1. No category

casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:23
Page 1
BOLje
{tevilka
21
december 2014
Glasilo Splo{ne bolni{nice Jesenice
7. dnevi Angele Bo{kin
Ramenska endoprotetika
Projekti v SBJ
Srebrni znak
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:23
Page 2
BOLje
Vsebina
3
Predrage sodelavke, spo{tovani sodelavci!
43
Imunski sistem - na{ "skrivnostni" jaz
4
Trdno na tleh
45
Otorinolaringolo{ka ambulanta se predstavi
6
Obisk pri ministrici
47
Jesensko sre~anje starostnik 2014
10
Drugi simpozij o kirurgiji s pospe{enim okrevanjem
49
Varnost pacientov
12
7. dnevi Angele Bo{kin v Kranjski Gori
50
Na{i novi upokojenci
14
VII. izobra`evalni dan EITOS-a
57
Izgradnja Urgentnega centra Jesenice
16
Sre~anje Gorenjske pediatrije
60
"MASH - 2. DEL"
17
AO Trauma Course - kazalnik kakovosti?
62
Porodni oddelek
18
Mednarodni dan ozave{~anja o problemu razjede
zaradi pritiska
63
"Dojenje v porodni{nici in doma"
64
Srebrni znak
19
Mo~ nefarmakolo{kega zdravljenja
66
Novoletno obdaritev otrok zaposlenih v SBJ
22
Ramenska endoprotetika
68
24
FEND (Foundation of European Nurses in Diabetes)
Manca Poga~nik - naj mentor v Splo{ni bolni{nici
Jesenice
24
SONO EUSEM Course, Ljubljana 7. in 8. 2. 2014
69
Klimatizacija operacijskega bloka
26
Tudi bolniki imajo pravico do varne in zdrave hrane
70
Stari in {e vedno uporabni nasveti (v ~asu krize)
30
Kaj lahko doda klini~ni farmacevt k izbolj{anju
kakovosti upravljanja protimikrobnih zdravil v
bolni{nici?
72
Prihodi in odhodi v SBJ
74
SEZNAM DONATORSKIH SREDSTEV
33
Obdukcijska dejavnost v SB Jesenice
78
NAGRADNA KRI@ANKA
35
Zapleti in re{itve zapletov zdravljenja zlomov distalne
ko`eljnice
79
Recept
39
Zdravljenje bole~ine z mo~nimi opiodi in mo`ni
ne`eleni u~inki
2
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:23
Page 3
BOLje
Predrage sodelavke,
spo{tovani sodelavci!
S
plo{na bolni{nica Jesenice je zame najpomembnej{a zdravstvena institucija Gorenjske. Za to
podro~je je pomembna iz strokovnega,
ekonomskega in izobra`evalnega vidika.
Nadaljnje poslovanje s finan~no izgubo bi
lahko imelo resne posledic za celotno regijo, zato je
na nas velika odgovornost, da ~im hitreje, vendar
preudarno, izpeljemo temeljito in celovito finan~no,
kadrovsko in organizacijsko sanacijo na{e bolni{nice.
Ta trenutek je za ustanovo in njene zaposlene
nedvomno prelomen. V program, ki sem vam ga
predstavil, verjamem, ker prina{a sve`e poglede na
sedanje stanje in podaja izvedljivo re{evanje te`av.
Prepri~an sem, da nas bodo skupna vizija, jasni cilji in
medsebojno spo{tovanje zdru`ili v doseganju `elenega
in odganjali malodu{je na te`ki poti pred nami. S tem
lahko gradimo pot v bolj{i jutri. Pacienti in zaposleni si
to zaslu`ite in trdno verjamem, da to zmoremo.
Naj kon~am s svojim `ivljenjskim motom:
"V slogi je mo~!"
Janez Poklukar, dr. med.,
direktor bolni{nice
3
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:23
Page 4
Uvodnik
BOLje
Trdno na tleh
Predrage sodelavke, spo{tovani sodelavci!
17. junija je bil lep, topel son~en
dan. Stal sem ob neskon~no dolgem
travniku, na katerem so se me{ali
plodna ~rna prst, ilovica, kamenje in
prod. Rekel sem si: "Iz travnika bom
napravil nekaj rodovitnej{ega …
njivo!" Nad travnikom so letale posamezne vrane, ki so `e slutile zrnje v
brazdah in preganjale lastovke, ki so
nabirale nadle`en mr~es. Topel son~en dan je bil kot nala{~ za novo setev, katere `etev bo odvisna le od
NAS, in sicer kolektiva Splo{ne bolni{nice Jesenice (v nadaljevanju SBJ).
Spra{eval sem se, le kako bom zmogel na novo orati ledino in kako
bom pridelek za{~itil pred vranami.
Vse to mi je vlilo dvom in strah v
kosti, vendar sem se spomnil, da v
SBJ nimam le delavcev, ampak nekaj ve~, imam SODELAVCE, ki poznajo in verjamejo v rek "V slogi je
mo~". Sodelavci mi pomenijo nekaj
ve~. V njih vidim predanost delu,
po`rtvovalnost, `ivljenje, veselje, toplino …, zato bi z njimi tudi rad delil
pridelek. Na{ pridelek bodo medsebojna pomo~ in razumevanje, preskrbljene dru`ine ter negovanje in
vzdr`evanje NA[E njive.
Prvo polovico leta smo poslovali
negativno v vi{ini 625.000 EUR. 30.
junija je zna{al na{ dolg do dobaviteljev 3,4 milijona EUR, kumulativna
izguba pa 5,2 milijona EUR. Pristopili smo h kratkoro~nim sanacijskim
ukrepom in ob nekaj mese~nih specifikah mesec julij in avgust zaklju~ili pozitivno v vi{ini 110.000 EUR.
4
Meseca septembra in oktobra smo
poslovali negativno. Septembra smo
poslovali negativno v vi{ini 22.000
EUR, vendar smo morali od tega
ZZZS-ju pla~ati 12.000 EUR kazni za
sistemsko napako pri obra~unavanju CT-jev, na katero je SBJ skupaj z
drugimi bolni{nicami opozarjala `e
dolgo. ZZZS nam je nato v oktobru
od{tel {e 35.000 EUR prihodkov od
predmetnih CT-jev, brez tega zni`anja pa bi v mesecu oktobru sicer
poslovali negativno le v vi{ini
14.000 EUR. Zasluge za uspe{nost
kratkoro~nih sanacijskih ukrepov
gredo sodelavci vam, zato vam iskreno hvala.
Oktobra 2013 smo prejeli 1,2 milijona kratkoro~nega kredita od Enotnega zakladni{kega ra~una dr`ave.
Meseca novembra 2013 je bil kredit
odpla~an v vrednosti 60.000 EUR,
nato se ga z namenom ~im bolj{e likvidnosti ni ve~ odpla~evalo. 1. 12. 2014
smo odpla~ali 5 % preostalega kredita, in sicer v vi{ini 57.000,00 EUR,
preostanek pa se bo prenesel v leto
2015. Vlada Republike Slovenije pri~akuje, da ji do 15. 2. 2015 posredujemo na~rt popla~ila preostalega
dela kredita.
Uprava bolni{nice si `eli re{evati likvidnostno situacijo bolni{nice, vendar pa dnevno pobiramo "polena
pod nogami in okostnjake iz omar".
Prav slednje lahko pomembno vpliva na poslovanje bolni{nice v letu
2015. Tako pred sodi{~em {e vedno
poteka od{kodninska to`ba iz leta
1998 v vrednosti 450.000 EUR. Poleg
`e omenjenega pa imamo na sodi{~ih {e {tiri od{kodninske zahtevke v
skupni vrednosti 170.000 EUR. Posebni zgodbi sta tudi ~i{~enje in gara`na hi{a, vendar zaenkrat v korist
preiskav, ki potekajo, o tem ob{irneje ne morem pisati.
V SBJ si ne `elimo le zategovati pasu, saj to vodi v stagnacijo in nazadovanje, temve~ tudi ustvariti pogoje za nadaljnji razvoj sedanjega nivoja zdravstvene oskrbe, zato smo na
ZZZS vlo`ili predlog za {iritev insuficientnih zdravstvenih programov
na Gorenjskem. Predlagali smo kar
za 3,3 milijona EUR novih programov, za katere verjamemo, da jih v
bolni{nici lahko realiziramo v naslednjih letih.
Kljub te`kim ~asom vztrajamo na za~rtani poti. Tako smo v letu 2014
uspe{no izvedli naslednje projekte:
porodni blok (59.000 EUR od tega
32.635,27 EUR donatorskih sredstev), klimatizacija operacijskega
bloka (318.000 EUR), selitev uprave
v prostore bloka (83.890 EUR), prenova de`urnih sob (13.000 EUR),
prenova prostorov za nadomestno
kuhinjo (57.000 EUR), nakup telemetrije za polintenzivno internisti~no terapijo (oprema 76.696,30
EUR) s pripravo prostorov (4.800 EUR)
in nakup atroskopskega (48.791,46
EUR) ter laparaskopskega aparata
(112.509,13 EUR).
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:23
Page 5
Uvodnik
BOLje
Poleg na{tetega smo pri~eli tudi z
velikimi projekti, kot so urgentni
center (5.000.000 EUR, ki bo zaklju~en septembra 2015, projektno
dokumentacijo je zagotovila SBJ v
letu 2013 v znesku 260.000 EUR, za
~as celotne gradnje bo zna{al projektantski nadzor 22.000 EUR) in novogradnje v SB Jesenice (1.500.000
EUR, zaklju~ene bodo marca 2015),
ki obsegajo: endoskopijo, sprejemno pisarno in prenovo kuhinje ter
postavitev in zagon voja{ke bolni{nice ROLE 2 LM (40.000 EUR vklju~ena tudi dela, ki so {e nujno
potrebna za obratovanje). Na tem
mestu bi se rad zahvalil predstavnikom Ministrstva za zdravje, nadzornikom projektov, izvajalcem del,
dobaviteljem opreme, projektantom, varnostnim in`enirjem in vam
sodelavci za pomo~, potrpljenje in
predanost delu pri izvajanju in realizaciji na{tetih projektov.
Kratkoro~no bomo poizku{ali realizirati tudi naslednje projekte: prebujevalnica operacijskega bloka in klimatizacija obeh enot intenzivne terapije (420.000 EUR), enota za mo`gansko kap (93.000 EUR), prevezovalnica na travmatolo{kem odseku kirurgije (7.300 EUR), fizioterapija na oddelku za ortopedijo (6.000 EUR), nove
specialisti~ne ambulante v drugem
nadstropju upravne stavbe (25.000
EUR) in selitev kardiolo{kega laboratorija (20.000 EUR). Postopno bomo
opravili tudi javne razpise za prenovo tehnologij analize vzorcev krvi v
biokemi~nem laboratoriju.
Dolgoro~no na Gorenjskem potrebujemo novo bolni{nico ali izgradnjo novega bloka na zgornjem parkiri{~u bolni{nice, tako imenovanega DTS, v katerem bo nov operacijski blok, nov oddelek intenzivne
terapije in nov poliklini~ni del. Na
tem mestu je potrebno povedati, da
so bila zemlji{~a okoli gabaritov
bolni{nice za 30 let ({e 25 let) oddana v upravljanje gospodarski dru`bi
Avioprojekt d.o.o., kar pomeni, da
bo v primeru izgradnje prizidkov
omenjeno pogodbo v teh delih potrebno odkupiti, kar pri izgradnii
DTS pomeni 500.000 do 1 milijon
EUR. V kolikor bo bolni{nica {e naprej ostala na tej lokaciji, je mo`no
nadzidati za eno eta`o poliklini~no
stavbo ter stavbo urgentnega centra.
Enako velja, da bo v primeru bolni{nice na sedanji lokaciji potrebno
napraviti temeljito energetsko sanacijo vseh treh objektov ter na~ina
ogrevanja in prezra~evanja prostorov. Poleg biokemi~nega in patolo{kega laboratorija bolni{nica nujno
potrebuje tudi svoj mikrobiolo{ki
laboratorij.
Zavedamo se, da je k racionalizaciji
potrebno pristopiti na vseh ravneh
bolni{nice, zato smo izvedli javni
razpis za osteosintetski material in
odpadke. Z razpisi smo dosegli dvajsetodstotno zni`anje cen, tako da si
na letnem nivoju v letu 2015 od
omenjenega obetamo 85.000 EUR
prihrankov. V okviru Ministrstva za
zdravje je bil opravljen razpis za najdra`ja zdravila, v okviru bolni{nice
pa smo napravili {e razpis za ostala
zdravila. Na letnem nivoju bomo
tako prihranili 150.000 EUR. V pripravi je eden najve~jih javnih
razpisov, in sicer razpis za medicinsko tehni~ne pripomo~ke. V naslednjem letu bomo postopno izvedli
tudi javni razpis za laboratorijsko
opremo in reagente, ra~unalni{ko
opremo ter `ivila. V letu 2015 bomo
{e naprej poizku{ali racionalizirati
procese ~i{~enja, nadaljevati z
ukrepi v okviru prehranske slu`be
in vzpostaviti varovanje bolni{nice.
Dovolite mi, da se vam na koncu
vsem sodelavkam in sodelavcem
iskreno zahvalim za razumevanje pri
izvajanju sanacijskih ukrepov, predanost delu in pomo~ pri ustvarjanju bolj{ega jutri. Zavedam se, da sam
v tako veliki organizaciji, kot je na{a
bolni{nica, ne pomenim ni~, temve~
da bomo cilje dosegli le vsi skupaj, s
sodelovanjem, zato ra~unam na pomo~ slehernega od vas. B
"V slogi je mo~!"
Janez Poklukar, dr. med.,
direktor bolni{nice
5
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:23
Page 6
BOLje
Obisk pri
ministrici
V petek, 5. 12. 2014, sem bil na delovnem obisku pri ministrici za
zdravje Milojki Kolar Celarc. Povedati moram, da sem bil dele`en
toplega in prijaznega sprejema.
Hitro sem spoznal, da je gospa ministrica polna energije, idej, dobre
volje in razumevanja. Pozitivno sem
bil presene~en nad komunikativnostjo in dostopnostjo gospe ministrice ter njeno pripravljenostjo, da prisluhne na{im te`avam. Imel sem
prilo`nost spoznati tudi sodelavce
gospe ministrice. V njihovih potezah, besedah in o~eh je bilo mo~
opaziti kvalitete gospe ministrice, ki
jih le ta zahteva tudi od njih. Bil sem
pomirjen, saj sem `e pred sestankom spoznal, da so na ministrstvu
ponovno pravi ljudje, v katere verjamem in za katere vem, da nas lahko
popeljejo v spremembe v zdravstvu,
kljub dedi{~ini oziroma zate~enemu
stanju iz preteklosti. Menim, da je
tudi na{a bolni{nica lahko pomemben del {ir{e ekipe v okviru Ministrstva za zdravje, ki bo pripomogla
k bolj{emu zdravju dr`avljanov. Gospo ministrico sem seznanil o in{pekcijskih nadzorih, gara`ni hi{i,
~i{~enju, urgentnem centru in viziji
zavoda ter regije. Na podlagi predstavljenega smo skupaj postavili okvire re{evanja problemov ter na~ine
oziroma poti komunikacije. B
Janez Poklukar, dr. med.,
direktor bolni{nice
6
Vo{~ilo
Predrage sodelavke in spo{tovani sodelavci!
Vam in va{im najbli`jim v svojem imenu in v imenu
celotne uprave bolni{nice `elim lepe bo`i~no
novoletne praznike, v letu, ki prihaja, pa zdravja,
sre~e, veselja, osebnega zadovoljstva, osebne in
strokovne rasti ter osebnega miru.
Janez Poklukar, direktor
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:23
Page 7
Predstavitev
BOLje
Dragi sodelavke in sodelavci!
V Splo{ni bolni{nici Jesenice sem
vse od leta 1991, ko sem se kot mlada srednja medicinska sestra s Koro{ke zaposlila na tukaj{njem abdominalnem odseku kirurgije. [e isto
leto sem nove izzive `e "iskala" v
operacijski dvorani. Kaj me je pripeljalo s Koro{ke na Gorenjsko,
verjetno ni potrebno posebej zapisati. Kot pri mnogih mladih ljudeh
je bila glavni vzrok - ljubezen.
Poklicna pot me je vodila skozi skrite, v~asih dobre, drugi~ tudi manj
dobre plati na{ega poklica. Skozi
~as sem spoznavala tako bolni{nico
kot tudi ~are na{ega plemenitega
poklica. Tekom delovnih let sem
osebnostno rasla in krepila pripadnost bolni{nici. Upam si trditi, da
sem sre~en ~lovek, saj sem pri
opravljanju dela operacijske medicinske sestre izjemno u`ivala. Ko
izzivi v operacijski dvorani niso bili
ve~ dovolj velik motivator, sem si
jih poiskala {e v {tudiju. Ob delu
sem na Visoki {oli za zdravstveno
nego v Ljubljani leta 2006 uspe{no
opravila zagovor diplomske naloge
z naslovom "Protokol operacijskega
bloka in perioperativne zdravstvene nege". @elja po {iritvi obzorij v
zdravstveni negi me je vodila na
magistrski {tudij na Fakulteto za
zdravstvene vede Maribor, ki sem
ga uspe{no zaklju~ila leta 2012.
Nova spoznanja, ki sem jih pridobila v ~asu {tudija, so mi, skupaj z
vsakodnevnim delom na podro~ju
zdravstvene nege, odprla nove strokovne razse`nosti. Vedno bolj sem
prepri~ana, spo{tovane kolegice in
cenjeni kolegi, da so pred nami ~asi, ko bomo z zdru`evanjem teorije
in prakse na{ poklic in na{e poslanstvo opravljali {e bolj strokovno.
Trudila se bom, da nam bo okolje, v
katerem delujemo, ~im bolj prijazno s ciljem, da bodo z na{im
delom zadovoljni tisti, ki ga najbolj
potrebujejo - na{i pacienti in njihovi
svojci.
Delo vr{ilke dol`nosti pomo~nice
direktorja za podro~je zdravstvene
nege in oskrbe sem opravljala le
nekaj tednov. Dovolj dolgo, da sem
dobila temeljit vpogled v delokrog
nalog, dol`nosti, odgovornosti in
izzivov, ki so vsakodnevna vsebina
tega delovnega mesta.
Z nastopom funkcije, tokrat kot pomo~nice direktorja za podro~je
zdravstvene nege in oskrbe, sem si
zadala kar nekaj nalog, ki jih `elim
realizirati v {tiriletnem mandatu.
Stanje, v katerega nas je pripeljala
finan~na in gospodarska kriza, ima
velik vpliv tudi na na{e delo. To ne
pomeni, da nas mora to, sicer neprijetno dejstvo oddaljevati od na{ih osnovnih eti~nih normativov, ki
jih imamo v zdravstveni negi. [e zdale~ ne! Re{itev vidim v timskem delovanju in premi{ljenem razporejanju sredstev in opreme, ki nam je na
voljo. Pacienti preprosto potrebujejo
dobro oskrbo! V dobro vseh nas.
Zavedam se, da lahko z izbolj{anjem delovne klime ustvarimo stimu-
lativno okolje, ki bo pri zaposlenih
pove~alo pripadnost bolni{nici.
Spodbujala bom bolj{o organizacijsko kulturo - pravi~no kulturo. Za
dvig nivoja kakovosti storitev bom
zastavila ves svoj strokovni vpliv,
da bomo ustrezno skrbeli za kontinuirano izobra`evanje zaposlenih
ter za njihovo osebnostno rast. Za
bolj{o storilnost bomo u~inkoviteje
informirali zaposlene na vseh nivojih in vzpodbujali samoiniciativnost, inovativnost ter prisluhnili in
upo{tevali dobre predloge sodelavcev. Zavedati se moramo, da je vsak
strokoven prispevek posameznika
izjemno dragocen za bolni{nico.
Prepri~ana sem, da nas bo pri
na{em delu {e naprej vodila misel,
da je in bo na{e najve~je zadovoljstvo, zadovoljstvo pacientov. Njihovo
7
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:23
Page 8
Predstavitev
zadovoljstvo pa ima velik in neposreden vpliv tudi na medsebojne
pozitivne in dobre odnose v na{em
kolektivu.
@IVLJENJE, VELIKO, VISOKO, VE^NO,
Ker se bli`ajo prazni~ni dnevi, Vam
za bo`i~ `elim veliko sre~nih trenutkov med Va{imi najdra`jimi in
obilo delovnih ter osebnih uspehov
v prihajajo~em letu!
SKUPNO VANDRANJE KDOVE KAM.
KLI^EM TI: DOBER DAN!
IN TI PONUJAM ROKO ZA SRE^NO,
(Tone Pav~ek)
Spo{tovane sodelavke in sodelavci!
Hvala in sre~no! B
Tanja Pristavec, mag. z.n.,
pomo~nica direktorja za
podro~je zdravstvene
nege in oskrbe
Minilo je {e eno leto. Leto, enako predhodnjim, in vendar druga~no. Leto
prizadevanj za dobro pacientov, za bolj{e medsebojno sodelovanje in za
stalen napredek na osebnem ter strokovnem podro~ju. Iz starega leta
ohranimo najlep{e spomine in najbolj{e izku{nje. Skupaj, z roko v roki,
zavandrajmo v nov dan in v novo leto 2015. Bodimo polni upanja, ustvarjalni, i{~imo nove izzive in nove mo`nosti. Bodimo iskreni in so~utni,
do pacientov in do sodelavcev. Delajmo skupaj. Skupaj bomo uspe{nej{i
in mo~nej{i. Sre~no 2015.
Karmen Jan{a, dr. med., stokovna direktorica
Prihodnost in perspektive na{ega glasila "Bolje"
Na zadnjem sestanku ~lanov Uredni{kega odbora "Bolje", 3. novembra 2014, je
potekala razprava o prihodnosti glasila ter o njegovi morebitni prenovi in
nadgradnji.
BOLje
Ugotovili smo, da je vsebina glasila Bolje pestra in zanimiva, s {tevilnimi podatki s podro~ja delovanja na{ih zaposlenih ter dobrimi ilustracijami. Na{i zaposleni ga radi
prebirajo. Na koncu smo se soglasno strinjali, da bi najbolj{o dopolnitev in dodano vrednost v prihodnosti predstavljali znanstveni prispevki raziskovalcev in vseh
zaposlenih, ki `elijo izpostaviti dose`ke z razli~nih strokovnih podro~ij svojega dela.
Strokovna vsebina bi bila predstavljena v obliki tematskih sklopov. V znamenju sprememb, ki v zadnjem desetletju pretresajo podro~je zdravstva, uredni{ki odbor za
8
naslednjo izdajo glasila Bolje predlaga
tematiko z naslovom: "Zdravstveni delavec v dana{nji zakonodaji in dru`bi".
V predlagani tematski sklop lahko vklju~ite svoje poglede, razmi{ljanja in mnenja,
predloge za novo organiziranost zdravstvenega sistema, povezovanje in sodelovanje v gorenjski regiji, predstavitve okroglih miz, simpozijev in kongresov. Sprejeta bodo tudi vsa druga sporo~ila, za katera
menite, da so pomembna za zdravstvo in bi jih radi prenesli med svoje sodelavce. Veselimo se novih predlogov in
va{ega sodelovanja.
V prihajajo~em letu vam `elimo osebno zadovoljstvo,
zdravje, voljo in dovolj mo~i za varovanje svojega zdravja in uspe{no zagotavljanje varne obravnave bolnikov
gorenjske regije.
Uredni{ki odbor
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:24
Page 9
Predstavitev
BOLje
Drage sodelavke, sodelavci
Pred kratkim mi je direktor izkazal
zaupanje in me imenoval za pomo~nico direktorja za splo{no in poslovno podro~je. Vsem tistim, ki
me {e ne poznate oziroma me ne poznate dovolj, naj se na kratko predstavim. Po poklicu sem pravnica, v
Splo{ni bolni{nici Jesenice zaposlena sedem let kot samostojna svetovalka za pravne zadeve. Sicer sem
mamica dveh prisr~nih otrok, sina
Nejca in h~erke Alje. Ve~ino svojega
prostega ~asa pre`ivim z otroki in
mo`em v naravi. Kolikor mi dopu{~a ~as, se rada ukvarjam s {portom.
Kot oseba sem zelo natan~na, organizirana in vztrajna, pripravljena na
nove izzive in vedno nasmejana. Sem
optimisti~na in rada delam z ljudmi.
Ob kandidaturi za pomo~nico direktorja za splo{no in poslovno podro~je sem oblikovala program dela in
razvoja nezdravstvenega dela Splo{ne bolni{nice Jesenice, ki temelji na
izhodi{~ih, kot so:
• najpomembnej{a naloga vseh
zaposlenih v Splo{ni bolni{nici Jesenice je, da vsem pacientom zagotovimo najvi{ji standard na{ih storitev;
• po{tenje in odgovornost
morata biti na{i vrednoti;
• spo{tovati moramo osnovne
~lovekove in pacientove
pravice;
• v bolni{nici ustvariti najugodnej{e pogoje za u~inkovito in
kakovostno zdravstveno oskrbo pacientov;
• za zaposlene ustvariti
spodbudno delovno okolje;
• delovati s filozofijo neprestanega razvoja in napredka
vseh in vsakogar.
Ta izhodi{~a ne veljajo le za nezdravstveni del Splo{ne bolni{nice
Jesenice, temve~ za Splo{no bolni{nico Jesenice in vse njene zaposlene kot celoto. V ~asu svojega mandata si bom prizadevala ustvariti tak{ne pogoje dela v slu`bah nezdravstvenega dela SB Jesenice, ki bodo
doprinesli k povezovanju med posameznimi slu`bami, tako nezdravstvenimi kot tudi med nezdravstvenimi in zdravstvenimi, z namenom
dose~i {e vi{ji nivo kakovosti zdravstvene oskrbe in pozitivne prepoznavnosti na{e bolni{nice v {ir{i
javnosti.
Mislim, da je klju~ do uspeha bil in
bo tudi v prihodnje v ljudeh - v zaposlenih s svojo strokovnostjo, z
izku{njami in izjemno pripadnostjo.
Tega se dobro zavedam, zato si `elim graditi temelje na teh osnovah.
Splo{na bolni{nica Jesenice potrebuje vse zaposlene, ki smo se pripravljeni soo~iti z realnostjo in se s
svojo pozitivno energijo povezati z
vsemi, ki so pripravljeni vlo`iti svoje
znanje in energijo, da bomo lahko
prebrodili te`ko obdobje pred nami.
Ob koncu leta 2014 sem hvale`na
vsem vam, ki ste pomagali ustvarjati
leto{nje rezultate. Naredili smo vse,
kar smo v tem ~asu zmogli, znali in
kolikor smo bili pripravljeni vlo`iti
na{e energije.
Pred nami je novo obdobje. Najzahtevnej{e doslej. Nepredvidljivo.
Obdobje, ki pri~akuje, da se bomo
ljudje povezali, sodelovali in drug drugemu po najbolj{ih mo~eh pomagali.
Drage sodelavke in sodelavci, vo{~im vam vesele bo`i~ne praznike in
sre~o v novem letu 2015.
Privo{~im vam pretanjen posluh za
sebe, za soljudi, naravo, za planet.
Lepo pre`ivite leto 2015.
Veselim se sodelovanja z vami! B
Tina Zalokar, univ. dipl. prav.,
pomo~nica direktorja za
splo{no in poslovno podro~je
9
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:24
Page 10
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Drugi simpozij o kirurgiji
s pospe{enim okrevanjem
Kirurgija s pospe{enim okrevanjem (KSPO) ali Enhanced
recovery after surgery (ERAS) postaja zlati standard ne samo pri trebu{nih operacijah, ampak v vsej kirurgiji. Same
besede nas lahko napotijo k hitremu odpu{~anju. V bistvu
gre za spremenjeno obravnavo pred posegom, prilagojeno
med posegom in seveda po njem. Na ta na~in uspemo
pacientu metabolizem ~im manj spremeniti, ~im manj poglobiti kirur{ki metabolizem in zato je okrevanje hitrej{e.
Gre za protokol malih sprememb, ki bolniku na koncu
pomenijo veliko dodano vrednost. Za male spremembe je
nujno tesno sodelovanje vseh sodelujo~ih, tudi pacienta.
Prav on je tisti, ki dodaja v zgodbi zelo veliko.
KSPO se je pri~ela v abdominalni kirurgiji, posebno pri raku
debelega ~revesa in danke. Danes se {iri po vseh vejah kirurgije in ni rezervirana samo za abdominalno kirurgijo.
Pacient z rakom debelega ~revesa ali danke se tako pred
operacijo sre~a prakti~no s celotnim timom. Po prvem pogovoru v ambulanti s kirurgom, kjer mu je prvi~ obrazlo`en
potek zdravljenja, se na obisku na oddelku sre~a {e s {tirimi
profesionalci. Pred tem opravi tudi pregled pri anestezio-
Na{ zadovoljen tim
10
logu. Na pogovoru, ki na oddelku poteka teden dni pred
operacijo, se seznani s celotnim postopkom zdravljenja. Medicinska sestra mu ponovno obrazlo`i bolezen in postopek,
posebno {e, ~e je potrebna stoma. Anestezijska medicinska
sestra mu razlo`i, kako bo potekalo pooperativno protibole~insko zdravljenje. Dieteti~arka mu ponovno predstavi
pomen pravilne prehrane in na~in prehranjevanja po
operaciji. Fizioterapevtsko zdravljenje z u~enjem pravilnega
vstajanja s postelje in dihalnih vaj je ravno tako del pogovora. Obi~ajno s pacientom pride tudi svojec, ki je dodatno
zagotovilo, da je razumevanje vsega povedanega maksimalno. Le s polnim razumevanje postopka je lahko pacient aktiven del uspe{ne zgodbe. Z vsemi pogovori `elimo zmanj{ati
stres, ki je prisoten `e zaradi operacije, kaj {ele zaradi diagnoze, ki je povzro~ila vzrok za operacijo. Tako pripravljen je
pacient sprejet dan pred operacijo in lahko aktivno sodeluje
v procesu celotnega zdravljenja. Zaradi tega gre lahko hitreje domov in je bolj zadovoljen. Tudi zapletov je manj. Podoben protokol lahko poteka za vsako operacijo. Posebej smiseln je pri ve~jih operacijah, kjer je pomen ~im manj{e poglobitve kirur{kega metabolizma najpomembnej{i.
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:24
Page 11
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Prvi simpozij o KSPO je potekal v organizaciji na{e bolni{nice na Bledu, novembra 2006. Simpozij je bil mednaroden, saj so se ga udele`ili tudi kolegi iz Nem~ije in Hrva{ke.
Kasneje je bil v Zdravni{kem vestniku objavljen ~lanek
"Standardna kirur{ka oskrba raka debelega ~revesa v Sloveniji 2004", ki je pokazal, da je {e veliko prostora za izbolj{ave na tem podro~ju. Podobno raziskavo smo ponovili
lansko leto in februarja letos je v Zdravni{kem vestniku iz{el
~lanek "Kirurgija s pospe{enim okrevanjem pri bolnikih s
kolorektalnim rakom v Sloveniji 2012". V tem ~asovnem razmiku so nekateri elementi {e vedno podcenjeni in implementacija v vsakdanjo prakso je zelo te`avna.
Tudi leto{nji simpozij je bil mednaroden, saj so sodelovali
predavatelji iz Italije, Hrva{ke in Brazilije.
Tokrat je potekal na drugem delu "na{ega" terena, v Kranjski Gori. V dveh dneh smo razpravljali o vseh aspektih
KSPO. Za~eli smo s temeljnimi koncepti. Vladimir Jurekovi~, dr. med. nas je popeljal v temeljno filozofijo procesa,
kasneje smo poslu{ali {e o zgodovini in razvoju do dana{njih dni. Ker gre za kompleksen proces, nas je zanimalo
mnenje o standardizaciji in njenih dobrobitih, kar nam je
predstavil biv{i minister, zdravnik Maru{i~. Strokovni direktor se pri svojem delu sre~uje z ekonomsko u~inkovitostjo
in Sandra Tu{ar, dr. med nam je predstavile podatke o prihrankih pri zdravljenju na tak na~in. Velik mojster in zagovornik kakovosti in varnosti prof. Robida nam je predstavil
pomen timskega dela v kompleksnih procesih. Pred prvim
odmorom pa smo prisluhnili {e pogledom na organizacijske vplive, saj timsko delo potrebuje koordinacijo in tudi
reorganizacijo, tudi v prostorskem smislu.
Po kosilu smo pogledali v globino posameznih elementov.
Aleksandra Kern, dr. med. nam je predstavila pogled o pomenu upo{tevanja vseh elementov, nato pa smo spremljali
predstavitve kirur{kih elementov (Studen Pauleti~, dr. med.),
anesteziolo{kih ([o{tari~, dr. med.), fizioterapevtskih
(^atlak, dipl. fth.) in zdravstvene nege (Torkar, dipl. m. s.).
Na{e izku{nje s pacienti z rakom debelega ~revesa in danke je predstavil Matej Dolenc, dr. med. in ob koncu dneva
je sledil {e pogovor z gospodom Jarcem, pacientom, ki je
prebolel tako izku{njo.
Soboto smo pri~eli s predavanjem profesorja patofiziologije prof. Grubi~a, ki nas je vrnil v {tudentske dni in pokazal
povezavo z osnovnim znanjem. Gost z Reke, kjer so zelo
aktivni v laparoskopski metodi, nam je prikazal omejitve in
prednosti te metode. V naslednjem predavanju jih je nad-
Okrogla miza: Dorijan Maru{i~, dr. med., Sandra Tu{ar, dr. med., in
prof. Andrej Robida
gradil Vladimir Jurekovi~, dr. med. z odli~no prezentacijo o
hemodinamskem monitoringu in teko~inskemu mened`mentu. Hergouthova, dr. med., ki je bila tudi udele`enka
prvega simpozija, je predstavila multimodalno analgezijo
in Brecelj, dr. med. {e kirurgov pogled na pooperativno
hranjenje. Z veseljem smo prisluhnili Nadi Rotovnik Kozjek, dr. med., ki se je dotaknila pomembnih delov - hranjenja in le`anja oziroma mobilizacije pacientov. Z izku{njami so nas seznanili mladi kolegi iz Trsta, kjer ravno tako
zdravijo paciente po tak{nih principih.
Sledil je del, v katerem smo razpravljali o raz{irjenosti KSPO
v ostalih vejah kirurgije. Profesor Komadina, predsednik
Zdru`enja kirurgov Slovenije, ki je bilo soorganizator simpozija, nam je prikazal projekt ortogeriatri~ne procesne
reorganizacije. Iz istega tima nam je medicinska sestra Hostnik predstavila model timske obravnave, ki se {iri tudi po
odpustu. Kak{na je trenutna obravnava, nam je prikazala
Petra Rupar, dr. med. in pokazala, da kar nekaj elementov
`e `ivi v vsakdanjem delu. Zanimiva je bila predstavitev
ortopedskega bloka, tako splo{nega pregleda (Silvester, dr.
med.) kot tudi ortopedskih (Beden~i~, dr. med.) in anesteziolo{kih (Ostoji~ Kap{, dr. med.) izku{enj iz Splo{ne bolni{nice Novo Mesto, kjer so `e uspeli odpustiti pacienta po
zamenjavi kolka v istem dnevu po principih KSPO. Dan smo
zaklju~ili s predstavitvijo minimalno invazivne kardiokirurgije pri nas (profesor Ger{ak) in v Braziliji (dr. Antonio).
Drugi simpozij o KSPO nam je ponudil ~as za dru`enje aktivnih na podro~ju, ki nudi pacientu uspe{no, brezbole~e
in hitro okrevanje. Dodano vrednost pa ponuja mo`nost,
da znanje in izku{nje uporabimo pri vsakdanjem delu. B
prim. mag. Miran Rems, dr. med.
11
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:24
Page 12
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
7. dnevi Angele Bo{kin v Kranjski Gori
Leto{nji 7. dnevi Angele Bo{kin so potekali 21. 11. 2014 v hotelu Ramada Resort v Kranjski Gori.
Rde~a nit sre~anja je bilo preverjanje u~inkovitosti korakov C in A kroga kakovosti, C kot "check"
oziroma preveri in A kot "act", torej ukrepaj. Predstavljenih je bilo 16 prispevkov, s katerimi so
sodelovali tako zaposleni v Splo{ni bolni{nici Jesenice kot tudi iz drugih ustanov v Sloveniji.
Udele`enci sre~anja 7. dnevi Angele Bo{kin
Uvodni del sre~anja se je pri~el s pozdravnim govorom direktorja, gospoda Janeza Poklukarja, nadaljeval z besedami strokovne direktorice, gospe Karmen Jan{a, zaklju~ila
pa je pomo~nica direktorja za podro~je zdravstvene nege,
gospa Tanja Pristavec. Vsi trije so v svojih govorih poudarili
pomen tradicije strokovnega sre~anja Angele Bo{kin, hkrati pa pomembnost vodenja kakovosti in kulture varnosti
tako za paciente, ustanovo kot tudi za zaposlene.
V strokovnem delu je s prispevkom "Ali lahko zaklju~imo
Demingov krog brez uporabe mediacijskih ve{~in" prva
nastopila Irena Micco. Spregovorila je o pomenu in vlogi
zadnjih dveh korakov z mo`nostjo uporabe mediacijskih
ve{~in, ki jih vodja prav pri zadnjih dveh korakih lahko
uporabi za spodbudo sodelavcev, da motivirani in zavzeti
skupaj potisnejo kolo kakovosti na vi{jo raven. Prav mediacijske ve{~ine so namre~ prepoznane kot ve{~ine vodenja.
Nadaljevala je Karmen Jan{a s prispevkom "Orodja in metode, ki jih uporabljamo na poti kakovosti". Govorila je o
tem, da se v tretji in ~etrti fazi Demingovega kroga kakovosti prepletata dva povsem razli~na na~ina razmi{ljanja in
zato je potrebna razli~na uporaba orodij in metod.
Miran Rems je v svojem prispevku "Kazalniki kakovosti
niso kon~ni cilj" pokazal, kako dose~i potrebne spremembe
v zdravstvu oziroma v procesu celostne oskrbe pacientov
in kateri so dejavniki, ki definirajo spremembo.
Dragica Blatnik, Marko Kiauta, Gordana Rato{a in Nives
Rener so v prispevku "Od pravilnosti do koristnosti" prika-
12
zali u~inkovito uporabo orodja internih strokovnih nadzorov s povezovanjem razli~nih strok in merjenjem u~inka
prizadevanj v smislu merjenja koristnosti. Ugotovili so, da
je mo`no pove~ati u~inkovitost pregleda zdravstvene nege
s povezovanjem v interdisciplinarne time in z oblikovanjem skupnih, bolj{ih re{itev za zaposlene in paciente, le to
pa zmanj{uje monopol posameznih strok.
"Upravljanje varnostnih tveganj" je bil naslov prispevka
Robertine Benkovi~. Izhajala je iz definicije varnostnih tveganj, pomena njihovega upravljanja in koristi za zagotavljanje varne in kakovostne oskrbe pacientov.
Sa{a Kadivec in Danica [prajcar sta v prispevku "Spremljanje kazalnikov kakovosti na razli~nih nivojih vodenja" poudarili, da morajo vodje poleg zagotavljanja ustreznega
nivoja strokovnega dela slediti tudi sodobni organizacijski
praksi, kar vodi k ve~ji u~inkovitosti poslovanja.
V prispevku "Kultura varnosti v Splo{ni bolni{nici Jesenice
skozi Demingov krog kakovosti" sta Tina Aha~i~ in Sandra
Jerebic predstavili aktivnosti na podro~ju kulture varnosti v
ustanovi skozi Demingov krog kakovosti v ~asu od leta
2011 do novembra 2014. Predstavili sta za~etke uvajanja
kulture varnosti, planiranje ukrepov na podlagi rezultatov
ankete o kulturi varnosti, aktivnosti na podro~ju kulture
varnosti ter oceno izvedenih ukrepov s ponovno izvedbo
anket o kulturi varnosti.
"Seznanitev zaposlenih s standardi kakovosti in zagotavljanje temeljnih znanj zaposlenih v zdravstveni ustanovi" je
bil naslov prispevka Ivana Tadlerja. Predstavil je, kako so
zaposlene v Splo{ni bolni{nici Slovenj Gradec seznanili z
osnovami standarda kakovosti in procesom akreditacije.
Oblikovali so informativno bro{uro, v kateri so opredelili
vse pomembne dejavnike, ki so bili pomembni za zaposlene v ~asu akreditacije Joint Commission International.
Prispevek z naslovom "Spremljanje u~inkovitosti procesa"
so predstavile Barbara Benedik, Sa{a Kadivec in Danica
[prajcar. Poudarile so pomen nadzora u~inkovitosti procesov z izvajanjem notranjih presoj. Brigita Mavsar - Najdenov je
v prispevku "Proces predpisovanja in dajanja zdravil" prikazala, kako poteka prepoznavanje odklonov na tem
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:24
Page 13
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Tanja Pristavec - pomo~nica direktorja za podro~je ZNO ob uvodnem nagovoru
podro~ju in pristop k nenehnemu izbolj{evanju predpisovanja in dajanja zdravil v Splo{ni bolni{nici Jesenice po
metodologiji PDCA.
Prispevek "Prepre~evanje padcev pacientov na rehabilitaciji po mo`ganski kapi" so pripravile Natalija Kopitar, Nika
Goljar in Vesna Mlinari~ Le{nik. V njem so predstavile prepre~evanje padcev in rezultate retrospektivne opazovalne
raziskave in akcijskega raziskovanja, kamor so bili vklju~eni pacienti po mo`ganski kapi v Univerzitetnem rehabilitacijskem centru Republike Slovenije So~a v obdobju od 1. 1.
2007 do 31. 12. 2012. Rezultati so pokazali, da se jim je v
tem obdobju incidenca zmanj{ala za skoraj dve tretjini.
Tatjana Dolgan je v prispevku "Merjenje uspe{nosti procesa napake pri odvzetih biolo{kih vzorcih" predstavila rezultate
kazalnika ugotavljanja napak pri odvzetih biolo{kih vzorcih
v pred analitski fazi, ki je bil uveden leta 2013. Ugotovljeno je
bilo, da so se najpogosteje pojavljale tri napake, zaradi katerih so bili izvedeni takoj{ni ukrepi za njihovo odpravo.
"Zakaj koordinator zdravstvene obravnave" je bil prispevek Sabine Mulali}, Dubravke Karad`i} [mitran, Milane
[tibelj Blok in Lidije Arli~, s katerim so `elele odgovoriti na
vpra{anje, zakaj je koordinator potreben. Predstavile so
aktivnosti, ki jih koordinator zdravstvene obravnave izvaja,
in kazalnike kakovosti, ki jih vodijo v ta namen.
Brigita Putar in Jernej Tom{i~ sta predstavila prispevek
"Enostavna, prilagodljiva in varna aplikacija BANANA za
poro~anje in evidentiranje neljubih dogodkov". To je
elektronski sistem poro~anja ne`elenih dogodkov v Bolni{nici Topol{ica, ki je preprost in u~inkovit. Predstavila
sta tudi vlogo predstavnika vodstva za kakovost in ostalih
odgovornih oseb, ki se vklju~ujejo v re{evanje nastalega
problemskega stanja na podlagi poro~anja neljubih
dogodkov.
Prispevek Jo`ice Re{eti~ z naslovom "Kako smo u~inkoviti pri laj{anju akutne bole~ine pacientov v Splo{ni bolni{nici Novo Mesto" je prikazal rezultate raziskave, ki so jo
izvedli s pomo~jo vpra{alnika. Ugotavljali so, kako dobro
vodijo postopek laj{anja akutne bole~ine. Ugotovili so, da
niso dosegli za`elenega in zapisanega cilj, zato so izpeljali ustrezne ukrepe, izbolj{ave pa bo pokazala naslednja
anketa v letu 2014.
Ob zaklju~ku sre~anja smo poskrbeli {e za kratek kulturni
program. Nastopila je folklorna skupina Juliana iz Hru{ice, ki
letos praznuje 20 let uspe{nega delovanja. Nekateri prisotni
so se ob njihovi glasbi tudi zavrteli, vsi pa smo poskusili tradicionalno gorenjsko zaseko s klobaso, ki so jo pripravili v
na{i kuhinji.
Leto{nje sre~anje je bilo zagotovo uspe{no. Avtorji so s
svojimi prispevki predstavili probleme, s katerimi so se
sre~evali v dolo~enem obdobju in dokazali, da so jih
uspe{no re{evali prav z zadnjima dvema korakoma v
Demingovem krogu. Sre~anje je pokazalo, da smo v zadnjih letih v slovenskem zdravstvenem prostoru napredovali na podro~ju kulture varnosti in zagotavljanja kakovostne in varne obravnave oziroma uspe{no korakali po
krogu. A krog se ne kon~a pri 7. dnevih Angele Bo{kin.
Vrtel se bo vse do naslednjih, ki bodo pri~akovano vsaj
tako uspe{ni kot leto{nji. B
Mojca Strgar, dipl. m. s.
13
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:24
Page 14
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
VII. izobra`evalni dan EITOS-a
VII. izobra`evalni dan EITOS-a je potekal 29. maja 2014 v prostorih na{e bolni{nice.
Za rde~o nit izobra`evalnega dne smo si izbrali naslednje teme: motnje strjevanja krvi/
invazivne meritve pritiskov in pretokov in nekatera eti~na vpra{anja zdravljenja v EIT.
Uvodoma sta nas pozdravili strokovna direktorica
Karmen Jan{a, dr. med. in namestnica pomo~nice direktorja za podro~je zdravstvene nege Marija Me`ik Veber,
dipl. m. s.
V nadaljevanju smo z zanimanjem prisluhnili na{i predavateljici iz Univerzitetnega klini~nega centra Ljubljana, priznani strokovnjakinji s podro~ja anesteziologije
in reanimatologije doc. dr. Maji [o{tari~, dr. med., ki
nam je predstavila novosti pri zdravljenju koaguloapatije in ROTEM. Doc. dr. [o{tari~ je poudarila novosti pri
laboratorijskih testih POC, novosti pri nekaterih u~inkovinah in zdravilih in protokol povzet po European
guideline April 2013: Management of bleeding and
coagulopathy following major trauma, ki ga uporabljamo tudi v na{i bolni{nici.
Sledilo je predavanje Hemoragi~ni {ok v EITOS
(ukrepi, preiskave, zdravila), ki so ga s skupnimi
mo~ni predstavili Anka Markelj Smrdel, dr. med., Zorica
Pani}, dipl. m. s. in Stane Ogrin, TZN.
Vemo, da je {ok stanje akutne zni`ane prekrvavitve tkiv,
ki povzro~i pomanjkanje kisika in drugih hranil v
razli~nih organih. Zato je odgovornost zdravstvenega
tima do hudo prizadetega pacienta, da se vsi postopki
zdravljenja izvedejo hitro in pravo~asno. Tako stanje
14
zahteva profesionalno ukrepanje, za dobro obravnavo pacienta pa je nujno koordinirano delovanje
celotnega tima, kjer vsak pozna svojo vlogo.
V odnosu do pacienta je zelo pomembno medpoklicno
sodelovanje MS, TZN in zdravnikov, pa tudi {ir{e. Pravilen odnos znotraj zdravstvenega tima zagotavlja, da
vsak ~lan skupine s svojim znanjem in izku{njami pripomore h kakovostni zdravstveni obravnavi pacienta in
prispeva k ~im bolj{emu kon~nemu izidu zdravljenja.
Po dobrem okrep~ilu, ki so ga za nas pripravili v kuhinji SB Jesenice, smo nadaljevalni dan s predavanjem Hemodinamski nadzor - invazivno merjenje pritiskov in pretokov. Pripravili sta ga asist. mag. Aleksandra Kern, dr. med. in Lidija Vidmar, dipl. m. s. Namen
invazivnega merjenja pritiskov in pretokov je hitro in
natan~no pridobivanje podatkov o bolnikovem hemodinamskem stanju, ki jih z manj invazivnim hemodinamskim nadzorom ne moremo.
Ob zaklju~ku, ko smo bili `e polni znanja in novosti, je
ostala {e zadnja, precej zahtevna tema z naslovom Eti~ne dileme zdravljenja v enoti intenzivne terapije
in transplantacija. Predstavitev je imela tri avtorje, in
sicer Vlada Jurekovi~a, dr. med., Nata{o Rutar, dr. med.
in Ksenijo [mid, TZN.
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:24
Page 15
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Etika je filozofska veda, ki obravnava sistem vrednot o
tem, kaj je dobro in kaj slabo. Eti~na pravila se v ~asovnih obdobjih spreminjajo, odvisno od razvoja dru`be
kot celote, znanosti in religije. Temelj eti~nih razmislekov je zagotavljanje ~love~nosti. Kaj naj re~emo, v
EITOS-u delamo v okolju, kjer je smrt bolnika pogosta,
"naravna" in pri~akovana. V zdravstveni negi se vsakodnevno sre~ujemo z moralno-eti~nimi dilemami in problemi, najbolj izpostavljene pa so prav moralno-eti~ne
dileme ob za~etku in koncu `ivljenja.
Zahvaljujemo se vsem zaposlenim v EITOS-u za pripra-
vo {e enega zelo strokovnega in kakovostnega izobra`evalnega dne. Bilo je prijetno dru`enje, kar prikazujejo tudi slike. Za ovekove~enje izobra`evalnega dne na
fotografijah se zahvaljujemo na{emu fotografu Sandiju
Novaku. B
Zorica Pani}, dipl. m. s.
in Ksenija [mid, TZN
15
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:25
Page 16
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Sre~anje Gorenjske pediatrije
V Kolpernu na Jesenicah je 3.12.
2014 zopet potekalo tradicionalno
sre~anje gorenjske pediatrije v organizaciji pediatri~nega oddelka.
Letos je potekalo z naslovom "Motnje hranjenja pri otrocih in mladostnikih". Sre~anju je prisostvovalo 90
udele`encev iz razli~nih delovnih
podro~ij.
Sre~anje se je pri~elo s kratkim kul-
turnim programom, ki ga je pripravila glasbena {ola Jesenice, nadaljevalo pa z predavanjem Metke [avli
Kali{nik, ki je predstavila motnje
hranjenja z razli~nih vidikov - tako
vzroke kot tudi posledice. Silvija
Mörec Jakopi~, Suzana Tav`elj in
Mojca Brudar iz pediatri~nega oddelka pa so predstavile protokol obravnave otroka in mladostnika pri
motnjah hranjenja na na{em pedi-
atri~nem oddelku - od sprejema do
odpusta.
V zadnjem delu sre~anja je potekala
okrogla miza, na kateri so sodelovali Gabrijela Debeljak, Metka [avli
Kali{nik, Silvija Mörec Jakopi~, Marjeta Horvat Fajdiga, Tatjana [keta,
Suzana Tav`elj in Mojca Brudar,
moderator okrogle mize pa je bil
Peter Najdenov. Z okroglo mizo se
je posku{alo predstaviti problematiko pri obravnavi otrok in mladostnikov z motnjo hranjenja na {ir{em
gorenjskem podro~ju ter poiskati
mo`nosti hitrej{e multidisciplinarne
obravnave.
Sre~anje se je zaklju~ilo z `eljo, da
se ta oblika sre~anj {e nadaljuje ter
pogostitvijo udele`encev, ki so jo
pripravili zaposleni v na{i kuhinji. B
Mojca Strgar, dipl. m. s.,
koordinatorica ZN na ped., gin.
- por. oddelku
16
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:25
Page 17
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
AO Trauma
Course kazalnik
kakovosti?
Na vsakem koraku nas spremljajo
kazalniki kakovosti, standardi, najrazli~nej{i obrazci za dosego le teh itd.
Spra{ujem se, kaj v praksi kazalnik
kakovosti, ali {e bolje strokovnosti,
dejansko je? Kako vrednotiti dobro
delo? Za nas zdravnike je zagotovo
kakovost pokazati svoje znanje in
delo drugim kolegom, deliti izku{nje
z njimi in predvsem pridobiti povratne informacije za izbolj{ave v prihodnje. Zato kirurgi iz SB Jesenice
redno, aktivno, s svojimi prispevki
sodelujemo na razli~nih kongresih
in te~ajih doma in v tujini.
Pet kirurgov travmatologov iz SB
Jesenice `e nekaj let aktivno sodeluje pri izvedbi AO te~ajev v Sloveniji in tudi drugje po Evropi. AO
(Arbeitsgemeinschaft für Osteosynthesefragen) je svetovna klini~na
organizacija s sede`em v Davosu v
[vici, kjer je bila leta 1958 tudi ustanovljena. Organizacija je zavezana
k izbolj{evanju uspehov zdravljenja
na podro~ju travmatologije in ortopedije, svoje cilje pa dosega z najvi{jo kvaliteto izobra`evanja, ki temelji na ustrezni kombinaciji teoreti~nega znanja in kirur{kih ve{~in.
AO Trauma Course - Basic Principles of Fracture Management je te~aj tehnik oskrbe zlomov, organiziran pod okriljem AO. Namenjen je
kirurgom travmatologom, ki `elijo
izpopolniti znanje in pridobiti
potrebne prakti~ne ve{~ine kirur{kih tehnik. V Kongresnem centru
na Brdu pri Kranju je omenjeni te~aj
letos potekal med 30. septembrom
in 4. oktobrom. 67 udele`encev iz
15 dr`av je v {tirih dneh pridobivalo teoreti~no znanje na predavanjih,
pomembna vsebina te~aja pa je bilo
podajanje znanja in izku{enj v diskusijskih skupinah in na prakti~nih vajah.
Na te~aju je aktivno sodelovalo tudi
pet kirurgov travmatologov iz SB
Jesenice, in sicer v vlogi predavateljev ter vodij diskusijskih skupin in
prakti~nih vaj. Mimogrede, prav
tako (le) pet predavateljev je bilo iz
UKC Ljubljana, po dva iz UKC
Maribor in SB Celje ter eden iz SB
Izola. Na te~aj so bili vabljeni tudi
predavatelji iz tujine. Omeniti je treba, da AO Foundation natan~no skrbi za ustrezen na~in podajanja znanja na AO te~ajih, zato mora vsak
predavatelj predhodno opraviti t. i.
AO Faculty Educational Course. Gre
za u~enje pravilnega posredovanja
znanja. Osebno sem se tega te~aja
udele`il pred enim letom v Zürichu.
V ~ast mi je, da sem bil lani edini
Slovenec izbran za udele`bo.
Priprava predavanja za te~aj, kot je
AO Trauma Course, zahteva ogrom-
no dela, prebranih ~lankov, statisti~ne analize podatkov in pregledovanja RTG posnetkov. Ve~ino dela
opravimo v svojem prostem ~asu, v
slu`bi zaradi velike obremenjenosti
nimamo niti ~asa za pripravo predavanj niti prostora, saj se sedem (7!)
specialistov gnete v majhni zdravni{ki sobici z enim ra~unalnikom in
tremi stoli.
Kljub vsemu smo na Brdu ponovno
pokazali, da imamo veliko znanja,
ki ga lahko delimo z drugimi. Od 31
predavanj na te~aju smo jih, prim.
Matej Andolj{ek, asist., prim. Janez
P{enica, Mihael Kova~, dr. med.,
Petra Rupar, dr. med. in Ale{
Fabjan, dr. med. pripravili kar 11.
^e bi udele`ence te~aja vpra{ali,
kje v Sloveniji je travmatologija na
najvi{ji ravni, bi bil odgovor preprost: UKC Ljubljana in SB Jesenice.
V UKC Ljubljana zagotovo zdravijo
najte`je bolnike, ker v na{i ustanovi
nimamo mo`nosti zagotoviti celovite oskrbe le teh, glede po{kodb okon~in, pa imamo znanje in izku{nje,
da pogosto zdravimo tudi zaplete iz
terciarne ustanove.
Pridobili smo torej dobro ime in
lahko re~em, da na{e mnenje nekaj
{teje. Predstavljate si lahko, kak{na
~ast je za ustanovo, kot je SB Jesenice, povabilo kirurgu, da predstavi
svoje delo in znanje na Masters AO
Trauma Course v Davosu, kjer se
vsako leto zbere vsa svetovna travmatolo{ka elita. Mimogrede, o kvaliteti te~aja pove vse tudi kotizacija
za udele`bo, ki zna{a 3.170 evrov.
Zaradi dobrega dela v preteklosti
imamo mo`nost, da se vsako leto
eden od travmatologov iz SB Jesenice udele`i Masters te~aja v Davosu. Znanje, ki ga udele`enec prejme
17
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:25
Page 18
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
na tem te~aju, je neprecenljivo. Kotizacija ni stro{ek bolni{nice, temve~ jo vedno pokrije dobavitelj
osteosintetskega materiala.
Kotizacije za udele`be na kongresih so v obdobju var~evalnih ukrepov postale sporne. @al na dolo~enih kongresih po Evropi tudi aktivna udele`ba zahteva pla~ilo kotizacije. Najbr` lahko govorim v imenu
vseh zdravnikov v SB Jesenice, da
udele`ba (~eprav le pasivna) na
kongresu ni dopust. Ne izbiramo
kongresov v eksoti~nih krajih, temve~ vedno racionalno razmi{ljamo
tudi o dodatnih stro{kih povezanih
z udele`bo na kongresu (prevoz,
namestitev). Vsakega kongresa,
sre~anja ali te~aja se udele`imo z
jasnim namenom; `elimo pridobiti
znanje za korist na{ih bolnikov,
`elimo slediti razvoju medicine,
hkrati pa predstavljamo tudi ustanovo, v kateri smo zaposleni.
Dobro blago se samo hvali. Lahko
smo najbolj{i na vasi, `elimo pa
vseeno gledati {ir{e. Te~aj, kot je bil
AO Trauma Course na Brdu pri
Kranju, je pokazatelj, da strokovno
sodimo mnogo dlje od vasi. Pokazati se in deliti svoje znanje z drugimi pa je najbolj{i kazalnik kakovosti … ter ogledalo Splo{ne bolni{nice Jesenice. B
Ale{ Fabjan,
dr. med.
18
Mednarodni dan ozave{~anja
o problemu razjede zaradi pritiska
Evropsko svetovalno zdru`enje za razjedo zaradi pritiska
EPUAP (European Pressure Ulcer Advisory Panel) je razglasilo
vsak tretji ~etrtek v mesecu novembru za mednarodni dan
ozave{~anja o razjedi zaradi pritiska (RZP).
RZP poznamo tudi pod imeni prele`anina ali dekubitus. Na ta dan po
celem svetu potekajo akcije, s katerimi zdravstveni delavci opozarjamo na
pomen prepre~evanja tega zapleta. V Splo{ni bolni{nici Jesenice dan ozave{~anja o RZP obele`ujemo `e tretje leto zapored. V tem vidimo prilo`nost, da tudi druge opozorimo na to problematiko, saj se z RZP sre~ujemo
tako v zdravstvenih in socialnih ustanovah kot tudi doma. RZP je {e vedno
problem, ki vpliva na ~lovekovo zdravje in kakovost njegovega `ivljenja.
Pri oslabelih posameznikih, ki so vezani na posteljo, je nujna redna
menjava lege telesa. Brez menjave lege telesa namre~ kljub {tevilnim
pripomo~kom za razbremenitev pritiska lahko pride do po{kodbe ko`e.
Vse se za~ne na povr{ini ko`e, zato je potrebno vsakodnevno opazovanje ko`e. Vsaka rde~ina na izpostavljenih predelih (kostnih {trlinah) ali
bole~ina na teh predelih `e pomeni, da je potrebno ukrepanje.
Za ta dan je skupina za preventivo in oskrbo RZP pripravila informativne zlo`enke - zgibanko z osnovnimi informacijami o RZP, zgibanko o
pravilni uporabi inkontinen~nih pripomo~kov ter zgibanko o vlogi
prehrane pri posameznikih, ki so ogro`eni za nastanek RZP ali RZP `e
imajo. Na stojnici so bili poleg zlo`enk predstavljeni inkontinen~ni
pripomo~ki, prakti~ni prikaz pravilnega name{~anja pleni~ke in ostalih
pripomo~kov, predstavitev pravilnih polo`ajev in pravilne razbremenitve telesa ter materiali, ki jih lahko uporabljamo za preventivo in
oskrbo RZP.
Sporo~ilo tega dne je, da je preventiva pred nastankom RZP univerzalna pravica vseh ljudi, zato je naloga nas vseh, da se pou~imo in nau~imo, kako to prepre~iti. B
Oti Mertelj, dipl. m. s. in Hubert Terseglav,
dipl. zn., koordinatorja za oskrbo ran
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:25
Page 19
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Poro~ilo s strokovnega seminarja Sekcije
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov
v endokrinologiji z naslovom
Mo~ nefarmakolo{kega zdravljenja
V Portoro`u je 17. in 18. oktobra potekal strokovni seminar endokrinolo{ke sekcije z naslovom Mo~ nefarmakolo{kega zdravljenja. Vsebine so se glede na rde~o nit
sre~anja dotikale predvsem prehrane in gibanja ter
samokontrole.
Prvi del seminarja je bil tokrat namenjen prehrani starostnika. Metka Mesec Staut nas je seznanila s posebnostmi zdravljenja sladkorne bolezni pri starostniku. Ob rednih kontrolah je potrebno spremljati pozne
zaplete sladkorne bolezni (nefropatija, retiinopatija in
diabeti~no stopalo) ter presnovno urejenost. Poudarila
je, da morajo cilji urejenosti glukoze v krvi temeljiti na
posameznikovem zdravstvenem stanju in oceni pre`ivetja. Pomembno je, da prepre~imo velika nihanja glukoze v krvi. Hiperglikemija predstavlja tveganje za dehidracijo, poslab{anje vida in kognitivnih funkcij. Hipoglikemija pa lahko pove~a tveganje za padce in poslab{anje so~asnih obolenj. Ob hipoglikemiji se pogosteje
pojavijo omotica, {ibkost, delirij in zmedenost kot pa
drhtenje in znojenje. Zaradi omotice in mi{i~ne slabosti,
ki se lahko pojavita `e pri blagi hipoglikemiji, se pove~a
mo`nost padcev ter zlomov, kar lahko privede do nezmo`nosti samooskrbe starostnika. Ob hipoglikemiji se
pove~a tudi ogro`enost za sr~no-`ilne dogodke. Zato je
skrb za prepre~evanje hipoglikemije zelo pomembna.
Potrebno je tudi prepoznati obi~ajne geriatri~ne sindrome, ki so povezani s sladkorno boleznijo. Zaradi sladkorne bolezni se ogro`enost za demenco in depresijo
pove~ata, zaradi nevropatije je lahko prisotna stalna bole~ina, ogro`enost za padce je ve~ja. Zato je navodila o
samovodenju bolezni in shemo zdravljenja potrebno
prilagajati kognitivnim in funkcionalnim zmo`nostim
posameznika.
Sledilo je predavanje Prehrana starega ~loveka, ki ga
je predstavil Gregor Venin{ek. Opozoril je, da je v starosti optimalna telesna masa vi{ja kot v mladosti. Tako
je po 65. letu starosti optimalna telesna masa pri ITM
med 25 in 30 kg/m2. Spreminja se sestava telesa,
povsem fiziolo{ko se pojavi upad mi{i~ne mase, ki jo
pogosto nadomesti ma{~obno tkivo. Poleg povsem fiziolo{kih procesov upada mi{i~ne mase predstavlja problem tudi senilna anoreksija, ki se pojavi zaradi povsem
fiziolo{kih sprememb v prebavilih, zmanj{anega ob~utka za okus in vonj, zve~ane aktivnosti holecistokinina in
motenj centralnega uravnavanja apetita. Temu se lahko
pridru`ijo {e neje{~nost zaradi dolo~enih bolezenskih
stanj (rak, demenca, mo`ganska kap …), nekaterih
zdravil in tudi zaradi socialnih dejavnikov. Zaradi tega
je tveganje za razvoj podhranjenosti po 65. letu starosti
visoko (46 % prebivalcev). Problem je sarkopenija (zmanj{anje mi{i~ne mase v kombinaciji z zmanj{ano mi{i~no
mo~jo ali zmogljivostjo), ki je klju~ni dejavnik krhkosti
(zmanj{anje fiziolo{kih rezerv, zaradi tega manj{a odpornost proti zunanjim dra`ljajem). Tveganje za razvoj
krhkosti se pove~a zaradi premajhnega vnosa energije
in beljakovin, pomanjkanja vitaminov in antioksidantov, ob te`avah z grizenjem in `ve~enjem. Dejavnik tveganja za razvoj krhkosti je tudi ITM manj{i ali ve~ji od 25
do 30 kg/m2. Zaradi krhkosti se pogosto zmanj{a sposobnost samooskrbe, zmanj{ana odpornost lahko privede do razvoja so~asnih bolezni in smrti. Razvoj
sarkopenije in posledi~ne krhkosti lahko upo~asnimo
ali prepre~imo z ustrezno prehrano in gibanjem.
Pomembno je prepoznati vse, ki so podvr`eni tveganju
za razvoj podhranjenosti. Zato bi bilo smiselno uvesti
sistemati~no presejanje prehranskega tveganja pri vseh
osebah, ki so starej{e od 64 let.
Pri ogro`enih posameznikih mora presejanju slediti
prehranska ocena. Pozorni moramo biti predvsem pri
posameznikih, ki so krhki, imajo ve~ kroni~nih bolezni,
pri slab{e socialno vklju~enih in pri oskrbovancih domov za starej{e ob~ane. Za presejanje prehranske ogro`enosti in dokon~no oceno je potrebno uporabiti validirano orodje. Pri starostnikih je najprimernej{i MNA
19
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:25
Page 20
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
(Mini Nutritional Assesment). Glede na dobljene rezultate je potrebo na~rtovati primerne prehranske ukrepe
in spremljati rezultate teh ukrepov.
Upo{tevati moramo potrebe po hranilih, ki se s starostjo
spreminjajo - zmanj{ajo se potrebe po energiji, pove~ajo
se potrebe po beljakovinah. Priporo~a se 1 do 1,5 g beljakovin na kg optimalne telesne mase, med huj{anjem
celo do 2 g/kg. Vnos beljakovin je potrebno omejiti pri
pacientih s kroni~no ledvi~no boleznijo pred pri~etkom
dializnega zdravljenja na 0,8 do 1 g/kg. Energijski vnos
prilagodimo telesni masi in zmo`nosti gibanja in zna{a
20 do 35 kcal/kg. Pri prete`no sede~em `ivljenjskem
slogu so potrebe po energiji ni`je, pri aktivnih starostnikih, pri akutno bolnih in pri krhkih starostnikih so
potrebe po energiji vi{je.
Predavatelj je tudi opozoril, da je pri starih osebah s preveliko telesno maso huj{anje lahko tvegano zaradi
izgube puste telesne mase, zato je klju~ni ukrep pri huj{anju pove~anje telesne dejavnosti.
Ajda Brdar je v svojem predavanju Starostnik s sladkorno boleznijo in njemu ustrezni prehranski
nasveti opozorila, da je pri zmanj{anem vnosu energije tveganje za pomanjkanje mikrohranil veliko. Zaradi
tega je potrebno starostnike usmerjati v pestro prehrano, ki bo ob njihovi aktivnosti primernemu energijskemu vnosu zagotovila potrebna hranila za normalno delovanje organizma. Izbirati je potrebno `ivila iz vseh
prehranskih skupin. Potrebnih je ve~ manj{ih obrokov
enakomerno razporejenih preko dneva, da je obremenitev organizma z glukozo enakomerna. Pri debelosti se
za zni`anje telesne mase priporo~a kombinacija telesne
aktivnosti in uravnote`ene prehrane. V primeru podhranjenosti je potrebna prehranska podpora, ki vklju~uje omilitev na~el terapevtske prehrane, prilagajanje
teksture hrane, ponujanje priljubljenih jedi … ter dodajanje oralnih prehranskih dopolnil. Pri svetovanju je potrebno razlago individualno prilagoditi, navodila morajo biti enostavna in podana dovolj glasno.
Vanja Kosmina Novak je predstavila prilagojene edukacijske metode za starostnike s sladkorno boleznijo. Da
bi dosegli dobro urejenost sladkorne bolezni, je potrebno vse bolnike podu~iti o samovodenju bolezni. Vendar
so pri starostnikih pogoste so~asne bolezni in ne`eleni
u~inki zdravljenja sladkorne bolezni, kar zahteva specifi~no obravnavo. Mo`nost upada funkcionalnih in kog-
20
nitivnih funkcij se z leti pove~uje in lahko vpliva na
uspeh edukacije. Zaradi tega je za edukacijo potrebno
nameniti ve~ ~asa, priporo~ljiva je individualna obravnava in ~e je potrebno vklju~itev svojcev.
Nujni sestavni del zdravljenja sladkorne bolezni je tudi
telesna dejavnost. Mateja Bulc je poudarila, da mora
biti "bolniku pisana na ko`o". Upo{tevati je potrebno
zdravstveno stanje posameznika z vsemi morebitnimi
zapleti bolezni, njegovo telesno pripravljenost in zanimanja ter njegove zmo`nosti gibanja. Redna vadba lahko tako pri zdravih osebah kot tudi pri osebah s kroni~nim obolenjem izbolj{a po~utje in telesno pripravljenost, zni`a krvni tlak, pove~a ob~utljivost tkiv na inzulin, krepi imunski sistem, pomaga pri ohranjanju ali celo
krepitvi mi{i~ne mase in s tem varuje pred padci in po{kodbami, bla`i stres. Pri telesno nedejavnih starostnikih je potrebo pri~eti z vadbo postopoma in jo prilagajati trenutnim zmo`nostim. Starostniki po 65. letu starosti naj bi bili zmerno telesno dejavni vsaj dve uri in pol
na teden in naj bi postopoma intenziteto in trajanje telesne dejavnosti pove~evali do {est ur na teden. Priporo~ljivo je, da slab{e gibljivi starostniki vsaj tri dni v
tednu izvajajo vaje za ravnote`je.
V drugem delu strokovnega sre~anja so bile teme razli~ne. Naj jih nekaj izpostavim.
Pravice do medicinsko tehni~nih pripomo~kov v
zdravljenju sladkorne bolezni in spremljajo~i
stro{ki je bil naslov predavanja avtorice mag. Alenke
Sinti~ iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Predstavila
je, kak{en dele` stro{kov predstavljajo pripomo~ki za
zdravljenje sladkorne bolezni. Ti so v letu 2013 zavzemali 28 % vrednosti izdanih medicinskih pripomo~kov
in zavzemajo najve~ji dele` v primerjavi z ostalimi skupinami. Ti stro{ki so se sicer v primerjali z letom 2005
pove~ali za 39 %. Najdra`ji v tej skupini so diagnosti~ni
trakovi za merilnike glukoze, ki zavzemajo med 72-76 %
stro{ka v skupini. Je pa koli~ina materiala, ki posamezniku pripada dolo~ena v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. Glede na demografske zna~ilnosti prebivalstva in dele` nara{~anja {tevila oseb s sladkorno boleznijo je pri~akovati tudi pove~anje koli~ine
izdanih medicinskih pripomo~kov in stro{kov zanje.
Poudarjen je pomen preventive, zmanj{evanje dejavnikov
za nastanek bolezni in sledenje priporo~ilom Nacio-
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:25
Page 21
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Upo{tevati je potrebno
zdravstveno stanje posameznika
z vsemi morebitnimi zapleti
bolezni, njegovo telesno
pripravljenost in zanimanja
ter njegove zmo`nosti gibanja.
Redna vadba lahko tako pri
zdravih osebah kot tudi pri
osebah s kroni~nim obolenjem
izbolj{a po~utje in telesno
pripravljenost, zni`a krvni
tlak, pove~a ob~utljivost tkiv
na inzulin, krepi imunski sistem, pomaga pri ohranjanju
ali celo krepitvi mi{i~ne mase
in s tem varuje pred padci in
po{kodbami, bla`i stres.
nalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni
za obdobje 2010-2020.
Prikazani so bili tudi trije primeri, s katerimi se v na{i
ustanovi ne sre~ujemo oz. se sre~amo redko, in sicer
glikogenoza, diabetes insipidus in primarni hiperparatiroidizem. Glikogenoza je redka, dedna presnovna bolezen. Nastane zaradi pomanjkljivega ali odsotnega delovanja encimov, ki sodelujejo pri tvorbi in
razgradnji glikogena. Bolezen se navadno odkrije zaradi pove~anja jeter in hipoglikemij, ki se lahko ka`ejo s
konvulzijami in ogro`ajo `ivljenje. Pamela Radivojevi~
je prikazala primer zdravljenja 13-mese~nega otroka.
Temelj zdravljenja so prehranski ukrepi s pogostimi,
ustrezno sestavljenimi obroki in dodanimi ve~jimi koli~inami surovega koruznega {kroba, ki u~inkovito pomaga prepre~evati hipoglikemijo. Omenjenega otroka
hranijo {estkrat na dan in dvakrat na no~. Pomembno je,
da znajo star{i meriti nivo glukoze v krvi, prepoznati
znake hipoglikemije in ustrezno reagirati, da se natan~no dr`ijo rednih obrokov, otroci imajo lahko zaradi
izrazite hepatomegalije te`ave z dihanjem, tudi utrudijo
se hitro. V ~asu hospitalizacije je ena od pomembnih
nalog medicinske sestre, da star{e usposobi za samostojno skrb za otroka glede na zgoraj omenjene te`ave.
Diabetes insipidus ni povezan s sladkorno boleznijo.
Diabetes insipidus je stanje, pri katerem zaradi pomanjkljivega izlo~anja antidiureti~nega hormona ali vazopresina nastopita huda `eja in obilno mokrenje. Poliurijo opredelimo kot izlo~anje ve~ kot 3 l razred~enega
urina na dan. Pacient ga ni sposoben zgo{~evati, zato ga
lahko izlo~a tudi 15 ali ve~ litrov na dan. ^e ne more
toliko popiti kot izlo~i, pride do dehidracije, zni`anega
krvnega tlaka in {oka. Diabetes insipidus se razvija postopoma ali nenadoma in v katerikoli starosti. Pojavi se,
ko je sistem onemogo~en na katerikoli stopnji opravljanja svoje funkcije, zato poznamo ve~ vzro~nih zvrsti te
bolezni: centralni ali hipotalami~ni, nefrogeni, dipsogeni in gestacijski. Bolezen je za pacienta zelo nadle`na in
spremeni njegov na~in `ivljenja, okolica pa lahko reagira tudi zelo negativno oz. odklonilno. Prav tako pacienta lahko mu~i no~no zbujanje, kar lahko privede celo
do psihi~nih motenj. Zato je potrebno ~imprej{nje diagnosticiranje in zdravljenje.
Primarni hiperparatireoidizem je pogosta endokrina
motnja, za katero je zna~ilno preveliko izlo~anje
parathormona, ki povzro~a hiperkalciemijo. Najpogosteje je posledica solitarnega adenoma, lahko tudi hiperplazije, multiplih adenomov ali ob{~itni~nega karcinoma. Pacienti so ve~inoma asimptomati~ni, v laboratorijskih izvidih najdemo kalciemijo in pove~ane vrednosti
parathormona. Zdravljenje je kirur{ka odstranitev adenoma, pri blagi bolezni se stanje le spremlja. Vloga medicinske sestre je svetovanje glede vnosa kalcija, pitja
teko~in in telesne dejavnosti. B
Pavla Lavrinec, dipl. m. s.,
Mateja Bahun, prof. zdr. vzg.
21
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:25
Page 22
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Ramenska endoprotetika
V Splo{ni bolni{nici Jesenice smo v februarju 2014 pri~eli z izvajanjem operacij ramenske endoprotetike. S
tem smo prakti~no zaokro`ili celovito obravnavo
pacientov s po{kodbami in degenerativnimi obolenji ramenskega sklepa.
V zadnjih letih smo uvedli ve~ino sodobnih metod diagnostike in zdravljenja na podro~ju patologije ramenskega sklepa in uvajanje ramenske endoprotetike je zadnja
od teh metod. S tem posegom omogo~amo pacientom
povrnitev ali izbolj{anje funkcije okvarjenega ali po{kodovanega ramenskega sklepa.
Z operacijami smo pri~eli ob pomo~i priznanega {vicarskega strokovnjaka Kohuta, dr. med. iz Berna. Pred tem
sva se z Andrejem Ruplom, dr. med. izobra`evala pri
uveljavljenih ramenskih kirurgih v Nem~iji, [vici in Belgiji.
Ramenska endoprotetika ali artroplastika je zahteven
operativni poseg, pri katerem zamenjamo ali preplastimo okvarjeni ali hudo po{kodovani del ramenskega sklepa. Lahko zamenjamo le sklepni del glavice nadlahtnice
ali pa tudi sklepni del ~a{ice, ki je del lopatice. Glede na
to govorimo o vstavitvi delne ali popolne ramenske proteze. Ramenske proteze se v grobem delijo na dve vrsti.
Anatomske proteze, ki reproducirajo normalno anatomijo ramenskega sklepa vstavljamo predvsem pri huj{ih
zlomih zgornjega dela nadlahtnice pri mlaj{ih pacientih,
pri katerih operacija in osteosinteza zloma ni smiselna, in
pri degenerativnih ali postravmatskih obolenjih oz.
artrozah ramenskega sklepa, pri katerih so kite in mi{ice
rotatorne man{ete ohranjene in funkcionalne.
Popolna anatomska
proteza s kratkim steblom
in anatomska proteza
za zlome
22
Primer 1.
Napredovana primarna obraba z ohranjeno rotatorno man{eto
Pooperativna funkcija desne rame 6 mesecev po operaciji, brez bole~in
Primer 2.
Primer hude po{kodbe ramenskega sklepa, kjer osteosinteza ni smiselna in
delna artroplastika
Neanatomske ali t. i. reverzne endoproteze rame
vstavimo praviloma starej{im pacientom (>70 let) pri
huj{ih zlomih zgornjega dela nadlahtnice ali pri degenerativnih okvarah sklepa, pri katerih so mi{ice rotatorne
man{ete `e trajno okvarjene. Pri reverzni protezi so
komponente "obrnjene" tako, da je okrogli del oz. glenosfera pritrjena na sklepno ~a{ico, glavico nadlahtnice
pa nadomesti konkavni sklepni del, ki se tesno prilega
na okroglo glenosfero. S tem se popolnoma spremeni
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:25
Page 23
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Vstavitev reverzne
endoproteze pri
starej{em aktivnem
pacientu z nepopravljivo
in nefunkcionalno
rotatorno man{eto
biomehanika sklepa in omogo~a aktivno gibljivost samo z aktivacijo deltoidne mi{ice, saj je najve~krat rotatorna man{eta nefunkcionalna.
Reverzna proteza za zlome in reverzna proteza za degenerativno ali
postravmatsko okvarjen ramenski sklep z okvarjeno funkcijo rotatorne
man{ete.
Primer 3.
Huda po{kodba sklepa pri starej{i osteoporoti~ni pacientki z okvarjeno
rotatorno man{eto.
Primer 4.
Funkcija leve rame po 6 mesecih
Z uvedbo ramenske endoprotetike smo na kirur{kem
oddelku Splo{ne bolni{nice Jesenice dopolnili {iroko
paleto posegov zaradi po{kodb in degenerativnih
obolenj sklepov, ki jih uspe{no izvajamo. S tem prakti~no sledimo trendom v razvitem svetu in na{im pacientom izbolj{ujemo funkcijo sklepov in s tem pomembno vplivamo na kvaliteto `ivljenja. B
Miha Kova~, dr. med.
Napredovana okvara in slaba funkcija ramenskega sklepa zaradi
nepopravljive okvare rotatorne man{ete
23
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:25
Page 24
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
FEND (Foundation of European Nurses in Diabetes)
19. letna konferenca medicinskih sester v diabetesu, Dunaj, 12.-13. september 2014
Glavno vodilo razstavnih prostorov in
predavanj leto{njega FENDa je bilo
usmerjeno v sodobne tehnologije.
Vse se je vrtelo okrog tablic, pametnih
telefonov, oddaljenih dostopov, kontaktov zdravnika s pacientom v oblakih ter stvari, ki jih niti opisati ne
znam. Kako se v tem svetu znajde na{
povpre~ni starej{i pacient s sladkorno
boleznijo tipa 2? Izstopajo sicer posamezniki v na{i obravnavi, ki si sami
izdelajo cele ra~unalni{ke programe
za spremljanje rezultatov, ampak ve~ina na{ih uporabnikov {e vedno izrazi
`eljo "naj bo ~im bolj preprosto".
Eno od leto{nji mo~nih in pomembnih sporo~il FENDa, ki bi ga rada
prenesla naprej, je preventiva lipodistrofije oz. lipohipertrofije. Slovenski medicinski slovar pravi tako:
lipodistrofíja - vsaka iz heterogene
skupine motenj ma{~obnega tkiva,
za katero je zna~ilna spremenjena
koli~ina ma{~ob ali njihova spremenjena porazdelitev (je dednega izvora
ali pridobljena, povezana s spremembami v metabolizmu, z neodzivnostjo na insulin in diabetesom,
SONO EUSEM Course,
Ljubljana 7. in 8. 2. 2014
Udele`ila sem se UZ {ole, ki je potekala pod okriljem
EUSEM - Evropskega zdru`enja zdravnikov v urgentni
medicini, pravzaprav njihovega "podmladka" (YEMD),
ki zdru`uje mlade zdravnike, ki se sre~ujejo z urgenco.
@e dejstvo, da imajo mladi urgentni zdravniki dru{tvo,
preko katerega imajo organizirano izobra`evanje in
stalno izmenjavo izku{enj, me je navdu{ilo. Le zakaj kaj
podobnega ne obstaja med kirurgi?!?
No, k stvari …
Sam te~aj je bil odli~no zasnovan. Predhodno smo
dobili natan~en progam in priporo~eno "literaturo", ki
je vsa dosegljiva on-line. ^e si se uspel ~asovno zorganizirati, si lahko na te~aj pri{el pripravljen. Zato tudi
predavanj ni bilo veliko, kar jih je bilo, pa so bila vsa
uporabna. S spremljanjem predavanj si lahko ponovil
osnove, ki so ti `e jasne, ter nadgradil svoje znanje in to
predvsem z izku{njami in triki strokovnjakov. Nobeno
24
dislipidemijo in zama{~enimi jetri),
lipohipertrofíja - lokalno razra{~anje
ma{~evja, insulinska - razra{~anje
ma{~evja na mestu injekcij insulina
(insulinska lipodistrofija).
To je stanje, o katerem v vsakodnevni
praksi nisem veliko razmi{ljala, saj je
bilo bolj teorija kot praksa, vendar se
je prav pred kratkim izkazalo, da temu ni tako. V kratkem ~asu sem sre~ala tri paciente, ki so bili po dolgih
letih napoteni na reedukacijo glede
obvladovanja sladkorne bolezni in so
imeli izrazito lipodistrofijo. Izkazalo
predavanje ni bilo odve~! ^eprav se kot kirurg ne znajdem najbolje v internisti~ni urgentni problematiki, mi
delo z UZ tudi pri tovrstni problematiki pri na{ih bolnikih na kirur{kih oddelkih zna priti {e po{teno prav.
Bistvo te~aja je bilo delo z UZ na modelih, {tudentih
medicine, ki so se na vabilo organizatorja navdu{eno
odzvali in tudi aktivno sodelovali. Delali smo v skupinah, v katerih smo bili {tirje te~ajniki, en in{truktor, en
model in en UZ aparat (na vsaki postaji druga~en, kar
nam je omogo~ilo preizku{anje razli~nih UZ; med njimi
je bil tudi "na{" model z urgence).
Prvi del te~aja je obsegal omejeno problematiko. U~ili
smo se, kako pri bolniku z ustrezno simptomatiko po
dobro opravljeni anamnezi in klini~nem pregledu lahko
z uporabo UZ zmanj{amo diferencialno diagnosti~ne
mo`nosti in pridemo celo do pravega vzroka bolnikovih te`av. Predvsem smo se u~ili iskati `ol~nik in kamne, ledvici in morebitno hidronefrozo, abdominalno
aorto in morebitno anevrizmo (AAA), iskali znake GVT,
na plju~ih pa prisotnost/odsotnost zraka v plju~ih, fluidotoraks, intersticijski sindrom ("mokra plju~a"), konsolidacijo plju~ (atelektaza/plju~nica). Prvi dan te~aja
smo zaklju~ili s treningom intravenoznega dostopa s
pomo~jo UZ. In ve~erjo …
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:25
Page 25
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
se je, da je izvor te`av z neurejeno
glikemijo tudi oz. predvsem mesto
aplikacije. Na mestih, kjer je prisotna
lipodistrofija, se lahko pojavi sprememba ko`e, ki po izgledu {e najbolj
spominja na neurejen podplat, kar je
sicer precej ekstremno, ampak o~itno {e vedno prisotno. Pacient je lipodistrofi~no mesto kazal osebnemu
zdravniku, dermatologu,… in ni
dobil ne vpra{anja o aplikaciji insulina ne nasveta glede tega. Celostna
obravnava?
No, v glavnem: pogledati je potrebno
mesta aplikacije pri pacientih, ki `e
dalj ~asa uporabljajo insulin, tudi ~e
trdijo da je vse v redu, mesta aplikacije pretipati, kajti lipodistrofi~no
mesto je trdnato, gumijasto, neob~u-
tljivo mesto v podko`ju, ki je definirano in jasno lo~eno od zdravega
tkiva, ni pa vedno vidno na prvi pogled. Pacienti lipodistrofi~na mesta
za aplikacijo insulina sicer radi
uporabijo ravno zaradi neob~utljivosti, vendar je dokazano, da pacienti z lipodistrofijo potrebujejo povpre~no 15 enot insulina ve~ za isti
rezultat glikemije. Zato je pomembno
opozoriti na ni`je odmerke insulina,
~e pacient za~ne insulin aplicirati v
mesta brez lipodistrofije.
[e nekaj podatkov: pri pacientih s
tipom 1 sladkorne bolezni je lipodistrofija prisotna v 76 % in pri pacientih
s tipom 2 sladkorne bolezni v 56 %. V
98 % je vzrok za lipodistrofijo to, da
pacienti niso menjali mest aplikacije
Drugi del te~aja je bil kompleksnej{i, saj smo na osnovi
znanja, ki smo ga pridobili prej{nji dan, nadgradili na{o
UZ diagnostiko kriti~no bolnih in po{kodovanih. Gre
pravzaprav za sistematski pristop, kot sta npr. FAST in
EFAST, ki ju uporabljamo v travmi, nadgrajena {e z nekaterimi dodatnimi UZ preiskavami pri sr~nem zastoju
ali pri kriti~no bolnem (nepo{kodovanem) pacientu.
FOCUS je kratica za oceno kriti~no bolnega, ki nam
pove, kako deluje bolnikovo srce, kak{no je njegovo
volumsko stanje in kak{no je stanje `il oz. cirkulacije.
Srce si lahko relativno hitro ogledamo v {tirih projekcijah in ugotavljamo velikost desnega ventrikla (ve~ji upor,
raz{iritev - PTE), kr~ljivost levega ventrikla, perikardialni
izliv (tamponada). [irina VCI in njena odvisnost od dihanja nam da informacijo o pacientovem volumskem
stanju. Prisotnost GVT v spodnjih okon~inah nam govori zelo v prid PTE.
FAST je ocena prisotnosti proste teko~ine na treh mestih
znotraj peritonealne votline in v perikardu. EFAST je
raz{irjena ocena, ker v pregled vklju~imo {e plju~a (prisotnost/odsotnost zraka v plju~ih, hematotoraks).
Za posladek so nam povsem na koncu te~aja postregli s
simulacijami primerov, kjer smo imeli opravka s po{kodovanci, peri-arestnimi stanji, ki so hitro napredovala v
insulina ali jih niso menjali pravilno.
Med pacienti, ki ne menjajo insulinskih igel po vsaki uporabi (~etudi
vsakokratno menjavo izredno poudarjamo), jih ima 70 % lipodistrofijo.
Torej: pacienti naj stalno in natan~no
menjajo mesta aplikacije insulina,
uporabljajo naj kratke (4-6 mm) igle,
ki jih je potrebno menjati po vsaki
aplikaciji, in izogibajo naj se mest,
kjer je lipodistrofija `e nastala. B
Mateja Bahun,
prof. zdr. vzg.
sr~ni zastoj in medtem ko je celotni tim izvajal protokol
po ATLS ali ALS principih z o`ivljanjem, vzpostavljanjem
dihalne poti (ne ~isto zares), dajanjem teko~in, zdravil in
so monitorji glasno piskali, je vodja ekipe naredil {e UZ
diagnostiko, ki je bila glede na dano problematiko najbolj
smiselna. U~inkovito, ni kaj! Vse paciente smo re{ili!
Te~aj je bil problemsko naravnan, veliko je bilo mo`nosti za preizku{anje, natan~no izpra{evanje in{truktorjev,
debate, ki so se razvile …
Predvsem pa sta mi v spominu ostali dve stvari, ki ju je
poudaril Jim Connoly, angle{ki urgentni zdravnik in
eden izmed pionirjev uporabe UZ v urgentni medicini:
• bedak s sondo v roki je {e vedno bedak;
• tudi za stetoskop so v za~etku 19. stol. rekli, da je
preve~ revolucionaren, da bi se obdr`al v vsakodnevni praksi.
No, pa {e tale mi je bila v{e~: strokovnjak je tisti, ki je
naredil `e vse mo`ne napake, ali pa tisti, ki s ppt prezentacijo hodi v tujino in predava drugim o vseh svojih
napakah. B
Polona Studen
Pavleti~, dr. med.
25
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:25
Page 26
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Tudi bolniki imajo pravico
do varne in zdrave hrane
Ne le zdravje, tudi dostop vsakega posameznika do
varne in zdrave prehrane je osnovna ~lovekova pravica, zapisana v Splo{ni deklaraciji ~lovekovih pravic.
Varna in zdrava prehrana je {e posebej pomembna za
bolnike: podpira njihovo zdravljenje, prispeva k hitrej{emu okrevanju, h kraj{i hospitalizaciji in s tem k ni`jim stro{kom zdravljenja, zmanj{uje pojavljanje komplikacij ter morbiditeto in mortaliteto, zlasti pri resno bolnih kroni~nih bolnikih, ki se dalj ~asa zdravijo v bolni{nici in so neredko podhranjeni. Razlogi za prepotrebno zagotavljanje primerne, varne in zdrave prehrane
bolnikom v bolni{nici so {tevilni in raznovrstni, so
tako zdravstveni, ekonomski kot tudi eti~ni.
Zagotavljanje bolnikom primerne, varne in zdrave prehrane obsega ustrezno predpisano dieto, varno pripravo predpisani dieti primernih obrokov, transport
hrane na oddelke ter ustrezno postre`bo obrokov bolnikom. Za obvladovanje navedene verige zagotavljanja kakovostne, varne in zdrave prehrane v okviru
celostne oskrbe bolnikov smo odgovorni trije akterji:
zaposleni v prehranski slu`bi (kuhinja), medicinsko
osebje, ki predpisuje diete (zdravniki) ter skrbi za primerno postre`bo in prehranjevanje bolnikov, zlasti {e
tistih, ki imajo te`ave s samostojnim hranjenjem (medicinske sestre, bolni~arke), pa tudi vodstvo bolni{nice.
Podpora vodstva in njegovo zavzemanje za kakovostno in varno prehransko verigo v bolni{nici veliko pripomore k pripravi in postre`bi varne, zdrave in privla~ne prehrane bolnikov. Vsem ~lenom prehranske verige je treba poleg nujnih pogojev (kadri, prostor,
oprema, surovine) zagotoviti tudi stalno izobra`evanje
in nadzor kriti~nih to~k in tveganj, da bodo sposobni
obvladovati potencialna tveganja ter izpolnjevati
zahteve vseh standardov. Samo z natan~no dolo~eno
vlogo vseh udele`enih, z njihovim znanjem, odgovornostjo in predanostjo dobrobiti bolnikov je mogo~e
26
tveganja zmanj{ati na minimum, kar se nazorno ka`e
tudi ob trenutni prenovi kuhinje.
V prehranski slu`bi Splo{ne bolni{nice Jesenice se
trudimo, da bi prehranske zahteve posameznih diet
spremenili v privla~ne in okusne obroke in tako prepre~ili obdobja stradanja bolnikov, ki povzro~ajo beljakovinsko energijsko podhranjenost in s tem poslab{ujejo klini~ni izid bolezni. Kuhinja, v kateri smo pripravljali hrano za bolnike, za zaposlene in ostale goste
(menza), je od leto{njega septembra v fazi prenove, ki
bo predvidoma trajala najmanj do pomladi 2015, zato
se je priprava jedi za bolnike za ta ~as preselila v za~asne, mnogo premajhne in nefunkcionalne prostore. Zaradi prostorske utesnjenosti in nefunkcionalne razporeditve opreme nam prostor fizi~no ne omogo~a
priprave vseh jedi niti za obi~ajne diete, ki jih je najve~,
zato smo morali za ~as prenove prilagoditi jedilnike;
ukinili smo mo`nost izbora jedi (A, B, C jedilniki),
povsem smo morali ukiniti juhe pri obi~ajni dieti ter
vse presne solate (te lahko zaradi manj{e koli~ine
zagotovimo le v menzi). Zaradi slabo lo~enih ~istih in
ne~istih poti, ki so posledica premajhnega prostora v
za~asni kuhinjici, obstaja dokaj velika mo`nost
navzkri`ne kontaminacije `ivil preko oseb, ki delajo z
`ivili, kontaminacije z `ivila na `ivilo ter kontaminacije preko kuhinjske opreme, posode in pribora. Za vse,
ki delamo v prehranski slu`bi, je zato v trenutni fazi
zagotavljanje varnosti pripravljenih jedi klju~nega
pomena. Kot vsaka kuhinja ima tudi kuhinja v SBJ
vzpostavljen zakonsko obvezen HACCP (Hazard
Analysis of Critical Control Points) sistem, znanstveno
utemeljen sistemati~en pristop, ki omogo~a analizo in
obvladovanje tveganja in s tem pripravo in distribucijo
varne hrane. Pristop temelji na preventivnem ukrepanju, ki zmanj{uje vsa kemijska, fizikalna in biolo{ka tveganja na {e sprejemljivo raven. Z u~inkovitim HACCP
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:25
Page 27
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
V trenutni kuhinjici se moramo
vsi zaposleni ves ~as obna{ati
izredno strpno, higiensko odgovorno in imeti ves ~as v mislih
bolnika, ki potrebuje predpisano
varno, zdravo in hkrati ~imbolj
privla~no hrano. Na tem mestu
se zahvaljujem vsem delujo~im
v kuhinji, ki resni~no delujejo
na osnovi dobre higienske
prakse, ravnajo odgovorno,
smotrno in kar se da strpno.
sistemom lahko s preventivnimi postopki prispevamo
k ekonomski u~inkovitosti (zmanj{ujemo izgube) ter
obvladujemo tveganja zau`itja opore~nih `ivil. Spremljajo~i higienski programi HACCP sistema so v praksi natan~na navodila delujo~im v kuhinji za zagotavljanje varnosti `ivil, ki temeljijo na na~elih dobre higienske prakse in predstavljajo nujen bonton dobrega
vedenja pri pripravi `ivil. Vsi, ki sodelujejo pri pripravi
hrane, potrebujejo veliko znanja in morajo biti pri svojem delu izredno pazljivi, da lahko delujejo odgovorno.
kuhar za pripravo obrokov, ki nikakor niti v majhnih
koli~inah ne smejo vsebovati niti sledi alergenov (snovi oz. antigenov, ki spodbudijo alergijsko reakcijo),
uporabljati lo~ene sve`e o~i{~ene delovne povr{ine,
lo~ene kuhinjske pripomo~ke in pribor ter upo{tevati
~asovni zamik pri pripravi jedi (najprej se pripravlja
hrano za celiakijo, nato za ostale alergije in diete). Pri
razdeljevanju hrane za alergike mora biti dietni kuhar
{e posebej pozoren, da ne pride do naknadne kontaminacije jedi z alergeni iz drugih jedi.
V trenutni kuhinjici se moramo vsi zaposleni ves ~as
obna{ati izredno strpno, higiensko odgovorno in imeti
ves ~as v mislih bolnika, ki potrebuje predpisano varno, zdravo in hkrati ~imbolj privla~no hrano. Na tem
mestu se zahvaljujem vsem delujo~im v kuhinji, ki resni~no delujejo na osnovi dobre higienske prakse, ravnajo odgovorno, smotrno in kar se da strpno. Izrednega pomena je tudi odgovornost dietnega kuharja, ki
skrbi za pripravo stro`jih diet, jedi s posebnimi pogoji
ter vseh obrokov za bolnike z alergijami. Za bolnike z
alergijami so mo`ni povzro~itelj zastrupitve ne le kemi~ne snovi (pesticidi, herbicidi, ostanki detergentov
itd.) ali strupena hrana (slabo skuhan fi`ol, zelen krompir
in podobno) ali mikrobiolo{ko onesna`ena `ivila, pa~
pa tudi sicer povsem ne{kodljiva sestavina `ivila, ki jo
imunski sistem telesa lahko prepozna kot {kodljivo in
zato spodbudi alergijsko reakcijo, in sicer `e miligramske koli~ine alergene snovi v `ivilu. Zato mora dietni
S 13. decembrom 2014 je v EU in s tem tudi v Sloveniji
pri~ela veljati Uredba (EU) {t. 1169/2011 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o `ivilih potro{nikom (v nadaljevanju
Uredba), razen to~ke (I) ~lena 9(1), to je obveznega
ozna~evanja hranilne vrednosti, ki se bo za~ela uporabljati {ele s 13. decembrom 2016, in pa dela B priloge V, ki
se `e uporablja od 1. januarja 2014 (mleto meso).
Uredba velja za vsa `ivila, ki so namenjena kon~nemu
potro{niku, vklju~no z `ivili za dobavo obratom javne
prehrane ter tudi `ivili oz. jedmi, ki jih ponujajo obrati
javne prehrane. Na ta na~in sku{a Uredba zadostiti
splo{nemu na~elu `ivilske zakonodaje, to je zagotoviti
potro{nikom mo`nost ozave{~ene izbire v zvezi z `ivili,
ki jih u`ivajo, ter prepre~iti vse postopke, ki bi lahko
potro{nike zavajali. Potro{nikom `eli omogo~iti, da prepoznajo in ustrezno uporabijo `ivila ter se pri izbiri
odlo~ijo glede na svoje prehranske potrebe.
27
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 28
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Od srede leto{njega decembra
dalje bomo tudi v SBJ zagotavljali
bolnikom, njihovim svojcem,
zaposlenim in gostom bolni{ni~ne
restavracije (menze) vpogled v
navedbo vseh snovi in proizvodov,
ki povzro~ajo alergije ali preob~utljivosti ter so navedeni na spodnjem seznamu, za vsako v kuhinji
pripravljeno jed, ki je na jedilniku
za bolnike ali za zaposlene in
ostale goste bolni{ni~ne restavracije.
Sre~na mamica Lena
Uredba navaja ozna~evanje dolo~enih snovi ali proizvodov, ki povzro~ajo alergije ali preob~utljivosti, in
sicer s pomo~jo navedbe seznama sestavin z jasnim
sklicevanjem na ime snovi proizvoda iz spodaj navedenega seznama (Priloga) z vrsto pisave, ki se jasno razlikuje od preostalega seznama snovi, na primer po
~rkah, stilu ali barvi ozadja. ^e seznama sestavin na `ivilu, ki je v prodaji ni, navedba alergene snovi iz Priloge vklju~uje besedo "vsebuje", ki ji sledi ime te snovi
ali proizvoda. Navedba snovi iz Priloge na `ivilih pa ni
potrebna v primerih, kadar se ime `ivila jasno nana{a
na zadevno sestavino ali proizvod.
alergije ali preob~utljivosti ter so navedeni na spodnjem seznamu (Priloga), za vsako v kuhinji pripravljeno jed, ki je na jedilniku za bolnike ali za zaposlene in
ostale goste bolni{ni~ne restavracije. Informacije o
vsebnosti navedenih alergenih snovi bodo dostopne
na intranetu, zaenkrat pa {e ne vemo natan~no, kako
jih bo mogo~e objavljati tudi v natisnjeni, ~itljivi in neizbrisni obliki na dobro vidnem mestu (verjetno bodo
dostopni na informacijski to~ki na posameznih bolni{kih oddelkih in v menzi). Objavljanje teh snovi v jedilnikih je v bolni{nici zaradi velikega {tevila razli~nih
diet dokaj obse`na naloga.
Z Uredbo bodo tako imeli vsi ljudje s prekomernim ali
napa~nim delovanjem imunskega sistema, ki posledi~no trpijo za najpogostej{imi alergijami, avtoimunimi
ali avtoinflamatornimi obolenji mo`nost, da se izognejo `ivilom in jedem, ki vsebujejo alergene sestavine. Z
navajanjem alergenih sestavin se bomo la`je izognili
razli~nim alergi~nim reakcijam, bodisi IgE reakcijam
na razli~ne beljakovine v `ivilih (takoj{nje reakcije),
bodisi brez IgE (zakasnjene reakcije, npr. celiakija)
bodisi zaradi posledic pomanjkanja dolo~enih encimov (laktozna intoleranca).
Vpogled v navedbo vseh snovi, ki povzro~ajo alergije
ali preob~utljivosti, bo olaj{al odlo~itev za prehrano v
menzi tudi tistim zaposlenim in gostom bolni{nice, ki
so doslej morda imeli pomisleke, ker niso vedeli, ali
hrana vsebuje zanje {kodljive sestavine ali ne. Seveda
pa navajanje najpogostej{ih alergenov ne pokrije vseh
morebitno alergenih snovi za vsakega posameznika.
Nekdo, ki je na primer alergi~en na papriko ali na
kak{no drugo snov, ki redkeje povzro~a alergije, iz
jedilnika tega ne bo mogel razbrati. V skladu z Uredbo
se opozorila nana{ajo le na najpogostej{e alergene,
tiste, ki so navedeni v spodnji Prilogi. Ne glede na to
pa je ozna~evanje snovi, ki povzro~ajo alergije ali
preob~utljivosti, velik korak naprej pri zagotavljanju
varne in zdrave hrane za vse uporabnike.
Od srede leto{njega decembra dalje bomo tudi v SBJ
zagotavljali bolnikom, njihovim svojcem, zaposlenim
in gostom bolni{ni~ne restavracije (menze) vpogled v
navedbo vseh snovi in proizvodov, ki povzro~ajo
28
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 29
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Priloga: Kaj predpisuje Uredba {t. 1169/2014?
Uredba navaja ozna~evanje dolo~enih snovi ali
proizvodov, ki povzro~ajo alergije ali preob~utljivosti,
in sicer s pomo~jo navedbe seznama sestavin z jasnim
sklicevanjem na ime snovi proizvoda iz spodaj navedenega seznama (Priloga) z vrsto pisave, ki se jasno
razlikuje od preostalega sezama snovi, na primer po
~rkah, stilu ali barvi ozadja. ^e seznama sestavin na
`ivilu, ki je v prodaji, ni, navedba alergene snovi iz
Priloge vklju~uje besedo "vsebuje", ki ji sledi ime te
snovi ali proizvoda. Navedba snovi iz Priloge na `ivilih ni potrebna v primerih, kadar se ime `ivila jasno
nana{a na zadevno sestavino ali proizvod. B
Uredba torej predpisuje:
1. obvezno navajanje alergenih sestavin, to je
vsake posamezne sestavine ali pomo`nega sredstva
(navedenega na spodnjem seznamu), ki se
uporablja v proizvodnji ali pripravi `ivila in je
{e vedno prisotno v kon~nem izdelku, ~eprav
v spremenjeni obliki;
2. na~in ozna~evanja alergenih sestavin na
ozna~bah, tako da se ime snovi s spodnjega
seznama, ki povzro~a alergije in preob~utljivosti,
poudari z vrsto pisave (~rke, stil, barva ozadja ...),
ki se jasno razlikuje od preostalega seznama snovi,
na primer.: "Sestavine: ... p{eni~na moka, voda, ...,
sojin lecitin, mleko v prahu".
Uredba vklju~uje obvezno snovi in proizvode,
ki povzro~ajo alergije ali preob~utljivosti, z
naslednjega seznama:
1. `ita, ki vsebujejo gluten, zlasti p{enica (npr. pira
in horasan), r`, je~men, oves, ali njihove kri`ane
vrste, in proizvodi iz njih, razen:
(a) glukoznih sirupov na osnovi p{enice, vklju~no
z dekstrozo,
(b) maltodekstrinov na osnovi p{enice,
(c) glukoznih sirupov na osnovi je~mena,
(d) `it, ki se uporabljajo za alkoholne destilate,
vklju~no z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;
2. raki in proizvodi iz njih;
3. jajca in proizvodi iz njih;
4. ribe in proizvodi iz njih, razen:
(a) ribje `elatine, ki se uporablja kot
nosilec za vitamine in karotenoide,
(b) ribje `elatine ali `elatine iz ribjih mehurjev, ki
se uporablja kot sredstvo za bistrenje piva in vina;
5. ara{idi (kikiriki) in proizvodi iz njih;
6. zrnje soje in proizvodi iz njega, razen:
(a) popolnoma rafiniranega sojinega olja in
ma{~ob,
(b) naravnih zmesi tokoferola (E306), naravnega
D-alfa-tokoferola, naravnega D-alfa-tokoferol
acetata, naravnega D-alfa-tokoferol sukcinata
iz soje,
(c) rastlinskih sterolov in estrov rastlinskih sterolov
iz sojinega olja,
(d) rastlinskih estrov stanola, proizvedenih
iz sterolov sojinega olja;
7. mleko in mle~ni proizvodi (vklju~no z laktozo),
razen:
(a) sirotke, ki se uporablja za alkoholne destilate,
vklju~no z etilnim alkoholom kmetijskega izvora,
(b) laktitola;
8. ore{ki (mandlji, le{niki, orehi, indijski ore{ki,
ameri{ki orehi, brazilski ore{ki, pistacija,
makadamija ali orehi Queensland) ter proizvodi
iz njih, razen:
(a) ore{kov, ki se uporabljajo za alkoholen
destilate, vklju~no z etilnim alkoholom
kmetijskega izvor;
9. zelena in proizvodi iz nje;
10. gor~i~no seme in proizvodi iz njega;
11. sezamovo seme in proizvodi iz njega;
12. `veplov dioksid in sulfiti v koncentraciji ve~
kot 10 mg/kg ali 10 mg/l glede na skupni SO2,
ki se izra~unajo za proizvode, ki so pripravljeni
za u`ivanje ali obnovljeni v skladu z navodili
proizvajalcev;
13. vol~ji bob in proizvodi iz njega;
14. mehku`ci in proizvodi iz njih.
Lena Tajn{ek,
univ. dipl. in`. `iv. tehnol.,
administrativni dietetik
29
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 30
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Kaj lahko doda klini~ni farmacevt
k izbolj{anju kakovosti upravljanja
protimikrobnih zdravil v bolni{nici?
Kaj je klini~na farmacija?
Klini~na farmacija je novej{e podro~je sodobne farmacije.
Za razliko od "klasi~ne" farmacije, ki je usmerjena predvsem v zdravilo (kemijsko-fizikalne in farmakolo{ke zna~ilnosti, tehnologija izdelave), je klini~na farmacija
usmerjena k bolniku in zahteva prenos specifi~nih znanj
farmacevtske znanosti v proces oskrbe bolnikov. Obsega
razli~ne aktivnosti, ki pospe{ujejo varno, u~inkovito in
ekonomi~no uporabo zdravil. Klini~ni farmacevt sodeluje kot konziliarni specialist pri na~rtovanju in izvajanju
zdravljenja z zdravili. Z upo{tevanjem farmakodinamskih,
farmakokineti~nih in farmakoekonomskih zna~ilnosti
zdravil vpliva na izbolj{anje klini~nih, humanisti~nih in
ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.
Kak{na je pot klini~ne farmacije v SBJ?
Za~etki klini~ne farmacije v SBJ segajo v leto 1997. V letu
2003 smo bili med prvimi bolni{nicami v Sloveniji, kjer
smo pri~eli z delom na oddelkih. Z enim klini~nim farmacevtom v na{i bolni{nici obvladujemo aktivnosti klini~ne
farmacije na podro~ju upravljanja z zdravili, izobra`evanja in informiranja o zdravilih ter raziskovalne dejavnosti.
Na podro~ju upravljanja z zdravili se klini~ni farmacevt v
SBJ ukvarja predvsem s predpisovanjem in dajanjem
zdravil, shranjevanjem in ravnanjem z zdravili, spremljanjem porabe zdravil in nadzorom nad uvajanjem novih
zdravil za uporabo v SBJ. Klini~ni farmacevt je v SBJ
aktivno vklju~en v vodenje komisije za zdravila in komisije za antibiotike, kakor tudi v ~lanstvo o`jega sestava komisije za obvladovanje bolni{ni~nih oku`b in enote za
raziskovalno dejavnost. Posebej izpopolnjujemo podro~je farmakoterapije oku`b in upravljanja s protimikrobnimi zdravili (PMZ) z rednimi pregledi predpisanih PMZ, z
uveljavljanjem individualiziranega pristopa k zdravljenju
s PMZ in spremljanjem dveh obveznih kazalnikov kakovosti uporabe PMZ v bolni{nicah. Osnova za uspe{no
30
delo klini~nega farmacevta je dobro sodelovanje z zdravniki, osebjem zdravstvene nege in drugimi zaposlenimi v
na{i bolni{nici na klini~nih oddelkih in v enotah kakor
tudi z zunanjimi sodelavci (mikrobiolo{kim laboratorijem
NLZOH Kranj, Kliniko za infekcijske bolezni in vro~inska
stanja UKCL ter Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani). Na podlagi dobrega sodelovanja s Fakulteto za farmacijo je na{e bolni{ni~no okolje postalo pomembno klini~no okolje za izvajanje raziskav za diplomska in specialisti~na dela {tudentov Fakultete za farmacijo.
Zakaj se klini~ni farmacevt v SBJ vklju~uje kot
interdisciplinarni sodelavec pri predpisovanju
protimikrobnih zdravil?
PMZ so zdravila posebnega pomena. Z odkritjem in
uporabo zdravil za zdravljenje in prepre~evanje bakterijskih oku`b se je za~elo novo obdobje v zgodovini ~love{tva, ko se je breme infekcijskih bolezni zna~ilno zmanj{alo, predvsem v smislu pre`ivetja. Osnovna zakonitost
`ivega sveta je boj za obstanek in razvoj odpornosti mikrobov je pri~akovana posledica njihove ogro`enosti z
antibiotiki. Neustrezna uporaba PMZ je eden glavnih
dejavnikov, ki vodijo v razvoj bakterijske odpornosti. Odporne bakterije zni`ujejo u~inkovitost PMZ ter zvi{ujejo
stopnjo ogro`enosti ~love{tva z infekcijskimi boleznimi.
Problem nara{~ajo~e odpornosti mikrobov postavlja
velike izzive sodobni farmakoterapiji bakterijskih oku`b,
{e zlasti v zadnjih desetletjih, ko smo se za~eli soo~ati z
dejstvom, da znanost ne more slediti hitrim prilagoditvam
mikrobov z odkrivanjem novih, u~inkovitih PMZ. Vse
napore moramo vlo`iti v preudarno rabo obstoje~ih PMZ,
da bomo ohranili njihovo u~inkovitost. Mednarodna
strokovna zdru`enja na podro~ju nadzora in zdravljenja
oku`b `e od leta 2007 priporo~ajo razvoj institucionalnih
programov za pove~anje nadzora nad predpisovanjem
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 31
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Brigita Mavsar Najdenov v svojem kabinetu
PMZ - Antimicrobial Stewardship Programs. V omenjenih
programih je med ostalimi strokovnimi sodelavci (infektolog, klini~ni mikrobiolog, epidemiolog in osebje za obvladovanje oku`b) posebej opredeljena tudi vloga klini~nega farmacevta. Klini~ni farmacevt s specialnimi znanji
na podro~ju oku`b (farmakokinetike in farmakodinamike
PMZ, farmakoterapije oku`b, mikrobiologije in upravljanja s PMZ) sodeluje pri razvoju priporo~il za rabo PMZ,
izobra`evanju zdravnikov in osebja ZNO, svetovanju pri
predpisovanju PMZ, uvajanju ukrepov omejevanja pri predpisovanju PMZ, individualiziranju zdravljenja na podlagi
farmakokineti~nih in farmakodinami~nih zna~ilnosti PMZ.
Na kak{ne na~ine se klini~ni farmacevt
vklju~uje v upravljanje s protimikrobnimi
zdravili v SBJ?
Klini~ni farmacevt se vklju~uje z razli~nimi aktivnostmi v
treh stopnjah upravljanja s PMZ - pred, med in po predpisovanju PMZ.
Stopnja vklju~evanja klini~nega farmacevta pred uporabo
PMZ obsega sodelovanje pri nadzoru nad uvajanjem
novih PMZ za uporabo v SBJ, izdelavi navodil za predpisovanje PMZ in seznamov PMZ z omejitvami predpisovanja (rezervni antibiotiki), izobra`evanju in informiranju
strokovnega osebja na podro~ju protimikrobnega zdravljenja oku`b. Ve~ji del navedenih aktivnosti poteka v sodelovanju s ~lani komisije za antibiotike. Na podro~ju
informiranja o zdravilih klini~ni farmacevt skrbi za do-
stopnost vseh potrebnih informacij strokovnemu osebju
SBJ na intranetu SBJ, z urejanjem spletnih strani komisije
za zdravila in komisije za antibiotike. S sodelavci sistema
za vodenje kakovosti v SBJ klini~ni farmacevt skrbi za
urejenost podro~ja upravljanja s PMZ, s standardno operativnimi postopki, navodili in obrazci.
Pri predpisovanju PMZ je klini~ni farmacevt vklju~en neposredno v obravnavo posameznega bolnika s sistemati~nimi
pregledi predpisanih PMZ bolnikom na internem in kirur{kem oddelku in pri vsakodnevnem posvetovanju zdravnikov z razli~nih oddelkov SBJ glede uvedbe in/ali na~rta
zdravljenja s PMZ pri posameznih primerih bolnikov. Pri
sistemati~nih pregledih klini~ni farmacevt pregleda medicinsko dokumentacijo pacientov (anamneza, diagnoze,
laboratorijske izvide, mikrobiolo{ke izvide) in predpisana
PMZ (vrsto, odmerek, odmerni interval, pot vnosa, dol`ino
zdravljenja) ter na podlagi pridobljenih podatkov priporo~i
nadaljevanje zdravljenja. Posebej je pozoren na ustreznost
izbire vrste PMZ pri izkustvenem (indikacija, upo{tevanje
priporo~il) in usmerjenem (mikrobiolo{ki izvid) zdravljenju, na odmerjanje PMZ pri boleznih ledvic in jeter (individualen pristop z ra~unalni{kim programom PharmaCalc), na
pot vnosa (~im hitrej{i prehod z intravenskega na peroralno zdravljenje) ter na dol`ino zdravljenja s PMZ. Pri tem
delu je posebej pomembno aktivno in dobro sodelovanje
klini~nega farmacevta z osebjem oddelka za laboratorijsko
diagnostiko SBJ, mikrobiolo{kega laboratorija NLZOH
Kranj in Klinike za infekcijske bolezni in vro~inska stanja
31
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 32
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
koordiniranja prof. Milana ^i`mana s Klinike za infekcijske
bolezni in vro~inska stanja UKCL, z zbiranjem in poro~anjem podatkov porabe PMZ v SBJ, vklju~en v nacionalno
spremljanje bolni{ni~ne porabe PMZ. Pri na~rtovanju strategij za izbolj{anje upravljanja s PMZ je pomembno na
izsledkih utemeljeno dobro poznavanje lastnega bolni{ni~nega okolja, zato je klju~nega pomena tudi raziskovalno
delo klini~nega farmacevta. Klini~ni farmacevt je vklju~en
kot vi{ji strokovno raziskovalni asistent v Enoto za raziskovalno dejavnost SBJ in ima urejeno bibliografijo v slovenskem bibliografskem sistemu COBISS. Raziskovalno delo
izvaja tudi v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo Univerze
v Ljubljani in kot somentor diplomantom ter kot glavni in
podro~ni mentor specializantom klini~ne farmacije sodeluje pri izvedbi raziskav za diplomske in specialisti~ne naloge.
Nekatere izsledke raziskav smo vklju~ili v interna bolni{ni~na priporo~ila in jih uporabljamo pri vsakodnevnem delu.
UKCL. Za zagotavljanje nadzorovanega predpisovanja PMZ,
preverja tudi upo{tevanje internih navodil za predpisovanje PMZ, {e posebej pri PMZ z omejenim na~inom predpisovanja (rezervni antibiotiki). Pri posebej izpostavljenih
bolnikih (klini~no stanje, vrsta ostalih isto~asno predpisanih zdravil) pregleda vsa predpisana zdravila glede medsebojnega delovanja (interakcije, kontraindikacije).
Stopnja vklju~evanja klini~nega farmacevta po predpisovanju PMZ zahteva analiti~en pristop in obsega zbiranje
in urejanje podatkov za spremljanje predpisovanja in
trendov porabe PMZ ter vklju~evanje elementov sistema
vodenja kakovosti za vrednotenje opravljenega dela in
na~rtovanje izbolj{av. Klini~ni farmacevt zbira in analizira
podatke o porabi PMZ (stro{kovni, koli~inski in v enotah
DDD/100 BOD) skupno in po oddelkih SBJ. Rezultate
analiz poro~a dvakrat letno na sestankih komisije za
antibiotike, na oddel~nih raportih zdravnikov in ob~asno
na strokovnem svetu SBJ. Klini~ni farmacevt je odgovoren tudi za redno letno sledenje dveh obveznih kazalnikov kakovosti Ministrstva za zdravje o u~inkovitosti
bolni{ni~ne zdravstvene oskrbe na podro~ju rabe PMZ.
Rezultate in trende vrednosti obeh kazalnikov predstavi
na sestankih komisije za antibiotike, na oddel~nih raportih zdravnikov in ob~asno tudi na strokovnem svetu SBJ.
@e od vsega za~etka vzpostavitve sodelovanja Slovenije v
evropskem projektu spremljanja ambulantne in bolni{ni~ne porabe PMZ (ESAC - European Surveillance of Antimicrobial Consumption) je klini~ni farmacevt posredno, preko
32
Kaj smo dosegli in kak{ne so prilo`nosti za
razvoj klini~ne farmacije na podro~ju upravljanja s protimikrobnimi zdravili v SBJ?
Po ve~ kot desetletju obstoja je klini~na farmacija v SBJ prepoznana dejavnost in se je uveljavila na razli~nih podro~jih
upravljanja z zdravili, s poudarkom na upravljanju s PMZ.
Glede dose`enih vrednosti kazalnika kakovosti MZ bolni{ni~ne porabe PMZ se na{a bolni{nica vsa opazovana leta
uvr{~a med {tiri najbolj{e slovenske splo{ne bolni{nice od
skupno 29, kar ka`e na obvladano rabo PMZ in na uspe{no
delo vseh sodelujo~ih v interdisciplinarnem timu upravljanja s PMZ. Na podro~ju klini~ne farmacije so mo`nosti nadgradnje upravljanja s PMZ v smeri pregleda interakcij z ostalimi predpisanimi zdravili in uveljavljanju kontinuiranih infuzij nekaterih vrst PMZ ter spremljanju plazemskih koncentracij pomembnej{ih vrst PMZ pri kriti~no bolnih. Po
vzoru tujih in v zadnjem ~asu tudi nekaterih slovenskih
bolni{nic, kakor tudi glede na zahteve akreditacij po mednarodnih standardih kakovosti za bolni{nice, bi bilo v SBJ
upravi~eno okrepiti kader z enega na ve~ klini~nih farmacevtov in ustanoviti odsek za klini~no farmacijo. B
Brigita Mavsar Najdenov,
mag. farm., specialistka klini~ne farmacije
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 33
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Obdukcijska dejavnost v SB Jesenice
"A patolog? To je un, k mrtve re`e?"
Tako se obi~ajno za~ne pogovor, ko nekoga na novo spoznam, pa naj bo to popoln laik ali pa moj kolega z diplomo
medicinske fakultete v `epu. Res je, opravljanje obdukcij
sodi v spekter dela patologov, a je post mortem diagnostika le manj{i del na{ega dela. Mnogo ve~ imamo patologi
danes opraviti z diagnostiko tkivnih vzorcev, ki so bolnikom odzveti oziroma odstranjeni za ~asa `ivljenja.
Obdukcijska dejavnost je bila v na{i bolni{nici prisotna `e
pred nastankom oddelka za patologijo, vr{ili so jo gostujo~i
patologi. V vmesnem obdobju so obdukcije na{ih pokojnih
bolnikov vr{ili tudi na In{titutu za patologijo. @e v ~asu moje specializacije smo ponovno pri~eli z izvajanjem posmrtne
diagnostike v na{i mrtva{nici. Opremljen prostor, obducirna dvorana, je bil na razpolago, potreben instrumentarij smo
sprva delno na{li v odpisanih kirur{kih instrumentih, manjkajo~e pa dopolnili z nakupom novega. Interesa za delo
obdukcijskega pomo~nika je bilo, presenetljivo, dovolj.
Presenetljivo zato, ker gre za slabo pla~ano in nevsakdanje
delo. Morda pa je bilo ravno zadnje izziv za oba izbrana
kandidata, ki sta po relativno kratkem izobra`evanju pri~ela
s svojim delom in ga suvereno opravljata {e danes. Pa vendar - ~emu sploh obdukcija?
Mortui vivos docent (Mrtvi pou~ujejo `ive) ali Hic locus
est, ubi mors gaudet succurrere vitae (Tu je prostor, kjer
se smrt veseli pomagati `ivljenju); tako se glasijo napisi
nad vhodi ali na stenah secirnih dvoran, kar govori o
prvotnem smislu raztele{evanja mrtvih, sprva z namenom
spoznavanja anatomske zgradbe ~loveka, kasneje pa
bolezenskih sprememb. Obdukcija je raztele{enje trupla
z namenom opredelitve vzroka (lahko tudi ~asa in mehanizma) smrti in spremljajo~ih bolezenskih sprememb.
Naklju~no odkrite bolezenske spremembe so lahko dednega zna~aja, kar ima posledice tudi za potomce pokojnika. Razlikujemo ve~ vrst obdukcij glede na zakonsko
podlago, zaradi katere se vr{ijo:
• sanitarna obdukcija - Pravilnik o pogojih in na~inu
opravljanja mrli{kopregledne slu`be,
• klini~na obdukcija - Zakon o zdravstveni dejavnosti,
• sodna obdukcija - Zakon o kazenskem postopku,
• zavarovalni{ka obdukcija - Zakon o zavarovalnicah.
V na{i ustanovi opravljamo zgolj klini~ne obdukcije kot posebno obliko sanitarnih obdukcij, za katere 61. ~len Zakona
o zdravstveni dejavnosti opredeljuje, da vsak, ki umre v
zdravstveni ustanovi ali pri zasebnem zdravniku, mora biti
obduciran. Od obdukcije se lahko odstopi ali na `eljo svojcev ali na `eljo vodje enote v soglasju s predstojnikom zavoda, ~e je vzrok smrti nesporno jasen. Pravna praksa je tak{na,
da od obdukcije, kjer je bilo predhodno storjeno kaznivo
dejanje, ni mo`no odstopiti (delovne nesre~e s tujo krivdo,
prometne nesre~e s tujo krivdo, itd.), zato del klini~nih obdukcij, ki so ve~inoma povezane s predhodno travmo ali
zastrupitvami, za na{e potrebe vr{i In{titut za sodno medicino.
Slednji vr{i tudi sanitarne obdukcije za potrebe mrli{kopreglednih slu`b v na{ih okoli{kih ob~inah. Po Pravilniku o
na~inu in pogojih opravljanja mrli{kopregledne slu`be je
sanitarna obdukcija obvezna ali dovoljena. Obvezna je, kadar je nejasen ali neznan vzrok smrti, gre za nalezljivo bolezen ali sum nalezljive bolezni ter na zahtevo le~e~ega zdravnika. Sanitarna obdukcija je opredeljena kot dovoljena,
kadar se opravi na `eljo svojcev, ~e se ne strinjajo z vzrokom smrti.
Vse te vrste obdukcij odredi zdravnik - mrli{ki preglednik.
V bolni{nici mrli{kopregledno slu`bo vr{ijo le~e~i oziroma
de`urni zdravniki.
Zakon o kazenskem postopku opredeljuje sodno obdukcijo, ki jo odredi preiskovalni sodnik. Pregled in raztele{enje trupla se v tem primeru opravi vselej, kadar je podan sum ali je o~itno, da je smrt nastopila s kaznivim
dejanjem. ^e je truplo pokopano, se odredi izkop, da se
truplo pregleda in raztelesi. Pri raztele{enju trupla je
potrebno ugotoviti identiteto. Raztele{enje trupla opravi
en zdravnik, po potrebi dva ali ve~ zdravnikov po mo`nosti iz sodnomedicinske stroke. Preiskovalni sodnik vodi izvedensko delo in v zapisnik vnese izvid in mnenje
izvedenca ali izvedencev. Za izvedenca se ne sme dolo~iti
le~e~i zdravnik, ki pa je pri obdukciji lahko prisoten.
33
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 34
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Obdukcija je lahko tudi instrument za nadzor kakovosti,
a se kot taka le redko kje uporablja. Pri nas se obdukcija
opravlja zgolj po presoji in naro~ilu zdravnika, pristanek
svojcev ni potreben. Tega v zahodnem svetu skoraj ne
poznajo. Zaradi tega upada {tevilo obdukcij, ponekod
povsem na minimum. Tak trend se vedno bolj ka`e tudi
pri nas. Stopnje obduciranosti umrlih se gibljejo med 5 in
30 odstotki, pri nas je bila v lanskem letu 8-odstotna.
Te`ko je trditi, da le v 22 primerih smrti od skupno 300
umrlih nismo to~no vedeli, zakaj je bolnik umrl, oziroma
je pri{lo do nenadne nepri~akovane smrti. Obdukcija je
{e vedno zlasti standard preiskave vzrokov bolnikove
smrti, ciljna vrednost stopnje obduciranosti bi morala dosegati okoli 20 odstotkov.
Obenem se je treba zavedati, da tudi z obdukcijo vedno
ne uspemo dokazati to~nega vzroka smrti. Kot primer lahko navedem nenadno sr~no smrt, kjer v povezavi z motnjo sr~nega ritma nastopi smrt. ^etudi je razlog v ishemi~ni okvari sr~ne mi{ice, se le-te ne da videti niti histolo{ko, ~e bolnik ni pre`ivel vsaj nekaj ur po nastopu
ishemije, ko se dejansko razvije nekroza in okolna reaktivna vnetna reakcija.
Klini~ni zdravnik, obi~ajno le~e~i, se v primerih nenadne
smrti ali nepojasnjenih obolenj, eventualno tudi po pogovoru s svojci, odlo~i za obdukcijo. Prav razli~ni sumi in
nepojasnjene najdbe in dogodki so dodaten razlog za
osebno komunikacijo s patologom, kar pri nas redno
vr{imo. ^as za izvedbo obdukcije ni to~no opredeljen,
na{a odlo~itev je bila, da je ne za~nemo prej kot 6 ur po
smrti in jo opravimo znotraj 24-48 ur. V tem ~asu se trup-
34
lo hrani v hladilnih omarah, saj procesi razkrajanja hitro
napredujejo. Pri obdukciji sodelujeta patolog in obdukcijski pomo~nik, ob~asno je prisoten tudi naro~nik obdukcije. V postopku uporabljamo poseben in{trumentarij ter
ustrezno osebno varovalno opremo, predvsem v smislu
za{~ite pred mo`nim stikom s ku`ninami. Opravimo zunanji pregled trupla, po odpiranju telesnih votlin in lobanje pa pregled vsebine teh. Nato sledi evisceracija z
odstranitvijo vseh notranjih organov, tehtanjem in meritvami organov, pregledom prerezov ter sistemati~nim
vzor~enjem. Ob~asno je za diagnostiko potreben odvzem
ve~jega dela ali celotnega organa, sicer se vsa tkiva po
vzor~enju vrnejo v notranjost trupla. Po potrebi se dolo~ene najdbe tudi fotodokumentirajo. Obi~ajno se za
dodatno histolo{ko oceno jemljejo standardni vzorci
vitalnih organov, predvsem pa tudi vzorci bolezensko
spremenjenih tkiv in organov. Po opravljeni obdukciji se
izda za~asni izvid v obliki obdukcijskega zapisnika z
za~asnimi diagnozami, kasneje, po pregledu histolo{kih
vzorcev pa sledi {e izvid s kon~nimi diagnozami.
Svojce oziroma skrbnike pokojnika, ki umre v na{em
zavodu, so o izvidu obdukcije dol`ni obve{~ati zdravniki
z oddelka, kjer se je bolnik zdravil. Smisel predaje informacij je v ustreznem pojasnilu o eventualnih vzrokih
smrti in najdbah pri obdukciji. Nikakor ni smiselna predaja obdukcijskega zapisnika, saj ga laik ali ne razume ali pa
povsem napa~no dojame. Zapisnik svojci lahko dobijo
samo na pisno zahtevo, v kateri izka`ejo takoimenovani
zakoniti namen.
Upam, da sem vam v tem prispevku, vsaj tistim, ki vas
tematika zanima, uspel osvetliti odgovore na nekatera
vpra{anja, morda pa se vam jih sedaj poraja {e ve~.
Avtopsijska dejavnost ima svoj pomen, za patologa pa
zna biti v~asih nujno zlo. Kljub temu, da je lahko zanimivo, redko kdo obducira z veseljem. Sre~no in vozite po~asi! Prehitre dobimo mi. B
Gregor Kalan,
dr. med., spec. patolog
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 35
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Zapleti in re{itve zapletov zdravljenja
zlomov distalne ko`eljnice
Izvle~ek
Zdravljenje zlomov distalne ko`eljnice spremlja vrsta zapletov. Najpogostej{i zaplet je razmaknitev fragmentov po primarni naravnavi zloma. Da se temu izognemo, moramo
upo{tevati znake nestabilnosti zloma in nestabilne zlome
operativno oskrbeti. ^e pa se zlom zaraste v neprimernem
polo`aju in te`ave vztrajajo, glede na tip zloma izvedemo
hitro ali odlo`eno korektivno osteotomijo.
Drugi mo`en zaplet, zna~ilen za zlome v predelu zapestja,
je KRBS. ^eprav je razlogov za razvoj KRBS veliko, tudi
ponovne naravnave, spremembe na~rta zdravljenja in
menjave terapevtov pomembno vplivajo na mo`nost razvoja tega pogosto hudega zapleta. Hitra diagnoza in ustrezno
ukrepanje sta odvisna od primarnega terapevta - kirurga.
Utesnitev nervus medianusa in redkeje ulnarisa v zapestnem prehodu je pogosta ravno v obdobju, ko je pogost tudi
zlom distalne ko`eljnice. Zato ne presene~a, da zlom distalne ko`eljnice pogosto poslab{a simptome `e prej mejno
utesnjenega sredi{~nega `ivca v zapestnem prehodu. Na
pritisk v zapestnem prehodu pomembno vpliva tudi polo`aj zapestja v mavcu.
Klju~ne besede: zlom, distalna ko`eljnica, zapleti
Abstract
Treatment of distal radius fractures (DRF) is accompanied
with many different complications. Loss of reduction and
dislocation of fragments is common. To avoid this complication we should respect signs of instability and treat operatively unstable fractures. If however, the fracture heals in
bad position corrective osteotomy is possible, if the patient
remains symptomatic.
The second possible complication of distal radius fracture
is complex regional pain syndrome (CRPS). There are
many factors influencing development of CRPS. We don't
have impact on all of them, but we can avoid some. Changing of treatment plan, re reductions and changing of
therapist can be easily avoided. It is also important, that a
surgeon is aware of CRPS symptoms and reacts quickly if
the disease elapses.
Carpal tunnel syndrome (CTS) happens at the same age,
as distal radius fracture. So it is not strange, that in some
cases DRF is accompanied with worsening of CTS symptoms. Position of wrist in cast can also worsen carpal tunnel pressure.
Key words: fracture, distal radius, complications
Uvod
Zlomi v predelu distalnega podlakta so najpogostej{i zlomi
~love{ke vrste. Pojavljajo se v vseh `ivljenjskih obdobjih.
Najpogostej{i so v rastni dobi in v peti in {esti dekadi `ivljenja. Ker je o~iten porast pogostnosti teh zlomov pri
`enskah po 50. letu, ga mnogi raziskovalci povezujejo z
razvojem osteoporoze. Na osteoporozo posumimo, ~e gre
za padec na istem nivoju, pri katerem se zgodi zlom ko`eljnice z zdrobitvijo metafize pri `enski v menopavzi.
Do za~etka 19. stoletja je veljalo, da gre za izpah zapestja
in ne za zlom ko`eljnice. [ele Petit in kasneje leta 1814
Abraham Colles sta dokazala, da gre za zlom. Zdravljenje
je bilo do sredine 20. stoletja skoraj izklju~no neoperativno. ^eprav je sedaj znano, da so tudi tedaj ljudje po tem
zlomu imeli te`ave, pa je {e leta 1965 G. B. Smail napisal,
da ni razloga, da spremenimo na~in zdravljenja zaradi
nekaj slabih rezultatov.
Danes vemo, da zdravljenje z naravnavo in mavcem v vsaj
petini primerov ne prinese zadovoljivega rezultata. Ena
redkih prospektivnih raziskav (Foldhazy Z et all J Hand
Surg 2007) je dokazala, da ima 21 odstotkov po{kodovancev po tem zlomu pomembne te`ave. Pomembno spoznanje iz te raziskave je, da se mlaj{i po{kodovanci rehabilitirajo bolje in da ni glavni problem gibljivost, pa~ pa
mo~ roke.
Pomembno je spoznati, da ne gre za eno po{kodbo, pa~
pa skupino po{kodb, razvr{~ene v tri glavne in 27 podskupin. Klasifikacij je veliko, od zelo enostavnih do zapletenih. Da se kirurgi po svetu razumemo, o kak{nem tipu
zloma govorimo, ve~inoma uporabljamo AO klasifikacijo,
ki zajema vse po{kodbe kosti in mehkih tkiv.
35
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 36
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Danes poznamo ve~ na~inov zdravljenja zlomov distalne
ko`eljnice. V grobem lo~imo stabilne od nestabilnih zlomov. Prvi so primerni za neoperativno zdravljenje, drugi
potrebujejo operativno oskrbo zloma. Stabilni zlomi naj bi
se po naravnavi v mavcu zarasli v dobrem polo`aju, medtem ko pri nestabilnih lahko pri~akujemo ponoven premik
fragmentov, tudi ~e je bila naravnava anatomska. Znaki
nestabilnosti, ki nas opozorijo, da naravnava zloma morda
ne bo trajna, so dorzalna ali volarna angulacija zloma ve~ja
od 20 stopinj, zdrobitev metafize, premik fragmentov za
ve~ kot 1 cm, osteoporoza, vzporedne po{kodbe zapestnih
kosti, znotraj sklepni zlomi, ter vzporedni zlomi spodnje
okon~ine. Ve~ kot je znakov nestabilnosti, bolj verjetno je
zlom nestabilen. Pri odlo~itvi o na~inu zdravljenja moramo
poleg znakov nestabilnosti zloma upo{tevati pridru`ene
po{kodbe, pacientovo splo{no stanje in pri~akovanja ter
mo`nosti oskrbe.
Zapleti zdravljenja zlomov distalne ko`eljnice
Mo`nih zapletov pri zdravljenju zlomov distalne ko`eljnice
je veliko. Nekateri so posledica narave po{kodbe in
pacientovega predhodnega stanja, drugi so posledica napa~nega izbora metode zdravljenja, slabega izbora osteosintetskega materiala ali izvedbene pomanjkljivosti. Pogosto se ene in druge prepletejo tako, da se najpomembnej{i
faktor zamegli.
Kot zaplet pri zdravljenju poznamo po{kodbe tetiv zapestja in prstov, po{kodbe ali utesnitve medianega, ulnarnega
in radialnega `ivca, redko po{kodbo velikih `il zapestja,
pogosto zara{~anje zloma v slabem polo`aju, razvoj kroni~nega regionalnega bole~inskega sindroma, zmanj{ano
gibljivost in mo~ zapestja, razvoj obrabe zapestja zaradi
neravnin sklepne ploskve ali nespoznanih vzporednih
po{kodb vezi zapestja …
Po{kodbe tetiv zaradi zloma distalne ko`eljnice
Najpogosteje je po{kodovana dolga tetiva iztegovalka
palca - EPL. Tetiva je zelo dolga in poteka po{evno okoli
Listerovega tuberkla - gr~e na hrbtni strani ko`eljnice, kjer
je najpogostej{a zdrobitev metafize. Obi~ajno se tetiva ne
strga ob samem zlomu, pa~ pa v fazi razgibavanja. Teorij,
zakaj do tega pride, je ve~. Verjetno na pretrganje vplivajo
tako mehanski faktorji kot tudi motena prehrana tetive.
Oskrba je operativna. Ker ne gre za nenadno, pa~ pa
postopno trganje tetive, ve~inoma direkten {iv ni mogo~.
Prenesemo tetivo iztegovalko s kazalca (EIP), ki ima dve
iztegovalki. Ker je pooperativno potrebna imobilizacija, to
36
Ruptura dolge iztegovalke palca 3 mesece po zlomu in osteosintezi
lahko slabo vpliva na rehabilitacijo po zlomu ko`eljnice.
Mo`ne, vendar redke, so tudi po{kodbe drugih tetiv v predelu zapestja. Redko so prizadete pri samem zlomu, pogosteje so posledica dra`enja osteosintetskega materiala.
Utesnitev medianega `ivca po zlomu distalne
ko`eljnice
Tako idiopatska utesnitev medianega `ivca kot zlom distalne ko`eljnice se pogosto zgodita pri `enskah v menopavzi.
Pri zlomu vedno pride do za~asnega povi{anja pritiska v
zapestnem prehodu, naslednje {e ve~je pove~anje pritiska
v kanalu se zgodi ob naravnavi zloma. ^e je mavec
name{~en korektno in omogo~a razvoj otekline, pritisk v
zapestnem prehodu hitro pade. ^e pa je bil `e pred po{kodbo pritisk v zapestnem prehodu pove~an ali pa smo mavec
namestili tako, da ne omogo~a razvoja otekline ali celo ti{~i
na `ivec, pa se bodo simptomi utesnitve hitro pokazali kot
neobi~ajna bole~ina in moten ob~utek v prvih treh prstih.
Re{itev je sprememba polo`aja zapestja v mavcu, prerez
mavca ali operativna sprostitev medianega `ivca in osteosinteza zloma. Bistveno je, da na mo`nost utesnitve mislimo in se izogibamo pretiranemu upogibu ali iztegu zapestja v mavcu. Po naravnavi svetujemo tudi prerez mavca
na dlan~ni strani.
Ponoven premik lomnih delcev in re{itve zapleta
^e ne upo{tevamo znakov nestabilnosti zloma, kljub idealni naravnavi in ustrezni imobilizaciji, ob kontroli opa`amo
ponovno posedanje in angulacijo distalnega fragmenta. ^e
ne ukrepamo, je pogosto zlom po nekaj mesecih prav v
takem polo`aju kot pred naravnavo. Ponovna naravnava
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 37
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Sprostitev medianega `ivca v zapestnem prehodu
Desno se je zlom posedel toliko, da ulna ti{~i v zapestne kosti.
ni smiselna, ker je pogosto neuspe{na. ^e ob prvi kontroli
opa`amo, da se polo`aj zloma pomembno slab{a, je smiselno spremeniti na~in zdravljenja v bolj agresivnega. Ali se
bomo za to odlo~ili, je odvisno tako od terapevta kot od
pacienta. Ni bistvena starost, pa~ pa aktivnost pacienta,
spremljajo~e bolezni in pridru`ene po{kodbe. Operativna
oskrba zloma je mo`na v prvih {tirih tednih po zlomu, kasneje je bolje po~akati, da se zlom zaraste in izvesti osteotomijo distalne ko`eljnice, ~e te`ave vztrajajo.
Slabo zarasel zlom in re{itev zapleta
Kadar primarna terapija ni bila uspe{na in stanje zaradi
te`av in bole~in pacienta ni sprejemljivo, lahko izvedemo
korektivno osteotomijo zloma. Pri zlomih s sklepno neravnino z osteotomijo hitimo, pri obsklepnih zlomih, pri
katerih je izra`en le prekomeren nagib sklepa, pa lahko
po~akamo, da kost v predelu zloma dozori. Najbolj mote~e
je posedanje zloma, ki povzro~i zadevanje glave ulne v
zapestne ko{~ice in radialni nagib distalnega fragmenta, ki
o~itno onemogo~i povrnitev polne mo~i roke. Pretiran
volarni nagib sklepa je bistveno bolj bole~ kot pretiran
dorzalni nagib. Najpogosteje pacienti navajajo bole~ino pri
rotaciji podlakti, zlasti supinaciji. Bole~ina pri supinaciji je
funkcionalno zelo mote~a.
Osteotomijo naredimo tako, da ko`eljnico prere`emo na
mestu zloma, podalj{amo in popravimo kot sklepa. Pri tem
ustvarimo defekt kosti, ki ga lahko izpolnimo z lastno spongiozno kostjo. Novej{i materiali, ki omogo~ajo zaklep vijaka v plo{~o, nam omogo~ajo izvesti korektno operacijo tudi
pri precej redki kostnini. V zadnjih letih zaradi zanesljivosti
teh materialov opu{~amo prenos spongiozne kosti.
Z osteotomijo ponovno dose`emo `eleno dol`ino in obenem popravimo
kot radiusa.
Kroni~ni regionalni bole~inski sindrom
Razlogov za razvoj tega sindroma je veliko. Ni moj namen
spu{~ati se v patofiziologijo tega pojava, le opozoriti na
spro`ilne dejavnike, ki so odvisni od terapevta. V vseh primerih nekaj spro`i hudo bole~ino. To je lahko sam zlom,
mavec, pasivna bole~a kineziterapija ali razli~na nasprotujo~a si mnenja terapevtov. Pri korektno izpeljanem zdravljenju in zaupanju pacienta do terapevta je takih primerov
malo. Ker pa sta v na{em prostoru uveljavljeni "{tafetna
medicina in tudi fizioterapija", je primerov KRBS veliko.
Vse se za~ne pri po{kodbi. Po{kodovan pacient potrebuje
37
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 38
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
zadosten analgetik in pravilno imobilizacijo zloma. Imobiliziramo le tisto, kar je treba. Prsti morajo biti pri zlomu distalne ko`eljnice vedno prosti. Pacientu moramo `e po
zamav~enju pokazati vaje za prste in oceniti ali mavec teh
ne ovira. Dobiti mora recept za analgetik in od nas izvedeti, da ga mora jemati toliko, da bo najkasneje v tednu dni
ponovno naredil pest in izvedel vsaj pol rotacije podlakti.
Ob kontrolah to preverimo. Napotitev k fizioterapevtu je
potrebna, ~e pacient tega ne zmore in so mehanski razlogi
izklju~eni. Vendar je v zgodnji fazi pasivna fizioterapija, ~e
je bole~a, neza`elena. Napotitev k fizioterapevtu je potrebna, ko pacient osnovne vaje `e pozna in je bole~ina znosna. To je obi~ajno kak mesec po odstranitvi mavca ali kak
mesec po operaciji. Pri zlomih zapestja se z kineziterapijo
ne mudi toliko kot pri zlomih prstov in komolca. Gibljivost
zapestja in mo~ roke se popravljata tudi leto dni po
po{kodbi.
V kolikor se kljub vsemu pojavijo znaki KRBS, je potrebno
hitro odpraviti mo`ne razloge in pacienta napotiti v protibole~insko ambulanto.
Zmanj{ana gibljivost zapestja in mo~ roke
Za ve~ino del je normalna gibljivost zapestja pretirana, zato
manj{a izguba iztega ali upogiba zapestja ne pu{~a nobenih funkcionalnih posledic. Bistveno ve~ji problem sta motena rotacija podlakti in mo~ roke. ^e je razlog za to bole~ina, moramo najprej odpraviti razloge za bole~ino. Na~ini
so omenjeni v predhodnih odstavkih. Klju~ do funkcionalne roke je polna gibljivost prstov in mo~ stiska pesti.
Prav treningu slednje posve~amo terapevti premalo pozornosti. Vedno je mo`na tudi artroliza zapestnega sklepa.
Vendar z njo ne hitimo. Opravimo jo, ~e je pacient nedvomno izvajal potreben trening in je motnja v gibljivosti
funkcionalno pomembna.
sklepu. Razvoj obrabe v zapestju ni nikoli hiter proces. ^e
opa`amo neravnino sklepa in ima pacient te`ave, lahko
izvedemo znotrajsklepno osteotomijo, kar pa je zahtevna
operacija s pogostimi zapleti. ^e smo fazo, ko je osteotomija {e smiselna zamudili, pa je mo`na delna ali polna
zatrditev zapestja. S tem posegom ne hitimo. V po{tev pride le, kadar se te`ave stopnjujejo in bole~ina ni le ob~asna,
pa~ pa stalna in funkcionalno zelo mote~a. Pogosteje kot
po zlomu ko`eljnice pride do obrabe zapestja pri po{kodbah vezi zapestja. Te so prisotne v kar 20 odstotkih zloma
ko`eljnice in pogosto spregledane. Zlasti po{kodbe vezi, ki
usmerjajo ~olni~ek pri gibanju, povzro~ijo neskladno gibanje ~olni~ka in posledi~no obrabo radialnega dela sklepa.
Zaklju~ek
Zapletov med in po zdravljenju zlomov distalne ko`eljnice
je veliko, saj je tudi teh zlomov veliko. Poznavanje mehanizma po{kodbe, natan~na anamneza, pri kateri moramo
predvsem zvedeti, za kak{no energijo je {lo, upo{tevanje
znakov nestabilnosti in pravi izbor metode zdravljenja,
lahko ve~ino teh zapletov odpravijo. Toleranca ljudi do
popo{kodbenih funkcionalnih omejitev je vedno manj{a.
Kasna korekcija polo`aja zloma in drugih po{kodb je skoraj vedno mogo~a, vendar pomeni ponoven, ve~inoma
nepotreben poseg, zato moramo z vso resnostjo pristopiti
k primarnemu zdravljenju. Kriva roka ter zmanj{ana gibljivost in mo~ roke niso na{ cilj pri zdravljenju zlomov distalne ko`eljnice. B
Asist. prim. Janez P{enica
Razvoj obrabe zapestnega sklepa
Najpogostej{a obraba se zgodi med glavo ulne in lunico ali
mnogovogelnico. Razlog je posedanje zloma ko`eljnice,
ulna pa ostane enako dolga. Pri tistih, ki imajo ulno `e prirojeno dalj{o, je potrebno le nekaj mm posedanja zloma,
pa `e nastopijo te`ave. ^e nagib sklepne ploskve distalne
ko`eljnice ni spremenjen, izvedemo skraj{evalno osteotomijo ulne in s tem odpravimo bole~ino ter ustavimo razvoj
obrabe.
Obraba osnovnega radiokarpalnega sklepa po zlomu ko`eljnice je redka. Opa`amo jo pri ve~ kosovnih znotrajsklepnih zlomih ko`eljnice, ki se zarastejo s stopnico v
38
Literatura
Altissimi M, Antenucci R, Fiacca C, Mancini GB: Long term result of conservative treatment of fractures of the distal radius. Clin Orthop 1986, 206:202210.
Aro HT, Koivunen T: Minor Axial shortening of the radius affects outcome
of Colles' fracture treatment. J Hand Surg 1991, 16A:392-398.
Földhazy Z, Törnkvist H, Elmstedt E, et al. Long-term outcome of nonsurgically treated distal radius fractures. J Hand Surg Am 2007; 32:1374-84. 21.
Geissler WB, Fernandez DL, Lamey DM: Distal radio-ulnar joint injuries
associated with fractures of the distal radius. Clin Orthop Rel Res 1996,
327:135-146.
Jupiter JB, DL, Toh CL, Felman T, Ring D: Operative treatment of volar intraarticular fractures of the distal end of the radius. J Bone Joint Surg 1996,
78A:1817-1828.
Palmer AK: Fractures of the Distal Radius. In Green DP (ed) Operative Hand
Surgery, 6th Ed: 929-971. Churchill Livingstone, New York, 2011.
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 39
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Zdravljenje bole~ine z mo~nimi opiodi
in mo`ni ne`eleni u~inki
1. Uvod
Bole~ina je ve~na spremljevalka ~loveka in prizadevanja za njeno laj{anje segajo `e dale~ nazaj v zgodovino.
@e od nekdaj je veljalo, da je laj{anje bole~ine bo`ansko
delo. Presenetljivo so `e zelo zgodaj uporabljali zdravila, ki jih imamo v tehnolo{ko bolj dovr{enih razli~icah
na voljo tudi danes. @e zelo zgodaj so se tudi zavedali
pomena celostnega zdravljenja bole~ine, kamor sodi
predvsem motivacija za najrazli~nej{e aktivnosti (hoja,
razgibavanje, masa`e) in spodbujanje bolnikov k razvoju razli~nih tehnik za samopomo~ (pravilno dihanje,
ustrezen polo`aj, spro{~anje endorfinov) (1).
Razvoj farmacevtske industrije bi po pri~akovanjih moral prinesti mo`nosti za popolno olaj{anje bole~ine. Danes je na voljo ve~ vrst zdravil in ve~ farmacevtskih oblik
kot kadarkoli prej. Pa vendar so podatki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) nerazveseljivi. 20 % ljudi po
vsem svetu trpi zaradi kroni~ne nerakave bole~ine, med
rakavimi bolniki s solidnimi tumorji je razpon bolnikov
z bole~ino od 15-75 %, odvisno od vrste raka, njegove
raz{irjenosti in splo{nega stanja bolnika (2,3). Kar 43 %
rakavih bolnikov dobiva neustrezne ali premalo mo~ne
analgetike (4). Rezultati evropske raziskave, ki jo je izvedel Breivik s sod. ka`ejo, da je prevalenca zmerne do
hude kroni~ne bole~ine podobna kot po podatkih SZO
(20 %) in da je potrebno v njeno zdravljenje usmeriti ve~
pozornosti (5).
Tudi na podro~ju akutne pooperacijske bole~ine je
{tevilo bolnikov, ki navajajo zmerno do hudo bole~ino
do dneva odpusta in {e potem, visoko tako med odraslimi kot med otroki (6,7).
Razlogi, da ostaja zdravljenje bole~ine {e vedno trd oreh,
so {tevilni. Najbolj enostavno bi bilo, ~e bi lahko vedno
povezali stopnjo telesne okvare z jakostjo bole~ine. Pa
vendar vemo, da v~asih nekomu `e majhna golenska
razjeda povzro~a neznosne bole~ine, drugi pa ima lahko
veliko ve~jo, pa sploh ne potrebuje analgetika. Bole~ine
tako `e dolgo ne obravnavamo samo kot posledico
telesne okvare, ki jo je utrpel bolnik, ampak govorimo o
biopsihosocialnem modelu dojemanja bole~ine, kjer je
medikamentozno zdravljenje le eden od stebrov obravnave. Bole~ino nadgradi trpljenje, ki ga bolnik ob~uti.
(8). Znano je, da bole~ina nima samo telesnih posledic,
ampak vpliva na vse vidike `ivljenja (socialni, funkcionalni, ~ustveni). Opisane so ekonomske posledice zdravljenja bole~ine, ki ne zajemajo samo neposredno zdravstvenih stro{kov, ostali stro{ki so celo vi{ji. V Angliji npr.
samo stro{ki obravnav bolnikov z bole~ino v kri`u presegajo 30 milijard dolarjev letno (9).
V pri~ujo~em prispevku bomo obravnali samo eno podro~je laj{anja bole~ine, to je zdravljenje z zdravili, pa {e
ta bomo omejili samo na mo~ne opioide. Tako gre pravzaprav samo za izsek iz kompleksnega pristopa k laj{anju bole~ine.
Orodje, ki ga `e dolgo uporabljamo za u~enje o analgetikih, je analgeti~na lestvica SZO. Spo~etka je bila zasnova kot tristopenjska lestvica, ki je analgetike razdelila v
tri stopnje glede na jakost bole~ine: blagi, zmerni in
mo~ni. Z dodatnim vedenjem o mehanizmu bole~ine so
bile na lestvico vklju~ene {e invazivne metode (blokade
perifernih `ivcev in `iv~nih plete`ev, nevroaksialne blokade), psiholo{ka obravnava, vklju~itev socialne mre`e,
... Lestvica je danes tako dopolnjena, da jo lahko uporabimo za vse oblike bole~ine. Njena vrednost je bila
validirana v {tevilnih {tudijah in pokazalo se je, da z dosledno uporabo lahko dose`emo olaj{anje bole~ine pri
80 % bolnikih (10).
Uporaba mo~nih opioidov za laj{anje bole~ine ni bila nikoli sporna pri rakavih bolnikih. SZO je kot enega izmed
kazalcev u~inkovitega laj{anja rakave bole~ine uvedla
merjenje porabe morfina. Od leta 1984 do 1992 je globalna poraba morfina narasla za 300 %, uspe{nost laj{anja
bole~ine pa ne v enaki meri. Morfin je bil izbran kot prvi
analgetik med vsemi opioidnimi analgetiki, tudi zaradi
dostopnosti in cene (11).
Z razvojem novih oblik opioidnih analgetikov so z razli~nimi raziskavami sku{ali bolj ali manj neupravi~eno
odvzeti primat morfinu. Ena zadnjih raziskav, ki so jo
39
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 40
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
izvedli Caraceni in sod., je primerjala u~inkovitost in varnost peroralnega morfina, oksikodona in hidromorfona
in potrdila, da sta u~inkovitost in varnost vseh treh primerljivi (12).
V zadnjih 25 letih se je sprostil trg za predpisovanje opidoidnih analgetikov tudi za nemaligno bole~ino. Od
prvega navdu{enja, ki se je kazalo tudi v nara{~anju prodaje za 176 % do leta 2006, se sedaj pojavljajo prva opozorila, da naj opioidov ne bi predpisovali rutinsko za to
vrsto bole~ine (13).
Velika metaanaliza, ki je zajela 41 {tudij, je opozorila:
• z uporabo opioidov (v primerjavi s placebom) dose`emo le manj{e izbolj{anje jakosti bole~ine in funkcionalnosti bolnika,
• v primerjavi z ostalimi analgetiki pa je zmanj{anje bole~ine ob jemanju opioidnih zdravil primerljivo,
funkcionalnost bolnika pa manj{a (14).
V nadaljevanju se bomo tako omejili zgolj na predpisovanje mo~nih opioidnih analgetikov samo za laj{anje
bole~ine pri bolnikih z rakom.
2. Na~ela predpisovanja mo~nih opioidnih
analgetikov
Mo~ne opioide, ki zasedajo tretjo stopnjo analgeti~ne
lestvice SZO, razdelimo glede na ~as trajanja u~inka na:
• kratko delujo~e (morfin v tabletah ali kapljicah: sevredol, magistralno pripravljene kapljice; fentanyl v obliki podjezi~ne tablete) in na
• dolgodelujo~e (morfin, hidromorfon, oksikodon, metadon, fentanyl in buprenorfin v obliki TTS obli`ev).
Na{teta so samo zdravila, ki se jih dobi v Sloveniji.
Pri za~etku zdravljenja z mo~nimi opioidi lo~imo dve skupini bolnikov: bolnike, ki {e nikoli niso jemali opiodnih
analgetikov (opioidno naivni) in bolnike, ki so `e jemali
{ibke opioidne analgetike (tramadol ali kodein). V prvi
skupini bolnikov je potrebno najprej dolo~iti odmerek
opioida, ki bo bolniku odvzel bole~ino. Temu postopku
re~emo titracija. V drugi skupini pa zamenjamo neu~inkoviti opioid za mo~nej{ega (opioid switch) (15,16).
Pri bolniku je potrebno opredeliti vrsto in jakost stalno
prisotne bole~ine. Posebej je potrebno iskati elemente
nevropatske bole~ine, ki je praviloma slabo odzivna na
zdravljenje z opioidnimi zdravili. Potrebno je dolo~iti realen cilj, kaj za bolnika pomeni olaj{anje bole~ine. Preve~
drzno je bolniku obljubiti, da bole~in ne bo. Veliko bolj
smiselno je dolo~iti, kaj je za bolnika sprejemljiva bole~ina in od katere to~ke dalje jo je potrebno zdraviti.
40
Lo~evati je potrebno med bole~ino v mirovanju in pri
gibanju.
Bolnika lahko prosimo, da opazuje, kateri dejavniki mu
bole~ino poslab{ajo in kateri olaj{ajo. Bele`i naj {tevilo,
~as trajanja in jakost napadov bole~ine, ki se pojavljajo
nenadoma, brez vnaprej{njega opozorila (prebijajo~a
bole~ina). Te napade bole~ine lo~imo od pri~akovanega
preboja bole~ine ob negi, ve~jemu naporu, ve~ji aktivnosti (predvidljiva bole~ina) (17).
Zelo pomembno je, da razi{~emo, kako bole~ina vpliva
na bolnikovo du{evno stanje. Ali ga spravlja v obup, ga
je strah? Ali jo do`ivlja kot nekaj, kar potrjuje `ivljenje; ga
opozarja, da bolezen napreduje? Tako kot je pomembno
bolnikovo do`ivljanje bole~ine, je pomemben tudi odnos
svojcev do nje. Bole~ina je simptom, ki ga v napredovani fazi rakave bolezi navaja ve~ina bolnikov in so~asno simptom, ki svojce spravlja v najhuj{i obup, ker
imajo ob~utek, da ne morejo storiti ni~esar (18).
Za titracijo uporabljamo kratkodelujo~i opioid morfin v
obliki tablet ali kapljic. Fentanyla za titracijo ne uporabljamo, ker se izka`e, da ni prave povezave med bazalnim
odmerkom opioida in fentanylom, ki ga uporabljamo za
preboj (19). Titracija je podrobno opisana tudi v Usmeritvah za zdravljenje bole~ine pri bolniku z rakom, ki so
iz{le v Zdravni{kem vestniku leta 2008 (20).
Na osnovi porabljenega kratkodelujo~ega opioida izra~unamo dnevni odmerek dolgodelujo~ega opioidnega
zdravila, ki bo namenjen laj{anju stalne bole~ine, ki jo
bolnik ima. Ta odmerek lahko glede na farmacevtsko
obliko predpi{emo dvakrat dnevno, enkrat dnevno
(OROS tehnologija) ali v obliki obli`a (na 3 ali 4 dni), ~e
bolnik ne more po`irati. Za laj{anje prebijajo~e bole~ine
predpi{emo 1/6 izra~unanega dnevnega odmerka morfina. Enak odmerek uporabimo tudi za laj{anje predvidljive bole~ine. Takrat bolniku svetujemo, da ga vzame vsaj pol ure pred na~rtovano aktivnostjo. Dodatnih
odmerkov morfina naj bi bilo najve~ 5 na dan . ^e se to
presega, je potrebno zvi{ati odmerek bazalnega opioida.
Brez ponovne titracije lahko odmerek bazalnega opioida zvi{ujemo za 1/3 dnevnega odmerka. ^e to ne zado{~a, je potrebna ponovna titracija. ^e smo zvi{ali odmerek bazalnega opioida, je potrebno ponovno prilagoditi
odmerek za prebijajo~o bole~ino.
Kadar `elimo za laj{anje prebijajo~e in predvidljive bole~ine predpisati fentanyl kot podjezi~no ali {ume~o tableto, je potrebno stitrirati tudi ta odmerek. Le-tega ne prilagajamo dnevnemu odmerku opioidnega zdravila,
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 41
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
ampak ga vedno znova prilagajamo jakosti prebijajo~e
bole~ine (18,21,22).
Ko smo tako "ujeli" bole~ino in je bolnik zadovoljen, se
je potrebno zavedati, da se bo s~asoma bole~ina lahko
stopnjevala in da bo potrebno odmerke opioidnega
zdravila ponovno prilagajati.
Porabo opioidnih zdravil lahko u~inkovito zmanj{amo z
uporabo perifernih analgetikov in dodatnih zdravil
(antikonvulzivov, antidepresivov) (23).
V zadnjem ~asu opa`amo predpisane kombinacije dveh
mo~nih dolgodelujo~ih opioidnih zdravil (npr. fentanyl
TTS in oksikodon, tramadol in hidromorfon, fentanyl in
metadon). Smiselnost takih kombinacij je bila nedavno
raziskana in priporo~ila so, da zaenkrat takih kombinacij
ni mogo~e svetovati (24).
Pogosto se dogaja, da se bolniku v zadnjem obdobju
`ivljenja, pri katerem se bole~ina stopnjuje in ki za~ne
te`ko po`irati, peroralno zdravljenje zamenja s TTS
obli`i. Bolnik tako lahko poleg stopnjujo~e se bole~ine
do`ivi {e delirij zaradi odtegnitve, saj se u~inkovita koncentracija zdravila vzpostavi {ele ~ez 12 ur. V primerih
hude bole~ine, ki jo z obstoje~o peroralno terepijo ne
olaj{amo ve~, raje zamenjamo pot vnosa opioidnega
zdravila (rotacija). Ve~ji uspeh dose`emo s predpisom
podko`ne ~rpalke (glej prilo`eni algoritem).
Kdaj se odlo~imo za menjavo opioidnega zdravila (opioid switch) ?
Zaenkrat ne obstajajo enotna priporo~ila, kako menjati
opioidna zdravila in kaj naj bo tisti kriterij, ki nas pri tem
vodi (15). Velja, da zdravilo ni u~inkovito,
• ~e ne prinese zadovoljivega olaj{anja bole~ine, kljub zvi{evanju odmerkov;
• ~e so ne`eleni u~inki tako mote~i, da bolnik zaradi njih
ne `eli ve~ jemati opioidnih zdravil;
• ~e bolnik kljub zvi{evanju odmerka navaja {e huj{e bole~ine (pomislimo na opioidno hiperalgezijo).
Pribli`no 15-20 % bolnikov bo zaradi genetske predispozicje neodzivnih na delovanje morfina (15). Tako spet
velja pravilo, da moramo bolniku verjeti, ~e na{e predpisano zdravilo ni u~inkovito.
Ko se odlo~imo za zamenjavo opioidnega analgetika,
prera~unamo ekvianalgeti~ni odmerek novega zdravila
in ta odmerek zmanj{amo za 50-75 %. Dolo~imo odmerek za prebijajo~o bole~ino in spet na osnovi porabe letega, zvi{ujemo osnovni, bazalni analgetik.
Kaj si velja zapomniti ?
• Odmerkov opioidnih zdravil ne predpisujmo "na pamet" ali "po ob~utku", ampak ga, zlasti pri opioidno
naivnih bolnikih, dolo~imo s titracijo.
• Vedno izra~unajmo odmerek kratko delujo~ega morfina na osnovni dnevnega odmerka peroralnega dolgodelujo~ega morfina. ^e predpisujemo druge opioide,
lahko za pomo~ uporabimo ekvianalgeti~ne tabele.
• Odmerek fentanyla za prebijajo~o bole~ino je potrebno stitrirati.
• ^e pove~amo odmerek dolgodelujo~ega opioida, je potrebno prilagoditi odmerek kratkodelujo~ega morfina
za prebijajo~o bole~ino.
• Kombinacije dveh mo~nih dolgodelujo~ih opioidov niso smiselne.
• Kadar je bole~ina mo~na in neobvladana, za njeno laj{anje ne uporabljamo TTS obli`ev.
• ^e se odlo~imo za menjavo izbranega opioidnega zdravila, prera~unamo ekvianalgeti~ni odmerek in ga zni`amo za 50-75 %.
3. Neu~inkovitost medikamentoznega zdravljenja
^eprav s pravilnim predpisovanjem opioidnih zdravil in
vklju~itvijo dopolnilnih analgetiko lahko dose`emo zadovoljivo olaj{anje bole~ine, se lahko zgodi, da bolnikovo zadovoljstvo ni tako, kot bi pri~akovali. ^e tega nismo storili prej, je sedaj skrajni ~as, da vklju~imo v obravnavo {e druge strokovnjake (psihologe, socialne delavce), da se pove`emo z dru`ino, da se z bolnikom pogovorimo o njegovih realnih pri~akovanjih. [ele zadnji ukrep
naj bo samodejno povi{anje odmerka zdravil, ki jih bolnik prejema.
Pri bolniku, kjer je bila bole~ina urejena in je bil bolnik
zadovoljen, pa se ta nenadoma stopnjuje, je to lahko
znak napredovanja bolezni.
4. Mo`ni ne`eleni u~inki
Zdravljenje z opioidnimi zdravili je povezano z ne`elenimi
u~inki. Ti so v~asih lahko tako hudi, da bolniki `elijo
prekiniti zdravljenje z njimi (25). Mednje uvr{~amo: slabost, bruhanje, kognitivne motnje, zaspanost, mioklonus, zavora dihanja, opioidno hiperalgezijo, plju~ni edem
in (najbolj mote~e od vseh) zaprtje. Razen zaprtja vsi
ostali ne`eleni u~inki v dolo~enem ~asu niso ve~ tako
mote~i. Kljub temu je potrebno njihovo laj{anje. Laj{amo
jih, ko se pojavijo, za prepre~evanje zaprtja pa predpi{emo odvajala vnaprej.
41
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 42
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Vedno moramo poiskati vzrok dolo~enemu ne`elenemu
u~inku, da lahko ukrepamo. Proti slabosti in bruhanju
predpisujemo antiemetike. Izbiramo jih ravno tako po
lestvici. Izogibamo se setronom, ker lahko v veliki meri
pripeljejo do zaprtja (28).
^e zelo hitro zvi{ujemo odmerke opioidnega analgetika
(npr. TTS obli` vsake 3 dni), lahko povzro~imo plju~ni
edem. Mehanizem tega stanja {e ni povsem znan, zahteva pa transport v bolni{nico (29).
Pojavnost zaprtja pri bolnikih, ki jemljejo opioidna zdravila, je v literaturi zelo razli~no opisana; prizadetih naj bi
bilo od 50 do 100 % bolnikov. Patogeneza zaprtja pri
rakavih bolnikih je seveda kompleksna. Vpliv opioidov
je zelo pomemben. Ni prave povezave med odmerkom
opioidnega zdravila in zaprtjem (26).
Delovanje opioidov na ~revesje je verjetno periferno pogojeno. V prebavilih se nahajajo opioidni receptorji in
opioidi naj bi delovali neposredno na te receptorje. Zavirali naj bi sinapti~no spro{~anje prena{alcev preko
aktivacije kalijevih kanalov, zaviranja kalcijevih kanalov
in zmanj{ali tvorbi CAMP. Podalj{ajo ~as prehoda ~revesne vsebine in zmanj{ajo koli~ino teko~ine v lumnu
~revesja posredno in neposredno preko receptorskega
mehanizma.
Zdravljenje zaprtja temelji na peroralnih in rektalnih
odvajalih. V zadnjem ~asu veliko pozornost posve~ajo
periferno delujo~im antagonistom opioidnih receptorjev
metilnaltrexonu, naloksonu in alvimopanu.
Veliko obetajo tudi zdravila, kjer gre za fiksno kombinacijo opioida in antagonista (npr. oksikodon in nalokson)(26, 27).
5. Zaklju~ek
Zdravljenje bole~ine je ena najpomembnej{ih nalog vsakega zdravnika. Na voljo imamo zadosti zdravil, da to
nalogo lahko dobro opravimo. Mo~na opioidna zdravila
so pomembno oro`je, ki pa ga moramo dobro obvladati,
preden ga uporabimo. Pravilno jih je treba umestiti med
ostale na~ine laj{anja bole~ine in uspeh bo zagotovljen,
zadovoljstvo bolnikov pa {e ve~je, ~e bomo pravo~asno
poskrbeli tudi za laj{anje ne`elenih u~inkov. B
Mag. Mateja Lopuh,
dr. med.
42
6. Literatura:
1. Meldrum ML. History of pain. J Am Med Assoc 2003;290:2470.
2. Gureje O. Persistent pain and well-being: a World Health
Organisation Study in Primary care. JAMA 1998;280:147-51.
3. Goudas LC, Bloch R, Gialeli-Goudas M. The epidemiology of cancer
pain. Cancer Invest 2005;23:182-90.
4. Deandrea S, Montanari M, Moja L, Apolone G. Prevalence of
undertreatment in cancer pain. A review of published literature.
Ann Oncol, 2008;19:1985-91.
5. Breivik H,Colett B, Ventafridda V, Cohen R, Galacher D. Survey of
chronic pain in Europe: prevalence, impact on daily life and treatment. Eur J Pain 2006; 10(4):287-333.
6. Apfelbaum JL, Chen C, Mehat SS, Gan TJ. Postoperative pain experience: results from national survey suggest postoperative pain continues to be undermanaged. Anesth Analg 2003; 97. 534-40.
7. Fortier MA, MacLaren JE, Martin SR, Perret-Karimi D, Kain ZN.
Pediatric pain after ambulatory surgery: where is the medication?
Pediatrics 2009;124:e588-95.
8. Dorner TE, Muckenhuber J, Stronegger WJ, R?sky E, Gustorff B,
Freidl W. The impact of socio-economic status on pain and the perception of disability due to pain. Eur J Pain. 2011 Jan;15(1):103-9
9. Maniadakis N, Gray A. The economic burden of back pain in the UK.
Pain 2000; 84:95-103.
10. Zech DF, Grond S, Lynch J, Hertel D, Lehmann KA. Validation of
WHO guidelines for cancerrelief- 10 year prospective study. Pain
1995;63(1):65-76.
11. Martin BI, Deyo RA, Mirza SK s sod. Expenditures and health status
among adults with back and neck problems. JAMA 2008;299:656-64.
12. Caraceni A, Pigni A, brunelli C. Is oral morphine still the first choice
opioid for moderate to severe cancer pain ?- A systematic review
within the EPCR guidelines project. Palliativ med 2011;25(5):402-9.
13. Neusch E, Rutjes AW, Husni E, Welch V, Juni P. Oral or transdermal
opioids for osteoarthritis of the knee or hip. Cochrane Database Sys
Rev 2009;4:CD003115.
14. Furlan AD, Sandoval JA, Mailis-Gagnon A, Tunks E. Opioids for
chronic non cancer pain : a meta-analysis of effectivness and side
effects. CMAJ 2006; 174:1589-94.
15. Droney J, Riley J. Recent advances in the use of opioids for cancer
pain. J Pain Res 2009; 2:135-55.
16. Mercadante S, Bruera E. Opioid switching: a systematic and critical
review. Cancer Trat Rev 2006;32:304-315.
17. Portenoy RK, Payne D, Jacobsen P. Breakthrough pain: characteristics and impact in patients with cancer pain. Pain 1999;81: 129-134.
18. Portenoy RK. Treatment of cancer pain. Lancet 2011; 377: 2236-47.
19. Hanks GW, Nugent M, Higgs CM, Busch MA. OTFC in the management of breakthrough pain in cancer. An open, multicentre, dose
titration and long term study. Palliat Med 2004;18:698-704.
20. ^avlovi~ Lahajnar S, Kr~evski [kvar~ N, Stepanovi~ A, ^ufer T.
Usmeritve za zdravljenje bole~ine pri odraslem bolniku z rakom.
Zdrav Vestn 2008; 77:7-12.
21. American Pain Society. Principles of analgesic use in the treatment
of acute pain and cancer pain. American Pain Society 2008.
22. Jost L, Roila F. ESMO guidelines working group. Management of cancer
pain. ESMO clinical recommendations. Ann Oncol 2008;19:ii119-121.
23. Vandermeulen E. Systemic analgesia and coanalgesia.Acta Anesth
Belg 2006;57:113-120.
24. Fallon MT, Laird BJ. A systematic review of combination step III
opioid therapy in cancer pain: an EPCRC opioid guideline project.
Palliat Med 2011;25(5):597-603.
25.Noble M, Treawell JR, Tregear SJ s sod. Long-term opioid managenemt for noncancer pain. Cochrane Database Sys Rev 2010.
26. Kurz A, Sessler DI. Opioid induced bowel dysfunction: pathophsiology and potential new therapies. Drugs 2003;63:649-671.
27. Sternini C, Patierno S, Selmer IS, Kirchgessner A. The opioid system in
the gastrointestinal tract. Neurogastroenterology Mot. 2004;16:3-16.
28. Raynov J. Antiemetics: side effects and reactions. Archiv Onco
2001;9:151-153.
28. Benyamin R, Trescot AM, Datta S, Buenaventura R, Adlaka R,
Sehgal N, Glaser SE, Vallejo R. Opioid complications and side
effects. Pain Physician 2008 Mar;11(2 Suppl):S105-20.
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 43
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Imunski sistem – na{ "skrivnostni" jaz
Imunski sistem deluje povsem zunaj na{e zavesti, s svojimi zavestnimi ~uti ga ne zaznavamo
niti ga ne moremo spremljati. Vsak dan prejme iz na{ega okolja molekularne informacije
o bakterijah in mikrobih ter na{ih lastnih celicah. S tem vzpostavlja biolo{ko identiteto
vsakega posameznika, {e posebej takrat, ko je ta sistem oslabljen.
Imunski sistem deluje povsem zunaj
na{e zavesti, s svojimi zavestnimi ~uti
ga ne zaznavamo niti ga ne moremo
spremljati. Vsak dan prejme iz na{ega
okolja molekularne informacije o
bakterijah in mikrobih ter na{ih lastnih celicah. S tem vzpostavlja biolo{ko identiteto vsakega posameznika,
{e posebej takrat, ko je ta sistem
oslabljen.
Imunski sistem prepoznava in uni~uje mikrobe, ki vdrejo v notranjost organizma. ^eprav je delovanje imunskega sistema zapleteno, je njegova
osnovna strategija preprosta: prepoznati tujek, aktivirati obrambne celice
in ga napasti. Imunski sistem je razpreden po vsem telesu, ima svoja
lastna obto~ila - limfne `ile, ob katerih
so posebna mesta (bezgavke, tonzile,
kostni mozeg, vranica, jetra, plju~a,
~revo), kjer se lahko imunske celice
zberejo, organizirajo in usmerijo v
tkiva, kjer jih telo potrebuje.
Celice, ki omogo~ajo prirojeno imunost, so fagociti (nevtrofilci in monociti). Nosilci specifi~ne imunosti pa
so limfociti B, T. Primarni imunski
odziv nastane po prvem stiku z
antigenom (bakterijo, virusom, ...),
sekundarni odziv pa pri ponovnem
stiku z antigenom.
Limfociti B se po aktivaciji razmno`ujejo, pri ~emer nastanejo spominski
limfociti B in plazmatke, ki izlo~ajo
protitelesa. Lo~imo tri vrste protiteles:
• protitelesa IgG in IgM, ki nas varujejo pred bakterijami in virusi,
Obramba telesa pred sovra`niki imunskega sistema
• protitelesa IgA , ki {~itijo sluznice
pred vdorom mikrobov in
• protitelesa IgE, ki sodelujejo pri
alergi~nih odzivih telesa.
Limfociti T se delijo na celice T pomagalke (na membrani imajo ozna~evalec CD4) in citotoksi~ne celice
T ubijalke (na membrani imajo
ozna~evalec CD8). Citotoksi~ni limfociti T po aktivaciji izlo~ajo dejavnike, ki uni~ujejo celice svojega
lastnega organizma, ki so oku`ene z
znotrajceli~nimi mikrobi. Celice T
pomagalke pa po aktivaciji izlo~ajo
{tevilne citokine, med katere spadajo interferoni, interlevkini in TNF
(Tumor Necrosis Factor).
Imunski odziv uravnavajo tudi
hormonski in `iv~ni signali, naj-
bolj raziskani so v povezavi s stresom. Stanje svojega imunskega sistema lahko ocenimo s pomo~jo strokovno oblikovanih vpra{alnikov. Zelo
uporabni so vpra{alniki, ki jih navaja
znan slovenski zdravnik, prof. dr. Alojz
Ihan, v svoji knjigi "Imunski sistem in
odpornost: kako se ubranimo bolezni" (Ljubljana, Mladinska knjiga, 2001).
Ker smo kot zdravstveni delavci zelo
izpostavljeni stresu in posledi~no
slab{emu delovanju imunskega sistema, lahko stopnjo njegove ogro`enosti enostavno ocenimo z uporabo vpra{alnika prof. Ihana in takoj spro`imo
aktivnosti za njegovo reaktivacijo.
Preverite uporabnost vpra{alnika A,
vpra{alnika B in C pa najdete v zgoraj omenjeni knjigi.
43
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:39
Page 44
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Vpra{alnik A: Ocena vplivov na imunski sistem
Dejavnik tveganja
Stopnja ogro`enosti
Debelost
Ne
0
Zmerna
3
Znatna
6
Enostranske diete
Ne
0
V~asih
3
Pogosto
6
Alkohol
Ne
0
< 0,5 l vina na dan
3
> 0,5 l vina na dan
6
Kajenje
Ne
0
< 5 cigaret na dan
3
> 5 cigaret na dan
6
Stres (vpra{alnik B)
0-150
150-300
> 300
Depresije (vpra{alnik C)
0-6
7-14
> 14
Ne
0
Do 2 na leto
3
Ve~ kot 2 na leto
6
@ita v hrani
Vsak dan
0
2x na teden
3
Nikoli
6
Ma{~obe v hrani
Ni~ vidne ma{~obe
0
Cvrtje 2x na teden
1
Neomejeno
4
Odvajanje blata
Vsak dan
0
Vsak drugi ali tretji dan
3
Stalne te`ave
6
Dodajanje vitaminov
Vsak dan
0
2x na teden
2
Nikoli
6
Vro~ina > 39°C
1x vsakih 5 let
0
1x vsaki dve leti
2
Vsako leto
4
Virusne bolezni (herpes)
Ni~
0
Do 5 na leto
1
Ve~ kot 5 na leto
2
Pregled krvi
1x na leto
0
Vsakih 5 let
2
Nikoli
6
Kroni~ne oku`be
(sinusitis, bronhitis)
Se{tevek do 20 to~k pomeni minimalne {kodljive vplive za imunski sistem, se{tevek med 20 in 40
pomeni zmerno ogro`en imunski sistem in nad 40 zelo ogro`en
imunski sistem.
Kako ohranjamo mo~ svojega
imunskega sistema ?
S poznavanjem splo{nih zna~ilnosti
imunskega sistema dobimo informacijo, ~e ta deluje dobro oz. ~e je oslabljen. V primeru slab{ega delovanja
imunskega sistema analiziramo vzroke. Imunski sistem praviloma slabo
deluje zaradi motenj, ki jih je mogo~e
odstraniti (neprimerna prehrana, stres,
44
telesna neaktivnost, u`ivanje alkohola, kajenje, psihi~ne obremenitve, ~ustvena nestabilnost, ... ). Mnogokrat
pozitivna sprememba v `ivljenjskem
slogu ne izbolj{a samo delovanje
na{ega imunskega sistema, ampak
tudi na{e psihofizi~no po~utje in s
tem sposobnost delovanja v slovenskem zdravstvenem sistemu. B
Mag. Maja Gartner,
spec. med. biokem.
Vsak ~lovek je za odzivnost svojega
imunskega sistema odgovoren sam.
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 45
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Otorinolaringolo{ka ambulanta se predstavi
Pod okriljem Splo{ne bolni{nice
Jesenice (SBJ) delujeta dve otorinolaringolo{ki ambulanti (ORL. amb).
Prva se nahaja v prvem nadstropju
upravne stavbe v SBJ, druga ORL.
amb. pa je nekoliko dislocirana in
deluje v Zdravstvenem domu Kranj.
ORL. amb. v Splo{ni bolni{nici Jesenice deluje samostojno (po ukinitvi
oddelka) `e od leta 1989. V na{i
ambulanti se opravljajo specialisti~ni pregledi pacientov vseh starostnih skupin. Dnevno poleg redno
naro~enih pacientov opravljamo
tudi nujne preglede pacientov, ki so
poslani iz primarnih ustanov (dru`inski zdravniki, pediatri) in tudi s
strani specialistov na sekundarni
ravni. ^eprav smo majhen tim, pa
smo dovolj velike, da hkrati pokrivamo tudi celotno bolni{nico z izvajanjem konziliarnih pregledov.
Podro~je otorinolaringologije (ORL)
je zelo ob{irno. Ukvarja se z odkrivanjem ter zdravljenjem bolezni in s
po{kodbami. Pokriva naslednja
podro~ja:
• u{esa (akutna in kroni~na vnetja,
{umenje ali piskanje v u{esih, nenadna izguba sluha, slab{i sluh,
prirojene napake, mastoiditis,
vrtoglavice);
• nos (ukrivljena nosna pregrada,
te`ave pri dihanju, prirojene napake, krvavitve iz nosu, alergijski
rinitis, akutni sinusitis, izguba
voha);
• usta, `relo in grlo (peritonzilarni absces, vnetje mandljev,
refluksna bolezen, bole~ine pri
po`iranju, ob~utek suhih ust, hri-
pavost, ka{elj, kratka podjezi~na
vez, izguba okusa);
• vrat (ciste, vnetje obu{esnih slinavk, otekline).
Obravnava pacienta v ORL.
amb
Vsak pacient najprej opravi pregled
pri otorinolaringologinji, ki pa ni
bole~. Za`eljeno in hkrati zelo
pomembno je sodelovanje pacienta, saj je le tako lahko pregled
opravljen kakovostno in varno. Od
pacientovih te`av so potem
odvisne tudi nadaljnje preiskave, ki
so potrebne za diagnostiko
in zdravljenje.
V sklopu ambulante
obravnave opravimo:
1. Timpanometrija in stapedius refleks;
test je nebole~. Pove nam kak{na
je gibljivost bobni~a in kostne
verige, delovanje Evstahijeve tube, kolik{en je volumen sluhovoda in kolik{en je tlak v srednjem u{esu. Test se opravlja pri
pacientih vseh starostnih obdobij.
2. Avdiometrija; merjenje sluha v
kabini s pomo~jo slu{alk in avdiometra. Pregled je primeren za
vse starostne generacije. Izjema
so manj{i otroci, ki {e niso sposobni sodelovanja z avdiometristko ter za starej{o populacijo
ljudi, ki imajo pridru`ene bolezni, ki zmanj{ujejo ali onemogo~ajo sodelovanje pri meritvi
sluha.
3. Otoakusti~na emisija; merjenje
sluha z zvo~nim sevanjem pri
Alenka Sredanovi~ pri opravljanju svojega dela
45
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:26
Page 46
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
novorojen~kih in dojen~kih. Lahko se opravi tudi pri tistih otrocih
in odraslih, ki slab{e sodelujejo
pri pra`ni tonski avdiometriji.
4. Vestibulometrija; vrtoglavica je
eden izmed najpogostej{ih vzrokov za obisk v orl. amb. Pri obravnavi pacientov z vrtoglavico
opravimo preiskave in teste ravnote`nega organa. Preiskava z
bitermalnim vestibulogramom ni
bole~a, ob~asno se pri pacientu
pojavi nelagoden ob~utek zaradi
strahu, ki ga do`ivlja ob vrtoglavici. U{esa izpiramo z vodo razli~ne temperature (pol minute) tako, da umetno povzro~imo in izzovemo vrtoglavico. Le-ta mine v
nekaj minutah. S preiskavo se
odkriva bolezni notranjega u{esa, bolezni malih in velikih
mo`ganov.
Pri benignem paroksizmalnem vertigu izvajamo provokacijske manevre in kurativno repozicijski manever.
Pacientom svetujemo glede rehabilitacije doma, poka`emo jim vaje za
ravnote`je in jih nau~imo pravilnega izvajanja in uporabe le-teh. Ob
odhodu iz ambulante prejmejo tudi
gradivo v pisni obliki. Pacienti, ki
prihajajo k nam so ponavadi prestra{eni in zaskrbljeni glede svojega
zdravstvenega stanja, zato je prav,
da imajo pisna navodila. Tako jih
lahko {e enkrat (ali ve~krat) preberejo v miru doma, v za njih varnem
okolju.
Pri pacientih, ki potrebujejo nujno
medicinsko oskrbo, opravljamo
manj{e kirur{ke posege (ambulantno):
• bipolar koagulacija ( krvavitve iz
nosu),
46
• repozicija (nosne kosti),
• odstranjevanje tujkov (iz nosu, u{es),
• oskrba peritonzilarnih abscesov
(predrtje in sprostitev),
• od{~ipi za patohistolo{ki laboratorij.
Imamo tudi operativni program,
skozi celo leto. Veliko sodelujemo z
drugimi ambulantami in oddelki iz
mati~ne ustanove in z drugimi zdravstvenimi ustanovami, kamor paciente
po{iljamo v nadaljnjo diagnosti~no
in terapevtsko obravnavo (laboratorijske preiskave, rentgensko slikanje, pregled pulmologa, gastroenterolo{ka obravnava, alergolo{ko
testiranje, operativno zdravljenje na
tercialni ravni). V na{o obravnavo
vklju~ujemo tudi logopedinjo (pri
pacientih s slu{nim aparati, ki to
potrebujejo) in slu{nega akustika za
testiranje slu{nega aparata. B
Alenka Sredanovi}
dipl. m. s., avdiometristka
Pa {e malo za {alo …
Pacient pride v orl. amb. zaradi
slab{ega sluha. Zdravnik mu predpi{e slu{ne aparate. ^ez nekaj tednov se pacient vrne na kontrolni
pregled. Zdravnik: "Kako ste zadovoljni s slu{nimi aparati?"
Pacient: "Sem v zelo ~udni situaciji."
Zdravnik: "Kaj pa va{i doma~i, so
zadovoljni?"
Pacient: "Saj v tem je te`ava. Nisem
jim povedal. Zdaj {e vedno sedim v
kotu in jih poslu{am. Moram vam
povedat, da odkar imam slu{ne
aparate, sem `e trikrat spremenil
oporoko."
Pregled pacienta v ORL ambulanti. Na sliki
zdravnica Brankica Ba{i} Nari} in medicinska
sestra Janja Bavda`.
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:27
Page 47
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Jesensko
sre~anje
starostnik
2014
V soboto, 22. novembra
2014 se je na Brdu pri
Kranju odvijalo jesensko
strokovno sre~anje
"Starostnik 2014 medicina, farmakologija,
empatija", namenjeno
zdravnikom, farmacevtom,
medicinskim sestram in
ostalim zdravstvenim
delavcem, ki se pri svojem
delu sre~ujejo s starostniki,
jih zdravijo ali pa skrbijo
zanje. Sre~anje je potekalo
v prekrasnem ambientu
kongresnega centra,
dvorana pa je bila polno
zasedena z zdravstvenimi
delavci razli~nih profilov
in strok.
Strokovno sre~anje je bilo razdeljeno na sedem sklopov predavanj. Prvo
predavanje v sklopu Starostnik,
anestezija in kirurgija je pripadlo
ravno na{i zdravnici, anesteziologinji Jeleni Vilman, ki je poslu{alcem
prikazala nekaj izzivov, s katerim se
sre~ujejo anesteziologi pri obravnavi starostnika pred in med operacijo.
Poudarila je pomen individualnega
pristopa pri obravnavi starostnika,
ustrezne priprave pacienta na operativni poseg in opozorila na pogost
pojav pooperativnega delirija pri
starostnikih po operaciji. Tudi na
oddelkih se velikokrat sre~amo z
zmedenostjo pacientov, kar pa prehitro pripi{emo demenci, ~eprav
gre lahko za vpliv trenutnega
bolezenskega dogajanja v
telesu.
V istem sklopu smo imeli
iz Splo{ne bolni{nice Jesenice {e enega predstavnika, in sicer ortopeda
Toma`a Silvestra, ki je poslu{alcem predstavil elektivno operacijo (endoprotezo) kolena/kolka pri
starostniku. Poleg omenjenih tem smo v tem sklopu
spoznali {e najpogostej{e po{kodbe pri starostniku, kot so
zlom proksimalne stegnenice zlom kolka, zlom distalne ko`eljnice - zlom zapestja, kompresijski zlom
telesa vretenca prsnoledvene hrbtenice in zlom proksimalne nadlahtnice, izvedeli smo za pomen minimalno invazivnih pristopov v kardiovaskularni kirurgiji in se dotaknili
kroni~nih ran pri starostnikih, kjer je
bilo poudarjeno, kako pomembna je
pravilna oskrba, ki izbolj{a kvaliteto
`ivljenja in ob~utno zmanj{a stro{ke
zdravljenja.
V drugem sklopu z naslovom Niti
prezgodaj niti prepozno so nam psihiater Damijan Perne, kardiolog
Marko Gri~ar in urolog Bojan [trus
predstavili te`ave, ki jih imajo na
za~etku obravnave pogosto ne pacienti sami, ampak njihovi prijatelji,
saj v dru`bi erektilna disfunkcija in
prezgodnja ejakulacija {e vedno
ostajata tabu temi, pa ~eprav erektilna disfunkcija prizadene vsakega
petega mo{kega in je lahko prvi
napovedovalec miokardnega infarkta.
Realisti~no in z zdravo mero humorja so nam predavatelji predstavili,
kje so vzroki za to ne tako nepomembno mo{ko funkcijo. Dotaknili
so
se tako
telesne kot ~ustvene plati tega problema, ki prizadene oba partnerja.
V tretjem sklopu so bile predstavljene nekatere posebnosti pri obravnavi depresije starostnika. Poudarjeno je bilo, da je le deset odstotkov
depresivnih pacientov pravilno zdravljenih in da moramo najti vzrok depresije pri starostnikih, hkrati pa ne
smemo pozabiti na njihove negovalce, ki predstavljajo skrite paciente.
Opisani so bili zapleti demence in
vpliv te bolezni na kvaliteto `ivljenja starostnika ter njihovih svojcev.
Sledilo je predavanje endokrinologa
o tem, kako prepoznavamo bolezni
{~itnice ter kak{ni so postopki zdravljenja in predavanje o posebnostih
prehranjevanja pri starostnikih, ki
zaradi izgube ~util in mo~i izgubijo
tudi interes za pripravo hrane in prehranjevanje. Predstavljene so bile prehranske smernice ESPEN ter nekatere novosti na podro~ju predpisovanja enteralne prehrane, ki jo sedaj
lahko predpisujejo vsi zdravniki
47
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:27
Page 48
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
specialisti in ne samo poobla{~eni
zdravniki, kot je veljalo doslej. Prav
tako je novost, da se za~etek hranjenja po vstavljenem PEG-u lahko
pri~ne `e po treh urah.
V ~etrtem sklopu z naslovom Varnost in u~inkovitost antikoagulacijskega zdravljenja: pogled nazaj in
naprej so nam kardiologi iz KC Ljubljana predstavili dvoletne izku{nje
z Dabigatranom, ki spada med nova
zdravila za antikoagulantno zdravljenje, novosti pri obravnavi globoke venske tromboze in plju~ne embolije ter naznanili prihod antidota
Dabigatrana.
Po kosilu je sledil sklop Starostnik in
zdravila, v katerem nam je farmacevtka iz Klinike Golnik predstavila
pomanjkljivosti starostnikov pri uporabi inhalacijske terapije in poudarila
edukacijo pacientov ter pogosto preverjanje uporabe. Besedo je nato
prevzel nefrolog KC Ljubljana, ki je
predstavil nevarnost kombinacije
zaviralcev ACE, diuretikov in NSAR.
Omenjeno je bilo tudi, da 60 % ljudi
prejema neprimerno terapijo. Ali je
terapije preve~ ali pa katere zaradi
previdnosti zdravniki ne upajo predpisati. V tem sklopu je bila podrobno
predstavljena tudi hipertenzija, bolezen 75 % starej{ih od 60 let. Pri tem
so bili navedeni tudi vzroki za slab{e
zau`ivanje predpisane terapije pri
starej{ih pacientih, med katerimi so
bili izpostavljeni slab vid, sluh, upad
kognitivnih sposobnosti, pridru`ene
bolezni, slab spomin, veliko {tevilo
razli~nih zdravil … Predstavljena pa
je bila tudi {tudija primera na
varovancu DSO o pomanjkljivostih,
ki se dogajajo pri predpisovanju terapije in kako pomembno je, da si
zdravnik vzame ~as in pregleda, katera zdravila pacient {e vedno potrebuje in katerih ne.
48
Za smeh in sprostitev v sklopu tem o smrti
pa je poskrbela joga terapevtka, ki je
prikazala primer dobre prakse uveljavljanja
joge smeha v domovih za ostarele in na
dializnem oddelku KC Ljubljana.
Predavateljica je po`ela veliko zanimanja
med poslu{alci in ni dvoma, da se njihova
dobra praksa ne bo raz{irila.
V zadnjih dveh sklopih predavanj z
naslovoma Nova obzorja: socialna
gerontologija in Ko se bli`a konec
poti: o bolezni, trpljenju in umiranju, so predavatelji spregovorili o paliativni oskrbi, o odnosu do starih
ljudi, odnosu do umiranja in kak{ne
so posebnosti oskrbe neozdravljivih
pacientov na domu s strani patrona`ne medicinske sestre. V tem sklopu je svoje delo predstavila tudi na{a zdravnica Mateja Lopuh, ki je
spregovorila o odnosu zdravnika do
paliativne oskrbe in o poteku obravnave pacienta. Predstavljen je bil tudi primer sporo~anja slabe novice,
spoznali smo delo hospica skozi
{tudijo primera obravnave dru`ine z
njihove strani in spoznali, da mora
biti prognoza smrti napovedana z
validiranimi izra~uni, ki so dostopni
na spletu. Pacientu namre~ ne smemo dajati la`nih upov, oziroma, kar
se zgodi v dobrih 60 % primerov,
pacientu napovedati precej kraj{o
`ivljenjsko dobo, kot jo nato dose`e.
Za smeh in sprostitev v sklopu tem
o smrti pa je poskrbela joga terapevtka, ki je prikazala primer dobre
prakse uveljavljanja joge smeha v
domovih za ostarele in na dializnem
oddelku KC Ljubljana. Predavateljica je po`ela veliko zanimanja med
poslu{alci in ni dvoma, da se njihova dobra praksa ne bo raz{irila.
Vsekakor so bile teme na jesenskem
sre~anju Starostnik 2014 zanimive,
kar pri~a ve~ kot 500 prisotnih
zdravstvenih delavcev, ter aktualne,
saj se pri obravnavi pacientov sre~ujemo z vedno starej{o populacijo,
tako medicinske sestre na oddelku,
{e bolj pa koordinatorji zdravstvene
obravnave, ki so vsakodnevno vpeti
v re{evanje problemov oskrbe starostnikov. Trem, ki smo se predavanja udele`ile, ni bilo `al proste
sobote, saj so bile teme podane
strokovno, vsebine predavanj pa so
zelo uporabne pri na{em vsakodnevnem delu na internem oddelku.
Na koncu bi pohvalile {e organizatorja, ki je udele`bo na sre~anju
omogo~il brez kotizacije. B
Dubravka Kard`i}
[mitran, dipl. m. s.,
koordinatorica
zdravstvene obravnave
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:27
Page 49
Izobra`evanje in raziskovalna dejavnost
BOLje
Varnost pacientov
Zdravstvene ustanove obstajajo zato, da v njih pozdravimo bolne in
po{kodovane ljudi, prepre~ujemo
bolezni ... Vsi zdravstveni delavci
smo se za opravljanje svojega dela
dolgo izobra`evali. Vsak dan se trudimo, da so na{i pacienti obravnavani po najnovej{ih smernicah, s ~im
bolj{imi zdravili in materiali. Verjetno ne gre nih~e v slu`bo, da bi namerno {kodoval pacientu.
Kljub na{emu trudu pa gre v vseh
fazah obravnave vedno lahko kaj
narobe. Vpra{ati se moramo, ali je
na{a obravnava pacientov poleg tega, da je strokovna, tudi varna. Seveda se vsega ne da prepre~iti. Vendar
zato ne moremo re~i, da je dovolj,
da vodstvo zdravstvenim delavcem
naro~i, naj bodo pri svojem delu
zelo, zelo pazljivi in s tem vso odgovornost za napake zvali nanje. Ko se
zgodi napaka, poi{~e gre{nega kozla, ga kaznuje in drugim ponovno
naro~i, naj bodo {e bolj pazljivi. Vse
pa te~e enako naprej. Ob naslednji
napaki bomo sku{ali stvar najprej
skriti, ~e se ne bo dalo, pa bomo `e
na{li krivca in ga spet kaznovali.
Tako razmi{ljanje je v dana{njem ~asu
zastarelo.
Sistem dela mora biti zasnovan tako,
da napake prepre~uje. Ko se napaka
ali skoraj{nja napaka zgodi, pa je potrebno narediti analizo dogodka. Ne
spra{ujemo se, kdo je to naredil. Prava vpra{anja so: Kaj se je zgodilo?
Zakaj se je zgodilo? Kaj lahko naredimo, da se dogodek ne bi ponovil?
Seveda analize ni brez prijave dogodkov ali odklonov, kakorkoli jih
`e imenujemo. Na vodstvu pa je, da
analize odklonov vodijo v izbolj{ave, ki se dejansko tudi izvajajo. Tako bodo zaposleni videli smisel prijave odklonov, ne pa da bodo odklone
uporabili za obto`evanje eni drugih.
Za izbolj{anje varnostne kulture je
potrebno postopoma spremeniti razmi{ljanje tako zaposlenih kot tudi pacientov. Najbolj{e bolni{nice na svetu
se ne hvalijo ve~ le s tem, kako dobre so, ampak tudi s tem, kako varne
so. Svoje podatke o {tevilu varnostnih zapletov tudi javno objavijo.
In kaj lahko za varnost naredimo
vsi? Najprej se poskusimo dr`ati
pravil, ki smo jih sami napisali. List
papirja prenese vse, vendar je vse
brez pomena, ~e se dr`imo pravil le
v ~asu presoje. Varnostna kultura in
kvaliteta se najbolje izra`ata v doslednosti pri spo{tovanju pravil, tudi
ko nas nih~e ne gleda.
Glavni cilji za izbolj{anje
varnosti pacientov, katere promocija poteka mednarodno
1. Identifikacija pacienta
2. Bolj{a komunikacija med
zdravstvenimi delavci in
s pacientom
3. Varna aplikacija in shranjevanje
zdravil
4. Varna kirurgija (prava stran,
prava procedura, pravi pacient)
5. Zmanj{anje bolni{ni~nih infektov
6. Varnost pred padci
Ko pogledamo te cilje, vidimo, da
smo na pravi poti in da `e delujemo
v pravi smeri. ^e pa ho~emo pokazati, da smo dobri in da se izbolj{ujemo, pa moramo imeti merljive
kazalce, ki jih nato lahko primerjamo v ~asovnih obdobjih.
Program za prijavo odklonov imamo,
a ta program, roko na srce, vsi premalo uporabljamo. Z namenom, da
bi stanje na tem podro~ju izbolj{ali,
smo najprej opravili anketo o kulturi
varnosti v na{i bolni{nici. Sodelovalo
je pribli`no 10 % zaposlenih. Nekateri programa za odklone sploh {e niso
uporabili. Zdel se jim je prekompliciran ali so pozabili geslo ali v tem niso
videli smisla ... Tudi tisti, ki so program `e uporabili, so bili razli~nih
mnenj; enim se je zdel uporaben, drugim ne. Nekaterim se je zdelo, da se
po prijavi odklona ni ni~ spremenilo,
drugim se je zdelo, da se je program
uporabljal za kasnej{a obto`evanja.
Dobili smo tudi nekaj predlogov za
izbolj{ave programa, ki jih bomo
upo{tevali.
Sama se bom skupaj s strokovno direktorico in predstavnico vodstva za
kakovost trudila promovirati kulturo
varnosti kot nekaj dobrega. @elim si,
da bilo ~im ve~ prijav vseh odklonov
v program, da bomo lahko bolj realno ocenili njihovo {tevilo. Skupaj z vodstvom se bomo trudili za primerno
obravnavo vseh odklonov ter upo{tevali vse predloge za izbolj{ave.
Upam, da bodo zaposleni za~utili, da
vsako njihovo mnenje in opa`anje
{teje in da se s prijavo napak in odklonov varnost pacientov izbolj{uje.
S skupnimi mo~mi bomo dosegli, da
bo na{a bolni{nica postala bolj varna
za vse na{e uporabnike. B
Tina Aha~i~, dr. med.,
poobla{~enka za varnost
pacientov
49
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:27
Page 50
Na{i novi upokojenci
BOLje
Danica @abkar
Milana Me`narec
Danica se je po kon~ani srednji {oli 2. avgusta 1976
zaposlila v na{i bolni{nici. Svojo poklicno pot je za~ela
na internem oddelku. Danica je bila kmalu prepoznana
kot medicinska sestra, ki se hitro u~i in je dosledna in
natan~na. Na internem oddelku je delala v takratni
koronarni enoti. Danica je bila ena prvih medicinskih
sester, ki se je samoiniciativno nau~ila brati EKG zapise.
Prav tako je bila prva medicinska sestra, ki je znala prepoznati motnjo ritma in je sama izvedla defibrilacijo pri
pacientu, ki se mu je stanje zelo hitro poslab{alo, kar je
vodilo v ventrikularno fibrilacijo. Nekaj ~asa je delala kot
srednja medicinska sestra v nevrolo{ki ambulanti in tudi
v t. i. sprejemni ambulanti, ki se je z leti preoblikovala v
urgentno ambulanto. Danica je za delo v urgentni ambulanti nau~ila vse mlade medicinske sestre, ki so pri{le.
Bila je znana po svoji nesebi~ni pomo~i tako pacientom
kot celotnemu kolektivu. Nekaj let je bila tudi glavna organizatorka novoletnih `urk. Skratka, bila je na{a mama.
Milana se je v Splo{ni bolni{nici Jesenice zaposlila 15.
avgusta 1975, in sicer kot laboratorijski tehnik. Kmalu
zatem je svoje delo nadaljevala v dermatolo{ki ambulanti, kjer je ostala do upokojitve. Svoje znanje je nadgrajevala na podro~ju zdravstvene nege v dermatovenerologiji. Na tem podro~ju je pridobila tudi specialna
znanja. Milano so pacienti prepoznali po njeni komunikativnosti, sr~nosti, predvsem pa njenem nasmehu.
^as si je vzela za vsakega pacienta in pacientko, se z
njimi pogovarjala o vseh mo`nih temah. Svoje znanje je
prenesla tudi na kolegice, ki so z njo delale in ostale v
dermatolo{ki ambulanti.
Danica, hvala ti za vso pomo~, ure in ure u~enja ter
veliko mero potrpe`ljivosti. Vse ~estitke, tako novoletne
kot tudi rojstnodnevne in {e veliko ve~. Vedno bo{ ostala z nami!
50
Draga na{a Milana, pogre{ali bomo tvoj smeh, tvojo dobro voljo in tvoj glas na drugi strani linije: "Dermatolo{ka
ambulanta, Milana …" @elimo ti {e veliko lepih ~asov!
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:41
Page 51
Na{i novi upokojenci
BOLje
Slavica Hrovat
Svijetlana Matarugi~
V mesecu oktobru je med nove upokojence SBJ vstopila tudi na{a fizioterapevtka Slavica Hrovat. Svojo delovno pot v SBJ je pri~ela v maju leta 1981. Ve~ino svoje
poklicne poti je delala na kirur{kem oddelku, zadnjih
sedem let pa kot vodja fizioterapije. Ves ~as je veljala za
predano fizioterapevtko, polno energije, znanja in idej.
Najve~je dose`ke je dosegla na podro~ju rehabilitacije
roke. Vrsto let je sodelovala z dr. Marjanom Fabjanom in
dr. Janezom P{enico. V tem obdobju se je raven kakovosti timske obravnave pacientov po po{kodbi roke dvignila na visoko strokovno raven.
Slavica je zelo dejavna je tudi v prostem ~asu, rada potuje, u`iva ob izvrstni kulinariki in malih dveh navihanih
vnu~kih Mii in Maksu, zato verjamemo, da ji v pokoju ne
bo dolg~as.
Svijetlana Matarugi~ je bila rojena 8. decembra 1964 v
Podgradcih pri Bosanski Gradi{ki v Bosni in Hercegovini. Po zaklju~enem pripravni{tvu in pridobivanju znanja je od{la v Slovenijo. 17. julija 1987 se je zaposlila v
Splo{ni bolni{nici Jesenice, in sicer v na{i kuhinji kot
kuharica. Skozi leta se je dodatno izobra`evala in kot
dietna kuharica skrbela za najmlaj{e otroke. Zanje je
pripravljala prilagojena mleka, prav tako je pripravljala
obroke za ostale posebne diete, ki jih v na{i bolni{nici ni
malo. Pri svojem delu je bila profesionalna, odgovorna,
zanesljiva, timska, svoje znanje je prena{ala na druge
sodelavce.
Zadnja leta dela v kuhinji so ji na~ela zdravje, kar jo je pri
delu za~elo zelo ovirati, zato se je od nas s te`kim srcem
poslovila. 8. maja letos je od{la v invalidsko upokojitev.
Slavica, `elimo ti veliko lepih in prijetnih trenutkov tudi
v novem `ivljenjskem obdobju!
51
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:53
Page 52
Na{i novi upokojenci
BOLje
Miha Urbar
uredilo marsikaj v bolni{nici (telefonska, ra~unalni{ka in
elektri~na napeljava itd), kar bomo {e v prihodnje koristili. Pri tako imenovani kavi, katero je zadnje ~ase tudi
kuhal, je mlaj{im sodelavcem povedal marsikatero izku{njo iz svoje poklicne poti. Ta je bila ve~krat tudi grenka.
Poprime za vsako delo in ga tudi profesionalno opravi.
Sodelavca sva zadnje tri leta. Velikokrat sem ga prosil za
razli~ne nasvete. Pomeni, da sva se ve~krat pogovarjala
(pa ne samo o slu`bi). Vedno je stal za svojimi besedami, a je znal tudi poslu{ati druge. Nikoli ne bom pozabil
povabila na piknik, kateri se je organiziral v Rovtah.
Miha ima tam raj na zemlji, kjer za`ivi. Poredko je {el na
dopustu drugam kot v Rovte. Po zadnjem dalj{em dopustu mi je reke: "Franci ne vem kako bom, ko grem v penzijo. Nekaj dni sem doma, pa se cajt tako vle~e kaj bom
delav v penziji!"
Visok mo`akar po rasti, ki se je pred devetimi leti
zaposlil v SB Jesenice kot elektri~ar. Po besedah takratnih sodelavcev, zelo hitro vklopil v delo bolni{nice.
Vedno pripravljen pomagati sodelavcem, bolnikom in
serviserjem. S svojimi izku{njami je doprinesel, da se je
Klub temu je zadnji dan, kar odlo~no odkorakal v malo
druga~no `ivljenjsko obdobje. Popotnica vseh nas sodelavcev je bila, da smo vedno veseli tvojega obiska. Pa
veseli bomo vsakokratnega povabila za dru`enje v tvojih Rovtah. Za vse, `ivljenje mora te~i naprej. ^lovek se
hitro prilagodi danim razmeram. Najbolj potrebuje je
zdravje in razumevanje med bli`njimi, kar ti vsi iz vsega
srca `elimo.
Franci Galjot in sodelavci
tehni~no vzdr`evalne slu`be
Naj iskrivost pisanih decembrskih lu~i
polep{a drobne trenutke v mozaiku ~asa,
toplina, iskrenost ter uspehi, pa naj vas
spremljajo vse leto.
Kolektiv internega oddelka
52
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:27
Page 53
Na{i novi upokojenci
BOLje
Gordana Jer{in
Adrian Vogelnik
Gordana se je v na{i bolni{nici zaposlila v letu 1981 kot
22-letna mladenka. Postala je administratorka v sprejemni pisarni, najprej za dolo~en ~as, kasneje za nedolo~en
~as. Pri svojem delu se je izkazala in pokazala svojo
pripravljenost za u~enje, zato je kmalu nadome{~ala delavko v ra~unovodstvu kot materialni knjigovodja.
S spoznavanjem podro~ij dela v bolni{nici je nadaljevala
v letu 1984 kot administratorka na internem oddelku,
kjer je bila zaposlena do leta 1990. Od takrat je vse do
upokojitve opravljala delo administratorke na otro{kem
oddelku. Zaradi bolezni je bila od leta 1998 zaposlena s
polovi~nim delovnim ~asom.
Kljub bolezni je bila Gordana ves ~as dobre volje, nasmejana in pripravljena svoje izku{nje in znanja prenesti
na nove sodelavke. Z leto{njim marcem se je upokojila.
@elimo ji, da bi ji zdravje {e naprej slu`ilo, da bi u`ivala
v naravi na Pokljuki in doma v dru`bi doma~ih.
Anica Oblak,
vodja centralne administracije
Nekaj dni nazaj, ko sem se peljal v slu`bo, me je klical
direktor. Takoj sem moram organizirati ~i{~enje snega
na pe{ poti do vhoda v bolni{nico. Prva misel je bila, da
so v preteklosti bile te poti o~i{~ene.
Ja, seveda, do te ure je Adrijan `e vse o~istil.
Obi~ajno sva se vsako jutro sre~ala, ko je `e vse po~istil pri
vhodih (papir~ke, ogorke in plastiko) in zimskem ~asu vse
pe{ poti do bolni{nice. Vedno je povedal, kaj mora {e postoriti tisti dan in urno stopil do svojega toplega ~aja.
Kljub hudi po{kodbi in bole~inam je vedno opravljal
te`ka gradbena dela, ~istil skladi{~a, selitev pohi{tva itd.
Vedno je bil tako imenovano hi{nik pri hi{i.
Kar sva se dogovorila, vedno sem vedel, da bo opravljeno.
Eden redkih v bolni{nici, je imel hi{ico za svojo pisarno,
kjer si na{el vse orodje, a njega zelo te`ko.
Na mestu, kot je na sliki je tudi v resnici ve~krat bil.
V tako imenovanem tretjem `ivljenjskem obdobju ti `elimo obilo zdravja in dru`inske sre~e. Pa kot sem zvedel,
veliko veselja z varovanjem vnukov. Pa veseli bomo tvojega obiska.
Franci Galjot in sodelavci
tehni~no vzdr`evalne slu`be
53
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:27
Page 54
Na{i novi upokojenci
BOLje
Prim. Marija Mulej, dr. med.
Draga prim. Marija Mulej!
Ne pogre{ajo te le tvoji bolniki, ampak tudi mi, zaposleni v Splo{ni bolni{nici Jesenice. Kako te tudi ne bi
pogre{ali ~loveka, ki je s trdnim znanjem in s {irokim
srcem skrbel za bolnike. ^e si se obrnil nanjo s pro{njo,
ne glede na tvoj delavni status v bolni{nici, nisi od{el od
nje praznih rok: nasvet, ~as, pregled, premnogi korak ti
je poklonila in to z veseljem. Od kod neki si ~rpala vso
mo~, sem se pogosto tiho spra{eval sam pri sebi. Ob~udovali smo tvojo organiziranost, tvoj spomin, tvojo
zmo`nost, da hkrati skrbi{ za ve~ stvari.
[e nekaj je bilo - pripadala si bolni{nici. Tako opevana
beseda pripadati, ki pogosto nima mesa ne v podjetjih
ne doma, ni bila nikoli na tvojih ustih, stalno pa v tvojem
vsakdanjem `ivljenju in delu v bolni{nici.
Nedolgo tega je zazvonil telefon v moji zdravni{ki sobi.
Dvignil sem slu{alko, se kratko predstavil in rekel:
"Izvolite."
Mo{ki glas na drugi strani je bil prav tako kratek: "Lahko
dobim dr. Mulejevo?"
"Oprostite," odgovorim in si mislim: "slon, kaj se {e
predstaviti ne zna{," nato pa glasno: "dr. Mulejeve ni."
"Kdaj pa pride?"
"Ne pride ve~."
"Kako da ne?" se zavzame glas.
"Ker je {la v pokoj," odgovorim.
Ni~ vpra{anj, kako re{iti kak{no zdravstveno te`avo.
Presene~anje ali boje razo~aranje je bilo popolno.
Sledila je ti{ina in nato nasvidenje.
Pa {e v ne~em si bila posebna in ob~udovana. Kadar te
je `ulil ~evelj, nisi bila tiho, tudi za ceno zamere ne, ~e si
doumela, da je treba z besedo, pa naj bo {e tako te`ka,
na dan. Seveda se velikokrat zaradi tega tok na oddelku
ni kaj veliko preusmeril, a tako je v `ivljenju, da ni vse
odvisno od enega ~loveka, ampak od ve~ hkrati.
In zdaj? Naj za~nemo jadikovati in se prito`evati, ker si
kar naenkrat od{la v pokoj? Da ne bo pomote, v pokoj
kar se ti~e slu`be, druga~e si ne predstavljam, da bi po~ivala in dobro vem, da ti dela ne bo zmanjkalo. Lahko
bi tudi tako, jamraje, pristopili k stvari, kot nam vselej
servirajo mediji in kot zvenijo premnogi pogovori med
nami. Jamrajte, sodelavci, jamrajte, potro{niki, bo zelo
pomagalo.
Ne, ne bomo! Raje bomo hvale`ni vsak za svoja leta, ki
smo jih lahko pre`iveli ob tebi, se od tebe u~ili, se s tabo
posvetovali, se s tabo dru`ili pri delu, klepetu, kavi, na
planinskih izletih in {e mnogo kje. Vedno smo se skupaj
veselili. V miru te bomo prepustili tvoji nadaljnji `ivljenjski poti in se hkrati razveselili vsakega tvojega obiska v
bolni{nici, razen ~e bi pri{la kot bolnica. Upamo lahko
le, da ti `ivljenja v slu`bi, in tega je bilo zelo veliko,
nismo pretirano zabelili vsak s svojimi posebnostmi in
napakami.
U`ivaj s svojimi najdra`jimi in s svojimi prijatelji in kot
sem `e zapisal - vedno dobrodo{la pri nas.
Jo{ko Fajdiga, dr. med.
54
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:27
Page 55
Na{i novi upokojenci
BOLje
Ata Smrk - Branko Brodnik
Mladi Brane - jadralec in kirurg
Na Papui z doma~ini
Medtem ko mi preganjamo "depro" po decembrski sivini, na{ Brane pluje po ju`nih morjih. Ne poznam nobenega drugega mladega upokojenca, ki bi tako zaplul v
tretje `ivljenjsko obdobje. A kdor ga pozna, je kaj takega
pri~akoval. Brane {portnik, pilot, jadralec, balonar, konstruktor letal, snemalec, jamar, svetovni popotnik, avanturist in kirurg. Odsoten je {ele nekaj tednov, pa ga `e
pogre{am. Revija Bolje je premajhna, da bi zajel vsaj del
njegovega {portnega in profesionalnega `ivljenja, zato le
nekaj osebnih vtisov.
Kmalu po specialisti~nem izpitu sem pristal na njegovem oddelku, na travmi. Bil sem zadovoljen. Matej
Andolj{ek me bo spodbujal k strokovnemu delu, Brane
pa u~il re{evati zaplete in odnose z ljudmi, sem si mislil.
Postala sva prijatelja, tako v bolni{nici kot zunaj nje. Ne
morem pozabiti njegovega fi~kota z luknjo v dnu na
sopotnikovi strani. ^e sva {la po gobe v de`ju, je bilo
treba po{teno paziti, da si pod noge ostal suh. Doma je
imel cel studio s hi-fi z ozvo~enjem in dovolj strpne
sosede, da smo kak{no muziko poslu{ali tako, kot se
spodobi. Za specialisti~ni izpit je zrihtal padalo, da smo
naredili {otor ~ez cel doma~i travnik. Ker smo bili precej
`ivahni, trava {e celo leto kasneje tam ni rasla. @ur je bil
legendaren. An~ka je s svojim "Oj mladosti moja" razglasila vse profesionalne pevce. Prim. Lah je raztegnil harmoniko, celo Bulka je plesala. Sredi no~i smo morali po
dodatne zaloge vina k sosedu. Jasno, da je Brane ostal
do konca in mimogrede trezni del `ura posnel na kamero.
Ko sem za~el kirur{ko specializacijo, sprva nisem opazil
njegovega pravega pomena in vpliva na kirurgiji SBJ. V
mno`ici tipi~nih kirurgov ni nikoli izstopal. Nikoli ni
besedi~il, se izpostavljal ali hvalil. Te`ave je obrnil na
hec in jih neopazno brez pompa re{il. Kmalu mi je
postalo jasno, da se je pametno obrniti nanj, ~e ima{
te`ave. Ni se nor~eval iz mojega neznanja, ni se postavljal, neopazno je pomagal in te mimogrede nau~il, ~e si
le poslu{al. U~il pa ni le kirurgije, u~il je `ivljenje, odnos
do ljudi in empatijo. Tako mene kot tiste, ki so pri{li
pred in za mano, ~e so le znali poslu{ati.
Nikoli ni silil v ospredje in vendar je marsikateri pacient
potem, ko se je prva kirurgija ponesre~ila, pristal pri njem.
Pacientu je znal razlo`iti problem, zmanj{ati zamero do
prvega terapevta in velikokrat stvar tudi dokon~no re{il.
Ve~krat sem ga prosil, naj me pelje z jadralnim letalom,
a rekel je, da je treba to prej zaslu`iti. Zato sem se
pridru`il delovni akciji pilotov in padalcev v `elezarni.
Ko {e pol leta kasneje ni bilo s poletom ni~, sem mu to
oponesel. Ker je o~itno pozabil, je bilo sedaj treba takoj
v avion. Pihala je burja in moja lai~na pamet je menila,
da to ni prav dobro. Prav nasprotno je menil Brane, ~e{,
55
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:28
Page 56
Na{i novi upokojenci
BOLje
da gre v vetru bolje. Pa sva {la. Dvigala sva se menda 5 m
na sekundo. Meni je bilo od vrtiljaka vedno bolj slabo,
tako da sem ga prosil, ~e greva lahko dol. "No prav," je
rekel nejevoljen, "ampak vsaj en "kovit" pa morava
narediti." No, pa sva ga in meni je bilo vse do ve~era tako slabo, da mi {e danes na misel ne pride, da bi {el {e
enkrat. Tako se mu tudi na jadranju nisem nikoli pridru`il, ~eprav je z jadrnico peljal veliko kolegov.
Brane je bil ve~ino profesionalne kariere travmatolog.
Sprva s prim. Lahom, ko pa je ta postal predstojnik kirurgije, je prevzel vodenje travmatologije. Sam se ni silil v
ospredje, nas pa je spodbujal, da naredimo kaj ve~ v
stroki. Na njegovih ramenih smo dejansko stopili korak
navzgor in postali prepoznavni v slovenskem prostoru.
Tedaj je bilo nepredstavljivo, da bi nekdo z Jesenic predaval ostalim. Pa se je po~asi za~elo in danes imamo na
AO te~ajih po pet predavateljev. Tudi z Branetovo
pomo~jo. Vedno je bil prijazen in spo{tljiv do profesorjev, kak{nega je peljal z letalom ali jadrilico in mimogrede omenil, da en njegov nekaj zna. Pa smo pri{li
zraven in {e sami kaj dodali.
Ko so mlaj{i kolegi zrasli in je bilo o~itno, da bi radi prevzeli vodenje travmatologije, se je neopazno umaknil in
prevzel zdravljenje najmanj hvale`ne patologije kroni~nih ran in diabeti~nih stopal. Prvi v Sloveniji je
pri~el uvajati terapijo s kisikom. Sprva tudi v hiperbari~ni komori v Ljubljani. Ker so bile logisti~ne te`ave
prevelike, je sam naredil komoro, ki jo natakne{ na
nogo in zapolni{ s kisikom. Ni manjkalo dosti, pa bi ob
razumevanju prej{njega vodstva za znosen denar imeli
pravo hiperbari~no komoro. Mimogrede je vpeljal tudi
perkutano metodo {ivanja Ahilove tetive, ki je bila tedaj
sporna, sedaj pa je standard.
Tudi ~e je {lo vse narobe in je bila potrebna amputacija
uda, je s pravim odnosom do pacienta in sistemom pooperativne obravnave ~loveka tako psihi~no kot fizi~no
spet postavil na noge. [ele sedaj, ko nimam nikogar, ki
bi se tega lotil vidim, kako zelo ga bomo pogre{ali.
Pogre{ali pa bomo predvsem modrost in `ivljenjske
izku{nje, ki so pri te`kih odlo~itvah nujne. V penzion je
od{el na{ in moj trener - coach.
Zadnji delovni dan je pri{el v stilu - z limuzino. Ker je ta
dan nameraval malo zamuditi, ga je {ofer limuzine zbudil. Je rekel: "Jaz v {lafroku, na vratih pa {ofer v smokingu in za njim ameri{ka ladja." Pri~akalo ga je pol
kirurgije in mu s tem pokazalo, kako ga cenimo. To smo
si izmislili zato, ker v `ivljenju ni imel novega, pa~ pa
ve~inoma stare in sklumpane avtomobile. Razlo`il mi je,
da nima smisla voziti avta za 30 jurjev, ~e se vozi{ z
letalom ali ladjo, ki stane desetkrat ve~.
Brane hvala za vse. Upam da nas {e kdaj povabi{ na
barko, na Tale` ali kar tako na pir. Samo v jedrilico
prosim ne.
Jani
Avto na naravni pogon
56
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:28
Page 57
Projekti
BOLje
Izgradnja Urgentnega centra Jesenice
Izvedba GOI del ter dobava z vgradnjo
splo{ne medicinske in nemedicinske
opreme za urgentni center Splo{ne bolni{nice Jesenice v mre`i urgentnih centrov
Ureditev urgentnega centra obsega raz{iritev in delno preureditev
oziroma adaptacijo obstoje~e bolni{ni~ne urgence v pritli~ni eta`i
Splo{ne bolni{nice Jesenice, tako da
bo po skupnih povr{inah in namembnosti prostorov z obstoje~im
delom urgence zado{~eno predpisom in metodologiji. Povr{ine urgentnega centra, ki bodo pridobljene z novogradnjo, bodo obsegale neto 695,30 m2. Poleg novogradnje je predvidena manj{a preureditev obstoje~ih prostorov bolni{ni~ne urgence v delu pritli~ja
objekta A SB Jesenice, ki bodo skupaj z novimi povr{inami tvorile novi
Urgentni center Jesenice. Obstoje~a
bolni{ni~na urgenca obsega 691,77 m2.
Od tega bo prenovljenih 400,48 m2,
na preostalih 291,29 m2 niso predvideni nikakr{ni posegi. Novi urgentni center bo torej skupno obsegal
1.387,07 m2.
V okviru investicije je predvidena
tudi ureditev povsem novega dovoza za re{evalna vozila s pokrito plo{~adjo in osebni dostop za
pe{ce. Zaradi izvedbe urgentnega
centra je treba poru{iti obstoje~o
vratarnico s prodajalno in jo zgraditi na drugem mestu v okviru
obse`nej{e ureditve okolice novega
objekta. Te ureditve so sicer del
obravnavane investicije, ne sodijo
pa med upravi~ene stro{ke in niso
predmet sofinanciranja v okviru
projekta Mre`a urgentnih centrov.
V mesecu juliju 2014 je naro~nik
uvedel pogodbenega izvajalca del
IMP PPS d.d. v delo za izvajanje
gradbenih, obrtni{kih in in{talacijskih del pri izgradnji urgentnega
centra v SB Jesenice. Izvedba del je
razdeljena v {tiri faze:
• priprava novih dostopnih poti v
{irini najmanj 3,5 metra do obstoje~e urgence, ograditev gradbi{~a,
ru{itev obstoje~e vratarnice, postavitev treh kontejnerjev za namen
vratarnice in trgovine VPD d.o.o.;
• izgradnja temeljev ter novih prostorov, kamor se selita agregat in
trafo postaja, izgradnja novega platoja za re{evalna vozila ter izgradnja prizidka za namen urgentne nujne medicinske pomo~i;
• obnova obstoje~ih prostorov urgence v SBJ;
• izgradnja nove vratarnice.
Izvajalci del so najprej v skladu s
sprejetim planom ureditve gradbi{~a ogradili gradbi{~e ter uredili
za~asne dostopne poti do urgence.
Vremenske razmere v leto{njem poletju in za~etku jeseni niso bile naj-
bolj naklonjene gradnji, zato smo
glede na potrjen terminski plan `e
kmalu pri~eli ugotavljati zaostanke.
Izvajalec je moral zaradi varovanja
gradbi{~ne jame raz{iriti prostor
gradbi{~a v smeri dovoza v gara`no
hi{o. V dogovoru z novim upravljalcem gara`ne hi{e se je prestavil ~italec kartic, izvedla se je tudi zapora
dodatnih petih parkiri{~. Izvajalec je
zagotovil varno pot za pe{ce iz gara`ne hi{e do vseh objektov SB Jesenice.
V mesecih september in oktober je
izvajalec izvajal podlo`ne betone in
vgrajeval beton v temelje prizidka; v
izdelavi je prestavitev fekalne kanalizacije, in sicer kot za~asna re{itev.
Na vsakem operativnem sestanku
poteka pregled realizacije po terminskem planu. Pri izvajanju del
prve faze je ugotovljenih 30 dni zamude, zato je bil izvajalec pozvan k
izvajanju ukrepov za zmanj{anje
zamude. Pisno predstavitev ukrepov
je izvajalec predlo`il 21. 10. 2014 s
sedmimi to~kami predlaganih ukrepov ter rebalans terminskega plana z
zaklju~kom investicije 30. 8. 2015.
Izvajalec del s projektantom aktivno
usklajuje postopke izvedbe del ter
redno preverja nerazumevanje projektov oz. nezmo`nosti izvedbe pre-
57
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:28
Page 58
Projekti
BOLje
dlaganih detajlov na gradbi{~u, kajti
zamude pri izvajanju del zahtevajo
uskladitev plana z dejanskim stanjem na gradbi{~u.
Izgradnja prizidka za potrebe endoskopije, izgradnja po`arnih stopnic
in sprejemne pisarne ter obnova centralne kuhinje.
Druge gradnje v obstoje~em objektu A (ambulantna stavba) so posledica izvedbe urgentnega centra v
pritli~ju objekta A in njegovem prizidku ter obsegajo:
a) prenovo centralne kuhinje v
1. kleti objekta A,
b) izvedbo zunanjega po`arnega
stopni{~a in izvedbo ukrepov
varstva pred po`arom v pritli~ju
objekta A,
58
c) preselitev endoskopskih
ambulant in
d) preselitev sprejemne pisarne.
V mesecu juliju 2014 je naro~nik
uvedel pogodbenega izvajalca del
VG5 d.o.o. v delo za izvajanje gradbenih, obrtni{kih in in{talacijskih
del pri izgradnji prizidka za endoskopijo in sprejemno pisarno, izgradnjo po`arnih stopnic ter obnovo centralne kuhinje.
Izvedba del je razdeljena v {tiri faze:
• izgradnja prizidka za namen preselitve endoskopije,
• izgradnja prizidka za namen preselitve sprejemne pisarne,
• izgradnja po`arnih stopnic zaradi
zagotavljanja po`arne varnosti
novega urgentnega centra (pogoj
za pridobitev uporabnega dovoljenja za urgentni center),
• obnova centralne kuhinje (za ~as
obnove je kuhinja je preseljena v
nadomestne prostore, ki jih je uporabnik pred~asno pripravil v prostorih nekdanjega skladi{~a).
Izvajalec je `e zaklju~il ru{itvena
dela v kuhinji in izvaja zidanje sten,
oporni zid, nosilno konstrukcijo pritli~ja sprejemne pisarne, {irok izkop
prizidka endoskopije, preboje odprtin za in{talacije in prehode, izvedena je ru{itev AB opornega zidu pri
endoskopiji.
Pri pregledu izvajanja terminskega plana je nadzor ugotavil zamude pri izvajanju del na sprejemni pisarni 27 dni,
na endoskopiji 30 dni in pri kuhinji 0
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:28
Page 59
Projekti
BOLje
dni. Izvajalec je bil pozvan k izvajanju ukrepov za zmanj{anje zamude.
Izvajalec je ob izkopu gradbene
jame za potrebe endoskopije naletel
na nujnost obnove vro~evoda, sledila je pa tudi zahteva upravljalca za
izvedbo ja{ka na liniji vro~evoda.
Najve~jo te`avo pri izvajanju gradbenih del v SB Jesenice predstavlja
neizbira izvajalca razpisanega tretjega sklopa projekta - oprema kuhinje. Izvajalec GOI del sklopa 1 VG5
d.o.o. prosi za posredovanje tehnolo{kega na~rta kuhinje, naro~nik pa
`al {e ni izbral po postopku javnega
naro~ila izvajalca opreme v obnovljeni kuhinji zaradi zahtevka za revizijo. Izvajalec po terminskem planu
planira zaklju~ek del v centralni
kuhinji 12. 2. 2014. Do predaje
tehnolo{kega na~rta izbranega izvajalca opreme kuhinje izvajalec GOI
del izvaja dela v skladu s predano
dokumentacijo PZI. B
Mateja Hafner Malovrh,
univ .dipl. geog. in prof.,
vodja slu`be za javna
naro~ila in nabavo
^lovek ne zna vo{~iti
toliko `elja, kot jih zmor e
usli{ati `ivljenje. Pr epr oste,
majhne stvari in pozor nosti
ustvarjajo ~ude`e ... Naj jih
bo v letu 2015 ~im ve~,
vam `eli slu`ba za nabavo
in javna nar o~ila SBJ
59
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:28
Page 60
Projekti
BOLje
"M A S H – 2. DEL"
Kdaj bo konec tega ropotanja?
Kdaj bomo {li v Role?
[ele za~elo se je, pa ropotanje `e moti. Kdor je mislil, da
se bo urgentni center zgradil brez hru{~a in tru{~a, ni v
`ivljenju {e nikoli ni~esar v stanovanju popravljal. Samo
macolo prinese{ v stanovanje, pa se `e kadi in neznosno
ropota. Ja, tako bo na{e delo naslednje leto. Bolj ali manj
moteno z razli~nimi bolj in manj glasnimi glasbenimi
vlo`ki, roko na srce, pridnih delavcev. Res so pridni! Ropotanje se je {ele dobro za~elo. Verjetno nas najhuj{e {ele
~aka. Najve~ ropota je pri~akovati ob pri~etku izdelave
preboja med novim in starim delom ter ob ru{itvenih delih prostorov spodnje operacijske in endoskopije. Strinjam se, da smo v sredini gradbi{~a.
Verjetno je to najpogosteje zastavljeno vpra{anje. Po trenutno veljavnem na~rtu gradbenih del se bo selitev urgentne dejavnosti interne in kirurgije izvajala od 8. do 17.
marca drugo leto. Po 17. marcu torej delamo v Role. Verjeli ali ne, tega zamika pri~etka del v Role sem vesel. Zakaj?
Mogo~e nam bo uspelo uiti snegu, ki bi utegnil biti problem. [otor pod ve~jo te`o snega verjetno ne bi zdr`al brez
posledic. Dogovorjeno imamo pomo~ Slovenske vojske za
sprotno ~i{~enje snega s {otora tudi pono~i!
60
Kaj so ti modri kontejnerji in koliko {e?
Sli{al sem, da gradim barakarsko naselje. Se strinjam. [e
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:28
Page 61
Projekti
BOLje
tako slab kontejner je bolj{i kot {e tako dober {otor. Po
dolgotrajnih usklajevanjih mi je uspelo pridobiti verjetno
najpomembnej{i element, ki je manjkal. Strani{~e!!!! To
je veliki modri kontejner v luknji na koncu {otora. V luknji je zato, ker je pod njim septi~ni kontejner in je s tem
vhod dvignjen 1,2 m nad tlemi. Postavitev v luknjo omogo~a uporabo tudi slab{e pokretnim, ker ne bo stopnic.
Brez tega kontejnerja bi bilo opravljanje fiziolo{kih potreb pacientom in spremljevalcem omogo~eno pred
EITOS in pred enoto za dializo, kar bi bilo hudo neprakti~no. Ostala dva modra kontejnerja sta namenjena bodisi ambulantni dejavnosti ali skladi{~u, odvisno od potreb. Veliki zeleni kontejner, ki je tudi klimatiziran, pa je
predviden za ambulantno internisti~no dejavnost.
Kako in kaj se bo delalo v Role?
V Role se bosta opravljali urgentna kirur{ka in internisti~na dejavnost. @elja je delovati ~im podobneje kot sedaj!
Osnovna ideja je delitev na interni in kirur{ki del, tako kot
imamo sedaj desni in levi hodnik. Dolgi {otor bo namenjen sprejemni pisarni in ~akalnici. V enem od trojnih kontejnerjev bo reanimacija, v drugem kirur{ka urgentna ambulanta z mav~arno in v tretjem ambulantna operacijska.
V enojnih kontejnerjih bodo rentgen, lekarna in ambulanta. Pre~ni vezni {otor in veliki zeleni kontejner sta namenjena internistiki. Rentgenska diagnostika hode~ih in
sede~ih pacientov se bo vr{ila v Role, le`e~ih pa na rentgenskem oddelku. Potrebno je postaviti {e nekaj pregrad,
izdelati povezave med "novimi" kontejnerji in {otorom,
priklopiti na vodovodno omre`je novi WC kontejner.
Nekaj dela nas {e ~aka. Izdeluje se natan~ni protokol dela
v Role, napak ne sme biti. V osnovi smo na pri~etek delovanja v Role pripravljeni, detajli dela se pripravljajo.
dr`ave imamo usmeritve, na~rte in priporo~ila. V osnovi
ne bo ni~ druga~e, samo prostora bomo imeli ve~, oprema bo nova, druga~na prostorska ureditev, ve~ osebja.
Pridru`ilo se nam bo urgentno osebje iz zdravstvenih
domov. Smo v za~etni fazi pogovorov z OZG o nadaljnji
ureditvi urgentne slu`be Zgornje Gorenjske. Trenutno
se ukvarjamo s ~isto tehni~nimi detajli polo`ajev vti~nic,
aparatov itd. Imamo sre~o, saj je pogodba za dobavo
opreme `e podpisana. Strah, da bi postavili hi{o, za opremo pa bo zmanjkalo denarja, je upam odve~. V rokavu
imamo {e en adut - slovenski javnosti bomo lahko vsak
teden zamude javljali: "Halooo, mi smo v {otorih!!!"
V prihodnjem letu nas torej ~aka marsikaj zanimivega.
Vsem `elim v letu 2015 zdravja in sre~e, ostalo boste `e
sami "zrihtali". Priporo~am se za pomo~, skupaj nam bo
uspelo!! B
Jest, Robert Carotta (Quincy)
Kak{en je trenutni plan gradnje urgentnega
centra?
Plan se dnevno spreminja, precej "zabetonirani" pa so
slede~i termini! Selitev v Role kot re~eno med 8. in 17.
marcem. V za~etku marca selitev endoskopij v nove prostore. Po 17. marcu prenova pritli~ja ambulantne stavbe.
Zaklju~ek gradbenih del konec avgusta. Pri~etek dela v
urgentnem centru konec oktobra DRUGO LETO (2015).
Upam, da to ni pravljica. V Role bomo torej 6-7 mesecev.
Kako pa se bo delalo v urgentnem centru?
To bi kot predstojnik enote za nujno medicinsko pomo~
v ustanavljanju tudi jaz rad vedel. [alo na stran! S strani
61
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:28
Page 62
Projekti
BOLje
Porodni oddelek
V mesecu marcu so se za~ele priprave na 2. fazo prenove porodnega oddelka. V letu 2013 je bila namre~ `e izvedena 1. faza, v kateri so
bili prenovljeni prostor za CTG,
porodna soba s kopalnico za naravni porod in ostali dve porodni sobi
ter umivalnica s filtrom.
nico za pacientke, depo in mini kuhinja. Za~etna dela prenove, slikopleskarska in kerami~arska dela so
izvedli delavci tehni~no vzdr`evalne
slu`be bolni{nice. Zunanji izvajalci
pa so opravili in{talacijska dela, tlakarska dela, nekatera zaklju~na dela,
izdelali in vgradili so stavbno pohi{tvo.
V maju in juniju leto{njega leta so
bili na porodnem oddelku prenovljeni {e ostali prostori: operacijska
dvorana z umivalnico in reanimacijski prostor za novorojen~ke, sestrski prostor s sprejemom porodnice
in toaleto za uslu`bence ter kopal-
Za prenovo so se zbirala donacijska
sredstva. Iz tega naslova je bil popla~al material potreben za izvedbo
del in delno tudi stro{ek izvajalcev,
ki so na izvedena dela dali dodatni
popust. Po kon~anih delih se je izkazalo, da bo sama prenova zaklju~ena,
62
ko bodo vsi prostori opremljeni s
pohi{tvom, zato so v mizarski delavnici izdelali novo pohi{tvo, ki je dalo
piko na i obnovljenim prostorom.
Ob tem bi radi izkoristili prilo`nost,
da se zahvalimo vsem skupaj in
vsakemu posebej, ki ste s finan~nimi ali materialnimi sredstvi omogo~ili, da je prenova uspela in da prostori uspe{no slu`ijo uporabnikom. B
Alenka Urh,
dipl. in`. grad.
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:28
Page 63
Izobra`evanje
BOLje
26.9.2014 je na ginekolo{ko porodni{kem oddelku potekala slovesnost ob
odprtju prenovljenega porodnega bloka.
Prostori so bili zadnji~ obnovljeni leta
1985. Porodnice so ve~krat izra`ale nezadovoljstvo zaradi udobja in ne zagotavljanja popolne intimnosti v stari porodni, zato je bila potreba po prenovi
nujna.
Lansko poletje nam je uspelo prenoviti le del porodne sobe. Ker nam je
zmanjkalo finan~nih sredstev, smo
organizirali dobrodelno akcijo OD
VELIKIH LJUDI ZA MALE - ZA LEP[I
ZA^ETEK NOVEGA @IVLJENJA.
Odziv ljudi je bil neverjeten. Skupaj
smo zbrali 60.000 eur in prenovili {e
preostali del porodne sobe.
Prenovljeni prostori sedaj nudijo porodnicam in njihovim partnerjem bolj udobno, prijazno, predvsem pa bolj intimno
okolje. Z novimi prostori pa smo zadovoljni tudi zaposleni, saj nam prostori
omogo~ajo la`je in bolj varno delo.
Ker na{a porodni{nica strmi h novostim in ker `elimo da bi bile porodnice
z nami {e bolj zadovoljne, v prihodnosti `elimo omogo~iti tudi mo`nosti
poroda v vodi, mo`nost sobivanja dru`inskih ~lanov in v ta namen izgraditi
{e apartma. Prav tako si `elimo prenoviti
{e prostore na oddelku, kjer so potem
name{~ene mamice z novorojen~ki. A
na te del bo treba {e malo po~akati.
Zadovoljstvo porodnic je `e sedaj pohvalno in dr`i pregovor da GRE
DOBER GLAS V DEVETO VAS, saj pri
nas rojevajo `enske iz vse Slovenije.
Verjetno zadovoljstvo ni samo zaradi
prenovljenih prostorov, temve~ tudi
zaradi prijaznosti, ustre`ljivosti in
strokovnosti zaposlenih ki to delo
opravljajo. B
"Dojenje v porodni{nici in doma"
Konec oktobra smo v okviru ginekolo{ko porodni{kega oddelka izvedli izobra`evanje na temo
"Dojenje v porodni{nici in doma". Vabljene so bile patrona`ne
medicinske sestre, zdravniki in
tudi drugi zdravstveni delavci, ki
prihajajo v stik z nose~nicami in
otro~nicami. Namen tovrstnega
izobra`evanja je v izmenjavi znanj in izku{enj z namenom izbolj{ati
nadaljnjo obravnavo otro~nice ob odhodu iz porodni{nice.
Zavedamo se, da je dojenje neprecenljivo za optimalen razvoj in zdravje
otroka, zato s tovrstnimi izobra`evanji krepimo ozave{~enost vseh
zdravstvenih delavcev o pozitivnih vidikih dojenja tako za otroka, kot za
mater in nenazadnje za celo dru`bo. Tako `e v zgodnji nose~nosti `enske
vzpodbujamo, da se informirajo o pozitivnih vidikih dojenja, ji pomagamo pri za~etkih dojenja `e v porodni sobi in kasneje na oddelku. Ob
odhodu iz porodni{nice na{e delo nadaljujejo patrona`ne medicinske sestre in rezultat vseh na{ih naporov je vse ve~ izklju~no ali vsaj delno
dojenih otrok.
Vsi udele`enci menimo, da so tovrstna dru`enja izredno pomembna, saj
z izmenjavanjem izku{enj vsi pridobivamo nova znanja in tako zdru`ujemo prijetno s koristnim. B
Barbara Sfiligoj, dipl. babica
Barbara Sfiligoj,
dipl. babica
63
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:29
Page 64
Razno
BOLje
Srebrni znak
V soboto, 6. decembra je v Gledali{~u Toneta ^ufarja na Jesenicah potekala slavnostna
podelitev srebrnih znakov in naziva ~astni ~lan.
Nagrajenci 2014 s predsedstvom dru{tva
Po pozdravnih besedah predsednice Dru{tva medicinskih sester, babic
in zdravstvenih tehnikov Gorenjske
Tanje Pristavec in predsednice Zbornice-Zveze Darinke Klemenc, nas je
z glasbo dodobra ogrela Nu{a Derenda. Po energijskem koncertu nas
je ~akala {e slavnostna podelitev
srebrnih znakov in naziva ~astni ~lan.
Leto{nji dobitniki priznanj so Ale{
Bla`, medicinski tehnik iz Psihiatri~ne
bolni{nice Begunje, Helena Dol`an
Lindi~, dipl. m. s. iz Splo{ne bolni{nice Jesenice, Katja Vrankar,
mag. zdr. nege iz Klinike Golnik,
Aleksandra Vodopivec, tehnik zdravstvene nege iz Splo{ne bolni{nice
Jesenice, naziv ~astni ~lan pa je prejela Marjana Bratkovi~, dipl. m. s. iz
Klinike Golnik. Vsem dobitnikom
iskrene ~estitke!
64
Aleksandra Vodopivec
Ne nazadnje velja omeniti, da sta
med dobitniki medicinski sestri
Helena Dol`an Lindi~ ter Aleksandra Vodopivec, ki sta bili v svojih
sredinah prepoznani po delu, v
katero imajo zaposleni zaupanje,
njuno poklicno delovanje pa je
proaktivno, saj ves ~as razmi{ljata o
izbolj{avah v svojem delovnem
okolju in jih uresni~ujeta. Obe dobitnici poleg strokovnega znanja
odlikujejo tudi natan~nost, sr~nost,
moralne vrednote in human profesionalni odnos do pacientov. Velikokrat pozabimo omeniti, da posamezniki za izbolj{anje kvalitete v
svoji profesiji namenjajo tudi veliko
svojega prostega ~asa. Kvalitet, ki
jih prejemnici priznanja vsakodnevno razdajata med nas, pa je bilo
na podelitvi ve~ kot popisan list, na
kar smo izredno ponosni.
Ve~er se je po ganljivem govoru
Helene Dol`an Lindi~ prevesil v prijetno dru`enje v preddverju gledali{~a, kjer smo s penino nazdravili
novem letu.
Dru{tvo medicinskih sester, babic in
zdravstvenih tehnikov Gorenjske si
vsekakor prizadeva za organiziranje
aktivnosti, ki jih svojim ~lanom in
~lanicam nudi celo leto, idej, ki jih
bomo udejanili preko leta 2015 pa
prav tako ne manjka.
Sre~no 2015 v imenu Tanje Pristavec,
Alenke Bijol in Zorice Pani}!
Dru{tvo medicinskih sester, babic in
zdravstvenih tehnikov Gorenjske B
Alenka Bijol, dipl. m. s.
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:29
Page 65
Razno
BOLje
Zahvala
V imenu vseh nas, prejemnikov
srebrnega znaka, bi se rada zahvalila vam, ki ste videli na{e delo,
ga ocenili kot dobro in nam zato
tudi podelili to lepo priznanje.
Mislim, da nam vsem to res veliko pomeni, saj to ni le potrditev,
da smo pri svojem delu ubrali
pravo pot in doprinesli k dobremu rezultatu, ampak nam je tudi
motivacija, spodbuda za naprej.
Prav gotovo pa rezultati na{ega
dela ne morejo biti in niso samo
na{i - mi smo lahko uspe{ni le ob
podpori in sodelovanju na{ih
sodelavcev, zato tudi njim iskreno hvala.
S pozitivnim odnosom do svojega poklica in stroke
lahko v vsakodnevnem delu naredimo veliko za
paciente, njihove svojce, na{e sodelavce in druge zdravstvene delavce. Vsak od nas doda drobec k razvoju
stroke in poklica, kar pa je kljub majhnim korakom
lahko velik doprinos stroki zdravstvene nege.
Veselje, sre~a, zadovoljstvo na eni strani, `alost, strah,
bole~ina na drugi strani - vse to in {e druga ~ustva nas
spremljajo v vsakdanjem `ivljenju in pri delu. Verjetno
jih vsi nosimo s seboj domov in z njimi okupiramo na{e
bli`nje. Zato tudi njim hvala, ker nas prena{ajo take kot
smo, tudi z na{imi te`avami in problemi iz slu`be.
Zdravstvena nega do`ivlja intenziteto svojega razvoja v
Sloveniji v zadnjih petnajstih letih, nanjo pa delujejo
razli~ni ekonomski, politi~ni, dru`beni in kulturni dejavniki, demografske in epidemiolo{ke okoli{~ine ter okolje.
Z ve~jimi znanji medicinske sestre prevzemamo vse bolj
zahtevne in specifi~ne naloge. V ospredju je timska
obravnava pacienta in vsekakor tudi ustvarjalno sodelovanje s sodelavci razli~nih strok.
Vloga medicinskih sester zaradi nara{~ajo~ih potreb
prebivalstva (staranje populacije, nara{~anje {tevila
kroni~nih bolnikov, potrebe po
zdravstvenem vzgojenem delu),
postaja vse bolj pomembna.
Pacienti so vedno bolj izobra`eni, pou~eni o svojem zdravju in
zdravljenju in `elijo dobiti {e ve~
novih informacij. Prav je, da so
ob vstopu v zdravstveni sistem
seznanjeni in da se zavedajo tudi
svojih pravic in dol`nosti.
Medicinske sestre smo ob pacientih v vseh obdobjih njihovega `ivljenja, v ~asu zdravja, bolezni, rehabilitacije in omogo~anja
mirne smrti. K njim pristopamo z
veliko mero razumevanja za stisko, prijaznosti, topline, pozornosti, spo{tljivosti, sprejemanja druga~nosti in hkrati
odlo~nosti, vztrajnosti, doslednosti. Vse to vzbuja pacientu in njegovim svojcem ob~utek varnosti.
To so stvari, ki jih sli{imo, poslu{amo vsak dan, ki jih vsi
dobro poznamo, koliko jih res upo{tevamo in uporabljamo pri svojem delu, pa je `e drugo vpra{anje.
Danes se preve~krat izgovarjamo, da smo v krizi, da je
te`ko dobro delati. Zakaj pa nam kriza ne bi bila izziv,
da mogo~e poi{~emo nove re{itve, morda spremembe
za uspe{nej{o organizacijo dela, da spodbujamo in
ohranimo optimizem. Pacienti nas potrebujejo bolj kot
kdajkoli prej.
V dana{njih kriznih ~asih, ko so pritiski tudi na stroko
zdravstvene nege vse ve~ji, se lahko izka`emo tako, da
na svojih delovnih mestih delujemo profesionalno, se
dodatno izobra`ujemo in tako opozorimo na pomembnost svojega poklica. B
Helena Lindi~ Dol`an, dipl. m. s.
65
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:29
Page 66
Razno
BOLje
Novoletno obdaritev otrok zaposlenih v SBJ
Splo{na bolni{nica Jesenice je leta
2011 pridobila osnovni certifikat
Dru`ini prijazno podjetje. Tako se
trudimo, da na{im zaposlenim z
razli~nimi aktivnostmi in ugodnostmi omogo~amo ~im la`je usklajevanje poklicnega in dru`inskega `ivljenja. Eden od pomembnih dogodkov je vsekakor novoletno obdarovanje otrok na{ih zaposlenih. Tudi letos nam je s pomo~jo donatorjev uspelo izpeljati
to, `e tradicionalno prireditev in
obdariti najve~ otrok doslej, kar 286.
V sredo, 11. decembra ob 17. 30 so
se skoraj vsi zaposleni v na{i
bolni{nici za dve uri preselili v kinodvorano @elezar na Jesenicah. Dvorana je bila polna do zadnjega koti~ka. Ogledali smo si predpremiero
Gledali{~a Toneta ^ufarja, predstavo Miki Muster - Dogodiv{~ine
Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, v
priredbi in re`iji Katje Stu{ek in
Nike Brgant. Zvitorepec, Trdonja in
Lakotnik so s pomo~jo ~asovnega
stroja padli v novo dogodiv{~ino in
se je zelo razveselili. Juhuhu! A glej
ga zlomka, ta dogodiv{~ina sploh {e
ni bila napisana in kaj naj trije junaki delajo v nenapisani zgodbi? Naj
se dolgo~asijo toliko ~asa, da se njihova nova dogodiv{~ina napi{e?!?
Otroci so tako sodelovali pri pisanju
stripa in trije junaki so bili njihovih
predlogov zelo veseli. Skupaj so ustvarili novo zgodbo.
Po predstavi smo vsi skupaj do~akali dobrega mo`a - Bo`i~ka. Spet
se je malo prito`il nad starko Zimo,
66
ki mu nagaja in ne natrosi snega. Z
otroki je zapel pesmico in jim skupaj s svojim pridnimi pomo~niki razdelil darila.
Iskrena hvala vsem donatorjem in
dobrim ljudem: sindikatoma Gorenjska regijska enota FIDES in SDZNS
SE SBJ ter podjetjem Paloma d.d.,
Tosama d. o. o., Paul Hartmann
Adriatic, Kompas shop d. o. o., ,
Design Damjan d. o. o., Gledali{~e
Toneta ^ufarja Jesenice, Mercator
d.d., Pitus d. o. o., Tiskarna Grahovec,
BTT tekstil d.o.o., Salon pohi{tva
Acron, strokovni direktorici ga.
Karmen Jan{a, dr.med., in vsem, ki
so navedeni v spodnji tabeli. Brez
vas prireditve ne bi mogli izpeljati.
Seveda pa nismo pozabili tudi na
otroke in paciente, ki v teh prazni-
~nih dneh bivajo v na{i bolni{nici.
Otrokom na pediatri~nem oddelku
so 18. decembra plesalci iz kluba
Moj Klub Bled zaplesali Labodje
jezero, 23. decembra pa bo v avli v
prvem nadstropju bolni{nice potekal
bo`i~no novoletni koncert za vse paciente in obiskovalce bolni{nice. Pravo
bo`i~no pravljico nam bodo pri~arali: Otro{ki pevski zbor~ek Gorje,
Marija Pogorevc in Cirila Zupanc na
citrah ter kvartet v sestavi Janja
Hvala, Bernarda Poklukar Novak,
Darko Peterman in Tilen Kuhar ob
klavirski spremljavi [pele Torkar.
Obiskal nas bo tudi Dedek Mraz. B
Sandra Jerebic,
univ. dipl. soc.
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:29
Page 67
Razno
BOLje
DONACIJE ZA NOVOLETNO OBDARITEV OTROK
Datum:
Donator:
15.10.2014
Makom trgovina, d.o.o., Koro{ka cesta 64, Velenje
15.10.2014
Lotri~ meroslovje d.o.o., Selca 163, Selca
100,00 €
17.10.2014
Enos, d.d., Cesta `elezarjev 8, Jesenice
100,00 €
20.10.2014
Biotera podjetje za ravnanje z organskimi odpadki, d.o.o., Pod kostanji 4, Komenda
100,00 €
24.10.2014
Helpy pomo`na sredstva za invalidne in bolne osebe d.o.o., Dobrave 7a, Trzin
100,00 €
06.11.2014
Smart Com d.o.o., Informacijski in komunikacijski sistemi, Brn~i~eva ulica 45, Ljubljana
100,00 €
13.11.2014
Spes d.o.o. Ljubljana, Stegne 21, Ljubljana
200,00 €
18.11.2014
Skanteh podjetje za zastopanje, trgovino in in`eniring, d.o.o., Kidri~eva 23, Trzin
300,00 €
19.11.2014
Novak M d.o.o., P.C. @eje pri Komendi, Pod smrekami 5, Komenda
100,00 €
20.11.2014
Vavpoti~ trgovina in storitve d.o.o., Kamni{ka ulica 41, Ljubljana
100,00 €
20.11.2014
Kobo Bojan Kokalj s.p., Stagne 8, Tr`i~
21.11.2014
San.ko.m., d.o.o., Je`ica 17, Ljubljana
21.11.2014
Ekipa ASM, projektiranje in tehni~no svetovanje, d.o.o., Sveti duh 162, [kofja Loka
30,00 €
24.11.2014
Mizar d.o.o. Celje, Medlog 7 e, Celje
50,00 €
24.11.2014
Renting d.o.o. Koper, Ul. 15. maja 10, Koper
50,00 €
24.11.2014
DVD Verdikon, d.o.o., Jesenice, Plav{ki rovt 3b, Jesenice
25.11.2014
BIE in`eniring, nadzor in vodenje projektov, d.o.o., Bazovi{ka ulica 6, Radovljica
70,00 €
25.11.2014
Primatron, servis in razvoj Leopold Punger~ar s.p., Mirnska cesta 21, Trebnje
50,00 €
28.11.2014
Novi Plamen, Kropa, d.o.o., Kropa 1a, Kropa
28.11.2014
Razinger Anton, Moste 17c, @irovnica
01.12.2014
IUZ - in{titut za upravljanje v zdravstvu, svetovalno podjetje d.o.o., Mestni trg 24, Ljubljana
300,00 €
02.12.2014
Metalka Media d.o.o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana
300,00 €
02.12.2014
TDS Servis Dragan Tarla~ s.p., Kolezijska ulica 4, Ljubljana
03.12.2014
Vzdr`evanje in popravila dializnih aparatov Sre~ko [kafar s.p., ^rna vas 250, Ljubljana
100,00 €
04.12.2014
Medis, farmacevtska dru`ba, d.o.o., Brn~i~eva 1, Ljubljana
300,00 €
04.12.2014
Grmu{a Cirila, Ro`na ulica 4a, Bled
500,00 €
05.12.2014
Silmes, Gregor~i~eva cesta 8, Ilirska Bistrica
100,00 €
SKUPAJ
Znesek:
80,00 €
50,00 €
100,00 €
100,00 €
200,00 €
50,00 €
50,00 €
3.680,00 €
67
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:29
Page 68
Razno
BOLje
Manca Poga~nik naj mentor v Splo{ni bolni{nici Jesenice
Fakulteta za zdravstvo Jesenice je v {tudijskem letu
2013/14 uvedla izbiro naj mentorjev. S strani {tudentov
FZJ so bili imenovani najbolj{i mentorji, t. i. "Naj mentorji". Na FZJ `elijo prepoznati mentorje, ki po mnenju
{tudentov izvajajo kakovostno mentorstvo glede na podro~ja vrednotenja mentorskega dela. Priznanja so bila
podeljena v okviru 8. {ole za klini~ne mentorje, 18. 9. 2014.
V Splo{ni bolni{nici Jesenice si je presti`ni naziv pridobila na{a sodelavka Manca Poga~nik.
Manca se zaveda pomena vse`ivljenjskega u~enja, zato
se udele`uje strokovnih izobra`evanj in tudi samoiniciativno prebira strokovno literaturo, {e poseben izziv so ji
vsebine s podro~ja varnosti, kakovosti in kirurgije. Aktivno sodeluje v skupini za raziskovanje, v projektni skupini za prenovo in oblikovanje standardov kakovosti, projektni skupini za oblikovanje negovalnih diagnoz, projektni skupini za bolni{ni~no higieno. Aktivno sodeluje
tudi pri izdelavi in prenovi klini~nih poti.
Manca se je v Splo{ni bolni{nici Jesenice zaposlila leta
2010. Svoje delo je pri~ela na hemodializnem oddelku,
nato je bila preme{~ena v kirur{ko slu`bo na delovno
mesto diplomirane medicinske sestre v negovalni enoti.
Opravlja delo odgovorne medicinske sestre na ortopedskem odseku.
Njeni sodelavci smo kmalu prepoznali njene osebne
vrednote ter strokovnost in profesionalnost pri opravljanju dela. Izra`a optimizem, zaradi ~esar je zelo priljubljena v zdravstvenem timu.
Mentorstvo {tudentom Fakultete za zdravstvo Jesenice
izvaja na podro~ju zdravstvene nege kirur{kega pacienta. Kljub svoji mladosti si pri izvajanju mentorstva zna
pridobiti zaupanje {tudentov in uspe{no prena{a znanje na bodo~e sodelavce v zdravstveni negi.
Zaposleni v Splo{ni bolni{nici Jesenice ji ~estitamo k
nazivu! B
68
Marija Me`ik, dipl. m. s. in
Jana Lavti`ar, dipl. m. s.
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:29
Page 69
Projekti
BOLje
Klimatizacija
operacijskega bloka
V ~asu izvajanja del smo se tedensko sestajali naro~nik,
izvajalec del in nadzorniki gradnje z namenom pregleda
opravljenega dela in predstavitve plana za naprej.
V teku projekta so nastali dodatni stro{ki zaradi predelave
pohi{tva, ki je bila posledica zni`anja stropov v vseh prostorih in zaradi odlo~itve o zamenjavi svetil. Prvotno je bila
namre~ na~rtovana demonta`a svetil ter ponovna monta`a
starih svetil, vendar se je vodstvo bolni{nice odlo~ilo, da se
stara svetila zamenjajo z vgradnimi svetili, ki so primernej{a
za operacijsko dvorano in so tudi energijsko var~nej{a.
Dela v OP bloku so bila zaklju~ena konec meseca avgusta.
Tako so uporabniki prostorov v prvih dneh septembra lahko pri~eli nemoteno izvajati svoj program dela.
Za postavitev kontejnerjev in hladilnega agregata je bila
pripravljena talna betonska plo{~a. Ta podlaga se nahaja na
lokaciji, kjer je bila v~asih pretakalna plo{~ad za dobavo kurilnega olja. Sedaj je pretakalna plo{~ad urejena na novo in se
nahaja na sredini zgornjega parkiri{~a ob delavnici.
Kontejnerja sta tipske izvedbe in sta opremljena s klimatoma.
V mesecu septembru so bila dokon~ana {e ostala dela, ki
so se nana{ala na vzpostavitev delovanja operacijskega
stropa in klimatov.
V za~etku meseca novembra smo tako uspe{no prevzeli in
zaklju~ili obnovo operacijskega bloka. Z izvedenimi deli
smo uredili in izbolj{ali delovne razmere za zaposlene in
pridobili sodobnej{e delovne prostore. B
V leto{njem letu je minilo `e devet let, odkar je bila izvedena celotna prenova operacijskega bloka, ki se nahaja v
2. nadstropju bolni{ni~ne stavbe. Tedaj je bila klimatizirana
le najve~ja operacijska dvorana, dvorana A, ki ima za delovanje klimata v sosednjem prostoru svojo klima strojnico.
V letu 2012 je bilo ob prenovi ginekolo{ko ortopedskega
operacijskega bloka, ki se nahaja v 1. nadstropju, prenovljeno tudi skladi{~e materiala v 2. nadstropju. Ob tej prenovi
se je oba prostora, ki se nahajata na isti lokaciji v dveh nadstropjih, povezalo z malim tovornim dvigalom.
V za~etku leto{njega leta je bil pripravljen projekt prenove s
klimatizacijo operacijskega bloka, kateremu je v mesecu
aprilu sledila objava javnega razpisa za izvedbo klimatizacije operacijskih dvoran z gradbeno obrtni{kimi in in{talacijskimi deli in meseca junija podpis pogodbe za izvedbo
del, ki so se pri~ela 30. junija.
Alenka Urh, dipl. in`. grad.
Veliko sre~e in lepih sanj,
naj vam prinese bo`i~ni dan.
In novo leto naj za`ivi,
radosti polno,
brez solz in skrbi.
kolektiv
KIRUR[KE SLU@BE
69
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:29
Page 70
Razno
BOLje
Stari in {e vedno
uporabni nasveti
(v ~asu krize)
Danes so pri{li tak{ni ~asi, da se je treba odlo~iti, kako
naprej. Za mnoge je to prvi korak k var~evanju. Var~ujemo lahko tudi pri preprostih stvareh, {e posebej pri
energiji. Je sploh mogo~e privar~evati nekaj evrov in
poleg tega poskrbeti {e za ~isto okolje? Ozrite se po
stanovanju in takoj lahko za~nete var~evati z energijo.
Najprej zamenjajte stare, obi~ajne `arnice. Zamenjajte
jih z var~nimi, ~eprav boste zanje od{teli malo ve~ denarja. Var~ne `arnice porabijo manj elektrike in svetijo
dlje ~asa. Ve~ina takih `arnic ima celo garancijo. [e ve~
denarja lahko prihranimo z namestitvijo LED sijalk.
Zaradi vgraditve ohi{ja takih sijalk je prvi stro{ek morda
ve~ji, potem pa boste zagotovo privar~evali.
Elektri~ne in elektronske naprave, ki jih ne uporabljate
preprosto, ugasnite oz. izklopite. ^e televizijskega ali
radijskega sprejemnika, ra~unalnika, polnilca za telefon
in podobnih naprav ne potrebujete ve~ kot 15 minut, jih
preprosto izklopite. Veliko elektri~ne energije nekatere
od teh naprav tro{ijo tudi takrat, ko so v stanju pripravljenosti oz. v tako imenovanem stand by polo`aju. V
tak{nem polo`aju lahko porabijo celo 40 % energije, ki
jo sicer uporabijo, ko so vklopljene.
70
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:29
Page 71
Razno
BOLje
[e posebno v zimskem ~asu poskrbite, da
boste imeli dobro zatesnjena vrata in okna. V tem ~asu lahko skozi {e tako drobno {pranjo pobegne veliko toplote in s
tem tudi energije. Okna in vrata preprosto
zatesnite s trakovi. ^e je stanovanje morda
slabo izolirano in prihaja do ve~je toplotne izgube, pa povpra{ajte strokovnjaka. Nalo`ba za izvedbo sanacije je lahko
visoka, ampak pomislite, da je ogrevanje
brez ustrezne stenske izolacije dra`je za
okoli 35 %. Dodatnih 25 % stro{kov lahko
pri{tejete, ~e je streha va{e hi{e preslabo
izolirana.
Veliko lahko prihranite tudi pri preprostih gospodinjskih opravilih. Pri kuhanju uporabite pokrovke, saj bo
voda hitreje zavrela. Segrevajte le toliko vode, kolikor jo
potrebujete. Perilo lahko perete v hladni do mla~ni vodi
pri 60 ali 90 °C. Nekateri priporo~ajo pranje zve~er in
ker stroj oddaja nekaj toplote, se nam bo zaradi tega
lahko ogrela kopalnica.
Pred nakupom gospodinjskega aparata preverite njegovo porabo. Vsi elektri~ni gospodinjski aparati morajo
imeti ozna~en energijski razred. Najbolj energijsko var~ni so tisti v A razredu. Porabijo do 30 % manj energije
v primerjavi s tistimi iz C razreda. Obi~ajno je za~etni
stro{ek nekoliko vi{ji, vendar se s prihrankom energije
razlika v ceni lahko povrne v nekaj letih.
^e pa me vpra{ate, kako je z var~evanjem energije v
javnih ustanovah, {e posebej v bolni{nicah, naj na koncu zapi{em ~isto preprost odgovor: "To je pa ~isto druga
zgodba … !" B
Danilo Dvor{ak
Vir - literatura: var~evanje z
energijo, energetski svetovalec
71
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:29
Page 72
Pri{li - od{li
BOLje
Prihodi in odhodi v SBJ v obdobju od 1. 6. 2014 do 30. 11. 2014
Pri{li
Datum
Priimek in ime
Naziv delovnega mesta
2.6.2014
RAVNIK SARA
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Oddelek
Opis del. razmerja
Ginekolo{ko-
dolo~en ~as
porodni{ki oddelek
9.6.2014
AHMETOVI] MIRSADA SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Kirur{ki oddelek
nedolo~en ~as
9.6.2014
BURNAR SARA
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Oddelek za
dolo~en ~as
1.7.2014
COTELJ KATARINA
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
dolo~en ~as
21.7.2014
SEJDOVI] ALMA
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Interni oddelek
dolo~en ~as
1.8.2014
ANDERLE VANESA
ZDRAVNIK SPECIALIZANT III PPD3
Interni oddelek
dolo~en ~as
1.8.2014
PERKOVI] JASNA
ZDRAVNIK SPECIALIZANT III PPD1
Anesteziolo{ko-
dolo~en ~as
zdravstveno nego
reanimacijska slu`ba
1.8.2014
POGA^NIK TANJA
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Interni oddelek
dolo~en ~as
1.8.2014
POKLUKAR ANA
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Anesteziolo{ko-
dolo~en ~as
1.8.2014
SKALJA JERNEJA
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
reanimacijska slu`ba
Anesteziolo{ko-
dolo~en ~as
reanimacijska slu`ba
1.8.2014
TOPLAK JANEZ
ZDRAVNIK SPECIALIZANT III PPD1
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
28.8.2014
JEZER[EK BARBARA
1.9.2014
^EBA[EK ANDREJA
DIPL. MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
1.9.2014
dolo~en ~as
OGRIS MARI[A
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
dolo~en ~as
1.9.2014
ROBI^ MA[A
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
18.9.2014
DENI] TARIK
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
18.9.2014
KOVA^I^ SILVIJA
DIPL. BABICA V PORODNEM BLOKU ali IT III
Ginekolo{ko-
dolo~en ~as
porodni{ki oddelek
22.9.2014
NI[AND@I] MAJA
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
1.10.2014
GERGAR MA[A
1.10.2014
MER^UN NU[A
ZDRAVNIK SPECIALIZANT III PPD2
Odeelek za radiologijo
dolo~en ~as
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Kirur{ki oddelek
1.10.2014
POPIT MATJA@
ZDRAVNIK SPECIALIZANT III
Interni oddelek
dolo~en ~as
dolo~en ~as
1.10.2014
ZABRET UR[A
ZDRAVNIK SPECIALIZANT III PPD2
Odeelek za radiologijo
dolo~en ~as
4.10.2014
VUK JELKA
POMO^NIK (DIETNEGA) KUHARJA III
Kuhinja
dolo~en ~as
13.10.2014
PONIKVAR NIKA
DIPL. BABICA V NEGOVALNI POPORODNI NEGI
Ginekolo{ko-
dolo~en ~as
porodni{ki oddelek
15.10.2014
FERMI[EK TADEJ
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
20.10.2014
20.10.2014
BIZJAK ANITA
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
KOLAR TATJANA
FIZIOTERAPEVT II (NEGOVALNA ENOTA, DIAGNOSTI^NA ENOTA)
Fizioterapija
dolo~en ~as
21.10.2014
KUSUR IRMA
POMO^NIK (DIETNEGA) KUHARJA III
Kuhinja
dolo~en ~as
1.11.2014
KALTAK VANESA
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
dolo~en ~as
1.11.2014
[ETINA BLA@
ZDRAVNIK SPECIALIZANT III PPD1
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
3.11.2014
DEM[AR MARTINA
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Interni oddelek
10.11.2014
PIRNAT MATEJ
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
12.11.2014
BERK TINA
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Pediatri~ni oddelek
dolo~en ~as
72
dolo~en ~as
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:29
Page 73
Pri{li - od{li
BOLje
Od{li
Datum
Priimek in ime
Naziv delovnega mesta
Oddelek
Opis del. razmerja
322.6.2014
30.6.2014
GREGOR^I^ UR[KA
POMO^NIK (DIETNEGA) KUHARJA III
Kuhinja
dolo~en ~as
ALUKI] ANELA
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
30.6.2014
DE@MAN MANCA
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
dolo~en ~as
30.6.2014
LOMBAR ROK
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
30.6.2014
VIDOVI^ KATJA
ZDRAVSTVENI ADMINISTRATOR V (III)
ORL ambulante
dolo~en ~as
23.7.2014
^AD NEJC
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Interni oddelek
dolo~en ~as
27.7.2014
BERLISK [PELA
ZDRAVSTVENI ADMINISTRATOR V (III)
Kirur{ka ambulanta
dolo~en ~as
31.7.2014
JOVI] SANDRA
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Pediatri~ni oddelek
dolo~en ~as
1.8.2014
@ABKAR DANICA
DIPL. MEDICINSKA SESTRA V URGENTNI DEJAVNOSTI
Sprejem bolnikov/
nedolo~en ~as -
ZDRAVSTVENI ADMINISTRATOR V (III)
urgenca
upokojitev
Sprejemna pisarna
dolo~en ~as
13.8.2014
GREGORI^ ANJA
31.8.2014
BERGANT MANCA
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
dolo~en ~as
31.8.2014
HROVAT EVA
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
31.8.2014
JERALA TINA
DIPL. MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Ginekolo{ko-
dolo~en ~as
porodni{ki oddelek
31.8.2014
STRNAD PETRA
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Kirur{ki oddelek
5.9.2014
MULEJ MARIJA
ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI PPD 3
Interni oddelek
dolo~en ~as
nedolo~en ~as upokojitev
23.9.2014
DOBRAVEC ODAR LUCIJA
DIPL. MEDICINSKA SESTRA V INTENZIVNI TERAPIJI I, II
IIT
nedolo~en ~as
28.9.2014
SLADI^ EVA
DIPL. MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Interni oddelek
dolo~en ~as
30.9.2014
PU[AVEC GREGA
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
30.9.2014
TRDINA PETER
ZDRAVNIK SPECIALIZANT III PPD3
Interni oddelek
dolo~en ~as
7.10.2014
HROVAT ALOJZIJA
FIZIOTERAPEVT - INTENZIVNA TERAPIJA III
Fizioterapija
nedolo~en ~as upokojitev
7.10.2014
MO^NIK ANDREJKA
ZDRAVNIK SPECIALIZANT III PPD3
Pediatri~ni oddelek
dolo~en ~as
14.10.2014
BRECL TADEJA
DIPL. BABICA V PORODNEM BLOKU ali IT III
Ginekolo{ko-
dolo~en ~as
porodni{ki oddelek
29.10.2014
LALI] AMRA
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Pediatri~ni oddelek
nedolo~en ~as
31.10.2014
HRASTAR NE@A
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
dolo~en ~as
31.10.2014
MACOGOVI^ LEA
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Kirur{ki oddelek
dolo~en ~as
2.11.2014
ME@NAREC MILANA
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V SPECIALISTI^NI AMBULANTI
Dermatolo{ka
nedolo~en ~as -
ambulanta
upokojitev
2.11.2014
MÄCHTIG ALISA
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V OPERACIJSKI SOBI
Operacijski blok
nedolo~en ~as
11.11.2014
ZUPANEC ALENKA
RADIOLO[KI IN@ENIR III
Oddelek za radiologijo
dolo~en ~as
16.11.2014
MAVRAR BARBARA
DIPL. MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI
Kirur{ki oddelek
nedolo~en ~as
30.11.2014
BUDIMLI] ARIJANA
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Anesteziolo{ko-
dolo~en ~as
reanimacijska slu`ba
30.11.2014
LOGAR MAJA
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU
Interni oddelek
dolo~en ~as
Pripravila: Tatjana Tu{ar, slu`ba za organizacijo in kadre
73
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:29
Page 74
Donacije
BOLje
SEZNAM DONATORSKIH SREDSTEV
PREJETE DONACIJE FIZI^NIH OSEB
Datum:
Donator:
Znesek:
16.01.2014
Perc Drago, Florjanska ulica 24, Sevnica
06.02.2014
Krko~ Marija, Savska c. 14. Bohinjska Bistrica
29.07.2014
Fin`gar Bogdan, [olar France ({portna nagrada v korist SBJ)
50,00 €
12.08.2014
Zaposleni SBJ - delavnice
60,00 €
01.09.2014
Pikon Andrej, Blejska Dobrava 59a, Blejska Dobrava
20,00 €
28.11.2014
Jakopi~ Breda in Urban, Pre~na ulica 8, Bled
50,00 €
14,00 €
300,00 €
SKUPAJ
494,00 €
PODARJENA OPREMA IN DROBNI INVENTAR
Datum:
Donator:
Donacija:
Kol.:
22.04.2014
Grafika Gracer d.o.o. Celje, Lava 7b, Celje
Knjiga Gerontolo{ka travmatologija
4
91,42 €
22.04.2014
Grafika Gracer d.o.o. Celje, Lava 7b, Celje
Knjiga Medicina {porta
4
25,84 €
22.04.2014
Grafika Gracer d.o.o. Celje, Lava 7b, Celje
Knjiga Psoriaza
4
22,64 €
24.04.2014
Sindikat SZSV SB Jesenice
Le`i{~e Ortopedico/Rosa 90x190
2
294,00 €
24.04.2014
Sindikat FIDES SB Jesenice
Le`i{~e Ortopedico/Rosa 90x190
2
294,00 €
08.05.2014
Gorenje GTI, d.o.o. Velenje
Philips EKG Pagewriter TC50
1
8.296,00 €
10.06.2014
Sen~ila Nino ^amd`i} Nijaz s.p., Jesenice
Alu roleta z integriranim komarnikom
1
299,18 €
31.08.2014
Pharmamed-mado, d.o.o. Ljubljana
Oksimeter pulzni prenosni N65-1, Nellcor
2
420,00 €
19.09.2014
Pharmamed-mado, d.o.o. Ljubljana
Kompresor CLE001 Clement Clarke
3
234,90 €
01.10.2014
Mides International d.o.o. Ljubljana
UPS naprava
1
550,00 €
13.10.2014
Mark Medical d.o.o., Se`ana
Artroskopska ~rpalka Continous Wave III
1
4.331,00 €
14.10.2014
Mark Medical d.o.o., Se`ana
Grelec Hot Line
1
1.769,00 €
24.10.2014
VPD Bled, Pot na lisice 4, Bled
Merilec krvnega tlaka Microlife BP A6 PC
1
74,18 €
28.10.2014
Siemens Healthcare Diagnostics Gmbh, Wien
Analizator plinski RAPIDLAB 1265
2
18.375,64 €
28.10.2014
Siemens Healthcare Diagnostics Gmbh, Wien
Analizator hematolo{ki Siemens ADVIA 120 1
24.190,16 €
28.10.2014
Siemens Healthcare Diagnostics Gmbh, Wien
Analizator hematolo{ki Siemens ADVIA 2120i 1
44.481,20 €
30.11.2014
Interexport Mednarodna trgovina d.o.o., Komenda Analizator urinski Clinitek Advantus
SKUPAJ
74
1
Znesek:
3.236,66 €
106.985,82 €
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:30
Page 75
Donacije
BOLje
PREJETE DONACIJE PRAVNIH OSEB
Donator:
Curling klub Jesenice, Ledarska ulica 4, Jesenice
SGT[ Radovljica, Kranjska cesta 24, Radovljica
Olympus Slovenija d.o.o., Hudourni{ka pot 2, Ljubljana
Stada d.o.o., Dunajska cesta 156, Ljubljana
Mark Medical d.o.o., Partizanska cesta 109, Se`ana
Boehringer Ingelheim RCV Gmbh &KG, Podru`nica Ljubljana
Mark Medical d.o.o., Partizanska cesta 109, Se`ana
Krka, d.d., [marje{ka cesta 6, Novo mesto
Siemens d.o.o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana
Lek farmacevtska dru`ba d.d., Verov{kova ulica 57, Ljubljana
Merck Sharp & Dohme, [martinska cesta 140, Ljubljana
Boehringer Ingelheim RCV Gmbh &KG, Podru`nica Ljubljana
Mark Medical d.o.o., Partizanska cesta 109, Se`ana
Mark Medical d.o.o., Partizanska cesta 109, Se`ana
Novo Nordisk, d.o.o., [martinska cesta 140, Ljubljana
Lek farmacevtska dru`ba d.d., Verov{kova ulica 57, Ljubljana
Abbvie d.o.o., Dolenjska cesta 242c, Ljubljana
Pharmagan, d.o.o., Vodopiv~eva ulica 9, Kranj
Krka, d.d., [marje{ka cesta 6, Novo mesto
Mark Medical d.o.o., Partizanska cesta 109, Se`ana
Krka, d.d., [marje{ka cesta 6, Novo mesto
Metalka Media d.o.o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana
Amgen zdravila d.o.o., [martinska cesta 140, Ljubljana
Ewopharma d.o.o., Cesta 24. junija 23, Ljubljana
MM Surgical, d.o.o., Galjevica 81, Ljubljana
Sindikat ZSV SBJ, Titova 112, Jesenice
Valencia Stoma-Medical d.o.o., Gregor~i~eva ulica 9, Ljubljana
Gorenjska regijska enota Fides, Golnik 36, Golnik
MM Surgical, d.o.o., Galjevica 81, Ljubljana
Sindikat laboratorijske medicine Slovenije, Gregor~i~eva ceta 8, Ilirska Bistrica
Med trust, d.o.o., Litrostrojska cesta 60, Ljubljana
Abbott Laboratories d.o.o., Dolenjska cesta 242c, Ljubljana
Krka, d.d., [marje{ka cesta 6, Novo mesto
Mark Medical d.o.o., Partizanska cesta 109, Se`ana
Pfizer, podru`nica Ljubljana, Letali{ka 3 c, Ljubljana
Aspen Europe GMBH Germany
Metalka Media d.o.o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana
Metalka Media d.o.o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana
Zavod za spodbujanje komunikacij Zimske urice, Celov{ka cesta 499b, Ljubljana
Bayer AG - Bayer d.o.o., Bravni~arjeva ulica 13, Ljubljana
Mark Medical d.o.o., Partizanska cesta 109, Se`ana
Amgen Global Finance BV - Amgen zdravila d.o.o., [martinska cesta 140, Ljubljana
Servier Pharma d.o.o., Pot k sejmi{~u 33, Ljubljana
Boehringer Ingelheim RCV Gmbh &KG, Podru`nica Ljubljana
Biotera podjetje za ravnanje z organskimi odpadki, d.o.o., Pod kostanji 4, Komenda
J.C. General Services CVBA - Johnson & Johnson d.o.o., [martinska 53, Ljubljana
J.C. General Services CVBA - Johnson & Johnson d.o.o., [martinska 53, Ljubljana
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., Vo{njakova 2, Ljubljana
Bayer AG - Bayer d.o.o., Bravni~arjeva ulica 13, Ljubljana
J.C. General Services CVBA - Johnson & Johnson d.o.o., [martinska 53, Ljubljana
Znesek:
900,00 €
100,00 €
857,00 €
440,00 €
2.510,00 €
600,00 €
3.000,00 €
321,00 €
1.925,00 €
597,00 €
458,59 €
700,00 €
500,00 €
350,00 €
1.070,00 €
550,00 €
1.475,20 €
700,00 €
320,00 €
800,00 €
200,00 €
700,00 €
2.500,00 €
1.700,00 €
868,00 €
100,00 €
500,00 €
200,00 €
420,00 €
80,00 €
105,00 €
950,00 €
400,00 €
1.600,00 €
6.500,00 €
350,00 €
4.200,00 €
1.600,00 €
132,00 €
2.690,00 €
4.100,00 €
4.900,00 €
400,00 €
1.200,00 €
100,00 €
452,03 €
1.697,64 €
1.000,00 €
220,00 €
2.600,00 €
60.638,46 €
* navedena so imena donatorjev,kot so navedena na po{iljki
Datum:
08.01.2014
16.01.2014
21.01.2014
27.01.2014
31.01.2014
11.02.2014
11.02.2014
14.02.2014
14.03.2014
19.03.2014
19.03.2014
25.03.2014
27.03.2014
01.04.2014
04.04.2014
09.04.2014
11.04.2014
24.04.2014
30.04.2014
05.05.2014
09.05.2014
13.05.2014
29.05.2014
11.07.2014
16.07.2014
18.08.2014
26.08.2014
02.09.2014
10.09.2014
11.09.2014
06.10.2014
10.10.2014
17.10.2014
22.10.2014
23.10.2014
23.10.2014
24.10.2014
29.10.2014
29.10.2014
30.10.2014
06.11.2014
11.11.2014
11.11.2014
13.11.2014
14.11.2014
20.11.2014
21.11.2014
27.11.2014
04.12.2014
10.12.2014
SKUPAJ
75
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:30
Page 76
Razno
BOLje
Tudi to se zgodi
- Pacient pove, da ima `e vrsto let arimetrijo
- "Na domu mi previja rano drena`na sestra",
pove pacient
- transplantat je v celoti propadel, spodaj pa je `e
nekaj mepitela
- Enega sna`ilca - (beri sta`ista) kli~ejo v operacijsko
za asistenco...
- za terapijo bradavic naj poizkusi najprej s teko~im
zdravnikom...
Poslu{a in bele`i
Bo{tjan Gluhar
76
Kolofon
Urednica
Sandra Jerebic
Uredni{ki odbor
Maja Valjavec,
Maja Gartner,
Tanja Pristavec,
Irena Kolbl,
doc. dr. Ivica
Avber{ek Lu`nik,
Mateja Bahun,
Irena Micco
Fotografije
Avtorji prispevkov,
Aleksander Novak,
Oblikovanje in prelom
Jamaja, Maja Rostohar
Tisk Medium @irovnica
Lektoriranje
Polona Kus
Oblikovna zasnova
Medium,
Mojca Jakopi~
Naslov uredni{tva
Splo{na Bolni{nica Jesenice
c. M. Tita 112, 4270 Jesenice
e-po{ta bolje@sb-je.si
ISSN: C506-4392
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:30
Page 77
Donacije
BOLje
DONACIJE ZA OBNOVO PORODNEGA BLOKA
Donator:
National opa`ni sistemi d.o.o., @irovnica 107 a, @irovnica
Bregant Boris Janez, Hru{ica 136, Hru{ica
Pan~ur Gaj{ek Helena, Ulica Nadgori{kih borcev 13, Ljubljana
Gjerke{ Sonja, Zabreznica 44, @irovnica
Mandeljc Kun~i~ Judita, @ele{ka 8, Bled *
Savodnik Ur{ka *
Milostnik Sanja *
Me`ek Nata{a, @irovnica 107 a, @irovnica *
Kramar Zdenka, Pokopali{ka pot 28 a, Naklo *
@erjav Jure, Gasilska 10, Kranjska Gora
Viral d.o.o., Podjelovo Brdo 19, Sovodenj
Abbvie d.o.o., Dolenjska cesta 242c, Ljubljana
Kolman Franc, Jezerci 23, Gozd Martuljek
Smolej Ksenija, Breznica 20, @irovnica
Mojkom, Mojca Polajnar Peternelj s.p., Alpska cesta 5, Bled
DVD Verdikon, d.o.o., Plav{ki Rovt 3b, Jesenice
Salus, Veletrgovina, d.o.o., Litostrojska cesta 46a, Ljubljana
Proloco Trade d.o.o., Cesta na Rupo 49, Kranj
Boehringer Ingelheim RCV Gmbh &KG, Podru`nica Ljubljana
Gasting in`eniring d.o.o., Poklukarjeva ulica 27, Ljubljana
Macun Eva, Rate~e 110c, Rate~e-Planica
Mandelc Kun~i~ Judita, @ele{ka 8, Bled
Silvester Toma`, Vrbnje 43, Radovljica
Sen~ila Nino Nijaz ^amd`i} s.p., Fu`inska cesta 3, Jesenice
Komunala, Kranjska Gora, d.o.o., Spodnje Rute 50, Gozd Martuljek
@erovnik Mazi Katarina, [ujica 58, Dobrova
VPD, Bled, d.o.o., Pot na Lisice 4, Bled
Strgulc Ur{ka, Pe{~ena pot 7, Ljubljana - [entvid
Integral avto d.o.o., Cesta mar{ala Tita 67, Jesenice
Enos-energetika, d.o.o., Cesta `elezarjev 8, Jesenice
Gorenjske elektrarne, d.o.o., Stara cesta 3, Kranj
Zupan Darja, Smoku~ 1a, @irovnica
Elektro Gorenjska , d.d. Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj
Elektro Gorenjska prodaja d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 3, Kranj
Elektromehanika in elektronika Culetto Peter s.p., Ger{akova ulica 40, Maribor
Siemens d.o.o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana
Simps's, d.o.o., Motnica 3, Trzin
Ob~ina Gorje, Zgornje Gorje 6 b, Zgornje Gorje
Stefanova Marina, Hru{ica 58 e, Hru{ica
TPJ d.o.o., Cesta 1. maja 42, Jesenice
MZR, d.o.o., Vrbnje 66, Radovljica
Sanolabor, d.d., Lesko{kova 4, Ljubljana
Medis d.o.o., Brn~i~eva 1, Ljubljana
Poto~nik Tanja, Petronijeva 2, Koper
Slovesnki in{titut za kakovost in meroslovje, Tr`a{ka cesta 2, Ljubljana
Rotary Club Bled, Cesta svobode 7, Bled
Pro 55 Projektiranje in in`eniring d.o.o., Ziherlova ulica 2, Ljubljana
Korene Jera, Vol~ji potok 42 a, Radomlje
Paul Hartmann Adriatic d.o.o., Letali{ka cesta 3c, Ljubljana
Savatech d.o.o., [kofjelo{ka cesta 6, Kranj
Ob~ina Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica
Dipros d.o.o., Gorenjesavska c. 54, Kranj
Rozman Vitomira, Spodnje Pirni~e 41b, Medvode
Savatech d.o.o., [kofjelo{ka cesta 6, Kranj
Ob~ina @irovnica, Breznica 3, @irovnica
Znesek:
100,00 €
120,00 €
90,00 €
120,00 €
13,00 €
20,00 €
13,00 €
13,00 €
13,00 €
120,00 €
120,00 €
500,00 €
20,00 €
13,00 €
120,00 €
400,00 €
500,00 €
100,00 €
2.000,00 €
50,00 €
120,00 €
120,00 €
120,00 €
100,00 €
1.500,00 €
500,00 €
200,00 €
50,00 €
300,00 €
500,00 €
500,00 €
50,00 €
2.000,00 €
500,00 €
250,00 €
1.500,00 €
1.060,27 €
200,00 €
20,00 €
1.100,00 €
1.500,00 €
250,00 €
500,00 €
20,00 €
200,00 €
8.000,00 €
1.000,00 €
30,00 €
1.000,00 €
1.000,00 €
1.000,00 €
2.000,00 €
100,00 €
1.000,00 €
1.000,00 €
33.735,27 €
* donacija z nakupom majice
Datum:
02.09.2013
12.11.2013
12.11.2013
12.11.2013
13.11.2013
13.11.2013
13.11.2013
13.11.2013
13.11.2013
15.11.2013
18.11.2013
22.11.2013
28.11.2013
01.12.2013
03.12.2013
03.12.2013
03.12.2013
05.12.2013
06.12.2013
06.12.2013
10.12.2013
10.12.2013
10.12.2013
10.12.2013
10.12.2013
10.12.2013
11.12.2013
12.12.2013
12.12.2013
19.12.2013
20.12.2013
27.12.2013
30.12.2013
31.12.2013
31.12.2013
31.12.2013
31.12.2013
03.01.2014
08.01.2014
09.01.2014
15.01.2014
15.01.2014
20.01.2014
27.01.2014
28.01.2014
05.02.2014
14.02.2014
25.02.2014
26.02.2014
28.02.2014
09.04.2014
06.05.2014
05.06.2014
09.06.2014
08.07.2014
SKUPAJ
77
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:30
Page 78
Kri`anka
BO
Lj
e
BOLje
H^I IZ
PREJ[NJEGA
ZAKONA
VRHOVNI
POVELJNIK MORNARICE
POGLED
SKOZI
PREDMET
EVROPSKI
VELETOK
ITALIJANSKA
IGRALKA
MIRANDA
FORDOV
MAL^EK
HOKEJIST
KOPITAR
OKOREN,
NERODEN
MO[KI
SLABA
VOLJA,
NERAZPOLO@ENOST
ODISEJEVA
DOMOVINA
GOLA@
Z DODATKOM
SLADKE
PAPRIKE
KDOR
ODPO[LJE
PO[ILJKO
PRVI
ZLOG
V @OGI
RUSKA
ZNAMKA
FOTOAPARATOV
VELIK
MA^EK
VZPOREDNI
TIRNICI
PEVKA
SOKLI^
@UPAN
POD FRANCOZI
ZBIRKA
PLO[^
GR[KA
GORSKA
NIMFA
POSESTNIK
V RIMU
SREDSTVO
ZA
KONZERVIRANJE
OBLIKOVALEC
OKRASJA
SIMBOL
ZA
MAGNEZIJ
NEKDANJI
^E[KI
SMU^.
SKAKALEC
(PAVEL)
NA[ BIATLONEC
(PETER)
VZDR@EN
^LOVEK,
SPOKORNIK
ZADNJICA
JUDOV
SIN V
KR[^AN.
MITOLOGIJI
TKANINA
ZA POKRIVANJE
RAN MED
OPERACIJO
AVANS,
PREDUJEM
VOLTAMPER
HOKEJIST
MUR[AK
DAROVALEC
KRAJEVNO
OMEJEN
DEL POTI
ASTROLOGINJA
KURENT
@AGAN
LES S
KVADRATNIM PREREZOM
ARHITEKT
MIHEVC
NOVINAR
KASTELIC
PRIPRAVA
ZA
POMETANJE
DEL MEDENICE
KRAJ PRI
SARAJEVU
DOBER
GLAS,
UGLED
POTRDILO
O TEHNI^NI
BREZHIBNOSTI
RISTO
SAVIN
OLIKANOST
NA[
PESNIK
(DANE)
VLADIMIR
NAZOR
LADIJSKA
KABINA
OBROBNI
DEL
GOZDA
MANJ[E
LJUDSKO
GLASBILO
NICK
NOLTE
OB^UTEK
DU[EVNE
BOLE^INE
VILI
EINSPIELER
BIV[A
NEM[KA
SMU^ARKA
(MARTINA)
KENAN
EVREN
NO^NI
PO^ITEK
DRAMA
HENRIKA
IBSENA
MESTO
V BOSNI
ALFI
NIPI^
@ENSKI
OSEBNI
ZAIMEK
KOSTUMOGRAFKA
VOGELNIK
TROPSKA
VODNA
RASTLINA
RAZLI^NI
^RKI
HERCEGOVEC
JANEZ
^ADE@
@ELEZU
PODOBNA
SREBRNA
KOVINA
NEUMNOST,
OMEJENOST
[AHOVSKI KONJ
NERESNICA
KRAJ
PRI
SEVNICI
NAGRADNA KRI@ANKA
Geslo pravilno re{ene kri`anke po{ljite do 31. 1. 2015 v zaprti kuverti, na naslov:
Uredni{ki odbor Bolje,
Splo{na bolni{nica Jesenice, 4270 Jesenice
Nagrade so zagotovljene.
78
[TEVILO
Z DVEMA
NI^LAMA
Imena nagrajencev bomo objavili na intranetni in internetni strani SBJ.
AVTOR:
MARKO
DRE[^EK
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:30
Page 79
Recept
BOLje
"^e kruhek pade ti na tla,
poberi in poljubi ga"
Kruhova juha
s parmezanom
So nekdaj u~ili otroke spo{tovanja ne samo do kruha, temve~ do hrane na splo{no. Kruh je bil dragoceno in pomembno `ivilo, za katerega se je bilo potrebno truditi in je bil v
marsikateri dru`ini na jedilniku samo za praznike! Bil je tako
dragocen, da so nekdaj porabili in zau`ili sleherno skorjico.
Skrbne gospodinje so poskrbele, da se je vedno porabil tudi
star kruh, ~e ga je sploh kaj ostalo. In dejansko ni narodne
kuhinje v Evropi, ki se ne bi pona{ala z vsaj enim receptom
jedi, v katerem se lahko porabi star kruh.
Za 4 osebe potrebujemo:
• 200 g starega polnozrnatega kruha
• 1 vre~ko naribanega parmezana (20 g)
• 2 jajci
• mu{katni ore{~ek, sol,
• mlet poper
• 750 ml vode
• sesekljan drobnjak, sesekljan peter{ilj
In potem je pri{el ~as preobilja, ~as, ko je bilo na jedilniku
vedno ve~ pre~i{~enih in industrijsko predelanih `ivil, kruh
pa je postajal vedno manj cenjen. ^eprav so matere nekdaj
otroke u~ile, da se vro~ega kruha ne je, ker rad napenja, pa
tudi pojedlo se ga je preve~, si danes marsikdo brez sve`ega
kruha ne predstavlja `ivljenja. ^eprav `ivimo v letih gospodarske krize, en dan star kruh pogosto pristane v smeteh. Pa
ne bi bilo potrebno, saj ga lahko porabimo za pripravo najrazli~nej{ih jedi.
Postopek
Kruh zmeljemo v kuhinjskem me{alniku, dodamo {e
parmezan, jajca. Vodo zavremo, solimo, popramo,
za~inimo z mu{katnim ore{~kom ter vanjo zakuhamo me{anico kruha in sira. Pokrijemo in pustimo
pribli`no 5 minut, potresemo s sesekljanim peter{iljem in drobnjakom ter postre`emo.
@e povr{no listanje kuharskih knjig nekoliko starej{ega datuma prina{a na povr{je {tevilne napotke za pripravo razli~nih kru{nih juh, cmokov, narastkov in enolon~nic, ki so lahko tudi danes, kljub veliko la`je dostopnemu kruhu, prava
kulinari~na popestritev dnevnega jedilnika.
Ob brskanju po spletu sem naletela na zanimiv recept. Posredujem ga tudi vam in vam `elim, da ga v prihodnjem letu
~im pogosteje uporabite.
Podobno juho, le brez dodatka parmezana, so v ~asu
prve svetovne vojne pripravljali tudi v voja{kih kuhinjah na so{ki fronti in jo imenovali "ponadljeva juha".
Z eno porcijo te juhe zau`ijemo pribli`no:
energija: 205 kal; beljakovine: 10 g; ma{~obe: 6 g;
ogljikovi hidrati: 26 g; prehranske vlaknine. 2 g;
fosfor: 154 mg; kalij: 142 mg.
Recept za sre~no novo leto
Vzemi 12 mesecev, jih skrbno o~isti zagrenjenosti,
zavisti, dlakocepstva in strahu ter razdeli vsak mesec
na 30 do 31 delov tako, da bo vse skupaj zneslo
natanko eno leto. Vsak dan posebej pripravi iz enega
dela truda ter dveh delov dobre volje in humorja. K
vsemu temu dodaj tri zvrhane jedilne `lice optimizma,
eno ~ajno `li~ko strpnosti, zrnce ironije ter {~epec
taktnosti. Dobljeno maso bogato prelij z ljubeznijo.
Pripravljeno jed okrasi {e s {opki drobnih pozornosti
in jo vsak dan serviraj z vedrino.
Pavla Lavrinec, dipl. m. s.,
bolni{ni~na dieteti~arka
79
casopis Bolje 21.qxd
15.12.2014
9:30
Page 80