Grad Mirna - eheritage.si

Grad Mirna
Grad Mirna
E$0
kraj
časovna
opredelitev
7527
Mirna
11., 13. stoletje, okoli 1400, začetek 16. stoletja, okoli 1650, okoli 1750, uničenje
1942- 1961
čas
obnove
1962- 2006
Mirnski grad sodi med najstarejše gradove na Slovenskem. Najbrž je nastal že v n. stole~u. V pisnih virih se omenja od šestdesetih let 12. stole*. Grad so zgradili na nekdanjem ozemlju grofice
Heme Breže Selške v Slovenski marki, ki je zatem prešlo v posest
grofov Višnjegorskih. Tukaj je gospodaril rod po gradu imenovanih
ministerialov, plemenitih Mirnskih. Leta 1228 je prišel v roke oglej-
Pogled na obnovljeni grad.
skih patriarhov, leta 1365 so ga kupili celjski grofje, po letu 1456 pa
je postal habsburška deželnoknežja posest. Kasneje je bil v lasti vrste različnih plemiških rodovin. Leta 1942 so partizani grad požgali, po vojni pa so do leta 1961 z miniranji njegove razvaline skoraj
docela uničili. Leta 1962 je razvalino začel obnavljati Ma!ko Marin.
Do leta 1991 je pozidal in zastrešil oglati stolp in grajsko kaščo , potlej pa je tudi zaradi podpore slovenske države obnova stekla hitreje,
tako da so do leta 2006 ponovno zgradili in zastrešili vse uničene
stavbne dele gradu v nekdanjem obsegu.
Grad sestavljata visoka dvonadstropna stanovanjska hiša -palacij in obodno obzidje, v katero so vključeni polkrožni in kvadratni
obrambni stolp ter poslopje kašče. Obzidje na notranji strani na
vseh straneh dvorišča obtekajo nadstropni arkadni hodniki, ki so z
mostovžem povezani s palacijem. Kljub skoraj popolnemu uničenju
gradu med drugo svetovno vojno in po njej je mogoče z ohranjenih
in obnovljenih stavbnih delov razbrati temeljne poteze stavbnega
123
Gradovi, utrdbe in mestna obzidja
Grad Mirna pred požigom leta 1942.
razvoja. Visoko romansko trdno hišo iz n. stoletja so na začetku rs.
stoletja, ko je bil grad v lasti celjskih grofov, razširili v mogočno in
kvalitetno oblikovano dvonadstropno stanovanjsko stavbo - palacij -,
ob kateri je brez neposredne povezave stal domnevno v r3- stoletju
sezidani obrambni izpostavljeni stolp. Na začetku rs. stoletja so palacij obdali z močnim protiturškim obzidjem in vanj vključili stari izpostavljeni stolp. Novo obzidje so zavarovali tudi z novim polkrožnim stolpom. Hkrati so z obzidjem in stolpi utrdili tudi pristavo pod
gradom. Po prenehanju nevarnosti turških napadov so grad sredi r7.
stoletja prezidali v poznorenesančno rezidenco. Temeljito so obnovili palacij in ob naslonu na protiturško obzidje pozidali obsežne arkadne galerije. Okoli sredine r8. stoletja so morda po načrtih baroč­
nega arhitekta Candida Zullianija ob naslonu na zunanjo stran protiturškega obzidja zgradili še novo baročno grajsko kapelo, ki je nadomestila staro romansko kapelo pod gradom.
Mirnski grad je edini skoraj povsem na novo pozidani grad na
Slovenskem, ki je bil porušen med drugo svetovno vojno in po njej.
Že kmalu po začetku obnovitvenih del v šestdesetih letih je prevlaGrad ob začetku večjih obnovitvenih del leta 1990.
124
Grad Mirna
južni arkadni hodnik med obnovo leta
2006.
dalo prepričanje, da je zaradi močno omejenih sredstev in možnosti še najmanj tvegan način obnove razvalin postopno dopolnjevanje ostankov po v historični dokumentaciji izpričanih oblikah, a ob
delni uporabi sodobnih materialov. Pri vseh posegih je bilo pomembno zavedanje, da so restavracijski posegi namenjeni predvsem zavarovanju ohranjenih originalnih sestavin in povečanju njihove razumljivosti. Izjemno obsežno celostno rekonstrukcijo sta
omogočila zanesljiva historična dokumentacija in dovolj ohranjenega originalnega gradiva. Opravičevali pa sta jo dejstvi, da je bil grad
pred porušitvijo pomembna prvina regionalne identitete in je v svoji pojavnosti predstavljal nepogrešljiv del krajinske podobe Mirnske
doline. Pri obnovi so nespremenjene ohranili vse avtentične ohranjene dele, na novo dodane sestavine pa se od originalnih dovolj
dobro razlikujejo. Tako na novo dodani deli originalne ščitijo in po-
Obnovljeni arkadni hodniki in grajsko jedro.
Gradovi, utrdbe in mestna o bzidja
vezujejo v skladno celoto ter večajo njihovo povednost. Novi deli se
po strukturi ločijo od originalnih in jih je mogoče vselej dovolj dobro razlikovati, po drugi strani pa z uporabo take metode obnove ni
prišlo do grobega kontrasta med originalnimi in novimi deli_ Obnova je ponovno vzpostavila nekdanje oblike, ki pa tudi zaradi delne
uporabe sodobnih materialov jasno kažejo, da so plod restavracijskih posegov. Z obnovo je širša regija ponovno pridobila pomemben prostorski poudarek in močan identitetni simbol. Nepovezani
fragmenti so ponovno združeni v enovito povedno celoto. S ponovno zgrajenimi deli so ohranjene sestavine dobile smisel, pomen in
trajno zaščito ter možnost za vsebinsko izrabo. Kljub vsemu pa se
je pri rekonstrukciji mirnskega gradu, enako kot pri rekonstrukcijah vseh drugih uničenih zgodovinskih spomenikov, treba zavedati,
da smo original za vse večne čase izgubili in ga še tako dosledna rekonstrukcija v resnici ne more povrniti. Vsi na novo pozidani deli
so le spomin na stare uničene.
IGOR SAPAČ
fotografije: stran 123, 124 spodaj, 125 IGOR
stran 124 zgoraj HERBERT EISENBERG
SAPAč
Literatura
BARAGA, FRANCE. Grad Mirna v srednjeveških listinah, Mirna 2005.
HUDALES, ZORAN. Obtina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975.
KLEMENČIL, MATEJ. Nicola Grassi in izgubljene slike z gradu Mirna, Acta historiae ar-
tis Slovenica, 9, 2004, str. 71-85.
KOMELJ , IVAN . Srednjeveška grajska arhitektura na Dolenjskem , Zbornik za umetnost-
no zgodovino, Nova vrsta 1, Ljubljana 1951 , str. 37- 85.
KOMEL). IVAN. Gotska arhitektura, Ars Sloveniae, Ljubljana 1969.
SAPAČ, IGOR. Grad Mirna, Mirna 2004.
SAPAL, IGOR. Obnova Mirnskega gradu, Mirna 2004.
STI PLOVSEK, FRANJO. Stiplovšek [Franjo] : retrospektiva : Posavski muzej, Brežice junij
1979, str. 52- št. 30, str. 169- št. 62, str. 179 - št. 66, str. 180- št. 75·