22001145 / 15 DAN UST VAR ZBO RNIK P JALN OVZ proj ETK ektn e na OV proj l oge ektn dijak i ted ov ni OST I UVODNIK.........................................................................................................4 PROJEKTNI TEDEN 5 TABOR GORENJE...........................................................................................6 POMOČ UPORABNIKOM............................................................................7 PNEVMATSKE ŠKARJE.................................................................................8 MODELIRANJE NN OMREŽJA...................................................................9 NAČRTOVANJE TIV................................................................................... 10 IR PREGRADA.............................................................................................. 11 MERJENJE ELEKTRIČNE ENERGIJE...................................................... 13 PRIKLOP TRIFAZNEGA ASINHRONSKEGA MOTORJA.................. 13 VZPOSTAVITEV BREZŽIČNEGA OMREŽJA....................................... 16 ZAKLJUČNE NALOGE DIJAKOV 3D TISKALNIK............................................................................................. 19 AVTOMOBILSKI AVDIO OJAČEVALNIK 2X100W............................. 20 DALJINSKI VKLOP RELEJA Z ANDROID APLIKACIJO................... 20 FOTOMONTAŽA......................................................................................... 22 GRAVITACIJSKA BATERIJA..................................................................... 23 HIDRAVLIČNI CEPILNIK DRV............................................................... 24 IZDELAVA INTELIGENTNEGA AVDIO KONTROLERJA................. 24 KOLEDAR...................................................................................................... 25 HIDRAVLIČNA DVIGALKA MOTORJA................................................ 26 MEHANIZEM ZA REGISTRSKO TABLICO........................................... 27 NAJDI ČAS..................................................................................................... 28 RAČUNALNIŠKA IGRA BOMBERMAN................................................ 29 RAČUNALNIŠKA IGRA UNIČI ASTEROIDE....................................... 30 TESLOV TRANSFORMATOR.................................................................... 31 PREDELAVA PICK-UP VOZILA............................................................... 32 ULTRAZVOČNI VLAŽILNIK PROSTORA............................................ 33 SOJENJE TEKME.......................................................................................... 34 18 NAPAJALNI PULT 380V/16A.................................................................... 34 SISTEM ZA HITRO SPELJEVANJE .......................................................... 36 KROŽEK LINUX/C/ARM........................................................................... 36 ELEKTRIČNI SKIRO.................................................................................... 37 BUGGY........................................................................................................... 38 Dan ustvarjalnosti 2015 3 UVODNIK Danes na STŠ ŠC Kranj praznujemo in se veselimo vseh dosežkov naših dijakov, ki se izobražujejo na področju elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Pripravili smo že tradicionalni Dan ustvarjalnosti 2015, kjer bodo naši dijaki: • predstavili delo v Projektnih tednih (tabor Gorenje, Merjenje električne energije, IR pregrada, 3D tiskalnik, Pomoč uporabnikom, Priklop 3fAM, Brezžično omrežje, Eagle, Pnevmatske škarje, Modeliranje električnih omrežij in CMS), • na sejmu predstavljali zaključne naloge, projekte in raziskovalne naloge, med njimi bomo nagradili 3 najboljše, • predstavili mednarodno MEPI odpravo na Mauritius ter • nastopili skupaj s profesorji na kulturni prireditvi, kjer bomo podelili nagrade najboljšim dijakom zaključnih letnikov. Ponosna sem na učiteljski zbor in dijake, ki ustvarjajo tako na humanitarnem kot kulturnem področju, so izvrstni v športu, splošnih predmetih in stroki. Ker se ta teden počasi poslavljamo od letošnjih maturantov in dijakov zaključnih letnikov ter seveda njihovih staršev, naj dijakom ob tej priložnosti zaželimo veliko uspeha na maturi in zaključnem izpitu, staršem se zahvaljujemo za vso pomoč in podporo, vsem skupaj pa želimo vse dobro. Saša Kocijančič, prof., ravnateljica STŠ ŠC Kranj 4 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj PROJEKTNI TEDEN Dan ustvarjalnosti 2015 5 TABOR GORENJE Projektni teden: Elektrotehnik, Tehnik računalništva, Tehnik mehatronieke, 1. letnik Avtor: Polonca Hafner Ferlan Povzetek Prva skupina 13. 04. 2015- 15. 04. 2015 : 1.Ea (1/2), 1.Ma, 1.Mb. Druga skupina 16. 04. 2014- 18. 04. 2014: 1.Ea (1/2) 1.Ra, 1.Rb. V okviru Interesnih dejavnosti so se dijaki 1. letnikov SSI programov SŠER ŠC Kranj udeležili tridnevnega naravoslovno-športnega tabora v CŠOD Gorenje. Program je bil voden z vodniki in inštruktorji CŠOD ter s profesorji iz šole. V dolini Sv. Janeza Krstnika smo obiskali kartuzijo v Žičah. Spoznali smo način samostanskega življenja in njegov vpliv na bližnjo in daljno okolico, kajti Žička kartuzija je najstarejša v srednji Evropi. V CŠOD Gorenje v osrčju Pohorja so dijaki opravili športni pohod, športno plezanje, delavnico zdravilnih rastlin in zdrave prehrane ter geografsko in topografsko orientacijo. S specifično organizacijo dela šola uresničuje predvsem program, katerega cilji, dejavnosti in vsebine iz katalogov znanj so vezani na drugačno izvedbo (npr. terensko delo in športne dejavnosti) in za katerega je zlasti pomembno medpredmetno povezovanje in prepletanje znanja različnih predmetnih področij ter vpetost v naravni in družbeni prostor, tj. povezava z okoljem, v katerem tabor poteka. Najpomembnejše pa je razvijanje socialnih spretnosti, medsebojno sodelovanje, delo v skupini, kjer naj bi se krepila vzajemnost med dijaki in profesorji. 21. maja 2015 bomo v šolski galeriji Iskra razstavili fotografije s tabora. Na taboru smo se imeli ‟fajn". CŠOD Gorenje (foto: Danica Volčanšek) 6 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj POMOČ UPORABNIKOM Projektni teden: Tehnik računalništva, 2. letnik Avtor: Aleš Ovsenek Povzetek Dijaki 2.Ra, 2.Rb in 2.Šr so v okviru projektnega tedna - Pomoč uporabnikom izdelovali video navodila (ang.: video tutorial) za izbrane brezplačne in preizkusne programe, katerih namen je pomoč uporabnikom pri delu z izbranim programom. Delo je potekalo v parih. Dijaki so namestili izbrani program, ga preučili do mere, da so s programom lahko izdelali preprost izdelek, ki je vključeval večino funkcij, ki jih program nudi. Video, ki so ga dijaki morali izdelati, je vseboval prikaz izdelave izdelka s pojasnili v obliki oblačkov ali podnapisov v videu. Da so lahko izdelali omenjeni video, so si dijaki pomagali z različnimi programi za zajem zaslonske slike, ki jim je omogočal snemanje dela na računalniku. V 2.Ra in 2.Rb razredu smo določili skupino dijakov, katerih naloga je bila posneti in izdelati video predstavitev poteka celotnega projektnega tedna, ki je zajemal ogled Ljubljane, ekskurzijo v Belo krajino, predavanje s temo Spletno nasilje in delo v šoli – Pomoč uporabnikom. Za snemanje so dijaki uporabil svoje mobilne telefone, končni izdelek pa so oblikovali v šoli z ustreznim brezplačnim programom, ki so ga izbrali sami. Ob zaključku dela v šoli so dijaki predstavili svoje izdelke sošolcem in učiteljem, ki so podali pohvale in komentarje k izdelanim izdelkom. Dan ustvarjalnosti 2015 7 PNEVMATSKE ŠKARJE Projektni teden: Tehnik mehatronike, 3. letnik Avtor: Primož Kurent Povzetek Učna situacija je bila sestavljena tako, da so dijaki dobili vpogled in izkušnje pri reševanju konkretnih primerov iz prakse. To, kar jih čaka potem, ko se zaposlijo oz. gredo svojo strokovno pot po končanem izobraževanju. Cilj naloge je bil, da dijaki sami v skupini na podlagi delujočega modela pnevmatskih škarij, izdelajo tehnično dokumentacijo izdelka (Navodila za uporabo in vzdrževanje), ki omogoča tehnično izobraženemu kadru samostojno sestavo in programiranje pnevmatskih škarij v delujočo napravo iz razstavljenih, posameznih komponent. Delo je bilo skupinsko po osem do devet dijakov. Dijaki so najprej določili vodjo skupine in si razdelili posamezne zadolžitve ter jih potem sami izpeljali pod vodstvom mentorja. Vsaka skupina je prejela delujoče pnevmatske škarje, ki jih je razstavila. Program se je izbrisal. Po potrditvi ustrezne demontaže izdelka so dijaki pričeli s ponovnim sestavljanjem naprave in programiranjem. Tekom izobraževalnega procesa so si pridobili toliko znanja, da so delo lahko samostojno opravili. Ko je izdelek deloval v skladu s pričakovanji, je bilo potrebno napisati doku- 8 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj mentacijo; Navodila za uporabo in vzdrževanje, Poročilo o delu ter izdelati predstavitev. Dijaki so se pri izvedbi naloge naučili projektnega in timskega dela, snovanja tehnične dokumentacije, ročnih spretnosti, programiranja, logičnega in tehničnega razmišljanja, samostojnega študija literature in javnega nastopanja. Menimo, da je tovrstni način dela nujno potreben, da dijaki pridobijo ustrezne strokovne kompetence, ki jih bodo uspešno uporabljali pri strokovnem delu v praksi. MODELIRANJE NN OMREŽJA Projektni teden: Elektrotehnik PTI Avtor: Robert Šifrer Povzetek Projektno delo je drugačen način pedagoškega dela z dijaki, ki dopolnjuje in nadgrajuje običajno delo v okviru šolskega urnika. Dijaki na tak način generalizirajo in medsebojno povezujejo znanja, spretnosti in veščine, usvojene pri rednem pouku. Hkrati pa dobivajo nove informacije zunaj šole. Razvijajo ustvarjalne sposobnosti, poglabljajo in utrjujejo uporabo znanja s področja tehnike, tehnologije, organizacije dela, ekonomike, ergonomije, ekologije, informatike, računalništva, jezikov. Letos sem 6 dijakov (smer elektrotehnik PTI, elektroenergetik PTI) vodil na strokovno ekskurzijo v Elektro Gorenjske, kjer so jim 4 strokovnjaki v pogovoru in ob vprašanjih razlagali svoje delo, tehniko in tehnologijo. Naslednji dan smo posvetili računalniškemu programu za modeliranje omrežij. Najprej smo naredil 6 vaj, nato pa je vsak dobil svoje vhodne podatke in samostojno izrisal omrežje in določil R in X vodov ter s tem tudi primerne preseke vodnikov. Tako je spoznaval dimenzioniranje kablov glede na padec napetosti. V sredo jih je učiteljica elektrotehnike Alenka Jelovčan vodila skozi temeljne enačbe, ki so jih vpisali v prezentacijo. Nato pa jim je pomagal dokumentacijo urediti informatik Tomo Grahek. Slovnično in retorično jih je vodila učiteljica slovenščine Maja Teran in nato jim je pomagala pri angleški prezentaciji in nastopu še učiteljica angleščine Maja Damijan. Pri pripravi tehniške dokumentacije in javne predstavitve pa so poleg njih sodelovale tudi učiteljice slovenščine in tujega jezika kot somentorice. Za vodilno temo projektnega dela smo izbrali računalniško načrtovanje Dan ustvarjalnosti 2015 9 električnega NN omrežja v programu Power World Simulator 18. Po svojih podatkih je vsak dijak samostojno tudi izdelal omrežje, simuliral pretoke moči in pregledal ter popravil izračune padcev napetosti, dokler omrežje ni bilo optimalno. Že dan prej jim je razvojnik v EG pokazal modeliranje v pro- fesionalnem programu Gredos. Dobljene rezultate so dijaki ovrednotili in dokumentirali v ustrezni tehniški dokumentaciji. Že med potekom in ob koncu projektnega dela so se dijaki pripravljali na javni nastop, v katerem predstavijo dosežke oz. rezultate svojega dela sošolcem, kolegom, učiteljem, staršem in strokovni javnosti v slovenskem in tujem jeziku. Po zaključku projektnega tedna smo z dijaki in učitelji izvedli tudi evalvacijo opravljenega dela, ki nam služi kot povratna informacija o organizaciji in izvedbi načrtovanega projektnega dela ter kot vodilo za boljše načrtovanje projektnega dela v prihodnje. NAČRTOVANJE TIV Projektni teden: Elektrikar, Elektronik, 3. letnik Avtor: Žiga Lausegger Povzetek Na projektnem tednu smo delali v programu EAGLE in ostalimi orodji, ki jih ponuja operacijski sistem ArchLinux. Dijaki so najprej v aplikaciji EAGLE sprojektirali elektronski shemi dveh različic krmilnega vezja za unipolarne koračne motorje - bolj enostavna različica je bila izvedena zgolj s tranzistor- 10 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj ji, medtem ko smo v bolj kompleksno različico dodali še optične spojnike. Na podlagi sheme so dijaki sprojektirali PCB, pripravili projektno dokumentacijo in izvozili gerber datoteke, namenjene proizvajalcem tiskanih vezij. Dijaki so opravili tudi 2D in 3D kontrolo gerber datotek, pripravili 3D STEP model, na podlagi katerega lahko elektronskim vezjem zmodeliramo tesno prilegajoče ohišje in slednjega preprosto natisnemo s 3D printerjem. Pred naročanjem PCB pri proizvajalcih boljša podjetja najprej na rezkarjih izdelajo prototipno vezje, s čimer zagotovijo, da ne bodo naročili nedelujočih PCB. Da bi se izognili taki zgrešeni investiciji, so dijaki na podlagi gerber datotek pripravili tudi g-kodo, primerno za nalaganje v rezkarje, in simulirali rezkanje PCB. Na koncu smo pregledane datoteke oddali proizvajalcu in dobili tudi končni produkt - PCB. IR PREGRADA Projektni teden: Elektrotehnik, 2. letnik Avtor: Klemen Gregorc Povzetek Projektno delo je drugačen način pedagoškega dela z dijaki, ki dopolnjuje in nadgrajuje običajno delo v okviru šolskega urnika. Dijaki na tak način generalizirajo in medsebojno povezujejo znanja, spretnosti in veščine, usvojene pri rednem pouku. Razvijajo ustvarjalne sposobnosti, poglabljajo in utrjujejo uporabo znanja s področja tehnike, tehnologije, organizacije dela, ekoDan ustvarjalnosti 2015 11 nomike, ergonomije, ekologije, informatike, računalništva, in industrijskega oblikovanja. Letos smo v okviru projektnega tedna dijakom drugega letnika izobraževalnega programa Elektrotehnik pripravili različne učne situacije, ki so bile glavno vodilo pri delu v okviru projektnega tedna. Dijake smo razdelili v tri manjše skupine, ki so jih spremljali strokovni učitelji mentorji. Pri pripravi tehniške dokumentacije in javne predstavitve pa so poleg njih sodelovale tudi učiteljice slovenščine in tujega jezika kot somentorice. Za vodilno temo projektnega dela smo izbrali računalniško načrtovanje elektronskega tiskanega vezja IR oddajnika in sprejemnika v programu Eagle. Načrtovano tiskano vezje je vsak dijak samostojno tudi izdelal, priključil na ustrezno napajalno napetost ter preizkusil njegovo delovanje. Z uporabo različnih merilnih instrumentov so dijaki nato izmerili parametre delovanja vezja, ki so jih primerjali s predhodno teoretično izračunanimi vrednostmi. Dobljene rezultate so ovrednotili in dokumentirali v ustrezni tehniški dokumentaciji. Že med potekom in ob koncu projektnega dela so se dijaki pripravljali na javni nastop, v katerem bodo predstavili dosežke oz. rezultate svojega dela sošolcem, kolegom, učiteljem, staršem in strokovni javnosti v slovenskem ali tujem jeziku. Po zaključku projektnega tedna smo z dijaki in učitelji izvedli tudi evalvacijo opravljenega dela, ki nam služi kot povratna informacija o organizaciji in izvedbi načrtovanega projektnega dela ter kot vodilo za boljše načrtovanje projektnega dela v prihodnje. 12 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj MERJENJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Projektni teden: Elektrikar, Operater mehatronike, Računalnkar, 1. letnik Pripravil: Robert Bertoncelj Povzetek Dijaki 1.Re, 1.Rf in 1.Ee so v okviru projektnega tedna – Merjenje električne energije – napravili analizo porabe električne energije na svojih domovih. Pri tem so za osnovo domače porabe električne energije uporabili izstavljeno mesečno položnico za plačilo električne energije. Pri analizi porabe so ugotavljali največje porabnike električne energije. Posebna pozornost je bila namenjena dvotarifnim števcem, ki merijo energijo v cenejšem obdobju (nočni čas ) in dražjem obdobju ( čas med delavnikom od 6. do 22. ure ). Pri analizi porabe in ostalih ponudnikov električne energije v Sloveniji so priporočili trenutno najprimernejšega ponudnika električne energije. Izdelali so power point prezentacijo s tabelami in grafi. Drugi del naloge v okviru projekta je bila poraba električne energije električnih svetil. Kot osnovno električno svetilo so uporabili žarnico, ki je bila do nedavnega nepogrešljiva. Ugotoviti so morali, katera so tista svetila, ki so trenutno aktualna oziroma najbolj ekonomična v smislu življenske dobe in porabe električne energije ter cenovno primerljiva. Tudi tu so izdelali power point prezentacijo z vsemi pripadajočimi tabelami in grafi. Ob zaključku dela v šoli so dijaki predstavili svoje izdelke sošolcem in učiteljem, ki so podali pohvale in komentarje k izdelani nalogi. PRIKLOP TRIFAZNEGA ASINHRONSKEGA MOTORJA Projektni teden: Elektrikar, Elekktronik, 2. letnik Pripravil: Aleš Bregar Povzetek Zgoraj omenjeno naslovno temo smo razdelili na več področij, kjer je bil dijakom v pomoč mentor, ki jih je usmerjal pri njihovem raziskovalnem delu. Dan ustvarjalnosti 2015 13 Področja so: Priklop na omrežje, Kontaktor, Predtokovna zaščita, Asinhronski motor, Angleški jezik v stroki, Oblikovanje in lektoriranje predstavitve. Po uvodni predstavitvi v prisotnosti anglistke in slavistke so dijaki dobili napotke za delo in električne sheme. Delo je potekalo samostojno. Namen: Dijaki so se pri izvedbi projektnega tedna seznanili in naučili: • projektnega dela (aktivnosti, viri, čas), • timskega sodelovanja, • snovanja tehnične dokumentacije, • ročnih spretnosti, • parametriranja, • logičnega, tehničnega razmišljanja, • samostojnega študija iz literature, • javnega nastopanja. Navodila za uspešno izvedbo projekta: • Dijaki so opravili delo samostojno, po predhodni predstavitvi mentorja, z razlago posameznih ključnih elementov, predstavitvi sheme, ki jo je prejel dijak. • Dijaki je pregledal predano shemo, pregledal izvedbeno ploščo in se v primeru nejasnosti dogovoril začetek dela z mentorjem. • Mentor je preveril, ali je zagotovljeno varno delo in material. • Sledilo je sestavljanje naprave. • Mentor je preveril, ali je naprava ustrezno sestavljena in deluje tako, kot to zahteva stroka. • Po uspešnem zagonu naprave je bilo potrebno izdelati tehnično dokumentacijo izdelka, navodila za uporabo in vzdrževanje ter napisati eno stran A4 povzetka v angleškem jeziku. • Izdelati in izvesti je potrebno predstavitev na dnevu ustvarjalnosti 21. 5. 14 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj 2015. Dolžina predstavitve bo 20 minut. • Dokumentacijo se bo poslala predhodno v pregled profesoricam slovenskega in angleškega jezika do 5. 5. 2015. Priporočila za dijake med izvedbo: • Tekom izvedbe projektnega tedna je potrebno zbirati informacije (slike, zapisi, filmčki, načrti …), da se potem lahko izdela tehnična dokumentacija. • Dokumentacija mora biti izdelana v skladu s standardi in normami za dokumentacijo in mora vsebovati toliko informacij, da lahko tehnično izobražen kader (beri sošolec), ki ni obiskoval projektnega tedna, sestavi vajo v delujočo, funkcionalno celoto. • Pri predstavitvi se uporablja sodobna informacijska, komunikacijska tehnologija (PowerPoint, Word, internet …). S projektnim tednom so dijaki zelo zadovoljni, še posebno z praktičnim delom. To se odraža tudi v tem, da je bila udeležba skoraj 100%, pri izvedbi pa je bilo čutiti pripravljenost za praktično delo. Pri izvedbi praktičnega dela sem bil tudi zadovoljen z predhodnim teoretičnim znanjem in korelacijo med predmeti. V letošnjem letu so dijaki 2. letnika izdelovali praktično vajo 3. letnika in so me presenetili, da so v tako kratkem času sprejeli teoretično znanje in vsi uspešno zaključili praktično vajo s preizkusom. Dan ustvarjalnosti 2015 15 V začetku so še vedno imeli problem s timskim delom, ko pa sem jih razporedil, je delo normalno steklo. Ekskurzija je po mojem mnenju v času projektnega tedna obvezna. Dijaki spoznajo temo projektnega tedna v realnem svetu in lahko primerjajo načine izvedbe. V letošnjem letu so me dijaki pozitivno presenetili s pripravo predstavitve (glede na prejšnja leta) in so se samostojno organizirali in dogovorili o svojem delu. VZPOSTAVITEV BREZŽIČNEGA OMREŽJA Projektni teden: Računalnikar, 2. letnik Pripravil: Miha Baloh Povzetek V ponedeljek in torek, 13. in 14. aprila, smo na STŠ Kranj izvedli projektno nalogo. Pri projektni nalogo so sodelovali: • oddelek SPI programa – 2.Re, • vodja projekta – Miha Baloh, • strokovni učitelji – Alenka Potočnik Zadrgal in Roman Rehberger, • jezikoslovni učitelji – Meta Arnež in Maja Teran. Predpriprava Projektna naloga je bila skrbno načrtovana in preizkušena. Dijaki so imeli že potrebno predznanje, da so lahko nalogo uspešno samostojno izvedli. Delo je potekalo po skupinah. Skupine so bile enakovredno zasnovane, na podlagi znanja pri predmetu Računalniška omrežja in komunikacije (v nadaljevanju: RKO). Izvedba Dijaki so pred izvedbo in začetkom dela dobili potrebna navodila, skice in delovne liste. Delo se je pričelo z razdelitvijo in popisom potrebne opreme in končalo z izdelavo PPT predstavitve. 16 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj Cilji Pri projektni nalogi so bili zastavljeni in uspešno doseženi naslednji cilji: • delo po skupinah, • izdelava UTP kabla, • uporaba usmerjevalnika Linksys, • vzpostavitev žičnega omrežja, • vzpostavitev brezžičnega omrežja, • izdelava predstavitve. Cilje smo preverjali strokovni učitelji z neprestano prisotnostjo in nadzorom dela. V primeru, da posamezen cilj ni bil dosežen, skupina ni mogla nadaljevati svojega dela. Poglavitni cilj »postavitev in dokumentiranje lastnega omrežja« je bil dosežen v vseh skupinah. Oprema Pri projektni nalogi smo uporabili naslednjo opremo: • usmerjevalniki Linksys, • orodje za izdelavo UTP kablov (klešče RJ-45, testerji UTP kablov) • UTP kabel (konektroji RJ-45, pokrovi RJ-45) Rezultati evalvacije Kot učitelju in vodji projektne naloge so mi bili zelo pomembni rezultati ankete, saj sem na ta način prejel povratno informacijo mojega dela in dijakovih izkušenj. Veseli me, da je pri večini vprašanj večina dijakov (3/4) odgovorila s pozitivnim odgovorom. Projektno delo se jim je zdelo zanimivo. Uporabili so znanje, ki so ga že imeli. Preizkusili so se pri praktičnem delu. Pouk v takšni obliki jim je bil všeč. To seveda zelo ustreza dijakom poklicnega izobraževanja. Dan ustvarjalnosti 2015 17 ZAKLJUČNE NALOGE DIJAKOV 18 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj 3D TISKALNIK Avtorja: Bor Vreček, 4.Ma; Jure Jelovčan, 4.Ma Povzetek Ko sva si izbrala izdelek za zaključno nalogo, si je bilo najprej potrebno zamisliti, kako ga bova izpeljala. V programu za modeliranje sva skonstruirala model 3D tiskalnika, kakršnega sva si izbrala. Narejen je po vzoru delta robota. Nato sva se lotila nakupa delov, potrebnih za uresničitev najinih idej. Najprej sva naročila mikroprocesor Arduino Mega 2560 in se naučila delati z njim. Potem sva naročila vodila in ležaje, po katerih se izvrši linearno gibanje. Pričela pa sva tudi z rezkanjem elementov, ki se jih ne da kupiti. To so nosilci, držalo orodja, nosilci motorja, vse rezkano iz aluminija, poleg tega pa še sklep iz medenine. Potrebno je bilo naročiti še elektronske komponente, kot so koračni motorji ter gonilnike zanje, RAMPS 1.4 plato, ekstruder, grelno podlago, podajalnik ter končna stikala. Ko sva prejela vse naročene dele, sva pričela s sestavljanjem in vezanjem komponent, kar nama je vzelo kar nekaj časa. Sedaj nama manjkajo še zadnje podrobnosti, ko pa bodo izpopolnjene, se bova lotila programiranja. Programirala bova v programih Slic3r, kjer je za tiskanje poljubnega modela ustvarjena G-koda, in pa Repetier Host, v katerem so določeni vsi parametri tiskalnika ter G-kodo posreduje mikroprocesorju. Dan ustvarjalnosti 2015 19 AVTOMOBILSKI AVDIO OJAČEVALNIK 2X100W Avtor: Matic Kaker, 2.Mi Povzetek Nadgradnja avdio sistema v avtomobilu je danes zelo zanimiva zadeva, saj vse več, predvsem mladih, ljudi želi imeti v svojem avtu čim bolj čist, jasen in dovolj glasen zvok. V okviru projekta zaključne naloge izdelano vezje predstavlja stereo avdio ojačevalnik z izhodno močjo 2x100W. Kot glavni avdio gonilnik je v vezju uporabljeno integrirano vezje z oznako TDA7250, izhodno moč pa zagotavljata končni ojačevalni stopnji s paroma močnostnih izhodnih tranzistorjev z oznako TIP142 in TIP147. Glede na opravljene meritve karakteristik delovanja elektronskega vezja omenjenim želenim lastnostim dobrega avdio ojačevalnika ustreza tudi izdelana naprava. DALJINSKI VKLOP RELEJA Z ANDROID APLIKACIJO Avtor: Boštjan Čegovnik, PT Povzetek Cilj naloge je bila izdelava aplikacije za vklop releja na daljavo. Za krmilnik sem izbral Arduino model YUN. Krmilnik omogoča povezavo z internetom in je neke vrste hibrid med strežnikom in krmilnikom. Sestavljen je iz dveh glavnih komponent: ATmega32u4 mikrokrmilnika, skrbi za upravljanje z vhodi in izhodi ter Atheros procesorja AR9331 z operacijskim sistemom Linux 20 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj -OpenWrt in deluje kot strežnik. Android aplikacija se poveže na strežnik, ki je postavljen na Arduinu, ta prebere kakšen je naslov, na katerega se je aplikacija povezala, ter temu primerno vklopi oziroma izklopi rele. Področje uporabe je zelo široko, na primer vklop električne peči, vklop luči, odpiranje garaže ali pa odklepanje vhodnih vrat v stanovanjski hiši, namesto releja bi lahko uporabil tudi tranzistor v primeru manjših napetosti. Dan ustvarjalnosti 2015 21 FOTOMONTAŽA Avtor: Žan Jelovčan Pečnik, 2.Ri Povzetek Fotomontaža je konceptno združevanje slikovnega materiala v kompozicijski izdelek, ki ima nek namen in učinek. Uporablja se v umetniške in oblikovalske namene. Za slednje je fotomontaža rutina. Vendar montaža ni samo postopek, je tudi orodje. Ko nastane v mislih ideja, se izdela koncept. Fotografija je pripomoček, montaža je orodje. Za svojo fotomontažo sem uporabil prenosno poizkusno različico programa Adobe Photoshop CC. To različico sem izbral, ker omogoča lažje poseganje po želenih orodij. Omogoča tudi urejanje fotografij, ki so v RAW formatu. V nalogi sem predstavil potek svoje fotomontaže, kako sem iz več različnih slik sestavil eno, s čisto drugačnim sporočilom. 22 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj GRAVITACIJSKA BATERIJA Avtor: Juš Pavlovski, 3.Ma Povzetek Pri četrti izpitni enoti poklicne mature mature sem se odločil za izdelavo gravitacijske baterije na sončne celice. To pomeni, da električno energijo namesto v baterije in akumulatorje pretvorimo v potencialno in jo, ko jo rabimo, pretvorimo nazaj v električno. To sem izvedel s sistemom, ki sem si ga zamislil in predstavil mentorju. Princip delovanja je tak, da sončne celice poganjajo vodno črpalko, ki vodo prečrpa iz spodnjega v zgornji rezervoar. Voda, ki je v rezervoarju, ima tako večjo potencialno energijo kot črpalka. Zraven črpalke se nahaja generator (vodna turbina), ki nam proizvaja električno energijo, ko ni sonca. Generator upravljamo preko ventila. Te naloge sem se lotil predvsem zato, ker sem opazil problem pri shranjevanju sončne energije, ki je na voljo le takrat, ko sije sonce, in jo uporabniki v večini primerov ravno takrat ne potrebujejo in tudi zaradi tega, ker me je zanimalo, kako bi tak sistem, ki sem ga zasledil sam, kot koncept deloval v praksi. Prednosti tega tipa baterije sta tudi, da se shranjena energija s časom ne zmanjša in da je ni treba tako pogosto menjati, saj z leti ne izgublja na kapaciteti. Podoben, nekoliko večji sistem bi lahko uporabil za shranjevanje energije na različnih vikendih in objektih, ki nimajo električne napeljave. S tem bi bil s količino shranjene energije omejen samo z velikostjo rezervoarja. Dan ustvarjalnosti 2015 23 HIDRAVLIČNI CEPILNIK DRV Avtor: Klemen Razinger, Matic Lukan, 4.Ma Povzetek Za tovrsten projekt sva se odločila, ker se nama je zdelo smiselno, da je izdelek na koncu funkcionalen. Najprej sva pri sosedu natančno pregledala cepilnik, iz katerega sva povzela glavne mere. Ogrodje sva narisala v programu solidworks. Potem sva kupila material za ogrodje, ki ga je bilo potrebno utrezno obdelati. Dele sva nato razrezala in jih zvarila po načrtu. Pri podjetju Rosi tech sva naročila črpalko,ventile, cilinder in filter. Na CNC stroj sva zrezkala vodila in nanje pritrdila cepilno sekiro. Cilinder bo prenesel obremenitve do 20 ton, rezervoar pa bo sprejel do 30 l olja. Vsa konstrukcija cilindra bo zložljiva za lažje shranjevanje ob neuporabi. Transportiranje je možno s standardnim tritočkovnim vpetjem na traktorju. IZDELAVA INTELIGENTNEGA AVDIO KONTROLERJA Avtor: Bogataj Lenart, 4.Ea Povzetek Zaključni izdelek za poklicno maturo z imenom avdio vmesnik sem izdelal z namenom, da bi v raznih gostinskih objektih in lokalih olajšal delo natakarjem, ki ga imajo z upravljanjem zvoka, npr. v zunanjih in notranjih prostorih. Glavna prednost avdio vmesnika je ta, da so viri zvoka npr. radio, predvajalnik zgoščenk, računalnik, televizor zbrani v tej napravi. Posledično lahko izbiramo, kateri izvir zvoka se bo predvajal v določenem prostoru, krmilimo pa lahko tudi jakost le-tega. Preko Rasppbery Pi imamo možnost poslušanja glasbe v živo ali iz lastne zbirke. Bistvena zahteva je bila, da bo vmesnik enostaven za uporabo, saj ga bodo uporabljali ljudje, katerim ta tehnologija ni blizu. Pri nalogi mi je bila v veliko pomoč knjiga Akustika, internet in znanje, pridobljeno v šoli. 24 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj KOLEDAR Avtor: Robert Mavec, 4.Ra Povzetek Za nalogo sem si izbral izdelavo programa v enem od programov za namizno založništvo. Naloga je bila sestavljena iz več delov. V prvem delu opisujem urejanje in pripravo fotografij, v drugem uporabo aplikacije – dodatka za izdelavo koledarja - in v tretjem oblikovanje koledarja in postopek priprave za tisk. Zanimiv se mi je zdel tudi izvoz končane datoteke koledarja v swf format. Gre za animacijo, ki omogoča spletno listanje. Kot dodatek za izdelavo koledarja sem uporabil aplikacijo Calendar Wizard. Aplikacija je brezplačna, odprtokodna in spisana v javascript-u. Omogoča različne nastavitve, predvsem velja omeniti, da omogoča vnos slovenskih praznikov. Dan ustvarjalnosti 2015 25 HIDRAVLIČNA DVIGALKA MOTORJA Avtor: Mati Ponikvar, 4.Mb Povzetek Za 4. izpitno enoto poklicne mature sem si izbral izdelovanje hidravlične dvigovalke avtomobilskega motorja. To idejo sem dobil predvsem po končanem predmetu PNH v tretjem letniku, kjer smo izvedeli nekaj osnov o hidravliki. Prav tako pa sem izdelal dvigalo zaradi potrebe po njem. Dvigalo se je uporabilo pri projektu Caddy Pick up, ki ga izdelujeta Nik Piber in Primož Jagodic. Tako se bomo sedaj lahko lotili večjih projektov zamenjav motojev v naših avtomobilih. Dvigalo je brez težav dvignilo 150- kilogramski VW motor. Prav tako lahko drži težo treh povprečno težkih moških (80kg). Mislim, da je dvigalka odličen primer izdelovanja uporabnih priprav doma, potrebno je samo predznanje v kovinarstvu. Dvigalo se uporablja večinoma pri mehanikih, in sicer za dvigovanje motorjev oziroma česar koli težjega. 26 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj MEHANIZEM ZA REGISTRSKO TABLICO Avtor: Jan Tavčar, 4.Ma Povzetek Za izdelek sem se odločil predvsem zaradi previsokih kazni na slovenskih cestah. Na spletu sem naročil motorček in vezje ter narisal začetni načrt. Načrt smo kasneje nekoliko izpopolnili in pričeli z izdelavo kovinskega ohišja. Sistem je sestavljen iz dveh delov – škatle za motorček in vetrne zaščite. Ohišje je narejeno iz 2 mm debelega železa, povezava med servo motorjem ter ohišjem za tablico je narejena iz 1,5 mm debele jeklene žice. Vse skupaj sem sestavil ter preveril delovanje. Nato sem se lotil brušenja in barvanja. Izbral sem črno barvo, da je ohišje čim manj opazno. Na koncu sem naredil še nosilec za stikalo ter speljal elektriko od zadnjega sedeža, kjer je čip, do stikala. Celoten sistem sem preizkusil, a ni bilo nobenih napak. Zanimanja za tak sistem je s strani motoristov vedno več. Dan ustvarjalnosti 2015 27 NAJDI ČAS Avtor: Rok Hudobivnik, 4.Rb Povzetek Namen zaključne naloge je bil izdelati spletno aplikacijo za ustvarjanje dogodkov, katerih datum ni določen in je lahko fleksibilen glede na prosti čas povabljenih gostov. Zato nalogo sem se odločil zato, ker sem bil v preteklem letu vpleten v več dogodkov, na katere posamezniki niso mogli priti zaradi različnih razlogov. Z nalogo sem se pobližje spoznal z objektnim programiranje PHP, uporabo različnih programskih ogrodij, Googlovim programskim vmesnikom ter upravljanjem s spletnim strežnikom Apache. Lumen je brezplačno ter odprtokodno PHP programsko ogrodje, zgrajeno na osnovah komponent, ki so del večjega programskega ogrodja Laravel. Ena izmed najbolj očitnih prednosti tega mikro programskega ogrodja je hitrost, čeprav lahko vključimo tudi dodatne knjižnice in pripomočke iz Laravel-a. Nekatere izmed glavnih lastnosti so usmerjanje, vključevanje dodatnih knjižnic, enotno dedovanje podobe spletne strani, upravljanje s podatkovnimi bazami, migracija podatkov in umeščanje ukazov na časovni razpored. Lumen je namenjen manjšim projektom ter streženju podatkov prek programskega vmesnika. Na primer, če del aplikacije, ki jo poganja Laravel, dobi v povprečju veliko več zahtev kot ostali deli aplikacije, bi za ta del uporabili Lumen. 28 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj RAČUNALNIŠKA IGRA BOMBERMAN Avtor: Boštjan Pintar 4.Rb Povzetek Aplikacija je izdelana v programskem jeziku C# in v orodju Monogame. Za urejanje slik je uporabljeno orodje Paint.NET. Igra omogoča igranje ene osebe ali dveh. Vključena je tudi izbira različnih map � predlog. V enoigralnem načinu mora igralec pobiti vse pošasti. Če se ga pošast dotakne ali pa če ga ujame eksplozija bombe, je igre konec. Igralec ima na voljo samo bombe. Določeni elementi na mapi so uničljivi. Če jih uporabnik uniči, lahko dobi nadgradnjo. Igra vsebuje sledeče nadgradnje: večja eksplozija, več bomb in večja hitrost igralca. Dvoigralni način je zelo podoben enoigralnemu načinu. Igralca se morata pobiti. Vsak igralec se pojavni na svojem mestu. Nadgradnje so omogočene, zato jih vsak nabere čim več in pri tem poskuša ujeti nasprotnika v eksploziji. Dan ustvarjalnosti 2015 29 RAČUNALNIŠKA IGRA UNIČI ASTEROIDE Avtor: Maks Hafner 4.Rb Povzetek Aplikacija je sprogramirana v programskem jeziku C#. Uporabljena so orodja Monogame, XNA in Inkscape za vektorsko grafiko. Igra ima tri težavnostne nivoje in je časovno omejena. Ob igranju se seštevajo točke po različnih algoritmih glede na težavnost. Cilj igre je, da v določenem času uničimo čim več asteroidov in s tem dosežemo čim več točk. 30 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj TESLOV TRANSFORMATOR Avtor: Tilen Pogačnik, 4.Ea Povzetek Kot zaključno nalogo sem se odločil izdelati Teslov transformator. Je eden ključnih izumov, ki so pripomogli k razvoju brezžičnega prenosa električne energije. Izdelek je namenjen prikazu delovanja Teslovega transformatorja, sestavnih delov itd. Za vzbujanje je izbrana visokonapetostna kaskada manjšega toka, primarni in sekundarni navitji pa sta izdelani iz 5 mm in 0,15 mm debele bakrene žice. Sam načrt Teslovega transformatroja z lahkoto najedemo na internetu, a je dokaj težka izvedba, saj si nekaterih delov preprosto skoraj ne moreš priskrbeti, če ne zaradi cene, pa zaradi redkosti oz. uničenosti. Dan ustvarjalnosti 2015 31 PREDELAVA PICK-UP VOZILA Avtor: Primož Jagodic in Nik Piber, 4.Ma Povzetek Za četrto izpitno enoto poklicne mature sva izbrala predelavo pick-up vozila. Uporabila sva vozilo Volkswagen Caddy prve generacije s 1600 cm³ dizelskim motorjem. Na idejo sva prišla, ko sva si ogledala srečanje starodobnih vozil v Avstriji, kjer sva se še posebej navdušila za Volkswagen Caddy, ki je v Sloveniji zelo redko vozilo. Tako sva avgusta 2014 kupila 25 let staro vozilo, ki sva ga kasneje začela obnavljati. Tekom projekta sva uporabila mnoga znanja, pridobljena v času srednješolskega izobraževanja, kot npr. varjenje, napeljevanje električne inštalacije, hidravliko, preoblikovanje kovinskih in nekovinskih materialov itd. Na vozilu je bila sanirana vsa rja, zamenjane vse komponente podvozja, na novo napeljana električna inštalacija, celotna kabina je na novo izolirana z najnovejšimi materiali, ki jih je možno dobiti na trgu itd. V vozilo je vloženo okoli 1000 ur dela in nekaj več kot 3000 €. 32 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj ULTRAZVOČNI VLAŽILNIK PROSTORA Avtorja: Matej Eržen in Mitja Sajovic , 4.Mb Povzetek V okviru zaključne naloge za poklicno maturo izdelan avtomatiziran ultrazvočni vlažilnik prostora lahko uporabimo v zdravstvene namene za vzpostavljanje primerne stopnje hladne vlažnosti v bivalnih prostorih, s čimer posledično zmanjšamo elektrostatično naelektrenost v zraku, kar vpliva na zmanjšanje dihalnih težav zaradi suhega zraka. Z dodajanjem eteričnih olj v zalogovnik z vodo pa poleg zdravega ozračja lahko ustvarimo tudi prijetno aromatično bivalno okolje. Napravo seveda lahko uporabimo za primerno vlaženje v rastlinjakih ali v proizvodnih prostorih v živilski industriji. Glavna sestavna elementa avtomatiziranega vlažilnika sta tristopenjski ultrazvočni vlažilnik in programirljiv krmilnik Easy 719 DC-RC. Ostali vgrajeni elementi avtomatizacije naprave služijo predvsem za varno, natančno in zanesljivo delovanje sistema. Pred uporabo naprave je potrebno vgrajen zalogovnik najprej napolniti z vodo. Po priključitvi sistema na električno omrežje in sprožitvi delovanja programirljiv krmilnik s pomočjo črpalke in merjenja nivoja vode poskrbi za prečrpavanje vode v drugo posodo, v kateri se nahaja ultrazvočni vlažilnik. Ko se v tej drugi posodi ustvari ustrezna količina hladne vodne megle, jo vgrajeni ventilator izpiha iz naprave v prostor. Uporabnik lahko vse faze delovanja naprave spremlja tudi preko zaslona oz. prikazovalnika, vgrajenega na krmilniku, in se po potrebi odziva na njegova sporočila. Dan ustvarjalnosti 2015 33 SOJENJE TEKME Avtor: Vid Čufar, 4.Ra Povzetek V zaključni nalogi sem predstavil izdelavo aktivne spletne strani, ki omogoča sojenje tekem balvanskega športnega plezanja, izračunava točke tekmovalcev in prikaz rezultatov. Za izdelavo sem uporabljal programske jezike HTML, PHP, MySQL in Javascript. Kodo sem pisal v programu Notepad++. V nalogi sem predstavil probleme, s katerimi sem se srečeval, rešitve in možnosti izboljšave. Izpostavil bi postavitev elementov za boljšo preglednost in organiziranost spletne strani. Zanimiva je tudi rešitev algoritma Izračun točk in zapis le-teh v podatkovno bazo. NAPAJALNI PULT 380V/16A Avtor: Imer Osmani 4.Ea Povzetek Za zaključno nalogo sem se odločil, da naredim napajalni pult za preizkušanje trifaznih elektro motorjev, kot so: asihronski, sihronski in enosmerni usmernik od 0 V do 30 V. Ohišje sem izdelal sam in vanj vgradil ustrezne varovalke (C16: L1, L2, L3, B10: enosmerni tokokrog). Napajalni pult ima tri tipke, zelena pomeni vklop, rdeča izklop in črna pa menjavo faz - vrtenje motorja v obe smeri. Enosmerni usmernik je namenjen za priklop manjših enosmernih porabnikov. Ima ima izhod od 0 V do 30 V pri največjem 34 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj toku 1,5A. Načrt sam narisal sam v tretjem letniku pri praktičnem pouku. POLNILNIK AKUMULATORJEV V ECS TEHNOLOGIJI Avtor: Škrabec Blaž, 4.Ea Povzetek ECS® je patentirana metoda za polnjenje akumulatorskih baterij. Ime je kratica metode dela - Electrode-Specific Charging System in je najnaprednejša tehnologija polnjenja akumulatorjev, ki je prinesla veliko novega na tem področju . ECS mogoča hitro in varno polnjenje in podaljšanje življenjske dobe akumulatorjev. Uporabimo jo lahko za vse vrste in kemijske sisteme akumulatorjev. Izdelano vezje (naloga) omogoča minimalni polnilni čas 15 minut pri NiCd in NiMH ter 30 minut pri Pb in 60 minut pri LiIon baterijah. Z zaporednim polnjenjem večina baterij doseže zgornjo tehnično kapaciteto, ki je lahko za 10 in več % nad nazivno kapaciteto. Število polnjenj se lahko poveča celo za desetkrat v primerjavi z najboljšo alternativno metodo. Dan ustvarjalnosti 2015 35 SISTEM ZA HITRO SPELJEVANJE Avtor: Aleš Zupanc, 4.Ea Povzetek Naloga vključuje dokumentacijo več kot leto dni trajajočega razvojnega projekta načrtovanja, projektiranja vezij, programiranja, testiranja, odpravljanja napak, izdelave ter vgradnje sistema za hitro speljevanje dirkalnikov - dragsterjev. V nalogi sem na kratko predstavil problematiko starta dirkalnikov dragsterjev. Podrobno sem opisal uporabljene elektronske elemente, načrtovanje tiskanih vezij s programskim CAD/CAM orodjem EAGLE in razvoj programa, ki je potreben za delovanje mikrokontrolerja ATmega 328-MMH. Program sem razvil v programu BASCOM-AVR. V zadnjih treh mesecih sem tudi izpopolnil prvo verzijo sistema. Druga izboljšana verzija izdelanega vgrajenega sistema, ki je podrobno opisana v tej nalogi, na dirkalniku deluje brezhibno in pripomore k zares odličnem startu ter vrhunskim uvrstitvam dirkača – mojega očeta. KROŽEK LINUX/C/ARM Avtor: Žiga Lausegger Povzetek Na krožku Linux/C/ARM si ogledamo, kako v operacijskem sistemu Arch Linux lahko brezplačno programiramo NXP mikrokrmilnike z vgrajenimi ARM mikroprocesorji. Gre za trenutno najbolj razširjeni, zmogljivi in varčni mikroprocesor, ki bi ga moral znati programirati vsak elektronik - trend namreč kaže v prid digitalni in ne analogni elektroniki. Ogromno ljubiteljev se ponaša z znanjem programiranja mikrokrmilnikov, kar je zmotno, saj večina zgolj uporablja gonilnike oz. funkcije visokonivojskih jezikov (C++, Python), ki so jih zanje v nizkonivojskih jezikih C in ARM assembly predhodno napisali inženirji. Tako se ljubitelji nevede zgolj učijo uporabe visokonivojskih programskih jezikov (C++, Python), medtem ko programiranje mikrokrmilnikov zanje ostane uganka. Na krožku Linux/C/ARM se vsega skupaj lotimo sistematično in po vrsti. Najprej dober del ur namenimo namestitvi in spoznavanju operacijskega sistema Arch Linux, v katerem delamo. Udeleženci spoznajo vse podrobnosti o izrazih, kot so bios, bootloader, fstab, initram, initcpio ... Ko udeleženci pripravijo operacijski sistem za nadaljnje delo, se začne učenje osnov nizkonivojskega programskega jezika C, v katerem napišemo oz. zreproduciramo nekaj pogosto uporabljenih Linux aplikacij. Ko tudi C programski jezik ne predstavlja več ovir, se lotimo prebiranja mikro- 36 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj krmilniške dokumentacije in pisanja lastnih gonilnikov za ključne elemente mikrokrmilnika. Tu se udeleženci naučijo tudi razhroščevanja in pravilnega izdajanja programske opreme preko orodja GitHub. Po želji se poglobimo tudi v ARM mikroprocesor. Krožek je primeren za dijake tehniških šol, gimnazijce, študente in druge, ki se želijo naučiti pravilnega programiranja mikrokrmilnikov. Krožek zahteva dobro znanje angleškega jezika! Priporočen je nakup svojega vgrajenega sistema LPC4088 Quickstart board in programatorja LPC-Link 2, na katerih udeleženci lahko trenirajo doma. Priporočena je tudi uporaba lastnega prenosnega računalnika, na katerega udeleženci namestijo svež operacijski sistem - podatki na računalniku so izgubljeni. ELEKTRIČNI SKIRO Avtor: Jošt Močnik, 4.Mb Povzetek Že dolgo sem si želel naredi nekaj, kar bi mi olajšalo premagovanje krajših razdalj. Poglobil sem se o dodelavi pogonskega sklopa za namestitev na skiro. Verižni prenos moči je speljan na zadnje kolo skiroja. Uporabil sem DC brezkrtačni motor, ki omogoča doseganje hitrosti do 15 km/h. Za potrebe motorja sem vgradil 5 Ah baterijo, ki sem ji dodal krmilnik hitrosti z mehkim zagonom. Krmilnik ima vgrajene tudi dodatne funkcije, ki so potrebne za Dan ustvarjalnosti 2015 37 varno rabo in daljšo življenjsko dobo motorja. BUGGY Avtorja: Rok Tavčar in Klemen Bohinc, 3.Me Povzetek Že na začetku tretjega letnika sva začela razmišljati o najinem zaključnem izdelku. Imela sva veliko idej vendar je na koncu prevladala ideja, da bi sama izdelala svoj avto. Oktobra sva že pričela z risanjem projekta in zbiranjem idej ter posameznih delov. Vse od novembra pa do aprila sva varila ogrodje avtomobila. Kupila sva karamboliran ATV 4 - kolesnik z 250 ccm motorjem, ki ima tudi vzvratno prestavo. Zadnjo gred skupaj z verižnim prenosom ter zavoro sva morala podaljšati z distančnikom, ki sva jih sama naredila v šoli. Distančnika sva privarila na konceh gredi. Za večjo ojačitev gredi sva uporabila ležaje, ki so direktno pritrjeni na ogrodje. Zaradi vsega tega sva morala dodatno podaljšati zadnji del avtomobila. Avtomobil ima vzmetenje samo spredaj in je zato vožnja trša. Volanski mehanizem sva zamenjala z volansko letvijo iz VW pola. Zavorni sistem je na zadnji gredi ter na obeh sprednjih kolesih. Avto sva opremila s smerniki in lučmi ter varnostnim pasom. Avto je varen in hiter, vendar ni primeren za vožnjo po glavnih in regionalnih cestah. Buggy-a nameravava še prebarvati. 38 Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj Dan ustvarjalnosti 2015 39 14. 4 . 201 5 Teh nik meh mic atro Res ► Teh nike M pon ses eh3 ► 3 V pr aša lnik i► View View Def View Vpr ault roži odg r esp aša Obk ord e All R lnik ons _2 SRED NJA ŠOLS TEHNIŠ KA KI CE NTER ŠOLA K i d ričev K epor t V pr a ce RANJ asa s lnik t _2 ► 4000 a 55 P rija vljen Que KRAN All i s st e tionht resp kot J na tpir:e/ ons Mira es ( / n Ko R w e 2 1) p w zmu o V r w iew t ►.s Asc s (O Dod A ll end Vcik djav atne ew r.sAi Res ing a) nast o rd e pon ll a r es. Vsi sod Des eluj oči. Teh M eh 3: Q uesti onna ir e R ses vitve View Que ding By R stion form order esp s ons atu Dele e te A View LL R Defa e sp ons ult o es ce n Prev iew ovo 1. r, s rder Pre kate Delo nes rim i v te Res v se n ksto drug času p ons vn e ajbo proj ačen e m s l : e j 2 ktne strin nači 1 jaš. ga t n de Res edn la v pon a je šeč? se drug da Ave ačno rage kot deln v ča o su r edn ega pou Tota ka. l 14% Ali t i je bil 2. P rosi m, d 86% a ut Tota eme # ljiš s l voj o Res pon 1 dgo 18 vor. se zato 1 , ke 3 r de lam vse 100 o pr % je d 1 aktič obro 21/2 no . 1 delo raze 1 je b n izd olj r elav azg več a po iban roči delu imaš od o. la. 1 jejo p r stva aktičn delo ri. ega pou vsak v času ka. 1 p dan veš jega rojektn kam všeč e pou g kaj s a 1 tedn ka. mi je odi je tu am in d zato ker d i obiš j i e , v se m ker eliko zelo obč razb i zdi v b utek č olj p eš, ije m delo bolj o s kako a u o je b j č z noto se r no. anim ilo z azlik nos ivo k delo anim t u p j o e ouk t red ivo od kako je bolj a te ni p r na prof ekipn ouk mo . o e s i n or ra mog ker je b oča zlag zabavn olj z prak a 45 o, s anim a všeč so m j n i n e i v u sed o t. vsak mi je p i m o r o svoj pri m o za jektno iru i d/qu delo polit n ne estio , za e nnair v pos e/r e t o luša por t. ker php? smo mo insta ncetehniška Srednja šola || Šolski Kranj razcenter = 27 delje &sid = 27 n &ac i po tio 40
© Copyright 2024