V tej številki:
ISSN 1581-8977 št. vpis v razvid medijev: 1002 interni časopis DARS d.d. Časopis za Povezovanje Slovenije, letnik 9, št. 37, november 2014 V tej številki: 2 Aktualno: Predsednik uprave Darsa mag. Matjaž Knez na Transportnologističnem forumu 4 Naš pogovor: Franc Skok, član uprave 6 Avtocestno ogledalo: Analiza zadovoljstva uporabnikov 7 Avtocestno ogledalo: Zadovoljstvo zaposlenih in organizacijska klima 10 V središču: Kontroling in vodenje k ciljem družbe Izdaja: DARS d.d. Ulica XIV. divizije št. 4 3000 Celje tel. št.: 01/300 99 20 faks: 01/300 99 33 e-mail: avtoceste@dars.si UREDNIŠTVO: Milan Šajn (glavni in odgovorni urednik), Sandi Radovan (tehnični urednik), Brane Nastran, Helena Pleslič, David Žagar, Ulrich Zorin, Helena Cvek, Romana Duša; ilustracije: Ciril Horjak 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 1 19.11.2014 7:23:07 2 Aktualno Avtoceste Novi člani Nadzornega sveta Na skupščini družbe Dars so bili 27. avgusta 2014 za člane Nadzornega sveta Darsa kot predstavniki države imenovani: mag. Robert Ličen, mag. Gregor Lukan, Andraž Lipolt in Gregor Osojnik. Štiriletni mandat jim je začel teči z dnem imenovanja. R obert Ličen, magister ekonomskih znanosti, trenutno zaključuje doktorat na temo Motivacijski dejavniki srednjega managmenta v Sloveniji in je direktor podjetja Profit Plus d.o.o., ki se ukvarja s podjetniškim in poslovnim sodelovanjem ter izobraževanjem in je specialist za Management sprememb. Svojo karierno pot je začel v podjetju Tobačna Ljubljana, d.d., naslednjih 5 let je nadaljeval pot kot CEO Akrapovič d.o.o. (prejel nagrado Mladi manager leta 2005) . V letih 2006 pa do 2008 je bil predsednik uprave Steklarne Rogaška d.d. (kjer je izpeljal sanacijo podjetja-nagrada Managerski izziv leta). Po tem je od leta 2008 pa do 2009 opravljal delo pomočnika predsednika uprave Gorenje d.d.., od takrat vodi lastno svetovalno podjetje. Je podpredsednik nadzornega sveta in predsednik revizijske komisije v družbi Sava, d.d.. Andraž Lipolt je po izobrazbi univ. dipl. inž. str., opravlja funkcijo direktorja področja investicije in vzdrževanje v Petrol d.d. ter direktorja podjetja Petrol Tehnologija d.o.o.. V družbi Petrol se je zaposlil leta 2001, kot projektant tehnoloških instalacij, pozneje prevzel funkcijo vodje službe za razvoj, nato funkcijo pomočnika direktorja, vse v Sektorju investicije. Leta 2007 je bil imenovan za direktorja podjetja Geoterm d.o.o., leta 2008 pa za direktorja Petrol Tehnologija d.o.o.. Istega leta je bil imenovan tudi za direktorja takrat sektorja, danes pa Področja investicije in vzdrževanje. Ima opravljen strokovni izpit Inženirske zbornice Slovenije in je član Združenja nadzornikov Slovenije. Gregor Lukan je izkušen strokovnjak na gradbenem področju z večletno prakso v Sloveniji in tujini. Deloval je na širokem spektru različnih delovnih mest. Po končani Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani si je v nadaljevanju pridobil še naziv magister ekonomskih in poslovnih ved. Trenutno je zaposlen v Poslovnem sistemu Mercator, kjer je kot direktor investicij odgovoren za vodenje, usklajevanje, nadziranje, organiziranje in izvajanje vseh potrebnih del in nalog na področju nepremičnin, gradenj in investicijskega vzdrževanja. Opravljen ima strokovni izpit na Inženirski zbornici Slovenije, sekcija gradbenih inženirjev. Gregor Osojnik je po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Trenutno opravlja delo direktorja službe za pravne in splošne zadeve v družbi Sava Turizem, d.d.. Delovne izkušnje je leta 1997 začel pridobivati pri Zavarovalnici Triglav, d.d., kjer je leta 2005 postal direktor Poslovnih procesov in tehnologije. Nato je leta 2007 v družbi KD Življenje, d.d., delal kot direktor sektorja življenjskih zavarovanj. Kot glavni izvršni direktor je služboval v podjetju Solvera Lynx d.o.o., in sicer od leta 2011 pa do 2012. Poleg poznavanja pravnih področij in vsebin s poudarkom na gospodarskem pravu in pravu družb, poseduje tudi znanja razvoja in optimizacije poslovnih procesov. Romana Duša Predsednik uprave Darsa mag. Matjaž Knez na Transportno-logističnem forumu Dars na MOS v Celju Ob robu delovnega obiska ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije, g. Karla Erjavca z gospodarsko delegacijo, v kateri je sodeloval tudi predsednik uprave družbe Dars mag. Matjaž Knez, z ministrom za promet Republike Češke, je slednji s Češkim ministrom za promet Antoninom Pracherjem, spregovoril o priložnostih, možnostih ter krepitvi transportno – logističnega sodelovanja med Slovenijo in Češko. Ob tem sta se sogovornika pokazala interes da po se poglobi sodelovanje med upraviteljema AC Slovenije in Češke. T ransportno-logistični forum je potekal v smeri izkoriščanja priložnosti s področja transporta in logistike. Na področju upravljanja avtocest bo v prihodnje poudarjeno sodelovanje na področju cestninjenja. Izmenjava informacij in izkušenj na tem področju, kot sta ugotovila tudi ministra, bo v prihodnosti koristna za obe strani. »Dars kot odgovorni povezovalec po 40 letih, ko je bil zgrajen prvi avtocestni odsek, svoje poslanstvo gradi predvsem na varnem in pretočnem avtocestnem sistemu. Pri tem je mednarodno sodelovanje ključnega pomena. Dars je že v obliki 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 2 podpisanih memorandumov formaliziral sodelovanje z državami, kar na eni strani odpira priložnosti prenosa znanj in izkušenj, na drugi strani pa hitrejši pretok predvsem prometnih informacij, s čimer želimo vzpostaviti večjo pretočnost. Slednja cilja sta bila v dvostranskih pogovorih na forumu med slovensko in češko stranjo sprejeta kot osnutek poglobljenega nadaljnjega sodelovanja«, je po dogodku poudaril predsednik uprave mag. Matjaž Knez. Janja Pavlin 19.11.2014 7:23:07 Aktualno Avtoceste 3 Dars podpisal sporazum z osmimi upravljavci Dars je 19. 9. 2014 v Opatiji z osmimi avtocestnimi družbami iz okoliških držav podpisal Memorandum o sodelovanju, s katerim so se avtocestni upravljavci dogovorili o medsebojnem sodelovanju na področju upravljanja prometa, izmenjave prometnih informacij ter reševanja izrednih dogodkov. P odpis memoranduma je rezultat zadnjih mednarodnih koordinacij upravljavcev prometa, ki jih organizira Dars. Memorandum o sodelovanju je podpisalo skupno devet avtocestnih upravljavcev iz petih držav: poleg Dars še ASFINAG iz Avstrije, Autovie Venete in ANAS iz Italije, Mag yar Kozut iz Madžarske ter HAC, ARZ, BINA in AMZ iz Hrvaške. Podpisu Memoranduma o sode- lovanju bo sledila izdelava podrobnih operativnih načrtov upravljanja prometa (TMP – Traffic Management Plan), pri čemer bodo imeli osrednjo vlogo inteligentni transportni sistemi (ITS), s pomočjo katerih si bo devet avtocestnih upravljavcev izmenjevalo prometne podatke in informacije, še zlasti o izrednih dogodkih, preusmerjanju in upravljanju cestnega tovornega prometa. Njihov namen je pravočasen odziv za morebitno preusmeritev prometa na alternativne poti, s čimer bi se v čim večji meri izognili dolgim zastojem in čakalnim dobam. Podatke in informacije o prometu si bodo izmenjevali nadzorni centri, še posebej na obmejnih območjih. Prenos podatkov bo za zdaj potekal preko elektronskih medijev, končni cilj, ki ga zasledujemo, pa je izmenjava podatkov med glavnimi nadzornimi centri zgolj preko informacijskega sistema DATEX. mag. Ulrich Zorin Podpis Memoranduma V avgustu smo podpisali Memorandum o sodelovanju s slovaško avtocestno družbo Narodná diaľničná spoločnosť, a. s. N amen memoranduma je vzpostavitev sodelovanja in izmenjava informacij med upravljavcema avtocest v Republiki Sloveniji in Republiki Slovaški in s tem izboljšanje storitev za uporabnike obeh omrežij. Družbi se bosta to trudili doseči predvsem z izmenjavo informacij o gradnji, upravljanju in vzdrževanju avtocest, organizacijo skupnih srečanj/seminarjev o strokovnih vprašanjih, krepitvijo odnosov z upravljavci avtocest sosednjih držav, sodelovanjem na področju vodenja pro- Psihološko svetovanje in pomoč zaposlenim Če se znajdete v duševni stiski, pokličite in si pridobite zaupno ter strokovno pomoč. S poštovani sodelavci, Dars v okviru realizacije ukrepov za pridobitev polnega certifikata Družini prijazno podjetje zaposlenim omogoča psihološko svetovanje in pomoč. Gre za individualno in anonimno svetovanje ter strokovno pomoč, če se znajdete v duševni stiski. 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 3 meta - priprava in izvajanje postopkov za izmenjavo informacij med upravljavci in v naslednjem koraku formaliziranjem sodelovanja z ustanovitvijo interesnih združenj. Narodná diaľničná spoločnosť, a. s., je sicer delniška družba, ustanovljena z zakonom 1. februarja 2005 in v 100% lasti države, ki svoje naloge, povezane z gradnjo, obnavljanjem, vzdrževanjem in upravljanjem avtocest, opravlja v imenu Vlade Republike Slovaške. Alenka Košič Psihološko svetovanje in pomoč nudi zaposlenim v Dars psihologinja Zmaga Dvornik iz Ljubljane. Kontakt: GSM: 030 248 316 e -pošta: zmaga.dvornik@psiholoskosvetovanje.com Psihologi so zavezani poklicni molčečnosti in varovanju osebnih podatkov, tako da delodajalec ne dobi podatkov o imenih ali težavah, zaradi katerih ste iskali psihološko pomoč. Helena Pleslič 19.11.2014 7:23:07 4 Naš pogovor Avtoceste Vzdrževanje avtocest bo vse bolj pomembno Intervju s Francem Skokom, članom uprave družbe Dars Franc Skok je obiskoval osnovno šolo v Preboldu, šolanje pa je nadaljeval v gimnaziji Celje in kasneje na Fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani. Ves čas je bil zaposlen v gospodarstvu, in sicer v gradbenih podjetjih, razen tri leta, ko je delal v banki na področju investicij. Je oče štirih otrok, stanuje pa na Gomilskem. Kje lahko zaposleni v Darsu najbolj opazimo vaš vpliv? Kot član uprave pokrivam predvsem področje investicij in vzdrževanja. Kako vam je uspelo rešiti dilemo med potrebo po znižanju stroškov na eni strani in nujnostjo zagona novega investicijskega ciklusa na drugi? Veliko truda smo vložili v to, da smo investicijski cikel uspešno zagnali. Je bil pa v letu 2013 okrnjen, ker smo takrat morali poskrbeti za vzdržnost sistema oz. za znižanje stroškov. Letos je investicij spet več. V prvem polletju letošnjega leta je investicijski načrt dosežen v višini 92% glede na planirano šestmesečno obdobje. Celotni investicijski načrt, katerega mora potrditi pristojen minister za Infrastrukturo in prostor predvideva 98 mio evrov naložb. 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 4 Na katerih področjih? Investiramo v nove avtocestne odseke, vzdrževanje v predorih, novo opremo in vozila za vzdrževanje za letno in zimsko službo ipd. Med najbolj aktualnimi so trenutno aktivnosti v zvezi s protihrupnimi ograjami in projekti na hitri cesti Koper – Izola. Opravljamo tudi delo povezano z umeščanjem novih odsekov v prostor in odkupi zemljišč. V skladu z zakonom o Darsu to delo opravljamo za Republiko Slovenijo v njenem imenu in na njen račun. Kako Dars financira projekte in od česa je pri tem odvisen? Družba svoje aktivnosti izvaja v skladu s poslovnim načrtom, ki je temelj odgovornega delovanja družbe. Poslovni načrt za posamezno leto, mora biti potrjen s strani lastnika, biti pripravljen na osnovi ZDARS-1, na podlagi pogodbene- ga razmerja z Republiko Slovenijo iz leta 2004 ter na podlagi ZUJF. Investicijski del poslovnega načrta za leto 2014 znaša 98,5 mio EUR, ki ga Dars izvaja v svojem imenu in za svoj račun. Pogodba po 4. členu ZDARS-1, pa za leto 2014 predvideva 23,6 mio EUR. Kdo pa vse skupaj plača? Svoje delovanje družba Dars financira iz lastnih sredstev ter iz najetih kreditov, za katere mora pridobiti poroštvo lastnika – Republike Slovenije. Dars ima v prihodnosti znatne obveznosti iz naslova vračanja kreditov, ki presegajo prosti denarni tok in za katere mora sedaj in predvsem v prihodnjih letih vračati v obsežnejših vrednostih. Za vzpostavitev finančno vzdržnega poslovanja Dars je potrebno reprogramirati oz. podaljševati ročnosti neodplačanega dela posojil, kar je odvisno od 19.11.2014 7:23:07 Naš pogovor sprejema krovnega zakona o poroštvih države, katerega je Dars že pripravil in poslal na ministrstvo, vendar še ni bil posredovan v obravnavo. Zakon mora biti sprejet s strani Vlade RS. Dars ni več samo graditelj, njegova naloga je tudi prostorsko načrtovanje in umeščanje v prostor. Kako tečejo aktivnosti na tem področju? Aktivnosti tečejo na odsekih, ki so strateškega pomena za celotno Slovenijo. Cestne povezave bodo povečale pretočnost, varnost in gospodarsko učinkovitost države. Za dograditev 2. cevi predora Karavanke je v teku razpis za izvajalca strokovno svetovalnih storitev v fazi projektiranja PGD/PZI, ki se bo pričelo takoj po sprejetju uredbe DPN, predvidoma v letu 2015. Aktivnosti potekajo na odseku Jagodje-Lucija za katerega se izvajajo odkupi zemljišč, izdeluje PGD in PZI projektna dokumentacija in novelacija investicijskega programa. Projekti bodo v celoti izdelani v letu 2015, predvidevamo, da se bodo razpisi za gradnjo izvajali v letu 2016. Za razširitev odseka Koseze – Kozarje v 6 - pasovnico je že sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu, objavljen je tdui razpis za izbiro izvajalca strokovno svetovalnih storitev za fazo projektiranja za PGD in PZI. Uredba o državnem prostorskem načrtu je sprejeta tudi za dva avtocestna priključka, in sicer Šmarje Sap in Brezovica. Dars izvaja aktivnosti tudi v postopkih priprave drugih DPN in občinskih podrobnih prostorskih načrtov skupnega pomena ter druge aktivnosti pred pričetkom gradnje : odsek Ptuj – Markovci, DC AC A1 – Velenje jug , DC Velenje jug – Slovenj Gradec jug, DC Slovenj Gradec jug – Dravograd, DC Otiški vrh – MMP Holmec, AC Postojna/Divača – Jelšane, priključek Vrhnika, Navezovalna cesta Jeprca – Stanežiče – Brod, GC Markovci – Gorišnica. Kakšni pa so načrti za naprej? Če bo seveda lastnik soglašal, načrtujemo dvig vrednosti investicij na približno 150 milijonov evrov v letu 2015 in 190 milijonov v letu 2016. Smo pa uspeli nekatere stare projekte pospešiti tudi za nekaj let in za to si bomo prizadevali tudi v prihodnje. Kaj pa avtocestni odseki, kjer teče promet in imajo le začasna gradbena dovoljenja? Veliko odsekov smo uspeli zaključiti v letu 2014 in pridobiti uporabno dovo- 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 5 Avtoceste ljenje. Nekateri odseki na dolenjskem pa imajo še začasna dovoljenja, ki veljajo do konce leta 2016. Do takrat bomo tudi za ta del dobili uporabna dovoljenja. Kakšni so razlogi za izdajo le začasnega uporabnega dovoljenja? Nekaj je bilo težav zaradi stečajev izvajalcev, zaradi česar niso bile pravočasno odpravljene vse pomanjkljivosti. Naj poudarimo, da te pomanjkljivosti nimajo vpliva na varen potek prometa. Za čas po končani gradnji, ko je potrebno opraviti vse monitoringe, se izda začasno uporabno dovoljenje. Kako vidite vlogo Darsovih vzdrževalnih služb? Pričakujem, da bo temu področju dan vse večji poudarek. Zato bo potrebno posodobiti in racionalizirati delovne procese. Lahko zaradi tega koga na vzdrževanju skrbi? Ni jih treba biti strah. Stvari so dobro zastavljene. V prenovi je pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah. Tu pričakujemo racionalizacijo delovnih procesov in zmanjšanje stroškov. Je pa vsako leto več obnovitvenih del na avtocestnih odsekih, kar pomeni, da je področje Vzdrževanja (s postavljanjem zapor, vzdrževanjem le-teh in dnevno prilagajanje vedno večjim prometnim tokom) vedno bolj vpeto v ta dela. Kaj pa menite o delu vzdrževalcev na terenu? Fantje dobro delajo, so pa zaradi vse večjega prometa zelo izpostavljeni. Zato dodatne napore usmerjamo v večjo varnost delavcev in ozaveščanje in opozarjanje uporabnikov avtocest, da upoštevajo prometne predpise in s tem ne ogrožajo naših sodelavcev. S spremembo organiziranosti v marcu 2013, smo področju vzdrževanja priključili tudi elektrostrojno vzdrževanje. Rezultati te odločitve se kažejo že letos, saj nam je uspelo v precejšnji meri zmanjšati zunanje storitve, kar pomeni, da vse več dela opravijo naši delavci sami. Že dolgo se tudi trudimo spremeniti Pravilnik o varovanju in označevanju del na avtocesti, ki bi nam omogočil nočno delo, kar bi hkrati pomembno vplivalo na večjo pretočnost prometa. In kar je zelo pomembno na varnost naših sodelavcev. S čim se zamotite v prostem času? Že od malih nog sem prostovoljni gasilec. V domačem društvu (PGD Gomilsko) sem že dolgoletni predsednik, mislim, da 5 od leta 1993. Osem let sem bil tudi predsednik Gasilske zveze Žalec. Gotovo se lahko pohvalite s kakšnimi dosežki? Moram reči, da sem zelo ponosen, da se nam je s tako majhnim društvom uspelo kar štirikrat uvrstiti na gasilsko olimpijado, in sicer z mladinskimi ekipami. Največji uspeh je bilo tretje mesto. Sicer se pa v prostem času ukvarjam s kolesarstvom, pohodništvom, smučanjem. V zadnjem času pa me vse bolj zanimajo zgodovinske knjige … Brane Nastran Aktivnost družbe Dars, pred začetkom gradnje avtocestnih odsekov (priprava državnih prostorskih načrtov, izdelava PDG in PZI). • Draženci-Gruškovje: pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo prve etape, pripravljen razpis. • Jagodje-Lucija: izvajajo se odkupi zemljišč, projektna dokumentacija (PGD ter PZI) naj bi bila izdelana v letu 2015, razpisi za gradnjo se predvidevajo v letu 2016. • Koper-Šmarje-Dragonja: v pripravi je državni prostorski načrt, izdelano je okoljsko poročilo, izdana odločba o sprejemljivosti vplivov na okolje ter izdelana študija variant, sprejem državnega prostorskega načrta je predviden v letu 2016. • Koseze-Kozarje (razširitev): sprejeta je uredba o državnim prostorskem načrtu, izdelana predinvesticijska zasnova, objavljen razpis za strokovno svetovalne storitve in fazo projektiranja za PGD in PZI. • Predor Karavanke (druga cev): v postopku priprave je državni prostorski načrt, v izdelavi sta idejni projekt in okoljsko poročilo. • Razdrto-Vipava (protivetrna zaščita): v teku je javni razpis za izdelavo PGD in PZI, projekti za prvo etapo naj bi bili zaključeni v letu 2015. • Priključek Brezovica: sprejeta je uredba o državnem prostorskem načrtu in pridobljeno okoljevarstveno soglasje, v teku je razpis za izvajalca svetovalnih storitev za fazo projektiranja PGD in PZI. • Priključek Šmarje-Sap: sprejeta je uredba o državnem prostorskem načrtu in pridobljeno okoljevarstveno soglasje, v teku je pridobivanje soglasja za PGD, izdeluje se dokumentacija PZI. 19.11.2014 7:23:07 6 Avtoceste Avtocestno ogledalo Zadovoljstvo uporabnikov naših avtocest Povzetek rezultatov raziskave zadovoljstva uporabnikov avtocest 2014 V aprilu 2014 so bile izvedene meritve zadovoljstva slovenskih uporabnikov avtocest. Namen raziskave je bil oceniti zadovoljstvo z avtocestnim omrežjem, določiti kritične elemente uporabe avtocest in preveriti prepoznavnost komunikacijskih kanalov v primeru obveščanja o stanju na avtocestah. Do letošnjega merjenja je Dars meril izključno zadovoljstvo domačih osebnih voznikov, tokrat pa je bila raziskava prvič razširjena na tovorne in tuje voznike. Celoten promet je bil na podlagi podatkov Darsa o plačanih cestninah preko ABC in vinjet najprej razdeljen na tovorni (55 %) in osebni (45 %) promet. Tovorni promet je bil na podlagi podatkov Darsa o plačevanju ABC razdeljen na domači (35 %) in tuji (65 %). Osebni promet je bil na podlagi ocen Darsa razdeljen na domači (53 %) in tuji (47 %). Razmerja prometa po avtocestnih krakih so bila izračunana na podlagi povprečnega letnega dnevnega prometa (PLDP): za tovorni promet primorski krak 33 %, dolenjski krak 10 %, gorenjski krak 10 %, štajerski in pomurski krak 26 % ter ljubljanski obroč 21 %. Za osebni promet primorski krak 24 %, dolenjski krak 15 %, gorenjski krak 20,5 %, štajerski in pomurski krak 19 % ter ljubljanski obroč 21,5 %. Na podlagi teh razmerij in s ciljem celotnega vzorca n=1500 smo anketirali 1512 voznikov. Tuji vozniki so z avtocestami v splošnem zelo zadovoljni in zadovoljni, domači pa zadovoljni in niti zadovoljni, niti nezadovoljni Povprečno zadovoljstvo v zadnjem 10. valu znaša 4,1 in je višje od povprečnega zadovoljstva v 9. valu, ki znaša 3,8, kar predstavlja 8 % povečanje. Potrebno je opozoriti, da je bilo zadovoljstvo v 9. valu merjeno samo za domače osebne voznike, v 10. valu pa za vse domače in tuje tovorne in osebne voznike. Povprečno zadovoljstvo pri domačih osebnih voznikih ostaja stabilno 3,8, povprečno zadovoljstvo pri domačih tovornih voznikih, tujih osebnih voznikih in tujih tovornih voznikih pa je višje. Najbolj zadovoljni so tuji osebni vozniki (82,1), skoraj enako zadovoljni so tuji tovorni vozniki (81,6). Manj zadovoljni so domači tovorni vozniki (69,6), najmanj zadovoljni pa so domači osebni (65,4). 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 6 Primerjava povprečnega zadovoljstva z dejavniki med meritvijo 2013 in 2014 - po krakih 2013 2014 Sprememba Ljubljanska obvoznica 3,76 3,77 0% Štajerski in pomurski krak 3,72 3,88 4% Primorski krak 3,73 3,79 2% Gorenjski krak 3,79 3,77 -1% Dolenjski krak 3,67 3,78 3% Povprečno 3,73 3,80 2% Zadovoljstvo se je povečalo v povprečju za 2 %, najbolj pa na štajerskem in pomurskem kraku (4 %) ter na dolenjskem kraku (3 %). Na ljubljanski obvoznici ostaja enako, na primorskem kraku je izboljšanje za 2 %, na gorenjskem kraku pa poslabšanje za 1 %. Nabor ukrepov za izboljšanje zadovoljstva uporabnikov V marcu 2014 je bil izoblikovan in s strani uprave potrjen nabor ukrepov za izboljšanje zadovoljstva uporabnikov, pripravljen na osnovi raziskave iz leta 2013. Ukrepi so bili analizirani, skladno z novimi meritvami in rezultati bodo vodeni tudi v prihodnje. Z namenom višanja zadovoljstva uporabnikov slovenskih avtocest iz podanih predlogov tematskega razširjenega kolegija, skladno z vizijo in poslanstvom družbe, z namenom višanja zadovoljstva uporabnikov ter nastavljenimi KPI-ji, poslovnega in strateškega načrta družbe, finančnega stanja družbe in pričakovanih efektov posameznega ukrepa ter glede na ukrepe, ki že potekajo ali so že realizirani, je uprava potrdila naslednji seznam projektnih zasnov za višanje zadovoljstva uporabnikov: Vodja projekta Naslov ukrepa Mag. Ulrich Zorin Vzpostavitev Glavnega Nadzornega centra in prevzem NCUP Mag. Ulrich Zorin Sistem ozaveščanja o varnosti Mag. Ulrich Zorin PIC pozicioniranje Bojan Banfi Sistem Dars počivališč Brane Nastran Prometni radio – navezava na Radio SI Matej Murn Razumljivost in smiselnost signalizacije Matej Murn Upravljanje zapor Mag. Ulrich Zorin Vodja intervencije (»Traffic manager«) Branka Videtič Lažja dostopnost storitev Cestninskega uporabniškega centra Andrej Sever Svetlobni baloni Janja Pavlin Vključevanje ključnih deležnikov Janja Pavlin Promoviranje prometnih informacij Romana Duša 19.11.2014 7:23:08 Avtocestno ogledalo Avtoceste 7 Zadovoljstvo zaposlenih in organizacijska klima v letu 2014 Kot vsako leto smo tudi letos izvedli anketiranje zaposlenih z namenom pridobiti rezultate o zadovoljstvu zaposlenih in organizacijski klimi podjetja. Merjenje je potekalo v juniju 2014. A nketni vprašalnik je izpolnilo 507 zaposlenih, kar predstavlja 41 % vseh zaposlenih, medtem ko je lani vprašalnik izpolnilo 642 zaposlenih, tj. okoli 52 % vseh zaposlenih. Skupni indeks organizacijske klime 2014 v družbi za leto 2014 znaša 3,03 točke. V letu 2013 je znašal 2,86 točke in je tako povečan za 0,17 točke oz. za 6 %. V splošnem sta se organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih izboljšala v vseh kategorijah. Ključni izzivi se v primerjavi z letom 2013 kažejo predvsem v odnosu do kakovosti, inovativnosti in iniciativnosti, motivaciji in zavzetosti, strokovni usposobljenosti ter na področju notranje enotnosti, vodenja in organiziranosti. Klima se je v primerjavi z lanskim letom v vseh kategorijah izboljšala. Kategorije, kot so odnos do kakovosti, motivacija in zavzetost, so visoko ocenjene, vendar se je 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 7 indeks v primerjavi z lanskim letom minimalno povečal. Največja rast indeksa je vidna pri zaupanju v organizacijo kot učinkovito in uspešno organizacijo v primerjavi z drugimi slovenskimi podjetji. Zaposleni so najvišje ocenili zadovoljstvo s stalnostjo zaposlitve, delovnim časom, delom, sodelavci in neposredno nadrejenim. Največji odstotek zaposlenih je najslabše ocenilo zadovoljstvo z možnostjo napredovanja. Zadovoljstvo zaposlenih se je na vseh delovnih področjih povečalo, pri čemer pa je treba upoštevati število izpolnjenih anket. V primeru enote elektrovzdrževanja je bilo izpolnjenih zgolj pet anket, kar pomeni, da indeks povečanja ni primerljiv. Vidno pa je povečanje zadovoljstva na poslovnem področju, saj se je indeks dvignil kar za 18 točk; anketo je izpolnilo 70 zaposlenih, lani pa 69, tako da je ta rezultat primerljiv. Družini prijazno podjetje Letos smo prvič ocenjevali tudi kategorijo družini prijazno podjetje, pri čemer 48 % zaposlenih, ki so izpolnjevali vprašalnike, meni, da je večina ukrepov namenjenih zaposlenim, ki imajo predšolske in šoloobvezne otroke, medtem ko več kot 64 % vprašanih ne uporablja ukrepov iz naslova certifikata Družini prijazno podjetje. Ukrepi za naprej Na podlagi analize merjenja in izvedenih delavnic smo pripravili nabor ukrepov v kategorijah, kjer se je indeks letos najmanj povečal. Delavnice smo izvedli s 25 zaposlenimi z vseh delovnih področij in razširjenim kolegijem. Na obeh delavnicah je bilo zaznati, da smo šibki v komuniciranju na vseh ravneh, zato je nabor ukrepov med drugim osredotočen tudi na to. 19.11.2014 7:23:10 Avtocestno ogledalo Avtoceste 8 V tabeli so navedeni ukrepi za izboljšanje posameznih kategorij klime: Zap. št. Merjena postavka - organizacijska klima Predlog ukrepov/aktivnosti, pripravljen septembra 2014 na podlagi delavnic z zaposlenimi in razširjenim kolegijem Odnos do kakovosti 1. Jasni cilji in kazalniki ter posredovanje teh po hierarhiji navzdol (preveritev strateških in operativnih ciljev družbe, optimizacija kazalnikov, informiranje zaposlenih o ciljih družbe in njihove OE) 2. Povratne informacije o opravljenem delu (vodstvenemu kadru s strani SUK posredovati priporočilo/usmeritev s poudarkom na pomembnosti dajanja povratne informacije za opravljeno delo) 3. Uvedba vitkega poslovanja - optimizacija delovnih procesov, optimizacija komunikacije (prevetritev pravilnikov in navodil posameznih delovnih procesov z vključitvijo operativnih izvajalcev in predstavitev teh udeležencem delovnega procesa) Motivacija in zavzetost 1. Karierni razvoj zaposlenih (interni premiki) (izvedba v sklopu projekta Karierni načrti, ki je bil potrjen v Poslovnem načrtu 2014) 2. Izboljšati povezanost in sodelovanje med OE (izvedba delavnic na temo internega komuniciranja za vodje in zaposlene) 3 Notranji odnosi 1. Izboljšati poznavanje in razumevanje delovnih procesov drugih OE ter boljša povezanost med OE (mesečna predstavitev posamezne OE, vsaj enodnevna prisotnost zaposlenega v drugi OE) 2. Obvezno kroženje novozaposlenih in vodij po različnih OE (SUK pripravi program kroženja, ki poteka v dogovoru novozaposlenega in njegovega nadrejenega.) 4 Vodenje 1. Razvoj vodij (skupno usposabljanje vodij in vodstva) 2. Ciljno vodenje (razvoj informacijske aplikacije za spremljanje in vodenje ciljev) Notranje komuniciranje in informiranje 1. Redni (kratki, učinkoviti) sestanki na nivoju področij/služb/oddelkov (nadrejeni zaposlene seznanijo z informacijami, ki se tičejo njihove OE in tudi drugih OE) 2. Izmenjava mnenj in dobrih praks (izvedba tematskih srečanj po delovnih mestih, npr. delovodje, nadzorniki prometa ...) 3. Večja povezanost med vodstvom in zaposlenimi v dislociranih enotah (izvedba tematskih srečanj po delovnih mestih, npr. delovodje, nadzorniki prometa ...) 1 2 5 Mojca Štendler K Dars - Družini prijazno podjetje onec leta se bo izteklo triletno obdobje uvedbe navedenih ukrepov in po reviziji, ki jo bo izvedla zunanja organizacija, bomo pridobili polni certifikat »Družini prijazno podjetje«. Družba Dars je 8. 12. 2011 pridobila osnovni certifikat »Družini prijazno podjetje«; s tem se je pridružila več kot 100 slovenskim podjetjem in organizacijam, ki so se od leta 2006 vključili v postopek pridobitve tega certifikata. Postopek pridobitve vodi Inštitut Ekvilib, podpirata pa ga Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Evropski socialni sklad. Po pridobitvi osnovnega certifikata »Družini prijazno podjetje« Dars nadaljuje implementacijo izbranih ukrepov, 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 8 o kateri mora vsako leto poročati Inštitutu Ekvilib, izvajajo pa se tudi redne revizije. Uprava družbe Dars se je s pridobitvijo certifikata »Družini prijazno podjetje« zavezala k realizaciji zastavljenih aktivnosti in podpori pri izvedbi, vzdrževanju in razvoju ukrepov, še posebej zato, ker so ti namenjeni izboljšanju položaja zaposlenih. Projektna skupina zaposlenih, ki prihajajo z različnih delovnih področij Darsa, je skupaj z zunanjo svetovalko izbrala ukrepe, s katerimi želi izboljšati organizacijo in delovno okolje tako, da bi zaposleni lažje usklajevali poklicno in zasebno življenje. Zaposlene vabimo, da podajo svoje mnenje in predloge o nadaljnjih aktivnostih na tem področju članom projektne skupine, ki so: Milan Šajn, Katarina Primožič, Helena Pleslič, Stanislav Tratar, Nataša Ivančevič, Brigita Piltaver Imperl, Boštjan Smrdelj, Marina Pogačar, Matjaž Žužek, Branko Švigelj, Ester Pipan. 19.11.2014 7:23:10 Avtocestno ogledalo Avtoceste 9 Preglednica sprejetih ukrepov s stanjem ukrepov Št. ukrepa 1.01 Ime ukrepa Opis in stanje ukrepa Fiksni osrednji delovni čas z izbiro prihoda in odhoda Delovni čas je razdeljen na fiksni osrednji del, ko morajo biti zaposleni na delovnem mestu nujno prisotni in variabilni del, znotraj katerega zaposleni sam izbira čas prihoda in odhoda z dela. Zaposleni z odvisnimi družinskimi člani imajo izjemoma možnost koriščenja ukrepa fleksibilnega prihoda in odhoda izven okvirov obveznega delovnega časa po pravilniku iz naslova usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja v dogovoru z nadrejenim ob pogoju, da delovni proces poteka nemoteno in tekoče. Ukrep se izvaja. 1.13 Načrtovanje letnega dopusta Zaposleni imajo pri načrtovanju LD možnost koriščenja ukrepa iz naslova usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja v dogovoru z nadrejenim, ob pogoju, da delovni proces poteka nemoteno in tekoče. Zaposleni s šolajočimi se otroci nadrejenemu sporočijo želje za koriščenje LD iz tega naslova najkasneje do 15-ega v mesecu za naslednji mesec. Nadrejeni pri odobritvi odsotnosti upošteva potrebe delovnega procesa. Ukrep se izvaja. 2.01 2.06 Tim za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja Ukrepi za varovanje zdravja Obstoječa projektna skupina za pridobitev certifikata »Družini prijazno podjetje« se preoblikuje v stalen tim, katerega osnovna naloga je, da njegovi člani zbirajo, obravnavajo in uvajajo nove, boljše metode dela, ki so usmerjene v usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Ukrep se izvaja. Zaposleni so izpostavljeni določenim obremenitvam na delovnem mestu. Organizacija/podjetje pripravi ukrepe za njihovo zmanjšanje (»Zdravo, varnejše, boljše«, rekreacija v športnih dvoranah). Organizacija/ podjetje ponudi možnost sodelovanja tudi družinskim članom. Ukrep se izvaja. 4.01 Komuniciranje z zaposlenimi S pomočjo obstoječih internih komunikacijskih sredstev se zaposlenim predstavi aktualne in sprejete ukrepe za usklajevanje dela in družine, obravnava se vprašanja s področja usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, razpravlja o tipičnih problemih, s katerimi se soočajo zaposleni, ipd. Ukrep se izvaja. 4.02 Komuniciranje z zunanjo javnostjo Organizacija/podjetje komunicira vse aktivnosti s področja usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja z zunanjimi deležniki preko interneta, Avtoceste ter drugih javnih medijev. Odnosi z javnostjo zajemajo vse tiste aktivnosti, s katerimi podjetje/organizacija komunicira z zunanjimi deležniki. Družini prijazno podjetje je predstavljeno kot sestavni del organizacijske kulture. Ukrep se izvaja. 4.03 5.03 Raziskave med zaposlenimi o usklajevanju dela in družine Izobraževanje vodij iz tematike DPP Med zaposlenimi se z intervjuji ali vprašalniki zbira informacije o zadovoljstvu, pogostosti uporabe posameznih ukrepov, predlogih izboljšav in željah glede ukrepov za usklajevanje dela in družine. Ukrep se izvaja. Organizacija/podjetje organizira osnovno izobraževanje za vodje, na katerih se opredeli pomen pozitivnega odnosa do usklajevanja dela in zasebnega življenja ter informira o sprejetih ukrepih družini prijazne politike. Ukrep realiziran. 6.05 6.09 Vključitev tematike DPP v letne razgovore Korporativno prostovoljstvo Organizacija/podjetje tematiko s področja usklajevanja dela in družinskega življenja vnese v letne razgovore. Ukrep se izvaja. Družba se na pobudo zaposlenih ali posamezne OE udeležuje prostovoljnih aktivnosti, ki potekajo v njihovem neposrednem ali širšem okolju, ali organizira določene prostovoljne aktivnosti - na primer: krvodajalsko akcijo, čistilno akcijo, zbiranje oblek, hrane, igrač … Ukrep se izvaja. Vsakega novorojenca zaposlenih se obdari. 7.09 Obdaritev novorojencev 7.09 Psihološko svetovanje in pomoč Družba organizira za zaposlene anonimno zunanjo strokovno pomoč v primeru duševnih težav, stiske ali odvisnosti zaposlenih ter za zaposlene, katerih narava dela je lahko zelo stresna ali pa jih do tovrstne pomoči pripeljejo dogodki v zvezi z delom. Ukrep se izvaja. 8.08 Počitniške ponudbe za otroke Ukrep je premalo aktualen za večino zaposlenih, zato je bil podan predlog, da se ga ne izvaja. 8.10 Novoletno obdarovanje otrok Ukrep se izvaja. Družba organizira novoletno obdarovanje otrok zaposlenih. Ukrep se izvaja. Helena Pleslič 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 9 19.11.2014 7:23:10 10 V središču Avtoceste Kontroling in vodenje k ciljem družbe »Ne preživijo najmočnejši niti najbolj inteligentni, ampak tisti, ki so najbolj dovzetni za spremembe.« (Charles Darwin) Z aostrene gospodarske razmere zahtevajo, da podjetja poiščejo notranje rezerve in razmislijo o stroškovni učinkovitosti svojih sistemov. Če želijo podjetja uspešno konkurirati svojim tekmecem, potrebujejo vodje pravočasne in kakovostne informacije za izboljšanje procesov odločanja na različnih nivojih organizacije. Z namenom, da bi se pravočasno prilagodili spremembam v okolju tudi v družbi Dars in zaradi nadaljnjega povečevanja gospodarnosti družbe Dars kot tržne gospodarske družbe, smo v letu 2014 na novo opredelili vlogo kontrolinga in razširili obseg zadolžitev Kontrolinga ter se kadrovsko okrepili. Po predhodni organizaciji se je Kontroling nahajal v okviru službe za finance, računovodstvo in kontroling, zdaj pa je samostojno enota v okviru uprave. in pristojnostjo za njihovo doseganje delegirati managerjem (vodjem) na nižjih ravneh. Uresničenje delnih ciljev je potrebno koordinirati, da bi dosegli osnovni cilj. Težišče tega koncepta je vodenje s poslovno-izidnimi enotami, kar kaže na precej decentraliziran pristop, ki poudarja tako stroškovno kot prihodkovno komponento. Kontroling je torej upravljalni sistem podjetja, vodenega s cilji. Njegova temeljna značilnost je v tem, da je usmerjen v prihodnost in v uresničenje načrtovanega poslovnega izida podjetja. V praksi se kontroling uresničuje kot rezultat sodelovanja med managerjem in kontrolerjem. Kontroling je teamsko delo. Medtem ko je finančno računovodstvo bolj usmerjeno na zunanje uporabnike finančnih podatkov, je kontroling sistem rednega poročanja namenjen uporabnikom znotraj podjetja - za potrebe ka- Kaj je kontorling kovostnega upravljanja in pravočasnega odzivanja na spremembe. Kontroling pomeni krmiljenje, vodenje oz. usmerjanje k dogovorjenim ciljem. Primarno je to funkcija menedžerja (vodje na različnih hierarhičnih nivojih poslovne organizacije), sekundarno pa kontrolorja, ki skrbi, da lahko menedžer izvaja kontroling v okviru postavljenih ciljev in planov. Koncept kontrolinga Koncept kontrolinga, ki ga zagovarja nemška stroka, je princip vodenja s cilji, kjer osnovni cilj razdelimo na delne cilje, ki jih je potrebno skupaj z odgovornostjo 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 10 Vidiki planiranja poslovanja • RAST: Ali se to, kar delamo, razvija? Ali ostaja na enakem nivoju, stagnira, ali mogoče celo nazaduje? • RAZVOJ: Podjetje kot učeči se in stalno razvijajoči se sistem. Učenje in stalni razvoj sta za podjetje zelo pomembna. • DOBIČEK: Simbolizira blaginjo podjetja (uspešnost). »Delati prave stvari« je strateški vidik planiranja, načrtovanja, »delati stvari na pravi način« pa pomeni operativno učin- kovitost, ki se odraža v številkah. Kontroling je torej navigacijska dejavnost podjetja, katere cilj je uresničenje načrtovanega dobička oziroma poslovnega rezultata oziroma donosnosti vseh uporabljenih sredstev. Kontrolor je navigator, ki menedžerju pomaga doseči zastavljene cilje brez odmikov. »Delati prave stvari« je strateški vidik planiranja, načrtovanja, »delati stvari na pravi način« pa pomeni operativno učinkovitost, ki se odraža v številkah. Kontroling je torej navigacijska dejavnost podjetja, katere cilj je uresničenje načrtovanega dobička oziroma poslovnega rezultata oziroma donosnosti vseh uporabljenih sredstev. Kontrolor je navigator, ki menedžerju pomaga doseči zastavljene cilje brez odmikov. Naloge in cilji Kontrolinga v družbi Dars so: • voditi procese načrtovanja, spremljanja, analiziranja in poročanja o rezultatih poslovanja za podporo odločanju in vodenju poslovanja družbe; poleg navedenega vodi aktivnosti za vzpostavitev metodologije poročanja in za poenotenje oblike poročil; • voditi procese obvladovanja stroškov: skladno s postavljenimi cilji v poslovnem načrtu spremlja odmike in predlaga ukrepe za izboljšanje poslovanja, racionalizacijo in optimizacijo stroškov poslovanja in boljše izkoriščanje vsega premoženja družbe Dars z namenom nadaljnjega povečevanja uspešnosti in razvoja družbe Dars v prihodnosti; • uvajati sodobne metode ter orodja za uspešno vodenje družbe Dars; • v sodelovanju z razvojem IT v družbi Dars uvajati procese poslovne inteligence (Business Inteligence), ki s pomočjo bolj ažurnih in povezanih informacij zagotavlja učinkovitejše poslovno odločanje tako na strateški in taktični kot tudi na operativni ravni. Glede na to, da je stalna naloga vodij, da predlagajo ukrepe za izboljšanje poslovanja vsakega področja, je vloga Kontrolinga, da pri tem pomaga organizirati oziroma zagotoviti podatke in omogočiti analize za njihovo odločanje - gre za t. i. proces uvajanja poslovne inteligence (Business Inteligence), ki vključuje tudi oblikovanje podatkovnih skladišč in pripravo analiz, česar pa ni mogoče zagotoviti v 19.11.2014 7:23:10 V središču kratkem času, temveč je navedeni proces dolgoročen in je povezan z razvojem ter podporo IT v družbi. Predstavitev pomena in namena razširjenega kolegija Da bi tekoče spremljali rezultate poslovanja in glede na ugotovljena odstopanja pravočasno sprejemali ukrepe za dosego načrtovanih ciljev, ki smo si jih zadali v okviru sprejetega poslovnega načrta družbe Dars za leto 2014, preko razširjenih kolegijev uprave vsak mesec poteka informiranje in poročanje o aktualni problematiki na posameznih področjih, poleg tega pa se skupaj iščejo optimalne rešitve za dosego načrtovanih ciljev družbe Dars. Na navedeni način poteka tudi poročanje o projektih in izboljšavah, ki so gonilo razvoja v družbi Dars. Podlaga in pristop pri načrtovanju stroškov za poslovni načrt za leto 2015 Na podlagi v letu 2013 sprejetega integriranega sistema vodenja s cilji smo že v letu 2014 spremljali ključne ciljne kazalnike delovanja družbe po posameznih področjih. Z namenom nadaljevanja uspešnega poslovanja družbe Dars bomo tudi v letu 2015 nadaljevali procese racionalizacije in optimizacije stroškov poslovanja in povečevanje gospodarnosti poslovanja za povečevanje vrednosti premoženja družbe Dars. Da bi dosegli načrtovano, se trudimo povečati motiviranosti oz. interes čim širšega kroga zaposlenih, tako pri načrtovanju kot tudi pri izvajanju ciljev. Zato proces planiranja letos poteka organizirano preko delavnic, katerih namen je okrepiti po- Infrastrukturna konferenca »Izzivi prihodnosti družbe Dars kot odgovornega povezovalca v preteklih 40 letih praktično zgrajenega avtocestnega sistema v kontekstu zahtevnosti uporabnika po varnem in pretočnem sistemu z minimalnimi stroški in maksimalnimi vlaganji so naša skupna pot«, je v uvodnem nagovoru na infrastrukturni konferenci, namenjeni vprašanjem nadaljnjega razvoja prometne infrastrukture, poudaril predsednik uprave Darsa mag. Matjaž Knez. 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 11 Avtoceste znavanje procesov planiranja in aktivno vključiti odgovorne osebe (na različnih nivojih upravljanja) pri postavljanju in realizaciji svojih ciljev, zavedajoč se, da so cilji zaposlenih povezani s cilji področja, na katerem delujejo, cilji področja pa s cilji družbe kot celote, potrjeni plan pa je zaveza vseh odgovornih oseb, vključenih v planiranje, da se bodo trudile za njegovo uresničenje. Izhodišča za pripravo poslovnega načrta za leto 2015 Poslovni načrt predstavlja temelj delovanja družbe, njegov namen pa je izboljšanje procesa sprejemanja odločitev, spremljanja in uresničevanja zastavljenih ciljev, zmanjšanje poslovnih tveganj in povečanje možnosti za izkoriščanje poslovnih priložnosti. Na podlagi poslovanja družbe v letu 2014 in hkrati sprememb v poslovnem okolju je namen priprave poslovnega načrta pripoznati časovno vse bolj oddaljene dogodke ter se nanje pravočasno pripraviti. Poslovni načrt je sredstvo za izboljšanje našega lastnega dela in s tem uspešnejšega poslovanja celotnega podjetja, zato je treba vse, ki jih plan zadeva, vključiti v njegovo pripravo, izvajanje, spremljanje uresničevanja ter ugotavljanje odmikov. Na osnovi sprememb v poslovnem okolju je treba Dars preoblikovati v aktivnega upravljavca avtocestnega sistema v državi. Osnova za to je sprememba zakona o Darsu ter ostalih dokumentov. Dars mora postati stabilen upravljavec, ki bo s prihodki od cestnin in ostalimi prihodki zagotavljal trajnostni razvoj družbe, njeno dolgoročno, stabilno in družbeno O dgovorno povezovanje prometne infrastrukture znotraj obstoječih resursov znanj, okoljske učinkovitosti in finančne perspektive z vidika uporabnikov, lastnika, zaposlenih in širših javnosti vse bolj predstavlja učinkovito upravljanje, ki presega zgolj cestno infrastrukturo in se v vedno večji meri vpenja v mednarodno sfero. Mag. Knez je izpostavil, da se Dars iz graditelja AC in HC zasledujoč cilj varnega in pretočnega sistema nadgrajuje v odgovornega upravljavca zgrajenega premoženja, kar pomeni sistematično in standardizirano, s tujimi upravljavci usklajeno spremljanje in upravljanje cest ter pripadajočih objektov in naprav, izvajanje rednih vzdrževalnih in obnovitvenih del na omrežju, ki imajo iz leta v leto večji pomen, saj z njimi izvajamo ustrezne ukrepe za doseganje planirane življenjske dobe objekta in zagotavljamo potreben nivo uslug in prometne varnosti, izvajanje 11 odgovorno poslovanje ter varno uporabo avtocestnih omrežij. Priprava poslovnega načrta poteka v dveh skupinah: poslovni načrt in del, namenjen investicijam. Najprej je potekala preko Šole planiranja v septembru 2014, ko so bile za vodje in ostale strokovne sodelavce, ki sodelujejo pri pripravi planov, organizirane delavnice z naslovom »Planiranje in cilji«, katerih cilj je bil okrepiti poznavanje procesov planiranja in vzpostavitev aktivne vloge vseh zaposlenih, tako pri postavljanju kot tudi pri izpolnjevanju ciljev. Po posameznih delovnih področjih so bile organizirane štiri delavnice. Na njih so bila predstavljena splošna pravila dobrega planiranja in vodenja s cilji, velik poudarek pa je bil na komuniciranju, sodelovanju ter usklajevanju ciljev med področji. Udeležencem delavnic je bila podana tudi pobuda za razmislek o kazalnikih (KPI), s katerimi bi merili dejanski napredek in uresničevanje postavljenih ciljev. Na osnovi tega so odgovorni vodje (po delavnici) pripravili cilje in kazalnike za svoje področje. Zaključek aktivnosti planiranja in usposabljanja v okviru delavnic »Planiranje in cilji« bo v obliki strateške poslovne konference Dars, ki bo 19. novembra. Namen konference je povezovanje in sinhronizacija ciljev in prizadevanj vseh organizacijskih enot oziroma zaposlenih ter boljša medsebojna informiranost in povezanost pri izvajanju poslanstva ter uresničevanju vizije Dars. To je nov pristop k boljšemu vodenju na poti uresničevanja ciljev, večji povezanosti in informiranosti, preglednosti, odgovornosti ter vzpostavitvi sinergije našega dela. mag. Metka Petek in Helena Pleslič ukrepov, najpogosteje skladnih z evropskimi direktivami, ki višajo pretočnost in varnost, kot so npr. blažilniki trkov, dobro vidna horizontalna in vertikalna signalizacija, inteligentni transportni sistemi. Rekorden dobiček Darsa, nižanje stroškov, večja učinkovitost, večji obseg opravljenih del znotraj družbe, mednarodno povezovanje in nadgrajevanje lastnih kapacitet v dodatne poslovne priložnosti, jasna vizija in visoka realizacija investicij zaokrožujejo trenutno zgodbo v oblikovanju plana naslednjega leta s še večjim poudarkom na varnem in pretočnem sistemu s stroškovno vitkim poslovanjem. »V tej zgodbi nismo sami. Odgovorno želimo povezovati ne zgolj cestne, temveč zasledujoč cilje, ki so tudi del prioritet evropske komisije in širšega prometnega upravljavskega prostora, celotno prometno infrastrukturno zgodbo«, je poudaril mag. Knez. Janja Pavlin 19.11.2014 7:23:10 12 Avtocestno ogledalo Avtoceste Dograditev avtocestnega predora Karavanke Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za dograditev avtocestnega predora Karavanke P redor Karavanke leži na X. vseevropskem prometnem koridorju in povezuje avtocesto A11 v Republiki Avstriji z avtocesto A2 v Republiki Sloveniji. Zgrajen je kot enocevni dvopasovni predor, v katerem promet poteka dvosmerno, zato predstavlja t. i. ozko grlo na tem koridorju. Za zagotovitev polnega avtocestnega profila med avtocesto A11 in avtocesto A2 je treba dograditi drugo predorsko cev predora Karavanke. Zahteva po nadgradnji predora Karavanke izhaja tudi iz Direktive o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju 2004/54/ES, ki določa, da mora biti predor ustrezno nadgrajen, tako da bo zagotavljal predpisano prometno varnost, do aprila leta 2019. Odločitev o dograditvi predora Karavanke na način, da se zgradi nova (vzhodna) predorska cev za dvosmerni promet, obstoječa cev pa preuredi v reševalni rov ter pozneje nadgradi za enosmerni promet skladno s predpisi EU, je sprejela Meddržavna komisija za cestni predor Karavanke na svoji 25. seji dne 21. 8. 2012. Odločitev o dograditvi predora Karavanke je sprejela tudi Vlada RS dne 23. 1. 2013. Meddržavna komisija je nato 9. 9. 2014 ob ugotovljenem dejstvu, da izhodišča, ki so bila podlaga za odločanje v letu 2012, ne ustrezajo več dejanskim danostim, sprejela novo odločitev, in sicer, da se zgradi nova (vzhodna) predorska cev, da se takoj po začetku obratovanja nove cevi pristopi k izvedbi sanacije obstoječe predorske cevi, da v času sanacije obstoječe predorske cevi promet v novi cevi poteka dvosmerno ter da se takoj po izvedeni sanaciji obstoječe predorske cevi v obeh ceveh vzpostavi enosmerni promet. Trenutno se izvajajo intenzivne aktivnosti za pripravo državnega prostorskega Dars na Facebooku promovira prometno varnost 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 12 načrta (DPN), s katerim bo predor Karavanke umeščen v prostor in ki predstavlja pravno podlago za nadaljnje aktivnosti, kot sta odkup zemljišč in priprava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). Sklep o pripravi DPN za dograditev avtocestnega predora Karavanke je Vlada RS sprejela na svoji 67. redni seji v okviru priprave DPN, je idejni projekt, okoljsko poročilo ter utemeljitev rešitve (tj. študija variant v primeru zgolj ene rešitve). Ker gre pri predoru Karavanke za skupni projekt z Republiko Avstrijo, potekajo stalna usklajevanja projektnih rešitev in drugih odprtih problematik v okviru tehničnega in gradbenega odbora dne 24. 7. 2014. DPN za dograditev predora Karavanke ne obsega le druge predorske cevi, temveč tudi manjkajoči del avtoceste med vhodom v predor in obstoječo cestninsko postajo. Pri gradnji predorske cevi bodo izkopane večje količine materiala, za katerega se bodo v okviru DPN predvidele ustrezne lokacije za odlaganje. V okviru DPN se načrtujejo tudi ostale spremljajoče prostorske ureditve, kot na primer prilagoditve gospodarske javne infrastrukture, krajinska ureditev ipd. Dokumentacija, ki trenutno nastaja za dograditev predora Karavanke, v katerih so slovenski in avstrijski predstavniki. Sprejem DPN je predviden za konec leta 2015. Po sprejemu uredbe o DPN bo Dars lahko začel aktivnosti projektiranja in odkup zemljišč - predvidoma v letu 2016 – po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa postopke javnega naročanja oddaje gradbenih del. Ta bi po trenutni okvirni časovnici potekala od leta 2017 dalje. Predvideni rok za izgradnjo druge cevi predora Karavanke je skladno z zahtevami evropske direktive leto 2019. Tudi Dars je začel promovirati prometno varnost na družbenem omrežju Facebook (FB), kjer pod imenom VOZIMO PAMETNO ozaveščamo naše uporabnike o pravilni vožnji na avtocestah in o prometni varnosti na splošno. V Sloveniji imamo približno 800.000 uporabnikov FB, v prvih osmih mesecih prisotnosti na FB pa smo pridobili že 18.600 všečkov. Izvedli smo tudi kampanjo, kjer smo s simulacijo v obliki igrice ozaveščali uporabnike in podelili tudi nekaj nagrad. Osredotočili smo se na uporabo zimskih gum ter varno vožnjo pozimi in obveščali uporabnike FB o obnašanju na cesti v primeru burje in sneženja. Ciljna skupina so bili uporabniki, stari nad 18 let. S kampanjo smo povečali uporabo klicne številke PIC (1970) in s tem zagotovili bolj tekoč promet. Doseg FB strani (dnevno povprečje): 20.497 unikatnih uporabnikov. Luka Mozetič Marjan Koler 19.11.2014 7:23:14 Znotraj Darsa Avtoceste 13 (Ne)navadni poklici: cestninska nadzornica Naša sodelavka Vesna Zorko je bila kot primer (ne)navadnega poklica predstavljena v tedniku Nedelo. Njeno delo in delo vseh naših sodelavcev – cestninskih nadzornikov v nadaljevanju predstavljamo tudi mi. naglico, s katero so morali odpotovati ali pripotovati na ta nepredvideni dogodek. A gospa Vesna in njeni kolegi so v poslu že dovolj dolgo, da hitro razberejo, kdo je res v stiski, kdo pa si skuša z izgovorom pridobiti njihovo naklonjenost. Čeprav so kazni na koncu za vse enake. Tudi za tiste kršitelje, ki so naše gore list in se izvirno izgovarjajo na avtopralnico, kjer so avto očistili tako temeljito, da so postrgali tudi (z notranje strani nalepljeno) vinjeto. Pa samo slovensko, avstrijska začuda še zmerja drži … Spet drugi povedo, da so jo očitno odstranili otroci med igro. N ovinarka Nedela Karolina Vrtačnik je Vesno Zorko na ponedeljkovo jutro spremljala pri njenem delu. Tik pred mejnim prehodom Karavanke je preverjala, ali imajo vozniki na vetrobranskem steklu prilepljeno avtocestno vinjeto. Ni trajalo dolgo, da je ustavila mercedes z nemškimi tablicami, katerega voznik je bil v prekršku. Na videz nedolžna kontrola vinjet je stresna v več pogledih. To je novinarka spoznala v dobri uri, ki jo je preživela z našo uslužbenko. Pri tem jima je bilo vreme naklonjeno, saj so se Jesenice z okolico kopale v soncu. A Vesna Zorko gre na teren vsako jutro, ne glede na okoliščine. Njena služba se začne ob šestih zjutraj, ko na razporedu prebere, na katero točko nadzora naj se odpravi skupaj s kolegico ali kolegom, saj to delo vedno opravljajo v paru. Delo začne ob šesti uri zjutraj, ko se že pelje in obenem na Operativni center cestninskega nadzora sporoča, da začenja kontrolo. Njeno delo poteka skoraj do dveh popoldne. Ta izmena ji je najljubša, dela pa tudi popoldne ter vse vikende v mesecu (soboto ali nedeljo) razen enega. Nočne izmene so ji zaradi materinstva za zdaj prihranjene. Delo cestninskega nadzornika poleti poteka tudi pri zelo visoki temperaturi, saj z razbeljenega asfalta kar puhti, pozimi pa se temperatura lahko 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 13 In kakšni so profili najtežjih kršiteljev spusti tudi krepko pod ničlo, da o dežju in snegu niti ne govorimo. A nadzorniki morajo ne glede na vse to ohraniti profesionalen odnos in korektno opraviti svoje delo, in to v več jezikih. S prekrškarji se morajo znati pogovoriti v najmanj štirih ali petih tujih jezikih. Ti se namreč le redko strinjajo z izrečeno globo, ki je predpisana v razponu od 300 do 800 evrov, v skladu z zakonom pa se lahko izreče najnižja predpisana, ki je v tem primeru 300 evrov. Čeprav imamo vinjete že nekaj let in so kazni relativno visoke, ne mine dan, da ne bi našli nekoga, ki je nima ali se pelje s pretečeno oziroma ponarejeno. Poleti, v glavni turistični sezoni, pa jih samo ena kontrola ujame med 15 in 20 na dan. Od podkupnin do dolgih jezikov Vesna pojasnjuje, da se ljudje na kontrolo odzovejo različno in znajo biti prekrškarji zelo nepredvidljivi. Včasih je delo nadzornika tudi stresno in Vesni izobraževanje o obvladovanju stresa na delovnem mestu, ki ji ga je omogočila naša družba, pride še kako prav. Tisti, ki prihajajo iz vzhodnih držav, jo včasih najprej skušajo podkupiti. Ponudijo 50, nato 100 evrov. Ko pridejo do številke 150, jim neomajna Vesna pove, da ni barantanja in morajo plačati točno toliko, če plačajo takoj in dobijo popust. In se vdajo. Potniki z registrskimi tablicami iz nekdanje skupne države se pogosto izgovorijo na pogreb in Vesna pojasni, da ga je težko razkriti, saj ni univerzalnega odgovora. Ni pa redko, da moški odreagirajo povsem mirno, zavedajoč se svoje napake, pa kakšna jezična boljša polovica zaplete postopek do te mere, da traja tudi debelo uro, da razrešijo tisto, kar bi sicer rešili v petih minutah. Taki primeri sploh niso redki in Vesna je že bila priča tako silnemu nerganju sopotnice, da je voznik izgubil živce in jo udaril. Prav tako je že imela primer, ko se je voznik usedel na parkirišče in tam sedel do konca izmene, misleč, da se bo izognil kazni. A nadzorniki so nepopustljivi, čeprav prijazni. Kadar s kršiteljem nikakor ne najdejo skupnega jezika, jim prihiti na pomoč policija, saj so Darsovi uslužbenci neoboroženi in jih morda tudi zato prekrškarji jemljejo manj resno. Ob prihodu mož v modrem, če ne prej, pa le pokažejo dokumente. Te morajo včasih tudi izročiti nadzornikom. Če prekrškar s seboj nima dovolj gotovine (denimo 150 evrov, kar je polovica najnižje globe in velja ob takojšnjem plačilu), mu začasno odvzamejo dokumente. Izdajo mu plačilni nalog, na katerega lahko v 8 dneh vloži zahtevo za sodno varstvo ali pa v roku 16 dni plača polovični znesek, v roku 30 dni pa celotnega. Ko kršitelj iz tujine plača globo, z Darsa pošljejo njegove dokumente na veleposlaništvo države (v Ljubljani), ki jih je izdala, oni pa mu jih nato vrnejo v matično državo. Še preden nadzorniki ukrepajo, fotogra- 19.11.2014 7:23:14 14 Avtoceste firajo avto, da je jasno vidno, da je na njem neveljavna vinjeta oziroma je sploh ni, ter podatke o tipu vozila in registrski oznaki sporočijo v Operativni center cestninskega nadzora. Velikokrat se zgodi, da morajo kaznovati dopustnike, ki pozabijo, da tedenska vinjeta velja le sedem dni, vključno od dneva nakupa, in ne osem, kolikor traja dopust s sedmimi nočitvami. Če vinjeto kupijo v soboto in se vračajo naslednjo nedeljo, so že v prekršku, pove sogovornica. A taki niti ne komplicirajo preveč, saj vedo, da so bili sami nepazljivi, ker niso pogledali datuma izteka veljavnosti. Najdejo se tudi verbalno bolj nasilni, ki skušajo kontrolorko ustrahovati. Povedo ji, da poznajo odvetnike, ljudi na ambasadi, vodstvo Darsa, da bodo seznanili medije … Neredko ji celo v obraz povedo, da njej in njeni družini želijo vse najslab- Selitev cestninskih nadzornikov V nedeljo, 1. 6. 2014, so se cestninski nadzorniki iz lokalnega centra Torovo z lokacije cestninske postaje Torovo preselili na Hrušico, kjer so jim v tamkajšnji bazi odstopili ustrezen prostor. Iz dvojnega kontejnerja na Torovem smo preselili vso opremo in prestavili vozila. Da je selitev potekala brez zapletov, so nam na pomoč priskočili delavci ACB Hrušica, izpostave RV Podtabor, CP Torovo in Elektrovzdrževanja Hrušica, za kar se vsem lepo zahvaljujemo. S selitvijo smo zagotovili, da so cestninski nadzorniki nastanjeni bližje cestninski postaji Hrušica. Zaposleni tega lokalnega centra opravijo največ nadzorov in zaradi navedenega ukrepa sta izguba delovnega časa in poraba nafte manjši, obenem pa je ta lokacija bližja bivališčem večine zaposlenih, s čimer so se zmanjšali tudi stroški prevoza na delo. Kontejner, ki smo ga izpraznili, je bil prestavljen na Grič in ga uporabljajo sodelavci iz Cestninskega uporabniškega centra. S tem se je povečal njihov delovni prostor, ki ga sicer v tej službi kronično primanjkuje. Znotraj Darsa še, ker jih je kaznovala, pa čeprav po črki zakona. Drugi ji po končanem postopku toplo stisnejo roko in se zahvalijo za korekten postopek. Taki ji polepšajo dan, tako kot kakšen »fleten« fant, malce navihano pove sogovornica, ki je rojena Gorenjka. In kako je Vesna Zorko postala nadzornica Vinjet v Sloveniji še nimamo dolgo, torej je tudi njen poklic relativno nov. Pove, da je kot študentka delala na cestninski blagajni. Delo je pozneje za dve leti prekinila, da je spisala diplomo, ker pa zaposlitve v svoji stroki ni našla, se je ponovno obrnila na Dars, kjer so bili z njenim študentskim delom zelo zadovoljni. Eden izmed nadrejenih ji je izdal priporočilo, ki ji je odprlo vrata do prve zaposlitve. Po jekta s področja transporta in logistike. Dars je s sodelovanjem pri projektu pridobil sredstva v vrednosti 36.449 EUR. Projekta LOGINS zaposlenim iz partnerskih podjetij omogoča različno usposabljanje in seminarje, katerih stroški se refundirajo iz evropskih sredstev. Glede na področje delovanja kompetenčnega centra ter vsebino usposabljanj je Dars uspel v usposabljanje vključiti zaposlene, ki pri svojem delu upravljajo vozila. Prvo usposabljanje za Dars v okviru tega projekta, tj. trening varne vožnje, je že steklo. V prvem delu se ga udeležujejo zaposleni na delovnih mestih voznik strojnik in skupinovodja – skupaj okrog 100 zaposlenih. Gre za enodnevni trening, ki poteka pod vodstvom inštruktorjev na poligonu varne vožnje v St. Veitu blizu Celovca. To je prvo tovrstno usposabljanje naših voznikov in vsi skupaj ugotavljajo, da je koristno in potrebno. Na njem spoznavajo odzivanje vozila v različnih nevarnih situacijah, predvsem pa se učijo in trenirajo pravilno lastno odzivanje. dveh letih je začela delati kot nadzornica in to delo opravlja že nekaj let. Le med nosečnostjo so ji omogočili, da je delala v pisarni, saj se tudi nadrejeni zavedajo, kako stresno in nepredvidljivo je njeno delo. Še posebej, ker je mamica dveh majhnih deklic, starih 3 in 1 leto. Partner se z Jesenic vsak dan vozi na delo v Ljubljano, babica je še sama v službi in opravlja izmensko delo, tako da naša Vesna poleg radosti okuša tudi vse tegobe družin z majhnimi otroki. Odkrito pove, da ji je kakšno soboto ali nedeljo še posebej težko, ko sonce kar vabi na sprehod v naravo, a se mora odpraviti v službo in za najmanj osem ur zamenjati vlogo. Postati stroga in odločna, čeprav včasih skriva smeh, ko sliši kakšen res nenavaden izgovor. Kot je tisti, da je vinjeto odpihnil veter. Po članku v Nedelu povzela Romana Duša Obvestilne table za označitev cestninskega sistema v RS N a avtocestnih vstopnih točkah v Slovenijo so na območju mejnih prehodov nameščene obvestilne table o cestnini v Sloveniji (velikost table: širina 250 cm, višina 350 cm). Nekatere so bile v že zelo slabem stanju in so bile nujno potrebne obnove. Po pregledu stanja tabel na vseh lokacijah smo pristopili k obnovi tabel na vstopih v Slovenijo na MP Obrežje, Šentilj, Škofije in Fernetiči. Nove obvestilne table so postavili sodelavci s področja vzdrževanja. Klavdija Mavsar Dars v projektu LOGINS D ars se je konec julija 2014 kot partner vključil v projekt LOGINS. Gre za projekt, ki se financira iz evropskih sredstev, njegov cilj pa je vzpostavitev in delovanje kompetenčnega centra na področju transporta in logistike. Nosilni partner projekta je podjetje B & B izobraževanje in usposabljanje d. o. o. iz Kranja, poleg Darsa pa je še 19 drugih partnerjev pro- 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 14 Sledili bodo še usposabljanje za delo z zahtevnimi strankami, psihična in fizična priprava voznika na vožnjo, usposabljanje za reševanje konfliktov in vodenje zaposlenih ter smernice za trajnostno upravljanje voznih parkov, v katere bodo vključeni skupinovodje, cestninski nadzorniki in koordinatorji mehanizacije. Helena Pleslič 19.11.2014 7:23:16 Znotraj Darsa Avtoceste 15 Lovec na tornade Marko Korošec, zaposlen na področju upravljanja, kjer je zadolžen za cestno-vremenski informacijski sistem, je zmagal na prestižnem fotonatečaju National Geographic Traveler. S fotografijo nevihtnega oblaka, ki jo je posnel v ameriškem Koloradu, je ugnal konkurenco 18.000 fotografij z vsega sveta. F otografija je bila posneta 18. maja lani, ko je bil Marko s svojo ekipo amaterskih fotografov že šesto leto zapored na lovu za dobro fotografijo slabega vremena. Dogajanje pred nastankom fotografije je Marko opisal z naslednjimi besedami: »Nevihti smo se približevali s severa, z desne je počasi lezla na cesto. Takoj sem vedel, da imam dobro fotografijo, da bo to ena mojih boljših fotk. Nevihtni oblak se nam je tam za mestom približeval kot vesoljska ladja. To je bil poseben občutek. Zaustavili smo se vsega za minuto, dve. Naredili smo nekaj posnetkov in potem smo se odpeljali drugam.« Na vprašanje, kaj se je dogajalo po narejeni fotografiji, je Marko odgovoril: »Najprej smo dočakali nevihtni piš, zatem močan dež z nekaj zrni toče. Takrat smo se odločili, da se umaknemo iz samega jedra nevihte. Na varni razdalji smo zopet dobili pogled na nevihtno strukturo, na jedro nevihte.« Marka je bes narave zanimal že kot otroka. Z lovom na nevihte se ukvarja že več kot 15 let, dejansko od srednje šole, ko so pri predmetu spoznavanje narave in družbe opazovali vreme v domači okolici. To ga je pritegnilo, znanje je poglobil s pomočjo interneta. Marko pravi, da je v vseh stvareh samouk. Hobi oz. spremljanje vremena mu veliko pomeni in predstavlja precejšen del njegovega življenja. Danes pravi, da se zaveda tudi varnostnih omejitev. Da ve, kdaj se je bolje umakniti. »Vsak tak nevihtni pojav v sebi nosi nevarnosti. V tistem vetru ti denimo lahko hitro kaj prileti v glavo. Zato je treba imeti tudi rezervne scenarije. Zasilni izhod za primer, če bi nevihta spremenila smer,« pojasni Korošec, ki se lahko pohvali, da je z vseh poti doslej prinesel cele kosti. »Kaj bi dosegel, če bi kogar koli v ekipi ogrozil? 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 15 Preden se odločimo za akcijo, vse dobro premislimo. Najbolj varno je na poljih, daleč od hiš. Tam lahko v miru fotografiramo in občudujemo, kaj vse je narava zmožna narediti za naše fotografije.« Marko večino posnetkov narave objavlja na svoji strani na Facebooku: https:// www.facebook.com/WeatherPhotos.NET. Vabljeni k ogledu, ne bo vam žal. Za nagrado bo imel možnost oditi na 8-dnevno ekspedicijo z njihovimi raziskovalci na Aljasko (več: National Geografic). Na Aljasko se bo odpravil spomladi prihodnje leto, potovanje pa bo podaljšal še z ekspedicijo na tako imenovano alejo tornadov v osrčju ZDA. Od ekspedicije na Aljasko pričakuje veliko novih dogodivščin, povezanih s fotografskimi izzivi. Veseli se že srečanja z mamljivo naravo Aljaske, ki ponuja tako ledenike kot živalski svet. Zagotovo lahko pričakujemo veliko fotografij, saj gre z njim celotna fotoartilerija. Marku iskreno čestitamo in mu želimo, da v svoj objektiv ujame še veliko lepih vremenskih pojavov. Romana Duša Izjava predsednika žirije natečaja National Geographic Traveler: »Ta zmagovalna fotografija nevihtne supercelice nad planjavami vzhodnega Kolorada je sodnike osupnila. Ko smo fotografijo videli prvič, smo predvidevali, da je fotograf kar nekaj časa posvetil preganjanju neviht, preden mu je uspelo ujeti tako prečudovit prizor. Toda slika je prepričljiva predvsem zato, ker je razen oblaka na njej vse drugo dokaj običajno. Nenavadna oblika, ki je videti kot NLP, daje vtis, da bo kot sesalnik vase posesala pokrajino, ki je pod njo razgrnjena kot prt. Zaradi te nerazrešene napetosti v sliki si jo želim ogledati znova in znova.« 19.11.2014 7:23:16 16 Znotraj Darsa Avtoceste Jože Vidmar – polet s strehe Evrope Sodelavec Jože Vidmar je zaposlen v izpostavi Vipava kot voznik strojnik, sicer pa je poklicu električar. K o smo pred dobrimi desetimi leti gradili izpostavo v Vipavi, se je, tako kot se je daljšal črn asfaltni trak skozi Vipavsko dolino, krepila tudi ekipa sodelavcev v Vipavi. Od vsepovsod smo kapljali, nekaj nas je prišlo s področja cestnine, največ pa je bilo izbranih na razpisih. In med novimi delavci je bil tudi Jože Vidmar, voznik tako kot večina preostalih delavcev. In prav vozniški pedigre, ki ga imajo skoraj vsi delavci izpostave, je tisti »krivec«, ki zlasti ob prihodu pomladi temeljito poživi dogajanje na izpostavi. Jože je namreč tako kot še pol ducata sodelavcev na izpostavi strasten motorist. Jadranska obala, Balkan, Pirenejski polotok, da ne govorim o alpskih cestah, to so njegove vsakoletne ture. Ampak za razliko od ostalih njegova glavna strast ni jekleni konjiček - ob lepem vremenu mu namreč pogled sili navzgor, v nebo. Ko se človek pogovarja z njim, mu niti na misel ne pride, da je sogovornik že lani podal roko abrahamu (No, mogoče je to čisto subjektiven pogled, tudi dekleta v teh »rosnih« letih se mi zdijo zmeraj bolj znosna.). Po enaintridesetih letih zakona (z isto ženo, da se razumemo) namreč deluje neverjetno vitalno in sveže. Tu se torej ne skriva odgovor na laično vprašanje: »Kaj te sploh vleče tja gor?« Čeprav je ponosni nono rosno mlade vnukinje Kaje, mu nikakor ne bi pripisal let, v katerih se njegovi vrstniki v prostem času posvečamo urejanju trate pred hišo, sprehajanju z domačim psom, potenju v fitnesu in igranju s potomci. Izdajo ga samo očala, 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 16 ki pa jih uporablja za gledanje na blizu, njegov pogled v daljavo je namreč jasen in oster. Točno ve, kaj bi rad, vendar pa tega nikoli ne obeša na veliki zvon. Tako je bilo tudi tistega avgustovskega dne, ko me je prosil za »eno veliko uslugo«, če mu namreč lahko odobrim teden dni dopusta, da bo poletel z Mont Blanca. »Saj veš, kakšno vreme je to poletje … skoraj ni sončnega dneva, mi pa smo preko vrste dobili rezervacijo za vzpon, ker so drugi zaradi slabega vremena opustili upanje na uspeh. Rezervacija koče pa je obvezna za vzpon na vrh,« je dejal. No, s prijatelji se ni nameraval samo povzpeti na goro, temveč se tudi spustiti s padalom. Zvenelo je tako, kot bi mi govoril o nedeljskem sprehodu na Nanos in bojazni, da ga ne bi slučajno namočilo. Ne vem, zakaj, vendar sem sam pri sebi že vedel, da mu bo uspelo. Mogoče zato, ker sem tega vajen. Naši motoristi se vsako leto odpravljajo na ture od Nordkapa, Romunije do Anatolske planote v Turčiji, pa se zmeraj vračajo tako, kot bi prišli z desetdnevnega lenarjenja v apartmaju v Novigradu. Pri njem pa je to še bolj samoumevno, saj pri njegovem padalstvu ne gre za mladostniško navdušenje, ki bi mejilo na hojo po ozki vrvi nad prepadom. Je namreč eden od pionirjev jadralnega padalstva v Sloveniji, leti že nič manj kot 24 let! Zgodovina njegovih poletov je dolga« bi izpustila, ker že pred tem pove, koliko časa že leti.) Njegov osebni rekord je preko 200 kilometrov dolg polet s Soriške planine proti Italiji. Stalnica so tudi poleti v Dolomitih pa odprave v Srbijo in Makedonijo. Padalski inštruktor z izjemnimi izkušnjami seveda ničesar ne prepušča naključju. Tako tudi oprema, ki jo je uporabil za polet z najvišje evropske gore, ni bila kupljena na razprodaji. Čeprav običajno oprema tehta od 18 do 20 kilogramov, je padalo za letošnjo odpravo tehtalo le šest kilogramov in pol. Skrbno in vrhunsko izdelana naprava je nastala pod natančnimi prsti domačih proizvajalcev vrhunskih padal, bratov Valič, kje drugje kot v Ajdovščini. In tako kot je skupaj s šestimi prijatelji padalci neopazno odšel v Francijo, bi se neopazno tudi vrnil, če podvig ne bi bil tako odmeven, da so ga zabeležili tudi mediji. Seveda smo bili v kolektivu veseli, da mu je uspelo. Da bi bil ponosen, težko rečem, saj še med hojo po strehi domače hiše občutim nelagodje, kaj šele da bi letel po zraku pod tanko plahto. Se pa strinjam z njim, da je pivo v Chamonixu zelo drago. Pa če si navaden stari prdec, ki se je tja pripeljal z avtom, ali pa si s strehe Evrope priletel s padalom. Te barabe te odrejo brez spoštovanja do tvojih dosežkov. In ker so že natakarji v Chamonixu tako neusmiljeni, ti ob tej priložnosti čestitamo mi. Pa še pivo ti z veseljem plačamo, ker je pri nas cenejše! P.S.: Še to: če boste čez dvajset let slišali, da je svetovna prvakinja v jadralnem padalstvu Kaja iz Ajdovščine, nikar ne bodite presenečeni. Jaz zagotovo ne bom! Toni Obid 19.11.2014 7:23:16 Reportaža Avtoceste 17 Vdor v svet, ki nam ne pripada Grenlandija ali Zelena dežela je največji otok na svetu, ki leži v Severnem Atlantskem oceanu. Je dežela ledenih gora, saj kar 81% njene površine prekriva led. S edimo na terasi na soncu in opazujemo ledene gore, ki se pomikajo pred nami kot manekenke na modni stezi. Tukaj je tudi tišina nekaj posebnega. Sonce ne zaide, tako da občutek za čas odpade. Ko se naveličam ledenih manekenk, se odpravim spat, saj nas jutri čaka plovba z malo ladjico med ledenimi gorami do našega cilja, Ice Campa Eqi. Ice Camp Eqi, Grenlandija Imam premalo besednega zaklada, da bi lahko opisala lepoto, ki jo ustvarja narava. Plujemo med ledenimi gorami in molče opazujemo skulpture, ki ti z malo domišljije pričarajo, kar koli si zamisliš. Zaslišimo bobnenje, grmenje, pokanje. Del ledenika se je odlomil in zgrmel v morje. To simfonijo narave poslušam dva dni in dve noči. Vznemirjenje in pričakovanje ob gledanju najlepšega filma, ki ga je ustvarila narava, mi ne dopušča spanca, k čemur pripomore tudi polnočno sonce. Samo nekaj lesenih hišk ob robu ledenika Samo nekaj lesenih hišk je v Ice Campu Eqi, ob robu ledenika. Nekaj lesenih hišk s prečudovitim razgledom na ledenik, kot bi sedel v galeriji in občudoval delo vrhunskih umetnikov. Poslušam tišino in se grejem ob žarkih polnočnega sonca, varno skrita v zavetju mreže proti komarjem. In čakam. Toda ne dolgo, ko zaslišim prvi pok, prvo grmenje in prvi padec ledu v morje. To se 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 17 ponavlja in ponavlja, jaz pa se ne naveličam gledanja tako čudovitih prizorov, ki jih verjetno ne bom videla nikjer več. V pričakovanju ogromnega vala Najprej opozorilo kapitana ladjice ob izkrcanju: če zaslišite sireno, takoj stecite do označene točke na kopnem, kajti to pomeni, da prihaja ogromen val kot posledica padca dela ledenika v morje in izkrcanje je nevarno. Do označene točke pa naj val ne bi segel. Dobro, to smo osvojili in že smo na kopnem, seveda oblečeni, kot da gremo na severni pol. Potniki, ki čakajo na vkrcanje, so precej manj oblečeni. Po treh dneh bivanja ob ledeniku smo se tudi mi že utrdili in se vračali nazaj že skoraj v kratkih rokavih. Odpadki nazaj v civilizacijo Sledi učna ura v kantini. Upraviteljica kampa, mlada študentka biologije iz Kopenhagna, nam da osnovna navodila za bivanje v kampu. V hiškah ni tekoče vode, zato pa v kantini dobimo vrč vroče vode za umivanje. Ob vsaki hiški je tudi suho stranišče, zraven pa voda v plastični posodi – na pipico. Za vse je poskrbljeno. Ni odveč povedati, da vse odpadke odpeljejo v civilizacijo in na ta način ohranjajo čisto okolje. O nujni zdravniški pomoči pa tole: v primeru težav se lahko ob vsakem času (tudi ponoči) obrnemo nanjo, in če bo treba, bo poklicala helikopter, ki bo bolnika odpeljal v najbližjo bolnišnico. Neobičajno jutranje vstajanje Kot je v njihovi navadi, gostom ob prihodu vedno ponudijo domače pecivo in čaj. To smo prvič doživeli v tem kampu, nato pa še v drugih, bolj neobljudenih krajih. Jutranje vstajanje ni običajno. Ni tekoče vode in elektrike, je pa zato prečudovito okolje, ki nas pospremi na celodnevni treking do ledenika. Vreme je primerno našemu počutju. Sončno, toplo in v tem uživajo tudi komarji, zato ni odveč nadeti si mrežo proti komarjem. Prečkamo številne potoke, kjer si skupina devetih popotnikov pomaga med seboj. Smo kot ena družina, ki uživa v vsaki malenkosti, ki jo ponuja Grenlandija. Sonce pripeka, žeja je velika, voda iz potokov pa odlična. Pot se konča na grebenu, točno nasproti ledenika. Prepustimo se toplim sončnim žarkom in melodiji ledenika, tako živega in ogromnega, da se človeško bitje počuti povsem majceno in nebogljeno. Besede so odveč, narava govori sama. Pred odhodom v civilizacijo naš čaka še en dan trekinga po »nikogaršnjem« ozemlju. Hodimo ob obali, tako da nas vseskozi spremlja pogled na ledenik, pod katerim plujejo večje in manjše ladje, ki so v primerjavi z njim prav neznatne. Tudi tjulenj, ki se potaplja v morju, nas opazuje. Nas, devet malih pikic, ki ne spadamo v tamkajšnje okolje. Zato ga tudi spoštujemo, saj vemo, da vdiramo v svet, ki nam ne pripada. Barbara Popit 19.11.2014 7:23:18 18 Talenti Avtoceste Maja Bračko, slikarka, ilustratorka, pesnica in pisateljica Maja Bračko opravlja delo videonadzora in je zaposlena na cestninski postaji Log. S slikanjem se je začela ukvarjati šele pred leti. Sprva je slikala s krednimi in oljnimi pasteli. Zdaj ji je ljubše ustvarjanje z akrilnimi barvami. Najraje upodablja živalske motive. Za svoj največji dosežek na tem področju šteje sliko na škarpi, kjer je brez pomoči šablone na površini velikosti 23 m x 3 m upodobila afriški živalski svet. V ečino slikarskih del pokloni sorodnikom in prijateljem. Tudi slika na škarpo je nastala ob eni takšnih priložnosti. Z njo je za rojstni dan razveselila dobro prijateljico, ki se ob sliki nostalgično spominja rojstnega kraja. Zdaj slika tudi tribal slike. To slikarsko tehniko so uporabljali indijanci, mi pa jo poznamo predvsem po motivih tetovaž. Njen slikarski talent so opazili tudi drugi, zato so ji zaupali ilustratorstvo že dveh knjig. Na literarnem področju se je sprva preizkusila kot urednica. Uredila je knjigo Drugačno življenje – izpovedi uporabnikov psihiatrije, ki jo je leta 2006 izdala Fakulteta za socialno delo v Ljubljani. Nato je tudi sama poprijela za pero in kot soavtorica napisala knjigo Mucek Bucko Smukec, kjer na šaljiv in poučen način opisuje resnične dogodivščine svojega mucka. Tudi v tej knjigi so vse ilustracije, razen ene, njeno delo. Maja je tudi pesnica. Pesmi piše v angleškem jeziku, njena najljubša pa je I wonder. Maja se na umetniškem področju še ni izpela. Trenutno piše novo knjigo o resničnih zgodbah dveh prijateljic. Kdor je kdaj bral dela znanega izraelskega pisatelja Ephraima Kishona, bo rad posegel tudi po njeni knjigi. Pričakuje, da bo izšla prihodnje leto. Romana Duša I WONDER When I look at you I can see the sky and roses around you which can fly! I would like to give you a kiss, but I am too shy. I would like to touch your hand, but I am afraid I am going to miss it. I would like to smell your hair. Yes, I am totally aware that this may cause I will not sleep tonight. Tribal Puma, akril na papirju 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 18 My mind is occupied with you and only you! I know what I am going to do, I am going to put my arms around a pillow and think of you! 19.11.2014 7:23:18 Talenti Avtoceste 19 Barbara Popit Z likovno dejavnostjo se je začela ukvarjati v času študija, intenzivnejše pa po letu 1984, ko se je prvič udeležila likovne kolonije v Novem mestu. Tam se je pod vodstvom akademskega slikarja Alojza Zavolovška seznanila z akvarelno in gvaš tehniko, ki sta ji kasneje postali najljubši način likovnega izražanja. N enehna želja po izobra ževa nju na področju likovne umetnosti jo je spodbujala, da se je udeležila več likovnih kolonij in tečajev, ki so jih vodili akademska kiparka Duba Sambolec, akademski kipar Franc Purg in akademski slikar Tone Rački. V spoznavanje oljnega slikarstva pa jo je vpeljal akademski slikar Avgust Lavrenčič s svojim neprecenljivim znanjem. Imela je več samostojnih in skupinskih razstav likovnih del, tako doma kot v tujini. 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 19 Tudi za Dars je dala svoj likovni prispevek, saj je barvno oblikovala Darsove kartice za plačevanje cestnine in izdelala umetniško sliko za novoletno čestitko Darsa, prav tako pa poslovne prostore v Celju krasijo njene slike. Zelo rada potuje in spoznava nove dežele, nove ljudi in njihovo kulturo. To ji daje moč in energijo, sprostitev in umirjanje duha. Ker popotne utrinke rada deli z drugimi, jih občasno objavlja tudi v nekaterih medijih, seveda pa tudi v našem glasilu. Romana Duša 19.11.2014 7:23:21 20 Naša beseda Avtoceste Z amišljeno je hitela na zmenek. Bila je nekoliko pozna, zamujati pa ni hotela. Za te primere je imel vedno pripravljen kakšen nepotreben, osoren komentar. Pravzaprav si ni znala pojasniti, kaj jo sploh veže nanj. Spravljal jo je v nekakšno stanje nervoze, tudi kadar je le mislila nanj. Prečkala je Tromostovje in nato nadaljevala pot proti Mestni galeriji, mestu njunega zmenka. Ni ga še bilo tam. Kot običajno, pravzaprav. Bežno se je ozrla naokoli. Pogled ji je za trenutek obvisel na plakatu, ki je vabil na razstavo ornamentov priznane oblikovalke Bernarde. Med čakanjem se je prepustila razmišljanju o njunem razmerju. Bil je nastopač, domišljavec in nenačelnež. Že večkrat se je skušala nekako umestiti v njegovo pojmovanje okolice in medsebojnih razmerij, vendar ji nikakor ni uspelo. Končno se je prikazal na drugem koncu zgradbe in se usmeril proti njej, pri tem pa ni pozabil nameniti dolgega pogleda ženski, ki je koketno naslonjena na steno Mestne galerije radovedno opazovala okolico. Z njim je bil spet tisti njegov kolega. Po bežnem poljubu in trapastem opravičilu za zamudo so odšli v bližnji lokal. Kasneje so se jima pridružili še znanci, težko bi jih imenovali prijatelji. Sledilo je nekaj dolgih in dolgočasnih ur posedanja in širokoustenja, kar je stoično prenašala. In tako spet ni bilo nič s pogovorom o načrtovanih počitnicah na Nizozemskem, zaradi česar sta se pravzaprav dogovorila za današnji zmenek. Bila je že skoraj polnoč, ko so se razšli. Namenila sta se proti njegovemu stanovanju nedaleč od tukaj. Molče sta hodila ob levem robu manjšega trga. Izza vogala, kakih petdeset metrov pred njima, se je pojavila postava, zavita v dolgo temno ogrinjalo, njeni dolgi črni lasje so lahno valovali v ritmu korakov. Tik preden bi se srečali, je nenadoma zavil v stransko ulico, precej temačno in usmerjeno stran od njunega cilja. Ni reagirala. Pač še ena njegova samovoljna poteza. Vendar je začutila, da postaja vznemirjen. Potem je začel razlagati, kako naj bi bilo na počitnicah. Ne bosta šla v Amsterdam, ampak jih bosta preživela pri njegovih novih znancih, ki jih je nedavno našel preko Facebooka v okolici Milána. No, takih počitnic si pa seveda ni želela. Ustavila se je in s tresočim glasom spregovorila: »Ampak, dragi, tako si najinih počitnic res ne predsta- 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 20 Zrelostni izpit vljam!« Ni mu preostalo drugega, kot da se je ustavil tudi sam. Obrnil se je k njej, uperil pogled vanjo in začel stresati iz rokava razloge za počitnice, kot si jih je zamislil. Razen z nekaj preprostimi enozložnicami ji ni uspelo poseči v njegov samogovor. Osredotočena na to enostransko debato nista opazila, da ženska, ki sta se ji izognila na trgu, stoji poleg njiju. Najprej jo je zaznala ona, in ko je preusmerila pogled, je prisotnost tretje osebe zaznal tudi on in umolknil. Obrnil se je k prišlekinji. Kotički ustnic so se ji dvignili v komaj opazen nasmeh, lesk njenih oči pa je bil nenavadno svetel in hladen. Spreletela ga je mrzla zona. Sledilo je nekaj dolgih trenutkov tišine, potem pa se je zbral in v nasprotju s svojim običajem spregovoril: »Oprostite, a bi bili tako …« Njen siloviti naskok je prekinil nadaljnji tok besed, zasadila mu je podočnika v vrat in mu pri tem zlomila tilnik. Njegovo telo je mlahavo obviselo v njenem železnem objemu. Usta ji je napolnil sladkoben okus krvi in še dodatno razvnel njeno strast. Komaj je zadrževala silno moč prijema, da ni kot anakonda zdrobila njegovega trupa. In komaj se je premagala, da ni posesala krvi do zadnje kaplje. Z veliko muko in zvrhano mero samoobvladovanja je končala krvavi ritual. Popustila je prijem in njegovo telo je spolzelo iz njenih rok. Narahlo ga je odrinila in brez znakov življenja se je zgrudil na ozek pas trate med pločnikom in staro, razpadajočo zgradbo. Potem si je s hrbtno stranjo levice obrisala ustnice. Žrtvino dekle je dogodek popolnoma šokiral! Kot okamnela je stala na istem mestu, srepo zrla predse in glasno sopla. Potem se je v trenutku krčevito stresla. Iz grla se ji je izvil pridušen krik in pognala se je v brezglavi beg. Herman, ki je doslej dogajanje opazoval z nasprotne strani ulice, skrit za vogalom zgradbe, je švignil za njo. Pustil jo je teči skoraj do konca ulice, nato pa rutinsko in brez posebnega zanosa opravil svoje. Truplo je potisnil v ozek prehod na dvorišče stare, nenaseljene hiše. Počasi in s komaj nakazanimi koraki je zdrsel nazaj k Roksani. Globoko in počasno dihanje je izdajalo, da vznemirjenost po uplenitvi prve žrtve še ni popustila. Tudi lesk njenih oči je izdajal, da lovska strast še traja. Ko se ji je približal na korak ali dva, se je rahlo zdrznila in ostro siknila. »Dobro si opravila, čeprav malo preveč divje za moj okus,« jo je pohvalil z umirjenim glasom in ji podal snežno bel robec: »Obriši se.« S kazalcem se je rahlo dotaknil levega kotička svojih ustnic in s tem nakazal mesto krvavega madeža na njenem licu. Nato je njegovo pozornost pritegnilo dogajanje na trgu. V trenutku se je znašel kakih petnajst metrov pred iztekom ulice in nadaljeval z odločnimi koraki. Izza vogala sta se prikazali postavi in očitno nameravali zakorakati v ulico. Ob pogledu nanj sta se zdrznili. Vsilil jima je vtis nočnega postopača, ki se mu je iz previdnosti bolje izogniti. Za trenutek sta obstali, potem pa sta se raje preusmerili in s pospešenimi koraki izginili v daljavi. 19.11.2014 7:23:22 Naša beseda / Zanimivosti V naslednjih dneh so bili mediji polni novic o žalostnem spletu okoliščin, ki so povzročile smrt dveh mladih ljudi. Iz nepojasnjenih razlogov, ki jim je verjetno botroval ljubezenski zanos in tudi uživanje nedovoljenih substanc, sta se po odhodu iz kavarne v starem mestnem jedru odločila za nepremišljeno nočno pustolovščino. Povzpela sta se do mestnega gradu in nato Avtoceste še zlezla na obzidje v območju, kjer so potekala sanacijska dela. Dekle je očitno izgubilo ravnotežje in omahnilo na notranjo stran obzidja ter se nabodlo na zarjavele ostanke demontirane kovinske ograje. Fant ji je očitno hotel čim prej priskočiti na pomoč. Začel se je spuščati po škrbini v zidu, pri tem pa omahnil tudi sam, padel na pobočje pod obzidjem in si pri prevračanju zlomil tilnik. 21 Policija je potrdila, da je na mestu nesrečnega dogodka našla dovolj indicev, ki so kazali na nepremišljeno dejanje, in na podlagi tega izključila možnost nasilnega dejanja ali samomora. Na vratu obeh žrtev je patolog sicer našel sled ugrizov, ki pa jih je pripisal ljubezenski igri nesrečnikov tik pred tragičnim dogodkom. Danilo Štor Avtocestne zanimivosti Nad prehitre voznike s »pojočo cesto« Avtocesta privlačna tudi za treninge Upravljavec cest v ameriški državi New Mexico se je na inovativen način lotil težav s prehitrimi vozniki na legendarni Route 66. O cesti med krajema Albuquerque in Tijeras so celo posneli oddajo, ki naj bi bila na sporedu na programu National Geographic Channel novembra letos. Cesta uporablja serijo posebnih odebeljenih črt. Te ob vožnji z ravno pravo hitrostjo proizvajajo melodijo. Tako naj bi vozniki raje vozili po predpisih in slišali melodijo, kot pa dirkali po cesti. Predstavniki upravljavca tudi upajo, da bodo zvoki preprečili marsikatero nesrečo, ki se na tej cesti zgodi, ker vozniki zaspijo za volanom. Šlo naj bi za poskus, s katerim bi radi pokazali, da se da spremeniti vedenje šoferjev tudi na zabaven način z nagrajevanjem tistih, ki spoštujejo pravila. Nekaj t.i. »pojočih cest« sicer že obstaja, predvsem na Japonskem kot turistična atrakcija. Poskusite z geslom »singing road« v spletnem iskalniku. Pred letošnjimi igrami Comonweltha, ki so bile poleti v škotskem Glasgowu so policisti morali ustaviti štiri kolesarje iz Šrilanke, ki so se odpeljali na eno tamkajšnjih najbolj prometnih avtocest M70, da bi opravili trening pred kolesarsko dirko. Policija jih je dokaj hitro ustavila predvsem zahvaljujoč klicem zaskrbljenih voznikov. Prvi pa jih je opazil angleški triatlonec Alistair Brownlee in njihovo sliko objavil na tweetu. Dogodek je mnoge v Združenem kraljestvu spomnil na podoben incident, ki se je zgodil pred dvanajstimi leti, ko je igre gostil Manchester. Očitno sodobne tehnologije še niso bile tako učinkovite, saj so takrat člani kenijske kolesarske ekipe prevozili avtocesto M61 od Manchestra do Boltona (pribl. 25 km) in nazaj, preden so jih odkrili in ustavili. New Mexico - pojoča cesta Slika kolesarjev, ki jo je na twitterju objavil Jonathan Brownlee Literarni natečaj Avtocesta, naša pot v prihodnost Brane Nastran osnovnih šol in njihovih podružnic. Nagrade bodo denarne, saj želimo na ta način nagrajencem prispevati za končni izlet in jih s Z literarnim natečajem »Avtocesta, naša pot v prihodnost« želimo spodbuditi osnovnošolce k razmišljanju o njihovi prihodnosti, do katere se tem tudi motivirati za sodelovanje na natečaju. S tovrstnimi dogodki povečujemo ugled družbe, seznanjamo javnost o vlogi avtoceste v razmer- Dars bo letos v okviru Knjižnice Dars prvič razpi- lahko popeljejo po avtocesti. Pričakujemo za- sal literarni natečaj za osnovnošolce z naslovom nimiva literarna dela, saj otroška domišljija ne »Avtocesta, naša pot v prihodnost«. pozna meja. Natečaj bo razpisan od 1. oktobra 2014 do 28. Prispela dela bo ocenjevala strokovna komisija, februarja 2015. Objavljen bo na spletni strani sestavljena iz dveh zunanjih članov ter vodje Želimo in verjamemo, da se bodo na natečaj od- Darsa. skupine za organizacijo in izvedbo natečaja. zvali tudi vaši otroci. Na njem lahko sodelujejo učenci slovenskih Podeljene bodo tri nagrade za skupinsko delo. 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 21 ju do uporabnika, družbe in okolja ter o varni uporabi avtocestnega omrežja. Barbara Popit 19.11.2014 7:23:22 22 Prosti čas Avtoceste ŠALE SPOVED Gorenjec pride k spovedi in duhovniku prizna: - »Med drugo svetovno vojno sem v kleti skrival Žide.« - »Saj to je dobro delo!« reče duhovnik. - »Ja, ampak jaz sem jim to zaračunaval,« se kesa Gorenjec. - »No, saj si imel tudi stroške z njimi!« se strinja duhovnik. - »Ja, ampak, nisem jim še povedal, da je vojne konec…« ZAKON LETNIK LOPOV Star zakonski par se je sprehajal po parku in nenadoma je rekla žena: - »Poglej tisto klop! Tam si mi prvič ukradel poljub!« - »Saj se spominjam. Zaradi te tatvine sem še danes v zaporu!« V gostilni se dva pijančka spustita v svoje pomembne pogovore… Prvi: »Čemu bi se ti lažje odpovedal, ženski ali vinu? » Drugi: »Hm.. tale bo pa težka, najbrž bi bila izbira odvisna od letnika.« PSA ZA TAŠČO BLONDINKA - »Čemu ti bosta dva psa?« - »Kupil sem ju za taščo.« - »Ali ne bi bil zanjo dosti en sam?« - »Ne, nikakor ne! Ko je videla to vrsto psov pri nekem profesorju, je dejala, da bi dala za takšnega psa pol življenja.« Blondinko v avtomobilu ustavi policist. - »Dober dan, gospa! Ne dela vam desni »žmigavec«, moral vam bom zaračunati 30 evrov!« - »O, super! Na servisu so mi hoteli Lopov ponoči vlomi v hišo in začne v poltemi stikati naokrog. Naenkrat se nekdo oglasi: - »Jezus te gleda!« Lopov pogleda naokrog, a ker ne vidi ničesar, si misli, da se mu je samo zdelo, in stika naprej. A kmalu zasliši glas: - »Jezus te gleda!« Zdaj je prepričan, da je res prav slišal, in prestrašeno vpraša, kdo je. - »Mojzes,« se glasi odgovor. Lopov malo bolje pogleda in vidi papigo v kletki. Precej opogumljen jo posmehljivo vpraša: - »Kateri idiot je pa dal papigi ime Mojzes?« - »Isti idiot, ki je dal pitbulu ime Jezus!« odvrne papiga. zaračunati 100 evrov!« SUDOKU REŠITEV REŠITEV Pravila za reševanje sudokuja Zgornjo mrežo zapolnite s številkami od 1 do 9, tako da bo v vsaki vrstici in stolpcu vseh devet cifer in vsaka samo enkrat. Prav tako naj bo z vsemi devetimi ciframi (spet vsaka natanko enkrat) zapolnjen vsak od devetih manjših kvadratov. Pravila so zelo preprosta, igra pa morda malce večji izziv za vaše možgane. Uspešno reševanje! 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 22 19.11.2014 7:23:22 Prosti čas Avtoceste 23 V petek, 3. 10. 2014 nas je pretresla novica, da nas je za vedno zapustil dolgoletni avtor križank internega glasila Avtoceste. Spodnja »ŠAHOVNICA« je bila njegova zadnja in poslal jo je le en dan pred smrtjo. Bojan, pogrešali bomo tebe in tvoje delo. Ostal nam boš v večnem spominu! Uredniški odbor ŠAHOVNICA AFRIŠKA ŽIVAL KRMILO VOZILA KITAJSKA POKRAJINA KISIK VELIKA ZGRADBA UPRAVNI ODBOR SMUČARSKI KLUB OTO ARKAR JADRNICA S TREMI TRUPI VOZILO ZA PREVOZ POTNIKOV LEVI PRITOK MEKONGA STRELNO OROŽJE NEKAJ POD NAMI 16. ČRKA ABECEDE STIČIŠČE STEN ANGLEŠKO MOŠKO IME Sestavil: Bojan Godec STARA MAMA VRSTA SIRA 365 DNI AVTOMOB. OZNAKA IZRAELA NIZOZEM - SKO PIVO NARAVNI LOGARITEM 100 M2 AMPER SREDSTVO ZA BELJENJE ATOM (MNOŽINA) MURSKA SOBOTA ITALIJA ŠPANSKA REKA UČENJE ANTIČNO MESTO TRGOVINA Z AVTODELI KRAJ PRI BUZETU UREJENA SKUPINA EL. PODATKOV PREMIČNI DEL MOTORJA KRAJ J. OD KAPOSVARA DIRKALIŠČE F1 CELJE ORGANSKA SNOV RIMSKA 50 KISIK ERBIJ D. PRITOK IRTIŠA V Z. SIBIRIJI AD ACTA RADIUS JANKO EKART NEPRAVIL -NOST, ODSTOPANJE AVSTRIJA PLATONOVA FILOZOFSKA ŠOLA (LAT.) Prejeli smo 21 rešenih križank 36. številke internega časopisa Avtoceste, od katerih je bilo 10 rešenih pravilno in 11 nepravilno. Komisija je izžrebala tri pošiljatelje, ki prejmejo praktične nagrade. Izžrebanci šestintridesete nagradne križanke so: 1. nagrado, set druga pomoč: Marjan Mihelj, Knežak 164A, 6253 Knežak, 2. nagrado, set popolna zimska oprema prejme: Alenka Manohin Ivanc, Pravna služba 3. nagrado, dežnik, prejme: Jožica Gorjup, Raskovec 47, 1360 Vrhnika Vsem izžrebancem iskreno čestitamo! 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 23 KITAJSKA REKA Vabimo vas k reševanju nove križanke. Nagrade, ki jih bo prispeval Dars, so: 1. nagrada: set druga pomoč 2. nagrada: set popolna zimska oprema 3. nagrada: dežnik Rešeno križanko nam najkasneje do 15. 12. 2014 pošljite na naslov: DARS d.d., Dunajska 7, 1000 Ljubljana, s pripisom »Za avtocestno šahovnico« ali po faksu na številko: 01 300 99 35. Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): KOBARID, OPATIJA, KIRETA, POTUJEMO, N, SOS, M, P, BAZAR, SAT, SA, AGAMIST, RIPS, NI, ONA, RIBON, ALERGIJA, DI, NE, JODAT, VIC, ANTE, AKACIJA 19.11.2014 7:23:22 Avtoceste Strip Riše: Ciril Horjak © DARS, Horjak 24 141118_AC37 2014 MASTER_6.indd 24 19.11.2014 7:23:24
© Copyright 2024