Zmajev_glas 73
UVODNIK UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E Uvodnik................................... 2-3 Pod drobnogledom Grad Podsreda ........................4-5 Iz občinske uprave .................. 6-9 Kmetijstvo . ........................... 10-11 Aktualno . ............................. 12-17 Lep poletni pozdrav! Letošnje poletje nam namenja veliko sonca in visokih temperatur, zato vam bo novi Zmajev glas prišel še kako prav, da se skupaj z njim udobno namestite v kakšni senci in ga tam v miru preberete ter se ob tem še oddahnete in sprostite. Tudi temu so namreč namenjeni poletni meseci, počitnice in dopusti. In kaj vam tokrat ponujamo v branje? Od pomladi do zdaj se je seveda ponovno nabralo lepo število odmevnih prireditev. Veliko njih je že tradicionalnih, naj naštejem le Binkoštovanje, Florjanovo, revijo pevskih zborov in Mednarodni folklorni festival. Precej dolgo tradicijo pa imajo že tudi Poletni tabori v Kozjem, ki se iz leta v leto širijo, razvijajo in postajajo boljši in bolj zanimivi. Ravno v teh dneh, ko pišem te besede, se že tretji teden v Športnem parku Kozje družijo otroci iz skoraj vseh delov Slovenije. Idilično okolje, odlični pogoji za športne in zabavne aktivnosti ter zagnana družba mladih fantov in deklet, ki tabore načrtuje in izvaja, so razlogi, zakaj se število udeležencev iz leta v leto veča, letos se je število udeležencev že čisto približalo dvestotim. Kot je to v navadi, smo v poletni številki veliko prostora namenili tudi utripu z obeh šol ter uspešnim učencem, ki so zaključili še eno šolsko leto. Osrednji prostor tokratne številke pa je pripadel obnovljenemu gradu Podsreda, enemu najlepših biserov naše občine, ki je s pomočjo evropskih sredstev in sredstev Občine Kozje dobil še lepšo podobo. Naj vam na koncu zaželim še lep preostanek poletja, jeseni pa z napolnjenimi baterijami v nove izzive! Roman Gradišek odgovorni urednik 2 Iz šolskih klopi .................... 18-29 Iz naših krajev .................... 30-38 Šport.................................... 39-44 Šport/Pisali smo.........................45 Križanka................................... 46 Policija svetuje........................... 47 NASLOVNICA Krajani Buč so stopili skupaj in prijetno obnovili župnišče, eno osrednjih zgradb na Bučah. Franc Grobelšek UVODNIK Beseda županje Spoštovani! Pred nami je nova številka lokalnega časopisa Zmajev glas in spet se bomo lahko ob prebiranju člankov o številnih prireditvah zavzeli, kako bogat družbeni utrip zaznamuje te kraje. Čeprav nam država zmanjšuje proračunski kolač, se v Občini trudimo zagotavljati čim višji standard bivanja v teh krajih. Zato smo veseli vseh pridobitev, ki nam jih uspe realizirati. Veseli smo, da smo zaključili projekt obnove gradu Podsreda in energetske sanacije Večnamenskega doma Lesično. Izdelali smo projektno dokumentacijo za sanacijo plazu na Gubnem, projekt prijavili na Ministrstvo za okolje in prostor in bili uspešni. Z deli bomo pričeli v poletnih mesecih. Uspešni smo bili na javnem razpisu Fundacije za šport s projektom sanacije zunanjega igrišča v Kozjem. Ob sakralnih objektih smo obnovili javno razsvetljavo in s tem povečali svetlobni efekt in prispevali k zmanjšanju porabe električne energije in onesnaževanju okolja. Izdelali smo projekt za novogradnjo vodovoda na Bistrico pri Lesičnem, ki ga bomo izvajali v jesenskem času. Na cestah smo sanirali nekaj plazov in udorov cestišč. Na potoku Bister graben je narejen zadrževalnik vode, prav tako je protipoplavno urejen del struge potoka Bistrica v Lesičnem. Osrednje gasilsko društvo Kozje letos obeležuje 140 let delovanja, zato smo pristopili k sofinanciranju gasilskega vozila 16/25. Izdelali smo projekt za energetsko sanacijo zdravstvene postaje Kozje. Veliko pozornosti in skrbi namenjamo tudi zdravju naših občank in občanov, saj se aktivno vključujemo v projekt nujne medicinske pomoči (NMP). V pripravi je še nekaj projektov, za katere verjamemo, da bodo doprinesli k kakovostnejšemu življenju v naših krajih. Seveda se zavedam, da mnogi bralci ne občutijo vseh majhnih pozitivnih stvari, za katere se trudimo. Marsikdo bo te članke, ki so zame polni dobrih in pozitivnih stvari, bral z negativnim odnosom in gledal, kaj bi lahko bilo drugače, česa se ni naredilo, videl temno plat in najverjetneje ob iskanju napak prezrl celo zgodbo. Seveda k takim ocenam veliko pripomore tudi slaba gospodarska situacija, a vseeno menim, da bi bilo prav, da se vsak pri sebi zave, da se ogromno dogaja znotraj nas. Torej, hranite dobro v sebi, uživajte v lepih stvareh. Obkrožite se s pozitivnimi ljudmi in uživajte v majhnih radostih in lepih trenutkih. Izogibajte se negativnosti, saj je ta nalezljiva, kot je nalezljiva slaba volja. Verjamem, da bodo sonce, dobra družba in številne prireditve, narejene z dušo in s srcem, predvsem pa dopusti razširili pozitivno energijo. Občanke in občani, lepo preživite poletne dni. Vsem šolarjem pa čestitke za trud skozi šolsko leto in imejte najlepše in najboljše počitnice, saj jih zaslužite. Milenca Krajnc županja ZMAJEV GLAS – GLASILO OBČINE KOZJE, številka 73, javno glasilo Zmajev glas je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 531 IZDAJA: OBČINA KOZJE ODGOVORNI UREDNIK: Roman GRADIŠEK UREDNIŠKI ODBOR: Suzana KUNST, Franc PLAHUTA, Jernej ŠULC LEKTORIRANJE: Elica TUČIČ UREDNIŠTVO: Kozje 37, 3260 Kozje, tel. (03) 800-14-00, e-naslov: zmajev.glas@gmail.com Oblikovanje naslovnice: Franc GROBELŠEK Oblikovanje in tisk: Grafika Gracer Celje 3 POD DROBNOGLEDOM Zaključena obnova gradu Podsreda Občina Kozje je s pomočjo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v prvi polovici leta 2015 zaključila temeljito obnovo gradu Podsreda. S slovesno otvoritvijo dne 17. 7. 2015 je bil grad ponovno odprt in dan v uporabo ter upravljanje Kozjanskemu parku. Naj spomnimo, da je občinska uprava 5. maja 2014 ob polnoči na Petrolovi črpalki v Celju oddala vlogo na 8. Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, razvojne prioritete »Razvoj regij« in bila uspešna. Strokovna komisija za pregled in ocenjevanje vlog na ministrstvu je odločila, da je vloga formalno popolna, izpolnjuje vse pogoje, navedene v javnem pozivu in dokumentaciji poziva ter predlagala, da se operacija izbere za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Občina je tako s strani pristojnega ministrstva prejela sklep o sofinanciranju operacije Obnova gradu Podsreda v višini 610.392,65 € nepovratnih evropskih sredstev. OBČINA KOZJE čine in regije, kar ima posledično vpliv na ustvarjanje novih delovnih mest. Po izvedbi javnega naročila za izbor izvajalca je takratni župan Dušan Andrej Kocman podpisal pogodbo z najugodnejšim ponudnikom, tj. podjetjem GIC gradnje d.o.o. iz Rogaške Slatine. Izvajalec je prva gradbena dela pričel izvajati že v januarju 2015. Zaradi dejstva, da je bila zima mila in da se je izvajalec zelo angažiral ter z deli pohitel, so bila dela predčasna zaključena. V sklopu obnovitvenih del, ki so vseskozi potekala pod budnim očesom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in arheologov, je izvajalec: • prekril del strehe gradu in celotno streho spodnjega gospodarskega poslopja in namestil nove strelovode, • zamenjal stavbno pohištvo oz. ustrezno obnovil obstoječega, vse v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine, • uredil dovozno pot in dvorišča spodnjega gospodarskega poslopja, z obnovo vhodnih vrat in vhodnega portala v spodnje dvorišče, • osvetlil južno in severno fasado gradu in plato pred glavnim vhodom gradu, • uredil kletne prostore spodnjega gospodarskega objekta z novo pečjo in sistemom za ogrevanje, • temeljito obnovil »črno« kuhinjo in postrežno kuhinjo, • v kletnih razstavnih prostorih uredil sanitarije za invalide in rampo za invalide, • vzpostavil »avdio vodiča« v treh jezikih, • v atriju na novo uredil ozvočenje in novo informativno »E– tablo«, • pred spodnjim gospodarskim poslopjem vgradil malo biološko čistilno napravo, • na novo uredil razsvetljavo po razstavnih prostorih z LED tehnologijo na senzorje. Celotna obnova je finančno zaključena znotraj načrtovanih sredstev, tj. 720.000 €. Občina je pristojno ministrstvo z zahtevki zaprosila za sofinanciranje v višini 610.390,00 € nepovratnih sredstev, razliko 109.610,00 € je zagotovila iz lastnega proračuna. Cilji investicije, ki jih želi doseči Občina Kozje s projektom Obnova gradu Podsreda: Splošni cilji projekta: Predmet odobrene operacije je bila celostna obnova kulturnega spomenika – grad Podsreda. Z obnovo je grad pridobil na dodani vrednosti, saj je zaščiten pred nadaljnjim propadanjem, hkrati pa so zagotovljeni izvrstni pogoji za izvajanje kvalitetne kulturne dejavnosti. Obnovljen grad tako predstavlja povečanje turistične atraktivnosti ob- 4 Specifični cilji projekta / UČINKI: Rezultat: • ohranjanje kulturne dediščine, • dopolnitev, nadgradnja kulturno-turistične ponudbe in s tem vpliv projekta na gospodarsko rast, • povečanje turistične atraktivnosti regije in • ustvarjanje novih delovnih mest. •Obnovljen objekt kulturne dediščine, razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena (1 kulturni spomenik, 2 objekta). • ustvariti eno (1) novo bruto delovno mesto, • povečati število obiskovalcev za 1.000/ leto, začetno stanje 7.000/ leto, končno stanje 8.000/leto. Slike je naredil g. Teo Hrvoje Oršani Zapisal: Daniel Čoklc POD DROBNOGLEDOM Otvoritev največje letošnje pridobitve v občini se je zahvalila tudi izvajalcem del, podjetju GIC Gradnje Ivana Cajzeka s podizvajalci ter projektantu in nadzornemu Gradbeništvu Aleš Vodeb, pozabila pa ni niti na sodelavca z občinske uprave Daniela Čoklca, ki je bil odgovorna oseba projekta. Kot naslednji je k besedi pristopil direktor Kozjanskega parka mag. Hrvoje Teo Oršanič, ki je obnovo gradu predstavil z vidika upravljavca. Predstavil je novo pridobitev – informacijsko središče Kozjanskega parka, ki so ga večinoma uredili s svojim delom, hkrati pa je na kratko predstavil še vse trenutne razstave, ki si jih lahko ogledajo obiskovalci gradu, med katerimi je tudi nekaj popolnoma novih. Za plesni premor so poskrbeli plesalci Kulturnega društva Galiarda iz Celja, ki gojijo srednjeveške plese, nato pa je do besede prišel še minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Poudaril Govor županje V petek, 17. julija, je Občina Kozje pripravila svečano otvoritev in zaključek operacije »Obnova gradu Podsreda«, ki je največji občinski projekt v tem letu, sofinanciran s sredstvi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ob tem dogodku so namenu predali tudi Informacijsko središče Kozjanskega parka. Prihod grajske gospode Otvoritve se je udeležilo zelo veliko število ljudi Kljub zelo vročemu vremenu in dopustniškemu času se je otvoritve udeležilo zelo veliko število ljudi, pa tudi število prispelih gostov je bilo impresivno. Otvoritve sta se namreč udeležila kar dva ministra, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek ter ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Kot se za otvoritev obnove najbolj grajskega izmed slovenskih gradov spodobi, se je svečanost pričela s prihodom grajske gospode. Nato je pred številno publiko s svojo točko stopil plesalec – pihalec ognja. Sledila je državna himna, ki so jo odigrali udeleženci seminarja za klarinet, ki v tem času poteka na gradu Podsreda, nato pa je voditeljica Zdenka Ivačič, tokrat tudi ona v srednjeveškem kostumu, pozdravila vse zbrane in goste, županjo Občine Kozje Milenco Krajnc, ki jo za tokratno prireditev povzdignila v graščakinjo, in direktorja Kozjanskega parka mag. Hrvoja Oršaniča, tokratnega graščaka. Poleg že omenjenih, ministra in ministrice, se je otvoritve udeležil tudi generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj Marko Drofenik ter župana sosednjih občin Peter Misja in Franjo Debelak. Pozdravila je tudi oba častna občana Občine Kozje, Franca Bizjaka in Dušana Andreja Kocmana, pod čigar županovanjem je bil projekt obnove gradu tudi narejen in izbran za sofinanciranje. K besedi je kot prvo povabila županjo Milenco Kranjc, ki je na kratko predstavila projekt obnove. Za dobro delo je, da obnovljeni grad predstavlja veliko možnost, hkrati pa tudi obvezo, da se z njim čim bolje upravlja, tako na področju kulture, kot tudi turizma. Glasbeni gostje otvoritve so bili kar slušatelji dveh seminarjev, ki trenutno potekata na gradu Podsreda v okviru Glasbenega poletja. Nastopil je kvartet flavt ter mladi klarinetist v vlogi harlekina. Kot zadnja govornica je spregovorila še ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki je pohvalila delo Kozjanskega regijskega parka ter njegovo sodelovanje z ministrstvom in okoljem in poudarila pomen tega zavarovanega območja. Sledil je uradni prerez traku, ki so ga opravili županja Krajnčeva, direktor Oršanič in minister Počivalšek, potem pa je straža odprla grajska vrata in vse obiskovalce povabila k ogledu obnovljenih prostorov. Kdor pa je med ogledom postal lačen ali žejen, se je lahko okrepčal z grajsko enolončnico in pogasil žejo z žlahtno kapljico. Roman Gradišek Županja, direktor in minister so prerezali trak 5 IZ OBČINSKEGA URADA Zaključena obnova večnamenskega doma Lesično Občina Kozje OBČINA KOZJE »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje« Večnamenski dom Lesično je dobil novo preobleko in s tem je naložba v energetsko obnovo objekta Večnamenski dom Lesično tudi uspešno zaključena. Najugodnejši ponudnik podjetje Mollier d.o.o. Celje je dela na objektu zaključil v maju 2015. V začetku junija je občina s strani Upravne enote Šmarje pri Jelšah pridobila uporabno dovoljenje za celoten objekt in nato oddala zahtevek za sofinanciranje na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Občina Kozje je leta 2013 s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja prejela odločbo o odobritvi nepovratnih sredstev za projekt Večnamenski dom Lesično v višini 97.558,01 EUR. Celotna vrednost projekta je bila takrat ocenjena na slabih 220.000,00 EUR. Po izvedbi izbora izvajalca del in uvedbi izvajalca v posel je izbrani gradbinec, podjetje Mollier d.o.o. Celje, v februarju 2015 pričel z izvajanjem pogodbenih aktivnosti. Gradbeni nadzor je vršil Aleš Vodeb s sodelavci. Dela so vseskozi tekoče potekala in bila uspešno zaključena v pogodbenem roku, tj. 15. 5. 2015. V okviru naložbe Večnamenski dom Lesično je izvajalec izvedel naslednja dela: zamenjava dotrajane strešne kritine s pripadajočimi krovsko-kleparskimi deli in strelovodom, zamenjava dotrajanih oken in vrat z energetsko varčnimi, izdelava energetsko učinkovite toplotne fasade, debeline 16 cm, temeljita obnova kotlovnice z novo nizkotemperaturno pečjo na kurilno olje in cisterno ter novimi radiatorji s termostatskimi glavami, obnova stopnišča z novo stopniščno ograjo in celostno ureditvijo manjše kuhinje z nabavo novih energetsko varčnih aparatov in kuhinjskih elementov. V objektu so bila izvedena tudi temeljita slikopleskarska dela s kitanjem in pleskanjem Nova podoba doma v Lesičnem hodnikov, kuhinje in večnamenske dvorane. Nabavljeni so bili tudi novi gasilni aparati in urejen trotoar okoli objekta. Po izvedbi naložbe je bila izdelana tudi energetska izkaznica objekta in na novo določen požarni red v objektu in označene evakuacijske poti. Naložba je bila zaključena v vrednosti 174.966 € z vključenim DDV, kar je za dobrih 46.000 € manj od načrtovane vrednosti v proračunu Občine Kozje. Zaradi nižje vrednosti projekta je bila posledično zaprošena nižja vrednost sofinanciranja s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v višini 69.156,15 €. V prihajajočih jesenskih dneh sledi še uradna otvoritev objekta in predaja v uporabo upravljavcu, Krajevni skupnosti Lesično. Občina Kozje se vsem sodelujočim pri izvajanju naložbe, vsem uporabnikom in mejašem objekta najlepše zahvaljuje za pomoč in strpnost pri izvedbi obsežnih gradbeno-obrtniških del. Daniel Čoklc Izbran izvajalec del za sanacijo plazu na območju Gubnega Občina Kozje Nova podoba doma v Lesičnem Na območju naselja Gubno se je po lanskih septembrskih neurjih močno povečal plaz, ki ogroža kar 6 stanovanjskih objektov, 10 gospodarskih objektov, občinsko kategorizirano javno pot, vodovod, elektro omrežje in več kot 30 ha kmetijskih površin. Občina Kozje je v sodelovanju z Ministr- 6 OBČINA KOZJE stvom za okolje in prostor in strokovnjakom za reševanje plazov, projektantom g. Metodom Krajncem, pristopila k urgentni izdelavi projektne dokumentacije za sanacijo poškodovanega območja. V vmesnem času je Občina Kozje po navodilih projektanta izvedla preliminarne začasne ukrepe za odvodnjo meteornih in podzemnih voda iz problematičnega območja in s tem preprečila povečevanje škode na objektih in infrastrukturi. Po pridobitvi projektne dokumentacije in poziva s strani pristojnega ministrstva je Občina Kozje urgentno izvedla javni razpis za izbor izvajalca del. Na razpis se je prijavilo kar 17 ponudnikov s celotne Slovenije. Izbran je bil ponudnik, ki je izpolnjeval vse razpisne pogoje in je hkrati bil tudi najugodnejši, tj. podjetje IPI d.o.o. iz Rogaške Slatine. Z izbranim izva- »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje« jalcem je bila podpisana pogodba za izvedbo gradbenih del v višini 302.763,52 € z vključenim 22 % DDV. Po pridobitvi sklepa o sofinanciranju s strani Ministrstva za okolje in prostor bo izbrani izvajalec pričel z izvajanjem gradbenih del, ki morajo v celoti biti zaključena do 30. 09. 2015. Občina pričakuje s strani ministrstva sofinanciranje v višini dobrih 240.000 €, medtem ko bo morala sama zagotoviti razliko v ocenjeni višini 100.000 €. Pričetek del se predvideva v drugi polovici meseca junija 2015. V ta namen občina prosi vse prebivalce obravnavanega območja in lastnike kmetijskih zemljišč, da so v času izvajanja gradbenih del strpni in da omogočijo gradbenemu izvajalcu nemoten dostop do površin, kjer se bodo izvajala sanacijska dela. Daniel Čoklc IZ OBČINSKEGA URADA EDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO OBČIN ROGAŠKA SLATINA, ROGATEC, PODČETRTEK, ŠMARJE PRI JELŠAH IN KOZJE Občinski inšpektorat in redarstvo je prekrškovni organ, ki nadzira neposredno izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki za to pooblaščajo tudi organe lokalne skupnosti, ter nadzira neposredno izvajanje občinskih predpisov, če je za to s temi predpisi pooblaščen. Zakon o lokalni samoupravi določa, da občina v okviru ustave in zakonov samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. vinske odpadne vode na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli, Odloka o občinskih cestah v Občini Kozje ter Odloka o plakatiranju v Občini Kozje. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev med drugim tudi organizira: - komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini ter določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in - opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. MIR bo po uveljavitvi splošnega akta deloval na teritorialnih območjih vseh petih občin. Naloge inšpekcijske službe bosta opravljala dva inšpektorja ter dva redarja. En inšpektor, ki bo hkrati vodja organa, bo naloge pretežno opravljal na območju občin Rogaška Slatina in Rogatec, drugi pa na območju občin Šmarje pri Jelšah in Kozje. Naloge na območju Občine Podčetrtek bosta opravljala oba (po dogovoru). Redarja bosta naloge opravljala na območju vseh občin. V skladu z Zakonom o občinskem redarstvu občine ustanovijo občinsko redarstvo z odlokom, ki ga na predlog župana sprejme občinski svet. Dve ali več občin lahko z odlokom, ki ga na predlog župana v enakem besedilu sprejmejo njihovi občinski sveti, ustanovi medobčinsko redarstvo kot organ skupne občinske uprave. Delovno področje in naloge občinskega redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis. Predvideni stroški za delovanje organa, ki jih bi bilo potrebno zagotoviti v proračunih posameznih občin ustanoviteljic Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ občin ustanoviteljic. Za nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, se lahko tudi ustanovi medobčinska inšpekcija kot organ skupne občinske uprave. Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v skladu z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor . Občina Kozje si je vrsto let prizadevala izpolniti svojo zakonsko obveznost s priključitvijo k skupnemu organu medobčinskega inšpektorata in redarstva občin, kar predstavlja racionalnejšo obliko delovanja inšpektorata in redarstva. Na območju UE Šmarje pri Jelšah je bil ustanovljen skupni organ občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek, Občina Šmarje pri Jelšah je imela organiziran samostojni inšpektorat, Občina Bistrica ob Sotli se je priključila k posavskim občinam. Občina se je trudila v tej smeri, da bi se priključili h kateremu od že obstoječi skupni organov, vendar je bila pri tem neuspešna. Na podlagi doseženega dogovora in usklajevanj strokovnih služb občinskih uprav se je začel postopek ustanovitve nove skupne občinske uprave oz. postopek priključitve občin Šmarje pri Jelšah in Kozje k že obstoječi skupni občinski upravi, in sicer k Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek. Vseh pet navedenih občin bo tako skupaj ustanovilo organ skupne občinske uprave: Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje (v nadaljevanju MIR). Sedežna občina bi kot do sedaj tudi vnaprej bila Občina Rogaška Slatina. MIR se bo ustanovil na podlagi odloka o ustanovitvi skupnega organa (obravnavati in sprejeti ga je potrebno na vseh petih občinskih svetih) in na podlagi zakonskih predpisov, ki določajo delovna razmerja, sistem javnih uslužbencev, plač in drugih prejemkov. Na podlagi določil odloka o ustanovitvi se bodo s posebnim večpartitnim dogovorom določila tudi medsebojna razmerja, obveznosti in pravice vseh občin ustanoviteljic. MIR bo na območju Občine Kozje izvajal naloge na podlagi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kozje, Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Kozje, Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in pada- Predlagana organizacija načrtovanega skupnega organa in predlog razdelitve pristojnosti Glede na skupne stroške in prihodke so za občine ustanoviteljice v letu 2016 predvideni skupni neto stroški v višini okoli 59.957,00 EUR, naslednja leta pa okoli 48.229,00 EUR (zneski so po višini enaki zneskom prihodkov iz državnega proračuna). Na podlagi 26. člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1) se občinam iz državnega proračuna zagotovijo sredstva v višini 50 % v preteklem letu realiziranih odhodkov njenega proračuna za financiranje občinskega inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva. Vse plačane globe za storjene prekrške bodo prihodek občine, na območju katere so bili storjeni prekrški. Predvideni stroški se bodo razdelili med vse občine na podlagi dogovora oz. predlaganih kriterijev: Občina Šmarje pri Jelšah in Občina Rogaška Slatina vsaka po 32 % vseh stroškov, ostale tri občine pa vsaka 12 % vseh stroškov (kriterij je oblikovan glede na število prebivalcev posamezne občine ustanoviteljice, dostopnosti območja občine od sedeža MIR in ocenjenega obsega dela). Strošek občine za MIR neto Kozje 2016 7.194,90 2017 5.787,54 Ta projekcija ustanovitve organa MIR predstavlja trenutno ocenjene parametre in stanje varnosti v lokalnih skupnostih. Skozi delovanje MIR v naslednjih letih se bodo prav gotovo pokazale realne potrebe po spremembah načina delovanja, po morebitni kadrovski razširitvi ter drugih izboljšavah. Skupaj z ostalimi občinami ocenjujemo, da lahko ustanovitev skupne uprave na področju teritorialno povezanih občin doprinese večjo strokovnost za področje dela, za katerega se ustanavlja (večja možnost nadomeščanja javnih uslužbencev, možnost izmenjave mnenj, izobraževanj). Vsekakor pa ocenjujemo, da lahko ustanovitev skupne uprave posamezni občini doprinese večjo finančno korist, kot pa je vložek sredstev za ustanovitev skupne uprave. Od leta 2005 namreč Zakon o financiranju občin omogoča dotacijo sredstev iz državnega proračuna v višini 50 % v preteklem letu realiziranih odhodkov občinskih proračunov za financiranje posameznih nalog skupnih občinskih uprav. Če bodo predlagano organizacijo skupnega organa podprli občinski sveti vseh petih predvidenih občin ustanoviteljic, ocenjujemo, da bi lahko organ v novi obliki začel delovati s 01. 01. 2016. Občinski svet Občine Kozje je predlagani odlok sprejel. Andreja Reher 7 IZ OBČINSKEGA URADA NOVI PRAVILNIK O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI KOZJE Občina Kozje je proračunska sredstva za področje kmetijstva in podeželja do lanskega leta dodeljevala na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Kozje za programsko obdobje 2007-2013 (Uradni list RS, št. 87/07, 71/09, 91/11), veljavnost pravilnika je bila namreč podaljšana še za leto 2014. Za državne pomoči s področja kmetijstva, kamor se uvrščajo tudi kmetijske subvencije, veljajo od 01. 01. 2015 nova pravila EU, zato je prenehala veljavnost obstoječega pravilnika, na podlagi katerega so bili objavljeni javni razpisi in dodeljena sredstva. Na ministrstvu za kmetijstvo so v skladu z novimi pravili EU pripravili osnutek novega pravilnika, ki vsebuje vse možne ukrepe, ki jih občine lahko izvajajo v novem programskem obdobju. Predlog pravilnika je na svoji seji obravnavala komisija za kmetijstvo, ki je predlagala nabor ukrepov, ki so zajeti v predlogu pravilnika. V pravilniku so določeni tudi postopki dodeljevanja sredstev in pogoji. Ravno tako je predlog pravilnika na zadnji seji obravnaval tudi občinski svet. Sheme državnih pomoči je potrebno priglasiti pristojnim ministrstvom. Predpisan postopek priglasitve novih pomoči za področje kmetijstva predvideva pripravo dveh shem, in sicer sheme za področje »skupinskih izjem v kmetijstvu«, ki jo potrjuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in shemo za izvajanje ukrepov s področja predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter drugih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji po pravilu »de minimis«, ki jo potrjuje Ministrstvo za finance. Predlog pravilnika smo posredovali na ministrstva v priglasitev, vendar potrditve še nismo prejeli. Javni razpis za dodeljevanje sredstev bo objavljen po potrditvi priglašenih shem državnih pomoči. V pravilniku so predvideni naslednji ukrepi: UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo, in sicer posodabljanje kmetijskih gospodarstev (predvsem ureditev hlevov, nakup mehanizacije, opreme, postavitev ekstenzivnih trajnih nasadov …) in urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov; UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih zemljišč; UKREP 3: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja; UKREP 4: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode; UKREP 5: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij; UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis; UKREP 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelavo in trženje; UKREP 8: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. Torej so ukrepi zelo primerljivi z ukrepi, ki so se izvajali v preteklem obdobju, zato za upravičence ne bodo predstavljali posebnih novosti. Finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje pravilnika, se zagotavljajo v Odloku o proračunu Občine Kozje za posamezno leto. Zgoraj navedeni ukrepi so zgolj izvleček iz pravilnika, kjer so natančno določeni pogoji za pridobitev sredstev. Ti pogoji bodo natančno definirani tudi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Sredstva po tem pravilniku se bodo namreč dodeljevala na podlagi javnih razpisov, objavljenih na spletni strani občine in v sredstvih javnega obveščanja, tako kot je bila praksa v preteklih letih. Glede na vse postopke, ki so potrebni pred uveljavitvijo pravilnika, in se letos izvajajo na novo, predvidevamo, da bo javni razpis možen šele v avgustu. Že sedaj pozivamo vse nosilce kmetijskih gospodarstev, da spremljajo objavo razpisa in pravočasno oddajo vloge za dodelitev sredstev, saj bodo letos roki za oddajo vlog krajši. Suzana Kunst SOFINANCIRANJE AKTIVNOSTI TRAJNOSTNEGA GOSPODARJENJA Z DIVJADJO NA OBMOČJU OBČINE KOZJE V LETU 2015 Občina Kozje je objavila javni razpis, katerega predmet je sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo iz naslova dela koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v posameznih loviščih, katerih lovna površina leži v Občini Kozje. Aktivnosti se morajo izvajati v skladu s koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, s programi in načrti upravljanja z divjadjo, predpisi s področja lovstva, ohranjanja narave, varstva okolja in zaščite živali ter z drugimi veljavnimi predpisi. Sredstva se namenjajo za naslednje aktivnosti: Višina razpisanih sredstev je 1.385,71 EUR. • Biomeliorativni ukrepi: Na razpis so se lahko prijavile v Republiki Sloveniji registrirane lovske družine, ki imajo sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo za lovišče, ki leži v občini. – ohranjanje in vzdrževanje gozdnih jas, grmišč, logov, – izdelava in vzdrževanje vodnih habitatov (kaluža, mlaka, mokrišče, vodni viri ipd.), – vzdrževanje gozdnih robov, pasišč in remiz, – nakup in sajenje ter zaščita avtohtonih in rastišču primernih plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst, – krmljenje divjadi, vzdrževanje krmnih in pridelovalnih njiv. Lovske družine prejmejo sorazmerni del sredstev glede na lovno površino lovišča, ki leži v občini. • Biotehnični ukrepi: – izdelava, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic, umetnih dupel in prež. 8 Andreja Reher IZ OBČINSKEGA URADA Devetošolci pri županji V torek, 9. junija 2015, je županja Milenca Krajnc sprejela učence zaključnih razredov osnovnih šol Kozje in Lesično ter njihova vrstnika ter soobčana iz Osnovne šole Koprivnica. V zahvalo za trud in v spomin na osnovnošolsko izobraževanje je županja prisotnim učencem podarila knjige. Skupno druženje po uradnem delu se je nadaljevalo s prijetnim klepetom in sladko pogostitvijo. Srečanja z županjo so se udeležili: Mojca Bračun, Natalija Frece, Žiga Gorjup, Špela Klavžar, Ana Kozole, Matic Muškatevc, Eva Prešiček, Anja Rajgl, Kristjan Šoln, Ivica Švajger, Aleš Zakošek iz Osnovne šole Kozje, Miha Berk Bevc, Mateja Jug, Doris Jurgec, Svit Kovačič, Jernej Lah, Žiga Lupše, Tadeja Mlakar, Mitja Naglič, Dejan Reberšak, Tadej Rezec, Anja Romih, Miha Turk, Staša Turk iz Osnov- ne šole Lesično ter Nina Kunej in Marisa Omerzu iz Osnovne šole Koprivnica. Vesele počitnice, devetošolci, in uspešno pot skozi življenje! Polona Zakošek Kozjansko v Domžalah Občina Kozje se je na povabilo Občine Domžale v soboto, 4. julija 2015, med 8. in 13. uro predstavljala na njihovi tržnici. Z nami so bili ponudniki Vinotoč Gruska, EKOD d. o. o., Ekološka kmetija Kukovičič, Ekološka kmetija Krivec, Kmetija Ivanc, Rezbarstvo Marko Kostanjšek, Čebelarstvo Kolar, Domačija Zakošek, Gobarsko društvo Kozje, harmonikarji Teja Kolar, Andraž Brečko, Jernej Cvek in Pepi Jozefino, kvartet Spomin, Kozjanski park ter Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. Kljub temu da je bilo sobotno dopoldne zelo vroče, je bilo razpoloženje vseh udeležencev prijetno vedro. Z glasbo smo uspeli privabiti obiskovalce tržnice in mimoidoče, z dobro ponudbo pa zagotoviti uspešne nakupe. Ob dogodku sta se srečala tudi županja Občine Kozje Milenca Krajnc in domžalski župan Toni Dragar. Domači župan je naši županji podaril njihov tradicionalni slamnik in knjigo Domžalski spomin, njemu pa je bila podarjena košara dobrot ponudnikov s Kozjanskega, ki so sodelovali na tržnici. Nastop mladih harmonikarjev Druženje je podrobno obeleženo na spletni strani http://www.domzalec. si/kozjansko-dobrodosli-v-domzalah. Polona Zakošek Občina Kozje zadihala po spomladanskem čiščenju Predstavljajte si, da zjutraj vstanete s postelje in stopite naravnost v kup plastičnih vrečk, plastenk in tetrapakov, nato na poti do kopalnice manevrirate med kupi praznih konzerv, zarjavelih pločevink in razbitih steklenic. Da bi prišli do hladilnika, morate najprej preložiti kup polomljenega vrtnega pohištva, stiropora in kosov keramike, sestavine za zajtrk pa nabirate med policami, polnimi preluknjane embalaže kemičnih barv, škropiv in čistil. Nič kaj lepo, kajne? Z gotovostjo lahko zatrdimo, da si življenja v takem stanovanju ne želi prav nihče. Zakaj bi bilo torej kaj drugače, ko govorimo o nujnosti ohranjanja čistoče okolja, v katerem živimo, zraka, ki ga dihamo, vode, ki jo pijemo, hrane, ki jo pridelamo na svoji zemlji ali jo odkupimo s sosednje kmetije, ali celo trate, na kateri se sem ter tja podijo naši bosonogi otroci … Kljub temu pa se med nami žal še vedno najdejo brezbrižneži, ki ne razumejo, da gre smetenje in ostalo neodgovorno škodovanje naravi razumno enačiti s pljuvanjem v lastno skledo. Da se tudi v naših krajih najdejo posamezniki, ki se rade volje zberejo in nekaj ur svojega dneva žrtvujejo za plemenito nalogo čiščenja okolice svojih domov, odstranjevanje odpadkov ob cestah, sprehajalnih poteh, rekah in potokih, so pretekli konec tedna dokazali v Občini Kozje, kjer so se organiziranega čiščenja tamkajšnjih krajev lotili v soboto zjutraj, 11. aprila. Namen občinske čistilne akcije je bil z ramo ob rami stopiti v bran naravi, jo očistiti umazanije, smeti, divjih odlagališč in hkrati z dobrim zgledom ozaveščati ostale prebivalce občine, ki z onesnaževanjem škodujejo naravi, jim pokazati, da obstaja večina, ki ji ni vseeno, v kakšnem okolju biva in kakšen svet bo zapustila svojim naslednikom, in tako morda narediti korak bližje k dosegu cilja – odpravljanju samih vzrokov onesnaževanja, ne le odstranjevanju posledic. Pri čiščenju je sodelovalo več različnih društev, samostojnih skupin, šolarjev in ostalih krajanov, ki so s skupnimi močmi prispevali k bolj čisti in lepši Občini Kozje. V krajevnih skupnostih Osredek in Zagorje so čistilno akcijo izvedli že dan prej – v petek, vsega skupaj pa je pri Velika količina pobranih odpadkov čiščenju sodelovalo vseh šest krajevnih skupnosti Občine Kozje. V obeh dnevih je za lepšo in čistejšo kozjansko okolico poskrbelo kar sedemdeset marljivih rok, ki so naravo razbremenile za ogromno količino odpadkov. Skupno so namreč nabrali kar za tri polne zabojnike smeti, kar znaša hvalevrednih 24 kubičnih metrov odpadkov. Pri čistilni akciji v kozjanski občini pa je sodeloval tudi koncesionar za vzdrževanje regionalnih cest – podjetje VOC Celje, d. d., ki je odvažalo smeti s terena na deponijo smeti v Kozje. Mojca Valenčak 9 KMETIJSTVO Polži številnim pridelovalcem grenijo pridelavo V zadnjih pridelovalnih sezonah smo se mnogi jezili nad obiskovalci, ki so se veselo gostili z našimi vrtninami in poljščinami, lotili so se tudi sadja, številnih okrasnih rastlin… Na mnogih lokacijah smo skoraj na vsakem koraku naleteli na sivkasto-rjave, sivkaste, rdeče… polže. Običajno so najbolj ogrožene vrtnine in poljščine, ki jih pridelujemo na težjih, karbonatnih tleh, saj se takšna tla veliko počasneje osušijo kot peščena, iz katerih dež hitro odteče v podtalje. Poznamo te požeruhe? Med najbolj škodljive vrste štejemo polže golače, ki so brez hišic in jih uvrščamo v dve družini: družino lazarjev (najpogostejša pri nas sta veliki rdeči lazar in španski lazar) ter družino slinarjev (sem sodijo mrežasti, veliki in poljski slinar). Skoraj neškodljiva je družina polžev s hišicami, med katerimi so najpomembnejši vinogradniški, vrtni in gozdni polž. Množičnejši pojav te nadloge lahko pričakujemo po milih zimah in vlažni pomladi ter poletju. Po zimah z nizkimi temperaturami in v suhi pomladi in poletju običajno ni večje škode. Za razvoj polžev je bistvenega pomena vlažnost tal. V primeru nizke vlage tal je smrtnost velika, visoka vlaga tal pa vpliva na motnje v razvoju polžev in propadanje. Razlog za njihovo prerazmnožitev je pogosto tudi njihova lastnost, da so prilagodljivi jedci. Lotijo se tudi nezaželenih zeli razmer se umaknejo globlje v tla ali si poiščejo zavetje v zemlji, pod kamni, trohnečim lesom, v premokrem kompostu z veliko ostanki hrane, v živih mejah … Polži s hišico se v takšnih razmerah skrijejo v svojo hišico, za sabo pa s posebnim apnenim pokrovčkom tesno zaprejo ''vrata''. Največje škode na rastlinah povzročajo v vlažnem vremenu. V suhem vremenu so aktivni ponoči (običajno med 21. in 1. uro), v deževnem pa tudi podnevi. Večjo škodo povzročajo zlasti v posevkih na senčnih in vlažnih legah. Polži z jezikom strgajo mlade mehke dele rastlin, na starejših pa izjedajo velike luknje, objedajo tudi kaleče ali mlade rastline. Znan je podatek, da lahko v 24 urah pojedo hrane do 50 % lastne teže (torej tudi do 10 g rastlinske mase/noč), od tega je približno 60 % sveže rastlinske hrane, 35 % odmrlih rastlinskih snovi in 5 % beljakovinske hrane živalskega izvora. Škoda pa ni le neposredna, saj poškodbe vodijo k zmanjšani kakovosti in količini pridelka, pridelek pa je pogosto tudi onesnažen s sluzjo in iztrebki. V vrtovih in na drugih površinah pa opravljajo tudi pomembno nalogo – pojedo tudi ostanke razkrajajočih se rastlin in/ali mrtvih živali, so hrana mnogim živalim … Kako omilimo ali preprečimo škodo, ki jo povzročajo? Jeseni in spomladi bodimo pozorni na gnezda z jajčeci in jih takoj po odkritju uničimo Velikost polžev je odvisna od vrste, običajno pa merijo od 4 do 16 cm. Njihovo telo je mehko, pokrito z enoceličnim epitelom, v katerem so številne sluzaste žleze, ki neprestano izločajo sluz. Telo je sestavljeno iz glave, trupa in podplataste noge. Oči so na drugem paru tipalk. V ustih imajo odebeljen, s hrustancem ojačan jezik, na katerem je strgulja, s katero strgajo hrano. Gibljejo se z nogo, ki je močna mišica. Pozno jeseni se odpravljajo k počitku in zanje je značilno, da prezimijo v različnih razvojnih stadijih. Polži se razmnožujejo spolno in so dvospolniki. Polži golači se razmnožujejo z jajčeci, ki jih odlagajo v talne razpoke, pod kamne, v jamice… Običajno jajčeca odložijo proti koncu poletja v gnezda v zemljo, blizu korenin in na zavarovana mesta. En polž lahko odloži med 30 in 500 jajčec. Po 25 do 30 dneh iz jajčec zlezejo mladi polži, ki spolno dozorijo v dveh mesecih. Za njihov razvoj so najugodnejše temperature med 12 in 22°C in 20 do 30 % vlažnost zemlje. V času neugodnih vremenskih 10 Kljub temu da polži lahko postanejo huda nadloga, naš cilj ne sme biti popolno uničenje polžev, ampak zmanjšanje njihovega števila na znosno raven, saj polži skupaj z deževniki prispevajo k tvorbi humusa in odstranjujejo različne rastlinske in živalske odpadke. Prehranjujejo se tudi z lišaji, algami in glivami. Na rastlihah, na katerih so se gostili polži ostane značilno objedeno listje in sluzava sled KMETIHJSTVO Pomemben preventivni ukrep je čiščenje zarasti ob robovih vrtov, njiv, jarkov, poti …, saj so zaraščena in vlažna območja najboljše skrivališče za polže in v ugodnih razmerah bodo za potešitev svoje lakote ''vdirali'' na naše vrtove, njive, v sadovnjake ... Zelo pomembno je, da polže začnemo zatirati pred odlaganjem jajčec, ki se prične pozno poleti ali zgodaj jeseni. Jeseni in spomladi bodimo pozorni na gnezda z jajčeci in jih takoj po odkritju uničimo. Poškodbe mladih rastlin koruze, ki so jih povzročili polži, so lahko za posamezne rastline tudi usodne Kaj pa lahko storimo, ko se pojavijo polži? Poznamo različne, bolj ali manj humane načine. Ob robove vrtov lahko namestimo nekaj centimetrov visoke ''varovalne ograje'' iz pocinkane pločevine, ki je na zgornjem robu zakrivljena v smeri, iz katere prihajajo polži. Ograja mehansko preprečuje prehod polžev v naše vrtove. Na mesta, kjer na vrtove in njive vstopajo polži ali okoli posebej občutljivih gredic, položimo ali posejemo rastline, ki odvračajo polže: belo gorjušico, kapucinke, čebulo, česen, ognjič, peteršilj, timijan, žajbelj, hren … Odvrača jih tudi vonj bezga, vratiča, rmana, preslice, praproti … Okoli posebej ogroženih gred ali rastlin lahko potrosimo ''obrambne pasove'' iz materialov, ki polžem odvzamejo vlago in preprečujejo prehod (suha žagovina, oster pesek, smrekove iglice, ječmenove pleve, posušene in zdrobljene jajčne lupine, apno, kamena moka ali lesni pepel – slednji pomagajo v suhem vremenu in pasove je potrebno po vsakem dežju obnoviti). Nekoliko manj prijazen način je, da ulovljene polže prelijemo z vročo vodo in pustimo stati 3 do 4 dni. Brozgo precedimo in tekočino z zalivalko poškropimo po poteh, po katerih polži običajno prihajajo v naše posevke ali pa ga poškropimo po gredah. Izvleček odvrača vrstnike. Ekološko najsprejemljivejši in dolgoročni način je naselitev oziroma ohranjanje naravnih sovražnikov polžev, to so: krti, žabe, krastače, ježi, miši, ptice in hrošči brzci ter vinogradniški polži, ki se prehranjujejo z jajčeci polžev golačev. Če imamo možnost, naselimo na kmetije indijske tekačice – vitke pokončne race, ki imajo na svojem jedilniku najrajši polže, hkrati pa morajo imeti vedno na razpolago tudi vodo. Na zmanjševanje populacije polžev vplivamo tudi z obdelavo tal, s katero razdremo razpoložljiva naravna zavetišča in obrnemo jajčeca na prosto, da se v toplem vremenu posušijo. S prekopavanjem tal na površinah, na katerih imamo težave s polži, je umno malo počakati in ga opraviti pozimi ali zgodaj spomladi. V zgodnjem spomladanskem času je priporočljiv ukrep tudi rahljanje zemlje, saj tako prekinemo mirovanje polžev. Uporabljajmo le dozorel kompost oziroma hlevski gnoj, saj nedozorel kompost ali gnoj spodbujata razmnoževanje polžev. Če z izvajanjem prej omenjenih ukrepov nismo dovolj uspešni ali skušamo populacijo polžev obvladovati na večjih površinah, lahko uporabimo tudi sredstva za zatiranje polžev – limacide. Običajno so to vabe v obliki zrnc, ki jih potrosimo na tla med rastlinami ali na mesta, preko katerih polži običajno vstopajo na naše površine. V naših kmetijskih trgovinah so na voljo limacidi na podlagi železovega (III) fosfata (dovoljeni so tudi v ekološki pridelavi) ali na podlagi metaldehida. Vsi pripravki niso primerni za uporabo v vseh kulturah, zato pred uporabo kateregakoli pripravka obvezno preberite in upoštevajte navodilo o uporabi, ki je priloženo sredstvu (odmerek, kulture, v katerih pripravek uporabimo, karenco…)! Pobiranje polžev zjutraj in zvečer je okolju zelo prijazna, vendar zamudna metoda, ki se je poslužimo predvsem na manjših površinah. Za lažje in hitrejše pobiranje nastavljamo vlažne krpe (lahko so navlažene tudi s pivom), kose trohnečih desk, vlažne pšenične otrobe, kuhinjske ali mesne odpadke, na polovico prerezane kumare .... Zadoščala bo ena vaba na 2 do 6 m2. Pri tem ne pozabimo na redno pobiranje polžev! Na posamezna mesta v posevkih položimo lesene deske, vlažne vreče, večje zelenjavne liste, prerezane gomolje krompirja ali kumare ... Ker polži potrebujejo veliko vlage, se bodo podnevi skrili pod tako postavljene vabe. Zbrane polže bomo lažje in hitreje pobrali izpod ''pasti'' in odstranili s parcel. Na manjših površinah si lahko pomagamo tudi z nastavljanjem vab s pivom. V tla zakopljemo posodice z gladkimi stenami (rob posode naj bo v višini nivoja zemlje) in posodice zvečer do 2 oz. 3 cm pod robom napolnimo s pivom (za ulov rdečega lazarja mora biti posoda večja, s pivom pa jo napolnimo le do 1/3). Polže bo privabil vonj po hmelju in sladu in ujeli se bodo v lončke. Ena vaba zadostuje za 5 do 10 m2. Ne branijo se niti beljakovinske hrane živalskega izvora Polži so zelo trdovratna nadloga. V boju z njimi bomo uspešni predvsem takrat, ko bomo pri zatiranju kombinirali različne ukrepe in jih seveda tudi čim bolj dosledno izvajali. Ne pozabimo, da je v boju proti polžem zelo pomembna skrb za urejenost okolice vrtov in njiv, redna košnja trave, odstranjevanje kupov organskih ostankov, ki bi lahko bili potencialna skrivališča za to nadlogo in podobno … ! mag. Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr. specialistka za varstvo rastlin na KGZS- Zavod CE 11 AKTUALNO Glasbeno poletje na gradu Podsreda 2015 V četrtek, 9. julija, se je na obnovljenem gradu Podsreda pričelo Glasbeno poletje. V letošnjem poletju bomo izvedli pet glasbenih seminarjev, in sicer seminarje za trobento, flavto, klarinet, saksofon in violončelo. Glasbeno poletje na gradu Podsreda izvajamo že od leta 1995, se pravi že polnih enaindvajset let. Umetniški vodja glasbenega poletja na gradu Podsreda je že sedmo leto zapored doc. Andrej Zupan. Seminarji so namenjeni začetnikom, učencem nižjih in dijakom srednjih glasbenih šol ter študentom. Glasbeno poletje se je pričelo s seminarjem za trobento, ki je potekal pod mentorstvom profesorja Jureta Gradišnika. Jure Gradišnik, ki je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Stanka Arnolda, je dobitnik mnogih nagrad na domačih tekmovanjih, med drugim tudi štipendije Yamaha leta 2003. Že med študijem je postal trobentač SNG Opera in balet Ljubljana, aktivno pa sodeluje še z drugimi orkestri. Od leta 2004 poučuje v glasbeni šoli v Zavodu sv. Stanislava, 2011 pa je postal asistent red. prof. Stanka Arnolda na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Korepetitor na seminarju je bil Tadej Horvat. Pri seminarju za trobento smo izjemoma združili uvodni koncert profesorja in zaključni koncert udeležencev seminarja, in sicer v nedeljo, 12. julija, na gradu Podsreda. Udeleženci seminarja za trobento Že isti dan smo z uvodnim koncertom profesorjev šole pričeli s seminarjema za klarinet in flavto. Na uvodnem koncertu so se predstavili: Andrej Zupan – klarinet, Nataša Paklar – flavta in Andreja Markun – klavir. Seminar za klarinet je potekal pod vodstvom doc. Andreja Zupana. Klarinetist in pedagog Andrej Zupan je diplomiral in zaključil podiplomski študij klarineta na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu svojega očeta, red. prof. Alojza Zupana. Leta 1985 je bil v Jugoslaviji izbran za glasbenika leta. Istega leta je zastopal državo na evrovizijskem koncertu v Madridu. Na tekmovanjih mladih glasbenikov je prejel osem prvih nagrad. Deluje kot docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer predava klarinet, komorno igro, specialno didaktiko pihal in pedagoško prakso in kot profesor klarineta na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Vodi mednarodne seminarje in mojstrske tečaje za klarinet in je član mednarodnih žirij na tekmovanjih klarinetistov. Kot solist ali član komornih sestavov je posnel sedemnajst zgoščenk za različne založbe. V zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja tudi kot dirigent različnim orkestrom. Seminar za flavto pa je vodila prof. Nataša Paklar. Korepetitorka na seminarjih je bila prof. Andreja Markun. Nataša Paklar je z odliko diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. 12 Fedje Rupla. Izpopolnjevala se je na mnogih seminarjih pri uglednih profesorjih. Tekom šolanja je prejela številne prve nagrade na republiških in bivših zveznih tekmovanjih, oktobrsko nagrado mesta Beograd, Prešernovo nagrado Akademije za glasbo ter Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Leta 1989 je postala Uvodni koncert flavta, klarinet solo flavtistka v orkestru SNG Opera in balet Ljubljana, od 1993-2011 pa je bila pikolistka v orkestru Slovenske filharmonije, sedaj pa je profesorica flavte in pikola na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Pogosto je članica žirije na tekmovanjih mladih flavtistov, vodi seminarje ter je redna predavateljica na mednarodni poletni šoli Ars Praesentia v Tivtu. Valerija Slemenšek Po poteh v okolici gradu Podsreda Turistično društvo Podsreda vsako leto izvede več dejavnosti in ena izmed najpomembnejših je prav gotovo pohodništvo. Že od samega začetka delovanja društva prirejajo Grajskih pohod, ki je letos bil na sporedu že osmič. Grajski pohodi so vsako leto organizirani v času, ko svoj praznik praznuje Občina Kozje in tudi tokrat so pohod izvedli na zadnjo aprilsko nedeljo. V vasi Železno, ki je bila letos izhodiščna točka, se je zbralo okrog dvajset pohodnikov, ki so se odpravili v smeri gradu Podsreda. Na začetku pohoda je zbrane pozdravil predstavnik turističnega društva in prav tako predsednik KS Podsreda Vinko Klavžar, ki je pohodnikom zaželel obilo dobre volje in srečno pot. Pohod je zbrane vodil na obronke Orlice, kjer so v senci gozdov obiskali tudi grad Podsreda , ki pa si ga tokrat zaradi obnove niso mogli ogledati. Zaprt grad pa ni preprečil dobre volje pohodnikov, tako tistih malo starejših kot tistih najmlajših. Popoldne je hitro minilo in pohodniki so se kmalu znašli zopet na izhodiščni točki v vasi Železno in tako je bilo prijetno pohodniško druženje končano, a le za nekaj tednov, saj TD Podsreda v maju organizira že nov pohod, tokrat v Kumrovec. Jernej Šulc AKTUALNO Pastirčki na Pilštanju praznovali že štiriindvajsetič »Čez Pilštanj voda teče, drnule peremo, če eno nam odnese, se vsi zaderemo,« se glasi znana Pilštanjska, ki v nadaljevanju potarna, kako škoda je vsake drnule, ki jim jo izmakne tok vode, in tako skozi preprost napev sporoča, da so se domačini na Pilštanju že od nekdaj zavedali velikega pomena lepot narave in bogastva naravnih danosti. Prav tako kot sleherno drnulo pa vedo ceniti in ohranjati tudi svojo bogato kulturno in zgodovinsko zapuščino, kar vsako leto dokažejo z organizacijo nepozabnega pastirskega praznika – Binkoštovanja na Pilštanju, kjer kot bisere na ogrlico tradicije enega za drugim nizajo že skoraj pozabljene običaje in jih kot celoto v obliki enkratnega dogodka vsako leto predstavijo obiskovalcem na pilštanjskem trgu. Kot kenik je bil okronan Aljaž Belinc Letošnji pastirski praznik, ki so ga na Pilštanju ovekovečili že štiriindvajsetič, so otvorili pohodniki. Zaključni koraki pohodnikov, ki so se iztekli na trgu Pilštanja, kjer je pohodnike že čakala kmečka tržnica, ki je ponujala številne domače dobrote in izdelke domače obrti, so namreč hkrati naznanjali uradno otvoritev letošnjega 24. Binkoštovanja, ki so ga Pilštanjčani začeli s sprejemom pohodnikov in pogostitvijo le-teh s pastirsko malico. S tem pa se je trg na Pilštanju že pridno polnil z obiskovalci od blizu in daleč, ki so se sprehodili med bogato obloženimi in skrbno pripravljenimi stojnicami, med katerimi je bila tudi stojnica TD Pilštanj, dve stojnici, ki so ju pripravili učenci OŠ Lesično, stojnica Maje Kukovič iz Podsrede, stojnica združenja kmečkih žena Ajda in stojnica vinogradnikov Društva vinogradnikov Virštanj – Kozjansko, si privoščili pastirsko jed – jajčne cvrke s slanino, drobnjakom ali kar obojim naenkrat, posedli po mizah in travi v prijetni senci mogočnih dreves pilštanjskega trga, potešili žejo in prisluhnili povezovalki Maji Ratej, ki je zbranim namenila nekaj uvodnih besed in napovedala potek pastirskega praznika ter vse obiskovalce opozorila, naj ne pozabijo obiskati letošnje novosti Binkoštovanja – stojnice, kjer je potekala izmenjava domačih semen. Ravno ta je pritegnila mnogo pozornosti in številni obiskovalci so z veseljem izmenjavali semena, ki so jih prinesli s sabo in si v zameno izbrali kakšno staro domačo sorto pridelka, ki so jo do sedaj zaman iskali na trgovinskih policah modernih prodajaln. Na vaški gmajni je zazvenela pesem ljudskih pevcev s Prevorja, v nadaljevanju pa je zbrane pozdravil predsednik Turističnega društva Pilštanj dr. Peter Kozmus, ki je med drugim povedal, da dogodek v društvu organizirajo z namenom, da se glas o Pilštanju širi in na ta način doprinese k promociji Pilštanja kot turistične destinacije, in v nadaljevanju izrazil veselje, da se je dogodka udeležilo veliko obiskovalcev tako iz domačih krajev kot tudi od drugod, kar dokazuje, da je njihov namen dosežen. Dodal je še, da se največ obiskovalcev za ogled Pilštanja odloči zaradi sv. Eme Pilštanjske, edine slovenske svetnice. Ob tem so Pilštanjski gospodarji zapeli znano pesem: »Čez Pilštanj voda teče …«, na bližnji vaški gmajni pa so se že začeli zbirati pastirji, ki so prignali svoje krave, okrašene z venci zelenja in cvetja, in otvorili sezono paše. Pred očmi gledalcev se je zvrstilo mnogo nadvse zabavnih pastirskih običajev in zanimivih starih binkoštnih šeg, med drugim tudi tradicionalno venčanje pastirjev, kjer so okronali »binkoštnega kenika«, ki je prvi prignal živino, ter »binkoštno luknco« – pastirja, ki je zaspal in je na pašo prignal zadnji. Ubogemu zaspancu so zbrani pastirji in gospodarji na glavo nadeli venec iz kopriv, »kenik« pa je užival posebne ugodnosti in na glavi ponosno razkazoval venec iz cvetja. Program so popestrili tudi vsakoletni gostje, učenci OŠ Lesično, ki so zbrane razveselili z zabavnim nastopom Folklorne skupine OŠ Lesično in predstavitvijo mladih citrark, ki jih na OŠ Lesično poučuje Jasmina Levičar. S tem pa dogodivščinam, ki so jih za obiskovalce pripravili člani TD Pilštanj, na 24. Binkoštovanju še ni bilo videti konca. V okviru dogodka so otvorili tudi nov, edinstven lipov drevored v podporo pobudi Čebelarske zveze Slovenije, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Poleg tega so sedaj že tradicionalno zasadili tudi dren. To častno nalogo je prevzel David Stupica iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti, OI Šmarje pri Jelšah. Vzporedno s pestrim uradnim programom pa so vseskozi potekale tudi družabne igre za obiskovalce – šacanje teže kruha in števila jajc, kjer je mladi domačin Jure dokazal, da leta niso vse, saj je najbolj natančno ocenil število jajc v košu. Glede teže kruha je bila najbolj blizu Dragica Amon, ki je domov odnesla 3,14 kg kruha. Mojca Valenčak Binkoštni pohod iz Kozjega na Pilštanj Na binkoštno nedeljo so se v Kozjem zbrali pohodniki z raznih koncev občine ter se podali na pot proti Pilštanju, kjer so se udeležili tradicionalnega, že štiriindvajsetega Binkoštovanja. Kljub vremenski napovedi, ki je obljubljala morebitna deževna presenečenja, so se preteklo nedeljo, na binkošti, v Kozjem pred Motelom Ribnik Kozje zbrali pohodniki in jo mahnili po poteh med polji in gozdovi od Kozjega do Pilštanja. Binkoštni pohod v organizaciji Turističnega društva Kozje je potekal skozi Zdole in po Vina Gori vse do Pilštanja, kjer so pohodnike prijazno sprejeli organizatorji tradicionalnega, že 24. Binkoštovanja na Pilštanju, člani TD Pilštanj, in jih pogostili s slastno pastirsko malico – jajčnimi cvrki s slanino in drobnjakom. Vreme je pohodnike razveselilo s toplimi sončnimi žarki, prelepa kozjanska pokrajina pa jim je postregla z mnogimi čudovitimi razgledi. Da pa pohodnikom ne bi bilo preveč vroče, jih je proti koncu poti ohladila še mila poletna ploha, ki so jo z veseljem prevedrili pri družini Bevc, kjer so si odpočili od hoje utrujene noge ter se okrepčali ob pogostitvi z domačo hrano in pijačo. Člani TD Kozje se zahvaljujejo vsem pohodnikom, članom in prijateljem turističnega društva za odlično družbo, pa tudi družinama Pirš in Bevc za pripravljene postojanke, na katerih so se lahko pohodniki okrepčali z domačimi dobrotami ter pogasili žejo s kapljico odličnega domačega vina ali soka. Posebna zahvala gre tudi Turističnemu društvu Pilštanj za lep sprejem in slastno pastirsko malico. (M.V.) 13 AKTUALNO PGD Podsreda z veliko prednostjo ugnalo vse tekmece Gasilec je že od nekdaj plemenit poklic in predvsem poslanstvo, ki v zadnjih letih prihaja še bolj do izraza. Gasilec je oseba, ki se venomer trudi, da pomaga sočloveku po najboljših močeh in prav je, da se te osebe zberejo na druženju ter proslavijo praznik svojega zavetnika svetega Florjana. V Občini Kozje tradicija veleva, da se vsako leto gasilci iz vseh štirih društev zberejo ob maši v čast sv. Florjanu in tekmovanju za prehodni pokal. Tokratno druženje pa je minulo soboto potekalo v Podsredi, kjer se je zbralo več kot sto gasilcev in domačinov, ki podpirajo gasilstvo. Prostovoljno gasilsko društvo Podsreda je tokrat v sredo gasilcev iz Občine Kozje povabilo tudi prijatelje iz sosednje Hrvaške, DVD Kalinovac. Že kmalu po 12. uri v soboto so gostje iz Hrvaške prispeli v Podsredo in čas do svete maše prebili z domačimi gasilci. Ob drugi uri pa je pred gasilskim domom v Podsredi občinski poveljnik Franc Oprešnik postrojil praporščake in gasilce ter raport predal podpredsedniku GZ Šmarje pri Jelšah Ervinu Perčiču in predsedniku domačega društva Aleksandru Osojniku. Ta sta gasilcem namenila pozdravne besede in zaželela dobro počutje v Podsredi. Gasilci so se nato podali do farne cerkve sv. Janeza Krstnika v trgu Podsreda, kjer so vsi trije župniki iz Občine Kozje darovali sveto mašo za vse gasilce. Po maši pa je sledil tekmovalni del prireditve v športnem parku, kjer so se gasilci iz PGD Kozje, Buče, Lesično-Pilštanj-Zagorje in domačini iz Podsrede borili za prehodni pokal. Vsaka tekmovalna desetina je vajo izvedla dvakrat, a v končni seštevek je štel boljši čas, da pa je tekmovanje potekalo po pravilih in pošteno, so poskrbeli sodniki iz GZ Šmarje pri Jelšah, Gasilci so se tokrat pomerili na tekmovanju v Kozjem Gasilska zveza Šmarje pri Jelšah je letošnje člansko tekmovanje organizirala na Kozjanskem, natančneje v Športnem parku Kozje, kjer se je zbralo več kot 60 ekip v različnih kategorijah. Kljub temu da je termometer preskočil trideset stopinj, so gasilke in gasilci prikazali zavidljivo raven znanja in usposobljenosti, saj so premagovali razne ovire in se uspešno borili s štoparico. Na jutranji otvoritvi in postroju se je zbralo kar nekaj enot, ki so pospremile dvig tekmovalne zastave, ki so jo dvignile članice domačega društva PGD Kozje. Tako ob jutranjem kot potem ob popoldanskem postrojavanju so gasilce pozdravili predstavniki GZ Šmarje, domačega društva in gostiteljske Občine Kozje. Zbrane so tako nagovorili predsednica GZ Pavla Kidrič, poveljnik GZ Bogdan Krumpak, predsednik domačega društva PGD Kozje Ervin Perčič in županja 14 Postroj pred gasilskim domom v Podsredi med katerimi sta bila tudi poveljnik GZ Šmarje Bogdan Krumpak in tajnik GZ Šmarje Bojan Hrepevnik. Po prvem krogu tekmovanja so domačini zasedali drugo mesto s sekundo zaostanka za Bučami, tretji so bili člani ekipe Kozje in četrti gasilci iz PGD Lesično-Pilštanj-Zagorje. Tekmovalne veščine pa so pokazali tudi člani DVD Kalinovac iz sosednje Hrvaške, ki so kljub nepoznavanju vaje le-to opravili z odliko. Domačini so ciljali na zmago in v drugo vajo opravili brez napake ter čas izboljšali do te meje, da so gasilci z Buč bili pred težkim izzivom. Kljub trem poskusom so se približali le na devet sekund in slavje domače ekipe se je lahko začelo. Prehodni pokal je tako ostal v Podsredi za vedno in hitro je bilo jasno, da je letos leto Podsrede. Po tekmovalnem delu so gasilci v dvorani doma krajanov bili priča tudi podpisu listine o pobratenju PGD Podsreda in DVD Kalinovac, ki je tudi črno na belem zapečatila dobre odnose, ki trajajo že od leta 2008. Seveda pa so vsi čakali na pokale, ki so jih podelili vsem ekipam, a največji in prehodni sta ostala v Podsredi. Dan pa se je počasi prevesil v večer in po okrepčilu so se ekipe družile še nekaj časa. Domačini in gostje iz Kalinovca pa so pozno v večer nazdravili prijateljstvu in uspehu na tekmovanju ter si obljubili, da se kmalu zopet snidejo. Jernej Šulc Občine Kozje Milenca Kranjc. Prav vsem je bilo skupno to, da so tekmovalnim enotam zaželeli dobre nastope in prijetno počutje v Kozjem. Tekmovanje je potekalo nemoteno in je bilo končano po časovnem razporedu, ob koncu pa so ekipam podelili še zaslužena priznanja in pokale. Najboljše ekipe pa so si zagotovile tudi nastop na Županja je čestitala domačim gasilkam regijskem tekmovanju, ki za zmago bo v jeseni v Celju. Izmed ekip iz naše občine so se najbolje odrezale starejše gasilke PGD Kozje, ki so osvojile prvo mesto, na drugo mesto pa so se uvrstile članice B PGD Lesično-Pilštanj-Zagorje. Ob koncu se je tekmovanje zaključilo s spustom tekmovalne zastave, ki so jo slavnostno sneli zmagovalci v kategoriji članov A, in sicer člani PGD Steklarna Rogaška. Gasilci pa so se nato še družili v Športnem parku Kozje in že načrtovali naslednje podvige. Jernej Šulc AKTUALNO IX. Mednarodni folklorni festival Kozje Med 14. in 17. majem je bilo Kozje ponovno v znamenju folklore. Folklorna skupina Kozje je organizirala že 9. Mednarodni folklorni festival, na katerem je zaplesalo okoli 300 plesalcev od blizu in daleč. Umetniško društvo Folklorna skupina Kozje je pod pokroviteljstvom Območne izpostave JSKD Šmarje pri Jelšah in Občine Kozje gostilo že deveti Mednarodni folklorni festival, ki je pod zastavo CIOFF-a vpisan v svetovni koledar folklornih festivalov. V Kozjem so ljudsko izročilo svojih pokrajin poleg domačih plesalcev obujali folkloristi vseh generacij iz Slovenije in gostje iz Srbije, Italije, Slovaške in Nemčije. Gostje iz tujine so v naše kraje pripotovali že v četrtek, na osrednjem dogodku, ki je potekal v soboto, 16. maja, v večnamenskem centru v Kozjem, pa so se jim pridružili še folkloristi iz domovine. Prvi obiskovalci so dvorano obiskali že popoldne, ko so se nastopajoči poleg lokalnih ponudnikov predstavljali na stojnicah, zvečer pa se je začelo zares. Še pred pozdravom županje Občine Kozje Milence Krajnc so obiskovalce ogreli pevci Mešanega pevskega zbora Vinea, nato pa sta predsednik FS Kozje Mirko Kovačič in vodja Območne izpostave JSKD Šmarje pri Jelšah David Stupica zaslužnim članom kozjanske folklorne skupine podelila Maroltove značke. Srebrni znački sta prejela umetniška vodja Tadeja Amon in Dejan Guček, zlato značko pa sta si pripela Nives Kostevc Arzenšek in Matej Jagrič. Nastopilo rekordno število plesalcev Po uvodnih pozdravih pa so besede zamenjali glasba, pesem in ples … Najprej so nastopili najmlajši, ki so dokazali, da se radi igrajo igre, ki so se jih naučili od dedkov in babic. V veselih ritmih polke so se zavrteli plesalci folklorne skupine OŠ Lesično, ki jih vodi Karolina Hostnik Amon, nato pa še dve skupini z OŠ Kozje, ki plešeta pod budnim očesom Mateja Jagriča. Za najmlajšimi so na oder stopili gostitelji, plesalci KUD FS Kozje, in v spletu štajerskih plesov z naslovom »Mož poseje repo« prikazali dogajanje po opravljenem delu na polju. Potem se je na odru zaslišalo pokanje bičev, oder pa se je tresel pod hitrimi in poskočnimi koraki plesalcev folklorne skupine Čačinare iz Slovaške. Kako so peli in plesali na Dravskem in Ptujskem polju, so prikazali plesalci FS KUD Franc Ilec Loka Rošnja, da se znajo poveseliti tudi zahodni sosedje, pa so dokazali plesalci skupine Citta di Matelica iz italijanske province Macerata. Plesalci FS Dragatuš so predstavili belokranjske ljudske pesmi, šege in navade, iz Bele krajine pa so nato plesalci FS KUD Triglav Slovenski Javornik obiskovalce popeljali na Gorenjsko in zaplesali pastirski ples. Pete so marsikoga zasrbele tudi pri gostih iz Nemčije, plesalcih skupine Fitschebeen iz Salzwedla, ki Kozjansko že Nastop skupine s Slovaške dodobra poznajo, saj že vrsto let gostujejo na Prazniku kozjanskega jabolka. Zaplesali so splet altmarških plesov, nato pa so veterani ŽKUD Tine Rožanc z gorenjskimi plesi obudili obred žegnanja. Za konec so občinstvo razgreli plesalci KUD Svetozar Marković iz Novega Sada, ki so eno izmed najstarejših društev v Srbiji, saj delujejo že od leta 1945. Poskočnim vlaškim plesom so sledile zahvale, nato pa nepogrešljiva čindara, ki je bila uvod v veselo druženje, za katerega so poskrbeli Mladi korenjaki. Še preden so obiskovalci lahko preizkusili oder, na katerem se je v pesmi, plesu in značilnih oblačilih predstavilo 12 folklornih skupin, je soustanovitelj svetovnega združenja folklornih skupin CIOFF, ki letos praznuje 45 let, dr. Bruno Ravnikar pozdravil vse obiskovalce in folkloriste ter se gostom iz tujine zahvalil v njihovih jezikih. In prav gospodu Ravnikarju gredo zasluge, da lahko FS Kozje piše uspešno zgodbo mednarodnih folklornih festivalov že skoraj deset let. Mojca Bevcar Skupinska slika udeležencev Prvomajska budnica že tretjič v Podsredi Niso zgolj kresovi in mlaji znak prvomajskih praznikov, ta znak je tudi godba na pihala, ki zgodaj zjutraj prvega maja prebudi prebivalce s svojo budnico. Godba Orlica se je letos v Podsredi ustavila že tretjič zapovrstjo in zaigrala prvomajsko budnico, ki je privabila kar nekaj ljudi, da si godbenike pogledajo pobliže. Godbo iz Bistrice ob Sotli, ki ji s svojo dirigentsko palico dirigira kapelnik Franci Černelč, je naznanil zvon iz farne cerkve, ki je presekal jutranjo prvomajsko tišino. Nato pa so ubrano zaigrali godbeniki, ki so med zbranimi poželi aplavz za vsako izmed treh odigranih skladb. Članice in člane godbe Orlica je pozdravil tudi predsednik domače KS Podsreda Vinko Klavžar, ki je godbenikom zaželel dobro počutje v Podsredi in izrazil upanje, da jih naslednje leto zopet slišijo. Zbrani so se v Podsredi zadržali še ob pijači in pecivu in poklepetali z godbeniki, ki so hiteli še naprej, a obljubili so, da se naslednje leto zopet vrnejo v Podsredo. (J.Š.) 15 AKTUALNO Čebelarji predstavili svoje delo Ob vseslovenskem čebelarskem dnevu odprtih vrat so minuli vikend svoje čebelnjake vsem zainteresiranim predstavili tudi čebelarji Čebelarske družine Podčetrtek. Obiskati je bilo moč čebelarja Maksa Bunška v Lastniču, pa čebelarja dr. Petra Kozmusa na Pilštanju, čebelnjak župnika Nika Marovta pri župnišču na Bučah in čebelnjak v Olimskem samostanu, ki ga je predstavil čebelar Božo Mlinarič. Videti in slišati je bilo marsikaj, pa tudi letošnji cvetlični med je že bilo moč poizkusiti. Štirje čebelarji, ki delujejo v okviru Čebelarske družine Podčetrtek, so pripravili predstavitev svojega dela. Uka željni s ciljem izvedeti čim več o čebelah so se odpravili do čebelarjev, ki so jim predstavili skrb za ohranjanje avtohtone kranjske čebele, bivališča in življenje čebeljih družin, čebelarska opravila skozi leto ter čebelarsko opremo in pripomočke. Na območju Občine Kozje je posveta in uka željnim ljubiteljem čebelarjenja svoja vrata odprlo Čebelarstvo Kozmus s Pilštanja, ki sodi med srednje velika čebelarstva, saj v njihovih panjih pridno brenči in dela približno 40 čebeljih družin. Tradicija čebelarstva na domačiji Kozmus je stara že 20 let, v zadnjih letih pa pri opravilih vse bolj sodeluje celotna družina. Obiskovalce je na svojem domu sprejel dr. Peter Kozmus, ki se je s čebelami spoznal že v osnovni šoli, pri čebelarskem krožku. Peter, ki je prve čebele kupil od svojega mentorja, prvi čebelnjak pa mu je zgradil oče, se od tedaj ni več ločil od »čebelje družbe«. Ljubezen do čebelarjenja pa ga je usmerjala tudi na njegovi poslovni poti. Peter tako že nekaj časa deluje kot Predsednik Sveta za čebelarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter je med drugim tudi strokovni vodja Priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo na Čebelarski zvezi Slovenije. V svojem čebelnjaku večkrat gosti otroke iz vrtca Kozje ali osnovnošolce OŠ Lesično, kjer že več let vodi čebelarski krožek. Za obisk čebelarstva pa se vse pogosteje zanimajo tudi udeleženci različnih ekskurzij, ki jih zanimata svet čebel in čebelarstvo v širšem pomenu. Ravno želja po novem znanju ter po produktivni izmenjavi izkušenj in koristnih napotkov pa je preteklo nedeljo na domačijo Kozmus privabila tudi obiskovalce dneva odprtih vrat, ki so v pogovoru s Petrom izvedeli še kaj več o načinu čebelarjenja v njihovem čebelnjaku, kjer čebelarijo na čebelam prijazen in naraven način. Obiskovalci so se sprehodili do čebelnjaka, pokukali v njegovo notranjost, nato pa je med čebelarji začetniki in izvedenci ob vrču domačega, ekološko pridelanega jabolčnega soka stekel poglobljen pogovor o izkušnjah pri delu s čebelami. Obenem so zbrani z veseljem poskusili tudi posebnost v letošnjem medenem pridelku Čebelarstva Kozmus – smrekov med –poslastico, ki si jo lahko drugače privoščimo le redko, saj pridelava tovrstne- 16 Pri čebeljnaku za župniščem na Bučah ga medu ni ravno pogost pojav, je pa vsekakor zelo cenjen, saj velja kot dobro zdravilo proti kašlju, bronhitisu in raznim pljučnim boleznim. V starih časih je bilo običajno, da je imelo vsako župnišče svoj lastni čebelnjak, kjer je domači župnik ob pomoči faranov skrbel za čebele in prideloval med, pove Niko Marovt, župnik na Bučah in v Kozjem. In tako je tudi bučko župnišče dobilo svoj čebelnjak. Ta je bil na Bučah postavljen za »farofom«, kjer stoji še danes, in sicer v času, ko je tam kot duhovnik služil Jurij Pribožič. Ko je ta svoje duhovniško službovanje zaključil, je z njim z Buč odšel tudi čebelnjak. Zahvaljujoč dobremu čebelarju Francu Kramerju pa je bučki »farof« kaj kmalu dobil svoj novi čebelnjak in po travniku za župniščem je ponovno veselo brenčalo. Žal je tudi Kramer preminil in čebele so bile za kratek čas prepuščene same sebi, a župnik Niko nad svojim čebelnjakom in njegovimi marljivimi prebivalkami ni obupal. Kmalu so čebelnjak pod svoje okrilje vzeli mlajši čebelarji: Kolar, Bunšek, Ilek ... In tako je še danes, pove župnik Niko in poudari, da gre ob tem »farovškem« čebelnjaku predvsem za združevanje prijateljev. In ravno za to je šlo tudi ob letošnjem čebelarskem dnevu odprtih vrat, ko so se po nedeljski maši pred župniščem zbrali farani in faranke ter s skupnimi močmi poskrbeli za pogostitev vseh zbranih. Dobrodušen faran je prispeval odojka, zbrani pa so v dobri družbi ob odlični jedači nazdravili še uspešno izpeljani obnovi objekta župnišča, ter si nato ogledali še bližnji čebelnjak. Pravo veselje je sedaj pogledati samo jedro kraja Buče, cerkev sv. Petra in prelepo obnovljeno župnišče, resnična prispodoba dobrih odnosov in sodelovanja med farani pa je tudi »farovški« čebelnjak za župniščem, kjer čebelje družine složno in pridno delajo za skupno dobro, prav tako kot za lepši jutri s skupnimi močmi skrbijo krajani Buč in okolice. Niko Marovt je med slavjem ob zaključenih delih obnove na farofu posebne besede zahvale in pohvale namenil vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri obnovitvenih delih, posebno hvalo pa je namenil predvsem krajanu Janezu - Žanu Ileku. »Kajti če ne bi bilo njega, vsega tega, na kar smo lahko danes upravičeno ponosni, prav tako ne bi bilo,« je dejal župnik in zaključil z znanim čebelarskim pozdravom: »Naj medi!« In glede na vse videno in slišano na Bučah zagotovo je medilo in tudi v prihodnje ne bo nič drugače. Mojca Valenčak AKTUALNO Uspešen zaključek prvega dela taborov v Kozjem Pretekli petek se je v Športnem parku Kozje odvijala tradicionalna zaključna prireditev prvega dela Poletnega tabora Kozje 2015. Otroci, ki so v Kozjem preživeli šest nadvse zabavnih dni, v katerih so poleg raznih športnih in ustvarjalnih dejavnosti spoznavali nove prijatelje, se zabavali ob različnih družabnih igrah ter naredili svoje prve korake do osamosvojitve, so se na zadnji dan kampa pomerili v zaključnih turnirjih ter pripravili likovno razstavo umetnin, ki so nastale med tednom, sledil pa je piknik s starši, organizatorji, pokrovitelji in udeleženci. Poletni tabor Kozje bo letos med 28. junijem in 17. julijem gostil rekordno število otrok. Na površinah Športnega parka Kozje se bo namreč podilo, igralo in ustvarjalo skoraj 200 otrok z različnih koncev Slovenije, ki bodo z ekipo mladih z Zavoda za šport, izobraževanje, kulturo in turizem Kozjansko preživeli tri nepozabne tedne, polne delavnic, iger, športnih aktivnosti, obiskov športnikov, reševalcev, skavtov in drugih vzornikov ter ostalih nadvse zabavnih pa tudi koristnih in poučnih dogodivščin. Mladi organizatorji kampa, ki vsakoletno poskrbijo, da so dnevi, ki jih otroci preživijo v osrčju kozjanske doline, nekaj čisto posebnega, pa niso mislili le na zabavo, ustvarjanje in šport, temveč so se spomnili tudi tistih, ki se kampa zaradi oteženih social- Udeleženci prvega termina taborov nih razmer ne morejo udeležiti. Med otroki, ki se bodo letos zabavali na taboru v Kozjem, jih je tako kar 30, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin in bodo brezplačno sodelovali na enem izmed kampov, ki jih organizira Zavod ŠIK Kozjansko. Po besedah organizatorjev gre tukaj zahvala vsem pokroviteljem in sponzorjem, ki jih čez leta podpirajo. Tabori za otroke v kozjanski dolini potekajo že sedmo leto zapored. Od ustanovitve do danes je s ŠIK-ovci ustvarjalo in treniralo že več kot 400 otrok, udeležencem pa ponujajo kar štiri športne – košarka, nogomet, karate in tenis – in en ustvarjalni kamp. Na veselje mladih organizatorjev število udeležencev na kampih vsako leto pridno raste, kar jemljejo kot potrditev, da so na pravi poti. »Na prvo mesto vedno postavljamo otroka, skozi treninge in delavnice pa spodbujamo samostojnost in ustvarjalnost,« povedo ŠIK-ovci. Na zadnji dan kampa so priredili zaključne športne turnirje, otroci so se pomerili v zabavnih kmečkih igrah, udeleženci likovnega kampa pa so za obiskovalce pripravili razstavo likovnih del, ki so nastala med tednom. Na veselje in zadovoljstvo zbranih pa jih je ob zaključku tedenskih aktivnosti obiskal nogometaš Rok Baskera. Mladi Celjan, igralec Olimpije, je odgovoril na vprašanja otrok in jim predstavil poklic profesionalnega nogometaša, ter se z njimi zapodil za žogo. Udeleženci nogometnega kampa pa so prejeli še kratke hlače, ki jih je Rok tudi podpisal. Otrokom so se v popoldanskih urah pridružili starši in sledila je podelitev priznanj najboljšim športnikom, žrebanje nagrad, razdelitev majic, ki so jih v darilo prejeli vsi udeleženci kampa, in pa zaključni piknik ter slovo od prvega dela Poletnega tabora Kozje 2015. Trenutno v Kozjem že poteka drugi del poletnih taborov, do zaključka letošnje sezone pa organizatorje čaka še tretji termin, ki bo trajal do 17. julija. Dogajanje na taboru lahko dnevno spremljate na Facebook profilu ali na spletni strani Poletnih taborov Kozje: http://tabori-kozje.si/. Mojca Valenčak TD Kozje na pohodu po Bohorskih slapovih Na nedeljo, 5. julija, so se pohodniki – člani in prijatelji TD Kozje – pogumno, kljub napovedanim visokim temperaturam, podali na pohod po zanimivi in razgibani Poti štirih slapov. In narava Bohorja jih ni pustila ravnodušnih. Hoja po travniških in gozdnih poteh je bila vsake toliko nagrajena s pogledom na enega od slapov, ki so osupnili vse do zadnjega pohodnika in hkrati nudili priročen vir ohladitve in sveže, hladne vode. Člani in prijatelji Turističnega društva Kozje so se na eno najbolj vročih nedelj v juliju odločili, da dan, namesto v iskanju sence in trenutne ohladitve s hladnimi pijačami ter sladoledom, raje preživijo v koristni hoji med žuborečimi potoki in z mahom poraslimi skalami. Zbrali so se na parkirišču pred Motelom Ribnik v Kozjem in se z avtomobili zapeljali do začetka pešpoti, kjer se nad Senovim v južnih pobočjih Bohorja nahaja čudovita mojstrovina narave – Bohorski slapovi. Med hojo po prijetnem hladu dolinic in kotanj so uživali v lepi naravi in dobri družbi ter si med potjo pod enim ali več slapovi privoščili malico in prijetno osvežilen tuš. Ker je bila skupina pohodnikov precej velika – pohoda se je udeležilo več kot štirideset pohodnikov, je pohod trajal malo dlje, kljub temu pa je polovica pohodnikov ob koncu poti našla dovolj energije, da se spoprime še s poslednjim vzponom – vse do Koče na Bohorju, medtem ko se je druga polovica pohodniške družbe spustila nazaj do parkirišča ter se ostalim kar z avtomobili pridružila na skupnem druženju na koči. »Skupaj smo preživeli zares lep dan in uživali ob precej skritih, zato pa toliko bolj osupljivih naravnih lepotah, ki jih dokaj spretno skriva narava Bohorja,« povedo člani Turističnega društva Kozje, ki se iskreno zahvaljujejo vsem članom in prijateljem društva za tako lepo, številno udeležbo ter dobro voljo in prijetno vzdušje, ki je vladalo med celotno potjo. »V veliko zadovoljstvo nam je bilo skupaj z vami prehoditi to pot štirih slapov Bohorja in komaj že čakamo na nove, skupne pohodniške dogodivščine,« povedo člani TD Kozje. Mojca Valenčak 17 IZ ŠOLSKIH KLOPI Še eno šolsko leto in novi mejniki Šolsko leto mine kot bi mignil, ko pa se ob njegovem koncu ozremo nazaj in se spomnimo, kaj vse se je v njem zgodilo, pa ugotovimo, da je bilo tega ogromno. Ob začetku šolskega leta nas je pričakala prenovljena, polepšana šola, saj se je v času lanskih poletnih počitnic izvajala energetska sanacija šole in vrtca. Še vedno je po novem dišal Večnamenski center Kozje s športno in kulturno dvorano, ki smo ju s pridom koristili skozi celotno leto. Ob številnih proslavah in prireditvah smo v njej gostili tudi regijsko predtekmovanje Male sive celice in medobčinski otroški parlament ter izvedli izredno uspešno noč branja, pa pustovanje in prireditev Šport špas. Jeseni smo ponovno dobili naziv kulturna šola za kar gre velika zasluga tudi dolgoletni učiteljici slovenščine, gospe Elici Tučič, ki se je novembra upokojila. Nihče ne more prešteti, koliko šolskih, krajevnih in občinskih proslav in prireditev je pripravila, koliko dramskih prizorov režirala in napisala, koliko otroških pesmi in spisov poslala na literarne natečaje, koliko učencev pripravili na šolska, regijska in državna tekmovanja in ne nazadnje, koliko mlajšim sodelavkam in sodelavcem je bila formalna ali neformalna mentorica, na katero so se vedno lahko obrnili z vprašanjem ali s prošnjo za pomoč. Zato naj se ji še enkrat zahvalim za ves trud, ki ga je v več kot treh desetletjih vložila v svoje delo na OŠ Kozje. Kar se tiče uspehov na tekmovanjih iz znanja, naši učenci pod vodstvom prizadevnih mentorjev iz leta v leto postavljajo nove mejnike po številu osvojenih priznanj. Letos so osvojili 8 zlatih, 52 srebrnih in 156 bronastih priznanj. Vsaj eno priznanje pa je osvojilo kar 73 učencev, kar je več kot 60 % vseh učencev šole. Po dve zlati priznanji so osvojili Kristjan Šoln, ki je bil zlat na tekmovanjih iz fizike in kemije, kjer je postal tudi državni prvak, Anja Rajgl na tekmovanjih iz biologije in slovenščine ter Lan Gradišek, ki je zlati priznanji osvojil na tekmovanjih Matemček in Logična pošast. Po eno zlato priznanje sta dodala še Nika Gradišek na tekmovanju iz Gospa Elica Tučič z učenkama ob podelitvi naziva kulturna šola biologije in Bor Gradišek, ki je bil državni prvak na tekmovanju iz prostorske predstavljivosti – Matemček. Ob zaključku šolanja na OŠ Kozje je naziv naj učenca v generaciji 2000 prejel Kristjan Šoln, za najboljšo športnico šole pa je bila proglašena Natalija Frece, ki je največje uspehe dosegala v atletiki. Šolsko leto pa je zagotovo zaznamoval tudi prihod dveh novih učenk na našo šolo. To ne bi bilo nič nenavadnega, če učenki ne bi prišli iz Brazilije. Emanuelle in Isabelle Pererira Da Silva sta se kljub nepoznavanju jezika lepo vklopili, še posebej pa je zanimivo, s kakšnim navdušenjem so ju sprejeli prav vsi učenci na šoli. Skratka, bili smo uspešni in doživeli smo veliko zanimivega in lepega! Roman Gradišek, ravnatelj OŠ Kozje Mlin na veter na OŠ Kozje Matic Marcen, učenec 6. razreda OŠ Kozje, je v letošnjem letu v programu za nadarjene učence sodeloval na področju tehnike, ki ga izjemno zanima, in je z vnetostjo ter navdušenostjo izdeloval izdelek, ki ga je načrtoval. To je bil mlin na veter. Pa si preberimo, kaj je povedal: Pozimi sem začel s programom za nadarjene učence na področju tehnike in tehnologije. Moja mentorica je bila učiteljica Alja Belak. Najprej sem se moral odločiti, kaj bom izdeloval. Odločil sem se za mlin na veter, da pa bi bil izdelek še bolj zanimiv, sem se odločil, da mu dodam še motor in seveda manjšo lučko, ki bo popestrila izdelek. Najprej sem na računalnik narisal načrt, nato sem zbral ves potreben material za izdelavo. Na les sem narisal vse stene in podlago mlina, jih odrezal in obrusil ostre strani. Na koncu je bilo potrebno mlin še sestaviti in narediti vetrnico. Ko je bilo vse Matic z izdelkom 18 to narejeno, sem moral še povezati motor, stikalo in baterijo, da se je vetrnica začela vrteti. Kljub temu da sem načrtoval mlin na veter brez baterije, sem določene stvari med izdelavo izdelka spreminjal, dodal in odvzel, tako da sem danes na svoj izdelek zelo ponosen. Zahvalil pa bi se rad gospe Alji za pomoč pri delu. Kot je Matic sam povedal, da je na svoj izdelek ponosen, sem nanj ponosna tudi sama, saj je to njegov popolnoma lasten izdelek, ki si ga je zastavil, ga je izdeloval z velikim navdušenjem in vedno v mislih, kaj bi še lahko izboljšal, naredil drugače, kaj še… In tako je tudi prav, saj sta njegova želja in interes zelo velika in upam, da bo v prihodnosti tudi tako, da narediva še kakšno stvar, ki ga bo pripeljala do novih znanj in spoznanj. Alja Belak, mentorica IZ ŠOLSKIH KLOPI V OŠ Lesično odhajamo zadovoljni na zaslužene počitnice Tudi to šolsko leto lahko označimo kot zelo uspešno. Tako učenci kot vsi zaposleni smo se trudili, da bi bilo čim bolj kakovostno, strokovno in prijazno. Zaključili smo ga s svečano prireditvijo ob državnem prazniku. Podelili smo tudi priznanja in nagrade najzaslužnejšim učencem ob koncu šolskega leta. S kulturnim programom so učenci predstavili del tistega, kar so se naučili skozi vse šolsko leto. To leto si bomo posebej zapomnili po 50-obletnici OŠ Lesično in ureditvi novega šolskega vrta. Ponosni smo na zbornik, ki smo ga izdali, in na vse dejavnosti, ki so potekle ob tej obletnici. Ob 50-letnici šole smo otvorili tudi Vodno učno pot Lesično – Pilštanj, za katero lahko rečemo, da je v tem šolskem letu zaživela, saj smo jo vključili v izvajanje vzgojno-izobraževalnih vsebin. tnik so učenci v prostorih Kozjanskega parka v Podsredi predstavili raziskovalno nalogo Pupki v naši okolici – ali jih poznamo?. Skozi vse šolsko leto smo poglabljali ekodejavnosti ter ob ekodnevu skupaj s starši naredili pred šolo visoke grede. Učenci so se učili brni priznanji; osnovnih spretnosti na vrtu in pridelovanja Proteusovo priznanje – biologija, pod mentor- zdrave hrane. stvom Mateje Koprivc Polutnik: 3 bronasta, 2 srebrni priznanji; Preglovo priznanje – kemija, pod mentorstvom Mateje Koprivc Polutnik: 7 bronastih, 1 zlato priznanje (Miha Berk Bevc); Stefanovo priznanje – fizika, pod mentorstvom Milene Grobelšek: 2 bronasti, 3 srebrna priznanja; Geografija, pod mentorstvom Mojce Valenčak: 4 bronasta, 2 srebrni in 1 zlato priznanje (Anja Romih), Zgodovina, pod vodstvom Mojce Valenčak: 10 bronastih, 1 srebrno in 1 zlato priznanje (Anja Kiparska kolonija Laško 2014 Romih); Znanja in spretnosti so na šoli nagrajevali tudi Angleščina, pod vodstvom Jasmine Vršnik: 4 preko likovnih, športnih, glasbenih, tehničnih bronasta priznanja. in plesnih dejavnosti, kar je popestrilo naša Pod strokovnim vodstvom mentorjev so naši učenci na tekmovanjih v interesnih dejavnostih dosegli naslednja priznanja: Vesela šola, pod vodstvom Nives Kostevc Arzenšek: 23 bronastih, 4 srebrna in 2 zlati priznanji (Brest Lenarčič in Domen Kozmus), Nemška bralna značka, pod vodstvom Tatjane Zamrnik: 8 srebrnih in 5 zlatih priznanj (Sonja Agrež, Lana Lesnika, Metod Čepin, Matevž Polak, Mitja Naglič), Angleška bralna značka: 5 srebrnih, 6 zlatih priznanj (Nika Potočnik, Brest Lenarčič, Nika Klaužer, Domen Kozmus, Žan Luka LeDrugošolci urejajo vrt snika, Violeta Mramor). druženja in sodelovanja s krajem. In kaj bo novega v naslednjem šolskem letu? Verjamem, da nam ne bo zmanjkalo idej. Priključili se bomo mednarodnemu projektu Odgovorno s hrano. Izbrani smo bili za izvajanje projekta Uvajanje tujega jezika angleščine v 2. razredu. Naša dolgoročna cilja sta izboljšati bralno pismenost in znanje angleščine, zato bomo prav tema ciljema dali večjo težo. Pripravljali se bomo na 550-letnico šolstva na Pilštanju, pa še kaj zanimivega se bo dogajalo na šoli. Zavedamo se, da so nam bili za doseganje ciljev v veliko podporo starši in lokalna skuNaši učenci so pod mentorstvom Mojce Va- pnost, zato se v imenu vseh zaposlenih in lenčak sodelovali na 29. festivalu Turizmu učencev vsem iskreno zahvaljujem za sodelopomaga lastna glava in osvojili srebrno pri- vanje. znanje. Raziskovali so Zgodbe Pilštanjskega velikana. Srečno na počitnicah. Pod strokovnim vodstvom mentorjev so naši učenci na tekmovanjih v znanju dosegli naslednja priznanja. Cankarjevo priznanje – slovenščina, pod mentorstvom Gordane Salobir: 15 bronastih, 1 srebrno priznanje; Vegovo priznanje – matematika, pod mentor- Uspešni so bili tudi na naravoslovnem podrostvom Milene Grobelšek: 26 bronastih, 2 sre- čju. Pod mentorstvom Mateje Koprivc Polu- Robotika v tehniki Udeleženci tekmovanja Na OŠ Lesično smo tudi letos izvajali enoletni izbirni predmet robotika v tehniki. Udeležili smo se tekmovanja v disciplini ROBOsled. Sodelovali so trije učenci: Andraž Brečko, Rihard Teržan in Vid Kunej. Učenci so samostojno sestavili robosled in ga uspešno preizkusili v aprilu na regijskem tekmovanju v ŠC Krško-Sevnica, kjer smo osvojili drugo in tretje mesto. Čez mesec dni je sledilo državno tekmovanje v Mariboru na Fakulteti za elektrotehniko, raču- Ravnateljica: Irena Krajnc, mag. manag. izobr. nalništvo in informatiko. V tem času so učenci pridno spreminjali program in obliko robosleda, kar je v močni konkurenci 36 ekip prineslo zasluženo osmo mesto. Učenci so na uspeh upravičeno ponosni, kajti tekmovalni čas iz regijskega prvenstva so zmanjšali za več kot polovico na državnem prvenstvu samo s spremembo programa. Motivacije in izzivov tako za prihodnje šolsko leto ne manjka, kajti na šoli smo namreč priskrbeli še en komplet za krmiljenje robotov, ki ima večjo procesorsko moč in s tem seveda večjo odzivnost. Janez Čepin 19 IZ ŠOLSKIH KLOPI Socialni in kulturni kapital - naložba, ki se splača OŠ Kozje je bila v tem šolskem letu vključena v projekt SKK, katerega cilj je dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti. A kaj socialni in kulturni kapital (SKK) zares je? Tekom šolskega leta smo se v to vprašanje poglobile mreže šol, ki smo letos sodelovale v projektu SKK. OŠ Kozje je tesneje sodelovala z OŠ Bistrica ob Sotli, OŠ Velika Dolina in OŠ Dobova. Na vsaki šoli smo izvajali dejavnosti, ki jih je vodil slogan »Skupaj za boljšo skupnost«. Z ostalimi mrežami šol širom Slovenije pa smo na koncu povzeli, da predstavlja SKK posebno bogastvo - vrednote, ki povečujejo občutek pripadnosti, zaupanja in solidarnosti, ob tem pa omogočajo razvoj posameznika in skupnosti. Na različne načine, skozi številne dejavnosti smo gradili na sebi in za skupnost tudi na naši šoli. Naše glavno vodilo je bilo medgeneracijsko povezovanje. Povezali smo se z upokojenci. Aktivni so bili gledališčniki, ki so poskrbeli za kar nekaj predstav oz. vložnih točk na prireditvah za šolo in kraj. Šolski in vrtčevski otroci so posneli več prisrčnih video vložkov. Učenci vseh starosti so se preizkusili kot povezovalci prireditev. V vrtcu smo se vsak teden nekaj minut igrali »po angleško«. Kulturo branja pa smo promovirali na bralni noči. Naše medgeneracijsko povezovanje smo začeli z druženjem s starejšimi občani Kozjega. Eden takih dogodkov je bilo Martinovanje, kjer je Martinov daljni potomec prisotnim pojasnil nekaj anekdot. Spoznali smo, da se kljub razliki v letih drug od drugega lahko učimo in se dopolnjujemo. živali iz gozda, najstniki pa so hujšali skupaj z Luno in shujševalno kuro. Slednjima smo se nasmejali do solz, Zverjaščeva druščina pa je pripeljala najmlajše do daril, ki jih je zanje prinesel dedek Mraz. Na bralni noči se je veliko dogajalo. Izdelovali smo uporabne izdelke iz papirja. Ogledali smo si gledališko predstavo. V gozdu smo poiskali škrata. Brali smo ob svetilki in si pripovedovali zgodbe iz najljubših knjig. Noč ni nikogar prestrašila, a vendar so nekateri mlajši bralci s spalnimi vrečami in Bralna noć plišastimi igračkami pobegnili k starejšim učenkam, ki so jih pokroviteljsko sprejele v svoj »tabor«. V vrtcu in prvem razredu smo spoznali tradicionalne angleške igre in pesmi ter se preko njih vsak teden v »minutkah za angleščino« spogledovali s tujim jezikom. Zverjašček Minutke za angleščino v 1. razredu Predstava Luna in shujševalna kura Mladi gledališčniki so pridno vadili na odrskih deskah. Pripravili so dve odlični predstavi. Najmlajši so se vživeli v vloge Zverjasca in 20 Tudi telovadili smo po angleško. Utrinke naših srečanj smo strnili v delavnici na medgeneracijsko obarvani prireditvi Šport špas, kjer smo se v veliiikem krogu angleških gibalnih iger zbrali otroci vrtca, šole, bratje, sestre, mamice, očki, babice, dedki in učitelji. Tako smo na OŠ Kozje širili svoja obzorja, gradili socialni in kulturni kapital, ustvarjali za skupnost, katere del smo in v kateri se radi dobro počutimo. Projekt SKK je financiran iz sredstev evropskega sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Dobro pa se zavedamo, da je za uspešen dvig vrednot skupnosti potrebno preseči finančni kapital in verjeti v srčnost akterjev in skupnost, ki se vključuje, podpira in sodeluje. Hvala, da stopate skupaj z nami v še boljši jutri. (M. K.) IZ ŠOLSKIH KLOPI OŠ Lesično uspešna pri predstavitvi ekodejavnosti in šolskih ekovrtov OŠ Lesično se kot ekošola zelo uspešno predstavlja tudi izven šolskega okoliša. V tem šolskem letu smo na stojnicah predstavljali ekodejavnosti, raziskovalno delo učencev, šolski ekovrt in izdelke učencev na kar štirih sejmih oziroma prireditvah. Številne dejavnosti v okviru ekošole in programa šolski ekovrtvi Kot ekošola želimo delovati in se predstavljati tudi širše. S sodelovanjem v projektu Ekošola kot način življenja se za zidovi in v okolici šole odvijajo razne aktivnosti. Kot v preteklih letih smo tudi za šolsko leto 2014/2015 pripravili precej pester nabor najrazličnejših aktivnosti, ki smo jih izvajali tekom leta. Na šoli skrbimo za zdravo prehrano, sadimo, sejemo in vzgajamo vrtnine in zelišča na šolskem ekovrtu, ločujemo odpadke, varčujemo z vodo in energijo, zbiramo papir. V jesenski in Planinski pupek spomladanski zbiralni akciji starega papirja se je v šolskem zabojniku nabralo za 5500 kg odpadnega papirja. Učenci so vseskozi pridno zbirali tudi izrabljene kartuše in tonerje, baterije in plastične zamaške. Na šoli pa posebno skrb namenjamo čistemu okolju ter krepitvi vrednot, kot sta spoštovanje in odgovoren odnos do ljudi in okolja. Predstavitev dejavnosti ekošole Lesično na kar štirih sejmih oziroma prireditvah Vsako leto v oktobru sodelujemo na sejmu Praznik kozjanskega jabolka v Podsredi. Posamezni učenci in ekoreferenti so na stojnici predstavili naše delo in izdelke. Sodelovali smo tudi na sejmu Altermed v Celju. Sejem zdravega načina življenja, zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane, naravne kozmetike in okolju prijaznega bivanja so popestrile tudi stojnice ekošol in ekovrtcev s cele Slovenije. Dejavnosti ekošole Lesično so na sejmu v nedeljo, 15. marca, obiskovalcem predstavile štiri sedmošolke. Ker so narava in naravni materiali naš navdih, so obiskovalci lahko občudovali in vzeli naravna mila, ki so jih izdelali sami učenci, relief ali svetlobnico iz gline. Posebno pozornost smo namenili promociji projekta šolskih ekovrtov in predstavitvi Vodne učne poti Lesično - Pilštanj, ki smo jo v začetku šolskega leta izpeljali v sodelovanju s Kozjanskim parkom in podporo Občine Kozje. Z vodno učno potjo smo želeli vzpodbuditi radovedne raziskovalce, dobre opazovalce in predvsem spoštljive obiskovalce do narave. V maju smo se predstavljali na Binkoštovanju na Pilštanju z dvema stojnicama. Ob ekodejavnostih in raziskovanem delu učencev, kjer so učenke predstavile raziskovalno nalogo Dvoživke v naši okolici - pupki ali jih poznamo?, smo na drugi stojnici predstavili glinene izdelke, punčke iz cunj in zgodbe Pilštanjskega velikana, ki so nastale v okviru festivala Turizmu pomaga lastna glava. V mesecu juniju, ko je šlo šolsko leto že proti koncu, smo sodelovali na Festivalu ekološke prehrane v Podsredi, kjer smo obiskovalcem ponudili čemažev namaz v oljčnem olju ter čemaž v domačem jabolčnem kisu, predstavili zelišča iz šolskega ekovrta, zloženke in slikovni material. Obiskovalci so pohvalili našo udeležbo na tovrstnih dogodkih in komunikativnost učencev. Učenca z ravnateljico in županjo na Festivalu ekološke prehrane pletla dvignjene vrtne gredice. Po predstavitvi ekodejavnosti naše šole se je v obliki kviza v znanju pomerila še skupina učencev ekoreferentov in skupina staršev. V nadaljevanju smo ekodan izpeljali v obliki pohoda in skupnega druženja. Drug drugega smo v tem šolskem letu bogatili s prenosom izkušenj s starejših na mlade, strpnim odnosom do drugačnih, z ekološkim ravnanjem, z vzgledom in delom na šolskem ekovrtu. Koordinatorica ekošole in programa šolski ekovrtovi: Mateja Koprivc Polutnik Peka štručk Tudi letos smo šli četrtošolci v Pekarno Resnik. Gospa Jasmina nas je lepo sprejela in nam predstavila gospo Alenko, ki je bila z nami vse dopoldne, ko smo se spremenili v peke in slaščičarke. Najprej smo skupaj zamesili testo, glavno delo je naredil mešalni stroj. Potem smo oblikovali različne štručke in žemljice. Naučili smo se delati pletenice, ptičke in kajzarice. Vsak je lahko izdelal pekovski izdelek čisto po svojem okusu. Ko so se žemljice pekle, smo rešili učne liste in se posladkali z odlično čokoladno– bananino tortico. Pečene žemljice, sirove štručke in makovke so prijetno dišale in še tople smo morali poskusiti. Bile so odlične. Odnesli smo jih lahko še domov, da smo z njimi razveselili še domače. Gospe Jasmini Resnik se četrtošolci z razredničarko Nives lepo zahvaljujemo za vse dobrote in zanimiv dan, ki smo ga preživeli v pekarni. Lara Arzenšek, 4. r. OŠ Lesično Dan odprtih vrat OŠ Lesično Vse dejavnosti ekošole smo predstavili na dnevu odprtih vrat, na prireditvi Šport špas - dan druženja treh generacij in zaključku ekoprojekta »Bogatimo drug drugega«. Prireditve je bila 11. aprila 2015. Na ta dan smo na novo zasnovali tudi naš ekošolski vrt. Ob šolskem parkirišču je skupina učencev in staršev iz vrbovih in leskovih vej pre- Izdelovanje pekovskih izdelkov 21 IZ ŠOLSKIH KLOPI Med petimi najboljšimi pesniki na 25. Župančičevi frulici v Vinici Nika med petimi najboljšimi mladimi pesniki Kaj je lepšega kot na vroč poletni delovni dan upravičeno manjkati v šoli? Oh, saj res, manjkati zato, da greš na podelitev nagrade, ki si jo prejel. Na to sem na žalost morala počakati dve uri in pol, kolikor je trajala vožnja do Doma krajanov Vinica, kjer je prireditev potekala, v tem času pa se je silno navdušenje spremenilo v tiho zadovoljstvo in tako sem ostala kar lepo na tleh. Ampak kaj potem, ko je bilo dogajanje tu spodaj še toliko bolj zanimivo. Šele ko sem zagledala snemalne ekipe, me je prešinilo, kako pomembna stvar je pravzaprav vse skupaj. Ne nazadnje gre zagotovo za enega najstarejših še obstoječih pesniških in deklamatorskih natečajev v Sloveniji. Če bolje pomislim, bi lahko prireditev prav zato izpadla neprijetno uradno, vendar je organizatorjem uspelo doseči ravno pravo razmerje formalnosti in programa, ob katerem smo se gledalci lahko brez zadržkov konkretno nasmejali. Svojo vlogo sta odlično odigrala dva mlada nadobudna voditelja, pa tudi navihano nadležni ciciban, ki je skakal v dogajanje. Ocenjevalna žirija je dodala še svoj del z zgodbico o svizcu in nagovori, ki so pritegnili pozornost in spodbudili razmišljanje. Najprej je nastopilo pet izbranih najboljših deklamatorjev, ki so me iskreno navdušili vsak s svojim pristopom do pesmi, ki je lahko iz dvoje različnih ust zvenela povsem neprepoznavno različno. Nato smo po točki odličnega tamburaškega orkestra prišli na vrsto izbrani pesniki, pet iz osnovnih in pet iz srednjih šol. Uživala sem v pesmih drugih osnovnošolskih pesnikov, pa vendar sem se jim z mislimi lažje popolnoma posvetila kasneje, doma, s tiskano zbirko v roki, kot pa v tistem trenutku, ko sem napeto čakala, da pride vrsta name. Moram reči, da me je rahlo stiskalo pri srcu, ko sem zakorakala proti odru in predstavila svojo pesem, vendar sem se lahko tolažila s tem, da me zagotovo ni niti pol tako strah, kot je bilo najbrž strah izbranih pet deklamatorjev, ki so bili izbrani prav zaradi svojega nastopa, medtem ko sem jaz dosegla to, kar sem, še preden sem sploh prišla na oder in moje deklamiranje ni odločalo o vrednosti moje pesmi. Seveda pa je bila izkušnja tudi čudovita, saj mi je predstavljala priložnost, da na glas povem svojo pesem in stojim za njo do konca, še posebej, ker mi je bila dana tudi potrditev, da je moje delo kvalitetno. Pesmi pišem izključno zase, pa vendar je vedno lepo videti, da se lahko s svojo pesmijo dotakneš tudi nekoga tujega, ki si vzame čas in se v pesem poglobi. Vedno namreč za pesnika ostaja strah, da ne bo razumljen ali sprejet, še posebej, če se mu zdi, da pesem predstavlja njega samega. No, strah je bil zagotovo povsem odveč in dragocen je bil vsak trenutek, ko sem stala na odru. Sledile so nagrade. 12 nastopajočih nas je ob podelitvi prejelo priznanje in knjigo. Med deklamatorji je nagrado Pastirski rog govorništva prejel Matevž Demšar, Župančičevo frulico 2015 pa sta si s svojima pesmima zasluženo priborili Ana Šubic izmed osnovnošolskih in Kristina Perhavec iz srednješolskih pesnikov. Gostujoči pesnik Andrej Rozman-Roza je poskrbel za fenomenalno vzdušje, ko nam je ob podelitvi Pastirskega roga sproščeno in doživeto deklamiral eno svojih pesmi, za rekvizit pa je uporabil kar stojalo, ki se je v ta namen spremenilo v puško neprevidnega lovca. Vsi prisotni smo se poklonili tudi Župančiču, ko smo ob njegovem spomeniku in njegovi rojstni hiši, ki pa je bila na žalost zaprta zaradi prenove, naredili eno »gasilsko«, nato pa se odpravili v bližnje gostišče, kjer so nam organizatorji pripravili kosilo. Še vožnja domov, in potem… kratko malo popoln zaključek izleta, dne, izkušnje, praktično česarkoli in kadarkoli – zvrhan kornet sladoleda. Nika Gradišek, OŠ Kozje Obisk pasjega hotela Učenci 2. r. OŠ Kozje smo 9. 6. 2015 obiskali pasji hotel na Pokleku. V razredu smo se najprej pogovorili o obnašanju. Ena skupina se je odpeljala s kombijem , druga z osebnim avtomobilom. Pripeljali smo se na Poklek. Prijazno sta nas sprejela gospa Ivica in gospod Miha. Pokazali so nam kužke, želvice in muco. Ne morem pozabiti, kako ljubki so bili kužki. Dovolili so nam, da smo jih lahko nosili v naročju, jih božali in se igrali z njimi. Odpeljali so nas v pasji hotel, kjer nam je gospod Miha pokazal, kako striže kužke ter katere pripomočke uporablja. Povedal nam je, da lahko lastniki, ki oddajo svoje kužke, preko spletne kamere spremljajo, kaj počno njihovi štirinožni ljubljenčki. Umili smo si roke in odšli v prijetno hišico, kjer nas je čakalo presenečenje, pladenj s hrustljavimi rolicami in lubenico. Po malici smo se igrali na travniku. Ta dan je bil nepozaben. Želim si še več tako zanimivih šolskih dni. Mia Bricelj Žuželj, 2. r. OŠ Kozje 22 Drugošolci smo uživali s psički IZ ŠOLSKIH KLOPI OŠ Lesično sodeluje s Kozjanskim parkom z umeščanjem vsebin v pouk, z izvajanjem dnevov dejavnosti in raziskovalnim delom OŠ Lesično leži znotraj zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka. Zaposleni obeh ustanov se trudimo, da se med sabo čim več povezujemo, izmenjujemo izkušnje in razširjamo znanje. Četrtošolci z butaricami, ki so jih izdelali V letošnjem šolskem letu smo učenci, učitelji in zaposlenimi v Kozjanskem parku skupaj izvajali številne dejavnosti, ki so pri učencih krepile razvijanje ustvarjalnosti, raziskovalno delo, pozitiven odnos do narave in jim omogočale čim več praktičnega dela. V jesenskem času so šestošolci ob strokovnem vodenju Mojce Kunst spoznavali geološko učno pot Rudnica, kjer so spoznali različne kamnine, njihov nastanek in starost. V juniju so devetošolci ob dnevu dejavnosti z Barbaro Ploštajner spoznavali reko Bistrico od izvira do izliva. Na štirih mestih so opravili fizikalne meritve, kemijsko analizo vode ter spoznavali pomen reke v odnosu do varstva narave. Zaposleni v Kozjanskem parku nam s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pomagajo pri raznih akcijah. Adrijan Černelč je v spomladanskem času tudi letošnje leto obrezal sadno drevje v šolskem sadovnjaku in veliko povedal o pravilnem obrezovanju in rezi v visokodebelnih sadovnjakih. Z učenci smo se udeležili ozaveščevalne akcije prenašanja dvoživk, kjer smo na cestnem odseku Trebče prenašali krastače do ribnika. Pri tem nam je Dušan Klenovšek predstavil telesne značilnosti dvoživk, njihovo ogroženost in varstvo. S stojnico in predstavitvijo ekodejavnosti, izdelki učencev iz naravnih materialov, zelišči in izdelki iz šolskega ekovrta ter promocijskim in slikovnim gradivom vsako leto sodelujemo na sejmih in prireditvah, ki jih organizira Kozjanski park. V šolskem letu 2014/2015 smo soustvarjali prijetno vzdušje za obiskovalce sejma ob Prazniku kozjanskega jabolka in Festivalu ekološke prehrane v Podsredi. V organizaciji Kozjanskega parka smo se udeležili ustvarjalnih delavnic v velikonočnem času. Četrtošolci so si izdelali butarice, učenci 3. in 6. razreda pa so na velikonočnih delavnicah poslikali in okrasili pirhe. Učenci so sodelovali tudi na literarnih natečajih. Letošnja tema literarnega natečaja je bila: »Moj dom so tla« in se navezuje na mednarodno leto tal. Sedem učenk 7. in 8. razreda je izdelalo raziskovalno nalogo v okviru mreže šol Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje, in sicer na temo Pupki v naši okolici - ali jih poznamo?. K raziskovanju dvoživk smo pristopili tudi zaradi dejstva, da so dvoživke ena izmed najbolj ogroženih skupin živali v Evropi predvsem zaradi krčenja, uničevanja in onesnaževanja njihovega življenjskega prostora. Večina ljudi življenjskih prostorov dvoživk ne uničuje namerno, zato je zelo pomembno, da ljudi opozorimo na prisotnost dvoživk in da pripomoremo k boljšemu prepoznavanju dvoživk v naši okolici. Ker imamo v bližnji okolici šole Vodno učno pot Lesično – Pilštanj, smo se odločili, da bomo na odseku vodne učne poti raziskovali pupke, ki so med ljudmi manj poznana skupina brezrepih dvoživk. Namen raziskovalne naloge je bil ugotoviti, v kolikšnem številu se pupki pojavljajo v naši okolici in kako dobro, če sploh, jih krajani Lesičnega poznajo; spoznati in predstaviti dvoživke, s poudarkom na repatih dvoživkah (pupkih) ter prikazati, v kolikšnem številu se pupki pojavljajo na odseku Vodne učne poti Lesično – Pilštanj. Nalogo so učenke zelo dobro predstavile 22. maja 2015 ob mednaro- Šestošolci pri spoznavanju dnem dnevu biotske raznovrstnosti kamnin na geološki učni poti in dnevu parkov v Kozjanskem parku Rudnica v Podsredi. Svoje raziskovalne naloge je predstavilo še pet šol, ki so raziskovale v okviru mreže šol Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje. Za nagrado so se mlade raziskovalke in učenci, ki so sodelovali na likovnem natečaju, v petek, 29. maja 2015, pridružili ekskurziji v organizaciji Kozjanskega parka, ko so si ogledali Dolžanovo sotesko v Tržiču. Odzivi učencev in zaposlenih glede medsebojnega sodelovanja so pozitivni, zato si še v naprej želimo dobrih odnosov in uspešnega sodelovanja. Mateja Koprivc Polutnik OŠ Lesično Metuljev dan Učenca in učenke 3. r. OŠ Lesično smo se skupaj z našo razredničarko Lili Cerar odločili, da bomo sodelovali na velikem vseslovenskem tekmovanju, na katerem bodo izbrali najzanimivejša in najustvarjalnejša likovna dela o metuljih. Ustvarili smo metulje z različnimi likovnimi tehnikami in načini. Sodelovali smo skoraj vsi učenci. Nekateri smo delali v parih, drugi samostojno. Nastalo je sedem različnih metuljev. Učiteljica jih je poslala v Topolšico, kjer bodo v mesecu juniju izbrali najboljše tri. Ta dogodek se bo odvijal na Metuljev dan v Termah Topolšica. Vsi držimo pesti za najboljšo uvrstitev, saj smo se zares potrudili. Zapisala: Gaja Cerar, 3. r. Z našimi izdelki 23 IZ ŠOLSKIH KLOPI V kategoriji posebnih nagrad Mlade Vilenice tudi Nika Gradišek Letošnji razpis Mlada Vilenica je kot priporočeno temo za ustvarjanje določil jamo in tako smo se sodelujoči posvetili kapljanju, odmevu in mraku, polnem legend. Podelitev priznanj izjemoma letos ni bila organizirana v jami ali pred njo, temveč v Lokvi, vendar so nam čarobnost jame namesto tega s plesom prikazale vile s svojo legendo o rojenicah in sojenicah v jami Vilenici, program pa so dopolnjevale še točke pevskega zbora in skupine, ki je priredila igro otrok, kot je ta izgledala včasih. Podelitev petih glavnih nagrad iz petih starostnih kategorij in podelitev štirih posebnih nagrad, med katere sem se uvrstila tudi sama, je potekala precej hitreje od programa samega, nagrajeni pa smo prejeli knjigo po izboru vodij Mlade Vilenice, pa še priznanje in bon za obisk kobilarne v Lipici, za katerega moram reči, da me je še posebej razveselil. Zbirka Mlada Vilenica 2015 na žalost ni izšla v tiskani obliki, vendar je zato priročnejše dostopna v spletni obliki na straneh društva. S podelitvijo pa se je prireditev šele pričela in sledile so različne vrste delavnic, ki so se izvajale v okrilju stolpov, med katere je sodil tudi vojaški muzej. Najbolj nepogrešljive so bile seveda kuharske delavnice, kjer so prijazne domačinke za obiskovalce pripravile pravo pojedino z joto, ni pa manjkalo niti peciva in pic za mlajše. Zvrstilo se je še veliko drugih delavnic in dogodkov, ki so popestrili popoldan in večer ter To je bil Šport in špas Veselje ob gibanju s starši V soboto, 23. 5. 2015, smo imeli prireditev Šport špas - dan druženja in gibanja vseh generacij. Na to prireditev smo povabili tudi odrasle, večinoma starše, pa tudi babice in dedki niso manjkali. Ob osmih smo se zbrali v razredu. Dogovorili smo se za potek našega druženja in razdelili šolsko malico, ki smo jo dali v nahrbtnike. Nato pa je zagorelo v šolski knjižnici. Morali smo se čim hitreje evakuirati na varno. Ker je bila k sreči le vaja in je zunaj močno deževalo, smo se umaknili v večnamenski center. Tam smo nadaljevali z igrami. Do malice smo imeli možnost vključevanja v angleško delavnico ali v igro boj med dvema ognjema. Na galeriji pa smo lahko vse dopoldne igrali različne družabne igre, ki so nas čakale pripravljene na mizah, lahko pa smo jih prinesli tudi s seboj. Po malici smo se pomerili v košarki in različnih zabavnih štafetnih igrah: skakanju v vrečah, prenašanju jajčk na žlici, skakanju z žogo med koleni in teku z zavezanimi nogami v paru. Z nami so tekmovali tudi odrasli, kar je bilo zelo zabavno. Nekatere štafetne igre smo odigrali večkrat, ker je bilo zanje veliko zanimanja. 24 nas navdušili s prikazanim. Za pokušino pa si lahko preberete pesem, ki se je uvrstila v kategorijo posebnih nagrad. Haikuji rojenic Lahek zvok violine kot luč pronica, v zvoku kapelj izzveni. Meglica zastira kamnite zavese, mehko koprena polzi. Kristalna je gladina, črta, ločnica med sliko in odsevom. Živa tišina, žarki upanja v žametni črnini. Nika s Tinkaro Kovač Poznate občutek, ko se po živahnem, dinamičnem in energije polnem dnevu uležete v posteljo in zavzdihnete:»Uvau?« Ne vem, če mi vilinski lovilec sanj res pridno lovi sanje, zagotovo pa je, da v moji sobi izgleda super, s sabo pa nosi še toliko lepši spomin. Nika Gradišek, OŠ Kozje V času malice smo bili postreženi z buhteljni in jabolki. Devetošolci so se želeli pomeriti z učitelji v prenašanju jajčk na žlici. Za sodnika so izbrali mojega atija. Zmagali so devetošolci. Ob vseh štafetnih igrah smo lahko hodili tudi s hoduljami, lovili ravnotežje na ravnotežni deski, igrali badminton, skakali različne ristance. Nikomur ni bilo dolgčas. Na koncu prireditve so podelili priznanje družini Rajgl- Berglez za najštevilčnejšo udeležbo med družinami. Najbolj mi je bilo všeč, ko sva s sošolcem Filipom igrala karte. Jan Ivanc, 3. razred OŠ Kozje Obisk policista V šoli nas je obiskal policist gospod Boštjan Debelak. Drugošolci in tretješolci smo se njegovega obiska zelo razveselili. S seboj je prinesel različne pripomočke, ki jih potrebuje pri svojem delu: lisice, pištolo, loparček, palico … Seznanil nas je, da policistom pri delu pomagajo tudi psi in konji. Pse imajo za to, da iščejo zapornike, ki jim pobegnejo iz zapora. Konji jim služijo, da opravljajo kontrolo po mestih. Povedal je, da imajo na policiji med drugim tudi robote. Naše srečanje z gospodom policistom je zelo hitro minilo. Gospodu policistu smo se zahvalili za obisk. Zvedeli smo veliko zanimivega. Imeli smo se zelo lepo. Sanja Debelak, 2. r. OŠ Kozje IZ ŠOLSKIH KLOPI Zaključna prireditev na OŠ Lesično Zadnji šolski dan smo na OŠ Lesično obeležili s proslavo ob dnevu državnosti in nadaljevali s prireditvijo ob koncu šolskega dne. Po uvodnem pozdravu in formalnih besedah ob prazniku državnosti sta spregovorila županja Milenca Krajnc in predsednik krajevne skupnosti Franc Plahuta. Slednji je na slikovit način delil svojo zgodbo iz časa osamosvajanja Slovenije. Pripovedoval je o izkušnjah, ko je bil mobiliziran v Teritorialno obrambo v času osamosvajanja Republike Slovenije, o napetem potovanju z Notranjske do ljubljanskih skladišč TO in kako se je razveselil telefonskega klica svoje mame. Moramo namreč upoštevati, da pred 24 leti ni bilo tako pestre ponudbe komunikacijskih storitev. Ob zaključku šolskega leta je dodal izkušnjo svojega zadnjega dne srednje šole in jo ubesedil na slikovit način, ki je marsikomu dal misliti. Povedal je, da so ob odhodu iz šole v Štorah zadnji dan vsi njegovi sošolci vrgli torbe v Voglajno, le on je ni. Ta ista srednješolska torba ga je spremljala še na fakulteti in ga s ponosom spominjala na vse izkušnje in znanje, ki ga je pridobil tekom šolanja. Svoj govor je sklenil z besedami: »Namreč, učenci, če vam vzamejo vse, znanja vam ne more nihče.« Po slovesni himni, ki jo je zapel šolski pevski zbor, smo prireditev popestrili s kvizom o Sloveniji in s slovesno podelitvijo priznanj, ki jih je podelila ravnateljica Irena Krajnc z mentoricami. Učenki Lana Lesnika iz 8. razreda in Nika Ivanc iz 7. r. sta prejeli tudi posebni priznanji za največ dosežkov tega šolskega leta. Sledil je pester nastop vseh učencev, ki so svoje znanje skozi vse leto vztrajno pridobivali v različnih interesnih dejavnostih, od glasbenega, dramskega do plesnega krožka. Pri tem gre posebna zahvala vsem zunanjim mentorjem, ki s svojo angažiranostjo in trudom ter dobro voljo naučijo naše učence marsikaj novega, koristnega in zabavnega. Skozi vse šolsko leto smo bili učenci OŠ Lesično zelo ustvarjalni in delavni. Ob koncu šolskega leta smo na hodniku šolskega preddverja razstavili gobeline, ki so jih šivali učenci pri roč- Učenci z izdelanimi gobelini nodelskem krožku pod mentorstvom Karmen Križnik. Prireditev so povezovali šestošolci Barbara Plevnik, Andrej Motoh in Patricija Polutnik. Nastopili so petošolka Nika Klaužer s pesmijo Počitnice ter s skladbo Habanera iz opere Carmen in učenka Hane Leskovšek, ki nam je zaigrala pesem Portorož. S svojim nastopom so prireditev popestrili plesalci vseh treh starostnih skupin plesne šole Pleši z mano. Tretješolci so se poslovili od nas s pesmijo Sonce, na sintetizatorju pa jih je spremljal sošolec Alen Zidar. Da smo malce prekinili plesne ritme, nas je v svet najpomembnejših zakladov, ki so človeku najdražji, popeljal četrti razred. Zaigrali so igro Ribiška mreža spominov. Igra nas spomni na naše največje vrednote, kot so: ljubezen, spoštovanje, zdravje, poštenost, mir, pravičnost in prijaznost. Otroški pevski zbor je zapel pesem Na izlet in najmlajši so zaplesali »Mi gremo pa na morje«. Drugošolci so zaplesali in zapeli rajalne igre: Marko skače, Šivankin kovtrček in Enkrat je bil en majhen škrat. Za prijeten zaključek prireditve sta poskrbeli učenki Lea Arzenšek in Nika Ivanc, ki sta še zaigrali skladbi Guantanamera in The Skater waltz na sintetizator. Mojca Valenčak, prof, zgo./geo Kronice V začetku šolskega leta smo si za maskoto izbrali kronice. Zaključek leta v četrtem razredu pa smo okronali še s prireditvijo za starše, stare starše in prijatelje. Nika in Teja sta vodili program, ki je bil zabaven, saj smo veliko peli, igrali na inštrumente in plesali. Ker v našem razredu radi igramo tudi igrice, smo za starše zaigrali dramatizacijo Ribiška mreža. Zaključna fotografija četrtošolcev Maja in Lara sta zaigrali na citre, Nika in Lili na sintisajzer, Rožle pa je raztegnil meh frajtonarice. Zapeli smo veliko pesmi, ki smo se jih naučili skozi šolsko leto. V programu smo tudi povedali, kaj vse smo ustvarjali skozi leto in kakšna priznanja smo prejeli na različnih tekmovanjih. Potrudili pa smo se tudi pri ustvarjanju pesmic, skozi katere smo predstavili svoje družine. V zadnjem delu prireditve smo imeli zabaven kviz Ali poznam film ali knjigo. Vsak izmed nas je na tablo narisal nekaj, kar nas je spomnilo na film ali knjigo. Tudi starši so se lahko preizkusili v risanju in tudi oni so bili uspešni. Na koncu smo obdarili našo razredničarko Nives z darilom in šopkom rož. Vsi so nas pohvalili, tudi ravnateljica, da smo lepo peli in plesali. Mamice so za naš zaključek spekle različne dobrote, da smo se lahko sladkali. Nikina mamica pa nas je presenetila s sladoledom. Šolsko leto se je tako lepo končalo. Lara Arzenšek, Tisa Polšak, 4. r. OŠ Lesično 25 IZ ŠOLSKIH KLOPI »Filozof je moder, ker razmišlja« V petek, 19. junija, so se v prostorih Večnamenskega centra Kozje zbrali prvošolčki OŠ Kozje ter se skupaj s starši, starimi starši in učitelji za en dan prelevili v starogrške mislece. Kot pravi filozofi so načeli razpravo o različnih vrednotah in čustvih, vanjo spretno vpletli starše in druge obiskovalce ter se skupaj z njimi za nekaj ur preselili v starogrško filozofsko akademijo. S svečano debato v »Atenski šoli« so učenci pod mentorstvom dr. sc. Katje Valenčak, doktorice filozofskih znanosti, zapisali zaključne vrstice zgodbe projekta, ki so ga čez leto pridno uresničevali med urami podaljšanega bivanja in skozenj zrasli v prave otroške mislece ter si pridobili naziv mojstrov filozofije. Odeti v tradicionalne toge so se otroci prvega razreda OŠ Kozje posedli v polkrog in z velikim pričakovanjem pogledovali vsak k svojemu staršu, dedku ali babici, ki so sedeli nasproti njih in skupaj z ostalimi obiskovalci svečane debate v Atenski šoli tvorili zaključen krog, v katerem se je v nadaljevanju med mlajšimi in malo starejšimi misleci vnela debata v stilu starogrške filozofske akademije. Atenska šola, kot se imenuje znamenita freska velikega renesančnega umetnika Rafaela, na kateri je upodobil najslavnejše antične učenjake in starogrške filozofe, med drugim tudi Platona in Aristotela, je bila glavni navdih mladim mojstrom filozofije, ki so svoj čas vse od 6. decembra lani med urami podaljšanega bivanja posvečali iskanju najbolj inovativnih odgovorov na vprašanja o vrednotah in čustvih, kot so veselje, žalost, prijateljstvo, pogum, dobrota, ljubezen, dom ... Zbrane je najprej pozdravila učiteljica Marinka Moškon, ki je prevzela vodenje debate, nato pa je besedo predala ravnatelju Romanu Gradišku, ki je tako učence kot starše lepo pozdravil in pohvalil delo učiteljic, predvsem pa pridno delo otrok, ki so tako marljivo sodelovali v projektu in lahko sedaj pred starši pokažejo svoje sposobnosti poglobljenega razmišljanja in debate. Preden pa so se zbrani podali v skupno iskanje odgovorov na razna vprašanja, so otroci predstavili še sedem zlatih pravil obnašanja med debato, ki so jih določili sami. Ob upoštevanju pravil, kot so: »noben odgovor ni napačen« in »med debato pozorno poslušamo sogovornika«, so učenci načeli pogovor s starši in starimi starši ter jih z vprašanji: »Mamica, kaj je ljubezen,« in »Ati, kdo je prijatelj,« postavili pred izziv razmišljanja o temah in pojmih, ki jih srečujemo vsak dan, a ko pride do tega, da o njih spregovorimo in smo jih primorani razložiti, nam kar nekako zmanjka besed. Izzivu iskanja odgovorov na vprašanja pa so bili zagotovo kos vsi prvošolci, ki so eden za drugim nizali izvirna in globoka razmišljanja, med debato pa so na dan privrele številne modre izjave, vredne zapisa v prave filozofske knjige. Otroci so tako med drugim ugotovili, da je »družina nekaj res posebnega,« da so »sovice simbol modrosti,« da je »filozof moder, ker razmišlja,« in da razmišljamo z možgani, ki pa lahko tudi »pregorijo«. Ideja za projekt, med katerim so otroci čez leto predebatirali 19 tem – toliko, kot je otrok v prvem razredu, je zrasla na »miselnem Mladi filozofi v razpravi s starši zelniku« mentorice, dr. sc. Katje Valenčak, med iskanjem možnosti, kako otrokom med 6. in 7. letom obogatiti pouk podaljšanega bivanja. V pogovoru z ravnateljem je prišla na idejo tovrstne popestritve ur, saj je na tej stopnji otrok na točki, ko razvija moralni razvoj do najvišjih vrlin in že ima razjasnjene pojme o osnovnih čustvih in vrednotah. Večino teorije je dr. Valenčakova črpala iz svoje doktorske disertacije. »Z izidom debate in zaključno prireditvijo smo izredno zadovoljni,« je dejala Valenčakova. »Otroci so proti pričakovanju tvorili tako iskrene in modre odgovore, da so s svojim znanjem presenetili tudi mene. Seveda sem jim že pred mesecem dni obljubila, da na zaključno prireditev pride tudi gospa filozofinja, ki je bila do današnjega dne presenečenje.« Otroke je tako ob koncu debate res obiskala prava filozofinja, dr. Cvetka Hedžet Tóth, redna profesorica za ontologijo in metafiziko, ki predava na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, jih pozdravila, pohvalila trud učiteljic ter otrok in vsem zbranim namenila nekaj modrih besed. Pri celotni zamisli in postavitvi scene, pripravi veznega besedila, aranžiranju daril – ročno izdelanih sovic, ki so jih otroci ob zaključku debate podarili svojim staršem in ostalim obiskovalcem, pripravi otrok na debato ter lektoriranju in oblikovanju potrdil in vabil je sodelovalo več učiteljev OŠ Kozje, in sicer: Marica Jurak, Darja Jug, Marinka Moškon, Franci Grobelšek, Lidija Čepin, Marinka Žibret in Alja Belak. Ob enem pa se je mentorica, dr. Katja Valenčak, zahvalila tudi ostalim učiteljem, strokovnim delavkam vrtca in vsem zaposlenim vključno s pedagoginjo mag. Marinko Drofenik, ki so ji stali ob strani in jo spodbujali med projektom. Mojca Valenčak Postali smo mladi člani Rdečega križa Učenci drugega razreda smo pripravili učilnico tako, da smo razporedili stolčke v obliki črke u. K nam so prišle gospe iz Rdečega križa, gospa biologinja Lidija in učenci tretjega razreda. Pogovarjali smo se, kako mi pomagamo svojim sošolcem, prijateljem, znancem in staršem. Zvedeli smo, da so med nami ljudje, ki so jim nesreče povzročile, da nimajo ničesar. Gospa Lidija nam je prebrala zgodbico Križem kapica. Ogledali smo si zanimiv risani 26 film o Prostovoljčku, ki je prijazen in pomaga ljudem. Tudi gospe so nam povedale, kako je pomembno, da znamo pomagati ljudem, ki so potrebni pomoči. Saj mnoge ljudi na ta način osrečimo. Vseskozi smo aktivno sodelovali pri pouku, zato so nam gospe razdelile darila. Imela sem se zelo lepo. Ta dan mi bo ostal v prijetnem spominu. Mia Bricelj Žuželj, 2. r. OŠ Kozje IZ ŠOLSKIH KLOPI OŠ Lesično sodelovala v projektu Turizmu pomaga lastna glava Letošnja tema projekta TPLG (Turizmu pomaga lastna glava) Zgodbe turizma je bila našemu šolskemu okolišu prav pisana na kožo. Kajti Pilštanj in Lesično mrgolita od legend, zgodb o starih časih, predvsem o srednjem veku. Zato so se učenke 7. r. (Tamara Kovačič, Laura Amon, Nika Ivanc, Mišela Zakošek, Nika Kunej in Nina Godler) in devetošolka (Anja Romih) pod vodstvom mentorice Mojce Valenčak odločile, da njihov turistični produkt temelji na obdobju srednjega veka. Ker pa so na tem območju živeli tudi ajdi in imamo na Pilštanju ajdovsko ženo, so v zgodbo vključile tudi domišljijski lik pilštanjskega velikana. Osrednje dogajanje se odvija ob že obstoječi Vodni učni poti Lesično – Pilštanj, ki sta jo lani zasnovali in pripravili za uporabo profesorici Lidija Kotnik Klaužer in Mateja Polutnik Koprivc. 14. aprila 2015 je v Mercator centru v Celju potekala turistična tržnica, ki jo organizira Turistična zveza Slovenije. OŠ Lesično smo letos v projektu TPLG sodelovali prvič in osvojili srebrno priznanje. Zgodbe pilštanjskega velikana Naš turistični produkt je predstavljalo 6 učenk. Stojnico so opremile tako, da je simbolno in s pridihom Kozjanskega prikazovala dejavnosti poti in delavnic, ki so jih predstavile v turističnem produktu. Posebno vlogo so dale velikanu in sestavinam za velikanov zaklad ter viteški turnir, svojo vlogo pa je odigral tudi »velikan«, ki je razveselil obiskovalce naše stojnice. Za obiskovalce so pripravile promocijski material o Vodni učni poti Lesično – Pilštanj, Pilštanju in delavnicah za otroke (viteški turnir ter delavnice za princese). Spominke, ki so jih pripravile (ogrlice, kipec ajdovske žene, Veselošolska prvaka na OŠ Lesično Vesela šola je letos praznovala že 45 let. Sam sem tekmoval pri Veseli šoli že drugič. Lani sem prejel srebrno priznanje, letos pa mi je uspelo priti do zlatega priznanja. Državnega tekmovanja na Ponikvi se nas je udeležilo šest učencev, meni in Brestu Lenarčiču iz 4. razreda pa je uspelo doseči vse točke. Zato sva postala tudi veselošolska prvaka. Tudi mentorica Nives Kostevc Arzenšek je bila ponosna na nas, ker smo pokazali tako veliko znanja. Letos smo se poglobljeno učili o stari glasbi, skrivnostnih labirintih, šolah sveta, denarju, jedrski energiji, prebirali smo mite in pravljice in raznolike članke. Na zaključni veselošolski prireditvi v Festivalni dvorani v Ljubljani, ki je bila 6. junija, je bilo zelo lepo. Tja sem odšel skupaj s starši. Najprej smo se zbrali v predsobi, kjer se je odvijal bančni kviz z majhnimi nagradami. Sledil je slavnostni prihod v dvorano. Prireditev je povezoval Boštjan Gorenc – Pižama. Na odru so se mu pridružili še drugi imenitni gostje. Za zabavo je poskrbela glasbena skupina Veseli sošolci. Po podelitvi zlatih priznaj je vsak prvak prejel tudi darilce, izžrebali pa so tudi nagrajence, ki so dobili mega nagrade. Na koncu je sledilo skupinsko slikanje nas veselošolskih prvakov. Domen Kozmus, 5. r., OŠ Lesično Projekt je bil nagrajen s srebrnim priznanjem lesene žlice z napisom, punčke iz cunj, glinene lončke s sladko vsebino…), pa so si obiskovalci lahko prislužili preko ugank, ki so jih predstavile tudi v nalogi. Rešitev vsake uganke je bila vrednota: prijateljstvo, ljubezen, družina, pogum in upanje. Za obiskovalce so pripravile pokušino drnulove marmelade, jabolčnih krhljev, medu, medenjakov ... Odlomek iz projektne naloge: »Na ravnici v sotočju reke Bistrice in potoka Sušice se bodo predvsem mlajši otroci pomerili v viteškem turnirju in deklice se bodo spremenile v prave princese. Na viteškem turnirju se odvijajo poleg bojev še druge zanimivosti, ki smo jih opisale v sami nalogi. Starši mladih nadobudnežev se bodo lahko podali raziskovat okoliške pilštanjske griče oz. kulturno dediščino tega starega trga. Lahko se bodo naučili kuhati srednjeveške jedi, ki vsebujejo tudi avtohtono pilštanjsko kulinarično ponudbo: drnulje. Sestavile so tudi ponudbo lokalnih ponudnikov: srednjeveški meni. Zastavile so si pot, ki vodi do vrednot (velikanovega zaklada). Na njej dobi vsak obiskovalec spominek – ajdovsko ženo, ki ga bo spominjal na »nore pilštanjske« zgodbe ter dogodivščine, ki jih bo izkusil. Pridite, čakajo vas nepozabne zgodbe Pilštanja.« Največja zasluga za ideje gre učenkama Tamari Kovačič in Lauri Amon. Iskrene čestitke mladim nadobudnicam in še veliko raziskovalnega duha želim v bodoče! Mentorica: Mojca Valenčak, prof. zgo./geo. Izlet v Salzburg Konec meseca maja smo učenke OŠ Lesično ter učenci OŠ Dramlje in OŠ Blaža Kocena Ponikva odšli na celodnevni izlet v Salzburg. Po večurni vožnji smo se ustavili v rudniku soli Hallein. Včasih delujoč rudnik je danes spremenjen v muzej, ki je na voljo za ogled turistom. V rudniku je bilo zelo zabavno. Spustili smo se po Iz rudnika soli dveh drčah in se z ladjico peljali po podzemnem jezeru. Nato smo pot nadaljevali proti mestu Salzburg. V mestu smo si najprej ogledali nekaj znamenitosti, največjo pozornost pa je pritegnila Mozartova rojstna hiša. Po ogledu mesta pa smo imeli eno uro prostega časa. Na koncu pa smo si ogledali še letalski muzej Hangar 7, kjer so razstavljena Red-Bullova letala in dirkalniki. Tudi tam je bilo zanimivo. Domov smo prišli okoli 22. ure. Na izletu pa smo se kljub slabem vremenu zelo zabavali. Nina Godler 27 IZ NAŠIH KRAJEV Projekt voda Tekmovanje »Logična pošast« Raziskovanje vode V sklopu projekta » Voda« smo imeli tehniški dan v sredo, 8. 4. 2015. K nam je prišel Matej Kostevc, ki je po poklicu ing. gradbeništva in je zaposlen na Občini Kozje. Z njim smo se pogovarjali o: - količini vode je na svetu, - čiščenju odpadnih voda, - rastlinski čistilni napravi (rčn), - vodnih virih v Občini Kozje, - javnem vodovodnem omrežju v Občini Kozje, - kanalizacijskem omrežju v Kozjem, - centralni čistilni napravi in - nacionalnem laboratoriju za zdravje, hrano in okolje. Nato smo si vsi odšli ogledat čistilno napravo Kozje, kjer prečiščujejo vodo. Tam smo srečali dva gospoda, ki sta nam pokazala, kako ravnamo s kislino. Potem smo vstopili v stavbo, kjer so bili trije bazeni: -v prvem bazenu mešajo vodo, -v drugem bazenu spuščajo kisik iz vode, -v tretjem bazenu se čista voda dvigne. Nato smo odšli nazaj v razred in si zapisali pomembne podatke. Tako je bil naš tehniški dan zaključen. Tinkara Jazbec 4. razred OŠ Kozje Na obisku v Lekarni Kozje Storitvene dejavnosti v kraju Kozje smo spoznavali pri predmetu družba, nato smo si v sredo zjutraj šli ogledat Lekarno Kozje. Preden smo vstopili, smo si morali nadeti na čevlje plastične vrečke. Ogledali smo si, kako se dela z aparati krema, kako dolgo se meša, da posrka določeno količino vode. Spoznali smo merske enote, s katerimi merijo, to so predvsem grami in miligrami ter mililitri. Imajo še prostor, ki mu pravijo posvetovalni kotiček. Ga. Olja Križnik nam je pokazala še zobne ščetke, ker je zelo pomembno, da si zobe redno in pravilno ščetkamo. Na koncu pa smo se posladkali. Maša Ferlič, 4. r. OŠ Kozje 28 Udeleženci tekmovanja z mentorico in ravnateljem 23. maja 2015 smo imeli državno tekmovanje iz logične pošasti na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. S šolskim avtomobilom smo se odpeljali v Maribor. Za varno vožnjo je poskrbel naš gospod ravnatelj Roman Gradišek. Spremljala nas je gospa učiteljica Marica Jurak. Med potjo sem se pogovarjala s Sanjo in Lavro. Pot je bila kar dolga, ampak tudi zabavna. Ko smo prispeli, smo pomalicali ter se malo spočili. Tekmovanje je potekalo v različnih predavalnicah. Odpravila sem se v prvo nadstropje, kjer je potekalo tekmovanje za 3. in 4. razrede. Razdelili so nam tekmovalne naloge in začelo se je reševanje. Naloge niso bile prezahtevne. Na koncu smo odšli na sladoled. Jaz sem si privoščila ogromno kepico vanilije, ki je bila zelo okusna. Domov smo se vrnili z novo izkušnjo in nasmejanega obraza. Rada Toromanovič, 4. r. OŠ Kozje Tudi meni je bilo všeč mešanje krem. Gospa Olja nam je povedala, da škatlice za kreme prej očistijo z alkoholom. Gospa Vika je kremo izdelovala po receptu. Bilo mi je zelo zanimivo. Gospa Olja nam je ponudila vitamine v obliki bombonov, ko smo se odpravljali v razred, pa nam je dala darilce za šolo v naravi. Tinkara Jazbec, 4. r. OŠ Kozje Meni je bilo zanimivo označevanje krem, preden jih dajo kupcem. Na etiketi označijo, kdaj se je krema naredila in do kdaj jo lahko uporabljajo. Ko je predstavila vitamine, je dejala, da jih potrebujejo tisti, ki jih z zelenjavo in s sadjem ne vnesejo dovolj v telo. Prekomerno uživanje vitaminov v obliki bombonov ni zaželeno. Katja Bratuša, 4. r. OŠ Kozje V lekarni je čistoča na prvem mestu. Zato smo si ob vstopu zaščitili obuvala. V prostorih vse stvari sproti razkužujejo. Zdravila so shranjena na varnem, dostopna so samo farmacevtki. Poklic je zelo zanimiv in zahteven. Študij traja dolgo. Nekatere pripomočke pa kupci lahko izberejo sami, to so šamponi, dude, nitke, ščetke … Otroci naj bi hodili v lekarno v spremstvu staršev. Ogled je bil poučen in zanimiv. Hvala gospema Olji in Viki. Tanja Zakošek, 4. r. OŠ Kozje IZ NAŠIH KRAJEV Na morju V začetku junija smo se četrtošolci iz Lesičnega odpravili z razredničarko Nives in učiteljem Ivanom na morje. Ob osmih smo se odpeljali proti Primorski. Med potjo smo se smejali in peli ter se igrali različne igre, kot je spremljanje različnih avtomobilov in iskanje znamenj ob poti. Pot je bila dolga, a je hitro minila. Ko smo prišli v hotel Žusterna, smo najprej odložili prtljago v sobe, nato pa odšli na kosilo. Tam smo se pozdravili z učenci iz Kozjega. Že prej smo izvedeli, da bomo en teden skupaj preživeli v šoli v naravi. Kar nekaj učencev iz Lesičnega in Kozjega je hodilo skupaj že v vrtec in veselili so se druženja. Vsak dan smo imeli ure plavanja in pouk v naravi. Prvi dan sta nas učitelj Ivan in učitelj Blaž razdelila v 3 skupine glede na plavalno znanje. Prvo ekipo je učila gospa Jasna, drugo učitelj Blaž in tretjo učitelj Ivan. V skupinah smo bili učenci iz obeh šol. V vodi sem uživala. V bazenu smo se s pomočjo različnih rekvizitov učili tudi kravl in hrbtno plavanje. V sredo smo z ladjo odšli v Piran, kjer smo si ogledali akvarij in staro mesto. Kupili smo spominke zase in za svoje družinske člane. Ogledali smo si Benečanko, Tartinijev kip, cerkev sv. Jurija in druge znamenitosti. Ko smo se peljali nazaj v Koper, je mimo pripeljal gliser in naredil velike valove. En val je tudi pljusknil na ladjo, kar je bilo zelo zanimivo. Kdor je želel, je lahko krmaril v kapitanovi kabini. V sredo zvečer smo si nekateri kupili sladko peno, nekaterim pa je bil Pred barko v Piranu ljubši sladoled, ki smo si ga lahko privoščili po večernem sprehodu. V četrtek zvečer smo jedli pico in Anjine domače dobrote. Zelo smo se zabavali ob obali. V šoli v naravi smo ocenjevali tudi sobe. Zmagala je soba 137, kjer smo bili jaz, Teja in Maja. Imeli smo čudovit teden. Odlično smo se razumeli s četrtošolci iz Kozjega, s katerimi smo se družili pri različnih dejavnostih. V petek smo spakirali stvari in odšli domov. Nekateri so bili žalostni, ker je teden hitro minil, nekateri pa veseli, ker se vračajo domov. Ampak nismo zadnjič na morju. Vsi pa smo bili veseli, da smo šolo v naravi doživeli skupaj. Nika Potočnik, 4. r., OŠ Lesično Ogled TMS in živalskega vrta Desetega junija smo se četrtošolci iz Lesičnega in Kozjega odpeljali proti Tehničnemu muzeju Slovenije v Bistri. Med potjo so se nam pridružili še učenci s Podružnične šole Prevorje. Ekskurzijo so nam omogočili člani Lovske družine Kozje, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Do Bistre smo se vozili približno tri ure. Ko smo prišli tja, smo pojedli sendvič, potem pa pričeli z ogledom muzeja. Ogledali smo si različne oddelke. Zanimiva sta se mi zdela lesarski in lovski oddelek. Tudi zbirka Titovih avtomobilov je bila nekaj posebnega, avtomobile pa nam je natančno razložil vodič. Dovolil nam je tudi fotografirati. Učiteljica Nives nam je pokazala zanimive predmete in nam povedala nekaj o njih. Ko smo končali z ogledom, smo odšli v živalski vrt v Ljubljani. Tam smo dobili zemljevid. Najprej smo opazovali tjulnja, ki sta plavala pred obiskovalci. Nato pa smo odšli po poti do medvedov, ki so se skrivali v senci. Videli smo tudi opice, ki so skakale in se igrale. Občudovali smo leve, slona, žirafo, kamelo, različne vrst papig, mačjo pando in veliko drugih živali. Ogledali smo si zelo hitre kopenske živali, kot so gepardi. Najbolj sem se ustrašila mačje pande in pitona. Igranje golfa v Olimju Pred barko v Piranu Po ogledu smo imeli še nekaj časa, da smo se lahko igrali na igralih. Zabavno je bilo na trampolinu in v viseči košari. Ko smo se odpravili domov, smo si lahko kupili spominke. Jaz sem si kupila žabo. Na avtobusu smo se pogovarjali še z učenci iz sosednjih šol in se proti večeru vrnili domov. Preživeli smo lep dan. Teja Planko, 4. r., OŠ Lesično V torek, 12. 5. 2015, smo se učenci in učenke OŠ Lesično, ki v šoli enkrat tedensko vadimo golf pod mentorstvom učitelja Ivana Kukoviča, udeležili tekmovanja v igranju golfa med šolami v Olimju. V Olimje smo se odpravili z avtomobili, v katere smo naložili vso opremo in oblačila. Z nami so šli gospa ravnateljica, gospa Lili in gospod Ivan. Ob prihodu smo se zaščitili pred soncem in začeli z vadbo. Vadili smo na čudoviti trati, in sicer patanje, čipanje ipd. Kmalu se je začelo tekmovanje. Za nekatere izmed nas je to bilo prvič, zato smo zelo zadovoljni z udeležbo in s samo igro. Po končanem uradnem delu je sledila podelitev kolajn in okusna večerja s sladico. Imeli smo se lepo, saj smo se na sončno popoldne družili v prijetnem okolju. Gaja Cerar, Nika Senica in Ana Volavšek, učenke 3. razreda 29 IZ NAŠIH KRAJEV »Takole izgledam čisto cel jaz« V četrtek, 19. marca, se je v galerijskih prostorih Kulturnega doma Bistrica ob Sotli odvila razstava z naslovom »Takole izgledam čisto cel jaz«, ki so jo skupaj s svojima vzgojiteljicama pripravili otroci skupine Zajčki iz Vrtca Zmajček Kozje. Izobesili so svoje avtoportrete, jih dopolnili z igrivimi kolaži in čudovitimi portretnimi fotografijami ter tako pripravili razgibano razstavo, ki je navdušila prav vse obiskovalce. »Bistvo je očem nevidno. Če hočemo videti, so posebej za to priložnost ustvarili čudovimoramo gledati s srcem.« te risbe s čopičem, izrekla prisrčno dobrodošlico. »Danes smo se zbrali, da počastimo Ideja za pripravo razstave, na kateri bi se delo vaših otrok ter na neki način tudi delo otroci predstavili z lastnimi stvaritvami, je njihovih vzgojiteljic,« je dodala Darja in pov skupini Zajčkov Vrtca Zmajček Kozje tlela udarila, da kultura ni zgolj iti v gledališče ali že dalj časa. Ko pa je odločitev končno pa- prebrati dobro knjigo, kultura je tudi likovdla, so se veselo vrgli na delo in se z razni- na umetnost. »Še večjo težo pa je današnji mi zabavnimi aktivnostmi, skozi igro, lotili dogodek pridobil s tem, ko je cela družina priprav na ustvarjanje avtoportretov. Skozi sedla v avto in se odpeljala nekam, kjer so usmerjeno delo so otroci postajali vse bolj likovna dela otrok razstavljena v pravi gapozorni nase, na sovrstnike in na stvari, ki leriji, kar tudi otrokom da vedeti, da gre za jih obdajajo, za konec pa so v roke prijeli poseben dogodek, k ustvarjanju katerega so še čopiče in ustvarili čudovite avtoportrete, pripomogli tudi sami,« je za konec še poje s ponosom povedala Lenka in le bežen vedala Darja in vsem zaželela obilo užitkov pogled po razstavnem prostoru je vsakega ob ogledu razstave. Za lepe besede se ji je prepričal, da je otrokom in vzgojiteljicama s zahvalila vzgojiteljica skupine Zajčki, Lenka skupnimi močmi uspelo pričarati nekaj ču- Černelč, ki je bila skupaj s sodelavko Mojco dovitega in enkratnega. Prešiček tudi »glavni krivec« za to, da so se Za prijetno vzdušje so že pred odprtjem raz- na ta lep pomladni dan starši in otroci zbrastave poskrbeli otroci, ki so starše razvese- li v galeriji v Bistrici, nato pa sta vzgojiteljilili s pesmijo, nato pa je zbrane nagovorila ci v spremstvu otrok povabili starše, da se predstavnica Kulturnega društva Bistrica ob sprehodijo med razstavljenimi likovnimi in Sotli Darja Babič Drašler, ki je poudarila fotografskimi deli ter si ogledajo, kaj vse so veselje in ponos članov društva ob vselej v preteklih tednih ustvarjali mladi vrtčevski polni galeriji bistriškega Kulturnega doma, umetniki. kjer se je zvrstilo že ogromno lepih dogodkov in razstav. »Posebej pa smo veseli, ko Kot na vsaki pravi razstavi, pa je bilo tudi pride kdo k nam v goste,« je v nadaljevanju tu poskrbljeno za kratek kulturni program, povedala Darja ter vsem staršem otrok, ki ki so ga s pesmijo in recitacijami popestri- Otroci in starši so si z zanimanjem ogledali razstavo 30 li otroci sami, za glasbeno spremljavo pa je pod spretnimi prsti Francija Černelča zaigrala harmonika. Na koncu pa so se otroci spomnili tudi na svoje mamice, ki v prihodnjih dneh praznujejo svoj praznik. Te so v zahvalo za svojo ljubezen in trud od svojih najmlajših prejele pesmico in vsaka svojo rožico ter še majhna darilca – uokvirjene portrete svojih malčkov. Na razstavi se je delo otrok dopolnjevalo z delom fotografa, ki se tudi profesionalno ukvarja z zajemanjem podob, velik del pa sta s kolaži in postavitvijo čudovite razstave prispevali tudi vzgojiteljici sami. S pridnim delom in sodelovanjem so uspeli ustvariti zaokroženo celoto. »V vrtcu neprestano razstavljamo dela otrok, s tem projektom pa smo jih želele naučiti, da se v tem skriva tudi kaj več,« je povedala Lenka. Pohvalila je tudi veliko odzivnost otrok: »Ko smo v razred prinesli razvite fotografije, so jih vsi z velikim zanimanjem ogledovali in glasno klicali imena vseh prijateljev, ki so jih prepoznali.« Ravno spoznavanje vrednosti umetniškega dela in portretne fotografije ter spoznavanje galerijskega okolja so bili glavni razlogi za izpeljavo projekta, katerega vrhunec je bila prav ta razstava. »Zagotovo pa nam nič ne bi uspelo brez dobrih sodelavcev,« sta ob koncu še poudarili vzgojiteljici in ob tem posebej omenili Obrat embalaže Estet Kozje, ki je prispeval kakovosten material za pripravo razstave in majhnih pozornosti za starše, ter Print shop Oko, ki je dobrodušno poskrbel za brezplačen tisk vseh razstavljenih fotografij in spominkov, ki so jih prejeli starši. Zahvalili pa sta se tudi fotografinji Mojci Valenčak, ki se je z veseljem odzvala na njuno povabilo in v fotografski objektiv ujela portret slehernega majhnega razstavljavca. Posebej sta pohvalili sproščen pristop mlade fotografinje, brez katerega po njunem mnenju fotografije ne bi bile tako dobre, kot so. Ti portreti so bili nato razstavljeni skupaj z risbami otrok, vzgojiteljice pa so na razstavno mesto vsakega »zajčka« dodale tudi zabaven kolaž fotografskih utrinkov iz vsakdanjega druženja v vrtcu. Rezultat vsega truda je bila torej razgibana in igriva razstava, ki je izžarevala otroško razposajenost nadobudnežev skupine Zajčki in s svojo enkratnostjo navdušila vse obiskovalce, ki so predvsem pohvalili svežost in drugačnost ideje, odlično izpeljavo in sproščeno vzdušje, ki je prevladovalo med celotnim dogodkom. Mojca Valenčak IZ NAŠIH KRAJEV Aprilski čitalniški večer v Knjižnici Kozje V mesecu aprilu nam je ga. Andreja Avberšek na potopisnem predavanju predstavila Japonsko – deželo prijaznih ljudi, templjev in vrtov. Japonska je otoška država na Daljnem vzhodu med Tihim oceanom in Japonskim morjem, vzhodno od Korejskega polotoka. Japonsko sestavlja veriga otokov Kjušu, Šikoku, Honšu, Hokaido in nekaterih manjših otočij. Ga. Andreja je svoj življenjski stil povsem prilagodila potovanjem in ljubezni do spoznavanja bolj ali manj skritih kotičkov sveta. Ne šteje se še med prave popotnike, saj je do danes obiskala le peščico držav (25 jih lahko našteje). Prvo potovanje v daljne kraje si je podarila za 30. obletnico. Bilo je potovanje brez družbe, saj je želela izkusiti 26 dni na poti, sama z nahrbtnikom in brez vnaprejšnjega plana. Njen cilj je bil premagati strah pred potovanji ter spoznati čim več popotnikov s celega sveta. V zadnjih letih sta s partnerjem obiskala Filipine, Šrilanko, Madeiro, Kostariko, Japon- sko, Afriko, in sicer Ugando na safariju ter razvajanje ob rajskih plažah Zanzibarja. Ne dolgo nazaj sta prišla z Islandije, v mesecu juniju pa se bosta odpravila v Turčijo. Nad Japonsko sta bila zelo navdušena, tako, da se bosta verjetno še enkrat odpravila tja, in sicer prevozila jo bosta z avtomobilom. Zdaj sta potovala s hitrimi vlaki, ki peljejo do 320 km/h, kar je prav posebno doživetje. Japonsko vsak vidi in doživi skozi svoje oči, predvsem pa je odvisno od stila potovanja in od obiskanih krajev. Doživite jo lahko na dva načina, in sicer mestni turizem s hitrimi vlaki ali podeželje z avtomobilom. Njima je kljub temu da sta potovala z vlaki, uspelo videti in spoznati tudi nemestne predele Japonske in prav ti kraji in ljudje so jima bili najljubši. Ljudje so neverjetno prijazni in ustrežljivi, čistoča je na najvišjem nivoju na vsakem koraku. V 14 dneh nista videla niti enega umazanega stranišča. Pokrajina je zelo hribovita in teče ogromno rek. Ravnine so vse zelo gosto poseljene, nobena hiša nima travnika, ampak zelo malo prostora samo za avto in mogoče kakšno oblikovano drevo, prevladujejo iglavci. Vsak centimeter zemlje je kmetijsko obdelan (riž, sadovnjaki, vrtovi) od roba do roba povsod po državi. Hiše so tako tesno skupaj, da so skoraj vrstne hiše. Balkonskega cvetja je zelo malo, tu in tam v kakšnem koritu, predvsem na manjših ulicah. Naj še omenim stroške potovanja; za 2 osebi za 14 dni (12 dni po Japonski) so bili skupaj natančno 3.613 EUR oziroma 1.807 EUR na osebo. Andreja Ferlič Ema Pilštanjska v samostanu Vsi nastopajoči Ob 77-letnici so člani dramske skupine Peilenstein Kulturnega društva Lesično Pilštanj uprizorili igro Ema Pilštanjska v samostanu. Igro je napisala predsednica KD Nives Kostevc Arzenšek, ki je navdih dobila iz knjige Ivana Sivca Sveta Ema. Minulo soboto so člani dramske skupine Peilenstein pod lipo na Pilštanju uprizorili življenje Eme Pilštanjske. Pripoved se prične okoli leta 1036, ko kneginja Ema po strašni izgubi sinov in moža išče smisel v življenju. Po dolgih vsakodnevnih molitvah je končno našla razsvetlitev. Odločila se je, da bo v Brežah ali kjerkoli drugje v Krški dolini postavila veliko cerkev s samostanom za plemenite ženske. Smisel svojega bivanja na zemlji je videla samo še v tem poslanstvu. In tako se je odpravila na obisk k škofu Balduinu v Rezno, kjer je bila vedno lepo sprejeta. Ta ji je tudi svetoval, kako lahko uresniči svoje načrte. Ema je želela postaviti moški in ženski samostan in ko je solnograške škofe prosila za dovoljenje, so se ti za prvega takoj odločili, po daljšem časovnem obdobju pa tudi za ženskega, zanj pa je morala žrtvovati veliko svojih posestev v Vojvodini Koroški. Leta 1043 je bila cerkev posvečena Materi božji in samostan dograjen, Ema pa je bila sprejeta v benediktinski red. In tako je kneginja Ema, imenovana Ema Krška, pa tudi Ema Pilštanjska, postala nuna. V samostanu, ki ga je sama zgradila, je preživela ves svoj preostanek življenja, približno dve leti. V samostanu se je z lahkoto usmerjala v delo in molitev. Večkrat pa se je spominjala tudi preteklosti. Svoje mame in očeta, sestre Beti, prav tako pa tudi, kako sta se Viljem in Adalber bojevala za njeno roko in kako si je prvi priboril njeno srce. V njunem zakonu pa sta se rodila Viljem mlajši in Hartvik. Ko je njen mož Viljem umrl, je v njegovi oporoki pisalo, da vsa posestva podari svoji ženi, ki lahko z njimi upravlja po želji, jih podari ali pa se jim odpove v dobrodelne namene. Ta pa je ravnala po svoji vesti in zgradila 12 cerkva in dva samostana. Leta 1287 so Emo spoznali za blaženo, leta 1938 pa je bila uradno posvečena v svetnico. Ob čudoviti igri igralcev so se lahko gledalci vživeli v življenje Eme Pilštanjske. V veliki meri pa je k izvirnosti igre doprinesla Marija Lupše, ki je naredila kostume nun, ki so imele še poseben pečat pri tej igri, saj je igra prikazovala del življenja Pilštanjske Eme, ko je bila v samostanu. Med prizori pa je za igranje na citre poskrbela grajska glasbenica Janja Polšak s Prevorja. Vesna Žlender 31 IZ NAŠIH KRAJEV Razstava Polone Kitak v Kozje prinesla pomlad V okviru programa prireditev, ki so se v sklopu občinskega praznika odvijale v Občini Kozje, je v Večnamenskem centru Kozje med drugim potekalo tudi odprtje razstave ustvarjalke slik Polone Kitak z naslovom »Pomlad v Kozjem«. Razstava Polone Kitak je med vse, ki so se v četrtek, 16. aprila, zbrali v Kozjem, prinesla svežino in lepoto pomladi, ki po okoliških travnikih in zelenečih gozdovih že rojeva novo življenje. Odprtje razstave se je začelo s kratkim kulturnim programom, za katerega so poskrbele učenke OŠ Kozje, nato pa so se gostje z veseljem sprehodili med razstavljenimi deli, ki so eno za drugim upravičevala naziv razstave, ki je bila kot slavospev novemu rojstvu, predvsem pa slavospev rojstnemu kraju slikarke - Kozjemu. Umetniška dela, ki so demonstrirala velik obseg tehničnega znanja, likovnih sposobnosti in umetniške domišljije umetnice, zbranih tako niso ponesla le v pomladni letni čas, temveč tudi v »pomlad« Poloninega življenja – čas njenega otroštva, ki ga je preživljala v Kozjem. V imenu Osnovne šole Kozje, ki je bila organizator razstave, je zbrane uvodoma pozdravil ravnatelj Roman Gradišek in dejal, da je bil, ko mu je Polona predlagala, da bi na šoli pripravila razstavo svojih del, seveda takoj za. Osnovna šola Kozje se namreč že vsaj pet let zasluženo ponaša z nazivom »kulturna šola« in k temu lepemu imenu je med drugim doprinesla tudi likovna dejavnost, ki je nenadomestljiv del vsake kulture, je dejal Gradišek. Učenke in učenci osnovne šole pridno sodelujejo na raznih likovnih natečajih in se udeležujejo likovnih kolonij, na šoli pa vestno prirejajo tudi razstave likovnih del. »Do sedaj so luč sveta ugledale le razstave naših trenutnih učenk in učencev, danes pa imamo to čast, da skupaj proslavimo odprtje razstave nekdanje učenke naše šole,« je dejal Gradišek in vse zbrane povabil, da se ob koncu razstave še malce zadržijo, se pogostijo ob dobrotah, ki so jih pripravili na osnovni šoli, ter v klepetu strnejo vtise o razstavi. Besedo je nato predal županji Milenci Krajnc, ki se je umetnici zahvalila za tako lepo darilo ob občinskem prazniku, vsem zbranim pa zaželela obilo užitkov ob ogledu razstave, v kateri prevladujejo motivi iz kozjanske občine, ki ni niti največja niti najbolj znana, a je za vse, ki tam živijo, nekaj čisto posebnega. Sledil je prelep kulturni program, nato pa je nekaj besed o umetnici spregovorila tudi njena dolgoletna prijateljica tako z literarnega kot z likovnega področja, Anita Koleša, vodja Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Šentjur. »POMLAD V KOZJEM« BO KRASILA OSNOVNO ŠOLO Da se likovna ustvarjalka Polonca Kitak, rojena Zupanc, izredno dobro spozna na človeško podobo in risbo, je dala vedeti že s slikanico »Velike punce«, ki jo je izdala pred več kot desetimi leti in jo dopolnila tudi s svojimi ilustracijami. »Polonca pa se pri svojem ustvarjanju ne Ravnatelj in slikarka ob sliki, ki jo je podarila šoli zadovolji le s tistim, kar že zna, temveč si želi vedeti vedno več in znati vedno bolje,« je o umetnici dejala Anita Koleša. Strokovne izkušnje z likovnega področja si Polona pridobiva z nenehnim izobraževanjem na tematskih delavnicah znanih akademskih slikarjev, sodelovala je tudi na številnih skupinskih razstavah in extemporih, samostojno pa razstavlja vse od leta 2003. »Da ste medse prejeli zelo dobro slikarko, dokazuje tudi lepo število priznanj, ki jih je Polona prejela v obdobju, v katerem ustvarja,« je dejala Anita in med drugim izpostavila častivredno prvo nagrado na jubilejnem slikarskem extemporu v Ljubljani, certifikat na mednarodnem extemporu v Piranu, 1. nagrado na extemporu Šentjursko poletje, certifikat zlata paleta in občinsko priznanje JSKD za dosežke na kulturnem področju. Opis umetničinih del je Anita Koleša zaključila z besedami akademskega slikarja Denisa Senegačnika, ki je v likovnem katalogu ob eni izmed Poloninih razstav zapisal: »Polonina zgodba je na široko odprta in ji ponuja skoraj brezmejno črpanje in eksperimentiranje.« S temi besedami in čestitkami nadarjeni umetnici ter željami po še več takšnih dogodkih ter uspešnem »črpanju in eksperimentiranju« še vnaprej se je Anita Koleša poslovila, pred zbrane pa je za konec stopila še umetnica sama. Polona je v svojem nagovoru zbranim izrazila izredno veselje ob tem, da so njene slike Kozjega našle svojo pot v njen rodni kraj in njeno nekdanjo osnovno šolo, za kar se je posebej zahvalila ravnatelju Gradišku in županji Krajnčevi ter jima v zahvalo podarila lepi pozornosti. Besede zahvale je namenila tudi nekdanjemu ravnatelju kozjanske osnovne šole Francu Bizjaku in prijateljici Aniti Koleša. Razstava pa osnovne šole po svojem izteku ne bo zapustila v celoti. Umetnica je namreč šoli v zahvalo za organizacijo razstave podarila naslovno sliko – čudovito podobo Kozjega z naslovom »Pomlad v Kozjem«, za katero si je zaželela, da bi svoje mesto našla med hodniki, ki jih je v otroških letih večkrat prehodila tudi sama. Mojca Valenčak Mlada kozjanska umetnica razstavlja v Rogaški Slatini V torek, 7. aprila, je v Mestni galeriji v Kulturnem centru Rogaška Slatina v organizaciji Javnega zavoda za turizem in kulturo Rogaška Slatina potekalo odprtje slikarske razstave diplomirane slikarke Andreje Valenčak z naslovom »Never Again«. Mlada Kozjanka, avtorica razstave, je na ogled v Rogaško postavila nadvse razgibano paleto del, ki so kot topel pomladni veter ogrela srca in prezračila domišljijo vseh, ki so si vzeli čas, in skupaj s slikarko proslavili odprtje razstave. 32 »Ona je kot veter,« poje znana popevka, in enako bi lahko trdili tudi za mlado ustvarjalko iz Kozjega, ki se včasih kot lahen piš, drugič kot mogočni orkan podi med prostranimi planjavami navdihov, mešanice stilov in idej. O njeni razpetosti med več slogi so se lahko prepričali tudi obiskovalci razstave, ki so se sprehodili med pestrim naborom čudovitih umetniških del, izmed katerih je vsako presenetilo s svojo unikatnostjo in svežo motiviko. Razpetost pa je razvidna tudi v stilu Andrejinega slikarstva, ki ga za zdaj še ni izpilila in ga, kot pravi sama, niti ne želi. Vsaka slika, ki jo ustvari, govori svojo zgodbo in se redko povezuje z ostalimi deli. IZ NAŠIH KRAJEV Mnogokrat se celo zdi, da je njeno zbirko naslikalo več ljudi, ne le en sam. »Za enkrat se še ne zapiram v okvirje, ampak rada eksperimentiram,« pove Andreja. O delih avtorice razstave Andreje Valenčak, študentke magistrskega programa slikarstva na Akademiji za likovno umetnosti in oblikovanje Univerze v Ljubljani, je ob odprtju spregovorila Sergeja Javornik, ki je prevzela vlogo povezovalke, dan pa so s prelepim kulturnim programom popestrili tudi učenci Glasbene šole Rogaška Slatina. Mlada umetnica, ki ji je bila ljubezen do umetnosti položena v zibelko, je že v vrtcu na papir neutrudno prelivala vedno nove motive, njeni sošolci pa so jih enega za drugim hiteli pridno barvati. Po opravljeni osnovni šoli v Kozjem je šolanje nadaljevala na Gimnaziji Celje – Center, in sicer na umetniškem programu, za tem pa je izbrala smer slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki jo je uspešno zaključila v lanskem letu. Nadarjena umetnica, ki trenutno obiskuje prvi letnik magistrskega programa, ustvarja v mnogih tehnikah slikanja. Najbližje so ji ilustracije, akril, oljne slike, risbe, uživa pa tudi v mešanju tehnik. Poleg slikarstva pa je Andreja tudi velika ljubiteljica narave in kadar se le pojavi možnost, najde svoj prostor v zavetju bližnjega gozda, kje se posveča iskanju navdiha. Kot majhna deklica in kasneje v najstniških letih je ogromno svojega časa preživela s svojim konjem, zato iz tega obdobja njenega ustvarjanja izhajajo predvsem motivi iz narave. Kasneje, v času bivanja v Ljubljani, je njena motivika postajala resnejša z globoko sporočilno vrednostjo. Slikanje obravnava zelo čustveno, zato so vsi njeni izdelki izjemno živi ter razgibani in vsak od njih sporoča gledalcu svojo vsebino na prav poseben način. Kot ambasadorka umetnosti pa veliko svojega časa Otvoritve se je udeležilo precej obiskovalcev, tudi iz Kozjega ter znanja predaja tudi otrokom. Že drugo leto zapored je namreč vodja likovnega kampa, ki se izvaja v okviru Športnih taborov Kozje, kjer otroci v znamenju narave in umetnosti ustvarjajo ter se predajajo čarom brezskrbnega ustvarjanja. Ob koncu programa je nekaj besed spregovorila tudi umetnica sama, ki se je vsem zbranim zahvalila, da so v tako lepem številu pospremili odprtje njene prve samostojne razstave, posebej pa se je zahvalila tudi staršem in fantu, ki jo vselej podpirajo na njeni umetniški poti. Po koncu uradnega programa so se gostje sprehodili med razstavljenimi deli in s slikarko poklepetali o pomenu in navdihu posameznih umetniških del, organizator razstave, Javni zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina, pa je poskrbel za odlično pogostitev vseh zbranih. Kljub temu da se naslov razstave v prevodu glasi »Nikoli več«, so si bili gostje, ki so umetnici izrekli številne pohvale in čestitke ter odšli domov polni lepih vtisov, enotni v želji, da že komaj čakajo naslednjo razstavo. Mlada umetnica bo sicer v Mestni galeriji v Rogaški Slatini razstavljala še vse do 22. maja. Mojca Valenčak Izbrana dela slikarja Marjana Prisička v Kroflnovem mlinu Muzejsko društvo Kozje uresničuje svoj program v okviru praznovanja 1000-letnice prve pisne omembe kraja Kozje. V ta namen je muzejsko društvo 23. maja v Kroflnovem mlinu odprlo posthumno razstavo izbranih del slikarja Marjana Prisička. Ime Marjana Prisička (1921 – 2002) je nam sodobnikom dobro znano. Predvsem zaradi tega, ker je bil tesno povezan z družbenim dogajanjem v kraju, bil dober opazovalec in poznavalec ljudi in življenja v našem trgu in okolici. Bil je naš pravi tržan, talentiran in angažiran slikar – eden tistih, kateremu je narava podarila poseben izrazni jezik, jezik oblik in barv. Ko je nekdo prepoznan kot talent, se ob njem pojavijo še drugi darovi, tako je bil Marjan Prisiček tudi izreden telovadec in atlet. Veliko je bilo o njem že povedanega in napisanega, a ne bo čisto nič odveč, če še enkrat poudarimo, da je bil vedno razumevajoč pedagog in dober mentor mladim likovno nadarjenim posameznikom. Še posebej zavzeto se je zavzemal in pomagal svojim mladim sokrajanom. Izbrana dela seveda ne predstavljajo vsega najboljšega iz njegovega obsežnega opusa, ker to ni bil osnovni namen razstave. Izbrali smo le tista dela, ki govorijo o njegovem estetskem izročilu panoramskih in portretnih upodobitev trga in tržanov. Prepričani smo, da je teh del še veliko več, ker jih je treba še poiskati pri posameznikih. Postavitev razstave smo morali tudi omejiti glede na prostorske zmogljivosti. Vsekakor pa bi bilo njegov opus, ki je zelo raznovrsten po likovni problematiki, motivični pestrosti in likovnih tehnikah, smiselno povsem na novo kritično ovrednotiti in predstaviti na večji pregledni razstavi v funkcionalnem galerijskem prostoru. Srčno upamo, da se bo naša občina v znak spoštovanja tovrstne kulture znala dostojno predstaviti. Za dobro obiskano otvoritev bi se želeli zahvaliti vsem, ki so s svojo prisotnostjo počastili ta dogodek. Posebej se ob tej priložnosti zahvaljujemo ge. Verici Ašič roj. Prisiček, hčeri Marjana Prisička, in njenemu možu Branku Ašiču, ki skrbita in varujeta to likovno zapuščino. Prav tako smo bili zelo veseli prisotnosti obeh častnih občanov, mag. Francija Bizjaka in Dušana Andreja Kocmana, predstavnikov Kozjanskega parka in ne nazadnje tudi mnogih tržanov in okoličanov. Lepo so nas spet presenetili prijatelji našega društva iz Ljubljane, med njimi red. profesorji katedre za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Ljubljani dr. Janez Bogataj in dr. Vito Hazler ter nenadomestljivi dr. Slavko Kremenšek. V tej skupini so bili tudi mnogi drugi naši znanci iz Ljubljane, ki so kljub dežju po razstavi opravili še tradicionalni pohod na Vetrnik. Pri Šoštaričevih se je ob kosilu druženje nadaljevalo. Nikakor ne smemo prezreti v spremljajočem programu učenk Tinkare Jazbec, Eneje Lupše in Nike Gradišek, ki so z glasbenimi vložki in recitacijo lepo dopolnile kulturno doživetje. Zato gre zahvala gospe učiteljici Marici Jurak in ravnatelju OŠ Kozje gospodu Romanu Gradišku, ki nam svojega sodelovanja nikoli ne odreče. Hvala! za Muzejsko društvo Kozje Peter Krivec, akad. slikar 33 IZ NAŠIH KRAJEV Postavitev mlaja na Osredku Tudi letos smo se krajani Osredka zbrali 30. aprila ob postavitvi mlaja. Nekaj nas je pri pripravah sodelovalo že dan prej. Ob takem dogodku je potrebno, da skupaj stopi kar veliko ljudi, ker se pri nas mlaj dviguje tradicionalno ročno. Veseli smo, da se krajani vedno radi odzovejo, kadar je potrebno združiti moči. Moški del ekipe je poskrbel za postavitev, ženski del pa za okrasitev in prigrizek, ki je sledil po uspešno opravljenem delu. Kot se spodobi, smo za eno »gasilsko« ponosno stopili tudi pred fotografski objektiv. Počaščeni smo bili, ker se je našemu vabilu prijazno odzvala naša županja ga. Milenca Krajnc. Veselo druženje se je nadaljevalo še pozno v noč s kresom, petjem in plesom. Brigita Šulc Zbrani ob mlaju na Osredku Vas Šonovo krasita kar dva mlaja Mali mlaj v Šonovem Da velikost kraja ni pomembna, ko gre za majsko praznovanje s postavitvijo mlaja, so dokazali tudi v vasi Šonovo, kjer so se že tretje leto zapored zbrali vaščani, z obilo dobre volje združili moči ter sredi naselja postavili več kot dvajset metrov visok mlaj. Vasi Šonovo pa letos ne krasi le eden, temveč kar dva mlaja, saj so se tudi mlajši vaški fantje odločili, da s skupnimi močmi po zgledu starejših postavijo še svoj mlaj. Ko sta bila oba mlaja postavljena, so vsi zbrani nazdravili na dobro opravljeno delo in se odločili ta običaj izvajati tradicionalno, vsako leto. (M. V.) V Kozjem ohranjajo staro tradicijo ročne postavitve mlaja V petek, 24. aprila, so se v Kozjem ponovno zbrali člani različnih društev in ostali krajani in krajanke ter se v organizaciji domačega turističnega društva lotili tradicionalne postavitve mlaja. Nanj so izobesili venec, ki so ga izdelale domačinke – te so z barvnimi trakovi okrasile tudi krošnjo, in po nekaj kiticah »horuk komande«, za katero je sedaj že V Kozjem so ga postavili na roke tradicionalno poskrbel nekdanji župan in novopečeni častni občan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman, se je prek 30-metrski mlaj že ponosno vzpenjal proti modremu nebu. V tradicionalnem medkrajevnem tekmovanju v višini posameznih majskih dreves pa ne gre pozabiti na bistvo običaja postavitve mlaja, ki je veselje nad prihajajočo pomladjo in predvsem druženje sosedov in prijateljev, ki so se tudi v Kozjem v duhu medsebojne povezanosti in složnosti zbrali in s skupnimi močmi postavili zeleni krajevni ponos. Zbrani so se po opravljenem delu poveselili in pogostili ob prigrizkih, za katere so poskrbeli člani TD Kozje, vsi pa so si zaželeli le še tega, da bi se tudi ostali krajani, ki so ostali doma, bolj zavedali pomembnosti skupnega delovanja in prijateljskega druženja ter se jim v naslednjem letu pridružili v večjem številu. (M. V.) 34 Postavitev mlaja na Bučah V soboto, 25. aprila, se je v lepem sončnem jutru pred gasilskim domom Buče zbralo 18 krajanov, ki so skupaj krenili proti Kozjem. Tam so se ustavili v Motelu Ribnik Kozje na že tradicionalni kavici, nato pa pot nadaljevali v Bister graben, proti Veterniku, kjer so imeli izbrano smreko. S skupnimi močmi so Bučenarji drevo naložili na voz traktorja in se med vračanjem proti Bučam še enkrat ustavili v Motelu Ribnik ter si privoščili pijačo. Po prihodu v domači kraj so ob pomoči krajanov in krajank, ki jih je bilo vsega skupaj okoli 40, začeli s pripravo in krašenjem mlaja, pri delu Mlaj na Bučah pa se jim je pridružila tudi županja Milenca Krajnc. Po opravljenem delu so se sodelujoči zbrali v prostorih PGD Buče, se skupaj poveselili ter pogostili ob obilni pojedini z odojkom in dobro kapljico. Zabavno druženje je ob zvokih harmonike, katere meh je z veseljem raztegnil Jernej Cvek, trajalo do poznih večernih ur. Prostovoljno gasilsko društvo Buče se ob tej priložnosti zahvaljuje sponzorjem in vsem, ki so pomagali pri postavitvi mlaja. (OKo) Prvomajsko drevo v Podsredi Kot ob prvem maju veleva tradicija, se takrat postavlja prvomajsko drevo oziroma mlaj. V Podsredi tovrstno tradicijo negujejo člani domačega gasilskega društva. Minulo soboto so se zgodaj zjutraj zbrali pred gasilskim domom in se odpravili v gozd po drevo. Drevo so posekali že dan prej, tisti dan pa so ga Priprava mlaja v Podsredi iz gozda po strmem pobočju spravili do ceste in naložili na voz. Prav tako so mlaj očistili lubja in ga nato varno prepeljali v Podsredo, kjer so ga okrasili in nato postavili pokonci. Mlaj pa tako s svojo višino, ki sega visoko prek 35 metrov, pozdravlja mimoidoče, ki se peljejo mimo Podsrede. Zbrani pa so ob koncu še prigriznili in nazdravili s kozarčkom rujnega. (Jernej Šulc) IZ NAŠIH KRAJEV »Pesem nas druži in združuje« Že od nekdaj je znano, da ima pesem čudežno moč, ki združuje in povezuje ljudi, kar se je ponovno pokazalo preteklo soboto, 9. maja, ko sta pesem in petje že štiriindvajsetič zapored družila in povezovala zbrane v dvorani gasilskega doma v Kozjem, kjer se je odvijalo 24. Srečanje kozjanskih pevskih zborov. »Leopold Stokowski pravi, da slikar svojo sliko riše na platnu, glasbenik pa na tišini,« je v uvodu dejala Bernarda Kunej, ki je tudi tokrat poskrbela za govorjeni del srečanja v Kozjem, medtem ko so za pevskega s skrbnim načrtovanjem, kot vsa leta doslej, poskrbeli člani Moškega pevskega zbora Kozje. Bernarda je v nadaljevanju pozdravila zbrane pevke in pevce, zborovodkinje in zborovodje ter preostale ljubitelje dobre glasbe, med katerimi so bili tudi županja Milenca Krajnc in častna občana Občine Kozje Dušan Andrej Kocman in Franc Bizjak, nato pa je glavno besedo dobila glasba s svojo čarobno močjo povezovanja in združevanja. Na letošnjem že 24. Srečanju kozjanskih pevskih zborov se je na odru zvrstilo 8 zborov. Prvi se je na odru predstavil domači MePZ Vinea Kozje, ki pod vodstvom Anje Radkovič dobro voljo in ljubezen do glasbe združuje že skoraj štiri leta. Na citrah jih je spremljala Anja Drstvenšek. Za njimi so na oder stopili stari prijatelji srečanja v Kozjem, MePZ Bistrica ob Sotli pod vodstvom Špele Drašler. Za njimi se je na odru predstavil še en glasbeni val iz Bistrice ob Sotli – mlada dekleta Dekliškega cerkvenega zbora La vita, ki pod vodstvom Metode Denžič prepevajo že enajst let. Za zbrane so pod vodstvom Franca Veglja zapeli člani MoPZ Sromlje, ki neprekinjeno deluje od leta 1976, ter pevci MePZ »Zarja« Šentvid pri Planini pod vodstvom Mateja Romiha. Z odra so zadoneli ubrani glasovi MoPZ »Terme Olimia« iz Podčetrtka pod vodstvom Špele Drašler, kot zadnji pa so na oder stopili člani MoPZ Planina pri Sevnici pod vodstvom Mateja Romiha, ki prav tako štejejo med stare znance srečanja v Kozjem. Še preden pa so srečanje s svojim nastopom tradicionalno zaključili člani MoPZ Kozje, se je Bernardi na odru pridružil vodja zbora Tonček Berglez, ki je v veliki meri zaslužen, da pesem na Koz- MPZ Kozje, gostitelji srečanja janskem živi in se ob njej družijo ljudje, ki jo že od nekdaj ljubijo in pridno ohranjajo. Berglez se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspešni izpeljavi srečanja, predvsem pa občini in JSKD Šmarje ter vsem donatorjem. Zbranim je nekaj lepih besed namenila tudi županja Občine Kozje Milenca Krajnc, ki je poudarila nezanemarljiv pomen združevalne in povezovalne moči pesmi, nato pa so na oder ob bučnem aplavzu zbranih stopili člani MoPZ Kozje pod vodstvom mlade zborovodkinje Metode Denžič, ki so pred dvema letoma praznovali hvalevredno 35. obletnico delovanja. Kozjanski moški pevci vsako leto skupaj z Javnim Skladom za kulturne dejavnosti Šmarje ter Občino Kozje organizirajo pevsko srečanje v Kozjem, kjer tudi sami zapojejo. Njihova velika želja je, da skupaj dočakajo 40 let delovanja, že sedaj pa se veselijo prihodnjega leta, ko bodo ob 25. srečanju pevskih zborov proslavili že četrt stoletja neprekinjenih srečanj v Kozjem ter tako še utrdili idejo, da pri kozjanskem pevskem srečanju nikoli ni šlo le za običajno srečanje, s katerim bi zbori pokazali kakovost svojega ustvarjanja in napredka, temveč se je dolga tradicija srečanj ohranila predvsem zahvaljujoč dejstvu, da so ta srečanja vselej v prvi vrsti prijateljsko druženje, ko se poje z dušo in iz srca. Mojca Valenčak V Planico s Športnim društvom Podsreda Minuli vikend je dolina pod Poncami gostila najboljše letalce na smučeh in trume navijačev iz cele Evrope so se vile proti Kranjski Gori in naprej v dolino skakalnic pod štirimi vrhovi, ki nosijo ime Ponce. Poln avtobus navdušencev nad smučarskimi poleti je proti Gorenjski odpeljal tudi iz Podsrede. Ob drugi uri zjutraj je zbrana množica iz Podsrede, Kozjega, Veternika in ostalih okoliških krajev v organizaciji ŠD Podsreda, ŠD Kozje in KMK Kozje odšla na pot proti Planici, pot je v dobri družbi hitro minila in v zgodnjih jutranjih urah so navijači iz Kozjanskega že zasedli najboljše pozicije ob letalnici. Ure do poskusne serije in tekme so minile kot bi mignil. Navijači pa so prišli na svoj račun, saj so videli ogromno dolgih poletov, ki so bili vedno daljši in vrhunec so dosegli, ko so na vrhu zaletišča bili slovenski fantje, ki so dobesedno poleteli v »poden«. Že po prvih poletih je bilo slutiti, da bo v Planici sobota slovenski dan in po odpovedi finalne serije so navijači navdušeno pozdravili zmagovalce, reprezentanco Slovenije. Po koncu poletov pa je sledil še zabavni del in druženje navijačev do poznih ur. Člani ŠD Podsreda so bili del ogromne množice Pot nazaj proti kozjanskim koncem je minila hitro, za nekatere celo prehitro in polni navdušenja so si zadali cilj, da naslednje leto zopet ponovijo izlet pod Ponce, kjer bodo zopet stiskali pesti za naše športnike. Jernej Šulc 35 IZ NAŠIH KRAJEV Uživali v lepotah Bele Krajine Dan državnosti je poleg tega, da obeležuje spomin na junij leta 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna, tudi dela prost dan, ki ga Slovenci širom po naši mladi državi proslavljajo na različne načine. Letošnji praznik so s pridom izkoristili tudi člani Združenja Kozjanskih vinarjev in pridelovalcev hrane, ki seveda niso stali križem rok in pustili, da jim tako lep dan uide, temveč so ga dodobra izkoristili z izpeljavo strokovnega izleta, na katerem so si ogledali naravne, kulturne in turistične zanimivosti, ki jih ponuja Bela krajina, ter praznik preživeli v zabavnem druženju in občudovanju lepot naše dežele. Udeleženci izleta Na strokovnem izletu, na katerega so se člani Združenja Kozjanskih vinarjev in pridelovalcev hrane podali na četrtek, 25. junija, so si vinogradniki in pridelovalci hrane ogledali predvsem kmetije, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo in turizmom. Poskušali so izdelke iz mleka, mesa, moke itd., ogledali pa so si tudi domačo pivovarno in vinsko klet ter degustirali različna vina in domača piva. Iz Kozjega so se v smeri Metlike odpravili že v zgodnjih jutranjih urah, v Občini Črnomelj pa jih je že čakala prva postojanka. V Gribljah so obiskali kmetijo Antona Štruclja, ki se ukvarja s prirejo mleka in rejo telic. Po količini oddanega mleka je kmetija med največjimi v Beli krajini, obiskovalci s Kozjanskega pa so si lahko ogledali notranjost hlevov in poskusili domač sir, jogurte in ostale mlečne izdelke. Naslednja postaja na poti je bila Turistična kmetija Čemas, ki se nahaja v osrčju Krajinskega parka Kolpa. Na kmetiji pripravljajo raznoliko hrano, s katero navdušijo še tako zahtevne goste. Med posebnostmi v ponudbi je tudi divjačinska suha salama – specialiteta, ki so jo izletniki z veseljem poskusili. Sledil je izredno zanimiv obisk Vinske kleti in pivovarne Vizir v Lokvah, kjer je izletnike očarala degustacija vina ob še topli belokranjski pogači, nato pa so stopili še v pivovarniški del kmetije, kjer je sledil ogled pivovarne s strokovno razlago in degustacijo raznih vrst piva. Pot jih je popeljala tudi v Adlešiče, kjer so obiskali domačijo Cvitkovič in spoznali predelavo lanu ter umetnost pisanja belokranjskih pisanic, za konec pa so se ustavili v Rosalnicah ter si privoščili slastno večerjo na domačiji Domače dobrote Mojca. Gospodinja Mojca je poskrbela za lep sprejem izletnikov, jim predstavila dejavnost na kmetiji, jih pogostila z obilno večerjo in zanje pripravila celo predstavitev priprave belokranjske pogače. Ob koncu dneva so se vsi člani združenja vinarjev in pridelovalcev hrane strinjali, da so preživeli nepozaben dan, poln novih doživetij, ter ob enem prejeli tudi številne koristne informacije in ideje, ki jim bodo služile kot navdih pri nadaljnjem delu. Mojca Valenčak V Kozjem slavili otvoritev mesnice 24. aprila je v Kozjem svoja vrata odprla nova mesnica – Kozjanske mesnine. Od konca aprila je tako Kozje bogatejše za novo mesnico, kjer lahko Kozjani in prebivalci okoliških krajev ponovno nabavljajo kakovostne domače mesne izdelke slovenskega porekla. Firma T&T Group, d. o. o., ki vodi franšizno enoto Market Kozje, vključeno v Mercatorjev franšizni sistem, je pred kratkim na trgu Kozjega odprla vrata nove mesnice – Kozjanske mesnine. Otvoritve v Kozjem, ki se je odvijala konec aprila, se je udeležilo lepo število obiskovalcev – med 12. in 17. uro se je na trgu nasproti občinske stavbe zvrstilo nekje med 300 do 400 obiskovalcev, med njimi tudi častni občan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman – zbrane pa sta nagovorila županja Občine Kozje Milenca Krajnc in predstavnik podjetja T&T Group, d. o. o., Franko Janžekovič. Krajnčeva je v nagovoru pozdravila vse obiskovalce, predvsem pa člane družin Janžekovič in pa Vah, ki ima na Kozjanskem že dolgo tradicijo mesarstva, in poudarila, da se z odprtjem mesnice v Kozje vrača del življenja, ki pa ga je seveda potrebno negovati, zato upa, da bo mesnica dobro obiskana. Ker pa so se lastniki mesnice odločili, da svoje police založijo z mesom, ki je seveda kakovostno in pretežno lokalne pridelave, bodo krajani z dobrim obiskom zagotovili ne le uspešno delovanje mesnice, temveč tudi podprli lokalno kmetijstvo, dobršen del katerega predstavlja živinoreja. V mesnici Kozjanske mesnine je tako mogoče dobiti svinjsko meso iz domače reje ter govedino in teletino izključno slovenskega porekla, po predhodnem naročilu pa za stranke pripravijo tudi jagenjčka in odojka ter razno meso za žar, ponudbo pa seveda dopolnjuje tudi kakovostna 36 V trgu Kozje ponovno obrauje mesnica perutnina. Po uradni otvoritvi je sledila zakuska, kjer so se predstavili razni lokalni ponudniki: družina Mramor z vinom in sokovi, Pekarna Resnik in Kmetijska zadruga Krško. Mesnica pa je vse zbrane pogostila z brezplačnimi porcijami odličnih čevapčičev, ki so jih gostje poplaknili s pivom Pivovarne Laško. Mesnica bo tako v Kozjem obratovala vse dni v tednu razen ob ponedeljkih, vsem, ki jih še niso obiskali, pa sporočajo, naj to čim prej storijo in tako izkoristijo posebno akcijo, ki velja do konca maja. Pri organizaciji otvoritve se mesnica Kozjanske mesnine zahvaljuje vsem, ki so jih obiskali, ter vsem, ki so pripomogli k uspešni izpeljavi otvoritve, med drugim Občini Kozje, ŠD Kozje, ŠZ Kozje, KNK Odredu Kozje, PGD Buče ter družini Mramor in Pekarni Resnik. Mojca Valenčak IZ NAŠIH KRAJEV Kozjanski vinarji in pridelovalci hrane Na petkov večer, 8. maja, so se v Vinotoču Gruska, kjer se je odvijal redni letni občni zbor Združenja Kozjanskih vinarjev in pridelovalcev hrane, ponovno zbrali vinogradniki, sadjarji, zelenjadarji, zeliščarji, pridelovalci suhomesnatih izdelkov, pekovskih dobrot, skratka vsi, ki se na območju Občine Kozje ukvarjajo s pridelavo in predelavo hrane, prisluhnili predavanju o gnojenju, prehrani in zaščiti trte ter pregledali delo, ki je za njimi, pa tudi tisto, ki jih še čaka. terminov žal ni bila izvedena. Sledila so poročila blagajnika, nadzornega odbora in disciplinske komisije, ki so bila s strani članov združenja soglasno sprejeta. Za tekoče leto člani prav tako načrtujejo pester plan dela, ki so ga začeli že pretekli torek z delovno degustacijo suho-mesnatih izdelkov pod vodstvom Irene Kos. Po besedah predsednika združenja Mramorja bodo še vnaprej pridno izvajali razna strokovna predavanja, med drugim tudi priprave na trgatev v jeseni, in delovne degustacije, ki predstavljajo poglavitno dejavnost društva. Delovni degustaciji suho-mesnatih izdelkov, ki so jo izvedli v torek, bodo tako dodali še degustacijo vina, ki jo bodo izpeljali nekje v sredini leta, ko se pogosteje pojavljajo težave z vzdrževanjem vina, degustacijo mošta jeseni in še eno degustacijo vina spomladi. Z veseljem se bodo odzvali vsakemu povabilu na razne dogodke in prireditve ter se ponovno predstavljali na več sejmih doma in drugod, kar so udejanjili že preteklo soboto, ko so se ponovno predstavili na stojnici v okviru mednarodnega folklornega festivala v Kozjem. V plan dela so ponovno vključili organizacijo strokovne ekskurzije, za katero se bodo trudili, da jo v tem letu izvedejo, načrtujejo pa tudi organizacijo pohoda, na katerem bi se sprehodili »od gorce do gorce« posameznih članov združenja. Tako naj bi po besedah Mramorja izgledal okviren plan dela, ki pa ga bodo seveda glede na ponudbo in povpraševanje še dopolnjevali. Zbrane člane in članice je v uvodu v občni zbor pozdravil predsednik združenja Jože Mramor in ob tem posebno dobrodošlico izrekel županji Občine Kozje, dolgoletni članici društva Milenci Krajnc, prav tako članu in hkrati predsedniku KS Buče Branku Lugariču ter Iztoku Gruntarju, predstavniku podjetja Jurana, d. o. o. iz Maribora, ki je v nadaljevanju za zbrane pripravil predavanje na temo gnojenja in prehrane rastlin. Sledila je izvolitev organov občnega zbora, kjer so člani potrdili delovno predsedstvo in za delovnega predsednika izbrali Marka Kuneja, za zapisničarko Suzano Kunst, vlogo overovateljev pa sta prevzela Franc Valenčak in Vlado Sinkovič. Zbrane je najprej pozdravil delovni predsednik Marko Kunej, nato pa besedo ponovno predal predsedniku Mramorju, ki je skozi poročilo o delu preletel dejavnosti, ki so jih člani društva izvajali v preteklem letu. V nadaljevanju je zbranim nekaj besed namenila županja Milenca Krajnc, ki je pouČlani Združenja Kozjanskih vinarjev in pridelovalcev hrane so preteklo leto začeli z delovno degustacijo suho-mesnatih proizvodov, ki jo je vodila specialistka za predelavo mesa Irena Kos, nadaljevali pa z delovno degustacijo vina – letnika 2013. Sodelovali so na mednarodnem folklornem festivalu v Kozjem ter se aktivno predstavljali na različnih sejmih, tako doma kot drugod. Med drugim so se konec poletja udeležili sejma Vino Ljubljana in se preko Razvojne agencije Sotla v sodelovanju z Deželo Celjsko predstavili na sejmu v Gornji Radgoni. Na začetku jeseni so pripravili tudi strokovno predavanje na temo Priprave na trgatev 2014 in predstavitev protitočnih mrež. Kmalu po trgatvi se je v organizaciji združenja odvijala delovna degustacija mošta, letos v januarju pa tudi delovna degustacija mladega vina. V načrtu so imeli tudi strokovno ekskurzijo, ki pa zaradi težav z usklajevanjem prostih darila pomen kmetijske panoge v Občini Kozje in poudarila njen razvoj na širšem področju, kar je v slovenskem okolju precej velika redkost, saj se v kozjanski občini srečujejo s pridelavo tako v poljedelstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, živinoreji, vrtnarstvu in drugje. Prihodnost kmetijstva, v kateri bodo ta nivo razvoja v kmetijstvu obdržali in ga tudi nadgradili, pa se po mnenju Krajnčeve skriva v dodani vrednosti, ki jo bomo dodali osnovni kmetijski pridelavi. Krajnčeva tako upanje za nadaljnji uspešni razvoj kmetijstva vidi predvsem v predelavi osnovnih kmetijskih izdelkov in pridobivanju novih znanj, povezovanju in združevanju, kar že zdaj s pridom udejstvujejo člani Združenja Kozjanskih vinarjev in pridelovalcev hrane, za kar se jim je županja zahvalila ter jim zaželela še eno tako uspešno leto. Njenim besedam se je pridružil tudi ustanovni član združenja in predsednik KS Buče, Branko Lugarič, ki je izrazil ponos nad dobrim delovanjem združenja, ki v svoji sredi združuje vse vrste pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih pridelkov in živil. Sledila je razprava, v kateri so člani podali predloge za potek in destinacijo strokovne ekskurzije, sledilo pa je zabavno druženje ob odlični jedači in pijači, vsi zbrani pa so se v pogovorih že ozirali k prihajajočemu sejmu v Domžalah, kjer se bodo 4. julija na stojnicah predstavili lokalni turistični in drugi ponudniki raznih domačih izdelkov ter vinarji in pridelovalci hrane iz Občine Kozje. Mojca Valenčak Poročilo predsednika 37 IZ NAŠIH KRAJEV Mesec, ko ženske praznujejo dvakrat Mesec marec je počasi vzel slovo, a spomini na prebujanje pomladi so še čisto sveži. Ni pa se prebudila le pomlad, ki je pregnala še zadnje snežne zaplate, temveč so se prebudili tudi Zvončki, ki so v Podsredi tradicionalno pripravili program ob materinskem dnevu. Tako so se minulo soboto vse mame in dekleta skupaj s svojimi partnerji in otroki zbrale v domu krajanov v Podsredi, kjer je KS Podsreda skupaj s TD Podsreda organizirala tradicionalno proslavo ob materinskem dnevu. Tradicionalno so prireditev ob materinskem dnevu odprli domači pevci iz mešanega pevskega zbora Anton Aškerc, ki so zapeli dve pesmi, nato pa oder predali županji Občine Kozje Milenci Krajnc, ki je vsem mamam zaželela vse dobro ob njihovem prazniku in predvsem obilo zabave ob programu, ki ga je pripravila skupina Zvončki pod vodstvom Martine Novak in Bernarde Kunej. Nato pa so na vrsto prišli najmlajši, ki so pogumno plesali, peli in recitirali ter od polne dvorane v Podsredi zvabili nemalo aplavzov in iskrenih nasmehov. Skozi ples in glasbo so se najmlajši zahvalili svojim mamam za ves trud in delo, ki ga opravljajo celo leto. Program je bil bogat in zanimiv, tako da je ura veselega otroškega rajanja hitro minila in Zvončki so za zaključek poželi bučen aplavz. Ob koncu programa pa je mamice in vse ostale nagovoril tudi Nastop pevskega zbora predsednik domače KS Vinko Klavžar, ki je mamam zaželel, da bi se v Podsredi dobro počutile. Prav tako pa se je vsem, ki so pomagali pri organizaciji materinskega dne, zahvalil s šopkom rož, rože pa so prav tako dobile vse ženske, ki so poleg cveta dobile tudi ogrlice, ki so jih izdelali najmlajši. Po pogostitvi pa je sledil še zabavni program dolgo v noč, a več naj spregovorijo fotografije, ki povejo več kot tisoč besed. Jernej Šulc Velikonočni pohod TD Pilštanj po Guzejevi poti Prvi teden v aprilu so člani Turističnega društva Pilštanj organizirali sedaj že tradicionalni Velikonočni pohod in se podali po Guzejevi poti, ki so jo tokrat začeli in končali v Žegru, pri gostišču Obrez, med potjo pa so si vzeli čas tudi za ogled Kozjanske domačije, kjer so se ogreli in okrepčali ob odličnih domačih dobrotah. »Bilo je nadvse luštno,« nasmejano povedo pohodniki s Pilštanja in okolice, ki so tudi letos kljub malo slabši vremenski napovedi pogumno vzeli pot pod noge in se na velikonočni ponedeljek podali na pohod, s katerim že tradicionalno obeležujejo zaključek velikonočnih praznikov. Ponedeljkovo jutro je sicer prineslo nekoliko nižje temperature, vendar so pohodnike, ki jih je bilo vsega skupaj okoli petnajst, na njihovi poti vsaj prvi del poti še spodbudno božali sončni žarki. Pod vodstvom Marije Frece, vodje Podružnične osnovne šole Prevorje, so pohodniki brez težav sledili zastavljeni poti in si hkrati v miru ogledovali lepote narave, ki so jih spremljale na vsakem koraku. Kljub temu da je bila skupina pohodnikov bolj skromna, je bilo zanimanje za zanimivosti, ki jo jih srečevali ob poti, zelo veliko, pri iskanju odgovorov pa jim je z veseljem pomagal Miroslav Pajek, predsednik Planinskega društva Prevorje, ki jih je na njihovi poti spremljal z avtomobilom. Malo slabše zdravje mu je sicer onemogočilo udeležbo na pohodu, je pa zato Pilštanjčane pričakal na raznih točkah ob poti in jim predstavil vse zanimivosti. Do prihoda na Kozjansko domačijo se je sonce že skrilo, vreme pa je že začelo kazati zobe, tako da so se pohodniki z veseljem ogreli ob radiatorjih ter pojedli krepčilno enolončnico, ki jo je pripravil lastnik domačije Bojan Guček. Ta je v nadaljevanju predstavil zgodovino in delovanje Kozjanske domačije, nato pa je že prišel čas za slovo in pohodniki so dobre volje krenili nazaj proti domu, pri čemer odličnega vzdušja ŠD Buče na pohodu po Dolgi in Sladki Gori Pomlad se počasi prebuja in v svoj cvetoči objem vabi vse, željne prvih toplih žarkov, da se sprehodijo v svežini zelenečih gozdov in travnikov. Lepa narava je spodbudila tudi člane Športnega društva Buče, da so se prejšnjo nedeljo odpravili na prvi pohod po s soncem obsijani, prebujajoči se naravi. V organizaciji Bože Frece so se člani društva podali v smeri Mestinja in se sprehodili po čudovitih gričih Sladke in Dolge Gore. V jutranjih urah se je na Bučah zbralo okoli 25 članov in prijateljev Športnega društva Buče, ki so se najprej z 38 avtomobili odpeljali na Dolgo Goro, na domačijo družine Dobnik, in od tam začeli pohod. Domačin Alojz Dobnik je pohodnike popeljal po poti do cerkvice sv. Mihaela na Pečici, ki so si jo lahko ogledali tudi od znotraj. Od tam se jim je ponujal tudi čudovit razgled vse do Celja in Kamniško-Savinjskih Alp ter na drugo stran, proti Slovenski Bistrici in Ptuju. Potem so se pohodniki spustili še v dolino do sladkogorske cerkve. Po triurni hoji, polni nepozabnih doživetij, so se popoldan vrnili na štartno točko na domačiji družine Cilj pohoda je bila Kozjanska domačija ni pokvaril niti sneg, ki jih je presenetil z nepričakovanim »velikonočnim obiskom«. Pohodniki so se domov vrnili polni lepih vtisov in dobrih idej za prihodnje pohode, že zdaj pa so se dogovorili, da se na Velikonočni pohod zagotovo odpravijo tudi naslednje leto. Mojca Valenčak Dobnik, kjer jih je čakala pogostitev, za katero je poskrbelo bučko športno društvo. Vsi člani, ki so bili zelo navdušeni nad izbiro poti in gostoljubnostjo družine Dobnik, so tako v sončnem pomladnem vremenu preživeli nepozaben dan. Mojca Valenčak Udeleženci pohoda ŠPORT Bor Hartl 7. najboljši kataš med letniki 2001 na Balkanu, Jan Hartl takoj za njim ter trije novi mojstri karateja v klubu V soboto, 14. 3. 2015, je v Žalcu v organizaciji Karate kluba Žalec potekal 13. mednarodni karate pokal Žalec 2015. Tekmovanja se je udeležilo 45 klubov in 360 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Na turnirju je nastopilo tudi pet karateistov iz Karate kluba Kozjansko. Luka Bele v kategoriji kate mlajši, borca Gregor Virant in Timotej Jordan v kategoriji mlajših dečkov –40 kg oz. +45 kg ter Bor in Jan Hartl, ki sta nastopila tako v katah kot tudi v borbah v kategorijah starejših dečkov ter kadetov. Vsi omenjeni tekmovalci se zopet vračajo z medaljami. Skupaj smo osvojili kar 9 medalj, od tega 4 zlate, 3 srebrne in 2 bronasti. Tekmovanje je odprl Luka Bele, naš najmlajši tekmovalec, ob bučni podpori spremljevalcev in ostalih tekmovalcev iz kluba je osvojil odlično tretje mesto. V športnih borbah sta nato nastopila Gregor Virant in Timotej Jordan. Po uspehu na pokalni tekmi Slovenije v Bohinju, kjer sta oba osvojila prvo mesto, sta tudi danes pokazala izjemno borbenost in željo po uspehu. Grega Virant nadaljuje v zmagovalnem ritmu in tako je kolekciji odličij dodal zlato medaljo še na tej tekmi, medtem ko se je Timotej Jordan zavihtel na tretje mesto. Lačna uspeha pa sta Bor in Jan Hartl še enkrat več dokazala, da v svoji starostni skupini trenutno veljata za absolutna favorita, tako v borbah kot tudi v katah. Suvereno sta deklasirala vso konkurenco in skupaj osvojila neverjetnih šest odličij. Boru sta pripadli dve zlati medalji v športnih katah in srebrna medalja, ki jo je osvojil v športnih borbah. Jan Hartl je v katah, v finalu, moral priznati premoč bratu Boru, osvojil je dve drugi mesti. V športnih borbah pa je vse nasprotnike premagal ter osvojil zlato. Boru Hartlu je z dvema zlatima in srebrnim odličjem tokrat pripadel laskavi naziv »TEKMOVALEC TURNIRJA«.Trenutno velja za najboljšega in najbolj univerzalnega karateista v Sloveniji v svoji starostni kategoriji. Izjemno uspešen začetek tekmovalne sezone je posledica trdega in vestnega dela pod budnim očesom glavnega trenerja KK Kozjansko in Obsotelje Mihe Romiha. Vsekakor pa bodo turnirji, ki sledijo, predvsem tisti v tujini, pravi pokazatelj tekmovalčeve forme. Kmalu se nam obeta nastop v Srbiji na mednarodnem turnirju Zlatni pojas 2015, v Čačku, do takrat pa bomo veselo »švicali« v telovadnici. Pod okriljem Karate zveze Slovenije smo se udeležili 6. mednarodnega turnirja v Đurđevcu, Đurđevac Open 2015. Tekmovalo je 616 tekmovalcev iz 59 klubov in 9 držav. V kategorijah mlajših kadetov ter kadetov sta barve kluba in prvič tudi slovenske reprezentance zastopala brata Jan in Bor Hartl. V katah, kjer zadnja leta prevladujeta na domačih tleh, sta tudi tokrat dokazala, da sta iz pravega testa. Pri mlajših kadetih, kjer je v konkurenci nastopilo 20 tekmovalcev iz Hrvaške, Slovenije, Bosne, Turčije in Makedonije, sta se v polfinalu »udarila« Bor in Jan, kjer je Jan slavil in v finalu s 3:2 za las izgubil proti aktualnemu balkanskemu prvaku Abdurahimu Idriziju iz Makedonije. V kadetski kategoriji je Jan ponovno osvojil odlično srebrno kolajno, Bor pa bron. V borbah je tokrat manjkalo športne sreče in ni bilo vidnejše uvrstitve. Razen tekmovanja pa sta se tekmovalca udeležila tudi seminarja, ki je potekal dan prej pod vodstvom večkratnega svetovnega in evropskega prvaka Okay Arpe, ki prihaja iz Turčije. Seminar, ki je trajal dve uri, je potekal v znamenju športnih borb. Polni novih znanj se tako že veselimo prihajajočih turnirjev, prvi bo že v nedeljo, 19. 4., v Čačku v Srbiji. Naši člani na treningih na treh različnih lokacijah pridno in uspešno trenirajo tako kate kakor tudi športne borbe in zato na tekmovanjih uspešno nastopamo v obeh disciplinah. Tudi tokrat je bilo tako. V katah so se pomerili Luka Bele, Miha Preskar in Patrik Završek. V športnih borbah pa Sara Skubi, Maja Petauer, Nejc Kunštek, Gregor Virant, Žan Luka Lesnika, Jakob Žumer in Matic Petauer. Z geslom »Vsi za enega, vsi za Karate klub Kozjansko in Obsotelje!« so po skupnem ogrevanju, spodbudi in motivaciji glavnega trenerja Mihe Romiha ter njegovih pomočnikov – Andreja, Jana in Bora Hartla pričeli s tekmovanjem. Prvi je na tatami stopil naš najmlajši Miha Preskar. S svojim nastopom je kljub temu da vidnejše uvrstitve tokrat ni dosegel, pokazal, da bo z intenzivnimi treningi še naprej resen konkurent svojim vrstnikom. Naslednji je bil na vrsti Patrik Završek, ki je z dobro prikazanimi katami premagoval sotekmovalce vse do finala, kjer je za las moral priznati poraz nasprotniku in tako osvojil srebrno medaljo. Naš zadnji tekmovalec v katah - Luka Bele, ki je tekmoval v kategoriji kate najmlajši, je brez poraza premagoval svoje vrstnike vse do finala, tudi tam zmagal in na koncu osvojil prvo mesto. Ognjeni krst na tekmi je tokrat iz našega kluba imel Nejc Kunštek, ki se je pomeril v športnih borbah, v kategoriji mlajši absolutno. Za prvič se je odlično odrezal ter tako osvojil bronasto medaljo. S tem je dal vedeti, da se kali v odličnega karateista, ki bo s trdim delom še naprej imel možnosti posegati po odličnih rezultatih. V isti kategoriji športnih borb se je pomeril tudi Jakob Žumer, ki pa vidnejšega rezultata tokrat ni dosegel. Edini predstavnici nežnejšega spola – Maja in Sara sta se pomerili v kategoriji mlajše deklice -40 kg, kjer sta se po dobrih borbah obe uvrstili v finale. Tu je poraz morala priznati Sara Skubi, ki je tako osvojila drugo mesto, prvo pa njena klubska prijateljica Maja Petauer. Gregor Virant se je tudi tokrat pomeril v športnih borbah, kjer je po tesnem porazu v finalu osvojil drugo mesto. Žan Luka Lesnika v kategoriji mlajši dečki +40 kg pa je po manjši napaki moral priznati poraz v finalu ter tako osvojil 2. mesto. In čisto na koncu je nastopil še tokrat najstarejši član Matic Petauer, ki je po odlično prikazanih borbah na koncu slavil na najvišji stopnički – na prvem mestu v kategoriji kadeti absolutno. Ponosni Bor Hartl srebrn proti aktualnemu evropskemu prvaku 39 ŠPORT smo na naše karateiste, ki so uspešno zastopali barve Karate kluba Kozjansko in Obsotelje in mu z odličnimi nastopi in dobrimi uvrstitvami na koncu priborili pokal za tretje mesto na 15. Pokalu za Občino Rogaška Slatina. V soboto, 19. 4., se je štiričlanska ekipa Karate Kluba Kozjansko odpravila na mednarodni turnir KANTANA OPEN - BOHINJ OPEN 2015. Tekmovanja se je udeležilo kar 350 tekmovalcev iz 37 klubov, ki so v Bohinj pripotovali iz celotne Slovenije, Avstrije, BIH, Italije in Hrvaške. Po uvodnih besedah in zvokih slovenske himne se je tekma uradno začela. Organizator – Akademija borilnih veščin Bohinj jo je tudi direktno prenašal na youtube in kanalu sportdata, kjer si je možno ogledati arhivske posnetke. V katah se je kot prvi in tokrat edini kataš pomeril najmlajši član ekipe – Luka Bele. Luka na tekmah posega po odličnih rezultatih in je eden od tekmovalcev, ki klubu obeta svetlo prihodnost. Žreb nasprotnika in športna sreča pa mu tokrat nista bila najbolj naklonjena in se je že po tesnem uvodnem porazu moral posloviti od boja za prvo mesto in se moral na koncu zadovoljiti z osvojeno bronasto medaljo. Zelo podobna zgodba se je ponovila pri naslednjem tekmovalcu – Gregorju Virantu, ki je nastopal v borbah, v kategoriji mlajši dečki -40kg. Tudi Gregu je žreb določil za prvega nasprotnika prav končnega zmagovalca te kategorije, proti kateremu je kljub odlični borbi moral priznati poraz v prvem boju. Z veliko motivacije in želje po dosegu enega od odličij se je podal v borbo, kjer je premagal nasprotnika in na koncu osvojil odlično tretje mesto. V kategoriji mlajši dečki +40 kg smo navijali za naslednja dva borbaša –Timoteja Jordana in Žana Luka Lesniko. Oba sta začela uspešno in s tem dokazala, da sodita v sam vrh v svoji kategoriji. Žan Luka je po naslednjem boju osvojil tretje mesto. Timotej pa je v finalu za las moral priznati poraz in tako kot zadnji naš tekmovalec tekmo končal na odličnem drugem mestu. Ekipo je v Bohinju vodil Igor Jordan, ki je mlado ekipo tekmovalcev z motivacijo in spodbudnimi besedami popeljal do zopet odličnih rezultatov. Tekmovalci so se z geslom »Vsi za enega, vsi za Karate klub Kozjansko in Obsotelje« in ob podpori staršev borili na vso moč in dokazali, da ima klub vrsto dobrih tekmovalcev, ki se bodo s trdim delom v naslednjih letih uveljavljali v samem vrhu slovenskega karateja. Zopet smo pridno delali in seveda osvajali odličja, kot nam je v zadnjih letih prišlo že kar v navado. V ospredju zopet Jan in Bor, ki prevladujeta tudi na mednarodnem prizorišču. Udeležili smo se mednarodnega turnirja v Čačku, v Srbiji. Gre za tradicionalni turnir »Zlatni pojas«, ki je eden najmočnejših v Srbiji in na Balkanu, prvi je bil organiziran leta 1971. Tokrat smo zbirki odličij dodali bronasto medaljo, ki jo je v katah, v kadetski kategoriji, osvojil Jan Hartl. Sam pravi, da si lepšega darila za rojstni dan ne bi mogel želeti. Bor je v drugem krogu tekmovanja nesrečno izgubil s kasnejšim zmagovalcem. V kategoriji je bilo petindvajset »katašev«, ki so prihajali iz Srbije, Hrvaške ter Slovenije. V borbah, kjer sta tudi nastopila, nista imela dovolj športne sreče. V močni konkurenci sta izpadla pred polfinalnimi boji. Z uspehom in trenutno formo obeh tekmovalcev smo v klubu izjemno zadovoljni. Vsako zmagoslavje prinaša veselje, vsak poraz pa pomeni nov izziv za zmago. Zato bomo kot ekipa pridno in vztrajno nadaljevali po zastavljeni poti novim uspehom naproti. Trije člani Karate kluba Kozjansko so se udeležili mednarodnega turnirja POSTOJNA OPEN, v organizaciji Karate kluba Postojna. Ob odlični organizaciji in množični kakovostni udeležbi so uspešno nastopili tudi Amadeja Knez ter Jan in Bor Hartl. Na samem turnirju se je zbralo kar 440 tekmovalcev, ki so opravili 600 nastopov. Pri katah kadeti sta oba, tako Jan kot Bor Hartl, osvojila tretji mesti. V polfinalu sta morala priznati premoč proti dosti starejšima nasprotnikoma. Bor je nastopil tudi v športnih borbah kadeti do 57 kg, kjer je po repasažni borbi za tretje mesto klonil s 2:0 in tako ni osvojil vidnejše uvrstitve. Z ekipo v katah se pripravljajo tudi na ekipno državno prvenstvo, ki bo v začetku meseca junija. 40 Ekipa KK Kozjansko na Balkanskem prvenstvu Nastopili so prvič na tekmovanju v sestavi Timotej Burlak, Jan in Bor Hartl in na koncu osvojili 3. mesto. Pri seniorkah je po malce daljši pavzi nastopila tudi Amadeja Knez. Tudi ona je v polfinalni borbi zapravila priložnost za uvrstitev v finale. Premagala jo je nasprotnica iz Opatije, kasneje pa v borbi za tretje mesto še nasprotnica iz Loč. Ostala je brez medalje. Sedem novih medalj je na 15. Pokalu Občine Rogaška Slatina osvojila sedemčlanska ekipa. Luka Bele je najprej kot edini iz naše ekipe začel z izvajanjem kat. Premagal je prav vse nasprotnike ter zanesljivo osvojil 1. mesto. Nato smo začeli z nastopanjem v športnih borbah. Začela sta najmlajša, Nejc Kunštek in Jakob Žumer, in sicer v starostni skupini športne borbe 8, 9 let. Oba sta osvojila tretji mesti. Nato je stopil v borišče eno kategorijo starejši Gregor Virant in do -40 kg in z vrstniki 10, 11 let prepričljivo zasedel 1. mesto. Prav tako se je zgodilo v kategoriji +40 kg, kjer je slavil Timotej Jordan. Nastopila je tudi edina predstavnica nežnejšega spola Maja Petauer v starostni kategoriji 12,13 let do 40 kg. Osvojila je 3. mesto. Zadnji tekmovalec, ki se je še boril za odličja, je bil Matic Petauer v kategoriji športne borbe kadeti. V finalu je moral priznati poraz in tako osvojil končno 2. mesto. Konec meseca maja se je petdesetčlanska ekipa Karate zveze Slovenije udeležila Balkanskega prvenstva v Herceg Novem v Črni Gori. Na turnirju je sodelovalo enajst reprezentanc in preko devetsto tekmovalcev. Slovensko ekipo sta zastopala tudi najboljša kataša kadetov -14 let; Jan in Bor Hartl. Tekmovanje je najprej pogumno začel Jan, ki je zanesljivo s soglasno sodniško odločitvijo v prvem kolu premagal nasprotnika iz Romunije. V drugem kolu je nato naletel na domačina in ga prav tako suvereno premagal. V tretjem kolu, v borbi za polfinalno uvrstitev, pa je proti reprezentantu Makedonije, ki je bil že v preteklosti prvak Balkana, kljub izjemnemu nastopu izgubil. Makedonec se ni uvrstil v finale tekmovanja, zato je Jan izgubil možnost nastopa v repasažu in možnost borbe za tretje mesto. Bor Hartl je po uspešnem nastopu Jana dobil še dodatni zagon ter podobno kot brat tudi on v prvem kolu premagal nasprotnika, ki je prihajal iz Srbije. V drugem kolu je brez dvoma s 5:0 premagal še tekmovalca s Kosova. Sledil je četrtfinalni obračun, kjer se je pomeril z reprezentantom Makedonije in tudi kasnejšim finalistom te kategorije. Pri tem nastopu je Bor po delikatni sodniški odločitvi za las izgubil za eno sodniško zastavico oz. s 3:2. Upanja za medaljo pa vendar še ni bilo konec, saj je Bor dobil še priložnost po repasažu za boj za 3. mesto. V boju za odličje ga je čakal domačin iz Črne Gore, na žalost pa se je tu pot zaključila, Bor je s tesnim porazom 3:2 izgubil možnost za medaljo, uvrstil se je na izvrstno 7. mesto. Bor in Jan sta prvič nastopila na Balkanskem prvenstvu in predstavljata pravi ponos karateja na Kozjanskem in v Obsotelju, kot tudi v Sloveniji. Vsekakor je bila to zanju izjemna življenjska izkušnja in velika čast, da sta bila kot prva generacija ŠPORT slovenskih reprezentantov s strani Karate zveze Slovenije izbrana za nastop na Balkanskem prvenstvu. Zahvala gre najprej celotni družini za podporo, vsem članom v klubu, simpatizerjem in ljubiteljem karateja. Posebna zahvala pa gre podjetju GES d.o.o., ki omogoča nastope naših reprezentančnih tekmovalcev. Čast je biti član Karate kluba Kozjansko in Obsotelje. V športni dvorani na Polzeli je Karate zveza Slovenije dne 7. 6. 2015 s pomočjo tehničnega organizatorja Karate kluba Polzela organizirala Ekipno državno prvenstvo v karateju. Ekipa Karate kluba Kozjansko je ponosna na dva nova državna prvaka in enega viceprvaka. Zlato sta osvojila brata Bor in Jan Hartl, ki sta nastopila v katah ekipno, kadeti. Ekipo kadetov so sestavljali: člana KK Kozjansko in nosilca zlate medalje iz lanskega Ekipnega državnega prvenstva, Jan in Bor, ter član Karate kluba Radvanje Timotej Burlak. V finalu so z mojstrsko kato Empi premagali nasprotnike iz Kranja. Ne glede na izjemno malo število skupnih treningov so fantje pokazali kvaliteto in zmagovalni odnos, ki pritiče le najboljšim športnikom. Na tem mestu gre zahvala trenerjem; Mihi Romihu iz domačega kluba, Šefki Golać iz Velenja ter Damjanu Horvatiču iz KK Radvanje. Drugo mesto in naslov državnega podprvaka pa je osvojil Timotej Jordan v sodelovanju z ekipo Karate kluba Žalec. Ekipa je tekmovala v športnih borbah, v kategoriji dečki borbe. V finalu so se pomerili s tekmovalci iz KK Trbovlje ter na koncu osvojili izvrstno drugo mesto. Timotej že dalj časa kaže dobro formo in niza konstantne rezultate na domačih tekmah, zato drugo mesto na državnem prvenstvu vsekakor ni presenečenje. Proti koncu sezone smo se udeležili mednarodnega turnirja EUROCUP 2015 v Zell am Sea, Avstrija, v organizaciji karate kluba Karate Union Shotokan Pinzgau. V priljubljenem turističnem letovišču jugozahodno od mesta Salzburg sta barve kluba zastopala Jan in Bor Hartl, ki sta tekmovala v kadetski kategoriji, tako v katah kot tudi v borbah. Na turnirju je sodelovalo 86 klubov iz 21 držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike. V močni mednarodni konkurenci je Bor Hartl osvojil odlično 2. mesto v disciplini športnih borb -52 kg. Svoje nasprotnike je vse do finala suvereno premagoval, kjer je po dinamičnem in razburljivem dvoboju nesrečno izgubil. Jan se je tokrat izkazal v disciplini kat, kjer je z izvedbo treh mojstrskih kat premagoval nasprotnike do polfinala, kjer mu je zmanjkalo športne sreče, po dodatnih bojih za medaljo je osvojil solidno 5. mesto. S 5 zlatimi, 5 srebrnimi in 8 bronastimi medaljami so tako v skupni razvrstitvi klubi iz Slovenije osvojili končno 5. mesto. Najuspešnejši so bili tekmovalci iz nemških klubov. Kot se za konec karatejske sezone spodobi, smo izvedli polaganje za višje karatejske stopnje. Pristopilo je kar nekaj kandidatov iz kluba. Prikazali ste veliko znanja, dobro tehniko, ki se iz leta v leto samo akumulira. Želimo si, da bo tako tudi v prihodnje, če ne še boljše. Ponosni in veseli smo, da smo v klubu pridobili tudi tri nove mojstre karateja. Ti so: Gregor Gregorič, Janko Rajgl ter Pepi Kladušek. Predzadnja tekma v letošnji sezoni nas je vodila čez Karavanke v Avstrijo, v lepo mesto Salzburg, kjer so domačini v dveh dneh, 20. in 21. 6., na evropski organizacijski ravni organizirali AUSTRIA JUNIOR OPEN. V dveh dneh je bilo opravljenih čez 1000 nastopov, nastopilo je 731 tekmovalcev iz 146 klubov in 21 držav s celotnega sveta. Med to statistiko sta bila tudi dva člana našega Karate kluba Kozjansko: brata Jan in Bor Hartl. Omenjenega tekmovanja so se udeležili najboljši karateisti iz osrednje Evrope in drugod. Kot se za Avstrijce spodobi, so izpeljali turnir na res visoki ravni in so nam lahko za vzor pri organizaciji takšnih tekmovanj. Po opravljenem žrebu smo z nastopi v katah začeli tako, kot je bilo predvideno po urniku, do minute natančno. Kot drugi izmed tekmovalnih parov je nastopil Jan Hartl, ki je v prvem kolu premagal nasprotnika iz Nemčije ter tako še dodatno utrdil svojo in bratovo samozavest. V naslednjem dvoboju je Jan naletel na Švicarja in ga prav tako premagal, nato pa je bil v tretjem kolu uspešnejši še od Šveda. Uvrstil se je v polfinale, kjer je za las izgubil z rezultatom 2:3 s finalistom iz Švice. Čakal ga je repasaž za končno tretje mesto, vendar mu je ponovno zmanjkalo kanček sreče, izgubil je z istim rezultatom, prav tako proti Švicarju. Na koncu je osvojil odlično 5. mesto in dokazal, da je iz pravega testa ter da je mogoče s trdim, vztrajnim in hkrati z zdravim načinom treninga osvojiti zelo veliko. Vse pohvale za Jana Hartla. Na drugi strani žrebne liste je nastopil Bor, ki se je v prvem krogu srečal z že znanim nasprotnikom iz prejšnje tekme, ki prihaja iz Švice. Slednjega je premagal, nato pa se v naslednjem krogu pomeril z Švedom, ga brez milosti izločil in v četrtfinalu s tesnim rezultatom 2:3 proti Nemcu nesrečno izgubil. Na koncu je Nemec osvojil 3. mesto. Z izjemno dobro taktiko in odpravo določenih napak iz prejšnjih tekmovanj sta oba tekmovalca zopet naredila velik korak naprej. To je dober znak in popotnica za naslednjo sezono. Po končanih katah je Bor nemudoma pričel z nastopi v športnih borbah v kategoriji kadetov -52kg. Še vedno poln adrenalina od nastopov v katah je prvo borbo začel izjemno borbeno in suvereno premagal nasprotnika z Dunaja. V naslednjem kolu ga je čakal Švicar, tudi njega je premagal in se s fantastičnimi občutki uvrstil v finale. Tam ga je čakal aktualni evropski prvak iz Švice - Spitz Luca. Kljub temu da se borca prej nista poznala, sta oba imela zelo spoštljiv, taktičen odnos, bila sta previdna in oprezna na najmanjše možne napake. Po pretečeni minuti je bil rezultat še zmeraj 0:0. Nato je manjšo napako Bora Švicar izkoristil in ga kaznoval z ročno tehniko ter prešel v vodstvo. Bor je manj kot minuto do konca pričel z ofenzivno taktiko, ki se mu tokrat ni obrestovala. Na koncu mu je zmanjkalo energije, da bi rezultat izenačil. Bor je tako osvojil fantastično srebrno medaljo. Vse čestitke za hrabre, tehnično-taktične in zelo kvalitetne borbe. Samo tako naprej! Karate klub Kozjansko Zaključni piknik karateistov 41 ŠPORT Blaž Hartl prepričljivo do novega naslova Tenis klub Kozje je na prvo majsko nedeljo pripravil prvi turnir članov TK Kozje v sezoni 2015, ki je štel tudi za občinsko prvenstvo. Turnirja se je udeležilo dvanajst igralcev, ki so se pomerili na izpadanje. Že v prvem krogu smo videli nekaj izenačenih in napetih dvobojev, še bolj zanimivo pa je bilo v četrtfinalu, kjer sta se pomerila dva nekdanja zmagovalca, Matej Sok in Zoran Perčič. Po podaljšani igri se je v polfinale uvrstil Zoran, ki je v polfinalu izboril še eno tesno zmago proti Romanu Gradišku. V drugem polfinalu je bil Blaž Hartl boljši od Bojana Dobravca, prepričljiv pa je bil tudi v finalu, ko je premagal še Zorana, tre- Prvi trije tenisači občinskega prvenstva Članska ekipa TK Kozje letos v 2. Slovenski teniški ligi Članska ekipa Tenis klub Kozje GES d.o.o. je v lanskem letu, po petih letih premora, ponovno nastopala v 3. Slovenski teniški ligi in v skupini vzhod osvojila končno 4. mesto. Ker je v letošnjem letu Teniška zveza Slovenija izvedla reorganizacijo članskih lig in naredila dve drugi ligi, je ekipa TK Kozje v letošnji sezoni prvič nastopala v 2. Slovenski teniški ligi – skupina vzhod. Poleg naše so v njej nastopale še ekipe Tenis klub 96 iz Slovenj Gradca, TK Hoče, TK Galtena iz Kidričevega, TK Konjice, ŠTK Velenje in TK Trbovlje. tje mesto pa je osvojil Bojan. Blaž se je tako na dvajsetem občinskem prvenstvu veselil že enajstega naslova občinskega prvaka, od leta 2003 dalje namreč ni zmagal le dvakrat, ko se turnirja ni udeležil. S tem se je tudi uradno pričela tekmovalna sezona na igriščih TK Kozje. Že v nedeljo, 10. maja, bo aktivna članska ekipa TK Kozje GES d.o.o., ki bo pričela s tekmovanji v 2. Slovenski teniški ligi – vzhod, ko bo v Športnem parku Kozje ob 10. uri gostila ekipo TK Trbovlje v tekmi prvega kroga, s tekmovanji pa bo pričela tudi veteranska ekipa, ki že deseto sezono nastopa v Veteranski sotelski teniški ligi. (R.G.) odločala tako imenovana podaljšana igra. V njej sta bolje začela gosta, povedla s 5:1, nakar sta ju domačina ujela in prehitela pri 9:8, nato pa sta se dvojici izmenjavali v vodstvu. Obe dvojici sta imeli po dve priložnosti za zmago, ki ju nista izkoristili, gosta pa sta uspela izkoristiti tretjo žogico za zmago in slavila s 14:12. V četrtem krogu je bila ekipa Tenis klub Kozje GES d.o.o. prosta, v petem pa je prvič gostovala, in sicer pri ekipi ŠTK Velenje in doživela še tretji zaporedni poraz. Igralci iz Velenja so bili premočni in so zmagali z rezultatom 4:1. Edino točko za Kozjane je tudi tokrat priboril Igor Cesarec, ki je zmagal v treh nizih. V šestem krogu je naša ekipa gostovala v Kidričevem pri vodilni ekipi TK Galtena in pričakovano izgubila z rezultatom 4:1. Edino točko je dobila v tekmi dvojic. V zadnjem, sedmem krogu, pa bi morala naša ekipa gostovati še v Slovenj Gradcu pri ekipi TK 96. Zaradi spleta okoliščin, poškodb in odsotnosti pa nismo uspeli zagotoviti štirih igralcev, zato smo tekmo izgubili brez boja. Tako smo sezono zaključili z eno zmago in petimi porazi, kar je bilo dovolj za šesto mesto izmed sedmih ekip, ki so nastopale v 2. Slovenski teniški ligi – skupina vzhod. (R. G.) Veterani TK Kozje vodilni po spomladanskem delu Ekipa TK Kozje V prvem krogu se je naša ekipa v nedeljo, 10. maja, pomerila z ekipo TK Trbovlje v Športnem parku Kozje. In debi je bil več kot uspešen, saj je bil rezultat tekme maksimalnih 5:0 za domačo ekipo. Zmage za domače so zabeležili Igor Cesarec, Mladen Kantoci, Iztok Artič in Blaž Hartl ter dvojica Igor Cesarec – Blaž Hartl. V drugem krogu se je naša ekipa doma pomerila z ekipo Tenis kluba Konjice in doživela poraz z rezultatom 4:1, edino točko za naše pa je prispeval Igor Cesarec. V tretjem krogu 2. se je naša ekipa doma pomerila z ekipo Tenis kluba Hoče in po pravi drami doživela drugi poraz. Točki v posamičnih dvobojih sta prispevala Igor Cesarec in Blaž Hartl, skupaj pa sta nastopila tudi v igri dvojic. Tekma se je pričela po domačih notah, saj sta Igor in Blaž dobila prvi niz z rezultatom 6:2, vendar sta jima gosta v drugem vrnila z enako mero. Tako je o zmagovalcu dvojic in celotne tekme 42 V letu 2015 poteka že deseta sezona Veteranske sotelske lige v tenisu v organizaciji Teniškega kluba Rogaška. Deset ekip je bilo v prvem delu razdeljenih v dve skupini, ekipa TK Kozje pa je nastopala v skupini A skupaj z ekipami TK Rogaška Crystal, TK Kovinar Štore, TK Šentjur 1 in TK Jelšingrad Šmarje. V prvem delu je okrepljena ekipa, za katero nastopa večina igralcev, ki TK Kozje zastopajo tudi v 2. Slovenski teniški ligi, zabeležila štiri zanesljive zmage in se uvrstila v tako imenovano Ligo za prvaka. Tu se je pomerila še s tremi najboljšimi ekipami iz skupine B, TK Gorica, TK Rogatec in TK Šentjur 2. Tudi v drugem delu je naša ekipa zabeležila same zmage in tako spomladanski del sezone končala kot vodilna ekipa s sedmimi zmagami in brez poraza. S tem si je v polfinalu in morebitnem finalu jeseni priborila prednost domačega terena. Največ zmag za ekipo TK Kozje je zabeležil Blaž Hartl, ki je zmagal na vseh sedmih tekmah. Šest točk je prispeval Mladen Kantoci, pet Igor Cesarec, štiri Iztok Artič, eno Bojan Dobravc, tri zmage pa je zabeležila tudi dvojica Jože Zajc – Roman Gradišek. V jeseni bodo člani TK Kozje želeli potrditi odlične rezultate pomladi in izboljšati do zdaj najboljšo uvrstitev – tretje mesto v čisto prvi sezoni VSTI. (R. G.) ŠPORT Drugi turnir v racketlonu Člani Tenis kluba Kozje smo v lanskem letu pripravili prvi turnir v racket triatlonu, tekmovanju v treh športih z loparji, ki jih gojimo v TK Kozje. Prvo tekmovanje v kombinaciji namiznega tenisa, badmintona in tenisa je odlično uspelo, zato smo se že lani dogovorili, da letos turnir ponovimo. Prvotno je bil turnir predviden za zadnjo majsko soboto, vendar je bil zaradi slabega vremena in posledično mokrega teniškega igrišča prestavljen. Rezervi termin za izpeljavo je bil na dan državnosti in tokrat je turnir uspel. Na turnir smo povabili še člane nekaterih drugih društev, s katerimi TK Kozje športno sodeluje, udeležila pa sta se ga dva člana Športnega društva Polje ob Sotli. Tekmovanje poteka tako, da se ista nasprotnika pomerita v vseh treh panogah od najmanjšega do največjega loparja. Pričneta z namiznim tenisom, nadaljujeta z badmintonom in zaključita s tenisom. Vsak šport se šteje enako, po eno točko, do osvojenih 21 točk, na koncu pa se seštejejo točke vseh treh panog in kdor jih ima več, je tekmo dobil. Zanesljivo najuspešnejši je bil Blaž Hartl, ki je tako obranil lanskoletno zmago na turnirju. Na drugo mesto se je uvrstil Bojan Dobravc, na tretje pa Roman Gradišek, vsi trije člani domačega Tenis kluba Kozje. (R. G.) Prvi trije na drugem racket triatlonu Branilci naslova tudi letos v vodstvu Ligaško tekmovanje z najdaljšo tradicijo na Kozjanskem je Liga malega nogometa AS System Kozjansko v organizaciji Športne zveze Kozje, ki poteka že šestnajsto leto. Letos se je v ligo prijavilo dvanajst ekip iz štirih občin. Največ, pet jih je iz Občine Kozje, štiri so iz Občine Podčetrtek, dve iz Občine Šentjur, Občino Bistrica ob Sotli pa zastopajo lanskoletni prvaki, ekipa Vulkanizerstvo F1. Slednji so tudi v vodstvu po odigranih enajstih krogih spomladanskega dela lige. Zadnje kolo je bilo sicer nepopolno, saj je bil derbi vodilnima ekipama Vulkanizerstvo F1 in Panterji Prevorje prestavljen na jesenski del. Kljub temu pa je ekipa Vulkanizerstvo F1 še vedno vodilna na lestvici, na drugo mesto pa se je prebila ekipa Bar Gasilček iz Imenega, Panterji pa so tretji. Izmed ekip iz Občine Kozje je ponovno najboljša ekipa ŠD Podsreda na četrtem mestu, medtem ko so preostale ekipe v spodnjem delu lestvice. Med strelci je bil spomladi najbolj razpoložen Matic Lokovšek iz ekipe Simpl Okna Stopar, ki je nasprotnikovo mrežo zatresel osemnajstkrat, tri zadetke manj pa je dosegel Dejan Novak iz ekipe ŠD Podsreda. (R. G.) Med veterani vodijo Imenčani V letu 2015 poteka že sedma sezona v Veteranski ligi malega nogometa Kozjansko v organizaciji Športne zveze Kozje. Tudi letos sodelujejo štiri ekipe, ki se merijo po štirikrožnem ligaškem sistemu. V spomladanskem delu so se vse ekipe po dvakrat pomerile vsaka z vsako. Po odigranih šestih krogih je v vodstvu ekipa ŠD Imeno, ki je sezono pričela s tremi zmagami, nato dvakrat izgubila, na koncu pa je zabeležila še eno zmago za naslov najboljšega po spomladanskem delu. Le točko za njimi so branilci naslova iz lanske sezone, ekipa ŠD Podsreda, pa tudi preostali dve ekipi se lahko še popolnoma enakovredno vključita v boj za končno zmago. (R. G.) Občinsko prvenstvo v šahu 2015 Udeleženci šahovskega prvenstva V nedeljo, 26. 4. 2015, je v Večnamenskem centru Kozje v okviru praznika Občine Kozje potekalo 14. Občinsko prvenstvo v šahu, ki ga tako kot vsako leto organizira ŠD Lesično. Tekmovanja se je udeležilo 12 šahistov, od tega trije kot gostje iz Občine Šentjur. Letošnji turnir je s svojo udeležbo popestrila Nuša Hercog, ki je letošnja dvakratna državna prvakinja v kategoriji šahistov do 12 let. Tudi na turnirju v Kozjem je prepričljivo zmagala, saj je v sedmih odigranih kolih osvojila 6.5 točk. Edine pol točke je izgubila v dvoboju s svojim očetom Nandijem Hercogom, ki je osvojil drugo mesto na turnirju. Občinski prvak je s 4.5 osvojenimi točkami postal Mihael Kolar (Kozje), drugo mesto je osvojil Milan Maček (Lesično) s 4 osvojenimi točkami in tretje mesto Sandi Godler (Buče) s 3.5 osvojenimi točkami. Tako kot vsako leto je turnir postregel z razburljivimi in izenačenimi dvoboji in rezultatsko negotovostjo vse do zadnjega kola. Po podelitvi pokalov najboljšim in po manjšem okrepčilu smo se vsi sodelujoči razšli že z mislijo na turnir v letu 2016, ki bo že jubilejni, 15. po vrsti. ŠD Lesično 43 ŠPORT Aprilsko vreme ni pregnalo nogometašev Pomlad je na koledarju sicer že res zakorakala globoko v mesec april, a pogled v nebo je kazal slike vseh letnih časov hkrati. V Podsredi je namreč na velikonočni ponedeljek padal dež, pihal veter, sijalo sonce in naletaval sneg. A nič od naštetega ni pregnalo nogometašev, ki so se zbrali na tradicionalnem 15. Velikonočnem turnirju v Podsredi. Že zgodaj v ponedeljek so se začeli v športnem parku zbirati člani domačega ŠD Podsreda, ki so pripravljali še zadnje potrebne stvari za izvedbo tradicionalnega Velikonočnega turnirja, ki se odvija vsako leto v sklopu prireditev ob prazniku Občine Kozje. Po zboru ekip, ki jih je bilo kar 25, so organizatorji opravili žreb in ekipe razdelili v osem skupin. Štiri skupine so predtekmovanje odigrale v Kozjem, štiri pa v Podsredi, sklepni del turnirja pa se je odigral v športnem parku Podsreda. Tekom dneva so igralci prikazali kvaliteten nogomet, ki je gledalce nagradil z veliko lepimi goli in obrambami. Napetost pa je, ko se je bližal večer, naraščala iz tekme v tekmo. Tako so se med najboljše tri ekipe prebile ekipe ŠD Bistrica ob Sotli, Kovinarstvo Plank in Gostišče Iršič, ki so se za zmago pomerile v krožnem sistemu, vsaka z vsako. Prva tekma finala je bila tekma med ekipo ŠD Bistrica in ekipo Gostišča Iršič. Tekma je postregla z visokim tempom in obilico priložnosti, ki so jih bolje izkoristili igralci iz Bistrice in slavili s 3:0. Naslednji so se pomerili igralci Kovinarstva Plank in Gostiča Iršič, tekma je prav tako bila razburljiva do konca, a je igralcem Gostiča Iršič uspelo zmagati z 2:1. Zadnja tekma je bila med ekipama iz Bistrice in Kovinarstva Plank. Tekmo so z minimalno zmago dobili igralci Kovinarstva Plank. Vse tri ekipe v finalu pa so tako imele tri točke in odločal je gol razlike. Prvega mesta so se tako veselili člani ŠD Bistrica ob Sotli, ki so slavili pred Kovinarstvom Plank in tretjeuvrščenimi člani ekipe Gostišča Iršič. Ob koncu pa je seveda sledila podelitev pokalov in nagrad, ki jih je podelila županja Občine Kozje Milenca Kranjc, ki je zbrane nogometaše tudi nagovorila in jim zaželela obilo športnih uspehov tudi v bodoče. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik domačega ŠD Podsreda V občini Kozje se najboljši mali nogomet igra v Podsredi Že več kot desetletje je stara zgodovina občinskega prvenstva v malem nogometu. Gre za turnir ekip iz Občine Kozje, ki ob praznovanju praznika občine odigrajo turnir, ki razodene najboljše nogometaše v občini. Letošnja izvedba turnirja je bila v športnem parku Podsreda, kjer se je sedem ekip borilo za tri pokale. Lanskoletni prvaki , ekipa ŠD Buče, je imela v prvem kolu prosto in bila že neposredno uvrščena v polfinale. Ostale ekipe pa so se pomerile med seboj za preostala tri prosta mesta v polfinalu. Prvi so se v polfinale uvrstili igralci ekipe ŠD Podsreda Motel Ribnik, ki so premagali eno izmed ekip Kozjega in Občinski prvaki si priigrali polfinalni dvoboj z Bučami. Drug KNK Odred Kozje na zaključnem pikniku V soboto, 27. junija, so se v Športnem parku Kozje zbrali ljubitelji in igralci nogometa, člani Kozjanskega nogometnega kluba Odred Kozje, in izvedli piknik ter v odlični družbi proslavili uspešen zaključek sezone. Ob tej 44 priložnosti je vodstvo nogometnega kluba, na čelu s predsednikom KNK Odred Kozje, Danijelom Štusom, zbranim članom in prijateljem kluba predstavilo dogodke pretekle sezone in načrte za novo sezono 2015/2016, med drugim pa so podelili tudi medalje za dosežke in pridnost najmlajših selekcij U9 in U11 – značke nogometaša, ki jih podarja Medobčinska nogometna zveza Celje. Seveda pa tudi na ta dan ni šlo brez nogometa. Med sabo so se v prijateljskem vzdušju pomerili kadeti, člani ter veterani, sledil pa je piknik, kjer je bilo poskrbljeno za hrano ter pijačo, in nato prijetno druženje še pozno v večer. Zmagovalci velikonočnega turnirja Jernej Jagrič in predsednik KS Podsreda Vinko Klavžar. Igralci pa so se za spomin na 15. Velikonočni turnir še fotografirali in Podsredo zapustili veseli ob svojih uspehih. ŠD Podsreda pa je vse povabilo tudi na naslednji Velikonočni turnir, ki bo prihodnje leto na sporedu že šestnajstič. Jernej Šulc polfinalni par pa sta si priigrali ekipi ŠD Kozje ABH šport, ki so premagali ekipo Zagorja, in ekipa ŠD Podsreda, ki je premagala še tretjo ekipo iz Kozjega. Prvo polfinale med Podsredo in Bučami je postreglo z lepo igro obeh ekip in nekaj izjemnimi obrambami vratarjev. Tekmo pa je odločil gol v drugem polčasu, ki je v finale popeljal ekipo Podsrede. Na drugi polfinalni tekmi so člani ŠD Podsreda nadigrali ekipo ŠD Kozje ABH šport. V tekmi za tretje mesto, ki je bila polna zanimivih trenutkov, so po strelih iz šestih metrov slavili člani ekipe ŠD Buče in si tako že drugo leto zapored priigrali pokal, tokrat tistega za tretje mesto. V velikem finalu pa sta se pomerili obe ekipi iz Podsrede. Po izenačenem prvem polčasu so v drugem člani ŠD Podsreda unovčili svoje izkušnje in slavili zmago. Ob koncu je predsednik ŠZ Kozje Roman Gradišek s pomočjo predsednika ŠD Podsreda Jerneja Jagriča podelil še pokale najboljšim, dva največja pa sta ostala v Podsredi. Jernej Šulc Najmlajši nogometaši z medaljami ŠPORT/PISALI SMO Prvomajski malonogometni turnir v Kozjem Prvi maj velja za mednarodni praznik dela oziroma delavstva in medtem ko so drugod po naši deželi že pridno zagoreli kresovi in so se v njihovem soju zbrale družbe prijateljev in znancev, so se v Kozjem odločili za malce drugačno praznovanje praznika dela in organizirali nogometni turnir ter tako združili prijetno s koristnim in praznike začeli v prijateljskem in športnem duhu. Športno društvo Kozje in Klub mladih Kozje sta iz večera zadnjega aprila na noč prvega maja organizirala dnevno-nočni turnir v malem nogometu, ki se je odvijal v Športnem parku Kozje. Na turnir, ki je potekal od 18. ure 30. aprila, do jutra na dan prvega maja do nekje 4.30, se je prijavilo 16 ekip iz bližnje in daljne okolice Kozjega. Ekipe so se na začetku turnirja razdelile v 4 skupine po 4 ekipe, v četrt finale pa sta se uvrstili prvi dve ekipi iz vsake skupine. Zaradi velike udeležbe so nogometaši skupinski del tekmovanja odigrali na dveh igriščih, in sicer v Kozjem in v Podsredi, končni izločilni boji pa so potekali v Kozjem. Zmagovalec turnirja v Kozjem je postala ekipa Kleparstvo-krovstvo Trčko, drugo mesto je zasedla ekipa Kovinarstvo Plank, tretje pa Agencija Vivas. Nehvaležno četrto mesto je pripadlo domači ekipi Štus Design. Zaradi utrujenosti ekip ter predvsem zaradi hladnega vremena – temperature so se okoli Prve tri ekipe četrte ure zjutraj spustile na pičle 3 stopinje Celzija – so o zmagovalcu in tretjem mestu po dogovoru med ekipami odločale 6-metrovke. Ekipe so namreč sklenile dogovor, da si ekipi, ki se potegujeta za 1. in 3. mesto, denar razdelita in se za pokal pomerita v streljanju 6-metrovk. V končnem spopadu sta imeli več sreče ter bolj spočite noge ekipi Trčko in Vivas. Aktivna nedelja članov ŠD Buče Člani ŠD Buče na Starih gorah Člani Športnega društva Buče so, kot se za tovrstno društvo spodobi, skozi vse leto zelo aktivni. Poleg številnih športnih in drugih aktivnosti, ki jih v društvu organizirajo za svoje člane, je tudi del dejavnosti, ki jih načrtujejo na željo ljubiteljev pohodništva, izredno pestro zasnovan. Člani večkrat vzamejo pot pod noge in se sprehodijo po bližnjih in daljnih ravnicah in hribih ter sleherno pohodniško izkušnjo izkoristijo še za veselo druženje po koncu poti. Tako so se pohodniki ŠD Buče tudi zadnjo nedeljo v maju, ne meneč se za Pisali smo pred desetletjem Julija 2005 je izšla 28. številka glasila Zmajev glas, ki je na naslovnici imela fotografijo najboljših učencev zadnje generacije osmošolcev na sprejemu pri županu Dušanu Andreju Kocmanu. Med vsemi je tistega leta izstopala učenka OŠ Kozje Staša Vah, ki je osvojila kar tri zlata priznanja - Cankarjevo, Proteusovo in Preglovo. Prostor pod drobnogledom smo namenili gospodarski situaciji v Občini Kozje, ki je tistega leta doživela zlom. Mont je končal v stečaju, Steklarna Rogaška pa je ukinila proizvodnjo v Kozjem in zaposlene preselila na delo v Rogaško Slatino. Zaradi slabe gospodarske situacije je na obisk v Občino Kozje prišel tedanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, razen besedne podpore pa drugačne pomoči nismo dočakali. O žalostni situaciji v Montu je pisal tudi član uredniškega odbora Veljko Kolar v prispevku Mont – nekoč naš ponos, danes …? Bralcem smo v tej številki predstavili delo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, najbolj aktualna zadeva v občinskem svetu pa je bila polemika ob zamenjavi direktorja Kozjanskega parka. V omenjeni številki smo pisali tudi o akciji »Pobarvajmo ograjo okoli vrtca«, ki so jo izvedli v Vrtcu Zmajček Kozje in v katero so se vključili zaposleni in nekateri starši. Učenka OŠ Kozje je predstavila srečanje mednarodnega projekta Comenius na Norveškem, ki so se ga udeležile tri učenke in dve učiteljici. In v tej številki Zmajevega glasu smo pisali tudi o stotem rojstnem dnevu naše občanke Marije Polšak Šmajgert. Seveda smo pisali tudi o prireditvah, ki so bile že takrat tradicionalne in to ostajajo še danes. O gasilskem srečanju Predstavniki ŠD kozje in Kluba mladih Kozje se zahvaljujejo vsem udeležencem, domačinom, ki so obiskali turnir, ter vsem članom, ki so pomagali pri sami organizaciji. Zahvaljujejo se tudi podjetju Štus Design, ki je poskrbelo, da so prve tri ekipe svoje vitrine obogatile s prelepimi steklenimi pokali. (Oko) slabo vremensko napoved, odpravili iz Kozjega, skozi Sušico v Podsredo in se med obnovljenimi kapelicami kalvarijske poti povzpeli na Stare gore nad Podsredo. Od vrha hriba, kjer sta jih pričakali cerkev Matere božje sedem žalosti in kapela sv. Ane, so jo mahnili še do Trebč, kjer so jih sprejeli člani družine Slatner in pohodnike pogostili z zasluženo pohodniško malico ter jim postregli z odličnim domačim vinom in sokom. Člani ŠD Buče so sončno nedeljo izkoristili za aktivno druženje in v dobri družbi preživeli čudovit dan ter spoznali še en del prelepe kozjanske pokrajine, z veseljem pa se že ozirajo na prihajajoči pohod na Celjsko kočo, ki ga načrtujejo konec junija. Mojca Valenčak ob Florijanovem v Kozjem, 14. Binkoštovanju na Pilštanju, o aktivnostih Konjenice Virštanj – Obsotelje in Muzejskega društva Kozje. Na športnih straneh smo pisali o uspehu mladega karateista Jožija Preskarja, o dobrih igrah članske ekipe KNK Odred Kozje, ki je osvojila tretje mesto v ligi MNZ Celje, ter o zmagi nogometnih veteranov na desetem srečanju z vrstniki iz Češke in Hrvaške, ki pa se na žalost več ne odvija. Marjan Marinšek je v svojem prispevku iz pozabe iztrgal še tri osebe, vaške posebneže: Baharizlo, Pajnskega Frančeka in Guzejevo Emo. Roman Gradišek 45 KRIŽANKA AVTOR AVTOR ROMAN ROMAN GRADIŠEK GRADIŠEK KDOR DELA V LESNI STROKI OBIRALEC VRSTA ZELENJAVE CIKLOHEKSANON STARO NOGOMETNI KLUB V IME ZA ITALIJI PODGORICO ROČNO ORODJE TRD, VULKANIZIRAN KAVČUK OTROK BREZ STARŠEV GENERAL LON 100 m2 TRETJA POTENCA Zmajev glas ZDRAVNIK ZA REVMO KRILO RIMSKE LEGIJE FATALNA ŽENSKA TELIČEK ATENSKI DRŽAVNIK VODNA ŽIVAL GRAŠIČ ANDREJA KIRKIN OTOK PRODAJNI KIOSK ČUFER UROŠ RADON DEČEK S SVETILKO GOZDNA MAČKA BLIŽNJI SORODNIK RAZDALJA, PROGA TROPSKA PAPIGA ŽENSKO IME DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI OLEG MARTOV ANTIČNO LJUDSTVO JAPONSKO MESTO GRŠKI KLUB RADIJ HOKEJIST DEJAN TENISAČ RAFAEL HOLMIJ ALDO ROSSI SLIKAR EDUARD IZDELOVALEC OMAR ARABSKI KNEZ SILICIJ DOMOVINA ODISEJA KRAJ OB SOČI ARGON NATURA ŽIVALSKI VRT NOBELIJ VRSTA ŽUŽELK GLASBENIK ALEŠ KERSNIK GLAVNO MESTO KUBE NAJVIŠJA KARTA ILDAR RAHMATULJIN ZORMAN IVO PLAVALNI KLUB BIVŠI HRVAŠKI PREDSEDNIK Nadaljevanje gesla INŠTITUT ZA VAROV. ZDRAVJA PRIDELOVALEC VINA IVO JAN PRVI ŠTEVNIK HIMALAJSKA KOZA SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE JE JAGROS D.O.O. Za sodelovanje v žrebanju morate rešiti geslo na osenčenih poljih ter ga, napisanega na dopisnici ali v kuverti, poslati na naslov: Občina Kozje, Zmajev glas, Kozje 37, 3260 Kozje do 20. avgusta 2015. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali eno nagrado: darilna kartica v vrednosti 30 €. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ 72. ŠTEVILKE: Med pravilnimi rešitvami (GEKOTT) je uredniški odbor izžrebal naslednje reševalce: 1. nagrada: bon za 30 €: Anica Potočnik, Gubno 39, Lesično; 2. nagrada: bon za 20 €: Jožica Romih, Zagorje 32, Lesično 3. nagrada: bon za 10 €: Marija Kolar, Kozje 34, Kozje. Nagrade prispeva GEKOTT d.o.o. 46 POROČILO PP ŠMARJE PRI JELŠAH ČAS DOPUSTOV IN POČITNIC Smo v času dopustov oziroma počitnic, zato ponovno opozorjamo občane, da v času svoje odsotnosti z doma poskrbijo, da bo njihovo premoženje pravilno zavarovano. Da bi svoj dopust preživeli sproščeno, predlagamo, da se pred odhodom povežejo s sorodniki, prijatelji ali sosedi, ki bodo v času njihove odsotnosti popazili na njihov dom. V takšnih in podobnih primerih odigrajo svojo vlogo tudi dobri medsosedski odnosi. Na samozaščitno ravnanje ne smemo pozabiti niti, ko smo na dopustu v novem okolju, kjer nas ne poznajo. Med letovanjem v tujini je denar najbolje menjati v menjalnicah oz. bankah, in ne na ulici, kjer so turisti izpostavljeni prevaram ali celo roparjem. Pa tudi drugače, npr. med obiski lokalov, ni priporočljivo razkazovati denarja. Posebno pozornost je treba nameniti tudi prtljagi na letališčih, avtobusnih in železniških postajah. Vidno označena prtljaga z imenom in priimkom ter naslovom lahko nepridipravu izda podatek, kje je prazno stanovanje. Prav tako moramo biti pozorni na predmete, ki jih nosimo s sabo na dopust in so najpogosteje predmet napada: digitalna tehnika (fotoaparati, kamere ...), mobilni telefoni, osebni nakit in ostali predmeti (kolesa, surfi ...). Predvsem je pomembno, da teh predmetov ne puščamo brez nadzora na mestih, kjer so nepridipravom lahko dostopni. VARNO NA KOLO Dejstvo je, da so kolesarji v cestnem prometu manj varni kot drugi udeleženci. Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni. Da bi bila udeležba kolesarjev v cestnem prometu bolj varna, tako zanje kot za ostale udeležence, morajo kolesarji spoštovati cestnoprometna pravila. • Voziti morajo po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje. • Kolesarji morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva kolesarja vzporedno, če širina poti to omogoča. • Med vožnjo s kolesom je prepovedano iz rok izpustiti krmilo, dvigniti noge s pedal, voditi, vleči ali potiskati druga vozila, pustiti se vleči ali potiskati, prevažati predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji, voziti druge osebe, razen če to dopušča zakon. • Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka, mlajšega od 8 let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za otroka. • Na kolesu in v priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, sme otroka prevažati le polnoletna oseba. • Voznik mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgano na sprednji strani belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani pa rdečo pozicijsko luč. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike. Poleg upoštevanja cestnoprometnih pravil lahko vsak izmed nas s primernim ravnanjem v prometu in z uporabo zaščitnih sredstev bistveno prispeva k varnosti vseh udeležencev. Poskrbeti je treba tudi za tehnično brezhibnost kolesa, nikakor pa ne smemo pozabiti niti na primerno psihofizično stanje kolesarjev. Kolesarjenje je zdravo, aktivno in prijetno – poskrbite, da bo na kozjanskih cestah tudi varno ! OPOZORILO STARŠEM Starše opozarjamo, da v času počitnic ne opustijo dolžnosti glede vzgoje in nadzora nad svojimi mladostniki in njihovimi početji na javnem kraju (kopališča, igrišča, lokali …) ter varno vožnjo s kolesi in kolesi z motorji. Osebam, mlajšim od 16 let, je med 24.00 in 05.00 uro zjutraj prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov, ali skrbnika v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se toči alkoholna pijača. Odgovorna oseba v gostinskem obratu ali na prireditvi sme od vsake osebe, za katero domneva, da ne izpolnjuje pogojev za vstop v gostinski obrat ali na prireditev, zahtevati, da izkaže svojo starost z javno listino, na podlagi katere se ugotavlja identiteta. KAMPIRANJE V Republiki Sloveniji je kampiranje na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, prepovedano. Lokalne skupnosti lahko s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju. Vodja policijskega okoliša Franc FON 47 Prošnja za donatorstvo pri nakupu novega gasilskega vozila GVC16-25 Spoštovana občanka, spoštovani občan Občine Kozje! »Nesreča nikoli ne počiva!« pravi pregovor. Požari, naravne nesreče (žledolomi, poplave, orkanski veter ...), prometne in delovne nesreče ne izbirajo dneva in ure, ko se zgodijo. Gasilci smo prvi v vrsti, da pomagamo pri reševanju ljudi, živali in premoženja. Operativno delo se predvsem zaradi povečanja naravnih nesreč iz leta v leto povečuje. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠVO KOZJE je osrednje gasilsko društvo v Občini Kozje. Z gasilsko tehniko in moštvom sodelujemo na vseh intervencijah v Občini Kozje. Zaradi operativnih potreb letos zamenjujemo že 34 let staro in tehnično neustrezno gasilsko vozilo s cisterno TAM (letnik 1981). Izbrali smo gasilsko vozilo na podvozju MAN z 2500 l vode in tehnično reševalno opremo (GVC 16/25). Vozilo in oprema bosta skladna s tehničnimi zahtevami Gasilske zveze Slovenije. To vozilo bo prvo gasilsko napadalno vozilo v Občini Kozje, in se bo uporabljalo na celotnem območju Občine Kozje. Investicija za zgoraj opisano vozilo in gasilsko reševalno oprema znaša 275.000 EUR, kar predstavlja za društvo in občino velik finančni zalogaj. Seveda bomo veseli vsakršnega prispevka, za katerega se Vam že vnaprej zahvaljujemo. Prejemniki plaket in posebnih priznanj bodo le-ta prejeli ob praznovanju 140-letnice delovanja PGD Kozje in svečanem prevzemu novega gasilskega vozila GVC 16/25, ki bo v soboto, 5. septembra 2015. Darovana sredstva lahko nakažete na naš TRR: SI56 0600 0000 3748 670 (Banka Celje d.d.) Danes gasilci potrebujemo Vašo pomoč, da bomo lahko ob nesrečah jutri pomagali tudi Vam. V prisrčnem upanju, da boste našo prošnjo upoštevali, se Vam za darovani znesek gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Kozje že vnaprej zahvaljujemo. Z gasilskim pozdravom „NA POMOČ!“ Predsednik PGD Kozje Ervin Perčič Draga občanka, dragi občan, na Vas se obračamo s prošnjo za finančno pomoč, da bomo lahko vsi skupaj zagotovili osnovne pogoje za operativno delovanje gasilcev PGD Kozje na območju Občine Kozje. Za lažjo odločitev smo pripravili program predlaganih darovanih zneskov: „Bronasti donator“nad 100 € (prejemnik bronaste plakete) „Srebrni donator“ nad 150 € (prejemnik srebrne plakete) „Zlati donator“ nad 200 € (prejemnik zlate plakete) „Boter“ nad 500 € (prejemnik posebnega priznanja) POSLOVNO-OBRTNA CONA KOZJE Občina Kozje razpolaga s komunalno opremljenimi stavbnimi zemljišči za gradnjo poslovnih in obrtnih prostorov v Poslovno-obrtni coni Kozje. Dovoljene so trgovinska, gostinska, storitvena dejavnost in lahka proizvodnja. ZAZIDALNA SITUACIJA Komunalno opremljena zemljišča s priključki na parceli (meteorno in fekalno kanalizacijsko omrežje, telekomunikacijsko omrežje, oskrba z električno energijo, vodovodno in hidrantno omrežje, ceste, pločniki, javna razsvetljava, ekološki otoki) Možnost pozidave celotne parcele in ureditve velikega števila parkirnih mest Bistveno nižji stroški nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot v mestnih občinah Dostop do avtoceste v Krškem (cca 25 km) Bližina meje s Hrvaško (Zagreb 70 km) UGODNA CENA komunalnega zemljišča že od 28 EUR/m2 z vključenim komunalnim prispevkom! Interesenti za nakup zemljišča dobijo vse potrebne informacije na upravi Občine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje oziroma na telefonski številki 03/800-14-00, kontaktna oseba je Daniel Čoklc, ali na spletni strani www.obcina-kozje.si. 48
© Copyright 2024