1. No category

GLASILO OBČINE RIBNICA
31. MAREC 2015 / XIX
MAREC 2015
RIBNIŠKI PASIJON USPEL V
VSEH POGLEDIH
POLONA LOVŠIN, DUŠA
ŠKRABČEVE DOMAČIJE
ROKODELSKI CENTER
PRIPRAVIL RAZSTAVO O
KRALJU POLKE V AMERIKI
SPOMIN NA LEGENDARNO
BITKO V JELENOVEM
ŽLEBU
PRED NAMI SO
VELIKONOČNI PRAZNIKI
VSESTRANSKA ZALA KOJEK
IZ HROVAČE
APRIL PRINAŠA ŠOP
ZANIMIVIH DOGODKOV
JEZUSA JE NA RIBNIŠKEM PASIJONU ŽE PETO LETO ODIGRAL
FRANC DEBELJAK
Foto Boštjan Maležič
www.ribnica.si
ŠOLA V NARAVI V FARI
Letos smo se s tretješolci
udeležili šole v naravi v
bližnjem Centru šolskih in
obšolskih dejavnosti v Fari.
Zaradi številčnosti smo se
morali odpraviti v dveh skupinah. Prvega termina, od 16. do
18. februarja, so se udeležili
učenci 3. c, 3. d in 3. e razreda s svojimi učiteljicami,
drugega, od 18. do 20. februarja, pa učenci 3. a in 3. b
razreda z razredničarkama in
učiteljico spremljevalko.
V Fari smo uspešno
opravili tri dneve
dejavnosti in še veliko
drugih vsebin. Odpravili
smo se k slapu Nežica,
pozvonili na zvon želja,
si ogledali Faro ponoči,
opazovali zvezdno nebo
in obiskali lončarja.
Ogledali smo si državno
mejo s Hrvaško, jo
prestopili in obiskali
Muzej Kaštel Zrinski. V
gozdu smo iskali sledi
živali ter izdelali iglu.
Večina učencev je prvič
streljala z lokom; ker so
bili nekateri zelo spretni, so prejeli diplome.
PUSTNO RAJANJE IN DELAVNICE
FOTO POLONA LAZAREVIĆ
UČENCI 3. B V BLIŽNJEM GOZDU, KJER SMO ISKALI SLEDI ŽIVALI
FOTO MAJA BUNDERLA
V športni dvorani smo
se razgibali, ustvarjali z
gibom in ritmom. Prva
skupina, ki je bivala v
domu na pustni torek,
pa je uživala še v pustnem rajanju. Zadnji
dan smo morali pokazati največ poguma in
spretnosti v adrenalinskem parku in na orientacijskem teku.
Poleg zanimivih vsebin pa največ šteje
to, da smo se urili v
strpnosti, prilagajanju,
pomoči drug drugemu in se učili držati
dogovorjenih pravil.
Sami smo tudi skrbeli za red in
čistočo svojih sob in jedilnice.
Za marsikaterega učenca je
bila to nova izkušnja. Mnogi so
prvič prenočevali brez staršev,
morali so sami
skrbeti za svoje
stvari, s tem pa
so naredili prvi
velik korak na
poti k samostojnosti.
ADRENALINSKI PARK JE LE ZA NAJPOGUMNEJŠE
FOTO MAJA GOLEŽ
MAJA
GOLEŽ, prof.,
Tekst
vodja šole v
naravi
S SKUPNIMI MOČMI SMO IZDELALI IGLU
FOTO NIKA VRBINC MIHELIČ
PO LOKOSTRELSTVU ŠE ENA SKUPINSKA FOTOGRAFIJA 3.A
FOTO MAJA BUNDERLA
KOLEDAR DOGODKOV V OBČINI RIBNICA
APRILA 2015
31. 3. ob 18. uri
1. 4. ob 17. uri 3. 4. ob 17. uri
7. 4. od 7.00–13.00
8. 4. od 7.00–13.00
8. 4
ob 18. uri 9. 4. od 17.00–18.30 10. 4. ob 19. uri 10. 4. ob 19. uri 11. 4. ob 19. uri 11. 4. ob 19.30 ŠOLA ZA STARŠE (pozna nosečnost)
Predavalnica Zdravstvenega doma Ribnica
DELAVNICA PEKE VELIKONOČNIH KOLAČKOV
Rokodelski center Ribnica
VELIKONOČNA USTVARJALNA DELAVNICA
Prostori Komunale Ribnica
KRVODAJALSKA AKCIJA
Dvorana TVD Partizan
KRVODAJALSKA AKCIJA
Dvorana TVD Partizan
Predavanje SPREMENLJIVI KONTEKSTI
OBLIKOVANJA
Rokodelski center Ribnica
TEST HOJE na 2 km, meritve telesne
zmogljivosti, krvnega tlaka in varnega
območja pulza
Hrovača, Škrabčeva domačija
POMLADANSKI KONCERT,
gost Pihalni orkester GŠ Ribnica
Dvorana TVD Partizan
Odprtje razstave
IZ ZBIRKE GALERIJA MIKLOVA HIŠA
Galerija Miklova hiša
Rokometna tekma
RD RIKO RIBNICA : RK GORENJE VELENJE
Športni center Ribnica
Premiera igre VEČNA LOVIŠČA
v izvedbi ribniške skupine DramŠpil
Dvorana TVD Partizan
UREDNIKOV
KOMENTAR
Pozdravljeni. Hura, pomlad je tu. Za
nekatere je, za druge spet ne, odvisno
od počutja: finančnega, čustvenega,
fizičnega, moralnega …
Za vse pa je posijalo sonce, na srečo eno
in edino. Si predstavljate, kaj bi bilo, če bi
imeli več sonc? Groza, eni bi hoteli, da sije
neprestano, drugi bi umetno ustvarjali
mrke, kakršnega smo lahko opazovali 20.
marca, ko sem ga ujel skozi okno pisarne.
Ob tem me vedno prevzame moč narave, majhnost in minljivost nas
vseh, ki smo mikroskopski delček v nesluteni širini prostora in časa. In
dobro, da je tako, da nimamo vpliva nad naravo, stvarnikom, kozmosom, kakorkoli si pač kdo predstavlja silo, ki nam poklanja svetlobo,
zrak, vodo in dobrine, ki nas ohranjajo pri življenju.
Ob številnih priložnostih, dogodkih, slišim neverjetno zaverovanost
človeka v svoje sposobnosti in svoj prav. Da na svetu obstaja le ena
resnica, pa naj si bo to rdeča, črna, bela, mavrična ali kakršnakoli že in
hkrati več sonc. Vse lepo in prav, vsak ima svojo življenjsko izkušnjo,
R
E
Š
E
T
O
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.
Uredniški odbor:
Marko Modrej - odgovorni urednik
Polona Klajič - članica
Domen Marinč - član
Programski svet:
Nastja Dejak, Barbara Koblar, Matej Zobec,
Aleš Mihelič, Tadeja Lovšin, Feliks Podgorelec,
Gašper Levstik, Zalka Gorše
Lektura: Anica Mohar
Trženje oglasnega prostora:
GSM: 041-536-889, 051-641-021
Tisk in prelom strani:
KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.300 izvodov
12. 4. ob 19. uri 15. 4. ob 19. uri 19. 4. ob 10. uri
21. 4. ob 17. uri
21. 4. ob 19. uri 25. 4. ob 19. uri 26. 4. ob 14. uri 27. 4. od 11.00–13.00
30. 4. ob 20. uri
1. 5. od 7.00–13.00
Prva ponovitev igre VEČNA LOVIŠČA
v izvedbi ribniške skupine DramŠpil
Dvorana TVD Partizan
Odprtje gostujoče razstave Zgodovinskega
arhiva Ljubljana in pogovor z avtorji razstave:
KUGE,LAKOTEINVOJSKE–REŠINAS,O,GOSPOD!
KRANJSKA V PRVEM LETU VELIKE VOJNE
Rokodelski center Ribnica
DUATLON RIBNICA 2015
Ribniški grad
APRILSKE PRIPOVEDI ZA OTROKE
Rokodelski center Ribnica
Predavanje dr. Mihe Šimaca: VOJAŠKI KURATI V
HABSBURŠKI VOJSKI 1914–1918
Rokodelski center Ribnica
Rokometna tekma
RD RIKO RIBNICA : RK SLOVENJ GRADEC 2011
Športni center Ribnica
Tradicionalni BLAGOSLOV KONJ
IN KONJENIKOV
Stari grad nad Ortnekom
(zbor ob 13.30 na Marofu pod gradom)
17. BLAGOSLOV MOTORISTOV IN MOTORJEV
Nova Štifta
TRADICIONALNO KRESOVANJE NA GRMADI
Grmada
Prireditev PO NAGELJ NA GRMADO
Grmada
Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Mihelič, mihelic.zdenka@gmail.com.
svojo vzgojo in prepričanje, ki včasih tudi
ni njegovo lastno, ampak … ko določeno
izpoved primerjamo z nasprotnimi
stališči, zgodovinskimi in statističnimi
dejstvi, se še tako močna barva, premazana z raznimi olji, spremeni, sijaj zbledi
in postane neka nova barva, ki v reki
minljivosti postane povsem brezbarvna.
Reka časa sicer na koncu odplakne vso
nesnago, ne odplakne pa vse materialne
nesnage, ki jo vsakodnevno puščamo za
seboj.
V naslednji številki bomo osvetlili problem ločevanja odpadkov, zavržene hrane
v smetnjakih, še vedno se dogaja, da
nekateri brezbrižno ob cesti odlagajo stare stroje, gradbeni material, da ne govorimo o plastičnih vrečkah, plastenkah … ob cesti.
Pomlad je čas, ki ne prinaša samo brstenja, bohotenja narave, ko trava
'fedrčke' dobiva …, ampak je žal tudi čas, ko vidimo, kako nekateri
naravo dobesedno sovražijo. Pa dovolj za tokrat, vesele praznike do
naslednjič.
MARKO MODREJ
Naslov:
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica
Tel.: 051-641-021 / 041-536-889
E-pošta: reseto@t-2.net
Izid naslednje številke:
30. aprila 2015
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št.
89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se
obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si
pridržujemo pravico do avtorskega honorarja.
Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska
tiskarskega škrata v našem glasilu.
Gradivo za naslednjo številko
oddajte do 17. aprila 2015.
Anonimnih pisem ne objavljamo.
Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne odražajo nujno tudi
mnenj in stališč uredništva.
Članki v časopisu niso uradno
mnenje Občine Ribnica.
3
IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA
KAKO PRAVILNO IZVAJATI
Izpod županovega peresa
ORANJE KMETIJSKIH
POVRŠIN OB JAVNIH CESTAH
Spoštovane, spoštovani,
»Živi hitro, umri mlad in bodi lepo truplo,« je bil moto mladega filmskega junaka Johna Dereka iz filma Knock on Any
Door iz precej oddaljenega leta 1949.
Najbrž mi boste pritrdili, da si nihče ne želi zboleti, toda
bolezen pogosto pride sama od sebe in ne preostane
nam drugega, kot da
se z njo spoprimemo.
Poznam kar
nekaj ljudi,
ki so se z
boleznijo
srečali šele
pri osemdesetih ali
kasneje in
zatrjujejo, da nikoli v življenju niso razmišljali o tem, da bodo
nekoč stari in bolni. Ob nastopu bolezni se ne znajdejo in zdi
se jim krivično, da so zboleli.
Ko ob različnih priložnostih srečujem ljudi, ki se morajo,
ne glede na leta, soočati z različnimi resnimi boleznimi,
jih iskreno občudujem. Večkrat se vprašam, kako bi se
sam počutil na njihovem mestu. Ko zdrav človek opazuje
trpljenje bolnega, postane zelo hitro ponižen ter hvaležen
za vsak nov dan, ki ga preživi zdrav in brez bolečin. Zato se
mi zdi prav, da se ob srečanju z resno boleznijo naučimo
sprejeti svojo nemoč, čeprav je to morda ena najtežjih stvari
v življenju, in sprejeti pomoč drugih. Spoznal sem, da človek
lažje pomaga drugim, kot sam sprejme pomoč zase.
Vse, kar se rodi na tem svetu, je zapisano smrti, to je
dokončno in neizpodbitno dejstvo. Tudi človeško življenje v
tem vesolju je samo kratek utrinek med dvema trenutkoma.
Zato je še kako pomembno, kako bomo preživeli čas, ki nam
je bil že z rojstvom odmerjen. Toda na koncu smrt vedno
pride.
Tisti, ki smo srednjih let, se še spominjamo Filipa in njegovih
dveh vrancev s plašnicami na očeh, ki sta bila vprežena
v veliko črno kočijo, v kateri je bila krsta s pokojnikom, za
njim pa sprevod žalujočih. Danes je drugače, pravijo, da bolj
higiensko. Strinjam se, ampak tako hladno in brezosebno,
brez dolžne pietete do umrlega. Moje osebno mnenje je, da
si vsak pokojni zasluži vsaj eno noč v poslovilni vežici. Tako
se lahko od njega dostojno poslovijo tudi prijatelji in znanci,
da v miru zmolijo očenaš in zdravamarijo, poleg tega pa je
to ena redkih priložnosti, ko se običajno po dolgem času
osebno srečajo ljudje, ki se niso videli že dolga leta.
Na žalost so »sodobni odnosi« prišli tudi v naše kraje in
nam prinesli sterilni pogreb. Mogoče pa je tako prav in jaz
razmišljam narobe. Spoštovani, kakšno je vaše mnenje?
Vsak dan znova imamo priložnost, da živimo polno življenje
in izkoristimo svoj čas na svetu. In morda ni nič narobe, da
si vzamemo tudi nekaj trenutkov več za slovo od ljubljene
osebe, kajti vsak nastopi zadnjo pot samo enkrat.
Župan JOŽE LEVSTEK
4
V spomladanskih mesecih se pričnejo opravila na
njivah in poljih. Ker je naša inšpekcijska služba v lanskem letu prejela kar nekaj prijav v zvezi z nepravilnim
oranjem, vam v nadaljevanju, z namenom preventivnega ukrepanja, predstavljamo kršitve zakonskih
določb, posledice takega ravnanja in pravilen pristop
k temu opravilu.
Zakon o cestah (ZCes-1, Ur. l. RS št. 109/10, 48/12, 36/14) v 4. točki
drugega odstavka 5. člena določa: »Prepovedano je orati na razdalji
manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto
ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s
cesto.« Kršitev zgornjega člena pomeni prekršek, ki je sankcioniran v 7.
odstavku 5. člena ZCes-1 (posameznik se kaznuje z globo 1000 evrov) in
8. odstavku 5. člena ZCes-1 (pravna oseba se kaznuje z globo 4000 evrov
in odgovorna oseba z globo 1000 evrov).
Pomen posameznih izrazov je določen v 2. členu ZCes-1 in je naslednji:
cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in
vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk,
vključno z napravami za odvodnjavanje.
Cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavlja cestišče z nasipi in vkopi.
Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni
pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje,
če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke
na osi vozišča.
Bankina je utrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki
zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine ter omogoča namestitev
prometne signalizacije in opreme.
Vozišče je del cestišča, ki ima eno ali več smernih vozišč, namenjeno
prometu vozil pod pogoji, določenimi s predpisi o pravilih cestnega
prometa pa tudi pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, če
s prometno signalizacijo ni določeno drugače.
1. Prikaz pomenov izrazov:
(VIR SKICE: ORANJE PRAVOKOTNO 90 IN VZPOREDNO_PREREZ. CESTNO PODJETJE
NOVA GORICA IN MINISTRSTVO RS ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR)
Za lažje razumevanje, kaj v praksi pomenijo pravilni odmiki pri oranju od
cestnega sveta, vam predstavljamo spodnji skici:
Zaradi neupoštevanja pravilnih odmikov
prihaja pri oranju kmetijskih površin do
poškodb bankin in vozišča. Orači obračajo
traktorje s priključki na cestnem svetu, celo
na asfaltnem vozišču, s čimer povzročajo
poškodbe bankine, posledice takega oranja se kažejo v razpokanosti asfalta in posedanju roba cestišča.
Poleg tega pa prihaja tudi do onesnaženja
cestišča z nanosom blata in zemlje. Orač
oziroma voznik delovnega stroja je dolžan,
da preden se vključi na javno cesto, pnevmatike očistiti blata, zemlje in drugih snovi
ter tako očiščen zapelje na javno cesto.
Zakon o cestah namreč v prvi alineji 5. točke
drugega odstavka 5. člena določa, da je na
cestišče javne ceste prepovedano nanašati
blato ali jo kako drugače onesnaževati.
Za omenjeni prekršek je predpisana tudi
globa (posameznik se kaznuje z globo
1000 evrov, pravna oseba se kaznuje z
globo 4000 evrov in odgovorna oseba z
globo 1000 evrov).
(VIR SKICE: ORANJE PRAVOKOTNO 90 IN VZPOREDNO_PREREZ. CESTNO PODJETJE NOVA GORICA IN
MINISTRSTVO RS ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR)
3. Oranje pravokotno na cesto
V primeru, da kmetijskih del nikakor ni
mogoče izvesti tako, da ne bi ovirali in
ogrožali prometa, poškodovali ceste ali
povečali stroškov njenega vzdrževanja,
Zakon o cestah v 27. členu dopušča tudi
možnost, da izvajalec del pred pričetkom
izvajanja del upravljavca cest (občino)
zaprosi za soglasje teh del. S tem soglasjem
se določijo pogoji, pod katerimi se ta dela
lahko opravijo, po potrebi se določi začasna
označitev ovire na ali ob cesti s začasno
prometno signalizacijo ter dolžno ravnanje
izvajalca del po tem, ko je z deli zaključil.
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA
MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO
Naslednja
številka Rešeta
izide
30. aprila 2015.
Gradivo oddajte
do
(VIR SKICE: ORANJE PRAVOKOTNO 90 IN VZPOREDNO_PREREZ. CESTNO PODJETJE NOVA GORICA IN
MINISTRSTVO RS ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR)
17. aprila.
5
AKTUALNO
2. Oranje vzporedno s cesto
PORTRET MESECA
Za uspeh sta potrebni
tudi krhkost in trema
Polono Lovšin lahko srečate na vsakem dogodku v skednju
Škrabčeve domačije, kako s suverenim nasmeškom režira vse
dogodke, a sama pravi, da to ni čisto res. Da sem izvedel to in še
veliko več, sem se odpeljal v Ljubljano na pogovor s Polono, v prijetno kavarno, kjer je naročila paradižnikov sok. S paradižnikovim
sokom je žal niso postregli, me je pa ona zasula z mnogimi
zanimivimi mislimi, ki se jim nisem mogel upreti pri pripravi tega
sestavka.
Pred dvanajstimi leti je začela
delati v podjetju Riko d.o.o.
Pravi, da nikoli ne bo pozabila novembrskega klica
Janeza Škrabca, ko jo je tik
pred zaključkom študija umetnostne zgodovine povabil za
razgovor. Prepričana je bila, da
bo tema sestanka njegova likovna zbirka, ki jo je začela že
tekom svojega študija urejati
skupaj z dr. Juretom Mikužem.
Vendar ni bil to motiv njunega srečanja, temveč njegova
ponudba, da se priključi
Rikovi ekipi z nalogo, da profesionalizira Rikove aktivnosti
na področju kulture. Izziv je
počaščena in z veseljem sprejela. V ospredju je bila oživitev
Škrabčeve domačije v programskem in vsebinskem
pomenu.
»Ob tem sem začela tudi sama
profesionalno zoreti, razvijale
so se moje naloge in poslanstva, vzporedno pa je raslo
tudi podjetje Riko, ki daje okvir
vsemu temu.«
Korak od tu do odgovorne za vse stike z
javnostjo ni tako presenetljiv, temveč zelo
organski. Polona razloži, da je Škrabčeva
domačija sicer muzejsko-kulturno
prizorišče, a sama jo je takoj prepoznala
kot komunikacijski filter Rikovega vrednostnega sistema in integralni del Rikovega
poslovnega ustroja.
»Morda mi moj humanistični pedigre dobro
služi pri iskanju smislov in pomenov tudi pri
vsakdanjih poslovnih potezah, ki jih spremljam. Rada se pač sprašujem, zakaj in čemu.
In imam odličnega učitelja; od Janeza se
vseskozi še vedno učim, kako integrirati
posel in kulturo ter kako osmišljati njune
medsebojnosti in vezi.«
Polona pravi, da težko poda formulo ali
recept, morda je bilo tako na začetku, ko
je bilo vse skupaj še nepopisan list papirja.
Janez kot aktiven spremljevalec kulturnega
6
dogajanja daje pomemben ritem in vsebinske akcente.
»Na začetku sem razmišljala, kako razviti to
domačijo v kulturni center, kako ustvariti
potrebno vzdušje, kako spoštovati lokalna izročila in jih prevesti v moderni izraz,
kako vse to predstavljati ne samo lokalno,
temveč širše. Tega ne delam sama; že od
začetka sem imela eminentne sopotnike
v teh procesih kreiranja. Bila pa je moja
odgovornost, da odpiram prava vprašanja,
na katere smo nato skupaj iskali čim boljše
rešitve.«
21. marca je minilo točno dvanajst let od
prvega dogodka na Škrabčevi domačiji, ko
so začeli s pesniškimi večeri in prvi gost je
bil Andrej Medved.
»Z zadovoljstvom lahko rečem, da se je
domačija zapisala v kulturno zavest javnosti. In me samo veseli, da dobivamo mnogo
predlogov in pobud za sodelovanja in za
gostovanja. Vsak, ki smo ga povabili, se je
tudi z naklonjenostjo odzval vabilu.«
Polona si želi, da se gosti, ki jih povabijo
v skedenj, dobro počutijo. Zato še prav
pazljivo izbirajo dvojice.
»V dvojini ni enostavno, mora biti prava
kemija. Tako na odru kot v življenju«, se
nasmehne, in doda skoraj v isti sapi, »da
se morajo lepo in dobrodošlo počutiti
tudi obiskovalci. Pripravljati dogodke brez
občinstva je namreč sila nehvaležna stvar.«
Dvanajst let. Najmanj toliko večjih in
manjših spodrsljajev, ki so na srečo
največkrat ostali skriti pred očmi publike. In
največji spodrsljaj je?
»Pred desetimi leti smo poleti gostili nekaj
koncertov Imaga Sloveniae. Zadnjo avgustovsko nedeljo je bil v župnijski cerkvi
sv. Štefana na vrsti koncert New Swing
Quarteta. Prepričana sem bila, da imam vse
pod kontrolo. Temu pa ni bilo tako. Ko so
člani zasebne dve uri pred koncertom prišli
v cerkev, so bili navdušeni nad ambientom
ter profesionalnostjo ozvočenja, pogrešali
pa so klavir. Mislila sem, da bom tisti hip
omedlela. Kakšen klavir, je bobnelo v meni!
Bil je nepotreben nesporazum, ki bi lahko
bil usoden za dogodek. In še danes sem
hvaležna gospe Bernardi Kogovšek, ki mi je
kot ravnateljica Glasbene šole priskočila na
pomoč in omogočila izposojo električnega
klavirja iz glasbene šole v bliskovite pol
ure.«
Zdaj ima večjo tremo pri pripravi in izvedbi
dogodkov, kot jo je imela na začetku.
»Ja, bolj sem izkušena in bolj vem, kje vse
se lahko zalomi. Na začetku ne poznaš vseh
faktorjev, na katere morda nimaš vpliva, oni
pa lahko vplivajo.«
Ob tem se je spomnila na Jana Plestenjaka,
ki je lani gostoval v skednju. Priznal je, da se
njegova ekipa celo malo norčuje iz njega,
ko šteje avtomobile, ki se bližajo koncertnemu prizorišču.
»To še predobro razumem. Počnem namreč
enako in sem za sleherni odziv in obisk
prav vsakemu posebej hvaležna. Občinstvo
namreč tudi ustvarja dogodek.«
Povem ji, da jo na teh dogodkih dojemam
kot zelo suvereno, s tistim hudomušnim,
celo skrivnostnim nasmeškom, ki sporoča,
'jaz to že vse vem', a Polona pravi, da je na
vsakem dogodku v popolni pripravljenosti
in opreznosti.
»Bolj kot suverena sem v bistvu krhka, samo
očitno znam to dobro skrivati. Ampak ta
krhkost je potrebna. Če jo izgubim, mora
te moje naloge nemudoma prevzeti kdo
drug.«
Polona živi v Ljubljani že odkar je odšla
študirat, a v Ribnico se redno vrača.
»Nikoli ne bom rekla, da sem iz Ljubljane,
počutim se, da sem iz Ribnice.«
V življenju si ni želela početi ničesar drugega kot to, kar dela sedaj.
»Riko me ne izpolnjuje le profesionalno,
temveč tudi osebno. Zato se prav nič ne
obremenjujem, kdaj se začenja službeni in
kdaj moj intimni čas. Vse je prepleteno in
povezano,« doda.
Nima posebnih hobijev, razen tega, da
hodi uro in pol najmanj petkrat na teden.
Rekreativno in meditativno.
»Ne maram urnikov, zato si ne predstavljam, da bi imela teden dni vnaprej rezerviran termin v telovadnici. Za hojo se moram
le preobuti in stopiti na pot. Preprosto.«
Najlepši kotiček Ljubljane ji je Barje, ker je
tam mir in neka skrivnostnost, sicer tudi
sprehod po ulicah ni moteč, ker pravi, da
hodi »navznoter, ne navzven«.
Ker sva se pogovarjala v neposredni bližini
mesta AKC Metelkova, me je zanimalo, kako
sprejema subkulturo v primerjavi z visoko
kulturo. Pravi, da je nazadnje »ponočevala«
prav na Metelkovi.
»Dogajanja in programi Metelkove in
drugih alternativnih prizorišč me zelo zanimajo. Vrednostno ne razločujem med t.i.
visoko in alternativno kulturo. Prav ta se
mi zdi še prav posebno zanimiva, ker se
postavlja na rob, ker radikalizira, preverja,
eksperimentira, s tem pa tudi rani in šokira.
V umetnosti imam to celo bolj rada. Takrat
ko me zaskeli, vem, da me bo tudi zaznamovalo, humaniziralo, prespraševalo.«
Redno bere, vselej z beležko ob sebi, da si
izpiše pomembno. Ritual od srednje šole
naprej, poudari. Ko se je ob prihodu v
kavarno usedla k meni za mizo, me je
šaljivo zaprosila, naj je ne vprašam, katere
tri stvari bi vzela s seboj na samotni otok,
ker ve brez pomisleka le za dve, tretje pa se
nikoli ne domisli dobro. Prvi dve sta Marxov
Kapital in Sveto pismo, saj bi na samotnem
otoku imela končno čas za zbrano branje
teh temeljnih del. Skupaj sva odkrila še eno
– njeno beležko.
Kar se tiče glasbe, pravi, da v zadnjem
času veliko posluša dela skladateljev, kot so
Philip Glass, Eric Satie, Michael Nyman pa
tudi Yanna Tiersna. V avtu pa vrti izključno
klasiko oziroma program Ars.
»Naredi mi najmanj škode. Ušesa namreč
nimajo vek, kot pravi Pascal Quignard, in
zato rada poslušam tisto, pred čemer mi
ni treba pobegniti. Pop kultura je namreč
včasih tudi nevarna,« razmišlja na glas, »ker
hitro postaneš vodljiv, potrošniško usmerjen in zato tudi manj kritičen. Da ne bo
pomote – nič ni narobe s pop kulturo, mora
obstajati, tudi sama uživam v njej. Vendar
moramo znati do njenih vsebin obdržati
tudi zdravo in kritično distanco.«
To tezo je razvijala naprej in naslednji citat
bi lahko bil zaključek za nadaljnji razmislek,
spoštovana bralka in bralec.
»Imamo čedalje manj časa za premislek,
samorefleksijo in za revizijo, tako se lahko
hitro izgubimo v kaosu. Morda je to prekletstvo današnjega časa.«
TEKST SAŠO HOČEVAR
Foto Tajda Lekše
VELIKONOČNO
VOŠČILO
Radostni klic velikonočne
nedelje »Gospod je vstal« nas
toliko bolj bodri, kolikor bolj
glasni postajajo raznovrstni
glasovi obupanega ali utrujenega sveta, v katerem živimo.
Kar je oznanjal pred 115 leti umrli filozof
pomračenega uma F. Nietzsche: »Bog
je mrtev«, je postalo v našem času skorajda otipljiva vsakdanjost. Bog je umrl
v srcih mnogih ljudi. Danes se govori o
zatonu Boga nad našo civilizacijo.
Bog je mrtev. Ta napis bi lahko nekdaj
postavili na pečat groba, v katerega je
bil Jezus položen. Takrat je tako tudi
izgledalo: Bog je umrl na križu, nasprotniki so slavili zmago, učenci pa so se
razbežali in poskrili. Takrat bi lahko z
gotovostjo rekli: z Jezusom je konec.
Toda v to temo je takrat zažarela zarja
vstajenja. Iz noči temnih dogodkov.
Dobesedno iz niča. V zarji velikonočnega
jutra so najprej žene, nato pa tudi učenci,
srečali Jezusa živega. Postopoma so se
razblinili oblaki dvomov. Za verovanje
tako počasna srca so se jim prebudila.
Spoznali so ga in sprejeli navzočega v
svoji sredi.
Po veri spoznati in doživeti vstalega Gospoda v svoji sredi je smisel
velikonočnega slavja tudi za nas. Samo
gledati v preteklost, kaj se je zgodili pred
dva tisoč leti, nas ne more prepričati o
resnici vstajenja. Tudi samo poslušanje
svetopisemskih sporočil nas ne more
dovolj ganiti. Pač pa moramo iskati sledi
Vstalega v našem današnjem življenju.
Zato ni čudno, da je med apostili prvi
dojel znamenja, signale Vstalega prav
sv. Janez, ki je v Svetem pismu označen
kot učenec, ki ga je Jezus ljubil. Ravno
ljubezen stori, da vidimo, da nismo slepi,
kot radi rečemo.
Spoštovani, vsem želim, da bi tudi v
današnjem svetu našli ta znamenja
Božje ljubezni, znamenja Vstalega, ki naj
vsem nam da novega upanja. Želim
vam veselo Alelujo!
MAG. ANTON BERČAN,
župnik in dekan
7
PORTTRET MESECA
Ko sem jo vprašal, kateri kulturni dogodek,
ki ga je obiskala v kratkem, je nanjo
napravil močan vtis, ni mogla izpostaviti
nobenega, zato sem vrtal dalje, v drugo
skrajnost, namreč, če si je ogledala filmski
hit Petdeset odtenkov sive. Odgovor je bil
pričakovano 'ne'. Ni proti, samo zanima
je ne. Rada hodi v Kinodvor, še najraje ob
nedeljah ob 11. uri.
»Tedaj sem namreč spočita in sveža in v
pravi kondiciji za dober film, ki se odreka
lahkotnosti in površnosti.«
DOGODKI MESECA
RIBNIŠKI PASIJON 2015 – »To delajte v moj spomin!«
Super vzdušje, izvrstna glasba, tiha povezanost, sproščen duh, pristnost, predanost, prava energija
… to je le nekaj delčkov mozaika pasijonske družine. Družine, ki je v soboto, 28. marca, in nedeljo,
29. marca, v Športnem centru Ribnica uprizorila Ribniški pasijon z naslovom »To delajte v moj
spomin«.
RIBNIŠKI PASIJON SI JE V SOBOTO OGLEDAL TUDI LJUBLJANSKI NADŠKOF METROPOLIT MSGR. STANISLAV ZORE, KI JE OB KONCU IZREKEL VELIKO POHVALO
VSEM SODELUJOČIM IN NAGOVORIL ŠTEVILNE GLEDALCE V RIBNIŠKEM ŠPORTNEM CENTRU
Letošnji pasijon je deveti zapored in
združuje skoraj 180 prostovoljcev iz
župnij Ribnica, Dolenja vas, Loški Potok,
Sodražica, Sv. Gregor, Velike Lašče,
Škocjan – Turjak, Dobrepolje, Št. Jurij,
Kočevje, Stara Cerkev, Godovič in Bloke.
Gre za prostovoljce, ki so kot igralci
popolni amaterji, a se znajo odlično
vživeti v dogajanje izpred dva tisoč let.
Posebnost letošnjega pasijona je preplet
preteklosti in sedanjosti, kjer so poudarjene stranpoti sodobnega človeka in na
koncu upanje – vstali Jezus Kristus, ki
nam s svojo milostjo odpusti naše slabosti, podeli mir ter vedno znova kaže
pravo pot. Obiskovalci Ribniškega pasijona gotovo niste spregledali in preslišali
krasnih melodij godalnega seksteta,
ki se je letos premierno predstavil na
Ribniškem pasijonu.
Za nami sta dve uprizoritvi Ribniškega
pasijona. Na tem mestu bi se radi zahvalili županu Občine Ribnica, g. Jožetu
Levstku, in vodji Športnega centra
Ribnica, g. Sašu Hribarju, za vso pomoč,
za najem dvorane ter prostorov v TVD
Partizanu in tudi za zaslugo, da si je
na njegovo osebno povabilo Ribniški
8
pasijon ogledal ljubljanski nadškof msgr.
Stanislav Zore.
Kljub zagnanosti, dobri volji in številnim
vajam nam Ribniškega pasijona ne bi
uspelo postaviti na oder brez sponzorjev
in donatorjev, ki so nas podprli pri izvedbi projekta. HVALA vsem. Pomagali so:
Župnija Ribnica, Občina Ribnica, Občina
Velike Lašče ter podjetja in posamezniki:
Inotherm, d. o. o.; Inles, d. d.; Maboles, d.
o. o.; g. Marjan Peteh; Avtoprevozništvo
Oblak Metod, s. p.; Melamin, d. d.; ARTS,
d. o. o. Ribnica; Priba okna, d. o .o.;
Avtoelektrika Češarek, Češarek Franc, s.
p.; Rigler, d. o. o.; Lekarna Ribnica; Šilc, d.
o. o.; KVM Grafika, d. o. o.; Toaza, d. o. o.;
Lesoj, d. o. o.; Janez Ilc,s. p.; Agroservis
Vode Maksimiljan, s. p.; Gostinstvo in
turizem Pugelj; Avtostoritve Rogelj, d.
o. o.; KUSS, d. o. o.; Občina Sodražica;
Mart, grafično oblikovanje Marta Škrlj
Antončič; Gostilna in picerija Harlekin;
Gostilna Picerija Ribn'čan; Pekarna in
slaščičarna Žulj, Boris Žulj, s. p.; Gostišče
penzion Makšar; Bistro Ž; Pizzeria pri
Roku Velike Lašče; Rekreacija Gaj; Pizzeria
Luigi; Klementina – sadje in zelenjava;
Mercator Ribnica; Gostilna Pri Pildarju;
Gostilna Andoljšek; Okrepčevalnica
Janez Škrabec; Okrepčevalnica pri Isanu,
Iseni Mustafa, s. p.; Okrepčevalnica
Rozika; Avant-Geo, d. o. o.; Suha roba
Jože Lovšn, s. p.; Rešeto; Trobla; Radio
Univox; Radio 1 Ribnica; Televizija R Kanal
+; g. Janez Osvald; Prevozništvo Blaž Bojc, s. p;
Tesarstvo in krovstvo Jože Turk, s. p.; Leles, d. o. o.
Boglonaj!
Za vse, ki ste zamudili prvo in drugo uprizoritev ali
bi si želeli Ribniški pasijon ogledati še enkrat, imate
ponovno priložnost na velikonočni ponedeljek,
6. aprila, v športni dvorani Velike Lašče, ob 19.uri.
Lepo vabljeni.
RIBNIŠKI PASIJON SKOZI OČI SODELUJOČIH
1. Zakaj si se odločil sodelovati pri Ribniškem
pasijonu 2015?
Bojan: Sodelujem, ker se v pasijonski družini
počutim kot doma.
Petra: Že nekaj let sodelujem pri ustvarjanju glasbe za Ribniški pasijon in vodenju P zbora. Veliko
nedelj smo preživeli skupaj s pevci, si podarili
veliko dobre volje in energije za skupni cilj – moje
sodelovanje pri letošnjem pasijonu sploh ni bilo
vprašljivo.
Nina: K sodelovanju me je povabila Ksenija A.
Grom, ker hodim v glasbeno šolo in lepo je sodelovati pri Pasijonu. Ker igram tudi pri različnih
orkestrih, mi je sodelovanje z več glasbeniki še
v večje veselje.
DOGODKI MESECA
PASIJONSKA SV. MAŠA
Brigita: Zelo rada pojem. Ker še nisem
bila vključena v noben pevski zbor, se
mi je zdela priložnost, da sodelujem
pri Ribniškem pasijonu s petjem, zelo
dobrodošla.
2. Kakšen pomen ima zate sodelovanje pri Ribniškem pasijonu?
Boštjan: Priprava na veliko noč in narediti nekaj za druge.
Bojan: Doživeti in dati, da drugi doživijo
kaj je Kristus dal nam.
Urša: Ljudem na drugačen način pokazati smisel velikonočnega časa.
Ana: Sodelovanje mi je nov izziv, vaja za
violino, spoznavanje novih ljudi.
Brigita: To ni samo druženje s pevci, pač
pa tudi veliko notranje osebno zadovoljstvo. V tej »veliki družini« se počutim
sprejeto in z veseljem hodim na vaje.
Spoštujem vse voditelje, predvsem našo
zborovodkinjo, zaradi katere so vaje
popolne.
Borut: Naredim nekaj za skupno dobro.
Naredim nekaj zase. Druženje s prijatelji.
Franci: Dobra priprava na veliko noč.
Zadnjih pet let lahko vedno znova
podoživljam Jezusova občutja ob postajah njegovega trpljenja.
3. Kaj je tisto, kar te pri Ribniškem
pasijonu navdušuje?
Mira: Zgodba, pasijonska družina.
Nina: Igranje malo drugačne zvrsti glasbe, druženje, prijazni in sproščeni ljudje.
Matjaž: Navdušenje vseh sodelujočih,
med seboj so/smo kot ena družina.
Predanost vseh temu projektu, ki
je v osnovi star, a vedno nov in svež.
Vsakoletni poudarki pa dajejo še posebno, sodobno noto sporočilu pasijona.
In seveda glasba, ki je vsako leto malo
drugačna, a seže v srce in dušo.
Marija: Vsebina pasijona in povezanost
ljudi.
Franci: Navdušuje me vedrina, s katero pristopamo k »projektu«. Vaje in
druženje skozi celotno pripravo so polne
dobre volje in smeha.
4. Katera od letošnjih novosti
Ribniškega pasijona ti je najbolj všeč?
Boštjan: Preplet sedanjosti in preteklosti.
Ana: Fino se mi zdi, da so vključena
godala, da se stvar malo popestri in je
nekaj novega.
Marija: Vzporedna zgodba.
Franci: Že lansko leto mi je bilo všeč
prekrivanje Jezusovega časa s sedanjostjo. Letos pa so bolj poudarjene naše
sodobne stranpoti. Nakazana pa je tudi
rešitev – po dobri spovedi se pustimo
objeti vstalemu Jezusu in v naše srce se
bo naselil mir.
5. Kako si razlagaš Jezusove besede:
»To delajte v moj spomin«?
Mira: Jezus nam kaže pravo pot, na nas
pa je, da jo prepoznamo.
Urša: Jezusove besede in dejanja predajajmo naprej med ljudi ... naj bodo vedno
in povsod z nami.
Petra: Besede nas spodbujajo, da je to,
kar delamo, dobro, predvsem je dobro
za nas in naj vztrajamo tudi, če nam
stopi na pot kakšna ovira.
Matjaž: Te Jezusove besede so izjemno
močne in če jih vzamemo zares, jih je kar
težko izpolnjevati. Vsekakor pa spodbujajo, da bi Mu čimvečkrat sledili in tudi
živeli po njegovem nauku in zgledu.
Mene najbolj nagovarjajo v pomenu
odpuščanja, saj je morda ena najtežjih
Jezusovih zahtev, prošenj ali zapovedi
nam kristjanom. Glavni pomen pa je
seveda pri sv. evharistiji, ko se v netelesni obliki Jezus pri vsaki sv. maši daruje
za nas.
Marija: Te besede vedno znova sprejemam z neizmerno hvaležnostjo, ker
nam vedno znova govori, da nas ima
tako zelo rad, da nas noče pustiti samih
in tudi ne želi, da bi ga pozabili.
Borut: To delajte, da se spomnite Jezusa;
to delajte, da se spomnite na Jezusa; to
delajte, da spominjate na Jezusa druge.
MARJANCA RIGLER
(služba za komunikacijo RiP 2015)
Foto Agara Vučemilovič, Matjaž Maležič
9
IZPOSTAVLJENI DOGODKI
Na Ribniškem pričel delovati Sosvet
mladih
Ribniški župan Jože Levstek je predstavil sklep o ustanovitvi
Sosveta mladih, ki bo posvetovalno telo župana in bo sestavljeno
iz predstavnikov mladih od 15. do dopolnjenega 29. leta starosti, ki delujejo na področju mladinskega organiziranja v občini
Ribnica.
Pomemben kriterij za zagotavljanje kakovostnega življenja v občini je prijazno okolje
do otrok in mladih. Za dosego tega jih je
potrebno v največji možni meri vključevati v
procese odločanja in jim ponuditi možnost
soustvarjanja svojega okolja, kar si bo odslej
prizadevala v še večji meri izpolnjevati tudi
Občina Ribnica. Tako bo mladim omogočila
višjo raven sodelovanja in vplivanja na
odločitve Občine, ki se tičejo zlasti njih. S
sprejetim sklepom o ustanovitvi Sosveta
mladih so le-ti pridobili ustrezen organ, ki
bo njihove interese zastopal neposredno
pri županu. Hkrati jim Občina na ta način
nudi potreben vpogled v njeno delo in
omogoča izkušnje, ki jim bodo pomagale
pri njihovem nadaljnjem razvoju sposobnosti, družbenem udejstvovanju in sprejemanju odgovornosti. Sosvet mladih občine
Ribnica je s tem sklepom postal posvetovalno telo župana, sestavljeno iz predstavnikov
mladih od 15. do dopolnjenega 29. leta starosti, ki delujejo na področjih mladinskega
organiziranja v občini Ribnica.
Edina občina v regiji z mladinskim
svetom
Predpogoj za zmanjšanje odseljevanja je
mladim prijazno okolje. Ribnica se s svojim
prizadevanjem, da bi ustvarila mladim
vzpodbudno okolje, uvršča med slovenske občine kot so Ljubljana, Maribor,
Celje, Kranj ali Domžale, ki namenjajo
mladi populaciji ustrezno pozornost in jim
omogočajo sodelovanje in vplivanje na
odločitve, ki se tičejo zlasti njih, najsi gre
za infrastrukturne posege ali programsko
zasnovo. Ustanovitev Sosveta mladih pa
ne predstavlja novosti le v ribniški občini,
temveč je tudi prvi tovrstni korak v regiji
nasploh.
Cilji in naloge Sosveta mladih
Cilj Sosveta je zastopati mnenja in zamisli
o političnem in družbenem soustvarjanju
ter izboljševanju lokalnega življenjskega
okolja kar se da velikega števila mladih
občanov in občank. Sosvet bo zato govoril in deloval v interesu mladih v občini
Ribnica, pri čemer bo opozarjal na potrebe
otrok in mladih. Skrb bo posvečal transparentnemu načinu sprejemanja odločitev
in omogočal sodelovanje. S svojim delovanjem bo zagotavljal vključenost otrok
in mladih v za njih relevantne postopke
načrtovanja in odločanja. Na ta način bo
tvoril posvetovalno telo za vsa vprašanja,
ki zadevajo mlade, ter izvajal vpliv na mladinsko politiko v občini Ribnica. Sosvet bo
sodeloval pri trajnostnem družbenem razvoju in spodbujal aktivno udeležbo mladih
v javnem življenju kot tudi javni dialog o
družbenih vprašanjih. Skupaj z županom
si bo Sosvet prizadeval za zmanjševanje
odliva intelektualnega potenciala mladih iz
občine Ribnica.
Še tesnejša povezanost
Sestava Sosveta mladih je celovit pregled
mladinskih organizacij z območja občine
Ribnica. K sodelovanju v Sosvetu je župan
Jože Levstek povabil člane izpostavljenih
društev in organizacij, ki se v ribniški občini
ukvarjajo z mladimi. S sprejetjem sklepa in
ustanovitvijo Sosveta mladih, ki bo prvič
zasedal že v aprilu, je županu uspelo povezati akterje najbolj dejavnih mladinskih
organizacij in jim omogočiti platformo za
razvijanje skupnih idej, predlogov in projektov. Na rezultate tovrstnega sodelovanja
ne bi smeli čakati prav dolgo.
Pripravil DOMEN M. ČAMPA MARINČ
Z MOJSTRSKIM IZPITOM DO
SREDNJE STROKOVNE IZOBRAZBE
Obrtno podjetniška zbornica
Slovenije izvaja mojstrske izpite
od leta 2000 dalje za 52 različnih
mojstrskih nazivov.
Mojstrski izpiti so umeščeni v
šolski sistem in omogočajo pridobitev srednje strokovne izobrazbe (5. stopnja). Pridobitev
naziva mojster je za vsakega
posameznika velik uspeh, hkrati pa je mojstrstvo pomemben
kamenček v mozaiku nacionalnega izobraževanja, kajti poslanstvo mojstrov je prenašanje znanja na mlajše rodove. Pridobljeni
mojstrski naziv pomeni tudi
odlično priložnost za večjo zaposljivost v izbranem poklicu, za podjetje pa konkurenčno prednost,
saj se z uporabo blagovne znamke »Mojster« poudari mojstrstvo
in kakovost izdelkov ali storitev.
10
Na mojstrski izpit se lahko prijavi vsak
posameznik, ki izpolnjuje enega izmed
pogojev 28. člena Obrtnega zakona. Izpit je sestavljen iz štirih delov
(praktični del, strokovno-teoretični
del, poslovodno-ekonomski del in
pedagoško-andragoški del).
Trenutno poteka že 17. razpis za
mojstrski izpit, v okviru katerega sta
določena dva pristopna roka: prvi pristopni rok je bil 10. marec 2015 – rok za
oddajo popolnih vlog je bil 2. marec
2015, drugi pristopni rok je 6. oktober
2015 – rok za oddajo popolnih vlog je
do 25. septembra 2015.
Podrobne informacije o mojstrskem
izpitu si lahko preberete na spletni strani www.ozs.si ali pa se zglasite v pisarni
OOZ Ribnica.
DIPLOMA
V Rokodelskem centru Ribnica je v marcu potekalo odprtje razstave o slovensko-ameriškemu glasbeniku Matiji Arku, v Ameriki
poznanem kot Matt Hoyer. V Sloveniji je bilo njegovo glasbeno
delovanje do nedavnega precej neznano.
Matija Arko se je rodil 22. februarja 1891
v Sodražici, kmalu po mamini smrti je leta
1904 odšel za očetom v Ameriko. V »novi
svet« je s sabo ponesel tudi veselje do glasbe in spomin na
svojo mamo, ki
se ji je poklonil
tako, da je za
svoje umetniško
ime izbral njeno
domače hišno
ime Hojer.
Avtorja razstave
sta nam razkrila,
da je Matija že
kot mladenič
igral v gostilni
svojih sorodnikov v Clevelandu,
kasneje pa je s
svojima polbratoma Frankom
in
Edom
Simončičem
ustanovil sku- UTRINEK Z ODPRTJA RAZSTAVE
V času izvajanja mojstrskih izpitov od
leta 2000 do leta 2014 je iz občin Ribnica,
Sodražica in Loški potok pridobilo mojstrski
naziv 17 posameznikov: Erika Radosavljević
(cvetličarski mojster), Esad Čatić (dimnikarski mojster), Fadil Okić (dimnikarski
mojster), Jože Levstek (elektroinštalaterski
mojster), Marko Kersnič (mojster oblikovalec kovin), Stanislav Debeljak (mojster oblikovalec kovin), Luka Knavs (mojster strojnih
inštalacij), Nina Mikolič (frizerski mojster),
Branko Andoljšek (mojster avtomehanik),
Bojan Gornik (mojster avtomehanik), Bojan
Novak (mojster avtomehanik), Matjaž
Andoljšek (mojster preoblikovalec kovin),
Franci Lovšin (mojster preoblikovalec
kovin), Rok Tekavec (mojster vzdrževanja
tekstilij), Mitja Kljun (mojster avtomehanik),
Barbara Kojek Prelesnik (čebelarski mojster)
in Boštjan Kojek (čebelarski mojster).
PAVLE HOČEVAR, sekretar OOZ Ribnica
pino Hoyer trio. Matt Hoyer je s prepletanjem slovenske ljudske glasbe in različnih
oblik ameriške popularne glasbe tistega
časa postavil temelje t. i. »polka glasbi«,
DIREKTORICA ROKODELSKEGA CENTRA POLONA
RIGLER GRM Z ŽUPANOMA OBČIN RIBNICA IN
SODRAŽICA JOŽETOM LEVSTKOM IN BLAŽEM
MILAVCEM TER DR. DRAGOM KUNEJEM IZ GLASBENONARODOPISNEGA INŠTITUTA SLOVENIJE
ZBIRKA HOYERJEVIH PLOŠČ
ki je zaradi privlačnosti prestopila etnične
meje in pozneje dosegla vsesplošno popularnost. Značilna inštrumentalna zasedba tria je bila harmonika (diatonična ali
kromatična), kitara in bendžo. Poleg igranja
v živo je Hoyer s triom ali pa sam snemal
tudi gramofonske plošče. Nekatere med
njimi so bile izdane celo v nakladi več kot
2000 izvodov, iz česar sklepamo, da je bila
skupina zelo priljubljena. Glavnina posnetkov je nastala v letih 1924–1929. Najstarejši
ohranjeni posnetki so bili narejeni 30.
novembra 1924 za podjetje Victor Talking
Machine Co. Kasneje je Hoyer trio snemal
tudi za druga podjetja, največ za Columbia
Gramophone Co., nekaj pa tudi za OKeh
Records. Celotna diskografija Hoyerjevega
tria obsega skupaj 99 enot.
Na razstavi obiskovalec lahko prisluhne
nekaterim Hoyerjivim melodijam ali pa se
nauči zaplesati star, nekoč zelo popularen
ples, zibenšrit, ki je bil priljubljen tudi na
Ribniškem.
Razstava Amerikanec na obisku v stari
domovini bo do sredine junija na ogled v
Rokodelskem centru Ribnica, kasneje pa se
seli v Sodražico, v rojstni kraj Matije Arka.
Jeseni načrtujejo tudi izid kataloga.
Tekst in foto JURIJ KOŽAR
11
IZPOSTAVLJENI DOGODKI
Razstava o Matiji Arku, pionirju
polke v ZDA
IZPOSTAVLJENI DOGODKI
BITKA PRI JELENOVEM ŽLEBU
V soboto, 28. marca, je v Športnem centru Ribnica potekala osrednja slovesnost ob spominu na bitko pri Jelenovem žlebu.
ŽUPAN JOŽE LEVSTEK Z JANKOM VEBROM IN SOPROGO, LADOM KOCJANOM, MITJO KLAVORO IN
JOŽETOM ANDOLJŠKOM
Pod vrhom Male Bele stene sta se obe vojski
nepričakovano srečali in vnel se je hud boj.
Partizani so na težko prehodnem terenu za
malenkost prehiteli Italijane in zavzeli vrh
nad cesto, odkoder so obvladovali okolico.
Italijane so obkolili s treh strani, prosta je
bila le južna stran, proti Glažuti, kamor so
se začeli umikati.
Teren je izredno strm, ponekod prepaden,
pod cesto pa je tudi veliko brezno, kamor
so v paniki skakali, da bi ubežali kroglam.
Borba je trajala okrog dve uri. Padlo je
105 okupatorjevih vojakov, 120 pa je bilo
ranjenih. Partizani so zaplenili 190 pušk, 12
lahkih in 7 težkih mitraljezov, težki minomet, radijsko postajo. Partizanske brigade so
imele pet mrtvih in nekaj ranjenih mož.
Letošnji slavnostni govornik na dogodku je bil Mitja Klavora, generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote
NOB Slovenije, ki je v daljšem nagovoru izpostavil zgodovinsko dejstvo o eni
najpomembnejših bitk v drugi svetovni
vojni. Zbrane je nagovoril tudi župan
občine Ribnica Jože Levstek. V kulturnem
programu, ki ga je pripravila in vodila Irma
Grbec so nastopili recitatorji OŠ dr. Franceta
Prešerna Ribnica in OŠ Stara cerkev, harmonikar Franc Malavašič, kvartet Gallus,
KUD Ribniški pihalni orkester in recitatorke
območnega združenja ZB za vrednote NOB
Ribnica.
Po napadu na Ribnico 26. marca 1943 so se Cankarjeva, Gubčeva,
Tomšičeva in Šercerjeva brigada umaknile na območje Velike gore,
da bi se partizani v širnih gozdovih spočili in pripravili za nove napore.
Ker so bili precej otovorjeni, s seboj so nosili ranjence, se niso prebijali
po stranskih strmih poteh in vlakah, ampak kar po Rudeževi cesti. Na
območju Velike gore sta se prav takrat nahajala dva bataljona italijanske divizije Macerata, ki naj bi partizane pričakala v zasedi. Ker niso
natančno vedeli, kje se bodo partizani umikali, sta na slepo patruljirala
po območju Velike gore.
JANKO VEBER, DANIJEL DIVJAK IN JOŽE ANDOLJŠEK
Podelili so tudi spominske plakete Jelenov žleb, ki sta jih Francu
Lapajnetu, Janku Vebru in Občinski organizaciji ZB za vrednote NOB Ribnica podelila dosedanji predsednik občinskega
združenja Jože Andoljšek in novi predsednik, ki je bil izvoljen
sredi marca, Danijel Divjak.
Pred osrednjo proslavo v Ribnici je dopoldan iz Rakitnice in
Loškega Potoka v organizaciji Planinskega društva Ribnica
potekal tradicionalni spominski pohod v Jelenov žleb. Vmes so
se pohodu pridružili tudi pohodniki iz Sodražice, Novega mesta,
Šentjerneja, Logatca in od drugod. Pred spomenikom padlim
partizanom v tej bitki sta Jože Andoljšek in general Lado Kocjan,
poveljnik ene izmed brigad, položila venec. Hkrati je potekala
zgodovinska učna ura s Kocjanovim pričevanjem zgodbe o mladih partizanih, ki so bili stari komaj 18 let in deset let starejšem
poveljniku. Pred Športnim centrom pa smo lahko videli predstavitev slovenske oborožitve in predstavitev vojaka 21. stoletja.
ŽUPAN MED POZDRAVNIM IN SPRAVNIM NAGOVOROM
12
Tekst in foto MARKO MODREJ
V času med mednarodnim dnevom
maternih jezikov (21. februar) in
mednarodnim dnevom poezije
(21. marec), ter na čast obema, je
Škrabčeva domačija 12. marca gostila dve prepoznavni imeni slovenskega literarnega prostora, pisatelja, pesnika in urednika Aleša Štegra
in Tino Košir Mazi, kolumnistko in
nekdanjo voditeljico oddaje Knjiga
mene briga.
Pogovor se je sukal o jeziku in
poeziji.
Uvodni del je bil posvečen jeziku, za katerega Šteger pravi, da
je pravzaprav tujec v nas, da ga
pogosto niti ne razumemo.
Izraža globine in odtenke, ki jih je
mogoče ustvariti le v govorjenem,
živem jeziku in le na ta način lahko
prenaša in poustvarja občutja govorca. Slovenščina, čeprav težak
jezik, mu omogoča vso prožnost,
podtone in eleganco. Pesnik najbrž
lažje zamenja telo, kot zamenja
jezik, v katerem piše. Prihodnost
slovenščine vidi v jeziku umetnosti.
Naravoslovje je za strokovni jezik
že prevzelo angleščino, sledi tudi
humanistika, vprašanje je tudi, do
kdaj se bo slovenščina ohranila kot
Tekst in foto PRIMOŽ TANKO
ALEŠ ŠTEGER
6. ORTNEŠKI TURNIR V TAROKU
Športno društvo Velike Poljane je v soboto, 28. februarja, organiziralo že 6. ortneški turnir v taroku. Pripravili so ga v obnovljeni
gostilni Pri Matjaku v Ortneku.
Turnir se je začel ob 18. uri, ko se
je v koči zbralo 27 tekmovalcev
in tudi veliko gledalcev. Igralo
se je v skupini treh igralcev,
zato so bili tekmovalci razdeljeni na 9 skupin. Za določitev,
kdo bo igral s kom, smo uporabili računalniški program.
Računalnik prvi krog določi
naključno, nato pa določi za isto
mizo tekmovalce s približno
istim številom točk, tako da so
igre bolj izenačene in napete.
Zmagovalec letošnjega turnirja je bil Dejan Hoge (Ribnica),
drugo mesto je zasedel Ivan
konverzacijski jezik. Ohranila pa se bo kot
jezik umetnosti, verjame Šteger.
Prevajanje, ki je pomemben del Štegrovega
delovanja, je po njegovem pravzaprav
učenje. Prevod je podvig, kako prestaviti
miselne lege v drug jezik pa vendar ohraniti
pomen, ki ohranja vse odtenke in pomene
izvirnika.
Odgovor na vprašanje, kaj pomeni biti
pesnik v današnjem času, je obenem
sila preprost in brezčasen, pravi Šteger.
Je v bistvu način, kako biti sam, kako
slišati poezijo svojega srca in jo ubesediti.
Poezija ni jezik moči, oblasti in denarja,
pač pa njihovo nasprotje.
Pogovor je tekel tudi o Štegrovem zadnjem romanu Odpusti, v katerem se avtor
sprašuje, zakaj današnje generacije še
določajo zgodbe, ki jih že dolgo ni več.
Roman se navezuje na Maribor v letu
2012, v letu EPK (Evropska prestolnica
knjige). V romanu je mogoče prepoznati številne osebe, vendar, če se lotimo
branja romana kot romana na ključ, se
znajdemo v zagonetki, ki nima logičnega
izhoda. Največ, tako Šteger, pove o nas
kot bralcih. Poglavitni poudarek pa je,
da so številni projekti, kot je bil recimo
EPK, obsojeni na neuspeh, saj v družbi ni
mreže, ki bi preprečila padanje. V družbi
ni kohezivnega, povezovalnega elementa, ki bi prekinil ustaljeni tok razpadanja
družbe in ustvaril nov zagon.
Blatnik (Karlovica), tretji je bil Gašper Pirnat
(Velike Poljane), četrti Slavko Šilc (Dvorska
vas) in peti Janez Gorše (Grič). Turnir je bil
zelo izenačen, saj nihče ni imel vseh 8 točk,
da bi zmagal v vseh štirih kolih.
Po objavi rezultatov ter podelitvi pokalov najboljšim je sledilo le še stiskanje rok
najboljšim in prijetno druženje. Še enkrat
čestitam najboljšim in se zahvaljujem tudi
vsem ostalim tekmovalcem za
udeležbo.
Predstavnik ŠD Velike Poljane,
JOŽE ANDOLŠEK
Foto Janez Gorše
NAJBOLJŠI TRIJE
13
KULTURNI UTRINKI
V SKEDNJU ŠKRABČEVE DOMAČIJE
GOSTILI ALEŠA ŠTEGRA IN TINO
KOŠIR MAZI
POGLED V ZGODOVINO
Boš za veliko noč prinesel gobo?
O pomenu in raznašanju velikonočnega ognja v župnijah Ribnica, Dolenja vas,
Sveti Gregor in Velike Poljane od druge polovice 20. stoletja do danes.
Muzej Ribnica je na pobudo Pomurskega si mežnarji poiščejo sami v gozdu, lahko pa Svetega Roka velikonočne jedi kuhajo že v
muzeja Murska Sobota in Zavoda Marianum se zgodi, da jim jo podari tudi kdo drug. Prav petek. Informatorka se spominja mladosti v
opravil raziskavo o pomenu in raznašanju to je storil eden od sogovornikov, ki je gobo vasi Dane, kjer je kot otrok živela, in pravi,
velikonočnega ognja spomladi leta 2015 v našel v gozdu, plezal do nje, jo primerno dolgo da so v času njenega otroštva, t.j. okoli 50.
štirih župnijah, ki ležijo v Občini Ribnica, in sušil, nato pa podaril tistemu mežnarju, ki leta prejšnjega stoletja, šunko kuhali na blasicer v župnijah Dolenja vas, Ribnica, Sveti navadno prinese ogenj do njegove hiše. Poleg goslovljenem ognju, saj so imeli »žegnanje«
Gregor in Velike Poljane.
mežnarjev so se pri blagoslovu ognja pred velikonočnih jedi kasneje. Velikonočne jedi
Zahvaljujemo se vsem enajstim sogov- cerkvijo nekdaj (približno v 60. letih) pridružile so kuhali na blagoslovljenem ognju tudi v
ornikom, ki so nam priskočili na pomoč s tudi trške žene, ki so prišle po tlečo gobo kar Goriči vasi, ker so prav tako imeli blagoslov
svojim pripovedovanjem o raznašanju ognja same. V železni smetišnici ali v kakšni drugi velikonočnih jedi v cerkvi Marijinega imena
v njihovi mladosti ter o tem, kako se celo- posodi so jo prenesle v svoj dom.
popoldne. Sogovornik se spominja, da je
ten obred odvija danes. S svojimi spomini so Blagoslovljeni ogenj nato mežnarji v posebni bila količina jedi za veliko noč včasih velika –
omogočili, da je del zanimivih šeg in navad, ki železni posodi raznosijo po hišah. V nekat- številčnost družin pa tudi prihod sorodnikov je
se sicer od župnije do župnije, od družine do ere kraje je mežnar s tlečo gobo prišel sam botroval k temu, da je gospodinja k blagoslovu
družine razlikujejo zgolj v podrobnostih,
v cerkev na glavi nesla več
odvzet pozabi.
kot meter velik »jerbas«. 1
Za vse štiri župnije tako v preteklosti kot
Mežnarju, ki je tleči ogenj
sedanjosti okvirno velja, da na sobotno
prinesel na dom, so okoli
jutro pred župnijsko cerkvijo zakurijo
sredine 20. stoletja v zahvalo
ogenj, ki ga nato raznašalci s pomočjo
dali jajca, ne pa pirhov, saj
lesne gobe raznesejo po gospodinjstvih.
ti še niso bili pripravljeni. V
V zameno dobijo različne darove, ki se po
ta namen je mežnar imel
časovnih obdobjih razlikujejo. Ta ogenj, ki
s seboj košaro, v katero je
ponavadi roma v kurišča, ponekod simshranjeval jajca, saj so mu
bolno ponazarja očiščenje, drugje pa se
te dajali prav vsi vaščani, ki
na njem pripravijo jedila za velikonočni
jim je prinesel velikonočni
blagoslov ali žegen. Za veliko noč se kuriogenj.
ta in blagoslavljata dva ognja. Jutranji
Danes se prinašalcem ognja
ogenj velja za neke vrste očiščenje, ki so
v zameno podari pirhe in
ga nato deležna vsa gospodinjstva. Je
pomarančo ter predvsem
predpriprava na prihod večne luči, ki je
denar, ki se je ponekod v
simbol svetlobe in življenja in jo prižgejo KURJENJE VELIKONOČNEGA OGNJA PRED ŽUPNIŠČEM V DOLENJI VASI. Ribnici podarjal tudi že v
na veliko soboto pri večerni maši: župnik OKROG OGNJA SO ZBRANI MINISTRANTI IN MEŽNARICA IZ RAKITNICE S PRIP- sedemdesetih letih 20. stoblagoslovi ogenj, ki ga z velikonočnimi RAVLJENO LESNO GOBO NA ŽICI. OKROG LETA 1985. LASTNIK FOTOGRAFIJE letja.
svečami ministranti raznesejo med JANEZ POGORELEC.
Ko
sem
sogovornike
farane. Navade blagoslova in raznašanja
povprašala, kaj simbolizira
velikonočnega ognja se v omenjenih župnijah (ponekod je tako še danes), ponekod pa velikonočni ogenj je ena od sogovornic rekla:
med seboj ne razlikujejo veliko, kljub temu pa hodita tudi dva – eden nosi tlečo gobo na »Ta ogən pomajnə srječo, srječo, pa də ne
obstajajo zanimive različne podrobnosti, ki so žici, drugi pa ima del nje v železni posodi pride do kašnəga neurja, do kašne tuoče pa
opisane v nadaljevanju.
narezano na koščke. Mežnarji tlečo gobo na təh stvari … ja, tu je tu, tu so verovalə učasəh
žici vzdržujejo tako, da vsake toliko krožno … pa nə naravo se je navezvalu tut tu, de se
Župnija Ribnica
zanihajo. Z blagoslovljenim ognjem potrkajo je njaslu butaro nə cvətnuo nədajlo, de se
V župniji Ribnica blagoslov velikonočnega
na domovih in gobo odnesejo v »šporhet«. je imajlu tu cvajtje in lajs, kə se je posušu, ze
ognja poteka v soboto ob sedmih zjutraj
V njem navadno že gori (tudi nekdaj – v 50. kadət.« 2
pred župniščem. Velikonočni ogenj zakurijo
letih je bilo tako), goba pa v hišo prinese posenekoliko pred tem, navadno med šesto in pol
ben vonj. Sogovornica meni, da se navada V župniji Ribnica so namreč s posušenimi
sedmo uro zjutraj. Zanj poskrbi mežnar (cerkprižiganja velikonočnega ognja v domovih butaricami kadili po hiši in okoli nje na veliki
ovnik), ki pred tem pripravi tudi les.
danes opušča zato, ker velika večina domov četrtek in veliki petek, ponekod pa so s kajenSogovorniki pravijo, da je blagoslov nekdaj
nima več starih, zidanih štedilnikov, ki se kurijo jem začeli tudi že v sredo. Še danes se ponekod
(sredi 20. stoletja) potekal prej, še ponoči pred
na drva. Drugi sogovornik, ki živi v stanovan- po okoliških vaseh (npr. v Goriči vasi) da za eno
zoro. Ogenj se je vedno zakuril pri cerkvi, pred
jskem naselju v Ribnici pa poroča, da v stano- pest posušenega šopa butarice na žerjavico
župniščem, nekdaj kar na tleh, danes pa se
vanju, kjer nima peči, velikonočni ogenj daje in se pokadi okoli hiše ter v njej. To obvaruje
zakuri v večji železni posodi. Ob blagoslovu
v kovinsko posodo namenjeno prazničnemu hišo pred ognjem in naravnimi nesrečami.
ognja se poleg duhovnika zberejo mežnarji
kajenju, v kateri ostane dokler ne izgori.
Četrti dan, torej v soboto, pa je k hiši prispel
podružničnih cerkva, to je skupina od 15 do
Sogovorniki poročajo tudi, da so včasih pravi- blagoslovljeni ogenj, ki je očistil hišo in sim25 ljudi, ki so zadolženi za raznašanje ognja po
li, da naj bi na velikonočnem ognju kuhali boliziral Kristusa, svetlobo, luč. Blagoslovljeni
vaseh v župniji Ribnica. Za določen »rajon« se
velikonočne jedi. Danes je ta navada opuščena, velikonočni ogenj po poročanju sogovornikov
prej dogovorijo, navadno gre vsak mežnar v
sogovornica poroča, da velikonočne jedi prip- simbolizira mir in zbližuje ljudi. Župnik razlaga,
»svojo vas«. Da lahko ogenj nato raznesejo po
ravi že dan prej. Razlog tiči v tem, da bla- da navada prižiganja velikonočnega ognja
domovih, je potrebno podkuriti lesno gobo, ki
goslov velikonočnih jedi v tem delu Ribnice, izhaja iz ljudske prakse, ki seže v predkrščansko
omogoča, da ogenj vzdrži, saj goba tli izredno
pri Svetem Roku, poteka že v soboto ob obdobje, ko so v tem obdobju leta praznovali
dolgo. Lesno gobo, ki najdemo na bukvah,
osmi uri zjutraj. Zato krajani v okolici kapelice zmago svetlobe nad temo. Danes ogenj sim-
14
Župnija Dolenja vas
V Dolenji vasi sem po pripovedovanju sogovornikov ugotovila, da se je največja razlika
pri blagoslovu velikonočnega ognja zgodila
v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, saj so
do takrat po hišah raznašali velikonočno gobo
mežnarji in mežnarice, torej cerkveni oskrbniki.
Mežnar je bil v Dolenji vasi, v župnijski cerkvi
Sv. Roka, ter v obeh podružničnih cerkvah, v
Prigorici in Rakitnici. Vasi Lipovec in Grčarice
nimata cerkve, tako jim tudi nihče ni prinesel
velikonočnega ognja, oz. kot je rekel sogovornik, so oni »nekaj kasneje« (druga polovica
osemdesetih let 20. stoletja) začeli tja nositi
velikonočni ogenj. 4
Danes velikonočni ogenj zarana zakurijo ministranti ali župnik, kdor pride prej. Les mora
biti bukov, vzamejo ga iz farovške drvarnice.
Duhovnik ga nato z blagoslovljeno vodo blagoslovi. Ko ogenj dogori, dajo ministranti na
drevesne gobe koščke žerjavice, da začne
goba tleti. Idealno je, da ministranti in župnik
naberejo gobo že leto prej, da se dodobra
posuši. Drevesne gobe navežejo na dolgo žico,
kar jim omogoča, da jo zavrtijo, kadar začne
ogenj ugašati ter na ta način spodbudijo tlenje. Ker je ministrantov več, hodijo običajno v
skupinah po trije ter si razdelijo dele vasi, po
kateri nosijo ogenj.
S seboj nosijo tudi koščke drevesnih gob,
ki jih pri vsaki hiši pritaknejo k tleči gobi ter
vržejo v krušno peč ali štedilnik, če jim lastniki
hiš odprejo vrata. Ponekod vržejo ministranti
košček gobe v štedilnik, drugje pa dajo košček
lastnikom in ga oni sami vržejo v štedilnik.
Dandanašnji se namreč dogaja tudi to, da
prebivalci ne odpirajo več vrat, ko vidijo, da so
prinesli velikonočni ogenj.
V Prigorici in Rakitnici sta še v osemdesetih letih
velikonočni ogenj nosili mežnarici. Sogovornici
sta se spominjali, kako je mežnarica prišla v
kuhinjo in v štedilnik vrgla košček drevesne
gobe. Zaželela jim je lepe velikonočne praznike in voščilo, ki je šlo nekako takole: »Ogenj
naj varuje vašo hišo vsega zla.« V zameno za
ogenj so dali mežnarici kakšen dinar in pa pirh,
kasneje tudi pomaranče. Prav te tri darove
(včasih tudi surova jajca), pa tudi čokolado,
prejemajo ministranti ob prinašanju ognja še
danes. Vendar poleg tega, da zaželijo lepe
praznike, ne izrekajo ničesar drugega. Izvedela
sem, da so ministranti nošnjo velikonočnega
ognja velikokrat vzeli kot neke vrste zabavo.
Nihče od sogovornikov se ne spominja, da
bi šele ob prejemu ognja začeli kuriti peč ali
kuhati. Običajno so to storili še preden so
dobili ogenj, saj se je morala šunka do popoldneva ohladiti, da so jo lahko nesli k blagoslovu
jedi. Le tam, kjer so ogenj prejeli med prvimi,
še bolj zgodaj, so počakali s kuho, sicer pa to
ni bilo pravilo. Ogenj so tudi potem preprosto
nalagali naprej in mu niso posvečali nikakršne
posebne pozornosti. Še danes je tako.
O velikonočni sveči sogovorniki niso vedeli
veliko povedati. Le to, da se je vse, kar je povezano z velikonočno svečo, dogajalo samo v
cerkvi in ne po domovih.
Ko nastopi čas za večerno mašo, so luči v
cerkvi ugasnjene. Pred cerkvijo gori ogenj, ki
ga zakurijo ministranti. Na njem župnik prižge
velikonočno svečo. Ko hodi proti oltarju, zapoje
župnik sam trikrat Kristusova luč, pridite molimo in alelujo. Začne z nizkimi toni, potem pa
čedalje višje. Ko tretjič odpoje, se prižgejo v
cerkvi luči. Župnik velikonočno svečo postavi v
svečnik, ministranti vzamejo ogenj in faranom
prižgejo sveče, ki gorijo približno deset minut,
nakar jih ugasnejo. Obred se nadaljuje z mašo.
Sveče, ki jih farani ugasnejo, pustijo v cerkvi.
Z ognjem je povezano tudi zažiganje vsega,
kar je bilo blagoslovljeno in je namenjeno
»za odpad«. Blagoslovljene butarice in oljke,
ki jih družine hranijo od prejšnjega leta, na
cvetno nedeljo zažgejo, ter na njihovo mesto
postavijo nove, ki so jih v cerkvi blagoslovili.
Zažgejo tudi lupinice pirhov, skratka vse, kar
je blagoslovljeno. Zakaj točno to počnejo, niso
vedeli povedati, rekli so le, da je to potrebno
storiti in da to počnejo, že odkar pomnijo.
Župnija Sveti Gregor
V Slemenih pri Sv. Gregorju je bila približno
do leta 1952 navada, da so na veliki četrtek in
petek »strašili Kristusa«. Mladeniči in dečki so
ob treh popoldne čakali pred cerkvenimi vrati,
kdaj bo župnik med obredom ugasnil zadnjo
svečo od dvanajstih na trirogeljnem svečniku,
kar je pomenilo, da so vsi apostoli zaspali.
Ko gorela le še rdeča sveča, ki je bila simbol
za Kristusa, so dali znamenje in z zvonika je
mežnar vrgel zaboj iz desk. Fantje so z dva
metra dolgimi koli začeli udarjati po zaboju,
dokler od njega niso ostale le še iveri. Mlajši
dečki so takrat vrteli raglje; ropot je bil velikanski. Iveri, ki so ostale od »strašenja Kristusa«,
je mežnar pospravil pod skedenj za prižig
velikonočnega ognja v soboto zjutraj.
Danes je, razen »strašenja Kristusa«, obred blagoslova in raznašanja ognja enak kot v preteklosti: pri prižigu in blagoslovu ognja so navzoči
župnik in ministranti. Zakuri se z drvmi za
kurjavo iz župnišča. Že prej se določi, kam bo
šel kateri ministrant raznašat ogenj. Razdelijo
se v tri skupine, eni gredo peš proti Velikim
Laščam, drugi proti Ortneku in tretji proti
Črncu in Zadnikom. Ogenj nosi en ministrant
v kovinski posodi, drugi pa nosi kose gobe, ki
jih potem razdelita po vseh hišah. V zameno
za tlečo gobo dobijo pirhe, pomaranče, danes
navadno denar. Gospodinja z gobo zakuri v
peči, kjer speče potico, gospodar pa odnese
koščke tleče gobe še po vseh parcelah. Če je
lepo vreme, lahko ta goba tam tli tudi dva dni.
Velikonočno svečo lahko verniki pri večerni
maši na veliko soboto dobijo v cerkvi ali pa jo
prinesejo s seboj. Je dolga in tanka, tako da se
včasih tudi zvije. Med obredom v cerkvi pogori
približno pet centimetrov, nato jo ugasnjeno verniki odnesejo domov in jo shranijo na
vidno mesto, poleg svetih podob. Prižgejo jo
ob različnih osebnih stiskah.
Župnija Velike Poljane
V preteklosti je na velikonočno soboto ogenj
pred župnijsko cerkvijo sv. Jožefa na Velikih
Poljanah zakuril mežnar ob peti uri, ob šesti uri,
ko se je ogenj razgorel, pa je potekal blagoslov.
Župnik je v spremstvu ministrantov prišel iz
zakristije do ognja, kjer so zmolili molitve,
in ga blagoslovil. Mežnar je na blagoslovljenem ognju zanetil lesno gobo in odhitel po
hišah celotne župnije. Lesno gobo je pripravil
mežnar sam, poiskal jo je v gozdu, navadno
že v času med veliko in malo mašo. Nato jo
je skrbno shranil na »ispi«, na podstrešju, da
se je dobro posušila. Še pred veliko nočjo
so prinašalca gobe vaščani spraševali: »Boš
prinesel gobo?« To »glavno« gobo je nataknil
na žico, poleg pa je imel še košaro, v kateri je
nosil koščke gobe, ki jih je dajal po gospodinjstvih. Vzdrževati tlečo gobo je bilo težko, saj
jo je bilo potrebno na žici vrteti, da ni ugasnila.
Mežnarju so pri raznašanju gobe pomagali
tudi družinski člani. Ko je prišel mežnar do
hiše, sta ga gospodar oz. gospodinja peljala
do »šporheta«, v katerem je bilo kurišče lično
pripravljeno s podneto, da je vanj položil tlečo
gobo. Sogovornik je poudaril, da je bilo zelo
pomembno tudi kurjenje ognja v »kuhincah«,
kjer se je kuhalo za prašiče. Po pripovedovanju
so gobo v različnih obdobjih raznašali tudi
ministranti. V zameno za gobo so prinašalcu
dali, kar so imeli pri hiši: jajca, klobaso, kruh in
tudi denar. Največ so ponavadi dobili tam, kjer
so najmanj pričakovali, pri ljudeh, ki niso hodili
v cerkev. Že na pragu so jih čakali in jih sami
povabili v hišo.
Na blagoslovljenem ognju so pripravljali le
»gifte«, to so iz ajdove in bele moke z veliko
ocvirki zamešene in podolgovato oblikovane štručke, kuhane v vodi, v kateri se je
na veliki petek kuhala šunka. »Gifti« so tudi
del velikonočnega žegna. Ogenj je gorel čez
praznike, kaj dlje pa ga niso ohranjali.
Danes blagoslov ognja na Velikih Poljanah
poteka ob sedmi uri zjutraj. Raznašalec ognja
je že v letih, tako da za raznašanje gobe porabi
veliko časa. Gobo še vedno skrbno pripravi,
raznaša pa jo v nekakšni pokriti posodi, v katero nasuje žerjavico. Ogenj v njej ohranja tako,
da nanj polaga manjše kose narezane gobe.
V zameno še vedno kaj dobi, ponudijo mu
pijačo in denar. Pri raznašanju ni sprememb,
moj sogovornik pa je poudaril, da nekaj časa
raznašalci ognja niso imeli »kam dat«, ker so
kurišča na drva zamenjale peči na olje in plin.
Pri večerni vigiliji vsak vernik prinese v cerkev
svečo, ki jo prižgejo ministranti z blagoslovljeno svečo. Nekateri k temu obredu vsako leto
prinašajo svojo krstno svečo. V preteklosti so
malo boljše, višje sveče kupovali v Italiji, ker je
bilo pri nas moč kupiti le »navadne« bele.
NASTJA DEJAK, TEJA LESAR IN TINA ZAJC, Muzej
Ribnica
------------------------------------------------------------------
A. I., TZ TEJA LESAR, MUZEJ RIBNICA, 20. 2. 2015
M. B., TZ TEJA LESAR, MUZEJ RIBNICA, 20. 2. 2015
3
A. B., TZ TEJA LESAR, MUZEJ RIBNICA, 5. 3. 2015
4
J. P., TZ NASTJA DEJAK, MUZEJ RIBNICA, 20. 2. 2015
1
2
15
POGLED V ZGODOVINO
bolizira Kristusovo luč, je simbol očiščenja,
ki se navezuje na svetega duha. Simbolika
zmage svetlobe nad temo se v krščanstvu navezuje na zmago svetosti nad grehom, ljubezni
nad sovraštvom. 3
RAZPISI, OBVESTILA
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE SOCIALNOHUMANITARNE DEJAVNOSTI.
1. Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje
programov društev, zveze društev, klubov,
združenj in drugih organizacij, registriranih
za izvajanje dejavnosti iz 2. člena Pravilnika
o sofinanciranju programov socialnohumanitarne dejavnosti v občini Ribnica
(Uradi list RS, št. 2/13 – v nadaljevanju:
Pravilnik).
Predmet tega razpisa niso sredstva za formalno izobraževanje, nakup in vzdrževanje
nepremičnin in opreme, stroški dela izvajalcev projektov, materialni stroški, ki se
navezujejo na pogostitve ali reprezentance
pri programu/projektu in programi/projekti, ki so sofinancirani iz drugih občinskih
razpisov.
2. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni razpis
Na razpis se lahko prijavijo vsi izvajalci,
ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
• da imajo sedež ali sedež podružnice/
enote v občini Ribnica,
• da imajo sedež izven območja iz prve
alineje, vendar so registrirani v skladu z
Zakonom o društvih in vključuje člane, ki
so občani občne Ribnica,
• da izvajajo program/projekt na območju
občine ali izven, če v njem aktivno sodelujejo občani občine Ribnica,
• da aktivno delujejo najmanj eno leto,
• da imajo poravnane obveznosti do
občine,
• da imajo zagotovljene materialne, prostorske in kadrovske pogoje za uresničevanje
načrtovanih programov,
• da imajo urejeno evidenco o članstvu in
ostalo dokumentacijo kot jo določa zakon
o društvih,
• da imajo izdelano finančno konstrukcijo,
iz katere so razvidni prihodki in odhodki
izvajanja programa, delež lastnih sredstev,
delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov in
• da opravljajo dejavnosti na neprofitni
osnovi.
Na razpis se lahko prijavijo:
• humanitarne in invalidske organizacije
kot prostovoljne in neprofitne organizacije,
ki so v skladu z zakonom ustanovljene z
namenom, da se v njih izvajajo posebni
socialni programi in storitve, utemeljene
na značilnostih invalidnosti po posameznih
funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni
položaj invalidov ter ljudi, katerih zdravje
je ogroženo in so usmerjene h krepitvi
zdravja prebivalstva,
• dobrodelne organizacije kot prostovoljne
in neprofitne organizacije, ki so v skladu z
zakonom ustanovljene z namenom, da bi
v njih skupno reševale socialne stiske in
težave prebivalcev,
16
• organizacije za samopomoč kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki
so v skladu z zakonom ustanovljene z
namenom, da bi v njih skupno reševale
socialne potrebe svojih članov oz. uporabnikov,
• druga društva, zavodi in organizacije, ki
izvajajo programe na področju sociale,
zasvojenosti, socialnega varstva otrok
in mladine, starejših občanov ter druge
humanitarne in neprofitne programe in so
registrirani za opravljanje dejavnosti.
3. Razpisni rok
Od 31. marca 2015 do 21. aprila 2015 do
12. ure.
4. Vsebina in rok oddaje prijav
Prijava mora zajemati:
• izpolnjeno prijavo na razpis z vsemi
zahtevanimi podatki,
• izjavo o izpolnjevanju razpisnih pogojev,
• podpisan vzorec pogodbe.
Prijavitelji morajo prijave dostaviti do 21.
aprila 2015 do 12. ure na naslov: Občina
Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica.
Prijave morajo biti oddane v zaprti ovojnici
z oznako »Ne odpiraj – javni razpis humanitarna dejavnost 2015«.
9. Izid razpisa
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa
pisno obveščeni v roku 30 dni po zaključku
razpisa.
10. Kraj in čas dviga razpisne dokumentacije
Razpisna dokumentacija je od 31. marca
2015, kot dneva objave javnega razpisa,
do izteka prijavnega roka dosegljiva na
spletni strani Občine Ribnica http://www.
ribnica.si (javni razpisi) ali pa jo v tem roku
zainteresirani lahko dvignejo vsak delovni
dan na naslovu: Občina Ribnica – glavna
pisarna, Gorenjska cesta 3, Ribnica.
11. Dodatne informacije v zvezi z razpisom
Dodatne informacije v zvezi z razpisom
dobijo zainteresirani po telefonu od ponedeljka do četrtka pri Nevenki Turk Kraljič na
telefonski številki: 01 837-20-08.
JOŽE LEVSTEK
Župan
Oddaja vloge pomeni, da predlagatelj
soglaša z vsemi pogoji in merili razpisa.
5. Odpiranje prijav
Komisija, imenovana s sklepom župana,
bo z odpiranjem začela 21. aprila ob 12. uri
v prostorih Občine Ribnica (2. nadstropje,
soba št. M22). Odpiranju prijav sme prisostvovati vsak, ki kandidira na razpisu.
V primeru nepopolno izpolnjenih prijav
bo občinska uprava pozvala prijavitelje, da
vlogo v roku 5 dni dopolnijo. V primeru, da
predlagatelj v zahtevanem roku vloge ne
bo dopolnil, bo vloga izločena in s sklepom
zavržena kot nepopolna.
6. Osnovna merila za izbor
Izbrani programi in/ali projekti bodo sofinancirani iz planiranih proračunskih sredstev za socialno varstvo drugih ranljivih
skupin za leto 2015 na podlagi Pravilnika, ki
je sestavni del razpisne dokumentacije.
7. Okvirna višina razpisanih sredstev
Za izvedbo javnega razpisa so v proračunu
zagotovljena sredstva v višini 7.500,00
EUR.
8. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev
Dodeljena proračunska sredstva na podlagi tega javnega razpisa morajo biti porabljena do 20. 11. 2015, z izbranimi izvajalci
bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju
programov v letu 2015.
GOBARSKO
DRUŠTVO
RIBNICA
vabi vse ljubitelje gob
in vse zainteresirane
občane, ki radi nabirate
gobe in bi se želeli bolje
spoznati z dobrotami
naših gozdov, da se nam
pridružite.
Redne tedenske sestanke
imamo vsako sredo ob
20. uri v lovskem domu
Ribnica, kjer se lahko prijavite in dobite vse informacije.
Pokličete lahko tudi na
tel. št.: 041 763 579.
Upravni odbor GD Ribnica
Naš zdomar se je podal na zadnje krošnjarjenje ...
ZAHVALA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše najdražje
ob zadnjem slovesu spoštovanega moža, očeta,
starega očeta in tasta
ELE KERŽAN
JANEZA AMBROŽIČA
(1926–2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
za izrečeno sožalje, tolažilne besede in podarjeno cvetje in sveče.
Iskrena hvala tudi njenim ribniškim prijateljicam, »kofetaricam«, ki so
ji z rednimi obiski krajšali zadnje mesece njenega življenja.
Posebna zahvala dr. Nives Prelesnik, patronažni sestri Francki
Rupnik in ostalemu osebju ZD Kočevje.
Hvala delavkam CSD Ribnica, praporščakom, delavcem pogrebne
službe Komunale Ribnica.
Zahvaljujemo se ge. Marjani Starc (Osnovna šola Ribnica) in ge.
Irmi Grbec (ZB za vrednote NOB in stranki Socialnih demokratov)
za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za
odigrane melodije.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste
ohranili v lepem spominu.
iz Hrovače
1934–2015.
Iskrena hvala vsem Vam, ki ste ga obiskali in bodrili, ki ste nas tolažili
in se prišli od njega poslovit. Hvala za vsako razumevajočo besedo,
sočuten pogled, topel stisk roke, plamen sveče, dehteč cvet v
njegovi zadnji pomladi …
ŽALUJOČI NJEGOVI
ŽALUJOČA HČI BRANKA IN SIN BORUT Z DRUŽINAMA
Kako je prazen dom, dvorišče,
naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih rok ostaja.
Tvojega glasu se ne sliši več,
tvojega dotika se ne čuti več,
tvojega pogleda se ne vidi več,
povsod si vedno z nami ti
in vedi, da vse to v nas živi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, brata, dedija,
strica in tasta
Ob nenadni izgubi naše drage mame
JULIJANE ŠTUPICA
MILANA KOZIĆA
(1940–2015)
iz Hrovače 20
(1937–2015)
iz Ribnice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na daljše
potovanje. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za tople in sočutne
objeme ter iskrene besede tolažbe, darovano cvetje in sveče.
Velika zahvala za nesebično pomoč celotnemu osebju Doma
starejših občanov Ribnica, Prostovoljnemu gasilskemu društvu
Ribnica, tiskarni KVM grafika Ribnica, PVC Inles Ribnica, Uradu za
delo Kočevje, Ribnica in Grosuplje ter pogrebni službi Komunale
Ribnica. Hvala gospodu župniku mag. Antonu Berčanu za prelepo
opravljen obred in pevcem pod vodstvom Antona Finka iz Kočevja
za zapete pesmi.
Počivaj v miru
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za
izrečeno sožalje in podporo svojcem na njeni zadnji poti.
Hvala za cvetje in sveče vsem, še posebej VETD Hrovača in PGD
Muljava.
Hvala tudi pogrebnemu podjetju Komunala Ribnica, pevcem in
župniku Andreju Muleju za lepo opravljen obred.
Pogrešali te bomo,
vendar boš vedno v naših srcih.
ŽALUJOČI TVOJI NAJDRAŽJI
VSI NJEGOVI
17
ZAHVALE OB SMRTI
Ni smrt tisto kar nas loči
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALE OB SMRTI
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro,
le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo,
so in tu ostanejo.
(J. Medvešek)
MALI OGLASI
PRODAM
ZAHVALA
5. marca smo poslovili od naše mame
ANGELE KOS
(1932–2015)
upokojene učiteljice iz Ribnice.
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjene maše,
cvetje in sveče.
Hvala zaposlenim v Zdravstvenem domu Ribnica, osebju Doma
starejših občanov Ribnica, nekdanjemu in sedanjemu kolektivu OŠ
Ribnica, sorodnikom, prijateljem, sosedom ter vsem ostalim, ki ste ji
vsakodnevno pomagali in ji lepšali dan.
Hvala ge. Marjani Starc in ge. Ivi Ilc za poslovilni govor ter g.
Mohorju, p. Niku in p. Gregorju za lepo opravljen obred ter pevcem,
Komunalnemu podjetju Ribnica in vsem ostalim, ki ste jo pospremili
na njeni zadnji poti.
VSI ŽALUJOČI
Prodam 2-sobno stanovanje v izmeri 63,60 m2, z zaprtim balkonom, s
pripadajočo kletjo in parkirnim prostorom. CK je na biomaso, stanovanje
je etažno urejeno (vpisano v zemljiško knjigo), v 2. nadstropju (južna stran)
na Knafljevem trgu v Ribnici, v bližini TC Spar. Cena po dogovoru. Telefon:
031 449 565.
Na Bregu pri Ribnici, na lepi lokaciji v Hrastju, prodam nezazidano
stavbno zemljišče v skupni izmeri 1.127 m2. Parcela je komunalno opremljena z vsemi potrebnimi priključki. Dostop je urejen po javni asfaltirani
cesti. Možna takojšnja gradnja. Cena po dogovoru. Telefon: 041 244 845.
V centru Ribnice, na mirni, sončni lokaciji, prodam hišo. Velikost hiše je
160 m2, celotne parcele 750 m2. Cena po dogovoru. Tel.: 031 207 718.
V Dolenji vasi, na Obrtniški ulici, prodam gradbeno parcelo velikosti
682 m2. Parcela leži na mirni lokaciji, teren je raven, primeren za gradnjo
hiše. Na njej sta trenutno sadovnjak in star kozolec. V bližini so pošta, šola,
trgovina. Čez cesto možen tudi dokup manjše parcele, namenjene za
sadovnjak, vrtiček ... Cena po dogovoru. Tel.: 041 285 606 – Bernard.
V Ribnici (Trubarjeva 6) prodam dvosobno stanovanje (dve sobi,
kuhinja, kopalnica, predsoba, loža, klet), velikosti 71,82 m2. Stanovanje je v
pritličju. Poleg balkona ima tudi atrij, CK-ogrevanje. Vredno ogleda. Cena je
70.000 EUR oz. po dogovoru. Tel.: 031 840 255, 01 836 95 90.
Na sončni strani Ribniške doline (Kurirska pot) prodam parcelo: 1054,
velikosti 789 m2. Parcela je na mirni lokaciji, na ravninskem terenu, vsa
infrastruktura je v bližini, 2 minuti iz centra Ribnice, oddana vloga na
zemljiškem oddelku za zazidljivost. Tel.: +3816 1 689 9756, e-pošta: angelina65@hotmail.rs.
Prodam staro kaščo (4 x 4 m). Tel.: 041 590 362.
Prodam gradbeni parceli v Dolenji vasi, v naselju Humec. Parceli sta
ob glavni cesti Kočevje Ribnica. Vsaka parcela je po ca. 900 m2. Lahko obe
skupaj. Cena za m2 je 23 EUR. Tel.: 070 842 625.
Prodam vso gostinsko opremo z inventarjem. Lokacija Humbi, Dolenja
vas. Cena po dogovoru. Tel.: 070 842 625.
Prodamo ali oddamo KAVARNO v centru Ribnice (Škrabčev trg 25).
Tel.: 051 341 042.
ODDAM
Mama nikoli ne umre.
ZAHVALA
18. marca se je poslovila od nas draga mama
ANGELA LOVŠIN
(1930–2015)
Iz Goriče vasi 65.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem,
sodelavcem, znancem za iskreno izrečeno sožalje, podarjeno
cvetje, sveče in sv. maše.
Hvala dr. Alenki Nadler Žagar, Centru za socialno delo Ribnica,
župniku mag. Antonu Berčanu, pevcem in Komunali Ribnica.
Iskrena hvala vsem!
ŽALUJOČI VSI NJENI
18
V poslovni stavbi Območne obrtno-podjetniške zbornice Ribnica na
Vrvarski poti 3, v Ribnici, ugodno oddamo v najem dva poslovna prostora
v II. nadstropju, v izmeri 18 m2 in 21 m2. Cena najema znaša 9 EUR/m2 in
vključuje vse stroške. Za vse informacije smo dosegljivi na tel.: 01 8369 340
ali osebno v pisarni Zbornice.
V Obrtni coni Ugar oddam poslovni prostor v velikosti 70 m2 –
novogradnja, primeren za skladišče ali delavnico. Tel.: 031 677 387.
V najem oddam 150 m2 velik prostor, primeren za delavnico oz.
skladišče. Leto izgradnje 2010. Voda in elektrika sta v objektu. Cena najema
po dogovoru. Tel.: 031 369 908.
V Kočevju – UHM – oddam delno opremljeno trisobno stanovanje.
Vseljivo takoj. Cena najema 300 EUR. Tel.: 041 454 275.
V Slatniku oddamo v najem hišo s centralno kurjavo na olje ali drva.
Vseljivo takoj. Info. na tel.: 041 631 693.
V Ribnici, na Knafljevem trgu 5, oddam opremljeno enosobno stanovanje. Tel.: 040 398 761.
Na Knafljevem trgu v Ribnici oddam v najem enosobno stanovanje,
velikosti cca. 40 m2, 2. nad. Stanovanje je delno opremljeno (kuhinja), vendar je možen še dodaten dogovor. Najemnina je 195 EUR/mesec. Za več
informacij lahko pokličete 031 827 042.
KUPIM
Kupim samonakladalko SIP. Tel.: 031 894 965.
RAZNO
Preurejate hišo, stanovanje … in bi se radi znebili odvečnih knjig? Ne
zavrzite jih, raje jih podarite. Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in
ohranim. Kontakt: 030 996 225.
Prodam domači krompir. Tel.: 031 894 965.
BOJAN POGORELEC,
BLESK D.O.O.
KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS
SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si
*FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE
- KVALITETNA IZVEDBA FASAD, BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA
(PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 €)
- CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA,
HIDROIZOLACIJA STEN (SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 €)
*GRADBENA DELA
- NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN
POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA)
- ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV
(IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ)
- ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…)
- SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU)
- RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH
POVRŠIN)
*SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA
*POLAGANJE TALNIH OBLOG
- (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL)
*ČISTILNI SERVIS
YASKAWA Slovenija d.o.o.
T: + 386 (0)1 83 72 410
www.yaskawa.eu.com
MegadoM je vaša trgovina z gradbeniM MaterialoM, Metalurgijo, inštalacijaMi in kopalnicaMi, orodjeM, vijaki in okovjeM, barvaMi
in laki, belo tehniko in MaliMi gospodinjskiMi aparati, zabavno elektroniko, pohištvoM (logo les in vse za doM in vrt.
SPOMLADANSKA VRTNA PONUDBA
vrTno ročno
orodje
UGODNO
UGODNO
vrTna
Semena
royal SeedS
Zalivalka
5l
99
2
Tekoče mineralno
gnojilo
Samokolnica
varjena, lakirana,
volumen korita 80 l,
nosilnost 130 kg,
kovinsko platišče
3899€ 43
ponudba velja od 9. 3. 2015 dalje.
Trave
liv
za balkonske in druge
cvetoče rastline
2000 ml, Substral
77
€
MEGA
CENA
10 l
49
3
€
€
Zemlja Za
Sejanje in
pikiranje
569€
299€
10l, asef
SPOMLADANSKO ČIŠČENJE-razširili smo ponudbo
paclan
kuhinjSki
raZmaščevalec
750 ml, Banex
80
1
32 kos v paketu
Banex
€
čiSTilo
Za STeklo
750 ml, Banex
30
1
TaBleTe Za
pomivalni
STroj
€
360€
večnamenSko
čiSTilo
1000 ml, Banex
50
1
€
UGODNO
• metle
• krpe
• vrečke
Za SmeTi
SALON KOPALNIC
nova
kolekcija
odproda ja
ploščic gorenje 1. klasa
499€/m2 in traja do odprodaje.
ploščic
gorenje
SALON POhIŠTVA
MEGA CENA
poSoda Za Shranjevanje
pvc, različne velikosti
MEGA CENA
MEGA
-30%
koZarci Za
pralni STroj kampiranje
Beko
pvc, 4 kos v kompletu
s 5-letno garancijo
za samo
MEGA
-30%
ODPRTO:
pon.-pet. 7:00-19:00,
sob. 7:00-13:00
www.megadom.si
Z naSTavljivim
hrBTiščem
29
90
€
4990€
19999€
MEGADOM RIBNICA
ob Železnici 4, 1310 ribnica
tel.: 01/835 1 640
VRTNI
KOVINSKI STOL
PRIHRANI z Mega Kartico
Vsi, ki boste postali člani MegaKluba boste
brezplačno pridobili MegaKartico ugodnosti.
UGODNOSTI:
•
•
•
samozačlanebomovsakmesecpripravilipestro
ponudboizjemnougodnihizdelkov,
dodatnipopusti,
zbiranjetočkspopustiinpridobivanjebonitet
BANKA
KOPER
SUMMIT
LEASING
HITRI KREDIT
DO 12 OBROKOV
NLB
PRODAJA DO 12 OBROKOV BREZ OBRESTI IN STROŠKOV
DINERS
OBROKI
AMERICAN
EXPRESS
DO 12 OBROKOV
DARILNI
BON
možnoST
nakupa
darilnega Bona
Akcija velja do 30. 4. 2015 oz. do odprodaje zalog. Popusti se obračunajo na blagajni. Akcije se ne seštevajo. Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo.
KONTAKT:
Šilc d.o.o., Slatnik 17, 1310 Ribnica
G: +386(0) 41 335 322, E: info@silc.si, www.silc.si
T: +386(0)1 836 21 81, F: +386(0)1 836 21 82
k lim a tsk e naprave | top l ot n e č r p a l k e | p r ez r a č ev anj e
AKCI JSK A PON UDBA
To p l o t na čr palka za
o g r ev anj e
s ani t arne v o de
| www.silc.si |
WWW.BLESK2.SI
T://051-334-826
T://01-836-99-33
E://info@blesk2.si
Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica
Toplotno izolacijske fasade
Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €)
Celotna izolacija ovoja stavbe:
- fasada
- izolacija podstrešja (volna, celuloza)
- dobava in montaža oken (RAL montaža)
- hidroizolacija in izolacija sten v zemlji
- sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal)
Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €)
Brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta
Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti)
- slikopleskarska dela
- polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi)
- keramičarska dela (prenova kopalnic)
Gradbena in zaključna dela
- manjša zidarska dela
- ureditev okolice (tlakovci, škarpniki)
- čistilni servis (redna in generalna čiščenja)
| Klimatske naprave, vseh cenovnih razredov |
EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015
- brezplačna priprava dokumentacije
- krediti + subvencije
ZAGOTAVLJAMO
- visoka kakovost storitev
- konkurenčne cene
- 100% zadovoljstvo strank
prodaja | m on t a ž a | ser vi s
Vrata za varen, topel in urejen dom
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina
Woodgrain, RAL 9016
vklj. motorni pogon Hörmann
ProMatic, montaža in 9,5 % DDV,
v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm,
2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
ˇ
POOBLAŠCENI
ZASTOPNIK:
ELSTAR Starc Matjaž s.p.
ˇ vas 85a | 1310 RIBNICA
Gorica
GSM: 041 612 590
matjaz.starc@amis.net
42 mm
vrata EPU
z debelino lamel
42/20 mm
za samo
888 €
42 mm
42 mm
vrata LPU
z debelino lamel
42 mm
za samo
925 €
BRSKAMO PO STARIH ARHIVIH
Ribniški okruški v mojem spominu
Po drugi svetovni vojni smo spet hodili na
počitnice v Ribnico. Ob Bistrici, skoraj prav
kjer je bilo pred drugo svetovno vojno
3. del tam,
kopališče, o katerem ni bilo po vojni ne duha
ne sluha – italijanski vojaki so ga ob kapitulaciji zažgali – se je vsako popoldne zbrala
Leto ali dve kasneje / drugi del
gruča deklet in fantov iz trga in Gorenje vasi.
Z možnostjo razvedrila ob Bistrici in v njej me
Med njimi tudi moj bratranec iz Ljubljane,
je seznanil oče.
obe ribniški sestrični in jaz. Prijel se nas je se
»Greš z menoj? Se greva kopat!« je rekel nekevzdevek »blazniki«, ker nas nobeno vreme
ga razžarjenega poletnega popoldneva.
ni zadržalo: ne dež, ne veter, ne mraz.
Začudeno sem ga pogledala: »Kopat? Zdaj?
Proti jeseni smo, če je bilo le prehudo,
A si zdaj, ko je tako lepo zunaj, zakuril ogenj
zakurili ogenj in mokre zadnjice greli ob
pod kotlom?«
njem, pekli krompir in mlečno koruzo, ki
»Neee,« se je zasmejal,
se je kar sama ponujala
»na Bistrico greva, v novo
na gorenjskih njivah.
kopališče.«
Kar nekaj nas je bilo, ki
»V kopališče,« se mi je
smo se takrat naučili
zavrtelo v možganih. Le
plavati. Napravili smo si
kakšno je to kopališče? In
domiselne pripomočke.
sva šla.
Iz rogoza, po ribniško
Skozi vroče trepetanje
bička, smo si napravili po
zraka, vzdolž desnega brega
dve primerni butari in ju
Bistrice, proti Mlaki, za mliz vrvicami tako povezali
nom preko lesenega mostu
med seboj, da sta, ko smo
na travnik za Pungrtom. Tam
se ulegli na vrvice, butari
je bilo KOPALIŠČE.
iz bička ležali ob straneh
Ograjen, tlakovan prosprsnega koša in nas,
tor z lesenimi kabinami za
nadobudneže, obdržali
preoblačenje in lesenimi
na vodni gladini.
ležišči, na katerih je ležalo
Z vso močjo smo vsrkavanekaj napol nagih ljudi.
li razbremenjeni povojni
»V kopalkah so,« je rekel oče,
čas. Odrasli so ga seveda
ko je videl moje začudene
doživljali vsak po svoje.
oči. »Sušijo se in sončijo, ko
Moja mati na primer,
pridejo iz vode.«
učiteljica z vsem srcem
Nato sva šla v eno od kabin
in dušo, ki je doživela
in tudi oče se je slekel KOPALIŠČE V RIBNICI JE BILO UREJENO ŽE PRED PRVO SVETOVNO VOJNO, KASNEJE SO GA sedem vladarjev, se
in oblekel majhne črne POVEČALI IN POSODOBILI TER DODALI PROSTOR Z LEŽIŠČI ZA SONČENJE IN IGRIŠČI.
ni smela premakniti
kopalne hlače. Rekel je,
iz kraja in se je vsak
naj se slečem tudi jaz.
dan morala javljati
Tudi zame da ima kopalna občini, ker je med
ke.
vojno pri nas nekaj
A se nisem hotela. In
časa stanoval njen
ko je oče odšel v vodo,
bratranec z Brega,
sem obsedela na lesenih
ki je bil zmagovalstopnicah, strme opacem
nasprotnega
zovala nekaj časa očeta,
prepričanja. Po vojni
ki je plaval, potem pa dve
je odšel v Argentino.
deklici, ki sta v enem kotu
S protestnim piskopališča na veliki mizi
mom so mamo rešili
odbijali z nekakšnima
obveznosti javljanja
lopatkama majhno belo
njeni Stružanci.
žogico.
A to sem izvedela
»Alenka in Jelena igrata
veliko kasneje. Takrat
pingpong,« mi je povedal
mi je mati prizanesla.
oče, ko je prišel iz vode.
»A ti znaš igrati pingpong?« sem ga vprašala.
»Znam že, ampak …«
Se nadaljuje …
Prekinila sem ga: »Potem
me boš naučil.«
A on me je hotel že takrat
naučiti plavati, čemur sem se z vsemi silami
TATJANA ANGERER
uprla. Globoke vode sem se bala. Oče je
Fotografiji sta iz digitaliteke Muzeja
kmalu zatem kar čez noč izginil iz mojega
Ribnica
življenja. Plavati pa sem se res naučila prav
tu, a veliko kasneje. Pri trinajstih ali štirinajstih
letih.
28
Zveza društev slepih in slabovidnih
Slovenije je v okviru projekta Knjižnica
slepih in slabovidnih organizirala potujočo
razstavo po izbranih slovenskih knjižnicah
z naslovom Svet drugačnih občutenj.
Razstava se osredotoča na predstavitev
tehničnih pripomočkov in gradiv, ki so
dostopna slepim, slabovidnim in osebam z
motnjami branja, hkrati pa na kratko, vendar zelo pregledno povzame zgodovino
razvoja teh pripomočkov.
Obiskovalci, ki so se 16. marca udeležili
odprtja razstave v Knjižnici Miklova hiša
in prisluhnili Poloni Car iz Zveze društev
Slepih in slabovidnih Slovenije, so se
lahko seznanili z bogato zgodovino razvoja pripomočkov za branje, ki so jih slepi
in slabovidni uporabljali v zgodovini. Od
izuma pisave za slepe Louisa Brailla, brajice,
ki jo mnogi postavljajo ob bok največjim
izumom, kot so Gutenbergov izum tiska
ali Flemingov penicilin, do današnjih sodobnih tehnik branja je namreč zgodovina razvoja polna pomembnih mejnikov,
ki so po zaslugi posameznikov ali skupin
omogočili, da so se slepi in slabovidni s
prilagojenimi pripomočki vključevali v
družbo. Na Slovenskem je tovrstno vlogo
prevzela Minka Skaberne (1882–1962), saj
so po njeni zaslugi nastale številne knjige,
IZŠEL JE PRVI ZBORNIK ETNOLOŠKO
RAZISKOVALNEGA TABORA SLEMENA
S POUDARKOM NA STAVBNI DEDIŠČINI
Sredi marca so v Gasilskem domu pri Sv.
Gregorju predstavili publikacijo, v kateri
je zbrano delo raziskovalne skupine, sestavljene iz sodelavcev Muzeja Ribnica in
študentk Etnologije in kulturne antropologije Filozofske fakultete v Ljubljani, pod mentorstvom profesorice dr. Mateje Habinc, ki
je lani oktobra podrobno raziskovala kulturo, način življenja, predvsem pa stavbno
dediščino Slemen.
Raziskovanje so poimenovali Etnološki
tabor Slemena s poudarkom na stavbni
dediščini. K raziskovanju stavbne dediščine
je muzej povabil tudi konzervatorja mag.
Dušana Štepca. Raziskovanje so razdelili na
tri dele. V prvem delu so prečesali območje
Slemen, in sicer vasi Ortnek, Praproče,
Maršiči, Rigelj, Pusti Hrib, Gašpinovo, Hojče,
Graben, Hudi Konec, Preska in Sinovica,
drugi del sledi letos jeseni, tretji pa v letu
2017.
POLONA RIGLER GRM Z DR. MATEJO HABINC
Izhodišča za vprašanja in intervjuje so nastala v sodelovanju z asistentko oddelka za
etnologijo in kulturno antropologijo Ano
Beno in kustosinjo Muzeja Ribnica Polono
Rigler Grm.
Udeleženke etnološkega tabora so bile
razdeljene v štiri skupine, katerih vodje so
bile domačinke zaradi poznavanja terena
in zaradi lažje komunikacije (narečje).
Skupino v vaseh Ortnek in Praproče je
vodila kustosinja Tina Zajc. Popisali so 24
domačij, od tega 4 novogradnje, opravljeni so bili tudi trije poglobljeni intervjuji. Ti
prinašajo zgodbe, ki se navezujejo na kulturo in način življenja prebivalcev, ki izhajajo ali pa živijo na raziskovanem območju.
Druga skupina, ki jo je vodila Nastja Dejak,
je popisala vasi Maršiči, Rigelj, Pusti Hrib
in Gašpinovo. Popisali so 14 domačij ter
opravili tri poglobljene intervjuje.
Skupino v vaseh Hojče, delno Graben in
Hudi Konec je vodila domačinka Sabina
Zgonc, popisali so 11 domačij in opravili 6
poglobljenih intervjujev.
Skupino, ki je bila zadolžena za popis v
vaseh Preska, Sinovica in delno Graben,
pa je vodila Polona Rigler Grm. Popisali
so 7 domačij in opravili dva poglobljena
intervjuja.
Polona Rigler Grm, muzejska kustosinja in
direktorica Rokodelskega centra Ribnica, je
na predstavitvi publikacije najprej opisala
razloge, zakaj so se v Muzeju odločili za ta
projekt, in tudi podala svoje videnje teren-
prepisane v brajico. Po njej se imenuje tudi
knjižnica v okviru Zveze društev slepih in
slabovidnih Slovenije. Poleg zgodovinskega orisa razvoja pripomočkov si obiskovalci
lahko ogledajo knjige v brajici, različne lupe
za povečavo, nove sodobne tehnologije
zapisa besedil (DAISY) in druge tehnične
pripomočke, ki olajšajo vsakodnevno
življenje ljudi z okvaro vida.
V okviru projekta se zagotavljajo novi pogoji
za delovanje osrednje knjižnice slepih,
slabovidnih in oseb z motnjami branja.
Novi, večji knjižnični prostori, povečanje
nabora knjižničnih gradiv, uporaba sodobnih tehnologij, zvočnega zapisa in opreme,
izvedba številnih usposabljanj, delavnic
ter bogat spremljevalni kulturni program
predstavljajo le del vsebin, ki jih omogoča
omenjeni projekt.
Razstava bo do 7. aprila gostovala v
Knjižnici Miklova hiša v Ribnici, kasneje
pa še v knjižnicah na Bledu, v Grosupljem,
Mariboru in Velenju.
JURIJ KOŽAR
ske izkušnje, nato je povabila vsako izmed
vodij, da so predstavile izsledke raziskovanja in zbranim zaupale tudi kakšno
zanimivost.
Dr. Mateja Habinc je v kratkem povzela
bogate izsledke raziskave in izpostavila,
da je tako v Slemenih kot drugod na
Slovenskem opaziti precejšnje spremembe
na področju bivalne kulture v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Bivalni prostori so bili nekoč majhni,
v osrednjem prostoru so opravljali številna
dela: pripravljali so hrano, se prehranjevali, spali, se igrali, sprejemali obiske, sušili
perilo, imeli koline, ličkali, ribali zelje … pa
tudi prirejali gostije za do 50 ljudi.
Zaradi spremembe v načinu življenja,
neodvisnem od kmetovanja, so nekatera
gospodarska poslopja izgubila marsikatero
svojo funkcijo. Nekdanji hlevi in svinjaki so
se preoblikovali v večnamenske prostore za
shranjevanje mehanizacije, orodij in krame,
kleti in kašče pa v garaže. Slemena so bila
v preteklih desetletjih zaznamovana predvsem z živinorejo, danes pa so se številni
hlevi spremenili v kurnike, prostore za
sušenje fižola in shrambo rož. V preteklosti
so se ljudje tudi več ukvarjali s prašičerejo,
ne samo za lastne potrebe, ampak tudi za
prodajo. Svinjaki so bili lahko samostojne
stavbe ali kletni deli hiš, lahko pa so bili
zgrajeni tudi tik ob kuhinjah, iz katerih so
gospodinje, s prehodom skozi shrambo,
skrbele za hranjenje živali.
Precej je še zanimivih izsledkov, ki so jih
študentke popisale na taboru v Slemenih
in si jih lahko ogledate v publikaciji v
Rokodelskem centru Ribnica. Težko že
čakamo na izid naslednjih ugotovitev,
vmes pa morebiti zanimive podatke objavimo tudi v Rešetu.
Tekst in foto MARKO MODREJ
29
MED NAŠIMI LJUDMI
SLEPI IN SLABOVIDNI
PREDSTAVLJAJO SVET DRUGAČNIH
OBČUTENJ
IZ POLITIČNIH KROGOV
POSLANČEVA ZAPISNICA:
Preiskava Cerarjeve pisarne Pred dnevi se je odvila odmevna preiskava
nekdanje predsednice vlade Alenke Bratušek.
Izvedena je bila na njenem domu in v prostorih njene stranke v državnem zboru.
Preiskava je bila izvedena na osnovi ovadbe
zaradi samopredlaganja tedanje predsednice
vlade za evropsko komisarko. Cel cirkus okoli
kandidiranja Alenke Bratušek se
je odvijal lansko poletje, problemi in dileme njene kandidature,
strokovne in politične, so bile
že tedaj poznane. Na spornost
odločitve tedanje vlade so opozarjali mnogi, manipuliralo pa
se je tudi z magnetogramom
sporne seje vlade. Septembra
lani se je komisarska zgodba
Alenke Bratušek tudi zelo
neslavno končala. Zanjo in za
državo.
Postavlja se vprašanje, zakaj je
preiskava stekla šele po osmih
mesecih in ne tedaj, ko je bila komisarska
zgodba več kot aktualna? Čemu in komu služi
ta pozni odziv preiskovalnih organov, čemu
je namenjena taka množica preiskovalcev in
pompoznost akcije? Kakšno sporočilo nosi?
Še posebej, ker so bili brez vednosti sedanjega predsednika vlade, dr. Mira Cerarja, preiskani tudi njegovi vladni prostori, čeprav po
informacijah dr. Cerar ni v nobeni preiskavi v
tej zadevi.
Da se da priti do odredbe za policijski pregled prostorov predsednika vlade kar tako,
brez utemeljenega vzroka, ne da bi bili o tem
obveščeni resorna ministra, za pravosodje
g. Goran Klemenčič in za notranje zadeve
Piše: poslanec SDS Jože Tanko
ga. Vesna Gyoerkeš Žnidar, ter predsednik
vlade, zagotovo ne pritrjuje temu, da imamo
resno pravno delujočo državo. Morda gre
le za jasno sporočilo starih omrežij sedanji
politični večini, da se stvari ne odvijajo v
skladu z njihovimi pričakovanji.
Zelo podobno sporočilo prinašajo tudi
objavljeni podatki KPK na
Supervizorju glede visokih
dodatnih honorarjev akademske sfere, med katero mnogi
zasedajo tudi politične funkcije. Ministrica Stanka Setnikar
Cankar je že odstopila, visoko
na spisku honorarcev sta tudi
Cerar in Mramor. Ob tem pa je
zanimivo, da ta ista KPK nikakor
noče dati prav nobenih podatkov o osebah iz bank in politike,
ki so sodelovale pri ustvarjanju
vsaj desetkrat večje bančne
luknje ali pri drugih zlorabah
javnega in zasebnega denarja, kar plačujemo
z višjimi davki in nenehnim zadolževanjem.
Ključni proces, ki ga je potrebno izvesti, v
tranzicijskih državah še posebej, je dezinvestiranje države oziroma privatizacija državnega
premoženja. Številne državne družbe, kljub
temu, da imajo monopol, ustvarjajo nekajkrat manj kot zasebna podjetja. Pravzaprav
jih več celo potrebuje javni denar, namesto
da bi prispevala v javni sistem.
Privatizacija bo usodno posegla v stara
omrežja, ki za hrbtom politike, največkrat
pa celo brez njene vednosti, preusmerjajo v
t.i. davčne oaze ogromne količine denarja.
Prav zato padajo vlade v zadnjih letih. Prva je
Banka Slovenije je dolžna razjasniti okoliščine dokapitalizacije naših bank
Piše: Ljudmila Novak, predsednica NSi
Nedavno so se pojavile informacije, ki
dokapitalizacijo naših bank postavljajo v
zelo čudno luč. Po poročanju medijev naj
bi tako pri dokapitalizaciji v banke vložili
kar 500 milijonov evrov preveč. Očitki, da
so v Banki Slovenije (BS) prirejali dokumente, s katerimi so
razlastili lastnike podrejenih
bančnih obveznic, so postajali vedno glasnejši, jasnih
odgovorov na vsa vprašanja
pa še vedno ni. Ker gre pri
BS za nadzorno institucijo,
je nesprejemljivo, da obstajajo dvomi in odprta ter neodgovorjena vprašanja. Enostavno si ne moremo
privoščiti, da bi tako ključni instituciji v
državi zaupanje padlo in da bi se zasejal dvom v njeno kredibilnost. Krščanski
demokrati smo zato zahtevali jasne in
uradne odgovore ter pojasnila guvernerja
BS Boštjana Jazbeca, bivšega ministra za
finance Uroša Čuferja ter nekdanje pred-
30
sednice vlade Alenke Bratušek. Ker je bil
guverner BS izvoljen v Državnem zboru in
mu je dolžan poročati o svojem delu, smo v
NSi sklicali izredno sejo Državnega zbora. V
trenutku, ko to pišem, do realizacije te seje
še ni prišlo, zato ne morem
napisati, kakšen bo epilog te
zgodbe. Vsekakor pa si želim,
da bi dobili odgovore, ki bi
razblinili dvome in BS povrnili
ugled, ki je pomemben tudi v
mednarodnem kontekstu. V
kolikor se izkaže, da je prišlo
do napak ali zlorabe položaja,
pa krščanski demokrati pričakujemo, da bo
prišlo do prevzema osebne odgovornosti
in odstopa tistih, ki so napake storili oz. so
zanje odgovorni.
NSi nasprotuje posvajanju otrok s strani
istospolnih parov
Druga tema, ki je nedavno zaznamovala
politiko in razdelila slovensko javnost, pa
Poslanska pisarna bo odprta 13.
aprila 2015 med 9. in 10. uro v
prostorih SDS, Škrabčev trg 40,
Ribnica.
padla Janševa vlada, ki zastavila privatizacijo
in slabo banko in so jo omrežja sesula s
poročilom KPK o premoženju predsednikov
strank. Vrhovno sodišče je nedavno Janšev
del poročila odpravilo, a posledice so ostale.
Padla je tudi vlada Alenke Bratušek, zdaj pa
prav ista omrežja, sive eminence bančništva,
ki upravljajo, več ali manj, tudi z vsem medijskim arzenalom, pošiljajo signale Cerarjevi
vladi. Od zunaj in od znotraj.
Tudi Vebrovo naročilo obveščevalno varnostni službi (OVS) ministrstva za obrambo, ki ji je naložil ovrednotenje prodaje
Telekoma, za kar nista imela ne minister in
ne služba prav nobene pravne podlage, je
del obrambe privilegiranih omrežij, ki pod
krinko javnega interesa in državne srebrnine
zadržujejo privatizacijo, s čimer si ohranjajo
lomastenje po državnem premoženju. Gre
za pravo vojno, ki navzven sploh ni vidna.
Minister Veber bi moral odstopiti, če ne bo,
bi ga moral predsednik vlade Cerar zamenjati. Odziv predsednika vlade bo jasen signal,
kam bo krenila vlada.
Če se bo privatizacija zaustavila, pripravimo
denar za plačilo novih davkov in obveznosti
za prekomerna zadolževanja. Ni potrebno
posebej poudariti, da s privatizacijo padejo
tudi režimski mediji, tiskani in elektronski
(RTV-ji), s čimer bo uničujoča moč agitpropa
zelo omejena.
Upam, da se privatizacija ne bo zaustavila
in da se bodo vzpostavili normalni poslovni
običaji, ki bodo temeljili na delu in ustvarjanju in ne na privilegijih, prerazporejanjih in
krajah.
je – s pomočjo koalicije – sprejeti predlog
Združene levice, ki izenačuje istospolne
partnerske skupnosti z zakonsko zvezo
med možem in ženo. Naj na tem mestu
jasno poudarim, da v NSi želimo, da imajo
istospolni pari urejen socialni in pravni status, vendar temu zakonu odločno nasprotujemo, saj bistveno spreminja definicijo
zakonske zveze, ki je sedaj postala zveza
dveh oseb. Nasprotujemo tudi temu, da bi
istospolni pari lahko posvajali otroke, saj
trdimo, da je potrebno gledati predvsem
na koristi in pravice otrok, šele nato pa na
želje posvojiteljev. Tako kot mnogi razvojni
psihologi, vztrajamo na stališču, da imajo
otroci pravico do očeta in matere, saj je
takšno okolje za njih najbolj spodbudno.
Ker gre za pomembne spremembe v naši
družbi, v NSi podpiramo tudi vse aktivnosti
za razpis referenduma.
Moja poslanska pisarna bo aprila odprta
drugi in tretji ponedeljek (13. in 20. aprila) na sedežu NSi v Ribnici, Škrabčev trg
40, 1310 Ribnica, med 15. in 16. uro.
Spoštovane bralke in spoštovani
bralci,
26. februarja je v sejni sobi Občine Ribnica
potekala 1. redna seja Občinskega sveta
Občine Ribnica, na kateri smo svetniki obravnavali Odlok o proračunu Občine Ribnica.
Omenjeni predlog proračuna si lahko občanke
in občani ogledate na spletni strani Občine
Ribnica. Tako boste lahko pridobili vpogled v
»kvaliteto« pripravljenega akta. Razporeditev
sredstev po postavkah je bila na omenjeni
seji sporna kar za pet občinskih svetnikov.
Pri tem je treba poudariti, da sta bila kar dva
občinska svetnika Slovenske ljudske stranke
na omenjeni seji odsotna. Takšno nasprotovanje proračunu za leto 2015 je v Ribnici
nekaj novega, na kar kažejo tudi burni odzivi
vidnejših članov vodilne ribniške stranke.
Namesto da bi v SDS-u predloge drugih strank
preučili, na njih avtoritarno gledajo s pozicije
moči. Način dela, ko predlogi, ki ne prihajajo
iz vrst SDS-a, romajo v pozabo, ne bo prinesel
uravnoteženega razvoja naše občine. Zato
si drznem dolgoletnemu županu g. Levstku
dati dobronameren nasvet, da je lahko dober
proračun sprejet le takrat, ko je sestavljen s
širšim družbenim konsenzom. Ravno tako
proračun ne more biti dober, če ga občinski
svet ne potrdi soglasno. Kot nekajletni zunan-
PRED SPREJETJEM
PRORAČUNA II
Od zadnjega obveščanja v Rešetu je občinski
svet Občine Ribnica dne 26. februarja opravil 1.
obravnavo odloka o proračunu Občine Ribnice za
leto 2015. Ali je proračun občine Ribnica razvojno
naravnan ali ne, je bilo že veliko povedanega in
napisanega, dejstvo pa je, da si bomo na koncu
morali vsi, ki smo vam v volilnih programih obljubljali, kaj vse bomo naredili, priznati, da s takim
proračunom obljube ne bodo realizirane.
Osebno sem se s predlogom proračuna srečal prvič,
zato sem pripravljavce proračuna bolj spraševal kot
predlagal v upanju, da bo končno sprejeti predlog
proračuna kolikor je mogoče razvojno naravnan,
hkrati pa varčevalen na področju funkcioniranja
uprave in javnih podjetji ter druge splošne porabe.
• Za večjo preglednost strukture proračunske porabe sem predlagal, da se prikaže funkcionalna struktura po posameznih področjih in deležih, npr. javna
uprava, obramba, javni red in varnost, gospodarske
dejavnosti, varstvo okolja, stanovanjska dejavnost
in prostorsko planiranje, zdravstvo, rekreacija in
kultura, socialna varnost, z navedbo deleža, ki ga
ima posamezna dejavnost v proračunski porabi.
• Čeprav se sredstva za javno upravo (občinska uprava – plače, prispevki itd.) v glavnem ne povečujejo,
sem predlagal, da bi bilo koristno primerjati delež
porabe v proračunu in morda tudi število zaposlenih na število prebivalcev z drugimi, sorodnimi
občinami. Ali je 10,5 % proračuna za ta namen
veliko, preveč ali ravno prav, lahko ocenimo le na
podlagi primerjav. Enako velja za porabo materiala
in storitev. Mimogrede – je prav, da se v proračunu
PISARNA
VABIM VAS, DA NAS OBIŠČETE OB URADNIH
URAH, IN SICER VSAKO ZADNJO SOBOTO V
MESECU MED 10. IN 11. URO V PROSTORIH SLS
RIBNICA, ŠKRABČEV TRG 40, 1310 RIBNICA.
VESELIM SE SREČANJA Z VAMI!
ji opazovalec ugotavljam, da lahko predolgo
sedenje na prestolu ljudem zamegli prvotno
iskreno željo po ustvarjanju v dobro družbe. Z
drugimi besedami bi lahko dejal, da jih oblast
odtuji od realnosti in potreb občanov.
Dobili smo novo direktorico Zdravstvenega
doma dr. Janeza Oražma Ribnica. V slovenskem zdravstvu je navada, da lahko nekdo,
ki ni prepričan v pravo odločitev zdravnika,
zaprosi za drugo mnenje. Tako želim tudi sam
opozoriti, da je potrebno na ribniško zdravstvo gledati tudi z druge, gospodarne perspektive. Seveda želim novi direktorici pri delu
vse dobro. Ob tem pa bi rad usmeril njene
prihodnje odločitve na, po mojem mnenju,
ključne probleme, s katerimi se srečujemo v
ribniškem zdravstvu. Prvi je zagotovo ta, da
bo kot direktorica in še vedno tudi zdravnica, razpeta med dve popolnoma različni
stroki. Stanje, v katerem se trenutno nahaja
zdravstveni dom (posluje namreč negativno),
zagotovo zahteva celega in ne polovičnega
človeka. Zato direktorici svetujem, da se
direktorskega položaja loti celovito, zdravstpovečujejo,
oziroma
sploh planirajo, sredstva
za nadurno
delo delavcev
občinske
uprave?
• Želel sem
pojasnilo,
kako
so,
oziroma bodo, pripravljeni programi za kandidiranje za evropska sredstva v prihodnjih letih – ali
imamo načrte pripravljene, za katere investicije? Za
letošnje leto je namreč planirano cca 2 mio evropskih sredstev manj, plasirana pa bodo v varstvo
okolja – regijske vodovode.
• Nekoliko sem primerjal kaj in koliko nekatere
druge občine namenjajo spodbujanju gospodarskega razvoja s subvencijami podjetnikom, obrtnikom oziroma kadrovskemu štipendiranju. Delež,
ki ga namenja naša občina, je skoraj prepolovljen
glede na prejšnja leta in znaša komaj 17.000,00
evrov. Predlagali bomo, da občina sredstva v ta
namen poveča in jih nameni za subvencioniranje mladih podjetnikov, obrtnikov za deficitarne
obrti ter štipendije za deficitarne poklice v občini.
Spodbujanje razvoja in sodelovanje z gospodarstvom je tisto vlaganje, ki občini na dolgi rok
omogoča socialno varnost in izboljševanje standarda prebivalcev.
• Nikakor ne moremo biti zadovoljni s predvidenim
razvojem na stanovanjskem področju. V načrtu
razvojnih programov je predvideno po 80.000,00
evrov letno, kar pomeni, da občina ne namerava
graditi nobene večstanovanjske stavbe in s tem
povečevati stanovanjskega fonda. So potrebe prebivalstva na tem področju podcenjene?
veni del pa prepusti mlajšim generacijam
zdravnikov. Kljub navedenemu upam in verjamem, da bo občinski svetnici, zdravnici in
direktorici uspelo združiti vsa poslanstva. A
vendar me imenovanje spominja na aktualne
honorarje v slovenskem visokem šolstvu, kjer
so fakultete, namesto da bi zaposlovale nove
kadre, starim omogočile sedenje na več stolih
in s tem bajne zaslužke.
Naj bo prvo, drugo ali katerokoli naslednje
mnenje, vsako bi moralo predstavljati košček
v mozaiku. Naj ne bo mozaik Občine Ribnica
sestavljen zgolj iz petih koščkov, temveč iz
deset tisočih, saj bo le tako opažena želja in
potreba vsakega občana. Takrat bo predlagani proračun zagotovo popoln.
LUKA ILC, predsednik OO SLS Ribnica
POLITIČNI ČLANKI
NISO STALIŠČA
UREDNIŠTVA REŠETA,
AMPAK SO NAMENJENI
PREDSTAVNIKOM
POLITIČNIH STRANK.
• Iz podatka, da občina planira kar 20.000,00 evrov
za plačilo obratovalnih stroškov v primeru, ko jih ne
plača dolžnik (stanovalec) oziroma je stanovanje
iz kateregakoli razloga prazno, sklepam, da kar
precej ljudi ne zmore plačevati stroškov ogrevanja
ipd. Če so stanovanja prazna in nastajajo stroški,
se postavlja vprašanje ali se pravočasno pripravljajo prednostne liste kandidatov. Zakaj so občinska
stanovanja prazna in zakaj se prazna stanovanja ne
oddajo najemnikom, ti pa bi namesto najemnine
stanovanja obnovili in plačevali tekoče stroške, ki
jih sedaj plačuje Občina Ribnica.
• Celotno področje socialnega varstva predstavlja
le cca. 4 % proračuna. Za zmanjševanje revščine
in velikih razlik v možnostih otrok in mladih bomo
predlagali, da se ta del poveča in se nekaj sredstev
nameni subvencioniranju šole v naravi, pomoči
družinam, v katerih se šola več otrok in družinam
z najnižjimi dohodki, vse v sodelovanju s Centrom
za socialno delo.
• S strani pripravljavcev proračuna tudi ni bilo
planiranih sredstev za OO ZZB za vrednote NOB
Ribnica, zato bom predlagal, da se drugi operativni
odhodki zmanjšajo in da se doda nova postavka
– sofinanciranje Občinske organizacije ZZB za vrednote NOB v višini 2.000,00 evrov.
Na številnih področjih bi bilo potrebnega več
denarja, ki ga očitno ni. Zato se mi zdi prav, da
varčujemo tam, kjer je to mogoče, brez škode za
razvoj in ne v breme občanov.
ALEŠ HOGE ZDRUŽENA LEVICA - DSD
31
IZ POLITIČNIH KROGOV
DRUGO MNENJE
IZ MIKLOVE HIŠE
Dogajanje v Knjižnici Miklova hiša
GLEDALIŠKI ABONMA KNJIŽNICE
MIKLOVA HIŠA – ZAKLJUČEK SEZONE
2014/2015
Knjižnica Miklova hiša že več kot dvajset let
v okviru gledališkega abonmaja organizira
oglede izbranih gledaliških predstav v ljubljanskih gledališčih, kamor organiziramo
zapostavljena, ker naj bi bil strip pogrošen, tudi avtobusni prevoz. Predstave so na
BIBLIOPEDAGOŠKE URE V MARCU
sporedu v obdobju med septembrom in
Bibliopedagoške ure so knjižnična nekvaliteten in celo škodljiv za bralce. Kljub marcem, pri čemer si prizadevamo ponutemu
so
strokovnjaki
prišli
do
spoznanja,
dejavnost, ki je namenjena predšolskim in
diti kvalitetno in čim bolj raznoliko izbiro, ki
šolskim otrokom. Poslanstvo dejavnosti je da se je stripu godila krivica. Bralca ne ustreza vsem okusom. V abonmajskem letu
promocija branja in knjižnice kot prostora, nagovarja kot ostala literatura, ki jo bere 2014/2015 smo zabeležili visoko zanimanje
širjenje bralne kulture in motivacija za bran- linearno, ampak ga nagovarja celostno: z za ogled predstav – vpisalo se je okrog 90
je. V Knjižnici Miklova hiša organiziramo okvirčki, velikostjo okvirčkov, z oblački, nji- abonentov.
bibliopedagoške ure tako v matični knjižnici hovo obliko, s sličicami, ki so lahko barvne Katere predstave smo si ogledali?
v Ribnici kot tudi v enotah v Sodražici in ali črno-bele pa tudi s posebnimi simboli Prva predstava, ogledali smo si jo oktoLoškem Potoku, pri tem se povezujemo in črkami, ki predstavljajo jakost in lastnost
bra v MGL, je bila komedija Prevare.
z vrtci in šolami na omenjenem
Glasbeno in kostumsko razkošna
območju. V okviru bibliopedagoških
komedija po motivih ene od
ur otroke sistematično, postopno in
zgodnejših renesančnih komedij
starostni stopnji primerno usposaGl'ingannati je dobila nagrado za
bljamo v samostojne uporabnike
najboljšo komedijo na nedavnih
knjižnice. Dejavnost pod okriljem
Dnevih komedije, ki so potekali v
knjižničark Anice Mohar in Marjete
Celju. Novembra je v Drami sledila
Oberstar poteka skozi vse leto, v teh
predstava Čarobna gora, gledališka
dneh pa so nas obiskali učenci šestih
priredba klasičnega romana
razredov OŠ dr. Franceta Prešerna in
Thomasa Manna. Koledarsko leto
otroci iz Vrtca Ribnica.
smo zaključili s predstavo v SNG
1. Vrtec na obisku v knjižnici
Opera in balet s predstavo Netopir,
Otroci iz Vrtca Ribnica so v knjižnici
znamenito opereto Johanna Straussa
prisluhnili pomladni pravljici. Za
ml. V vlogi Adele smo poslušali
uvod v pravljico se je Marjeta z otroki
domačinko Petro Vrezec.
pogovarjala o pojavih v naravi; skupaj
Januar je prinesel kar dve predstavi:
so se spomnili, kaj novega so v naravi
komedijo Švejk, odrsko priredbo
KNJIŽNICO
RIBNICA
SO
OBISKALE
VSE
SKUPINE
OTROK
IZ
VRTCA
opazili na poti iz vrtca do knjižnice,
romana Dobri vojak Švejk največjega
RIBNICA
ter ugotavljali, da so to prvi znanilci
češkega humorista Jaroslava Haška,
pomladi. Otroke je Marjeta preseneter odmevno priredbo Homerjevega
tila s posebno, čarobno vrečo. Iz nje
epa Iliada, predstavo v režiji Jerneja
so otroci izvlekli razne nenavadne
Lorencija, ki smo si jo ogledali v
predmete: krompir, lonček trobenCankarjevem domu. V vlogi Ahila
tic, list, kostanj, školjčno lupino ….
smo lahko gledali tudi domačina,
Ugotovili so, da vsi ti predmeti ponigralca Jureta Henigmana.
azarjajo posamezne letne čase, nato
Februarja je bil organiziran še ogled
pa so jih razvrstili glede na to, kateri
predstave Pavla nad prepadom,
letni čas ponazarjajo. Ker je pravljica
biografske drame o življenju ene
pripovedovala o barvah, so otroci
prvih evropskih alpinistk in uspešne
dobili nalogo, da si na policah izberekinematografinje Pavle Jesih.
jo slikanico, v njej pa poiščejo predmZaradi slabših sedežev, ki smo jih
ete rumene, modre, rdeče barve. Na
dobili za predstavo Netopir, smo
koncu je otroke še spodbudila, da so
lahko organizirali še ogled dodatne
samostojno raziskovali skrivnosti naše
predstave. Tako je bila zadnja, dodatprenovljene otroške sobice, kakšno
na predstava v letošnji abonentski
slikanico pa so si tudi izposodili. Na
sezoni balet Pepelka, moderna priŠESTOŠOLCI
SO
PRISLUHNILI
PREDAVANJU
O
STRIPU
tovrstnih obiskih v knjižnici otroci
redba pravljice v izvedbi francoske
prek pripovedi spoznajo svet pravljic,
skupine
Balet iz Biarritza, ki je gostovala v
ki jih čaka v knjižnici, pa tudi samostojno zvoka. Bralec ga dojame z enim pogledom, Cankarjevem domu.
pri
tem
dobi
množico
sporočil
in
občutkov,
raziščejo kotičke otroškega oddelka in se
Nova abonmajska sezona se začenja sepspoznavajo s knjigami v njem. Hkrati se ki vzbujajo domišljijo in pripomorejo k večji tembra, informacije o vpisu pa bodo znane
naučijo še, kako pravilno ravnati s knjigami hitrosti branja, kar ga še bolj motivira za pravočasno!
branje. Otroci posegajo po različnih stripih,
in kako se obnašati v knjižnici.
saj smo v knjižnici kar dobro založeni s striTekst in foto ANICA MOHAR, MARJETA
2. Bibliopedagoške ure za 6. razred: Ali povsko literaturo. Izbirajo lahko med stripi OBERSTAR IN NASTJA HAFNAR
Mikija Mustra, Marjana Mančka …, med
je strip literatura?
Knjižnica Miklova hiša
V mesecu marcu je knjižničarka Anica stripovskimi junaki kot so Asterix, Iznogud,
Tintin,
Tituef
…
gostila ribniške šestošolce in se z njimi
pogovarjala o stripu. Strip je zvrst literature, ki je bila v našem prostoru dolga leta
32
V petek, 13., in soboto, 14. februarja, je na Gimnaziji in srednji šoli
Kočevje potekal informativni dan za bodoče srednješolce. V stavbi
gimnazije so se informativnega dne udeležili osnovnošolci, ki jih
zanimata programa gimnazija in ekonomski tehnik.
Po skupni predstavitvi šole v predavalnici
so učenci skupaj s starši odšli na predstavitve posameznih programov.
Učenci, ki bodo šolanje nadaljevali v gimnazijskem programu, so si najprej ogledali
predstavitev aktiva matematike. Skupaj
s profesorji in dijaki so igrali
matematične igre, matematični
slalom in človek ne jezi se ter
uporabljali interaktivno tablo.
Nato so se odpravili v kemijsko
učilnico, kjer so dijaki, ki obiskujejo krožek kemijska eksperimentalnica, prikazali nekaj zelo
zanimivih eksperimentov. Aktiv
tujih jezikov je podrobneje predstavil sodoben potek pouka –
medpredmetne povezave med
predmeti, avtentičen pristop
pri obravnavi književnega dela,
timsko delo ter mednarodno izmenjavo za
dijake, ki izberejo izbirni predmet kultura in
civilizacija.
Učenci, ki jih je zanimal program ekonomski tehnik, so se odpravili v računalniško
učilnico, kjer so profesorice podrobneje
predstavile potek pouka ter raznovrstne
aktivnosti, ki jih ta program izvaja: tabor
v Osilnici, ogledi podjetij in obiski sejmov
tako doma kot v tujini, ekskurzije v tujino
... Nato so se odpravili v učilnico, kjer so
predstavili predmet podjetništvo. Skupaj
Utrinke z informativnega
dne si lahko ogledate na
šolski spletni strani www.
gssk.si.
z dijaki so učenci izdelali magnete za na
hladilnik. V duhu valentinovega dne so bile
to štiriperesne deteljice s pikapolonicami
za srečo z lepo mislijo.
Po koncu predstavitev so si vsi ogledali še
razstavo o Petru Kozlerju v avli šole. Kratko
GSŠ V BOJ ZA DIJAKE TUDI S
FILMOM
Gimnazija in srednja šola Kočevje v letošnjem letu predstavlja kar
dva nova programa, in sicer lesarski tehnik ter oblikovalec kovin.
Prvi je novost, kovinar pa se vrača na željo delodajalcev.
Na šoli so zadovoljni
z obiskom na informativnih dnevih, saj
se je trend padanja števila dijakov
končno obrnil. Po
besedah ravnateljice
Mete Kamšek med
posameznimi šolami
poteka prava borba
za dijake, zato so se
tudi sami podali v
kampanjo v smislu,
pokažimo kaj ponujamo, pokažimo, da je izbira programov
v Kočevju pravilna, ne nazadnje smo zato
zasnovali program lesarski tehnik in kovi-
strokovno vodenje po razstavi so pripravili
dijaki, saj je bilo lansko leto v Kočevju
poimenovano Kozlerjevo leto.
Sledil je zabavni program, kjer so zaplesali
učenci 1.a in šolska maskota Gimko. Sledila
je manjša pogostitev in kratko družabno
srečanje, na katerem so starši in učenci
lahko pokramljali z dijaki in s profesorji in
tako pridobili še dodatne informacije.
Zabeležili smo tudi vtise obiskovalcev, ki jih
lahko strnemo takole:
»Šola mi je zelo všeč, dijaki so videti odprti
in profesorji prijazni. Najbolj mi je bila všeč
predstavitev pri kemiji, ker so bili poskusi
zelo zanimivi in zabavni.« M. G.
»Glede na današnji dan sem se odločila, da
nadaljujem svoje šolanje na vaši gimnaziji.
En velik plus je njena bližina, saj bom lahko
hitro doma, pa tudi šola je lepa in nova.«
M. R.
»Izvedel sem vse, kar me
je zanimalo, in še več. Všeč
mi je, da ima vsak dijak
svojo garderobno omarico in imate veliko jedilnico. Šola je blizu postaje in
mojega doma.« R. I.
nar, za katera obstaja zanimanje tako pri
dijakih kot pri delodajalcih.
Promocijska kampanja je potekala po vseh
Tekst MATEJA PODGORELEC IN MAJA LOVŠIN,
3. A GSŠ KOČEVJE
Foto Maja Lovšin
medijih, celo na mestih za plakate, pa tudi
po Facebooku, saj je šola primorana uporabljati nove prijeme. V čas med informativnimi dnevi in vpisom pa se šola podaja
z najmočnejšim orožjem, s promocijskim
filmom z naslovom Lepo je biti lesen, ki so
ga posneli mladi filmski ustvarjalci iz Centra
za mladinsko kulturo. Nedavno so ga predstavili v Cyber Cafeju srednje šole, kjer je le
nekaj dni pred tem potekala okrogla miza
na temo Kickstarterja, portala za množično
financiranje podjetniških idej, namenjenega predvsem mladim.
Avtorji filma poudarjajo, da v videu ne
obljubljajo gradov v oblakih, temveč opozarjajo, da v deželi gozdov obstaja tradicija,
ki ne sme biti pozabljena, na razpolago
pa sta tudi znanje in po novem tudi tehnologija; potrebno je le zbrati pogum in se
odločiti.
Šola želi biti po novem tudi podporno
okolje za »start upe«, saj je v šolski delavnici, ki je najsodobneje opremljena, možnost
izdelave tako prototipov kot manjših serij,
kar bi mladim podjetnikom pomagalo na
začetku poslovne poti.
Tekst Š.B.
Foto TV Kočevje.si in FMH
33
MED SREDNJEŠOLCI
Kam naprej?!
IZ ŠOLSKIH KLOPI
OD HIŠE DO HIŠE OD VRAT DO
VRAT …
… prinašamo smeh vam in s smehom pomlad!!!
Pustni torek je bil TISTI DAN, ko so šolske stole prvošolčkov OŠ
Ribnica zasedle nasmejane in prav prijetno razpoložene maškare.
In ker so bile prvošolske maškare nedvomno najlepše na svetu,
nam njihovim učiteljicam ni preostalo drugega, kot da z njimi odidemo po mestu in jim pomagamo pregnati zimo.
VESELO SMO ZARALAJI V VRTCU S PREDŠOLSKIMI
MAŠKARAMI
Najprej smo pokukali v Vrtec Ribnica.
Neverjetno! Že na vratih nas je čakala gruča
maškar, ki se ob običajnih dneh zelo dobro
razumejo z lisico. Jasno, tudi vrtčevske
maškare so bile najlepše! Povabile so nas,
naj vstopimo in z njimi zarajamo. Več nas
bo, lažje bomo pregnali trdoglavo zimo.
Devetošolca Gregor Oražem in Nik Peterlin
si nista dala dvakrat reči – pograbila sta svoji
harmoniki in zaigrala. Vesela in poskočna
glasba je privabila vse več in več maškar.
Iz vseh hodnikov so prihajali namaškarani
malčki in se pridružili plesu.
Res smo uživali in težko nam je bilo zapustiti vrtčevske otroke, vendar nas je še čakalo
delo, zato smo poskočnih korakov odšli
proti Domu starejših občanov Ribnica.
Stanovalci so bili očarani nad prvošolskimi
NA PUSTNI TOREK SO MAŠKARE V CELOTI ZAVZELE UČILNICE PRVOŠOLCEV
maskami. Vseh 90 ribniških prvošolskih
maškar je najprej ubrano zapelo nekaj
pesmic, nato pa so stanovalce povabili, naj z skupaj njimi zarajajo in zaplešejo ob zvoku
harmonik.
Ker smo res želeli biti prepričani, da bo naše delo dobro opravljeno, smo se navdušeni nad
vzdušjem v
domu sprehodili
še
po Ribnici.
Seveda so bili
vsi, ki so nas
videli,očarani,
saj je bil naš
sprevod poln
najlepših
maškar! Kaj
pa je na vse
to rekla zima?
Počakajmo še
malo, bomo
videli, kakšno
pomlad nam
bo poslala …
Tekst in foto
ŠOLSKIH MAŠKAR SO SE RAZVESELILI TUDI
NAJMLAJŠI
34
Z MAŠKARAMI SO LETOS ZAPLESALI TUDI STANOVALCI DOMA
KATJA RUS
IZ ŠOLSKIH KLOPI
POMLADNO ENAKONOČJE, 20. MAREC 2015, 22:45
POMLAD V DOMU
STAREJŠIH OBČANOV
RIBNICA, 24. MAREC, 13:45
Le nekaj dni po njenem koledarskem začetku so
pomlad v Dom starejših občanov Ribnica prinesli
učenci 1. c in 1. d oddelka podaljšanega bivanja
osnovne šole.
Pod mentorstvom učiteljice Vanje Grišin
Šertelj so se predstavili v pomladnih kostumih s cvetovi namesto pokrival in z metuljevimi krili na ramenih. Vse kostume so
izdelali sami. No, kot se za prvošolce spodobi, so pri delu zelo pridno pomagali svoji
učiteljici. Predvsem pa so si jih z veseljem
nadeli in do potankosti izpilili svoj plesni
nastop, ki je njihovo priložnostno garderobo oživel v travnik dehteče pomladi. Ob
pesmi Naša četica koraka nismo videli korakanja, temveč ples z izdelano koreografijo.
Pesmi Metuljček Cekinček, Sreča na vrvici
in Ko si srečen so se iz dobro znanih skladb
prelevile v pravcate glasbene predstave. In
ko so zapeli Kekčevo pesem, je ta odmevala vse do triglavskih votlin, v katere se je
skril Bedanec.
Svoje zveste poslušalce in gledalce so učenci
na koncu obdarili z velikim metuljčkom iz
papirja.
Njegova posebnost je, da ima namesto
oprsja zvitek s pomladno pesmico, ki bo
starostnike še dolgo spominjala na prijetno
druženje z najmlajšimi.
Prvošolci so svoje poslanstvo nosili s ponosom, odgovornostjo in vedrimi nasmehi.
Zato so si vsekakor zaslužili rulado, ki so jim
jo postregli po nastopu. Njen sladek okus
jim bo ostal v srcu kot občutenje dobrega
dela …
Tekst in foto MARINKA MATE
35
MED NAŠIMI LJUDMI
ŠD Lončar
Športno društvo Lončar iz Dolenje vasi letos praznuje 25 let. 25.
občni zbor so imeli 20. marca v prostorih PGD Dolenja vas.
Dosedanji in ponovno izvoljeni predsed- in Pogorelc je bil potrjen za nov mandat.
nik Samo Pogorelc je predstavil aktivnosti Načrti za prihodnje leto so taki, kot je bilo
v lanskem letu, ki so bile: pridobivanje poročilo za leto nazaj, z dodatkom turnirja
novih članov, trud okrog pridobivanja sta- v odbojki in čistilno akcijo. Potem so odprli
tusa delovanja društva v javnem interesu, debato o športnih objektih na področju
izpeljati tekaško ligo na dolenjevaškem KS Dolenja vas. Vsi so se strinjali, da sta
polju, ki je štela štiri teke. Povedal je, da dvorana DC-16 in igrišče, ki sta bila pred leti
so s tem dogodkom, ki je naravnan loka- narejena udarniško s prostovoljnim delom
lno, skoraj prekosili kakšen tek za
Dolenjski pokal. Uspešno so izpeljali tradicionalni turnir v malem
nogometu za prvega maja,
pohod na Bele stene, pa največjo
športno prireditev na Ribniškem,
Tek po Lončariji, pomagali so pri
urejanju igrišča za odbojko na
Hribu, kolikor je dopuščala zima,
so pripravljali progo za tek na
smučeh in naredili veliki met s silvestrovanjem, kar jim je prineslo
defibrilator ter sredstva za nakup
otroških igral. Vsa poročila so bila
sprejeta soglasno.
Kot že rečeno, je bil občni zbor
tudi volilni in nekdo od članov
je pred glasovanjem za predsednika rekel, da »ne bi menjal
konja, ki vleče«. Vsi so se strinjali UPRAVNI ODBOR ŠD LONČAR
Občni zbor Turističnega društva
Grmada
in sredstvi, dodobra dotrajana. Dvorana je
celo nevarna za vse obiskovalce, posebej
so izpostavili otroke, ki imajo tam pouk
telesne vzgoje. Pogovor je tekel v smeri ali
samo sanirati telovadnico ali pritiskati za
nov objekt. V proračunu Občine Ribnica je
bilo namenjenih 40.000 evrov za igrišče v
Dolenji vasi, ki je tudi že dodobra načeto,
saj asfaltna površina cveti in drsi, mreže za
goli pa so videti zlovešče kot v kakšnem
post apokaliptičnem filmu. No, ta sredstva
so sedaj izpadla iz proračuna.
Človek dobi občutek, da dejstvo, da so kar
štirje svetniki v občinskem svetu iz Dolenje
vasi in so bili prisotni na občnem zboru
društva, ne pripomore k premiku na bolje,
saj so nekateri na strani koalicije, drugi v
opoziciji in dokler bo strankarska
pripadnost imela prednost pred
pripadnostjo kraju, ki te je izvolil,
do takrat je utopično pričakovati
kakršenkoli premik. Ali kot je
nekdo rekel, »dokler ne bo dvorana nekoga poškodovala, do takrat
smo v pat poziciji«.
Morda pa lahko pred naslednjimi
lokalnimi volitvami pričakujemo
nov načrt za dvorano, ta bi bil že
četrti.
Tekst in foto SAŠO HOČEVAR
pohodom na Grmado, ki ima vsakič posebno praznično noto.
Tudi v letošnjem letu bo veliko aktivnosti. Pomembna društvena prireditev bo
praznovanje 60-letnice društva in 55-letnice doma na Grmadi.
Pod okriljem Turističnega društva deluje
V petek, 13. marca, je imelo Turistično društvo Grmada na Grmadi
redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je 26 članov, predsednik
Krajevne skupnosti Velike Poljane Jože Marolt, podpredsednik PGD
Velike Poljane Anton Šilc in predsednik DU Jože Okorn.
Predsednica Mara Okorn je predstavila
poročilo bogate društvene dejavnosti v
letu 2014. Društvo je skupaj s POŠ Sušje
z aktivnostmi začelo februarja s proslavo
ob kulturnem prazniku, aprila smo izvedli
čistilno akcijo in tradicionalno kresovanje
na Grmadi. Takoj naslednji dan, 1. maja, je
potekala prireditev Po nagelj na Grmado,
junija se je začela akcija Moja vas, lepa,
urejena in prijazna, julija tradicionalni kolesarski vzpon na Grmado, septembra smo
se udeležili ribniškega semnja in sodelovali
na suhorobarskih igrah.
Praznovali smo pomembno obletnico,
130-letnico poljanske šole. To je bil eden
največjih kulturnih dogodkov Krajevne
skupnosti Velike Poljane. Ob izdatni
pomoči in zasnovi Muzeja Ribnica smo
36
pripravili bogato razstavo o preteklosti in
zgodovini šole od začetkov do zaprtja in s
tem pomagali ohraniti del preteklosti kraja
za naše zanamce. Iz spominskih fotografij
učencev je nastal tudi koledar, ki so se ga
bivši učenci razveselili in beleži zgodovinsko pričevanje poljanske šole.
Oktobra smo organizirali jesenski pohod
po krajevni skupnosti. Predstavili smo svoj
kraj, njegove posebnosti in zanimivosti.
Novembra smo zaključili akcijo Moja vas,
lepa in urejena z ogledom diapozitivov
domačij in podelili pohvale. V sklopu akcije
je bilo zanimivo predavanje umetnostne
zgodovinarke Marjane Dolšina, ki je veliko
pozornosti posvetila naši cerkvi sv. Tomaža
in osvetlila njeno arhitekturo in poslikavo.
Leto smo končali s tradicionalnim božičnim
PREDSEDNICA TD GRMADA MARA OKORN
Dan spomina, rojstni dan skavtskega ustanovitelja Lorda Roberta
Baden-Powella in njegove žene Olave, slovenski skavti že več let
praznujemo pod geslom »22. 2. bo dober dan«. Želimo uresničevati
Baden-Powellovo misel »Poskusite zapustiti ta svet za spoznanje
boljši, kot ste ga prejeli,« ki nas nagovarja k vsakodnevnim dobrim
delom, kar je tudi eden od temeljev skavtske vzgoje. Tudi letos
22. 2. ni bil običajen dan.
Čeprav nam tistega nedeljskega popoldneva vreme ni bilo naklonjeno, saj je
močno snežilo, se ribniški skavti nismo
vdali. Zbrali smo se v ribniškem župnišču
in najprej pripravili piškote, plakate z
modrimi mislimi našega ustanovitelja ter
sestavili lične papirnate škatlice. Vanje
smo položili lepo sporočilce in piškote
zapeli nekaj naših pesmi in tudi njim izročili
darilca. Letošnji 22. 2. smo izkoristili tudi
za delno praznovanje 25-letnice delovanja
slovenske skavtske organizacije, zato smo
srečanje sklenili v čudoviti kapeli DSO-ja,
kjer smo skupaj obnovili skavtsko obljubo
ter jo udejanjili skozi dobra dela.
Skavtsko poslanstvo je spreminjati svet na
KLANOVCI SO SI NA ZIMOVANJU SKUHALI KOSILO
ZUNAJ NA OGNJU V SNEŽNEM METEŽU
PEČENE BANANE S ČOKOLADO ZA NAJMLAJŠE TO JE SKAVTSKA MALICA IZPOD ŽERJAVICE
ter se v manjših skupinah odpravili po
ribniških ulicah. Mimoidočim smo zaželeli
dober dan in jim izročili darilce, sproti smo
pobirali smeti po trgu ter ponekod obesili plakate. Končni cilj je bil Dom starejših
občanov, kjer smo stanovalce pozdravili
ravno pri večerji, jim ob spremljavi kitare
bolje in to lahko najbolj učinkovito naredimo z dobrimi deli. Čeprav je dobro delo še
posebej plemenito, ko je opravljeno skrivoma in ne prejme nobene pohvale ali plačila,
verjamemo, ker v našem svetu dobrih del
še vedno krepko primanjkuje, da je prav, če
tu pa tam kakšno dobro delo izpostavimo
tudi Folklorna skupina Grmada, ki šteje 20
članov. Sestavljajo jo plesalci in glasbeniki
iz celotne Ribniške doline. Njen osnovni
program so plesi Ribniške doline in okolice,
ki so jih naši predniki plesali pred več kot sto leti.
Družijo jih vrednote, ki so
ponekod že izginile, kot so
prijateljstvo, spoštovanje
in timsko delo. Skupina
ima za sabo bogato bero
nastopov v domači občini
in tudi širše. V letu 2014
so se občinstvu predstavili
devetkrat.
Vse projekte sofinancira
Občina Ribnica preko
javnega razpisa za turizem
in kulturo. Dobro se zavedamo, da je pri tako bogati
letni beri nemogoče uspeti brez pomoči in
podpore članov, sodelavcev in sponzorjev,
zato hvala vsem, ki nam pomagate, nas
spremljate in obiskujete naše prireditve.
in tako k delanju dobrih del privabimo tudi
druge ljudi. Z veseljem vam sporočamo,
da smo Botrstvu (tj. projekt ZPM Ljubljana
Moste - Polje) ponosno predali sredstva v
vrednosti 16.500 evrov, zbrana v decembrski akciji Luč miru iz Betlehema. HVALA
vsem, ki ste širili plamen in sporočilo miru
– skupaj nam je uspel res velik dar – ker
NAM JE MAR!
Mesec februar pa ni bil le v znamenju
dobrih del, ampak tudi v znamenju težko
pričakovanih zimskih taborov. Volčiči so se
v Križevski vasi v bližini Dola pri Ljubljani
vživeli v prave detektive z značkami in po
različnih namigih iskali izgubljeno Bi-Pijevo pismo. Izvidniki in vodnice so se na
zimovanje odpravili v deželo pravljic, ki
je bila v Kočevski Reki. Preizkusili so se v
različnih izzivih ter gradili svojo odgovornost. Popotniki, najstarejša starostna veja,
pa so pograbili svoje nahrbtnike, vanje stisnili še najnujnejšo posodo, orodje in hrano
za tri dni ter krenili v Veliko goro, na Bele
stene. Posvetili so se predvsem razmisleku,
kako izkoristijo svoj čas.
Skavtski voditelji stremimo k še boljšemu
in kvalitetnejšemu programu za otroke.
Letos praznujemo 15 let obstoja skavtov
v Ribnici in načrtujemo slovesen skupen
poletni tabor. Izvedba programa pa je
vedno povezana z visokimi stroški za taborjenje, hrano, nakupom opreme, stroški
prevoza in izobraževanja. Zato iskreno
naprošamo za finančno podporo. Veseli
bi bili vsakršnega prispevka, ki ga lahko
nakažete na račun ZSKSS preko TRR: SI560214-0001-1096-119, sklic 720-431, namen:
»podpora ribniškim skavtom«.
Več informacij na spletni strani: http://ribnica1.skavt.net/ in FB: Steg Ribnica Suhe
rib'ce.
V imenu ribniških skavtov,
ANA PUCELJ – Nasmejani gams (projektni
vodja)
Foto skavtski arhiv
Posebna zahvala gre PGD Velike Poljane za
pomoč pri kolesarskem vzponu in kresovanju, Andreju Ambrožiču za celotno tiskano gradivo, Krajevni skupnosti Velike
Poljane, POŠ Sušje za dobro medsebojno
sodelovanje in Yaskawi Slovenija d.o.o.
Ribnica za finančno podporo.
Izčrpno finančno poročilo je podala
blagajničarka Francka Andolšek, ki izkazuje uspešno in transparentno poslovanje
društva. Poročilo nadzornega odbora je
podal predsednik Janez Zajec, ki je povedal,
da je bila dejavnost društva po finančni plati
zelo uspešna in pohvalil člane društva, ki so
s svojim delom pripomogli k uspešnosti
delovanja društva.
TD Grmada
Foto Janez Zajec
PREDSEDNIK KS VELIKE POLJANE JOŽE MAROLT
37
MED NAŠIMI LJUDMI
Skavtske novičke: 22. 2. je bil dober
dan
ŠPORTNI UTRINKI
ODLIČEN ŠAHOVSKI
Člani zaključujejo s sezono,
članice in mlajše kategorije se DOSEŽEK
borijo v končnicah DP
Na 22. mladinskem šahovskem prvenstvu,
ki je konec februarja potekalo v hotelu
V prejšnji številk Rešeta smo pisali, da so se vse mlajše ekipe
uvrstile v končnice. Pred povratnimi četrtfinalnimi tekmami kaže,
da bomo v ŠD Extrem imeli najbrž v vseh kategorijah tudi polfinaliste.
tekmi zaigrali proti
ekipi NK Imeno in odšli
iz Podčetrtka z dvema
goloma prednosti, kar
je obet, da se z dobro
igro na povratni domači
tekmi uvrstijo tudi v
državni polfinale.
U-7 PO TURNIRJU V NOVI VASI
ČLANI: Do konca letošnje sezone ostaja
samo še zadnja tekma. Ekipa, ki se je lani
uvrstila v 1. ligo, je osnovni cilj - obstanek v
družbi najboljših - dosegla že po prvem delu
sezone.
Spoznali smo, da je za korak naprej v novi
sezoni in boj za najvišja mesta v državi, potrebno še izboljšati pogoje dela. Obisk tekem v
domači dvorani v Sodražici jasno kaže, da si
gledalci želijo konkurenčne ekipe, ki se bo
lahko enakovredno kosala z najboljšimi.
ČLANICE: Ekipa članic zelo preseneča s
svojim napredkom, saj so tekme postale zelo
izenačene. V februarju so vknjižile tudi svojo
prvo zmago in remi. V končnici so jim v
polfinalu nasproti stale lanske državne prvakinje, ki morda edine nekoliko izstopajo in so
zasluženo v finalu. Extremovke pa bodo iskale
priložnost za osvojitev končnega 3. mesta.
U-19: Mladinci ŠD Extrem so kot prvouvrščena
ekipa skupine center dobili v četrtfinalu zelo
solidnega nasprotnika iz zahodne skupine
KMN Puntar iz Tolmina. Kot zanimivost, to
je enak četrtfinalni par kot lansko leto. Po
prvi četrtfinalni tekmi so Extremovci odšli iz
Tolmina s prednostjo enega zadetka in se
bodo na povratni domači tekmi zagotovo
potrudili, da se uvrstijo v polfinale državnega
prvenstva.
U-15: Starejši dečki so gladko opravili z
vsemi tekmeci, osvojili so tudi vse možne
točke ter gladko osvojili 1. mesto skupine
zahod. V četrtfinalnem obračunu so na prvi
38
U-13: V četrtfinalnih
bojih se ekipi ŠD Extrem
B ni uspelo prebiti v polfinale. V prvi tekmi so v
ŠC Ribnica z ekipo KMN
Bronx iz Škofij remizirali
s 4 : 4, na povratni tekmi
pa so bili Škofijčani boljši
in se tako zasluženo
uvrstili v državno polfinale. Ekipa ŠD Extrem
A je imela bistveno lažjo nalogo, saj je na
obeh četrtfinalnih tekmah gladko zmagala
in se uvrstila v polfinale, kjer jim bo nasproti stala odlična ekipa FC Hausmart Ptuj. Še
pred iztekom futsal sezone pa čakajo igralce
konec marca tudi že obračuni v nogometu.
Nogometno tekmovanje bo potekalo vse
do konca junija. Extremovci igrajo domače
tekme na Stadionu na Ugarju v Ribnici.
U-11 in U-9: V obeh tekmovanjih, ki potekajo
pod okriljem Medobčinske nogometne zveze
Ljubljana, je bilo odigranih že 6 turnirjev. Do
konca sledita še dva turnirja rednega dela, ki
bosta organizirana za kategorijo U-11 konec
marca v Velikih Laščah in sredi aprila v ŠC
Ribnica ter za kategorijo U-9 sredi aprila v
Vidmu - Dobrepolju in konec aprila v ŠC
Ribnica. Dečki obeh kategorij pričnejo v aprilu tudi z nogometnimi treningi na stadionu v
Ribnici. Letniki 2004 se priključijo ekipi U-13,
mlajši pa bodo tekmovali v svojem tekmovanju U-10.
U-7 in U-5: Skupina U-7 v Ribnici šteje 16
otrok, v Sodražici 18 otrok ter na Blokah
in v Loški dolini skupaj 10 otrok; naslednje
tekmovanje bo konec marca. Skupina U-5 je
letošnjo sezono oblikovana samo v Ribnici
in šteje 12 otrok in razen zaključne prireditve
letos nima tekmovanj.
Pripravil JOŽE ZIDAR, sekretar ŠD Extrem
Golf na Bledu, je izmed devetih mladink
in mladincev iz Šahovskega društva (ŠD)
Kočevje, dosegla najboljši rezultat Zala
Kojek iz Hrovače.
Po napetih celotedenskih borbah si je v
kategoriji deklet do 14 let Zala priigrala
drugo mesto in osvojila naslov državne
podprvakinje. S tem uspehom si je priborila pravico do nastopa na mladinskem
evropskem šahovskem prvenstvu v Poreču
in na mladinskem svetovnem šahovskem
prvenstvu v grškem Halkidiku. Na teh dveh
velikih tekmovanjih se ji bo pridružil tudi
Gregor Gašparac, ki je na Bledu dosegel
peto mesto v kategoriji fantov do 16 let.
V Zalini družini radi preživljajo skupni prosti
čas ob družabnih igrah, tudi ob šahu. Zala je
pri devetih letih dejala, da bi se rada resneje
ukvarjala s to kraljevsko igro. Ker v Ribnici
ni bilo možnosti, so jo vpisali v kočevsko
šahovsko društvo in tam so hitro odkrili
njen talent. Po štirih mesecih šahiranja v
ŠD Kočevje je že osvojila četrto mesto na
državnem mladinskem prvenstvu in potem
so se uspehi samo še stopnjevali.
ZALA KOJEK MED PARTIJO NA BLEDU
Zalin uspeh na Bledu je rezultat intenzivnega treninga z najboljšimi trenerji, ki
ga nudi ŠD Kočevje najbolj perspektivnim
mladim šahistom.
Zala je odlična v matematiki, morda zaradi povezave s šahom, igra saksofon, je
mažoretka, nogometašica, pomaga doma
pri čebelarjenju in včasih celo kaj pospravi.
Pred leti sem slišal pregovor, da povprečneži
potrebujejo red, geniji pa obvladujejo kaos.
Naj to velja v prid Zalinega (ne)pospravljanja.
Tekst SAŠO HOČEVAR
Foto Robert Kolarič
V bazenu Tivoli se je 14. in 15. marca odvijal 28. MM Pokal Ježek,
ki je eden najstarejših mitingov za najmlajše plavalce in plavalke.
V soboto, 14. marca, so
nastopili Filip Čirović,
Klemen Topolnik, Tomaž
Turk, Ema Tomšič, Nana
Poje, Julija Adamič in
Maja Levstek. Do medalj je med posamezniki
priplavala Maja Levstek,
ki je osvojila kar tri, tretje
mesto je osvojila v disciplini 50 m prosto, drugo
mesto v disciplini 50 m
hrbtno, zmago pa si je
priplavala v svoji paradni
disciplini 50 m delfin.
Poleg tega je Maja osvojila
tudi skupno tretje mesto
v seštevku vseh štirih
disciplin. Na koncu tekmovanja so Ribničani v
dramatični mešani štafeti
dveh deklet Nane Poje
in Eme Tomšič ter dveh
fantov Filipa Čiroviča in
Klemna Topolnika osvojili
še tretje mesto.
V nedeljo, 15. marca, so nastopili najmlajši
plavalci, rojeni leta 2006 in mlajši. Maks
Kastigar si je v odličnih borbah priplaval
kar tri posamične medalje, tretje mesto je
osvojil v delfinu, drugo mesto v
prosti tehniki, prepričljivo pa je
zmagal hrbtno. Maks je osvojil
tudi tretje mesto v seštevku
vseh štirih disciplin. Po vseh
odplavanih disciplinah je sledila še štafeta 4 x 25 m prosto
v postavi Maks, Hana, Nik in
Dora, kjer so Ribničani za las
zgrešili tretje mesto in bili na
koncu četrti.
Nastopili so še: Ula Marjanovič,
Karla Dejak, Dora Đukič, Hana
Starc, Niki Starc, Tija Virant,
Mitja Turk in Nik Blatnik.
Čestitamo!
NEJC LOVŠIN, trener
RIBNIŠKA MEŠANA ŠTAFETA, 2. MESTO NA MM JEŽEK 2015
Veterani so tekmovali v smuku in streljanju
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV
VOJNE ZA SLOVENIJO R I B N I C A
Na Golteh je v soboto,
7. februarja, potekalo
12. državno prvenstvo veteranov v
smuku in streljanju,
ki se ga je udeležila
tudi ekipa iz OZVVS
Ribnica. Tekmovali so
tudi vojaki, častniki in
policisti. Organizatorji
smučarskega
tekmovanja, veterani in
častniki iz Velenja, so
progo dobro pripravili.
Ekipa iz OZVVS Ribnica
je na tekmovanju
zasedla 10. mesto. Naši
tekmovalci so v smuku
smučali bolj zadržano;
kot so povedali, so
preverjali teren za prihodnje leto.
V streljanju z MK puško na
50 m pa so se odrezali zelo
dobro. Po razglasitvi rezultatov so tekmovalci dobili še
zasluženo malico. Vzdušje na
tekmovališču je bilo prijetno, tako da se je naša ekipa
odločila, da če bo le mogoče,
bomo šli prihodnje leto znova
na Golte, na 13. državno prvenstvo.
Iz OZVVS Ribnica so v smuku
in streljanju tekmovali Anton
Perhaj, Albin Centa in Ludvik
Kos. Ludvik Zalar pa je bil
spremljevalec, voznik in
fotograf.
Tekst BORUT KOZINA
Foto Ludvik Zalar
TRIČLANSKA TEKMOVALNA EKIPA OZVVS RIBNICA
39
ŠPORTNI UTRINKI
RIBNIŠKI PODMLADEK ODLIČNO
ZAČEL POLETNO SEZONO
OBVESTILA
Društvo upokojencev
Ribnica
VABILO
Člani društva invalidov Ribnica ste
vabljeni na kopalni dan, ki bo 15.
aprila v Šmarjeških toplicah.
Za dodatne informacije in prijavo na
dogodek smo vam na voljo ob uradnih
urah društva, v ponedeljek in petek
od 9. do 11. ure na telefonski številki:
836 11 69 ali preko elektronske pošte:
di.ribnica@gmail.com.
Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO INVALIDOV RIBNICA
vabi aprila na naslednje
dogodke:
1. 4. ob 17. uri: delavnica peke
velikonočnih kolačkov (Rokodelski center Ribnica)
8. 4. ob 18. uri: predavanje Spremenljivi
konteksti oblikovanja (Rokodelski center
Ribnica)
10. 4. ob 19. uri: odprtje razstave Iz
zbirke Galerije Miklova hiša (Galerija
Miklova hiša)
15. 4. ob 19. uri: odprtje in pogovor z avtorji gostujoče razstave
Zgodovinskega arhiva Ljubljana: Kuge,
lakote in vojske – reši nas, o Gospod!
Kranjska v prvem letu velike vojne
(Rokodelski center Ribnica)
21. 4. ob 17. uri: aprilske pripovedi za
otroke (Rokodelski center Ribnica)
21. 4. ob 19. uri: predavanje v organizaciji Muzejskega društva: Vojaški
kurati na Soški fronti (Rokodelski center
Ribnica)
Obvestila:
• Zdravilišče Dobrna: 5-dnevna
rezervacija, od 7. do 12. aprila.
• 13. junij: izlet v neznano.
• Kopanje v Selcah: 9., 16., 23. in 30.
julija, ter 6., 13., in 20. avgusta.
• Počitnice na Braču: en teden, od
12. do 19. septembra.
Več informacij dobite na tel. številki: 836 12
77 ali 031 792 694.
Kmetijska svetovalna služba Ribnica v
marcu in aprilu nadaljuje z vnosom vlog za
oddajo kmetijskih subvencij.
Rok za vložitev zbirne
vloge je do 6. maja 2015.
Obvezna sestavina zbirne vloge je prijava
vseh kmetijskih površin, kmetijskih rastlin in vlog ter zahtevkov na površino. Po
novem modelu bo mogoče v okviru neposrednih plačil vlagati vloge za sledeče
sheme:
ODBOR
DU RIBNICA
OBMOČNO ZDRUŽENJE
RDEČEGA
KRIŽA RIBNICA
KRVODAJALSKA AKCIJA
Območno združenje Rdečega križa Ribnica
v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko
medicino Ljubljana organizira krvodajalsko
akcijo, ki bo 7. in 8. aprila v dvorani TVD
Partizan med 7. in 13. uro.
Vabimo vse redne krvodajalke in krvodajalce v starosti od 18. do 65. leta in vse
tiste, ki se boste odločili za to plemenito in
humano dejanje prvič.
S seboj obvezno prinesite veljaven osebni
dokument, ki vsebuje tudi fotografijo!
DAJEM KRI - REŠUJEM ŽIVLJENJA.
Vljudno vabljeni!
VABILO
Območno združenje Rdečega križa
Ribnica vabi otroke, stare od 6 do 14 let,
na velikonočno ustvarjalno delavnico,
ki bo v petek, 3. aprila,
ob 17. uri v Goriči vasi 11a
(v zgradbi Komunale Ribnica).
Lepo vabljeni
40
OBVESTILO
1. osnovno plačilo - preko
dodeljenih plačilnih pravic,
2. plačilo za zeleno komponento,
3. plačilo za mlade kmete,
4. proizvodno vezane podpore (za žita, za molznice,
za bike in vole, za beljakovinske rastline in pridelavo
zelenjave),
5. vstop v posebno shemo za
male kmete (le v letu 2015).
Nadaljujejo se plačila za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami
(OMD plačila), ter plačila v ukrep Ekološko
kmetovanje (EK). Podpore v ekološko kmetovanje bodo dodeljene tako kot sedaj, za
preusmeritev in za izvajanje ekološkega
kmetovanja.
Do neposrednih plačil je upravičen vlagatelj, ki izvaja kmetijsko dejavnost, ima
skupno vsaj en ha upravičenih (kmetijskih)
površin ter izpolnjuje pogoje iz posameznih
shem.
IRENA ŠILC
VABI NA TRADICIONALNO
17. SREČANJE MOTORISTOV
Z BLAGOSLOVOM
v ponedeljek, 27. aprila 2015, od 10.
ure naprej pri Novi Štifti.
PROGRAM
10.00 zbiranje, druženje, okrepčilo
12.00 blagoslov v romarski cerkvi
12.30 preventivni program
13.00 kulturno-zabavni program (Duet
Žiga Bižal in Luka Ileršič)
15.00 zaključek programa
Ves čas srečanja: druženje, glasba, odlična
gostinska ponudba, osvežitev …
27. april je Dan upora proti okupatorju.
Dan, namenjen spominu, praznovanju in
počitku … To je čas, ko se narava prebuja,
sonce sije močneje, vse zeleni, prve češnje
razpirajo cvetove.
DRŽAVNO PRVENSTVO V
DUATLONU
DUATLON RIBNICA 2015
Triatlon klub Inles Riko Ribnica že
devetnajstič zapored organizira tekmo
v duatlonu, ki bo v nedeljo, 19. aprila, ob
10. uri v Ribnici.
Proga bo potekala po cesti od Ribniškega
gradu do naselja Zadolje; start, cilj, prijavni
in menjalni prostor pa bodo v gradu.
Razdalje:
• cici duatlon: 500 m – 2 km – 250 m
• super sprint duatlon: 2 km – 8 km – 1 km
• sprint duatlon: 5 km – 20 km – 2,5 km
Program prireditve:
• 8.00 – 9.30 prijave
• 10.00 start cici duatlona
• 10.20 start super sprint duatlona
• 11.30 start sprint duatlona
• 14.30 razglasitev rezultatov in podelitev
nagrad
Razstava izdelkov pletarske in lončarske šole
2014/15
V Rokodelskem centru Ribnica smo
pripravili pregledno razstavo izdelkov, ki so jih udeleženci pletarske in
lončarske šole naredili v letošnjem
šolskem letu.
Razstava ponuja preplet tradicije in
sodobnosti.
Lepo vabljeni k ogledu, ki morda
tudi v vas vzbudi željo, da se nam
oktobra 2015 pridružite v eni od
šol!
Vse to navdaja z navdušenjem tudi nas,
Motoriste za Motoriste, ki se bomo zbrali
pri Novi Štifti, se s širokim nasmehom in
stiskom dlani pozdravili, nazdravili in poklepetali. Štejemo preko 150 članov iz vse
Slovenije in avstrijske Koroške, imamo na
novo izvoljeni 8-članski Upravni odbor,
člani so zastopniki posameznih regij.
Znova bo pater Niko – tokrat že 17. vzel v
roke kropilček in podelil blagoslov motoristom, njihovim sopotnicam in vsem
udeležencem v prometu. Srečno vožnjo in
povratek s poti!
Pridite! A ne pozabimo: čelado na glavo,
pamet v glavo, prižgimo luč in ravnajmo v
maniri letošnjega slogana MzM, ki se glasi:
»ODGOVOREN MOTORIST«. Da bodo tudi
drugi vedeli, kakšni smo motoristi. Z zgledom zahtevajmo enako pozornost tudi od
drugih!
Vabljeni vsi ljubitelji pomladi in pozitivnega duha na ogled prekrasnih jeklenih
konjičkov.
V času dogodka bo v okolici Nove Štifte veljal poseben prometni režim. Cesta k Novi
Štifti bo od 10. ure naprej odprta samo za
motoriste. Promet bo potekal enosmerno:
od križišča k Novi Štifti, preko Nove Štifte,
do Ravnega Dola.
Veselimo se ponovnega srečanja s številnimi
prijatelji in se vidimo se pri Novi Štifti.
Predprijave sprejemajo na spletni strani:
www.triatlon-klub-ribnica.si in bodo veljavne le z vplačano startnino do vključno
16. aprila 2015 na transakcijski račun: SI56
0232 1008 9845 042, Triatlon klub Ribnica,
Trubarjeva 3, 1310 Ribnica, s pripisom startnina DUATLON RIBNICA 2014.
• 20 EUR sprint duatlon
• 10 EUR super sprint duatlon
• 5 EUR cici duatlon
Prijave bodo možne tudi na dan tekmovanja med 8.00 in 9.30; v tem primeru bo
startnina za sprint duatlon 25 EUR, super
sprint 15 EUR in cici duatlon 5 EUR.
Nagrade za nastopajoče:
• prvi trije v posamezni kategoriji bodo prejeli medaljo, prav tako bodo prejeli medaljo
tudi vsi udeleženci cici duatlona,
• pokali za prve tri absolutno,
• praktične nagrade.
Po prireditvi bo za nastopajoče poskrbljeno
za topel obrok.
Kategorije so obljavljene na spletni strani:
www.triatlon-klub-ribnica.si/duatlon-ribnica.html, vse ostale informacije dobite na
tel. št.: 041 469 872 (Damijan) ali 040 626
085 (Mitja).
Razstava bo v Rokodelskem centru na ogled od 23. aprila dalje,
od ponedeljka do petka med 9.
in 17. uro in ob sobotah med 9. in
13. uro.
41
OBVESTILA
MzM
Motoristi za Motoriste
OBVESTILA
Preventivne informacije in
aktivnosti zdravstvenega
doma dr. Janeza Oražma
RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH
Ribnica v aprilu
TOREK, 31. MAREC
Šola za starše (pozna nosečnost),
kjer se boste pripravili na prihod novega
družinskega člana (predavalnica zdravstvenega doma Ribnica, ob 18. uri).
OTROK V VRTEC RIBNICA
za šolsko leto 2015/2016
Vrtec Ribnica objavlja razpis za vpis
predšolskih otrok v programe vrtca za
šolsko leto 2015/2016 (vpis z dnem 1.
9. 2015).
7. APRIL - SVETOVNI DAN ZDRAVJA
je letos posvečen varnosti živil. Pomemben
dejavnik varovanja zdravja je oskrba z
varno hrano, ki ne ogroža zdravja ljudi
preko fizikalnih, kemičnih, bioloških ali
drugih vrst onesnaženj in je temelj zdrave
prehrane.
V skladu z Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS,
št. 100/05, 25/08 in 36/10), vrtec lahko
sprejme otroka, ko je dopolnil starost
najmanj 11 mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega
dopusta v obliki polne odsotnosti z
dela.
ČETRTEK, 9. APRIL
»Test hoje na 2 km« (Hrovača - Škrabčeva
domačija, od 17. do 18.30), kjer vam bomo
izmerili telesno zmogljivost oz. fitnes
indeks, krvni tlak in varno območje pulza.
Možen bo posvet pri zdravniku.
V primeru slabega vremena se test hoje
prenese na drug termin.
Vpis otrok bo potekal na sedežu
Vrtca Ribnica, Majnikova 3,
1310 Ribnica / uprava vrtca,
pri svetovalni delavki.
Za dodatne informacije lahko pokličete na
telefon: 040 664 754 oz. pišete na e-pošto:
adebeljak.zdrib@gmail.com.
Vabljeni na preventivne aktivnosti!
PGD Velike Poljane
vabi v nedeljo, 26. aprila,
na tradicionalni blagoslov
konj in konjenikov na Stari
Grad nad Ortnekom.
Izpolnjene obrazce Vloga za vpis otroka
v Vrtec Ribnica, ki jih dobite na upravi
vrtca ali na spletni strani vrtca www.
vrtecribnica.si, v vrtec vrnite osebno ali
po pošti najkasneje do petka, 3. aprila
2015.
Starši bodo o sprejemu otroka v vrtec
pisno obveščeni najpozneje do konca
meseca junija 2015.
Pomembno: Staršem, ki so
vloge za vpis otroka v Vrtec
Ribnica že oddali, le-te ni
potrebno ponovno oddajati.
Zbor konjenikov bo ob 13.30 na Marofu
pod gradom, blagoslov konj pa ob 14.
uri.
Blagoslovu bo sledilo družabno srečanje z
ansamblom Ribniški pušeljc.
svetovalna delavka BERNARDA OSOJNIK
ravnateljica DARJA ŠILC
42
Datum: SOBOTA, 11. 4.
Kam: na KRAŠNJI VRH (542 m).
Načrt poti: Metlika (163 m)–Bojanja vas–
Krašnji vrh (542 m)–sestop po isti poti.
Zahtevnost: lahka pot.
Trajanje hoje (okvirno): 5 ur.
Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 7. aprila, ob 19. uri na sedežu PD
Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica.
Potrebna je primerna osebna planinska
oprema, pohodniške palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS) in
varen korak.
Vodja: Marjan Intihar, vodnik PZS.
Datum: SOBOTA, 25. 4.
Kam: na SVINJAK (1653).
Načrt poti: Kal Koritnica (460 m)–Svinjak
(1031 m)–sestop po isti poti.
Zahtevnost: zahtevna pot.
Trajanje hoje (okvirno): 6 ur.
Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 21. aprila, ob 19. uri na sedežu PD
Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica.
Potrebna je primerna osebna planinska
oprema, pohodniške palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS) in
varen korak.
Vodja pohoda: Marjan Intihar, vodnik PZS.
Za vsak pohod oz. izlet bodo izobešeni
plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijava, ura odhoda, potrebna oprema …).
Srečno in varen korak!
PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA
V primeru, da bo prijav za sprejem
otrok v programe vrtca z dnem 1. 9.
2015 več kot je prostih mest, bo o
sprejemu odločala Komisija za sprejem
otrok v vrtec.
Dodatne informacije dobite osebno
ali po telefonu pri svetovalni delavki
Bernardi Osojnik na tel. št. 01/620 93
75 ali na upravi vrtca na tel. št. 01/620
93 71.
Lepo vabljeni!
APRIL 2015
Naslednja
številka Rešeta
izide
30. aprila 2015.
Gradivo oddajte
do
17. aprila.
Praznovanje na Bregu
Pesnik Pavček je zapisal: »Treba je mnogo preprostih besed kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi
slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota.« V tem kaotičnem, razvrednotenem svetu, ki je izgubil
pravo smer, še kako potrebujemo jasne, preproste besede.
PAVČKOVO PESEM ANGEL ZA MAME JE PREBRALA
NUŠA
MISLI O DRUŽINI SO BILE VEZNI TEKST PRIREDITVE
S temi besedami se je začelo praznovanje materinskega dneva oz. dneva staršev kot dogodek
poimenujemo v našem društvu Veter na Bregu pri
Ribnici. Devetnajstega marca praznujemo praznik
sv. Jožefa, ki je zavetnik očetov, 25. marec pa je
Marijin praznik, materinski dan. V našem društvu
ta dva praznika že vsa leta združujemo v dan
staršev. Mala četica, ki so jo sestavljali: Patrik, Dora,
Ines, Matic, Matej, Ema, Patricija, Ana, Vid, Nuša
in še en Matic je staršem pripravila simpatičen
program.
S pesmijo, recitacijami in igranjem na inštrumente
so se staršem zahvalili za vso njihovo skrb, ljubezen
in dobroto.
EMA ŽE DOBRO OBVLADA FLAVTO
PESEM O MAMI JE ZAPEL VID
Večer smo seveda
zaključili s prijetnim
druženjem in skromnim prigrizkom. Na
tem mestu bi se rada
še enkrat zahvalila
moji mali četici za
res lepo sodelovanje in vsem, ki ste si
dogodek prišli pogledat.
Tekst DANICA CVAR
Foto Peter Cvar
PATRIK JE RAZTEGNIL MEH
DUET VIOLINA IN VIOLA, INES IN DORA
Za vse matere
V nedeljo, pred materinskim dnem, je tako kot vsako leto KUD France Zbašnik v
sodelovanju z Občino Ribnica in POŠ Dolenja vas pripravilo proslavo za materinski dan. V polni dvorani ob osnovni šoli so se predstavili vsi razredi osnovne šole,
Moški pevski zbor Lončar, Šolski pevski zbor, Župnijski pevski zbor, Cerkveni
otroški in mešani pevski zbor ter Tomy Mihičinac, ki je izvedel akrobatsko točko
ob drogu, ob kateri je nežnejšemu spolu prav slišno jemalo sapo. Celotno prireditev je povezovala Petra Stopar, ki je tudi zapela z gostujočo vokalno skupino
Ognjišče.
Tekst in foto SAŠO HOČEVAR
ŠOLSKI PEVSKI ZBOR
CERKVENI MEŠANI PEVSKI ZBOR IZ DOLENJE VASI IN NJIHOVA UPRIZORITEV DELA MJUZIKLA BRILJANTINA
ŽUPNIJSKI PEVSKI ZBOR
PEVSKI ZBOR LONČAR
VOKALNA SKUPINA OGNJIŠČE
OFS LONČKI
TOMY MIHIČINAC