1. No category

MINISTRSTVO ZA
OKOLJE IN PROSTOR
MINISTRSTVO ZA
INFRASTRUKTURO
Številka: 35009-2/2010-MOP/142-01011351
Datum: 16. 7. 2015
STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV Z
JAVNE RAZGRNITVE IN JAVNE OBRAVNAVE OSNUTKA DPN
ZA DALJNOVOD 2 X 110 kV GORICA-DIVAČA (ODSEK RENČE),
v času od 12. 11. 2014 do 12. 12. 2014
Vsebina
1
Uvod ________________________________________________________________ 1
2
Skupni odgovori ______________________________________________________ 3
3
Stališča do pripomb __________________________________________________ 11
Seznam kratic:
CI – civilna iniciativa,
CPVO – Celovita presoja vplivov na okolje,
DPN - državni prostorski načrt,
DV – daljnovod,
DzE – Direktorat za energijo,
DzP – Direktorat za prostor,
EMS – elektromagnetno sevanje,
ICNIRP - Mednarodna komisija za zaščito pred neionizirnim sevanjem,
MOP – Ministrstvo za okolje in prostor,
MzI – Ministrstvo za infrastrukturo,
OP – Okoljsko poročilo
OPN – občinski prostorski načrt,
RS – Republika Slovenija,
SM – stojno mesto (stebra daljnovoda),
ŠV – Študija variant,
VN – visokonapetostni,
KAST – kataster stavb
ZUPUDPP – Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Ur. l. RS,
št. 80/10 in 106/10–popr.).
ZVO – Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 –
ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A,
48/12, 57/12 in 92/13)
ZPNačrt – Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009,
80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C))
Opomba: Vprašanja in pripombe, podane v pisni obliki so zapisana dobesedno, kot so bila
podana, brez slovničnih popravkov.
1
1
UVOD
Javna razgrnitev osnutka DPN za 2 x 110 kV Gorica-Divača (odsek Renče) je potekala od 12.
11. 2014 do 12. 12. 2014. Javna obravnava je bila izvedena 1. 12. 2014, ob 17.00 v dvorani v
Renčah, Trg 21.
V času javne razgrnitve in na javni obravnavi so bile podane pripombe in predlogi zainteresirane
javnosti na osnutek DPN Pripombe in predlogi so bili podani v pisni obliki po običajni in
elektronski pošti ter ustno na javnih obravnavah.
Ministrstvo za okolje in prostor je. skupaj z izdelovalcem DPN, pobudnikom, investitorjem in
izdelovalci strokovnih podlag, vse prispele pripombe in predloge preučilo ter do njih zavzelo
stališče.
2
2
SKUPNI ODGOVORI
V prejetih pripombah prevladujejo in se ponavljajo splošne pripombe oziroma vprašanja glede
izbora variante, vplivov na zdravje, tehnologije kabliranja, ipd. Zaradi večje preglednosti
predmetnega gradiva je na te pripombe odgovorjeno v obliki skupnih odgovorov. Na te
odgovore se gradivo v nadaljevanju tudi večkrat sklicuje.
1. Vprašanje glede razlogov za to, da Varianta S2 ni izbrana kot najustreznejša varianta,
obrazložitev skupne primerjave Variant S2 in S3
Skupni odgovor št. 1
Variante so bile v ŠV vrednotene po štirih vidikih: prostorskem, varstvenem, funkcionalnem in
ekonomskem. Kot je razvidno iz sinteznega vrednotenja (poglavje 5.2) je bila najustreznejša
varianta izbrana med tremi sprejemljivimi variantami, ki niso bile ocenjene kot manj primerne z
nobenega od štirih vidikov. Variante S2 ni bilo med tremi variantami zato, ker je bila z
ekonomskega vidika ocenjena kot manj primerna. Tudi če bi bila varianta S2 ocenjena kot
primerna z ekonomskega vidika, skupno ne bi mogla biti ocenjena kot bolj ustrezna od variante
S3. Kot je razvidno iz Tabele 2, je s treh vidikov (varstveni, funkcionalni in ekonomski) varianta
S3 ocenjena kot bolj ugodna od S2. Varianta S2 je le s prostorskega vidika ocenjena kot bolj
ugodna od variante S3.
Glavna razlika med variantama S3 (t.i. kratka kabelska varianta, med SM33-35) in S2 (t.i. dolga
kabelska varianta, med SM32-39) je ta, da je slednja kablirana tudi na odseku, kjer je to manj
upravičeno. Kabliranje na odseku med SM33-35 je upravičeno, saj daljnovod tu prečka stavbna
zemljišča s stanovanjsko funkcijo in poteka v neposredni bližini središča naselja. Kabliranje na
odseku med SM35-39 je manj upravičeno, saj daljnovod tu poteka po kmetijskih in gozdnih
zemljiščih in redkeje poseljenem obrobju naselja.
Tabela 1: Opredelitev skupne ocene variant (tabela 11 iz ŠV)
Prostorski Varstveni
Funkcional Ekonomski
Varianta
vidik
vidik
ni vidik
vidik
Skupna
ocena
Z1
2
1
1
2
1
Z2
2
1
1
2
1
S1
1
1
3
3
1
S1A
1
1
3
3
1
S2
2
3
2
1
1
S3
2
3
2
2
2
V1
2
2
2
2
2
V2
3
2
2
2
2
Tabela 2: Povzetek razvrstitev variant po 4-ih vidikih vrednotenja (tabela 13 iz ŠV)
Prostorski Varstveni
Funkcional Ekonomski Povprečna Razvrstitev
Varianta
vidik
vidik
ni vidik
vidik
razvrstitev
3
Z1
5,0
7,5
8,0
4,0
6,1
7.-8.
Z2
4,0
7,5
7,0
6,0
6,1
7.-8.
S1
8,0
6,0
1,0
1,0
4,0
3.-4.
S1A
7,0
5,0
2,0
2,0
4,0
3.-4.
S2
2,0
2,0
5,0
8,0
4,3
6.
S3
3,0
1,0
3,0
7,0
3,5
1.
V1
6,0
3,5
4,0
3,0
4,1
5.
V2
1,0
3,5
6,0
5,0
3,9
2.
2. Vprašanje glede primerjave variant S2 in S3 z okoljskega vidika, s poudarkom glede
vplivov na zdravje
Skupni odgovor št. 2
V OP je bilo obravnavanih 8 variant poteka daljnovoda, in sicer Z1, Z2, S1, S1A, S2, S3, V1 in
V2. Obravnavane so bile glede vplivov na varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo
človekovega zdravja, varstvo kulturne dediščine in krajine, varstvo potencialov za rabo in
razvojnih potencialov ter prebivalstvo.
Obe zahodni varianti (Z1 in Z2) sta bili s stališča ohranjanja narave ocenjeni kot varianti z
bistvenim vplivom (D), kar s stališča vplivov na okolje ni sprejemljivo, zato sta bili izločeni iz
nadaljnje primerjave. Ostale variante: S1, S1A, S2, S3, V1 in V2 so s stališča vplivov na okolje
sprejemljive.
Ker se vplivi variant po posameznih sestavinah okolja, kljub pogosto enakim razredom ocen,
razlikujejo, so bile variante pri vsaki sestavini okolja razvrščene po vrstnem redu glede na
obseg vpliva.
Kratkotrajni oz. začasni vplivi (pojavljajo se med gradnjo oz. občasno med vzdrževanjem) so
imeli pri razvrščanju variant med vplivi posega na okolje manjšo težo. Pri obravnavanem
posegu v danem okolju so to vplivi na zrak, tla, vode, obremenitev s hrupom, odpadke in snovni
tok. Pomembnejši so bili vplivi, ki so dolgotrajni (med obratovanjem). To so vplivi na
obremenitev z elektromagnetnim sevanjem, naravo, varovana območja, kulturno dediščino,
kakovost krajine, gozdarstvo in gozd, kmetijstvo ter prebivalstvo. Ti vplivi so imeli pri razvrščanju
večjo težo.
Pri sestavinah okolja, na katere so vplivi začasni, je kot daleč najbolj ugodna izstopala varianta
S1, varianta S2 pa je bila pri večini teh vplivov najmanj ugodna. Pri sestavinah okolja, na katere
je vpliv dolgotrajen se je kot najmanj ugodna izkazala varianta S1, medtem ko je bila varianta
S2 deloma najbolj ugodna. Varianta S3 je bila glede začasnih vplivov uvrščena nekoliko bolje,
glede vplivov med obratovanjem pa deloma nekoliko slabše kot varianta S2.
Skupno je bila kot najbolj ugodna varianta s stališča vseh vplivov na okolje razvrščena varianta
S3, varianta S2 se je uvrstila na drugo mesto.
Varianta S2, z dolgim kablovodom, ima največje vplive med gradnjo in je posledično najslabše
uvrščena pri segmentih okolja: zrak in podnebje, tla in relief, vode, hrup, odpadki in snovni tok.
Po drugi strani ima najmanjše vplive, ki nastanejo med obratovanjem in je najbolje uvrščena pri
obremenitvi z elektromagnetnim sevanjem, kakovosti krajine in prebivalstvu. S stališča vplivov
na naravo in varovana območja ter kulturno dediščino je primerljiva z varianto S3, s stališča
vpliva na gozdarstvo je malce ugodnejša kot varianta S3, s stališča vpliva na kmetijstvo in
kmetijske površine pa nekoliko slabša.
Varianta S3, s krajšim kablovodom skozi naselje, predstavlja kompromis med kabelskim in
nadzemnim potekom skozi naselje. Njeni vplivi med gradnjo so večinoma večji kot pri
nadzemnih variantah, vendar manjši kot pri varianti S2. Vplivi, ki nastanejo med obratovanjem
(elektromagnetno sevanje, kakovost krajine, prebivalstvo) so nekoliko večji kot pri varianti S2,
vendar so manjši od nadzemnih variant. S stališča vplivov na ohranjanje narave in varovana
območja in kulturno dediščino je primerljiva z varianto S2, s stališča vpliva na gozdarstvo
malenkost slabša kot varianta S2, s stališča vplivov na kmetijstvo pa nekoliko ugodnejša.
S stališča elektromagnetnega sevanja sta obe varianti sprejemljivi. Obe s kablovodom prečkata
osrednji del naselja. V varovalnem pasu daljnovoda pri nobeni izmed variant ni stanovanjskih
objektov. Os variante S2 je od najbližjega objekta, na kablovodnem delu, oddaljena približno.
12,5 m (približno 9 m od roba varovalnega pasu kablovoda). Na daljnovodnem delu je od
najbližjega objekta oddaljena približno 62 m (približno 47 m od roba varovalnega pasu
nadzemnega daljnovoda). Os variante S3 je od najbližjega objekta na kablovodnem delu
oddaljena približno 12,5 m (približno 9 m od roba varovalnega pasu kablovoda). Na
4
daljnovodnem delu je od najbližjega objekta oddaljena približno 42 m (približno 27 m od roba
varovalnega pasu nadzemnega daljnovoda).
3. Vprašanje glede razlogov, zakaj je varianta S2 z ekonomskega vidika ocenjena kot
manj primerna varianta
Skupni odgovor št. 3
V ekonomskem elaboratu so bile variante vrednotene z naslednjimi pokazatelji:
− Neto sedanje vrednosti stroškov (NSV)
− Stroški investicijskega vzdrževanja v življenjski dobi
− Ovrednotenje izgub pri prenosu
Z ekonomskega vidika primerjave variant ima največjo težo pokazatelj NSV. Pri tem pokazatelju
so razlike med variantami kar velike. Po tem pokazatelju je najugodnejša varianta S1, ki ima
najnižje investicijske in obratovalne stroške. Pri tej varianti sedanja vrednost investicijskih in
obratovalnih stroškov znaša 814,5 tisoč EUR. Naslednja po tem kriteriju je varianta S1A, ki ima
za 51% večjo NSV stroškov. Nato ji sledi varianta V1 s 140% večjo NSV stroškov. Pri varianti
Z1 NSV stroškov znaša 2,0597 mio EUR in je za 153% večja od NSV stroškov pri najugodnejši
varianti. Varianta V2 ima za 202% večjo vrednost NSV stroškov, varianta S3 za 216%, varianta
Z2 pa ima za 228% večjo NSV stroškov. Po tem pokazatelju je najslabša varianta S2 z
vrednostjo NSV stroškov 5,1815 mio EUR, ki je za 536% večja od NSV stroškov najugodnejše
variante po tem pokazatelju.
Po kriteriju investicijskega vzdrževanja izstopata varianti S2 in S3, pri katerih nastaja
investicijsko vzdrževanje. Pri varianti S2 je investicijsko vzdrževanje za 2,3-krat večje kot pri
varianti S3. Pri vseh ostalih variantah investicijskega vzdrževanja ni.
Pri kriteriju letnih izgub je upoštevan dokument Analiza izgub in primerjava variant
rekonstrukcije DV 2 x 110 kV Gorica – Divača (ELES), kjer pa so prikazane razlike med
variantami zelo majhne. Najmanjše izgube ima varianta V2 (25.597 MWh),največje izgube
električne energije pa varianta S2 (26.373 MWh), ki ima za 38.000 EUR večje letne stroške
izgub kot varianta V2. Varianta S2 ima tako za 3,03% večje letne stroške izgub kot varianta V2.
Varianta S3 odstopa za 2,5%. Varianti S1 in S1A odstopata za okoli 1,7%. Medtem, ko variante
Z1, Z2 in V1 odstopajo od najugodnejše variante za nekaj manj kot 1%.
Po navedenih pokazateljih so bile variante, glede na vrednosti pokazateljev, vrednotene z
oceno od 1 do 3.
Varianta S2 je ocenjena z manj primerno, iz razloga, ker v končni razvrstitvi variant od 1 do 3
izkazuje najnižjo vrednost, in sicer 1,36. Zavedati se je treba, da je investicijska vrednost
variante S2 nekajkrat višja od najcenejše variante, da NSV variante S2 (investicijski stroški in
stroški obratovanja) za 536% presega NSV najugodnejše variante. Variante so torej vrednotene
z ocenami od 1 do 3, in sicer variante z oceno nižjo od 1,5 z manj primerno, variante z oceno
nižjo od 2,5 s primerno in variante z oceno višjo od 2,5 z bolj primerno.
4. Vprašanje glede primerjave variant S2 in S3 s funkcionalnega vidika
Skupni odgovor št. 4
Variante so bile v že izdelanih elaboratih podrobno predstavljene in ocenjene. V nadaljevanju
zato dodajamo le nekaj dodatnih obrazložitev.
Pri primerjavi variant S2 in S3 je treba upoštevati naslednje specifičnosti lokacije:
− slaba nosilnost terena in njegova zamočvirjenost:Trasa poteka (velja za varianti S2 in S3),
zaradi njegovega močvirnega značaja, po razmeroma zahtevnem terenu. Tak teren zahteva
uporabo kablov s svinčeno radialno vodno zaporo. Na osnovi geološkega poročila, ki je bilo
izdelano za določitev pogojev polaganja kablov je bilo ugotovljeno, da se na trasi med SM
32 in SM 35 pojavljajo manjša izcejanja podtalnice, dvig podtalnice pa je pričakovati ob
5
−
padavinah. Na delu trase med SM 35 in SM37 je povečana prisotnost podtalnice, nosilnost
tal pa je na tem odseku najnižja. Na močvirnih predelih se pojavlja nevarnost
kontinuiranega pogrezanja kablovodov (treba je vedeti, da bo teža kablov za dva sistema
približno 120 kg/m), kar lahko pripelje do mehanske preobremenitve kablovoda (prevelike
natezne obremenitve) in poškodb kablov. Način nameščanja kabla bo zaradi karakteristike
zemljin s polaganjem v izkopani jarek, pri čemer bo treba odstraniti približno polovico izkopa
in ga nadomestiti z materialom ustreznih karakteristik. Teren pod kabelsko traso bo treba
stabilizirati, način stabilizacije terena v tej fazi načrtovanja še ni opredeljen. Širina jarka bo
na dnu minimalno 120 cm, globina izkopa bo zaradi kmetijskih površin okoli 180 cm (brez
upoštevanja ukrepov za stabilizacijo terena). V času gradbenih in montažnih del bo
predvidoma treba kontinuirano izčrpavanje podtalnice iz jarka. Slaba nosilnost tal in stalna
prisotnost podtalnice je navajala k težnji, da se najbolj problematičnemu delu trase, zlasti
med SM 35 in SM 37, izognemo. Ta namen je dosežen s skrajšanjem trase, kar omogoča
varianta S3.
gradnja v brežini: Trasa variante S2 na južnem delu (med SM 38 in SM 39) poteka po
strmem gozdnem področju, pod katerim je več manjših vodnih žil, ki jih deloma izkorišča
lokalno prebivalstvo. Teren je tudi deloma nestabilen. Izogniti se je treba strmih tras, ker
obstoja nevarnost zdrsa kablov. Kable je namreč treba nameščati v toplotno dobro
prevodne zasipe, ki so obvezno nizke granulacije (npr. mivka kot droben zasipni material z
dobro toplotno prevodnostjo neposredno ob kablu). Med takšnimi zasipi in kabelskimi
plašči, ki so iz polietilena, je torni koeficient nizek, kar povzroča nevarnost zdrsa. Ob že
navedenem obstoja tudi nevarnost zdrsa vgrajenega zasipnega materiala vzdolž trase
oziroma zasutega jarka. Toplotno prevodne zasipe se namreč namešča v omot geofilca, ki
preprečuje odplakovanje zasipnega materiala. Zato je stik zasipnega materiala in trasne
podlage šibak. Zaradi navedenega bi bila gradnja kablovoda v brežini zahtevna in bi
zahtevala:
– gradnjo opornih sten za preprečitev plazenja in odnašanja zemljine,
– stopničasti izkop jarka za namestitev in utrditev zasipov s primernimi toplotno prevodnimi
karakteristikami po vsej brežini,
– namestitev sider za zadrževanje zasipov,
– namestitev sider za utrditev kablovoda v brežini.
V času gradnje bo treba urediti dostop za gradbeno mehanizacijo in za transport
materialov. Varianta S3 se izogne brežini in zgoraj navedenim težavam, ki bi nastopile ob
gradnji po varianti S2.
V času obratovanja, po zaključku gradnje in v času obratovanja DV bo trasa čiščena (na
njej ne bo mogoče saditi rastlin z globljimi koreninskimi sistemi).
Iz zgoraj navedenega izhaja zaključek, da vrednotenje tehničnih zahtev za gradnjo in
vzdrževanje kabelskih tras pri variantah S2 in S3 kaže na prednost trase S3, s katero se je
možno izogniti zahtevnim pogojem gradnje in vzdrževanja kablovoda na delih trase med SM 35
in SM 37 ter SM 38 in SM 39.
5. Vprašanje glede vplivov EMS na ljudi
Skupni odgovor št. 5
V RS je področje EMS obravnavano v ZVO-1 in v podzakonskih aktih: Uredba o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96, v
nadaljevanju: Uredba o EMS) in Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire
elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96, v
nadaljevanju. Pravilnik o meritvah EMS). Uredba o EMS, med drugim, predpisuje tudi mejne
vrednosti električnega in magnetnega polja, Pravilnik o meritvah EMS pa metodologijo merjenja.
Veliko držav zakonodaje glede vpliva elektromagnetnega sevanja daljnovodov sploh nima,
nekatere jo imajo (kot npr. Republika Slovenija), nekatere pa imajo le priporočila. V večini držav,
ki imajo nacionalno zakonodajo na področju EMS, ta temelji na mednarodnih smernicah
Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirnim sevanjem (International Commission on NonIonizing Radiation Protection; v nadaljevanju: ICNIRP). Tudi Mednarodna zdravstvena
6
organizacija (WHO) priporoča prevzem mednarodnih strokovnih smernic ICNIRP v nacionalne
predpise. Mednarodne strokovne smernice ICNIRP predstavljajo temeljni zaščitni standard, ki
temelji na znanstvenih argumentih. Mednarodne ICNIRP smernice za zaščito ljudi so
postavljene na osnovi baze podatkov, ki je pridobljena z znanstveno kritičnim pregledom vseh
dotlej zbranih znanstvenih oziroma strokovnih prispevkov glede bioloških in zdravstvenih
učinkov. Že v teh smernicah pa je pri postavitvi mejnih vrednosti upoštevana dodatna rezerva z
vključenimi varnostnimi oz. previdnostnimi faktorji.
V slovenskih prepisih o elektromagnetnem sevanju so za nove in rekonstruirane daljnovode
mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja v bivalnih in drugih prostorih, v katerih se ljudje
zadržujejo, v duhu preventive, znatno strožje od mejnih vrednosti iz ICNIRP smernic.
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je klasificirala izpostavljenost magnetnemu
polju v kategorijo "mogoče kancerogeno" in sicer le za levkemijo pri otrocih (IARC, 2001), za
vse druge oblike raka pri otrocih in odraslih in poklicni izpostavljenosti pa je bilo ugotovljeno, da
so dokazi neustrezni za tako klasifikacijo. Povezava med izpostavljenostjo magnetnim poljem in
otroško levkemijo zaradi nekonsistentnosti pri ugotavljanju izpostavljenosti in pomanjkanja
podpore v drugih potrebnih raziskavah (predvsem verjetne razlage osnovnih mehanizmov) ne
dosega oziroma ne zadošča kriterijem za nedvoumno potrditev vzročne povezave.
Trenutno mednarodne smernice ICNIRP podajajo mejne vrednosti 5 kV/m za električno in 200
µT za magnetno polje frekvence 50 Hz. Te smernice upoštevajo, da so znanstveni dokazi v
zvezi z možnimi učinki na zdravje, glede dolgoročne izpostavljenosti nizkim jakostim
elektromagnetnega sevanja nezadostni, da bi ICNIRP lahko upravičeno znižala mejne vrednosti
izpostavljenosti. V slovenski regulativi so mejne vrednosti za nove in rekonstruirane vire sevanja
na območjih povečane stopnje varstva pred sevanjem 0,5 kV/m in 10 µT (to je 10-krat oziroma
20-krat strožje od ICNIRP smernic), na ostalih območjih pa 10 kV/m in 100 µT (kar je 2-krat
manj strogo za električno polje oziroma 2-krat bolj strogo za magnetno polje od ICNIRP
smernic). Pri tem je treba tudi omeniti, da so te mejne vrednosti določene za najneugodnejši
reži obratovanja vira sevanja, ki pa se praktično ne pojavlja pri normalnem obratovanju le-tega.
6. Vprašanje glede vplivov rešitve iz osnutka DPN na zdravje
Skupni odgovor št. 6
V Elaboratu vpliva elektromagnetnega sevanja DV 2 × 110 kV Gorica-Divača na območju
naselja Renče, VENO 3219, EIMV, september 2014, je obravnavan poseg rekonstrukcije DV 2
× 110 kV Gorica-Divača na odseku Vrtojba-Sežana na območju naselja Renče, med stebroma
SM29 in SM40 za varianto S3 iz osnutka DPN, s stališča elektromagnetnega sevanja.
Izdelan je podroben računski 3-dimenzionalni elektromagnetni model obravnavanega vira
sevanja, s katerim so preverjene vrednosti električnega in magnetnega polja na I. in II. območjih
varstva pred sevanjem, kot se jih določa skladno z Uredbo o EMS. Pri preverjanju vrednosti ni
ugotovljenega preseganja mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja. Na podlagi zakonsko
predpisanih določil Uredbe o EMS, projektne dokumentacije za načrtovan poseg, navedenih
tehničnih značilnosti posega in opisa stanja prostora, opredelitev virov sevanja v območju
ocenjevanja vplivov elektromagnetnega sevanja na okolje, računskega postopka vrednotenja
električnega in magnetnega polja ter analize vplivov na okolje in ocene vplivov
elektromagnetnega sevanja na okolje, je ugotovljeno, da je načrtovan poseg rekonstrukcije DV
2 × 110 kV Gorica-Divača na odseku Vrtojba-Sežana na območju naselja Renče, med stebroma
SM29 in SM40, s stališča obremenjevanja okolja z nizkofrekvenčnim elektromagnetnim
sevanjem, sprejemljiv za okolje.
7. Vprašanje glede služnostne pravice in nadomestila
Skupni odgovor št. 7
Služnostna pravica je v RS pravno urejena v Stvarnopravnem zakoniku (Ur. l. RS, št. 87/02; v
nadaljevanju: SPZ). Po SPZ je služnost pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico
oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico
7
izvrševati na svoji stvari (služeča stvar). Stvarna služnost nastane z zakonom, na podlagi
pravnega posla ali z odločbo državnega organa.
Družba ELES za svoje potrebe vzpostavlja služnostno pravico na podlagi pravnega posla, to je
s sporazumno sklenitvijo notarsko overjene služnostne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom
med lastnikom nepremičnine in ELES-om kot služnostnim upravičencem. Služnost se
vzpostavlja, kot trajna služnost, za čas življenjske dobe daljnovoda. Pri tem se lastniku
nepremičnine izplača določena odškodnina kot nadomestilo za njegovo dovolitev izvrševanja
služnosti. Višino odškodnine oceni sodno zapriseženi cenilec ustrezne stroke glede na vrsto
nepremičnine.
V primeru, da ni mogoče doseči sporazuma med lastnikom nepremičnine in ELES-om, investitor
graditve objekta ali njegov pooblaščenec poda predlog pred pristojnim upravnim organom za
vzpostavitev služnostne pravice v javno korist na podlagi Energetskega zakona. Celoten
tovrstni postopek se vodi v obliki upravnega postopka po slovenski zakonodaji. V tem postopku
se obe stranki lahko dogovorita tudi o višini nadomestila, sicer pa se ta določi ločeno po sodni
poti v nepravdnem postopku.
8. Vprašanje glede tehnološke in cenovne primerjave nadzemni – podzemni vod
Skupni odgovor št. 8
Vizualna razlika med podzemnim kablom in nadzemnim vodom je očitna, vendar se večinoma
pozablja ali zanemarja nekatere lastnosti, ki pomembno vplivajo na okolje in tudi na obratovalne
karakteristike različnih vrst mreže, ki pa v nadaljevanju niso navedene. Splošno prepričanje je,
da so kablovodi okolju prijaznejši, ker ne kvarijo izgleda okolja. To je res, vendar se ne sme
zanemariti dejstva, da kljub vsemu zmanjšujejo uporabnost zemljišča, na katerem so
nameščeni, ker mora biti omogočena dostopnost celotnih tras v primeru vzdrževanja ali okvar.
Okvare so redke in največkrat posledica mehanskih poškodb, vendar je odprava napak
povezana z daljšimi prekinitvami kot pri nadzemnih vodih. Odprava napak zahteva običajno tudi
precej večje in daljše motnje v okolju (nujni so izkopi dela ali celotne trase, priprava okolja za
namestitev reparaturnih spojk, kablov ipd). Vpliv na okolje je manjši, ker se električno polje
zaključuje znotraj kabla in imamo opravka le z magnetnim poljem. Potrebno pa se je izogniti
tvorjenju zank v bližini kablovodov, v katerih bi se lahko inducirale kvarne ali zdravju nevarne
napetosti. S tem v zvezi so potrebni ustrezni kontrolni izračuni in dodatno ozemljevanje bližnjih
kovinskih mas. Delovna temperatura kablov je razmeroma visoka in posledica je dodatno
sušenje okolice, kar ni ugodno za kmetijske površine. Mimo navedenega so pomembne še
nekatere druge lastnosti kablov, ki pa pridejo do izraza bolj pri napetostih, višjih od 110 kV.
Cena gradnje, s strani prizadetih prebivalcev sicer večinoma navedena kot zanemarljivo dejstvo
in zato podcenjevana, še vedno govori močno v prid nadzemnih daljnovodov. Edina
verodostojna je, žal že 20 let stara, študija »Comparison of high voltage overhead lines and
underground cables«, ki jo je v okviru CIGRE (mednarodno nevladno in neprofitno združenje za
velike elektroenergetske sisteme s sedežem v Parizu) izdelala na osnovi anketiranja svojih
članic delovna skupina JWG 21/22-01 in ki je iz odgovorov sedemnajstih držav ugotovila, da so
podzemni daljnovodi napetostnega nivoja 110 do 219 kV za faktor 3,3 do 14,8 dražji od
nadzemnih DV. Odgovori iste ankete so pokazali, da je bilo ob času izvajanja ankete le 1,7 %
daljnovodnih povezav napetostnega nivoja 110 do 219 kV izvedenih v kabelski podzemni
izvedbi. To razmerje se je v zadnjih dveh desetletjih zanesljivo premaknilo v prid kablovodov, še
vedno pa se ti nameščajo skoraj izključno v gostih urbanih okoljih in na mestih, kjer podzemne
rešitve pogojujejo tehnološki pogoji.
Prednosti in slabosti kablovoda (za napetosti 110 kV) so opisane tudi v članku »Kako spraviti
elektriko pod zemljo«, Rafael Mihalič, redni prof., Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, Katedra
za elektroenergetske sisteme in naprave, Življenje in tehnika, december 2012.
8
9. Vprašanje glede zgodovine projekta
Skupni odgovor št. 9
Rekonstrukcija starega enosistemskega daljnovoda, ki je bil v prvotni izvedbi izgrajen leta 1939,
v dvosistemski daljnovod, je bila leta 2009 skoraj v celoti zaključena. Izjema je odsek med
stebroma na SM31 in SM39, kjer je med pridobivanjem služnosti za izvedbo rekonstrukcije
prišlo do ostrega nasprotovanja izvedbi predvidene rekonstrukcije. Nasprotovala je tako CI kot
posamezniki. Ti so npr. najprej zagovarjali kabelsko izvedbo, ki jo je investitor v določenem delu
trase na njihov predlog tudi sprejel, ti posamezniki pa po opravljenih usklajevanjih za kabelsko
izvedbo, nazadnje niso bili pripravljeni podpisati pogodbe za služnost za kabelsko izvedbo
daljnovoda, ki bi potekala po njihovih zemljiščih. Kabelsko izvedbo pa so predhodno predlagali
prav zaradi dejstva, da so nasprotovali nadzemni izvedbi. Torej so bila nasprotovanja
rekonstrukciji starega enosistemskega daljnovoda v določeni meri kontradiktorna. Nekateri
posamezniki, ki so med prvimi podpisali pogodbo za služnost za nadzemno izvedbo daljnovoda,
so bili kasneje glavni pobudniki oviranja izvedbe rekonstrukcije daljnovoda (med drugim tudi
fizična blokada dostopne poti do lokacije stebra). V času usklajevanja rešitve za rekonstrukcijo
daljnovoda skozi naselje Renče je Občinski svet Občine Renče-Vogrsko sprejel odlok, ki
zahteva izključno kabelsko izvedbo daljnovoda na območju naselja Renče (Odlok o omejitvah
izgradnje in rekonstrukcije objektov namenjenih prenosu in distribuciji električne energije (Ur.
glasilo Občine Renče-Vogrsko, št. 17/08)). Tak odlok je v nasprotju z določili načtovanja
državnih prostorskih ureditev, saj se prostorske ureditve državnega pomena načrtujejo le z
DPN, ki so hierarhično nadrejeni občinskim (prostorskim) aktom.
Do sedaj je bilo za nadzemno izvedbo DV po obstoječi trasi na območju naselja Renče
sklenjenih približno 90 % služnostnih pogodb z lastniki parcel v varovalnem pasu daljnovoda, za
kabelsko izvedbo med SM32 in SM39 pa približno 80 %. Varovalni pas 2 x 110 kV nadzemnega
voda je širok 30 m, dvosistemskega podzemnega kabelskega voda pa 6,5 m. Manjkajočih
služnostnih pogodb investitor z lastniki zemljišč ni uspel skleniti zaradi različnih razlogov, ki so
jih ti lastniki navajali v nestrinjanju s podpisom pogodb.
Do sedaj je daljnovod zgrajen med RTP Gorica in napenjalnim stebrom na SM31 ter med
napenjalnim stebrom na SM39 in RTP Divača. Med napenjalnima stebroma na SM31 in SM39
so bili na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja postavljeni vsi novi stebri, razen stebra na
SM38. Do montaže vrvi pa iz zgoraj navedenih razlogov ni prišlo.
Na spodnji shemi je razvidno za katere parcele investitor ni uspel sporazumno skleniti
služnostnih pogodb za projektirani daljnovod v daljši podzemni kabelski izvedbi (približno v
obsegu variante S2 iz študije variant v postopku tega DPN med SM32 in SM 39) po osi starega
daljnovoda:
9
Slika 1: Prikaz parcel med SM32 in 39, za katere niso bile sklenjene služnostne pogodbe (rdeča
obroba) za podzemni potek daljnovoda
Investitor v postopku vzpostavitve služnosti v javno korist do sedaj za nekatere parcele ni uspel
pridobiti pravice graditi niti sporazumno niti »prisilno« za nobeno od predlaganih izvedb
rekonstrukcije predmetnega dela DV (niti za nadzemno niti za dolgo podzemno varianto).
Upravni in sodni postopki v ta namen so trajali več let, v več začetnih fazah teh postopkov
povsem neuspešno za investitorja. Razlog za neuspešnost naj bi bil sprejet »Odlok o omejitvah
izgradnje in rekonstrukcije objektov namenjenih prenosu in distribuciji električne energije
(Uradno glasilo Občine Renče-Vogrsko, št. 17/08)« Občine Renče-Vogrsko. Šele po prejemu
sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije (npr. I U 1296/2009-17 z dne 20.4.2010) je bila
zadeva kasneje zaključena v investitorjevo korist. Še do leta 2015 pa vsi postopki za pridobitev
pravice graditi na vseh potrebnih parcelah za rekonstrukcijo DV 2 x 110 kV Gorica-Divača po
stari trasi DV niso zaključeni.
Da se za dokončanje rekonstrukcije manjkajočega dela DV zagotovi trdno prostorsko podlago v
državnem izvedbenem aktu sta se investitor in MzI, kot pobudnik DPN, sporazumno odločila, da
se izvede postopek priprave in sprejema DPN za ta del DV.
10
3
3.1
STALIŠČA DO PRIPOMB
Pripombe podane pisno
1. Jožef Elersič, A. Gabrščka 86, 5290 Šempeter, pisno 2. 12. 2014
1.a
Sem lastnik kmetijskih parcel št.: 588/23 in 588/24 obe k. o. 2322 Renče. Ogledal sem
si razstavljeno dokumentacijo, ki naj bi bila podlaga za izvedbo rekonstrukcije navedenega
električnega daljnovoda, ki sedaj deloma poteka tudi preko moje parcele 588/23, s predlogom
spremembe pa se bo tej parceli oddaljil in bo potekal v soseščini vkopan zelo blizu linije struge
večjega, precej hudournega potoka Renc. Prav tako je iz prikazane dokumentacije mogoče
razbrati, da bo investitor zelo verjetno uporabil in tudi v bodoče uporabljal za dostop do naprav
za daljnovod, kjer bodo linije vkopane v zemljo, sedanji betonskih mostiček preko potoka Renc
in dosedanjo kolovozno cestno linijo, ki je uporabna za dostop do nekaterih kmetijskih parcel
vzdolž struge tega potoka.
Predlagam, da investitor opisano cestno komunikacijo legalizira v javno dobro ali na kakšen
drugi način priskoči na pomoč lastnikom kmetijskih parcel v tem območju. Z namenom, da bodo
le ti lahko legalno uporabljali dostop do svojih parcel po tej cestni povezavi in da bo vkop kablov
predvidel tudi obremenitve s traktorskimi vozili po tej cesti ( osni pritisk ), kjer bi ta bodisi
potekala nad kabli ali morda le prečkala kable, je to pripombo nujno ovrednotiti in jo upoštevati v
izvedbeni dokumentaciji. Pričakujem torej, da bo ELES pri projektiranju to dejstvo upošteval in
dal soglasje k uporabi dostopne ceste vključno z mostom, kot kmetijske komunikacije za
zemljiške parcele, ki se nahajajo na območju v soseščini, zlasti pa za tiste, ki druge možnosti
dostopa sploh nimajo in vso zadevo tudi uskladil z Občino Renče - Vogrsko.
Stališče št. 1:
Pri projektiranju tovrstnega objekta je praksa, da se za gradnjo in kasnejše vzdrževanje
prvenstveno uporabljajo obstoječe javne in druge obstoječe poti. Na predlaganem
območju poteka trasa daljnovoda večinoma vzporedno z obstoječo potjo in tako se tudi
uporabi – seveda s predhodno vzpostavitvijo služnosti na prečkanih parcelah. Na delih,
kjer ni obstoječe poti, se s soglasjem lastnikov lahko izvede trajen dostop ali samo
začasen dostop za potrebe gradnje, po dokončanju pa se vzpostavi prvotno stanje in
tako ostane največji mogoč del območja v prvotni uporabi - torej za prvotno namensko
rabo.
Na izrecno željo lokalne skupnosti je investitor pripravljen sodelovati tudi v postopku
prenosa obstoječe poljske poti na lokalno skupnost, če se s tem strinjajo tudi sedanji
lastniki parcel.
Pripomba št. 2 : Marjan Murovec, pisno 1. 12. 2014)
2.a Na razgrnitvi predloga najustreznejše variante, ki je bila v januarju 2014, je bilo
razgrnjenih več variant, med njimi tudi zahtevana variante s strani krajanov KS Renče, to
je vkop daljnovoda od SM 31-SM 39.
2.b Varianta je bila ustrezna po vseh izbranih kriterijih, razen finančno ekonomskega kriterija.
Na razgrnitvi so prisotni izdelovalci podrobno pojasnjevali izdelane kriterije, ker pa
izdelovalca finančno ekonomskega kriterija ni bilo, smo prisotni poslušalci privzeli
posredovano informacijo.
Izdelan osnutek DPN ne predvideva zahteve KS Renče da se izvede kablovod v
zahtevanem obsegu od MS 31 do MS 39, ampak le del trase v kablovodu, to je od MS33
do MS 35, ostali del pa zračno. Predvidevam, da se je investitor odločil za takšno
varianto zaradi finančno ekonomskega kriterija.
Vsi prisotni zahtevamo, da se finančno ekonomski kriteriji danes podrobno predstavi in
posreduje predstavnikom civilne iniciative, Krajevni skupnosti Renče in občini Renče Vogrsko, da ga le ti pregledajo in preverijo. Nerazumno je, da se zaradi morebitnega
11
večjega vložka v izvedbo investicije na račun zdravja krajanov družba odloči, da izvede
daljnovod v varianti izdelani in prikazani v osnutku DPN.
Stališče št. 2:
2.a Januarja 2014 ni potekala razgrnitev predloga najustreznejše variante (v skladu z
ZUPUDP) ampak je skladno z dogovorom in sklepi sestanka, ki je potekal
decembra 2013 na MzIP, na željo župana, g. Aleša Bucika, potekala predstavitev
predloga najustreznejše variante svétnikom Občinskega sveta Občine RenčeVogrsko. Predstavitve se je udeležila tudi druga zainteresirana javnost.
2.b
Vrednotenje variant z ekonomskega vidika je povzeto v tekstualnem delu ŠV, v
poglavju 4.4. Elaborat vrednotenja z ekonomskega vidika pa je Priloga 2.4 ŠV.
Navedeno gradivo je bilo v času javne razgrnitve na vpogled na Občini RenčeVogrsko in na MOP. V času javne razgrnitve pa je bilo gradivo ves čas v celoti
dostopno tudi na spletnem strežniku MOP.
V postopku sinteznega vrednotenja imajo vidiki vrednotenja enako težo in
ekonomski vidik ni poudarjen. Sta pa bila v ŠV (poglavje 5.2) preverjena tudi
scenarija s povečanim in zmanjšanim pomenom ekonomskega vidika. Tudi v
slednjem primeru se varianta S2 ni pokazala za bolj ustrezno od variante S3.
Glej tudi Skupni odgovor št. 1 in Skupni odgovor št. 3.
Pripomba št. 3 Civilna iniciativa Elektrika pod zemljo, Odbor Civilne iniciative Krajevne
skupnosti Renče, Miran Pregelj, Mohorini 29/b, 5292 Renče; pisno 12. 12. 2014
Odbor Civilne iniciative KS Renče smo se seznanili z razgrnitvijo Državnega prostorskega
načrta za rekonstrukcijo dela daljnovoda 2 x 110 kV Gorica - Divača (odsek Renče) in sprejeli
naslednja sklepa:
3.a Varianta S3, ki je predstavljena v osnutku DPN-a je v celoti nesprejemljiva in za
prebivalce Renč diskriminatorna.
3.b Člani Civilne iniciative zahtevamo vkop podzemno izvedbo kablovoda Varianta S2 od
stebra SM31 do SM 39.
Stališče št. 3:
3.a Izbrana Varianta S3 je bila izbrana po enakih kriterijih kot se uporabljajo pri
načrtovanju drugih elektroenergetskih DPN in kot se uporabljajo za vse državne
prostorske ureditve, zato je očitana diskriminatornost neutemeljena. Glej tudi
stališče 5.o.
Stanje o možnih prioritetah kabliranja 110 kV in daljnovodov višjih napetosti v RS
dobro prikazuje referat z naslovom Problematika stanovanjskih objektov v
varovalnih pasovih prenosnih daljnovodov, ki je priloga stališč (Kregar, A.,
Tomažič, R. Problematika stanovanjskih objektov v varovalnih pasovih prenosnih
daljnovodov. Referat. 10. konferenca slovenskih elektroenergetikov, Ljubljana,
2011)
Glej tudi stališče 28.c.
3.b
12
Pripomba se ne upošteva. Podzemni potek na odseku med SM31 in SM39 ni bil
načrtovan pri nobeni od osmih variant obravnavanih v ŠV, je pa načrtovan med
SM32 in SM39 pri varianti S2. Varianta S2 (t.i. dolga kabelska varianta, med SM3239) ni bila predlagana kot najustreznejša varianta, niti ni bila uvrščena v ožji izbor
sprejemljivih variant (glej Skupni odgovor št. 1). V fazi predstavitve PNV, januarja
2014 in javne razgrnitve osnutka DPN, je bila evidentirana večja lokalna
sprejemljivost variante S2, v primerjavi z varianto S3 (t.i. kratka kabelska varianta,
med SM33-35), vendar niso bila ugotovljena nova dejstva, ki bi vplivala na
vsebinsko odločitev glede predloga najustreznejše variante (PNV). PNV je varianta
S3, ki je podrobneje načrtovana z osnutkom DPN.
Pripomba št. 4 : Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, Kardeljeva ploščad 1, Ljubljana,
predsednik Karel Lipič, univ. dipl. ing.; pisno 12. 12. 2014)
Zveza ekoloških gibanj Slovenije - ZEG, nevladna okoljska organizacija smo zveza društev, ki
ima skladno z zakonom in pravnomočno odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje št. 21516/2012 z dne 24. 9. 2012 priznan tudi status nevladne organizacije, ki na področju varstva
okolja v Republiki Sloveniji deluje v javnem interesu. V celoti je tako izkazan tudi naš pravni
interes za podajo pripomb in predlogov v tem konkretnem postopku katerega se bomo v
primeru neupoštevanja naših pripomb in predlogov tudi v nadaljevanju udeleževali in z vsemi
pravnimi sredstvi izpodbijali morebitne odločitve, ki bodo v nasprotju z javnim interesom,
interesom prizadetih ljudi na navedenem območju in zlasti ki bodo ogrožale realno ali
potencialno zdravje ljudi in premoženja na navedeni predvideni trasi.
4.a Pridružujemo se zahtevam tamkajšnje civilne iniciative in zahtevam tamkajšnjih ljudi, da
se lahko izvede edina in kot najprimernejša varianta S2, torej vkop po celotni trasi in sicer
skladno z zadnjimi tehnološkimi dognanji in tehničnimi rešitvami. Takšne tehnične rešitve
minimalno ali ničelno namreč obremenjujejo okolje in ljudi med gradnjo, kar je
najpomembnejše pa imajo najmanjše vplive ali potencialne vplive dolgoročno, torej ves
čas obratovanja in sicer tako na ljudi kakor tudi na vse drugo v zadevi in na tistem
območju relevantno.
4.b Dejstvo je, da smo mi vsi kakor tudi ljudje na navedenem območju upravičeni, da se o
najustreznejši varianti (pri čemer je potrebno gledati kot najpomembnejši faktor
dolgoročne, torej med obratovanjem vplive na zdravje in počutje ljudi) izreče neodvisna
strokovna inštitucija ali oseba, ki ni kakorkoli bila v preteklosti in tudi ni sedaj kakorkoli
poslovno ali drugače povezana z našim ELES-om ali katerimkoli drugim energetskim
podjetjem ali sistemom v Sloveniji. Ti, ki so v konkretnem primeru udeleženi pri pripravi
tega DNP-ja ne izpolnjujejo tega pogoja in zahteve. Seveda mora ta oseba imeti tudi
ustrezno znanje in strokovnost. Na tem področju tako predlagamo, da se v tem postopku
tudi kot pripombe in predolge upošteva tudi ugotovitve razsodbe v zadevi javno-pravnega
oddelka občine Riniken in soudeleženih proti Axpo A.G. in Zveznemu uradu za energijo
(pritožba v javnopravnih zadevah) opr. št. IC_398/2010 z dne 5. april 2011. Predlagamo
tudi, da se v tem postopku prouči in kot znanstvena dognanja in resnice upošteva tudi
izvedensko mnenje prof. Heinricha Brakelmanna, profesorja za energetski transport in
skladiščenje energije na Univerzi Duisburg - Essen, o delnem kablovodu Riniken iz julija
2009 (izvedensko mnenje Brakelmann I) ter njegovo dodatno izvedensko mnenje prof.
Brakelmanna iz januarja 2010 k tem spisom (izvedensko mnenje Brakelman II).
Predlagamo tudi, da se v postopku angažira omenjenega profesorja, ki naj poda izvid in
mnenje o najustreznejši varianti trase in načina izgradnje, saj menimo, da bi morala se
kot najustreznejša varianta izkazati varianta S2. Kakor izhaja iz osnutka DNP-ja
spremljajoče dokumentacije se že ljudem z običajnimi znanji zdijo obrazložitve in
utemeljitve družb, inštitucij in oseb, ki so vse to pripravljale in pisale, nelogične,
neživljenjske in se že ob treznem prebiranju pojavljajo najmanj veliki dvomi v pravilnost
takih razvrščanj. Iz prej omenjene razsodbe in študije omenjenega profesorja lahko
razberemo, da so prav tako v Švici poskušali ministrstvo in elektro podjetje v preteklosti
"igrati" na takšna in drugačna zavajanja, prikrojevanja resnic in dejanskega stanja, vendar
je bilo to logično in utemeljeno tudi s strani omenjenega strokovnjaka ovrženo.
4.c
Predstavljeni DPN ne samo, da po okoljevarstvenih vidikih "pušča" na vse strani in
dejansko favorizira varianto, ki iz okoljevarstvenega vidika, zlasti pa z vidika zdravja ljudi
ni najboljša, tudi po ekonomskem vidiku je napačna. Pri pretehtanju interesov pa tudi ni
razviden noben razlog, da bi se ravnali izključno po stroških investicije in ob tem
zanemarili obratovalne in posebej stroške izgube toka. Že iz vidika obratovalne
gospodarnosti se zdi potrebno, čimbolj upoštevati vse stroške, nastale med življenjsko
dobo linije. Pri primerjavi stroškov potrebno upoštevati investicijske in obratovalne
stroške, k zadnjim spadajo predvsem tudi stroški izgube energije. Poleg tega je treba pri
obsežnem pretehtanju interesov pozornost usmeriti še na ekološki vidik, ker je izguba
toka pomemben kriterij. Pri preračunavi celotnih stroškov pa je treba upoštevati še
občutno viške stroške izgube energije pri nadzemnem vodu.
4.d Morebiti res orjemo ledino, vendar smo v 21. stoletju, znanja, dognanja, tehnika, vedenja
so se spremenila. Tudi ELES in njemu podobni morajo iti naprej in ne ostajati v prvi
polovici 20. stoletja (ali ni sam ELES pravil, da naj bi skozi Renče od leta 1939 potekal
okoli 60 kV daljnovod, on pa bi v 21 stoletju le zamenjal stebre in gor dal druge žice…..
pri čemer tudi poseljenost leta 1939 ni bila niti približno taka kot je sedaj….. če bi bila bi
verjetno Italijani takrat tudi te žice nadzemno speljali drugje).
13
4.e
4.f
4.g
Vsekakor pa bi moralo biti tudi v interesu ELES-a, države in njenih organov in seveda tudi
v splošnem javnem interesu, da si pridobijo vsi akterji končno že izkušnje z novimi
tehničnimi možnostmi za izdelavo in optimizacijo kablovodov.
Ali je morda kdo preračunaval kdo bo kril in koliko bodo stali potencialni stroški odškodnin
zaradi razvrednotenja premoženja in stroški materialnih in drugih premoženjskih škod
zaradi uničenja zdravja ljudi itd….
Rešitev, ki bi zadovoljila tako stroko (ki ji je zagotovo skoraj vseeno kaj napiše, važno, da
je naročnik zadovoljen), sploh pa lokalno prebivalstvo in lokalno skupnost je na dlani, to
je varianta S2 in v kolikor bi se to izvedlo že pred 7 leti, ko so to že zahtevali Renčani, bi
če povzamem številke predstavnika ELESA (1 MIO EUR na leto) bi v vsem tem času
prišparali najmanj 7 MIO EUR pa tudi nobenih stroškov s sestankovanji, s pripravami
takih ali drugačnih planov itd… ne bi bilo. Ali je kdo računal tudi vso to škodo in še več, ali
je morebiti kdo ugotavljal odgovornost kogarkoli na Ministrstvu ali ELES-u s tem v zvezi.
Prihajajo ali nastopili so časi, ko bodo odgovarjali posamezniki, ki so pripeljali do takšnih
situacij in ki bodo tudi odgovarjali za svoje študije in druge odločitve, ki so bile izdelane
brez upoštevanja zadnjih svetovnih dognanj za zdravje in varstvo zdravja in varstvo
zdravja ljudi, posledica česar so bili in bodo nova in nova obolenja ljudi. Ta stroka in
ljudje, ki takšne študije in ravnanja podpirajo, bodo za morebitne škodljive posledice
odgovarjali. Obstajamo že 20 let, tudi čez 20 let bomo in na postopke in aktivnosti, prav
tako pa tudi na osebe, mi ne bomo pozabili.
Še enkrat vas torej pozivamo, proučite zadeve še enkrat, pridobite neodvisno študijo in revizijo
študije najustreznejše variante pri neodvisni zunanji inštituciji (naš predlog je prof. Heinrich
Brakelmanna, profesor za energetski transport in skladiščenje energije na Univerzi DuisburgEssen) in predlagajte ter sprejmite verjemite za vse najboljšo in najustreznejšo varianto S2.
Morebiti bi kdo imel pri varianti S2 še kak predlog zlasti glede tehnike izvedbe, morebiti glede
same morebitne delne spremembe trase,…. ampak vse to je možno izvesti in brez kakršnih
problemov in zapletov, saj vam ljudje in lokalna skupnost v tem pogledu stojijo na isti strani.
Ne pozabite ljudje in lokalna skupnost niso proti trasi skozi njihov kraj, ampak želijo zgolj
varianto, ki bo najmanj ogrožala njihovo zdravje in zdravje njihovih potomcev. Še enkrat vam
polagam na srce, sprejmite roko, ki vam jo podajajo ljudje in pokažite svojo človeško plat in
upravičite ter pripomorite zopet k izgradnji zaupanja ljudi v državo ter njene inštitucije.
Stališče št. 4:
4.a Glej Stališče 3.b
Nasprotovanje lokalnega prebivalstva dolgi kabelski izvedbi – glej stališče 5.h in
Skupni odgovor št. 9.
Glej tudi Skupni odgovor št. 1, Skupni odgovor št. 2, Skupni odgovor št. 4 in
Skupni odgovor št. 8.
4.b
Neodvisna mednarodna inštitucija se o izvedbi posega v prostor lahko izreče, če se
pri tem upošteva veljavna slovenska zakonodaja in upoštevajo pravne razmere, ki
veljajo v RS. Tuja institucija lahko presoja poseg, vendar po slovenski zakonodaji
in če ima za to ustrezno pooblastilo in naročilo zainteresirane stranke.
Poleg Poročila o pregledu gradiva – Določitev in vrednotenje variant ter predlog
najustreznejše variante – gradivo za recenzijo, ZUM d. o. o., št. 11055, junij 2013, ki
ga je pripravil koordinator postopka priprave DPN, je investitor pridobil tudi svojo
recenzijo iste študije s strani priznanega strokovnjaka s področja umeščanja
elektroenergetskih objektov v prostor, Marka Faturja, univ. dipl. inž. grad. Po
priporočilih recenzenta je bila študija variant dopolnjena in taka predstavljena v
lokalni skupnosti, javno razgrnjena pa kot strokovna podlaga v fazi priprave
osnutka DPN.
4.c
14
Po ekonomskih kriterijih so bile variante vrednotene s tremi pokazatelji in sicer s
stroški investicijskega vzdrževanja v življenji dobi, z ovrednotenjem izgub pri
prenosu ter z neto sedanjo vrednostjo stroškov projekta, ki vključujejo stroške
investicije ter stroške obratovanja v življenjski dobi projekta. Torej pokazatelji
upoštevajo vse stroške, ki nastajajo v življenjski dobi projekta. Eden od
pokazateljev je tudi letni strošek izgub, ki je izračunan na podlagi dokumenta
Analize izgub in primerjava variant rekonstrukcije DV 2 x 110 kV Gorica – Divača.
Dokument prikazuje majhne razlike pri izgubah električne energije med
posameznimi variantami in sicer prikazuje najmanjše izgube na leto pri varianti V2
(25.597 MWh) in največje izgube pri varianti S2 (26.373 MWh).
Glej tudi Skupni odgovor št. 2.
4.d
Varovalni pasovi DV v preteklosti niso bili predpisani in zato upravljavec DV ni imel
pravne podlage za zahtevo po večjih odmikih novih gradbenih objektov od osi DV.
Izpolniti je bilo treba le pogoje po minimalnih tehničnih odmikih objektov od
vodnikov DV.
4.e
V RS že obstajajo izkušnje z gradnjo podzemnih visokonapetostnih kablovodov,
saj je zgrajeno že več km tovrstnih DV. Način izvedbe DV je rezultat predhodnih
študij in strokovnih primerjav.
4.f
V okviru sklepanja služnostnih pogodb z lastniki za nepremičnine v vplivnem
območju objekta sodno zapriseženi cenilec ustrezne stroke (npr. kmetijske,
gozdne, gradbene) oceni vso predvideno povzročeno škodo lastniku in oceno
dokumentira v cenilnem zapisniku. Cenilni zapisnik je podlaga za izplačilo celotne
odškodnine v okviru sklenjene služnostne pogodbe. Praksa je, da se v tej fazi
oceni tudi vso predvideno dejansko povzročeno škodo, npr. na poljščinah in lesni
masi, ki bo nastala ob sami gradnji objekta. Po zaključeni gradnji se na območju
gradnje v največji možni meri vzpostavi prvotno stanje ter preveri dejanski obseg
povzročene škode in po potrebi izplača razliko.
Vrednost nepremičnin zaradi daljnovoda ne bo nič manjša, saj je tam
visokonapetostni daljnovod obstajal že od leta 1939. Veliko objektov v bližini DV pa
je bilo zgrajenih kasneje kot DV. Glej tudi Stališče 5.e.
Vplivi objekta na zdravje prebivalstva so ovrednoteni v OP. Ne glede na to pa je
potrebno objekt graditi v skladu z vsemi veljavnimi predpisi v RS in zato vplivi ne
smejo in ne morejo biti preseženi.
4.g
Strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi gradiv za DPN so za svoje predloge
strokovno odgovorni svoji organizaciji, ki jim je izdala licenco za pripravo
posameznih vrst dokumentacije in tudi naročniku le-te, zato jim nikakor ni vseeno
kaj zapišejo v svojih ugotovitvah in predlogih. Rešitev, ki je predlagana, je bila
usklajena s pobudnikom in s koordinatorjem tega DPN.
Nasprotovanje lokalnega prebivalstva tudi dolgi kablovodni izvedbi – glej stališče
5.h in Skupni odgovor št. 9.
Pripomba št. 5 : Irena Komar, Renški Podkraj 65, 5292 Renče; Matjaž Komar, Miren 122,
5291 Miren; Uroš Komar, Bukovica 50c, 5293 Volčja Draga; vse pisno 12. 12. 2014)
5.a Predvidena trasa novega daljnovoda po sedaj predlagani varianti poteka čez parcele v
moji lasti 1104/10, 1104/1 in 1104/5, 1104/6, 1083/5 vse k. o. Renče skupne površine
11021,00 m2, od tega je 790,00 m2 stavbnega zemljišča, poslov. stavba z dvoriščem v
izmeri 954,00 m2. Te parcele spadajo v 1. območje stopnje pred sevanjem, kar sami
navajate pod 2.3.5. Elektromagnetno sevanje, da potrebuje to področje povečano varstvo
pred sevanjem. To so parcele kategorizirane kot najboljše kmetijsko zemljišče, delno
drugih kmetijskih zemljišč in del parcele v izmeri 790,00 m2 pa za stanovanjsko gradnjo
ter obstoječi poslovni objekt z dvoriščem 954,00 m2. Taka umestitev daljnovoda
popolnoma degradira celotno zemljišče. Ni možna gradnja stanovanjskega objekta in
ureditev bivalnega okolja in dveh razlogov:
− Zaradi vpliva elektromagnetnega polja na zdrave ljudi (glej študije in sodbo Združenja
GIGAHERZ.CH., zdravstvene organizacije WHO, samostojnega raziskovalca Dr.
Alfreda Korbleina iz Nemčije itd.).
− Zaradi nizke oziroma nične vrednosti parcel priložnosti prodaje, vzrok: koridorom,
izgled v naravi, uporaba za kmetijske potrebe bistveno vpliv elektromagnetnega
sevanja (glej sodba Švica).
5.b V okoljskem poročilu osnutka DPN so opisane variante in je na strani 0-21 D7451-1/01A
opisana varianta S2 kot najbolj ustrezna varianta za čas obratovanja glede vpliva na
15
5.c
5.d
5.e
5.f
5.g
5.h
16
okolje in zdravje ljudi. Vpliv med gradnjo vkopne variante je zanemarljiv in ga tudi
sprejemam. Osnutek pa poudarja končno obremenitev med gradnjo, kar pa je skrajno
neresno in zavajujoče.
Zahtevam pismen odgovor Delovne skupine za pripravo DPN-ja za rekonstrukcijo dela
daljnovoda 2 x 110 kV Gorica - Divača (odsek Renče), ki jo sestavljajo: Lidija Balantič,
višja svetovalka, Cveto Kosec, sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za
energijo in Minče Mandelj, ELES d. o. o. in izdelovalca osnutka DPN za rekonstrukcijo
dela daljnovoda 2 x 110 kV Gorica - Divača (odsek Renče) IBE d. o. o. Ljubljana o
trajnostnem vplivu elektromagnetnega sevanja na moje parcele in ljudi v bodočem
stanovanjskem objektu na parceli 1105/1 k. o.Renče.
Zakaj tudi zahtevam vkop kablovoda:
− zanemarljiv vpliv na ambient - ni vidnih žic,
− nizko elektromagnetno polje,
− velika stopnja varnosti za vse,
− kmetijsko turistični razvoj,
− zaščita pred vremenskimi vplivi iskrenjem, požarom ob udaru strele, žledom in ledom
− zdravo bivalno okolje danes in za kasnejše rodove.
Na javni obravnavi DPN je bilo s strani odvetnika predstavniku ministrstva jasno
postavljeno vprašanje o tem ali je bil kdaj na tej trasi že postavljen daljnovod 2 x 110 kV
in ali je kdaj tak tam že obratoval, vendar predstavnik ministrstva na to vprašanje ni hotel
odgovoriti. Predstavnik ELESA pa je nato na zahtevo prisotnih edini pošteno podal
odgovor da NE. Nadalje na vprašanje istega izdelovalcem DPN-ja oz. okoljske študije ali
so in na kakšnih podlagah in ob upoštevanju kakšnih znanstvenih dognanj so (če so)
obravnavali in proučevali vpliv različnih predstavljenih variant na zdrave ljudi. Odgovor je
bil zastrašujoč in sicer, da tega niso študirali še, ker, da ni še znano katera varianta naj bi
bila izbrana. Očitno je, da bi prav taka študija, če bi bila narejena jasno pokazala, da je
naj ustreznejša iz vidika zdravja ljudi in tudi okolja prav "vkopna" varianta.
Zakaj se v vseh postopkih in predstavitvah poskuša zavajati javnost, upravne organe
druge in sicer s tem, da naj bi se zgolj obnavljajo star daljnovod? Daljnovod ne star ne
nov namreč na delu trase ne stoji in tudi nikoli ni tam stal 2 x 10 kV in tudi ne kakršnekoli
drug s kakršnimkoli dovoljenjem kogarkoli, sploh pa ne kakršnimkoli gradbenim
dovoljenjem.
Zakaj so potrebna sprenevedanja in se enostavno ne reče bobu bob in se reče da pač
hočete postaviti nov daljnovod 2 x 110 kV? Ali pa vsaj obnova in nadgradnja starega
daljnovoda pri čemer na delu trase, kjer sedaj ni sploh več kakršnegakoli daljnovoda bi
morali vsekakor govoriti zgolj o postavitvi novega 2 x 110 kV daljnovoda.
Čudi tudi ravnanje ministrstva in vseh vpletenih pri pripravi in pripravljanju tega
državnega prostorskega načrta. Na izrecno vprašanje zakaj ne vkopljejo po celi trasi s
čemer se vsi strinjajo in bi zadeve lahko hitro naredili je predstavnik ELES-a izjavil, da oni
bi vkopali in da ni pri njih problem, da pa bodo in morajo narediti tako kot bo rekla država.
Na takojšnje vprašanje predstavniku ministrstva zakaj torej ne rečejo ELES-u naj vkoplje
pa je predstavnik ministrstva rekel, da pač bo ministrstvo naredilo tako kot bo rekla stroka
in je pogledal proti trem osebam, ki so sedele na njegovi desni strani in sicer enemu
predstavniku Inštituta Milan Vidmar ter dvema predstavnikoma pripravljavcev Okoljskega
poročila, ki so vsi zgolj začudeno gledali. Če to ni sprenevedanje je zadeva enostavna.
Sprejmite varianto S2, ki naj se izvede. V okoljskem poročilu je jasno zapisano, da je po
izgradnji varianta S2 z vidika zdravja ljudi najboljša. Ali ni to cilj državi zdravje ljudi. Ne
samo, da bi šlo za previdnostno načelo, v vsem tem času so stroka, znanost in raziskave
že toliko napredovali, da je jasno, da so takšni daljnovodi zdravju škodljivi med
obratovanjem zaradi stalnih in dolgotrajnih vplivov na ljudi z elektro in magnetnim
sevanjem. Jasno je, da verjetno v nobeni izmed variant ne bi bile presežene z Uredbo
predpisane mejne vrednosti, vendar je dejstvo, da je uredba stara že skoraj 20 let in da
ne odraža več ne stanja znanstvenih dognanj, stroke in vedenj na področju vplivov
elektromagnetnih sevanj na zdravje ljudi. Tem pripombam prilagam tudi kar nekaj listin,
od katerih so sicer nekatere v tujem jeziku, vendar iz vseh si lahko razberete to kar vam
pravim in kar zahteva tudi civilna iniciativa v Renčah. Tudi sodba Švicarskega sodišča bi
lahko bila vzor vam pripravljavcem DPN-ja.
Tudi ekonomski vidik ne more prevladati. Če bi že pred 7 leti naredili vkop bi bile zadeve
zaključene in ne bi vsako leto nastajala neka domnevna škoda o kateri je govoril
predstavnik ELESa v višini cca 1 MIO EUR letno. Torej 7 mio EUR je bilo že nekako
5.i
5.j
5.k
5.l
17
potrošenega denarja nas vseh,davkoplačevalcev, pri čemer pa še vedno se trmasto
vztraja pri nekih "polovičnih" variantah.
Kot smo se pozanimali pri pristojnih v Švici, je dražji vkop takšnega 2 x 110 kV
daljnovoda, zgolj za cca 60 % od nadzemne variante. V tem delu so dokumenti, ki
spremljajo DPN glede finančnih posledic in variant ne samo pomanjkljivi pač pa tudi
napačni in zavajajoči. Dejstvo je, da se te podatke lahko realno pridobi iz tujine (ne
balkana ipd… pač pa npr. Švice, Nemčije, Švedske),kjer se takšni vkopi običajni.
Zahtevam in predlagam, da se te podatke pridobi ali pa da se v zadevi na primer postavi
sodnega izvedenca ekonomske stroke, ki naj take podatke pri tujih operaterjih in podjetjih
pridobi in naj poda izvid in mnenje. Tudi obremenitev okolja med gradnjo ni takih kot se
prikazuje. Ali si je kdo od pristojnih sploh ogledal kako in na kakšen način se vkopi delajo
v Švici. Če so morebiti naši izvajalci dražji (pri čemer imajo delavci 5 x nižje plače kot v
Švici, materiali pa so vsaj 20 % cenejši kot v Švici) čudi zakaj bi bil vkop pri nas toliko
dražji. Se tu sedaj, ko se je končno končala zgodba nenormalno dragih avtocest,
nadaljuje ta zgodba pri daljnovodih. Ali morebiti izvajalci, ki pri nas izvajajo nadzemne
vode in ki imajo očitno velik interes po opravljanju teh del, ne znajo izvesti vkopov. Gospe
in gospodje kaj je tu na stvari? Čigav interes in finančni apetit je tako velik, da se tepta
med drugim našo osnovno tudi ustavno zavarovalno človekovo pravico do zdravega
življenjskega okolja. Poleg tega pa tudi nenazadnje Obligacijski zakonik prepoveduje
povzročanje škode komurkoli, pa naj bo to na podlagi veljavno sprejetih aktov ali
predpisov. Vsakdo je tudi po zakonu upravičen, da zahteva, da se mu odstrani takšna ali
drugačna škodna nevarnost za njegovo zdravje ali premoženje. Prav tako ali kdo računal
koliko se bo na vsej trasi zmanjšala vrednost nepremičnin, ki bodo postale praktično
ničvredne. Tudi to bo vse škoda, ki jo morate upoštevati, če boste "trmasto" vztrajali pri
trasi, ki se je predstavljala. Ta in še številni drugi postopki bodo sproženi in v katerih
bomo dokazovali in tudi dokazali, da nimate prav in da pač v 21. stoletju si ne država in
tudi ne paradržavni investitorji (ki se vsi zgovarjajo na stroko) ne morejo več dovoliti
uničevati premoženja in zdravja ljudi. Nekdo bo odgovarjal, verjemite, da bomo z vsemi
pravnimi sredstvi se borili za dosego svojega prav. Za institucijami, državnimi organi in
pripravljalci študij stojijo imena in priimki, ki se v vseh primerih tudi ne morejo skrivati za
temi organi in družbami. Gre za odgovornost vseh in vsakogar. Tudi pri nas je čas, da se
tudi v tej smeri popravi tudi kazenska zakonodaja ali vsaj sodna praksa, ki bo tako kot na
primer je v Italiji v predzadnjem letu spravila za zapahe vodstvene delavce luke, ki so
dopuščali, da se je v njihovi luki pretovarjal azbest, ki je po številnih dognanjih že veljal
kot nevaren. Tako je sedaj tudi na področju elektromagnetnega sevanja. Tudi odbor
SVETA EVROPE je v mesecu maju 2011 izdal o tem uradno stališče, objavljeno na svoji
spletni strani. Svet Evrope zaključi, da ima elektromagnetno sevanje negativne učinke na
človeško zdravje in pozval k takojšnjim ukrepom.
V Sloveniji se vedno kot strokovni inštituciji, ki podajata mnenjem študije v zvezi
elektromagnetnega sevanja pojavljata Elektroinštitut Milan Vidmar ali pa Inštitut za
neionizirajoča sevanja. Oba inštituta po naših vedenjih tako ali drugače sta ali še vedno
poslovno sodelujeta z našimi elektrooperaterji in elektro podjetji. Kje je tu enakopravnost,
neodvisnost itd.? Je ni, najmanj pa ni neke obravnave ali študije, ki ne bi puščala takšnih
ali drugačnih dvomov v verodostojnost, neodvisnost in posledično tudi strokovnost.
Zagotovo obstajajo izobrazbe, certifikati, licence in reference, ni bilo mišljeno namreč v tej
smeri, ampak strokovnost se postavlja pod vprašanje v pogledih takšnih ali drugačnih
poslovnih sodelovanj tako z državo, kakor tudi takimi ali drugačnimi elektropodjetji.
Zahtevamo tudi, da se o vseh vidikih vpliva na zdravje in o najustreznejši varianti izreče
tudi neodvisna tuja inštitucija, pri čemer najboljše ustrezen tuj inštitut ali univerza.
Prav tako kot je bilo ugotovljeno niso bile v konkretnem primeru pridobljene ali dane niti
smernice našega Ministrstva za zdravje. Naj se pridobi mnenje o najustreznejši varianti
za zdravje ljudi tudi s strani našega Ministrstva za zdravje. Prav tako naj se ta inštitucija
izreče tudi o vseh možnih potencialnih vplivih s strani sedaj države predvidene trase na
zdravje ljudi živečih ob tem predlaganem koridorju daljnovoda. Pri tem se razumemo, da
naj se ne presoja ali so vplivi v okviru vladne uredbe iz leta 1996, ki ne odgovarja na
vprašanje o tem ali so v uredi dopustne vrednosti zdravju škodljive ali ne. Pri tem je
potrebno tudi vedeti, da je uredba podzakonski predpis in ta tako ustava kakor tudi
Obligacijski zakon dajeta pravico ljudem do odškodnin do odstranitvenih zahtevkov, če se
jim povzroča taka ali drugačna škoda pa četudi je vir ogrožanja in nevarnosti izpostavljen
z vsemi takimi ali drugačnimi upravnimi ali državnimi dovoljenji.
5.m
5.n
Prav žalostno je gledati vsako dokumentacijo, ki spremlja osnutek DPN-ja. Obsežnosti
dokumentacije je razbrati, da je verjetno stala veliko veliko denarja, pri čemer pa je šel in
gre poudarek na vse druge stvari in zadeve, samo ne na zdravje ljudi po predlagani
varianti. Če pa podrobneje pogledamo dokumentacijo in jo natančneje proučujemo pa
vidimo, da tako obsežna in študijozna le izgleda, v resnici pa ni tako. Tako na primer
damo listino "utemeljitev in obrazložitev DPN-ja", ki jo je izdelal ZUM urbanizem,
planiranje, projektiranje d. o. o. in ki je kot vir "obsežni" utemeljitvi in obrazložitvi navedel
zgolj dva zakonska oz. podzakonska predpisa in sicer:
− Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov opravljanja dejavnosti v
območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. l. RS, št. 101/10) ter
− Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Ur. l. RS 70/08).
Kot, da gre za namerno izogibanje odgovoru,da je predlagana varianta za zdravje ljudi
dosti bolj škodljiva, kot pa varianta vkopa S2. Tako na primer je med drugim razbrati, da
naj bi Vlada Republike Slovenije je na 26. redni seji dne 23. 8. 2012 pod točko 1.101
sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo dela
daljnovoda 2 x 110 kV Gorica - Divača (odsek Renče) in v sklepu naj bi opredelila, da je v
fazi načrtovanja variant in potrditve predloga najustreznejše variante potrebno izdelati oz.
pridobiti tudi:
− predhodne arheološke raziskave na območjih, kjer podatki ne omogočajo presoje
vplivov na arheološke ostaline (po metodah od 1 do 4),
− analizo posegov na kmetijska zemljišča,
− podatke iz noveliranega atlasa okolja o poplavni in erozijski nevarnosti.
Torej grozljivo je, da našo vlado bolj zanima vpliv na kmetijska zemljišča na navedenem
območju ter morebiten vpliv na arheologijo, … kakor pa vpliv na zdravje ljudi. To je jasno
pokazalo tudi ministrstvo za zdravje, ki ni niti ničesar reklo in niti ni padalo smernic?
Tudi razvrščanje tras po različnih metodah oziroma po različnih kriterijih od
najustreznejše do najmanj ustrezne, je po našem mnenju neustrezno in ne odraža
resničnega dejanskega stanja. Dejstvo je, da v nobenem vidiku ni ustreznejše variante od
celotnega vkopa (torej od variante S2). Zakaj in na kakšen način na primer z vidika
kmetijskih zemljišč naj bi bila vkopna varianta šele na tretjem mestu? Kablovod je pod
zemljo in obsega najmanjši varovalni pas in v vsakem vidiku najmanj obremenjuje in tudi
zmanjšuje kmetijska zemljišča. Prav tako pa nad njim brez kakršnihkoli problemov raste
tudi takšno ali drugačno rastlinje. Še bolj je smešna razvrstitev vkopa na osmo mesto pri
vplivu na vode?! Pri čemer se je na osmo mesto uvrstila zaradi možnosti izrednih
dogodkov? Niti se ne pove kakih izrednih dogodkov, v kakih primerih lahko do njih pride
in kako bi kablovod slabo lahko vplival ob takem izrednem dogodku na vode?!? Kaj se bo
uničilo pri kulturni dediščini, kaj je boljšega pri nadzemni varianti v smislu kulturne
dediščine? Spet neprepričljivi argumenti. Morebiti so ogromni stebri mišljeni v bodočnosti
v Sloveniji kot kulturni spomeniki? Pri hrupu 8 mesto?!? Daleč najmanj hrupa je pri vkopni
varianti S2. Pri vseh teh študijah bi morali upoštevati tudi časovno komponento in sicer
nekaj hrupa med nekaj tedensko ali mesečno gradnjo ne pomeni nič s neskončno
časovno komponento obratovanja. Med obratovanjem pa kablovod pod zemljo zagotovo
ne povzroča kakršnega hrupa, še zdaleč pa ne kot nadzemni vodi, ki ne samo, da se sliši
med obratovanjem brnenje,šumenje, poleg tega ob takih ali drugačnih vremenskih
neprilikah celo poka, se iskri, ob žledu se lomi, podira, Gre tudi za nevarnosti velike ob
izrednih dogodkih tako za premoženje kot zdravje ljudi v nadzemnih variantah, sploh pa
tudi je večja nevarnosti v takih primerih za nastanek tudi škode distributerjem in
vzdrževalcem teh nadzemnih vodov. Poleg tega pa je jasno v poročilih tudi opisano kako
zmanjša hrup med gradnjo in torej dejansko ob teh ukrepih niti med gradnjo ne bi mogli
govoriti o kakem hrupu.
Bilo je dodanih mnogo presoj vplivov na različne zadeve in sicer: jasno se vidi z
namenom, da se določi taka področja, kjer se bo lahko na zadnjo mesto dodalo prav
varianto S2, tako tudi študijo "TLA IN RELIEF"?!? Gre skoraj da že za filozofijo. Napisano
je: "Skupaj je med gradnjo predvideno poseganje na do ca 0,67 ha tal." Naj pripravljalec
te študije pove koliko in kakšna škoda (če sploh preti) in če je v kakšnih višinah preti v
bodočnosti TLEM ali RELIEFU, ko bo trasa S2 izvedena in bo kablovod v obratovanju?!?
18
Naj pove tudi kakšna škoda v številkah, to je v EURIH bo narejena TLEM IN RELIEFU
zaradi izgradnje variante S2. Kdo bi bil sploh s tem oškodovan - naslovnik? Titular? Pri
sedanji predlagani varianti DNP-ja so titularji znani in je znana tako materialna škoda,
kakor tudi bodoča nematerialna, ki bo nastajala ljudem na njihovem zdravju, počutju
itd…. Ali pa je kdo realno študiral in analiziral vplive po izgradnji?!? Realni nevarni in
ogrožujoči vplivi po izgradnji so vsekakor pri nadzemni varianti dosti večji (možnost
podrtja pri žledu, izrednih neurjih ipd….).
Tudi pri zraku in podnebju je isto. Tudi tu so uspeli varianti S2 za zadnje mesto?!? Kot
opis kaj se bo delalo pri varianti S2 in kot obrazložitev je bilo podano samo tole:
"Varianta S2 - Pri varianti je predvidena rušitev šestih obstoječih rekonstruiranih in treh
starih stebrov postavitev novega stebra, predelava obstoječih in deloma izdelava novih
presek na dolžini ca 610 m ter napeljava vodnikov. Predviden je izkop kabelskega jarka v
dolžini ca 5 km, ki deloma poteka skozi naselje v bližini hiš. Potrebni bodo omilitveni
ukrepi".
Celo več iz vsega opisanega bi lahko le sklepali, da je varianta S2 v tem pogledu
najboljša. Nadzemni del je tudi po samem opisu študije dolgoročno in po izgradnji
najslabši: "Med obratovanjem daljnovoda bodo ob razelektritvi na površini nadzemnih
vodnikov nastajale neznatne količine ozona in dušikovih oksidov, ki pa ne bodo imele
zaznavnega učinka. Do dodatnega onesnaženja zraka s prašenjem in izpušnimi plini bi
lahko prišlo med vzdrževanjem daljnovoda oz. kablovoda, pri čiščenju presek in
vzdrževalnih delih na daljnovodu. Vpliv bo enak oz. kvečjemu manjši kot med gradnjo
daljnovoda." pri čemer ta študija ni upoštevala ne izrednih dogodkov pri nadzemnem delu
in njihovih vplivov na podnebje in zrak!?! Poleg tega ni zadosti meri upoštevala niti izgub
energije, ki se vsekakor kažejo z vplivom tudi na zrak in podnebje ipd….
Torej razbrati je, da so študije možne izredne dogodke in podobno upoštevale v tistih
primerih, ko bi to šlo v slabo lahko varianti S2, drugače pa možnosti izrednih dogodkov in
pojavov niso niti omenjale.
Tudi pri zavarovanih območjih in natura območjih se je izhajalo napačnih predpostavk in
izhodišč poleg tega pa tudi nerealno ocenjevalo vse okoliščine, dejstva in dejavnike. V
vsakem primeru pa je najmanjši vpliv dolgoročni, to je po izgradnji, pri varianti S2. Kljub
temu pa tudi po tem opisu kot so ga dali lahko rečemo, da bi se s takimi vplivi ali opisom
lahko tudi varianta S2 uvrstila na enakovredno mesto kot sta bili razvrščeni S1 in S1A:
"Vpliv variant S2 in S3 je ocenjen kot nebistven z omilitvenimi ukrepi (C). Obe varianti s
stališča varovanih območij pomenita enake vplive. Trasa se izogne območjem mrtvic
Vipave, samo reko pa prečka na najbolj degradiranem območju SC1 Dolina Vipave, kar
ne predstavlja večjih negativnih vplivov (ocena B). Vplivom na ptice se zaradi
podzemnega poteka daljnovoda večinoma izognemo" GOVORIMO O NEBISTVENEM
VPLIVU!!!!, pri čemer se neupravičeno torej s tem varianto S2 daje na 2 oz. tretje mesto
in se jo s tem zopet potiska nazaj od prvega mesta v "skupnem seštevku", če se izrazimo
po športno.
Isto velja za presojo v okviru študije v zvezi z NARAVO. Poleg tega se tudi ta NARAVA
prej omenjena študija ZAVAROVANIH IN NATURA OBMOČIJ deloma prekrivata
(rastlinje, živalstvo) in se je tako z dvema kjer je varianta S2 sicer dobila oceno
nebistvenega vpliva, poriva varianto S2 oz. 4. mesto, četudi gre tudi po teh dveh študijah
za nebistvene praktično odtenke razlik z varianto S1 in S1A.
Lepo se vidi to kar trdimo ves čas, da gre za dobro premišljeno taktično, izbor kriterijev
itd. da bi se varianto S2 pahnilo nižje od prvega mesta.
Tudi študija v zvezi z odpadi je neresna in kratkomalo smešna. Pri čemer je smešno in
prav lahko rečeno noro, da ima ta študija in "točkovanje" enako težo kot presoja vplivov
EMS na zdravje prebivalstva!!!! Ta pripomba in ugotovitev velja tudi za mnoge druge
sproducirane (in celo podvojevane) kriterije in merila. Za vse odpadke so priznali, da
gredo v predelavo in torej ponovno uporabo. Kaj hočete boljšega, torej niti ne bo
19
kakršnihkoli stroškov ne onesnaževanja z odpadki, pač pa zgolj lahko še zaslužek, tudi
zemlja, ki bi bila morebiti odveč bo dobra za prodajo in tako tudi bo dosežen pozitiven
ekonomski učinek v tem pogledu. Ob presoji vsega je najmanj to,da bi morala biti tudi
varianta S2 uvrščena enakovredno "najboljšim".
Tudi pri ocenjevanju GOZDARSTVA IN GOZDA je za lase privlečeno varianta S2 pristala
na drugem mestu, saj najmanj kar je bi bila morala biti enakovredno in ob bok varianti S1
na prvem mestu. Niti ni danih kakih tehtnih ali obrazloženih utemeljitev zakaj temu ni
tako. Jasno je tako tudi v tem pogledu, da je to delano v smislu in smeri tega, da varianta
S2 ne bi slučajno v skupni uvrstitvi dosegla prvega mesta. Grozljivo, drugega pač ni moč
komentirati ob takih in na take ugotovitve.
Tudi pri vodah se je delalo in izhajalo iz napačnih izhodišč in predpostavk in tudi se je
prišlo do napačnih rezultatov. Stanje kot je sedaj in sicer s takimi in predvidenimi posegi
nadvodnimi daljnovodi in dejstvom, da se v tistih nadzemnih pasovih ne sme in se ne
dela že dolgo nič se je poplavna ogroženost povečala in tudi tako in še slabše bo v
bodoče, če se bo izvedlo to, kar se predlaga. Ni potrebna študija papirna in teoretično
razglabljanje v pisarnah, pač pa se lahko pogleda samo dejstva zadnjih 7 let in videlo se
bo lahko, da to kar se piše v študiji o VODAH v zvezi s tem ni res in da v kolikor bi se
delala varianta S2 bi se marsikaj lahko rešilo, izboljšalo in bi se tudi poplavna ogroženost
in marsikaj drugega v zvezi z vodami se izboljšalo. To študijo o vodah pa sta delala univ.
dipl. inž. str. in univ.dipl.inž.kraj.arh.?, ki po našem mnenju z vsem spoštovanjem tudi
sicer nista po sami izobrazbi najbolj primerna za kaj takega.
Pavšalno sta le napisala:
"Primernejša je varianta,ki prečka čim manj vodotokov oz. prečka čim manj naravno
ohranjenih vodotokov z obvodno vegetacijo. Primernejša je varianta, ki ne poteka preko
poplavnih območij oz. poteka preko poplavnih območij na najkrajši možni razdalji.
Primernejša je varianta katere število stebrov na območjih visoke in srednje poplavne
nevarnosti je najmanjši. Primernejša je varianta, ki ne prečka vodovarstvenih območij oz.
poteka po manj ranljivih vodonosnikih." Tega pa nista niti obrazložila, utemeljila in
dokazala z znanstvenimi dognanji, kakimi študijami, meritvami, poizkusi ipd… da bi temu
res tako. Tudi nista napisala ali opisala kakšno škodo komu, kake bi bile dejanske in
otipljive škodljive posledice variante S2?!?, da sta jo razvrstila kar na zadnje mesto.
5.o
5.p
5.q
Tudi pri kmetijstvu in kmetijskih zemljiščih ni najti nobenega argumenta, da varianta S2 ni
bila enakovredna najboljši, vsaj po točkah razvrstitve. Če pa bi bilo realno in pravilno
gledano pa bi v vsakem primeru tudi po razvrstitvi biti varianta v pogledu kmetijstva na
prvem mestu. Tudi nad kablovodom bo namreč lahko raslo rastlinje itd… Najmanjši je
varstveni koridor, ni stebrov in betona na površini itd. itd….
Povejte kdo in sicer katera inštitucija in kdo z imenom in priimkom iz te inštitucije si je
izmislil in določil kriterije (kateri sploh se uporabijo,….) po katerih se je delalo te presoje in
točkovanje ter razvrščanje teh variant v okviru teh kriterij? Logično je, da tisti, ki je določal
kaj vse se bo gledalo in pod kakšnimi kriteriji in kako je že s tem določil jasno in glasno
katera varianta bo se izkazala za najboljšo oziroma je določil, da naj bi se vkop, torej
varianta S2 izkazala za najslabšo.
Ne javnost, ne ljudje, ne lokalna skupnost in tudi ne civilne iniciative niso imele možnosti
sodelovati sploh pri pripravi in tudi niso mogle niti vplivati kakorkoli niti s predlogi niti se
izjaviti o kriterijih po katerih se bo obravnavalo različne trase in variante. Že zaradi tega
so že v samem začetku bile kršene osnovne človekove pravice in svoboščine ter tudi
procesne pravice vseh nas. Tudi iz teh razlogov je vse to, torej osnutek DPN-ja in
predlagane variante napačen in je potrebno vse to najmanj kar je začeti znova narediti
znova, pri čemer pa vsekakor tudi z drugimi, neodvisnimi inštitucijami in ljudmi.
Dejstvo je, da pač je bilo očitno potrebno varianto S2 pri vseh teh vodah, kmetijskih
zemljiščih itd…. uvrstiti na čim bolj slaba mesta, da slučajno se ne bi izkazala kot
najboljša, saj je več kot očitno, da nihče od vpletenih ni upal te variante S2 uvrstiti kamor
koli drugam kot na prvo mesto, ko se je presojal vpliv na ljudi.
To velja tudi zaostale ocene variant in presoje vplivov. Vsem je očitno skupno to, kako
čim bolj degradirati kjer se le da varianto S2. Pa četudi bi bilo vse to res, kar se piše v teh
20
ocenah (pa ni) bi morali vedeti in razumeti in tudi tako sprejemati odločitve, da je pač
najpomembnejše dolgoročno zdravje in varnost tam živečih ljudi, to je davkoplačevalcev
in odjemalcem elektrike, zaradi katerih imajo sploh vse te osebe, ki delajo, pripravljajo ali
sodelujejo kakorkoli pri tem DPN-ju sploh plače. Zakaj torej delate tako? Smo mar ljudje v
Renčah manj vredni? So tu kakšni kaprici ali pač zgolj kakšni finančni interesi kogarkoli?
Tudi glede teh presoj, ki so bile narejene zahtevamo in predlagamo, da jih naredi ali vsaj
ponovno presodi in o njih poda mnenje neodvisna tuja inštitucija oziroma univerza. Prav
tako naj se vsi ti naši predlagatelji tudi izrečejo in ponovno presodijo situacije in vplive in
sicer ob predpostavkah, da bodo med izvajanjem trase S2 spoštovani previdnosti ukrepi
za zmanjševanje takih ali drugačnih vplivov, poleg tega, da upoštevajo stanje tehnike in
načine v današnjih časih vkopavanja takšnih kablovodov v razvitih državah sveta (Švica,
Nemčija…….), kar lahko vidite tudi nekaj iz dokumentacije, ki vam jo prilagam, poleg tega
pa naj vsi ti strokovnjaki kot pomemben dejavnik ustrezno upoštevajo tudi faktor časa in
sicer, gradnja traja le majhen omejen čas, vse ostalo, to je življenje ob varianti ter ali oni
pa leta in leta!!! In torej bi moralo vsekakor se pri variantah upoštevati prvenstveno in
večji meri vsaj 90 % okoliščine in ugotovitve in vplive že zgrajenih obratujočih variant. V
drugo je samo nelogično in neživljenjsko ampak tudi nedopustno.
Poleg tega četudi gre za državni prostorski načrt mora upoštevati tudi veljavne
podzakonske predpise in sicer tako tudi veljavni Odlok o omejitvah izgradnje
rekonstrukcije objektov namenjenih prenosu in distribuciji električne energije Občine
Renče - Vogrsko (Uradno glasilo Občine Renče - Vogrsko št. 17/08), ki ne dovoljuje
gradnje nadzemnega daljnovoda. Gre za veljavni odlok,ki ga nihče ni ne razveljavil,
spremenil ali odpravil.
Prilagam v vrednost tudi eno od sodb, ki so bile izdane v dolgoletni "vojni" z ELESOM in drugimi
v tej klavrni zgodbi in sicer pravnomočni sklep in sodbo opr. št. P 56/2008 z dne 11. 1. 2012.
Tudi iz te sodbe boste lahko razbrali marsikaj o manipulacijah ipd…. s katerimi se je poskušalo
in se poskuša doseči nekaj kar ne samo, da je neutemeljeno pač pa tudi lahko tudi drugače
sporno. Predlagam pa tudi, da se v zadevi vpogleda in izvede kot naše navedbe, ugovore in
predloge tudi vse druge naše vloge, navedbe in listine, ki smo jih vlagali v zvezi z temi našimi
prizadevanji ter postopki v vseh teh letih.
5.r
Na koncu pa še naj vsi ti strokovnjaki mi odgovorijo še na eno vprašanje in sicer ali bi oni
živeli pod tem zračnim daljnovodom s svojo družino? Dajte se v našo kožo in razmišljajte
človeško in ne s "figo v žepu", saj veste kdor dela slabo mu slabo povrne slej ali prej in
obratno.
Priloge k pripombi:
− grafični prikaz elektromagnetnega polja Gigaherz.ch,
− fotokopija seznama strokovne literature in spletne strani,
− »Sodelovanje javnosti v postopkih elektromagnetnih in jedrskih sevanj« (posvetovanje
ZEG),
− sklep in sodba Okrajnega sodišča v Novi Gorici št. P 56/2008.
Stališče št. 5:
5.a Območje DPN sega na dele naslednjih parcel (vse k. o. Renče):
− 1104/1, 1104/5, 1104/10 – kmetijska in gozdna zemljišča; med kmetijskimi
zemljišči so prisotni le trajni travniki. Osnutek Uredbe o DPN na navedenem
območju ne prinaša dodatne omejitve, ki bi omejevale travniško rabo zemljišč.
− 1083/5 – kmetijska in stavbna zemljišča; na del navedene parcele sega le
območje začasne rabe za potrebe odstranitve obstoječega stebra na SM62.
− 1105/1 – kmetijska in stavbna zemljišča; na navedeni parceli od stavbnega
2
2
zemljišča v velikosti 1360 m segata v območje DPN: del v velikosti 242 m (v
2
območje dostopne poti) in del v velikosti 108 m (v območje varovalnega pasu
daljnovoda).
Pripomba se upošteva v delu, ki se nanaša na parcelo 1105/1. S premikom stebra
na SM37 za približno 21 m proti jugovzhodu se zagotovi, da varovalni pas ne sega
na stavbno zemljišče (Slika 3). Prav tako se prestavi dostopna pot. Načrtovana
21
ureditev z območjem DPN po spremembi ne bo tangirala stavbnega zemljišča s
parc. št. 1105/1.
1104/6
1105/1
1104/1
1104/10
1104/5
1083/5
legenda:
Slika 2: Potek območja DPN (faza osnutek)
22
1104/6
1105/1
1104/1
1104/10
1104/5
1083/5
legenda:
Slika 3: Potek območja DPN (faza po obravnavi in sprejetju pripomb Uroša Komarja)
5.b
Glej Skupni odgovor št. 2.
5.c
V pripombah našteti člani delovne skupine niso pristojni za podajanje
samostojnega mnenja o tej problematiki, temveč jo povzemajo po gradivih, ki so jih
pripravili strokovnjaki z ustreznimi referencami, orodji, pooblastili in prejetimi
naročili. V Elaboratu vpliva elektromagnetnega sevanja DV 2 × 110 kV GoricaDivača na območju naselja Renče, VENO 3219, EIMV, september 2014, je
obravnavan poseg rekonstrukcije DV 2 × 110 kV Gorica-Divača na odseku Vrtojba-
23
Sežana na območju naselja Renče, med stebroma SM29 in SM40 za varianto S3 iz
osnutka DPN, s stališča elektromagnetnega sevanja.
Izdelan je podrobni računski 3-dimenzionalni elektromagnetni model
obravnavanega vira sevanja z upoštevanjem maksimalne obremenitve daljnovoda,
s katerim so preverjene vrednosti električnega in magnetnega polja na I. in II.
območjih varstva pred sevanjem iz Uredbe o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS 70/96). Pri preverjanju vrednosti ni bilo
ugotovljenih preseganj mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja iz Uredbe.
Opozoriti je treba, da od navedenih parcel v lasti pripombodajalca (1104/10, 1104/1
in 1104/5, 1104/6, 1083/5, k. o. Renče), v območje 1. stopnje pred sevanjem (to je
povečano varstvo pred sevanjem), spada le del parcele 1105/1 in del parcele 1083/5
(Slika 3). Preostala dela parcel 1105/1 in 1083/5 in ostale naštete parcele so po
namenski rabi v celoti kategorizirane kot območje kmetijskih in območje gozdnih
zemljišč, kar vse sodi v 2. stopnjo varstva pred elektromagnetnim sevanjem v
skladu z Uredbo.
5.d
Navedene vsebinske zahteve, zaradi katerih je zahtevan vkop daljnovoda, so bile
vse upoštevane pri vrednotenju variant v ŠV znotraj prostorskega, varstvenega in
funkcionalnega vidika. Ob upoštevanju teh pa tudi drugih relevantnih in zakonsko
predpisanih vsebin, je bila kot najustreznejša prepoznana varianta S3 (t.i. kratka
kabelska varianta, med SM33-35).
Vizualne vplive rešitve iz Osnutka DPN nazorno prikazuje gradivo Fotomontaže za
potrebe javne razgrnitve Osnutka DPN (ZUM d. o. o., DN 11055, oktober 2014), ki je
ena od strokovnih podlag DPN.
5.e
Predstavnik ministrstva (DzE) ni mogel ustrezno odgovoriti, ker je bil s strani
odvetnika prekinjen z zahtevo po odgovoru samo z ''da'' ali ''ne''.
Na tej trasi je bil daljnovod za napetost 135 kV zgrajen že leta 1939 po takratni
zakonodaji (dokaz je pridobljena in prevedena odločba Družbe za električno
energijo Benečije Julijske Krajine – Trst iz leta 1938, ki je zgradila daljnovod), po
drugi svetovni vojni, od leta 1949 pa je neprekinjeno obratoval na napetosti 110 kV
kot enosistemski daljnovod (dokaz je pridobljena lokacijska informacija Občine
Nova Gorica iz leta 2005).
Z dokončanjem rekonstrukcije tega daljnovoda bo le-ta nadgrajen v
dvosistemskega, torej v 2 x 110 kV daljnovod. Izdelano in javno razgrnjeno OP v
svojem obveznem delu ocenjuje tudi vpliv objekta na zdravje ljudi. V OP so bile
variante ocenjene in primerjane na osnovi oddaljenosti od objektov in varovalnega
pasu daljnovoda oz. kablovoda. Dejanskih vrednosti EMS v fazi primerjave variant
še ni bilo možno računsko določiti, ker je za to potreben natančen potek
daljnovoda z razporeditvijo in višino stebrov oz. prostorsko razporeditvijo
vodnikov.
24
Slika 4: Stavbe v bližini obstoječega daljnovoda pred letom 1940
(vir: Zajem historičnih podatkov poselitve za območje naselja Renče, Geodetski inštitut
Slovenije, junij 2011)
Opomba: poligoni prikazanih objektov na karti, zapolnjeni s sivo barvo, skupaj s
poligoni objektov iz leta 1940 predstavljajo sedanje stanje poselitve v prostoru.
Območje analize zajema večji del južnega dela Občine Renče-Vogrsko
5.f
25
Dejstvo je, da na tej trasi DV stoji od leta 1939 (na območju naselja Renče še danes
stojijo trije stari stebri (tip »jelka«) iz leta 1939) in ga je bilo edino z nameravano
rekonstrukcijo mogoče ustrezno obnoviti in tudi nadgraditi iz enosistemskega v
dvosistemskega – tip stebra »sod«. Nadgraditev iz 1 x 110 kV v 2 x 110 kV služi
temu, da se nekateri skupni vplivi objekta na okolje (predvsem vpliv
elektromagnetnega polja), z oddaljenostjo od osi DV hitreje zmanjšajo in ne
povečajo, kot marsikdo zmotno pričakuje. Predstavitev navedenih dejstev je
obdelana v študiji EIMV, Elektromagnetna sevanja električnih naprav in postrojev v
naravno in življenjsko okolje, ref. št. 1349, april 1998.
Grafična primerjava polj obeh tipov DV je prikazana na naslednjih grafih:
26
Ne glede na navedena dejstva iz prejšnjega odstavka pojasnila, postopek priprave
DPN poteka tako kot, da gre za povsem nov DV v prostoru. Čeprav gre v skladu z
ZGO dejansko za pravo rekonstrukcijo in se ga na predmetnem odseku umešča
kamorkoli v prostor (v osi) neodvisno od stare trase DV.
5.g
Ministrstvo za okolje in prostor je koordinator postopka priprave DPN in se nikakor
ne odloča na pamet, temveč na podlagi strokovnih gradiv, ki jih pripravi investitor.
Ta pa izdelovalce strokovnih gradiv izbira na javnih razpisih.
Primerjava variant S2 in S3 glede vplivov na zdravje – glej Skupni odgovor št. 2.
Ni se možno strinjati s prepričanjem pripombodajalcev, da je jasno, da so takšni
daljnovodi zdravju škodljivi. Seveda to mnenje velja ob izpolnjenem pogoju, da so
stanovanjski objekti dovolj odmaknjeni od daljnovodov. Slovenska Uredba o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju je bila res sprejeta že
leta 1996, ki je še vedno v veljavi. V času sprejema je bila med najstrožjimi v svetu
in je upoštevala dodatno načelo previdnosti s faktorjem 10 v primerjavi s takratnimi
priporočili ICNIRP, ki tudi že sama upoštevajo načelo previdnosti. V zadnjih
dvajsetih letih je bilo pridobljeno dovolj dokazov, da kratkotrajni vplivi
27
elektromagnetnega sevanja nimajo škodljivih učinkov, saj je ICNIRP priporočeno
mejno vrednost za magnetno polje spremenil s 100 µT (priporočilo uveljavljeno leta
1998) na 200 µT (priporočilo uveljavljeno leta 2010).
Vplivi EMS na ljudi – glej Skupni odgovor št. 5.
V RS veljajo zakoni, ki jih sprejema Vlada oz. Državni zbor RS in državni uradniki
so dolžni spoštovati slovenske zakone in predpise. Sodbe švicarskega sodišča v
RS, v kolikor tako ne bi določala zakonodaja v RS, nimajo vpliva.
5.h
V postopku sinteznega vrednotenja imajo vidiki vrednotenja enako težo in
ekonomski vidik ni poudarjen. V ŠV pa sta bila preverjena tudi scenarija s
povečanim in zmanjšanim pomenom ekonomskega vidika (poglavje 5.2). Tudi v
slednjem primeru se varianta S2 ni pokazala za bolj ustrezno od variante S3.
Investitor je vkop DV nameraval izvesti, vendar to ni bilo možno. Kot je podrobneje
opisano tudi v poglavju 1.5 ŠV, je bilo za kabelsko izvedbo med SM32 in SM39 po
osi starega daljnovoda (približno v obsegu variante S2 iz ŠV) sklenjenih le cca 80 %
služnostnih pogodb. Manjkajočih služnostnih pogodb investitor z lastniki zemljišč
ni uspel skleniti zaradi različnih razlogov, ki so jih ti lastniki navajali v nestrinjanju
s podpisom pogodb. Nasprotovanja kablovodu so med lastniki zemljišč prisotna
tudi danes (glej Pripomba št. 24 in Pripomba št. 25). Tudi družina vlagateljice
pripomb je med tistimi, ki leta 2009 ni želela podpisati pogodbe za služnost za
kablovod (dokumentacija v arhivu investitorja). Glej tudi stališče 28.a.
Dosedanji stroški izgub zaradi zakasnitve izvedbe projekta so za vse variante enaki
in zato ne prispevajo k lažjemu izboru optimalne variante.
Glej tudi Skupni odgovor št. 9.
5.i
Cenovna primerjava nadzemni – podzemni vod glej Skupni odgovor št. 8
V uradnem stališču Sveta Evrope iz maja 2011 o vplivih elektromagnetnih polj na
zdravje ljudi je zapisano: »Medtem ko imajo električna in elektromagnetna polja v
določenih frekvenčnih pasovih izključno pozitivne učinke, ki se uporabljajo v
medicini, pa druge frekvence neioniziranega dela spektra, bodisi pri izredno nizkih
frekvencah, bodisi nekaterih visokofrekvenčnih valovih, ki se uporabljajo na
področjih radarjev, telekomunikacij in mobilne telefonije, se zdi, da imajo bolj ali
manj možno škodljive, ne-termične biološke učinke na rastline, žuželke in živali,
kot tudi na človeško telo, tudi takrat, ko so ti izpostavljeni ravnem, ki so pod
uradnimi mejnimi vrednostmi.« Svet Evrope v tem stališču države spodbuja, naj
izvedejo vse smiselne in racionalne ukrepe, ki bodo zmanjšali izpostavljenost
prebivalstva elektromagnetnim sevanjem. Spodbujajo tudi k pomenu
preventivnega delovanja.
Tudi pod okriljem Znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena
zdravstvena tveganja (SCENIHR), ki je bil ustanovljen leta 2008 pod okriljem Sveta
Evrope, deluje strokovna skupina, ki se ukvarja s temi vprašanji. Odbor tako na
pravno zavezujoči ravni vseskozi nadzira potencialna tveganja za zdravje in nova
znanstvena spoznanja o potencialnih zdravstvenih učinkih elektromagnetnih
sevanj. Iz vseh do sedaj izdanih dokumentov SCENIHR, in tudi zadnjega z
naslovom "Preliminary opinion on Potential health effects of exposure to
electromagnetic fields (EMF)", je mogoče povzeti, da še vedno ni mogoče
oblikovati definitivnih zaključkov v zvezi s potencialnimi tveganji zaradi
izpostavljenosti elektromagnetnim poljem omrežnih frekvenc na zdravje ljudi.
Glej tudi Skupni odgovor št. 5 in Skupni odgovor št. 7.
5.j
28
EIMV je ena od več certificiranih inštitucij v RS v skladu z Uredbo o EMS za
izvajanje predhodnih presoj vpliva DV na EMS ter za izvajanje meritev polj v okolici
virov sevanj. Za vsak projekt posebej pa se izdelovalca dokumentacije in/oz.
izvajanje meritev izbere po postopku javnega naročanja, čemur je zakonsko
zavezano tudi podjetje Eles.
V RS ne bo mogoče najti kompetentnega sogovornika, ki ni bil nikdar kakorkoli
poslovno ali drugače povezan s katerimkoli energetskim sistemom, saj se sicer ne
bi mogel razviti v strokovnjaka za energetske sisteme.
5.k
Glej stališče 4.b.
5.l
Ministrstvo za zdravje smernic k predmetnemu DPN ni podalo, kot je tudi razvidno
iz Priloge 4 Osnutka DPN (str. 1). Je pa v okviru postopka CPVO Nacionalni
laboratorij za zdravje, okolje in hrano na zaprosilo Ministrstva za zdravje dal
Strokovno mnenje o sprejemljivosti vplivov DPN (dne 11. 11. 2014, št. 212b09/1649-14/NP-145/5/11). V mnenju je navedel, da je DPN, s stališča varovanja
zdravja ljudi pred vplivi iz okolja, sprejemljiv.
5.m
V Utemeljitvi in obrazložitvi DPN se izdelovalec v tekstualnem delu sklicuje na
zakon in podzakonski akt, ki sta zato s sklicnima številkama navedena v zaključku
Utemeljitve. Ustrezni predpisi, ki se nanašajo na predmetno ureditev, so navedeni
po posameznih strokovnih podlagah (Priloga 3 Osnutka DPN) in prilogah DPN.
5.n
Splošna pojasnila: Ministrstvo za okolje, Direktorat za okolje je v postopku celovite
presoje vplivov na okolje, v dopisu 35409-217/2011/24 z dne 6. 2. 2015, ugotovilo,
da je OP ustrezno.
S stališča EMS je bila v Elaboratu vpliva elektromagnetnega sevanja DV 2 × 110 kV
Gorica-Divača na območju naselja Renče, VENO 3219, EIMV, september 2014,
podrobno obdelana varianta S3 in sicer je bilo v elaboratu zanjo ugotovljeno, da ni
preseganja mejnih vrednosti iz Uredbe. Podrobna analiza EMS za varianto S2 ni
bila izvedena. V splošnem so, zaradi hitrejšega upadanja vrednosti magnetnega
polja z oddaljenostjo od osi, pri kablovodu, v primerjavi z nadzemnim vodom,
vrednosti magnetnega polja na večjih oddaljenostih od osi manjše. Vendar pa je
treba izvesti podrobno analizo poteka trase S2, globino polaganja in razporeditev
kablov, ter seveda stopenj varstva pred sevanjem v prostoru, da bi bilo možno dati
oceno o preseganju oziroma nepreseganju mejnih vrednosti iz Uredbe.
Območje Renč, na katerem so bile primerjane nadzemne in podzemne variante
daljnovoda, v skladu s karto območij ogroženih zaradi žleda (Obdobje 1961 – 2006,
ARSO) spada v cono 1, kjer se žled ne pojavlja, ali se pojavlja redko in v tanjših
plasteh, tako da ne povzroča škode, zato večjih poškodb nadzemnega daljnovoda
zaradi žledu ni pričakovati.
Zrak: V oOP je navedeno, da bo gradnja daljnovoda na kakovost zraka neposredno
vplivala s prašenjem in izpušnimi plini delovnih strojev in transportnih vozil, vpliv
prašenja in izpušnih plinov pa bo najbolj prisoten pri izkopu kablovodnega jarka,
kjer je predvideno največje oz. najdalj časa trajajoče gradbišče in pri katerem bo
tudi največ transportov na gradbišče in z gradbišča.
Gradbišče kablovoda pri varianti S2 je v skupni dolžini kilometer in pol, kar je
trikrat več kot pri varianti S3. Poleg tega ima varianta S2 gradbišča tudi na
lokacijah vseh obstoječih stebrov, ki jih je zaradi vkopa potrebno odstraniti.
Med obratovanjem bi bil za zamenjavo kabla v primeru napake na kablovodu ali
poškodbe kablovoda potreben ponoven izkop na območju okvare, kar bi prav tako
vplivalo na zrak. Poškodbe na kablu pri nadzemnem vodu ne zahtevajo ponovnih
izkopov.
Tla in relief: Z vidika vplivov na tla je kot najbolj ugodna ocenjena varianta S1, ker
predvideva le postavitev enega manjkajočega stebra ter odstranitev treh starih
stebrov. Najmanj ugodna je varianta S2, ker predvideva največji obseg poškodbe
tal zaradi izkopa dolgega kabelskega jarka v pretežno hidromorfnih tleh.
Hidromorfna tla oz. tla pod vplivom (večinoma) talne vode so bolj kot druge vrste
tal občutljiva za stiskanje pri obremenitvi s težkimi gradbenimi stroji in imajo
manjšo regeneracijsko sposobnost, kar pomeni, da se v primeru poškodb le s
težavo vzpostavi prvotno stanje, ali pa je poslabšanje celo trajno. Varianta po
območju z zahtevnejšimi erozijskimi ukrepi poteka na dolžini ca. 520 m. Pas nad
kabelskim jarkom je zatravljen in ne sme biti poraščen z lesnato vegetacijo, ki s
koreninami ščiti tla pred erozijo, kar pri poteku po padnici pobočja pomeni
29
možnost nastopa erozije v primeru izrednih vremenskih dogodkov (dolgotrajno
deževje). V primeru napake na kablovodu ali poškodbe kablovoda med
obratovanjem je za zamenjavo kabla potreben ponoven izkop na odseku, kjer je
bila napaka oz. poškodba odkrita.
Ekonomska ocena učinkov posega na okoljske sestavine ni predmet OP. Tržna
vrednost posamezne sestavine okolja pogosto ne odraža njene okoljske vrednosti.
Kot primer naj navedemo mokrišče, ki je s stališča ekonomske izrabe zemljišče
skoraj brez vrednosti, njegova ekosistemska vloga pa je izjemna.
Vode: Daljnovodna povezava na obravnavanem odseku prečka več vodotokov, od
katerih je večina prečkana nadzemno, le varianta S2 kot S3, ki sta uvrščeni na
zadnji mesti pri vrednotenju vpliva na vode, pa potok Renc prečkata podzemno s
kablovodom.
Varianta S3: Potok Renc prečka enkrat nadzemno in enkrat podzemno, varianta S2
pa dvakrat podzemno. Podzemno prečkanje vodotokov je v primerjavi z
nadzemnim manj ugodno, saj običajno zahteva prekop struge, regulacijo struge na
mestu prečkanja v dolžini več metrov in posledično povzroči vrzel v obvodni
vegetaciji vodotoka. Pri delih v strugi vodotoka oz. v njegovi neposredni bližini
nastopa možnost onesnaženja vode v primeru izlitja škodljivih snovi med gradnjo,
pri prekopu struge pa v vsakem primeru pride do začasne zablatitve vode. Pri
nadzemnem prečkanju ni poseganja v strugo vodotoka, obvodno vegetacijo je
treba le obrezati do varnostne višine pod daljnovodnimi vodniki. Vsako gradbišče,
ki zahteva izkope med gradnjo, lahko v primeru izrednih dogodkov povzroči
onesnaženje podtalnice. S povečanim obsegom gradbišča je povezana povečana
možnost nastopanja izrednih dogodkov med gradnjo in posledično onesnaženja.
Med obratovanjem pri podzemnem prečkanju vodotoka obstaja možnost, da do
napake pride na območju prečkane struge, kar zahteva ponovne posege v strugo
pri odpravljanju napake.
Varianta S2: Uvrščena je na zadnje mesto pri vrednotenju vpliva na vode, ker
dvakrat podzemno prečka potok in ima najdaljše gradbišče, ki deloma poteka tudi
vzporedno s potokom.
Varianta S3 je uvrščena tik pred varianto S2, zaradi enega podzemnega prečkanja
potoka, delnega vzporednega poteka s potokom in manjšega obsega gradbišča.
Narava in varovana območja: OP skupaj z Dodatkom za varovana območja je bilo z
vidika vplivov posega na naravo pregledano s strani soglasodajalca, Zavoda RS za
varstvo narave, ki v svojem mnenju z dne 20. 11. 2014, št. 5-II-766/2-O-2014/KB
ugotavlja, da je poročilo ustrezno in skladno s 15. členom Pravilnika o presoji
sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja
(Ur .l. RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010, 3/2011) in omogoča presojo plana. Na
vsebino OP ni bilo pripomb.
Glede pripombe ga. Komar »pri vrednotenjih v okoljskem poročilu ni na razpolago
večji razpon ocen vplivov in zato so vse variante S1, S1A, S2 in S3 ocenjene z
enako oceno – vpliv je nebistven z omilitvenimi ukrepi (C)«, je možno ugotoviti, da
je med variantami razlika v velikosti vplivov, ki jih je bilo možno upoštevati pri
razvrstitvi variant s stališča vplivov na posamezne sestavine okolja.
Pri tem sta varianti S1 in S1A bolj primerni od variant S2 in S3 predvsem zaradi
poseganja na habitate metulja strašničnega mravljiščarja, ki je med najbolj
ogroženimi vrstami v celotni Vipavski dolini. Zaradi te vrste je tudi razglašeno
Natura območje Dolina Vipave, kjer je strašnični mravljiščar kvalifikacijska vrsta (to
je vrsta, zaradi katere je razglašeno Natura območje). V celotni Vipavski dolini je
poznanih le malo lokacij, kjer se je ta vrsta metulja še ohranila, zato je vsaka
poznana lokacija velikega naravovarstvenega pomena na državnem nivoju. Vsako
poseganje v te habitate pomeni uničenje ali poslabšanje stanja za vrsto v celotnem
spodnjem delu Vipavske doline, saj so naslednje znane lokacije v bližini Vogrskega
in še dlje na sever, na kompleksu močvirnih travnikov pri Ajševici. Na habitatih pri
Renčah se zato izvaja tudi dolgoročni državni monitoring metuljev (glej Verovnik s
30
sod. 2009, 2011). Zato so vplivi na strašničnega mravljiščarja pomembnejši od
vplivov na ptice na tem območju.
Iz tega razloga sta kot primernejši ocenjeni varianti S1 in S1A, ki ob primernih
ukrepih sploh ne posegata v habitate strašničnih mravljiščarjev. Varianti S2 in S3
pa pomenita uničenje habitata v celotnem delovnem pasu kablovoda, za kar so v
uredbi o DPN predpisani tudi posebni omilitveni ukrepi na območju metulja
strašničnega mravljiščarja.
Hrup: Nadzemni 110 kV daljnovodi med obratovanjem ne povzročajo znatnega
hrupa. V obdobju julij – oktober 2003 je Zavod za varstvo pri delu (ZVD) opravil
večje število meritev emisijskih in imisijskih ravni hrupa različnih tipov
visokonapetostnih daljnovodov višjih napetosti, ki so bolj problematični z vidika
hrupa kot pa 110 kV (npr.: DV 220 kV Kleče-Divača, DV 2 x 400 kV BeričevoOkroglo, DV 400 kV Divača-Redipuglia, DV 400 kV Divača-Melina – na vpogled
dostopno na ELESu). Pri opravljenih merjenjih in opazovanjih je bilo ugotovljeno,
da je bil pri enakih meteoroloških pogojih koronski hrup občasno zaznaven pri
visokonapetostnih daljnovodih 400 kV, medtem ko je bil pri nižjih napetostih (110
kV) komaj zaznaven. Na 110 kV daljnovodih so bile ravni hrupa že na oddaljenosti
10 m od vodnikov nižje od 20 dBA, kar je pod nivojem ozadja v praktično vseh
okoljih.
Hrup med gradnjo se bo pojavljal na gradbiščih novih stebrov oz. gradbišču
kablovoda ter na deloviščih (gradbiščih), kjer se bodo odstranjevali obstoječi in
stari daljnovodni stebri. Varianta S2 bi imela največji obseg gradbišča in delovišč
in bi zaradi tega njena izvedba bila najbolj hrupna med vsemi variantami. Med
obratovanjem bi bilo potrebno odstranjevanje lesne vegetacije iz koridorja
kablovoda, v primeru okvare ali poškodbe kabla pa ponoven izkop za zamenjavo
poškodovanega odseka kabla.
Kulturna dediščina: OP je s stališča kulturne dediščine pregledal soglasodajalec,
Ministrstvo za kulturo, ki v svojem mnenju z dne 25. 11. 2014, št. 35002-12/2012MIZKŠ/5 ugotavlja, da OP ustrezno opredeljuje, opiše in oceni vplive izvedbe plana
na kulturno dediščino in arheološke ostaline. Z vidika varstva kulturne dediščine
varianto V2 sicer ocenjuje kot najustreznejšo, vendar je na podlagi doslej znanih
podatkov o arheoloških ostalinah tudi varianta S3 sprejemljiva.
Varianta V2 je s stališča vplivov na kulturno dediščino najbolj ugodna, ker poteka
na večji oddaljenosti od registriranih območij in objektov kulturne dediščine.
Varianti S2 in S3 ji po razvrstitvi sledita.
Med gradnjo na območju z dolgo poselitveno zgodovino, je med izkopi vedno
možno, da se naleti na še neodkrite arheološke ostaline. Z večanjem obsega
gradbišča na takšnem območju se hkrati povečuje tudi možnost, da se pri
gradbenih delih naleti na arheološke ostaline. Nadzemni in vkopani objekti lahko
negativno vplivajo na možnost prezentacije tovrstnih ostalin 'in situ' (predstavitev
ostalin na lokaciji, kjer so bile najdene).
Kmetijstvo in kmetijska zemljišča: Z vidika kmetijstva je kablovod manj ustrezen,
kajti na zemljiščih so tako med gradnjo kot po izgradnji prisotni večji vplivi. Kot je
navedeno že v OP,, se na območju kablovoda oblikuje 10-metrski delovni pas, kar
je mnogo več kot za potrebe gradnje stojišč stebrov. V času obratovanja pa v
koridorju kablovoda veljajo pogoji omejene rabe zemljišč, v varovalnem pasu širine
6,5 m. Tu so po izgradnji prisotni vplivi predvsem zaradi vzdrževanja in
odpravljanja napak na kablovodu. Omejena raba pomeni predpisani odmik grajenih
in naravnih objektov ter gradnja objektov v skladu s projektnimi pogoji in
soglasjem upravljavca DV. Vendar ne omejuje uporabe poljščin in podobno,
dopustne so kmetijske ureditve, s tem da posegi ne motijo gradnje in vzdrževanja.
Ta omejitev velja predvsem z omejevanjem zasaditve trajnih nasadov (intenzivnih,
ekstenzivnih sadovnjakov in vinogradov), rastlinjakov, melioracijskih sistemov
(tako osuševalnih kot namakalnih), onemogoča pa se tudi menjanje rabe npr.: njive
ali travnika v sadovnjak. Nadalje je prepovedano postavljati opore, namenjene
kmetijstvu in sadjarstvu. S tem pa predstavlja oviro, pri menjanju rabe npr. iz
njivskih površin v katerekoli trajne nasade. Drugače povedano - na območju
31
varovalnega pasu že zgrajenega kablovoda ni dovoljeno sajenje rastlin, katerih
korenine segajo več kot 0,5 m globoko, obdelovanje zemljišč globlje kot 0,5 m,
postavljanje opor namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu, katerih temelji segajo
globlje kot 0,5 m in vkopavanje cevovodov za namakanje in oroševanje v
sadjarstvu, razen če je predhodno pridobljeno soglasje pristojnega sistemskega
operaterja (Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter
opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, Ur.
l. RS, št. 101/2010).
Za ponazoritev je bil izveden izračun prizadetih kmetijskih tal na območju
kablovoda variante S2 – kablovod med stojiščem SM 32 in 39 in variante S3–
kablovod med stojiščem SM 33 in 35, brez območij deponij in gradbiščnih poti in z
dejansko rabo iz leta 2015.
Analiza kaže, da vpliva gradnja daljnovoda v območju delovnega pasu kablovoda
na 0,5 ha kmetijskih tal pri varianti S3 in na 1,3 ha pri varianti S2. Nadaljnji pregled
najnovejših podatkov prav tako potrjuje, da obe posegata na osuševalno območje
2
2
Melioracija Renče. S3 na 2.611 m in S2 na 3.946 m . Varovalni pas predstavlja
omejitve na slabe 0,5 ha kmetijskih tal pri varianti S3 in na kar slab hektar
kmetijskih tal pri varianti S2, v tem koridorju se nahaja 1.800 m2 osuševalnega
sistema v varianti S3 in 2.584 m2 v varianti S2.
Tabela 3: Dejanska raba in melioracijska-osuševalna območja v delovnem (brez
poti in deponij) in varovalnem pasu kabla variante poteka S2 in S3 (Vir: digitalni
sloj podatkov GERK 2015)
S3
S2
S3
S2
delovni pas delovni pas varovalni pas varovalni
2
2
2
2
raba
m
m
m
pas m
1100 njiva
1.830
3.644
1.291
2.364
1211 vinograd
248
247
155
154
ekstenzivni - travniški
1222 sadovnjak
593
594
386
388
1300 trajni travnik
2.306
4.494
1.567
2.960
kmetijsko zemljišče v
1410 zaraščanju
109
1.364
73
925
1500 drevesa in grmičevje
1500
1.536
216
998
neobdelano kmetijsko
1600 zemljišče
107
1.517
71
950
k. z. poraslo z gozdnim
1800 drevjem
316
316
196
195
skupaj
5.853
13.712
3.963
8.933
Gozdarstvo in gozd: Varianta S1 poteka po obstoječi preseki, ki je v prostoru
prisotna že 70 let, zato je bila s stališča vpliva na gozd ocenjena kot najbolj
ugodna. Varianta S2, ki je uvrščena na drugo mesto, se v osrednjem delu poteka in
na pobočju nad Renškim Podkrajem odmakne od trase starega daljnovoda, s tem
pa posega v dodatne gozdne površine. Gozd na pobočju nad Renškim Podkrajem
ima tudi poudarjeno funkcijo ohranjanja gozdnih zemljišč in sestojev, ker se nahaja
na območju, kjer je večja nevarnost erozije. Poseganje v gozdni rob po padnici
pobočja s kablovodnim koridorjem je manj ugodno, ker v njem ni dovoljena rast
lesnate vegetacije, ki s koreninskim sistemom ščiti gozdno zemljišče pred erozijo
(pri tem varianta S3 pobočje prečka nadzemno).
Odpadki in snovni tok: Dejstvo je, da tudi v primeru, da je t.i. odpadke pri gradnji
možno v večji meri ali celo skoraj v celoti ponovno uporabiti, so še vedno
ugodnejše variante, ki med gradnjo ali obratovanjem povzročajo nastajanje manjše
količine snovi, ki jih je možno ali potrebno reciklirati, saj tudi transporti in nadaljnja
predelava snovi povzročajo določene vplive na okolje, čeprav na neki drugi
lokaciji.
Pripomba o enakovrednem vplivu odpadkov in snovnega toka ter vpliva EMS na
končno razvrstitev variant ne drži, ker bi se v tem primeru varianta S1, ki zahteva le
32
postavitev enega stebra in odstranitev treh starih, uvrstila precej višje kot na šesto
mesto med prav toliko okoljsko sprejemljivimi variantami.
5.o
Način vrednotenja variant v ŠV je opredeljen v 24. ZUPUDPP in podrobneje v 13. do
19. členu Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega
načrta (Ur. l. RS, št. 106/11).
5.p
Javnost je v pripravo DPN vključena skozi mehanizme, ki jih določa ZUPUDPP (19.,
24., 31., 39., člen). V primeru priprave tega DPN je bila javnost večkrat obveščena,
pozvana na sodelovanje in tudi neformalno seznanjena s postopkom priprave DPN,
in sicer:
− Pobuda za pripravo DPN je bila od 25. 10. 2011 do 30. 11. 2011 objavljena v
digitalni obliki na spletnih straneh MOP. Javnost je imela možnost do 30. 11.
2011 dati predloge, priporočila, usmeritve in pobude.
− Občina Renče-Vogrsko je bila z vlogo št 35009-2/2010-LB-9 z dne 20. 10. 2011
pozvana za podajanje smernic.
− 20. 11. 2013 je MOP DzP z namenom, da bo Občina Renče-Vogrsko seznanjena z
rezultati Študije variant, povabil predstavnike Občine Renče-Vogrsko na
sestanek pred izdelavo osnutka DPN. Na sestanku je bila predstavljena ŠV,
dogovorjeno pa je bilo tudi, da bo Občina Renče-Vogrsko v drugem tednu
januarja 2014, skupaj s koordinatorjem, izdelovalcem in investitorjem, pripravila
predstavitev ŠV krajanom Renč in občinskim svetnikom.
− 22. 1. 2014 je v Kulturni dvorani v Renčah potekala predstavitev ŠV lokalni
skupnosti.
− 11. 2. 2014 je MOP DzP posredoval odgovor Civilni iniciativi Renče-Vogrsko v
zvezi s predstavitvijo ŠV in nadaljnjim postopkom priprave DPN.
− Javna razgrnitev je potekala od 12. 11. 2014 do 12. 12. decembra 2014:, javna
obravnava pa 1. 12. 2014.
Glede na navedeno je očitek, da lokalna skupnost niti civilna iniciativa nista imeli
možnost izjasniti se ali sodelovati pri pripravi DPN, neutemeljen.
5.q
ZUPUDPP v 15. členu določa hierarhična razmerja prostorskih aktov oziroma
njihovih delov. ZPNačrt med drugim določa, da OPN ne sme biti v nasprotju z
občinskim strateškim prostorskim načrtom. V primeru, če se ta dva akta sprejmeta
kot skupen akt, to pomeni, da izvedbeni del OPN ne sme biti v nasprotju z njegovim
strateškim delom. Vendar pa je v primeru DPN za rekonstrukcijo DV na odseku
Renče to vprašanje pravzaprav brezpredmetno, saj navedena prostorska ureditev
sodi med prostorske ureditve državnega pomena in se posledično načrtuje z DPN.
Za DPN pa ZUPUDPP določa, da se z njihovo uveljavitvijo šteje, da so spremenjeni
oziroma dopolnjeni občinski prostorski akti, ki so pred tem veljali na takem
območju. Določitev trase ali variante daljnovoda v strateškem delu OPN torej ne
pomeni umestitve daljnovoda v prostor, temveč zgolj nekakšno rezervacijo
prostora. Dejanska in dokončna varianta oziroma trasa daljnovoda in ostale rešitve
glede njegove umestitve v prostor bo določena šele z DPN. Uredbo o DPN bo
sprejela Vlada Republike Slovenije po postopku, ki vključuje tudi sodelovanje
lokalne skupnosti, pri čemer pa občinski prostorski akti, bodisi strateški, bodisi
izvedbeni, ne predstavljajo obvezne podlage ali izhodišča za pripravo DPN in s tem
umestitve daljnovoda v prostor.
MOP je 5. 2. 2015 posredovalo Občini Renče-Vogrsko dopis s pozivom za
razveljavitev Odloka o omejitvah izgradnje in rekonstrukcije objektov namenjenih
prenosu in distribuciji električne energije (Uradno glasilo Občine Renče-Vogrsko,
št. 17/08). Občina je bila pozvana, da v roku 30 dni razveljavi odlok in odlok o
razveljavitvi pošlje v vednost ministrstvu. Občina Renče-Vogrsko do postavljenega
roka ministrstva ni obvestila o morebitni razveljavitvi odloka, zato je MOP predlagal
Vladi RS, da pred Ustavnim sodiščem zahteva oceno ustavnosti in zakonitosti tega
odloka. Ustavno sodišče je navedeno zahtevo zavrglo, ker je Odlok o omejitvah
izgradnje in rekonstrukcije objektov namenjenih prenosu in distribuciji električne
energije že prenehal veljati s sprejemom Občinskega prostorskega načrta Občine
Renče-Vogrsko (Uradno glasilo Občine Renče-Vogrsko, 10/14).
33
5.r
Podajanje osebnih mnenj sodelujočih pri pripravi stališč do pripomb v tem
dokumentu ni dopustno. Vsi sodelujoči so v svojih strokovnih stališčih dolžni
upoštevati v RS veljavne predpise, znanstvena dognanja in svoje strokovne
izkušnje. Imajo tudi pravico in dolžnost podati predloge za spremembo predpisov,
če menijo, da ti niso skladni z znanstvenimi dognanji in s strokovnimi izkušnjami,
kar pa ni predmet tega dokumenta. Vsak ima prosto izbiro, ali bo živel v bližino DV
ali ne. V Republiki Sloveniji in v svetu je tudi mnogo lokacij z bivalnimi objekti
neposredno pod DV. V skladu s prostorsko in okoljsko zakonodajo so se mnogi
prostovoljno naselili tudi na lokacijah, ki so v koridorju varovalnega pasu DV.
Pripomba št. 6 : Občina Renče – Vogrsko, Bukovica 43, 5293 Volčja Draga; pisno 15. 12.
2014)
6.a Pri pripravi osnutka DPN niso bile upoštevane smernice št. 35001-5/2011-5 z dene 24.
11. 2011, ki jih je Občina Renče - Vogrsko podala koordinatorju priprave načrta
Ministrstvu za okolje in prostor na poziv št. 35009-2/2010-LB-9 z dne 20. 10. 2011. V
smernicah je bilo navedeno, da je potrebno upoštevati tudi načrtovane prostorske
ureditve Občinskega prostorskega načrta v pripravi (v nadaljnjem besedilu: OPN).
Osnutek DPN ne omogoča izvajanja posegov in dejavnosti, ki niso sporna zaradi
posegov v varovalni pas plinovod in jih Občinski prostorski načrt dopušča. Upoštevati je,
da v skladu z določbo četrtega odstavka 3. člena navedenega zakona, DPN spremeni
OPN. DPN mora dopuščati posege in dejavnosti, ki so v skladu z OPN in niso v nasprotju
z DPN.
6.b Smernice niso bile upoštevane tudi glede obveznosti kabelske izvedbe. Občina Renče Vogrsko je v skladu z določbo iz strateškega dela OPN opozorila, da je sprejemljiva samo
kabelska izvedba med stojnima mestoma 31 in 39.
6.c
V DPN bi morala biti jasno razmejena območja začasne in omejene rabe. Za območja
začasne rabe bi morali biti podani pogoji za čas do zaključene izvedbe načrtovanih
posegov ter pogoji za čas po izvedbi. Po zaključeni izvedbi načrtovanega posega na
konkretni lokaciji začasne rabe ni več upravičeno omejevati posege. Poleg tega, bi morali
biti navedeni pogoji za posege v območju DPN (za območja začasne in omejene rabe) za
čas pred izvedbo. Izvedba DPN se lahko zavleče, zato je v času pred izvedbo
nepotrebno omejevati določene posege in dejavnosti, ki ne onemogočajo izvedbe DPN:
npr. začasni posegi, kmetijska in gozdarska dejavnost…..).
6.d OPN občine Renče - Vogrsko (Uradne objave v občinskem glasilu št. 10/2014) je
uveljavljen in nadomešča navedene občinske prostorske akte v 35.členu Uredbe o DPN.
6.e Ponovno opozarjamo na napačen naziv DPN in sicer glede rekonstrukcije, ki jo definira
Zakon o graditvi objektov (Uradni list R S, št. 102/04, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05
- ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US 126/07,
108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13). Glede na to,
da gre za gradnjo objekta na novi lokaciji, naziv načrtovane gradnje ne ustreza zakonski
definiciji.
6.f
V avgustu 2010 je bila izdelana študija ukrepov za izboljšavo elementov ceste - Ureditev
pločnika v Renčah, na LC 260030/260034 Križišče Stjenkova koča - Renče - Bukovica od
km 7 + 115 do km 7+233, št. projekta 3965/2010, ki jo je izdelalo Primorje d. d. (v prilogi).
V navedenem križišču je poleg ureditve in gradnje pločnika obdelane v projektni
dokumentaciji, predvidena tudi gradnja javne meteorne in fekalne kanalizacije. Vsa
križanja obstoječe in predvidene javne infrastrukture je potrebno pri pripravi DPN in
nadaljnjih postopkih upoštevati in uskladiti.
Stališče št. 6:
6.a Izvedba prostorskih ureditev gospodarske javne infrastrukture ali grajenega
javnega dobra v območju DPN je dopustna, saj to določa prvi odstavek 10. člena
ZUPUDPP. V osnutku Uredbe o DPN je v 11. in 12. členu podana le prepoved
gradnje tistih stavb in objektov, ki niso v skladu s predpisi o pogojih in omejitvah
gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij.
6.b
34
Odgovor glede upoštevanja predmetne smernice je bil pripravljen že v fazi analize
smernic (glej Priloga 4 Osnutka DPN, točka 1.3): OPN (v pripravi) ne more biti
izhodišče načrtovanja prostorskih ureditev, ki se načrtujejo z DPN. Razlogi so:
− OPN, ki je v izdelavi, še ni veljaven akt, ki bi lahko bil upoštevan pri drugih
postopkih;
− upoštevati je treba razmerja prostorskih aktov (15. člen ZPNačrt): Za DPN je
določena le obveznost, da ne sme biti v nasprotju z Državnim strateškim
prostorskim načrtom. Na drugi strani pa občinski prostorski akti ne smejo biti v
nasprotju z državnimi prostorskimi akti.
− skladno z določili ZUPUDPP se v vsakem primeru šteje, da so deli OPN ali OPPN
spremenjeni v tistih delih, ki se nanašajo na DPN; DPN je torej hierarhičo višji
akt od OPN.
− MOP je 5. 2. 2015 posredoval Občini Renče-Vogrsko dopis s pozivom za
razveljavitev Odloka o omejitvah izgradnje in rekonstrukcije objektov
namenjenih prenosu in distribuciji električne energije (Uradno glasilo Občine
Renče-Vogrsko, št. 17/08). Občina je bila pozvana, da v roku 30 dni razveljavi
odlok in odlok o razveljavitvi pošlje v vednost ministrstvu.
6.c
V Uredbi o DPN so v 4. členu ločeno navedena območja trajne in začasne rabe,
posredno so ločeno prikazana tudi na karti 2.1. Na območjih začasne rabe, ki vsa
ležijo izven varovalnega pasu daljnovoda, Uredba ne prinaša posebne omejitve, ki
bi onemogočale izrabo teh območij v času po izgradnji daljnovoda. Kmetijska in
gozdarska raba znotraj območja DPN sta še naprej dopustni, če so posegi skladni
s predpisi o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja
dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Na območju
DPN je skladno z 11. členom Uredbe dopustna gradnja nekaterih vrst začasnih
objektov.
6.d
Osnutek DPN je bil pripravljen še pred sprejetjem in objavo OPN. Pripomba se
upošteva v nadaljnjih fazah priprave DPN.
6.e
Uporaba besede ''rekonstrukcija'' je pravilna, saj gre dejansko za poseg na
obstoječem elektroenergetskem objektu – daljnovodu (DV), ki v prostoru obstaja že
od leta 1939. ELES nikoli ni imel namena odstraniti tega DV, niti tega ni nikoli
obljubljal. Zaradi starosti DV in dotrajanosti konstrukcijskih elementov je bilo treba
DV nujno obnoviti. Ob tem so elektroenergetske študije ELES-a pokazale, da samo
obnova ne bo dovolj, temveč bo ob rekonstrukciji potrebna tudi izvedba iz
enosistemskega v dvosistemski DV.
Uporaba besede »rekonstrukcija« je utemeljena in pravilna, tudi glede na določila
točke 7.2. prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov, ki določa, da je
rekonstrukcija objekta spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in
prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma
izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi
konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave.
6.f
Glede na predvideno podvrtavanje križišča za izvedbo kabelske kanalizacije za
izvedbo tega dela DV pod vsemi obstoječimi instalacijami v križišču ni predvideno
tangiranje cestnega telesa ne na površini niti na globini obstoječih infrastrukturnih
vodov. Za gradnjo DV torej ne bo neposrednega poseganja v obstoječo
infrastrukturo križišča in zato ureditev kanalizacije in pločnikov na območju
križišča ni predmet tega projekta.
Pripomba št. 7 : Petelin Florida, Arčoni 6, 5292 Renče, pisno 16. 12. 2014)
Spodaj podpisna Petelin Florida sem lastnica parcele št. 587/4 v celoti, ter tretjinska lastnica
parcele št. 587/10 - to je del zemljišča, ki stoji neposredno pri potoku Renc ter se uporablja kot
služnostna pot za lastnike sosednjih parcel in trenutno ne more biti v uporabi za kmetijske
namene. Parcelo št. 587/4 uporabljamo za kmetijske namene, na njej je tudi zasajen vinograd
ter nekaj sadnih dreves.
Predstavili ste nam osem variant in med vsemi temi variantami ste izbrali po vašem mnenju
najustreznejšo varianto S3, za katero ste že izdelali osnutek DPN. Tega ne bom komentirala,
kajti ve se, da pač ena izmed variant mora biti izbrana, ne razumem pa dejstva, da pri tem
35
upoštevate samo vašo ekonomsko plat ter pri načrtovanju trase niste predvideli poteka trase
tako, da pri tem oškodujete čimmanj uporabnih stavbnih in kmetijskih površin.
7.a Predlagam, da traso čimbolj zmaknete na območje parcelnih mej med določenimi
zemljišči, da strankam v postopku ostane čimveč uporabne površine (v primeru zasaditev
ali kasneje v primeru spremembe namembnosti zemljišč (prej ali slej se bo ta del Renč
spremenil v stavbna zemljišča, saj je to normalno za kraj Renče, ki ne more biti razdeljen
s koridorjem, ki se imenuje Doline - oziroma daljnovod). Hkrati pa lahko traso čimbolj
zmaknete k potoku Rencu, kjer že tako ali tako poteka pešpot. To seveda predlagam za
del kablovoda, ki poteka po parceli št. 587/10 - prepričana pa sem, da bi ta predlog
podprli tudi ostali lastniki parcel ob potoku.
7.b Drugič pa prosim oziroma neizpodbojno pripominjam, da načrtovano prostorsko ureditev
na parceli št. 587/4 popravite, tako da bo v DPN samo včrtana predvidena trasa
kablovoda in ne tudi deponija. Večji del zemljišča,ki je predviden za deponijo v času
gradnje kablovoda je potrebno izločiti iz DPN. Ne morem dovoliti, da se polovica moje
parcele "TRAJNO" uporabi in spremeni v področje kablovoda, čeprav jo bo izvajalec
potreboval samo za potrebe izgradnje in kasnejših morebitnih popravil. K temu lahko
pripomnim, da se kot lastnik parcele, zavedam, da to dovolim za čas izgradnje in
vzdrževanje (s poprejšnjim podpisanim dogovorom), ne pa dopuščam trajne spremembe
(na tem področju so zasajene trte in sadno drevje).
7.c
V vsakem primeru je potrebno tako za čas gradnje kot tudi kasneje, ko bo kablovod
vkopan, natančno in jasno doreče odškodnine za motenje posesti in izpad letnega
pridelka. Po končanem vkopu je potrebno vzpostaviti na parcelah enako ali celo boljše
stanje od sedanjega.
7.d Prepričana sem, da je na celotni trasi DPN Renče precej predvidenih delov zemljišč, ki jih
bo izvajalec potreboval za "Rušitev obstoječih in ne bodo več v uporabi" oziroma za
izgradnjo in jih potem ne bo več potreboval za obratovanje kablovoda oziroma daljnovoda
- ta območja ne morejo spadati v Državni prostorski načrt, kajti to pomeni, da so ta
zemljišča trajno izgubljena za lastnike.
Kot zadnje naj dodam še, da je potrebno upoštevati predhodno določeno stališče Občine
Renče Vogrsko, opredeljenem v smernicah št. 35001-5/2011-5 iz dne 24. 11. 2011, ki
predvideva vkop daljnovoda na celotni trasi DPN, od SM31 do SM39 na območju
osrednjega koridorja.
Stališče št. 7:
7.a Pripomba se ne upošteva. Trasa kablovoda (delovni pas) je na minimalni
oddaljenosti od obvodne vegetacije potoka Renc. V primeru približevanja potoku bi
bila potrebna poseka obvodne vegetacije in morebitni posegi v strugo potoka.
7.b
Pripomba se ne upošteva. Del zemljišča, predviden za deponijo, je uvrščen v
območje začasne rabe (4. člen Uredbe). Na območjih začasne rabe, ki vsa ležijo
izven varovalnega pasu daljnovoda, Uredba ne prinaša posebne omejitve, ki bi
onemogočale izrabo teh območij v času po izgradnji daljnovoda. Po izgradnji bo
vzpostavljeno prejšnje stanje v največji možni meri. Glej tudi stališče 6.a.
7.c
Odškodnine – glej Skupni odgovor št. 7 in stališče 4.f. Pri gradnji kablovoda se
seveda upoštevajo drugačni dejanski vplivi na nepremičnine v vplivnem območju
objekta kot je to v primeru nadzemnega voda.
7.d
Upoštevanje smernic Občine Renče-Vogrsko – glej stališče 6.b.
Pripomba št. 8 Polona, Silva, Stanislav in Neja Weitzer, Marija Pušnik, Matej Čufer; vsi
Bukovica; vsi pisno 8. 12. 2014
Zahtevam odstranitev stebra št. 30 in 31 ter vkop kablov pod zemljo.
Stališče št. 8:
Pripomba se ne upošteva. Podzemni potek na odseku med SM29 in SM32 ni bil predviden
pri nobeni od osmih variant obravnavanih v ŠV. Stojni mesti SM30 in SM31 se z DPN ne
spreminjata. V območje DPN sta vključena iz razloga, da bo nanju možno namestiti
vodnike.
36
Glej tudi stališče 0.
Pripomba št. 9 : Aleš Stepančič; pisno 24. 11. 2014)
Predlagam vkop od stojnega mesta 32. S tem se zagotovi večja oddaljenost nadzemnega
daljnovoda od bivalnih objektov. Bližina nadzemnega daljnovoda škodljivo vpliva na zdravje
naše družine ter zmanjšuje tržno vrednost moje nepremičnine.
Stališče št. 9:
Pripomba se ne upošteva. Pojasnilo glede vkopa od SM32 naprej – glej stališče 3.b.
Vplivi daljnovoda na zdravje - Skupni odgovor št. 5 in Skupni odgovor št. 6.
Služnostna pravica in nadomestilo - Skupni odgovor št. 7.
Pripomba št. 10
: Aleš, Alojzija, Aleksander Gorjup, Bukovica 77 a, 5293 Volčja
Draga; pisno 11. 12. 2014)
Z dopisom z dne 27. 11. 2011 smo vas obvestili, da trasa rekonstrukcije daljnovoda 2 x 110 kV
Gorica - Divača, na območju Občine Renče Vogrsko poteka tudi čez parcelo 275/7 k. o. 2319
Bukovica. Na navedeni parceli stoji stanovanjski objekt, naslov: Bukovica 77A, stavba 782, ki se
uporablja za bivanje. Iz dokumentacije, ki je bila uporabljena za izdelavo projektne
dokumentacije in stanja na terenu je razvidno, da je os daljnovoda od objekta oddaljena
približno 7 metrov, od krajnega vodnika pa odmaknjena približno 3 m. Navedena stavba je zato
v skladu s 468. Členom Energetskega zakona EZI v vplivnem območju daljnovoda. Ker v javni
razgrnitvi predstavljena dokumentacija poteka daljnovoda na zgoraj navedeni parceli in
stanovanjskem objektu ne obravnava, zahtevamo da se območje, ki ga obravnava zgoraj
navedeni prostorski načrt razširi tako, da bo zajemal tudi parcelo št. 275/7 k. o. 2319 Bukovica,
na kateri stoji stanovanjski objekt, to je območje od stebra SM 26 do stebra SM 29.
Stališče št. 10:
Pripomba se ne upošteva. Pripomba se nanaša na parcelo, ki se nahaja izven območja
predmetnega DPN in predhodno izdelane študije variant. Na navedeni dopis z dne 27. 11.
2011 je bilo odgovorjeno že v fazi Analize smernic (glej Priloga 3 ŠV): Navedena
stanovanjska stavba leži ob že rekonstruiranem odseku daljnovoda, ki je zgrajen z vsemi
potrebnimi dovoljenji (gradbeno dovoljenje št. 351-09-15/2004-BB/VML z dne 21. 2. 2007),
zanj pa je bilo izdano tudi Okoljevarstveno soglasje (št. 35402-137/2006-4 z dne 31. 1.
2007). Ker so načrtovane ureditve predvidene med SM29 in SM40, ni razlogov za širitev
območja prostorskih ureditev proti severu do SM26.
Pripomba št. 11
: Radovan Rusjan; pisno 25. 11. 2014
Glede na razgrnitev trase daljnovoda 2 x 110 skozi Renče imam pripombo na DPN. Ne morem
se strinjati z delnim vkopom, saj kot podpisnik peticije za vkop iz leta 2005 in kot sklicatelj
izredne seje OS Občine RE-VO iz 25. 11. 2008 na temo vkopa na kateri je bil izglasovan sklep
za podporo CI in krajanov Renč o vkopu daljnovoda skozi Renče. Sklep je bil soglasno sprejet.
Stališče št. 11:
Pripomba se ne upošteva. Pojasnilo glede vkopa celotne trase – glej Stališče 4.a.
Pripomba št. 12
: Krajevna skupnost Renče, Trg 25, 5292 Renče, predsednik Borut
Zorn; pisno 10. 12. 2014)
Pregledali smo vso razpoložljivo dokumentacijo od leta 2004 do današnjega dne, iz katere
izhaja da smo že v začetku zagovarjali vkop daljnovoda v kolikor bo obveljala sredinska trasa.
12.a Krajevna skupnost Renče ugotavlja, da je edina sprejemljiva varianta osrednji koridor in
sicer v kabelski izvedbi (kablovod) med stojnima mestoma SM 31 do SM 39.
12.b Kjer kablovod prečka križišče cest Merljaki - Žigoni je potrebno upoštevati gradnjo
meteorne in fekalne kanalizacije. Pri vkopu daljnovoda je potrebno upoštevati naravne
danosti terena.
37
Stališče št. 12:
12.a Pripomba se ne upošteva. Podzemni potek na odseku med SM31 in SM39 ni bil
načrtovan pri nobeni od osmih variant obravnavanih v ŠV, je pa načrtovan med
SM32 in SM39 pri varianti S2. Pojasnilo glede vkopa od SM32 naprej – glej Stališče
4.a.
12.b Pripomba se upošteva. Občina Renče-Vogrsko je k svojim pripombam in
predlogom na osnutek DPN iz javne razgrnitve priložila Študijo ukrepov za
izboljšavo elementov ceste, Ureditev pločnika v Renčah na LC 260030//260034
Križišče Stjenkova koča-Renče-Bukovica od km 7+115 do km 7+233, Primorje,
inženiring, projektiva, avgust 2010. Glej stališče 6.f.
Pripomba št. 13
: Vivjana Mask; pisno 10. 12. 2014
Živimo neposredno ob trasi daljnovoda. Naša želja je, da se kabel vkoplje od stebra 31 do 39,
tako kot je sklep krajevne skupnosti in občine. S tem bi se negativni vplivi bistveno zmanjšali.
Stališče št. 13:
Pripomba se ne upošteva. Glej Stališče 12.a.
Pripomba št. 14
: Miran Pahor, pisno 1. 12. 2014
14.a Če hočemo pošteno rešitev je nujen vkop od stebra 32 do 39.
14.b Nujno je odstraniti vse stebre, ki so na tej trasi (nove in stare) s temelji vred.
Stališče št. 14: :
14.a Pripomba se ne upošteva. Pojasnilo glede vkopa od SM32 naprej – glej Stališče 4.a.
14.b Odstranjeni bodo vsi stebri, ki ne bodo več v uporabi, vključno z zgornjim delom
temeljev tako, da ne bo ovirana kmetijska obdelava.
Pripomba št. 15
: občan-ka (zahtevana anonimnost); pisno 12. 12. 2014
Zahtevam vkop daljnovoda pod celotno vasjo Renče.
Stališče št. 15:
Pripomba se ne upošteva. Pojasnilo glede vkopa celotne trase – glej Stališče 4.a.
Pripomba št. 16
: Ivan Gregorič, Žigoni 22; pisno 17. 11. 2014
16.a Predlagam, da se dolžina vkopanega kablovoda podaljša na celotni predel Renč, kot je
bilo sprejeto na zboru krajanov skupaj z ELES-om.
16.b Predlagam, da se istočasno vzporedno z kablovodom uredi tudi ustrezno odvodnjavanje
z predela dolin.
Stališče št. 16:
16.a Pripomba se ne upošteva. Pojasnilo glede vkopa celotne trase – glej Stališče 4.a.
16.b Na novih dostopnih poteh do trase kablovoda in stebrov nadzemnega dela DV se
uredi ustrezno odvodnjavanje.
Pripomba št. 17
: Gregor Fornazarič, pisno 8. 12. 2014
Od samega začetka vztrajamo, da se daljnovod vkopa od stebra 31-39. To je zahteva tudi
krajevne skupnosti, krajanov in občine. S tem se prizadeti krajani v veliki meri izognejo veliki
meri negativnim vplivom.
Stališče št. 17:
Pripomba se ne upošteva. Glej Stališče 12.a.
Vplivi daljnovoda na zdravje - Skupni odgovor št. 5 in Skupni odgovor št. 6.
38
Pripomba št. 18
: Bogdan Beltram z družino; pisno 11. 12. 2014
18.a Prebivalci Renškega podkraja imamo v krogu cca 1 km na jugu 400 kV daljnovod,
pravokotno na njega je načrtovana izgradnja 2 x 110 kV daljnovoda. V trikotniku Tureli,
Martinuči, R. podkraj imamo tri transformatorske postaje, ki so med seboj povezane z 20
kV vodi.
18.b Renški podkraj je prepreden z električnimi vodi, kateri imajo vsak po svoje vpliv na
zdravje ljudi, predvsem ekološke in kardiološke bolezni. Tu živijo mlade družine z otroci,
ki bodo že na začetku življenja izpostavljeni magnetnemu in električnemu sevanju.
18.c Ne samo zaradi sebe, ampak predvsem zaradi bodočih generacij mora biti daljnovod v
celoti vkopan.
Stališče št. 18:
18.a Razen visokonapetostnih DV je vsa ostala elektroenergetska infrastruktura na
območju Renškega podkraja v lasti in upravljanju distribucijskega podjetja Elektro
Primorska, d. d. in je zanjo tudi v celoti pristojno, v sodelovanju z občino. Investitor
predmetnega dela DV je pripravljen organizacijsko sodelovati pri ustrezni drugačni
ureditvi srednjenapetostnega omrežja na območju zaselka Renški Podkraj, če se s
tem strinja upravljavec distribucijskega omrežja, lokalna skupnost in lastniki
parcel, preko katerih le-to poteka.
18.b Glej Skupni odgovor št. 5 in Skupni odgovor št. 6.
18.c Pripomba se ne upošteva. Pojasnilo glede vkopa celotne trase – glej Stališče 4.a.
Pripomba št. 19
: Erika in Ermanno Zuodar, pisno
19.a Predlagano gradivo rekonstrukcije daljnovoda 2 x 110 kV Gorica - Divača, v katerem je
načrtovano, da bo daljnovod skozi Renče potekal deloma nadzemno in deloma
podzemno, resno ogroža zdravje prebivalcev Renč.
19.b V bližini daljnovoda živijo številne družine z majhnimi otroci in ogrožanje njihovega
zdravja pomeni ogrožanje prihodnjih generacij prebivalcev Renč in omejevanja možnosti
razvoja kraja.
19.c V bližini dosedanjega daljnovoda,ki je imel manjšo napetost, je bilo ugotovljeno povečano
število bolnikov s kroničnimi in onkološkimi boleznimi.
19.d Zato je edini sprejemljivi dolgoročni načrt rekonstrukcije daljnovoda vkop na celotni trasi
kraja Renče in je predstavljanje drugih rešitev krajanov, pod pretvezo zagotavljanja
zdravstvene varnosti, zavajajoče in popolnoma nesprejemljivo!
Stališče št. 19:
19.a Vplivi daljnovoda na zdravje - Skupni odgovor št. 5 in Skupni odgovor št. 6
19.b Predlagana varianta S3 ne omejuje možnosti razvoja kraja Renče.
19.c Dosedanji daljnovod ni imel manjše napetosti, ampak bo imel rekonstruirani
daljnovod (in kablirani del prav tako) enako napetost kot dosedanji daljnovod, to je
110 kV. Razlika je samo v številu sistemov oziroma številu žic na daljnovodu.
Glej tudi Skupni odgovor št. 5.
19.d Pripomba se ne upošteva. Pojasnilo glede vkopa celotne trase – glej Stališče 4.a.
Pripomba št. 20
: Zdenko Zorn; pisno 5. 12. 2014
20.a V okoljskem poročilu ni zaslediti smernic Ministrstva za zdravje.
20.b Varianta S2 ima najmanjše vplive med obratovanjem in je najbolje uvrščena pri
obremenitvi z elektromagnetnim sevanjem, kakovosti krajine. Zakaj je varianta S3 po tem
takem prikazana kot najuspešnejša?
20.c Glede na poročilo okoljsko predlagam oz. zahtevam, da se izvede varianta S2.
Stališče št. 20:
20.a Glej Stališče 5.l.
39
20.b Primerjava variant S2 in S3 z okoljskega vidika, s poudarkom glede vplivov na
zdravje - Skupni odgovor št. 2.
20.c Pripomba se ne upošteva. Pojasnilo glede vkopa od SM32 naprej – glej Stališče 4.a.
Pripomba št. 21
: Rajmond Fornazarič, pisno 8. 12. 2014
Pri pregledu razgrnitve osnutka DPN ugotavljam, da je predvideni vkop kabla od stebra 33 do
35 pravilno umeščen v prostor. Načrtovalec se je resnično izognil sadovnjakom in vinogradom.
S tem je v manjši meri razvrednotil zemljišče.
21.a Glede na utemeljene zahteve, ki so tudi potrjene z občinskim odlokom bi morali kabel
vkopati od stebra 31 do 39.
21.b S tem bi Renčanom in predvsem prizadetim ob omenjeni trasi ublažili vplive za katere
dobro vemo kakšni so.
Stališče št. 21:
21.a Pripomba se ne upošteva. Glej Stališče 12.a.
Občinski Odlok o omejitvah izgradnje in rekonstrukcije objektov namenjenih
prenosu in distribuciji električne energije – glej Stališče 5.q.
21.b Vplivi daljnovoda na zdravje - Skupni odgovor št. 5 in Skupni odgovor št. 6.
Pripomba št. 22
: Boris Čoha, pisno 8. 12. 2014
Ne strinjam se z osnutkom DPN. Predlagam vkop kabla na celotni sporni trasi.
Stališče št. 22:
Pripomba se ne upošteva. Pojasnilo glede vkopa na celotni trasi – glej Stališče 4.a.
Pripomba št. 23
: Matjaž Sulič, pisno 25. 2. 2015
Smo lastniki parcele 2656/1 k. o. Renče. Zaradi službene odsotnosti smo zamudili rok za
pripombe na javno razgrnitev. Do sedaj je bilo v medijih objavljeno da bo daljnovod vkopan po
obstoječi terasi, ki se naše parcele ne dotika. Ob pogledu v Piso pa je razumeti, da terasa
vkopa posega naravnost v našo parcelo za kar ostro nasprotujemo.
Prosimo, da se daljnovod vkoplje po obstoječi terasi.
Stališče št. 23:
Pripomba se ne upošteva. Prečkanju navedene parcele se ni moč izogniti. V kolikor bi jo
delno obšli po vzhodni strani, bi se posledično precej približali stanovanjskim stavbam v
naselju, kar pa ni cilj načrtovanja predmetne ureditve. Z izognitvijo navedeni parceli bi
povzročili vpliv v enakem obsegu na sosednjih parcelah, kar je z vidika enakovredne
obravnave vseh lastnikov neustrezno.
Pripomba št. 24
: Aleksander Sulič, Gradišče nad Prvačino 96a, 5292 Renče, pisno
28. 2. 2015
Sem lastnik parcele 2656/1 k. o. Renče. V distalnem vogalu parcele 2656/1 k. o. Renče je
potekala že dolgo dogovorjena trasa daljnovoda v služnostni pravici 20 kvadratnih metrov, za
kar sem dovolil služnostno pravico in vpis v zemljiško knjigo, kar dokazuje pogodba overjena pri
notarju (Pogodba št. 818/2009, rač. št.: 5587/2009).
24.a Na javni razgrnitvi od 12.11. do 12.12.2014 je spremenjena trasa daljnovoda grobo
posegla na parcelo 2656/1 k. o. Renče in s tem v urbanem okolju popolnoma
razvrednotila celotno zgoraj navedeno parcelo.
24.b Bil je tudi prekršen dogovor maj 2009, ki je potrjen v notarski pogodbi.
24.c Glede da sem stranka v postopku in nisem prebivalec občine Renče –Vogrsko menim da
so bile kršene moje pravice, ker nisem bil obveščen o javnem naznanilu, da bi podal
pripombo na predlagano novo traso vklopa daljnovoda. Do sedaj smo kot lastniki bili
vedno osebno pozvani k podaji predlogov in smo se na vaše pobude vedno korektno
odzvali.
40
24.d Glede na to prosimo za pomoč in kompromis vkopa daljnovoda po mejnikih parcele kot je
prikazano na risbi (odebeljena črna črta), ki je v prilogi, kar pa fizično v naravi ne pomeni
bistvenih odstopanj saj bo daljnovod vkopan.
Priloga k pripombi:
− risba: predlog odmika trase daljnovoda po mejnikih parcele 2656/1 k. o. Renče
Stališče št. 24:
24.a Navedena parcela je v OPN opredeljena kot kmetijsko zemljišče, v evidenci
dejanske rabe pa kot trajni travnik. Vpliv na navedeni parceli bo prisoten le v času
izgradnje, medtem ko v času obratovanja travniška raba ne bo motena. V času
gradnje bodo upoštevani ukrepi varstva tal (25. člen Uredbe o DPN), ki bodo omilili
vpliv posega. Iz navedenega izhaja, da je popolno razvrednotenje bistveno
pretirana ocena za opredelitev vpliva na navedeni parceli.
24.b Glede na to, da investitor, na podlagi, z lastnikom sklenjene služnostne pogodbe iz
leta 2009 in pridobljenega gradbenega dovoljenja za navedeno parcelo, ni uspel
dokončati rekonstrukcije dela DV skozi naselje Renče, bo na podlagi sprejetega
DPN potrebno skleniti nov aneks k pogodbi št. 1031/2002 in aneksu št. 818/2009 za
novo predvideno izvedbo in spremenjeno traso DV.
24.c Način obveščanja oz. seznanjanja javnosti o javnih obravnavah in javni razgrnitvi
posameznega državnega prostorskega načrta je določen v ZUPUDPP. V tem
primeru je bila seznanitev javnosti izvedena v skladu s 33. členom ZUPUDPP, ki
določa, da mora koordinator o razgrnitvi javnost obvestiti z javnim naznanilom na
svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način najmanj sedem dni pred
javno razgrnitvijo.
Javno naznanilo o javni razgrnitvi osnutka DPN je bilo objavljeno na spletnih
straneh MOP. Ves čas poteka javne razgrnitve pa tudi med novicami na prvi strani
spletne strani MOP. Obveščanje na krajevno običajen način je bilo zagotovljeno z
objavo javnega naznanila v Uradnem glasilu Občine Renče-Vogrsko, št. 14/2014, 4.
11. 2014 in z objavo popravka javnega naznanila v Uradnem glasilu Občine RenčeVogrsko, št. 1572014, 10. 11. 2014. Občina Renče-Vogrsko je zagotovila tudi objavo
na svoji spletni strani.
24.d Glej Stališče 23. S potekom trase kablovoda po parcelni meji bi na začetnem
odseku posegli tudi v javno pot – onemogočili njeno uporabo v času gradnje. V
vsakem primeru bi še vedno ostala polovica zemljišča v varovalnem pasu
kablovoda in torej vpliv na parcelo celotno življenjsko dobo daljnovoda.
41
3.2
Pripombe podane na javni obravnavi
Pripomba št. 25
: Ana Vene
25.a Pojasni, da je predstavnica civilne iniciative, ki se bo v Republiki Sloveniji zavzemala za
to, da se bo vse visokonapetostne vode kabliralo. Poda tudi sklicevanja na literaturo iz
tujine, ki jo ima pri sebi in je na vpogled. Cilj njihove iniciative je prepoved vseh zračnih
vodov za daljnovode in si bodo prizadevali, da se spremeni zakonodaja s tega področja,
saj naj bi bilo kabliranje edina zanesljiva in sodobna tehnologija. Zahtevajo, da se
daljnovodi vodijo vzporedno s cesto. Izrazi začudenje, da investitor dela dvakrat, saj naj
bi bila Slovenija kmalu v celoti imela vkopane daljnovode.
25.b Pojasni, da razpolagajo s študijo iz Nemčije za 110, 220 in 380 kV daljnovode. Uporabljali
naj bi jo v Nemčiji,Švici in Avstriji. Pošlje jo lahko na e-naslove, če bi jo kdo želel imeti.
Zahtevajo vkop daljnovoda skozi celotne Renče. Sprašuje kakšni so razlogi, da daljnovod
ni vkopan skozi cel kraj.
25.c Zanima jo, kaj bodo načrtovalci naredili, če se bodo krajani in civilna iniciativa uprli temu
DV? Ali naj bi nad njih poslali vojsko?
25.d Opozarja, da naj se daljnovod načrtuje za 80 let in ne le za 30.
25.e Opozorila je na posvet v Šmarjeških Toplicah in da naj bi se načrtovalci na tem posvetu
lahko natančno prepričali, kaj se da narediti, vendar nihče od načrtovalcev tega DV ni bil
prisoten.
25.f Zanima jo, kaj se bo zgodilo v naslednjih fazah?
Poudarila je, da tam, kjer poteka daljnovod zemljišča niso nič vredna. Zahtevajo, da se pri
nadaljnjem načrtovanju upoštevajo želje civilne iniciative in da bo le-ta svoje pripombe podala
tudi pisno.
Stališče št. 25:
25.a Trditev velja predvsem za nizkonapetostne in srednjenapetostne elektroenergetske
vode (svetovno povprečje kablov za napetosti med 50 in 109 kV je cca 7 % dolžine
daljnovodov). Kolikor je obratovalna napetost DV višja, toliko je manj kabelskih
izvedb (svetovno povprečje kablov za napetosti med 110 in 219 kV je cca 3 %
dolžine daljnovodov). Podatki so pridobljeni iz tehnične brošure CIGRE (TB 338,
Statistics of AC Underground Cables in Power Networks, December 2007). V
Sloveniji je položenih nekaj deset kilometrov 110 kV kablovodov, kar je primerljivo
s svetovnim povprečjem. Projektiranje DV je strokovna in s predpisi v RS
regulirana dejavnost in je ne more opravljati kdorkoli brez ustrezne elektrotehnične
izobrazbe.
25.b Načrtovani daljnovod ni vkopan na daljšem odseku (varianta S2), pač pa na
krajšem (varianta S3), ker je bila varianta S3 v ŠV predlagana kot bolj ugodna
varianta v primerjavi z varianto S2. Glej tudi Skupni odgovor št. 1, Skupni odgovor
št. 2 in Skupni odgovor št. 3.
25.c Krajani in CI že dolgo nasprotujejo rekonstrukciji tega DV, zato to ni novo dejstvo.
Pobudnik DPN, koordinator in načrtovalci DPN bodo, tako kot do sedaj, delovali in
postopali v skladu z veljavnimi predpisi s področja priprave prostorskih aktov in v
skladu s tehničnimi predpisi pri načrtovanju tovrstnih objektov.
25.d Predvidena amortizacijska doba nadzemne izvedbe daljnovoda je 40 let, podzemne
pa 30. Ob dobrem rednem vzdrževanju je življenjska doba nadzemne izvedbe tudi
do 80 let.
25.e Predstavniki MzI in MOP niso bili prisotni na omenjenem posvetu, so se pa
informirali o dogajanju oziroma o tam predstavljenih prispevkih.
25.f
42
Po zaključeni javni razgrnitvi, ki je potekala od 12. 11. do 12. 12. 2014, se pripravi
stališča do pripomb in predlogov podanih v času javne razgrnitve. Po objavi stališč
do pripomb z javne razgrnitve osnutka DPN za DV Renče bo izdelan predlog DPN,
za katerega bo MOP pridobil mnenja nosilcev urejanja prostora. Z nosilci urejanja
prostora usklajen predlog DPN bo MOP posredoval v obravnavo in sprejem Vladi
RS.
Pripomba št. 26
: Sebastjan Kerčmar
26.a Oporeka temu, da gre v primeru DV skozi Renče za rekonstrukcijo ali obnovo in sprašuje
ali je na tem mestu kdaj že stal tak DV, kot je načrtovan s tem DPN?
26.b Zanima ga, kaj je bilo od novih smernic in dognanj v svetu (medicinske študije) na
področju načrtovanja tovrstnih DV upoštevano pri načrtovanju tega DV ali je bila
upoštevana le 30 let stara praksa?
26.c Ker je razumel prebivalce Renč, da želijo celotno traso DV vkopano, predlaga, da se
njihova želja upošteva.
26.d Poudari, da bi investitor že zdavnaj imel zgrajen daljnovod, če bi upošteval želje
prebivalcev Renč.
26.e Zanima ga, kakšna je ekonomska kalkulacija za izvedbo cele nadzemne ali cele
podzemne variante. Po njegovem izračunu gre za razmerje 1 : 6, zato ne verjame, da je
vkop 7 milijonov evrov dražji. Hoče pojasnilo o skupnih stroških izvedbe daljnovoda po
različnih variantah. Za primer navede sodbo švicarskega sodišča. Omeni podjetje iz
lokalnega okolja, ki v Sloveniji proizvaja zaščito za kabelske vode in ga čudi, da to
podjetje v Republiki Sloveniji ne more prodati svojih proizvodov. Ugotavlja, da tehtanje
vsote stroškov nadzemnega voda in izgub tega voda v primerjavi s kablovodom, preide v
korist kablovodu.
Stališče št. 26:
26.a Glej Stališče 5.e in 6.e.
26.b V duhu čim manjšega vpliva je bil upoštevan ukrep fazne optimizacije vodnikov
obeh sistemov, kjer je bilo to tehnično izvedljivo. Fazno optimalna razporeditev
vodnikov enega trifaznega sistema proti drugemu zagotovi nižjo obremenitev
okolja z EMS glede na ostale fazne razporeditve. Fazna optimizacija med
sistemoma daljnovoda namreč zmanjša lastno emisijo električnega in magnetnega
polja zaradi kompenzacijskih učinkov med sistemoma.
Tudi segment kablovoda na trasi je uporabljen kot rešitev z manjšim vplivom, ker
pri kablovodu v primerjavi z nadzemnim vodom vrednosti polja hitreje upadajo z
razdaljo od osi.
26.c Pripomba se ne upošteva. Pojasnilo glede vkopa celotne trase – glej Stališče 4.a.
26.d Glej Stališče 5.h in Skupni odgovor št. 9.
26.e Glej Skupni odgovor št. 8.
V ekonomskem vrednotenju variant so za primerjavo variant upoštevani tudi
ocenjeni letni stroški izgub posamezne variante.
Dejanske investicijske vrednosti graditve tega dela objekta bodo odvisne edino od
doseženih cen na trgu ob izvedbi nujnega in obveznega javnega naročila za
dobavo opreme in izvedbo vseh del na terenu, čemur je zavezan investitor tega
dela DV.
Pripomba št. 27
: krajan
Zahteva, da se steber na stojnem mestu 31 odstrani, ker je le 40 m od njegove hiše.
Stališče št. 27:
Pripomba se ne upošteva. Najbližja stanovanjska stavba je od SM31 oddaljena 55 m, kar
je več kot zadostna razdalja upoštevaje varnostne višine in odmike ter vplive daljnovoda.
Varovalni pas nadzemnega dela 110 kV daljnovoda znaša 15 m na vsako stran od osi
daljnovoda, torej znaša oddaljenost stavbe od meje varovalnega pasu 40 m. Poleg tega
na SM31 ne bo postavljen nov steber, pač pa bo za namestitev vodnikov uporabljen
obstoječ steber.
Pripomba št. 28
: Irena Komar
28.a Poudari, da je minilo že sedem let od prvega sestanka na ministrstvu, ko so kot civilna
iniciativa zahtevali vkop po celotni trasi DV skozi naselje Renče.
43
28.b Pripomni, da se bodo na vrtu pod DV igrali otroci – vnuki.
28.c Meni, da krajanom Renč pripada enak standard kot vsem prebivalcem Slovenije, in sicer
da imajo možnost življenja v zdravem okolju.
28.d Dober zgled s kabliranjem DV je bil narejen v Avčah.
28.e Ogorčena je, ko je ob predstavljeni vizualizaciji ugotovila, da je trasa DV sedaj skozi
naselje Renče prestavljena tako, da je sicer odmaknjena od objektov, ki jih ima v lasti
sama, približali pa so se objektom njenih sosedov na drugi stani trase DV.
28.f Zanima jo kdo bo odgovarjal, če bodo vrednosti EMS presežene?
28.g Kot predstavnica civilne iniciative zahteva, da se daljnovod vkoplje po celotni trasi, ki
poteka skozi naselje Renče, ne glede na to kakšna je trenutno veljavna zakonodaja.
28.h Investitor se je v preteklosti odločil za izčrpavanje domačinov. Graditi je začel pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja za vse parcele.
28.i O tem DV ima že 5 fasciklov dokumentov. Trdi, da so nekateri stebri daljnovoda
postavljeni na črno in da država deluje tako, da ni nihče pristojen, ko bi jih bilo treba
odstraniti.
Stališče št. 28:
28.a Investitor je leta 2009 (pisno s povratnicami) zemljiškoknjižnim lastnikom parcel
družine Komar v podpis ponudil služnostne pogodbe za kabliranje po osi starega
DV preko celega naselja Renče. Pošto sta prevzela in povratnici podpisala oba
sinova Komar (Matjaž in Uroš), pogodb pa nista podpisala. Oče Silvan pošte ni
prevzel in se je neodprta vrnila na ELES. Dokazi o tem so na razpolago na vpogled
na ELES-u. Torej noben član civilne iniciative iz družine Komar s podpisom
služnostne pogodbe ni potrdil, da podpira dolgo kabelsko varianto izvedbe DV
preko naselja Renče.
Res je, da je minilo že sedem let od prvega sestanka na ministrstvu, kjer je bila
skupaj z drugimi predstavniki CI prisotna tudi ga. Irena Komar. Na tem sestanku je
bilo po uvodni razpravi ugotovljeno, da sta investitor (ELES) in CI na popolnoma
nasprotnih stališčih in da dogovor na tistem sestanku ni mogoč. Zato so
predstavniki ministrstva na sestanku predlagali, da se ta spor poskuša rešiti s
pomočjo profesionalnih, poklicnih mediatorjev. ELES in ministrstvo se bi v takem
primeru zavezala, da bi spoštovala doseženo rešitev oziroma sporazum. Stroški
mediacije ne bi v nobenem primeru bremenili posameznikov iz CI. Na veliko
presenečenje ELES je bil ta predlog grobo zavrnjen, še več, g. Komar in ga. Komar
sta vstala in protestno zapustila sestanek. Tudi to je eden od razlogov, zakaj je bilo
pristojno ministrstvo prisiljeno dati pobudo za pripravo postopka priprave DPN za
ta kratek odsek 110 kV daljnovoda. Izvedba postopka priprave DPN ima svoje
značilnosti in zaporedja, ki so predpisana v ZUPUDPP in drugih veljavnih predpisih
in zato zadevni DPN ni izjema.
28.b Nadzemni potek načrtovanega dela daljnovoda vključno z varovalnim pasom nikjer
ne posega v gradbene parcele stanovanjskih hiš oziroma hišne vrtove.
28.c Glede pripombe o standardu, ki bi naj pripadal krajanom Renč in bi moral biti tak
kot za vse prebivalce Slovenije, je treba poudariti, da je ravno to bistvo h kateremu
teži Ministrstvo za infrastrukturo in ga poskuša udejaniti pri postopkih umeščanja v
prostor. Namreč na veliko krajih po Sloveniji in celo v glavnem mestu Ljubljani so
primeri, ko so stanovanjske hiše ali celo stanovanjski bloki bili zgrajeni tik ob (ali
delno celo v) varovalnih pasovih energetskih VN daljnovodov. Našteti so le trije
primeri iz Ljubljane, ki si jih lahko predstavniki CI kadarkoli sami ogledajo:
− Črnuška gmajna v severnem delu Črnuč;
− Brod pri Vižmarjih;
− Naselje vrstnih hiš v Podutiku (Zlatek).
Torej standard za krajane Renč ni drugačen kot za prebivalce Mestne občine
Ljubljana. Uporaba kabelske izvedbe v Renčah predstavlja nadstandardno rešitev
glede na mnoge lokacije drugje v Sloveniji.
Glej tudi Stališče 3.a.
28.d Glede pripombe o kabliranju DV 2 x 110 kV, ki služi kot priključek črpalne
hidroelektrarne (ČHE) Avče na VN omrežje je možno ugotoviti, da je res, da gre v
44
Avčah za daljnovod enake napetosti in za enako število sistemov kot je predvideno
v Renčah, vendar je tudi precej razlik, ki so naštete v nadaljevanju.
Prva in bistvena razlika je, da je bil v Avčah investitor podjetje SENG, d. o. o., v
Renčah pa je investitor ELES, d. o. o. SENG je gospodarska družba, ki se ukvarja s
proizvodnjo električne energije, torej s tržno dejavnostjo. Podjetje se financira z
zaslužkom, ki ga ustvari s prodajo električne energije na trgu. SENG je v 100 % lasti
HSE d. o. o. ELES pa je javno podjetje, ki izvaja gospodarsko javno službo in je v
100 % lasti države. Podjetje se financira s sredstvi, ki jim jih določi za vsako leto
posebej Agencija za energijo iz omrežnine (del zneska na položnicah vseh
odjemalcev el. energije). Torej ELES posluje s finančnimi sredstvi, ki jih dobi od
vseh porabnikov in mu država nalaga, da z njimi posluje zelo transparentno,
gospodarno in s primernimi upravičenimi stroški. Zato se vodstvo firme ELES ne
sme in ne more samostojno odločati netransparentno ali mimo postavljenih
planov, ko gre za obnovo omrežja ali za izgradnjo novih daljnovodov.
V primeru priključka ČHE Avče si je investitor izračunal, da je (bi bila) zanj večja
škoda, če bi na zahtevo tamkajšnje CI šel v iskanje nove primerne trase za
priključni DV in se s tem vrnil na začetek postopka umeščanja v prostor, kot če
vztraja na trasi, ki je že bila vnesena v predlog občinskega podrobnega
prostorskega načrta in jo kablira na spornem odseku. Torej ni šlo za to, da bi po
kateremkoli kriteriju bilo strokovno utemeljeno kabliranje, temveč je prevladala
želja investitorja, da čim hitreje začne z obratovanjem energetskega objekta. Res
pa je s tem nastal primer, ki ga marsikdo sedaj predlaga kot primer dobre prakse.
MzI Direktorat za energijo (DzE) pa meni, da je to primer slabe prakse oziroma, da
to zaradi navedenih razlik ni vzorčni primer za prenos ali za distribucijo.
Na koncu je treba poudarili še, da je bil v primeru ČHE Avče na podlagi dogovora
obeh strani, MzI DzE oziroma resorno ministrstvo, mediator med obema
nasprotnima stranema, torej med CI in SENG. Ugotoviti je možno, da je MzI DzE
svojo nalogo korektno in uspešno opravil, predvsem pa v zelo kratkem času.
28.e Ugotovitev o zmanjšanem odmiku na drugi strani trase drži. Vendar je načrtovana
rešitev v celoti gledano bolj ugodna in pravična: daljnovod je približno enako
odmaknjen od stanovanjskih stavb na obeh straneh trase, najmanjši odmik znaša
42 m.
28.f
Lastnik vira sevanja, v tem primeru ELES, je odgovoren, da mejne vrednosti EMS
niso presežene. Zavezan je izvedbi prvih meritev EMS in vsakih 5 let izvedbi
obratovalnega monitoringa EMS, v skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96) in s Pravilnikom o prvih
meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o
pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96). V primeru, da bi bilo ugotovljeno,
da so mejne vrednosti EMS presežene, je dolžan izvesti take ukrepe, da preseganja
mejnih vrednosti EMS v naravnem in življenjskem okolju ne bo.
28.g Pripomba se ne upošteva. Pojasnilo glede vkopa celotne trase – glej Stališče 4.a.
Investitor, pobudnik in koordinator so postopke priprave prostorskih aktov dolžni
voditi v skladu z veljavnimi predpisi. Vsakršno dejanje, ki ni v skladu s predpisi v
RS, je kaznivo dejanje in je treba pripombodajalcu pojasniti, da napeljuje na
kaznivo dejanje. Pripomniti je treba tudi, da kabliranje kot nadstandardno rešitev
na drugih odsekih ali daljših odsekih sicer lahko financira katerakoli druga pravna
ali fizična oseba, če so izpolnjeni vsi tehnični in okoljski pogoji. Po pridobitvi
uporabnega dovoljenja lahko operater omrežja ta odsek neodplačno prevzame v
last in upravljanje. Takšna rešitev je dopustna tako v RS kot v mnogih drugih
evropskih državah.
28.h V času izvedbe rekonstrukcije dela daljnovoda Gorica-Divača od RTP Gorica do SM
31 ter od SM 39 do RTP Divača in gradnje obstoječih novih stebrov na območju
naselja Renče je imel investitor veljavno gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje
je bilo v vzporednih upravnih postopkih, v delu k. o. Renče, razveljavljeno,
investitor je gradnjo zato ustavil. Gradbeno dovoljenje je bilo razveljavljeno na
45
parcelah, ki so imele pridobljeno pravico graditi, a trasa preko k. o. Renče ni bila
zvezno pokrita s pridobljenimi služnostmi.
28.i
Investitor je začel graditi z delnim, a veljavnim gradbenim dovoljenjem v upanju, da
bo pred dokončanjem gradnje uspel pridobiti vse še manjkajoče služnosti na
parcelah in da bo pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje. Zaradi fizične
blokade dostopne poti do lokacije stebra je bila gradnja prekinjena in se ni več
nadaljevala. Tako stanje v prostoru je nespremenjeno do sedaj. Za dokončanje
rekonstrukcije predmetnega dela DV je bila podana pobuda za pripravo DPN.
Po začetku postopka priprave DPN za predmetni odsek DV investitor ni prejel
zahteve za rušenje novih stebrov. V vmesnem času do sedaj pa so bile pridobljene
pravice graditi za rekonstrukcijo na vseh potrebnih zemljiščih na območju naselja
Renče, razen na eni parceli, kjer naj bi stal DV steber, vloga za izdajo gradbenega
dovoljenja za rekonstrukcijo tega dela DV po osnovni stari trasi pa je še vedno v
reševanju pri upravnem organu.
Pripomba št. 29
:Marjan Murovec
Opozarja, da je bilo leta 2004 zbranih 603 podpisov proti temu daljnovodu in že takrat so
zahtevali vkop od SM 31 do SM 39. CI obstaja od leta 2007.
29.a Trdi, da ekonomski kriteriji glede gradnje daljnovoda niso nikjer in nikoli bili natančno
pojasnjeni. Prosi, da se ekonomska študija da na vpogled civilni iniciativi.
29.b Zahteva pojasnilo, kaj so krajani Renč drugačni od tistih, ki živijo v Avčah, kjer je bil
daljnovod v celoti vkopan? Trdi, da je tam daljnovod v celot vkopan in da naj se tu
investitor ne skriva za predpisi. Pojasni, da so predpisi usmeritve, poleg pa je treba tudi
nekaj zdrave pameti. Ko je investitor pred leti želel narediti rekonstrukcijo, je bilo govora,
da drugačne trase niso možne, zdaj pa je prikazano čisto nekaj novega.
Stališče št. 29:
29.a Glej Stališče 2.b.
29.b Rekonstrukcija je izvedljiva le na podlagi že veljavnega prostorskega akta v
varovalnem pasu starega daljnovoda. V postopku priprave DPN se izvede
umeščanje na novo in se to potrdi z uredbo o DPN. Glej tudi stališče 28.d.
Pripomba št. 30
: Zdenko Zorn
30.a V OP piše, da Ministrstvo za zdravje ni podalo smernic. Ali jih res ni?
30.b Zakaj je bilo odločeno, da se izloči varianta S2, saj ta najmanj vpliva na zdravje ljudi?
30.c Opozarja, da je Občina Renče-Vogrsko v svojih smernicah podala zahtevo, da se DV
skozi naselje vkoplje, še posebej v strnjenih poselitvenih območjih je to nujno.
30.d Sprašuje ali so krajani Renč res črne ovce? V času JLA naj bi bili dobesedno posiljeni s
400kV daljnovodom, saj je bil na Opatjem selu takrat radar. Trdi, da so krajani zdaj spet
pod prisilo. Sedaj so Renče v zanki daljnovodov.
30.e Vsi so za gradnjo infrastrukture dobili odškodnine, oni jih niso.
30.f Oporeka temu, da DV nima vpliva na prebivalstvo.
Stališče št. 30:
30.a Glej odgovor 5.h.
30.b Glej Skupni odgovor št. 1, Skupni odgovor št. 2 in Skupni odgovor št. 3.
30.c Podzemni kablovod je načrtovan na odseku, kjer se daljnovod približa središču
naselja Renče in je poselitev relativno strnjena. Okolica SM38, kjer je z osnutkom
DPN načrtovan nadzemni potek, leži na obrobju naselja in prevladuje razpršena
poselitev.
30.d 400 kV DV Divača-Redipuglia se je gradil v času Jugoslavije po takrat veljavnih
predpisih. Trasa tega DV poteka v celoti po južni strani naselja Renče in ne vpliva
na delitev naselja Renče, niti ta DV ni del kake zaključene zanke okoli naselja.
46
30.e Za gradnjo daljnovodov je v ELES-u že stalna praksa, da se vsakemu lastniku
nepremičnine, ki je pripravljen sporazumno skleniti služnostno pogodbo, izplača
uradno ocenjena odškodnina v 30 dneh od overovitve podpisa na pogodbi ter
predaje ELES-u. Na podlagi cenitve in podpisanega dogovora o odškodnini ELES
poravna tudi odškodnino za neposredno povzročeno škodo na zemljišču in
pridelkih, če ni mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja. Ta praksa se bo izvajala tudi
na območju naselja Renče.
30.f
Daljnovod med gradnjo in obratovanjem vpliva na prebivalstvo, kar je opisano v
okoljskem poročilu. Vplivi, kot so hrup, vizualne motnje in druge motnje med
gradnjo ter omejitve rabe, vizualne motnje in EMS med obratovanjem, ob izvedbi
predvidenih omilitvenih ukrepov, ki so navedeni v OP, ne bodo bistveni vplivi.
Pripomba št. 31
:krajan
Gradil naj bi se še en daljnovod proti Italiji. Zanima ga, kje bo potekal?
Stališče št. 31:
V grafičnih prilogah Strategije prostorskega razvoja Slovenije in v dolgoročnih planskih
dokumentih občin je predvidena gradnja daljnovoda 2 x 400 kV Divača-Redipuglia
praviloma vzporedno z obstoječim daljnovodom 400 kV Divača-Redipuglia. ELES kot
bodoči investitor tega daljnovoda le-tega nima v svojih desetletnih planskih dokumentih,
ima pa načrtovan daljnovod 2 x 400 kV Okroglo–Udine in enosmerni vod Divača–
Salgareda kot alternativo daljnovodu Okroglo–Udine.
Ko se bodo začele priprave na graditev katerega od teh daljnovodov, bo treba izvesti
celoten postopek umeščanja meddržavnega elektroenergetskega objekta v prostor po
takrat veljavni zakonodaji. V tem postopku se bo določil tudi najustreznejši potek trase
tega daljnovoda.
Pripomba št. 32
: Miran Pahor
32.a Jezi ga, ker se vsi izgovarjajo na strokovnost in trdi, da ima stroka različne poglede glede
daljnovodov.
32.b Trdi, da obstaja možnost izsiljevanja ekonomske stroke.
32.c Poudarja, da bi za vrednost, ki so bili zapravljeni za TEŠ6, kablirali polovico DV v
Sloveniji. Opozarja tudi na to, da tudi intuicija in zdrava pamet tistih, ki tu živijo, nekaj
pomeni.
32.d Ko je pregledoval gradivo, ki je javno razgrnjeno, je opazil neke poti do stebrov. Čemu so
namenjene? Čemu so namenjeni krogci, ki so narisani okrog stebrov? Ali bodo pri
odstranjenih stebrih odstranjeni tudi temelji?
Stališče št. 32:
32.a Predlog najustreznejše variante (PNV) v postopku priprave DPN lahko izdela le zato
ustrezno usposobljena in pooblaščena strokovna oseba oz. podjetje. Končna
odločitev – tudi glede najustreznejše variante, ki jo predlaga koordinator na podlagi
izdelanih gradiv, ki jih pripravi investitor – pa je politična, saj vsak DPN na koncu
sprejme Vlada RS z uredbo.
32.b V postopku sinteznega vrednotenja imajo vidiki vrednotenja enako težo in
ekonomski vidik ni poudarjen. Sta pa bila v ŠV (poglavje 5.2) preverjena tudi
scenarija s povečanim in zmanjšanim pomenom ekonomskega vidika. Tudi v
slednjem primeru se varianta S2 ni pokazala za bolj ustrezno od variante S3.
32.c Tako kot je bila gradnja TEŠ6 dolgoročno načrtovana po ustreznih prioritetah, tako
se v RS izvaja tudi kabliranje daljnovodov na vseh napetostnih nivojih. Med
posameznimi napetostmi nivoji so v izvedljivosti kabliranja velike razlike.
Kabliranje se vse večkrat uporablja pri nizkonapetostnih in deloma
srednjenapetostnih vodih. 110 kV in daljnovodi višjih napetosti se le izjemoma
kablirajo zaradi večjih tehničnih, okoljskih in ekonomskih omejitev.
Glej tudi Stališče 3.a.
47
32.d Za potrebe izgradnje daljnovoda je potrebno zagotoviti dostopne poti do SM
stebrov daljnovoda. Zagotavlja se tudi dostop in prostor za odstranitev obstoječih
stebrov, ki več ne bodo v uporabi, saj je za rušitev potrebno pridobiti gradbeno
dovoljenje. Pri vseh predvidenih stebrih za odstranitev, tako starih kot tudi novih,
je predvidena tudi rušitev in odstranitev temeljev.
Pripomba št. 33
Radovan Rusjan
33.a Ko je pregledoval ekonomski elaborat, ki je javno razgrnjen, ni opazil izračuna, kakšen je
bil strošek izgub, ker sedem let daljnovod ni zgrajen. Prosi, da se pojasnijo te številke.
33.b Opozori na odlok, ki ga je sprejela Občina Renče-Vogrsko leta 2008 in oporeka temu, kar
trdijo ministrstva, da je protiustaven, saj imajo tudi oni pravico živeti v zdravem okolju.
33.c Vztraja, da mora biti daljnovod v celoti vkopan skozi naselje Renče.
33.d Krajani niso bili nikoli proti kablovodu. Treba je poznati zgodovino tega projekta. 600
podpisov krajanov ni od včeraj.
33.e Opozori tudi na žled, ki je pred kratkim pokazal, kako krhki so lahko daljnovodi, da so
nepravilno konstruirani in da je dobro, če so le-ti vkopani.
Stališče št. 33:
33.a Dosedanji stroški izgub zaradi zakasnitve izvedbe projekta so za vse variante enaki
in zato ne prispevajo k lažjemu izboru optimalne variante.
33.b Glej Stališče 5.q.
33.c Pripomba se ne upošteva. Pojasnilo glede vkopa celotne trase – glej Stališče 4.a.
33.d Glej Skupni odgovor št. 9 in Stališče 5.h.
33.e Varnost daljnovodov se zagotavlja z upoštevanjem veljavne zakonodaje pri
načrtovanju objekta. Daljnovodi (nadzemni vodi) v RS so projektirani skladno z
veljavno zakonodajo. Tehnični predpisi za nadzemne vode so skladni z evropskimi
in kot taki predstavlja zadnje stanje tehnike. Žledna ujma leta 2014 predstavlja
izreden vremenski pojav, ki je deklariran kot naravna nesreča.
Pripomba št. 34
: Milan Gregorič
34.a Trdi, da se načrtovalci sprenevedajo in sprašuje ali res ni vplivov daljnovoda na določena
območja?
34.b Poudarja, da DV vas deli na dva dela.
34.c Trdi, da bo daljnovod povzročil dodatno škodo, daj naj bi se zemljišča zaraščala, bila
neurejena, tudi vodotoki in zato vodotoki spreminjajo potek (voda teče vzporedno po cesti
kot hudournik) in jim zaliva hiše.
34.d Če so krajani Renč zahtevali vkop, potem mora biti daljnovod vkopan. Ni več razprave,
mi smo država, ne vi.
Stališče št. 34:
34.a Vplivi daljnovoda so obravnavani v ŠV in OP.
34.b Delitev Renč na dva dela deloma demantira prostorski razvoj v preteklosti, na
katerega daljnovod bistveno ni vplival. Vizualne vplive rešitve iz Osnutka DPN
nazorno prikazuje gradivo Fotomontaže za potrebe javne razgrnitve Osnutka DPN
(ZUM d. o. o., DN 11055, oktober 2014), ki je ena od strokovnih podlag DPN.
34.c Daljnovod in z njim povezane omejitve v rabi prostora niso vzrok zaraščanja in
neurejenosti zemljišč in vodotokov. V času obratovanja DV je potrebno z
vzdrževanjem zagotoviti predpisan odmik podrasti od vodnikov DV – zagotoviti je
treba predpisano varnostno razdaljo med objekti na tleh in vodniki DV. Isto velja za
območje vodotokov, ki pa morajo biti hkrati vzdrževani tudi v skladu z
vodovarstveno, protipoplavno in naravovarstveno zakonodajo, za kar pa ne skrbi
upravljavec DV. Namenska in dejanska raba kmetijskih zemljišč in vodotokov se z
DV na njih oz. preko njih ne spreminja.
34.d Pripomba se ne upošteva. Pojasnilo glede vkopa celotne trase – glej stališče 4.a.
48
Pripomba št. 35
krajan
Predlaga, da se trasa DV spelje vzporedno z Renškim potokom, da se istočasno lahko izvede
tudi sanacija vodotoka. Vpliv na okolje bo s tem minimalen.
Stališče št. 35:
Pripomba se ne upošteva. Glede na začetno in končno točko kablovodnega poteka in
obstoječo razporeditev poselitve ni možno in upravičeno podaljševati poteka trase ob
potoku Renc.
Pripomba št. 36
krajan
Trdi, da bo odločitev o gradnji tega DV politična.
Stališče št. 36:
Glej Stališče 32.a.
Pripomba št. 37
: Aleš Bucik, župan občine Renče-Vogrsko
37.a Ugotavlja, da so odločitve države prepočasne. Poda vzporednico z reševanjem
problematike glede zadrževalnika Vogršček, ko je, na primer, minister Podobnik obljubljal
denar za sanacijo in na primer, ko je minister Erjavec dejal, da je nesprejemljivo, da
daljnovod poteka nad hišami. Ugotavlja, da je zgodba okoli tega daljnovoda že stara in je
bila že v začetku zapeljana v napačno smer, zato je prišla v slepo ulico. Ko se je to
zgodilo, je bil začet postopek za pripravo DPN.
37.b Poudari, da v tem primeru ne gre za nikakršno rekonstrukcijo, kot je opredeljena v
zakonu o graditvi objektov, ampak gre za čisto novogradnjo. Enako naj bi bilo tudi v
primeru plinovoda, ko se ob obstoječem plinovodu, kot rekonstrukcija le-tega načrtuje nov
plinovod. Ko je bilo podano vprašanje, zakaj plinovod (če se že gradi na novo) ne gre ob
avtocesti, naj ne bi dobili ustreznega in natančnega odgovora. Trdi, da je bila vsa ta
infrastruktura (daljnovod in plinovod), v času, ko je bila zgrajena, umeščena v prostor
tako, da nikomur ne omogoča njene rekonstrukcije brez gradbenega dovoljenja.
37.c Opozori, da so okoljevarstveniki naredili veliko škode pri načrtovanju njihovega OPN.
Stroki ne verjamejo, čeprav obsega okoljsko poročilo za OPN celih 400 strani. Opozori,
da je Republika Slovenija prenormirana, da sploh lahko živi. Predpisov je trikrat preveč.
Poda nasvet načrtovalcem, da naj upoštevajo smernice Občine Renče-Vogrsko, ker jih
bo občina do konca zagovarjala. V smernicah je zapisano, da je zahtevan vkop v celoti
od SM 31 do SM 39.
37.d Načrtovalci naj še enkrat dobro pregledajo poglavje 4.4. in izračunajo, koliko časa bodo
rabili, da bo ta DPN zgrajen. Trdi, da mora biti vse enako za vse občine v državi. Poudari,
da je ekonomski vidik v DPN zelo slabo obdelan. Upoštevati bi bilo treba tudi zamude pri
gradnji DV. Poziva, da je treba strniti vrste, saj bo le v celoti vkopan daljnovod
ekonomsko upravičen.
Stališče št. 37:
37.a V času od osamosvojitve RS je bilo na podlagi gradbenega dovoljenja za
rekonstrukcijo obnovljenih in nadgrajenih več kot 170 km 110 kV DV. Tudi DV 2 x
110 kV Gorica-Divača je bil v celoti rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja
za rekonstrukcijo, razen odseka na območju naselja Renče. Vse zgoraj navedene
rekonstrukcije so bile izvedene v isti osi, kot je bila os obstoječih starih
daljnovodov, ob upoštevanju novejših predpisov in standardov, ki so predpisali in
omogočili zmanjšanje vplivov na okolje glede na stare daljnovode. Pogosto možni
novi prizadeti prebivalci niso želeli, da se ob rekonstrukciji DV osi daljnovodov
spreminjajo, kar je utemeljeno s tem, da bi bili s tem prizadeti drugi lastniki in so
temu tudi dejansko ostro nasprotovali, namesto tistih, ki so daljnovod že
predhodno sprejeli za dejstvo v prostoru.
37.b Glej predhodno stališče in Stališče 6.e.
49
37.c V smernicah se nosilci urejanja prostora opredelijo do variant iz pobude in podajo
konkretne usmeritve iz njihove pristojnosti. Smernice, ki jih podajo občine, se
nanašajo na izvajanje njenih lokalnih javnih služb ter na usmeritve, povezane z
njenimi interesi v območju načrta, in sicer z vidika njenih izvedenih prostorskih
ureditev in prostorskih ureditev, ki jih občine šele načrtujejo. Občina poda
koordinatorju tudi podatke iz njene pristojnosti, ki so pomembni za pripravo načrta,
pa niso bili upoštevani pri pripravi pobude. V postopku se upoštevajo vse zahteve,
ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.
Zahteve Občine Renče-Vogrsko po vkopu DV od SM 31 do SM 39 nimajo podlage v
področnih predpisih.
37.d Bistveno porabo časa do zgraditve tega DV lahko pripišemo pridobitvi vseh pravic
graditi na parcelah ter pridobitvi gradbenega dovoljenja. To lahko traja tudi več kot
leto dni. Sama gradnja pa je lahko končana v nekaj mesecih.
Potencialne zamude pri gradnji predmetnega odseka daljnovoda je zelo težko
verodostojno vrednostno opredeliti.
50
3.3
Pripombe podane po javni seznanitvi
Pripomba št. 38 Uroš Komar, Bukovica 50c, 5293 Volčja Draga, pisno 24. 6. 2015
V torek 16. 6. 2015 sem bil v prostorih MOP seznanjen s spremenjenimi rešitvami osnutka DPN
za rekonstrukcijo daljnovoda 2 x 110 kV Gorica-Divača (odsek Renče). S sedanjim vašim
predlaganim zamikom predvidene trase bi posegli še na parcelo št. 1105/4 k. o. Renče.
38.a Vaša obrazložitev, da ste se s tem predlogom umaknili delu gradbene parcele št. 1105/1
k. o. Renče je dobesedno žaljiva in nedopustna. Sem lastnik parcele št. 1104/4, 1105/1 in
2
1105/4 k. o. Renče v skupni izmeri 6011,0 m . V tej površini je stavbno zemljišče in
najboljše kmetijsko zemljišče K1. Predvidena trasa s koridorjem, mi že pravno gledano
2
jemlje pravico razpolaganja z zemljiščem v površini 1800 m , dejansko pa mi uniči
celotno nepremičnino. Kako si vi kot načrtovalci trase zamišljate življenje v bodočem
stanovanjskem objektu in bivanje v sami okolici objekta. V pripombah, ki sem jih podal na
osnutek DPN sem bil jasen, preko mojih parcel zahtevam in dovoljujem samo vkop kabla.
38.b Že v samem tehničnem poročilu je jasno opredeljeno, da je varianta vkopa S2 NAJBOLJ
PRIMERNA VARIANTA tako glede vplivov na ljudi kot tudi samo obratovanje. Negativni
vplivi se zmanjšajo na minimum.
38.c Ravno tako kot ste na delu trase v bližini stanovanjskih hiš od stebra 33 do 35 načrtovali
vkop, tako zahtevam, da se tudi del trase od stebra 37 do 39 vkopa. Pravilno je, da je
predviden vkop v delu trase ob stanovanjskih hišah (ulica Trg in Žigoni). Nesprejemljivo
pa je, da za del trase v Renškem Podkraju niste zavzeli istih kriterijev. V OPN je jasno
prikazano kje je predvidena bodoča stanovanjska pozidava. Odmiki predvidene trase od
obstoječih in bodočih stanovanjskih objektih so jasni, za celo traso enaki.
38.d Že sam pogled na situacijo v M 1:2000 z vrisano traso je jasno, da umeščate traso med
stanovanjskimi objekti, dvorišči in parki. Kje je tukaj odgovornost načrtovalcev za zdravje
ljudi in odnos do narave. Za vkop kablovoda 2 x 110 kV je skupni koridor 6,0 m, za
nadzemni vod pa 30,0 m.
2
38.e Parcele v moji lasti so v sklopu naše domačije in ki v skupnem zavzema 23.300 m . S
takim predlogom nam razvrednotite vse premoženje in možnosti življenja razvoja na tem
2
delu neokrnjene narave. Koridor nam v tem primeru zajame 5100 m zemljišča.
Vse pripombe in predlogi so bili pisno podrobno podani k osnutku razgrnitve DPN in od teh ne
odstopam. Pripravljen sem na dogovor o umestitvi kablovoda čez moje parcele in podpisati
služnostno pogodbo. Prav tako se z vkopom strinja tudi moj brat lastnik ostalih parcel Matjaž
Komar in je pripravljen podpisati služnostno pogodbo.
38.f Dejstvo je, da že sami kriteriji, na podlagi katerih se je nato izbirala »najboljša« varianta
so tisti ki so napačni oziroma povedano z drugimi besedami tisti, ki je določal kriterije in
»točkovanje« le-teh je določil že vnaprej najustreznejšo varianto!?!?, ki dejansko to ni,
pač pa daleč daleč od realnosti.
38.g Prav smešno vas je bilo poslušati, da je potrebno upoštevati tudi vplive med gradnjo!?!?
Vse v redu in prav, seveda naj se jih upošteva ampak tudi ob upoštevanju časovne
komponente in torej v tem smislu morajo biti vplivi med gradnjo toliko manj ovrednoteni
oziroma morajo imeti tolikokrat manjši vpliv na točkovanje in končni rezultat kolikokrat je
časovna komponenta gradnje krajša od življenjske dobe daljnovoda. Torej če vzamemo v
ozir na primer najmanj 50 let, da naj bi ta daljnovod tam stal in da naj bi gradnja potekala
največ 6 mesecev, to pomeni, da mora imeti komponenta oz. kriterij vplivom med gradnjo
100 krat manjšo težo kot komponenta oz. kriterij vpliv po izgradnji. To velja prav za vse
kriterije, ki imajo kakorkoli vkorporiran kriterij vpliva med gradnjo.
38.h Poleg tega pa so še številne in številne druge zadeve, ki »puščajo« tako, da to lahko
razbere vsak laik in da so ob razlage, ki jih podaja nasprotna stran oziroma celo naslovno
ministrstvo (ki bi moralo biti strogo nevtralno) naravnost neživljenjske in lahko rečemo tudi
smešne. Kaj bi rekli snovalci vsega tega ali in uradniki, če bi komu od njih se hotelo
speljati daljnovod ob hišah, nepremičninah,… Bili bi vsi proti in tudi proti vkopu
zagotovo!!! Mi proti vkopu nismo zato vas ne zastopimo zakaj in zakaj vztrajate pri tem
kar veste, da ni prav. Zakaj vztrajate pri tem za kar veste, da nam bo povzročilo veliko
škodo in nas počasi vendar vztrajno ubijalo!!!
51