julij 2015, št. 188
Julij 2015 • Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplaèna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA 188 KroVSKe StoritVe (kritine vseh vrst) · Kleparske storitve (montaža žlebov, snegobranov, frčad) · tesarske storitve (deskanje strešnih konstrukcij) · Dvigi do 24m in prevozi po sloveniji · Montaža strešnih oken · Toplotne in hidroizolacije Brane Kimovec s.p., Polje 9,1217 Vodice, GSM: 041/646-573 45let ELEKTRIČNO TALNO OGREVANJE OGREVAM.SI • pod keramiko • pod laminati, parketi • uporaba inteligentih temorstatov Poslovna cona Komenda tel.01 834 15 83 blaz@egro.si POPUSTI do 25% 30 let delovanja! • PVC in ALU okna in vrata • Zimski vrtovi • Panoramske stene Popust velja do 31. 8. 2015 DOBAVA V 15 DNEH. MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27 T: 01/540 85 20 M: 041/627 068 KN_188_Julij_2015.indd 1 PROJEKTIRANJE, IZVEDBA, GARANCIJA www.mke.si info@mke.si • avtoličarska in avtokleparska dela na osebnem in tovornem programu • popravila toče brez lakiranja • servis ter polnjenje klimatskih naprav • hitri servis vozil ter priprava na tehnični pregled Podjelše 2, Kamnik, T: 01 8391 169, GSM: 041 683 016 6/30/15 4:40 PM Oglasi www.208energy.com/si-si NOVI PEUGEOT 208 PREBUDITE SVOJO NOTRANJO ENERGIJO Ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja prejmete tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,2 do 4,5 l/100 km. Izpuh CO2: od 97 do 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. NOVI PEUGEOT 208 RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 KONCESIONAR LETA 2014 RODEX.indd 1 6/9/15 2:05 PM » Zdravje je enačba - pravilna prehrana plus veliko gibanja plus ustrezen počitek plus prijazen lekarnar.« KlavdijaGrum,mag. farm., Lekarna Radomlje Dežurni lekarni od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015: Lekarna Kamnik sob, ned in prazniki 17.00 - 20.00 Lekarna Domžale ned in prazniki 09.00 - 12.00 Obiščete nas tudi na www.mestnelekarne.si Kamniške novice KN_188_Julij_2015.indd 2 2 Julij 2015 6/30/15 4:40 PM Sladoled Ko sem bila še majhna deklica, smo otroci po sladoled hodili v parlament – že po imenu sodeč silno fin pajzl v Kamniku. Mandarina je bila takrat naša najljubša lučka – čeprav ni bila ne vem kako dobra, pač sladkor, voda in barvilo, je bila najcenejša. Potem pa je v mesto prišel čisto pravi sladoledar, odprl se je Jurček in otroci smo bili kuhani ter pečeni pred tistim kioskom. Vedeli smo, da ne smemo pojesti spodnjega dela korneta, špičke, ker si z njim sladoledar čisti ušesa. :) Prav tako so nas izkušnje naučile, da je navaden kornet veliko boljši kot tisti, ki se je pri vrhu oblikoval v nekakšno kupico. To so bili še časi, ko je bil sladoled z okusom punča čista eksotika in nihče ni uporabljal prtička za držanje korneta. Pa nam vseeno ni bilo hudega. Smo se pa znašli. Če starši niso dali denarja, smo ga prigarali sami. Po vzoru osnovnošolskih akcij zbiranja starega papirja se nas je zbralo deset, petnajst blokovskih otrok, od nekje smo privlekli vozičke pa smo šli. Imeli smo svojo zasebno zbiralno akcijo in šlo nam je odlično. Zaslužili smo za čisto pravi piknik, tudi sladoled, pa še za kaj je ostalo. To so bili namreč še časi, ko so bili v družini časopisi nekaj običajnega, naročeni smo bili vsaj na dva, nekateri celo na tri, pa tudi časi, ko nas niso preganjali, da fehtarimo in ni bilo prav nič čudno, da smo zvonili po blokih in prosili za star papir. Celo nasprotno: ljudje so imeli časopise in ostale papirje lično zapakirane, povezane v pakete z vrvico, in bili so zelo veseli, da jim otroci odnesejo to navlako z balkona. Da smo prišli do denarja, smo nabirali tudi polže. Kupovali naj bi jih v Eti, ampak nisem prepričana, če je to čisto res. Najbrž so nas tisti starejši malo nasrali, da smo lazili po vseh možnih in nemožnih grmovjih ter iskali te male živali. No, če ne drugega, smo imeli na koncu vedno dirko s polži. Sladoled, domišljija in poletne dogodivščine … to odlično tekne! V kornetu ali na palčki, v kepici ali iz avtomata, v ovitku ali v banjici. Morda v žogici, skratka neskončno veliko možnosti, še posebej, če zraven upoštevamo še vse okuse, oblike itn. A vseeno je neprekosljiv okus sladoleda, ki ga imam v spominu, domač, iz gozdnih borovnic. Seveda tudi ročno nabranih, da ne bo pomote. Čeprav se mi ob tem prikrade nekoliko kisel spomin na samo nabiranje borovnic. Še danes ne vem natančno, zakaj, a v tistih osnovnošolskih časih se je moji mami zdelo fajn, da me na borovnice jemlje s sabo ... v tednih borovnic nekajkrat na teden ... po cel dan ... vsako leto ... Res, da mi sklanjanje ni delalo težav, saj še nisem imel današnjih 192 cm, a velike ljubezni med borovnicami in mano enostavno ni bilo. Meni najbolj priljubljen del borovničarskega dne je bil, ko nas je teta napokala na traktorsko prikolico in peljala globoko v gmajno. Upal sem, da bo ta vožnja trajala ves dan, a je žal že po petnajstih minutah ustavila, poskakali smo dol, potem pa se je odpeljala. Moj takratni izraz na obrazu je prekosil tudi Cankarjevo Francko, ko ji je odpeljal znani voz, a žal tudi meni ni pomagal. Bilo je kristalno jasno: neskončno dolgo sem bil prepuščen nizkim grmovnicam. Edina motivacija je ostal sendvič. Ko pa sem posiliral tudi to, sem vsa svoja čutila usmeril v navidezno smer prihoda odrešitelja, tj. traktorja, ki pa ga seveda ni in ni bilo. Doma me borovnice, razen v obliki sladoleda, niso preveč ganile, sem se jih v gmajni preobjedel. In ker usoda ne počiva, se mi je nabiranje borovnic v odraslih letih vrnilo v rahlo deformirani obliki, saj je za mojo v.d. ženo to najbolj priljubljena oblika sproščanja ... v tednih borovnic nekajkrat na teden ... po cel dan ... vsako leto ... Nič ne rečem, uživam v svežih borovnicah, v marmeladi, štrudlu itn., a še vedno ne razumem tega zadoščenja. Enako občudujem in hkrati razumem prijateljico, ki zaradi brezposelnosti nabira borovnice in jih prodaja. Kljub univerzitetni izobrazbi (ali ravno zato). V tej vlogi dobijo borovnice drugačno, zelo smiselno vlogo. Poleg tega, da sem pred kratkim prebral, da spadajo med naj hrano (poleg špinače in dveh vrst lososa), saj so izredno hranljive, imajo ogromno antioksidantov, uravnavajo marsikaj v našem telesu ter oh in sploh! Še malo, pa bom našel motivacijo za nabiranje ... ne ne, se samo šalim. Grem raje v skrinjo po sladoled. Kamniške novice 23.1. 20.2. 20.3. 17.4. 15.5. 12.6. 3.7. 28.8. 18.9. 23.10. 20.11. e: urednistvo@kamniske-novice.si, t: 01 839 64 00 KAMNIŠKE NOVICE - tudi na www.kamniske-novice.si 18.12. Na naslovnici: Vanesa Andrejiè, OŠ Rodica. Naslednja številka izide 28. avgusta 2015 Ustanovitelj in izdajatelj: IR image d. o. o. – Glavna in odgovorna urednica: Mateja Štrajhar – Stalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Dragica Sušnik, Nataša Košnjek, Aco Kramar, Andrej Žalar, Aleksandra Košir – Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR image d. o. o. – Oddaja oglasov: studio@ir-image.si – Trženje: oglaševalska agencija IR image d. o. o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: info@ir-image.si – Kamniške novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno – Naslov uredništva: IR image d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: urednistvo@kamniske-novice.si – številka TRR pri NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Rokopisov in fotografij ne vračamo – Tisk: SET d. o. o., Ljubljana – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Kamniške novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %. Julij 2015 KN_188_Julij_2015.indd 3 3 Kamniške novice 6/30/15 4:40 PM Na kratko Zavedajmo se, kdo in kaj smo Kamnik • Dan državnosti so v Kamniku obeležili s proslavo na Glavnem trgu in tako počastili rojstni dan naše države, o kateri so Slovenci sanjali stoletja. Sanje, za katere so naši predniki dali svoja življenja, so pred štiriindvajsetimi leti postale naša resničnost. Zbrane je uvodoma pozdravil trzinski župan Peter Ložar, ki je orisal dogodke takratnega časa, predvsem pa poudaril, da je mir krhka dobrina, za katere ohranitev se moramo truditi. Slavnostni govornik poveljnik 10. pehotnega polka I. brigade slovenske vojske iz vojašnice Edvarda Peperka podpolkovnik Franc Kalič je izpostavil, da je dan državnosti tisti dan, ko naj bi slavili domoljubje, ki je tudi ena najbolj pomembnih vrednot slovenske vojske. »Vprašajmo se, kako se počutimo na ta dan. Morali bi biti vzhičeni, hvaležni za to, kar imamo, pozitivni in morali bi optimistično zreti v prihodnost. Ne smemo govoriti, da to, kar nam je bilo dano, nam je bilo dano prepoceni.« V kulturnem programu so nastopile trzinske recitatorke Helena Ogorelec, Ada Lovše Mušič in Olga Stopar z recitacijo domoljubnih pesmi različnih slovenskih avtorjev, za glasbene predahe je poskrbela komorna zasedba Orkestra slovenske vojske. Po prihodu zastavonoš Društva general Maister Kamnik, Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik in Zveze slovenskih častnikov območnega združenja Kamnik – Komenda ter po uvodnih zvokih Zdravljice je številne občanke in občane pozdravil mag. Zvonko Cvek, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik – Komenda, ki se je spomnil takratnih dogodkov, se kritično dotaknil aktualnega dogajanja, zaključil pa s pozivom k večji enotnosti: »Vsi bi morali preskočiti ali preplezati prepreke, ki nas razdvajajo, delijo, in vsak po svojih sposobnostih prispevati k uresničitvi takšne domovine in države, kot smo jo imeli v osemdesetih in devetdesetih letih v svojih srcih in ki smo jo zapisali tudi v ustavo.« Pohodniški festival 2015 Kamnik • Od 23. do 28. junija je v občini Kamnik ter občinah Jezersko, Luče, Preddvor in Solčava potekal prvi Pohodniški festival 2015 – festival s pestrim pohodniškim programom je namenjen vsem ljubiteljem gora, ki bi radi bolje spoznali lepote Kamniško-Savinjskih Alp. Slavnostni govornik župan Marjan Šarec je poudaril pravilnost odločitev takratnega vodstva Socialistične Republike Slovenije, se dotaknil in bil izredno kritičen do aktualne politične in tudi ekonomske situacije, od pravilnika o reorganizaciji nujne medicinske pomoči do poimenovanja kamniške knjižnice ter nižanja povprečnine na prebivalca, zaključil pa z mislijo: »Zavedajmo se, kdo in kaj smo, počastimo uspehe, priznajmo napake, pustimo za seboj obtoževanje in Slovenija bo postala bolj prijazna do vseh.« Sicer so bili rdeča nit proslave mladi s svojim odnosom, pričakovanji, željami in razmišljanji o Sloveniji. Njihova pričevanja smo lahko videli v dveh filmskih projekcijah. Celotno dogajanje je lepo zaokrožila glasba Mestne godbe Kamnik ter pevke Mateje Starič ob spremljavi harmonikarja Janeza Dovča. S svojo edinstveno podobo Kamniško-Savinjske Alpe ponujajo pravi raj za raziskovanje in doživljanje gorske pokrajine. V njih se skriva svet mogočnih vrhov in privlačnih dolin ter prijaznih ljudi. Naravne reliefne danosti omogočajo številne možnosti za planinarjenje, vse od lažjih sprehodov po čudovitih alpskih dolinah, do zahtevnih poti za že izkušene gornike v visokogorju. Ob tem pa Kamniško-Savinjske Alpe ponujajo tudi številne naravne in kulturne zanimivosti; Velika Planina kot najstarejša pašna planina v Sloveniji, skrivnostne reke Kamniške Bistrice, Kokra in Savinja s svojimi izviri, slap Rinka, izviri mineralnih voda, planšarsko jezero, Snežena in ostale jame, cerkvice, kapelice ter trajnostni način življenja domačinov, ki ga z veseljem delijo z vsem, ki jih obiščejo. Dnevi Pohodniškega festivala so bili tako zapolnjeni z različnimi pohodi in izleti. Posebej živahno je bilo na Veliki Planini, kjer so si obiskovalci Danes je dan, ko slavimo domoljubje Trzin • Na praznični večer v četrtek, 25. junija, so v organizaciji Občine Trzin in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, Sekcije VVS Trzin v Kulturnem domu Trzin pripravili občinsko proslavo ob dnevu državnosti. Kamniške novice KN_188_Julij_2015.indd 4 4 Julij 2015 6/30/15 4:40 PM Na kratko lahko ogledali prikaz sirjenja po starem in izdelavo trniča, obiskali jamo Vetrnico, se dodatno poučili o alpskih rastlinah, razgibali po pastirskem naselju, zvečer pa še plesali v Domžalskem domu na Mali planini. Pozabili pa niso niti na zagrizene planince in plezalce, za katere Alpinistični odsek Kamnik že 13. leto zapored pripravlja plezalni tabor na Petkovih njivah pod Korošico imenovan "Pipa miru". Tabor, ki predstavlja najbolj prvinski stik z okolico in poskuša čim manj posegati v naravo, tako da udeleženci sami poskrbijo za svojo prehrano in spanje, je bil letos s svojimi dejavnostmi prilagojen tudi zunanjim udeležencem. Uradno odprtje festivala je potekalo v torek, 23. junija, v Termah Snovik s strokovnim posvetom na temo vključevanja planinskih koč v turizem in gorniškim večerom, katerega gost je bil trikratni dobitnik zlatega cepina, kamniški alpinist Marko Prezelj. Festival je odprl kamniški podžupan Matej Slapar in v krajšem nagovoru poudaril predvsem pomembnost povezovanja in sodelovanja med občinami ter s tem možnost za celovitejšo turistično ponudbo. Nataša Košnjek 4. Pohod ob dnevu državnosti po občini Mengeš in željami se je prepleteno kritično odkrito spogledoval z miselnimi dogajanji sanj in četrtstoletno realnostjo. V nagovoru je vsem zaželel lepo praznovanje tudi župan Stanislav Poglajen. Že sredi dopoldneva pa so dan državnosti obeležili učenci v šoli v Mostah, ki so ob tem tudi veselo naznanili konec šolskega leta. Simbolično predpraznična je bila podelitev še štirih knjižnih nagrad za izbrane spise iz natečaja za šolarje in dijake z naslovom Slovenija, moja domovina. Nagrajeni so bili Tim Osredkar (najboljši), Paulina Tomažič, Danaja Kepic in Klara Kastelic. Mengeš • V sredo, 24. junija, so se ob praznovanju dneva državnosti številni Mengšani odpravili na četrti tradicionalni pohod po občini Mengeš. Andrej Žalar Dan državnosti v Domžalah in Dobu Domžale • Rojstni dan naše države Domžalčani že več let praznujejo v Dobu in letos ni bilo nič drugače. Še prej so združeni veterani vojne za Slovenijo pri pomniku za Občino slovesno dvignili zastavo in se s himno poklonili dogodku. V organizaciji Občine Mengeš in OO OZVVS Mengeš se je tudi letos na sončno sredino popoldne zgodil že četrti tradicionalni pohod v počastitev dneva državnosti. Številni pohodniki so se ob 17. uri zbrali v Športnem parku Topole, od koder so se podali po nabrežju Pšate do spomenika talcev na Zalokah in do spomenika državnosti in samostojnosti pred Gasilsko-godbenim domom v Mengšu, kjer so se jim pridružili še ostali občani in občanke. Pot jih je naprej vodila preko Kamnitega mostu v Loki pri Mengšu na Dobeno, kjer je potekala zaključna slovesnost. Ob 19. uri je v Dobenskem hramu sledila zaključna slovesnost, na kateri je vse zbrane najprej v krajšem nagovoru pozdravil župan občine Mengeš Franc Jerič, sledila pa je pogostitev ob prijetnem druženju in sproščenem klepetu občank in občanov, ki so se mu pridružili tudi častni gostje, veterani slovenske vojske. Foto: domžalec.si Tako pri prvem dvigu v Domžalah kot v Dobu pri pomniku pod Močilnikom je za slovesen začetek poskrbela Godba Domžale, ki je izvedla slovensko in evropsko himno. V Domžalah je bil govornik Janez Gregorič, predsednik Pokrajinskega združenja veteranov vojne za Slovenijo, v Dobu pa kar dva: pri pomniku predsednica Krajevne skupnosti Dob, Marija Ravnikar, na osrednji prireditvi na Letnem gledališču pa poslanec državnega zbora, Kamal Izidor Shaker. Kulturno društvo Jožef Virk Dob je tudi letos pripravilo zanimivo kulturno celoto s kombinacijo recitacij, plesa, folklore ter vokalne in instrumentalne glasbe, za kar so poleg godbe poskrbeli člani domačega društva, Ženski pevski zbor Moj spev, Folklorna skupina Turističnega društva Jarše-Rodica, ter plesalke – baletke. Praznično vzdušje je izpopolnilo tudi lepo vreme, pogrešali smo le nekaj več državljank in državljanov, ki bi s svojo prisotnostjo utrdili pomembnost tega praznika. Nataša Košnjek Društvo Kaj ti mar s pevci iz Tunjic Komenda • Člani Kulturnega društva Kaj ti mar so v sredo zvečer pred dnevom državnosti na parkirišču za občinsko stavbo v Komendi z ženskim komornim zborom Vox Annae in Moškim kvartetom Fantje z vasi, oba iz Tunjic, pripravili prireditev ob dnevu državnosti. Bila je prireditev spoštovanja spomina in uresničene odločitve o samostojni slovenski državi. Vsebinsko globok in bogat oris začetka s cilji Julij 2015 KN_188_Julij_2015.indd 5 5 Kamniške novice 6/30/15 4:41 PM Na kratko razstava Mi imamo se fajn v Centru za mlade Domžale • Center za mlade Domžale je ob zaključku šolskega leta pripravil razstavo in predstavitev celoletnega dela ustvarjalnih delavnic. Skutini cmoki z bezgom, jagodno omako in jogurtovo strnjenko V Domžalskem domu delujoči Center za mlade ima več različnih projektov in delavnic, ki potekajo celo šolsko leto. Tokrat so bile izpostavljene likovne skupine, ki pod vodstvom mentorice Mateje Absec ustvarjajo z raznovrstnimi tehnikami in temami. Sama razstava z naslovom Mi imamo se fajn je zavzela večji del osrednjega hodnika v domu in ponuja lepe izdelke otrok ter nekoliko starejših ustvarjalcev. Na odprtju smo si ogledali še predstavitveni film, ki je orisal prav vse udeležence delavnice v procesu ustvarjanja, ter njihov končni izlet na slovensko obalo. Mentorica Mateja in predstavnica Centra za mlade, Klavdija Štajdohar, sta jim podelili končne diplome, sledila je še zahvala s strani direktorice, Tinkare Koleša, nato pa so se vsi skupaj ob skupnem fotografiranju poslovili z namenom, da se naslednje šolsko leto spet srečajo v nadaljevalnem programu. Za 4 osebe potrebujemo: Cmoki | 66 g sladkorja v prahu · 43 g drobtin · 166 g skute · 2 cela jajca · 1 rumenjak · 16 g bezgovih cvetov Omaka | jagode · maraskin Jogurtova strnjenka | 0,6 dcl tekočega jogurta · 3,3 g sladkorja · 10 g bezgovega sirupa · pol lističa želatine · 0,5 dcl sladke smetane Priprava: Cmoki Jajca penasto umešamo s sladkorjem. Skuto pretlačimo. Zmešamo jo z jajci. Vmešamo drobtine in bezgove cvetove. Oblikujemo cmočke. Kuhamo jih 6 minut v rahlo vreli in soljeni vodi. Dan odprtih vrat Zavoda Gradimo prijateljstvo Trzin • Tokrat je Jefačnikova domačija v Trzinu zaživela v drugačni podobi, kot smo vajeni – Zavod Gradimo prijateljstvo, ki deluje v prostorih domačije, je namreč pripravil dan odprtih vrat. Omaka Zmiksamo jagode z malo maraskina. Jogurtova strnjenka Želatino namočimo v hladni vodi. Jogurt, sladkor in bezgov sirup zmešamo. Želatino ožamemo, jo stopimo in vmešamo v jogurt. Narahlo stepemo 1,5 dcl sladke smetane, ki jo vmešamo v jogurt. Krožnik je pripravil Primož Repnik. Gostilna Repnik, Vrhpolje 186, Kamnik | 051 300 357 | 01 839 12 93 info@gostilna-repnik.si | www.gostilna-repnik.si Zavod Gradimo prijateljstvo nudi otrokom s posebnimi potrebami raznovrstne prostočasne aktivnosti, socialno vključenost na javnih prireditvah in delavnice za starše. »Danes bomo širši javnosti predstavili naše delavnice, pokazali bomo, kaj vse se dogaja pri nas. Imamo ustvarjalne delavnice, glasbeni kotiček, likovno in računalniško delavnico. Zaenkrat vse aktivnosti potekajo dvakrat tedensko na Jefačnikovi domačiji, ki je prilagojena tudi za invalide, kasneje si želimo, da bi imeli dejavnosti vsak dan. Vse delavnice bodo nemoteno potekale tudi med šolskimi počitnicami. Pri nas so otroci brez spremstva staršev, moja želja je, da smo čim več zunaj. Hodili bomo na športne prireditve, želimo si tudi sodelovanja z okoliškimi športnimi društvi, šli bomo v kino, gledališče, skratka, veliko se bomo družili,« je povedala Tanja Pančur, vodja zavoda. Na dnevu odprtih vrat je vse zbrane pozdravil tudi trzinski župan Peter Ložar, ki je pohvalil pobudo zavoda za obogatitev siceršnje dejavnosti Jefačnikove domačije. Prijetno druženje so popestrile pesmi skupine Eccentric. Dvoriščna in garažna vrata, kontrola pristopa, zapornice, ograje, ... Rok Grzinčič, s.p., DORMAN Zaprice 10, 1240 Kamnik, 041/812 178 info@dorman.si, www.dorman.si Kamniške novice KN_188_Julij_2015.indd 6 6 Julij 2015 6/30/15 4:41 PM Na kratko Urgenca v Kamniku ostaja Dobro računovodstvo kot konkurenčna prednost Kamnik, Komenda • Po različnih pritiskih – medijskih, zbiranjem podpisov s peticijo – v Kamniku in Komendi jih je bilo zbranih 11.500 – so z ministrstva za zdravje sporočili, da dežurne službe v zdravstvenih domovih zaenkrat ne bodo spreminjali, torej ostajajo enako organizirane in tam, kjer do sedaj. V gospodarstvu velja, da ubiramo takšne poti, ki bodo dolgoročno prinašale dobrobit celotnemu poslovanju. Ob bok tega se vsakokrat znajdejo tudi številni računovodski procesi, ki lahko značilno pripomorejo k učinkovitejšemu delovanju celotnega podjetja. Da računovodstvo ni zgolj domena samega računovodje, temveč lahko sega tudi v znanje direktorjev in zaposlenih, ni več nekaj novega, vendar pa je računovodja pri tem najtesnejši sodelavec in zaupnik. Standard, kdo je dober računovodja in kdo ne, je seveda odvisen od samega poslovanja in zahtev podjetja. Dober računovodja bo delal v smer rasti v splošnem, je pa nekaj osnovnih kriterijev, ki jih gre upoštevati: profesionalnost pri knjiženju in izdelavi letnega računa, samoiniciativnost in izkušenost, natančnost in ažurnost, etičnost, dodatna znanja. Izbira dobre računovodske storitve najverjetneje pomeni tudi konkurenčnejšo pozicijo na trgu, na katerem delujete, saj bo skrbelo za urejene račune. Izberite svoje računovodstvo na osnovi kvalitetne storitve, če pa s svojim računovodstvom niste zadovoljni, je menjava možna kadarkoli v letu! Več na www.racunovodski-servis.si. Še pred tem so v Kamniku pripravili posvet glede reorganizacije nujne medicinske pomoči, na katerem se je zbralo približno 60 županov, podžupanov, predstavnikov Občin, direktorjev in strokovnih vodij zdravstvenih domov iz vse Slovenije. Vsak je predstavil svoje stališče glede pravilnika, vsi pa so bili enotnega mnenja, da predlagana reorganizacija ni dobra in da ruši zdravstvo na primarnem nivoju. Na posvetu je sodeloval tudi dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik, ki je zbranim predlagal nadaljevanje političnih pritiskov, če ne bo šlo drugače, pa tudi civilno nepokorščino ali proteste. Ugotavljal je namreč, da kaj drugega ni izvedljivo, pravno pa bi bilo pravilnik težko izpodbijati. Posvet se je zaključil z odločno namero o skupnem boju Občin za ohranitev oz. zaščito nujne medicinske pomoči. Že teden kasneje so z ministrstva sporočili, da zaradi napadov na predlog reorganizacije dežurna služba zaenkrat ostaja taka, kot je sedaj, na mestih, kjer je tudi sedaj. V prehodnem času bo stroka natančno analizirala intervencije na nivoju celotne države in na podlagi analize nato ocenila, če in kako se bo posegalo v organizacijo dežurne službe. Z ministrstva pa opozarjajo, da bo v primeru zapletov odgovornost nosila lokalna skupnost. Kamniški župan Marjan Šarec je prelaganje odgovornosti označil za višek nesramnosti in skrajno žaljivo, sicer pa dejal: »Ves čas poudarjam, da ne nasprotujemo novemu sistemu dispečerjev in urgentnih centrov, kot so načrtovani. Nasprotujemo pa posegom v dosedanjo obliko organiziranosti NMP v zdravstvenih domovih. Zavedamo se, da se zdaj dogaja, da je ekipa na terenu in so vrata zaprta, zato bi morali okrepiti dosedanje ekipe, da se to ne bo dogajalo.« Odločitev ministrstva pozdravlja tudi Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik, a je hkrati tudi kritičen: »Izjava ministrstva, da se odloži sprejetje pravilnika v tistem delu, ki na novo določa mrežo in način izvajanja NMP na periferiji, je edina razumna odločitev. Vseeno je zaskrbljujoče, da ministrstvo ne kaže volje, da izrazito sporen in slab koncept izvajanja NMP iz predloga premisli in osnuje na novo, ampak le odlaga za čas, ko "bodo zbirali podatke", princip pa želi pustiti tak, kot je zamišljen do sedaj. Izjavo o odgovornosti lokalnih skupnosti v primeru odgovornosti, če nastanejo zapleti, ocenjujem za neokusen cinizem, ki si ga državna ustanova, kot je ministrstvo za zdravje, ne bi smela privoščiti. Taisto ministrstvo, ki je želelo za zdravnika pri nujnih stanjih prikrajšati kar 37 tisoč prebivalcev, zdaj žuga z odgovornostjo skupnosti, ki si je z veliko truda in upora uspela ohraniti oskrbo najnujnejših stanj na visokem nivoju in zaenkrat preprečiti uveljavitev interesov nekaj posameznikov na račun oškodovanja prebivalcev naših občin. Ker menim, da tovrstni interesi tudi z odlogom sprejetja tega dela pravilnika ne bodo usahnili, bomo morali namere ministrstva zelo pozorno spremljati še naprej.« zaključne obrobe montaža kleparski izdelki kritina prezračevane strehe žlebovi leb iodtočne cevi leb pločevinasta streha stavbno kleparstvo pokrivanje krovstvo snegolovi krivljenje pločevine 7 IN KROV VO ST T S NO KLEPA VB R A T pločevine S KN_188_Julij_2015.indd 7 strešna okna ! VO Julij 2015 Strokovna vgradnja strešnih oken VELUX: • svetovanje in ogled • dobava in montaza • razstavni prostor Tomaž Sodnik 041 711 099 tomaz.sodnik@siol.net www.krovstvo-kleparstvo.eu Kamniške novice 6/30/15 4:41 PM Na kratko turističnega društva ter kočij z gosti tudi traktorski starodobniki društva Stari traktor iz Most in novi sodobni traktorji. Posebnost je bil konj Jasin GL lastnika Tomaža Laha, ki je imel v tekmovalnem obdobju kar 60 zmag. Žal je slovesen sprevod, ki je bil dolg kar dober kilometer, motilo slabo vreme. Po končani povorki so v pokritem šotoru pri hlevih, ki so jih odprli pred nekaj leti in so danes med najlepšimi, ki jih imajo slovenski in tudi prenekateri konjeniški klubi v tujini, proslavili jubilej in podelili številna priznanja članom kluba in razstavljavcem. Bilo je slovesno in prijetno druženje z obujanjem spominov na bogata dogajanja in delo v minulih desetletjih, trajalo pa je tja v polnoč. V nedeljo popoldne pa je bila v Komendi velika kasaška prireditev s kar osmimi spominskimi dirkami in na koncu še z dirko kmečkih dvovpreg. Pozor, AKCIJA! Plačaš 2, dobiš 3! Akcija velja za naročila hrane z dostavo. 839 27 44, 051 898 150 www.picerijanapoli.com V Mengšu so naredili velik korak k večji varnosti Mengeš • Na nevarnem, predvsem pa nepreglednem križišču Veselovega nabrežja in Kamniške ceste je Občina Mengeš v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav in podjetjem A.s.K. vzpostavila nov opozorilni sistem. Sistem se imenuje COPS@road, deluje pa na principu senzorjev, ki na vseh straneh križišča z zelo vidnimi opozorilnimi tablami opozarjajo prihajajoča vozila in tista, ki se vključujejo v promet. Na licu mesta sta ob simboličnem začetku delovanja sistema nekaj besed povedala župan občine Mengeš, Franc Jerič, in Aleš Klement, direktor Območne enote Ljubljana Zavarovalnice Triglav. Sam sistem pa je praktično predstavil Peter Korun, direktor podjetja A.s.K. To je sicer že dvanajsti sistem COPS@road, ki ga je v projektu Skupaj za večjo varnost finančno podprla Zavarovalnica Triglav. Na vsak način se s sistemom varnost v prometu, predvsem na nevarnih odsekih, izboljšuje, kar pa je tudi namen. Župan Jerič in Mengšani si enak sistem obetajo v jeseni tudi v Loki pri Mengšu, seveda ob enaki podpori Zavarovalnice Triglav in izvedbi podjetja A.s.K. Upamo, da bo do te realizacije res (čim prej) prišlo. Za številne dosežene uspehe je s člani zaslužen Lojze Lah, ki klub kot predsednik in pred tem tri leta podpredsednik, vodi že več kot 40 let. Klub je pod njegovim vodstvom dobil nove hleve, po tekmovalnih rezultatih je že kar nekaj let drugi najboljši v Sloveniji. Letos so na 12 tisoč kvadratnih metrih pridobili urejen razstavni prostor za spomladanski in jesenski sejem, ki ju obišče okrog 140 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Zares so najboljše Komenda • Prireditev S palico do sonca 20. junija v športni dvorani v Komendi je bila samo ena od potrditev, da je Komenda lahko upravičeno ponosna na ta dekleta. Valeta devetošolcev v Komendi Komenda • Še zadnjikrat na devetletni izobraževalni poti v šoli Komenda Moste skupaj z učiteljicami, učitelji in s starši so se zbrali v športni dvorani v Komendi devetošolke in devetošolci, ki so sklenili ta najpomembnejši začetni del življenjske poti. Šestdeset jih je bilo in zanje je bil to velik ter lep dan. Bil je to dan slovesnih pričesk, glamurja vseh vrst, fantovskih nastopov pred soplesalkami in neposrednih pogledov z vrha ob predaji ključa še »mlečnozobim«, ki jim samo še korak, leto dni, manjka, da bodo stopili, kot naslednji, v to križišče nadaljnjih poti. V mislih smo jim vsi skupaj, z ravnateljico, županom, direktorico občinske uprave, z učiteljicami in učitelji, sporočili najlepše želje na poti s čim manj preprekami v času, v katerega se jutri podajajo. Najboljši so dobili tudi občinska priznanja, ki jih je podelil župan Stanislav Poglajen z direktorico občinske uprave Majdo Ravnikar. Ob zahvali razredničarkam pa je bila globoko čustvena in hkrati iskreno pomembna ter slovesna izrečena misel: »Vsak izmed vas ima svoje sanje. Uresničite jih.« Občinska priznanja so dobili: Klara Uršič, 9. a; Pia Veronika Petrovič, 9. a; Boštjan Dobnikar, 9. b; Martin Rode, 9. b; Špela Plevel, 9. c; Urška Komatar, 9. c; Saša Kočar, 9. C. Praznik konjeniškega kluba Komenda Na prireditvi v soboto, 20. junija, v športni dvorani v Komendi so dekleta iz Twirling in mažoretnega kluba Komenda s trenerko in kreatorko Anito Omerzu še enkrat potrdila, da upravičeno dosegajo uspehe na državnih, evropskih in tudi svetovnih prvenstvih. Tudi tokrat so bile kreacije in posamezne slike v nastopih S palico do sonca pra- Komenda • V Komendi je minulo soboto in nedeljo Konjeniški klub slovesno obeležil 60-letnico konjeništva in delovanja kluba ter 20-letnico organiziranja spomladanskih in jesenskih kmetijskih sejmov. V soboto so jubilejno praznovanje začeli s povorko skozi Komendo, v kateri so bili poleg konjenikov, narodnih noš, mažoretk, godbe, gasilcev, Kamniške novice KN_188_Julij_2015.indd 8 8 Julij 2015 6/30/15 4:41 PM Na kratko vo doživetje. Pred prireditvijo so uspešno nastopale že na državnem prvenstvu in tudi na Hrvaškem in v Gorici. Dve izmed stoterice, Lina Majcen in Urška Štebe, se pripravljata tudi na nastop na tekmovanju za svetovni pokal v Kanadi. VABLJENI na okusne jedi v prijeten ambient. oskrunili kapelico v Parku spomina in opomina 839 27 44, 051 898 150 Kamniška Bistrica • Komaj dva tedna po posvetitvi je bila kapelica v Parku spomina in opomina že tarča vandalov. www.picerijanapoli.com mu je tehnologija izvedbe napisne plošče preprečila, da bi bili napisi v celoti vidni. Ker gre za zavrženo dejanje, je o tem potrebno javno govoriti in pisati! Kapelica je posvečena vsem izvensodno pobitim Črnogorcem, Srbom, Hrvatom, Nemcem, Slovencem in drugim, ki se jim je v tej dolini končalo življenje tik po koncu 2. svetovne vojne. In stoji na zemljišču v lasti Republike Slovenije, kjer je sedaj vojno grobišče, vpisano v register pri MDDSZ.« Novo počivališče za pešce Kamnik • Na priljubljeni kamniški pešpoti od Perkove ulice do CIRIUS-a bo v prihodnjih mesecih Občina Kamnik uredila počivališče. Z Občine sporočajo, da je na 500-metrskem odseku pešpoti počivališče nujno potrebno. Trenutno urejajo zemljiškoknjižno stanje za pridobitev zemljišča, kjer se bo uredilo počivališče. Predvidena lokacija je ob obstoječem kozolcu, na počivališču bo stala klop, medtem ko ostale infrastrukture, kot so pitniki ipd., ne predvidevajo, saj na predvidenem zemljišču ni ustreznih komunalnih vodov. Foto: www.kamnik.info Sakralno spominsko obeležje, urejeno v ekumenskem duhu, je osrednji del Parka spomina in opomina, mesta, kjer je bilo pred sedemdesetimi leti pobitih več tisoč vojakov in civilistov, starcev, žensk in otrok, različnih narodnosti in veroizpovedi. Urejanje parka s sakralnim spominskim obeležjem je vodilo Društvo Demos na Kamniškem, investitor je NVO Otkritćemo istinu Dušan Niklanović iz Črne Gore. Na spletni strani društva so po skrunitvi zapisali: »Storilec je to dejanje očitno načrtoval dlje časa, saj je za napise uporabil šablone. Žal Mednarodni folklorni festival v Trzinu Trzin • V petek, 3. julija, bo v Trzinu potekal že 14. Mednarodni folklorni festival. Organizator je Turistično društvo Kanja. Na igrišču ob osnovni šoli Trzin bodo gostili folklorne skupine, ki letos nastopajo na Festivalu Lent v Mariboru, in kot vsako leto tudi tri domače oz. slovenske folklorne skupine. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Novi Dacia Duster Resen terenec ni za bežne avanture. S klimo že za 12.500 € Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Dacia s klimo Dacia. Zanesljiv partner GRZS. e od 9.800 EUR e od 7.790 EUR e od 10.050 EUR ** e od 12.200 EUR www.dacia.si Zanesljiva. Ne glede na vse. *Velja do izpolnitve prvega od pogojev: 5 let ali 100.000 km in ob nakupu z Dacia financiranjem. 3 leta garancije in podalj ano jamstvo za 4. in 5. leto. ** Velja z Dacia Financiranjem. Prepričajte se v najbližjem salonu Dacia. www.dacia. si Zanesljiva. Ne glede na vse. *7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5., 6. in 7. leto oz. 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Dacia Financiranjem ter velja do 30.11.2014. MALGAJ,www.imetrgovca.com D.O.O., Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana. Ime trgovca, Naslov trgovca in mesto, Tel: 0123AVTOHIŠA 456 7890, Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560, odprto od ponedeljka do petka od xx. do yy., sobota od xx. do00yy., od xx. do yy/zaprto. servis: 01/20 570.nedelja E-mail: info@malgaj.com ODPRTO OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO Dacia DUSTER: poRaba pRi mEšanEm ciklU: 4,8 - 9,0 l/100 km. EmiSijE co 2 : 123 – 185 g/km. Emisijska stopnja Euro5b+. Emisje nox: 0,0107 - 0,1626 g / km. Emisije trdnih delcev: 0,00001 - 0,00084g / km. število delcev (x10 11): 0,76 - 2,3400. ogljikov dioksid (co 2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. prispevajo zlasti k čezmernim povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev pm 10 in pm 2,5 ter dušikovih oksidov. Julij 2015 KN_188_Julij_2015.indd 9 9 Kamniške novice 6/30/15 4:41 PM Na kratko Pasji vrtec in pasji hotel v vaši bližini Ste vedeli, da lahko vašega ljubljenega kosmatinca zaupate strokovnjakom in odidete v službo ali na počitnice brez skrbi? Strokovna ekipa bo namreč poskrbela, da bo imel vaš pes uravnotežen dan med igro in počitkom, tako mu zagotovo ne bo nikoli dolgčas. Prostori podjetja Canis Canis d.o.o. se nahajajo na Brnčičevi cesti v Ljubljani poleg Gorenja. Ideja je lastnikom psov ponuditi vse, kar potrebujejo njihovi štirinožni prijatelji. Center se razprostira na približno 12.000 m2, kjer vam nudijo poldnevno in dnevno varstvo psov, pasji hotel, igralne urice, sprehode, skupinsko ali individualno izobraževanje, nego, nasvete in še kaj. Center in ekipo vodi Matevž Cankar, dolgoletni vodnik reševalnih psov, ki ima na tem področju že več kot 25 let izkušenj. Več kot 30 let je tudi lastnik psov in inštruktor šol za pse. V centru še povejo: »Prepričani smo, da lahko vsak lastnik najde nekaj zase in za svojega psa. Radi imamo tudi izzive pri delu s psi, za katere lastniki pravijo, da so poskusili že vse mogoče, a so še vedno brez uspeha. Takim bomo pomagali z največjim veseljem.« Preglejte celotno dejavnost na www.pasjivrtec.si, na fb profilu ali pa jih kontaktirajte na info@pasjivrtec.si oz. na tel: 040 642 992. Kamniške novice KN_188_Julij_2015.indd 10 Poletna muzejska noč v Domžalah in Kamniku Domžale, Kamnik • V soboto, 20. junija, je potekala poletna muzejska noč, največja promocijska akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih ustanov s področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture in zgodovine. Na ta dan je po vsej Sloveniji svoja vrata odprlo 70 institucij z namenom predstaviti svoje prostore kot okolja sproščenega preživljanja prostega časa in jih s tem približati javnosti. V okviru poletne muzejske noči je poleg prostega vstopa v Slamnikarski muzej v Domžalah potekala brezplačna delavnica, večerno ustvarjanje s slamo z rokodelsko skupino Masimm iz Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Domžale. V Kamniku pa je Medobčinski muzej na Gradu Zaprice ponudil celodnevno pestro dogajanje. Poleg brezplačnega ogleda stalne razstave zbirke slamnikov, slamnikarskih predmetov, pripomočkov, orodij, naprav, dokumentov in fotografij, povezanih s slamnikarstvom, je Slamnikarski muzej tudi kraj, kjer se srečujejo ljudje, ki v ohranjeni dediščini slamnikarstva prepoznajo vrednoto, in čutijo, da je to skupen in pomemben element, ki krepi identiteto. Obiskovalci muzeja so lahko brezplačno ustvarjali skupaj z rokodelsko skupino Masimm iz Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Domžale, ki skrbi za nematerialne potrebe starejših. V skupini se učijo novih in starih ročnih spretnosti z namenom predajanja vsem generacijam udeležencev. V delavnici so udeleženci različnih generacij ustvarjali izdelke iz suhe slame. Na izbran model (srce, podobe živali, nagelj) so prilepili slamo, ki so jo prej razpolovili. Ko se je vse skupaj dobro posušilo, je bilo treba previdno izrezati model. Nastal je unikaten detajl, ki ga lahko prilepimo na barvno podlago, jo poljubno oblikujemo in podarimo kot voščilnico. Izkušenejši iz suhe slame kot okras izdelujejo tudi manjši slamnikarski klobuk, sicer težji za izdelavo, vendar najbolj priljubljen za mlajše obiskovalce delavnic, ki so si želeli izdelati prav klobuk. Vodja skupine jim je prijazno razložila, da je najlaže začeti s srčkom. Pestro spremljevalno dogajanje poletne muzejske noči se je v Kamniku v Medobčinskem muzeju na Gradu Zaprice začelo ob 18.30 s koncertom otroškega pevskega zbora Vrabčki, ob 19. uri pa so se otroci lahko udeležili otroške delavnice Stoli. Ob isti uri je potekalo javno vodenje po razstavi Kam so šle vse fabrike. Razstava prikazuje 8 velikih kamniških tovarn: Titan – ključavnice, »fitingi« in Tito, KIK – smodnik, eksplozija in kultura, Utok – strojenje kož in pravični kapitalist, Eta – gorčica, marmelada, makaroni in praženje kave, Svit – majolka in gumbi, Svilanit – tkanje svile, frotirja, kravate in brisače, Kemijska industrija Kamnik ter Stol – upognjeno pohištvo in kralj stolov. Razstava je prežeta z veliko nostalgije, podobno tudi razstava Industrija – nostalgija: Kamniška industrija v likovnih podobah, uradno odprta ob 20. uri. Avtorja razstave sta Saša Bučan in Marko Kumer, sicer tudi avtor razstave Kam so šle vse fabrike. Kamnik je nekoč pomenil veliko ime v industriji. V razstavi Kamniška industrija v likovnih podobah so dela umetnikov, ki so navadno prejemali naročila za upodobitve posameznih tovarn. Prav zato, pravi Saša Bučan, umetnostna zgodovinarka, je nastala razstava, ki nas vodi po kamniški industriji oz. po objektih le-te skozi likovna dela različnih umetnikov. Utok so upodobili Maks Koželj, slikar iz kamniške umetniške družine, v tehniki akvarela, in Ferdo Mayer, ki je upodobil tudi še danes delujočo tovarno Eta. Titan, ki prav tako še vedno obratuje, je z motivom iz livarne zaznamoval kamniški ljubiteljski slikar, Bogdan Potnik. Slednji je prezentiral tudi tovarno 10 Julij 2015 6/30/15 4:41 PM Na kratko keramike Svit, ki je s kamniško majoliko postala nekakšen simbol mesta. Pred ogledom predstave je po mnenju Bučanove in Kumerja potrebno opozoriti na sodoben pristop in razmišljanje o industrijski dediščini ter predvsem skrb ob propadanju le-te V ta namen so si obiskovalci ogledali video mladega umetnika, Surya Djalila, z naslovom These words are my interpretations of design and the designer (Te besede so moje interpretacije oblikovanja in oblikovalca). Video gledalca s kamero vodi po opuščenih prostorih nekdanjega Utoka in s pomenljivimi napisi »pošilja sporočila, da se morda zavemo dediščine, ki nam leži pred očmi in ki bi lahko, z nekoliko več interesa družbe o ne tako daljni zgodovini, našla neko drugo, novo zgodbo in ne le propad«, pravi Saša Bučan. Gabrijela Vrbnjak Heliosov družinski dan Domžale • Simpatično dogajanje na otroškem igrišču ob OŠ Domžale, ki je v ponedeljek, 22. junija, popestrilo marsikatero družinsko popoldne, je imelo tudi dobrodelno noto. Podjetje Helios bo namreč med šolskimi počitnicami prebarvalo otroško igrišče, iz rok Aleša Klavžarja, Heliosovega direktorja, je bon prevzel Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. NAJBOLJŠA OSVEŽITEV V POLETNIH DNEH KOPALIŠČE POD SKALCO Vabljeni na: * 11.7.2015 - Plavalni miting Veronika * 1.8.2015 - od 17:00 ure zaključek 8. KVADRATLONA KAMNIK »Zavedamo se, kako pomemben je čas z družino, zato smo ta popoldan namenili prav staršem in njihovim otrokom. Želeli smo jih razveseliti s tem, kar počnemo najbolje – z ustvarjanjem čudovitega okolja z barvami Helios. S prenovo otroškega igrišča želimo staršem in njihovim otrokom podariti veliko lepih skupnih trenutkov,« je ob tem povedal Aleš Klavžar. Na družinskem dnevu so uživali predvsem najmlajši, ki so se zabavali ob poslikavi obraza, na poligonu, plesali in peli s Piko Nogavičko ter slikali na slikarska platna. »Heliosov družinski dan bo postal tradicionalen dogodek. Letos je potekal v okviru akcije Pobarvaj naprej, v kateri smo trem družinam podarili brezplačno barvanje otroške sobe. Poleg prenove domžalskega bomo prenovili tudi otroško igrišče v Savskem naselju v Ljubljani,« je o projektu povedala njegova vodja Lili Pađen. AGROSERVIS Vode Prenova Ljubljanske ceste Kamnik • V začetku julija se bo v Kamniku začela prenova Ljubljanske ceste od Mercatorjevega centra do pošte. Gre za odpravo napak, h kateri so pozvali prvotnega izvajalca, tj. Cestno podjetje Ljubljana, ki pa tega ni storil oz. se pozivu ni odzval. Ocenjen strošek prenove znaša 67.000 evrov. Na določenih mestih omenjenega odseka je prišlo do večjih razpok, poškodb in posedanj. »Ker do roka s strani izvajalca, Cestnega podjetja Ljubljana d.d., nismo dobili nobenega odgovora na sprejete sklepe zapisnika oz. niso odpravili napak na objektu, smo vložili zahtevek za unovčenje bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku v celotnem znesku 110.000 evrov,« so sporočili z Občine Kamnik, ki je sedaj podpisala pogodbo z izbranim, novim izvajalcem, družbo CVP inženiring d.o.o. V času del bo potekala tudi delna zapora ceste. Julij 2015 KN_188_Julij_2015.indd 11 PO 15.7.2015 ZOPET CENEJŠE SEZONSKE VSTOPNICE! 11 PRODAJNO SERVISNI CENTER Osredke 44, Dol pri Ljubljani T: 01 563 93 20 W: www.agroservis-vode.si MOTORNI PREKOPALNIK FPM 512 za medvrstično obdelavo, pogonsko kolo delovna širina od 32 do 50 cm I! ALOG o NAtaZva možnaiji!p Dos j Sloven vse Stroji in oprema za kmetijstvo, vrtnarstvo in komunalo. Kamniške novice 6/30/15 4:42 PM Pogovorza Ženska z ministrico volanom Volkswagen Golf Golf sedme generacije prepriča z vsemi elementi Dragica Sušnik Na testu sem tokrat imela novi Golf 1,6 TDI BlueMotion z opremo Highline z ročnim petstopenjskim menjalnikom in petimi vrati. Navdušujoča je bila zlasti poraba, ki je znašala v povprečju komajda sedem litrov na sto prevoženih kilometrov, pri čemer je seveda upoštevana tako mestna vožnja kot vožnja po avtocesti, na slednji se je novi golf sploh izkazal za izjemno varčnega. Ker je za povrh dizelsko gorivo cenejše od bencina, bo tudi to nedvomno eden od odločilnih dejavnikov za nakup te nemške uspešnice, ki svoje uporabnike razveseljuje z BMT oziroma BlueMotion tehnologijo, ta vključuje denimo funkcijsko tipko start/stop za avtomatski zagon oz. izključitev motorja, rekuperacijo zavorne sile (energijo, ki jo avto uporablja pri zaviranju, s pomočjo rekuperacije motor 'shranjuje' in jo uporabi pri zagonu motorja ali pri pospeševanju), omogoča nižjo porabo goriva in zmanjšuje škodljive emisije v ozračje. Avto na testu je imel 81 kilovatov oziroma 110 konjskih moči, kar se je izkazalo za ravno pravšnjo mero, saj suvereno pospešuje in tudi na avtocesti ni od muh, kratkost njegove karoserije pa se odlično obnese tudi na raznoraznih serpentinah, ki jih recimo ne manjka na poti čez Ljubelj do Vrbskega jezera, kamor sem ta avto odpeljala na testni 'sprehod'. Pomočniki za udobnejšo vožnjo In ko avtomobilu v klanec vseeno nekoliko zmanjka sape ob običajnem načinu vožnje, pomaga vklop športnega načina, ki ima za edino neljubo posledico kajpak večjo porabo goriva. Na avtocesti in drugih ravninah bo, nasprotno, k manjši porabi prispeval eko način vožnje, vse te možnosti lahko izbirate tako na zaslonu, ki se odziva na dotik, kot tudi z gumbom pri prestavni ročici. Dodati moram še to, da avto vedno preverim tudi, kar se tiče hrupa iz okolice, in pri tem se novi golf dobro odreže, med vožnjo je v kabino slišati presenetljivo malo zunanjih zvokov. Sama vožnja je tudi po daljšem času še vedno udobna, k temu prispeva obilo možnosti nastavitev vozniškega sedeža. Klima v testnem modelu z opremo Highline je dvoconska, zaslon na dotik (infotainment) je dvobraven in lepo odziven ter precizen. Na voljo je še bluetooth brezžična povezava in tako spredaj kot zadaj najdemo USB priključke. Tudi potovalni računalnik in razne komande na volanu so več kot zadovoljivi, natančni in kakovostni, pregledni ter logični, avdiopaket (zvočniki) pa so presenetljivo kakovostni. Edina stvar, ki sem jo pri testnem avtu pogrešala, je navigacija, ki pa se seveda da dokupiti. Testni model pa je imel senzorje za parkiranje in vzvratno kamero za varnejšo vzvratno vožnjo ter pregled nad okolico (ki je sicer doplačljiva opcija). Golf ali Das Auto Čeprav je na pokrovu testnega avtomobila, ki so nam ga posodili v Avto Lovše iz Domžal, zapeljivo obljubljalo, da se dobi novega golfa že za 13.500 evrov, bi vseeno priporočala, da si bodoči lastnik zastavi višje cilje. To je namreč zares izhodiščna cena, brez kakršnekoli dodatne opreme, za povrh seveda z najšibkejšim motorjem. Odvi- Uradni prodajalec in serviser za vozila Volkswagen Kamniške novice KN_188_Julij_2015.indd 12 12 sno seveda od okusa, a sama z avtomobilskim motorjem, ki ima manj kot 1,4 litra prostornine, nimam kaj početi. Motor s prostornino 1,6 se mi zdi idealen tako z vidika zmogljivosti na cesti, kot še vedno sprejemljivega razreda, v katerega denimo 'pade' ob podaljšanju registracije. Prav tako se boste glede na želje in potrebe tudi sami odločili, ali vam bolj ugaja bencinski ali dizelski motor, ročni ali avtomatski menjalnik, vsaka od teh lastnosti ima svoje prednosti. Pri tem vam svetujem, da če se ozirate po golfu, vsekakor izkoristite posebne akcijske popuste, ki veljajo ob nedavni 40. obletnici prihoda golfa na avtomobilski trg, saj prihranek lahko znese tudi do 2.700 evrov. Kaj je tisto, kar lahko prepriča potencialnega kupca tega vozila? Nemara že samo dejstvo, da je ta model učakal sedmo generacijo izdelave, kar je gotovo spoštovanja vredno. Kar se tiče razreda družinskih avtomobilov, sploh v Evropi, a tudi širše, je prav golf postavil standard, po katerem se hočeš nočeš primerjajo njegovi tekmeci. Golf je sinonim za kakovostno izdelan avto, s prepričljivimi varnostnimi standardi in praktično obliko, ki obenem zadovoljuje tudi voznikove želje po učinkoviti vožnji, varčni porabi goriva in visoki zanesljivosti. A tisto, kar mu morda manjka, je presežnik, tisto 'nekaj več', kar bi ga naredilo zabavnega, seksi in zapeljivega (vseeno moram dodati, da avtomobil premore dovolj strasti pri vožnji). No, morda klasični kupec golfa pravzaprav teh lastnosti niti ne išče, ko se odloča za avto. Golf se ob naraščajoči konkurenci številnih drugih avtomobilskih znamk v primerljivem razredu počasi sooča tudi še z eno težavo, nekoliko visoko ceno namreč (avto s testa recimo stane z vso dodatno opremo blizu 23 tisoč evrov). A nič ne de, kdor želi in prisega na golfa, ga bo gotovo kupil, sploh tak voznik ali voznica, ki mu Domžale, Jarška cesta 11 01/777-77-77 Julij 2015 6/30/15 4:42 PM Ženska za volanom Plusi: • zelokakovostnainelegantnanotranjost • odličenpreglednadcesto,tudizaradižarometov • praktičnost(velikoodlagalnihpovršininpredalov,sredinskinaslonnazadnjihsedežih, predalček za sončna očala, kljukice za obešanje garderobe) • držisvojoceno • učinkovitostmotorjainnizkaporabagoriva Minusi: • neravnopresunljivazunanjost • natrgumuvtemcenovnemrazredukonkuriraprecejtekmecev je prejšnji golf že dobro služil. Z vsako novo generacijo golfa se lahko bodoči uporabnik nadeja in veseli novih izboljšav tako na področju motorjev, ki jim res ni kaj očitati, kot vse bolj na oko privlačnega oblikovanja v notranjosti avtomobila, ki je sedaj ujela ravno pravo mero med uporabnostjo in eleganco, s kančkom dodatka prestižnejših materialov, ki jih je prijetno gledati in se jih dotikati. Kar se tiče opreme, lahko v novi generaciji izbirate med paketi Trendline, Comfortline ali Highline. V znamenju vrhunske praktičnosti Snovalci novega golfa so tudi nekoliko povečali prostor zadaj, da se sedaj udobneje sedi, a kljub vsemu je treba omeniti, da bo peta oseba v avtu, stisnjena na zadnji klopi na sredini, precej trpela v pomanjkanju udobja, saj je na tem mestu naslon za roko z držalom za pijače, ki se potegne iz sedeža. Štirje potniki v avtu so tako optimalna merica za udobno počutje vseh udeleženih. Voznika pa bo očaral hlajen predal za rokavice pri volanu in predal za sončna očala nad vzvratnim ogledalom. Tudi prtljažnega prostora je spodobno veliko, v normalnih razmerah za 380 litrov prtljage, ki se lahko maksimalno poveča na 1.270 litrov, ko se zadnjo klop povsem zloži. Navduši tudi dejstvo, da ob zlaganju sedežev varnostni pasovi zadaj ostanejo lepo pritrjeni in da se poleg že standardnega isofixa za pripenjanje otroških avtosedežev v golfu nahajajo tudi pasovi za pripenjanje smučk. Na splošno je treba še dodati, da je golf zelo varen avto pri različnih nezgodah, saj je na testu Euro NCAP dosegel vseh pet zvezdic, serijsko pa je vanj vgrajenih šest zračnih blazin za varnost voznika in potnikov. Precej visoke ocene je ta avto dobil tudi na testu zanesljivosti, ki predvideva obrabo določenih delov in intervale servisiranja. Vse našteto bi gotovo moralo zadovoljiti bodočega lastnika, kakor tudi dejstvo, da je golf avto, ki preprosto drži svojo ceno, tudi potem, ko ga po denimo sedmih ali desetih letih prodamo, ker smo se odločili za novejši model. Jubilej, ki prepriča Volkswagnov golf je najbrž najuspešnejši evropski avto vseh časov, saj je bilo do sedaj prodanih že krepko več kot 30 milijonov primerkov. Tudi po slovenskih cestah se vozi okoli 65.000 golfov. Prvi serijski golf je s tekočega traku v Wolfsburgu zapeljal 29. marca 1974, to pomeni, da je lani praznoval 40. roj- Črpalke za namakanje in pretakanje gnojnice Škropilnice, pršilniki Vrtavkasta brana je namenjena mehanskemu okopavanju in zatiranju plevela na manjših površinah. Pritrditi jo je mogoče na vse vrste naramnih motornih kos z ravno osjo moči vsaj 2kW. Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj T: 04 204 14 79, M: 040 831 441 E: vrecek@vrecek-agro.si W: www.vrecek-agro.si NOVO: www.agrard.si KN_188_Julij_2015.indd 13 Črpalke za škropljenje, samokolnice Pamet v noge! REZERVNI DELI in STROJI za kmetijstvo 01 724 84 66 Julij 2015 stni dan. Golf je bil vedno na čelu inovacij, bil je denimo prvi v seriji, ki je imel od leta 1992 naprej vgrajeni čelni varnostni blazini. Tehnični mejniki serije so bili tudi prvi šestvaljni motor (VR6), tempomat, prvi dizelski motor z neposrednim vbrizgavanjem (TDI), sodobni štirikolesni pogon (syncro II) in še kaj. Leta 1997 je golf četrte generacije postal še bolj varen zaradi uvedbe sistema ESC. Leto kasneje je na trg prišel prvi golf s štirikolesnim pogonom s sklopko haldex (golf 4Motion). Leta 2002 je golf z modelom R32 prvič predstavil revolucionarni menjalnik z dvojno sklopko (DSG). Petica je postavila nove varnostne standarde s kar osmimi varnostnimi blazinami. Z golfom šeste generacije so od leta 2008 v ospredje začeli prihajati motorji TSI in napredni turbodizelski motorji (TDI) z direktnim vbrizgavanjem preko skupnega voda, ki so v vožnjo vnesli več dinamike pri nižji porabi. Pri sedmi generaciji golfa (to izdelujejo v Wolfsburgu in Zwickauu v Nemčiji, v Fošanu na Kitajskem in v mehiškem Pueblu) so težo vozila inženirji zmanjšali za skoraj sto kilogramov, zato se je poraba goriva znižala še do 23 odstotkov. V tej zadnji generaciji so še posebej vredni občudovanja inovativni LED žarometi, dinamično uravnavanje dolgih luči Dynamic Light Assist ter dinamično uravnavanje svetlobnega snopa med vožnjo glede na nagib, smer in hitrost avta. Svojo moč ter inteligenco pokažejo tudi v zahtevnejših pogojih vožnje, denimo med močnim nalivom ali ponoči. • Sanacija glivičnega nohta s fotodinamično terapijo PACT MED (varno in nežno z lučko) 13 ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL Pančur d.o.o. 01/72 45 106 031/353 347 (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) Kamniške novice 6/30/15 4:42 PM Podjetništvo Inovativno Amebisovo orodje Govorec FOCUSirani na zmage. Novi Ford Focus. Službeni avto leta. Ford Focus praznuje dvojno zmago! Zaradi praktičnih inovacij na področju varnosti in udobja ter prijazne cene je bil izbran za slovenski Službeni avto leta 2015. Ford Focus pa se je izkazal tudi kot najbolj zanesljiv avtomobil v svojem segmentu. Ker želimo, da praznujete z nami, prvim stotim kupcem podarimo kasko zavarovanje. Rezultati testa zanesljivosti na 100.000 prevoženih km so povzeti po nemški reviji Auto Motor Sport. Kasko zavarovanje za prvo leto podarimo v primeru financiranja vozila. Več na ford.si. Uradna poraba goriva: 3,8-6,3 l/100 km. Uradne specifične emisije CO 2: 98-146 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6, uradne emisije NOx: 0,0180-0,1653 g/km, specifične emisije trdih delcev: 0,00053-0,00218 g/km, število delcev: 0,140-3,090 x 1011. Ogljikov dioksid (CO 2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Go Further VEIT TEAM, Čufarjeva ulica 24, Vir, Domžale GSM: 031 395 395, www.veitteam.si AVSTRIJSKI PELETI DOSTAVA PO CELOTNI SLOVENIJI! AKCIJSKE CENE Schweighoffer Hasslacher German Pellets www.avstrijskipeleti.com - info@avstrijskipeleti.com - (080) 82 40 DOSTAVA PO CELOTNI SLOVENIJI! Drva na paleti: BUKEV, BELI GABER, HRAST, BREZA www.drvanadom.com - info@drvanadom.com - (080) 82 40 Kamniške novice KN_188_Julij_2015.indd 14 Kamnik • Kamniško podjetje Amebis, ki se ukvarja predvsem z jezikovnimi tehnologijami, bo na trgu predstavilo orodje Govorec. Gre za program, ki besedilo samodejno pretvori v govorni signal oz. govor. »Takim programom pravimo tudi sintetizator govora. Besedila nam torej ni treba posneti vnaprej, ampak ga program v realnem času lahko sam prebere. Kot bi ga bral človek. Uporaben je povsod tam, kjer se besedila spreminjajo tako hitro, da jih ni mogoče sproti posneti vnaprej, ali pa so količine besedila tako velike, da bi bilo tako snemanje predrago. Govorca v Amebisu že od leta 2000 razvijamo skupaj z Institutom "Jožef Stefan", Odsekom za umetno inteligenco (E9), posebej intenzivno pa šele v zadnjih nekaj letih. Rezultat je prototip visokokvalitetnega sintetizatorja govora, ki ga trenutno prenašamo v končni izdelek. Ta je sicer v precej slabši kvaliteti že nekaj let na voljo tudi slepim in slabovidnim, med katerimi ima kar precej uporabnikov,« o orodju pove Miro Romih, direktor podjetja Amebis, »večina tujih ponudnikov že ima razvite visokokvalitetne sintetizatorje, ki jih nepoznavalci ne ločijo več od pravega govora. Seveda še ne za slovenski jezik. Nekateri v govor vgrajujejo že tudi čustva, petje in druge oblike govora, kar še zmanjšuje razliko med pravim in sintetiziranim govorom. V to smer želimo iti tudi mi za slovenščino. Tak sintetizator govora je uporaben marsikje, posebej v povezavi z mobilnimi napravami. Še posebej lahko koristi slepim in slabovidnim ter ostarelim (branje različnih besedil, podnapisov na televiziji ...), pa tudi vsem ostalim v določenih situacijah (v avtomobilu, v pametnih domovih ...). Na slovenskem trgu imamo konkurenco v sistemu Proteus podjetja Alpineon, ki je trenutno na približno enaki kvalitetni ravni. Smo se pa z njimi že dogovorili za skupni razvoj visokokvalitetnega sintetizatorja slovenskega govora. Skupaj bomo hitrejši in močnejši, predvsem v tekmi s tujimi podjetji, ki tudi počasi širijo svoje sintetizatorje govora na druge jezike. Sicer nekaj slabih, v praksi neuporabnih, že obstaja, verjetno pa je le še vprašanje mesecev, ko bo na voljo tudi prvi kolikor toliko kvalitetni sintetizator slovenskega jezika tujega proizvajalca. Zaradi poznavanja slovenščine in že izdelanih velikih in kvalitetnih jezikovnih baz imamo vse možnosti, da naredimo boljšega od drugih, je pa seveda vse odvisno od virov financiranja, ki jih bomo uspeli pridobiti.« Podjetje Amebis je sicer poznano po svojih elektronskih slovarjih, slovničnem pregledovalniku Besana in prevajalnem sistemu Presis, v zadnjem času pa stavi predvsem na virtualne asistente oz. sistem SecondEGO kot platformo, ki vsebuje in združuje več različnih tehnologij. »Jezikovnim tehnologijam napovedujejo rast, vsaj v naslednjih nekaj letih oz. desetletjih. Še posebej v povezavi z drugimi tehnologijami in novimi okolji (mobilne naprave, pametni domovi). Zato želimo še naprej ostati na področju, ki ga (v Sloveniji) najbolje obvladamo, in razvijati obstoječe ter nove rešitve, ki bodo v pomoč ljudem. S tem pa bomo slovenskemu jeziku omogočili tudi obstanek v družbi velikih jezikov, ki so jezikovnotehnološko (trenutno) precej bolje opremljeni. Če namreč ne bomo sledili razvoju, ki ga utirajo drugi jeziki, bodo ljudje namesto slovenščine prisiljeni uporabljati angleščino, česar pa si večina Slovencev verjetno (še) ne želi. Izzivov nam torej še nekaj časa ne bo zmanjkalo,« načrte in izzive oriše direktor Romih. Nadzorništvo Elektra zapušča Kamnik Kamnik, Domžale • Po nekaterih državnih inštitucijah – davčni upravi in geodetski pisarni – sedaj Kamnik zapušča tudi Nadzorništvo Elektra Ljubljana. V Elektru svojo selitev razlagajo z neugodno lokacijo v Kamniku. »Lokacija na Ulici Kamniško - Zasavskega odreda ni primerna, saj že zadnjih 30 let predstavljamo z vsemi našimi tovornjaki, prikolicami in drugimi sredstvi, ki so za delo neizogibni, veliko motnjo v strnjenem bivalnem naselju slepe ulice. Že 11 osebnih vozil, s katerimi se zaposleni pripeljejo na delovno mesto, je težko razporediti, tako da ne ovirajo sosedov, kaj šele težjo mehanizacijo. Lokacija na Podrečju 48 v Domžalah je ob dovozu na avtocesto, ni moteča za sosesko, omogoča normalno parkiranje tako za tiste, ki potrebujejo našo storitev, kot tudi za zaposlene. Objekt je bil pred nekaj leti v celoti prenovljen, primerno dimenzioniran in predstavlja primerno bivalno ter delovno okolje za zaposlene.« Na Elektru pravijo, da bodo storitve potekale nemoteno, saj so v Kamniku občani soglasja za priključitev lahko urejali le štiri ure na teden, za vse ostale zadeve pa so bili že sedaj napoteni v Domžale. »Ker je osebje v 14 Julij 2015 6/30/15 4:42 PM Podjetništvo Podjetniški klub v Kamniku Kamnik • V začetku junija je bilo v Kamniku odprtje KIKŠtarterja in prvo srečanje isti večer ustanovljenega podjetniškega kluba. Dogodek sta omogočila podjetje Elektrina in Občina Kamnik. KIK Štarter je delo skupine mladih prostovoljcev iz Mladinskega centra Kotlovnica. Ustvarili so prostor za »coworking«, ki deluje v prostorih nekdanje Smodnišnice. Poleg uporabe delovnega prostora in opreme, kar je običajno za podobne »coworking« prostore, ponuja KIK Štarter tudi redna izobraževanja in predstavitve dobrih praks ter stimulativno okolje, vpeto med industrijsko dediščino in kulturnim središčem Kamnika. Omogoča dnevno, večdnevno ali mesečno souporabo delovnih prostorov ali pisarne. »Danes se v Kamniku ustanavlja podjetniški klub. Povabili smo 50, 60 največjih zaposlovalcev v občini oz. največjih podjetij glede na promet oz. dobiček. Klub bo namenjen izmenjavi izkušenj, mreženju, v prvi vrsti pa bodo ti podjetniki poskušali pomagati mladim, ki sedaj prihajajo v KIK Štarter in začenjajo svojo podjetniško pot,« je namen kluba osvetlil kamniški podžupan Matej Slapar. »Pozdravljamo idejo podjetniškega kluba kot pomoč mladim, kot povezovanje in združevanje podobnih panog, da postanejo še močnejše,« pa je idejo pozdravil Matjaž Jug, vodja KIK Štarterja. V okviru dogodka je potekala okrogla miza Razmišljajmo globalno – delujmo lokalno z gosti, uspešnimi podjetniki: direktorjem skupine Interblock, Jocem Pečečnikom, generalnim direktorjem podjetja Calcit, Matevžem Kirnom, direktorjem podjetja Terme Snovik, Ivanom Hribarjem, direktorjem podjetja Nektar Natura, Tomažem Lahom, in direktorjem podjetja Elektrina, Urbanom Bergantom, ki so na trenutke tudi zelo sproščeno in z obilico humorja orisali svoje začetke, poslovno pot in svoje poglede na podjetništvo. Slednji je postal tudi predsednik podjetniškega kluba. Jure Kračun, d.v.m. Kamniku namenjeno le vzdrževanju omrežja, tu vloge in dokumente odjemalcev zgolj sprejmemo in jih potem posredujemo v Domžale. Za vse relacije, vezana na plačila, neplačila ali ponovne priklope, v Kamniku odjemalce vedno napotimo v Domžale.« V Elektru zagotavljajo, da bodo s koncentracijo izvajalskih skupin elektromonterjev ter delovnih sredstev zagotavljali boljšo odzivnost in krajše čase izpadov električne energije, kar je njihov prvi cilj. »S spremembo sedeža Nadzorništva Kamnik ne nižamo stroškov, pač pa zagotavljamo pogoje, da bomo lahko uresničili cilje, tudi v zadovoljstvo odjemalcev, ki spadajo v kamniško občino,« zaključujejo. 15% POPUST na vaše PSE preži Zaradi letošnje mile zime v naravi a julija veterinarji konc do vam Zato . veliko klopov in bolh pu kožnih kapljic naku s posluhom nudimo 15% POPUST ob klopov. in bolh nje avlja ADVANTIX za odpr Veterina Kamnik d.o.o. Perovo 20 1241 Kamnik Urnik: pon–pet: 7:00–18:00 sob: 7:00–11:00 Telefon: 01/830 95 77 www.veterina-kamnik.si info@veterina-kamnik.si Julij 2015 KN_188_Julij_2015.indd 15 15 Kamniške novice 6/30/15 4:42 PM Mihèev kotièek ALBANIJA Iz Albanije prihaja moj sošolec, po imenu Behar. Nekoč mi je povedal, da njegovo ime pomeni poletje. In ker je prav zdaj ta letni čas, sem se spomnil nanj. Pripovedoval mi je zelo zanimive zgodbice iz Albanije. Behar je doma blizu Skadarskega jezera. Večina tega jezera sicer leži v Črni gori, pa vendarle ga je nekaj tudi v Albaniji. Ob tem ogromnem jezeru gnezdijo pelikani in to je edino njihovo gnezdišče v Evropi. Največja njihova reka se imenuje Drina, najvišji vrh pa Korab, ki je natančno 100 metrov nižji od našega Triglava. Albanija ima tudi 400 kilometrov obale in zelo lepe plaže. Spomnim se, da se je Behar vedno pritoževal, da Slovenci ne znamo narediti bureka. »Ko bi ti lahko poskusil našega, albanskega! Mmmm, za prste obliznit!« mi je navdušeno govoril. Ko sva se nekega dne pogovarjala, kako bi jaz lahko prišel k njemu na počitnice, mi je dejal, naj si moj oči sposodi terenca, ker s passatom ne bomo prišli daleč. Ceste so zelo slabe, polne lukenj, milijon ovinkov in hribov. Nič ni nenavadnega, če ti pot prekriža čreda ovc ali tovorni osli, ki se jih Albanci še vedno poslužujejo pri tovorjenju blaga. Albanija je poznana po zelo prijaznih ljudeh, ki so izjemno gostoljubni do tujcev. Veliko jim pomeni, če spoštuješ njihove običaje in navade. Razveseliš jih z majhnimi darilci in z osnovnim znanjem albanščine. Albanci govorijo tudi angleško in italijansko. Ko te sprejmejo, lahko prijateljstvo traja celo življenje. Albanija, prihajamo na burek! Aleksandra Košir PoiŠČi raZLiKE KUPON ZA NAGRADNO IGRO Med slikama je 10 razlik. Jih najdeš? Ime in priimek: Sliki izreži, izpolni nagradni kupon s svojimi podatki ter nam oboje skupaj pošlji najkasneje do 12. julija 2015 na naslov Kamniške novice, Medvedova 25, 1241 Kamnik, s pripisom »Nagradne razlike«. Med vsemi pravilno izpolnjenimi kuponi bomo 13. julija 2015 izžrebali dva nagrajenca, ki bosta prejela sezonsko karto za vstop na kamniški bazen. Potrdilo o nagradi bomo izžrebancema poslali po pošti. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni igri, ki so v celoti objavljena na spletni strani www.kamniske-novice.si. Vsi podatki so obvezni. Naslov: E-mail: Podpis: Izžrebani reševalci prejšnjega meseca: 1. nagrada: set sedmih družabnih iger Kamniške novice: Pia Svetina, 1230 Domžale; 2. nagrada: družabna igra Človek ne jezi se: Mateja Strle, 1241 Kamnik; 3. nagrada: družabna igra 4 v vrsto: Tia Kosec, 1234 Mengeš Kamniške novice KN_188_Julij_2015.indd 16 16 Julij 2015 6/30/15 4:42 PM Križanka 14 100 • DNEVNOSVEŽEIZOKOLIŠKIHKMETIJ OKOLIŠKIH KMETIJ NARAVNO •LINIJANARAVNEKOZMETIKE KOZMETIKE % • VINOTOČ(VinaKrapež) SKO •DOMAČEPIVO(MaliGrad,Rokovnjač) Rokovnjač) SLOVEN 10 •DOMAČALEKARNA AV 0 NO 12 % NAR Kar želimo zase, svetujemo drugim! www.zlatapticka.si Šutna 2, 1240 Kamnik / T: 040 554 199 / E: info@zlatapticka.si 8 1 16 10 9 15 4 13 2 5 3 11 6 7 Ime in priimek Naslov 1 2 3 4 5 6 7 10 11 12 13 14 15 16 8 9 Podpis Nagradni razpis slikovne križanke 1. Konopljino olje 2. Konopljine beljakovine v prahu 3. Fruštek – hrustljavi musliji brez sladkorja 4. Domači ročno rezani jušni rezanci 5. 3 × pivo Mali Grad 6. 3 × domači, sadni jogurt po izbiri Nagrade podarja Trgovina Zlata ptička, Šutna 2, 1240 Kamnik. Prevzem nagrad v trgovini. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti. Imena nagrajencev bomo objavili v Kamniških novicah, ki bodo izšle 28. avgusta 2015. Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom pošljite do petka, 21. avgusta 2015, na naslov: Kamniške novice, IR IMAGE d. o. o., Medvedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka. Julij 2015 KN_188_Julij_2015.indd 17 17 IZŽREBANI REŠEVALCI: 1. nagrada: konopljino olje: Helena Juvan, 1230 Domžale 2. nagrada: konopljine beljakovine v prahu: Ana Oražem, 1230 Domžale 3. nagrada: Fruštek – hrustljavi musliji brez sladkorja: Marija Zrim, 1234 Mengeš 4. nagrada: domači ročno rezani jušni rezanci: Meta Kumer, 1234 Mengeš 5. nagrada: 3 × pivo Mali grad: Samo Rode, 1230 Domžale 6. nagrada: 3 × domači sadni jogurt po izbiri: Sonja Kurat, 1241 Kamnik Nagrade podarja Trgovina Zlata ptička, Šutna 2, 1240 Kamnik. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni križanki, ki so v celoti objavljena na spletni strani www.kamniske-novice.si. Vsi podatki so obvezni. Kamniške novice 6/30/15 4:42 PM Intervju Tone Škarja: Gora te pokliče, ampak nikoli ne veš, kaj ima za bregom M. Primožič, M. Štrajhar Toneta Škarje ni treba posebej predstavljati. Eminenca slovenskega alpinizma, zanimiv sogovornik, ki se tudi, ko govori o smrtnih nevarnostih, nevarnih podvigih, rahlo igrivo smeji. Kot da bi bilo plezanje na osmetisočaka nekaj vsakdanjega in samoumevnega. Leta se mu ne poznajo, človek bi mu hitro pripisal kakšnih deset manj. Vitalen in poln življenjske energije navdušeno pravi, da bi še vedno plezal, če bi mu srce dopuščalo. Gospod je "stara šola" in preprosto neverjeten. V vseh teh letih ste naredili ogromno vzponov, se udeležili nešteto odprav, v katerih ste bili tudi vodja. Katera vam je ostala še posebej v spominu – tako v pozitivnem kot negativnem vidiku? Ali je to prav Everest leta 1979, ko ste bili vodja odprave in je na najvišjo goro sveta stopil prvi Slovenec in ko so slovenski alpinisti začrtali novo, Jugoslovansko smer na najzahtevnejšem zahodnem grebenu Everesta? Poglejte, Everest je bil breme, to je bila res zelo odgovorna odprava. V bistvu sva si ga z Alešem Kunaverjem podajala, nobeden od naju ga ni želel prevzeti. Vsa država je takrat visela na tem Everestu, Jugoslavija, kako bi rekel – alpinistično neizkušena, a hkrati evforična! Angleži, ki imajo dolgo tradicijo alpinizma, si lahko privoščijo, da ena odprava ne uspe, in kasneje zopet poskusijo. Pri nas pa je bilo vse na kocki, od tega je bil odvisen tudi nadaljnji razvoj alpinizma v Jugoslaviji. Everest je pač pojem, če to prevzame športna politika in zmagamo, je jasno, da bo za vse bolje. Drugače pa mi je po srcu najljubša Kangčendzenga, tretja najvišja gora sveta. Na njej sem pravzaprav začel in tudi nehal. Tam smo dosegli nekaj velikih stvari, odkrili prvenstvene smeri. Tudi ljudi smo največ zgubili prav tu, tako da je ta gora vse hkrati – predstavlja največje uspehe in obenem največje tragedije. Je tudi vas poklicala gora, tako kot je rekel Humar? Ne. Enkrat sem mu v eni od ostrejših debat rekel – gora tebe že lahko pokliče, ampak nikoli ne veš, kaj ima za bregom. On je bil nesrečna žrtev samega sebe. To se pogosto zgodi, mediji pograbijo človeka in potem začne verjeti njim ne sebi. Kako je biti vodja? Kako prenesti vso to odgovornost? Kot vodja skušaš uskladiti delo, tako da vse teče. Rad poudarim, da mora vsak tekmovati v pozitivno smer z drugim, ne pa si nagajati, kar se je kasneje velikokrat pojavilo, medtem ko je bilo pri odpravi na Everest združevanje sil neverjetno. Veste, z vodjem je pa tako … tisti, ki pridejo na vrh, so zmagovalci, če pa odprava ne uspe, je pa vodja kriv. (smeh) Od kod ljubezen do gora? Ta traja že od otroštva. Oče je hodil v planine, pripovedoval mi je o tem. Veliko sem tudi bral alpinistične zgodbe, saj je bila, ko sem bil otrok, vojna in nismo hodili v hribe. Kasneje je prevladala želja, da ne bi hodil samo po poteh, ampak tudi po brezpotjih. Ta se je z leti le stopnjevala. Kakšni so bili vaši začetki? Začelo se je s preprosto željo po plezanju. V Mengšu smo mladi želeli plezati, veliko nas je bilo. Zato se je predsednik mengeškega planinskega društva s Kamničani dogovoril za šolo plezanja. Starejši planinci so nas uvedli, čeprav ta šola plezanja ni bila nič podobna današnjim. Naprej smo se učili sami. Hodili smo gledat, kako plezajo Ljubljančani na Turncu. Za nadaljnji razvoj je bilo zelo pomembno zavedanje, da moramo v alpinističnem odseku držati skupaj, da bomo le tako lahko napredovali. Alpinisti namreč med planinci, v sami organizaciji, nikoli niso bili preveč priljubljeni. Poleg tega smo bili v primerjavi z Ljubljano zelo skromni, v vseh pogledih, tako v intelektualni kot materialni podlagi. Sicer pa smo jih kasneje presegli. Drugače pa sem s plezanjem začel na kamniškem Starem gradu. Neposredno nad cesto je bila stena, kjer smo trenirali. Naš konec, kamniško-domžalski, je poznan po vrhunskih alpinistih. Kateri med njimi so tudi na vas naredili velik vtis? Ja, alpinistični razvoj je izhajal iz Kamnika. Po eni strani moram omeniti Bojana Pollaka, po drugi strani Marka Prezlja kot vrhunskega alpinista, cenim tudi Tomaža Humarja, žal je preminil. Jih je še več, a ti so najpomembnejši. Vsak po svoje je naredil vtis. Smo pa alpinisti veliki individualisti, tako da se med sabo gledamo malo z distanco. Kamniške novice KN_188_Julij_2015.indd 18 Vam je bilo kdaj težko zaradi uspeha odprave sebe potisniti v ozadje? Ko si enkrat vodja, si kot oseba sam po sebi nepomemben, odgovoren si za odpravo. V mladosti si še želiš priti na vrh, kasneje pa moraš skrbeti za uspeh odprave. Čeprav sem vodja odprav postal bolj po naključju. Pri moji prvi odpravi je bil vodja odgovoren za neuspeh. Kljub temu da sem npr. odkril prvenstveno smer, se je držal prvotnega načrta in ni dopuščal sprememb. Drugič, ko sem sam vodil odpravo na isto goro, je nosaču padel v vodo sod z mojo višinsko opremo. Takrat bi še gladko prišel na vrh. A v navadnih hribovskih čevljih je bila zame meja na 7200 metrih, to je bilo sicer manj kot sem dosegel na prejšnji odpravi, saj so mi že pomrznili podplati. Nihče ni imel tako velikih čevljev, da bi mi jih lahko posodil, tako da je vodenje prišlo samo po sebi. Odprava je bila izredno uspešna, saj smo jo dobro načrtovali. Pri Everestu pa niti pomislil nisem več, da bi prišel na vrh, saj je bil to ogromen organizacijski zalogaj. Tam je bila moja meja na 7300 metrih … na tej višini že možgani slabo delajo, mraz je, niti kemični svinčniki ne pišejo več, šotor ropota zaradi močnega vetra, imaš kup papirja, saj načrtuješ vsak dan sproti. Vedel sem, da je to moja meja, lahko bi šel sicer višje, ampak potem bi niti sam ne prišel na vrh, pa še odpravo bi "zafural". Do te meje sem prišel dvakrat, trikrat. Vse je bilo podrejeno uspehu odprave. No, kasneje so že leta tista, ki ti preprečijo priti višje. Prav tako me nikoli ni zanimala odprava s ciljem, ki bi bil primeren meni, ampak sem vedno ciljal na več, na največ, kar je zmogla takratna generacija. Glede na to sem izbiral tudi plezalce. Veliko alpinistov organizira odprave, ki so primerne za njih, ampak uspeh je potem veliko manjši oz. povprečen. 18 Julij 2015 6/30/15 4:42 PM Intervju Bili ste tudi gorski reševalec, nekaj časa načelnik postaje Gorske reševalne službe v Kamniku. Ste se tudi sami kdaj znašli v težavah? Seveda. Na Himalaji me je odnesel plaz. Tam sem preživel zgolj zaradi srečnega naključja. Plaz je bil ogromen, ampak so me rešile krajevne oblike, sneg se je razpršil, gmota se je stanjšala. Bil sem napol zakopan, tako da sem se lahko izkopal. Pri nas v Sloveniji se mi je zgodilo vse mogoče, od tega, da je strela udarila vame, do odkrhnjenih skal, padel sem, vse mogoče. Nazadnje sem padel v Triglavski steni leta 2006, v Dolgi nemški smeri, visoki 1000 metrov. Strgal sem si ramenske vezi. Plezal sem sam in padel ter se ujel. Sploh nisem vedel, da sem se ujel … visel sem v zraku, potem sem šele videl, da visim na roki. To je refleks, moč mišic je takrat veliko večja kot zavestno. Spustil sem se po razpoki in kaminu. Na dnu naj bi poklical reševalce. Ko sem priplezal dol, sem pomislil: "Kako bodo Mojstrančani uživali, ko bodo mene reševali iz stene!" To je bil čisti egoizem, moram priznati. Zato sem začel plezati nazaj gor in tudi sem priplezal. Desna roka je bila sicer mrtva, visela je ob telesu, ampak če sem jo z levico prislonil ob steno, na poteg je držala, saj je navsezadnje zdržala tudi padec. Šel sem počasi. Ko sem priplezal ven, me je ujela noč, nato sem se še izgubil. Bivakiral sem, bilo je mraz, na Kredarici je bilo pod ničlo. Ob prvem svitu sem prišel do Tržaške koče na Doliču, bil sem ves krvav in s povezano roko. Zanimivo, nikomur se ni zdelo čudno, od kod prihajam v prvih jutranjih urah ves potolčen. Naslednji dan sem nadaljeval s potjo proti dolini. Vsak kamenček, ki se je sprožil … neznansko me je bolelo. Ko sem prišel domov, sem se preoblekel in se sam peljal na urgenco. Imel sem večkratno operacijo rame. Na podelitvi nagrad sem rekel, da imava s Trdino, ki je simbol Mengša, skupno to, da sva oba rojena Mengšana, vse glavne stvari sva naredila zunaj Mengša, ampak nikoli nisva pozabila, da sva tukaj doma. vo, to je zasvojenost. Kolikokrat sem po Himalaji rekel, nikoli več. Ampak na koncu vse lepo ostane, ostalo se izbriše. Letos je bil na gorniškem festivalu predstavljen film Tone, javi se! V filmu te besede slišimo iz ust Marije Frantar Mariče, ki se z odprave leta 1991 ni vrnila. Kako je sedaj podoživljati te trenutke? Kot prvo, ko sem izvedel za naslov, sem mislil, da gre za besede Nejca Zaplotnika z Everesta. On je ravno tako poklical. Po svoje mi je žal, da niso uporabili tega posnetka, ker gre za pozitivno stvar. Ko je Mariča rekla: "Tone, javi se!" je prvič prižgala aparat, prej ga ni, ker bi slišala nasvet, da mora nujno dol. In to že veliko prej, ker je bilo vreme nemogoče za vzpon. Takrat sta se Mariča in njen soplezalec Jože Rozman oglasila že v skrajni stiski, tako da je bilo že prepozno za vse. Sam sem sicer še kar upal, Viki Grošelj pa je rekel: "Nikoli več ju ne bomo videli." Mariča je takrat tekmovala s Poljakinjo Wando Rutkiewicz, kajne? Ja, zelo tekmovalno je vzela celo stvar. To je tudi na splošno slabost slovenske psihe, da se takoj čutimo podrejene. Poljakinja je bila sicer slavna, ampak v resnici je bila takrat Mariča veliko boljša od nje. Wanda npr. je veliko več časa potrebovala za aklimatizacijo. V bistvu se je Mariča tekmice bala, še en dan bi morala počakati v višinskem taboru in bi bilo vreme lepo. Z alpinizmom se ukvarjate od svojega 19. leta, od leta 1956. Kako se je v vseh teh letih spreminjalo to področje? Za osnovo alpinizma je vedno skrbela planinska zveza. Če primerjamo današnje alpiniste z nami, so veliko bolj trenirani. Plezajo kar naprej, mi na začetku še prostih sobot nismo imeli, oprema je lažja in boljša. Je pa manj občutka za medsebojno sodelovanje, sploh če so poleg še sponzorji, denar. Predvsem lahko rečemo, da se je področje zelo skomercializiralo v smislu medijske izpostavljenosti … če imaš za sabo medije, kot jih je imel npr. Humar, potem si junak, če jih nimaš, te ni. Ja, se strinjam. Ta pojav sem videl prvič tudi po odpravi na Everest, pred tem tega sploh ni bilo. V medijih so postali slavni samo tisti, ki so prvi prišli na vrh, ostali pa ne. Ste dobitnik kar nekaj nagrad, nazadnje vam je zlato priznanje podelila Občina Mengeš? Kako gledate na to? Ste po tem še plezali? Sem, sem, nisem pa več soliral takih težkih smeri. Pa tudi prvi v navezi sem bil, ampak ni bilo več take moči. Sedaj ne plezam več zaradi srca. Če bi srce dovolilo, da bi lahko nesel nahrbtnik, bi še plezal. Kaj je tisto, kar vas žene, da vsa ta leta posvetite goram, alpinizmu, plezanju? Do lanskega leta ste bili tudi načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva, kar zahteva veliko dela (logistika, dovoljenja, denar). Ne vem točno, kaj to je. To je veselje. Enostavno te vleče naprej … kaj je še za splezati, kje so nove smeri. Saj veste, vedno več je vzponov v Himalaji, treba pa je iskati cilje, ki še niso bili preplezani. Alpinisti nihajo med ljubeznijo do plezanja in gora ter občutkom krivde zaradi domačih. Kako vi gledate na to? Ja, nekaj občutka krivde je vedno. Najbolj refleksno je bilo takrat, ko sem bil v smrtni nevarnosti, ko sem bil prepričan, da bom umrl. Takrat sem premišljeval, kaj sem naredil svojim … ne sam sebi. Ampak to je nepopravlji- Julij 2015 KN_188_Julij_2015.indd 19 19 Prijazno. Moram reči, da nisem nikoli pričakoval nagrad, ko jih dobiš, si pa vesel. Mnogo ljudi sploh ne ve, da ste Mengšan. Ja, to mi je tudi včasih direktor rekel, da me Mengšani sploh ne poznajo. (smeh) Na podelitvi nagrad sem rekel, da imava s Trdino, ki je simbol Mengša, skupno to, da sva oba rojena Mengšana, vse glavne stvari sva naredila zunaj Mengša, ampak nikoli nisva pozabila, da sva tukaj doma. Kako to, da se niste nikoli lokalno izpostavljali? Mengeš je sicer malo poseben kraj, ampak moram reči … še nisem bil star štirinajst let, ko sem bil že v internatu v Ljubljani. Po končani šoli sem šel v službo na Elektro, pol leta sem bil v Domžalah, potem pa – pri 18 letih – sem bil premeščen na Vrhniko. Takrat sem se pravzaprav tudi pridružil planinskemu društvu, najprej sem šel v Matico, potem na Vrhniko, nato v Mengeš in na koncu Kamnik. Ko sem bil načelnik v Kamniku, sem se iz Vrhnike vozil s kolesom. (smeh) Okoliščine so bile pač take, da so vse moje poti vodile iz Mengša. Kamniške novice 6/30/15 4:42 PM Na kratko Deževno na Sprehodu ob Pšati Mengeš • V soboto, 20. junija, se je v organizaciji Likovnega društva Mengeš tradicionalnega srečanja, galerije na prostem, imenovane tudi Sprehod ob Pšati, udeležilo 22 slikarjev, članov Likovnega društva Mengeš in njihovih gostov. S pesmijo se je predstavil tudi Miha Šoštar, sicer tudi eden od nagrajencev natečaja. Z njim in s Klemnom Brumcem iz Foto kluba Kamnik se je na odprtju pogovarjal Aleš Sečnik, nekdanji gojenec CIRIUS-a, stand-up komik in radijski voditelj. V prijetnem pogovoru so osvetlili pomen fotografije, delo žirije ter idejo fotografskega natečaja. Obiskovalci smo si lahko ogledali dve projekciji najboljših fotografij, in sicer prvo s fotografijami, ki niso imele posebne podteme, in drugo s fotografijami hendikepa. Najboljšim, med katerim je bilo tudi veliko Slovencev, so podelili nagrade. Z natečajem in razstavo so organizatorji znova dokazali, da fotografija pove več kot tisoč besed. V Staretovem drevoredu Športnega parka Mengeš so postavili na ogled svoja stojala in razstavili kar 84 slik. Mnogi so v tem času tudi ustvarjali nova platna in beležili motive. Sprehajalci oziroma obiskovalci so tako lahko občudovali razstavljena dela in tudi slikarje pri delu. Dopoldne je bilo vreme na srečo še prizanesljivo, saj je skozi z dežjem orošene lipove veje posijalo sonce, a popoldne je močno deževje kmalu pregnalo tudi tiste najbolj pogumne in vzdržljive. Že jeseni pa bo priložnost za – upajmo, da tokrat toplejši in bolj sončen – Sprehod ob Pšati, saj se bo Likovno društvo Mengeš v septembru predstavilo tudi v okviru Mihaelovega sejma. Dragica Sušnik izjemna dosežka Jureta Miklavčiča in Vida Klopčiča na mednarodni srednješolski olimpijadi genijev v ZDa Domžale • Župan Toni Dragar je v torek, 23. junija, sprejel mlada raziskovalca in občana Domžal, Jureta Miklavčiča in Vida Klopčiča ter njune mentorice Alenko Mozer, Majo Gerden in Sonjo Artač. Dijaka Gimnazije Vič sta županu osebno predstavila projektni nalogi s področja naravoslovja in podjetništva, s katerima sta prepričala tudi strokovno komisijo na olimpijadi, ki je pred dvema tednoma potekala v Oswegu, v državi New York v ZDA. Spremenjen poslovni čas Lekarne Trzin Trzin • Lekarna Ljubljana obvešča, da bo med poletnimi dopusti poslovni čas Lekarne Trzin prilagojen zmanjšanemu obsegu dela Zdravstvene postaje Trzin. Zato bo od 13. julija do 16. avgusta lekarna odprta ob ponedeljkih od 11. do 19. ure, ob torkih, sredah, četrtkih in petkih pa od 8. do 16. ure. Gen Ljubezen do drugačnosti Kamnik • Mednarodni fotografski natečaj Ljubezen do drugačnosti, ki sta ga skupaj organizirala Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje CIRIUS Kamnik in Foto klub Kamnik, se je z razstavo nagrajenih fotografij in podelitvijo nagrad zaključil v torek, 23. junija. »V Foto klubu Kamnik in Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje CIRIUS Kamnik smo se odločili, da organiziramo poseben dogodek, fotografski natečaj, s katerim bi radi povezali različne ljudi z vsega sveta in jih za kratek čas združili v fotografskem razmišljanju o drugačnosti, o položaju drugačnih ljudi v posameznih občestvih, o odnosih do drugačnosti, o njenem sprejemanju ali zavračanju, o bogastvu, ki ga zagotavlja prav drugačnost in različnost ljudi,« so zapisali organizatorji. Na mednarodnem natečaju, ki je potekal pod okriljem mednarodne fotografske zveze FIAP ter Foto zveze Slovenije, je sodelovalo 119 avtorjev z vsega sveta, ki so prispevali 678 fotografij, med katerimi je žirija izbrala najboljše. Le-ta se je osredotočila na tri ključna merila, in sicer na tehnično kakovost, likovno plat oz. kompozicijo in vsebino fotografije. Slednji kriterij je, po besedah Mateja Peljhana, člana žirije, tudi najpomembnejši. Kamniške novice KN_188_Julij_2015.indd 20 OK Foto: Občina Domžale Gimnazija Vič se je pod vodstvom in v organizaciji profesorice Alenke Mozer že tretje leto zapored udeležila olimpijade mladih genijev. Sedem dijakov so s svojimi projektnimi nalogami s področja naravoslovja, podjetništva in umetnosti presegli vsa pričakovanja in prav vse naloge so bile na koncu nagrajene. Največji dosežek je dosegel 17-letni Jure Miklavčič, ki je s svojo nalogo Sistem za varčevanje z vodo (Water saving system) prejel zlato medaljo in najvišjo nagrado (grand award) s področja naravoslovja. 16-letni Vid Klopčič pa si je z nalogo Citi-sense razvoj za prikazovanje onesnaženosti zraka v mestih (Citi-sense development of a mobile application for displaying air pollution in cities) prislužil srebrno medaljo. Oba dijaka sta si z uspehom zagotovila štipendiji in povabili na univerzo SUNY (State University of New York). Na tekmovanje se je sicer prijavilo 1197 okoljskih in trajnostnih projektov, v finale so sprejeli 403. Sodelovalo je preko 110 držav (69 iz celega sveta ter skoraj vse ameriške zvezne države). 20 Julij 2015 6/30/15 4:43 PM Šola teka BODIFIT – gibanje je zdravje Treniramo in uživamo Bodifit je slovenska organizacija, ki že nekaj let deluje in raste v vaši neposredni bližini. Pri Bodifitu lahko vsakdo najde vadbo, sprostitev, recept za svoje boljše počutje in boljše FIT življenje. Pri Bodifitu že 15 let razvijajo različne vadbene pristope in programe ter vlagajo veliko časa in energije v njihove strokovne kadre in v njihovo usposobljenost. Za Bodifit člane, ki jih je sedaj že več kot 4000, tako ustrezno skrbi že več kot 80 licenciranih vaditeljev, inštruktorjev, trenerjev v vseh 5 Bodifit centrih. Ljudi osveščajo z različnimi predstavitvami, akcijami, predavanji, izobraževanji ... spodbujajo k temeljnemu dejavniku oz. kar k temelju samem za dobro počutje – h gibanju! Vse premalo ljudi namreč izkoristi ta tako preprost, pa vendar ključen element kakovostnega življenja – možnost gibanja. Prav zato so se v letošnjem letu, ko Bodifit praznuje 15 let delovanja, odločili izpeljati veličasten dobrodelni projekt Ustvarimo trenutek gibanja, v okviru katerega so pomagali tistim, ki jim gibanje ni samoumevno. Za Društvo Sožitje Kamnik, Medobčinsko društvo Sožitje (Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin) in društvo Namesto pike vejica Maribor so zbrali več kot 12.000 eur. Pomagali so gibalno omejenim otrokom in drugim varovancem omenjenih društev, ki jim bodo s tem omogočene nujno potrebne terapije za gibanje. Zbrana sredstva so društvom predali na slavnostnem dogodku 27. maja v SNG Maribor, ki se ga je udeležilo več kot 750 Bodifit simpatizerjev, ter partnerjev, ki podpirajo delovanje in idejo društva. Tudi ambasadorji dobrodelnega projekta, kot so Aljaž Pegan, 6Pack Čukur, Rok Vilčnik, Ilka Štuhec, Marcel Rodman in ostali so proslavili z vsemi prisotnimi. Pri Bodifitu imajo tudi fitnes, ki je odprt 24 ur na dan, vsak dan, 365 dni na leto. V Sloveniji? Da! So prvi, ki imajo 24-urni fitnes! Bodifit center City je resnično primer dobre prakse. Zaradi neusmiljenega tempa življenja marsikomu res ne uspe ujeti odpiralnega časa fitnes centrov. Pri Bodifitu to razumejo in vsem pomagajo do bolj kakovostnega življenja in boljšega počutja. V vaši neposredni bližini, v Bodifit centru Domžale, se lahko tudi razvajate v prav posebni oazi – wellness oazi. Povsem obnovljena vas na 250 m2 pričakuje wellness ponudba. V svoji najčistejši obliki vas objame blagodejna toplota centra savn (infrardeča, turška in finska savna ter ekskluzivno pri nas – VIP savna). Razvajate se lahko tudi v masažni kopeli. Za še boljše rezultate na telesu si privoščite IR kapsulo za hujšanje. Predate pa se lahko izkušenim maserskim rokam. Poletje je že dodobra ogrelo ozračje, zaradi česar je veliko fitnes centrov slabo obiskanih. Pri Bodifitu imajo čez vso poletje več kot 100 aktivnih vadbenih terminov na teden (Pilates, Joga pilates, Just fit, Oblikovanje telesa, TNZ, Cycling ...), kar je za poletni čas daleč največ v Sloveniji. Prav vsak najde zase vadbo, ki mu najbolj pristaja! Več informacij o vseh vadbah: www.bodifit.net. Tudi v poletnem času bo trajala velika raziskava Kako fit je mesto, v okviru katere se udeleženci raziskave oz. posamezniki, ki bi želeli izkusiti čarobnost gibanja, sprašujejo, kako so doslej sploh lahko živeli brez gibanja. Tako zelo se jim kakovost življenja dvigne! Več informacij o veliki uspešni akciji na www.fit-mesto.si. V neusmiljenih prehitro minevajočih se stresnih urah vsakdana premalo mislimo nase. Ustavite se. Vzemite si nekaj časa samo zase in si privoščite: gibanje, posvete s strokovnjaki za še boljši napredek, masaže, savne, sončenje, meritve telesne sestave za še boljši napredek, kakovostno hrano oz. prehranska dopolnila. Bodifit – vsakič boljši za vas! Danes vam raje postrežemo z več fotografijami s treningov, da boste res videli, kako aktivni smo in kako uživamo. P.S. našega Mihca fotograf ni ujel, je prisopihal daleč za našimi tekači Generalni pokrovitelj Pokrovitelj OKNA • VRATA Športna oprema Strokovni partner le Center Domža Center Kamnik Julij 2015 KN_188_Julij_2015.indd 21 21 Kamniške novice 6/30/15 4:44 PM Na kratko Skrbimo za vaše zdravje “Po novem letu bom nehal kaditi!” “Manj bom spila in se več gibala!” “Hrano bova uživala preudarno!” Ali ste uresničili katero od svojih novoletnih zaobljub, povezanih z zdravjem? Merkur zavarovalnica svojih zaobljub ne pozablja. Z dolgoletnim delom in vrednotami, v katere srčno verjamemo, nenehno izkazujemo skrb za našega zavarovanca, za njegovo življenje, premoženje, stanje po raznih nezgodah … S posebnim družinskim popustom pa boste od rojstva dalje lahko poskrbeli tudi za otroke. Zgodba plesnega kluba Šinšin Kamnik • Nastop na odru pred publiko je za plesalca posebno doživetje, ki ga lahko začuti tudi gledalec. Vsekakor je to doživetje 19. junija začutila polna dvorana Kulturnega doma Kamnik, ko je plesni klub Šinšin praznoval 5. obletnico delovanja. Izbira zdravnika ali specialista Kaj pomeni zdravnik, ko ga potrebujemo, se zavemo, ko nanj brezupno čakamo v čakalnici. Želimo ga takoj. Poleg slovenskih vrhunskih strokovnjakov pa lahko V želji, da bi zadovoljili vaše potrebe še na odslej izbirate tudi avtrijske – poskrbeli drugih področjih, smo se odločili, da resno bomo, da boste do želenega zdravnika zakorakamo tudi na področje zdravja. Ne ali specialista, tudi homeopata, prišli kar zgolj kot ponudnik zdravstvenega zavanajhitreje. rovanja, ampak kot skrbnik, ki skuša kar najbolje poskrbeti za vaše zdravje. Teden zdravja Merkurjev Teden zdravja je del posebnega Preprečiti : zdraviti paketa Exclusiv Plus, ki smo si ga s pomočjo avstrijskih partnerskih ponuVseskozi zagovarjamo zdrav in aktiven dnikov zdraviliškega turizma zamislili kot življenjski slog ter moč preventive in kombinacijo prijetnega in koristnega, saj osveščanja, saj se dejstva, da je zdravje boste poleg bivanja v prijetnih ambientih, neprecenljivo, žal večinoma zavemo šele, ko je na preizkušnji. sprostitev ob vrhunskih wellness storitvah in številnih športnih aktivnostih na prostem deležni tudi obsežnih kakovostnih pogloKo težave enkrat nastopijo, pa je ključno, bljenih zdravstvenih pregledov. da vam je na voljo čimprejšnja kakovostna oskrba brez neskončnih čakalnih vrst, Za dostop do podrobnejših informacij da imate hiter dostop do zdravnika ali o prednostih zdravstvenega zavarovanja, specialista, ki mu zaupate, bodisi doma bodisi čez mejo v sosednji Avstriji, do seznama zdravnikov in ponudnikov Tedna zdravja obiščite www.merkur-zav.si, fizio- in psihoterapevtskega zdravljenja in do čim širšega izbora zdravil. Če si želite ob lahko pa se v kateri od enot Merkur zavarovalnice oglasite osebno ali po telefonu osnovni medicinski obravnavi še možnost na brezplačno številko 080 2855. alternativnega ambulantnega ali homeopatskega zdravljenja, se lahko zanesete, da Ker zdravje ima prednost! ga boste deležni. Foto: Klemen Brumec Življenje piše zgodbe, takšne in drugačne, z vzponi in padci, romantične in tragične ter tudi takšne, kakršne imamo ljudje najraje, uspešne. Zgodba plesnega kluba Šinšin se je začela pred petimi leti v majceni dvorani fitnes centra. Z vsakim letom je število nadobudnih plesalcev raslo. Trud in vztrajnost kamniškega plesnega kluba sta se začela kot bumerang vračati nazaj v obliki dosežkov na plesnih tekmovanjih, prepoznavnosti in povabilih na plesne nastope. ZAVARUJEMO ČUDEŽ — ČLOVEKA. Foto: Klemen Brumec Izdelava in montaža: ALU in PVC oken • vrat • zasteklitev • dvižnih garažnih vrat • senčil • polic • požarnih in kovinskih vrat, ... okno prihodnosti Uw = 0,73 W/m2k 080 50 54 S poletno produkcijo, ki je bila zasnovana po principu pravljice, so navdušili gledalce. Vsaka plesna točka je predstavljala košček sestavljanke, ki se je na koncu povezala v plesno zgodbo. Povezanost je za plesalce zelo pomembna. Koherentno in vzajemno delovanje skupine, upoštevanje, opazovanje in prilagajanje so lastnosti povezanosti, ki bi se jih morali ljudje v sodobni družbi vse bolj zavedati. Individualnost in enkratnost posameznika je čudovita stvar, vendar celota, katere deli vlečejo vsak v svojo smer, hitro razpade oziroma ne deluje. Zato je pomembno, da se povezujemo med seboj, na takšen in drugačen način, saj smo kot družba tako bolj uspešni. Navdih pa lahko najdemo prav v plesalcih in plesu. Zgodba plesnega kluba Šinšin še ni končana, odvija se in raste. Želim si, da bi še naprej povezovala različne posameznike, ki s svojo enkratnostjo ustvarjajo plesno zgodbo o uspehu. Ajda Špacapan Ledolomilec med festivali Okna tudi za pasivno gradnjo. 100% EKO OKNA PE Ljubljanska cesta 45d, 1241 Kamnik 01/722 88 71 • 041/60 28 60 info@tiralmont.si • www.tiralmont.si Kamniške novice KN_188_Julij_2015.indd 22 Trzin • 15. Trznfest je minil, organizatorjem je vremensko delal težave le začetni petek, 15. maj, ko so morali dogajanje prestaviti v dvorano Kulturnega doma. Sobota, ki je bila najbolj pester dan, pa je že v sončnem vremenu ponudila kopico dogajanj, tako za otroke, kot za ljubitelje etno ter pop-rock glasbe v ritmih Katanije in Društva mrtvih pesnikov. »Obisk je bil dober, sploh smo organizatorji iz KUD Franc Kotar zadovoljni nad letošnjo zasedenostjo dvorane ob predstavah in predavanjih, saj smo jo dodobra zapolnili. Več kot očitno je, da komedija privabi veliko ljudi, če pa gre za znana imena ali uprizoritve znanih tekstov, pa še toliko bolj. Čudi 22 Julij 2015 6/30/15 4:44 PM Na kratko me le za nekaj let nazaj, ko smo gostili Mestno gledališče Ptuj s predstavo Picasso, v kateri sta igrala Pia Zemljič in Radko Polič - Rac, ko je bil obisk presenetljivo slab. Torej je število obiskovalcev odvisno ne le od izbora repertoarja, temveč tudi od mnogih drugih dejavnikov, od katerih bi izpostavila predvsem termin in vreme,« je povedala Brigita Ložar, vodja festivala. Velika planina, d.o.o., Kamniška Bistrica 2, 1242 Stahovica INFO: 031/680-862, www.velikaplanina.si Na letnem vrtu pri Gostilni Pod žičnico v Kamniški Bistrici smo pričeli z vsakotedenskimi dogodki Sobotni pikniki Pod žičnico, kjer poleg hrane iz žara, poskrbimo tudi za živo glasbo. Zabava ob živi glasbi se prične ob 13. uri in vse tja do 19. ure. Ob sobotah vam bomo tako postregli z dobrotami iz žara, ob petkih in nedeljah pa vam bomo poleg naših hišnih kosil postregli tudi z jedmi a la carte iz menija. Foto: Peter Hudnik »Letos so na "Trzn' za slavo" zmagali Night Flight, mladi glasbeniki iz Velenja, na Trzinskem talentu Tanea Lipovšek z igranjem na ksilofon, v Ledeni dirki pa je tekmovalo 10 dvojic, prve tri so bile nagrajene tudi s pokali,« je Ložarjeva še komentirala tri dogodke bolj tekmovalnega značaja in se še zahvalila vsem, ki so pri organizaciji festivala kakorkoli pomagali. Sobotni pikniki Pod žičnico se bodo nadaljevali še celo poletno sezono vse do septembra, vsako soboto ob živi glasbi. Zabavali nas bodo različni ansambli. Med drugim Ansambel Namig, Duo Pustotnik ter Ansambel Domačini. Vabljeni v Kamniško Bistrico v Gostilno Pod žičnico, kjer bo to poletje res veselo. Slamnikarski sejem – osrednji domžalski sejem Domžale • Slamnikarski sejem v Domžalah iz leta v leto pridobiva na pomenu, saj se je prireditev že zelo prijela, napreduje pa tudi sama vsebina. 10% popust na hrano v Gostilni Pod žičnico * odprto petek in nedelja, ko strežemo kosila in a la carte jedi, ob sobotah jedi iz žara. Kupon velja do 31.7.2015 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil. Foto: domzalec.si Celotno dogajanje lahko strnemo nekako takole: številni raznoliki razstavljavci, pester spremljevalni in kulturni program ter vključenost obiskovalcev v samo dogajanje. Glavni organizator sejma, Muzejsko društvo Domžale, ki ima svoj sedež v bližnjem Slamnikarskem muzeju, je vzorno organiziral prireditev, ki vsako leto privabi več obiskovalcev. Zanimivo je, da s programom poskrbijo tako za najmlajše z različnimi delavnicami kot tudi za odrasle. Slamnikarski sejem na ta način poskrbi za vso družino, s tem pa uspešno opravlja svoje poslanstvo, izobraževanje in širjenje kulture slamnikarstva. Tudi samo vreme je lepo sovpadlo z bistvom sejma, saj so slamniki v vročem vremenu dejansko prišli do izraza in upravičili svojo vlogo. Tako smo lahko videli s slamniki otroke, starše, malo starejše, manekenke, župana in njegovo ekipo, ter navsezadnje Godbo Domžale, ki ima že vrsto let slamnike za del svoje poletne uniforme. Gradnja podhoda pod mostom Kamniške Bistrice na Viru Domžale • Z Občine Domžale sporočajo, da so konec junija začeli z gradnjo podhoda pod mostom Kamniške Bistrice na Viru. Med gradnjo bo motena uporaba kolesarske steze in pločnika za pešce od križišča z Bukovčevo cesto do križišča za trgovski center Lidl. Uporaba sprehajalnih in kolesarskih poti ob vzhodni strani Kamniške Bistrice iz smeri Vira in iz smeri Podrečja bo predvidoma do sredine avgusta onemogočena, saj bo na tem območju popolna zapora. Julij 2015 KN_188_Julij_2015.indd 23 23 Avto Lovše, DOMŽALE Jarška cesta 11 (01) 777-77-77 AC Lovše, KRANJ www.aclovse.si C. Staneta Žagarja 65b (04) 777-77-77 Kamniške novice 6/30/15 4:44 PM p o i h n o l d e d o r b o d . 3 na Sv. Primoz! Dobrodelni pohod Kamnik • Ekipa Kamniških novic vas tudi letos vabi v svojo družbo. Odločili smo se, da pohod na Sv. Primož postane tradicionalen dogodek, zato vabljeni, da se nam 26. septembra zopet pridružite. Igrali nam bodo Ognjeni muzikanti in Kvatropirci ter Mengeška godba, pridružili pa se nam bodo tudi župani okoliških občin. Letos bomo pomagali Medobčinskemu društvu Sožitje iz Mengša, ki deluje v občinah Mengeš, Domžale, Trzin, Komenda, Lukovica in Moravče. 1 2 Spomsenim2o014 3 4 Zvezi prijateljev mladine Domžale smo lani podarili 2.326 evrov. Tako kot vsa leta bo slogan DOBRA VOLJA, DOBRA DRUŽBA IN DOBER NAMEN, kar pomeni, da bomo poskrbeli za hrano, pijačo, glasbo, vreme in dobrodelno noto. Lani smo pomagali Zvezi prijateljev mladine Domžale z zneskom 2.326 evrov. Upamo, da ga bomo letos presegli. Poleg dobro izkoriščenega dneva vsak udeleženec ob plačilu prijavnine prejme še darilo in bon za toplo malico, otroke pa na cilju čaka še dodatno presenečenje. 1. Torta drugega pohoda Kamniških novic; 2. Del ekipe Kamniških novic z domžalskim in kamniškim županom ter predsednico ZPM Domžale; 3. Mnogi pohodniki so tudi zaplesali; 4. Med potjo na Sv. Primož Na koledarju si označite 26. september, da bomo z vašim obiskom in vašo pomočjo skupaj pomagali osebam z motnjami v duševnem razvoju. SV. PR IMO 26.9.20 Z 15 Gostilna Pri planinskem orlu DOBRA VOLJA, DOBRA DRUŽBA, DOBER NAMEN. Celoten izkupiček od prijavnin gre v dobrodelne namene. Kamniške novice KN_188_Julij_2015.indd 24 24 Julij 2015 6/30/15 4:45 PM 014 Mlado mnenje Kakšen je slovenski potrošnik? Gabrijela Vrbnjak venskega potrošništva je bilo narejenih kar nekaj raziskav. Raziskava Kultura in razred je pokazala, da v Sloveniji obstaja manjša potreba po želji po izstopanju z nakupi izbranih oblačil. Raziskovalec Uršič navaja, da imajo slovenski potrošniki instrumentalen odnos do nakupov oblačil, pri nakupovanju zadovoljujejo potrebe, ki so v le manjši meri povezane z željo po izstopanju in razlikovanju od drugih. Gre za t.i. ekonomskega potrošnika, ki vsaj približno ve, kaj išče, obleka mu sicer lahko predstavlja pomembno dobrino, vendar ni namenjena izkazovanju individualnosti, temveč pripadnosti in zlitja z okolico. Morda je v tem uspeh trgovskih verig in konfekcijskih oblačil? Na plaži imamo vsi enake kopalke priljubljenega trgovca, podobne obleke in tope. Zagotovo nismo vsi enaki, kupimo pa seveda to, kar nam je ponujeno. Raziskovalca Kurdija in Uhan sta opredelila štiri potrošne tipe: to so antipotrošniki, v katere bi stereotipno lahko uvrstili moške, užitkarji, stereotipno ženske, tehniki (spet moški?) in budgetarji. Ko opazujemo, raziskujemo ali zgolj delujemo v (potrošni) družbi, je jasno, da ni vse črno belo in bipolarno. Glede na predsodke in opažanja sicer lahko rečemo, da so ženske zapravljivke, da imajo starejši več časa kot mlajši, ki si navadno oblačila zgolj ogledujejo, kasneje pa morda pridejo s starši in izbrano kupijo. Vendar idealnih tipov ni. Verjetno pa se vsi strinjamo, da ni nujno, da kupujemo zgolj stvari, ki so za nas koristne. Morda nas premami nov katalog, napoved akcij na radiu ali privlačen oglas za izdelek na televiziji, spletu. Nakupovanje živil se morda ne zdi nakupovanje, temveč zgolj zadovoljitev osnovnih potreb, po raziskovalki Ule Nastran gre za zgodnje obdobje modernega potrošništva, v katerem je šlo za racionalno presojo pri nakupovanju, sedaj pa predstavlja nekaj samoumevnega. Danes se v večini potrošniških praks nakupovanja oblačil, ki so t.i. »družbena koža«, premikamo k drugemu in tretjemu obdobju modernega potrošništva, k iskanju užitkov, zadovoljevanju želja, imaginaciji in gradnji življenjskega stila. To je kot mlin na veter trgovcu, ki želi prodati več. Trije ali štirje kosi garderobe lahko odlično zaobjamejo določen »outfit«, ki je namenjen za eno ali več priložnosti. Trgovine so založene tako z oblačili kot dodatki, oblečeš se lahko od glave do pet, v garderobah za pomerjanje pa je gora oblačil istih modelov, istih številk, vendar različnih barv, seveda, da vidiš, kako barva pristoji k tvojemu stilu. Ko trgovko vprašate, če imajo določen artikel, pa ga žal ni, tako ne bo rekla: »Žal nimamo,« temveč bo ponudila, če želi prodati, podoben kos, ki se prilega vam in vašemu edinstvenemu stilu ter rekla: »Seveda, takoj vam pokažem.« »Oprostite, ali lahko nekaj vprašam?« je najpogostejše vprašanje v trgovinah. Po navadi se konča s trgovkinim odgovorom: »Žal nimamo.« Takih in drugačnih mini pogovorov je veliko, od vljudnostnih, običajnih do hudomušnih in nenavadnih. Pri raziskovanju in opažanju (slovenskih) potrošnikov mi je poleg tega zanimivo to, kako se običajno ločijo glede na starost, generacijo in spol. Pri študiju se veliko ukvarjam s proučevanjem potrošne kulture, potrošnih navad in potrošnika kot takega, saj me je to začelo zanimati, odkar delam v enem izmed največjih trgovskih centrov v Sloveniji. Po teoriji naj ne bi bilo več določeno, kaj in kdaj lahko kdo konzumira (troši), sedaj potrebujemo stvari, da bi živeli na določen način, s tem pride do oblikovanja (življenjskih) stilov, potrošnje, ki temelji na sistemu hitrega in rednega obrata stilov, ki ga poganja želja po novem. Tudi modna industrija se temu prilagaja – že dolgo v trgovinah ni več samo kolekcij jesen-zima in pomlad-poletje tako kot nekoč, ko smo v trgovine (nekateri še zmeraj) šli dvakrat na leto ob menjavi sezone. Danes je kolekcij ogromno, menjajo se tedensko, če ne dnevno. Kljub temu se včasih zdi, da so obiskovalci nezadovoljni, saj ne najdejo tistega, kar iščejo. Pogosto slišiš: »Nič nimate!« ali pa »To, kar sem potrebovala nekaj dni nazaj, sem našla šele zdaj!« in podobno. Vendar se mi zdi, da so trgovci dobro pripravljeni, saj so recimo zaloga kopalk in ostala poletna kolekcija na policah že krepko pred poletnimi meseci. Potrošnja postaja tudi vedno bolj semiotizirana, kar pomeni, da stvari nimajo več primarno uporabne vrednosti temveč bolj simbolno, fantazijsko, imaginarno. Ženskam bi naj (seveda ne smem posploševati, saj se navade razlikujejo od posameznika do posameznika) ogledovanje, pomerjanje, primerjanje, nakupovanje oblačil in obutve predstavljalo užitek. Največje zadovoljstvo žensk je, ko malce shujšajo in lahko zamenjajo garderobo. Nakupovanju naj bi posvetile več časa kot moški in obiskale več prodajaln, izbirale, primerjale in ocenjevale izdelke. Na drugi strani pa moški za nakup porabijo manj časa, kupujejo hitro in brez oklevanja. Lahko bi vse skupaj potrdila in rekla, da ženske sprašujejo več, moški manj. V resnici je po navadi obratno. Moški sprašujejo več, morda zato, ker bi radi na hitro opravili v stilu veni, vidi, vici – hitro najdem, pomerim (kos do dva), kupim. Obstajajo tudi razlike med generacijami. Največ časa za nakupe si vzamejo upokojenci, navadno ob času pokojnin, mlajše generacije pa bi naj bile v večini odvisne od staršev in pri nakupih naj bi upoštevali predvsem mnenje in potrditev staršev. Mlajše generacije nakupujejo skupaj s starši in velikokrat slišiš kakšno nerganje ali obotavljanje: »Nič mi ni všeč.« Na temo slo- Poletje je tu! Vabljeni na animacije za vso družino. Nudimo počitniško varstvo za otroke. Nudimo vam posebna kulinarična doživetja za zaključene družbe, praznovanja, piknike. Občani Kamnika in Komende imajo 15% POPUST ob nakupu prenosljive vstopnice (30 vstopov po 2 uri). Kopalna karta že od 6,52 € dalje. (Popusti se ne seštevajo.) JULIJSKI DOGODKI 12h) priprava postrvi (pričetek ob 4.7. Kuharsko tekmovanje – i 18.7. SUP JOGA – joga na vod je na bazenu v različnih igrah van mo tek – ja me z bre Igre 25.7. Terme Snovik - Kamnik, T: 080 8123, www.terme-snovik.si, info@terme-snovik.si V restavraciji Potočka so vam dnevno na voljo: kulinarično doživetje izbranih lokalnih jedi – OKUSI KAMNIKA, ponudba kosil – 4 meniji, domače sladice in PALAČINKE VELIKANKE, osvežilni SMOOTHIE ... Ob nakupu bazenske vstopnice je cena dnevnega kosila (juha, glavna jed, solata, sladica) že od 9€ naprej! Julij 2015 KN_188_Julij_2015.indd 25 25 Kamniške novice 6/30/15 4:45 PM Naš pogovor Človek riba s skrivnostnega otoka Najbolj oddaljen otok od kopnega je v Jadranskem morju Vis. Že kar mnogo let je Kamnik močno povezan z Visom, zlasti na kulturnem področju, za kar sta najbolj zaslužna Mestna godba Kamnik in klapa Mali grad. Boris Selko s potapljaškim računalnikom na čelu, kajti od njega sem tako rekoč najbolj odvisen, saj mi izračunava vse potrebne dejavnike potopa. Gre torej za delo, ki se ga nikakor ne da opravljati rutinsko, prilagajam se trenutnim situacijam in to z vso resnostjo. Na palubi imaš kompresor za polnjenje potapljaških jeklenk, s čim jih polniš? Morda se sliši malo čudno, vendar je to navaden zrak, ki ga napolnimo med plovbo do otoka Biševo. Za polnjenje raznih plinskih mešanic, bi moral večkrat v Split, to močno poveča stroške, a to ni bistveno, kajti moje telo je navajeno na zrak. O čem razmišljaš, ko na vrvi čakaš na vrnitev iz tišine? Pravzaprav o ničemer. Če bi razmišljal, ali je bil potop uspešen, koliko koral sem nabral, bi se psihično izčrpaval. Ne razmišljam o naslednjem potopu, ne o tem, kaj je na barki in kopnem. S samodisciplino se znam tako rekoč ''izključiti''. Seveda opazim, če mimo priplavajo ribe ali so na dnu jastogi in to informacijo kasneje prenesem tudi mojim ribiškim kolegom. Spletla so se številna povezovanja in vezi, tako poslovne in prijateljske ter celo ljubezenske. Letošnjo jesen se na turnejo po otoku ponovno odpravljajo kamniški godbeniki in mažoretke, ki bodo vezi še bolj utrdili. Tamkajšnji župan Ivo Radica bi bil pripravljen sodelovanje razširiti na različna področja, za kar se v Kamniku tudi že kaže posluh. Imam srečo, da sem, odkar prihajam na Vis, spoznal mnogo domačinov, med njimi sila zanimivega in skrivnostnega, malce sramežljivega, a zelo pogumnega človeka. Ivo Vidović-Batura je umirjen, prijazen človek, ki opravlja nenavaden poklic. Je namreč profesionalni potapljač koraljar. Kot eden redkih, ki ima dovoljenje za nabiranje rdečih koral, ki jih najbolje poznamo kot nakit, uporabljajo pa se tudi v farmaciji, je njegov hobi tudi poklic. Pomislili boste, da to ni kakšen poseben poklic, dokler vsaj malo ne spoznate dela človeka ribe – Bature – skrivnost in legenda današnjega Visa, ki se potaplja na ekstremne globine. Večkrat sem bil kot krmar barke član njegove spremljevalne ekipe oz. posadke in to, kar počne ta 58-letni mož, sem poimenoval nezmontirana in resnična oddaja Discoveryja v živo. Delavnik se začne zjutraj v Komiži s približno enourno plovbo do otoka Biševo. Ko se preko sonarja najde lokacija potopa, se začnejo trenutki, ki zagotovo niso za tiste s slabimi živci. Njegov stalni sodelavec in nekakšen angel varuh Alen Radišić mu pomaga nadeti potapljaško opremo, še zadnjič preveri, če je vse v redu, in Ivo se potopi. Nekaj časa so vidne bele potapljaške jeklenke, a tudi te počasi izginejo. Njegovo delo se začne okoli sto metrov pod morsko gladino in na to, kje se nahaja, opozarjajo samo zračni mehurčki. Po približno petnajstih minutah trdega dela (pri desetih barih pritiska je namreč težko tolči s kladivom) na površje izplava boja z mrežo nabranih koral. Ivu se spusti obteženo vrv, privezano na signalno bojo in barko. Motor se izključi in začne se dveurno čakanje z mislimi, ali se bo Ivo živ vrnil na površje. Viseč na vrvi Ivo opravlja dekompresijo. Zakaj je dekompresijski čas tako dolgotrajen? Če bi se hotel naglo vrniti na površje, bi mi dušikovi mehurčki v telesu, ki nastajajo oz. so povečani zaradi zniževanja pritiska, povzročili dekompresijsko bolezen ali celo smrt. Zato čas vrnitve na površje traja toliko dlje. Če bi bila v bližini komora, s katero si pomagamo v takih primerih, se lahko izognemo nevšečnostim, vendar je prva šele v Splitu. Do tja pa je kar nekaj plovbe. Nevaren bi bil tudi urgenten prevoz s helikopterjem, saj se ta ne bi smel dvigniti v višino, ker bi povzročil še dodatne težave s tlakom. Kaj ti pomaga, da ne pride do napake pri potopu? Moje dolgoletne izkušnje, telesna in psihična kondicija, orientacija, spoštovanje morskih okoliščin: vreme, razburkanost in valovanje morja, tok, vidljivost, temperatura. Pomembno je moje spremstvo, ki v primeru, da nesidrano barko začne odnašati proti obali, z najmanjšo hitrostjo plovbe povleče vrv, na kateri visim pri dekompresiji, na odprto morje. Če bi to počeli hitro, bi me naglo dvignilo in težave so tu. Seveda je tu vsa potapljaška oprema Kamniške novice KN_188_Julij_2015.indd 26 Na zadnjih šestih metrih pod gladino ti spremstvo spusti še dodatno cev za dihanje. Zakaj? To je čisti kisik, ki mi pomaga, da mi dušik ne bi povzročil težav. Vdihnem ga približno štirikrat na minuto. Če bi ga začel vdihavati nižje, bi kisik postal toksičen in prišlo bi do zastrupitve. Ivo končno pride na površje, povzpne se na barko. Ko ga pogledate, ne vidite iznakaženega obraza, ki bi ga povzročil pritisk. Takoj začne pogovor okoli potopa. Pogleda mrežo z nabranimi koralami in na njegovem zagorelem in malce poraščenem obrazom ni opaziti, če je zadovoljen s tistim, kar je s kladivom odstranil s skal na morskem dnu, v tišini in temi Neptunovega kraljestva, ki jo je zmotil le žarek potapljaške baterije in udarci kladiva. Bog morja še vedno prijateljuje s človekom ribo Baturom in mu je ponovno pustil vrnitev. V zadnjih sekundah, preden se potapljač povzpne na barko, spremljevalec Alen pošlje sporočilo Ivovi ženi Marini, da je vse v redu. Marina za razliko od Iva ljubi planine in ji niso tuje tudi naše gore. V šali sem jima dejal: »Ivo uvik (vedno) doli, a žena uvik gori.« Kaj in kako si pri tem predstavljate, pa veste samo vi, jaz imam svojo razlago. In še zaključek delavnika. Po vplutju v komiško luko sledi dogovor za naslednji delovni dan, seveda, če bodo vremenski pogoji ugodni. Kam gredo nabrane korale? Ko se nabere določena količina, pride ponje trgovec iz Italije. V povprečju jih na potop naberem okoli kilograma, velikokrat malo ali skoraj nič. Kje pa se konča njihova pot, pa ne morem reči. Koliko časa misliš še opravljati svoj poklic? Voljo imam, kondicijo tudi, počutim se dobro, torej še kar nekaj časa. Svoj poklic imam rad. Ljubim morje. Kot si videl, imam novo večjo barko, s katero bomo verjetno že septembra zapluli tudi do otoka Svetac. Ponovno boš lahko krmar v mojem spremstvu. Po tridnevnem ciklusu potopov, sledita po navadi dva dneva odmora. Takrat se Ivo posveti družini, delu doma, vinogradu. S prijatelji zvečer rad zapoje klapsko pesem, kar mi kot pevcu klape Mali grad vedno ugaja. Redko ga vidite popiti kozarec vina, pa četudi je to ob priložnosti, kot rečejo v viškem dialektu – Grem na korte. (Grem kartat.) – kjer je to skoraj del folklore. Veselim se ponovnega srečanja in druženja s človekom ribo, da sem lahko ob bivanju na otoku del njegove posadke in prijatelj žive legende Iva Vidovića-Bature. Ko boste šli naslednjič mimo kakšne prodajalne z nakitom in videli ogrlico ali uhane s koralami, ki so najlepše možne rdeče barve in iz Jadranskega morja, pomislite, da jih je iz teme morskih globin in smrtnega objema, tam, kjer so najlepše, pri otoku Biševo, na površje prinesel prav Ivo Vidović-Batura. 26 Julij 2015 6/30/15 4:45 PM Oglasi Kamniška urgenca do nadaljnjega ostaja Organizacija dežurne službe ostaja, kot je bila. Šele po večletnem prehodnem obdobju se bo stroka na osnovi podatkov iz dispečerskih centrov ponovno odločala, ali bo posegla tudi v organizacijo dežurne službe in če, kako. V zadnjih nekaj tednih je še posebej v Kamniku in Komendi predlog Pravilnika o delovanju nujne medicinske pomoči dvignil kar nekaj prahu. Kaj ga tudi ne bi, saj je predvideval ukinitev urgentne službe, ki jo izvaja kamniški zdravstveni dom. Izziva smo se člani posameznih političnih strank in civilnih iniciativ lotili na zelo različne načine, kako uspešni smo bili, pa boste seveda lahko ocenili krajani sami. Bodimo realni – novi pravilnik o delovanju nujne medicinske pomoči prinaša kar nekaj izboljšav. Na primer nova dispečerska centra, ki bosta poleg že obstoječega imela natančen pregled, kjer in na kakšni vožnji je kateri od reševalnih avtomobilov. Poleg tega bodo v vseh ekipah enako usposobljeni reševalci, v urgentnih centrih pa jih bodo pričakali zdravniki specialisti urgentne medicine. Za LO SMC Kamnik Komenda je ključno, da z novim pravilnikom tudi prebivalci naših dveh občin samo pridobivajo. Zato smo v preteklih tednih s strokovnimi argumenti, povezanimi z uveljavitvijo pravilnika, seznanili tako ministrico za zdravje kot tudi organe stranke SMC. Pri tem velja poudariti, da smo poleg strokovnih argumentov naših članov posredovali tudi argumentacijo, ki jo je pripravilo vodstvo Zdravstvenega doma dr. Julija Polca v Kamniku. Zato še s toliko večjim veseljem sprejemamo nedavno odločitev ministrice za zdravje, da se uvede daljše prehodno obdobje uvedbe nujne medicinske pomoči, katerega trdno podpira tudi poslanska skupina SMC. Pri tem še posebej pozdravljamo stališče, da v prehodnem obdobju ostane trenutno stanje nespremenjeno – tako glede ambulant kot dežurnih služb. Povedano enostavneje – v prehodnem obdobju, ki bo sledilo uveljavitvi novega pravilnika, sprememb v organizaciji nujne medicinske pomoči ne bo. V tem času bo stroka natančno analizira intervencije na nivoju celotne države ter z dispečerskih centrov pridobila zelo zanesljive podatke o tem, koliko časa je potrebnega, da medicinska ekipa lahko ustrezno odreagira. Šele na podlagi te analize se nato lahko ocenjuje, ali se bo posegalo tudi v organizacijo dežurne službe in če, kako. Naj na tem mestu še enkrat jasno poudarimo: tudi v prihodnosti si bomo člani in vodstvo LO SMC Kamnik Komenda trdo prizadevali za vse rešitve, ki bodo zagotavljale boljše storitve za vse državljane. Novi pravilnik z daljšim prehodnim obdobjem ohranja sedanjo organizacijo neprekinjenega zdravstvenega varstva in ji dodaja dobro organizirano nujno medicinsko pomoč. To pomeni, da bomo na boljšem prav vsi. Lokalni odbor SMC Kamnik Komenda Julij 2015 KN_188_Julij_2015.indd 27 27 Kamniške novice 6/30/15 4:45 PM Šport Tudi kamniški športniki v Bakuju Triatlon Kamnik Letos so premierno v Bakuju v Azerbajdžanu organizirali Evropske igre, ki se jih je udeležilo tudi nekaj kamniških športnikov. Prvi tekmovalni dan sta nastopila oba člana kamniškega gorsko kolesarskega kluba Calcit Bike Team. V olimpijskem krosu sta v dresu slovenske reprezentance svoje delo opravila dobro. Tina Perše je bila 14., Gregor Krajnc pa 30. Na igre sta odpotovala tudi dva slovenska lokostrelca, Den Habjan in Jaka Komočar. Z 9. mestom v posamični konkurenci se je izkazal Den Habjan. Ta je odlično speljal prvi dvoboj proti Belorusu Pavlu Dalidovichu, ki ga je premagal s 6:0, sledil je dvoboj proti odličnemu Špancu Juanu Rodriguezu, ki ga je izločil s 7:1. Uvrstitev med osem najboljših pa mu je preprečil Francoz Daniel Lucas, ki je Dena premagal s 6:0. Jaka Komočar je zasedel 33. mesto. Moška ekipa Habjan, Komočar, Bizjak je končala na 9. mestu. 22. dnevi vaterpolistov Slovenije Tudi letos je Triatlonski klub Kamnik na terenih pod Skalco organiziral Ambrož Triatlon Kamnik. Tekmovanje so odprli najmlajši v kategoriji »Cici triatlon«, nadaljevalo se je s super sprint triatlonom, triatlonom za vse, štafetami in končalo s sprint triatlonom. V slednji kategoriji je med ženskami postala absolutna zmagovalka Nataša Nakrst, drugo mesto je zasedla Nina Mandl, tretje mesto pa je pripadalo Katji Hočevar. Med moškimi je bil absolutni zmagovalec Jure Majdič, drugo mesto je pripadlo Urhu Klenovšku in tretje mesto Klemnu Bojancu. Balinarski turnir na Duplici 22. dnevi vaterpolistov Slovenije, ki jih vsako leto odlično organizira Vaterpolsko društvo Kamnik, so se začeli že v petek, ko sta se za žogo v vodi borili ekipi Kamnik modri in Kamnik beli. Slavili so slednji z rezultatom 15:13. V dveh dneh se je na kamniškem bazenu Pod Skalco pomerilo 19 ekip v štirih kategorijah, mladi kamniški vaterpolisti pa so dvakrat osvojili 2. mesto. V finalu do 11 let je na mednarodnem turnirju sodelovalo 10 ekip. V finalu sta se pomerili ekipi Triglava in Kamnika, zmago pa si je priborila ekipa Triglava z rezultatom 6:2. V polfinalu pokala do 13 let so kamniški vaterpolisti visoko premagali Ljubljančane in z rezultatom 14:3 zasluženo slavili zmago. V finalu sta se tudi v tej kategoriji pomerili ekipi Triglava in Kamnika. Tudi tu so bili boljši Kranjčani, ki so zmagali z 9:8. 786 minut košarke na Duplici Prizadevni člani Košarkarskega kluba Kamnik so tudi letos organizirali tradicionalno prireditev »786 minut košarke«. Na igrišču za Vilo na Duplici se je maraton začel ob 8. uri, vsem gledalcem pa so se predstavile različne kategorije kamniških košarkarjev. Članska, mladinska in veteranska ekipa Calcit Basketball se je pomerila proti ekipam Sport Caffe, Duplice in Kamnika. Svoje košarkarsko znanje so lepemu številu gledalcev prikazale tudi mlajše selekcije kluba Calcit Basketball, in sicer selekcije U-11, U-13 in U-15, ki so nastopale od 11. do 16 ure. Maraton se je končal v večernih urah. Pestro dogajanje na odbojkarskih igriščih Tudi na igrišču za odbojko na mivki Pod Skalco so se minula dva tedna igrale zanimive tekme. Tretji teden v juniju je bil rezerviran za državno prvenstvo do 19 let v odbojki na mivki v ženski in moški konkurenci. Med dekleti je med 21-imi ekipami slavila primorska dvojica Marušič/Marušič, v moški (22 ekip) pa štajerska dvojica Šijanec/Plahutnik. Kamničanke so na koncu zasedle 9. mesto. Zadnji vikend v juniju pa so se na odbojki na mivki merile vse bolj priljubljene ekipe v mešanih dvojkah. Med seboj se je merilo 14 ekip, na koncu sta slavila Novak in Vidovičeva, pred domačinoma Žanom Bezjakom in Petro Vrhovnik, tretja je bila dvojica Cestnik ter Kačeva. Kamniške novice KN_188_Julij_2015.indd 28 Balinarski klub Duplica je prejšnji vikend organiziral turnir v balinanju za Pokal občine Kamnik, ki se ga je udeležilo 18 ekip iz cele Slovenije, med tekmovalci je bilo tudi nekaj nekdanjih odličnih balinarjev, ki so posegali tudi med najboljše svetovne balinarje. Na koncu so bili najboljši igralci ekipe Budničarja, druga je bila ekipa Tivoli iz Ljubljane, tretja pa ekipa BS Tehnik. Četrto mesto so zasedli Komendčani, peto pa domačini. Turnirji na Duplici so poznani po odlični organizaciji in takšen je bil tudi ta. Moto dirke na Duplici Kamniški klub Sport Touring club Panther je junija na kamniški povezovalki organiziral štiriurno ekipno vztrajnostno dirko motorjev do 50 ccm za Veliko nagrado Kamnika. Tekmovalo je 33 ekip, med njimi tudi nekaj ženskih. Dirka je bila izredno dobro sprejeta med številnimi gledalci, ki so lahko uživali v vratolomnih vožnjah. Na koncu je slavila ekipa Ciao racing team pred ekipo Modrih dirkačev. Žan Podboršek tretji Žan Podboršek je na jubilejnem 20. svetovnem pokalu WAKO ''Bestfighter'' v Riminiju v Italiji, na katerem je nastopilo preko 2000 tekmovalcev, osvojil tretje mesto. Šestnajstletni Žan je sicer član športnega društva SONKAL iz Mengša, s svojim rezultatom pa se je močno približal reprezentanci, ki bo avgusta nastopila na evropskem prvenstvu v Španiji. MTB Terme Snovik – Črnivec TD Tuhinjska dolina in Terme Snovik sta v juniju organizirala že tradicionalni deseti gorski kolesarski vzpon Snovik – Črnivec. V lepem sončnem vremenu se je zbralo 54 kolesarjev, ki so se pomerili v odrasli in otroški kategoriji. V odrasli kategoriji je zmaga pripadla cestnemu kolesarju Roku Korošcu iz KD Rog, ki je izboljšal tudi rekord proge. Drugo mesto je osvojil Boštjan Hribovšek iz KD Calcit Bike Team, tretje mesto pa sta si delila Peter Zupančič in Jure Belak. Cico 1. 28 Julij 2015 6/30/15 4:45 PM Oglas SPECIALIZIRANA PONUDBA Vse za hlajenje GOSPODINJSKI POMOČNIKI Vse za pranje in pomivanje Ponudba velja od 18. 6. do 31. 7. 2015 oziroma do prodaje zalog. Vse za kuhanje Mali gospodinjski aparati Vse za likanje in sesanje Kombiniran hladilnik NRK6191GX Gorenje A+ energijski razred 222 lit. prostornina hladilnega dela 85 lit. 5kg/24h prostornina zamrz. dela zmogljivost zamrzovanja NO-FROST v zamrzovalnem in hladilnem delu, za preprečevanje nastajanja ledu Odlikujejo ga tehnologije, ki ustvarjajo idealne pogoje za živila Palični mešalnik HR1672/90 Philips 800 W moč Robotski sesalnik 785 Irobot rezila iz titana za daljše ohranjanje ostrine merilni vrč 1,2 lit. SERIJA 7 z izboljšanim programom omogoča do 50% podaljšanje življenske dobe baterije glede na serijo 6 metlica za stepanje primeren za lastnike hišnih ljubljenčkov sekljalnik s prostornino posode 1 lit. vgrajen nov, izboljšan košek s HEPA filtrom 1x navidezni svetilnik, 1x virtual hallo pet (robot obide posode s hrano in vodo in jih pusti nedotaknjene), 2x HEPA filter barva: inox dim. v/š/g: 185 x 60 x 64 cm + DARILO Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. več informacij na: www.mtehnika.si Copati Irobot 49999 5999 47999 redna cena: 559,90 redna cena: 549,99 Obiščite NAS v LjubLjani SAVA OBVOZNICA STADION STOŽICE Center tehnike in gradnje v BTC Ljubljana Nasproti Koloseja, tel.: 01 547 44 44 POKOPALIŠČE ŽALE BTC CITY PARK Center tehnike in gradnje v Črnučah KOLOSEJ Pot k sejmišču 32, tel.: 01 560 61 00 Julij 2015 KN_188_Julij_2015.indd 29 29 Kamniške novice 6/30/15 4:45 PM Mali oglasi Brezplačni mali oglasi! Male oglase lahko pošljete s priloženim kuponom v kuverti na naslov: IR image d. o. o., Kamniške novice, Medvedova 25, 1241 Kamnik, na kuverto pa napišite še »Mali oglasi«. Za resničnost in vsebino objavljenih malih oglasov in sporočil odgovarja izključno naročnik. Uredništvo si pridržuje pravico, da preveri verodostojnost vsebine malih oglasov, prav tako si pridržujemo pravico krajšanja malih oglasov. Oglasov po telefonu ne sprejemamo, niti ne posredujemo naslovov oglaševalcev! Pišite čitljivo in razumljivo! Pri objavi bomo upoštevali le oglase do 10 besed. Oglase za naslednjo številko Kamniških novic sprejemamo do petka, 21. avgusta 2015, in bodo objavljeni v reviji, ki bo izšla 28. avgusta 2015. Malih oglasov po elektronski pošti iz objektivnih in zakonskih razlogov ne sprejemamo več. Posebno obvestilo: storitvenih malih oglasov ne objavljamo več! Prodam • Gumenjak Caribe (4,3 m) z motorjem Honda BF50, letnik 2010 s prikolico, 6.300 evrov. 041 791 410 • Namizna krožna žaga, vibracijski brusni stroj, ročni krožna žaga. 031 338 749 • Renault 8, bordo rdeč, široka platišča, let. 1969, prevoženih 42.000 km – registriran starodobnik za 3.800 evrov. 031 327 240 • Pralni stroj in pečico Whirpool, rabljeno 2 leti, 350 evrov. 041 297 894 • Žensko kolo Rog, 28 col, 21 prestav, vzmetenje spredaj, zadaj; cena po dogovoru. 031 710 743 • Diatonično harmoniko, ohranjeno, s tremi dodatnimi poltoni. Cena po dogovoru in ogledu. Mengeš. 041 975 030 • Tipkarski pisalni stroj Unis, popolnoma ohranjen, ugodno. 031 410 843 • 2 dekliška kostuma (lahko za birmo ali obhajilo), od 10 do 14 let. Cena za kom 10 evrov. 031 410 843 • Potovalni kovček z ojačanim kovinskim podstavkom. 031 410 843 • 10 kg volne za ročno pletenje in različne kose blaga. 031 410 843 • Kozličke za nadaljnjo rejo ali zakol. 041 581 485 • Ženski črn krznen dolg plašč. 031 766 043 • Moški usnjen dolg plašč. 031 766 043 • Žensko kolo, ima luči in zavore. 031 766 043 • Novo Boschevo brusilko na baterijo 220 V, 9,6 Vat. 031 766 043 • Nov električni žar, kvaliteten, primeren za teraso ali balkon, 80 evrov. 01 - 08/ 3823 342 • Črpalko, toplotno, Tč2 Vzrtje 231 eco Termotehnika, rabljena eno sezono. 041 508 787 • Električni namizni žar, 20 evrov. 051 251 496 • Šivalni stroj Ruža Stepbagat, 30 evrov. 041 234 819 • Cisterno za kurilno olje, 2500l, novo. 01 7239 350 • Ford Focus, 2008, prodam, redno servisiran, cena po dogovoru. 070 833 538 • Htc Desiere 200 black, star 1 leto, v garanciji, 25 evrov. 041 772 067 • Burde s kroji in slovenskim prevodom. 051 215 584 • Kombinezon z jakno, črn, usnjen, za motor, št. 40 prodam. 051 215 584 • Gobeline, različni motivi. 051 215 584 • Zibko leseno rjavo. 051 215 584 • Zelo lep predalnik – star 130 let – obnovljen. 040 578 007 • Sončna očala Ray ban Aviator, kot nova. 20 evrov. 031 506 942 • Bel usnjen dvosed in trosed za 330 evrov. 041 259 373 • Profesionalni sušilec prostorov Dautherm Omega Air Cdt 35 (pol cene). 031 371 671 • Kostim za vsako priložnost, št. 42-44, olivno zelene barve, 30 evrov. 031 206 373 • Lesene stopnice prodam in podarim preprogo. 01/721 28 09 • Avtosedež Kiddy Infinity pro – varen, lahek in udoben. Ugodno. 051 359 353 • Klasični parket 12x12xm kocke, rabljen, in vzmetnico 200x180cm, malo rabljeno. Ugodno. 031 573 208 • Mikrovalovno, kot nova, 30 evrov. 051 251 496 • Nova kuhinjska pipa, 20 evrov. 051 251 496 • Novo elegantno moderno moško obleko Emposio Gv, št. 48, temno sive barve. 041 652 492 • Rabljeno 10l škropilnico Solo. 100 evrov. 041 265 073 • Po simbolični ceni raznovrstno • • • • • • • • • • • • • • • • oblačilo in obutev za fanta od 8 do 10 let. 051 219 847 Gorilec na pelete, polž, zalogovnik prodam za 1.050 evrov, zraven podarim peč Kiv. 041 670 662 Narodno nošo v kompletu, št. 40-42, cena po dogovoru. Niža je z avbo ženska. 041 676 639 Hladilnik, odlično ohranjen, z zamrzovalnikom (2 predala), z navodili, 140x50; 70 evrov. 08 3811 790 Ohranjeno peč na kurilno olje do 80m2 ogrevanja prostora – poceni. 041 374 842 Nov nerjaveči bojler 260l za sanitarno vodo (rostfrei), 300 evrov ali po dogovoru. 041 862 118 Novo vrtno garnituro iz hrastovega lesa, klopi so z naslonom. 041 374 842 Otroški voziček (kombiniran) Jane Slalom pro – v modro-bež barvi. Ugodno (lupinica, torba, prevleka pred dežjem). 041 455 552 Prenosno posteljico v modri barvi. 041 455 552 4x jeklena platišča z gumami Em+s 165-70-14 v dobrem stanju. 040 283 725 Otroško kolo, modre barve, gorsko, junior tornado mtb-20, 50 evrov. 031 675 164 Renault Megane – Senic 2.0-16V štirikolesni pogon, letnik 8.12.2000 – 161000km, ohranjen, cena 2.800 evrov, reg. do 8.12.2015. 041 374 842 Sedežno garnituro (rdeče barve) dobro ohranjeno. Cena po dogovoru. 031 488 294 Sterilizator Avent, novi koš za pleničke Tommee Tepee, novi nosni aspirator – elektronski, cena po dogovoru. 041 826 209 Električni skiro do 70kg, ima mala kolesa in sedež. 60 evrov. 031 766 996 Polnilec ACP-12E 2 kom., za starejše tipe Nokie, 3.5 mm debeli vtič. V kompletu ali posamezno. 031 496 666 Hišni polnilec, slušalke za prostoročno telefoniranje, USB kabel in program Samsung PC studio 3 za Samsung SGH L700. V kompletu ali posamezno. 031 496 666 Kupim • Kupim po ugodni ceni štedilnik na trda goriva z dimenzijo 830x540x405 mm znamke Plamen, lepo ohranjen. 070 291 393 • Kupim razne stare predmete, odlikovanja, značke, bajonete, razglednice, kovance, knjige, slike, kipce in podobno. 051 740 430 • Avtomobil kupim od letnika 1998 naprej. 031 264 290 • Kupim zavijačko za gorenjsko narodno nošo. 041 737 452 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • hišo, 304m2, podaljšana 4. gr. faza, l. 2005, 1543m2 zemljišča, vpisana v zk, cena po dogovoru, izkaz po projektu; 041 442 303 Prodam v Črnučah v I. nad. bloka, popolnoma na novo obnovljeno in opremljeno stanovanje 49m2 z vsemi dodatnimi priključki in parkirno mesto pred blokom (ugodno). 041 371 164 Prodam 2-sobno stanovanje v Kamniku, 61m2, 3/4 nadstropje, l. 2007, 2 garažna prostora, el=C, 95.000 evrov. 040 278 271 Odam garažo na Kranjski cesti v Kamniku. 051 864 459 Prodam nedokončano hišo 80m2, Stara Sela 11 v Tuhinju. 041 854 422 Hišo v Nožicah prodam, 200m2, parcela 600m2. 031 506 942 Oddam delno opremljeno stanovanje v centru Domžal, 45m2. 031 509 777 Prodam stanovanje 47m2 na Groharjevi, Kamnik, pritličje. 041 816 752 Oddam stanovanje v starejši hiši v Trzinu, cena po dogovoru. 051 639 271 Prodam bivalni vikend v Tuhinjski dolini, poznan kot Gostišče Kekec nad Kozjakom. El-D. 051 651 012 Z 10. julijem 2015 oddam manjše stanovanje v hiši na Rodici. 041 712 360 Kompletno obnovljeno garsonjero v Kamniku 40m2 menjam za enosobno stanovanje po dogovoru. 051 369 856 V Kresnicah prodam takoj vseljivo dvodružinsko hišo z vrtom. 80.000 evrov. 041 746 898 Oddam 3-sobno stanovanje, delno opremljeno, ugodni pogoji, takoj vseljivo. 031 620 020 Prodam hišo oz. bivalni vikend pri Vranskem, parcela 2445m2. 041 744 597 ali 031 359 159 Garažo na Zupančičevi v Domžalah oddam v najem. 031 567 853 Prodam hišo 180m2 / menjam Gabrovka nad Litijo 8660m2 z bio sadovnjakom in svojo hladilnico, sončna lega, urejen dostop. 068 615 181 Hiša, Mengeš, 1976, adaptirana 2008, 276m2, 530m2 parcela, velik vrt, plin. optika, mirna lokacija. 051 626 052 Prodam zazid. parcelo ca 950m2 okolica Domžal. 031 291 569 Na idealni lokaciji prodam trisobno 108m2 stanovanje z vrtom, takoj vseljivo. 041 334 089 Kočo na Veliki planini, na Riglju, prodam. 041 688 145 Podarim • Mizo, 80x120 cm, 4 stoli, masiva temno rjava in šivalni stroj Mirna. 031 246 007 • Posteljo in jogi 200x90, lepo ohranjeno, podarim. 041 349 354 • Vzmetnico dimenzije 90x200 in 120x60. 041 389 506 • Moško gorsko kolo, staro 12 let. 031 622 290 • Podarim tri polnilce za Acer Taurus, Nokio 3510i in Samsung E serije (v okvari). 031 496 666 Nepremičnine • V Kamniku prodam 1,5-sobno pritlično stanovanje, 53m2. 041 295 775 • Prodam 1,5-sobno pritlično stanovanje v Kamniku. 041 937 839 KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed) • V Kamniku, Tunjiška c., oddam opremljeno enosobno stanovanje. Ime in priimek: 01 8323 478 • Oddam v najem parkirni prostor v Naslov: Domžalah – Krizant – klet. 031 338 749 Razno • Oddamo večnamenski prostor 45m2, Telefon: • Nega in oskrba starostnikov in invaliprimerno za zahtevno skladišče Status: (prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo ...) dov na domu – ugodno. 051 359 353 – možno za bivanje. Wc in kuhinja ločena. 041 831 446 • Podarite odvečne knjige, priročnike? Pokličite, pridem z veseljem, jih • Oddam stanovanje v visokem odpeljem in ohranim. 030 996 225 pritličju, s pokrito teraso, atrijem in dvema parkirnima mestoma, 5 min Vsebina: • Prosim, če mi kdo podari sesalec. iz Kamnika. 041 751 266 01 729 14 40 • Kočo na Veliki planini, popolnoma • Zaposlimo kvalificiranega kuharja z obnovljeno, prodam. 040 554 000 izkušnjami. Gostišče Juvan Domžale. 041 710 750 • Kupim kmetijsko zemljišče ali gozd. 040 554 000 • Brezplačen odvoz bele tehnike ter vseh kovinskih predmetov. 040 780 078 • V Gorenjah nad Blagovico prodam Kamniške novice KN_188_Julij_2015.indd 30 30 Julij 2015 6/30/15 4:49 PM SUZUKI / S-CROSS 1.6 4X4 Elegance 19.500 € Jimny 1.3 AC 4x4 16.890 € novo, 2015, 0 km, parkirni senzorji, avtomatska novo, 2015, 0 km, klimatska naprava, abs, klimatska naprava, Bluetooth povezava ... elektični pomik stekel, el. nastavljva ogledala ... 9.999 € Vitara 1.6 4WD Comfort 16.800 € Swift 1.2 Deluxe novo, 2015, 0 km, klimatska naprava, tempomat, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala ... novo, 2015, 0 km, klimatska naprava, abs, esp, elektični pomik stekel, el. nastavljva ogledala ... 5 vratni, novo, 2015, 0 km, avt. klimatska naprvava, abs, esp, elektični pomik stekel ... MINI / Mini ONE 75kW 3V 21.208 € Mini Cooper 5V 24.598 € Klemen, GSM: 051 609 013 Swift 1.2 Comfort Blanka, GSM: 041 644 747 Mini Countryman SD 35.180 € Countryman D Chili 28.290 € novo, 2015, 0 km, avt. klimatska naprava, abs, steptronic menjalnik, pepper paket ... novo, 2015, 0 km, klimatska naprava, kovinska novo, 2015, 0 km, avt. klimatska naprava, abs, novo, 2015, 0 km, avt. klimatska naprvava, barva, Salt paket, multifunkcijski usnjen volan ... Chili paket, steptronic menjalnik, naslon za roko ... abs, esp, elektični pomik stekel ... 320d xDrive touring 530d A/T BMW / 37.968 € rabljeno, 2014, 15.013 km, alu platišča, avtomatska klimatska naprava, parkirni sezorji ... 25.580 € rabljeno, 2010, 166.069 km, xenon žarometi, tempomat, avtomatski menjalnik ... 12.250 € 520d xDrive M-optic 43.990 € rabljeno, 2013, 48.600 km, klimatska naprava, alu. Platišča, ogrevani sedeži, cd radio, el. Pomik stekel ... rabljeno, 2014, 25.321 km, xenon žarometi, tempomat, avtomatski menjalnik,navigacijski sistem, usnjeno oblazinjenje ... EOM 0% Mini Cooper 26.028 € novo, 2015, 0 km, avt. klimatska naprvava, abs, esp, elektični pomik stekel ... Rok, GSM: 051 212 969 320d ED 15.490 € 520d Touring rabljeno, 2011, 164.148 km, alu platišča, pdc, xenon, športno sedeži, unjen športni mfc volan ... RABLJENA VOZILA / Suzuki SX4 1.6 4X4 12.300 € S40 1.8 1.890 € rabljeno, 2000, 211.112 km, klimatska naprava, daljinsko centralno zaklepanje, električna stekla, radio, abs ... od 22.990 € I3 BEV od 36.990 € rabljeno, 2011, 150.030 km, alu platišča, pdc, novo, 2015, 0 km, doseg 160 km, hitrost 150 km/h, usnjen volan, navigacija, avtomatik, usnje ... pospešek 7,2 s, subvencija za vozilo 5.000 € ... Robert, GSM: 051 371 251 V60 ocean race 13.990 € rabljeno, 2011, 160.679 km, alu platišča, avtomatska klimatska naprava, parkirni sezorji, tempomat, navigacijski sistem ... sEstavljanka Range Rover Sport 14.390 € rabljeno, 2006, 233.000 km, avtomatska klima, ESP, 5 x AIR BAG, servo volan, servisna knjižica, DCZ, el.pomična stekla, bi-xenon ... 5.300 €* 2014 5.300 €* 2015 kaskO gratis* 5.300 €* 2016 * Primer izračuna lizinga: Maloprodajna cena vozila 15.900 EUR z vključenim DDV, plačilo ob sklenitvi pogodbe znaša 5.300 EUR, sledita še dva letna obroka po 5.300 EUR. Pri izračunu je uporabljena fiksna obrestna mera 0%, stroškov sklenitve oz. vodenja pogodbe ni. EOM (efektivna obrestna mera) znaša 0%. EOM se sprememni, če se spremenijo parametri izračuna. V ponudbo je vključeno tudi brezplačno kasko zavarovanje in zavarovanje proti kraji, ob pogoju, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti (obvezno zavarovanje) sklenjeno pri družbi SKB Leasing d.o.o.. Zavarovanje ostalih rizikov je opcijsko in plačljivo posebej. Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,2-5,9 l/100km in 110-135 g/km, emisijska stopnja: EURO5, EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0064-0,1616 g/km, trdi delci: 0,00017-0,00027 g/km, število delcev: 0,01-0,05 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. 080 88 83 www.suzuki.si Brezplačni info Avto Aktiv Intermercatus d.o.o. / Ljubljanska cesta 24 / Trzin / t: 01 560 58 00 / odpiralni čas: pon-pet 8.00-18.00 KN_188_Julij_2015.indd 31 www.avto-aktiv.si 6/30/15 4:45 PM Renault KADJAR Nehaj opazovati. Začni živeti. Renault Kadjar s štirikolesnim pogonom*. *Na voljo pri različicah Xmod in Bose Edition Poraba pri mešanem ciklu 3,8 - 5,8 l/100 km. Emisije CO2 99 - 130 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0155- 0,0536 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00007 - 0,00142 g/km. Število delcev (x1011): 0,08 - 14,51. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Osvaja najvišje vrhove. Tako kot vi. renault.si Renault priporoča Vaš trgovec Cerkljahvna Gorenjskem, Vašvtrgovec Ljubljani PREŠA, D.O.O., CERKLJE AVTOHIŠA IN NJENO URADNO IME Slovenska cesta 51, 4207 Cerklje na Gorenjskem Naslov trgovca v eni vrstici KN_188_Julij_2015.indd 32 Vaš trgovec v Domžalah AVTO SET-SETNIKAR d.o.o. Dragomelj 26, 1230 Domžale 6/30/15 4:46 PM
© Copyright 2024