V Termah v Snoviku je pred dnevi Palček Snoviček dobil že 2. del
Tuhinjski glas Julij 2015 GLASILO TURISTIČNEGA D R U Š T VA Letnik X Številka 1 TUHINJSKA DOLINA V Termah v Snoviku je pred dnevi Palček Snoviček dobil že 2. del pravljične zgodbe Tuhinjski glas Še vedno nimamo državnih odločb o evropskih sredstvih Kljub zniževanju proračunskih prihodkov smo začeli nekaj investicij.- Dodatno posojilo ne bo potrebno, če… Ko je lahkotnost obljub neizmerna. Turizem v Tuhinjski dolini je že nekaj Spoštovani go- Najpomembnejši pa je projekt, ki teče že spod župan. od prej, to je izgradnja vodovoda in kanali- časa nekako v znamenju nekaterih jubiLeto se je pre- zacije, kjer še vedno nimamo državnih lejev pa tudi pomembne letošnje rešitve vesilo v drugo odločb o evropskih sredstvih. To se kar vhoda v Snovik z državne ceste. Eden od polovico in po vleče in vleče, a menim, da smo bližje ci- najbrž pomembnih turističnih projekpoletnem pre- lju, saj je naš projekt uvrščen med predno- tov v tem delu občine je tudi kolesarska moru bomo že stne, ker smo že veliko postorili in nas steza Kamnik - Vransko. Njena uresničitev pa počasi postaja »želja z blizu iztekajoči obravnavajo kot prve. brado«…? se prvi četrtini Glede na finance, ki so na voljo najbrž ni mandata zaKamnik je nosilec pomembnega medupati, da se bo ta brada skrajšala. Pa ne dnjih volitev. občinskega projekta komunalne infraMarjan Šarec Kako ocenjuje- strukture - kanalizacije do čistilne na- samo to. Vsak tak projekt poteka čez mnogo parcel, potrebno je urediti odkupe zete uresničevanje predvolilnih napovedo- prave v Domžalah. Kako poteka? vanj in ciljev? Na to sem deloma odgovoril prej, druga- mljišč, pridobiti soglasja, itd., itd. Najbrž Glede na javno-finančne razmere, ko se če pa samo delo poteka dobro, situacije se je bil ta projekt mišljen pred kakšnimi nam prihodki v proračun drastično znižu- poračunavajo sproti. Če bodo odločbe volitvami, ko je lahkotnost obljub jejo, smo vseeno začeli nekaj investicij na kmalu, dodatno posojilo ne bo potrebno, neizmerna. Andrej Žalar cestni infrastrukturi in obnovi vrtcev. čeprav ga je Občinski svet že odobril. Odprtje uvoza Snovik Med različnimi prireditvami ob občinskem prazniku občine Kamnik je bila zelo pomembna v petek, 13 marca, popoldne v Tuhinjski dolini. Župan Marjan Šarec je skupaj s podžupanoma Igorjem Žavbijem in Matejem Slaparjem, predsednikom Krajevne skupnosti Srednja vas Damijanom Zdovcem in direktorjem Term Snovik Ivanom Hribarjem odprl nov, preglednejši in predvsem varnejši priključek za Terme Snovik. Občina Kamnik je že jeseni leta 2014 izvedla rekonstrukcijo priključka lokalne ceste Potok - Snovik. Opravljena je bila prestavitev lokalne občinske ceste, rekonstrukcija državne ceste R2-414, rušitev dela objektov na trasi nove lokalne ceste, gradnja podporne kamnite zložbe, nove javne razsvetljave in prestavitev ter zaščita telekomunikacijskih vodov in lokalnega vodovoda. Nov priključek za Terme Snovik se je dobrih 50 metrov pred obstoječim na dolžini 170 metrov priključil na obstoječo traso lokalne ceste proti Termam Snovik. Vrednost investicije je znašala okrog 250.000 evrov, v celoti pa jo je financirala Občina Kamnik. Ob slovesnem odprtju je župan Marjan Šarec poudaril: »Na nov uvoz Snovik smo resnično dolgo čakali. Pohvalil bi rad vse svetniške skupine v Občinskem svetu za skupen projekt, saj ni nihče nasprotoval tej investiciji. Vsi smo se strinjali, čeprav smo težko zbrali potrebna sredstva… Terme Snovik si kot turistična destinacija zaslužijo tak uvoz tudi zaradi prometne varnosti. Turisti so imeli težave pri uvozu, prav tako šolski avtobus… Želim vam, da bi cesta služila svojemu namenu, brez nesreč, da bodo otroci varno stopali po njej in da se bo čim več gostov vračalo v Terme Snovik in v to prelepo dolino.« Pridobitev je posebej poudaril direktor Term Snovik Ivan Hribar. Novi priključek je blagoslovil župnik Simon Lorber, krajankam in krajanom pa se je za potrpežljivost med deli zahvalil predsednik krajevne skupnosti Srednja vas Damijan Zdovc. V kulturnem programu so nastopili harmonikar Matej Traven in Otroški pevski zbor Osnovne šole Šmartno v Tuhinju. A. Žalar TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. Odgovorni urednik Andrej Žalar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik brezplačno. Naklada 2100 izvodov. Naslovnica: Vroče poletje in 2. del zgodbe o Palčku Snovičku. 2 Tuhinjski glas Trinajsti rojstni dan Term Snovik Trinajsto obletnico neprekinjenega delovanja Term Snovik so letos pospremili s kratkim kulturnim programom. Udeležence pa so nagovorili direktor Term Snovik Ivan Hribar, župan Kamnika Marjan Šarec in predsednik KS Srednja vas Damjan Zdovc. Seveda tudi tokrat ni manjkala slavnostna torta v obliki bazena, ki sta jo razrezala novinarja Vera Mejač in Andrej Žalar, ki sta že od začetka spremljala razvojno pot nastajanja zgodbe Term Snovik. Po pogostitvi pa je bil tudi ogled nove kotlovnice na lesno biomaso. Terme Snovik v Tuhinjski dolini Iz nagovora na svečanosti s torto Spominjam se, da resni začetki današnje 13. obletnice delovanja Term Snovik segajo skoraj še enkrat toliko let prej, kot so bile odprte terme Snovik. Takrat sem, kot v novinarskem žargonu rečeAndrej Žalar mo, pokrival za Gorenjski glas tako imenovani spodnji del Gorenjske in s tem tudi Občino Kamnik. To so bili časi, ko je Mihael Novak, načelnik Upravne enote Kamnik, na primer slovesno položil temeljni kamen za Osnovno šolo Šmartno. Čeprav se je že pred tem slišalo o zdravilni in topli vodo v Potoku in o možnostih za toplice ter o verjetni prelomnici s toplo vodo od Cerknega, od t. i. Topličarja v Kopačnici v Poljanski dolini, o toplicah v Besnici pri Kranju in z nekakšno prelomno vezjo k topli vodi v Potoku v Tuhinjski dolini oziroma v dolini proti Snoviku, prave volje za toplice, kot da ni bilo. Po tem, ko je bilo že gotovo, da tu je topla voda, da bi bile lahko toplice, je prevladovalo odločilno mnenje, da je ta dolina preozka. Dolgo ni bilo uradnega ključa, da se vrata odpro. Ni bilo prepričanja, da to ne bo škoda za dolino. Pa se je vendarle premaknilo. Pojavil se je projekt CRPOV, pojavila so se imena Ivan Hribar, Srečo Urankar…, in druga v krajevni skupnosti in ni bilo dolgo, ko smo se kolegi novinarji Janez Petkovšek, Anita Vošnjak, Franc Svetelj,Vera Mejač, Tone Smolnikar, ki je bil že župan, a tudi poznani novinar TV 10.000 obratov, začeli dobivati v Snoviku. Najprej je bil moker »Srečotov travnik«, potem poskusni-pilotni bazen, nato odprti bazen, ki je potem dobil streho in čez leto slovesno odprtje januarja pred 13. leti. Tukaj, kjer smo danes. Pilotni bazen Spomnim se pilotnega bazena. Takrat sem poleti prišel pogledat ob koncu tedna utrip ob pilotnem bazenu. Reportaža je bila potem objavljena v Gorenjskem glasu in naslednji vikend je bilo tu polno avtomobilov s kranjsko registracijo. Gorenjci so bili nekako ponosni, da so dobili vabljivo kopališče s toplo vodo, da so dobili prve Gorenjske terme in celo prvo nudistično plažo med takratnimi slovenskimi termami. Takratni župan ni posebno rad slišal imena o Gorenjskih termah, jaz pa sem na prireditvah in v Gorenjskem glasu vztrajno ponavljal to ime. Kasneje, ko sva konec marca ob prazniku Občine Kamnik z direktorjem Ivanom Hribarjem dobila na slavnostni prireditvi vsak svoje priznanje Občine Kamnik ob občinskem prazniku, sem pomislil, da je Tone Smolnikar skušal, če sem malo hudomušen, na ta način utišati moje vztrajno ponavljanje Gorenjskih term. Vendar Terme Snovik so še danes zame in za Gorenjce (saj je meja Gorenjske s Štajersko tam v Motniku oziroma na Trojanah) prve gorenjske terme in še danes velja, da so Terme Snovik najvišje slovenske terme nad morjem. No, že pred tem, pred odprtjem, ko danes 3 Tuhinjski glas Zbornik in razstava Rudolfa Maistra Ob letošnjem prazniku občine Kamnik je bila v Termah Snovik 19. marca odprta razstava Rudolfa Maistra z naslovom Boji za severno mejo 19181919, in uradna predstavitev Zbornika Termalna voda - vir življenja in razvoja, ki je bil izdan januarja letos. Razstava je bila bogat prikaz slovenske zgodovine na enajstih panojih od začetka prve svetovne vojne in s plebiscitom na koroškem s posebno pozornostjo kamniškemu rojaku in prvemu slovenskemu generalu ter pesniku Rudolfu Maistru. Zbornik pa so predstavili s petnajstimi avtorji, ki so na lanskem srečanju poudarili, da sta bila voda in nastanek term v sedanjem razcvetu temelj razvoja, posvetovanja in sodelovanja. Tako je tudi med sklepi zbornika zapisano, da je Kamniik s termami Snovik dobil osrednjega nosilca regionalnega razvoja. Sicer pa je bilo praznično srečanje v Snoviku tudi slovesen kulturni dogodek in pogled na jutrišnji razvoj na gospodarsko podjetniškem in razvojno prostorski pogled ob spoštovanju časa in prednikov ter v skrbi za jutrišnje zanamce. Direktor Term Snovik Ivan Hribar je povedal, da se Terme zavedajo svoje pozicije nosilca razvoja turizma na Kamniškem. Kot podjetniki, ki svoj dohodek za delo, poslovanje in razvoj ustvarjajo na trgu, morajo biti nenehno v koraku s konkurenco, z mislimi pa vedno z eno nogo v prihodnosti in v prepoznavanju bodočih potreb in želja turistov. »Trg podjetnikov ne čaka. Če obstanejo, se piše njim in skupnosti zelo slabo. V turizmu, ki je celovita dejavnost, delovno in Zbornik Terme Snovik platnica L1500021.indd kapitalsko intenzivna, nenehno rastoča, je dinamika razvoja in raznolikosti še večja, živahnejša. Terme Snovik pa ne vztrajajo na vseh svojih planiranih investicijah le v svoji okolici. Kot je zapisano v Zborniku, ponujajo roko učinkovitemu sodelovanju vsem deležnikom katerihkoli perspektivnih realnih turističnih projektov na Kamniškem in tudi širše. S svojim delom in z rezultati smo se dokazali, zato verjamemo v skupni uspeh z delom in znanjem.« S stavkom, Usmerite našo vodo na vaš mlin, je Ivan Hribar povabil številne udeležence na razstavo in druženje ob nakazanih ugotovitvah in usmeritvah v Zborniku. A. Ž. 20 let od prvega baze na TERMALNA VOD A – VIR ŽIVLJENJ Pomen Term Snovi k za A IN RAZVOJA razvoj turizma na Kamniškem ZBORNIK Snovik, januar 2015 1 12.1.2015 13:56:23 beležimo 13 let od takrat, sem z Gorenjskim glasom pripravil kar nekaj prireditev v Tuhinjski dolini - Vesela srečanja kot priznanje Krajevni skupnost Šmartno. Pa potem, ko sva kulturno zabavno prireditev pripravila z že takratno ravnateljico nove Osnovne šole Šmartno, in soprogo gospoda Ivana Hribarja, z gospo Jožico Hribar. In tako je nastala tudi otvoritvena prireditev, ko sva z Rudijem Poljanškom pametovala, ker je bilo zunaj vražje mraz, ali se bo njegova frajtonarica, ko bo prišel z mrzlega v topel vlažen prostor, tako orosila, da bo lepilo popustilo in bo razpadla pa bo tako konec častitljive stoletne starosti spominske frajtonarice. Ja, Rudi Poljanšek s svojim ansamblom je bil takrat steber in prvo ime otvoritvene prireditve oziroma programa ob odprtju pokritih term. Po tem je sledilo nadaljevanje bazenske gradnje v odprtem delu, še več prireditev je bilo na prostem. Ko sem zbiral nastopajoče, in se jim povedal, da bo prireditev Gorenjskega glasa v Termah v Snoviku, ni bil nikdar problem ali bodo nastopali, ali ne. Župan Smolnikar pa je na njih vztrajno 4 ponavljal, da so to Kamniške terme. Terme pa so dobivale vse bolj urejeno, lepo, prijazno, čarobno podobo: tobogan, nasad zdravilih rož, apartmajsko naselje, savne, masaže, ekološke programe, prireditve, novinarski večeri, naravno drsališče, športno-rekreacijske, etnološke prireditve, velikonočni sejem, izbor najlepših balkonov, prepoznavnost doline po sončnicah, marjeticah, živih jaslicah... No, predvsem slednje prireditve pa so že tudi programi pred desetletjem ustanovljenega Turističnega društva, kjer je motor prav tako od začetka Ivan Hribar s Srečom Urankarjem, Manjo, Zdenko, Olgo, Matevžem, Ljubom, Dragico, Joži, z gasilci, z učitelji oz. s šolo, s kulturniki, podjetniki - s Thinjci. Skratka, z dolino, z njenimi skrbniki varovanja podob iz življenja v preteklosti, s prijaznostjo sedanjosti in tenkočutnimi pogledi in varovanji doline za bodoče prišleke prihodnosti. Spoštovani! Ko sem stopil na mojo verificirano novinarsko pot, je bila življenjska doba novinarjev 42 let. Takrat, statistično gledano, nisem imel nobenega upanja in razloga, da bom delal morda daljše starostne kilometre. A danes je moja novinarska prehojena pot daljša od takratne starostne… In če se zamislim, vse bolj verjamem in se prepričan, da sem to pot lahko podaljševal tudi zaradi vas v vaših krajih, zaradi tiste skupne ustvarjalne želje, energije in prijazne dobrote ob obiskih, delu in bivanju. Ponosen sem, da sem bil toliko let lahko z vami. Ponosen, da se danes del tega bogatega in lepega pogleda v ogledalu dogajanj, razvoja, življenja in tukajšnjega bivanja. Hvala in čestitka vsem danes tukaj, ki ste skupaj s sodelavci pred toliko leti začenjali to, kar Tuhinjska dolina s termami Snovik danes je: ODPRTA SVETU, POZNANA in hkrati neokrnjena, s poudarjeno lepoto in prijaznostjo, in o čemer še vedno rad, z veseljem napišem v poznani in pogosto tudi širše priznani Tuhinjski glas, glasilo Turističnega društva Tuhinjska dolina. 31. januar 2015 Andrej Žalar Tuhinjski glas Prepoznavnost in kvaliteta Deveti redni letni občni zbor Turističnega društva Tuhinjska dolina Štiriindvajset članov turističnega društva Tuhinjska dolina se je v četrtek, 5. marca, udeležilo letošnjega že devetega občnega zbora društva. Tudi leto med osmim in devetim občnim zborom je bilo živahno zaradi uresničevanja na osem zboru sprejetega programa. Vse sekcije so uresničevale začrtane aktivnosti, še posebno odmevno pa je bilo leto zaradi obeležitve 20-letnice odprtja Term Snovik. Predsednik društva Ivan Hribar je poudaril, da je društvo uspešno izvajalo dolgoročno začrtani program prepoznavnost Tuhinjske doline in si ob tem prizadevalo za kvaliteto življenja tako prebivalcev doline kot tudi obiskovalcev. Čeprav uspehov na turističnem področju ne manjka, še vedno ostajata neuresničena želja in cilj o ureditvi kolesarske poti od Kamnika do Vranskega, ki bi potekala ob Nevljici. Kolesarsko pot naj bi postopoma urejali po odsekih, žal je glavna težava pri uresničevanju tega projekta tako denar kot pridobivanje soglasij oziroma lastniških dovoljenj. Delo in aktivnosti društva pa je pohvalil in izpostavil za zgled drugim tudi podžupan občine Kamnik Matej Slapar. »Ob spremljanju nekaterih dogajanj sem bi prijetno presenečen nad organizacijo. Vidim, da je društvo tesno povezano s termami. Sicer pa smo, tako kot pred dvajsetimi leti, tudi sedaj v nekakšnem prelomnem obdobju; kot takrat, ko so terme nastajale in potem postopoma nudile zaposlitev domačinom v dolini. Danes smo priča pobudam, da bi v tem prostoru zrasel tudi olimpijski bazen. Osebno menim, da bi bilo ta projekt uresničili tam, kjer so zavzeti zanj in, kjer so tudi pripravljeni materialno sodelovati in vlagati vanj. Občina namreč nima denarja za uresničitev le-tega.« Sicer pa posebne razprave, h kateri je povabil člane delovni predsednik občnega zbora Janko Trebušak, ni bilo. Zato je s pregled dela in sprejeti program za letos na občnem zboru sklenil predsednik društva Ivan Hribar: »Zahvaljujem se vsem, ki so z delom pripomogli, da smo uresničili celoletni program. Še posebej hvala Letošnji program Nekatere že tradicionalne večje prireditve bo društvo prirejalo tudi letos. Marca sta to predavanje o balkonskem cvetju, podelitev priznanj ter nagrad in Velikonočni sejem. Junij je mesec Kolesarske prireditve in srečanja športnikov. Julija letos je na programu dobrodelna z naslovom Kolesarim, da pomagam in že priljubljeno in poznano tekmovanje v pripravi postrvi. Avgust in september so tradicionalne prireditve Etnološka, ki bo letos že jubilejna deseta, prav tako pa tudi Pohod na Menino planino. December in leto pa bodo spet sklenile tradicionalne Žive jaslice. tudi vsem društvom v dolini in vsem, ki so pomagali in sodelovali z nami; še posebej tudi termam, saj se brez njihove pomolči ne bi mogli lotevati nekaterih večjih nalog.« A. Žalar Božične zgodbe z živimi jaslicami Božično zgodbo v prireditvi Turističnega društva Tuhinjska dolina je konec lanskega leta nadgradil priljubljeni radijski voditelj Jure Sešek z družino. Lepo število obiskovalcev je podoživljalo božične pesmi skrivnostnega večera, ki so ga prikazali domačini iz doline in člani Turističnega društva Tuhinjska dolina v poznanih Bizjakovih dolinah pri Termah v Snoviku. Bil je lep, bogat večer. Letos ga napovedujejo 20. decembra. A. Ž. 5 Tuhinjski glas Uspela čistilna akcija V letošnji akciji jih je sodelovalo precej več kot lani. Kar 40 udeležencev je bilo v soboto, 21. marca, v letošnji čistilni akciji. Članom Turističnega društva Tuhinjska dolina so se pridružili še zaposleni v Termah Snovik in Zarje Kovis, krajevne skupnosti Srednja vas s predsednikom Damijanom Zdovcem, Osnovna šola Šmartno in nekateri domačini. Dela so potekala na območju parkirišča, apartmajskega naselja, trim steze in nordijske poti, pa tudi v okolici trgovine oziroma doma v Srednji vasi. Še posebno aktivni so bili tokrat učenci oziroma mladi člani iz Hortikulturne delavnice iz Osnovne šole Šmartno pod vodstvom mentorja Matevža Hribarja. Predsednik turističnega društva in direktor term Ivan Hribar je bil po uspešni akciji, v kateri jih je sodelovalo precej več kot lani, zelo zadovoljen: »Poskrbeli smo, da je okolica term očiščena. Tako tudi na ta način predstavljamo in ohranjamo čiste Terme, vse pa osveščamo o pomenu čistega okolja. Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali in združili prijetno srečanje s koristnim delom. Skratka, bili smo pridni in uspešni.« A. Ž. Zgodba o Palčku Snovičku - 2. del Vročinski val, ki je v začetku julija »pljusknil« tudi v Snovik oziroma terme v Snoviku je povzročil tudi precej prijetne poletne »zmede«. Najprej je spodbudil ribe, da je tudi zanje očitno voda postala pretopla in so se raje podale »v ponve« amaterskih in profesionalnih kuharjev, ki so tekmovali v pripravi ribjih jedi. Potem pa se je »razjezil« še Palček Snoviček in se podal na plažo k bazenom in s tem v 2. del svoje zgodbe o Palčku Snovičku. Na robu bazena se je skušal ohladiti, a je bil nazadnje tako moker, da se je skril za sod ob vodi, obleko pa dal sušit na sonce. 6 No, zgodba na škarpi zunanje plaže Term Snovik je začela nastajati med zadnjo prireditvijo oziroma 13. tekmovanjem v pripravi postrvjih jedi v Termah Snovik. Ta sedaj (poleg naslovnice današnjega Tuhinjskega glasa) krasi tudi še nekatere dele škarpe pri pokritem in odprtem delu plaže tuhinjskih term. Za 2. del zgodbe pa so poskrbeli slikarka in ilustratorka Nejka Selišnik, učiteljica Osnovne šole Šmartno Lučka Drganc, pomagala pa je tudi ravnateljica Osnovne šole Šmartno Joži Hribar. Hvala. Ja, res ste bile pravljične. Andrej Žalar Tuhinjski glas 10. Velikonočni sejem V Snoviku pri termah so člani Turističnega društva Tuhinjska dolina 22. marca pripravili že 10. Velikonočni sejem. Tradicionalna društvena prireditev je tudi letos poleg gostov in term privabila v Snovik številne obiskovalce in razstavljavce iz doline in od drugod. Učenci in mentorji iz Osnovne šole Šmartno so na sejmu pripravili delavnico izdelave okraskov in spominkov in z njo popestrili prireditev. Na stojnicah na prostoru pred termami ni manjkalo domačega kruha, peciva, medu in drugih domačih izdelkov. Razstavljavci pa so prikazali tudi kuhanje žganja, pletenje košar, predpražnikov, copat, nogavic, različnih okraskov in spominkov. Manjkalo tudi ni pirhov in velikonočnih butaric. A. Ž. Obisk oddaje Ne se hecat Aprila smo se člani Turističnega društva Tuhinjska dolina z veseljem odzvali povabilu TV Slovenija, ki pripravlja razvedrilno oddajo Ne se hecat, pod vodstvom Borisa Kobala in Nine Osenar. Na oddajo smo se odpeljali kar z avtobusom, saj nas je bilo lepo število. V skupini so bili tudi najmlajši člani ter učenci turističnega krožka OŠ Šmartno v Tuhinju. Pred vstopom v studio so nas v sprejemnici zelo toplo sprejeli in nas organizacijsko pripravili na ogled oddaje. Ogledali smo si zakulisje oddaje, snemalni studio in se seznanili z zabavnima animatorjema. Oddaja je potekala v živo. In ravno zato je bilo prisostvovati takšni oddaji toliko bolj zanimivo, ker mora dogajanje v studiu in na odru potekati brezhibno. V oddajo je bil vključen tudi član Janko, ki si je celo prislužil nagrado. Ogled oddaje je bil za vsakega posameznika zagotovo posebno doživetje, saj smo si jo lahko ogledali z drugega zornega kota. Dogodek nam bo ostal v spominu, še posebno najmlajšim. Jana Trebušak Veselje s Podokničarjem Pri Planinskem orlu je bilo maja snemanje oddaje Veselje s Podokničarjem. Gostje s Francem Pestotnikom so bili Toni Verderber in Ognjeni muzikantje. Bilo pa je to pravo turistično srečanje, saj so bili v družbi tudi člani kar petih turističnih društev in sicer TD Kamniška Bistrica, TD Tuhinj, TD Gora sv. Miklavž, TD Kamn’k ter TD Brezje nad Kamnikom. Turistično društvo Tuhinjska dolina je predstavil Ivan Hribar, direktor Term Snovik, ki je bil predstavljen kot gonilna sila turističnega razvoja Tuhinjske doline; društvo pa da z različnimi sekcijami vsako leto organizira vrsto prireditev. A.Ž., foto Iztok Čebašek. V prihodnji številki Tuhinjskega glasa predstavitev krajevne skupnosti Srednja vas. 7 Tuhinjski glas Kolesarji od Snovika do Črnivca Ljubitelji poznane kolesarske prireditve v Tuhinjski dolini so se tokrat v soboto, 13. junija, pomerili od Term Snovik do Černivca. Letošnji tradicionalni kolesarski vzpon (MTB), ki ga vsako leto organizira Turistično društvo Tuhinjska dolina, je bil tokrat na Černivec. Čeprav tekma ni bila na tradicionalni daljši progi na Veliko pla- je osvojil Boštjan Hribovšek iz KD Calcit bike team, tretje mesto pa sta si delila Peter Zupančič in Jure Belak. Najmlajši tekmovalci pa so se pomerili na razgibani 2 in 4 km dolgi progi okrog Term Snovik. Najboljši trije tekmovalci na najdaljšem vzponu so poleg praktičnih nagrad prejeli tudi denarne nagrade. Kolesarim, da pomagam Dobrodelna prireditev Lions kluba Kamnik s podporo Term Snovik. Rezultati - ženske: 1. Nina Jug, KK DJAK, 0:42:37; 2 Nina Mali, ŠD Šmartno, 0:54:50; 3. Sara Mali, ŠD Šmartno; 0:59:00; moški: 1. Rok Korošec,ŠD Šmartno, 0:26:50; 2. Boštjan Hribovšek, KD Calcit, 0:27:08; 3. Peter Zupančič, KD Med številnimi prireditvami v Termah Snovik, je bila v petek, 3. julija, prireditev Lions kluba Kamnik s podporo Term Snovik z naslovom Kolesarim, da pomagam. S prvo tovrstno dobrodelno kolesarsko prireditvijo so bili člani kluba zadovoljni z izvedbo in prav tako tudi za začetek s sicer malo skromnejšo udeležbo tekmovalcev. V prihodnje pa naj bi, tako so napovedali, bila to redna vsakoletna dobrodelna prireditev Lions kluba. Zbrani denar so tokrat namenili socialno ogroženi družini iz Kamnika iz programa akcije Botrstvo Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Kolesarji na družinski progi so tokrat Calcit Kamnik, 0:28:50. Otroško tekmovanje - ženske: 1. Zarja Pančur, OŠ Šmartno, 0:10:09; moški: 1. Ambrož Vovk, Calcit Bike Team 0:06:02; 2. Gal Starman, Calcit, 0:06:29; ženske B: 1. Tinkara Bajde, OŠ Šmartno, 0:18:06; 2. Kaja Mal, ŠD Šmartno; 0:20:56;3. Manca Pančur, OŠ Šmartno, 0:21:39; moški B: 1. Jaka Starman, Calcit, 0:11:18; 2. Peter Vovk, Calcit Bike Team, 0:12:15; 3. Žan Kranjec, Calcit Bike Team, 0:12:32. A. Ž. prevozili 10-kilometrski krog Terme Snovik - Potok - Vaseno - Sidol - Šmartno - Buč - Potok - Terme Snovik, 22-kilometrski krog pa Terme - Potok - Vaseno - Sidol - Pšajnovica - Laseno - Veliki Rakitovec - Liplje - mimo Cirkuš in Petrola v Tuhinju - Laze - Šmartno - Buč - Potok - Terme Snovik. V imenu Lions kluba Kamnik se je kolesarjem zahvalil prireditelj Teo Klar, na začetku pa je prireditelje in udeležence pozdravil tudi župan občine Kamnik Marjan Šarec. A. Ž. nino, so tekmovalci vseeno uživali v lepem in sončnem vremenu. »Ponovitev kolesarskega vzpona iz Snovika na Veliko planino,« kot je omenil predsednik turističnega društva Ivan Hribar, »bomo morda imeli priložnost še doživeti.« Je pa tokrat vseeno tekma na Črnivec privabila ljubitelje te prireditve. Zbralo se je namreč 13. junija 54 kolesarjev. V odrasli kategoriji je bil zmagovalec cestni kolesar Rok Korošec iz KD Rog, ki je izboljšal tudi rekord proge. Drugo mesto Sponzorji prireditve Zavarovalnica Triglav, Občina Kamnik, Agencija za Turizem in šport Kamnik, Zarja Kovis d.o.o. Kamnik, Remih & co. Laze v Tuhinju, GTC 902 Črnivec, Volčin - Hribar Matevž Laze v Tuhinju, Kajža, d.o.o. Srednja vas, Avtoprevozništvo in trgovina Market Ančka Šmartno, Uroš Pirc, s.p. Šmartno, Flerin Joško, s.p. 8 Tuhinjski glas Sproščeno in prijetno Ribe trinajstič v termah Snovik V soboto, 4. julija, ne le okusno pripravljene jedi iz postrvi, ampak tudi novi recepti. Dogajanje, ki se je začelo opoldne, je bilo sproščeno in prijetno. Zunanji bazen s termalno tuhinjsko vodo je hladil številne kopalce, pokriti bazen pa je nudil senco tistim obiskovalcem term, ki jim sonce na odprti plaži ni bilo najbolj pogodu. Na prostoru med obema plažama pa so si v senci našli prostor člani žirije, ki je ocenjevala pripravljene jedi tekmovalcev, ki jim senca ni bila najbolj dana. Vroče pa ni bilo samo tistim na soncu, Po oceni prirediteljev je bilo letošnje tekmovanje bolj zahtevno, ker se tekmovalci iz tekmovanja v tekmovanje vedno bolj pripravljajo in skrbno odločajo za pripravo kakšnega novega, večini nepoznanega, recepta. To pa daje po tolikih tekmovanjih temu še posebno privlačnost. Pa ne le privlačnost, postaja tudi zanimiva, svojevrstna ikona term Snovik od njihovega nastanka, ob tem, ko hkrati poudarja izvirno posebnost iz preteklosti Tuhinjske doline. In prav to je bil tudi posebno vroč izziv za žirijo oziroma strokovno komisijo, ki so jo sestavljali Tomaž Vozel, podpredsednik slovenske kuharske reprezentance, že enajstič zapored Srečo Vrankar, pa Damjan Krašovec in Sabina Romšak iz Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik ter poslanec mag. Matej Tonin. S spomladansko pisano postrvijo je med ljubiteljskimi kuharji prvo mesto osvojila Marina Živkovič. Pri profesionalnih kuharjih pa je tokrat zmaga ostala v Termah Snovik pri kuharici Danijeli Pestotnik. Žirijo je navdušila s postrvijo na žaru, toplo omako iz kisle smetane in peteršilja in tudi ne najbolj žiriji, vroče je bilo tudi zato tekmovalcem, ker so se vsak zase potegovali za čim boljšo oceno svoje jedi; po večini iz nepoznanega recepta. Da je bilo razburljivo v izredno lepem in hkrati z vročinskim valom popestrenim popoldnevom, pa je skrbela tudi animatorka iz termah Snovik, ki je za vsako jed na licitaciji pri mizah na prireditvenem prostoru iskala kupca. Zbrani denar z licitacije so namreč prireditelji poklonili programu Botrstvo za družino v stiski iz Kamnika. nastajal tudi slikoviti 2. del Palčka Snovička. pravljice A. Žalar Rezultati tekmovanja Amaterji 1. MARINA ŽIVKOVIĆ – Spomladanska pisana postrv 2. DIANA GOVEKAR IN TINA POTOKAR DROBEŽ – Lady di postrv 3. JASMINA IMAMOVIĆ – Postrvi z riževimi rezanci, zelenjavo in sezamom 4. DUŠKA IN PAVLE FERENCEK – Postrv s karameliziranimi bananami 5. VIKTOR DEJANOVIĆ – Otroški postrvji prigrizek 6. ANJA JUSTIN – Široki rezanci s postrvjo in bučnim oljem Profesionalci z domačimi špinačnimi njoki. Po tekmovanju sta predsednik turističnega društva Tuhinjska dolina in direktor term Snovik Ivan Hribar ter Mitja Omerzu iz firme Racoon, ki je med prireditelji skupaj s termami Snovik že od začetka, podelila priznanja najboljšim. Sledilo pa je seveda še obvezno fotografiranje vseh udeleženih v pripravi in izvedbi prireditve. Na betonski škarpi pri pokritem in odprtem delu plaže tuhinjskih term pa je že od opoldanskega začetka kulinarične prireditve 1. BORIS ŽIBERT – Postrvji file v hrenovi omaki z melono in korenčkov masleni pire z lanenimi semeni 2. DANIJELA PESTOTNIK – Postrv na žaru s toplo omako iz kisle smetane in peteršilja z domačimi špinačnimi njoki 3. DRAGAN DEJANOVIĆ Hribovska postrv 4. EMA IN GREGOR MOSER - Postrvji čušpajs 5. DAVID PISANEC IN MAX MOSER – Postrvja bela juha 6. MITJA OMERZU – Postrvji fondi 9 Tuhinjski glas Balkoni, sadike, sončnice Tradicionalna akcija TD Tuhinjska dolina tudi letos Predsednik sekcije v TD Tuhinjska dolina za olepšavo v Tuhinjski dolini Matevž Hribar se je očitno odločil, da je 20. marec datum, ko se konča koledarska zima in se že naslednji dan začne cvetoča pomlad. Zato je letos povabil ljubitelj(ic)e rož in cvetja 20. marca ob 19. uri v šolo v Šmartno na predavanje o cvetočih lepotah, ki naj bi krasile Tuhinjsko dolino. Prišle so in »za nagelj med trobenticami« je bil tokrat tudi možakar, ki je potrjeval izrek, da se je zbrala v razredu na predavanju »družba ljudi«. Predavatelj o cvetočih vrtovih, lončnicah, balkonih, o posebnostih, novostih in nasvetih, da bo pogled vsakogar letos v dolini zaznal lepoto, je bil Matevž Hribar, firma Volčin. Bila pa je tokrat med podeljevalkami priznanj za tri najlepše lanske balkone v Tuhinjski dolini tudi lanska nosilka priznanja za najlepši balkon leta 2013, ki pa ji to ni bilo prvo priznanje, Polona Zore iz Laz. Njeni balkoni so bili res zgledni, in tudi lani ni bilo drugače. Je pa zato čestitala, skupaj s predsednikom sekcije Matevžem Hribarjem in s predsednikom Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivanom Hribarjem tokratnim dobiteljicam priznanj. To so bile: Anica Šuštar iz Starih Sel -1. mesto, Majda Golob iz Rožična - 2. mesto in Joži Hribar iz Srednje vasi - 3. mesto. In tudi nagrade so dobile. Čestitamo! K čestitkam in nagradam pa še naslednje sporočilo: Nikar se letos ne skrivajte in nikar ne skrivajte (recimo zaradi nevoščljivosti) vašega soseda, ker imate oziroma ima, lep cvetoči balkon. Pokličite 041 607 031 (Matevž) ali pa 031 638 699 (Andrej) in se pridružite izboru za Najlepši balkon Tuhinjske doline 2015. Predavanje z izborom balkonov in s podelitvijo priznanj pa na začetku letošnje pomladi ni bila edina tradicionalna akcija TD Tuhinjska dolina. Tudi letos so bile na voljo po subvencionirani (znižani) ceni balkonske sadike bršljink in strukturnih rastlin z dodatki koprive, mlečka, sladkega krompirja… Pa tudi sadike sončnic so bile na voljo. Saj se spomnimo: Tuhinjska dolina - dolina sončnic. Matevž mi je zaupal, da jih bo letos kar precej - sončnic in drugih lepih rož. In prepričan sem, da tudi balkonov. Kar pokličite. Andrej Žalar Tudi Arkotovi športniki niso manjkali Tradicionalne prireditve turističnega društva in nekaterih sorodnih društev pri skupni pripravi potrjujejo, da je v dolini še kako in še vedno prisotna tista, kot pravi predsednik turističnega društva Ivan Hribar, POZITIVNA ENERGIJA. Ja, za tuhinjsko dolino ta izrek zares drži in pozitivne energije čisto zares tu ne manjka. Drži, tako kot tisti izrek, ki sem ga enkrat povedal in še vedno in nasploh drži: SMEH JE POL ZDRAVJA. In tako kot povedano drži tudi naslov: Tudi Arkotovi športniki niso manjkali letos. In poleg znanih 10 imen športnikov, pravih športnikov in uniformiranih ekipno, poleg župana Marjana Šarca (Kamnik), Slavka Poglajna (Komenda) in Franca Jeriča (Mengeš), pa nekaterih nogometnih imen, ki so se podpisali za prepoznavnost in spomin Športnemu društvu Šmartno, je bilo to letos med številnimi, ki so počastili že 12. Arkotovo srečanje športnikov v Šmartnem z zaključkom v Termah Snovik, predvsem tradicionalno lepo srečanje. Nogometna tekma, ki se je na igrišču v Šmartnem (menda) končala z neodločnim rezultatom, je tako samo potrjevala namen druženja. Bili so tudi pokrovitelji Zavarovalnica Triglav, Osnovna šola Šmartno, Terme Snovik, ki jim velja velika hvala za to,da smo bili lahko skupaj. Bili so navijači in med njimi neumorni in živahni povezovalec, moderator dogajanja, Rajko Jeglič. Bilo je lepo, veselo, družabno in hkrati tudi slovesno. Saj smo bili vsi, ki vemo, kaj je, in zato tudi imamo radi druženje, skupaj. Hvala, Jože Arko. Andrej Žalar Tuhinjski glas Utrinki pestrega dogajanja na OŠ Šmartno v Tuhinju Spet zlati na Turizmu pomaga lastna glava Ekipa učenk in učencev OŠ Šmartno v Tuhinju je na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava tekmovala s turistično nalogo Zv't izvir in ponovno osvojila zlato priznanje. V aprilu 2015 je v Celju potekala turistična tržnica, na kateri so mladi osnovnošolci predstavljali svoje kreativne zamisli na področju turizma. Letošnja tema so bile zgodbe domačih krajev. Naša šola je sodelovala s predstavitvijo turistične naloge z naslovom Zv't izvir. v kateri smo oblikovali vodno-učno pot. Idejno smo pripravili pot, različne aktivnosti v naravi in izobraževanja. Glavni cilj je bil na aktiven in zabaven način poučiti obiskovalce in širšo javnost o pomenu vode in lepotah naše občine. Izhodišče je predstavljala legenda o zlatem viru v kamniških planinah. Turistična naloga je bila predstavljena na turistični tržnici v Celju in Mariboru, kjer so obiskovalci in strokovna žirija največ pozornosti in navdušenja izrazili ob ogledu naše stojnice z izvirom in možnost izdelave lastne vode z okusom. Zgodba Zlati vir v kamniških planinah »V Kamniških planinah so svoje dni večkrat videli kozo z zlatimi parklji. Dobila jih je pri zlatem studencu. Neki tujec je vsako leto prihajal na Okrešelj preko Kamniškega sedla. Pri planšaricah se je nekoliko odpočil, se napil mleka in odšel naprej. Vedno je imel s seboj prazno steklenico, a ko se je vračal, je nosil steklenico polno zlata. Vedel je za studenec, katerega voda prinaša zlata zrna. Pod curek je nastavil steklenico, zlato je padalo na dno steklenice, voda pa je odtekala. V enem letu je bila steklenica polna zlata. Vsako leto ob istem času je tujec prihajal, vzel polno steklenico, prazno pa postavil pod izvir studenca. Dolgo let je tako prihajal v naše gore po zlato, a ko je opešal in zaslutil smrt, je svojima sinovoma izročil papir, na katerem je bil zemljevid z vrisanim krajem zlatega studenca. Povedal jima je, naj iščeta s ploščo pokrit studenec v tretji gori od Matka, ob steni blizu vode. Sinova sta se podala na pot in prebredla vse kraje okoli Matka, kjer bi utegnil biti studenec. Tudi domačini so iskali zlati studenec, a doslej nihče ni imel sreče, da bi ga našel.*« (citirano po: Slovenske bajke in pripovedke, str. 56). Petra Potočnik in Tomaž Smole, mentorja Turizmu pomaga lastna glava Tekmovalci na Žogariji V začetku meseca junija so se učenci naše šol udeležili športnega srečanja vseh šol kamniške občine, ki ga že 10. leto organizira RTV Slovenija in se imenuje ŽOGARIJA. Srečanje omogoča in ponuja športno druženje, gibanje in zabavo. Šole se med seboj pomerijo v spretnostnih igrah, kvizu znanja in nogometu, štejejo pa tudi točke, ki jih pridobi učitelj šole v igri »Tudi vi profesor«. Namen srečanja je razvijanje in spodbujanje strpnosti, t.i. fair play-a v tekmovalnem duhu. S spodbudnimi besedami je vse udeležence pozdravil župan občine Kamnik Marjan Šarec. Veliko energije in športnega duha so ta dan pokazali Nik Belaj, Jošt Petek, Nejc Rifel, Zarja Pančur in Marija Kadunc v nogometni ekipi; Samo Bajde, Tim Zavasnik, Tomaž Pestotnik, Tinkara Bajde, Simon Lipovšek v spretnostnih igrah ter Hana Mali, Jure Burkeljca, Zala Perovšek v kvizu znanja. Med odmorom sta nastopili tudi dve naši učenki Pika Žibert in Maša Dacar s predstavo ritmične gimnastike. Ključnega pomena so bili naši navijači, ki so z močnim navijanjem in spodbudnimi vzkliki dvigali našo motivacijo za moč in končni uspeh. Vse učence in učenke, ki so bili na »Žogariji«, je potrebno pohvaliti za fair igranje in navijanje. Pokazali so, da so pravi navijači in tekmovalci, in sicer pred tekmo in po tekmi. Bravo! Učenci so v vseh igrah skupno usvojili 2. mesto. Iskreno čestitamo!!! Če si želite ogledati celotno oddajo, sledite povezavi http://www.zogarija.si/oddaje_1.html. Oddaja iz Kamnika še ni bila na sporedu, točen datum še ni znan. Polona Ravnikar, vodja dejavnosti 11 Tuhinjski glas Rimska sobota v Šmartnem ter nato odšli na prireditev in razstavo v zgornje prostore šole. Učenci so bili navPočitnice dušeni nad izdelki in samo delavnico, saj je res odlično, da lahko prideta v šolo oči in mamica ter skupaj ustvarjajo. Kako bi letnico svojega rojstva zapisal v rimskih številkah? Drugošolci radi obiskujejo šolo, zato so razmišljali, kako so šolo sprejemali njihovi vrstniki v starem Rimu. Ave! Tako bi nas najbrž pozdravili stari Rimljani, ki so pred 2000 leti živeli v Emoni, in se nato ponosno sprehodili po šoli in ugotavljali, kako natančno so učenci skupaj z učitelji preučili nekatere vidike njihovega življenja. V soboto, 11. aprila 2015 so lahko obiskovalci začutili utrip tedanjega življenja in ugotavljali, da se jim zdi, kot da potujejo v času dolgih 2000 let nazaj. Kako lahko koristno uporabiš koščke keramičnih ploščic? Tudi prvošolčki so se pridružili ostalim učencem in preživeli prav poseben dan, saj se ne zgodi pogosto, da dopoldan v šoli preživijo skupaj s svojimi starši. Na delavnici Rimski mozaiki so iz koščkov keramičnih ploščic izdelovali mozaike. Po končani delavnici so si privoščili malico FACE F ACE IT - š šolski olski časopis angleščini časo opis v an ngleščini V okviru dejavnosti, ki so jo učenci poimenovali kar Angletika, saj združuje dejavnosti, ki zajemajo etiko, moralne vrednote, prijateljstvo in spoštovanje (vse angleškem jeziku), so učenci ustvarjali pod vodstvom mentorice Mateje R. Tkalec in nastal je časopis z naslovom FACE IT, ki si ga lahko preberete na spletni strani OŠ Šmartno v Tuhinju. http://www.ossmartno-tuhinj.si/index.php?option=com_content&view=a rticle&id=2251:uenci-so-izdelaliasopis&catid=286:angletika&Itemi Je potekala enako kot danes? Da bi razrešili to uganko, so si ogledali dve PP predstavitvi o Rimljanih. Seznanili so se z rimsko šolo in pripomočki, ki so jih potrebovali pri pouku. Nastala je ustvarjalna ideja, da bodo izdelovali voščene tablice. Spoznali so rimske številke in z njimi poskušali zapisovati račune. V šolo so prinesli vezano ploščo in letvice ter vosek. Izdelali so voščeno tablico in nanjo zapisali račun z rimskimi števili. Vse to so morali ustvariti že pred dnevom odprtih vrat, da so si obiskovalci njihove izdelke na razstavi lahko tudi ogledali. V soboto pa so se pogovarjali še o rimskih vojakih, legionarjih, njihovi opremi. Posebno pozornost so namenili ščitom, ki so jih nosili in ugotavljali so, zakaj so imeli ščiti izdolbine, ki so jih tudi narisali ali naslikali. Le kdo ne nosi rad nakita? Tretješolci so ob iskanju informacij o Rimljanih ugotavljali, da so tudi Rimljani radi bili lepi in si v ta namen nadeli nakit. Med drugim so izvedeli, da so Rimljani za izdelavo svojega nakita uporabljali zelo različne materiale, za katere so se lahko zahvalili velikemu ozemlju, na katerem so vladali. Dobre trgovske povezave so jim nudile dostop do dragih kamnov iz različnih koncev sveta. Na rimskih pohodih, so domov pripeljali tuje umetnike, ki so oblikovali nakit, kot so se ga priučili v rodni deželi. Eden od priljubljenih kamnov je bil tudi jantar, nosili pa so sponke, broške in medaljone. In prav medaljone so se tretješolci skupaj z učiteljico odločili izdelati. Iz lepenke, z lepilom narisanimi motivi ter barvami smo ustvarili nakit, podoben pravim rimskim medaljonom. Morda niste vedeli, da so bili Rimljani bili tako navdušeni nad nakitom, da so sprejeli zakon o nošenju le-tega ter da se je zlato, srebro ali železo lahko nosilo glede na statusni položaj. Nad svojimi izdelki in celotnim dnevom pa so bili zelo navdušeni tudi tretješolci in njihovi starši. Le kdo ve, kaj so miljniki? Koliko milj je Rim oddaljen od Šmartna? Na to vprašanje bi vam znali odgovoriti 12 Dragi šolarji! Izkoristite med počitnicami vsak dan za kaj lepega. Pazite nase in na vse, ki bodo z vami. Vzemite si čas za branje knjig, ki nam lahko toliko lepega in zanimivega povedo! Vzemite si čas za prijatelje, sošolce, sorodnike . Nikar teh lepih, dragocenih ljudi ne zamenjajte z igricami na računalnikih, z neprimernimi oddajami po televiziji in drugih napravah! Vzemite si čas za sprehod v bližnji gozd, na travnik, ob obali, v hribe – lepa je naša domovina in tako raznolika, naužijmo se njene lepote in varujmo jo! Upam, da se vsi zdravi in polni pozitivne energije vrnete 1. septembra v šolske klopi. Ravnateljica Jožica Hribar četrtošolci, ki so sami izdelovali miljnike, kakršni so bili postavljeni ob cestah in so označevali razdalje med mesti. To so okrogli stebri. Rimljani so jih izdelovali iz kamna, naši četrtošolci pa so jih izdelovali iz mavca, in sicer so najprej iz kartona oblikovali valj in vanj vlili zmes vode in mavca. V še nestrjeno maso smo z žebljem vrezovali črke. Delo je bilo ustvarjalno in izdelki četrtošolcev so krasno dopolnjevali podobo rimskega obdobja. Pohvale, ki so jih bili deležni, pa so še povečale zadovoljstvo učencev. Katere javne zgradbe so poznali Rimljini? Petošolci so se odločili, da izdelajo maketo rimskega mesta. Najprej so se teoretično dobro poučili in spoznavali vrste javnih zgradb v rimskem mestu. Temo so povezali z učnimi vsebinami pri družbi in likovni umetnosti. Najprej so si dobro ogledali sliko in si zamislili načrt stavbe. Izdelovali so jih iz stiroporja, ki so ga lomili in rezali ter sestavljali koščke skupaj, da so dobili želeno obliko. Težave jim je povzročalo lepljenje, saj je lepilna pištola topila stiropor in so si morali pomagati z meko lepilom. Ko so bile stavbe iz stiropora narejene, so jih premazali z mavcem, kar se je izkazalo za veliko packarijo in učilnica je bila po dejavnosti kot gradbišče. Izdelali so amfiteater, teater, rimske terme, akvadukt, cirkus in javno stranišče. Stavbe so povezali s kamenčki, ki so predstavljali rimske ceste. Na dnevu odprtih vrat smo bili deležni veliko pohval in vemo, da povsem upravičeno, saj smo se zelo trudili in imeli veliko dela, da smo maketo mesta izdelali. Tamara Damjanac Tuhinjski glas Uspeh na državnem tekmovanju Kuhna pa to Naši učenci izvrstni v pripravi avtohtonih jedi Tina Ušeničnik, organizatorka šolske skladu z letnim časom prehrane je s kar štirimi skupinami ter morebitno vključiučencev sodelovala v projektu Kuhna tvijo hrane s certifikapa to, ki je namenjeno spodbujanju tom geografskega pomladostnikov k uporabi lokalne hrane v rekla ali tradicije: kuhinji, raziskovanju lastne prehranske avtohtono ali lokalno kulturne dediščine in učenju sodobnih značilno – tradicionalkuharskih veščin. no jed, jed iz kaše ali Naši učenci so bili med najuspešnejšimi. žita in mlečni izdelek, Dve skupini sta se uvrstili na državno tek- ki bi ga otroci želeli movanje. Skupina Petelinčki na topolu so imeti za šolsko malico. osvojili 2. mesto in prejeli nagrado, in sicer Na letošnjem tekmokuharske delavnice v Akademiji Jezeršek, vanju je sodelovalo 96 skupina Thinski ostanki pa so osvojili tre- skupin osnovnošolcev. tje mesto. Izvedenih je bilo 11 Letošnje tekmovanje je vključevalo 3 regijskih tekmovanj in vsem domačinom, ki so nam zagotovili tekmovalne kategorije, katerih skupni ime- veliki finale – državno tekmovanje. Vsaka domače lokalne surovine za avtohtone novalec je bil pripraviti jed, značilno za tekmovalna skupina je štela po 4 člane + jedi, ki so jih pripravljali naši učenci, in kraj bivanja tekmovalne skupine ter pri rezerve. tako pomembno prispevali k odličnim tem uporabiti lokalne sestavine, povezane Naloga vsakega mentorja je spodbuditi rezultatom naših učencem. z običaji iz življenja naših prednikov, v svoje varovance, da pridobijo pravilne in Prav ganjena sem bila, ko sem prebrala verodostojne informaci- besede organizatorke tekmovanja ga. Anke je, jih usmerjati pri osva- Peljhan in članov komisije tekmovanja janju kuharskih veščin Kuhna pa to: »Morda se ne zavedate, kako in jih motivirati na poti delo opravljate, to je več, kot poslanstvo, do rezultatov. saj videti gručo mladostnikov, kako mešaKulinarično komisijo jo kri, jejo domačo skuto (v Ljubljani so sestavljali: Janez skute ne poznajo več) in pečejo kruh ter o Bratovž, DR. Janez vsem razlagajo tako suvereno in sproščeBogataj, Franci no, je nekaj najlepšega zame in za vse, ki Jezeršek, Uroš Štefelin, podpirajo obstanek slovenskih jedi.« Joško Sirk, Bine Volčič, Delovati in uspeti v skupini je poseben Ana Šušteršič, Tanja izziv, ki ga ne zmore vsakdo. Naši učenci Pintarič, Miha Istenič, so skupaj z mentorico dokazali, da to Janja Kokolj Prošek. zmorejo. Hvala staršem in Ravnateljica Jožica Hribar Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije Učimo se tudi v gozdu 11. junija je bilo v Kočevju že drugo srečanje Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije, ki ga je organiziral Inštitut za gozdno pedagogiko v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije. Udeležilo se ga je več kot petdeset vzgojiteljic in učiteljic iz celotne Slovenije, med njimi tudi dve učiteljici iz OŠ Šmartno v Tuhinju, Lučka Drganc in Vida Kovačič iz podružnične enote Motnik. Prav OŠ Šmartno v Tuhinju je že na začetku delovanja »gozdne mreže« izrazila veliko podporo vzgojno izobraževalnemu procesu, ki poteka v bližnjih naravnih okoljih. In teh v Tuhinjski dolini in tudi v širši kamniški občini res ne manjka. Danes z veseljem širijo lastne izkušnje in dobro prakso, izvedbe in možne načine dela z otroki v gozdnem okolju tudi med druge slovenske šole in vrtce. Pot razvoja Mreže gozdnih vrtcev in šol v današnjem času vsekakor ni lahka. Čeprav je včasih težko, ko šolam, vrtcem, pa tudi staršem ponujamo blato, neravne poti, soparo poletnih dni, klope, komarje in mraz ter se tudi šole in vrtci na poti v gozd srečujejo z različnimi težavami, je podpora pri oblikovanju naše skupne mreže vzajemna in že večkrat se je pokazalo, da je za uspeh ključno sodelovanje. Mrežo trenutno podpira močna ekipa strokovnjakov, ki prihajajo iz pedagoških in naravoslovnih vrst. V letošnjem letu je naša prizadevanja podprlo tudi vodstvo Pedagoške fakultete v Ljubljani. Idej in volje nam na tej skupni poti nikoli ne zmanjka, saj imamo vsi, ki delujemo v Mreži gozdnih vrtcev in šol Slovenije eno skupno lastnost, veže nas ljubezen do narave in gibanja v naravnem okolju, kjer pa ne iščemo samo znanja, ampak tudi življenj- ske modrosti in oboje z veseljem prenašamo na otroke. Inštitut za gozdno pedagogiko, Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije Natalija Györek 13 Tuhinjski glas Križnikov festival Oživljanje kulturne dediščine s pripovedovanjem V petek, 5. junija, in v soboto, 6. junija, 2015 je bil v Motniku in na Vranskem že 4. Križnikov pravljični festival Jenkret je biv Križnik, eden najpomembnejših slovenskih zapisovalcev iz 19. stoletja. Častna pokroviteljica festivala je bila ministrica za kulturo RS Slovenije mag. Julijana Bizjak M l a k a r . Festival vsako leto prirejajo Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Kulturno društvo Motnik in sodelavki Irena Cerar ter Ivanka Učakar. Namen festivala je že od njegove ustanovitve oživljanje kulturne dediščine, ki jo je v svojih zapisih ohranil Gašper Križnik ter spodbujanje živega pripovedovanja. O kakovosti festivala in njegovem p r i s p e v k u k raziskovanju, ohranjanju kulturne in naravne dediščine priča tudi priznanje Naša Slovenija 2014, ki ga je festivalu podelila Kultura-natura.si – gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine. Aktivnosti na 4. Križnikovem pravljičnem festivalu so se pričele že 21. maja s pripovedovalsko delavnico. Še ene delavnice pripovedovanja pa so se ljubitelji pravljic lahko udeležili med festivalom v petek, 5. junija, in v soboto, 6. junija. Festival je odprla ministrica za kulturo RS Slovenije mag. Julijana Bizjak Mlakar z županoma občin Kamnik in Vransko, Marjanom Šarcem in Francem Sušnikom. Sledili pa Kdo je bil Gašper Križnik? ... Osrednja nit festivala je bilo tudi letos pripovedovanje ljudskih pravljic, ki jih je zbral in zapisal Gašper 14 Gašper Križnik velja za enega najpomembnejših zbiralcev slovenske slovstvene folklore. V drugi polovici 19. stoletja je v Motniku in okolici zbral preko 200 zapisov ljudskih pravljic, povedk, pesmi, pregovorov, legend, šal. Le malo zbranega mu je uspelo objaviti. Kljub vsemu se je zavedal cene svojega poslanstva in se povezal s tedaj najslavnejšim jezikoslovcem Janom Baudouinom de Courtenayem in mu pošiljal nabrano gradivo v Sankt Peterburg, za objave pa je našel prostor v Zagrebu in drugih južnoslovanskih časopisih. Osem enot zbranega mu je uspelo leta 1874 izdati v Celovcu s psevdonimom Podšavniški pod naslovom Slovenske pripovedke iz Motnika. Bil je prvi, ki je slovstveno folkloro zapisoval v narečjih (povzeto po http://odmev.zrc-sazu.si/ zalozba in Slovenski etnološki leksikon, 2004). Njegove pravljice so objavljene v mnogih zbirkah slovenskih ljudskih pravljic. Tuhinjski glas so pripovedovalci s pravljicami iz različnih delov Slovenije: Irena Cerar, Ljoba Jenče, Rok Kušlan, Breda Podbrežnik, Anja Štefan in duo Vroča župa. Petkov slavnostni večer pa so sklenili Šola za zmaje v izvedbi skupine Čupakabra, ognjena predstava in v parku Pod lipami razstava ilustracij Polone Lovšin in Milana Eriča. Glavni del festivalskega programa pa je bil v soboto, 7. junija. Dopoldne je bil sprehod po Vranski pravljični poti, popoldne pa so se v parku Pod lipami predstavila okoliška turistična društva. Letonja novost bila cirkuška delavnica Cirkokroga, na kateri so otroci in odrasli prikazali osnove akrobatike,i žongliranja. V dvorani pa je bilo pripovedovalsko popoldne za otroke in odprtje likovne razstave s podelitvijo nagrad udeležencem likovnega natečaja Jenkret je biv - Podobe Križnikovih pravljic. Sklenila pa sta letošnji festival razstava na prostem iz knjige Kamniške pravljične poti in pripovedovanje zgodb, ki so jih domačinom pripovedovali njihovi stari starši, starši, tete, strici. - A. Ž. Komedija Moj Vinko V Snoviku pri termah bo predstava 21. avgusta Kulturno umetniško društvo Ivan Cankar je tudi letos pripravilo komedijo, tokrat z naslovom Moj Vinko, avtorja Antona Žumbarja. Komedijo v treh dejanjih so tradicionalno tudi letos predstavili v letnem gledališču Peskokop Gradišče prvi vikend v juliju, 3., 4. in 5. julija. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Trg talcev 1 , 1240 Kamnik V TRGOVINI po ugodnih cenah nudimo: aktualne sadike zelenjadnic in rož, vrtno orodje, oprema, gnojila in ostali kmeƟjski material UGODEN odkup krav, bikov in telic za izvoz tel.: 01/831-76-28, 041/ 612 646 NOVO! Odkopujemo hlodovino smreke, jelke in bora v sodelovanju z Lip Bohinj. 15 POLETJE V TERMAH SNOVIK u|kptvé}ht X X X X X X X X X kopanje v notranjih in zunanjih bazenih z zdravilno termalno vodo in tobogani. 2 x dnevno telovadbo v vodi ob 10. in 16. uri. bogato kulinarično ponudbo z okusi Kamnika NOVOST: palačinke velikanke na zunanjem bazenu Masaže (aromaterapija, kitajska, …) kozmetične storitve (manikura, pedikura) rojstnodnevne zabave telovadnice v naravi NOVOST: kolesarski poligon Več informacij na T: 080 81 23, E: info@terme-snovik.si, www.terme-snovik.si wypohqhqvpékvnvkrp 18. 7. SUP JOGA 25. 7. IGRE BREZ MEJA (štafetne igre, vodne vragolije, vodna aerobika,...) 01. 8. SNOVIČKOV FESTIVAL (rajanje in zabava z maskotami) in SREČANJE ČLANOV KLUBA PALČKA SNOVIČKA 15. 8. SUP JOGA 21. 8. – 23. 8. ETNOLOŠKI DNEVI (veselo igra, prikaz kmečkih opravil nekoč in danes...) 05. 9. POTAPLJANJE ZA OTROKE (raziskovanje s pravo jeklenko in regulatorjem) in SREČANJE ČLANOV KLUBA PALČKA SNOVIČKA 12. 9. DRUŽABNE IGRE NA ZUNANJEM BAZENU OBČANI Komende Kamnika in akupu popust ob n % 5 1 jo a im pov nice (30 vsto p to s v e iv lj s d preno a karta že o ln a p o K . i) r po 2 u vajo). i se ne sešte st u p o (P . € 6,52 (štafetne igre na poligonih) 18. 9. – 20. 9. DNEVI POHODNIŠTVA V TUHINJSKI DOLINI
© Copyright 2024