1. No category

Leto
LetoII.,
II.,
št.št.108,
108,
22.
22.nedelja
nedelja
med
medletom;
letom;
30.8.2015
30.8.2015
22. nedelja med letom
Naša oznanila
 Cerkev čistijo iz Ceršaka, Bog
povrni!
 Pred nami je mesec september, ki
prinaša s seboj običajne dolžnosti in
naloge. Vsekakor pomeni mesec
september začetek šolskega in
veroučnega
leta.
Razpored
veroučnega urnika bo razpisan čim
prej v mesecu septembru in sicer v
skladu s šolskim urnikom, da bomo
vsem otrokom omogočili kolikor je le
možno usklajeno intelektualno in
duhovno rast.
 Mesec september je za našo
župnijo zelo pomemben tudi zaradi
našega
župnijskega
praznika.
Letonjo Iljgovo nedeljo bomo
praznovali v nedeljo 6. septembra.
Pri sv. maši ob 10.30h bo z nami naš
rojak,
zlatomašnik g. Mihael
Ignatijev. Slovesno sv. mašo bo
vodil naš prijatelj - upokojeni g.
mariborski škof msgr. dr. Jožef
Smej, skupaj še z drugimi mašniki, ki
bodo prišli od blizu in daleč.
V sklopu priprav na zlatomašno
slavje smo v naši župniji po veliko
letih spet pletli vence iz zelenja.
Vabimo, da se po stari navadi
organizirate po družinah in po
zaselkih. V ponedeljek 31.8.2015 ob
16h pa bomo pletli vence spet tudi v
župnijskem domu.
S seboj prinesite zelenje – »žingerli«
in vse drugo potrebno za pletenje
vencev. Posebej povabljeni tudi
mlajši, da bo ta starodavna tradicija
ostala ohranjena tudi v našem kraju.
Pred nami je prvi četrtek, petek in
sobota z običajnimi pobožnostmi. Na
prvi petek po g. župnik obiskal in
obhajal starejše na domovih.
V nedeljo na naš župnijski praznik bo
izjemoma samo ena sv. maša in sicer
pozna ob 10.30h. Tako se kot ena
družina zbiramo k sveti daritvi, da bi
tako pokazali, da je župnijski praznik
dan, ko smo vsi zbrani skupaj.
 V soboto 5. septembra bo na
Ptujski
gori
že
tradicionalno
molitveno srečanje za duhovne
poklice. Ob 9h bo sv. maša –
somaševanje, ki ga bo vodil
mariborski nadškof metropolit –
vabljeni, da molimo za nove
duhovne poklice in za svetost
poklicanih!
Svetnik tedna – Sv. Iljgo
Legenda o svetem Egidiju, o svetem
Tilnu, pripoveduje klasično zgodbo,
ki je precej podobna vsem
življenjskih zgodbam svetnikov
tistega časa. Bil je sin premožnih in
plemenitih staršev. Po njuni smrti je
razdal premoženje ubogih, se v
Atenah vkrcal na ladjo, ki naj bi ga
odpeljala v Egipt. Toda kot vedno
Bog človeku prekriža načrte, pošlje
vihar, ki ladjo odplakne na obalo
južne Francije. Egidij, popolnoma
vdan Božji previdnosti, se umakne v
gozdno samoto v bližini Arlesa. Tam
začne živeti puščavniško življenje.
Življenje, ki diši po svetosti, nikoli ne
ostane neopaženo. Zato se kaj kmalu
okoli njega začno zbirati privrženci,
posnemovalci, pa tudi kakšen
prevarant se najde, ki bi se rad
okoristil z dobrim glasom dobrega
puščavnika. Skratka, Egidij, čeprav
željan samote in puščavništva,
ustanovi samostan, katerega opat je
do trenutka svoje smrti, na današnji
dan leta 720. Kmalu po njegovi smrti
so se ljudje zgrinjali na njegov grob,
kjer je bilo veliko čudežev in uslišanj.
Njegovo življenje je bilo zelo bogato
in ena izmed legend, anekdot
pripoveduje, da je bilo Egidijevo
samotišče, nekakšen azil, za gozdne
živali, ki so se tam umaknile pred
krvoločnimi lovci. Vsakokrat, ko je
bližnji kralj začel lov, so se divje živali
umaknile k svetemu Egidiju. Noben
lovec ali lovski pes pa ni mogel
prestopiti nevidne meje, ki je
ločevala Egidija od preostale sveta.
Seveda, nihče ni vedel zakaj se
dogajajo tako čudne stvari, da
nenadoma lovci in njihovi psi ne
morejo iti več naprej. Nekoč pa je
kralju prekipelo in je želel na vso silo
vstopiti tja, kamor ni imel vstopa. In
je Egidijevo samotišče zasul s
puščicami. Ena izmed puščic pa je
zadela sv. Egidija. Ko je kralj uvidel,
kaj je storil, se je zbal, puščavnika
prosil odpuščanja in se mu želel
odkupiti z bogatimi darovi. Egidij jih
je
seveda
zavrnil.
Egidijievo
samotišče je bil svet kraj, kamor
ljudje z slabimi nameni nimajo
vstopa. Življenje vsakega izmed nas
je svet kraj, kamor nepovabljeni
ljudje, s sebičnimi in slabimi nameni
nimajo pravice vstopiti. Sveti Egidij je
danes pomemben zato, ker nas uči
postavljati meje. Danes, ko živimo v
eni sami veliki globalni vasi, ko ni več
nobenih meja. Potujemo lahko od
Kolpe do severnega morja, ne da bi
se enkrat ustavili. In tudi v
medsebojnih odnosih ni več nobenih
meja, ljudje se čedalje manj
spoštujemo in čedalje bolj vdiramo v
intimni
prostor
vsakega
posameznika. Ker ljudje ne poznamo
več svojih meja, svojih omejitev,
svojih zmožnosti, dopuščamo, da
drugi ljudje stalo vdirajo v naš svet
intimni prostor in nas ranijo.
Danes je ogromno nezadovoljstva,
ogromno godrnjanja, ogromno
pritoževanja drug nad drugim, kako
nas izkoriščajo, kako nas zlorabljajo.
Vse to kaže na to, da drugim
dopuščamo, da vstopajo na naša
sveta tla in jih oskrunjajo. Da smo v
imenu modernizacije in napredka
porušili in zbrisali vse meje in da
rohnimo po tem svetu kakor tisti
krvoločni lovci iz legende. In ker
nismo sposobni odpuščati, kakor
sveti Egidij, tudi mi napadamo meje
in vstopamo v intimne prostore
svojih bližnjih. In začaran krog se
nadaljuje. Sedaj pa se vprašajmo:
kako je to, da je bilo Egidijevo
samotišče tako svet kraj, ki je
privlačil ne samo živali, temveč ljudi,
da je moral zgraditi celo samostan.
Vzrok svetništva svetega Egidija je
Jezus Kristus. Egidij je molil in s tem
ko je molil je ustvaril okoli sebe
nekakšen neviden ščit, ki ga je
varoval pred nevarnostmi okolja.
Tudi nevarne in divje živali so postale
v njegovem okolju mirne in krotke,
ker so pri njem iskale zavetja. Ljudje
s slabimi nameni, to je kralj in njegovi
lovci, pa na njegovo območje niso
imeli vstopa. Egidij je bil puščavnik
zaradi Jezusa Kristusa in ne zaradi
sebe.
Molitev,
premišljevanje,
kontemplacija mu je omogočila, da je
postal svet, da je njegovo življenje
postalo zatočišče.
Molitev mu je omogočila ustvariti
meje, jih spoštovati in opravljati
dobra dela. Edino Jezus Kristus, nas
lahko varuje pred pogubnimi vplivi
življenja. Edino Jezus Kristusa nas
lahko varuje pred slabimi nameni
drugih ljudi. In edino Jezus Kristus,
nas lahko varuje pred samim seboj in
nas uči ljubiti samega sebe, da bi
lahko ljubili svoje bližnje. Ko bomo
začeli spoštovati svoje omejitve, ko
bomo začeli ljubiti sami sebe, ko
bomo začeli varovati svoje meje,
bomo ljubili tudi svojega bližnjega,
ga spoštovali in sprejemali takšnega
kot je.
Bolj kot vse ostalo je sveti Egidij
molil. In molimo tudi mi, da bomo na
priprošnjo svetega Egidija bili
sposobni ljubiti sami sebe, da bomo
lahko ljubili tudi svojega bližnjega.
Sv. maše pred nami
20. NEDELJA MED LETOM, 30.8.,
Feliks, mučenec;
07.30 + župljani in dobrotniki
naše župnije
10.30 + Martin Hlebič
PONEDELJEK, 31.8.,
Pavlin, škof;
18.00 + Marija Zupanič (osmina)
TOREK, 1.9.,
Egidij, škof;
18.00 – za zdravje
SREDA, 2.9.,
Antonin, mučenec;
18.00 + Vinko Hecl
ČETRTEK, 3.9.,
Gregor Veliki, papež, cerkveni,
učitelj;
18.00 + Elizabeta Stanko
PETEK, 4.9., PRVI V MESECU,
Mojzes, prerok;
17.00 – molitvena ura
18.00 + Konrad Kaučič
SOBOTA, 5.9., PRVA V MESECU,
Mati Terezija, redovna
ustanoviteljica;
08.30 + Marija Majda Marsek
(osmina)
23. NEDELJA MED LETOM, 6.9,
Zaharija, prerok, prva v mesecu –
ŽUPNIJSKI
PRAZNIK
ILGOVA
NEDELJA 2015;
07.30 – sv. maše zaradi
župnijskega praznika izjemoma
ni
10.30+ župnik Janez Horvat in vsi
drugi + šentiljski dušni pastirji;
+ Vlado Pešl
Molitev tedna
O domišljiji
Gospod Bog, naj se ne bojimo
domišljije in naj je ne jemljemo kot
znamenje slabosti. Lahko je zelo
modro, da vnaprej vidimo,
kaj bi lahko bili ali kaj bi lahko storili.
Domišljija je lahko zibelka velikih
uspehov. Prosimo te, naj bo naša
domišljija uspešna. Ti jo izpopolni in
jo uresniči, da bo v službi ljudi in
tvojega kraljestva ter v blagor
stvarstva. Razsvetljuj nas,
da bomo svojo domišljijo tako
usmerjali, da bodo naša dejanja v
tvojo čast in korist ljudi. Amen.
Izdajatelj
Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah,
Slovenska ul. 26, 2212 Šentilj.
e-naslov: zupnijasentilj.wordpress.com
e-pošta: zupnija.sentilj@gmail.com
Igor Novak, župnijski upravitelj:
00386/41/868-298
Uradne ure: uro pred sv. mašo.
Hvala za Vaše darove za našo župnijo!