NAŠ DOM ZDRAVJA INTERNI ČASOPIS Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor ISNN 1855 - 2048 številka 71 januar, februar, marec, april 2015 TISKOVINA 70-letnica ustanovitve Smo pred velikim pričakovanjem? prvih javnih zobnih PIŠE: direktor zavoda ambulant v Mariboru Konec meseca marca je bila v or- ganizaciji Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva v hotelu Piramida v Mariboru svečanost ob 70-letnici ustanovitve prvih javnih zobnih ambulant v Mariboru in 65 letnici ustanovitve prve mariborske šolske zobne ambulante. (več na str. 12) Naslovnica zbornika, ki je izšel ob jubileju. Slika na naslovnici: Maks Kavčič (akvarel, 1939, zasebni arhiv družine Kristan Sapač) prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec. Kaže, da se vendarle približujemo odločnejšim, realnim reformnim korakom za vsebinsko in organizacijsko preobrazbo našega sistema javnega zdravstva. Njen pomemben in temeljni reformni element pa mora biti jasen družbeni dogovor o obsegu in pravilih plačevanja zdravstvenih storitev na račun obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Od kod uvodoma izraženo pričakovanje, da gre tokrat po vse predolgih pripravah zares? Ministrstvo za zdravje se je s pomočjo tujih svetovalcev Svetovne zdravstvene organizacije lotilo projekta, ki naj bo dobrodošla osnova za temeljitejši reformni poseg v slovensko javno zdravstvo. Gre za analizo našega zdravstvenega sistema in oblikovanje izhodišč za dobrodošle in nujne spremembe. V Zdravniški zbornici ocenjujemo, da takšen analitični pristop k nujni preobrazbi našega javnega zdravstva, ob pomembnem kritičnem soustvarjalnem deležu domače strokovne javnosti, obeta doseči najpomembnejši cilj: kakovostno raven javnega zdravstva, ki mu bo odmerjen ustrezen vir financiranja. Pri tem pa ne bo mogoče mimo že kar nekaj časa premajhnega zavedanja zdravstvene politike, da tako visoke ravni evropsko primerljivih zdravstvenih storitev, kot jih zaenkrat še premoremo, ni mogoče ohraniti, če ne bo v bolniški blagajni in s tem pri zdravstvenih ustanovah več denarja. Se naposled približujemo jasnemu družbenemu dogovoru o prioritetah v javnem zdravstvu, smo na pragu poštenega dialoga med zdravstveno politiko in medicinsko stroko, kaj vsekakor mora soditi v košarico pravic iz obveznega nacionalnega zdravstvenega zavarovanja, za katere bo zagotovljen reden dotok zdravstvenih prispevkov? Reformatorji pri tem ne smejo spregledati tudi tega, da namenimo pri nas na prebivalca letno za zdravstveno varstvo 1800 EUR, v Nemčiji in v skandinavskih državah preko 4000 EUR! Medicinska stroka že lep čas sporoča politiki in upravljavcem zdravstvenega zavarovanja, da tako visoke ravni evropsko primerljivih zdravstvenih storitev, kot jih tačas še premoremo, ni mogoče ohraniti, če ne bo v zdravstveni blagajni in s tem v zdravstvenih ustanovah več denarja. Tega razmerja samo še tako premišljene reformne spremembe ne morejo spremeniti. Projekt Analiza zdravstvenega sistema in izhodišča za reformo, ki nastaja, naj prinese jasno sporočilo tako zavarovancem zdravstvenega zavarovanja kot nam zdravstvenim delavcem, seveda pa najprej tudi politikom, kakšno raven in kakšne vsebine zdravstvenega varstva bomo premogli. Tisti, ki v sistemu javnega zdravstva odgovorno opravljamo svoje delo, ne moremo biti še naprej tarča očitkov, da je sedaj čedalje večji razkorak med političnimi zagotovili, kaj vse je dostopno v našem sistemu javnega zdravstva, in med tem, kakšne so naše dejanske možnostmi, da to, kar je obljubljeno tudi zagotovimo vsem, ki prestopijo prag naših ordinacij. Kaj komu pripada v okviru zdravstvenega zavarovanja in kaj ne, mora po poprejšnjem dogovoru s politiko določiti in povedati nacionalna zdravstvena zavarovalnica. NAŠ DOM ZDRAVJA stran 2 VSEBINA Čestitka Moja, ginekologinja 2015: Suzana Završnik Novogradnja že pod streho Modri kotiček Nova zloženka našega patronažnega varstva ZD Maribor opozarja na nevarnost KME 3 4 POSLANSTVO Nudimo odgovorno in celostno zdravstveno 5 oskrbo, utemeljeno 6 na izobraževanju, 7 raziskovanju, učenju ter 8 spoštovanju in 9 razumevanju Ali poznam sterilizacijo? posameznika, Za nami je XXV. Srečanje pedia- 10-11 družine in trov v Mariboru in XII. Srečanje okolja. medicinskih sester v pediatriji VIZIJA S stalno strokovno rastjo postati najbolj cenjena ustanova na področju primarnega zdravja v Sloveniji in učno središče za osveščanje pacientov v regiji o pomenu skrbi za zdravje. Posodobitev telefonske centrale 11 70-letnica prvih javnih zobnih 12-13 ambulant v Mariboru in 65-letnica ustanovitve prve šolske zobne ambulante v Mariboru V NAŠEM ZRCALU: prim. Gorazd 14-18 Sajko, dr. dent. med. Dan odprtih vrat 19 20-31 Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih za leto 2014 31-34 Primerjava rezultatov ankete med letom 2013 in 2014 35 Akcija Oddelka za promocijo zdravja 35 Na svidenje, Mira Peršak Poslovili smo se V ZD Maribor novi reševalni vozili Naši strokovni razgledi: Skupinska terapija s starši odvisnih od prepovedanih Zdravljenje zunajbolnišnične pljučnice v ambulanti družinske medicine Poročila iz izobraževanj Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor VREDNOTE SOČUTNOST IN PRIJAZNOST ODGOVORNOST IN ZANESLJIVOST 36-37 38 SPOŠTOVANJE IN ZAUPANJE 40-43 44-48 49-52 STROKOVNOST IN UČINKOVITOST KOLEGIJALNOST IN PRILAGODLJIVOST NAŠ DOM ZDRAVJA stran 3 Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! 12. maja, po vsem svetu, praznujemo medicinske sestre svoj praznik - mednarodni dan medicinskih sester. Na ta dan, leta 1820, se je rodila britanska humanistka, medicinska sestra, ustanoviteljica sodobnega sestrstva Florence Nightingale. Svoje življenje je posvetila ozaveščanju ljudi o pomenu higiene v zdravstvu. V Sloveniji je temelje, stroki zdravstvene nege in poklicu medicinske sestre, postavila Angela Boškin, ki je leta 1919, kot prva opravljala poklic skrbstvene sestre. Svoj dan medicinske sestre praznujemo vse od leta 1965 v spomin vseh dejanj, ki so jih naredile medicinske sestre v družbi. Mednarodni dan medicinskih sester letos poteka pod geslom ICN z motom »MEDICINSKE SESTRE - MOČ ZA SPREMEMBE«. Mednarodni svet medicinskih sester, ki povezuje na milijone medicinskih sester iz 125 držav, si je geslo izbral z željo povečati zavedanje pomena učinkovite zdravstvene in babiške nege. 5. maja, od leta 1992, pa praznujejo po vsem svetu mednarodni dan tudi babice. Babištvo je sicer zdravstveni poklic z najdaljšo tradicijo v Sloveniji in Evropi. MOTO ICN ob 5. maju, mednarodnem dnevu babic, pa ostaja letos enak kot zadnja leta: »BABICE - ZA BOLJŠI JUTRI«. Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester in babic iskreno čestitam vsem zaposlenim v zdravstveni negi z željo, da še naprej nadaljujete svoje delo kakovostno in varno za paciente. Vaša glavna medicinska sestra zavoda Milena Frankič, viš. med. ses. NAŠ DOM ZDRAVJA stran 4 MOJA GINEKOLOGINJA 2015 Suzana ZAVRŠNIK, dr. med. spec. V Vivini vseslovenski akciji, s katero vsako leto predstavijo najbolj svetle zglede iz zdravniškega poklica, ki jih izberejo bralci, je bila za ginekologinjo leta 2015 izbrana Suzana Završnik, dr. med. spec., zaposlena v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Foto: Vesna Rečnik Šiško V akciji Moj zdravnik so devetnajsto leto zapored pacienti izglasovali najbolj cenjene zdravnike leta. Pacienti so se s svojim glasom zahvalili družinskim zdravnikom, pediatrom, ginekologom, zobozdravnikom in vsem drugim specialistom na sekundarni in terciarni ravni za to, da pri svojem delu poleg strokovnosti izkazujejo tudi skrbnost, predanost, pristen stik, iskrenost in toplino. Tisti zdravniki, ki so prejeli največ glasov, so postali moji zdravniki 2015. S Suzano Završnik, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, ki je v ZD Maribor zaposlena od leta 1993, smo se pogovarjali v njeni ambulanti v 5. nadstropju Vošnjakove ulice 2-4. 1. Ob podelitvi priznanja Moja ginekologinja 2015 ste bralcem Vive zaupali, koliko vam pomeni zaupljiv odnos s pacientkami. Pri tem namenjate posebno pozornost mladim dekletom, ki prihajajo k vam na prve ginekološke preglede. Vam je bila ta tenkočutnost dana, morda privzgojena, ali pa celo plod spoznanja, kako pomemben je prijazen in skrben pregled prav v ordinacijah, kot je vaša, kjer ne gre brez razkrivanja kočljivih vprašanj in iskanja pravega odgovora nanje? „Pošten odnos z ljudmi je moje vodilo tudi v zasebnem življenju. Nekaj pa sigurno prinesejo izkušnje, tako pri delu z ljudmi, kot tudi, ko sem bila sama pacient. Takrat šele sam vidiš, kako ranljiv si na drugi strani tega odnosa in kako pomembni so odtenki v komunikaciji z ljudmi. Tako besedni, kot nebesedni.“ 2. Se pridružujete mnenju, da je napačna izbira kandidatov za študij na obeh naših medicinskih fakultetah, ker je prepuščena zgolj računalniku, v njem pa številu točk, ki so izključno merilo za vpis. Nekateri se še spomnijo, da je bil včasih pred vpisom obvezen tudi pogovor s kandidatom, kar je bila priložnost za oceno, zakaj pravzaprav želi kdo med njimi postati zdravnik? „Izbira kandidatov zgolj na podlagi doseženih točk ni najboljša izbira, saj žal zaradi nje prihaja do še večje feminizacije zdravniškega poklica. Daje tudi prednost nekaterim posameznikom, ki se za ta študij odločijo bolj zaradi prestižnega doseganja potrebnih točk, kot pa zaradi resničnega veselja do poklica. Pri našem vpisu smo imeli poleg uspeha še sprejemne izpite, kjer smo morali bolj pokazati znanje iz naravoslovnih ved. Za določene veje medicine je potrebna tudi ročna spretnost, kar tudi ni zanemarljivo. Pogovor s kandidatom pa ti lahko osvetli značajske lastnosti kandidata, njegovo sposobnost empatije in čustveno inteligenco, ki je za delo z ljudmi potrebna.“ 3. Pravite, da so danes vaše pacientke veliko bolj informirane in razgledane tudi o vprašanjih, zavoljo katerih prihajajo k vam. In če je vir njihove obveščenosti vse tisto, kar je mogoče najti na Googlu ali njemu podobnem viru, je to lahko tudi moteče, ali vendarle tudi prednost? NAŠ DOM ZDRAVJA stran 5 „Na spletu so pogosteje mlajše pacientke in predvsem nosečnice. Če berejo odgovore strokovnjakov, to doprinese k boljšemu razumevanju bolezni in zdravljenja. Žal največkrat berejo različne laične nasvete in slabe izkušnje drugih, ki jih prestrašijo, včasih pa zasejejo dvom tudi v naše zdravljenje. Prednost je tam, kjer zaradi poznavanja bolezni ni potrebno več tako obširno razlagati stvari, moteče pa vedno, ko si same že vnaprej postavijo diagnozo, ki pa se potem ne sklada z našo. Je pa to tudi posledica natrpanih ambulant, ko si zaradi časovne stiske ne vzamemo dovolj časa za izčrpen pogovor s pacientom, kjer bi njegove stiske in dvome razjasnili.“ 4. Čedalje bolj zgodaj se mladi odločajo za spolne odnose. Če je zaščita pred nezaželjeno nosečnostjo prepuščena dekletu, je res treba takoj začeti s kontracepcijskimi tabletkami? Kaj vi svetujete? „Mlade, ki pridejo v našo ambulanto po prvo zaščito, so ponavadi že odločene za kontracepcijske tablete. Pri tem iščejo zanesljivo zaščito ali druge zaželjene nekontracepcijske učinke tabletk . Poleg ureditve ciklusa je to želja po manj bolečih menstruacijah, predvsem pa ugoden učinek na aknasto kožo, ki je v tem obdobju pogosta in za najstnike tudi psihično zelo obremenjujoča. V pogovoru z njimi preverim njihove želje in izključim dejavnike tveganja. Tabletke odsvetujem samo rizičnim pacientkam in zelo mladim dekletom, ki so komaj vstopile v rodno obdobje. Tabletke so v tem obdobju, ko še niso rodile, tudi najbolj zanesljiva metoda zaščite, ki jim jo lahko ponudimo. Vedno pa jim ob njej svetujemo dodatno uporabo kondomov za zaščito pred spolno prenosljivimi okužbami.“ Vesna Rečnik Šiško Suzani ZAVRŠNIK, dr. med. spec., ČESTITAMO ob podelitvi naslova MOJA GINEKOLOGINJA 2015. Vodstvo ZD Maribor Novogradnja že pod streho! Gradbena dela za objekt fizikalne in rehabilitacijske medicine potekajo, kakor smo načrtovali Temeljni kamen za izgradnjo nadomestnih prostorov Službe fizikalne in medicinske rehabilitacije smo položili lani 3. oktobra in samo nekaj dni za tem so gradbinci že bili vneto na tem, za nas tako pomembnem gradbišču. Zima jim je bila zelo naklonjena, padavin, zaradi katerih bi morali prekiniti dela, je bilo bolj malo, zato lahko že zapišemo, da vsa gradbena dela potekajo, kot je bilo načrtovano. V drugi polovici aprila so bila končana betonska dela in objekt nove fiziatrije je že pod streho. Sedaj se v notranjosti petetažnega objekta izvajajo gradbeno obrtniška dela. Vsa ta dela bodo predvidoma končana novembra. Novi prostori bodo obsegali 3900 kvadratnih metrov. Od tega bo 2000 kvadratnih metrov namenjenih deFoto: Borut Kancler javnosti fizioterapije, 1900 kvadratnih metrov pa bo garažNovi objekt, ki je umeščen na notranjo dvoriščo stran nih prostorov. Podzemne garaže bodo v dveh in pol etažah. centralne lokacije ZD Maribor, je že pod streho. Borut Kancler, univ. dipl. ekon. , vodja Splošne službe NAŠ DOM ZDRAVJA Modri kotiček stran 6 stran 7 Nova zloženka našega patronažnega varstva NAŠ DOM ZDRAVJA NAŠ DOM ZDRAVJA stran 8 ZD Maribor opozarja na nevarnost klopnega meningoencefalitisa V soboto, 18. aprila je v Mariboru pod okriljem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor ponovno potekala akcija ozaveščanja in zaščite pred klopnim meningoencefalitisom (KME) »Zdravo v naravo«, v okviru katere se je po znižani ceni cepilo kar 644 ljudi, od tega 398 odraslih in 246 otrok. Projekt »Zdravo v naravo« je tudi letos podprl Nogometni klub Maribor. Prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec., direktor ZD Maribor je spregovoril o odzivih na akcijo: »V ZD Maribor smo izredno veseli pozitivnega odziva ljudi, kar seveda pomeni tudi priznanje za nas, saj si že vrsto let prizadevamo za osveščanje prebivalcev Maribora in okolice o nevarnostih klopnega meningoencefalitisa. Letos se je naše akcije Zdravo v naravo udeležilo bistveno več ljudi kot lansko leto, kar pomeni, da so naša prizadevanja obrodila sadove. K temu je zagotovo pripomogel tudi NK Maribor, ki je tudi letos podprl naš projekt. Seveda pa ob tej priložnosti pozivam tudi vse tiste, ki se za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu še niso odločili, da to storijo čim prej. Gre namreč za bolezen, ki lahko doleti prav vsakega in na zdravju pusti dolgotrajne posledice.« V okviru akcije Zdravo v naravo se je letos cepilo kar 644 ljudi, kar je bistveno več kot leto poprej. Leta 2014 se je v okviru akcije cepilo 400 ljudi. Slovenija glede na ogroženost sodi v sam vrh evropskih držav, za cepljenje pa se še vedno odloča premalo ljudi. Zato je nujno pomembno aktivno ozaveščanje prebivalstva, za katerega si prizadevamo v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor. Med najbolj ogrožene regije pri nas sodijo Gorenjska, visoka pojavnost bolezni pa je tudi na Koroškem ter v osrednjeslovenski in celjski zdravstveni regiji. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) število prijavljenih primerov KME iz leta v leto niha, od najmanj 102 prijavljena primera v letu 2014 (preliminarni podatki) do 373 prijavljenih primerov v letu 2006, kar je bilo najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih desetih letih. V mariborski regiji je bilo leta 2013 prijavljenih 22 primerov KME. Tveganju okužbe so izpostavljeni vsi, ki se veliko zadržujejo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem. Zbolevajo vse starostne skupine, tudi otroci. Strokovni direktor ZD Maribor prim. Danilo Maurič, dr. med. spec. dodaja: »Vse tiste, ki se niso udeležili naše akcije Zdravo v naravo pozivamo, da se za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu odločijo čimprej. Seveda pa je uspeh naše akcije dokaz, da lahko z aktivnim ozaveščanjem ljudi spodbudimo k pravočasni zaščiti. Vesel sem, da vsako leto k cepljenju spodbudimo večje število ljudi in upam, da bomo z akcijo lahko nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Zavedamo se namreč, da cepljenje za posameznike predstavlja strošek, ki si ga marsikdo ne more privoščiti.« Najučinkovitejšo zaščito pred KME predstavlja cepljenje, ki ga strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, še posebej pa vsem tistim, ki živijo na endemičnim območjih oziroma se veliko zadržujejo v naravi. Za učinkovito zaščito je nujno potrebno prejetje treh odmerkov cepiva, pri čemer drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa osebe prejmejo čez 6 do 12 mesecev. Poživitveni odmerki so potrebni čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite. Vesna Rečnik Šiško Foto: Vesna Rečnik Šiško Akcija Zdravo v naravo vsako leto pritegne več ljudi. Na letošnji se je kar 644 ljudi cepilo proti KME po znižani ceni. Na sliki: Velikokrat se vsi člani družine cepijo proti KME. NAŠ DOM ZDRAVJA stran 9 Ali poznam sterilizacijo? Pri svojem delu uporabljamo sterilne materiale, pa se kdaj vprašamo ali vemo, kako se pripravijo, kakšen je postopek steriliziranja v zavodu in kakšna je pot do mojega delovišča? Delo v centralni sterilizaciji je sestavni del zdravstvene nege v širšem pomenu zdravstvenega varstva in s svojo dejavnostjo zagotavlja oskrbo delovišč s sterilnim materialom, ki mora biti pripravljen v skladu z veljavnimi standardi in protokoli za izvajanje dela na področju steriliziranja. Tako kot vsa področja v zdravstvu, je tudi področje steriliziranja sprejemalo svoje strokovne in tehnične dopolnitve, izboljšave in strokovno usmerjenost; zagotoviti vsakemu obravnavanemu pacientu, izvedbo postopka zdravljenja ali nege, z individualno uporabo sterilnega materiala, ne glede na lokacijsko oddaljenost ali področje intervencije. Delovni proces na področju steriliziranja izvajajo le sodelavci zdravstvene nege. V zavodu se zadnjih deset let intenzivno ukvarjamo s posodobitvijo aparatur in naprav za izvedbo sterilizacijskih postopkov, v smislu izboljšanja kakovosti in varnosti pri delu! Organizacijsko imamo Centralno sterilizacijo zavoda in manjše hitre sterilizacijske aparature, za steriliziranje v zobozdravstvenih ambulantah, na zunanjih lokacijah zavoda. Centralna sterilizacija zavoda, se začasno v nahaja na lokaciji Zobozdravstvene dejavnosti, Ul. Kneza Koclja 10, Maribor. Tukaj se izvajajo vsi postopki steriliziranja vseh materialov za vsa delovišča zavoda, prav tako je del teh postopkov namenjen steriliziranju materialov, za izvajanje delovnega procesa zobozdravstvene dejavnosti na tej lokaciji, še posebej pa je specifično za specialistično in kirurško področje. Ves transport sterilnega materiala se opravi prav s te lokacije na vsa vaša delovišča. Drugo lokacijo Centralne sterilizacije pa imamo na B objektu, Partizanska u. 14 a., V. etaža. Tu se izvajajo vsi namenski postopki steriliziranja izključno za zobozdravstveno dejavnost, ki se nahaja v tem objektu. Prav na tem delovišču smo v začetku tega leta pridobili dva nova namizna sterilizatorja, ki nam omogočata sodobne, varne in hitre postopke dela, ažurno vračanje sterilnih materialov na delovišča in s tem nemoteno delovanje delovišč zdravstvenih timov. Svečani strokovni dogodek, vzpostavitev in vključitev v delovni proces steriliziranja dveh novih namiznih sterilizatorjev, smo skupaj s sodelavci in vodstvom zavoda, obeležili 5. marca. Zahvaljujem se vodstvu zavoda za realizacijo naših strokovnih smernic, sodelavcem pa za dosledno, strpno in strokovno izvajanje delovnega procesa. Majda Medved, dipl. med. ses., vodja Higiensko oskrbovalnega oddelka Foto: Vesna Rečnik Šiško Na sliki: Direktor zavoda, prim. asist. mag. Jernej Završnik, glavna medicinska sestra zavoda Milena Frankič, delavke sterilizacije (od leve proti desni) Majda Medved, vodja Higiensko oskrbovalnega oddelka (druga iz desne) in Borut Kancler, vodja Splošne službe NAŠ DOM ZDRAVJA stran 10 Za nami je XXV. Srečanje pediatrov v Mariboru in XII. Srečanje medicinskih sester v pediatriji Organizatorji tradicionalnega srečanja pediatrov in medicinskih sester v pediatriji smo ponovno nadvse zadovoljni, da smo se v mesecu aprilu srečali v kongresnem centru Habakuk, pod našim lepim Pohorjem, in zelo uspešno zaključili dvodnevno druženje, tako strokovno, kot tudi družabno. Skrbno načrtovano strokovno srečanje je bilo posvečeno izjemno aktualnim temam: »Kožne bolezni pri otrocih«, »Novosti v neonatologiji«, »Novosti na področju pediatrične gastroenterologije« in Generacija R. Ob zaključku strokovnega srečanja je bila organizirana okrogla miza »Referenčne ambulante v pediatriji«. 1. Kožne bolezni pri otrocih Strokovna tema je bila izbrana iz vidika pomembnosti in problematike kožnih bolezni pri otrocih, ki so eden izmed zelo pogostih vzrokov za ambulantno obravnavo otrok. Otroci so posebna skupina, ki zaradi različnih vzrokov pogosto zbolevajo zaradi bolezni kože. Strokovnjaki so v svojih strokovnih prispevkih, na temo kožnih bolezni pri otrocih, poudarjali na pravilno presojo klinične slike, izbiro diagnostičnih postopkov in potrebnosti zdravljenja s poudarkom, da je izredno pomembno, da kožne bolezni pri otrocih pravočasno prepoznamo in ustrezno zdravimo. 2. Novosti v neonatologiji Poseben sklop predavanj je bil posvečen novostim v neonatologiji s poudarkom, kako pomembni so ukrepi preprečevanja poškodb organov v prvih minutah življenja. 3. Novosti na področju pediatrične gastroenterologije V široko strokovno zastavljeni sobotni temi glede obravnave otrok s področja pediatrične gastroenterologije so bile podane smernice za diagnosticiranje in zdravljenje gastroenteroloških bolezni pri otrocih. Strokovne vsebine so se ciljano nanašale na obravnavo otrok tako na primarni kot na sekundarni zdravstveni ravni. 4. Generacija R Strokovnjaki s področja pedopsihiatrije so predstavili vedno aktualno temo osebnostnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Po zaključku strokovnega srečanja je bila organizirana okrogla miza Referenčne ambulante v pediatriji. Z uvedbo referenčnih ambulant v pediatriji bi bila dodana vrednost obravnave otrok v pediatričnih ambulantah. Na podlagi dosedanjih rezultatov delovanja referenčnih ambulant družinske medicine z gotovostjo trdimo, da vloga diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti predstavlja tisto dodano vrednost pri obravnavi pacientov, ki si jo želimo tudi v pediatriji. Prvi dan srečanja je zvečer potekala tudi svečanost z izbranim kulturnim programom in podelitvijo priznanj zaslužnim organizatorjem, ki so sodelovali pri organizaciji tradicionalnih srečanj pediatrov in medicinskih sester v pediatriji skozi čas. Ob letošnji 25. obletnici strokovnih srečanj pediatrov je bila v avli kirurške stolpnice tudi razstava vseh izdanih zbornikov in arhivskih člankov iz Večera. Razstava je bila na ogled do konca aprila. Strokovni prispevki predavateljev za pediatre so zbrani v zborniku XXV. Srečanje pediatrov v Mariboru, strokovni prispevki za medicinske sestre pa so zbrani v zborniku XII. Srečanje medicinskih sester v pediatriji. Milena Frankič, viš. med. ses., glavna medicinska sestra zavoda NAŠ DOM ZDRAVJA stran 11 Prejemniki zahval za dolgoletno in požrtvovalno delo pri organizaciji Srečanja pediatrov in medicinskih sester v Mariboru (od leve proti desni): prim. asist. mag. Jernej Završnik, Tatjana Mauko, asist. dr. Jernej Dolinšek, Karmen Obrul, Milena Frankič, prim. Kurt Kancler, prim. Zlatan Turčin in Monika Pevec. Posodobitev telefonske centrale Marca je prišlo do okvare na naši 15 let stari telefonski centrali. Ob pomoči Telekoma Slovenije in naših informatikov je bila ta hiba hitro odpravljena in poslej premoremo novejšo tehnologijo, ki omogoča učinkovitejše delo telefonske centrale. Naše štiri telefonistke, po dve delata dopoldne in po dve popoldne, sprejmejo dnevno tudi do 1200 klicev. Glavna telefonska centrala našega zavoda je v pritličju Vošnjakove ulice 2-4. Foto: Borut Kancler Posodobljena telefonska centrala. Na sliki: telefonistki Marjetka Vaukman (spredaj) in Marija Šimenko. Ob tej priložnsti se javno zahvaljujem gospodu Janku Petku, vodji službe za informatiko našega zavoda za njegov ves trud v prid nujne posodobitve naše telefonije, prav tako Telekomu Slovenije za ažurnost in vso logistično podporo. Borut Kancler, univ dipl. ekon., vodja Splošne službe NAŠ DOM ZDRAVJA stran 12 70-letnica prvih javnih zobnih ambulant v Mariboru in 65-letnica ustanovitve prve šolske zobne ambulante v Mariboru Strokovno srečanje s svečanostjo ob 70-letnici prvih javnih zobnih ambulant in 65-letnici ustanovitve prve šolske zobne ambulante v Mariboru v organizaciji Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva je potekalo 27. marca v Hotelu Piramida. Na svečanosti je v svojem pozdravnem govoru direktor ZD Maribor prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec., izrazil željo, da bi po desetih letih študija medicine na Univerzi v Mariboru dočakali še možnost za dodiplomski študij dentalne medicine. Prvi zametki študija medicine so bili prav na področju zobozdravstva. Leta 1960 je bila ustanovljena Višja stomatološka šola v Mariboru, ki je bila leta 1969 ukinjena in odtlej se je mogoče za zobozdravnika šolati le v Ljubljani. Po nagovoru direktorja so zbrane goste pozdravili podžupanja MOM gospa Jelka Černivec, prof. dr. Elko Borko, dr. med. spec., predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva in prof. dr. Zmago Turk, dr. med. spec., ki je goste pozdravil v imenu Medicinske fakultete v Mariboru. Svečani del so zaključili otroci od 1. do 4. razreda Osnovne šole Zgornji Duplek, ki so skupaj s prizadevnimi učiteljicami pripravili točko z naslovom Karies je črni škrat. V strokovnem delu, ki ga je vodilo delovno predsedstvo v sestavi: prim. Gorazd Sajko, dr. dent. med., predstojnik Organizacijske enote (OE) Zobozdravstveno varstvo (ZV), Darinka Borovšak Bela, dr. dent. med., spec., vodja Zobozdravstvene službe za otroke in mladino in Helena Rokavec, dipl. m. s., glavna medicinska sestra OE ZV, je prim. Gorazd Sajko, dr. dent. med., slikovito predstavil začetke in razvoj javnega zobozdravstva v Mariboru. ”Iz bivših partizanskih ambulant smo ustvarili zobozdravstveno dejavnost, ki je druga največja organizacijska enota zobozdravstvenega varstva v Sloveniji. Najbolj pa sem ponosen, da smo učna ustanova,” je med drugim dejal. Doc. dr. Irena Sapač, hčerka dr. Borisa Kristana, organizatorja zobozdravstva in pionirja mladinskega zobozdravstva v Mariboru, je predstavila prispevek z naslovom 70 let od ustanovitve prvih javnih zobnih ambulant v Mariboru leta 1945 in 65 let od ustanovitve prve šolske zobne ambulante v Mariboru in biografijo svojega očeta. V zaključnem prispevku pa je Darinka Borovšak Bela, dr. dent. med., spregovorila o 65 letih mladinskega zobozdravstva v Mariboru. Ob častitljivi obletnici je izšel tudi zbornik, kjer so zbrani strokovni članki vseh treh predavateljev na strokovnem delu srečanja. Direktor ZD Maribor je napisal spremno besedo Zborniku na pot. Vesna Rečnik Šiško Prim. Gorazd Sajko, dr. dent. med., predstojnik OE ZV je k pozdravnim govorom povabil (od leve proti desni): prim. asist. mag. Jerneja Završnika, Jelko Černivec, prof. dr. Elka Borko, in prof. dr. Zmaga Turka. NAŠ DOM ZDRAVJA stran 13 70-letnica prvih javnih zobnih ambulant v Mariboru in 65-letnica ustanovitve prve šolske zobne ambulante v Mariboru Prim. Gorazd Sajko je predstavil začetke in razvoj javnega zobozdravstva v Mariboru. V strokovnem delu je z dvema prispevkoma sodelovala tudi doc. dr. Irena Sapač, hčerka dr. Borisa Kristana, pionirja zobozdravstva v Mariboru. Darinka Borovšak Bela je spregovorila o razvoju mladinskega zobozdravstva v Mariboru. Foto: Vesna Rečnik Šiško Delovno predsedstvo strokovnega srečanja v sestavi: prim. Gorazd Sajko, Darinka Borovšak Bela in Helena Rokavec. Asistentki Miri, Prisrčen nastop otrok iz OŠ Zgornji Duplek s točko Karies je črni škrat. ZAHVALA se iskreno zahvaljujem za vso pomoč in skrb v času specializacije specializantke zobne in čeljustne ortopedije Simone Čeh Šmigoc, dr. dent. med. mag. Anita Fekonja, dr. dent. med. NAŠ DOM ZDRAVJA stran 14 prim. Gorazd Sajko, dr. dent. med., predstojnik OE ZV »Lepo se je bilo srečati s 120 sedanjimi in nekdanjimi zobozdravstvenimi sodelavci našega Zdravstvenega doma na strokovnem srečanju in slovesnosti ob 70-letnici prvih zobnih ambulant v Mariboru in ob 65-letnici ustanovitve prve mariborske šolske ambulante.« Dobršen del vašega uvodnega referata o začetkih in razvoju javnega zobozdravstva v Mariboru zaznamuje, lahko bi rekli pravcati dokumentarec Prim. Gorazd Sajko, dr. dent. med., se je rodil 1948 v Mariboru. Po o tem, kaj vse se je godilo z zobozdravstveno končani osnovni šoli in gimnaziji je pričel študij stomatologije dejavnostjo od tedaj, ko ste sprejel zelo zahtevno na Višji stomatološki šoli v Mariboru, kjer je končal prvi letnik in nalogo – poiskati nove prostore za zobne se vpisal v drugi letnik Medicinske fakultete - oddelek stomatoambulante, ki so po ukinitvi Višje stomatološke logija v Ljubljani, kjer je marca leta 1978 tudi diplomiral. Aprila šole domovale v Žitni ulici. Brez dvoma je prav 1978 je pričel s pripravništvom v Zdravstvenem domu dr. A. Drolta prisilna izselitev prelomnica za prostorsko ca Maribor - TOZD Zobozdravstvena služba in marca leta 1979 in razvojno umestitev zobozdravstvene službe opravil strokovni izpit. Leta 1986 je bil razporejen na delo odgoZdravstvenega doma z vizionarskim pogledom vornega zobozdravnika v Zobni ambulanti na Svetozarevski 21. za tri desetletja naprej. Kako je v avtorjih te vizije Sodeloval in vodil je samoupravne organe in komisije in julija dozorela zasnova nove zobne poliklinike, ki naj bi 1995 bil imenovan za direktorja OE Zobozdravstveno varstvo ZD Maribor, to funkcijo opravlja še danes. premogla odliko sodobnosti vsaj dobrih 30 let? »Kot sem zapisal že v prispevku za naš zbornik ob omenjenih treh jubilejih mariborskega Leta 1995 je postal član Odbora za zobozdravstveno dejavnost zobozdravstva, sem se zavedal, da sem sprejel skupščine Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije ter član zahtevno in odgovorno nalogo kako ob neizogibni ožje komisije Odbora za zobozdravstveno dejavnost skupščipreselitvi zobnih ambulant iz Žitne ulice organizirati ne Zdravstvenih zavodov Slovenije. Leta 1996 je postal tajnik javno zobozdravstveno službo. Med drugim ne regijskega odbora Zdravniške zbornice Slovenije in član Odbonazadnje zavoljo tega, ker so se tedaj že širile ra za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije. Februarja informacije, da se bo dobršen krog zobozdravnikov 1997 je zaključil program usposabljanja vodilnih delavcev v tako ali tako prav kmalu ali vsaj v doglednem času zdravstvu - Management v zdravstvu na GEA College v Ljublodločil za zasebno prakso oziroma za koncesijo. Če jani. Leta 1998 je postal član komisije za strokovno svetovanje ne drugo bi po teh pričakovanjih naj prešla iz sistema pri podelevanju koncesij na področju osnovne zdravstvene dejavnih zavodov v zasebnost vsekakor zobozdravstvo javnosti Mestne občine Maribor. Od leta 1995 je ob zadolžitvi, da izpraznijo Zobne ambulante v Žitni 15, uspel voditi projekt odraslih in protetika. Tedaj sem se zavedel, da moramo narediti kaj tudi prenove zobnih ambulant v Svetozarevski 21, preselitve mlaza to, da bi pridobili za vlogo in pomen javnega dinskega zobozdravstva in RTG kabineta iz Žitne 15 v novo zobozdravstva in za naše načrte, povezane s zgrajeno stavbo na Ljubljanski 42 in preselitve specialistične preselitvijo zobnih ambulant iz nekdanje Višje zobozdravstvene službe za odrasle v novo zgrajen prizidek k stomatološke šole, tudi naklonjenost politike in Svetozarevski 21. Prav tako so končali adaptacijo starih zobnih njeno razumevanje naših argumentov. Namreč o tem, ambulant v Rušah in Selnici. da novega ne želimo zgraditi zase, za zaposlene v Leta 2009 je opravil usposabljanje za člana Nazornih svetov ali javnem zobozdravstvu, ampak za prebivalce te regije Upravnih odborov družb. Prim. Gorazd Sajko je leta 2012 oprain za našo projekcijo, kako v novih in starih, toda vil usposabljanje Mediator v zdravstvu. preurejenih prostorih zagotoviti takšno strokovno, Življenjepis stran 15 Ministrstvo za zdravje je leta 2013 podelilo naziv primarij Gorazdu Sajku, dr. dent. med. To podelitev je prejel kot edini doktor dentalne medicine na področju Slovenije za leto 2012. V tem obdobju je prim. Sajko opravljal tudi dodatne funkcije: 1. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije: - podpredsednik, predsednik Odbora za zobozdravstveno dejavnost Zdravstvenih zavodov Slovenije - član komisije Odbora za zobozdravstveno dejavnost Zdravstvenih zavodov Slovenije 2. Zdravniška zbornica Slovenije: - delegat skupščine Zdravniške zbornice Slovenije - član Odbora za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije - podpredsednik Odbora za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije - član komisije za specializacije iz zobozdravstva Zdravniške zbornice Slovenije - nadzorni zobozdravnik - član regijskega odbora Zdravniške zbornie Slovenije 3. Slovensko zdravniško društvo: - podpredsednik. predsednik Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva 4. Član Razširjenega strokovnega kolegija za zobozdravstvo z dve letnim mandatom predsednika RSK Trenutne funkcije, ki jih prim. Gorazd Sajko opravlja: - predstojnik OE ZV ZD Maribor - član Razširjenega strokovnega kolegija za stomatologijo - predsednik Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva - predsednik Odbora za zobozdravstvo Združenja zdravst venih zavodov Slovenije - član upravnega odbora Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije - član komisije odborov Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije - član strokovnega sveta Slovenskega zdravniškega društva organizacijsko in prostorsko sodobnost, ki bo zadovoljila potrebe po dobrem zobozdravstvenem varstvu na našem območju vsaj za naslednjih 30 let. In v to oceno, kaj zmoremo in smo dolžni narediti v prid temu cilju, je sodila tudi moja zamisel o nujni adaptaciji stare zgradbe zobozdravstvene službe na Svetozarevski NAŠ DOM ZDRAVJA Primarij Gorazd Sajko, dr. dent. med., predstojnik OE Zobozdravstveno varstvo, v svoji pisarni. 21. Ker smo bili že pred zapovedano izselitvijo iz Žitne, sem na Svetozarevski predvidel, da bi tam uredili dve operacijski sobi in zgradili nova objekta, v katera bomo iz Žitne ulice preselili naše zobne ambulante. Tako bi združili v dva objekta celotno zobozdravstveno dejavnost – specialistično, splošno in laboratorijsko z vsemi para dejavnostmi. Pisarne, ki so bile do tedaj razseljene po različnih lokacijah, pa so v naših načrtih dobile prostor v mansardi preurejene in dozidane stare zgradbe. Ko sem v dialogu s politiko zagovarjal naš načrt, rad poudarim, da sem naletel na posluh za uresničitev našega cilja kar pri vseh treh mariborskih županih, s katerimi sem se glede tega večkrat srečal, pa tudi pri pristojnih ljudeh na nižjih ravneh. Najprej pri Alojzu Križmanu, nato pri Borisu Soviču in nazadnje tudi pri Francu Kanglerju, ko sem mu ob otvoritvi rondoja v Ulici kneza Koclja pokazal zapuščen, z grmovjem porasel prostor pred našo zobozdravstveno novostjo na Svetozarevski 21. Zdaj je tam, tudi po njegovi zaslugi, lepo urejen park. Pri mojem prepričevanju odločujočih dejavnikov zunaj zdravstvenega doma o tem, za kako pomembno naložbo NAŠ DOM ZDRAVJA in spremembo gre, naj omenim mojo naslednjo izkušnjo: ko uresničuješ tako zahtevno nalogo, moraš imeti za uresničitev načrta dovolj dolg mandat. V prvem mandatu te spoznavajo. v drugem eno leto potrebuješ, da te poslušajo in dovolj dobro spoznajo, drugo leto te že tudi slišijo in ti potrdijo, da se projekt lahko pripravi, v tretjem letu se prične morda celo že gradnja in v četrtem letu, torej pred županskimi volitvami, mora biti vse gotovo, da lahko ob otvoritvi načrtovanega in uresničenega župan prereže slavnostni trak.« Je niz dokumentov in člankov o selitvi iz Žitne ulice v vašem referatu mogoče brati tudi kot očitek, da je dolgotrajni selitvi botrovalo kakšno nepotrebno, celo birokratsko cincanje za vsa mogoča dovoljenja in soglasja pristojnih? »Naj še spomnim, da smo imeli nešteto sestankov. Srečo sem imel, da je verjel v naš projekt in je imel glede tega proste roke gospod Goran Rajič, na mestni občini tedaj načelnik za družbene dejavnosti, s katerim sva zelo korektno sodelovala. Ob njem pa je pomembno vlogo odigral še gospod Franček Mali – ožji sodelavec Gorana Rajiča, ki je bil pristojen za vse dokumente, povezane z našim načrtom. Naše sodelovanje je bilo plodno tudi zavoljo tega, ker, kot mi je dejal Goran Rajič, sem prihajal na občino z realnimi, utemeljenimi predlogi in pričakovanji. Srečen sem bil, da bomo dobili za naše zobozdravstvo nekaj novega, potrebnega, ne pa nekaj o čemer bi nam upravičeno lahko očitali, da gre za prevelike in lepe želje. Seveda so dopisi, dokumenti in časopisni članki v zborniku v določeni meri pričevanje o tem, zakaj se je uresničitev našega pomembnega projekta zavlekla za predolgih sedem let. Nekoliko zaradi tega, ker so si nekateri pristojni kdaj pa kdaj vzeli preveč časa za še kakšen premislek. Tu in tam pa je ogrozila naš projekt tudi kakšna proračunska postavka, kjer v njej ni bilo najprej vsote, ki bi jo za nadaljevanje projekta nujno potrebovali ipd. Nekdo mi je svetoval, naj pritegnem k spremljanju naših naporov Večerovo novinarko Mišo Vugrinec. V njej smo dobili dobro in objektivno zaveznico. Interes javnosti je pomagal, da proračunske postavke za projekt niso ostale prazne. Vsekakor pa je bil naš projekt zahteven in v izvedbenih postopkih tudi zapleten. Razprave o tem, kako ga uresničiti, so se vrstile na Univerzi v Mariboru, na upravnih enotah, v Mestni občni Maribor in v občinah ustanoviteljicah našega zdravstvenega doma.« stran 16 Leta 1992 spremenjena zdravstvena zakonodaja je odprla vrata zasebni zdravstveni praksi, torej tudi koncesionarjem, ki lahko svoje storitve opravljajo kot sestavni del javne zdravstvene službe. Je ta novost lahko koga izmed odgovornih za zdravstveno politiko v mestu in širše napeljala tudi na misel, da ob bodočih zasebnikih koncesionarjih pač ne potrebujemo tako velike zobne poliklinike? » Tu so se res pojavili določeni problemi. Sam sem kaj hitro zaslovel kot nekakšen nasprotnik podeljevanja koncesij predvsem takim, prispodobno bi dejal, danih prek palca, tudi po zvezah in poznanstvih. Tedaj ni bilo nikjer nobenh jasnih zakonskih oziroma podzakonskih določil, kako je s tem podeljevanjem koncesij. In tega še danes nimamo opredeljeno in določeno. Vedeli pa smo, kako imajo to dobro in jasno urejeno na tujem, na primer v Nemčiji. Ko je odšel tja kateri izmed naših kolegov, in si je za želel na primer koncesijo sredi Munchna, so mu jo sicer odobrili, toda moral je odpreti ordinacijo v kakšnem kraju blizu nekdanje vzhodnonemške meje, torej tam, kjer so že predolgo čakali na svojega zobozdravnika. V tujih urejenih zdravstvenih sistemih namreč praviloma podeljujejo koncesije glede na potrebe. Ne gre tako, kot bi si pri nas kdo poenostavljeno zaželel, da bi si našel prostor v središču mesta, na primer v Gosposki ulici ter zahteval, naj mu za delo na tej lokaciji dajo koncesijo. Samo nekaj sto metrov blizu naše zobne poliklinike. Tedaj, ko sem glede tega izrazil naše pomisleke, sem poslušal tudi na občini nekako takšno stališče: tudi vi imate skoncentrirane zobne ambulante na enem mestu, zakaj ne bi bili tudi čisti zasebniki in zasebniki koncesionarji tudi pod eno streho na določeni mestni lokaciji. Sam pa sem jim dopovedoval, naj se odločijo za javni razpis za koncesije glede na potrebe tudi zunaj mestnega območja, tam kjer pač ljudje pogrešajo zobozdravnike. Tedaj sem pogosto slišal očitek, da Sajko pač nima nobenega posluha za zasebno koncesionarsko zobozdravstveno dejavnost. To podeljevanja koncesij ni, kot sem že omenil, še danes urejeno. Še danes ne vemo, ali je koncesija na primer dedna, ali ni, skratka stvari so nedorečene. Tako dolgo, dokler to ne bo urejeno, bom najbrž še kar naprej tisti, ki ne razume vloge in pomena koncesionarske zobozdravstvene dejavnosti. Ko nastaja ta intervju še odmeva novica, da so trije čeljustni kirurgi, dva naša in eden v Ptuju na poti, da odpovedo delovno razmerje v javnem zdravstvenem zavodu in se podajo med zasebnike stran 17 ali zasebnike s koncesijo. Zakaj so , kot vse kaže, postale nekatere specialistične dejavnosti, kot oralna kirurgija in parodontologija, ranljiva točka javnega zobozdravstva, ne samo našega? »Tudi pri tem pojavu gre za posledico neurejenih zadev s področja našega zobozdravstva. Naš zdravstveni dom je dobil za to specialistično dejavnost dodaten program, ki ga bo financirala nacionalna zdravstvena zavarovalnica. Dva naša čeljustna kirurga pa sta iz takšnih ali drugačnih razlogov odpovedala delovno razmerje in se očitno uvrščata na seznam tistih, ki bi radi koncesijo. Tudi tu imamo opraviti s posledicami nedorečene mreže , ki naj bo na področju zobozdravstvenega varstva glede na potrebe prebivalcev določenih območij. To je odprto vprašanje, staro že več kot 30 let. Pri tem pa eni trdijo, češ da je mreža po svoje vendarle že narejena, pri tem merijo na tiste programe, ki jih je odobrila in dodelila zdravstvena zavarovalnica, ni pa mreže, ki bi bila predvsem v skladu s potrebami zavarovancev. Na Razširjenem strokovnem kolegiju za stomatologijo pravkar primerjamo naše stanje z razmerami in dobro prakso v Evropski uniji. Morali se bomo odločiti, ali krepiti mrežo na urbanih območjih, kjer je veliko zavarovancev, ali upoštevati tudi potrebe ljudi na ruralnih območjih. Zagovornikov ene in druge variante je kar nekaj, vendar se bo enkrat le potrebno odločiti, in potem skladno z dogovorjenim, odločati tudi o kandidatih za koncesijo oziroma o načrtih za krepitev javnega zobozdravstva. Pri naših kirurgih se je zgodilo sedaj to, da imamo dodaten program, odhajajoči pa že precej časa prosijo za koncesije. Ne vem, kako se bodo odločile občine, kjer utegnejo doslej pri nas zaposleni in njihov kolega na Ptuju zaprositi za koncesijo. Kam so odšli, sprašujete. Kolikor vem so zaenkrat vsi trije na bolniškem dopustu. Slišati pa je, da naša pritiskata na Mestno občino Maribor, naj jima podelijo koncesijo. Medtem pa je naša prva skrb, kako najti za to našo specialistično dejavnost nove sodelavce, da bomo lahko uresničili program, ki smo ga za to specialistično dejavnost dobili od zdravstvene zavarovalnice. Nova ministrica za zdravje je v intervjuju za Mladino na vprašanje, kdaj bomo dočakali reformo našega zobozdravstva, po kateri naj bi bile zobozdravstvene storitve dostopne vsaj približno tako kot so bile v času socializma, dejala: »Zobozdravstvo je poseben problem. Na žalost na ministrstvu doslej ni bilo NAŠ DOM ZDRAVJA nikogar, ki bi se s tem ukvarjal. Poskrbela bom, da bo v prihodnje drugače in da Slovenci ne bomo ostali brez lepih nasmehov.« Če bi bil vprašan kaj, bi predvsem predlagal, da zobozdravstveni problemi ne bi ostali tudi v prihodnje drugorazredna tema že predolgo pričakovanih reformatorjev našega sistema javnega zdravstva? » Vsa leta doslej smo govorili, da nimamo na ministrstvu za zdravje osebe, ki bi se ukvarjala z zobozdravstvom. Bilo je sicer nekaj poskusov, da bi tudi naša zdravstvena dejavnost imela svojega človeka na ministrstvu, pa pri tem nismo imeli sečne roke, kmalu pa se je pokazalo, da tam potrebujemo takšnega svojega zastopnika, ki bo dodobra poznal, kaj se godi v javni zobozdravstveni službi, kje so problemi, ki terjajo sistemsko rešitev, kaj je mogoče spremeniti korakoma, za kaj so nujni reformni rezi in kaj je takega, kar mora prinesti celovita reforma zdravstva. Ko je prišel za ministra dr. Marušič, je postavil za svojo svetovalko prof. Martino Drevenšek, sicer zaposleno na Stomatološki kliniki, odlično strokovnjakinjo, ki pa zopet ni poznala razmer na terenu, torej na primarni ravni zobozdravstva. Prepričan sem, da moramo imeti na ministrstvu takega svojega človeka, ki se dovolj dobro spozna na tri dejavnosti: na čisto zasebništvo, na zasebništvo s koncesijo in koncesijo v javnem zavodu. Vesel sem tega, kar je dejala ministrica in upam, da bo njena napoved tudi uresničena. Darinka Borovšak – Bela , dr. dent. med., je za jubilejno strokovno srečanje pripravila skrben pregled razvoja in organizacijskega dela v mariborskem mladinskem zobozdravstvu. Med drugim v njem ugotavlja, da je prišlo v devetdesetih letih do velike spremembe v do tedaj dobro utečenem, uspešnem načinu in nadzora nad zobnim zdravjem otrok za določeno območje. Tedaj so se začele podeljevati koncesije tudi za področje mladinskega zobozdravstva, novost pa je bila tudi svobodna izbira osebnega zobozdravnika, o čemer odločajo otrokovi starši. V do tedaj dobrem pregledu kako je z zdravjem zob otrok in mladostnikov, je dočakal prve pomembne vrzeli. V kolikšni meri je po tvojem tudi ta sprememba oslabila vlogo otroškega in mladinskega zobozdravstva, da naj bi nas zdrava usta pomaga obvarovati pred sistemskimi boleznimi, ki jih je čedalje več? »Sprememba, ki jo omenja kolegica, je povzročila, da se niso več zbirali podatki v nacionalnem centru za zbiranje NAŠ DOM ZDRAVJA “Prim. Gorazdu Sajku, dr. dent. med., direktorju OE zobozdravstveno varstvo, gre zasluga, da je preprečil razselitev oziroma ukinitev specialističnih zobnih ambulant in z odločno vztrajnostjo dosegel, da so se od leta l998 trajajoči zapleti izgradnje prizidka za specialistične ambulante novembra 2001 končali in se je gradnja objekta pričela”, je zapisal prim. Aleksander Sterger, dr. dent. med., v članku Razvoj ustne kirurgije v Mariboru, ki je bil objavljen v aprilski številki časopisa Zdravniške zbornice Slovenije. podatkov o zobni patologiji pri otrocih. S pregledom, ki smo ga premogli do tedaj, smo se lahko pohvalili z dobrim tako imenovanim KEP indeksom, za kar smo prejeli kar nekaj mednarodnih priznanj. Potem, ko pa se je pričelo s privatizacijo tudi na tem področju, je nastal zastoj pri zbiranju teh podatkov na Inštitutu za javno zdravje in od tedaj nismo več prejemali povratnih informacij, kakšno stanje imamo sedaj v Sloveniji glede zobne patologije pri otrocih in mladostnih. Posamezne študije se sicer delajo, toda ne gre za študije v nacionalnem okviru. Tudi glede tega moramo sprejeti nacionalni program o tem, kaj hočemo in od tega bo potem odvisno, katere podatke bomo obvezni zbirati in čemu bodo služili. Ob tem pa vsekakor treba nameniti za preventivo več denarja, saj ni treba ponavljati stare resnice, da je dosti boljše in ceneje preprečevati kot zdraviti!« Kakšni so vaši bližnji predstojniški načrti? »Rad bi, da bi se stvari, o katerih sva govorila tudi pri prejšnjih vprašanjih, čim prej uredijo. Kajti sedaj je tako, da imamo skoraj teden za tednom v Ljubljani kak sestanek, kjer razpravljamo, kako naj bi se nekaj uredilo. Pri tem se mi zdi, kot da tulimo na Luno, sprememb pa ni. To je spet povezano z nalogami našega človeka na ministrstvu in z oblikovanjem zakonodaje za naše področje. Če bo le mogoče, bi rad prispeval vsaj nekaj k temu, da bi končno lahko delali v miru. Zdaj pa je tako, da dobimo tako rekoč vsak dan kakšno novo navodilo, novi predpis, nove zahteve. V Švici in v Nemčiji imam kolege, ki sploh ne čutijo potrebe, da bi se morali ukvarjati z zdravstveno politiko. Lepo v miru delajo v svojih ambulantah«. Kje vse vas srečamo, ko se spogledujemo z možnosti, da bi bila ta vaša in ne samo vaša pričakovanja uresničena? »Sem predsednik Stomatološke sekcije Slovenskega stran 18 zdravniškega društva, član Razširjenega strokovnega kolegija za stomatologijo, in predsednik Odbora za zobozdravstvo pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije.« Kaj vam je v našem zdravstvenem domu všeč? »Tovarištvo! V takšnem kolektivu, ki šteje okrog 900 zaposlenih, seveda pride tudi do sporov, do različnih pogledov in stališč, toda v krogu vodstvenih delavcev našega zavoda so pogovori odkriti, konstruktivni. Marsikaj se znamo pogovoriti tudi na priložnostnih neformalnih srečanjih. Tega sem vesel.« Kaj vam bi bilo všeč? »Še bolj pa bi mi bilo všeč, da tedaj, ko kljub vsemu pride do kakšnih sporov ali do nesoglasij, da jih rešimo v odkritem pogovoru takoj. » Pregovor h kateremu se radi zatečete? »Ko sem se učil latinščino na mariborski Prvi gimnaziji, ta predmet nam je predaval profesor Miklič, me je pritegnil naslednji rek: Karkoli delaš, delaj pametno in misli na konec!« Je kakšna lastnost, ki bi se je radi znebili? »Moja napaka je nagnjenost k prehitri prizadetosti. Ko slišim, da gre kaj narobe, začnem takoj tuhtati, kako zadevo čimprej rešiti. In če zvem za problem zadnji ali predzadnji delovni dan v tednu, potem komaj čakam do ponedeljka, da se bom problema lotil. Ker pa o problemu in rešitvi tuhtam tudi v soboto in nedeljo, si sam pokvarim vikend.« Ko je prišel čas odločitve, kam po maturi, je bil študij za zobozdravnika prva izbira? »Ko sem končal gimnazijo, sprva nisem prav vedel kam. V zadnjem letniku gimnazije sem se nekoliko spogledoval s študijem kemije. Za študij stomatologije pa sta me začela navduševati bratranec, ki je živel v Zurichu in prijatelj mojih staršev, ki je živel v Sydneyu. Pihala sta na mojo maturantsko dušo, češ, vzami stomatologijo. Kot zobozdravnik boš prišel v Švico ali v Avstralijo, lepo delal in odlično zaslužil. In sem si dejal, zakaj pa ne bi poskusil s stomatologijo. Ni mi žal, to je poklic, ki ga rad opravljam. Ko pa sem študij končal, nisem niti pomislil na to, da bi odšel v Zurich, Sydney ali kam drugam na tuje, ker preprosto ne morem biti brez mojega Maribora.« Milan Golob NAŠ DOM ZDRAVJA stran 19 Dan odprtih vrat zdravstveno vzgojne in preventivne dejavnosti v zobozdravstvu Tema: Pomagaj mi, da si bom lahko pomagal sam V okviru praznovanja 65-letnice mladinskega zobozdravstva v Mariboru smo 24. marca organizirali Dan odprih vrat Kabineta za zobozdravstveno vzgojno in preventivno dejavnost. Ta dan je bil namenjen predvsem otrokom vseh starostnih obdobjih in njihovim staršem, na temo, kako ohraniti zdravje ustne votline in s tem zdravja celotnega organizma. Medicinske sestre na terenu in v kabinetu za zobozdravstveno preventivo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor že 34 let učimo, ozaveščamo in motiviramo ljudi v skrbi za ustno zdravje z napotki: • Čas, da začnete s ščetkanjem zob otroka je že takrat, ko se v ustih pojavi prvi zob. • Otroci potrebujejo pomoč do 10 leta starosti. • Pravilne tehnike čiščenja zob se je dobro naučiti že v mladosti, saj boste zdrave zobe lahko ohranili celo življenje. • Zdravi zobje otroku omogočajo temeljito grizenje in žvečenje hrane ter pravilen razvoj in obliko čeljusti. • Nujni so za dobro prebavo in pravilno izgovorjavo, otroku pa so v okras in ponos. Pa ne samo otrokom temveč tudi odraslim. Starši naj bodo z lastnim vzgledom v podporo otroku pri prehranjevanju, pitju vode in negi ustne votline. • Le tako bo otroku obisk pri zobozdravniku zabaven in prijeten. • Ne spreglejmo krvavečih dlesni, saj te vodijo do vnetja obzobnih tkiv ali parodontalne bolezni, ki ima močan vpliv na sistemsko zdravje človeka ( npr. srčni infarkt ). Kaj lahko sami naredimo za zdravje ustne votline? • Uživamo zdravo uravnoteženo hrano. • Zmerno uživamo sladko hrano in pijačo. • Odžejamo se z vodo. • Dosledno izvajamo ustno higieno in uporabljamo za to primerne pripomočke. • Redno in pravočasno obiskujemo izbranega zobozdravnika. Dan je potekal v sproščenem vzdušju in izmenjavi mnenj in praktičnih prikazov med pacienti in medicinskimi sestrami, ter s sodelavci, ki so se nam pridružili. Prijazen nasmeh in beseda hvala, ki so nam jo namenili udeleženci te akcije nam je v vzpodbudo za pripravo še več takšnih srečanj in delavnic. Rezultati dela zobozdravstvene preventive pa so merljivi tudi v številkah, saj smo s skupnimi močmi dosegli dobro ustno zdravje. Rosita Stojković, dipl. m. s., strokovni vodja Kabineta za zobozdravstveno vzgojno in preventivno dejavnost Na sliki (od leve proti desni): Rosita Stojković, dipl. m. s., med predstavitvijo ob Dnevu odprtih vrat in Daniela Marić, dipl. m. s., avtorica zobnih mišk (plakat zgoraj), zaščitnega znaka zobne preventive Foto: Vesna Rečnik Šiško ZD Maribor. NAŠ DOM ZDRAVJA stran 20 Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v letu 2014 Osnovni podatki : Ciljna skupina: vsi zaposleni v zavodu Število vseh zaposlenih v zavodu: 823 – podatek: januar 2015 (brez pripravnikov in zaposlenih z dopolnilnim delom) Povprečna starost zaposlenih: 45 let Število vseh izpolnjenih vprašalnikov: 246 Oblika prispelih vprašalnikov: v pisni (papirni) obliki 61%, v elektronski obliki 39% Obstoječemu vprašalniku iz prejšnjih let smo naredili nekaj korektur: poenostavili demografska vprašanja in k vprašanjem iz zadovoljstva, dodali še vprašanja o zavzetosti in angažiranosti zaposlenih. Prav tako smo dodali še dva odprta vprašanja: kaj bi vas dodatno motiviralo, da bi boljše opravljali svoje delo in Katere spremembe so po vaše potrebne v ZDM, da bomo uspešnejši in učinkoviti pri udejanjanju osnovnega poslanstva »zadovoljen pacient je naše bogastvo«? Namen vprašalnika: 1. Ugotoviti: Organizacijsko klimo v zavodu. Nivo zadovoljstva zaposlenih v zavodu. Nivo delovne klime. Razumevanje korelacije med zadovoljstvom in zavzetostjo zaposlenih. Razmišljanje in želje zaposlenega: »Kaj bi ga/jo dodatno motiviralo,da bi bolje opravljal/a svoje delo?« Kakšne predloge in želje za spremembe ali/in izboljšave imajo zaposleni: »Katere spremembe so po vaše pomembne za zavod, da bomo uspešnejši in učinkovitejši pri udejanjanju osnovnega poslanstva »zadovoljen pacient je naše bogastvo?« 2. Pripraviti aktivnosti za: Izboljšave Upoštevanje tehtnih predlogov zaposlenih Seznanitev zaposlenih s sprejetimi ukrepi preko komunikacijskih kanalov internega obveščanja Opis vzorca Raziskava je potekala v mesecu februarju in marcu 2014. Vzorec sestavljajo zaposleni v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Graf 1: Odstotek izpolnjenih in prejetih anketnih vprašalnikov 30% % izpolnjenih anket % neizpolnjenih nket 70% Izpolnjenih je bilo 246 anket (30% vseh zaposlenih). stran 21 NAŠ DOM ZDRAVJA Graf 2: Struktura vzorca po spolu Anketo je izpolnilo 87,3% žensk in 12,2% moških. Graf 3: Struktura vzorca po starosti Kot je razvidno iz grafa 3, je največ (49,2%) anketiranih starih med 50 let in več. V 35,4% jim sledi starostna skupina anketirancev starih od 36 do 49 let. 15,4 % anketirancev je mlajših od 35 let. NAŠ DOM ZDRAVJA stran 22 Graf 4: Struktura vzorca po izobrazbi Največ anketirancev ima končano višjo/visoko šolo ali več (57,3%), 37% ima končano srednjo šolo, 5,7% anketirancev ima manj kot srednješolsko izobrazbo. Graf 5: Struktura vzorca glede na čas zaposlitve Iz ankete je razvidno, da je kar 58,1% anketirancev zaposlenih v zavodu več kot 25 let. S 24% jim sledijo tisti, ki so v ZDM zaposleni 10 let in manj. 17,9% jih je v zavodu zaposlenih od 11 do 20 let. stran 23 NAŠ DOM ZDRAVJA Odnos do kakovosti Odnos do kakovosti je zaposlenim v zdravstvenem domu pomemben. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da je zadovoljen pacient najvišja vrednota zaposlenih. Zaposleni menijo, da večina zaposlenih v ZDM svoje delo opravlja kakovostno in da sta kakovost dela in količina v ZDM enako pomembni. Večina tudi meni, da imajo pri delu na razpolago sredstva, ki so potrebna za dobro opravljeno delo, vendar so preobremenjeni z evidencami in papirji. Inovativnost, iniciativnost Zaposleni v zdravstvenem domu se zavedajo nujnosti sprememb, vendar ne želijo, da se spremembe začnejo pri njih, kar je lahko povezano s starostno strukturo zaposlenih, ki so izpolnili anketni vprašalnik. Menijo, da je storitve potrebno nenehno izboljševati in posodabljati ter pričakujejo, da predloge za izboljšavo dajejo vsi zaposleni. Pripravljeni so prevzeti tveganje za uveljavitev svojih pobud. NAŠ DOM ZDRAVJA stran 24 Pripadnost organizaciji Zaposleni o zavodu razmišljajo pozitivno. V veliki meri se strinjajo, da je njihova zaposlitev v ZDM varna in zagotovljena. Izražajo tudi mnenje, da so, glede na opravljanje svojega dela, pomemben član našega zavoda. Iz tega lahko sklepamo, da zaposleni v ZDM čutijo pripadnost zavodu in da je njihov doprinos prepoznan oz. pomemben. Motivacija in zavzetost Zaposleni so zavzeti za svoje delo in so pripravljeni na dodaten napor, kadar se to pri delu zahteva. Vodje cenijo dobro opravljeno delo, vendar zaposleni še vedno menijo, da so premalokrat pohvaljeni oziroma nagrajeni. Zaposlenim je pomembno, da vodja vidi/opazi svoje podrejene sodelavce in kakovost njihovega dela. To je ključ za zavzetost in lažje premagovanje težav, konfliktov, nezadovoljstva s plačo…. stran 25 NAŠ DOM ZDRAVJA Notranji odnosi Zaposleni cenijo delo ter zaupajo svojim sodelavcem, s katerimi bolj sodelujejo kot tekmujejo. Odnosi med zaposlenimi so v povprečju dobri in tudi sodelovanje med OE – ji je dobro. V veliki meri se konflikti rešujejo konstruktivno. Organizacijske enote in uprava med seboj dokaj dobro sodelujejo. Menimo, da so kljub zadovoljivim rezultatom možne izboljšave na področju vodenja, komunikacije, razumevanja in delovanja posameznika. Poznavanje poslanstva, vizije in ciljev Zaposleni so seznanjeni s poslanstvom, vizijo, vrednotami in cilji našega zavoda. Cilje sprejemajo za svoje in menijo, da so realno postavljeni. Zaposleni še vedno menijo, da pri postavljanju ciljev poleg vodij premalo sodelujejo tudi drugi zaposleni. NAŠ DOM ZDRAVJA stran 26 Vodenje Zaposleni so mnenja, da so samostojni pri opravljanju svojega dela in da jih vodje spodbujajo k sprejemanju večje odgovornosti pri delovnih nalogah. Vendar menijo tudi, da se vodje s podrejenimi še vedno premalo pogovarjajo o rezultatih dela in jih seznanjajo z odločitvami, ki jih sprejema vodstvo zavoda. Posledično lahko to privede do tega, da zaposleni ne vedo kaj se od njih pričakuje. Organiziranost Zaposleni razumejo svoj položaj v organizacijski shemi in menijo, da so njihove zadolžitve jasno opredeljene. V veliki meri se strinjajo, da so pogoji dela ustrezni z zakonodajo. stran 27 NAŠ DOM ZDRAVJA Strokovna usposobljenost in učenje Zaposleni menijo, da jim je omogočeno zadostno strokovno usposabljanje. Strokovno znanje prenašajo po spirali znanja. Pri napotitvah na strokovno izobraževanje se upoštevajo tudi želje zaposlenih in zaposleni imajo vse možnosti, da sledijo spremembam, ki vplivajo na njihovo delo. Tudi strinjanje s tem, da je politika zavoda jasna glede formalnega izobraževanja zaposlenih, so anketiranci v veliki meri potrdili. Notranje komuniciranje in informiranje Strinjanje s trditvijo, da se neposredni vodje in sodelavci pogovarjajo profesionalno, sproščeno, korektno in enakopravno NAŠ DOM ZDRAVJA stran 28 je izrazila večina zaposlenih. Delovni sestanki so med zaposlenimi oblika komuniciranja in vodstvo posreduje informacije zaposlenim na razumljiv način. Po potrebi se zaposleni lahko pogovorijo z vodstvom svoje OE. Nagrajevanje Anketiranci se delno strinjajo, da so kriteriji za napredovanje jasni. Manj kot polovica zaposlenih, ki so izpolnili vprašalnik meni, da so razmere med plačami zaposlenih v zavodu ustrezna in da so tisti, ki so najbolj obremenjeni z delom, tudi ustrezno stimulirani. Menijo, da za slabo opravljeno delo ne sledi ustrezna kazen oziroma ukrep. Razvoj kariere Kategorija razvoja kariere je med anketiranimi ponovno ocenjena kritično. Zaposleni si želijo več realnih možnosti stran 29 NAŠ DOM ZDRAVJA za napredovanje in ponovno vzpostavljen sistem napredovanja, hkrati pa bi si želeli več podpore s strani zavoda pri dodatnem formalnem izobraževanju in osebni rasti. Menimo, da je kategorija razvoja kariere slabše ocenjena zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih zavod ima na področju formalnega izobraževanja delavcev. Zadovoljstvo pri delu Rezultati so pokazali, da so zaposleni zadovoljni z delom, z vodstvom organizacije, s sodelavci in z neposredno nadrejenimi. Najbolj pa so zadovoljni s stalnostjo zaposlitve in delovnim časom. Zadovoljstvo s statusom v zavodu, možnostmi za napredovanje in izobraževanje je nekoliko slabše ocenjeno, vendar še vedno zadovoljivo. Zadovoljstvo z možnostjo napredovanja in s plačo je slabše ocenjeno. Stalnost zaposlitve in delovni čas sta v današnjih časih vrednota. Zavzetost, angažiranost Večina zaposlenih ne bi sprejela ponudbe za drugo službo, saj delo opravljajo s predanostjo in opravijo več, kot se od NAŠ DOM ZDRAVJA stran 30 njih zahteva. Menijo, da tako prispevajo k uspešnosti in razvoju zavoda. Morda se zazna želja po spremembi delovnega okolja pač pa v načinu dela (izboljšave, kroženje, menjava tima). Na splošno lahko rečem, da sem s svojo službo Vzpodbuden je podatek, da je 60% anketiranih zadovoljnih s svojo službo, 20 % pa zelo zadovoljnih. Delno zadovoljnih je 13%, cca 6% pa je nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih. Povzetek odgovorov na odprti vprašanji: Kaj bi vas dodatno motiviralo, da bi še bolje opravljali svoje delo? - 25% - plača, napredovanje (stimulacija, višja plača) - 13% - vodenje (boljši odnos in spoštljivost vodstva, pohvala, različna obremenjenost ambulant glede na št. opredeljenih pacientov, zreli in odgovorni vodje, vodje z vzorom) - 7% - kakovost dela (sankcije za nedelo ali slabo opravljeno delo, nagrajevanje uspešnih in delovnih, nabava ustrezne opreme) - 3% - organizacija dela (več kadra, nove zaposlitve, več časa za pacienta, referenčne ambulante, preobremenjenost s št. izbranih pacientov, ustrezna računalniška opremljenost ambulant, elektronsko naročanje pacientov). - 52% - brez odgovora Katere spremembe so po vaše potrebne v ZDM, da bomo uspešnejši in učinkoviti pri udejanjanju osnovnega poslanstva »zadovoljen pacient je naše bogastvo«? - 5% - materialni viri - 14% - komunikacija, odnosi (konflikti zaradi nedorečenih pravil obravnave pacientov od zasebnikov, boljša komunikacija vertikalno – horizontalno, boljši odnosi med zaposlenimi, - 17% - organizacija dela - 1% - vodenje (sankcije v primeru nedela, ob prijavi nasilja na delovnem mestu, ne dobimo povratnih informacij oz. pojasnila, kadrovsko sodelovanje med OE – ji) - 63% - brez odgovora stran 31 NAŠ DOM ZDRAVJA Iz odgovorov na odprta vprašanja je razvidno, da so zaposleni v veliki meri zadovoljni s svojimi vodji oz. vodenjem. Pojavi se vprašanje, ali je to dovolj. Ali gre za vodenje, ko me nekdo »pusti pri miru« ali za vodenje, kot poslanstvo in vloga, ko vodja zaposlenega motivira in mu pomaga, da postaja boljši, se razvija, izboljšuje način dela. Tako postaja posameznik (vodja ali podrejeni) bolj zavzet, ko ugotovi, da se da tudi boljše in učinkovitejše izvesti/organizirati delo. Vodja naj vodi z vzgledom. Komunikacija med zaposlenimi in vodji je zadovoljiva. Nadrejeni so na razpolago za pogovor. Na osnovi rezultatov 16. in 17. odprtega vprašanja, pa bi bilo dobro, da preverimo način, vsebine in učinkovitosti komunikacije Tamara Lubi, dipl.m.s., univ. dipl. org., koordinator za kakovost Primerjava rezultatov ankete med letom 2013 in 2014 Rezultati ankete se pri večini odgovorov med letom 2013 in 2014 niso bistveno spremenili, saj so odstopanja minimalna. Celotna primerjava z grafi je objavljena na intranetni strani zavoda. Odnos do kakovosti ODNOS DO KAKOVOSTI 2013 2014 Menim, da večina zaposlenih v ZDM, svoje delo opravlja kakovostno. 4,00% 3,79% Kakovost dela in količina sta v ZDM enako pomembni. 3,74% 3,71% Zadovoljen pacient je najvišja vrednota vseh zaposlenih. 4,37% 4,43% Preobremenjen/a sem z evidencami in papirji, ki mi otežujejo učinkovitost strokovnega dela. 3,90% 3,81% Pri delu imam na razpolago sredstva, ki so potrebna, da delo opravim dobro. 3,91% 3,87% INOVATIVNOST, INCIATIVNOST 2013 2014 Zaposleni v ZDM se zavedamo nujnosti sprememb. 4,00 4,07 Storitve stalno izboljšujemo in posodabljamo. 3,74 3,85 V ZDM se pričakuje, da predloge za izboljšave dajemo vsi – ne le vodje. 4,37 3,94 Zaposleni smo pripravljeni prevzeti tveganje za uveljavitev svojih pobud. 3,90 3,85 Želim spremembo delovnega mesta znotraj zavoda. 3,91 2,20 PRIPADNOST ORGANIZACIJI 2013 2014 O našem zavodu razmišljam pozitivno. 4,43 4,38 Zaposlitev v ZDM je varna oz. zagotovljena. 4,08 4,09 Mislim, da sem pomemben/a član/ica našega zavoda 4,04 3,96 Inovativnost, inciativnost Pripadnost organizaciji NAŠ DOM ZDRAVJA stran 32 Motivacija in zavzetost MOTIVACIJA IN ZAVZETOST 2013 2014 Zaposleni smo zavzeti za svoje delo. 4,34 4,30 Zaposleni smo pripravljeni na dodaten napor, kadar se to pri našem delu zahteva. 4,35 4,25 Neposredni vodje cenijo dobro opravljeno delo. 4,01 3,91 Za dobro opravljeno delo sem pohvaljen/a, nagrajen/a. 3,51 3,27 NOTRANJI ODNOSI Cenim delo svojih sodelavcev znotraj svoje službe. 2013 4,54 2014 4,49 Odnosi med zaposlenimi so dobri. 3,93 3,79 V našem zavodu zaposleni med seboj mnogo bolj sodelujemo kot tekmujemo. 4,02 3,69 Konflikte rešujemo konstruktivno. 3,80 3,73 Organizacijske enote (OE – ji) in uprava med seboj dobro sodelujejo. 3,87 3,72 POZNAVANJE POSLANSTVA, VIZIJE, CILJEV 2013 2014 Poznam poslanstvo, vizijo, vrednote in cilje našega zavoda. 4,32 4,10 Cilje ZDM zaposleni sprejemamo za svoje. 4,24 3,99 Cilji, ki jih moramo v zavodu doseči, so realno zastavljeni. 4,04 3,86 Pri postavljanju ciljev poleg vodij sodelujemo tudi z drugimi zaposlenimi. 3,65 3,50 VODENJE 2013 2014 Zaposleni smo samostojni pri opravljanju svojega dela. 4,39 4,27 Neposredni vodje nas spodbujajo k sprejemanju večje odgovornosti za svoje delo. 4,11 4,05 Neposredni vodje se s podrejenimi pogovarjajo o rezultatih dela. Seznanjen/a sem z odločitvami, ki jih sproti sprejema vodstvo zavoda. 4,03 3,76 3,93 3,61 Notranji odnosi Poznavanje poslanstva, vizije, ciljev Vodenje stran 33 NAŠ DOM ZDRAVJA Organiziranost ORGANIZIRANOST Zaposleni razumemo svoj položaj v organizacijski shemi. Zadolžitve posameznih zaposlenih in njihovih vodij so jasno opredeljene. Pogoji dela so ustrezni z zakonodajo. 2013 4,22 3,99 4,04 2014 4,04 3,77 3,92 STROKOVNA USPOSOBLJENOST 2013 2014 Zaposleni si strokovno znanje prenašamo po spirali znanja. 3,96 3,96 Pri napotitvi na usposabljanje se upoštevajo tudi želje zaposlenih. 3,70 3,80 Zavod mi omogoča zadostno strokovno izpopolnjevanje. 3,61 3,71 Imam vse možnosti, da sledim spremembam, ki vplivajo na moje delo. 3,80 3,82 Zavod ima jasno politiko glede formalnega izobraževanja zaposlenih. 3,75 3,71 NOTRANJE KOMUNICIRANJE IN INFORMIRANJE 2013 2014 Neposredni vodje in sodelavci se pogovarjamo profesionalno, sproščeno, korektno in enakopravno. 4,13 3,96 Delovni sestanki so med zaposlenimi oblika komuniciranja. 4,12 4,02 Vodstvo zavoda posreduje informacije zaposlenim na razumljiv način. 4,10 3,96 Z vodstvom svoje OE imam možnost opraviti pogovor, kadar le tega potrebujem. 4,32 4,25 NAGRAJEVANJE 2013 2014 Kriteriji za napredovanje so jasni. 3,69 3,53 Razmerja med plačami zaposlenih v zavodu so ustrezna. 2,98 2,83 Tisti, ki so najbolj obremenjeni z delom, so tudi ustrezno stimulirani. 2,53 2,36 Za slabo opravljeno delo sledi ustrezna kazen oziroma ukrep. 3,00 2,78 Strokovna usposobljenost Notranje komuniciranje in informiranje Nagrajevanje NAŠ DOM ZDRAVJA stran 34 Razvoj kariere RAZVOJ KARIERE 2013 2014 Zaposleni na vseh ravneh imamo realne možnosti za napredovanje. 3,07 2,84 Imamo sistem napredovanja, ki omogoča, da najboljši zasedajo najboljše položaje. 2,95 2,61 Zavod me podpira pri dodatnem izobraževanju in osebni rasti. 3,53 3,33 2013 4,36 4,05 2014 4,17 3,93 … s sodelavci … z neposredno nadrejenimi 4,24 4,18 4,20 4,05 … z možnostmi za napredovanje … s plačo … s statusom v ZD … z delovnimi razmerami (opremo, prostori) … z možnostmi za izobraževanje … s stalnostjo zaposlitve 3,05 3,03 3,70 3,82 3,55 4,48 2,97 2,96 3,62 3,59 3,51 4,47 … z delovnim časom 4,42 4,27 Zadovoljstvo ZADOVOLJSTVO … z delom … z vodstvom organizacije Zavzetost, angažiranost ZAVZETOST, ANGAŽIRANOST 2014 Ponudbo za drugo službo bi sprejel/a takoj, brez razmišljanja. 2,15 Svoje delo opravljam s predanostjo, energijo in strastjo. 4,46 Pri delu opravim, kar se od mene zahteva, vendar se običajno držim načela “po liniji najmanjšega odpora”. Po svojih najboljših močeh, s svojim delom, znanjem, izkušnjami in predlogi prispevam k uspešnosti in razvoju zavoda. 1,87 4,29 Na splošno lahko rečem, da sem s svojo službo Zelo nezadovoljen/a 2014 % 3,29% Nezadovoljen/a 2,88% Delno zadovoljen/a 12,76% Zadovoljen/a 60,08% NA SPLOŠNO LAHKO REČEM, DA SEM S SVOJO SLUŽBO Zelo zadovoljen/a 20,99% Tamara Lubi, dipl.m.s., univ. dipl. org., koordinator za kakovost stran 35 NAŠ DOM ZDRAVJA Akcija Oddelka za promocijo zdravja Oddelek za promocijo zdravja Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor je aprila ob Svetovnem dnevu zdravja organiziral test hoje na promenadi mestnega parka in brezplačne meritve dejavnikov tveganja. Za udeležence akcije so v avli ZD Maribor v Sodni ulici potekale brezplačne meritve krvnega tlaka, vrednosti glukoze in holesterola v krvi. Ta dan so pacienti lahko s 30% popustom opravili v centralnem laboratoriju vse ostale samoplačniške laboratorijske preiskave. Občani mesta Maribor in okolice so se lahko udeležili tudi testa hoje na 2 km, ki je potekal od 9. do 11. ure in popoldan od 15. do 17. ure. Ta dan je bila v mestnem parku tudi predstavitev programa Svit z modelom črevesja in info točka za program Svit. Zvezdana Vražič, dipl. m. s., spec. klinične dietetike, koordinatorka Oddelka za promocijo zdravja: »Oddelek za promocijo zdravja ZD Maribor se tudi letos pridružil aktivnostim ob Svetovnem dnevu gibanja. Namen naših preventivnih akcij je, da s sodobnimi zdravstveno vzgojnimi metodami paciente seznanjamo o koristih spremembe nezdravega življenja v zdravega in jih motiviramo, da se odločijo za zdravo življenje, saj strah pred boleznijo in skrb za zdravje ni zgolj osebni interes sodobnega človeka, temveč prerašča v družbeno normo.« Vesna Rečnik Šiško Foto: Vesna Rečnik Šiško Občani mesta Maribor in okolice se akcij Oddelka za promocijo zdravja radi udeležijo. Na sliki: brezplačne meritve dejavnikov tveganja (levo) in test hoje v mestnem parku (desno). Na svidenje, Mira Peršak Mira Peršak se je v Zdravstvenem domu dr. A. Drolca Maribor zaposlila pred 33 leti. Pred tem je delala 8 let v Splošni bolnišnici Maribor, kjer si je nabrala izkušnje, ki jih je s pridom uporabljala na Dispanzerju za psihohigieno, kjer dela kot medicinska sestra vsa leta svoje zaposlitve v Zdravstvenem domu. Sodelavci Dispanzerja za psihohigieno se ji želimo iskreno zahvaliti za predanost svojemu poklicu, delavnost, strokovnost, prijaznost, srčnost, iskrenost, potrpežljivost, poštenost, plemenitost in še bi lahko naštevali. Prav tako jo odlikujejo visoke moralno-etične vrednote. Kot izjemna psihiatrična medicinska sestra je gojila spoštljiv odnos do pacientov, njihovih svojcev in sodelavcev. Človek Prim. Andrej Pišec se je v imenu sodelavcev bi lahko rekel, da je bila za svoj poklic, kot pravijo res poklicana. Ker se bo kmalu upokojila ji želimo še veliko izzivov na osebnem s šopkom zahvalil sestri Miri Peršak. področju. Sodelavci Dispanzerja za psihohigieno NAŠ DOM ZDRAVJA stran 36 “Kolikor več je človek drugim razdal, toliko več je zase nabral.” (Tao) Ob boleči in nepričakovani izgubi moje ljubljene sestre Ane HABJANIČ se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani. Stanka Habjanič Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. (Kant) POSLOVILI SMO SE OD NAŠIH UPOKOJENIH SODELAVCEV Anica RAMŠAK dr. med. spec. Ana ČEH bolničarka Daša PETROVIČ viš. med. ses. Ema MIŠKA operater-fakturist Jože KREJAČ vzdrževalec NAŠ DOM ZDRAVJA stran 37 JOŽE KREJAČ 1945 - 2015 Rodil se je 13. 3. 1945 v Malečniku, kot sin očeta Ivana in matere Matilde. Osnovno šolo je končal leta 1961 na Studencih. Nato se je na Elektrogospodarski šoli v Mariboru izučil za obratnega elektrikarja. Leta 1964 se je zaposlil v Metalni v Mariboru, kjer je delal kot obratni elektrikar za vzdrževanje varilnih avtomatov. Vojaški rok je odslužil leta 1966 ter nadaljeval delo v Metalni. Leta 1970 se je zaposlil v poslovno združenje Beograd kot serviser za gospodinjske aparate in zobozdravstvene stroje – Jugodent. Leta 1971 se je zaposlil v Zdravstvenem domu Maribor. Ko sva se spoznala ni bilo težko ugotoviti, da je človek, kateremu lahko zaupaš, spoštuješ njegov nasvet in strokovnost. Z dušo in telesom je bil predan zobozdravstvu. Nikoli mu ni bilo težko pomagati, pa če je bila noč ali praznik. Ob vprašanju, ali bo kaj izpeljano, je odgovoril : »bo, bo«. Zato smo ga klicali tudi Bobo. Ob upokojitvi decembra 2005 smo se zavedali, da moramo najti možnost njegovega sodelovanja in to nam je uspelo do konca leta 2014. S svojim znanjem in izkušnjami je bil nepogrešljiv pri projektih obnove in zidave, in ni zobozdravstvenega objekta v Mariboru in okolici, kjer ni en del njega. Že zdaj ga pogrešamo. prim. Gorazd Sajko dr. dent. med. predstojnik OE Zobozdravstveno varstvo Ob smrti mojega partnerja Dušana JAVŠNIKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izkazano podporo. Renata Robnik NAŠ DOM ZDRAVJA stran 38 V ZD Maribor novi reševalni vozili Organizacijska enota(OE) Nujna medicinska pomoč (NMP) Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca (ZD) Maribor je pridobila dve novi reševalni vozili visokega kakovostnega razreda, ki omogočata oskrbo bolnikov in ponesrečencev na najvišji ravni nujne medicinske pomoči. Prevzem reševalnih vozil je bil konec aprila na dvorišču OE NMP. »Reševalno vozilo je znamke VW T5, kombinirana verzija s povišano streho, z dizelskim agregatom s turbinskim polnilnikom z 2000 ccm, moč motorja je 132 kW (180km), ima stalni pogon na vsa štiri kolesa z razporeditvijo moči 4Motion in izpolnjuje zahtevo EURO 5. Predelali so ga v podjetju MEDICOP MEDICINSKA OPREMA D.O.O., ki je v Sloveniji in širom po svetu prepoznan kot eden najkakovostnejših in zaupanja vrednih proizvajalcev izdelkov, ki so življenjskega pomena za bolnike in ponesrečence. Vozilo Tip B ustreza standardu DIN EN 1789 in je namenjeno za izvajanje nujnih reševalnih prevozov v sklopu nujne medicinske pomoči. Vozilo omogoča udobno vožnjo, ima zelo učinkovito zvočno in svetlobno signalizacijo ter je zelo dobro vidno med udeleženci v prometu. Vozniku pri upravljanju nadzora nad vozilom pomaga računalniški sistem, na voljo ima prostoročno upravljanje s komunikacijskimi napravami, pri vožnji naprej in vzvratni vožnji pa mu pomagajo senzorji. Nosila FERNO EFX-MAX s podvozjem omogočajo vodljivost tudi po slabšem terenu, narejena so iz lahke kovine, kar omogoča zaposlenim manjšo fizično obremenitev pri prenosu pacientov. Posebnost vozila so povišana zadnja vrata iz karbonske mase, ki omogočajo premik pacienta brez spuščanja njegovega vzglavja, kar je eden izmed ključnih dejavnikov pri nekaterih ogrožujočih stanjih. Bolniški prostor je izdelan iz nerjavečih, nehigroskopičnih in težko gorljivih materialov. Vsi vogali na omarah in oblogah v bolniškem delu vozila so zaobljeni, tako da preprečujejo možnost poškodb,« je dejal Aleksander Jus, dipl. zn., glavni zdravstvenik OE NMP. »Organizacijska enota Nujne medicinske pomoči ZD Maribor sodi med eno najbolje organiziranih v Sloveniji. Storitve nudimo približno 200.000 prebivalcem mesta Maribor in enajstih okoliških občin. Teren pokrivanja dejavnosti znaša 745 km2, v slučaju večjih nezgod pa se geografski obseg poveča. V okviru OE NMP je bilo v letu 2014 opravljenih 18.888 nujnih in nenujnih intervencij in prevoženih 723.489 km. S strani ZD Maribor se je v zadnjem času veliko vlagalo v OE NMP tako s strokovnega vidika, kot tudi z vidika opremljenosti ekip nujne medicinske pomoči. Zavedamo se pomena hitre, varne in zanesljive nujne oskrbe pacientov, zato si prizadevamo tudi za korenito prenovo voznega parka OE NMP. Naši novi reševalni vozili, ki sta bili dobavljeni s strani podjetja MEDICOP MEDICINSKA OPREMA D.O.O., sta visokega kakovostnega razreda in predstavljata veliko pridobitev za naš zavod. Obe vozili sodita med najbolj izpopolnjena vozila za nujno medicinsko pomoč, kar jih je tačas v rabi v Sloveniji in širši regiji jugozahodne Evrope,« je dejal direktor ZD Maribor, prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec. Vesna Rečnik Šiško Na sliki: Svečanega prevzema reševalnih vozil se je udeležila tudi podžupanja MOM gospa Jelka Černivec (prva z leve), ki se rokuje z direktorjem ZD Maribor prim. asist. mag. Jernejem Završnikom. Poleg njiju stoji Foto: Mitja Kelbič predstojnik OE NMP asist. Štefan Mally. NAši strokovni razgledi STROKOVNA PRILOGA številka 1 leto 2015 Naši strokovni razgledi so nova strokovna priloga internega časopisa Naš dom zdravja, v kateri z namenom širjenja strokovnih novosti med zainteresirano strokovno javnostjo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor avtorji predstavljajo kratke strokovne povzetke kongresov in drugih srečanj, ter strokovne prispevke vseh vrst. Spoštovane kolegice in kolegi! V letu 2015 smo pričeli z objavo nove strokovne rubrike internega časopisa našega zavoda Naš dom zdravja z naslovom Naši strokovni razgledi, kjer bodo v našem zavodu zaposleni strokovnjaki različnih področij medicine delili svoje izkušnje in znanje z ostalimi kolegi našega zavoda. V želji, da bi znanje, ki ga v obliki člankov objavljamo v strokovnih revijah in znanje, ki ga pridobivamo na strokovnih izobraževanjih, doseglo čim večji krog bralcev, bomo v vsaki številki objavili nekaj strokovnih poročil iz kongresov in drugih srečanj, ter strokovne članke različnih vrst. Strokovna poročila s kongresov in drugih strokovnih srečanj naj bodo strokovno jedrnata in z vsemi podatki, ki bralcu omogočajo osvežitev znanja in lahko pomagajo pri vsakdanji praksi z natančnimi navodili. Sem spada tudi predstavitev novih smernic dela. Poleg avtorjevih podatkov naj vključujejo še naslov kongresa, kraj in datum izvajanja, ter avtorje predavanj, na podlagi katerih je bil narejen povzetek. Dolga naj bodo od pol do ene strani A4, po potrebi več v primeru smernic in podobnih prispevkov, pisava Times New Roman, velikost črk 12, presledek 1,5. Strokovni članki naj bodo tako v strokovnem kot etičnem smislu pripravljeni po vzoru navodil Medicinskih razgledov oziroma Zdravniškega vestnika in z enakimi značilnostmi pisanja, navedenimi pri strokovnih poročilih. Prispevki naj bodo še neobjavljeni teksti, ki z objavo v našem glasilu ne kršijo zakonov o avtorskih pravicah. Za vsako odstopanje od teh norm je strokovno in pravno odgovoren avtor sam. V primeru, da je članek že bil objavljen, ga lahko ponovno objavimo le s pisnim dovoljenjem urednika revije, ki je članek prvotno objavila. K objavljanju ste vljudno vabljeni vsi profili zdravstvenega kadra, ki želite pridobljeno znanje deliti s kolegi. Prispevke, vključno s kratko izjavo, da prispevek ni bil objavljen še nikjer, pošljite na e-pošto: dejan.kupnik@zd-mb.si ali dejan.kupnik@gmail.com ali na naslov: ZD Maribor, OE SZV-tajništvo, Ulica talcev 5, 2000 Maribor. Pred objavo bo vsak avtor prejel eventuelno korigiran prispevek ali predloge za izboljšanje. Vsem piscem prispevkov se zahvaljujemo za trud, bralcem pa želimo obilo strokovnih užitkov ob branju. asist. Dejan Kupnik, dr. med. spec., odgovorni urednik strokovne priloge Naši strokovni razgledi NAŠ DOM ZDRAVJA stran 40 Skupinska terapija s starši odvisnih od prepovedani drog Prim. Andrej Pišec, dr. med., spec. psih., ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Sanja Kaube, univ. dipl. soc. del. Izvleček Pri ambulantnem delu z odvisniki in njihovimi starši smo ob podeljevanju substitucijske terapije kmalu prišli do spoznanja, da je prizadetim staršem treba ponuditi skupinski psihoterapevtski oz. socioterapevtski pristop v njihovem prizadevanju, da njihovi otroci – odvisniki od prepovedanih drog, zaživijo bolj zdravo življenje. To pomeni, da spremenijo svoj življenjski slog, vzpostavijo abstinenco in jo vzdržujejo, se ponovno vključijo v družbo ali pa se vsaj držijo pravil substitucijske terapije in ne delajo prekrškov z drugimi psihoaktivnimi substancami ter z njimi povezanimi/ povzročenimi, pogosto nedovoljenimi dejanji. Skupini staršev odvisnih od prepovedanih drog smo sledili od 11. marca 2002 do 2. junija 2014, to je 12 let, skozi 480 terapevtskih srečanj. Rezultati dolgoletnega dela so predstavljeni v pričujoči študiji oz. analizi dobljenih rezultatov. Terapevtske skupine je v preteklih letih obiskovalo 42 staršev. Spremljali smo tudi usodo njihovih otrok, odvisnih od prepovedanih drog. Od 34 odvisnikov jih je 10 na substitucijskih programih (urejeni!), trije so naredili samomor, dve pa sta umrli zaradi somatskih zapletov, ki so posledice neurejenega in tveganega načina življenja. 19 odvisnikov je »drugfree« (abstinentni od nedovoljenih drog), od teh so trije še vedno na zdravljenju v komuni. Eden je po hudi poškodbi glave psihoorgansko spremenjen, drugi pa se zdravi zaradi dvojne diagnoze (komorbidnost). Ključne besede: substitucijska terapija, psihoterapija, socioterapija, psihoaktivne substance. Izhodišča Aprila 1995 je pričel z delom naš Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Ob vsakodnevnem srečevanju z odvisniki in njihovimi starši smo se ob omejenih terapevtskih možnostih pričeli spraševati, kaj še lahko ponudimo vsem tem ljudem, ki so v hudi stiski. Tako smo se v začetku leta 1996 ob diagnostiki, laboratorijski kontroli urina na prepovedane droge, presejalnih testih za okužbe z virusom HIV, HV (tudi s TBC, sifilisom…), ambulantnem delu, substitucijskem programu in pošiljanju odvisnikov v komune, bolnišnice… odločili, da bomo odvisnikom in njihovim svojcem (staršem) ponudili skupinsko obliko pomoči. Skupinska terapija je učinkovitejša, uporabnejša kot individualno delo. Strokovnost ob tem ne zaostaja – ker je odvisnost življenjski slog, so pri zdravljenju odvisnosti učinkovite psihoterapevtske metode. Na drugem mestu je treba omeniti stran 41 NAŠ DOM ZDRAVJA seveda racionalnost – ob omejenem številu terapevtov je bolj smiselno delati z večjim številom oseb istočasno kot z eno samo osebo. Skupinska terapija ima svoje zakonitosti. Je časovno in dinamsko opredeljena ter uokvirjena. Skupina se sestaja vsak teden, ob istem času na istem mestu, srečanje traja uro in pol. Vanjo so vključene osebe, ki zmorejo izpolnjevati pogoje skupinskega dela in ki se zavežejo s skupinskim dogovorom (stalna udeležba, o dogajanju v skupni se izven nje ne govori itd.). Kot velja za življenje, je tudi dogajanje in življenje skupine dinamičen proces, ki zahteva svoj čas – najmanj tri leta skupinskega dela. Skupina ponazarja pogoje življenja v realnosti. Čeprav hitro zdrknemo v odvisnost, nam citirani podatki nazorno kažejo na težavnost in dolgotrajnost terapevtskega procesa, pa tudi na smiselnost skupinskega dela. Naj navedemo, da tudi programi v komunah trajajo tri leta. Opis dela in cilji V prvih letih (1995–2002) smo delali z več različnimi skupinami – s starši odvisnih od prepovedanih drog, z odvisniki brez substitucijske terapije in s substitucijsko terapijo ter s tistimi, ki so za nekaj časa vzpostavili abstinenco od prepovedanih drog. Leta 2002 smo pričeli s skupinsko psihoterapijo v polodprti skupini staršev, katerih otroci so (bili) odvisniki od prepovedanih drog. Skupina deluje še danes, predstavili pa bomo rezultate delovanja v prvih 12 letih. V skupinah staršev odvisnih od nedovoljenih drog smo postavili v ospredje medsebojno pomoč teh staršev in uvid v problematiko, kako je pri njihovih otrocih sploh prišlo do odvisnosti. Dejstvo je, da je najtežje sprejeti otrokovo odvisnost od neke psihoaktivne substance (v nadaljevanju PAS), šele potem lahko pri starših ob delu v skupini prihaja do sprememb, ki so v pomoč njim samim in njihovim otrokom. Treba jim je pomagati prebroditi prvi šok ob spoznanju otrokove odvisnosti, sprostiti čustveno breme, stiske in seveda prepoznati potrebo po pomoči. Eden večjih problemov – če ne največji – pa je odpravljanje občutkov krivde. Prav tako smo v tej skupini delali na motivaciji in na spremembi življenjskega vzorca (rezultati raziskav, tudi naših, kažejo na sovpadanje raznih oblik odvisnosti pri starših in njihovih potomcih), na razvoju odnosov. Velik poudarek je bil na razbremenitvi krivde in potrditvi dejstva, da smo odgovorni vsi le zase, seveda tudi za svoje otroke, a le do določene meje, starosti. Rezultati in razprava Skupino je obiskovalo 42 staršev otrok, odvisnih od prepovedanih drog, od tega šest parov. Za enega odvisnika so prihajali na srečanja kar štirje svojci, saj sta se starša razvezala in sta pripeljala v skupino svojcev nova partnerja. Na NAŠ DOM ZDRAVJA stran 42 splošno so se pari dobro odrezali, saj so se trije udeležili terapevtskih srečanj več kot stokrat (115-, 128- in 191-krat), trije pa dvestokrat in več (260-, 270- in 294-krat). Od petih odvisnikov, katerih starši so bili deležni psihoterapevtske obravnave v parih, so trije odvisniki vzpostavili popolno abstinenco od prepovedanih drog, od tega dva s pomočjo komune. Eden se je poškodoval pri delu, od takrat tudi on abstinira (poškodba pred cca 1,5 leta, posledično ima hud psihoorganski sindrom). Samo eden je naredil recidiv in trenutno živi nekje na Hrvaškem. Sicer smo starše, ki so prihajali v skupino, razdelili na štiri »kategorije«: 1. Obiski do 10-krat; v to skupino smo uvrstili sedem staršev, ki so posamično prihajali na srečanja. Na skupino se niso navezali, bili so nezaposljivi, niso se otresli občutkov krivde, svojih težav niso zmogli podeliti z ostalimi… Iz te skupine, ki se pravzaprav niti ni izoblikovala kot skupina, je samo eden odvisnik od obravnavanih staršev vzpostavil abstinenco od prepovedanih drog, eden pa je naredil samomor (bilančni suicid). 2. V drugo skupino smo razvrstili starše odvisnih od prepovedanih drog, ki so se udeležili psihoterapevtske skupnosti do 100-krat; takih staršev je bilo 19. Večina je hodila na srečanja eno do dve leti in to je čas, v katerem so se povezali, si zaupali, se delno otresli občutkov krivde, spregovorili o sebi, svojih težavah in odnosih do svojih otrok. Sedem odvisnikov od devetnajstih obravnavanih staršev je vzpostavilo (in vzdržuje!) abstinenco od prepovedanih drog, dva sta naredila samomor, eden pa je umrl zaradi diabetesa. Od sedmih so trije (»drug-free«) v komuni, trije so vzpostavili abstinenco s pomočjo lastnega uvida v razvoj odvisnosti ter s prizadevanjem staršev in ob njihovem korigiranju preteklih objektivnih odnosov. Eden je, po poškodbi glave (že opisano), droge čist, a je hudo psihoorgansko spremenjen. 3. Tretjo skupino staršev so tvorili tisti, ki so obiskali psihoterapevtska srečanja 100- do 200-krat; takih je bilo devet. V skupino so hodili v povprečju tri do štiri leta; v tem času so se povsem odprli, skupino vzeli za »svojo«, se z njo poistovetili, ji povsem zaupali, obenem pa ohranili kritično razdaljo iz svoje specifičnosti. Predelovali so svoje krivdne občutke, obenem pa (glede na dovolj dolg čas) naredili tudi nekaj zase, se diferencirali od svojih otrok – izvedli so (v veliki meri) separacijo. Od teh devetih obravnavanih staršev je en odvisnik od drog naredil samomor, pet pa jih uspešno abstinira. Trije so uspešno spremenili svoje vedenje in navade (svoje je naredil tudi čas!) ter danes uspešno abstinirajo ob podpori staršev. Dva sta zaključila zdravljenje v komuni in sta abstinentna od prepovedanih drog. 4. Četrto, najvztrajnejšo skupino sestavlja sedem članov, ki so prihajali na psihoterapijo 200- do 300-krat, to je od pet do sedem let! Naj poudarimo, da so ob dinamiki ob vsem povedanem tudi rezultati skupine, njihovega dela in uspešnost njihovih otrok v tej skupini izjemni. Šest od sedmih obravnavanih odvisnikov je doseglo abstinenco, ki jo tudi vzdržujejo. Trije so jo dosegli s pomočjo komune, kamor so jih z nemalo napora usmerili starši, dva sta se »pretolka« do abstinence s pomočjo uvida, s spremenjenim odnosom staršev, spodbujanjem zaupanja, z vzorci pozitivnega vedenja… Eden je po dolgih letih dekompenziral s psihozo, se pa danes redno zdravi z antipsihotiki, stran 43 NAŠ DOM ZDRAVJA hodi na kontrolne preglede in je drog čist. Skupinska terapija staršev, katerih otroci so odvisni od prepovedanih drog, se je pokazala za mnogo bolj uspešno kot npr. le podeljevanje substitucijske terapije. Delo v skupini predstavlja varno kopijo resničnega življenja. Odvisnikom smo sledili skozi vsakodnevno delo z njimi, s pogovori, podeljevanjem substitucijske terapije itd. Starši so se z delom v skupini povezali, si izmenjali izkušnje, se razbremenili občutkov krivde. Doumeli so, da so njihovi otroci odrasle osebe, ki morajo prevzeti odgovornost zase in za svoja dejanja, izvedli so (v veliki meri) procese diferenciacije in separacije od svojih otrok. Skozi 12 let in 480 srečanj skupine se pri sedmih starših, ki so prišli na srečanje samo do 10-krat, skupinska dinamika ni razvila in temu primerni so tudi rezultati; le eden od njihovih otrok je abstinenten. 19 jih je prišlo v skupino do 100krat (eno do dve leti). Pri le-teh so rezultati pri otrocih (sedem abstinentnih) vzpodbudnejši, pa tudi starši so se otresli mnogih travm in občutkov krivde. Devet staršev je nadaljevalo zdravljenje od 100- do 200-krat (dve do štiri leta). Njihovi rezultati so še boljši, pet od njihovih otrok je doseglo abstinenco od prepovedanih drog. V tem obdobju so dosegli tudi uvid v svoje vedenje in ravnanje, res pa je tudi, da ga v celoti niso uspeli korigirati. Najvztrajnejšo skupino je sestavljalo sedem staršev, ki so obiskovali terapijo pet do sedem let. Trije od sedmih so bili v parih. Rezultat? Šest od njihovih otrok je doseglo abstinenco, kar je skoraj absoluten uspeh. Zaključek Dejstvo, ki ga potrjujejo navedeni rezultati skupinske terapije s starši, katerih otroci so odvisni od prepovedanih drog, temelji na dovolj dolgi in vztrajni skupinski psihoterapiji. Rezultati izključno substitucijske terapije s suportom in brez pritegnitve staršev so 8 do10 odstotkov dosežene abstinence (rezultat študije na 1024 odvisnikih), rezultati skupinskega (sistemskega) pristopa pa kažejo 45-odstotno uspešnost pri vzpostavljanju abstinence od prepovedanih drog in uspešnejšega življenjskega sloga. NAŠ DOM ZDRAVJA stran 44 Zdravljenje zunajbolnišnične pljučnice v ambulanti družinske medicine (povzetek priporočil) TREATMENT OF COMMUNITY-ACQUIRED PNEUMONIA (CAP) IN A GENERAL PRACTICE (summary of guidelines) Barbara Kozoderc, dr. med., Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor OE SZV Izvleček Zunajbolnišnična pljučnica je okužba dihal, ki lahko predstavlja veliko tveganje za smrtni izid. Temelj obravnave je klinično spremljanje, predvsem prvi in tretji dan, ko si bolnika naročimo na kontrolo. Za ocenjevanje resnosti zunajbolnišnične pljučnice uporabljamo v ambulanti družinske medicine sistem CRB-65 (angl. Confusion, Respiratory rate, Blood pressure). Zdravljenje zunajbolnišnične pljučnice je ustrezno podporno in antibiotično izkustveno. V primeru neuspešnega zdravljenja moramo pomisliti na možnost postavitve napačne diagnoze, odpornost povzročitelja proti predpisanemu izkustvenemu antibiotiku ali razvoj zapleta. Namen prispevka je povzeti priporočila za zdravljenje zunajbolnišnične pljučnice v ambulanti družinske medicine in opozoriti na smiselnost njihovega upoštevanja in s tem varnejšo obravnavo zunajbolnišnične pljučnice. Ključne besede: pljučnica, okužbe, ocenjevalne lestvice. Abstract Community-acquired pneumonia is an infection of the respiratory tract and carries a high-risk of mortality. Clinical observation is the most important step of the treatment, especially on the 1st and 3rd day, when the patient is scheduled for a check-up. In the general practice evaluation of the CAP risk factors is based on the CRB-65 assessment system. Treatment of CAP is based on empirically tested antibiotics alongside with additional therapeutic interventions. In the case of unsuccessful treatment a wrong diagnosis, pathogen resistance against the antibiotic prescribed or development of complications should be considered. The purpose of this article is to sum up the guidelines for CAP treatment in a general practice and to point out the meaning of these guidelines for a safer CAP treatment. Key words: pneumonia, infections, scoring systems. Uvod Zunajbolnišnična pljučnica (ZBP) je okužba dihal, ki še vedno predstavlja veliko tveganje za smrtni izid (1-5). Gre za akutno infekcijsko vnetje pljučnega parenhima, za katerim je zbolela odrasla oseba z normalnim imunskim odzivom v domačem ali drugem okolju zunaj bolnišnice ali do 48 ur po sprejemu v bolnišnico (1-5). Z zdravstvom povezana ZBP (angl. Health-care associated CAP – HCAP) nastane pri bolnikih, ki so bili v zadnjih treh mesecih dva ali več dni hospitalizirani. Pri slednjih obstaja večja verjetnost za okužbo s povzročitelji, odpornimi proti antibiotikom (1-5). Pljučnica iz domov starejših občanov (DSO) (angl. Nursing home-acquired pneumonia– NHAP) je ZBP pri oskrbovancih DSO. Pogosto poteka netipično (1-5). Epidemiologija Po slovenskih zdravstvenih statističnih podatkih (1999-2008) je incidenca ZBP v osnovnem zdravstvu pri odraslih starejših od 15 let približno 10/1000 prebivalcev. Okoli 40 % bolnikov z ZBP je starejših od 65 let. V bolnišnice je zaradi ZBP v povprečju sprejetih 6000 bolnikov. Od 60 do 70 % hospitalizacij pripada starejšim od 65 let (1,6,7). stran 45 NAŠ DOM ZDRAVJA Etiologija Večina ZBP etiološko ni opredeljenih. V prospektivnih raziskavah, kjer so uspeli dokazati povzročitelja ZPB, je bil najpogostejši povzročitelj S. Pneumoniae (2). Povzročitelji ZBP so Streptococcus pneumoniae v 40–68 % primerov, Haemophilus influenzae v 5–10 %, manj pogosto Mycoplasma pneumoniae, virusi, legionele, Chlamydophila pneumoniae, aerobni, po Gramu negativni bacili, Staphylococcus aureus in proti meticilinu odporen S. aureus domačega okolja (angl. Methicillin-resistant S. aureus – CA-MRSA) Pri do 25 % primerov ostane etiologija nepojasnjena (1,6). Dejavniki tveganja Dejavniki tveganja za ZBP so starost nad 65 let, bolnik s kronično boleznijo (ledvično, jetrno, sladkorno), bolniki z boleznimi srca in ožilja, bolniki s kroničnim bronhitisom, bolniki z nevrološkimi obolenji, bolniki z malignim obolenjem, bolniki, ki so pravkar preboleli virusno vnetje dihal, še posebej gripo, bolniki v enotah za intenzivno nego, kajenje, alkoholizem, slaba prehranjenost, mrzlo vreme, ki izsuši sluznice (8) Klinična slika Tipična pljučnica se prične nenadno z mrzlico, visoko vročino, bolečinami v prsnem košu, kašljem z gnojnim, lahko tudi krvavim izpljunkom v zgodnji fazi, značilno je hitro dihanje, hiter srčni utrip, na rentgenskem posnetku pa zasledimo gosto zasenčenje na pljučih. Pogostejša je pri starejših osebah, ki so stare nad 50 let. Atipična pljučnica se prične počasneje, zelo redko nenadoma. Telesna temperatura je le nekoliko povišana. Prisotni so zunajpljučni simptomi in znaki (glavobol, bolečine v mišicah in sklepih). Lahko se kaže z znaki prizadetosti zgornjih dihal, redko pa z bolečinami pri dihanju. Šele po nekaj dneh se pojavi suh, dražeč kašelj brez izpljunka. Pogosto je dihanje normalno oz. izvid fizikalnega pregleda pljuč je normalen. Rentgenska slika pokaže več rahlih zasenčenj na pljučih (9). Diferencialna diagnoza Diferencialna diagnoza ZBP je pljučni infarkt, zastojno srčno popuščanje, tuberkuloza, nemi srčni infarkt, sistemska bolezen veziva, pljučni karcinom, tujek v dihalnih poteh (3). Diagnostika Zdravnik družinske medicine postavi diagnozo pljučnice na podlagi anamneze in telesnega pregleda. Izmeri frekvenco dihanja, frekvenco srčnega utripa, telesno temperaturo in krvni tlak, avskultira pljuča, oceni stanje hidracije, zavesti in orientiranost bolnika, s pulznim oksimetrom izmeri tudi nasičenost hemoglobina s kisikom (1-5). Resnost pljučnice zdravnik družinske medicine ocenjuje po prirejenem britanskem sistemu CRB-65 (TABELA 1) in odloča o mestu in načinu zdravljenja (1-5). Pljučnico opredeli kot tipično bakterijsko ali atipično. Stopnjo 1 po CRB-65 zdravi ambulantno oz. jo bolnik preboli doma, pri stopnjah 2 in 3 pa bolnika usmeri v bolnišnico. Dodatno pozornost namenimo bolnikom, ki so bili antibiotično zdravljeni v zadnjih treh mesecih, so oskrbovani v negovalni ustanovi in ambulantni, bolnikom s kroničnimi notranjimi ali nevrološkimi boleznimi (npr. srčno popuščanje, ledvično popuščanje, jetrna ciroza, stanje po možganski kapi, itd.). Slednji imajo večjo možnost nastanka zapletov pri ambulantni obravnavi, saj imajo nevarnostne dejavnike za povzročitelje, odporne proti antibiotikom (1-5). NAŠ DOM ZDRAVJA stran 46 Tabela 1. CRB-65, sistem ocenjevanja zunajbolnišnične pljučnice. Koliko izmed naslednjih znakov ima bolnik? Zmedenost (Confusion) Frekvenca dihanja več kot 30/min (Respiratory Rate) Sistolni krvni tlak manj kot 90 mmHg ali diastolni več kot 60 mmHg (Blood pressure) Starost več kot 65 let O znakov Stopnja 1 1 ali 2 znaka Stopnja 2 3 ali 4 znaki Stopnja 3 Majhna ogroženost Zmerna ogroženost Visoka ogroženost Smrtnost manj kot 1% Smrtnost pod 8% Smrtnost pod 20% Zdravimo doma Napotimo v bolnišnico za oceno za sprejem Nujni sprejem v bolnišnico Doma je treba bolniku zagotoviti ustrezno podporno zdravljenje v smislu hidracije, spremljanja izločanja urina, merjenja krvnega tlaka, predpisati antibiotik, nato pa ga po dveh do treh dneh naročiti na kontrolo ter vnovič pregledati in oceniti uspešnost zdravljenja (1-5). Če je le možno naj zdravnik družinske medicine opravi rentgensko slikanje pljuč, obvezno pa pri neuspešnosti izkustvenega zdravljenja, običajno tri dni po začetem antibiotičnem zdravljenju (1-5). Pred predpisovanjem antibiotika bolniku izmerimo koncentracijo C-reaktivnega proteina (CRP) v krvi, bolnikom z normalnim ali malo zvišanim CRP antibiotika ne predpišemo. Preverjanje kompletne krvne slike (KKS) in vrednosti dušičnih retentov delamo pri bolnikih z dejavniki tveganja za težji potek bolezni in pri bolnikih, starih več kot 65 let (1-5). Posebej previdni moramo biti pri varovancih DSO. Pri njih so izpolnjeni sledeči dejavniki tveganja za nastanek ZBP: visoka starost, številne pridružene kronične bolezni, neznačilna, težja klinična slika, včasih tudi bolj odporni povzročitelji ter najpomembnejša dejavnika slaba ustna nega in motnje požiranja (aspiracije). V klinični sliki pogosto prevladujejo simptomi in znaki poslabšanja pridruženih kroničnih bolezni, zmedenost in druge spremembe psihičnega stanja. Tipična simptomatika pljučnice je redka (1-5). Za napotitev na sekundarno raven oz za hospitalizacijo se odločimo, kadar sta prisotna vsaj dva izmed naštetih znakov: nasičenost krvi s kisikom manj kot 90 %, sistolični krvni tlak manj kot 90 mm Hg, frekvenca dihanja več kot 30/ min, potreba po kisiku več kot 3 L/min, poslabšanje osnovnih bolezni (kronična bolezen dihal, srčno popuščanje ali sladkorna bolezen) (1-5). Zaradi neustreznih pogojev v DSO (ni diagnostičnih testov, ni ustreznih zdravil ali ustreznih oblik zdravila, ni možnosti dajanja kisika, ni zadosti osebja za spremljanje bolnika ali pa ni mogoče zagotoviti ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe) je v vsakodnevni klinični praksi prag za napotitev oziroma sprejem varovanca z ZBP v bolnišnico nižji (1-5). Zdravljenje Ambulantno zdravljenje zunajbolnišnične pljučnice predstavlja ustrezno podporno zdravljenje, ki obsega (1-5) počitek, pitje večjih količin tekočine, opustitev kajenja. Pri bolnikih v DSO je nujen nadzor vnosa tekočin in diureze, opazovanje splošnega počutja, psihičnega stanja, merjenje telesne temperature dvakrat na dan, merjenje frekvence dihanja, pulza in krvnega tlaka. Spodbujamo čim prejšnjo mobilizacijo. Plevralno bolečino lajšamo s paracetamolom ali/in acetilsalicilno kislino oziroma drugimi analgetiki, ki ne predstavljajo tveganja za poslabšanje ostalih bolezni. Zdravljenje seveda vključuje tudi predpis antibiotika, bolnika, ki se zdravi doma, pa vnovič pregledamo po dveh do treh dneh in ocenimo uspešnost zdravljenja. Antibiotično zdravljenje ZBP je praviloma izkustveno. Z njim moramo začeti čim prej po postavitvi diagnoze pljučnice. Bolnik naj bi prvi odmerek antibiotika prejel po možnosti v dveh urah po postavitvi diagnoze. Večino pljučnic zdravimo sedem do deset dni, atipične oblike pa deset do 14 dni. Priporočilo prve stran 47 NAŠ DOM ZDRAVJA izbire za pljučnico brez pridruženih bolezni je amoksicilin 500–1000 mg/8 h ali penicilin V 1,5 mio.IE/6 h, zdravimo 7-10 dni. Druge možnosti je klaritromicin 500 mg/12 h ali azitromicin 500 mg/24 h ali doksiciklin 100 mg/12 h. Priporočilo prve izbire za pljučnico s pridruženimi boleznimi je amoksicilin/klavulanska kislina 875/125 mg/12 h ali 2000/125 mg/12 h, zdravimo pa 7-10 dni. Druge možnosti so cefuroksim aksetil 2 x 750–1000 mg/12 h ali moksifloksacin 400 mg/24 h ali levofloksacin 500 mg/12 h (1-5). Neuspešnost zdravljenja V primeru neuspešnega zdravljenja moramo pomisliti na možnost napačne diagnoze, odpornost povzročitelja proti predpisanemu izkustvenemu antibiotiku ali razvoj zapleta. Najpogostejši zapleti ZBP so plevralni izliv ali empiem, pljučni absces, metastatske okužbe pri bolnikih z bakteriemijo in sepsa (1-5). Preventiva Preventiva ZBP obsega cepljenje proti gripi, cepljenje proti pnevmokoku, odsvetovanje kajenja in pomoč pri odvajanju od kajenja. Proti gripi naj se cepijo predvsem osebe s povečanim tveganjem za težek potek bolezni, kot so osebe s kroničnimi boleznimi, osebe s huje okrnjeno imunostjo, varovanci ustanov za kronično nego, starejši od 65 let, ter zdravstveni delavci in osebe, ki negujejo kronične bolnike (10). Cepljenje s 13-valentnim konjugiranim in/ali 23-valentnim polisaharidnim pnevmokoknim cepivom priporočamo bolnikom po preboleli ZBP, vsem, ki so starejši od 65 let, bolnikom s kronično pljučno, srčno, ledvično, jetrno boleznijo, sladkornim bolnikom, bolnikom z nevrološko boleznijo, zaradi katere je prizadeto delovanje pljuč (slabo izkašljujejo), bolnikom z oslabljenim imunskim sistemom zaradi bolezni ali zdravljenja z zdravili, ki slabijo imunost, bolnikom z anatomsko ali funkcionalno asplenijo, bolnikom, ki imajo likvorsko fistulo ali polžev vsadek.(1) Bolniki prejmejo en odmerek cepiva. Le bolnike z oslabljenim imunskim sistemom zaradi bolezni ali zdravljenja z zdravili, ki slabijo imunost, bolnike z anatomsko ali funkcionalno asplenijo in bolnike, ki imajo likvorsko fistulo ali polžev vsadek cepimo z obema cepivoma: PCV13 in PPV23. Takrat moramo cepljenje pričeti s PCV13. Ponovno cepljenje je potrebno le v določenih primerih. Revakcinacija s pnevmokoknim polisaharidnim cepivom je priporočljiva izjemoma enkrat pri osebah starejših od 65 let, če je od cepljenja minilo najmanj 5 let in je bila starost osebe ob zadnjem odmerku manj kot 65 let, ter pri osebah z boleznimi, ki slabijo imunski odziv enkrat po petih letih ali več za vsakih pet let. V slednjo skupino sodijo osebe s funkcionalno ali anatomsko asplenijo, kronično ledvično odpovedjo, nefrotskim sindromom in osebe z oslabljenim imunskim sistemom zaradi bolezni ali zdravljenja z zdravili, ki slabijo imunost in je od njihovega cepljenja minilo najmanj 5 let (1, 11-14). Prijava ZBP Območnemu Zavodu za zdravstveno varstvo je treba v treh dneh po postavitvi diagnoze prijaviti ZBP, katere povzročitelji so iz vrste bakterij legionela, C. psittaci, C. burnetii ali F. tularensis ali virusov, kot so virus influence, virus varicela-zoster (1). Prognoza Pljučnica je pomemben vzrok smrti. Smrtnost v bolnišnici zdravljenih bolnikov z ZBP je okrog 10 % ali več, pri starostnikih in bolnikih s pridruženimi kroničnimi boleznimi pa znatno večja (1). Zaključek Z upoštevanjem priporočil za zdravljenje ZBP v ambulanti družinske medicine smo na dobri poti, da bo naša obravnava bolnika z ZBP kakovostna in varna. Posebej pozorni moramo biti na pravilno oceno resnosti ZBP, pravočasno uvedbo antibiotičnega zdravljenja, pravo izbiro antibiotika v skladu s smernicami in utemeljitev ob odstopanjih. NAŠ DOM ZDRAVJA stran 48 Zahvala Mentorici asist. mag. Suzani Kert, dr. med., spec. spl. med., se zahvaljujem za pregled članka in spodbudo pri pisanju. Literatura 1. Mušič E, Osolnik K, Tomič V, Eržen R, Košnik M, Beović B, et al. Priporočila za obravnavo zunajbolnišnične pljučnice odraslih. Zdrav Vestn 2010; 79: 245–64. 2. Lim WS, Baudouin SV, George RC, Hill AT, Jamieson C, Le Jeune I, et al. BTS guidelines for themanagement of community acquired pneumonia in adults: update 2009. Thorax 2009; 64 Suppl 3:iii1–55. 3. Cunha BA. Community-Acquired Pneumonia. Medscape Apr 2015. Prebrano 22. 4. 2015 na: URL: http://emedicine. medscape.com/article/234240-overview 4. File TM. Treatment of community – acquired pneumonia in adults. UpToDate Apr 2015. Prebrano 22. 4. 2015 na: URL: http://www.uptodate.com/contents/treatment-of-community-acquired-pneumonia-in-adults-in-theoutpatient-setting 5. Watkins R R. Diagnosis and Management of Community-Acquired Pneumonia in Adults. Am Fam Physician. 2011 Jun 1;83(11):1299-1306. 6. Trop Skaza A. Pnevmokokne okužbe in njihova razširjenost v Evropi in Sloveniji. Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Regijsko srečanje s cepitelji. 27.3.2013. Prebrano 22. 4. 2015 na: URL: http://www.spm.si/wp-content/ uploads/2013/10/SKAZA-Pnevmokokne-okuzbe-in-njihova-razsirjenost-v-Evropi-in-Sloveniji.pdf 7. Nacionalni inštitut za javno zdravje RS. Zdravstveni statistični letopis 2011. NIJZ RS Apr 2015. Prebrano 22. 4. 2015 na: URL: http://www.nijz.si/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2011 8. Torres A, Peetermans W E, Viegi G,Blasi F. Risk factors for community-acquired pneumonia in adults in Europe: a literature review. Thorax. 2013 November; 68(11): 1057–65. 9. Marolt – Gomišček M., Radšel – Medvešček A. Infekcijske bolezni. Ljubljana: Tangram, 2002. 10. Nacionalni inštitut za javno zdravje RS. Cepljenje proti gripi v sezoni 2013/14. NIJZ RS Apr 2015. Prebrano 22. 4. 2015 na: URL: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/1316-7132.pdf 11. Nacionalni inštitut za javno zdravje RS. Priporočila za cepljenje odraslih in otrok starih 5 let in več proti pnevmokoknim okužbam. NIJZ RS Apr 2015. Prebrano 22. 4. 2015 na: URL: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ uploaded/2230-8164.pdf 12. Nacionalni inštitut za javno zdravje RS. Priporočila za cepljenje in revakcinacijo s pnevmokoknim polisaharidnim cepivom. NIJZ RS Apr 2015. Prebrano 22. 4. 2015 na: URL: http://www.nijz.si/navodila-in-priporocila-za-cepljenje0#cepljenje-proti-pnevmokoknim-okuzbam-za-odrasle-in-otroke 13. World Health Organization. Introduction of pneumococcal vaccine PCV10, two dose presentation - A handbook for district and health facility staff. WHO Apr 2015. Prebrano 22. 4. 2015 na: URL: http://apps.who.int/iris/ bitstream/10665/90378/1/WHO_IVB_13.09_eng.pdf 14. World Health Organization. Introduction of pneumococcal vaccine PCV13 - A handbook for district and health facility staff. WHO Apr 2015. Prebrano 22. 4. 2015 na: URL: URL:http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/90380/1/ WHO_IVB_13.10_eng.pdf stran 49 NAŠ DOM ZDRAVJA Poročila iz izobraževanj Obravnava mladih bolnikov s sumom na koronarno bolezen 16. januar 2015, Hotel MONS, Ljubljana Društvo za širitev znanja in raziskovanja v medicini Poročilo pripravila: Ksenija Eder, dr. med. Etiologija Podobno kot pri starejših, je večina koronarnih dogodkov pri mladih povezanih z aterosklerozo, prav tako imajo običajno prisoten en ali več ‚‘tradicionalnih‘‘ dejavnikov tveganja. Mladi bolniki so pogosteje kot starejši kadilci, moški (delež zbolelih mladih žensk v primerjavi z moškimi je 2-krat manjši kot pri starejši populaciji), debeli in imajo pozitivno družinsko anamnezo, velikokrat je prisotna tudi hiperlipidemija. Približno 20 % koronarnih bolezni pri mladih je povezanih z ne-aterosklerotičnimi dejavniki, kot so koronarne anomalije, bolezni vezivnega tkiva in avtoimune bolezni. Verjetnost akutnega miokardnega infarkta in pospešene ateroskleroze pri mladih je povezana tudi z uživanjem kokaina in drugih prepovedanih drog. Klinična slika Klinična slika akutnega miokardnega infarkta (AMI) se pri mladih razlikuje od starejših. Klasično stopnjevanje bolečin v prsnem košu, ki se zaključi z AMI, je pri mlajših bolnikih redka, pogosteje prvi pojav klasične angine pektoris vodi v celoti razvit miokardni nfarkt. Včasih je bolečina v prsnem košu pri mladih celo odsotna, kadar pa se pojavi, je bolj tipična kot pri starejših. Pri mladih bolnikih je približno 2-krat redkeje prisotna dispneja in praktično ni znakov in simptomov dekompenzacije ob akutnem koronarnem sindromu. Razmerje med STEMI in NSTEMI je višje kot pri starejših, skoraj 8-krat redkeje je prisotna atrijska fibrilacija in 10-krat redkeje levokračni blok. Za mlajše je značilna manj obsežna koronarna ateroskleroza, večinoma je prizadeta le ena koronarna arterija. Zdravljenje Zdravljenje je podobno kot pri starejših. Pri mlajših se nekoliko bolj priporoča kirurška revaskularizacija (CABG), vendar se zaradi potrebe po takojšnjem ukrepanju pri večini mladih še vedno opravi perkutana koronarna intervencija (PCI). Pri mlademu bolniku odločitev o invazivni terapiji temelji na oceni rizika, kliničnem stanju in rezultatih diagnostičnih postopkov. Način revaskularizacije je odvisen od koronarne patologije, spremljajočih bolezni (sladkorna, ledvična bolezen), črpalne funkcije srca in prognoze bolnika. Pri mladih bolnikih s koronarno boleznijo je tveganje za krvavitev praviloma nizko, verjetnost ponovitve ishemije in ponovne revaskularizacije pa velika. Zato se pri mladih navadno odločamo za močnejša antiagregacijska zdravila, ki se jih po individualni presoji predpisuje tudi več kot 12 mesecev. Zaključek Razlike v etiologiji med mlajšimi in starejšimi bolniki vplivajo na razlike v napredovanju bolezni, prognozi in zdravljenju. Omejeni podatki kažejo, da je prognoza pri mlajših bolnikih boljša, čeprav študije, ki so proučevale dolgoročno umrljivost, kažejo drugače. Zmanjševanje dejavnikov tveganja je zato velikega pomena pri vodenju mladih bolnikov z boleznimi srca in ožilja. NAŠ DOM ZDRAVJA stran 50 Varna uporaba zdravil 23.1.2015, Ljubljana SZD-Sekcija za klinično toksikologijo in UKC Ljubljana Poročilo pripravila: Petra Lobnik-Paul, dr. med., spec. Z zdravili povzročeni glavobol (MOH, angl. medication overuse headache). Gre za kronični glavobol, ki je posledica prekomernega jemanja analgetikov. Sprva gre običajno za migrene (65 %), glavobole tenzijskega tipa (27 %) ter mešane in druge oblike glavobolov. Zaradi prekomerne uporabe zdravil pa glavobol preide v kroničnega. Triptani so poleg opiatov najpogostejše vzročno zdravilo, krivi pa se še paracetamol, kombinirane analgetike (kombinacije kofeina) in nesteroidna protivnetna zdravila. Prekomerna uporaba triptanov povzroči MOH že po 1,7 letih uporabe, NSAR pa sprožijo MOH po 4,8 letih prekomerne uporabe. Pogosto ti pacienti uporabljajo še ergotamin in kombinacije zdravil. Razvoj MOH je povezan tudi z vedenjskimi posebnostmi bolnika, z motnjami osebnosti in depresijo. Pogostejši je pri ženskah, relativno pogost pa je tudi pri otrocih in adolescentih. Glavoboli so pri teh bolnikih vedno pogostejši, nastanejo že zjutraj. Pogosto so neodzivni na preventivna in abortivna zdravila. Ločimo 2 tipa: tip I ( preprosti ) in tip II ( kompleksni ). Tip I so primeri bolnikov, ki zlorabljajo ne-opiate in nebarbituratna zdravila in so brez pomembne psihopatologije. Tip II so bolniki, ki zlorabljajo opiate in barbiturate in imajo pomembno psihopatologijo. Zdravljenje je zahtevno. Uspešnejše je pri bolnikih tipa I in s triptani povezanimi MOH. Potrebna je prekinitev jemanja prekomerno uporabljenega zdravila. Odtegnitveni simptomi trajajo 2 do 10 dni (poslabšanje glavobola, slabosti, bruhanje, hipotenzija, tahikardija, motnje spanja, nemir, živčnost, tesnoba). Odtegnitveni simptomi so krajši pri tistih, ki so jemali triptane (4 dni), kot pri tistih, ki so jemali ergotamin (7 dni) ali NSAR (10 dni). Nekateri bolniki potrebujejo še detoksifikacijo z zdravili in profilaktično zdravljenje, nekateri potrebujejo tudi hospitalizacijo. Uspešnost je približno 70 %, relapsi so pogosti, 20 do 40 % ponovitev pa je v prvem letu po odtegnitvi. Manj relapsov se zgodi, če se v proces zdravljenja vključi še vedenjska terapija. Bolniki z MOH, ki je povzročen z opiati in barbiturati, imajo večje tveganje za ponovitev bolezni. ISKRENE ČESTITKE prim. doc. dr. Kseniji TUŠEK BUNC, dr. med. spec., k izvolitvi v naziv docent. Vodstvo zavoda stran 51 NAŠ DOM ZDRAVJA Simpozij Bolezni dojke 3. do 5.4.2014, Maribor Zdravstveni dom dr. A. Drolca Maribor Poročilo pripravila: Petra Lobnik-Paul, dr. med., spec. Rak dojk je najpogostejši med raki pri ženskah v razvitem svetu in tudi v Sloveniji. Vsako leto zboli v Sloveniji okoli 1200 žensk. Gre za sistemsko bolezen, z zelo verjetnimi mikrometastazami že ob postavitvi diagnoze. Zato je poleg kirurškega zdravljenja pomembno tudi obsevanje in sistemsko zdravljenje (kemoterapija, hormonsko zdravljenje in tarčna zdravila). V kirurgiji prevladujejo ohranitvene operacije (odstranitev tumorja z varnostnim robom) in biopsija varovalne bezgavke, ki nato usmerja, ali je še potrebna odstranitev pazdušnih bezgavk (pri zasevku v varovalni bezgavki ). Vse pogostejše so tudi rekonstrukcije dojke, ki so lahko takojšne ali odložene. 70 % rakov dojk je hormonsko odvisnih. Ti imajo boljšo prognozo kot hormonsko neodvisni. Prisotnost estrogenskih in progesteronskih receptorjev tudi določa način zdravljenja, in sicer poleg OP, RT, ev. KT še hormonska zdravila za obdobje najmanj 5 let. Okoli 20% rakov dojk je HER-2 pozitivnih, ti imajo izražene HER 2 receptorje. So bolj agresivni, pogostejši so pri mlajših ženskah, pogosteje so hormonski receptorji pri njih negativni. V zadnjih letih se je njihova prognoza izboljšala zaradi uvedbe tarčnih zdravil. Najbolj znano zdravilo je Herceptin, ki je humanizirano monoklonalno protitelo, ki se daje eno leto v obliki infuzije na 3 tedne. V uporabi so že novejša tarčna zdravila, tudi v obliki tablet. Trojno negativni raki so tisti, ki na svoji površini nimajo niti hormonskih, niti HER-2 receptorjev. Teh je okoli 15 %, so pogosti pri mlajših bolnicah in med nosilkami mutacij BRCA 1. So bolj agresivni, s slabšim preživetjem. Temelj zdravljenja je KT. Predstavljen je bil še vnetni rak dojk, ki je najagresivnejši in je redek (1 do 2,5 %), ob diagnozi pa je že pogosto razsejan (do 30 %). Nanj moramo pomisliti, če gre za edem dojke, rdečino, ki zajema vsaj 1/3 dojke, limfedem kože (pomarančna koža), induracijo dojke. Dojka je lahko tudi vroča, sistemski znaki vnetja pa so negativni. Zdravljenje je kirurško, RT in sistemska terapija. 5-letno preživetje je slabo, in sicer okrog 45 %. ‚‘Dedni‘‘ rak dojk je povezan z dedovanjem okvare genskega materiala, največkrat na genih BRCA 1 in 2, pa tudi na drugih manj penetrantnih genih. Bolnic z dednim rakom dojk je 3 do 5 %, gre pa za visoko ogrožene družine, kjer se pojavlja rak dojk pri več sorodnikih v več generacijah, občasno bilateralno, pa tudi pri moških. Pogosto se pojavi pri mlajših, in sicer približno 10 do 20 let prej kot v splošni populaciji. V teh družinah je pogostejši tudi rak jajčnikov, prostate, želodca in trebušne slinavke. V ambulanto za onkološko genetsko svetovanje in testiranje na OI LJ lahko napotimo posameznike, pri katerih pomislimo, da gre za rak v družini in genetsko okvaro v ozadju. Naredi se analiza družinskega drevesa in če gre za več kot 10 % možnost dedne okvare, se posamezniku svetuje še genetski test. Bolj ogroženim se nato svetuje protokol spremljanja. Genetskega testiranja ni možno izvesti samoplačniško. V Sloveniji poteka program presejanja za rak dojk DORA, ki zajame ženske od 50 do 69 let. Izvajala bi se naj tudi preventivna mamografija na 2 leti. Žal pa DORA še ni dobro zaživela in tudi ni zajela vseh delov Slovenije. NAŠ DOM ZDRAVJA Vodstveni pregled ”DOBER DAN” je naše priljubljeno geslo, saj v našem domu zdravja pozdravljamo paciente in sodelavce z nasmeškom na obrazu. Vodstveni pregled je potekal 23. aprila v sejni sobi zavoda. Zajel je vsa področja delovanja našega Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Za vsako področje je odgovorna oseba podala poročilo. Direktor zavoda prim. mag. asist. Jernej Završnik, dr. med. spec., je na podlagi poročil podal oceno uspešnosti na osnovi realiziranih ciljev in nalog v preteklem letu. Tamara Lubi, dipl. m. s., univ. dipl. org., koordinator za kakovost Izpod peresa odgovorne urednice: Spoštovani sodelavci, pred vami je prva letošnja številka Našega doma zdravja, ki je obsežnejša kot običajno tudi zaradi tega, ker nam je uspelo uresničiti željo uredniškega odbora po vsebinski razširitvi časopisa in smo mu dodali strokovno prilogo z naslovom Naši strokovni razgledi. Odgovorni urednik nove strokovne priloge je predstojnik organizacijske enote Splošno zdravstveno varstvo asist. Dejan Kupnik, dr. med. spec., ki se mu zahvaljujemo za sprejeto zadolžitev in se veselimo sodelovanja z njim. Verjamemo, da se boste odz- vali njegovemu prijaznemu povabilu in pisali prispevke za novo strokovno prilogo. V tokratni številki je veliko zanimivega branja med drugim pišemo tudi o častitljivih jubilejih zobozdravstvenega varstva v Mariboru, saj je minilo 70 let od ustanovitve prvih javnih zobnih ambulant in 65 let od ustanovitve prve šolske zobne ambulante v Mariboru. Želim vam prijetno branje, Vesna Rečnik Šiško, vaša odgovorna urednica MODRA MISEL Foto: Vesna Rečnik Šiško Ko se ena vrata sreče zaprejo, se druga odprejo, toda pogosto tako dolgo zremo v zaprta vrata, da ne opazimo tistih, ki so se nam odprla. Helen Keller UREDNIŠKI ODBOR: Glavni urednik: prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec. Odgovorna urednica: Vesna Rečnik-Šiško, dipl. org. Odgovorni urednik strokovne priloge: asist. Dejan Kupnik, dr. med. spec. Svetovalec: Milan Golob E-pošta: glasilo@zd-mb.si Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor Ulica talcev 9, 2000 Maribor, tel. 02 22 86 200, faks 02 22 86 585, e-pošta: info@zd-mb.si, www.zd-mb.si
© Copyright 2024