1. No category

NISEM LE
SODELOVAL,
MARVEČ
PRIJATELJUJEM
S PORABSKIMI
SLOVENCI
STR. 4
Obraze je
najbole žmetno
šivati
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter,
STR. 5
18.
junija
2015

Leto
XXV,
št.
25
Slovenski zunanji minister obiskal Budimpešto
12. junija se je na uradnem
obisku v Budimpešti mudil
minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Karl
Erjavec. Na začetku svojega
programa se je sestal s predsednikom madžarskega Parlamenta Lászlóm Kövérjem,
sestanka - kjer je bilo največ
govora o obeh narodnostnih
skupnostih - pa se je udeležila
tudi slovenska zagovornica v
parlamentu Erika Köleš Kiss.
Nato je visoki gost s svojim
madžarskim partnerjem, ministrom za zunanje zadeve
in trgovino Pétrom Szijjártóm nagovoril zbrane udeležence poslovnega foruma,
na katerem je sodelovala tudi
slovenska gospodarska delegacija iz sektorja transporta in
logistike ter turizma.
Po plenarni seji na madžarskem Ministrstvu za zunanje
zadeve in trgovino je Péter
Szijjártó izpostavil, da je za
madžarski izvoz v vzhodne države izjemnega pomena Luka
Koper. Poudaril je, da je potrebno posodobiti železniško povezavo od ukrajinsko-madžarske
meje do slovenske obale, pri čemer so odsek na Madžarskem
že elektrificirali. Povezali naj
bi avtocestno omrežje obeh držav s hitro cesto M70, v prihajajočih petih letih pa nameravajo vlagati v izgradnjo šestih
čezmejnih cestnih povezav v
podporo obmejnim podjetjem.
Pomemben del pogovorov je
bila energetika, tako Szijjártó,
dobrodošlo bi bilo povezati
Minister Karl Erjavec z gostiteljem Pétrom Szijjártóm
Minister Karl Erjavec v spremstvu veleposlanice Ksenije Škrilec
električno omrežje in plinovode obeh sosednjih držav.
Minister Karl Erjavec je dodal, da političnih odnosov ne
bremeni nobeno odprto vprašanje, kar pa se tiče gospodarskega sodelovanja, obstajajo
velike rezerve, ki bi jih lahko
izkoristili tudi z razvojem logistike in transporta. Modernizacija železniškega odseka
Pragersko-Hodoš bo še letos
zaključena, povezava plinovodov - in tako dostop do Italije
- pa naj bi bila uresničena do
leta 2020. Lansko leto je Slovenijo sicer obiskalo za 15 odstotkov več madžarskih turistov, je
spomnil slovenski minister, sodelovanje na področju kulture,
izobraževanja in znanosti pa
je na visoki ravni.
Minister se je sestal tudi s predstavniki Slovencev na Madžarskem, ki so mu spregovorili
o pozitivnih spremembah v
zadnjih letih ter izpostavili prizadevanja na gospodarskem
področju in trud za pridobitev
mladih za slovenstvo.
Uradni obisk Karla Erjavca
se je na povabilo veleposlanice RS v Budimpešti mag.
Ksenije Škrilec zaključil na
budimskem gradu, kjer so priredili tradicionalni sprejem ob
Dnevu državnosti. Slovenski
minister za zunanje zadeve
je ob prazniku nagovoril prisotne, večer pa se je končal z
gastronomsko in turistično
predstavitvijo Slovenije, ki jo
je pripravila agencija za spodbujanje razvoja SPIRIT.
-dm-
2
Že eno leto dela v madžarskom parlamenti odbor za narodnosti
BITI ZAGOVORNIK SKUPNOSTI POMENI, KA ČLOVEK MORA BATRIVEN BITI
Od 6. juniuša 2014 – zdaj nej
dugo je bilau eno leto – majo narodnostni zagovorniki svoj odbor
(bizottság) v madžarskom parlamenti. Slovenska zagogovornica
je po volitvaj gratala leranca
slovenskoga gezika Erika Köleš
Kiss. V odbori razpravlajo o vsej tistij zakonaj, o steraj oni sami ščejo
razpravlati. Zvün toga pa majo
različne teme, stere zavolo toga,
ka se tičejo vsej narodnosti na Vogrskom, majo na dnevnom redi.
Na začetki njim nej léko bilau,
ka so nej znali, kak naj začnejo z
delom, ka pomeni zagovorniška
institucija.
»6. majuša je bilau eno leto, ka
smo prisegali v parlamenti«,
pravi Kölešova. »Na začetki smo
tak bili, ka smo sami nej znali,
kak de naše delo potekalo, pa
kakšne pravice mamo. Kasneje
smo vsigdar bole čedni gratali
pa vsigdar več znanja pridobili,
več pravic si priborili. Gda smo
prisegali, smo dobili tri knjige,
gde je vse dojspisano, kakšne
pravice majo poslanci pa zagovorniki. Zakon o državnom
zbori (parlamenti) se je zavolo
nas tö spremejno. En mejsec
smo tak bili, ka smo iskali svojo
mesto. Ge sem te eške tö nej mejla
svojga sodelavca, tak ka ojdla
sem od pisarne do pisarne, od
vsakšoga sem nika zvedla. Te
smo eške nej meli svojoga odbora, te smo se eške malo zgübleno
počütili.
6. juniuša smo ustanovili svoj
odbor, napravili smo pododbore tö. Te smo že začnili delati po
plani. Zvün toga so nas pozvali
na pogovore različni predstavniki vlade in strank. Predsednik rosaga nas je tö povabo,« se
spomina na prve stopaje slovenska zagovornica.
Vsepovsedik so njim tanačivali, ka
če majo kakšne probleme, če majo
predloge, naj ziščejo odgovorne
lidi. Erika Köle Kiss tam misli, ka
je ona tau do kraja vöponücala.
»Tak mislim, biti zagovornik
skupnosti pomeni, ka si človek
mora pogum (batrivnost) vzeti,
pa vse tiste lidi, steri pri tom leko
kaj pomorejo ali pa kakše dobre
tanače dajo, mora iskati. Leko
povejm, ka zvekšoga so zatok
oprejti do naši pitanj pa prošenj. Tü pa tam se človek zatok
malo preseneti, ka gestejo takši
lidgé tö, steri nej. Dapa s tem se
trbej sprijazniti,« tumači Erika.
13 zagovornikov je aktivno pauleg
pri sprejemanji vsej tisti zakonov,
steri so pomembni za narodnosti.
Tak čüti, ka pri ništrni zakonaj
so bili uspešni s svojimi predlogi.
Pri proračunskom zakoni je dvakrat razpravlala, tapovedala svoje
predloge.
»Velki naš uspeh je biu«, pravi,
»ka smo leko proračun za leto
2015 tak spremenili, ka trinajst
narodnosti na Madžarskom
je za dvej milijardi forintov
več pejnez dobilo v letošnjom
proračuni. Za na Slovence tau
pomeni približno 30 procentov
več penez. Ka smo prosili, tau
smo zvekšoga dobili. Državna
slovenska samouprava pa njene
inštitucije so že fejst dolostanjene bile s proračunom, tau smo
dobro vred vzeli. Zdaj že razpravlamo o proračuni za 2016.
leto. Ka so narodnosti prosile,
tisto so direktno dali v osnutek
proračunskega zakona. Zdaj
tak vögleda, ka eške gnauk telko penez mamo notri, kak smo
za letošnje leto dobili. Vsoto za
civilno sfero so malo tö zdignili, dapa do te pejnez leko samo
prejk natečajov pridejo civilne
organizacije..«
Erika Köleš je predsednica pododbora (albizottság) za šaule pa za
kulturo. Kak leranca dobro vej, ka
normalno samo tak leko včiš, če
maš za tau pogoje, najbole penaze. Zatok je za narodnostne šaule
prosila, naj se pogodbe o financiranji za pet lejt podpišejo, nej
vsigdar samo za eno leto. Tau so
šaule, stere gordržijo državne narodnostne samouprave, med njimi sta dvej naši šauli (Števanovci
pa Gorenji Senik), steri gordrži
Državna slovenska samouprava.
Pogodbo z njimi podpiše Ministrstvo za človeške vire. »Tau se nam
je nej posrečilo,« pravi Erika,
»dapa meni je gospaud minister
tak pravo, ka tau nej za naši
dvej šaul volo, liki gestejo taši
vzdrževalci, pri steraj tau morajo eške malo testirati. Ge mo eške
delala za tau, pa vüpam, ka de
mi gratalo«.
Ranč tak vüpa, ka do se z vogrsko
televizijo tö leko poglijali, ka bi narodnostni programi v baugši vöraj
bili. Povejmo Slovenski utrinki,
stere zdaj leko poglednemo zazranka v 6-oj vöri na Duna tv.
»Dosta dela nas prosi, ka se ne
moremo poglijati z madžarsko
televizijo zavolo toga, ka so narodnostne oddaje nej v najbaugšom cajti. Generalni direktor je
nam oblübo, ka je na baukšo
mesto dajo. Odgovorna urednica je pa spremenila po svoje, zavolo toga eške itak mamo z njimi
debate«, pravi Erika pa se ji vidi,
zdignejo peneze za delovanje
(műkődési költség).«
Dostafart narodnostim, med njimi Slovencom tö, v auči mečejo,
ka ne znajo vöponücati tiste možnosti, stere ponüjajo natečaji in
razpisi, ka tam je prej dosti penez.
Veške narodnostne samouprave
se taužijo na tau, ka je dosta administracije pa za
tau une nejmajo
človeka, ka bi tau
delo.
»Delamo na tem,
da naj bi natečaje poenostavili
(egyszerűsíteni),
naj bi skupnosti
bole naleki prišle
do penez. Problem je tüdi, ka
samouprave dobijo peneze samo
po tistim, ka so
program že napravile (naknadno
financiranje). Lastni delež
(önrész) morajo
meti, dapa tauga
Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss na
ne smejo vzeti iz
predaji sedeža DSS na Gorenjom Seniki
tisti pejnez, steka se nede tak na léki podala.
re so dobile za delovanje. Naj
Ništrne stvari pri financiranji lo- si prej iščejo sponzore. Pitam
kalni narodnostni samouprav se ge, po taši mali vasnicaj, kak
ji ne vidijo, pa tau ona povej tö. so naše kauli Varaša, kakšne
»Vsoto za delovanje (működés) sponzore najdejo,« pravi bole žalokalni narodnostni samo- lostno kak čemerno slovenska zauprav so zdignili na duplo. Tau govornica, stera je mejla več predse meni trno ne vidi, zatok ka logov (javaslat), med drügim tüdi
dosta taši lokalni narodnostni tauga, naj se županskim uradom,
samouprav geste na Vogrskom, steri vodijo administracijo za nastere praktično ne opravlajo rodnostne samouprave, dapa za
narodnostnoga dela. Bole se tau dobijo malo penez, zdignejo
mi vidi, če dajo peneze za na- tej pejnazge.
loge (feladat alapú). Samo pri Erika Köleš Kiss je v enom leti v
tom je pa tau baja, ka se za tau, parlamenti mejla 6 nastopov (gukelko dobi ena samouprava za čuv) kak predsednica pododbora
naloge, odlaučijo po tom, kakš- za javno šolstvo in kulturo. »Tau
ne zapisnike pošle. Zapisnike mi dosta dela dava, ka vejmo,
so pregledovali študentje, šteri ka je šolstvo trno občutljivo podso leko subjektivni tö. Pa če so ročje, nej samo pri narodnosti,
mislili, ka pa nas tau briga, ka liki splošno. Lani geseni se je
so povejmo v Slovenoj vesi meli spreminjau zakon za šolstvo,
slovenski den, so dali 0 točko. Ge zdaj smo ga pá meli, zdaj zasem naredla analizo - najbole volo strokovni šol. Na šolskom
zasé - dapa ta sem tö pravla, ka področji sem mejla 4 nastope,
gestejo narodnosti, stere so kla- pri proračuni dva. Trbej se vsigsično vsigdar več dobile kak na- dar pripraviti, ka bi človek nej
primer naša. Pa te sem pitala, norosti gučo, moraš pogledniti
zakoj recimo, Hrvati dostafart prejšnje zakone.«
več majo kak mi. Pa rejsan, di- Strokovne šaule prejkpridejo od
rektor, steri je za tau odgovoren, Ministrstva za človeške vire (Sekje pravo, ka on tö vidi, ka so te retariat za šolstvo) k Ministrstvi
razlike. Pa zavolo toga, te raj za gospodarstvo. »Tau se meni
Porabje, 18. junija 2015
vredi vidi. Ka ge najbole ženém,
ka naj leko dvojezične usmeritve majo te šole. Povejmo, naši v
Varaši za gostinstvo in turizem.
Bi logično bilau, ka bi tam nadaljevali z dvojezičnostjo. Zdaj
so mi na Ministrstvi za gospodarstvo oblübili, ka kak oni
prejkvzemejo strokovne šaule,
naj se zglasim pri njij s tem programom. Na podlagi posebne
pogodbe so prej pripravleni pomagati. Tak vögleda, ka nika
leko na tom področji tö naprej
staupimo. Ge sem tau gospaudi ministri Gorazdi Žmavci v
Ljubljani tö tapravla. Ka mo
seveda mi prosili za pomauč,
ka strokovni pedagoški kader
mi nemamo. Oblübili so mi, ka
so pripravleni pomagati, tak ka
vüpanje mamo, ka venak se kaj
uresniči.«
V parlamenti pa Erika doživi lejpe
momente tö. Na ednom njenom
nastopi so bili tam tüdi njeni
nekdenešnji dijaki z bivšim ravnatelom varaške srejdnje šaule
Šanjinom Bedičom. Dapa ona o
tom nika nej vedla, samo da je
končala, so jo gorsprvajali na balkon, gde so go čakali mladi. Tak
se je presenetila (meglepődött),
ka ešče vodé nej spila, če rejsan
je trno žedna bila, ka so ji pred
gunčom pozabili vodau prinesti.
(Parlament ma program, ka dijaki leko za cejli den gorziščejo parlament, vse jim pokažejo, leko za
pau vöre notsedejo na plenarno
sejo itd. Šaule si za tau pridobijo
peneze z natečaja.)
Erika Köleš Kiss zvün narodnostnoga odbora odi na seje dvej parlamentarni odborov (za kulturo, za
pripravo zakonov). Dvakrat je bila v
Sloveniji na uradnom obiski. Bila je v
državnom zbori (Odbor za zunanje
zadeve, Jože Horvat), pogučavala sta
se s poslancom pomurski Madžarov
Lacinom Gönczom o sodelovanji.
Bila je član delegacije predsednika
madžarskoga parlamenta Lászla
Kövérja, gda so bili na obiski v Ljubljani. Gda je doma v Porabji, pa leko
ojdi na vse programe, prireditve.
Po nauvom ma slovenska zagovornica pisarno v Porabji tö, na Gorenjom Seniki v obnavljeni iži Državne
slovenske samouprave. Tam je po
petkaj, gda je doma, go tam leko najdete. Če njau nej, te njenoga sodelavca dr. Ferenca Sütőna. Pripravlena
sta pomagati vsakšoma.
Marijana Sukič
foto: F. Sütő
3
Ferenc Hajós - 80 let
NISEM LE SODELOVAL,
MARVEČ PRIJATELJUJEM S PORABSKIMI SLOVENCI
Doma in v Evropi uveljavljeni strokovnjak za manjšine,
diplomat in pravnik Ferenc
Hajós iz Lendave je te dni,
natančno 17. junija, dopolnil
80 let ustvarjalnega življenja
in dela. Odlična priložnost za
pogovor z uglednim Lendavčanom, ki poudarja in tako
tudi ves čas deluje, da ni samo
sodeloval s Slovenci v Porabju, marveč je prijateljeval in še
zdaj prijateljuje z njimi.
- Začniva nekaj desetletij
nazaj, s Srečanjem manjšin sosednjih držav, ki je
z leti preseglo vsebinske in
organizacijske okvire sosedstva in vstopilo v politično
raznolik evropski prostor.
»Srečanja narodnosti se spominjam z veseljem in zadovoljstvom. Ideja se je porodila
po udeležbi madžarske in
italijanske manjšine iz Slovenije ter nekaterih drugih
manjšinskih organizacij iz
Avstrije in zahodne Evrope na
protestnem shodu koroških
Slovencev v Pliberku. Na seji
komisije za narodnosti pri
Republiški konferenci Socialistične zveze, ki ji je predsedoval Jože Hartman, smo se
Boris Race iz Trsta, dr. Franci
Zwitter iz Celovca in jaz, dogovorili o organizaciji tega
srečanja. Prvo srečanje je bilo
v Sekiri v Avstriji leta 1976.
Srečanja so se razen nas iz
Slovenije udeležile delegacije
slovenskih organizacij iz Italije in gradiščanskih Hrvatov iz
Avstrije. Naslednje srečanje je
bilo v Lendavi leta 1977, udeležilo se ga je 12 delegacij, in
kar je še posebej pomembno,
prvič tudi delegacija Porabskih Slovencev. Kasneje so
se nam pridružili tudi Retoromani iz Švice. Zadnje srečanje je bilo v Osijeku, kjer
so bile razmere pred vojno v
Jugoslaviji že tako napete, da
so nas spremljali oboroženi
varnostniki. (Osiješki RTV
center, iz katarega sem za
RTV Slovenija poročal, sta varovala dva varnostnika z avtomatskima puškama - dodatek
podpisanega.)
Razlog za moje zadovoljstvo
je zlasti v tem, da smo manjšinci iz neuvrščenih in nevtralnih držav, Varšavskega
pakta in članic Nata bili sposobni ustvarjalno in koristno
sodelovati za uveljavljanje
manjšinskih pravic in da smo
uspeli v mednarodno dogajanje pritegniti Porabske Slovence.«
- Vsaj zame ni bilo presenečenje, ko ste bili imenovani
za prvega slovenskega veleposlanika na Madžarskem,
kajti imeli ste bogate izkušnje in stike z najuglednejšimi politiki in kulturniki na
Madžarskem. Kako ste Vi,
kot pripadnik madžarske
manjšine, sprejeli imenovanje?
»Zame je pravzaprav imenovanje za prvega veleposlanika
Slovenije na Madžarskem, s
tem da sem iz Budimpešte bil
akreditiran tudi za Ukrajino
in Bolgarijo, bilo presenečenje. Prvotno so mi iz slovenske Vlade sporočili, da me
predvidevajo za generalnega
konzula v Celovcu, verjetno
zaradi mojih aktivnosti na
področju manjšinskih pravic
in prijateljskih stikov s koroškimi Slovenci, vendar so me
čez nekaj časa obvestili, da
me bodo imenovali za veleposlanika na Madžarskem.
Na Madžarskem so odločitev
slovenske Vlade, da pošljejo
za veleposlanika pripadnika
madžarske narodnosti, sprejeli z velikim zadovoljstvom
in prepričan sem, da je tudi to
prispevalo k uspešnemu razvijanju prijateljskih odnosov
med sosednjima državama.
S takratnim predsednikom
Madžarske Árpádom Gönczem sem po predaji akreditivov v razgovoru v njegovem
kabinetu, ko me je vprašal, če
želim, da me naslavlja z »vaša
ekscelenca« seveda odgovoril,
da tega ne želim, da na Madžarsko nisem prišel zaradi
protokola, temveč zaradi dela
Ferenc Hajós
pri razvijanju prijateljskih odnosov med državama. Tako
sem vspostavil iskrene, prijateljske odnose in mislim,
da se le malo veleposlanikov
lahko pohvali, da jih je predsednik države obiskal v času
njihovega mandata na njihovem domu. Tudi, ko sem
bil upokojen, nas je ponovno
obiskal v Lendavi in dejal, da
je prišel na kavo.«
- Znani so Vaši, celo prijateljski, stiki z naujglednejšimi
kolegi v Budimpešti. Morda
zato, ker ste z večino govorili v njihovem jeziku?
»Prijateljske odnose sem imel
skoraj z vsemi veleposlaniki.
Mnogi so naju z ženo obiskali
na domu v Lendavi, med drugimi angleški, ukrajinski, poljski, izraelski, finski, norveški
in kitajski ter veleposlanica
Kanade. S finskim veleposlanikom sva ustanovila Klub
madžarsko govorečih veleposlanikov, ki je imel več kot
20 članov in je bil v uradnih
in drugih krogih na Madžarskem izjemno lepo sprejet.«
- Na nek način ste tudi po vrnitvi v Lendavo in upokojitvi nadaljevali svoje delo.
»Iz Budimšpešte sem se vrnil
leta 1998, ko sem se upokojil. Tedaj me je
Slovenija predlagala za člana ekspertne
Komisije Sveta
Evrope za Okvirno konvencijo
za varstvo narodnih manjšin.
V Svetu Evrope
so me izvolili za
člana komisije
v Strasburgu
in sem bil njen
član skupaj deset let. Zelo sem
bil zadovoljen,
da sem lahko
na mednarodni
ravni nadaljeval
z aktivostmi za
varstvo manjšin. Z delegacijo
Sveta Evrope sem pri proučevanju položaja manjšin
prepotoval številne države
od Irske do baltskih držav, in
se veliko naučil ter se seznanil s položajem in težavami
mnogih manjšin v Evropi. V
odboru so sodelovali številni
visoko izobraženi strokovnjaki, univerzitetni profesorji
in diplomati. Menim, da sem
takrat kot edini član odbora
iz vrst manjšine prav zaradi
izkušenj na področju varstva
manjšin v Sloveniji in drugod,
ter pripadnosti manjšinski
skupnosti, veliko prispeval k
uspešnemu delu odbora.«
- Za konec vprašanje, s katerim bi pogovor lahko tudi začela. Vseskozi ste imeli in še
imate dobre stike s Slovenci
na Madžarskem. Sodelovanje se prepleta z nastavki in
začetki demokratičnih procesov in ciljev, vidnih zdaj
in v prihodnje. Kaj Vam,
kot pripadniku madžarske
narodnosti, pomenijo stiki
s Porabjem, s tamkajšno, še
Porabje, 18. junija 2015
vedno na marsikaterem področju »krhko«, pa tudi večkrat pogumno manjšino?
»O Porabskih Slovencih sem
nekaj že povedal v zvezi s
Srečanjem manjšin sosednjih
držav. Vendar moje sodelovanje, moram povedati, da tudi
prijateljevanje z njimi, sega v
čas pred organizacijo Srečanja. Moje življenjsko vodilo je
vedno bilo v zavzemanju za
človekove pravice in še posebej za pravice manjšin. Tako
so se spletle vezi s Slovenci v
Porabju, pa tudi prijateljske
vezi z mnogimi, naj omenim
le Jožeta Hirnöka, Marijano
Sukič, Franceka Mukiča, Martina Ropoša, Ireno Pavlič in
s še mnogimi drugimi, in te
vezi še trajajo. Tudi kot veleposlanik sem veliko sodeloval
z njimi, pogosto prihajal v
Porabje, sodeloval pri nastajanju Slovenskega kulturnega
in informativnega centra, v
pripravah na ustanovitev slovenskega Generalnega konzulata v Monoštru in na drugih področjih. Sodeloval sem
pri sklenitvi Sporazuma med
državama o varstvu pravic
Porabskih Slovencev in Madžarov v Sloveniji. Osnutek
Sporazuma smo na Inštitutu
za narodnostna vprašanja v
Ljubljani pripravili dr. Miran
Komac, dr. Mitja Žagar in jaz.
Slovenci v Porabju so zaradi
svoje zgodovine in majhnosti
res »krhka«, vendar tudi hrabra manjšina, zato je stalna in
vsestranska podpora Slovenije za njihov obstoj in razvoj še
kako nujna.«
- Zavedam se dejstva, da sva
se zgolj dotaknila Vašega bogatega življenja in dela, zato:
Še na mnoga leta in čimveč
zdravja Vam želim v imenu
bralk in bralcev ter uredništva Porabja!
»Zahvaljujem se za dobre želje
in hvala uredništvu Porabja,
da se me je spomnilo ob jubileju!«
ERNEST RUŽIČ
4
OD
SLOVENIJE…
Ustavno sodišče Janši dokončno
vrnilo poslanski mandat
Ustavno sodišče je dokončno odpravilo sklep državnega zbora o odvzemu
poslanskega mandata Janezu Janši.
Odločilo je tudi, da je zakon o poslancih neskladen z ustavo. Državni zbor
(DZ) je z ugotovitvijo, da je Janezu
Janši prenehal mandat, nedopustno
posegel v pravico do izvrševanja na
volitvah pridobljenega mandata oziroma kršil 43. člen ustave, je odločilo
ustavno sodišče. Predsednik SDS je bil
na lanskih parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca, a je funkcijo nekaj
časa opravljal tako rekoč iz zapora, saj
je moral nekaj tednov pred volitvami
zaradi pozneje razveljavljene obsodilne sodbe v zadevi Patria na prestajanje kazni na Dob. DZ je nato oktobra
lani zavrnil predlog, da bi Janša ostal
poslanec, zato je prvak SDS ostal brez
mandata. Pritožil se je na ustavno sodišče, to pa se je odločilo, da bo obenem preučilo tudi ustavnost zakona o
poslancih. Novembra lani je do končne
odločitve zadržalo sklep o prenehanju
Janševega poslanskega mandata in ta
se je do končne odločitve lahko vrnil v
poslanske klopi. Z najnovejšo, končno
odločitvijo pa so ustavni sodniki Janši
po njegovih navedbah mandat zdaj
vrnili dokončno.
Najpopularnejši stranki sta ZL in
SDS
Trenutno sta najbolj priljubljeni politični stranki v Sloveniji Združena
levica (ZL) in Slovenska demokratska
stranka (SDS), ki imata po devet odstotkov podpore. Stranka modernega
centra (SMC), največja parlamentarna
stranka, še naprej izgublja podporo
pri volivcih in ima po anketi časopisa
Delo ob svoji prvi obletnici najmanjšo
(7,6-odstotno) podporo. SMC-ju sledi
SD s sedmimi odstotki, NSi podpirajo
štirje odstotki vprašanih, DeSUS 2,6
odstotka in ZaAB 0,3 odstotka. Nobene stranke ne bi volilo 12,4 odstotka
vprašanih, neopredeljenih je 28,6 odstotka, volitev pa se ne bi udeležilo 15,8
odstotka vprašanih. Vlada je za svoje
delo v primerjavi z majem dobila nižjo
oceno, 2,51 (maja 2,53). Vlado sicer
podpira 20 odstotkov volivcev, ne podpira je dobra polovica, slaba tretjina pa
jo je ocenila s srednjo oceno ali pa se ni
znala opredeliti.
Pohod Državne
slovenske samouprave
Člani občnega zbora Državne slovenske samouprave in sodelavci njenega Urada so se 6. junija po občnem zboru odpravili
na pohod. Pot jih je peljala z Gornjega Senika preko gozda na
Grbenjšnjeku do nove ceste, ki vodi do Verice-Ritkarovcev. Vreme je bilo lepo sončno. Visoka drevesa na obeh straneh ceste
so tu pa tam nudila senco pohodnikom. Tudi veter je malo pihal. Cesta je bila vijugasta, ponekod strma, a prijetna za pohod.
Svétnike DSS je po Grbenjšnjeku »vodil« domačin Laci Brašič,
po ritkarovskem gozdu pa Pišti Trajbar. V Ritkarovcih smo se
ustavili pri zvoniku in pri kapeli, ki je bila postavljena leta 1948
in jo je letos – malo pred smrtjo - obnovil Rövcin Jenek (Oreovec János). Med potjo smo videli lepo obdelane in tudi zapuščene njive. Videli smo pokošene travnike, na katerih se je sušilo
seno, ki so ga obračali s strojem. Naši starši in stari starši so
več dni obračali seno ročno. Časi se spreminjajo. Nismo videli
otrok, ki bi pasli krave. Saj, skoraj več ni krav v Porabju. Med
potjo smo se spominjali starih časov iz naših otroških let. Ljudje so se spremenili, pokrajina pa ostaja še naprej lepa. Namesto
kmetovalcev »krasijo« danes pokrajino pohodniki kot tudi člani
DSS. Na prvi sliki se že približujejo Vericam. Na drugi pa so se
najbolj vztrajni ustavili za trenutek ob tabli, na kateri je ime
»ciljne vasi«.
-mkmOGLAS – HIRDETÉS
Kmetija v Veržeju išče žensko od 30 do 35 let za stalno zaposlitev. Zagotovijo tudi nastanitev in hrano.
Informacije dobite: 0036-94-380-767
Veržeji parasztgazdaság (Szlovénia-Muravidék) keres női
munkaerőt (30-tól 35 éves korig) állandó foglalkoztatásra.
Szállást és étkezést is biztosítanak.
Információ: 94-380-767
Pismo iz Sobote
Drama pa komedija
Vse se gnouk zgotouvi. Tak se je za sigdar zgotouvila gledališka
sezona 2014/2015. Na domanji oudraj smo zvekšoga komedije
gledali, drame pa je skur nikšne nej bilou. Zakoj je tou tak bilou?
Vejndrik nam v tej nej najbole lejpi pa dobri časaj komedija najlepše spadne. Pa smej je polonje zdavdja gé. Tak se smedjati tak
ali ovak trbej. Z dramo je malo ovak gé. Drame so bole žmetne.
»Moje živlenje je trno žmetno. Zatoga volo meni nikšne drame
nej trbej. Vej pa nemo eške vekšo žmečavo na plečaj kaulakvrat
vlačo,« se je trouso krčmar Pali. »Več skur niške ne pidjé. Vej pa so
takši tö, ka samo eden špricer naručijo pa mi dvej vöri eti sedijo.
Mam ge vsikši večer v svojoj buksi, gda pejneze štém. Pa eške potejm doma, gda ženi povejm, kelko sam tisti den prislüžo. Tou,
moški moji, tou je drama gé.«
Krčmar Pali se je tak doj svado sam s seuv, ka je cejloj krčmej
eno pošteno rundo vöplačo. Ne vejm, tak je vövidlo, kak bi njemi
cejli té guč na vüje prišo, je nut v krčmau stari plebanoš Bunto
stoupo.
»Moški, mer si dajte,« je trno pomalek začno. »V naši žitkaj je vse,
ka se godi, boža vola. Zatoga volo, tanjajte takše guče. Leko kakše
karte vržemo ali pa kakšen dober špricer spidjemo,« pogledne
kaulak sebe, če njemi stoj volo ma pijačo plačati.
»Gospoud, vi nam mer njajte! Vi nikšne baje nemate,« se je v gospoudovo rejč nut zmejšo malo bole stari študent Kiki. »Vi leko
do konca svoji dnevov doj davate, ka škete, lidgé vam vörvati
morajo. Vi samo tou brigo mate, ka leko kaj dobroga pogejte pa
spigete. Nej meni takše gučati!«
Ja, malo bole starejši študent Kiki se je nej nikomi dau doj poglednoti. Drugi so bole ovakši lidge. Dun nikšo poštüvanje majo.
Plebanoš je plebanoš, kakoli obrneš. Zatoga volo je mladi penzionist Lali začno bole pomalej.
»Gospoud, eden guč mamo. Guč mamo od komedije pa od drame. Od toga, ka drame nej trbej gledati nej v gledališči pa nej na
teveni. V tej časaj je naš žitek zavole velka drama gé. Bole radi kaj
za smej poglednemo,« se je Lali na konci eške križo.
Potejm je tiüča gratala. Leko zatoga volo, ka so gospoud nika več
nej povedali. Leko pa zatoga volo, ka so si več kaj nej vedli povedati. Tak so po tejm eden čas samo sejdli. Niške nika nej pravo,
zvün malo bole strejšoga študenta Kikija ranč eden nika nej brodo. Tisto, ka je brodo, je za eden čas vö prišlo.
»Vejte, drama pa komedija edna z drugo po svejti vküper ojdita.
Kak bi se za rokou držala se šejtata kaulakvrat. V tou sam najbole
gvüšen gé.«
»Če je takša boža vola….« je začno stari plebanoš Bunti, depa nej
zgotouvo.
»Enjajte s tou božo volo,« ga doj stavi Kiki. »Tou je nikša druga vola. Depa, tou sam škeu prajti. Vejmo, kak je tou. Tisti naši
najbole prejgnji pa malo menje prejgnji iz našoga živlenja nam
dramo delajo. Depa gda je gledamo nut v parlamenti pa eške vseposedi indri, kak se korijo eden z drugim, ka eden drugomi doj
davlejo, tou pa je nebesko velka komedija. Ja, tak tou dé!«
Včasin potejm je krčmar televizijo nut zakapčno. V parlamenti
so si ranč doj davali, če se leko moški med seuv ženijo pa ženska
ranč tak. Nej ena, nej dva, je krčma puna smeja bila. Vse je tak
vövidlo, kak bi se dva sauseda gor gemala, od steroga je djajce, ka
ga je od tretjoga sauseda koukouš na njiva znesla. Smeja je bilu
vse več pa vse več. Samo stari plebanoš Bunto je tiüma ostano. Za
njega je tou trno velka drama gratala.
Malo starejši študent Kiki dun istino ma.
Miki
Porabje, 18. junija 2015
5
Ema Bac in njeni gobelini
Obraze je najbole žmetno šivati
Na Goričkom, v vesnici Strukovci, živi 90-letna Ema Bac,
stera ma en zanimivi hobi,
šivle gobeline. »Tau se je začnilo tak pred malo več kak
dvajstimi leti. Eden gobelin
je doma ležo, ne vem, što ga
je sploj delo, ges sem ga pa te
dokončala. Po tistom sem se
vcujzela k tomi deli. Ne vem,
če sem jih nej že več kak 150
napravila. Med njimi je tüdi
dvanajst Sveti večerdj. Té je
fejst žmetno delati, zatau ka
je dosta lidí na kejpi. Obraze
je najbole žmetno šivati,« pravi Goričanka, stera je pauleg
lejpij krajin, rauž in ške marsičega drügoga, tüdi »nage
babe za mlade moške« šivala.
»Tau sem ges tak napravila,
niške me je nej proso ali dau
penez za tau. Tüdi ovak sem
ges za peneze nikomi nej
šivala gobeline. Velko žlato
mamo, tak ka sem dosta njim
raztalala.« Je pa sogovornica
vesela, če ji gda što kakši gobelin v dar da, vej pa vse tau,
od podlage do preje, dosta
košta. Prva lejta je za té svoj
Rauže, rauže, rauže…
hobi polonje svoje penzije
davala, zadnja lejta, gda šivanji nameni tüdi po osem vör
na den, bi bila ta penzija ške
premalo, če ji nej bi poznanci
in žlata gobeline nosili. »Eni
peneze dajo za kavo, drügi
za cigarete, ge pa za gobeline. Mené tau delo gordrži,
sploj po tistom, gda mi je lani
mrla moja edina či, Olga. Eti,
v künji, mi je na rokaj mrla.
Zdaj po njenoj smrti tüdi do-
sta prejaučem,« z žalostjo v
glasi povej Ema, stera je sploj
zadovolna, ka ške dobro vidi.
»Bejli konec (cvören) dejem v
iglo ške brez očal, z očalami
pa vidim vse. Roke mam tüdi
takše mejke, ka na lejko tau
pri našom rami, nazadnje je
tau moja či delala, zdaj pa že
dvej leti toga ne delamo več.
Nega več krav in nega več
mleka. V tom spaudnjom tali
vesnice ške samo dva pavra
krave mata, pa samo eden se
Ema Bac trno rada šiva gobeline
šivam. Dobro je, ka tau delam,
ka če ne delam toga, te preveč
brodim, tüdi o vsej tistih, ka
jih nega več med nami. Gda
šivlem, tau dregam, te si nika
ne brodim, te je tau za mené
velka sprostitev,« in z iglo pa
pikne v gobelin, na sterom so
sončnice in en lejpi mali ram.
»Eti mam ške dva gobelina, ka
prideta za tem na red. Te, gda
nemam niti enoga v rezervi,
sem že fejst nervozna, ka se
bojim, ka pravi cajt ne pridem
do nauvoga gobelina. Tau
more biti furt po spoloma. Te
sem ge merna gé.«
Ema Bac že cejli žitek živi v
Strukovcaj. Rodila se je v rami,
steri je bio gorzozidani na mesti, gé je stau ram, v sterom se
je naraudo protestantski pastor in pisatel Števan Küzmič.
»Oženila sem se k sausedom,
1948. leta. Z možom sva nikdar nej bila prva tak vküper.
Te so še stariške ženili. Doma
sva oba delala. Mauž je vrli
biu, nej tak razdreti, kak so
gnesden tej mladi, ka se derejo. Mejren je biu, nika sva se
nej gorsvadila. Z zemlauv sva
delala. Meli smo tüdi maro,
krave, pa smo tüdi neka cajta
mleko za ceilo vesnico brali.
Od 1957. leta smo tau delali
sprvla z mlejkom in ga vozi v
sausedne Puževce. Gda smo
začnili, smo na den poubrali
ške gezero litrov, vej pa je skor
vsakši ram meu krave,« povej Ema, najstarejša od šesti
mlajšov v držini Vučak, stera
je v cajti drüge svetovne bojne
neka mejsecov preživela tüdi
v Kecskeméti na Vogrskom,
ta. Iz Miskloca je piso slednje
pismo, te pa se je 1944. leta za
njim zgübo vsakši glas in so
nej nikdar zvedli, gé je pokopani. »Tri brate sem mejla in
dvej sestri, pa so na žalost že
vsi poumrli. Zdaj pa je ške či
mrla,« povej Ema, stera se je v
časi té drüge bojne na küjarskom tečaji, steroga so mele
Vogrinke, dobro navčila küjati in je po tistom bila glavna
küjarca na 43 gostüvanjih. »V
glavnom so me prosili vsi tisti, ka so bili moja žlata. Baug
moj, vej pa zdaj tau nej bi več
šla. Za 150 ali včasi ške več
lüdi je trbelo večerdjo, drügi
den pa ške obed pripraviti.
Goveja župa in govedina sta
skauz bile, pa pohani picek,
tüdi fašejrano meso. Ovak pa
se je med kednom nej vsaki
den meso gelo kak gnesden.
Na keden ednauk smo geli
meso,« pove Ema, stera ške
gnesden svojim domanjim
rada kaj sküja. Včasi ške tüdi
krü spečé, samo ka ji more pri
tom, gda ga mejsi, pomagati
vnük. »Za dober krü je fejst
pomembno, ka se pripravi dobro drože (kvas). Toga mladi
Slejdnja večerja
gé se je včila vogrski gezik:
»Ške gnesden dosta razmejm,
samo žmetno gučim té gezik.
Moj oča so bili dvakrat oženjeni. Prva žena je bila iz Őriszentpétra, njen sin pa je živo
v Kecskeméti pa sam ges šla
k njim. Devet mejsecov sam
tam bila.« V drügoj bojni je sogovornica zgibila svojoga bra-
ške ne vejo tak dobro pripraviti,« ške cujda Ema Bac, stere
gobelini krasjijo marsikateri
ram po cejloj Sloveniji, od Prekmurja do Kopra, mogauče
pa je kakši že na drügom konci sveta, vej pa ne vej, kamo so
jih lidge vse nej odnesli.
Tekst in kejpi:
Silva Eöry
Porabje, 18. junija 2015
… DO
MADŽARSKE
Evropski parlament obsodil akcijo
madžarske vlade
Evropski parlament je prejšnjo sredo
obsodil izjave madžarskega premierja Viktorja Orbána o smrtni kazni in
opozoril, da bi uvedba smrtne kazni
na Madžarskem pomenila kršitev
evropskih pogodb in evropske konvencije o človekovih pravicah. Prav
tako so bili kritični do besedišča, ki ga
madžarska vlada uporablja v javnem
posvetovanju o migracijah. V okviru
t. i. narodne konzultacije je vlada poslala vprašalnik vsem polnoletnim
državljanom, v katerem sta vsebina
in jezik – kot navaja resolucija EP »zavajajoča, pristranska in neuravnotežena« ter vzpostavljata pristransko
in neposredno povezavo med migracijami in varnostnimi grožnjami, so
menili evropski poslanci. Resolucijo
je Evropski parlament na plenarnem
zasedanju v Strassbourgu potrdil s
362 glasovi za, 247 proti in 88 vzdržanimi.
Parlament je tudi naložil Evropski
komisiji, naj oceni stanje na Madžarskem in vzpostavi evropski mehanizem za nadzor nad demokracijo,
vladavino prava in spoštovanjem
človekovih pravic.
Volivci se vse bolj obračajo vstran
od politike
Po najnovejših podatkih agencije za
merjenje javnega mnenja Ipsos so na
eni strani velike stranke spet izgubile
del svojih volivcev, na drugi strani
so negotovi volivci vse večji meri
ravnodušni do politike. Raziskava je
bila izvedena na začetku junija na
vzorcu 1000 ljudi. Večja vladna stranka je od aprila izgubila en odstotek
volivcev, trenutno jo podpira 20 odstotkov vseh volivcev ali 1,6 milijona
ljudi. Največja opozicijska stranka,
desničarski Jobbik, ima 1,2 milijona
volivcev, kar pomeni 15-odstotno
podporo. Tudi socialisti so zgubili 2
odstotka svojih volivcev in jih podpira 750 tisoč ljudi. Za en odstotek je
narasla podpora opozicijski stranki
Demokratski forum, ki ga vodi nekdanji premier Ferenc Gyurcsány.
6
Najbaukše je doma
Če slovenske vasnice gledamo v Porabji, te vejndrik na
Dolenjom Seniki žive najmenje Slovencov. Zato, ka so
tü vsigdar bola Nemci živeli,
tisti Slovenci, steri se tü najdejo, so zvekšoga vsi z Gorenjoga Senika. Ranč tak so z
Gorenjoga Senika prišli es
živet Marija Kozar, po možej
Čuk tö, steri so najprvin edno
staro ižo küpli tü. Pa samo
potistim so zidali, gda njim
je zidar tau tanačivo, ka se ne
splača, ka bi telko obnavlali.
Dapa nej je bilau leko zidanje, pa ranč tak življenje tö
nej, ka so ga oni doživeli.
- Marija, kak tau, ka ste vi
z Gorenjoga Senika se na
Dolenji Senik prišli? Vej pa
tistoga reda tam pri vas so
zato bola vsi v vesi ostali.
»Zato, ka tü smo leko küpli
tau staro ižo, dvej leti smo
nut bili, vse smo na nauvo
dali naredti, pa te itak smo
go dojftrgnili.«
- Zaka?
»Tau je tak bilau, ka smo pa
steli strejo ovak naredti, pa
gda je zidar prišo, on je pravo, ka najbaukše bi bilau,
če bi nauvo naredli, zato ka
tau sir staro bau, gnauk de
tü nika trbelo, gnauk de tam
nika trbelo popravlati.«
- Zaka ste nej na Gorenjom
Seniki zidali?
»Vrkar na brgej, gde smo
mi živeli, smo ranč nej steli.
Zato ka tistoga reda je vsikši
dojüšo k poštiji zidat, nej gor.
Tak smo te dojvtrgnili staro
ižo pa smo nauvo zidali. Nej
je velka gé, dapa nam dojde,
meni zdaj že tau dosta, gda
trbej delati nutrik. Tisti stari
ram je z zemle biu, tak mislim, ka tisti bi zdaj že vküpodišo, eške naja z možaum bi
nej vözdržo.«
- Težko je bilau tistoga reda
zidati?
»Težko je bilau, najbola žmetno je tau bilau, ka smo penez
nej meli. Tistoga cajta sem
ge tö doma bila z mlajšemi,
samo mauž je delo na TÜZÉP-i. Od banke smo peneze
tö nej dobili telko, kelko smo
steli. Tistoga reda smo petdeset gezero prosili, dapa samo
tresti so dali nam, pa eške
skur telko smo
nej dobili.«
- Kak tau?
»Prvin kak bi
peneze dali, te
so eške vöprišli
pa so poglednili,
ka vse maš k zidanji, lejs, cigle
pa tašo, pa eške
tau so tö poglednili, kelko penez
maš, dapa mi
smo nej meli.«
- Kak so tau poglednili, tau so
vam pravli, aj
peneze vö na
sto dejate?
»Nej, poglednili so knjige, štere so pisale, ka v banki kelko
penez maš. Ka smo mi delali,
na pausado smo prosili peneze, štere smo nutik v bank
djali. Gda je že vse vreda bilau pa so vse poglednili, te
smo peneze nazaj vövzeli, pa
smo je nazaj dali, ka bi leko
drugo delali?«
- Stariške so nej mogli pomagati?
»Nej moji, nej njavi so nej
mogli pomagati naja. Pa te
je eške tau nej dojšlo, ka smo
nej meli penez telko, kelko bi
trbelo, meli smo eške edno
betežno dejte, ka je tö velka
briga bila. Ta hčer eške zdaj
ne mora domau priti, zato ka
tak velko astmo ma.«
- Kelko mlajšov mate?
»Dva pojba pa edno deklo.
Dekla v Csákvári žive, ona
se je petdesetštrtoga leta naraudila, vekši sin Laci petdesetdevetoga, Tomi pa šestdesetštroga leta, tejva obadva v
Varaša živeta.«
- Gda ste vpamet vzeli, ka
hči astmo ma?
»Gda je ona štiri lejta stara
bila, te smo že napamet djamali. Najprvin smo samo tau
mislili, ka go je ftraga, zato
ka gda smo domau šli k starišom, vö po velkom brejgi go
je vsigdar nesti trbelo. Sledkar smo samo gorprišli, ka
tü drüga baja geste, zato ne
lada vö na brejg titi.«
- Kak je v Csákvár prišla
vaša hči?
»Zato, ka te luft je njej nej dober, zato je mogla ona oditi
od tec. Z njauv je telkokrat
trbelo leteti v špitala, ka tau
tebi ranč tapovedati ne vejm.
Gda smo go v špitala odpelali, te je ona en čas tam bila pa
tam je vse vredi bilau, dapa
kak smo prauto Varaši šli,
te go je že znauva zgrabilo.
Ranč smo nej mogli domau,
liki v sanatorium smo šli,
od tistec pa zraven ta nazaj
v špitala. Ona sirauta je več
bila v špitala kak doma, potistim je pa gorik mogla titi
v Budimpešto na Szabadsághegy, kak je sanatorium, vej
pa osnovno šaulo je tak tam
vözopojdla. Bilau je tak, ka
je dvej leti tam bila tak, ka
doma sploj nej odla. Po dvej
leti je padarkinja pravla, ka
zdaj do gnauk probali, leko
ka zdaj de že dobro. Ranč kak
smo Sombotel tanjali, pá njej
je že lagvo grtüvalo. Te je tö
tak bilau, ka nej domau, liki
včasin v sanatorium smo go
pelali. Tak ka ona je indrik
gorrasla, nej doma. Bilau tak,
ka je domau prišla pa tak je
njej lagvo gratalo, ka s Sombotela so go s helikopterom
pelali nazaj v Budimpešto.
- Zdaj odi domau?
»Trno narejdki pa tak, ka
zazrankoma tam kraj dejo
pa zadvečerka že idejo nazaj, na nauč tü ne ostanejo.
Samo dvakrat je bilau tak,
ka je ostala, gnauk gda se je
Laci ženo, drugo paut pa gda
Tomi. Ona se je tam spoznala
z ednim, tam se je oženila pa
tam ma familijo.«
- Kakšno astmo ma vaša
hči, alergično?
»Nej, ona plüčno astmo ma.«
- Gda je vaša hči osnovno
šaulo skončala, kama se je
tadala včila?
»Ona se je za medicinsko sestro stejla tadale včiti, samo
prvo leto so go nej gorvzeli,
zato ka astmo mejla. Drugo
leto je znauva probala, pa te
so go že gorvzeli, dapa samo
tak, če nede ji lagvo. Ona se je
tak včila, ka zmejs je delala,
zato ka že dočas je dosta penez koštalo nam, pa mi bi tau
nej ladali vse plačüvati. Zato
ka mi, dočas smo njau dosta
vozili k paderi tak privatno,
ka dun kaj baukše bau, dapa
nej pomagalo.«
- Dostakrat ste šli v Budimpešto, gda je hči tam bila?
»Vsikši mejsec smo gnauk šli,
gda je ona nej mogla domau,
tam smo bili dva dni, potistim
smo pa te domau prišli.«
- Vi ste nikdar nej delali?
»V Varaši na štreki sem delala,
vse ka je trbelo pucati pa kaj
tašo, dapa dobro je bilau.«
- Gda ste začnili tam delati?
»Sedemdesetštrtoga
leta,
nejsem dobro pravla, sedemdesetdrugoga leta, zato ka
sedemdesetštrtoga sem v Meriko odišla brata gledat, Lacija, na en mejsec, on je petdesetšestoga leta odišo. Drügi
brat Toni je tö tam, samo on
je sledkar odišo tavö, obadva
sta tam paulak Chicaga.«
- Vam je nej na pamet prišlo, ka bi tavö odišli?
Mena nej, pa če bi stejla, bi
nej mogla, vejpa hčerka je
samo dvej leta stara bila.
- Kak je bilau v Meriki?
Porabje, 18. junija 2015
»Ka aj povejm? Tak dobro
mi je nikdar nej šlau pa ranč
nede mi, kak je tam bilau.
Dva kedna se mi je fejst vidlo,
dosta smo se vozili, dapa potistim bi že najraj domau prišla. Moja mama je tö bila, ona
nikoga nej mejla že doma,
njej je baukše bilau. Dapa
dja sem doma familijo mejla,
name je srce domau vleklo.
Vsigdar, gda sem dolalegla,
tau mi je napamet prišlo, ka
če zaspim pa se prebidim, te
mo že doma, zato ka tau se
mena gvüšno samo senje, ka
sem v Meriki.«
- Bojali ste se, gda ste se s fligarom pelali?
»Nej, samo moja mati je vsigdar tau spitavala, če smo eške
više vode. Ge sem njej vsigdar
tau pravla, nika se ne bojte,
če dojspadnemo, te mo se
enga kaupali.«
- Ka so mauž k taumi pravli, ka ste vi v Meriko odišli?
»Nika nej, vej tak je on kriv
biu zato, ka se je tistoga reda
večkrat napiu. Laci je gnauk
ranč tašoga ipa poslo pismo
pa pito, če bi nej šla v Meriko, zato ka te pošle povabilno
pismo pa edno karto za fligar.
Ge sem njema te tak včasin
nazaj spisala, samo pošli pa
deve z materdjov. Sledkar mi
je že žau bilau, dapa vüpanje
sem mejla, ka tak ne dobimo
vizum. Dapa dobili smo, tak
ka mujs je bilau titi, če smo
steli ali nej. Ge sir tau pravim,
kakkoli je dobro, dapa zato
najbaukše je doma.«
- Leko ka dosta ste trpeli,
gda ste mladi bili, dapa
zdaj na stara lejta že zato v
méri pa lopau živeta z možaum, z mlajši pa z vnukicami, nej?
»Šestdesetedno leto je, ka sva
oženjena pa vküper živeva,
zdaj že, hvala baugi, bola
mirno kak prvin, gda smo
vsefele brige meli. Pojba pa
vnuki naja vsakši den poglednejo. Mava že pravnuke
tö, šterim se nabole veseliva.
Karči Holec
7
Zakoj, zakoj?
Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva
prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«.
Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila
»zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö,
»zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati,
kak bi mali Peter tou škeu čüti.
Djajce
Skur vsikšomi je pozanano tisto, če je prvo djajce bilou ali pa je najprva
bila kokouš. Mali Peter od toga brodi vcejlak ovak. Un je eške tak mali
gé, ka od kokouši ranč nika ne poumni. Un samo vej, kak žmane so
ocvrejta djajca. Pa tou tö vej, ka djajca trbej küpiti. Ja, telko že poumni.
»Ata, zakoj djajce ne more gor stati. Škem prajti, kakoli ga gor postavlam, uno se doj lejže,« mali Peter na stoli v künji nevoule z djajcom ma.
»Peter, ti bole djajce es daj. Ti ga ocvrejm. Drugo aj ti ne mantra glavou,«
ata šké vujti od sinovoga »zakojanja«.
Depa ne more vujti. Malomi Petri gvüšno ka nej.
»Zakoj? Zakoj takšo djajce ne naredijo, kak je ta mala kaštülica. Pogledni, kakoli jo obrneš, una stodji. Zakoj je tak nej z djajcom?«
Zdaj je ata znouva tam gé, ka se trbej pri sinej doj sesti.
»Peter, djajce ne naredi človek. Tou, ka mi kažeš, je v fabriki napravleno.
Djajce kokouši znesé. Inda svejta smo mi pri rami tö kokouši meli. Gda
sam ge tak mali biu, kak si tou zdaj ti. Zdaj djajce raj küpimo. Tak, kak
leko küpiš kaj drugoga. Kak leko küpiš praj za gvant prati, mlejko, šalice
za kafej pa eške vse drugo.«
»Zakoj,« mali Peter tadale za djajcami rova. »Te kokouši, kak praviš. Zakoj ne morejo ovakša djajca naprajti. Kak bi lepou bilou, če bi leko djajce
stale.«
»Škeš prajti, ka bi djajca kiklate bile,« ata dun gor pride, od koga njemi
sin tumači.
»Vej pa, tou ti gučim! Djajca bi leko tö v fabriki delali, ka nej? Tak bi leko
naprajli djajca, kakša bi sto škeu meti. Ge ne vejm, kak si je tou eške
niške nej vözbrodo,« mali Peter djajce ati tada, aj njemi ga speče.
Ata pa vej, ka trbej sinej ške kaj tapovedati.
»Peter, v fabrikaj ne mremo naprajti vse tisto, ka bi človek škeu. Kokouš
je živa stvar gé. Ge ne vejm, kakša bi bile djajce iz fabrike. Buma, nej!
Pogledni! Zdaj deva k enim mojim poznancom. Tam boš vido, kak tou
dé.«
Tak ata pa sin odideta. Na, se z autonom odpelata. Kama prideta, po
dvouri ojdijo kokouši. Ata malomi Petri kokouš pokaže.
»Vej je pa tou ftič. Tou je velki ftič,« skrči mali Peter. »Zakoj pa ojdi pa
ne leti?«
Ata vej, kak trbej pomalek tadale tumačiti. Tak ga pela tanut do sedala.
Tam brž najde tri djajca. Mali Peter je gleda. Gleda djajca, gleda kokouši.
Poškarble se za vüjo.
»Tou je njivo delo? Škem prajti, tou kokouši naredijo? Se tak povej,« se
škarble že zar za drugo vüjo.
»Tak je,« povej domanja vertinja. »Depa kokouš eden čas djajce nut v sebi
nosi, potejm pa jo znesé. Tak se tou povej, ka kouš djajce znesé.«
Ata si na velke zdejne. Un si zdejne, glava maloga Petra pa mele tadale.
»Vej pa, ja! Leko povejmo, ka je vsikša kokouš ena mala fabrika za djajce
delati. Samo tou je, ka ne poumnijo kiklate delati. Lako za toga volo,
ka so nej tak čedne, kak smo mi lidgé. Gda mo ge velki, je navčim, kak
se ovakše djajce naredi,« mali Peter trno vesejlo povej pa že gleda po
dvouri.
Gleda po dvouri, ka leko znouva pita: »Zakoj?«
Miki Roš
Ekskurzija porabskih učencev na
Gorenjsko
Ob koncu šolskega leta so kaj naporen izziv je bil vzpon larje. Po kosilu v Vodnikovem
potekale štiri ekskurzije, na- po več kot petstotih stopnicah hramu je sledila Hiša eksperimenjene vsem porabskim do slapa Savica blizu Bohinj- mentov, kjer se je vsakdo med
osnovnošolcem, ki se učijo skega jezera. Res škoda, da je nami preizkusil v odkrivanju
slovenščino. Enodnevni eks- stopnja znanja in razumeva- in dokazovanju fizikalnih
kurziji po Pomurju sta bili nja slovenščine pri učencih zakonitosti. Po poljudnozorganizirani za nižje razrede na tako nizki ravni, da lahko nanstvenih doživetjih smo se
gornjeseniške in števanovske žal le bežno omeniš Črtomir- sprehodili še med kulturnozdvojezične osnovne šole; dvo- ja in Bogomilo iz Prešernove godovinskimi znamenitostmi
dnevni pa za višje razrede pesnitve Krst pri Savici. Za stare Ljubljane, se z vzpenjačo
obeh šol in za monoštrski tem smo si ogledali slovenski povzpeli na Ljubljanski grad,
skupini učencev, ki se učijo zimskošportni ponos – Plani- od koder smo s ptičje perslovenščino. Celoten finančni co. Čeprav porabskim učen- spektive občudovali majhno,
zalogaj je pokrilo slovensko cem niso toliko blizu alpske a po lepotah veliko slovensko
Ministrstvo za šolstvo, organi- smučarske discipline, vseeno prestolnico. Še sprehod do
zacijo in vodenje vseh
štirih ekskurzij pa je
Zavod RS za šolstvo zaupal turistični agenciji
Pütra iz Murske Sobote.
Zadnja, dvodnevna ekskurzija je potekala 8. in
9. junija, udeležili so se
je učenci višjih razredov
DOŠ Števanovci in razredničarke: Anica, Eva
ter Andrea. Števanovskim učencem se je pridružila še skupina gimnazijskih šestošolcev,
Fotografirali smo se ob najnovejši blejski atrakciji – ogromnem srčku...
ki se učijo slovenščino,
in skupina monoštrskih peto- pod planiškimi velikankami Prešernovega spomenika, pošolcev, ki se prav tako učijo nihče od nas ni ostal ravno- gled na Julijino okno in polni
slovenščino. Spremljali sta jih dušen. Verjamem, da je mar- nepozabnih vtisov smo se poučiteljici slovenščine, Irena in sikomu rojila po glavi misel: zno popoldne odpravili proti
Agica. Seveda sem se ekskur- Kako si ti fantje upajo od tam domu. Seveda sem naslednji
zije udeležila tudi jaz, in sicer zgoraj poleteti v dolino? Kajti dan poskušala strniti vtise
sva se porabskim izletnikom mnogim med nami se že ob učencev s pomočjo dveh pres sinom priključila v Murski pogledu na to višino zamegli prostih vprašalnic: Kaj vam
Soboti. Prijazna vodička Vi- pred očmi… Sledil je krajši po- je bilo v Sloveniji všeč in kaj
oleta je v obeh jezikih – (več stanek v Kranjski Gori, kjer vam ni bilo všeč? Dobila sem
v) slovenskem in (manj v) smo se v Mercatorju oskrbeli odgovore le na prvo. Všeč mi
madžarskem – skrbela za pri- z novimi zalogami pijač in je bilo vse, Slovenija je zelo
jetno in poučno vzdušje pri prigrizkov, kajti pred nami je lepa. Super je bilo v živalskem
odkrivanju gorenjskih lepot. bila končna destinacija prve- vrtu, Hiša eksperimentov je
Najprej smo se podali v osrčje ga dne – hotel Špik v Gozdu najboljša, hrana je dobra,
Gorenjske, k biseroma sloven- Martuljku. Mirna zelena oaza Bled je čudovit, gore so zelo
ske naravne lepote – Bledu in pod zasneženimi vrhovi in lepe, slap Savica je zanimiv, …
Bohinju. Sprehodili smo se ob obilna samopostrežna večer- Zanimivo odkritje zame pa je
Blejskem jezeru, občudovali ja sta nas popeljali v prijeten naslednje: Nihče od učencev
pravljično lepa, otoček s cer- spanec, kajti pred nami je bil ni rekel, da ni ničesar razukvico sredi jezera in grad nad še en naporen dan. Naslednje mel, saj je namreč ekskurzija
jezerom. Fotografirali smo se jutro smo se po zajtrku od- skoraj v celoti bila vodena v
ob najnovejši blejski atrakciji pravili proti prestolnici Slove- slovenskem jeziku… In na
– ogromnem srčku, namenje- nije – Ljubljani. Najprej smo koncu so tudi učenci meni zanem vsem, ki so zaljubljeni, si ogledali živalski vrt. Slon, stavili vprašanje: Kdaj bomo
predvsem pa tistim, ki gledajo tjulenj, medved in surikate so spet šli v Slovenijo?
svet tudi s srcem. Velik in do- najbolj navdušili porabske šoMetka Perger
Porabje, 18. junija 2015
PETEK, 19.06.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO,
POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 MOJI, TVOJI, NAJINI,
DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 11.55 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT: ALENKA CILENŠEK,
ODDAJA TV MARIBOR, 12.20 10 DOMAČIH, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30
TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI
PROGRAM: OP! 16.20 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30
PRESNETO ŠTIRINAJSTO: AVGUST: TEK ČEZ DRN IN STRN, AVSTRALSKA MLADINSKA
NADALJEVANKA, 17.55 NOVICE, 18.00 AVA, RIKO, TEO: PUHASTI DAR, RISANKA, 18.05
OBLAKOV KRUHEK: ČAROBNA ČESTITKA, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (IV.), ANGLEŠKA
HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT,
VREME, 20.00 ALPSKI VEČER, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME,
23.05 POLNOČNI KLUB: LASTOVKE, 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT,
VREME, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL
PETEK, 19.06.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.50 SVETO
IN SVET: V SLUŽBI ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA, 13.50 SLOVENCI V ITALIJI, 14.30
MOJ POGLED NA ZNANOST: PROF. DR. MILENA HORVAT, DOKUMENTARNA ODDAJA,
14.55 RAZKRIVANJE PRETEKLOSTI: MOHENDŽO DARO – SKRIVNOST INDSKE KULTURE,
NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 15.30 KAJ PA MOJCA ?, DOKUMENTARNI FILM, 16.25
ŽOGARIJA, 17.00 NAMIZNI TENIS - FINALE (M), 18.30 RITMIČNA GIMNASTIKA, 19.15
TEKVONDO, 20.20 PREGLED DNEVA, 21.00 500-LETNICA VSESLOVENSKEGA UPORA,
22.00 DA, GOSPOD PREMIER: KAVALIRSKI DOGOVOR, ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.30
BROADCHURCH (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 23.20 PSIHO, AMERIŠKI FILM, 1.05
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.55 ZABAVNI KANAL
***
SOBOTA, 20.06.2015, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.00 USKOŠKA DEDIŠČINA
BELE KRAJINE, DOKUMENTARNI FILM, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT,
VREME, 13.25 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 O ŽIVALIH
IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 PARADIŽ (II.), ANGLEŠKA
NADALJEVANKA, 15.15 HRIBOVCI POD KRILOM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.55
JUAREZ ŽIVI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH,
ŠPORT, VREME, 17.20 Z VRTA NA MIZO, 17.35 ČEZ PLANKE: HRVAŠKA - KVARNER,
18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O POHODU NA LEŠNIKE, RISANKA, 19.00
DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 KRALJEVI VARIETE, 22.30 POROČILA, ŠPORT,
VREME, 23.05 POLETNA SCENA, 23.30 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 0.05 BOLJŠI
ČLOVEK, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 0.55 OZARE, 1.00 DNEVNIK, 1.25 UTRIP, ŠPORT,
VREME, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFO-KANAL
SOBOTA, 20.06.2015, II. SPORED TVS
7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.30 NA LEPŠE, 10.00 CITY FOLK - OBRAZI MEST: LJUBLJANA,
10.30 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO U-20, FINALE, 12.30 KAJAK KANU - SVETOVNI
POKAL, 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA AVSTRIJE, 15.05 ATLETIKA: EKIPNO
EVROPSKO PRVENSTVO, 19.00 ODBOJKA NA MIVKI - FINALE (Ž), 20.15 GIMNASTIKA
- ORODJA, 22.15 PREGLED DNEVA, 22.50 MARKO HATLAK IN BIG BAND RTV SLOVENIJA,
0.20 TOČNO POPOLDNE, 1.20 ZABAVNI KANAL,
***
NEDELJA, 21.06.2015, I. SPORED TVS
6.25 POLETNA SCENA, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 KAPITAN
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ: ZABAVA PRESENEČENJA, NORVEŠKA OTROŠKA
NADALJEVANKA, 10.30 KAPITAN SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ: VELIKO
TEKMOVANJE, NORVEŠKA OTROŠKA NADALJEVANKA, 10.50 SLEDI: STEKLARSTVO NA
POHORJU IN KOZJANSKEM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA
DUHA: KAJ JE DUHOVNOST? 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA
ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI
- 46. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV, 15.00 ARABESKA, AMERIŠKI FILM, 17.0
POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.15 ŠIROKI VRH, BROAD PEAK, DOKUMENTARNI
FILM, 18.05 NOETOVA BARKA: MARC, ANNETTE IN INGOLF, DOKUMENTARNA SERIJA,
18.40 MUK: BEŽEČA PALICA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT,
VREME, 20.00 NOVA DVAJSETA: PROFESOR V ČEVLJIH, SLOVENSKA NADALJEVANKA,
20.30 TO NAŠE ŽIVLJENJE (I.), AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 21.30 INTERVJU: IVAN
ČOLOVIČ, 22.25 KRESNIK - SLOVANSKO BOŽANSTVO DOBREGA, DOKUMENTARNA
ODDAJA, 23.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.25 POLETNA SCENA, 23.55 STRASTI,
TV-NADALJEVANKA, 0.25 OBLAST (II.): 19. DEL: ZASEBNOST, DANSKA NADALJEVANKA,
1.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 2.00 DNEVNIK, 2.25 ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.50
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.20 INFO-KANAL
NEDELJA, 21.06.2015, II. SPORED TVS
6.30 GLASBENA MATINEJA: KD PIHALNI ORKESTER KRKA, 7.10 ALPSKI VEČER, 8.30
ŽOGARIJA, 9.00 EVROPSKE IGRE: KOLESARSTVO - CESTNA VOŽNJA (M), 12.30 KAJAK
KANU - SVETOVNI POKAL, 13.00 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL, 13.50 FORMULA 1:
VELIKA NAGRADA AVSTRIJE, 15.45 ATLETIKA: EKIPNO EVROPSKO PRVENSTVO, 19.00
VESLANJE - SVETOVNI POKAL, 20.00 ŽREBANJE LOTA, 20.10 ODBOJKA NA MIVKI
- FINALE (M), 21.10 PREGLED DNEVA, 21.40 POIROT: SLONI SI ZAPOMNIJO (XIII.),
ANGLEŠKA NANIZANKA, 23.10 PRIJATELJICA V KOMI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA
ODDAJA, 0.45 ZABAVNI KANAL
***
PONEDELJEK, 22.06.2015, I. SPORED TVS
5.50 POLETNA SCENA, 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO,
POROČILA, 9.10 VEM!, KVIZ, 9.40 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA,
10.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA,
IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.35
POLNOČNI KLUB: LASTOVKE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40
OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.05 DUHOVNI UTRIP, 16.20 POLETNA SCENA, 17.00
POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE,
18.00 NUKI IN PRIJATELJI: RISTANC, RISANKA, 18.05 ČARLI IN LOLA: MOJE MALO
MESTO, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (V.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA,
19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO
CITY, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.45 POLETNA SCENA, 22.55 STRASTI, TVNADALJEVANKA, 23.30 OPUS, 0.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: 20. JAZZ CERKNO 2015
– CERKNO JUBILEUM ORCHESTRA IN ZLATKO KAUČIČ, 1.00 DUHOVNI UTRIP, 1.15
SLOVENSKI VODNI KROG: LEDAVA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 1.45 DNEVNIK
SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 DNEVNIK, 2.35 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.05
TEDNIK, 3.55 STUDIO CITY, 4.50 VIKEND PAKET,
PONEDELJEK, 22.06.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,
10.55 DOBRO JUTRO, 13.00 NA LEPŠE, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 14.00 KRESNIK - SLOVANSKO BOŽANSTVO DOBREGA,
DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.35 Z VRTA NA MIZO, 14.50 ČEZ PLANKE: HRVAŠKA
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk:
TISKARNA KLAR
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za
javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
– KVARNER, 16.00 EVROPSKE IGRE, RITMIČNA GIMNASTIKA – POSAMIČNA FINALA, 18.00 BADMINTON (SLOVENSKI
NASTOPI), 18.30 PREGLED DNEVA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: VOLČJI DVOREC,
ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 21.30 VERA (V.): BLATNE VODE, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.00 BABIČINO STANOVANJE,
IZRAELSKO-NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30 ZABAVNI KANAL
***
TOREK, 23.06.2015, I. SPORED TVS
6.05 POLETNA SCENA, ODMEVI, DOBRO JUTRO, POROČILA, 9.10 VEM!, KVIZ, 9.40 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA
NADALJEVANKA, 10.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 12.00 SLEDI: STEKLARSTVO NA POHORJU
IN KOZJANSKEM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.25 PRAVA IDEJA! 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO
CITY, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK:
POTEPANJA – BARANGOLÁSOK, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 OPUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT,
VREME, 17.30 SANJSKA DOMOVANJA – NOVE OBLIKE BIVANJA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.55 NOVICE,
18.00 OBLAKOV KRUHEK: KUHANJE Z OČKOM, RISANKA, 18.05 KIOKA: NOGAVICA, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA
(V.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00
OBUPANI STARŠI (I.), FRANCOSKA NADALJEVANKA, 20.45 KINO FOKUS, 21.00 TRETJA GENERACIJA, DOKUMENTARNI
FILM, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.45 POLETNA SCENA, 23.10 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 23.45 PRIČEVALCI:
VERA MEJAK, 1.45 UMETNOST PROSTORSKEGA OBLIKOVANJA: SANJSKA DOMOVANJA – NOVE OBLIKE BIVANJA,
NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2.10 SLOVENSKI VODNI KROG: ŠČAVNICA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 2.40
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.50 TRETJA GENERACIJA,
DOKUMENTARNI FILM, 4.40 VIKEND PAKET,
TOREK, 23.06.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.30 DOBRO JUTRO, 12.40
ALPSKI VEČER, 14.15 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.45 CITY FOLK - OBRAZI MEST: ZAGREB,
DOKUMENTARNA SERIJA, 15.15 JUAREZ ŽIVI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.15 OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI
- 46. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV, 17.55 EVROPSKE IGRE: ODBOJKA (Ž), ČETRTFINALE, 19.50 ŽREBANJE
ASTRA, 20.00 BADMINTON (SLOVENSKI NASTOPI), 20.55 PREGLED DNEVA, 21.25 ČOKOLADNE SANJE, SLOVENSKA
NADALJEVANKA, 22.00 ZLOM, ANGLEŠKI FILM, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00
ZABAVNI KANAL
***
SREDA, 24.06.2015, I. SPORED TVS
5.50 POLETNA SCENA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 9.15 VEM!, KVIZ, 9.40 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA
NADALJEVANKA, 10.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 12.00 TRETJA GENERACIJA, DOKUMENTARNI
FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: IVAN ČOLOVIČ, 14.25 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA
ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ TOMA BREJCA,
KAMNIK IN OŠ ŠKOFJA LOKA-MESTO, KVIZ, 16.25 POLETNA SCENA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25
ZDRAVJE SLOVENCEV, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.55 NOVICE, 18.00 PUJSEK BIBI: PRIJATELJI, RISANKA, 18.10 BACEK
JON: PREPLAŠENI JON, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (V.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 19.00 DNEVNIK,
SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 POGOVORNA ODDAJA, 21.15 SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI,
22.20 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 23.15 POLETNA SCENA, 23.40 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 0.15 ZDRAVJE SLOVENCEV,
DOKUMENTARNA SERIJA, 0.40 SLOVENSKI VODNI KROG: TRIGLAVSKA JEZERA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 1.05
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 DNEVNIK, 1.55 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.20 POGOVORNA ODDAJA,
3.25 SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 4.35 VIKEND PAKET,
SREDA, 24.06.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.30 DOBRO JUTRO, 12.45 ALPEDONAVA-JADRAN, 13.30 NOETOVA BARKA, DOKUMENTARNA SERIJA, 14.10 ŠIROKI VRH, BROAD PEAK, DOKUMENTARNI
FILM, 15.00 UMETNOST PROSTORSKEGA OBLIKOVANJA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 15.35 LE PLESAT ME PELJI
2013, 16.45 DOMOVINA IN DRŽAVA, DOKUMENTARNI FILM, 17.55 EVROPSKE IGRE: ODBOJKA - ČETRTFINALE (M), 20.00
ŽREBANJE LOTA, 20.10 ŠPORTNI IZZIV, 20.40 EVROPSKE IGRE: PREGLED DNEVA, 21.10 NOGOMET: PREGLED SEZONE
EVROPSKE LIGE, 22.00 SE ZGODI: SINDROM OBUBOŽANJA, SLOVENSKA NANIZANKA, 22.25 LOVCI NA GLAVE, NORVEŠKOŠVEDSKO-DANSKO-NEMŠKI FILM, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 ZABAVNI KANAL
***
ČETRTEK, 25.06.2015, I. SPORED TVS
5.45 POLETNA SCENA, 6.10 ODMEVI, 6.55 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2015, 8.35 10 DOMAČIH, 9.15 VEM!, KVIZ,
9.40 DISKO ČRVI, KOPRODUKCIJSKI FILM, 10.55 DVORIŠČE, SLOVENSKI ANIMIRANI FILM, 11.20 MOJI, TVOJI,
NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 11.50 ZDRAVJE SLOVENCEV: ADITIVI V ŽIVILIH, DOKUMENTARNA SERIJA,
12.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.30 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 LASSIE,
KOPRODUKCIJSKI FILM, 15.10 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 POLETNA SCENA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT,
VREME, 17.30 MOJ POGLED NA ZNANOST: PROF. DR. ZVEZDAN PIRTOŠEK, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE,
18.00 LOJZEK: LOJZEK, NARIŠI MI PSA, RISANKA, 18.05 NUKI IN PRIJATELJI: SLASTNI PIŠKOTI, RISANKA, 18.10
TINKA IN ŽVERCA: TINKA IN ŽVERCA NA RIBOLOVU, RISANKA, 18.20 FINA GOSPA (V.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA
NADALJEVANKA, 19.00 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, ŠPORT, VREME, 20.05 MARKO SKAČE, SLOVENSKI BARVNI FILM,
21.35 SLOVENIJA NA BARIKADAH, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.55 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.20 POLETNA SCENA,
23.45 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 0.20 KRALJEVI VARIETE, 2.55 SLOVENSKI VODNI KROG: PAKA, DOKUMENTARNA
NANIZANKA, 3.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.40 DNEVNIK, 4.05 DNEVNIKOV IZBOR, ŠPORT, VREME, 4.35 KD
PIHALNI ORKESTER KRKA, 5.10 VIKEND PAKET,
ČETRTEK, 25.06.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.50 ZBOROVSKI BUM 2015, 10.05 SLOVENSKI VODNI KROG: PAKA,
DOKUMENTARNA NANIZANKA, 10.30 SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 11.35 IVAN OMAN, KMET IZ ZMINCA,
DOKUMENTARNI FILM, 12.25 PRIČEVALCI: LUČKA KRALJ JERMAN, 13.35 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE,
14.00 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA – VENDÉGEM, 14.45 EVROPSKE IGRE, JUDO - KVALIFIKACIJE, 15.15
JUDO, 18.30 ODBOJKA - POLFINALE (Ž), 20.30 ŽREBANJE DETELJICE, 20.40 EVROPSKE IGRE: PREGLED DNEVA, 21.10
KONEC PARADE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.10 UMOR V HIŠI MEDIČEJCEV: VZPON PRILEŽNICE, NEMŠKA IGRANODOKUMENTARNA NADALJEVANKA, 23.05 L...KOT LJUBEZEN, SLOVENSKO-ČEŠKI FILM, 0.45 TOČKA, GLASBENA
ODDAJA, 1.30 ZABAVNI KANAL
Na pozvanje Turistično kulturno športnoga drüštva Pečarovci
je porabska gledališka skupina Nindrik-indrik ZSM tü zašpilala svojo igro z naslovom Agencija za lidij 29. majuša 2015
na 9. festivali skečov v Pečarovci. Vsem igralkam: Marijani
Fodor, Micki Bajzek, Marijani Kovač pa Klari Fodor so podelili Priznanje PREFRIGANI ZGREBAŠ za najbaugšo stransko
vlogo (mellékszerep) po mnenji strokovne ocenjevalke.
Igro je napiso, nota navčo pa glavno vlogo, šefa agencije
špilo Milivoj M. Roš.
Klara Fodor
vodja skupine