REŠETO, 29. april 2015, letnik XIX
GLASILO OBČINE RIBNICA 29. APRIL 2015 / XIX APRIL 2015 LETOŠNJI PRORAČUN OBČINE RIBNICA JE SPREJET PGD RIBNICA MAJA PRAZNUJE 130 LET, GASILSKA ZVEZA RIBNICA 60 LET UDELEŽBA NA RIBNIŠKEM DUATLONU ZNOVA REKORDNA, NIKA KOŽAR NOVA DRŽAVNA PRVAKINJA PREDSTAVITEV TURISTIČNEGA PRODUKTA KOZLERJEVA POT PRI SV. ANI DIŠALO PO SUHOMESNIH DOBROTAH ŠTORKLJI DOMUJETA NA NOVI LOKACIJI V POMLADNE BARVE ODETA GRMADA VABI JUTRI NA KRESOVANJE IN V PETEK PO NAGELJ Foto Marko Modrej www.ribnica.si VEČNA LOVIŠČA To je naslov tretje predstave gledališke skupine DramŠpil. Gre za komedijo, ki izpostavlja naš večni boj za stvari in ugled, pri čemer ljudje pozabljamo na ljudi. »Se kakovost življenja meri po količini materialnih dobrin ali nas bolj plemeniti druženje s prijatelji in skrb za sočloveka?«, se sprašuje programski list in doda, da ima na koncu vedno zadnjo besedo smrt. Ta uvod sicer ne spominja na komedijo, ampak res gre za veseloigro, postavljeno naravnost v nebeško kraljestvo, kjer so vsi tradicionalno resni akterji dodobra parafrizirani, celo banalni, kar na odru deluje. Izpostavil bi Smrt, igra jo Andreja Škrabec, ki na začetku predstave, ko pride na zemljo po dve duši, jemljemo zelo resno; smrt je pač avtoriteta brez primere. A ko jo vidimo v nebesih, kako zelo si želi službo administratorke, da bi z njo nekaj naredila iz sebe, bi jo človek kar zaposlil za tisto minimalno BOG VAJU KLIČE K SEBI, TI ŽENSKA, SE PA POKRIJ plačo, pa tudi če bi samo kuhala kavo. Na koncu vendarle sklene, da se vrne v »operativo«, na zemljo, in švist njene kose je prav srhljiv. K temu sta pripomogla ozvočenje in luč v domeni Aleša Škaperja ter maska režiserja Boštjana Štormana in Teje Arko. ... NE STRIC, TETA IZ OZADJA ... ... MI SMO VELIKI, ZATO DELAJMO NA VELIKO ... FESTIVAL PSALMOV Seveda so tu tudi Bog, Marija, Magdalena, nadangel Gabriel, sveti Peter, Jožef, vratarki pekla in vic ter nekaj zemeljskih duš. Maks Lesar je odigral nosilno vlogo, to je Tone Vogelnik, uspešen poslovnež, ki je nebeška bitja napeljal v menda donosen posel. Na koncu prevlada glas razuma, se pravi Sinetov (Jezusov, op. a.) glas, ki mu ga je posodil režiser predstave Boštjan Štorman. SMRT, NIMAŠ IZOBRAZBE, MOŽGANOV PA TUDI NE ... Ko smo po koncu predstave odhajali iz dvorane TVD Partizan, sem slišal neko gospo reči, da so se preveč norčevali iz nebes. Ampak, ako bog zares obstaja in je ustvaril prav vse, potem mora biti to sila moder mož in se je zagotovo nasmehnil temu kratkemu trenutku v vsej svoji božji večnosti. Kar se same igre tiče, vse pohvale vsem igralcem. GABRIJEL, NA ZPIZ-U BOM REŠEVALA SEJA NEBEŠKEGA UPRAVNEGA ODBORA POKOJNINSKO BLAGAJNO Tekst SAŠO HOČEVAR Foto Eva Dejak KOLEDAR DOGODKOV V OBČINI RIBNICA KONEC APRILA IN MAJA 2015 30. 4. TRADICIONALNO KRESOVANJE NA GRMADI ob 20. uri Grmada 1. 5. PRVOMAJSKA BUDNICA PO OBČINI RIBNICA s pričetkom ob 6. uri v Ribnici 1. 5. Prireditev PO NAGELJ NA GRMADO od 7.–13.ure Grmada 1. 5. PRVOMAJSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU od 9. ure dalje Športno igrišče Dolenja vas 3. 5. POHOD PO POTEH OKUPIRANE RIBNICE OB ob 9. uri 70-LETNICI OSVOBODITVE RIBNICE Start v Ribniškem gradu 3. 5. SPOMINSKA SLOVESNOST OB 70-LETNICI ob 11. uri OSVOBODITVE RIBNICE Ribniški grad 4. 5. 130 let PGD Ribnica in 60 let GZ Ribnica: ob 19. uri slavnostna seja TVD Partizan 6. 5. REKREATIVNA TEKAŠKA LIGA, 1. tek ob 19. uri Start pri sv. Marjeti 8. 5. Predavanje dr. Jureta Mikuža: PREOBRAZBA ob 19. uri POLIFEMOVEGA POGLEDA V SLIKARSTVU MARIJA PREGLJA (1913–1967) Dvorana Rokodelskega centra Ribnica 9. 5. Turnokolesarska tura: S KOLESOM NA ob 9. uri BELE STENE (1122 m) Start izpred prostorov PD Ribnica 9. 5. 130 let PGD Ribnica in 60 let Gasilske zveze ob 16. uri Ribnica: FLORJANOVA MAŠA Cerkev sv. Štefana v Ribnici 9. 5. 130 let PGD Ribnica in 60 let Gasilske zveze ob 17.30 Ribnica: OSREDNJA PRIREDITEV s podelitvami in kulturnim programom Športni center Ribnica 11. 5. Predavanje Ferdinanda Šerbelja: ob 19. uri POSTEL ANTON, SLIKAR IN KIPAR Dvorana Rokodelskega centra Ribnica 12. 5. PRIPOVEDI ZA ODRASLE ob 20. uri Rokodelski center Ribnica 16. 5. POHOD NA BELE STENE ob 8. uri Start pri lovskem domu v Rakitnici 18. 5. Mednarodni muzejski dan: od 10.–19. ure DAN ODPRTIH VRAT Muzej Ribnica, Galerija Miklova hiša in Rokodelski center Ribnica 18. 5. Mednarodni muzejski dan: OGLED RAZSTAV od 10.–19. ure Ribniški grad 18. 5. Mednarodni muzejski dan: OGLED RAZSTAV od 9.–17. ure Rokodelski center Ribnica 18. 5. DONACIJA OBLAČILNE ZBIRKE ZAKONCEV ob 11. uri PAKIŽ MUZEJU RIBNICA – novinarska konferenca Rokodelski center Ribnica 18. 5. Mednarodni muzejski dan: FOLKLORNO R E Š E T O Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Marko Modrej - odgovorni urednik Polona Klajič - članica Domen Marinč - član Programski svet: Nastja Dejak, Barbara Koblar, Matej Zobec, Aleš Mihelič, Tadeja Lovšin, Feliks Podgorelec, Gašper Levstik, Zalka Gorše Lektura: Anica Mohar Trženje oglasnega prostora: GSM: 041-536-889, 051-641-021 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.300 izvodov ob 18. uri PLESNA DELAVNICA ZA OTROKE (vodi dr. Rebeka Kunej iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU): »ZAPLEŠI Z NAMI ZIBENŠRIT« Rokodelski center Ribnica 18. 5. Mednarodni muzejski dan: JAVNO VODSTVO ob 19.30 PO RAZSTAVI »AMERIKANEC NA OBISKU V STARI DOMOVINI« (vodita avtorja razstave Rebeka in Drago Kunej) Rokodelski center Ribnica 18. 5. Mednarodni muzejski dan: Predavanje dr. ob 20. uri Draga Kuneja iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU: »TUDI SLOVENCI SMO ZAČELI SNEMATI GRAMOFONSKE PLOŠČE« Rokodelski center Ribnica 20. 5. REKREATIVNA TEKAŠKA LIGA, 2. tek ob 19. uri Start pri sv. Marjeti 23. 5. DOBRODELNI KONCERT (odprava Bwama 2015): ob 20. uri MELODIJE Z RAZLOGOM TVD Partizan 26. 5. Predavanje Polone Lovšin: ob 19. uri SIKSTINSKA KAPELA V VATIKANU Dvorana Rokodelskega centra Ribnica Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Mihelič, mihelic.zdenka@gmail.com. vabi v torek, 19. maja, ob 15.30 in 18. uri na REGIJSKO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OSREDNJE SLOVENIJE, ki bo v dvorani OŠ Dr. Antona Debeljaka, v Loškem Potoku. Vstop je prost. Lepo vabljeni. Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 051-641-021 / 041-536-889 E-pošta: reseto@t-2.net Izid naslednje številke: 29. maja 2015 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 18. maja 2015. Anonimnih pisem ne objavljamo. Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne odražajo nujno tudi mnenj in stališč uredništva. Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. 3 IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA Izpod županovega peresa Spoštovane, spoštovani, Vsak človek prehodi razvojne stopnje, ki spremljajo njegovo življenje: rojstvo, zgodnja otroška leta, obdobje šolanja, čas odraščanja in zavedanja samega sebe ter obdobje starosti, v katerem človek pred odhodom še zadnjič preleti svoje življenje. Primer posameznika je podoben razvoju celega človeštva. Znano je, da je čas relativen. Vsakdo si glede na svoje mesto na planetu Zemlja desetletja dolgo nabira izkušnje, išče priložnosti, pridobiva svoje poglede na dogajanja in tudi modrost. Pogosto se zdi, da si različna življenjska obdobja sledijo zgolj kronološko, v resnici pa so odraz skupnega razvoja naše zavesti. Deček in deklica iz šolskih klopi razmišljata drugače kot odraščajoči mladenič in mladenka, mladi oče in mati drugače kot dedek in babica. Vsako življenjsko obdobje nekaj doda in to postane izhodišče za naslednje, vse do tako imenovanega tretjega življenjskega obdobja. 16. aprila je praznoval svojo sedmo obletnico delovanja Dom starejših občanov Ribnica. Sedmica je tako rekoč čudežna številka in v primeru našega doma, hvala bogu, tudi srečna. Ob priložnostnem praznovanju ni manjkalo življenjskega optimizma in tudi realnega pogleda na svet, ki nas obdaja. Srečali smo se že stari znanci. S tem mislim na prvega direktorja doma, gospoda Franca Vetriha, ki ni skrival zadovoljstva, da je njegovo delo, tako pri gradnji kot potem pri organizaciji začetka poslovanja, obrodilo res lepe uspehe, njegov nasmeh je bil sam po sebi dovolj zgovoren. V razgovoru s sedanjim direktorjem, gospodom Brankom Gorečanom, se nisva mogla izogniti ugotovitvi, kako hitro mineva čas, saj je medtem postal že na pol Ribničan. Utrip življenju in delu v našem domu dajejo njegovi stanovalci in zaposleni. Z nekaterimi sem tudi osebno spletel prijateljske stike in položil temelj zaupanja, na katerem gradimo dobre medsebojne odnose. Vedno znova me presenečajo s svojo izvirnostjo in kreativnostjo, ki so ju 4 tokrat združili v pesem, ki govori o poteku dejavnosti v Domu in izzivih življenja, ki jih prinaša s seboj staranje. Hvaležen sem jim, da so namenili nekaj vrstic tudi Občini. Ob ogledu razstave ročnih del si ne morem kaj, da ne rečem, kapo dol pred takimi umetninami, ki so jih z veliko ljubezni ustvarili še vedno spretni prsti in roke naših stanovalcev ob pomoči prostovoljk in neumorne in vedno nasmejane gospe Sergeje. Vem, da ni vedno samo dobro in lepo, včasih so tudi dnevi, ko je treba veliko potrpeti in pretrpeti, vendar je veliko lažje prenašati vse trpljenje, če ima človek dobro voljo in optimizem, obojega v domu ne manjka. K temu zagotovo veliko pripomore sodelovanje z najmlajšimi iz Vrtca Ribnica, z mladimi umetniki iz Glasbene in Osnovne šole Ribnica. Dogajanje v domu pa popestri tudi vedno veseli domski zborček Rib'ce z neumorno dirigentko Marico in njihovo najbolj priljubljeno pesmico: Al' me boš kaj rada imela? Tudi letos je direktor, že po tradiciji, dal posebno priznanje delu kolektiva, tokrat so ga prejele zaposlene v ambulanti, ki pozorno skrbijo za zdravje in dobro počutje stanovalcev. Velika ter lepo okrašena torta s sedmimi svečkami za sedmi rojstni dan je nastala pod rokami domskih kuharjev in kuharic. Čestitke ob praznovanju pa so izražale skromno željo, naj bo vsaj tako tudi v naslednjem letu. Žalostna komú neznana je resnica (pravi Prešeren), da smo vsako leto starejši, da iz dneva v dan zorimo do končnega cilja. Na vsakem posamezniku je, da si zna izbrati pot, na kateri bo čim manj ovir in prepadov, ki prežijo danes v tem norem svetu. Toliko pomembneje je, da ostanemo zvesti svojim obljubam in načelom ter ohranimo zdravo pamet, ki nas bo vodila skozi življenje in nam bo dobro služila tudi v jeseni našega življenja. Župan JOŽE LEVSTEK Občinski svet sprejel proračun Občine Ribnica Svetniki Občinskega sveta so na predlog župana potrdili proračun Občine Ribnica za leto 2015 ter podprli tudi njegova amandmaja. Nekaj več kot 9,2 milijona evrov težek občinski proračun je dolgoročno investicijsko in razvojno naravnan ter sloni na ohranjanju kakovosti storitev javnih zavodov in vzdrževanju obstoječega imetja. Izgradnja medobčinskega regionalnega vodovoda, kanalizacije v Lepovčah, širokopasovnega omrežja in asfaltiranje cest v naselju Mlaka sodijo med najzajetnejše postavke v proračunu, ki je zaradi državnega krčenja sredstev za skoraj 18 odstotkov skromnejši od lanskega. Usklajenost izdatkov sta poskušali postaviti pod vprašaj svetniški skupini SLS in Združena levica, ki pa s svojimi dopolnili nista uspeli prepričati večine svetnikov. Proračun Občine Ribnica za leto 2015 je pod streho. Kot že osem let doslej, je ribniški župan Jože Levstek (SDS) s svojo ekipo svetovalcev in sodelavcev rutinirano pripravil proračun Občine Ribnica za leto 2015, ki je običajno najtrši pogajalski oreh vsakoletnega načrtovanja in razporejanja občinskih sredstev. V tednih pred sprejemom proračuna so bili v proces priprave vključeni domala vsi pomembni prejemniki javnih transferjev, ki so lahko predstavili smotrnost želenih sredstev in razgrnili načrte za njihovo porabo. Pod županovo taktirko je ob upoštevanju teh pogovorov in drugih vidikov nastal konsistenten finančni načrt, temelječ na uravnoteženosti prihodkov in odhodkov, ki v najvišji meri upošteva družbeni, kulturološki in gospodarski vidik Občine Ribnica. Zaznamujejo ga štiri pomembne postavke. Regionalni vodovod, asfaltiranje Mlake, internet Prednostna naloga Občine Ribnica ostaja tudi v letu 2015 izgradnja regionalne vodovodne mreže, ki bo omogočala priklop novih priključkov ter bo vključevala vzdrževalna in adaptacijska dela v skupni vrednosti 2,16 milijona evrov, kar je hkrati tudi najvišja posamezna postavka v občinskem proračunu. Prav toliko je znašal predvideni investicijski vložek tudi v preteklem letu. Cestni odseki v naselju Mlaka bodo letos asfaltirani in opremljeni s potrebno infrastrukturo. V ta namen je Občina zagotovila 150 tisoč evrov, ki skupaj z investicijsko-vzdrževalnimi deli občinskih cest sestavljajo okoli 700 tisoč evrov vreden paket cestne infrastrukture in telekomunikacijskih omrežij. Razvoja in vzpostavitve Proračun v prerezu Za šport, kulturo in nevladne organizacije bo Občina letos namenila okoli 1,15 milijona evrov, kar bo še posebej zagotavljalo tekoče delovanje javnih zavodov. Od tega je za ohranjanje kulturne dediščine in programe v kulturi predvidenih približno 724 tisoč evrov, s čimer se financira predvsem Rokodelski center, knjižnico Miklova hiša, muzej, galerijo, JSKD, Rešeto in preureditev grajskega kompleksa, ki bo dobil stalno letno gledališče. V svetniški skupini SLS so bili mnenja, da je to preveč, zato so predlagali 39-odstotno znižanje sredstev za dejavnosti galerije in 20,4-odstotno znižanje za muzej. »To bi pomenilo onemogočenje osnovnih dejavnosti obeh storitev. Tovrsten korenit poseg bi izničil vsa finančna in vsebinska prizadevanja preteklih 30 let, ki so Ribnico umestila med družbeno prepoznavna okolja slovenskega kulturnega prostora,« je predlogu nasprotoval župan Jože Levstek (SDS) in dobil podporo večine svetnikov. Zmotila jih je tudi postavka v 415 tisoč evrov težkem proračunu za šport, ki vsebuje nadaljevanje prenove stavbe TVD Partizan, vendar tudi s tem predlogom niso bili uspešni, saj se, kot je pojasnil Miha Klun (SDS), poskuša jemati z napačnega naslova, kajti investicija v TVD je po njegovem nujna, saj v nasprotnem primeru stavba ne bo izpolnjevala požarne varnosti in ne bo omogočala gostitve dogodkov. S tem se je strinjala tudi mag. Andreja Škrabec (Lista za jutri), ki je izpostavila, da je to trenutno edina stavba v Ribnici, ki je primerna za odrske uprizoritve. Gasilskim društvom in občinski gasilski zvezi so bila dodeljena sredstva v višini 109.400 evrov, od katerih bodo tri tisoč porabili za obnovo gasilskih domov, 37.600 pa jih prejmejo z naslova požarne takse. Vsakoletna visoka postavka priča o globoki zavesti Občine, da gasilsko reševalno službo, ki je izjemnega pomena in lahko v primeru nesreč rešuje življenja, ustrezno opremlja in sledi njihovim potrebam. Gregor Virant (SLS) bi si zanje želel več, zato je vložil amandma, po katerem bi odtegnil 12 tisoč evrov dokončni energetski prenovi pisarniških prostorov v občinski zgradbi. Kljub dobremu namenu, je padel v zadrego, ko je poskušal obrazložiti namembnost porabe teh dodatnih sredstev. Po besedah Hermine Oberstar (SDS) so svetniki namreč prejeli tudi po šest povsem različnih obrazložitev. Da je potrebna najprej interna uskladitev gasilcev je opozoril tudi svetnik Jože Tanko (SDS) iz Slatnika. Škrabčevi pa je šel že obstoječi predlog predaleč, saj se je spraševala, ali potrebuje vsaka vas svoje gasilsko društvo. Na podlagi razprave je bil amandma zavrnjen. Z zaključkom energetske sanacije ZD Ribnica preteklo leto so se drastično zmanjšali stroški ogrevanja, zato je letos za zdravstveno varstvo občanov in občank namenjenih dobrih 120 tisoč evrov. Socialnemu varstvu, ki vključuje varstvo otrok, družin, ostarelih, materialno ogroženih in drugih ranljivih skupin, pa bo skupaj pripadlo 390 tisoč evrov. V vrtec Ribnica se bo letos steklo še okoli 1,27 milijona evrov za poplačilo gradnje in delovanja. V skladu z načrtovanim financiranjem gradnje 2. faze vrtca Ribnica bo v okviru tega izplačanih 98.300 evrov. Osnovnim šolam bo Občina namenila dobrih 245 tisoč evrov, od katerih bo porabila 30.000 za sanacijo radona v OŠ Ribnica, glasbena šola pa ima zagotovljenih 32.500 Občinam manj sredstev Proračun, ki je zaradi državnega krčenja sredstev občinam nekoliko okleščen, predvideva letos zgolj okoli 9,2 milijona evrov prihodkov, kar je v primerjavi z lanskim letom skorajda 18 odstotkov manj. Kljub temu morajo občine izpolnjevati enake naloge kot doslej in zagotavljati sredstva za svoje dejavnosti. »V času, ko nam država odreka podporo, smo prisiljeni položiti projekte na tehtnico in določiti prioritete,« je kopnenje proračuna komentiral ribniški župan, ki ni skrival razočaranja nad vladnimi službami. Namesto čistilne naprave kanalizacija Tudi po 31 poskusih ostaja Agencija RS za okolje križem rok. Že nekaj let zapored z ARSO potekajo intenzivni pogovori o odkupu parcele za čistilno napravo Dolenja vas. Ne glede na uspešnost pridobitve parcele, bo v letošnjem letu zagotovo zmanjkalo časa za izgradnjo, ker je potrebno predhodno pridobiti še gradbeno dovoljenje. Del sredstev, natančneje 375 tisoč evrov, se bo zato namenil za izgradnjo 2. faze kanalizacije v Lepovčah, kjer ima Občina aktivno gradbeno dovoljenje. Vzporedno se bo izvedla tudi obnova vodovoda iz sredstev 23. člena Zakona o financiranju občin, ki določa porabo izključno za namene lokalne gospodarske javne infrastrukture. Luka Ilc (SLS) diskreditiral Rešeto evrov. Šolski prevoz otrok v šolo in domov Občino letno stane 270 tisoč evrov. Najpomembnejši občinski akt Ribniški občinski proračun, ki je najpomembnejši akt, s katerim so predvideni vsi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za eno leto, je bil sprejet v dveh branjih. Na rekordno dolgi šesturni seji drugega branja je bilo predstavljenih pet svetniških amandmajev. »Amandmaji morajo biti uravnoteženi, sicer se postavke podirajo kot domine,« je o razlogih za zavrnitev amandmajev menil župan, ki je dodal, da se nihče od predlagateljev ni pozanimal o posledicah. S sprejetjem proračuna se lahko pričnejo izvajati vsi zastavljeni projekti in se omogoči tekoče poslovanje Občine. Občinski svetnik Luka Ilc (SLS) si je ob robu občinske seje privoščil grob spodrsljaj. Z diskriminatorno retoriko je zavrnil vsakršno odgovarjanje na vprašanja novinarja Rešeta in šel celo tako daleč, da ni dovolil niti zapisovanja svojih odgovorov na ostala novinarska vprašanja. Tako ga žal nismo uspeli vprašati, zakaj so svetniki SLS preparirali svoje amandmaje tako, da so bili nezdružljivi s konceptom proračuna, kar so tekom seje priznali tudi sami, zaradi česar še zdaleč niso imeli potrebne podpore med svetniki. Neodgovorjeno je ostalo, zakaj je nasprotoval prerazporeditvi sredstev iz čistilne naprave v Dolenji vasi na gradnjo kanalizacije v Lepovčah in s tem tvegal izgubo državnih subvencij v višini 66 tisoč evrov. Morda pa se je želel ogniti tudi odgovoru na vprašanje, zakaj je kot edini občinski svetnik poleg predlagatelja podprl ločeno financiranje občinskega odbora ZZB za vrednote NOB v višini dva tisoč evrov. Pripravil DOMEN M. ČAMPA MARINČ 5 AKTUALNO odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij se bo Ribnica lotila v sodelovanju z občinami jugovzhodne regije in je zato zagotovila štartna sredstva. AKTUALNO IZŠEL JE ZBORNIK GASILSTVA NA RIBNIŠKEM Ob 130-letnici delovanja Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Ribnica in ob 60. obletnici Gasilske zveze (GZ) Ribnica so gasilci izdali obsežen zbornik o zgodovini gasilstva na področju Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka. Ker je bila predstavitev zbornika po zaključku redakcije Rešeta, sem se z ustvarjalcema te publikacije sestal že prej. Franc Janez Klun, predsednik PGD Ribnica in predsednik komisije za zgodovino GZ Ribnica, ter Janez Puželj, namestnik poveljnika GZ Ribnica, ki sta gradivo za knjigo zbirala že več kot leto pred izidom, sta mi svoje delo predstavila v gasilskem domu v Ribnici. Najprej so se dogovarjali za izdajo brošure, ki bi obsegala okrog 150 strani, nastal pa je zbornik s kar 336 stranmi. Zbornik se začne s Klunovim predgovorom, po protokolu mu s predgovori sledijo gasilski veljaki kot so poveljnik GZ Slovenije, predsedujoči regije Ljubljana II, župana Ribnice in Sodražice pa predsednik in poveljnik GZ Ribnica ter poveljnik PGD Ribnica. Zbornik se nato osredotoči na zgodovino Ribniške doline od poselitve do danes, opisane so panoge suhe robe, znane osebnosti, ki so tukaj živele ali delovale, opisani sta tudi kulturna in naravna dediščina. Nadaljuje se z zgodovino Sodražice in Loškega Potoka. Sledi zgodovina gasilstva od antike naprej. V pomoč jim je bilo obstoječe gradivo GZ Slovenije. V zborniku najdemo veliko slikovnega gradiva znakov in medalj, ki so ga dobili od zbiralca Janeza Liponika, sledi opis nastanka prvih Gasilskih zvez ŽUPANA BLAŽ MILAVEC IN JOŽE LEVSTEK, FRANC JANEZ KLUN, JANEZ PUŽELJ, CVETO MARINŠEK IN METOD PUCELJ PONOSNO VSAK S SVOJIM IZVODOM KNJIGE PREDSTAVITVE SO SE UDELEŽILI ŠTEVILNI AVTORJI IN POKROVITELJI KNJIGE, MED NJIMI V PRVI VRSTI BOJAN KOS, DIREKTOR TISKARNE KVM GRAFIKA, KI JE KNJIGO NATISNILA, BIVŠI RIBNIŠKI DEKAN MAKS IPAVEC IN SEDANJI DEKAN MAG. ANTON BERČAN 6 (tukaj je Puželj omenil Karađorđevića, ki je bil zaslužen za napredek v gasilstvu). Omenjeno je leto 1949, ko je bila z novim zakonom ustanovljena GZ Slovenije in vse nadaljnje pomembne odločitve na kongresih do danes. Nato je bila leta 1955 ustanovljena OGZ Ribnica, pod rubriko Predstavitev GZ Ribnica so v tabeli navedeni tudi vsi vodilni funkcionarji od ustanovitve GZ Ribnica do danes. Pomemben mož v gasilstvu je tudi Ignacij Merhar, za katerega Puželj pravi, da je nestor slovenskega gasilstva, ki je uvedel slovensko poveljevanje in pomagal pri ustanovitvi okrog 50 gasilskih društev. V zborniku so našteti tudi vsi prejemniki odlikovanj Matevža Haceta, ki je najvišje gasilsko odlikovanje v Sloveniji. Zbornik se nazadnje posveti 130. obletnici PGD Ribnica – od ustanovne listine do danes in zanimiv podatek je vsota vseh prostovoljno oddelanih ur članov v letu 2014, ki šteje preko 4900 ur. Opisana je tudi zgodovina ribniške godbe, ki je včasih spadala pod gasilsko društvo. Kot zanimivost naj povem še, da je v Sloveniji kar 1488 prostovoljnih gasilskih društev od tega je 25 društev posebnega pomena, med njimi tudi Ribnica, zaradi usposobljenosti in sodobne opreme ter zaradi oddaljenosti od Gasilske brigade, da se lahko tudi to področje pokriva s hitrim posredovanjem v zahtevnih nesrečah. Sledi še predstavitev vseh Prostovoljnih gasilskih društev iz GZ Ribnica po letnicah ustanovitev. Zbornik je izšel v 1100 izvodih. Nekaj jih bodo poslali diplomatskim predstavništvom, izseljenskim društvom po svetu, dobili jo bodo tudi vsi, ki so povezani z gasilstvom doma in širše po Sloveniji. SAŠO HOČEVAR Foto Marko Modrej V zvezi z jubilejem se bodo gasilci 4. maja ob 19. uri sestali na slavnostni seji v TVD Partizanu ter podelili priznanja in zahvale. Osrednja prireditev bo 9. maja, ki se bo začela s Florjanovo mašo v Ribnici ob 16. uri in nadaljevala ob 17.30 s proslavo, s podelitvami in s kulturnim programom v Športnem centru, kjer bo tudi pogostitev uniformiranih gasilcev. Na to prireditev ste vabljeni tudi vsi krajani Ribnice in okolice. Konec septembra pa načrtujejo vajo, ki bo simulacija prometne nesreče in v katero bodo vključene vse službe, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem – ne samo v Občini Ribnica, ampak tudi na državnem nivoju. POSKRBIMO ZA OBREZOVANJE VEGETACIJE OB JAVNIH CESTAH Spoštovani občani in občanke! Dnevi končno postajajo daljši in tudi temperature so iz dneva v dan prijetnejše. Prišla je pomlad, letni čas, ko vse okoli nas oživi. Na travnikih lahko uživamo v mavrici trobentic, zvončkov, telohov in žafranov. Poleg teh prvih znanilcev pomladi se v življenje prebudi vsa narava, oživijo pa tudi naše žive meje; v mislih imamo predvsem tiste, ki so posajene ob javnih cestah. Pogosto se namreč zgodi, da majhen grmiček, posajen tik ob robu parcelne meje, že čez nekaj pomladi zraste daleč na pločnik ali cesto. Previsoka in razraščena vegetacija ob javnih cestah predstavlja oviro, prav tako pa ogroža varnost udeležencev v cestnem prometu, tako pešcev kot kolesarjev in voznikov. Zakonodajalec je s ciljem zagotovitve varne uporabe javnih cest za vse udeležence v prometu in preglednosti občinskih cest v 98. členu (Uradni list RS, štev. 109/2010, 48/12, 36/14, v nadaljevanju: ZCes-1) jasno določil: »V območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost ceste, križišča ali priključka.« Skladno z navedenim in drugimi zakonskimi določbami prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste in zahtevami glede varnosti vseh udeležencev v prometu pomeni, da: - je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost ceste, - zaradi preglednosti višina žive meje ne sme presegati višine 75 cm od nivoja vozišča, - morajo biti drevesa, ki rastejo ob omenjenih cestah, obrezana tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m, - mora biti po širini grmičevje ali drevje obrezano najmanj do zunanjega roba bankine, kjer bankine ob cestišču ni, pa najmanj 1 m od roba asfalta ceste. Osnovni namen naše službe je preventiva, ozaveščanje in pomoč občanom, zato poskrbimo da bo zelenje ob javnih cestah pravilno obrezano. Tako se bomo izognili marsikateri nevšečnosti in slabi volji, saj je za kršitve in neupoštevanje navedenih pravil predpisana kazen, inšpektorji pa smo ob zaznanih nepravilnostih dolžni izvajati predpisane sankcije. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče OBČINA RIBNICA JE OBJAVILA JAVNI RAZPIS ZA TURIZEM Občina Ribnica obvešča vsa društva, ki izvajajo turistične prireditve, da je na svoji spletni strani www.ribnica. si in na oglasni deski občine objavila javni razpis za sofinanciranje programov na področju turizma v občini Ribnica v letu 2015. Razpisna dokumentacija, na podlagi katere društva oddajo prijavo, je dostopna v glavni pisarni ter na spletni strani občine. JOŽE LEVSTEK, župan Pozdravljeni. Pred nami je nova številka Rešeta, v katerem bomo med drugim prerešetali letošnji občinski proračun. Ob tem boste začutili tudi rešetanje nekaterih zapisanih besed. Seveda se tako s proračunom kot z ostalimi stvarmi nikoli ne bodo vsi strinjali. In prav je tako, saj smo v demokraciji, a ne? Pa pustimo podrobnosti, glede demokracije, mislim. Poleg zapisanega so na zadnji občinski seji svetniki dali soglasje za imenovanje nove direktorice ZD Ribnica, ki je po opravljanju dela vršilke dolžnosti postala dr. Lidija Šmalc. Sprejeli so tudi predlog poravnave med Občino Ribnica in podjetjem Obnova Kočevje, ki je občino tožilo za plačilo dodatno opravljenih del na stavbi Rokodelskega centra Ribnica v znesku za slabih 150.000 evrov, vendar občina zneska, ki je presegel pogodbeno naročilo, ni želela plačati. V času postopka je izvedenec potrdil, da so bila dodatna dela opravljena, zato je občina sklenila poravnavo v znesku 90.000 evrov in postopek zaključila. Svetniki so bili deležni še predavanja, ki ga je vodila pravnica Neža Vodušek, z naslovom Medsebojno sodelovanje organov občine, pravice in obveznosti članov občinskega sveta ter organizacija dela občinskega sveta. Nekaj negodovanja je ta mesec sprožilo tudi medobčinsko redarstvo, ki je pričelo z izvajanjem meritev najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil na območju občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče. Nadzor hitrosti izvajajo na mestih, kjer vozniki dosegajo hitrosti, ki bistveno presegajo dovoljene, torej v bližini šol, vrtcev in šolskih poti, kjer je ogroženost pešcev splošno večja ter na krajih, kjer se na podlagi pobud občanov zaznavajo višje hitrosti. Glavni namen in cilj izvajanja meritev hitrosti je povečati varnost vseh udeležencev v prometu, pravijo na medobčinskem redarstvu. Prav, nič slabega, lahko zapišemo, za tiste, ki znajo brati, upoštevajo omejitve hitrosti, ki niso same sebi namen, in vozijo z glavo. Res pa včasih ni prijetno, ko si sam na cesti in se spozabiš, ter »naletiš na radar«. Ni pa tudi prijetno gledati, kadar posamezniki prehitevajo v naselju, pospešujejo z »naluknjanimi« izpušnimi cevmi v samem središču mesta, vozijo skozi rdečo luč pri obeh ribniških semaforjih … Tem bi pomagali samo stacionarni radarji. Sicer divjakov ni veliko, pravijo na policiji in dodajajo, da se varnost v Ribnici izboljšuje. Vendar, statistika je ena, dejansko stanje pa druga zgodba. O obeh pa kaj več v naslednji številki. Pa vesele praznike in prijeten mesec ljubezni. MARKO MODREJ 7 AKTUALNO UREDNIKOV KOMENTAR AKTUALNO Ustanovna seja Sosveta mladih Občine Ribnica V aprilu je potekala ustanovna seja Sosveta mladih Občine Ribnica, na kateri je bil za predsednika izvoljen Domen Češarek iz Prigorice. Glavni temi pogovorov sta bili prenova spletne strani Občine Ribnica in prirejanje športno-kulturnih dogodkov za mlade. Sosvet mladih v Občini Ribnica v mandatnem obdobju 2014–2018 je posvetovalno telo župana, sestavljeno iz predstavnikov mladih od 15. do dopolnjenega 29. leta, ki delujejo na področju mladinskega organiziranja v občini Ribnica. Sosvet mladih se po svoji opredeljenosti, sestavi in vsebini razlikuje od klasičnih mladinskih svetov, ki so del Mladinskega sveta Slovenije. Sosvet namreč v nasprotju z Mladinskim svetom ne pogojuje formalnega članstva v eni izmed občinskih mladinskih organizacij ali društvih, temveč omogoča tudi mladim posameznikom, ki so v razmerju do družbenega in mladinskega udejstvovanja doslej izkazali precejšen interes ter se pri tem vključevali v občinsko mladinsko življenje, vendar niso nujno predsedniki ali člani organizacij/društev, da lahko s primerne pozicije objektivno ocenjujejo položaj in potrebe mladine v občini Ribnica. Izpostavljeni posamezniki iz vrst mladinskih društev in organizacij kot tudi posamezniki s potrebno vpetostjo v družbene kroge so bili povabljeni k sodelovanju v Sosvet. Mandat članov Sosveta mladih je vezan na mandat župana Občine Ribnica. Članstvo ni zaprto in ga lahko župan glede na gibanje mladinske organiziranosti v občini med mandatom dopolnjuje ali spreminja. Na ustanovni seji Sosveta mladih Občine Ribnica je bil za predsednika izvoljen Domen Češarek, njegova namestnica je postala Agara Vučemilović. Vanj pa so bili imenovani tudi Ana Pucelj, Sašo Klun, Matevž Henigman, Gašper Levstik, Nejc Jakobčič, Nik Rus in Primož Perušek. Največ časa so posvetili razpravi o oblikovanju novih športno-kulturnih vsebin za ZA PRETEKLO DELO IN SPODBUDA ZA PRIHODNJE 28. marca je v ribniškem Športnem centru potekala spominska svečanost, na kateri smo se spomnili zmagovite bitke partizanskih enot nad breznom pri Jelenovem Žlebu. Med drugim je ZB za vrednote NOB Ribnica podelilo tudi svoje najvišje priznanje – plaketo »Jelenov Žleb«. Prejemniki plakete smo bili tudi mi – Občinska organizacija SD Ribnica. V imenu Občinske organizacije SD bi se rada ZB za vrednote NOB zahvalila za dano priznanje. S plaketo smo dobili potrditev, da vsa pretekla leta našega sodelovanja niso bila zaman, da smo v Ribnici tudi mi prepoznani kot nosilci vrednot, ki jih je začrtala partizanska borba in da jih skupaj ohranjamo. Za nas vse so jih izbojevali borci NOB-ja, zanje so se trudili borci v osamosvojitveni vojni; skupaj nadaljujemo tudi vse tiste ideje, misli in vrednote, ki jih je začrtal že Trubar, DANIJEL DIVJAK, PREDSEDNIK OBČINSKE ORGANIZACIJE ZB nadaljevali pa Prešeren, Levstik, ZA VREDNOTE NOB RIBNICA Z ALENKO ARKO, KI JE V IMENU Cankar in drugi. OBČINSKE ORGANIZACIJE SD RIBNICA PREJELA PRIZNANJE, IN JANKOM VEBROM 8 mlade, med katerimi je izstopala predvsem zamisel o plesnih prireditvah, ki so ponekod priljubljene. Poleg tega so sprejeli sklep, da namenijo del svojih sredstev za prenovo občinske spletne strani, ki jo bodo pomagali izdelati mladi iz ribniške občine. S sklepom o ustanovitvi Sosveta mladih je župan Občine Ribnica določil Sosvetu pristojnosti in naloge, ki jih mora le-ta izpolnjevati. S pričetkom njegovega delovanja bo mladim v občini Ribnica dana možnost, da svoje predloge in pobude, ki presegajo interese posameznikov in okvire društev ter mladinskih organizacij, predstavijo županu preko članov Sosveta, ki so v neposrednem stiku z Občino in zastopajo interese mladih v odnosu do župana občine Ribnica. Tako jim je zaupana pomembna naloga svetovanja in podpiranja Občinskega sveta Občine Ribnica pri ukrepih za mladim prijaznejšo občino. Skladno s tem bo Sosvet obravnaval vprašanja iz pristojnosti Občinskega sveta Občine Ribnica, ki se tičejo mladih in podajal mnenja županu na vsakokratni predlog proračuna Občine Ribnica. Poleg omenjenih pristojnosti lahko Sosvet podaja županu tudi predloge o ostalih zadevah, ki se tičejo mladih, in pripomore npr. k oblikovanju priporočil za štipendijsko in projektno financiranje mladih iz občine Ribnica. Župan lahko Sosvetu opredeli dodatne naloge in področja dela. Tekst in foto DOMEN M. ČAMPA MARINČ Prejeto priznanje za nas ni le zahvala za delo v preteklih letih, pač pa obveza za še bolj dejavno delo v prihodnosti. Obljubljamo, da se bomo po svojih močeh še naprej trudili nadaljevati vrednote NOBja kot so svoboda, enakost, solidarnost, varnost, domoljubje. Kljub sodobnemu času te vrednote niso pozabljene in glede na socialno stanje v državi še kako potrebne. So pa tudi vodila in moto naše stranke. Hvala vam za izkazano priznanje našemu delu v preteklih letih in za izkazano zaupanje za naprej. IRMA GRBEC, predsednica Občinske organizacije SD Ribnica OPOMBA V prejšnji številki smo napisali, da je plaketo Jelenov žleb poleg Franceta Lapajneta in Janka Vebra, prejela Občinska organizacija ZB za vrednote NOB Ribnica. Pravilno je, da je plaketo dobila Občinska organizacija SD Ribnica, kar je razvidno iz zgornjega članka. Za napako se opravičujemo. MARKO MODREJ, urednik IZPOSTAVLJAMO JOJ! KAM BI DÉL? NE KAMORKOLI, PA TUDI TJA NE, KJER SI VZEL Uvod sem si, malo prirejen, izposodil iz Aškerčevega Mejnika. Med sprehodom po okoliških gmajnah pa tudi med strnjenimi naselji dobimo občutek, da si je določena oseba zastavila točno to vprašanje, ko je imela polno vrečko odpadkov. In odložila jih je, kjer je naneslo. V primeru, da si je z vprašanjem še bolj belila glavo in je imela večjo količino odpadkov, jih je odpeljala v gozd in če se ji je mudilo, jih je stresla kar ob cesti. Resda nevestnega odlaganja odpadkov in smeti ni toliko kot pred leti, desetletji, pa vendar jih je preveč. Preveč je vsaka odvržena plastenka v naravi, na ulici, sploh steklenica, čez katero potem zapeljemo s pnevmatiko. Zanimivo je opazovati mimoidoče, ki jih to ne moti. Mirno, nekateri smeti sploh ne vidijo, gredo mimo. Je težko KUP SMETI OB POTI pobrati vrečko, odtrgan plakat ZMANJŠAJMO KOLIČINO ZAVRŽENE … in to odvreči v prvi smetnjak? Da o cigaretnih ogorkih in pasjih iztrebkih po Ribnici HRANE ne govorimo. Zadnji podatki za Slovenijo so pokazali, da Ste se junaki, ki peljete odslužen kosovni vsako leto zavržemo 170.000 ton hrane, odpad v vrtačo, kotanjo, kdaj vprašali, kako kar je približno 82 kilogramov na predolgo se bo to razkrajalo, kakšno škodo bo bivalca. To pomeni, da zavržemo tretjino povzročilo okolju? Bi lahko to zakopali na vse kupljene oziroma pripravljene hrane, vrt in odsluženo železo porabili kot gnoj, kar ni zgolj obremenjujoče kompost? za okolje, ampak tudi za Kako bi se naše denarnice. Raziskava počutili? Evropske komisije je namreč Resda za pokazala, da v povprečnem zbiranje evropskem gospodinjstvu odpadkov ni na tak način vržemo stran optimalno 250 evrov na leto. poskrbljeno, je pa glede ZAKAJ ZAVRŽEMO TOLIKO na trenutne možnosti in HRANE? razpoložljive - Ker naenkrat kupimo k a p a c i t e t e MED ODPADKI NAJDEMO NA KILOGRAME KRUHA preveč hitro pokvarljivih živil Komunale (npr. sadja in zelenjave). Ribnica dovolj, da do tega ne bi prihajalo. - Ker ne znamo načrtovati obrokov glede Za nekatere je komunala v Goriči vasi celo na to, katera živila je treba porabiti prej. bližje kot vrtača pod Malo ali Veliko goro. - Ker kupujemo prevelike količine hrane, še Smetnjake pa tudi že imamo skoraj na posebej v okviru posebnih ponudb. vsakem vogalu. - Ker na mnoga živila pozabimo in jih čez Najhuje pa je, ko vidimo v smetnjakih čas neužitna najdemo v hladilniku, zamrodvrženo hrano. Pomislite pri tem na mili- zovalni omari … jone lačnih ust po svetu, moralno odgovor- - Ker smo zelo občutljivi na higieno živil in nost do hrane, sebe? datume na označenih živilih. Mogoče vam bomo z naslednjimi podatki - Ker pripravimo prevelike količine hrane. pomagali razrešiti številna vprašanja, ki se - Ker ostankov jedi ne znamo ponovno vam porajajo, ko razmišljate, kam bi dali uporabiti. odvečno hrano in zakaj do odvečne hrane - Zaradi splošnega, kulturno pogojenega sploh prihaja? odnosa do hrane. VSEBINA ZABOJNIKA ZA ORGANSKE ODPADKE KAKO LAHKO SPREMENIMO SVOJ ODNOS IN ZMANJŠAMO KOLIČINO ZAVRŽENE HRANE? Načrtujmo svoje nakupe. Preverimo, katere sestavine že imamo doma, nato napišimo seznam živil, ki jih še potrebujemo. Kupujmo nepakirano sadje in zelenjavo, saj tako lahko kupimo ravno toliko, kolikor potrebujemo. Preverimo datume. Če živila ne potrebujemo takoj, izberimo raje živilo z daljšim datumom uporabe ali pa ga kupimo, ko ga bomo res potrebovali. Živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki »uporabno najmanj do«. Poskrbimo za ustrezno vzdrževanje hladilnika. Preverimo tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi hrana dolgo ostala sveža, jo je treba shranjevati na temperaturi od 1 do 5 °C. Poskrbimo za red v hladilniku. Novo kupljene izdelke postavimo zadaj, izdelke, ki so že v hladilniku, pa premestimo naprej. S pravilnim zlaganjem hrane vam hrane s pretečenim rokom uporabe ne bo treba metati proč. Uporabimo ostanke hrane. Ostanke hrane lahko uporabimo za malico ali večerjo naslednji dan ali jih zamrznemo. Iz sadja lahko naredimo sok ali sladico, iz manj sveže zelenjave pa lahko pripravimo juho. Tudi kulinarični portali in forumi ponujajo obilo idej, kako porabiti kuhane testenine, krompir ipd. Hrano zamrznimo. Odvečne obroke lahko zamrznemo in jih uporabimo takrat, ko nimamo časa, da bi pripravili cel obrok, ali smo preveč utrujeni, da bi kaj skuhali. Enako lahko storimo z večjo količino kruha, mesa ali zelenjave. Pripravil MARKO MODREJ Foto arhiv Komunale Ribnica, Marko Modrej 9 KULTURNI UTRINKI FOTOGRAF PETEK JE BIL ZLAT ČLOVEK, BIL JE MIREN IN HRABER, SKROMEN IN DELAVEN (Matevž Hace v Komisarjevih zapiskih) V sklopu predavanj, ki jih organizira Galerija Miklova hiša, je 16. aprila o ribniškem fotografu Jožetu Petku in vlogi njegove fotografije v zgodovini slovenske fotografije predavala dr. Nadja Zgonik, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka ter izredna profesorica za umetnostno zgodovino na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Piše o likovni umetnosti in pripravlja razstave. Doslej je sodelovala z večino slovenskih galerij, posebej intenzivno z galerijo Miklova hiša v Ribnici; že leta 2002 je pripravila katalog ob razstavi fotografij Jožeta Petka. Letos januarja je minilo 70 let od njegove smrti. Rojen je bil leta 1912 kot tretji DR. NADJA ZGONIK od osmih otrok v centru Ribnice, kjer je tudi hodil v osnovno in meščansko šolo. Nato je obiskoval Srednjo tehniško šolo, arhitektonsko gradbeni odsek, ki ga je končal leta 1934. Po vojaščini in iskanju službe je dobil stalno zaposlitev v Mariboru, kjer je vodil dela izgradnje cest in podobno. Po začetku vojne se je vrnil v Ribnico in se kmalu poročil. Jože Petek je najbolj prepoznaven po svojem fotografskem delu. Poleg fotografije se je ukvarjal še z rezbarstvom in slikarstvom, bil je tudi glasbenik. Fotografirati je začel, ko je končal meščansko šolo, približno pri 17-tih letih, znanje pa je razvil predvsem v času srednje šole. Razen tehničnega znanja je imel tudi izostren občutek za estetiko, kar kažejo kompozicije motivov in fotografij. Predvojni kvalitetni posnetki so nastali praktično povsod, številni so portreti domačih, Ribnice, Bileće in Pohorja. Do italijanske kapitulacije je ostal doma, POMLADANSKI KONCERT V petek, 10. aprila, je bil v dvorani TVD Partizan skupni pomladanski koncert KUD-a Ribniški pihalni orkester in Pihalnega orkestra Glasbene šole Ribnica. Orkester GŠ Ribnica je nastopil s svojim dirigentom in vodjo Vanjem Tomcem. Vsak orkester je pripravil pet točk, dve pa sta bili skupni. Orkester GŠ Ribnica ima 25 članov in je reden organizator in gost glasbenih prireditev v občini. Obstaja že toliko časa, da ima na šoli ustaljeno tradicijo in kakovost. Za slednjo vneto in predano skrbi njegov vodja Vanjo Tomc. GŠ Ribnica svoj orkester podpira in spodbuja njegovo 10 delovanje, saj za mlade glasbenike igranje v skupini pomeni povsem drugačno in kompleksnejšo izkušnjo, kot jo nudi individualni pouk. Kakovost orkestra vsako leto navdušuje širši krog publike. Prireditev je trajala približno uro, obiskovalcev je bilo dovolj in vzdušje je bilo kot vedno odlično. Zima se počasi, ven- potem pa se je pridružil partizanom, kjer je sodeloval v Kulturniški skupini XIV. divizije, in skrbel predvsem za fotodokumentacijo vsakdanjega življenja v partizanih, fotografije pa so bile uporabljene tudi v propagandne namene. Z divizijo je odšel na dolgi pohod XIV. divizije na Štajersko in v tem času posnel nekatere najboljše fotografije, pohod in boji pa so na njegovem zdravju pustili velike sledi. Postal je vodja Fototehnike VI. cone in v tem času pripravil prvo fotografsko razstavo partizanskih fotografij v Gornjem Gradu, za katero je sam izdelal povečave. Še z nekaterimi partizani in člani Fototehnike je deloval v Lučki koči nad Lučami, kjer so bili partizani izdani in nato napadeni. Jože Petek je padel 3. januarja 1945. O fotografijah in njihovem slogu je Nadja Zgonik povedala, da izvirno kombinira svetlobo in kompozicijo, kar se posebej odraža na fotografijah pohoda pa tudi na fotografijah s humanitarno noto. V kontekstu partizanske fotografije je pomembna možnost vsakršne identitete, kar pogosto prikazuje s fotografijami, na katerih so obrazi neprepoznavni oziroma so borci fotografirani od zadaj. Njegovo najbolj znano delo je serija fotografij s pohoda XIV. divizije, ki so večkrat izšle v knjižni obliki. Petkovo fotoreportažno delo je bilo tako cenjeno, da je Društvo novinarjev Slovenije med leti 1961 in 1973 podeljevalo Petkovo nagrado za reportažno fotografijo. Tekst in foto PRIMOŽ TANKO dar dokončno poslavlja, s pomladjo se vrača dobra volja. Slednje smo zadnje čase potrebni vsi. In kaj lahko bolje in na subtilnejši način izrazi pozitivno v človeku in družbi kot umetnost, glasba prav posebej? Tudi zato je organizacija podobnih dogodkov ali sodelovanje na njih eno od pomembnejših poslanstev GŠ Ribnica in njenega odličnega pihalnega orkestra. Skupni točki obeh orkestrov pod vodstvom Jerneja Šmalca sta poslušalce dvignili na noge. Prva skupna skladba je bila »Dolce and dance« druga pa vedno aktualni venček uspešnic rock skupine Queen. Močan zvok združenih orkestrov in energija izbranih skladb sta bili primeren in zares dober uvod v pomladno sezono nastopov GŠ Ribnica. MARTIN LAVRIČ, GŠ Ribnica Razstavo z naslovom »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod! Kranjska v prvem letu vélike vojne« je pripravil Zgodovinski arhiv Ljubljana, v Ribnici pa so jo za mesec dni odprli 15. aprila. Devet avtorjev razstave predstavlja Franca Ferdinanda in žene Sofije v Sarajevo politične razmere na Kranjskem ob začetku ter atentata, ki ga je predstavila Barbara vojne, odzive na atentat in mobilizacijo, Žabota, sledile so informacije o sprememstisko beguncev, ki so se zatekli v notranjo- bah v vsakdanjem življenju, predvsem st monarhije ob začetku spopadov v Galiciji odsotnost moških, o splošnem pomanjkanin Bukovini, kmalu za njimi pa tudi prihod ju nekaterih dobrin in zaostrena cenzura, ki prvih ranjenih vojakov z vzhodne fronte. jih je predstavila Marjana Kos. Pomembna Prebivalstvo je z dobrodelnimi akcijami sprememba v vseh lokalnih okoljih so bili pomagalo vsem pomoči potrebnim in pri begunci, ki so po določbah vojne uprave PONAVADI ŽUPAN PREDAJA DARILA, TOKRAT PA tem angažiralo vse generacije – tudi otroke prišli v skoraj vse občine, prebivalci pa so v JE DARILO ZA SPREMEMBO DOBIL ON in mladino. Vojna je vplivala tudi na politični zameno za hrano in stanovanje prejemali in družbeni položaj žensk – neizogibna majhno državno nadomestilo. je bila njihova vključitev v industrijo in kmetijstvo, saj Tudi v Ribnici je bilo okoli je bilo treba nadomestiti 55 beguncev, ki so jih moško delovno silo. Šibko razdelili po bližnjih vaseh, gospodarstvo, kot posledije povedala Judita Šega. ca vojne vihre, je prineslo Marija Kos je opozorila na pomanjkanje živil – zaradi nekatere najdene spomlakote se je obupano preinske zapise in dnevnike, bivalstvo zateklo k demonki predstavljajo najbolj stracijam. oseben pogled na vojno, Odprtje razstave je potekatako na življenje v jarkih, lo v obliki pogovora s soočanje s smrtjo in tudi petimi ustvarjalkami, ki razmislek o politični situso predstavile vsaka svoj aciji – dnevniki so ostali, del razstave, vsebina pa je za razliko od pisem in dostopna tudi v katalogu. dopisnic, necenzurirani. Predstavitev je povezovala Elizabeta Eržen Podlipnik Marina Gradišnik, avtorice se je v svojem prispevku pa so predstavile celoten ukvarjala z dobrodelnoszgodovinski kontekst, od tjo in načini organiziranja, prihoda prestolonaslednika ELIZABETA ERŽEN PODLIPNIK, MARIJA KOS, MARJANA KOS IN JUDITA ŠEGA predvsem se ta je usmerila na otroke in mladino, nabirali so denimo robidovo in malinovo listje za čajni nadomestek, saj AvstroOgrska čaja zaradi blokade ni mogla več uvažati. Razstava na panojih je na ogled v Rokodelskem centru in je le eden od številnih dogodkov, ki jih muzej pripravlja ob obeleževanju 100. obletnice prve svetovne vojne. Vabljeni k ogledu. Tekst in foto PRIMOŽ TANKO BARBARA ŽABOTA IN MARINA GRADIŠNIK 11 KULTURNI UTRINKI Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod! Kranjska v prvem letu vélike vojne KULTURNI UTRINKI PRESEČIŠČE V Galeriji Miklova hiša je na ogled razstava z naslovom Presečišče, ki je izbor iz Ribniške likovne zbirke. Polona Lovšin, ki je razstavo kurirala in predstavila javnosti, je o razstavi povedala, da ne predstavlja del posameznih avtorjev, pač pa predstavlja diapozitiv zbirke, saj je pri razstavi, katere namen je predstaviti tako zbirateljski načrt kot parametre, ki tvorijo, omogočajo in razvijajo zbirko, ravno to nujno potrebno. namreč Galerija predstavila dva sklopa razstav Ekspatrioti in Prophetae domestici ter s samostojnimi razstavami vzpostavila zavest o njihovem ustvarjanju in z njihovimi deli obogatila zbirko Galerije Miklova hiša. To so dela Simona Lavriča, Nataliye Gorza, Nataše Gašparac, Tomaža Gregoriča in Klavdija Slubana. Stane Kljun je o razstavi in zbirki povedal: »Tako kot lanskoletna razstava, ki je nosila naslov Prikrajšana zbirka, je ta zbirka še vedno na nek način prikrajšana, saj Galerija Miklova hiša od leta 2010 ne odkupuje več del avtorjev z razstav 2. m, ravno tako pa ne odkupuje del lokalnih ustvarjalcev, denimo Miša Strmana, Marka Glavača in Saše Koprivca, ki so tukaj razstavljali v zadnjih dveh letih. Po drugi strani pa je zbirka pridobila več kot sto del Franceta Miheliča, ki jih je doniral akademik Lojze Gostiša, ter dobila ponudbo za odkup del Gregorja Peruška, ki je v začetku prejšnjega stoletja ustvarjal v Združenih državah Amerike.« Pomemben dogodek za galerijo je bila podelitev javne službe Galeriji Miklova hiša s strani Ministrstva za kulturo, ki sedaj skrbi za prezentacijo, promocijo in raziskovanje likovne dediščine in ustvarjalnosti v širšem ribniško-kočevskonotranjskem območju. Tokratna razstava prvič sooča dela sodob- širšega ribniško-kočevsko-notranjskega nih ustvarjalcev, ki so razširili obseg zbirke okolja, tako tistih, ki tukaj ustvarjajo, kot v zadnjem desetletju, obenem pa odkriva tistih, ki od tu izvirajo. V zadnjih letih je poglavitna zbirateljska motiva. Prvi je zbiranje in razstavljanje del umetnikov mlajše generacije, ki so najprepoznavnejši v svojem ustvarjanju; poglaviten del teh avtorjev izvira iz razstav 2. m v organizaciji Galerije Miklova hiša. To so razstave podiplomskih študentov na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, najperspektivnejši so dobili priložnost razstavljati tudi samostojno. Iz teh razstav izvirajo novejši odkupi Ribniške likovne zbirke. Na razstavi se tako predstavljajo dela Uršule Berlot, Mitja Ficka, Mateja Koširja in Saša Sedlačka. Tekst in foto PRIMOŽ TANKO Drugi zbirateljski motiv zbirke pa je spodbujanje, povezovan- KURATORKA RAZSTAVE POLONA LOVŠIN Z VODJO GALERIJE MIKLOVA HIŠA je in predstavljanje umetnikov STANETOM KLJUNOM, ŽUPANOM JOŽETOM LEVSTKOM IN DIREKTORICO ROKODELSKEGA CENTRA POLONO RIGLER GRM NA ŠKRABČEVI DOMAČIJI VEČER Z DR. VESNO VUK GODINA Slovenski postsocializem je ena največjih napak, ki smo jih zagrešili, ena od zablod postsocializma v Sloveniji je tudi to, da si JANEZ ŠKRABEC Z VESNO VUK GODINA 12 prigovarjamo, kako je naš trenutno slab položaj le začasen in da bo kmalu minil. Strategija mešanja lastnega tipa ekonomije ali politike z uvoženim bo vedno pripeljala do krize. In kriza, ki ni nastala po naključju, bo vedno totalna, pravi dr. Vesna Vuk Godina, ki Slovence označi za kolektiviste. Nazadnje jih je zedinil vstop v Evropsko unijo, in še to le zato, ker so mislili, da bodo imeli zaradi tega preživetveno korist in jim bo šlo boljše. Slovenija je, kot druge manjše države, samo kolonija Evrope, ki ni združena. Kot vzhajajoči državi je omenila Rusijo in Kitajsko, za človeka najbolj dostojno pa Japonsko. »Slovencu je tudi vseeno, ali si levi ali desni, zanima ga le, kaj mu ponujaš,« še dodaja gostja večera, ki glavno napako v razmišljanju vidi v tem, da mislimo le za dve leti vnaprej. »Katoliki denar porabljajo, medtem ko ga protestanti vlagajo nazaj,« poudarja ključno razliko med odnosom do denarja med Slovenci in kakšno razvito zahodno državo. To je le nekaj poudarkov iz nove knjige z naslovom Zablode postsocializma pronicljive antropologinje, ki jih je med pogovorom v skednju Škrabčeve domačije zaupala moderatorki Nini Orel in številnemu občinstvu. Svoje strokovno mnenje javnosti podaja neprizanesljivo, odkrito pa deli z njo tudi svoje osebne izkušnje. Pravi, da je za njo težko življenje, dosti težje kot za večino ljudi. Profesorica, ki v javnosti nenehno dviguje prah, se je dotaknila tudi družinskega zakonika. »Imam zadržke do ene in druge strani. Sicer je dobro, da je zakonik sprejet, a problemov ne bo rešil, bojim se, da jih bo še bolj zaostril. Težave se morajo reševati v praksi, ne z zakoni,« je še dejala dr. Vesna Vuk Godina. Tekst in foto MILAN GLAVONJIĆ Muzejsko društvo Ribnica si je v torek, 24. marca, ogledalo razstavo v Etnografskem muzeju z naslovom Vrata, prostorski in simbolni prehodi življenja. Kot nam pove naslov, razstava spodbuja obiskovalce, da razmišljajo o vlogi vrat in tudi o njihovem simbolnem pomenu – prehodih v svojem življenju. Vrata so prikazana z vidika družinske, lokalne, nacionalne in širše dediščine; prikazana so skozi prostor in čas ter glede na prostorsko umestitev. Razlikujemo vrata gospodarskih poslopij, javnih zgradb, domov in notranjih prostorov. Vrata imajo varovalno funkcijo, nudijo zavetje pred zunanjih svetom in imajo reprezentančni in sporočilni pomen, saj sporočajo zunanjemu svetu, kdo za njimi živi ter izkazujejo družinsko pripadnost ter nenazadnje ugled. Na podlagi zunanjega sporočila lahko prepoznamo vrata različnih obrtnikov, kmečkih in vplivnih družin … vsaka pa predstavljajo zgodbe o ljudeh, ki so za njimi živeli in o tistih, ki so jih izdelali. ČLANI MUZEJSKEGA DRUŠTVA NA OGLEDU RAZSTAVE VRATA PROSTORSKI IN SIMBOLNI PREHODI ŽIVLJENJA Vrata so povezana z različnimi prehodi, saj skoznje dnevno prehajamo, pa tudi z različnimi mejniki, kot so rojstvo, poroka in smrt. Za te prehode so značilne številne šege in navade, kot je recimo prenašanje žene čez prag ob poroki. Razstava pokaže vrata tudi z vidika varovanja prostorov, saj varujejo prostor tako z mehanskim zapiranjem s ključavnicami kot tudi s simboli kot sta podkev ali morina taca na portalih. Vsebina razstave obiskovalca nagovori tako, da na vrata pogleda skozi številne pomembne pomene, ki jih ta imajo. Avtorica razstave Polona Sketelj je to tematsko obsežno razstavo pripravljala tri leta, konec lanskega leta je izšel tudi katalog o razstavi. Po razstavi nas je popeljala Nastja Dejak. Udeleženci strokovne ekskurzije Muzejskega društva Ribnica smo domov odšli polni vtiMuzejsko društvo Ribnica sov in razmišljanj o tem vsakdanjem predmetu, ki smo ga vabi 9. 5. 2015 na ekskurzijo »POT tokrat spoznali na drugačen MIRU«. Pot nas bo popeljala po območju način. z bogato kulturno dediščino vzdolž nekTekst TEJA LESAR, Muzejsko društvo Ribnica Foto Marina Gradišnik danje soške fronte v času 1. svetovne vojne od 1915–1917. S pomočjo lokalnih turističnih vodnikov in poznavalcev bomo videli vojaško pokopališče, kaverne, strelske jarke, spomenike in muzej na prostem. Več informacij na spletni strani www. muzejskodrustvoribnica.si, prijave pa v Rokodelskem centru Ribnica. Odhod bo 9. maja ob 7. uri. Cena ekskurzije je (ob udeležbi 30 oseb) za člane 27 evrov, za nečlane pa 35 evrov. 13 KULTURNI UTRINKI MUZEJSKO DRUŠTVO RIBNICA VRATA, PROSTORSKI IN SIMBOLNI PREHODI ŽIVLJENJA MED NAŠIMI LJUDMI KULINARIČNI DOGODEK LETA PRI SV. ANI JE ZNOVA LEPO USPEL »Po mnenju komisije so bile vse salame zelo kvalitetne, zato so imeli njeni člani zelo zahtevno delo. Podelili smo eno zlato, 12 srebrnih in 5 bronastih priznanj. Pred razglasitvijo smo se za nekaj trenutkov spomnili tudi dolgoletnega predsednika komisije Franceta Čampa, ki je umrl lani jeseni. Tradicionalna salamijada pri sv. Ani ni samo kulinarični dogodek, Organizatorji ga bomo ohranili v lepem spominu, saj smo z njegovo pomočjo in ampak zmes rekreacije, druženja, dobre volje in kakopak izvrst- znanjem, ki ga je nesebično delil med nas, nih slastnih dobrot. Če se malce pošalim, so nežnejšemu spolu dvignili kvaliteto suhomesnatih izdelkov mesni izdelki, ki jih na ocenjevanje in pokušino prinesejo mojstri na visoko raven,« je povedal Leon Lovšin, in ljubitelji salam, bolj vabljivi, ko visijo pred kočo, kamor jih eden glavnih organizatorjev, ki skrbi tudi za stike z javnostmi. Zaradi hudomušnosti in obesi in nato oštevilči komisija, moškemu delu pa potem, ko izpod vedre narave, mu to zelo dobro uspeva. noža letijo dišeči kolobarčki. No, v resnici se tudi ženske nareza- »Brez zvestih pokroviteljev dogodka ne bi nih salam ne branijo. Obojih pa je vsako leto zadnjo marčevsko mogli izpeljati. Letošnji generalni pokrovitelj soboto pri Sv. Ani veliko. Tudi letos, na 15. salamijadi, ki je bila v je bil Šilc Trade, d. o. o., ostali pa: Mesarija Arko, tiskarna Linear, Košček, Pekarna Žulj, sončnem, zgodnjepomladnem dnevu, jih je bilo. Sadje in zelenjava Klementina, Lesna galanterija Pogorelec ter prostovoljci: Milica Ponikvar, ki je Junakov, ki so prinesli svoje salame namreč, je bilo letos s svojo trojko 27. Po dolgotrajnem ocenjevanju je petčlanska komisija v nahranila sestavi: Alojz Lovšin – Špiček, Janko Divjak, Gregor Mihelič, veliko lačnih Slavko Mlakar in Janez Belaj izbrala najboljšo salamo. ust, »Šerif«, ki Žlahtni naziv je dobila salama, ki jo je izdelal Janez Žužek je, kot vsako z Velikih Poljan. Drugo mesto je osvojila salama lastnika leto, poskrbel Borisa Oberstarja iz Goriče vasi. Tretje mesto pa je zasedel za transport, Alojz Šmalc iz Sušja. ter neutrudni harmonikaš,« je še dodal Leon Lovšin, in pristavil, da »kar zavihajte rokave, vzredite prašiče, nabrusite ZMAGOVALEC JANEZ ŽUŽEK Z VELIKIH POLJAN, NA LEVI MU nože, saj je lov DRUŽBO DELA ALOJZ ŠMALC IZ SUŠJA, NA DESNI PA BORIS oz. boj za naj salamo 2016 OBERSTAR IZ GORIČE VASI že odprt.« Tekst MARKO MODREJ Foto Boštjan Schönlieb KATERA NAJLEPŠA IN NAJBOLJ SLASTNA V DOLINI JE TEJ? HEJ! OČISTILI SMO SLEMENA Spet smo zadnjo marčevsko soboto zavihali rokave. Slemenci in Slemenke sporočamo, da smo pobrali vse smeti, ki so jih nemarni lastniki zmetali skozi okna svojih vozil. Sporočamo tudi dobrim ljudem, ki so svoj star plutovinast pod ter izpraznjene »piksne lima« ter odrezke toplega poda namenili za utrjevanje brežine ceste, da se le ti niso obnesli in da naj raje darujejo kak kamion peska na omenjeno mesto. Turistično športno društvo se vsem prisotnim na čistilni akciji zahvaljuje za udeležbo in že kar sedaj vabi na isto lokacijo ob istem času prihodnje leto. Da dokažemo sebi in drugim, da nam je mar, kje živimo ali kot je rekel Gandhi, da smo sprememba, ki jo želimo videti v svetu. Še kratka zahvala Komunali Ribnica za čistilno opremo ter PGD Sv. Gregor za posojeni kombi. Tekst in foto SEBASTIJAN ZGONEC 14 Daljnega leta 1964, natančneje 30. avgusta, je 50 ljubiteljev radiotehnike in elektronike na občnem zboru ustanovilo društvo Radioklub Ribnica z izvolitvijo prvega predsednika društva – Ivana Petriča iz Sodražice. Prve prostore jim je zagotovila SO Ribnica v pritličju poleg takratne Delavske univerze v Ribnici, prvo radijsko postajo, ki je bila izdelana v letalskem inštitutu v Beogradu, pa jim je predala v uporabo Zveza radioamaterjev Slovenije. Hitro so zaprosili za radijsko dovoljenje in tako pridobili klicni znak YU3DLT. Takoj so priredili predavanja in izpit za prve radioamaterje, ki so lahko pričeli z delom in tako prvič »ponesli« preko etra ime Ribnica širom po svetu. Vse do danes so se v društvu menjavali člani, menjala se je tudi radijska tehnika. Društvo ima danes 12 članov, ki s pomočjo tako starih kot novih tehnologij ENI PRVIH RADIOAMATERJEV V RIBNICI prenašamo glas v vse kotičke sveta z novim klicnim znakom S59DLT od osamosvojitve Slovenije dalje. Njihovi prostori so v drugem nadstropju Športnega centra Ribnica, nad vhodom s šolske strani, kjer vam z veseljem predstavijo svojo dejavnost in pokažejo tako staro kot novo opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu. Kaj sploh je radioamaterstvo? »Lahko bi rekli, da je to ljubiteljsko, nepoklicno ukvarjanje z radiom oz. radiotehniko. Še več, radioamaterstvo pomeni aktivnost, gibanje, organizacijo, izobraževanje, ljubezen oz. celo način življenja ter tehnološkega mišljenja več kot dveh milijonov ljudi obeh spolov, različnih starosti in poklicev v praktično vseh državah sveta,« je povedal predsednik Društva Radioklub Ribnica Miran Kokol – S51SK. Najbolj pogosta oblika dela radioamaterjev je vzpostavljanje radiozvez z drugimi radioamaterji, s pomočjo radijskega sprejemnika in oddajnika. Vsebina zveze je pretežno tehnološko obarvana – izmenjava ocene sprejetega signala, vrsta radijske opreme (oddajnik, antena), vremenskih pogojev v času zveze ter osebnih podatkov. Način prenosa teh podatkov MIRAN KOKOL (TRETJI Z LEVE) Z OSTALIMI ČLANI RADIOKLUBA V DRUŠTVENIH je lahko v morsejevi abecedi – telegrafiji, govoru v mikroPROSTORIH NOVEMBRA LANI, KO SO PRAZNOVALI 50-LETNICO fon – foniji ali pa s pomočjo novejših digitalnih načinov, kjer s pomočjo osebnega računalnika pretvarjamo vsebino zveze v »melodijo«, ki jo nato oddajnik izseva v eter, na drugi strani pa se postopek obrne. Za potrditev takšne zveze radioamaterji uporabljajo posebno kartico QSL – podobno kot poštna razglednica. Nanjo napišejo vse podatke o zvezi, ter jo pošljejo sogovorniku preko nacionalnega biroja ali pa direktno preko pošte. Marsikateremu radioamaterju so takšne kartice nekakšna »trofeja« in jih vestno zbira, ter zelo rad pokaže, v katerih delih sveta je že vzpostavil kontakt, je še dejal Kokol. Tekst JURIJ KOŽAR Foto Marko Modrej 15 MED NAŠIMI LJUDMI RADIOKLUB RIBNICA IN RADIOAMATERSTVO V RIBNICI V SOZVOČJU Z NARAVO RIBNIŠKI ŠTORKLJI DOBILI NOVO GNEZDIŠČE V zadnjih letih se štorklje iz tradicionalnih območij razširjenosti v severovzhodni Sloveniji širijo. Na ribniško-kočevskem območju sta sedaj vsaj dva gnezdeča para. Prvi par je pred leti gnezdo spletel na dimniku šole v Stari Cerkvi. Drugemu, ribniškemu paru, pa so 2. aprila gnezdo s silosa oz. dimnika na poslovni stavbi podjetja Lovšin les dekor preselili na drog z gnezdilnim podstavkom, ki je nameščen na koncu Obrtne cone Ugar v Ribnici, dobrih sto metrov stran od prvotnega gnezdišča. Podstavek za gnezdo je zagotovilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ob finančni pomoči podjetja Comita, drog je zagotovilo in postavilo Elektro Ljubljana, DE Kočevje, fizično prestavitev gnezda pa so izvedli člani Prostovoljnega gasilskega društva Ribnica. Akcijo je koordinirala Mateja Nose Marolt iz Zavoda RS za varstvo narave, ki je povedala, da se v zadnjih letih štorklje iz tradicionalnega območja razširjenosti na severovzhodu Slovenije širijo predvsem v osrednjo Slovenijo, tudi na območja, kjer bi jih morda teže pričakovali. Ornitologi beležijo širitev gnezditvenega območja bele štorklje s severovzhoda proti zahodu. Bela štorklja se je že uspešno razširila oz. vrnila na Savsko in Krško ravan, Ljubljansko barje, Grosuplje ter na notranjska kraška polja. V zadnjem desetletju pa se pojavlja tudi tam, kjer je prej ni bilo, na primer v Škofji Loki, na Brniku, na Planinskem polju, v Pivki, ob Nanoščici in v Razdrtem. V Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih število belih štorkelj povečalo. Pri nas je, po podatkih DOPPS, leta 2014 gnezdilo 266 parov, kar je največ doslej. Kljub DR. DAMIJAN DENAC, DIREKTOR DRUŠTVA ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE 16 povečanju populacije je bela štorklja ranljiva vrsta, saj je njen prehranjevalni habitat DVIG GNEZDA NA NOVO LOKACIJO močno ogrožen. Glavni grožnji za uspešno gnezdenje te karizmatične vrste sta intenziviranje kmetijstva in izsuševanje mokrišč, saj uničujeta njena prehranjevalna območja. »Glede na pretežno gozdnatost ribniškokočevskega območja bi tu pričakovali vse kaj drugega kot belo GREGOR VIRANT IN JAKA ČEŠAREK STA GNEZDO PRED SELITVIJO PAZLJIVO štorkljo. In ZAVAROVALA vendar si je pred leti prvi par gnezdo spletel na šolskem vej in blata. Štorklje vanje znesejo do 5 dimniku v Stari Cerkvi pri Kočevju. Že tam jajc. Mladiči se izvalijo dober mesec po smo paru pomagali in gnezdo pred kurilno začetku valjenja (v začetku maja), gnezdo sezono dvignili na podstavek,« je dejala zapustijo po 54–70 dneh (začetek julija). Da bi povečali varnost gnezd, na električne Mateja Nose Marolt. Podobne akcije prestavitve gnezda na drogove nameščajo gnezdilne podstavke. Zavodu redno izvajajo, še posebej na »Štorklja se prehranjuje z dvoživkami, območjih, kjer je štorkelj več (SV Slovenija), žuželkami, malimi sesalci, plazilci in v zadnjih letih tudi na Gorenjskem in deževniki. Najpomembnejša hrana so miši; v času, ko hranijo mladiče, zna štorklja ujeti Dolenjskem. »Bela štorklja (Ciconia ciconia) je selivka in tudi do štiri kilograme miši na dan. Hrano prezimuje v Afriki južno od Sahare. Selitev poišče na travnikih, pašnikih in poljih. Število na jug se začne avgusta. V Slovenijo se belih štorkelj upada predvsem v srednje- in štorklje vrnejo konec marca ali v začetku zahodnoevropskih državah zaradi izgube aprila. Najprej priletijo samci, ki skušajo primernega življenjskega prostora. Število zasesti stara gnezda, nekaj dni za njimi pri- belih štorkelj se v Sloveniji povečuje, pri letijo še samice. Spola sta si zelo podobna, nas je to zavarovana vrsta, ki jo ogrožajo samci so večinoma večji z masivnejšim predvsem pomanjkanje hrane, uničevanje kljunom. Kljun in dolge noge so rdeče, pri travnikov, suša in trki z električnimi žicami,« mladih temnejše. Tehtajo med 2,6–4,5 kg, je o štorklji povedal Damijan Denac, direkv dolžino merijo 100–125 cm, razpon kril tor Društva za opazovanje in preučevanje pa znaša med 155–165 cm,« dodaja Mateja ptic Slovenije. Nose Marolt. Večino gnezd štorklje zgradijo na električnih Tekst in foto MARKO MODREJ drogovih. Gnezda so okrogla, znesena iz Skrb, dobrota, delo in poštenje tvoje je bilo življenje. Dela tvojih pridnih rok sledi ostale so povsod. ZAHVALA ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage hčerke, sestre in tete ANICE LOVŠIN MLAJŠE iz Goriče vasi 37 se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse tolažeče besede, sveče in tople stiske rok, na katere se bomo mnogokrat spomnili. Lepa hvala župniku mag. Antonu Berčanu za lepo poslovilno mašo, pevcem ter Komunalnemu podjetju Ribnica. Hvala, da ste skupaj z nami Anico pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata, tasta in strica ANTONA NOSANA (1920–2015), lončarja iz Prigorice, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala tudi osebju ZD Ribnica, župniku Alešu Pečavarju, pogrebcem, komunali in pevskemu zboru Lončar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI NJEGOVI Zlato srce je nehalo biti, smejoče oči so se zaprle. Praznina ostala je, srce polno gorja, a vsako življenje se enkrat konča. Zdaj tam si nekje in čakaš na nas, da se srečamo spet, ko pride naš čas! Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata V 94. letu starosti je od nas tiho odšel dragi ata PAVLA LEVSTIKA JOŽE PAKIŽ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi njegovi zdravnici dr. Šmalčevi, patronažni sestri Mariji, Komunali Ribnica, pevcem družine Smisl in župniku Alešu Pečavarju za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvaležni smo župniku, gospodu mag. Antonu Berčanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, gasilcem iz Žlebiča, ZZB NOV Ribnica, osebju DSO Ribnica – RIVE, d. o. o. za nego in skrb in vsem, ki ste ga obiskovali. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. (1937–2015) iz Blat. ŽALUJOČI TVOJI NAJDRAŽJI (1922–2015) iz Žlebiča. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI 17 ZAHVALE OB SMRTI Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči, zaprla sem trudne oči. ZAHVALE OB SMRTI MALI OGLASI Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Tiho mirno si zaspal, a v naših srcih večno boš ostal. PRODAM ZAHVALA JOŽE MIHELIČ (1956–2015) Ob prehitri in boleči izgubi dragega Jožeta Miheliča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem Avtotransportov Kastelec za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala Lovski družini Ribnica, ribniškemu dekanu mag. Antonu Berčanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA 19. aprila smo se poslovili od moža, ata, dedija in pradedija IVANA MODECA (1934–2015) Iz Sajevca. Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala dr. Alenki Žagar, sestri Andreji in patronažni sestri Jani Žagar, ki so nam zelo veliko pomagale ob težkih trenutkih njegove bolezni. Zahvala tudi župniku mag. Antonu Berčanu, Komunali Ribnica in PGD Bukovica. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI 18 Prodam 2-sobno stanovanje v izmeri 63,60 m2 z zaprtim balkonom, s pripadajočo kletjo in parkirnim prostorom. CK je na biomaso, stanovanje je etažno urejeno (vpisano v zemljiško knjigo), v 2. nadstropju (južna stran) na Knafljevem trgu v Ribnici, v bližini TC Spar. Cena po dogovoru. Telefon: 031 449 565. Energetska izkaznica je urejena. Na Bregu pri Ribnici, na lepi lokaciji v Hrastju prodam nezazidano stavbno zemljišče v skupni izmeri 1.127 m2. Parcela je komunalno opremljena z vsemi potrebnimi priključki. Dostop je urejen po javni asfaltirani cesti. Možna takojšnja gradnja. Cena po dogovoru. Telefon: 041 244 845. V centru Ribnice, na mirni, sončni lokaciji prodam hišo. Velikost hiše je 160 m2, celotne parcele 750 m2. Cena po dogovoru. Tel.: 031 207 718. V Dolenji vasi na Obrtniški ulici prodam gradbeno parcelo velikosti 682 m2. Parcela leži na mirni lokaciji, teren je raven, primeren za gradnjo hiše. Na njej sta trenutno sadovnjak in star kozolec. V bližini so pošta, šola, trgovina. Čez cesto možen tudi dokup manjše parcele, namenjene za sadovnjak, vrtiček ... Cena po dogovoru. Tel.: 041 285 606 – Bernard. V Ribnici (Trubarjeva 6) prodam dvosobno stanovanje (dve sobi, kuhinja, kopalnica, predsoba, loža, klet) velikosti 71,82 m2. Stanovanje je v pritličju. Poleg balkona ima tudi atrij, CK-ogrevanje. Vredno ogleda. Cena je 70.000 EUR oz. po dogovoru. Tel.: 031 840 255, 01 836 95 90. Na sončni strani Ribniške doline (Kurirska pot) prodam parcelo: 1054, velikosti 789 m2. Parcela je na mirni lokaciji, na ravninskem terenu, vsa infrastruktura je v bližini, 2 minuti iz centra Ribnice, oddana vloga na zemljiškem oddelku za zazidljivost. Tel.: +3816 1 689 9756, e-pošta: angelina65@hotmail.rs. Prodam staro kaščo (4 x 4 m). Tel.: 041 590 362. Prodam gradbeni parceli v Dolenji vasi v naselju Humec. Parceli sta ob glavni cesti Kočevje Ribnica. Vsaka parcela meri cca. 900 m2. Lahko obe skupaj. Cena po dogovoru. Tel.: 070 842 625. Prodam stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom, z vso opremo, v naselju Humec v Dolenji vasi. Hiša ima 3 etaže, velikost vsake je 150 m2. Odkupi se lahko samo lokal oz. samostojna etaža. Hišo je možno preurediti v več stanovanj. Energetska izkaznica je urejena. Možna je tudi menjava za manjšo hišo ali stanovanje v Kranju oz. okolici Kranja. Tel.: 070 842 625. Prodamo ali oddamo KAVARNO v centru Ribnice (Škrabčev trg 25). Tel.: 051 341 042. ODDAM V poslovni stavbi Območne obrtno-podjetniške zbornice Ribnica na Vrvarski poti 3 v Ribnici, ugodno oddamo v najem dva poslovna prostora v II. nadstropju, v izmeri 18 m2 in 21 m2. Cena najema znaša 9 EUR/m2 in vključuje vse stroške. Za vse informacije smo dosegljivi na tel.: 01 8369 340 ali osebno v pisarni Zbornice. V Obrtni coni Ugar oddam poslovni prostor v velikosti 70 m2 – novogradnja, primerno za skladišče ali delavnico. Tel.: 031 677 387. V najem oddam 150 m2 velik prostor, primeren za delavnico oz. skladišče. Leto izgradnje 2010. Voda in elektrika sta v objektu. Cena najema po dogovoru. Tel.: 031 369 908. V Slatniku oddamo v najem hišo s centralno kurjavo na olje ali drva. Vseljivo takoj. Informacije na tel.: 041 631 693. RAZNO Prodam bukova drva v hlodih. Tel.: 041 590 362. Prodam opeko Bramac, cca. 400 kosov. Stara je 10 let. Cena po dogovoru. Informacije: 041 918 077, Lidija – Dolenja vas, Lončarska ulica 101. Iščem sopotnika na relaciji Ribnica–Postojna. Kontakt: 040 813 422. Za šolsko knjižnico zbiram otroške slikanice, otroško leposlovje, poučne knjige, izdane po letu 2000. Kontakt: 040 813 422. Preurejate hišo, stanovanje … in bi se radi znebili odvečnih knjig? Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Kontakt: 030 996 225. KTC LOŠKI POTOK HRIB 14, LOŠKI POTOK LOKALNE DOBROTE PRENOČIŠČA OGLED MEDVEDA PIKNIK V NARAVI ROČNI NOGOMET KEGLJIŠČE PIKADO KAVARNA / TIC: PON.: ZAPRTO TOR.-SOB.: 9. - 17. NED.: 9. - 15. KEGLJIŠČE / BAR: PON.: ZAPRTO PET.,SOB.: 17. - 24. NED.: 15. - 22. 041 201 232 WWW.KTC.SI BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si *FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE - KVALITETNA IZVEDBA FASAD, BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 €) - CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN (SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 €) *GRADBENA DELA - NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA) - ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ) - ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…) - SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH POVRŠIN) *SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA *POLAGANJE TALNIH OBLOG - (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL) *ČISTILNI SERVIS YASKAWA Slovenija d.o.o. T: + 386 (0)1 83 72 410 www.yaskawa.eu.com MegadoM je vaša trgovina z gradbeniM MaterialoM, Metalurgijo, inštalacijaMi in kopalnicaMi, orodjeM, vijaki in okovjeM, barvaMi in laki, belo tehniko in MaliMi gospodinjskiMi aparati, zabavno elektroniko, pohištvoM (logo les in vse za doM in vrt. SPOMLADANSKA VRTNA PONUDBA ZemljA ZA rože roKAVice VrTne UGODNO VrTnA SemenA Terra Magma 45+15 l SubSTrAl 1039€ 076€ 162€ royAl SeeDS NOVO ! 899€ POSEZONSKO ZNIŽANJE KAmini ČEBELARSKA OPREMA - 25 % SALON KOPALNIC oDproDA jA ploščic Gorenje 1. klasa 99 2 in traja do 4 €/m odprodaje. MEGA POPUSTI rAZSTAVni eKSponATi KopAlnic SALON POHIŠTVA prAlni STroj MEGA CENA beKo • topli pod • itison • tepih • laminat • parket • vinil ... s 5-letno garancijo za samo 19900€ KoriTo MEGA POPUSTI rAZSTAVni eKSponATi Kuhinj A line 780 x 435 Lux 1x + sifon 2790€ - 15 % TAlne obloGe 3213€ GRADNJA in TEHNIKA cemenT SAmoKolnicA AnhoVo 42,5 liV MEGA CENA 25 kg VrTAlniK VibrAcijSKi KR 604 Cres, blAcK & DAcKer 2 5599€ 4377€ 38 55 3699€ 99 € € SVeTilA in eleKTrični mATeriAl čiSTilniK hDem 1901 noTrAnjA ZiDnA bArVA V i S o Ko iVnA Opti color 25 kg DemiT 13990€ 3399€ 10990€ MEGADOM RIBNICA ob Železnici 4, 1310 ribnica tel.: 01/835 1 640 ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00 www.megadom.si poKr 1999€ PRIHRANI z Mega Kartico Vsi, ki boste postali člani MegaKluba boste brezplačno pridobili MegaKartico ugodnosti. UGODNOSTI: • • • samozačlanebomovsakmesecpripravilipestro ponudboizjemnougodnihizdelkov, dodatnipopusti, zbiranjetočkspopustiinpridobivanjebonitet BANKA KOPER SUMMIT LEASING HITRI KREDIT DO 12 OBROKOV NLB PRODAJA DO 12 OBROKOV BREZ OBRESTI IN STROŠKOV DINERS OBROKI AMERICAN EXPRESS DO 12 OBROKOV DARILNI BON možnoST nAKupA DArilneGA bonA Akcija velja do 30. 4. 2015 oz. do odprodaje zalog. Popusti se obračunajo na blagajni. Akcije se ne seštevajo. Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. KONTAKT: Šilc d.o.o., Slatnik 17, 1310 Ribnica G: +386(0) 41 335 322, E: info@silc.si, www.silc.si T: +386(0)1 836 21 81, F: +386(0)1 836 21 82 k lim a tsk e naprave | top l ot n e č r p a l k e | p r ez r a č ev anj e AKCI JSK A PON UDBA To p l o t na čr palka za o g r ev anj e s ani t arne v o de | www.silc.si | SUBVENCIJE EKO SKLADA WWW.BLESK2.SI Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica Toplotno izolacijske fasade Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €) Celotna izolacija ovoja stavbe: - fasada - izolacija podstrešja (volna, celuloza) - dobava in montaža oken (RAL montaža) - hidroizolacija in izolacija sten v zemlji - sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal) Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €) Brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi) - keramičarska dela (prenova kopalnic) Gradbena in zaključna dela - manjša zidarska dela - ureditev okolice (tlakovci, škarpniki) - čistilni servis (redna in generalna čiščenja) | Klimatske naprave, vseh cenovnih razredov | EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015 - brezplačna priprava dokumentacije - krediti + subvencije ZAGOTAVLJAMO - visoka kakovost storitev - konkurenčne cene - 100% zadovoljstvo strank prodaja | m on t a ž a | ser vi s • • • • • • Vse vrste Elektroinštalacij LED SISTEMI Alarmni sistemi Šibko točne instalacije Električno ogrevanje, prostorov DEVI Električno ogrevanje žlebov DEVI Gregor Bojc s.p., Za vodo 3, 1331 Dolenja vas e-mail: elbo.elektroinstalacije@gmail.com gsm: 031 765 790 T://051-334-826 T://01-836-99-33 E://info@blesk2.si Vrata za varen, topel in urejen dom Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. ˇ POOBLAŠCENI ZASTOPNIK: ELSTAR Starc Matjaž s.p. ˇ vas 85a | 1310 RIBNICA Gorica GSM: 041 612 590 matjaz.starc@amis.net 42 mm vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo 888 € 42 mm 42 mm vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo 925 € Knjižnica Miklova hiša se je v marcu pridružila projektu Dobreknjige. si, spletnemu portalu, na katerem slovenske splošne knjižnice priporočamo bralcem - kaj drugega kot dobre knjige! Dobreknjige.sijespletniportalspriporočilno kakovostno literaturo. Njegovo kakovost in ažurnost zagotavljamo vse slovenske splošne knjižnice v sodelovanju z našimi bralkami in bralci, uporabniki portala. Portal se nenehno dopolnjuje, priporoča pa tako starejše kot čisto nove knjige na trgu in v knjižnicah. Namenjen je vsem, ki v poplavi literature iščete nekaj »res dobrega« zase – in ki zaupate priporočilu knjižničarjev. Med besedili na portalu lahko brskate na več načinov: lahko izbirate klasično, po naslovu, avtorju ipd., ali pa (novost!) izbirate po različnih karakteristikah, ki jih želite v knjigi. Vsak zapis ima povezavo v bazo Cobiss, tako da lahko z nekaj kliki rezervirate željene knjige v svoji knjižnici! Knjižni projekt sta zagnali Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, s priključitvijo ostalih slovenskih splošnih knjižnic pa je hitro prerasel v vseslovenski projekt nacionalnega pomena. (Iz)brano v aprilu NA DRUGEM MESTU – David Lodge David Lodge, angleški pisatelj, kritik in literarni teoretik, je t. i. akademsko trilogijo napisal že v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja. V slovenskem prevodu so romani izhajali v obrnjenem zaporedju, tako da smo prvo knjigo trilogije z naslovom Na drugem mestu dobili na koncu; nadaljujeta ga že prevedena romana Majhen svet in Lepa služba. V prvem delu trilogije avtor z obilico humorja pripoveduje zgodbo dveh univerzitetnih profesorjev, ki v okviru izmenjave univerz za pol leta zasedeta mesto drug drugega. Tako neuveljavljen, nekoliko zmeden profesor Phillip Swallow iz zakotne angleške univerze v Rummidgeu zamenja mesto z vplivnim ameriškim profesorjem dr. Morrisom Zappom iz ameriške univerze v Euphorii. Kmalu po prihodu se oba zapleteta v pravo komedijo zmešnjav, v kateri profesorja zamenjata še kaj več kot le mesti na univerzi … TIRZA – Arnon Grunberg Prvi v slovenščino prevedeni roman uveljavljenega nizozemskega avtorja pripoveduje o redko ubesedeni temi odnosa med očetom in hčerko. Jörgen Hofmeester, moški srednjih let, je oče dveh hčera, ki se vse življenje drži svojih načel. Ko se mu zaradi njih odtuji starejša hči in razpade tudi odnos z ženo, vso svojo pozornost posveti mlajši hčerki Tirzi. V trenutku, ko spoznamo družino, se nahaja v nezavidljivi situaciji: po triletni odsotnosti se vrne žena (odšla je »živet na barko« s svojim mladostnim ljubimcem), hči Tirza je po zaključenem šolanju tik pred odhodom v Afriko, sam pa je že nekaj časa brez delovnih obveznosti, ki bi mu dajale oporo. Ko Tirza odide, se Jörgenu izmakne še zadnja opora, ki ga je varovala – tega pa ne prenese brez upora. Roman, ozaljšan z mnogimi literarnimi nagradami, nam ponudi vpogled v življenje na videz običajne družine, v kateri nesprejemanje drugega in pomanjkanje povezanosti pripelje do absurdnih, a presenetljivo utemeljenih dejanj. MAGIČNE ZGODBE STAREGA EGIPTA – Alma M. Karlin Alma Maksimiljana Karlin je svetovno – in šele v zadnjih letih tudi v Sloveniji – poznana svetovna popotnica, ki je med leti 1919 in 1928 kot prva ženska sama potovala po celem svetu. Poznamo jo predvsem po seriji potopisnih romanov, bila pa je tudi zelo plodna pisateljica leposlovja. Kot izpričano teozofinjo jo je zelo zanimala religija pa tudi magija in mistika ljudstev, ki jih je na svojih popotovanjih obiskala. Tematika njene osebne religije preveva velik del njenega leposlovnega ustvarjanja in tudi Zgodbe starega Egipta se prilegajo temu okvirju. V čudovito opremljeni in ilustrirani knjigi kratkih zgodb, postavljenih v davnino starega Egipta, tako najdemo besedila, napolnjena z duhovno-mistično zapuščino Egipčanov, združena s tekočim, duhovitim glasom kot ga pri Karlinovi že poznamo. UMETNIKI IN MEŠČANI – Janko Kos Avtor, literarni zgodovinar, kritik ter dolgoletni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, v avtobiografskem romanu osvetljuje svoje otroštvo, ki ga je preživel tako v umetniški družbi svojega očeta kiparja kot v meščanski družbi svoje bolj konvencionalno usmerjene mame. V teh krogih in v avtorjevih spominih najdejo svoje mesto tudi mnogi znani Slovenci, med drugimi pesnik Dane Zajc in filozof Taras Kermauner. Kosov svojstveni oris nam odpira oseben, a po avtorjevih besedah ideološko nevtralen in dovolj širok pogled na ljudi in dogodke časa, ki se sklene v povojnem času, leta 1950. Romanu bo sledil še drugi del, Ideologi in oporečniki, v katerem bomo lahko prebrali več o Kosovi študijski in poklicni poti. KURENT – Aleš Šteger Slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in esejist Aleš Šteger v tem pravljičnem romanu literarno poustvarja mit o starodavnem mitološkem bitju Kurentu. Roman, ki je primeren tako za mladino kot odrasle bralce, v neločljivi simbiozi s čudovitimi ilustracijami slikarke Tine Dobrajc, pripoveduje o deželi, v katero nekoč na lepem ni več vstopila zima. Skupaj s deklico Floro se Kurent poda na potovanje po tej deželi, kateri vladajo potrošništvo, globalno segrevanje, odpadki in medsebojna odtujenost, v želji pomagati ljudem, da znova odkrijejo srčnost in sočutje, in jim končno vrniti zimo. NASTJA HAFNAR, bibliotekarka Knjižnica Miklova hiša Ribnica 27 IZ MIKLOVE HIŠE Iščete dobro branje? ADAMOVA ZAPUŠČINA – Astrid Rosenfeld Nemška avtorica judovskih korenin nas v prvencu popelje v obdobje druge svetovne vojne, ko so judje deležni najtežjih preizkušenj. V romanu sprva sledimo življenju mladega juda Edwarda, ki je tekom odraščanja nenehno deležen primerjanja z skrivnostnim dedkovim bratom Adamom, ki je izginil na začetku druge svetovne vojne. Ko Edward iz osemletnega fantiča, ki živi z nekoliko nesamostojno mamo in avtoritarno babico, zraste v mladeniča, na podstrešju nekega dne odkrije rokopis. V njem je zapisana zgodba skrivnostnega Adama, človeka, katerega življenjska pot je bila v nesrečnih časih druge svetovne vojne zaznamovana z usodno ljubeznijo. Roman nam skozi življenja dveh mladeničev iz dveh generacij judov priča o moči ljubezni, ki kljubuje okoliščinam. In četudi jih ne premaga, vseeno zapusti sled – knjigo, ki je Adamova zapuščina Edwardu. BRSKAMO PO STARIH ARHIVIH Ribniški okruški v mojem spominu 4. del Neuresničene sanje o čevljih Po kapitulaciji Italije je mama izgubila službo in po celi verigi posredovanj na vseh koncih je končno dobila dovoljenje, da odideva iz Strug v Ribnico. Tam naju je čakala nepredvidljivost. Temna in polna zlih slutenj, brez dohodkov, a lastno streho nad glavo sva imeli. Pomanjkanja naju je rešil stric z Brega, mamin bratranec, trden kmet. Prosil je, če se iz nevarnosti polnega podeželja lahko za nekaj časa preseli k nam. »Seveda,« je rekla mama, in on nas je za plačilo oskrboval s hrano do konca vojne. In ko so mi edini čevlji, ki sem jih imela, postali premajhni, je preskrbel tudi usnje za nove čevlje. Novi čevlji! V moji predstavi so dobili imenitno, zelo jasno podobo: spredaj lepo zaokroženi, petka – če se bo dalo – majčkeno višja, čez nart pa jermenček s kovinsko zaponko. In močno naj bi se svetili, sem si želela. Usnje, ki ga je stric dal mami, se sicer ni svetilo, a čevljar gotovo lahko stori, da se bo. Kar tresla sem se, ko sva z mamo odšli po današnji Urbanovi ulici preko mostu do hiše čevljarskega mojstra Češarka. Vrata so bila odprta. Vstopili sva, pozdravili in mati je pokazala usnje in povedala, kaj bi radi. »Tako, tako, frajla bi rada nove čevlje! Pa sedi tule, sezuj, kar imaš na nogi in jo postavil na ta papir.« Ubogala sem brez besed in on je na papir narisal obris mojega stopala. Potem se je obrnil k mami in rekel: »Kajne, saj naredim malo večje. Takele dame zelo hitro rastejo.« DAME je rekel. »Prav,« je rekla mama, on pa: »Čez dva ali tri tedne pridite ponje.« Svojih želja si seveda nisem upala povedati. Čez tri tedne sva torej šli po čevlje. Spet sem morala sesti, mojster je s police vzel čudno velike, nerodne čevlje in enega nataknil na mojo dvignjeno nogo, ki je kar zaplesala v njem. Močno je zategnil vezalke, da je čevelj nekako obstal na nogi, in malo v zadregi rekel materi, ki je tudi malo čudno gledala: »Ja, številko 37 sem ji napravil, veste, dobri dve številki bo noga čez zimo zrasla, pozimi bo pa obula debele nogavice.« Mati je samo pokimala, plačala račun in jaz sem v novih čevljih globoko razočarana odštorkljala domov. Doma je mati kapici čevljev molče napolnila z vato, me nato stisnila k sebi in s kislim nasmeškom rekla: »Tako! V noge te pa v teh čevljih res ne bo zeblo.« Stisnila sem zobe, da ne bi zajokala. Čevlje, ovešene s prvim velikim razočaranjem, ki mi je ostalo v spominu, sem nosila do konca vojne in še malo čez. Nogi pa mi – kakor iz protesta – nikoli nista zrasli do številke 37. Še danes nosim čevlje številka 36. Tako sem pri dvanajstih letih dobila največje čevlje v življenju. Se nadaljuje … TATJANA ANGERER Fotografiji sta iz digitaliteke Muzeja Ribnica vabi v maju na naslednje dogodke: 8. maj ob 19. uri: predavanje dr. Jureta Mikuža: Preobrazba Polifemovega pogleda v slikarstvu Marija Preglja (1913–1967) (Rokodelski center Ribnica) 11. maj ob 19. uri: predavanje Ferdinanda Šerbelja: Postel Anton, slikar in kipar (Rokodelski center Ribnica) 12. maj ob 20. uri: Pripovedi za odrasle (Rokodelski center Ribnica) 18. maj: Mednarodni muzejski dan: dan odprtih vrat v Muzeju Ribnica, Galeriji Miklova hiša in Rokodelskem centru od 10.–19. ure. - ob 18. uri: folklorna plesna delavnica za otroke - ob 19.30: vodstvo avtorjev po razstavi Amerikanec na obisku v stari Glasbena šola Ribnica obvešča, da bo sprejemni preizkus za vpis novih učencev v Glasbeno šolo v sredo, 20. maja, v dvorani glasbene šole v Ribnici. Preizkus glasbene nadarjenosti bo potekal od 17. do 19. ure. Več informacij o vpisu bo objavljenih na spletni strani Glasbene šole Ribnica v začetku meseca maja. 28 domovini - ob 20. uri: predavanje Draga Kuneja o zgodovini gramofonskih plošč 26. maj ob 19. uri: predavanje Polone Lovšin: Sikstinska kapela v Vatikanu (Rokodelski center Ribnica) Etnološko raziskovalni tabor Slemena s poudarkom na stavbni dediščini I. del pokrajine. Na severu mejijo na Velike Lašče, na jugozahodu na Ribniško dolino in na vzhodu na Velike Poljane. Upravno in administrativno sodijo v občino Ribnica, vendar jih etnologi po etnološki regionalizaciji prištevamo k Velikolaški pokrajini. Središče Slemen je Sveti Gregor, kjer je sedež župnije in krajevne skupnosti. Prebivalci Slemen so Slemenci, čeprav na zemljevidu Slovenije to območje ni nikjer tako poimenovano. Krajevna skupnost ima naslednja naselja: Andol, Brinovščica, Črnec, Črni Potok pri Velikih Laščah, Gašpinovo, Graben, Grebenje, Hojče, Hudi Konec, Junčje, Krnče, Levstiki, Marolče, Maršiči, Perovo, Praproče – del, Pugled pri Karlovici, Pusti Hrib, Rigelj pri Ortneku, Sveti Gregor, Vintarji, Zadniki in Zlati Rep. Geografsko so Slemena najstarejši del okoliškega območja, saj je večina površja dediščine v Slemenih je trajalo tri dni. Da bi bili raziskovalci čimbolj povezani s krajem, smo študentke in vodje skupin spali in jedli na Turistični kmetiji Oblak na Riglju. Podnevi je delo potekalo na terenu, po večerji pa je sledilo sprotno urejanje pridobljenih podatkov: digitalizirali smo na terenu pridobljene fotografije, s pomočjo terenskih zapiskov smo dopolnjevali evidenčne liste. Zapisovanje zvočnih posnetkov sogovornikov pa je kasneje zahtevalo večmesečno delo v Muzeju Ribnica. Raziskavo smo izvajali po etnoloških standardih terenskega raziskovanja. Naša metoda dela je temeljila na vprašalnikih in evidenčnih listih. Z osnovnimi vprašanji smo pridobili podatke o hiši. Vprašanja so bila: naslov, kraj, občina, krajevna skupnost, domače ime, čas nastanka, lastnikovo ime in priimek, njegov poklic, MUZEJ RIBNICA Naslednja številka Rešeta izide 29. maja 2015. Gradivo oddajte do 18. maja. 29 NAŠA DEDIŠČINA delo, znanja, obrti, hobiji, rod staršev, rod starih staršev, opis objekta, opis zunanjosti, poimenovanje objektov in prostorov v hiši, morebitni upodobljeni motivi ali napisi, poimenovanje parcel, opis in namembnost objektov, zgodovina hiše, ljudsko izročilo, kdo in kdaj je gradil, kdaj so bile prenove, drugi pomembni dogodki povezani s stavbo, spomini lastnikov, ki so pomembni za njihovo hišo, rod, namembnost prostorov, kje se je družina največkrat zadrževala nekoč, kje danes, kje so včasih sprejemali goste in kje jih sprejemajo danes, ogrevanje prostorov skozi čas, razsvetljava, shranjevanje živil, drugi pomembni objekti v kraju. Ob pogovoru z lastniki hiš so nastajali O izvedbi Etnološko raziskovalnega tabora nastala v najstarejši zemeljski dobi paleo- terenski zapiski, ki vsebujejo informacije Slemena s poudarkom na stavbni dediščini zoiku. Površje ni kraško niti kamnito, ima lastnikov hiš, ki jih evidenčni list ne zajema. smo že pisali. Potekal je v letu 2014, izvedel veliko površinsko tekočih voda. Ime so Nekateri informatorji so dovolili snemanje ga je Muzej Ribnica v sodelovanju z odd- Slemena dobila po videzu površja, saj se je pogovora, ki je bil nato zapisan. Nasprotno elkom za Etnologijo in kulturno antropologi- večina vasi oblikovala na tako imenovanih od evidenčnega lista ta zapis pogovora jo Filozofske fakultete in Zavodom za varst- slemenih ali gričkih. Naselja ležijo na 650 vsebuje strnjene informacije; celoten, z vo kulturne dediščine, OE Novo mesto. do 750 metrih nadmorske višine. Ker je informacijami bogat pogovor vsebinsko Muzej Ribnica je v marcu 2015 izdal prvi območje relativno visoko, večji del Slemen dopolnjuje evidenčni list in ga hkrati predel poročila o izvedenem delu v vaseh skoraj nikoli nima megle. Slemena so poz- sega. Ortnek, Praproče, Maršiči, Rigelj, Pusti Hrib, nana kot lepo panoramsko razgledišče z Vizualna dokumentacija vključuje fotografiGašpinovo, majhnimi, gručastimi je, posnete v času raziskovalnega tabora, tj. H o j č e , vasmi, imenovanimi oktobra 2014, in tudi digitalizirane stare fotografije, ki ponazarjajo življenje nekoč in Graben, zaselki. danes. Hudi Konec, Po pregledu Preska in poslopij domačije Sinovica. in prostorov v hiši D e l n e so bili izrisani tudi izsledke in tlorisi le-teh. Ti opažanja ponazarjajo strukpa po delih turo in namembpredstavlnost prostorov v jamo v tej hiši ter omogočajo in naslednvizualno predstajih številkah vo položaja hiše Rešeta. POGLED NA HIŠO NA GRABNU LETA 1968–69 IN LETA in gospodarskih 2014. FOTOGRAFIJO JE MUZEJU RIBNICA PODARIL JANEZ poslopij v vasi. ADAMIČ. POGLED NA HIŠO LETA 2014. AVTORICA FOTOGRAFIJE V prihodnji številki bomo predstavili JE TJAŠA STRUNA – FOTOTEKA MUZEJA RIBNICA. Geografska umestitev Slemen vtise raziskovalne Slemena so valovit, gričevnat svet, ki se skupine, ki je raziskovala vasi Ortnek in dviga severno od Sodražice, geografsko Metode dela Praproče. pa pripadajo južnemu delu Velikolaške Delo na terenu z namenom popisa stavbne IZ POLITIČNIH KROGOV POSLANČEVA ZAPISNICA: Cerarjev kadrovski vrtiljak Najbrž ni pretirana ugotovitev, da dr. Cerar ni imel in nima ravno srečne roke pri izbiri oseb za prevzem najvidnejših in najodgovornejših funkcij v svoji vladi. Spremembe se dogajajo tako hitro, da jim komaj sledimo celo v državnem zboru in nekaterih ministrov ne uspemo niti pozdraviti. Še od nobene vlade niso tako hitro odpadali kadri; ministri za nekaj dni postajajo že standard. Samo na seji sredi tega meseca sta »padla« kar dva – Klavdija Markež, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ter Janko Veber, minister za obrambo. Vprašanje, ali ste pričakovali tako hitre zamenjave ministrov, je najbrž na mestu. In odgovor, da niti v sanjah, prav tako. Cerar se je predvolilnem obdobju kazal kot izjemno kompetenten nov obraz, kot pravi strokovnjak je govoril o etiki, pravni državi in transparentnosti in se prodajal kot porok za nove, višje standarde pravne kulture in obnašanja. Žal te svoje napovedi zelo slabo uresničuje oziroma jih sploh ne zna uveljaviti v praksi. Za ministra za pravosodje si je izbral osebo, za katero je Računsko sodišče ugotovilo, da je kot predsednik senata KPK kršila 8 zakonov, 3 uredbe in več pogodb. Nedavno pa ji je vrhovno sodišče razveljavilo del poročila, ker so bile v postopku kršene ustavno varovane človekove pravice. Gre za mag. Gorana Piše: poslanec SDS Jože Tanko Klemenčiča. Za ministre ali visoke funkcionarje potrjuje ali predlaga osebe, za katere je bil vnaprej obveščen, da obstajajo resni sumi slabih ali celo nezakonitih ravnanj v njihovi preteklosti. A dr. Cerar se na opozorila ne ozira, čeprav so potem prav zaradi teh istih očitkov te osebe prisiljene odstopiti že po nekaj dnevih. Taka primera sta v zadnjem mesecu ministrica Klavdija Markež ali državni sekretar Peter Vesenjak. Da dr. Cerarju in njegovi koaliciji ni kaj veliko do transparentnosti, kaže tudi zaprtje seje državnega zbora, na kateri smo razpravljali o njegovem predlogu za razrešitev ministra Vebra. Zapreti sejo kar tako, samo da ne bi državljani spremljali argumentacije razlogov ali protirazlogov za ministrovo razrešitev, je znak, da se koalicija in dr. Cerar bojita demokracije in državljanov. Na seji niso povedali ali pokazali ničesar, kar bi ustrezalo razlogom za zaprtje seje. Niso razdelili nobenih dodatnih dokumentov, celo pravnih mnenj niso hoteli pokazati, tudi ne zaupnih gradiv in tudi razprave so bile povsem običajne. Zaprtje seje ob razrešitvi ministra se je zgodilo prvič v zgodovini slovenskega parlamentarizma. Kar štejemo lahko kot pomemben odmik Cerarjeve koalicije od demokracije in parlamentarizma in je že Brez optimizma in poguma ne bi bilo demokracije in slovenske samostojnosti Piše: Ljudmila Novak, poslanka in predsednica NSi V mesecu aprilu mineva okroglih 25 let od prvih demokratičnih parlamentarnih volitev v Sloveniji, takrat še znotraj nekdanje skupne države Jugoslavije. Rezultati teh volitev so postavili temelje naše mlade demokracije, dozorela je tudi odločitev o lastni samostojni državi. Kljub temu, da so bile družbene razmere napete, nove demokratične politične sile pa še neizkušene in brez ustreznih materialnih sredstev za postavitev strankarskih struktur, je t. i. slovenska politična pomlad uspela zbrati večino glasov. Polena pod noge so ji metali mnogi iz stare partijske strukture, a projekt osamosvojitve Slovenije je bil - z veliko domoljubnega zanosa, poguma, optimizma, iznajdljivosti in truda - vseeno izpeljan. Sedaj, ko Slovenijo še vedno pestijo pos- 30 ledice velike finančne in gospodarske krize, bi med časom izpred 25 let in danes lahko potegnili marsikatero vzporednico. Iz izkušenj ljudi, ki so takrat vodili državo, bi se lahko naučili, da ne gre prehitro pokopati vseh upov na boljšo in svetlejšo prihodnost. Nauk ob demokratizaciji Slovenije je tudi ta, da je bolj kot materialno stanje pomemben jasen cilj, skupna volja, ideja in inovativnost, kako to idejo uresničiti. Krščanski demokrati so v zadnjih nekaj mesecih na vlado in parlament naslovili kar nekaj pobud, ki bi izboljšale življenje ljudi v naši državi. Eden od teh predlogov je bil na primer zvišanje praga za vstop v sistem DDV na 100.000 evrov, ki bi poenostavil in pocenil poslovanje velikemu številu podjetnikov, ki so sedaj preobremenjeni Poslanska pisarna bo 4. in 11. maja ter 8. junija, in sicer: - med 8. in 9. uro v prostorih SDS v Ribnici, Škrabčev trg 40, - med 9.30 in 10.30 v prostorih občine Sodražica in - med 11. in 12. uro v prostorih občine Loški potok. Če bi želeli razgovor v drugih terminih, mi sporočite na joze.tanko@dz-rs.si. zelo podobno nočnim ali tajnim sejam bivšega komunističnega režima. Ampak vlada, ki povprečno skoraj vsak mesec zamenja enega ministra, vmes pa odstopajo še državni sekretarji, ne more biti učinkovita. Ker se ukvarja sama s sabo, nima časa, da bi pripravljala ukrepe, ki jih ta država nujno potrebuje. Reforme ostajajo pobožna želja, na dnevne rede sej DZ pa vlada predlaga zakone z redakcijskimi popravki – s podaljšanjem obdobja veljavnosti kakšne določbe ali kaj podobnega. Da vlada ni operativna, kaže tudi to, da je bila aprilska seja državnega zbora že druga seja zapovrstjo, na kateri bo imela naša poslanska skupina na dnevnem redu najmanj toliko aktov kot vlada. Čeprav ima vlada vrsto ministrov in drugih funkcionarjev ter tisoče uradnikov, ki imajo vedno najboljše in najbolj celovite rešitve, izdelkov ni. Kar jih je, so slabi in jih dodeluje koalicija v parlamentu z množico amandmajev. In kar je zaskrbljujoče, prav nič ne kaže, da se bosta delovanje vlade in koalicije izboljšali. Zdaj bo spet prioriteta iskanje kandidatov za ministra, pa hearingi, pa spet seja DZ … Dnevi, tedni in meseci tečejo, vladno kolo pa se kar naprej vrti v prazno. z zahtevnim računovodstvom. Prav tako smo prisluhnili mladim, ki so izrazili željo, da bi v srednje šole uvedli pouk domovinske vzgoje. Nič manj ni za našo prihodnost pomemben odnos do naše polpretekle zgodovine in umrlih sonarodnjakov, zato v NSi predlagamo Zakon o prikritih grobiščih in pokopu, s katerim bi dostojno pokopali vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki še danes ležijo v številnih prikritih grobiščih po Sloveniji. Žal je bila večina naših predlogov preslišana. Krščanski demokrati bomo vztrajali in še naprej gradili na politiki, ki je blizu ljudem; ki bo spodbujala razvoj podjetnosti; ki bo družini povrnila častno mesto v družbi in se zavzela za poštenost, pravičnost in verodostojnost. Prepričana sem, da to od nas pričakujejo naši državljani, kot tudi vsi tisti, ki so z veliko zanosa, idealizma in lastnimi sredstvi gradili to državo. Upam, da bomo v vsakdanjem življenju v sebi večkrat našli optimizem in voljo, ki sta Slovence nekoč že opogumljala. Morda potrebujemo povrnitev tistega zanosa, ki smo ga čutili ob nastajanju samostojne države, potrebujemo pa tudi več vstajenskega veselja in upanja. Spoštovane bralke in spoštovani bralci, v mesecu marcu, natančneje 26. marca, je v sejni sobi Občine Ribnica potekala 2. redna seja Občinskega sveta, na kateri smo svetniki že drugič obravnavali Odlok o proračunu občine. Na omenjeni seji smo svetniki Slovenske ljudske stranke predlagali kar štiri popravke oz. amandmaje na proračun za leto 2015. Prvi popravek se je nanašal na sredstva v višini 7.500 evrov, ki jih je župan namenil za mednarodno sodelovanje občin Arcevia in Ribnica. Svetniki SLS smo mnenja, da je omenjeno sodelovanje prerazkošno, ter da ga je moč razumno zmanjšati na 1.500 evrov. Preostanek sredstev v višini 6.000 evrov smo želeli nameniti za financiranje športa v društvih in pomoč Krajevni skupnosti Ribnica pri reševanju romske problematike. Z drugim amandmajem smo želeli sistemsko urediti financiranje mladinskih organizacij v Ribnici, pri čemer smo mladim (Skavtom, Društvu katoliške mladine, Ribniškemu študentskemu klubu in drugim) želeli nameniti 4.200 evrov na VABIM VAS, DA NAS OBIŠČETE OB URADNIH URAH, IN SICER VSAKO ZADNJO SOBOTO V MESECU MED 10. IN 11. URO V PROSTORIH SLS RIBNICA, ŠKRABČEV TRG 40, 1310 RIBNICA. VESELIM SE SREČANJA Z VAMI! račun racionalizacije manj pomembnih postavk. Naš tretji predlog se je nanašal na pomoč ribniškim gasilcem. Naši gasilci namreč nujno potrebujejo novo zaščitno opremo, ki bi jih varovala v intervencijah. Tako smo predlagali, da se sredstva v višini 12.000 evrov, ki jih je župan namenil za prenove pisarne v prostorih Občine namenijo varnejšemu delu gasilcev. Prepričani smo, da bi lahko prenova pisarne počakala še kakšno leto, saj postavljamo varnost naših gasilcev in občanov na prvo mesto. Zadnji predlog, ki je bil finančno tudi najtežji, se je nanašal na tekoče vzdrževanje in ureditev igrišča v Dolenji vasi. Sredstva za slednje smo želeli vzeti pri manjših investicijskih vzdrževanjih na javnih objektih, drugi del pa pri delovanju galerije in muzeja kot racionalizacijo delovanja omenjenih SPREJET JE NERAZVOJNO NARAVNAN PRORAČUN OBČINE RIBNICA ZA 2015 Spoštovani občanke in občani, predvsem pa krajanke in krajani KS Dolenja vas. Ker sem na lokalnih volitvah dobil vašo podporo in sem bi izvoljen v občinski svet, je prav, da vas po sprejetju proračuna za letošnje leto seznanim s potekom dogajanja oziroma planom dela, ki ga ima Občina Ribnica za leto 2015. Že ko smo svetniki pred prvo sejo prejeli gradivo in z njim tudi predlagani proračun Občine Ribnica za leto 2015, sem z velikim razočaranjem ugotovil, da župan v njem enostavno ni predvidel čisto nič več kot »servisiranje« obstoječega stanja. Posledično je tudi krajevna skupnost Dolenja vas spet ostala pozabljena. Predvidenega ni nobenega projekta, ki bi ga naš kraj nujno potreboval (preplastitev in ureditev dotrajanega asfaltnega igrišča, izgradnjo športne dvorane DC 16, ureditev spominske sobe Ignacija Merharja …). Kanček upanja mi je vzbujala le postavka »Ravnanje z odpadno vodo«; tudi v Dolenji vasi namreč čakamo čistilno napravo (predvidenih sredstev za to postavko je bilo 447.700 evrov). Na seji je bil proračun, zaradi večine, ki jo ima vladajoča stranka, pričakovano podprt. Sam sem bil proti. Štirinajst dni pozneje (26. 3. 2015) je bila na sporedu 2. redna seja Občine Ribnica. Pred njo je bilo mogoče vložiti amandmaje (torej predlagati prerazporeditev sredstev iz katere od postavk in uvesti novo postavko, s tem, da mora biti ta finančno uravnotežena). Po skrbnem pregledu proračuna sem opazil, da so pri nekaterih postavkah velike rezerve, predvsem pri nadstandardih. Tu mislim predvsem na mednarodno sodelovanje s pobrateno občino Arcevica (za dvakratni obisk in vračilo obiska je namenjenih 7.500 evrov – po mojem mnenju absolutno preveč). Veliko denarja namenimo tudi kulturi, tu mislim predvsem na Miklovo hišo in Rokodelski center. Menim, da je v teh časih treba najprej oklestiti nadstandard in sredstva raje vložiti v investicije, ki se bodo v nekaj letih povrnile in »naredile denar«. Ena od teh je npr. javna LED razsvetljava po celotni občini Ribnica, za katero bi se splačalo tudi zadolžiti ali pa dobiti koncesionarja. Skupaj s stranko SLS smo vložili 4 amandmaje. Sam sem se aktivno vključil predvsem pri dveh, in sicer za preplastitev in ureditev dotrajanega igrišča v Dolenji vasi ter za to, da bi del sredstev s postavke Arcevia namenili za program športa. Naj povem, da je za vse letošnje športne prireditve v občini (duatlon, plavanje, kolesarsko dirko v Lazih, nogometne turnirje, Tek po Lončariji in ostalo) namenjenih zgolj 2.500 evrov. Vse, kar lahko rečem - žalostno in brez občutka. Ne nazadnje so to prireditve, ki so dejansko promocija za občino Ribnica (tako državno kot mednarodno). Že pred sejo smo vsi svetniki dobili pisna pojasnila oz. predloge župana na predlagane amandmaje. Žal je vse v celoti zavrnil – za igrišče je bilo napisano mnenje, da smo ga v letu 2014 že obnovili (tribune, reflektorji, oznake na igrišču, okolica). Menim, da je to s strani upravnika in župana čisto zavajanje ali pa celo nepoznavanje dejanskih razmer. Za vsak amandma smo na seji glasovali (mimo- dejavnosti. Žal noben od zgoraj navedenih predlogov popravkov proračuna za župana in svetnike SDS ni bil sprejemljiv. Ker nas niso prepričali z argumenti, domnevam, da so glasovali proti predlogom zgolj zato, ker prihajajo iz druge politične opcije. Prepričanih se pač ne da prepričati, četudi je seja Občinskega sveta trajala do pol enih zjutraj. Posamezne predloge naših amandmajev so podprli tudi nekateri svetniki iz drugih političnih strank, za kar se jim zahvaljujem. Amandmaje smo predlagali v dobri veri in želji po raciolanejšem razpolaganju z občinskimi sredstvi. LUKA ILC, predsednik OO SLS Ribnica POLITIČNI ČLANKI NISO STALIŠČA UREDNIŠTVA REŠETA, AMPAK SO NAMENJENI PREDSTAVNIKOM POLITIČNIH STRANK. grede – izid za obnovitev igrišča je bil 10 : 7 ZA preplastitev). Razumljivo, da sem bil zelo razočaran, predvsem pa me žalosti to, da sta bila proti tudi svetnika SDS in sokrajana iz KS Dolenja vas. Žal jima je na prvem mestu enotnost v stranki in ne potreba krajanov oz. kraja, v katerem živita. Za piko na i je poskrbel tudi župan sam, saj je predlagal amandma: sredstva, ki so bila namenjena za čistilno napravo Dolenja vas, je prerazporedil za izgradnjo kanalizacije v Lepovčah. Razlog za to je, da nimamo izpolnjenih osnovnih pogojev za prijavo na razpis, torej parcele. V vseh teh letih se Občina z lastnikom (ARSO) ni uspela dogovoriti o njenem nakupu, kaj šele pridobiti gradbenega dovoljenja. Zato na tem mestu pozivam župana ter oddelek za okolje in prostor, naj se zavzameta in pristopita k odkupu parcele in hkrati poskrbita, da se uredi tudi vsa potrebna dokumentacija za gradbeno dovoljenje. V prihodnje si želim, da bi Občinski svet oz. občinski svetniki delovali za skupno dobro in da bi skupaj poiskali optimalne rešitve. Zdaj iščemo strankarsko-politične oz. iščemo probleme brez rešitev. Na koncu samo še iskrene čestitke ribniškim mažoretkam za odlično 4. mesto na svetovnem prvenstvu v Italiji. To je tista prava promocija za občino Ribnica, ki bi jo morali podpreti. SAMO POGORELC, občinski svetnik s podporo SLS 31 IZ POLITIČNIH KROGOV PISARNA DRUGO MNENJE ŠTUDENTSKE TEME Občinska ignoranca mladinske kulturne dejavnosti V marčevski številki Rešeta je bilo mogoče prebrati, da je bil ustanovljen Sosvet mladih, posvetovalno telo, sestavljeno iz predstavnikov mladinskih organizacij znotraj starostne skupine od 15 do 29 let. Kot je v članku zapisano, je namen novoustanovljenega telesa, da mladim omogoči »višjo raven sodelovanja in vplivanja na odločitve Občine, ki se tičejo zlasti njih«. Tako naj bi mladinske organizacije dobile možnost, da aktivno pristopajo k ustvarjanju občinskih politik, sama občina pa naj bi pridobila korist s tem, da bi imela vpogled v potrebe mladinskega polja ter zagotovila »zmanjšanje odliva intelektualnega potenciala mladih iz občine Ribnica«. Lepo zveneči namen novega telesa pa moti njegova aktualna izvedba, ki kaže na simptomatičen odnos občine do mladinskega organiziranja. Omemba Sosveta se je prvič pojavila kot ena izmed točk v programskih izhodiščih SDS na lanskoletnih lokalnih volitvah, naslednja javna objava je sledila pol leta kasneje v članku Rešeta, ko jo bil Sosvet že v celoti ustanovljen. Brez javnih pozivov k sodelovanju je namreč Občina na samovoljen način sestavila lasten seznam članov, pobranih iz vidnejših mladinskih organizacij, ki naj bi sedeli v Sosvetu, namesto da bi zaupala samim društvom, da izberejo svoje predstavnike, prav tako pa je bil z vnaprej oblikovanim svetom onemogočen pristop neprepoznanih ali neformaliziranih skupin k sodelovanju. V proračunu Občine Ribnica je za tekoče leto za delovanje Sosveta mladih (tam naveden tudi kot Mladinski svet) namenjenih 2500 evrov, čeprav gre trenutno le za posvetovalno telo – takšen znesek bi z manjšim dodatkom veliko bolj koristil mladinskim organizacijam, če bi bil razdeljen preko razpisa, namenjenega izpeljavi programov mladinskih dejavnosti, na katerega manko med občinskimi razpisi že dalj časa opozarjajo nekatera društva. Na svoje nestrinjanje s takšnim pristopom občine pri oblikovanju mladinskega sveta in s predlogom za sestanek so s pismom ODHAJAMO ALI BEŽIMO? Nedelja popoldne. V hiši zavlada nemir. Po stopnicah gor, po stopnicah dol. Kovček je poln. Zazvoni telefon: »Halo? Čez dobro uro pridem, ja!« Knjiga štrli iz prepolne torbe. Vse je pripravljeno. Gremo v Ljubljano! Po podatkih statističnega urada v občini Ribnica živi 514 mladih vključenih v terciarno izobraževanje. 514 mladih Ribničanov je študentov. Večina nas teden preživi v študentskih domovih ali najetih stanovanjih v kraju svojega študija – v Ljubljani, Mariboru ali Kopru, za vikend pa se vračamo domov, v svoj kraj. Konec tedna tako predstavlja čas, ko se mladi srečujemo in družimo v lokalnem okolju. Kljub temu, da večina študentov preživi v svojem domačem kraju le nekaj dni tedensko, predstavljamo pomemben del lokalne skupnostni. Namen članka je opozoriti na pomanjkanje kvalitetnih vsebin in dogajanja ob koncu tedna za mlade. Dejstvo je, da za omenjene vsebine lahko poskrbimo le mladi sami, a vendar brez zagotovljene finančne, 32 materialne in prostorske podpore to žal ni mogoče. S tem nismo prikrajšani zgolj mladi, temveč tudi celotna skupnost. Mladi potrebujemo za svoje udejstvovanje v lokalnem okolju drugačne pogoje in spodbude, kot smo jih trenutno (ne)deležni. Poslanstvo Ribniškega študentskega kluba je, da mladim ponudi okolje, kjer bi lahko kvalitetno preživljali svoj prosti čas, obenem pa omogoči, da prihaja do prenosa znanja pridobljenega na fakultetah in deljenja izkušenj. Namen našega delovanja je, da mladi aktivno prispevamo k razvoju lokalnega okolja, tako, da le-ta postane del družbe znanja in kreativnosti, ki vodi v boljšo prihodnost. Da besede v prispevku ne bi izpadle vsebinsko prazne, lahko omenjeno problematiko prikažemo na primeru županu opozorili predstavniki Društva katoliške mladine, Ribniškega študentskega kluba, MD Okameneli svatje Dolenja vas in skavti Steg Ribnica 1. Na pismo ni bilo odgovora s strani županske pisarne, Sosvet mladih se je oblikoval neodvisno od volje mladinskih društev, katerim naj bi sploh omogočil zastopstvo. Takšen ignorantski odnos do razvoja mladinske kulture na tleh občine Ribnica ni omejen na aktualno županovanje. V predvolilnih programih županskih kandidatov na zadnjih lokalnih volitvah mladinska kultura niti ni omenjena oziroma je obravnavana povsem obstransko. Dosedanja občinska politika se je pri mladinski kulturi omejevala na enkratne ukrepe, brez želje po sistemskem reševanju težav, s katerimi se srečujejo mladinske organizacije v občini Ribnica. Kot je bilo že omenjeno, znotraj občinskih razpisov ne obstaja takšen, ki bi bil omejen izključno na financiranje programov mladinskih društev. S takšnim razpisom bi namreč društva mnogo lažje sestavljala letne programe, saj bi imela znano finančno osnovo, ki pa bi lahko, zaradi prostovoljske kulture dela, dosegala manjše zneske. Drugi sistemski ukrep, ki je dolgoročnejše narave, pa je zagotovitev prostorov, ki bi zadostili osnovnim pogojem izvajanja dejavnosti mladinskih društev. Morda lahko razumemo ustanovitev posvetovalnega telesa kot poskus resnega obravnavanja mladinske kulture v Ribnici, vendar takšen začetek, kot je bil izkazan z ustanovitvijo Sosveta, vzbuja predvsem klavrne obete. JOŠT ŽAGAR vprašanja, s katerim se sreča vsako novo vodstvo Ribniškega študentskega kluba. Ali je v kleti sredi Knafljevega trga možno udejanjati poslanstvo študentskega kluba, ali je v kleti možno graditi nove temelje ribniške družbe? Mi menimo, da ne. Zadnja leta smo speljali kar nekaj akcij, v katerih smo mladinske organizacije opozarjale na težave, toda v usodnem trenutku se nekako ni našlo sredstev ali volje. V prejšnji številki Rešeta je bil predstavljen zadnji krik na temo mladih v Ribnici. Ustanovil se je mladinski sosvet, ki naj bi reševal problematiko mladih. Klub spornemu imenovanju članov (postopek imenovanja je bil izveden interno, brez povabil mladinskih društev in organizacij) lahko samo upamo, da stvari v prihodnje ne bodo ostale iste. Če želimo pridobiti nova znanja, je nujno, da odidemo od doma. Klub temu je potreben razlog, da se vrnemo nazaj, kajti v nasprotnem primeru bežimo. Želim, da bi vseh 514 ribniških študentov odhajalo in ne bežalo in da bi se vračali domov, v svoj kraj tudi zaradi različnih možnosti izražanja, ki jim jih ponujajo mladinske vsebine. LUČKA ILC, Ribniški študentski klub Z ekskurzijo KOZLERJEVA POT je Gimnazija in srednja šola Kočevje zaključila velik projekt v okviru Kozlerjevega kulturnega leta v občini Kočevje. Prispevek GSŠ Kočevje je »popoln turistični produkt« z vsemi potrebnimi gradivi, ki vključujejo: - Informativni vodnik po Kozlerjevi poti v slovenščini in angleščini, ki v obliki obsežnih člankov predstavlja posamezne točke post- anka na poti, ki so tako ali drugače povezane z življenjem in delom družine Kozler. Vodnik so pri predmetu KIC pripravili dijaki 2. letnika gimnazije, ki so vsebinsko največ prispevali h končnim izdelkom tega projekta. - Zgibanko z naslovom Kozlerjeva pot – prav tako v slovenščini in angleščini, ki vsebuje priročen zemljevid poti in krajše PRIPRAVA DIJAKOV NA DRAMATIZACIJO DELITEV KOZLERJEVE MALICE UDELEŽENCEM EKSKURZIJE PRI SV. GREGORJU predstavitve posameznih točk. Gradivo za zgibanko so pripravili dijaki 3. letnika gimnazije pri predmetu KIC. - Informativne table z naslovom Kozlerjeva pot, ki so postavljene v avli gimnazije. Table na enak način kot zgibanka, v slovenščini in angleščini, predstavljajo Kozlerjevo pot, dodan je še razvoj Pivovarne Union. Gradivo za razstavo o pivovarni so pripravili dijaki 4. letnika ET. - Ekskurzijo po Kozlerjevi poti, kjer sta dve točki na poti popestreni z dramatizacijo, ki nazorno predstavi eno od ključnih dejavnosti oz. odločitev tega pomembnega moža. To so pripravili dijaki programov EKT PTI in Prodajalec. Ker so točke postanka precej neu- gledne, vam bodo dijaki pokazali še nekaj starih fotografij, da si boste lažje predstavljali, kako so zgradbe in kraji izgledali nekoč. Fotografije smo smiselno povezali v zbirko, ki služi kot pripomoček na ekskurziji po Kozlerjevi poti. Vsi končni izdelki niso zgolj za šolsko rabo, temveč bodo trajno na voljo tudi širši javnosti. Posebna vrednost projekta KOZLERJEVA POT NA GSŠK niso le izdelki, temveč proces nastajanja, ki je za izobraževalno institucijo ključnega pomena, ter obseg dogajanja. Najbolje ga označujejo naslednje številke: 6 profesoric, 121 dijakov, 4 meseci ali 340 ur pouka v okviru rednih učnih načrtov z avtentično nalogo kot zaključnim izdelkom in 7 predmetov (Kultura in civilizacija, Projektno delo, Prodaja blaga, Tržno komuniciranje, Moja poslovna ideja, Trening komunikacije, Marketing in multimedija). Vsi predmeti predvidevajo projektni pristop, delo v skupinah ter uporabo teoretičnega znanja na praktičnem primeru. V našem primeru je praktičen primer družina Kozler. Dijaki so morali spoznati veliko gradiva, ga predelati, prebrati, izluščiti bistveno, zapisati povzetke, prevesti v angleščino in ves postopek ponoviti vsaj dvakrat. Vaj za dramatizacijo ne štejemo v te ure. Vrednost izdelkov je tudi v tem, da so dijaki vse tekste in skice zapisali ali narisali, korigirali in prevajali sami. Delo profesoric je bilo preverjanje zapisanega, dvakratno popravljanje in urejanje tekstov po jezikovni plati na enakovreden nivo v slovenščini in angleščini, urejanje slikovnega gradiva, priprava za tisk, dogovori s tiskarji. Ali se je napor obrestoval? Da – največjo vrednost vidimo v novem znanju in izkušnji dijakov, dragocen je občutek pripadnosti domačemu kraju in ponos, da so opravili delo, ki je pomembno za njihovo skupnost in javnost. To zadnje so dijaki v evalvacijah posebej pogosto izpostavili. Delo je bilo zahtevno in naporno za vse, tako dijake kot profesorje. Upam, da bodo gradiva o Kozlerjevi poti prinesla nova spoznanja o morda do sedaj spregledani temi v zgodovini domačega okolja. Tekst mag. MARJETA KAMŠEK, ravnateljica GSŠ Kočevje Foto arhiv GSŠ Kočevje 33 MED SREDNJEŠOLCI EKSKURZIJA KOT PREDSTAVITEV TURISTIČNEGA PRODUKTA KOZLERJEVA POT IZ ŠOLSKIH KLOPI Projekt »Simbioza šola« na OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica Od 23. do 27. marca je v okviru projekta »Simbioza šola« na šoli potekala druga brezplačna delavnica računalniškega opismenjevanja za starejše. Pet dni je delavnice v osnovni šoli obiskovalo okrog 10 udeležencev dnevno. Polovica jih je prihajala iz Doma starejših občanov Ribnica. Zaposleni v domu so prisluhnili željam svojih varovancev in jim omogočili spremstvo na delavnice. Kot nepogrešljivo se je pokazalo šolsko dvigalo, saj se drugače delavnic ne bi mogli udeležiti gibalno ovirani. V svet računalniške komunikacije in interneta je starejše vsak dan uvajalo od 6 do 9 učencev prostovoljcev iz 7. in 8. in 9. razreda. Tako so se v petih dneh zvrstili naslednji učenci: Ratko Rakas, Živa Ilc, Vita Bojc, Urban Šilc, Iza Dejak, Rok Blatnik, Leon Mestek, Tilen Begič, Tina Hudorovič, Neža Klun, Maja Gorše, Marko Šolaja, Katarina Peterlin, Melanija Zidar, Patricija Per, Klemen Obradovec, Nejc Pogorelc, Neja Golež, Vanesa Kozina, Ksenija Kominka, Naja Rus, Pia Rus, Gal Arko, Ferdinand Nadler, Marko Maležič, Flora Mihelič, Kim Andoljšek, Valerija Volf in Kristina Zobec. Pokazali so izjemno vnemo za delo in prijazno sodelovanje s tečajniki. Ponosni smo, da se za prostovoljstvo odzove vedno dovolj učencev. Vsem učencem smo podelili posebno pohvalo za sodelovanje in nesebično pomoč pri izvedbi delavnic. Program dela je bil podoben kot novembra 2014. Učenci prostovoljci so starejšim pomagali pri spoznavanju osnov strojne opreme, spoznavanju tipkovnice, izdelavi preprostega dokumenta v urejevalniku besedil, uporabi oštevilčenja, nastavitvi strani, urejanju podatkov v tabeli in prikazu s pomočjo slike, izdelavi pps zapisa in pošiljanju e-pošte, nastavitvi poštnega računa, napredni uporabi spletnih brskalnikov, iskanju spletnih vsebin in uporabi prosto dostopnih zemljevidov. Delavnice je vodil naš učitelj računalničar Marjan Novak, ki ima bogate izkušnje tako pri delu z učenci kot s starejšimi. Po posameznih dnevih so mu pridružili še učitelji Marinka Mate, Bernarda Benčina, Marjana Cvar, Staša Ivanec in Olga Černe. Starejši so z zadovoljstvom zapuščali delavnice, saj jim bodo nova znanja koristila v vsakdanjem življenju. Podelili smo jim tudi potrdilo o udeležbi na delavnicah, česar so bili zelo veseli. Ciljiprojekta,daseprekodelazračunalnikom utrjujejo medgeneracijske vezi in medsebojna pomoč ter potrpežljivost pri delu z ljudmi, so bili v celoti doseženi. Vodja projekta OLGA ČERNE, prof. ŠOLA, POLNA »ZLATIH SRC« Ko pomagamo drugim, bogatimo sebe. Gotovo je že marsikdo od vas slišal to staro modrost, na katero pa dandanašnji pogosto pozabimo. Za druge nam zmanjka časa, ne vidimo težav drugih, se slepimo z rožnato resničnostjo … Vesela sem, da nas, kljub težkim časom, s svojimi dejanji znajo presenetiti naši učenci. V aprilu smo namreč na OŠ Ribnica zaključili dvotedensko dobrodelno akcijo, v kateri smo v sodelovanju z Območno enoto Rdečega križa zbirali igrače in oblačila za otroke. Dobrodelna akcija, ki jo je pod mojim vodstvom izvedla Šolska skupnost učencev razredne stopnje, je bila uspešna. Branki Milinović, predstavnici Območne DEVETOŠOLCI SO PRIDNO POMAGALI enote Rdečega križa, smo z našim polnim kombijem oblačil in igrač na obraz pričarali velik nasmeh. Naša nabirka je potrdila, da ima veliko učencev in njihovih staršev »ZLATA SRCA«, ki niso pozabila na ljudi, ki imajo trenutno v življenju malo manj sreče in potrebujejo našo pomoč. Hvala vsem, ki ste sodelovali! In ne pozabite! Dobro se z dobrim vrača … torej, naj se vam povrne! Tekst in foto KATJA RUS ZOPET NAM JE USPELO NAPOLNITI KOMBI 34 Na prvi pomladni torek smo se vzgojiteljice in otroci iz skupine Medvedki odpravili na težko pričakovan ogled letališča, na Brnik. Že med vožnjo z avtobusom smo polni navdušenja opazovali raznoliko okolico in se spraševali, kaj vse bomo videli. Po dobri uri vožnje smo prispeli. Sprejeli sta nas prijazni stevardesi in nas popeljali po glavni letališki stavbi, ki nas je očarala z maketami različnih letal. Ogled smo nadaljevali na carinski postaji, kjer so nas poučili o varnostnem pregledu potnikov. Sprehodili smo se tudi skozi različne prostore, v katerih potniki čakajo na prihod letala. Najbolj nam je bil všeč igralni kotiček in pogled na pristajalno in vzletno stezo. Nato smo si ogledali, kako poteka sortiranje prtljage in se čudili velikanski elektronski tehtnici. Gasilci pa so nam prijazno razkazali gasilsko vozilo, ki nas je navdušilo s svojo velikostjo in tehničnimi zmožnostmi. Vozilo za prevoz potnikov nas je popeljalo po letališki ploščadi in videli smo, kako je letališče veliko. Nato smo se kot pravi potniki vkrcali na letalo in stevardesi sta nas razveselili s posladkom in sokom. Z zanimanjem smo pokukali tudi v pilotsko kabino. Za konec smo si ogledali še mehanično delavnico, kjer smo se čudili velikosti letalskega motorja. Po dve uri in pol dolgem ogledu smo se utrujeni vrnili na čakajoči avtobus, ki nas je popeljal nazaj domov. To je bil izlet, ki se ga bomo zagotovo še dolgo spominjali. Tekst in foto MAJA ŽNIDARŠIČ, vzgojiteljica ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK 2015 OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA RIBNICA ZAHVALA PODJETJU INOTHERM, d. o. o. Območno združenje Rdečega križa Ribnica se iskreno zahvaljuje podjetju Inotherm za prejeto donacijo v višini 16.000 evrov za letovanje otrok. Letos smo zaprosili za donacijo že desetič. Podjetje Inotherm nam vsa ta leta zvišuje donacijo in s tem omogoča, da se povečuje tudi število otrok, Območno združenje Rdečega Križa Ribnica organizira zdravstveno ki brezplačno letujejo na morju. Letos bo tako na morju na Debelem rtiču osem dni letovanje na Debelem rtiču za 80 otrok, starih od 6 do 15 let. letovalo kar 52 otrok. Vsak pa bo dobil še 10 evrov žepnine. Malo je podjetij, ki Zdravstveno letovanje bo potekalo od 4. do 12. avgusta. so v teh težkih časih Zdravstvene predloge za otroke, ki so do tega upravičeni, ZAHVALA: Območno združenje pripravljeni pomagati lahko starši uredijo pri otrokovem osebnem zdravniku. V Rdečega križa Ribnica se iskreno najranljivejšim. primeru prisotne zdravstvene indikacije (hospitalizacija zahvaljuje naslednjim podjetjem: in večkratni obisk pri zdravniku) otroke za letovanje predINOTHERMU, d. o. o.; ERTEL Prošnje za brezplačno laga njihov otroški zdravnik, ki jim poleg pregleda izstavi bomo spreGLASU, d. o. o.; LESOJU, d. o. o. letovanje tudi predlog za letovanje. jemali do 8. junija oz. in LIONS KLUBU RIBNICA za do zasedbe prostih Predloge za zdravstveno letovanje zbiramo od 4. maja do njihov dragocen prispevek pri mest. 8. junija oz. do zapolnitve mest. Dodatne informacije dobite na OZRK Ribnica vsak dan med 9. in 12. uro na tel. št.: 01 836 20 56. nakupu dodatnih prehranskih paketov, s katerimi smo omilili stisko 100 družinam in posameznikom. 35 IZ ŠOLSKIH KLOPI NA LETALIŠČU IZ ŠOLSKIH KLOPI Zimska šola v naravi Rogla 2015 Tudi v letošnjem šolskem letu je naša šola učencem ponudila zimsko šolo v naravi. Letos smo jo organizirali v sodelovanju s CŠOD na Rogli, in sicer od 16. do 20. februarja. SMUČANJE NA ROGLI Šole v naravi se je udeležilo 70 učencev šestih razredov. Učence smo spremljali in poučevali učitelji: Olga Černe, Tadej Levstek, Anja Briški, Aleš Pugelj in Gregor Ilc. Nastanjeni smo bili v domu CŠOD Gorenje, ki se nahaja v vasi Gorenje na Zreškem Pohorju. Lokacija doma in njegova okolica omogočata številne možnosti za izvajanje različnih dejavnosti, ki so sestavni del programa šole v naravi – alpsko smučanje, smučarski tek, pohodništvo, plezanje, kolesarjenje, igre z žogo ter vse dejavnosti, ki so povezane z bivanjem v naravi. UČILI SMO SE SMUČARSKIH PRAVIL Prednost doma je, da so v njegovi neposredni bližini smučišče Rogla, tekaški center Petre Majdič in terme Zreče, kjer smo lahko v bazenu izvajali plavalne dejavnosti. CŠOD poleg usposobljenega kadra nudi tudi športno opremo, ki je potrebna za določene aktivnost (tekaške smuči, palice, smučarka oprema, markirne majice, dresi s štartnimi številkami za tekmo ...). 36 Na smučišče smo se vsak dan vozili z avtobusom (smuči smo imeli shranjene kar na avtobusu). Takoj po prihodu smo pričeli z osvajanjem smučarskega znanja. V idiličnem okolju in v dobrih vremenskih razmerah smo izpolnjevali cilje, ki smo si jih zadali. Najprej smo opravili preizkus znanja smučanja, učence razdelili v homogene skupine in začeli z delom na snegu. Učence smo razporedili v sedem skupin, ki smo jih poučevali Tadej, Aleš, Gregor in štirje učitelji smučanja iz CŠOD Gorenje. Učenci so pisali dnevnike in ob upoštevanju navodil učiteljic dopolnili svoje znanje. Da smo vse to izvedli, je bilo potrebno vstajati ob 7. uri zjutraj in biti aktivni do 22. ure zvečer, ko smo učitelji in učiteljici poskrbeli, da so učenci mirno zaspali. Na pustni torek smo skupaj z mladimi taborniki iz Gorenja izvedli pustno povorko po vasi, se posladkali s krofi ter s plesom v maskah nadaljevali pustno rajanje, ki smo ga zaključili s tekmovanjem za najboljše maske, ki so prejele nagrade. Zadnji dan smo izvedli tekmo v veleslalomu. Nestrpnost se je čutila že na predvečer tekme, ko je bilo žrebanje štartnih številk. Ob pomoči smučarske šole Rogla smo tekmo uspešno pripeljali do cilja in najboljšim podelili medalje. Smučarji začetniki so imeli »svojo« tekmo na manj zahtevni smučarki progi, tako da so tudi oni začutili čar tekmovanja in prejeli priznanja. Med učenci in učitelji je tekom šole v naravi prevladovalo prijetno vzdušje. Naloge, ki smo si jih zadali, smo uspešno izpeljali. Poleg naštetega smo v okviru učnih ur realizirali še številne cilje z družboslovnega, naravoslovnega in vzgojnega področja. Vsi učenci so se zdravi in zadovoljni vrnili domov (brez poškodb). Športne, kulturne, naravovarstvene in vzgojne navade, ki so si jih učenci pridobili s sodelovanjem v šoli v naravi so neprecenljive. Učitelji smo prepričani, da je to dragocena in dolgoročna naložba v zdravo in polnejše življenje naših otrok. Letošnja šola v naravi se je končala uspešno. K temu so pripomogli dobra organizacija, strokovno in požrtvovalno delo celotne ekipe učiteljev naše šole in učiteljev CŠOD PUSTNA POVORKA PO VASI, SLEDIL JE ŠE PLES V MASKAH Vsi učenci so na tečaju napredovali v smučarskem znanju. Dnevi so hitro minevali, saj so bili zapolnjeni z raznoraznimi aktivnostmi, povezanimi s snegom in zimo: alpsko smučanje, tek na smučeh, pustni pohod po vasici Gorenje, plavanje v termah Zreče, družabne igre, tekmovanje v urejenosti sob … Seveda nismo pozabili na kulturo. ter pomoč in razumevanje ravnateljice za tovrstne projekte. Vsem se iskreno zahvaljujem. Tekst GREGOR ILC, prof. šp., vodja šole v naravi OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica Foto Tadej Levstek, prof. Triatlon klub Inles Riko Ribnica je v nedeljo, 19. aprila, organiziral državno prvenstvo v duatlonu, ki je na hladen (dan prej je v Ribnici snežilo), a sončen dan privabil v Ribnico rekordno število udeležencev in njihovih spremljevalcev. kolesarskem delu je v drugo menjavo z veliko prednostjo pripeljal član Športnega društva Posavje Jaroslav Kovačič, ki je prednost zadržal tudi po drugem teku in tako prvič postal državni prvak v duatlonu. To je uspelo tudi domači predstavnici, sicer favoritinji, 22-letni Niki Kožar, ki je drugo uvrščeno Anjo Rugelj (KK Encijan) premagala za slabe tri minute in prevzela naslov državne prvakinje v duatlonu. V kategoriji člani 1 je Andrej Pucelj dosegel drugo mesto, prav tako drugi je bil Jure Majdič med člani 2, poleg njiju so drugi mesti zasedli še Danijel Bartol med mlajšimi mladinci, Jaka Kaplan med starejšimi mladinci, ter Manca Dečman med starejšimi mladinkami. S svojo mladostno razpoloženostjo so za dobro predstavo poskrbeli še ribniški veterani Triatlon kluba Inles Riko Ribnica. Med veterani 1 je ŠPORTNI UTRINKI NIKA KOŽAR NOVA DRŽAVNA PRVAKINJA V DUATLONU NIKA KOŽAR na spletni strani: http://www.triatlon-klubribnica.si. Duatlon Ribnica je prva izmed 23. tekem v letošnjem letu pod okriljem Triatlonske START SPRINT DUATLONA zveze Slovenije, šteje pa tudi za duatlonski pokal Slovenije. Za ribniške tekmovalce, ki Med skupno 210 tekmovalci v vseh katso se tudi letos pripravljali v hrvaškem egorijah je množica malčkov že v dopolMedulinu pa v Ribnici ni bilo letošnje prvo danskih urah preplavila grajsko površino tekmovanje. Nika Kožar in Damjan Kromar in uprizorila pravo borbo za najboljša sta se 28. marca udeležila sprint duatlona v mesta. Šport, sestavljen iz teka in kolesa, italijanskem Poveglianu, ki se ga je udeležilo je v zadnjih letih med slovenskimi otroci 600 tekmovalzelo popularen in zardcev. Nika Kožar je ela lica ter medalje okoli osvojila odlično vratu so še dolgo v dan 6 mesto v ženski krasile ribniško središče. konkurenci, po Poleg cici duatlona, ki kolesarskem delu je namenjen otrokom, je bila celo tretja. starim od 7 do 11 let, Damjan Kromar je organizator priredil še pa se je moral po promocijski tek netektežavah s kolemovalnega značaja za som zadovoljiti s otroke, mlajše od sed40. mestom absomih let. lutno. Pravi obračun, ki je Jure Majdič in dvignil temperaturo Matej Dečman in postregel z novimi sta se v Mariboru državnimi prvaki v udeležila akvatduatlonu za leto 2015, lona Swim and pa je dvignil prah nekorun Challenge, liko kasneje; v super na katerem je bil sprintu absolutno Jure med člani sta zmagala člana TK tretji, Matej pa je Trisport Exoterm Tjaša v otroški kategoVrtačič med dekleti in NAJHITREJŠI NA LETOŠNJEM RIBNIŠKEM DUATLONU Z ŽUPANOM JOŽETOM LEVSTKOM riji zasedel drugo Jan Škrjanc med fanti. mesto. Člana domačega Triatlon kluba Inles Riko zmagal Damijan Kromar, Aleš Rijavec pa Triatlon klub Inles Riko Ribnica bo po nekaj Ribnica Monika Bartol in Maks Škufca sta je bil tretji. Pri veteranih 2 je Matej Škufca letih premora letos v Kočevju znova orgazasedla odlično drugo mesto, Maks med zasedel drugo mesto, ob koncu razglasitve niziral tekmovanje v triatlonu, ki bo 25. kadeti, Monika pa prvič med starejšimi pa je domače navijače spet razveselil Toni junija, 27. junija pa na Blokah še Kros triatdeklicami. Žagar s prvim mestom med veterani 5. lon Bloke 2015. Na sprintu je po dveh letih hrvaške premoči Vse rezultate in galerijo fotografij si lahko na ribniškem duatlonu zmaga tokrat ogledate na facebook strani Triatlon kluba Tekst BRIGITA KROMAR, MARKO MODREJ znova prišla v slovenske roke. Po izrednem Inles Riko Ribnica – Duatlon Ribnica, in Foto Brigita Kromar 37 ŠPORTNI UTRINKI H KONCU GRE ŠE ENA USPEŠNA SEZONA ROKOMETNEGA DRUŠTVA RIKO RIBNICA Z začetkom pomladi se tekmovanja za rokometaše prevesijo v zaključno fazo v vseh kategorijah. RD Riko Ribnica tekmuje s svojimi ekipami v vseh starostnih skupinah (MDB, MDA, SDB, SDA, kadeti, mladinci in člani). Tri starostne skupine (MDA, SDA in kadeti) se niso prebile skozi predtekmovalne skupine, torej se niso uspeli uvrstiti med najboljših 16 ekip v državi, ki nadaljujejo tekmovanja v polfinalnih skupinah. Ostale štiri ekipe pa tekmujejo tudi v polfinalnih skupinah zelo uspešno in so prav vse v igri za uvrstitev med najboljšo četverico v državi. Mlajši dečki B so si s 5. zmago v 5. krogu svoje polfinalne skupine B proti RD Istrabenz plini Izola že zagotovili udeležbo na zaključnem turnirju najboljše četverice, ki bo v začetku maja najverjetneje v Ormožu in na katerem bodo branili naslov državnega podprvaka iz pretekle sezone. Starejši dečki B so dva kroga pred koncem trdno na drugem mestu svoje polfinalne skupine in le velika smola v zadnjih dveh krogih jim lahko prepreči uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice, ki bo konec maja v Ivančni Gorici. Lansko sezono so bili ti fantje 5. v Sloveniji, predlani pa 2. Mladinci uspešno nastopajo v 1. slovenski mladinski ligi, kjer se jim dva kroga pred koncem nasmiha končno 3. mesto. Glede na to, da je predvsem mladinska liga odraz kakovosti dela določene rokometne šole skozi daljše obdobje, lahko zatrdimo, da je to odličen rezultat in priznanje za vse trenerje, ki so naše mladince trenirali v preteklosti. Lansko leto so bili mladinci celo 2. v državi, kar pomeni, da se nam za bodočnost članskega rokometa v Ribnici še ni treba bati. PLAVALCI IZ KRANJSKEGA OLIMPIJSKEGA BAZENA Z LEPIMI OBETI V POLETNI SEZONI V soboto, 28. marca, se je v kranjskem olimpijskem bazenu odvijalo tradicionalno mednarodno tekmovanje MM Pingvinček. Na njem je nastopilo osemnajst ribniških plavalcev in plavalk. Pri najmlajših so se izjemno izkazali Julija Adamič s 3. mestom na 400 m prosto, Maja Levstek z 2. mestom na 50 m prosto in delfin ter s 3. mestom na 200 m hrbtno. V kategoriji deklic sta se zmage veselili Ana Kastigar in Neža Poje. Ana je slavila na 400 38 m prosto, na 200 m prosto je osvojila drugo mesto, na 200 m hrbtno pa tretje mesto. Neža pa je slavila na 50 m prosto ter dodala še drugo mesto na 50 m hrbtno. Med deklicami je na tretjo stopničko stopila tudi Maša Lovšin na 50 m prosto. Člani so prav tako v vrhu prvoligaške razvrstitve. Dva kroga pred koncem rednega dela v 1. rokometni NLB Leasing ligi so še vedno v igri za 4. mesto in uvrstitev v končnico za prvaka, vendar pa bi ob dveh zmagah Ribničanov, moralo Trebanjcem spodrsniti na eni od zadnjih dveh tekem. Klub vsemu pa bo za člani še ena uspešna sezona in že druga zaporedna uvrstitev v sam vrh prvoligaške lestvice. ŽELJO ĆIROVIĆ, Rokometno društvo Riko Ribnica V kategoriji kadetov je slavil Robert Lovšin na 50 m delfin in 50 m hrbtno ter osvojil še tretje mesto na 50 m prosto. Med mladinci so na stopničkah stali Chad Andoljšek s 1. mestom na 50 m hrbtno, z 2. mestom na 100 m hrbtno in s 3. mestom na 50 m prosto. Nik Obranovič je osvojil 2. mesto na 100 m prosto in 50 m hrbtno. Med mladinkami je Ema Masterl osvojila 3. mesto na 50 m hrbtno. V članski kategoriji pa se je z odličnimi nastopi izkazal Tilen Kočevar, ki je slavil na 50 m delfin in 50 m prsno ter osvojil še 3. mesto na 200 m prosto. Čestitamo! MIHA KOREN, koordinator tekmovalnih selekcij in trener PK Inles Ribnica ŠPORTNI UTRINKI Futsal sezona se počasi zaključuje ČLANI: Ekipa je s porazom na zadnji prvenstveni tekmi v Tolminu zaključila s tekmovanjem na končnem 7. mestu in se tako prvič v zgodovini društva uspela obdržati v 1. slovenski futsal ligi. ČLANICE: Na obeh tekmah za 3. mesto so bile igralke ekipe KMN Cerkvenjak boljše. Naše članice so tako osvojile končno 4. mesto. U-19: V polfinalnih obračunih so se Extremovci na dveh tekmah pomerili z ekipo Futsal klub Zavas iz Vrhnike. Na prvi tekmi so zmagali Vrhničani s 4 : 3. Na povratni tekmi so Extremovci zmagali s 7 : 6, kar pa je bilo dovolj, da so se v finale uvrstili Vrhničani zaradi pravila več doseženih zadetkov na gostovanju. U-15: Na prvi pofinalni tekmi je bil v Ljutomeru rezultat 4 : 4, na povratni tekmi pa so bili Extremovci boljši od KMN Meteorplast in se z zmago 3 : 1 uvrstili v finale državnega prvenstva, kjer jim bo nasproti stala ekipa KMN Slovenske Gorice. U-13: Extremovci so se v polfinalu dvakrat pomerili z ekipo FC Haumart Ptuj in bili obakrat boljši in se tako z dvema zmagama uvrstili v finale, kjer jim je nasproti stala prva ekipa FC Ptuj. Na obeh finalnih tekmah so imeli več sreče Ptujčani in se veselili osvojitve naslova državnega prvaka, Extremovci pa so tako postali državni podprvaki. PODELITEV NA FINALU U-13. POLEG PREDSEDNIKA KOMISIJE ZA MALI NOGOMET NA NZS VLADA MOČNIKA IN REFERENTA ZA FUTSAL NA NZS STANETA KOKALJA JE POMAGAL PODELJEVATI ODLIČJA TUDI ŽUPAN OBČINE SODRAŽICA BLAŽ MILAVEC. U-11 in U-9: V obeh tekmovanjih, ki potekata pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ljubljana je bilo odigranih po 8 turnirjev. V mesecu maju bosta sledila le še zaključna turnirja, ki bo za kategorijo U-11 v Velikih Laščah, za kategorijo U-9 pa v Dobrepolju. U-7: Otroci iz skupin U-7 so se 18. aprila pomerili na tekmovanju v Sodražici. Najprej so imeli spretnostne igre vodenja žoge preko poligona in tekmovanje v prostih strelih na gol. Kasneje pa se je 7 ekip (vse iz ŠD Extrem) pomerilo vsaka z vsako v tekmovanju 3 na 3. Tekst JOŽE ZIDAR Foto Drago Perko / futsal.si ZAČETEK MEDOBČINSKE NOGOMETNE LIGE Letošnja novost v Medobčinski ligi malega nogometa (MLMN) Ribnica je, da bodo vse tekme odigrane na igrišču v Dolenji vasi ter da so vodenje tokrat prevzeli člani Športnega društva Pristava iz Prigorice. Do zaključka redakcije sta bila odigrana že prva dva kroga. veliko, morda tudi zato, ker ekipe nimajo nobenih obveznosti s tekmovanjem in z organizacijo tekmovanja, le pridejo in odigrajo nogomet. Za varnost skrbijo gasilci iz PGD Dolenja vas, za red v igri pa sodniki, ki so domačini, kar je tudi finančno ugodneje za ekipe. Lahko si torej obetamo 18 petkov dobrega nogometa s premorom v juliju in avgustu ter tradicionalni zaključni turnir v ŠC Ribnica konec oktobra. Več informacij pa dobite tudi na internetni strani www.pristava.eu in na facebook profilu Pristava Prigorica. SAŠO HOČEVAR Letošnja liga šteje deset krogov v spomladanskem in osem krogov v jesenskem delu, vse tekme pa se igrajo ob petkih med 18. in 22. uro. Prijavilo se je devet ekip (od tega kar tri iz Dolenje vasi): Pristava Izlaty, Pristava Bar Medved, KMN Grafit, KMN Kot, Bar Vinija – Slemena, KMN Vodnar Loški Potok, Goll bar, HC-Gym in KMN Petek transport. Tudi po prijavi, žrebu in narejenem razporedu so se še javljale ekipe za tekmovanje, a je bilo že prepozno, kar pomeni, da je zanimanje za nastop v MLMN Ribnica 39 OBVESTILA Humanitarno-medicinska odprava v Ugando Bwama 2015 Odpravo sestavljamo trije zdravniki, absolvent študija medicine in absolventka študija dentalne medicine, ki se v mesecu juliju za 3 mesece odpravljamo na ruralno področje Ugande, natančneje na otok Bwama na jezeru Bunyonyi na jugozahodu države. »Zakaj v Ugando?« je vprašanje, ki ga nam pogosto postavijo ljudje, ko jim predstavimo našo odpravo. Na to vprašanje ima vsak od nas svoj odgovor, skupen razlog za odhod vsem nam pa je pripravljenost pomagati prebivalstvu v okolici jezera Bunyonyi. Slovenske ekipe se v ta del sveta odpravljajo že več kot štirideset let. Projekt poteka v sklopu Sekcije za tropsko in potovalno medicino, ki poskuša vzpostavljati čim bolj konstantno zdravstveno in zobozdravstveno oskrbo prebivalstvu nerazvitih držav. Naša oskrba je namenjena prebivalcem vasi in njenega širšega, bolj nedostopnega območja. V Ugandi se srečujejo s številnimi boleznimi, ki jih v razvitem svetu ne poznamo več ali pa so značilne za trope. Dostop do zdravnika in zdravil ima manj kot polovica prebivalstva. Zdravstveno osebje na podeželju pogosto nima pravega znanja za zdravljenje (šamani) ali pa nimajo ustreznih zdravil. Le-ta morajo bolniki kupiti sami. Glavni vzrok smrti v Ugandi je AIDS, sledita mu tuberkuloza in malarija. Pomembne bolezni so tudi driske, okužbe dihal, tifus, infekcije s paraziti. V Ugandi živi 940.000 ljudi okuženih z virusom HIV (5,4 % prebivalstva), vsako leto jih umre več kot 70.000. Ocenjujejo, da je v Ugandi 1.200.000 sirot, ki so starše izgubili zaradi AIDS-a. Otroci so pogosto podhranjeni. Odprava bo delala na kliniki od ponedeljka do sobote, od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. V času odprave bomo predvidoma oskrbeli 3500 bolnikov. Poleg dela v ambulanti imamo namen organizirati tudi obiske bližnjih vasi, kjer bomo nudili oskrbo vaščanom, ki sami ne bodo mogli priti do nas, izvajali pa bomo tudi preventivne izobraževalne programe. Kadar bo ustrezno zdravljenje presegalo naše zmogljivosti, bomo poskrbeli za organiziran prevoz bolnika v bolnišnico v Kampali in poravnali stroške zdravljenja. Če bi želeli naši odpravi in ljudem v Ugandi pomagati tudi vi, nam lahko s poslanim SMS sporočilom z geslom UGANDA5 na številko 1919 prispevate 5 evrov. Uspešno donacijo vam potrdi povratno sporočilo. Več o nas si lahko preberete na www.bwama2015.si. V imenu članov odprave JONA BAMBIČ MAJ 2015 Datum: SOBOTA, 9. 5. Kam: na turnokolesarsko turo – S KOLESOM NA BELE STENE (1122 m). Načrt poti: Ribnica (489 m)–Ugar–Zadolje– Bele stene (Okamneli svatje, 1122 m)–Dom na Travni gori (906 m)–Zadolje–Ribnica. Zahtevnost: III+, vzpon 3. zahtevnostne stopnje, prav tako spust. Podlaga je večinoma dobro utrjen makadam, nekaj je gozdnih poti pa tudi asfaltne podlage. Tura ni tehnično zahtevna, potrebno pa je nekaj kolesarske kondicije. Dolžina in trajanje (okvirno): 45,2 km; 5 do 6 ur. Prijave z akontacijo: v torek pred kolesarsko turo, 5. maja, ob 19. uri na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Potrebna oprema: primerna kolesarska oprema – tehnično brezhibno gorsko kolo s profiliranimi gumami, čelada je obvezna, rokavice, vetrovka, orodje, rezervna zračnica in prva pomoč. Turo je možno prevoziti tudi s treking kolesom z ustreznimi gumami. Vodja: Božo Lašič, turnokolesarski vodnik PZS. Datum: SOBOTA, 9. 5. Kam: na SVINJAK (1653 m). Načrt poti: Kal Koritnica (460 m)–Svinjak (1653 m)–sestop po isti poti. Zahtevnost: zahtevna pot. Trajanje hoje (okvirno): 6 ur. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 5. maja, ob 19. uri na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna osebna planinska oprema, pohodniške palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS) in varen korak. Vodja pohoda: Marjan Intihar, vodnik PZS. MELODIJE Z RAZLOGOM Datum: NEDELJA, 17. 5. VODNIŠKO interno izpopolnjevanje za kopne razmere (skupaj s PD Kočevje). V soboto, 23. maja, ob 20. uri vljudno vabimo na Datum: SOBOTA, 23. 5. Kam: na SREČANJE S TRŽAČANI v Italijo. Zahtevnost: lahka pot. Trajanje hoje (okvirno): 4 ure. Prijave z akontacijo: v torek pred srečanjem, 19. maja, ob 19. uri na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna osebna planinska oprema, pohodniške palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS) in varen korak. Vodja: Marjana Rozman. DOBRODELNI KONCERT v dvorano TVD Partizan Ribnica. Večer nam bo popestril KUD Ribniški pihalni orkester z gosti. Odprava je organizirana pod okriljem Sekcije za tropsko in potovalno medicino ter Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Vstopnine ni, zbrani prostovoljni prispevki bodo v celoti namenjeni organizaciji in izvedbi odprave Bwama 2015. Več na: www.bwama2015.si 40 Datum: SOBOTA, 30. 5. Kam: na IZLET ZA DEŽURNE V PLANINSKI KOČI PRI SV. ANI. Izlet pripravlja Upravni odbor PD Ribnica. Za vsak pohod oz. izlet bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijava, ura odhoda, potrebna oprema …). Srečno in varen korak! PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA KOMUNALA RIBNICA, d. o. o. in ZEOS, d. o. o. ponovno organizirata akcijo zbiranja OEEO, baterij in akumulatorjev. Z akcijo »E-odpadke ločuj in okolje varuj!« želimo vse Vas spodbuditi k oddaji OEEO, odpadnih varčnih in fluorescentnih sijalk ter baterij in akumulatorjev na pravo mesto. Vsi, ki boste v času akcije med 4. in 30. majem 2015 do 12 ure v ZBIRNI CENTER na sedež komunalnega podjetja v Goriči vasi ali na terenski akciji prinesli katerokoli OEEO, odpadno varčno sijalko ali baterijo/ akumulator, boste na podlagi izpolnjenega kupona sodelovali v nagradnem žrebanju za parni kuhalnik. ZBIRANJE ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME JE BREZPLAČNO! Poleg tega bomo OEEO, varčne sijalke ter baterije in akumulatorje zbirali tudi na terenu, kjer boste lahko OEEO oddali direktno na naš kamion, ki bo na voljo na prikazanih lokacijah po spodnjem razporedu. SOBOTA, 9. 5. 2015 GRČARICE GASILSKI DOM 08. 00 DO 08. 25 DOLENJA VAS KS DOLENJA VAS 08. 40 DO 09. 10 PRIGORICA GASILSKI DOM 09. 20 DO 09. 45 NEMŠKA VAS GASILSKI DOM 09. 55 DO 10. 20 BUKOVICA GASILSKI DOM 10. 35 DO 11. 00 JURJEVICA TEHNOCHEM 11. 10 DO 11. 35 DOLENJI LAZI GASILSKI DOM 11. 50 DO 12. 15 ŽLEBIČ 12. 25 DO 12. 50 AVTOBUSNA POSTAJA - KLUN VELIKE POLJANE GASILSKI DOM 13. 00 DO 13. 25 ORTNEK 13. 35 DO 14. 00 GOSTILNA - MATJAK SV. GREGOR GASILSKI DOM 14. 20 DO 14. 50 SOBOTA, 16. 5. 2015 PODKLANEC KAPELICA 9. 00 DO 9. 25 GLOBEL V VASI – PRI KOZOLČKU 9. 35 DO 10. 00 ŽIMARICE GASILSKI DOM 10. 10 DO 10. 35 SODRAŽICA 10. 45 DO 11. 25 PARK – NASPROTI ZDRAV. DOMA PETRINCI TRGOVINA 11. 40 DO 12. 05 ZAMOSTEC 12. 30 DO 12. 55 PRI OKREPČEVALNICI URŠKA ZAPOTOK GASILSKI DOM 13. 05 DO 13. 30 ČLANI DRUŠTVA INVALIDOV RIBNICA vabljeni na kopalni dan, ki bo v četrtek, 14. maja, v Izoli. Za dodatne informacije in prijavo na dogodek smo vam na voljo med uradnimi urami društva v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure na telefonski številki: 836 11 69 ali po elektronski pošti: di.ribnica@gmail. com. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO INVALIDOV RIBNICA SOBOTA, 23. 5. 2015 TRAVA GASILSKI DOM 8. 00 DO 8. 25 SREDNJA VAS PRI DRAGI PRI HIŠNI ŠT. 8 (TROHA) 8. 35 DO 9. 00 DRAGA POŠTA 9. 10 DO 9. 35 PODPRESKA TRGOVINA (POŠTA) 9. 45 DO 10. 10 LAZEC 10. 20 DO 10. 45 LAZEC hišna št. 10 (OSVALD) NOVI KOT GASILSKI DOM 11. 10 DO 11. 35 TRAVNIK PRI GOSTIŠČU KAPEC 11. 55 DO 12. 20 ŠEGOVA VAS INLES 12. 30 DO 12. 55 HRIB – LOŠKI POTOK ŠOLA 13. 05 DO 13. 45 RETJE GASILSKI DOM 13. 55 DO 14. 20 MALI LOG GASILSKI DOM 14. 30 DO 14. 55 Če imate doma kakršenkoli pokvarjen aparat, odpadno varčno sijalko ali baterijo, odpeljite le-to v zbirni center ali pa na katero od zgoraj navedenih lokacij in poskrbeli bomo, da bodo obdelani in odstranjeni na pravilen način. Hkrati vas obveščamo, da bo vzporedno s terensko akcijo ob sobotah potekalo tudi zbiranje nevarnih odpadkov, ki jih boste oddali našemu pooblaščenemu podjetju Kemis. Vse dodatne informacije o sami akciji dobite na naši spletni strani in v zbirnem centru na sedežu komunalnega podjetja v Goriči vasi. Vabljeni k akciji. Skupaj bomo poskrbeli, da bo naša okolica čista in lepa! WWW.ZEOS.SI 18. maj 2015 Mednarodni dan muzejev: MUZEJI ZA ODGOVORNO DRUŽBO VABLJENI NA OGLED RAZSTAV: Med 10. in 19. uro – razstave v ribniškem gradu Med 9. in 17. uro – razstave v Rokodelskem centru Ribnica VABLJENI NA DOGODKE: Ob 11. uri – Donacija oblačilne zbirke zakoncev Pakiž Muzeju Ribnica – tiskovna konferenca. Ob 18. uri – Plesna delavnica za otroke »Zapleši z nami zibenšrit«. Delavnico vodi dr. Rebeka Kunej iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Ob 19.30 – Vodstvo po razstavi »Amerikanec na obisku v stari domovini«. Po razstavi vodita avtorja razstave Rebeka in Drago Kunej. Ob 20. uri - Predavanje dr. Draga Kuneja iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU z naslovom »Tudi Slovenci smo začeli snemati gramofonske plošče«. Na vse dogodke in razstave je vstop prost. WWW.KOMUNALA-RIBNICA.SI 41 OBVESTILA AKCIJA ZBIRANJA ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME (OEEO), BATERIJ IN AKUMULATORJEV IZ GOSPODINJSTEV OBVESTILA 5. maja je prišla na vrsto Ribnica, kjer je umikajočega se okupatorja s pomočjo topništva napadla Ljubljanska brigada. (Kiuta, Na bojni črti osemnajste) Borci skozi Lepovče in od opekarne dobesedno vriskajo, ko jurišajo. Ribnica je osvobojena. Zanjo je tega dne 2. svetovna vojna končana. (IZ KNJIGE RIBNICA SKOZI STOLETJA) RIBNICA OB KONCU VOJNE. FOTOGRAFIJA JOŽETA DIVJAKA ZB za vrednote NOB RIBNICA RAZVOJNI CENTER Novo mesto, d. o. o. razpisuje kredite po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve garancije, in sicer: Občina Ribnica Planinsko društvo Ribnica VABIJO na spominsko slovesnost ob 70-letnici osvoboditve Ribnice, ki bo v nedeljo, 3. maja 2015, ob 11. uri v ribniškem gradu. Slavnostni govornik bo Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB NOB Slovenije. Pred prireditvijo bo potekal pohod po poteh okupirane Ribnice. Začetek pohoda je ob 9. uri v gradu, cilj pa je prireditveni prostor spominske svečanosti v gradu. Spremljevalni dogodek slovesnosti je razstava fotografij Ribnice v letu 1945 avtorja Jožeta Divjaka, ki si jo lahko ogledate v izložbenih oknih trgovin na Škrabčevem trgu v Ribnici. Zahvala Ribniškega pasijona Za pomoč pri pripravi in izvedbi Ribniškega pasijona 2015 se zahvaljujemo še: Kropcu, d. o. o., Lions klubu Ribnica, Radiu Ognjišče, Radiu Europa 05, Družini, Ognjišču, Roku Šilcu, Marijani Korošec, Slavku Adamiču, družini Petek. Boglonaj! PASIJONSKA DRUŽINA 2015 ------------------------------------------------------Ob tem se uredništvo opravičuje avtorju naslovne fotografije za napačno navedbo njegovega imena v marčevski številki Rešeta. Avtor fotografije je Matjaž Maležič, ne Boštjan Maležič. MARKO MODREJ, urednik 42 UGODNI KREDITI ZA PODJETNIKE v letu 2015 KRESOVANJE NA GRMADI Turistično društvo Grmada vabi v sredo, 30. aprila, na veliko tradicionalno kresovanje na Grmado, kjer ne bo manjkalo zabave, glasbe, hrane in pijače. Vabljeni vsi prijatelji Grmade, lepe narave in dobre družbe, da ob kresu skupaj nazdravimo pomladi. Kres bo zagorel ob 20.30. Zaplesali bomo ob zvokih ansambla SrčevAs. PO NAGELJ NA GRMADO Vabljeni tudi 1. maja, da pridete na Grmado po nagelj in na tradicionalni prvomajski golaž. Od zgodnjih jutranjih ur pa vse do 13. ure vas bosta čakala nagelj in dobrodošlica. LEPO VABLJENI! • Razpis dolgoročnih kreditov in garancij GSD za leto 2015 Predmet razpisa so dolgoročni krediti, namenjeni za materialne in nematerialne investicije ter financiranje obratnih sredstev, po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve garancije za odobreni kredit. Na razpis se lahko prijavijo mala podjetja, samostojni podjetniki in fizične osebe z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji iz regije JV Slovenija. • Razpis kreditov za nova delovna mesta in obratna sredstva za leto 2015 Predmet razpisa so gotovinski krediti po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve garancije za odobreni kredit. Na razpis se lahko prijavijo osebe, ki so realizirale samozaposlitev od 1. 1. 2014 dalje, mala podjetja oz. samostojni podjetniki in fizične osebe z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, ki so zaposlili novo osebo od 1. 1. 2015 dalje ter kreditojemalci, ki so v letu 2015 prejeli investicijski kredit iz GSD za nakup tehnološke opreme ali ekološkega tovornega vozila. Razpisi so odprti do 31. 12. 2015. Informacije: Razvojni center Novo mesto, d. o. o., Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto, kontaktna oseba Polona Kovač-Brulc, tel. 07 33 72 987 ali www.rc-nm.si in Razvojni center Kočevje Ribnica, d. o. o., Trata XIV 6a, 1330 Kočevje, kontaktna oseba Mašenjka Hvala, tel. 01 89 50 610. Vljudno vabljeni k oddaji vlog! ŠPORTNI DAN Z GASILCI GASILSKEGA SEKTORJA DOLENJA VAS Kadarkoli se nam lahko zgodi kakšna nesreča, zato je prav, da vemo, kako ob njej ravnati. Ker je izkušenjsko učenje najboljše, smo se s poveljnikom gasilskega sektorja Dolenja vas Oliverjem Oražmom dogovorili, da v soboto, 11. aprila, ko smo nadomeščali prosti 2. januar, vsi razredi POŠ Dolenja vas izvedemo športni dan z gasilci. Prostovoljni gasilci iz Lipovca, Rakitnice, Grčaric, Prigorice in Dolenje vasi so nam pod poveljstvom Oliverja Oražma, ki je bil tudi idejni vodja dogodka, pripravili čudovit dan. ŠTAFETNE IGRE Z VODO SO BILE ZELO ZABAVNE VOŽNJA Z NAJSTAREJŠIM GASILSKIM VOZILOM, NAD KATERO SO BILI VSI UČENCI ZELO NAVDUŠENI Na igrišču v Dolenji vasi so nam predstavili svoja vozila in opremo, nam pokazali prostore gasilnega doma, razstavo o Ignaciju Merharju, nas seznanili s pripomočki za reševanje, pokazali zaščitno obleko in čelade, ki so jih učenci lahko tudi preizkusili, nam predstavili najstarejše gasilsko vozilom ter nas z njim popeljali po igrišču, nam demonstrirali požar in gašenje le-tega, pripravili štafetne igre z vodo in brizgalkami, povrh vsega pa nas presenetili še s slastnim sladoledom. Sobotno dopoldne je prehitro minilo. Bili smo navdušeni in zagotovo je bil to eden najlepših športnih dni, ki nam bo ostal v spominu. Zahvaljujemo se Oliverju Oražmu in vsem gasilcem gasilskega sektorja Dolenja vas, ki ste se potrudili in nam zelo nazorno predstavili svojo dejavnost na način, ki je bil primeren našim učencem, ki so vas z navdušenjem poslušali in opazovali. Ob takšnem sodelovanju smo vsi bogatejši, zato si ga želimo tudi vnaprej. ZBOR GASILCEV GASITI Z VODO LE NI TAKO LAHKO UČITELJI POŠ DOLENJA VAS Foto Tatjana Levstik POGASITEV PRAVEGA POŽARA V GASILSKIH OBLAČILIH SO SE UČENCI POČUTILI KOT PRAVI GASILCI RIBNIŠKE MAŽORETE SLOVENIJO PONESLE NA 4. MESTO NA SVETU Aktualne dvakratne evropske prvakinje, enkrat srebrne, enkrat bronaste in odlične 6. v kategoriji duo accessories junior (Maruša Košmrlj in Špela Šolaja), so se po evropskem prvenstvu, ki je bilo oktobra lani, opogumile, da se prvič pokažejo še vsemu svetu. PO TEKMI, V ZAHVALO NAŠEMU SPONZORJU, KI NAM JE OMOGOČIL ODHOD NA SP Od novembra je skupina šestnajstih deklet pod mentorstvom koreografinje Jane Rus pridno vadila za svetovno prvenstvo WFNBTA v twirl tehniki, ki je bilo v času velikonočnih praznikov, od 1. do 5. aprila, v Lignanu Sabbiadoru v Italiji. V nepregledni množici med 1.600 nastopajočimi iz 21 držav (ZDA, Kanada, Španija, Nemčija, Deviški otoki, Rusija, Ukrajina, Češka, Anglija, Norveška, Italija, Irska, Bolgarija, Romunija, Švica, Belgija, Hrvaška, Kazahstan, Francija, Nizozemska in Slovenija) so članice Društva mažoret in plesalcev Ribnica v tekmovalni kategoriji Parade corps v preoble- V NEDELJO SO TEKMOVALKE PRIŠLI SPODBUJAT TUDI NJIHOVI ZVESTI NAVIJAČI ki zlobnih črnih vdov očarale tako sodnike kot tudi trenerje ostalih Več kot uspešna udeležba članic Društva držav. Po odplesani točki so prejele ogromno mažoret in plesalcev Ribnica na svetovnem pohval in želja po dobri uvrstitvi. prvenstvu je tako za njimi. Zdaj pa novim proPo seštevku točk so se uvrstile na zavidljivo jektom in zmagam naproti. V mesecu juniju jih 4. mesto, na katero so zelo ponosne. Pred čakajo že nove kvalifikacije za Evropsko prvennjimi so bile le Norveška, Nizozemska in ZDA. stvo 2015, je še dejala Jana Rus. Američanke so bile tudi zmagovalke v večini Čestitamo! kategorij. NEKAJ PRIJETNIH TRENUTKOV NA ČUDOVITIH PLAŽAH LIGNANA SABBIADORA SLAVNOSTNI PRIHOD NA TEKMOVALNI PODIJ TEKMOVALNA KOREOGRAFIJA, KI JE PRINESLA SLOVENIJI PONOSNO 4. MESTO Petdnevno potovanje s sladkim zaključkom je dekleta še bolj združilo in spoprijateljilo. Niso samo tekmovale, pravijo. »Predvsem smo se zabavale in pridobivale nove izkušnje ter prijateljstva z vsemi udeleženkami prvenstva. Skupaj z navijači smo v dvorani naredile pravo navijaško vzdušje. Našo malo, a lepo Slovenijo smo predstavili v najlepši luči,« so dejale ob prihodu domov. »Ob zaključku gre velika zahvala vsem staršem za podporo in pomoč, ter navijačem za dobro družbo in veselje, ki so ga v nedeljo delili z nami,« je povedala Jana Rus. Ob tem se dekleta zahvaljujejo vsem pokroviteljem, ki so jim omogočili to nepozabno izkušnjo. To so: • INOTHERM, d. o. o. • Trim sport, d. o. o. • Medex, d. o. o. • Janez Ilc, s. p. • Alojzij Ambrožič, s. p. • Toaza, d. o. o., Andol 2 • Koving, d. o. o. Tekst MARKO MODREJ Foto arhiv DMPR
© Copyright 2024