11. seja

Zapisnik
11. seje Komisije za katalogizacijo pri Narodni in univerzitetni knjižnici
7. november 2014
(dopisna seja)
Prisotni: Marta Novak, Anica Zadnikar, Mateja Ločniškar-Fidler, Mateja Norčič, Tadeja
Brešar, Matjaž Zalokar, Alenka Kanič, Valentina Velkavrh, Irena Kavčič
Opravičeno odsotna: Marjeta Šušterčič
Dnevni red:
1. Pregled zapisnika prejšnje seje
2. Navajanje naslovov povzetkov in izvlečkov
3. Sprememba objavljenega sklepa o sestavnih delih v več jezikih
4. Poljudnoznanstvena predavanja (dostopna prek spleta)
5. TV oddaje, dostopne prek spleta (dokumentarni filmi, glasbene oddaje ipd.)
6. Obdelava posameznih prispevkov v TV oddajah (Dobro jutro ipd.)
7. Razno
Ad 1
Na zapisnik 10. seje Komisije za katalogizacijo ni bilo pripomb.
Ad 2
O navajanju naslovov povzetkov oziroma izvlečkov pri sestavnih delih so člani Komisije
prvič razpravljali na 8. seji (28. 11. 2012) in sklenili, da se naslov povzetka oziroma izvlečka
navede v poljih 320 in 517. Katalogizatorji so navodilo začeli uporabljati tudi v zapisih za
monografske publikacije (zlasti pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih), zato se je o
navajanju naslovov povzetkov oziroma izvlečkov ponovno razpravljalo na 10. seji Komisije
(3. 4. 2014). Po daljši razpravi je prevladal predlog, da lahko katalogizator naslov
povzetka/izvlečka v drugem jeziku navede v polju 320, če meni, da je podatek pomemben za
uporabnike kataloga; v zapisu za sestavni del lahko naslov povzetka/izvlečka navede tudi v
polju 517. Sklenjeno je bilo, da bo Irena Kavčič že pripravljene primere prilagodila mnenju
večine članov Komisije, dokončen sklep pa bo sprejet, ko bodo primeri potrjeni in pripravljeni
za objavo na spletni strani Komisije. Po seji se je razprava nadaljevala na wikiju in nazadnje
je prevladalo mnenje, da razlikovanje med navajanjem naslova povzetka/izvlečka v zapisu za
sestavni del in v zapisu za monografsko publikacijo ni smiselno in da naj se navajanje naslova
poenoti (naslov povzetka/izvlečka se tako v zapisih za sestavne dele kot tudi v zapisih za
monografske publikacije navede v poljih 320 in 517).
Matjaž Zalokar se s pripravljenim predlogom ni strinjal in je mnenja, da je preveč stvari še
odprtih oziroma bi jih bilo možno narediti drugače. Načeloma se strinja, da se navajanje
naslovov povzetkov/izvlečkov v zapisih za sestavne dele in monografske publikacije poenoti,
ni pa prepričan v ustreznost uporabe polja 517. Meni, da bi morali biti naslovi
povzetkov/izvlečkov obravnavani kot vzporedni naslovi, tudi če niso navedeni za naslovom
sestavnega dela, temveč na nekem drugem mestu. Neustrezen se mu zdi tudi predlagani način
navajanja naslovov povzetkov/izvlečkov v polju 320. Naslove izvlečkov bi morali navajati v
polju 300, kjer tudi sicer navajamo opombe o naslovih.
Pripombo je imel tudi glede primerov, saj meni, da jih je preveč in da ne prispevajo k
boljšemu razumevanju navodila, prej nasprotno. Misli, da bi moralo biti navodilo napisano
tako, da bi bilo že iz njega razvidno, kako na splošno ravnati v različnih primerih.
Omenil je tudi, da bi moralo biti navodilo zaradi večje jasnosti bolj usklajeno z navodilom o
sestavnih delih v več jezikih (gl. točko 3).
Irena Kavčič je bila mnenja, da razprava o navajanju naslovov povzetkov oziroma izvlečkov
že predolgo traja in da jo je potrebno zaključiti.
Sklep:
Večina članov Komisije se je strinjala, da se navajanje naslovov povzetkov/izvlečkov za
sestavne dele in monografske publikacije poenoti.
Dokončni sklep se glasi: Naslovov povzetkov oziroma izvlečkov v jeziku, ki se razlikuje od
jezika stvarnega naslova, v bibliografskem zapisu ni potrebno navajati. Če se odločimo, da
naslov povzetka/izvlečka v drugem jeziku navedemo (običajno v zapisih za sestavne dele), ga
v opombi v polju 320 prepišemo skupaj z generičnim izrazom (Summary, Povzetek, Abstract
ipd.). Kadar je pred besedilom povzetka/izvlečka le naslov, v opombi pred njim navedemo
bodisi generični izraz v jeziku besedila povzetka/izvlečka (npr. Summary) bodisi generični
izraz v slovenščini s pojasnilom o jeziku povzetka/izvlečka (npr. Povzetek v angl.). Naslov
povzetka oziroma izvlečka lahko navedemo tudi v polju 517. Če v polju 320 naslova
povzetka/izvlečka ne navedemo, polja 517 ne izpolnimo.
Matjaž Zalokar se s sprejetim sklepom ni strinjal.
Ad 3
Na 2. seji Komisije (25. 2. 2010) je bil sprejet sklep o izdelavi enega zapisa za sestavni del v
več jezikih v eni publikaciji ter o navajanju naslova v drugem jeziku v podpolju 200d
(vzporedni naslov). Sklep s primeri je bil objavljen tudi na spletni strani Komisije, kasneje pa
se je izkazalo, da prvi primer ni ustrezen in ga je potrebno brisati (sklep se je nanašal le na
sestavne dele v več jezikih, prvi primer pa se je nanašal na sestavni del v enem jeziku).
Ob preverjanju primerov se je na wikiju začela razprava o obdelavi sestavnih delov v enem
jeziku oziroma o navajanju naslovov v drugih jezikih, pripravljeni so bili tudi ustrezni
primeri. Pri odločitvi, ali naslov v drugem jeziku obravnavamo kot vzporedni naslov,
upoštevamo grafični izgled (naslova morata biti navedena kot enakovredna naslova, kar
pomeni, da naslova povzetka oziroma izvlečka ne moremo navesti kot vzporedni naslov).
Večina članov Komisije se je strinjala z vnaprej predlaganim navodilom in primeri, Matjaža
Zalokarja pa je zlasti motil stavek, da je odločitev glede tega, ali je naslov v drugem jeziku
vzporedni naslov ali ne, odvisna od grafičnega izgleda. Nikjer v navodilu tudi izrecno ne piše,
da so z naslovi, ki niso vzporedni naslovi, mišljeni naslovi povzetkov v drugih jezikih.
Poleg tega meni, da bi bilo navodili pod točko 2 in 3 možno napisati bolj poenoteno, če bi tudi
naslove povzetkov/izvlečkov obravnavali kot vzporedne naslove. Navodilo bi bilo lahko na ta
način lažje razumljivo (gl. točko 2).
Sklep 1:
Večina članov Komisije se je strinjala, da se prvi primer pri že objavljenem sklepu o obdelavi
sestavnih delov v več jezikih izpusti in da se ga doda pri navodilu o obdelavi sestavnih delov
v enem jeziku oziroma o navajanju naslovov v drugih jezikih.
Sklep 2:
Kadar je besedilo sestavnega dela v enem jeziku, naslov sestavnega dela pa v dveh ali več
jezikih, naslov v jeziku sestavnega dela navedemo v podpolju 200a, naslov(e) v drugem
jeziku (drugih jezikih) pa navedemo v podpolju (podpoljih) 200d. Pri odločitvi, ali naslov v
drugem jeziku obravnavamo kot vzporedni naslov, upoštevamo grafični izgled (naslov
povzetka/izvlečka ni vzporedni naslov).
Matjaž Zalokar se s sprejetim sklepom ni strinjal.
Ad 4
Suzana Šulek (NUK) je v sodelovanju z Ireno Kavčič in Valentino Velkavrh pripravila
predlog zapisov za poljudnoznanstvena predavanja, dostopna prek spleta. Nekateri člani
Komisije so imeli pomisleke glede uporabe kod 570 in 470. Zaradi omejitev, ki nam jih
nalaga šifrant, se v nekaterih primerih pomen kode za vrsto odgovornosti v bloku 7XX ne
ujema dobesedno z odgovornostjo, navedeno v bibliografskem opisu, je pa uporabljena
najustreznejša koda. Matjaž Zalokar je mnenja, da naj se uporabo kod ponovno preveri.
Sklep:
Pripravljeni primeri zapisov za poljudnoznanstvena predavanja bodo objavljeni na spletni
strani Komisije (v rubriki Strokovni sklepi komisije).
Ad 5
Irena Kavčič in Suzana Šulek sta pripravili predloge zapisov za TV oddaje, dostopne prek
spleta. Tudi pri tej točki so bili pomisleki glede uporabe nekaterih kod, vendar je tudi v tem
primerih uporabljena najustreznejša koda. Matjaž Zalokar je mnenja, da naj se uporabo kod
ponovno preveri.
Sklep:
Pripravljeni primeri zapisov za TV oddaje, dostopne prek spleta, bodo objavljeni na spletni
strani Komisije (v rubriki Strokovni sklepi komisije).
Ad 6
Irena Kavčič je predlagala, da se obdelava posameznih prispevkov v TV oddajah (Dobro jutro
ipd.) obravnava na naslednji seji, in prosila člane Komisije, da svoje mnenje do 14. 11. 2014
zapišejo na wikiju. Na podlagi do takrat prejetih mnenj bo Mateja Norčič, ki ima z obdelavo
takih prispevkov največ izkušenj, pripravila predloge zapisov za prispevke v tistih oddajah, ki
so najbolj aktualne (do naslednje seje).
Ad 7
Irena Kavčič je predlagala, da se med dopisne člane Komisije povabi gospo Miro Vončina, ki
dobro pozna težave in dileme, ki se pojavljajo pri katalogizaciji gradiva, pomembnega za
bibliografijo raziskovalcev. Člani Komisije so se s predlogom strinjali.
Mateja Norčič je predlagala, da bi se na eni od prihodnjih sej dogovorili o obdelavi radijskih
oddaj, dostopnih prek spleta.
Seja se je začela ob 9.30 in zaključila ob 14.30.
Zapisala:
Irena Kavčič