.445.302
3.467.462
0,6 %
Francija
3.152.023
3.310.186
3.146.755
3.030.949
3.097.473
2,2 %
Združeno Kraljestvo
2.316.604
2.310.667
2.226.321
2.240.759
2.245.986
0,2 %
Druge severne in centralne države EU (Avstrija,
Belgija, Danska, Estonija, Finska, Nizozemska,
Švedska, Švica)
1.950.400
2.041.404
2.096.753
2.093.984
2.138.703
2,1 %
Španija
1.979.957
2.067.016
2.012.381
2.087.000
2.099.236
0,6 %
Portugalska
1.312.909
1.351.919
1.441.962
1.439.429
1.451.735
0,9 %
Druge JV države EU (Bolgarija, Hrvaška, Češka
Republika, Grčija, Madžarska, Romunija, Slovaška)
1.068.659
1.186.726
1.198.207
1.364.601
1.403.563
2,9 %
Turčija
779.462
822.502
950.000
1.021.000
1.172.313
14,8 %
Poljska
986.347
986.750
996.660
1.003.551
1.078.071
7,4 %
Skupaj Evropa
20.840.643
21.711.331
21.395.520
21.660.216
22.128.328
2,2 %
Skupaj EU 28
19.956.884
20.783.077
20.333.593
20.533.216
20.858.515
1,6 %
Nemčija
101/102
2010
Embalaža
Država
radni nadzor na področju materialov in
izdelkov, namenjenih za stik z živili, pri
nas opravlja Zdravstveni inšpektorat RS.
Poleg embalaže nadzirajo tudi surovine za
proizvodnjo steklene embalaže idr. Nadzirajo
proizvajalce, uvoznike in distributerje steklenih izdelkov, inšpekcijske preglede pa
izvajajo tudi v maloprodaji. Preverja se predvsem zagotavljanje varnosti materialov in
izdelkov, izvajanje dobre proizvodne prakse,
označevanje in sledljivost. Inšpekcijski nadzor izvajajo tudi pri uvozu iz tretjih držav.
Kot so sporočili iz Zdravstvenega inšpektorata, ugotovitve inšpekcijskih pregledov na
S
teklo je narejeno iz popolnoma naravnih
materialov in se lahko neomejeno 100 %
reciklira brez izgube na kvaliteti ali čistosti.
Večina steklene embalaže v Evropi se proizvaja
iz recikliranega stekla, med 71 % do celo nad
90 %. S tem se prihrani okoli 7 milijonov ton
CO2 na leto, kar je enako izpustom 4 milijonov
avtomobilov. Z recikliranjem samo ene steklenice se prihrani dovolj energije, da za 20 minut
napajamo televizijo. Po podatkih FEVE okoli 80
% evropskih potrošnikov redno reciklira stekleno embalažo, ki jo uporablja. Z recikliranjem
ene steklenice prihranimo tolikšno količino
Že vrsto let po vsej Evropi
prodajamo t. i. fantazijske
steklenice, npr. v obliki
Eifflovega stolpa ali ženskega
čevlja, ki so večinoma
namenjene za spominke.
Andrej Božič
energije, da lahko z njo za slabo uro napajamo
100 W svetilko, za 20 minut računalnik, za 15
minut televizor, za 10 minut pralni stroj. Za
vsako tono recikliranega stekla se prihrani
več kot tona naravnih surovin, vključno s 589
kg peska za steklo, 185 kg prahu sode, 172 kg
apnenca in 72 kg glinenca. Za vsakih šest ton
uporabljenega recikliranega stekla pa prihranimo za eno tono CO2. Za 10 % večja uporaba
recikliranega stekla pri proizvodnji steklene
embalaže povzroči zmanjšanje delcev v ozračju
za 8 %, dušikovega oksida za 4 % in žveplovega
oksida za 10 %.
september 2015
U
Recikliranje stekla
Estera
Pristovnik
a razliko od drugih embalažnih materialov, ki lahko prepuščajo uhajanje
kemikalij, škodljive za človekovo zdravje, in
spremenijo okus in kakovost izdelka, steklo
ohranja in varuje hrano brez dodajanja kemikalij. Steklena embalaža je tudi brez bisfenola A (BPA) in drugih kemikalij, ki se nahajajo
v nekaterih drugih embalažnih materialih.
Stekleni embalaži že od leta 1600 ravno zaradi njenih inertnih lastnosti najbolj zaupajo
tudi proizvajalci zdravil oziroma zdravniki in
farmacevtski znanstveniki.
kladnost steklenih izdelkov na inšpektoratu preverjajo tudi z analizo vzorcev.
Kot največje tveganje so opredelili migracijo
svinca iz kristalnega stekla oziroma migracijo svinca in kadmija iz obarvanih steklenih
izdelkov. Na inšpektoratu so povedali, da vsi
neskladni vzorci, analizirani v zadnjih nekaj
letih, niso bili iz skupine steklene embalaže,
ampak je šlo predvsem za kozarce za pitje z
obarvanim robom.
Petra Kalan
Lubajnšek
Z
S
foto: Boštjan Čadej
Nadzor surovin
področju steklenih materialov in izdelkov ne
izkazujejo posebne problematike.
foto: arhiv podejtja
Poljska je imela 7,4 % rast (najvišjo v EU), nad
povprečjem EU pa je bila tudi rast na jugovzhodnem območju EU (2,9 %), severno-osrednjem
delu (2,1 %) in v Franciji (2,2 %). Zunaj EU pa
je Turčija zabeležila kar 14,8 % rast. Podatki
vključujejo rezultate za proizvedeno stekleno
embalažo za hrano in pijačo, kot tudi steklenice
za parfume, kozmetiko in farmacevtski sektor
(Glej tabelo).
foto: arhiv podejtja
Tabela: Proizvodnja steklene embalaže v EU med leti 2010-2014 v tonah. (Vir: FEVE, www.feve.org)
16
101/102
Embalaža
Kratko,
zanimivo
Festival RECI: DESIGN,
podobe recikliranja
Festival RECI:DESIGN, podobe recikliranja,
je potekal v Celju v zadnjih dneh avgusta.
Predstavil je recikliranje in oblikovanje,
predvsem vrhunske izdelke s področja oblikovanja, ki nastajajo s ponovno uporabo zavrženega materiala oziroma z recikliranjem.
Osrednji dogodek festivala je bila razstava
RECI:DESIGN, zasnovana kot stanovanje iz
recikliranih in unikatno oblikovanih kosov.
Na predavanjih in delavnicah so se vse dni
srečevali obiskovalci in razstavljavci. Javnost
se je seznanila z ustvarjanjem z odpadnim
lesom, plastiko, predelavo oblačil ter z unikatnimi oblikovalskimi kosi. S predavanji,
delavnicami in projekcijami so obiskovalce
nagovorili, da bi tudi z lastno ustvarjalnostjo
našli navdih v zavrženih stvareh. V spremljevalnem programu so predstavili razstavo
RECI:ART na temo recikliranja v umetnosti
(Galerija Plevnik-Kronkowska, kuratorka
Maja Antončič), razstavo RECI:FOTO, recikliranih fotoaparatov (Tri izložbe, Umetniška
četrt, avtor Tomaž Črnej) ter performance
KAMLIN v izvedbi Matije Plevnika. V času
festivala so v Galeriji sodobne umetnosti
in v sodelovanju z Društvom Živa Kreativa
potekale otroške delavnice, Kino Metropol
pa je predvajal film Waste Land.
Razprava o smernicah za
EK do konca septembra
september 2015
Samo do konca septembra še traja javna
razprava o predlogu usmeritev za pripravo
Energetskega koncepta Slovenije. Energetski
koncept kot osnovni razvojni dokument energetike naj bi na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države
določil cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih
20 in okvirno 40 let. Ključno vprašanje je, ali
bo Slovenija z energetsko politiko zagotovila
trajnostno ravnanje z energijo. To pomeni, da
bodo doseženi trije cilji: podnebna sprejemljivost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost.
Po zaključku javne razprave bo MZI do konca
leta 2015 pripravilo predlog Energetskega
koncepta Slovenije in ga posredovalo v javno
obravnavo. Hkrati z javno obravnavo EKS bo
potekala tudi celovita presoja vplivov na okolje. Medresorsko usklajen dokument bo predlagan Vladi v potrditev. Medresorsko usklajen
dokument (Predlog Energetskega koncepta
Slovenije) bo Vlada posredovala v obravnavo in
sprejem Državnemu zboru – v obliki Resolucije
o Energetskem konceptu Slovenije. Obstaja
možnost, da se bo Resolucija o Energetskem
konceptu, ki jo bo sprejel Državni zbor, preverila na posvetovalnem referendumu.
R
eciklirano steklo lahko zamenja do 95 %
primarnega materiala. Za čim bolj uspešno recikliranje, kjer z uporabo recikliranega
stekla zagotovimo standardom, je potrebno
stekleno embalažo zbirati ločeno od ostalega stekla in ločeno po barvah steklene
embalaže. Če je količina onesnaženih delcev
v recikliranem steklu prevelika, se takšno
steklo uporabi za neembalažno steklo, kot je
pri proizvodnji steklenih ploščic, za filtracijo,
pločnike, cestišča, parkirišča idr.
Potencial v
izdelavi specialnih
steklenih embalaž
A
ndrej Božič, generalni direktor v podjetju Steklarna Hrastnik, d.o.o.: »Poleg
namiznega in opalnega stekla proizvajamo
tudi embalažno steklo. Na tem področju
smo prisotni na trgu prestižnih steklenic
za blagovne znamke žganih pijač visokega
cenovnega razreda, z letošnjim letom pa vstopamo tudi na trg parfumskih steklenic in
embalaže za kozmetiko. Že vrsto let po vsej
Evropi prodajamo t. i. fantazijske steklenice,
npr. v obliki Eifflovega stolpa ali ženskega čevlja, ki so večinoma namenjene za spominke,
napolnjene pa so z različnimi vsebinami. Pri
prodaji steklene embalaže je na vrhu prodaja prestižnih steklenic za blagovne znamke
visokega cenovnega razreda.
Steklo lahko za določene izdelke uporabimo
večkrat ali ga recikliramo, kar je neskončen
proces. Seveda pa se stekla močno razlikujejo
glede kakovosti, čistosti. Zaradi vrhunske
kakovosti in čistosti stekla, proizvedenega v
Steklarni Hrastnik, recikliramo samo v naši
steklarni pridelano steklo.
S
teklo je tudi okolju zelo prijazen material,
saj se pri njegovi izdelavi uporablja izključno kremenčev pesek. Pri reciklaži stekla
se porabi kar 30 do 40 % manj energije v primerjavi s proizvodnjo iz primarnega stekla.
Izdelava steklene embalaže je sicer bistveno
dražja od izdelave plastične embalaže zlasti
zaradi zemeljskega plina in keramičnega
peska, ki ga steklarne uporabljamo pri izdelavi. Vendar pa za izdelavo ene plastenke porabimo več vode, kot jo je v plastenki za enkratno uporabo. Steklo kot material je tudi zelo
kakovostno za uporabo v živilski industriji,
saj ustreza njenim strogim normativom. Zato
v prihodnosti vidimo potencial predvsem v
izdelavi specialnih steklenih embalaž za
različne jogurte, marmelade, sire, olja, kise,
paštete, ekološke izdelke in podobno, kar
se je v preteklosti že shranjevalo v stekleno embalažo. Čeprav je Steklarna Hrastnik
usmerjena v proizvodnjo visoko kakovostne
embalaže, smo prepričani, da ima steklo kot
material z neomejenimi možnostmi reciklaže
svetlo prihodnost tudi na področju izdelkov
široke potrošnje. V Sloveniji, ki menimo,
da zaradi majhnosti trga in specifičnosti
proizvodnje izdelkov, ni najbolj primerna
za masovno proizvodnjo steklenih izdelkov,
vidimo, kot že omenjeno, potencial predvsem
v proizvodnji specialnih steklenih embalaž
za izdelke višjega cenovnega razreda ter
za lokalno pridelana živila in pijače. V primeru lokalnega proizvajalca živil in pijače
se pojavlja tudi možnost vračanja steklene
embalaže. Ta model opažamo predvsem pri
nakupu izdelkov, kot so mleko, sokovi in različna olja. Na primer pri mlekomatih lahko
pride kupec s svojo embalažo in zato plača
manj. Steklena embalaža naše steklarne je
za tovrstne modele zelo uporabna zaradi
kakovosti stekla, ki ima nižjo lomljivost, ne
vsebuje težkih kovin, ima visok lesk in je brez
prask tudi po 3.000 pranjih v industrijskem
pomivalnem stroju.
Letos smo pričeli s prodajo
GEA bio kokosovega olja
(100 %, hladno stiskano,
deviško), ki ga polnimo v
stekleni kozarec.
Č
eprav omejitev glede teže steklene embalaže za visoko kakovostne izdelke ni,
bomo v Steklarni Hrastnik konec letošnjega
leta zaključili z investicijo v novo proizvodno
linijo, v okviru katere bomo proizvajali lažjo
stekleno embalažo za kozmetiko, parfume
in tudi steklenice. Tako kot na številnih področjih, se tudi na področju stekla uvajajo
inovacije, ki steklu dodajajo nove lastnosti.
Veliko inovacij je na področju lomljivosti
stekla, kot npr. termično tretiranje stekla,
ki omogoča, da se steklo lomi na koščke, ki
niso nevarni.«
Olja višjega
kakovostnega
razreda v
steklenicah
E
stera Pristovnik, predstavnica vodstva
za okolje in tehnologinja za standardizacijo in razvoj v podjetju Tovarna olja Gea
d.d.: »Olje je živilo, ki je podvrženo oksidaciji, če se ne hrani na primernem mestu in v
primerni embalaži. Jedilna rafinirana olja, ki
so namenjena široki potrošnji, polnimo v PET
embalažo. Olja višjega kakovostnega razreda
pa so polnjena v temnih steklenicah, da se
17
P
ri uporabi steklene embalaže je pomembno, da je primerna za stik z živili.
Označuje se s posebnim znakom (kozarec in
vilice), ki pomeni, da je embalaža namenjena
pakiranju živil in je z njimi lahko v neposrednem stiku. Ker je embalaža nepovratna,
imajo izdelki na etiketi oznako oziroma sliko
smetnjaka, ki opozarja, da je embalažo treba
odložiti na primerno mesto. Mobiusova
zanka je simbol za izdelek ali embalažo, ki
ima na koncu življenjskega cikla določeno
zbiranje in procese recikliranja. Vsaka puščica ima svoj pomen (Zbiraj! Predelaj! Ponovno
uporabi!). Simboli so različni glede na material. Za steklo se uporablja glede na barvo
stekla (brezbarvno, zeleno, rjavo). Steklo je
zagotovo idealen material za recikliranje.
Uporaba recikliranega stekla za proizvodnjo
novih steklenic pomeni prihranke pri energiji, prihranek surovin in zmanjšuje količino
odpadkov na odlagališčih. V kolikor se pri
proizvodnji steklene embalaže nadomesti del
primarne surovine z odpadnim steklom, se
lahko prihrani do 20 % energije. Steklo lahko
večkrat recikliramo, ne da bi izgubilo na kakovosti, razgradnja stekla na odlagališčih pa
traja več kot milijon let.
V Sloveniji, ki zaradi
majhnosti trga in
specifičnosti proizvodnje
izdelkov ni najbolj primerna
za masovno proizvodnjo
steklenih izdelkov, vidimo,
potencial predvsem v
proizvodnji specialnih
steklenih embalaž za izdelke
višjega cenovnega razreda
ter za lokalno pridelana živila
in pijače.
E
ko dizajn oziroma vključevanje okoljskih
vidikov v proces razvoja proizvoda je
pomemben pristop tako z okoljskega kot iz
poslovnega vidika. Načrtovanje proizvoda
z uvedbo načel eko dizajna pomeni velik
korak podjetja pri preprečevanju okoljskih
problemov na izvoru in s tem pri doseganju
trajnostne družbe. Potrebno je prepoznati
metodo in ustrezna orodja pri uvajanju eko
dizajna v razvoj novih proizvodov. V Tovarni
olja Gea d.d. dajemo velik poudarek ohranjanju okolja, zato bomo v prihodnje to metodo
zagotovo uvedli pri razvoju novih izdelkov.
V novi izdaji standarda ISO 14001:2015 bo
dodana zahteva za obravnavanje proizvodov skozi celotno življenjsko dobo, vključno
z uničenjem ob koncu uporabe (lifecycle
thinking).«
olje, kot tudi vse druge dodane učinkovine
(vitamini, rastlinski izvlečki idr.) v njej ohranijo vse svoje hranilne vrednosti in lastnosti.
Poleg tega je steklo mogoče 100 % reciklirati,
pri čemer ne izgublja svoje kakovosti. Ker
uporabljamo visoko kakovostno stekleno
embalažo, ki je namenjena tudi uporabi v
farmaciji oziroma za farmacevtske izdelke,
ni prehajanja snovi iz stekla v izdelek. Za izdelke sicer ne uporabljamo vračljive steklene
embalaže, smo pa vključeni v sistem ravnanja
z odpadno embalažo. Sicer pa mora steklena
embalaža, v katere polnimo naše izdelke,
ustrezati zahtevam za uporabo v živilski industriji. Barvno steklo npr. uporabljamo za
izdelke, pri katerih moramo vsebino zaščititi
pred svetlobo.
101/102
breme, ko izpolni svojo nalogo. Pomembno
je, da imajo potrošniki pravilne informacije
o ravnanju z odpadno embalažo po uporabi
izdelka. Steklenice je potrebno pred oddajo
izprazniti in očistiti in odstraniti zamaške,
etiketo. Povratno stekleno embalažo smo
ukinili že pred leti, saj smo za pranje vrnjenih
steklenic porabili ogromno čistilnih sredstev
in pitne vode in s tem dodatno obremenili čistilno napravo z odpadnimi vodami. Še vedno
se največ olj proda v PET embalaži. Prodaja
izdelkov v nepovratni stekleni embalaži
narašča, saj vse več kupcev pozna prednosti
steklene embalaže.
Embalaža
ohrani kvaliteta izdelka v celotnem roku
trajanja. Steklenice imajo UV zaščito, ki ščiti
izdelek pred svetlobo iz okolja. Količinsko
predstavlja steklena embalaža samo 2,5 %
prodaje, PET embalaža pa 97,5 %.
Tudi potrošniki pričakujejo,
da so med in prehranska
dopolnila pakirana v stekleno
embalažo.
T
udi potrošniki pričakujejo, da so med in
prehranska dopolnila pakirana v stekleno
embalažo. Prodaja naših izdelkov v stekleni
embalaži je v porastu, medtem ko prodaja
izdelkov v plastični embalaži stagnira, kar
kaže na to, da je steklena embalaža lahko
tudi dodana vrednost izdelka. Kljub vsemu
se zavedamo, da steklo ni primerno za vse izdelke, zato embalažo skrbno izberemo glede
na izdelek in namen uporabe.
Prodaja izdelkov v
stekleni embalaži
P
v porastu
P
etra Kalan Lubajnšek, vodja poslovnega razvoja v podjetju Medex d.o.o.: »V
Medexu uporabljamo stekleno embalažo za
polnjenje medu, matičnega mlečka, propolisa, sirupov, kolagena, gvarane idr. Izbor steklene embalaže za naše izdelke izhaja iz tega,
da med, matični mleček, propolis, kolagen,
ri eko dizajnu steklene embalaže se
predvsem pri izbiri in oblikovanju sekundarne embalaže osredotočamo na to,
da se čim bolj prilega primarni embalaži, s
čim manj praznega prostora in že vnaprej
predvidimo možnosti recikliranja oziroma
ponovne uporabe sekundarne embalaže. To
nam omogoča tudi manjši skladiščni in transportni volumen ter posledično nižje stroške,
ki so povezani s tem.«
etos smo pričeli s prodajo GEA bio kokosovega olja (100 %, hladno stiskano,
deviško), ki ga polnimo v stekleni kozarec.
Kokosovo olje spreminja agregatno stanje
glede na temperaturo okolja. Na hladnem
se hitro strdi, pri temperaturi nad 25 °C pa
postane olje tekoče in bistro, zato je steklena
embalaža najbolj primeren material za ohranjanje kakovosti olja.
A
čeprav je osnovna vloga embalaže zaščita živila oziroma izdelka, postane
september 2015
L
18
101/102
okolje
Novice
Zelenega
omrežja
JP CČN
Domžale-Kamnik d.o.o.
Aerodrom Ljubljana
zmanjšuje ogljični odtis
Aerodrom Ljubljana, d.o.o., si že od leta 2012,
ko je prvič izmeril svoj ogljični odtis in pridobil certifikat Airport Carbon Accreditation na
prvi ravni, prizadeva zmanjšati izpuste toplogrednih emisij v okolje in postati »ogljično
nevtralen«. Z različnimi manjšimi ukrepi je
družbi v letu 2013 uspelo ogljični odtis zmanjšati za šest ton oziroma za dober odstotek in
certifikat obnoviti. V letošnjem letu pa smo
na podlagi občutnega zmanjšanja ustvarjenih
emisij ogljikovega dioksida uspeli pridobiti
certifikat Airport Carbon Accreditation za
drugo raven (t.i. Level 2 – Reduction). Tako smo
v letu 2014, glede na izhodiščno leto (2012),
zmanjšali absolutno vrednost ogljičnega odtisa
za 488 ton oziroma za slabih 11 odstotkov (v
segmentu ogrevanja pa skoraj za 44 odstotkov). Okoljska politika Aerodroma Ljubljana
predvideva ogljično nevtralnost do leta 2020
in opredeljuje prehod v nizkoogljično družbo
kot enega strateških okoljskih ciljev. Več o
programu: www.airportcarbonaccredited.org.
Aerodrom Ljubljana, d.o.o.
www.lju-airport.si
Občina
Cerknica
september 2015
Za sodelovanje v rubriki
pokličite Tanjo na 03/42-66-716
ARAO svoje znanje
dopolnjuje pri Francozih
V podzemnem laboratoriju v kraju Bure
raziskujejo in razvijajo industrijske metode
in tehnike za odlaganje visokoradioaktivnih
odpadkov v podzemnem odlagališču.
Ker Slovenija načrtuje lastno odlagališče
nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov
(NSRAO), praktičnih izkušenj z odlaganjem
pa še nima, je skupina strokovnjakov ARAO
sredi julija obiskala Francijo, da bi se podrobneje seznanila s tamkajšnjimi dobrimi praksami. Francija ima namreč dolgoletne izkušnje
ravnanja z radioaktivnimi odpadki (RAO), saj
ima kar 58 jedrskih reaktorjev za proizvodnjo
elektrike, RAO pa nastajajo tudi v raziskovalni
dejavnosti, medicini in industriji, tudi vojaški.
V ANDRA, francoski agenciji za ravnanje z
RAO, so slovenskim kolegom predstavili nacionalno strategijo ravnanja z RAO, ravnanje z
institucionalnimi odpadki, koncepte odlaganja
za vse vrste RAO, varnostne koncepte, merila
sprejemljivosti in pripravo na odlaganje pa tudi
raziskovalne projekte, kot so razvoj betonov
za inženirske bariere, razvoj zabojnikov za
odlaganje idr. Zanimivost: Francija RAO deli
v pet kategorij in ne pozna opustitve nadzora
nad njimi, ko radioaktivnost pade pod raven
naravnega ozadja. Slovenija RAO deli v tri kategorije in ko radioaktivnost RAO pade pod raven
naravnega ozadja, opusti nadzor. Strokovnjaki
ARAO so si ogledali odlagališče za zelo nizkoradioaktivne odpadke, odlagališče kratkoživih
NSRAO ter podzemni laboratorij v kraju Bure.
Agencija za radioaktivne odpadke
www.arao.si
Svinčnik, iz katerega
lahko zraste
timijan in še kaj
Kako bi bilo, če bi svinčnik po tem, ko ga
porabite, lahko posadili? S to idejo se je rodil
svinčnik Sprout, ki je dobil nagrado za »Naj eko
izdelek leta 2014 in 2015«. Gre za inovativen
izdelek, ki je 100 % biorazgradljiv. Svinčnik je
lepo darilo, z mislijo na okolje, ki ga lahko tudi
personalizirate. Svinčniki so na voljo tudi v darilni embalaži,
ki lahko vsebuje
trajno sporočilo
okoljsko zavednega podjetja.
Telo svinčnika
je iz trajnostno
pridelane cedre
in ne vsebuje
svinca, saj pisanje omogočata
glina in grafit.
Na koncu telesa
se nahaja kapsula, kjer so shranjena ekološko
pridelana semena. Ko svinčnik porabite, ga preprosto posadite
in iz njega bo zrasla vaša priljubljena začimba
ali cvetje. Na voljo je 11 različnih vrst semen
(bazilika, meta, timijan, koriander, žajbelj,
koper, rožmarin, češnjevec, zelena paprika,
spominčica, ognjič). Več informacij o svinčniku
Sprout najdete na www.posadisvojsvincnik.si.
Axis mundi, d.o.o.
www.axismundi.si
Pripravila: Mihela Koprivnik
Center ponovne uporabe d.o.o., so.p.
www.centerponovneuporabe.si
Vizualne komunikacije comTEC d.o.o.
www.comtec.si
ERICo pomaga
podjetjem pri
prilagajanju na nove
zahteve IPPC
Odvzem vzorcev na deponiji.
ERICo uspešno pomaga podjetjem pri izpolnjevanju zahtev Uredbe o vrsti dejavnosti in
naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje
okolja večjega obsega. Uredba predstavlja nov
korak pri zmanjševanju negativnih okoljskih
vplivov industrije. Priloga 1 v Uredbi določa
nove vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega.
Upravljavec takšne naprave mora v 190 dneh
po uveljavitvi Uredbe vložiti vlogo za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja. Zaradi obravnave starih bremen so zavezanci dolžni izdelati
oceno možnosti za onesnaževanje tal in podzemne vode ter izhodiščno poročilo s posnetkom
njunega ničelnega stanja, če presegajo pragove
letne prisotnosti nevarnih snovi (Priloga 3
omenjene Uredbe). Na ERICo uspešno izvajamo postopke za pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja, ocene možnosti za onesnaževanje
tal in podzemne vode, posnetke ničelnega stanja tal in podzemne vode na podlagi analiz ter
izdelavo izhodiščnega poročila.
okolje
Ekološke brezstične
(NFC) kartice iz
recikliranega lesa
101/102
19
Po napovedih naj bi se koncept trajnostne
potrošnje, ki je nasprotje nepremišljenim
nakupom, v prihodnosti krepil. Vsak posameznik razpolaga z vsaj 5 kilogrami še uporabnih
izdelkov na leto, ki končajo med odvrženimi
odpadki na prepolnih odlagališčih, navajajo
raziskave pri Centru ponovne uporabe. V
krožnem gospodarstvu so ponovna uporaba,
popravilo in recikliranje zlato pravilo, odpadki pa preteklost. To je tudi vodilo centrov
ponovne uporabe. Center ponovne uporabe je
socialno podjetje z namenom krepitve trajnostne razvojne funkcionalnosti regionalnega in
nacionalnega okolja in povečanja zaposljivosti.
Glavna usmeritev podjetja je izboljšanje ravnanja z okoljem in odpadki ter podaljševanje
življenjske dobe in ponovne uporabe izdelkov
tudi z dodajanjem nove funkcije. Namenjen je
prenovi, obnovi, demontaži in pripravi še uporabnih izdelkov za vnovično uporabo. Izdelek,
ki bi postal odpadek, se ponovno uporabi, s
čimer zmanjšujemo količino odloženih stvari
na deponijah in s tem privarčujemo, obenem
pa skušamo v lokalnem okolju priskrbeti delo
težje zaposljivim osebam. V Sloveniji je še
vedno prisotna stigma na področju dobave
izdelkov iz ponovne uporabe, a le zakaj?
ukvarja z digitalnim tiskanjem velikega formata, je na tem področju naredilo korak naprej, saj
poleg uporabe reciklirnih materialov tiskamo
z ekološkimi barvami, ki imajo Greenguard
certifikat. Certifikat zagotavlja, da je izdelek
v skladu z najstrožjimi svetovnimi standardi
za nizko emisijo hlapnih organskih spojin
(volatile organic compounds oziroma VOC) in
se lahko uporabljajo tudi v živilski industriji,
vrtcih, šolah, saj so barve brez škodljivih topil
in vonja. Prednost takšnega zelenega tiskanja
je, da so ti izdelki zdravju neškodljivi, saj je kakovost zraka v notranjih prostorih večja, hkrati
pa pri tisku ne nastajajo odpadne barve, s čimer
dodatno ne obremenjujemo okolja. S pridobitvijo Greenguard certifikata smo dokazali, da
sta nam tako zdravje in okolje na prvem mestu.
Nove identifikacijske kartice: moderna
tehnologija v naravnem »ovoju«
V zadnjem času se v tehnologiji, predvsem
z izkoriščanjem moči sonca in uporabo naravnih materialov, vse pogosteje vračamo k
osnovi – naravi. V naravi smo tudi v IDentiksu
prepoznali veliko pozitivnega. Poleg lesenih
Powerbankov, lesenih USB ključkov, biorazgradljivih pripomočkov in solarnih polnilcev smo
se k naravi vrnili tudi pri IDentiksovi osnovi – identifikacijskih karticah. Nova rešitev,
lesene brezstične ID kartice zagotavljajo, da je
tudi identifikacija ne le ekološka, temveč tudi
zelo moderna in stilska. Z lesenimi karticami
in NFC oznakami, ki omogočajo večopravilnost ter shranjevanje informacij, povezav in
dostopnih podatkov, tako stopamo po poti
združevanja modernih tehnologij in naravnih
materialov. Ekološke brezstične kartice in
oznake so izdelane iz recikliranega lesa, zato
so lahke in vzdržljive, predvsem pa omogočajo
številne možnosti personalizacije.
IDentiks kartični sistemi d.o.o.
www.identiks.si
Laboratorij za
papirništvo – pot do
okoljske marjetice
Zeleno
omreŽje
Zeleno tiskanje
z Greenguard
certificiranimi barvami
Ozaveščenost o varovanju okolja in odgovornost za varovanje našega planeta postaja
vse bolj aktualna tudi v tiskarstvu. Podjetje
Vizualne komunikacije comTEC d.o.o., ki se
ERICo d.o.o.
www.erico.si
Okoljska marjetica je znak
Evropske skupnosti, ki
označuje izdelke ali
storitve, pri katerih
so upoštevani okoljski
predpisi in predpisane
mejne vrednosti porabe
energije in izpuščenih
emisij. V Evropi je že
dobro uveljavljen okoljski znak, ki potrošniku
na enostaven in pregleden način omogoča izbor
bolj ekološkega izdelka, takega, ki
ustreza namenskim ali za skupino predpisanim
varnostnim merilom. V okviru Inštituta
september 2015
Centri ponovne
uporabe še s
stigmo – zakaj?
20
101/102
okolje
za celulozo in papir izvajamo celostni pristop
k pridobitvi okoljske marjetice za različne tipe
papirjev. Laboratorij za papirništvo ima pridobljeno akreditacijo po ISO 17025, kar nam
omogoča izvajanje meritev za te potrebe. Poleg
organiziranja in izvajanja meritev nudimo tudi
pomoč pri pridobivanju izjav in oblikovanju
izjav ter pri oblikovanju končnega poročila.
Inštitut za celulozo in papir Ljubljana
www.icp-lj.si
Novosti na področju
izdelave načrta
gospodarjenja z odpadki
Dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec (desno)
in dr. Petar Djinović (levo)
v biogoriva. Ekipo so sestavljali raziskovalci iz
laboratorija za okoljske vede in inženirstvo Ilja
Gasan Osojnik Črnivec, Petar Djinović, Albin
Pintar in Boštjan Erjavec. Razvili so katalizator
in proces, ki sta ključna za pridobivanje tekočih goriv iz biološko razgradljivih odpadkov.
Izum omogoča učinkovito pretvorbo metana in
ogljikovega dioksida (bioplina) v sintezni plin
v popolni odsotnosti vodne pare in na ta način
odpira možnost pretvorbe številnih plinskih
zmesi, pridobljenih iz obnovljivih virov, v tekoča goriva in druge spojine z visoko dodano vrednostjo. Izum je že pritegnil zanimanje tujih
podjetij za proizvodnjo heterogenih katalizatorjev in pogovori o sodelovanju že potekajo.
Kemijski inštitut
www.ki.si
Načrt gospodarjenja z odpadki (NGO) je uradni
dokument podjetja – povzročitelja odpadkov,
kjer so predstavljeni ukrepi za preprečevanje,
zmanjševanje in ravnanje z odpadki, ki nastajajo v podjetju. Ti ukrepi morajo biti skladni
s trenutno veljavno zakonodajo. NGO mora
izdelati vsako podjetje, ki letno proizvede 150
t nenevarnih odpadkov ali 200 kg nevarnih
odpadkov. V preteklosti je moral povzročitelj
odpadkov NGO izdelati oziroma spremeniti
vsako leto, z novo Uredbo o odpadkih (Uradni
list RS, št. 37/15) pa le ob vsakokratni spremembi ravnanja z odpadki. NGO, izdelan na
podlagi prejšnje veljavne zakonodaje, velja do
konca obdobja, za katerega je bil izdelan. Kazni
za neizdelavo ali nepravilno izdelavo se štejejo
kot težji prekrški za povzročitelja odpadkov in
so sankcionirani skladno z Uredbo o odpadkih.
Družba Interseroh svojim strankam in ostalim
podjetjem nudi storitev izdelave NGO.
Interseroh d.o.o.
www.interseroh-slo.si
september 2015
Uspeh ekipe
Kemijskega inštituta
Ekipa raziskovalcev Kemijskega inštituta je
konec junija osvojila tretjo nagrado na evropskem tekmovanju Emerging Technologies
Competition, ki ga vsako leto pripravi britansko združenje Royal Society of Chemistry.
Nagrado so osvojili s katalizatorjem, ki omogoča pretvorbo biološko razgradljivih odpadkov
Nova centralna čistilna
naprava Vrhnika
Nova, sodobna čistilna naprava Vrhnika leži na
obrobju mesta Vrhnika, v poslovni coni Sinja
Gorica. Začetek gradnje sega v leto 2013. V
okviru gradnje bazenov za biološko čiščenje odpadne vode in upravne stavbe je bil obnovljen
tudi stari del, namenjen mehanskemu čiščenju.
Naprava je začela poskusno delovati oktobra
2014, devetmesečno poskusno obratovanje se
je zaključilo junija 2015. Zmogljivost čistilne
naprave je 15.500 oseb, vendar se bodo posamezna naselja nanjo priključila postopoma.
Priključeni so že naselje Vrhnika, del naselja
Verd, Stara Vrhnika, Mirke in del naselja Sinja
Gorica. V prihodnosti se bodo predvidoma
priključila še naselja Bevke, Blatna Brezovica,
del Sinje Gorice in Drenov Grič. Čistilno napravo sestavljata dva sklopa. V prvem delu se
voda mehansko prečisti, odstranijo se večji
delci, maščobe in pesek. Voda nato potuje v
štiri sekvenčne biološke reaktorje, kjer poteka
biološko čiščenje. Med terciarnim čiščenjem
so odstranjene dušikove spojine in fosfor. Del
čistilne naprave je septična postaja, ki sprejema greznično goščo in blato iz malih čistilnih
naprav. Iz odvečnega blata s centrifugiranjem
odstranimo vodo in ga pripravimo za odvoz.
Nova čistilna naprava je pomembna pridobitev
za občino Vrhnika, saj smo s tem poskrbeli za
čistejšo Ljubljanico ter za prijetnejše in kakovostnejše življenje občanov.
JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.
www.kpv.si
Eko City Maribor s
povratnim kozarcem
Na Mestni občini Maribor
smo želeli spremeniti
dosedanjo prakso,
kjer po prireditvah ostajajo
ogromne količine odpadkov. Z
uvedbo povratnih
kozarcev na prireditvah se zmanjšajo količine nastalih odpadkov
in stroški čiščenja
površin. Povratni
kozarci so vzdržljivi,
lahki in delujejo kot izolatorji, saj ohranijo pijačo
hladno ali toplo. Povratna embalaža se obvezno uporablja na vseh javnih prireditvah, ki
se izvajajo na javnih površinah. Obiskovalci
prireditev ob plačilu kavcije prejmejo v uporabo povratni kozarec. Ob ponovnem naročilu
pijače kozarec samo zamenjajo, organizatorji
prireditev pa poskrbijo za njegovo pranje. V
primeru, da želi obiskovalec kozarec obdržati,
se mu kavcija ne vrne. K temu gre dodati, da
je povratni kozarec tudi unikatni spominek
na mesto Maribor. Prizorišča javnih prireditev
po odhodu obiskovalcev niso več smetišča, kar
predstavlja tudi dvig kulturnega nivoja štajerske prestolnice.
Mestna občina Maribor
www.maribor.si
NLZOH pooblaščen za
izvajanje monitoringa
stanja površinskih voda
Agencija Republike Slovenije za okolje je
Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje
in hrano (NLZOH) v juniju 2015 izdala pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa
stanja površinskih voda v skladu z določbami
21
Vzorčenje površinske vode
Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja
površinskih voda (Ur. l. RS, št. 91/13). Pravilnik
se uporablja za ugotavljanje vpliva na stanje
površinskih voda pri: odvajanju odpadnih voda
neposredno v vodotok, če je ugotavljanje tega
vpliva za napravo predpisano s predpisom, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode
iz te naprave, obratovanju odlagališča odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, in obratovanju naprave
za proizvodnjo titanovega dioksida v skladu s
predpisi, ki urejajo emisije snovi in ravnanje z
odpadki iz te naprave. S tem je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano postal prva in
edina inštitucija v Sloveniji, ki je usposobljena
za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja
površinskih voda z namenom ugotavljanja vpliva na stanje površinskih voda.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
in hrano
www.nlzoh.si
Za zagotavljanje zdravja in varnosti na delovnem mestu je v pripravi nov mednarodni
standard ISO 45001. V svetu globalne konkurence, prizadevanj za uspeh, razvoju novih
proizvodov in storitev, usmerjenosti k večjemu
dobičku in zmanjševanju stroškov sta zdravje
in varnost zaposlenih prevečkrat potisnjena na
stranski tir. Velikokrat se pozablja na zdravje
in varnost zaposlenih. Podatki Mednarodne
organizacije dela (ILO) o smrtih in poškodbah
na delovnem mestu so zastrašujoči, predvsem
pa nepotrebni, saj je veliko nesreč mogoče preprečiti s pravilnim ukrepanjem. Zato na mednarodni ravni pripravljajo nov standard, ki bo
organizacijam po vsem svetu s smernicami pomagal povečati varnost zaposlenih in izboljšati
delovne razmere.
Osnutek standarda
ISO/DIS 45001 pričakujemo v oktobru
2015. (Vir: ISO)
SIST, Slovenski
inštitut za standardizacijo
www.sist.si
RCERO Ljubljana bo
zgrajen do konca leta
Snaga javno podjetje d.o.o.
www.snaga.si
EAThink 2015 – »Misli
globalno, jej lokalno«
101/102
čistilna naprava za izcedne vode obratuje od
2011, gradnja objektov za predelavo odpadkov,
ki je najzahtevnejši del projekta, pa bo končana
do konca letošnjega leta.
okolje
Dovolj je novic o
nesrečah pri delu
V okviru mednarodnega projekta EAThink
2015 smo na Srednji šoli za gradbeništvo in
varovanje okolja sodelovali v nagradnem natečaju »Misli globalno, jej lokalno«: prehrana
in alternativni prehranski viri, čigar namen
je ozaveščanje pomembnosti samooskrbe v
vsakdanjem življenju. Ker se zavedamo pomembnosti samooskrbe smo se dijaki 2. letnika
programa okoljevarstveni tehnik (Anja Novak,
Tilen Pinter in Pia Nadja Kopitar Čander) pod
mentorstvom Alenke Lah Kalan odločili za pripravo fotozgodbe z naslovom Zgodba o solati,
ki je pri nas eno od najpogostejših naravnih
dobrin. V zgodbi smo želeli predstaviti življenjski krog solate, ki jo lahko sami z malo truda
pridelujemo na lastnem vrtu. Naša fotozgodba
je pritegnila posebno pozornost strokovne komisije, ki nam je za nagrado podarila celoletno
članstvo v programu Šolski ekovrtovi. Največja
nagrada za naše delo pa je, da bodo našo Zgodbo
o solati predstavili tudi na velikem platnu na
mednarodnem sejmu EXPO v Milanu v Italiji,
v mesecu septembru in oktobru.
The life on a real large garden bed is like heaven.
By
having so
much fun we
will really grow
very fast!
Tehnologija se z vso naglico razvija, a za njo še
vedno ostajajo odpadni materiali, ki obremenjujejo okolje. V Evropi se na leto proda okrog
40 milijonov tonerjev, kartuš in trakov, ki se na
deponijah razgrajujejo več sto let. Nova KBM se
zaveda svoje odgovornosti tudi do naravnega
okolja in si prizadeva prispevati k trajnostnem
razvoju s skrbnim odnosom do okolja. Zato v
sodelovanju s podjetjem Bitea d.o.o. zbira in
reciklira izrabljene tonerje, kartuše in trakove tiskalnikov, faksov in kopirnih strojev,
ki nastajajo pri vsakodnevnem delu v banki.
Po letu in pol je reciklirala že približno 1.500
kosov tonerjev, kartuš in trakov. Del sredstev
od prodaje odpadnih materialov, ki še imajo
vrednost za nadaljnjo predelavo, Nova KBM
vsako leto daje v dobrodelne namene Sončku,
Zvezi za cerebralno paralizo Slovenije.
Let's
go party!!!
Gradnja tovarne za predelavo odpadkov je
v zaključni fazi.
Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO)
Ljubljana je največji kohezijski okoljski projekt
v državi, ki bo poskrbel za odpadke tretjine
Slovenije. Tovarna za predelavo odpadkov, kot
RCERO poljudno rečemo, bo uporabljala najmodernejšo in trajnostno tehnologijo za ravnanje
z odpadki v evropskem merilu ter zagotavljala
zelena delovna mesta. Ključni del regijskega
centra so trije objekti, v katerih bo potekala
mehansko-biološka obdelava odpadkov, in
sicer za dve vrsti odpadkov: za ločeno zbrane
biološke odpadke, iz katerih bomo pridobivali
kompost, in za preostanek komunalnih odpadkov. Regijski center na Barju sicer sestavljajo
razširjeno odlagališče, čistilna naprava za izcedne vode in objekti za predelavo odpadkov.
Novo odlagalno polje je v uporabi od leta 2009,
A
little bit
to the left, a
little bit to the
right, botty
up, botty
down ...
Zeleno
omreŽje
Nova KBM d.d.
www.nkbm.si
Delček fotozgodbe v angleškem jeziku
Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, ŠC Celje
www.sc-celje.si/gr
Poletna šola
NuCoSS-15
Na Bledu je v juliju potekala mednarodna
poletna šola NuCoSS-15 (Nuclear Corrosion
Summer school), na kateri je predavalo dvanajst vrhunskih strokovnjakov, ki so podali
celovit pregled s področja korozije v jedrskih
sistemih in poskrbeli za prenos znanja
na mlajšo generacijo. Korozija jedrskih
september 2015
Sredstva odprodaje
odpadnih tonerjev in
kartuš v dobrodelne
namene
22
101/102
okolje
materialov predstavlja velik problem za
varnost jedrske elektrarne, kot tudi za dolgotrajno delovanje, posledično gospodarsko
konkurenčnost in odlaganje jedrskih odpadkov. Razumevanje korozijskih mehanizmov,
lastnosti materialov in mest, kjer posamezne
vrste korozije lahko nastopijo v hladilnih krogih jedrske elektrarne, so ključnega pomena
za jedrsko industrijo. Prav tako so nepogrešljive neporušne metode za natančno detekcijo
korozijskih procesov. Organizatorji poletne
šole so bili ZAG (Slovenija), CEA (Francija),
Paul Scherrer Institut, Švica, in univerza v
Manchestru (VB), pri čemer je ZAG odigral
ključno vlogo pri lokalni organizaciji dogodka. Poletna šola je bila namenjena predvsem
zaposlenim v jedrskih programih, industriji in
raziskovalnih organizacijah, ki so želeli dobiti
celovit pregled na področju jedrske korozije.
Več na: http://www.zag.si/nucoss.
Zavod za gradbeništvo Slovenije
www.zag.si
Prva univerzalna
hitra električna
polnilnica v Sloveniji
Podjetje Petrol je v sodelovanju z BMW Group
Slovenija in družbo BTC pred Kristalno palačo v Ljubljani odprlo prvo univerzalno hitro
polnilnico za električna vozila v Sloveniji.
Polnilnica je prilagojena večini električnih
vozil na tržišču, baterije pa napolni do 80 %
le v dobrih 20-ih minutah. Primerljiva je s polnilnicami, ki bodo kmalu stale tudi na slovenskem avtocestnem križu. Omogoča preprosto
polnjenje vseh vrst
električnih avtomobilov s
tremi različnimi kabli s
pripadajočimi priključki.
Je prijazna do
uporabnika, saj
ne potrebuje
posebnih,
dragih kablov
za hitro polnjenje oziroma
mu
tovrstnih
kablov ni potrebno
posebej
nameščati.
Polnilnica je vrste multi-standard in zmore
polniti električne avtomobile po vseh znanih
standardih hitrega polnjenja. DC polnjenje
zmore z močjo 50 kW, AC polnjenje z močjo
43 kW. Njena učinkovitost je več kot 93-%. Za
nadaljnji razvoj slovenske elektromobilnosti
in nizkoogljične družbe skrbijo ključna podjetja, ponudniki in podporniki infrastrukture
in predstavniki znanstveno-akademske sfere
združeni v Sekcijo trajnostna mobilnost CER.
njimi ima spodbujanje in ozaveščanje o ločenem zbiranju odpadne embalaže Tetra Pak,
ki spada v rumeni zabojnik ali rumeno vrečo
za odpadno embalažo. Ločeno zbrano embalažo reciklirajo, kjer pridobijo surovino za
nove izdelke. Iz odpadne embalaže Tetra Pak
tako nastanejo novi izdelki, kot so papirnati
robčki in brisače, toaletni papir, lepenka,
karton, kartonska embalaža za jajca, tulci in
drugi. V Sloveniji se delež ločeno zbrane odpadne embalaže Tetra Pak povečuje in znaša
dobrih 30 %. Najbolj uspešni so v Belgiji in
Luksemburgu, kjer ta delež presega 80 %. Na
svetu vsako leto reciklirajo več kot 650.000
ton odpadne embalaže Tetra Pak, najbolj
pogosti način je recikliranje v papirnicah. V
Sloveniji družba Tetra Pak že devet let organizira projekt Eko-paket. Namenjen je otrokom,
učencem, dijakom, njihovim mentorjem in
staršem ter spodbuja pravilno ravnanje in
kreativno ustvarjanje iz odpadne embalaže.
Več na www.eko-paket.si.
Petrol d.d.
www.petrol.si
Odpadna embalaža
Tetra Pak v rumeni
zabojnik ali vrečo
Družba Tetra Pak že vrsto let izvaja vrsto
okoljskih aktivnosti. Pomembno mesto med
Tetra Pak d.o.o.
www.tetrapak.com/si
Evropski projekt
september 2015
Energijska prenova
nestanovanjskih stavb
z dinamično metodo
Zadnje čase se povečujejo potrebe po prenovi
slabo izoliranih stavb z dotrajanimi tehnološkimi sistemi, saj nas tudi stalna rast cen energentov in klimatske spremembe vzpodbujajo
k racionalnejši rabi energije. V okviru tega je
izjemnega pomena energetska učinkovitost
javnih in drugih nestanovanjskih stavb, vendar
je zaradi narave in specifičnega obratovanja
potencial pri njihovi energijski prenovi precej
drugačen kot pri prenovi stanovanjskih stavb.
Raznolikost dejavnosti v nestanovanjskih
stavbah povzroča izrazito časovno spremenljive potrebe po energiji, kar lahko rešimo in
obvladujemo edino s podrobnim (dinamičnim)
energijskim modeliranjem stavb. Uporaba dinamične metode za izračun toplotne bilance je
napredno orodje integralnega načrtovanja in
zahteva intenzivno komunikacijo med vsemi,
ki sodelujejo pri načrtovanju. Metoda nam
omogoča optimalno izrabo obnovljivih virov,
realno ovrednotene prihranke (v kWh in EUR)
in daje investitorju celovit pregled nad ekonomsko upravičenimi scenariji za energijsko
prenovo nestanovanjske stavbe, saj potenciala
njene energijske prenove ni mogoče tako posplošiti kot pri stanovanjski stavbi. Tovrstne
analize so pomembna podlaga za odločitev o
načinu financiranja energijske prenove s povratnimi oziroma nepovratnimi sredstvi.
Pripravila: Gašper Stegnar, doc. dr. Marjana
Šijanec Zavrl
Gradbeni inštitut ZRMK
www.gi-zrmk.si
Model vrtca, kjer je bilo z dinamično
simulacijo energijsko in ekonomsko (LCC)
utemeljeno razmerje vlaganj v prenovo
ovoja in zamenjavo sistema za ogrevanje s
toplotno črpalko
Naša vloga v projektu je organizacija pilotnih
izobraževanj v Sloveniji, zagotavljanje kakovosti v projektu in informacijska podpora. V
splošnem skrbimo za pomoč pri pripravi na
EU razpise in projekte, pri njihovi koordinaciji
in zagotavljanju kakovosti. Naša glavna aktivnost pa je pomoč pri prenovi poslovnih
procesov in s tem povezana izobraževanja
(BPM). Gre za vzpostavitev procesnega pristopa v organizacijo. To obsega popis procesov,
njihovo analizo in optimizacijo, tudi v smislu
trajnostnega razvoja.
Kakšno je zanimanje za projekt in katere organizacije se vključujejo v projekt izobraževanja
vodij za trajnostni razvoj?
Zanimanje je veliko, vendar glede na število
podjetij v Sloveniji še premajhno. V juniju smo
organizirali 4-dnevno izobraževanje v Mariboru
in presenetila nas je raznolikost področij, iz
katerih prihajajo udeleženci. Pričakovali smo
udeležence iz proizvodnih podjetij, kjer je
principe trajnostnega vodenja možno najbolj
neposredno uporabiti, vendar je prišlo največ
udeležencev iz manjših storitvenih organizacij
oziroma svetovalnih podjetij. Popolnoma drugačna situacija je bila v Romuniji in Franciji,
kjer smo tudi izvedli pilotna izobraževanja. V
Romuniji so udeleženci prihajali iz velikih proizvodnih podjetij – podružnic multinacionalk,
v Franciji je bila večina udeležencev iz večjih
Izobraževanje poteka v živo in s pomočjo
spletne učilnice. Udeleženci delajo v skupinah, na praktičnih primerih. Celotna vsebina
izobraževanja obsega tematike, kot so vidiki
trajnostnega razvoja, standardi, tehnični koncepti, družbena odgovornost podjetij in odnosi z vsemi vpletenimi, trajnostno načrtovanje
izdelkov in storitev, trajnostne inovacije, trajnostno in strateško voditeljstvo, komunikacija.
V podporo smo vzpostavili spletno učilnico,
kjer so na voljo učni materiali, dodatni viri,
naloge in primeri dobrih praks. Od oktobra
naprej bo vzpostavljen tudi izpitni in certifikacijski sistem pod okriljem Evropske zveze
za certifikacije in kvalifikacije (ECQA) za vse,
ki bodo želeli pridobiti mednarodni certifikat
»Vodja za trajnostni razvoj«.
V vašem podjetju povezujete poslovanje in informatiko, informacijske tehnologije v srednjih
in velikih podjetjih ne glede na branžo. Kako je
trajnostni razvoj v podjetjih vpet v področje
informacijskih tehnologij?
Vsaka prenova poslovnih procesov in uvedba informacijskih tehnologij v poslovanje se
posredno ali neposredno nanaša na trajnostni razvoj. Lahko zmanjša količino energije,
potrebne za transport, optimizira uporabo
vhodnih surovin in posledično zmanjša količino odpadkov, zmanjša potne stroške, količino
papirja in podobno. Vendar je potrebno biti
pazljiv, saj ni vsaka informatizacija tudi samodejno trajnostna. Običajno optimiziramo
procese glede na tri glavne faktorje: stroške,
čas in zaposlene. Pri trajnostno naravnani
101/102
okolje
Kako poteka izobraževanje in katere vsebine
so v ospredju?
optimizaciji procesov dodatno upoštevamo
še energijo, vodo, odpadke, CO2, zaposlene
in širše okolje ter vse vpletene. Pred kakršno
koli informatizacijo pa moramo analizirati in
prenoviti sam poslovni, proizvodni ali storitveni proces.
Kako učinkovito lahko ustrezna informacijska
tehnologija pripomore k okoljskim prihrankom
v podjetju?
Znotraj področja informatike imamo veliko
možnosti za učinkovitejšo rabo energije.
Fizične strežnike, ki so lahko veliki porabniki
energije, lahko nadomestimo z virtualnimi
strežniki oziroma jih najamemo v deljenih
podatkovnih centrih. Glede na to, da je povprečen strežnik v podjetjih obremenjen le
30 % in porabi 300-1.000 W, se prihranek
pri energiji kar pozna. Obstajajo celo spletni
kalkulatorji za tovrstne prihranke (http://www.
abtecnet.com/virtualisation-calculator/).
Tudi potovanja lahko delno nadomestimo z
elektronskimi komunikacijami in video konferencami. Papirno poslovanje in arhiviranje
lahko nadomestimo z elektronskim. Pred
tem je priporočljivo preveriti okoljski odtis
uvedenih rešitev, saj ni samoumevno, da ima
elektronski bralnik dokumentov manjši okoljski
odtis kot navaden papir. Amazonov bralnik
Kindle »proizvede« manj CO2 kot klasične
knjige le, če z njim na leto preberemo 22
knjig. Žal za elektronske naprave še ne obstaja povprečen okoljski odtis. Če zna vodja
oziroma analitik oceniti, koliko prihrankov
prinese informatizacija v smislu denarja in
zaposlenih, potem zna tudi oceniti prihranke
za druge vire. september 2015
Ste eden od partnerjev mednarodnega projekta Leadership in Sustainability (Manager
za trajnostni razvoj). V tem okviru izvajate
izobraževanja za vodje organizacij, ki želijo
narediti več na področju trajnostnega razvoja.
Kakšna je vaša vloga v projektu?
dr. Tomislav Rozman
razvojnih in svetovalnih podjetij. Ugotavljamo,
da je zavedanje v Sloveniji še vedno nizko
in je še veliko prostora za razvoj. Predvsem
pri konkretni vpeljavi trajnostno naravnanih
procesov in s tem povezanih kazalnikov v
podjetja. To se lepo vidi v javno dostopnih
poročilih podjetij o trajnostnem razvoju. Samo
največja podjetja jih javno objavljajo na spletu.
Trajnostna poročila zelo pozitivno vplivajo na
ugled podjetja, zato bi bilo koristno, če bi tudi
manjša podjetja spoznala konkurenčno prednost trajnostega razvoja. Naša izobraževanja
so namenjena dvigu znanja in zavedanja o
trajnostnem razvoju v podjetjih.
foto: arhiv podjetja
Z informatizacijo do
trajnostnih procesov
Informatizacija poslovnih procesov
lahko bistveno pripomore k ustvarjanju
okoljskih in ekonomskih prihrankov v
podjetju ali organizaciji. Da zna podjetje
to prepoznati, je pomembno zavedanje
o pomenu trajnostnega razvoja podjetja.
Ravno to je eden od ključnih ciljev
mednarodnega projekta Manager za
trajnostni razvoj, ki ga izvajajo v podjetju
Bicero, d.o.o. Kot pravi direktor dr.
Tomislav Rozman, je zavedanje o pomenu
trajnostnega razvoja v podjetju v Sloveniji
še vedno nizko.
23
Promocija
Zeleno omrežje
Promocija
24
Največja tovarna za
predelavo odpadkov
v Sloveniji pred
tehničnim pregledom
Janko Kramžar
Kljub nekaterim bojaznim, da RCERO
Ljubljana ne bo pravočasno nared, Janko
Kramžar, direktor Javnega podjetja
Snaga v Ljubljani, pravi, da je regijski
center za ravnanje z odpadki pred
tehničnim pregledom. V zadnjem času
v javnosti župani občin, ki so podpisale
Pogodbo o pristopu k skupnemu
ravnanju z odpadki v RCERO Ljubljana,
opozarjajo na nekatere nesprejemljive
določbe v pogodbi. Direktor Snage
odgovarja na kritike.
Foto Marko Lukunić PIXSELL
okolje
101/102
Zeleno omrežje
september 2015
RCERO Ljubljana je največji kohezijski projekt
ravnanja z odpadki v Sloveniji, vključuje več
občin. Kaj je namen projekta in kateri so njegovi glavni cilji?
Ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana) bo v celoti pripravljen
konec letošnjega leta. Vanj je vključenih že 37
občin. Z nekaterimi se še dogovarjamo, tako
da bo naš regijski center poskrbel za odpadke
približno tretjine Slovenije oziroma 700 tisoč
prebivalcev. V tovarni za predelavo odpadkov,
kot Rceru poljudno rečemo, bo tako vsaj 37
slovenskih občin predelovalo zbrane biološke
odpadke in preostanek odpadkov, objekti ter
naprave, zgrajeni v okviru RCERO Ljubljana,
pa bodo uresničili pet ključnih ciljev. To so
proizvodnja zelene električne energije iz obnovljivega vira bioplina, pridobivanje komposta
iz bioloških odpadkov, pridobivanje sekundarnega goriva iz odpadne lahke frakcije preostanka komunalnih odpadkov in proizvodnjo
električne ter toplotne energije za lastno rabo.
Peti cilj bo zagotovil, da bomo po predelavi na
odlagališče odložili samo petino odpadkov, ki
jih ne bo mogoče ponovno porabiti kot surovine ali energente, pa še ti odloženi odpadki
bodo brez škodljivih vplivov na okolje.
Poleg tega RCERO Ljubljana prinaša uporabo
najmodernejše in trajnostne tehnologije za
ravnanje z odpadki ne samo v slovenskem, pač
pa tudi v evropskem merilu. Zagotavlja zelena delovna mesta ter je povezovalni element
ravnanja z odpadki v Sloveniji med občinami
in regijami.
Projekt obsega izgradnjo novega odlagalnega
polja za odlaganje nenevarnih odpadkov, čistilne naprave za izcedne vode in za predelavo
odpadkov. Kako daleč je izgradnja?
Novo odlagalno polje je v uporabi od 2009,
čistilna naprava za izcedne vode obratuje od
2011, gradnja objektov za mehansko-biološko
obdelavo odpadkov (RCERO MBO), ki je najzahtevnejši del projekta, pa je v sklepni fazi in
bo končana pred koncem tega leta. V objektih
za mehansko obdelavo odpadkov in v objekte
za biološko predelavo zaključujemo z nameščanjem glavne procesne opreme. Tehnični
pregled je predviden v prvi polovici oktobra.
Skrb je odveč, saj so odnosi med vsemi občinami, ki so pristopile k Rceru, enakovredni.
Ravno zaradi tega smo pogodbe o pristopu
oblikovali tako, da omogočajo dolgoročno
enakovredno obravnavo vseh občin. Ključnih
elementov pogodbe ni mogoče individualno
spreminjati, kar je po našem mnenju najboljša rešitev za vse vključene občine. Le tako
se je moč izogniti dvomu, da bi imela katera
od občin drugačen ali kakor koli privilegiran
položaj.
Nekatere občine so nezadovoljne s ceno, saj
bodo morale, kot je bilo dogovorjeno že prej,
plačevati pet odstotkov višjo ceno kot občine
lastnice. Petodstotni pribitek smo uvedli zato,
ker so imele lastnice v fazi izgradnje določene
obveznosti, dodatne stroške in so nosila tveganja, ki jih občine pristopnice niso.
Še en nesporazum se je pojavil glede podelitve
koncesije za ravnanje z odpadki, vendar v zvezi
s tem ne pričakujemo težav: občinam s pomisleki bomo poslali pravno mnenje, v katerem
se med drugim zgledujemo po podobnem
primeru iz Nemčije.
Pred kratkim smo se s temi občinami, ki so
izrazile pomisleke, tudi sestali. Sestanek je bil
konstruktiven, kompromisi so mogoči, vendar
so spremembe pogodbenih določil možne le
ob soglasju vseh sodelujočih občin.
Kakšno tehnologijo boste uporabili za predelavo odpadkov in kaj boste storili s predelanimi
odpadki?
V ljubljanskem Rceru bo preostanek odpadkov, mešani komunalni odpadki, usmerjen v
tovarno, kjer jih bomo zmleli in presejali, ločili
v težko frakcijo, to so organski odpadki, in
lahko frakcijo, ki je v glavnem gorljiva. Ta gre
v drugi objekt, kjer izločimo koristne surovine,
kovine, steklo itd., nato odstranimo primesi in
jo obdelamo do kakovosti goriva z višjo (za
cementarne) ali nižjo (za termoelektrarne) kalorično vrednostjo. Težka frakcija gre v biološke
reaktorje, kjer poteka anaerobna razgradnja. V
dveh tednih iz teh odpadkov nastane bioplin
in digestat, ki ga posušimo in pošljemo v termično obdelavo. Bioplin bo poganjal tri nove
motorje, ki bodo z obstoječimi pokrili potrebe
Rcera po elektriki in toploti.
Avtor: dr. Jani Zore
Recenzenta: Ada Marjana Perko
in Iztok Gornjak
Urednik: Jože Volfand
V sklopu mehansko-biološke obdelave bomo v
objektih RCERO Ljubljana vsako leto pridobili
približno 60.000 ton trdnega goriva iz odpadkov različne kurilne vrednosti, 35.000 ton
digestata po anaerobni obdelavi težke frakcije
mešanih komunalnih odpadkov, 6.000 ton
lesa, 7.000 ton komposta po obdelavi ločeno
zbranih organskih, biorazgradljivih odpadkov,
25.000 ton izločenih sekundarnih surovin,
17.000 MWh električne energije in 36.000
MWh toplotne energije iz pridobljenega bioplina v procesu.
101/102
okolje
Na gradbišču dela potekajo gladko in skladno z
roki. So pa nekatere občine pristopnice k projektu RCERO Ljubljana v zadnjem času izrazile
zaskrbljenost glede pomanjkanja možnosti soodločanja in vplivanja na ceno in na politiko
Snage pri upravljanju regijskega centra.
Gospodarjenje
z odpadki
Iz vsebine
• Viri nastanka in vrste odpadkov
• Lastnosti odpadkov in ugotavljanje
lastnosti
• Zbiranje in transport odpadkov
• Obdelava in predelava odpadkov
• Odlaganje odpadkov
• Termična obdelava odpadkov
V letu 2014 se je Mestna občina Ljubljana kot
prva evropska prestolnica priključila mreži
Zero Waste Europe. Kako je strategija Zero
Waste vpeljana v delovanje RCERO Ljubljana?
• Načrtovanje in zasnova celovitih konceptov gospodarjenja z odpadki
Mestna občina Ljubljana se je s sprejetjem
Zero Waste strategije zavezala, da bo okrepila
tri prednostne naloge pri ravnanju z odpadki, to je preprečevanje, ponovno uporabo
in recikliranje, ter kar najbolj zmanjšala odpadke za odlaganje in energetsko izrabo. V
Ljubljani bomo do leta 2025 zbrali najmanj
75 odstotkov ločeno zbranih odpadkov. Lani
smo v Ljubljani zbrali 63 odstotkov ločenih
odpadkov in odložili manj kot 30 kilogramov
na prebivalca.
S projektom RCERO Ljubljana, »tovarno za
predelavo odpadkov«, bomo zagotovili obdelavo preostanka odpadkov in predelavo bioloških odpadkov za približno tretjino Slovenije
oziroma 700 tisoč prebivalcev. To med drugim
pomeni, da se bo močno zmanjšal delež odloženih komunalnih odpadkov, kar je tudi eden
izmed pomembnih ciljev v okviru Zero waste
strategije.
Iz preostanka odpadkov bomo izločali vse še
uporabne odpadke oziroma surovine, kot so
kovine, steklo, mešano embalažo … Tudi anaerobna fermentacija, s katero bomo pridobivali
kompost, je recikliranje odpadkov. Iz našega
regijskega centra bo prihajalo sekundarno
gorivo in prednost bodo imeli tisti, ki bodo za
vsaj del tega goriva ponudili možnost snovne
izrabe.
V okviru RCERO Ljubljana bo med objekti in v
njih potekala tudi posebna učna pot, ki bo na
inovativen način približevala filozofijo, v kateri
so ponovna uporaba, popravilo in recikliranje
zlato pravilo, odpadki pa stvar preteklosti. Gre
za razhod z dosedanjo miselnostjo „vzemi,
naredi, zavrzi“, ki se je izkazala kot nevzdržna
in nesprejemljiva. Založnik in izdajatelj:
Fit media d.o.o.,
Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,
tel: 03/ 42 66 700,
e-pošta: info@fitmedia.si
Več informacij na:
www.zelenaslovenija.si
september 2015
Se pri izvajanju srečujete s kakšnimi večjimi
težavami? Ste se z občinami uskladili glede
pogodbenih cen?
Učbenik za srednje šole –
modul okoljevarstveni tehnik
Druga linija bo za biološke odpadke in bo namenjena anaerobni razgradnji. Ker so ti običajno kakovostnejši od preostanka odpadkov, bo
sledila še ena faza, ko digestat kompostirajo. Ta
kompost skoraj zagotovo ne bo uporaben za
površine za pridelavo hrane, bo pa uporaben
za zelene površine in parke. Tak način ravnanja
z odpadki je opredeljen kot recikliranje.
Promocija
Časovnica projekta vključuje poskusno obratovanje v letu 2016 in garancijsko obdobje v letu
2017, z januarjem 2018 pa bo projekt RCERO
Ljubljana zaključen.
25
PRAVKAR IZŠLO!
26
101/102
okolje
Vi sprašujete,
ministrstvo odgovarja
Teran je že del
pravnega reda EU
Na nekatera aktualna vprašanja
tokrat odgovarjata Ministrstvo
Vi sprašujete,
ministrstvo
odgovarja
za kmetijstvo, gozdarstvo in
V zadnjem času je aktualna razprava o teranu
kot delu kulturne dediščine in o slovenski zaščiteni blagovni znamki, a si teran prisvajajo
tudi na Hrvaškem. Kaj je storilo ministrstvo za
zaščito terana in kateri kmetijski proizvodi so
bili doslej v Bruslju sprejeti oz. evidentirani kot
izključno slovenska blagovna znamka.
prehrano ter MOP. Kmetijsko
ministrstvo je odgovorilo, kaj
se dogaja z zaščito vina Teran
in kaj je vzrok za prepočasen
razvoj ekološkega kmetijstva.
MOP odgovarja na vprašanje
o programu prehoda v
zeleno gospodarstvo, o
zelenem javnem naročanju
in o predvideni novi zakonski
ureditvi dimnikarske dejavnosti.
Teran je zaščitena označba porekla za vino, ki
se tradicionalno prideluje iz grozdja sorte refošk na območju vinorodnega okoliša Kras. Vino
Teran se prideluje na območju, ki predstavlja
75 % vinogradov vinorodnega okoliša Kras,
zato je obstoječa zaščita vina Teran izrednega
pomena za nadaljnji razvoj in obstoj vinogradništva na tem območju. Teran ni blagovna
znamka. Blagovne znamke v RS pokriva Urad
RS za intelektualno lastnino.
V Sloveniji je bila formalna zaščita Terana
sprejeta leta 2000, od leta 2004, ko je Slovenija
vstopila v EU, pa je Teran ena od zaščitenih
označb porekla za vino iz Slovenije in posledično del pravnega reda EU. Uradno pa se je prvič
zaščita Terana pojavila že leta 1970 - Zakon o
označevanju vina (predpis SRS) je jasno definiral kaj se lahko označi kot 'kraški teran'.
RS je v EU zaščitila naslednje izraze za vino:
• za vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP):
Goriška Brda, Vipavska dolina, Slovenska
Istra, Kras, Štajerska Slovenija, Prekmurje,
Bizeljsko Sremič, Bela krajina, Dolenjska.
Bizeljčan, Cviček, Metliška črnina,
Belokranjec, Teran.
september 2015
• za vina z zaščiteno geografsko označbo
(ZGO): Podravje, Posavje, Primorska.
V elektronskem registru EK so navedena vsa
evropska vina ZOP in ZGO:
http://ec.europa.eu/agriculture/markets/
wine/e-bacchus/index.cfm?event=searchPEcc
gis&language=EN
Glede drugih zaščitenih proizvodov v EU si
lahko bralci ogledajo povezavo na strani EU
komisije, kjer se lahko iščejo zaščiteni proizvodi po posameznih državah, vrsti proizvoda,
vrsti zaščite, ...
http://ec.europa.eu/agriculture/quality/door/
list.html
Ekološko kmetijstvo
se razvija prepočasi
V samooskrbi Slovenije, kljub temu, da je to
ena izmed središčnih tem slovenske kmetijske
politike, se ne kažejo bistvene spremembe
na boljše. Kje so vzroki? V tem kontekstu je
zanimiva ocena, kakšen je razvojni potencial
ekološkega kmetijstva za tržno pridelavo in
kakšna je dejanska uspešnost in rast ekoloških
kmetij?
Ekološko kmetijstvo je za Slovenijo pomembna
razvojna priložnost in idealna priložnost za
lokalno samooskrbo. Z dajanjem prednosti
lokalni oskrbi lahko povečamo proizvodnjo
ekološkega sadja in zelenjave, saj ravno v
tem segmentu povpraševanje v tem trenutku
močno presega ponudbo. Veliko razvojnih
možnosti je tudi na področju povezav med
ekološkim kmetijstvom, ekološko hrano in
turizmom. Ekološko kmetijstvo z večjo dodano
vrednostjo ekoloških pridelkov in predelanih
živil lahko prispeva k boljšemu gospodarskemu
položaju na podeželju in še zlasti v kombinaciji
27
V letu 2014 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 3.298 kmetijskih gospodarstev (kar
predstavlja 4,6 % vseh kmetij v Sloveniji) z
41.237,19 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (8,7
% od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v letu
2014). Od teh je 2.537 kmetij že zaključilo preusmeritveno obdobje (pridobilo eko certifikat),
ki traja najmanj 24 mesecev od prve prijave v
kontrolo.
Delež ekoloških živil na trgu RS je 1 %, od tega
20 % slovenskega porekla (Vir: ITR, 2010).
Število ekoloških pridelovalcev se vsako leto
povečuje, vendar pa dinamika rasti ekološke
pridelave ni zadovoljiva kljub finančnim podporam, ustanavljanju skupin proizvajalcev ter
promociji in trženju, kot tudi podporam v obliki
neposrednih plačil na ha za različno pridelavo
kultur. Glavne ovire za razvoj ekološkega kmetijstva predstavljajo slaba organiziranost in
nepovezanost proizvajalcev, premajhen obseg
pridelave oziroma predelave in neučinkovit
sistem svetovanja.
MKGP pričakuje, da se bo rast števila ekoloških
pridelovalcev, glede na dosedanje trende, tudi
v prihodnje povečevala.
Bolj podrobni statistični podatki o ekološkem
kmetovanju pa se nahajajo na:
http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/
analiza_stanja_ekoloskega_kmetovanja/
Zeleno javno
naročanje in zelena
rast sta povezana
Pred sprejemom v DZ je nov zakon o javnem
naročanju, po sprejemu pa naj bi sledila prenova sistema zelenega javnega naročanja. Ali
je MOP že v pripravi novega zakona o javnem
naročanju opozoril na nekatere pomanjkljivosti, ki so med drugim vplivale na slabo
izvajanje sedaj veljavne Uredbe o zelenem
Ob pripravi Zakona o javnem naročanju MOP
ni opozarjal na pomanjkljivosti zelenega
javnega naročanja, ker to področje ureja podzakonski akt - Uredba o javnem naročanju.
Prenovo Uredbe oz. sistema zelenega javnega naročanja bo vodilo Ministrstvo za javno
upravo, MOP pa pri tem sodeluje. Na področju
zelenega javnega naročanja bi bilo smiselno
obstoječo ureditev Uredbe in prilog s kriteriji,
ki se zaradi tehnološkega napredka ves čas
spreminjajo, posodobiti, saj na vseh mestih ne
uresničuje cilja, to je spodbujanje razvoja trga.
Prav tako pa se zaznava odsotnost analitičnega in poglobljenega vpogleda v uspešnost
in učinkovitost dosedanjega izvajanja Uredbe
o zelenem javnem naročanju. Podatki, ki so
na voljo, kažejo, da sta problematična tako
kompleksnost ureditve kot tudi usposobljenost naročnikov in da je potrebno več napora
vložiti v dialog med naročniki in potencialnimi
ponudniki, kar bo omogočalo naročanje bolj
naprednih izdelkov in storitev, in tudi tistih, ki
jih uredba ne opredeljuje. Preko ZeJN se vzpostavlja spodbuda na strani povpraševanja za
razvoj okolju prijaznejših proizvodov, storitev
in tehnologij in krepi vloga javnega sektorja kot
zgleda in spodbujevalca razvoja novih trgov.
Zaradi potencialnega prispevka prenove ZeJN
k spodbujanju zelene rasti gospodarstva je ta
uvrščen v Okvirni program prehoda v zeleno
gospodarstvo.
Sredstva za prvi dve
leti so načrtovana
Predstavljen program prehoda v zeleno gospodarstvo je vzbudil pozornost med drugim
zato, ker je povezal več ministrstev in organov na državni ravni. Ali to pomeni, da gre
za premik v medsektorskem povezovanju in
usklajevanju, saj ga je doslej primanjkovalo?
Katera ministrstva bodo v izvedbi programa
najbolj izpostavljena in ali imajo projekti v
programu tudi finančno pokritje?
Že ob pripravi programa ugotavljamo pozitiven
odziv resorjev in tudi drugih deležnikov v smislu pomena zelenega gospodarstva in odprtega
procesa ter komuniciranja. Pričakujemo, da se
bo to nadaljevalo, ko se bo program nadgrajeval in se bodo vse bolj aktivno vključevali tudi
drugi deležniki. Seveda ob iskanju sinergij med
politikami in ukrepi trčimo tudi ob težave, npr.
ko se cilji in naloge resorjev razlikujejo. Najbolj
aktivni resorji pri izvajanju bodo MGRT, SVRK,
MJU, MIZŠ, MzI, MKGP in MOP. Aktivnosti, ki
so načrtovane za 2015 in 2016, so tiste, ki jih
posamezni resorji načrtujejo in zanje že imajo
predvidena sredstva. Do 1. oktobra 2015 pa
MOP je pri
dimnikarskih storitvah
za licenčni sistem
101/102
poteka javna razprava o vsebini programa in
pričakujemo tudi predloge za izboljšanje procesnega kot izvedbenega dela programa.
okolje
Z namenom skupnega nastopanja na trgu in
boljšega povezovanja primarnih proizvajalcev
je bila v letu 2013 sprejeta Uredba o podpori za
spodbujanje tržnega združevanja primarnih
proizvajalcev kmetijskih proizvodov (Uradni
list RS, št. 92/2012, 15/14). Na podlagi tega
ukrepa je bilo na javnem razpisu izbranih 5
upravičencev za povezovanje ekoloških proizvajalcev, ki uspešno tržijo svoje ekološke
proizvode.
javnem naročanju? Kako lahko drugačna ureditev zelenega naročanja vpliva na zeleno rast
gospodarstva v državi?
Kako se je MOP odzval na peticijo za ukinitev
dimnikarskih koncesij in za spremembo dimnikarske zakonodaje? Za kakšen status dimnikarske dejavnosti se bo zavzelo ministrstvo?
S sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Uradni list
RS, št. 92/2013 - ZVO-1F) se sedanja ureditev
izvajanja dimnikarskih storitev ohranja zgolj
do 31. 12. 2015, ko se bo prenehala izvajati kot
obvezna državna gospodarska javna služba.
Brez uveljavitve novega sistema bodo tako ne
le ukinjene koncesije, temveč bodo dimnikarske storitve v celoti prepuščene trgu, zaradi
česar je Ministrstvo za okolje in prostor (v
nadaljevanju: ministrstvo) predlagalo nov
osnutek Zakona o dimnikarskih storitvah,
ki bi urejal navedeno materijo in uvedel t.i.
licenčni sistem. Cilj izvajanja storitev ostaja
javni interes, ki je izražen v skrbi za varstvo
okolja, zdravja in premoženja ljudi, požarni
varnosti in tudi energetski učinkovitosti malih
kurilnih naprav. S povsem tržno dejavnostjo se
na ministrstvu ne strinjamo, saj ocenjujemo,
da je za zagotovitev omenjenih temeljnih ciljev
tudi v prihodnje potrebna regulacija področja
izvajanja dimnikarskih storitev, kar je po
našem mnenju mogoče zagotoviti s predlagano uvedbo licenčnega sistema. Predstavniki
ministrstva smo od marca letos na številnih
posvetih že predstavili predlagano ureditev
dimnikarskih storitev (na Gospodarski zbornici Slovenije, na strokovnem posvetovanju
v Moravskih Toplicah, na Svetu za trajnostni
razvoj v Gornji Radgoni, v Državnem zboru in
Državnem svetu). Ministrstvo je 17. julija 2015
posredovalo predlog Zakona o dimnikarskih
storitvah v javno obravnavo, ki se je zaključila
28. avgusta 2015. Znotraj javne obravnave je
bilo javnosti omogočeno, da poda na predlog
zakona pripombe, do katerih se bo ministrstvo opredelilo. Splošen pregled pripomb, ki
so bile podane v času javne obravnave, potrjuje razdvojenost, ki je bila očitna že v zgoraj
omenjenih razpravah. Izražena mnenja namreč
najpogosteje predstavljajo različne skrajnosti
(ohranitev sedanjega sistema in na drugi strani
tržni sistem). Zavedamo se, da noben predlog
nikoli ne bo mogel ustrezati vsem, zlasti ne
zagovornikom "skrajnih" ureditev, smatramo
pa, da je naš predlog, ki predstavlja srednjo
pot, uravnotežen. Na ministrstvu izvajamo vse
potrebne aktivnosti, da bi bil predlog zakona
sprejet do konca tega leta. september 2015
z razvojem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
(predelava ekoloških surovin, turizem) ter
neposrednim trženjem na kmetiji, ekoloških
tržnicah ali pa v obliki partnerskega kmetovanja ponuja večjo delovno intenzivnost in s
tem tudi več delovnih mest kot konvencionalno
kmetijstvo.
Uradniki naj iščejo
rešitve, ne ovir
Okvirni program prehoda v
zeleno gospodarstvo povezuje
različne deležnike, ki naj
bi prestopili od splošnih,
konceptualnih razprav h
konkretnim korakom v zeleno
gospodarstvo. Povsem jasno
je, da je zakonodajni prostor
v Sloveniji preveč sektorsko
razdrobljen in pretog,
zato dobre in inovativne
rešitve, ki poganjajo zeleno
gospodarstvo, bežijo iz
Slovenije. Reagirati je potrebno
hitro, a premišljeno. Na okrogli
mizi so sodelovali državni
sekretarji mag. Tanja Bogataj z
Ministrstva za okolje in prostor,
Aleš Cantarutti z Ministrstva
za gospodarski razvoj in
tehnologijo, mag. Janko Burgar
z Ministrstva za javno upravo,
Peter Pogačar z Ministrstva za
delo, družino, socialne zadeve
in enake možnosti ter mag.
Klemen Potisek, z Ministrstva
za infrastrukturo. S tega
ministrstva je tudi mag. Mojca
Vendramin. Iz prakse sta dr.
Marko Likon iz podjetja Insol
in Friderik Knez iz Zavoda za
gradbeništvo.
foto: arhiv podjetja
mag. Vanesa Čanji
Okrogla miza:
Prehod v zeleno
gospodarstvo
28
101/102
okolje
september 2015
Okrogla miza: Prehod v
zeleno gospodarstvo
V kateri fazi je dokument? Ste že poskenirali
stanje in ideje ključnih deležnikov?
Tanja Bogataj: Okvirni program prehoda v
zeleno gospodarstvo je v fazi potrjevanja pri
resorjih, ki smo najbolj aktivno sodelovali pri
njegovi pripravi. Ves čas priprave smo neformalno vključevali druge deležnike, tako da
tudi z njihove strani verifikacija že poteka.
Septembra bo dokument v javni formalni razpravi. 9. septembra je MOP skupaj s Planom
B organiziral posvet deležnikov, nakar sledi
obravnava na vladi in izvajanje aktivnosti. Te
aktivnosti so zapisane v dveletnem programu, nekatere bomo še dodali. Pričakujem, da
bomo v procesu razprave v letu 2016 že prišli
do dodanih oziroma izboljšanih ukrepov.
Tega dokumenta smo se lotili na drugačen
način, kot je bilo običajno doslej, in s kolegi –
državnimi sekretarji na drugih resorjih smo
uspeli demonstrirati, da znamo medresorsko
sodelovati. Želimo izboljšati vsebine, programe in naloge, ki jih posamezni resorji delajo.
Letos smo v tem procesu prišli do spoznanja,
kje nismo usklajeni in kje z dobrimi nameni
uresničujemo samo en del ciljev, ne dosegamo
pa dovolj sinergij. Prišli smo do novih idej, kako
stvari izboljšati.
Gospod Aleš Cantarutti, vi prihajate z gospodarskega ministrstva, kakšen odnos imate do
tega projekta, ki je namenjen gospodarstvu,
a ga vodi okoljsko ministrstvo?
Aleš Cantarutti: Ta projekt jemljem zelo
osebno. Moja prva zaposlitev je bila v lesnopredelovalni industriji, zato vidim precej priložnosti, da tudi s tem okvirnim programom
postavimo lesnopredelovalno industrijo na
nove osnove. Na ministrstvu imamo akcijsko
skupino znotraj različnih sektorjev – govorim
o razvoju, o tehnologijah, vse do socialnega
podjetništva, ki se ukvarja s tem projektom.
Zelo smo hvaležni Ministrstvu za okolje in prostor in državni sekretarki, ker je začela s tem
procesom. S skupnimi močmi lahko dosežemo
zelo dobre rezultate.
Kako razumete zeleno gospodarstvo?
Aleš Cantarutti: Razumemo ga široko. Po eni
strani gre za spodbujanje uporabe različnih
okolju prijaznih materialov. Kot primer naj
navedem les. S 1. avgustom je začel delovati
direktorat za lesarstvo.
Je lahko industrija po vašem mnenju zelena?
Aleš Cantarutti: Absolutno, mora biti.
Industrija mora upoštevati okoljevarstvene
predpise, zato je zelena. Določen del industrije
se usmerja k okolju prijaznim materialom, del
tega koncepta je krožno gospodarstvo.
Zase pravite, gospod Cantarutti, da ste pripadnik tega projekta. Kaj pa vaši sodelavci
Gospod Janko Burgar, kaj lahko vaše ministrstvo pripomore k razvoju zelenega
gospodarstva?
foto: Boštjan Čadej
101/102
okolje
mag. Tanja
Bogataj
dr. Marko
Likon
Peter Pogačar
foto: Boštjan Čadej
foto: Boštjan Čadej
29
Peter Pogačar: Gre za širši sistemski problem
našega trga dela, ki ni samo slovenski, ampak
je v principu prisoten v vseh razvitih državah.
Gre za neskladje na trgu dela. Takšne politike
dajo učinke na dolgi rok. Pri nas je največji delež
s terciarno izobrazbo družboslovni kader. Eno
izmed orodij preseganja teh neskladij je spodbujanje izobraževanja za deficitarne poklice,
gre za usmerjene štipendije. Bo pa moral svoj
rez narediti tudi šolski sistem vse do univerze,
september 2015
Govorite o delovni sili, ki je že na trgu. Zakaj
pa produciramo toliko kadrov, ki so po svoji
stroki nezaposljivi? Vemo, da imamo premalo
določenih strok tehničnega kadra, medtem ko
je družboslovcev odločno preveč.
mag. Janko
Burgar
Peter Pogačar: Tam govorimo o zelenem
delovnem okolju. Ko smo bili na našem ministrstvu povabljeni, da program dopolnimo
z vidika trga dela, moram reči, da so se naše
strokovne službe tega projekta zelo razveselile. Imamo kar nekaj t.i. »vernikov« zelenega
gospodarstva. Vloga ministrstva za delo je podporna predvsem v smislu, da ima pri pripravi
svojih programov – spodbujanje zaposlovanja
in socialne vključenosti ter usposabljanje oseb
na trgu dela – v mislih potrebe zelenega gospodarstva. To pomeni, da se programi, ki jih
naše ministrstvo pripravlja za preprečevanje
socialne izključenosti dolgotrajno brezposelnih, vsaj delno fokusirajo tudi na prehod v
zeleno gospodarstvo. Tak klasičen primer so
javna dela.
Mojca
Vendramin
Ali zeleno delovno mesto za vas ni v industriji
ali v obstoječem gospodarstvu?
Friderik Knez
Peter Pogačar: To so delovna mesta, ki urejajo
degradirana območja, vodotoke, gre za delo v
gozdovih ..., vse to, kar je v lokalnem okolju.
Aleš
Cantarutti
Kakšna so zelena delovna mesta?
Tanja Bogataj: Smo jo že. Zelo aktivno je tudi
ministrstvo za izobraževanje in znanost. Ta
proces sodelovanja je zelo pozitiven, saj pri svojem delu dnevno ugotavljamo, kje so povezljive
vsebine in kje lahko te povezave dogradimo. Ne
želimo postaviti nekaj čisto na novo, ampak
želimo izboljšati sistem, ki ga imamo. Z vidika okolja in trajnostnega razvoja ugotavljamo,
da bi morala biti vsa delovna mesta na nek
način zelena. To vidimo v luči integracije, ne
pa v smislu, da je okoljska zahteva nekaj dodatnega. Želimo, da je integrirana v sistem.
Naj se navežem na vaše prejšnje vprašanje,
ali so lahko delovna mesta v industriji zelena
ali so morda rjava. Bistveno je, da so delovna
mesta in da prinašajo razvoj. Nekatere prakse
oziroma tehnologije pa niso čiste oziroma bi
morale biti bolj zelene. V tem kontekstu se
mora spremeniti celoten poslovni model. To
so vprašanja in teme, ki jih skušamo naslavljati,
ne želimo pa prehitevati, saj vemo, da gre za
strukturne, sistemske zadeve. Želimo najprej
pridobiti podatke in potrebne analize ter preveriti z uporabniki, ali so nekatere ideje prave
ali ne. Nove rešitve želimo najprej preveriti
skozi pilotne projekte oziroma v ožjih ciljnih
skupinah. Zato smo si dali potreben čas, to je
obdobje 2015 in 2016, da skupaj ocenimo, ali so
to prave stvari in ali jih delamo na pravi način.
Pri industriji gre za ozelenitev delovnih mest in
v tem kontekstu tudi za dvig konkurenčnosti
teh podjetij. Okoljske cilje morajo zasledovati
in jih dosegati. Če jih ne, podjetja niso več konkurenčna. Številna naša podjetja to zelo dobro
vedo. V sodelovanju predvsem z ministrstvom
za visoko šolstvo iščemo področja, kjer imamo
manko znanja in usposobljenosti. Na podlagi
teh izsledkov bomo pripravili vsebine, ki bi jih
podali v šolskem sistemu na različnih nivojih.
Tu govorimo o dodatnih kvalifikacijah. To je
posebna naloga znotraj našega programa, ki
ga pripravljamo v sodelovanju predvsem z
ministrstvom za izobraževanje in znanost.
Pomembno pa je, da tudi industrija da jasen
signal, katere kompetence ji manjkajo.
foto: Boštjan Čadej
Peter Pogačar: Naj najprej poudarim, da je
na trgu dela zeleno gospodarstvo priložnost
zlasti glede na trenutno situacijo v Sloveniji, ko
imamo dolgotrajno brezposelne, ki jih skušamo
opolnomočiti. Ta dokument je prava priložnost
za iskanje sinergije. S subvencijami želimo
spodbuditi ustvarjanje zelenih delovnih mest.
Boste načeli tudi to temo?
foto: Boštjan Čadej
Če smo pri definiranju zelenega gospodarstva,
prosim vas, gospod Pogačar, za vašo definicijo
zelenih delovnih mest.
foto: Boštjan Čadej
Aleš Cantarutti: Verjetno kdo med sodelavci
tudi dvomi. Pri oblikovanju okvirnega programa in aktivnosti je sodelovalo kar nekaj mojih
kolegov na nižjih nivojih iz različnih direktoratov, kar je pomembno. Za usklajevanje
pogledov smo porabili kar nekaj časa. Kar se
pa tiče nadaljevanja, imamo v novi finančni
perspektivi kar nekaj sredstev na voljo, zato v
tem trenutku poteka razmislek, kako v okviru
tega, kar smo zapisali, pripraviti potrebne dokumente za črpanje evropskih sredstev.
ki razpisuje šolske programe. Je pa zelo težko
napovedati za deset let naprej, katere kadre boš
potreboval na trgu dela. Za primer povem, da je
bil leta 2008 ogromen vpis na gradbeno fakulteto, saj je bilo gradbeništvo v vzponu. Danes so
gradbeni inženirji nezaposljivi. Ko razmišljamo
o neskladju na trgu dela, po mojem mnenju pri
nas preveč razmišljamo o formalni izobrazbi,
več bi morali govoriti o neskladju usposobljenosti – v angleščini »skills mismatch«. To bi
morali preseči z usposabljanjem in vlaganjem
v vseživljenjsko učenje ter z usposabljanjem
na delovnem mestu. Tu plačujemo za posledice
nevlaganja v usposobljenost zaposlenih.
foto: Boštjan Čadej
po hierarhiji navzdol? Gre za precej veliko
ministrstvo.
30
Janko Burgar: Z zelenimi javnimi naročili in s
celotnim sistemom javnega naročanja smo med
pomembnejšimi pri kreiranju trga. Kreiramo
ponudbo in povpraševanje na področju zelenih
produktov in zelenih tehnologij, kjer je država
lahko aktivna. Podjetja bi morala izkoristiti
domači trg, da se pripravijo za konkuriranje
na zeleno javno naročanje v tujini. Če je trg
javnega naročanja v Sloveniji težak približno
2,5 milijarde evrov, gre za nekaj več kot tretjino
javnega proračuna, je zeleno javno naročanje
v okviru tega naraslo na cca 15 odstotkov.
Zadeva je urejena z uredbo, krovni zakon se
sedaj spreminja. Prizadevamo si, da bi prišlo
do prenove te uredbe. Seveda tega ne bomo
delali na pamet, ampak bomo k temu pristopili
zelo podobno kot k sistemski ureditvi javnega
naročanja – najprej analitika, posvetovanje z
deležniki in šele na to se bomo opredelili, kakšne spremembe so dejansko potrebne.
okolje
101/102
Okrogla miza: Prehod v
zeleno gospodarstvo
Kdaj boste začeli ta proces?
kakšen način. Takih konkretnih primerov
ne poznam, verjamem pa, da jih bomo v tem
procesu odkrili. Zasledovati bomo morali
več stvari. Prijavitelji imajo veliko pritožb ali
pomislekov glede stroškov dokazovanj, ki jih
zahtevamo skozi uredbo o zelenem javnem naročanju - od laboratorijskih preizkusov do certifikatov. To so zahteve, ki na prvi pogled niso
tako pomembne, po drugi strani pa dvigujejo
stroške prijaviteljev oziroma ponudnikov, da
sploh lahko konkurirajo. Ker smo majhni, mora
neko naše podjetje po certifikat v Nemčijo, ker
takega laboratorija v Sloveniji ni. V Nemčiji pa
ima nemško podjetje konkurenčno prednost že
zato, ker je certificirano po standardih, ki tam
veljajo. Oziroma ima laboratorij, ki je ustrezen
in lahko tam opravi preizkus.
Pred kratkim sem govorila z lastnikom največjega domačega podjetja, ki proizvaja
toplotne črpalke. Pritožil se je, da je državni
okvir podjetniškega okolja izredno nestimulativen. Posledično jim domač tržni delež pada
na račun nizkocenovnih produktov iz Azije.
Njegova teza je, da je naša država izredno
nespretna pri uveljavljanju skritih varovalk
za zaščito, kot ste dejali, lastne baze podjetij.
Marsikatera druga država EU veliko bolj ščiti
domača podjetja.
V okviru priprave zakonodaje bomo opredelili,
kolikšen delež zelenega je v našem javnem naročanju. Pridobili bomo tudi podatek, kolikšen
delež je v teh postopkih pridobila slovenska
industrija. Potem bo naloga nosilcev vsebinskih resorjev, da se opredelijo, kako dvigniti
kompetence podjetij in urediti poslovno okolje,
ki bo slovenskim podjetjem na domačem trgu
nudilo vsaj enakopraven položaj kot ga imajo
druga podjetja.
Janko Burgar: To, kar ste omenili na koncu, je
izredno zanimivo, saj bomo to skušali uskladiti
z drugimi nosilci področij. Naše ministrstvo je
skrbnik sistema, ki mora prestati presojo na
evropski ravni, kar pomeni, da ta sistem ne
sme dajati prednosti domačim proizvajalcem.
Če podjetja na našem majhnem, dvemilijonskem trgu ne morejo prodreti, na drugih pa
lahko, imate prav – potrebno je pogledati, na
Kdaj boste imeli ta pregled?
Janko Burgar: Imamo dvanajst področjih, ki
jih naslavlja uredba. Na začetku dela delovne
skupine se bomo dogovorili, kako se bomo lotili
teh vprašanj.
Dr. Marko Likon, vi imate mednarodni pregled
nad zelenim gospodarstvom. Če se pogovarjamo o anomalijah slovenskega poslovnega
okolja v smislu zakonodaje, ali opažate, da
je domače gospodarstvo v depriviligiranem
položaju?
BLED / WELCO
A
ME
IN
ove m b e r 2 0 1
N
N
T
5
19
JE
8-
tel
ED
Ho
VA
Marko Likon: Kar se tiče zelenih tehnologij,
imam precej kritik. Sicer vidim, da obstajajo
želje, da bi se kaj izboljšalo. Če želite zeleno
gospodarstvo, to zahteva nekonvencionalne
rešitve. Sicer bi neka industrija problem svojih
odpadkov, na primer, že zdavnaj rešila, če bi ga
znala. Sedaj se pojavljajo nove tehnologije, ki te
probleme rešujejo. V Sloveniji pride do velikega
problema, saj imamo zelo razdrobljeno zakonodajo – od okoljske zakonodaje do zakona o gradbenih proizvodih. Ko predlagaš neko rešitev,
naletiš na več zakonov. Ko odpadek poskušaš
predelati v nekaj koristnega, Ministrstvo za
okolje in prostor reče, da obravnavajo samo
okoljsko zakonodajo, zato ti ne izdajo dovoljenja. Ne upajo se posvetovati z ministrstvom
za gospodarstvo, kako bodo dali ta proizvod na
trg. Imamo dva taka projekta, ki sta v končni
fazi splavala iz Slovenije, ker je take projekte
v Sloveniji nemogoče implementirati. V nekem
drugem okolju se pa da mimogrede.
BL
1
O
BL
Janko Burgar: Skupina je imenovana, resorji
so pozvani, da vanjo imenujejo svoje strokovnjake. Z delom začnemo v zadnjem kvartalu
letošnjega leta. Sprememba uredbe, v kolikor
bo potrebna, bi bila pripravljena leta 2016. Naš
cilj je povečanje deleža zelenih javnih naročil,
po drugi strani pa ne gre samo za povečanje
zelenega v javnem naročanju, ampak tudi
odpiranje vrat domači industriji. Potrebno je
povečati kompetence in sposobnost domače
industrije, da se lahko sreča s povpraševanjem
države, ne samo Slovenije, ampak celotnega
notranjega trga EU. Gre za krepitev slovenske
baze podjetij na trgih, ki v svetu veljajo kot
rastoča.
, B l e d, S l ov
Golf
en
ia
19
42
Promocija
september 2015
www.danpapirnistva.si
Tu sta direktno pozvani ministrstvi za okolje in
gospodarstvo. Je na vidiku kakšna sprememba, ki bi presegla te omejitve, o katerih govor
31
Aleš Cantarutti: Naj dodam, da je ena izmed
ključnih nalog gospodarskega ministra, kot
najbrž veste, izboljšanje poslovnega okolja.
Ta proces na MGRT poteka, spremljamo, opozarjamo in sodelujemo z različnimi resorji in
ministrstvi. Kot pravi kolegica, pa ne gre od
danes do jutri. Kar se tiče konkretnih težav s
področja okoljske zakonodaje, naj povem, da
smo imeli v zadnjih mesecih v reševanju skupaj tri primere, v katerih sem bil sam vključen.
Komuniciramo, iščemo rešitve.
Ste kakšno že našli?
Aleš Cantarutti: Eno.
Lahko poveste primer?
Aleš Cantarutti: Ne bi govoril o konkretnih
primerih. Lahko le rečem, da smo pri tem primeru sodelovali tudi z enim izmed združenj v
okviru GZS. Skupaj smo prečesali konkretne
ovire in možnosti. Na koncu so v dotičnem podjetju ugotovili, da lahko z določenimi njihovimi
prilagoditvami lažje upoštevajo vsa pravila in
tako je bila najdena rešitev. V tem trenutku je
ključen dialog. Naslednji korak je iskanje rešitev najbrž tudi s spreminjanjem zakonodaje.
Nič ni zacementiranega.
Janko Burgar: Na področju, o katerem se
pogovarjamo, je zelo pomembno Ministrstvo
za javno upravo, saj ima skupaj z MGRT-je
Imam predlog, da se začne o
posameznih rešitvah odločati
vsebinsko. Pri nas se odloča
pravno-formalno.
Lahko imenujete te resorje?
Janko Burgar: Ne, ne bi jih imenoval. Lahko
pa imenujem resorja, ki sta kooperativna, to
sta ministrstvo za obrambo ter ministrstvo
za izobraževanje, znanost in šport. Kot je rekel
gospod Cantarutti, nič ni zacementiranega,
vsako stvar je mogoče spremeniti po treznem
premisleku. Naše ministrstvo je skupaj z
MGRT razvilo t.i. MSP test, kjer gre za presojo
vsakega zakonodajnega akta z učinkom na
gospodarstvo.
Kdo presoja?
Janko Burgar: Pripravljalec zakona. V
Sloveniji že obstoja močna presoja in to je presoja na proračun. V prvi polovici naslednjega
leta bomo spravili v življenje rešitev MSP testa,
ki naj bi bil najboljši ali med tremi najboljšimi
v Evropi. Povezan bo z vsemi statističnimi
bazami. Ne bo namenjen sam sebi, ampak bo
namenjen deležnikom, da bodo lahko videli,
ali bo javna uprava, ki je pripravljavec zakona,
ustrezno pripravila oceno vplivov na okolje oziroma na gospodarstvo. Če ne, bodo lahko deležniki ugotavljali, ali so obremenitve drugačne.
S katerimi deležniki sodelujete pri pripravi
MSP testa? Morda z GZS ali še s kom?
Janko Burgar: Deležnikov, ki zastopajo gospodarstvo, je več, bomo videli, kdo bo dobil
mandat. Je pa vprašanje, v kateri fazi MSP
testa vključiti deležnike v proces. Zeleno pri
101/102
nas razumemo z vidika spodbujanja, ne pa z
vidika zaviralca. Naše ministrstvo kot skrbnik zakonodajnega procesa se bo trudilo, da
vzpostavimo dobro presojo vplivov na okolje.
Enoten dokument je dostopen vsem deležnikom. V vsakem hipu lahko vsak zainteresiran
pogleda, kaj na primer dela država na področju
sive ekonomije, kaj dela na področju zaposlovanja na črno, kaj na finančnem področju ipd. Na
spletni strani Stop birokracija lahko pogledate,
koliko je državna aktivna.
okolje
Tanja Bogataj: Strukture so vzpostavljene,
je pa tudi veliko na državnih sekretarjih, da
posredujemo in si prizadevamo spodbuditi
tovrstno sodelovanje in preseganje sektorske
omejitve. Žal moram pritrditi, da v veliko
primerih okoljska zakonodaja deluje togo in
zelo strukturirano. Specifična področja so zelo
ločena in velikokrat pridemo do neskladnosti.
Težava ni v pomanjkanju volje, da bi to presegli, ampak gre za zelo zahtevna strokovna
področja. Nenezadnje je na ta način pripravljena zakonodaja EU. Ko jo prenašamo v domač
pravni red, večkrat opazimo, da so področja
zelo strukturirana in med seboj nepovezana.
Menim, da je sodelovanje že izboljšano, ne
rečem pa, da je enostavno priti do rešitev.
Rahljati moramo posamezne vidike. Na tem
področju nas čaka ogromno ogromno dela.
Mislim, da si vsa ministrstva prizadevamo,
da bi naredili poslovno okolje v Sloveniji
ustreznejše. Ta opozorila iz prakse slišimo in
poskušamo rahljati ovire. Kako? V državi smo
na splošno prenormirani. Okoljsko-prostorski
del je absolutno prenormiran, pa ni edini.
Srečujemo se s predlogi, naj področja raje rešujemo s priporočili in smernicami, kar je druga
skrajnost. V praksi se potem dogaja, da tega
ne spoštujemo ali iščemo obvode. Poskušamo
priti do primerov dobrih praks in jih osvetliti z
različnih zornih kotov. To je tek na dolge proge
in v vmesnem času ogromno izgubimo. Na vseh
nas je, da ta proces pospešimo.
sistemsko orodje za izboljšanje poslovnega
okolja. Na tem področju deluje strateška skupina pod vodstvom ministra Koprivnikarja in
ministra Počivalška. Ključna naloga te skupine
je, da se v primerih, ko pride nek dober predlog,
pa posamezni resor na dotičnem področju ne
dopušča spremembe, vendarle pride do dialoga in t.i. »pusha« za realizacijo. Kot je že bilo
rečeno, pot ni enostavna, je pa sistematična.
Tudi novinarji lahko pomagate pri promociji
znotraj javne uprave, kjer pripravljamo enoten dokument z ukrepi za boljšo zakonodajo
in poslovno okolje. Vsi ste vabljeni, da daste
predloge skozi portal Stop birokracija, kje je
opažate, da je naša zakonodaja pretoga, še
toliko bolje, če imate konkretne predloge rešitev. Vsak mesec se ti predlogi obravnavajo na
odboru za državno ureditev, kjer naše ministrstvo skupaj z drugimi resorji poriva predloge v
realizacijo. V zadnjem usklajevanju sta se dva
resorja izkazala kot zelo konstruktivna, imamo
pa še nekaj resorjev, ki na pobude deležnikov
iz okolja vztrajno pravijo: ne ne.
Marko Likon: Imam predlog, da se začne o posameznih rešitvah odločati vsebinsko. Pri nas
se odloča pravno-formalno. Nihče ne presoja
vsebinsko. Verjamem, da državni aparat nima
strokovnjakov za vse vrste pobud, ki pridejo.
Imate pa npr. Zavod za gradbeništvo, Inštitut
Jožef Stefan …, plačajte jih. Težava je tudi v
tem, da se vzpostavlja nek odnos, ko državni
aparat inštitucijam ne verjame. Poznam konkretne primere, ko smo z Zavodom za gradbeništvo razvili neko tehnologijo, ki ji ARSO ne
verjame. Kaj bomo potem?
Friderik Knez: Zelo veliko stvari je bilo
do sedaj rečenih in marsikaj drži. Na našem
zavodu se srečujemo predvsem z gradbenimi
proizvodi. Absolutno bi se pridružil ugotovitvi, da Slovenija ne zaščiti dovolj svojega gospodarstva. S temi informacijami se v praksi
srečujemo zelo pogosto. To so stvari, ki jih je
težko konkretno pokazati. Sami se srečujemo,
da pri nekih novih proizvodih lažje uspešno
nastopaš v tujini, kjer imajo bolj fleksibilne
sisteme kot pri nas. Popolnoma se strinjam
s proizvajalcem toplotnih črpalk, ki ste ga
omenjali. Konkurenca, ki se pojavlja od drugod, je globalna. Določene stvari imajo rešene
sistematično in tudi optimirano. Naš sistem
konkretno je tak, da dokumentacijo in dokazila
priznavamo od vsepovsod, kar obratno ne drži.
Posledica tega je, da je nekdo, ki želi sodelovati
v Sloveniji, pred situacijo, ali bo pridobil dokazilo v Sloveniji in še drugje, ali bo to naredil
enkrat. Kaj pa bo, če v Sloveniji ne bo mogoče
več pridobiti zahtevane dokumentacije, saj
ne bo več znanja? To ni spodbudno. Bi se pa
še konceptualno vrnil na prejšnjo razpravo,
kaj je zelena industrija in kaj zelena delovna
mesta. Eno je, da v industriji postavimo zeleno
okolje, čeprav ga sam raje imenujem trajnostno
okolje. Drugo področje je definiranje, katere so
tiste zelene tehnologije, ki prispevajo k doseganju okoljskih ciljev. V mislih imam na lesu
temelječe tehnologije, obnovljive vire energije
in podobno. Te vrste industrije bi se morale
spodbuditi še na dodaten način. Torej eno je, da
se ozeleni cementarno, po domače povedano,
drugo pa je, da se dodatno spodbudi na primer
lesarstvo.
Aleš Cantarutti: Lepo povedano.
Tanja Bogataj: Temu bi pritrdila. Da bomo
prišli do teh tehnologij, je treba povezati celoten krog. Ta okvirni program prehoda v zeleno
september 2015
dr. Likon? Se vzpostavljajo strukture sodelovanja, ki bodo odzivne na tovrstne zahteve trga?
32
gospodarstvo, o katerem govorimo, kot prvi
sklop ukrepov naslavlja prav upravljanje z viri,
da bomo imeli dolgoročno surovino. Temu
primerno razvijamo posamezne tehnologije,
znanja in kompetence, s tem povežemo cel
krog.
okolje
101/102
Okrogla miza: Prehod v
zeleno gospodarstvo
Friderik Knez: V literaturi lahko najdemo
ugotovitve, študije, analize, ki kažejo, da podjetja, ki ne bodo pozelenila svojih proizvodov,
nimajo dolgoročne perspektive. Tista podjetja,
ki se teh stvari lotevajo ad hoc, tudi nimajo
prave perspektive. Država je tista, ki lahko
podpira zeleno preobrazbo podjetij. Kako?
Tako, da vzpostavi ali pomaga vzpostaviti
sistem presojanja izdelkov, pomaga ga utrditi
v evropskem merilu. Na področju gradbeništva vse to počnemo in se precej »matramo«.
Velikokrat naletimo na zelo enostaven problem, da so industrija oziroma proizvajalci
pripravljeni, mi imamo znanje in potreben
okvir, ko pa je potrebno najti relativno majhna
sredstva za realizacijo, se zatakne. Tu bodo
dobrodošle spodbude, ki prihajajo v obdobju
2014-2020.
Aleš Cantarutti: To je odlično izhodišče zato,
kar sem želel povedati. Po eni strani govorimo,
da je gospodarstvo nezadovoljno z določenimi
regulativami in s poslovnim okoljem. To je
res, a je potrebno pogledati tudi drugo stran.
To ne izpostavljam zato, ker bi želel prenesti
odgovornost, ampak ker je dejstvo. Vsi za to
okroglo mizo vemo, da se podjetja dobro zavedajo, kakšne priložnosti lahko prinese prehod
v zeleno gospodarstvo, kaj pomeni zelena rast.
Dejstvo pa je, da jim marsikje za to zmanjkuje sredstev, saj so nekatera podjetja zaradi
sprektra preteklih odločitev prezadolžena.
Država je tudi tukaj aktivna, saj poskušamo
pomagati podjetjem iz zanke prezadolženosti.
Da bo situacija še težja, je bančni sektor zaradi
lastnih težav postal zelo konzervativen in ne
nudi prave pomoči podjetjem. Evropska sredstva, ki prihajajo, so izredno pomembna. Skozi
Slovenski podjetniški sklad in Ribniški sklad
bomo omogočili določena povratna sredstva,
s katerimi bomo podprli podjetja pri njihovi
zeleni preobrazbi.
Marko Likon: Naša mala podjetja ne iščejo
denarja, saj smo sami sposobni financirati.
september 2015
Aleš Cantarutti: Kakor kdo. Presenečeni bi
bili, koliko jih išče denar.
Marko Likon: Mi ne iščemo finančne pomoči, ampak drugo vrsto pomoči. Naj povem
lastno izkušnjo. Ko se v tujini pogovarjamo
z zakonodajalcem, imam zmeraj občutek, da
iščemo rešitve, zakaj je nekaj mogoče narediti. Ko se pa pogovarjamo v Sloveniji, me
zmeraj nekdo prepričuje, zakaj se nekaj ne
da narediti. To miselnost moramo odpraviti.
Izobraziti je potreba odločevalce, uradnike.
Morajo imeti pozitivni pristop in si prizadevati, da je nekaj mogoče narediti. Kot razvijalec
projekta se moram navsezadnje ukvarjati še z
zakonodajo. Uradnik bi mi moral biti v pomoč.
Evropski zakon je ponavadi precej ohlapnejši
kot naš in dopušča iskanje rešitev. Govorim
prav o okoljski zakonodaji. Ko prideš z novim
projektom, ki v zakonu ni naveden, da se
točno tako sme delati, je takoj »halo«. Potem
pokažeš evropski zakon, da se to da. Ti moraš
uradniku razlagati, da se nekaj da, namesto
da bi bilo obratno. Uradnik naj bi nam prišel
naproti in bi iskal rešitve. Dve tehnologiji sta
nam spolzeli iz rok in se po svetu že prodajajo,
namesto da bi jih implementirali doma. Prav
smešno je, kako nas po svetu sprašujejo, zakaj
teh novih rešitev ne izpeljemo doma.
Naš cilj je povečanje deleža
zelenih javnih naročil, po
drugi strani pa ne gre samo
za povečanje zelenega v
javnem naročanju, ampak
tudi odpiranje vrat domači
industriji.
Janko Burgar: Trudili se bomo, da bomo
to mentaliteto začeli obračati. Obračati in
obračati.
Marko Likon: Želimo si pozitiven pristop.
Tanja Bogataj: Na našem ministrstvu imamo
teh tem veliko in dela čez glavo. Imamo pa
tudi zelo pozitivne povratne informacije, da
se je v konkretnih primerih dalo najti rešitev.
Ključno pa je dodatno izobraževanje, kar smo
že poudarili, kako naj odreagira nek uradnik
ali pripravljavec zakonodaje. Pomembno je,
da smo odprti za nove stvari in nove rešitve.
Mislim, da nas druga okolja tu res prehitevajo.
Marko Likon: Če se gremo krožno gospodarstvo, to pomeni, da rabimo nove tehnologije in
nove pristope. Na to morate biti pripravljeni.
Tanja Bogataj: Se strinjam.
Vsako ministrstvo, ki sodeluje v okvirnem
programu prehoda v zeleno gospodarstvo,
ima svoj program aktivnosti. Izpostavite,
prosim, po vašem mnenju ključne. Na katere
deležnike predvsem apelirate na ministrstvo
za delo. Kdo naj bi odpiral zelena delovna
mesta?
Peter Pogačar: Ključno je, da taka delovna
mesto spodbujamo. Na področju socialnega
vključevanja so izjemna priložnost javna dela.
Javna dela bazirajo z lokalne ravni navzdol.
Mi vidimo sinergije tako, da bi javna dela
spodbujali na področjih, ki so pomembna za
prehod v zeleno gospodarstvo. Govorimo o
degradiranih območjih, o urejanju vodotokov,
gozdov … Vemo, da smo javna dela uspešno
uporabili pri odpravi posledic žledoloma.
Nabor javnih del lahko fokusiramo na tista
delovna mesta in dela za dosego ciljev, ki si
jih zastavlja prehod v zeleno gospodarstvo. Ta
dokument je krasna priložnost, da se definirajo ta področja. V skladu s tem bomo pripravili
naše programe. Zelo pomembno se mi zdi tudi
področje zdravega delovnega okolja. V novem
operativnem programu imamo poseben cilj,
ki se mu reče zdravo in aktivno staranje, kar
vključuje tudi zdravo delo.
Na gospodarskem ministrstvu boste načrtno
podpirali lesnopredelovalno verigo.
Aleš Cantarutti: Absolutno. V lesnopredelovalni verigi bomo spodbujali konkurenčnost
malih in srednjevelikih podjetij. Na področju
energetske učinkovitosti bo približno 50 milijonov evrov za krepitev te panoge. Konkretni
programi so trenutno v pripravi, kar je vezano
tudi na strategijo pametne specializacije. Ko
bo to pripravljeno, bomo zelo hitro začeli z
razpisi.
Janko Burgar: Govorili smo že o prenovi zelenega javnega naročanja. Zato bi poudaril to,
kar se bo zgodilo junija 2016, in sicer celovita
presoja učinkov zakonodaje na gospodarstvo.
S tem bomo krepili zakonodajno in poslovno
okolje.
Tanja Bogataj: Z našega vidika je zelo pomembno povezovanje Ministrstva za okolje
in prostor in Ministrstva za infrastrukturo,
in sicer na energetskem delu. Gre za sanacijo stavb, elekromobilnost in obnovljive vire
energije. Te sinergije izvajamo skozi programe
Eko sklada, Podnebnega sklada ter kolegi na
energetiki skozi svoje dokumente. V prihodnje
želimo še izboljšati ukrepe s področja podnebnih sprememb, zlasti z vidika zraka. Tu gre
za delež, ki ga imajo stavbe in promet. Tudi v
okviru programa zmanjševanja toplogrednih
plinov je možna dobra medsektorska povezava
politik in virov. Ključni sta še dve področji:
upravljanje z vodami in zavarovana področja
ali Natura. Tu je ogromen potencial, ko je
lahko okolje v funkciji razvoja in dodatnih,
zelenih delovnih mest.
Dotaknili smo se sanacije stavb, ki ima v
programu prehoda v zeleno gospodarstvo
pomembno vlogo. Gospod Knez, koliko je
bila dosedanja gradnja v Sloveniji trajnostna?
Kje vidite ključne vzvode prehoda na zeleno
gospodarstvo na tem segmentu?
Friderik Knez: Koliko je bila dosedanja
gradnja trajnostna, je vprašanje, ki nima
odgovora. Trajnostna gradnja zagotovo ni
samo energetska učinkovitost in tudi ne
samo okolju prijazna gradnja. Tesno je povezana s trajnostno industrijo, kar sprašujete.
Trajnostne gradnje namreč ni brez trajnostnih
proizvodov, teh proizvodov pa ni brez trajnostnih tehnologij. Postavlja se vprašanje
koncepta – kakšne stavbe sploh želimo imeti
glede na demografijo, ki jo imamo. Menim, da
se je zavest o trajnostni gradnji v zadnjih letih
33
Gospod Potisek, pravkar ste se pridružili
okrogli mizi, zato vas vprašam, kako resno
na vašem ministrstvu jemljete trajnostno
gradnjo in cilje, da bi ta segment prispeval k
zeleni rasti gospodarstva?
Klemen Potisek: Smo pravkar pri pripravi
energetskega koncepta Slovenije, ki temelji
na trajnostnem razvoju. Zelena in trajnostna
politika se seveda prepletata. Kaj lahko naredi Ministrstvo za infrastrukturo na svojem
področju? Največji preplet aktivnosti vidimo
na področju učinkovite rabe energije in pri
obnovljivih virih energije, kjer si je Slovenija
Tanja Bogataj: Če pogledamo na trajnostno
gradnjo z vidika našega ministrstva, se začne
že pri prostorskem načrtovanju. Dolgo časa
smo govorili samo o gradbeno-tehničnem
delu, zato mi opozarjamo, da je zgodba širša.
Ko smo že v izvedbenem delu, je zelo zožen
krog iskanja rešitev. Na našem ministrstvu
načrtujemo prostorski red Slovenije kot dokument. Ta dokument ne bo povsem normiran,
saj bi sicer dušil razvoj. Vsi skupaj smo prišli
do stališča, da bi želeli imeti smernice. Kljub
temu, da energetski del nosi veliko dokazanega multiplikativnega učinka, smo pa marsikatero vsebino, ki je tudi pomembna z vidika
trajnostne gradnje, izpustili. V naslednjih
korakih moramo biti modri pri povezovanju
različnih interesov.
Mojca Vendramin: Trenutno je v pripravi
in sprejemu dolgoročna strategija prenove
stavbnega fonda in akcijski načrt za skoraj
nič-energijske stavbe, ki določa energetsko
učinkovito stavbo. Imamo organizirano
mrežo energetskih svetovalcev, ki pridobivajo
podatke o domačih aparatih in strojih, ki so
energetsko učinkoviti. To pomeni, da bodo
lahko stranke na terenu dodatno spodbujali
k nakupu domačih proizvodov, kar vpliva na
večanje domače proizvodnje. Za energetsko
sanacijo stavb je predvidenih precej sredstev.
Pri tem je ključen razvoj smernic trajnostne
gradnje, ki jih bomo kar se da upoštevali
pri energetskih sanacijah stavb. V okviru
MGRT-jevega sklada imamo precej sredstev
predvidenih za učinkovito rabo energije v
malih in srednjih podjetjih, kar je tudi ključnega pomena za konkurenčno gospodarstvo.
Za energetsko sanacijo stavb imamo predvidenih 165 milijonov evrov, 26 milijonov
za spodbujanje obnovljivih virov energije, 5
milijonov za reševanje problemov energetske
revščine – to je v okviru kohezijskih sredstev.
10 milijonov evrov je na voljo za energetsko
sanacijo urbanih sosesk, 2 milijona za spodbujanje elektromobilnosti in 20 milijonov
za spodbujanje pametnih omrežij. Za vse te
spodbude bomo razvili finančne instrumente,
da bodo sredstva čimbolj multiplicirana. Vse
to so zelena delovna mesta. 101/102
postavila svoje cilje. Vidimo pa svojo vlogo
tudi v povezani z zelenimi delovnimi mesti
in z zelenem gospodarstvom pri rabi vodnih
potencialov. V strukturi teh investicij gre 50
do 70 % sredstev za opremo in znanje, ki ju
proizvedemo doma, kar pomeni, da ima izredni multiplikativen učinek.
okolje
precej razširila in da se je v zadnjih 5 letih upoštevalo določene elemente trajnostne gradnje.
Nekaj dobrega je tu naredila uredba o zelenem
javnem naročanju, čeprav je moj odnos do nje
precej bipolaren. Po eni strani jo zelo podpiram, po drugi strani pa ima vgrajenih nekaj
sistemskih napak, ki so dosegle čudne učinke.
Eden takih je predpisovanje deleža lesa. Po
mojem mnenju moramo les spodbujati, ne pa
ga siliti. Pogrešam nek sistem, kot ga sedaj
vzpostavljamo pri javnem naročanju, ko gre za
inovativno javno naročanje, kjer se lahko določenim zahtevam izognemo, če imamo za to
dober razloge. Zdelo bi se mi dobro, če bi imeli
tak sistem razpeljan po celotni zakonodaji.
Promocija
KMALU!
Povsem prenovljen
center za ravnanje
z nevarnimi odpadki
v Kidričevem.
september 2015
Ker prevzemamo odgovornost
za naravo in ljudi.
Že 25 let
z vami.
02-620-23-00
za življenja vredno okolje
Saubermacher
Slovenija
Zaradi določenih modnih
muh se zaletavamo v zid
Gospodarska klima je bolj optimistična. Je
pred nami obdobje partnerskega sodelovanja
med gospodarstvom in politiko, ko gre za nov
razvojni veter in dolgoročno vizijo, ki ju naša
država potrebuje?
V okviru Gospodarske zbornice Slovenije pripravljamo projekt Slovenija 5.0. Gre za dokument, ki naj bi pomenil temelj družbenega in
gospodarskega razvoja, ne glede na aktualno
oblast in politično opcijo. V naši državi bomo
morali spoznati, da se s prihodom nove oblasti
ali s spremembami na položajih menedžmenta
ne začne vse znova.
Kakšno mesto bo imelo zeleno gospodarstvo
v tem dokumentu?
V Sloveniji je doslej prevladovalo mnenje, da
želi gospodarski segment ustvarjati profit na
račun okolja. Trdim, da to absolutno ne drži.
Izvozno gospodarstvo je pod velikim pritiskom
kupcev v tujini tudi kar se tiče okoljevarstvenih
standardov, saj si nihče ne želi problematičnega
dobavitelja z vidika varstva okolja. Najhujši
pritisk za nas ne pomeni zakonodaja, ampak
trg. Hkrati se moramo vprašati naslednje: kdo
je bolj zainteresiran za čisto in zdravo okolje ter
bivalni prostor kot tisti, ki v tem prostoru živi?
Naš interes torej nikakor ni povečevanje ekonomskih profitov na račun kakovosti okolja.
Naši zakonodajalci tega doslej niso razumeli,
saj smo v Sloveniji z določenimi zahtevami
Marjan Mačkošek
Strateški svet za metalurgijo
pri GZS je sprejel Strategijo
razvoja metalurgije v Sloveniji
v obdobju 2015 – 2025, ki
temelji na osnovni paradigmi
krožnega gospodarstva:
zmanjšaj porabo, ponovno
uporabi, popravi, recikliraj.
Glavni direktor jeklarskega
podjetja Štore Steel
Marjan Mačkošek, ki ima
dolgoletne izkušnje s strogimi
okoljevarstvenimi zahtevami
kupcev iz tujine, poudarja,
da je jeklo eden izmed
materialov prihodnosti, saj
je najbolj recikliran material
na svetu. Njegova prednost
je tudi v tem, da je izdelke
iz jekla mogoče popravljati
oziroma popolnoma obnoviti.
Kot predsednik GZS je
velik zagovornik krožnega
gospodarstva, nasprotuje
pa centralizaciji sredstev za
družbeno dirigiran razvojni
preboj. Prepričan je, da je
treba podjetjem pustiti več
gospodarske svobode in
iniciative.
foto: arhiv podjetja
mag. Vanesa Čanji
Intervju z
Marjanom
Mačkoškom
34
101/102
okolje
september 2015
Intervju
z vidika okoljevarstva pretiravali. To je zelo
slabo, saj ti predpisi onemogočajo kakršno koli
podjetniško iniciativo.
Trajnostno poslovanje obstoječega gospodarstva je en vidik zelene rasti. Drug vidik je
spodbujanje povsem novih zelenih izdelkov
in storitev, za katere trg raste. Vidite tu priložnost za slovenska podjetja?
Prebral sem intervju v prejšnji številki revije
EOL z avstrijskim okoljskim ministrom, ki
veliko govori o zeleni rasti. Njihova podjetja
so doma razvijala določene tehnologije, ki
niso bile same sebi namen. Bile so posledica
nacionalnih razvojnih usmeritev. Če hočete
v nekem industrijskem segmentu očistiti na
primer zrak ali vodo, morate najti način, kako
boste to naredili. Ko imate ta cilj, razvijate potrebne tehnologije. Ko ste te tehnologije uspeli
razviti doma, domači dobavitelji pa so to opremo fizično izdelali, jo lahko ponudite nekomu
tretjemu. Tu je vprašanje, ali si v Sloveniji sploh
želimo, da se na tak način pride do novih zelenih delovnih mest. To sprašujem zato, ker pri
nas v osnovi zaviramo takšno razmišljanje. Naj
dam primer. Na debelo se branimo sežiganja
odpadkov. Avstrijski okoljski minister je zelo
jasno povedal, da se Avstrija še zelo lep čas
sežigalnicam ne bo odpovedala. Še več. Iz tega
delajo posel. Ne sežigajo samo svojih odpadkov,
ampak jih celo uvažajo, tudi iz Slovenije. Ali je
Zakaj na zbornici pripravljate nov razvojni dokument, če ste relativno zadovoljni s strategijo
pametne specializacije?
Zato, ker imamo občutek, da z vsakim nastopom nove oblasti nastajajo novi dokumenti.
Pripravljamo dokument, ki naj bi preživel
politične spremembe.
Bo vsebinsko bolj ali manj ekvivalenten pametni specializaciji?
Ne, ne bo. Naš dokument bo bistveno širši. Če
pogledate nemški dokument 4.0, je izrazito industrijski, saj se osredotoča na avtomatizacijo
industrijskega sektorja. Naš dokument bo vseboval tudi različne širše družbene segmente.
Kakšen odnos imate do zelene rasti in novih
zelenih trgov, ki v svetu kažejo velik potencial rasti? Je to realna razvojna priložnost
Slovenije?
Sigurno je to razvojna priložnost. Če pa bomo
razvijali samo zato, da bomo razvijali, ne bomo
pa vedeli, če imamo za te izdelke ali storitve
potencialni trg, ne bomo naredili nič. Javna
sredstva, zbrana iz realnega sektorja, bomo
porabili za nekaj, kar ne bo dalo nobenega rezultata. Če dokument zelene rasti ne bo odražal
potenciala realnega sektorja, ki ga imamo v
Sloveniji danes, nima prave teže. Realni sektor mora videti svoje konkretne priložnosti
razvoja, da se lahko pogovarjamo o odpiranju
novih delovnih mest. Tu se postavlja vprašanje,
kaj je sploh zeleno delovno mesto? Nekateri
menijo, da je to delovno mesto, ki opravlja delo,
povezano z zeleno tehnologijo. Če sprejmemo
to definicijo, smo popolnoma zgrešili. Zame je
zeleno delovno mesto vsako delovno mesto,
kjer se nekaj producira v skladu z vsemi najnovejšimi spoznanji in vedenji na tistem področju. To je lahko v katerem koli industrijskem
ali storitvenem segmentu.
Res je, tu smo na področju krožnega gospodarstva. Danes sta cement in jeklo najbolj producirana materiala na svetu. Zakaj? Urbanizacija
zahteva izgradnjo infrastrukture, kar zahteva
produkcijo teh dveh materialov. Nova paradigma na področju jekla ni več reciklaža, ampak
ponovna izraba. Za vsak izdelek se vprašamo,
ali ga je mogoče z nekim posegom preoblikovati, predelati in ponovno uporabiti. Če v skladu
s to usmeritvijo porabimo toliko in toliko manj
energije, je to zame zelena tehnologija. Če zaposleni tako razmišljajo in delajo, so to zame
zelena delovna mesta.
Na koga predvsem mislite?
Ali na GZS vidite zelene trge kot realen potencial za slovensko gospodarstvo?
Najprej se vprašam, kaj je zeleni trg. Bojim se,
da se skuša zeleno zgodbo zlorabljati. Sam jo
razumem bistveno širše. Naj ponovno poudarim. Če v primerjavi s tujino produciramo neke
izdelke z bistveno manjšo porabo energije kot
drugi, je zame to zelena zgodba. Nekateri v
Sloveniji si zeleni razvoj prestavljajo dobesedno
brez industrije, izdelovali naj bi predvsem okoljevarstvene tehnologije. Dejstva so drugačna.
Naj izpostavim nek primer. V celjskem prostoru
se je, podrobno kot v drugih mestnih okoljih,
v zadnjih letih bistveno poslabšal zrak. Zakaj?
V precejšnji meri tudi zaradi individualnih kurišč, ki se ogrevajo na biomaso. V Sloveniji pa
smo biomaso proglasili za okolju prijazen energent. Kam to vodi? S tem smo se na področju
kakovosti zraka vrnili nazaj za kakšnih 30 let,
in sicer zaradi t.i. okolju prijaznih energentov
in tehnologij. Tako se zaradi določenih modnih
muh zaletavamo v zid. Danes v enega, jutri v
drugega. Zato razvojni dokumenti ne smejo
nastajati v akademski sferi, saj tako ne prinesejo rezultata.
Gre za lobistične ali premalo premišljene strokovne odločitve?
Mislim, da gre za nepovezanost stroke. V akademski sferi so ljudje, ki pogosto nikoli niso
delali v realnem sektorju. Ali bolje vedo od nas,
ki smo v realnem sektorju, kaj je za nas prav?
Bojim se, da je tu nekaj narobe. Slovenija je
premajhna družba, da bi si lahko dovolili to,
kar si lahko dovoli na primer Nemčija. Imajo
strokovni kader z določenega področja v podjetjih, na inštitutih in univerzah ter še v državni
upravi. V Sloveniji ne moremo imeti toliko strokovnjakov. Edina naša možnost je povezovanje
strokovnjakov iz vseh treh segmentov, le tako
lahko pridemo do usmeritev, ki so najboljše za
našo družbo. Danes pa je situacija ravno obratna. Uslužbenci državne uprave praktično ne
smejo imeti nobenega stika z nami.
Se vam ne zdi, da se to spreminja?
101/102
35
Ključno je, da gre za medresorsko usklajenost
in podporo gospodarstva. Sicer bo to nov dokument, ki bo sam sebi namen. Naj spomnim,
da smo v Bruselj poslali dokument pametne
specializacije. Mislim, da se je zgodilo prvič,
da je v nekem dokumentu vsaj del tega, kar je
prišlo iz realnega sektorja. Sprva je nastajal
skrit pred javnostjo, kasneje pa so pozvali širšo
javnost, da pripravi svoje predloge. Odziv je bil
izjemno velik. Gospodarski sektor se je dobro
organiziral in podal konkretne predloge, ki jih
ni bilo mogoče spregledati.
Upam, da se. V praksi se stvari spreminjajo
zelo počasi. Korake bi morali delati bistveno
hitrejše.
okolje
Ali vidite v najnovejši pobudi vlade, ki pripravlja okvirni program za zeleno rast gospodarstva, priložnost, da bi v Sloveniji končno
presegli pregovorno sektorsko in drugačno
razdrobljenost in se poenotili v skupni smeri,
ki lahko prinese zeleni gospodarski in družbeni preboj?
To je mogoče, če so zaposleni ozaveščeni in
usposobljeni za razmišljanje in delo v skladu
z vrednotami krožnega gospodarstva.
Verjamem, da se na vrhu državne uprave stvari
spreminjajo na bolje, a po hierarhiji navzdol se
spremembe uvajajo prepočasi.
Ali gospodarstvo potrebuje rdečo nit razvojne usmeritve Slovenije? Je lahko ta rdeča nit
zelena?
Ni dovolj imeti rdečo nit. V gospodarstvu je
več niti, ki jih je potrebno upoštevati. Ne
predstavljam si, da bi kdorkoli od nas v gospodarstvu razmišljal drugače kot zeleno. Pri
vseh naših korakih izhajamo iz naslednjih
kategorij: zmanjšanje porabe energije, racionalna raba energije, racionalna raba vode idr.
Naj pojasnim na primeru našega podjetja, ki
ima veliko porabo električne energije in plina.
Za nas na primer zamenjava obstoječih žarnic
z varčnejšimi, ki bi v določenem času pomenile določen prihranek pri električni energiji,
ni prva prioriteta. Morda je šele na desetem
mestu, saj je za nas pomembnejše, da na peči
zmanjšamo porabo energije na tono jekla za
določen odstotek. S to prihranjeno energijo z
levo roko pokrijemo strošek menjave žarnic.
Občutek imam, da ogromno energije zgubljamo
tako, da kopiramo nekaj, kar je nekdo videl v
tujini. To za nekaj časa postane mantra te naše
male slovenske družbe.
Govorite o prioritetah, ki jih imate v podjetju.
Katere prioritete naj bi bile v Sloveniji? Najbrž
ne moremo vsega razvijati hkrati.
Če nekaj favorizirate, morate za to nekomu
nekaj vzeti. Je tako? Zakaj ne dopustimo,
da lahko vsi uveljavljamo svoje potenciale in
resurse? Kateri koli segment. Če ima dovolj
kritične mase, ideje, znanje in možnost prodaje
na trgu. Pomembno je, da je nekdo sposoben
biti konkurenčen na trgu. Poudarjam, konkurenčen, kar pomeni tudi okolju prijazen. Zakaj
bi se nečemu vnaprej odpovedali?
Ali smo kot družba sposobni nuditi razvojno
okolje vsem?
Nasprotujem temu, da kot družba najprej denar
zbiramo oziroma centraliziramo, potem pa ga
drago »delimo« nazaj. V tem procesu več kot
pol denarja izgine. Zakaj? Za delo določenih
agencij. Kdo zna najboljše upravljati s svojim denarjem? Najbrž vi, ki ste ga ustvarili.
Prepričan sem, da je treba vedno več denarja
pustiti gospodarskim subjektom. Žal hočemo vse spraviti v neke kalupe, vse hočemo
formalizirati. V tej družbi ne dopuščamo več
nobene svobode in iniciative. Vso iniciativo
bomo očitni ubili. Ni nam treba vsega spraviti
v predpise, strategije in druge dokumente. S
tem postaja družba statična. september 2015
Slovenija bolj papeška od Avstrijcev ali kaj? To
nas, državljane Slovenije, drago stane.
Pred sprejemom v državnem
zboru je predlog zakona o
javnem naročanju. Vlada RS
je hkrati zahtevala, da se mora
prenoviti tudi celotni sistem
zelenega javnega naročanja.
Odločitev ni nepričakovana,
saj se je praksa zelenega
javnega naročanja pogosto
kazala kot bumerang zelenemu
prav zaradi upoštevanja cene
kot edinega pomembnega
merila. Sašo Matas, direktor
Direktorata za javna naročanja
na Ministrstvu za javno
upravo, napoveduje naprej
celovito analizo dosedanje
prakse, predvsem pa velike
spremembe v novi regulativi.
Spremembe so nujne, saj
zelena javna naročila lahko
pomembno vplivajo na zeleno
rast gospodarstva. Zanimiv
je podatek, da je bilo lani
oddanih 1.109 zelenih naročil
v skupni vrednosti nekaj
manj kot 300 milijonov evrov.
A tudi naročniki sami vse
bolj prostovoljno upoštevajo
predpisane okoljske zahteve.
foto: www.shutterstockc.com
Po novem bi pri zelenih naročilih
upoštevali življenjski ciklus izdelka
Zelena javna
naročila
36
101/102
okolje
september 2015
Zelena javna naročila
Vlada je ob sprejetju Predloga zakona o javnem naročanju, ki ga bo predvidoma sprejel
DZ jeseni, odločila, da je potrebno prenoviti
sistem zelenega javnega naročanja. Kateri
razlogi so narekovali to odločitev in kaj bo v
izhodiščih sprememb?
Zeleno javno naročanje je področje, ki že po
svoji naravi sledi stalnemu tehnološkemu napredku in spremenjenim razmeram na trgu.
Terja nenehno posodabljanje in prilagajanje.
Slednje je bilo, predvsem glede nabora prioritetnih skupin izdelkov in storitev in zaostrovanja
obstoječih okoljskih zahtev, zamišljeno že ob
sprejemu Uredbe o zelenem javnem naročanju
(Uredba o ZeJN). Za celovito prenovo Uredbe
o ZeJN bo oblikovana posebna medresorska
delovna skupina, ki si bo primarno prizadevala
ugotoviti postopkovne in vsebinske težave pri
zelenem javnem naročanju. Zato bo najprej pripravljena celovita vsebinska analiza izvajanja
Uredbe o ZeJN. To bo začetek prenove zelenega
javnega naročanja.
Osnova je novi zakon. Katere določbe so tiste,
ki jih bo morala upoštevati predvidena uredba
o zelenem javnem naročanju oziroma nakazujejo, da naročniki ne bodo mogli mimo vrste
okoljskih zahtev, kakor jih postavljata pred
zakonodajalce zelena rast in trajnostni razvoj?
Zakon o javnem naročanju in Uredba o ZeJN,
kot izvedbeni akt tega zakona, tvorita celoto
pravnih norm. Mislim na postopkovne kot
materialne. Pri tem zakon določa postopkovna pravila, torej kako naročati, Uredba o ZeJN
pa materialni oziroma vsebinski del, torej kaj
naročati. Nov predlog Zakona o javnem naročanju izpostavlja kot pomemben del okoljske
in socialne strategije. Zato postavlja nova,
izčrpnejša pravila, ki bodo omogočila boljše
vključevanje vidikov okoljske politike v postopke javnih naročil. Pravila med drugim vsebujejo
t. i. horizontalno klavzulo. Z njo bodo morala
podjetja pri izvajanju javnih naročil izpolnjevati
veljavne okoljske obveznosti, ki temeljijo na zakonodaji EU ter mednarodnem in nacionalnem
pravu, določbe glede uporabe okoljskih označb,
možnosti za upoštevanje okoljskih dejavnikov
v celotnem proizvodnem procesu in pristop k
izračunu stroškov v življenjskem ciklu, ki je za
zeleno javno naročanje ključnega pomena.
Prenova sistema zelenega javnega naročanja
bi najbrž morala izhajati iz dobre in slabe prakse dosedanjega izvajanja Uredbe o zelenem
javnem naročanju. V veljavi je že štiri leta. Ali
je bila pripravljena ocena izvajanja Uredbe s
podatki, kakšen je obseg zelenega javnega
naročanja v Sloveniji, pri katerih artiklih ga je
največ in za kakšne zneske gre?
Se strinjam. Omenil sem že, da bo naprej
opravljena celovita postopkovna in vsebinska
analiza stanja izvajanja same uredbe. Prišli
bomo do realne slike. Iz statističnih podatkov
o oddanih javnih naročilih za zadnjih nekaj let
izhaja, da delež zelenih javnih naročil postopoma narašča, kar je po mnenju Ministrstva
za javno upravo spodbudno. V letu 2014 je bilo
na primer oddano 1109 sklopov, za katere določa okoljske zahteve Uredba o ZeJN. Njihova
skupna vrednost je bila 295.983.131 evrov
37
Zeleno javno naročanje je od uveljavitve Uredbe
o ZeJN za določene skupine izdelkov, storitev
in gradenj, trenutno gre za 12 skupin predmetov javnega naročanja, obvezno. Zato pavšalni
oceni, da v Sloveniji ni zaživelo, ni mogoče
pritrditi. Kot omenjate, se ta ocena pripisuje
predvsem dejstvu, da se kot edino merilo za
izbor ponudbe omogoča oziroma določa le cena.
Pri oddaji javnih naročil mora naročnik v skladu z zakonom opredeliti tehnične specifikacije,
pogoje za ugotavljanje sposobnosti, merila za
izbor najugodnejšega ponudnika in druge zahteve, na primer kraj in rok dobave. Pri čemer
Bo to upoštevano v novi uredbi?
Da. Pristop k izračunu stroškov v življenjski
dobi spodbujajo tudi nova pravila o javnem
naročanju. Za izbiro ekonomsko najugodnejše
ponudbe odločitev o oddaji naročila ne sme temeljiti le na merilih, ki niso povezana s stroški.
Kakovostna merila mora dopolnjevati merilo
stroškov, kar je lahko cena ali pristop stroškovne učinkovitosti, na primer izračun stroškov v
življenjski dobi. Pojem vključuje vse stroške v
življenjski dobi gradenj, blaga ali storitev. To
pomeni notranje stroške in stroške, povezane
z okoljskimi dejavniki. Notranji stroški zajemajo stroške za raziskave in razvoj, proizvodnjo, prevoz, potrošnjo energije, vzdrževanje
in stroške odstranitve na koncu življenjskega
cikla. Zunanji učinki pa so lahko emisije toplogrednih plinov, onesnaženje zaradi pridobivanja surovin, ki se uporabljajo v proizvodu
Bodiva konkretna. Pri temeljnih okoljskih zahtevah je bilo treba do januarja 2014 pri živilih,
pijačah, kmetijskih pridelkih za prehrano in
drugem doseči minimalno 10 % deleže ekološke predelave. Koliko se je to merilo upoštevalo oziroma kako so ga dokazovali ponudniki?
Upoštevaje dejstvo, da je bila višina minimalnega deleža ekološko pridelanih živil v Uredbi
o ZeJN določena ob upoštevanju takratnega
stanja slovenske ekološke pridelave oziroma
razvitosti trga, zaradi česar je bilo predvideno
tudi posebno prehodno obdobje za naročanje
ekoloških živil – do 31. 12. 2013, je znašal
minimalen delež ekoloških živil 5 %, od 1.1.
2014 dalje pa 10 %, kar predstavlja relativno
nizek odstotek.
Več na www.zelenaslovenija.si
Razvoj okoljskih tehnologij
v podjetju KOTO
Podjetje KOTO je znano po reku »koža je za
KOTO« in dolgoletni tradiciji na področju zbiranja surovih kož. Glavna dejavnost je predelava
živalskih stranskih proizvodov, podjetje pa je
močno prepoznavno tudi kot predelovalec biološko razgradljivih odpadkov. Bioplinska naprava
že vrsto let uspešno deluje. Iz odpadne hrane
in drugih odpadkov iz živilske industrije letno
proizvedejo 1,8 mio m3 bioplina, iz katerega se
proizvaja električna energija in toplota. Letno
proizvedejo 3.800 MWh električne energije.
Z razvojno raziskovalnimi aktivnostmi spremljajo
razvoj okoljskih tehnologij in procesov. Podjetje
je bilo uspešno na razpisih za evropska sredstva in kot partner trenutno sodeluje na dveh
projektih.
Projekt REFERTIL na temo proizvodnje biooglja
in komposta stremi k recikliranju organskih materialov in zmanjšani porabi mineralnih gnojil in
kemikalij v kmetijstvu. Cilj projekta je izboljšava
obstoječih sistemov kompostiranja in predelava
živalskih stranskih proizvodov (kostne moke) in
biološko razgradljivih odpadkov s pirolizo v biooglje in razvoj organskih gnojil in izboljševalcev
tal za uporabo v kmetijstvu. Velik poudarek je na
recikliranju hranil, predvsem dušika in fosforja.
Glavni bazen za gojenje alg v rastlinjaku,
desno mešalo, levo difuzor za ogljikov dioksid
Projekt AlgaeBioGas poteka v okviru programa
CIP Eco-Innovation, ki sofinancira razvoj izdelkov, tehnik, storitev in procesov, ki zmanjšujejo
emisije ogljikovega diosida CO2, omogočajo
učinkovito rabo virov in spodbujajo recikliranje.
Tema projekta AlgaeBioGas je algno-bakterijska
obdelava bioplinskega digestata in proizvodnja
surovin. Vir hranil za gojenje alg je tekoči ostanek iz bioplinarne t.i. digestat. S to tehnologijo
se lahko ponovno uporabi 95 % makro in mikro
hranil iz tekoče faze digestata.
101/102
ali ga povzroča sam proizvod oziroma njegova
izdelava. Stroški, povezani z okoljskimi dejavniki, se lahko upoštevajo samo, če se lahko
določi in preveri njihova denarna vrednost.
Če za izračun stroškov v življenjski dobi ni na
voljo skupne metode EU, se lahko taka metoda
določi na nacionalni ali lokalni ravni. Metoda
mora biti splošna in nediskriminatorna, torej
ne izključno namenjena posebnemu postopku
javnega naročila, ter objektivna, zahtevane podatke pa mora podjetje zagotoviti z razumnim
prizadevanjem.
okolje
Vendar so znane ocene, da zeleno javno naročanje v Sloveniji ni zaživelo, da je še vedno
bolj papirnata želja in da gre praksa svojo
pot. Kritiki posebej omenjajo, da zeleno javno
naročanje ne more zaživeti, dokler bo kot glavno merilo in pogoj za uspeh na razpisu cena.
Kakšne spremembe naj bi doživeli pogoji za
sodelovanje na razpisih?
pri zelenem javnem naročanju pomen cene ni
nič manjši kot pri konvencionalnem naročanju.
Res pa je, da pri zelenih javnih naročilih naročniki praviloma ne upoštevajo le nakupne cene,
ampak stroške v celotni življenjski dobi predmeta naročanja, kar je gotovo bolj gospodarno.
Ključno je torej, da se pri javnem naročanju ne
upošteva le nakupna cena, temveč tudi stroški
delovanja, vzdrževanja, potrošnega materiala
in razgradnje ter drugi zunanji, eksterni okoljski stroški.
Promocija
Tehnologija je zanimiva, ker se za proces izkoristita toplota iz bioplinarne/kogeneracije in ogljikov dioksid, ki nastaja pri izgorevanju bioplina na
plinskem motorju, s čimer so zmanjšane emisije
v ozračje. Poizvedeno algno biomaso se lahko
uporabi kot substrat v bioplinarni in/ali se jo
procesira v biorafineriji (npr. algna gnojila, krma).
Alge bodo dodatno očistile redek del digestata,
saj izrabijo dušik in fosfor, ki se na ta način
reciklira. Pridelava alg ima torej dve funkciji:
čiščenje odpadne vode in sočasno produkcijo
kakovostne hrane ali biomase za energetske,
farmacevtske ali druge industrijske namene.
Ob bioplinarni KOTO v Zalogu je postavljen
demonstracijski center. V rastlinjaku sta glavni
in inokulacijski bazen za gojenje alg za prikaz
biotehnologije v pilotnem merilu s ciljem prodora nove tehnologije na trg.
Pripravila: Lea Lavrič
Več na www.refertil.info in www.algaebiogas.eu
KOTO d. o. o.
Agrokombinatska cesta 80, 1000 Ljubljana
01 587 81 00, koto@koto.si, www.koto.si
september 2015
brez DDV. Poleg teh naročil so javni naročniki
prostovoljno upoštevali okoljske zahteve še pri
692 sklopih, kjer predmet naročanja ni zajet v
eni izmed prilog Uredbe o ZeJN. Vrednost teh
naročil pa je znašala 179.216.809 evrov. V letu
2014 je bilo tako oddanih 61,58 % sklopov, v katerih je bil vključen okoljski vidik, ker je bilo to
po uredbi obvezno, v 38,42 % sklopih pa so naročniki okoljski vidik upoštevali prostovoljno.
38
Odslej več okoljske odgovornosti
proizvajalca za življenjski cikel izdelka
foto: arhiv podjetja
Jože Volfand
Novi standardi
za okolje
okolje
101/102
Novi standardi
za okolje
Novi standardi za okolje bodo
izziv za podjetja, saj zahtevajo
več kot doslej. Tisto, kar je
bilo napovedano, in sicer
odgovornost proizvajalca
za celotni življenjski ciklus
izdelka, se uresničuje. Še več.
Okoljsko ravnanje se mora
Igor Likar
integrirati v vse poslovne
procese, pojasnjuje Igor Likar,
direktor Slovenskega inštituta
za kakovost in meroslovje.
Dodaja še, da odslej podjetja
v komuniciranju, tudi v letnih
poročilih, ne bodo smela več
obiti okoljske učinkovitosti.
Predvidoma bo novi standard
ISO 14001 izšel v septembru,
za njim pa ISO 9001 za
sisteme vodenja. Direktor je
še povedal, da problemi s
september 2015
statusom SIQ še niso rešeni.
Napovedana je nova izdaja standarda ISO
9001 in nova verzija standarda ISO 14001.
Katere vsebinske novosti oziroma zahteve
bodo postavljene zlasti za področje okolja?
V novem ISO 9001 bodo postavljene nove zahteve glede odnosa organizacije do zunanjega in
notranjega okolja ter zahteva glede obvladovanja tveganj. Nekoliko bodo prenovljena načela
kakovosti in izrazoslovje. V novem ISO 14001 je
poudarek na integraciji sistema okoljskega ravnanja v strateško načrtovanje ter vse poslovne
procese v organizaciji.
Na trajnostni razvoj se
nanašajo zahteve glede
proaktivnega pristopa ne
samo k preprečevanju
onesnaževanja, temveč
k celoviti okoljski
odgovornosti, spremljanju
okoljske učinkovitosti ter
komuniciranju z javnostmi
glede okoljskega delovanja.
Kaj to pomeni?
Organizacije bodo morale obravnavati okoljske
vidike proizvoda skozi njegov celotni življenjski
cikel (lifecycle thinking). Organizacije navaja
na to, da prepoznajo okoljska tveganja tudi kot
nove poslovne priložnosti. Sicer pa standard v
uvodu govori o trajnostnem razvoju oziroma
želji, da je sistematičen pristop standarda v
pomoč organizacijam pri doseganju ciljev za
trajnostni razvoj.
Ne nazadnje bosta imeli obe novi verziji standardov tudi novo strukturo, ki je enaka za vse
standarde vodenja, tako da bodo organizacije
čim lažje integrirale različne sisteme vodenja.
Ali ta prenova, ki zdaj med drugim upošteva
trajnostni razvoj in življenjski ciklus proizvoda,
ne zamuja? Življenjski cikel proizvoda je na
primer že nekaj let aktualna tema.
Najboljše organizacije že delujejo na ta način, da
procese in izdelke izboljšujejo tako, da porabijo
čim manj virov, da proizvajajo čim manj neželenih emisij in odpadkov oziroma, da so odpadki
nov vir surovin, se uporabijo za druge proizvode
ali za gorivo in podobno. Prav zato je ta najboljša
praksa sedaj vključena v standard kot zahteva.
Katere zahteve se nanašajo na trajnostni razvoj
in kaj to, razmere v Sloveniji zagotovo poznate, pomeni za slovenska podjetja. V nekaterih
družbah, ki so na globalnem trgu, se na primer
že odločajo za pripravo poročil o trajnostnem
razvoju.
39
Največje rasti dosegamo v
zadnjem obdobju na področju
preskušanja in certificiranja
varnosti in elektromagnetne
kompatibilnosti proizvodov.
Tudi na okoljskem področju gre lahko za vrsto
tveganj in priložnosti znotraj podjetja in v
domicilnem okolju. Ali se vodstva podjetij in
uprave tega dovolj zavedajo, saj se nemalokrat
okoljska odgovornost podjetja konča pri odpadkih, pri varčevanju z energijo in pri porabi
vode?
Čeprav ne razpolagamo z raziskavo o tem, bi
lahko na osnovi ugotovitev naših presojevalcev
v različnih organizacijah, ki se certificirajo po
ISO 14001, rekli, da se, vsaj v teh organizacijah,
vodstva zavedajo tako tveganj kot tudi priložnosti, ki jih imajo zaradi svojega okoljskega
vpliva. Srečujemo vrsto organizacij, ki že v fazi
razvoja izdelka razmišljajo o okoljskih vplivih tako pri proizvodnji kot tudi pri uporabi
izdelka, ne samo kar zadeva porabe energije
ali vode, pač pa tudi glede uporabe okolju bolj
sprejemljivih surovin za izdelavo izdelka, prijaznejše embalaže in podobno. Razmišljajo tudi
o ravnanju z izdelki, ko se jim izteče življenjska
doba. Prav tako že vrsta organizacij okoljsko
ozavešča svoje kupce.
SIQ certificira izdelke in storitve, kar naj bi
bila ena izmed poti k odličnosti v kakovosti. V
koliki meri v certificiranju upoštevate elemente
okoljske odličnosti in primernosti? Konkretno.
Pri certificiranju sistemov vodenja upoštevamo
okoljske elemente navedene v regulativi in standardih, ki so za to namenjeni, npr. ISO 14001,
uredba EMAS, uredbe za obvladovanje različnih
tipov odpadkov. Okoljski elementi se že nekaj
časa upoštevajo tudi pri različnih proizvodih,
ki jih preskušamo. Lahko so zahteve opisane v
standardih za proizvode, kjer so lahko vezane
na sam proizvod kot na primer pri igračah ali pa
na celotni proizvodni, prodajni in po-prodajni
Organizacije bodo morale
obravnavati okoljske vidike
proizvoda skozi njegov celotni
življenjski cikel (lifecycle
thinking).
Med vašimi prednostnimi dejavnosti so preskušanje proizvodov, certificiranje sistemov
vodenja in meroslovje. Na katerih področjih so
vaše glavne poslovne priložnosti in razvojne
možnosti doma in na tujem?
Največje rasti dosegamo v zadnjem obdobju na
področju preskušanja in certificiranja varnosti
in elektromagnetne kompatibilnosti proizvodov ter na področju preskušanja in certificiranja
naprav za igre na srečo. Ne glede na našo vpetost
in pomembno podporno funkcijo slovenskemu
gospodarstvu in javnemu sektorju, pa je rast
možno dosegati predvsem na svetovnem trgu.
Slovenski trg je pač premajhen za vzdrževanje
kritičnega obsega poslovanja, s katerim je mogoče vzdrževati potreben nivo strokovnosti in
zagotavljati dovolj referenc in priznanj za delo,
ki ga opravljamo.
Zakaj ste se odločili za mrežo vaših izpostav,
podjetij v drugih državah in katero članstvo v
mednarodnih certifikacijskih shemah in združenjih je za vas najpomembnejše?
Odločitev je posledica naše usmeritve, da zagotavljamo dovolj visoko odzivnost do naših
strank iz tujine ter s tem posledično tudi potrebno konkurenčnost. Pri tem je naša vpetost
v druga okolja pomembna za naše slovenske
stranke, saj imajo zagotovilo, da so naše storitve preskušene v boju z močnimi mednarodnimi igralci. Ob tem smo včlanjeni v praktično
vse ključne svetovne certifikacijske sheme in
združenja, s čimer dokazujemo svojo popolno
mednarodno prepoznavnost in primerljivost. Pri tem nam največ pomenita članstvo
v svetovni certifikacijski shemi za varnost in
elektromagnetno kompatibilnost proizvodov
IECEE-CB ter članstvo v svetovni certifikacijski
mreži za sisteme vodenja IQNet. In še posebej
smo ponosni, da smo v IECEE-CB shemi po
absolutnem številu izdanih mednarodno veljavnih certifikatov na 25. mestu med 79 člani iz
vsega sveta. Pri tem so praktično vsi ostali člani
sheme iz bistveno večjih držav, kot je Slovenija.
V kategoriji preskušanja in certificiranja elektromagnetne kompatibilnosti proizvodov pa
101/102
smo celo na 8. mestu v tej shemi.
Predstavljate se s sloganom, da ponujate podjetjem celovite rešitve.
okolje
cikel, kot na primer pri medicinskih pripomočkih. Obstaja pa tudi dodatna regulativa,
na primer Direktiva RoHS, kjer se preverja
vsebnost nekaterih kemijskih elementov v
materialih proizvodov, pa WEEE direktiva za
električne in elektronske odpadke… Vedno bolj
so potemtakem poudarjeni okoljski elementi.
Celovite rešitve so ena najbolj bistvenih konkurenčnih prednosti SIQ ne samo na slovenskem
trgu, temveč tudi v svetovnem merilu. Gre za
to, da smo znotraj ene hiše sposobni ponuditi
preskušanje in certificiranje varnosti in elektromagnetne kompatibilnosti proizvodov,
preverjanje naprav za igre na srečo in naprav,
ki delujejo v eksplozivno nevarnih atmosferah.
Izvajamo tudi certificiranje sistemov vodenja,
nudimo metrološko podporo, izobraževanja
na področju kakovosti in v zadnjem obdobju
preverjanje varnosti informacijskih tehnologij v
uporabi. Razpisali smo celo nagrado za tistega,
ki bi uspel kjerkoli na svetu najti nam sorodno
institucijo, ki znotraj ene pravne osebe nudi vse
dejavnosti, ki jih nudi SIQ. In že par let, odkar
je razpisana ta nagrada, je ni še nihče prejel.
Kakšno nevarnost lahko za evropsko politiko
standardov pomeni TTIP čezatlantski sporazum, ki vzbuja zelo različne strokovne odzive?
Mi imamo ob pogovorih o tem sporazumu
mešane občutke. Na eni strani bi bilo seveda
idealno za našo dejavnost, če bi obstajali enotni
standardi in zahteve za nastop proizvodov na
evropskem in ameriškem trgu. Na drugi strani pa seveda obstajajo resni strahovi, da bo ta
sporazum pisan na kožo velikim, vplivnim in
finančno močnim multinacionalkam, pri čemer
bo premalo prostora puščeno malim in srednjim
proizvajalcem, ki pa so v resnici naši ključni
poslovni partnerji.
Kako je s statusom SIQ, so problemi, na katere
ste opozarjali pred letom, rešeni?
Niso še rešeni, a jih rešujemo in verjamemo,
da bosta država in politika imela dovolj modrosti in posluha, da bo SIQ lahko še dolga leta
opravljal svojo vlogo podpore slovenskemu gospodarstvu pri nastopanjih na svetovnih trgih.
To je namreč osnovno poslanstvo naše hiše. V
primeru, da bi se spremenil naš status oziroma, da bi se morali preoblikovati v kakršnokoli
drugo organizacijsko obliko, kot je neprofitni
zavod, bi še največ izgubili tisti slovenski
proizvajalci, ki bijejo svojo bitko za prodor na
mednarodne trge. Danes je že samoumevno, da
je globalizacija edina razvojna alternativa. Žal
pa naši uspehi na drugi strani sprožajo želje po
sovražnem prevzemu SIQ, ki jih seveda podpirajo tisti posamezniki in institucije, ki v tem ne
glede na posledice vidijo predvsem priložnost za
provizije oziroma dodaten vir zaslužka. Ker jim
je ob tem obstoječi status zavoda največja ovira
za odpiranje vrat za prodajo, poskušajo na vse
možne načine ustvarjati vtis problematičnosti
sedanjega statusa SIQ, da bi dosegli njegovo
spremembo in s tem odprli možnost prodaje.
Pri tem jih seveda ne zanima škoda, ki bi jo
povzročili slovenskemu gospodarstvu in SIQ. september 2015
Na trajnostni razvoj se nanašajo zahteve glede
proaktivnega pristopa ne samo k preprečevanju
onesnaževanja, temveč k celoviti okoljski odgovornosti, spremljanju okoljske učinkovitosti ter
komuniciranju z javnostmi glede okoljskega delovanja. V Sloveniji je kar nekaj organizacij, ki že
celovito poročajo o trajnostnem razvoju na vseh
njihovih področjih, ekonomskem, okoljskem,
družbenem, in sicer večinoma po smernicah
GRI - Global Reporting Initiative. Standard ISO
14001 sicer tudi v novi izdaji ne bo zahteval
takšnega celovitega poročila, je pa v njem nekaj
zahtev v zvezi s komuniciranjem z javnostmi ter
spremljanjem okoljske učinkovitosti.
40
foto: www.shutterstock.com
Nadzor vzorca iztoka očiščene odpadne
vode je pravi odgovor o MKČN
Uredba in
zaščita voda
okolje
101/102
Uredba in zaščita voda
Ko je vodnjak prazen,
spoznamo pomen vode…
S to mislijo vabi Slovensko
društvo za zaščito voda k
razmišljanjem, kako v državi
vodo, ki je življenje, zaščititi.
Res je, da se Slovenija lahko
pohvali s konkurenčno
prednostjo, ki ji jo zagotovo
zavida marsikatera država.
To, da lahko pijemo vodo iz
vodovodne pipe. A prav zato
je, kot meni dr. Meta Levstek,
predsednica Slovenskega
društva za zaščito voda,
toliko večja odgovornost
vseh deležnikov, posebej
pa zakonodaje in države,
kako ravnamo z vodo. Do
nekaterih določil osnutka
Uredbe o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode je
kritična, med drugim opozarja,
da komunalna podjetja zelo
različno izvajajo sicer nujne
september 2015
preglede malih komunalnih
čistilnih naprav.
Osnutek Uredbe o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode je že v nastajanju
vzbudil veliko javne pozornosti. Javna razprava je mimo. Kaj je po vaši strokovni oceni v
uredbi dobro in s katerimi rešitvami ste manj
zadovoljni?
so roki za zagotavljanje odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode, odvisno od obremenitve aglomeracije, premaknjeni do konca
leta 2021 ali do konca leta 2027. Občine in
občani so opozarjali na ta problem. Se vam
zdi rešitev ustrezna?
Pohvalimo lahko odločitev o združitvi treh
uredb v eno. Slovenski prostor je že tako prepleten z velikim številom okoljske zakonodaje.
Sicer pa je osnutek uredbe, tako kot je pripravljen, izredno težko berljiv in v posameznih
členih nerazumljiv. Opozarjamo na tehten
premislek o ponovni uvedbi rešitve čiščenja odpadne vode v pretočnih greznicah, ravno takih,
kakršne je uredba v preteklosti že eksplicitno
prepovedala, predvsem zaradi neobvladljivosti
in nadzora čiščenja odpadnih voda.
Do teh rokov smo kritični predvsem zato, ker
ne prinašajo dobrega stanja naših voda in
posledično okolja za naše prihodnje rodove.
Nesprejemljivo je, da se tudi za objekte, ki še
do danes nimajo urejenega nobenega čiščenja,
podaljša rok do leta 2021. To pomeni, da država zavestno daje potuho občanom, ki že v
preteklosti niso poskrbeli za čiščenje svojih
odplak. Zavedati se moramo, da je revitalizacija
onesnaženega vodnega vira zelo dolgotrajna
in da so sistemi za pripravo pitne vode znatno
dražji kot pa preventivno čiščenje odpadnih
voda na viru onesnaženja.
Zakaj se vam zdi to sporno?
V Sloveniji se praktično nikjer ni izvajal nadzor nad izgradnjo greznic. Od izvajalcev javnih
služb dobivamo informacije, da je zelo malo
greznic, ki bi se jih dalo dograditi s sistemom
filtracije ali infiltracije v učinkovit način čiščenja odpadne vode. Osnutek uredbe jemljemo
kot predlog ter pričakujemo aktiven in odprt
dialog z ministrstvom, ki bo skupaj z vsemi
udeleženimi stranmi našla ustrezne rešitve za
zaščito naše vode ter bodo izvedljive v praksi.
Največ kritičnih pripomb je bilo na roke glede
uvedbe malih komunalnih čistilnih naprav. Zdaj
Kaj predlagate?
Glede premika rokov bi bilo treba pogledati, na
katerih področjih so ukrepi nujni in kje se zadeve lahko nekoliko podaljšajo. Sama sprememba
rokov je še toliko bolj pereča, ker smo tik pred
iztekom prvega, trenutno veljavnega roka za
ureditev čiščenja odpadnih vod na prispevnem
območju občutljivega območja, na vplivnem
območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem
območju. Rok je do 31. 12. 2015. Torej zgolj
nekaj mesecev pred iztekom. Kako naj potem
zakonodajo sploh še jemljemo resno?
41
MKČN z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE izvajalci javnih služb pregledujejo že od novembra
2007, tako da to ni novost. Težava je v tem, ker
te preglede opravljajo v vsakem komunalnem
podjetju v Sloveniji po svoje. Ponekod se celo
dogaja, da dobi uporabnik pozitivno oceno
obratovanja zgolj na podlagi lastnih podatkov.
Resne težave nastanejo, ker nihče ne pregleda
vgrajene MKČN na terenu. Mislim na kvaliteto
njenega iztoka, ki je glavni pokazatelj delovanja
čistilne naprave. Uporabniki sami tudi dostikrat ne vedo, kaj se pričakuje od take naprave,
zato malih čistilnih naprav v Sloveniji niso
obravnavani enako. Že zelo dolgo si naše društvo kot večja komunalna podjetja v Sloveniji
prizadevamo uvesti nujno potrebno kontrolo
MKČN z odvzemom vzorca iztoka očiščene odpadne vode in izdelavo analize KPK parametra.
Edino tako lahko določimo, ali neka naprava
dejansko služi svojemu namenu, to je čiščenju
odpadne vode. Sicer je vse zaman. Ministrstvo
je na žalost na naša opozorila gluho. Ne znamo
si predstavljati, kaj naj bi pravzaprav pomenil
pregled pretočnih greznic.
Osnutek uredbe dovoljuje tudi uporabo pretočnih greznic. Kaj lahko to pomeni za okolje?
Nobenega izboljšanja. Stanje enako, kot je sedaj
oziroma samo še slabše. Resno se sprašujemo,
komu in čemu je namenjena vsa zakonodaja
- zadostitvi prenosa evropske zakonodaje ali
smo že sami prepoznali njen pravi pomen?
Osnutek uredbe naj bi pomenil učinkovitejši sistem za zmanjševanje in preprečevanje
emisij v vode oziroma okolje. Se bo ekološko
stanje vod izboljšalo?
Ekološko stanje slovenskih vodotokov v večini
primerov ni slabo, kar se tiče vplivov emisij t.i.
klasičnega komunalnega oziroma organskega
onesnaževanja. Zaradi turbulentnosti imajo
naši vodotoki tudi velik samočistilni potencial.
Povsem drugače je s hranilnimi snovmi, nevarnimi onesnaževali, ki pa jih zaradi aplikacije
te uredbe ne bo veliko manj. Še vedno ostaja
velik problem kmetijstvo z zlorabo hranil in
fitofarmacevtskih sredstev. Ta pa je le deklarativno dober, v praksi niti malo ne. Iz Ljubljane
in pisarn ARSA in MOP-a zgleda svet precej
okolje
Latentna evtrofikacija bo ostala in ekološko
stanje slovenskih vodotokov bo še naprej odvisno predvsem od hidroloških posegov, pregrajevanj, akumulacij itd. Tudi z jezeri se kaj
dosti ne bo spremenilo s to uredbo, če omenimo
probleme Bohinjskega jezera (ne Blejskega j.)
zadnjih deset let, pa visokogorska jezera, kjer ni
problem »zemeljski«, ampak atmosferski vpliv
itd. Veliko bolj sistemsko je namreč vprašanje
ekološkega stanja vodnih teles, to preprosto ni
kakovost vode. Zakaj določamo ekološko stanje
vodnih teles in ne le njihove kakovosti, bo tudi
uvodno predavanje na letošnjih Vodnih dnevih.
Pripravljate tradicionalne Vodne dneve 2015.
Program je obsežen. Kaj bi izpostavili?
Letošnji 21. simpozij Vodni dnevi bo potekal
15. in 16. oktobra v Podčetrtku. Na simpoziju
bomo celovito predstavili stanje na področju voda in osvetlili aktualno problematiko.
Predstavili bomo napredne postopke priprave
pitne vode ter odvajanja in čiščenja odpadne
vode. Dotaknili se bomo problematike mikroonesnaževal v pitni in odpadni vodi ter se posvetili kopalnim vodam v Sloveniji. Pripravili
smo zanimiv in aktualen program ter povabili
predstavnike ministrstva, izvajalcev javnih
služb, gospodarskih družb ter ugledne domače
in tuje strokovnjake z različnih institucij. Naj
izkoristim priložnost in povabim vse, ki jim
ni vseeno za našo vodno bogastvo, da se pridružijo Slovenskemu društvu za zaščito voda
ter seveda prijazno vabljeni v Podčetrtek na
simpozij Vodni dnevi. Kako pa je s kakovostjo vod v Evropi?
Slovensko društvo za zaščito voda sodeluje
na mednarodnih strokovnih srečanjih o problematiki vod. S katerimi glavnimi problemi se
pri vodah srečujejo evropske države?
Da je vodno okolje življenjski prostor in naravna dobrina, ki jo je potrebno še posebno čuvati,
se še bolj kot pri nas zavedajo mnoge evropske
države. Seveda imajo na področju varovanja in
upravljanja voda daljšo tradicijo in zelo razvite
mehanizme na vseh nivojih. Tam se povezujejo različni deležniki, od uporabnika, služb za
upravljanje z vodami, vseh državnih organov
ter nevladnih organizacij, ki delujejo skupaj in
povezovalno. Ravno to povezovanje ter medsebojno sodelovanje različnih udeleženih strani
je edina prava pot, da se z vodo ravna gospodarno. Vodna telesa, kot so reke, ne poznajo meja.
Zaradi tega so se začela pojavljati združenja, ki
povezujejo upravljanje z vodami na področju
več držav, kot je npr. podonavska regija. Na
evropski in na svetovni ravni se zelo veliko
energije in znanja vlaga v revitalizacijo vodotokov in ostalih vodnih teles, obvladovanje
poplav, v namakanje, v sisteme zagotavljanje
učinkovite preskrbe s pitno vodo. Nadgrajuje
se sisteme za čiščenje mikroonesnaževal v odpadnih vodah, ukvarjajo se z zadrževanjem in
ponovno uporabo deževnice, v mestih celovito
upravljajo z vodami, tako imenovana mesta
prihodnosti, in še bi lahko naštevala.
NOVO
IZŠLA JE STROKOVNA
MONOGRAFIJA
Sodobni
postopki
čiščenja
odpadnih vod
Avtor:
dr. Milenko Roš
Obseg:
232 strani
Pijemo v Sloveniji boljšo vodo kot na primer
pri naših sosedih?
Kakor kje v Sloveniji. To vprašanje ne more
biti splošno. Kot bi rekli, kje je lepše, na morju
ali planinah. Zanesljivo je pitna voda manj
kakovostna, ali je slaba, je težko reči, na območjih s plitvim vodonosnikom in intenzivnim
kmetijstvom. To, da je nek parameter pod mejo
detekcije, še ni zagotovilo, da ni dolgoročnega
vpliva na zdravje človeka ali da ne dobimo
driske po kozarcu vode. Nas pa skrbi, kaj bo
z mladimi generacijami, ki se bodo kronično
obremenjevale s snovmi, ki so pod mejo detekcije. Biologi poznajo bioakumulacijo pa tudi
biomagnifikacijo. Če to vključimo v vprašanje,
je odgovor že precej drugačen, kakšno vodo
101/102
Na kaj mislite?
Format:
225 x 297 mm
Cena:
32 EUR
Več informacij in naročila:
Irena Pilih, tel.: 03 42 66 700,
e-pošta: irena.pilih@fitmedia.si
september 2015
Po novem bodo morali izvajalci javne službe
pregledovati male čistilne naprave z zmogljivostjo, ki je manjša od 50 PE, in pretočne greznice. Za komunale to ne bo majhna
obveznost?
pijemo. Ni pa nobene potrebe, da kupujemo
stekleničeno vodo. Lani naj bi jih prodali 22
milijonov steklenic, kar je zelo veliko. Slovenija
je zelo posebna v tem, da nam v glavnem mestu
in praktično v celi državi priteče pitna voda
iz vodovodne pipe. In tega privilegija se vsi
premalo zavedamo!
Promocija
dr. Meta Levstek
foto: arhiv podjetja
drugače kot v resničnem svetu.
Nova strategija mora biti
jasna in stroškovno vzdržna
Tanja Pangerl
foto: Bošjan Čadej
42
101/102
okolje
Ravnanje z odpadki
V prejšnji številki revije smo
ponovitev
nadnaslova ali
imena rubrike
napovedali nadaljevanje
povzetka glavnih vsebinskih
poudarkov s posveta Zelena
strategija ravnanja z odpadki,
ki smo ga pripravili v
sodelovanju z Ministrstvom
za okolje in prostor v okviru
Akademije Zelene Slovenije.
Stališča so predstavili
deležniki, ki so del sistema in
jim ni vseeno, kakšna bo nova
zakonodajna ureditev ravnanja
z odpadki. Objavljamo povzetke
predstavitev in razprave z
september 2015
glavnimi predlogi.
Ravnanje z embalažno
in odpadno embalažo
Ministrstvo za
okolje in prostor
ustanovitev družb za ravnanje z OE, sprotno
spremljanje ravnanja z OE, cilji, ukrepanja idr.
Na ministrstvu načrtujemo prenovo sistema
okoljskih dajatev in sistema za embalažo.
Temeljite spremembe pa najprej terjajo spremembo zakona in zakonskega predpisa.
Mag. Jana Miklavčič
Zavezanec
V
8. členu Direktive o odpadkih 2008/98/
ES je opredeljeno, da imajo države članice
za namen ponovne uporabe ter preprečevanja
nastajanja, recikliranja in drugih načinov predelave možnost, da sprejmejo ukrepe, s katerimi
zagotovijo, da za fizične ali pravne osebe velja
razširjena odgovornost proizvajalca (ROP).
Sistem ravnanja z odpadno embalažo (OE) je
delni sistem ROP, in sicer za osem snovnih
tokov. V sistemu ravnanja z odpadki v Sloveniji
in izvajanjem ROP se največ težav pojavlja
predvsem na področju odpadne embalaže in
izrabljenih motornih vozil. Zato je prvi pogoj
za uspešno rešitev, da se na novo opredeli zakonodajni okvir v Zakonu o varstvu okolja. Temelj
so stabilno zakonodajno okolje in institucije za
izvajanje teh obveznosti. Morajo biti jasna pravila za akterje na trgu, določilo tržnih deležev,
potreben je trenutni vpogled v izpolnjevanje
obveznosti (upravljanje z masnimi tokovi),
zagotoviti je potrebno tudi učinkovit nadzor.
Praksa pri izvajanju nadzora je v državah zelo
različna. Med temi je na primer nadzor znotraj
državnih organov (register, »clearing house«)
ali pa, da zavezanci pooblastijo nadzorni organ,
ki bo to izvajal.
P
ri vzpostavitvi novega sistema ravnanja z OE
ali pri popravkih moramo še razmisliti, kaj
narediti. Zapisati je potrebno, kaj so anomalije,
ki so se pokazale pri izvajanju sedaj veljavne
uredbe. To se nanaša na OVD, na pogoje za
Lučka Kavkler, Mercator, d.d.
V
Mercatorju nastopamo v vlogah embalerja, pridobitelja embalaže in uvoznika
emaliranega blaga. Nastopamo tudi v vlogi
distributerja, trgovca in končnega uporabnika.
Trudimo se, da bi bila kvaliteta zbrane odpadne
embalaže čim višja, vendar se to vedno ne da
izpeljati. Odpadno embalažo prevzemamo na
mestih nastanka ali na zbirnih mestih. Veliko
delamo na področju zmanjšanja porabe vrečk
za enkratno uporabo, zato smo leta 2008 vsem
gospodinjstvom podarili trajno vrečko. Ker na
nacionalni ravni ni poenoteno področje zabojnikov glede komunalne embalaže, tudi pravila
ločevanja pri posameznih komunalnih podjetjih
se med seboj zelo razlikujejo, imamo problem
pripraviti interna navodila za zaposlene. Zato
so navodila zelo splošna, kar ni v redu. Želeli
bi si tudi standardizacije v smislu omogočanja
delovanja elektronskih izračunov, da se zmanjša
administrativno delo.
Predlogi:
• ostrejši nadzor DROE (izpolnjevanje obveznosti v okviru DROE je bolj zaželeno kot izpolnjevanje obveznosti v okviru javne službe),
• potrebno je zagotoviti kvalitetnejše podatke za poročanje, da se prepreči podvajanje
poročanja,
• finančna uprava naj poostri nadzor
zavezancev,
P
ri odpadni embalaži imamo zelo heterogen masni tok pri materialu in pri mestih
Ministrstvo za
okolje in prostor
mag. Jana Miklavčič
K
ar se tiče zmogljivosti obstoječe infrastrukture za zbiranje in obdelavo komunalnih
odpadkov, je infrastrukture dovolj in tudi v
prihodnje naj ne bi imeli težav. Tok mešanih
komunalnih odpadkov bi moral na obdelavo.
Trenutno so zgrajeni trije centri, trije so v
101/102
okolje
mag. Tanja
Bogataj
mag. Tanja
Bolte
mag. Jana
Miklavčič
Lučka
Kavkler
Katja Slokan
foto: Boštjan Čadej
foto: Boštjan Čadej
43
Srečko Bukovec, Slopak d.o.o.
Organizacijska in
tehnična infrastruktura
za ravnanje z odpadki
september 2015
aznali smo, da so pri izvirnih povzročiteljih
poleg odpadne embalaže prisotni tudi drugi
materiali. Vedno več je nepravilno spraznjene
odpadne embalaže. Težava v tem je, kako voditi evidenčne liste – katere količine so prave
oziroma na kakšen način izvajati sledljivost, da
ne bo zavajajočih podatkov o količini prevzete
odpadne embalaže. Prav tako imamo težave
pri klasifikacijskih številkah po sortiranju. Ker
poleg embalaže zbiramo tudi materiale iz drugih
industrij, ki pa so po svoji sestavi materialov
enaki nekaterim iz druge vrste odpadkov, jih
pripravljamo glede na material in ne glede na
odpadno embalažo. Iz več virov dobimo namreč
isti material. Zato naj se za enake materiale poenoti klasifikacijska številka.
Brigita Šarc
Z
Srečko
Bukovec
Brigita Šarc, Dinos d.d.
Jure Fišer
am sistem ravnanja z odpadno embalažo
je dober, zato ni naš namen, da bi celoten
sistem obračali na glavo. Iščemo pa smotrne
dopolnitve za delovanje. Pogrešamo celovit
pristop, ki zajema glavne poglede za vse deležnike. To so razmejitev obveznosti in nalog med
deležniki za posamezen masni tok, razmejitev
kritja stroškov oziroma finančni tok ter poenotenje predpisov in modelov. Problem, ki je
zelo težaven pri ravnanju z odpadno embalažo,
je mešanje snovnih tokov. Vsebnost primesi v
masnih tokovih narašča, kar zelo onemogoča
predelavo. Zato se tudi statistike v deležu posameznih frakcij kažejo kot boljše, čeprav je
vzrok predvsem povečanje mase primesi. Prav
tako se zaradi tega zavezancem višajo stroški
ravnanja z odpadno embalažo. Ugotavljamo,
da prvi prevzemnik (komunalno podjetje), ni
stimuliran, da bi vsebnost primesi manjšal. Zato
je potrebno čistočo odpadne embalaže zapisati v
sistem, da bodo vsi deležniki stremeli k istemu
cilju. Ugotavljamo, da tudi z ozaveščanjem teh
anomalij ne moremo v celoti odpraviti.
foto: Boštjan Čadej
S
foto: Boštjan Čadej
Katja Slokan, Unirec d.o.o.
foto: Boštjan Čadej
Predlogi:
• za mešanje snovnih tokov: sortirne analize
mešane in druge embalaže 2-krat letno,
prevzem masnega ekvivalenta tistih količin
odpadkov, ki ne sodijo med prevladujoč masni
tok, kritje presežnih stroškov, ki so nastali z
zbiranjem in obdelavo, nujna je uskladitev z
drugimi predpisi,
• poenoteno poimenovanje in enotne barve za
zabojnike, kar dolgoročno izboljšuje rezultate
ločenega zbiranja (trenutno ima ločeno zbiranje po Sloveniji 64 različic),
• bolj jasna določitev obveznosti izvirnega
povzročitelja,
• določi naj se, ali sme prevzemnik odpadne
embalaže, če prepozna pri prevzemu tudi
nečistoče, določen del oddane »odpadne embalaže« prevzeti pod drugo klasifikacijsko
številko ali razdeliti maso,
• da se izsortirane frakcije iz 15 01 xx – razvrščajo kot 19 12 xx oziroma, če se meni, da
mora ostati 15 01 xx, naj se v teh primerih pri
oddaji takega odpadka pri evidenčnem listu
po sortiranju oprosti določitve sheme,
• zagotoviti enake pogoje za delovanje vseh
DROE in obvezno oblikovati minimalne pogoje za ustanovitev in delovanje DROE,
• definirati vsebino embalažnine,
• celovito analizirati pravne, ekonomsko-finančne temelje obstoječe Uredbe, tokove
materiala, podatkov idr.
foto: Boštjan Čadej
Sheme
foto: Boštjan Čadej
nastajanja. V Sloveniji imamo sheme, ki so delno
v lasti zavezancev, pretežno pa so vertikalno
integrirane, kar pomeni, da več profitno orientiranih družb tekmuje za sredstva zavezancev.
Temeljno poslanstvo vsake DROE mora biti, da
je neodvisna od vseh deležnikov v sistemu, da
je orodje posameznikov oziroma deležnikov v
sistemu. Stanje v Sloveniji je takšno, da je gospodarstvo pričelo gledati samo na ceno. V Sloveniji
smo v ospredju v Evropi glede na razdrobljenost
sistema. Ne glede na vse večje število DROE pa
nimamo klirinške hiše. Zaradi neprevzemanja
odpadne embalaže s strani DROE imajo težave komunalna podjetja. Težavna je kontrola
masnih tokov, kvalitete, podatki so vprašljivi,
prihaja do kraje materialov, velik je delež free-riderjev idr.
foto: Boštjan Čadej
• nujna so ažurna in hitra pojasnila MOP
in ARSO glede razrešitev dilem v zvezi s
poročanjem,
• znižajo se meje za poročanje na 5 ton,
• razmejiti naloge med izvajalci javne službe/
DROE/podizvajalci,
• poenotiti definicijo pojmov - zabojniki za
odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek (barve zabojnikov, pravila ločevanja in
odlaganja v zabojnike …),
• poenotenje postavk na fakturah,
• omejitev predpisovanja specifičnih zahtev s
strani občin
• nazivi in naslovi lokacij v IS so pomanjkljivi,
zato je potreben uraden vir naslovov s strani
države.
44
101/102
okolje
gradnji. Skupno število vseh centrov za ravnanje
z odpadki v Sloveniji je šest, kar pomeni, da bo
moralo priti do povezovanj. Podatki so preračuni
do leta 2020 in do 2030 in kažejo, da bo kapacitet dovolj. Šibki pa smo pri izvajanju termične
obdelave odpadkov. V sistemu zbiranja so razlike
glede na posamezne občine in tudi rezultati med
posameznimi občinami so zelo različni. Zato
imamo na ministrstvu nalogo, da povečamo
zbrane komunalne odpadke v določenih občinah. Za to moramo imeti obvezno evidentiranje
in informacijsko podporo ter izvajanje analiz.
Potrebno je tudi sprejeti ukrepe za bolj poenoten
sistem.
Položaj in razvoj
obstoječe infrastrukture
Jure Fišer, Gorenje Surovina d.o.o.
V
Sloveniji se z reciklažo ukvarja okoli 30 podjetij. Imamo infrastrukturo za komunalne
odpadke (sortiranje, biološka stabilizacija, kompostiranje, proizvodnja RDF/SRF), sortiranje
embalaže, predelavo kovinskih odpadkov in
barvnih kovin, razgradnjo OEEO in energetsko
izrabo odpadkov (cementarne, toplarne). Pri
ravnanju z odpadki mora biti merilo ekonomika. Zakaj bi morali graditi nove infrastrukturne
objekte in ne sežigati, glede na to, da infrastrukturne objekte že imamo. Vsa infrastruktura, ki
september 2015
Promocija
bo dodatno grajena, bo namreč grajena samo iz
državnega proračuna, saj smo zamudili evropski
denar. Ali bomo torej gradili kaj novega ali uporabili to, kar že imamo v zasebnem sektorju. To
lahko rešujemo s koncesijami.
Jože Leskovar, Kostak d.d.
I
nvesticija v Center za ravnanje z odpadki
je potekala v več fazah od leta 2003. Gre za
investicijo izključno na strani občine Krško in
podjetja Kostak, brez podpore evropskih sredstev. Šlo je za izgradnjo tehtnice in nadstrešnice
s kompostarno, ročne sortirnice in prekladalne postaje, izgradnjo naprave za mehansko
obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in
izgradnjo zaprtega objekta za biološko obdelavo
ločeno zbranih bioloških odpadkov in biološke
obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Z
izgradnjo objektov smo dosegli dobre ekološke,
ekonomske in socialne rezultate, povečale so se
količine in čistost uporabnih surovin, zmanjšale
so se količine odloženih odpadkov. V letu 2015
predvidevamo, da se bo odložilo 1.600 ton odpadkov, v letu 2016 še samo 800 ton odpadkov
iz občin Krško in Kostanjevica na Krki, kar znaša
manj kot 30 kilogramov odloženih odpadkov na
prebivalca letno. V nadaljevanju sledi pridobitev
IPPC dovoljenja za CRO Spodnji Stari Grad, v
načrtovanju je izgradnja objekta za pripravo
goriva iz lahke frakcije.
Bojana Stopinšek, Simbio, d.o.o.
V
času, ko so se gradili objekti v sklopu RCERO
Celje in do danes, se je zakonodaja večkrat
spremenila. Temu moramo in poskušamo slediti.
Primer sprememb pri sortirnici: ko smo vlagali
vlogo, je bila sortirnica del gospodarskih javnih
služb, sedaj je to posebna storitev. Med tem nam
je država predpisala amortizacijsko stopnjo, ki je
zelo velika, tako da imamo pri sortirnici izgubo.
Vendar, če sortirnico zapremo, moramo vračati
evropski denar. MBO je bil projektiran v skladu z
uredbo iz leta 2005. V letu 2010 smo MBO sprejeli v redno delovanje, vendar zaradi spremenjenih
standardov v teh letih ne dosegamo trenutnih
standardov za MBO. Toda v skladu z direktivo
o odpadkih cilje dosegamo. Da zgradiš zbirni
center po normativnih države, je potrebnih 5
milijonov evrov. V našem primeru je občina Štore
3 kilometre oddaljena od glavnega centra za ravnanje z odpadki, vendar mora imeti kljub temu
svoj lastni zbirni center. Letno obratovanje enega
zbirnega centra pa pomeni okoli 50.000 evrov
na leto. Namen centra za ravnanje z odpadki,
ki je bil financiran s strani EU, je bil, da imajo
prebivalci za ravnanje z odpadki primerno ceno.
Med pripravo, izgradnjo in trenutnim stanjem pa
je spreminjanje zakonodaje omogočilo stekanje
Z
odlagališči, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje in obratujejo, nimamo težav. Poročila
bolj natančno pregledamo, predvsem kar se tiče
podzemnih vod. Z največ težavami pa se srečujemo na tistih odlagališčih, ki nimajo nobenega
upravnega statusa. To so tista, ki so zaprta, pa
bi morala pridobiti odločbo, in tista, ki so v zapiranju in morajo prav tako pridobiti odločbo.
Teh je, industrijskih in komunalnih, 36, in pri
njih se resnično trudimo, da bi prišli do odločb.
Največja težava je v tem, da ta odlagališča niso
sposobna priložiti finančnega jamstva, zato ne
morejo pridobiti dovoljenja. Z njimi se vsebinsko
niti ne ukvarjamo. Drugi sklop problemov se nanaša na to, da uredba, kot je napisana, ne daje več
nobenih odpustkov. Tako da npr. odlagališča, ki
nimajo urejenega sistema izcednih vod in so v
zapiranju ali zaprta, ne izpolnjujejo te uredbe
in ne morejo pridobiti dovoljenja. Kako bomo to
reševali, še ne vemo. Glede finančnih jamstev
se z ministrstvom intenzivno ukvarjamo že
nekaj mesecev, kako priti do instrumenta, da bi
odlagališčem, ki so zaprta, lahko izdali odločbe.
Nevenka Žvokelj, Inšpektorat RS za okolje in
prostor
V
zadnjih štirih letih se je v Sloveniji količina
odloženih odpadkov zmanjšala za 56 %.
Več kot polovica dela naših inšpektorjev predstavlja nadzor nad ravnanjem z odpadki. Na
področju ravnanja z odpadki je 58 podzakonskih
Upravljavec odlagališča
Mag. Egon Stopar, Komunalno stanovanjska
družba d.o.o. Ajdovščina
A
li bi k urejanju komunalne infrastrukture
pristopali drugače, če bi položnice z omrežninami in dajatvami pošiljale občine in ministrstva, ne pa komunale? Občine in ministrstva ne
zaznajo tega problema. Glede odlagališč odpadkov in tematike finančnih jamstev je potrebno
povedati, da so odlagališča odpadkov po Sloveniji
okolje
Ivan Plevnik
Bojana
Stopinšek
Jože
Leskovar
101/102
45
Mag. Katja Buda
na od pomembnih zadev je, kdo je odgovoren
za sistem IJS, za odlagališča odpadkov in za
ravnanje z odpadki. Posledice so resne, ker smo
za centre za ravnanje z odpadki porabljali EU
sredstva. Potrebno je opredeliti, kaj je komunalni
odpadek, kaj je vsebina IJS – tega ni v podzakonskih aktih, ter pravilno opredeliti dejansko
stanje. Postavljamo si cilje, načrtujemo infrastrukturo, vendar brez dejanskih analiz stanja.
Če ni ustreznih podatkov, kako bomo uredili
sistem. Prav tako je potrebno urediti masne tokove, delo ARSO zahteva ustrezno kadrovsko
zasedbo, da se bodo lahko pravočasno uredila
vsa odlagališča, izdale odločbe idr. Opredeliti je
potrebno, kam se lahko vključi strošek zapiranja odlagališča, saj nimamo urejenih finančnih
jamstev. Zato je trenutno edini vir za zapiranje
proračun. Eden pomembnih virov za financiranje so lahko okoljske dajatve – ali za nastajanje
odpadkov ali za odlaganje odpadkov. Okoljske
dajatve pripadajo tisti občini, ki ravna z odpadki.
Vendar, dokler je okoljska dajatev občinska, je ne
moremo nameniti za zapiranje starih bremen.
Zato bi morala okoljska dajatev skozi državni
proračun. Iz sistema več ločuješ, več plačuješ
moramo preiti na sistem več ločuješ, manj plačuješ. Sistem DROE je nepregleden – mislim na
embalažnino in njihovo porabo idr. Ne nazadnje
pa se je potrebno odločiti glede sežigalnic – ali
da ali ne in to zapisati tudi v strategiji ravnanja
z odpadki.
različna. Odlagališč, ki več ne obratujejo, je
približno 6 vrst. So odlagališča, ki trenutno ne
obratujejo, in odlagališča, ki obratujejo. Druga
zadeva so okoljevarstvena dovoljenja (OVD) za
zaprta odlagališča in OVD za čas zapiranja in po
njegovem zaprtju. Kot upravljavec odlagališča
glede finančnih jamstev se najprej srečujemo s
problemom izračuna višine finančnega jamstva.
S svojega stališča vidim, da je pri odlagališčih
potreben multidisciplinaren pristop, kjer se je
potrebno povezati in te zadeve zelo analitično
pregledati. Odlagališča po Sloveniji so zelo specifična. Narediti moramo pravilno oceno stanja
odlagališč in njihovega dejanskega vpliva na okolje. Na tej podlagi je potrebno določiti potrebne
ukrepe in realne stroške. Gre se za dolgoročno
postavitev sistema, da bo vzdržen. Druga zadeva
je oblika finančnega jamstva. Bančne garancije,
zavarovalne police so nerealne zadeve. Tretja
stvar pa je izračunavanje oziroma zagotavljanje
vira financiranja. En način financiranja je, da
se v primeru odlaganja stroški zaračunavajo v
ceni odlaganja odpadkov, drugi način so proračunska sredstva občin, tretji pa okoljska dajatev
za odlaganje odpadkov. Na koncu je pomembno,
kako upravljati ta sredstva, ki so zbrana. Ali naj
to upravlja upravljavec odlagališča (ima obveznost poročanja o izvedenih ukrepih in porabi
sredstev) ali naj bo del občinskega proračuna
(strogo namenska sredstva, obveznost poročanja
o izvedenih ukrepih in porabi sredstev). september 2015
Ministrstvo za
okolje in prostor
E
mag. Katja
Buda
Odlaganje na
odlagališčih
Samo Jereb, Računsko sodišče RS
foto: Boštjan Čadej
ri snovanju centov za ravnanje z odpadki
smo v začetku bolj govorili o tem, kako
bomo manjšali količino odloženih odpadkov in
kako jih bomo več sežigali. Centre za ravnanje z
odpadki morda danes gledamo preveč statično
in na državnem nivoju ne vedo, kaj bi z nami.
Infrastrukturo centrov moramo nadgrajevati.
Danes so tehnologije za ravnanje z odpadki
drugačne, kot so bile pred desetimi leti. Več poudarka bi morali dati temu, kako čim bolj izkoristiti mešane komunalne odpadke. Reciklažne
tehnologije danes že omogočajo, da se lahko odpadki bolj uporabijo snovno, kot pa da se sežigajo.
Problem se pojavlja predvsem pri povzročiteljih
odpadkov, kot je npr. embalaža, kjer s strani
malih proizvajalcev embalaža velikokrat konča
med mešanimi odpadki. Pri komunalnih odpadkih ne smemo upoštevati samo ekonomskega
interesa, ampak tudi okoljski interes. Potrebno
se bo prilagajati, zato naj se vzpostavi sistem, ki
bo to omogočal.
foto: Boštjan Čadej
P
foto: Boštjan Čadej
Ivan Plevnik, Kocerod, d.o.o.
predpisov. Predpisi, ki se upoštevajo pri inšpekcijskem nadzoru na odlagališčih, so Zakon o
varstvu okolja, Uredba o odpadkih, Uredba
o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode z
odlagališč odpadkov in Uredba o odlagališčih
odpadkov, ki je v veljavi od februarja 2014. Koga
inšpektorji nadziramo: upravljavce odlagališč
in IJS ravnanja z odpadki. V letnem načrtu je,
da inšpektorji enkrat letno opravimo nadzor na
odlagališču. So tudi izredni pregledi, kadar pride
do kakšnih posebnih dogodkov na odlagališčih.
V zadnjih 10 letih smo večkrat opravljali tudi
akcije nadzora. V letu 2015 obratuje 22 odlagališč odpadkov (12 komunalnih, 10 industrijskih).
Glede na predpise se napačno uporablja termin,
da je odlagališče zaprto. Odlagališče ni zaprto,
ko se preneha odlaganje, ampak ko se prenehajo
vsa dela in je izdana odločba. Največ ukrepov
smo imeli v letu 2010, ko smo tudi prepovedali
odlaganje na nekaterih odlagališčih.
foto: Boštjan Čadej
uporabnih surovin v zasebni sektor, centrom pa
prepustilo odlaganje odpadkov.
46
Kompost II. razreda prepovedan, v
trgovinah pa slabši uvoženi substrati
Jože Volfand
V Zelenem rudniku Pomurja
predelujejo več tisoč ton
biološko razgradljivih
odpadkov in izdelujejo
prvovrstni kompost, kmalu
pa bodo na trg poslali tudi
druge produkte. A to ni edini
razvojni izziv, na katerega
želi odgovoriti CEROP.
Prav posebna je njegova
raziskovalna skupina, ki jo vodi
dr. Tanja Bagar, strokovno
sicer odgovorna za Laboratorij
z raziskovalno-razvojnim
sektorjem. Prav zdaj so
laboratorij preselili in opremili
s sodobnimi aparaturami,
da bodo lahko sami delali
analize zemlje, ki dr. Tanjo
Bagar najbolj skrbi. Zemlja v
Sloveniji je iz leta v leto manj
rodovitna, manj živa, v njej je
humusna bilanca negativna.
A namesto, da bi zakonodaja
spodbujala uporabo naravnih
organskih gnojil, daje
prednost mineralnim gnojilom
in pospešuje siromašenje
slovenskih tal. Ovir je preveč,
nekatere so absurdne, pravi.
Biološki
odpadki in
kompost
september 2015
okolje
101/102
Biološki odpadki
in kompost
Ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada daje rezultate.
Količine se povečujejo, vaša kompostarna pa
vam omogoča izdelavo komposta I. kategorije,
ki ga prodajate. Za kakšne količine gre in kako
se trg zanima za prvovrstni kompost? Kaj kaže
rentabilnost poslovanja kompostarne?
Naša kompostarna ima kapaciteto za predelavo
9.000 ton biološko razgradljivih odpadkov ton
letno. Iz tega pridelamo približno 1.500 ton
komposta I. razreda. Opažamo, da zanimanje
za nakup komposta I. razreda iz leto v leto narašča. Z različnimi akcijami osveščamo o kompostu in njegovih prednostih pred mineralnimi
gnojili. Kompostarna posluje pozitivno, čeprav
je vzpostavitev in delovanje kompostarne finančno kar velik zalogaj. Postopek izdelave
komposta terja precej strojne opreme. Posebej
pri takšnih količinah, kot jih imamo pri nas. Mi
imamo zaprti tip kompostarne. Zato potrebujemo bokse, kjer poteka kompostiranje, stroje, ki
mešajo in prezračujejo kompost, po končanem
procesu pa tudi stroje, ki odsejejo strukturni
material od komposta. Potem so seveda še
redni monitoringi komposta. Ta strošek tudi
ni zanemarljiv.
Stroški proizvodnje, pravite, niso majhni. Tisti,
ki so se odločili v Sloveniji za kompostarne,
ugotavljajo, da je kompost poslovna priložnost, a da je ovira zakonodaja. V čem?
Zakonodajnih ovir je precej. Slovenija je precej
specifična in rigidna pri zakonodaji.
Prva težava je 4. člen Uredbe o predelavi
biološko razgradljivih odpadkov in uporabi
komposta ali digestata. Predpisuje namreč 500
metrsko oddaljenost odprtih kompostarn od
območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih,
pisarniških in trgovinskih stavb, sejemskih
dvoran in razstavišč, stavb za kulturo in
razvedrilo, muzejev in knjižnic, stavb za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo,
stavb za zdravstvo in šport ter športno-rekreacijskih površin. Nekoliko manjšo, 300 metrsko
oddaljenost, zahteva za zaprti tip kompostarn.
Zaradi te omejitve je naša kompostarna prešla
na zaprti tip kompostarne, kar je terjalo dodatne investicije. Zdaj ugotavljamo, da težje
zagotavljamo odlično kakovost komposta.
Naslednja ovira je uporaba komposta. Ni jasno
opredeljeno, kakšne pogoje morajo izpolniti
uporabniki komposta in kdaj. Mislim na analize tal, gnojilni načrti in podobno. Prav tako
je uporaba komposta veliko strožje omejena
kot uporaba recimo umetnih gnojil, kar je hud
absurd.
Še kakšna večja težava?
Še. Precejšna. Izrazita je predvsem v kompostarnah, ki ne dosegajo I. razreda. Namreč,
kompost II. razreda se pri nas ne sme
47
uporabljati, čeprav bi bil povsem primeren za
uporabo za okrasne grede in rastline. Hkrati
pa je dovoljeno uvažati substrate, ki tudi po
petkrat presegajo parametre, ki so določeni za
kompost II. razreda. Tako se v Sloveniji srečujemo z ogromnimi količinami odvečnega komposta II. razreda, ki ga ne moremo uporabljati,
hkrati pa uvažamo materiale, ki so bistveno
slabši in jih prodajamo v naših trgovinah.
Kako je kompostarno sprejelo okolje, mislim
zlasti na neprijetne vonjave?
Na našem centru nimamo težav z občani v
okolici. Vsi so seznanjeni z delovanjem naše
kompostarne. Naši sosedje so eni izmed naših
najboljših kupcev.
Kaj naj ima prednost pri obdelavi biološko
razgradljivih odpadkih v Sloveniji – kompost
ali energija? Pri vas ste se odločili tudi za
bioplinsko postajo. Zakaj?
Če govorimo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni ali v bioplinarni,
smo mi absolutno za kompostiranje. Pri tem je
bistveno, da s predelavo v kompost in uporabo komposta v vrtovih in njivah omogočamo
in podpiramo kroženje snovi v naravi. To je
v bistvu krožno gospodarstvo. Že več kot 10
let se opaža drastično slabšanje kakovosti tal
obdelovalnih površin v Sloveniji. V Prekmurju
je to še izraziteje. Večina tal pri nas je kislih,
z negativno humusno bilanco in brez nujnih
mineralov. Zaradi uporabe umetnih gnojil
in pesticidov je uničeno tudi mikrobiološko
življenje v tleh. Ti trendi so posledica slabega
ravnanja z eno izmed naših najbolj dragocenih
101/102
Seveda. Prednost pri zaposlovanju bodo imeli
predvsem posamezniki, ki so že dlje časa brez
zaposlitev bodisi zaradi nižje izobrazbe, starosti ali česa drugega. Vrata centra bodo odprta
vsakomur, ki ima doma še uporabne izdelke,
kot so pohištvo, oprema za dom, manjši stroji,
oblačila, knjige, igrače in podobno in jih ne
potrebuje več oziroma jih želi zamenjati. Z
minimalno prenovo oziroma obnovo bomo v
centru takim izdelkom podaljšali življenjsko
dobo. Prodali jih po simbolični ceni ali jih podarili socialno šibkim družinam.
Od postavitve bioplinske postaje, ki izkorišča
odlagališčni plin, je poteklo že nekaj mesecev.
Koliko so se vam v CEROP-u znižali stroški
za energijo?
Naš kogeneracijski motor izkorišča odlagališčni plin za tvorbo elektrike in toplote. Stroški
električne energije so se znižali za cca 30 %.
Pridobili pa smo tudi toploto, ki jo s pridom
uporabljamo v naših tehnoloških postopkih.
Zdaj se je CEROP vključil v projekt Gorički
travniki kot partner, ki skrbi za odvoz in obdelavo biomase s pokošenih travnikov. Ali je to
sestavni del iskanja novih tržnih priložnosti?
Na družbenem omrežju so nekateri občani
neprijazno sprejeli ta projekt. So zdaj odmevi
že ugodnejši?
CEROP se je zavezal poslanstvu varovati naravo in zato vsekakor podpiramo projekte s
takšnim poslanstvom. Naš center je lociran
na obrobju Krajinskega parka Goričko. Ker je
projekt namenjen skrbi za ohranjanje biotske
raznovrstnosti Natura 2000 območij, smo
zraven. To je eden izmed prvih tovrstnih projektov. Zato se seveda srečujemo z nekaterimi
izzivi, vendar jih zaenkrat uspešno rešujemo.
Nas je pa denimo kontaktiralo že nekaj ekoloških kmetov, ki so dobili informacijo o kompostiranju te biomase in se že zdaj zanimajo
za kompost, ki bo nastal iz teh nedotaknjenih
travnikov.
Skoraj vedno je tako, da spremembe naletijo
na nejevoljo pri nekaterih ljudeh. Prepričani
pa smo, da je center ponovne uporabe v tem
okolju nujno potreben, tako iz družbenega kot
iz okoljskega vidika. Aktivirano
BioOglje
oživi zemljo,
tako, da izboljša
humusno bilanco tal,
zviša pH kislih tal,
skladišči ogljik v tleh,
učinkuje vrsto let.
Tudi v Pomurju ugotavljate, da se letno
zmanjšujejo količine odpadkov za predelavo.
Odpadkov je vse manj. Kaj kažejo podatki in
kaj to pomeni za vaš zeleni rudnik?
Dejansko ugotavljamo, da se zmanjšujejo
količine odpadkov za predelavo. Tak trend se
kaže že nekaj let, zato smo usmerili energijo v
razvoj in širitev dejavnosti. Registrirali smo
raziskovalno skupino, imamo team za razvoj
novih produktov, imamo poskusne kapacitete,
prijavljamo se na projekte… Center, kot je naš,
potrebuje širok spekter delovanja. V tem primeru takšni negativni trendi nimajo izrazitega
vpliva na uspešnost poslovanja.
OGRAČEK raziskave, razvoj in trgovina d.o.o.
02 526 83 30, info@ogracek.si, www.ogracek.si
Čisti
kompost
obogati
zemljo,
Odločili ste se za nakup in preureditev nekdanjega obrata družbene prehrane, da boste
odprli Center ponovne uporabe oziroma obnove različnih izdelkov, ki jih občani ne želijo več
uporabljati. Zakaj ste se odločili za to naložbo?
V mesecu juniju smo postali lastnik objekta
nekdanje družbene prehrane v središču mesta
Murska Sobota. Ta objekt je bil propadajoč in
več let zapuščen. Zdaj bomo preuredili v center
ponovne uporabe. Center bo pričel delovati
okolje
Boste odprli nova delovna mesta?
tako, da vnese
hranila v tla,
izboljša humusno
bilanco in
strukturo tal.
september 2015
Kompost II. razreda se
pri nas ne sme uporabljati,
čeprav bi bil povsem
primeren za uporabo.
predvidoma ob koncu letošnjega leta, ko bodo
zaključena najnujnejša obnovitvena dela na
objektu. O centru za ponovno uporabo razmišljamo že več časa. Menimo, da je to pomemben
korak.
Promocija
dr. Tanja Bagar
foto: Nino Verdnik
danosti-zemljo. Tudi to je razlog, da verjamemo
v kompostiranje kot pravo pot. Naš produkt je
izjemen izboljševalec tal, je poln hranil, koristnih mikroorganizmov in lahko ob smotrni
rabi popolnoma nadomesti mineralna gnojila.
Hkrati neguje našo zemljo. Bioplinski motor
pa uporabljamo za izkoriščanje odlagališčnega
plina in je nepovezan s kompostarno.
48
foto: arhiv podjetja
Sheme bolj podaljšana roka sortircev,
zbiralcev in trgovcev kot pa gospodarstva
Trg ravnanja z embalažo in odpadno embalažo se je v zadnjem obdobju, kar zadeva tržne
deleže posameznih shem, spremenil. Slopak se
je po nekajletni krizi v poslovanju utrdil. Kako
vam kaže v letu 2015 poslovno in s številom
zavezancev?
Poslovno okolje na nivoju upravljanja sistema
je postalo izrazito nenaklonjeno poslovnemu
modelu, ki ga je Slopak vzpostavljal od leta
2003. Pri njem je dosledno vztrajal kljub drugačnemu delovanju ostalih deležnikov. Število
zavezancev,vključenih v sistem ravnanja z
odpadno embalažo Slopak v letu 2015, ostaja
na nivoju okoli 800. V letu 2015 smo kljub
pomembnemu znižanju višine embalažnine
zaradi pozitivnega rezultata poslovanja v
letu 2014 planirali pozitivno poslovanje tako
družbe kot celote kot same embalažne sheme.
Slopak je namreč družba, ki upravlja s šestimi odpadkovnimi tokovi-odpadno embalažo,
odpadno električno in elektronsko opremo in
baterijami, izrabljenimi gumami, zdravili in
fitofarmacevtskimi sredstvi. Poslovni rezultat
v prvem polletju je v skladu s planiranim.
DROE
september 2015
Prva ustanovljena družba za
ravnanje z odpadno embalažo
v Sloveniji, Slopak, je v dobrem
desetletju doživela poslovne
dogodke, ki so ji poslabšali
položaj na trgu, a je v zdajšnjih
velikih spremembah pri tržnih
deležih posameznih DROE
pristala pri slabih dvajsetih
odstotkih. Ne le to. Posluje
pozitivno in Srečko Bukovec,
direktor Slopaka, navaja
zgledno število zavezancev,
800. Kritičen je do celotnega
sistema ravnanja z odpadno
embalažo. Trdi, da DROE niso
podaljšana roka gospodarstva,
da sedanje spremembe Uredbe
o ravnanju z OE ničesar ne
spreminjajo in da Slovenija
nujno potrebuje klirinško hišo.
Srečko Bukovec
okolje
101/102
DROE
Pri vašem modelu vztrajate kljub drugačni
praksi.
Kljub sistemskim pomanjkljivostim je družba
Slopak tudi v letu 2014 izpolnila svoje zakonske
obveznosti v celoti. Presegla jih je. Pri tem na
področju ravnanja z odpadno embalažo mislim
predvsem na prevzemanje komunalne odpadne embalaže od vseh izvajalcev javnih služb
(IJS) v Sloveniji. Zato nas moti in nas je motilo
posploševanje in izjave o tem, da vse DROE ne
prevzemajo svojih obveznosti od IJS. DROE, ki
ne izpolnjujejo svojih obveznosti, imajo ime in
je znano njihovo ravnanje v zadnjih letih. Od
leta 2006 naprej.
Problemi torej niso od včeraj. V Sloveniji že
dalj časa poteka razprava, kako organizirati
DROE. Katera rešitev bi bila, tudi glede na
prakso v EU, za Slovenijo najboljša in zakaj?
V Evropi ni enoznačne rešitve implementacije
modela razširjene proizvajalčeve odgovornosti
(EPR) v zakonodaji posameznih držav članic.
Poznamo celo paleto rešitev. Od madžarskega
davka do sistema trgovanja s certifikati v Veliki
Britaniji. Od rešitve v obliki dualnega sistema
do sistema deljene odgovornosti. Od shem v
lasti zavezancev (industrije) do vertikalno integriranih družb. Od konkurenčnega okolja na
ravni upravljanja sistema, do rešitve v obliki ene
družbe, ki je v lasti zavezancev in je neprofitna.
In kateri model je najboljši?
Pri presoji primernosti modelov razširjene
proizvajalčeve odgovornosti za vse odpadkovne
skupine, ki jih ločeno zbiramo v Sloveniji, bi po
našem mnenju morali upoštevati predvsem velikost trga, razvitost in globino trga storitev zbiranja, sortiranja,interes gospodarstva-plačnika
49
Nova metodologija ni prinesla
sistemske rešitve, temveč je
prinesla dodatne nejasnosti
in vse pogoje za tki. cherry
picking – DROE se bodo
potegovale samo za OE,
ki nosi najmanjše stroške
oziroma najmanjše tveganje.
Kakšen je bil vaš predlog ministrstvu?
Pristojnemu ministrstvu smo v preteklosti
med drugim že predstavili delovanje in ustroj
češkega modela, prav tako belgijskega. To so
modeli, ki so v evropski uniji prepoznani kot
učinkoviti, merjeno s stroškom ravnanja z
OE na prebivalca, in so primer dobre prakse v
majhnih državah EU. Tudi osebno bi se zaradi
majhnosti trga, plitkosti trga storitev, organiziranosti komunalnega sektorja zavzel za enega
od omenjenih sistemov.
Zdaj se uredba spreminja. Slopak je sodeloval
pri pripravi Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno
embalažo. Kaj prinašajo spremembe?
Pripombe smo oblikovali v okviru Sekcije za
odpadno embalažo GIZ Skupne sheme in še
dodatno kot shema Slopak s specifičnim poslovnim modelom. Posredovali smo jih pravočasno.
Žal ugotavljamo, da ni bila upoštevana nobena
pripomba. Ocenjujemo, da nobena od rešitev ne
odpravlja vzrokov, ki jih je Ministrstvo navedlo
kot razlog za spremembe. Gre tako za obliko
in način objave tržnih deležev kot osnovo za
Eden glavnih vzrokov za nesporazum torej ni
bil odpravljen?
Vsebinsko po našem mnenju nismo spremenili ničesar. Še vedno tudi del nedvoumno
nekomunalne embalaže, ki nikoli ne bo postal
komunalna OE, določa tržni delež v KOE.
Razlika je samo ta, da se tržni delež namesto
kot obveznost prevzema celotne zbrane KOE
v enotnem deležu odrazi kot tržni delež po
posameznem materialu. Ocenili smo, da se bo
ta rešitev odrazila v zniževanju embalažnine
za tržno zanimivejše materiale in v povečanju
embalažnine za embalažo, ki sodi med mešano
komunalno embalažo in ki predstavlja največji
strošek.
To najbrž ni vse.
Ne. Poleg tega smo predlagali, da se končno
vzpostavi sistem razširjene proizvajalčeve
odgovornosti, da se natančneje določijo obveznosti v zvezi z nečistočami, primesmi in da
se omogoči ukrepanje v primeru neustrezne
kvalitete predvsem zbrane in predane mešane
komunalne embalaže. Predlagali smo še znižanje vstopnega praga za zavezance, opozorili na
popolno netransparentnost sistema, notranje
blokade in konflikt interesov med deležniki.
Opozorili smo še, da vsebuje trenutni sistem
vse pogoje tržne manipulacije, saj so ponudniki storitev istočasno upravljavci sistema. Ni
elementarnih pogojev za resnično konkurenco
med DROE. Ni klirinške hiše. Opozorili smo
tudi na prakso odtujevanja materialov že na
izvoru. Nelogično je, da se je delež papirja, predanega s strani IJS, v zadnjih treh letih znižal
za več kot 30 %. Vplačana embalažnina za papir
ne kaže tako velike spremembe v embaliranju
oziroma dajanju na trg. Zanimivo pa je, da ta
trend sovpada z naraščanjem števila in aktivnosti vertikalno integriranih shem v Sloveniji.
Po novem predlogu naj bi tržne deleže shem
določila Vlada za tekoče koledarsko leto, in
sicer vsakič do 30. junija. Ali se sheme o tem
niste mogle dogovoriti?
Določanje tržnih deležev ima svojo zgodovino,
ki ni bila v prid družbi Slopak. Na začetku se
deleži niso objavljali, nato je bila osnova preteklo leto. Tržni delež se je objavil v drugi polovici
101/102
tekočega leta, v začetku julija, avgusta. Do objave je na primer Slopak v pogojih padajočega
tržnega deleža pobiral bistveno višje deleže
KOE, kot so bili kasneje dejansko določeni.
Nižje prihodke od embalažnin pa je realiziral že
od začetka tekočega poslovnega leta. Lahko si
predstavljamo likvidnostno past, v katero je bila
družba sistemsko prisiljena! Nato so se DROE v
okviru razgovorov z MOP dogovorile o prvem
kvartalu tekočega leta kot osnovi za določitev
deleža. Za leto 2015 pa smo se DROE na enaki
osnovi samoiniciativno dogovorile za začasne
informativne tržne deleže, ki se jih držimo do
uradne objave MOP. Na uradno objavljen tržni
delež za leto 2015 še čakamo.
okolje
izračun tržnega deleža. Nova metodologija ni
prinesla sistemske rešitve, temveč je prinesla
dodatne nejasnosti in vse pogoje za tki. cherry
picking – DROE se bodo potegovale samo za
OE, ki nosi najmanjše stroške oziroma najmanjše tveganje. Torej za tiste komunalne ločeno
zbrane frakcije, ki imajo potencialno pozitivno
tržno vrednost-predvsem papir, steklo, les. Še
vedno velja sklep Komisije za embalažo pri
MOP, da ob dajanju embalaže na trg ne moremo
vnaprej določiti, katera embalaža bo postala nekomunalna ali komunalna. Torej je upoštevanje
nekomunalne odpadne embalaže za določanje
tržnega deleža obveznosti posamezne DROE za
prevzemanje komunalne OE neustrezno.
Za leto 2015 pa smo se
DROE na enaki osnovi
samoiniciativno dogovorile
za začasne informativne
tržne deleže, ki se jih držimo
do uradne objave MOP. Na
uradno objavljen tržni delež
za leto 2015 še čakamo.
V sedanjem predlogu so jasno določene odgovornosti izvajalcev javnih služb do shem. So
te rešitve ustrezne? V čigavih rokah so DROE?
Odgovornosti IJS so v zainteresirani javnosti
jasne že od same uvedbe sistema, sedaj so le
natančneje zapisane. Predvsem tiste, ki se
nanašajo na obveznost predajanja izsortiranih
frakcij odpadne embalaže iz MKO. V prihodnje
ta vir KOE pomeni velik izziv, predvsem vodenje
masnih tokov s stališča njihove kvalitete. Je
pa precej prisoten občutek nezaupanja, zaradi prepričanja DROE, da vse IJS ne predajajo
vse zbrane KOE družbam. Mislim predvsem
na tržno zanimive materiale, papir, kovine…
Ocenjujem, da gre v tem primeru za manjšino
med IJS. Večji problem vidim v tem, da DROE
sploh nimamo uradnih, preverljivih mesečnih
podatkov o celotni količini in strukturi dejansko zbrane komunalne odpadne embalaže. Tako
moramo »verjeti«, da IJS predajajo vse zbrane
materiale in vse frakcije.
Čigave so torej sheme?
Pred desetimi leti, ko je bil s strani gospodarskih družb ustanovljen Slopak, je bil podaljšana
roka zavezancev, to je plačnikov sistema. Potem
je prišlo do popolne odsotnosti kriterijev za
ustanavljanje novih DROE. Vzpostavilo se je
stanje, ko lahko mirno trdimo, da so DROE podaljšana roka sortircev, tudi zbiralcev, trgovcev
z odpadnimi materiali in celo IJS, torej vse prej
kot gospodarstva.
V Sloveniji sicer že nekaj časa poteka razprava
o tem, da je gospodarstvo v slabšem položaju
pri ravnanju z OE kot IJS in da komunalna
september 2015
sistema, organiziranost in usposobljenost IJS,
izkušnje v dosedanjem delovanju ter primerjavo
z dobrimi praksami v primerljivih, predvsem
manjših evropskih državah. Pri tem vnaprej ne
zavračamo nobenega modela organiziranosti.
Vodilo mora biti zagotavljanje in doseganje
okoljskih ciljev z optimalnimi finančnimi
sredstvi. Transparentno, z jasno določenimi
obveznostmi posameznih skupin deležnikov v
sistemu, z mehanizmi, ki preprečujejo konflikt
interesov posameznih deležnikov, z enakopravno obravnavo zavezancev. Po našem prepričanju
gre za sisteme, ki v veliki meri vključujejo javni
interes in je pri oblikovanju formalnih okvirov
za upravljanje teh sistemov v konkurenčnem
okolju potrebno posebno pozornost posvetiti
enoznačnim pogojem, ki omogočajo enakopravno delovanje vseh deležnikov. Mislim npr. kliring hišo v primeru več DROE, jasne pogoje za
registracijo in delovanje DROE, preprečevanje
konfliktov interesov v sistemu med posameznimi deležniki, vzvode za ukrepanje in dejansko
upravljanje sistema s strani DROE, kontrolo in
garancije za izvajanje obveznosti in podobno.
50
101/102
okolje
podjetja izkoriščajo monopolni položaj?
Sociala pri tem ni pomembna?
V vsakem primeru, ko posamezno podjetje ali
sektor nima naravnega »sovražnika«, bi lahko
govorili o možnem izkoriščanju monopolnega
položaja. Vendar menim, da v veliki večini IJS
podjetja delujejo zelo dobro, učinkovito, saj so
pod neprestanim pritiskom lastnikov, občin in
občanov, da izboljšujejo kvaliteto, nabor storitev in racionalizirajo njihove cene. Prav na
področju ravnanja z odpadno embalažo bi lahko
ugotovili, da se je resen razvoj zgodil ravno pri
IJS in so IJS močno prispevale k izjemnemu
povečanju ločeno zbrane odpadne embalaže.
Seveda pa so nenehne izboljšave, tako kvalitete
kot povečanja stroškovne učinkovitosti, velik
izziv za celoten sistem in vse deležnike. Pri
tem pa ravno v zvezi IJS pogrešamo»lastnika«,
enotnega upravljavca sistema.
Zelo dvolično je pristati na tezo, da je to socialni korektiv. Vsebinsko namreč drobni odkup
preprečuje embalerju, ki je odgovoren za to, da
z embalažo, ko ta postane odpadna embalaža,
ustrezno ravna in zagotovi zahtevane stopnje
reciklaže in s tem izpolnitev njegove zakonske
obveze. Na ta način se zaradi neevidentiranih
količin v sistemu tudi okoljski cilji zbiranja in
predelave, reciklaže, ne morejo in se ne bodo
mogli izpolnjevati.
Problem vidim v tem, da
DROE sploh nimamo uradnih,
preverljivih mesečnih
podatkov o celotni količini
in strukturi dejansko
zbrane komunalne odpadne
embalaže.
Do sprememb tržnih deležev shem je prišlo
tudi zaradi zniževanja embalažnin. Očitkov ni
manjkalo. Kam pelje zniževanje embalažnin in
kaj pove primerjava z embalažninami v EU?
Primerjave embalažnin med državami oziroma
med posameznimi nacionalnimi shemami v
EU so zelo težavne. Gre namreč za primerjavo
cen storitev zelo različnih sistemov, ko DROE
financirajo zelo različen delež celotnega procesa ravnanja z odpadno embalažo. Bodisi da
gre za tki. full cost sistem, za sistem deljene
odgovornosti, kot je primer v Sloveniji, financiranje ravnanja samo s komunalno odpadno
embalažo, nekomunalno itd. Posledično je
višina embalažnine zelo različna in brez zelo
podrobnega poznavanja, kakšno košarico
storitev financira konkretna embalažnina, so
primerjave brezpredmetne in celo zavajajoče. Je
pa zanimivo primerjati na primer embalažnino
na Češkem, kjer imajo tki. full cost sistem in
npr. embalažnino v Sloveniji.
www.simbio.si
Promocija
september 2015
Kakšno je vaše stališče do drobnega odkupa?
Drobni odkup materialov ali produktov, ki so
predmet sistemov razširjene proizvajalčeve
odgovornosti, pomeni po našem mnenju odtujevanje tuje lastnine. V tem primeru iz sistema
odteče na primer odpadna kartonska embalaža, bodisi NKOE ali KOE. Iztržek bi se moral
izkazati v DROE in s tem zmanjšati strošek
zavezancem. Po domače, gre za krajo, poleg tega
pa pomeni dodatni zaslužek za odkupovalce, ki
imajo po »naključju« tudi svoje lastne DROE.
Kaj bi lahko za učinkovitost sistema pri ravnanju z OE pomenila klirinška hiša?
V Sloveniji imamo hibridni sistem, »dualni«
sistem petih vertikalno integriranih DROE v
lasti sortircev, trgovcev, obdelovalcev in DROE
Slopak kot neprofitno, s strani gospodarstva
ustanovljeno družbo. Gre za konflikt dveh nezdružljivih sistemov. Enega, ki oblikuje cene
custom made, za vsakega zavezanca svojo, tki.
bottom-up, in drugega, ki oblikuje enotno embalažnino (top-down). Če odmislimo »težavo«,
da je zaradi plitvega trga storitev nujno sodelovanje Slopaka z vsaj enim od podizvajalcev,
lastnikov konkurenčne DROE. Ravno zato je
obstoj klirinške hiše obvezen, nujen, predpogoj
sistema, v katerem deluje več kot ena shema za
posamezni odpadkovni tok. Žal tega v Sloveniji
nimamo.
Tudi zaradi odsotnosti klirinške hiše je sistem
v Sloveniji netransparenten, krivičen in ni v
skladu s temeljnimi zahtevami razširjene proizvajalčeve odgovornosti. Ker ne deluje klirinška
hiša, prihaja do neupravičenih izgub prihodkov
posameznih DROE. Poglejte primer dvorišč trgovcev, kjer nastaja odpadna embalaža velikega
števila embalerjev, ki so vključeni v različne
DROE, prihodke pa s prodajo teh materialov
realizira samo DROE, s katero ima konkretni
trgovec sklenjeno pogodbo.
Ali je v sistemu ravnanja z OE dovolj v ospredju
odgovornost do ravnanja z materialnimi tokovi oziroma z embalažo kot virom, saj je vse
več kritik, da se zaradi nečistoč izgubi preveč
materiala? Se pri ravnanju z OE lahko verodostojno oceni, da Slovenija ve, kako gospodariti
z viri?
Ne bi delil prepričanja, da že znamo gospodariti z embalažo kot virom, čeprav je predvsem
v komunalnem sektorju prišlo do pomembnega razvoja na področju ločenega zbiranja na
izvoru. Posledica je naraščanje zbrane KOE.
Vendar istočasno ni enotnega gospodarja sistema, upravljavca, ki bi koordiniral, nadziral,
pospeševal razvoj v smeri učinkovitejše, kvalitetnejše KOE. Tu je viden največji negativni
vpliv kaosa v sistemu in odsotnost centralnega
upravljanja. Zanimivo bi bilo izračunati celotne
stroške, tako v IJS kot v sistemu DROE ravnanja
z odpadno embalažo v Sloveniji. Ocenjujem, da
bi nas izračun celotnih stroškov močno negativno presenetil. D
irektiva 2012/19/EU dopušča državi članici Evropske unije več načinov nacionalnih
implementacij. Na razvoj modelov vpliva vrsta
dejavnikov, ki kažejo dejansko razliko med DČ.
Področje je raziskovala Evropska komisija in
izdala več dokumentov. Direktiva 2002/96/
EC v določenih DČ ni pomenila prvega pravnega posega na področju ravnanja z OEEO. To
dejstvo je pomembno zaradi pridobivanja izkušenj držav in višanjem učinkovitosti zbiranja
OEEO, ki nastopi s potekom časa. Primeri takih
držav so Švedska, Nizozemska in Belgija.
D
ržave, ki še niso imele pravno urejenega
področja ali vzpostavljenih sistemov zbiranja, so imele večje težave z implementacijo. V
Sloveniji so se sheme začele vzpostavljati že po
Direktivi 2002/96/EC, a slovenska zakonodaja
leta 2015 še vedno ne ustreza zahtevam prenovljene direktive iz leta 2012. Potrebno je omeniti, da je večina kolektivnih shem v EU začela delovati okoli leta 2005 in 2006. V državah, kjer
so se hitro vzpostavili učinkoviti modeli, so se
zakonodajalci v veliki meri držali predlogov za
sheme ali že vzpostavljenih modelov industrije,
medtem ko je v državah z zapoznelo in kasnejšo
implementacijo bolj razpoznaven in vsebinsko
večji vpliv zakonodajalca. To pogosto pomeni
manjšo ekonomičnost in posledično nižjo učinkovitost. Pri problemu OEEO gre predvsem za
dotrajano opremo, ki prihaja iz gospodinjstev.
51
101/102
Gre za B2C ali business to consumer pogodbe (podjetje - potrošnik). B2B ali Business to
business (podjetje – podjetje) ne predstavlja
posebnih težav, predvsem ker je med podjetji
pogosto sklenjena pogodba, pri kateri se stara
oprema prevzame in nadomesti z novo. Takšna
poslovna navada spodbuja predelavo odpadne
opreme, medtem ko prodaja potrošniku otežuje zbiranje z dodatnimi administrativnimi in
logističnimi zahtevami. Potrebno je vzpostaviti mehanizme, ki bi potrošnike spodbujali
k dejavnemu obnašanju v korist učinkovite
obdelave OEEO.
E
K v svojih raziskavah definira štiri kritične
točke, ki povzročajo negativne rezultate v
posameznih DČ: porazdelitev odgovornosti
med deležniki, pokritost stroškov in načelo
dejanskih stroškov, pravična konkurenca in
transparentnost ter nadzor.
WEEELABEX
za standarde
zbiranja in
za nadzor
V
Sloveniji opažamo pomanjkanje normativnih standardov na področju ravnanja z
september 2015
Ravnanje z
OEEO v EU
Kako bodoči pravniki
razmišljajo o ravnanju z
OEEO? Na to vprašanje je
odgovoril strokovni posvet
Uveljavljanje zakonodaje
glede ravnanja z odpadno
električno in elektronsko
opremo v Sloveniji skozi
prizmo delovanja družbe ZEOS.
Na posvetu so predstavili
rezultate študijske analize
projekta, ki ga izvaja ljubljanska
Pravna fakulteta na podlagi 2.
javnega razpisa Po kreativni
poti do praktičnega znanja.
Rezultati študije so toliko bolj
zanimivi, ker vsebujejo tudi
analizo slovenske okoljske
zakonodaje, predstavljajo pa
tudi modele implementacije
evropske direktive o OEEO v
nekaterih državah. Iz gradiva,
ki so ga pripravili študentje,
člani projektne skupine pod
vodstvom dveh pedagoških
mentoric, doc. dr. Vasilke
Sancin s Pravne fakultete in
prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj
z Biotehniške fakultete, in
dveh delovnih mentorjev,
mag. Emila Šehiča (ZEOS) in
Urške Zgojznik (Ekologi brez
meja), objavljamo del o praksi
ravnanja z OEEO v EU.
foto: www.shutterstock.com
Sistem razširjene odgovornosti naj
onemogoči nelojalno konkurenco
okolje
Ravnanje z OEEO v EU
52
101/102
okolje
OEEO. Tudi na ravni EU se standardi in njihovo
določanje razlikujejo. Nedoločenost in široka
paleta praks DČ glede ravnanja z OEEO je vodila k ustanovitvi Waste of electrical and electronic equipment (v nadaljevanju: WEEE) Foruma.
Gre za neprofitno združenje 32 nacionalnih
shem ravnanja z OEEO. V okviru tega foruma
je bil kot odgovor na nedoločenost standardov
na ravni EU organiziran Waste of electrical
and electronic equipment label of excellence
(v nadaljevanju: WEEELABEX) projekt leta
2009, sam forum pa je bil uradno oblikovan
po koncu projekta.
N
amen projekta WEEELABEX, ki je trajal
med leti 2009 in 2012, je bil določitev standardov zbiranja, obdelave in logistike povezane
z OEEO, saj do 2009 ni obstajal noben dokument z univerzalnimi določbami za uporabo
v DČ. Ureditev področja je bila prepuščena
posameznim DČ, tako s pravnega (okvir za
delovanje v praksi) kot tehnično strokovnega
stališča (praksa). Projekt je zapolnil praznino
na področju OEEO, ker pa ne gre za zavezujoč
pravni akt na ravni EU, je upoštevanje teh
standardov možno le na osnovi prostovoljne
uporabe s strani shem. Opažamo relativno počasno uveljavljanje standardov v nacionalnih
zakonodajah. Delo je sofinanciral LIFE, okoljski
program Evropske skupnosti, skupna sredstva
pa so znašala 1.064.000 €.
D
rugi cilj projekta je bila vzpostavitev sistema nadzora (monitoring) delovanja državnih podjetij preko revizij. V ta namen projekt v
okviru foruma dejavno izobražuje posameznike iz nacionalnih shem. Kvalificirane osebe so
sposobne prevzeti funkcijo revizorja. Njihova
naloga je zbiranje informacij, širjenje uporabe
standardov določenih s projektom in poročanje
o trenutnem stanju ravnanja z OEEO na ravni
DČ in na ravni posameznih shem organizaciji
WEEE Forum.
K
september 2015
ončni produkt WEEELABEX projekta je razdeljen na tri dele. Gre za omenjeno delitev
na standarde logistike, zbiranja in obdelave.
Vsak izmed delov je razdeljen na administrativne in organizacijske zahteve in tehnične
zahteve. V vsakem izmed treh dokumentov je
poudarjen namen ravnanja z OEEO. Gre za cilje
okoljske politike Skupnosti, ki so usmerjeni
v ohranjanje, zaščito in izboljšanje kakovosti
okolja, varovanje zdravja ljudi in v razumno
in pametno uporabo naravnih virov. Isti cilji
okoljske politike Skupnosti so izraženi v OEEO
Direktivi 2012/19/EU.
Švica in Švedska
z zelo učinkovitim
sistemom
Š
vica, ki sicer ni članica EU, je morala
za enakopravno nastopanje na trgu EU
implementirati Dierktivo OEEO, kar pa ji ni
povzročalo pretiranih preglavic, saj ima Švica
na področju OEEO zakonodajo že od leta 1998
in na številnih področjih presega zahteve, ki
so določene za DČ glede ravnanja z OEEO.
E
K je že leta 2002 ugotovila, da se v Švici
zbere 8,4 kg OEEO na prebivalca. Za boljšo
ponazoritev učinkovitosti švicarskega sistema, velja omeniti, da je Slovenija leta 2014
zbrala manj kot 6kg OEEO na osebo. Prav
tako je Švedska, ki je po evropskih praksah
ena izmed najbolj učinkovitih držav zbrala
leta 2002 74.756 kg OEEO, Švica pa istega leta
37.400 kg OEEO. Kljub veliko nižji količini
zbrane OEEO v Švici sta obe državi z zbiranjem dosegli 8,4 kg OEEO na prebivalca, kar
pomeni precej večji vložek s strani Švice. Leta
2014 se je na Švedskem zbralo 14 kg OEEO na
prebivalca, razlog za tako visoko količino pa
je v veliki meri tudi višji življenjski standard
in več kupljene EEO na prebivalca.
O
be državi, tako Švico kot Švedsko lahko
obravnavamo in analiziramo skupaj
zaradi njune učinkovitosti pri zbiranju
OEEO, visokih odstotkov zbrane odpadne
opreme in zaradi konkretnih sistemskih
podobnosti. Ena izmed bistvenih lastnosti,
ki je prisotna v obeh sistemih, je pravilo, da
določena kategorija OEEO spada le pod eno
shemo. Shema se torej lahko ukvarja z več
kategorijami odpadkov, vendar se ne more več
shem ukvarjati z isto kategorijo odpadkov. To
zvišuje učinkovitost in je ena izmed bistvenih
razlik s slovensko ureditvijo, saj ima pri nas
vsaka shema v teoriji lahko pristojnost na
vseh kategorijah odpadkov, kar povzroča
konkurenco in številne težave v praksi.
N
aslednja bistvena skupna lastnost je
število samih shem. V Švici so sheme
tri (SWICO, SENS in SLRS), na Švedskem
pa dve (zaradi 80 %+ deleža vse OEEO je
pomembna predvsem shema El-Kretsen). To
je posledica porazdelitve kategorij odpadkov
med shemami, ustvarja pa pozitivni učinek
na količino zbrane OEEO obeh držav. Državi
imata vzpostavljen učinkovit sistem zbiranja
OEEO, kar je razvidno predvsem iz velikega
števila zbiralnih točk (v Švici kar 6000).
M
edtem ko je Švedska predvsem stroškovno učinkovita, saj gre za centraliziran
sistem z optimiziranjem logističnih stroškov
(transport odpadkov), pa ima Švica eno lastnost, ki jo ločuje od preostalih držav. Gre za
take-back sistem, kjer lahko potrošnik OEEO
vrne sami trgovinski mreži neposredno, ta pa
potrošniku ob nakupu sporoči, kje so zbiralne
točke, kamor v skladu s predpisi lahko in tudi
mora vrniti odpadek. Na ta način se v Švici
zbere več kot 55-odstotkov vse OEEO. Sistem
je posledica švicarskega koncepta, kjer strošek predelave financirajo potrošniki sami.
Ob nakupu EEO ima potrošnik na računu
določeno, kolikšen strošek mora plačati za
predelavo OEEO. Denar zbran na ta način
trgovci letno nakazujejo shemam, ki nato
vzpostavijo sistem predelave. Tako se končni potrošnik glede ravnanja z OEEO seznani
že ob nakupu EEO. Prav tako se zmanjšuje
možnost nepravilnega odlaganja OEEO in
potreba po vzpostavitvi sistema zbiranja
OEEO po gospodinjstvih, saj jih potrošniki
sami vrnejo na zbiralne točke.
Angleži so
se odločili za
pripravo smernic,
kako delati
V
Veliki Britaniji v zadnjih letih opažamo
pozitivne spremembe na področju ravnanja z OEEO. Temu govori v prid predvsem
razmeroma hitra implementacija Direktive
2012/19/EU v nacionalni pravni red in pa
količina zbrane OEEO, ki je vsako leto večja.
Department for Business, Inovation and
Skills (BIS) je za leto 2015 izdalo precej optimistično napoved, da bo raven zbrane OEEO
doseglo 8,4 kg na prebivalca (v letu 2014 je bilo
zbranih 8,05 kg na prebivalca). Vlada Velike
Britanije oziroma pristojno ministrstvo
redno skrbita, da vsako novo implementacijo
direktive s tega področja nujno spremlja tudi
tako imenovani »guidance notes« oziroma
smernice, katerih namen je potrošnika, distributerja in predvsem proizvajalca seznaniti
z njegovimi morebitnimi novimi pravicami in
obveznostmi na tem področju. Takšne smernice so bile izdane tako leta 2006, ko je bila
implementirana Direktiva 2002/96/EC, kot
tudi leta 2013 oziroma tik pred uveljavitvijo
Direktive 2012/19/EU v nacionalni pravni
red. Na takšen način se poskuša zagotoviti, da
je implementacija nove direktive v nacionalni
pravni red hitra in učinkovita, ter omogoča
ustrezno pripravo na spremembo v zakonodaji vsem vpletenim subjektom na trgu. Skrb
za pravilno ravnanje z OEEO pa poteka tako
na državni kot lokalni ravni.
N
a območju Velike Britanije je namreč
postavljenih več kot 3000 posameznih
zbiralnih točk, kjer lahko prebivalci brezplačno odložijo svoje OEEO. Posamezna zbiralna
mesta niso namenjena vsem vrstam teh odpadkov. Na takšen način se poskuša po vzoru
mnogih uspešnih držav, kot sta primer Švica
in Švedska, zagotoviti velik odstotek zbrane
OEEO neposredno od potrošnika. Posamezna
zbiralna mesta Designated Collection Facility
(DCF) financira in upravlja lokalna samouprava, ki dobiva sredstva za njihovo vodenje od
distributerjev, ki se prostovoljno in proti plačilu včlanijo v Distributers Takeback Scheme
(DTS). Prednost včlanitve v tako shemo predstavlja razbremenitev zakonsko predvidene
53
I
zziv, pred katerim so DČ, je usklajevanje
uresničevanja javnega interesa preko
zasebnega sektorja in istočasno ohranjanje
zdravih razmer na trgu. Dobra ureditev, ki
zagotavlja konkurenco na trgu ravnanja z
odpadki, pripomore k bolj uspešnemu doseganju okoljskih ciljev. Stroške ravnanja z OEEO
proizvajalci načeloma obračunavajo v ceni
izdelka in ta strošek predstavlja sorazmerno
velik del v ceni izdelka. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, da je vzpostavljen takšen
sistem razširjene odgovornosti proizvajalcev,
ki onemogoča nelojalno konkurenco.
P
ri proizvajalcih je pereč problem »free
ryderjev« - podjetij, ki se izogibajo svojim obveznostim. Gre za proizvajalce, ki niso
vpisani niti v evidenco, ki je vodena pri carini,
torej ne plačujejo okoljske dajatve, niti v evidenco Agencije RS za okolje, kar pomeni, da
nimajo sklenjene pogodbe s shemo. Sledijo
proizvajalci, ki so sicer evidentirani v carinskih seznamih in plačujejo okoljsko dajatev,
niso pa vpisani v evidenco agencije, torej
ne izpolnjujejo svojih obveznosti ravnanja
z OEEO preko skupne sheme, t.i. sivi trg. V
obeh primerih takšni zavezanci ne nosijo
svojega deleža stroškov ravnanja z OEEO, se
izogibajo svojim obveznostim in so tako na
trgu posledično konkurenčnejši. Dodatno pa
obstaja možnost izkrivljanja konkurence tudi
skozi financiranje sheme, kjer lahko zaradi
neenakih pogojev do vseh proizvajalcev (različni pogoji, popusti), slednji nosijo različen
del stroškov. V tretjem odstavku 28. člena
osnutka Uredbe o OEEO je treba ustrezneje
določiti, da proizvajalci pristopajo k izvajalcu
skupnega načrta pod enakimi pogoji.
M
101/102
zkrivljanje konkurence na področju razširjene odgovornosti proizvajalcev se pojavlja
na treh ravneh, in sicer med proizvajalci EEO,
skupnimi shemami in podizvajalci ravnanja
z OEEO.
ožnost izkrivljanja konkurence na ravni
skupnih shem je predvsem z vidika
spoštovanja deležev prevzemanja OEEO, ki
morajo biti točno določeni, njihovo doseganje pa mora biti ustrezno nadzorovano in
sankcionirano v primeru kršitev. Nadzor
mora biti vzpostavljen tudi nad ustreznostjo
obdelave OEEO. Jasno naj bo določen obseg
ozaveščanja javnosti. Vse našteto vpliva na
konkurenčnost shem, zato morajo biti pravila
in obveznosti shem jasno določena.
okolje
Tudi EU ne ve,
kako uskladiti
javni in zasebni
interes
I
T
retja raven izkrivljanja konkurence so
podizvajalci ravnanja z OEEO, ki mora
biti predvsem v skladu s WEEELABEX standardi. Okolju prijazno ravnanje z odpadki
ima prednost pred ostalimi postopki. Nujno
je izvajanje postopkov v skladu z dovoljenji
in zagotavljanje preglednosti toka odpadkov,
torej sledljivost.
Z
namenom preprečevanja nelojalne konkurence in s tem vpliva na stroške, ki jih
povzroča ravnanje z OEEO v ceni proizvoda,
je nujno pripraviti raziskave o dobrih rešitvah
v ostalih državah EU in s pomočjo njihovega
zgleda omogočiti zdravo konkurenco tudi na
našem trgu, pri tem pa ne smemo pozabiti na
sistematičen in učinkovit nadzor inšpekcije. Promocija
september 2015
dolžnosti, da mora distributer sprejeti OEEO,
ki mu jo prinese potrošnik. V takem primeru
bo distributer potrošnika že ob nakupu seznanil s tem, da je član DTS sheme in da naj
po koncu uporabe posameznega izdelka tega
odpelje na bližnje zbiralno mesto.
54
Tudi centri ponovne uporabe delijo
usodo socialnega podjetništva
foto: arhiv podjetja
Urška Košenina
Centri ponovne
uporabe
okolje
101/102
Centri ponovne
uporabe
Centri ponovne uporabe
uspešno orjejo ledino
ozaveščanja prebivalcev
o možnosti ponovne
uporabe starih stvari, o
skoraj odmrlem poklicu
popravljanja pokvarjenih
stvari ter o preveliki količini
odpadkov, ki jih posameznik
ustvari. Omogočajo tudi
zaposlitev ranljivim skupinam
prebivalstva, kot so invalidi
in težko zaposljive osebe, ter
odpirajo vrata socialnemu
podjetništvu pri nas. Od
države težko pričakujejo
implementacijo Zakona o
socialnem podjetništvu.
Odvisni so od trga in
raznih projektov. Zanosa in
kreative jim ne manjka. Da
bi lahko obstali, se obračajo
tudi na tuje trge. Nekatere
organizatorje centrov ponovne
uporabe smo povprašali, kako
september 2015
delajo in kako odgovarjajo na
vsakodnevne izzive.
Zakaj ste se odločili za ustanovitev CPU in
kako ga je sprejelo okolje?
»Center ponovne uporabe ima sedež v Ormožu
in deluje kot mreža CPU, v katero je vključenih 9
enot. Vse poteka v okviru enega podjetja—CPU
d.o.o., SO.P., posamezne enote so na različnih
lokacijah zato, da so čim bližje uporabnikom.
Z ustanovitvijo smo sledili trendom, odprli pa
smo več zelenih delovnih mest s preprečevanjem nastajanja odpadkov. Ponovna uporaba
posredno prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Podaljša življenjsko dobo
izdelkov, zmanjša količino odloženih odpadkov
na odlagališča, vpliva na varčevanje s surovinami ter naravnimi viri. Prispeva k praksi
socialnega podjetništva, spodbuja nastajanje
lokalnih delovnih mest na deficitarnih področjih ter omogoča promocijo obrtnih poklicev, ki
so v Sloveniji že skoraj izumrli. Socialno podjetništvo nakazuje rešitve na tem področju. Nove
storitve, ki jih ponuja mreža centrov ponovne
uporabe, omogočajo večjo dostopnost potrebnih storitev in izdelkov. Hkrati generira nove
podjetniške zamisli ter rešuje težave socialne
vključenosti in lokalnega razvoja. Zanimivo je,
da vsak center v svojem lokalnem okolju prepoznava potrebe in možnosti reševanja okoljskih
težav na podjetniški način. V CPU Vojnik je
tako največji poudarek na popravilih, šivanju in
preoblikovanju oblačil. V CPU Rogaška Slatina
Ponovna uporaba posredno
prispeva k zmanjšanju
izpustov toplogrednih
plinov. Podaljša življenjsko
dobo izdelkov, zmanjša
količino odloženih odpadkov
na odlagališča, vpliva na
varčevanje s surovinami ter
naravnimi viri.
na pohištvenem segmentu, v CPU Ormož na
popravilih oblačil. Ljudje v lokalnem okolju
potrebujejo različne storitve in izdelke, ki jih
ne morejo kupiti v velikih trgovskih centrih
in zato se centri ponovne uporabe orientirajo
predvsem na tržne niše. Dejavnost ponovne
uporabe ima kljub lokalnemu pozicioniranju
globalni pomen, kot kaže primer prihrankov
po posameznih surovinah v izdelkih, ki jih
usmerimo v ponovno uporabo, pri čemer bistveno prihranimo emisije CO₂ in varčujemo z
viri,« je pojasnila dr. Marinka Vovk, Center
ponovne uporabe d.o.o., SO.P.
»Pobuda za vzpostavitev CPU je bila sprva dana
v projektni skupini Mestne občine Velenje, in
sicer na podlagi obstoječih dobrih praks iz tujine, kjer te sheme delujejo že vrsto let. Idejo
»Na posameznih dogodkih, SmetumetZibki in
v trgovini 3muhe, kjer tudi prodajamo naše
izdelke, imamo nameščene stare "Zbirne kufre"
z napisi "zbiramo smeti" in z natančnim seznamom, kateri materiali so najbolj zaželeni.
Seznam imamo tudi na spletni strani. Ljudje
101/102
okolje
dr. Marinka Vovk
Alenka Košir
foto: arhiv podjetja
foto: arhiv podjetja
55
»Na lokacijah zbirnih centrov (CPU Rogaška
Slatina, CPU LJ, CPU Slov. Konjice, CPU
Miklavž na Dravskem polju) prevzamemo
odpadke direktno v CPU, tudi iz namenskih
kotičkov za ponovno uporabo. Lokacije v
mestih nudijo možnost, da občani oddajo še
uporabne izdelke. Del izdelkov dobimo tudi
iz akcij kosovnih odpadkov in z neposrednim
sodelovanjem v zbirnih centrih, kjer izdelke
sproti usmerjamo v proces priprave na ponovno uporabo. Vsaka skupina izdelkov ima
»Uporabne predmete prevzemamo na več načinov. Take predmete izločujemo iz odpadkov
v akcijah zbiranja kosovnih odpadkov ali jih
občani sami prinesejo na Zbirni center kot
odpadek oz. kot uporabne predmete v CPU.
V kolikor nimajo možnosti lastne dostave,
uporabnikom nudimo brezplačen prevoz še
uporabnih predmetov do centra. Izdelke se po
potrebi minimalno obdela in očisti v priročni
servisni delavnici, nato pa se jih namesti v
razstavni prostor. Naši zaposleni razstavljene
predmete obiskovalcem predstavi ter jim jih
preda. Na dan beležimo povprečno pet do šest
uporabnikov, ki prevzamejo vse vrste elektronike, otroške igrače, manjše gospodinjske aparate, pečice ter oblačila in obutev,« je pojasnil
Denis Bele, Komunala Izola d.o.o.
Denis Bele
večinoma materiale dostavijo sami in si hkrati
še ogledajo naš prostor in delovanje. Pridemo
tudi na dom in odpeljemo, kar je primerno za
nas. Ocenjujemo, da so v povprečju 3 prevzemi
dnevno. Večinoma gre za konferenčne trakove,
elastične naramnice, zavese, stare vezenine,
knjige in orodja za ročna dela in šivanje, še
uporabna oblačila, barvne jajčne škatle, jedilni
pribor in posoda ter manjši kosi pohištva,« je
pojasnila Maja Modrijan, Kulturno ekološko
društvo Smetumet.
Ali tudi kakšne predmete zavrnete, ker so
že preveč dotrajani? Uporabite morda dele
slabših kosov? Kam odpeljete neuporabne
stvari?
»Izdelki, ki niso dovolj kakovostni za pripravo
na ponovno uporabo so usmerjeni v zbirni
center. Vse izdelke diagnosticiramo in vsak
dobi svojo diagnozo za nadaljnje ravnanje.
Leseni kosi pohištva imajo višjo vrednost, če
september 2015
Kako poteka prevzem blaga? Vam ljudje pripeljejo dotrajane stvari ali se vi peljete po njih?
Koliko prevzemov je na dnevni bazi? Za kakšne
predmete večinoma gre?
Kroženje reči je v primerjavi
z nakupom novih dobrin
bistveno bolj trajnosten način
življenja in potrošništva.
Maja Modrijan
»Kroženje reči je v primerjavi z nakupom novih
dobrin bistveno bolj trajnosten način življenja in potrošništva. Naše društvo se aktivno
ukvarja z reciklažo in že od vsega začetka
(2007) pozivamo ljudi in podjetja, da za naše
delovanje (delavnice, reciklirane izdelke in
prostorsko opremo) zbirajo različne gospodinjske in industrijske ali pisarniške odpadne
materiale. Takoj ko smo dobili svoj prvi prostor
(2009), smo začeli tudi z dogodki izmenjave
oblačil in neposrečenih daril. Čutimo vse večjo
podporo in sprejemanje takšnih praks, je pa še
vedno več oseb, ki poklonijo ali prodajo staro in
kupijo novo, kot tistih, ki raje kot novo uporabijo stvari iz druge roke. Še vedno je potrebno
razbijati predsodke in osveščati,« je poudarila
Maja Modrijan, Kulturno ekološko društvo Smetumet.
»V CPU Velenje sprejemamo stvari, ki nam
jih občanke in občani pripeljejo sami. Vsak
četrtek pa gre ekipa CPU Velenje tudi na teren
in prevzame stvari pri občanih, ki jih zaradi
različnih razlogov sami ne morejo pripeljati.
To so predvsem večji kosi pohištva in še delujoča električna in elektronska oprema. V CPU
Velenje sprejemamo stvari iz gospodinjstev:
pohištvo, gospodinjske aparate, športno in
otroško opremo, posodo, keramiko, knjige,
slike, spominke, lestence, potovalne torbe in
kovčke, igrače. Dnevno prevzamemo različne
predmete. Občani so se navadili, da prinesejo
tudi le eno skodelico ali le nekaj krožnikov.
Včasih prinesejo manjše količine predmetov
kar mimogrede, ko se sprehajajo ali ko so na
vožnji s kolesom,« je povedala Alenka Košir,
CPU Velenje.
foto: arhiv podjetja
»Za ustanovitev centra smo se odločili zato, da
se še uporabni predmeti ne zavržejo, hkrati pa
je tako organizirana dejavnost ponovne uporabe predmetov veliko bolj prepoznavna med
uporabniki. S tem se uspešno zmanjšujejo količine odpadkov, uporabnim predmetom podaljšamo življenjsko dobo ter omejimo nepotrebno
potrošništvo. Ocenjujemo, da je center okolje
zelo dobro sprejelo, saj ljudje redno prinašajo
in odnašajo uporabne predmete«, je odgovoril
Denis Bele, Komunala Izola d.o.o.
nekoliko drugačen delovni proces. Tekstilni
izdelki (oblačila, tekstil) se npr. razvrstijo na
še uporabna oblačila, bombaž (beli in pisan),
oblačila za odstranitev vrednih komponent
(gumbi – za prstane, zadrge – za obesne trakove
in dekoracije, ovratniki – za nadaljnjo uporabo,
dekorativni elementi - čipke). V CPU se zbirajo
različni izdelki iz gospodinjstev, pogoj je, da
izdelki niso uničeni. Prevladujejo oblačila,
leseno pohištvo, športna in otroška oprema,
gospodinjski pripomočki, knjige, zgoščenke,
dekorativni izdelki itd,« je razložila dr. Marinka
Vovk, Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P.
foto: arhiv podjetja
smo začeli uresničevati z vabilom v projekt
USE-REUSE. Projekt USE-REUSE, ki je trajal
med 2010 in 2014 in je bil sofinanciran s strani
Evropskega socialnega sklada in Ministrstva
za delo, družino in socialne zadeve, je krovno
vodil ORZ Slovenske Konjice (Okoljsko raziskovalni zavod, EkoTCE). Mestna občina Velenje je
decembra 2012 v okviru projekta USE-REUSE
ustanovila t.i. Center ponovne uporabe Velenje
kot pridruženi partner. Iz naslova USE-REUSE
je bila krita zaposlitev ene osebe za čas trajanja
projekta. Mestna občina Velenje pa je z lastnimi sredstvi pomagala pri vzpostavitvi CPU v
Velenju ter finančno podpira njegovo delo. S
pomočjo Mestne občine Velenje, podjetja PUP
Saubermacher in donatorjev smo že takoj na
začetku vzpostavili kvalitetne pogoje za delovanje CPU Velenje,« je povedala Alenka Košir,
CPU Velenje.
56
»Večino stvari ne zavrnemo, saj nam občani pripeljejo stvari, po katerih je povpraševanje kar
precejšnje in so primerne za ponovno uporabo.
Občani se oglasijo pri nas, preden »potencialne
odpadke« odpeljejo v zbirni center. Stvari, ki
so še primerne, prevzamemo kljub temu, da
so nekateri kosi dotrajani ali poškodovani, saj
jih lahko naš mizar popravi ali pa naredimo iz
njih nov inovativen izdelek. Ne sprejemamo
električne in elektronske opreme, ki ne deluje.
Te opreme ne popravljamo, saj nimamo rezervnih delov in popravilo ni smiselno, ker niso
energijsko varčni. Včasih zavrnemo tudi večje
kose pohištva, po katerih ni povpraševanja in
zaradi obrabljenosti sodijo v zbirni center,« je
dodala Alenka Košir, CPU Velenje.
»V kolikor so predmeti neuporabni ali ne delujejo
jih oddamo med odpadke na zbirni center in jih
obravnavamo kot odpadek. Predmetov ne razstavljamo na posamezne enote glede na uporabnost,« je rekel Denis Bele, Komunala Izola d.o.o.
september 2015
»Trudimo se vnaprej dobro objasniti, kaj je
tisto, kar nam pride prav in kaj je za nas neprimerno. Veseli smo tudi ponudb predmetov, ki
jih nimamo na seznamu želja, a je pomembno,
da ljudje najprej vprašajo, če nam to pride
prav. Ker predmete in materiale uporabljamo
za predelavo, včasih ni pomembno, ali predmet
še dela ali ne, saj uporabimo le njegove dele ali
mu damo novo funkcijo. Tisto, kar pride k nam
in ni primerno za naše delo, sortiramo in pre-
Večino stvari ne zavrnemo,
saj nam občani pripeljejo
stvari, po katerih je
povpraševanje kar precejšnje
in so primerne za ponovno
uporabo.
damo naprej - Kraljem ulice, Varni hiši, zavodu
ZOOPI, Rdečemu križu, Karitasu in drugim
organizacijam, vrtcem, šolam ali posameznikom. Želimo poiskati pravo mesto za nadaljnjo
uporabo. Neuporabne predmete ustrezno ločeno odvržemo za industrijsko reciklažo ali v
mešane odpadke,« je povedala Maja Modrijan,
Kulturno ekološko društvo Smetumet.
Kako poteka popravilo stvari? Je kreativnost
pri popravilih prepuščena posameznikom?
Nudite še katere druge storitve?
»Na vsaki lokaciji CPU-jev imamo usposobljene
zaposlene, ki znajo pristopiti k pravilni pripravi na ponovno uporabo. Lokacije CPU-jev so
zato po izvedben plati različne: CPU Vojnik,
Ormož – poudarek na tekstilnem program,
CPU Rogaška – poudarek na lesnem programu,
CPU Lj – poudarek na designu in elektroniki,
CPU Kočevje – poudarek na dodelavi tekstilnih izdelkov, CPU Slov. Konjice- poudarek na
logistiki in distribuciji izdelkov. Ker izdelke po
5 tednih izmenjujemo med CPU, je ponudba
vedno pestra. Izdelek, ki je potreben strokovne
obdelave, usmerimo v CPU, ki je najbližji, saj
vsi CPU-ji ne razpolagajo s potrebno opremo
za prenovo,« je odgovorila dr. Marinka Vovk,
Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P.
»Po prevzemu stvari najprej dobro pregledamo.
Lesene stvari popravimo, pri elektronski in
električni opremi pregledamo, če deluje, nato
te predmete očistimo. Vse igrače operemo v
pralnem stroju, oblazinjeno pohištvo očistimo
globinsko, vse ostalo operemo ročno z ekološkimi čistili, kot je npr. limona, soda bikarbona
in kis. Redko se odločimo za razmaščevalne
detergente, ki so agresivni do okolja. Nekatere
kose inovativno obnovimo ali predelamo v nov
kos pohištva. Kreativni smo vsi, predvsem takrat, ko se odločamo, kaj bi lahko naredili z
dotrajanim ali poškodovanim kosom. Zmaga
w w w. d i n o s . s i
Promocija
101/102
okolje
so starejši in zanimivih oblik,« je razložila dr.
Marinka Vovk, Center ponovne uporabe d.o.o.,
SO.P.
57
»Popravila nedelujočih predmetov ne izvajamo,
razen manjših popravil, kot je npr. sestavljanje
koles s sedeži, zavorami in drugimi manjkajočimi deli, ki jih dobimo drugje in jih sestavimo v funkcionalno celoto. Sicer uporabnik
prevzame, kar vidi in mora sam poskrbeti za
popravilo oziroma izboljšavo,« pravi Denis
Bele, Komunala Izola d.o.o.
»Pri nas ne nudimo popravljanja. Stvari predelujemo - iz starih zaves delamo trajne vrečke za
nakup sadja in zelenjave, iz polomljenega dežnika nastane vrečka za nakupe, konferenčni trakovi služijo za obrobljanje torb, staro pohištvo
predelamo in opremimo prostor itd. Za takšno
delo je potrebno veliko kreativnosti. Uživamo
v omejitvah, ki smo si jih zastavili z načelom
uporabe izključno rabljenih in odpadnih materialov. Vidimo, da je to še večja vzpodbuda za
bolj kreativno delo. Naše delovanje je obsežno
in pokriva izdelavo poslovnih daril iz odpadnih
materialov, Smetumet znamko unikatnih recikliranih izdelkov, opremo prostorov, program
reciklažnih delavnic globalnega učenja ter obširne projekte, ki zajemajo dogodke, izdelke
in delavnice na izbrano tematiko,« je njihovo
delo opisala Maja Modrijan, Kulturno ekološko
društvo Smetumet.
Centri ponovne uporabe v večini omogočate
usposabljanje brezposelnih oseb iz ranljivih
ciljnih skupin. Koliko ljudi zaposlujete? Ljudi
s katerimi znanji potrebujete?
»Kot socialno podjetje nudimo možnost zaposlitvene in poklicne rehabilitacije, zato sodelujemo z organizacijami, ki skrbijo za osebe
s posebnimi potrebami. Celotna mreža CPU
zaposluje 18 ljudi. Potrebujemo ljudi s tehničnimi znanji, predvsem imajo prednost praktiki,
ustvarjalci, kreativci, ljudje, ki imajo radi to
delo,« je povedala dr. Marinka Vovk, Center
ponovne uporabe d.o.o., SO.P.
»Število zaposlenih v CPU Velenje se je skozi
leta delovanja spreminjalo. V prvem letu delovanja sta bila zaposlena dva delavca, en preko
»Smo majhno društvo z omejenimi finančnimi
sredstvi. Trenutno v okviru projekta pOSEBNI
prijatelji s podporo Norveškega mehanizma
zaposlujemo tri osebe s posebnimi potrebami.
Sicer pa nimamo odprtih delovnih mest,« pove
Maja Modrijan, Kulturno ekološko društvo
Smetumet.
Velik problem je, ker naše
delo ni cenjeno, saj je
nov izdelek iz Kitajske ali
Bangladeša zelo poceni.
Kako gre poslovanje? Je zanimanje za nakup?
Na kakšen način se financira center?
»Trenutno uporabnikom omogočamo brezplačen prevzem očiščenih in popravljenih
predmetov ter pohištva. V prihodnje se bomo
morda odločili bodisi za komisijsko določanje
cene ali princip prostovoljnih prispevkov,« je
dodal Denis Bele, Komunala Izola d.o.o.
»Društvo se financira delno iz prodaje naših
avtorskih izdelkov ter z izvajanjem storitev,
delno iz pridobivanja sredstev na razpisih za
specifične projekte. Prodaja in naročila nihajo,
projekti so vedno časovno in finančno omejeni,
zato je narava našega finančnega delovanja zelo
asketska in prilagojena trenutnim razmeram,«
je ocenila Maja Modrijan, Kulturno ekološko
društvo Smetumet. INTERSEROH SVETUJE
»Kot vsa socialna podjetja v Sloveniji smo tudi
mi odvisni izključno od prodaje na trgu. Kupce
zanima izključno cena. Dodana vrednost, ki se
kaže v ponovni uporabi in zaposlovanju ranljivih skupin ter socialni integraciji nima cene na
trgu, zato je to vse naš strošek. Kljub strategiji
socialnega podjetništva, ki je predvidevala del
subvencije za izvajanje družbeno koristnih
dejavnosti, ni operativna in tako so mnoga
socialna podjetja zaprla svoja vrata. Tudi mi
se borimo za preživetje, delamo na tujih trgih
in iščemo nove posle. Velik problem je, ker naše
delo ni cenjeno, saj je nov izdelek iz Kitajske ali
Bangladeša zelo poceni. Nihče se ne vpraša,
kako je to mogoče. Morda se bodo ljudje začeli
spraševati takrat, ko res ne bo več možnih
zaposlitev, kajti če lahko vse naredijo drugi
in to zelo poceni, kjer nista pomembni etika,
ekologija, kjer je prisilno delo pravilo in kjer ne
poznajo okoljske in socialne zakonodaje, potem
ne potrebujemo domačih delovnih mest,« je
stanje pokomentirala dr. Marinka Vovk, Center
ponovne uporabe d.o.o., SO.P.
»CPU Velenje se financira izključno s sredstvi
Mestne občine Velenje, kjer se je na projekt
USE-REUSE vezal strošek zaposlitve ene osebe,
in sicer za čas od vzpostavitve CPU Velenje
(december 2012) ter do zaključka projekta
USE-REUSE (december 2014). Poslovanje je
zadovoljivo. Se pa v prihodnje nadejamo še
uspešnejšega poslovanja ter večjega zanimanja s strani kupcev oz. tistih, ki opremo oddajo v CPU. CPU izvaja mnogo promocijskih
101/102
okolje
»Trenutno ne zaposlujemo oseb za ta namen in
vse aktivnosti izvajamo z lastnimi zaposlenimi,« pojasni Denis Bele, Komunala Izola d.o.o.
aktivnosti (sejmi, radio, časopis, lokalna televizija) ter obveščevalnih akcij za šole. Zanimanje
za nakup je veliko, saj nas obiskujejo stranke iz
cele Slovenije. Podatki za leto 2014 kažejo, da
smo prodali in podarili (kar nekaj stvari tudi
podarimo) predmete, ki so bili skupaj težki kar
24.654 kg. Ko stranka kupi stvari, jih namreč
pri blagajni stehtamo in vrednost zapišemo.
Ker težjih stvari ne tehtamo in težo samo
ocenimo (vedno manj, kot imajo ti kosi realno
težo), lahko rečemo, da smo v letu 2014 prodali
in podarili predmete skupaj težke več kot 25
ton,« je pojasnila Alenka Košir, CPU Velenje.
Razbijmo mite o odpadni
embalaži ter električni
in elektronski opremi!
Poletne spremembe zakonodaje na
področju odpadne embalaže kličejo po
konkretnih vpogledih v našo panogo in
jasnih odgovorih na to, kako poslovati
transparentno in konkurenčno. Vabljeni,
da se nam pridružite na Kongresu
Interseroh v sredo, 7. oktobra 2015,
od 9.00 – 14.30, v Kristalni palači
/ 2. Nadstropje / BTC – Ljubljana.
Vsebino smo zasnovali v dveh modulih
– prvi bo posvečen EE opremi, drugi pa
odpadni embalaži. V središču bodo
mednarodni trendi, ključne zakonodajne spremembe v Sloveniji in primerjave
z EU, priložnosti za povečevanje konkurenčnosti in primeri iz prakse. Kot
posebno darilo vas čaka motivacijsko
predavanje, dogodek pa bo moderiral
tandem, ob katerem bo poleg strokovnosti v ospredju tudi sproščenost in humor.
Udeležba na dogodku je brezplačna,
vendar zaradi omejenega števila mest
in velikega interesa prosimo, da svojo
udeležbo najkasneje do 2. oktobra 2015
potrdite na: info@interseroh-slovenija.si.
Interseroh d.o.o.
T: 01 560 91 50
E: info@interseroh-slovenija.si
W: www.interseroh-slo.si
september 2015
Kreativni smo vsi, predvsem
takrat, ko se odločamo, kaj bi
lahko naredili z dotrajanim ali
poškodovanim kosom. Zmaga
seveda najboljša ideja.
sheme javnih del ter drugi v sklopu projekta
USE-REUSE. V letih 2013– 2015 je CPU Velenje
zaposloval 3 ali 4 delavce, v posameznem obdobju tudi 5 delavcev. Zaposlujemo osebe iz ranljivih skupin (dalj časa brezposelne oz. delovno
neaktivne osebe), ki jim ni nič težko narediti,
znajo komunicirati s strankami in imajo vsaj
malo smisla za umetnost,« pravi Alenka Košir,
CPU Velenje.
Promocija
seveda najboljša ideja. V CPU Velenje redno gostimo mlade iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol,
jim predstavimo naše delo in pomen ponovne
uporabe. Večkrat letno organiziramo mizarsko
delavnico, kjer slušatelji spoznajo, kako lahko
obnovimo lesene kose pohištva. Radi pomagamo vsem mladinskim in drugim organizacijam,
ki potrebujejo pomoč našega centra,« je poudarila Alenka Košir, CPU Velenje.
Namesto slabše prodaje
plovil v nov elan z vetrom
Urška Košenina
foto: arhiv podjetja
58
101/102
okolje
Vetrna energija
Drastičen padec na trgu
plovil je podjetje Elan prisilil v
obračanje k vetru. Kompozitno
znanje iz navtike so prenesli
na vetrno industrijo ter lani z
skupnih prihodkov Elana.
Cilj Evropskega združenja za
vetrno energijo (EWEA) je,
da bodo vetrne elektrarne do
leta 2020 pokrile 12 do 18 %
delež vseh potreb po električni
energiji v EU. Slovenije v tej
zgodbi, z dvema vetrnicama
ter kupom zakonodajnih in
ornitoloških ovir, žal ni. O
novem morebitnem poslu
s Siemensom v Egiptu,
o razlogih za slovensko
stagnacijo v vetru in o trendih
razvoja vetrne energije po
svetu smo se pogovarjali s
Polono Zrimec, vodjo divizije
vetrne energije v podjetju Elan,
ki je nedavno prešel v tuje
september 2015
lastniške roke.
Leta 2009 ste zagnali vetrno divizijo v Elanu, ki
izdeluje kompozite za pridobivanje vetrne energije. Kaj je bila osnova za to poslovno odločitev,
kakšni so rezultati in kaj pomeni ta divizija v
realizaciji prihodkov v družbi?
Drastičen padec naročil oziroma prodaje plovil,
seveda kot posledica recesije v letu 2008 in 2009,
je terjal nov proizvod. Soočali smo se s prostimi
kapacitetami, kadri in drugimi resursi. Bogato
znanje in izkušnje, ki smo jih nabrali v zadnjih
desetletjih v navtični diviziji na področju izdelave kompozitov, smo uspešno prenesli, prilagodili in implementirali za potrebe industrije vetrne
energije. Leta 2009 smo vzpostavili prve stike
s potencialnimi kupci v vetrni industriji. Prvo
naročilo smo realizirali v letu 2010, tako da je
lani vetrna divizija dosegla 16 odstotni delež,
plan za leto 2015 pa je 21 odstotni delež skupnih
prihodkov Elana.
Koliko se rast trga vetrne energije v EU pozna
v vašem poslovanju?
Rast prihodkov divizije vetrne energije je višja
kot je rast vetrne industrije. Rastejo prihodki
na posameznih sklopih oziroma produktih, a
nam rast prinaša tudi širitev portfelja izdelkov.
Največ povpraševanja je po kompozitnih izdelkih, kot so ohišja za vetrne turbine, kompozitni
deli za lopatice in druga. Svojo moč in prednost
gradimo na vrhunski kvaliteti, vključujemo se
v razvojne projekte, smo fleksibilni. Nudimo
Polona Zrimec
Vetrna
energija
vetrno divizijo zabeležili 16 %
proaktivni servis in seveda konkurenčne cene. A
v poslu ne gre brez poguma, drznosti, zaupanja
v sodelavce in postavljene cilje.
Trg vetrne energije v EU letno zraste za 9,8 %.
Kaj spodbuja takšno rast?
Evropa si je zadala cilj, da bo do leta 2020
dosegla 20 % delež obnovljivih virov v celotni
porabi energije. EWEA (European Wind Energy
Assosiation) je v letu 2013 izdala nov scenarij,
da bodo do leta 2020 vetrne elektrarne pokrile
med 12,8 % (minimalno pričakovano) do 16,9
% (maksimalno pričakovano) vseh potreb po
električni energiji v EU. V letu 2014 je bilo v EU
kar 79,1 % novih električnih kapacitet (priključene na omrežje) iz obnovljivih virov energije, od
tega 55,3 % iz vetrnih elektrarn. Vetrna energija
prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih
plinov, manj onesnažuje zrak ter porabi manj
vode, povezane z običajnim načinom pridobivanja energije v EU.
Katere države prednjačijo in kaj to pomeni za
vaš razvoj na tem področju?
V skupno postavljenih kapacitetah vetrnih elektrarn je imela ob koncu leta 2014 največji tržni
delež v EU Nemčija s 30,4 %, sledijo Španija s
17,9 %, Velika Britanija z 12,4 %, Francija s 7,2
%, Italija s 6,7 % itd. Vse te države imajo izdelane strategije razvoja pridobivanja energije iz
obnovljivih virov, jasno postavljene cilje, ki jih
59
101/102
14
12,07
12
8,02
8
6
0
8,50
4,79
4
2
okolje
10
2,47
0,70
2010
v mio €
2011
2012
Leto
2013
2014
2015 (BP)
linerani trend (v mio €)
Rast prihodkov Divizije vetrne energije 2010-2015
Kakšne so številke pri nas?
Slovenija je na repu z dvema turbinama in
0,002 % tržnim deležem. To je žal realnost in
domet, ki ga Slovenija zmore v tem trenutku.
Ne prinaša pa nič pozitivnega in spodbudnega
za gospodarstvo in končne odjemalce električne
energije.
Kritika okoljevarstvenikov na vetrno energijo
je velikokrat usmerjena prav na izpuste CO2
med izdelavo vetrnice. Kakšno je vaše stališče o tem in kako razlagate protivetrne akcije
ornitologov?
Razvoj skladiščenja električne energije je na
vrhu prioritetnih seznamov velikih podjetij. Tudi
vetrna energija je omejena na brezvetrje in na
vetrovna obdobja. Kakšen razvoj pričakujete
na področju vetrnih elektrarn? Kako se rešuje
problem umeščanja te nekonsistentne energije
v omrežja, ki zahtevajo uravnoteženost?
info@zag.si · www.zag.si
ZA TRAJNOSTNO KULTURO V
GRADBENIŠTVU
Trend gre v razvoj in postavitev »off – shore«
vetrnih farm, vetrne farme na morju. Na morju
je veter močan in konstanten, zato je izkoristek
vetrnih turbin na morju za 40 % večji kot na
kopnem. Gradile se bodo večje in močnejše vetrne turbine, ki bodo postavljene dlje od obale
in v globokih vodah. Samo v letu 2014 je bilo v
izgradnji 17 velikih »off-shore« vetrnih farm, od
tega 10 v nemških morjih, 5 v Veliki Britaniji in
po ena v Belgiji in na Nizozemskem. Nekatere
vetrne farme so že končane, torej priključene na
omrežje, nekatere so še v izdelavi.
ZAG je mednarodno priznana organizacija na področju
gradbeništva, ki izvaja raziskovalno delo in nudi
strokovno podporo na ključnih področjih trajnostne
gradnje, ki so:
• NOSILNOST
• STABILNOST
• POTRESNA ODPORNOST
• VARNOST PRED POŽAROM
• ENERGETSKA UČINKOVITOST
• ZAŠČITA PRED HRUPOM
• TRAJNOSTNA RABA NARAVNIH VIROV
Več energije pride v omrežje iz obnovljivih virov
energije, manj jo pride iz konvencionalnih virov
energije. Posledično več energije iz obnovljivih
virov porabimo odjemalci in manj iz konvencionalnih virov. Tu je vsa logika, torej pravo
razmerje pridobivanja električne energije iz
različnih virov. Energije ne moremo 100 % skladiščiti, lahko pa jo zelo učinkovito izrabljamo.
Ustvarjanje trajnostnega energetskega sistema
je eden od ključnih izzivov našega časa.
Tudi drugod po Evropi se srečujejo s takimi vprašanji in problemi. A na koncu prevlada zdrava
pamet, doseže se konsenz in prične se z investicijami oziroma postavitvijo vetrnih elektrarn.
Vlade da morajo poznati merila za pridobivanje
električne energije - ekonomičnost, dostopnost, Obstaja že kakšen primer napajanja le iz obnodelo in nudi strokovno podporo
navirov
ključnih
področjih trajnostne gradnje, ki so:
vljivih
v svetu?
zanesljivost in trajnost.
benega dovoljenja so zelo dolgotrajni. Pritožbe
na sodišču se vlečejo kot jara kača, … medtem pa
potencialnim investitorjem zraste brada.
smo pričeli s prvimi odpremami ohišij za 6 MW
vetrne elektrarne, tako da gre velik delež rasti
prihodkov na račun novega programa. Promocija
Druge države rastejo, razvijajo gospodarstvo Kot primer naj navedem mesto München.
in uresničujejo cilje na področju pridobivanja München ima zelo ambiciozen plan, da bo do
električne energije iz obnovljivih virov. Slovenija leta 2025 postal prva metropola na svetu, ki se
pa se še vedno ukvarja sama s seboj. Kot je dejal bo 100 % oskrbovala z obnovljivimi viri energije.
nekdo od novinarjev, se v Sloveniji še vedno ne Velik delež k doseganju tega cilja bodo prispevale
ve, kdo je prav za prav zmagovalec druge svetov- ogromne vetrne farme na severnem morju. Ne
ne vojne. Slovenija je sama sebi največja ovira razmišljajo regionalno, ampak nadregionalno.
in kamen spotike. Ornitologi še zdaleč niso Brez ambicioznih ciljev ni dobrih rezultatov in
edini problem. Problem se prične pri vrhu, pri razvoja.
ZAG za
je področje
usmerjenrazvoja
v razvoj in preskušanje novih materialov, sistemov ter
neizdelani strategiji vlade
prihodke
letos od prodaje
tehnologij za novogradnje inKakšne
sanacije,
ki bodopričakujete
pomagali zagotavljati
trajnostni
pridobivanja energijerazvoj
iz obnovljivih
virov.
Ni tudi mednarodno aktualni. Poleg tega ZAG izdeluje
Slovenije in so hkrati
kompozitov oziroma vetrne divizije?
jasne strategije in ciljev,
ni podpore
in spodbud.
celostne
analize
življenjskih ciklov (LCA, LCC), sodeluje pri ohranjanju kulturne
raziskuje možnosti
implementacije
recikliranih
izvaja
2015 planiramo
12 mio €odpadkov
prihodkovinoziRazlične skupine imajodediščine,
veliko manevrskega
pro- V letu
aktivnosti
certificiranja
gradbenih
ter podeljevanja
ETA2015
in EPD.
roma proizvodov
42 % rast glede
na leto 2014.STS,
V letu
stora in velik vpliv, postopki
pridobivanja
grad-
ZAG je usmerjen v razvoj in preskušanje novih
materialov, sistemov ter tehnologij za novogradnje in
sanacije, ki bodo pomagali zagotavljati trajnostni
razvoj Slovenije in so hkrati tudi mednarodno aktualni.
Poleg tega ZAG izdeluje celostne analize življenjskih
ciklov (LCA, LCC), sodeluje pri ohranjanju kulturne
dediščine, raziskuje možnosti implementacije
recikliranih odpadkov in izvaja aktivnosti certificiranja
gradbenih proizvodov ter podeljevanja STS, ETA in EPD.
september 2015
uresničujejo. Vlade z zakoni in subvencijami
podpirajo razvoj in omogočajo, da se cilji realizirajo. Tako je npr. Siemens z egiptovsko vlado
sklenil posel, ki je vreden 8 mrd €. V naslednjih
letih bo v Egiptu zraslo 600 novih vetrnih turbin. Siemens bo postavil v Egiptu novo produkcijsko halo za proizvodnjo vetrnih lopatic, kar
bo generiralo 1.000 novih delovnih mest. Mi
smo že podali ponudbo za dobavo kompozitnih
delov za vetrne lopatice v Egipt. Vsi ti projekti
prinašajo razvoj in rast v Elanovi diviziji vetrne
energije.
Samo en v verigi bio hotelov,
a to ni edina lastovka
Množični, butični, zeleni
turizem? Vprašanje je toliko
bolj aktualno zaradi letošnjih
rekordov pri obisku in
prenočitvah. A koliko turizem
diha z zelenim srcem? Je
turizem prepoznal trajnostno
usmeritev kot ekonomično in
varčno smer razvoja? Nekaj
se dogaja. Hoteli organizirajo
trajnostne »team buildinge«
za podjetja, kupujejo lokalno
pridelano hrano, zmanjšujejo
količino odpadkov in seveda
ločujejo odpadke. Tudi
infrastruktura se spreminja.
Toplotna črpalka je že nekaj
normalnega, energetske
postaje so na dosegu roke.
Ponekod dosegajo 10-krat
manjši izpust CO2 v ozračje v
primerjavi z navadnimi hoteli.
Turisti so večinoma tujci, ki
cenijo trajnostno poslovanje
hotela. Videti je, da so ljudje
prehiteli tisto, kar naj bi dala
okoljska marjetica in se bolj
kot z birokracijo raje ukvarjajo
s konkretnimi stvarmi. V
različnih hotelih smo preverili,
kaj je za njih trajnostni razvoj
in kako se ga lotevajo.
foto: arhiv podjetja
Urška Košenina
Zeleni turizem
60
101/102
okolje
september 2015
Zeleni turizem
Posestvo Trnulja, edini v verigi bio hotelov v Sloveniji.
»V
Sloveniji imamo omejeno število ponudnikov z okoljskimi certifikati, ki
odražajo trajnostno usmerjenost. Trenutno
ima šest ponudnikov znak EU Marjetica in
dva ponudnika namestitev Green Globe. En
hotel je vključen v verigo Bio hotels. V letu 2015
smo v Slovenijo pripeljali certifikat Travelife
in do danes je v proces ocenjevanja vključenih
že 7 hotelov,« je trenutno stanje opisala mag.
Maja Pak, Slovenska turistična organizacija (STO).
Po petih merilih
do eko hotela
»B
ohinj EKO Hotel je bil poleti 2009 zgrajen kot 1. ekološki hotel v Sloveniji. Je
med najbolj energetsko varčnimi turističnimi
kompleksi v Evropi. Ukrepe izvajamo skladno
s petimi področji kriterijev, na katerih temelji
kategorizacija ekoloških hotelov po sistemu
globalnega trajnostnega združenja Green
Globe: Energija (lastna energetska vrtina,
kogeneracija - proizvodnja elektrike, LED razsvetljava), voda (uporaba in ravnanje z odpadno
vodo, kroženje vode, uporaba toplotnih črpalk),
odpadki (ločevanje smeti, odvoz bioloških odpadkov, odlaganje in reciklaža), eko dejavnosti
(izobraževanje, delavnice, lokalna delovna sila)
in varovanje narave (organsko čiščenje, uporaba naravnih materialov). Obsežni seznam
kriterijev mora biti vsako leto na novo potrjen
in odobren s strani posebnih okoljevarstvenih
ekip,« je pojasnil Andraž Čoralič, Bohinj
Park ECO Hotel.
»H
otel dosledno uvaja ukrepe na področju
energije, vode, prehrane in lokalnega
povezovanja. Skrbimo za manjšo porabo vode,
postopoma uvajamo varčno razsvetljavo, uporabljamo recikliran sanitarni papir, ločujemo
odpadke, opuščamo plastenke, usmerjeni smo
v električna vozila. O tem tudi izobražujemo
goste, da pod sloganom »reduce, reuse, recycle«
še sami prispevajo k temu, ne da bi bili s tem
prikrajšani za udobje. V prihodnje želimo
z lokalnim povezovanjem gostom ponuditi
bolj kvalitetno doživetje z domačo hrano iz
domačih pridelkov, z domačimi napitki, svežimi začimbami. Skrbimo, da hrana ne ostaja,
trda mila smo nadomestili z dozirnicami, tako
da ne mečemo stran enormnih količin komaj
uporabljenih kozmetičnih proizvodov in podobno,« je povedala Urša Malovrh, Hotel
Park Ljubljana.
»V
družbi Hoteli Bernardin se zavedamo,
da smo v začetni fazi izvedbe trajnostnih ukrepov in da je prostora za izboljšave
»S
podbujamo električna vozila, kjer kolo
ali hoja nista možna. K temu spodbujamo tudi zaposlene. Imamo svoje električno
vozilo in električno polnilnico, ki jo gosti lahko
brezplačno uporabijo. V toplejših mesecih
na primer omogočamo brezplačno jogo pod
krošnjami in brezplačno knjižnico. Jedilnik
že ponuja nekaj domačih oziroma lokalnih
proizvodov in napitkov. Trenutno se hoteli v
Ljubljani povezujemo in iščemo skupne dobavitelje lokalno pridelane hrane. Gosti lahko
kupijo izdelke domače obrti in lokalnih izdelovalcev itd.,« je povedala Urša Malovrh, Hotel
Park Ljubljana.
»L
eta 2012 je študijska tura novinarjev
takratne Slovenske turistične organizacije izračunala, da nočitev v Bohinj EKO
Hotelu pomeni desetkrat manj izpusta CO₂ v
ozračje kakor nočitev v primerljivem slovenskem hotelu. Razlika pri ogljičnem odtisu je
toliko večja, če gre naenkrat za večje število
gostov, zato smo prvi v Sloveniji ponudili
možnost organizacije trajnostnih dogodkov.
Prednost dajemo lokalnim dobaviteljem. Pri
101/102
okolje
Andraž Čoralič
Urša Malovrh
foto: arhiv podjetja
foto: arhiv podjetja
61
smeritve in zahteve verige Die Biohotels
so zelo jasne: nič, kar ni trajnostno in
ekološko, ne more biti del verige, začenši pri
hrani in pijači. Vse, kar je v ponudbi, mora s
certifikatom dokazovati svoje ekološko poreklo. Če se le da, naj bo hrana lokalnega porekla,
pomembna je tudi količina porabljenega mesa
na gosta. Vsa uporabljena energija mora biti
zelena. Zelena električna energija, kurjava na
obnovljive vire energije in podobno, ves papir
mora biti recikliran, pralna sredstva in pralni
praški morajo biti tudi ekološko certificirani,
enako velja za kopalniško kozmetiko v apartmajih oz. sobah. Pomembno je, kako na delovno
mesto prihajajo zaposleni in koliko kilometrov
naredijo za službene potrebe z osebnimi vozili.
Pri nas od letos v ta namen uporabljamo samo
električna vozila. V verigi smo seveda novinci.
Potrebno je veliko truda, da nas bodo na tujih
trgih enakovredno sprejeli. Članstvo v verigi
Die Biohotels k temu lahko veliko pripomore.
Smo v njihovem katalogu, na internetni strani, na skupnih predstavitvah na sejmih ipd.
Prepoznavnost se povečuje in s tem tudi število,
predvsem tujih gostov v apartmajih, ki cenijo
eksotičnih jedilih smo pozorni na fair-trade
in organsko pridelavo surovin. Spodbujamo
trajnostni prevoz, promoviramo kulturno in
zgodovinsko dediščino ter aktiven, zdrav način
preživljanja prostega časa. V juniju 2015 smo
javnosti predstavili inovativen zeleni produkt,
Bohinjsko tujsko sobo. Notranjost sobe odlikuje unikatno masivno pohištvo iz lokalnega lesa,
ki mu je mogoče slediti od drevesa do izdelka.
Gre za edinstveno medresorsko povezovanje
september 2015
»U
Lokalna oskrba,
trajnostni
dogodki,
električna vozila
Petra Zabukovec
Baruca
io hoteli so največja združba okolju prijaznih hotelov v Evropi. Skoraj sto bio
hotelov iz sedmih evropskih držav se specializira za trajnostne počitnice, med drugimi
tudi Posestvo Trnulja iz Slovenije. Osnovne
smernice, ki jim morajo hoteli strogo slediti,
so: trajnostna ekonomija, kupovanje lokalnih
izdelkov, uporaba zelene energije ter upoštevanje kroga odpadkov.
mag. Urša Kunz
B
lede izvajanja nadzora pa je povedala naslednje: »Kriteriji se preverjajo minimalno
enkrat letno z napovedano kontrolo, najverjetneje pa hotel vsako leto kontrolorji obiščejo še
enkrat nenapovedano. Te kontrole so sicer zelo
natančne. Budnemu očesu izurjenih in visoko
usposobljenih kontrolorjev nič ne uide, vendar
kontrolorji nikoli ne dajejo občutka nadrejenosti, gre bolj za nekakšen sestanek enakovrednih partnerjev, ki pa seveda natančno vesta,
kakšne so njune pravice in dolžnosti. Kontrolor
najprej pregleda vso dokumentacijo, ki dokazuje trajnostni in ekološki način poslovanja,
potem pa tudi vsa skladišča, kuhinjo, apartmaje, pralnico itd. Na nekaj primerih preveri, ali se
nabavljena količina nekega artikla na eni strani
sklada s prodano količino in zalogo na drugi
strani. Vsakoletno se preverjajo tudi recepture
in dobavitelji ter njihovi certifikati.«
mag. Maja Pak
Veriga Bio
hotelov s strogimi
zahtevami in
kontrolo
G
foto: arhiv podjetja
se raziskave o povpraševanju po zeleni
turistični ponudbi kažejo, da trajnost
postaja eno od osnovnih pričakovanj potrošnika. Pomeni, da zeleni turizem ni več toliko
konkurenčna prednost kot je »higienični minimum«, katerega se mora držati turistični
ponudniki. Z rastjo okoljskega zavedanja raste
tudi pričakovanje do tovrstnega delovanja. Po
nekaterih raziskavah se ocenjuje, da bi že 70
% obiskovalcev med izbiro dveh primerljivih
hotel izbralo tistega, ki dokazuje svojo trajnost,« je pojasnila mag. Maja Pak, Slovenska
turistična organizacija (STO).
foto: arhiv podjetja
»V
trajnostno ponudbo in so zanjo pripravljeni več
plačati. V Sloveniji ni nobenega ponudnika, ki
bi se odločal za vstop v verigo Die Biohotels.
Razlogov za to je najbrž več: zahteve verige res
niso enostavne, tudi članarina ni zanemarljiva,
povrh vsega pa je nujno, da ima nastanitev vsaj
enega zaposlenega, ki odlično obvlada nemški
jezik – ker gre za verigo s sedežem v Avstriji
in usmeritvijo predvsem na nemško govoreči
trg, to so Nemčija, Avstrija, Švica, poteka vsa
komunikacija v nemškem jeziku,« je pojasnila
mag. Urša Kunz, Posestvo Trnulja.
foto: Nebojsa Tejic / STA
še veliko. Preden lahko govorimo o sistemu
uveljavljanega trajnostnega poslovanja, je
potrebno definirati posledice takšne poslovne
usmeritve, tako dobre kot slabe, torej družbene, gospodarske in okoljske. Trenutno smo v
fazi postavljanja sistema monitoringa okoljskih
vplivov poslovanja družbe,« je dodala Petra
Zabukovec Baruca, Hoteli Bernardin, d. d.
62
101/102
okolje
v Sloveniji, saj smo se na lokalni ravni povezali sledeči akterji: Javna ustanova (Turizem
Bohinj), lesna industrija (LIP pohištvo Bohinj,
pohištvo »LORE«), kreativni sektor (Zavod
Rompom) – mladi ustvarjalci ter turistični
obrat (Bohinj EKO Hotel). Projekt je bil delno
financiran s sredstvi Evropskega kmetijskega
sklada za razvoj podeželja (EKSRP),« je pojasnil
Andraž Čoralič, Bohinj Park ECO Hotel.
»V
koraku s trajnostnim trendom v turizmu
uvajamo storitve z lokalnim pridihom.
Okolje in poslovni uspeh sta v turizmu soodvisna. Hoteli so del okolja, v katerem se morajo
obnašati kot odgovoren gost. Usmerjamo se k
oblikovanju turističnih storitev in produktov,
ki vključujejo naravno in kulturno dediščino
in odražajo lokalno identiteto. V počitniške
animacijske in MICE programe še bolj vključujemo lokalne običaje in tradicijo. Pridružili
se bomo organizaciji festivalov ali dogodkov,
ki podpirajo lokalno kulturo in identiteto. In
še bolj si bomo gostom prizadevali ponuditi
informacije o naravnih in kulturnih znamenitostih iz našega okolja.
P
ostopno razvijamo ponudbo storitev s pridihom lokalnega, pristnega in avtentičnega
na področiju wellnessa, animacije, gostinske
ponudbe, izletov in drugih programov na počitniškem in poslovnem segmentu pod znamko
»ENJOY LOCAL – UŽIVAJMO LOKALNO«.
Postopno izvajamo tudi okoljske investicije,
kot so energetsko učinkovita in okolju prijazna investicija v toplotno črpalko voda/morje
v Grand hotelu Bernardin in hotelu Salinera v
Strunjanu. Od letošnjega poletja dalje nudimo
gostom in drugim uporabnikom električnih
vozil možnost polnjenja električnih vozil na
polnilni postaji z zmogljivostjo 22 kW. Poleg
polnilnice električnih vozil imajo gostje tudi
sami priložnost preizkusa električnih vozil
in s tem povezane uporabniške izkušnje nove
mobilnosti,« je dodala Petra Zabukovec Baruca
Hoteli Bernardin, d. d.
september 2015
»T
akoj ob prihodu gostu razložimo naš
trajnostni način življenja in kmetovanja.
Poskušamo vzbuditi interes za lokalno kulturno dediščino, naravne zanimivosti in druge
točke interesa v bližnji okolici. Ko jih pospremimo v apartma, jim razložimo posebnosti in
prednosti trajnostne gradnje in posebnosti
naše opreme iz naravnih materialov. Iz konoplje je izolacija iz lastnih nasadov, posteljnina,
vzmetnice, zavese, brisače. Opečnata tla so iz
opeke, ki je recikliran del stare hiše na posestvu. Umivalnik, ki je ročno narejen iz gline
posebej za nas, pod steklenim podstavkom
so kamni iz reke Iške, fotografije, ki krasijo
stene tuša, so posnetki tolmunov iz Iškega
Vintgarja).
M
ed pogovorom mimogrede razložimo
tudi trajnostna pravila igre: varčno rabo
energije, papirja, hrane, brisač ipd., ločevanje
odpadkov in uporabo pralnega in pomivalnega
stroja samo, če je poln. Priporočamo prevoz
s kolesom in mestnim avtobusom, nedavno pa smo naš vozni park obogatili še
z električnimi kolesi in električnimi
vozili. Uporaba navadnih koles je
brezplačna. Pri nas tudi velik
del živil pridelamo sami, nekje
okrog 70 %. Za proizvode, ki jih
dokupujemo, imamo že ustaljene in preverjene dobavitelje.
Najljubše nam je, če npr. od ekološke kmetije, ki od nas kupuje
ekološko koruzo za krmo živali,
kupimo sir, mleko, jajca, ipd. Sicer
bi si želeli, da bi čisto vse lahko
nabavljali lokalno, vendar zdaj to še
ni mogoče, zato imamo tudi možnost
nabave preko grosista, ki je partner verige
Die Biohotels, za manjše količine pa največkrat
obiščemo kar kakšno od slovenskih ekoloških
trgovin,« je pojasnila njihove izkušnje mag.
Urša Kunz, Posestvo Trnulja.
Od osveščanja
gostov do lastne
energetske
postaje
H
oteli so ogromni porabniki vode in energije.
Hoteli prihodnosti, trajnostni hoteli morajo
tako na tem področju narediti največ. »V neposredni bližini hotela je bila narejena energetska
vodna vrtina. V vodonosnem območju globoko
pod zemljo se nahaja kristalno čista voda. Ta
voda s toplotnimi črpalkami ogreva sanitarno
vodo in objekt. Toplo sanitarno vodo iz tušev in
umivalnikov se prav tako izkoristi. Namesto, da
se toplo pošlje v kanalizacijo, kot je to v navadi,
se jo zbere v posebnih rezervoarjih, kjer ji toplotne črpalke odvzamejo preostalo toploto in jo
izkoriščeno ter ohlajeno spustijo v kanalizacijo.
Ko ji je bila toplota odvzeta, se prek toplotnih
izmenjevalcev znova vrača v sistem.
B
ohinj EKO Hotel ima poleg energetske vrtine
tudi lastno energetsko postajo. Sočasno se
namreč proizvajata električna energija in toplota. Dve napravi, ki ju poganja utekočinjen
naftni plin (UNP), skupaj sočasno proizvajata
električno in toplotno energijo. Ista električna
energija skrbi za poganjanje toplotnih črpalk v
hotelu in celotno napajanje hotela ter vodnega
parka obenem. Toplota, ki se sprošča ob proizvodnji električne energije, se uporabi za gretje
bazenov. Takšen sistem ima zaradi uporabe
preostale toplote izjemno visok celotni izkoristek med 70 in 90 %. Z istočasno proizvodnjo
toplotne in električne energije se prihrani tudi
do 30 % primarne energije v primerjavi z ločeno
proizvodnjo.
C
elotni hotel je ogrevan na principu nizko-temperaturnega režima – s talno kurjavo
Prvi eko
hotel v Sloveniji,
Bohinj Park ECO Hotel.
in hladilno-grelnimi gredami. Stene so nadstandardno izolirane in tako omejujejo uhajanje
toplote. Poleg sodobnih izolacijskih materialov
so na celotnem objektu montirana tudi stekla
z najnižjim faktorjem Ug. S tem je zagotovljena
minimalna prehodnost in izguba toplote skozi
plašč objekta. Objekt prekriva prva tovrstna
streha pri nas. V celoti je izdelana iz lesa in
drugih naravnih materialov. Tudi hotelska
razsvetlitev je premišljeno zasnovana. Pretežno
vsa svetlobna telesa v objektu so zasnovana na
tehnologiji Power LED.
C
elotni sistem za izrabo energije in uravnavanje porabe je voden v centralnem nadzornem računalniškem sistemu CNS. Strežniki,
baze podatkov v podatkovnih strežnikih, sistem za brezprekinitveno napajanje UPS ter vsa
aktivna oprema, to so usmerjevalniki, stikala
ipd., za informacijsko in tehnološko tako dovršen hotel so energijsko precej zahtevni. A bolj
kot na električno energijo, ki jo hotel tako ali
tako proizvaja z lastno energetsko postajo, je
potrebno misliti na toploto, ki jo takšni računalniški sistemi oddajajo. Takšne prostore je
potrebno intenzivno hladiti. Da bi toplote, ki
se sprošča ob delovanju naprav ne metali stran,
pa je v sistemskem prostoru nameščena napredna toplotna črpalka zrak-voda, ki vso oddano
toplotno energijo vrne nazaj v sistem v obliki
tople vode,« je njihov zgleden primer varčevanja
opisal Andraž Čoralič, Bohinj Park ECO Hotel.
Ponekod varčevanje z vod in energijo še ni tako
celostno, vendar hoteli poizkušajo varčevati
tam, kjer je mogoče.
»D
o konca leta bo vsaj 75 % naše razsvetljave varčne. Upamo celo, da več. Varčne in
led sijalke po hodnikih in koridorjih luči prižigajo in ugašajo senzorji. Sistematično o možnosti
varčnega obnašanja obveščamo goste. Brisače
lahko uporabijo večkrat. Za manjšo porabo
vode imamo varčne tuš ročke in perlatorje, ki
zmanjšajo porabo vode za 50 %. Kotličke imamo
nastavljene tako, da porabijo manj vode. Gosti s
svojim razumevanjem veliko pripomorejo. Naš
»P
ri nas hrane skoraj nič ne ostaja. Imamo
preračunano, koliko ljudi hodi v povprečju k nam na dnevna kosila, skupine naročajo večerjo v naprej in vemo, koliko pripraviti
hrane. Vseeno ostaja odpadna hrana, ki gre v
biološke odpadke. Sicer pa že nekaj časa ločujemo odpadke. Tudi tiste, ki jih odvržejo gosti
v sobah. Poleg tega ne uporabljamo plastenk.
Namesto trdih mil imamo v sobah dozirnice za
tekoča mila. Vse, kar se znotraj hotela ne loči,
partner, ki skrbi za odvoz odpadkov, po svojem dodelanem sistemu ločuje na lokaciji,« je
povedala Urša Malovrh, Hotel Park Ljubljana.
»O
dpadke ločujemo in recikliramo, organske ter biorazgradljive odpadke
odvaža podjetje Biotera, ki ima za zbrane odpadke urejeno pravilno obdelavo. Ukrepe za
zmanjšano količino odpadkov izvajamo po načelu podaljševanja življenjske dobe in ponovne
uporabe materialov, kjer je to mogoče; v obeh
restavracijah imamo na voljo otroške porcije.
Velik poudarek je na kvaliteti in spoštljivem
odnosu do hrane. Pri nabavi dajemo prednost
lokalnim dobaviteljem, kupujemo v večjih
pakiranjih oziroma rinfuzi. Stalno izvajamo
akcije tudi v vrstah hotelskih gostov. Med počitnicami organiziramo delavnice, kjer otroci
gostov izdelujejo uporabne reči iz naravnih
ter recikliranih surovin,« je pojasnil Andraž
Čoralič, Bohinj Park ECO Hotel. »Na tem področju imamo vzpostavljen sistem uporabe
neporabljene hrane, ki je skladen z zdravstveno
- higienskimi standardi. Z različnimi ukrepi
se zavzemamo za nično stopnjo prehranskih
odpadkov, a smo trenutno v fazi vzpostavljanja takšnega sistema, ki zahteva koordinirano
delovanje trga dobaviteljev, dobro poznavanje
Avtorji: mag. Mojca Knez, dr. Gorazd
Lojen, dr. Nikolaj Torelli
Trajnostni
»team building«
v porastu
Učbenik za modul okoljevarstveni tehnik, odličen priročnik za srednje, višje
in visoke šole, za ekošole in vse, ki se
ukvarjajo z okoljem v podjetjih.
Vabljeni k sodelovanju!
»K
ot prvi eko hotel v Sloveniji smo prvi
uvedli možnost organizacije trajnostnih
dogodkov. Gostje lahko prespijo v energetsko
varčnem hotelu, organiziramo trajnostni prevoz, »team buildinge« z okoljevarstveno noto,
to je sajenje dreves, različne športne dejavnosti
v neokrnjeni naravi, obiranje avtohtone koruze
- druženje v mlinu, samostojna priprava večerje iz pridelanih surovin, tematska druženja z
upoštevanjem lokalne zgodovinske in kulturne
dediščine in podobno. Poudarek je na lokalno
pridelani hrani. Imamo tudi lastne certificirane jedi »Najboljše iz Bohinja«. V hotelski kleti
imamo polnilnico za električne avtomobile, kar
omogoča izvedbo mednarodnih tehnoloških
konferenc, ki obravnavajo električno mobilnost.
Hotel ima tudi primerno umestitev in kapacitete
za predstavitev novih električnih ali hibridnih
vozil,« je povedal Andraž Čoralič, Bohinj Park
ECO Hotel.
101/102
okolje
Materiali in okolje
Iz vsebine
• Znanost o materialih in inženirstvo
• Delitev materialov
• Zgradba materialov
• Lastnosti materialov
• Vrste materialov od pridobivanja do
uporabe in reciklaže
• Nevarne snovi
• Vaje in primeri za utrjevanje znanja
P
odobno pozitivno izkušnjo z ljudmi ima mag.
Urša Kunz, Posestvo Trnulja: »Podjetja kažejo vedno višjo stopnjo trajnostne ozaveščenosti.
Vsi, ki pri nas organizirajo izobraževanja, »team
building-e«, predstavitve, srečanja, so zelo zadovoljni z uspešnostjo svojih dogodkov. Udeleženci
se namreč v naravnem okolju, v prostoru z
velikimi steklenimi površinami s pogledom v
naravo, glinenimi ometi, rekuperacijo (prezračevalni sistem) in lesenim oljenim masivnim
pohištvom, ki še vedno rahlo diši po savni,
nadvse dobro počutijo. V odmorih se odpravijo
na sprehod, ogledajo si zeliščni in zelenjavni vrt,
naše živali, okolico ter Ljubljanico. Do reke je s
posestva vsega 400 m. Nekateri se celo odločijo,
da z mesta pridejo do nas z ladjico. Občudujejo
prečudovito barjansko naravo vsega 6 km od
Ljubljanskega Tromostovja. Zdravo in okusno
kosilo iz ekoloških sestavin jih napolni z energijo še za popoldanski del predavanja. Večinoma
gostje na koncu želijo, da jim povemo nekaj o
posestvu, njegovem nastanku, trajnostnem
kmetijstvu ter načinu pridelave in predelave
ekoloških živil. Vsakič znova sem prijetno presenečena, ko po celem dnevu predavanj praktično
vsi udeleženci ostanejo še na naši predstavitvi in
pri njej aktivno sodelujejo z vprašanji, mnenji,
komentarji. Če je še dovolj energije, na koncu še
skupaj zapojemo, včasih se s karaokami nadaljuje do poznih ur.«
Več na www.zelenaslovenija.si
Izdajatelj in založnik:
Fit media d.o.o.,
Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,
tel: 03/ 42 66 700,
e-pošta: info@fitmedia.si,
v sodelovanju s Centrom Republike
Slovenije za poklicno izobraževanje.
Več informacij na:
www.zelenaslovenija.si
info@zelenaslovenija.si
ali po telefonu 03/42 66 700
september 2015
Zmanjševanje
količine odpadkov
le odskočna
deska
Učbenik in okoljski priročnik
turističnega trga in prehranskih navad gostov
ter učinkovitega odjema neporabljene hrane
v dobrodelne namene lokalnim dobrodelnim
organizacijam,« je dodala Petra Zabukovec
Baruca, Hoteli Bernardin, d. d.
Promocija
hotel ima velike kapacitete in torej veliko število
gostov, ki so lahko zelo potratni ali varčni,« je
povedala Urša Malovrh, Hotel Park Ljubljana. Z
njo se strinja tudi Petra Zabukovec Baruca Hoteli
Bernardin, d. d., ki pravi: »Zaenkrat so ukrepi
na tem področju usmerjeni na raven osveščanja
gostov v sobah in na kopališčih o zmerni porabi
vode in varčevanju z električno energijo.« »Smo
tudi v veliki meri samooskrbni z elektro biodieselskim agregatom, imamo solarno napravo za
ogrevanje tople vode, lesni sekanci za kurjavo pa
so pretežno z naših kmetijskih površin, ki so bile
zaraščene, mi pa jih očistimo in obenem še uporabimo ta »odpadni« material za kurjavo. Naš
ogljični odtis za leto 2014 znaša 7,51 kg CO2/
nočitev, kar je zelo v zelenem področju, mejna
vrednost je namreč 10 kg CO2,« je povedala mag.
Urša Kunz, Posestvo Trnulja.
63
V PRIPRAVI!
Shelf ready embalaža kot
optimalno embaliranje izdelkov
foto: www.shutterstock.com
izr. prof. dr. Andrej Lisec
Polnjenje
trgovskih polic
64
101/102
logistika
Polnjenje
trgovskih polic
Študentje Fakultete za logistiko
aktivno sodelujejo na dveh
projektih »Po kreativni poti
do praktičnega znanja« pod
vodstvom mentorja izr. prof. dr.
Andreja Lisca v sodelovanju s
prof. dr. Iztokom Potrčem in
asistentom Vaskom Pejićem.
Prvi je »Distribucija lokalne
pridelane hrane od vrat do
vrat«, drugi pa »Izboljšava
polnjenja polic z uporabo Shelf
ready embalaže«. V projektu
sodelujeta še dve sevniški
podjetji Gostilna in trgovina
Repovž, Jože Repovž s. p.
in Kmečka zadruga Sevnica
september 2015
z. o. o.
M
inistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano se predvsem v zadnjih letih
intenzivno zavzema za promocijo lokalno
pridelane hrane ter s tem za izrabo lastnih
državnih virov. Na tem področju se kažejo
vidni rezultati, saj se vedno več državljanov
pri svojih nakupih odloča za lokalno hrano. Vse
večje zavedanje, da lokalna prehrana predvsem
iz logističnega vidika (dolg transport, skladiščenje hrane iz oddaljenih držav) ne pomeni
zgolj boljše kakovosti, posledično bolj zdravega
prebivalstva, temveč tudi več delovnih mest
tako za kmete, obrtnike in za industrijske
delavce. Zagotavljanje hrane lokalnemu prebivalstvu s trajnostnim izkoriščanjem domačih
proizvodnih virov je strateška opredelitev slovenske države, ki določa tudi njeno politično in
ekonomsko suverenost. Distribucija lokalne
hrane oziroma organizacija kratkih oskrbovalnih verig je tako naslednji izziv. V tem primeru
so se povezali Kmečka zadruga Sevnica z. o.
o., lokalni predelovalec prehrane Gostilna in
trgovina Repovž, Jože Repovž s. p., Fakulteta
za logistiko, Fakulteta za strojništvo, Univerze
v Mariboru ter Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Zaradi prezasedenosti
proizvajalcev lokalno predelane hrane, njihove
regionalne in lokalne razpršenosti je zelo težko
uskladiti skupno distribucijsko verigo. Zato so
študenti skušali rešiti omenjeno problematiko na podlagi čistih logističnih in strojniških
SRP embalaža omogoča
hitrejše nakupovanje
potrošniku, saj lahko zelo
hitro identificira želeno
blagovno znamko.
kriterijev ter kriterijev z vidika upravljanja
podeželja.
K
ljučna
problematika
pri
projektu
»Distribucija lokalne pridelane hrane od vrat
do vrat«, ki jo rešujejo, je oskrba. Za začetek sevniškega prebivalstva z lokalno predelano hrano
od vrat do vrat, začenši na praktičnem primeru samostojnega podjetnika Jožeta Repovža,
Gostilna in trgovina Repovž, ki proizvaja lokalno pridelano hrano. Pri razreševanju projekta
ugotavljamo primernost ter transparentnost
trenutnega upravljanja z lokalno pridelano
hrano, določamo preglednost nad trenutnim
sistemom ravnanja in postavljamo optimalen
model distribucije lokalno pridobljene hrane v
občini Sevnica z dobro vidljivimi in definiranimi
procesi distribucije ter določitvijo tehnično-tehnološke podprtosti. Ti sistemi se v Sloveniji v
manjšem obsegu pojavljajo predvsem na mikro
ravni, model, zasnovan na našem praktičnem
primeru, pa bi bil lahko v nadaljevanju zasnova
tudi za makro raven.
65
F
akulteta za logistiko ter Fakulteta za
strojništvo Univerze v Mariboru podajata
izboljšave glede omenjene problematike na
podlagi logističnih in strojniških kriterijev.
Oblikujemo primerno Shelf ready embalažo,
ki omogoča bolj funkcionalen sistem polnjenja polic ter ga implementiramo v prodajalno
z namenom boljšega, predvsem optimalnejšega
poslovanja podjetja.
I
S
nterdisciplinarno ter kreativno razmišljanje
študentov obeh programov pripomore k optimalnejšim ter inovativnim rešitvam.
helf-ready embalaža – SRP predstavlja
pakiranje izdelka na takšen način, da je
prilagojeno potrebam trgovca oziroma prodajnim policam in prostoru. Izdelke, ki so
pakirani v SRP, trgovec z lahkoto postavi na
prodajne police, saj ni potrebe po razpakiranju
oziroma prepakiranju, saj lahko izdelke postavi
direktno na prodajno polico. SRP je lahko del
transportne embalaže ali pa je SRP že sama po
sebi transportna embalaža.
S
RP zagotavlja hitro in enostavno identifikacijo izdelkov, ki se nahajajo v embalaži.
S tem preprečimo nepravilne dostave blaga,
saj že sama embalaža sporoča vrsto in količino
blaga v njej, zato zelo težko pride do nepravilnosti. Temeljna zahteva, ki jo mora izpolnjevati
takšna embalaža, je, da mora embalaža jasno
sporočati, kaj se v njej nahaja, na zunanji strani
morajo biti vidna blagovna znamka, vrsta in
količina izdelka v njej. Konstrukcija SRP embalaže omogoča hitro in učinkovito odpiranje, kar
omogoča trgovcem hitro polnjenje trgovskih
polic. Prav tako ne potrebujemo konkretnega
orodja za odprtje te embalaže, vendar mora biti
embalaža kljub temu dovolj trdna, da ne pride
do poškodb blaga med transportom.
S
RP embalaža mora biti oblikovana tako, da
jo lahko razpakiramo z minimalnim tru-
RP embalaža, ki poleg zaščite blaga zagotavlja učinkovito postavitev blaga na prodajni
polici, ima velik pomen v logistiki, saj zmanjšuje stroške manipulacije izdelkov. Trgovcu v
veliki meri poenostavi polnjenje polic, omogoči
lažjo identifikacijo skozi celotno oskrbovalno
verigo in olajša nakupovanje potrošniku.
Slovenska podjetja še ne uporabljajo množično
SRP, saj embalirajo svoje izdelke v klasično embalažo. S tem trgovcem ne omogočajo hitrejše
manipulacije z blagom. To bi lahko dosegli z
večjo uporabo SRP.
N
atančni posnetek obstoječega stanja, izdelava kritične analize obstoječega stanja,
prenova obstoječega stanja z uvedbo tehnologije Shelf ready embalaže, omogoča trgovcem,
da se blago v skupinskem pakiranju postavi
na polico, ne da bi ga bilo potrebno pred tem
dodatno razpakirati.
S
projektom nameravamo ugotoviti primernost trenutnega načina embaliranja
ter polnjenja polic, določiti preglednost nad
trenutnim sistemom ravnanja in zasnovati
optimalen model polnjena polic s Shelf ready
embalažo na podlagi čistih logističnih in strojniških kriterijev. S
RP je primerna predvsem za trgovinsko
dejavnost, saj bistveno olajša polnjenje in
preurejanje trgovinskih polic, vpliva na večjo
založenost polic in omogoča optimalno izkoriščenost prodajnega prostora.
S
Enostavno nakupovanje
Vir: The Croger Co, 2010, str. 16.
dom in enostavno oziroma varno postavimo na
prodajno polico. Embalaža, ki jo postavimo na
prodajno polico skupaj z izdelki, mora biti dovolj močna, da jo lahko premikamo po policah
skupaj z izdelki. S tem nam embalaža omogoča
hitro polnjenje prodajnih polic brez nepotrebne
izgube časa.
Vsi, ki delujete na področju logistike
in upravljanja oskrbovalnih verig –
S
RP embalaža omogoča hitrejše nakupovanje potrošniku, saj lahko zelo hitro identificira želeno blagovno znamko in tako hitro
nakupi želene izdelke, saj SRP izboljša vidnost
izdelka. Embalaža mora biti oblikovana tako,
da potrošnik brez težav dostopa do želenega
izdelka, naj bo še tako majhen.
Primer kartonske embalaže
S
RP embalaža naj bi izpolnjevala pet temeljnih zahtev, če hočemo izboljšati manipulacijo blaga v oskrbovalni verigi: enostavno
identifikacijo, enostavno odpiranje, enostavno
vabljeni na mednarodni
poslovno-logistični kongres
OSKRBOVALNE
VERIGE V ZNANOSTI
IN PRAKSI 2015
14. in 15. oktober 2015 | Maribor
Enostavno
ravnanje z
odpadno
embalažo
Z dobro prakso
v vsako poslovno okolje
Prenos znanja, inovacij in dobrih praks
med podjetji, panogami ter med teorijo in
prakso – letos v središču dobre prakse
ter standardi v avtomobilski industriji
in hladni verigi. Znanja, izkušnje in
prakse bodo z vami delili mednarodni in
domači strokovnjaki ter managerji.
M
ateriali za izdelavo SRP embalaže naj bi
bili materiali, ki jih je mogoče reciklirati
oziroma ponovno uporabiti. Prav tako mora
biti embalaža oblikovana tako, da jo je mogoče
hitro in enostavno odstraniti s prodajne police.
Pomembno je skrbeti za varovanje okolja in
uvajati zeleno logistiko.
www.logisticnikongres.si
Promocija
Primer SRP embalaže
101/102
zlaganje na police, enostavno nakupovanje in
enostavno ravnanje z odpadno embalažo.
logistika
rugi projekt je namenjen izboljšavi časovno
zamudnemu polnjenju trgovinskih polic.
Polnjenje je z obstoječo tehnologijo zamudno,
zato si v podjetjih prizadevajo za izboljšanje
lastnega pakirnega sistema, izboljšanim
oblikovanjem lastne embalaže ter izboljšano
kakovostjo polnjenja polic.
Organizatorja:
Slovensko logistično združenje (SLZ) in Planet GV.
september 2015
D
Mestna logistika - pot do
konsolidacijskih centrov
Topolšek Darja in Cvahte Tina
Fakulteta za logistiko UM
foto: www.shutterstock.com
66
101/102
logistika
Promet v mestih
Problem
Več kot 70 % evropskega prebivalstva živi
v mestih, ki so ključnega pomena za rast in
zaposlovanje, in približno 85 % BDP v EU se
ustvari v mestih. To pomeni, da so mesta
osrednji del življenja in ustvarjanja. Zato se
mestna območja danes soočajo z izzivom,
kako vzpostaviti promet, ki bo trajnosten (CO2,
onesnaženja zraka, hrupa) in konkurenčen (zastoji), pri čemer se hkrati obravnavajo socialna
vprašanja. Vsekakor Slovenija pri teh izzivih ni
izjema, kljub temu, da naša mesa po velikosti
ne dosegajo največjih evropskih metropol.
september 2015
Komisija Evropske skupnosti v nedavnem
sporočilu o trajnostno naravnani prihodnosti
prometa omenja urbanizacijo ter njen učinek
na promet kot enega glavnih izzivov pri vzpostavljanju trajnostnega prometnega sistema.
V sporočilu je Komisija pozvala k učinkovitim
in usklajenim ukrepom za reševanje mobilnosti v mestih in je hkrati predlagala pripravo
skupnega okvira na ravni EU, ki bi lokalnim
organom olajšal sprejemanje ukrepov.
Mestna logistika ima velik vpliv na lokalno
gospodarstvo in na življenje ter atraktivnost
mestnih središč. Vendar ustvarja okoljske
težave in težave, povezane z dostopnostjo,
povzroča pa tudi zastoje. Na primer, v mestnih
središčih mestna logistika povzroča:
• 80 % postankov vozil zaradi dostave se
izvede na »nezakonitih parkirnih mestih«;
• 60 % dostav traja manj kot 5 minut in samo
9 % dostav traja več kot 20 minut, prav te
predstavljajo 36 % celotnega časa dostav
na dan;
• potrebnih je le 8 majhnih dostavnih vozil,
da se nadomesti en tovornjak.
Številne študije, opravljene v zadnjih letih, kažejo, da se značilnosti mestne logistike niso
veliko spreminjale, in so naslednje:
• mestni tovorni transport uporablja med 25
% in 30 % cestnega prostora (infrastrukture) v Evropi (uporabljen prostor × ure);
• mestni tovorni transport predstavlja med
10 % in 20 % vsega cestnega transporta v
mestih (vozila km);
• delež stroškov »zadnje milje« v primeri s
celotnim transportnim stroškom znaša med
10 in 20 %;
• mestna logistika v mestnih območjih povzroči okoli 30 % emisij CO2 in (NOx) onesnaževal ter 40 % onesnaženj s hrupom;
• leta 2030 bo predvidoma 45 % porabe
energije povezanih s transportom tovora;
• leta 2030 naj bi se tonski kilometri tovornega transporta povečali za 63 %.
67
ransport blaga kot eden izmed ključnih
elementov logistike omogoča večino gospodarskih in družbenih dejavnosti v mestnih
območjih. Prebivalcem mesta zagotavlja »življenje«, saj omogoča oskrbovanje trgovin, v katerih
kupujejo, oskrbovanje njihovih delovnih mest,
prinaša pošto in blago tudi do doma, omogoča
odvoz odpadkov itd.. Kapacitete cest so danes
že skoraj v celoti izrabljene, kar posebej velja za
mestna območja. V okviru izrabljenih kapacitet,
ki jih večinoma zasedajo osebna vozila, imajo
tovorna vozila posebno vlogo, saj so večinoma
večja, hrupnejša in povzročajo več emisij. V večjih francoskih mestih so ugotovili, da tovorna
vozila porabijo v povprečju 30 % kapacitet
zmogljivosti mestnih ulic, od tega dve tretjini
predstavljajo parkirišča za dostavo in površine
za »pick-up« operacije. Transport blaga v mestih
predstavlja približno 10 % celotnih prevoženih
kilometrov v mestih. Isto velja tudi za tri največja francoska mesta, kjer se ta vrednost giblje od
13 % do 20 % (Crainic, 2008). Seveda tovorna
vozila v mestih ne povzročajo le zastojev, ampak
tudi znižujejo kakovost zraka zaradi emisij. Te
nevšečnosti vplivajo na življenje vseh ljudi, ki
živijo ali delajo v mestih. Prav tako tudi na produktivnost podjetij, ki se nahajajo v mestnih
območjih, in posledično na oskrbovalne verige,
v katere so vključena ta podjetja.
U
poraba tako imenovanih zelenih vozil in
integracija javne prometne infrastrukture
lahko izboljšata sisteme in dodatno zmanjšujeta
premike tovornjakov in s tem povezane emisije
v mestih. Seveda sta konsolidacija in usklajevanje temeljna koncepta mestne logistike.
Aktivnosti konsolidacije potekajo v tako imenovanih mestnih konsolidacijskih centrih. Ta
sistem predstavlja raztovor različnih tovornih
vozil (namenjenih transportu na daljše razdalje) v mestnem konsolidacijskem centru, kjer
se tovor nato sortira in združi ter se v manjših
vozilih transportira do končne destinacije. Ob
tem mora logistični sistem zagotavljati povratni tok - od izvorov znotraj mesta na območja
zunaj, kakor tudi gibanje med izvori in ponori
znotraj mesta.
M
estni konsolidacijski center lahko zagotavlja vrsto drugih maloprodajnih storitev,
ki predstavljajo dodano logistično vrednost.
Logistična podjetja, ki opravljajo mestno dostavo blaga, lahko tam oddajo svoj tovor in se s
tem izognejo zamudam in prometnim konicam,
saj delavci v tem centru poskrbijo za dostavo
blaga v okolju prijaznih vozilih z dogovorjenim
vzorcem dostave.
Cilji mestnega konsolidacijskega centra so:
• zmanjšanje intenzivnosti tovornega prometa (zmanjšanje števila tovornih vozil v mestnem območju z izboljšanjem konsolidacije
ali s preusmeritvijo na drugo prometno vejo);
• zmanjšanje vplivov na okolje, povezanih z
dejavnostjo tovornih vozil (npr. s pomočjo
zmanjšanja skupnega števila voženj in/ali
večjo uporabo okolju prijaznih vozil);
• izboljšanje učinkovitosti mestnega transporta tovora (z izboljšanim faktorjem obremenitve in potrebo po zmanjšanju števila dostav);
• zmanjšanje potrebe po skladiščenju blaga in
logističnih dejavnosti v mestnih središčih,
kar bi lahko izboljšalo prihodek od prodaje
(s ponudbo skladiščnih prostorov in drugih
storitev z dodano vrednostjo v mestnem
središču).
Glavne prednosti
in slabosti mestnih
konsolidacijskih centrov
O
bstajajo številne pozitivne in negativne
strani mestnega konsolidacijskega centra.
Glavne prednosti mestnega konsolidacijskega
centra so (Browne, Sweet, Woodburn & Allen,
2005):
• okoljske in družbene koristi, ki izhajajo iz
učinkovitejših in manj motečih transportov
v mestnih območjih;
• boljše načrtovanje in izvajanje delovanja
logistike, s priložnostjo za uvedbo novih
informacijskih sistemov sočasno z uvedbo
mestnega konsolidacijskega centra;
• boljše vodenje zalog, razpoložljivost proizvodov in storitev za stranke (poprodajnih
storitev);
• spodbujanje preskoka iz »push« v »pull« logistiko preko boljše kontrole in sledljivosti
preko celotne oskrbovalne verige;
• potencial za povezovanje v širše strategije in
regulativne pobude;
• teoretične stroškovne prednosti pri pogodbenih delih »zadnjega kilometra« (last mile);
• prednosti za vse udeležence z vidika odnosov
z javnostjo;
• potencial možnosti izboljšanja uporabe virov
na lokacijah dobave;
• posebne prednosti transporta;
• priložnost za opravljanje dejavnosti z dodano vrednostjo.
Glavne slabosti mestnega konsolidacijskega
centra so (ibid.):
• potencialno visoki začetni stroški (in včasih
tudi visoki stroški poslovanja);
• večina mestnega tovornega je že konsolidiranega na nivoju podjetja ali na nivoju dostavljavcev, zaradi česar so prednosti takšnega
101/102
centra omejene (ali imajo celo negativne posledice), saj se ta vključuje v blagovne tokove
in jih s tem lahko tudi zavira; potencialni
obseg takšnega centra je zato lahko precej
omejen;
logistika
T
• kombinirana uporaba cestnih tovornih vozil
(npr. manj lahkih ali manj težkih tovornih
vozil);
• en sam mestni konsolidacijski center bi
težko obvladoval širok spekter blaga, ki se giblje v mestnem območju, saj je pri tem treba
upoštevati različne zahteve za manipulacijo
in skladiščenje;
• večina študij poroča o povišanju stroškov
dostave zaradi dodatnih stopenj v oskrbovalni verigi, ki povzročajo dodatne stroške (in
pogosto tudi čas) ter denarne kazni, čeprav
je to očitno odvisno od tega, kako dobro je
center vključen v oskrbovalno verigo in v kolikšni meri so pri tem upoštevani vsi stroški
in koristi;
• zelo malo je verjetno, da bo en sam mestni
konsolidacijski center privlačen za številne
blagovne tokove različnih oskrbovalcev
zaradi stopnje preusmeritve z normalnih
poti (in se zato lahko izničijo transportni
prihranki za nadaljnjo distribucijo);
• slabo izvajanje predpisov za vozila, ki niso
vključena v konsolidacijski sistem;
• organizacijski in pogodbeni problemi pogosto omejujejo učinkovitost;
• potencial za oblikovanje monopolnih položajev in s tem izključitev konkurence, kar
lahko vodi do pravnih težav;
• izguba (odsotnost) neposredne povezave
med dobavitelji in potrošniki.
Število transportov
se lahko zmanjša
za tretjino
E
den od glavnih razlogov za izbiro storitev
mestnega konsolidacijskega centra je možnost zmanjšanja transportnih vplivov na
območju delovanja takšnega centra. Številne
študije so pokazale, da se je število transportov (ali prevoženih kilometrov) zaradi uporabe
mestnega konsolidacijskega centra zmanjšalo
za 30 % do 80 %, kar pomeni velik prihranek
pri transportnih operacijah.
N
a splošno lahko ugotovimo, da uporaba
takšnih mestnih konsolidacijskih centrov
občutno izboljša transportne tokove in zmanjša transportne stroške, čeprav je seveda odvisna od stopnje sprejemanja in narave sistema.
Glavne prednosti, ki jih prinaša transportna
funkcija konsolidacijskega centra, tako vključuje (ibid., str. 7):
• zmanjšanje števila potovanj vozil;
• zmanjšanje števila prevoženih kilometrov;
• za dobavitelja prednost predstavlja tudi boljši
izkoristek vozila in voznika, kar je posledica
september 2015
Uvod
68
101/102
logistika
hitrejšega obtoka (in potencialno zmanjšanje
števila dostavnih lokacij), prednost pa je tudi
za dostavo, saj ji je omogočen lažji dostop do
natovornih/raztovornih objektov;
• izboljšanje stopnje izkoristka prostornine/
nosilnosti za vozila, ki dostavljajo iz mestnega konsolidacijskega centra (in morda tudi
za vhodne tokove dobaviteljev), kar zmanjša
stroške na enoto transporta v končni fazi
dostave;
• manj vozil, potrebnih na območju, na katerem
deluje konsolidacijski center;
• sposobnost ločevanja paketov blaga, zaradi
česar se lahko uporabljajo alternativni načini in tipi vozil in je dostava blaga zato lažje
izvedljiva (npr. uporaba okolju prijaznejših
vozil, kot so kolesa ali električna dostavna
vozila v mestnem območju, uporaba železnice
za transport blaga v konsolidacijski center);
• lahek dostop za dobavitelje, ki lahko pripeljejo
in odložijo blago in si prihranijo dragoceni
čas, ki bi ga sicer porabili za iskanje kraja dostave, parkiranje, čakanje na potrošnika…,
predvsem, če gre za dostavo majhne količine
blaga ali le za dostavo enega paketa;
• priložnosti za zaslužek od povratnih voženj
(iz centra ven).
M
estni konsolidacijski center lahko ponudi
tudi izboljšano dostavo z bolj prilagodljivimi in zanesljivimi dobavnimi roki, z večjo razpoložljivostjo proizvodov, doseči pa je mogoče
tudi večji obseg prodaje in večjo produktivnost
na območju centra. Zaradi delovanja logističnih
centrov na obrobju se lahko zmanjša potreba po
številu dobav v določen kraj (območje mesta),
saj se blago konsolidira v centru, s čimer se še
zmanjšajo motnje in potreba po delovni sili, ki
so povezane s prejemanjem več pošiljk (ki niso
bili združene v konsolidacijskem centru), kar
posledično vodi k izboljšanju načrtovanja kadrov in povečuje produktivnost pri odjemalcih
(potrošnikih) v mestu.
S
odobno opremljen konsolidacijski center
predstavlja velike prednosti podjetjem, ki
so prej dostavljala na več lokacij v posameznem
mestu, če sledijo nekaterim načelom:
• blago se lahko dostavlja po fleksibilnih časih
(center je lahko odprt 24 ur na dan in 7 dni
v tednu);
• ima osebje, ki je zmeraj na voljo za sprejemanje pošiljk;
• je brez problemov glede omejitev dostave;
Vplivi na druge
aktivnosti v
oskrbovalni verigi
• je brez preobremenjenih dostavnih mest (v
primeru če v mesto k enemu podjetju dostavlja
več dostavljavcev, je mesto, namenjeno dostavljavcu, lahko zasedeno, in tako morajo le-ti
čakati, da se predhodna dostava zaključi) itd.
Z
V
nekaj pomembnimi izjemami, predvsem
v zvezi s posameznimi shemami, so širše
posledice za oskrbovalne verige običajno neraziskane in v literaturi niso opredeljene. Vseeno je
mogoče najti določene podatke o drugih aktivnosti v oskrbovalni verigi, ki so (ali so lahko)
poleg standardnih konsolidacijskih dejavnosti
prisotne.
E
na možnost dodatne dejavnosti mestnega
konsolidacijskega centra je upravljanje z
zalogami, ob čemer je seveda treba upoštevati
zmogljivosti centra. Ugotovimo lahko, da se v takšnem centru najbolj izplača imeti kratkotrajne
varnostne zaloge, saj je le tako konsolidacijski
center maksimalno izkoriščen. Z varnostnimi
zalogami se namreč zmanjšajo dobavni roki in
se izboljša dostopnost izdelkov in storitev na določenem območju. Takšen center je koristen tudi
za shranjevanje določenih sezonskih izdelkov,
saj lahko na vrhuncu sezone nudi oz. zagotavlja
dragocen dodaten skladiščni prostor (Browne,
Sweet, Woodburn & Allen, 2005).
september 2015
lokacijo, ki omogoča tudi širjenje, lahko pričakuje še dodatna širitev ostalih dejavnosti (ibid.).
M
estni konsolidacijski center lahko ponudi
tudi druge dodatne dejavnosti, med te pa
sodi oddajanje prostorov za druge dejavnosti,
ki so bolj produktivne in dobičkonosne, kot so
na primer prostori za maloprodajo ali gradbene površine. V kolikor pa gre za zelo aktualno
se to je torej zanimivo za številne dobavitelje
in logistična podjetja, ki želijo zmanjšati
svoje stroške pri dostavi blaga in predvsem
obremenjenost svojih dostavnih služb.
M
estni konsolidacijski centri imajo pomembno vlogo pri reciklaži in vračilih blaga,
vključno z vračili proizvodov ter s koordinacijo
zbiranja odpadkov in embalaže za ponovno
uporabo ali reciklažo, s čimer razbremenijo
posamezne potrošnike, ki bi sicer morali sami
poskrbeti za to dejavnost. Uredbe na tem področju se zaostrujejo, zaradi česar lahko takšni
usklajeni pristopi ponujajo večje koristi v daljšem časovnem obdobju. Takšni konsolidacijski
centri ponujajo tudi nov kanal distribucije, saj
v osnovi konsolidacijski centri oskrbujejo več
potrošnikov, s tem pa se lahko ponudijo priložnosti manjšim dobaviteljem za dostop do novih
trgov, ki so trenutno izven njihovega dosega.
V končni fazi lahko centri ponudijo možnost
elektronskega poslovanja med podjetji (B2B
in B2C storitve) (Browne, Sweet, Woodburn &
Allen, 2005).
D
a na koncu vse smiselno povzamemo, podajamo shemo, ki prikazuje obseg logističnih
in pred-prodajnih aktivnosti, ki jih lahko prevzame konsolidacijski center. Shema prav tako
prikazuje potencialne prednosti teh aktivnosti.
P
ovzamemo lahko, da obstajajo dokazi, da
lahko mestni konsolidacijski centri izboljšajo upravljanje oskrbovalnih verig. Če se lahko
mestni konsolidacijski centri uporabljajo za izboljšanje upravljanja oskrbovalnih verig, lahko
to privede do zmanjšanja stroškov v oskrbovalni
verigi in izboljšanja kakovosti storitev, čeprav ni
mogoče z gotovostjo trditi, da bodo ti rezultati
posledica sprejetja tega koncepta. Morda je presenetljivo, da večina mestnih konsolidacijskih
centrov ne namenja veliko pozornosti vplivom
na širše oskrbovalne verige, čeprav je to lahko
posledica kompleksne narave mnogih oskrbovalnih verig in sodelovanja različnih strank, zaradi česar je težko opredeliti in dodeliti koristi.
Z
okoljskega vidika in vidika kakovosti življenja lahko mestni konsolidacijski centri
pripomorejo k:
• zmanjševanju števila neprimernih tovornih
vozil in morda tudi skupnega števila vozil, ki
delujejo v mestnem območju;
• izboljšanju tovornih dejavnikov in praznih
voženj tovornih vozil in s tem zmanjšanju
gibanja vozil in prevoženih poti;
• zmanjšanju porabe goriva in posledično emisij
vozil in hrupa pri dostavljanju blaga;
• ponujanju priložnosti, da se v zadnji fazi
mestne oskrbovalne verige uporabljajo samo
okolju prijazna električna vozila;
• ponujanju bolj prijaznega okolja za pešce.
Praksa v tujini
M
estni konsolidacijski centri so bili obravnavani ali implementirani v številnih evropskih mestih, kot so npr. Amsterdam, Leiden,
Utrecht, Berlin, Bremen, Köln, Freeburg, Kassel,
München, La Rochelle, Basel, Stockholm,
Genova, Padova, Ferrara, Benetke, Ancona,
Neapelj in Milano (Marcucci, Danielis, 2008).
N
ajbolj je poznan primer Monaka, kjer ga
je vlada uvedla že leta 1989 v kombinaciji
s strogimi predpisi za tovornjake in z zagotavljanjem subvencij za mestni konsolidacijski
center. Platforma je podprta s strani države,
upravljajo pa jo zasebni prevozniki, ki se
ukvarjajo s transportom blaga v mestna območja. Pobuda monaške vlade je bila namenjena
neposrednemu reševanju prometnih zastojev,
ki jih povzročajo težka tovorna vozila. Ta vozila povzročajo še druge probleme, parkiranje in
zamašene prometnice do onesnaženosti, hrupa
in vizualnega onesnaženja. Znano je, kako so
nezadovoljni rezidenti in trgovci. Medtem ko je
Monako načrtoval prepoved dostave tovornih
pošiljk v mesto z vozili z bruto težo, ki presega
7,5 tone, je bilo treba zagotoviti alternativo.
Ta je bila vzpostavitev mestnega centra v industrijskem okrožju Fontvieille, ki omogoča
enostaven in hiter »in-out« dostop za težke
tovornjake. Ustanovitev platforme je spremljal
69
Izboljšane storitve
vračil
101/102
Izboljšano ravnanje
z odpadki
Manj »zmanjkanja«
zalog
Izboljšan izkoristek
dostavnih vozil zmanjšanje skupnega
časa dostave do trgovin
Razpoložljivost
proizvodov
Pri potrošniku (npr.
trgovini) »odstrani«
nepotrebno zalogo,
odpadke in poškodovane
proizvode
V trgovini je manj razpakiranja, dela s cenami in
razstavljanjem, ravnanja z
odpadki in manj procesiranja zaradi vračil
Uporaba
transportnih
storitev centra
Večja ponudba
proizvodov (razpon)
Večje številko različic
proizvoda (globina)
logistika
Uporaba okolju
prijaznejših vozil
Več časa za pomoč
potrošnikom
Uporaba
prostora
centra
Uporaba
predprodajnih
storitev centra
Priložnost za
preoblikovanje
trgovine (izboljšanje
izgleda/vzdušja)
- manj voženj/km
- večja izkoriščenost vozil
- potrebnih manj vozil
- možnosti za druge
prometne veje (razen cest)
- manj časa za razkladanje
- ampak povečanje
manipulativnih stroškov
V trgovini je več
razpoložljivega
prostora za prodajo
Manj prometa in
manj negativnih
vplivov na okolje
Izboljšana
prodaja/donosnost
Več časa za usposabljanje zaposlenih
Manj čakalnih vrst pri
prevzemanju blaga
Zaposleni v trgovini
imajo več časa za
druge stvari
Izboljšano
zadovoljstvo kupcev /
boljša nakupovalna
izkušnja
Legenda:
Funkcije mestnega
konsolidacijskega
centra
Operativne koristi
Rezultati
Gospodarski,
družbeni
in okoljski učinki
Obseg potencialnih logističnih in pred-prodajnih aktivnosti v mestnem konsolidacijskem centru ter možni pozitivni učinki
Vir: Prirejeno po: Browne, Sweet, Woodburn & Allen, 2005
P
rimer dobre prakse je pristaniško mesto La
Rochelle, ki se nahaja na zahodu Francije.
Tam je bil mestni konsolidacijski center s precejšno začetno subvencijo ustanovljen leta 2001.
Oskrba do zgodovinskega mestnega središča poteka z električnimi dostavnimi vozili. Vendar je
zaradi omejenega števila teh vozil število voženj
večje, kar prispeva k povečanju mestnih zastojev
(Rooijen, Quak, 2010).
Z
a ekološko sprejemljivo oskrbo mestnega
jedra v Londonu so leta 2009 izvedli raziskavo na primeru dostav pisarniškega materiala.
Spremembe v dobavi so vključevale postavitev
mikro mestnega konsolidacijskega centra, ki je
omogočil premostitev blaga iz predmestnega
skladišča. Od tod naprej so blago razvažali po
Londonu z električnimi kombiji in tricikli. Na
koncu je raziskava pokazala, da so se emisije
ogljikovega dioksida zmanjšale za 20 % do 54
%, čeprav se je prepotovana razdalja povečala
zaradi premajhne velikosti in zmogljivosti električnih vozil. Zmanjšal se je prostor, ki so ga vozila zavzemala na pločniku in čas praznjenja teh
vozil. Pokazali so se pozitivni finančni, okoljski
in transportni učinki, zato so po končani raziskavi ohranili enak sistem oskrbe in ga prenesli
na druga mesta (Browne, Allen, Leonardi, 2011).
Z
avedati se moramo, da je lahko problematika
mestnih dostav še večja v mestih, kakršna
so najpogostejša v slovenskem okolju – manjša
mesta z omejenim mestnim središčem, ki ne
dovoljuje večjih infrastrukturnih posegov.
Uspešno uvajanje načel in ukrepov s področja
mestne logistike tako predstavlja potencial za
sprostitev prometnih krčev v mestnih središčih,
ozelenitev mest ter posledično povečanje atraktivnosti središč za obiskovalce. Smiselno bi bilo
torej več napora vložiti tudi v logistiko v mestih,
saj tuje izkušnje nedvomno kažejo na pozitivne
učinke takšnega sistema, ne samo na kakovost
življenja obiskovalcev in prebivalcev mesta ter
povečanje turistične privlačnosti mest, temveč
tudi na življenje na širšem območju. Viri:
Browne, M., Allen, J. & Leonardi, J. (2011). Evaluating the
use of an urban consolidation centre and electric vehicles in
central London. IATSS Research. Vol. 35, str. 1–6
Browne, M., Sweet, M., Woodburn, A. & Allen, J. (2005).
Urban Freight Consolidation Centres Final Report.
Westminster, VB: Transport Studies Group, University of
Westminster.
Crainic, T.G. (2008). City Logistics. CIRRELT-2008-251–14.
Rooijen, T. & Quak, H. (2010). Local impacts of an new
urban consolidation centre – the case of Binnenstadservice.
nl. Procedia Social and Behavioral Sciences. Vol. 2, str.
5967–5979
september 2015
nabor regulativnih prometnih ukrepov. Vlada
Monaka se je odločila za izbranega prevoznika
in z njim sklenila pogodbo za upravljanje centra.
Sporazum predvideva brezplačno uporabo mestnega distribucijskega centra s strani trgovcev
in industrialcev za sprejem vozil, raztovarjanje
in skladiščenje do šest ur. Po prejemu blaga mora
o tem vodja mestnega distribucijskega centra v
Monaku obvestiti končnega prejemnika, ki ima
nato na voljo dve možnosti: ali pride in odstrani
(odpelje) blago sam ali pa mu blago pripeljejo iz
mestnega distribucijskega centra in to po nizki
ceni, ki jo je odobrila vlada.
70
Trend je optimizacija resursov in
nadzor celotne distribucijske verige
foto: www.shutterstock.com
Urška Košenina
Ključni fazi distribucije sta
priprava blaga in prevoz.
Distribucija
farmacevtskih
izdelkov
logistika
101/102
Distribucija
farmacevtskih
izdelkov
Notranja logistika je v
farmacevtskih podjetjih
popolnoma avtomatizirana in
v skladu s farmacevtsko ter
okoljevarstveno zakonodajo.
Logisti, ki skrbijo za prevoz
zdravil, morajo upoštevati
strogo regulacijo in slediti
enotnim evropskim smernicam
distribucije. Zdravilo mora
biti ustrezno, kakovostno,
varno in učinkovito, ko pride
do končnega uporabnika. Pri
oceni transportnih podjetij
farmacevtska podjetja
upoštevajo tudi okoljski vidik in
standarde kakovosti. Trend je
jasen - optimizacija resursov,
direktna dostava končnemu
kupcu in večji nadzor celotne
september 2015
distribucijske verige.
Priprava blaga
in prevoz ključni
fazi distribucije
»F
azi, ki najbolj vplivata na učinkovito
izvedbo distribucije farmacevtskih izdelkov, sta priprava blaga za kupca v skladu z
njegovimi in zakonodajnimi zahtevami naše
in namembne države ter izvedba transporta v
skladu z Dobro distribucijsko prakso (DDP) in
zakonodajo za prevoz nevarnega blaga,« meni
Sebastijan Permoser, Lek d.d. »Proces distribucije zdravil je zahteven in mora biti nadzorovan skozi celotno oskrbno verigo. Pošiljka
mora biti ustrezno pripravljena, embalirana in
označena za distribucijo. Tako se proces začne
že v fazi proizvodnje. Skladišča, kjer poteka
proces distribucije zdravil, morajo zagotavljati ustrezne pogoje za distribucijo zdravil.
Nadzorovana in odobrena morajo biti s strani
strokovne organizacije, pooblaščene za nadzor
nad dobro distribucijsko prakso zdravil. Nujni
so zaščita pred nepooblaščenim dostopom,
primerna klima, sledljivost izdelkov, ustrezno označevanje komisionirnih embalažnih
enot. Pravi temperaturni pogoji in sledljivost
zaščite dostopa mora biti zagotovljena tudi
med transportom,« je pojasnil mag. Andrej
Lukan, Krka, d. d.
Notranja logistika
upošteva farmacevtsko
in okoljevarstveno
zakonodajo
»V
sa naša skladišča za skladiščenje izdelkov imajo zagotovljene ustrezne
klimatske pogoje, tudi nadziramo jih. Zaloge
vodimo v informacijskem sistemu SAP. Dostop
v skladiščne prostore je omejen, saj ga kontroliramo, tako da sledimo vstopom in izstopom.
Centralno skladišče končnih izdelkov je avtomatizirano visoko regalno skladišče, ki je informacijsko vodeno. Procesi sprejema, priprave,
komisioniranja in odpreme blaga so informacijsko podprti in nadzorovani. Za skladiščenje
izdelkov, ki potrebujejo posebne temperaturne
pogoje, imamo zagotovljene posebne skladiščne prostore. Naša skladišča ne odstopajo od
ostalih ustreznih skladišč za skladiščenje zdravil. V tovarni zagotavljamo optimalno logistiko
od proizvodnje do skladišč. Glavne proizvodnje
obrate imamo s tekočimi trakovi povezane s
skladiščem končnih izdelkov, kar omogoča optimalne in neprekinjene pretoke ter ustrezno
varnost in klimatske pogoje tudi med internim
transportom. Vse materialne pretoke sledimo
s sistemom črtnih kod ali z drugimi sistemi
za nadzor materialnih pretokov,« je pojasnil
»C
elotna oskrbna veriga z zdravili, od
proizvajalca zdravil, preko veletrgovin
in lekarn do bolnika, je izredno regulirana. In
prav je tako, saj se za zdravila zahtevajo najvišji
standardi. Sledimo enotnim smernicam, ki jih
postavlja evropska dobra distribucijska praksa za farmacevtske izdelke. V oskrbni verigi
zdravil je najpomembnejša direktna povezava
s proizvajalci, kjer se dobavna veriga prične.
Zdravilo, ki ga dobi pacient na koncu verige,
mora biti takšno, kot je v verigo vstopilo. Zato
se sledenje farmacevtskih izdelkov izvaja od
trenutka vstopa v distribucijsko verigo do predaje kupcu. Sledenje izdelkov je nadgrajeno še s
sledenjem posameznih proizvodnih serij izdelkov ter njihovih rokov uporabnosti. Teh aktivnosti si brez robustnih, informacijsko podprtih
procesov praktično ni mogoče zamišljati,« je
povedal Aleš Lampret, Kemofarmacija.
101/102
logistika
Sebastijan
Permoser
mag. Andrej
Lukan
Aleksander
Bukovšek
Aleš
Lampret
Janez
Vengušt
Matjaž Sirk
foto: arhiv podjetja
foto: arhiv podjetja
71
renutno predstavlja distribucija farmacevtskih izdelkov 12,8 % delež. Prevoze
zdravil opravljamo tudi za nekatera domača
in tuja največja farmacevtska podjetja ter npr.
Altamedics, Midem itd. Prevoze npr. reagentov
opravljamo za podjetje Roche, prevoze raznih
farmacevtskih izdelkov in pripomočkov za
Mark Medical, Mikro + Polo, Animalis itd.
Največji delež iz tega segmenta so prevozi za
Zavod RS za transfuzijsko medicino, za katerega opravljamo prevoze krvi, krvnih derivatov,
plazme, prevoze zdravil v lekarne. K prevozom
Celotna oskrbna veriga
z zdravili, od proizvajalca
zdravil, preko veletrgovin in
lekarn do bolnika, je izredno
regulirana.
»N
ajzahtevnejše pri distribuciji temperaturno občutljivih izdelkov je prilagajanje okoljskim vplivom. Zunanja temperatura
v različnih letnih časih niha od -20 ˚C do +38
˚C. Vpliv zmanjšujemo z nakupom vozil z dvoprekatnimi komorami, ki imajo vse tudi ATP
certifikat izolativnosti. Na vrata v vozilo morajo biti nameščene zavese, ki preprečujejo vdor
vročega ali prehladnega zraka. Hkrati smo v
vsa vozila namestili sistem za online spremljanje lokacije in dejanske temperature v vozilu,
kar omogoča direkten vpogled v komoro iz kontrolnega centra. Prav tako je pri prevozih tako
občutljivega blaga redno izobraževanje voznika
ključnega pomena,« je pojasnil Janez Vengušt,
september 2015
»T
ri distribuciji farmacevtskih izdelkov je
poleg upoštevanja dobre distribucijske
prakse pomembna predvsem t.i. hladna veriga.
Farmacevtski proizvod mora biti v celotnem
trajanju distribucije v režimu hladne verige
v območju +2 ˚C do +8˚C. Skladiščne in transportne komore morajo biti ustrezno izolirane,
opremljene s sistemi za hlajenje in ogrevanje ter
redno temeljito očiščene. Prav tako postopek
hladne verige zahteva redni nadzor nad temperaturo v transportni komori in po zaključenem
procesu distribucije tudi podati izpis temperaturnega stanja v komori v intervalih od 2 do 5
minut. Tudi ob ekstremno nizkih ali visokih
zunanjih temperaturnih razmerah je potrebno
zagotavljati ustrezno nemoteno distribucijo v
režimu hladne verige, zato je v primeru morebitnega zastoja ali okvare potrebno v najkrajšem
možnem času zagotoviti ustrezno nadomestno
komoro oziroma vozilo,« je pojasnil Aleksander
Bukovšek, A.N.B. TRADE, d.o.o.
foto: arhiv podjetja
ri nas predstavlja distribucija farmacevtskih izdelkov 25 - 30 % celotnega poslovanja podjetja in v srednjeročnem načrtu želimo
delež povečati na 40 - 50 %. Trenutno največji
obseg poslovanja pomeni distribucija zdravil
na področju nacionalnih zdravstvenih ustanov
in zavodov,« je dodal Aleksander Bukovšek,
A.N.B. TRADE, d.o.o. »Smo veletrgovec z
zdravili in medicinskimi pripomočki, ki skrbi
za celovito oskrbo slovenskega zdravstva, predvsem lekarn in bolnišnic, pa tudi zdravstvenih
domov, diagnostičnih laboratorijev in specializiranih prodajaln. Kot veletrgovina s polnim
obsegom opravljanja dejavnosti prometa z
zdravili na debelo imamo štiri ključne vloge v
oskrbi trga z zdravili. Prva je celovita oskrba z
vsemi zdravili, ki jih slovenski trg potrebuje.
Druga vloga je zmanjševanje števila transakcij med proizvajalci zdravil in lekarnami, kar
optimizira delo lekarn. To pomeni, da lahko
lekarne vsa zdravila dobijo pri nas, na enem
mestu. V zadnjem času je vedno bolj izražena
tudi vloga financiranja zdravstvenega sistema
zaradi problemov neplačil na strani kupcev
in pritiskov na skrajševanje plačilnih rokov
na strani dobaviteljev. Zelo pomembna vloga
veletrgovin je tudi opravljanje številnih storitev
z dodano vrednostjo za proizvajalce, še posebej
za lekarne. Sodelujemo z več kot 400 dobavitelji
in več kot 1000 kupci, vse javne in bolnišnične
lekarne, večina zdravstvenih centrov, veterinarjev in specializiranih trgovin. Na zalogi
imamo 17.000 izdelkov neomejeno po naročilu,« je razložil Aleš Lampret, Kemofarmacija.
»P
foto: arhiv podjetja
»P
Stroga regulacija in
sledenje enotnim
evropskim smernicam
distribucije
foto: arhiv podjetja
Logistika z dodano
vrednostjo
pod kontroliranimi temperaturnimi pogoji
spadajo tudi prevozi živilskih vzorcev, ki jih
opravljamo za Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,« je povedal Janez
Vengušt, City Express d.o.o.
foto: arhiv podjetja
mag. Andrej Lukan, Krka, d. d. »Farmacevtske
končne izdelke skladiščimo v najetih skladiščih
zunanjih partnerjev. Omenjena skladišča so
urejena v skladu s farmacevtsko in okoljevarstveno zakonodajo. Ključni parametri za določevanje skladiščne lokacije znotraj skladišča
so: zahtevana temperatura hrambe končnega
izdelka, klasifikacija nevarnosti končnega
izdelka in kvalitetni ter carinski status blaga.
Zunanji partnerji opremijo skladišče glede na
Lekove razpisne zahteve. V lastnih, proizvodnih skladiščih pa stremimo k avtomatizaciji
procesov,« je dejal Sebastijan Permoser, Lek d.d.
72
101/102
logistika
City Express d.o.o. »Pri vseh vrstah transporta
naročamo storitev znotraj vnaprej določenih
temperaturnih režimov (2-25°C, 2-8°C, …), s
čimer zagotavljamo ustrezne temperaturne
pogoje v času transporta. Ustreznost transporta preverjamo z monitoriranjem pošiljk
na celotni poti z zapisovalniki temperature
(t.i. data loggerji) in nameščenimi plombami
na transportnem prostoru (ladijski in cestni
prevoz), ki se odstranijo šele pri prevzemu,« je
pojasnil stran naročnika Sebastijan Permoser,
Lek d.d.
Standardi kakovosti
odpirajo vrata do
novih kupcev
»N
aši poslovni partnerji tako iz Slovenije
in tujine so izredno zahtevni, zato
imamo v podjetju vzpostavljena dva sistema
kakovosti ISO 9001:2008 na področju prevozov pod kontroliranimi temperaturnimi pogoji
in ISO 22000:2005 na področju dostave živil
in živilskih vzorcev. Dejansko sistem vodenja
kakovosti pri prevozu pod kontroliranimi temperaturnimi pogoji upošteva tudi vsa načela
dobre distribucijske prakse, saj je upoštevanje teh zahtev za naše poslovne partnerje s
področja farmacevtske industrije zakonsko
neogibno. Kupci iz farmacevtske industrije so
torej zakonsko primorani zahtevati upoštevanje teh standardov od nas,« je povedal Janez
Vengušt, City Express d.o.o.
»I
mamo ISO 9001 in ISO 14001 pod skupnim certifikatom DHL Express Europe.
Imamo tudi osnovni certifikat Družini prijazno podjetje. DHL Ekspres prevaža nevarne
snovi pod pogoji 3.4 ADR za cestni transport
in pogoji IATA za letalski transport, pred tem
je potrebno podpisati avtorizacijo in predložiti
ustrezne licence s strani naročnika prevoza.
DHL Ekspres je za zračni transport globalno
certificiran s strani Nemške agencije za civilno
letalstvo. Izvajamo prevoz zdravil, ki vsebujejo
kontrolirane substance, s pridobitvijo dovoljenja. Kupci pričakujejo vrhunske storitve,« je pojasnil Matjaž Sirk, DHL Ekspres (Slovenija).
»Z
upoštevanjem zahtev dobre distribucijske prakse, dobre proizvodne prakse
in dobre klinične prakse zagotavljamo pogoje,
da našim kupcem in končnim uporabnikom
predamo ustrezna, kakovostna, varna in učinkovita zdravila ter ostale izdelke. V pomoč so
nam: dober sistem usposabljanja zaposlenih
in učinkovito izvajanje sistema obvladovanja
sprememb, izvajanje ocenjevanja tveganja
procesov glede kakovosti izdelkov, izvajanje
notranjih presoj in stalno spremljanje učinkovitosti izvajanja procesov. Delo v skladu s
standardom ISO 9001 je vzpostavljeno že od
leta 1998 in se nadgrajuje v skladu z novimi
različicami standarda,« je dodal Aleš Lampret,
Kemofarmacija.
Izolacija in validacija
vozil, elektronski
merilniki ter zapisovalci
temperature
»V
ozila za transport kakor tudi komore
za skladiščenje farmacevtskih izdelkov
morajo biti ustrezno izolirana, opremljena s
hladilnimi agregati in grelnimi sistemi, ki zagotavljajo ustrezni temperaturni režim v območju
+2 ˚C do +8 ˚C tudi v ekstremnih vremenskih
razmerah, kot so poletni vročinski vali ali ekstremno nizke zimske temperature. Vsako vozilo je potrebno pred začetkom uporabe validirati
na registriranem validacijskem centru, ki izda
potrdilo o zanesljivem in ustreznem delovanju
hladilno grelnih sistemov. Prav tako morajo
biti v komori nameščeni elektronski merilniki
in zapisovalci temperature, ki se redno najmanj
enkrat letno umerjajo pri ustreznem pooblaščenem laboratoriju. Po opravljeni in zaključeni
Promocija
Pot do zdravja
Naš cilj so zdravi in srečni ljudje. Smo veledrogerija za
prodajo zdravil z najširšo ponudbo izdelkov za humano in
veterinarsko medicino v Sloveniji. Odlikujejo nas hitrost,
varnost in zanesljivost. Svoje delo opravljamo srčno in
predano. Prav zaradi tega nam zaupajo številne lekarne in
bolnišnice ter druge zdravstvene in veterinarske ustanove.
Zavedamo se, da nam prihodnost ponuja nešteto izzivov.
Premagamo jih lahko z nenehnim izpopolnjevanjem.
S kakovostnimi storitvami in s široko izbiro zdravil ter drugih
izdelkov bomo zaupanje svojih kupcev opravičevali
tudi v prihodnje!
Infiniti MRM
september 2015
01 470 98 00 | www.kemofarmacija.si
73
našem voznem parku uporabljamo poleg
običajnih vozil za opravljanje klasičnih
logističnih storitev tudi 8 enoprekatnih in 6
dvoprekatnih vozil z vgrajenimi grelno hladilnimi komorami. Z nekaterimi našimi vozili
lahko dosegamo temperaturo do -20 ˚C v katerih koli zunanjih pogojih. Poleg direktnega prevoza farmacevtskih izdelkov našim poslovnim
partnerjem nudimo tudi prevoz preko zbirnika
po celi Sloveniji. Blago v tranzitnem skladišču
pod kontroliranimi temperaturnimi pogoji
razložimo, razsortiramo ter v najkrajšem možnem času dostavimo prejemniku pod kontroliranimi temperaturnimi pogoji. Tako za vozila,
v katerih je vgrajena grelno hladilna komora,
s katerimi opravljamo prevoze farmacevtskih
izdelkov, kot za tranzitno skladišče imamo izdelan plan vzdrževanja. Najmanj enkrat letno
preventivno preverjamo pravilnosti delovanja
komor (validacije) in vseh merilcev temperature. Za organizacijo prevozov imamo natančno
določen operativni postopek prevoza glede na
vrsto blaga poslovnega partnerja, standardni
operativni postopek v primeru nesreč in okvar,
usklajene zahteve glede čiščenja in higiene,
postopek v primeru poškodb in reklamacij,
določen sistem korektivnih in preventivnih
ukrepov ter redno izvajanje notranjih kontrol,
ki nam omogočajo stalno izboljševanje kvalitete storitev,« je povedal Janez Vengušt, City
Express d.o.o.
Zeleni logisti
imajo prednost
»P
ri oceni transportnih podjetij upoštevamo tudi okoljski vidik. Emisijski razred
vozil je ključni sestavni del ocene partnerja
na področju transporta. Poleg tega od naših
partnerjev zahtevamo in pričakujemo urejen
sistem ravnanja z okoljem. Tudi sami v celotnem poslovanju podjetja skrbimo za varstvo
okolja. Redno obnavljamo lastni vozni park
in imamo že 50 % tovornih vozil v najvišjem
Različni pristopi
logistov do okoljske
ozaveščenosti
Razlogi:
finančni
rezultati
»M
ed vrednote, ki jih imamo globoko
zakoreninjene v naši družbi, je skrb
za okolje. Zavedamo se, da to lahko dosežemo
s stalnimi izboljšavami glede učinkovitosti
izrabe virov v procesih distribucije. Na primer
energetska optimizacija procesov, uporaba ekološko sprejemljivejših materialov in podobno.
Po drugi strani že leta pri koncipiranju procesov vključujemo povratno logistiko. Stranski
produkti procesov, kot so transportna embalaža, folije, papir se zbirajo ter vračajo v nadaljnje
predelave. Dobava izdelkov se izvaja v sledljivi
ter povratni transportni embalaži. Ker se zavedamo, da odpadna zdravila niso nenevarni
odpadek, smo skupaj s partnerji organizirali
ozaveščanje, zbiranje ter odstranjevanje odpadnih zdravil s trga,« je povedal Aleš Lampret,
Kemofarmacija.
•
•
101/102
poslovna
odličnost
•
•
•
v koraku z
zakonodajo
strateško
predvidevanje
dvig ugleda
komunikacijske
prednosti
Trend v transportu
farmacevtskih izdelkov je
večji nadzor nad blagom
med transportom do
končne stranke in seveda
zmanjševanje stroškov.
•
•
•
Trend je optimizacija
resursov
trženjska dodana vrednost
izboljšanje pripadnosti podjetju
izboljšanje odnosov z lokalno
skupnostjo in ostalimi deležniki
Nudimo svetovanje s področja
vzpostavljanja in izboljšav
strategij trajnostnega razvoja
in vzpostavitev sistema
kazalnikov spremljanja
trajnostne usmeritve
po meri naročnika.
»T
rend v transportu farmacevtskih izdelkov je večji nadzor nad blagom med
transportom do končne stranke in seveda
zmanjševanje stroškov,« je menil Sebastijan
Permoser, Lek d.d. »Logistika s servisno in razvojno funkcijo prispeva k uspešnosti družbe.
Pri tem je procesno vpeta med ostale poslovne
funkcije družbe. Osredotočenost na končnega
kupca ter izpolnjevanje njegovih potreb pa zahteva natančno planiranje ter seveda kontrolo
procesov vseh povezanih partnerjev v distribucijski verigi. Elektronsko poslovanje omogoča
lažje ter hitrejše povezovanje partnerjev v
dobavni verigi. Koordinacija ter sinhronizacija
informacijskega ter blagovnega toka ob optimalnem koriščenju potrebnih resursov pa je
ena od najzahtevnejših nalog, ki so postavljene
pred dobavno verigo,« je pojasnil Aleš Lampret,
Kemofarmacija. izboljšana učinkovitost
in produktivnost
zmanjšana odvisnost
od izbranih virov
logistika
trajnostnem
razvoju?
Fit media d.o.o.,
Kidričeva ulica 25, Celje
www.fitmedia.si
Kontaktna oseba:
mag. Vanesa Čanji,
tel. št.: 03/ 42 66 708,
e-naslov: vanesa.canji@fitmedia.si
Več informacij na:
www.zelenaslovenija.si
september 2015
»V
Že poročate o
emisijskem razredu EURO 6. Takšna vozila
manj obremenjujejo okolje tako zaradi izpustov
kot tudi nižje porabe goriva. Tako je takšna
uporaba okoljsko in ekonomsko upravičena.
Večina ostalih naših vozil se uvršča v emisijski razred EURO 5 in EURO 5 EEV,« je povedal
mag. Andrej Lukan, Krka, d. d.
Promocija
posamezni distribuciji, pa se iz nameščenega
zapisovalca temperature pridobi pisno poročilo o gibanju temperature v komori glede na
zahtevani časovni interval v poteku celotnega
distribucijskega cikla. Časovni interval zapisa
temperature je prilagojen zahtevi naročnika
in se najpogosteje giblje med 2 in 5 minutami.
Prevoze v hladni verigi izvajamo s šestimi kombiniranimi vozili volumna transportnih komor
od 4 do 15 m³, ki so vsa ustrezno opremljena
za izvajanje distribucije v hladni verigi,« je povedal Aleksander Bukovšek, A.N.B. TRADE,
d.o.o. »Vsa naša vozila so validirana za opravljanje transporta najbolj zahtevnih izdelkov, zato
so med drugim opremljena s hladilno-grelnim
sistemom in izpisom temperature, kar nam
omogoča dostavo blaga preko celega leta pod
istimi temperaturnimi pogoji. Naš vozni park
sestavlja 22 vozil, 17 kombijev in 5 tovornjakov,« pravi Aleš Lampret, Kemofarmacija.
74
foto: arhiv podjetja
En Memoro pred obiskom grobov, info
postaja pa korak do vseh informacij
Ali morda veste, kaj pomeni
Info kioski na
pokopališčih
in v mestih
logistika
101/102
Info kioski na
pokopališčih
in v mestih
En Memoro? Informacijske
postaje ali info kioski na
pokopališčih sicer niso novost,
a v Sloveniji so še izjema. V
Velenju ne, saj je bila izkušnja
z interaktivno info postajo za
domačine in tujce, ki iščejo
grobove in druge informacije
o pokojnikih, zelo dobro
sprejeta. Celjsko podjetje T.R.I.
s sodobnimi kioski zagotavlja
informacije iz »oblaka« in
olajša delo upravljavcem
pokopališč in uporabnikom.
A to ni edini informacijski
produkt, pravi Miran Potočnik,
direktor podjetja T.R.I. Za
mesto pa imajo pripravljene
programe in opremo za
informacijske postaje, ki jih
lahko občina postavi na najbolj
frekventno mesto, občani in
obiskovalci pa lahko v trenutku
september 2015
zvedo o mestu skoraj za vsako
informacijo, ki jo iščejo.
Kaj vas je motiviralo, da ste razvili zanimiv in
aktualen produkt En Memoro? Ali ste ugotovili,
da na pokopališčih, razen redkih izjem, še niso
razvili informacijskega sistema za upravljanje
grobov?
Naše podjetje se ukvarja z razvojem in proizvodnjo informacijskih sistemov ter produktov. Vsak od nas želi uporabne informacije.
Raziskava trga nam je pokazala, da je bela informativna lisa tudi pokopališka dejavnost in z
njo povezane informacije. Tako smo zasnovali
idejni projekt svojcem in obiskovalcem “prijazno
pokopališče”. Ugotovili smo, da so označitve grobov v glavnem klasične, z oštevilčenjem vrst,
poimenski seznam grobov in pokojnikov pa je
zapisan v knjigah ali računalniških izpiskih.
Kaj upravljavcu pokopališča in kaj uporabniku daje En Memoro in kakšna je praktična
izvedba? Bo obiskovalec takoj našel grob, ki
ga išče?
Obiskovalcem in svojcem pomeni En Memoro
predvsem informacijsko “prijazno pokopališče”. Upravljavcu pokopališča pa veliko razbremenitev zaposlenih na pokopališču, zlasti 1.
novembra. Ugotovili smo, da je iskalnik grobov
na dneve okoli prvega novembra uporabilo
povprečno več kot 400 uporabnikov dnevno.
Pot do groba torej ni več težava.
Ne. Največja uporabna vrednost produkta En
Memoro je prav ta, da se ob vpisu imena in
priimka pokojnika takoj na ekranu izriše najkrajšo pot od točke, kjer je lociran informacijski
kiosk, pa do lokacije groba. Produkt pa uporabniku ponuja še veliko drugih možnosti. Poleg
podatka o grobnem mestu in prikazu poti do
groba, so na razpolago še drugi koristni podatki
za svojce umrlih, kot so npr. napotki v primeru
smrti, cenik pogrebnih storitev, seznam pevcev
in glasbenikov, kamnosekov, cvetličarjev, piscev govorov… Pri oblikovanju smo upoštevali
predvsem to, da mora biti uporabniški vmesnik
prijazen vsem generacijam. Glavno vodilo je
bilo predvsem enostavnost uporabe. Iskalnik
je prilagojen tudi starejšim, npr. velike črke,
povečava, tako da tudi tisti, ki slabše vidijo,
nimajo problemov. Uporabnik bo takoj našel
grob, potrebno je samo vedeti priimek in ime
pokojnika, v primeru več zadetkov pa leto
rojstva ali leto smrti. Iskalnik namreč prikaže
vse pokojnike z določenim kriterijem. Razen
lokacije groba, se ostali podatki o pokojniku
objavijo samo v soglasju sorodnikov.
Kako je En Memoro spletni portal z informacijami o pokopih in o drugem koristen za
uporabnika?
Praviloma se informacijski kiosk postavi na
lokaciji, kjer je najbolj viden in dostopen, kjer
je največja frekvenca obiskovalcev, torej na
lokaciji žalnega objekta. Na info portalu En
Memoro, lahko bi rekli kar na elektronski informacijski tabli, pa upravljavec pokopališča
75
Axiom Memento je namenjen upravljavcem
pokopališč, ki še nimajo informacijskega sistema s temi podatki. Produkt je kompleksen,
saj ob bazah podatkov pokopanih, naročnikov,
s knjigovodskim delom, statistiko, omogoča
vse do izdaje položnic.
Ali info kiosk ali postajo postavite na prostem?
V koliki meri je uporaba info sistema preprosta
tudi za starejše, ki so najpogostejši obiskovalci
pokopališč?
Info kiosk ali postajo, kot sem omenil, postavimo na vhodih na pokopališče oziroma na
frekventno mesto na prostem. Obiskovalce
obvešča tudi izven uradnih ur, saj so informacije dostopne 24 ur na dan, 7 dni v tednu,
torej 365 dni v letu. Posebej smo bili pozorni
glede enostavnosti uporabe in izbora vsebin.
Uporabnik že z enim dotikom ekrana dobi vse
informacije. Prilagojen je starejšim občanom
in ne potrebujejo znanja računalništva, saj je
izdelan po sistemu “SaP- simple as possible”.
Kakšna je ponudba te vrste produktov v
Sloveniji, kakšno je zanimanje in kakšne so
izkušnje tam, kjer ste idejo realizirali?
Idejo smo začeli z mislijo, da ni pietetno, če za
pokojnikom ostane samo suhoparen napis z
imenom in datumom. Izgubijo pa se vsa njegova znanja in veščine, ki so si jih pokojniki
pridobili skozi svoje življenje. Saj lahko z njihovimi izkušnjami bogatijo tudi nove rodove.
Kot je rekel William James: "Življenje najbolje
uporabimo, če ga porabimo za nekaj, kar traja
dlje kot življenje samo."
Ime produkta je torej premišljeno izbrano?
Seveda. Produktu smo dali ime En Memoro, v
spomin. Da smo lahko idejo predstavili upravljavcem pokopališč, smo naredili obširno raziskavo v Sloveniji in se seznanili z izkušnjami
v tujini. K oblikovanju produkta smo povabili
tudi upravljavce pokopališč in obiskovalce, saj
Odzivi uporabnikov, ki jih dobivamo, so zelo
pozitivni, kar nas prepričuje, da smo izdelali
resnično dober produkt, uporaben za upravljavca in prijazen do uporabnikov. To kaže
tudi pohvala skupine Švedov, ki so obiskali
vodjo pokopališča v Velenju in takoj našli grob
sorodnika, ki so ga iskali. Produkt so dobro
sprejeli številni starejši obiskovalci, ki se
ustavijo pred postajo En Memoro. Najprej sicer
malo nezaupljivo, ko pa ga prvič uporabijo, to z
velikim veseljem razlagajo svojim znancem in
prijateljem. Statistični podatki na velenjskem
pokopališču kažejo, da uporablja En Memoro
več kot 50 obiskovalcev na dan, okoli prvega
novembra pa se številka povzpne nad 400 in
več uporabnikov na dan.
V Sloveniji smo s takšnim produktom še edini,
sledijo nam še v Ljubljani in Mariboru, kjer pa
njihov produkt še ni tako obsežen in tudi še
nimajo dostopa do informacij na zunanjih
postajah.
Katere informacije lahko še uvrstite v info sistem? Takšne, ki so za uporabnika koristne – na
primer, kje najti kamnoseka, kje izdelovalca
okvirjev za nagrobne slike pokojnikov itd.
Sistem je zasnovan tako, da lahko enostavno
dodajamo nove ponudnike storitev in informacije, ki jih potrebujejo svojci pokojnih. Med
ostalimi koristnimi informacijami so sedaj
navedeni kamnoseki, cvetličarji, govorniki,
pevci, pisci govorov, napotki v primeru smrti
ter napotki v primeru smrti ali pogreba v tujini.
Kakšna je cena vaših produktov?
Cena je odvisna od modela informacijske postaje in od obsežnosti ter urejanja baz podatkov,
giblje pa se med 6.000 in 12.000 EUR.
Poleg produkta En Memoro je za informacijsko
podobo oz. upravljanje mesta zelo zanimiva
tudi vaša rešitev za Info kiosk v mestu. Pravite,
da se vaše informacijske postaje lahko uporabljajo za brezplačno informiranje, oglaševanje,
prodajo izdelkov in storitev na javnem mestu,
torej zunaj. Razložite, kaj je lahko v programu,
in kaj sestavlja opremo?
Informacijska postaja v mestu je informacijska
točka, ki občanom, gostom in turistom približa
koristne informacije o mestu, jih informira o
zanimivih dogodkih, prireditvah in servisnih
storitvah. Zagotovo so za domače in tuje turiste zanimive turistične informacije, pregled
prireditev, ponudnikov prenočišč, kulinarika,
športni programi in dogodki ter atrakcije, ki
jih mesto ponuja domačim in tujim gostom.
Informacijski kiosk je sestavljen iz ekrana na
101/102
logistika
Axiom Memento je namenjen upravljavcem
pokopališč. Kaj pridobijo s tem informacijskim
sistemom?
Kakšni so odzivi?
dotik in povezave preko interneta v “oblak”.
Različni modeli omogočajo postavitev in instalacije zunaj ter v notranjih prostorih. So
samostoječe ali pritrjene na steni. Slika pa
je postavljena v vertikalni ali horizontalni
smeri. Kiosk deluje v povezavi z brezžičnim
internetom ter produktom “INFO WiFi”, ki
ponuja enake vsebine kot postaja ter omogoča
uporabnikom priklop na internet. Z vsakim
naročnikom posebej uskladimo njegove želje
glede vsebin in opreme.
Ali to pomeni, da kiosk postavite na železniško
postajo ali v najbolj frekventnem delu mesta
in si obiskovalec lahko na zaslonu na dotik
ogleda 10 top turističnih zanimivosti?
Da, naročnik mora izbrati in podati vsebine,
ki so praviloma naravnane za različne ciljne
skupine. Mi pa s tehničnimi rešitvami zagotovimo, da so vidne 24 ur na dan in 365 dni v letu.
Odgovornost za točnost in ažurnost informacij
mora zagotoviti naročnik, upravljavec kioska.
V čem je posebnost vaše rešitve? Inter­
aktivnost, povezavami z drugimi ponudniki
informacij, pomembnimi za obiskovalca ali
občana?
Z našim projektom smo zagotovili, da smo
celovit partner pri projektih po principu
“Ain1- all in one”. Naše podjetne je znano, da
po tehnološki plati sledi najnovejšim trendom
komunikacijsko računalniške tehnologije. Ta
danes omogoča, da se informacija, ki je koristna za uporabnika, objavi kadar koli, kjer koli
ter se tudi lahko takoj spremeni.
Kaj ponuja sistem Info – WiFi in kakšno informacijsko bogastvo lahko pomeni za mesto
ali občino?
Sistem Info WiFi je predvsem prijazen do uporabnika. Na enem mestu omogoča dostop do
informacij, ki so koristne za občane, goste, turiste v mestu in jim omogoča dostop do interneta
oziroma storitev. Vsebine oblikuje upravljavec
in so lahko enake kot na informacijski postaji,
so pa dostopne na različnih lokacijah v mestu.
Kakšno informacijo lahko še dodate?
Ker so vsebine vidne preko “oblaka”, lahko
zainteresirani dostopajo do naših produktov
v živo ter pregledujejo tudi vsebine iz drugih
mest ter pokopališč, ki so vključeni v naš sistem, vključno z INFO WiFi.
Pri pripravi celovitega produkta in vsebin
skupaj z naročnikom izdelamo testno delovno
verzijo, ki jo po pregledu in potrditvi naročnika
brezplačno instaliramo na INFO postajo ali
INFO WiFi za dogovorjeno testno obdobje. Po
tem roku se z naročnikom dokončno pogodbeno dogovorita vsebina in oprema, produkt pa
se lahko namesti na lokacijah, ki jih je določil
naročnik. september 2015
Miran Potočnik
foto: Boštjan Čadej
objavi aktualne informacije o pogrebih, žalne
“parte” o pokojnikih in ostale informacije, do
katerih pride uporabnik z enostavnim dotikom
na ekran. Da so informacije ažurne in aktualne,
mora seveda skrbeti upravljavec portala.
smo njihova praktična priporočila vtkali v rešitve, ki so sedaj v veliko pomoč obiskovalcem
kot upravljavcem.
Vsi akterji v hladni verigi
še niso dovolj ubrani
Tanja Pangerl
foto: www.shutterstock.com
76
101/102
logistika
Hladna logistika
Hlajena in zamrznjena živila
in drugi izdelki pri transportu
zahtevajo posebno pozornost.
Izziv je predvsem zagotavljanje
Hladna
logistika
ustrezne temperature
v celotni verigi – od
proizvajalca do prevzemnika.
Zato so potrebna nenehna
preverjanja temperature na
bistvenih kontrolnih točkah
in med prevozom. Vse lažje
in natančnejše zapisovanje
in preverjanje omogočajo
sodobni hladilni sistemi z
vgrajenimi sistemi daljinskega
nadzora. Okvar pri hladilnih
sistemih skoraj ni. Podjetja od
logističnih ponudnikov hladnih
prevozov zahtevajo strogo
upoštevanje standardov, ki
zagotavljajo ustrezno ravnanje
september 2015
in ohranjanje kakovosti v času
prevoza.
Standardi in
kakovost
K
ot pravi Sabina Salobir, koordinator v logistiki pri podjetju Frigotransport Pišek &
HSF d.o.o., je zagotavljanje ustrezne kakovosti
v celotni logistični verigi izrednega pomena,
saj gre za zdravje ljudi. Skrb za ustrezno kakovost se začne že pri proizvajalcu in poteka
vse do končnega cilja, to je do potrošnika. »Na
področju hladne logistike veljajo stroga merila,
ki jih striktno kontrolirajo inšpekcijske službe.
To področje ureja evropska zakonodaja, a tudi
domači predpisi in zakonska določila. Najbolje
to področje ureja logistični standard IFS, ki obsega skupen cilj trgovine, industrije za ustvarjanje preglednosti in ne nazadnje tudi zaupanja
vseh vključenih v logistični verigi. Sestavni del
tega standarda je standard HACCAP (Hazard
Analysis and Critical Control Point).« Načela
in standardi veljajo za prevoz vseh hladnih
in zamrznjenih izdelkov, vendar so živila, ki
niso embalirana, kot je npr. sveže meso, in
bolj občutljiva živila, kot so npr. sladoled in
banane, obravnavana še bolj striktno. »Pri teh
prevozih se mora v celotnem transportu vzdrževati zahtevana in določena temperatura. V
prevozniškem žargonu pravimo temu prevozi
na »NON-STOP«, kar pomeni, da hladilni agregat nenehno vpihava predpisano temperaturo
brez stopinje odstopanja,« pojasnjuje Sabina
Salobir.
S
rečko Frangež, direktor podjetja
Transport Frangež d.o.o., poudarja, da je
pred vsakim nalaganjem blaga najprej potrebno
poskrbeti za čistočo v nakladalnem prostoru
oziroma v hladilni komori. Dodaja, da je »pred
nalaganjem potrebno, še posebej v primeru,
če se nalaga hitro pokvarljivo blago, hladilno
komoro najprej ohladiti oziroma jo pripraviti
na zahtevano temperaturo.« Pri tem je potrebno blago naložiti, tako da omogoči pravilno
cirkulacijo zraka v hladilni komori. Tako je v
vseh delih hladilne komore enaka temperatura.
Temperatura v hladilni komori mora biti ves
čas prevoza v območju, ki jo predpiše naročnik
prevoza. Na razlagalnem mestu je potrebno
poskrbeti tudi za to, da je blago čim manj
izpostavljeno vplivom zunanjega okolja. Kot
pravi, je pomembna je tudi terminska točnost
prevoza, saj so hladni prevozi praviloma zmeraj
vezani na vnaprej določen termin, ko se blago
naklada in razklada. Med najzahtevnejšimi
prevozi hlajenih izdelkov so hitro pokvarljivi
proizvodi, kot so sendviči, sveže mleko, solata,
med zamrznjenimi pa sladoled.
ransportna vozila za prevoz hladnega blaga
pri Transportih Frangež, to so polprikolice
hladilniki, so opremljeni s sistemom daljinskega nadzora. Po mnenju Srečka Frangeža,
lahko na ta način v vsakem trenutku vidijo,
kje se določeno vozilo nahaja, kakšna je trenutna temperatura hladilne komore, če so vrata
komore odprta ali zaprta, kakšna je teža blaga
in podobno. »V kolikor pride do odstopanj v
temperaturi ali kdo odpira vrata, dobimo alarm
na računalnike in mobilne telefone,« pojasni
Srečko Frangež. Vse njihove polprikolice hladilniki imajo vgrajene zapisovalce temperature.
Ko voznik razloži blago, iz zapisovalca temperature natisne listič, na katerem so podatki o
gibanju temperature v hladilni komori v času
prevoza. Listič kot dokazno gradivo prejme
prejemnik oziroma naročnik blaga, kopijo pa
shranijo na sedežu podjetja skupaj z ostalimi
dokumenti prevoza blaga.
Kritične točke
prevoza
Š
e posebej pozoren pri prevozu hladnega in
zamrznjenega blaga je potrebno biti pri kritičnih kontrolnih točkah. Vse kontrolne točke
so sicer striktno definirane v standardih. Po
besedah Sabine Salobir gre med drugim tudi
za higieno vozila, voznika in zdravstveno stanje zaposlenih, da ne pride do kontaminacije
blaga, ki se prevaža. Srečko Frangež dodaja,
da so najbolj kritične točke v hladni logistični
verigi nalaganje in razlaganje ter prevoz, v
kolikor pride do velikih nihanj temperature v
hladilni komori kot posledica okvare hladilnega sistema nepravilna nastavitev temperature
ali daljše odpiranje vrat in dodaja: »Nekatere
stranke že v času prevoza želijo vedeti določene
podatke, kar smo jim tudi dolžni podati.«
preveri temperaturo. Novejši GPS sistemi že
omogočajo povezavo med hladilno komoro,
voznikovo kabino in računalniškim sistemom
v disponentski pisarni. V tem primeru je temperaturo možno odčitati v vsakem trenutku.
Sabina Salobir dodaja, da je za dobro sledljivost
izdelka med transportom, potrebno zagotoviti
preverjanje stanja temperature za več let nazaj.
Velikokrat tudi naročnik oziroma prevzemnik
blaga že ob samem prevzemu preveri stanje
temperature v času transporta. V tem primeru
se naredi digitalni izpis, kjer je razvidno stanje
temperature od prevzema do predaje blaga. V
podjetju Frigotransport Pišek & HSF temperaturo beležijo v kratkih časovnih intervalih
z dvema senzorjema, ki sta pričvrščena na
sprednji in zadnji strani komore.
Okvare so
redka izjema
Č
eprav do okvar hladilnega sistema naj ne bi
prihajalo, se lahko v redkih primerih zgodi
tudi to. Da so to res izjeme, je potrebno hladilne sisteme redno vzdrževati in kontrolirati,
poudari Sabina Salobir. Tudi pri Transportih
Frangež hladilne sisteme redno servisirajo in
določene bolj izpostavljene dele menjajo tudi
preventivno, zato do okvar skorajda ne prihaja.
Če pride do okvar, imajo transportna podjetja
kontakt s servisno mrežo hladilnih sistemov,
kjer so pooblaščeni za popravilo in zagotavljajo
24 urni servis. Če je popravilo zahtevnejše in
potrebuje več časa, se blago v dogovoru z naročnikom prevoza preloži tudi na drugo prikolico.
101/102
logistika
Sabina Salobir
Srečko Frangež
foto: arhiv podjetja
77
T
Energetska
učinkovitost
hladilnih sistemov
H
ladilne naprave so velik porabnik energije,
zato je nujna večja energetska učinkovitost.
Sabina Salobir izpostavlja, da na problematiko velike porabe energije hladilnih naprav
opozarja eden vodilnih ponudnikov hladilnih
sistemov in naprav v Sloveniji Frimag, ki pa
tako kot celotna svetovna proizvodnja stremi
k zmanjševanju stroškov na tem področju.
Vendar Salobirjeva bolj kot energetsko učinkovitost poudarja zmanjševanje škodljivih
»F« plinov: »Priznati je potrebno, da je bolj kot
poraba energije pomembna okoljevarstvena
ozaveščenost. Ravno na tem področju so vse
hladilne naprave zelo škodljive samemu okolju, ker imajo nanj mnogo večji vpliv kot CO2.
Prav zaradi tega se ves razvoj hladilnih naprav
usmerja v zmanjševanje tako imenovanih »F«
plinov v hladilnih napravah, ob podmeni, da
naprava še vedno zadošča potrebam. V večini
sistemov se je v zadnjih 15 letih količina »F« plinov prepolovila, kar je zelo spodbudno. Razvoj
pa še vedno stremi k njihovemu zmanjševanju.
Seveda se z novejšo tehnologijo zmanjša tudi
poraba, saj so sistemi bolj učinkoviti. Pri tem
pa se proizvajalci striktno držijo pravil in predpisov EU-ja.«
P
ri Transportih Frangež za energetsko
učinkovitost med drugim skrbijo tako, da
so njihove polprikolice hladilniki opremljene
september 2015
Bistveno pri prevozu
hladnega in zamrznjenega
blaga je zagotavljanje
ustrezne temperature v
celotni logistični verigi.
Ksenija Jankovič
Banovšek
celotni hladni verigi je za vzdrževanje
ustrezne temperature potreben celovit
nadzor, še posebej na najbolj kritičnih točkah
v verigi. Sabina Salobir razlaga, da sledenje
prevoznika oziroma odgovornost prevoznika poteka od trenutka, ko blago preide čez
rob tovornega vozila in vse do predaje blaga
prejemniku. Pri Frigotransport Pišek & HSF
tovorno vozilo in voznika spremljajo 24 ur
dnevno preko GPS sledilne naprave. Če je
potrebna komunikacija z voznikom, poteka
tudi preko mobitela. »Med transportom si seveda povezan tudi z naročnikom transportne
storitve, ki mora pred pričetkom prevoza dati
navodila, kako rokovati z blagom, kakšne so
njegove specifike in kakšen je temperaturni
režim, na katerem se mora blago prevažati.«
foto: arhiv podjetja
V
istveno pri prevozu hladnega in zamrznjenega blaga je zagotavljanje ustrezne temperature v celotni logistični verigi. Kot ugotavlja
Sabina Salobir, igra pri tem pomembno vlogo
voznik vozila, zato za voznike redno izvajajo izobraževanja, ki potekajo po skrbno pripravljenem poslovniku notranjega nadzora nad distribucijo živil, ki ga ima podjetje. Voznika se nauči
tudi rokovati s hladilnim agregatom, ki uravnava temperaturo v hladilni komori in s termometrom, ki ga uporablja za preverjanje višine
temperature prevzetega blaga. Temperatura
v hladilni komori se preverja med celotnim
transportom do končnega prejemnika. Višina
temperature se navadno preverja fizično, kar
pomeni, da voznik pri vsakem postanku fizično
foto: arhiv podjetja
B
Nadzor in
sledenje prevoza
78
101/102
logistika
z modernimi hladilnimi napravami, ki jih
med vožnjo poganja dizel motor. Ko prikolica stoji, se sistem preklopi na elektriko. Kot
pravi Srečko Frangež, razvoj hladilnih naprav
zahteva večjo energetsko učinkovitost in
večjo zanesljivost s kar najmanjšimi stroški za
vzdrževanje.
Vse več
povpraševanja
in kondicioniranih skladiščih imajo za nadzor
in regulacijo temperature, vlage in cirkulacije
zraka vzpostavljen nadzorni sistem SCADA, ki
s pomočjo grafičnih prikazovalnikov, svetlobnih
in zvočnih elementov omogoča jasen in pregleden nadzor nad delovanjem delovnih procesov.
V primeru napake v delovanju hladilniškega
sistema imajo razdelan alarmni sistem, ki onemogoča, da bi se blago pokvarilo.
Novejši GPS sistemi že
omogočajo povezavo med
hladilno komoro, voznikovo
kabino in računalniškim
sistemom v disponentski
pisarni.
T
ako Sabina Salobir kot Srečko Frangež pravita, da povpraševanje po hladni logistiki
narašča, narašča pa tudi število ponudnikov,
zato je konkurenca, še posebej iz vzhodnega
dela Evrope, vse večja. Povpraševanje po hladni
logistiki narašča predvsem zaradi vse večjega
povpraševanja po prevozu na temperaturo
občutljivega blaga, vse manjše samooskrbe
in zaradi vse lažje in povečane obvladljivosti
razdalj med državami v svetovnem merilu.
Poslovna izkušnja je, da včasih najboljša cena
transportne storitve ne pomeni tudi najboljše
kakovosti in varnosti, ki mora biti pri hladni
verigi vsekakor na prvem mestu.
Največji izziv je kronologija
dogajanja med transportom
ohlajenih in zamrznjenih
živil, zato pri vsaki dostavi
zamrznjene surovine
zahtevamo izpis t.i.
termokinga – temperaturni
zapis na celotni transportni
poti.
Hladna logistika
v pristanišču
september 2015
V
eliko blaga, ki je občutljivega na temperaturo, se dnevno prevaža tudi v Luki Koper,
kjer za skladiščenje lahkopokvarljivega blaga,
kot so sadje, zelenjava, rože, meso, ribe in podobno, uporabljajo 25.800 m2 kondicioniranih
skladišč, 2.000 m2 hladilnic za globoko zmrzovanje ter 340 električnih priključkov za hladilne kontejnerje. V kondicioniranih skladiščih
lahko vzdržujejo temperaturo od 0 do +20 °C
ter regulirajo vlago, v hladilnicah pa je najnižja
temperatura -18 °C. Navodila za hranjenje blaga
(temperatura, vlaga, prezračevanje) jim posreduje lastnik blaga oziroma njegov pooblaščenec.
Hladilne kontejnerje na priključnih mestih v
Luki Koper pregledujejo dvakrat dnevno in na
osnovi parametrov ugotavljajo morebitne napake na hladilnih sistemih. V vseh hladilnicah
Z
agotavljanje sledljivosti pošiljk živil je ena
izmed osnovnih oziroma temeljnih zahtev
HACCP sistema. Tega so v Luki Koper v letu
2007, kot eno izmed prvih podjetij v branži,
nadgradili s certifikatom skladnosti z zahtevami standarda ISO 22000:2005 »Sistemi vodenja
varnosti živil – Zahteve za vsako organizacijo
v prehranski verigi«. Kot pravijo, ustrezno obvladovan HACCP sistem v hladni verigi v praksi
pomeni bistveno večji izziv zaradi dodatnih bioloških tveganj. Poleg običajne blagovne evidence
za posamezne pošiljke blaga in ostalih zakonodajnih zahtev HACCP sistema morajo namreč
zagotavljati ustrezen temperaturni režim in s
tem zagotoviti svoj delež v neprekinjeni hladni
verigi. »V koprskem pristanišču razpolagamo z
ustrezno dokumentacijo in programsko opremo, s katero zagotavljamo popolno sledljivost
pošiljke lahkopokvarljivega blaga. Morebitne
neskladne pošiljke obvladujemo skladno s študijo HACCP in z drugimi internimi organizacijskimi predpisi, dodatnimi navodili naročnika in
pristojnih inšpekcijskih organov, kot so Uprava
Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Carinska
izpostava Luka Koper ter razne kontrolne hiše,«
so povedali v Luki Koper.
K
er so kondicionirana skladišča in hladilnice velik porabnik električne energije, so
v Luki Koper v letu 2014 z Institutom Jožef
Stefan izvedli energetski pregled terminala za
lahkopokvarljivo blago. Na osnovi ugotovitev so
vzpostavili Energetsko nadzorni informacijski
sistem z vgradnjo merilne opreme in nadgradnjo
programske opreme, od katerega pričakujejo
velike prihranke.
Hladna logistika
v podjetjih
K
senija Jankovič Banovšek, direktorica v
podjetju Eta živilska industrija, d.d.: »Eta
Kamnik zagotavlja pogoje skladiščenja in transporta živil v skladu s sistemom HACCP. Za
zamrznjena živila tako velja, da mora biti čez
celotno verigo (skladiščenje, transport, prodaja
v trgovinah) temperatura naše zelenjave in sadja
-18 °C. Dovoljeno je odstopanje za kratek čas in
sicer na največ -15 °C.
N
ajvečji izziv, na katerega smo nenehno pozorni, je kronologija dogajanja med transportom ohlajenih in zamrznjenih živil, zato pri
vsaki dostavi zamrznjene surovine zahtevamo
izpis t.i. termokinga – temperaturni zapis na
celotni transportni poti, kar je tudi zahteva
mednarodnega standarda IFS. Zato je pri izbiri
logističnega ponudnika obvezen pogoj za prevoznika upoštevanje načel IFS in dobrih poslovnih
praks, imamo pa načeloma dolgoletne izvajalce
z izkušnjami. Ker vozijo v brendiranih vozilih,
so bolj ali manj dolgoročni. Pri nabavi surovine
se odločamo tako, da vozimo optimalno napolnjena vozila.
P
roblemi za ohranjanje kakovosti živil pa se
sicer lahko pojavijo tudi na prodajnih mestih
– neprimerne hladilne omare, hladilne omare
v trgovinah vseskozi odpirajo potrošniki, kjer
pride do vdora toplega zraka, temperatura niha,
živilo se delno odtaja in zopet zamrzne idr. Vse
to lahko vpliva na kakovost, na izdelku se dela
led, lahko prihaja do spremembe barve idr.«
T
anja Gorec, vodja dejavnosti zamrznjene
hrane, in Silvo Grilj, vodja področja logistike v podjetju Žito, d. d.: »Vsi naši zamrznjeni
izdelki so pakirani v osnovno in transportno
embalažo. Predvsem transportna embalaža deluje kot izolator, da se izdelki med logističnim
poslovanjem ne odtajajo tako hitro. Vse naše
izdelke med proizvodnjo hitro zamrznemo
pri temperaturah -35 do -40 °C. Zamrzujemo
izdelke brez embalaže, v primarno embalažo
jih pakiramo že zamrznjene. Izdelke v transportnih kartonih skladiščimo v zamrzovalnicah
pri -18 do -25 °C, od tam pa jih z neprekinjeno
hladno verigo dostavimo do naših kupcev (večja
distribucijska skladišča trgovcev, neposredno
do trgovin ali pa do končnih kupcev). Med celotnim procesom se držimo zahtev HACCP in
Pravilnika o varnosti hitro zamrznjenih živil,
izpolnjujemo pa tudi vse zahteve ISO standarda
in imamo IFS certifikat.
P
ri izbiri logističnega ponudnika izhajamo iz
zahtev HACCP in IFS standarda, kar pomeni
ustreznost vozil za transport tako hlajenih kot
zamrznjenih izdelkov. Za vzdrževanje in nadzor
hladilnih sistemov pa imamo zunanjega izvajalca, ki je specialist na svojem področju. Težave, s
katerimi se srečujemo pri ohranjanju ustrezne
kakovosti hladnih oziroma zamrznjenih živil,
so še vedno nezadostno zavedanje vseh členov
v pomenu hladne verige. Vedeti moramo, da se
lahko taki izdelki zelo hitro odtajajo, če so krajši čas izpostavljeni sobni temperaturi oziroma
temperaturi, ki je višja od predpisane temperature distribucije, to je -18 °C.«
Promocija
Promocija
W W W. L A S KO. E U
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA:
PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!