KAMNIK Z OKOLICO – RAJ ZA POHODNIKE
Več kot popoln oddih. Tako blizu. KAMNIK Z OKOLICO – RAJ ZA POHODNIKE Kamnik leži na prehodu med Ljubljansko kotlino in Kamniško-Savinjskimi Alpami. V srednjem veku je ugodna lega omogočila razvoj naselja v mesto, danes pa Kamnik ravno zaradi lege predstavlja odlično izhodišče za izlete v naravo ter pohod ništvo. Številne pohodniške poti po dolinah, hribih in gorah v okolici Kamnika vas vabijo, da jih odkrijete in vzljubite. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik Glavni trg 2, 1241 Kamnik 01/831 82 50 tic@kamnik-tourism.si www.kamnik-tourism.si Delovni čas: poletje: vsak dan od 9.00 do 21.00 preostali del leta: ponedeljek - sobota: 10.00 - 18.00, nedelja, prazniki: 10.00 - 14.00 V vodiču boste našli opise poti, ki so primerne za vsakogar; za tiste, ki si želite lahkotnega sprehoda po ravnini in tiste, ki se radi povzpnete do najvišjih vrhov. Ob vsakem opisu poti so podani težavnost, čas hoje in informacije o ustrezni opremi, na podlagi česar boste lažje izbrali pot, ki je primerna vašim zmogljivostim in ustreza vašim željam. Poleg tega opisi obsegajo tudi namige o zanimivostih, turistični ponudbi ob poti ter nadaljnjih destinacijah vrednih ogleda. Pri vsem tem pa ne gre pozabiti na ustrezno športno ali planinsko obutev, nahrbtnik z malico, pijačo, vrečko za smeti, dodatnimi oblačili, pohodnimi palicami … Na kratko: s seboj morate imeti vse tisto, kar vam bo omogočilo prijetno in varno preživljanje prostega časa v naravi. Če se na raziskovanje poti ne bi želeli podati sami ali pa bi radi več izvedeli tudi o znamenitostih na poti, potem je prava izbira najem vodnika, ki vam bo okolico mesta v naročju planin še bolj približal. Naj vam zaupamo, da naša občina skriva še marsikaj drugega kot le pohodniške poti. Zato je Kamnik z okolico pravi odgovor za vse tiste, ki iščete več kot popoln oddih. Neokrnjena narava, živahno kulturno dogajanje in bogata zgodovina, ki se odraža skozi številne arhitekturne znamenitosti, obljubljajo nepozabne pustolovščine. Založil in izdal: Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, 2013, zanj direktorica Urška Kolar Oblikovanje: Alten10 Pri pripravi vsebine sodelovali: Alenka Hribar, Nina Klisarič, Bojan Pollak Lektura: Aleksandra Jezeršek Matjašič Fotografije: Alenka Hribar, Nina Klisarič, Bojan Pollak, Primož Hieng ter arhiv Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Vir kart: Geodetska uprava Republike Slovenije © Copyright: Zavod za turizem in šport v občini Kamnik Tisk: SIMPRO d.o.o. Vse pravice pridržane. Nobenega dela te publikacije ni dovoljeno reproducirati in shranjevati na katerikoli način – elektronsko, mehanično, fotografsko na kateremkoli mediju z možnostjo reproduciranja v katerikoli obliki in načinu brez predhodnega dovoljenja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik. Informacije o turističnih znamenitostih v občini in možnostih najema vodnika dobite v turistično informacijskem centru na Glavnem trgu v Kamniku, z veseljem pa vam bodo na pomoč priskočili tudi posamezni lokalni turistični ponudniki. Ne pozabite tudi Okuse Kamnika, nabor kamniških jedi, in doživite kulinarično stran Kamnika. Lokalni turistični ponudniki vam bodo z veseljem postregli s tipičnimi dobrotami Kamnika in okolice. Naj vas korak zanese v objem Kamniško-Savinjskih Alp, kjer vas čaka neokrnjena narava, ki z roko v roki z živahnim kulturnim dogajanjem ustvarja številne možnosti za nepozabna doživetja. Naj odkrivanje novih poti postane vaš način življenja in naj vas pri tem nič ne ustavi. Niti slabo vreme niti ura dneva. Srečno na vaši poti in uživajte v štetju svojih korakov! KAMNIK Z OKOLICO 13 11 12 9 10 8 6 7 4 2 3 1 5 OPOZORILO V vodiču so predstavljeni osnovni opisi poti. Več o poteh, pripravah na pot in zahtevnosti si preberite v planinskih vodičih ali pa informacije poiščite na pohodniških zemljevidih ali pri ponudnikih. KODEKS LEPEGA VEDENJA V NARAVI • Ne trgamo gorskega cvetja in upoštevamo predpise o nabiranju rož in gob. • Nismo preglasni, ne kričimo, ne predvajamo glasne glasbe – hrup ne moti le živali, ampak tudi ljudi. • Med hojo v skupini se prilagajamo najšibkejšemu. • Pohodnike/planince, ki jih srečamo na poti, vljudno pozdravimo. V naravi smo vsi enaki, zato se prilagajamo drug drugemu ter si pomagamo in spoštujemo. STARI GRAD (585 m) 1 NAMIG Pot lahko nadaljujete na Špico (660 m) ali Tolsto goro (734 m), možen pa je tudi sprehod do Zgornjih Palovč, kjer na začetku zaselka stoji 350 let stara Budnarjeva muzejska hiša. Izhodišče središče mesta Kamnik (390 m) Čas hoje 35 minut Najprimernejši čas primerno v vseh letnih časih Priporočamo planinska obutev in palice Zahtevnost lahka, označena pot Znamenitosti ob poti: mlinčkov gaj ruševine Starega gradu, od koder pogled seže na jug, proti Ljubljanski kotlini, na zahod proti Julijskim Alpam in na sever proti Kamniško-Savinjskim Alpam gozdna učna pot (informacijska tabla ob začetku poti, zloženka pa je na voljo v TIC-u Kamnik) Turistična ponudba ob poti: Gostišče Andeš na Starem gradu (041 649 108) Pot lahko začnemo v središču mesta Kamnik, na Glavnem trgu poleg turistično informacijskega centra. Nadaljujemo po Maistrovi ulici, do Maistrovega mostu čez Kamniško Bistrico in ga prečkamo. Nato zavijemo desno in nadaljujemo pot ob glavni cesti do križišča. Tu prečkamo cesto in zavijemo levo do smerokaza za Stari grad in table za gozdno učno pot. Pot zavije v gozd in se prične vzpenjati. Na poti si pri vrtu mlinčkov lahko postrežemo z izvirsko vodo. Na razpotju malo naprej zavijemo levo proti vrhu Starega gradu. Vrnemo se lahko po isti poti ali pa na vrhu Starega gradu zavijemo na drugo stran in spust nadaljujemo po drugi poti, ki vodi do igrišč za odbojko na mivki ter let nega kopališča Pod skalco. Tu zavijemo levo in čez 200 metrov zopet pridemo do Maistrovega mostu. Arboretum Volčji Potok (345 m) 2 ALI STE VEDELI? Arboretum Volčji Potok velja za največjo hortikulturno ustanovo v Sloveniji in se ponaša z okoli 3.500 vrstami in sortami rastlin. Izhodišče Čas hoje Najprimernejši čas Priporočamo Zahtevnost središče mesta Kamnik (390 m) 1,5 ure predvsem ob lepem vremenu, saj si ob koncu poti lahko ogledate lepote parka v Arboretumu Volčji Potok športna obutev lahka, delno označena pot Znamenitosti ob poti: srednjeveško jedro Kamnika Maistrova rojstna hiša Sadnikarjev muzej Medobčinski muzej Kamnik, Zaprice spomenik tehniške kulture - Titanova elektrarna s pomenik NOB ob Titanovi brvi in v Rudniku dvorca Spodnje in Zgornje Perovo Arboretum Volčji Potok Golf Arboretum Turistična ponudba ob poti: Gostilna Vovk (031 803 151) Bar Coprnica Arboretum Volčji Potok (www.aboretum.si, 01 831 23 45) Golf Arboretum (www.golfarboretum.si; 01 831 80 80) Z Glavnega trga v središču Kamnika pot vodi po Šutni do križišča s Kovinarsko cesto. Nadaljujemo mimo tovarne Svilanit in pred gostilno Vovk zavijemo levo ter prečkamo Kamniško Bistrico in cesto (obvoznico). Nadaljujemo skozi Perovo do zadnjih hiš v naselju. Desno dol na kolovoz in čez potok Kračjek in navzgor do gozdne ceste. Levo nekaj desetin metrov, nato desno po kolovozu in mimo domačije pri Čerenu navzdol na cesto. Po cesti gor in dol do spomenika. Tu desno po cesti skozi igrišče golfa do doma KS Volčji potok. Pri njem levo in naprej mimo službenega do glavnega vhoda v park. Motniška turistična pot 3 ALI STE VEDELI? Vrbanovčev dvojni kozolec, toplar, je zaradi dobre ohranjenosti zaščiten kot spomenik kulturne dediščine državnega pomena. Izhodišče Motnik (432 m) Čas hoje 2 uri Najprimernejši čas primerno v vseh letnih časih Priporočamo planinska obutev in palice Zahtevnost lahka označena pot (smerokazi z motniškim polžem) Znamenitosti ob poti: ostanki vhoda v nekdanji premogovnik pranger – sramotilni steber muzej pritlikavega nosoroga kužno znamenje Vrbanovčev dvojni kozolec, toplar Krevlov mlin na Beli cerkvi sv. Jurija in sv. Magdalene ruševine motniškega gradu Turistična ponudba ob poti: Točka TIC: možen je voden ogled poti s predstavnikom Turističnega društva Motnik (www.motnik.net, 041 411 933) Gostilna Pri Flegarju (051 307 530) Ekološka kmetija Pr' Jernejk (www.ekogea.si, 040 753 593) Motniška turistična pot, ki je dolga 3,5 km in povezuje glavne turistične točke v okolici, se prične v središču Motnika, v parku s prangerjem. Od tu nadaljujemo pot do muzeja pritlikavega nosoroga. Mimo kužnega znamenja sledimo oznakam motniškega polža na grajski hrib, nižje pa si ogledamo obe cerkvi. Nadaljujemo in sledimo oznakam motniškega polža proti vhodu v premogovnik, čez nadvoz regionalne ceste Kamnik-Vransko. Od tu se lahko vrnemo v Motnik ali pa se odločimo za pot do Krelovega mlina na Beli. Preden se vrnemo v središče naselja, se ustavimo še pri ostankih Prešernovega rova, ki vodi v rudnik, malo naprej pa je Vrbančev kozolec, toplar, spomenik arhitekturne dediščine. Sv. Miklavž na Gori (757 m) 4 ALI STE VEDELI? Turki so na ozemlja današnje Slovenije, v tedanjo deželo Kranjsko, prvič vdrli leta 1408. Graščaki so se pred njimi skrili za zidove dobro utrjenih gradov, kmetje pa so si zavetje poiskali za zidovi, ki so jih postavili okoli cerkva. Izhodišče Terme Snovik (485 m) Čas hoje 1,5 ure Najprimernejši čas primerno v vseh letnih časih Priporočamo planinska obutev in palice Zahtevnost lahka, označena pot Znamenitosti ob poti: taborska cerkev sv. Miklavža mežnarija s črno kuhinjo Turistična ponudba ob poti: Ekološka kmetija Matevžuc, Hruševka (041 223 631) Mežnarija s črno kuhinjo – možen voden cerkve ogled s predstavnikom Turističnega društva Gora Sv. Miklavž (www.sv-miklavz.com, 041 223 631) Terme Snovik (www.terme-snovik.si, 08 08 123) Od Term Snovik se odpravimo proti naselju Snovik, kjer pri kapelici zavijemo desno. Do vasi Hruševka nas vodijo markacije ob poti. Ko prečkamo potok Hruševka v istoimenski vasi, zavijemo desno na makadamsko pot, ki nas pripelje na vrh Gore. Tu si lahko ogledamo taborsko cerkev sv. Miklavža z mežnarijo. Pot je označena z markacijami, saj se nadaljuje naprej proti Prevalu. Zgornje Palovče (657 m) 5 ALI STE VEDELI? Črna kuhinja se je v kmečkem gospodinjstvu pojavila v 2. polovici 15. stoletja. To je prostor z odprtim ognjiščem, ki je bil povezan s kmečko pečjo v sosednjem prostoru. Ker črna kuhinja ni imela dimnika, se je dim širil po prostoru - od tod tudi ime. Izhodišče Terme Snovik (485 m) Čas hoje 1,5 ure Najprimernejši čas primerno v vseh letnih časih Priporočamo planinska obutev in palice Zahtevnost lahka, označena pot Znamenitosti ob poti: termalni izvir v Vasenem, Cerkev sv. Urha na Vranji Peči, Budnarjeva muzejska hiša v Zgornjih Palovčah Turistična ponudba ob poti: Domačija Pr’Aplenčar, Potok (041 252 509) Ekološka kmetija Pr’ Jurčk (070 261 651) Lovski dom v Zgornjih Palovčah (041 615 485) Budnarjeva muzejska hiša – možen voden ogled domačije s predstavnikom Turističnega društva Kamn'k (www.domacija.com, 031 528 747) Terme Snovik (www.terme-snovik.si, 08 08 123) Pot se prične ob glavnem parkirišču Term Snovik in nas vodi v gozd, kjer se prične rahlo vzpenjati. Markacije nas vodijo čez cesto Kamnik-Ločica in skozi vas Vaseno do termalnega izvira. Tam si lahko natočimo zdravilno vodo. Na križišču malo naprej zavijemo levo in po makadamski cesti hodimo vse do Vranje Peči. Od tu nadaljujemo pot po asfaltni, a ne preveč prometni cesti do Spodnjih Palovč in naprej proti Zgornjim Palovčam, do 350 let stare Budnarjeve muzejske hiše s črno kuhinjo. Vračamo se po isti poti. Menina planina - Vivodnik (1508 m) 6 NAMIG Menina planina je predalpska kraška planota na kateri najdemo številne kraške pojave. Jespa, v bližini planinskega doma, je največje brezno na planini. Ime Menine izhaja od menihov iz benediktinskega samostana v Gornjem Gradu, ki so tu imeli svoje posesti. Izhodišče bencinska črpalka Golice ob regionalni cesti Kamnik-Ločica (575 m) Čas hoje 3 ure Najprimernejši čas predvsem v kopnem, v snegu ni priporočljiva Priporočamo pohodniške palice in planinska obutev Zahtevnost lahka, označena pot Znamenitosti ob poti: Vivodnik (1508 m) – najvišji vrh z razglednim stolpom jezero Biba jama Jespa spomenik NOB na Osekih in pri Domu na Menini planini Turistična ponudba ob poti: Dom na Menini planini (041 783 668) S parkirišča pri bencinski postaji nas strma asfaltirana cesta vodi proti Golicam, na pravo pot pa kažejo tudi planinski smerokazi za Dom na Menini planini. V Golicah nas smerokaz usmeri na kolovozno pot, ki se postopno vzpenja čez pašnike, kasneje pa preide v gozd. Nezahtevni poti sledimo s pomočjo markacij. V zadnjem delu nas table usmerijo na najvišji vrh Menine planine, Vivodnik, kjer si razgled lahko ogledamo z razglednega stolpa. Od tu je do Doma na Menini planini približno 15 minut zmerne hoje. Sv. Primož nad Kamnikom (826 m) 7 ALI STE VEDELI? Malo naprej od Velikega/Novega znamenja (kapelice) se nahaja Turški plaz. Po legendi je plaz tu odnesel turško vojsko, ki je hotela do sv. Primoža. Izhodišče Stahovica (pri tovarni Calcit, 443 m) Čas hoje 45 minut Najprimernejši čas primerno v vseh letnih časih Priporočamo planinska obutev in palice Zahtevnost lahka označena planinska pot Znamenitosti ob poti: gotska cerkev sv. Primoža in Felicijana kapelica sv. Petra in mežnarija Turški plaz Okameneli lovec Malo oziroma Turško znamenje »Umivalnik« Turistična ponudba ob poti: Mežnarija na sv. Primožu (041 353 513) NAMIG Pred Sv. Primožem se levo odcepi pot na Veliko planino mimo Pasjih peči. To je stara pot na Veliko planino, po kateri so pastirji nekoč, nekateri pa še vedno, gnali živino na poletno pašo. S parkirišča pri podjetju Calcit nas pot po strmi asfaltni cesti vodi mimo Doma lovske družine Stahovica. Od tu pot postane zložnejša. Cesta vodi do zaselka Prapretno, na desno pa se odcepi označena pot. Cesta in planinska pot se nato zopet združita v zaselku. Od tu je pot široka in dobro uhojena in nas vodi vse do cerkve sv. Primoža in Felicijana ter do male, višje ležeče cerkvice sv. Petra. Kamniški vrh (1259 m) 8 NAMIG Kamnit podor na južnem pobočju Kamniškega vrha se imenuja Slevška roža, tudi Kamniška roža. Po legendi naj bi v jami pod vrhom živel zmaj. Ko je skočil iz jame, je za seboj pustil še danes vidni skalni podor. Izhodišče parkirišče pri avtobusnem obračališču na Klemenčevem Čas hoje 1,5 ure Najprimernejši čas predvsem v obdobju brez snega Priporočamo planinska obutev in pohodne palice Zahtevnost zahtevna in strma pot, ki je v zgornjem delu v deževnem vremenu lahko zelo spolzka Znamenitosti ob poti: Marijina kapelica v Županjih Njivah Kamniški vrh Slevška roža S parkirišča pri most čez Bistričico se odpravimo do peskokopa nad zaselkom Slevo. Makadamska pot nas vodi skozi zaselek, mimo peskokopa levo navzgor in kasneje preide v kolovozno pot, ki se prek senožeti postopoma dviguje. Malo nad na pol podrto kočo gremo položno desno poprek pod Slevško rožo do grebena, po njem navzgor in levo poprek na sedlo med Planjavo in Kamniškim vrhom. Na sedlu stopimo na markirano pot, ki nas po zahodnem grebenu Kamniškega vrha vodi so cilja. Koželjeva pot - ZGORNJI DEL 9 ALI STE VEDELI? Koželjeva pot je ime dobila po znanem kamniškem planincu, nekdanjem predsedniku PD Kamnik, vodji gorske reševalne službe in slikarju gora, Maksu Koželju. Izhodišče Zg. Stahovica-Iverje (pri kamnolomu, 458 m) Čas hoje 2,5-3 ure v eno smer Najprimernejši čas od začetka pomladi do sredine jeseni Priporočamo planinska obutev in palice Zahtevnost lahka, označena pot. Po dežju je pot lahko razmočena in nevarna Znamenitosti ob poti: Veliki in Mali Predaselj slap Kopišnice pritok Kamniške Bele Mali izvirek Plečnikov lovski dvorec (imenovan tudi Aleksandrov, Titov dvorec) Spominski park – spomenik vsem umrlim alpinistom ledeniški ostanki – balvani izvir Kamniške Bistrice Turistična ponudba ob poti: International Piknik center Pri Jurju (ipc.2ya.com, 041 732 099) Planinski dom v Kamniški Bistrici (040 620 787) Pešpot se sicer prične že v Kamniku, vendar tokrat predlagamo začetek poti v Iverju. Prvi del poti nas vodi po kolovozu, ki se začne vzpenjati in oddaljevati od reke. Nato se pot zoži in se postopoma približa reki. Pot pri mostu pod spodnjo postajo nihalke na Veliko planino prečka makadamsko cesto in nadaljuje do soteske Veliki in Mali Predaselj, kjer reka najgloblje (30 m) zareže v svojo strugo. Tu se pot nadaljuje mimo mostu, kjer se odpre pogled v stene soteske, kmalu zatem pa ugledamo tudi travnik, na katerem je piknik center. Od tu pot lahko nadaljujemo proti Ple čnikovemu lovskemu dvorcu in spominskemu parku ali pa prečkamo most in nadaljujemo ob reki proti izviru Kamniške Bistrice in planinskemu domu. V e lika Planina (1666 m na najvišji točki Gradišče) 10 ALI STE VEDELI? Značilno pastirsko izročilo Velike planine je tudi trnič, slani sir hruškaste oblike, okrašen z rezljanimi »pisavami«. Trniče so izdelovali v parih, saj so s svojo obliko ponazarjali ženske prsi. Po izročilu naj bi jih fantje podarjali svojim dekletom kot izraz naklonjenosti. Danes trnič spada tudi med izbrane kamniške jedi, ki so del projekta Okusi Kamnika. Izhodišče Čas hoje spodnja postaja nihalke na Veliko Planino 40 minut, od zgornje postaje nihalke do najvišje točke Velike planine (Gradišče, 1666 m) Najprimernejši čas primerno v vseh letnih časih planinska obutev in oprema, palice Priporočamo poti po planini so nezahtevne in prehodne celo Zahtevnost leto. Orientacija na planini je otežena v primeru meglenega vremena. Za sestop/vzpon z nihalko je potrebno preveriti vozni red. Znamenitosti ob poti: Velika in Mala Veternica pastirsko naselje na Veliki planini Preskarjev pastirski muzej kapela Marije Snežne jama Kofca Gradišče – najvišji vrh Jama v Dovji Griči, Velika Vlačica alpski vrt - spomladansko in poletno cvetje Turistična ponudba ob poti: nihalka in sedežnica na Veliko planino (www.velikaplanina.si, 031 680 862) sir in kislo mleko pri pastirjih (vsaj nekaterih) Žganjeteka pri spodnji postaji nihalke (www.kamp-alpe.com, 031 226 763) Okrepčevalnica Zeleni rob in Okrepčevalnica Skodla (www.velikaplanina.si, 051 644 512 Igor Kovač) Domžalski dom na Mali planini (www.domzalskidom.si, 051 665 665) Jarški dom na Mali planini (www.jarski-dom.si, 041 676 254) Črnuški dom na Mali planini (041 621 732) Spodnja postaja nihalke dolino Kamniške Bistrice navidezno deli na dva dela. Zgornji del je preoblikoval ledenik, spodnji pa reka. Tu je tudi veliko parkirišče. Nihalka, ki vozi vse dni v letu, nas v dobrih 5 minutah popelje do zgornje postaje. Od tod se peš podamo po lepo urejeni in označeni pešpoti do Tratic (Gostišče Zeleni Rob) ali Gradišča (1668 m, najvišji vrh Velike planine). Od tu se nato sprehodimo do pastirskega naselja, Velikega stanu, ki se razteza vzhodno od Gradišča. Velika planina zaradi izjem nih razgledov ter ohranjene pastirske dediščine velja za najlepšo slovensko planino. Najbolj živahno je poleti, ko pastirji priženejo živino in ustvarijo posebno krajino. Edina bajta (pastirska koča) z ohranjeno tradicionalno ovalno obliko je Preskarjev pastirski muzej, zelo zanimiva pa je tudi kapela Marije Snežne. Pri pastirjih v poletnih mesecih lahko poskusite tudi kislo mleko in sir, lahko pa si ogledate tudi izdelavo sira, ki je značilen za Veliko planino, »trniča«. Iz pastirskega naselja se lahko odpravimo tudi do planinskih domov na Mali planini in naprej do Gojške planine. Vse poti po planini so dobro označene, pot pa vam bodo vedno z veseljem pokazali tudi pastirji. Slap Orglice (870 m) 11 ALI STE VEDELI? Starinsko ime slapu, kot so ga izgovarjali domačini je bi Worglše. Iz tega so prišle Orglice, pa tudi Orličje oz. Orlišče, kar je knjižni zapis Worglša. To ime naj bi slap dobil po orlih, ki so domovali v prepadnih stenah, ki obkrožajo Kamniško Belo. Za ime Orglice pa pravijo, da tukaj voda žubori, »orglja«. Izhodišče parkirišče nad mostom čez Kamniško Belo (571 m) Čas hoje 45 minut do 1 ure Najprimernejši čas v vseh letnih časih Priporočamo planinska obutev in palice Zahtevnost nezahtevna neoznačena pot Znamenitosti ob poti: korita Kamniške Bele (pod mostom asfaltne ceste) spominska plošča za partizansko bolnišnico Bela Brtucova griča Ostenje Belske Kope, Rzenika Turistična ponudba ob poti: Planinski dom v Kamniški Bistrici (040 620 787) Gostišče Kraljev hrib (www.kraljevhrib.si, 041 672 919) Pot nas s parkirišča nad mostom čez Kamniško Belo usmeri v gozd. Po rahlem vzponu nas steza popelje do široke gozdne vlake. Le-ta prečka suho strugo Kamniške Bele in se nekaj časa vzpenja po razredčenem gozdu. Ko se gozd ponovno zgosti, se vzpne tudi pot. Po prečkanju hudourniške struge pridemo do razpotja, ki nas usmeri levo proti slapu. Zadnji del poti nas privede do razširjene struge Kamniške Bele, od koder že vidimo slap. Do slapa pridemo po stezi, ki se prične na nasprotnem pobočju in je dokaj strma, pod slapom razmočena in zato tudi nekoliko nevarna (do slapu je potrebno tudi malo plezanja). Kamniško sedlo (1876 m) 12 NAMIG Kamniško sedlo je izhodišče za planinske izlete v osrčje Kamniško-Savinjskih Alp, prek Brane na zahod ali prek Planjave na vzhod. Izhodišče Čas hoje Najprimernejši čas Priporočamo Zahtevnost planinski dom v Kamniški Bistrici (601 m) 3 ure 45 min poletni in jesenski meseci, ko na poti ni snega planinska obutev in pohodne palice, v zimskih mesecih je potrebna zimska oprema (dereze in cepin) srednje zahtevna označena pot (primerna fizična pripravljenost je nujna) Znamenitosti ob poti: kapelica Lurške matere Božje pri Domu Kamniški Bistrici izvir Kamniške Bistrice spomenik padlim NOB Rokovnjaške luknje ledeniški ostanki - balvan Kamrica Babe (skalna gmota na vzhodnem delu) soteska Sedelščka Turistična ponudba ob poti: Planinski dom v Kamniški Bistrici (040 620 787) Kamniška koča na Kamniškem sedlu: odprta od sredine junija do sredine oktobra (051 611 367) S parkirišča pri planinskem domu nadaljujemo po asfaltni cesti mimo doma, kjer nas smerokaz usmeri na stezo oz. planinsko pot. Pot postane strma in nas Pod zijalko/Galerijami pripelje do spodnje postaje tovorne žičnice nad Rjavo/Spodnjo gričo. Strma, a dobro označena pot nas naprej vodi pod zgornjimi Rokovnjaškimi luknjami v Zgornji griči. Nadaljevanje poti je položnejše preko južnega pobočja Brane do Klina, od koder sledi strmejši del vzpona do izravnave Pri Pastirjih (Na sedlu), za njo pa še zadnja strmina do koče. KokrSko sedlo (1793 m) 13 NAMIG Kokrsko sedlo je izhodišče za zahodne vrhove Kamniško-Savinjskih Alp, med njimi tudi Grintovec, najvišji vrh pogorja. Izhodišče Planinski dom v Kamniški Bistrici (601 m) Čas hoje 3 ure 45 minut Najprimernejši čas poletni in jesenski meseci, ko na poti ni snega Priporočamo planinska obutev in pohodne palice, v zimskih mesecih je potrebna zimska oprema (dereze in cepin) Zahtevnost srednje zahtevna označena pot (primerna fizična pripravljenost je nujna) Znamenitosti ob poti: Kapelica Lurške matere Božje v Kamniški Bistrici izvir Kamniške Bistrice spomenik padlim NOB ledeniški ostanki, balvani, najbolj poznana sta Lepi kamen in Žagana peč Sivnica – največji balvan v Kamniško-Savinjskih Alpah Turistična ponudba ob poti: Planinski dom v Kamniški Bistrici (040 620 787) Cojzova koča na Kokrškem sedlu: odprta od sredine junija do sredine oktobra (051 635 549) S parkirišča pri planinskem domu nadaljujemo po asfaltni cesti mimo planinskega doma in spomenika NOB. Tu se začne makadamska cesta, ob koncu katere nas smerokazi usmerjajo čez most in leseno hišo in vikendom po označeni poti in cesti do spodnje postaje tovorne žičnice na Kokrsko sedlo. Pot je sprva položna, nato pa se začne vzpenjati. Čez skalno mesto nam pomaga jeklenica, nato pa si lahko oddahnemo na klopci. Pot se nato zravna, a le toliko, da si naberemo moči pred zadnjim delom vzpona. Ko se konča gozdna meja, se pot strmo usmeri na gruščnato pobočje pod ostenjem Kalške gore in Jurjevca. Počitek med vzponom do koče nam omogoča lep pogled na okoliške vrhove. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik Glavni trg 2, 1241 Kamnik 01/831 82 50, tic@kamnik-tourism.si www.kamnik-tourism.si
© Copyright 2024