1. No category

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
KABINET MINISTRA
Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
T: 01 471 23 73
F: 01 471 29 78
E: glavna.pisarna@mors.si
www.mo.gov.si
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
DIREKTORAT ZA JAVNO NAROČANJE
Cankarjeva cesta 18, 1001 Ljubljana
IPP gp.mju@gov.si
EVA 2015-3130-0001
Številka:
Datum:
007-62/2015-2
27.05.2015
Zadeva:
Zveza:
Osnutek predloga Zakona o javnem naročanju - pripombe
Gradivo MJU št. 007-803/2014/54 z dne 23. 4. 2015.
Skladno z vašimi usmeritvami, vam v nadaljevanju posredujemo predloge, komentarje in
dopolnitve na osnutek predloga Zakona o javnem naročanju.
2. člen, 1. odstavek, 19. točka
Termin »znak« je popolnoma neobičajen za dokument, spričevalo ali potrdilo, ki potrjuje
izpolnjevanje določene zahteve. Predlagamo, da se uporabi termin »dokazilo« ali drug
ustreznejši termin.
2. člen, 1. odstavek, 29. točka
Pojem dopustna ponudba se uvaja na novo. Ugotavljamo, da združuje do sedaj uveljavljene
pojme: pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna, primerna ponudba in da ponudba
ni neobičajno nizka. Pojem sprejemljive ponudbe je na novo opredeljen na način, da cena ne
presega proračuna naročnika, kot je določen in dokumentiran pred začetkom postopka javnega
naročanja, prav tako ni pogojevano, v kolikor so cene višje od cen, ki veljajo za predmet
javnega naročila na trgu. Predlagamo, da se pojem opredeli na enak način, kot je definiran v
trenutno veljavnem ZJN 2, kar pomeni, da cena ne presega naročnikovih zagotovljenih sredstev
in cene niso višje od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.
20. člen
Predlagamo, da določbe zakona sledijo določbam 15. člena direktive (1. odstavek, točka b) na
način, da se v predlog zakona ne prepisuje določb, za katera se Direktiva 2009/81 ne uporablja.
21. člen, 2. odstavek
Glede določil tega člena ugotavljamo, da dodaja obveznosti naročnikom za objavo oddanih
naročil pod mejnimi vrednostmi ter skladno z določbami 106. člena predlagamo, da se obveza
naročnikov o objavi oddanih naročil nad 5.000 EUR na svojih spletnih straneh črta, saj menimo,
da je izvajanje javnih naročil pod mejnimi vrednostmi dovolj transparentno – vse transakcije
naročnikov so razvidne tudi iz informacijskega sistema Supervizor.
27. člen, 1. odstavek, točka 8
Predlagamo, da se v tej točki črta opredelitev: kadar je vrednost naročila nižja od vrednosti, od
katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije. Direktiva namreč opredeljuje,
Identifikacijska št. za DDV: (SI) 47978457, MŠ: 5268923000, TRR: 01100-6370191114
da nobena določba ne bi smela preprečiti uvedbe ali uveljavitve ukrepov, potrebnih za
varovanje zdravja, življenja ljudi, itd.
31. člen, 1. odstavek
Predlagamo, da se iz prvega stavka briše beseda »samo« invalidska podjetja in da se zaradi
gospodarnega ravnanja naročnikov v nadaljevanju določi pogoje, kdaj se sme oddati naročilo
kot pridržano javno naročilo. Predlagamo, da se določilo opredeli na enak način, kot je bilo
določeno v prvem odstavku 19. člena ZJN 2, in sicer: »…in katerega ponudbena cena oziroma
ekonomsko najugodnejša ponudba ni višja kot 5% ponudbene cene najugodnejšega ponudnika,
ki ni invalidsko podjetje…«
35. člen
Ugotavljamo, da člen nadomešča 22. člen ZJN-2, Varstvo podatkov in da termin »zaupnost« ni
primeren, saj ne opredeljuje zaupnosti, kot je določena v Zakonu o tajnih podatkih, ampak se v
sklicuje predvsem na varstvo podatkov in poslovno skrivnost. Menimo, da je potrebno člen
spremeniti na sledeč način:
Naslov: »zaupnost« se nadomesti z »varstvo podatkov«
1. odstavek: »zaupno« se nadomesti s »poslovna skrivnost«
2. odstavek: prvič omenjena beseda »specifikacije« se briše, ker ni natančno določeno katere
specifikacije so mišljene. Prav tako so javni podatki že v nadaljevanju dovolj natančno
opredeljeni.
5. odstavek: »zaupne« se nadomesti s »poslovno skrivnost«
Predlagamo, da se tudi v ostalih določbah ZJN 3, skladno s predlogi tega člena smiselno
beseda »zaupno« nadomesti s »poslovna skrivnost«.
37. člen
Glede na to, da člen natančno določa pravila za sporočanje opozarjamo, da morajo biti za
uporabo elektronskih rešitev pravočasno zagotovljena vsa elektronska orodja za izvrševanje
določb člena. Predlagamo, da se pred implementacijo posameznih orodij nameni dovolj časa
tudi za testiranje rešitev.
39. člen, 6. odstavek
Določba je neizvedljiva, saj se naročnik glede na ocenjeno vrednost odloči za vrsto postopka. V
kolikor skladno z opisom termina »dopusta ponudba« ocenjene vrednosti ne bo dovoljeno
spreminjati, v primeru višje ponudbene vrednosti od ocenjene vrednosti, ponudba ne bo
dopustna in posledično ne bo mogoča oddaja naročila. Predlagamo, da se pomen dopustne
ponudbe spremeni na način kot smo predlagali v našem predlogu za 2. člen, 1. odstavek, 29.
točka, v tem primeru je določba ustrezna.
40. člen
Predlagamo, da se v odprti postopek vključi možnost pogajanj.
42. člen, 9. odstavek
Dvakrat se za besedo »kandidat« doda »ali ponudnik«. S tem se upoštevajo določbe pojasnil iz
2. člena za termina »kandidat« in »ponudnik«.
44. člen, 11. odstavek
Iz določbe »si pridržuje pravico« ni jasno na kakšen način naročniki uporabljamo določbo, ali je
dovolj, da si naročnik v Povabilu k oddaji ponudbe pridrži pravico, da se po prejemu ponudb
odloči za pogajanja ali mora že v Povabilu k oddaji ponudbe natančno navesti način pogajanj in
se odločiti za pogajanja.
2
46. člen, 1. odstavek, točka a)
Uvaja se nov termin ustrezna ponudba. Predlagamo, da se uporablja enoten termin dopustna
ponudba.
46. člen, 1. odstavek, točka d)
Predlagamo, da se glede na nujnost izvedbe naročila, kot pogoj izključi pridobitev predhodnega
soglasja ministrstva, pristojnega za javna naročila, saj se naročnik poslužuje uporabo tega
določila le v nujnih primerih, na podlagi objektivnih okoliščin.
46. člen, 4. odstavek
Predlagamo, da se kot pogoj za izvedbo postopka brišeta drugi in tretji stavek, saj bi naročnik, v
kolikor bi že na začetku projekta vedel za dodatne gradnje, le te že vključil v osnovni projekt.
50. člen, 7. odstavek
Odstavek določa, da se v elektronsko dražbo lahko vključi le ponudnike, ki so oddali dopustno
ponudbo. Predlagamo, da se v elektronsko dražbo lahko vključi tudi ponudnike, ki so oddali
nesprejemljivo ponudbo, po dikcijah ZJN 2, saj lahko ceno v elektronski dražbi znižajo na
sprejemljivo vrednost.
53. člen, 1. odstavek
Menimo, da določba ne daje jasnih navodil, saj objave naročniki pošiljamo portalu javnih naročil
in nimamo vpliva, kdaj bo objava objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije. Zato naročniki
ne moremo biti odgovorni in kazensko sankcionirani, kot je določeno v prvem odstavku 111.
člena.
59. člen
Predvidevamo, da gre v tem primeru za obvestilo, ki ga objavi naročnik v primeru spremembe
pogodbe. Predlagamo, da se naslov člena ustrezno spremeni, da bo iz naslova člena jasno
razvidno, da gre v tem primeru za obvestilo v primeru spremembe pogodbe.
60. člen, 3. odstavek
Sklicevanje na 35. člen ni pravilno, predvidevamo, da je potreben sklic na 37. člen.
60. člen, 4. odstavek
Predlagamo, da se za vse postopke poenoti rok za zagotovitev dodatnih informacij na štiri dni
pred iztekom roka.
61. člen, 1. odstavek
Potrebno je vključiti tudi postopek s pogajanji brez predhodne objave, saj naročnik v tem
primeru pošlje povabilo, ki ga določa člen, tudi kandidatom.
63. člen, 1. odstavek
Preverjanje trga v smislu obveščanja gospodarskih subjektov o načrtih in zahtevah v zvezi z
javnim naročanjem naročnika je lahko sporno, saj ne moreš trga preveriti in obvestiti vseh
gospodarskih subjektov, ki se s predmetom javnega naročila ukvarjajo.
64. člen
V prvem odstavku se navaja, da je potrebno sprejeti »ustrezne ukrepe«, v nadaljevanju pa
»ustreznih rokov«, pri čemer ni določeno, kaj je mišljeno z »ustrezno«. Nejasno je tudi kje je
meja, da lahko oziroma mora oziroma ne sme, naročnik ponudnika, ki je z naročnikom
3
predhodno sodeloval, izključiti iz postopka zaradi spoštovanja načela enake obravnave oziroma
v katerih primerih se lahko reče, da gre za izkrivljanje konkurence.
72. člen
V prvem odstavku se pojavlja nova zahteva, in sicer da mora naročnik glavne razloge za svojo
odločitev, da javnega naročila ne razdeli na sklope, obrazložiti ter jih vključiti v dokumentacijo v
zvezi z oddajo javnega naročila ali posamezno poročilo iz 105. člena zakona. Ocenjujemo, da
naročnik razdeli naročilo na sklope na osnovi poznavanja trga pri izvedbi konkretnega javnega
naročila in ne vidimo smisla v dodatni obrazložitvi svoje odločitve. Prav tako ni logična obveza
pisanja obrazložitve, če gre za enovit predmet javnega naročila, ki ga ni mogoče razdeliti na
sklope.
74. člen
Iz vsebine sedmega odstavka ni jasno razvidno, kaj je mišljeno kot »zadostni ukrepi« in s
katerimi dokazi ponudnik to dokazuje.
77. člen
Navedba devetega odstavka, da gospodarski subjekti niso dolžni predložiti dokazil, kadar
naročnik, ki je oddal javno naročilo, že ima te dokumente je premalo natančna, saj je lahko
časovna veljavnost dokazil vprašljiva.
78. člen
V četrtem odstavku se kot nadomestilo zahtevanih dokumentov oz. potrdil navaja »svečano
izjavo določene osebe« v državi, kjer ima sedež gospodarski subjekt. Glede na aktualnost te
problematike predlagamo, da se določba v zakonu jasneje opredeli.
V sedmem odstavku se dovoljuje, da naročnik, če gospodarski subjekt zaradi utemeljenega
razloga ne more predložiti dokazil, lahko svoj ekonomski in finančni položaj dokaže s katerim
koli drugim dokumentom za katerega naročnik meni, da je ustrezen pri čemer pa se ne ve,
kateri so tisti utemeljeni razlogi in kaj se smatra pod ustreznim dokumentom.
88. člen
V petem odstavku se v povezavi s šestim odstavkom določa izdelava zapisnika o odpiranju
ponudb, nič pa se ne omenja, kaj se z zapisnikom naredi. Predlagamo, da se v besedilo doda
oziroma določi ali je potrebno zapisnik v kakšnem določenem roku izročiti oziroma posredovati
ponudnikom ali je potrebo v primeru ekonomsko najugodnejše ponudbe v zapisnik poleg
ponudbene cene zapisati tudi druge podatke, ki se ocenjujejo oziroma ali je potrebno v zapisnik
zapisati dan in uro prispetja ponudbe zaradi na primer dokazovanja pravočasnosti prispetja ali
je potrebno v zapisnik vpisati morebiti prepozno prispele ponudbe.
89. člen
V šestem odstavku bi bilo glede na izkušnje naročnikov smiselno dodati alinejo, ki bi se
nanašala na to ali je oziroma ni dovoljeno dopolnjevanje v smislu predložitve bančne garancije,
če je ponudnik ni predložil v prvotni ponudbi ali ni oziroma je dovoljeno dopolnjevanje v smislu
predložitve referenc oziroma spreminjanja vsebine predloženih referenc.
Naročnik predlaga, da se enajsti odstavek dopolni, in sicer da se lahko skladno s 4. točko
prvega odstavka 112. člena zakona Državni revizijski komisiji poda predlog za uvedbo
postopka, če je ponudniku dokazana predložitev neresničnih oziroma zavajajočih podatkov
glede tehnične ustreznosti oziroma tehničnih lastnosti ponujenega blaga (predložitev
spremenjenih tehničnih dokazil s katerimi je ponudnik želel dokazovati izpolnjevanje tehničnih
zahtev naročnika).
4
105. člen
Prvi odstavek zahteva izdelavo končnega poročila za vsako javno naročilo, kljub dejstvu, da je
trenutno veljavni ZJN 2 izdelavo končnih poročil za javno naročilo male vrednosti izločil.
Predlagamo, da se enostavni postopek izloči iz obveze izdelave posameznih poročil. Prav tako
predlagamo, da se vezano na drugi odstavek obrazec - obvestilo o oddaji javnega naročila
dopolni na način, da bo možno vpisati vse zahtevane vsebine pisnega poročila.
Ker predvidevamo, da boste na osnutek predloga Zakona o javnem naročanju prejeli večje
število pripomb oziroma predlogov različnih deležnikov predlagamo, da pred posredovanjem
predloga Zakona o javnem naročanju v medresorsko usklajevanje organizirate sestanek z
večjimi naročniki v Republiki Sloveniji, na katerem bi lahko v čim večji meri uskladili pripombe
oziroma predloge na osnutek predloga Zakona o javnem naročanju.
S spoštovanjem,
mag. Miloš Bizjak
DRŽAVNI SEKRETAR
Poslano:
– naslovniku.
V vednost:
– DLO,
– SGS/PS.
5