1. No category

Marec 2015
2
Marec 2015
3
Marec 2015
ZMAGOVALKA 2014 – TOPLOTNA ČRPALKA
STIEBEL ELTRON WPL 15/25
Nemško podjetje STIEBEL ELTRON je slovenskemu trgu lani premierno predstavilo toplotno črpalko, ki nudi številne možnosti sodobnega ogrevanja
ter prednosti, ki jih je vredno izkoristiti tako pri novogradnjah kot pri prenovi starejših objektov. Toplotna črpalka zrak/voda WPL 15/25 predstavlja
generacijo toplotnih črpalk prihodnosti, saj so njene lastnosti v marsičem nedosegljive trenutni ponudbi konkurenčnih podjetij.
Izjemna zmogljivost in najvišja učinkovitost toplotne črpalke na trgu
Izdelki nemškega proizvajalca že od leta 1924 v sebi združujejo inovativno tehnologijo in zanesljivo kakovost. Njihovi praktični izumi so večkrat zaznamovali celoten svetovni trg. Tako so razvili WPL 15/25 z ekskluzivnim inverterskim Scroll kompresorjem in posebno inverter 3.0 tehnologijo, ki skupaj z
ostalimi kvalitetnimi sestavnimi elementi toplotne črpalke omogočajo izjemne izkoristke delovanja naprave. Pri režimu A2/W35 toplotna črpalka dosega
najvišja grelna števila na trgu (COP 4,2 v skladu s standardom EN14511). Pri izvajanju meritev je bil upoštevan tudi proces odtaljevanja, česar pa večina
konkurenčnih podjetij ne upošteva. Področje njenega delovanja je med – 20 °C in + 40 °C temperature okolice.
Prefinjen dizajn ter minimalna glasnost delovanja naprave
Premišljen in lep dizajn naprave z učinkovito tehnologijo omogoča umestitev toplotne črpalke v vsako okolje. Le-ta je nameščena zunaj in zavzame zelo
malo prostora. Njene vrhunske komponente zagotavljajo skoraj neslišno delovanje, saj je glasnost, ki jo naprava oddaja pri svojem delovanju le 33dB na oddaljenosti petih metrov. Zaradi dobro premišljenega koncepta montaže in hidravličnega priključka sta namestitev ter priklop toplotne črpalke zelo preprosta.
Zmagovalka v razmerju cena/kakovost ter pogled v prihodnost
Toplotna črpalka je na evropskem trgu pritegnila veliko pozornosti, saj je resnično nekaj posebnega ter ob racionalni ceni ponudi najboljše. In ne nazadnje
zasnovana je tako, da že sedaj izpolnjuje zahteve glede oznak porabe energije v skladu z evropsko uredbo 811/2013, s katerimi bodo morale biti opremljene vse toplotne črpalke od jeseni 2015 dalje. Toplotna črpalka Stiebel Eltron bo kot ena izmed redkih uvrščena v energijski razred A +++.
Rešitev ogrevanja za večino stavb
Izvrstna oprema inverterski toplotni črpalki omogoča doseči visoke temperature dvižnega voda (do 65 C˚) in s tem predstavlja idealno rešitev za vgradnjo
v starejše objekte z radiatorskim sistemom. Izjemna prilagodljivost naprave glede na dejanske potrebe po ogrevanju objekta omogoča tudi številne druge
možnosti vgradnje. Primerna je tako za novogradnje, manjše in večje objekte, eno- ali več družinske hiše … Skratka: to je naprava, ki s svojo celotno zasnovo omogoča najvišje udobje z izjemno nizko porabo energije in nizkimi stroški obratovanja.
Več informacij o toplotnih črpalkah Stiebel Eltron dobite na www.eltron.si, preko elektronske pošte info@eltron.si ali po telefonu 04/828 05 55.
ZMAG
OVAL
V LET KA
U
2014
TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK/VODA
Izjemna učinkovitost: COP 4,17 pri A2/W35 (EN 14511)
Glasnost: 33 dB(A) na prostem, oddaljenost 5m
Temperatura vtoka ogrevalne vode do 65˚ C
Energijska nalepka (Uredba EU št. 811/2013): A+++
NAJBOLJŠE RAZMERJE CENA/KAKOVOST
ogrevanje vodovod prezračevanje kopalnice keramika
R
®
Eltron, d.o.o. | Šuceva ulica 56, 4000 Kranj | e.info@eltron.si | www.eltron.si | ODPRTO: PON - PET: 7.00 - 19.00 , SOB: 7.00 - 13.00
4
Marec 2015
Loški utrip - glasilo, ki izhaja
na območju občin:
Škofja Loka, Železniki,
Gorenja vas-Poljane, Žiri,
delno Kranj.
Izhaja od avgusta 1996.
Naklada: 13.700 izvodov.
Izhaja mesečno, gospodinjstva ga
prejemajo brezplačno.
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Bogataj
Naslov uredništva:
p. p. 129, 4220 Škofja Loka
tel: 04/51-55-880,
faks: 04/51-55-888
Izdaja:
FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,
4220 Škofja Loka
Elektronski naslov uredništva:
bogataj@freising.si
Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov
in fotografij ne vračamo, če to ni
izrecno naročeno!
Oblikovanje oglasov:
DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20)
Vsi reklamni oglasi so avtorsko
delo izdajatelja, zato se objavljanje
enakih oglasov v drugih medijih
(delno ali v celoti) zaračuna po
ceniku DOS-a!
Foto: G. D., B. B.
Uredništvo
Franci Bogataj,
glavni in odgovorni urednik
bogataj@freising.si
Klavdija Škrbo
Karabegović,
novinarka
Katja Štucin,
novinarka
Klavdija Rupar,
novinarka
Luka Mlakar,
novinar
Kristina Strnad, Nika Arsovski,
novinarka
lektorica
Kazalo
6
7
8
9
10 11 12 13 14 15 20
21 22 23 24 25 26 27 28 30 31 32 34 36 38 40 41 42 44 45 46 47 48 50 54 V drugem branju sprejet proračun
O povišanju cen komunalnih storitev na naslednji seji
Pogovor z županom škofjeloške občine, mag. Mihom Ješetom
Krajani o komunalnem prispevku in cenah
Prihodki občin se že več let znižujejo
Severna obvoznica za razbremenitev središča Škofje Loke
V zastoju izgubijo osemdeset ur na leto
Bodo prešli na čistejši energent?
Za večjo varnost pešcev
Več povpraševanja po kratkoročnih kreditih
Pasijonski spominki
Pasijonska procesija je že pred vrati
Utrinki s pasijonskih vaj
Maškare tudi letos pregnale zimo
Prva svetovna vojna na Kranjskem
Skriti pomeni slikarstva
Umetnost je v Puštalu doma
Kdor pesmi poje rad, v srcu je bogat
Ribiška družina Železniki
Bric v Škofji Loki
V glasbo moraš vložiti svojo dušo
Ni važno imeti, temveč biti
Bog je dal, a je hudič ‘naštimal’
Na poroko v Francijo
Kjer se nikomur nikamor ne mudi
Najraje plešem …
Stripar velikega formata, a skromnega duha
Adrenalin, predanosti, zmage
Lokostrelstvo je lahko tudi rekreacija
Portreti nekdanjih uspešnih loških smučarjev
Sloveniji peto mesto na letošnjem Pokalu Loka
Pokal Ciciban pod Loškim gradom
Škofja Loka v gibanju
Prireditve v marcu
PRILOGA: Vse za avto
Žiga Jeraša, vodja
oglasnega trženja
041/233-350
utrip@freising.si
5
Marec 2015
Četrta redna seja občinskega sveta škofjeloške občine
V drugem branju sprejet proračun
Uro in pol za pobude in vprašanje – Sprejet 39 milijonov evrov težak proračun – Redno vzdrževanje hišnih priključkov
na javni vodovod se bo obračunavalo mesečno – Dražja oskrba s pitno vodo
Prihod velikega števila zainteresirane javnosti (na dnevnem redu so
bile namreč točke o povišanju cen
oskrbe s pitno vodo ter odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske vode) je napovedoval, da
bo seja bolj vroča kot po navadi.
Zapletlo se je že pri sprejemanju
dnevnega reda. Igor Draksler (SLS)
je opozoril, da bi na dnevnem redu
morala biti tudi točka o problematiki Zavoda za šport, saj so tako
izglasovali na zadnji seji. Župan
mag. Miha Ješe mu je odgovoril,
da revizija še poteka in da bodo
točko uvrstili na dnevni red, ko
bo ta zaključena. Prav tako so bili
opozicijski svetniki mnenja, da je
treba z dnevnega reda umakniti
vse točke, ki so na tak ali drugačen
način povezane z dvigom cen, a
njihov predlog z desetimi glasovi
za in šestnajstimi proti ni bil sprejet.
Med pobudami in vprašanji
svetnikov so slednji izpostavili
'nepotrebno' delno zaporo ceste
na Visokem; zanimalo jih je, kdaj
bo obnovljena ograja na mostu
v Gostečah; izrazili so kritiko nad
čiščenjem snega na pločnikih in
parkiriščih; precej časa so se zadržali
pri načrtovani investiciji Knauf Insulationa; predlagali so, da se najpozneje do uprizoritve Škofjeloškega
pasijona uredi javno stranišče za
invalide; prav tako so predlagali
boljšo osvetlitev prehoda za pešce
na Spodnjem trgu pri Kašči itd.
Direktorica občinske uprave
Špela Justin je v nadaljevanju
predstavila občinski proračun za
leto 2015, pri čemer se je osredotočila na glavne spremembe od
prvega branja. Svetniki so sprejeli
dva amandmaja, in sicer da se 24
tisoč evrov nameni za izgradnjo
pločnika ob železniški postaji ter da
se deset tisoč evrov več nameni za
vaške vodovode. Amandma, da se
financiranje strank zniža za dva tisoč
evrov in ta znesek nameni socialnemu varstvu, pa s trinajstimi glasovi
za in petnajstimi proti ni bil sprejet.
Sledil je načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem, pri čemer
velja poudariti, da so svetniki iz
načrta prodaje izvzeli sedem občinskih stanovanj, ki jih je občina
želela prodati, saj naj bi bila stara
v slabem stanju in bi bila njihova
prenova predraga.
V nadaljevanju so svetniki po
skrajšanem postopku sprejeli spremembe odloka o oskrbi s pitno vodo
ter odloka o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne
vode ter izvajanju posebnih storitev.
Glavna sprememba pri prvem je,
da se bo redno vzdrževanje hišnih
priključkov na javni vodovod obračunavalo mesečno, s čimer naj bi se
uskladili z državno uredbo in naj bi
prihajalo do manjših izgub vode.
Bistvena sprememba pri drugem
omenjenem odloku pa je, da bo
izvajalec moral zagotoviti prevzem
blata (iz greznic in malih komunalnih
čistilnih naprav) in njegovo obdelavo pri posameznemu uporabniku
najmanj enkrat na tri leta in ne več
na štiri leta.
Dr. Mateja Podlogar (Komunalno ekološka lista) je predlagala
prekinitev seje: »Menim, da po
štirih urah nismo zmožni zbrano
odločati o tako pomembnih točkah, ki sledijo, zato predlagam, da
se seja prekine.« Njenega predloga
svetniki niso izglasovali.
Pri cenah oskrbe s pitno vodo
je bilo večkrat poudarjeno, da je
slednje treba uskladiti z državno uredbo. Cena je sestavljena iz
omrežnine in vodarine. Prva v grobem vključuje stroške amortizacije
ali najema osnovnih sredstev in
naprav, vodarina pa stroške storitev in dela. Ker je infrastruktura
posodobljena oz. na novo zgrajena, je njena vrednost višja, zato je
višji tudi najem le-te, saj se stopnja
amortizacije obračunava glede
na nabavno vrednost investicije.
Kot je pojasnila direktorica Loške
Komunale Mateja Žumer, je take
zahteve naložila država vsem občinam. Na pripombo, da bi na podlagi posodobitve pričakovali manj
stroškov za delo, pa je Žumerjeva
poudarila, da gre za ocene in da
glede na posodobitve ni možno
izhajati iz realizacije leta 2013. Prav
tako naj bi cene usklajevali letno.
Za povprečno mesečno porabo 18 kubičnih metrov vode
bodo uporabniki tako po novem
namesto 11,41 evra oz. 12,93 evra
(odvisno od premera vodomera)
odšteli 14,19 evra.
Klavdija Škrbo Karabegović
Pismo župana
Skladno s pridružitvenim sporazumom vključitve v Evropsko unijo se je Republika Slovenija obvezala, da bo v vseh večjih urbanih naseljih
do konca leta 2015 zgradila kanalizacijske in čistilne sisteme za odvajanje in čiščenje vseh odpadnih voda. Ti ukrepi bodo očistili naše okolje
in vodne vire. V ta namen smo pridobili tudi znatna evropska sredstva. Na širšem območju Škofje Loke bo do konca leta na petih območjih
dograjen sistem za okoli tisoč novih priključnikov. Povprečni strošek priključka je okoli 12.000 evrov, zaradi pridobljenih nepovratnih sredstev
pa bo prispevek uporabnikov za objekt povprečne velikosti le dobrih 2000 evrov. Občani z nižjimi prihodki ga bodo lahko plačali po obrokih.
Hišni priključek ni vključen v javni sistem in ga vsak uporabnik zgradi in plača sam. Izvajalci so bili izbrani skladno z zakonom, na podlagi
javnih razpisov je bil za vsak sklop izbran najcenejši izvajalec. Zaradi pridobitve nepovratnih sredstev iz več virov je na nekaterih območjih
gradilo tudi večje število izvajalcev. Potem pa sta se v gradnjo vključila še Elektro Gorenjska s polaganjem električnih kablov in polagalec
optičnega kabla. Pogodbene cene so bile bistveno nižje od predvidenih s projektno dokumentacijo in jih razen pri čistilnih napravah zaradi dodatnih del in dodatne opreme nismo nikoli povečevali. Pred gradnjo so bile vse trase novih inštalacij poslikane in jih mora izvajalec
vrniti v prvotno stanje. Pri napeljavah po cestnem omrežju vsako od napeljav bremeni tudi proporcionalni del obnove ceste. Vse obnove in
dograditve druge infrastrukture izven neposrednega območja gradnje kanalizacije in vodovoda bremeni občinski proračun na postavki
izgradnje in obnove cest. Vodovod in kanalizacijo je po zakonu dolžna zgraditi občina, izgradnjo pa v celoti – v našem primeru pa delno
plačajo uporabniki, saj v občinskih proračunih v ta namen ni namenjenih sredstev, niti jih občine ne dobijo v okviru državnega financiranja
občin s povprečnino. Pri javnih cestah je situacija drugačna, saj je njihovo financiranje in vzdrževanje financirano iz občinskega in deloma
državnega proračuna. Kanalizacijo moramo financirati preko proračuna vsi občani in podjetja. V nekaterih območjih – zlasti na Godešiču
in v Retečah – so se prebivalci organizirali in bi radi iz proračuna več denarja, kot jim pripada. Poenostavljeno to pomeni, da bi njihove
stroške preko proračuna financirali vsi občani, tudi tisti, ki so bili pri gradnji kanalizacije popolnoma sami in so si že v preteklosti poplačali
celotno investicijo. Kot župan se bom potrudil, da vsak uporabnik poravna svoj del obveznosti, večina stroškaovpa bo zaradi uspešnega
pridobivanja nepovratnih sredstev pokrita iz virov Evropske unije. Večina občanov ob priključitvah naših objektov na javno infrastrukturo
takih ugodnosti ni imela oz. nismo imeli.
župan občine Škofja Loka mag. Miha Ješe
6
Marec 2015
Nadaljevanje četrte redne seje občinskega sveta škofjeloške občine
O povišanju cen komunalnih storitev na
naslednji seji
Točka o cenah storitev obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode prestavljena na marec – Za čiščenje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) mesečni pavšal – Povišanje cen pokopaliških in pogrebnih storitev
Na tokratno sejo je prišlo več kot
trideset občanov, ki jih je zanimalo,
kako se bo odvila točka o povišanju cen za odvajanje in čiščenje
komunalne in padavinske vode.
Predvideno je namreč, da se bo
storitev odvajanja komunalne
vode mesečno podražila za dobrih
124 odstotkov, storitev čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode pa naj bi se mesečno povišala
za slabih 136 odstotkov. Župan
mag. Miha Ješe je obe točki,
ki govorita o omenjenih cenah,
prestavil na naslednjo sejo, ki bo
marca, in sicer z obrazložitvijo, da
javnost »očitno ni dovolj informirana«. Kasneje je za medije povedal:
»Občanom moramo dati še bolj
jasno pojasnilo, da gre pri poviša-
nju za zakonsko podlago oziroma
uskladitev z državno zakonodajo.
Cene so bile zamrznjene več let in
ne pokrivajo več stroškov.« Svetnike iz opozicije je zanimalo, ali bo
zato gradivo drugačno, a so dobili
odgovor, da ostaja isto.
V nadaljevanju so se svetniki
kar nekaj časa zadržali pri cenah
praznjenja greznic in MKČN. Skladno z državno uredbo je cena sestavljena iz omrežnine in cene
storitve. Omrežnina se določi na
letni ravni in se obračunava glede
na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera,
uporabnik pa jo plača mesečno v
fiksnem delu. Cena storitve pa se
obračuna po porabi pitne vode.
Cena je oblikovana tako, da se
praznjenje predvideva enkrat na
tri leta, pri čemer zaradi mesečnega plačila ne nastanejo dodatni
stroški pri praznjenju. Kar nekaj
svetnikov je poudarilo, da se jim
obračunavanje po porabi vode
ne zdi pošteno, temveč bi morali
tehtati blato. Prejeli so odgovor,
naj bi država na ta način preprečila
odlaganje blata v naravi. Prav tako
je nekaj svetnikov zahtevalo bolj
podrobno strukturo cene pred
odločanjem o sklepu, vendar je
bil ta kljub temu sprejet. Loška
komunala pa bo morala v roku
enega meseca dostaviti omenjeno
strukturo cene.
Svetniki so nato sprejeli še
pravilnik o pokopu na način z
raztrositvijo pepela pokojnih na
pokopališču Lipica. Raztros je bil
možen že prej (v brezovem gaju na
severozahodnem delu pokopališča), vendar bodo sedaj na željo
svojcev lahko vgravirali podatke
o pokojniku v granitno ploščo.
Sledila je točka o povišanju
OBČINA ŠKOFJA LOKA
OBVESTILO
Obveščamo Vas, da sta na spletni strani Občine Škofja Loka
objavljena razpisa:
Javni razpis za sofinanciranje obnove fasad v ožjem in širšem območju starega mestnega jedra Škofje Loke v letu 2015
in
Javni razpis za dodelitev sredstev finančne pomoči lastnikom ali
investitorjem pri prenovi kvalitetne stavbne dediščine na območju
občine Škofja Loka za leto 2015.
Vsebina obeh javnih razpisov je na voljo na spletni strani Občine Škofja
Loka www.skofjaloka.si pod rubriko Javni razpisi.
mag. Miha Ješe, l. r., župan
Občina Škofja Loka
Na podlagi Zakona o športu (UL RS, št. 22/98) ter Načel in meril za izbor
in vrednotenje programov športa (Uradni list RS, št. 30/2002) Občina
Škofja Loka objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA, KI JIH BO V LETU 2015
OBČINA ŠKOFJA LOKA SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA
PRORAČUNA
Predmet in pogoji javnega razpisa so objavljeni na spletnih straneh
Zavoda za šport Škofja Loka: www.zsport-skloka.si. Zadnji rok za prijavo
je četrtek, 12. marec 2015. Nepravočasno prejete vloge bo komisija
skladno s postopkom zavrnila in neodprte vrnila pošiljateljem. mag. Miha Ješe, župan
7
cen pogrebnih dejavnosti in
upravljanja za Centralno pokopališče Lipica. V gradivu je bilo
pojasnjeno, da se cene od leta
2010 niso spreminjale niti valorizirale. »Stroški so rasli in tako so
stroški vzdrževanja pokopališča
Lipica že kmalu presegli prihodke
po teh sprejetih cenah. Konkretno: cene že leta 2011 niso več
pokrile stroškov iz zaračunanih
storitev in v zadnjih letih smo z
rebalansom občinskega proračuna
uvajali ukrep subvencije storitev
cen javne službe,« je med drugim
zapisano v gradivu. Svetnike je
zmotilo, da ni primerjave cen oz.
so pogrešali star cenik z namenom, da primerjajo cene. Dobili so
odgovor, da se najemnina groba
poviša za približno trideset odstotkov, žarni pokop za 13,5 odstotka
in klasični pokop za osemnajst
odstotkov. Povišanje cen je bilo
sprejeto s sedemnajstimi glasovi
za in štirimi proti.
Klavdija Škrbo Karabegović
Marec 2015
Pogovor z županom škofjeloške občine, mag. Mihom Ješetom
Konkretne rešitve za umik delne
zapore na Visokem
Do junija dvosmerni promet v Mednem? – Še letos ureditev pločnika ob železniški postaji na Trati – Krajani Trate želijo
zaščitni zeleni pas med vasjo in podjetjem Knauf Insulation – Zemljišče za potrebe krožišča pri Mercatorju na Kidričevi
cesti še ni pridobljeno – O oddaji plinovoda v dolgoročni najem na marčevski občinski seji
Na državni cesti pri Tavčarjevem
dvorcu že dve leti velja delna zapora. Z županom občine Gorenja
vas-Poljane Milanom Čadežem
sta dejala, da imata konkretne
rešitve, ki jih bosta naslovila na
državo. O kakšnem predlogu je
govora?
Preučili smo, kako je s tamkajšnjim
plazom. Naš predlog je, da država
z nizkimi stroški zemljino odpelje. Pobuda vseh treh županov, ki
pokrivamo Poljansko dolino, je
bila že dana Direkciji RS za ceste.
Računamo na hiter in pozitiven
razplet.
dobro. Ali to pomeni, da se končno premikamo z mrtve točke in
bo krožišče na tem mestu postalo
realnost?
Krožišče se načrtuje, vendar še nimamo na voljo vsega potrebnega
zemljišča. Kdaj bo prišlo do izvedbe, v tem trenutku težko napovem.
Prav tako ste se zbrali župani vseh
štirih občin škofjeloške upravne
enote in občine Medvode zaradi
problematike delne zapore mostu
v Mednem. Pričakujete kakšne
konkretne rezultate?
Pričakujemo, da bo skladno z
načrtom do konca junija zgrajen začasni most in vzpostavljen
dvosmerni promet pod hotelom
Medno. Čez mesec dni se bomo
župani ponovno zbrali in videli, ali je država že kaj ukrepala.
V nasprotnem primeru bo treba
zadevo ponoviti.
Svetniki so poudarili, da v Škofji
Loki nimamo javnega stranišča
V drugem branju letošnjega proračuna ste z amandmajem del
sredstev namenili tudi za ureditev
pločnika ob železniški postaji.
O kolikšni dolžini govorimo, kje
natančno ter kdaj naj bi se ureditve lotili?
Gre za del pločnika med vzhodnim delom železniške postaje
in lani urejenim pločnikom proti
železniškemu prehodu. Glede roka
se moramo uskladiti s Slovenskimi
železnicami, ki so lastniki zemljišča. Računamo, da bo do jeseni
pločnik urejen.
Na sestanku krajanov krajevne
skupnosti Trata so slednji izpostavili predvsem, da je cesta,
ki trenutno vodi v industrijsko
cono, postala pravo dirkališče,
Je že zaključen razpis za oddajo
plinovoda v dolgoročni najem?
Razpis je v sklepni fazi. Računamo,
da bomo do naslednje občinske
seje v marcu že imeli vse podatke
in bo lahko občinski svet potrdil
podpis pogodbe.
Župan mag. Miha Ješe pred
pasijonsko pisarno. Prva uprizoritev Škofjeloškega pasijona
2015 je 21. marca ob 20. uri.
za invalidne osebe.
Javno stranišče za invalidne osebe
je urejeno na avtobusni postaji.
Občane zanima, ali bodo komunalni prispevek morali plačati
tudi kulturni domovi in podobni
objekti.
Višina komunalnega prispevka bo
določena tako kot za vse ostale
uporabnike. Glede plačila se moramo še dogovoriti. Na vsak način
pa ne bo bremenil sredstev za
delovanje posameznih društev.
Komunalni prispevek je enkratna
dajatev, ki jo uporabniki plačajo samo ob priključitvi na javno
omrežje.
Klavdija Škrbo Karabegović
OBČINA ŠKOFJA LOKA
JAVNI RAZPIS
pri čemer velja poudariti, da to
cesto uporablja lepo število otrok,
zato so prosili, da tudi tam občina
postavi svoj mobilni radar.
Pobudo smo takoj posredovali naprej svetu za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu škofjeloške
občine, ki bo lokacijo uvrstil med
svoje stalne točke. Predvidevam,
da bo v bližnji prihodnosti tudi tam
nameščen prenosni radar.
za izbor dosežkov na področju energetske učinkovitosti
v škofjeloški občini v letu 2014
Z namenom spodbujanja energetske učinkovitosti in prikaza
dobrih praks in v skladu z določili akcijskega načrta za izvajanje
lokalnega energetskega koncepta za škofjeloško občino župan
Občine Škofja Loka razpisuje javni razpis za izbor:
• energetsko najbolj učinkovitega javnega objekta
v občini Škofja Loka 2014
in
• posebnega dosežka pri učinkoviti rabi energije
v občini Škofja Loka 2014.
Nadalje si krajani vasi Trata želijo,
da se izvede oz. razširi zaščitni zeleni pas med industrijskim območjem podjetja Knauf Insulation
in stanovanjskim delom naselja,
ki bo istočasno vizualna, zelena,
protihrupna in protiprašna zaščita. Ali je to moč urediti?
Na delih, ki bi se na novo gradili na
območju Knaufa, je to predpisano
z občinskim prostorskim načrtom;
kar pa zadeva že zgrajene dele,
bomo v roku enega leta pogledali,
kako bi se to dalo urediti.
Namen razpisa je evidentirati, poudariti in predstaviti dosežke,
ki vplivajo na učinkovito rabo energije v škofjeloški občini in s tem
spodbuditi tako občane kot organizacije k posnemanju dobrih
praks. Poleg javnih stavb v upravljanju občine, pri katerih se sistem
upravljanja z energijo uvaja že dalj časa, k oddaji vloge vabimo tako
občane, ki imajo energetsko najbolj učinkovite domove, kakor tudi
gospodarske subjekte, ki so na območju občine Škofja Loka izvedli
energetsko učinkovit-/e projekt-/e, kot so na primer gradnja pasivne hiše, tehnološke izboljšave, sistem organizacijskih ukrepov …
Vsebina javnega razpisa je na voljo na spletni strani Občine
Škofja Loka www.skofjaloka.si pod rubriko Javni razpisi ter v
sprejemni pisarni Občine Škofja Loka, Loška hiša, Mestni trg 15,
Škofja Loka, vsak dan v času uradnih ur. Kontaktna oseba je
Tatjana Bernik, tatjana.bernik@skofjaloka.si.
Z namenom ureditve krožišča
pri Mercatorju in Eurospinu je
bilo z dela parcele ukinjeno javno
Javni razpis je odprt od 19. 2. do 9. 4. 2015.
8
mag. Miha Ješe, župan
Marec 2015
Krajani o komunalnem prispevku in cenah
V začetku februarja je v polnem Kulturnem domu Reteče potekal skupni zbor krajanov krajevne skupnosti
(KS) Godešič in KS Reteče-Gorenja vas. Glavna tema je bila izgradnja in priklapljanje na novo grajeno
kanalizacijsko in vodovodno omrežje na trasi Godešič–Reteče–ČN Gorenja vas, dotaknili pa so se tudi
predlagane podražitve cen na področju oskrbe, odvajanja in čiščenja voda.
Na zbor je prišlo okoli tristo krajanov. Med večurnim srečanjem so
izoblikovali nekaj sklepov, ki so jih
naslovili na škofjeloško občino. Na
začetku je predsednik KS Godešič
Matjaž Krajnik večkrat poudaril,
da s predsednikom sosednje KS
Reteče-Gorenja vas Tomažem
Jenkom ne preprečujeta priklopa
na kanalizacijo, kot jima je bilo
očitano, temveč da želita, da ta v
vseh ozirih »poteka pod pravičnimi
pogoji«.
Sekundarni vodi in
kontrolni jaški
V nadaljevanju je tekla razprava o
tem, kaj je del javne kanalizacije in
kaj ne, saj so krajani mnenja, da je
treba do »vsake parcele priključnika pripeljati sekundarni vod, in to
en meter v parcelo, prav tako pa
tudi izvesti kontrolni jašek – po
predpisih in tehnični dokumentaciji je to del javne kanalizacije,
v katero investira občina in je za
njeno izvedbo tudi podpisala
pogodbo z izvajalcem; šele od
kontrolnega jaška naprej je hišni
priključek«. Krajani naj bi namreč
poleg komunalnega prispevka
poskrbeli tudi za ta del, kar zanje
predstavlja dodatni strošek.
V sklepu je še zapisano: »Od odgovornih z županom na čelu zahtevamo, da nam v roku osmih dni od
prejema tega sklepa odgovorijo, ali
bodo gradnjo kanalizacije končali
na tehnično korekten in primeren
način, upoštevaje predpise, tehnično in razpisno dokumentacijo
ter vse pripombe s strani obeh KS,
brez izčrpavanja ljudi. V nasprotnem
primeru sledi prijava pristojnim državnim in evropskim inštitucijam.«
Z občine so na prvi sklep odgovorili: »Občina bo investicije izvedla v skladu s predpisi, pridobljeno
dokumentacijo in podpisanimi
pogodbami o sofinanciranju ter
gradnji … Državna uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode določa, da
interna kanalizacija, kanalizacijski
priključek, nepretočne greznice in
male komunalne čistilne naprave
z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
niso objekti javne kanalizacije in
pripadajo stavbi, v kateri nastaja
komunalna ali padavinska odpadna voda. Načrtovanje, gradnjo
in vzdrževanje objektov mora
zagotoviti lastnik stavbe.«
Asfaltiranje cest
Krajani so omenili tudi problem
vzpostavljanja cest v prvotno stanje,
zato so izoblikovali naslednji sklep:
»Občina naj se obnaša kot dober in
odgovoren gospodar ter naj tako
tudi vodi projekte. Občina mora vršiti nadzor nad izvajalci. Projekti so
namenjeni ljudem, za izboljšanje kvalitete bivanja občanov, ne za vsako
ceno in ne na račun izčrpavanja ljudi.
Projekti naj se pripravijo v sodelovanju s prizadetimi občani, na način, ki
bo v obojestransko zadovoljstvo.«
Z občine so odgovorili, da bodo
investicije zaključili v skladu s
predpisi, pridobljeno dokumentacijo in podpisanimi pogodbami
o sofinanciranju ter gradnji.
Na skupnem zboru krajanov KS Godešič in KS Reteče-Gorenja vas se
je zbralo okoli tristo ljudi. (Foto: K. Š. K.)
Komunalne storitve
Precej razprave je bilo tudi o že sprejetem zvišanju cen oskrbe s pitno
vodo ter predlaganem zvišanju cen
čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode. Krajani so prepričani,
da je dvig cen prevelik in da to lahko
povzroči socialno bombo, kot so se
Informativni izračuni
komunalnega prispevka
Veliko polemike je bilo o višini
komunalnega prispevka, saj so
krajani prepričani, da bo ta previsok in da bi jim občina lahko
zaračunala manj. Ker pa še ni točno
znano (ker še ni sprejet odlok),
kolikšna bo njegova višina, so izoblikovali sklep: »Občinska uprava
je dolžna pripraviti individualne
informativne izračune o višini komunalnega prispevka in jih prizadetim občanom poslati takoj,
ko bo imela predlog odloka za
obračun pripravljen za sejo občinskega sveta, v vsakem primeru pa
pred obravnavo in odločanjem o
odloku na občinskem svetu. Vsak
zavezanec za plačilo komunalnega
prispevka mora biti obveščen o
višini predvidenega prispevka, ki
ga bo dolžan plačati za svoj objekt,
in ne le o povprečni višini.«
Iz občine so jim odgovorili, da
bo občina izračune pripravila individualno po sprejemu odloka o
komunalnem prispevku. »V okviru
gradiva, ki bo dano v obravnavo občinskemu svetu, bodo pripravljeni izračuni za povprečne
objekte ter izračuni na podlagi
velikostnih razredov tako objekta
kot zemljišča,« so še zapisali na
škofjeloški občini.
9
izrazili, zato so začeli zbirati peticijo
proti podražitvi. Na škofjeloški občini
odgovarjajo, da gre za uskladitev cen
z uredbami in državno zakonodajo
ter da so bile cene zamrznjene že
več let. Razplet o tej temi bo znan
po marčevski občinski seji.
Klavdija Škrbo Karabegović
Marec 2015
Prihodki občin se že več let znižujejo
V februarju je bil na občinskem svetu sprejet 39 milijonov težak proračun. Temelji na zaostrenih javno finančnih
razmerah in hkrati močni investicijski dejavnosti občine. Od leta 2012 se prihodki občin znižujejo, medtem ko
stroški naraščajo. Kljub ne ravno rožnati situaciji in stalnemu zatiskanju pasu je pogled v prihodnost po
besedah direktorice občinske uprave Špele Justin optimističen.
Težave
»Predlog proračuna sloni na makroekonomskih izhodiščih in dejstvu,
da se prihodki občinam konstantno
zmanjšujejo vse od leta 2012 dalje.
Povprečnina in posledično prihodki
iz odstopljene dohodnine iz državnega proračuna so bili v letu 2012
zaradi varčevalnih ukrepov dvakrat zmanjšani, ob zavezi vlade RS,
da zniža stroške občinam za deset
odstotkov. To se ni zgodilo. Celo
nasprotno: stroški izvajanja nalog
občine nam ob nespremenjenih
predpisih zaradi splošnega stanja v
državi celo naraščajo,« je povedala
Justinova.
V začetku letošnjega leta pa so
se združenja občin z vlado intenzivno pogajala o ponovnem znižanju
povprečnine v letu 2015, s tem, da
naj bi pred drugim znižanjem vlada
zagotovila sprejem ukrepov za znižanje stroškov občin za slabih 23
milijonov evrov na letni ravni. Če se
to ne bo zgodilo, pa naj bi vlada na
drug način zagotovila sredstva. Prav
tako so se dogovorili, da država razpolovi sredstva za investicije, razliko
pa občinam zagotovi v letu 2016.
»Padanje prihodkov občine zaradi gospodarske situacije, posledično izvajanje državnih varčevalnih
ukrepov le na strani zmanjševanja
občinskih prihodkov, na drugi strani
pa povečevanje stroškov in velika
finančna obremenitev občine zaradi izvajanja s predpisi naloženih
investicij ter zamujanje s prilivi
iz državnega proračuna – vse to
močno obremenjuje občino in vodi
v njeno slabo likvidnost,« je dodala
Justinova.
Struktura prihodkov
Celotni prihodki občine so ocenjeni
na 39,3 milijona evrov. Največji in
najstabilnejši vir financiranja občin
predstavljajo davčni prihodki v višini 15,4 milijona evrov. Od slednjih
12 milijonov prinese odstopljena
dohodnina in 2,6 milijona evrov
nadomestilo za uporabo stavbnih
zemljišč.
Transferni prihodki bodo v letošnji občinski proračun prinesli
9,5 milijona evrov, od česar kar 8,7
milijona predstavljajo sredstva iz
evropskih virov. Nedavčnih prihod-
do nesorazmernosti ročnosti virov
financiranja in življenjske dobe investicij ter s tem do medgeneracijske
nepravičnosti. To pomeni, da bo
investicijo financirala ta generacija,
uporabljala pa jo bo ta in še vsaj
dve naslednji,« je dodala direktorica
občinske uprave.
kov je 7,6 milijona evrov (od tega 3,8
milijona povračilo stroškov komunalnega opremljanja), kapitalskih
pa 6,6 milijona evrov, pri katerih
največji del predstavlja oddaja plinovodne infrastrukture.
Struktura odhodkov
Odhodki občine v letošnjem letu
so ocenjeni na 38,2 milijona evrov;
od tega je 13,6 milijona tekočih odhodkov in transferjev, 24,6 milijona
evrov pa investicijskih odhodkov.
Skupna investicijska sredstva za
gospodarsko komunalno dejavnost
znašajo 21,5 milijona evrov oz. kar 88
odstotkov vseh investicijskih sredstev v letu 2015, večina ostalega pa
so investicije v družbene dejavnosti.
»V štirih letih smo počrpali 22,6
milijona nepovratnih sredstev za
financiranje občinskih projektov,
kar je odličen rezultat, a hkrati velika
obremenitev zaradi zagotavljanja
lastnega deleža občinskih financ,«
je povedala sogovornica.
Sicer pa so ključni projekti letošnjega leta dokončanje projektov
urejanja komunalne infrastrukture,
dokončanje poljanske obvoznice,
južna dovozna cesta v industrijsko
cono na Trati in Škofjeloški pasijon.
Največji delež pri tekočih odhodkih, in sicer četrtino, predstavlja
predšolska vzgoja brez investicij,
šestnajst odstotkov gre za gospodarske dejavnosti, devet odstotkov
za socialno varstvo, osem odstotkov
za osnovnošolsko izobraževanje,
pet odstotkov za varstvo okolja itd.
Gledano v celotnih odhodkih
enaindvajset odstotkov predstavlja
vodooskrba, osemnajst odstotkov
odvajanje in čiščenje odpadnih
voda, sedemnajst odstotkov promet, petnajst odstotkov predšolska
vzgoja in osnovnošolsko izobraževanje itd.
Pogled v prihodnost
Špela Justin
za 13,3 milijona evrov oz. 581 evrov
na prebivalca. Konec letošnjega leta
bo zadolžitev znašala 12,3 milijona
evra oz. 534 evrov na prebivalca.
»Občina je financiranje zahtevnih investicij z dolgo življenjsko
dobo zagotavljala z lastnimi sredstvi, zadolževanjem in nepovratnimi sredstvi. V Sloveniji občinam ni
dovoljen vstop na kapitalske trge,
zato pri tovrstnih projektih prihaja
»Pogled v prihodnost je optimističen. Letošnje leto je ključno,
saj bomo morali z lastnimi sredstvi
zapreti finančno konstrukcijo vseh
projektov v izvajanju brez zadolževanja. Predvidevamo, da se bo
sredi leta 2016, ko bodo vsi veliki
projekti res zaključeni, tudi finančna
situacija občine izboljšala, seveda ob
predpostavki, da se bodo na podlagi
ukrepov vlade stroški občin zares
znižali sorazmerno z zmanjšanimi
prihodki,« je za konec povedala
Špela Justin.
Klavdija Škrbo Karabegović
OBČINA ŠKOFJA LOKA
Vabilo k sodelovanju na prvi javni delavnici za urejanje
območja Žovšč v Puštalu
Po javni razgrnitvi in obravnavi Občinskega podrobnega
prostorskega načrta Livada Žovšče (OPPN) decembra 2014 je
bilo sprejeto skupno stališče do vseh pripomb, da je potrebno
uskladiti različna mnenja in interese v prostoru.
Zato bo pred nadaljevanjem postopka priprave OPPN organizirana urbanistična delavnica. Njen cilj je pridobiti vsaj tri urbanistične rešitve, ki jih bo možno medsebojno primerjati in med
njimi izbrati tisto, ki bo podlaga za nadaljnjo izdelavo OPPN.
Urbanistično delavnico, ki bo organizirana v dveh delih, izvaja
Inštitut za politike prostora iz Ljubljane v sodelovanju z Občino
Škofja Loka.
Prva javna delavnica, katere namen je oblikovanje ciljev
urejanja prostora OPPN Livada Žovšče, bo potekala v torek,
17. marca 2015, ob 17. uri v Sokolskem domu, Mestni trg
16-17, Škofja Loka.
Zadolževanje
V letošnjem letu bo občina odplačala za dober milijon evrov glavnic
dolgoročnih posojil. »Dodatno zadolževanje ni predvideno, saj smo
že blizu dovoljenega limita zadolževanja in smo izkoristili ves kreditni potencial občine,« je pojasnila
Justinova. Konec leta 2014 je bila
tako škofjeloška občina zadolžena
Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo za predhodne
prijave udeležbe pri Kristini Onufrija na e-naslov:
kristina.onufrija@skofjaloka.si ali tel. št. 04/51-12-340.
Lepo vas pozdravljamo!
Občina Škofja Loka,
Oddelek za okolje in prostor
10
Marec 2015
Severna obvoznica za razbremenitev
središča Škofje Loke
V začetku februarja so občinskim svetnikom predstavili pomen projekta severne oz. selške obvoznice, traso na
podlagi idejnega projekta in okvirne stroške izgradnje. Sledi neformalna predstavitev idejnega projekta za
zainteresirano javnost, še v letošnjem letu pa že prvo branje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
Kot je uvodoma pojasnila mag.
Kristina Onufrija iz občinske
uprave, je »izgradnja severne
obvoznice v smeri Selške doline
nujna zaradi obstoječe prometne
situacije skozi Škofjo Loko, ki je z
vidika lokalnega in tranzitnega
prometa ter dnevnih migracij neustrezna, problem pa predstavlja
tudi dostopnost nekaterih območij Škofje Loke«.
V prostorskem načrtu, ki je bil
sprejet leta 2004, je navedeno,
da je za dolgoročni razvoj mesta
poleg južne – poljanske pomembna še severna obvoznica, ki bo
imela značaj mestne ceste. Z njo
se bo prometno razbremenilo središče mesta in omogočilo dostop
v območja, ki se bodo v prihodnje
razvijala na severnem delu mesta,
in v posamezne mestne predele s
severne strani.
Pobudo za pričetek postopka
priprave prostorskega načrta za
severno obvoznico je junija 2006
podal tedanji minister za promet.
Naslednje leto je bil podpisan
dogovor med ministrstvom za
promet, ministrstvom za okolje
in prostor ter škofjeloško občino o
pripravi, sprejemu in financiranju
prostorskega načrta ter strokovnih podlag za severno obvoznico.
Občina Škofja Loka skladno z njim
postopek vodi in financira.
V letih 2008 in 2009 je bila tako
izdelana študija treh različic trase
severne obvoznice. Vrednotenje
je potekalo na osnovi gradbenotehnične ustreznosti, prometnoekonomske učinkovitosti ter iz
okoljskega in prostorskega vidika.
Kot najustreznejša se je pokazala
varianta Kamnitnik, ki jo je leta
2009 potrdil tudi občinski svet in
je bila podlaga za izdelavo idejnega projekta. Od leta 2012 veljajo
tudi začasni ukrepi za zavarovanje
urejanja prostora, ki na zavarovanem območju cestnega koridorja
prepovedujejo parcelacijo zemljišč
in promet z njimi, urejanje trajnih
nasadov ter izvajanje gradenj in
izdajanje gradbenih dovoljenj.
Trasa je od lanskega leta dodatno
zavarovana s sprejetim OPN, ki
V letu 2009 potrjena trasa po varianti Kamnitnik, ki je podlaga za izdelavo idejnega projekta in
OPPN za severno obvoznico.
opredeljuje koridor ceste in ga
ščiti pred pozidavo.
V nadaljevanju bo sledila recenzija idejnega projekta, nato pa
izdelava dopolnjenega osnutka
OPPN in okoljskega poročila, javna
razgrnitev OPPN in okoljskega poročila ter prva obravnava na seji
občinskega sveta letošnjo jesen.
Druga obravnava je predvidena v
aprilu prihodnje leto.
Za potrebe izgradnje obvozne
ceste je predvidena odstranitev
enega stanovanjskega objekta v
Virlogu, več pomožnih objektov
ter dela opuščenih objektov na območju nekdanje betonarne Tehnik.
Obvoznica bo imela štiri krožišča
(na začetku trase ceste v Podlubniku, pri Groharjevem naselju, pri
odcepu za Tavčarjevo ulico in na
koncu trase na Grencu) in tri križišča
z levimi zavijalnimi pasovi (Trnje,
Virlog oz. Križna Gora ter odcep za
trgovsko-poslovno cono Grenc).
Predvidena je izgradnja mostu v
Virlogu v dolžini sedeminšestdeset
metrov, mostu čez Suho dolžine
dvainosemdeset metrov, pokritega vkopa na Kamnitniku (dolžine
dvainsedemdeset metrov) ter pro-
Strokovne podlage
Pripravljavec dokumenta Damijan
Govekar je predstavil strokovne
podlage (idejni projekt) za OPPN
severne obvoznice, pri čemer je
poudaril, da je Kidričeva cesta
sedaj ena najbolj obremenjenih
cest v Sloveniji. Kot je bilo omenjeno, bo severna obvoznica imela
značaj tako mestne ceste kot obvoznice, po kategoriji pa bo sodila
med regionalne ceste. Umeščena
bo na zahteven, razgiban terasast
teren, dolga bo 2,5 kilometra, zajema pa tudi 3,6 kilometra različnih
prečnih cest. Kot pravi Govekar, naj
bi nova obvozna cesta prevzela
med osem in trinajst tisoč vozil
na dan.
pusta prek Prifarškega potoka in
podvoza oz. podhoda na območju
Groharjevega naselja. Predvidene
so tudi ureditve površin za kolesarje in pešce, avtobusna postajališča,
oporni in podporni zidovi, protihrupne ograje, komunalni vodi
itd. Celotna investicija vključno z
odkupi zemljišč je ocenjena na 26,6
milijona evrov.
Idejni projekt za severno obvoznico si je mogoče ogledati
na Oddelku za okolje in prostor
Občine Škofja Loka, Mestni trg
15 (pritličje), v času uradnih ur. Za
ogled se vnaprej najavite pri mag.
Kristini Onufrija na tel. št. 04/51-12340 ali e-naslov: kristina.onufrija@
skofjaloka.si.
Klavdija Škrbo Karabegović
K sodelovanju vabimo vaditelje
skupinskih in funkcionalnih vadb.
Plesno športni center RitmoLoko
T: 04 51 55 880, info@ritmoloko.si
11
Marec 2015
V zastoju izgubijo osemdeset ur na leto
Januarja je minilo leto dni, odkar je bil na mostu v Mednem uveden enosmerni izmenični promet. Vse od
takrat tudi številni občani z Loškega, ki dnevno migrirajo v Ljubljano, opozarjajo na prometne zamaške in
na nujnost čim prejšnje rešitve.
Škofjeloški župan mag. Miha Ješe,
župan občine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež, žirovski župan
mag. Janez Žakelj, župan občine
Železniki mag. Anton Luznar in
medvoški župan Nejc Smole so
se zbrali na delovnem sestanku in
izoblikovali stališče o problematiki
prometnih zamaškov v Mednem.
Več kot leto dni je namreč minilo,
odkar je bil omejen promet na
mostu v Mednem. Že tako izjemno
prometna cesta Kranj–Ljubljana
je s tem postala še dodatno obremenjena. Kot je poudaril Smole,
gre za državno cesto, ki je četrta
najbolj prometna v državi. V enem
dnevu se po njej zvrsti 21 tisoč
vozil. Zaradi dodatnega ozkega
grla (enosmerni promet preko
mostu oz. nadvoza v Mednem)
naj bi posameznik v enem letu
izgubil kar od štirideset do osemdeset ur časa.
Vseh pet županov je na Direkcijo RS za infrastrukturo naslovilo apel, naj še v letošnjem
letu izvedejo postavitev montažnega mostu, po katerem bi bil
vzpostavljen dvosmerni promet.
Sicer je omenjena direkcija za
izvedbo montažnega mostu že
izvedla javno naročilo in prispele
so tri ponudbe v razponu od 300
do 425 tisoč evrov. V kolikor po
dokončni izbiri izvajalca ne bi
bilo kakšnih pritožb, po besedah
medvoškega župana pričakujejo,
da bi montažni most lahko dobili
že do poletja.
Naslednja zahteva županov, ki
so večkrat poudarili, da so predstavniki občanov, pa je bila, da
Delovni sestanek petih županov
se v letu 2016 najdejo sredstva
za celotno sanacijo mostu v Mednem. V času, ko bi se sanacija
izvajala, pa bi uporabljali montažni most.
Župani z Loškega so poudarili,
da ureditev ozkega prometnega grla v Mednem ni prioritetna
'zgolj' zaradi občanov, ki dnevno
potujejo v in iz Ljubljane, temveč tudi zaradi gospodarstva in
posledično tovornega prometa.
Hkrati so izpostavili tudi nekatere
lokalne probleme, kjer prav tako
»predolgo čakajo na ukrepanje
države«, kot so se izrazili. »Zavedamo se, da država nima denarja,
a prav tako nima posluha do prioritet,« je bil kritičen mag. Žakelj,
škofjeloški župan mag. Ješe pa
je dodal, da bosta z županom
Čadežem storila vse, da se čim
prej reši tudi že dve leti trajajoča
delna zapora na Visokem.
Dolgoročna rešitev
Iz Direkcije RS za infrastrukturo
so še pred omenjenim sestankom na škofjeloško občino naslovili dopis, v katerem so med
drugim zapisali: »Nadvoz je v
tako slabem stanju, da ni bil več
sposoben prevzemati zahtevane
prometne obtežbe, kar je bil tudi
razlog za uvedbo enosmernega izmeničnega prometa preko
objekta. Ker se zavedamo, da je
uvedba enosmerno izmeničnega
prometa na tako obremenjeni
cesti še poslabšala prometne razmere, je rekonstrukcija nadvoza
ena izmed prioritet upravljavca
ceste. Slednja se bo pričela v
najkrajšem možnem času po
zagotovitvi zadostnih finančnih sredstev. Da bi bil čim prej
12
vzpostavljen dvosmerni promet,
pa se je direkcija odločila za izvedbo začasne obvozne ceste …«
Celotna rekonstrukcija oziroma
dolgoročna rešitev je ocenjena
na 2,1 milijona evrov.
Kot je videti, so želje torej
usklajene, problem pa nastane
v njihovem izvajanju, zato so
zgoraj omenjeni župani dejali,
da so sedaj naredili prvi korak,
ki upajo, da bo zadoščal, sicer so
pripravljeni tudi na nove korake
oz. kot so dejali sami: »Ne gre za
iniciativo petih županov, tu govorimo z našimi občani v en glas.«
Klavdija Škrbo Karabegović
Iščemo raznašalce
Loškega utripa.
Info: 041/233-350
Marec 2015
Bodo prešli na čistejši energent?
Na sestanku krajanov vasi Trata v začetku februarja so predstavniki podjetja Knauf Insulation predstavili
načrt razvoja s poudarkom na menjavi ene od treh linij za proizvodnjo kamene volne, s katero želijo preiti na
čistejši energent in povečati filtre.
Kot je pojasnil glavni direktor škofjeloškega podjetja Knauf Insulation Tomaž Lanišek, je 'linija dve'
stara sedemindvajset let ter potrebna menjave, za kar že imajo veljavno gradbeno in okoljevarstveno
dovoljenje. Ker pa so naknadno
prav v Škofji Loki dobili idejo, da bi
hkrati zamenjali tudi energent, in
sicer da bi prešli s koksa na plin, je
potrebna sprememba oz. potrditev
na pristojni upravni enoti.
Agencija RS za okolje je podjetju
že dala zeleno luč, da gre za manjšo
spremembo pri okoljevarstvenem
dovoljenju. Kot je dejal Lanišek,
upajo, da bo tudi gradbeno dovoljenje obravnavano kot sprememba
in da ne bo treba ponoviti celotnega postopka. V tem primeru v podjetju ne bi šli v menjavo energenta,
ampak 'zgolj' v prvotno načrtovano posodobitev. Postopek teče
na škofjeloški upravni enoti in do
zaključka redakcije odločitev, ali bo
tovrstno spremembo moč uvrstiti
v že sprejeto gradbeno dovoljenje,
še ni bila znana.
Naložba je vredna petindvajset milijonov evrov. »Pri izdelavi
kamene volne povsod po svetu
za energent uporabljamo koks.
Mi bomo prvi, ki bi lahko prešli na
zemeljski plin. Gre za povsem novo
tehnologijo, ki smo jo razvili prav
mi, zato si tudi želimo, da jo prvi
začnemo uporabljati v praksi,« je
še dodal Lanišek. Sicer pa naj bi
nova investicija znižala izpuhe za
eno petino, predvsem žveplovega
in ogljikovega dioksida. Kot pravi
Lanišek, nova linija v prihodnosti
(natančneje v nekaj letih) omogoča tudi menjavo fenola kot veziva.
Na sestanek je prišlo približno
petdeset krajanov, ki so sicer pozdravili zamenjavo energenta, so
pa zato predvsem izpostavili svoje
vsakodnevne težave s tovornim
prometom, hrupom, smradom itd.
Direktor podjetja Knauf Insulation Škofja Loka Tomaž Lanišek
na predstavitvi za krajane Trate
(Foto: K. Š. K.)
Dejali so, da so pričakovali veliko
več od višjega dimnika in da sedaj,
prav nasprotno, zaznajo več hrupa
ipd. Lanišek je dejal, kako se zavedajo, da so onesnaževalec in da se
bodo tudi v prihodnosti tako zavoljo
13
svojih delavcev kot zavoljo krajanov
trudili, da bi bilo emisij čim manj.
Čeprav podjetje mejnih vrednosti
ne presega ne pri izpuhih ne pri
hrupu, so predstavniki krajevne skupnosti Trata poudarili, kako si želijo,
da bi bili rezultati še boljši. Nova
investicija bo, v kolikor seveda pride
tudi do zamenjave energenta in v
prihodnosti celo veziva, zagotovo
pripomogla k boljšim rezultatom.
»Veseli smo, da se je podjetje
Knauf Insulation odločilo za pomembno investicijo v novo tehnološko najsodobnejšo proizvodno
linijo, ki bo omogočala proizvodnjo
izdelkov z višjo dodano vrednostjo,
obenem pa bo omogočala tudi
prehod na čistejši energent (s koksa
na zemeljski plin) in posledično
zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, sulfatov in trdnih delcev,«
je investicijo Knaufa pozdravil tudi
škofjeloški župan mag. Miha Ješe.
Klavdija Škrbo Karabegović
Marec 2015
Za večjo varnost pešcev
V okviru nacionalne preventivne akcije za večjo varnost pešcev 'BODI preVIDEN', ki je potekala v prvi polovici
februarja, je aktivno sodeloval tudi škofjeloški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP).
»Občina Škofja Loka posveča posebno pozornost najranljivejšim
skupinam v cestnem prometu.
Poleg vzgojno-preventivnih vsebin in dogodkov se izvajajo ukrepi,
ki izboljšujejo cestno-prometno
infrastrukturo in zmanjšujejo hitrosti v naseljih ter območjih šol
in vrtcev. V zadnjih štirih letih smo
realizirali preko sto konkretnih
varnostnih ukrepov na prometni infrastrukturi, ki omogočajo
večjo varnost tudi za najranljivejše
skupine, kot so pešci in kolesarji,«
je uvodoma povedal predsednik
škofjeloške SPVCP Robert Strah.
Na območju škofjeloške občine
so bili v letu 2014 pešci udeleženi
v štirih prometnih nesrečah, pri
čemer sta bili dve osebi hudo in
dve lahko telesno poškodovani. V
nobeni od teh nesreč pešci niso bili
povzročitelji. Med najpogostejše kršitve predpisov o varnosti cestnega
prometa na območju škofjeloške
občine spada prekoračitev hitrosti. Beležijo tudi porast kršitev na
področju vožnje pod vplivom alkohola, neuporabe varnostnih pasov
in nepravilnega ravnanja pešcev.
V nacionalni preventivni akciji za
večjo varnost pešcev, katere namen
je zmanjšanje števila prometnih nesreč z udeležbo pešcev, zmanjšanje
teže posledic, povečanje uporabe
odsevnih teles pri pešcih ter znižanje
povprečnih hitrosti v naseljih, aktivno sodeluje tudi SPVCP škofjeloške
občine, ki je februarja na omenjenem
področju izvedla številne dejavnosti.
površin, namenjenih hoji pešcev.
Prav tako so bili ponovno pregledani vsi načrti varnih šolskih
poti ob osnovnih šolah ter izpostavljene nevarne prometne točke
v posameznih šolskih okoliših. Na
podlagi tega bo sedaj izvedena terenska in strokovna presoja varnih
šolskih poti. Občina je nadaljevala
z izvajanjem prometno tehničnih
ukrepov za večjo varnost pešcev
(postavitev vertikalne in horizontalne signalizacije, hitrostne ovire itd.),
prijavila pa se je tudi na razpis Javne
Februarske aktivnosti
Župan mag. Miha Ješe in predsednik sveta Strah sta vodstvom
šol poslala dopis, v katerem sta
zaprosila za sodelovanje in proaktivno vlogo pri osveščanju šolarjev in dijakov glede posledic
nepravilnega in neodgovornega
ravnanja pri prečkanju prometno
preobremenjene regionalne ceste
ter pomena večje vidnosti pešcev,
ki se doseže z uporabo odsevnih
teles, svetlih oblačil in prometnih
agencije RS za varnost prometa
'Pešcem varna in prijazna občina'.
»V sodelovanju s Policijsko postajo Škofja Loka in občinskim redarstvom smo ponovno pregledali
prednostne lokacije za izvajanje
meritev hitrosti. Na podlagi usklajenega pregleda problematičnih
lokacij prekomerne hitrosti vozil je
SPVCP oblikoval seznam prednostnih lokacij, na katerih se predlaga
večja frekvenca meritev ob predhodnem obveščanju javnosti,« je
še povedal Robert Strah. K. Š. K.
V okviru nacionalne preventivne akcije bodo s strani Javne agencije
RS za varnost prometa tridesetim najbolj uspešnim oddelkom
osnovnih šol, sodelujočim v preventivno-vzgojni akciji AVP, podelili nagrade v obliki odsevnih teles, kresničk. Med nagrajenci je
v letošnjem letu tudi 4. b OŠ Cvetka Golarja.
Seznam trenutnih lokacij, na katerih se izvajajo meritve hitrosti
• Frankovo naselje, Kidričeva cesta 50, šolska pot, meritev se izvaja
od bivšega Alpetourja do OŠ Cvetko Golar
• LC ŽP–Virmaše, odsek Lesna šola, ob bivši Jelovici
• Kidričeva cesta, nasproti Eurospina, avtobusna postaja
• Puštal, ob nogometnem igrišču
• Podlubnik, šolska pot, avtobusna postaja
• Pevno, šolska pot, meritev se izvaja ob cesti
• Partizanska cesta, ob bivši vojašnici
Dodatni predlogi SPVCP Občine Škofja Loka za izvajanje meritev
hitrosti
• lokalna cesta Groharjevo naselje–Sveti Duh, območje novega
naselja za Kamnitnikom
• šolska pot v Spodnji Luši
• Groharjevo naselje–Pevno
• šolska pot v Hrastnici
• območje štirikrakega križišča v Zmincu
• lokalna cesta Železniška postaja–Virmaše, odsek Lesna šola in
navezava Virmaše 112–Sveti Duh 36, odsek Čelik
• naselji Hosta in Draga (območja postajališč šolskih prevozov)
14
Marec 2015
Več povpraševanja po kratkoročnih
kreditih
V okviru kreditne sheme, v katero svoja finančna sredstva združujejo občine Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka,
Železniki in Žiri ter Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Škofja Loka, je objavljen razpis, s katerim
je mikro ter malim podjetjem in tistim, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetijah, omogočeno
ugodno dolgoročno in kratkoročno kreditiranje njihove dejavnosti.
Omenjene štiri občine in OOZ
Škofja Loka so s pomočjo Razvojne agencije Sora objavile razpis
in izmed prispelih ponudb je bila
najugodnejša iz Gorenjske banke.
Občine in OOZ Škofja Loka namreč
na banko vežejo depozit z namenom, da imajo podjetniki z njihovega območja ugodnejšo obrestno
mero. Razpoložljivih sredstev v letu
2014 je bilo za dolgoročne kredite
dobrih 410 tisoč evrov, za kratkoročne pa 167 tisoč evrov. »Kreditna
kvota se porablja v skladu s pričakovanji, povpraševanja je veliko.
Glede na trenutno gospodarsko
stanje že nekaj let beležimo večje
povpraševanje po kratkoročnih
posojilih za financiranje tekočega
poslovanja, medtem ko smo pred
leti podeljevali veliko več dolgo-
ročnih kreditov za investicije,« je
pojasnila Jana Šifrar iz Razvojne
agencije Sora. Na omenjeni agenciji
mora podjetnik oziroma kmet z
dopolnilno dejavnostjo tudi rezervirati sredstva, šele nato steče
postopek z banko.
Zaželeno je, da podjetnik nekaj
časa že posluje in ima pripravljeno vsaj eno bilanco, v kolikor pa
je popoln začetnik, mora imeti
sklenjene pogodbe, ki dokazujejo,
da bo družba poslovala oz. morajo nuditi dodatno zavarovanje
kredita v skladu s politiko banke.
Sicer pa so posojilni pogoji enaki
ne glede na to, ali prosilec je ali ni
komitent Gorenjske banke.
»V letu 2015 trenutno podeljujemo tako dolgoročne kot kratkoročne kredite. V tem trenutku
je dovolj razpoložljivih sredstev
še za vse občine, dejstvo pa je,
da so za škofjeloško občino tako
za kratkoročne kot tudi za dolgoročne kredite sredstva skoraj
izčrpana. Občina Škofa Loka bo
zato v letu 2015 namenila kar nekaj
novih sredstev za dodeljevanje
kratkoročnih kreditov,« je še dodala Šifrarjeva. Dodatna sredstva za
kratkoročne kredite pa so predvidena tudi za občine Gorenja vasPoljane, Žiri in Železniki.
Dolgoročni krediti
Dolgoročne kredite v okviru razpisa dodeljujejo za obdobje do deset
let, po obrestni meri šestmesečni
EURIBOR + 2,9 odstotka p. a. Pridobite jih lahko za nakup stavbnega
zemljišča in njegovo komunal-
15
no opremo; nakup, graditev in
adaptacijo poslovnih prostorov
ali nakup opreme in kmetijske
mehanizacije. Posamezen prosilec
lahko v koledarskem letu pridobi
največ petdeset tisoč evrov, pri
čemer velja poudariti, da mora najmanj trideset odstotkov vrednosti
celotne investicije zagotoviti iz
lastnih virov.
Kratkoročni krediti
V okviru kreditne sheme so na
voljo tudi kratkoročni krediti za
financiranje tekočega poslovanja. Dodeljujejo se za obdobje do
enega leta po obrestni meri 2,5
odstotka p. a. fiksno, nominalno,
maksimalni znesek posojila pa je
dvajset tisoč evrov.
Klavdija Škrbo Karabegović
Marec 2015
Gosposvetska ul. 12, 4000 KRANJ
4220 Škofja Loka, Kidričeva cesta 43 a
SKUPNO POROČILO NACIONALNEGA LABORATORIJA ZA ZDRAVJE,
OKOLJE IN HRANO (NLZOH) IN LOŠKE KOMUNALE D.D. ZA JAVNI LOŠKI
VODOVOD (JLV) IN JAVNI VODOVOD ROVTE–LENART–LUŠA (JVRLL)
ZA LETO 2014
Poročilo za leto 2014 smo pripravili v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09) in navodilom
Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Na JLV in JVRLL je, skladno s predpisi, vzpostavljen notranji nadzor po načelih sistema HACCP
s strani Loške komunale d.d. Škofja Loka. NLZOH pa je v letu 2014 soizvajal del nalog notranjega nadzora, in sicer vzorčenja in laboratorijske
preiskave pitne vode ter terenske oglede JLV in JVRLL. O vseh rezultatih laboratorijskih preskušanj vzorcev pitne vode so bili s strani NLZOH
sproti direktno obveščeni Občina Škofja Loka (lastnica vodovoda), Loška komunala (upravljavec vodovoda) in Zdravstveni inšpektorat RS.
Obveščanje uporabnikov je potekalo skladno z navodili NIJZ.
JAVNI LOŠKI VODOVOD (JLV) oskrbuje s pitno vodo približno 19.000 prebivalcev v naslednjih naseljih in vaseh: Binkelj, Bodovlje (delno),
Dorfarje, Forme, Godešič, Gorenja vas-Reteče, Gosteče, Grenc, Hosta, Lipica, Log nad Škofjo Loko, Na Logu, Papirnica (delno), Podpulferca,
Pungert, Puštal, Reteče, Stara Loka, Suha, Sv. Duh, Trata, Trnje, Vešter, Vincarje, Virlog, Virmaše, Zminec (delno) in mesto Škofja Loka. JLV se
redno oskrbuje s pitno vodo iz zajetij in vrtin v Hotovlji, iz zajetij Trebija, Lovrenc, Gabrovo, Trnje in iz črpališča Viršk. Ker pitna voda iz vseh teh
virov ni tako kvalitetna, da bi jo lahko uživali brez predhodne dezinfekcije, se voda na Trebiji, na Gabrovem in na Trnju klorira, v Hotovlji klorira
in UV dezinficira, na Lovrencu pa UV dezinficira. Črpališče Sorško polje, ki je rezervni vodni vir za JLV, se je v letu 2014 v omrežje vključevalo le
občasno, ob posameznih okvarah na glavnem cevovodu in ob izvajanju nekaterih prevezav v sklopu izvajanja investicije – posodobitve JLV.
Informacije v povezavi z investicijami, ki so v pristojnosti škofjeloške občine, so dostopne na spletnih straneh: www.porecje-sore.si
in www.skofjaloka.si.
Kvaliteta pitne vode iz omrežja Javnega loškega vodovoda v letu 2014: na različnih delih omrežja JLV je bilo odvzetih in laboratorijsko
preiskanih 195 vzorcev pitne vode (mikrobiološke in kemijske preiskave). Mikrobiološko neskladna sta bila dva odvzeta vzorca v jašku v
Poljanah (tranzitni cevovod Trebija–Škofja Loka), pri čemer so bili vsi odvzeti vzorci iz omrežja JLV tistega dne skladni s predpisi. Dva neskladna
vzorca sta bila odvzeta 26. 8. in 21. 10. 2014 iz omrežja Lovrenc. V obeh vzorcih so bile najdene bakterije Escherichia coli in koliformne bakterije,
(<4 CFU/100ml). Ponovno odvzeta vzorca 2. 9. in 24. 10. 2014 sta bila skladna s predpisi.
V letu 2014 je bilo v sklopu kontrole vsebnosti nitratov naključno odvzetih 31 vzorcev PV. 17. 12. 2014 je bila v vzorcih, odvzetih iz omrežja
Dorfarje in Godešič, povišana vrednost nitratov, in sicer 55 in 53 mg/l, mejna vrednost je 50 mg/l. Ponovno odvzeta vzorca z dne 19. 12. 2014
sta bila skladna s predpisi (2,7 in 4,0 mg/l). Običajna vrednost nitratov v PV iz JLV je od 2,4 do 3,2 mg/l.
Okvare v letu 2014: na različnih delih cevovoda Javnega loškega vodovoda je bilo 89 okvar.
JAVNI VODOVOD ROVTE–LENART–LUŠA (JVRLL) oskrbuje s pitno vodo 121 prebivalcev v naseljih Rovte, Sveti Lenart, Zgornja in Spodnja
Luša. Vir pitne vode je zajetje Mladi vrh, pitna voda pa se UV dezinficira.
Kvaliteta pitne vode iz omrežja JVRLL v letu 2014: na različnih delih omrežja JVRLL je bilo odvzetih in laboratorijsko preiskanih 20 vzorcev
pitne vode (16 mikrobioloških in štiri kemijske preiskave), pri čemer so bili vsi odvzeti vzorci skladni s predpisi. Ker je poraba pitne vode iz JVRLL
majhna, omrežje pa sorazmerno dolgo, je treba kljub stalni UV-dezinfekciji zagotoviti zadostno pretočnost vode, sicer se lahko v vodovodnem
omrežju ustvarijo pogoji za razvoj mikroorganizmov. Trenutno se ta problem rešuje s stalnim izlivom vode iz cevovodov JVRLL, na dveh pipah,
z iztokoma v betonski koriti, na lokacijah Lenart in Luša (količino vode merita vodomera), saj na JVRLL še niso priključeni vsi uporabniki, za
katere je bil ta javni vodovod zgrajen.
Na JLV in JVRLL se je v letu 2014 dodatno izvajal tudi nadzor kvalitete pitne vode s strani države – Monitoring pitnih vod v RS, na pipah
uporabnikov, kar pomeni še dodatno preverjanje kvalitete pitne vode. Vsi vzorci, odvzeti iz JLV, so bili skladni s predpisi, en odvzeti vzorec iz
JVRLL pa je bil neskladen, zaradi česar je bilo od 25. 8. do 3. 9. 2014 v veljavi prekuhavanje pitne vode pred zaužitjem. V teh dneh se je izvedla
tudi dezinfekcija celotnega JVRLL. Ponovno odvzeta vzorca sta bila skladna s predpisi, kar je potrdilo uspešnost izvedenih ukrepov.
Poročila in obvestila za JLV in JVRLL ter ostale koristne informacije o pitni vodi so dostopni na spletni strani Loške komunale: www.loskakomunala.si (področje vodovod).
Pripravila: Andrej Obronek, dipl. san. inž., NLZOH in
Mojca Müller, dipl. inž. kem. tehnol., Loška komunala d.d., Škofja Loka
Franc Ribnikar, dipl. san. inž.,
vodja COZ Kranj, NLZOH
Mateja Žumer, dipl. inž. grad.,
direktorica Loške komunale d.d.
16
Marec 2015
ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V ŠKOFJI LOKI
Obvestilo je pripravljeno v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS št.
88/2011, 8/2012 in 108/13), v nadaljevanju Uredba.
Na podlagi 17. člena Uredbe Vas zato kot uporabnika javne službe obveščamo:
Komunalna in padavinska odpadna voda, ki se v mestu Škofja Loka in v okolici odvaja v javno kanalizacijo Škofja
Loka, se čisti na centralni čistilni napravi Škofja Loka (krajše CČN ŠKL), zmogljivosti 45600 PE, ki je mehansko-biološka
čistilna naprava z anaerobno stabilizacijo ter obdelavo blata (strojno predzgoščanje in strojno zgoščanje) ter kogeneracijo za
proizvodnjo elektrike in toplote na bioplin in zemeljski plin. Locirana je ob reki Sori, v naselju Suha in deluje že od leta 1974
dalje. Od prvotne velikosti se je skladno s potrebami dvakrat dogradila (v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja),
v avgustu 2012 pa se je na CČN ŠKL zaradi prilagoditve zahtevam veljavne zakonodaje začela izvajati rekonstrukcija in
gradnja, ki se je zaključila 30. 6. 2014. Fazni potek posodobitve in nadgradnje CČN ŠKL je razviden tudi na spletni strani Loške
komunale: www.loska-komunala.si (področje čistilna naprava). Od 1. 7. 2014 dalje je CČN ŠKL v poskusnem obratovanju.
Poročila o predpisanem obratovalnem monitoringu, ki ga lahko izvaja le pooblaščeni izvajalec s strani MOP-ARSO, so že
nekaj let dostopna na spletni strani Loške komunale, kjer lahko najdete tudi ostale koristne informacije z različnih
področij dela. O vseh rezultatih laboratorijskih preiskav odpadne vode iz CČN ŠKL, s pripadajočim poročilom o vzorčenju
in vrednotenju, so sproti, direktno, s strani pooblaščenega izvajalca obveščeni Občina Škofja Loka (lastnica CČN ŠKL), Loška
komunala in Okoljski inšpektorat, OE Kranj. Poleg tega se na CČN ŠKL s strani pooblaščenih izvajalcev izvaja tudi monitoring
blata in ostale predpisane meritve, Loška komunala pa zagotavlja redni interni monitoring v laboratoriju CČN ŠKL in izvaja
naloge, ki so potrebne za spremljanje obratovanja tako kompleksne tehnologije in celotnega objekta.
Učinki čiščenja CČN ŠKL za leto 2014 so do 30. 6. 2014 naslednji: po KPK 92,08 %, BPK5 96,66 %, po celotnem dušiku 77,40
% in celotnem fosforju 70,54 %. Od oktobra do decembra 2014 so se skladno z OVD izvedle prve meritve na posodobljeni
in nadgrajeni CČN ŠKL, izvajal jih je NLZOH, ki tudi pripravi poročilo za MOP-ARSO. Ko bomo z NLZOH prejeli poročilo o
prvih meritvah, bo javnosti dostopno na spletni strani Loške komunale (področje čistilna naprava).
MOP je 18. 12. 2014 za CČN ŠKL izdalo uporabno dovoljenje.
Občina Škofja Loka v naseljih Godešič, Reteče in Gorenja vas-Reteče gradi novo javno kanalizacijo (31. 12. 2014 je bilo
priključenih 36 objektov), ki se zaključi s čistilno napravo Reteče, zmogljivosti 2400 PE. Tudi ta je v poskusnem obratovanju.
Informacije v povezavi z investicijami, ki so v pristojnosti škofjeloške občine, so dostopne na spletnih straneh: www.
porecje-sore.si in www.skofjaloka.si.
Pogoji odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo so opredeljeni v Odloku o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter izvajanju posebnih storitev (Ur. l. RS št. 13/2009, 14/2011 in 06/2015),
v nadaljevanju občinski odlok, ki na območju občine Škofja Loka velja od 1. 1. 2010 dalje. Dostopen je tudi na spletni strani
Loške komunale: www.loska-komunala.si (področje kanalizacija in področje čistilna naprava). Uporabniki storitev javne
kanalizacije, CČN ŠKL in ČN Reteče so dolžni upoštevati in izvajati določila veljavnega občinskega odloka, ki so povzeta
v nadaljevanju.
Praviloma je uporabnik lastnik objekta oziroma stanovanjske enote in/ali zemljišča. V primeru, da je objekt oziroma
stanovanjska ali poslovna enota in/ali zemljišče v posesti tretje osebe (posestnika), sta posestnik in lastnik za obveznosti
solidarno (nerazdelno) odgovorna.
Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih
uporabnikov.
Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzročajo škodo ali motnje pri odvajanju odpadne
vode ali v postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi oziroma škodujejo ali bi lahko škodovale okolju ali zdravju delavcev
izvajalca javne službe (v nadaljevanju izvajalec).
V javno kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati: strupene snovi, snovi, ki razvijajo strupene pline ali
eksplozijske mešanice, jedke snovi (kisline, alkalije in soli), maščobe in odpadno olje, odpadne vode, tekočine ali snovi,
ki bi škodljivo vplivale na material, iz katerega je zgrajena javna kanalizacija, trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel,
kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih živali, mavec, pesek, cement, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino,
plastiko ali druge predmete, radioaktivne snovi, kužne snovi.
V vode ali javno kanalizacijo je prepovedano odvajati odpadne vode, ki vsebuje zmlete ali zdrobljene odpadke, ki nastajajo
v gospodinjstvih ali gospodinjstvu podobnih dejavnostih.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, zalednih vod, podtalnice, vod odprtih vodotokov ter padavinskih
vod, kjer jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok.
Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano odvajati padavinsko, izvorno ali drenažno vodo, v
ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa industrijsko ali komunalno odpadno vodo.
O nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo, je
uporabnik dolžan poleg centra za obveščanje obvestiti tudi izvajalca in takoj ustrezno ukrepati.
Uporabnik, ki je že priključen ali ima možnost priključitve na javno kanalizacijo, ima poleg zgoraj navedenih določil še
naslednje obveznosti:
• redno vzdrževati in čistiti interno kanalizacijo in kanalizacijski priključek;
17
Marec 2015
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
občasnopreverjatitehničnebrezhibnostikanalizacijskegapriključkanajavnokanalizacijo;
najavnokanalizacijosesmepriključitilessoglasjemizvajalca;
vkanalizacijskipriključeknesmeposegatibrezsoglasjaizvajalca;
zgraditiobjekteinnapraveinternekanalizacije,skladnospredpisiinpogojivsoglasjuizvajalca;
predvselitvijovnovozgrajenostavbole-topriključitinajavnokanalizacijo;
omogočitiizvajalcudostopinpregledinternekanalizacijeterkoličinoinkvalitetoodpadnevodevvsakemčasu,tudiizven
obratovalnegačasa;
dovoliti dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem
zemljišču;
obveščatiizvajalcaoopaženihnepravilnostihinokvarahnajavnikanalizaciji,kanalizacijskempriključkuinmerilnihnapravah,
terovsehpojavih,kibiutegniliimetivplivnaobratovanjejavnekanalizacije;
odpadne vode, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, ne sme pred odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti z
neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegel zahtevane lastnosti, ampak mora zagotoviti
ustreznopredčiščenje;
odvajativjavnokanalizacijoodpadnovodosamovkoličinahinkvaliteti,kotsodoločenespredpisiinsoglasji;
sporočitiizvajalcuvsakospremembokoličinealikvaliteteodpadnevode,skladnospredpisi;
tekočeposredovatiizvajalcuporočilooposamičnihmeritvahvokviruobratovalnegamonitoringa;
rednoplačevatiračune,kijihizdajaizvajalec;
pisnoobveščatiizvajalcaospremembinaslova,lastništvaobjektainspremembahnaobjektu,kiimajovplivnaodvajanje
odpadnevodeinobračunstoritev;
urediti medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun na osnovi ene merilne naprave, in izvajalcu posredovati naslov
upravnikastavbealipooblaščeneosebe,kijeprejemnikinplačnikračunovstoritevodvajanjainčiščenjaodpadnevode;
upoštevatiukrepevprimerumotenjpriodvajanjuinčiščenjuodpadnevode;
pridobitisoglasjeizvajalcapredpredelavointernekanalizacije;
nedovolitipriključitveobjektovdrugihuporabnikovnasvojointernokanalizacijoalikanalizacijskipriključekbrezsoglasja
izvajalca;
odgovarjazaškodo,povzročenonajavnikanalizaciji,lastnemalitujemkanalizacijskempriključku,kijopovzročissvojim
ravnanjemaliopustitvijo,prekomernimodvajanjemvodebrezsoglasjaizvajalcaalizneustreznouporabo;
napisnipozivizvajalcaposredovatipodatke,potrebnezavodenjeevidenc,pripravoporočilalizaizvajanjedrugihnalog
javneslužbein/aliposebnihstoritev.
Obvestilo lastnikom in upravljavcem nepretočnih greznic, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav
(krajše MKČN)
Loška komunala d.d., Škofja Loka (v nadaljevanju Izvajalec) je izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinskeodpadnevodevobčiniŠkofjaLoka.Vokviruteslužbeseizvajajotudistoritve,povezaneznepretočnimigreznicami,
obstoječimigreznicamiinmalimikomunalnimičistilniminapravami(MKČN).Uredbapredpisujeobveznopraznjenjegreznicin
MKČNnajmanjenkratnatrileta.PolegUredbepogojezaizvajanjestoritevtejavneslužbepredpisujeobčinskiodlok.Praznjenje
boizvajalizvajalecsaminspomočjopogodbenihizvajalcev.PrevzetoblatoizgreznicinMKČNseboodpeljalovobdelavona
CČNŠkofjaLoka,kjersejevsklopuposodobitve,skladnozzahtevoveljavnezakonodaje,zgradilainopremilatudifekalna
postajazasprejemblataizgreznicinMKČN.
Vletu2015seboizvajalorednopraznjenjegreznicinMKČNvnaslednjihnaseljih:Binkelj,Bukovščica,Crngrob,Dorfarje,Forme,
Grenc,Knape,KrižnaGora,Moškrin,Papirnica,Pevno,Pozirno,Strmica,Vešter,Vincarje,VirloginvostalihdelihmestaŠkofja
Loka.OpredvidenempraznjenjuposameznegreznicealiMKČNbomolastnikeoziromauporabnikele-tepravočasnoobvestili.
Pravtakosebodovletu2015izvajalaizrednapraznjenjagreznicinMKČNobpriključevanjuobjektovnajavnokanalizacijov
naseljih,kisooziromaseopremljajozjavnokanalizacijonaobmočjuobčineŠkofjaLoka.
Hkrati obveščamo lastnike MKČN, da je izdelava ocene obratovanja oziroma izvedba prvih meritev obvezna. Vkolikorste
vgradiliMKČN,nasmedtretjimindevetimmesecemodvgradnjeobvestite,dastevgradiliMKČN,insicertako,daizpolnitevlogo
zaocenoobratovanjaMKČN,kisenahajanaspletnistraniwww.loska-komunala.si(področjeVloge,obrazciinnavodila).Vlogos
prilogamipošljitepopoštinaLoškokomunalod.d.alipavlogosprilogamiprinesitevvložiščeLoškekomunaled.d.Napodlagi
pozitivneoceneobratovanjavašeMKČNsteupravičenidoznižanjaokoljskedajatvezaobremenjevanjeokoljaznaslednjim
mesecem po izdelavi ocene obratovanja MKČN.V primeru, da se odločate za nakup MKČN, priporočamo, da jo izberete s
seznama,kisenahajanaspletnistraniGZS(http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_komunalnega_gospodarstva/55005).Za
območjeobčineŠkofjaLokajebilvletu2012sprejetPravilnikosubvencioniranjunakupaingradnjemalihkomunalnihčistilnih
napravnaobmočjuObčineŠkofja(Ur.l.RSšt.36/2012).
Pogoje za praznjenje greznic in MKČN na kmetijskih gospodarstvih določa 13. člen Uredbe ter občinski odlok. Lastnik
kmetijskegagospodarstvalahkoizvajalcupodavlogozaoprostitevplačilastoritevpraznjenjagreznicalimalihkomunalnih
čistilnihnapravinvlogipriložiizjavo,čezblatomravnavskladuspredpisom,kiurejauporaboblataizkomunalnihčistilnih
napravvkmetijstvu.Vlogainizjavasenahajatanaspletnistraniwww.loska-komunala.si(področjeVloge,obrazciinnavodila).
Loška komunala d.d., Škofja Loka
Škofja Loka, februar 2015
18
Marec 2015
19
Marec 2015
Pasijonski spominki
Pasijon je uprizoritev, ki se s svojo igro in izročilom dotakne množice gledalcev. Marsikateri obiskovalec zato
pasijonsko sporočilo vzame s seboj domov, poleg tega pa bo letos mogoče kupiti tudi spominke, ki nas
bodo opominjali na izročilo Škofjeloškega pasijona in ohranjali spomin nanj.
Javni natečaj za izbor kakovostnih
spominkov, ki bodo lahko nosili
zaščitni znak kulturne prireditve
2015, je bil izdan v novembru.
Na natečaju so lahko sodelovali
tako posamezniki kot kreativni
studii in visokošolske izobraževalne ustanove. Izdelki so morali
predstavljati rešitve, izhajajoče iz
Škofjeloškega pasijona, kulturne
dediščine Škofje Loke in okolice ter
časa pasijona. V sklopu tega je potekala delavnica pod strokovnim
vodstvom, na kateri so udeležence
natečaja seznanili z namenom in
pravili natečaja. Komisija pod vodstvom prof. dr. Janeza Bogataja,
nim milom avtorice Anje Musek.
Izdelki avtorice so obarvani v pasijonske barve in okrašeni z dekorativnim motivom križa. V času
uprizoritve pa se lahko zavijete v
odejo z logotipom Škofjeloškega
pasijona, ki jo je izdelalo podjetje
STROJAN d.o.o. Vtise o pasijonu
si boste lahko zabeležili v ročno
izdelani beležki z zvezenimi listi
in čipko ali manjšem dnevniku z
motivi raja avtorice Ane Vidic.
Morda bi si slike in posnetke s
pasijona shranili na uporabnem
lesenem USB-ključku, ki je nastal
izpod rok podjetja MOPS. Slednji
združuje sodobno uporabnost z
etnologa in umetnostnega zgodovinarja, je v skladu s strokovnimi
merili, ki vključujejo sporočilnost
izdelka, primernost tehnologije,
uporabnost in celovitost, izbrala
šestintrideset raznolikih spominkov, ki so si nadeli ime 'pasijonski
spominek 2015'.
Sodobni in vedno uporabni
izdelki
Gre predvsem za praktične spominke, ki vam bodo prišli prav, tudi
ko bo uprizoritev pasijona za nami.
V hladnih dneh se boste lahko
greli z polstenimi rokavičniki, šali
in podritniki ali umivali z polste-
tradicionalnimi materiali. Robert
Marolt je iz različnih furnirjev izdelal knjižne kazalke in obeske
za ključe s simbolom križa, Krmelj Jože s.p. pa je za priložnost
pasijona po tradicionalni metodi
izdelalo sekirico ter ponvico, zaviti
v lično embalažo. Otroke lahko na
pasijonsko uprizoritev pripravite
z otroško izrezanko oz. zgibanko
papirja Aleksandra Jesenovca, ki
prikazuje tridimenzionalen prikaz
škofjeloškega starega jedra. Pripadnice nežnejšega spola pa se
bodo razveselile trisa naravnih mil
'sapo naturale' z vonjem kamilicajanež, granatno jabolko-med ali
'Vžiganice', vsaka izmed njih je unikat.
Na tradicionalen način izdelana lična sekirica
Loški in dražgoški kruhki
Pasijonsko milo 'sapo naturale'
20
Marec 2015
malo figuro ter Domen Žepič
prav tako z dekorativno podobo
Svetega duha. Jezus Kristus naj
bi po izročilu nosil križ, narejen iz
lesa oljke, manjšo različico je za
pasijon izdelal Boris Lukan. Med
lesene izdelke se uvrščajo tudi 'vžganice' Matevža Maretiča – gre
za lesene pirhe z vžganimi vzorci
in ročno izrezljani modelčki za izdelavo loškega kruhka, delo Petre
Plestenjak Podlogar. Slednja
je ustvarila tudi priročna knjižna
kazala, izdelana iz naravnih materialov. Replike škofjeloškega
malega kruhka, izdelane iz keramike in voska, ki jih je po modelih
iz muzeja izdelala Marjeta Pikelj,
nase opozarjajo s tradicionalnim
vzorcem naravnih motivov. V kolikor ste pristaš papirnatih izdelkov,
vas bodo razveselile razglednice
fotografinje Jane Jocif ali morda
fotografije Petra Pokorna z motivi križanja, kronanja in sodbe s
prejšnje uprizoritve Škofjeloškega
pasijona, ki so jih za ta namen
uokvirili v Euro Foto d.o.o.
Pasijonske spominke boste v času uprizoritev lahko kupili na
Cankarjevem trgu.
rožmarin-brin, ki jih je za ta namen
izdelala Rebeka Lah Notar.
Okrasite svoje stanovanje v
pasijonskem duhu
Varovanci VDC Kranj so ustvarili
prav posebne rožne vence, narejene iz barvnih perlic. V Turi-
stičnem društvu Škofja Loka pa
prisegajo na dekorativno svečo
z rokopisom Škofjeloškega pasijona, ki bo lahko vzplamtela v
vaših domovih. Da je pri uprizoritvi pasijona prisoten tudi Sveti
duh, sta opozorila Andrej Ozebek z izrezljano leseno veliko in
Njam, njam, njam dobrote
Če se boste želeli s spominki
tudi posladkati, so vam na voljo
Pergarjevi medenjaki, izdelani
po recepturi iz leta 1757, in go-
lobček, prav tako slasten medeni
piškot ponudnika Aleša Fica. Naj
omenimo, da so izdelki iz medu
značilni za obdobje prve polovice
osemnajstega stoletja, torej za
obdobje nastanka Škofjeloškega
pasijona. Prav tako slastni so tudi
loški in dražgoški kruhki z motivi,
ki jih je prispevala Cirila Šmid.
Lila Studio pa za pasijonsko piko
na i ponuja ta male kruhke, sicer
male loške kruhke, ki si jih lahko
privoščite za malico, ob čaju …
Izdelki bodo na voljo na Cankarjevem trgu v času uprizoritev,
poleg kulinarične ponudbe in
obpasijonskega dogajanja. Po
pasijonu jih bo mogoče kupiti tudi v Turističnem društvu in
Rokodelskem centru DUO ter na
drugih lokacijah. Ob tem v pasijonski pisarni poudarjajo, da so
izrednega pomena tudi rokodelske delavnice, ki bodo potekale
dve uri pred vsako uprizoritvijo, v
sklopu obpasijonskega dogajanja.
Na delavnicah bodo prikazani tradicionalni načini izdelave ponujenih izdelkov, kar je zanimivo tako
za mlajše kot za starejše.
Nika Arsovski
Pasijonska procesija je že pred vrati
Bliža se 21. marec, ko bodo škofjeloške ulice po šestih letih spet preplavili pasijonci in gledalci.
Do 12. aprila, ko se dogajanje zaključi, bo sledilo še sedem uprizoritev.
Na premierni prireditvi pričakujejo kar nekaj uglednih gostov,
med drugimi tudi ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava
Zoreta. Predsednik države pa
naj bi se udeležil ene izmed
aprilskih predstav. Po besedah
organizatorja Mateja Mohoriča
Peternelja je na voljo 24.000
sedišč, zasedena pa je že dobra
polovica. Sedežnega reda ni,
zato si z zgodnjim prihodom
na prizorišče zagotovite sedeže,
bližje dogajanju. Gostje prihajajo z različnih koncev Evrope,
med drugim iz Nemčije in Belgije. V sodelovanju s slovensko
in hrvaško škofovsko konferenco pričakujejo obisk hrvaških
župnij. Največ zanimanja je za
sedišča na Mestnem trgu, kljub
temu pa se pridno polnijo tudi
mesta na ostalih treh prizori-
ščih. Parkiranje bo mogoče na
parkirišču v Lipici, od koder bo
potekal organiziran krožni prevoz
do prizorišča. Gostje bodo lahko
parkirali tudi ob športni dvorani
Poden in v bližini vrtca Najdihojca.
Prav tako bodo urejena parkirišča
ob Gorenjski predilnici, prevoz za
obiskovalce do mestnega jedra
Škofje Loke pa bo urejen z avtobusi. Na parkirišču ob Tehniku bo
parkirni prostor namenjen invalidom, s čimer bi jim radi omogočili
kar najbližji dostop do prizorišča.
Uprizoritve bodo potekale od
21. marca do 12. aprila. 27. marca
je na sporedu šolska predstava,
namenjena osnovno- in srednješolcem. Ob tem velja omeniti, da
bo 28. marca in 12. aprila prizorišče
ob Kašči prilagojeno za slepe in
slabovidne te gluhe in naglušne
osebe. Uprizoritve se bodo po ve-
čini začele ob 16. uri, z izjemo šolske
predstave in treh nočnih predstav.
Pri slednjih so poskrbeli za osvetljeno prizorišče, gostom pa svetujejo,
naj se pred mrazom dobro zaščitijo.
Dogajanje bo potekalo na štirih različnih prizoriščih: na Mestnem trgu,
pod Loškim gradom, na Spodnjem
trgu in pri Kašči. Predstave naj bi
predvidoma trajale uro in štirideset
minut, ob tem pa velja opozoriti,
da se bo predstava na prizorišču
pri Kašči začela s tridesetminutnim
zamikom.
Pestro bo tudi obpasijonsko dogajanje. Po besedah organizatorja
bo na Cankarjevem trgu približno
dve uri pred predstavo na voljo
posebna ponudba spominkov ter
pasijonske kulinarike, odvijalo pa
se bo tudi pasijonsko kulturno
dogajanje. Kar se kulinarike tiče,
bodo organizatorji poleg loških
21
postnih jedi in okusov loškega
podeželja ponudili še jedi iz
svetopisemskih časov.
»Škofjeloški pasijon je več kot
samo predstava, saj nosi v sebi
močno duhovno sporočilo. Tokratnega Škofjeloškega pasijona
torej ne kaže zamuditi, saj bo
naslednjič uprizorjen šele leta
2021,« še dodaja Matej Mohorič
Peternelj. Vstopnice v predprodaji si lahko zagotovite na prodajnih mestih v okviru mreže
Eventim, kar pomeni v vseh poslovalnicah Pošte Slovenije, na
Petrolovih bencinskih servisih,
v Alpetourjevih in Kompasovih turističnih poslovalnicah ter
na ostalih prodajnih mestih, ki
so navedena na spletni strani
www.pasijon.si.
Nika Arsovski
Marec 2015
Utrinki s pasijonskih vaj
Še nekaj tednov nas loči od premierne uprizoritve Škofjeloškega pasijona 2015. Nastopajoči pridno vadijo svoja besedila, maskerke opravljajo zadnje vaje pred generalko, šivilje skrbijo za zadnje popravke na kostumih. N. A.
Maskerke so tečaje, ki so potekali v začetku februarja, že opravile.
Sedaj je potrebna le še vaja.
Na Škofjeloški pasijon se pridno pripravljajo tudi nastopajoče živali.
Letošnja uprizoritev bo prva za mladega oslička.
Nekatere vaje že potekajo skupaj z glasbeno spremljavo.
(Foto: Aleš Jezeršek)
Juda in hudič (Foto: Aleš Jezeršek)
22
Marec 2015
Maškare tudi letos pregnale zimo
Na Mestnem trgu se je na pustni torek, 17. februarja, zbrala pisana množica maškar, ki so se skupaj s strokovnimi
delavkami Vrtca Škofja Loka pozabavale in zaplesale, obenem pa želele pregnati zimo.
Pustna povorka se je tudi letos
začela pred enoto Najdihojca, kjer
so otroke in njihove starše pričakale strokovne delavke, nato pa
so se ob spremljavi Pihalne godbe
Škofja Loka in mažoretk odpravili
proti mestu.
Na Mestnem trgu so tako zbrane najprej pozdravile mažoretke
in zvoki pihalne godbe, rajanje
pa se je nadaljevalo ob zvokih
ansambla Trio Šubic. Za animacijo
otrok in zabavni program so poskrbele strokovne delavke enote
Biba, oblečene vsaka v svoj del
bibe, ki se je na koncu spremenila
v metulja. Kot je povedala pomočnica ravnateljice Nina Lapanja, so
celoten program in kostume pripravile strokovne delavke same,
priprave pa so potekale vse od
septembra. Prireditev, ki poteka
pod okriljem Društva prijateljev
mladine, a je že vse od začetka
organizirana s strani vrtca Škofja
Loka, je na Mestnem trgu že tradicionalna in vsako leto privabi tako
Družina Krajnik-Demšar
Družina Rant-Šolar
In kakšne maske so si letos izbrale družine z
majhnimi otroki?
Družina Podobnik
male kot velike maškare. Letos je
bilo največ mask kar skupinskih –
mlade družine z majhnimi otroki,
ki so skupaj sestavljali skupinsko
masko.
Pri organizaciji so poleg Vrtca
Škofja Loka sodelovali še Občina
Škofja Loka, Turistično društvo
Škofja Loka, PGD Škofja Loka in vse
škofjeloške osnovne šole.
Družina Podobnik: »Letos smo na pustovanju prvič in ker ima naš
Brin zelo rad bagre, je ideja, da bo on za pusta vozil bager, padla
kar sama od sebe, midva z možem pa sva njegova pomočnika.«
Družina Krajnik-Demšar: »Vsako leto smo tukaj v mestu na
pustovanju, saj nam je zelo všeč. Letos smo nekje videli zmaje in
se odločili, da bomo kar to za pusta.«
Družina Rant-Šolar: »Kostum ježa je bil predstavljen v neki reviji
in smo se odločili, da ga doma izdelamo. Smo pa vsako leto tukaj
na pustovanju, ker smo domačini.«
23
Marec 2015
Prva svetovna vojna na Kranjskem
V Sokolskem domu je bila v začetku letošnjega leta na ogled razstava 'Kuge, lakote in vojske – reši nas o Gospod!', ki je
prikazovala vsakdanje življenje na Kranjskem v prvem letu prve svetovne vojne. Z njo se je Zgodovinski arhiv
Ljubljana pridružil dogodkom v spomin na čas izpred sto let, ko je izbruhnila t. i. vélika vojna.
Vodja škofjeloške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana Judita
Šega, ki je ena od avtoric razstave,
je pojasnila, da so z njo skušali
prikazati prelomne dogodke leta
1914, ki so vojno sprožili, pa tudi,
kako se je prebivalstvo v zaledju
fronte organiziralo in odzivalo na
stiske in zaostrene razmere ter
kako pomembna je bila njihova
pomoč za ranjence, begunce in
vojake. Predstavljena tematika
je zelo obsežna, zato je tudi razstavnih panojev veliko, skupaj
osemindvajset. »Na uvodnih treh
smo predstavili Kranjsko pred izbruhom vojne. Predvsem so nas
zanimale demografske, politične
in gospodarske razmere. Sledi
predstavitev sarajevskega atentata, odmevov nanj in slovesa
od prestolonasledniškega para.
Preostali del razstave govori neposredno o vojni. Predstavljena
je vojna napoved, mobilizacija
vojnih obveznikov in črnosrajčnikov ter politično preganjanje
sumljivih oseb, med katerimi se
je znašel tudi Ivan Cankar,« izpostavlja Šega in dodaja, da so
velik poudarek dali še predstavitvi
oskrbe ranjencev in sprejemu beguncev, ki so jih z njihovih domov
pregnali vojaški spopadi v Galiciji.
Mesta v notranjosti monarhije so
se spreminjala v mesta bolnišnic,
samo v Ljubljani jih je leta 1915
delovalo petindvajset. »V sliki in
besedi spoznamo skrb za ranjence,
medicinski kader, prizadevanja za
preprečevanje epidemij nalezljivih
bolezni in pokopavanje umrlih.
Država je morala poskrbeti tudi
za begunce, ki so jih na Kranjskem
naselili pri družinah. V vsaki občini
na širšem škofjeloškem območju
so jih naselili od trideset do petdeset.« Zadnji del razstave pa govori
o številnih spremembah, ki jih je
vojna prinesla, in dobrodelnosti,
ki je prišla močno do izraza v najrazličnejših oblikah – od nabiranja
robidovega lista za čaj do pletenja
volnenih izdelkov za vojake, zbiranja denarja za vojaške vdove in
sirote, ki so ostale brez očetov itd.
»Razstavo simbolno zaključujemo
z Gregorčičevo pesmijo Soči, ki
hkrati napoveduje začetek 'nove
vojne', ki je v naši neposredni bli-
Z razstavo Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod! se je Zgodovinski arhiv Ljubljana pridružil dogodkom, organiziranim v spomin na
stoto obletnico začetka prve svetovne vojne. (Foto: Tina Arh)
Potujoča razstava je do zdaj obiskala že osem slovenskih krajev.
Iz Škofje Loke je tik pred slovenskim kulturnim praznikom svojo
pot nadaljevala v Železnike,
kjer bo v galeriji tamkajšnjega
muzeja na ogled še do 13. marca
2015. (Foto: Tina Arh)
rale z ljudmi. Omeniti pa je treba
še, kako so vsi mislili, da bo vojna
kratka ter zmagovita in bo prinesla
slavo domovini, v resnici pa je bila
dolga in mučna. Pa ne le za vojake
na bojnem polju, ampak tudi za
civilno prebivalstvo, ki se je štiri leta
spopadalo z bedo, pomanjkanjem,
negotovostjo in pesimizmom.
V. d. direktorja Zgodovinskega arhiva Ljubljana mag. Mitja Sadek,
soavtorici razstave Judita Šega in Elizabeta Eržen Podlipnik ter
župan mag. Miha Ješe, ki je razstavo slovesno odprl. (Foto: Tina Arh)
Dejstva prve svetovne
vojne
žini izbruhnila po vstopu Italije v
vojno, maja 1915,« povzema Šega.
»V vojni se pokažejo najbolj krvoločne človeške strasti, ki pripeljejo
celo tako daleč, da postane ubijanje
nekaj povsem sprejemljivega, kar
je bilo značilno tudi za prvo svetovno vojno. Tako je v prvi vrsti
treba še enkrat izpostaviti dejstvo
o nesmiselnosti reševanja konfliktov z vojnami, ki ne prinesejo nič
dobrega, povzročijo pa ogromno
gorja, bede in pomanjkanja, pri
tem pa najbolj prizadenejo malega
človeka, bodisi kot vojaka bodisi kot
nekoga iz zaledja fronte,« poudarja
Šega. Po njenih besedah je prav
ta vojna pokazala, kako nerealna so bila pričakovanja takratnih
vojaških in političnih oblasti, ki so
precenjevale svoje zmožnosti in s
pomočjo propagande manipuli-
Nešteto zanimivih zgodb
Zgodb tedanjega časa, ki pritegnejo zaradi tega ali onega razloga, je
veliko in vsaka kaže vojno s svojega
zornega kota. Kot pravi Judita Šega,
velja izpostaviti pisma in dopisnice
vojaka Antona Štalca iz Železnikov,
ki jih je med januarjem in avgustom
1915 pisal materi in sestri in odražajo njegov osebni pogled na vojno.
»V njih opisuje osebne tegobe, bolezni, vojaško prehrano idr., hkrati
pa jima svetuje, kako naj vodita
dela na kmetiji in skrbita za kmečka
poslopja.« Tako se posredno da iz
njih razbrati tudi stisko ostarele
matere in sestre zaradi ločenosti
in strahu za njegovo življenje, ki
se je sredi leta 1915 končalo nekje
pod Karpati.
24
Omenjena vojna
na Loškem
V naših krajih ni bilo nič kaj drugače
kot drugod v notranjosti AvstroOgrske, saj so za celo državo veljala
ista pravila. »Mnogo mož in mladih
fantov je šlo že s prvimi transporti
na fronto, največ v Galicijo, nekaj
tudi na Balkan, od koder se mnogi
niso več vrnili. Na plečih žena so
se poleg gospodinjskih opravil in
vzgoje otrok naenkrat znašla tudi
vsa nekoč moška dela, čez noč
so morale postati gospodarji na
domačijah. Oglašati sta se začeli
lakota in pomanjkanje, svoj delež
za oskrbo vojakov pa je zahtevala
tudi država. V mesto so prišli prvi
begunci in od srede leta 1915 tudi
ranjenci. Oboje so meščani sprejeli
z odprtimi rokami in jim pomagali
po svojih močeh. Za begunce so
zbirali obleko, obutev, posteljnino
in jim dajali hrano ter stanovanje.
Pri dobrodelnosti so bila zelo dejavna tudi šolska mladina in različna
društva,« zaključuje Šega.
Katja Štucin
Marec 2015
Skriti pomeni slikarstva
V Miheličevi galeriji v Kašči je 10. februarja potekalo predavanje z naslovom Kaj nam govorijo slavne slike?,
na katerem je umetnostna zgodovinarka Maja Pangos obiskovalcem predstavila slavna slikarska dela
ter pojasnila, kakšna sporočila in ideje nam prinašajo.
Predavanje je začela v srednjeveški
Sieni, kjer so mestni veljaki sklenili
svojo sejno dvorano okrasiti s freskami tudi zato, da bi jih opominjale
na modro in preudarno vladanje v
mestu. Slike oziroma njihovi detajli
namreč nimajo le umetniškega,
ampak tudi simbolni pomen, kar
je Pangosova nazorno predstavila na primeru Arnolfinijeve poroke
nizozemskega slikarja Jana van
Eycka: »Pomaranče predstavljajo
bogastvo, ker so bile na severu
Evrope drage, medtem ko lestenec
s prižgano svečko simbolizira duhovnost v svetem prostoru zakona
in družine.« Predavateljica seveda
ni mogla spregledati renesančnega genija Michelangela, ki se
je najprej želel uveljaviti kot slikar,
nato pa si je premislil. »Trdil je, da
so moški umetniki po naravi kiparji
in da je slikarstvo primernejše za
mile avtorje, kot je bil Raffaello,«
je pojasnila Pangosova. Strop Sik-
stinske kapele s prizori stvarjenja
sveta je Michelangelo slikal štiri
leta, zaradi slikanja na omet pa
je skoraj oslepel. Posebej je umetnostna zgodovinarka izpostavila
tudi Goyevo Streljanje upornikov,
eno redkih slik, kjer je v središču
prikazana žrtev: »V italijanski renesansi so bili v centru slike vladarji
ali religiozne teme, običajni ljudje
pa ne.« Poleg Rembrandta, Milleta,
Dalija in Klimta je predstavila tudi
dela slovenskih slikarjev.
Kaj nam govorijo dela
slovenskih slikarjev?
Maja Pangos je poudarila, da je odnos gledalca do umetniškega
dela zelo oseben, hkrati pa vsako umetniško delo vsebuje vidno
sporočilo oziroma idejo umetnika. (Foto: Luka Mlakar)
Najprej je predstavila realista Jurija
Šubica, ki je skico za sliko Pred
lovom zasnoval na slikarski koloniji v Normandiji. Bolj kot prikaz
navdušenja nad lovom je bil za
Šubica pomemben vstop svetlobe
v lovčevo skromno sobo. »Prodirajoč sončni žarek razsvetljuje
lovčev obraz in spremeni barvo
stene,« je razložila Pangosova in
dodala, da je s to Šubičevo sliko v
slovensko slikarstvo prvič posijalo
sonce. Pozornost je namenila tudi
Groharjevim delom. Sejalec po
njenih besedah ni pomemben
le kot simbol slovenstva, ampak
25
tudi zato, ker prinaša upanje in
prihodnost v slogu pregovora Kar
boš sejal, to boš žel. To ne velja le
za družbo – slovenski impresionisti
so zasejali pot naslednjim generacijam slovenskih umetnikov.
Luka Mlakar
Marec 2015
Umetnost je v Puštalu doma
V Škofji Loki deluje ogromno izvrstnih umetnikov, kar nekaj od njih pa jih prihaja iz Puštala. Že četrto letos zapored
so se v Sokolskem domu predstavili likovni ustvarjalci, ki sicer polni kreativnih domislic ter energije s svojim
neprecenljivim gradivom vidno zaznamujejo loško umetniško tvornost že dve desetletji.
V Puštalu je vrsta umetnikov, ki
delujejo tako profesionalno kot
ljubiteljsko. Po besedah Avgusta
Babnika se lahko vrnemo v leto
1880, ko se je v Puštalskem gradu
rodil prvi slovenski umetniški fotograf Avgust Berthold. Njegov
vzdevek je bil peti impresionist, saj
je po fotografiji kmeta, ki je sejal,
nastal Groharjev Sejalec. Slikar, karikaturist in pesnik, ki je ustvarjal v
Puštalu, je bil tudi Valentin Tine
Sever, oče slikarja Edija Severja,
katerega dela lahko vidimo tako v
tujini kot doma, tudi v okviru raz-
znanega Koroškega akademskega
okteta. Ravno v Puštalu deluje tudi
glasbena šola, ki je valilnica glasbenih talentov. Ravnatelj Peter
Kopač je po besedah Babnika eden
tistih, ki poskrbi, da se umetnost
vsako leto združi, tako je ob odprtju
razstave puštalskih likovnih ustvarjalcev še koncert učiteljev glasbene
šole. Pred njim je prvih sedem let
prireditev soorganiziral nekdanji
ravnatelj Valentin Bogataj. »Nam
to sodelovanje ogromno pomeni,« dodaja Sever. Na prvi razstavi,
maja 1998 je sicer razstavljalo osem
stave 'Puštucov'. Prav po besedah
slednjega velja med umetniki omeniti tudi Janeza Plestenjaka, ki je
eden od prvakov slovenske kmečke
povesti. Njegova zadnja izdana
povest, ki je izšla leta 1944, je Herodež. Nikakor ne moremo mimo
vsestranskega umetnika, igralca,
opernega tenorista, zborovodje
in režiserja Poldeta Polenca, ki se
je leta 1912 rodil v Nacetovi hiši. Iz
Puštala pa, kot pove Sever, prihajajo še igralki Andreja ter Alenka
Črnelj in Ciril Krpač, ustanovitelj
in dolgoletni umetniški vodja pri-
umetnikov, in sicer Avgust Babnik,
Marijan Jesenovec, Janez Justin,
Tone Kožuh, Mojca Pintar, Dora
Plestenjak, Edi Sever in Domen
Slana; na tokratni že osemnajsti
razstavi pa je sodelovalo sedemnajst umetnikov: Jana Jocif, Tina
Malovrh, Majda Ovsenek, Mojca
Pintar, Irena Šuštar, Avgust Babnik,
Urban Babnik, Dušan Balderman,
Matej Bizovičar, Tone Gaber, Marjan Jesenovec, Janez Justin, Tone
Kožuh, Simon Mlakar, Tone Mlakar, Janez Rant in Edi Sever.
Katja Štucin
Sicer akvarelist Edi Sever se je letos predstavil z akrilom: »Skušal sem iz svoje notranjosti povedati, kaj mi
je v Svetem pismu všeč in česa ne maram. Ko vinček govori, se marsikaj zgodi …«
Grafik ter slikar Edi Sever in
pobudnik prve razstave puštalskih umetnikov Avgust Babnik,
ki v rokah drži plakat za prvo
razstavo.
Fotografije Urbana Babnika.
»Njegovo umetniško izražanje je
deloma impresionistično. Lahko
rečem, da vedno naredi nekaj
udarnega,« poudarja Edi Sever.
Slikarka in učiteljica likovnega
pouka Mojca Pintar vsako leto
preseneča z novitetami.
Tina Malovrh je študentka tretjega letnika Pedagoške fakultete, smer likovna pedagogika.
Po Severjevih besedah je zelo
nadarjena: »Njene sveže barve
so prava poživitev 'puštuske'
umetnosti.«
Eno od del arhitekta Dušana
Baldermana, ki se je v tem letu
prvič pridružil svojim sokrajanom na razstavi. Kot je dejal Edi
Sever, gre za pop art: »Dušanova dela so velika popestritev
razstave.«
Motiv solin Toneta Kožuha, ki je hiperrealist, kar pomeni, da naslika vsak motiv do potankosti. Pri svojem delu se poslužuje pastela, akrila in olja. Upodablja predvsem tihožitja in krajine.
26
Marec 2015
Kdor pesmi poje rad, v srcu je bogat
Dekliški vokalni sekstet sestavlja šest deklet iz Železnikov, ki jih ljubezen do petja povezuje že od otroških dni. Vodja
skupine Veronika Šmid pravi, da jih med seboj povezuje tudi močno prijateljstvo, zato so pesmi zapete še bolj ubrano.
Prijateljstvo vas povezuje že od
malih nog?
Sprva smo vse prepevale pri otroškem cerkvenem pevskem zboru,
ki ga je takrat vodila zborovodkinja
Martina Ferlan Kavčič. Naučila nas je veliko lepih cerkvenih
pesmi, ki smo jih večglasno prepevali ob spremljavi kitar ali orgel.
Po dolgoletnem prepevanju je bilo
pevcev vedno več, poleg tega pa
je bila opazna tudi velika starostna
razlika. Zato smo starejša dekleta
začela prepevati v mladinskem
pevskem zboru, otroci pa v otroškem. Zborovodkinja Martina se
je kmalu poročila na Šentjošt in
mladinski zbor predala v moje
roke. Še naprej smo vsako soboto
zvečer prepevale pri večerni sveti
maši. Ker pa smo dekleta kaj hitro
postala dijakinje, je bilo časa za
vaje vedno manj, tako da nas je
na koncu ostalo le še šest.
Takrat pa se je vse skupaj šele
začelo …
Tako je. Prvič smo kot dekliški sekstet javno nastopile na dobrodelnem koncertu v Polzeli leta 2007,
kjer so denar zbirali za škodo,
ki so jo povzročile poplave v Železnikih. Naši glasovi so v cerkvi
večglasno zadoneli ob zvokih kitare in flavt. Na koncu smo požele
bučen aplavz, kar nam je dalo še
več veselja in potrditev, da z našimi
ubranimi glasovi lahko še nekaj
ustvarimo. Kmalu za tem smo bile
kot gostje vabljene na koncert
Upokojenskega pevskega zbora
Železniki. Dekleta smo se povabilu
z veseljem odzvale, za nastop pa
pripravile pesmi, ki so bile pisane
Odprtje Čipkarskih dni v Železnikih julija 2013 (Foto: osebni arhiv)
na dušo poslušalcev v dvorani.
Vključile smo ljudske pesmi, predvsem takšne, ki so nam vsebinsko
pisane na kožo (Sem deklica mlada
vesela, Pa ta jutranja zarja, Nocoj
je ena luštna noč ...), poleg tega
pa ni manjkala niti kakšna pesem
z zabavnega repertoarja. Za konec
smo zapele še dve pesmi skupaj s
Harmonikarskim orkestrom Niko
Železniki, ki so bili prav tako gostje koncerta, in z Upokojenskim
pevskim zborom pod vodstvom
zborovodkinje Minke Šmid. Dekleta smo veselega in preprostega
značaja, zato ob narodno-zabavni
glasbi in ob zvokih harmonik še
posebej uživamo. Dobile smo potrditev, da so bili poslušalci nad
našim petjem navdušeni, zato smo
se odločile, da sestavimo dekliško
vokalno skupinico, saj smo do takrat pele le v cerkvi. Tako so nas
ljudje spoznali in leta 2013 smo
nastopile na odprtju Čipkarskih
dni v Železnikih, kjer smo občinstvo navdušile s priredbami znanih
pesmi skupine ABBA, še najbolj
pa je poslušalce pritegnila pesem
Kako raste mama, pri kateri je solo
zapela naša pevka z nosečniškim
trebuščkom.
Kako izberete pesmi, ki jih prepevate?
Pri izbiri repertoarja smo predvsem pozorne na to, kakšno
občinstvo imamo pred seboj in
kakšne pesmi bodo za našo dušo
najbolj primerne. Vsa dekleta smo
mnenja, da pesem mora pri poslušalcih preprosto 'vžgati'. V našem
repertoarju tako najdemo ljudske pesmi, zabavne in popularne
pesmi, zelo rade pa zapojemo tudi
kakšno narodno-zabavno pesem.
Pevske glasove popestrimo z različnimi glasbili, največkrat so to
klaviature, kitara in duet flavt. Vse
bolj pogosto pa pojemo tudi na
27
cerkvenih porokah.
Prav je, da predstaviva celotno
zasedbo dekliškega seksteta.
Seveda. Članice seksteta smo:
Manca Kavčič, Maja Tomaševič,
sestri Katarina Mohorič in Erika
Mohorič Demšar, moja sestra
Polonca Pokorn in jaz kot zborovodkinja. Med nami sta dve že
poročeni. Povprečna starost deklet
je štiriindvajset let, zato smo vse
še pridne študentke. Glasbeno
izobrazbo smo pridobile v glasbenih šolah, dve na srednji glasbeni
šoli, sama pa zaključujem študij na
Akademiji za glasbo, smer glasbena pedagogika. Za poletje imamo
že predvideno petje na porokah,
poleg tega pa enkrat na mesec ob
sobotah še vedno pojemo pri maši
v Železnikih. Smo polne energije in
veselja, zato smo vsakega povabila
zelo vesele.
Nina Drol
Marec 2015
Ribiška družina Železniki
Ni lepšega, kot umiriti misli in duha, čakajoč, da za trnek pocuka riba, medtem pa uživati ob blagozvočnih zvokih
narave. Predsednik Ribiške družine Železniki Ferdinand Šmid pa je pojasnil, da biti pravi ribič pomeni tudi,
da premoreš krepko mero odgovornosti in delovnih navad.
Kakšno območje obsega vaš ribolovni revir?
Selški ribiški okoliš obsega Selško
Soro od izvira do bivšega Konjskega broda (Praprotno) s pritoki.
Skupna površina predstavlja petintrideset hektarjev vodne površine.
Za ribolov je namenjenih devetnajst hektarjev, kar predstavlja
šestinpetdeset odstotkov vodne
površine, ostale vodne površine
pa so namenjene za gojitev salmonidnih vrst rib, za rezervat za
plemenke in genskega materiala.
Ribolovna je samo reka Sora. Ta
je razdeljena na dva dela, in sicer
revir A, ki zajema sotočje Zadnje
Sore s Sorškim potokom nad Podroštom pa do jezu Podzavernik
v Selcih, ter revir B, ki poteka od
jeza Podzavernik do nekdanjega
Konjskega broda, kjer mejimo z
RD Sora iz Škofje Loke. V revirju
A je tudi rezervat za plemenke,
in sicer od Dermotovega jeza do
Škovincovega mostu.
Turisti lahko lovijo v obeh revirjih od 1. maja do 30. septembra,
karte pa lahko kupijo v gostilni Pri
Slavcu na Zalem Logu, v gostišču
Pri Zalogarju v Dolenji vasi in bifeju
Pri Kislu na Bukovici. Pogovarjamo se tudi o možnosti spletnega
nakupa.
Kako bi ocenili preteklo leto v
Ribiški družini Železniki?
Leta, ki je za nami, se bomo ribiči
spominjali kot uspešnega. Pomladi
je bila z občino Železniki izpeljana
očiščevalna akcija in ribiči se udeležimo predvsem čiščenja bregov
reke Sore in pritokov. Čeprav to
delamo že mnogo let, ne razumemo, kako lahko občani še vedno
tako neodgovorno odlagajo odpadke na bregove vode. Ko pride
do visokih vod, voda to odnese
in odloži kjer koli. Z odprtjem gostinske dejavnosti se je pokazala
potreba po zaprtem ogrevanem
prostoru, zato smo poleti en prostor preuredili v gostinsko sobo,
da goste ob slabem vremenu ne
zebe. Zelo smo bili veseli odprtja
posodobljene in povečane čistilne
naprave na Studenem, ki bo zagotavljala čiščenje vseh odpadnih
voda. Prizanesljiva pa je bila tudi
narava, tako da ni bilo poplav in
suše, pa tudi gradbenih posegov
v vode je bilo zelo malo.
Ker imamo svojo ribogojnico,
nam ta nalaga veliko dela. Vsako
leto moramo očistiti in razkužiti
vse bazene za vzrejo rib. Decembra se prične smukanje potočne
postrvi, februarja pa šarenke.
Potem je treba ikre prebirati in ko
se ribe zvalijo, jih pričnemo krmiti.
Ko potočnice zrastejo do velikosti
tri do pet centimetrov, se jih aprila
vloži v gojitvene potoke. Slednje je
treba prej izloviti. Šarenko gojimo
za prodajo in dopolnilno vlaganje
za športni ribolov. Kljub vsemu pa
si vzamemo čas za športni ribolov,
pri čemer si ob jutranjem ali večernem času ob ali v vodi naberemo
nove energije.
narskega inštituta Veterinarske fakultete ljubljanske univerze. Šarenke, vzgojene v naši ribogojnici od
smukanja do konzumne velikosti,
so kvalitetne, saj velikost, primerno
za prodajo, dosežejo v treh ali štirih
letih. V profesionalnih ribogojnicah
z intenzivno prirejo pa jih prodajo
po enem letu starosti. Pri nas lahko
kupite samo naše, pri nas vzgojene
ribe, in sicer ob četrtkih od 15. do
17. ure ter ob sobotah od 9. do 11.
ure. Ob sobotah in nedeljah pa vam
jih naš najemnik ribiških prostorov
Milan Tomše tudi speče, zato vsi
ljubitelji tovrstne hrane lepo povabljeni, da nas obiščete!
Odlov gojitvenega potoka (Foto:
Tomaž Župec)
kakšna vrsta. Poplave v letu 2007
so nam odnesle več kot polovico
vseh rib, veliko škode pa je nastalo
tudi s kasnejšo sanacijo. Tudi gradbeni posegi spreminjajo naravno
podobo vodotokov. Območja, na
katerih je rastlo rastlinje in korenine dreves, se je spremenilo
v kamnomete in betonske škarpe, ribe pa so izgubile skrivališča
in naravna drstišča. Vsi skrbijo
samo za hitro odtekanje vode,
kar povzroča poglabljanje struge
in nižanja nivoja vode. Posledično se voda poleti bolj segreva in
negativno vpliva na populacijo
potočne postrvi. Z intenzivnim
vlaganjem rib se je stalež rib že
popravil, naravnih tolmunov in
bregov rek pa nam ne bo nihče
več povrnil. Ribiči se obračamo
na projektante in izvajalce del, naj
skrbijo za čim večjo ohranjenost
naravne podobe vodotokov.
Katere vrste rib najdemo v vašem
ribiškem okolišu?
V naših vodah živijo potočna postrv, lipan, šarenka, klen, pohra,
blistavec, kapelj, rak koščak in še
Med drugim skrbite, da ribe živijo
v čim bolj čisti in zdravi vodi.
Kakovost vode je boljša kot pred
desetletji, kar nas navdaja z optimizmom. Že prej sem omenil pričetek obratovanja posodobljene
čistilne naprave na Studenem. Kakovost vode se bo še izboljšala z
izgradnjo kanalizacije na Racovniku
v letošnjem letu. Vse to pripomore,
da ribe živijo v čistejši vodi in so
tako zdrave in užitne. Zdravstveno
stanje rib v ribogojnici kontrolira
veterinarka z Nacionalnega veteri-
Ribiški dom (Foto: Nande Šmid)
28
Vam naravni sovražniki rib povzročajo velike preglavice?
Pri nas je od ribojedih ptic stalno prisotna siva čaplja, ki zaradi
vse večje populacije dela veliko
škode v ribolovnih revirjih, še bolj
pa v gojitvenih potokih, zato je
uspeh sonaravne gojitve slab.
Kormoran se pojavlja občasno v
zimskem času in pleni predvsem
v Sori do Selc. Imamo tudi nekaj
malih hidroelektrarn, pri katerih
je problematično nespoštovanje
predpisanega ekološko sprejemljivega pretoka, kar neugodno vpliva
na ribje populacije in zmanjšuje
njihovo reproduktivno sposobnost.
Je zanimanja za vašo dejavnost
dovolj?
Letos sta se nam pridružila dva
nova člana, tako da imamo eno
članico in petintrideset članov.
Podmladka ni, v povprečju smo
stari kar petinpetdeset let. Zaradi
padanja članstva v celotni zvezi
je RZS razglasila tretjo soboto v
juniju za dan slovenskih ribičev. Mi
na ta dan pripravimo dan odprtih
vrat. Vsem, ki pridejo, predstavimo
našo družino in delo. Za delo z
mladino pa moramo najprej dobiti
dobrega mentorja, potem pa se
bomo povezali z šolo, kjer se bomo
predstavili in poskušali navdušiti
mladino za to dejavnost.
Nina Drol
Iščemo raznašalce
Loškega utripa.
Info: 041/233-350
Marec 2015
29
Marec 2015
Bric v Škofji Loki
Edvarda Erzetiča je težko opisati z nekaj besedami, saj je njegova vsestranskost prav neverjetna. Edo, kot ga kliče
večina, je namreč dialektolog, fotograf, velik ljubitelj kulture, planinski vodnik, humorist, pisatelj aforizmov …, ki že
več kot dvajset let živi v Škofji Loki. Slednja mu je tako ljuba, kot so mu ljuba domača Goriška brda.
Rojeni ste v Goriških brdih. Kako
in kdaj vas je pot zanesla v srednjeveško lepotico? Kaj imate radi
v Škofji Loki?
Že od malega me je navduševala
tehnika in želel sem si, da je tudi
moja poklicna pot povezana s tem.
Tako sem v roke dobil prospekt za
Iskrino šolo v Kranju in ker na Goriškem ni bilo nobene primerljive
šole, sem leta 1956 prišel v Kranj.
Po končani šoli sem se zaposlil v
Iskri in tam dočakal pokojnino. Pri
svojem delu, ki je bilo zelo raznoliko in tudi zahtevno, sem zelo užival. Ko je prišel čas upokojitve, sem
se preselil v Škofjo Loko. Zanimivo,
čeprav Škofje Loke nisem dobro
poznal, sem si od vedno zamišljal,
da bi v njej lahko živel. Takoj sem
ugotovil, da je tukaj precej večji
mir kot v Kranju. Všeč so mi ljudje,
izredno prijetna za uho pa mi je
tudi loška govorica. Želim si, da bi
je slišal veliko več. Spoštujem ljudi,
ki govorijo oziroma obdržijo svoje
narečje in se ga ne sramujejo tako,
kot se ga sramujejo moji rojaki.
dal en stavek, lahko sredi Pekinga,
pa boš vedel, da je iz Žirov. Mar ni
to fantastično?
Velik pomen dajete slovenskim
narečjem. Napisali ste tudi Slovar
narečnih, etimoloških in toponomastičnih izrazov vasi Gradno
in Višnjevik v Brdih. Ta slovar je
plod tridesetletnega dela. Od kod
tolikšna ljubezen do narečja?
Mama Fanica in ata Hilarij sta mi
bila 'Trubar' in 'Toporišič'. Njima v
spomin sem napisal slovar. Prva
izdaja je imela tisoč besed, druga
(izdana leta 2007) že preko dva
tisoč, sedaj bi jih bilo še več. Od
kod ideja? Ko sem prihajal domov,
sem videl, da govorijo drugače
kot takrat, ko sem odšel od doma.
Dialekt se je močno spremenil, in
to na slabše. Da se ne bi izgubila
'kaseta', ki mi jo je dala mama, ko
sem šel v Kranj, sem začel narečne
besede zapisovati. To je bila nekakšna prapotreba. Moj slovar je
spodbudil tudi druge, da so se lotili
podobnih projektov. Pogrešam tak
slovar loškega narečja. Jaz bi kupil
izvod številka ena, če bi bil numeriran. Poljanci ga imajo in je odličen.
Po tri izvode mojega slovarja imajo
na oddelku za slavistiko v Varšavi
in v Moskvi. Zakaj? V dialektu so
korenine jezika. Žirovec bo pove-
Ohranjanje slovenske folklore,
bodisi skozi besedo, odlično
krajevno poznavanje Slovenije,
ples ali pesem vam veliko pomeni
(mimogrede, Edo je tudi odličen
pevec – op. a.). Ali to dandanes
dovolj ohranjamo?
Mislim, da ne. Premalo se zavedamo lepote, ki nas obkroža. Kot
sem že omenil, narečja izginjajo
in se umikajo anglicizmom. Sam
sem zelo alergičen na slogan 'I feel
Slovenia'. Za ohranjanje narodne
identitete je pomembna kultura
v vseh svojih razsežnostih. Moja
glavna preokupacija v življenju
je kultura: planinska, jezikovna,
povezana z zamejskimi Slovenci
… To rad delam. Pokrov čez vse
to pa je humor. Brez humorja je
človek prazen. Humor je takšna
klinika, da je nimata ne Ljubljana
in ne Freising (smeh).
nju'. Te stvari delujejo na človeka
analgetično. Hm, najljubši aforizem? Mogoče naslednji: »Pri nas vsi
po vrsti nekaj skrivajo. Tajkuni in
ostali bogatini nakradeno, reveži
pa svojo revščino.« Ali pa: »Zgodovina, v katero je primešana tudi
laž, se odlično prodaja.«
Iz srednjeveške lepotice se še
vedno zelo pogosto odpravite
po poti rojstne grude …
Tam imam počitniško hišico oziroma bolj zavetišče (smeh), kjer
preživljam čas v sobivanju z naravo. Veverice so moje prijateljice.
Občudujem živali, ptičev je toliko,
da neprestano uživam v njihovih
simfonijah. Narava je čudovita tako
podnevi kot ponoči z mističnimi
zvoki čukov, sov … Tega nima
noben hotel s petimi zvezdicami. No, posebno doživetje pa je
tudi vsakoletna trgatev pri nečaku.
Edo Erzetič je par desetletij
zbiral narečne besede svojega
rojstnega kraja in jih tudi izdal v
knjižni obliki.
Na katero vino prisegate: rebulo
ali cabarnet souvignon?
Ha, ha. Rebula je gospa številka
ena za naš kraj, je najstarejša Brika.
Spoštujem jo, ker je prav moja vas
njen rojstni kraj, vendar po kosilu
sam bolj prisegam na črno vino,
konkretneje na cabarnet souvignon, mešan z merlotom.
sem prejel tudi nekaj nagrad. V
hribe te potegne duša, ne noge.
Hribe preprosto vzljubiš. Planinarjenje je zdravilišče za dušo, v
hribe greš po dozo zdravja (smeh).
Izletov več ne organiziram, saj mi
leta tega ne dovolijo. V preteklosti
sem tudi nosil pohodnike, če je
bilo treba, ampak bolje to, kot da
bi oni mene. Pri šestinsedemdesetih letih je treba biti pameten.
Na teh izletih sem s fotoaparatom
ovekovečil lepo število izjemnih
dogodkov in naravnih lepot. V Iskri
sem skrbel za vitrino, fotografije
opremil z besedilom in marsikdo
se je prav zaradi tega priključil planinski sekciji. Ja, to so lepi spomini.
In v starosti živimo od spominov.
Če tega ne bi imel, bi razmišljal
izključno o tem, kaj me bo jutri
bolelo.
Še vedno ste polni ustvarjalnosti
in načrtov. V vašem predalu na
izdajo čaka odlična knjižica aforizmov s pomenljivim naslovom
Iztrebki. Želim vam, da čim prej
ugleda luč sveta. Vem, da izbira
ni lahka, pa vendarle, kateri je
vaš najljubši aforizem?
Verzijo za izdajo sem pripravil že
leta 2013, vendar za izdajo potrebujem šeststo evrov, ki pa jih,
žal, nimam. Od takrat sem napisal
še osemdeset novih aforizmov.
Aforizem je nit med humorjem
in resnostjo. Moji aforizmi so nastajali iz potrebe po izkašljevanju,
očiščevanju oziroma po 'iztreblja-
Kdaj pa ste se zaljubili v fotografijo in zakaj?
Ljubezen do fotografije je nastala
v povezavi s planinarjenjem, nad
katerim sem se tudi zelo navdušil.
Dolga leta sem bil planinski vodnik
pri Planinski zvezi Slovenije, za kar
30
Kateri pa je vam najbolj ljub?
Kar nekaj mi jih je zelo všeč. Če
pa moram izbrati enega, naj bo:
»Padanje standarda delavcev je
najbolj nevarna padavina na sončni strani Alp.«
Klavdija Škrbo Karabegović
AFORIZMI
Težko je prenašati ljudi, ki so
polni samih sebe, v notranjosti duše pa kar bobni od
praznine.
V naši državi so dovoljene vse
lumparije pod pogojem, da te
zapusti spomin.
Kot volonter nepreklicno odstopam zaradi bolezni! Bolezen je znana pod imenom
'razsevki idealizma'.
Nič ti ne pomaga, ker se nahajaš v božji bližini, če pa si
obrnjen proti hudiču.
Beseda je puška, ki ubije najprej strelca.
Sodišče prosim, da obravnava mojo zadevo tako, da bo
zastarala.
Če imaš v družbi različno
mnenje, si mimogrede rizična skupina.
Lačni volivci sitemu kandidatu ne verjamejo več.
O pravičnosti govorimo takrat, ko jo najmanj čutimo.
Zakaj nam politiki že navsezgodaj pripovedujejo pravljice za lahko noč?
Marec 2015
Povabili smo se na kavo …
V glasbo moraš vložiti svojo dušo
Andreja Derlinka poznamo kot pevca ansambla Suha špaga in voditelja prireditve Smučanje po starem, na kateri
zabava staro in mlado. Je član Rovtarjev, ki ohranjajo tradicijo smučanja in kolesarjenja po starem. Teme najinega
tokratnega pogovora so tiste, ki mu v življenju tudi največ pomenijo: glasba, humor in seveda Rovtarji.
Andrej, po čem vas ljudje poznajo poleg glasbenih nastopov in
smučanja po starem?
Ločani so me poznali že prej, ker
sem najprej živel v Škofji Loki.
Rojen sem na Trati in se še vedno
štejem za Tračana, čeprav zdaj
živim v Javorjah. Ljudje so me poznali po naši domači obrti – doma
smo namreč imeli sitotisk. Znan
sem bil tudi po tem, da sem bil
zmeraj bolj veselega značaja. Kot
pevca v ansamblu Suha špaga pa
me ljudje poznajo šele zadnja leta.
Včasih smo z ansamblom zelo intenzivno nastopali, imeli smo tudi
po sto dvajset nastopov v enem
letu. Kjerkoli se je kaj dogajalo,
je bila zraven Suha špaga (smeh).
Torej se niste že od malih nog
ukvarjali z glasbo.
Ko sem bil majhen, za glasbo nisem
imel časa. Moral sem veliko delati in
pomagati mami, ker mi je oče umrl,
ko sem bil star sedem let. Po naravi
je bil veseljak in družinski človek,
tako da sem svoj smisel za humor
verjetno podedoval po njem. Ko
sem se izučil, sem odšel v vojsko, po
prihodu domov pa sem začel skrbeti
za družino in graditi hišo. Tista leta
nisem imel veliko časa za glasbo,
šele pri štiriinštiridesetih letih sem
se začel ukvarjati s petjem. Takrat so
me prijatelji povabili v Pevski zbor
LTH, a so potrebovali veliko časa,
da so me v to pregovorili. Vedno
sem si namreč govoril, da nimam
dovolj posluha, toda na srečo se niso
vdali. Ti ljudje imajo zasluge zato, da
danes lahko zapojem kakšno lepo
pesem. Pri tem zboru sem dobil
potrebno glasbeno znanje in mu
ostal zvest naslednjih dvajset let.
Niste samo pevec, ampak tudi
vodja Suhe špage. Zakaj ste Rovtarji ustanovili ta ansambel?
Kamorkoli smo se Rovtarji na začetku odpravili, nam je nekaj manjkalo,
in to je bila zabava. Da bi popestrili naše druženje, se je kateri od
Rovtarjev ob različnih priložnostih
pojavil z ribežnom ali škaf basom.
Ker so se naši glasbeniki občasno
pridružili različnim zasedbam, smo
se domislili, da bi Rovtarji ustanovili
svoj ansambel. Ribežen in škaf bas
Andrej na prireditvi Smučanje
po starem zabava vse generacije gledalcev.
(Foto: Aleksander Igličar)
Glasba je ena od stvari, ki mu v življenju pomenijo največ.
(Foto: Tanja Oblak)
lasten pristop – to je tisto pravo.
Mlade ansamble zelo srbijo prsti,
ampak noben glasbenik ne raztegne harmonike tako, da jo skoraj
pretrga. Velikokrat igrajo tisto, kar
se sicer lepo sliši, nima pa duše.
Toda če v glasbo ne vložiš duše,
potem iz nje ne moreš izvabiti
tistega pravega zvoka.
smo že imeli, dodali smo harmoniko, kasneje pa še bariton in klarinet.
Tako se je začelo.
Ansambel deluje že skoraj dvanajst let, izdali ste tudi tri zgoščenke. Kako ponosni ste na to?
Pri svojih triinsedemdesetih letih
sem res ponosen, da nam je to
uspelo in da se vse tri zgoščenke
med seboj nekoliko razlikujejo.
Zadnjo zgoščenko Ko prsti zasrbijo
smo izdali pred dvema letoma,
prvo leta 2004 in drugo 2008. Leta
2009 nas je Radio Veseljak za ohranjanje ljudskega izročila razglasil
za častne godce Slovenije.
Ste tudi voditelj vsakoletne prireditve Smučanje po starem. Kako
ste se znašli v tej vlogi?
Najprej smo najemali voditelje,
potem pa smo ugotovili, da je drugače, če prireditev vodi nekdo, ki
pozna smučarje in jih lahko predstavi tako, kot se spodobi. Pa še
nekaj je – vodenje prireditve v
Škofji Loki in to, da lahko nekaj
povem, je balzam za mojo dušo.
Ko smo nekoč igrali s Suho špago
in sem stopil k mikrofonu, so me
Drži, da glasba Rovtarjem v tujini
odpira marsikatera vrata?
V avtu imam vedno prenosno ozvočenje, tako da kjerkoli lahko kaj zapojem ter tako popestrim dogajanje
sebi in drugim. Ljudje komaj čakajo
na to in so tega zelo veseli. Ko smo
bili nazadnje na Poljskem, sem imel s
seboj ozvočenje, tako da smo lahko
peli tudi na ulici. Ljudje so potem
rekli: »Glejte, to so pa Slovenci.« To
je tisto vzdušje, ki ga naredi glasba
in za katerega ni potrebno veliko.
Nam v Sloveniji primanjkuje
takšnih ansamblov, kot je Suha
špaga?
Naša glasbena scena je zasičena z
ansambli, ki so si med seboj zelo
podobni, in to ni dobro. Biti moraš
nekoliko drugačen in imeti svoj
31
Rovtarji v šali povlekli nazaj, da
sem nehal govoriti (smeh).
Od kod črpate ideje za vaše šale,
s katerimi zabavate ljudi v Škofji
Loki?
Na vodenje se posebej ne pripravljam, moje šale pridejo same po
sebi. Ko enkrat odprem usta in
ko vidim določenega človeka, ne
morem, da ga ne bi predstavil tako,
kot mu pristoji. Tekmovalce dobro
poznam, vem, če so bolj zadržane
narave ali če so bolj za hece. Pozoren sem le na to, da ujamem tisto
pravo mero humorja. Do zdaj se
sicer čez mene ni še nihče pritožil
(smeh). Po zadnji prireditvi sem
dobil veliko čestitk, češ, Andrej za
sobotno prireditev pa vsaka čast.
In to je največje priznanje, ki ti ga
ljudje lahko dajo.
Luka Mlakar
Marec 2015
Ni važno imeti, temveč biti
V času svojega letenja je dosegel višino 25.000 metrov, videl okroglino zemlje, belo atmosfero in črno nebo. »Nekateri
letalci so rekli, da so podnevi videli zvezde, jaz jih nisem,« zadovoljno pove Vojko Gantar, upokojeni polkovnik letalstva, poveljnik eskadrilje. Z osemnajstimi leti je prvič samostojno letel z letalom, pri dvaindvajsetih pa presedlal na
nadzvočna letala. V svoji bogati letalski karieri je pilotiral kar dvanajst različnih letal. Pa začnimo od začetka.
Vaša pestra življenjska pot se
je začela v Idriji. Kakšni so vaši
spomini na otroštvo in kaj vas je
navdušilo za poklic pilota?
Oče je bil brivec, po vojni pa je
delal kot rudar. Štirje otroci smo
bili vajeni skromnega življenja.
Bil sem živahen otrok, zato me
je mati vpisala v glasbeno šolo,
plesne in kuharske tečaje, pevski
zbor, telovadbo, gospodinjstvo,
taborništvo ... Zraven sem stricu
pomagal pri delu na kmetiji in
gradnji hiše. Zaradi garaškega dela
sem imel 'oguljen' hrbet in hudo
poškodovane roke. Na zdravniških
pregledih za pilota so me vprašali,
od kje mi to in sem jim preprosto
dejal: »Ja, bajto gradimo!« Idrija je
znana po velikem številu fantov,
ki so se odločili za poklic letalca.
Leži v kotlu in zdi se mi, da so ljudje
želeli odleteti iz njega. S prijatelji
smo se skupaj navduševali nad
poklicem in občudovali pilote, ki
so bili kot astronavti.
S štirinajstimi leti ste se vpisali na
letalsko gimnazijo v Mostarju. Za
odraščajočega fanta je najverjetneje težko živeti tako daleč od
družine?
Sprejet sem bil na letalsko gimnazijo ter še na metalurško, glasbeno
in rudarsko šolo. Odločil sem se
za pripravljalno šolo za letalsko
akademijo, na katero se nas je prijavilo 14.500, sprejeli pa so nas
le sto petdeset in od tega nas je
samo polovica dokončala šolo.
Štiriletni gimnazijski program smo
predelali v dveh letih, imeli smo
tisoč ur letno več predavanj kot
klasične gimnazije. Pouk je potekal
tudi ob sobotah. Delovni dan je
bil sestavljen iz sedmih ur pouka,
treh ur učenja ter obšolskih dejavnosti. Ukvarjal sem se s športom
in v šolskem glasbeno-zabavnem
ansamblu igral saksofon. Tudi počitnic smo imeli pol manj kot v
drugih šolah. Šolanje je bilo zahtevno s strogo disciplino. Kar nekaj
dijakov je pobegnilo domov. Jaz
sem vedel, da zame to ni mogoče.
Oče mi je ob odhodu dejal, da sem
si to pot izbral sam in da domov
lahko pridem samo še na obisk.
Prvo leto smo se veliko pretepali
med seboj in si tudi na ta način
ustvarili položaj v skupini.
Vojko Gantar med potjo po Caminu
vrhunski pilot. Običajno smo leteli
trikrat tedensko, po dva leta dnevno. Po študiju sem opravil še izpit
za poskusnega pilota, pri triindvajsetih letih pa še za inštruktorja. Pri
tridesetih letih smo v letalstvu že
veljali za starce, po naše imenovani
'papa štrumfi'.
Iz gimnazije ste vstopili na Letalsko akademijo v Zadru. Kako so v
tistem času šolali letalce?
V začetku smo se učili teorije,
kasneje pa praktičnega letenja
na motornih in reaktivnih letalih. Vodstvo je kadetom glede na
sposobnosti odredilo vrsto letala
(lovsko, izvidniško …). Dodelili
so me v lovsko letalstvo, ki je bilo
najbolj čislano. Prešolanje na vsako
naslednje letalo je trajalo približno
eno leto. Po petnajstih letih lahko
dokončaš vse stopnje in postaneš
Letalstvo je v teh letih zelo napredovalo. Kakšna je bila oprema v
času vaših poletov?
Oprema je bila primerna tistemu
času. Z vsako generacijo letal
prihaja boljša, bolj sofisticirana.
Zaščitna obleka za letenje na
nadzvočnih letalih je bila zaradi
atmosferskih in gravitacijskih pogojev na velikih višinah in hitrostih
popolnoma prilagojena našemu
telesu. Letala danes zaradi zakonov fizike ne dosegajo večjih hitrosti kot takrat, prišlo pa je do velikih
sprememb na področju notranje in
elektronske opreme. Takrat so bili
izrednega pomena znanje praktične matematike, hitri izračuni,
navigacijski postopki, danes pa
je vse vodeno računalniško. Takrat
smo se morali orientirati z lastnimi
hitrimi izračuni. Za običajen polet
smo potrebovali od pet do šest ur
priprav. Bil sem tudi član in vodja
preiskovalnih timov za letalske
nesreče, kar je bilo zelo naporno
in zahtevno delo.
Na leto ste opravili približno dvesto petdeset letalskih dni. Kako
je to vplivalo na vaše zasebno
življenje?
Zasebnega življenja skoraj ni bilo.
Vojko Gantar ob letalu
32
V prvih desetih letih smo imeli zelo
malo časa za družine in aktivnosti.
Služboval sem v Skopju, Prištini,
Beogradu in Puli. Med službovanjem sem se dve leti šolal tudi
na poveljniški štabni akademiji v
Beogradu. S sedemindvajsetimi
leti sem postal poveljnik eskadrilje,
v kateri je bilo do petdeset pilotov
in letal ter tristo petdeset ljudi –
tehničnega osebja. Leta 1991 sem
izstopil iz vojske, pri tem doživel
veliko hudih stvari, se prijavil v TO
in deloval za Slovenijo. Vojna se je
na srečo kmalu končala. Ker sem
še vedno živel v Puli, sem pomagal
pri oblikovanju hrvaške vojske v
vojni za osamosvojitev.
Leteli ste tako v ruskih migih kot
ameriških sabrejih. Kakšna je bila
razlika med vzhodnimi in zahodnimi letali?
V času informbiroja je bila vojska
oborožena z ameriškimi letali. Po
normalizaciji odnosov z Rusi pa se
je pričelo kupovanje ruskih migov.
Ameriška letala so bila podzvočna,
ruska nadzvočna. Američani so
veliko pozornost posvetili udobju, klimi, osvetlitvi, lahkotnemu
upravljanju in navigacijskim inštrumentom. Motor je bil tih. Če
je začel nekaj 'mleti', si vedel, da
je nekaj narobe. Za razliko od njih
so bili migi ozki, slabše pregledni
in bolj robustni. Motor je bil izredno glasen, če je začel delovati
tiše, so bile na pomolu težave. Z
migom sem dosegel hitrost 2400
kilometrov na uro.
Marec 2015
V tistem času je bil za letalstvo
značilen visok riziko. Kako ste se
spopadali s pritiskom?
V letalstvu se ne smeš zanašati
na srečo. Ob vsakem letu te lahko
preseneti vreme, okvara, gorivo …
Kar šteje, je praktično znanje in izurjenost . Od nas je bilo zahtevano
stoodstotno znanje. Kot profesor
sem zahteval isto. V določenem
obdobju se je v letenju zgodilo
ogromno nesreč, zato smo veliko
hodili po pogrebih. Nekateri so
se ponesrečili že med samim šolanjem. V določenih generacijah
odhoda v pokoj ni doživelo celo
do petdeset odstotkov pilotov.
Imam kar nekaj raznolikih prigod,
v katerih sem jo za las odnesel. Naj
omenim še to, da so mi Iračani
ponudili nepredstavljivo vsoto
denarja, če bi šel k njim za inštruktorja letenja. Veliko bi lahko še
povedal, za več romanov. Po tem
službovanju mi je v resnici vsak
dan življenja podarjen. Ker sem
se upokojil razmeroma mlad, sem
delal še veliko različnih stvari. Bil
sem oskrbnik planinske koče, planinski vodnik, pastir in mlekar v
planinah, vzdrževalec jaht, kuhar
v restavraciji, delal sem z mladimi v
stiski, ribaril in školjkaril na morju,
kiparil v lesu, gradil hišo … Zelo
rad potujem in spoznavam svet
ter domovino.
znanje, da v materialnem smislu
zelo malo rabimo za življenje in
da veliko pomenijo drobne stvari
in lepi odnosi. Obremenjujemo se
z nepomembnimi stvarmi: prestižnimi avti, hišami, znamkami
Pred leti ste se odpravili tudi na
romanje v Santiago de Compostela. Zakaj ste se odločili za ta
podvig?
V letu 2010 sem zbolel. Šest mesecev po zahtevni operaciji sem se že
odpravil na pot. Za romanje sem
se poleg želje po avanturi, športu
in zdravju odločil tudi zato, ker je v
času moje bolezni veliko prijateljev
molilo za moje zdravje ali drugače
mislilo name. S tem sem se jim
želel zahvaliti. Pot sem začel v St.
Jean Pied du Port in jo nadaljeval
čez Pireneje do Santiaga de Compostele in naprej vse do Atlantika.
Pot je bila dolga 1060 kilometrov,
prehodil sem jo v enaintridesetih
dneh. V Santiagu sem se udeležil
maše in misli posvetil vsem, ki
so mi želeli dobro. Na poti sem
opravil z jezo in zamerami. Čez pol
leta sva ponovno skupaj z ženo
Milojko prehodila lep del Camina.
oblačil in kozmetike, elektronike.
Žal pa nekateri nimajo niti osnove za preživetje. Bolj bi se morali
povezati z naravo in med seboj.
Ni važno imeti, temveč biti.
Nika Arsovski
Župan čestital občanki za
petindevetdeseti rojstni dan
Župan škofjeloške občine mag. Miha Ješe je 27. februarja čestital Albini Grundner ob praznovanju njenega visokega jubileja. Gospa Albina je legendarna
Ločanka in nekdanja telovadka, ki je ponosna, da je
bila članica škofjeloškega sokolskega društva.
Župan je slavljenki, ki kipi od
dobre volje in humorja, podaril
šopek in posebno izdajo knjige
o Škofjeloškem pasijonu. Albina
je za rojstni dan imela skromno
željo: »Želim si, da bi bila še naprej obdana z dobrimi ljudmi.«
Dodala je, da se za visoko starost
lahko zahvali strogi vzgoji in
disciplini, ki je današnja mladina
ni deležna.
Luka Mlakar
Vaše življenje je izredno raznoliko. Kaj vas vodi po vsem tem
času?
Vedno sem bil radoveden. Samo
romanje pa mi je potrdilo spo-
33
Albini Grundner je v življenju
največ pomenila telovadba.
(Foto: Luka Mlakar)
Marec 2015
Bog je dal, a je hudič ‘naštimal’
Anton Gorjup se je rodil v fari Razbor, v bližini Jurkloštra. Doma je bilo več otrok, dve sestri sta umrli za davico.
Življenjske poti so ga po odsluženi vojaščini zanesle v Žiri, kjer živi še danes. Pri triinosemdesetih letih je eden redkih,
ki še zna izdelati čevelj od a do ž. Večkrat je že premagal težko bolezen, pravi, da predvsem z dobro voljo. Njegova
štajerska duša se med žirovskimi hribi ni nikoli počutila ujeto. S številnimi prijatelji, s katerimi se še zmeraj
druži, rad zapoje, pomožuje in se poveseli.
Kaj vas je nagnalo, da ste šli s
trebuhom za kruhom?
Časi po drugi svetovni vojni so
bili težki. Na vseh koncih smo
iskali priložnosti za šolanje. Najprej sem šel k kmetu služit, ker
ni šlo drugače. V vasi, kjer sem
živel, je delal čevljar. Ko sem šel
k birmi, ga je mama prosila, če
mi jo veže. Ob tej priložnosti mi
je podaril tudi čevlje. Potem me
je peljal okoli stojnic, ki jih je bilo
polno ob cerkvi, rekoč, da mi bo
najprej kupil verižico, uro zanjo pa
malo kasneje. A je čez dvajset let
umrl, ne da bi izpolnil obljubo. K
njemu sem šel potem za vajenca,
moral sem biti vesel, da me je
sprejel. Žal nisva naredila učne
pogodbe, kar je padlo v oči moji
mami, s trmo in pregovarjanjem
pa je dosegla, da je mojster uredil
stvari po predpisih. Najprej so mi
dali stare čevlje, da sem jih očedil,
kaj popravil, zašil. Takrat se čevljev
ni stran metalo. Ko sem jih dobil
v roke, so že bili na vseh koncih
zašiti, 'potemplani' in okovani z
žeblji, da so stali skupaj. Do čevljev so imeli lastniki drugačno
spoštovanje kot danes. Lahko se
jih je kupilo tudi na karte, štirideset kart je bilo treba za par. Žal
je bilo tako, da se je težko našlo
ustrezno številko. V delavnici smo
jih pogosto predelovali, do pete
smo jih podrli in dali na manjše
kopito. Leta 1947, dobro se še
spomnim, sem dobil priložnost,
Anton Gorjup v mladih letih
Anton s hčerko in ženo
da sva zame našla prosto sobo.
Najprej se mi je sreča nasmehnila.
Pri Tinetu v starih Žireh. Tinetovka
me je vprašala, če znam kositi in
sklepati koso. Ko sem pritrdil, me
je sprejela. Rekla mi je, da bom
zajtrk imel zjutraj v 'kahli'. To pa
ne bo kaj prida, tale 'kahla', sem
si mislil! Njen sin Tomi (akademski
slikar Tomaž Kržišnik)je bil takrat
še šolar, pa mi je razložil, da je
'kahla' luknja v peči, kamor so
dajali mleko, da je ostalo toplo.
Kasneje sem se preselil k Gostišu.
Tam sem bil tudi na hrani. Menz
je bilo v Žireh precej: Pri Bahač,
Berti, Katrniku, Pri Lipetu. Kasneje
so v Alpini pričeli streči malice. Za
začetek le kruh, čaj ali mleko. Šele
čez leto ali dve po mojem prihodu
so naredili kuhinjo.
da sem prvi par naredil tudi zase.
Takrat so bili zelo moderni škornji
do pod kolena. Mojster mi je prodal usnje, spominjam se, da so šli
z menoj tudi v Žiri. Nosil sem jih
še vsaj petnajst let.
Odločitev, da pridete na konec
Poljanske doline, je padla potem,
ko ste v časopisu videli razpis za
nove delavce v Alpini in se odločili, da poizkusite srečo.
Prijatelj Tone, ki se je v Alpini zaposlil pred menoj, mi je obljubil,
da mi bo vse uredil. Napolnil sem
vojaški kovček in sedel na vlak.
Ko me je zagledal pred seboj, je
zajel sapo in se udaril po čelu.
Čisto je pozabil name! A ni bilo
hudega. Šla sva od hiše do hiše,
Kakšno delo ste opravljali?
Zaposlil sem se leta 1955. Najprej
sem bil na 'cvikanju'. Mlade fante
so pogosto prestavljali sem in tja.
To je bilo po drugi strani zelo dobrodošlo, saj sem se precej navadil,
kar mi je v življenju prav prišlo.
'Cvikanje' je bilo razdeljeno na
tri faze: v prvi je čevljar podlogo
pribijal, v drugi je 'cvikal' opetje,
v tretji pa sprednji del čevlja. 'Obštihvale' so v glavnem ženske. Od
enega do drugega so vozili vozički
z rogovilami, na katere smo natikali čevlje. Učil sem se urezovati tudi
zgornje dele čevljev. Delavci smo
se med seboj zelo lepo razumeli.
Anton Gorjup
34
To so bili časi, ko še ni bilo strojev,
od enega konca hale v drugega
smo se slišali. Včasih, ko se nam ni
ljubilo delati ali pa smo bili 'skrokani', smo kljuko vlekli, naslednji
dan smo vse nadoknadili. Plače
so bile revne, to je edino, kar je
do danes ostalo enako. Direktor
Filipič nam je zmeraj govoril, da
moramo »potrpeti, da bo enkrat
gotovo bolje«. A to delavcem v
Alpini govorijo še danes, le da nas
ni skrbelo, da bi nas vrgli na cesto.
Vsako poletje smo hodili na dopust
v Zlatorog zraven Umaga. Najprej
smo bivali v šotorih, nato v hišicah.
Edino takrat, ko smo zidali hišo,
smo malo bolj varčevali.
Saj res, tudi hišo ste sezidali kot
ostali čistokrvni Žirovci.
Saj nama z ženo ni kazalo drugega!
Najprej sva stanovala pri njeni teti,
potem sva se morala seliti malo
sem in malo tja. Kakor hitro se je
dalo, sva kupila parcelo. Marsikaj
smo pri zidavi postorili sami, tako
kot je bilo takrat v navadi.
Zmeraj ste bili razpoloženi, nasmejani! Ste v Žireh lahko našli
sorodne duše, s katerimi ste se
tudi 'na štajerski način' poveselili?
Včasih je bilo v okolici precej kmečkih turizmov, od Vrsnika, Žirovskega vrha do Ledin. Povsod nas je
bilo dosti. Znana je bila gostilna
pri Nacku v Račevi. Ko smo kupili
kolesa, smo se zapeljali do Rovt
Marec 2015
in Gorenje vasi. Žena me je prvič
stisnila na prsi na plesu Pri Bahaču.
Tega se sploh rad spomnim! Vsako
nedeljo nas je zaneslo drugam.
Strašno rad sem plesal. Veste, kdor
ne zna, je za veliko prikrajšan. Med
plesom lahko žensko stisneš k sebi,
pa potem mimogrede sledi še kaj
drugega … (smeh) Zelo hitro sem
se pridružil tudi pevcem. Najprej
sem začel peti pri mešanem pevskem zboru, ko ga je vodil Anton
Jobst. Letos praznujem šestdeset
let pevskih dejavnosti ter šestintrideset let igranja pri pihalni
godbi. Pri njih sem igral na pozavno. Kamorkoli sem prišel, zmeraj
se je kaj dogajalo! Včasih smo tudi
tri dni skupaj praznovali. Zato so
se dogajale tudi nenavadne reči.
Nekoč, živel sem še doma, sem šel
po čevlje v Celje. Domov grede
sem bil od veseljačenja zelo utrujen, ulegel sem se za grm in trdno
zaspal. Malo pred domom srečam
soseda, ki me vpraša, kje sem bil.
Odgovorim mu, da sem šel po
čevlje, istočasno pa se zagledam
v prazne roke. Čevlji so ostali tam,
kjer sem ležal …
V življenju se nabere nešteto
lepih trenutkov. Katerih se radi
spominjate?
Rad se spominjam prepevanja v
zboru. Vsak teden smo imeli vaje.
Ko se je v tovarni začelo delati
na dve izmeni, je pevska tradicija malo zamrla. A smo se znašli!
Zmenili smo se z mojstrom, da
nas je prej spustil na vaje. Večkrat
me je kar sam nadomestil, da sem
lahko šel. Malo se nasmehnem,
ko slišim, da si nekateri želijo,
da bi se stari časi povrnili. To ni
možno. Danes je vse drugače.
Mladi sploh ne znajo več zdravo
lumpati, kot smo mi! Tudi peti
ne znajo ali nočejo. No, Moški
pevski zbor Alpina – vsa čast jim
– so častna izjema! Poleti smo se
hodili kopat v Županov kot ali v
Jeri. Z malim smo bili zadovoljni.
Mene je učil plavati Andželo, ki je
živel na Selu. Spravil me je v vodo,
prijel za noge, začel sem se daviti,
a je vztrajal, naj migam, ker bom
sicer utonil. Hitro sem se navadil, ker sem ga ubogal. Z družbo
smo se pogosto odpravljali na
različne izlete, z avtobusom ali
peš. Strašno sem si želel fička, a
kaj, ko ni bilo denarja. Pa sva se
z Janezom Uršičem, skupaj sva
delala na kontroli, hitro zmenila. Ponudil mi je kupčijo: on mi
proda fička, jaz mu ga odplačam
po obrokih. Vsak mesec sem mu
izročil sto tisoč dinarjev, plače
sem imel okoli petsto tisočakov,
ni se dosti poznalo. Mimogrede
je bilo leto okoli. Pred fičkom sem
imel moped. Moram kar takoj
povedati, da ne pozabim: fantje
smo se učili vožnje na motorju, ki
ga je imel v lasti takratni zdravnik
dr. Karel Bernik. Imenovali smo se
Maticovi pubje: Šifrar, Pisk, Frane
in jaz. Bernik nas je le prosil, da
natočimo bencin, če ga bo zmanjkalo. Nekoč nam je plačal vožnjo
z 'ringlšpilom'. Ko smo bili v zraku,
je lastnik na nas pozabil. V hišico,
v katero se je zatekel, smo metali
čevlje, a ni dosti pomagalo. Ko se
je vrtiljak končno ustavil, smo od
slabosti popadali po tleh.
Kako ste se pa v vaših mladih letih
imeli radi?
Marsikaj je bilo drugače kot
danes! Pa veliko smo se stiskali,
to pa! Pa ne, da bi imeli ves čas
v glavi grde misli, sploh ne! Je
pa res, da nismo odnehali, če se
je pokazala priložnost ... Zmeraj
sem znal živeti, si privoščiti. Tudi
ko se je šlo lumpat, mi ni bilo treba
dvakrat reči. Ko smo imeli čas,
35
smo obiskovali kino predstave, v
varnem zavetju teme smo se pogosto imeli zelo lepo. Spominjam
se enega, ki je rad osvajal ženske
in letal s cveta na cvet. Nekoč sta
šla stavit z nekim možakarjem, da
bo osvojil njegovo ženo. Revež je
trdil, da je to nemogoče, pa sta
se zmenila, da bo zlezel v zaboj
za drva in opazoval, kaj se bo
dogajalo, ko bo Casanova stopil
v akcijo. Menda je imel tisti, ki se
je skrival, kaj videti.
Ali danes pri triinosemdesetih
letih še zmeraj izdelujete čevlje?
Najraje delam škornje za tiste, ki
plešejo v folklornih skupinah. Najprej vzamem mero in ker so čevlji
unikatni, se morajo nogi prilegati
kot uliti. Sem in tja kakšen čevelj
tudi popravim, zlasti ženskam, saj
zelo hitro uničijo pete. A preden
nehava klepetati, moram povedati
še nekaj: če hočemo imeti dolgo
življenje in doseči visoko starost,
je prav, da se ob vsem, kar nas
doleti, zavedamo, da bi bilo lahko
še slabše. Lahko si tudi rečemo, že
mora tako biti, a je bog dal, hudič
pa 'naštimal'.
Milena Miklavčič
Marec 2015
Na poroko v Francijo
Fizioterapevtka Valentina Samardžić je v času študija pred leti našla številne prijatelje med mlajšimi invalidi. Tako je
z druščino štirih deklet (Mije, Tine, Marje in Minke), tri so na invalidskih vozičkih, za štirinajst dni odšla na potovanje v
Francijo. Njihov cilj je bil Toulouse oziroma francosko podeželje še nekoliko severneje, kamor so bile povabljene na
poroko francoskih prijateljev. Pot jih je vodila po Azurni obali do Marseilla, med drugim so videle Provanso, za en dan
odšle v Pireneje in se kopale v Nici. Doživele so izjemno popotovanje.
Pet deklet, ki so si po eni strani zelo
različne, povezuje pa jih prijateljstvo, želja po izzivih v življenju in
živeti na polno kljub navideznim
ali resničnim oviram, ki jih prinaša
življenje. »Tudi to, da smo na pot
šle same punce in da se v tolikem
času nismo niti enkrat sprle, je
dokaz, da nismo tipične predstavnice ženskega spola. Mislim, da
smo veliko manj zakomplicirane,«
povedo popotnice. Njihova ideja
o potovanju v Francijo je vzniknila
že leto in pol pred samo izvedbo.
Na prehodu v novo leto 2013 so
Marja, Mija in Tina v Ljubljani gostile skupnega dragega prijatelja,
Francoza Josepha ter njegovo
dekle Adeline, in doživele prav
lepo presenečenje, bile so namreč
povabljene na njuno poroko v juliju 2014. Takoj so začele razglabljati,
kako bi to izvedle. Že takrat so
sklenile, da gredo za dlje časa, ne
samo na poroko, da obiščejo tudi
druge prijatelje v Marseillu in da
gredo s kombijem. Dogovorile so
se tudi, koga bodo povabile s sabo
kot voznika in obenem osebnega
asistenta, saj so vse na invalidskih
vozičkih, tako da potrebujejo vsaj
nekaj pomoči. »Tako sva se ekipi
teh treh zares čudovitih deklet
pridružili tudi midve z Minko,«
pripoveduje Valentina.
Mija Pungeršič, Valentina Samardžić, Tina Cerk, Marja Koren in Minka Brovč v družbi prijatelja Jorycka v
provansalski vasici Ansouis
Čas za priprave
kar potrebuješ, in tisto, kar ne,« v
smehu povejo dekleta in dodajo,
da mora imeti vozilo povrhu vsega
še rampo za dostop. Ob tem so vedele, da morajo pri organizaciji paziti na stroške. »To je pomenilo, da
s seboj nesemo vse, od hrane do
pijače za štirinajst dni in opremo
za taborjenje, saj Francija ne samo,
da velja za drago državo, ampak se
je kasneje dejansko izkazalo, da je
Resne priprave so se začele le
dober mesec prej, seveda pa so
o tem veliko govorile že prej. Zelo
zahtevna je bila izposoja kombija.
»Zaradi finančnih omejitev in velikosti: vanj je bilo treba spraviti
dva električna invalidska vozička
ter enega navadnega, skupaj pet
oseb in še vso prtljago. Pri nas
to pomeni res vso prtljago, tisto,
res tako.« V okviru priprav je vsaka
izrazila želje, kaj bi rada videla in
obiskala, tako da so si približno
začrtale pot oz. nekaj destinacij,
pri večini pa so se držale reka: pojdi
s tokom, ob dejstvu, da so bile
navigacija, avtokarta in Lonely Planet nepogrešljiva oprema. Seveda
kljub vsem tehtnim razmislekom
in načrtovanju ni šlo vse po maslu.
»Nekaj dni pred odhodom smo
ugotovile, da je kombi, ki smo si ga
sposodile, manjši, kot smo mislile.
Vendar to že niso bile več priprave,
ampak začetek ene super izkušnje
in še lepšega popotovanja novim
dogodivščinam naproti.«
S kombijem na pot …
Na gradu, ki je v lasti ženinove družine, je vse pripravljeno na poroko.
36
Dekleta so v štirinajstih dneh z
dodobra izkoriščenim kombijem,
ki jim je odlično in predvsem varno
služil, prevozile 3765 kilometrov.
Pot jih je po italijanski avtocesti
pripeljala do Genove, od tam pa
so imele željo čim več časa vztrajati na Azurni obali, kar jim je tudi
uspelo. Tako so se, če ne drugega,
vsaj peljale skozi središča vseh
zvenečih mest, kot so San Remo,
Nica, Cannes, Saint-Tropez itd. Prvi
daljši postanek je bil v Marseillu,
kjer so ostale tri dni. Od tam so s
tamkajšnjimi francoskimi prijatelji
odšle na enodnevni izlet v tipično
Marec 2015
Mesto Albi
provansalsko vasico Ansouis in v
Aix-de Provance. Po treh dneh
taborjenja so pot nadaljevale severno do Toulousa, kjer so bile v
gosteh pri ženinu in nevesti, ki
živita v majhni francoski vasi. Od
tam so za en dan odšle v Srednje
Pireneje in na ogled mesta Albi.
Na poti nazaj pa so si vzele čas,
si postavile šotor v Nici in se vse,
brez izjeme kopale in sončile na
Azurni obali.
stol za tuširanje in rampe, po katerih smo se lahko zapeljale v kopalnico.« Francozi so se v vsakem
oziru izkazali za zelo gostoljubne
in res so se dekleta počutila kot
del velike družine. »Tisti, ki smo
prišli od daleč, smo prenočevali
pri ženinovi družini, in to vseh
pet dni,« pojasnjuje Valentina in
doda, da je bilo sicer prisotnih
približno dvesto petdeset svatov
iz različnih držav.
So invalidski vozički lahko
težava?
Ostane pa nešteto čudovitih spominov
Pet deklet, med njimi tri na invalidskih vozičkih, si marsikdo težko
predstavlja na daljšem popotovanju s kombijem, vendar dekleta v
tem smislu niso imela nikakršnih
težav. »Vseh pet nas je zelo prilagodljivih in možnost, da stvari
ne bodo prilagojene, smo vzele
v zakup, ko smo se odpravile na
oddih. Bile smo pozitivno presenečene. Stranišča na postajališčih
so večinoma prilagojena, prav tako
tudi kampi, v katerih smo se zadrževale. Najbolj pa nas je raznežilo,
ko sta ženin in nevesta s pomočjo
družinskih članov postavila zunanjo kopalnico, ker je bila njihova
nedostopna za voziček. Mislili so
prav na vse podrobnosti, tako so
bila v kopalnici in stranišču držala,
Azurna obala
samega resnega prepira, k čemur
je verjetno pripomogla njihova
zaveza na začetku poti. »Vse smo
se že na začetku strinjale, da se
moramo ves čas odkrito pogovarjati, tudi o stvareh, ki nas motijo.
To je sicer verjetno najtežje, a je
učinkovalo.« Tudi, ko so preživele
deset ur v vozilu na avtocesti, ker
se je zgodila nesreča, so se dobro
ujele. Niso bile nervozne, ampak so
sprejele situacijo in jo naredile zabavno. »Pele smo, igrale na boben,
imele domišljijski govor o puncah
iz sosednjega avta, jedle hrano
iz hladilnika, ki je bil za Mijinim
hrbtom, in ob nujnem postanku
za opravljanje potreb doživele
Kot pravijo dekleta, je bilo nepozabnih in edinstvenih trenutkov na
popotovanju zares veliko. »Piknik
in guganje na otroškem igrišču v
Pirenejih, kuhanje na 'brener' pred
kombijem, najboljši domači sladoled, pa zabava in ples po poroki do
jutranjih ur in še bi lahko naštevale.« Cel kup lepih spominov, ki bi
jih še obogatile, če bi imele nekaj
več časa za natančnejše oglede.
»Včasih smo šle samo skozi mesto
in nismo imele nič od tega. Pa še
ena negativna stvar je, in sicer, da
nismo uspele videti dolgih poljan
sivke.« Sicer je bila njihova pot
dolga, kar se je včasih poznalo
tudi pri njihovem razpoloženju,
ampak so vedno znova uspešno
reševale vse situacije, brez enega
37
prekrasno peščeno plažo,« se
spominjajo dekleta. Tako so se
že pogovarjale, da bi se še kdaj
odpravile na skupno potovanje.
Natančnejših tovrstnih načrtov
še nimajo, so pa že odločene, da
jo takoj, ko se otopli, mahnejo na
enodnevni izlet v neznano.
Katja Štucin
Iščemo raznašalce
Loškega utripa.
Info: 041/233-350
Marec 2015
Kjer se nikomur nikamor ne mudi
Domen Dolenc iz Železnikov je tri tedne lanskega novembra preživel v raziskovanju Tajske in Kambodže.
Poln vtisov si je obljubil, da se v ti deželi še kdaj vrne.
Na Tajskem si že bil. Praviš, da ti
je ostala v lepem spominu.
To je bil moj tretji obisk Tajske. V
zadnjih letih sem jo obiskal enkrat
sam, drugič s prijatelji. Tudi tokrat
me je potegnilo v te konce, sem si
pa hotel ogledati vsaj še delček
Kambodže, ki s Tajsko meji na zahodu in severozahodu. Zvečer sem
priletel v Bangkok, v hostlu dvakrat
prenočil, se spočil od vožnje in
časovne razlike ter se z vozovnico,
ki sem jo kupil v eni izmed neštetih
agencij v Bangkoku, povzpel na
minibus, ki naj bi me v doglednem
času prepeljal v mesto Siem Reap
v Kambodži. Tajsko mejo smo po
osmih urah vožnje pustili za seboj
brez težav, zataknilo pa se je na
kamboški strani. Avtobus je peljal samo do tajske meje, mejo s
Kambodžo je bilo treba prečkati
peš, na drugi strani pa naj bi nas
čakal drug avtobus, s katerim bi
nadaljevali pot. Vedel sem, da za
vstop v državo potrebujem vizo in
kar nekaj časa sem iskal stavbo, v
kateri so mi izdali ta dokument.
Za vizo sem odštel trideset dolarjev. Po pridobitvi le-te se je bilo
treba vrniti nazaj na carino, ki je na
pogled delovala kot drvarnica v
slabem stanju. Carinik je sedel na
leseni deski, s privijačenima stoloma, ki sta svojo funkcijo na kakem
športnem stadionu že davno odslužila. Ko je carinik žigosal potni
list, ga je ožigosal tako močno, da
se je deska prelomila in je padel,
deska pa ga je dobesedno lopnila
po glavi (smeh). Če prej ne, sem
takrat zagotovo vedel, da sem na
pragu nepozabne dogodivščine.
In res so se dogodki v tem stilu vrstili skozi celoten obisk Kambodže.
Pred teboj se je odpirala nova
dežela …
Tako je. In v tej deželi nas seveda
ni čakal nikakršen avtobus. Ugotovili smo, da telefonska številka za
primer kakršnih koli težav na poti,
ki so nam jo dali v agenciji poleg
vozovnice, preprosto ne obstaja. Najel sem prenočišče v enem
izmed obmejnih casinojev, kjer kar
mrgoli tajskih obiskovalcev, saj so
igre na srečo na Tajskem prepovedane. Ko sem preračunal Mega
Jackpot, ki je v tajski valuti znašal
80.000 bahtov (zneski so v tajskih
bahtih), sem ugotovil, da bi zanj
dobil približno 1900 evrov. Tudi to
so zgovorni podatki, ki popotniku
pomagajo ustvariti celotno sliko
države, ki jo obišče. Za štiri dolarje
mi je naslednji dan upravnik hotela
uredil vozovnico za nov avtobus,
ki naj bi me končno pripeljal v 250
kilometrov oddaljeni Siem Reap.
In res sem po celodnevni utrujajoči vožnji ugledal luči mesta in si
mislil, da v Sloveniji mogoče le nimamo tako slabih cest. Ob izstopu
iz avtobusa so se na postajališču
že prerivali vozniki tuk-tukov, s
svojimi štirisedimi 'kočijami', vpetimi v kakšen pokašljujoč moped.
Prisedel sem k enemu in odpeljal
me je do hostla, kjer sem dobil
sobo za osem dolarjev na noč. Ko
sem vstopil, sem bil spet nemalo
presenečen, saj nisem pričakoval
sobe v velikosti manjše dvorane,
z dvema francoskima posteljama.
Preostalo mi je samo še to, da se
Domen, v ozadju tempelj Angkor Wat v Kambodži
(Foto: osebni arhiv)
odločim, na kateri postelji se bom
spočil. Naslednjega dne sem se
odpravil na ogled starodavnega,
največjega in najbolj ohranjenega
templja v regiji. Je edini, ki je od
časa ustanovitve ohranil svojo
funkcijo svetišča, najprej hindujcev, potem pa budistov. Tempelj
je zgled klasične kmerske arhitekture in je simbol Kambodže.
Upodobljen je na državni zastavi
in je največja kamboška turistična
atrakcija. Množica turistov s fotoaparati me je kmalu odvrnila od
tega, da bi se gnal za tovrstnimi
spomeniki. Najel sem tuk-tuk in se
odpeljal v revnejše predele, ki jih
imenujejo sahakhum (slum). Kot
fotograf sem v slumih našel tisto,
kar naredi vsako deželo posebno
in unikatno – njene prebivalce.
Celodnevni najem tuk-tuka me je
38
stal dvanajst dolarjev, v zakup sem
moral vzeti samo to, da je voznik
ob vsakem najkrajšem postanku
v trenutku blaženo zaspal in me
seznanil z ležernostjo, včasih celo
lenobo, ki jo je resnično občutiti na
vsakem koraku. Ko sem na primer
natakarja v hostlu že tretjič prosil,
naj mi vendarle že pospravi in obriše mizo, ker se je na njej nabralo
že cel kup krožnikov, steklenic in
kozarcev, je končno z zavijajočimi očmi pridrobencljal k meni. V
rokah je nosil že rahlo luknjast, star
lavor. Razmišljal sem, če namerava
pomiti posodo kar na moji mizi,
pa je le podstavil lavor, podrgnil
steklenice in pločevinke vanj in
vse skupaj stresel na tla dva metra
stran od moje mize (smeh).
Izkusil si tudi kamboški 'dopust'?
Marec 2015
Obljubil sem si, da si moram
ogledati Sihanoukville, letoviško
obalno mesto. Predstavljal sem si,
da bo podobno, kot so obmorski
kraji na Tajskem. Kupil sem avtobusno vozovnico iz Siem Reapa do
Sihanokvilla. Po nekajurni vožnji
po zelo slabi cesti je avtobus prispel do obrobja glavnega mesta
Phnom Penh, kjer sem moral prestopiti na drug avtobus. Tam sem
na glavni postaji, kjer mi ni ostalo
v spominu nič drugega kot tristo
psov, petsto kokoši in deklica, ki
je prodajala ustekleničeno vodo,
čakal avtobus, ki naj bi prišel takoj
… »Samo deset minut,« mi je dejal
šofer in odpeljal. Po eni uri sem
upal, da pride naslednjo uro. Po
treh urah sem se nehal ukvarjati
z mislijo, kdaj pride avtobus. Prišel
je čez osem ur. Stara zadevščina iz
petdesetih let prejšnjega stoletja,
s sedeži na vzmeti. Ampak s TVsprejemnikom. Res da je bila to
navadna televizija, z lesenim okvirjem, pritrjena z lesenimi nosilci,
štrlečimi proti sredini avtobusa. V
enem dnevu smo nato pripotovali
do obale. Ko sem stopil v to letoviško mestece, sem se pa res že
nasmejal, očitno se me je začenjala
prijemati kamboška brezbrižnost.
Povsod kupi umazanije, stekla in
ostalih odpadkov. Prepričevali so
me, da so kratek čas vožnje od tam
plaže lepše in čiste, vendar sem
imel kamboške izkušnje, sploh s
potovanji, za enkrat dovolj. Da ne
bo pomote, spoznal sem ogromno
prečudovitih ljudi, od popotnikov
do domačinov, ki mi bodo ostali v
ljubem spominu. Človek, ki živi v
hiši, postavljeni iz trhlih kolov, ki je
srečen, če ima za hišo dva vodna
bivola, ti ponuja še tisto malo, kar
ima, češ, daj, si žejen, vzemi vendar
… Revnejši prebivalci ne govorijo
angleško, vendar smo se vse spora-
zumeli s kretnjami. Kljub revščini,
s katero se spopadajo, nisem niti
sredi noči imel občutka, da se mi
lahko zgodi nekaj slabega. To pa
tudi veliko pove.
Pa je odmahnil z roko, češ, nič, nič,
saj imamo samo kobre tukajle …
Meni so oči seveda rahlo skočile
iz jamic, Tajec pa se je nasmejal,
naj ne skrbim, saj so jih menda že
večino pojedli. Obljubil je, da mi
bo eno ujel in pripravil. Ko smo
se poslavljali, mi je pomežiknil in
mi rekel, da lahko povem, da sem
jedel kačo. Nikoli ne bom vedel, če
je bilo tisto meso v okusni omaki
izpred nekaj večerov kura ali kača.
Bilo pa je izvrstno.
Zakaj si se odločil, da tako hitro
odideš iz Kambodže?
V Kambodži sem bil le osem dni.
Odšel sem predvsem zato, ker sem
imel na voljo samo tri tedne potovanja. Če bi si vzel dva meseca in se
popolnoma predal načinu razmišljanja in življenja v Kambodži, bi
z veseljem ostal dlje. Tako pa sem
vedel, da mi bodo ta večna čakanja
in počasna potovanja vzela preveč dragocenih dni. Samo zato.
Ljudje pa so me prevzeli, že Tajci
so večinoma prijazni, kamboška
prijaznost pa je še desetkrat večja.
Kot fotograf drugače gledaš na
potovanje, skozi objektiv mogoče?
Včasih sem. In v eni uri naredil
petsto posnetkov. Sčasoma s
takim načinom nisem bil zadovoljen. Ko sem prišel domov, sem
se dobesedno čudil, kaj vse sem
fotografiral. Kako naj povem: bil
sem tam, pa se tega hkrati nisem
zavedal, občutil. Počutil sem se,
kot da so dragoceni trenutki ostali
ujeti v objektivu, niso se me pa
osebno dotaknili. Tokrat sem v
treh tednih naredil vsega skupaj
tisoč posnetkov. Raje se ustavim,
premislim in doživim trenutek,
ki ga nato še zapakiram v fotografijo.
Pričakala te je Tajska, natančneje
otok Koh Chang.
Po kamboških vragolijah se je resnično prilegel teden uživanja na
otoku Slon (Koh Chang), ki so ga
tako poimenovali zaradi oblike slonje glave. Spoznal sem dva Rusa in
par Poljakov. Slovani smo navezali
stik in se imenitno imeli v resortu,
ki ga je vodil hipijevski Tajec. To so
bili leseni bungalovi, nameščeni
nad tlemi. Na voljo je bila topla
voda in sploh vse, kar zahodnjaki
pojmujemo kot nujno. Imel je tudi
izposojevalnico skuterjev, tako da
sem dva dni odkrival skrite kotičke
otoka na mopedu. Fenomenalna
izkušnja. Tam sem res spal sladko kot dojenček, obdan z glasovi
iz džungle, po drevju so skakale
opice, pod nami so se sprehajali
sloni z vodniki, pa še lastnik je imel
rad vse, kar je živega, zato so pri
njem našli zatočišče številni psi,
mačke, imel je udomačeno opico,
krokodila ... Kač me je bilo malo
strah, zato sem ga vprašal, če je kaj
nevarno, takole, med drevjem …
Tako potovanje v lastni organizaciji zagotovo nudi popotniku
res raznovrstno paleto doživetij?
Zagotovo je bolj pisano, kot če za
vsak dan veš, kaj te čaka. Čeprav
imajo tudi taka potovanja svoje
prednosti, nič nimam proti njim.
Ker pa se sam raje podam med
ljudi, mi bolj ustreza tak način,
ki nudi več svobode. Moraš pa
biti pripravljen na vse, to je pa
res (smeh).
Kaj priporočaš bralcem, ki bi se
odpravili v te dežele?
Pazite se sonca, saj je močnejše,
39
kot se mogoče dozdeva. Sam sem
to še predobro izkusil, ko me je
pred leti v eni uri močno ožgalo,
kar sem še tedne dolgo čutil na
koži. Zdaj se raje skrivam v senci.
Ko iščete tuk-tuk, nikar ne pristanite na prvo ceno, ki jo ponudi
voznik. Da se dobiti pol ceneje,
če ne še več, le barantati je treba.
Za vse mlade: v Kambodži ni kaj
prida nočnega življenja, za to pride
v poštev Tajska. Vsem, ki se nameravate odpraviti v Kambodžo,
svetujem obisk Bugs Caféja v Siem
Reapu, ker boste lahko porušili
svoje predsodke glede prehranjevalnih navad. Na jedilniku so
pajki, ščurki in ostale žuželke. Priporočil bi torto iz tarantele, vendar
opozarjam, da jo natakar najprej
prinese gostu pokazat – živo, če
mu ustreza. Iz torte štrli precej
kosmatih nogic, tako da ni ravno
za izbirčne. Škorpijon ni nič posebnega, okus ima po zažgani skorjici
čevapčiča. Do nadaljnjega pa se
bom izogibal ščurkov, naj mi ne
zamerijo, vendar so res tako nagnusni, kot so videti (smeh). Meso,
ki ga vsebujejo, spominja na mast
ali jajčni beljak, brez okusa, vendar najbrž glava opravi svoje: ko
se zaveš, kaj si pravkar pojedel,
marsikomu želodec prične izvajati
razne akrobacije … Sicer sem pa
ugotovil, da je tudi na Tajskem
marsikje bolje jesti na ulici, kjer
vam pripravijo hrano pred vašimi
očmi, kot v restavraciji, kjer nikoli
ne poznaš ozadja priprave, pa še
cene so precej navite v primerjavi
z ulično hrano. Zelo zanimivo je
tudi obiskati tržnice, ki zaživijo
ob mraku. Sicer je pa največji čar
vsakega popotovanja, da vsak
sam po svojem okusu in željah
odkriva svet in različnost ljudi, ki
v njem živijo.
Nina Drol
Foto: Domen Dolenc
Marec 2015
Najraje plešem …
Manca Avguštin, dvanajstletna baletna plesalka, je dosegla drugo mesto na državnem tekmovanju BALTEK.
To je zagotovo skupek talenta in trdega dela, saj že peto leto obiskuje Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani.
Za ostale dejavnosti, ki jo veselijo, med njimi risanje, ji največkrat zmanjka časa. V šoli jo poleg pouka zelo
veseli druženje s sošolkami.
Veliko punčk sanja o tem, da bi
postale balerine. Kdaj si ti začela
plesati balet?
Ko sem bila stara pet let, smo dobili oglasni letak za pouk baleta v
športni dvorani Poden. Skupaj s
prijateljico iz vrtca sva se odločili
zanj. Kmalu pa mi je učiteljica Tina
predlagala nadaljevanje šolanja
na Konservatoriju. Ker sem bila še
premajhna, me je mami vpisala v
takrat novo šolo RitmoLoko, ki sem
jo obiskovala dve leti. Tudi učiteljica Liza Volk je predlagala šolanje v
Ljubljani, tako da sem proti koncu
šolskega leta res opravljala sprejemne izpite. Še zdaj se spomnim,
ko je prišla ovojnica, v kateri je
pisalo, ali sem sprejeta. Mami mi
jo je položila na posteljo. Ko sem
se zbudila, sem kar zakričala od
veselja, strahu in pričakovanja.
Odprli sva jo in potem smo bili
vsi v družini srečni, z mami in babi
pa smo od veselja kar zaplesale.
Koliko časa posvečaš baletu in
kako potekajo vaje?
K pouku baleta hodim petkrat na
teden. Največkrat me pelje mami,
pomagata pa še babi in dedi, za kar
sem jim res hvaležna. Prav tako sta
zaradi mojih obveznosti potrpežljiva tudi brata. Vaje so popoldne
in trajajo dve šolski uri. K temu je
»Pri baletu mi je najbolj všeč
njegova eleganca, lahkotnost,
zaradi katere se zdi, da je vse
skupaj zelo preprosto. Najbolj
me privlači čustveno izražanje
skozi gib. Seveda pa so mi všeč
tudi kostumi, scenografija in
nastopanje.«
vesela, čeprav se mi je prvo mesto
izmuznilo samo za 0,6 točke.
Na podelitvi priznanj (v roza kostumu), Lendava 2015
treba dodati še čas vožnje, tako
da vsak dan baletu posvetim vsaj
tri ure, pred nastopi pa kako uro
in dan več. Včasih je naporno, saj
moraš pri baletu vedno težiti k
popolnemu gibu in tehniki. Najprej se ogrevamo, potem vadimo
nove vaje. Letos je poudarek na
izvajanju vaj na špicah.
se razžalosti, ker je osamljena, na
koncu pa spozna, da z glasbo nikoli
ne more biti zares sama. Ko sem
dosegla drugo mesto, sem bila zelo
Lahko usklajuješ vse svoje obveznosti? Ali se ti kdaj zdi tvoj urnik
prenaporen?
Šolske obveznosti za zdaj še lahko
usklajujem. Naporno je pred nastopi, ko so vaje tudi ob sobotah
in nimam veliko časa za učenje.
Vesela sem, da mi je OŠ Cvetka
Golarja podelila status mladega
umetnika. Zelo me podpira tudi
moja razredničarka gospa Mirjana
Jaklič, za kar sem ji hvaležna.
Na državnem tekmovanju si
dosegla odlično drugo mesto. S
kakšnim programom si se predstavila?
Učiteljica Tanja Pavlič mi je – kot
edini izbranki v razredu za to tekmovanje – sestavila koreografijo in
začeli sva s treningom, enkrat po
baletni vaji, vsak četrtek in petek
pa pred poukom. Treningi so bili
zelo naporni, saj sem plesala solo
in je bilo vse odvisno od mene.
Vadila sem tudi doma. Moj program je imel poleg baletne tehnike poudarek na čustvenih izrazih,
saj sem predstavljala vilo, ki sprva
veselo pleše med travniki, potem
40
Letos si bila prvič dovolj stara za
tekmovanje, si pa prej že plesala
v predstavah. Kaj ti pomenijo ti
nastopi?
Zelo sem ponosna na nastope v
SNG Opera in balet v Ljubljani.
Dve sezoni sem plesala v Hrestaču, eno v Silfidi in dve v Trnuljčici.
Povabljena sem bila tudi k predstavi Don Kihot, vendar sem si na
smučanju poškodovala koleno
in nisem mogla sodelovati. Sodelovanje z odraslimi baletniki je
zame velika čast. Pravi čar je tudi
odziv občinstva. Spomnim se, da
sem nekega decembra skoraj vsak
dan plesala v Hrestaču. Po koncu,
ko so bili že vsi v družini utrujeni
od nenehnih voženj in čakanj, bi
jaz lahko še kar plesala in plesala.
Katja Štucin
Marec 2015
Stripar velikega formata,
a skromnega duha
Stripar Iztok Sitar iz Poljan nad Škofjo Loko pravi, da je Poljanska dolina navdihujoča za pisanje grenko sladkih zgodb,
saj »drugače na tem prostoru ne bi bilo toliko umetnikov in pisateljev«. Opaža tudi, da so najboljša dela prav tista, ki
se dogajajo in črpajo navdih ravno v Poljanski dolini, kot so Tavčarjeva Visoška kronika ali črtice iz Loškega pogorja,
Ivetove partizanske in kmečke slike ter krajine, pa tudi Sitarjevi Čudaki, ki se dogajajo prav v Poljanah.
Lani sta bila odmevna vaša strip
in razstava, ki ste ju naslovili Čudaki ljubijo drugače. Duh katerega časa in katerih ljudi ste zajeli
vanju?
Podnaslov stripa Čudaki ljubijo
drugače, ki je bil predstavljen na
razstavi, je Ljubezenske zgodbe iz Poljanske doline, kar pove
vse o stripu. To je zbirka desetih
sicer fiktivnih zgodb, v katerih pa
nastopajo resnični protagonisti
iz lokalnega okolja. V eni sem
narisal tudi sodobno različico Tavčarjevega Cvetja v jeseni. Gre za
nekonvencionalne ljubezenske
zgodbe iz današnjih časov, ki so
v bistvu le okvir za družbene anomalije, kot so nasilje nad ženskami, alkoholizem, indoktrinirana
vzgoja otrok, pedofilija itd. Trenutno rišem drugo knjigo Čudakov
in ena od zgodb pripoveduje o
Škofjeloškem pasijonu, ki je zdaj
aktualen.
Vabijo vas na različne mednarodne striparske konvencije, tudi
v Sloveniji ste povabljeni na vse
pomembnejše striparske dogodke. Spoznavanje novih trendov v
kombinaciji s starejšimi pristopi
torej obrodi?
Na leto se udeležim kakih petih
festivalov, predvsem v nekdanji Jugoslaviji, kjer se srečam s kolegi, s
katerimi se že dalj časa nisem videl,
da ob pivu in jagnjetini izpod peke
predebatiramo najnovejše stripovske dogodke in trende. Drugače
pa na festivalih sodelujem bodisi
z razstavami ali s predavanji ter z
raznimi okroglimi mizami bodisi z
risanjem v živo za obiskovalce. Vedeti moramo, da je bila nekdanja
Jugoslavija striparska velesila, bila
je med petimi najpomembnejšimi
državami v Evropi – tako glede
kakovosti in izvirnosti avtorjev kot
glede kvantitete stripovskih izdaj.
Sicer pa sem bil že na vseh večjih
festivalih v Evropi, od angoulemskega v Franciji, ki je sploh eden
največjih na svetu, do solunskega
v Grčiji. Lani je bila ob obletnici
prve svetovne vojne zelo odmev-
Prva stran nastajajočega stripa
Loški pasijon
Stripar Iztok Sitar
na razstava jugoslovanskega stripa
v Bruslju, na kateri smo seveda
sodelovali tudi slovenski avtorji.
vsem skrajno desničarske politike
in družbe ter klerikalizma, zaprta
vrata v nekatere medije, kar pa je
povsem normalno.
Vemo, da svoje duhovite striparske 'podlistke' objavljate tudi
v nekaterih časopisih. Je težko
ujeti aktualne teme vsak teden
in ne samo napisati, tudi narisati
nekaj takega, da se bo bralec
nasmehnil? Vsekakor je treba
biti tudi visoko razgledan, da
si lahko aktualen, duhovit in še
piker zraven.
Kar se tiče idej, jih imam polno
glavo, to pri meni ni bil nikoli problem. Ko sem še risal vsakodnevne
politične karikature v Slovencu,
mi sploh ni bilo težko najti dobre
ideje za karikaturo, včasih sem
narisal celo dve ali tri na dan. Seveda pa moraš budno spremljati,
kaj se dogaja okoli tebe, da lahko
potem prikažeš dogodek na satiričen način. Sicer pa imamo pri nas
tako politiko, da sploh ni težko biti
karikaturist.
Mirno lahko rečem, da ste eden
od najbolj prekaljenih mačkov
slovenskega stripa, vendar še
veliko premlad, da bi vas lahko
označila s starosto. Kako je s podmladkom na slovenski stripovski
sceni?
Star sem res že dovolj, starosta
pa še nisem. To je vsekakor Miki
Muster, ki je pred kratkim dobil
Prešernovo nagrado za Zvitorepca,
za kar mu iskreno čestitam. Kar pa
Stripi imajo nek duh satire. Zbadanja družbe. Zbadanja medsebojnih odnosov. Igrivosti in
trpkosti. Ste imeli morda že kdaj
kakšne težave z napisanim oziroma narisanim?
Niti ne. Razen da so mi zaradi mojih
družbeno kritičnih in angažiranih
stripov, v katerih se lotevam pred-
se tiče podmladka, je lani izdal svoj
prvenec mladi Martin Ramoveš iz
Suše. Njegovi Nesojeni kavboji so
bili deležni izjemno dobrih kritik v
medijih, tako da se za prihodnost
stripa ni za bati. Bolj me skrbi to,
da mladi in manj mladi avtorji nimajo kje objavljati, ker so časopisi,
sploh zdaj v času recesije, vedno
manj naklonjeni stripu, čeprav je
prvotno strip nastal ravno zaradi
boljše prodaje časopisa. Upam pa,
da se bo situacija sčasoma popravila in se bodo vremena striparjem
zjasnila.
Klara Mrak
Karikatura Družinski zakonik
41
Marec 2015
Adrenalin, predanosti, zmage
Petnajstletna Žirovka Katja Pivk v kartingu še zdaleč ni novinka. Osvojila je že dva naslova državne prvakinje, tri
naslove pokalne prvakinje ter naziv najboljšega voznika 2014 v kartingu. Konec novembra 2014 se je preizkusila tudi
na svetovni dirki Rotax MAX Challenge Grand Final v španski Valencii. S tem zanimivim športom se je srečala že pri
petih letih. Leta 2007 je začela tekmovati na državnem prvenstvu in v Sportstil pokalu. Na sedmih dirkah, ki so potekale v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem, je osvojila štiri prva in tri druga mesta. Poleg tega je prejela tudi priznanje za
najboljšega voznika v kartingu.
Ali si leta 2005, ko si s komaj
petimi leti odkrila svoj sanjski
konjiček, dirkanje z gokardom,
mislila, da ti bodo sanje spremenile življenje?
Takrat na to res nisem pomislila,
saj mi je bil karting le za zabavo.
Z obiskovanjem karting šole v Ljubljani pa sem se začela zavedati,
da je to mogoče res – to. Karting
mi je zagotovo spremenil življenje,
saj je postal del mene. Že od vsega
začetka v njem zelo uživam.
Tudi starši so s teboj nenehno
na poti, oba ti pomagata in te
spremljata. Kako je videti vaš
delovno-športni dan?
Res je, karting je pri nas kar družinski šport. Vikende na treningih
preživljamo skupaj in se skupaj
tudi zabavamo. Pripravimo se že
dan prej s pregledom in z osnovno
nastavitvijo opreme, ki jo nato zložimo v prikolico. Že zgodaj zjutraj
se odpravimo proti dirkališču, do
koder je po navadi vsaj dve uri
vožnje. Tam pripravimo boks ter
do konca sestavimo in nastavimo
kart glede na trenutne vremenske
razmere. Sledi priprava dnevnega
načrta treningov, nakar se posvetimo sami vožnji. Vsaka vožnja traja
približno petnajst minut. Glede na
moja opažanja in podatke, ki jih
dobimo iz telemetrije (računalnik
karta), nastavljamo kart za naslednje treninge tega dne. Dnevno
naredim tudi več kot sto kilometrov. Vmes se vedno najde čas za
igro, pri čemer pride na račun tudi
moj brat. Po končanem treningu
očistimo kart, pospravimo stvari
in se odpravimo domov. Dolga
vožnja proti domu je idelna za
pogovor in analiziranje dogodkov,
pomenimo pa se tudi druge stvari,
ki niso povezane s kartingom.
Leta 2007 si že pričela osvajati
tudi najvišja mesta. Katere zmage
se najraje spominjaš?
Moram omeniti, da je leto 2007
tudi leto, ko sem začela prvič tekmovati za državno prvenstvo in
Sportstil pokal. Najraje se spominjam, kako sem prvič dosegla
drugo mesto in sem prehitela dva
do takrat najuspešnejša italijanska
dirkača v moji kategoriji. Takrat
sem spoznala, da lahko tudi sama
posežem po najboljših mestih.
V sezoni 2008 si že postala podprvakinja državnega prvenstva
in tudi Sportstil pokala. Dirke so
potekale v Sloveniji in Italiji. Ste
bili z domačimi nenehno na poti,
je bilo naporno?
Ja, res smo bili nenehno na poti.
V Sloveniji so bila takrat kar tri
dirkališča, bila pa so oddaljena
ravno toliko kot dirkališče Alberone v italijanskem Čedadu. Malo
bolj zapleteno je bilo s treningi na
Hrvaškem, saj smo morali za prehod meje urejati izvozno-uvozno
dokumentacijo, podobno kot je
to potrebno za tovornjakarje. A
naša družina se zna zabavati in
čas, v katerem smo prisiljeni na
mukotrpno čakanje, izkoristimo
po svoje.
dvajset let. Tudi na področju kartinga je njegovo znanje ogromno,
saj je njegov sin takrat že posegal
po najvišjih mestih. Upam si reči,
da je najboljši trener, kar jih je, saj
mi zna razložiti stvari na primeren
način, zna pa se tudi zelo dobro
pohecati. Pomagal nam je nastaviti
kart, meni pa izboljšati tehniko
vožnje. Učila sva se prehitevati,
zavirati, pospeševati ter voziti idealno linijo. Člani naše in njegove
družine smo postali dobri prijatelji.
Sezono 2009 si začela z novo kategorijo 2, Gazelo 60 mini. Dirkalnik
je bil grajen na osnovi Intrepid
mini okvirja, ki ga poganja Iamin
Parilla 60-kubični motor. Je bil
prehod na zmogljivejši dirkalnik
težak?
Prehod je bil predvsem nujen, saj
sem bila že prestara in prevelika
za kategorijo mini 50. Z užitkom
sem se prilagodila na višje hitrosti.
Vesela sem bila, ker sem lahko
kart vžgala sama s pritiskom na
gumb in mi ni bilo treba čakati
atija. Več težav so nam predstavljale nastavitve, saj je bil dirkalnik
popolnoma drugačen. Okvir je bil
večji, nastavitev zanje je bilo precej
več kot za mini 50, motor pa je bil
krepko močnejši in sestavljen iz
več delov, od katerih je vsak imel
svoje nastavitve.
Tudi sezona 2010 je bila zanimiva, saj si prestopila v višjo v
kategorijo 3, Gazela 60 free. Gokarti v kategoriji so še hitrejši in
zmogljivejši in omogočajo več
nastavitev. So prišle tudi nove
zmage?
V tej novi kategoriji smo zamenjali okvir in motor, saj je bilo to
dovoljeno. Pospeški so bili boljši,
hitrost pa večja. Iz šestih dirk sem
domov prinesla tri zmagovalne
vence in pokale ter dva pokala za
drugo mesto. Tehnična okvara na
eni izmed dirk mi je zaradi pravil
skupnega točkovanja onemogočila končno zmago. Tako sem sezono
končala na drugem mestu.
Proti koncu te sezone je prišlo
tudi do večje spremembe, saj si
začela sodelovati z Matjažem Praznikom, ki je postal tvoj trener.
Kakšne so bile razlike?
Matjaža smo bili vsi zelo veseli. Ima
veliko dirkaških izkušenj kot voznik
relija, saj je po svetu dirkal več kot
Leta so tekla, športni uspehi so se
nizali, danes imaš že skoraj šestnajst let, v kartingu pa osvojenih
že kar nekaj najvišjih naslovov.
Katere?
V svoji karieri sem dosegla zelo
dobre uspehe in na vse se ponosna, saj sem jih dosegla sama s po42
močjo staršev, trenerja in zvestih
navijačev. V svoji zbirki imam več
kot sedemdeset pokalov. Dvakrat
sem bila državna prvakinja, trikrat pokalna prvakinja Sportstila,
štirikrat državna podprvakinja,
štirikrat podprvakinja pokala
Sportstil, podprvakinja hrvaškega pokala CroCup ter enkrat tretja
na državnem prvenstvu. Letos
sem državna in pokalna prvakinja,
izbrana pa sem tudi za najboljšega
voznika leta 2014 v panogi karting.
Kot pokalna zmagovalka si dobila vstopnico za svetovno dirko
Rotax MAX Challenge Grand Finals, ki je potekalo na dirkališču
Kartodromo Internacional Lucas
Guerrero Chiva v španski Valencii.
Kakšni so tvoji spomini?
Moji spomini na svetovno prvenstvo so tako močni, kot da bi se
to zgodilo včeraj. Vsakega dneva
posebej sem bila vesela, saj sem
v vožnji tako uživala, kot še nikoli
do sedaj. Samo v moji kategoriji
je bilo 72 voznikov – zmagovalcev
pokalnih prvenstev posameznih
držav. Z užitkom sem jih prehitevala. Bila sem popolnoma sproščena
in vesela, da sem bila tam. Vozila
sem popolnoma nov avto, ki ga
je izdelal Sodikart, poganjal pa
ga je Rotaxov 125-kubični motor
s prenovljenim uplinjačem. Motor
je imel 23 konjskih moči. Na tej
stezi, ki je dolga 1428 metrov in
široka devet metrov, je dosegel
Marec 2015
povprečno hitrost 72km/h, po
ravnici pa sem se peljala preko
100km/h. Zaradi napačnih odločitev glede nastavitev sem imela
slab kvalifikacijski čas, ki me je
postavil na zadnja štartna mesta
posameznih dirk. Na prvih dveh
dirkah sem se odlično odrezala
in s 33. mesta napredovala enkrat
na 17., drugič pa na 23. mesto. Na
tretji dirki sem prav tako odlično
začela in jih že kar precej prehitela.
Dobro je že kazalo, da se uvrstim
v finale, vendar mi je to onemogočil trk sredi dirke. Zletela sem s
steze in ritensko udarila v zaščitno
ograjo. Moja borbenost in trma sta
bili razlog, da sem se hitro vrnila
nazaj na stezo in vseeno končala
dirko. Svetovno prvenstvo sem
tako končala na 55. mestu.
Ali čez zimo počivaš? Si kako drugače nabiraš izkušnje, znanja,
moči?
Čez zimo se sezona kartinga začenja, saj se večina treninga opravi
takrat. Ko sem imela najbolj intenzivne priprave, sem trenirala
skoraj vsak vikend od novembra
do marca. Zaradi ugodnih vremenskih razmer se na treninge
odpravljamo na steze v bližino
Benetk. Za fizično pripravo skr-
bim s fitnesom, lokostrelstvom
in redno vadbo, občasno obiščem
tudi seminarje za psihično pripravo. Odzivam se tudi na vabila na
predstavitve športnikov in kartinga, kot je bila ta teden v Centru Supernova na Rudniku ter v
karting šoli BTC.
manjkam prav pogosto. S prijatelji
se ne družim veliko, ker me čez
teden ni doma, saj sem v Ljubljani.
Ko imamo vsi čas, pa se skupaj
dobimo in poklepetamo.
Kakšni so tvoji načrti za letošnje
leto?
Tudi letošnje leto bo zanimivo in
polno izzivov. Eden izmed njih je
že ta, da bom prestopila v višjo
kategorijo, kjer ni več starostne
omejitve navzgor. Vozila bom kart
z 125-kubičnim motorjem s 30
konjskimi močmi. Poskusila bom
dati vse od sebe, saj bi rada še
enkrat okusila teden svetovnega
Katera je bila tvoja zadnja tekma,
kako si se odrezala?
Moja zadnja tekma je bila omenjeno svetovno prvenstvo v Valencii,
na kateri sem bila 55. od 72 tekmovalcev v moji kategoriji.
Kakšna je konkurenca na tem
športnem področju, ki ti je tako
zelo pri srcu?
Konkurenca je vsako leto drugačna. Včasih je dirkačev več, včasih
manj. Vedno več se dirk udeležujejo tudi dirkači iz drugih držav,
vedno pa se najde kdo, ki je dovolj
hiter, da mi predstavlja izziv.
Kako športne dejavnosti združuješ s šolskimi, z najstniškimi?
Na prvem mestu je šola, zato
vedno najprej naredim nalogo in
se učim. Šele nato sledi trening,
po potrebi pa zvezke za učenje
vzamem s sabo. Treningi so največ ob koncu tedna, zato v šoli ne
43
prvenstva. Predvsem pa bom poskušala uživati.
Pa še beseda, dve o denarju. Je
težko dobiti sponzorje?
Karting kot hobi niti ni tako drag,
ko pa se s tem ukvarjaš profesionalno, stroški niso majhni. Nekaj
sponzorjev me spremlja že precej
sezon, veliko pa jih je pokazalo
podporo pred svetovnim prvenstvom. Vsem sem hvaležna za podporo in pomoč ter se jim v tem
trenutku tudi iskreno zahvaljujem.
Načeloma je sponzorje, vsaj za moj
šport, kar težko dobiti.
Milena Miklavčič
Marec 2015
Lokostrelstvo je lahko tudi rekreacija
Lokostrelska sekcija Športnega društva Partizan v Škofji Loki deluje že sedemindvajset let in organizira tekme,
ki so na koledarju Lokostrelske zveze Slovenije. V Škofji Loki trenirata tudi tekmovalca, ki na državnih
prvenstvih dosegata najvišje rezultate.
Na zadnji tekmi državnega prvenstva, ki je potekala 14. februarja
v Kočevju, je bil Jurij Pleško deseti, medtem ko je Najka Tomat
dosegla četrto mesto. Pleško, ki
tekmuje v slogu goli lok, na državnem prvenstvu trenutno zaseda
peto mesto. Tomatova, ki strelja
z ukrivljenim lokom, je trenutno
na šestem mestu. »Najka je zelo
dobra tekmovalka, je tudi članica
slovenske reprezentance. Upamo,
da se bo to počasi stopnjevalo
do tega, da bo nastopila tudi na
olimpijskih igrah,« je o eni najboljših slovenskih lokostrelk povedal
vodja lokostrelske sekcije pri Partizanu Vlado Justin. Tomatovi ta
dosežek v prihodnosti lahko uspe,
saj je ukrivljeni lok edini slog, ki je
uradna disciplina na olimpijskih
igrah. Tekmovalka, ki je zadnje
pol leta živela na Portugalskem
in trenirala pri Sportingu, je konec
februarja v Kopru nastopila tudi na
evropskem prvenstvu v dvoran-
skem lokostrelstvu. Jurij Pleško na
prvenstvu v Kopru ni nastopil, ker
z golim lokom lahko tekmuje le na
mednarodnih tekmah arrowhead
poljskega lokostrelstva.
Primanjkuje mladih
tekmovalcev
Ker lokostrelstvo ni tako priljubljen šport, kot sta nogomet ali
košarka, pritegne manj mladih
tekmovalcev. Justin sicer pravi,
da se število otrok iz leta v leto
spreminja: »Kako leto se prijavi veliko otrok. Nekateri sicer naredijo
samo tečaj, potem pa odnehajo.«
Največji upad mladih se zgodi ob
prehodu iz osnovne v srednjo šolo.
»Mi bi radi pritegnili mladino, saj
to ni le tekmovalni šport, ampak
je lahko tudi rekreacija ali dodatek
k drugemu športu,« je povedal
Justin in dodal, da imajo pri tem
pomembno vlogo tudi šole. »Če
otroka lokostrelstvo bolj zanima,
se poglobi v ta šport. Problem je le
Dobro lokostrelko, kot je Najka
Tomat, odlikujejo dobra fizična
in psihična pripravljenost ter
zbranost, da lahko določen
gib večtisočkrat ponovi. (Foto:
Daniela Babčec)
to, da se tega bolj mirnega športa
lahko hitro naveliča,« je dodal Justin. Konec januarja je lokostrelska
sekcija Partizana v dvorani Poden
organizirala tekmo, ki šteje za slo-
Jurij Pleško na tekmi poljskega
lokostrelstva na Turjaku. (Foto:
Andrej Godeša)
venski dvoranski pokal. Na njej
je nastopilo 195 tekmovalcev iz
dvaintridesetih slovenskih klubov.
Luka Mlakar
DO
VSAKO SRE
a
p o p o ld a n n
gu
Cankarjevem tr
I
v ŠKOFJI LOK
Info: Razvojna agencija Sora, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka, T: 04/50 60 220, E: info@ra-sora.si, W: www.ra-sora.si
44
Marec 2015
Portreti nekdanjih uspešnih loških
smučarjev
Loški muzej je prejšnji mesec v Groharjevi galeriji pripravil razstavo portretov nekdanjih smučarjev
Borisa Strela, Jožeta Kuralta, Lee Ribarič in Darje Porenta. Vsi smučarji so svojo športno pot začeli v alpski šoli
Smučarskega kluba Alpetour.
Razstavo Smučke na noge je dva
dni pred začetkom tekmovanj za
Pokal Loka odprl dolgoletni trener
vseh štirih nekdanjih smučarjev
Jaro Kalan. »Prav je, da spomin na
Borisa, Jožeta, Leo in Darjo še naprej ohranjamo, ker so to smučarji,
na katere smo lahko ponosni in ki
so ponesli ime Škofje Loke v svet,«
je poudaril Kalan. Obiskovalci so
dobili priložnost, da Borisa, Jožeta,
Leo in Darjo spoznajo ne le kot
športnike, ampak tudi kot osebnosti. »Njihovi dosežki so dobro
poznani, nismo pa kaj dosti slišali
o njih samih, o tem, kako so bili
zagnani za treninge in smučanje
ter da so imeli velik talent in želje
po uspehu,« je pojasnila direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar.
Portrete športnikov so zasnovali
v obliki modela Elanovih smuči,
s katerimi so smučarji včasih tekmovali. Razstavo dopolnjujejo tudi
fotografije, smučarska oprema in
odličja smučarjev, ki so jih prispevali njihovi sorodniki.
Prav ti so s svojim pripovedovanjem in spomini zelo pomagali
pri pripravi portretov. »Tu so imeli
zelo veliko vlogo, saj so nam pripovedovali, kakšni so bili portretiranci od malih nog do vrhunskih
športnikov,« je povedala avtorica
razstave Biljana Ristić. Dodala je,
da sta vse portretirance odlikovali
vztrajnost in ljubezen do alpskega
smučanja.
Luka Mlakar
Groharjeva galerija je bila ob odprtju razstave polna obiskovalcev.
(Foto: Luka Mlakar)
Ob odprtju razstave je Jaro Kalan
dejal, da so Boris, Jože, Lea in
Darja ime Škofje Loke ponesli v
svet. (Foto: Luka Mlakar)
Portreti v obliki Elanovih smuči so nekdanje smučarje predstavili
skozi njihove značajske lastnosti. (Foto: Luka Mlakar)
Razstavo so dopolnili tudi
osebni predmeti smučarjev, kot
so spominki z olimpijskih iger
v Sarajevu in različni pokali.
(Foto: Luka Mlakar)
. GOZDARSKI VITLI
. GOZDARSKE
. CEPILNIKIKLEŠČE
. KROŽNE ŽAGEDRV
. OVIJALCI DRV
Vljudno vabljeni na
Spomladanski sejem
v Komendi v času
od 27.3. do 29.3.2015.
E: trgovina@uniforest.si
www.uniforest.si
45
Marec 2015
Sloveniji peto mesto na letošnjem
Pokalu Loka
Že štirideseto tekmovanje za Pokal Loka je letos zaznamovala rekordna udeležba. Med 13. in 15. februarjem je
v Škofjo Loko prišlo štiriintrideset reprezentanc z več kot dvesto osemdesetimi mladimi športniki. Slovenska
ekipa je tekmovanje končala na petem mestu.
Izjemna Neja Dvornik
Zmagovalci letošnjega Pokala Loka
so Norvežani, drugi so bili Nemci,
tretji pa Hrvati. Med slovenskimi
smučarji in smučarkami se je najbolj izkazala Neja Dvornik, ki je
med mlajšimi deklicami najprej
zmagala na sobotnem veleslalomu.
»Najprej si nisem mislila, da bom
zmagala, ker nisem imela najboljšega občutka, toda volje je bilo
vseeno dovolj,« je bila skromna
štirinajstletna Korošica, ki je v soboto na Starem vrhu ni motilo niti
slabo vreme. »Lani so bile razmere
podobne na slalomu. Tudi takrat
je deževalo, tako da letos nisem
imela posebnih težav,« je povedala
Slovenjgradčanka, ki ji je napad na
zmago uspel tudi naslednji dan. Z
več kot sekundo in pol prednosti je
v slalomu premagala vse svoje tekmice. Slovenski uspeh je z odličnim
drugim mestom dopolnila Žana Ciglič, ki je na sobotnem veleslalomu
dosegla šesto mesto. Dobro se je
odrezala tudi domačinka Rebeka
Oblak, ki je bila v slalomu deseta,
v veleslalomu pa šestnajsta.
dosegel enajsto mesto, Gartner je
bil trinajsti, Oto Vraničar pa deseti.
V starejših kategorijah Slovenci niso
bili tako uspešni, medtem ko so bili
letos izjemno močni tekmovalci in
tekmovalke iz Norveške. Veleslalomska zmagovalka je postala Kaja
Merete Norbye. Najboljši veleslalomist je bil Gustav Vollo Rosberg,
zmagovalec slaloma pa je postal
Wilhelm Normannseth. V slalomu
je med starejšimi deklicami slavila
Finka Nella Korpio. Od slovenskih
tekmovalcev sta se dobro odrezala
Tadej Paščinski in Tia Trampuš, ki
sta v slalomu zasedla osmo mesto.
Uspešni tudi domači tekmovalci
Pri fantih je med mlajšimi dečki
na obeh tekmah slavil Hrvat Tiriel
Luka Abramović. Odlično so se
odrezali tudi mlajši dečki iz Smučarskega kluba Alpetour. V slalomu
je bil Anže Gartner peti, Patrik
Slapar enajsti, Martin Križaj pa
dvanajsti. Križaj je v veleslalomu
Slovenci tretji na paralelnem veleslalomu
Uvod v smučarske tekme na Starem
vrhu je tudi letos predstavljal petkov paralelni veleslalom na hribu
pod Loškim gradom, ki si ga je ogledala množica gledalcev. Zmaga na
večernem spektaklu je letos šla v
Avstrijo, druga je bila reprezentanca Norveške, tretje mesto pa sta
Sloveniji priborila Mariborčanka
Nika Tomšič in Žirovničan Tadej
Paščinski. »Bilo je v redu. Enkrat
sem jaz rešil Niko, drugič pa je ona
mene,« je po osvojenem tretjem
mestu dejal Paščinski. Dekletom v
petek ni bilo treba reševati fantovske časti. »Šlo je za uspešno skupinsko delo. Zelo sem zadovoljna,« je
povedala Tomšičeva. Dodala je, da
je na Pokalu Loka že tekmovala in
da se vsako leto znova rada vrača
v Škofjo Loko. Luka Mlakar
Najboljši mladi smučarji in smučarke so se v še večjem številu vrnili
na Stari vrh. (Foto: Peter Pokorn ml.)
Kljub muhastemu vremenu je organizatorjem uspelo izpeljati vse
tekme. Odpadla je le druga vožnja veleslaloma za starejše dečke in
deklice. (Foto: Peter Pokorn ml.)
Neja Dvornik je v nedeljo zmagala tudi v slalomu. Slovenski uspeh
je dopolnila Žana Ciglič, tretja pa je bila Erika Pykalainen iz Finske.
(Foto: Peter Pokorn ml.)
Tiriel Luka Abramović je med mlajšimi dečki slavil v obeh disciplinah. V veleslalomu je bil drugi Norvežan Oscar Braathen Herland,
tretji pa Francoz Pierre Savel. (Foto: Peter Pokorn ml.)
46
Marec 2015
Pokal Ciciban pod Loškim gradom
Najmlajši smučarji so na pustno soboto na grajskem hribu tekmovali v veleslalomu. Pokala Ciciban v Škofji Loki
se je udeležilo okoli osemdeset otrok iz štirih smučarskih klubov: Medvode, Poljane, Domel Železniki in
Alpetour Škofja Loka.
Vsak od štirih klubov vsako leto
organizira po eno tekmo Pokala
Ciciban, na kateri se kategoriziranim tekmovalcem lahko pridružijo
tudi otroci, ki ne trenirajo v klubih.
Mladi smučarji in smučarke nastopajo ločeno ter so razdeljeni v
kategorije glede na leto rojstva.
V najstarejši starostni skupini (letnik 2003) sta bila najboljša Nina
Drobnič iz Železnikov in Tim Košir
iz Škofje Loke. Med tekmovalci in
tekmovalkami, rojenimi leta 2004,
sta bila najhitrejša Škofjeločan
Luka Bogataj in Medvodčanka
Nike Kozamernik. Pri dečkih in
deklicah, rojenih leta 2005, sta
zmagala Škofjeločana Nino Krajnc
in Liza Vraničar. Voranc Krek iz
Železnikov in Ana Bokal iz Škofje
Loke sta bila najuspešnejša med
dečki in deklicami, rojenimi leta
2006. Pri dečkih, rojenih leta 2007,
je bil najboljši Oscar Kozamernik iz Medvod, pri deklicah, ki so
rojene isto leto, pa Manca Dolinar iz Poljan. Med smučarkami
in smučarji, rojenimi leta 2008,
sta zmagala Medvodčana Lucija
Najuspešnejše med deklicami, rojenimi leta 2003
(od leve proti desni): Rebeka Kalan, zmagovalka
Nina Drobnič (obe Železniki), Neža Žagar (Medvode) in Lara Demšar (Škofja Loka) (Foto: L. M.)
Peruško in Drejc Ogris Trampuš.
V najmlajši starostni skupini (letnik
2009 in mlajši) sta bila najhitrejša
Peter Osolnik iz Škofje Loke in
Ajda Drmota iz Poljan.
Najboljši med dečki, rojenimi leta 2003 (od leve proti
desni): Jaka Pregrad (Medvode), zmagovalec Tim
Košir, Luka Kustec (oba Škofja Loka), Luka Šinkovec
(Železniki) in Teo Vraničar (Škofja Loka) (Foto: L. M.)
tekmovanja Miha Kozamernik je
povedal, kako se trudi, da med
otroki ne bi delali prevelikih razlik:
»Že tako ali tako jih hitro začnemo
ločevati. Tekmovanje poskušamo
malo obrniti na zabavo, ampak
otroci so blazno tekmovalni in
zelo zagrizeni.« Vsak udeleženec
tekmovanja je prejel medaljo,
diplomo in darilo. Pokal Ciciban
Tekmovanje in zabava
hkrati
Predsednik Alpskega smučarskega
kluba Medvode in organizator
po besedah Kozamernika ni le
priložnost za večjo popularnost
smučanja, ampak tudi za turistično
podobo Škofje Loke: »Nekaj čisto
drugega je, če si ljudje lahko ogledajo tekmo pod gradom namesto
na smučišču. Danes smo tu lahko
videli turiste iz Avstrije in Italije ter
številne naključne mimoidoče.«
Luka Mlakar
Center RitmoLoko, sobota, 21. marec 2015, 15:30 – 19:30
Spodbudite življenjsko energijo, upočasnite staranje in vrnite
telesu vitalnost in dobro počutje! Naučite se vaj, s katerimi
boste ohranili prožnost telesa in duha.
Tibetanski obredi so jogijski sistem petih različnih kombinacij telesnih
položajev v gibanju, ki so ga razvili tibetanski menihi pred več kot 2000 leti.
Obredi oz. vaje so znani po tem, da obrnejo proces staranja in prinašajo še
mnogo drugih koristi. So preprosti, nauči se jih lahko vsak in poleg pomlajevanja tudi razstrupljajo, prinašajo boljši spomin, izgubo odvečne telesne
teže ter mlajši videz in počutje. Navdušili so že milijone ljudi po vsem svetu.
Vsebina delavnice
• Predstavitev tibetanskih obredov, njihov pomen, prednost in način
delovanja na telo.
• Režim prehranjevanja, ki podpira učinke tibetancev.
• Ogrevalne vaje.
• Praktična predstavitev vsakega od petih obredov, dihanje, ključni el-
ementi za pravilno in varno izvedbo
• Prilagoditve omejenim fizičnim sposobnostim.
• Samostojno praktično izvajanje tibetanskih obredov pod nadzorom
voditeljice.
Pristop voditeljice je individualen. Vsak od udeležencev osvoji znanje, ki je
potrebno, da lahko takoj začne pravilno in varno izvajati tibetance samostojno. Naučite se pravilnega gibanja, poravnave telesa, kako zgraditi trdno osnovo telesa, kontrole gibov in kako varovati svojo hrbtenico in sklepe.
Delavnica je primerna tako za tiste, ki se s tibetanskimi vajami še niste
srečali, kot za tiste, ki želite poglobiti znanje in preveriti pravilnost izvajanja.
Zaradi individualne narave dela na delavnici je število mest
omejeno. Prijavite se zdaj in si zagotovite svoje mesto v skupini.
Prijave sprejemamo na recepciji centra RitmoLoko, Kidričeva 75, Škofja Loka, 041 710 310 | info@ritmoloko.si | www.ritmoloko.si
47
Marec 2015
Škofja Loka v gibanju
Bliža se pomlad, sneg bo počasi skopnel, sonce nas bo s toplimi žarki vabilo v naravo. Na cestah bo moč opaziti vedno
več kolesarjev, gozdne poti bodo premagovali tekači in sprehajalci, po planinskih poteh se bodo podali zavzeti planinci. Preverili smo, kakšne možnosti rekreacije ponujata Škofja Loka in okolica.
Za vse tiste, ki prosti čas
radi preživijo na kolesu
Kolesarskih poti je na območju
Škofje Loke in okolice kar nekaj.
Loški kolesarski krog je najbolj
znan. Dolžina kolesarske poti
obsega dvajset kilometrov in je
primerna za srednje kondicijsko
pripravljene kolesarje. Pot se prične pri Turizmu Škofja Loka in vas
preko Partizanske ceste vodi proti
Groharjevem naselju, kjer nadaljujete pot proti Crngrobu. Po poti čez
travnike in gozdove prispete do
Marijinega oznanjenja, kjer sledi
spust do vasi Dorfarje. Prečkate
glavno cesto Škofja Loka–Kranj
in se podate po Sorškem polju v
smeri proti vasi Trata. Na križišču
pred industrijsko cono zavijete na
makadamsko pot in nadaljujete v
smeri proti Lovski koči. Od koče
pelje pot čez železniško progo
proti vasi Godešič, kjer prečkate
cesto Škofja Loka–Ljubljana in se
mimo cerkve sv. Miklavža spustite
čez Soro. Pot nadaljujete čez naselji Pungert in Hosta do Puštala. Od
tod vas od izhodiščne točke ločita
le še mostiček in občinski klanec.
Občinski kolesarski krog je
morda primernejši za kolesarje,
ki iščejo daljše izzive. Izhodišče
ima v Gorenji vasi. Trasa kroga
obsega 115 kilometrov in ima
3400 metrov višinskih vzponov
in spustov. Zaradi zahtevnosti je
razdeljena v tri etape in še več
podetap, ki jih lahko prevozite
tudi samostojno. Kolesarski krog je
označen s prepoznavnimi tablami
in ponuja raznolik program ob poti
– od zgodovinskih spomenikov
do čudovitih razgledov. V Taverni Petra prejmete tudi kontrolni
kartonček. Ko zberete vse žige,
vas čaka uporabna nagrada. V letu
2015 obljubljajo kolesarske rokavice za še več podvigov na kolesu.
Več podatkov dobite na spletni
strani občine Gorenja vas-Poljane.
Organizacija Turizem Škofja
Loka je za kolesarje pripravila več
opisov kolesarskih poti, ki obsegajo območje občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri.
Ponujajo dvanajst raznovrstnih
opisov poti s celotnega območja, nekaj zase pa bodo našli tako
začetniki kot izkušeni kolesarji.
Ob začetku se zglasite v stavbi
Turizma Škofja Loka, kjer prejmete
zemljevid in vložni kartonček. Na
vsaki izmed tras prejmete žig ali
dva, ob zapolnitvi kartončka pa
nagrado. Med najkrajšimi etapami
je verjetno skok v Dražgoše, dolg
šestnajst kilometrov. Izhodišče
poti je vas Selca, po glavni cesti
se odpravite proti Železnikom in
sledite oznakam za Dražgoše ter
Rudno. V slednjem se pričenja tudi
strmejši vzpon v serpentinah. Na
zadnjem ovinku pred Dražgošami v okrepčevalnici in brunarici
prejmete žig kolesarske poti. Pot
nadaljujete mimo spomenika do
Dražgoš in nato proti odcepu Kališe. Od tod sledi spust proti Selcam.
Pot lahko nekoliko podaljšate, če
se zapeljete še do Jamnika in cerkvice sv. Primoža. Več informacij
oktobru pa vas v tekaške čevlje vabi
Tek nove generacije, ki se odvija
v naravi po makadamskih poteh
Sorškega polja.
Za vse ljubitelje pohodništva
pa je nadvse dobrodošel sklop poti
Turizma Škofja Loka, ki ga najdete
v poslovalnici informacijskega centra in na spletni strani http://www.
skofja-loka.com/. S projektom so
predstavili dvaindvajset poti na
območju štirih občin. Ob poteh
se nahaja tudi bogat gostinski in
kulturni program, zato so primerne tudi za daljše izlete.
Kaj pa rolanje?
Če želiti združiti prijetno druženje s koristno športno dejavnostjo, se včlanite v tekaško
skupino, teh je v Škofji Loki kar
nekaj.
o etapah dobite na spletni strani
http://www.skofja-loka.com/.
Tekaške poti si ustvarjamo
sami
V škofjeloški občini označenih tekaških poti na žalost ni veliko oz. jih ni.
Prav zato si tekači sami ustvarjamo
trase za tek na različne razdalje.
Med zelo priljubljene med Škofjeločani spada tek v Crngrob, kjer
tečemo večinoma po makadamskih poteh in se je le redko treba
umikati avtomobilom. Marsikdo
se raje odpravi na Sorško polje, ki
nudi veliko možnosti za tek, vendar
je treba paziti na ostale rekreativce
in kmetijsko mehanizacijo. Lahko
se odločite tudi za vzpon na Križno
goro ali pa so vam ljubši travniki v
Vincarjih ter tek ob Sori. No, kjerkoli
boste že tekli, se lahko med letom
udeležite različnih maratonov, ki
bodo potekali na območju Škofje
Loke in okolice. Maja se bo odvijal
17. Visoški tek, v juniju pa bo na
sporedu Tek štirih mostov, ki bo
potekal 12. in 13. junija. Že aprila se lahko prijavite na Puštalski
polmaraton, torej premagovanje
21-kilometrske razdalje v hribih
nad Škofjo Loko. Poleg slednjega
se lahko udeležite tudi 24. Gorskega teka na Osolnik, 20. Teka
na Ratitovec in 6. KBK Kopačnica–
Blegoš–Kopačnica. Prvi vikend v
Višinska razlika Loškega kolesarskega kroga
Višinska razlika Občinskega kolesarskega kroga
48
Večini ljubiteljev rolanja je najbolje
znana pot Škofja Loka–Kranj, ki se
začne pri železniškem prehodu v
vasi Sveti Duh. Pot vodi ob železnici do znamenja pri Ljubljanski
cesti in je dolga deset kilometrov.
Rolanje po poti je sicer prijetno,
vendar pa je pot precej prometna. Med letom predstavlja povezavo med kmetijami in polji,
poleg tega pa jo vsakodnevno
uporabljajo vozniki osebnih avtomobilov in kombijev. V strategiji
razvoja turizma občine Železniki
je kot cilj opredeljena kolesarska
pot Dolenja vas–Plenšak, ki naj bi
bila dostopna in prijazna tudi za
rolanje. Vendar pa je predviden
rok za vzpostavitev 2017, tako da
bo treba nekaj časa še počakati.
V veljavo je stopila nova strategija razvoja Škofje Loke, v kateri se bo občina zavzemala za
nadgradnjo infrastrukture v urbanih delih z izboljšanjem okoljske infrastrukture na podeželju.
Pomemben izziv predstavlja tudi
ohranjanje naravnih virov in narave, ob hkratnem aktiviranju njene
trajnostne rabe za rekreacijo in
turizem. Škofja Loka ima v primerjavi s slovenskim povprečjem
(2,87 kvadratnega metra na prebivalca) zgolj 2,24 kvadratnega
metra odprtih športnih površin
na prebivalca, zato je cilj občine
urejanje športno-rekreacijskih
objektov v naravi – med drugimi
športnih igrišč Gorajte in Puštal,
posodobitev športnega parka
Trata, športne površine Viršk in
kopalnega območja Puštal.
Nika Arsovski
Marec 2015
49
Marec 2015
Prireditve v marcu
ponedeljek,
2. 3.
sreda,
4. 3.
5.00
16.00–19.00
četrtek,
5. 3.
17.00
18.00
6. 3.
7. 3.
Literarni večer z ustvarjalkami s
Škofjeloškega: osrednja občinska
proslava ob dnevu žena
Kristalna dvorana Sokolskega
doma
Kavarna Štrikeraj
Zavod TRI,
Mestni trg 21
Predvajanje filma: Škofjeloški
pasijon 1999
Oddelek za
odrasle knjižnice
Škofja Loka
Ekološka tržnica Škofja Loka
Cankarjev trg
18.00
Luč v vodo
pred Plnado v
Železnikih
19.00
Predstavitev knjige Antona
Komata: Potniki na ladji norcev
Osnovna šola
Cvetka Golarja
19.00
Četrtkov večer domačih
ustvarjalk ob prozi in poeziji:
Marija Gantar, Ivanka Erznožnik in
Martina Mlakar
Knjižnica Žiri
19.30
Georges Feydeau:
Maček v žaklju (za IZVEN)
Loški oder Škofja
Loka
9.00
Rusijada – vseslovensko srečanje
srednjih šol z ruščino
Loški oder
18.30
Dnevi Škofjeloškega pasijona:
Pasijonski večer 2015 v Stari Loki
– recital Pasijonskega sonetnega
venca Mateja Krevsa
Stara dekanija
Stara Loka
6.00
12. turni smuk in 9. pohod s
krpljami Soriška planina–Ratitovec–Prtovč
zbirno mesto
pred Pošto
8.00
Škofjeloški treking – Okusi
loškega podeželja
Turistična
kmetija Ljubica,
Vinharje
8.00–12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
pri BC Mercator
8.00–12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
Trg Ivana Regna
Spring zumba party
Plesno-športni
center RitmoLoko
Ekološka tržnica Škofja Loka
Cankarjev trg
ponedeljek,
Škofjeloški pasijon v našem vrtcu
(razstava na ogled en mesec)
Mladinski oddelek knjižnice
Škofja Loka
torek,
17.30
sreda,
16.00–19.00
V rokah maskerke pri
Škofjeloškem pasijonu
9. 3.
10. 3.
Mladinski oddelek knjižnice
Škofja Loka
11. 3.
17.00–19.00
Galerija Ivana
Groharja
16.00
Dnevi Škofjeloškega pasijona:
bralna uprizoritev Škofjeloškega
pasijona
Kristalna dvorana, Sokolski
dom
17.00
Dnevi Škofjeloškega pasijona:
peto srečanje slovenskih pasijoncev in pasijonski kolokvij
Mala dvorana Sokolskega
doma
19.00
Dnevi Škofjeloškega pasijona:
predstavitev nove številke revije
Pasijonski doneski 10/15 in uprizoritev pasijonskega prizora Štiri
celine
Kristalna dvorana, Sokolski
dom
Dnevi Škofjeloškega pasijona: odkritje loškega pasijonskega križa
Kristalna dvorana, Sokolski
dom
19.00
Albina in Jure Nastran: Škofjeloški
pasijon (na ogled do 26. 3. 2015)
Sokolski dom
19.00
Snežna Taler: Odlomki iz
Škofjeloškega pasijona (na ogled
do 25. 3. 2015)
Sokolski dom
19.00
Nesnovna kulturna dediščina
Slovenije skozi fotografijo (na
ogled do 25. 3. 2015)
Mala galerija
občine Škofja
Loka
18.00–20.00
19.00
Skopuh- komedija Teatra Afngunc
iz Reteč
GV
Kulturni dom
Poljane
19.00
Koncert Generacije pojejo
Kristalna dvorana, Sokolski
dom
19.30
Nina Mitrović: Srečanje (gostuje SNG Nova Gorica, MODRI
ABONMA in IZVEN)
Loški oder
19.00
Veseloigra v treh dejanjih, dr.
Josip Štolba: Stari grehi (premiera)
Kulturni dom
Železniki
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
Mestni trg
nedelja,
17.00
Veseloigra v treh dejanjih, dr.
Josip Štolba: Stari grehi
Kulturni dom
Železniki
Vodenje po utrdbi na Golem vrhu
Utrdba na
Golem vrhu
ponedeljek,
Kavarna Štrikeraj
Zavod TRI,
Mestni trg 21
18.00
Razstava pasijonskih spominkov
in rokodelskih izdelkov:
Škofjeloški pasijon (na ogled do
14. 4. 2015)
Rokodelski
center DUO
Škofja Loka
19.00
Strokovno predavanje: Štirje tipi
prehrane, njihov vpliv na zdravje
in bolezen
Kašča na Spodnjem trgu
Ekološka tržnica Škofja Loka
Cankarjev trg
19.00
Prireditev ob materinskem dnevu
ŠKL
Sokolski dom
17.00
Film meseca za osnovnošolce:
Hugo
Mladinski oddelek knjižnice
Škofja Loka
8.00–12.00
19.30
19.30
20.00
8. 3.
19.00
Železniška
postaja Škofja
Loka
8. 3.
Odprtje razstave: Tradicionalno izdelovanje papirnatih rož,
nesnovna kulturna dediščina
Slovenije
10.00
nedelja,
Cerkev Marijinega oznanjenja,
Crngrob
Pasijonsko romanje Po poti p.
Romualda iz Celja v Škofjo Loko
nedelja,
Knjižnica Ivana
Tavčarja Škofja
Loka
19.00
sobota,
Dnevi Škofjeloškega pasijona:
srečanje s pasijonskimi romarji in
očetom Romualdom
Gimnazija Škofja
Loka
Razstava fotografij: Škofjeloški
pasijon
19.00
petek,
15.00
Razstava: Ana Frank – zgodba za
sedanjost (na ogled do sredine
aprila)
10.00–17.00
10.00
četrtek,
12. 3.
petek,
13. 3.
sobota,
Nina Mitrović: Srečanje (gostuje SNG Nova Gorica, RDEČI
ABONMA in IZVEN)
Loški oder
Skopuh- komedija Teatra Afngunc
iz Reteč
ŠKL
Kulturni dom Sv.
Duh
Glasbeno doživetje ob dnevu
žena: Big Band RTV Slovenije &
pevci
Dvorana Trata
Škofja Loka
14. 3.
15. 3.
16. 3.
torek,
17. 3.
sreda,
Dan odprtih vrat Loškega muzeja
– za obiskovalke prost vstop
Loški muzej
Škofja Loka
Odprtje razstave slikarskih del
Vide Kajin (na ogled do 15. 3.
2015)
Galerija v
zvoniku
18. 3.
četrtek,
19. 3.
50
17.00–19.00
16.00–19.00
Marec 2015
četrtek,
19.30
Aldo Nicolaj: Oh, te nore ženske
(gostuje Gledališče Nasmeh –
gledališče slepih in slabovidnih,
za IZVEN)
Loški oder Škofja
Loka
petek,
19.00
Predstavitev dokumentarnega
filma 'Kuhanje zdravilnega
smovnaka v Selški dolini'
Galerija Muzeja
Železniki
8.00–12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
pred Zadružnim
domom
10.00
Otroški glasbeni abonma: Pod
medvedovim dežnikom
Sokolski dom
Tibetanske vaje – praktična
delavnica
Plesno-športni
center RitmoLoko
Škofjeloški pasijon 2015: obpasijonsko dogajanje na Cankarjevem
trgu
Cankarjev trg
18.00–20.00
Škofjeloški pasijon 2015:
rokodelska delavnica z mojstrom
rokodelcem
Župnišče Škofja
Loka, Cankarjev
trg 13
19.00
Škofjeloški pasijon 2015: blagoslov igralcev in sodelujočih pri
Škofjeloškem pasijonu 2015
Kapucinski samostan, cerkev
sv. Ane
20.00
Škofjeloški pasijon 2015 – premierna uprizoritev
staro mestno
jedro Škofje Loka
19.30
Kraja (za abonma in IZVEN)
Kulturni dom Sv.
Duh
14.00
Škofjeloški pasijon 2015: ob
pasijonsko dogajanje na Cankarjevem trgu
Cankarjev trg
14.00–15.00
Škofjeloški pasijon 2015:
rokodelska delavnica z mojstrom
rokodelcem
Župnišče Škofja
Loka, Cankarjev
trg 13
14.00–16.00
Škofjeloški pasijon 2015:
delavnica priprave in pokušanje
postnih jedi
Cankarjev trg
Škofjeloški pasijon 2015 – uprizoritev
staro mestno
jedro Škofje Loka
19. 3.
20. 3.
sobota,
21. 3.
15.30–19.30
18.00
nedelja,
22. 3.
16.00
17.00–19.00
Kavarna Štrikeraj
Zavod TRI,
Mestni trg 21
sreda,
10.00–17.00
Dan odprtih vrat Loškega muzeja
– za obiskovalke prost vstop
Loški muzej
Škofja Loka
16.00–19.00
Ekološka tržnica Škofja Loka
Cankarjev trg
19.00
Potopisno predavanje: Malavi in
Mozambik
Knjižnica
Železniki
19.30
Koncertni Kristalni abonma:
Slovenski oktet
Sokolski dom
17.00
Dnevi Škofjeloškega pasijona:
filatelistična razstava Krščanstvo
(na ogled do 15. 4. 2015)
Sokolski dom
17.00
Dnevi Škofjeloškega pasijona,
Radovan Rakovec: Tapiserije
križevega pota (na ogled do 15.
4. 2015)
Sokolski dom
17.00
Dnevi Škofjeloškega pasijona,
Matevž Maretič: Vžiganice in
vžgane čipke (na ogled do 15.
4. 2015)
Mala galerija
Občine Škofja
Loka
18.00
Škofjeloški pasijon 2015 – šolska
predstava
staro mestno
jedro Škofje Loka
19.00–20.00
Delavnica opazovanja nočnega
neba: teleskop na terasi knjižnice
Mladinski oddelek knjižnice
Škofja Loka
9.00–12.00
Delavnica izdelovanja butaric na
cvetno soboto
Mestni trg
25. 3.
četrtek,
26. 3.
petek,
27. 3.
sobota,
28. 3.
28. 3.
18.00
Škofjeloški pasijon 2015: obpasijonsko dogajanje na Cankarjevem
trgu
Cankarjev trg
18.00–19.00
Škofjeloški pasijon 2015:
rokodelska delavnica z mojstrom
rokodelcem
Župnišče Škofja
Loka, Cankarjev
trg 13
18.00–20.00
Škofjeloški pasijon 2015:
delavnica priprave in pokušanje
postnih jedi
Cankarjev trg
Škofjeloški pasijon 2015 – uprizoritev
staro mestno
jedro Škofje Loka
Peš romanje na Škofjeloški
pasijon
Žiri–Škofja Loka
Škofjeloški pasijon 2015: obpasijonsko dogajanje na Cankarjevem
trgu
Cankarjev trg
14.00–15.00
Škofjeloški pasijon 2015:
rokodelska delavnica z mojstrom
rokodelcem
Župnišče Škofja
Loka, Cankarjev
trg 13
14.00–16.00
Škofjeloški pasijon 2015:
delavnica priprave in pokušanje
postnih jedi
Cankarjev trg
15.00
Prireditev ob materinskem dnevu
Kulturni dom
Lučine
16.00
Škofjeloški pasijon 2015 – uprizoritev
staro mestno
jedro Škofje Loka
17.00
Pomladni pozdrav: kulturna
prireditev ob materinskem dnevu
in prihodu pomladi
Kulturna dvorana Sovodenj
Kavarna Štrikeraj
Zavod TRI,
Mestni trg 21
20.00
nedelja,
29. 3.
5.30
14.00
ponedeljek,
ponedeljek,
23. 3.
sobota,
30. 3.
51
17.00–19.00
Marec 2015
53
PRILOGA
Vse za avto
54
PRILOGA Vse za avto
V REMONTU VAS OPREMIJO ZA TEŽKO
PRIČAKOVANE POMLADNE IZLETE
V mesecu marcu vas v Remontu Kranj čaka pomladna ponudba, ki je ne smete spregledati!
Nakup novega Renaulta vam zaradi velikega povpraševanja ponovno omogočijo z 0% obrestno mero! Hkrati pridobite kar 5 let
jamstva, vaš novi avto pa opremijo še z darilnim paketom dodatne opreme za pomladne izlete v vrednosti 250 eur!
V današnjih časih se le redko zgodi, da se pri večjem nakupu odločimo za gotovino. V veliki večini si kupci pomagamo z različnimi oblikami obročnih odplačevanj, naj bo to kredit, finančni ali operativni leasing. Pogoji med različnimi oblikami financiranja se razlikujejo, vsi pa imajo eno skupno
točko - obresti!
V Remontu Kranj vam v marcu ponovno ponujajo izredne pogoje nakupa novega Renaulta, saj za vaš kredit ne boste plačali nobenih obresti! Izkoristite akcijo 0% OBRESTNA MERA*, hkrati pa izkoristite še dodatno ugodnost - kar 5 let brezplačnega jamstva!**
Na račun resnično ugodnih pogojev nakupa, si boste zagotovo precej lažje privoščili kakšen pomladni izlet ali pohajkovanje. Toplejši, sončni in daljši
dnevi prav vabijo v naravo!
V Remontu se zavedajo, da za kakovostno preživljanje prostega časa nujno potrebujete primerno opremo. Da vam ne bo treba česarkoli pomembnega
pustiti doma, vam ponujajo še edinstveno priložnost: ob nakupu novega Renaulta vam podarijo POMLADNI PAKET DODATNE OPREME***
po vašem izboru - naj bo to prtljažnik, strešni kovček, nosilec za kolesa,… karkoli vam bo bolj koristilo pri vaših pomladnih aktivnostih!
Pokličite v Remont Kranj še danes in skupaj boste izračunali vaš prihranek, ki ga na račun ugodnega nakupa lahko namenite pomladnim užitkom
v dobri družbi vaših najdražjih.
Vaš klic pričakujejo na telefonskih številkah:
041 740 878 / 041 789 758 / 030 697 285
0% OBRESTNA MERA
*
Avtohiša Real d.o.o., Vodovodna cesta 93, Ljubljana
www.avtohisa-real.si
+ 5 LET JAMSTVA**
+ PoMLADni PAkET
DoDATnE oPrEME GrATiS!***
PorAbA Pri MEšAnEM cikLu 3,5 - 6,8 l/100 km. EMiSiJE co2 90 - 155 g/km.
Poraba pri mešanem ciklu 3,5 - 6,8 l/100 km. Emisije CO2 90 - 155 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5, ter dušikovih oksidov.
*Velja ob nakupu preko Renault financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejene vrednosti financiranja, odvisno od modela. Več informacij pri komercialistu v Avtohiši Real. / **5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto ali 100 000 km, karkoli se zgodi
prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem. / ***Do pomladnega paketa dodatne opreme v vrednosti do 250 € ste upravičeni ob nakupu novega vozila Renault v Avtohiši Real. Akcija velja od 1.3.-31.3.2015 / Slike so simbolne. Možnost napak v tisku.
Avtohiša REAL, d.o.o., PE REMONT KRANJ
Ljubljanska cesta 22, 4000 Kranj, tel: 04/ 2015 223,
55 , www.remont-kranj.si
info@REMONT-KRANJ.SI
PRILOGA Vse za avto
PRVI BMW SERIJE 2 ACTIVE TOURER.
OBIŠČITE AVTO AKTIV.
BMW Avto Aktiv
bmw-avto-aktiv.si
Užitek v vožnji
Kombinirana poraba goriva vozila BMW serije 2 Active Tourer: od 3,8 do 6,4 l/100 km. Emisije CO2: 99 g/km do 148 g/km. Emisijska stopnja: Euro6.
Emisije NO x : od 0,0186 g/km do 0,0441 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal
zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega
ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
Rešitev tokratne križanke je:
Nagrade za Marčevsko križanko:
1. Vikend vožnja z vozilom BMW
2. Majica + obesek za ključe
3. Obesek za ključe
Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom
pošljite do 25. marca 2015 na naslov: Avto Aktiv Kranj, Ulica Mirka Vadnova 2a,
4000 Kranj – s pripisom “Nagradna križanka” .
Ime in priimek:
Naslov:
Podpis:
Izžrebani nagrajenci februarske križanke so: 1. nagrada, vikend vožnja z vozilom BMW – Alojz Kokalj, Selca,
2. nagrada, Majica + vizitkovnik Avto Aktiv – Helena Hren, Poljane, 3. nagrada, Majica Avto Aktiv – Boštjan Novak, Žiri.
Vsem nagrajencem čestitamo. O nagradah bodo obveščeni po pošti. Nagrade podeljuje Avto Aktiv Kranj.
56
PRILOGA Vse za avto
57
PRILOGA Vse za avto
58
PRILOGA Vse za avto
LJUDJE NAREDIMO RAZLIKO.
AVTO AKTIV.
BMW Avto Aktiv
bmw-avto-aktiv.si
Užitek v vožnji
Obiščite nas na ulici Mirka Vadnova 2a v Kranju, pokličite na številko 04 28 11 400 ali pišite na bmw@avto-aktiv.si.
Celotno ponudbo vozil BMW si lahko ogledate na naši spletni strani.
BMW-AVTO-AKTIV.SI
BMW 116d 5-vrat
za 14.990,00 €
BMW 318d Limuzina (M Paket)
za 29.990,00 €
BMW 318d Touring
za 12.990,00 €
BMW 318d Touring
za 13.670,00 €
BMW 318d Touring
za 13.990,00 €
BMW 320d xDrive Touring
za 35.290,00 €
BMW 520d Limuzina
za 22.890,00 €
BMW 520d Touring
za 14.490,00 €
BMW 520d Touring
za 24.990,00 €
BMW 520d Touring (M Paket)
za 26.990,00 €
BMW X1 xDrive18d
za 19.730,00 €
BMW X1 xDrive18d
za 18.690,00 €
letnik 2011, 145.679 km, 6 mesečno jamstvo
letnik 2011, 152.975 km, 6 mesečno jamstvo
letnik 2010, 86.477 km, 6 mesečno jamstvo
letnik 2011, 161.122 km, 6 mesečno jamstvo
letnik 2013, 45.607 km, 12 mesečno jamstvo
letnik 2011, 140.240 km, 6 mesečno jamstvo
letnik 2010, 191.038 km, 6 mesečno jamstvo
letnik 2011, 117.171 km, 6 mesečno jamstvo
letnik 2010, 151.459 km, 6 mesečno jamstvo
letnik 2014, 5.116 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2012, 152.442 km, 6 mesečno jamstvo
letnik 2012, 141.762 km, 6 mesečno jamstvo
Kombinirana poraba goriva: 4,3 - 8,8 l/100 km. Emisije CO2 : 114 - 146 g/km.
Emisijska stopnja: Euro4, Euro5 ali Euro6 (odvisno od motorja). Emisije NOx: 0,0075 – 0,1697 g/km.
Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa
pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev
PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
59