september 2015 - Ministrstvo za obrambo
ŠTEVILKA 9 SEPTEMBER 2015 Z izzivI se SPOPRIJEMAMO samozavestno in zavzeto Vaja Takojšen odgovor 2015 INTERVJU ministrica za obrambo Andreja Katič Oktober — mesec požarne varnosti Priloga: 132. gorsKi polk UVODNIK VSEBINA 4 aktualno Nacionalnovarnostni sistem na preizkušnji 6 izpostavljamo PREDNOSTNA NALOGA je sprejetje razvojno naravnanega proračuna 10. strateški forum Bled o priložnostih, sodelovanju in enakih možnostih 9 intervju Slovenski vojaki bodo do konca leta opremljeni z osnovno vojaško opremo 12 iz naših enot VAJA TAKOJŠEN ODGOVOR 2015 ZA SKUPNI CILJ 60 let neprekinjenih meteoroloških meritev in opazovanj Z VAJO FALCO V preverili reševanje ob biološkem napadu Zlomljeno krilo 2015 STRELJALI z minometi 60 milimetrov Mednarodna vojaška vaja Italian Blade 15 23 priloga: 132. gorp Oditi v gore je kot vračati se domov Opremljeni s tradicijo in zazrti v prihodnost Gore so naša danost, gorsko bojevanje je naša dolžnost Bojno moč enote zagotavljajo doktrina, izobraževanje in usposabljanje V gorah sta le dve oceni – zmoreš ali ne Cilje nosimo v sebi 1. gorska četa 2. gorska četa Z znanjem in voljo v podporo polku Ne moreš razumeti svoje tradicije, če je ne povežeš z drugimi NATOV CENTER ODLIČNOSTI ZA GORSKO BOJEVANJE Čestitka za četrt stoletja Gorsko bojevanje in pogled naprej 32 videli smo Biti vodnik reševalnega psa je način življenja 34 obrazi Od vikarja do stolnega župnika 36 zaščita in reševanje Če zagori, naj se ti ven mudi Ocenjevanje škode po naravnih nesrečah CZ vzpostavila namestitvene centre za migrante Prostori stare vojašnice na Vrhniki pripravljeni za prihod prvih migrantov 40spremljamo Slovenski prostovoljci v vrhu svetovnega gasilstva 42 šport v vojski Tehnika, kondicija, eksplozivnost in občutek za divjo vodo 44 preživetje Polharija 45 pojdite z nami V hribih malo drugače 46 odlikovanja v sv Hladno in strelno orožje 47 jezikovni in terminološki kotiček Besedni red (2. del) Vojaški žargonizmi 48 ste vedeli Četrt stoletja od sestanka na Pristavi in projekta MSNZ 48 stenčas PREBRALI SMO NOVICE 50razvedrilo nagradna križanka POIŠČI PET RAZLIK Pomoč Civilne zaščite in Slovenske vojske pri oskrbi migrantov v Sloveniji 6 Čeprav je Slovenija za večino beguncev le tranzitna država, mora zagotoviti razmere za začasen sprejem in oskrbo, hkrati pa poskrbeti za konkreten in učinkovit sistem nadzora migracij znotraj schengenskega območja. S prihodom prvih migrantov čez slovensko-hrvaško državno mejo se je v dejavnosti pri reševanju begunske problematike pri nas dejavno vključilo tudi Ministrstvo za obrambo. 16 SV 18 20 V podporo humanitarnemu delu operacije naloge opravlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v logistično podporo državnim organom in nevladnim organizacijam pri oskrbi beguncev v Sloveniji pa se je vključila tudi Slovenska vojska. Njeni pripadniki skladno z zahtevki po skoraj vsej Sloveniji s tovornimi vozili vozijo različna sredstva, pomagajo pri postavljanju in urejanju terenskih nastanitvenih zmogljivosti, oskrbovanju z gorivom in pri pripravljanju ter razdeljevanju toplih obrokov hrane. Za območja na vzhodu Slovenije, kjer je načrtovano, da bo največ migrantov, so v URSZR pripravili operativne načrte, ki vključujejo vse za oskrbo in nastanitev večjega števila ljudi. Postopki ukrepanja so namreč podobni kot ob naravnih in drugih nesrečah, pri čemer pristojne službe Civilne zaščite ukrepe izvajajo v koordinaciji z Ministrstvom za notranje zadeve. Uprava RS za zaščito in reševanje ter organizacije in društva, ki delujejo na področju zaščite in reševanja, se tako vključujejo v zagotavljanje logistične podpore Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji pri vzpostavljanju sprejemnih in namestitvenih centrov za begunce ter pri njihovi oskrbi z vodo, hrano, higienskimi pripomočki in najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. V pomoč beguncem se množično vključujejo tudi humanitarne organizacije, s Civilno zaščito pa še posebno intenzivno sodelujeta Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas, ki sta spodbudila akcije zbiranja sredstev za pomoč vsem, ki jo nujno potrebujejo. Marko Pišlar 32 42 2 8 Slovenija se je v preteklih dneh spoprijela z množičnim valom migrantov z Bližnjega vzhoda, saj čez Makedonijo, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo načrtujejo pot v države Zahodne in Severne Evrope. 34 45 SV 3 AKTUALNO Nacionalnovarnostni sistem na preizkušnji Temeljni strateški razvojno-usmerjevalni dokument Republike Slovenije Resolucija o strategiji nacionalne varnosti je bil sprejet v državnem zboru marca 2010. Dokument je končno nadomestil zastarelo resolucijo iz leta 2001, torej iz časa pred vključitvijo Slovenije v Nato in Evropsko unijo. Resolucija iz leta 2010 je postavila Slovenijo na področju nacionalne varnosti v sodoben evro-atlantski kontekst s podobnimi varnostnimi grožnjami in izzivi. Resolucija definira »nacionalne interese Republike Slovenije kot življenjske in strateške. Trajna življenjska interesa Republike Slovenije sta ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter ohranitev nacionalne identitete, kulture in samobitnosti slovenskega naroda tako znotraj mednarodno priznanih meja Republike Slovenije kot v zamejstvu in po svetu«. Nacionalnovarnostni sistem je tisti, ki mora v prvi vrsti skrbeti za zagotovitev oziroma ohranitev življenjskih in strateških interesov v tem multipolarnem, globaliziranem in nepredvidljivem svetu. v naši državi in regiji najbolj aktualnemu transnacionalnemu viru ogrožanja in tveganja, kot ga uvršča resolucija, torej nezakonitim migracijam. Nezakonite migracije, ki že dlje časa pretresajo našo soseščino, so eksplodirale in prodrle v javnost kot tema številka ena zadnji mesec. Nezakonite migracije so nedvomno posledica konkretnega globalnega vira ogrožanja in tveganja, konkretnega kriznega žarišča. Vojna v Siriji, ki traja že več kot štiri leta, je prepletena s kriznim žariščem v Iraku, ki je to postal po vojaški intervenciji leta 2003. Statistike so neizprosne, saj je iz Iraka skoraj 600.000 beguncev, 3,5 milijona ljudi je notranje preseljenih oseb, torej ljudi, ki so prav tako morali zapustiti svoja domovanja in premoženje ter so prebegnili drugam znotraj države. V Siriji so te številke še bistveno višje. Tako je od 22 milijonov prebivalstva v Siriji v vojni umrlo od 240.000 do 340.000 ljudi, notranje razseljenih oseb je najmanj 7,6 milijona, beguncev pa več kot štiri milijone. V Turčiji je skoraj 2,2 milijona beguncev, torej več kot nas je Slovencev, v Libanonu jih je več kot 1,2 milijona, milijonsko številko pa naj bi dosegli sirski begunci tudi v Jordaniji. Obstajajo težave pri pridobivanju natančnih podatkov, vendar so ti od UNHCR dovolj zgovorni, da opozorijo na to strašno humanitarno in vsečloveško katastrofo, ki smo ji priča v Iraku ter Siriji. Več kot 2000 let stara krščanska civilizacija in več kot trimilijonska populacija sta bili dobesedno izbrisani. Regionalen oboroženi spopad, ki ima elemente državljanske vojne, regionalne vojne z vmešavanjem sosed v konflikt ter globalne vojne z vmešavanjem velesil na eni in drugi strani, je postal regionalen vir tveganja za Jugovzhodno Evropo, Zahodni Balkan in Evropsko unijo. Val nezakonitih migrantov, ki je eksplodiral letos poleti, je postal najprej humanitarno vprašanje, na varnostni vidik pa so prvi vidno opozorili šele Madžari. Begunci, ki so se iz taborišč v Turčiji in iz drugih okoliških držav napotili na pot po balkanski transverzali do Nemčije, so tako postali migranti, iskalci boljšega življenja na Zahodu. Nemška kanclerka je s svojim pozivom dobrodošlice vsem v Nemčiji odprla pandorino skrinjico in motivirala za pot še tiste, ki niso nameravali zapustiti begunskih taborišč, upajoč, da se bodo vendarle lahko nekoč vrnili domov, ob svoja ognjišča, od koder so bili pregnani. Način, kako so to izvedli, torej brez dokumentov, volje in želje, da meddržavne meje prestopajo na mejnih prehodih, je migrante opredelil kot ilegalne, nezakonite, proces pa kot nezakonite migracije, varnostno tveganje in grožnjo transnacionalne dimenzije, kot jo opredeljuje resolucija. Na potezi SKUPNA EVROPSKA zunanja in varnostna politika Begunska nezakonita migracijska tragična zgodba je skupek tragedij veliko nič krivih posameznikov, kar izkoriščajo tihotapci z ljudmi, med njih pa so se zelo verjetno pomešali tudi pripadniki terorističnih skupin, kot je Islamska država. Številke, ki se približujejo milijonu, so spet razgalile bedo skupne evropske zunanje in varnostne politike ter načela zagotavljanja varnosti meja po sprejetju schengenskega sporazuma. Gradnja zidu na zunanji meji Evropske unije na Madžarskem je mogoče razumljiva poteza z vidika Madžarske, z vidika EU pa spreminjanje Evrope v ograjeno Evropo ni nekaj, kar sledi temeljnim ciljem, zakaj je EU nastala. Pokazalo se je, da EU nima jasne politike in načrtov, kako se spoprijeti z množično migrantsko krizo, temveč je preprosto prepustila države članice vsako sebi. Začasnih suspenzov notranjih meja po schengenskem sporazumu je vedno več, Slovenija pa se lahko upravičeno zaskrbljeno sprašuje, kaj to pomeni za slovensko nacionalno varnost. Ali se lahko kot država spoprimemo z deset in deset tisoči nezakonitih migrantov v naši državi, ki bodo zaradi suspenza schengenskega dogovora naenkrat obtičali v Sloveniji? V državi, za katero pravimo, da ima velike težave z revščino in pomanjkanjem služb za svoje državljane. To je dilema med trenutno humanitarnostjo in dolgoročnim bremenom. Breme, ki ga lahko odložimo le tako, da omogočimo dostojno življenje večini teh ljudi tam, od koder prihajajo. In to je vprašanje par excellence za politične odločevalce v EU. Ali smo pripravljeni vojaško posredovati v Siriji in Iraku ter rešiti ta problem tam, kjer izvira? Ali je za to politična volja in ali je za to denar v podhranjenih proračunih evropskih vojsk, pri čemer Slovenija ni izjema? Za slovenske odločevalce je bistveno vprašanje, ali zagotavljamo dovolj denarja ključnim institucijam nacionalnovarnostnega sistema. Moj odgovor je ne. Ali razmišljamo o optimizaciji naših resursov? Ne vem, vem pa, da četrti odstavek 37. člena Zakona o obrambi omogoča, da »Slovenska vojska lahko sodeluje s Policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade. Pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju teh nalog nimajo policijskih pooblastil«. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali je Slovenska vojska za to usposobljena in opremljena, če ne, pa zakaj ne. Veliko zahtevnih vprašanj za politične in strokovne odločevalce. Sam bi si želel le slišati kakovostne odgovore. Besedilo: dr. Damir Črnčec Fotografija: BOBO Viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti in sicer obrambnega sistema, sistema notranje varnosti ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Del zagotavljanja nacionalne varnosti so tudi zunanjepolitična, gospodarska, informacijska in druge dejavnosti, ki neposredno vplivajo na nacionalno varnost. Jedrna, najpomembnejša struktura, ki skrbi za dobro delovanje sistema notranje varnosti, je Policija, v kateri je bistveni strokovni odločevalec generalni direktor Policije, politični pa notranji minister oziroma ministrica. V obrambnem sistemu je bistvena institucija Slovenska vojska, njen vrhovni strokovni odločevalec je načelnik Generalštaba Slovenske vojske, politični pa obrambni minister oziroma ministrica ter seveda vrhovni poveljnik obrambnih sil, predsednik Republike Slovenije. Podsistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami strokovno vodita generalni direktor Uprave Republike Slovenije za obrambo, ki je organ v sestavi Ministrstva za obrambo, in poveljnik Civilne zaščite ter politično minister oziroma ministrica za obrambo. Preprosto povedano, bistveno breme političnega odločanja, usmerjanja in vodenja vojske, Policije, gasilcev in reševalcev je v rokah obrambnega oziroma notranjega ministra. Politično zaslombo in usmeritve lahko ministra iščeta v vladi ter njenem posvetovalnem telesu Svetu za nacionalno varnost (SNAV), ki mu strokovno asistira Sekretariat Sveta za nacionalno varnost. V praksi največkrat to pomeni, da se na vladi in SNAV obravnava gradivo, ki ga je pripravil en ali drugi resor samostojno ali skupaj. Minister za notranje zadeve in minister za obrambo sta torej ključni osebi, ki se morata vsak dan spoprijemati z vso kompleksnostjo sodobnih virov ogrožanja in tveganja. Svet je poln ogrožanj in tveganj, ki jih resolucija razdeli med globalne, nadnacionalne in nacionalne. Globalna so »podnebne spremembe, finančna, gospodarska in socialna tveganja ter krizna žarišča«. Nadnacionalni viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti so, kot že ime pove, tisti, ki presegajo nacionalne meje, saj imajo transnacionalno poreklo in čezmejne razsežnosti. Med te vire ogrožanja in tveganja spadajo »terorizem, nedovoljene dejavnosti na področju konvencionalnega orožja, orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije, organiziran kriminal, nezakonite migracije, kibernetske grožnje in zloraba informacijskih tehnologij in sistemov, dejavnost tujih obveščevalnih služb in vojaške grožnje«. V kategorijo nacionalnih virov ogrožanja in tveganja uvrščamo tiste, ki so dominantno vezani na nacionalno, slovensko okolje. Govorimo o »ogrožanju javne varnosti, naravnih in drugih nesrečah, omejenosti naravnih virov ter degradaciji življenjskega okolja, zdravstvenoepidemioloških grožnjah ter določenih dejavnikih negotovosti«. Iz večnivojskosti in heterogenosti je razvidno samo po sebi, da je spoprijemanje s sodobnimi viri ogrožanja in tveganja kompleksen ter zahteven posel. Spoprijemanje zahteva jasen formalni, strateško-normativni okvir, razvejano organizacijsko strukturo z natančno definiranim sistemom vodenja ter izobražene in usposobljene ljudi v vseh strukturah ter na vseh ravneh. To velja tako za strokovnjake v ožjih poklicnih skupinah, kot so policisti, gasilci, reševalci itn., za njihove strokovno nadrejene odločevalce ter na vrhu piramide odločanja za politične odločevalce. V primeru Slovenije to pomeni kakovostno delovanje vseh treh podsistemov in spremljajočih dejavnosti. Migranti v iskanju boljšega žiNacionalnovarnostni sistem namreč temeljni vljenja in varnega okolja na učinkovitem delovanju treh podsistemov, Naj namenim svojo pozornost temu, trenutno 4 SV SV 5 izpostavljamo Na Ohridu potekala konferenca Jadranske LISTINE Načelnik Generalštaba SV generalmajor dr. Andrej Osterman se je od 16. do 18. septembra na Ohridu v Republiki Makedoniji udeležil konference Jadranske listine (A-5) v formatu načelnikov generalštabov. Republika Slovenija je na konferenci sodelovala kot opazovalka. Namen konference je bil pregled sklepov z zadnje konference, skupnih prizadevanj pri doseganju partnerskih ciljev in zmogljivosti ter poglobitev dvostranskega sodelovanja. Srečanje je z vidika posamezne države članice Jadranske listine pomembno zaradi izmenjave stališč in pogledov glede razvoja bistvenih vojaških zmogljivosti v zavezništvu do leta 2020 ter morebitnega skupnega nastopanja v operacijah kriznega odzivanja, sodelovanja pri pomoči pri naravnih nesrečah ter drugih oblikah, ki prispevajo k usklajenemu sodelovanju držav članic A-5. bo samodejnega klica v sili iz poškodovanega vozila, na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje pa so izdelali aplikacijo za pametne telefone, namenjeno seznanitvi javnosti o ravnanju ob enajstih tipih nesreč. Veliko prizadevanj je vodstvo namenilo izboljšanju sodelovanja z lokalnim prebivalstvom v okoljih, kjer je navzoča Slovenska vojska, predvsem z občino Postojna, v kateri je največje vadišče Slovenske vojske, in tudi sodelovanju z gospodarstvom pri poslovnih priložnostih v okviru Nata in Evropske obrambne agencije ter možnostim koriščenja evropskih sredstev. Ministrica Katič je kot uspešne izpostavila javne dražbe neperspektivnih nepremičnin, zastarele opreme, vozil in drugih sredstev. V zadnjem letu je bilo pregledno urejeno sofinanciranje dejavnosti društev in zvez vojnih veteranov. Že v teh dneh bo ministrstvo vladi predlagalo v sprejem obrambni načrt države. Med pomembnimi nalogami je še oblikovanje celovitega sistema kriznega upravljanja. Glede migracijske problematike je ministrica dejala, da bo podporo humanitarnemu delu izvajala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Slovenska vojska pa bo vključena predvsem za logistične naloge. Za območja na severovzhodu države, kjer pričakujejo največ migrantov, v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje pripravljajo operativne načrte, ki bodo vključevali vse za oskrbo in Ministrica za obrambo Andreja Katič je 15. septembra na nastanitev več ljudi. Postopki ukrepanja bodo podobni kot ob naravnovinarski konferenci ob prvem letu dela vlade predstavi- nih in drugih nesrečah, pri čemer bodo pristojni v Civilni zaščiti ukrela dosežke ministrstva in prednostne naloge za prihodnje pe izvajali v koordinaciji z Ministrstvom za notranje zadeve. Kot uspešno je ministrica za obrambo izpostavila tudi ustanavljanje Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Sloveniji, saj je ta po marca podpisanem sporazumu o njegovi ustanovitvi v Washingtonu že prestal zahteven postopek akreditacije v okviru Zavezniškega poveljstva za transformacijo in bo formalno aktiviran oktobra. V okviru prizadevanj za učinkovitejše ukrepanje ob nesrečah je ministrstvo oblikovalo modularno zmogljivost Slovenske vojske za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah z do 740 pripadniki SV, ki bodo v 24 urah pripravljeni za ukrepanje. Prav tako je ministrstvo uspešno organiziralo delovne posvete z župani slovenskih občin za večjo učinkovitost delovanja sistema na regionalni ravni. Za sofinanciranje dejavnosti javnih reševalnih služb ter drugih enot za zaščito, reševanje in pomoč je, kot je poudarila ministrica, zagotovljenega toliko denarja kot prejšnje leto, končani so postopki nakupa vmesnika za uved6 SV V Bovcu odprli nov dom zaščite in reševanja s heliodromom V Bovcu je bila v soboto, 19. septembra, slovesnost ob odprtju novega doma zaščite in reševanja ter novega heliodroma, katerega gradnja je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi v okviru jadranskega čezmejnega programa IPA. V novem domu bodo delovale tamkajšnje enote za zaščito in reševanje ter župnijska Karitas in bovški Rdeči križ Slovenije. Dogodka sta se udeležila tudi državni sekretar Ministrstva za obrambo mag. Miloš Bizjak ter generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But. Vlada sprejela odločitev o sodelovanju Slovenije v operaciji EU v južnem delu osrednjega Sredozemlja Vlada je na seji 18. septembra sprejela odločitev o sodelovanju Republike Slovenije z do dvanajstimi pripadniki in večnamensko ladjo Slovenske vojske Triglav 11 s pripadajočo posadko v prvem delu druge faze operacije Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja EUNAVFOR MED na odprtem morju s predvidenim začetkom oktobra. V okviru prvega dela druge faze operacije bo Slovenija sodelovala glede na potrebe v okviru operativnega poveljstva operacije, poveljstva sil in mobilne vojaške bolnišnice role 2 ter z večnamensko ladjo Triglav 11 s pripadajočo posadko, vključno z nacionalnim podpornim elementom. Ladja Triglav 11 lahko sodeluje v operaciji do štiri mesece brez rotacij, vendar z možnostjo ponovne napotitve po operativnem premoru, ki ni krajši od šestih mesecev. Glavni namen operacije s prvotnim mandatom enega leta, je prekinitev modelov delovanja tihotapcev z ljudmi v južnem delu osrednjega Sredozemlja, ki predstavlja območje delovanja operacije. Trenutno v operaciji sodeluje osemnajst držav Evropske unije z vodilno vlogo Italije. Fotografija: Borut Podgoršek Fotografija: SSK MO Pripravila: Aleksandra Pelko Jamnik Obisk ministra za obrambo Romunije potekal v znamenju krepitve dvostranskih odnosov na obrambnem in vojaškem področju Na povabilo ministrice za obrambo Andreje Katič je bil v ponedeljek, 14. septembra, na povratnem uradnem obisku v Republiki Sloveniji minister za narodno obrambo Romunije Mircea Duşa. Največ pozornosti na pogovorih sta ministra namenila dvostranskemu sodelovanju na obrambnem in vojaškem področju, ki sta ga ocenila kot uspešno. Strinjala sta se, da bo k nadaljnji krepitvi sodelovanja v prihodnje dodatno pripomogla tudi nedavna ponovna vzajemna akreditacija obrambnih atašejev. Največ dvostranskih aktivnosti poteka na področju vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Pripadniki romunske vojske so bili tudi udeleženci velike mednarodne vojaške vaje Jadranski udar 2015, ki je junija potekala v Sloveniji, in skupnega usposabljanja usmerjevalcev posredne ognjene podpore v začetku septembra. Ob tem je ministrica Andreja Katič romunskega kolega seznanila z namero Slovenske vojske, da vzpostavi regionalno šolo usmerjevalcev združenega ognja, kar odpira nadaljnje možnosti za sodelovanje. Ministra sta govorila tudi o novih možnostih sodelovanja, pri čemer je ministrica izpostavila novi Natov center odličnosti za gorsko bojevanje. V Romuniji je bil marca 2010 vzpostavljen Center odličnosti za zbiranje obveščevalnih podatkov s človeškimi viri (HUMINT), v katerega je leta 2009 Slovenija napotila svojega predstavnika, ki opravlja delo poveljnika oziroma dekana za študijske zadeve. Romunski obrambni minister se je v Parku vojaške zgodovine v Pivki udeležil tudi posebne slovesnosti, na kateri je Vojaškemu muzeju SV za razstavni predmet uradno predal letalo IAR-93 Orel, ki ga je muzeju podarila romunska vlada. Vlada imenovala novega generalnega direktorja Obveščevalno varnostne službe MO Vlada Republike Sloveniji je na seji 10. septembra za pet let na položaj novega generalnega direktorja Obveščevalno varnostne službe imenovala mag. Franca Trbovška. V Obveščevalno varnostni službi ministrstva je zaposlen od leta 1995, pred tem pa je bil zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve. V 20 letih dela v Obveščevalno varnostni službi je opravljal več pomembnih dolžnosti in si pridobil bogate izkušnje, saj je med drugim sodeloval tudi v mednarodnih operacijah in na misijah v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Fotografija: Bruno Toič obdobje. V okviru opravljenih nalog ekipe v zadnjem letu je izpostavila sprejetje posebnega pravilnika za zagotovitev nadaljnjega helikopterskega reševanja z državnimi zrakoplovi in projekt uporabe falcona za prevoz človeških organov. Med prednostnimi nalogami je ministrica izpostavila sprejetje razvojno naravnanega obrambnega proračuna, ki naj bi se od leta 2017 povečeval za 0,04 odstotka na leto, pripravo novih Zakona o obrambi in resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 2016–2022 ter čimprejšnje sprejetje srednjeročnega obrambnega programa 2015–2020. Fotografija: SV Prednostna naloga je sprejetje razvojno naravnanega proračuna V svojem nagovoru zbranim je državni sekretar mag. Miloš Bizjak izpostavil predvsem pomen uspešnega pridobivanja evropskih sredstev za projekte. »To je dokaz vsem tistim, ki trdijo, da je črpanje evropskih sredstev zelo težavno in na občinski ravni skoraj nemogoče. Vi ste pokazali, da se s pravilno izbiro investicije in pravilno prijavo in seveda s požrtvovalnim vodenjem projekta, da iztržiti 85 odstotkov celotne investicije, ki ni majhna,« je pohvalil delo občine Bovec. SV 7 INTERVJU Kako po malo več kot štirih mesecih vodenja ocenjujete stanje v obrambnem resorju? Tako kot sem povedala že ob predstavitvi kandidature za obrambno ministrico, lahko danes vnovič potrdim, da ministrstvo sestavljajo kompetentni in strokovni sodelavci, ki so pripravljeni dobro delati. Tudi izzivov in težav v obrambnem resorju ne manjka, teh pa je več, kot sem jih pričakovala. Nižanje obrambnega proračuna se pozna na vseh področjih dela obrambnega resorja. Struktura zaposlenih na MO se vse bolj stara in zaradi prepovedi zaposlovanja je vedno manj novih sodelavcev s svežimi zamislimi. Namesto da bi sodelavce, ki so odšli v pokoj, nadomestili z mladimi ljudmi, zaposleni prevzemajo naloge od upokojenih sodelavcev, kar se na žalost vse bolj kaže tudi pri rezultatih dela. 10. strateški forum Bled o priložnostih, sodelovanju in enakih možnostih Ministrstvo za zunanje zadeve in Center za evropsko prihodnost sta 31. avgusta ter 1. septembra gostila jubilejni že 10. strateški forum Bled v okviru vodilne konferenčne teme vizije novih partnerstev. Več kot 700 gostom iz 65 držav in mednarodnih organizacij je dogodek v okviru enajstih panelov omogočil izmenjavo pogledov na izzive pri uresničevanju novih ciljev trajnostnega razvoja, na vlogo partnerstev ter vprašanja miru in varnosti, gospodarskega in ekonomskega sodelovanja ter razvoja in človekovih pravic. Dogodek je spremljalo tudi več kot 120 predstavnikov slovenskih in tujih medijev. Besedilo: Melita Šinkovec in mag. Marko Čehovin, Direktorat za obrambno politiko Razprava o Zahodnem Balkanu Ena izmed najbolj obiskanih razprav je potekala v okviru panela Zahodni Balkan: regija v središču geostrateškega premisleka. V okviru razprave je sodelovalo kar enajst visokih gostov, ki so bili vsi z izjemo moderatorja visoki predstavniki vlad držav, med katerimi je bilo šest ministrov, in sicer ministra za evropske zadeve Nemčije in Francije ter ministri za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Madžarske ter Makedonije, in namestnik pomočnika državnega sekretarja ZDA. Zahodni Balkan je območje, s katerim se mednarodna skupnost ukvarja že več kot dvajset let in je še vedno slabo razvito, varnost pa je razmeroma krhka. Mnogi upravičeno trdijo, da gre za območje, na katerem ima mednarodna skupnost še veliko nedokončanega dela. Napredek je pri ekonomskem razvoju, gospodarski rasti in zaposlovanju zelo počasen. Državljani niso zadovoljni z življenjskim standardom, svoje prihodnosti pa ne vidijo optimistično. Poleg evropskih integracijskih procesov hkrati potekajo tudi procesi, ki negativno vplivajo na evropsko povezovanje, kot so korupcija, energetska nestabilnost, migracije, terorizem, beg možganov in tuji bojevniki. Prav migracije so v zadnjih tednih močno zaznamovale odnose med državami in pokazale na razlike v mišljenju ter pristopu k reševanju tega izziva. Kljub nekaterim negativnim ocenam in zaznanemu pesimističnemu zrenju v prihodnost si mednarodna skupnost prizadeva z državami Zahodnega Balkana voditi dialog na različnih ravneh in forumih. Vrh o Zahodnem Balkanu, berlinski proces, proces Brdo, WB6 in druge širše pobude v Jugovzhodni Evropi predstavljajo možnosti ter priložnosti za dialog in sodelovanje tako z državami EU kot državami v regiji. Ob teh povezavah ne smemo pozabiti, da so države Zahodnega Balkana tiste, ki morajo biti v omenjenih procesih odzivne in proaktivne in iskati konkretne projekte ter aktivnosti na gospodarskem, infrastrukturnem in energetskem področju ter področju človekovih pravic in prava. Države, ki so najbolj vključene v regijsko sodelovanje, in sicer ZDA ter Nemčija, opažajo, da je veliko narejeno na deklarativni ravni, primanjkuje pa vneme in zanosa pri uresničevanju izrečenega ter napisanega. Po desetih letih obstoja se je Strateški forum Bled uspešno uveljavil kot eden najbolj prepoznavnih forumov združevanja visokih političnih in strokovnih osebnosti v regiji. Za zagotovitev še bolj kakovostnih razprav bi se lahko zmanjšalo število sodelujočih na panelih, vključilo več akademikov in zagotovilo več možnosti za izmenjavo mnenj ter izkušenj tudi z občinstvom. 8 SV Slovenski vojaki bodo do konca leta opremljeni z osnovno vojaško opremo Ministrica Andreja Katič se je na Bledu sestala s posebno odposlanko generalnega sekretarja Nata za področje žensk, miru in varnosti Marriët Schuurman Ministrica za obrambo Andreja Katič, ki se je jubilejnega 10. strateškega foruma Bled udeležila prvi dan, se je ob robu srečanja z ekipo sestala s posebno odposlanko generalnega sekretarja Nata za področje žensk, miru in varnosti Marriët Schuurman, ki je sodelovala kot razpravljavka na okrogli mizi o preprečevanju spolnega nasilja na kriznih območjih. Ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman sta s sodelavkama posebni odposlanki generalnega sekretarja Nata predstavila razmere v Slovenski vojski, v kateri delež pripadnic SV v zadnjem desetletju presega 15 odstotkov, s čimer se SV uvršča v vrh držav članic Nata, razmeroma veliko žensk pa delo opravlja na pomembnih vojaških dolžnostih in imajo visoke čine. Delež žensk, ki delujejo v mednarodnih operacijah in na misijah, je od 6,5 do 9 odstotkov, pri čemer SV skladno z usmeritvami Nata posebno pozornost namenja sestavi mešanih ekip, ki delujejo na terenu, in popolnjevanju posebnih dolžnosti s pripadnicami SV. Slovenska vojska ima že več let nacionalnega predstavnika v Natovem odboru za to področje, junija letos pa je na Generalštabu SV začela delovati svetovalka za vidik spola. Seznanjanje z vsebinami Resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325, ki zahteva spoštovanje pravic žensk in ki je bila sprejeta pred 15 leti, je del priprav na mednarodne operacije in misije, v okviru posodabljanja vojaških programov usposabljanj in izobraževanj pa to problematiko še bolj načrtno vključujejo. Marriët Schuurman je dejala, da ima Nato sprejete ustrezne dokumente, s katerimi si prizadeva tako za zagotavljanje spoštovanja in enakopravnosti žensk v okviru zavezništva na eni kot za preprečevanje zlorab žensk na kriznih območjih na drugi strani. Julija je Nato sprejel še vojaške smernice, razvija pa tudi pravila vedenja. V mednarodnih operacijah in na misijah pod vodstvom Nata delujejo posebni svetovalci poveljnikov za vidik spola, zavedanje o problematiki pa je med poveljniki zelo visoko. Marriët Schuurman je izpostavila tudi pomen izobraževanj in usposabljanj, ki potekajo v okviru Nata. Posebej je opozorila na pomen spolno mešane sestave vojaških ekip, ki delujejo na kriznih območjih in imajo prve stike z lokalnim prebivalstvom na kriznih območjih, obenem pa je dejala, da sodelujoči v mednarodnih operacijah in na misijah potrebujejo praktična orodja za hitro identifikacijo dogajanja, groženj in njihovo preprečevanje. Besedilo in fotografija: SSK MO Kako ste zadovoljni z uresničevanjem ciljev, ki ste si jih postavili ob začetku mandata? Dva izmed pomembnejših ciljev, ki sem si ju postavila, sta priprava sprememb in sprejetje novega Zakona o obrambi, saj ga moramo nujno temeljito prenoviti. Pred poletjem smo vsem poslanskim skupinam predstavili izhodišča za spremembo zakona. Vse se strinjajo, da je treba zakon prenoviti v celoti. Tako bomo jeseni v proceduro poslali osnutek zakona s konkretnimi predlogi členov in pripravili tudi javno predstavitev mnenj, za katero so dale pobudo nekatere poslanske skupine. K obravnavi bomo povabili tako strokovno kot širšo javnost. Drugi cilj, ki sem si ga postavila, je primerno zastopanje Slovenije na srečanjih z obrambnimi ministri držav Nata in EU. Tako smo julija na obisku v Sloveniji gostili generalnega sekretarja Nata Pogovor z ministrico za obrambo Republike Slovenije Andrejo Katič Državni zbor je 13. maja na mesto ministrice za obrambo RS imenoval Andrejo Katič, nekdanjo podpredsednico državnega zbora in dolgoletno direktorico občinske uprave v mestni občini Velenje. Ministrica Andreja Katič je obrambni resor prevzela v času, ko se ta spopada z izrazitim zmanjšanjem obrambnega proračuna in ko ima številne težave na kadrovskem področju. Kot ugotavlja v pogovoru za revijo SV, je izzivov in težav več, kot jih je pričakovala. Med prednostnimi nalogami njenega mandata je izpostavila sprejem novega Zakona o obrambi, spremembe Zakona o službi v SV, sprejetje srednjeročnega obrambnega programa, ustavitev padanja obrambnih izdatkov in ureditev karierne poti z reševanjem statusa vojaka po 45. letu z možnostjo prehoda na druga delovna mesta v javnem sektorju, predvsem na področju varovanja. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič SV 9 Jensa Stoltenberga, ki je po koncu srečanja izrazil veliko zadovoljstvo nad našim delom in dosežki Slovenije, predvsem ob predstavitvi in ogledu Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah, ki ga bo Nato letos akreditiral. Pohvalil je naš prispevek v mednarodnih operacijah in na misijah, na katerih pripadniki SV vedno dosegajo najboljše rezultate in so prepoznani kot sposobni, kredibilni ter iskani sodelavci. Z generalnim sekretarjem Nata sem se pogovarjala tudi o obrambnih izdatkih. Na MO smo pripravili osnutek novega srednjeročnega obrambnega programa 2015–2020, ki smo ga pred parlamentarnimi počitnicami že poslali v vladno proceduro. Zdaj ko so znana končna izhodišča proračuna za leti 2016 in 2017, bomo končali pripravo tega dokumenta. Menim, da mora srednjeročni obrambni program temeljiti na čim bolj realni projekciji rasti obrambnih izdatkov, s čimer bomo zagotovili postopen zagon naložb v posodobitev SV. Kot dolgoletna direktorica občinske uprave v mestni občini Velenje in podpredsednica DZ imate bogate izkušnje z vodenjem. Kako vam bodo pomagale pri upravljanju tako obsežnega resorja, kot je obrambni, še posebno, ker je tog in pretežno moški kolektiv? Težko je primerjati sistema po velikosti, način dela pa se bistveno ne razlikuje. Kot ministrica si želim več skupinskega in projektnega dela. Nekaj od tega smo že uresničili z ustanovitvijo posebne projektne skupine, v kateri so uslužbenci upravnega dela MO in sodelavci iz SV in ki mora pripraviti načrt, kako v SV privabiti čim več mladih. Tak način dela si želim tudi v prihodnje. Glede na pretežno moški kolektiv kot ženska za zdaj še nisem imela težav. Pred menoj je bila na čelu MO že dr. Ljubica Jelušič, 10 SV ki je z dobrim delom utrla pot obrambne mini- je postopno zviševanje obrambnega prorastrice, zato je meni zdaj veliko laže. čuna v desetletnem obdobju do dveh odstotkov BDP. Generalnemu sekretarju Nata smo Zakaj je treba spremeniti Zakon o obrambi ob obisku v Sloveniji predstavili, da leta 2016 in kakšna je po vašem mnenju širša politič- načrtujemo ohraniti enak delež sredstev za na podpora za to? obrambo v razmerju do BDP, nato pa bi leta Zakon o obrambi je treba posodobiti, saj se je 2017 in naprej lahko zagotovili postopno viod leta 2004, ko se je nazadnje spremenil, zgo- šanje izdatkov za 0,04 odstotka BDP na letni dilo nekaj temeljnih sprememb. V tem času je ravni. Ne želim, da MO in vlada sprejmeta bilo sprejeto več strateških dokumentov, s ka- akte, v katerih se zavežemo, kakšen odstoterimi sedanji zakon ni usklajen. Prav tako tek BDP bomo namenili za obrambo, ko pa ni prilagojen trenutni organizacijski struktu- se sprejema proračun, vlada v parlament ne ri SV. Pri sprejemu Zakona o obrambi se bo pošlje predloga proračuna, ki sledi finančtreba zelo potruditi za zagotovitev čim širše- nim obljubam do Nata. Mislim, da bodo za ga političnega konsenza in pridobivanje širše leto 2016 zavezniške države do nas še kazale javne podpore, saj glede na zahtevano parla- razumevanje zaradi težkih finančnih razmer mentarno dvotretjinsko večino drugače spre- in nekaterih drugih izdatkov, za naprej, ko v membe ne bodo mogoče. Hkrati z Zakonom o Sloveniji napovedujemo gospodarsko rast, pa obrambi bomo pripravili tudi spremembe Za- bomo morali slediti zavezam, ki smo jih dali kona o službi v SV. zavezništvu, sicer bosta posledično zmanjšana kredibilnost in ugled Slovenije v Natu. Veliko zmanjševanje obrambnega proraču- Bistveno je, da smo ustavili trend padanja na se kaže predvsem pri opremljanju in ra- obrambnega proračuna za leti 2016 in 2017. zvoju SV ter sil za zaščito in reševanje. Ka- Za naprej sem zmeren optimist. tero opremo najbolj potrebujejo slovenski vojaki in reševalci? Upravni del MO se srečuje z zmanjševanjem Obrambni resor od začetka gospodarske krize števila zaposlenih, saj se upokojitve ne nanosi največje finančno breme. Obrambni pro- domeščajo z nadomestnimi zaposlitvami. račun se je v petih letih z 1,61 odstotka zmanj- Kako nameravate ob tej kadrovski dinamišal na 0,95 odstotka BDP v letošnjem letu. Ve- ki ohraniti ali celo izboljšati delo v upravliko zmanjševanje obrambnega proračuna in nem delu? posledično obrambnih izdatkov nas je prive- Gotovo je vsak tako velik sistem, kot je dlo do tega, da slovenski vojaki danes najbolj obrambni, tudi nekoliko neprožen, zato so nujno potrebujejo osnovno vojaško opremo, glede na delovne procese vedno možnosti za torej uniformo, osebna zaščitna sredstva, stre- izboljšanje. Dejstvo je, da morajo izboljšave livo itn. To bomo sicer za vse pripadnike Slo- predlagati zaposleni in jih potem tudi ponovenske vojske zagotovili do konca leta. Zaradi tranjiti. Nekateri procesi na ministrstvu se staranja opreme je treba veliko denarja name- podvajajo, zato bomo nadaljevali z njihovo niti za vzdrževanje in odpravljanje napak, ki optimizacijo, marsikje bi lahko poiskali večjo so nastale v dolgoletnem obdobju uporabe. Po- sinergijo in dosegli boljšo povezljivost med dobno stanje je tudi pri opremljanju sil za za- procesi, ki potekajo v upravnem delu miniščito in reševanje. strstva, SV ter sistemu zaščite in reševanja. Drugo veliko nerešeno vprašanje MO je staMO je po načelu dobrega gospodarja na več ranje kadra. V Slovenski vojski je povprečna javnih dražbah odprodalo neperspektivne starost skoraj 40 let, v primerljivih sodobnih nepremičnine in premičnine, s čimer je pri- vojskah pa manj kot 30 let. Treba bo izboljšadobilo kar nekaj denarja. Koliko in v kakšne ti ugled SV in urediti status vojaka, saj bo le namene ga bo porabilo? tako v SV mogoče laže privabiti mlad kader. Letos nam je z odprodajo neperspektivnih ne- Tudi v upravnem delu MO ter sistemu zaščite premičnin, predvsem stanovanj in zemljišč, in reševanja se kader stara. Moram priznati, uspelo pridobiti 2,9 milijona evrov. Z odpro- da sem bila ob prihodu na MO nad tem dejdajo premičnega premoženja MO, in sicer za- stvom zelo negativno presenečena. Zaradi starele opreme, vozil ter drugih sredstev, smo sprejetih varčevalnih ukrepov v preteklosti dobili še približno štiri milijone evrov. Tako zaposlovanje ni bilo mogoče, prav tako smo je MO pridobilo približno sedem milijonov bili priča zmanjševanju števila zaposlenih zaevrov, ki jih bomo namenili za vzdrževanje in radi upokojevanja po Zakonu za uravnoteženakup nekatere najnujnejše opreme v SV. nje javnih financ. Kot članica vlado ves čas opozarjam, da bomo morali na tem področju MO kljub zavezam ne dosega deleža obramb- nekaj narediti, saj že nastajajo generacijski nih izdatkov, ki jih predpisuje Nato, saj je prepadi, ki so vidni tako v obrambnem resormed petimi državami zavezništva, ki obram- ju kot tudi na drugih področjih javne uprave. bi namenjajo najmanjši delež BDP. Ali je po Sistem nujno potrebuje mlade in izobražene vašem mnenju Slovenija še vedno kredibilna ljudi z novimi zamislimi. Upam, da bo vlada partnerica v zavezništvu in s čim to kažemo? v bližnji prihodnosti nekaj naredila na tem Prav gotovo Slovenija kljub temu v Natu še področju in da se bodo lahko izvajale vsaj vedno uživa sloves kredibilne partnerice. najbolj nujne zaposlitve. Žal mi je, ko vidim, Našo kredibilnost in prepoznavnost v zave- da se dober kader z izkušnjami in kompetenzništvu kaže nadpovprečen prispevek sil SV cami upokoji, še preden bi to znanje ter izkuv mednarodnih operacijah in na misijah, na šnje lahko prenesel na mlajše sodelavce. katerih so naši pripadniki zaradi strokovnosti, kompetentnosti ter zaupanja visoko ce- Kakšna je letos kadrovska dinamika v SV? njeni in iskani sodelavci. Sklep voditeljev Trenutno število pripadnikov SV je pod dodržav članic Nata na vrhu v Walesu, h katere- voljenim obsegom 7254, ki je določen s kamu so se zavezale vse članice, tudi Slovenija, drovskim načrtom vlade za leto 2015. Tako je bilo 20. avgusta v SV zaposlenih 7053 pripadnikov. Iz Slovenske vojske je letos do 20. avgusta odšlo 195 pripadnikov, zaposlili pa smo jih 92. V začetku septembra smo sklenili pogodbe z 59 kandidati, ki so že opravili vse postopke za zaposlitev, v različnih fazah izbirnih postopkov pa je še 160 kandidatov. Jeseni načrtujemo, da bomo nekoliko povečali promocijo za zaposlitev v SV, tako da računam, da bomo letos zaposlili vsaj 250 novih pripadnikov. Kadrovska projekcija predvideva nadaljnjo postopno povečanje obsega SV leta 2019 in 2020. Vedno bolj aktualna postaja problematika statusa vojakov po 45. letu. Kako se boste lotili njenega reševanja? Vsekakor bo treba prednostno urediti status vojaka po 45. letu, ko po zakonu ne more več opravljati vojaške službe. Vojakom bomo morali omogočiti prekvalifikacijo in prehod na druga delovna mesta v javnem sektorju v okviru Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za pravosodje, o čemer smo se z resornima ministroma in predsednikom vlade neformalno že pogovarjali. Glede na dejstvo, da za večino ministrstev in drugih državnih ustanov varovanje izvajajo zunanji izvajalci, je zanimiv predlog, da se ustanovi posebna agencija, v katero bi lahko brez dolgotrajnih postopkov prezaposlili kader iz SV, ki je kompetenten in strokoven in ima vse veščine ter znanje za opravljanje nalog na področju varovanja. Zdaj pripadniki SV po 45. letu večinoma prehajajo v sistem zaščite in reševanja. Leta 2018 pričakujemo več vojakov, ki bodo dopolnili 45 let, zato moramo to vprašanje prednostno obravnavati in zanj poiskati ustrezne sistemske rešitve. Najprej bo treba spremeniti Zakon o obrambi in Zakon o službi v SV, v katerih bodo upoštevane vse posebnosti vojaškega poklica, s čimer bo mogoče zagotoviti lažji prehod vojakov po 45. letu. Tako bodo tudi mladi, ki se šele odločajo za vojaški poklic, videli bolj jasno karierno pot, da po 45. letu, ko bodo državi namenili svoja najboljša leta, ne bodo prepuščeni trgu delovne sile, temveč bo država zanje ustrezno poskrbela do konca njihove delovne dobe. vsak vojak vedel, kakšen bo njegov položaj po 45. letu. Za to bo treba najprej spremeniti zakonodajo in se v vladi dogovoriti, kako zagotoviti sistematičen prehod na druga delovna mesta v javni upravi. Po drugi strani bomo morali nameniti večji poudarek promociji vojaškega poklica. Zavzemala se bom, da bom promovirala SV, kjer koli bom sodelovala. Menim, da je SV kot organizacija dober promotor, zato bom podprla vse njene dejavnosti, s katerimi se lahko čim bolj približa ljudem na sejemskih in športnih prireditvah ter strokovnih srečanjih. Prizadevala si bom narediti vse, da se slovenski javnosti čim bolj približa delo SV in spremeni miselnost, da Slovenske vojske sploh ne potrebujemo, ker je Slovenija razmeroma varna država. Prav tako mora SV še naprej pomagati ljudem ob naravnih in drugih nesrečah, s čimer si izboljšuje ugled in zaupanje med državljani Slovenije. Z oblikovanjem modularne zmogljivosti SV za pomoč v naravnih in drugih nesrečah, ki smo jo predstavili v začetku leta, bo to gotovo veliko laže. Kot direktorica občinske uprave dobro poznate organizacijo in delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na lokalni ravni. Kako dobro je organiziran in kje so možnosti za izboljšavo? Ocenjujem, da sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v katerega so vključeni različni reševalci, dobro deluje. Za nadaljnje delovanje bo treba zagotoviti dovolj denarja tako na lokalni kot državni ravni. Vesela sem, da so vsi župani v Sloveniji zaradi podnebnih sprememb in novih naravnih virov ogrožanja med svoje prednostne naloge uvrstili zadovoljivo opremljenost sil za zaščito in reševanje. Kljub temu obstajajo tudi možnosti za izboljšave. Mislim, da bodo regijski posveti poveljnika CZ z župani slovenskih občin prinesli želene rezultate. Prav tako bodo okrepili zavedanje med župani, da je treba to področje dobro urediti. Moja zamisel je, da bi se več občin pri organizaciji zaščite in reševanja lahko povezovalo v tako imenovane občinske uprave, kot je to praksa na nekaterih drugih področjih, na primer pri občinskem redarstvu in inšpekcijah, ter da se v teh službah za več občin zagotovi ustrezno usposobljen kader, ki bo dolgoročno pokrival to področje, saj nesreča ne pozna občinskih mej. Župani se pogosto menjajo in nekateri se prvič srečujejo s temi področji, zato je dobro, da imajo ob sebi strokovne sodelavce, na katere se lahko zanesejo. Prav tako menim, da je na tem področju zelo pomembno sodelovanje med občinami. Prepričana sem, da bi se morala vsa gasilska in druga prostovoljna društva, ki so vključena v sistem zaščite in reševanja, dogovoriti, katero opremo potrebujejo, in jo namensko tudi kupovati. Če bi bilo treba, bi se lahko dopolnila z opremo, ki jo imajo druga društva, tudi iz sosednjih občin. Kolikor vem, tako že delajo društva v nekaterih večjih slovenskih občinah. Kako nameravate rešiti težave pri kadrovskem popolnjevanju regijskih centrov za obveščanje, v katerih primanjkuje kadra? Ne zavzemam se za zmanjševanje števila regijskih centrov za obveščanje, ker menim, da se znajo ljudje, ki bolje poznajo svoje lokalno okolje, ob naravnih in drugih nesrečah hitreje ter učinkoviteje odzvati, bo pa treba za nemoteno delo centrov zagotoviti dovolj zaposlenih. Čez poletje smo to reševali z začasnimi zaposlitvami, dolgoročno pa bomo morali kljub omejitvam zaposliti ustrezen kader. Kot sem že povedala, je ena izmed možnosti tudi prehod vojakov po 45. letu v sistem zaščite in reševanja. Kakšne spremembe še napovedujete na področju zaščite in reševanja? Pripravljamo novo resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami do leta 2022. Verjetno bo treba prenoviti tudi Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter izboljšati položaj gasilcev in drugih prostovoljnih reševalcev v tem sistemu, da bo bolj stimulativen tako za delodajalce kot tiste, ki so vanj vključeni. SV mora letos zaposliti več kot 300 novih vojakov. Kakšen kader SV najbolj potrebuje? Kot sem v uvodu že omenila, je bila za zaposlovanje ustanovljena posebna projektna skupina, ki pripravlja dolgoročni načrt zaposlovanja v SV. Skupina ima nalogo, da pridobi čim več kandidatov za zaposlitev, poenostavi izbirne postopke, razmisli o merilih za zaposlovanje in skrajša ter poenostavi postopke za zaposlovanje v SV. Letos moramo glede na kadrovski načrt SV zaposliti do 308 vojakov in do 25 kandidatov za Šolo za častnike. Kot že rečeno, bi glede na dosedanjo težnjo in število vlog za zaposlitev ter načrtovano povečano promocijsko aktivnost lahko letos v SV zaposlili vsaj 250 novih pripadnikov SV. Med njimi posebej iščemo vojake za logistične enote, vojake avtomehanike, vojake elektromehanike in vojake v intendantskih službah. Glede na vedno manjši odziv mladih za zaposlitev v SV se zdi, da Slovenska vojska izgublja konkurenčno prednost na trgu delovne sile. Kaj boste naredili, da bo SV postala znova bolj zanimiva za mlade? Najprej bo treba urediti karierno pot, da bo SV 11 iz naših enot Vaja TAKOJŠEN odgovor 2015 za skupni cilj »Skozi partnerstvo povečujemo povezljivost in krepimo stabilnost tudi v širši regiji. Za udeležene je velik logistični in organizacijski izziv, toda učenje ter usposabljanje ostajata del naše dnevne rutine do visoke usposobljenosti in izurjenosti,« je ob začetku osrednje vaje Slovenske vojske 9. septembra dejal slovenski vodja vaje in poveljnik 1. brigade brigadir Roman Urbanč. Vojaška vaja, ki je trajala do 22. septembra, je potekala na več vadiščih v Sloveniji, na hrvaškem vojaškem vadišču Eugen Kvaternik v Slunju in Nemčiji. Vajo so si 18. septembra ogledali tudi predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, ministrica za obrambo Andreja Katič ter namestnik načelnika GŠSV generalmajor Alan Geder. Vod v napadu Simulacijski oziroma računalniško podprt del vaje Na vaji so JTAC usmerjali pilatuse PC-9M. Za podporo iz zraka so poskrbeli tudi s strateškim bombnikom B 52. Fotografija: Nataša Oblak Besedilo: Nataša Obla Fotografije: Bruno Toič V aja Takojšen odgovor 2015 je regionalno usmerjena vojaška vaja, ki je od leta 2006 do 2013 potekala na Hrvaškem, od lani do leta 2019 pa bo njena gostiteljica Republika Slovenija. Namenjena je predvsem krepitvi medsebojne povezljivosti in razvoju zmogljivosti za vodenje tovrstnega skupnega usposabljanja v mednarodnem okolju. V hrvaškem Slunju so potekale situacijske in taktične vaje četne ravni, ki so se 15. septembra preselile v Slovenijo. Situacijske vaje so bile podprte z računalniškimi simulacijami, vodenimi hkrati iz Vojašnice barona Andreja Čehovina v Postojni, iz hrvaškega simulacijskega centra v Zagrebu in iz nemškega združenega vojaškega simulacijskega centra Grafenwöhr. V okviru vaje je delovalo skoraj 1800 sodelujočih, cilja pa sta bila zagotovitev najboljših možnih razmer za vojaško sodelovanje in krepitev varnosti ter stabilnosti v širši regiji. 12 SV Urjenje z računalniško simulacijo in terensko usposabljanje 18. septembra je predstavitev vaje medijem potekala v postojnski vojašnici na več delovnih točkah, in sicer vodstva vaje ter poveljniških mest na simulacijskem oziroma računalniško podprtem delu vaje. »Te vrste usposabljanj so zelo dobre, ker so varčne in ne vključujejo sil, torej enot, temveč se usposablja poveljnik enote, ki je najpomembnejši za sodelovanje naprej z enotami,« pove polkovnik Franc Kalič. »Tokratna simulacija je predvidevala, da je nasprotnik zasedel pristanišči v Kopru in na Reki. Nasprotnik se premika v dveh smereh, in sicer od Reke do Zagreba čez Karlovec ter od Kopra skozi Postojno do Ljubljane. Scenarij se preigrava v brigadnem mednarodnem štabu, ki ga sestavlja pet bataljonov, od tega en ameriški in en angleški, drugo pa so enote Slovenske vojske.« Predstavitev vaje se je nadaljevala na osrednjem vadišču SV v Postojni, in sicer je sledil prikaz osnovnih elementov klasičnega, torej konvencionalnega napada in obrambe. Po tokratnem scenariju so skupaj delovali vod Slovenske vojske v napadu in oddelek oboroženih sil Albanije ter sekcija mitraljezov oboroženih sil Velike Britanije v vlogi branilca. Poveljnik napada je bil poročnik Robert Gregorič, obrambo je vodil poveljnik albanske vojske višji vodnik Luan Billa, poveljnik sekcije mitraljezov pa je bil pripadnik britanske vojske poddesetnik James Burguyne. Uspešen napad in uporaba zračne podpore Izvidniške skupine so opravljale nasilno izvidovanje, s katerim so želele odkriti obrambne položaje nasprotnika in oceniti, kje je ta najšibkejši. Premikal se je po skupinah s tremi vojaki s pretekanjem v obliki Preboj obrambe in nadaljevanje napada na obrambne položaje klina, z zamikom pa so krili eden drugega med približevanjem nasprotnikovi obrambi. Cilj je bil čim bolj neopazno priti čim bližje obrambnim položajem. Ko se je napadalec dovolj približal, so ga z obrambnih položajev opazili opazovalci in sekcija dežurnega orožja, v tem primeru sekcija mitraljezov angleških vojakov, in opazovalec albanske vojske. Napadalec je bil odkrit in je moral čim prej v kritje, prav tako pa v obrambi, v kateri je bil do takrat na položaju le opazovalec z dežurnim orožjem, preidejo v posedanje položajev in začnejo z obrambo. V trenutku, ko je bil napadalec odkrit, je tudi izvedel, kje je najšibkejša točka obrambe, tako da je tam prodrl z glavnino svojih sil. V kritju se je napadalec postavil v bojni razpored in začel postopek proti utrjeni obrambi. Napadalci so se pomaknili na tankovsko cesto pri vznožju hriba, na pobočju pred njimi pa se je razprostirala protipehotna žična ovira, ki so jo morali premagati. Pred njimi je bilo bolj ali manj strmo pobočje brez primernih elementov kritja, razen konfiguracije terena. Približevanje protipehotnim žičnim oviram je bilo zato še nevarnejše in težje. Za zmanjšanje izpostavljenosti in tveganja je treba prehode izdelati s čim večje razdalje, če je le mogoče. Za to so poskrbela letala pilatus PC-9, ki so z bližinsko podporo iz zraka, torej z uporabo letalskih bomb, omogočila prehod v žičnih ovirah, da je lahko napadalec nadaljeval pot proti prvi liniji obrambe. Zaradi velikosti enote in širine napada je bilo treba odpreti še en prehod, kar je s pomočjo lahkega prenosnega minskoeksplozivnega sistema za premagovanje ovir tudi uspelo. Napadalec je imel prosto pot, vendar je bil še vedno pod močnim ognjem z obrambnih položajev, pri premiku pa je tudi sam uporabil najmočnejša orožja v svoji oborožitvi, da je obrambo prisilil k iskanju kritja. Obramba ugotovi, da je napadalec premočan, zato se odloči za postopen umik in zapusti osnovne obrambne položaje. Z mitraljezi krije umik glavnine pri zavzemanju rezervnih obrambnih položajev v zaledju neimenovanega hriba. Napadalec izkoristi umikanje in s hitrim vpadom v prve obrambne linije nasprotnika tega prisili k umiku. Napadalec spet pokliče letalsko pomoč in s strateškim bombnikom B 52 deluje po globini umikajoče se obrambe, kar mu zagotovi prevlado na bojišču in uspešno dokončanje naloge. So trenutki, ko je treba mir in varnost zagotoviti z uporabo sile Slovenski vodja vaje, brigadir Urbanč je poudaril: »Na vaji je skupaj res skoraj 1800 sodelujočih, vendar imajo vsi skupni cilj, torej zagotoviti najboljše možne razmere za vojaško sodelovanje ter krepitev varnosti in SV 13 Aktivnosti na vaji Immediate Response 2015 v kibernetskem prostoru Sekcija mitraljezov oboroženih sil Velike Britanije v vlogi branilca stabilnosti v širši regiji. Tovrstne mednarodne vojaške vaje nam skupaj z vsemi sodelujočimi ne omogočajo le skupnega usposabljanja, temveč tudi razvijanje zaupanja.« Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila zadovoljna s prikazom na vaji. Dejala je, da so pripadniki Slovenske vojske tudi tokrat pokazali, da so odlični in usposobljeni vojaki, ki uspešno sodelujejo z drugimi zavezniki iz Nata. Poudarila je, da so večnacionalne vaje pomembne z vidika usposabljanja in krepitve sodelovanja med državami partnericami. Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je dejal, da iz izkušenj zgodovine vemo, da »so trenutki, ko je treba mir in varnost zagotoviti z uporabo sile. Takrat morajo biti vojaki za to usposobljeni«. Kot je dodal, se od Slovenije pričakuje, da jim ponudi razmere, da se usposobijo, če in ko jih napotimo na misije v tujino. »Ta hip približno 350 vojakov opravlja pomembne naloge v kontekstu varnosti in miru v štirih državah. Opravljajo jih profesionalno. Kot predsednik in vrhovni poveljnik lahko o njihovem delu, usposobljenosti ter profesionalnosti slišim le pohvale. Prav tako se mi zdi pomembno, da sodelujemo z drugimi vojskami, ker je to del tiste izkušnje, ki jo pripadniki Slovenske vojske potrebujejo, ko pridejo na misije v tujino. Kot sem jim dejal, si in si bo Slovenija prizadevala za mir ter varnost in bo posegla po uporabi sile le v primerih, ko bo za to legalna in legitimna osnova, da bi zavarovala mir.« Vaja Immediate Response 2015 pomeni prelomnico v razvoju zmogljivosti kibernetske varnosti v Slovenski vojski. Pri tem je namreč prvič uporabila aktivnosti »rdečega« v kibernetskem prostoru, usmerjene pa so bile na uporabnike prek pošiljanja sumljive poštne pošiljke in tako imenovanih sporočil Phishing. V prvem primeru smo ugotavljali, koliko uporabnikov odpre tako sumljivo priponko, v drugem primeru pa, koliko uporabnikov pošlje podatke za avtentikacijo, torej uporabniško ime in geslo. V obeh primerih smo merili ozaveščenost uporabnikov o ravnanju v kibernetskem prostoru. Ugotovili smo, da veliko uporabnikov pošlje podatke za avtentikacijo in odpre sumljivo priponko. Podatke za avtentikacijo bi lahko uporabili za krajo identitete in zlorabo teh podatkov za druge namene. Pri odpiranju sumljive poštne pošiljke bi lahko v računalnik namestili zlonamerno kodo, ki bi jo lahko izkoriščali za dostop do podatkov, za spremembo podatkov, uničenje podatkov, uporabo virov računalnika za Botnet itn. Iz ugotovljenega sledi, da moramo usmeriti več virov v ozaveščanje uporabnikov o vedenju v kibernetskem prostoru. Hkrati smo med vajo skenirali omrežje in ugotavljali, koliko računalnikov je v omrežju, katere storitve so na teh računalnikih in katere porte uporabljajo. S temi pridobljenimi podatki sta možna vdor v posamezne računalnike in pridobivanje obveščevalnih podatkov. Možno bi bilo tudi onemogočiti storitve v komunikacijsko-informacijskem sistemu. Načrtovanje za izvedbo kibernetskih aktivnosti je potekalo na načrtovalnih konferencah za vajo Immediate Response na pobudo Slovenske vojske. Kibernetske aktivnosti na vaji so bile del scenarija vaje in vnesene kot dogodki v skupni scenarij. Načrtovanje in aktivnosti na vaji so opravili pripadniki Slovenske vojske. Te aktivnosti bodo uporabljene kot temelj za naslednje vaje ameriške vojske, na katerih bodo uporabljali ta scenarij. Skupna ugotovitev je bila, da je treba del aktivnosti vojaškega delovanja prenesti tudi na kibernetski prostor, ki je peta dimenzija bojevanja. Vaje pomenijo najvišjo raven kolektivnega usposabljanja, zato je smiselno, da se aktivnosti »rdečega« uporabljajo tudi v kibernetskem prostoru. Prek vaj lahko ugotovimo usposobljenost posameznika, kolektiva in strokovnega kadra, ki pripravlja uporabniške komunikacijskoinformacijske storitve. S takšnimi aktivnostmi uresničujemo svoj postavljeni cilj, da se aktivnosti kibernetskega delovanja vnesejo v vsa delovanja Slovenske vojske. Besedilo: major Mihael Plevnik, načelnik odseka za kibernetsko varnost Vajo si je ogledal tudi predsednik RS in vrhovni poveljnik OBRAMBNIH SIL Borut Pahor. 14 SV M eteorološka postaja, ki leži na severozahodu Slovenije in pod najvišjim vrhom Slovenije Triglavom, je bila v času, ko niso merili vertikalnih profilov temperature in vlage zraka, smeri in hitrosti vetra s pomočjo balonov in satelitov, edini vir podatkov o razmerah v višjih plasteh ozračja. Prve meritve temperature zraka in višine padavin ter opazovanja vremenskih pojavov je že poleti 1897 opravil takratni oskrbnik koče na Kredarici Anton Pekovec. To se je nadaljevalo do leta 1905, potem pa se je končalo, tako da je malo podatkov iz nadaljnjih 50 let. Pisalo se je leto 1954, ko je na Kredarici začela delovati glavna meteorološka postaja in od takrat neprekinjeno potekajo meteorološke meritve ter opazovanja. Kot je na slovesnosti povedal generalni direktor ARSO Joško Knez, je bila ob 40-letnici postaje na Kredarici nameščena prva samodejna meteorološka postaja, s katero so bile razširjene vrste meteoroloških meritev in opazovanj. »Danes predajamo prenovljeno samodejno meteorološko postajo v uporabo in z vestnimi opazovalci nadaljujemo 60-letno tradicijo neprekinjenega opazovanja vremena in snežnih razmer v triglavskem pogorju,« je dejal Joško Knez. Tako so omogočili nenehno obveščenost javnosti o razmerah v gorah, hkrati pa prispevali tudi pomemben delež k preučevanju vpliva podnebnih sprememb v visokogorju. »Gre za podatke, zbrane daleč stran od mestnih predelov, zato lahko iz njih ugotovimo, kako se spreminja podnebje v naravnem okolju in kako te spremembe vplivajo na visokogorsko okolje. Podatke, zbrane na Kredarici, zato koristno uporabljamo v svojih raziskavah, poleg nas pa jih uporabljajo tudi številni slovenski in tuji strokovnjaki,« je poudaril. 60 let neprekinjenih meteoroloških meritev in opazovanj Zadnji avgustovski konec tedna na najvišje ležeči meteorološki postaji v Sloveniji je bil še posebno slovesen, saj so se spomnili na 60 let neprekinjenih meteoroloških meritev in opazovanj na Kredarici, poleg tega pa so odprli prenovljeno meteorološko postajo. Ob tej priložnosti sta ministrica za obrambo Andreja Katič ter ministrica za okolje in prostor Irena Majcen podpisali sporazum o operativnem sodelovanju, ki obsega meteorološko, hidrološko, oceanografsko in lavinsko dejavnost ter spremljanje in proučevanje naravnih nesreč. Besedilo in fotografija: Nataša Oblak Sodelovanje s Slovensko vojsko že deseto leto Delo na najvišji meteorološki postaji v Sloveniji je bilo na začetku precej težavnejše kot danes, toda prav tako nevarno zaradi vremenskih razmer. Poleti so tovor na Kredarico prenašali konji, pozimi nosači na hrbtu, dobro desetletje, odkar je podpisan sporazum o sodelovanju, pa to opravlja helikopterska posadka Slovenske vojske. SV namreč skrbi za helikoptersko oskrbo postaje in prevoz opazovalcev ob zamenjavah posadke. »Še posebno nas veseli, da informacije o vremenu in snežnih razmerah na Kredarici že deset let pridobivamo v sodelovanju s Slovensko vojsko, saj sta na meteorološki postaji na Kredarici ves čas po en sodelavec iz ARSO in eden iz SV, naše sodelovanje pa je bogato tudi na drugih področjih, na primer v vojaškem letalstvu, saj imamo mešane ekipe na letališču v Cerkljah ob Krki in tudi na Brniku. Opazovanja pomembna za spremljanje podnebja Če so prve meteorološke meritve in opazovanja temeljili le na delu opazovalcev, si danes pri spremljanju vremena ter snežnih razmer v visokogorju vse bolj pomagajo s sodobno merilno tehniko. »Podatki s Kredarice so eni bistvenih informacij o vremenu in snežnih razmerah za obiskovalce Julijskih Alp tako poleti kot pozimi. Pogosto se zgodi, da se gorniki po telefonu za informacijo o vremenu v gorah obrnejo kar neposredno na naše opazovalce,« pove Joško Knez. Sodobna tehnologija zahteva nenehna vlaganja in letos na Agenciji za okolje RS končujejo največji naložbeni projekt Bober, ki ga v večinskem delu sofinancira Evropska komisija iz kohezijskih skladov. »Da bi spremljali škodljivo delovanje voda, smo v okviru projekta Bober posodobili tudi sistem za spremljanje vremena in snežnih razmer v visokogorju in sredogorju, kjer Slovenija dobi večino padavin. V celoti smo prenovili meteorološko in hidrološko mrežo. Danes stojimo pred prenovljeno samodejno postajo na Kredarici. Upam, da nam bodo informacije o vremenu v visokogorju in sredogorju še naprej v pomoč pri odkrivanju ter uživanju lepot naših gora.« SV 15 skupina za dekontaminacijo. Vzorčevalna skupina je opravila vzorčenje in pobrala nekaj gojišč ter brise razlite tekočine. Kombinirano vozilo so nato dekontaminirali, vzorce zapakirali in poslali na analizo v mobilni biološki laboratorij, dvojnik pa na potrditveno testiranje v referenčni laboratorij. Z VAJO FALCO preverili reševanje ob biološkem napadu Glavni incident vključeval uporabo bioloških agensov na koncertu Od 24. do 28. avgusta je v Kranju, Tržiču in na vojaškem vadišču Mačkovec pri Bohinjski Beli potekala vaja Falco V. Na njej je pod vodstvom čete laboratorijev za JRKBO ob podpori vojaške zdravstvene enote vsak dan sodelovalo približno 100 udeležencev iz enot SV, Civilne zaščite, Policije in drugih reševalnih enot, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja. Vaja je bila namenjena usposabljanju in prikazu delovanja SV ter reševalnih služb ob uporabi neznanega biološkega agensa. V vlogi statistov so sodelovali člani okoliških prostovoljnih gasilskih društev, ki so bili oblečeni v stare vojaške maskirne uniforme. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Gasilci so iz notranjosti rešili ponesrečene in nezavestne. kombinirano vozilo, zato je bil most neprevozen. Na pomoč so poklicali gasilce, ki so morali s čolnom prečkati reko, da so prišli na kraj nesreče. Gasilci so iz vojaškega vozila rešili ukleščene potnike in vozilo umaknili z mostu, da je bil spet prevozen. Vojaški policisti so ob pregledu kombiniranega vozila na zadnjih sedežih odkrili sumljiv kovček, ki se je ob trku odprl. V kovčku so bila raztresena gojišča, po sedežu pa se je razlila prozorna viskozna tekočina, kar je sprožilo sum na biološko orožje. Zaradi sumljivega tovora sta na kraj dogodka prišli skupina za biološko vzorčenje SIBA in Kot je povedala vodja mobilnega biološkega laboratorija višja vojaška uslužbenka IX. razreda Sabina Rolih, je glavni incident na vaji Falco V predvideval uporabo bioloških agensov na koncertu alternativne glasbene skupine v proizvodnih dvoranah nekdanje predilnice in tkalnice v Tržiču. Naloge sodelujočih na vaji so bile zavarovati, pregledati in varovati območje ter rešiti, oskrbeti in dekontaminirati ljudi, ki so se udeležili koncerta. Scenarij vaje je predvideval, da se sredi koncerta vklopi varnostni sistem ob požaru, toda požara ni bilo. Pršenje neznane tekočine je sprožilo vklop požarnega sistema. Šele anonimni klic na številko Policije z grožnjo, da je to zadnji koncert omenjene skupine in da si bodo udeleženci dogodek dobro zapomnili, je razkril, da gre za napad z biološkimi agensi. V dvorani se je oglasil alarm in ljudje so začeli v paniki množično zapuščati dvorano. Nekaj ljudi se je v šoku zateklo v sanitarije in druge prostore, nekateri pa niso našli svojih prijateljev, zato so postali nestrpni in so se želeli vrniti v objekt. Na kraj dogodka so prišli gasilci in oddelek CZ za JRKB-izvidovanje, ki je z detektorji pregledal prostore. Prišla je tudi SV z voziloma kobra, ki nadzirata vremenske razmere in omogočata zavarovanje. Medtem so se gasilci ob največji zaščiti odpravili v objekt, da Dekontaminacija reševalcev po opravljeni nalogi Dekontaminacija ponesrečenih na postaji za množično dekontaminacijo poiščejo pogrešane. Pred objektom so postavili postajo za dekontaminacijo za gasilce in dekontaminacijsko postajo za prebivalce, ekipe nujne medicinske pomoči pa so organizirale triažo. Gasilci so iz objekta rešili nekaj nezavestnih ljudi in tiste, ki so se zaklenili v sanitarije. Drugi dan so pripadniki čete za JRKBO iz 1. brigade SV dekontaminirali notranjost objekta v Tržiču. Prav tako je ločeno na Mačkovcu pri Bohinjski Beli potekal del vaje, v katerem so pripadniki vojaške policije po naključju našli ilegalni laboratorij. Na kraj dogodka so prišli pripadniki vzorčevalne ekipe, ki so opravili vzorčenje in vzorec s helikopterjem SV prepeljali v mobilni biološki laboratorij v kranjsko vojašnico. Kraj dogodka je SV zavarovala z vojaškima voziloma kobra. PREGLED NOTRANJOSTI OBJEKTA IN ISKANJE PONESREČENCEV Z vajo izboljšali usklajenost Vaja Falco V je bila že peta tovrstna vaja, drugo leto pa s poudarjenim sodelovanjem SV in enot, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja. Na vaji so se enote SV, enote in službe Civilne zaščite, Policije ter enote, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja, skupno usposabljale za posredovanje ob izrednem biološkem dogodku. Kot je pojasnil vodja vaje Falco V, poveljnik čete laboratorijev za JRKBO nadporočnik David Škoberne, so vajo izvedli, da bi izboljšali učinkovitost, racionalnost in usklajenost v skupnem združenem delovanju ob biološki grožnji. Sodelujoči so spoznali delovanje drugih enot ob biološkem dogodku in se seznanili z združljivostjo opreme ter postopkov, prav tako pa je SV dopolnila usposobljenost svojih enot, predvsem operativnih zmogljivosti mobilnega biološkega laboratorija. Poleg tega so v okviru vaje izvedli usposabljanje v biološkem okolju s pravimi agensi. Petdnevna vaja se je začela s prihodom in namestitvijo udeležencev. Prvi dan je bil 16 SV namenjen usposabljanju, spoznavanju delovanja drugih enot, njihovemu medsebojnemu povezovanju in predstavitvi opreme. Druge dni je vaja potekala po vnaprej zamišljenem scenariju, ki je vključeval incidente na različnih lokacijah. Glavna lokacija vaje je bila Vojašnica Petra Petriča v Kranju, kjer je bilo osnovno poveljniško mesto vodstva vaje. Praktični del vaje je potekal na vadišču Mačkovec pri Bohinjski Beli ter v proizvodnih dvoranah nekdanje predilnice in tkalnice v Tržiču. Vadbene aktivnosti so se končale s predstavitvenim dnem, ko so vajo, postopke in opremo prikazali širši ter strokovni javnosti in opravili zaključno analizo. Najprej mini vaja s prometno nesrečo Vaja Falco V se je začela z mini vajo in ogrevalnim incidentom na vadišču Mačkovec pri Bohinjski Beli. Po vnaprej predvidenem scenariju, ki ga udeleženci vaje niso poznali, sta na mostu čez Savo Bohinjko trčili vojaško in V vadbene aktivnosti vsak dan vključeno več kot 100 vojakov in reševalcev V vadbene aktivnosti na vaji Falco V je bilo vsak dan vključeno približno 100 sodelujočih, od tega je bilo približno 40 pripadnikov SV, 60 pa pripadnikov drugih reševalnih enot in služb CZ ter Policije. Na vaji so sodelovale četa laboratorijev za JRKBO, ki je poskrbela za vodenje vaje, vzorčenje in analizo vzorca, ter zdravstveni četi VZE Zahod in Vzhod, ki sta oskrbeli ranjene ter okužene in zagotovili triažo poškodovanih. Četa za JRKBO iz 1. brigade je opravila JRKB-izvidovanje in dekontaminacijo objekta, četa vojaške policije 1. brigade pa je zavarovala kraj dogodka in nadzirala njegovo okolico. Veterinarska fakulteta je zagotovila referenčni laboratorij, gasilska brigada Ljubljana in prostovoljna gasilska društva iz Gorenjske so reševali ujete in ponesrečene, gasilsko reševalna služba Kranj pa je poskrbela za dekontaminacijo ljudi. Tomas Felkar iz gasilsko reševalne službe Kranj je med vajo skrbel za usklajevanje sil za zaščito in reševanje, poudaril pa je, da je njegova enota ena izmed štirih v Sloveniji, ki je opremljena z dekontaminacijsko postajo za množično dekontaminacijo prebivalstva. Dodal je, da je vaja za pripadnike enote posebna, saj poskušajo kot prva regijska enota v državi v sodelovanju s predstavniki območnih organizacij Rdečega križa Slovenije iz Kranja, Škofje Loke in Radovljice oblikovati zametek bodoče regijske enote, ki bi jo lahko, ko bi bilo treba, na poziv uporabili za množično dekontaminacijo ponesrečenih. V njegovi enoti niso dovolj kadrovsko popolnjeni, zato teh nalog sami ne morejo opravljati. Felkar je ocenil, da je udeležba njegove službe na vaji, na kateri so sodelovali že drugo leto, zanje posebna izkušnja, saj so pridobili veliko novega znanja, hkrati pa dobili priložnost, da se usposabljajo v sodelovanju z drugimi enotami. Sodelovanje med njimi je označil kot zelo dobro. SV 17 Zlomljeno krilo 2015 Pri preiskovanju letalskih nesreč ne sme biti nič prepuščeno naključju Med 2. in 4. septembrom je potekala že tradicionalna vaja Zlomljeno krilo, katere namen je uskladitev postopkov preiskovalnih organov in služb, ki sodelujejo pri preiskavi letalske nesreče. Tokratna vaja je predvidevala trk vojaškega letala z neidentificiranim letalnikom v zraku, sledil pa je padec na Pokljuko. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Borut Podgoršek Zavarovanje kraja nesreče in sodelovanje služb »V zraku je prišlo do trka vojaškega letala, ki se je vračalo z bojnega streljanja, in neidentificiranim letalnikom. Ko je Združeni operativni center dobil obvestilo, da se je zgodila nesreča, je začel postopke, ki so omogočili takojšnje zavarovanje območja ter delovanje služb iskanja in reševanja, torej Policije, gasilcev in reševalcev,« je na začetku vaje predstavil scenarij vodja vaje polkovnik Mihael Klavžar. Na kraj dogodka sta prišla tudi vojaška policija in preiskovalni sodnik, ki je preiskavo predal vodji vojaških kriminalistov, saj se je nesreča zgodila na vojaškem območju in je bila udeležena vojaška oseba. Še pred prihodom kriminalistov vojaške policije je na območje nesreče prišla patrulja vojaške policije, ki je locirala kraj nesreče in tudi zavarovala širšo okolico. Pogovorili so se z očividci, kar je pomembno za nadaljnjo preiskavo. Območje nesreče so razdelili na dva dela, in sicer sektor 1 ter sektor 2, na Ogled kraja nesreče katerem so najprej s pomočjo brezpilotnega letala pregledali teren glede morebitnih nevarnosti, nato pa opravili klasičen tehnični ogled. Ta ima določene postopke, in sicer se poizkuša dobiti čim širšo sliko nesreče, nato pa se začne lociranje posameznih delov letalnika, ki jih označijo s številkami, popišejo in podrobno poslikajo s fotoaparati. S situacijskega pregleda preidejo na dinamični del ogleda, kar pomeni, da se dokumentirani in fotografirani predmeti ustrezno zavarovani odvzamejo s kraja nesreče in odnesejo v nadaljnjo preiskavo. Sodelovanje civilnega in vojaškega preiskovalnega organa Neodvisno preiskavo po usmeritvah preiskovalnega sodnika na območju nesreče opravljajo kriminalisti iz Policije, njihova naloga pa je odkriti elemente kaznivega dejanja. »Naloga vojaškega preiskovalnega organa je čim prej odkriti vzrok nesreče, da bi lahko preprečili nadaljnje škodljive Označevanje najdenih predmetov je pomembno pri nadaljnji preiskavi. posledice,« je poudaril polkovnik Mihael Klavžar. Cilj preiskav o nesrečah letalnikov je izboljšati varnost v letalstvu, saj preiskovalci na podlagi ugotovitev preiskave izdajo varnostna priporočila in tako pripomorejo k temu, da se nesreče z enakim vzrokom ne bi ponovile. Pri preiskavi letalskih nesreč ne sme biti nič prepuščeno naključju. Meteorološki podatki pomembni tudi za preiskavo nesreče Še pred začetkom preiskave nesreče opravijo meteorološki pregled, kar pomeni, da so preiskovalci seznanjeni z meteorološkimi razmerami, s čimer si pomagajo pri oceni angažiranosti iskanja, reševanja in uporabe letalnikov. V poročilo so zajeti aktualni meteorološki podatki, in sicer satelitska slika s stanjem območja padavin ter oblačnosti in radarska slika Evrope ter Slovenije, ki drugače kot satelitska slika predstavi padavinska območja. Sledijo poročila in napovedi za letalstvo za prihodnjih 24 ur z opozorili na posebnosti, kot so turbulentna območja ter območja neviht. Dobijo tudi vremensko napoved za naslednjih šest ur, kar obsega vidljivost, stopnjo oblakov, kakšni so možni vremenski pojavi, karto vetra nad območjem nesreče v metrih in napoved za vizualno letenje. Našteto je za preiskovalce pomembno, saj morajo vedeti, kakšne bodo vremenske razmere med preiskavo, da bodo pravilno ravnali z dokaznim gradivom in imeli ustrezno zaščitno opremo. RAČUNALNIŠKA SIMULACIJA LETA LETALA PC-9M PO TRKU Z DREVESOM V okviru vaje so potekala tudi predavanja in tako je dr. Krivec prikazal aerodinamično analizo nesreče letala Slovenske vojske pilatus PC-9M hudournik, ki se je 2. marca 2004 zrušilo v Spodnjih Žerjavcih. Letalo, ki je letelo nizko, je oplazilo nekaj dreves in treščilo na polje. Kot je povedal polkovnik Mihael Klavžar, je analiza leta, ki jo je opravil dr. Krivec, pokazala, da pilot letala ni krmaril, temveč je letelo po svoje zaradi aerodinamičnih sil, ki so se pojavile na letalu. Na podlagi 18 SV medicinskih preiskav in simulacije se je pokazalo, da je pilot med letom doživel srčni napad in da ni bil zmožen nadzirati letala. »Da bi lahko izračunal natančen let letala in njegov trk, sem uporabil veliko fizikalnih enačb ter izračunov leta letala, torej kje je letalo v nekem stanju v določenem trenutku. Če bi se premaknila kontrolna ročica letala, bi to letelo po drugi poti. Uporabil sem fizikalne sile in v vsakem trenutku na celotnem letalu izračunal sile vzgona ter upora, to je na krilih, repu in trupu, vključno z vrtinci na koncu kril. Da bi dokazal, da pilot ni držal komandne ročice, sem uporabil parametre, v kateri smeri je letelo letalo in s kakšno hitrostjo. Treba je upoštevati tudi negotovost, ki je pri smeri stopinja ali dve odstopanja, pri hitrosti pa nekaj vozlov. Preizkusi se zelo veliko možnosti, pri tem pa se opazuje, kam letalo pade.« Kot je dodal, je upošteval tudi silo udarca v letalo, ko je udarilo v drevo, torej silo loma drevesa, ki ni bila znana. »To lahko spreminjam, saj predvidevam, da je bila sila udarca 10, 20, 30 ton ali več. Ko sem spreminjal silo udarca, torej le en parameter, se je spremenil tudi potek padca letala. Zakaj? Ker je letalo dobilo drugačen udarec in ga je bolj zasukalo, ker aerodinamika začne vplivati in letalo obrne drugam. Treba je vedeti, da trk letala ob drevo ne vpliva na hitrost, saj je inercija letala tako velika, da trk letala z drevesom in lom znašata le nekaj odstotkov kinetične energije letala. Pomembno je, da po veliko testiranjih ugotovite, kaj se ne spreminja, to pa je vaš odgovor, ki ga iščete. Tega ne moreš ugotoviti, če ne testiraš vseh parametrov prostora.« Kot je še dejal, mu brez pomoči vojaškega letalstva ne bi uspelo. Po ogledu kraja vse ustrezno zavarujejo. Uporaba brezpilotnih letal je pomembna zaradi varnosti preiskovalcev na terenu. stalne komisije v ekstremnih razmerah dela v visokogorju in za izvajanje preiskav nesreč letalnikov, ki vozijo nevaren tovor. Na tokratnem usposabljanju so poleg pripadnikov Slovenske vojske sodelovali tudi predstavniki civilnega preiskovalnega organa Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Generalne policijske uprave Ministrstva za notranje zadeve, Nacionalnega forenzičnega laboratorija ter Inštituta za sodno medicino, prav tako pa so bili na vaji pripadniki ameriške vojske, ki so predstavili brezpilotni letalnik RQ-11B raven in njegovo delovanje kot pomoč pri iskanju ponesrečenega letala na širšem območju. Udeleženci so skozi vajo in Pomembno vzdrževanje predavanja predstavili sistem varnosti, poroizurjenosti preiskovalec čanja ter preiskovanja v njihovih enotah, njiVsakoletno usposabljanje, ki ga vodi letalski hovo znanje in izkušnje pa so dragoceni za preiskovalni organ Ministrstva za obrambo, vse, ki se bodo v prihodnje srečali s preiskavo ni pomembno le za uskladitev postopkov raz- letalske nesreče. ličnih preiskovalnih organov in služb, ki sodelujejo pri preiskavi letalske nesreče, temveč Dr. Rajmond Krivec predstavlja aerodinamično tudi za vzdrževanje izurjenosti preiskoval- simulacijo padca letala ob udarcu v drevo, kar cev, usposabljanje strokovnih sodelavcev se je uporabilo tudi kot dokaz na sodišču. Predstavitev enega izmed modelov brezpilotnega letala, ki ga uporabljajo v ameriški vojski SV 19 STRELJALI z minometi 60 milimetrov Na osrednjem vadišču SV je 25. avgusta potekalo pripravljalno bojno streljanje z minometi M 57 kalibra 60 milimetrov, pri čemer so minometni oddelki na približno 1800 metrov oddaljeni cilj izstrelili 108 trenutno fugasnih min. To je bilo prvo streljanje z minometi 60 milimetrov po letu 1997, ko je v Slovenski vojski potekalo zadnje streljanje, saj so bili leta 2001 minometi M 57 umaknjeni iz operativne uporabe SV. Leta 2013 so v 10. PEHP začeli revitalizacijo minometov in njihovo integracijo v sistem ognjene podpore pehotnega polka. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Priprave pred streljanjem Leta 2013 dali pobudo za revitalizacijo minometov M 57 V času Jugoslavije je bil minomet kalibra 60 milimetrov partizansko orožje oziroma so ga uporabljali za podporo pehotnemu vodu. Minomet M 57 je bil do leta 1997 orožje v minometnih oddelkih v vodih za podporo v manevrskih četah pehotnih bataljonov. Zadnje streljanje s tem orožjem je potekalo leta 1997, leta 2001 pa je bil minomet umaknjen iz operativne uporabe SV. V letih od 2006 do 2008 je bilo približno 100 ton streliva in del minometov prepeljano v Afganistan kot pomoč afganistanski vojski. Kot je razložil poveljnik 10. PEHP podpolkovnik Franc Kalič, so leta 2013 na Generalštab SV poslali pobudo za revitalizacijo minometov M 57. Še istega leta je v polku potekala kratka seznanitev z minometi 60 milimetrov. Maja 2013 so v polkih oziroma četah dobili minomete M 57, oktobra 2013 pa je polk podal še zahtevo po popolnitvi z minometi. Podpolkovnik Kalič je dodal, da so v polku aprila 2014 podali zahtevo za tehnične preglede minometov in popolnitev z opremo ter dobili odgovor, da pošljejo cevi v pregled v inženiring, kjer so minomete pregledali in jih pripravili za varno uporabo. Hkrati so morali pripraviti koncept usposabljanja posameznikov in posadke za delo na minometih ter pripadnike minometnih oddelkov tudi usposobiti za uporabo. Prav tako so začeli pripravljati programe za usposabljanje za vojaške evidenčne dolžnosti poveljnikov vodov, čete in prednjih opazovalcev. Usposabljanje posameznikov in posadk za uporabo minometa Za razvoj sistema ognjene podpore v motorizirani bataljonski bojni skupini (MotBBSk) v 10. PEHP poteka usposabljanje dveh skupin pripadnikov, in sicer skupine posadk minometov 60 milimetrov in oddelkov ter skupine opazovalcev, poveljnikov vodov in poveljnikov čet. Skupini se usposabljata hkrati, usposobljenost pa preverjajo na vadbenih in bojnih streljanjih, kakršno je potekalo 25. avgusta na osrednjem vadišču SV na Počku. Častnik za operativne 20 SV ZAVZEMANJE POPRAVKOV NA NAMERILNI NAPRAVI MINOMETA zadeve v S3 poveljstva 10. PEHP stotnik Aleš Volk je dejal, da pri usposabljanju sledijo dvema ciljema. Prvi je usposabljanje najpomembnejšega kadra, da bi pridobili kader za četne častnike za ognjeno podporo in izboljšali zavedanje glede usklajevanja ognjene podpore na ravni pehotnih vodov oziroma čet. Drugi cilj je izuriti minometne oddelke v tehnični in taktični uporabi minometov, da bi dosegli najvišjo stopnjo znanja pri njihovi uporabi. Koncept usposabljanja so razdelili na štiri faze. V prvi fazi so že izvedli usposabljanje najpomembnejšega kadra, posameznikov, skupin, posadk, oddelkov in prednjih opazovalcev. V okviru druge faze, ki so jo začeli, potekajo taktične vaje z bojnim streljanjem, pri čemer povezujejo minometne oddelke z najpomembnejšim kadrom. V tretji fazi jih čakata dopolnitev urjenja med minometnimi oddelki in poveljniki vodov ter usposabljanje najpomembnejšega kadra v usklajevanju ognjene podpore na ravni voda. V zadnji fazi, ki je predvidena za april prihodnje leto, bodo izvedli urjenje sistema ognjene podpore minometnih oddelkov, prednjih opazovalcev in centra za ognjeno podporo na četni ravni. V prihodnosti še intenzivno usposabljanje V okviru uvajanja sistema ognjene podpore v 10. PEHP so pripadniki minometnih oddelkov decembra lani pridobili vojaško evidenčno dolžnost (VED) minometnik. Marca in aprila letos so izvedli usposabljanje najpomembnejšega kadra in oddelkov za uporabo minometov 60 milimetrov. Maja in junija so izvajali individualne vojaške veščine prvega in drugega reda, prav tako pa tudi usposabljanje prednjih opazovalcev. Julija so se pripadniki oddelkov na vaji Trden dokaz 4 (Rock Proof 4) usposabljali in so streljali z ameriškimi minometi M224A1 60 milimetrov, avgusta pa so izvedli še vadbeno in pripravljalno streljanje z minometi M 57 na Počku. Kot je razložil stotnik Vovk, jih septembra čaka izvedba individualnih veščin tretjega in četrtega reda, bojnih postopkov ter kolektivnih nalog. Oktobra bodo organizirali taktično vajo z bojnim streljanjem oddelka 60 milimetrov v podpori taktične vaje z bojnim streljanjem voda, konec novembra pa nameravajo pripraviti usposabljanje prednjih opazovalcev. Poleg tega je stotnik Vovk dodal, da jih februarja 2016 čaka usposabljanje častnikov za ognjeno podporo, marca prihodnje leto taktična vaja z bojnim streljanjem oddelka v podpori taktične vaje z bojnim streljanjem vodov in mesec pozneje vaja ognjene podpore. Prav tako bodo izvedli nekatere aktivnosti, na katerih bodo sodelovali s pripadniki ameriške vojske v okviru programa Vojska vojski, kot sta na primer usposabljanje iz predpisanih postopkov za izvajanje urjenja enote (Troop Training Procedures – TTP) in podrobna predstavitev vseh orožij ter opreme minometnih oddelkov in njihove uporabe (Mortar Academy). Na skoraj 1800 metrov oddaljeni cilj izstrelili 108 min Vadbeno in pripravljalno streljanje so pripadniki minometnih oddelkov 10. PEHP izvajali 24. ter 25. avgusta na Lipah na Počku. Vadbeno streljanje je bilo namenjeno izboljšanju usposobljenosti v izvedbi streljanj, zavzemanju popravkov in izvedbi korekture z minometom, cilj pripravljalnega streljanja pa je bila krepitev zavesti posadke o odzivanju orožja na položaju, kako ga obvladati in kako usmeriti neposreden minometni ogenj. Posadke so na pripravljalnem streljanju streljale na 1745 metrov oddaljeni cilj, pri čemer so s tremi oddelki izstrelile 108 min, torej po 36 min na oddelek. Posadke so streljale s trenutno fugasnimi minami TF M 73, ki so jih konec junija dostavili iz Srbije, pri čemer so izvajale polposredno streljanje brez maske. Kot je razložil stotnik Vovk, bo imela vsaka pehotna četa v 10. PEHP oddelek minometov M 57 kalibra 60 milimetrov z dvema orožjema. Minometni oddelek tako sestavljajo poveljnik, računalec, vezist, voznik in namerilca, pomočnika namerilca ter prinašalca. Vsi člani oddelka imajo svoje naloge. Poveljnik določi mesto ognjenega položaja, pri polposrednem streljanju navaja ogenj na cilj, pri posrednem pa določi cilj in se posveti delu oddelka na ognjenem položaju. Prav tako oddelku izda povelje za streljanje. Računalec je namestnik poveljnika oddelka in pri polposrednem streljanju skrbi za pravilno delo na ognjenem položaju, pri posrednem pa sprejme povelje za streljanje od prednjega opazovalca ter ga preračuna v začetne elemente za streljanje. Vezist je tisti član oddelka, ki poskrbi za prenos povelja za streljanje in vzdrževanje zveze s častnikom za ognjeno podporo v četi. Namerilec skrbi za pravilno delo posadke, točno namerjanje minometa in pravočasno delo posadke ter pomaga pomočniku namerilca pri postavitvi minometa. Pomočnik namerilca pravilno postavi minomet, pomaga namerilcu pri namerjanju, sprejema mine od prinašalca in spremlja stanje streliva, prinašalec pa poskrbi za pripravo in dostavo streliva k minometu in pomaga pomočniku namerilca pri postavitvi orožja. POSADKE MINOMETOV SO STRELJALE NA SKORAJ 1800 METROV ODDALJENI CILJ. SV 21 Priloga: 132. GORP Mednarodna vojaška vaja Italian Blade 15 V italijanskem mestu Viterbo je poleti potekala največja letošnja mednarodna vojaška vaja za helikopterske operacije v Evropi Italian Blade 15. Vaje se je s 30 helikopterji udeležilo več kot 1000 letalcev in pripadnikov pehote iz sedmih držav, med njimi pa je bilo tudi osem pripadnikov 15. polka s helikopterjem cougar. Besedilo: Borut Podgoršek Fotografiji: 151. HEESK italijansko medicinsko ekipo, ki so jo že imeli na krovu, opravili medicinsko evakuacijo poškodovanega vojaka v bazo v Viterbo, od koder so ga prepeljali v rimsko bolnišnico. Namestnik poveljnika oddelka cougar pilot stotnik Primož Pintar je povedal, da so v dveh tednih poleg letov za prihod na vajo in za odhod z vaje opravili sedem kompleksnih operacij ter devet trenažnih letov v različnih razmerah, in sicer v vročini, pesku, hribih ter drugem, pri tem pa so naleteli 30 ur in 55 minut. Poleg tega je dodal: »Naš kontingent je bil daleč najmanjši na vaji. Madžari so imeli helikopter Mi-17 in 25 pripadnikov, drugi pa vsaj 50 pripadnikov in tudi več helikopterjev. Če bi imeli dovolj veliko ekipo, bi lahko leteli tudi ponoči, tako da bi na vaji glede letenja pridobili največ, kar je mogoče. Za kompleksno misijo bi lahko ponudili tudi namestnika oziroma K o uporabimo besedno zvezo slovenski vojaški gorniki, moramo ob tem pomisliti tudi na vse, kar je povezano z njimi, na njihovo usposobljenost, zgodovino in bodoči razvoj teh zelo posebnih pripadnikov Slovenske vojske. Jedro današnjih sil za bojevanje v gorskem svetu v Sloveniji predstavlja 132. gorski polk, ki v okviru 1. brigade deluje v Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli. V gorskih četah, ki sta jim v podporo poveljniško-logistična četa in enota vojašnice, v polku skrbijo za usposobljenost svojih vojakinj in vojakov, ki pa jim ne moremo reči le vojak. To ne bi bilo pravično, saj je večina pripadnic in pripadnikov polka morala opraviti več specialističnih usposabljanj, da so pridobili pristojnosti, da o njih govorimo kot o vojakih gornikih. Za oblikovanje sodobnega vojaškega gornika je nujen razvoj, v katerega so neposredno V V ajo je organizirala Evropska obrambna agencija (European Defence Agency – EDA) v okviru programa za usposabljanje posadk helikopterjev (Helicopter Excercise Programme – HEP), namenjena pa je bila treningu delovanja helikopterskih enot v razmerah, ki so v bližnji prihodnosti mogoče v 22 SV Evropi ali mednarodnih operacijah in na misijah (MOM). Glavni poudarek je bil na združenem delovanju helikopterskih enot (COMplex Air Operations – COMAO) iz držav članic EU v vročem podnebju, cilji pa so bili spoznati, poenotiti in uriti taktične postopke helikopterskega delovanja v različnih državah ter povečati stopnjo zaupanja med helikopterskimi posadkami iz različnih držav, kar je bistveno pri delovanju v mednarodnih operacijah in na misijah. Pripadniki 151. HEESK so na vaji sodelovali s helikopterjem cougar s posadkama in pripadnikoma 153. LETEHE, ki sta pomagala večinoma pri vzdrževanju helikopterja. V dobrih 14 dneh so v vseh letalskih dneh izvedli po dva leta, in sicer dopoldanski trenažni let ter popoldanski let v okviru COMAO. Sodelovali so v desantu 19 helikopterjev, napadu na utrjeno ozemlje in v medicinski evakuaciji, ki se je zaradi poškodbe glave nemškega vojaka spremenila v realen dogodek. Slovenski letalci so z mission commanderja, s čimer bi pridobili eno izmed najbolj dragocenih izkušenj, ki jih na takih vajah lahko pridobijo piloti v nalogah načrtovanja, vodenja in poveljevanja skupini od deset do 20 helikopterjev na kompleksni misiji.« Tehnik letalec štabni vodnik Peter Smrkolj je povedal, da je helikopter deloval brezhibno, so pa na prizorišču pogrešali hangar oziroma prostor za skladiščenje rezervnih delov, orodja ter tehnične dokumentacije. Koristil bi jim tudi kompresor s cevjo za izpihovanje. Ob tem je stotnik Pintar povedal, da bi moralo biti na takih ali podobnih vajah v ekipi najmanj 17 članov, saj bi le tako lahko nemoteno opravili svoje poslanstvo. Na vaji so izvedli bojno streljanje s helikopterji, podporo enotam iz zraka, reševanje in iskanje ter medicinsko helikoptersko evakuacijo. Skupno so opravili 201 nalogo in poleteli na naloge 445-krat, ob tem pa naleteli 618 ur. Slovenski piloti so naleteli vsak po 18 ur. 132. gorskem polku (132. GORP) kot edini zmogljivosti Slovenske vojske, povezani z gorskim bojevanjem, gora in izzivov ne bomo obšli. Slovenska vojska od nas pričakuje, da gremo po poti, ki nam jo je začrtala. Na njej so tako gore kot izzivi. Z njimi se spoprijemamo in jih uspešno premagujemo. Na naši poti uresničujemo načrtovane zmogljivosti, ki jih od nas pričakuje SV, in ob tem uspešno prek civilno-vojaškega sodelovanja podpiramo in pomagamo na vseh večjih športnih tekmovanjih. Smo organizatorji šahovskega prvenstva SV, letos smo nosilna enota za izvedbo strelske lige SV in vsako leto organizatorji teka v spomin na našega umrlega pripadnika Boštjana Kekca. Tako kot drugi pripadniki SV sodelujemo tudi v mednarodnih operacijah in na misijah. Da bi poenotili standarde, izvajamo vstopno usposabljanje za pridobitev sive baretke in usposabljanje inštruktorjev temeljnih specialističnih gorniških veščin, ob tem pa še vedno ostajajo najpomembnejši temeljni elementi gorskega in zimskega bojevanja, torej gibanje, preživetje in bojevanje. Oditi v gore je kot vračati se domov Vedno je vse dlje, više in teže, kot je videti. Kot prenekatere stvari v življenju. Če spremeniš svoj pristop oziroma pogled na stvari, si boš ustvaril pogoje za uspeh. Slovenski vojaški gorniki na svet okoli sebe gledamo pravilno, zato smo uspešni. Besedilo: višji štabni vodnik Iztok Racman ali posredno vključene organizacije, kot so Združenje vojaških gornikov Slovenije, Gorska šola in Natov center odličnosti za gorsko bojevanje. Našteti združujejo znanje in izkušnje preteklosti za oblikovanje vojaškega gornika sedanjosti, ki je že danes v smeri svojega nadaljnjega strokovnega oblikovanja zazrt v prihodnost. Opremljeni s tradicijo in zazrti v prihodnost Svoje besede o vojaškem gorništvu bom začel z mislijo o gorah. Z mislijo o pogledu na goro kot nekaj, kar preneseno v naša življenja pomeni izziv. Gore so kot naši vsakdanji izzivi v življenju. Pri soočenju z njimi imamo več možnosti. Lahko jih obidemo. Lahko se pretvarjamo, da jih ni, se obrnemo in gremo tja, od koder smo prišli. Lahko od sebe zahtevamo, da se soočimo z njimi, da v njihovo reševanje pritegnemo tudi druge in jih z izkušnjami, znanjem ter voljo tudi premagamo. Besedilo: podpolkovnik Robert Klinar, poveljnik 132. GORP Kljub izjemnemu tehnološkemu napredku je vojak v gorah in pogojih zimskega bojevanja še vedno pod izjemnim vplivom svoje teže, terena ter vremena in s tem zavedanjem ga moramo tudi usposabljati. Ne morem in ne želim pozabiti tudi na pomembno obdobje ob koncu preteklega leta, ko smo morali prenoviti koncept logistične podpore zaradi ustanavljanja Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah. Tako je pod vodstvo polka prišel še en objekt, z njim pa velika odgovornost, ki jo je prevzela združena enota vojašnice 132. GORP. SV 23 Številni dogodki zadnjega leta so kot odprtje novega, obetavnega poglavja prenove in napredka v vojaškem gorništvu. S sodelavci napredek dosegamo s tremi tesno povezanimi entitetami, in sicer dediščino tradicije, znanjem sodobnosti ter našim skupnim pogledom, usmerjenim v prihodnost. O tradiciji govorim kot o nečem, kar smo kot enota in vsak posameznik ponotranjili in nam opredeljuje okvire našega vsakdanjega delovanja. Tradicijo so ustvarjali pred nami in veliko teh ljudi je zdaj ponosnih članov Združenja vojaških gornikov Slovenije, tradicijo pa razvijamo tudi danes. Vsakdo izmed nas soustvarja prihodnost enote in zasleduje vizijo, ki bo polk popeljala med najboljše enote SV. V polku pridobivamo znanje in ga na pripadnike prenašamo v nacionalni Gorski šoli, ki je letos prešla pod vodstvo polka. Skozi Gorsko šolo razvijamo, organiziramo in izvajamo usposabljanja iz gorskega ter zimskega bojevanja za pripadnike SV in tujih oboroženih sil ter zagotavljamo tehnično pomoč in svetovanje pri delovanju v gorskem okolju v vseh terenskih ter vremenskih razmerah za potrebe polka in drugih enot SV. Omenil sem naš pogled, usmerjen v prihodnost. Ob tem govorim o prihodnosti in nadgradnji razvoja slovenskega vojaškega gornika, kar pa lahko dosežemo le z dobro načrtovanimi in kakovostnimi mednarodnimi vajami. Pomemben del delovanja in razvoja polka tako predstavljajo mednarodno sodelovanje ter skupna usposabljanja v gorah s pripadniki vojsk zavezniških in partnerskih držav. Tako smo letos po dolgih letih spet izvedli skupno usposabljanje z elitno četo angleških kraljevih marincev, prav septembra pa skupna usposabljanja nadaljujemo z vajo Zvezda Triglava, ki jo prav tako organiziramo skupaj s pripadniki angleških oboroženih sil. Treba je omeniti tudi mednarodno sodelovanje v obliki študijskih obiskov nekdanjih gorskih bojišč, tako imenovani Staff Ride. Siva baretka je in bo ostala simbol, da posameznik predstavlja nadstandard, ko govorimo o pehotnem vojaku. Ostali bomo predani svojim ciljem in odločitvam, da te cilje dosežemo, vendar bomo ob tem tudi prilagodljivi pri našem pristopu, da jih dosežemo. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem, ki vam tako kot meni vojaško gorništvo pomeni nekaj več. Hvala tudi vsem nekdanjim pripadnikom, ki so pustili sledi v moji enoti. Pot napredka ni nikdar hitra, še manj lahka. Svoji enoti ne želim lahke poti. Želim ji lahkotne hoje. Kakšen je naš korak, ne bomo nikdar vedeli, če bo pot prelahka. Začel sem z gorami in izzivi, pa naj z njimi tudi končam. Z izzivi se spoprijemamo in jih rešujemo. V Slovenski vojski in širše je veliko posameznikov, ki nam jih vsak po svojih zmožnostih včasih pomagajo premagovati. To so naši prijatelji. In na kaj se lahko zanesemo pri prijateljih? Ne moremo se zanesti na njihove navade. Te se z leti spreminjajo. Ne moremo se zanesti, da se bodo vedno strinjali z nami. Imamo namreč vsak svoj pogled na svet. Zanesemo se lahko le na eno – da nas ne bodo nikoli zapustili in nam bodo vedno pripravljeni pomagati. In kdo, če ne vi, pripadnice in pripadniki drugih enot SV ter civilnih združenj, ste tisti, ki vam v 132. gorskem polku pravimo prijatelji. Gore so naša danost, gorsko bojevanje je naša dolžnost 132. gorski polk Enota je bila ustanovljena 21. septembra 1992, torej na dan, ko je vojašnica na Bohinjski Beli sprejela prve vojake nabornike. Te dni pripadniki polka praznujemo že 23-letnico svojega obstoja. 132. gorski polk deluje v sestavi 1. brigade in je del sil za bojevanje Slovenske vojske. Enoti poveljuje podpolkov- domicilnimi občinami, ki smo jim na voljo za nik Robert Klinar, polkovni podčastnik pa je višji štabni vodnik Iztok Racman. izvedbo predstavitev, vseskozi pa smo aktivni tudi v okviru zaščite, reševanja in pomoči, pri Besedilo: stotnik Matej Koron čemer smo s svojim znanjem ter izkušnjami na voljo za pomoč lokalnemu prebivalstvu in nota je sestavljena iz poveljstva polka, spretnost in vzdržljivost pri gibanju po gor- drugim prebivalcem Slovenije. Letos so pripapetih čet, od katerih ima ena sedež skih terenih. Poleg gamsa je na znaku plani- dnice in pripadniki polka zaradi zglednega sov Vojašnici Edvarda Peperka v Mo- ka kot značilna roža gorskega sveta, poleg nje delovanja z lokalno skupnostjo dobili najvišstah, in enote vojašnice 132. gorskega polka, pa sta na znaku enote še cepin in puška. Cepin je priznanje, in sicer zlato plaketo občine Bled. ki s prostorsko logistiko pokriva vojaški objekt ponazarja nujen pripomoček pri usposablja- Enota aktivno sodeluje tudi v mednarodnih Rudolfa Badjure na Pokljuki, vojaški objekt nju vojaškega gornika in gibanju po goratih operacijah in na misijah ter pri odpravi poslePoljče, strelišče in vadišče Mačkovec ter Voja- predelih, puška pa simbolizira vojaka, moč in dic poplav in naravnih ujm. šnico Boštjana Kekca na Bohinjski Beli. pogum ter s tem vsakega pripadnika 132. gor- Moto 132. GORP je Z znanjem in izkušnjami Slovenski vojaški gorniki so prepoznavni po skega polka. za višje cilje! V vsaki besedi je izražena moč sivi baretki, ki jo krasi kokarda 1. brigade SV. V enoti veliko pozornosti namenjamo so- pripadnikov polka, v pomenu besed je njihov Prepoznate jih tudi po znaku enote. V središču delovanju z lokalnim okoljem, društvi in ponos, ko pa jih povežemo, izražajo njihove teznaka je lik gorske živali – gamsa, ki ponazarja združenji. Sodelujemo s kar 15 gorenjskimi žnje. Težnje slovenskih vojaških gornikov. E 24 SV Z letošnjim oblikovanjem Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje (COGB) je 132. GORP prevzel tudi naloge Gorske šole. S svojim poslanstvom nadaljuje razvoj, organizacijo in izvedbo usposabljanj iz gorskega ter zimskega bojevanja za pripadnike SV in tujih oboroženih sil ter zagotavljanje tehnične pomoči in svetovanja pri delovanju v gorskem okolju v vseh terenskih ter vremenskih razmerah. Namestnik poveljnika 132. GORP je tako prevzel tudi vodenje Gorske šole, prednostne naloge častnika in podčastnikov 4. gorske čete pa so načrtovanje, organizacija in izvedba specialističnih vojaških gorniških programov z aktivnim sodelovanjem drugih specialistov v 132. gorskem polku. V spremenjeni organizacijski strukturi smo na začetku analizirali trenutno stanje v vojaškem gorništvu. V minulih 23 letih delovanja smo se veliko naučili na usposabljanjih in vajah v domovini ter po svetu, na vojnih območjih v mirovnih operacijah in na misijah ter ob naravnih in drugih nesrečah. To so po našem mnenju neprecenljive izkušnje, ki jih ne smemo pozabiti in predstavljajo trden temelj za bodoči razvoj. Ponosni smo, da imajo naši pripadniki zelo različno znanje in veščine, ki jih posodabljamo ter dopoljujemo. Po drugi strani smo v analizah ugotovili, da nas čaka še veliko dela, ki zahteva čas in jasne korake do ciljev, zato jih načrtujemo glede na prednostne naloge. Bojno moč enote zagotavljajo doktrina, izobraževanje in usposabljanje Gorska šola Nadaljnji razvoj in nadgradnja vojaškega gorništva sta zagotovljena skozi Gorsko šolo, ki deluje v 4. gorski četi 132. gorskega polka. Nacionalna Gorska šola SV. Besedilo: podpolkovnik Miha Kuhar, načelnik Gorske šole Doktrina in usposabljanje Med prednostnimi nalogami našega razvoja v vojaškem gorništvu je ureditev doktrine in usposabljanja. Doktrina je srce najbolj pomembnega dela bojne moči, in sicer konceptualnega oziroma idejnega dela. V Slovenski vojski potrebujemo jasno in celovito področno doktrino gorskega bojevanja, ki mora upoštevati vse značilnosti in zmogljivosti Slovenske vojske ter naloge, ki nam jih opredeljuje zakonodaja. Področna doktrina bo temeljila na razumevanju gorskega okolja s trenutnimi in pričakovanimi varnostnimi razmerami ter organizacijsko strukturo SV. To zagotavlja pomembnost in uporabnost doktrine, ki bo temelj za izobraževanje in usposabljanje ter vojaške aktivnosti med načrtovanjem in izvedbo. Vojak, ki ne razume doktrine, bo neučinkovit. Tako letos skupaj s posodabljanjem programa usposabljanja razvijamo področno doktrino, ki ima temelje na naučenih lekcijah in pričakovanih nalogah v prihodnjih letih. Doktrina nam daje temelje za usposabljanje. V zadnjih letih je bilo vojaško gorniško usposabljanje omejeno na osnovne tehnične veščine gibanja v gorah na krajših tečajih, ki so bili bolj ali manj informativni. Predvsem v zimskem delu se je pokazalo, da udeležencev v nekaj dneh ni mogoče izuriti v individualnih veščinah na treh temeljnih področjih, in sicer v gibanju, preživetju ter bojnih veščinah za zahtevno zimsko okolje. V Gorski šoli smo zato izbrali modularno načelo usposabljanja, pri čemer smo tematiko razdelili po posameznih vsebinskih sklopih. To nam omogoča temeljitejšo, učinkovitejšo in organizacijsko lažjo izvedbo. Vključenost v mednarodno okolje Dodana vrednost tako za Gorsko šolo kot tudi 132. GORP je naša vključenost v mednarodne ustanove. Od leta 1999 smo polnopravni člani Mednarodnega združenja vojaških gorskih šol, letos pa je Slovenija pristopila k Evropski pobudi za gorsko usposabljanje (Mountain Training Initiative – MTI), ki jo vodi Avstrija. Letos smo v obeh združenjih delali tudi na strokovnem področju, ker želimo poenotiti standarde. V okviru rednega letnega srečanja Mednarodnega združenja vojaških gorskih šol na Švedskem smo določili minimalne standarde usposobljenosti v mrzlem okolju. V okviru MTI trenutno poteka poenotenje minimalnih standardov za vojaka gornika na prvi ravni. Pomemben del mednarodnega sodelovanja so skupna usposabljanja v gorah s pripadniki vojsk zavezniških in partnerskih držav. Tako smo letos po dolgih letih spet izvedli skupno usposabljanje z elitno četo angleških kraljevih marincev. Podoben dogodek poteka tudi septembra. Tretji pomemben del mednarodnega sodelovanja poteka s študijskimi obiski nekdanjih gorskih bojišč, tako imenovanim Staff Ride. Še posebno tujci se zelo zanimajo za soško bojišče oziroma XII. soško bitko. Pri tem sodelujemo z Vojaškim muzejem SV, s katerim razvijamo program obiskov gorskih bojišč s študijskim pristopom. Zgodovinski dogodki z neposrednim obiskom bojišča so namreč učinkovito orodje razvoja vojaških voditeljev, pri čemer udeleženci razpravljajo in primerjajo različne vidike uporabe vojaških sil ter terena. To spodbuja častnike in podčastnike h kreativnemu razmišljanju ter razvijanju taktičnih in voditeljskih sposobnosti. SV 25 V gorah sta le dve oceni – zmoreš ali ne Usposabljanje 132. gorskega polka Pripadnice in pripadniki 132. gorskega polka se zavedamo, da je človek najpomembnejši dejavnik uspeha vsake vojaške organizacije, s kakovostnim usposabljanjem pa vseskozi skrbimo za izurjenost vsakega pripadnika ter krepimo njegov korak, da bo ostal pogumen in odločen korak vojaškega gornika, ki bo še naprej pisal uspešno slovensko vojaško gorniško tradicijo. Besedilo: podpolkovnik Miha Kuhar B odoči program specialističnega usposabljanja vojaškega gorništva bo tako sestavljen iz naslednjih modulov: • vojaško gorništvo I. in II.; • spust po vrvi I. in II.; • vojaško turno smučanje I. in II.; • zaščita pred snežnimi plazovi; • preživetje v mrazu; • proces bojnega odločanja v gorah; • delo s helikopterjem v gorah; • varovalne naprave – vrvna tehnika; • vojaško reševanje v gorah. Program bo namenjen tako pripadnikom SV kot tudi zavezniškim in partnerskim državam. Prednost modularnega programa je v tem, da bo lahko uporabnik izbral vsebine, ki jih potrebuje za doseganje končnih operativnih zmogljivosti. V programu je tudi nekaj novosti. Jeseni bomo prvič izvedli modul procesa bojnega odločanja, pri katerem se bodo poveljniki in enotovni podčastniki do ravni čete učili razumevanja gorskega okolja ter načrtovanja in sprejemanja odločitev. Poleg tega bosta sledila nadaljevalna programa za specialiste na višji ravni, in sicer vojaški alpinist ter vojaški gorski vodnik. Pri kolektivnem usposabljanju bomo jeseni začeli izvajati program taktike manjših enot v gorah, pri čemer bo poudarek na usposabljanju pehotnih oziroma gorskih oddelkov v gorskem okolju. Letos in prihodnje leto bo poudarek na usposabljanju pripadnikov gorskega polka s sistematičnim in celovitim pristopom. Tako je letos težišče na usposabljanju iz individualnih vojaških gorniških veščin na vseh treh temeljnih področjih, in sicer gibanju, preživetju ter bojnih veščinah. Naša vizija je, da bo vsak pripadnik polka, še posebno v gorskih četah, izurjen v veščinah streljanja, gibanja in komuniciranja v gorskem ter zimskem okolju. Posebno pozornost namenjamo razvoju voditeljskih veščin na vseh ravneh. Izkušnje kažejo, da vojaške enote v gorah delujejo samostojno že na ravni voda in oddelka. To pomeni, da morajo biti poveljniki na vseh ravneh sposobni samostojnega odločanja v duhu doktrinarnih načel poveljevanja s poslanstvom oziroma namero. Modularno usposabljanje smo začeli jeseni 2014 in do danes izvedli pet različnih modulov, do konca leta pa načrtujemo izvedbo še štirih. Kljub drugim nalogam smo bistveno povečali tempo usposabljanja, kar si ob vseh drugih nalogah štejemo za velik uspeh. Visok tempo aktivnosti zahteva boljšo organizacijo in aktivno podporo štaba ter enot gorskega polka. Letos smo nadaljevali z našo pobudo rednih strokovnih srečanj, na katerih obravnavamo aktualne teme iz vojaškega gorništva. To bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Želimo si, da bi v strokovne razprave pritegnili čim širši krog pristojnih strokovnjakov, in to ne le iz gorništva. P Cilje nosimo v sebi Poveljniško-logistična četa S transformacijo SV leta 2013 se je 132. gorski bataljon preoblikoval v 132. gorski polk, med procesom pa je bila na ravni polka preoblikovana tudi poveljniško-logistična četa, ki je sestavljena iz alpskega izvidniškega voda in poveljniško-logističnega voda. Alpskemu izvidniškemu vodu je bil dodan oddelek ostrostrelcev, v logistični četi pa je prišlo do sprememb na ravni oddelkov. Besedilo: stotnik Dejan Trifkovič, poveljnik čete L etos smo najprej racionalizirali skladiščno poslovanje, tako da smo v ustreznejše prostore preselili poletno in zimsko gorniško opremo. Od enote vojašnice smo prevzeli skladišče vojnega bataljona, ki je po obsegu in številu sredstev največje skladišče, od mednarodnega centra za gorsko bojevanje, torej nekdanje Gorske šole, pa del gorniške opreme, ki je center ne potrebuje več. Vzpostavili smo sistem vzdrževanja na drugi stopnji za oborožitev in oborožitvene sisteme, kar so prepoznale tudi druge enote v 1. brigadi, zato od njih redno dobivamo prošnje za pomoč. Alpski izvidniški vod je v prvi polovici leta izvajal usposabljanje za pridobitev VED izvidnik. Usposabljanje je bilo kakovostno in je potekalo v realnih razmerah, rezultat tega pa je bil, da je tečaj uspešno končala le tretjina 26 SV pripadnikov. Tik pred letnimi dopusti je alpski izvidniški vod sodeloval na vaji Kraljevi gams, na njej pa je bil po oddelkih dodan pripadnikom obrambnih sil Velike Britanije. Za alpski izvidniški vod je bila to zelo dobra izkušnja za izmenjavo znanja in spoznavanje, kje trenutno je alpski izvidniški vod glede na eno izmed elitnih enot Velike Britanije. Pri poveljniško-logistični četi besedna zveza učenje iz izkušenj ne bo ostala le misel, temveč vodilo in smer za naslednje obdobje. Do konca leta je pred nami še nekaj nalog. Tako začenjamo opremljati prostor, kjer bomo sami vzdrževali gorniško opremo, pri čemer mislimo predvsem na popravilo turne smučarske opreme. Alpski izvidniški vod bo tudi začel vključevati nove pripadnike v svojo enoto in izboljševati usposobljenost. Prav Ž ivljenje vsak dan prinaša nove izzive in tako smo septembra 2014 začeli ponovno sestavljati 1. gorsko četo in skrbeti za njen razvoj. Del enote je bil v Sloveniji, drugi del pa je opravljal naloge v okviru SVNKON 29 Kfor, tako da smo kot celotna 1. GORČ zaživeli, začeli delovati in se usposabljati letos. Odločitve so v življenju nekaj povsem običajnega, sprejemati jih je treba vedno in povsod, predvsem pa jih je treba sprejemati odgovorno in premišljeno. Pripadniki 1. gorske čete smo preživeli zanimivo prvo polovico leta. Takoj smo se začeli ukvarjati z individualnimi veščinami. V okviru tega smo se usposabljali iz orientacije, bojnih postopkov, uporabe helikopterja, odziva na stik in iz gorniških veščin. V gorskem svetu zima traja dlje, zato imamo gorniki priložnost in s tem tudi dolžnost uriti se v težkih zimskih razmerah. V tem ciklu smo opravili več gorniških modulov, in sicer turno smučanje (M4), zaščito pred snežnimi plazovi in lavinski trojček (M6) ter zimski tečaj vojaškega gorništva (M2), ki je potekal v zelo zahtevnih vremenskih razmerah. Spomladi smo pripadniki 1. gorske čete začeli spust ob vrvi (M3) in nato odšli s helikopterjem na Soriško planino, kjer smo se terensko usposabljali iz obrambe v gorskem svetu. Opravili smo že veliko streljanj, zato smo se odpravili na strelišče Mlake in Bač, kjer smo opravili taktično vajo z bojnim streljanjem oddelka. Sredi vseh terenov in modulov so naši pripadniki opravili tudi veliko tečajev, in sicer tečaj za desetnika, BBNO, VED izvidnik, BMATT, CIED, avgusta so posamezniki iz alpskega izvidniškega voda z ustreznim znanjem in vojaško evidenčno dolžnostjo začeli delati v role-2, v kateri v sodelovanju s civilnim osebjem Splošne bolnišnice Jesenice zagotavljajo ustrezno zdravstveno oskrbo, kar je še ena neprecenljiva izkušnja. Ob koncu bi pohvalil vse pripadnike poveljniško-logistične čete za to, kar so v zadnjih dveh letih dosegli, in pozval nadrejene, da del prizadevanj usmerijo v pridobivanje novega kadra ter tako zapolnijo prazna delovna mesta. Vojaška organizacija ima cilje, oblikovane kot poslanstvo enote. Kot gorniku mi je glede doseganja tega najbliže misel alpinista Nejca Zaplotnika, ki je v svoji knjigi Pot zapisal: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa išče pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« oslanstvo čete so ofenzivno in defenzivno delovanje v gorskem okolju v vseh vremenskih in terenskih razmerah, nacionalna obramba, naloge zaščite in reševanja ter pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Poudarek je predvsem na bojevanju v gorah oziroma na teže prehodnem in zelo zahtevnem zemljišču. Usposabljanje čete za izpolnjevanje poslanstva je zelo kompleksno in s tem tudi zahtevno. Temelj usposabljanja je prva raven usposabljanja, torej usposabljanje posameznika v individualnih veščinah. Druga raven usposabljanja, ki predstavlja prvo stopnjo skupinskega usposabljanja, je usposabljanje skupin, posadk na oborožitvenih sistemih in oddelkov. Na tej ravni je bistveno, da dobro uskladimo usposabljanje v individualnih veščinah in usposabljanje v osnovnih bojnih postopkih. Na tretji ravni, torej na ravni voda, se vzpostavi povezava med skupinskim usposabljanjem in usposabljanjem posameznikov, povezava med individualnimi veščinami in bojnimi postopki pa postane najkompleksnejša. Usposabljanje v četi organiziramo in izvajamo tako, da je usmerjeno v razvijanje taktičnih ter tehničnih sposobnosti, vzbujati mora zaupanje v poveljnike, svoje znanje in veščine ter razvijati iniciativo pri vojakih. Med usposabljanjem izpolnjujemo te zahteve in se ravnamo po načelih, ki zagotavljajo uspešnost procesa ter doseganje ciljev. Usposabljanje poteka v treh fazah, in sicer usposabljanje posameznika iz splošnih vojaških individualnih veščin, ki podpirajo kolektivne naloge delovanja oddelka in voda. Prav 1. gorska četa Slovenija je dežela, ki leži na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Največji del Slovenije obsegata predalpsko hribovje z dolinami in visokogorski alpski svet. Poznati, delovati, preživeti in se bojevati v tem okolju so ene najtežjih nalog ter vrlin vseh vojsk. Imam ta privilegij, odgovornost in predvsem veliko čast, da od junija 2014 poveljujem 1. gorski četi v 132. gorskem polku v 1. brigadi. Ponosen sem, da imam priložnost delovati v tej enoti in sodelovati z ljudmi, ki so pripravljeni v vsakem trenutku prenašati svoje znanje na moje vojake in name. Besedilo: stotnik Dragan Marić, poveljnik 1. GORČ padalski tečaj, JCATS, pomoč pri vojaškem taboru in VED obveščevalc. Udeležili smo se tudi vaje Potres Bled. Gorniki smo tudi zelo dobri športniki, zato sodelujemo na različnih tekmovanjih. Tako so nas pripadnice in pripadniki 132. gorskega polka zastopali na Ca.S.T.A, šahovskem in košarkarskem turnirju ter Brajnikovem memorialu, pri čemer smo na zadnjih dveh tekmovanjih osvojili prvo mesto. Gore so naš ponos in delo naša vrlina, zato komaj čakamo, da si na glavo nadenemo sivo baretko. Pogoj, da jo dobiš in tako postaneš pravi pripadnik 132. gorskega polka, je, da opraviš pohod v visokogorje in letni oziroma zimski gorniški tečaj. Kot vrhunec usposabljanja v gorskem svetu je pridobitev naziva vojaški gornik, za katerega moraš opraviti najmanj šest modulov in se redno udeleževati terenov ter usposabljanj. Tako ima siva baretka poseben pomen za 132. gorki polk, dodano vrednost in ponos pa naziv vojaški gornik. Obdobje, ki smo ga do zdaj skupaj preživeli v 1. gorski četi, so sestavljali vzponi in padci, ponosno pa lahko ugotovim, da korakamo k ciljem močnejši, da smo napredovali tako po strokovnosti kot človeškosti in da smo vedno bolj pripravljeni. V naslednjem obdobju nas čakajo novi izzivi, kot so vaje Immediate Response 2015, Triglav Star 2015 in Brave Warrior 2015, usposabljanje iz gorniških modulov za pridobitev naziva vojaški gornik in oblikovanje čete do končnih operativnih zmogljivosti. Najbolj sem ponosen, da s kolektivom 1. gorske čete in 132. gorskega polka oblikujemo enoto, ki bo prepoznavna ter v ponos Slovenski vojski in Sloveniji. 2. gorska četa V sedanji sestavi je bila 2. gorska četa oblikovana s transformacijo leta 2013 kot dislocirana četa 132. gorskega polka. Tako je bila 2. gorska četa najprej v Celju v Vojašnici Franca Rozmana Staneta, še istega leta pa se je preselila v Vojašnico Edvarda Peperka v Ljubljano. Demografsko je sestava čete zelo različna, saj vključuje pripadnike štajerske, ljubljanske, primorske in dolenjske regije, nekaj pa je tudi Gorenjcev. Formacijsko se četa ne razlikuje od 1. gorske čete in ima v svoji sestavi tri gorske vode ter vod za podporo, skupaj pa naj bi bilo v enoti 151 pripadnikov. Besedilo: nadporočnik Leon Perčič, poveljnik 2. GORČ tako se v prvi fazi posamezniki usposabljajo iz specialističnih individualnih vojaških gorniških veščin, ki so nujne za učinkovitejše delovanje in preživetje posameznika v gorah. V drugi fazi se enota usposablja na ravni delovanja posadke, skupine in oddelka. Pri tem je poudarek predvsem na izvajanju bojnih postopkov, taktik in tehnik, ki pripomorejo k učinkovitejšemu opravljanju bojnih nalog skupine ter oddelka. V tretji fazi se enota usposablja na ravni voda, ki v tej fazi deluje kot celota in izvaja vse predpisane bojne (kolektivne) naloge iz ofenzivnega, defenzivnega in prehodnega delovanja. Enota lahko v tej fazi sodeluje tudi na vajah in pri skupnem opravljanju nalog s tujimi oboroženimi silami. Enota ima v svoji sestavi enako oborožitev kot druge čete iz drugih pehotnih polkov SV. Razlike se kažejo v specialistični opremi, ki pripadnikom precej poveča težo tovora, vendar zelo olajša premagovanje naravnih ovir v gorah. Tako imamo na voljo plezalne vrvi in pasove, vponke, zavore za spust ob vrvi, kladiva in skalne kline, krplje, smuči, dereze, plazne lopate, sonde in žolne ter posebna nosila UT 2000. Zaradi povečane teže tovora morajo biti vojaki v zelo dobri psihofizični kondiciji, kar jim omogoča premagovanje zemljišča v vseh vremenskih razmerah. Četa trenutno skladno z zahtevami popolnjuje motorizirano bojno skupino s posameznimi pripadniki, z enim gorskim vodom zagotavlja končne operativne zmogljivosti 1. gorske čete na Bohinjski Beli in opravlja naloge varnostno-nadzorne službe, s preostalimi pripadniki pa poskuša izvajati usposabljanje na ravni skupin in oddelkov iz bojevanja v gorah. SV 27 Z znanjem in voljo v podporo polku Enota vojašnice 132. GORP Konec leta je v organizacijski strukturi takratnega 132. gorskega polka prišlo do pomembne spremembe. V njegovo kadrovsko strukturo se je zapisala nova enota pod imenom enota vojašnice 132. GORP. V okviru enote vojašnice 132. GORP so se tako združili enota Vojašnice Boštjana Kekca, vojaški objekt Rudolfa Badjure na Pokljuki in vojaški objekt Centra za usposabljanje v Poljčah. Besedilo: stotnik Stojan Marn, poveljnik EVOJ O rganizacijsko je danes enota vojašnice 132. GORP sestavljena iz operativne skupine EVOJ 132. GORP, ki domuje v Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli in kjer so prav tako skupina za splošno oskrbo in transport, skupina za upravljanje in vzdrževanje infrastrukture ter skupina za pripravo hrane. V vojaškem objektu Rudolfa Badjure v okviru enote vojašnice 132. GORP opravljajo dela in naloge v okviru skupine za receptorsko službo in varovanje objektov, skupine za splošno oskrbo in transport ter skupine za pripravo hrane. Za organizacijo dela v vojaškem objektu Rudolfa Badjure je odgovoren namestnik poveljnika EVOJ 132. GORP. Ob spremembi formacije sta bila pod enoto vojašnice 132. GORP prerazporejena vojaški objekt v Poljčah in del pripadnikov, ki so pred spremembo opravljali dela in naloge v takratnem Centru za usposabljanje v Poljčah. Za organizacijo dela v vojaškem objektu v Poljčah je odgovoren častnik za operativne zadeve, ki organizira delo skupine za receptorsko službo in varovanje objektov ter skupine za pripravo hrane. Najbolj je k reorganizaciji enote vojašnice pripomoglo dejstvo, da bo v vojaškem objektu v Poljčah Natov center odličnosti za gorsko bojevanje, katerega delovanje bo podpirala enota vojašnice 132. GORP. V ta namen smo se v enoti vojašnice 132. GORP odgovorno lotili uresničevanja pripravljenih normativnih dokumentov, ki so opredeljevali prevzeme vojaškega objekta v Poljčah. Pred prevzemom objekta je enota vojašnice 132. GORP aktivno sodelovala pri rednem popisu sredstev in uspešno uredila ter uskladila vse dejavnosti za prevzem objekta od prejšnjega skrbnika objekta. Takoj po prevzemu objekta so se začeli dejavnosti in postopki, da se iz Vojašnice Boštjana Kekca v vojaški objekt v Poljčah preseli takratni Center za gorsko bojevanje (CGB). Pred selitvijo smo ponovno pregledali prostore in opremo ter določili opremo, ki jo je CGB potreboval za začetek delovanja na novi lokaciji. Pri tem smo se srečevali z izzivi, saj smo morali takratne prostore preurediti za funkcionalno uporabo za nov namen, posledica tega pa je bila, da smo morali zagotovitvi manjkajočo opremo. Vse dejavnosti na tem področju je vodila enota vojašnice 132. GORP v sodelovanju pripadnikov CGB. Velik izziv pomeni ureditev materialno-skladiščnega poslovanja, za katerega se v enoti vojašnice 132. GORP brezpogojno zavzemamo. Na tem področju nas do konca leta čaka še nekaj izzivov, vendar pa z znanjem in voljo, ki ju imamo, izziv ne bi smel predstavljati večje težave ob domnevi, da bodo pripravljeni vsi najpomembnejši dokumenti, ki bodo Ne moreš razumeti svoje tradicije, če je ne povežeš z drugimi Besedilo: Slavko Delalut Združenje vojaških gornikov Slovenske vojske, katerih interes so prizadeSlovenije vanje za mir in spoštovanje človekovih pravic, Združenje vojaških gornikov je prostovolj- negovanje in razvijanje tradicij vojaškega gorno, samostojno in nepridobitno združenje, ništva, proučevanje gorskega sveta in ohranjaki združuje nekdanje ter sedanje pripadnike nje vrednot gorske narave, razvijanje zavesti o 28 SV natančno razdelili odgovornost med enoto vojašnice 132. GORP in Natovim centrom odličnosti za gorsko bojevanje. V preteklosti se v infrastrukturo vojaškega objekta v Poljčah ni dovolj vlagalo, zato smo ob prevzemu naleteli na težavo pri investicijskem vzdrževanju, pri katerem ni jasna višina sredstev, namenjenih za nemoteno delovanje vojaškega objekta v Poljčah. Dejavnost trenutno uspešno rešujemo prek nadrejenega poveljstva, ki ima velik posluh pri tej problematiki, bo pa v nadaljevanju treba najti ustrezne rešitve na tem področju. Lastna dejavnost v enoti vojašnice 132. GORP Po prevzemu vojaškega objekta v Poljčah so se odprle nove možnosti za izvajanje lastne dejavnosti v objektih, katerih skrbnik je enota vojašnice 132. GORP, zato smo se v EVOJ temeljito pripravili. V ta namen smo v okviru operativne skupine enote vojašnice 132. GORP združili finančne delavce 132. GORP in tako dosegli transparentnost dela ter zagotavljanje zamenljivosti na delovnem mestu v vsakem trenutku. Uvedba hotelsko-informacijskega sistema (HIS) je bil prav tako izziv za pripadnike v vojaškem objektu v Poljčah, saj so se s to problematiko srečali prvič. V enoti vojašnice 132. GORP smo uspešno vodili vse postopke, ki so pripeljali do tega, da je ustrezna informacijska oprema za delovanje HIS zagotovljena tako v vojaškem objektu v Poljčah kot vojaškem objektu na Pokljuki. Z notranjo prerazporeditvijo kadra smo zagotovili, da je HIS na obeh lokacijah operativen. Nekaj težav predstavlja delovanje HIS, kar večinoma rešujemo prek pogodbenega izvajalca, pri čemer bi bilo treba razmisliti, kako bo naprej. Na koncu je treba poudariti, da trenutna kadrovska struktura organizacijsko ni primerna, saj je zaradi varnostnih zahtev Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje treba ločiti varnostno in receptorsko službo. Pri tem ne gre za spremembo števila pripadnikov, temveč le za preoblikovanje zdajšnjih skupin. V enoti si želimo napredka in razvoja delovnih procesov v smeri večje učinkovitosti, vseskozi pa si prizadevamo in si še bomo prizadevali, da s svojimi sodelavci najdemo pot za njihovo uresničitev. vsebini in zaščiti naravovarstvenih in človekovih pravic na tem področju, spodbujanje prijateljstva med vojaki gorniki in negovanje spomina na vojake, ki so umrli v gorah. Združenje je bilo ustanovljeno 23. novembra 2007, ko se je na ustanovnem zboru v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah zbralo osemdeset ustanovnih članov, danes pa deluje kot interesna skupina v okviru Zveze slovenskih častnikov. Člani združenja so lahko: • pripadniki stalne in pogodbene rezervne sestave Slovenske vojske ter njeni upokojenci, katerih delovne naloge so bile oziroma so še povezane z delovanjem v gorskem svetu; • pripadniki nekdanjih planinskih oziroma gorskih enot, predvsem pripadniki alpskih izvidniških vodov Teritorialne obrambe; • člani ZSČ in drugi, ki želijo kot simpatizerji sodelovati pri delovanju združenja. Člani združenja uresničujejo svoje skupne interese, tako da: • organizirajo strokovne in interesne dejavnosti iz vojaškega gorništva; • s svojim delovanjem prispevajo k skupnim prizadevanjem za mir, svobodo, varovanje človekovih pravic in varovanje gorskega sveta; • negujejo slovenski zgodovinski V izija Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje je postati osrednja strokovna ustanova za pridobivanje znanja o gorskem bojevanju v Natu, cilji pa so zagotavljanje odličnosti in strokovnosti pri izobraževanju, usposabljanju in urjenju posameznikov ter enot, tehnično-taktičnih postopkih, podpori razvoju doktrine, definiranju standardov, konceptih, procesu učenja iz izkušenj in pri raziskavah. Namenjen je podpori in sodelovanju držav članic zavezništva, držav partneric ter drugih držav in mednarodnih organizacij, da bi izboljšali zmogljivosti gorskega bojevanja. Po ustanovitvi in podpisu Memoranduma o sodelovanju 25. marca v Washingtonu je Natov center odličnosti za gorsko bojevanje prestal še zahteven postopek akreditacije zavezniškega Poveljstva za transformacijo, kar pomeni, da je center od Severnoatlantskega sveta pridobil dovoljenje za formalno aktivacijo. K delovanju Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje so pristopile nekatere države članice Nata, in sicer Hrvaška, Italija, Nemčija ter Slovenija, in Avstrija kot država partnerica. Prvih tujih sodelavcev se lahko v centru veselimo že septembra. Slovesnost ob aktivaciji bo 10. novembra potekala v Poljčah. Natov center odličnosti za gorsko bojevanje bo pomembno vplival na razvoj enot SV Interesi sponzorskih držav bodo v centru zastopani enakovredno na podlagi usklajevanja in doseženega soglasja o programu dela. Republika Slovenija je poskrbela za ustrezno kadrovsko in logistično infrastrukturo za delovanje centra. Dejstvo, da smo si v centru zagotovili stalno mesto direktorja in predsedujočega izvršilnemu odboru, bo Sloveniji olajšalo usklajevanje načrtov dela med državami članicami. Poleg priprave ustreznih produktov za enote SV je treba delovanje Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje razumeti širše, saj omogoča slovensko zastopanost tudi na operativni in strateški ravni delovanja zavezništva. Prednosti vključenosti v delovanje Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje za Slovenijo in Slovensko vojsko so: • Nato priznava Republiki Sloveniji vodilno vlogo v gorskem bojevanju; spomin na vojaško gorništvo; • negujejo spoštljiv odnos do gornikov, ki so umrli v gorah; • spodbujajo prijateljstvo med vojaki gorniki; • sodelujejo s Slovensko vojsko; • sodelujejo s strokovnimi združenji in organizacijami s področja gorništva; • aktivno delujejo v podobnih mednarodnih organizacijah; • sodelujejo v aktivnostih, ki jih organizira Zveza slovenskih častnikov; • s svojim pevskim zborom Gorščaki sodelujejo na kulturnih prireditvah v domovini in tujini. Združenje je član Mednarodne federacije vojaških gornikov (International Federation of Mountain Soldiers – IFMS), v katero so vključene še Avstrija, Francija, Italija, Nemčija, Poljska, Španija, Švica, Združene države Amerike in Črna gora. Slovenija je kongres IFMS prvič organizirala leta 2002 na Bledu. Leta 2010 je Slovenija gostila XXV. jubilejni kongres IFMS, ki je prvič v zgodovini obeh združenj potekal hkrati z letnim srečanjem Mednarodnega združenja vojaških gorskih šol (IAMMS). Negovanje zgodovinskega spomina in obujanje na prevečkrat zamolčan neprecenljiv prispevek, ki so ga v bojevanju v gorah prispevali slovenski vojaki gorniki, ki so se bojevali v številnih tujih vojskah, ostaja moto in vodilo delovanja združenja tudi v prihodnje. Spominjamo se dogodkov iz obeh svetovnih vojn in tudi pozneje pri nastajanju naše Slovenske vojske in nove države Republike Slovenije. Z veliko spoštljivostjo se prav tako spominjamo premnogih vojakov, padlih v gorah, hkrati pa vedno mislimo na sporočilo enega izmed naših članov: »Mnogo je vojakov, toda vojak v gorah je lahko le vojak s srcem, s pravo ljubeznijo do gora!« NATOV CENTER ODLIČNOSTI ZA GORSKO BOJEVANJE Uspešen postopek ustanavljanja in akreditacije Natov center odličnosti za gorsko bojevanje (Nato COGB) je po ustanovitvi trenutno najmlajši center v okviru Nata. Republiki Sloveniji je bila ponujena priložnost za vodilno vlogo v centru zaradi naše zgodovine, tradicije, znanja in usposobljenosti iz veščin gorništva ter gorskega bojevanja. Zbrala in uredila: stotnica Karmen Poklukar • ustanovljena je prva mednarodna vojaška organizacija v Sloveniji; • usposabljanje in delovanje v gorskem svetu sta hkrati tudi eno izmed področij, v katerem Slovenija glede na svojo geostrateško lego vidi nacionalni interes; • pripadniki SV imajo možnost dela v mednarodni organizaciji v Sloveniji, kar pomeni pridobivanje izkušenj v delovanju mednarodne vojaške organizacije, nenehno uporabo angleškega jezika pri delu, neposreden stik z Natovimi poveljstvi ter oseben strokovni razvoj prek izobraževanja in usposabljanja; • povezovanje, sodelovanje in združevanje zmogljivosti med državami zavezništva v gorskem bojevanju racionalizira tudi delovanje Slovenske vojske; • pripadniki Slovenske vojske prek Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje aktivno ostajajo v stiku s široko mednarodno skupnostjo iz gorskega bojevanja, kot sta na primer Mednarodno združenje vojaških gorskih šol in EU MTI za vojaško gorsko usposabljanje v EU. Zadnje se bo osredotočalo le na usposabljanje, saj smo že v postopkih priprave s pripadniki oboroženih sil Avstrije za ta projekt želeli izključiti podvajanje med projektoma, zato se je Avstrija kot opazovalka pridružila Natovemu centru odličnosti za gorsko bojevanje, Slovenija pa je imela zelo aktivno vlogo pri ustanavljanju EU MTI; • omogočeni bodo večja stopnja doseganja povezljivosti (Interoperability), celostni pristop (Comprehensive Approach) in uresničevanje lastnih ciljev SV v gorskem bojevanju; • omogočen bo učinkovitejši in stroškovno ugodnejši dostop do produktov drugih Natovih centrov odličnosti, saj ti delujejo povezano in ciljno usmerjeno. Zavezniško Poveljstvo za transformacijo učinkovito povezuje centre in usmerja ter vzpostavlja njihovo sinergijo; • zagotovljena je vodilna vloga Slovenije v upravnem odboru (Steering Comitee); • delovanje centra bo imelo neposreden pozitivni finančni učinek, saj bo večinski del denarja centra porabljen v Sloveniji. Velik del denarja, namenjenega za izvedbo programa dela, se bo tako vrnil na Ministrstvo za obrambo, hkrati pa bo delovanje centra, in sicer organizacija seminarjev, konferenc, SV 29 tečajev in drugo, pripomoglo k pridobivanju denarja v lastni dejavnosti SV, ki bo tržila logistično podporo. Vsebinski izzivi delovanja Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje Gorsko bojevanje ni nov termin v vojaških operacijah, kljub temu pa v okviru Nata ni formalno opredeljeno. Zveza Nato do zdaj ni vzpostavila institucije, ki bi na enem kraju združevala specialistične vsebine gorskega bojevanja, s čimer bi lahko dosegli preglednost sedanjih vsebin in potrebe po razvoju posameznih področij. Veliko vsebin je namreč že ustrezno opredeljeno v okviru posameznih držav in jih je treba le uskladiti ter formalizirati za vse zavezništvo, druge pa bo treba skladno z opaženimi potrebami razviti na novo. Področja, ki jih opažamo kot potencialna za nadaljnji razvoj, lahko združimo v kategorije: • terminologija gorskega bojevanja, • poveljevanje in kontrola, • specialistična oprema, • programi izobraževanja in usposabljanja, • taktični in tehnični postopki. V začetnem obdobju po aktivaciji Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje bo treba natančneje predeliti vsaj osnovne pojme, ki so povezani z obrambnimi aktivnostmi v gorah. Tako bomo vzpostavili formalen okvir, ki bo določal meje interesa Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje. Zbiramo zdajšnje nacionalno vzpostavljene opredelitve gorskega bojevanja, gorskih operacij, terena in druge izrazito specialistične termine, v nadaljevanju pa bomo predlagali dopolnitve v publikacije, ki opredeljujejo Natovo terminologijo. Primanjkljaj standardiziranih vsebin pri poveljevanju in kontroli je v zavezništvu opazen kot splošen, izkušnje iz preteklih operacij ter z vaj pa izražajo potrebe po dopolnitvah in izboljšavah tudi na ožjem področju gorskega bojevanja. V gorskem svetu se skladno s potrebami nalog lahko uporabljajo vse zvrsti, rodovi in službe, za kar pa je treba izvajati zahtevne priprave in usklajevanja. To sicer velja za vsako operacijo, gorski svet pa je poseben po tem, da vse sodelujoče enote ne morejo učinkovito opravljati nalog brez ustrezne podpore specialističnih gorskih enot. Te lahko nekatere naloge opravljajo 30 SV popolnoma samostojno, pri drugih pripravljajo pogoje za prehode večjih sil oziroma transport sredstev, majhne skupine specialistov pa lahko učinkovito delujejo kot povezovalni elementi med izvidniškimi in artilerijskimi enotami, letalstvom ter drugimi enotami. Pripadniki takih enot so lahko vključeni tudi v svetovanje poveljnikom na operativni ali strateški ravni odločanja, predvsem med pripravami operacije. Specialistična oprema, ki se uporablja za obrambne aktivnosti v gorah, pomeni pomemben element zagotavljanja učinkovitosti in povezljivosti posameznikov ter enot. Precej držav se je za svoje potrebe odločilo uporabljati standarde, ki izhajajo iz civilnega okolja. V večini primerov so popolnoma ustrezni in zagotavljajo zelo visoko stopnjo varnosti. Za vojaške potrebe jih je treba poenotiti na ravni zavezništva in jih dopolniti, če je treba. V civilnem okolju ter pri zaščiti in reševanju so na primer živahne barve zaželene ter nujne, v vojaškem okolju pa pomenijo tveganje. Za zvoke, ki jih povzročata trenje in dotikanje posameznih kosov opreme, velja enako. Pojavlja se potreba po poenotenju specialističnih kompletov za različne namene, in sicer za poletje, zimo, strukturo terena, dodatne naloge in drugo, poleg tega se odpirajo možnosti za pripravo izboljšav. Zložljiva turna smučka, ki jo razvija podjetje Elan v sodelovanju z Natovim centrom odličnosti za gorsko bojevanje, je primer razvoja izdelka, ki nakazuje povečevanje učinkovitosti v zimskih razmerah pri obrambnih aktivnostih. Izobraževanje in usposabljanje ostajata med področji, ki jih bo Natov center odličnosti za gorsko bojevanje spremljal, razvijal ter izvajal. Center začenja analizo sedanjih nacionalnih programov, saj se mora izogniti podvajanju aktivnosti. Ob soglasju članic se lahko center loti standardiziranja sedanjih programov, ob tem pa razvije tudi svoje nišne programske vsebine, ki jih lahko izvede kot posamezni modul ali združene v samostojen program. Vključitev v načrtovalni ciklus zavezništva iz načrtovanja usposabljanja bo ustanovi omogočila aktivno sodelovanje pri oblikovanju novih programov iz gorskega bojevanja na podlagi potreb. Center bo lahko imel vodilno vlogo pri analizi potreb usposabljanja (Training Need Analysis) iz gorskega bojevanja skladno z zahtevami (Training Requirements Analysis) in strateškim načrtom usposabljanja (Strategic Training Plan). Taktični in tehnični postopki predstavljajo vsebinsko jedro, okrog katerega se oblikuje doktrinarna osnova. Gorsko bojevanje sestavlja več aktivnosti, ki so sicer splošno znane, niso pa poenotene. Nacionalne enote so naloge sposobne učinkovito opravljati, ko pa se pojavi potreba po delovanju nacionalno mešanih enot, imamo veliko težav, povezanih z različnim izvajanjem postopkov, zato se med pripravami porabi veliko časa za minimalno poenotenje, ki ga otežujejo razlike v opremljenosti, usposobljenosti, fizični pripravljenosti posameznikov itn. Center trenutno analizira doktrinarne osnove in išče povezave z delovanjem v gorskem svetu. Samostojne specializirane publikacije ni, Natov center odličnosti za gorsko bojevanje pa se lahko na podlagi izražene potrebe loti njene priprave. Poleg običajnih aktivnosti, povezanih z aktivacijo Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje, s povečanjem prepoznavnosti in povezovanjem interesne skupnosti, program dela centra za leto 2016 vključuje tudi omenjena vsebinska področja. Zavezniško Poveljstvo za transformacijo je izrazilo svoja pričakovanja po sodelovanju Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje na aktivnostih, povezanih s pregledom in oblikovanjem zmogljivosti, pri čemer bo center lahko sodeloval pri opredeljevanju potreb iz gorskega bojevanja. Od centra se pričakuje tudi spremljanje in sodelovanje na posameznih dogodkih, povezanih s strategijo bodočih zavezniških operacij (Framework for Future Alliance Operations in Strategic Foresight Analysis), kar bo omogočilo širok vpogled v potrebe Nata po razvoju novih konceptov in rešitev. Center v letu, ko ga bo formalno aktiviral Severnoatlantski svet, načrtuje obsežnejši mednarodni posvet o gorskem bojevanju. To bo priložnost za združitev zainteresiranih subjektov, ki lahko prispevajo k preglednosti obstoječih potreb in želja po združevanju opaženih izkušenj, njihovi obdelavi in oblikovanju poenotenih, standardiziranih izdelkov ter sooblikovanju discipline. Poleg vsebinskih dogodkov lahko Natov center odličnosti za gorsko bojevanje deluje tudi podporno, zato bo leta 2016 gostil letno konferenco finančnih delavcev aktivnih centrov odličnosti. Na POTI K novim izzivom Natov center odličnosti za gorsko bojevanje je na poti, da lahko dosega svoje cilje tako v nacionalnem kot mednarodnem okolju, saj bo lahko učinkovito povezoval interese zavezništva z interesi Slovenije in državami partnericami centra. Tako se bo utrdil polnopravni status ustanove, saj mu bodo odprte možnosti za neposredno sodelovanje z Natovimi enotami, poveljstvi in organizacijami, industrijo, univerzami ter civilnim okoljem. Hkrati je Slovenija z izpolnitvijo zaveze o ustanovitvi Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje ponovno potrdila status kredibilne in odgovorne članice zavezništva. Skladno z načeli slovenske zunanje politike z ustanovitvijo Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje postaja vloga Slovenije še bolj prepoznavna. Zavedati se je treba priložnosti med transformacijo zavezništva in temu primerno osredotočiti delo centra na vzpostavitev ter preglednejše povezovanje v zavezništvu ter z državami partnericami. Center je očitno na pravi poti, vsaj tako kažejo odzivi strokovne in civilne javnosti. V zadnjem obdobju je bilo tudi zelo veliko visokih obiskov, in sicer poveljnika zavezniškega Poveljstva za transformacijo, generala JeanaPaula Palomerosa, poveljnika ameriških sil za Evropo, generala Bena Hodgesa, načelnika generalštaba oboroženih sil ZRN, generala Volkerja Wiekerja, nacionalnega vojaškega predstavnika pri Natu, namestnika predsedujočega vojaškemu odboru Nata, generala Marka O. Schisslerja in generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga. Predvsem obisk generalnega sekretarja Nata bo vplival na še večjo prepoznavnost Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje in Slovenske vojske, saj smo znova dokazali, da lahko z ustrezno usposobljenostjo, znanjem in voljo vodimo tako zahteven projekt. Tako visoki obiski pomenijo tudi obvezo in hkrati veliko motivacijo za pripadnike enote za nadaljnje delo. Ž e četrt stoletja bo minilo, odkar sta bila na jasnih načelih izbranosti moštva, civilni in vojaški gorniški izurjenosti ter opremljenosti alpskih izvidniških vodov slovenske Teritorialne obrambe ustanovljena 32. gorska brigada in 32. gorski bataljon. Strateške okoliščine in odločevalci so nato kot naslednika s prerazporejanjem osebja, oborožitve in opreme ustanovili 132. gorski polk, ki danes ponosno domuje skupaj z Gorsko šolo, polnopravno članico Mednarodnega združenja vojaških gorskih šol (International Association of Military Mountain Schools – IAMMS) v Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli. Vojaški enoti si delita skupaj z Natovim centrom odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah še vojaški objekt Rudolfa Badjure na Pokljuki. Medgeneracijsko povezanost vseh v vojaškem gorniškem smislu in navezanost s slovenskim civilnim okoljem ter vojaki gorniki po svetu od alpskega loka, Črne gore, Poljske, Španije do Združenih držav Amerike zagotavlja Združenje vojaških gornikov Slovenije kot polnopravni član Mednarodne federacije vojaških gornikov (International Federation of Mountain Soldiers – IFMS). Naša aktivna, sodobna organiziranost, odprtost v svet prek Nata in poudarjeno sodelovanje z našimi sosednjimi državami pri vojaškem gorništvu tako krepijo prispevek in ugled naše domovine v mednarodni skupnosti. Vojaški gorniki, kot eden izmed vas vam iskreno čestitam ob vašem dnevu 21. septembra za četrtstoletno uspešno in učinkovito branjenje gora. Naj vam bodo tudi v novem obdobju strateški premislek blizu, taktika domača, stop in oprijem v skali čvrsta, smučina v snegu pa hitra. Čestitka za četrt stoletja Stoletje kot časovno mersko enoto navadno uporabljamo, kadar želimo poudariti oddaljenost na zgodovinski premici. Naj mi bo dovoljeno, da ga tokrat uporabim kot prispodobo za čestitko doseženi žlahtnosti semena za prihodnost po preplezanih smereh nad gorniško stezo in narejeni smučini slovenskega vojaškega gorništva kot specialnosti rodu pehote Slovenske vojske. Vojaški gorski vodnik brigadir mag. Bojan Pograjc, predsedujoči usmerjevalnega odbora Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje in generalni sekretar IFMS Iz tega ni izvzeta niti Slovenija, kajti gorato in težko prehodno zemljišče pokriva večino naše države. Kaj pomeni slabo vreme v gorah, smo doživeli ne tako dolgo nazaj februarja 2014, ko so bili zaradi žleda in snega posamezni gorati predeli Slovenije več kot teden dni neprehodni in zaradi slabega vremena nedosegljivi tudi za helikopterje. V temeljih se vojaško delovanje v gorah ne spreminja veliko predvsem zaradi omejene prehodnosti terena in velikega vpliva vremena. Oprema, oborožitev in transportne zmogljivosti vedno bolj povečujejo vojaške zmogljivosti. Tako na primer helikopter v zelo kratkem času omogoča dosegljivost posameznih območij, ki bi jih sicer lahko dosegli le z dolgimi in napornimi pohodi oziroma plezanjem. Vsekakor je uporaba helikopterjev v gorah izjemnega pomena, vendar ob tem ne smemo nikoli pozabiti na izrazite omejitve, ki jih povzroča vreme, ko helikopterski poleti niso mogoči tudi več dni ali celo tednov. Če smo v takih razmerah že v gorah ali če moramo nalogo klub temu opraviti, morajo enote obvladati veščine, ki jim omogočajo gibanje, preživetje in bojevanje tudi s tehnološkimi omejitvami. Bojno delovanje kopenskih enot v gorah bo v prihodnosti kljub tehnološkemu napredku še vedno zahtevalo izjemno fizično pripravljenost, psihično trdnost, vzdržljivost za dolgotrajno bivanje in bojevanje v neudobnem Gorsko bojevanje in pogled naprej Dejstvo je, da so gorati predeli na vseh celinah v večini držav in da je skoraj v vsaki vojni vključen tak ali drugačen tip vojaškega delovanja v gorah. To se ne bo spremenilo niti v prihodnosti. Podpolkovnik S. W. Pierce (USMC, 2008) v svoji raziskavi celo ugotavlja, da bosta gorsko in zimsko bojevanje kritični zmogljivosti v 21. stoletju. Besedilo: podpolkovnik Miha Kuhar in višji štabni vodnik Iztok Racman okolju ter najvišjo stopnjo taktičnega in tehničnega znanja. Usposabljanje mora zato nujno prerasti iz gorništva, prek vojaškega gorništva v gorsko bojevanje. Ob tem je treba posebno pozornost nameniti voditeljstvu. Enotnost prizadevanj in sočasno fleksibilnost v delovanju bomo dosegli s centralizirano doktrino ter decentraliziranim delovanjem. Neustrezne tehnike in postopki z neustrezno usposobljenimi ter opremljenimi enotami lahko v gorah povzročijo resne poškodbe in tudi smrt. Tega se moramo zavedati še posebno v obdobju, ko imamo čas za usposabljanje. Takrat je še čas, da enote pripravimo na najtežje razmere. Pripravljeni moramo biti na to, da gremo iz svojega kroga udobja v zunanji krog učenja ter pridobivanja novega znanja in izkušenj. Uspeh v gorah lahko dosežemo s stopnjo izurjenosti, ko se v neudobnih razmerah počutimo udobno. To nam že v osnovi daje prednost, da se na vojaških nalogah ne ukvarjamo sami s seboj, temveč s svojim poslanstvom in nalogami. SV 31 VIDELI SMO Biti vodnik reševalnega psa je način življenja V zadnjih avgustovskih dneh je v Zagorju ob Savi potekal 22. mednarodni tabor reševalnih enot in vodnikov reševalnih psov, udeležilo pa se ga je 170 vodnikov s psi, od tega 46 iz tujine. Začetki šolanja reševalnih psov v Sloveniji segajo v leto 1952, ko je bil prvi tečaj za šolanje reševalnih psov za iskanje v snežni plazovini v Tamarju. Leta 1977 je Kinološka zveza Slovenije organizirala prvi tečaj reševalnih psov za iskanje v ruševinah, in sicer v ruševinah podrtih hiš ob avtocesti od Ljubljane do Vrhnike. V Bohinju je bila leta 1991 prva iskalna akcija na terenu, v njej pa so sodelovali vodniki reševalnih psov. Danes vodniki reševalnih psov v povprečju sodelujejo v več kot 20 iskalnih akcijah na leto. Biti vodnik reševalnega psa je način življenja, zakaj je tako, pa vam bom predstavila v prispevku. Besedilo in fotografije: Nataša Oblak vodnikov pa opravi prvo stopnjo izpita po letu in pol do dveh letih. Vsak ne more biti vodnik reševalnega psa Večinoma je pogoj za vodnika reševalnega psa le polnoletnost vodnika, saj morajo biti zaradi zahtevnosti in posebnosti šolanja odgovorni sami zase, prav tako morajo biti komunikativni in iznajdljivi, se podrediti delu v skupini ter biti v dobri fizični kondiciji. »Pes in vodnik morata biti par. Tako kot pri ljudeh tudi pse ločimo po temperamentih. To so kolerik, melanholik, flegmatik in sangvinik, ki je najbolj primeren, saj se hitro vznemiri ter hitro pomiri. Ujeti se morata torej značajsko, saj nihče ne more šolati tvojega psa razen tebe. Veliko dela je treba vložiti tudi v vodnika, skoraj več kot v psa, vsak pa tudi ni primeren za vodnika,« poudari Gerbec. Pasma psa ni pomembna, saj so bolj ali manj primerni vsi srednje veliki psi, tudi mešanci, pomembno pa je, da pes ni napadalen do drugih psov, da ne preganja divjadi in da ga ne motijo druge domače živali. Prijazen mora biti do ljudi in psihično stabilen, manj primerni pa so veliki ter težki psi zaradi težjega gibanja po ruševinah. Vsako leto kinološka društva v Sloveniji organizirajo teoretična in praktična predavanja za vodnike ter vodnike začetnike, vsak vodnik pa mora opraviti izpit iz poznavanja več tematik, in sicer potresi in nevarnosti v ruševini, osnove sledenja in iskanja, nevarnosti v gorah in plazovi, prva pomoč ponesrečencu, prva pomoč psu, radijska zveza ZARE, vrvna tehnika ter orientacija in topografija. Izpiti, ki jih morajo vodniki s psi opraviti, so razdeljeni v stopnje, tako da so dve stopnji izpitov iskanja v ruševini, tri stopnje iskanja zasutih v snežni plazovini in dve stopnji iskanja po sledi. Vse so sestavljene iz vaj poslušnosti, iskanja oziroma sledenja in Pes mora poiskati ponesrečenega. premagovanja ovir, ki se razlikuje od iskanja v snegu in ruševinah. Pri snegu so posebnosti, da zna pes hoditi za vodnikom po gazi, mirno prenesti prevoz s helikopterjem in se pustiti dvigniti v prevozno sredstvo. Psi morajo hoditi tudi čez nestabilne deske na sodih in po vodoravni lestvi, se plaziti skozi cevi ter slediti usmerjanju na daljavo. V Sloveniji so vodniki, ki delujejo v okviru enot reševalnih psov Slovenije, razporejeni v regionalne enote reševalnih psov (ERP), mobilno enoto reševalnih psov (MERP) in skupino iskalnih psov (SIP), vsako leto pa morajo za uvrstitev v enoto opraviti preizkušnjo, ki velja leto dni. Za pridobivanje novega znanja 18 delovišč Na tokratnem mednarodnem taboru so vodnikom reševalnih psov ponudili kar 18 delovišč v občinah Trbovlje in Zagorje ob Savi, kjer so lahko urili postopke reševanja. V občini Trbovlje je bilo na objektih termoelektrarne Trbovlje in separacije rudnika Trbovlje Hrastnik sedem delovišč, na katerih so se vodniki ter psi usposabljali v iskanju ponesrečenih ali zasutih v ruševinah, iskanju oseb v težkih razmerah, v katerih je veliko prahu od premoga, in v premagovanju naravnih ali umetnih ovir, kar je za psa nujno usposabljanje. Urjenja so potekala tudi v nekdanjih termah v Medijskih Toplicah. Objekt razpada, na tleh sta steklo in razbito pohištvo, v prostorih je različna temperatura, hkrati pa je v objektu tudi zelo velik pretok zraka. Kot je povedal organizator mednarodnega tabora v Zagorju Alojzij Klančišar, je to odlična lokacija za učenje mikrolociranja vonja. Za Zasavje so značilni rudniški rovi, čez te kraje teče najdaljša slovenska reka Sava, tam je tudi zelo veliko gozdnatih površin, ki ponujajo odlično podlago za usposabljanje iz interveniranja ob iskalnih akcijah, naravnih nesrečah in ujmah, ki jih je vsako leto več. »V zagorski občini so tri delovišča v gozdu in na Bajcarjevem mlinu, kjer smo vgradili tudi betonske cevi in se markerja zasipa do dva metra globoko, da ponazorimo resnično ruševino. Delovišče imamo še na žagi, za nas pa je pomembno, da lahko objekti, ki so nam na voljo, kar najbolj približajo realnost. Treba je vedeti, da je gibanje psa v različnih okoliščinah in na primer v temi oziroma objektu lahko stresno, saj pes nima globinskega vida, prav tako mora uravnavati hojo štirih nog,« poudari. Na taboru so organizirali tudi klasično iskanje pogrešanega v naravnem okolju, in sicer v gozdovih, kjer je težko prehoden teren. Urjenje vodnika reševalnega psa in reševalnega psa je dolgotrajen postopek, saj se učita po stopnjah. Pes je za reševanje primeren od tri do štiri leta, potem pa se upokoji. »Najhujše so telesne poškodbe psa, kot so poškodbe kolkov in hrbtenice, ter zadnja leta rakava obolenja, vendar pa nam, ljudem, ne ponujajo le topline, temveč njihove sposobnosti uporabljamo za našo dobrobit.« Kinološka zveza Slovenije Kinološka zveza Slovenije ima dolgo tradicijo šolanja reševalnih psov. V okviru KZS je aktivnih več kot 150 reševalnih parov, ki delujejo v kinoloških društvih. Letos je Regijski center za obveščanje že več kot stokrat aktiviral enote vodnikov reševalnih psov, predvsem za intervencije pri iskanju pogrešanih. helikopterskA reševalnA skupinA Naloge reševalcev z reševalnimi psi so iskanje, reševanje in pomoč preživelim v ruševinah ter iskanje pogrešanih, organizirani pa so v Kinološki zvezi Slovenije (KZS) in Zvezi vodnikov reševalnih psov Slovenije (ZRPS). Delovanje obeh organizacij sofinancira Uprava RS za zaščito in reševanje. Podrobneje so naloge predpisane v pogodbi o sodelovanju med posamezno organizacijo ter Upravo RS za zaščito in reševanje, vključujejo pa: • naloge iskanja, reševanja in pomoči preživelim v ruševinah; • iskanje pogrešanih; • stalno pripravljenost za aktiviranje in operativno sposobnost članov enot za zaščito, reševanje in pomoč; • zagotovilo, da bodo naloge opravljali zdravstveno, psihično in fizično sposobni člani enot; • zagotovilo usposobljenosti in opremljenosti članov enot za iskanje, reševanje in pomoč preživelim v ruševinah in iskanje pogrešanih skladno z merili za organiziranje, usposabljanje in opremljanje enot reševalnih psov pri KZS oziroma ZRPS; • pripravo in redno dopolnjevanje načrta obveščanja in aktiviranja članov enot pri KZS oziroma ZRPS; • sodelovanje na vajah in drugih aktivnostih, ki jih organizira Ministrstvo za obrambo z Upravo RS za zaščito in reševanje, ki bo KZS oziroma ZRPS povabila k sodelovanju. Učenje poteka skozi igro in ko najde pogrešanega, za nagrado dobi igračo. Airdealski terier je prva pasma psa, ki so ga uporabili pri iskanju ranjenih med rusko-japonsko vojno leta 1905. L ahko bi rekli, da je reševalni pes zaradi svoje izredne učinkovitosti neprecenljiv človekov sodelavec, saj kljub hitremu razvoju tehnologije in znanosti človek težko najde v ruševinah zasutega človeka. To uspešno naredi izšolan reševalni pes, da pa lahko to delo opravlja, se njegovo šolanje začne po končanem šolanju na enem izmed programov osnovne vzgoje psa, torej vzgoje mladega psa, male šole ali osnovne šole. »Psa učiš skozi igro, začne pa se že zelo zgodaj. Treba se je zavedati, da reševalni pes ni družinski pes, s katerim lahko trenira vsak. Najprej se psa socializira in nato postopoma navaja na naloge, ki 32 SV jih bo moral opravljati kot reševalni pes,« pove poveljnik reševalnih enot in predsednik komisije za reševalne pse pri Kinološki zvezi Slovenije Vlado Gerbec. »Pes pridobiva izkušnje od vedenja v prometu do iskanja vodnika. To se trenira tako, da pes ni na povodcu in teče pred vodnikom. Gospodar naenkrat izgine in ko pes to vidi, najprej steče tja, kjer ga je nazadnje videl, nato pa začne uporabljati nos. Treba je vedeti, da ima pes 11.500-krat močnejši voh kot človek.« Kot je dodal Gerbec, treningi s psi potekajo redno, saj mora biti pes v psihični in fizični kondiciji. Vadijo premagovanje ovir, poslušnost in iskanje, večina SV 33 OBRAZI prepričanja, da je tisto, za kar je bil poklican v SV, uresničil. Okoliščine v slovenski cerkvi, povezane z bankrotom mariborske nadškofije in razrešitvijo takratnega mariborskega ter ljubljanskega nadškofa, so vplivale na to, da je sprejetje njegovega odstopa z mesta vojaškega vikarja trajalo kar dolgih šest let. Od vikarja do stolnega župnika Bilo je julija 2000, ko sem kot novi novinar obiskal dijake šentviške škofijske gimnazije, ki so prve dni svojih zasluženih poletnih počitnic preživljali na Bloški Polici v okviru taborjenja MORS in mladi. Tam sem prvič srečal takratnega profesorja na škofijski gimnaziji, prvega vojaškega duhovnika v Slovenski vojski in poznejšega vojaškega vikarja monsinjorja dr. Jožeta Pluta. Z Jožetom, kot so ga klicali nekdanji sodelavci iz Slovenske vojske, sem bil tudi na vojaškem romanju v Lurdu, na krstu vojaške ladje Triglav v ruskem Sankt Peterburgu in drugje. V njegovi družbi mi je bilo vedno zelo prijetno, saj je odprt, dobrodušen, zabaven in preprost človek, ki je vsakomur pripravljen pomagati in, kot se za duhovnika spodobi, v težkih trenutkih človekovo bolečino ter notranjo stisko ublažiti s toplimi besedami in vedrim optimizmom. V Slovenski vojski kot prvi vojaški duhovnik Kmalu po duhovniškem posvečenju leta 1989 je Plut kot mladi duhovnik ljubljanske nadškofije nastopil službo v Stari Loki pri Škofji Loki, nato pa je bil kaplan v ljubljanski stolnici, kjer je danes stolni župnik. Med vojno za Slovenijo, ko je služboval v ljubljanski stolnici, je bil vpoklican kot rezervni pripadnik Teritorialne obrambe. »Čeprav so me vpoklicali kot vojaka, sem med osamosvojitveno vojno opravljal duhovniško delo, se pogovarjal s fanti in jih spodbujal,« je razložil. Po osamosvojitvi je nastopil službo župnika v Mokronogu, nato pa je postal profesor verouka in duhovni vodja na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. »V cerkvi je približno tako kot v vojski, saj na koncu vedno obvelja odločitev nadrejenega,« mi je z nasmehom odgovoril na vprašanje, zakaj se je odločil za Slovensko vojsko. Takratni ljubljanski nadškof ga je najprej vprašal, ali bi začel delovati kot član v projektni skupini za uvedbo duhovne oskrbe v SV, nato pa so ga imenovali za prvega vojaškega duhovnika. »Izkušnja iz pravega bojnega okolja med vojno za Slovenijo je bila zame zelo pozitivna in mislim, da je prav ta spodbudila nadškofa, da je med mnogimi duhovni- 34 SV Fotografija: Marko Pišlar Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič kalno pastoralo. V prostem času rad odide na obisk k prijateljem, v stolnico ali naravo posnet dobre fotografije, ki jih bo mogoče potreboval za objavo v župnijskem listu ali na družbenih omrežjih, na katerih je še vedno dejaven. Iz službovanja v Slovenski vojski mu je ostala navada, da vsak drugi dan telovadi, saj je prepričan, da mora ostati v dobri telesni kondiciji. Ko se bo privadil na Za duhovno oskrbo v SV skrbijo duhovniki nov delovni ritem, se bo odpravil še na kakšen izlet v hribe ali na in pastoralni asistenti krajši potep po naravi. Zelo je ponosen na svojo družino, s katero Slovenska vojska je v petnajstih letih vzpostavila sistem duhovne je ostal tesno povezan, prav tako na vse pripadnice in pripadnike oskrbe njenih pripadnikov, za kar danes skrbi vojaški vikariat. V SV, v katerih vidi dobrosrčne in poštene ljudi, ki so za bližnje, donjem je zaposlenih štirinajst ljudi, od tega so štirje katoliški duhov- movino in državo Slovenijo pripravljeni narediti vse. niki, dva evangeličanska, drugi pa so pastoralni asistenti, torej laični teologi, podčastnik in administratorka. »Nenapisani standard v vojskah držav zavezništva je, da vojaški duhovnik oziro- Matej Jakopič vojaški vikar SV ma asistent s pomočnikom podčastnikom skrbi za 500 vojakov,« je pojasnil Plut in dodal, da primerjava SV z večjimi zavezniški- Vodenje vojaškega vikariata je 1. avgusta prevzel višji vojaški mi vojskami ni mogoča. Ob tem je razložil, da so si prizadevali, uslužbenec XIII. razreda Matej Jakopič, ki je bil do takrat nameda bi v vojaškem vikariatu delali predstavniki drugih veroizpove- stnik vojaškega vikarja. Jakopič se je v Slovenski vojski zaposlil di, predvsem muslimanske in pravoslavne cerkve, vendar mora- leta 2001. Kot prvi slovenski vojaški kaplan je odšel v Kanado ta omenjeni verski skupnosti najprej skleniti sporazum o duhovni na Častniško šolo za vojaške kaplane in jo končal z odliko. Leta oskrbi vojaških oseb, saj imajo vsi pripadniki in njihovi družinski 2002 je prevzel mesto kaplana v 1. brigadi SV. V okviru večnačlani pravico do duhovne oskrbe tiste veroizpovedi, ki ji vojaki cionalnih sil kopenske vojske se je udeleževal mednarodnih vojapripadajo. ških vaj v domovini in tujini, v Poveljstvu sil pa je skrbel za duhovno oskrbo pripadnikov v mednarodnih operacijah in na misijah v Vojaki na misijah najbolj zaupajo BiH, na Kosovu, v Afganistanu in na Golanskem višavju. V Evrovojaškemu duhovniku pi in ZDA je sodeloval na veliko mednarodnih konferencah iz duEna izmed dolgoletnih želja rimskokatoliške cerkve je, da bi vo- hovne oskrbe. Sodelujmo – zmagujmo! je moto, ki bo usmerjal njejaški vikariat postal ordinariat oziroma vojaška škofija, zato od govo vodenje vojaških kaplanov in pastoralnih asistentov. »S tem države upravičeno pričakuje, da bo spoštovala notranjo orga- motom želim nadaljevati ustvarjalno sodelovanje vseh, katerih ponizacijo cerkve, torej da omogoči ustanovitev ordinariata oziro- slanstvo je skrb za dobro pripadnikov Slovenske vojske in njihovih ma vojaške škofije. »Slovenija je tudi na tem področju posebna,« družinskih članov,« je povedal vojaški vikar. je povedal Plut in dodal, da je večina držav ob demokratizaciji uvedla duhovno oskrbo vojakov ter ustanovila ordinariat oziroma vojaško škofijo. Po Plutovem prepričanju je Slovenija na tem področju stagnirala, saj so jo druge države v okolici že zdavnaj prehitele. Tako imajo celo v Bosni in Hercegovini od leta 2010 vojaško škofijo. »Če bi bil podpisan sporazum s Svetim sedežem, da bi lahko ustanovili vojaško škofijo, bi ta prinesla veliko dodano vrednost z vidika duhovne oskrbe pripadnikov SV in mednarodne primerljivosti z zaveznicami,« je prepričan Plut. Za delo vojaškega vikariata in duhovno oskrbo je pomembna podpora vodstva MO ter vladajoče politike. »Vsi dosedanji obrambni ministri in ministrici so imeli načelno precej profesionalen odnos do duhovne oskrbe in pravic vojakov do nje, prav tako načelniki Generalštaba SV,« je pritrdil Plut in dejal še, da je vlogo duhovne oskrbe vojakov potrdila tudi raziskava FDV med pripadniki SV na mednarodnih misijah. Slovenski vojaki praviloma v operacijah najbolj zaupajo prav vojaškemu duhovniku. ki mene izbral za začetnika duhovne oskrbe v Slovenski vojski.« Leta 2000 se je Plut redno zaposlil v SV, potem ko je bil med slovensko škofovsko konferenco in takratno slovensko vlado podpisan sporazum o duhovni oskrbi v SV, najprej s katoliško, mesec pozneje pa še z evangeličansko cerkvijo. Najprej navezal stike z deklariranimi ateisti Ob njegovem prihodu na MO je bilo treba pripraviti vse formalnopravne podlage za delo in znotraj vojaškega sistema zagotovili izvedbene akte. »Spomnim se, da sem bil prvih šest mesecev zaposlen v Službi za splošne zadeve,« pripomni Plut in doda, da so se takrat šalili, da je Slovenija edina država, ki ima duhovno oskrbo v avtomobilskem parku, ne pa v oboroženih silah. Ob formalni ureditvi statusa je bil premeščen v Slovensko vojsko, v kateri je začel orati ledino v duhovni oskrbi in tako postal prvi vojaški duhovnik v SV. Kot je razložil, je imel ob prihodu v Slovensko vojsko zanimive izkušnje na osebni ravni. Nekateri so nanj gledali kot na prvega »ta črnega«, ki je prišel v vojaški sistem, s katerim cerkev naj ne bi imela nič opravka, drugi pa so bili zelo dobrodušni in so se veselili njegovega prihoda. Plut je povedal, da je bilo nekaterim vernikom, ki jih je poznal od prej, nerodno, zato so se ga kar naenkrat začeli izogibati, kar je razumljivo, saj so vero živeli doma, v službi pa zanjo do takrat ni bilo prostora. »Prvi, s katerimi sem navezal stik v Slovenski vojski, so bili ljudje, ki so se deklarirali za ateiste, saj so ugotovili, da sem povsem običajen človek, čeprav sem duhovnik.« Kot se spominja, je prve tedne v jedilnici MO med malico sedel sam, saj so bili sodelavci do njega zadržani, nato pa so ga sprejeli kot sebi enakega. Ponosen je, da se je po več kot petnajstih letih njegovega požrtvovalnega dela v SV duhovna oskrba toliko oblikovala, da lahko z gotovostjo reče, da jo je zapustil v dobrem stanju, tako pa je bilo njegovo mnenje že ob praznovanju desete obletnice začetka delovanja vojaškega vikariata, ko je škofe prvič prosil, da sprejmejo njegov odstop iz Delo stolnega župnika mu pomeni velik izziv Plut je avgusta nastopil službo stolnega župnika v ljubljanski nadškofiji, ki mu jo je zaupal ljubljanski nadškof Zore. Prav tako je pred dvema letoma postal kanonik, najmlajši v ljubljanski stolni cerkvi. Plut je razložil, da mu delo stolnega župnika pomeni velik izziv, saj stolnica ni klasična župnija. V primerjavi z drugimi slovenskimi župnijami imajo ob delavnikih kar sedem bogoslužij, ob nedeljah pa celo devet, prav tako je to protokolarna cerkev. Ves čas službovanja v Slovenski vojski je poskušal čim več časa preživeti s kaplani, pastoralnimi asistenti in predvsem z vojaki na terenu. »Ko sem bil zaposlen v SV, sem na leto z avtomobilom prevozil približno 80.000 kilometrov. Terensko delo mi je všeč, zato mi je nadškof zaupal nalogo arhidiakona za Gorenjsko in v njegovem imenu zdaj po terenu urejam, vodim in nadziram določene stvari,« je še dopolnil Plut. Jože Plut med predpraznično mašo za slovenske vojake v Libanonu leta 2007 Navezan na rojstno vas in družino Plut je od mladosti zelo navezan na rojstno Valično vas na Dolenjskem, kamor se rad vrača. Ko je bil zaposlen v Slovenski vojski, je kar tri leta živel na Dolenjskem in bil dejaven v lokalnem okolju. V želji po ureditvi vasi, njene okolice, pohodniških poti in cerkva se je s sovaščani udeleževal številnih delovnih akcij. Prav tako je rad zahajal na družabne dogodke, ki so jih organizirali v vasi. »Zdaj, ko živim v Ljubljani, zelo rad poklepetam z domačini v sosednji kavarni,« je pojasnil Plut in v šali pripomnil, da tako opravlja loSV 35 zaščita in reševanje Če zagori, naj se ti ven mudi znak za smer evakuacije Tema letošnjega projekta Oktober – mesec požarne varnosti je evakuacija. Namen projekta je spodbuditi lastnike ali uporabnike objektov, da organizirajo in izvedejo praktično usposabljanje za evakuacijo oziroma vaje evakuacije, ki naj se jih udeleži čim več ljudi. Projekt je pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije ter Slovenskim združenjem za požarno varstvo. Besedilo: Irena Zupančič Ilustracije: Studio Ajd, d. o. o. O evakuaciji Če živite v stavbi, za katero načrta evakuaciznak za zbirno mesto je ni treba narediti, ga lahko narišete sami, pri tem pa lahko sodeluje vsa družina. Z otroki se lahko igrate vajo evakuacije in se tako seznani- s priročnimi gasilnimi sredstvi, se poskušajte s potjo, po kateri lahko stavbo ob nevarnosti te čim prej umakniti na varno. Takoj zapustizapustite. Pomislite tudi na evakuacijo gluhih te prostor, vendar prej s hrbtno stranjo dlani in naglušnih, slepih in slabovidnih, gluhosle- potipajte kljuko ali vrata in jih odprite le, če so pih ter gibalno oviranih, o čemer smo pisali v hladna. Preverite, da na hodniku ali stopnišču ni dima oziroma ognja. Če na evakuacijski poti reviji SV oktobra 2014. Umik na varno mesto vam lahko preprečijo naletite na dim, si usta in nos pokrijte z mokro zaklenjena vrata, zato je pomembno, da ključ krpo. Izhod iz zadimljenega prostora laže najvrat hranite vedno na istem kraju in da vsi dru- dete, če se gibate ob stenah. Ko pridete iz stavžinski člani vedo, kje je. Ob požaru ne ugota- be, pojdite na zbirno mesto. vljajte vzroka požara in ne iščite vrednih pred- Ko ste na zbirnem mestu, se nikoli ne vračajte metov. Ko zapustite prostor, zaprite za seboj v stavbo po dokumente, igrače in druge vredne vrata, saj tako upočasnite širjenje požara. Za predmete. Če koga pogrešate in menite, da je evakuacijo nikoli ne uporabljajte dvigala, umi- ujet v stavbi, o tem obvestite gasilce. Če lahko, prihodom gasilcev umaknite parkirana kajte se po stopnicah. O požaru v stavbi ob- še pred Evakuacija iz stanovanja vestite tudi druge stanovalce ali uporabnike, vozila, odprite dvoriščna vrata ali zapornico in na primer s trkanjem na vrata oziroma s klici tako ustrezno sprostite dovozno pot. V stavbo se vrnite šele, ko vam to dovolijo gasilci. požar ali ogenj. Ko zaslišite opozorilo za požar ali zagledate Če prostora oziroma stavbe ne morete zapupožar, ki ga ne morete omejiti oziroma pogasiti stiti, pokličite na številko 112. Če se dim širi Ogenj se lahko v stanovanju zelo V povprečju ljudje v zadimljenem prostoru v prostor skozi odprtine na vratih, jih zamahitro razvije v požar. Ljudje se požara ne preživijo več kot pet minut. Priprava in Evakuacija iz stanovanja šite z vlažnimi brisačami, posteljnino ali druprestrašijo, še gim posebno, če se razvija dim preizkušanje načrta evakuacije ob požaru blagom in tako preprečite širjenje dima v in jih skrbi, kako se bodo sami in njihovi vam lahko pomagata, prostor. Vhodna in druga vrata zaprite, vendarda boste ob požaru najbližji rešili na varno. ukrepali hitro in jih ne zaklepajte. Umaknite se v prostor,pravilno, ki je kar vam lahko reši življenje. čim bolj odmaknjen od požara, odprite okno Ogenj se lahko v stanovanju zelo V povprečju ljudje v zadimljenem prostoru in opozorite nase. Ostanite mirni, počakajte na hitro razvije v požar. Ljudje se požara ne preživijo več kot pet minut. Priprava in gasilce in upoštevajte njihova navodila. prestrašijo, še posebno, če se razvija dim preizkušanje načrta evakuacije ob požaru in jih skrbi, kako se bodo sami in njihovi vam lahko pomagata, da boste ob požaru Letošnje dejavnosti Načrt evakuacije najbližji rešili na varno. ukrepali hitro in pravilno, kar vam lahko Uprava RS za zaščito in reševanje bo letos izreši življenje. vedla posvet o evakuaciji. Gradivo o evakuaciji, in sicer zgibanka Evakuacija iz stanovaČejezavašostavboženarejennačrt nja ter zgibanka in plakat Če zagori, naj se ti evakuacije,seznaniteznjimvsedružinske ven mudi, je bilo letos ponatisnjeno, posneti pa člane,sicerpriporočamo,dapripravitesvoj načrtevakuacije,pričemernajsodelujevsa so bili tudi kratki didaktični filmi s prikazom Načrt evakuacije družina. evakuacije. Narejena je bila aplikacija za pametne telefone 112-napotki, v njej pa se lahko seVdružinisepogovarjajteinpreizkusite,kako zapustitistanovanjeobpožaru.Pripripravi znanite, kako ravnati ob posameznih nesreČejezavašostavboženarejennačrt načrtaevakuacijeupoštevajtezmožnosti čah. Dopolnjena bo spletna hiša Ste storili vse evakuacije,seznaniteznjimvsedružinske vsehdružinskihčlanov,posebejotrok, člane,sicerpriporočamo,dapripravitesvoj za varen dom?, kjer bodo poleg napotkov, kako starejšihalifunkcionalnooviranihoseb. načrtevakuacije,pričemernajsodelujevsa ravnati ob požaru, zbrani nasveti, kako ravnadružina. Vnačrtevakuacijevrišitetlorisstanovanja, ti ob poplavi in potresu. Sodelovali smo tudi na potevakuacijeizstanovanjaoziromastavbe, Vdružinisepogovarjajteinpreizkusite,kako otroškem bazarju v Ljubljani. Naštete in druge mesto,kjerjeshranjengasilnikalidruga zapustitistanovanjeobpožaru.Pripripravi opremazavarstvopredpožarom,inzbirno dejavnosti, ki jih je letos pripravila Uprava RS načrtaevakuacijeupoštevajtezmožnosti mesto,nakateremsebostezbralipoumiku za zaščito in reševanje, ter gradiva in napotki vsehdružinskihčlanov,posebejotrok, izstavbe. starejšihalifunkcionalnooviranihoseb. iz varstva pred požarom terRednoskupajpregledujtenačrtevakuacije, iz varstva pred napogovarjajtese,kakoukrepatiobpožaru Vpripravooziromaseznanitevznačrtom ravnimi in drugimi nesrečami so objavljeni na Vnačrtevakuacijevrišitetlorisstanovanja, inčesasetakratnesmestoriti.Zotrokise evakuacijevključitetudiotroke.Pomembno potevakuacijeizstanovanjaoziromastavbe, spletni strani Uprave RS za »igrajte«evakuacijo. zaščito in reševanje je,darazumejopomenevakuacijeinse mesto,kjerjeshranjengasilnikalidruga www.sos112.si. zavedajo,dasepredpožaromnesmejo Načrtevakuacijeinnavodilozaukrepanje opremazavarstvopredpožarom,inzbirno Evakuacija je urejeno gibanje oseb na varno mesto ob požaru ali drugi nevarnosti. Poteka po evakuacijski poti. Ta je označena z znaki, ki kažejo smer evakuacije do zbirnega mesta. Pomembno je, da je evakuacijska pot vedno prosta in prehodna. Evakuacijske poti in zbirno mesto so označeni s posebnim znakom. Za požarno bolj ogrožene objekte in objekte, v katerih se zbira več ljudi, je treba narediti načrt evakuacije ob požaru. Načrt evakuacije je grafični prikaz objekta ali delov objekta, v njem pa so vrisani položaj posameznega prostora oziroma točka nahajanja, evakuacijska pot, zbirno mesto, mesta, kjer so naprave, oprema in sredstva za gašenje, ter položaj ročnih javljalnikov požara. Načrt evakuacije mora biti obešen v vsaki sobi ali prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta zbirajo ali zadržujejo ljudje. Prav je, da se z načrtom evakuacije, če je za objekt narejen, seznanite, sploh če se v njem zadržujete večji del dneva, na primer v službenih prostorih, šolah itn. Evakuacija izstanovanja acija ENJE TVO Ljubljana 74 6 75 pv.si venije ana, 2007 N a podlagi obvestila prizadete občine o nastanku naravne nesreče pristojna izpostava URSZR obvesti Upravo RS za zaščito in reševanje ter predlaga izdajo sklepa o začetku ocenjevanja škode na prizadetih območjih ene ali več občin. Če se je skupna predhodna ocena približala mejni vrednosti za dodelitev državne pomoči, URSZR izda sklep o začetku ocenjevanja škode z obrazložitvijo in podrobnejšim navodilom ter ga pošlje prizadeti občini, v vednost pa pristojni izpostavi URSZR in pristojnim ministrstvom. Občina na krajevno običajen način pozove oškodovance, naj škodo prijavijo občinski komisiji. Ta pri oškodovancu oceni škodo, pri čemer upošteva dokazila, ki ji jih mora oškodovanec predložiti. Škodo ocenjuje na kmetijskih kulturah in stvareh skladno z navodilom URSZR, podatke vnese v aplikacijo za ocenjevanje škode AJDA, natisne in podpiše uradne obrazce ter podatke, in sicer izvirnike vlog ter seznamov oškodovancev, pošlje pristojni izpostavi URSZR. Oškodovanci prijavijo škodo na predpisanih obrazcih, in sicer na Obrazcu 1 za oceno škode na kmetijskih zemljiščih, Obrazcu 2 za oceno škode na kmetijskih pridelkih, Obrazcu 3 za oceno škode za uničeno stavbo, Obrazcu 4 za oceno delne škode na stavbi in Obrazcu 5 za oceno škode na gradbeno inženirskih objektih. Prijavljeno škodo preverijo regijske komisije za ocenjevanje škode in državna komisija za ocenjevanje škode, ki pripravi končno oceno škode na kmetijskih pridelkih in končno oceno škode na stvareh ter ju pošlje vladi. Vlada potrdi končno oceno škode na kmetijskih pridelkih in končno oceno škode na stvareh, če ta presega 0,3 promila prihodkov državnega proračuna, in naloži Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 36 SV mesto,nakateremsebostezbralipoumiku izstavbe. skritipodposteljoalivomaro. Rednoskupajpregledujtenačrtevakuacije, pogovarjajtese,kakoukrepatiobpožaru obpožarunajbostanavidnemmestu. Ocenjevanje škode po naravnih nesrečah Naravne nesreče so vsako leto vse pogostejše in hujše ter povzročajo zelo veliko škodo na kmetijskih pridelkih in stvareh. Slovenski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v Evropski uniji edinstven. Med mnogimi nalogami Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je od leta 2003 tudi ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah na kmetijskih pridelkih ter stvareh. V drugih državah EU sta ocenjevanje in povračilo škode prepuščeni odnosu med zavarovalnico in zavarovancem oziroma nimajo razvite državne pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč svojim državljanom. Besedilo: Ana Jakšič Fotografija: URSZR (MKGP) oziroma Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), da pripravita programa odprave posledic škode. MKGP in MOP pripravita program za odpravo posledic škode na kmetijskih pridelkih oziroma stvareh, potrdi pa ga vlada. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja izda odločbe o dodelitvi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu in opravi plačilo. Odločbe o dodelitvi sredstev za odpravo posledic škode na stvareh in plačilo opravi MOP. URSZR skrbi tudi za usposabljanje članov občinskih in regijskih komisij ter državne komisije za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah. Tudi letos je URSZR pripravila usposabljanje za nove člane občinskih in regijskih komisij za vse regije v Sloveniji. Prvo usposabljanje za člane komisij dolenjske in posavske regije je bilo v Šentjerneju 8. septembra. Drugo usposabljanje za člane komisij koroške, zahodnoštajerske in zasavske regije je bilo 10. septembra v prostorih Izpostave URSZR Celje. V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu bo 28. septembra usposabljanje za člane komisij gorenjske, notranjske, obalne, osrednjeslovenske in severnoprimorske regije. Zadnje usposabljanje bo organizirano 1. oktobra za člane komisij podravske, prekmurske in vzhodnoštajerske regije v Murski Soboti. SV 37 CZ vzpostavila namestitvene centre za migrante Civilna zaščita je po vladnem sklepu, da se zaradi množičnega prihoda migrantov v Slovenijo za postavitev začasnih namestitvenih centrov in njihovo oskrbo določi Civilno zaščito, v preteklih dneh vzpostavila začasne namestitvene centre v Lendavi, Slovenj Gradcu, Mariboru, Celju, Logatcu, na Vrhniki in v Ljubljani. Skupna zmogljivost centrov je namestitev za več kot 3000 ljudi. Civilna zaščita je ob pomoči prostovoljnih reševalnih služb in organizacij, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja, ter ob logistični podpori SV v opuščenih objektih šol, vojašnic in drugje zagotovila osnovne razmere za začasno namestitev migrantov, ki prihajajo v Slovenijo. Besedilo: Aleš Sila Fotografije: Brane Petrovič Vodja centra Janez Petrovič je ministrici predstavil organiziranost centra. Center v Logatcu deluje v sožitju z lokalno skupnostjo. Nastanitveni center v Logatcu je primer dobre prakse sodelovanja z lokalno skupnostjo Ministrica za obrambo Andreja Katič je v torek, 22. septembra, skupaj s poveljnikom Civilne zaščite Srečkom Šestanom ter direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Darkom Butom obiskala nastanitvena centra v Logatcu ter na Vrhniki, namenjena nastanitvi in oskrbi migrantov. V centru v Logatcu, ki je namenjen predvsem občutljivejšim skupinam migrantov, kot so otroci, nosečnice, družine z majhnimi otroki, starejši in drugi, ki potrebujejo večjo skrb, lahko v zidanih objektih oskrbijo 110 ljudi, skupaj z nastanitvijo v bivalnih zabojnikih pa do 400. Že ob prihodu jih pričaka prevajalec, po rodu iz Sirije, ki že več desetletij živi v Sloveniji, predstavi pa jim vse možnosti, ki jih ponuja center. Vse oznake in napisi v centru so tudi v arabskem jeziku. Tako v sobah kot bivalnih zabojnikih lahko biva po šest ljudi, na voljo pa imajo tudi lepo opremljene in ločene moške in ženske sanitarije ter prhe. Vsi objekti so opremljeni z brezžičnim dostopom na internetno omrežje, tako da oskrbovanci lahko komunicirajo s svojimi družinami tudi prek spleta. Prehrana je organizirana v posebnem jedilniškem objektu, na voljo so topli obroki, predvsem za otroke pa tudi mleko in sladki prigrizki. V centu delujejo številni prostovoljci Rdečega križa Slovenije, Karitasa, tabornikov, Slovenske filantropije in mnogi drugi, ki migrantom pomagajo tako pri oskrbi kot tudi z zdravstveno in psihološko pomočjo, če jo potrebujejo. Na voljo imajo vse nujne informacije o potovanjih, saj jih večina center zapusti takoj, ko si nekoliko odpočijejo, se oskrbijo z oblačili, obutvijo in drugimi potrebščinami, ki so jim na voljo v centru, ter svojo pot nadaljujejo proti krajem, kamor so namenjeni. Ministrica je po ogledu nastanitvenega centra izrazila zadovoljstvo nad odlično organiziranostjo, sodelovanjem številnih organizacij, ki delujejo v okviru sil za zaščito in reševanje, nad prostovoljci, pripadniki Civilne zaščite, gasilci, pripadniki Slovenske vojske in tudi domačini, ki s svojim delom prispevajo k temu, da se tako občutljive skupine, ki so začasno nastanjene v centru, dobro počutijo in dobijo vso nujno pomoč. Kot je še dejala, se je prepričala, da organizacija poteka tako, kot je bilo zamišljeno. »To, da se begunci pri nas dobro počutijo in odhajajo zadovoljni, z dobrimi mislimi na Slovenijo, dokazuje, da smo Slovenci humanitarni ter solidarni in da znamo pomagati soljudem v stiski,« je še poudarila. Po besedah ministrice lahko center v Logatcu označimo kot primer dobre prakse, ne le zaradi sedanjega delovanja pri oskrbi migrantov, temveč tudi na splošno. Gre za center, ki deluje v sožitju z lokalno skupnostjo, zato se je ministrica še posebej zahvalila županu občine Bertu Menardu in občinskemu poveljniku Civilne zaščite. Sobe, namenjene najranljivejšim skupinam migrantov 38 SV Prostori stare vojašnice na Vrhniki pripravljeni za prihod prvih migrantov Obiskali smo namestitveni center v opuščenih objektih nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki, kjer je bilo vse pripravljeno za prihod prvih beguncev. Za njegovo delovanje je odgovorna Izpostava URSZR Ljubljana, ki poleg Vrhnike skrbi tudi za namestitveni center v Logatcu in Ljubljani. Besedilo: Marko Pišlar Fotografija: Tanja Eržen Začasni nastanitveni center v nekdanji vrhniški VOJAŠNICI K ot je pojasnila vodja izpostave URSZR Ljubljana Elza Majcen, so v nedeljo, 20. septembra, popoldne dobili sporočilo poveljnika CZ, da je vlada za postavitev in oskrbo začasnih nastanitvenih centrov za migrante določila Civilno zaščito. Takoj so se začele aktivnosti, da bi bili čim prej pripravljeni za prihod prvih beguncev. V objekt na Vrhniki so iz državnih rezerv pripeljali zložljive postelje in posteljnino, hkrati pa je bilo treba očistiti prostore, za kar so poskrbeli taborniki ter skavti. Služba nujne medicinske pomoči je v objektu postavila začasno ambulanto in v blagovnih rezervah prevzela zdravila. Treba je bilo poskrbeti za priklop elektrike, ker pa vode v omrežju ni, so zunaj objekta postavili kar terenske sanitarije in razvodni sistem za umivanje. Pregledali so objekte, predvidene za nastanitev, in uredili jedilnico ter prostore za vodstvo centra. Hkrati je Rdeči križ Slovenije na Vrhniko pripeljal prvo pošiljko vode, konzerviranih rib, prepečenca in drugih izdelkov. Elza Majcen je dodala, da so se s predstavniki občine podrobno dogovorili za način dela, prav tako so določili primerne prostore za delo posameznih služb. »V aktivnosti je bil vseskozi vključen tudi predstavnik občinskega štaba, ki pomaga vodji centra in je pogodbeni pripadnik CZ,« je dodala Elza Majcen. S predstavniki Policije so se dogovorili o poteku postopkov ob sprejemu in zanje uredili primerne prostore v objektu. Komunalno podjetje je postavilo zabojnike za smeti in začelo priklop na vodovodno omrežje, poleg tega so pozneje zagotovili sanitarne zabojnike s prhami. Nastanitveni center na Vrhniki tako obsega več objektov. V prvem imata prostore Rdeči križ Slovenije in Karitas, tja pa lahko prebivalci ob določenih urah vsak dan prinesejo humanitarno pomoč. V večjem objektu so sprejemni center Policije, ki v njem evidentira migrante, in tudi prostori za vodstvo centra ter priročna ambulanta, v kateri ekipa Zdravstvenega doma Vrhnika zagotavlja nujno medicinsko pomoč. Dva objekta sta namenjena nastanitvi migrantov, v njiju pa so večje sobe z do 14 posteljami in družinske sobe z do petimi posteljami. V namestitvenem centru je tudi jedilnica, kamor poleg rednih suhih obrokov Slovenska vojska iz vojašnic vozi po en topli obrok na dan. V namestitvenem centru na Vrhniki tako lahko sprejmejo in oskrbijo približno 900 ljudi, za njegovo delovanje pa skrbi približno 20 ljudi, od tega je velika večina prostovoljcev. Letošnji Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja zaradi aktivnosti pri oskrbi migrantov deloma preloženi Prireditev, na kateri vsako drugo leto v drugi regiji predstavljajo sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in je bila načrtovana od 1. do 3. oktobra v Murski Soboti, bo zaradi aktivnosti Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Civilne zaščite pri oskrbi migrantov deloma preložena, predvidoma na maj 2016, del aktivnosti pa bo potekal v soboto, 3. oktobra. Kot je znano, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Civilna zaščita zagotavljata delovanje šestih nastanitvenih centrov po Sloveniji ter oskrbo migrantov, zato prireditve Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja v obsegu, kot je bil načrtovan, ni mogoče kakovostno izpeljati. URSZR bo prireditev organizirala predvidoma maja naslednje leto, del aktivnosti, ki jih je mogoče opraviti, pa bo izvedla, kot je bilo načrtovano. Od načrtovanih aktivnosti bo URSZR organizirala 21. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa 2015 ter mednarodno gasilsko tekmovanje. Potekala bo tudi slavnostna predaja gasilskih vozil PGD Murska Sobota. Aktivnosti bodo potekale v soboto, 3. oktobra. Tako bo 21. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa 2015 med 9. in 15. uro na več prizoriščih v središču Murske Sobote, in sicer v Mestnem parku, na Trgu zmage, v Trubarjevem drevoredu, na Borovnjakovi ulici, Ulici Staneta Rozmana ter Industrijski in Lendavski ulici. Predstavitev preverjanja usposobljenosti bo ob 10.45 v Grajski dvorani, potem pa bo sledil ogled tekmovalnih točk po mestnem jedru. Mednarodno gasilsko tekmovanje bo med 8. in 15. uro na atletskem stadionu Osnovne šole I Murska Sobota. Sklepni prireditvi obeh tekmovanj in slavnostna predaja gasilskih vozil PGD Murska Sobota bodo, kot je bilo načrtovano, v soboto, 3. oktobra, ob 17. uri na Grajski ploščadi v Murski Soboti. Vsem razstavljavcem, ki so načrtovali udeležbo na tokratni prireditvi, ter sodelujočim predavateljem in drugim udeležencem se opravičujejo in jih prosijo za razumevanje. Hkrati vse, ki jih zaščita in reševanje zanimata, posebej pa prebivalce Murske Sobote z okolico vabijo, da se udeležijo dogodka. SV 39 SPREMLJAMO Slovenski prostovoljci v vrhu svetovnega gasilstva Slovenska solidarnost v gasilstvu nima meja. Nesreče nam ne prizanašajo, vedno pa so nam pripravljeni pomagati gasilci. Na letališču v Lescah smo 22. in 23. avgusta prostovoljni gasilci iz vse Slovenije ponovno pripravili spektakel, ki je pritegnil skoraj 300 tekmovalcev in več kot tisoč gledalcev ter glasnih navijačev. Najtežji dve minuti v športu – Firefighter Combat Challenge. Vreme nam je bilo letos naklonjeno. Najboljši tekmovalci so ponovno podirali meje in postavljali nove rekorde. Vzdušje v Lescah je bilo enkratno, na progi pa so tekmovali gasilci iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Češke, Francije, Gibraltarja, Hrvaške, Italije, Kanade, Nemčije, Poljske, Švice, Velike Britanije ter Združenih držav Amerike. Besedilo: Monika Golob Fotografije: Branko Habjan V olja, moč in pogum so vodilo, ki tekmovalce ženejo k osebnim uspehom. Biti dobro psihofizično pripravljen pri delu pomeni prednost in predanost delu pomagati komurkoli in kadarkoli. Pred šestimi leti, ko smo tekmovanje po vzoru iz Združenih držav Amerike prvič organizirali v Radovljici, sta bili dve minuti cilj, želja in izziv tekmovalcev, danes pa je to meja, ki se jo lahko preseže. Najboljši slovenski tekmovalci so tako dobri kot najbolje pripravljeni svetovni profesionalci na najvišji ravni. Projektni vodja tekmovanja in predsednik PGD Radovljica Igor Marijan je ob tem povedal: »Zadovoljni smo z letošnjim tekmovanjem. Tekmovalci so vsako leto boljši. Premikajo svoje meje, sposobnosti in zmogljivosti. Prepričani smo, da je lahko vsa država ponosna na dosežke naših gasilcev, od katerih je velika večina prostovoljcev. Le najboljši bodo lahko oktobra tekmovali na svetovnem 40 SV ki je na zelo visoki ravni, da lahko tekmovalci dosegajo tako dobre rezultate. Pri tem so pomembni ekipno delo, nesebična pomoč in dobrosrčnost. Ob tem je dodala: »Upam in želim si, da bi se ljudje po vsej Evropi zavedli, da tako prostovoljni kot profesionalni gasilci rešujejo naša življenja, pomagajo našim družinam in ščitijo naše domove ter našo zemljo. Dogodek, kot je ta, je eden izmed najboljših predstavitev dela gasilcev ne le v Sloveniji, temveč tudi v mednarodnem okolju in svetu. Tukaj so ta konec tedna zbrani gasilke in gasilci z vsega sveta. Naš namen je, da jim omogočimo, da svoje delo opravljajo po svojih najboljših zmožnostih, zato jim zagotavljamo najboljšo opremo za zaščito in profesionalno delo.« »Filozofija gasilstva pomagati drugemu je naša vrednota, zato si prizadevamo in iščemo najboljše rešitve za delo ter zaščito ljudi, ki so predani temu poklicu. Gasilci posredujejo v nesrečah in najtežjih razmerah, tako da pogosto nimajo časa niti pomisliti na svojo varnost. Njihovo poslanstvo je pomagati človeku v stiski in rešiti življenje, za svoje delo pa potrebujejo opremo, ki je najboljša in jih varuje. Veseli in prvenstvu v Montgomeriju v Alabami. Ju- ponosni smo, da jim to lahko omogočimo,« je naki, ki so psihofizično pripravljeni na ravni povedala Lea Omersa iz Haixa Slovenija, parnajbolj elitnih specialnih enot ali celo vrhun- tnerja tekmovanja. skih športnikov, so vrhunec svetovnega športnega gasilstva. Slovenska solidarnost v gasil- Potek tekmovanja stvu nima meja. Nesreče ne prizanašajo. Ob Gasilec tekmuje s popolno operativno opremo, poplavah, ujmi ali žledu vedno lahko računa- ki je težka 25 kilogramov, obsega pa zaščitno te na gasilce. Reševanje življenj, črpanje vode obleko in dihalni aparat. Zrak diha prek maske iz poplavljenih kleti, žaganje dreves po žledo- iz tlačne posode. Z 20 kilogramov težko zvito lomu in pomoč pri sanaciji podrtih električnih cevjo mora teči po stopnišču v tretje nadstropje, drogov je le nekaj naših del in nalog. Firefighter kamor mora 12 metrov visoko še enkrat poteCombat Challenge je tekmovanje, ki je temelj gniti 20-kilogramsko utež. Ko priteče iz stolza naše delo in spodbuda za pripravljenost na pa, mora s težkim kladivom za en meter zbiti klado, teči 20 metrov med ovirami, potegniti brezkompromisne ter težke razmere.« Direktorica podjetja POK iz Francije in par- težko cev, polno vode, in s curkom zbiti tarčo. tnerica tekmovanja Aleksandra Grandpierre je Za konec mora 80 kilogramov težkega ponesrepoudarila, da so ponosni, da sodelujejo pri tek- čenca potegniti 20 metrov po ciljni ravnini. Namovanju, na katerem tekmovalci pokažejo naj- loge predstavljajo realne razmere, s katerimi se boljše vrline gasilstva, in sicer pogum, ki ga po- dekleta in fantje srečujejo pri svojem delu. trebujejo gasilci, ko rešujejo življenja, in je zelo Dekleta in fantje poleg službe aktivno sodepomemben, trening ter športno pripravljenost, lujejo tudi v matičnih prostovoljnih gasilskih enotah, v katerih pomagajo reševati življenja in pri sanacije škode po naravnih nesrečah ter ujmah. Njihova psihofizična pripravljenost je prednost pri delu, ki so mu predani. To ni le šport ali interesna dejavnost, to je način življenja, poudarjajo naši srčni gasilci. Le ko so v najboljši formi, lahko kadarkoli in kjerkoli pomagajo. V Sloveniji imamo 1300 prostovoljnih gasilskih društev in več kot 150.000 prostovoljnih gasilcev, torej je vsak dvanajsti Slovenec gasilec, kar veliko pove o nas. Trdimo lahko, da so gasilci sočutni ljudje. Šest let zapored, po petih najbolj prestižnih tekmovanjih po Evropi, bodo le najboljši tekmovali na svetovnem prvenstvu v Združenih državah Amerike. V slovenski ekipi, ki z vsakim tekmovanjem podira rekorde, so Anže Habjan iz PGD Podnart, Domen Pavlič iz PGD Begunje, Gregor Stanonik iz PGD Gorenja vas, Sebastjan Vovko iz PGD Stara Cerkev in Matic Zupan iz PGD Moste. Slovenska ekipa je letos še bolje pripravljena kot prejšnja leta. V ZDA odhaja z visokimi pričakovanji in željami po kolajnah, saj je v domovini z lahkoto premagala konkurenco. Kako se bo izkazala med svetovno elito, pa bomo videli. Ob tem ji želimo tudi nekaj sreče in stiskamo pesti, da bi se tudi za naše junake čim bolje končalo. Zadovoljni smo, da so se na Lescah ponovno okrepile prijateljske vezi in stkale nove. To je namen tekmovanja in druženja. Združiti prijetno s koristnim, spodbuditi tekmovalni duh in sodelovanje ter ozavestiti srčnost. Tudi letos smo namreč med tekmovanjem podprli Mateja Markoviča in akcijo Srce Sloveniji ter donirali za nakup šolskih potrebščin za otroke. Ob koncu naj za odlične rezultate in izjemno tekmovalnost čestitamo vsem tekmovalcem, za pomoč pri organizaciji ter izvedbi pa srčna in iskrena hvala vsem prostovoljcem ter partnerjem. Rezultati Na tekmovanju je v disciplinah posamično, dvojice in ekipe tekmovalo nekaj manj kot 300 tekmovalcev. Slovenci so v skoraj vseh kategorijah dosegli kolajne. Absolutno posamično: 1. Domen Pavlič 1:25,34 2. Anže Habjan 1:26,61 3. Matic Zupan 1:29,26 4. Matt Harvey (Austin Fire Department) 1:29,31 5. Daniel Schimank (Team Berlin) 1:32,04 6. Gregor Stanonik 1:35,15 7. Mirko Wulf (Berlin) 1:36,59 Moški do 30: 1. Domen Pavlič, PGD Begunje 2. Anže Habjan, PGD Podnart 3. Matt Harvey, Austin, Teksas M30: 1. Matic Zupan, PGD Moste 2. Daniel Schimank, Team Berlin, Nemčija 3. Sebastjan Vovko, PGD Stara Cerkev M40: 1. Herbert Krenn, Heiligenkreuz, Avstrija 2. Gerd Mueller, Spangdahlem, Nemčija 3. Christian Hochreiner, Badstuben, Avstrija M50: 1. Andreas Schröder, Lemgo, Nemčija 2. Zdenko Jamnik, Vnanje Gorice, Slovenija Ženske: 1. Jamie Shingleton, Austin, Teksas 2. Lucija Grubar, PGD Begunje na Gorenjskem 3. Špela Vovko, PGD Stara Cerkev Dvojice: 1. Anže Habjan in Gregor Stanonik, Slovenija 2. Domen Pavlič in Matic Zupan, Slovenija 3. Jeff Leonard in Matt Harvey, Združene države Amerike Mešane dvojice: 1. Matt Harvey in Jamie Shingleton, Austin, Teksas 2. Lovro in Lucija Grubar, PGD Begunje na Gorenjskem 3. Špela in Sebastjan Vovko, PGD Stara Cerkev Ženske dvojice: 1. Špela Vovko in Jamie Shingleton, Slovenija/ZDA 2. Jerneja Pavlič in Lucija Grubar, Slovenija 3. Maja Bukovec in Vera Licha, Slovenija/Nemčija SV 41 ŠPORT V VOJSKI Tehnika, kondicija, eksplozivnost in občutek za divjo vodo Le malo od vznožja priljubljene izletniške točke, ki jo veliko Ljubljančanov pogosto izkoristi za krepitev srčne mišice in prepotreben oddih po napornem dnevu, teče najdaljša slovenska reka. Poleg glasnega žuborenja, penečih se valov in skalnih čeri ponuja mnogo več. »Danes je kar peneča, kar pomeni, da je v njenem zgornjem toku močno deževalo,« modrujeva s sogovornikom Nejcem Žnidarčičem, ki je trdna tla zamenjal za kajak in se spustil v boj z valovi. Po nekaj zamahih z veslom je Nejc na drugi strani reke, zaokroži okoli večje skale in se skozi peneči se val vrne do skalovja na obrežju. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič N ejc Žnidarčič je dvakratni svetovni in trikratni evropski prvak v spustu po divjih vodah in mu naporen boj z vodo ne pomeni več strahu, čeprav še vedno priznava, da jo moraš jemati resno. Poleg številnih priznanj in dosežkov je v njegovi športni karieri posebno pomembno leto 2008, ker se je takrat pridružil vrhunskim športnikom, ki ponosno služijo domovini. Nejc skromno pove, da kajak ni šport, v katerem bi bilo vse odlično, saj v njem ni veliko denarja ter nagrad, kljub temu pa je bogatejši za marsikatero izkušnjo, ker se pri tem športu ves čas giblješ v naravi. Za kajak pove, da je zelo dinamičen šport, v katerem je kdaj pa kdaj treba veslati tudi kljubovalno. Pljusk in močan val zalije kanu, Nejcu pa se zasvetijo oči, zato se poln adrenalina prepusti neutrudni moči narave. »Moj dan se navadno začne ob 7. uri, saj takrat pozajtrkujem in grem na prvi trening.« Pogosto trenira na Ljubljanici, kjer se v vročih poletnih mesecih bori s komarji, pozimi mu družbo delajo meglice, pogosto pa se Nasmejani Primorec Prvo mesto na svetovnem prvenstvu v sprintu posamezno, zavidljiva mesta v klasiki, postal je tudi večkratni državni prvak, leta 2012 pa je bil razglašen za najboljšega kajakaša. Veslanje je izrazito individualen šport, kar se kaže tudi v njegovem značaju, saj drugače ne bi izbral športa, v katerem je sam svoj gospodar. »Vrhunski športnik je že po naravi individualist, ima pa tudi malo zdravega egoizma, kar ga spodbuja k novim zmagam. Vedno se moraš zanesli le sam nase, saj ob sebi nimaš športnika, ki bi ti pomagal v kritičnih trenutkih. Vse je odvisno od posameznika, toda tudi to ni tako slabo, saj vedno veš, da si prav tako kot za zmago odgovoren za svoj poraz. Dober kajakaš mora imeti občutek za divjo vodo, saj se ta ves čas spreminja in je odvisna od vremenskih razmer ter letnega časa. Kajakaši poznamo vsaj sto različnih stanj vodne gladine. Prva kolajna Trik je tudi v tem, da spust lahko opraviš z miČez dobri dve leti je Nejc že stal na stopnički, nimalno močjo, toda z dobro tehniko lahko ki jo je osvojil leta 1998 na državnem prven- premagaš vse in na koncu stopiš na zmagovalstvu. Pozneje je bilo dobrih dosežkov še veliko. ne stopničke.« Čoln je nestabilen, toda Nejc se v njem poKanuisti poznajo več kot 100 vrst vodne gladine. čuti kot na trdnih tleh. Poleg tega pri svojem športu potrebuje tudi veslo, čelado, rešilni jopič, obleko in gumijaste čevlje. »Zdaj grem spet okoli tiste skale,« mi pove med penečimi se valovi, ki so njegov glas za nekaj trenutkov skoraj preglasili. Spije požirek vode in zavesla proti toku. Po nekaj neutrudnih zamahih z resnim obrazom privesla k obrežju. »Treniram na Savi, poleg tega tudi na Soči in Ljubljanici, nekaj zelo zanimivih predelov pa Sava ponuja še pri Hrastniku.« Spomni se na poplave, ko so mimo njega plavali večtonski hlodi, kar, prizna, je bilo zelo nevarno, vendar je žile kljub temu napolnilo s pravo mero adrenalina, kar daje kanuistu še posebno moč. zgodi tudi, da mora pot do vode najprej očistiti, saj dostop do obrežja onemogoča sneg. »Tudi v tem vidim čar,« doda Nejc. Ko se ogreje, vse poteka dobro. »Tako navadno veslam do kosila, po katerem imam počitek. Pozneje se še enkrat odpravim na trening s kanujem, ob koncu dneva pa grem na fitnes. Ob 23. uri sem že tako utrujen, da se veke kar same zaprejo, kar pomeni, da telo potrebuje regeneracijo in počitek. Naslednji dan ni nič drugače. Budilka ponovno zazvoni ob 7. uri in vse se ponovi. S kajakom sem se srečal že v petem razredu, vendar je bilo takrat vse bolj za zabavo. Treningi so najprej potekali skozi igro,« pove Nejc. Takrat o vrhunskem športu še ni razmišljal, saj je bila Soča poleg številnih brzic, ki so mladim kanuistom omogočale dober trening, tudi kopališče. športa zelo zanima ekonomija. Nejc se je v številnih letih treningov in nastopanja med valovi zapisal kot najboljši tekmovalec v spustu na svetu, kar mu daje posebno mesto v izrazito evropskem športu, v katerem je konkurenca zelo močna. »Za vrhunske rezultate moraš biti zelo dobro tehnično pripravljen, vzdržljiv in eksploziven,« doda. Po krajšem odmoru in požirku vode se ponovno odpravi proti toku v smeri mosta, s katerega se zelo dobro vidi deročo reko, ki neusmiljeno povzroča valove, jih v naslednjem trenutku golta in spet povzroča nove. Nejc je tudi edini kanuist, ki je zmagal v klasiki in sprintih, kar je pri njih izjema. Dober športnik mora biti odlično fizično pripravljen in imeti močno osebnost, saj dobri rezultati na treningu še ne pomenijo odličnih uvrstitev na tekmi. Pravilo tekmovanja je čim hitreje priti od točke a do točke b, kar v sprintu pomeni tristo do šesto metrov, pri klasiki pa se pot podaljša in je lahko dolga tudi sedem kilometrov, kar za kanuista pomeni od deset do petnajst minut trdega veslanja. Nejčev trener je Jernej Abramič, ki ima zelo dober občutek za divje vode in njihovo izkoriščanje. »Program mi navadno kar napiše, vendar se tudi ves čas pogovarjava. Zdaj grem s tokom proti tisti veliki skali, vendar se kmalu vrnem.« Nejc zimske priprave navadno opravi v vroči Španiji, kjer je letos pridno treniral skupaj s češko reprezentanco. »Tam je bilo res dobro,« pove navdušeno. »Živeli smo v hiši ob vodi, poleg pa je bil tudi fitnes, zato z logistiko ni bilo težav in še voda je bila topla,« pove. Veslanje v kanuju bi Nejc opisal kot adrenalinsko uživanje v naravi, pri tem pa potrebuješ kondicijo, moč, zbranost in eksplozivnost. Zadnje ima moj sogovornik zelo veliko, vendar jo zna pravilno razporediti, zato si na velikih V akciji tekmovanjih privesla številne zmage. Rad ima svojo domovino z idiličnimi gorskimi vasicami, kjer pogosto potekajo tudi treningi. Med najinim pogovorom je pozoren na vsako spremembo vode in dogajanja v okolici. Pri veslanju je zelo pomembna tudi vremenska napoved, saj je prav od padavin odvisen vodostaj rek, na katerih kanuisti pridno trenirajo. »Zdaj bom še enkrat zaveslal proti toku in se bom vrnil, potem pa bo že čas za kosilo ter počitek,« mi razloži odločen Primorec, ki je svoje korenine kljub dolgoletnemu bivanju v prestolnici pustil daleč na Primorskem, kjer neutrudno teče reka Soča, za katero pravi, da je ena izmed zanimivejših rek, kar dokazuje tudi to, da njen tok, ki je znan po smaragdni barvi, v njeno porečje privablja številne turiste, naravoslovce, športnike, ki si želijo adrenalina, in profesionalne kanuiste, med katerimi je tudi moj sogovornik Nejc Žnidarčič. »Pospravil bom opremo in šel na kosilo.« Med pospravljanjem čolna iz prostora, v katerem sedi, najprej zlije vodo, kar ponovi tudi pri gumijastih čevljih, kanu pritrdi na streho avtomobila, se preobleče v suha oblačila, opravi še telefonski klic in odide na zasluženi počitek. Preden se odpelje, doda, da še ni konec, saj ima popoldne drugi trening in tudi na fitnes ne sme pozabiti. Počitek Najboljši tekmovalec v spustu na svetu Nejc je že kot trinajstletnik vedel, da se je odločil prav, čeprav je občasno priveslal do krize, ki ni tuja nobenemu športniku. Zdaj ponosni Primorec iz Solkana pri Novi Gorici že deset let živi v Ljubljani, kjer končuje študij na Fakulteti za šport, v prihodnosti pa bi se rad preizkusil tudi v gospodarstvu, saj ga poleg 42 SV SV 43 PREŽIVETJE Fotografija: svetovni splet POJDITE Z NAMI Polharija V hribih malo drugače Prišla je jesen, dnevi so krajši in hladnejši, nekatere živali pa se že pripravljajo na zimsko spanje. Če še niste slišali za polharijo, naj vas poučim, da je to lahko eden lepših družabnih dogodkov v letu, saj se zbere prijetna družba in ob tabornem ognju ob dobri hrani preživi dan ali dva v naravi. Žal je to lahko tudi dogodek, ki ga nekateri izkoriščajo, da zakrijejo svoje pivske navade. Škoda, da je tako. Upam, da boste imeli kdaj priložnost doživeti pravo polharsko noč. Dan se je spreminjal v večer, ko sem opazila sliko dobrega prijatelja, nasmeh do ušes in iskrice življenja v očeh. Ni trajalo dolgo, ko sva že govorila in se dogovorila za obisk. Eden najlepših dni se je začel. Zgodaj zjutraj proti koncu avgusta smo se odpravili na Gorenjsko, kjer se nad prelepim jezerom vzpenja vršac, na katerega so smučarski zanesenjaki že v letih med obema svetovnima vojnama postavili Skalaški dom na robu Vogla, na Rjavi skali. Besedilo in fotografije: Nataša Oblak Besedilo in fotografija: Igor Fortuna Verjetno se kdo sprašuje, kaj ima polharija skupnega s preživetjem. Veliko več, kot si mislite. Ni točnih zapisov, kdaj so se naši predniki začeli ukvarjati s tovrstnim lovom. Tega je že davno, o čemer govori podatek, da ga je opisoval tudi Valvazor. Polh je bil včasih veliko bolj cenjen, kot je danes. Če bi ga bolje poznali, bi vedeli, zakaj. Naši predniki so preživeli marsikatero zimo prav po zaslugi polhovega mesa in si lajšali zdravstvene težave s polšjo mastjo, ki ima veliko zdravilnih učinkov. Pečene polhe so vlagali v svinjsko mast in jih tako ohranili za pozneje. Krzno je sicer majhno, vendar zelo kakovostno, iz njega pa so si šivali polhove kape, šale in rokavice. Polha nepoznavalci primerjajo z mišjo, vendar če pogledamo le, kaj je, vam bo jasno, da si bolj čistega in zdravega mesa ne more- 44 SV te predstavljati. Polh živi večinoma v krošnjah dreves in je nočna žival. Dan prespi v duplini, pod drevesom oziroma skalo, v skopani luknji ali na podstrehi, zato so že naši predniki razvili posebne pasti, imenovane škrince, škatle, pahe in drugo, v katere so kot vabo vstavili košček sadja ali želod ter past podrgnili s hruško. Polha privede do pasti radovednost in ne lakota, zato so nekateri zmotno prepričani, da jih vonj po rumu še bolj premami. Te pasti so natikali na dolge leskove palice in dvigovali v krošnje dreves, kar so naredili zvečer, potem pa so ponoči vsaj dvakrat preverili, ali so bili uspešni. V malo drugačne pasti se lovi polha tudi na tleh, če najdemo njegovo luknjo. Včasih so bile pasti enosmerne in so se v njih ulovili tisti polhi, ki so hoteli iz luknje, pozneje pa so jih posodobili v dvosmerne, tako da se ujamejo tudi tisti, ki se vračajo v luknjo. Spretni lahko ujamejo polha tudi z rokami oziroma glede na njegove zobe priporočam uporabo rokavic. Če najdete njegovo bivališče in lahko čakate ob njem, jih lovite s posodo, jih pokrijte z oblačilom ali jih zgrabite z rokami. Morali boste biti kar spretni, ker so vse prej kot počasni. Za odiranje polha načeloma ne potrebujete noža. Če ga lovite zaradi hrane in ne krzna, primete kožuh na sredini hrbta ter potegnete narazen. Tako ga slečete in tudi drobovino potegnete ven. Pogled na njegovo glavo ne bo najbolj prijeten, toda lakota odpravi marsikateri predsodek. Če imate nož, položite polha na hrbet in zarežite nogo na notranji strani v smeri proti drugi zadnji nogi. Kožo razprete in primete meso stegna ter ga potegnete s kože. Koža se bo okoli noge sama strgala. Prav tako naredite na drugi strani. Najdite koren repa in izpulite z njega dlako. Dlako zavihate proti sprednjemu delu, polha primete za zadnje noge in sunkovito potegnete kožo z njega. Če je dobra letina žira, bo na polhu tudi nekaj maščobe. To je tista zdravilna mast, ki jo postrgamo z njega, prav tako s kože. Ko predremo tanko trebušno prepono, bomo v njeni notranjosti našli tudi nekaj maščobe, ki pa ni tako kakovostna kot tista zunaj, zato je ne mešamo. Sčistimo drobovino in prsni koš. Užitni so tudi ledvičke in jetrca, moramo pa odstraniti žolč. Nekateri potem še poščipajo noge, rep in glavo, nekaterih pa to ne moti. Dobljeno meso vstavimo v razklano palico in pečemo ob ognju. Ni ga veliko, je pa zelo posebnega okusa. Koža, ki smo jo prej slekli, je v obliki tulca. Z ostrim nožem ali škarjami jo prerežemo po trebušni strani, da jo lahko razgrnemo. Včasih so take kože solili in pustili, da so se posušile, saj so jih tako ohranili do strojenja. Danes kože spravljamo na hladno in pozneje v zamrzovalno skrinjo, v kateri počakajo na strojenje. Lahko jih nesete strojarju, lahko pa jih ustrojite tudi sami doma, vendar bom o tem pisal kdaj drugič. Če se boste preizkusili v tovrstnem lovu, naj vas najprej opozorim, da za to potrebujete polharsko dovolilnico, ki vam jo bo brez zadržkov izdala lokalna lovska družina, ne potrebujete pa nobenega izpita. Izpolnjeno dovolilnico morate po lovu obvezno vrniti. K malu smo se nad Bohinjem dvigali z nihalko, katere zgodovina se začne leta 1958, ko se je začelo urejanje projektne dokumentacije. Leta 1961 je na Vogel vozila tovorna žičnica, toda njeno delovanje je prekinil udar strele, leta 1962 pa se je začela gradnja nihalne žičnice. Pisalo se je leto 1964, ko je 4. julija kabina z zmogljivostjo 15 ljudi prepeljala prve potnike na Vogel. Med opazovanjem Triglava smo kmalu prispeli na vrh, kjer se je odprl prelep pogled na Vogel in Orlove glave. Vogel, ki pozimi ponuja zelo veliko užitkov ljubiteljem belih strmin, je enkraten tudi za obisk poleti. Prekrasne sprehajalne poti nas peljejo do razgledov, zaradi katerih človek sede in v tišini opazuje igro narave. Spustili smo se do štirisedežne žičnice, kjer nas je čakal Primož Ravnik - Figaro, sicer gardist v Slovenski vojski in nekdanji tekmovalec v downhillu ter olimpijskem krosu. »Izziv je v tem, da ostaneš to, kar si, v svetu, ki te poskuša narediti takšnega, kakršni so drugi.« Izrek, ki sem ga zasledila na eni izmed spletnih strani, je njegov najljubši in ga pooseblja, zelo pa je primeren tudi za današnje dni. »Zdravo, ste le prišli. Kar za menoj,« povabi mojo hčer in njenega fanta. Sijočih oči in v pričakovanju odideta v kočo, kjer imajo opremo za gorsko kolesarjenje. »Bike park Vogel je delo zanesenjakov,« pove Primož, ko se oziram okoli in iščem sledove proge, ki so jo pred kratkim dodatno utrdili s posebnim peskom za odličen oprijem pri vožnji tako v suhih kot mokrih vremenskih razmerah. »Bomo morali malo višje, saj se začne na nadmorski višini 1682 metrov, do tja pa nas popelje štirisedežnica Orlove glave,« se zasmeji, ko opazi moj radovedni pogled. Projekt poti za gorsko kolesarstvo je rezultat dolgoletnega truda lokalnih zanesenjakov, ki so si prislužili zaupanje in podporo Žičnic Vogel Bohinj, sodelovali pa so tudi s TNP ter za poti pridobili vsa soglasja. Proga, ki je dolga slab kilometer in pol z višinsko razliko dvesto metrov, ponuja precej objektov različnih težavnosti in okusov, pripravljena in zgrajena pa je tako, da je primerna za popolne začetnike ter tudi najbolj izkušene kolesarje. »Obvezna sta čelada in oblačilo, ki ublaži morebitni padec, vendar naj te ne skrbi, mi gremo uživat,« še pove in že se odpravijo proti štirisedežnici. »Mi se imamo fino!« zaslišim nad seboj, ko se s širokim nasmehom dvigajo z žičnico nad menoj. Na vrhu je Primož najprej preveril znanje obvladovanja kolesa, za kar je namenjen kratek del ob progi, in predstavil morebitne pasti, nato pa je sledil spust. »Nooorooo,« zaslišim sredi vzpona do Orlovih glav. Dobrih dvajset minut pozneje spet zaslišim nad seboj: »To je najboljši dan, hvalaaa!« Nasmehnem se in nadaljujem pot do vrha sedežnice, kjer je razgledna točka na Vogel in okoliške planine ter gore. Po dveh urah spustov so sijoči prišli do koče, nato pa smo se počasi odpravili proti nihalki, ki nas je odpeljala v dolino. »Gremo se kopat!« Z nasmehom vzamem iz avtomobila brisače in kmalu že plavamo v osvežujočem Bohinjskem jezeru. Seveda mi ni treba pisati, da sem vso pot domov poslušala o ovinkih in ovirah, kako se vozi v ovinku in kje je hitro ter noro. Ja, v hribih je lahko tudi drugače. Poskusite, ne bo vam žal. SV 45 odlikovanja v sv Hladno in strelno orožje Hladno in strelno orožje se lahko podelita pripadnikom Slovenske vojske ali javnim uslužbencem ministrstva za zasluge ali uspehe na obrambnem področju. Besedilo: Jože Kržič Fotografije: Bruno Toič K hladnemu orožju spadajo: • velika sablja Ministrstva za obrambo, ki se podeljuje častnikom Slovenske vojske ob povišanju v čin brigadir; • mala sablja Ministrstva za obrambo, ki se podeljuje za izjemne zasluge in uspehe pri izvajanju nalog, povezanih s krepitvijo in razvojem obrambnega sistema Republike Slovenije; • nož Ministrstva za obrambo, ki se podeljuje za pomembne uspehe pri opravljanju dolžnosti na obrambnem področju. Mala sablja Ministrstva za obrambo se lahko podeli tudi tujim predstavnikom prijateljskih držav oziroma vojaških ali mednarodnih organizacij za njihove zasluge pri krepitvi obrambnega sistema Republike Slovenije. Hladno in strelno orožje se podeljujeta v kompletu, ki vsebuje priznanje, embalažo ter pripadajočo mapo in listino iz posebnega papirja svetlo bež barve. Pripadajoča mapa in listina ne pripadata priznanju velika sablja Ministrstva za obrambo. Velika sablja Ministrstva za obrambo je sestavljena iz rezila, lesenega držala z okovjem in ščitnikom ter kovinske nožnice. Dolga je 96,5 centimetra. Na desni strani rezila sta gravirana ime in priimek prejemnika, pod njima pa je letnica povišanja. Držalo je pozlačeno in na njem je častniška oznaka pripadnosti Slovenski vojski. Nožnica je kromirana in dolga 83,3 centimetra. Poglobljena polja, izpolnjena z barvo, so prevlečena s prozornim poliestrskim emajlom. Priznanje se podeli v embalaži oziroma šatulji, veliki 100 cm x 20 cm x 9 cm. Oblečena je v akrolin zelene barve. Na pokrovu je na sredini v spodnjem delu od- jezikovni in terminološki kotiček tisnjen znak Slovenske vojske in pod njim naziv priznanja v zlati barvi. Mala sablja Ministrstva za obrambo je sestavljena iz rezila, lesenega držala z okovjem in ščitnikom ter kovinske nožnice. Dolga je 43,5 centimetra. Na desni strani rezila sta gravirana ime in priimek prejemnika, pod njima pa je letnica podelitve. Držalo je pozlačeno in na njem je grb Republike Slovenije. Nožnica je kromirana in dolga 35 centimetrov. Priznanje se podeli v embalaži oziroma šatulji, veliki 46,5 cm x 10 cm x 6 cm. Oblečena je v akrolin zelene barve. Na pokrovu je na sredini v spodnjem delu v dveh vrstah odtisnjen naziv priznanja v zlati barvi. Nož Ministrstva za obrambo je sestavljen iz rezila, lesenega držala z okovjem in kovinske nožnice. Dolg je 34 centimetrov. Na levi strani rezila sta gravirana ime in priimek prejemnika, pod njima pa je letnica podelitve. Držalo je leseno s pozlačenimi zaključki in na njem je grb Republike Slovenije. Nožnica je lesena, oblečena s črnim usnjem s pozlačenimi zaključki in dolga 23 centimetrov. Priznanje se podeli v embalaži oziroma šatulji, veliki 40 cm x 12 cm x 5 cm. Oblečena je v akrolin zelene barve. Na pokrovu je na sredini v spodnjem delu v dveh vrstah odtisnjen naziv priznanja v zlati barvi. Strelno orožje se lahko po petnajstih letih neprekinjene službe na ministrstvu podari osebi, ki je pri opravljanju dolžnosti praviloma zadolžena z osebno oborožitvijo, in sicer za njen izjemni osebni prispevek pri krepitvi obrambe Republike Slovenije ter razvoja in krepitve Slovenske vojske. Za strelno orožje se šteje polavtomatska pištola beretta M 92 FS, kalibra 9 mm, ali revolver smith & wesson, 357 magnum, oziroma drugo temu ustrezno orožje. Priznanje se podeli v embalaži oziroma šatulji, veliki 35,5 cm x 26,5 cm x 6 cm. Oblečena je v akrolin zelene barve. Na pokrovu je na sredini v spodnjem delu odtisnjen naziv priznanja v zlati barvi. Za podarjeno strelno orožje mora prejemnik pridobiti orožno listino za posest oziroma nošenje orožja po predpisih o orožju. Upravičen razlog za izdajo orožne listine se izkazuje s potrdilom ministrstva o podaritvi strelnega orožja. Usposobljenost za ravnanje z orožjem se izkazuje s potrdilom ministrstva, izdanim na podlagi predpisov, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih oziroma Slovenski vojski. Zdravniške preglede prejemnikov orožja lahko opravlja tudi vojaška zdravstvena služba. Stroške zdravniškega pregleda in upravnega postopka glede izdaje dovoljenja za posest oziroma nošenje orožja nosi prejemnik priznanja. Strelno orožje se prejemniku v dejansko posest izroči, ko organizacijski enoti ministrstva, pristojni za kadrovske zadeve, predloži na vpogled pridobljeno orožno listino. Do takrat podarjeno strelno orožje hrani organizacijska enota ministrstva, pristojna za kadrovske zadeve. Besedni red (2. del) Vojaški žargonizmi Mesto naslonk in njihovo zaporedje v naslonskem nizu žargon ... govorica posameznih poklicev, skupin: govoriti v žargonu; šolski, športni, vojaški žargon ... (Slovar slovenskega knjižnega jezika) Naslonke ali breznaglasnice so zaimki (ga, mu, ji), pomožni glagoli (sem, si, je), vezniške besede (ki, da, če), predlogi (na, v, s), prislovi (še, že) in člen- »Da je kaka beseda žargonizem, ugotovi splošno slovaropisje na osnovi tega, da je stroka ne šteje za 'uradni termin', da pa se prav tam, v stroki (pa, naj, le). ki, uporablja kot taka. Zato izrazoslovje kake stroke dejansko ni uspe- Kot pove že ime, je njihova glavna prepoznavna lastnost, da so brez na- šno pri določanju, da je kaka beseda 'njegov' žargonizem, za stroko ta glasa in da se morajo nasloniti na sosednjo besedo (levo ali desno) ozi- beseda predvsem ni veljavni termin, ker ima za to bodisi notranje strokovne (napačno poimenovanje ipd.) ali splošno jezikovne (napačna roma da so skupaj s sosednjo besedo izgovorjene v isti enoti. Mesto naslonk v stavku: 1. predlogi stojijo pred besedno zvezo, na katero se nanašajo: pred hišo, proti jutru, s konjem; 2. vezniške besede stojijo pred tistim delom sporočila, ki ga povezujejo z drugim: hodil je in hodil, a se ni utrudil; 3. druge naslonke (lahko jih je več v nizu) stojijo za prvim stavčnim členom (izvzet je le prilastek): Peter se ga je že naveličal. V naslonskem nizu si sledijo takole: 1. vezniška beseda (pri odvisnikih, npr. če, ki, da), 2. naklonski členek naj, 3. glagolske naslonke pomožnega glagola biti (npr. sem – si – so), 4. povratne oblike se – si – se, 5. zaimki v dajalniku (npr. mi – ti – mu/ji – nam – nama), 6. zaimki v tožilniku (npr. me – te – ga/jo – nas – naju), 7. zaimki v rodilniku (npr. me – te –ga/ je – nas – naju), 8. glagolske naslonke s korenom bo (npr. bom – boš) ter naslonka je, 9. nikalni ali kak drug členek (npr. ne). tvorba ipd.) razloge.« (Tomo Korošec, Slovenski vojaški jezik, 1998) Pri razmišljanju o vojaškem žargonu (ali, kot mu pravi prof. Korošec, vojaškem žargonizmu) gre tako za stilski, splošnoslovarski problem kot za terminološko razglabljanje v povezavi s slovarjem stroke. Pomeni tudi nekakšno protiutež pisanju v eni predhodnih številk o saj ne bodo razumeli in našem nenehnem »jamranju« nad vdorom »tujk« (ki jih ne opredelimo, po SSKJ pa so besede, katerih tuji izvor je jasno spoznaven), obenem pa se ne vprašamo, kaj bo z njimi čez čas. Bodo izginile tako kot fišeklije in vežbe ali pa bomo npr. nesrečno linkanje uvrstili v slovar, splošni ali strokovni, s tako ali drugačno oznako. Začne se najbrž z žargonom. Oznake knjižno/pogovorno/žargon bodo pri tovrstnem izrazju vedno obstajale. Tu nas predvsem zanima, kdaj »dovoliti« žargonizem in kdaj vztrajati pri »pravem« slovenskem izrazju. V vsakdanji vojaški komunikaciji že zaradi praktičnosti in namena najbrž ne bomo preveč čistunski. Preveč popustljivi ne bomo niti pri strokovnem, uradnem in podobnem pisanju, ki vendarle zahteva malo več skrbi za jezik, pa tudi natančnost poimenovanj. Primer: Če naj bi bil (pogosta napaka – bi naj bil!) prijazen, sem si zamislil tole: povedal mu bom, da so me njegove besede zelo prizadele, če Za Korošca, na katerega pisanju (ob pripombah Velimira Gjurina na pa naj bi bil neprijazen, ga bom poslal k vragu. Vojaški slovar) temelji ta prispevek, je, poenostavljeno, eno temeljnih vprašanj, kaj žargonizmi sploh počnejo v strokovnem, torej tudi v vojaškem izrazoslovju (in v »izrazijskih slovarjih«, ki so zbir izrazoslovnih norm). Kar je napačnega, zastarelega – in tudi žargonskega – sem ne spada, predvsem ne tisto, kar je v stroki normirano in obvezujoče za vse. Gre samo za vprašanje prav – narobe. Vendar je to le eden od možnih pogledov, predvsem praksa pa pokaže, da se pojavljajo tudi besede, ki nastopajo kot strokovni izrazi, vendar so po mnenju strokovnjakov neustrezni. Ali jih torej prezreti ali pa povedati, kateri izraz je Naslonke stojijo na začetku stavka le, če je pred njimi izpuščena beseda ali pravilen! Če to zaporedje preverimo na primeru: ‒ če (1 – vezniška beseda) naj (2 – naklonski členek) bi bil (3 – pomožni glagol), ‒ sem (3) si (4), ‒ mu (5) bom (8), ‒ da (1) so (3) me (6), vidimo, da je zaporedje upoštevano, čeprav so nekatere naslonke izpuščene. skupina besed, za katero naslonke sicer lahko stojijo (Se bo nadaljevalo.), ali le v drugem delu razdružene povedi (Vprašal me je. In sem mu pove- S slednjim imamo vaši »svetovalci« in »popravljavci« težave in tu se z dal.), pri odločevalnih vprašalnih povedih (Ste si ga zapomnili?) ali za stil- vojaško stroko najteže dogovorimo. Morda smo glede žargonizmov včasih prestrogi, zato je dejstvo, da v njihovem primeru moramo ponuno poudarjanje (Če naj bi bil …). diti nekaj drugega, »pravilnega«. Korošec in Gjurin se sprašujeta, ali Zakaj bi naj bil ni prav? Preprosto – v pogojno obliko pomožnega glagola mora žargonska beseda imeti zborno sopomenko. Če ne, potem žarbi bil smo vrinili členek naj, kar poruši zaporedje v nizu: bi (3) naj (2) bil (3). gonizem to ni, ampak stopi namesto knjižnega izraza ali pa v stroki ni In še odgovor na vprašanje iz prejšnje številke, najustreznejši je drugi primer: ‒ Izvidnik prepozna točke izkrcanja na digitalni in klasični karti. ‒ Izvidnik (os.) prepozna (pov.) na digitalni in klasični karti (prisl. dol.) točke izkrcanja (pred.) (osebek, povedek, prislovno določilo kraja in predmet – zaporedje stavčnih členov je nevtralno). ‒ Izvidnik na digitalni in klasični karti prepozna točke izkrcanja. ‒ Izvidnik točke izkrcanja prepozna na digitalni in klasični karti. ‒ Točke izkrcanja prepozna izvidnik na digitalni in klasični karti. potrebe po takem poimenovanju (stalna dilema v pogovorih z vojaškimi strokovnjaki). Mnogo je besed za enkratno uporabo, a kot take ne morejo biti žargonizmi. Skratka, žargonizmi ustvarjajo sobesedilo in govorno okoliščino, nimajo pa jasnega poimenovalnega predznaka. Če so to res, potem ob njih manjkajo nevtralne knjižne sopomenke. Naj omenimo samo en primer: marinec danes zagotovo ni več žargonizem, je pa kot tak označen v Vojaškem slovarju. Ali je to molotovka (morda celo sleng) namesto zažigalne steklenice, valenca, dumdumka ipd.? Lektorji in terminologi se v stikih z vojaškimi strokovnjaki stalno srečuje- Podčrtani deli so na prvi pogled povsem razumljivi, a če smo natančni, ni mo s problemom, koliko in kdaj popustiti v svojem vztrajanju pri »slovenpopolnoma jasno, da gre za dva stavčna člena, lahko bi bil tudi osebek ali skem« in to tudi ponuditi. Žargonizmi so samo del tega, a so priložnost za spremljanje razvoja in dopolnjevanja izrazja in ugotavljanje, kdaj predmet z zloženim desnim prilastkom. Milena Sevšek Potočnik 46 SV bodo zaradi različnih razlogov sprejeti v stroki. Dr. Janko Berlogar, Šola za tuje jezike SV 47 ste vedeli? Besedilo: mag. Zvezdan Marković Na Pristavi nad Stično je bil 7. septembra 1990 sestanek, ki je bil zelo pomemben za nadaljnje delo Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ). Na sestanku, ki so se ga udeležili Janez Janša, Igor Bavčar, Tone Krkovič, Vinko Beznik in Jože Kolenc, so analizirali takratni položaj in dotedanje ukrepe pri organizaciji MSNZ ter dokončno oblikovali načrt delovanja. Tone Krkovič, ki mu je republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar 29. avgusta 1990 izdal odločbo o imenovanju za načelnika Narodne zaščite v morebitnih izrednih razmerah, je predstavil predlog vojnega načrta in organizacijsko shemo MSNZ. Na podlagi potrjene direktive načelnika Narodne zaščite Republike Slovenije Besedilo: SSK MO stenčas PREBRALI SMO Denis Mancevič: Ruska energetska diplomacija v 21. stoletju: plinske vojne, moč energetskih multinacionalk in minljiva zavezništva Nakupi artiklov bojne uniforme za Ekipa RKS OZ Grosuplje najboljša v Evropi pripadnike Slovenske vojske Na podlagi izkazanih potreb Slovenske vojske in zagotovljenih finančnih sredstev leta 2015 ter 2016 je Ministrstvo za obrambo letos opravilo tri postopke javnih naročil skladno z Zakonom o javnem naročanju za dobavo artiklov bojne uniforme in od maja do junija sklenilo z najugodnejšimi ponudniki dvanajst pogodb v skupni vrednosti 4.344.549 evrov. Skladno s pogodbenimi določili je dobava artiklov bojne uniforme predvidena letos v skupni vrednosti 2.699.830 evrov in v začetku leta 2016 v skupni vrednosti 1.644.719 evrov. Vsi naročeni artikli bojne uniforme bodo izdelani na podlagi natančnih tehničnih specifikacij naročnika, prav tako tudi artikli, ki bodo izdelani iz lažje in težje maskirne bombažne tkanine. Nakup artiklov bojne uniforme je letos največja naložba Slovenske vojske in s tem je tudi potrjena zaveza vodstva Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo, da se kljub omejenim finančnim sredstvom prednostno zagotovijo navedeni artikli za vse pripadnike Slovenske vojske. Letos se bodo še nadaljevali postopki javnih naročil za nakupe in dobave artiklov bojne uniforme v obdobju 2016–2018. Dobave artiklov bojne uniforme bodo v prihodnje potekale skladno s potrebami in zagotovljenim denarjem. pričakovati je, da se bodo v prihodnje še stopnjevale. Možnosti črpanja so omejene zaradi omejenosti zalog, poleg tega vztraja pri starih nahajališčih in tehnologijah, večje naložbe v zadnjih desetletjih pa so bile namenjene le izgradnji transportne infrastrukture zaradi sporov s tranzitnimi državami. Zaradi nazadovanja razvoja in raziskav lahko pričakujemo nove težave, čeprav si ruska energetska diplomacija prizadeva za nemoteno dobavo energentov porabnikom, stabilnost povpraševanja in krepitev večstranskega energetskega sodelovanja v povezavi s tujimi naložbami. Prav tako so njeni cilj obdržati in povečati svoje tržne deleže v Evropi ter pri tem zastopati interese svojih nacionalnih energetskih podjetij. Pri tem se postavlja vprašanje glede uporabe energetske diplomacije kot sredstva prisile. Spori s tranzitnimi državami so v preteklosti povzročili politizacijo v smislu energetskega imperializma, predvsem nekaterih evropskih držav. Po cikličnih plinskih krizah se je Evropa odločila za politiko energetske varnosti, da bi zmanjšala odvisnost od uvoza fosilnih goriv iz Ruske federacije. To je povzročilo zmanjšanje ruskega tržnega deleža na cenovno zanimivem evropskem trgu, za katerega je po recesiji značilno tudi manjše povpraševanje zaradi nižje porabe energije. Čeprav si je ruska energetska diplomacija prizadevala te procese ustaviti, se je bila prisiljena z viški usmeriti na cenejši kitajski trg, kjer je bilo povpraševanje večje. Stabilnost in razvoj evropskega gospodarstva sta močno odvisna od uvoza energentov, med katerimi prevladujejo fosilna goriva. Ena izmed najpomembnejših evropskih partneric na tem področju je Ruska federacija, ki je v preteklem letu zasedla tretje mesto med največjimi svetovnimi izvoznicami fosilnih goriv. Večino energentov je prodala na evropskem tržišču, kjer je pokrila 36,6 odstotka evropskega uvoza nafte in 41 odstotkov uvoza zemeljskega plina. Status velike izvoznice fosilnih goriv v zadnjih dveh desetletjih opredeljuje tudi njeno gospodarsko in zunanjo politiko. Svojo energetsko diplomacijo je prilagodila nastalim razmeram, zato se je notranje- in zunanjepolitično okrepila, ne glede na to, da se je zapletla v več plinskih kriz in energetskih sporov s sosednjimi državami. Na nekatera vprašanja tudi energetska diplomacija ne more dati pravih odgovorov. Težave, ki jih ima Ruska federacija pri pridobivanju fosilnih goriv, niso nezanemarljive in Ana Brodnik, KIZC Sestanek regionalne skupine CISM Neighbours letos v Sloveniji V Poljčah je med 2. in 4. septembrom nacionalna delegacija Mednarodnega sveta za vojaški šport (CISM) Slovenije organizirala sestanek skupine Neighbours, katere članica je Slovenska vojska od leta 2011. Regionalna skupina CISM Neighbours povezuje srednjeevropske članice Mednarodnega sveta za vojaški šport, in sicer Avstrijo, Belgijo, Francijo, Nemčijo, Luksemburg, Nizozemsko, Švico ter Slovenijo. Sestanka, ki mu je letos predsedovala Slovenija, so se udeležili vodje nacionalnih delegacij CISM vseh članic skupine, razen Luksemburga. Glavne teme letošnjega sestanka so bile usklajevanje medsebojnega sodelovanja leta 2016, izmenjava informacij o organizaciji udeležbe na 6. svetovnih vojaških igrah v Koreji, strateški načrt CISM 2016–2019 in poslovni načrt CISM 2016–2017 ter usklajevanje srednjeevropskih članic do izzivov v razvoju CISM-a na svetovni ravni. V okviru sestanka je udeležencem direktor Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje polkovnik Blaznik predstavil tudi vizijo, cilje in trenutno stanje centra. Besedilo: podpolkovnik Jure Velepec Ekipa Rdečega križa Slovenije Območnega združenja Grosuplje je zmagala na 18. evropskem tekmovanju ekip prve pomoči (First Aid Convention in Europe – FACE), ki je med 10. in 13. septembrom potekalo v Bukarešti v Romuniji. Tekmovanja se je udeležilo 28 ekip iz 24 držav. Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči je namenjeno obnavljanju teoretičnega in praktičnega znanja, vzdrževanju usposobljenosti ter pripravam za delovanje v različnih okoliščinah. Za širitev znanja prve pomoči med prebivalstvo so vsako leto organizirana preverjanja usposobljenosti vseh ekip prve pomoči, ki delujejo v nacionalnem sistemu zaščite in reševanja, in sicer na regijski ter nacionalni ravni in vsakoletnem evropskem festivalu prve pomoči – FACE. Slovenijo je na festivalu zastopala ekipa prve pomoči RKS Območnega združenja Grosuplje, ki je bila leta 2014 najboljša na državnem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije v Kopru. Ekipa, v kateri so bili vodja ekipe Mitja Šimonka, člani Luka Mehle, Uroš Mehle, Tim Oven, Valentina Rutar Polanec in Žiga Bizjak, trener Zlatko Kvržič ter spremljevalec prevajalec Primož Velikonja, je bila najboljša. Za slovensko ekipo sta se uvrstili ekipi Srbije in Irske. Prav tako se je na sklepnem delu festivala v Bukarešti predstavil organizator FACE leta 2016, to sta Rdeči križ Slovenije v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje ter mesto Ljubljana. 19. evropski festival prve pomoči FACE 2016 bo v Ljubljani od 30. junija do 2. julija 2016. Besedilo in fotografija: URSZR Fotografija: svetovni splet Četrt stoletja od sestanka na Pristavi in projekta MSNZ za demonstracijsko, delno ali popolno uporabo Manevrske strukture narodne zaščite so bili pozneje pripravljeni nujni delovni dokumenti in delovne karte. V teh načrtih je bila JLA prvič omenjena kot morebitni napadalec oziroma največja nevarnost za slovensko osamosvojitev. Organizatorji MSNZ so začeli zbirati informacije o JLA že poleti 1990, da bi tako dobro spoznali svojega morebitnega nasprotnika. Za ta namen so organizirali obveščevalno službo, katere glavna naloga je bil nadzor dejavnosti in postopkov vodilnih vojaških oseb v Republiškem štabu TO, vojašnicah in ustanovah JLA po vsej Sloveniji. Pravočasne informacije so prispevale k uresničevanju natančnih postopkov in pravilnim odločitvam pristojnih organov na Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo ter na Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Sestanek na Pristavi je bil zgodovinskega pomena, saj je bil sprejet dokument za vojaško zavarovanje slovenskega osamosvajanja. Na pokrajinskih ravneh so pozneje pripravili dokumente, prilagojene za uporabo enot MSNZ po posameznih pokrajinah. Veliko teh dokumentov je bilo naslednje leto uporabljeno v vojni za Slovenijo. NOVICE Dežurna helikopterska posadka Slovenske vojske dejavna tudi septembra Dežurna helikopterska posadka Slovenske vojske, ki je s helikopterjem bell 412 na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika na Brniku vsak dan v 15 minutah pripravljena na posredovanje, je v soboto, 12. septembra, dopoldne prepeljala obolelega iz Splošne bolnišnice Šempeter v nadaljnjo zdravstveno oskrbo v Univerzitetni klinični center Ljubljana, popoldne pa je posredovala na Ljubelju, od koder je poškodovanega prav tako prepeljala v Ljubljano. Do sredine septembra je dežurna helikopterska posadka v okviru helikopterske nujne pomoči poskrbela za tri prevoze in pet gorskih reševanj. Pri tem je prepeljala osem poškodovanih ali obole48 SV lih ter skupaj naletela približno deset ur. Dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske so letos v reševalnih akcijah posredovale 167-krat, od tega 108-krat pri reševanju v gorah, 59-krat pa so poskrbele za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Pri tem so prepeljale 188 poškodovanih ali obolelih in naletele 199 ur. Poleg reševanja v gorah in na težko dostopnih območjih dežurna posadka opravlja tudi helikopterske prevoze za nujno medicinsko pomoč, saj je prav hitrost pri reševanju največkrat bistvena za ohranitev najpomembnejšega – človeškega življenja. Besedilo: OOJ SV SV 49 razvedrilo SLOVENSKI VEČ TESNO NOGOSKUPAJ METAŠ RASTOČIH (ANDRAŽ) CVETOV OLIVER TWIST OROŽJE KANON VRTILNA IME AM. KOLIČINA KIRURŠKA OSNOVNIH STRGALKA, IGRALCA GREBLJICA KUTCHERJA DELCEV DEL VELIKE BRITANIJE Fotografija: Bruno Toič POIŠČI PET RAZLIK Fotografija: Bruno Toič nagradna križanka Informativno glasilo Izdajatelj in financer: Ministrstvo za obrambo Naslednja številka revije SV izide 19. oktobra 2015. OPIS POTOVANJA Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Na leto izide 12 številk revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva za obrambo. Nenaročenega gradiva ne vračamo. PISANO JAJCE VELETOK V SIBIRIJI OPREMA NA ODRU PRIP. SLOV. NARODA ZAKOVICA ŽUPNIK (SLABŠAL.) KOTNI PLUG Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1/471 26 62 Faks: +386 1/471 27 70 Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si TINE OREL PRIMANJKLJAJ Avtor: Vladimir Milovanović, NAJETO PERO MASAŽA SAMEGA SEBE KRAJ MED POSTOJNO IN PIVKO REKA V ZAHODNI ČESKI JANEZ ALBREHT SL. HOKEJ. (MATEVŽ) DARILO FIGFURA, FIGURA, PODOBA PODOBA OTOK V TUAMOTUJU DEL DIRKALNEGA AVTA VOJAŠKA ŠOLA ZA OFICIRJE Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar ODPRTINA ZA ZRAČENJE LUČAJ VPREŽNA PRIPRAVA ŽUPAN PRI NAS POD FRANCOZI MOZOLJAVICA SP. DEL PROSTORA PRIPADNIK KAVKAŠKEGA LJUDSTVA MEJNA REKA ZDA KRUT RIM. CESAR NOR. KEMIK HASSEL MN. OSEBNI ZAIMEK GLAVNI ŠTEVNIK IT. SKLAD. (ANTONIO) PRAVOSL. SVETA PODOBA UNIFORMIR. STREŽNIK IT. PISAT. SVEVO Fotograf: Bruno Toič OLGA ESINA IVO DANEU STR. ZA SL. JEZIKE AM. PEVKA GRANDE TVORBA V PANJU NOVI MENIČNI UPNIK ZAMISEL, ZASNOVA NAJSTAR. GEOLOŠKA DOBA METKA TRDIN Uredništvo: Služba za strateško komuniciranje MO FIN. PIS. PAASILINNA ANG. KITAR. CLAPTON POGLAVAR IZMAELITOV NAZIV BARVA KOŽE DAJATVE RIMSKI KURIJI NORD. IME ZA SMUČI EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA OTILIJA (LJUBKOV.) Fotografija na naslovnici: Bruno Toič ZAJC TINA SLOVENSKI ČASNIKAR (IVAN) PLAČILO VNAPREJ, PREDUJEM IGNAC, NACE PISANA TROPSKA PAPIGA Rešitev iz PREJŠNJE številke Lektoriranje: SSK MO Tajnica uredništva: Milena Topolovec Oblikovanje, prelom in tisk: Tiskarna Formatisk, d. o. o. Reševalcem nagradne križanke Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: Naklada: 9300 izvodov VOJAŠKI TABOR. Nagrade, anorak revije SV, prejmejo: – Gabrijela Frece, Lože 15, 3272 Rimske Toplice, – Vasilija Rupnik, Stomaž 4, 5263 Dobravlje, – Simon Trotošek, Dolenja vas 53, 1380 Cerknica. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 7. oktobra 2015, na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. 50 SV Revija SV je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA). Revija SV je tudi na družbenem omrežju facebook. SV 51 Posvečeno 25. obletnici Zveza veteranov vojne za Slovenijo Manevrske strukture narodne zaščite in Zveza policijskih veteranskih društev Sever prvega Republiškega štaba Teritorialne obrambe pod poveljstvom Predsedstva Republike Slovenije Ministrstvo za obrambo/Slovenska vojska Ministrstvo za notranje zadeve/Policija Nastopajoči: vas vljudno vabijo Policijski orkester na slovesnost Orkester Slovenske vojske Garda Slovenske vojske pevka Eva Černe Moški pevski zbor Kraški dom 25 LET ZDRUŽENI PRI OBRAMBI Repentabor SUVERENOSTI REPUBLIKE Vokalni ansambel Reunion SLOVENIJE koreograf Miha Krušič s plesalci Povezovalec: igralec Daniel Malalan v nedeljo, 4. oktobra 2015, ob 19. uri Scenarist in režiser: v Križankah na Trgu francoske Tomaž Letnar revolucije 1 v Ljubljani Slavnostni govornik: predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar 52 SV
© Copyright 2024