1. No category

Tek po mestnih poteh za
zdravje in smeh
Svetovni dan zdravja 2015
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
2
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
OB 16. TEKU ZDRAVJA
Svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7.
aprila in mu na Srednji zdravstveni šoli
Slovenj Gradec vsako leto posvečamo Tek
zdravja, je Svetovna zdravstvena organizacija
(SZO) letos posvetila varni hrani.
Potreba po hrani je ena od osnovnih potreb
človeka; kaj jesti in kako, pa že prehaja na
psihološki in sociološki nivo potreb. V zelo
daljni preteklosti je bilo prehranjevanje
enostavnejše, jedla se je hrana sproti in tista,
ki je bila v danem letnem času prisotna. Ni
bilo dolgotrajnega skladiščenja in tudi ne
transporta, servirala se je sveže ulovljena ali nabrana. Z razvojem družbe, prevladovanjem psiholoških
potreb in posledično s hiperprodukcijo hrane, se je nevarnost uživanja nevarne hrane povečala. Res je
tudi včasih prihajalo do zastrupitev in bolezni zaradi hrane, kovali so se dobički pri trgovcih in prihajalo
je do prevar, ni pa bilo toliko možnosti in nevarnosti, kot jih je danes. Biokemija in genetika sta naredili
izjemen razvoj, pohlep, brezčutnost in brezbrižnost nekaterih skupin ljudi pa so postali neobvladljivi.
Danes veliko govorimo o varni hrani in o zdravem prehranjevanju, ki pa v sebi skriva poleg resnice tudi
komercialno in dobičkonosno plat. Problem varne hrane je tako moralno-etične kot tudi ekonomskotehnične narave. Kakorkoli se obrne, je problem v znanju in v uporabi oz. zlorabi le-tega. Ljudje se
najbolj bojijo kemijskih škropiv, pesticidov, herbicidov in gensko spremenjene hrane, pozabljajo pa na
mikroorganizme, kot so zoonoze (salmoneloza), bakterije, viruse, parazite, toksine. Veliko je govora o
bio pridelavi hrane, a posledično je morda na nek način to celo vračanje nazaj v srednji vek ali morda
nazaj k boleznim, ki jih zdravstvo ne bo prepoznalo, ker smo jih že pozabili. Bojimo se konzervansov,
ki lahko podaljšajo rok uporabnosti hrani in jo ohranjajo varno. Sploh pa je to smešno, če so to naravna
sredstva (ocetna kislina, mlečna kislina …), ki preprečujejo hitro kvarjenje hrane in preprečijo, da
zbolimo. Globalizacija nam prinaša eksotično prehrano, ki jo zaradi modnih trendov nekontrolirano
trošimo ter s tem vnašamo v naše okolje in vase mnoge viruse, raznorazne mikroorganizme, …
Sledljivost potovanja hrane je zelo otežena, tempo hitrega življenja pa nas sili kupovati vnaprej
pripravljeno hrano.
Povprečen potrošnik ima o prehrani zelo skromno znanje in posledično v hladilniku vlada nekakšen
živilski nered - ni ločevanja rastlinske hrane od mesa, toplo obdelane hrane od surove … in tako obstaja
možnost navzkrižne kontaminacije, ki po istem principu velja še za marsikaj drugega v novodobni
kuhinji.
Prav je, da se opozarja na varno hrano in se sprejemajo različne resolucije ter pravila igre znotraj
prehranske proizvodnje. Bistvo varne hrane je skrito v človeku samem, v njegovem razmišljanju oz.
njegovih vrednotah. Pošteni in izobraženi proizvajalci, kemiki, genetiki, prevozniki, trgovci, oglaševalci
in mediji niso problem za varno hrano ter posledično za potrošnika, a v družbi, kakršna je danes, pa žal
tem deležnikom ni verjeti. Dobiček je vladar celotnega planeta. Edina pot do varne prehrane
posameznika je v njegovem znanju in sposobnosti samozaščite.
Zdravstvene šole smo zagotovo tiste ustanove, ki morajo mladim ljudem pomagati »odpirati oči«, jih
izobraževati na vseh področjih, povezanih z zdravjem in s tem tudi z varno hrano.
Ravnatelj SZŠSG
Blaž Šušel
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
3
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
SUŽENJ SI, ČE NIMAŠ SVOJE HRANE
Biti samostojen in samopreskrben s hrano, postaja vedno večja vrednota.
Ljudje počasi izgubljajo zaupanje v velike trgovske verige in se vse bolj
sprašujejo, kakšno hrano kupijo, kje in na kakšen način je bila pridelana.
Hura, premika se, čeprav počasi, bi rekli. Vendar nas laboratoriji, ki
preverjajo kakovost in kontaminacilo živil, znova opozarjajo na znižanje
kriterijev, ki jih diktirajo in od njih zahtevajo velike prehrambene
korporacije. Sprašujem se, zakaj vztrajamo pri tako nezdravem
prehranjevanju, ki (dokazano) pobije in pohabi več ljudi kot kajenje,
alkoholiziranje, drogiranje, vojskovanje in prometne nesreče skupaj.
Nemalokrat se med potrošnike vnaša zmeda o tem, kaj je to nezdrava
prehrana oziroma nikjer ni nedvoumno napisano, kaj je zdrava hrana. Da
o pomenu varne hrane sploh ne govorimo in pravzaprav ne vemo, da bi
morala biti hrana ne le zdrava, temveč tudi varna in neoporečna.
Ob različnih priložnostih, gotovo tudi ob Dnevu zdravja, se te dileme
znova oživljajo, vendar tako, da vnašajo zmedo in ustvarja se vtis, kot da
še sama stroka ne ve, kaj je zdrava hrana. K tej zmedi prispeva velik
delež tudi prehranska industrija, za katero je dobro le tisto, kar prinaša
dobiček. Ta nejasnost je pogosto alibi za nezdravojedce in odlična
podlaga za manipulacijo z njimi. V tej zmedi se posameznik upravičeno
sprašuje, komu verjeti, komu slediti. Gotovo gre prisluhniti svoji pameti, svojim očem in predvsem
svojemu telesu. Največja svetovna avtoriteta na področju nutricistke, dr. Colin Campbell, pravi, da je
treba uživati največ rastlinske hrane in to v oblikah, ki so čim bližje njenemu naravnemu stanju. Omenja
priporočljive enote rastlinskih beljakovin (5–10 %), enak odstotek rastlinskih maščob in 80 % ogljikovih
hidratov, a idealni odstotki ter še tako skrbno štetje kalorij ne bo dovolj v luči vprašanja, ali je hrana tudi
varna, torej neoporečna in zdravju neškodljiva.
In če zaključim – zdravje se skriva v naši domači avtohtoni, brez kemikalij in vseh možnih surogatov
vzgojeni in pridelani hrani, ki je čim manj industrijsko obdelana ter je prišla do nas po čim krajši poti.
Brez dolgotrajnega – naravi, okolju in ljudem škodljivega – prevažanja v kontejnerjih (na tisoče in tisoče
kilometrov cijazenja), pretovarjanja (premetavanja z letal, ladij, vlakov, tovornjakov, kombijev),
skladiščenja (sesedanja v zatohlih vlažnih neskončnih skladiščih), konzerviranja (prepariranja z
dvomljivimi in zdravju škodljivimi konzervansi – strupi, ojačevalci okusa, dodanimi sladkorji,
maščobami …), sevanja, vlaženja, sušenja, pakiranja (v škodljivo in rakotvorno embalažo dopadljivih
barv in podob), etiketiranja in reklamiranja (s katerim siromašimo in onesnažujemo medijski prostor pa
okolje, ko tiskamo in v poštnih nabiralnikih blagohotno sprejemamo propagandni material) …
Kaj bomo kupili? Kaj bomo pojedli in popili? Kako bomo hrano pripravili?
Morda bi se morali zavedati, da je nakupovalna košarica in roka, ki jemlje s prodajnih polic, naša.
Si, kar ješ?!
Marija Rotovnik
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
4
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
VZEMI IN DARUJ, TOKRAT VSE ZA ŠPORT
V Slovenj Gradcu se že kar nekaj časa trudimo vzpostaviti center
ponovne uporabe. To je center, kamor lahko občani prinašajo
stvari, ki jih ne potrebujejo več in jih ne mislijo prodati ali
podariti kakšnemu znancu, doma pa jih ne potrebujejo več. Po
navadi obležijo v omarah, zbirajo prah na policah, v kleteh, na
podstrešju, v garaži in še kje.
Z namenom zmanjšati količino raznovrstnih odpadkov imamo
na našem Šolskem centru že tretje leto posamezne akcije. Pred
novoletnimi počitnicami imamo na šoli petdnevni sejem VZEMI
IN DARUJ, na katerega dijaki, zaposleni in občani prinašajo
razne stvari. V teh dnevih vsi udeleženi tudi brezplačno odnašajo
prineseno. Zanimivo je, da na takšnih sejmih stvari najdejo ljudi
oziroma nove lastnike. Ob sejmu pa se pletejo zanimive zgodbe.
Na lanskem Teku zdravja smo na svoji stojnici ponujali
raznovrstne stvari: igrače, knjige, CD-je, nakit, male gospodinjske aparate, kuhinjsko opremo in še kaj.
Tokrat smo se odločili, da stvari omejimo na »vse za šport«. Že pred sejmom zbiramo stvari v šolski
knjižnici in nabralo se je kar nekaj nahrbtnikov, dve kimoni, oblačila, športna obuvala, knjige s področja
športa, čelade, pancerji in še bi lahko naštevali.
Šolski center Slovenj Gradec tako z roko v roki z Ekološkim društvom Slovenj Gradec usmerja dijake
v »zeleno razmišljanje«. Dijaki se počasi navajajo, da med seboj zamenjujejo oblačila, šolske
potrebščine, knjige ter vse ostalo. Kar na naših akcijah ostane, ponudi Ekološko društvo na svojem
Dvoriščnem sejmu vsako četrto soboto v mesecu na kmečki tržnici.
Z malimi koraki se bomo še naprej vztrajno borili proti brezglavemu potrošništvu in prekomernemu
kopičenju odpadkov.
Zuhra Horvat
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
5
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
»TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH«
SOBOTA, 11. APRILA 2015
Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, je Srednja zdravstvena šola že 16. leto zapored na Trgu svobode
v Slovenj Gradcu pripravila javno prireditev.
Poleg tekaške preizkušnje za vse kategorije sta zdravstvena šola in Druga osnovna šola Slovenj Gradec
na stojnicah predstavili svoje šolske aktivnosti, ki so namenjene zdravju.
K sodelovanju pa smo letos povabili tudi Društvo ledvičnih bolnikov Slovenj Gradec, Društvo
diabetikov Dravograd – Polžki, Srednjo šolo Slovenj Gradec in Muta, Drugo osnovno šolo Slovenj
Gradec ter Zdravstveni dom Slovenj Gradec, ki so svoje delo predstavili na stojnicah.
Športni del prireditve – Tek po mestnih poteh – smo razdelili v več kategorij.
URA
KATEGORIJA
RAZDALJA
9.30
9.35
9.40
9.45
9.50
9.55
10.00
10.05
10.10
10.20
10.30
10.45
11.00
11.15
1., 2. razred OŠ – ž
1., 2. razred OŠ – m
3., 4. razred OŠ – ž
3., 4. razred OŠ – m
5., 6. razred OŠ – ž
5., 6. razred OŠ – m
7., 8., 9. razred OŠ - ž
7., 8., 9. razred OŠ - m
1., 2. letnik SŠ - ž
1., 2. letnik SŠ - m
3., 4., 5. letnik SŠ - ž
3., 4., 5. letnik SŠ - m
Članice in člani
Zdrava hoja
600 m
600 m
600 m
600 m
600 m
600 m
800 m
800 m
2000 m
2000 m
2000 m
2000 m
4000 m (2 x 2000 m)
2000 m
Prvih šest uvrščenih tekmovalcev v vsaki kategoriji je prejelo praktične nagrade naših sponzorjev, prvi
trije pa so prejeli tudi kolajne.
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
6
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
REZULTATI
1., 2. razred OŠ – ž (600 m)
1., 2. razred OŠ – m (600 m)
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
7
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
3., 4. razred OŠ – ž (600 m)
3., 4. razred OŠ – m (600 m)
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
8
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
5., 6. razred OŠ – ž (600 m)
5., 6. razred OŠ – m (600 m)
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
9
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
7., 8., 9. razred OŠ – ž (800 m)
7., 8., 9. razred OŠ – m (800 m)
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
10
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
1., 2. letnik SŠ – ž (2000 m)
1., 2. letnik SŠ – m (2000 m)
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
11
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
3.,4., 5. letnik SŠ – ž (2000 m)
3.,4., 5. letnik SŠ – m (2000 m)
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
12
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
Članice (4000 m)
Člani (4000 m)
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
13
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
ZDRAVA HOJA
Zdrave hoje se je udeležilo okoli 1000 pohodnikov vseh starosti – učenci 2. OŠ Slovenj Gradec in njihovi
starši, diajki in profesorji Gimnazije Slovenj Gradec in drugi.
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
14
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
KOZAREC SVEŽE IZTISNJENEGA POMARANČNEGA SOKA SE MI
ŽE SKORAJ GABI
Tik tok, tik tok, bije nepristranska ura na zidu poleg mize, kjer sedim. Seštevam porabljene kalorije, ki
sem jih pojedla že pri zajtrku. Na krožniku pred sabo pa opazujem majhno porcijo korenčkove solate,
kuhanega piščanca in testenin. Kozarec sveže iztisnjenega pomarančnega soka se mi že skoraj gabi. V
kotu se nasmiha moja najljubša, moja najslajša kremšnita. ''Kaj me samo hlastavo gledaš?'' mi šepeta iz
svetleče belega porcelanastega desertnega krožnika, ''vem, da me hočeš, vzemi me, ne taji najine
ljubezni.'' Mikavno si ogledujem slastno sestavljeno gmoto smetane in kreme iz leve proti desni, od juga
proti severu … A ne! Ne smem!
''Ne smeš si dopustiti, da bi postala debela, obljubila si si, da se boš držala svojih dietnih načrtov. Kaj
pa bodo rekle tvoje kolegice, če ne boš imela vitke, ravne postave. In ko boste odšle iskat obleke za
maturantski ples, ne boš mogla zapeti zadrge na najmanjši številki xs tako kot one. Kdo se bi hotel
družiti z debeluško, nihče!'' Takšne so hrabre besede moje najboljše prijateljice Maruške, ki sedi v klopi
poleg mene. Ona ima silno lepo oblikovano postavo, do potankosti izražene čeljustnice tako, da senčil
in podobnega ona ne pozna. Ona je slika uspeha, modna ikona za najstnice, vedno v centru pozornosti.
Njen oče je zdravnik in vedno ima najbolj čisto kožo. Ona sicer pravi, da se je odpovedala glutenu, in
da ne je veliko maščob in sladkorjev, ker naj bi to povzročalo mozolje. Saj veste, to so tisti majhni
nadležni vulkančki, ki te napadejo takrat, ko najmanj pričakuješ, takrat, kadar ti zmanjka najljubšega
pudra in potem tavaš naokrog, kot da bi preživel bombni napad. Dovolj o tem, kajti če se bom preveč
jezila, se mi bodo pojavili kar zdaj!
Nazaj k debeluškam. Vedno sem si želela imeti ravno takšno postavo, kot jo ima Maruška. Nikoli nočem
biti takšna, kot so debeluške pri sosednji mizi v menzi, kjer med glavnim odmorom pojemo svoje tople
zdrave malice. Nihče jih ne mara, ker so tako hrupne in okrogle. In jaz, če bi se zredila, ne bi bila več
dekle mojega fanta, ki je najboljši vezist in nikoli ne razočara svojih soigralcev in ne trenerja. Je najbolj
priljubljen in zelo vpliven na šoli. Srečna sem, da me je sploh opazil na novoletni zabavi. Sovraži ženske,
ki imajo celulit in trebušček kakršnekoli oblike. Res ga imam rada in nočem, da bi se me sramoval, zato
pa seštevam, odštevam, prištevam kalorije. Na vsak paketek pogledam, koliko maščob in vsega vsebuje,
če ima česa preveč in tega nisem opazila, ga vržem stran. No, vsaj tako počne Maruška, jaz ji pa samo
zvesto sledim in se učim njenih borilnih veščin proti debelosti in maščobi. Ampak kadarkoli pogledam
Maruško in se res zazrem vanjo, imam občutek tesnobe, strah, ki mi tvori v glavi vprašanje, ki se znova
in znova vrti okoli moje glave: ''Kaj če ne bom nikoli takšna, kot je ona? Kaj če nikoli ne bom imela
suhe postave? Kaj če nikoli ne bom imela prelepe božanske sijoče kože, kot jo ima ona?''
Na internetu sem sicer našla spletno stran, kjer je ogromno takšnih, kot sem jaz, in želijo izgubiti
kilograme hitro in opazno. Tam sem zasledila super diete, na katerih je pisalo natanko tako: »Uživaj v
hrani, pojej vse kar hočeš, ni potrebno seštevati kalorij in se izogibati glutena in sladkorja. Po vsakem
obroku samo izbruhaj in suha boš le v nekaj tednih. Iz revije iztrgaj postavo svoje želene zvezdnice za
inspiracijo in bruhaj. S to metodo boš v sebe spravila dovolj mineralov in vsega kar je potrebno, da
ostaneš zdrava, maščoba pa se ne bo začela tvoriti.«
»Življenje brez problemov!«
Takoj sem pričela, našla sem fotografijo ženske v reviji, ki je bila tako suha kot sem hotela biti jaz in
delovalo je. V dveh tednih sem opazila razliko. Še Maruška me je pohvalila in hotela izvedeti mojo
skrivnost, a jaz sem jo hotela obdržati zase. V treh mesecih sem prišla do postave, kot sem želela. Pogledi
so se obračali za mano in bila sem v centru pozornosti, celo več kot Maruška. A zaradi mojega novega
trenda, se mi je zdravstveno stanje poslabšalo, saj sem začela bruhati kri, dobivala sem želodčne krče in
grozno težko mi je bilo ostati pozitivna in budna pri pouku. Dobila sem zabuhel obraz in bolelo me je
grlo, moji zobje so začeli skeleti in tudi po ščetkanju so mi dlesni močno krvavele. Zapadla sem v
depresijo in vedela, da se to mora končati. A kako? Po letu dni sem se odločila, da zaupam Maruški vse.
Ta je pa naredila vik in krik iz vsega ter mi povedala, da imam motnjo hranjenja, strokovno rečeno,
bulimijo nevrosa. Takoj me je napotila k njenemu očetu, ta pa mi je povedal, naj preneham s tem in s
precej resnim pogledom opozoril, da če bom tako nadaljevala, lahko umrem. V vsem tem sta mi Maruška
in fant stala ob strani in me spodbujala k normalnemu življenju. Vstopila sem v program za pomoč
bulimije in anoreksije. Strokovnjaki so mi svetovali, kako se moram pravilno prehranjevati, da ohranim
normalno fit postavo.
Sedaj sem 4 leta in 32 dni brez bruhanja in življenje se mi je izboljšalo. Vpisala sem se tudi na
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
15
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
zdravstveno šolo z željo, da bi nekoč lahko pomagala takšnim puncam in fantom, kot sem bila jaz, jim
povedala, da so lepi, takšni kakršni so, in da se ni potrebno stradati za lepoto in za ugajanje ljudem.
Sedaj sem zdrava, a žal z rahlimi posledicami, kot so obolenje srca in ledvic. A kljub temu je vse pod
kontrolo in v merah normalnega življenja.
Tik tok, tik tok, bije nepristranska ura na zidu poleg mize, kjer sedim. Seštevam porabljene kalorije, ki
sem jih pojedla že pri zajtrku. Na krožniku pred sabo opazujem majhno porcijo korenčkove solate,
kuhanega piščanca in testenin. Kozarec sveže iztisnjenega pomarančnega soka se mi že skoraj gabi.
Zala Gošnak, 2.b SZŠ
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
16
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
HAMBURGER
Sedim v gostilni
Se usedem, naročim,
in pijem kafe,
prebiram strani -
potopim se v misli
kraje, uboji,
vidim, kak hitro čas gre.
nič dobrih stvari.
Vsi mladi, vsi stari,
Ko berem to sranje,
nimajo časa živet,
zagledam novico,
kaj da bi meli čas
vsak tretji na dan
kaj vredo požret.
poje eno pico.
Ni časa za kuhat,
Prebiram besede,
vsi so za fastfood -
obračam stranice,
hamburger, pomfri,
premami me vonj,
želodec pa hud.
ki prihaja s pečice.
Kaj časa razmišljam,
Prinese mi krožnik,
preplaši me šum,
ga predme postavi,
ko reče natakar,
na njem pa hamburger,
tu mate račun.
ki misli ustavi.
Plačam kafe,
Smo kot smetišče,
iz gostilne odidem,
sam sranje je v njem,
ko hodim po cesti,
se vsega zavedam
spet v misli zaidem.
hamburger pojem.
Ko tavam nekje,
zagledam napis,
tri, dvajst za hamburger
in nov časopis.
Jure Lesjak, 4.b SZŠ
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
17
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
ŽIVALI – NAŠI SOPOTNIKI IN ZDRAVILCI
Domače živali nam popestrijo naš vsakdan s svojo pristnostjo, toplino in brezpogojnim vračanjem
ljubezni. Kadar se počutimo slabo, in kadar smo bolni, nam že s svojo prisotnostjo pomagajo lajšati
težave in krajšajo čas okrevanja.
Živali so nam že od nekdaj pomagale preživeti, njihova udomačitev pa je povsem spremenila naš odnos
do njih. Žal pa smo v dobi tehnološkega razvoja ta odnos zanemarili, kajti vedno več ljudi živi v urbanih
okoljih, kjer se je pristni stik z naravo izgubil. Živi svet smo izrinili iz svojega sveta in ga nadomestili z
virtualnim svetom, ki nas je osiromašil. A govoreči maček Tom ne more nadomestiti sosedovega Mikija,
ki nas pomiri in vzbudi v nas posebne občutke, ko ga pogladimo po kožuščku.
Ravno zato se v zadnjem času v svetu vedno bolj uveljavlja terapija s pomočjo živali. Vedno več ljudi
pa se tudi odloča za nakup hišnega ljubljenčka, ki jim popestri življenje, obenem pa jim pomaga ohraniti
zdravje.
Domače živali služijo človeku kot opora, nekatere pa so (žal) tudi vir človekove prehrane. Želeli bi, da
bi se svet živali vrnil v življenja naših otrok, saj se zavedamo, da domače živali, pa najsi bo to pes,
mačka, ptič, hrček, kuščar ali riba, pomagajo otroku pridobiti občutek samostojnosti in ga lahko
postavijo na pot, da postane zrela in odgovorna odrasla oseba.
Dobro bi bilo, da otroci, ki živijo za raznoraznimi ekrani, vedo, da krava ni vijolična, in da čokolade ne
zavije svizec.
Sabina Jurhar
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
18
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
ORGANIZATORJI TEKA
Športno prireditev je organizirala Katarina Praznik, za celotno organizacijo pa je bil odgovoren
ravnatelj Srednje zdravstvene šole Blaž Šušel. Pomagali so vsi profesorji.













Prijave tekmovalcev: Brigita Rapuc
Povezovanje prireditve: Helena Merkač
Podeljevanje nagrad, medalj in diplom: Darja Skutnik, Blaž Šušel, Bernard Kresnik
Fotografije: Blaž Šušel, Jurij Vodušek
Ozvočenje: Vojko Šuštaršič
Časomerilca: Natalija Fužir in Alenka Recko
Sodnice na cilju: Simona Jeromel Fajmut, Boža Zalesnik, Aleksandra Pečnik
Starterka: Marinka Dretnik
Vodji redarjev: Boštjan Potočnik, Zvone Meža
Kolesarji spremljevalci: Blaž Marot, Žan Vodovnik
Zdravnik: Janez Kompan, dr. med.
Vodje prve pomoči: Adolf Flis, Darja Katanec, Erika Pevnik, Jasna Kolar
Bilten: Irena Marko, Marcelj Furman, Lidija Ajtnik
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
19
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
STOJNICE
 II. osnovna šola Slovenj Gradec
(Zakladi 2. OŠ SG, Čebelarstvo 2. OŠ SG, Varna pot)
 Terapija s pomočjo živali (Sabina Jurhar, Janja Šetina)
 Merjenje krvnega tlaka (Frančiška Šumečnik)
 Projekt Nekajenje (Bojana Štern)
 Rakologija (Doroteja Pernat)
 Pomoč zapuščenim živalim (Doroteja Pernat)
 Pijača za tekmovalce (Vlasta Perkuš)
 Društvo ledvičnih bolnikov Slovenj Gradec, Društvo diabetikov Dravograd – Polžki
(Adolf Flis in predstavniki društev)
 Zdravo sladkanje (Aleksandra Skornšek, Zdenka Kočivnik Lesjak)
 Vzemi in daruj – Špotna oprema (Zuhra Horvat)
 Srednja šola Slovenj Gradec in Muta (Anita Voler)
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
20
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
TEK ZDRAVJA 2015 – SPONZORJI, DONATORJI, PODPORNIKI
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC
JAVNO PODJETJE KOMUNALA SLOVENJ GRADEC
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE – POLICIJSKA UPRAVA CELJE
POLICIJSKA POSTAJA SLOVENJ GRADEC
ZDRAVSTVENO-REŠEVALNI CENTER KOROŠKE
KOROŠKI RADIO
SPOTUR SLOVENJ GRADEC
TURISTIČNA PISARNA SLOVENJ GRADEC
SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC
MKB MARTIN BREZOVNIK S.P.
S.T. OPAL, STEKLARSTVO IN TRGOVINA
NABERNIK DUŠAN – URARSTVO
ZAVAROVALNICA MARIBOR
TISKARNA GREŠOVNIK
OPTIKA KOTNIK
SIPRO
MESTNA KNJIŽNICA KSAVER MEŠKO
VSE NA ENEM MESTU
FRIZERSTVO BERNI
SALON ISIS KOTLJE
LEKARNA DREN RAVNE NA KOROŠKEM
3LINE D.O.O. MARKO GARBUS
FRIZERSKI STUDIO TIMSTAK
TRGOVINA EXPERT
TRGOVINA POHORC IN DNEVNA SOBA
TRGOVINA DARINKO PALIR
ZAVAROVALNICA TRIGLAV
SONČNI ŽAREK DŽONI KOČIVNIK
TENIS FRENK RAVNE
NAMA NOVA
FOTO ANKA
PRIMA FOTO
TRGOVINA BARVANKA
BIRO SERVIS JESENIČNIK
BIM BAM ŠIVILJSTVO
URARNA, ZLATARNA SPEKTER
NEJC
BUTIK BLACK JACK
FRIZERSKI SALON MAJA
HOTEL VABO
AMIS
LINEA SNELLA
EVELINA
HRANILNICA LON
STOMA CENTER SANA
PEKO
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
21
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80.
PERGER MEDIČARSTVO
NLB
HOFBAUER
SPAR
FANTOM, PETER URANC
DZS
INTERSPORT
BIG BANG
DM DROGERIJA
VDC SAŠA, ENOTA VELENJE
OPTIKA KOTNIK
MEGA FIT
ZLATARSTVO PLANINŠEC
PIZZERIJA 100/h
STUDIO LEBRI
KOROŠKE PEKARNE
PODZEMLJE PECE
FAMTEH LESNOOBDELOVALNE TEHNOLOGIJE
JONSON CONTROLS
MEDIKEM d.o.o. – RAVNE NA KOROŠKEM
TAMPOTISK, PAKA PRI VELENJU
AROMA
TENIS KLUB MEŽICA
TRGOVINA MARJANCA
URARSTVO URICA
MLADINSKA KNJIGA
TURKIZ
PRODAJALNA TAJDA
MALČEK
OPAL
TRGOVINA TARA
ZLATARSTVO IN GRAVERSTVO PEČNIK
MESTNA KNJIŽNICA
STUDIO LEBRI
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
22
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
__________________________________________________________________________________
OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA, 7. aprilu 2015, SMO BILTEN IZDALI
NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI SLOVENJ GRADEC.
Odgovorni urednik: Blaž Šušel, dipl. univ. psih.
Glavna urednica: Irena Matko, prof.
Foto: Blaž Šušel, dipl. univ. psih., Jurij Vodušek
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
23
BILTEN »TEK PO MESTNIH POTEH ZA ZDRAVJE IN SMEH
Svetovni dan zdravja, 11. april 2015
Oblikovanje in priprava biltena: Marcelj Furman, Lidija Ajtnik
Natisnili: 40 izvodov
Slovenj Gradec, 11. aprila 2015
ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC
Srednja zdravstvena šola
24