1. No category

OGLASNA
PRILOGA
Četrtek, 14. maja 2015, št. 92 www.finance.si
Kakovost in
poslovna odličnost
Janez Bernat, direktor TÜV SÜD Sava:
Nisem še slišal, da bi bilo podjetje,
ki je upoštevalo vse standarde
kakovosti oziroma po njih delalo,
v večjih težavah. Upoštevanje
standardiziranega sistema
kakovosti vsekakor omogoča bolj
stabilno in zanesljivo poslovanje.
Danes zvečer bodo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu podelili priznanje RS za poslovno odličnost za leto 2014. Priznanje se podeljuje najboljšim organizacijam, ki so
v slovenskem prostoru dokazale poslovno odličnost tako pri poslovnih
rezultatih kot tudi pri delovanju organizacije kot celote po zgledu in merilih (evropske) nagrade za odličnost
(EFQM Excellence Award – EEA). Letos so finalisti Europlakat v kategoriji
organizacij z 250 in manj zaposlenimi na področju zasebnega sektorja,
Fakulteta za zdravstvo Jesenice v kategoriji organizacij z 250 in manj zaposlenimi na področju javnega sektorja ter Univerzitetni klinični center
Ljubljana v kategoriji organizacij z
več kot 250 zaposlenimi na področju
javnega sektorja. Na slovesnosti bodo poleg podelitve nagrade razglasili tudi dobitnike diplom za uvrstitev
v ožji izbor in dobitnike mednarodno
veljavnih certifikatov sheme EFQM
»Priznani v odličnosti – Recognized
for Excellence«.
ti poslovanja. Ocenjevanje poteka na podlagi metodologije in kriterijev Evropske
fundacije za upravljanje kakovosti (EFQM,
European Foundation for Quality Management), ki ima sedež v Bruslju. Nagrada PRSPO spodbuja doseganje odličnih rezultatov organizacij na vseh področjih delovanja – od poslovnega sektorja do zdravstva,
šolstva, javne uprave in drugje.
»Po modelu odličnosti EFQM je bilo v
Sloveniji doslej ocenjenih že približno sto
organizacij, tako iz zasebnega kot iz javnega
sektorja,« je povedala mag. Dominika Rozoničnik iz Urada RS za meroslovje, kjer so
leta 1996 začeli projekt za podeljevanje priznanja za poslovno odličnost. Cilj nagrade
je po njenih besedah sistematično spodbujanje stalnih izboljšav v poslovanju, inovativnosti in ustvarjalnosti pri zaposlenih, izboljšav v komuniciranju, izboljšav v organizacijski kulturi ter prenosa dobrih praks
med organizacijami. »V zadnjem času je vse
to izrednega pomena, saj so posledice gospodarske krize tudi v Sloveniji pustile veliko vrzel v smislu etike, kulture in integritete ter medčloveških odnosov, kar se kaže tudi v odličnosti poslovanja.«
»Podjetje postane odlično, ko ima vpeljane
pristope, ki uravnotežijo zahteve in pričakovanja različnih deležnikov in zagotavljajo dobre rezultate danes in v prihodnosti.
Uravnoteženje zahtev deležnikov pomeni
zadovoljne odjemalce, lastnike, dobavitelje, posojilodajalce, lokalno in širšo družbo ter zadovoljne in ponosne zaposlene, a
nikoli na račun druge skupine deležnikov.
Izbrani pristopi temeljijo na prilagoditvi
najboljših svetovnih praks lastnemu okolju in lastni organizacijski kulturi. Za oboje pa je potrebno vizionarsko vodenje na temelju karizme, integritete in lastnega zgleda najvišjega menedžmenta,« nam je povedal Vojko Križman, predsednik razsodniške skupine letošnjega izbora podjetij, ki
se potegujejo za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost. Križman je
bil s podjetjem Letrika tudi sam dobitnik
priznanja leta 2000.
Ne gre le za nagrado
V Uradu RS za meroslovje ugotavljajo, da
slovenska podjetja, ki so se doslej dala oceniti po modelu odličnosti EFQM in so prejela nagrado PRSPO, dejansko po tem modelu tudi vsakodnevno živijo. Tudi krizne
dogodke in obdobja laže prebrodijo kot tista, ki teh meril ne jemljejo za svoja. »Odločitev za poslovanje po merilih odličnosti
je odločitev vodstva, ki mora s svojimi dejanji, predvsem pa z vodenjem vzeti model za svojega in po njem tudi voditi podjetje ali javno ustanovo. To nikakor ni projekt enega človeka, največkrat predstavnika vodstva za kakovost, ampak je delo vseh
zaposlenih, vsakega na svojem področju
in ravni. Učinki, ki organizaciji izboljšujejo poslovne rezultate ter jo delajo trdno in
poslovno odlično, se pokažejo šele po nekaj
letih. Torej to ni projekt kratkega obdobja,
projekt, izveden morda le zaradi osvojitve
nagrade odličnosti,« pa pravi Loredana Leon iz Urada RS za meroslovje.
V Sloveniji ocenjenih približno sto
podjetij
Priznanje Republike Slovenije za poslovno Enaka merila, slabši rezultati
odličnost (PRSPO) je najvišje državno pri- »V Sloveniji v okviru sistema PRSPO upoznanje na področju kakovosti in odličnos- rabljamo popolnoma enaka merila ocenje-
Slovenska
podjetja
bodo morala
uvesti še
veliko
izboljšav
v svojem
poslovanju,
saj opazno
zaostajajo za
evropskim
povprečjem.
Opažamo, da se veliko
govori o kakovosti izdelkov,
kakovosti storitev in
procesov, močno pa
pogrešamo povezovanje
termina kakovost z ljudmi.
Četrtek, 14. maja 2015, št. 92 www.finance.si
Danes bo podeljeno priznanje za
poslovno odličnost za leto 2014
V Sloveniji dosegamo nižje
rezultate poslovne odličnosti
predvsem pri merilih, ki
vrednotijo vodenje podjetja
ter odnose z zaposlenimi in
odjemalci
Mateja Čampa, Slovenski institut za
kakovost in meroslovje:
V korak z razmerami na trgu
V EFQM stalno spremljajo globalne gospodarske tokove in svoj model prilagajajo razmeram. Tako so v modelu odličnosti EFQM 2013 poudarili tiste spremembe,
ki so jih morale evropske organizacije oziCilj priznanja RS za poslovno
roma podjetja uvesti, da so se laže odzvale
odličnost je sistematično
na globalno gospodarsko krizo, se v naslednjih letih laže spopadle z novimi izzivi
spodbujanje stalnih izboljšav
ter dvignile svojo konkurenčnost. Pri nov poslovanju, inovativnosti in
vih dimenzijah, ki so vključene v model
ustvarjalnosti pri zaposlenih,
odličnosti EFQM 2013, gre predvsem za
izboljšav v komuniciranju,
hiter, odziven, proaktiven in fleksibilen
izboljšav v organizacijski kulturi način menedžmenta, ki pomeni nasprotje počasnemu, okorelemu in pasivnemu
ter prenosu dobrih praks med
delovanju oziroma neprilagodljivosti ter
organizacijami.
rigidnosti v poslu.
Uporaba modela odličnosti EFQM se v
zadnjih letih pospešeno širi že skoraj na vse
vanja, kot jih uporablja EFQM in več kot 25 celine. Večina organizacij že izvaja anketidrugih nacionalnih nagrad za odličnost po ranje svojih strank, ugotavlja zadovoljstvo
vsej Evropi. Zato so rezultati drugih držav svojih zaposlenih, posodablja procesne
primerljivi, pri tem pa že nekaj let ugota- pristope, strateško načrtovanje in druge
vljamo, da bodo slovenska podjetja mora- prakse ključnih dejavnikov modela. »Torej,
la uvesti še veliko izboljšav v svojem poslo- vprašanje ni, ali to izvajamo, ampak kako
vanju, saj opazno zaostajajo za evropskim dobro izvajamo te metode in kaj lahko še izpovprečjem. To jasno kaže na potrebo po boljšamo v prihodnje. V EFQM napovedujesistematskih ukrepih države na tem podro- jo novo posodobitev modela odličnosti že
čju, na kar naš urad vztrajno opozarja. Te letos. V njej bodo upoštevali to, kar smo se
bi bilo mogoče udejanjiti s sprejetjem ustre- naučili iz zadnje gospodarske krize,« je še
zne državne strategije na področju uvaja- dejala mag. Dominika Rozoničnik iz Urada
nja poslovne odličnosti in z njeno uveljavi- RS za meroslovje. Poudarila je, da je kljub
tvijo na vseh področjih delovanja,« je še po- 19-letni uporabi modela odličnosti v Slovevedala mag. Dominika Rozoničnik in doda- niji tako v gospodarskem kot v javnem sekla, da slovenska podjetja dosegajo nižje re- torju še veliko možnosti za njegovo uveljavizultate predvsem pri merilih, ki vrednotijo tev. »Bolj uveljavljen bi moral biti v državni
voditeljstvo (Leadership) oziroma vodenje upravi, od upravnih enot do lokalne uprater odnose z zaposlenimi in odjemalci. »To ve, od zdravstvenih do socialnih zavodov.
kaže na potrebne spremembe v slogu in na- Naša želja je prodreti tudi na vse ravni izčinu vodenja ter upravljanja človeških vi- obraževanja, od vrtcev do fakultet in razirov pri slovenskih menedžerjih.«
skovalnih institucij.«
Prvič uspe le redkim
""Kot pravi Loredana Leon z Urada RS za meroslovje, se na javni razpis za priznanje RS za poslovno odličnost prijavijo različna podjetja in javne ustanove, največkrat pa se dogaja, da
prvo leto praviloma dobijo izčrpno poročilo o ocenjevanju z ocenami in komentarji o ugotovljenih prednostih in priložnostih za izboljšave. Na podlagi teh ugotovitev nato izboljšajo svoje poslovanje in se čez kakšno leto znova prijavijo ter preverijo, kje so. Spet druge organizacije se samoocenjujejo več let in se šele nato prijavijo, imamo pa tudi takšne, ki se prvič prijavijo in prejmejo priznanje. »Pri slednjih gre za res dobre organizacije, ki že imajo vzpostavljena
temeljna načela odličnosti in po njih živijo ter je to le potrditev njihove vpeljane odličnosti poslovanja,« pravi Loredana Leon.
Prvi so bili Japonci
""Začetki poslovne odličnosti segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je v poslovnem svetu začela krepiti zavest o pomenu kakovosti. Prve korake so naredili na Japonskem,
kjer so leta 1951 podelili prve nagrade za kakovost – tako imenovane Demingove nagrade.
V osemdesetih letih so na podobno pot stopile ZDA, kmalu je sledila še Evropa, kjer je skupaj
stopilo 14 predstavnikov vodilnih evropskih podjetij in podpisalo pismo o nameri o ustanovitvi fundacije EFQM. Rodil se je model odličnosti EFQM. Neodvisno ocenjevanje uspešnosti
poslovanja podjetij in javnih ustanov v Evropi po merilih modela odličnosti EFQM poteka od
leta 1991 v okviru nagrade EFQM za odličnost (EFQM Excellence Award). Po njenem vzoru
deluje več kot 25 nacionalnih in regionalnih nagrad v državah Evropske unije.
Jeseni prihajajo nove
izdaje standardov za
sistem vodenja
Letošnjo jesen bosta izšli
novi različici standarda
za sisteme vodenja kakovosti ISO 9001 in standarda za sisteme ravnanja z
okoljem ISO 14001. Za ISO
9001 bo to že peta izdaja,
za ISO 14001 pa tretja.
Medtem ko so bile spremembe ISO 9001 leta 2008 bolj lepotne, prinaša nova različica precej novosti. »Prva sprememba je popolnoma nova sestava standarda, še pomembneje pa je, da mora organizacija pri svojem delovanju razmišljati ne le o odjemalcih, ampak o vseh zainteresiranih straneh, ki lahko vplivajo na sposobnost organizacije, da dosledno dobavlja izdelke in storitve skladno z dogovorjenimi zahtevami,« pojasnjuje Miloš Seražin s Slovenskega instituta za
kakovost in meroslovje (SIQ).
Poudarek na obvladovanju
tveganj
Prenovljeni oziroma posodobljeni standard 9001 na podlagi obvladovanja tveganj poudarja preventivno delovanje. Medtem ko je tveganja
zdaj veljavna izdaja standarda obravnavala le bežno, bo
nova z obvladovanji tveganj
(in priložnosti) prežeta. »Da
bo organizacija lahko obvladovala tveganja, bo morala
najprej določiti kontekst organizacije. Prepoznati bo morala dejavnike iz notranjega
in zunanjega okolja v zvezi s
svojim poslanstvom in strateškimi usmeritvami, ki lahko vplivajo na rezultate sistema vodenja kakovosti,« pojasnjuje Seražin.
Vodstvo bo bolj zavzeto
Pomemben preskok v razumevanju kakovosti vodenja
je pričakovan tudi pri najvišjem vodstvu v organizacijah.
Medtem ko je sistem vodenja
kakovosti orodje vodstva za
uspešno poslovanje organizacije, nova izdaja standarda
postavlja pred njih še več novih izzivov in zahtev, katerih
izpolnjevanje bo od njih zahtevalo precej večjo zavzetost.
Načrtovanje sistema vodenja kakovosti se pri novi
izdaji začne s tveganji in priložnostmi ter se nadaljuje z
zahtevami, povezanimi s cilji kakovosti in načrtovanjem
njihovega doseganja, ki so
bolj eksplicitne, kot tiste zapisane v zdaj veljavni izdaji.
Poglavje zaokrožujejo zahte-
Spremenjene zahteve standardov za sisteme
vodenja postavljajo pred organizacije različne
izzive; pomenijo jim lahko sladek izziv pri doseganju uspešnega poslovanja ali pa v marsičem
drugačen pristop k presojanju.
""Miloš Seražin, Slovenski institut za kakovost in meroslovje
ve, povezane z načrtovanjem
sprememb. S tem je vsaj delno povezana tudi zahteva, ki
obravnava znanje organizacije in med drugim pričakuje od nje, da bo določila, kako bo pridobila in dostopala
do dodatno potrebnih znanj
ob spremembah.
»Novost nove izdaje standarda je povezana tudi z dokumentacijo, dokumenti in
zapisi, zdaj zajetimi v izrazu
dokumentirane informacije.
Nova izdaja standarda je tudi
dodaten korak k manjšemu
obsegu dokumentacije sistema vodenja kakovosti,« še
pojasnjuje sogovornik.
Novo izdajo standarda
zaključujejo tri poglavja: delovanje (zdaj realizacija proizvoda), ocenjevanje uspešnosti in izboljševanje. Med
zahtevami za delovanje ni
večjih sprememb.
Novosti v ISO 14001
»Tudi tu je sestava standarda povsem nova, so pa določeni pristopi, na primer 'tveganja' pri sistemu ravnanja z
okoljem, že znani. Med no-
vostmi lahko omenimo poglavje, kjer je poudarjeno, da
mora organizacija upoštevati življenjski cikel izdelka oziroma storitve,« še razlaga Miloš Seražin iz SIQ, kjer ponujajo celostne rešitve s področja preskušanja in certificiranja izdelkov, ocenjevanja sistemov vodenja, meroslovja in
izobraževanja.
Spremenjene zahteve standardov za sisteme vodenja
postavljajo pred organizacije
različne izzive; pomenijo jim
lahko sladek izziv pri doseganju uspešnega poslovanja ali
pa v marsičem drugačen pristop k presojanju. »Vsekakor
pa jim lahko da nov zagon,
kar pa se bo pokazalo šele v
praksi po izidu standardov jeseni. Do tedaj pa se lahko na
to le pripravljamo,« pravi Miloš Seražin iz SIQ in dodaja,
da bo ena izmed priložnosti že na strokovnem srečanju
presojevalcev sistemov vodenja s sloganom »Delujmo
preventivno – pripravimo se
na ISO 9001:2015«, ki ga bo
SIQ Izobraževanje organiziral 4. junija.
18 oglasna priloga
www.finance.si
Četrtek, 14. maja 2015, št. 92
anketa
Izkušnje dveh menedžerjev kakovosti
Mag. Mojca Kremsar Janžekovič, svetovalka uprave za kakovost v Elektru Gorenjska, se je s kakovostjo srečala leta 2010, ko so ji v podjetju ponudili novo delovno mes­
to. Leta 2011 se je izobrazila na področju vodenja kakovosti in postala skrbnica sis­
tema vodenja kakovosti. Leta 2012 je opravila certifikacijsko izobraževanje za
menedžerja kakovosti (QSM), ki ga je organiziralo Slovensko združenje za kako­
vost in odličnost. »Izobraževanje za menedžerja kakovosti je zelo intenzivno ter
poteka na visoki profesionalni ravni z uporabo najmodernejših moderatorskih
tehnik in obsežnim kakovostnim gradivom. Izkušnje, ki sem jih pridobila, so zelo
dragocene, saj izhajajo iz praktičnih primerov, ki smo jih morali kot člani timov
reševati skupaj. Naučili smo se pravilnega timskega dela oziroma spoznali vloge v
timu, se seznanili z različnimi tehnikami obravnavanja problemov. Z znanjem, ki sem
ga pridobila, sem vse aktivnosti takrat v podjetju delujočih sistemov povezala v učinko­
vit sistem – integriran sistem vodenja, ki vodi k uresničevanju vizije, strategije in poslanstva ter
omogoča obvladovanje tveganj in dobro poslovno sodelovanje s končnimi odjemalci, zaposle­
nimi, lastniki in okoljem. Za širše razumevanje modela odličnosti kot potrditev že pridobljene­
ga znanja sem v začetku tega leta uspešno opravila mednarodno licencirano usposabljanje za
ocenjevalca po modelu odličnosti EFQM (EFQM Assessor Training – EAT).«
Primož Hafner, direktor laboratorija in vodja kakovosti v podjetju Lotrič Meroslovje: »Človek dobi
ogromno lastnih idej za izboljšave v podjetju,
če ima poleg ozkih strokovnih znanj tudi šir­
ša splošna znanja na drugih področjih. To je
naše vodilo, ko se odločamo za izpopolnje­
vanja, kot je izobraževanje za vodjo kakovo­
sti. V tovrstni obliki je namenjeno ljudem z že
nekaj izkušnjami, nikakor ne začetnikom. Po­
membno je aktivno sodelovanje med slušatelji,
s katerimi smo si izmenjali medsebojne izkušnje,
poglede in prakse. Menim, da je poleg izkušenih preda­
vateljev to glavna dodana vrednost izobraževanja. Po izo­
braževanju še bolj verjamem, da je inoviranje nujno, da je
stalno treba graditi organizacijsko klimo, sodelovati in se
pogovarjati z vsemi deležniki ter z njimi trajno vzdrževa­
ti zaupanje.«
Za višjo kakovost vodenja se
zavzemajo predvsem izvozniki
Slovensko združenje za
kakovost in odličnost (SZKO) je slovenskim menedžerjem doslej podelilo
155 mednarodno priznanih certifikatov za vodjo
(menedžerja) kakovosti.
»Glede na sestavo gospodarstva in nujno vpetost
Slovenije v konkurenčno
mednarodno okolje ocenjujemo, da so pri nas potrebe po dokazljivo mednarodno primerljivem
vodstvenem kadru večje, kot je povprečje v drugih državah v EU,« pravi izvršni direktor SZKO mag.
Aleš Košir.
Za usposabljanje in certificiranje vodij kakovosti se, kot pravi Košir, odločajo predvsem
organizacije, katerih predmet
poslovanja je tesno povezan s
področjem kakovosti. Certificirane vodje kakovosti imajo v večini večjih slovenskih
podjetij, najdemo pa jih tudi
v nekaterih srednjih in malih
podjetjih. »Predvsem velja to
za uspešne izvoznike in industrijo, ki je v stalnem konkurenčnem boju s svetovno
konkurenco. V javnem sektorju pa največ certificiranih
vodij kakovosti deluje na področju zdravstva,« pojasnjuje
sogovornik.
Strokovno znanje in
praktične izkušnje
Usposabljanje in certificiranje
menedžerjev kakovosti SZKO
izvaja od leta 2002. To poteka
v skladu s shemo, mednarodno
harmonizirano pri Evropski organizaciji za kakovost (EOQ), ki
vključuje 27 različnih profilov.
Pri SZKO so se odločili za usposabljanje in certificiranje vodij
(menedžerjev) kakovosti (QM),
saj je v Sloveniji, tako kot v drugih evropskih državah, največ zanimanja prav za ta profil. Skoraj tretjina vseh podelje-
organizacijah. Vodje kakovosti med usposabljanjem – organizirano je v štirih modulih, ki
trajajo po en teden – med drugim usvojijo znanja iz organizacijskih pristopov, standardov
in modelov vodenja, seznanijo se z načini uspešnega vodenja zaposlenih, kakovostnimi
in učinkovitimi procesi pri trženju, razvoju, proizvodnji in
storitvah, pa tudi nabavi in delu z dobavitelji ter logistiki. Seznanijo se z metodami in tehnikami za izvedbo izboljšav ter
njihovimi ekonomskimi vidiki,« Aleš Košir pojasnjuje predmetnik izobraževanja za vodjo kakovosti, kot po leta 2012
temeljito posodobljeni shemi
izo­braževanja imenujejo certifikat. V Sloveniji so prvo usposabljanje po prenovljeni shemi
izvedli lani in ga končali s certificiranjem januarja letos.
Menedžerji kakovosti
z usposabljanjem pridobijo znanje in vpogled v orodja, načela
in metodologije za
celovito reševanje
izzivov in problemov, s
katerimi se srečujejo v
svojih organizacijah.
""Mag. Aleš Košir, izvršni
direktor Slovenskega
združenja za kakovost
in odličnost
Kaj je Evropska organizacija za kakovost
""Evropska organizacija za kakovost (EOQ) s sedežem v Bruslju
je bila ustanovljena leta 1956 kot neprofitna ustanova in danes
združuje 32 nacionalnih organizacij za kakovost. V skladu s svo­
jim poslanstvom skrbi za napredek evropske družbe na podlagi
promocije vrednot kakovosti. Trije glavni nameni EOQ so uspo­
sabljanje in certificiranje osebja, preobrazba organizacij ter omo­
gočanje lažje in hitrejše komunikacije med vsemi zainteresirani­
mi za kakovost. Po harmonizirani shemi, v katero je vključenih
že 27 različnih profilov, je bilo doslej certificiranih več kot 60 ti­
soč oseb.
nih certifikatov v Evropi oziroma več kot 24 tisoč gre prav menedžerjem kakovosti.
»Usposabljanje QM je namenjeno koordinatorjem dejavnosti, povezanih s pojmi
kakovosti, ki so odgovorni za
vzpostavitev in vzdrževanje
sistema kakovosti v korporacijah, podjetjih v gospodarstvu
in ustanovah v javnem sektor-
ju. To je najbolj obsežno usposabljanje s področja vodenja
podjetij po načelih kakovosti, saj kandidati pridobijo celovito strokovno znanje in se
seznanijo s praktičnimi izkušnjami. Tako se usposobijo za
uspešno operativno obravnavanje problematike kakovosti
v svojih organizacijah,« pojasnjuje sogovornik.
""Po harmonizirani shemi za kakovost EOQ usposabljajo in cer­
tificirajo v 17 evropskih državah, kjer so nacionalne organizaci­
je za kakovost pridobile ustrezno akreditacijo za opravljanje te
dejavnosti. Certificirani menedžerji sistemov kakovosti pridobi­
jo nacionalni in evropski certifikat, ki sta enako veljavna v vseh
evropskih državah. Certifikat potrjuje ustreznost kompetent­
nosti za vzpostavljanje, uvajanje in vzdrževanje sistemov kako­
vosti v proizvodnih in storitvenih organizacijah.
Kako voditi zaposlene
Usposabljanju sledi certificiran
preizkus znanja v skladu z mednarodnim standardom za certificiranje osebja (ISO 17024) in
predpisano vsebino ter postopki EOQ. Postopek certifikacije
je zaradi zahtev po preglednosti, nediskriminaciji in preprečitvi možnosti konflikta interesov popolnoma ločen od proce-
sa izobraževanja. Postopek organizacija EOQ tudi stalno presoja, kar omogoča, da so certifikati, pridobljeni v Sloveniji,
mednarodno priznani.
»Menedžerji kakovosti z
usposabljanjem pridobijo znanje in vpogled v orodja, načela
in metodologije za celovito reševanje izzivov in problemov,
s katerimi se srečujejo v svojih
Potrebno je redno
obnavljanje znanja
Ciljna skupina usposabljanja in
certificiranja za menedžerje sistemov kakovosti so svetovalci
ali pomočniki direktorjev, predsednikov uprav, strokovni sodelavci v podjetjih, ustanovah, inštitutih, uradih, vodje organizacijskih enot in vsi drugi, ki skrbijo za izgradnjo, razvoj in vodenje sistemov kakovosti. Zahteve za pristop k certificiranju so
dokazilo o končani ustrezni stopnji izobrazbe (najmanj VI. stopnja), v primeru nižje stopnje izobrazbe pa mora kandidat dokazati najmanj triletno delo na
področju kakovosti. Kandidat
mora pri prijavi na izpit predložiti tudi dokazilo o delovnih izkušnjah (minimalno pet let) ter
dokazilo o usposabljanju s področja certificiranja.
Veljavnost pridobljenega
certifikata je tri leta. Po tem
obdobju mora nosilec znova
dokazati aktivno delovanje na
področju, na katero se nanaša
certifikat.
www.finance.si
Četrtek, 14. maja 2015, št. 92
Kakovost in poslovna odličnost 19
Izobraževanje in kakovost
sta pot v prihodnost
Kakovosti dandanes ne razumemo več le kot skladnost z zahtevami, ampak kot odlično delovanje,
ki povečuje zadovoljstvo
partnerjev, kupcev oziroma strank. Prizadevanje
za kakovost je zato usmerjeno k vsestranski odličnosti, k odnosom in kulturi, kjer od vsakega – tudi
od sebe – pričakujemo in
zahtevamo najboljše.
Zato ni naključje, da je eno temeljnih načel kakovosti in odličnosti razvoj in vključevanje zaposlenih, saj se organizacije na
dinamiko družbenih okolij odzivajo prav s povečanjem lastne
prilagodljivosti, ki jo dosegajo le
s celostnim razvijanjem sodelavcev. Samo ustrezno usposobljeni, motivirani in ustvarjalni
zaposleni znajo prepoznati izzive iz okolja in jih preoblikovati
v tržno uspešne izdelke in storitve. Sposobnosti in veščine zaposlenih so torej glavno gonilo,
ki prinaša organizacijam dolgoročno uspešnost.
Racionalizacija
izobraževanja
Realnost na trgu se zdi prav
nasprotna. Globalizacija, tehnološki razvoj, nove oblike in-
nje, treba temu primerno razvijati tudi ljudi.
Morda je prav kriza priložnost, da se zavemo, da je potreba po znanju vse bolj izražena v vseh poslovnih okoljih, da
kompetentnost ni dana za vedno, temveč jo moramo stalno
izpopolnjevati in izboljševati.
In da se vsakemu od nas lahko
že jutri zgodi, da bo odvisen
zgolj od svojega znanja, izkušenj, sposobnosti.
Opažamo, da se veliko
govori o kakovosti
izdelkov, kakovosti
storitev in procesov,
močno pa pogrešamo
povezovanje termina
kakovost z ljudmi.
""Mateja Čampa,
Slovenski institut za
kakovost in meroslovje
formiranosti povzročajo velike spremembe v načinu življenja ljudi in organizacij. Posledično organizacije postavljajo ukrepe za racionalizacijo poslovanja, kar je z vidika in cilja učinkovitega poslovanja vedno dobro. Vendar pa izkušnje kažejo,
da hitro sprejmejo tudi odločitev za zniževanje stroškov, povezanih z izobraževanjem ljudi. Niti ne postopoma, temveč
skoraj čez noč in korenito. In potem seveda nikakor ni več mogoče slediti ideji, da je za uspešno prilagajanje spremembam,
ki pomeni drugačno poslova-
Ekipa, ki razume trg
""V SIQ Izobraževanju intenzivno razvijajo in dopolnjujejo progra­
me z vodilom, da mora vsak udeleženec pridobiti koristi tako zase
osebno kot tudi za podjetje. Izkušnje kažejo, da je takšna kombina­
cija koristi tista prava, saj jim vsako leto zaupa več kot 3.500 udele­
žencev.
""SIQ Izobraževanje ni zgolj izobraževalni center, ki zadovoljuje
potrebe udeležencev po določeni vsebini. »Predvsem smo ekipa
izredno motiviranih in pozitivnih ljudi, ki razumemo trg, procese
izobraževanja in znamo poiskati rešitve za uspešnejše delovanje
podjetij,« poudarja Mateja Čampa iz SIQ in dodaja, da bodo organi­
zacije, ki razumejo, da sta nenehno pridobivanje in utrjevanje zna­
nja konkurenčna prednost, da je izobraževanje naložba, in ne stro­
šek, uspešno delovale tudi dolgoročno. Vedo, da je izobraževanje
pot v prihodnost.
Institucija za kakovost
»Verjamemo, da so vodilni ljudje v organizacijah tisti, ki imajo moč in odgovornost razvijati
ljudi in organizacijo,« poudarjajo na Slovenskem institutu za
kakovost in meroslovje (SIQ).
Na trgu obstaja več oblik »menedžerskih« orodij, s katerimi
vodje lahko udejanjajo svojo vizijo, poslovno strategijo in dosegajo postavljene cilje. V praksi pa je eno od najuporabnejših orodij sistem vodenja kakovosti ISO 9001. Kot potrditev tega kaže tudi dejstvo, da si večina organizacij, ki pridobijo nagrado za poslovno odličnost, kot
temelj postavi ISO 9001.
V SIQ Izobraževanju že več
kot 20 let organizacijam pomagajo razvijati ljudi. »Opažamo,
da se veliko govori o kakovosti
izdelkov, kakovosti storitev in
procesov, močno pa pogrešamo povezovanje termina kakovost z ljudmi. Pa tukaj nimamo v mislih že preživete oblike 'dobro opravljenega dela ali
dobrega delavca', temveč predvsem zadovoljstvo posameznika, ko razvija, gradi in išče nove možnosti,« poudarja Mateja
Čampa iz SIQ.
Dinamični in povezovalni
Prepričani so, da kakovost v izobraževanju pomeni vzgajanje ljudi, tako strokovno kot tudi osebnostno. Večinoma organizacije namenjajo čas in denar
zgolj strokovnemu usposabljanju. Vendar to ni celostna rešitev, to ni tisto, kar organizacije v
resnici potrebujejo. Potrebujejo ljudi, ki so osebnostno razviti in imajo strokovno znanje. Šele takrat lahko rečejo, da je proces izobraževanja kakovosten.
Na poti k odličnosti so na
SIQ zavezani vedno novim izzivom in stalnim izboljšavam. V
sodelovanju s predavatelji vpeljujejo nove aktivne metode dela, ki so dinamične, povezovalne in sodobne. Ponujajo različne oblike intenzivnih usposabljanj zaključenih skupin v podjetjih ali odprtih delavnic za
udeležence različnih podjetij.
SIQ - vaš partner pri certificiranju in izobraževanju
ISO 9001
Znanje
ISO 14001
EMAS
Partnerski odnos
Celovite rešitve
Nepristranskost
Neodvisnost
Strokovnost
ISO 50001
BS OHSAS 18001
ISO/IEC 27001
ISO 13485
ISO/TS 16949
ISO 22000
HACCP
IFS
BRC
Urejeno, pregledno in zanesljivo vodeno poslovanje povečuje
poslovno učinkovitost.
FSC
KzP
Z uveljavljenimi strokovnjaki in predavatelji prenašamo
znanje, izkušnje in dobre prakse za nenehno izboljševanje
sistemov vodenja in razvijanje odličnosti.
Pridružite se nam in skupaj bomo poiskali celovite rešitve za
vaš uspešnejši nastop na želenih trgih.
Z VA M I V E Č KOT 50 L E T
NVO
SA8000
SIQ , Izobraževanje
T: 01 5609 720
E: seminarji@siq.si
SIQ , Ocenjevanje sistemov vodenja
T: 01 4778 162
E: urejenost@siq.si
GRI
IQNet SR - 10
20 oglasna priloga
Sandi Boršo,
direktor
prodaje in
trženja v
SAOP:
Pri prodaji in
nabavi je že skoraj nujno
imeti ažurne bonitetne
podatke o poslovanju
partnerjev takoj na voljo,
že znotraj poslovnega
informacijskega sistema.
www.finance.si
Četrtek, 14. maja 2015, št. 92
Domen Ocepek,
vodja razvoja
programske
opreme v
Kopi:
Pomembno je,
da informacijska podpora
sledi celotnemu procesu
od naročila izdelka,
nabave materiala, razvoja,
testiranja do prodaje in
vzdrževanja.
Tomaž Dular,
poslovni
svetovalec v
podjetju MIT
inženiring:
Največji pomen se
navadno določi pravočasnosti
dobav in kakovosti, saj ob
predpostavki najboljših ocen
omogočata pravočasno in
kakovostno proizvodnjo
izdelkov.
Tomaž Perne,
vodja
IT-oddelka
v Genisu:
Sistem
obvladovanja tveganj in
stalnih izboljšav gotovo
prinaša v organizacijo
stabilno rast in zagotavlja
odličnost.
Obvladovanje kakovosti z IT
Obvladovanje kakovo­
sti v vseh procesih znot­
raj organizacije zagotav­
lja visoko stopnjo obvla­
dovanja izdelkov in stori­
tev ter s pravim metodolo­
škim pristopom pripomo­
re k dvigu poslovne kultu­
re vseh zaposlenih.
Vendar tudi na področju vodenja kakovosti brez IT ne gre
več. Da pa sploh lahko govorimo o obvladovanju kakovosti
produktov in procesov v nekem
podjetju, je še pred njihovo informatizacijo treba poskrbeti
za nekaj temeljnih dejavnikov.
»To so gotovo popolna zavezanost in spodbuda vodstva za doseganje odličnosti, osredotočenost na odjemalce in izpolnjevanje njihovih zahtev. Poleg tega morajo biti uvedeni procesi
nenehnega izboljševanja, kar
je tudi gonilo razvoja, in stalen
realen nadzor nad procesi,« je
razložil Tomaž Perne, vodja IT­oddelka v Genisu. Vse aktivnosti in procesi nadzora pa morajo nenehno slediti strategiji organizacije, ki se prav tako prilagaja trenutnim razmeram na trgu. Novejše smernice standardov za obvladovanje kakovosti
močno spodbujajo stalno ocenjevanje tveganja na vseh rav-
neh poslovanja. Tveganja je treba upoštevati tako v zgodnjih
fazah priprav vseh projektov
(finančnih, informacijskih, razvojnih, prodajnih …) kot tudi
pozneje pri izvajanju posameznih faz projekta. »Za informacijske projekte je na primer še
posebej pomembno, da se upošteva in izvaja varovanje informacij in podatkov v času priprave, razvoja in poznejše uporabe
izdelka ali storitve. Sistem obvladovanja tveganj in stalnih izboljšav gotovo prinaša v organizacijo stabilno rast in zagotavlja
odličnost,« je še povedal Perne.
Od procesov do izdelkov
Za obvladovanje kakovosti na
ravni podjetja je nujno spremljanje korektivnih in preventivnih ukrepov tako na področju upravljanja kot tudi produkcije. Kot pravi Perne, je treba
vse analize ter kratko- in dolgoročne ukrepe za odpravo nedoslednosti realno oceniti in poskrbeti za racionalno uvedbo v
procese. Pri obvladovanju kakovosti poslovnih procesov je
tako treba zagotoviti ustrezno
dokumentiranje vseh procesov
znotraj obvladovanja kakovosti, pri čemer so postali dokumentni sistemi z vdelanimi procesi upravljanja kakovosti že ta-
Kakovost v najbolj odličnem podjetju
""V Odelu Slovenija zagotavljajo kakovost na različnih področjih, tako v proizvodnji, logistiki, nabavi, vzdrževanju, tehnologiji kot tudi pri upravljanju kadrov. So nosilci certifikatov s standardi, ki so specifični za avtomobilsko industrijo, in standardov za druge segmente, in sicer ISO TS 16949:2009 (Vodenje in zagotavljanje kakovosti v avtomobilski industriji), ISO 9001:2008 (Sistemi vodenja kakovosti), ISO 14001:2004 (Sistem ravnanja z okoljem), ISO
50001:2011 (Sistem upravljanja z energijo). Kot pravijo, so za informatiziranje upravljanja kakovosti pomembni standardizirani postopki v vseh fazah procesa in usmerjenost podjetja v nenehne izboljšave tako procesov kot izdelkov. Za upravljanje kakovosti uporabljajo obsežen informacijski sistem, s katerim zajemajo glavne
vplive na zagotavljanje kakovosti in s katerim merijo zanesljivost
procesa in produkta ter s tem povezane kazalnike. Za določene
specifične procese pa uporabljajo tudi manj obsežne preprostejše
informacijske rešitve. Glede informatizacije vodenja kakovosti menijo, da na trgu že obstaja precej zelo dodelanih informacijskih rešitev za upravljanje kakovosti, zato je bolj smiselno izbrati rešitev, ki
že upošteva specifike mednarodnih standardov in nato pozneje, v
skladu s potrebami, postopoma dodajati svoje specifike.
ko rekoč nepogrešljivi. To organizaciji omogoča, da izvaja svojo dejavnost neodvisno od trenutno uporabljenih virov, ki so
gotovo eden primarnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost
organizacije.
Kakovost tudi pri
reševanju reklamacij
»Pomembno je, da informacijska podpora sledi celotnemu
procesu od naročila izdelka,
nabave materiala, razvoja, testiranja do prodaje in vzdrževanja,« je dejal Domen Ocepek, vodja razvoja programske opreme v Kopi. Sam proces izdelave, ki je informacijsko podprt in sledljiv tako z vidika porabe materialov in pripadajoče dokumentacije ter
spremljanja izdelave z zajemi
in analiziranjem različnih parametrov, ki nastopajo v procesu, omogoča, da do končne-
ga nadzora pridejo dobri izdelki. »Končni nadzor poskrbi, da
ujame še vse tiste redke primere, ki ne ustrezajo zahtevam. S
tem je zagotovljeno, da kupci
dobivajo kakovostne izdelke
in je reklamacij minimalno,«
je pojasnil Ocepek.
Ker pa se kljub temu lahko
zgodi, da do kupca pride neustrezen izdelek, je izjemno pomemben tudi vidik kakovosti
pri reševanju reklamacij. Če že
pride do tega, je pomembno,
da kupec tudi pri reševanju reklamacije prepozna kakovost
in ne izgubi zaupanja v izdelke. Kot je še povedal Ocepek,
je z vidika informacijske rešitve pomembno, da lahko vselej
zagotavlja kazalnike kakovosti, ki jih podjetje spremlja ter
na podlagi katerih se lahko izvajajo optimizacija in izboljšave procesa.
Kaj pa poslovni partnerji?
Na zagotavljanje kakovosti zanesljivo vplivajo tudi poslovni
partnerji na prodajni in še bolj
na nabavni strani. »Pri prodaji
in nabavi je koristno ali že skoraj nujno imeti ažurne bonitetne podatke o poslovanju partnerjev takoj na voljo, že znotraj poslovnega informacijskega sistema, sicer podjetje prev-
zema tveganja, ki lahko vodijo
do poslovne škode,« je povedal Sandi Boršo, direktor prodaje in trženja v SAOP. Z uporabo vgrajenih bonitetnih informacij podjetja laže obvladujejo tveganja pri prodaji, kar zagotavlja obvladovanje kakovosti z vidika prihodkov in likvidnosti ter pri nabavi za izbiro poslovno stabilnih dobaviteljev.
Poleg bonitetnih ocen je
eden najučinkovitejših pristopov ocenjevanja dobaviteljev
poslovni model just-in-time, s
katerim se predvsem minimizirajo zaloge. Ob tem se spremljajo tudi zahteve, kot so pravočasnost dobav, kakovost, količinska točnost dobav, obrat
zalog in dobaviteljev certifikat
vodenja sistema kakovosti. »Dejansko vsa merila niso enako
pomembna. Največji pomen se
navadno določi pravočasnosti
dobav in kakovosti, saj ob predpostavki najboljših ocen omogočata proizvodnji pravočasno in kakovostno izdelavo izdelkov,« je dejal Tomaž Dular,
poslovni svetovalec v podjetju MIT inženiring. Podjetje na
podlagi ocenjevalnega modela vzpostavi transparentne kazalnike, s katerimi selekcionira dobavitelje po svojih standardih kakovosti.
www.finance.si
Četrtek, 14. maja 2015, št. 92
Kakovost in poslovna odličnost 21
Certificiran sistem kakovosti
vodi k poslovni odličnosti
S standardi vodenja kako­
vosti izpolnjujemo zahte­
ve in pričakovanja kup­
cev, lastnikov, zaposlenih
in dobaviteljev ter omogo­
čamo njegovo dolgoroč­
no uspešnost. Z upošteva­
njem teh standardov hkra­
ti zmanjšujemo tveganja,
povezana s poslovanjem
podjetja.
»Veliko se govori o kakovosti,
a kaj sploh je kakovost?« na začetku najinega pogovora vpraša Janez Bernat, direktor TÜV
SÜD Sava, nemške podružnice
globalnega podjetja za certificiranje in nadzor kakovosti. »Kakovost je precej neoprijemljiva količina, večkrat tehnično
težko izmerljiva,« odgovarja.
»Resda obstaja mednarodno
uveljavljena standardna definicija, ki pravi, da o kakovosti
lahko govoriš, ko deluješ skladno s postavljenimi zahtevami
standarda, ki ga določa Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO). Standarde pravzaprav narekuje trg. Standardi kakovosti namreč pomenijo
predvsem to, da podjetje deluje v skladu s pričakovanji kupca oziroma trga, oziroma tako,
da zadovolji vse sodelujoče pri
proizvodnji izdelka ali storitvi
– od dobaviteljev do lastnikov,
zaposlenih in kupcev.
Za podjetnika kakovost
pomeni manj napak
Po drugi strani pa kakovost
vsak človek občuti drugače, zato se njene absolutne definicije niti ne da postaviti. Za podjetnika pa kakovost pomeni manj
napak pri proizvodnem procesu oziroma manj jalovega dela. Torej nižji stroški in večje
možnosti za uspeh na trgu. In
posledično dolgoročni obstoj
na njem. »Nisem še slišal, da
bi bilo podjetje, ki je upoštevalo vse standarde kakovosti oziroma po njih delalo, v večjih težavah. Upoštevanje standardiziranega sistema kakovosti vsekakor omogoča stabilnejše in
zanesljivejše poslovanje,« poskuša sogovornik z več zornih
kotov osvetliti, kaj vse lahko razumemo kot kakovost.
Kriza vodstvene
kakovosti?
V TÜV SÜD Sava svoje delovne naloge certificiranja oziroma potrjevanja in nadzora kakovosti delijo na dve področji –
na certificiranje sistemov vodenja in na tehnični nadzor v industriji. Pri prvem se ukvarjajo s certificiranjem sistemov vodenja, osnova za to pa je splošni standard ISO 9001. Bernat
pove, da je kriza, ko podjetja
klestijo stroške, povzročila, da
je zanimanje za tovrstno certificiranje malo upadlo, predvsem
zaradi nezmožnosti merjenja
rezultatov kakovosti vodenja
v krajšem časovnem obdobju.
Standard vsebuje vrsto pomembnih znanj oziroma meril,
ki podjetju dolgoročno omogočajo uspešnost poslovanja.
V njem so zajeti tako vodenje,
odgovornost, delo z zaposlenimi, izboljševanje in optimizacija delovnih procesov, postavljanje ciljev in njihovo doseganje.
Ponudijo tudi usmeritve, kaj
narediti, če cilji niso doseženi.
Letos bo izšla nova verzija standarda ISO 9001:2015, ki opredeljuje tudi upravljanje tveganj,
poudarek bo na prepoznavanju tveganj in metodah za njihovo obvladovanje in preprečevanje. »Morda najpogostejša
težava pri marsikaterem podjetju pa je, da nima jasno določeno, kakšen cilj bi želelo doseči.
Cilj sicer mora biti tudi merljiv.
Merljivost oziroma primerlji-
Slovenske
strokovnjake
najemajo tudi tuje
podružnice TÜV SÜD
""Nemško podjetje za certificiranje in nadzor kakovosti
TÜV SÜD ima po svetu okoli 22 tisoč zaposlenih, letno
pa ustvari okoli 2,5 milijarde evrov prihodkov. Slovenski TÜV SÜD Sava ima pisarni
v Ljubljani in Mariboru, njihovih 22 strokovnjakov je tudi
dober »izvozni artikel«, saj jih
za posamezne projekte redno
»posojajo« tujim podružnicam TÜV SÜD, kjer ustvarijo
čez 15 odstotkov prihodkov
slovenskega podjetja.
Nisem še slišal, da bi bilo podjetje, ki je upošte­
valo vse standarde kakovosti oziroma po njih
delalo, v večjih težavah. Upoštevanje standardi­
ziranega sistema kakovosti vsekakor omogoča
stabilnejše in zanesljivejše poslovanje.
""Janez Bernat, direktor TÜV SÜD Sava
vost nam pove, koliko smo ali
nismo dobri,« še pojasnjuje direktor podjetja za nadzor kakovosti TÜV SÜD Sava.
Certifikat kakovosti
prinaša prednosti na trgu
Sogovornik dodaja, da je pri
dobro postavljenem sistemu
vodenja po vseh preverjenih
merilih oziroma standardih
vodenja manj stroškov pri proizvodnji izdelka podjetja. To pa
se dolgoročno zagotovo pozna.
»Res pa je, da vsako podjetje, ki
ima vzpostavljen uspešen in
učinkovit sistem vodenja, ni-
ma certifikata. Če organizaciji
certifikat ne prinaša prednosti na trgu, potem ni potrebe po
certificiranju sistema,« še poudarja Bernat in hkrati pove, da
99 odstotkom organizacij certifikat, ki je uradno potrdilo
oziroma obvestilo kupcem, da
nekdo upošteva uveljavljene in
predvsem preverjene standarde kakovosti, na trgu prinaša
prednost.
Nimaš certifikata?
Hvala in na svidenje!
Dejstvo je, razlaga sogovornik, da, zlasti pri industrijskih
Zagotavljanje varstva podatkov je vse bolj pomembno
Zaradi čedalje večje pove­
zanosti informacijskih sis­
temov in pretoka podatkov
med organizacijami je zago­
tavljanje ustreznega varstva
podatkov vse bolj pomembno
področje. Organizacije ga mo­
rajo ustrezno urediti, uskla­
diti z zakonodajo, zahtevami
nadzornih organov in lastnih
zahtev glede obdelave in
hrambe podatkov.
Vsaka organizacija, ki se zaveda, da je varnost podatkov nuja, lahko to najučinkoviteje stori v obliki varnostne politike oziroma dokumentirane vrste pravil, ki jih morajo upoštevati vsi,
ki dostopajo do njenih podatkov.
Primer dobre prakse je varno-
stna politika, ki jo morajo sprejeti telekomunikacijski operaterji
zaradi zahtev zakona o elektronskih komunikacijah, organizacije, ki hranijo dokumentarno gradivo v elektronski obliki zaradi
zahtev zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, trgovci zaradi
PCI-DSS ter izvajalci zdravstvenih storitev. Pravila obstajajo zato, da organizacije bolje delujejo,
so bolj varne, pa tudi da zaposleni vedo, kako ravnati, da ob napakah, nesrečah ali zlorabah pride do najmanjše možne škode.
Izboljšave sistema
varovanja informacij
Standard ISO/IEC 27001 določa
zahteve za vzpostavitev, izvaja-
nje, vzdrževanje in nenehno izboljševanje sistema upravljanja
varovanja informacij (SUVI).
Temelji na treh predpostavkah
varovanja informacij, na zaupnosti, ko se zagotavlja dostop
do informacij le pooblaščenim
osebam, na celovitosti, ko gre
za varovanje točnosti informacij s preprečevanjem nepooblaščenih sprememb. V segmentu
razpoložljivosti pa gre za zagotavljanje dostopa pooblaščenih
oseb do informacij takrat, ko jih
potrebujejo.
SUVI pokriva vse zahteve
varovanja informacij, kar se
zagotavlja z dokumentacijskimi, operativnimi in tehničnimi ukrepi. Z dokumentacijo
varnostnih politik in oceno var-
Sistem upravljanja
varovanja informacij
pokriva vse zahteve
varovanja informacij,
kar se zagotavlja z
dokumentacijskimi,
operativnimi in tehnič­
nimi ukrepi.
""Miha Ozimek, Slovenski
institut za kakovost in
meroslovje
nostnih tveganj zagotavlja skladnost z zakonodajnimi določili glede varovanja podatkov ter
zahtevami organizacij po celostni zaščiti vseh informacijskih sistemov in podatkov.
Tveganje je manjše
Vpeljava SUVI prinaša organizaciji številne koristi: skladnost z zakonodajo s področja
varovanja podatkov, zmanjšanje tveganja ter ustrezno zavarovanje osebnih podatkov, poslovne skrivnosti, tajnih podatkov ter dokumentarnega in arhivskega gradiva, kot to opredeljujejo nadzorni organi – Informacijski pooblaščenec RS,
Arhiv RS, Inšpektorat za notranje zadeve RS in drugi. Gre tudi
za zmanjšanje števila in posledic incidentov na področju varovanja informacij, ustrezno
dokumentiranost varnostnih
politik, postopkov in navodil,
učinkovitejše izvajanje procesov in boljšo kakovost poslovanja, zanesljivost in ugled pri
partnerjih in strankah ter posledično konkurenčno prednost. In ne nazadnje za izpolnjevanje pogojev za certifikacijo po standardu ISO/IEC 27001.
Več poudarka novim
tehnologijam
»Vzpostavitev SUVI se izvaja tako, da lahko organizacija uporabi zdajšnjo dokumentacijo in
postopke na področju varovanja podatkov – na primer pra-
vilnik o varstvu osebnih podatkov – in vključi SUVI v sistem
vodenja kakovosti, sistem ravnanja z okoljem ali sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu.
Ob tem se dopolnijo dokumenti in postopki, ki veljajo za vse
sisteme vodenja oziroma poslovnik sistemov vodenja, izvedba notranje presoje in zapisnik vodstvenega pregleda,«
razlaga Miha Ozimek s Slovenskega instituta za kakovost in
meroslovje (SIQ).
Leta 2013 je bil izdan nov
standard ISO/IEC 27001, ki daje večji poudarek novim tehnologijam. »Spremembe na tem
področju so predvsem v mobilnosti uporabnikov, uporabi storitev računalništva v ob-
laku ter elektronski obdelavi
in hrambi podatkov. Tudi drugi sistemi vodenja v prenovljenih standardih, ki bodo izdani
v tem in prihodnjih letih, bodo
sledili zgradbi ISO/IEC 27001.
Najbolj je to razvidno pri uporabi mehanizma ocene tveganja, ki bo organizacijam omogočil, da se začnejo sistematično ukvarjati z zmanjševanjem
tveganj, ki lahko povzročijo te-
žave pri samem poslovanju. S
tem se bodo sistemi vodenja še
bolj pridružili samemu poslovanju organizacij in omogočili, da se poslovanje izboljšuje
tudi z vidika upravljanja poslovnih procesov, ocenjevanja
vseh poslovnih in organizacijskih tveganj ter ustreznega varovanja vseh sredstev organizacije. Tudi tistih najpomembnejših – podatkov.«
Kakovost in poslovna odličnost
je oglasna priloga časnika Finance
Urednik priloge:
Branko Žnidaršič
Tel.: (01) 30 91 526
E-pošta: branko.znidarsic@finance.si
Trženje:
Janez Hudej
Tel.: (01) 30 91 469
E-posta: janez.hudej@finance.si
Avtor prispevkov:
Vlado Kadunec
E-pošta: vlado.kadunec@finance.si
Prelom in lektoriranje : Finance
Urednik oglasnega uredništva:
Branko Žnidaršič
oziroma panožnih poslovnih
stikih, certifikat odpira vrata.
»Potrdilo oziroma certifikat,
da delaš po standardih, ki jih
postavlja ISO ali pa panožno
združenje, je pogosto pogoj, da
kupec dobavitelja sploh upošteva kot prihodnjega partnerja.
Zlasti v avtomobilski, letalski,
farmacevtski pa tudi številnih
drugih industrijskih panogah
je certifikat vstopni pogoj na
pogajanja o poslu.
Certifikat kakovosti se sicer obnavlja vsaka tri leta,
vmes pa podeljevalci certifikata v podjetjih vsako leto opravijo nadzor. »Še enkrat poudarjam marsikdaj napačno
razumljene naloge, ki so v naši pristojnosti. Standarde kakovosti postavlja mednarodna organizacija ISO, svetovalne družbe zainteresiranim
podjetjem pomagajo vzpostaviti primerne sisteme kakovosti, mi pa preverimo in
potrdimo – certificiramo, da
podjetje deluje po uveljavljenih standardih,« pove Janez
Bernat.
V TÜV SÜD Sava zainteresiranim podjetjem prek različnih programov usposabljanja omogočajo tudi informiranje o zahtevah standardov in
jim predstavijo primere dobrih praks. Navadno organizacije pri tem ugotovijo, še poudari Bernat, da bodo s certifikatom kakovosti lažje delovale na trgu oziroma jih bodo kupci obravnavali kot resne partnerje.