Naše glasilo 3-2014 - Območna obrtno
Poštnina plačana pri pošti 8103 Novo mesto Glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Novo mesto december 2014, številka 3, leto XXXI • Praznovanje 45-letnice delovanja zbornice • Jubilanti OOZ Novo mesto v letu 2014 • Aktivnosti v sekcijah 45 let OOZ Novo mesto Srečno 2015 • Pravilno obračunavanje potnih nalogov • Odv. Oberstar, novi svetovalec pri OOZ Novo mesto • Darja Krevs, jubilantka • Jože Papež, znani obraz 1 uvodna beseda Spoštovane obrtnice in obrtniki, Napovednik ponosna sem, da smo se ob tako izjemnem jubileju, 45 letnici obstoja Območne Obrtno Podjetniške zbornice Novo mesto zbrali v tako velikem številu in jo skupaj z 19. decembrskim srečanjem proslavili v Kulturnem domu Janeza Trdine v Novem mestu. Zahvaljujem se glavnemu pokrovitelju na- brez vizije. Zato bomo tudi v bodoče budno šega druženja, Občini Novo mesto, županu spremljali in z veseljem sodelovali, ter zagoobčine gospodu Gregorju Macedoniju. varjali razumne interese slehernega našega Posebej se zahvaljujem tudi vsem sponzor- člana. Spoštovani kolegi, vaš izziv je hkrati jem, ki ste prispevali k svečanemu in po- izziv Obrtno podjetniške zbornice, tako membnemu dogodku ter celotni ekipi, ki je zahtevajte našo podporo takoj, ko to potreposkrbela za odlično organizacijo in izved- bujete. Kot pravi rek: boljše je preventiva, kot kurativa. bo slavnostnega dogodka. Kot prva ženska predsednica Območne Časi se spreminjajo, verjetno na to ne rabim Obrtno Podjetniške zbornice Novo mesto posebno opozoriti. Vendar kadar kot vnusem hvaležna vsem ustanoviteljem in pred- kinja enega od ustanoviteljev naše Obrtno hodnim članom Obrtno podjetniške zbor- Podjetniške zbornice Novo mesto in prvenice, ki niso odnehali ter vztrajali, ter nam mu predsedniku, mojem dedu Jožetu Črtadali priložnost, da tudi mi danes z zgledom liču zaupam, kaj si želim spremeniti in dovztrajamo in vlivamo pogum mlajšim gene- prinesti v korist boljšega življenja obrtnikov, racijam. mi pogosto pove: »nekoč res nismo imeli Izzivi, ki jih nekateri imenujejo tudi proble- materiala, orodja ter nekaterih drugih sredmi, nas ne strašijo več. Prilagodili smo se stev, vendar za svoje opravljeno delo, smo novemu okolju. Tako jih uspešno rešujemo prejeli pošteno plačilo«. Torej verjamem, da in jih bomo reševali tudi v bodoče. Mnogo je naša naslednja naloga zahtevna in v spreje primerov naše poslovno politične družbe, membi aktualne plačilne kulture, moramo kjer smo obrtniki in podjetniki s svojim gla- uspeti. Ni pošteno, da majhen obrtnik ali som, dostikrat sugerirali dobre ideje ter se podjetnik izgubi svoje trdo delo, znanje in odločno zoperstavili slabim. energijo zaradi iger nepoštenih združb, ki jim zagotovo ne moremo reči podjetja ali Še pomnite nepremičninski zakon? Obrtniki in podjetniki ne bežimo od pla- podjetniki. čevanja davščin, saj je Slovenija tudi naša dr- Skupaj z Obrtno Podjetniško zbornico žava in jo imamo radi. Ostro pa smo proti ne Slovenije, smo združeni v močno skupino transparentnim porabam ter investicijam članov, ki nas danes šteje več kot 30.000 obr- 2 Mojca Andolšek tnikov in podjetnikov Slovenije. Torej se naš glas mora slišati daleč. Sporočam vam, da tako kot mi zaupamo v vas, je prav, da se tudi vi prepoznate v svoji stanovski organizaciji Območno Obrtno podjetniški Zbornici Novo mesto ter izkoristite vse možnosti, katere vam nudi. Ob tej priložnosti, čestitam vsem jubilantom ob vaših podjetniških dosežkih. Vsem vam in vašim družinam, zaposlenim ter njihovim družinam, želim mirne Božične praznike ter Srečno in uspešno v prihajajočem Novem letu. Našim cenjenim upokojenim obrtnicam in obrtnikom ter njihovim najbližjim pa želim obilo zdravja, veselja in sreče! Mojca Andolšek najava dogodkov 2015 JANUAR DATUM PRIČETEK ZADEVA ORGANIZATOR IZVAJALEC KRAJ IZVEDBE 5.1.2015 13.12015 19.00 13.00 OOZ v regiji OZS OOZ Metlika OZS Gostišče Kapušin, Krasinec OOZ Novo mesto 22.1.2015 13.00 Regijski gostinski ples Predstavitev partnerjev Kartice Mozaik Seminar: odškodnine, regresni zahtevki Strokovno srečanja gradbincev, kleparjev, krovcev in inštalaterjev energetikov Zbori sekcij Seminar OOZ Novo mesto OZS OOZ Novo mesto OOZ Novo mesto OZS Kongresni center Terme Zreče 30.1.-31.1.2015 Sekcije OOZ NM Sekcije OOZ NM Davčna napoved OOZ Novo mesto OOZ Novo mesto OOZ Novo mesto Sekcija za gostinstvo in turizem Sekcija za promet OZS OOZ Novo mesto OOZ Novo mesto OOZ Novo mesto OZS OOZ Novo mesto Celjski sejem FEBRUAR IN MAREC februar Okrogla miza:Problematika dela na črno in nadzora šušmarstva februar 13.3.-15.3.2015 Usposabljanje TK C5 za voznike 20. Sejem Flora, vrtnarstvo cvetličarstvo letno srečanje obrtnikov Praznovanje 45-letnice delovanja zbornice Svečana prireditev združena s tradicionalnim srečanjem obrtnikov Jure Marolt Devetnajsto decembrsko srečanje obrtnikov iz občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in Žužemberk je bilo posebno in prelomno zaradi številnih dejavnikov. Slavnostna akade‑ mija ob 45‑letnici Območne obrtno‑podjetniške zbornice Novo mesto, ki je potekala v novomeškem hramu kulture, veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine, je postregla s podelitvijo prvega diamantnega ključa za 50 let dela v obrti in tudi s podelitvijo priznanja za častnega člana zbornice. Predsednik OZS Branko Meh Novomeška zbornica je stara natanko toliko kot njena krovna mati, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, in je igrala vidno vlogo pri ustanovitvi skupne zbornice, ki danes šteje preko 30 tisoč članov. To, kar je bila poglavitna naloga v prvih dneh, velja še danes: spodbujanje podjetniške kulture. Najprej je zbrane nagovorila prva ženska predsednica v zgodovini novomeške zbornice, Mojca Andolšek, ki je sicer tudi vnukinja Jožefa Črtaliča, ki je bil pred 45 leti eden pobudnikov za začetek te uspešne zgodbe v dolenjski prestolnici. »Hvaležna sem vsem, ki so vztrajali. Izzivi, ki jih nekateri imenujejo problemi, nas ne strašijo več.« Spomnila se je tudi besed svojega dedka. Nekoč resda niso imeli materiala, orodja in potrebnih sredstev, ampak so bili za svoje delo pošteno plačani. To pa je nekaj, za kar se zbornica bori tudi danes. Eden osrednjih gostov akademije je bil tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Branko Meh, ki je obudil spomina na dogodke pred petinštiridesetimi leti, ko so obrtniki zaznali, da potrebujejo stanovsko organizacijo. »Danes je situacija ista kot takrat. Država pri obrtnikih vidi priložnost, da zakrpa finančne luknje.« Vendar zbornica, kot zakoniti zastopnik malega podjetništva, tega ne bo dopustila. Velik korak naprej predstavlja tudi izvolitev novega gospodarskega miniObmočna obrtno-podjetniška zbornica Novo mesto Predsednica OOZ NM Mojca Andolšek stra, ki ga je predlagala prav zbornica. »Ne bomo več dovolili kakršnihkoli dvigov davkov in prispevkov,« je odločen Meh. Zbrane je nagovoril tudi župan gostitelj, Gregor Macedoni, ki je izpostavil, da se zaveda, da časi niso prijazni in naklonjeni obrtniški dejavnosti, vendar morajo kljub temu vztrajati. »Fleksibilnost, izvirnost, znanje, vztrajnost in pogum, to naj bodo vaša vodila za uspešnost.« Novomeška občina pa obljublja v prihodnje produktivno sodelovanje z obrtniki. Po ogledu filma o zgodovini obrtništva v Novem mestu, je sledila tudi slavnostna podelitev priznanj za letošnje jubilante. Tako so podelili priznanja za 10, 20, 25, 30 in 35 let delovanja v obrti. Srebrni ključ za 40 let dela v obrti je tokrat romal v roke dveh gospa, Justine Mantelj in Ivanke Marn ter legendarnega novomeškega čevljarja, Henrika Kolenca. Prvič pa so podelili tudi diamantni ključ. Laskavi naziv, ki ga prejmeš za pol stoletja delovanja v obrti. Tega je kot prvi v zgodovini novomeške zbornice prejel Anton Merlin, katerega obrt sta keramika in pečarstvo. Zanj je teh pet desetletij minilo zelo hitro, morda tudi zato, ker je bila na začetku njegova tajnica kar žena. Recept za uspeh je preprost – delavnost. »Težki časi so bili, ko sem začel in težki so tudi danes. Računam pa, da bo sin Župan MO Novo mesto Gregor Macedoni nadaljeval mojo dejavnost,« je bil skromen v besedah Merlin, ki iskreno verjame, da je članstvo v zbornici zelo dobrodošla stvar, če že zaradi drugega ne, pa zaradi druženja obrtnikov, ki je po njegovem mnenju zelo pomembno. Sledila je podelitev posebnih priznanj. Posebno priznanje za uspešno delo v obrtno-zborničnem sistemu je prejela Antonija Mrhar, uspešna obrtnica, ki svojo dejavnost frizerstva opravlja že osemnajst let. Ves čas svoje podjetniške poti je aktivna v Sekciji frizerjev in deluje povezovalno pri njenem delovanju. Isto priznanje je prejel tudi Franci Bučar, ki v okviru svojega podjetja MONTER d.o.o. opravlja inštalatersko dejavnost že več kot dvaindvajset let. Kot močan povezovalni člen je prevzel vodenje Sekcije inštalaterjev pri zbornici ob njeni ustanovitvi, leta 2001. Svoje priznanje pa je podelila tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, in sicer bronasti ključ, ki sta ga prejela Stanka in Stanko Novinc, KGN d.o.o., za prispevek k obuditvi in ohranjanju slovenske železolivarske tradicije. 11. julija letos sta Novinčeva odprla Železo-livarski muzej na Dvoru. S tem je celotna Slovenija bogatejša za pomembno tehnično kulturno pridobitev, saj sta obudila dvorsko tradicijo iz časa, ko je na Dvoru delovala železolivarna knezov Auerspergov. 3 letno srečanje obrtnikov Pogled na dvorano Janeza Trdine v Novem mestu OOZ Novo mesto je od krovne organizacije prejela srebrni pečat Prejemnica posebnega priznanja Antonija Mrhar Prejemnik prvega diamantnega ključa za 50 let dela v obrti Anton Merlin Častni član Jože Papež Prejemnik posebnega priznanja Franci Bučar Najbolj svečani trenutek akademije pa je predstavljala podelitev naziva častnega člana Območne obrtno-podjetniške zbornice Novo mesto. To je postal Jože Papež, eden od obrtnikov, ki je zaoral ledino na področju organiziranega obrtništva in s svojo aktivnostjo ter požrtvovalnostjo uspel postaviti temelje organizaciji, ki se je tekom let sicer statusno preoblikovala, kljub temu pa še vedno zadržala osnovna ustanovitvena izhodišča in postavljene cilje. Obenem je bil tudi dolgoletni podpredsednik zbornice. »To je priznanje za moje dolgoletno delo, za vse aktivnosti, ki sem jih opravljal v zbornici,« priznava Papež. »Zbornica se je zelo spreminjala, vendar se še vedno razvija in to je tisto, kar je najbolj pomembno. Na začetku je obrtna zbornica pomagala krojiti politiko gospodarstva in je delovala vedno v podporo obrtnikov.« Kot največji prednosti zbornice izpostavlja povezovanje in druženje. 4 Po simpatični predstavi straškega Dober dan Teatra pa se je dogajanje preselilo v avlo, kjer je ob odlični pogostitvi, ki jo je zakrivila Oštarija, potekalo prav tisto, kar je bilo na slavnostni akademiji največkrat izpostavljeno. Druženje obrtnikov, ki so tako lahko izmenjali poznanstva, izkušnje in anekdote. Čeprav se je tekstura novomeške zbornice skozi leta spremenila, pa se za njeno prihodnost ne gre bati. »Doživeli smo veliko vzponov in padcev. Ko se je obvezno članstvo spremenilo v prostovoljno, nas je nekaj njih zapustilo, vendar se ti sedaj vztrajno vračajo v zbornico, ker imamo bogat izobraževalni program, delavnice, kartico Mozaik podjetnih in še kaj.« Če tako optimistično v prihodnost zbornice gleda njena predsednica Mojca Andolšek, potem lahko le sledimo temu zgledu. Naše glasilo - december 2014 letno srečanje obrtnikov S R I K A IN NJ R A T EČ U S Prejemniki priznanja za 10 let dela v obrti Prejemniki bronaste plakete za 20 let dela v obrti obrtnikov OOZ Novo mesto OZS je podelila bronasti ključ Stanki in Stanku Novinc , KGN d.o.o. Prejemnika zlate plakete za 30 let dela v obrti Prejemnici srebrnega ključa za 40 let dela v obrti Prejemniki srebrne plakete za 25 let dela v obrti Prejemniki bronastega ključa za 35 let dela v obrti Pri izvedbi in promociji prireditve ob 45-letnici delovanja zbornice so sodelovale tudi občine, podjetja in mediji, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Območna obrtno-podjetniška zbornica Novo mesto 5 jubilanti Jubilanti OOZ Novo mesto v letu 2014 PRIZNANJE za 10 let dela v obrti BRONASTA PLAKETA za 20 let dela v obrti SREBRNA PLAKETA za 25 let dela v obrti ZLATA PLAKETA za 30 let dela v obrti ARSS RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. JOŽE BARBORIČ s.p. DAŠA BARTOL s.p. TOM BARTOL s.p. BELBLED d.o.o. BENČINA GORA ZD s.p. BERLOGAR ANDREJ s.p, BLASTTEHNIK d.o.o. – Jernej Črtalič PETER BOŽIČ s.p. SIMON CELIČ s.p. BORIS ČELESNIK s.p. NEBOJŠA FILIPOVIĆ IVANKA IVANČEC s.p. JOŽE KAVŠEK s.p. PETER KLINC s.p. DARJA KREVS s.p. MARKO KUŠLJAN s.p. ZVONIMIR LAVRIČ s.p. IZTOK LUZAR s.p. POLONCA MARKOVIĆ s.p. DEJAN MAVSAR s.p. BOGDAN MESOJEDEC s.p. JOŽE OŠTIR s.p. GREGOR PALČIČ s.p. DAMIJAN PROGAR s.p. ROLETARSTVO BAYER d.o.o. SALIJA NAGIP s.p. MARJAN SIMONČIČ s.p. JANEZE SMOLIČ s.p. LUIZA SUHADOLNIK s.p. MARIJA ŠENICA s.p. GREGOR ŠPOLJAR s.p. JOŽE ZAGOREC s.p. BOŠTJAN ŽAGAR s.p. FRANC AVBAR s.p. FRANCI BAŠELJ s.p. JOŽE BLATNIK s.p. ANTON BOBIČ s.p. BOJKO d.o.o. – Bojan Kovačič DANIJELA CESAR s.p. JOŽE DEBEVC s.p. BRANKO DRAGIŠIĆ s.p. MIRJAM DUH s.p. DINO DŽUDOVIĆ s.p. ROBERT FEMC s.p. BOŠTJAN GAŠPERŠIČ s.p. PRIMOŽ GAZVODA s.p. RUDOLF GORIŠEK s.p. ANTON HRASTAR s.p. MARTINA HROVATIČ s.p. ROMANA JAKOBČIČ s.p. SONJA JARC s.p. LJUBIŠA JOVIĆ s.p. MARJAN KOLIČ s.p. DANIJEL KUM s.p. JOŽA LIPAR s.p. MLADEN MAJCEN s.p. JOŽE MUHIČ s.p. STANISLAV PERKO s.p. VINKO PIRC s.p. BOJAN POVŠE s.p. ANTON PUCELJ s.p. SILVESTER RADEŽ s.p. PETER SELAK s.p. STREŠNIKI NOVAK d.o.o. - Franc Novak IRENA STRUNA s.p. TOMAŽ STRUNA s.p. ALOJZ ŠENICA s.p. ANDREJ ŠENICA s.p. FRANC ŠINKOs.p. MARTIN TRATNIK s.p. MARTINA TRŠINAR s.p. SENČILA MEDLE d.o.o. - Gorazd Medle TURK – SI d.o.o. - Pavel Turk MIRAN VIDMAR s.p. BOJAN VOVK s.p. VULKANIZERSTVO KOVAČIČ d.o.o. – Boris Kovačič ZAJMI RUHZDI s.p. JOŽE ZUPANČIČ s.p. PAVEL ŽURGA s.p. TOMO AVBAR s.p. TATJANA BEVEC GOMILŠEK s.p. JOŽE BRADAČ s.p. RAJKO HENIGMAN s.p. MARIJAN HOČEVAR s.p. ŠTEFAN ILAR s.p. DARKO ISKRA s.p. STANISLAV MAVER s.p. MIRAN KOŠMERLJ s.p. MINITOUR d.o.o. – Miran Štukelj FRANC NOVAK s.p. JOŽICA OGULIN s.p. ROBERT PERIC s.p. ANTON RAVBAR s.p. ČASTNI ČLAN JOŽE PAPEŽ 6 SREBRNI KLJUČ za 40 let dela v obrti HENRIK KOLENC s.p. JUSTINA MANTELJ s.p. IVANKA MARN s.p. BRONASTI KLJUČ za 35 let dela v obrti ŽARKO KRESE s.p. NOVAK, IZPUŠNI SISTEMI d.o.o. – Marija Novak s.p. JOŽE PREŠEREN s.p. SPC KREVS d.o.o. – Franc Krevs TISK ŠEPIC d.o.o. – Žarko Šepic POSEBNA PRIZNANJA za delo v OBRTNOZBORNIČNEM SISTEMU - 2014 FRANCI BUČAR ANTONIJA MRHAR DIAMANTNI KLJUČ za 50 let dela v obrti ANTON MERLIN s.p. Naše glasilo - december 2014 aktivnosti v sekcijah Cvetličarna Novo mesto Smrečnikova 45 Tel.: 07/ 334 22 87 Cvetličarna Straža Ulica talcev 20 Tel.: 07/ 308 44 90 Cvetličarna Šmarješke Toplice Šmarješke Toplice 115 Tel.: 07/ 307 30 10 Cvetličarna pokopališče Srebrniče Tel.: 07/ 338 23 15 Tekstilke so bile aktivne Strokovna ekskurzija, izobraževanja in razstave naših članic Renata Novak Tudi v letu 2014 smo tekstilke delovale aktivno, kajti že na prvem letošnjem sestanku smo sprejele obsežen program dela. Že v začetku aprila smo se udeležile že tradicionalnega dvodnevnega srečanja tekstilcev in predelovalcev kož OZS v Izoli. Veliko je bilo govora o nadaljnjem delu, o tem kdo bo novi predsednik-ca, nov UO, itd. Govorili smo tudi o novi blagovni znamki Izdelek slovenske obrti, ki je tudi v letošnjem letu uradno zaživel. V jesenskem času smo imele strokovno ekskurzijo v podjetje Soven d.o.o, kjer smo se preko delavnice naučele polstiti volno na več načinov. Ogledale smo si tudi proizvodnjo in izdelke. Pot nas je peljala še v Slovensko Bistrico, na hišno razprodajo v Mega testil d.o.o., kjer smo lahko po zelo ugodni ceni nabavile različne trakove, elastike, zadrge,.... Na strokovno ekskurzijo smo povabili tudi člane OOZ Krško, Metlika in Črnomelj, ki so se povabilu pozitivno odzvali. Konec novembra pa smo se tekstilke odpravile na še eno delavnico. Območna obrtno-podjetniška zbornica Novo mesto Povabilo je prispelo iz podjetja CBM v Ljubljani, na delavnico Swarovski elementi. Na delavnici smo si ogledale celotno kolekcijo. Po ogledu smo tudi preizkustile ter spoznale različne tehnike in uporabo teh elementov. V začetku decembra pa smo se predstavile še na decembrskem srečanju z razstavo v avli Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. 7 aktivnosti v sekcijah Strokovna ekskurzija v Luko Koper in Hidrio Sekcija kovinarjev in elektro dejavnosti skupaj na ogledu podjetij Mihael Filipič Sekciji kovinarjev in elektro dejavnosti OOZ Novo mesto smo se v četrtek, 10. julija odpravili na ekskurzijo na Primor‑ sko, kjer smo si v Kopru najprej ogledali Luko Koper, nato pa so nas v Spodnji Idriji sprejeli v podjetju Hidria, kjer smo imeli priložnost ogleda proizvodnje v Hidrii Rotomatiki. Pot se je za nas pričela že v zgodnjih jutranjih četrtkovih urah, ko smo se z avtobusom izpred zbornice v Novem mesu odpeljali proti Primorski. Jutranje vreme nas je pozdravilo s kiselkastim, deževnim nasmeškom. Po dobri uri vožnje je sledil prvi postanek, namenjen jutranji malici. Po postanku smo pot nadaljevali v Koper, kjer nas je v Luki Koper prijazno sprejel tamkajšnji vodič, ki nas je vodil skozi celoten ogled pristanišča. Ogled je zaradi logističnih razlogov potekal kar z avtobusa, nas je pa vodič ves čas ogleda tako seznanjal s splošnimi podatki o Luki Koper kot tudi zabaval s komentarji na račun aktualnih političnih in družbenih razmer, v katere je vpeta Luka. Pot na je iz Kopra vodila proti Spodnji Idriji. Tudi tam smo doživeli nadvse prijeten sprejem, ki mu je sledila krajša predstavitev tako pro- da so lahko stvari, ki na prvi izvodnje podjetja kot njegove podružnice. Razdeljeni v skupine smo pogled izgledajo precej zaplenato imeli priložnost, da smo si peš ogledali del proizvodnje. Ogled tene, s kančkom spretnosti je bil zanimiv in poučen. precej enostavne za izdelavo. Sicer zelo strokovno obarvana ekskurzija se je končala ob izmenjavi mnenj na zasluženem poznem kosilu. V enem izmed idrijskih go- Četudi je bilo vreme prej kot poletnemu juliju podobno muhastestišč so nam ob zanimivi postrežbi demonstrirali izdelavo idrijskih mu aprilu, nas to ni oviralo pri tem, da smo doživeli dan, poln lepih žlikrofov, prve slovenske jedi, zaščitene na ravni Evropske unije kot vtisov in prijetnega druženja. »zajamčena tradicionalna posebnost«. Imeli smo priložnost videti, Strokovna ekskurzija inštalaterjev energetikov Ogled objekta po ogrevalnem sistemu Solinterra Pavel Turk V soboto zjutraj smo se inštalaterji energetiki zbrali pred obrtno zbornico v Novem mestu. Od tam smo se odpeljali v Novo gorico, kjer smo si na povabilo podjetja Dulc d.o.o. iz Stranja ogledali objekt, ki se ogreva po sistemu Solinterra. Med vožnjo je beseda najprej stekla o aktualni politiki, nato smo prešli na ogrevanje in težave, ki nas tarejo, izmenjali smo izkušnje in v prijateljskem klepetu kmalu prišli v Novo gorico, kjer so nas gostitelji že pričakovali. Po krajši predstavitvi sistema Solinterra smo si objekt v celoti ogledali; od kolektorjev na strehi, zahtevne kotlovnice, do električnega krmiljenja. Predvsem nas je navdušila velikost investicije in način financiranja. Solinterra je sistem, ki poleti izkorišča toploto sonca za segrevanje zemlje več metrov pod objektom, pozimi pa s to shranjeno toploto objekt ogreva oziroma poleti tudi hladi. Dodatnega vira za ogrevanje objekt ne potrebuje in lahko rečemo, da je to sistem prihodnosti. Ogled smo zaključili s kosilom v bližnji gostilni, kjer smo si izmenja8 li vtise. Ne bi pa bili pravi Dolenjci, če se ne bi ustavili še v vasi Goče pri Vipavi, kjer smo se na turistični kmetiji ob prigrizku in degustaciji vin že prijetno razgovorili. Kljub majhni udeležbi smo preživeli lep dan in upamo, da se bomo naslednjega izleta udeležili v večjem številu. Naše glasilo - december 2014 aktivnosti v sekcijah Vršič Trenta Belopeška jezera Jesenski izlet in kostanjev piknik združenja upokojenih obrtnikov Druženja so vedno prijetna Brigita Ulčnik Letos smo si za jesenski izlet izbrali pot preko Kranjske Gore ‑ Vršiča ‑ v Trento ‑ Predel – po italijanski strani do Trbiža in Belopeških jezer. Na dan odhoda v sredo, 10. septembra 2014 je bilo zjutraj tako slabo vreme - pravi naliv, tako, da smo že razmišljali, da celo ne bi šli na izlet. Po pogovoru je prevladal optimizem, zato smo se odpeljali proti Ljubljani, kjer nas je čakal vodič. V Kranjski Gori, kjer je bil prvi postanek, je bilo vreme že lepše. Tu sta se nam pridružila še en naš član z ženo. Po jutranji kavici smo se odpeljali naprej proti Vršiču. Med potjo smo se ustavili še pri Ruski kapelici, si jo ogledali od blizu in prisluhnili vodiču o njenem nastanku. Po serpentinasti cesti, pa velik avtobus, smo imeli pravo srečo, da do Vršiča nismo srečali nobeno večje vozilo, prav tako tudi ne na drugi strani proti Trenti. Vsa pohvala vozniku Prevozništva Mrgole, ki je izredno dobro opravil svoje delo. Postanek na Vršiču je bil za sendvič. Tu se je izza megle in oblakov že prikazovalo sonce. Ko pa smo se spustili v dolino Trente je sonček že sijal in nas grel. Ustavili smo se pri koči ob reki Soči in se podali proti izviru, do samega izvira pa so prišli le najbolj vzdržljivi in korajžni, ostali pa smo občudovali res lepo »bistro hči planin«. Tako napolnjeni s čisto energijo smo pot nadaljevali po poti, ki je zaznamovana s prvo svetovno vojno. Ker nas je čas malo preganjal, smo se peljali mimo Bovca do trdnjave Kluže, kjer nas je pričakala trdnjavska posadka, ki je v času vojne varovala prehod čez kanjonsko strugo Koritnice. Domačini v Območna obrtno-podjetniška zbornica Novo mesto avstro-ogrski uniformi so nam prikazali življenje v utrdbi na koti 1313 – zanimivo in zabavno. V tem predelu med Slovenijo in Italijo (takrat Avstro-ogrsko in Italijo) so bile najhujše borbe in je bilo tudi največ mrtvih vojakov. Naprej proti Logu pod Mangrtom smo se peljali mimo pokopališča avstro-ogrskih vojakov iz rombonskega bojišča in ustavili pri spomeniku rombonskih vojakov. Ogledali pa smo si tudi vhod v nekdanji rudniški rov za odvodnjavanje vode iz Rabeljskega rudnika svinca. Od tu smo pot nadaljevali zopet čez serpentine preko gorskega prelaza Predel na Italijansko stran do Rabeljskega jezera in naprej do Trbiža, kjer smo se morali malo ustaviti za kakšen nakup. Naprej smo se podali še do Belopeških jezer. Pot smo zaokrožili v Kranjski Gori, kjer sta nas zopet zapustila Medletova, mi pa smo se odpravili v Radovljico na večerjo. Prijetno utrujeni in siti smo kar obsedeli, in se nam ni prav nič mudilo domov. Pa vendar zaradi voznika, da ne preseže dovoljeno število ur vožnje, smo se počasi le odpravili proti Novemu mestu. Tu pa nas je zopet pričakal dež. Mi pa smo imeli lep sončen dan in prava škoda bi bila, če bi se odločili drugače. V Ljubljani smo odložili vodiča, prijetnega fanta, ki nam je med potjo podal veliko informacij. Hvala ga. Bevčevi za sliko. Po sklepu Upravnega odbora Združenja upokojenih obrtnikov z dne 12.8.2014, se je ta odločil, da je letos kostanjev piknik pri »Gostilni na letališču Prečna«, posebej še zato, ker je zunanji del pokrit, v primeru slabega vremena. V ponedeljek, 20. oktobra se nas je zbralo 94 članov s partnerji. Gostinec nas je postregel z malico. Mi pa smo pripravili kostanj za peči (ženske smo ga rezale, moški pa pekli). Čeprav je letos bilo kostanja manj in še ta bolj slabe kvalitete, ga je bilo ravno prav. Kljub manjšemu spodrsljaju kuharja glede malice, smo se imeli lepo, pa tudi vreme nam je služilo bilo je lepo sončno in toplo. Članom združenja želimo veliko zdravja in zadovoljstva v novem letu ter jih vabimo, da se tudi v prihodnje udeležujejo naših aktivnosti. 9 Izlet Jesenski izlet obrtnikov Čudovite Benetke Že 17. jesenski izlet je letos popeljal naše obrtnike in njihove družinske člane v najlepše vodno mesto ob severozahodni jadranski obali Benetke. Potovanja se je 26. septembra 2014 udeležilo 53 izletnikov. Zgodaj zjutraj je avtobus vedoželjne izletnike odpeljal naproti novim dogodivščinam do Punte Sabbioni pri Benetkah, kjer nas je že čakala ladjica. Po vkrcanju smo se popeljali po beneški laguni v osrčje Benetk. Prispeli smo na trg Sv. Marka, kjer smo si ogledali zunanjosti nekaterih mestnih znamenitosti. Trg Sv. Marka predstavlja srce Benetk, na katerem stoji znamenita bazilika z istim imenom, v kateri hranijo posmrtne ostanke Sv. Marka, notranjost in pročelje cerkve pa krasijo originalni zlati mozaiki – reliefi. Trg se ponaša z najvišjim poslopjem v mestu – Campanile - zvonik Sv. Marka iz 10. stol., ki je sprva služil kot svetilnik, kasneje pa so nanj obešali zapornike obsojene na smrt. Sledil je ogled Doževe palače, s katere so Doži – vladarji več tisoč let vladali Benetkam. Zgradbo krasi največja oljna slika na svetu – RAJ (Tintoretti). Sprehodili smo se do mostu vzdihljajev, ki povezuje Doževo palačo in ječe, s katerega so na smrt obsojeni za- porniki še zadnjič vzdihnili po dnevni svetlobi. Tam je bil zaprt tudi Giacomo Casanova – največji zapeljivec v zgodovini mesta. Po ogledih je bil čas za vožnjo z gondolo, ki naj je popeljala po vodnih poteh mimo čudovitih zgradb in trgovinic. Sledil je obisk dveh otokov, otoka Murano, ki slovi po izdelovanju stekla, ki ga na otoku izdelujejo že od leta 1291 in otoka Burano, ki slovi po čipkah, saj so jih v preteklosti domačinke izdelovale za premožne meščane. Čas je kar prehitro minil tudi ob samostojnem raziskovanju in nakupu spominkov. Sledila je le še vožnja proti domu z vmesnim postankom za večerjo in vsi skupaj pa smo ugotavljali, da so Benetke vedno zanimive. Tudi tisti, ki so jih že večkrat obiskali, so se strinjali, da v to mesto še pridejo. Z zgodovinsko obarvanega izleta smo se vrnili polni lepih vtisov, podatkov in zgodb, ki nam jih je uspela pričarati tudi enkratna vodička agencije Palma. BREZPLAČNA strokovna svetovanja pri OOZ NM Pravno: odv. Vesna Bajec, 33 78 740 odv. Tadeja Žibred, 041 937 729 odv. Samo Plantan, 33 79 110, 041 342 100 Odvetniška družba Čeferin, odv. Jože Oberstar, 030 301 032 Poslovno‑ekonomsko: TRINS d.o.o. - Cirila Zajc, 040 225 650 Davčno: Biro Bonus d.o.o., 39 30 960, 041 786 444 Alenka Zaman s.p., 041 682 888 Mira Lalić s.p., 33 73 380, 041 682 470 Anita Avbar Salopek s.p., 30 83 112, 051 220 700 Invalidski postopki, kadrovski postopki: KADROS d.o.o., Franjo Horvat, 33 80 740, 040 637 649 10 Varstvo pri delu: VARING Anton Fabjan s.p., 393 49 90, 041 673 455 OPUS BIRO Marko Fink s.p., 041 651 835, 051 360 835 Svetovanja se izvajajo po sistemu napotnice, ki jo dobite na zbornici. Svetovanja so za člane, ki imajo plačano članarino, brezplačna. Časovno so omejena na eno uro in se lahko koristijo 2‑krat na koledarsko leto. Naše glasilo - december 2014 strokovni članki Zdravila na delovnih mestih Statistično je na vsakem 7 receptu, ki ga izda zdravnik, zdravilo, ki vpliva na psihofizične sposobnosti posameznika. Marko Fink; OPUS BIRO Marko Fink s.p. Dandanes si skoraj ne moremo predstavljati življenja brez zdravil, saj hiter tempo življenja narekuje pojav zdravstvenih težav. Zdravila rešujejo življenja in pomembno prispevajo k njihovi boljši kakovosti, toda nepremišljeno uživanje ra‑ znovrstnih ohranjevalcev zdravja brez poznavanja njihovih lastnosti pogosto privede do nasprotnega učinka. Večina ljudi se kljub opozorilu, ki ga slišijo s strani zdravnika ali farmacevta, ne zaveda dejstva, da so pod vplivom nekaterih zdravil zase in za druge enako nevarni, kot če bi bili pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. TRIGONIKI Trigoniki so zdravila, ki imajo vpliv na psihofizične sposobnosti posameznika. Prepoznamo jih po simbolu trikotnika na zunanji ovojnini/ embalaži zdravila. Prazen trikotnik v barvi besedila označuje trigonik, ob uživanju katerega velja re‑ lativna prepoved upravljanja vozil in strojev (ker imajo ta zdravila zelo različen vpliv na posameznika, se pri vsakem bolniku posebej oceni vpliv zdravila na zmanjšanje njegovih psihofizičnih sposobnosti; mnenje izda osebni zdravnik). Poln trikotnik rdeče barve označuje trigonik, ob uživanju katerega velja absolutna prepoved upravljanja vozil in strojev (z upravljanjem vozil/ strojev je treba počakati toliko časa, da se učinkovina in njeni presnovki izločijo iz telesa). Paragraf v barvi besedila označuje narkotik (mamilo). Najpogostejši neželeni učinki zdravil, ki zmanjšujejo sposobnost upravljanja vozil in strojev, so: • zmanjšana pozornost, • zaspanost, • upočasnjena hitrost odziva, • zmanjšan nadzor dejanja, • vrtoglavica, • motnje vida, • slabost ali nenadna agresivnost. Zdravila, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti, niso le zdravila, ki vplivajo na centralni živčni sistem, temveč tudi nekatera zdravila za zdravljenje oči. Ta zdravila ožijo vidno polje, povzročajo zamegljen vid in težave pri določanju oddaljenosti od predmeta, kar bistveno vpliva na varnost v prometu ali na delovnem mestu. Zmotno je tudi misliti, da so zdravila, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti posameznika, samo zdravila na recept, vsa druga zdravila pa so varna. Tudi nekatera zdravila brez reObmočna obrtno-podjetniška zbornica Novo mesto cepta imajo tovrstne učinke, zlasti če jih kombiniramo in sočasno uživamo alkohol. Razmeroma nevarna zdravila brez recepta so zdravila za preprečevanje slabosti pri vožnji in nekatera zdravila za zdravljenje alergij. Pomembno je namreč striktno upoštevanje priloženih navodil za uporabo zdravila. V grobem se trigoniki delijo v 3 skupine, in sicer: 1. zdravila, ki delujejo na osrednje živčevje; • uspavala in pomirjevala, • zdravila z vplivom na duševno počutje, • zdravila za zdravljenje epilepsije, • zdravila proti močnim bolečinam. 2. druga zdravila na recept; • zdravila za zniževanje krvnega pritiska (antihipertenzivi), • zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, • zdravila za oči in preiskave oči. 3. zdravila brez recepta; • zdravila proti alergijam (antialergiki), • zdravila proti slabosti pri vožnji. KAKO JE V PRAKSI? Po statistikah oz. analizah so trigoniki z absolutno prepovedjo predpisani na vsakem 50. receptu, relativni trigoniki pa kar na vsakem 7. receptu. V skupinah zdravil, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti, najdemo vse bolj razširjena zdravila za reševanje težav sodobnega načina življenja: pomirjevala, uspavala, zdravila za zdravljenje nespečnosti in zdravila za močne bolečine. delodajalca ali delavce, ki so zadolženi za varnost in zdravje pri delu o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali drugem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb (jemanje zdravil, ki imajo vpliv na psihofizične sposobnosti, je vsekakor okoliščina, ki lahko ogrozi lastno varnost ali varnost drugih). Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja. Takšna delovna mesta so lahko predvsem dela z nevarno delovno opremo (lesno/ kovinsko obdelovalni stroji), delo na višini, upravljanje viličarjev/ transportne opreme ipd. Pričakuje se, da je pri zdravljenju z absolutnim trigonikom odobren bolniški stalež, kar pa ni pravilo pri zdravilih, ki imajo relativno prepoved upravljanja vozil in strojev ob dejstvu, da je veliko tovrstnih zdravil na voljo brez recepta. Delodajalec naj bi takšnemu delavcu omogočil začasno prerazporeditev, pri dolgotrajnem zdravljenju pa zagotovil usmerjeni obdobni zdravstveni pregled pri izvajalcu medicine dela, ki poda oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje dela na delovnem mestu. ZDRAVILA IN VARNOST PRI DELU Zakon o varnosti in zdravju pri delu ZVZD1 določa, da mora delavec takoj obvestiti 11 strokovni članki NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI IZPOLNJEVANJU IN OBRAČUNAVANJU POTNIH NALOGOV Marija Tomc Muc, Sanja Radovičevič, Biro BONUS d.o.o. Na prvi pogled bi moralo biti enostavno – podjetje je zaposlenemu dolžno povrniti stroške, ki jih je imel na službeni poti. Vemo pa, da je v praksi vse prej kot enostavno. Povračila stroškov zaposle‑ nemu ureja kopica zakonodaje, podzakonskih aktov, pojasnil in pravil. HIERARHIJA ZAKONODAJE Najprej torej odgovorimo na osnovno vprašanje – katera pravila moramo spoštovati pri povračilih stroškov zaposlenemu. Od‑ govor je enostaven – delodajalec je zaposlenemu dolžan izplačati tolikšen znesek povračil (dnevnic, kilometrin…), kot je navedeno v internih aktih podjetja, v kolektivni pogodbi in v Zakonu o delovnih razmerjih. Kako ravnati, če so zneski v navedeni zakonodaji različni? Osnovni akt je Zakon o delovnih razmerjih, ki mu v pogovornem jeziku mu rečemo tudi delavska ustava in določa temeljne pravice delavcev. Vsi drugi akti (kolektivna pogodba, interni akti, pogodbe o zaposlitvi…) so za delavca lahko bolj ugodni, ne morejo pa biti manj ugodni. Poleg opisanega pa je potrebno spoštovati tudi Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (v nadaljevanju Uredba), ki pa ne določa višine povračila, ki jo je delodajalec dolžan izplačati delavcu. To določa prej omenjena delovno pravna zakonodaja. Uredba določa mejo, do katere posamezno izplačilo ni obdavčeno z dohodnino in prispevki ter je davčno priznan strošek. Če je v enem od delovnopravnih aktov zapisano višje povračilo, kot je v Uredbi, delavcu pripada višji znesek, razliko do zneska v Uredbi pa je potrebno ustrezno obdavčiti. NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE IN TEŽAVE PRI PISANJU IN OBRAČUNAVANJU POTNIH NALOGOV Zapišimo najprej osnovno pravilo. Potni nalogi se izdajajo pred nastankom poslovnega dogodka, torej pred napotitvijo delavca na službeno pot. Le v izjemnih primerih se lahko odredi službeno potovanje tudi ustno in po telefonu. Delavec mora imeti potni nalog pri 12 sebi na službenem potovanju in eden pomembnejših podatkov na potnem nalogu je podatek o namenu službene poti. »Zbirni potni nalog« je dovoljen samo za dnevne vožnje po kraju, kjer ima delavec zaposlitev. Zavedati se moramo, da nam pri potnem nalogu država »prizna« neobdavčeno izplačilu zaposlenemu in da je dokazno breme o upravičenosti in obstoju poti na zavezancu. Poglejmo nekaj najpogostejših napak, odkritih pri inšpekcijskih pregledih: 1. Potni nalogi nimajo zaporednih številk. Če se številčijo zaporedno, pa nekatere vmesne številke manjkajo. Ta nepravilnost vzbuja sum, da se potni nalogi ne pišejo redno, oziroma da se pišejo »za nazaj«. 2. Naslov prebivališča zaposlenega na potnem nalogu ni popoln, temveč je naveden samo kraj ali pa sploh ni naveden. Prebivališče mora biti navedeno v celoti (ulica, hišna številka, kraj). 3. Na potnih nalogih manjka navedba, po čigavem nalogu je zaposleni odšel na službeno potovanje (npr. »po nalogu direktorja«). 4. Relacija poti ni dovolj natančno določena. Na potnem nalogu morajo biti navedeni vsi postanki, poleg kraja prihoda in odhoda. 5.Naloga, s katero je odšel zaposleni na službeno pot, na potnih nalogih ni dovolj natančno določena. Na potni nalog je potrebno napisati: • kakšen sejem je zaposleni obiskal (»obisk sejma« ni dovolj), • kakšen posel se je pridobivalo in pri kom (»pridobivanje posla« ni dovolj), • katerega poslovnega partnerja je obiskal (»obisk poslovnega partnerja« ni dovolj), • kateri stranki se je oddala pošta (»oddaja pošte« ni dovolj). 1. Potni nalogi nimajo navedenega datuma in/ali ure odhoda ter vrnitve. Tudi v tem primeru lahko obstaja sum, da službeno potovanje dejansko ni bila opravljeno, poleg tega pa ni razvidno, ali je službeno potovanje trajalo toliko časa, da je zaposleni upravičen do prejema dnevnice. 2. Na potnih nalogih se ne navede registrske številke službenega avtomobila. 3. Na potnih nalogih se napačno obračuna kilometrine, ali pa se na večdnevnih službenih potovanjih v tujino obračuna samo kilometrino in ničesar drugega. 4. Na potnih nalogih manjka podpis predlagatelja obračuna potnih stroškov, ki je hkrati prejemnik izplačanih potnih stroškov. 5. Na potnih nalogih je odredbodajalec sicer podpisan, vendar pa potni nalog nima žiga podjetja - izplačevalca potnih stroškov. 6. Potni nalogi nimajo prilog, iz katerih bi bilo razvidno, da je bilo potovanje dejansko opravljeno. 7.Akontacija potnih stroškov se lahko izplača v višini predvidenih stroškov, ki morajo biti v nalogu za službeno potovanje natančno razčlenjeni. 8. Nalog za službeno potovanje mora biti izdan pisno, podpiše ga direktor ali pooblaščena oseba. Le izjemoma se nalog da tudi ustno, vendar mora biti pisni nalog izstavljen najpozneje v dveh dneh, ko je upravičenec odšel na pot. Poglejmo še nekaj dodatnih pravil: 1. Obračun stroškov nastalih na službenem potovanju v tujino se predloži pristojnemu delavcu najkasneje v sedmih dneh po končanem potovanju. Pristojni delavec je dolžan celotno dokumentacijo in morebitni ostanek sredstev predložiti finančni službi v sedmih dneh po prejemu obračuna (20. člen Uredbe). 2. Dnevnice so nadomestilo za prehrano na službeni poti in se izključujejo z izplačilom za prehrano med delovnim časom. Paziti je potrebno pri obračunu dnevnic: Naše glasilo - december 2014 strokovni članki v primeru da ima zaposleni na službeni poti plačane obroke, je potrebno dnevnice ustrezno zmanjšati. 3. Potni nalog je potrebno napisati tudi, če ne izplačujete potnih stroškov. V tem primeru z njim dokazujete službeno pot (kar vam bo zelo prav prišlo na primer v primeru prometne nesreče). 4. Posebno pazljivi morate biti, če imate službene avtomobile. V tem primeru je zelo pomembno, da se s potnimi nalogi dokaže vsak kilometer uporabe službenega vozila v službene namene, v nasprotnem primeru je potrebno obračunavati bonitete za uporabo službenega vozila v zasebne namene. 5. Tudi če zaposlenemu obračunavate polno boniteto za uporabo službenega vozila v zasebne namene, je potrebno napisati potne naloge za službene poti. Prvič zato, da se dokazuje službena pot, drugič pa zato, da se dokaže uporaba vozila tudi službene namene in zato nimamo težav pri priznavanju ostalih stroškov povezanih v vozilom (avtomobilske gume, tehnični pregledi…) Za konec vam svetujemo še, da upoštevate nekaj osnovnih pravil za izpolnjevanje potnih nalogov: 1. Potne naloge pišite sproti. 2. Na potni nalog vpišite vse podatke, ki jih ima obrazec. 3. V potne naloge vpisujte dejanske kilometre. 4. Na potnem nalogu morajo biti trije podpisi (od predlagatelja, od odobritelja in prejemnika potnih stroškov). 5. Na potne naloge pišite številke izdanih in prejetih računov, ki se nanašajo na opravljeno službeno pot (v poštev pridejo tudi podpisane pogodbe in predpogodbe ali osnutki pogodb). 6. Potnim nalogom prilagajte račune, ki ste jih plačali na poti (cestninski listki, računi za tunelske pristojbine in mostnine, vstopnice za sejme, računi za nočitve, računi za parkirnine, računi za taksiste in podobno). 080 13 18 Območna obrtno-podjetniška zbornica Novo mesto Svetovanje na področju mednarodnega gospodarskega prava Novi svetovalec pri OOZ Novo mesto Odv. Jože Oberstar Odvetniška družba Čeferin posluje kot naslednica Odvetniške pisarne Čeferin neprekinjeno od leta 1967. Ustanovitelji družbe so dr. Peter Čeferin in sinova doc. dr. Rok Čeferin ter Aleksander Čeferin. Odvetniki Odvetniške družbe Čeferin pravno svetujemo, zastopamo in zagovarjamo stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljamo listine in zastopamo stranke v njihovih pravnih razmerjih. Vsi odvetniki in vsi odvetniški kandidati naše odvetniške družbe so skladno z zakonom o odvetništvu vpisani v imeniku Odvetniške zbornice Slovenije. Odvetniška družba Čeferin o.p., d.o.o., je članica mednarodne organizacije odvetnikov the Association of European Attorneys (AEA). Odvetniška družba Čeferin je pred kratkim z zbornico podpisala dolgoročno pogodbo o sodelovanju, kjer pod zelo ugodnimi pogoji nudi svetovanje članom zbornice in sicer vso pravno pomoč, kot jo opredeljuje Zakon o odvetništvu, in sicer na vsakokratno zahtevo stranke. Gre za odvetniške storitve, kot so opredeljene v 2. členu citiranega zakona in obsegajo pravno svetovanje, zastopanje in zagovarjanje stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljanje listin in zastopanje stranke v njenih siceršnjih pravnih razmerjih. V odvetniški družbi Čeferin so na voljo odvetniki specialisti s področja gospodarskega, davčnega, civilnega, kazenskega ter ustavnega prava, ki bodo članom na njihovo željo nudili pravno pomoč. Odgovorna oseba s strani Odvetniške družbe za izvajanje tega dogovora je odvetnik Jože Oberstar, svetovalec upravnega odbora in dolgoletni član Gospodarskega oddelka Odvetniške družbe Čeferin. Glede na njegova specialna znanja in izkušnje se bo sodelovanje z njim v večji meri nanašalo na mednarodno gospodarsko pravo in pravno svetovanje pri sklepanju pogodb ter pravno svetovanje na področju gospodarskega prava ter izvensodno reševanje sporov, vključno z mediacijimi in ostalimi oblikami alternativnega načina reševanja gospodarskih in civilnih sporov tako v Sloveniji kot v tujini. Odvetnik Jože Oberstar je kot Novomeščan član Obrtne zbornice Novo mesto, Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine ter deluje mednarodno kot član Britansko-slovenske gospodarske zbornice pri Veleposlaništv u Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Od junija 2014 je vpisan v imenik odvetni ških kandidatov pri Odvetniški zbornici Anglije in Walesa, kjer je dobil dovoljenje, da se v obdobju naslednjih petih let pripravlja na teoretični in praktični del pravosodnega izpista za pridobitev licence odvetnika v Angliji in Walesu (Solicitor Regulation Authority - Solicitor Candidate, SRA). 13 Počitniške kapacitete OOZ Novo mesto Počitniški objekt 1. Počitniška hišica v Termah 3000-Moravske Toplice 2. Počitniška hišica v Termah Olimia - Podčetrtek 3. Stanovanje v Termah Dobrna Cena najema/nočitev 25,00 EUR 30,00 EUR (julij, avgust) 25,00 EUR 30,00 EUR (julij, avgust) 12,00 EUR Cene so brez 9,5% DDV. Za rezervacijo termina pokličite na zbornico tel. 07 33 71 580 – Ksenija ali e-pošto: ksenija.klobucar@ozs.si. HIŠA NA TRATI V DOBRNI (2. nadstropje) HIŠICA V OLIMJU HIŠICA V MORAVCIH PROSTE KAPACITETE JANUAR 2015 PROSTE KAPACITETE JANUAR 2015 PROSTE KAPACITETE JANUAR 2015 4.1.-11.1.2015 4.1.-11.1.2015 4.1.-11.1. 1.1.-18.1. 18.1.-25.1. 18.1.-25.1. 25.1.-1.2.2015 25.1.-1.2.2015 14 FEBRUAR 2015 FEBRUAR 2015 FEBRUAR 2015 1.2.-8.2.2015 1.2.-8.2.2.2015 1.2.-8.2.2015 8.2.-15.2. 8.2.-15.2. 8.2.-11.2. 22.2.-1.3.2015 15.2.-22.2. 15.2.-22.2. 22.2.-1.3.2015 22.2.-1.3.2015 Naše glasilo - december 2014 oglaševanje PRIHRANIMO VA� CAS. Če iščete rešitev za pošiljanje in e-hrambo e-računov, vam je na voljo novomeška Mikrografija Mikrografija, novomeško IT podjetje, z več kot 20 letno tradicijo, ki je bilo že dvakrat nagrajeno z nazivom dolenjsko-posavska gazela, nudi enostavne rešitve za pošiljanje e-računa za večje in tudi za manjše uporabnike, ki pošljejo le nekaj računov mesečno. E-račune bo skladno z ZOPSPU potrebno po 1.1.2015 pošiljati proTisti z le nekaj računi mesečno uporabite portal računskim porabnikom le v e-obliki, ki zadostuje zahtevam stanRešitev za pošiljanje e-računov preko spletnega portala je darda eSLOG. V nasprotnem primeru javno pravna oseba, vašega namenjena manjšim izdajateljem, ki proračunskim porabnikom računa ne bo smela sprejeti. Pomembno je da pazite tudi na zapošljejo le po nekaj računov mesečno. Ti lahko z le nekaj kliki dnje dneve decembra, saj se šteje za datum prejema računa dan, pripravijo in pošljejo e-račun proračunskemu porabniku, obenem ko račun evidentirajo pri prejemniku. Torej je že zadnje dni v letu pa se ta račun zapiše tudi v dolgoročno e-hrambo. Portal že delujejo potrebno zagotoviti račun v e-obliki. na spletni strani https://eracuni.mikrografija.si. Za te uporabnike V Mikrografiji vam lahko pomagamo pri: kakršna koli integracija ali prilagajanje rešitev za pripravo in • Pripravi računa neposredno iz fizične oblike pošiljanje e-računov v ustreznem formatu ekonomsko ni smiselna, (račun poskenirano, zajamemo in ga zapišemo v ustrezno zato upravičeno pričakujejo rešitev, kjer bodo na enem mestu obliko ter pošljemo prejemniku). izdelali datoteke XML v eSlogu, pripravili PDF za vizualizacijo in ga tudi poslali preko ponudnika e-poti na UJP. Uporabnikom spletno • Pripravi računa v ustrezno obliko mesto v vsakem trenutku omogoča tudi vpogled v stanje izdanih (pošljite nam vaš račun v PDF, Word, Excel ali slikovni obliki računov ter neposredni vpogled v e-hrambo za celotno obdobje kar preko maila). zakonsko določenega roka hrambe. Kot celovit ponudnik je • Pri integraciji vašega ERP ponudnika z našo e-potjo in Mikrografija pripravila tudi celovit paket – osnovni paket za e-hrambo (pri vas se delo nič ne spremeni, pošiljanje računa naročnike storitve dolgoročne hrambe e-računov, ki zadostuje za in e-hramba je avtomatična). hrambo okoli 2500 računov, znaša mesečno nadomestilo vsega 20 • Ponujamo pa tudi portal, ki omogoča pripravo, pošiljanje in evrov. Vanj je že vključena neomejena uporaba portala za izdelavo e-hrambo računa. Uporaba portala je brezplačna v primeru e-računa in pošiljanje na UJP. uporabe e-hrambe. Portal se nahaja na https://eracuni. mikrografija.si. Izračun pošiljanja e-računa proračunskemu porabniku Obvladovanja e-računa torej ni omejeno le na pošiljanje le-tega, Pošiljanje e-računa preko portala 0€ ob najemu storitve pošiljanja e-računa se skrb zanj še ne konča, E-hramba računa v zakonsko od 5,90 €/mesec dalje saj je skladno z zakonom, e-račune potrebno hraniti v njihovi skladni e-hrambi mSef – MIKRO izvorni, torej elektronski obliki. Zato je pomembno, da še pred paket prvim poslanim e-računom podjetje poskrbi za njegovo varno, SKUPAJ* od 5,90 €/mesec dalje dolgoročno e-hrambo. Mikrografija je ponudnik e-hrambe mSef, *(pošiljanje e-računa oz. uporaba portala in dolgoročna e-hramba) ki deluje skladno s certifikatom ISO 27001 (informacijska varnost) in ISO 9001 (standard kakovosti), storitev pa je že več let Pošiljanje e-računov preko Mikrografije je certificirana tudi pri državnem Arhivu. Rešitev za pošiljanje e-računov brez omejitev Pošiljanje računov preko Mikrografije, kot ponudnika e-poti, ne postavlja nikakršnih omejitev glede velikosti prilog datotek, podjetje ima rešen tudi postopek zavračanja računa ter omogoča posredovanje računa na različne transakcijske račune ene same organizacije (možnih je več TRR za eno davčno številko). V Mikrografiji so poskrbeli tudi za manjše uporabnike in tiste, ki s prvim januarjem na izziv po imenu e-račun ne bodo še pripravljeni. Zanje so pripravili spletno mesto, ki jim poenostavi izdajo e-računa, lahko pa se odločijo tudi za zunanje izvajanje te storitve. V tem primeru celoten postopek priprave in izdaje e-računa opravi kar Mikrografija, ne nazadnje ji podjetniki in obrtniki lahko račun pošljejo tudi v kuverti. resnično enostavno: • velikost e-računa ni omejena • pošiljanje e-računa proračunskim uporabnikom je popolnoma brezplačno v primeru najema certificirane e-hrambe • omogočen je postopek zavračanja e-računa • omogočeno je pošiljanje e-računa na več TRR znotraj ene pravne osebe • na voljo portal za manjše uporabnike in tiste, ki na e-račun z novim letom še ne bodo pripravljeni • že delujoče integracije e-poti in e-hrambe mSef z več računovodskimi programi Za več informacij smo vam na voljo tudi na tel.: 080 5115 ali na e-naslovu: info@mikrografija.si. Območna obrtno-podjetniška zbornica Novo mesto 15 Elektro energija je novi partner Mozaika podjetnih Družba Elektro energija d.o.o. je naš novi partner Mozaika podjetnih. Za vse zveste člane je pripravila posebno ugodno ponudbo električne energije in zemeljskega plina. Preverite ponudbo na www.zanesljivo.si/ozs in izkoristite ugodnosti. Posebno ugodna ponudba energentov E lektro energije se uvršča med vodilne slovenske dobavitelje električne energije in zemeljskega plina. Njeni ključni dejavnosti sta mednarodno trgovanje z električno energijo in prodaja električne energije in zemeljskega plina končnim odjemalcem. Družba intenzivno posluje na domačem in tujih energetskih trgih, kar ji omogoča, da za svoje odjemalce pridobi energente po najboljših cenah in zagotavlja najugodnejše pogodbene pogoje dobave energentov. Elektro energija želi biti vaša najboljša izbira pri dobavi energentov tudi v naprej. Pri prodaji električne energije poleg ugodne cene nudijo tudi urejanje vseh odnosov z elektrooperaterjem ter vrsto drugih storitev, ki vam omogočajo učinkovito in okolju prijazno rabo električne energije. Za odjemalce brezplačno posredujejo pri sklepanju pogodb o dostopu do distribucijskega omrežja ter pri plačilu uporabe distribucijskega omrežja. Za svoje odjemalce skrbijo ves čas traja- nja pogodbenega odnosa in jim svetujejo pri učinkoviti rabi energije. Vsakemu partnerju se osebno posvetijo in poiščejo najboljše rešitve pri porabi energentov. Za imetnike kartice Mozaik podjetnih so v Elektro energij pripravili še dodatne ugodnosti: popuste od 3 do 10% na redne cene električne energije in zemeljskega plina in dodatne individualne akcijske ponudbe. Vsi popusti Elektro energije so na voljo tako za obstoječe kot tudi za nove kupce. Preverite ponudbo na www.zanesljivo.si/ozs. Posebno ugodna ponudba energentov samo za imetnike kartice Mozaik ELEKTRIČNA ENERGIJA u Popust na obstoječe cene za 24 mesecev: od 4 do 10 % u Popust na obstoječe cene za 12 mesecev: od 3 do 8 % u Dodatne individualne akcijske ponudbe. Povpraševanje pošljite na prodaja@elektro-energija.si. ZEMELJSKI PLIN u 6 % popust na obstoječe cene za 24 mesecev. u 5 % popust na obstoječe cene za 12 mesecev. u Individualne ponudbe in akcijske cene za imetnike kartice s porabo večjo od 30.000 Sm3. Vsi popusti Elektro energije so na voljo tako za obstoječe kot tudi nove kupce. Za več informacij in naročila so vam na voljo na prodaja@elektro-energija.si in www.zanesljivo.si/ozs. intervju Od obrtne delavnice do najsodobnejše tiskarne Tisk Šepic d.o.o Majda Luzar 30 let delovanja in ustvarjanja je za Tisk Šepic d.o.o. jasno potrdilo, da so v tem obdobju delali dobro in pred‑ vsem, da so bile tudi stranke zadovolj‑ ne z njihovim delom. V vseh teh letih so se trudili in izpopolnjevali način dela ter izdelke, gradili prijazne in trdne odnose s svojimi strankami ter s svojim delovanjem znatno prispevali tudi k razvoju okolja. Kajti le prijazno in razvito okolje v katerem delujejo, tudi njim omogoča nemoten in uspešen potek dela. Zato so v vsakem trenutku zavezani tudi k soustvarjanju ugodne socialne in podjetniške klime, saj je le-ta zagotovilo za prijetnejše življenje vseh ter seveda k skrbi za čisto naravo. Prihodnost in z njo vse, kar prinaša, bo od njih vsekakor zahtevala nadaljnja vlaganja v novo opremo, v izboljševanje načina njihovega dela, v neprestano izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih. Kot zatrjujejo bodo še naprej stremeli k odličnosti v vseh pogledih. V letu 2012 so tako uspešno pridobili certifikat za sistem vodenja kakovosti ISO 9001:2008 in s tem uresničili eno pomembnejših nalog podjetja. Tako bodo namreč v svoje izdelke »vtkali« še več dodane vrednosti, obenem pa so s pridobitvijo omenjenih certifikatov postavili tudi učinkovit in merljiv sistem za določanje kakovosti. Le-ta jim sedaj omogoča natančno prepoznavati in izpolnjevati potrebe strank, utrjevati zaupanje in graditi trajna poslovna partnerstva. Pogovarjali smo se s Tjašo Šepic, ki je vodenje podjetja od očeta Žareta, prevzela lansko leto. Kdaj vam je oče zaupal vodenje podjetja. Njegova pomoč in nasveti so bili najbrž neprecenljivi? Kmalu po končani šoli, sem se zaposlila pri očetu in si nabirala dragocene izkušnje za delo v takšnem podjetju. Lahko rečem, da je mi je bil oče (in je še), odličen učitelj, ki je ustvaril trdne temelje za vodenje in s tem nadaljevanje podjetja. Formalno mi je direktorsko funkcijo zaupal lansko leto, še vedno pa mi je pri tem v veliko oporo in pomoč, saj Območna obrtno-podjetniška zbornica Novo mesto Tjaša Šepic Poslovna stavba so njegove izkušnje ter nasveti resnično neprecenljivi in jim vedno z veseljem in pozorno prisluhnem. Kakšne storitve in proizvode ponujate? Z moderno tehnološko opremo in visoko usposobljenimi zaposlenimi, danes Tisk Šepic ponuja širok spekter grafičnih storitev. Le-ta obsega svetovanje, grafično oblikovanje, pripravo za tisk ter izvedbo v najrazličnejših tiskarskih tehnikah. V ponudbi je tako digitalni tisk, računalniški izrez napisov iz najrazličnejših folij, ofset tisk, tisk na tekstil, sitotisk in velikoformatni sitotisk, tampotisk, poslikava vozil, UV kreativni tisk in v zadnjem času tudi novost CNC stroj (za obdelavo najrazličnejših materialov) in pa FLEXO tisk. Za potrebe farmacevtske in pa prehrambene industrije smo v letu 2013 tudi uredili CLEAN ROOM t.i.čisti prostor (računalniško voden nadzor tlaka, pretok zraka, temparature, vlage) Kako ste pridobivali kupce in utrjevali poslovne odnose s strankami? Predvsem s kvalitetnim delom, hitrimi izdelavnimi roki in cenovno ugodnimi rešitvami. Lahko rečem, da je bilo vse od ustanovitve dalje vloženega veliko dela in truda v utrjevanje dobrih poslovnih odnosov. Dolgoročno je to naložba, ki se obrestuje in danes so med zvestimi naročniki tudi večja slovenska podjetja in sicer iz področja karavaninga, farmacije, avtomobilske industrije, gradbeništva in mnoga druga. Kako zagotavljate učinkovito upravljanje poslovnih procesov in kako jih nadgrajujete? Da bodo proizvodi in storitve tudi v prihodnje na najvišjem možnem nivoju, je tiskarna leta 2012 pridobila certifikat za sistem vodenja kakovosti ISO 9001:2008. To je tudi dokaz, da je kvaliteta proizvodov in zadovoljstvo strank v podjetju TISK Šepic resnično na prvem mestu. Upravljanje kakovosti v skladu s standardom ISO 9001:2008 je ena izmed najpomembnejših nalog našega podjetja. S pridobitvijo certifikata za upravljanje kakovosti smo postavili trden in merljiv sistem za določanje kakovosti, ki nam omogoča še bolj učinkovito doseganje naših osnovnih ciljev: natančno prepoznavati in izpolnjevati potrebe naših strank, utrjevati zaupanje in graditi trajna poslovna partnerstva, zavedati se pomena kakovosti in delovati v skladu s tem zavedanjem, nenehno spremljati in izboljševati poslovne procese. V podjetju se zavedamo, da je ključno uresničevanje naštetega v praksi, zato smo se zavezali k upoštevanju vseh postavljenih standardov. Kaj pa skrb za čisto okolje ? Ena izmed zelo pomembnih vrednot pri delu je tudi skrb za čisto okolje. Vsa odpadna embalaža in materiali se skrbno zbirajo in reciklirajo. Prav zaradi tega ima tiskarna tudi lastno stiskalnico za papir in drugo odpadno embalažo, urejen odvoz in recikliranje odpadkov, uporablja okolju prijaznejši način ogrevanja ter upošteva tudi vse ostale okoljevarstvene standarde. 17 jubilanti Darja Krevs »Stranke so zame moja družina in prijatelji, za njih želim le najboljše.« Jure Marolt Darja Krevs se s frizerstvom ukvarja že štirinajst let. Ko je končala srednjo frizersko šolo v Ljubljani, je našla zaposlitev v Novem mestu, natančneje pri Alenki Smrekar, s katero je vedno odlično sodelovala. Ko je Alenka odprla salon tudi v Mirni Peči, je Darja – sicer doma iz Dolnje Nemške vasi pri Trebnjem – začela delati v njem, čez nekaj let pa je postala tudi sama svoj šef. Vedno je imela čas in željo, da poizkusi tudi sama. »Da si dokažem, ali sem zato ali ne,« doda simpatična Darja, ki je imela zelo pestro poletje, ko je prešla na svoje. »Junija sem se poročila, 1. septembra sem salon prepisala nase, 15. septembra se mi je rodila hči. Če bi imela več časa za premislek, bi se morda odločila drugače, pa se na srečo nisem.« Alenka Smrekar, ki je bila takrat že uveljavljena frizerka, ji je bila vedno v pomoč. Pri njej je opravila vso prakso in pripravništvo, vpeljala pa jo je tudi v frizerski poklic, ki je vse več kot le striženje in urejanje las. »Frizerstvo je le osnoven poklic – moraš biti tudi psiholog in psihiater«, doda. Vendar ji to še zdaleč ni težko, ker zelo rada dela z ljudmi, Darja Krevs (na desni) s sodelavko Jožico kar se pri njej vidi že na prvi pogled. »Vedeti moraš, kdaj jih poslušaš, kdaj si tiho in kdaj jim odgovarjaš. Predvsem pa ogromno poslušaš.« S takim odnosom so jo kmalu sprejeli tudi v Mirni Peči. Večina L‘Orealom, udeležuje se frizerskih prireditev in revij, kjer pokažejo strank je stalnih, kar govori o kvaliteti njenega dela, pripeljejo pa se prihajajoče trende. V njenem salonu je že od vsega začetka zaposletudi od drugod. na tudi Joži, s katero sta se takrat skupaj preselili iz Novega mesta. »Takoj, ko sem prišla v Mirno Peč, sem ta prostor začutila, tukaj se Ker je salon odprt od sedme ure zjutraj so osme zvečer, se izmenjuodlično počutim. Dober odnos imam tudi z lastniki.« Salon AS je jeta. »Mirna Peč je kraj, kjer se veliko ljudi še vedno ukvarja s kmev samem centru Mirne Peči, tako da ga domačini – in prišleki – hi- tijstvom, zato imamo veliko strank tudi v dopoldanskem času. Ali tro najdejo. »Tukaj pač vsak vsakogar pozna, ampak s sproščenostjo pa so zaposleni v Krki ali Revozu, kjer je delo tudi izmensko.« Dela in prijaznim odnosom sem hitro postala njihova.« torej ne zmanjka. Pri frizerstvu moraš vedno poznati nove trende, vedno moraš biti »Ko komu narediš uslugo, tudi če je le majhna, recimo da podaljšaš korak pred drugimi. »Ne smeš pa biti vsiljiv. Če stranka želi klasiko, delovni čas, ker stranka prej ne more, si to zapomnijo. Tako si tudi ji narediš klasično frizuro. Če pa ti pusti proste roke, si pa tudi lahko pridobiš stranke.« Na stranke gleda kot na svojo družino in prijatedaš malo duška,« pove z nasmehom. Poznati mora frizure slavnih lje, želi jim le najboljše. »Teh deset let, odkar sem na svojem, je igralcev, v zadnjem času so izjemno popularni tudi nogometaši. Zelo minilo v hipu. Niti za trenutek mi ni bilo žal moje odločitve.« Tudi pogosto se primeri, da imajo stranke na svojem mobilniku sliko frizerski poklic se je v tem času zelo spremenil. Frizerji imajo danes zvezdnika, kateremu bi bili radi podobni. več manevrskega prostora, več stvari lahko preizkusijo, saj frizure Današnji trendi v frizerstvu so zopet nekoliko bolj klasični, kodri, niso več tako stroge kot pred desetletjem ali dvema. nevsiljive frizure. Čeprav se je spremenila situacija pri moških, ki so Darja ima dva otroka – hčerko, staro deset let in sina, starega sedem postali veliko bolj dovršeni, kar se svojih frizur tiče. »Včasih je bilo let -, o katerih lahko pove le najboljše. Hčerka ji med počitnicami že dovolj, da si ga malo zabril in postrigel.« Sedaj so pa tudi pri nas fan- pomaga v salonu, pa čeprav samo malo pometa, kar pa ji veliko potje prevzeli »rockabilly« videz, tisti, ki so ga nosili rockerski glasbe- meni. Darjina simpatičnost in nevsiljivost sta res nalezljivi, človek bi niki v 50-ih, 60-ih letih. »Še vedno pa raje naredim štiri moške, kot se lahko z njo pogovarjal ure in ure. Na koncu doda, naj se oglasim pa eno žensko frizuro, ker so mi moški pač bolj všeč.« še kdaj. Pa ne zato, da bi se pri njej postrigel, ampak da skočiva na ka»Načrti in cilji te ženejo naprej. Moj je mojstrski izpit, ki ga še vico. In ta odnos je tisti, zaradi katerega ji tudi uspe. Ker je pristna in moram narediti.« Vedno želi nadgrajevati svoje znanje. Dela z uživa v tem, kar dela. 18 Naše glasilo - december 2014 jubilanti Anton Ravbar »Smučanje je zame ljubezen.« Jure Marolt Dovolj je, da si ogledaš njegovo delavnico in omaro v sosednji sobi, kjer so svoje častno mesto dobile vse medalje in po‑ kali, ki jih je na raznih tekmovanjih dobil Anton (krajše Tone) Ravbar. Smučanje je bilo zanj vedno nekaj več. Pred tre‑ mi desetletji je odprl Ski servis Ravbar iz ljubezni do športa in zaradi pomanjkanja servisov v lokalnem okolju. »Zakaj bi hodil k nekomu drugemu servisirat smuči, če lahko to naredim sam?«, se je vprašal, preden je čez cesto od svoje hiše postavil barako, kjer je bila njegova prva delavnica. Najprej je bil učitelj smučanja in je zelo užival v svojem delu. Doma so imeli gostilno (picerija Ravbar v Straži je še danes priljubljeno pribežališče številnih domačinov in lokalnih gostov), zato se je odločil, da odpre popoldansko obrt. Od štirih do sedmih. »Živeti od servisiranja smuči se ne da. To je sezonski šport, dela je dva meseca letno, ampak uživam v tem, zato 30 let že servisiram smuči.« Verjetno se mnogi od nas še spomnimo dni, ko je bilo smučanje z naskokom najpopularnejši šport pri nas, ko so bili smučarji največje zvezde. Številne od teh Tone osebno pozna, saj je kot serviser sodeloval z mnogimi. »S Koširjem, Križajem, bil sem na Olimpijskih igrah v St. Moritzu in v Sarajevu. Kasneje pri Bodeju Millerju ali Kosteliću. To so bile največje zvezde«, se zlatih dni belih strmin spominja Tone. Ker smučanje danes še zdaleč ni več toliko popularno, je temu primerno padlo tudi delo, povezano z njim. »Vse je odvisno od sezone. Če zima ni prava, dela ni nič. Ko ljudje ne smučajo, tudi ne servisirajo.« Ena takih je bila zagotovo tudi lanska zima, ko snega skoraj ni bilo. Po zimskih počitnicah je dela vsako leto konec. Kasneje se smuči ne servisira več. »Nikoli nisem imel nobene reklame, nobenih popustov. Zame je vedno govorilo samo moje delo.« Zato ima stalne stranke. Nekateri otroci njegovih zgodnjih strank so sedaj že odrasli in sedaj tudi oni servisirajo smuči pri njem. »Ko sem na začetku kupil rabljen stroj za servisiranje smuči, sem moral prodati vse delnice, ki sem jih imel v Krki, da sem si ga lahko privoščil. Pa mi ni žal.« Danes si ljudje na smučiščih pogosto izposojajo smuči, ker nimajo denarja, da bi si kupili svoje. »Otroške smuči še menjavajo, ker jih hitro prerastejo, tako da stare zamenjajo za daljše. Sicer pa par smuči ob rednem servisiranju zadostuje tudi za deset let.« Smučanje je bilo pač vedno eliten šport, saj je oprema precej draga. »Smučanje je zelo Območna obrtno-podjetniška zbornica Novo mesto popularno v mestih, recimo v Novem mestu ali Ljubljani. Zelo popularni med Slovenci so Dolomiti, na avtobusih za tja so že čakalne vrste.« Ski servis Ravbar je imel svoje uradne prostore veliko let pri novomeškem Rotovžu, vendar prostor za takšne dejavnosti ni več primeren. Tako da se je premaknil nekaj nižje na Glavnem trgu, blizu Jakčevega doma. Delavnico pa ima Tone še vedno pri domači hiši. Tone je velik smučarski entuziast. Udele‑ žuje se številnih tekmovanj, tudi sindi‑ kalnih, kjer po vrsti osvaja najvišja mesta. »Če je smučišče na Gačah odprto, grem tja za nekaj ur vsak dan. V vsakem primeru pa smučam približno petdeset dni letno.« Včasih je v smučarskem društvu Krka Rog bilo tudi po sto mladih, danes jih je tudi več kot polovica manj. Umeten sneg je tudi s labši za smuči, predvsem za robnike. »Svoje smuči nabrusim pred vsako vožnjo, sicer pa priporočam, da se to naredi vsake tri dni.« Posebna zgodba pa je tudi s tradicionalnim smučarskim sejmom, ki poteka vsako leto okoli Miklavža v športni dvorani Marof v Novem mestu. »Včasih sem tam montiral smuči od jutra do večera«, se spominja Tone. Danes je sejem povsem odvisen od vremena. Če je pretoplo ali deževno vreme, ljudi ni, pa čeprav v zadnjem času ni več vstopnine, kot je bila pred leti. Smučanje je za Toneta ljubezen. O njem govori strastno in detajlno. Pozna vse in ve, kaj je treba narediti. Kmalu mu bo zmanjkalo prostora za vse nagrade in priznanja, ki jih je osvojil. Doma ima smuči najboljših slovenskih tekmovalcev, veliko njih tudi od Tine Maze. Kar se tiče smučanja in servisiranja smuči, je Tone alfa in omega v lokalnem prostoru. Zato si lahko tudi zanj želimo, da bo letošnja zima nekoliko bolj primerna za zimske radosti. 19 znani obraz Jože Papež Svet pripada pogumnim Majda Luzar Jože Papež je eden od obrtnikov, ki so zaorali ledino na področju organizirane‑ ga obrtništva in s svojo aktivnostjo in požrtvovalnostjo uspeli postaviti teme‑ lje organizaciji, ki se je tekom let sicer statusno preoblikovala, kljub temu pa še vedno zadržala osnovna ustanovitvena izhodišča in postavljene cilje. Območno obrtna‑podjetniška zbornica Novo mesto se je za njegovo dolgole‑ tno uspešno opravljanje obrtne oziroma podjetniške dejavnosti ter plodne re‑ zultate v poslovnem sodelovanju z zbornico in v delu njenih organov zahvalila 4. decembra v Kulturnem centru Janeza Trdine, ko so mu podelili naziv častne‑ ga člana OOZ Novo mesto, ki je najvišje priznanje zbornice. »NAŠE GLASILO« je brezplačno glasilo Območne obrtno - podjetniške zbornice Novo mesto. Odgovorni urednici: Mojca Č. Andolšek Breda Koncilja Izdajatelj: OOZ Novo mesto Foersterjeva 10 8000 Novo mesto Izdajateljski svet: Upravni odbor OOZ Novo mesto Naslov uredništva: OOZ Novo mesto Foersterjeva 10 8000 Novo mesto telefon: 07/33 71 580 www.ooz-novomesto.si e‑pošta: obrtna.nm@ozs.si Tisk: Tiskarna Vesel, Novo mesto Naklada: 1100 izvodov 20 Jože Papež se zastavljenemu cilju ne odpove zlahka in tudi leta 1972 ko je odprl obrtno delavnico z dejavnostjo »instalacije centralnih kurjav«, je že vedel, da želi in hoče več in boljše. In res je leta 1990 sledila prva prelomnica , ko so prostori obrtne delavnice postali premajhni in so se preselili v obnovljen mlin ob reki Krki, »instalacije centralnih kurjav« pa preoblikovali v Termotehniko d.o.o Ko je mlin ob Krki postal premajhen, so ga prodali in sledila je naložba v nove prostore Pod Trško goro, kjer je sedež podjetja še danes. Leta 2006 se je podjetje širilo v Ljubljano, kjer so na Viču odprli nov prodajni center cevnih inštalacij in kopalniške opreme s skupno površino 5000 m2. Zadnja sprememba v podjetju pa se je zgodila 30. maja. 2011, ko je Jože Papež prodal svoj 100 % lastniški delež avstrijskemu veletrgovcu Odoerferju. Po lastniški spremembi so 1. septembra 2011 odprl še tretji prodajni center v Mariboru, na lokaciji dosedanje poslovalnice podjetja Odoerfer v Sloveniji. Termotehnika krepi položaj srednje velikega trgovsko storitvenega podjetja, usmerjenega k stalnemu izboljševanju energetske učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije. Še danes skrbijo za dobre vezi in medsebojne odnose znotraj podjetja in navzven, ki jih je ves čas gradil tudi Jože Papež, ter se aktivno vključujejo v lokalno skupnost. Vsa leta obrtništva in podjetništva se je Jože Papež aktivno vključeval in deloval tudi kot ustanovni član obrtne zadruge Hrast in bil na Obrtni zbornici Novo mesto podpredsednik kar dva mandata. Skupaj s predsednikom Kranjcem je tako oral ledino, razvijal in krepil dejavnost tudi na tem področju. Skupaj sta prevzela vodenje stanovske organizacije, ki je takrat prišla do lastnih prostorov, navezala stike z drugimi obrtnimi zbornicami ter si prizadevala za enakopraven položaj obrtnikov. Na tiste čase ima Jože Papež lepe spomine in prepričan je, da so rezultati dela obrtne zbornice odvisni predvsem od dobrega sodelovanja. Kot pravi so takrat začeli izdajati glasilo, obrtniki so se več družili, med seboj sodelovali in si pomagali tudi z izmenjavo izkušenj. Spominja se tudi koliko dela in truda je bilo vloženega, da so 10% občinski prometni davek znižali za polovico. Jože Papež je prejemnik več priznanj tako občinskih kot priznanj v krajevnih skupnostih. Že leta 1994 je prejel priznanje GZS za gospodarske in podjetniške dosežke in bil leta 2009 izbran za dobrotnika leta. Vseskozi je namreč podpiral različna društva in veliko sredstev namenjal v dobrodelne namene. Naziva častnega člana OOZ NM ni pričakoval, je pa vesel, da okolje spozna, da nekateri odstopajo od povprečja in je zato prav, da se jih nagradi. Naše glasilo - december 2014
© Copyright 2024