Zapisnik 11. seje Komisije za katalogizacijo pri Narodni in univerzitetni knjižnici 7. november 2014 (dopisna seja) Prisotni: Marta Novak, Anica Zadnikar, Mateja Ločniškar-Fidler, Mateja Norčič, Tadeja Brešar, Matjaž Zalokar, Alenka Kanič, Valentina Velkavrh, Irena Kavčič Opravičeno odsotna: Marjeta Šušterčič Dnevni red: 1. Pregled zapisnika prejšnje seje 2. Navajanje naslovov povzetkov in izvlečkov 3. Sprememba objavljenega sklepa o sestavnih delih v več jezikih 4. Poljudnoznanstvena predavanja (dostopna prek spleta) 5. TV oddaje, dostopne prek spleta (dokumentarni filmi, glasbene oddaje ipd.) 6. Obdelava posameznih prispevkov v TV oddajah (Dobro jutro ipd.) 7. Razno Ad 1 Na zapisnik 10. seje Komisije za katalogizacijo ni bilo pripomb. Ad 2 O navajanju naslovov povzetkov oziroma izvlečkov pri sestavnih delih so člani Komisije prvič razpravljali na 8. seji (28. 11. 2012) in sklenili, da se naslov povzetka oziroma izvlečka navede v poljih 320 in 517. Katalogizatorji so navodilo začeli uporabljati tudi v zapisih za monografske publikacije (zlasti pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih), zato se je o navajanju naslovov povzetkov oziroma izvlečkov ponovno razpravljalo na 10. seji Komisije (3. 4. 2014). Po daljši razpravi je prevladal predlog, da lahko katalogizator naslov povzetka/izvlečka v drugem jeziku navede v polju 320, če meni, da je podatek pomemben za uporabnike kataloga; v zapisu za sestavni del lahko naslov povzetka/izvlečka navede tudi v polju 517. Sklenjeno je bilo, da bo Irena Kavčič že pripravljene primere prilagodila mnenju večine članov Komisije, dokončen sklep pa bo sprejet, ko bodo primeri potrjeni in pripravljeni za objavo na spletni strani Komisije. Po seji se je razprava nadaljevala na wikiju in nazadnje je prevladalo mnenje, da razlikovanje med navajanjem naslova povzetka/izvlečka v zapisu za sestavni del in v zapisu za monografsko publikacijo ni smiselno in da naj se navajanje naslova poenoti (naslov povzetka/izvlečka se tako v zapisih za sestavne dele kot tudi v zapisih za monografske publikacije navede v poljih 320 in 517). Matjaž Zalokar se s pripravljenim predlogom ni strinjal in je mnenja, da je preveč stvari še odprtih oziroma bi jih bilo možno narediti drugače. Načeloma se strinja, da se navajanje naslovov povzetkov/izvlečkov v zapisih za sestavne dele in monografske publikacije poenoti, ni pa prepričan v ustreznost uporabe polja 517. Meni, da bi morali biti naslovi povzetkov/izvlečkov obravnavani kot vzporedni naslovi, tudi če niso navedeni za naslovom sestavnega dela, temveč na nekem drugem mestu. Neustrezen se mu zdi tudi predlagani način navajanja naslovov povzetkov/izvlečkov v polju 320. Naslove izvlečkov bi morali navajati v polju 300, kjer tudi sicer navajamo opombe o naslovih. Pripombo je imel tudi glede primerov, saj meni, da jih je preveč in da ne prispevajo k boljšemu razumevanju navodila, prej nasprotno. Misli, da bi moralo biti navodilo napisano tako, da bi bilo že iz njega razvidno, kako na splošno ravnati v različnih primerih. Omenil je tudi, da bi moralo biti navodilo zaradi večje jasnosti bolj usklajeno z navodilom o sestavnih delih v več jezikih (gl. točko 3). Irena Kavčič je bila mnenja, da razprava o navajanju naslovov povzetkov oziroma izvlečkov že predolgo traja in da jo je potrebno zaključiti. Sklep: Večina članov Komisije se je strinjala, da se navajanje naslovov povzetkov/izvlečkov za sestavne dele in monografske publikacije poenoti. Dokončni sklep se glasi: Naslovov povzetkov oziroma izvlečkov v jeziku, ki se razlikuje od jezika stvarnega naslova, v bibliografskem zapisu ni potrebno navajati. Če se odločimo, da naslov povzetka/izvlečka v drugem jeziku navedemo (običajno v zapisih za sestavne dele), ga v opombi v polju 320 prepišemo skupaj z generičnim izrazom (Summary, Povzetek, Abstract ipd.). Kadar je pred besedilom povzetka/izvlečka le naslov, v opombi pred njim navedemo bodisi generični izraz v jeziku besedila povzetka/izvlečka (npr. Summary) bodisi generični izraz v slovenščini s pojasnilom o jeziku povzetka/izvlečka (npr. Povzetek v angl.). Naslov povzetka oziroma izvlečka lahko navedemo tudi v polju 517. Če v polju 320 naslova povzetka/izvlečka ne navedemo, polja 517 ne izpolnimo. Matjaž Zalokar se s sprejetim sklepom ni strinjal. Ad 3 Na 2. seji Komisije (25. 2. 2010) je bil sprejet sklep o izdelavi enega zapisa za sestavni del v več jezikih v eni publikaciji ter o navajanju naslova v drugem jeziku v podpolju 200d (vzporedni naslov). Sklep s primeri je bil objavljen tudi na spletni strani Komisije, kasneje pa se je izkazalo, da prvi primer ni ustrezen in ga je potrebno brisati (sklep se je nanašal le na sestavne dele v več jezikih, prvi primer pa se je nanašal na sestavni del v enem jeziku). Ob preverjanju primerov se je na wikiju začela razprava o obdelavi sestavnih delov v enem jeziku oziroma o navajanju naslovov v drugih jezikih, pripravljeni so bili tudi ustrezni primeri. Pri odločitvi, ali naslov v drugem jeziku obravnavamo kot vzporedni naslov, upoštevamo grafični izgled (naslova morata biti navedena kot enakovredna naslova, kar pomeni, da naslova povzetka oziroma izvlečka ne moremo navesti kot vzporedni naslov). Večina članov Komisije se je strinjala z vnaprej predlaganim navodilom in primeri, Matjaža Zalokarja pa je zlasti motil stavek, da je odločitev glede tega, ali je naslov v drugem jeziku vzporedni naslov ali ne, odvisna od grafičnega izgleda. Nikjer v navodilu tudi izrecno ne piše, da so z naslovi, ki niso vzporedni naslovi, mišljeni naslovi povzetkov v drugih jezikih. Poleg tega meni, da bi bilo navodili pod točko 2 in 3 možno napisati bolj poenoteno, če bi tudi naslove povzetkov/izvlečkov obravnavali kot vzporedne naslove. Navodilo bi bilo lahko na ta način lažje razumljivo (gl. točko 2). Sklep 1: Večina članov Komisije se je strinjala, da se prvi primer pri že objavljenem sklepu o obdelavi sestavnih delov v več jezikih izpusti in da se ga doda pri navodilu o obdelavi sestavnih delov v enem jeziku oziroma o navajanju naslovov v drugih jezikih. Sklep 2: Kadar je besedilo sestavnega dela v enem jeziku, naslov sestavnega dela pa v dveh ali več jezikih, naslov v jeziku sestavnega dela navedemo v podpolju 200a, naslov(e) v drugem jeziku (drugih jezikih) pa navedemo v podpolju (podpoljih) 200d. Pri odločitvi, ali naslov v drugem jeziku obravnavamo kot vzporedni naslov, upoštevamo grafični izgled (naslov povzetka/izvlečka ni vzporedni naslov). Matjaž Zalokar se s sprejetim sklepom ni strinjal. Ad 4 Suzana Šulek (NUK) je v sodelovanju z Ireno Kavčič in Valentino Velkavrh pripravila predlog zapisov za poljudnoznanstvena predavanja, dostopna prek spleta. Nekateri člani Komisije so imeli pomisleke glede uporabe kod 570 in 470. Zaradi omejitev, ki nam jih nalaga šifrant, se v nekaterih primerih pomen kode za vrsto odgovornosti v bloku 7XX ne ujema dobesedno z odgovornostjo, navedeno v bibliografskem opisu, je pa uporabljena najustreznejša koda. Matjaž Zalokar je mnenja, da naj se uporabo kod ponovno preveri. Sklep: Pripravljeni primeri zapisov za poljudnoznanstvena predavanja bodo objavljeni na spletni strani Komisije (v rubriki Strokovni sklepi komisije). Ad 5 Irena Kavčič in Suzana Šulek sta pripravili predloge zapisov za TV oddaje, dostopne prek spleta. Tudi pri tej točki so bili pomisleki glede uporabe nekaterih kod, vendar je tudi v tem primerih uporabljena najustreznejša koda. Matjaž Zalokar je mnenja, da naj se uporabo kod ponovno preveri. Sklep: Pripravljeni primeri zapisov za TV oddaje, dostopne prek spleta, bodo objavljeni na spletni strani Komisije (v rubriki Strokovni sklepi komisije). Ad 6 Irena Kavčič je predlagala, da se obdelava posameznih prispevkov v TV oddajah (Dobro jutro ipd.) obravnava na naslednji seji, in prosila člane Komisije, da svoje mnenje do 14. 11. 2014 zapišejo na wikiju. Na podlagi do takrat prejetih mnenj bo Mateja Norčič, ki ima z obdelavo takih prispevkov največ izkušenj, pripravila predloge zapisov za prispevke v tistih oddajah, ki so najbolj aktualne (do naslednje seje). Ad 7 Irena Kavčič je predlagala, da se med dopisne člane Komisije povabi gospo Miro Vončina, ki dobro pozna težave in dileme, ki se pojavljajo pri katalogizaciji gradiva, pomembnega za bibliografijo raziskovalcev. Člani Komisije so se s predlogom strinjali. Mateja Norčič je predlagala, da bi se na eni od prihodnjih sej dogovorili o obdelavi radijskih oddaj, dostopnih prek spleta. Seja se je začela ob 9.30 in zaključila ob 14.30. Zapisala: Irena Kavčič
© Copyright 2024