1. No category

Specializirana revija za trajnostni razvoj
98
embalaža okolje logistika
april 2015
Predelava bioloških odpadkov
Kompost je tržna priložnost, a
zakonodaja je ovira
Ločeno od izdelka je embalaža problem, sicer je rešitev
Bo Natura 2000 po novem priložnost, ali še vedno cokla razvoja
Gospodarstvo zna ločevati, a nov korak je zapiranje snovnih tokov
Priprave na gradnjo odlagališča NSRAO v Vrbini po načrtu
Študentje v praksi spoznavajo prave izzive gospodarstva
Poštnina plačana pri pošti
3320 Velenje
3.
Vabljeni na
iZJemno AkTUALni
3. Zeleni forum
gospodarstvo, zelena
proračunska in razvojna reforma
Torek, 12. maj 2015, od 9.00-15.00 ure, kristalna palača, BTC
Častni pokrovitelj 3. Zelenega foruma je predsednik vlade rs.
iz programa:
Zeleni razvoj in zeleno gospodarstvo: Kje smo in kaj hočemo?
• Zelena reforma – nova razvojna paradigma slovenije (mag. Vanesa Čanji, Zelena Slovenija)
• izhodišča zelene proračunske reforme (mag. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance)
• prehod na zeleno rast gospodarstva in okoljski cilji (mag. Tanja Bogataj, MOP)
• Ali je reformirana skupna kmetijska politika bolj zelena? (mag. Tanja Strniša, MKGP)
• (ne)trajnostni okoljski davki in subvencije (Vida Ogorelec, Umanotera)
Kakšna bo zelena razvojna reforma Slovenije?
• energija in zelena rast gospodarstva (Aleksander Mervar, Eles)
• program Ure in izzivi v praksi (dr. Vlasta Krmelj, Energap)
• položaj in razvojne priložnosti lesnopredelovalne industrije (Igor
Milavec, Združenje lesne in pohištvene industrije GZS)
• Trendi v razvoju in uporabi lesnih produktov v sodobnem trajnostnem
gradbeništvu (dr. Bruno Dujič, CBD gradbeno in poslovno projektiranje)
• reciklažna panoga pred zatonom ali pred rastjo (Jure Fišer, predsednik Sekcije
zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS)
• železniški promet – prednost v razvojni strategiji države (Dušan Mes, SŽ)
• Finančna perspektiva 2014–2020: naložbe v prednostne projekte in viri zanje
(Marjana Dermelj, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko)
• Vloga sid banke pri projektih trajnostnega razvoja (Roman Rojc, SID banka d.d.)
• Zelena razvojna reforma takoj – kdo je prvi na potezi? (dr. Bogomir Kovač)
Udeležba je brezplačna. obvezna je prijava na info@zelenaslovenija.si.
Partnerji:
medijski sponzor:
Sponzorja pogostitve:
Zelena slovenija® Fit media d. o. o., kidričeva 25, si-3000 Celje | info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700 | www.zelenaslovenija.si
Promocija
Organizator:
ako je Slovenija začela odpirati vrata za
sredstva iz nove finančne perspektive
2014-2020 in kako je začela črpati sredstva
za prednostne projekte? Odgovor bo, upam,
dala Služba Vlade RS za razvoj in evropsko
kohezijsko politiko na 3. Zelenem forumu.
Tam bo predstavljen spekter mnenj, kakšna
naj bo zelena rast gospodarstva in kakšna naj
bo zelena razvojna reforma Slovenije, a ne le
nasploh in bolj počez, kot je zdaj v navadi.
P
ravzaprav bi zvočnost zdajšnjih razprav
o strategiji pametne specializacije 20142020 in o osnutku nacionalnega reformnega
programa 2015-2016 drugače odmevala, če
ne bi doživljali reprize razvojne in duhovne
jalovosti, tako značilne za različne ravni odločanja v državi. Niti nekaj svetlih statističnih
žarkov o rasti BDP, ki sicer niso porok trdne
zgodbe o uspehu, očitno ni dovolj, da se začno
trgati jeklene pajčevine zavožene razvojne politike in da se začne risati nove razvojne razglede. Ni dovolj konkretnih predlogov, kako
in kje odpirati nova delovna mesta in kako
podpreti zeleno rast gospodarstva. Kako in
kje ustvarjati novo vrednost in nove vrednote
drugačne Slovenije. In ne, kako bomo namesto
pokopanih firm in prodane državne srebrnine
napisali scenarije za nove razvojne svetilnike
in omogočili temelje za nova, visokotehnološka podjetja. Bolj se krešejo iskre na odru in
za zavesami o prodaji državnih podjetij. In
bolj se oziramo v Bruselj, ali ustrežemo zahtevam, kot pa da s konkretnimi odločitvami
vzpostavljamo novo, konkurenčno Slovenijo
na globalnem trgu.
P
oglejmo. Razvoj in naložbe so v veliki
meri odvisne od sredstev iz Bruslja. Toda
še vedno se ne ve, kako bo Slovenija do konca
leta počrpala sredstva iz stare perspektive
2007 – 2013. Vendar samo pogled na številke
ne bo dovolj. Morda bo dodatno streznitev,
kako se razvojno Slovenija bogati z evropskimi sredstvi, spodbudila predvidena nacionalna uredba o koriščenju sredstev kohezijske
politike za programsko obdobje 2014–2020.
T
oda kdo bo pripravil strokovno interdisciplinarno oceno, kako uspešno je
Slovenija z evropskimi in lastnimi sredstvi
začela spreminjati svojo razvojno identiteto?
foto: Rok Tržan
Z
akaj? Zato, ker na zagon nove finančne perspektive 2014-2020 še čakamo.
Razpisov in potrditev prednostnih projektov
še ni. Najbolj kritični so prepričani, da sredstev za projekte ne bo pred letom 2016, verjetno pa še pozneje ne. Slovenija naj bi s tem
letno izgubljala skoraj 700 milijonov evrov.
Čeprav ta črnogledost ni povsem upravičena,
drži, da Strategije pametne specializacije še ni
in da je najbrž še ne bo do poletja.
K
ako je to mogoče in kako to, da po tistem,
ko je prvi predlog Bruselj zavrnil, preveč
grčavo uradništvo ni reagiralo drugače? Več
držav članic EU je dokument sprejelo.
K
oga torej zanima, se pravi koga ne zanima
razvoj Slovenije? Kdo v Vladi RS je odgovoren za ta zamik, ko pa se dobro ve, kakšen
vir kapitala pomeni bruseljski denar za naložbe? Kako to, da zaradi tega ni prišlo do izredne
seje Vlade ali Državnega zbora? Pri strateškem dokumentu o pametni specializaciji
ne gre le za zamudo pri pripravi dokumenta.
Gre za razvojne prioritete, za domače vire in
znanje, za razvojno prenovo države. In kje je
strategija zdaj?
P
ravzaprav še kar v oblakih razprav. A
Slovenija potrebuje konkretizacijo pri
projektih in začetek razvojne ozdravitve, še
posebej, ko gre za domače vire, vodo, les in
vitalne naložbene projekte, železnico, Luko
Koper, naložbe v pametno industrijo in pametna omrežja. Prednostna področja, kaj za
premike na nove tirnice zelene rasti potrebuje
Slovenija, vendarle poznamo. Ali je torej ta
zamik, ki Slovenijo pušča na polževih poteh,
upravičen?
E
nak, za Slovenijo eksistenčen izziv, je
Natura 2000, o čemer pišemo v tej številki,
saj je vlada sprejela Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020. Kaj
pa program razvojnih vložkov na ta območja?
K
am Slovenijo neogibno pelje ta neizmerna
lahkotna neprožnost in kratkovidnost, ki
ne zna na državni ravni povezati vseh, zlasti
pa vladne ravni, gospodarstva in nosilcev znanja, za prepotrebni operativni načrt zelene
razvojne ozdravitve Slovenije? Z izmerljivimi
cilji na kratek rok.
K
aj mislite, kje je zveza med Prešernovim
verzom in razvojem Slovenije?
Jože Volfand,
glavni urednik
april 2015
K
Zelena rast, nova delovna mesta, novi nosilci
razvoja, drugačno upravljanje domačih virov.
Uvodnik
dor misli, da razvoj države, Strategija pametne specializacije, Natura 2000, reformni programi in poezija nimajo nič skupnega,
se moti.
EOL
Kdo zna noč temno
razjasnit', ki tare duha …
K
3
98
Uvodnik
Vsebina
Embalaža - okolje - logistika,
specializirana revija za trajnostni razvoj
5Novosti
Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje
8Prava usmeritev so embalažni
izdelki z višjo dodano vrednostjo
Glavni urednik: Jože Volfand
Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji
Oblikovanje, prelom in grafična priprava:
Fit media d.o.o.
Tisk: Eurograf
Oglasno trženje: Fit media d.o.o.,
Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,
tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si
Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO),
Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc
(Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher
Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.),
Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi
brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra
Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno
predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter
(Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos),
Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana)
Uredniški odbor za strokovne prispevke:
dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko
Notar (Energetika Ljubljana), dr. Franc Lobnik
(Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl
(Biotehniška fakulteta)
Celje, april 2015
Naklada 2.200 izvodov
10Potrošnik pri embalaži vedno pričakuje
priročnost in kakovost
12 Ločeno od izdelka je embalaža
problem, sicer je rešitev
16 V Slovenijo prihaja švicarski
ponudnik fleksibilne embalaže
17 Trajnostni razvoj osrednja tema sejma IPACK-IMA
22 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja
23Kompost je tržna priložnost, a zakonodaja je ovira
26 Bo Natura po novem priložnost
ali še vedno cokla razvoju?
28 Zakon o prostorskem načrtovanju
bi moral upoštevati vizijo razvoja
30 Gospodarstvo zna ločevati, a nov
korak je zapiranje snovnih tokov
sebina
4
98
EOL
Impresum
Revija je brezplačna.
32 V turistični sezoni morajo prevzeti odpadke tudi dvajsetkrat na teden
Tiskano na okolju prijaznem papirju.
34 Zaplet z naložbo zahteva premišljeno, hitro rešitev
36Odnos do reciklaže boljši, a ovir je še vedno preveč
39 Z zaposlenimi razvili mrežo ambasadorjev
trajnostnega razvoja po vsem svetu
Kontakt za informacije:
T: 03/ 42 66 700
E: info@zelenaslovenija.si
W: www.zelenaslovenija.si
42S posebnim oknom v
inovacijsko ligo prvakov EU
44Priprave na gradnjo odlagališča
NSRAO v Vrbini po načrtu
48 Vsak obiskovalec iz našega
paviljona s petimi zrni ajde
50Mednarodni mladinski parlament o
tem, kaj se dogaja v zelenih Alpah
51 Zelene navade
Partnerji
pri izdajanju revije EOL:
• Fakulteta za logistiko
• Gorenje Surovina d.o.o.
52 Študentje v praksi spoznavajo
prave izzive gospodarstva
54Pošta Slovenija uvaja več
novosti pri oddaji poštnih pošiljk
56Največji izziv sta nabavna
in distribucijska logistika
april 2015
58S projektom CO-EFFICIENT do logistične optimizacije
Pokrovitelj 98. številke:
Fotografije: arhiv proizvajalcev
5
98
EOL
Inovacije so zabavne. Dokaz za to je
embalažno podjetje Eggs Posure, ki
sta ga ustanovila Dutch Twinpack BV
in danski proizvajalec živil Hedegaard
Foods A/S. Novo podjetje želi razviti
kreativne embalažne koncepte za industrijo
jajc. Njihova zadnja inovacija je izdelek
Eggyplay®. Izdelek je dvoje v enem,
embalaža in trajnostna igrača. Embalaža
se med seboj spaja kot zidne opeke, se
popolnoma ujema kot velike kocke. Ure
zabave za otroke so zagotovljene. Barvne
kartonske škatle za jajca so narejene iz
plastike, v štirih, svetlih barvah. Otroci jih
obožujejo, saj so idealne za gradnjo utrdb,
stavb ali igralnih hišic. Kakšni so pogoji,
da je igrača lahko potrjena kot igrača
za ponovno uporabo in da lahko pridobi
CE certifikat? »Naš Eggyplay® karton
mora biti testiran za pranje v pomivalnem
stroju in odporen na visoko temperaturo,
vlago in detergente,« pojasnjuje Mette
Due Andersen, direktorica marketinga pri
HEDEGAARD foods A/S. Zakaj je embalaža
okolju prijazna? Igrača ima dvojno funkcijo,
ne vrže se je stran, ko prinesete jajca
domov, temveč je potem uporabna kot
igrača. Embalaža za jajce je izdelana iz
100 % reciklabilnega polipropilena (PP05),
poleg tega Eggyplay® karton tehta manj
kot tradicionalna embalaža za jajca. Zaradi
pametnega dizajna zavzame polovico
prostora manj kot navadna embalaža, tako
je tudi logistika učinkovitejša.
Sprememba v
slovenjegraški komunali
V javnem komunalnem podjetju Slovenj
Gradec je po direktorju Edvardu Pušniku,
ki se je upokojil, prevzel direktorske naloge
Jožef Dvorjak. V podjetju je bil vodja enote
komunalne oskrbe.
Znani prejemniki
Evropske poslovne
nagrade za okolje
»Vedno večje število podjetij v Evropi spoznava, da je okoljevarstvo ključnega pomena
za ohranjanje konkurenčnosti,« je pojasnila
Karmen Vella, komisarka za Okolje, pomorstvo in ribištvo, na podelitvi Evropskih
poslovnih nagrad za okolje. Nagrada kaže,
da lahko podjetje z zelenimi inovacijami
izboljšuje svojo konkurenčnost in je hkrati
odgovorno do okolja.
Nagrajenci 2014/15 so: Eczacibasi Yapi
Gerecleri (TR), proizvajalec keramičnih
izdelkov za kopalnico (kategorija vodstvo);
EcoNation (BE), podjetje svetlobne rešitve
(kategorija izdelki in storitve); Daimler AG
(DE), proizvajalec avtomobilov in motorjev
(kategorija inovacija procesa); Interface
Nederland BV (NL), diizajner in proizvajalec talnih oblog (mednarodna poslovna
korporacija); Red Electrica de Espana (ES),
električni operater (kategorija biodiverziteta
in poslovanje).
Vir: Environment for Europeans (no 55)
Donar na sejmu v Milanu
Donar, mlado slovensko pohištveno podjetje
se je predstavilo na milanskem pohištvenem
sejmu z izvirnimi rešitvami za opremo delovnih in javnih prostorov. Na sejmu, ki je
bil letos prednostno namenjen designu in
tehnologijam v inovativnih rešitvah delovnih prostorov, so razstavili serijo modularnih
prostorskih rešitev z vgrajeno tehnologijo
Blatnik. Sestavljajo jo stol Blatnik Chair z
vgrajenimi zvočniki in Air Play tehnologijo,
večnamenski konferenčni prostor Room-inRoom in sestavljivo sedežno pohištvo Oper
Source. Direktor podjetja Donar je Matej
Feguš, ki pravi, da delovni prostori danes niso
več pisalna miza, stol in konferenčna soba.
april 2015
Luksuzne vinarje in proizvajalce ekskluzivnih
žganih pijač moti zloraba uporabljenih
steklenic. Velikokrat se namreč zgodi, da
so le-te ponovno napolnjene s cenejšim
vinom/ žganjem, kar meče slabo luč na
blagovne znamke. Podjetje Tesa BevSeal je
zato izdelalo zaščito za blagovne znamke
vinarjev in destilirnic, ki varuje pred
ponovnim polnjenjem praznih steklenic,
ponarejanjem in preprodajo na sivem
trgu. Nov izdelek je podjetje predstavilo
marca v Franciji. Tesa scribos združuje več
varnostnih tehnologij, ki so del blagovne
znamke BevSeal. Varnostni pečat je na vrat
steklenice prilepljen tako, da je pokrovček
težko odstraniti in originalno steklenico
ponovno napolniti. Pečat povezuje vrat
s steklenico. Odstrani se ga lahko le z
uporabo vročih ali mrzlih temperatur.
Ko steklenico odpreš, je varnostni pečat
uničen. Potrošnik lahko takoj vidi, ali je
bila steklenica ponovno polnjena. Druga
zaščita je kodiranje. Vsak varnostni
pečat ima kodo, ki je večkrat natisnjena
na vidnih in nevidnih mestih. Koda je
vtisnjena s posebnim laserskim litografskim
procesom, ki zagotavlja zaščito pred
ponarejanjem. Avtentičnost lahko preverite
tudi s pametnim telefonom. Mobilna
aplikacija poenostavi postopek verifikacije
avtentičnosti vsem potrošnikom, trgovcem
na debelo in carinikom. Čitalec QR kodo
odčita, telefonska aplikacija kodo posreduje
v bazo podatkov. Baza podatkov interaktivno
preveri avtentičnost kode. Tesa tehnologija
ponuja tudi zaščito pred preprodajo na
sivem trgu, saj lahko s pomočjo »Zaupaj
in sledi« protokola izsledite pot originalne
steklenice po celotni nabavni verigi.
Inovativna embalaža za
jajca, ki je tudi igrača
Jožef Dvorjak
Vinarji hočejo zaščito
pred ponarejanjem
foto: arhiv podjetja
Novosti
Kratko,
zanimivo
6
98
EOL
Kratko,
zanimivo
Na Ekokvizu najboljši
učenci OŠ Dravlje
Na Ekokvizu 2014-2015, tekmovanju v ekoznanju, se je pomerilo 3.927 osnovnošolcev
iz vse Slovenije. Zmagala je ekipa OŠ Dravlje.
Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ France
Prešeren Maribor, tretje pa ekipa OŠ Ljubečna.
Zmagovalnim ekipam je Telekom Slovenije,
ki je že sedmo leto zapored soorganizator
Ekokviza, predal tudi donacije za ekonaložbe
v skupni višini 5.000 evrov.
Tričlanske ekipe so sestavljali šestošolci,
sedmošolci in osmošolci. Letošnja tema z naslovom »Energija iz narave« je bila razdeljena
v tri tematske sklope, ki so obravnavali čebele
in medonosne rastline, les ter energijo. Celotno
učno gradivo je bilo objavljeno na spletni strani
http://eko.telekom.si.
Na letošnjem kvizu je sodelovalo 1.309 ekip iz
152 osnovnih šol. V finale so se uvrstile ekipe
OŠ Domžale, OŠ Majde Vrhovnik, OŠ Dravlje,
OŠ Dušana Bordona Semedela Koper, OŠ
Šturje Ajdovščina, OŠ Dobova, OŠ Ljubečna,
OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Janka Padežnika,
OŠ Franceta Prešerna Maribor, OŠ Puconci
in OŠ Naklo. Organizator Ekokviza je program Ekošola, ki ga izvajata v okviru Društva
DOVES – FEE Slovenia.
Gorenje prodaja Surovino
Gorenje prodaja večinski lastniški delež v
družbi Gorenje Surovina, ki je eno najuspešnejših reciklažnih podjetij v Sloveniji in je del
divizije Ekologija, energetika in storitve v skupini Gorenje. Ta divizija v strukturi prihodkov
skupine Gorenje ustvarja okrog 20 %, še pred
leti pa je imelo Gorenje z njo velike načrte in
nekateri menijo, da prodaja svojo srebrnino.
Kot kaže, bo v Skupini Gorenje prodano tudi
podjetje Publicus, ki se ukvarja s komunalnimi
odpadki, vendar kupec ni iz tujine.
Gorenje se za prodajo večinskega lastniškega
deleža v družbi Gorenje Surovina pogaja s
poljsko družbo Elemente Holding SA. Gre za
vodilno poljsko podjetje na področju zbiranja
in predelave kovin. Poljaki imajo svoja podjetja
na Slovaškem, Litvi in v Turčiji. Pogajanja naj bi
končali v kratkem. Za nakup podjetja Gorenje
Surovina se je zanimal tudi Holding Scholz, ki
je lastnik Dinosa.
Dan trajnostne gradnje
april 2015
Novosti
Slovensko združenje za trajnostno gradnjo
je s podjetjema CBD in Eutrip in v sodelovanju z Zeleno Slovenijo pred dnevi pripravilo
Dan trajnostne gradnje v Savinjski regiji.
Strokovno-izobraževalni dogodek, ki je bil
brezplačen, je bil namenjen predstavitvi aktualnih tem in izkušenj s področja trajnostne
Omejena serija
aluminijastih
stekleničk za
Coca Colo
Coca Cola letos praznuje stoto obletnico,
danes zagotovo ikonične steklenice Coca
Cola. Da bi obeležili ta pomemben mejnik,
so v sodelovanju s podjetjem Ardagh
izdelali omejeno izdajo 25 dl steklenic
iz aluminija. Posebnost embalaže je v
visoki ločljivosti tiskanja in v nostalgičnih
slikah na aluminijastih steklenicah. Vsaka
slika namreč predstavlja desetletje
oglaševalskih akcij Coca Cole. Odkar je
bila leta 2006 na trgu prvič predstavljena
aluminijasta steklenica M5 (Veličastnih
5), podjetje Ardagh nadaljuje tradicijo
s serijami omejenih izdaj steklenic, ki
zaznamujejo številne znane športne
dogodke. Zaznamovali so tudi 125.
obletnico podjetja Coca Cola.
Floridi. FPA – Asociacija za fleksibilno
pakiranje je izbirala med 66 fleksibilnimi
embalažnimi inovacijami.
Pametna fleksibilna
embalaža za živila
Nagrada za tehnično
inovacijo v
kategoriji aseptičnih
embalažnih rešitev
Podjetje Liqui-Box, ki je vodilno v
proizvodnji fleksibilne embalaže za tekoče
snovi, je bilo nagrajeno za tehnične
inovacije. Nagrada poudarja sposobnosti
podjetja za dizajn, razvoj in zmožnost
inovacij fleksibilne embalažne tehnologije.
Nagrado so prejeli za FlexAsept™
embalažo, ki so jo poslali na trg leta 2012.
Prednosti embalaže so v fleksibilnosti,
izboljšani termalni odpornosti in
superiornem OTR-ju (nivo prehoda kisika).
Embalaža omogoča kupcem prihranke, saj
zmanjšuje potrebo po vmesnih zaščitnih
elementih, ki jih logisti uporabljajo za
varen prevoz palet. Manjša je tudi potreba
po navigaciji in manj je kvarjenj izdelka
zaradi razpok. Kupci poročajo o popolni
odstranitvi vmesnih zaščitnih elementov
pri prevozih. Nagrado je podjetje prejelo
na FPA - Ceremonija za dosežke v
fleksibilnem pakiranju, ki je potekalo na
Podjetje O. Kleiner AG iz Švice je izdelalo
novo fleksibilno embalažo z imenom Brainy
pack – pametna embalaža. Prednost
nove embalaže je prilagodljiva oblika,
saj jo je mogoče popolnoma sploščeno
transportirati. Volumen transporta zmanjša
za do 90 % in zniža CO² emisije. V funkciji
embalaže se razširi, postane stabilna ter
trdna. Na prodajnih policah se obnese
dobro, saj ima veliko prostora za tisk in
Organski čaj
v embalaži iz
obnovljivih virov
Več barv v eni
embalaži za šminko
Podjetje Carrington Tea uporablja za
pakiranje organskih čajev Carrington
Organics material NatureFlex™. Material
za fleksibilno embalažo nastaja iz lesne
biomase. Embalaža je izdelana 90 % iz
rastlin in je certificirana. Kompostirati jo
je mogoče doma ali industrijsko. Material
omogoča enakomerno prehajanje kisika
in vlage, kar zagotavlja svežino izdelka.
Čaji so spakirani v 20 vrečk, kot je v
navadi v Evropi, vendar je to redek način
pakiranja za Ameriko. »Za naš organski čaj
se nam je zdelo nujno, da ga ponudimo v
komplementarni embalaži, ki bo nagovorila
našega osveščenega kupca. Fleksibilni
material omogoča unikatni način pakiranja
in prepoznavnost na prodajnih policah, saj
so pri nas čajne vrečke v večini pakirane v
konzervah ali škatlah. NatureFlex™ material
zagotavlja tudi dobro zračnost in možnost
barvnega tiska za lažje komuniciranje s
kupci,« še pojasnjuje Debbie Shandel,
direktorica marketinga v Carrington Co.
Incopas s 50 %
lažjo plastenko
Podjetje Incoplas iz Italije je kontinuitetno
investiralo v tehnični razvoj, ki bi zmanjšal
težo plastenk in hkrati ohranil kvaliteto ter
vzdržljivost plastenke. Zadnjih nekaj let se
je Incoplas osredotočil na razvoj ISBM
plastenk z uporabo inovativne smole iz
HDPE SB 1359. Po zaslugi novega HDPE
materiala lahko Incoplas sedaj izdeluje
Fotografije: arhiv proizvajalcev
Podjetje VariBlend je
trgu predstavilo nov
MINIMIX™ 20 mm
razpršilnik, idealen za
pakiranje tekočih pudrov,
šmink in drugih izdelkov
za osebno nego, ki
temeljijo na fiksnem ali
spremenljivem razmerju
oddajanja dveh različnih
sestavin (formul). MiniMix™
je patentirana tehnologija,
ki meša dve sestavini
med seboj. VariBlend
tehnologija je sestavljena
iz drobno spletene
matrice 19 ločenih šob, ki
omogočajo enakomeren
nanos dveh temeljito zmešanih snovi.
Rezultat je sveže zmešana formula. Tanek
profil MINIMIX™ je primeren za široko
paleto izdelkov. Tehnologija mešanja barv
je idealna za kozmetiko za ustnice, oči
in barvno kozmetiko za obraz. Prav tako
je lahko alternativna embalaži za ustno
higieno, zdravila in za vse tiste izdelke, pri
katerih se sestavini zmešata šele ob nanosu.
Barvni odtenki in formule v dveh ločenih
komorah sta namenjeni dopolnjevanju in
enostavnemu mešanju. »Predstavljajte si, da
mora potrošnik s seboj nositi le en odtenek
šminke, ko bi lahko imel sedem različnih
odtenkov za različne priložnosti. Z MiniMix™
embalažo le ustaviš gumb na želeni barvni
lestvici (poljuben barvni odtenek) od ena do
sedem,« je pojasnil Robert Brands, direktor
podjetja VariBlend.
gradnje. V programu so se predavatelji spraševali, zakaj graditi trajnostno, kako so lahko
trajnostne rešitve poslovna priložnost za
ustvarjanje višje dodane vrednosti proizvodov
in storitev, kako se z energetskim monitoringom doseže prihranke pri rabi energije, kakšen
je razvoj sodobnih tehnologij gradenj z lesom
in podobno. Med drugim so predstavili energetsko pogodbeništvo in trajnostno gradnjo,
sodobne sisteme za energetsko upravljanje in
drugo.
7
98
ekstra lahke in
obenem visoko
odporne
plastenke.
Plastenka
se razlikuje
od drugih v
tem, da je
neverjetno
lahka, da
ima visoko
vzdržljivost,
je mehka
na otip in je
transparentna.
Možno jo je dobiti v volumnu 1 l in je
primerna za različne tržne segmente.
V primerjavi s standardno HDPE EBM
plastenko je ta za 50 % lažja. S tem se
dramatično zmanjša vpliv na okolje zaradi
embalaže. Podjetje I.C.E. FOR SpA je
eno izmed prvih, ki je zaupalo v inovacijo
podjetja Incoplas.
EOL
je transparentna. Ročke na obeh koncih
embalaže omogočata enostavno nošnjo.
Njena oblika po uporabi živila omogoča, da
embalažo popolnoma izpraznimo. Embalaža
je izdelana iz do 40 % manj primarne
surovine, porabi manj energije in vode, kar
ji daje trajnostni profil. Uporabna je za živila,
npr. olja, omake, riž, kava, suha pasja hrana
itd., kot tudi za neživila, npr. barve, motorna
olja, semena, tekočino za brisanje oken
itd. Ker je lahka in fleksibilna, kot odpadek
porabi manj prostora.
Tretja razvojna os
spet vznemirja
Po tistem, ko je Vlada RS Korošcem obljubila,
da pride tretja razvojna os čez leta končno na
vrsto, je postalo aktualno umeščanje v prostor. Civilna iniciativa Braslovče je kritizirala
varianto, ki ni nova, Ministrstvo za okolje in
prostor pa je objavilo javno pojasnilo. Iz pojasnila navajamo del:
Umeščanje 3. razvojne osi v prostor poteka že
dobrih deset let, cesta pa je vitalnega pomena
za ohranitev in nadaljnji razvoj Koroške regije.
Vlada je ocenila, da je treba desetletno umeščanje zaključiti in da je smiseln kompromis
načrtovanje nove ceste po varianti F2-2. Ob tem
pa ni zanemarljivo tudi dejstvo, da ima vsaka
trasa v nekem segmentu svoje pomanjkljivosti
(F2-2 – kmetijska zemljišča, F3b – ohranjanje
narave, F6 – zapiranje koridorja).
V tem času je bila v skladu z veljavno zakonodajo izdelana študija variant (leta 2007 - 2008),
kjer so bile vse variante proučene z vseh vidikov
(prostorski/okoljski/gradbeno tehnični/prometno ekonomski). Kot celostno najustreznejša
je bila predlagana varianta F2. Na podlagi
pripomb lokalnih skupnosti ter Ministrstva
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bila
varianta F2 nato optimizirana s ciljem da se v
največji možni meri umakne z območja najboljših kmetijskih zemljišč. Varianta F2-2 je tako
optimizacija variante F2, tako da ne poteka
več v tako veliki meri po najboljših kmetijskih
zemljiščih, ampak je cesta načrtovana na zahodnem pobočju Gore Oljke, le v spodnjem
delu preide na območje najboljših kmetijskih
zemljišč in se naveže na avtocesto A1 v obstoječem priključku Šentrupert.
Že iz študije variant izhaja, da je varianta F2-2
prometno učinkovita, ustrezno rešuje promet
v Velenju, ohranja prost koridor na obstoječi
cesti Arja vas - Velenje, omogoča nemoteno prometno povezavo Koroške z osrednjo Slovenijo
tudi v času gradnje, ustrezno navezuje turistična območja Zgornje Savinjske doline ter
se navezuje na že umeščen odsek Velenje jug
- Slovenj Gradec jug. To varianto podpira tudi
gospodarstvo in občine Zgornje Savinjske ter
Šaleške doline. Investicijska vrednost F2-2
po idejnem projektu, avgust 2012 znaša, 314
milijonov evrov.
april 2015
Novosti
Kratko,
zanimivo
Jože Volfand
foto: arhiv podjetja
Prava usmeritev so embalažni
izdelki z višjo dodano vrednostjo
Položaj panoge
8
98
Embalaža
Položaj panoge
Od leta 2010, ko je prišla v
grafično embalažno podjetje
Jamnik, so realizacijo in izvoz
močno povečali. Izvozijo 60 %
proizvodov, največ na razvite
Polona Dolenec zelo poudarja
izkušnje in znanje zaposlenih,
zlasti pa razumevanje lastnika,
ki želi širiti proizvodnjo.
Približujejo se sedmim
milijonom evrov realizacije,
stalna rast jih opogumlja,
optimistična direktorica pa se
zaveda, da so nove priložnosti
v izvozu. Asortiman izdelkov
je širok, ni specializiran, ve
pa, da je njihova prihodnost v
kartonskih embalažnih izdelkih
z višjo dodano vrednostjo za
različne panoge – od industrije
aparatov za osebno nego
do prehrambene industrije,
industrije malih gospodinjskih
april 2015
aparatov, kozmetike in drugih.
Polona Dolenec
trge EU. Toda direktorica
Kako ste poslovno končali leto 2014, kaj se
je dogajalo na domačih in tujih trgih in kaj
je najbolj vplivalo na vašo konkurenčnost?
poiskati pravi asortiman izdelkov. Zahtevni
izdelki, ki jih vsakdo ne obvlada, so naša konkurenčna prednost.
S poslovnim letom smo zelo zadovoljni.
Prodajo smo povečali za 6 %, doma manj kot
na tujih trgih. Okrepili smo delež prodaje pri
tujih kupcih, začeli poslovati z novimi in na
novih trgih. Precej smo naredili v hiši. Dobili
smo nove poslovne prostore, ki so jih kupili
lastniki. Potem nakup treh novih, visoko produktivnih strojev. Avtomatski odvoz odpada.
Urejanje delovnih mest po 5S metodi, vlaganje
v izobraževanje zaposlenih, trud za dobro
klimo. Vse to je vodilo k večji produktivnosti
in dobrim rezultatom družbe. Spremembe v
podjetju so najbolj prispevale k ohranjanju
naše konkurenčnosti.
V programu vaših izdelkov so zloženke, kaširana embalaža, promocijska stojala, darilna
embalaža. Katere tržne niše se najbolj odpirajo, saj delate za več panog? Ali kupci poleg
stroškovnega vidika in zaščitne funkcije
vendarle bolj poudarjajo tudi druge funkcije
embalaže – tu mislim predvsem na identifikacijsko, informacijsko in funkcijo praktičnosti?
Kupci želijo praktično embalažo?
Se to kaže tudi v izvozu? Po nekaterih ocenah povpraševanje po kartonski embalaži še
raste in tudi napovedi so ugodne. Po katerih
vaših proizvodih najbolj povprašujejo kupci
na trgu EU?
Težko bi posebej izpostavila kakršen koli
izdelek oziroma skupino. Poznani smo po
kvalitetnih lak efektih, večtočkovnem lepljenju, toplem tisku, predvsem pa so naša konkurenčna prednost ljudje s svojimi izkušnjami,
znanjem, svetovanjem, fleksibilnostjo, pripadnostjo in zavzetostjo. Zahtevne kartonažne
izdelke potrebujejo različna podjetja oziroma
panoge, zato ne bi želela nekaterih posebej
izpostavljati.
Na tujih trgih iščemo proizvode z višjo dodano
vrednostjo, ki so neprimerni za kartonaže, ki
so usmerjene v velike serije, ter neprimerni
tudi za »garažne» proizvajalce. Na trgu se
sicer ponuja marsikaj, vendar si mora vsakdo
Večkrat dobimo od naših kupcev pohvalo, da
smo jim rešili težavo pri formiranju, zapiranju
škatle, pakiranju. Pomembne so podrobnosti,
ki se jim naš strokovni tim posveča v največji možni meri. Kupci rešitve zelo cenijo.
9
Kartonska embalaža se z dodatnimi materiali
uporablja vse bolj v živilski panogi. Ne gre le
za metalizirane kartone, pač pa še za druge
detajle, kar s sodobno tehnologijo proizvajate
tudi v vašem podjetju. Kaj zmorete ponuditi
kupcu in ali tako postaja karton še uporabnejši embalažni material?
Kupcu s segmenta prehrane lahko, kar se tiče
materialov, ponudimo vse, kar obstaja na trgu.
Smo na tekočem z evropsko in slovensko zakonodajo s tega področja. Lahko mu ustrezno
svetujemo, končna odločitev glede uporabe
materialov pa ni naša. Karton pokriva samo
segment prehranske embalaže. Obstajajo še
Kako bi opredelili vrhunsko, odlično, optimalno embalažo?
Vrhunska, odlična embalaža je za nas embalaža, ki tako konstrukcijsko kot dizajnersko
izstopa, ima usklajene detajle in deluje prestižno. Optimalna embalaža je embalaža, ki v
največji možni meri zadovoljuje potrebe kupca
glede na predviden denarni vložek. To želimo
doseči pri vsakem naročilu.
Kakšne so zahteve kupcev glede ekodizajna?
Ekologijo kupci upoštevajo. Vseskozi se iščejo
rešitve za zmanjševanje teže škatle, povečuje
se uporaba recikliranih izdelkov in FSC certificiranih kartonov. Ne bi pa mogla reči, da je
to samo zaradi prijaznejšega vpliva na okolje
oziroma skrbi za okolje. V veliki meri gre tudi
za potrebo po iskanju prihrankov.
Karton je praviloma reciklabilen material.
Vendar stroka opozarja, da z dodanimi materiali postaja karton odpadna embalaža, ki
se je zaredi nečistoč ne da več reciklirati.
Kaj menite?
98
drugi ustrezni materiali. Ne bi mogla reži, da
je karton s posebnimi prevlekami, barierami
kaj pridobil v primerjavi z ostalimi materiali.
Običajno se vse konča pri ceni, na katero je
industrija prehrane še posebej občutljiva, z
redkimi segmenti bolj luksuznih izdelkov.
Težko komentiram, vendar pa glede na težave,
ki jih imamo pri predelavi recikliranih kartonov, najbrž to drži. Občasno dobimo karton
z mastnimi madeži, se pravi, da na vhodu ni
zadostne kontrole oziroma ne gre samo za
karton, ampak je prisotna tudi plastika in to
je neprimerno za recikliranje.
Embalaža
Praktičnost embalaže je pomembna, pa tudi
druge funkcije embalaže, predvsem mora biti
všečna. Konstrukcija, skupaj z dizajnom, se
mora skladati s pozicioniranjem izdelka, blagovne znamke, podjetja. Prizadevamo si, da s
kupcem sodelujemo že od same ideje nove embalaže. Če je le mogoče, se vključimo tudi pri
dizajnu, da kupec resnično dobi najboljše, kar
se da narediti glede na potrebe in predviden
budžet. Opažamo, da kupci želijo embalažo, ki
podarja tudi okoljsko, ekološko osveščenost.
Veliko je izdelkov iz recikliranega kartona,
povečujejo se povpraševanja in naročila FSC
certificirane embalaže.
V vaši skrbi za okolje ste na strehi podjetja
montirali sončno elektrarno. Kaj vam daje
ekonomsko?
Pokrije približno 40 % letne potrebe po
elektriki.
Kakšni so poslovni načrti za leto?
Letos predvidevamo nekoliko večjo prodajo
kot lansko leto, še večjo usmeritev na tuje
trge, nadaljevanje uvajanja vitke proizvodnje
in pridobitev prehrambnega standarda, ki se
nam je zamaknil.
Kaj predlagate ekonomski politiki, da bi bilo
poslovno okolje prijaznejše do gospodarstva?
Naj pusti podjetja na miru, da delamo. In naj
ne razmišlja, kako bi nas še dodatno obremenila neposredno ali posredno. Odlična izbira
za vaše potrebe
po embalaži
prodajni program:
Jamnik d.o.o. | Barletova 4S | 1215 SI-Medvode | T: +386 (0)1 361 93 40 | F: +386 (0)1 361 93 60 | E: info@jamnik.si | www.jamnik.si
april 2015
Promocija
kaširana embalaža
zloženke
darilna embalaža
promocijska embalaža
Potrošnik pri embalaži vedno
pričakuje priročnost in kakovost
foto: arhiv podjetja
Urška Košenina
Razvoj embalaže
10
98
Embalaža
Razvoj embalaže
Coca-Cola je v več kot stotih
letih obstoja globalne znamke
menjala oblike embalaže in
vrsto embalažnih materialov, a
kljub temu nenehno utrjevala
svojo globalno prepoznavnost.
Uporaba reciklatov je pri
njih stalnica, ki variira glede
na razvitost trga, kjer so
prisotni. O razvoju embalaže
skozi leta, o reciklatih kot
materialu prihodnosti,
embalaži na osnovi rastlin in
o samoumevnem trajnostnem
razvoju je ob stoti obletnici
znamenite Contour stekleničke
Coca-Cole spregovoril Primož
Skubic iz Coca-Cola HBC
april 2015
Slovenija d.o.o.
Ob stoletni tradiciji je pogled na razvoj embalaže zelo zanimiv, saj se spreminja s časom
ter zahtevami okolja. Kateri so glavni mejniki
v razvoju embalaže Coca-Cole zlasti z vidika
dizajna in materialov?
Coca-Cola HBC se v okvirih svojih zavez
zavzema za čim manjši vpliv na okolje, ki ga
povzroča embalaža, in sicer v vsakem trenutku življenjskega cikla embalaže. Nenehno
poskušamo optimizirati količine uporabljene embalaže, hkrati pa smo motivirani pri
uporabi embalaže iz okoljsko odgovornih
virov, embalaže, ki je oblikovno učinkovita
in varna skozi njen življenjski cikel. Naša
embalaža sledi kriterijem trga glede ustreznosti in stroškov, potrošnikom glede izbire
in pričakovanj in je učinkovito povrnjena v
ponovno uporabo, kjer je to možno. Pred leti
smo zamenjali obstoječe stekleničke s tako
imenovanimi »Ultra Glass« stekleničkami, ki
so manjše in v povprečju za 20 % lažje, hkrati
pa močnejše in cenejše za izdelavo. S tem je
postal zaboj z embalažo za približno 3 kg lažji,
paleta za 120 kg, tovornjak pa tako prevaža
za 3.500 kg lažji tovor.
Kateri embalažni material potrošniki najraje
Pred leti smo zamenjali
obstoječe stekleničke s tako
imenovanimi »Ultra Glass«
stekleničkami, ki so manjše
in v povprečju za 20 % lažje,
hkrati pa močnejše in cenejše
za izdelavo.
sprejemajo in zakaj je steklo med potrošniki
manj popularno kot plastika? Ali so velike
razlike pri favoriziranju materialov na trgu?
Želje potrošnikov se nenehno spreminjajo
in razvijajo. Pri embalaži potrošniki vedno
pričakujejo funkcionalnost, priročnost in kakovost. Mi jim pridemo nasproti z naborom
različnih velikosti in materialov. Pri tem še
vedno zagotavljamo kakovost in varnost, ne
da bi tvegali izgube praktičnosti in privlačnosti pakiranj za naše potrošnike. Na podlagi
spoznavanja potrošniških navad skušamo izkoristiti priložnosti, s katerimi lahko sledimo
trendom in se ustrezno odzovemo na cenovno
dostopnost. Naraščajoča brezposelnost in
varčevalni ukrepi so zmanjšali razpoložljivi
z osnovnim materialom znižujejo ogljični
odtis embalaže. Naš končni cilj je pretvorba
uporabljene embalaže v novo. Zavezali smo se
k vlaganju v »plastenka za plastenko« reciklažne centre, kjer je to okoljsko in ekonomsko
vzdržno. V Avstriji smo solastniki obrata, ki
reciklira do 570 milijonov plastenk letno.
Stopnja zbranih materialov med evropskimi
državami močno variira. Imamo visoko reciklažno razvite trge, kot sta Avstrija in Švica,
ter države, kjer je ločeno zbiranje in sortiranje
embalaže še v povojih, npr. Rusija.
So reciklati embalažni material prihodnosti?
dohodek potrošnikov, s čimer je cenovna dostopnost postala ključna.
Kot je razvidno iz vašega trajnostnega poročila, je uporaba rPET (recikliranega) materiala
v stiku z živili dovoljena le v 44-ih državah
po svetu. Na kakšen način se spoprijemate z
razlikami v zakonodaji med državami in kje
ste naleteli na največje težave?
Pri razvoju ambicioznih strategij in zavez pri
inovacijah se posvetujemo s ključnimi deležniki v procesu. Hkrati tesno sodelujemo tudi
z regulatornimi organi, s čimer zagotavljamo
zavedanje posledic, ki jih povzročajo zakonske
zahteve. Ključne ovire izhajajo bolj z naslova
razpoložljivosti in dostopnosti rPET kot z
naslova lokalnih zakonskih zahtev.
Zavezali smo se k vlaganju
v »plastenka za plastenko«
reciklažne centre, kjer je
to okoljsko in ekonomsko
vzdržno. V Avstriji smo
solastniki obrata, ki reciklira
do 570 milijonov plastenk
letno.
Prvo embalažo iz reciklatov (rPET) ste na trg
lansirali leta 1991. Kako je potekal razvoj reciklažnih tehnologij in kje ste danes? Stroka
opozarja, da reciklati ne dosegajo kakovosti
osnovnega materiala? V katerih državah je
uporaba reciklatov najvišja in kje najnižja?
Coca-Cola HBC za namene povečanja obsega reciklatov pri embalaži tesno sodeluje
z dobavitelji, saj prav reciklati v primerjavi
Lansko leto je Evropska komisija objavila zapleten zakonodajni predlog. Cilj je spodbuditi
prehod v krožno gospodarstvo in trajnostno
rast z uporabo odpadkov kot virov. Višja
stopnja zbranih in recikliranih dragocenih
materialov je bistvena za doseganje visoke
učinkovitosti virov in trajnostne rasti.
Razvili ste tudi PlantBottleTM, embalažo na
osnovi rastlin, torej iz obnovljivih virov energije. Kako jo je sprejel trg?
Coca-Cola poleg reciklatov favorizira tudi
embalažo na osnovi rastlin (PlantbottleTM,
- Coca-Cola je lastnik blagovne znamke).
Coca-Cola HBC uporablja embalažo na osnovi rastlin za določene proizvode v 9 državah,
želim pa jo širiti na 12 držav do konca leta
2015.
Na kakšen način Coca-Cola Slovenija prispeva k celotni trajnostni korporacijski zgodbi
(vode, odpadki, energija, reciklaža)?
Z vidika voda Coca-Cola Slovenija že sedmo
leto zapored organizira okoljski projekt »Moja
reka si« (http://www.mojareka.si/), pri katerem otroci v okviru vsakoletnega natečaja
odkrivajo probleme voda, reke, morje, jezera,
iz okolic, v katerih živijo ter na svojevrsten
način predlagajo rešitve za odpravo problemov. Coca-Cola Slovenija je v sodelovanju
z družbo Slopak vključena tudi v sistem za
ravnanje z odpadno embalažo, s čimer dosega
zastavljene cilje glede pobrane embalaže in
njene nadaljnje obdelave. Pred leti smo se za
namene zmanjševanja ogljičnega odtisa odločili tudi za investicijo v nov vozni park. Z
novimi vozili smo dosegli, da smo na vsakih
100 kilometrov prihranili 105 litrov goriva
in v ozračje izpustili 1466 g manj emisij CO₂
na kilometer. Na Strateškem forumu, ki ga je organizirala
Inženirska zbornica Slovenije, so se spraševali, ali je boljša energetska prenova stavb
ali novogradnja. Želeli so spodbuditi javno
strokovno razpravo o bodoči strategiji energetske prenove stavb v Sloveniji, hkrati pa
oceniti, kaj kaže dosedanja praksa pri energetski prenovi stavb. Po mnenju Inženirske
zbornice se nepovratne finančne spodbude
in ugodni krediti za rabo obnovljivih virov
energije in večjo energetsko učinkovitost
stanovanjskih stavb dodeljujejo pod pogoji, ki ne predvidevajo preverjanja učinkov.
Vprašujejo torej, kdaj je sploh energetska
prenova stavb še smiselna. Omenili so še
druge finančne instrumente spodbujanja
energetskih primerov, na primer dograditev
volumna hiše pri večjih prenovah in davčne
olajšave.
11
98
Energetska prenova
ali novogradnja?
Embalaža
Primož Skubic
Coca-Cola HBC uporablja
embalažo na osnovi rastlin
za določene proizvode v 9
državah, želim pa jo širiti na
12 držav do konca leta 2015.
Na Strateškem forumu so predstavili primere sistemskih ureditev v sosednjih državah in domačo dobro prakso. Izpostavili
so Energetski koncept v družbi BTC in
Stanovanjsko sosesko Smrečnikova v Novem
mestu.
Spletno posvetovanje
o zagotavljanju varne
in trajnostne hrane
Evropska komisija je začela spletno posvetovanje o tem, kako lahko znanost in
inovacije pomagajo EU zagotoviti varno,
hranilno, zadostno in trajnostno hrano na
globalnem nivoju. Posvetovanje se povezuje
s temo letošnjega svetovnega sejma Expo
Milano 2015 »Nahranimo planet, energija
za življenje«, kjer se bo odprla tudi politična
debata o svetovnem zagotavljanju varne in
trajnostne hrane. Posvetovanje bo odprlo
debato na temo prihodnjih raziskav o tem,
kako se soočiti s svetovnimi izzivi na področju zagotavljanja varne in hranljive hrane.
Osredotočenost je na področjih, kjer lahko
imajo raziskovalni učinki EU največji vpliv,
kot so: kako izboljšati javno zdravje preko
hranilnih snovi, kako povečati varnost in
kvaliteto hrane, zmanjšati izgubo hrane
in zavrženo hrano, kako narediti razvoj
podeželja bolj trajnosten, povečati kmetijske površine z okrepitvijo trajnostnega
kmetovanja, kot tudi kako bolje razumeti trg
hrane in povečati dostop do hrane za ljudi po
vsem svetu. V spletnem posvetovanju lahko
sodelujejo vsi zainteresirani do 1. septembra
2015. Rezultati posvetovanja bodo objavljeni
15. oktobra 2015.
april 2015
foto: arhiv podjetja
Kratko,
zanimivo
Ločeno od izdelka je embalaža
problem, sicer je rešitev
foto: Boštjan Čadej
Tanja Pangerl
Na sejmu Graf&Pack, ki je
Sejem
Graf&Pack
12
98
Embalaža
Sejem Graf&Pack
bil med 21. in 24. aprilom
skupaj še s tremi sejmi (Forma
Tool, Plagkem, Varjenje
in livarstvo) na Celjskem
sejmišču, je potekalo strokovno
srečanje Izzivi embalažne
panoge – razvoj aktivne,
inteligentne in nanoembalaže
(od regulative EU do prakse).
V ospredju so bile nove
zahteve družbe in trga po
novih embalažnih materialih,
predvsem pa razvoj aktivne in
inteligentne embalaže, ki kupcu
sporoča več kot običajna,
konvencionalna embalaža.
Trend je nanoembalaža, ki
pa je še dokaj neraziskano
področje, zato njena uporaba
še ni širše sprejeta. Vse bolj
se razvija sledljivost izdelkov,
kar omogoča hitrejšo in
učinkovitejšo komunikacijo
med deležniki v dobavni verigi
in hitrejše reagiranje v primeru
april 2015
neželenih dogodkov.
Sejem kot prostor za ustvarjanje novih poslovnih kontaktov.
Aktivna embalaža
podaljšuje rok
trajanja
Prof. dr. Gregor Radonjič, Univerza v Mariboru,
Ekonomsko-poslovna fakulteta, Katedra za
tehnologijo in podjetniško varstvo okolja
Č
eprav imamo navadno do embalaže negativen odnos, saj jo smatramo kot odvečen
odpadek, embalaže ne bi bilo, če ne bi bilo
drugih izdelkov. Za boljšo uporabo izdelkov
se skupaj s tehnološkim razvojem funkcije
embalaže izjemno širijo, kar prispeva k boljši
uporabi izdelkov. Na razvoj embalaže vplivajo
zunanji dejavniki, kot so spremenjeni življenjski slogi, dobavne verige, okoljske zahteve,
globalizacija idr. Prav tako je razvoj embalaže
pod vplivom dejavnikov tehnološkega in družbenega razvoja, kot je razvoj čistejših in okolju
bolj prijaznih tehnologij, vse večja individualizacija idr. Razvoj embalaže je vse bolj usmerjen
k uporabniku, posamezniku ali k podjetju.
D
anes se klasična zaščitna embalaža vse
bolj modificira v aktivno embalažo.
Sestavljena je iz materialov, ki izločajo aktivne sestavine v živila ali jih absorbirajo iz živil
ali obdajajoče atmosfere, s ciljem podaljšanja
roka uporabnosti ali izboljševanja pogojev pakiranja. Uporablja se predvsem za hrano, saj so
zahteve po kakovostni in varni hrani v živilski industriji vse večje. Ključna ideja aktivne
embalaže je, da se nadzira atmosfera, in sicer
zaradi roka trajnosti, obstoja živil v embalaži.
Najbolj razširjeni pri tem so absorberji raznih
plinov, ki se pojavljajo v obliki vrečk, trakov
ali filmov, prevlečenih z aktivnim slojem, ali
pa se absorberji nahajajo že v sami embalaži,
kar je tudi izziv za proizvajalce, saj se na ta
način absorberji ne vidijo in za kupca niso
moteči. Pogoj za uporabo je, da so ti dodatki
nestrupeni, neoporečni, enostavni za uporabo,
da ne oddajajo vonja in ne spremenijo okusa.
Intenziven razvoj poteka tudi na področju antimikrobne zaščite v embalaži. Gre za prevleke
srebra, kjer so pomisleki, saj je uporaba srebra
sporna za zdravje.
D
ruga vse bolj razširjena je inteligentna
embalaža, ki kaže na to, v kakšnem stanju je pakirano živilo oziroma vsebina in daje
informacije o tem, ali je živilo sveže ali pokvarjeno. Aktivna embalaža torej podaljšuje rok
trajanja, inteligentna pa sporoča stanje živila
v embalaži in daje tudi vpogled v zgodovino
izdelka, saj ne daje informacije le o izvoru, roku
trajanja in sestavi, ampak tudi o tem kaj se je
z izdelkom dogajajo in kaj se trenutno dogaja.
V uredbi je več
novosti glede
alergenih snovi
Mag. Mira Kos Skubic, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za
varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Z
akonodajo s področja snovi v stiku s živili
pokriva Ministrstvo za zdravje, uporabo
V
členu 10 in v Prilogi 3 v uredbi so navedeni dodatni obvezni podatki za posebne
vrste ali kategorije živil, kjer se morajo določene navedbe navesti v točno takšni obliki,
kot so navedene v uredbi. Novost je tudi, da so
določene navedbe predpisane, ker to vpliva na
lastnosti izdelkov. To velja npr. za zamrznjene
in odmrznjene izdelke.
P
ri označevanju alergenov ne gre le za
alergene sestavin, ampak tudi za druge
snovi, kot so aditivi ali druge zaradi tehnološkega postopka uporabljene sestavine. Imena
snovi ali proizvodov, ki povzročajo alergije
ali preobčutljivost (iz Priloge II Uredbe (EU)
1169/2011), se morajo poudariti z vrsto pisave,
ki se jasno razlikuje od preostalega seznama
snovi, na primer po črkah, stilu ali barvi ozadja.
Embalaža
mag. Mira
Kos Skubic
Matija Mraović
foto: Boštjan Čadej
foto: Boštjan Čadej
dr. Gregor
Radonjič
foto: Boštjan Čadej
98
13
udi razvoj embalaže postaja trajnosten,
kar se ne nanaša samo na onesnaževanje,
ampak tudi na naravno rabo virov. Funkcija
embalaže je, da varuje izdelek. Brez embalaže
bi se količine odpadkov bistveno povečale, ker
izdelki ne bi bili tako varovani, ne bi imeli takšnega roka trajanja. V državah tretjega sveta
so izgube hrane še večje kot pri nas, čeprav so
tudi pri nas zelo velike. Tam se namreč več
hrane izgublja na dobavnih poteh, pri nas se
več hrane zavrže. Če gledamo embalažo ločeno
od izdelka, je problem, sicer pa je rešitev.
členu 9 je definirano, kateri podatki morajo
biti na označbi. Pri tem je nekaj novosti,
vezano predvsem na alergene snovi. Seznam
je enak kot v predhodni uredbi, drugačen je
način podajanja informacij in zahteva, da to
označevanje velja za predpakirana in pakirana
živila. Drugače je definiran rok uporabe, da bi
bilo manj viškov hrane. Nekoliko drugačna je
navedba kraja izvora oziroma porekla, novost
pa je tudi obvezna minimalna velikost črk, ki
je 1,2 mm, pri manjših embalažah so omejitve
drugačne. V primeru, ko je velikost blizu 1,2
mm lahko natančnost izmerimo z merilnim
mikroskopom z ločljivostjo vsaj 0,01 mm, ki
ga imajo v Sloveniji na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Mariboru, v Laboratoriju za
tehnološke meritve. Na splošno velja, da so v
istem vidnem polju prikazani naslednji obvezni podatki: ime živila, neto količina živila, pri
pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega
odstotka (vol. %) alkohola, dejanska alkoholna
stopnja v volumenskih odstotkih. Izjema je
embalaža ali posoda, ki ima površino manjšo
od 10 cm2.
V uredbi je opredeljenih 14 najpogostejših kategorij, ki jih je potrebno obvezno označiti, ostali
alergeni se lahko označijo na prostovoljni bazi.
Č
e je iz imena živila že razvidno, da gre za
alergeno snov, potem ni potrebno dodatno
navajati, da živilo vsebuje to snov, in ni potrebno tega navajati v razlagalnem tekstu, saj je ime
izdelka dovolj, da kupec ve, da gre za alergeno
snov. Navede pa se lahko tudi tekst kot »lahko
april 2015
T
V
dr. Simon Žnidar
a trgu inteligentna in aktivna embalaža
trenutno predstavljata okoli 5 %, pri čemer
prevladuje aktivna embalaža. Čeprav se beleži
rast prodaje, je vprašanje, ali bodo potrošniki
pripravljeni plačati več, saj je takšna embalaža dražja. Najbolj napredni pri tem so na
Japonskem, kjer je tovrstna embalaža najbolj
razširjena. Tudi Američani so pred Evropo, saj
je evropska zakonodaja strožja.
a informacije o živilih je odgovoren nosilec
dejavnosti, ki živilo trži, o čemer govori 8.
člen uredbe. Če ima odgovoren nosilec dejavnosti sedež zunaj EU, je za informacije o živilih
odgovoren uvoznik. Za informacije je torej odgovoren tisti, ki dejansko produktno odgovarja
za živilo, in ne tisti, ki živilo polni, to pomeni,
da je za informacijo odgovoren lastnik blagovne znamke in ne tisti, ki je embalažo izdelal.
Bojan I. Kovačič
N
Z
foto: Boštjan Čadej
P
omemben vidik razvoja embalaže je okoljski. Gre za uporabo vse manj materiala
oziroma zmanjšanje debeline embalaže. Da se
uporabnost živila kljub temu podaljša, kar je
namen aktivne embalaže, se uporabljajo razni
premazi ali večslojne folije, posebni dodatki k
materialom, iz česar izhaja nov trend nanomaterialov. V industriji piva so aplikacije že znane.
Gre za to, da želijo z nanokompoziti v plastenkah plastično embalažo za pivo približati
strukturi steklene embalaže. Nanotehnologija
je danes še vedno rizična tehnologija, vsaj v določenih elementih, saj je nanosrebro še vedno
zdravju škodljivo. Prav tako zakonodaja pri tem
še ni ustrezna. Vprašanje je namreč, kako lahko
ti nanodelci iz embalaže prehajajo v živilo.
materialov pri nosilcih živilske dejavnosti pa
nadzira Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Uredba EU 1169/2011
- Označbe na živilu in njihov pomen za informiranje potrošnikov je zadnja uredba za
to področje in je stopila v veljavo lansko leto.
Uredba vključuje vse nosilce živilske dejavnosti, kar je novost. Torej ni namenjena samo
predelovalni živilski industriji in potrošnikom,
ampak vsem, ki tržijo živila, tudi prehranska
dopolnila, ki se tržijo preko spleta. Vključena
so tudi prevozna sredstva (prehrana na letalih,
plovilih) in obrati javne prehrane.
foto: Boštjan Čadej
Razvoj zahteva integracijo mikrokomponent,
čipov na embalaži. Če je ta izdelek ali embalaža
izpostavljena motnji iz okolice, se vključi aktivna funkcija. Lahko gre na primer za etikete, ki
spreminjajo barvo glede na vsebnost plinov, ki
so v notranjosti – indikatorji svežine. Najbolj
razširjeni so temperaturno-časovni indikatorji. Vendar zaradi psihološkega učinka, ki
jih imajo takšni vidni indikatorji na kupce,
jih nekateri proizvajalci ne želijo uporabljati,
saj kupec dobi vtis, da indikator kaže na to, da
je živilo hitreje pokvarljivo. Lahko pa se za to
uporabijo tudi pametne etikete, RFID kode za
identifikacijo idr.
14
98
Embalaža
vsebuje« npr. sledi lešnikov, arašidov, do česar
lahko prihaja zaradi navzkrižne kontaminacije
zaradi tehnoloških postopkov. Evropska komisija to področje trenutno ureja z namenom, da
se določijo meje za napis takšnega teksta, saj
če je to besedilo navedeno na vsakem izdelku,
potem kupec težko presodi, katero živilo kupiti
in katero ne. Trenutno lahko živilci prostovoljno označijo tudi izdelke za specifične skupine,
kot je npr. brez glutena, brez laktoze. Vendar
pa se tudi za tovrstno označevanje pripravlja
pravni akt.
N
a področju označevanja države porekla ali kraja izvora ima Evropa še veliko
izzivov. Osnovni princip označevanja države
porekla je vezan na carinsko nomenklaturo,
kraj izvora pa je vezan na geografsko območje. Decembra 2013 je bila sprejeta Izvedbena
Uredba Komisije (EU) št. 1337/2013, ki se je
začela uporabljati s 1.4.2015.
P
ri živilih, ki so iz mikrobiološkega vidika
hitro pokvarljiva in lahko zato po krajšem
obdobju predstavljajo neposredno nevarnost
za zdravje ljudi, se datum minimalne trajnosti
zamenja z datumom uporabe. Kar pomeni,
da samo, kadar je živilo hitro pokvarljivo in
ima navedbo »porabiti do«, mora iz trgovskih
polic po preteku datuma uporabe. Če ima
navedbo »uporabno najmanj do«, je lahko v
prometu tudi po navedbi minimalnega roka
uporabe. To je bilo spremenjeno predvsem z
namenom, da je manj viškov oziroma odpadne
hrane. Vendar po preteku tega roka za določen
izdelek odgovarja tisti, ki ga daje v promet, zato
se trgovci še vedno odločajo, da takšne izdelke
dajo v promet tik pred potekom minimalnega
roka uporabe.
D
ecembra 2016 se začne popolnoma uporabljati tudi obvezno označevanje hranilne
vrednosti, kar vključuje energijsko vrednost
ter količine maščob, nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in
soli. Prehranske vlaknine so lahko navedene
prostovoljno. Za navedbo teh vrednosti se
lahko uporabljajo tabele iz splošne sprejetih
in veljavnih podatkov, torej ni potrebno, da
proizvajalec sam naredi izračune. Obstaja tudi
slovenska baza s podatki hranilnih vrednosti,
ki je nastala s pomočjo dveh CRP projektov
in vsebuje podatke za okoli 900 živil, ki jih
je izvajala Biotehniška fakulteta, Oddelek za
živilstvo, objavljena na OPKP.SI (Odprta platforma za klinično prehrano), katero vzdržuje
in nadgrajuje Inštitut Jožef Štefan. Mora pa
biti prostovoljno navajanje označbe hranilne
vrednosti med 13. decembrom 2014 in 13.
decembrom 2016 v skladu s členi 30 do 35 v
uredbi.
Razvoj pametne
embalaže zahteva
interdisciplinarni
pristop
Matija Mraović, Inštitut za celulozo in papir
Ljubljana
R
azvoj pametne (aktivne, inteligentne) embalaže zahteva interdisciplinarni pristop.
Za razliko od navadne, konvencionalne embalaže je inteligentna embalaža sposobna nekega
zaznavanja, predvsem same sebe in analize
strukture. Nanaša se na sisteme za pakiranje
predvsem živil ter tudi farmacevtskih in drugih izdelkov. Pri inteligentni embalaži gre za
vključitev notranjih in zunanjih kazalnikov,
senzorjev, s katerimi se spremlja sproščanje
morebitnih plinov v živilu, temperatura izdelka idr. Tiskana elektronika je omogočila, da
lahko tudi v embalažo dodajamo elektronske
elemente, vendar so to zaenkrat še osnovni
elementi. Gre predvsem za uporabo običajnih,
gibkih materialov, kot so papir, karton, folija,
razne funkcionalne tiskarske barve (najbolj
enostavna je srebrna barva za aktivacijo, vendar je najdražja), potrebno pa je vstaviti tudi
čip, ki omogoča radiofrekvenčno komunikacijo,
za pogovor oddajniki. Možni so tudi tiskani
senzorji temperature in senzorji vlage, kjer gre
za neke vrste kondenzatorje.
I
nteligentna embalaža in tiskana elektronika
v prvi vrsti nista toliko namenjeni končnim
porabnikom, ampak je to večja vrednost v
logističnih verigah, v velikih skladiščih, pri
ladjarjih idr., razen pri kakšni bolj marketinško
naravnani embalaži, kjer se daje večji poudarek
tudi končnemu uporabniku. V logistični verigi
je inteligentna embalaža glavna pridobitev,
da se lahko z embalažami pogovarja »za vogalom«, kar je zelo uporabno, če je škatla nekje
založena.
O
bstaja tudi nekaj omejitev predvsem pri
napajanju in kontaktu (pri elektroniki).
Najbolj napredna inteligentna embalaža se
lahko napaja pasivno, iz elektromagnetnega
polja. Drug problem so kontakti, ker se tiskane linije ne da spajkati. Možnosti so prevodno
lepilo ali mehanski stik.
Ponarejena embalaža
povzroči 200 milijard
dolarjev izgube
dr. Simon Žnidar, EGP d.d.
Z
akaj varnostni elementi na embalaži?
Ocena OECD iz leta 2007 kaže, da ponarejanje in piratstvo povzroči 200 milijard
ameriških dolarjev izgube letno. Podatki organizacije WHO iz leta 2008 pa kažejo na to, da
je 50 % spletno prodanih zdravil ponarejenih.
Pri varnosti izdelkov lahko govorimo o dveh
interesih: ekonomski interes proizvajalcev,
prodajalcev, drug pa je širši družbeni interes
www.okleiner.ch / www.canpeel.com / www.brainypack.com
Ognjen Backovic / ognjen.backovic@okleiner.ch / Tel.: 031/ 601-520
Promocija
april 2015
tiskanje
15
• Večslojne varnostne nalepke: proti ponarejanju
in kot varnostno zapiralo, odstranjevanje
pusti sled, kot zaščita proti ponarejanju so
lahko nameščene že v fazi proizvodnje embalaže, kot varnostno zapiralo se nameščajo
ob pakiranju.
• Varnostni hologram: vidna zaščita proti ponarejanju, odtisnjeno pri visoki temperaturi,
dodelava v fazi proizvodnje. Tu se pojavlja
vprašanje, kako naj kupec ve, kakšen naj bo
hologram, saj se tudi te da ponarediti.
• Mikrotekst: pozitivni ali negativni tekst, kjer
gre za velikost ali majhnost 25-50 mikronov,
je očem nevidno.
• UV fluroscentne barve/laki: očem nevidno, gre
za posebne barve in lake (dostop do teh barv
je omejen), nevidno v naravni svetlobi, vidno
pa je pod posebno UV svetlobo.
• Optično spremenljive barve: glede na kot
vpada svetlobe in kot opazovalca se barva
spreminja.
• Lak s hologramskimi mikrodelci: gre za velikost delcev 50-250 um, kjer je mikrotekst
na vsakem delcu.
• Barve z identifikatorji: očem vidno ali nevidno, gre za enostavne ali kompleksne
detektorje.
• Barva reaktivna na infrardeče sevanje (IR):
nevidno pod naravno svetlobo, vidno pod
vplivom sevanja IR.
• Termokromatične barve: pod vplivom toplote
se barva spremeni
• Barva, ki reagira na kovanec: za preverjanje
uporabimo kovanec, kjer gre za to, da nikel
v kovancu ob drsanju reagira z barvo
• Skrita informacija/slika: očem nevidno, ne
spremeni izgleda embalaže, za preverjanje
• Guilloches: ponovljivi črtni vzorci v visoki
natančnosti, ki so matematično generirani
iz parametričnih enačb, parametri enačb so
del ključa oziroma naključnosti, uporaba
heurističnih rastrov – gre za enak princip
vzorcev, kot se uporabljajo na denarju.
• ZL z varnostnim zapiranjem: posebna konstrukcija standardne farma ZL vključuje
indikator odpiranja, omogoča ponovno
zapiranje, pakiranje poteka na standardni
pakirni liniji; druga opcija je vložen patent.
• Varnostna zapirala: večslojna nalepka, konstrukcije z lepljenjem.
• Prstni odtis kartona: zajem prstnega odtisa
ob proizvodnji, hranjenje v bazi, preverjanje
s posebnim dekoderjem
• Serializacija: kompleksna infrastruktura,
preverjanje v celotni verigi, izvedbeni akt
za to področje je še v delu.
M
ed najbolj pogosto uporabljenimi varnostnimi elementi sta varnostno zapiranje
in ZL z varnostnim zapiranjem. EGP Škofja
Loka je med vodilnimi proizvajalci varnostnih
elementov na embalaži v Evropi.
Uporaba standardov
ima multiplikativne
učinke
Bojan Kovačič, GS1 Slovenija
P
ri globalnih standardih GS1 gre za sistem
standardov, ne samo za en sam standard.
Standardi so uporabni na več kot 20 različnih
področjih gospodarstva in negospodarstva
(FMCG, zdravstvo, transport, obramba, trgovina, razvoj programske opreme, državna uprava
idr.). Pokrivajo identifikacijo (EAN koda), zajem
in izmenjavo podatkov, kjer si lahko vsi člani
tega sistema izmenjujejo podatke o sistemih.
Posledice uporabe standarda: učinkovitost
(zmanjšuje stroške in prihrani čas, izboljšuje
kakovost podatkov), varnost (povečuje varnost
uporabe izdelkov v preskrbovalnih verigah),
sodelovanje (dodana vrednost pri elektronski
izmenjavi sporočil), trajnostnost (podpira
zmanjšanje izpusta CO2 in količine odpadkov,
omogoča dostopnost do ekološko pomembnih
podatkov).
O
bstaja več sistemov standardov.
Identifikatorji označujejo izdelek na
globalni ravni, kot je npr. EAN koda za posamezen izdelek, ki je globalno identična, s
čimer omogoča kontrolo. Nosilci podatkov,
identifikatorjev so: EAN koda, ITF koda (lahko
berljiva, se lahko natisne direktno na kartonsko embalažo, za uporabo samo konstantnih
podatkov), GS1 128 koda (v eno kodo se zapiše
S
98
več podatkov), v svetu pa se je uveljavila tudi
koda DataBar. Uporabljajo se tudi RFID, kjer
gre za pasivne ali aktivne čipe, v praksi se bolj
uporabljajo pasivni čipi.
Embalaža
P
rav tako imamo različne varnostne nivoje,
in sicer takšne, ki so očem vidni, preverjanje s tehnično enostavno ali ceneno pripravo,
težko zaznavno preverjanje v laboratoriju oziroma s pomočjo posebnih naprav, preverjanje
z avtomatsko avtentikacijo. Kot varnostne
elemente poznamo naslednje:
se uporabi cenen dekoder, v isto področje
lahko vkodiramo več slik.
tandardi za izmenjavo elektronskih sporočil so pomembni tudi za varstvo potrošnikov. Črtne kode omogočajo na enostaven
način skoraj zanesljivo identifikacijo objektov.
Vsa zakonodaja s področja hrane zahteva, da je
potrebno izvajati sledljivost izdelkov. Globalni
standard sledljivost GS1 omogoča sledenje
predmetu skozi celotno preskrbovalno verigo in po korakih nazaj njegovo zgodovino,
uporabo ali lokacije. Standardi so pomembni
predvsem tam, kjer se blago izmenjuje med
partnerji v oskrbovalni verigi.
N
abor podatkov, potrebnih za sledljivost:
identifikacija izdelka, številka serije ali
LOT. To sta osnovna podatka za osnovno sledljivost, kar omogoča tudi lahek umik blaga
s polic. Slovenska praksa je, da je vse blago v
slovenski prodajni verigi sledljivo do nivoja
pakiranja in ne do maloprodaje. Slabost je, da
kode ni možno natisniti vnaprej, ker gre za
podatke, ki niso vnaprej znani. Priporočljivi
podatki za označevanje za sledljivost so tudi
identifikacija izdelka, datum preteka uporabe,
poreklo, datum proizvodnje ali pakiranja, ki
omogočajo učinkovito zagotavljanje kakovosti. Logistične enote pa zahtevajo tudi serijsko
številko posamezne logistične enote. Dodatni
pogoj je, da so vsi podatki zapisani v obliki, ki
omogoča avtomatsko identifikacijo.
S
ledljivost je zelo učinkovita pri neželenih
dogodkih, kjer se lahko sledi vse do dobavitelja surovin. Če se ugotovi napaka v surovini,
se lahko hitro odpove vse izdelke, ki imajo
to surovino. Lahko se hitro ugotovi, kaj se je
dogajalo z izdelkom, kje je bil izdelek prodajan
idr. Predpogoji za učinkovit odpoklic in umik
so: GTIN – identifikacija proizvodov, LOT –
številka proizvodne serije, datumi (uporabe,
proizvodnje, pakiranja), serijska številka in
da so ti podatki zapisani v obliki, ki omogoča
avtomatsko identifikacijo in zajem podatkov
(AIDC)
T
renutno 16 držav uporablja črtne kode, ki
uporabljajo serijsko številko. V prihodnosti bi se na ta način lahko izvajala avtomatska
odobritev popusta, prekinitev transakcije,
kjer je možen umik izdelka na blagajni idr. Če
se v črtno kodo zapiše datum, do katerega je
izdelek uporaben, je možno na polici slediti,
koliko tega izdelka je še na voljo. Slabost je,
da teh kod ni možno natisniti vnaprej, ampak
je to potrebno prilepiti dodatno, kar podraži
proizvodne stroške.
D
irektiva FMD bo zahtevala sledljivost do
maloprodajne enote zdravila oziroma do
serijske številke posamezne enote, celo do logistične enote. Z uporabo črtnih kod v zdravstvu
se napake v zdravstvu znižajo med 50-60 %. april 2015
(označevanje). Pri ekonomskem gre predvsem
za zaščito blagovnih znamk pred ponaredki in
pred sivim trgom. Širši družbeni interes pa je
povezan z varnostjo porabnikov pred škodljivimi vplivi ponaredkov. Pravni okvir za to je
Direktiva o preprečevanju vstopa ponarejenih
zdravil v zakonito dobavno verigo 2011/62/EU,
sprejeta leta 2011. Zajema le zdravila na recept,
znotraj tega so možne izjeme, ne pokriva pa
zdravil brez recepta. Za ustrezno zaščito je potrebna izbira ustreznih varnostnih elementov
za optimalno razmerje zaščita/cena, pri čemer
poznamo elemente zaščite proti ponarejanju in
varnostno zapiranje.
Promocija
16
Embalaža
98
Zeleno omrežje
V Slovenijo prihaja švicarski
ponudnik fleksibilne embalaže
O.Kleiner AG je mednarodno
podjetje z dolgo tradicijo delovanja
na področju fleksibilnega pakiranja
za živilske in neživilske produkte.
Od leta 1954 je podjetje, ki ima
okoli 90 zaposlenih in sedež
v Švici, aktivno na domačem,
švicarskem trgu, in v Skandinaviji,
Beneluxu in Baltiku, kjer ima
svoja predstavništva. Skoraj 50
% prometa podjetja predstavlja
izvoz, poleg evropskih trgov pa
je prisotno še v ZDA, Rusiji in
azijskih državah. Z majem 2015
vstopa O.KLEINER AG tudi na
slovenski trg, kjer bo Ognjen
Backović, predstavnik podjetja,
skrbel za prepoznavnost podjetja
in njegovih produktov. Direktor
podjetja Martin Kleiner razkriva
njihove glavne prednosti in
usmeritve.
foto: Felix Wey
april 2015
Konzerva s pokrovom CANPEEL®.
Embalaža
BRAINYPACK®
Ste družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo
na področju fleksibilne embalaže. Kaj bi izpostavili kot svojo konkurenčno prednost?
O.Kleiner AG združuje tri procese tiska (fleksibilen, gravurni in digitalni tisk) pod eno streho. Na ta način lahko izpolni najzahtevnejše
potrebe strank in jim ponudi optimalno rešitev
glede na zahteve in količino. Dolgoletne izkušnje prihajajo vedno bolj do izraza še posebej
na področju digitalnega tiskanja. Najnovejša
investicija v stroj za digitalni tisk HP 20000,
kjer je širina potiska 736 mm, odpira celo
paleto novih možnosti predvsem na področju
hitrosti in kvalitete tiska. Na ta način smo še
utrdili položaj enega vodilnih podjetij v panogi
na področju digitalnega tiska, ki je že 14 let
sestavni del ponudbe podjetja.
Razvili ste nekaj inovativnih rešitev pakiranja
za živilsko in neživilsko industrijo. Za kakšne
vrste rešitev gre?
Pri uvajanju inovativnih rešitev bi morda
izpostavil naša izdelka CANPEEL® in
BRAINYPACK®, ki pospešeno prodirata na
nove trge. Pokrov za konzerve CANPEEL®
uspešno združuje tehnologiji kovinskega in
fleksibilnega pakiranja. Zasnovan je kot folija, ki prekriva kovinski obroč. Folije so lahko
plastične (prosojne) ali aluminijaste, vse pa je
možno potiskati in so primerne za sterilizacijo.
V nasprotju z običajnim sistemom odpiranja
konzerv omogoča CANPEEL® enostavno uporabo tudi otrokom in starejšim ljudem brez napora in nevarnosti. Primeren je za najrazličnejše
vrste živil in drugih produktov.
BRAINYPACK® pa je inovativna rešitev na
področju fleksibilnega pakiranja, ki nadomešča dosedanjo trdo embalažo, kot so ročke in
vedra. V osnovi je vrečka, ki pred polnjenjem in
po uporabi zaseda tudi do 90 % manj prostora
kot primerljiva trda embalaža, primerna za
široko paleto proizvodov v živilski industriji
(olja, omake, žitarice idr.) kot v številnih drugih (motorna olja, barve, laki, granulati idr.),
saj je uporabna za tekočine in trdne snovi.
Inovativen dizajn omogoča potisk vseh štirih
stranic, kar ji daje tudi izjemen marketinški
potencial. Dodatna ročka na dnu embalaže
omogoča enostavno uporabo in natančno nalivanje brez klokotanja.
Kako pri snovanju vaših produktov upoštevate
eko dizajn in kako je v razvoj vpeta vaša zaveza
k trajnostnemu razvoju?
Pakiranje BRAINYPACK® se odlično sklada
z dolgoletno vizijo podjetja, ki od svojega
nastanka teži k trajnostnemu razvoju in
okolju prijaznim rešitvam, pri tem pa ima
pomembno vlogo tudi eko dizajn. Poleg tega,
da kot odpadek zavzame veliko manj prostora, je BRAINYPACK® mogoče skoraj v celoti
izprazniti, za njegovo izdelavo pa je potrebno
tudi do 40 % manj surovin, vode in elektrike
kot za primerljivo trdo embalažo. Na ta način
se idealno dopolnjuje z našim programom za
zaščito okolja »Pakiranje in okolje«. Rezultat
tega programa je med drugim tudi biofilter na
strehi tovarne, ki skrbi za razgradnjo škodljivih
izpustov, nastalih kot posledica uporabe lepil s
topili v proizvodnem procesu.
Leta 2012 nam je banka Züricher Kantonalbank
podelila nagrado s področja trajnostnega
razvoja, in sicer za razvoj klima-nevtralnih
folij, ki prispevajo k manjšemu obremenjevanju okolja. Omogočajo kompenzacijo za CO2
izpuste, ki so, kljub zmanjšanju z okolju prijaznim pridobivanjem energije (sončne celice,
zaprt ogrevalni sistem), neizogibna posledica
proizvodnega procesa. S pomočjo neprofitne
organizacije MyClimate se med proizvodnjo
nastali CO2 izpusti kompenzirajo skozi različne
mednarodne projekte, namenjene zmanjševanju CO2 v ozračju.
Vzporedno s tem se še naprej osredotočamo na
razvoj bio-folij. Imamo torej bogate izkušnje na
področju folij, ki bazirajo na obnovljivih virih
(sladkorni trs, koruza), ali folij, ki so biološko
razgradljive. Kot vmesno rešitev uporabljamo
tudi green-PE, ki je proizvedena na bazi obnovljivih virov in občutno zmanjša ogljični odtis
v primerjavi s PE iz fosilnih goriv. Pri obdelavi
in uporabi se obe foliji med seboj ne razlikujeta
in ju je možno skupaj reciklirati.
Zakaj ste se odločili za širjenje trga v Slovenijo?
Trg fleksibilne embalaže je zmeraj bolj zahteven in se je v zadnjih letih občutno spremenil.
Zmeraj bolj prihajajo v ospredje ekološki vidik,
zakonski predpisi in trajnostne rešitve. V tem
pogledu vidimo na slovenskem trgu in trgih
nekdanjih jugoslovanskih republik velik potencial za naše inovativne produkte in rešitve. Z
našimi izkušnjami in tehnologijo lahko izpolnimo visoke zahteve naših strank. IPACK-IMA bo predstavil tehnologije z devetih
področij živilskega in neživilskega sektorja: živil
na osnovi žit, mlečni izdelki, kemična industrija
in dom, slaščičarstvo, sveža in pripravljena
hrana, zelenjava in sadje, zdravje in osebna
nega, industrijske in trajne dobrine, pijača.
Med novostmi letošnjega sejma so tudi spremljajoče razstave s področja industrije mesa
Meat-Tech, mlečnih proizvodov Dairytech in
industrije sadja in zelenjave Fruit Innovation.
Glavna tema tokratnega sejma IPACK-IMA
je »Ustvarjati odporno prihodnost: hrana,
tehnologija in trajnostni razvoj« in se sklada
s temo EXPO »Nahraniti planet. Energija za
življenje«. O tem bo 20. maja na prizorišču
Embalaža
Med 19. in 23. majem 2015 bo na sejmišču
Fieramilano v Milanu, Italija, največji svetovni
sejem predelave, pakiranja, označevanja in logistike IPACK-IMA. Sejem bo potekal skupaj
z EXPO Milano, ki traja med 1. majem in 31.
oktobrom 2015.
98
Trajnostni razvoj osrednja
tema sejma IPACK-IMA
17
Promocija
Ipack ima
sejma potekala tudi mednarodna konferenca,
ki je organizirana in poteka v partnerstvu z
UNIDO in OZN. Rdeča nit razprave bo trajnostnost, ki je sicer vodilo vseh spremljajočih
dogodkov na sejmu.
Sejem IPACK-IMA, v sklopu katerega bodo
potekali tudi Fruit Innovation, Dairytech,
Meat-Tech, Converflex in Intralogistica, bo
združil skupno 1.850 razstavljavcev iz 51
držav. Sejem bo na 160.000 kvadratnih metrih razstravnih površin v 11 paviljonih in bo v
sodelovanju z MISE - ICE gostil 270 vabljenih
in posebej izbranih kupcev.
Vabljeni k sodelovanju in udeležbi na sejmu.
Več informacij o sejmu na www.ipackima.it
ali pri zastopniku za Slovenijo:
MŽ Consulting & Fairs, mag. Matjaž Žigon
Grčarevec 8, 1370 Logatec, Slovenija
tel.: +386 1 750 94 90
info@mz-consulting.org
www.mz-consulting.org
Bodite
del inovacij.
PR E DE LA V A & P A KI R A N JE
Fieramilano, Milano – Italija
19.–23. Maj 2015
Odpiralni čas: 10.00–18.00 h
Vstop: vzhodna, južna in zahodna vrata
Predprijave na: www.ipack-ima.com
Prihodnost je IPACK-IMA 2015 – najbolj celovit in dragocen sejem živil in
ne-živilskih oskrbovalnih verig. Sejem, ki postavlja smernice za živilsko
industrijo. Sejem, ki ga ne smete zamuditi, če se zanimate za zdravje in
osebno higieno, za kemikalije in industrijske izdelke. IPACK-IMA 2015 je
inovativno zbirališče proizvajalcev sveže hrane in distribucijskega sektorja,
je največja razstava najboljših globalnih proizvajalcev.
Sejem je unikaten, integriran in je sinergična zbirka novih tehnologij ter
inovacij za predelavo, pakiranje, označevanje in logistiko, popoln vezni
člen z Expom 2015. Velik dogodek na katerem nihče ne bo manjkal.
Organizator:
Ipack-Ima spa - Corso Sempione, 4
20154 Milano - Italija
tel +39 023191091
el. naslov: ipackima@ipackima.it
POWERED BY
FIERA MILANO AND
IPACK-IMA
Promocija:
S podporo:
O dogodku bodo poročali
strokovni novinarji
za pakiranje iz IPPO.
april 2015
Poteka hkrati z:
Povezani dogodki:
Zagotovite si svoje mesto na njem.
UNITED NATIONS
INDUSTRIAL DEVELOPMENT
ORGANIZATION
18
98
okolje
Novice
Zelenega
omrežja
Fotografije: arhiv članov
Med člani Zelenega omrežja
BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR
Nov sistem ogrevanja
s toplotno črpalko
Na lokaciji Izobraževalnega centra B&B v
Kranju, kjer izvajamo srednješolske, višješolske in visokošolski program Varstvo okolja,
smo vpeljali nov sistem ogrevanja z obnovljivim virom energije – vodo. Vgradili smo sistem ogrevanja s toplotno črpalko voda - voda.
Predhodno se je objekt ogreval s kotlom na
kurilno olje. Preureditev je zahtevala gradbena in zemeljska dela, in sicer najprej izkop
sesalne in ponorne vrtine. Iz sesalne vrtine
se črpa podtalno vodo, ki se jo preko toplotne
črpalke usmerja v ponorno vrtino. Ogrevano
vodo iz toplotne črpalke transportiramo
preko obtočne črpalke v zalogovnik toplote ter
preko obtočnih črpalk na razdelilcu v objekt.
Toplotna črpalka iz okolice sprejema toplotno
energijo in jo oddaja v ogrevanih prostorih,
pri čemer izkorišča naravni toplotni zbiralnik
okolja. Talna voda je idealni energetski vir, saj
njena temperatura minimalno niha (5–15 °C)
skozi vse leto. Ureditev ogrevanja je pomemben
korak v smeri ohranjanja okolja.
B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o.
www.bb.si
Z velikimi pometalnimi
stroji do manj
prahu v zraku
april 2015
Za sodelovanje v rubriki
pokličite Tanjo na 03/42-66-716
BENT EXCELLENT tudi pri čiščenju velikih
zunanjih površin, kot so mestne ulice, parki
in parkirišča, poskrbi za to, da je delo najmanj
obremenjujoče za okolje. Z velikimi pometalnimi stroji, kot je na primer Citymaster 2000,
ne samo da opravimo delo več deset delavcev,
temveč se tudi učinkovito izognemo prahu in
hrupu pri delu. CM2000 ima učinkovit vodni
sistem proti prašenju ter celo paleto dodatnih
elementov, ki preprečujejo hrup okoli vozila.
Voda, ki pomaga proti prašenju, se večkrat
reciklira, preden se skupaj s smetmi odvrže,
zato je tudi pri uporabi vode izredno gospodaren. EURO5 dieselski motor izdelovalca
Volkswagen je med najbolj ekološkimi diesel
motorji v Evropi. Ne nazadnje pa je treba
omeniti tudi nizko porabo goriva: s približno
6,5 litra porabe na uro pometanja je gotovo
najvarčnejši v svojem razredu.
Bent excellent d.o.o.
www.bent.si
BTC City postaja
zibelka podjetništva
V BTC Citiyju se ustvarja novo poslovno okolje
in platforme, ki bodo v pomoč tako mladim
podjetnikom, ki dajejo zagon našemu gospodarstvu, kot mladim, ki šele stopajo na svojo
poslovno pot, med katerimi so tudi okoljske
inovacije. ABC pospeševalnik je za osem
mednarodnih ekip postal generator razvoja
podjetniških zgodb. Intenzivni program, ki
vključuje delavnice, predavanja, mentorstva,
povezovanja, testiranja, bo potekal tri mesece.
Organizatorji načrtujejo več kot 150 različnih
interaktivnih dogodkov, ki jim bodo sledile
predstavitev mednarodnim investitorjem s ciljem, da v startupe vložijo toliko sredstev, da se
bodo lahko ti uveljavili v konkurenčnem mednarodnem okolju. Po zaključku trimesečnega
programa bodo startupi v pospeševalniku ABC
lahko še nadaljnje tri mesece izpopolnjevali
svoje poslovne modele. Program BTC Campus
pa mladim do 30 let omogoča dodatno izobraževanje o podjetniških znanjih in veščinah ter
tako izboljšuje možnosti njihove zaposlitve.
Partnerji v projektu so družba BTC, Zavod RS
za zaposlovanje in Center poslovne odličnosti
Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. S
tem v BTC sledimo svoji zavezi trajnostnemu
razvoju in dajemo priložnost mladim idejam,
da se uresničijo.
BTC d.d.
www.btc.si
Na trgu zasledimo množico naravnih in ekoloških kozmetičnih izdelkov, zato združenja potrošnikov kupce opozarjajo, naj bodo pri izbiri
tovrstnih izdelkov previdni, saj je zakonodaja
na področju kozmetičnih izdelkov v EU zelo
ohlapna. Izdelki z različnimi certifikati, ki naj
bi potrjevali določeno kakovost in potrošnikom olajšali nakupno izbiro, povzročajo zaradi
različnih kriterijev zmedo na trgu kozmetike.
Poleg tega številni proizvajalci zavajajo svoje
uporabnike o tem, kako naravni so njihovi
izdelki, ki hkrati vsebujejo številne zdravju
in okolju škodljive sestavine. Kot odgovor
na nastalo situacijo je bil razvit mednarodni
standard Cosmos, ki zajema delitev na naravno in ekološko kozmetiko po zahtevah, kot
to predpisujejo posamezni standardi šestih
ustanovnih organizacij, ki združujejo več kot
1.400 certificiranih kozmetičnih znamk in več
kot 24.000 naravnih in ekoloških izdelkov.
Zahteve standarda opredeljujejo dovoljene
sestavine kozmetičnega izdelka in embalaže,
pri čemer se upošteva celostni vpliv izdelka
na človeka in okolje. Konec leta 2016 bo v EU
prenehala veljavnost posameznih standardov
za certificiranje naravne in ekološke kozmetike članic združenja in Cosmos bo postal edini
veljavni standard.
Bureau Veritas d.o.o.
www.bureauveritas.si
Proizvajalec peletov
Enerles s certifikatom
kakovosti ENplus
GGP, Gozdno gospodarstvo Postojna, d.o.o.
www.ggp.si
Potapljaškega društva Maribor zelo pozna. Ob
tej priložnosti je v Vodnem stolpu na Lentu
potekala razstava z naslovom Reka Drava in
mostovi, ki so jo pripravili otroci iz vrtcev
Pobrežje, Studenci in Oton Župančič v okviru
natečaja, ki ga je organizirala Štajerska turistična zveza. Za podporo projektu je Henkel v
sodelovanju s podjetjem Hofer in Potapljaškim
društvom Maribor kupcem v vseh Hoferjevih
poslovalnicah po Sloveniji omogočil, da so
lahko z nakupom Henklovih izdelkov Persil,
Silan ali Somat pomagali pri akciji Skupaj za
čisto Slovenijo.
98
energije, ki ne povzroča toplogrednih plinov,
CO2 je nevtralen – ogljik, ki se sprošča pri gorenju, je del naravnega kroženja ogljika v naravi.
Les je večkrat uporaben, saj se v energetske
namene uporablja les slabše kakovosti in lesni
ostanki. Peleti Enerles so izdelani iz lesa jelke,
smreke in bora. Lesovi iglavcev imajo višjo
vsebnost lignina v primerjavi s celulozo, zato
imajo višjo kurilno vrednost.
okolje
Naravna in ekološka
kozmetika po
standardu Cosmos
19
www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje
Javni pozivi za
dodeljevanje spodbud
Eko sklada
Nepovratna sredstva za občane so možna na
naslednjih področjih: ukrepi za učinkovito rabo
energije in rabo obnovljivih virov energije v
stanovanjskih stavbah ter trajnostna mobilnost (nakup ali predelava vozila na električni
pogon). Nepovratna sredstva za pravne osebe
pa so na področju trajnostne mobilnosti (nakup
ali predelava vozila na električni, pogon).
Omenjena nepovratna sredstva bo možno
kombinirati s kreditom Eko sklada po ugodni
obrestni meri 3-mesečni EURIBOR + 1,5 %. Na
področju kreditov bodo objavljeni javni pozivi
za občane, pravne osebe, samostojne podjetnike in zasebnike ter lokalne skupnosti. Namen
kreditov: poleg ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije bo možno
zaprositi za kredit za naložbe na vseh področjih
varstva okolja, ki izkazujejo ugoden okoljski
učinek. Spremljajte spletne strani Eko sklada,
zbirajte informacije, da boste lahko pravočasno
zaprosili za sredstva Eko sklada za vaše okolju
prijazne naložbe.
Henkel Slovenija d.o.o.
www.henkel.si
Trening varne
vožnje s tovornimi
vozili v Kemisu
Zaposleni vozniki tovornih vozil v Kemisu so
27. 3. 2015 opravili trening varne vožnje na
poligonu varne vožnje AMZS na Vranskem.
Na treningu varne vožnje je bil poudarek na
varnosti in obvladovanju tovornih vozil, ki prevažajo nevarne snovi vsakodnevno po Sloveniji
in tujini. S tem smo naredili še korak naprej za
varen prevoz nevarnih snovi.
Eko sklad, j.s.
www.ekosklad.si
Potapljači v akciji
Skupaj za čisto
Slovenijo
Zeleno
omreŽje
Ob svetovnem dnevu voda, ki ga vsako leto
obeležujemo 22. marca, je Potapljaško društvo
Maribor organiziralo ekološko akcijo »Drava
2015 – Ni nam vseeno!«. Potapljači so ob podpori podjetij Henkel in Hofer čistili rečno dno
in nabrežje, čistilno akcijo pa so spremljale
dodatne dejavnosti za udeležence in mimoidoče. Med odpadki, ki so jih potapljači našli
v strugi reke Drave, so bili številni kosovni
odpadki, kot so avtomobilske gume, kolesa
in podobno. Po nekaj urah dela se je nabralo
kar veliko odpadnega kosovnega materiala.
Vsekakor pa je bilo opaziti, da je reka Drava vse
čistejša in da se 22 predhodnih čistilnih akcij
Kemis d.o.o.
www.kemis.si
Pilotno zbiranje
odpadnega tekstila
V Mestni občini Ptuj se je z mesecem januarjem
v letu 2015 začelo pilotno zbiranje odpadnega tekstila, za katere skrbimo Javne službe
Ptuj. Vzpostavljene so bile v okviru projekta
PORETEKS, ki se zaključi v mesecu juniju
april 2015
Lesni peleti Enerles so gorivo, proizvedeno
iz 100 % neobdelanega čistega lesa. Gozdno
gospodarstvo Postojna, d.o.o., je prvi proizvajalec peletov v Sloveniji, ki je prejel certifikat
kakovosti ENplus po Evropskemu standardu
EN 14961-2. Peleti so primerni za kotle vseh
velikosti in za industrijsko uporabo. V gospodinjstvih se običajno uporablja pelete premera
6 mm. Standardizirana oblika omogoča avtomatsko doziranje. Vsebujejo približno 1 %
pepela, kar je precej manj od drv, kar pomeni
manj čiščenja kotla. Prednosti uporabe peletov
glede na fosilna goriva: peleti so obnovljiv vir
20
98
okolje
tega leta. Po podatkih smo v treh mesecih zbrali
natanko 6.450 kilogramov odpadnega tekstila.
Projekt PORETEKS, v katerem smo vključeni kot partner, izvajamo skupaj z vodilnim
partnerjem ZRS Bistra Ptuj ter ostalimi 6
partnerji, ki prihajajo iz Slovenije in Hrvaške.
Zabojnike za odpadni tekstil praznimo na 14
dni. Po končanem projektu nameravamo trajnostno še naprej izvajati zbiranje odpadnega
tekstila, ki ga bomo namenili v dobrodelne
namene in za ponovno uporabo.
Javne službe Ptuj d.o.o.
www.js-ptuj.si
enot Nove KBM, stranke in ambasadorji banke,
med njimi Nejc Simšič, Filip Flisar, Nika in
Boštjan Čukur, Ula Furlan in Tjaša Kokalj. V
imenu Nove KBM je Aniti Ogulin, vodji projektov
za otroke in družine ter predsednici Komisije za
socialno-humanitarna vprašanja pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, in Jožici Mikić Horvat,
podpredsednici te komisije, knjige predal predsednik uprave Nove KBM Robert Senica. Anita
Ogulin je povedala, da bodo podarjene knjige
namenili ureditvi priročnih knjižnic v več počitniških domovih ZPM: v Krajnski Gori, domu
Miloša Zidanška na Pohorju in v VIRC Poreč,
kjer letujejo otroci iz socialno šibkejšega okolja.
uporabimo različne plastične zaboje in posode, ki zadržujejo tekočine; mešane komunalne
odpadke pa običajno zbiramo v vrečkah, ki jih
položimo v namenske koške, te odpadke pa
skupaj z vrečko odložimo v črn zabojnik.
Saubermacher Slovenija, d.o.o.
www.saubermacher.si
Ugodna posojila
lesarstvu
Pohvala za uspešno
ločevanje odpadkov
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.
o. o., zbira odpadke pri skoraj 24.000 prebivalcih
občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika in
jih od njih tudi odvaža. Odpadke smo začeli
zbirati ločeno pred 20 leti. Po dveh desetletjih
s pomočjo ozaveščenih občanov izločimo že
dobrih 80 % koristnih odpadkov. Da bi jih nagradili, smo se odločili za akcijo "S Kokom ceneje", s
katero si mnogi na položnici znatno zmanjšajo
znesek za odvoz odpadkov. Letos uvajamo za
gospodinjstva še pohvalo za uspešno ločevanje
odpadkov. Dobila jo bodo vsa gospodinjstva, ki
uspešno ločujejo odpadke. Iz izkušnje vemo, da
občani take spodbude potrebujejo in da so še
kako pripravljeni
sodelovati tako pri
ločevanju odpadza uspešno ločevanje odpadkov
kov kot pri zmanjševanju njihovih
količin, če jim le
znamo prav predstaviti strategijo
zbiranja in njen
namen. Vabimo
vas tudi k ogledu
naše prenovljene
spletne strani.
Pohvala
Spoštovani,
opazili smo, da v vašem gospodinjstvu uspešno in učinkovito ločujete odpadke,
za kar se vam iskreno zahvaljujemo.
Vsak posameznik namreč lahko z ločenim zbiranjem odpadkov prispeva
k čistejšemu in prijaznejšemu okolju.
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.
Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika
Direktorica:
mag. Brigita Šen Kreže
JP Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.
www.kpv.si
april 2015
V akciji Nove KBM
zbrali čez 2.200 knjig za
počitniške domove ZPM
S svečano predajo knjig za otroke, ki preživljajo
počitnice v domovih Zveze prijateljev mladine
Slovenije (ZPM), se je sklenila dobrodelna akcija
Nove KBM »Podari knjigo, podari prihodnost«.
Pripravili in izvedli so jo na pobudo zaposlenih
banke, pridružili pa so se ji mnoge stranke
banke, njeni poslovni partnerji in ambasadorji.
V marcu 2015 smo tako na sedežu Nove KBM v
Mariboru svečano predali čez 2.200 knjig, ki so
jih prispevali zaposleni iz kar 44 organizacijskih
Vir: Rokodelski center Ribnica
Nova KBM d.d., www.nkbm.si
Oprema za ločeno
zbiranje odpadkov
v gospodinjstvu
Ali ste vedeli, da na leto povprečen prebivalec
Slovenije proizvede nekaj manj kot 400 kg
odpadkov? O nastajanju odpadkov moramo
razmišljati že v fazi načrtovanja nakupov, saj
je premišljen nakup prva faza na poti preprečevanja nastajanja odpadkov. Slovenska zakonodaja zahteva obvezno ločevanje posameznih
vrst odpadkov na izvoru, zbiranje v ustrezni
opremi, prepuščanje pooblaščenim zbiralcem
in zagotavljanje odstranjevanja v skladu s predpisi. V nadaljevanju predstavljamo nekaj rešitev za zbiranje odpadkov: organske kuhinjske
odpadke lahko zbiramo v priročni posodici, ki
jo lahko hranimo pod pomivalnim koritom ali
v drugem kuhinjskem elementu, priporočljiv
prostor je tudi shramba ali balkon; odpadno
jedilno olje lahko zbiramo v plastenkah ali
priročnih posodicah; plastenke, pločevinke,
konzerve, folije, PVC vrečke, tetrapake lahko
zbiramo v različnih prenosljivih vrečkah,
škatlah, zabojih ali posodah; revije, časopise,
prospekte, knjige lahko zbiramo v priročnih
zabojih ali škatlah; za zbiranje steklenic lahko
Slovenski regionalno razvojni sklad je v Uradnem
listu Republike Slovenije, št. 21, z dne 27. 3.
2015, objavil Javni razpis za ugodna posojila projektom na področju obdelave in predelave lesa.
Namen razpisa je spodbujanje razvoja slovenske
lesno predelovalne industrije na področju začetnih investicij, povezanih z vzpostavitvijo nove
poslovne enote, razširitvijo zmogljivosti obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo proizvodnje
poslovne enote na proizvode in storitve, ki jih na
zadevnem območju prej ni proizvajala ali bistveno spremembo proizvodnega procesa v obstoječi
poslovni enoti. Razpis nudi posojila z ugodnimi
posojilnimi pogoji: Euribor (trimesečni) s pribitkom od 0,80 % do 1,20 % letno, ročnost vračila
do 12 let in možnost koriščenja triletnega moratorija. Vlagatelj lahko pridobi posojilo največ
do 75 % upravičene vrednosti projekta, vendar
maksimalno 500.000,00 EUR in minimalno
15.000,00 EUR. Roka za oddajo vlog sta: 30. 4.
in 30. 6. 2015. Sklad najavlja tudi javne razpise
s področja kmetijstva, občin in predfinanciranja
projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi ter
razpis za podporo projektom na območjih, kjer
živita avtohtoni narodni skupnosti. Objava razpisov na www.regionalnisklad.si.
Vir: www.slovenia.info; Avtor: Matej Vranič
Slovenski regionalno razvojni sklad
www.regionalnisklad.si
Člani Eko iniciative
pred sečnjo ohranili
več kot 11 tisoč smrek
Osnovna ideja EKO INICIATIVE je, da lahko
prav vsi prispevamo svoj delež k ohranjanju
okolja. Skupnost EKO INICIATIVA z dneva v
dan raste in danes šteje več kot 139 članov,
ki so od ustanovitve skupnosti v letu 2010 pa
do danes zgolj z uporabo trajnostne higiensko
Valtex & Co. d.o.o., www.valtex.si
Smetarniki StyleOUT
XL za večje posode
za odpadke
Po dobrih odzivih na smetarnike StyleOUT,
v katerih na estetski način hranimo posode z
odpadki v naših gospodinjstvih – namenjeni so
namreč za posode s prostornino do 240 litrov,
DUKIN d.o.o., www.dukin.si
Odpadno je še
vedno uporabno
Podjetje Saubermacher-Komunala Murska
Sobota d.o.o. že več let uspešno sodeluje z
vzgojno-izobraževalnimi zavodi. V šolskem
letu 2014/2015 smo jih v okviru natečaja
Odpadno je uporabno povabili k sodelovanju,
da iz rabljenih oblačil, modnih dodatkov in
hišnega tekstila izdelajo nova, inovativna
oblačila, modne dodatke in hišni tekstil. Na natečaju je sodelovalo 12 vzgojno-izobraževalnih
zavodov iz UE Murska Sobota in UE Lendava
s skupno 25 izdelki. Ocenjevalna komisija je
v vsaki kategoriji izbrala zmagovalni izdelek.
Ob svetovnem Dnevu Zemlje, 22. aprila 2015,
smo podelili priznanja in nagrade najuspešnejšim. V kategoriji vrtcev je zmagal izdelek
STOL PRIJATELJSTVA, izdelek otrok 4-6 let
Vrtca Puconci, enote Brezovci. V kategoriji OŠ
- I. triada je zmagala MASAŽNA PREPROGA
učencev OŠ Kobilje, v kategoriji OŠ - II. triada
98
si je prvo mesto prislužil retro izdelek učencev
OŠ Kobilje ENOSED IZ KAVBOJK, v kategoriji OŠ - III. triada je zmagal izdelek MODNA
KREACIJA 7D + 1, učencev OŠ Puconci. V kategoriji srednjih šol je zmagal izdelek DEKLIŠKA
TORBICA IN BORŠA ZA NAKUPOVANJE,
dijakov Gimnazije Murska Sobota. Vsi izdelki
so na ogled širi javnosti v avli Pokrajinske in
študijske knjižnice Murska Sobota med 23.
aprilom in 16. majem 2015. Od 9. do 15. aprila
2015 je potekala tudi tekmovalna akcija zbiranja rabljenih oblačil in tekstila. Prvo mesto si
je prislužila OŠ Kobilje, ki je zbrala 1.500 kg
navedenih odpadkov oziroma 37 kg/učenca.
okolje
papirne konfekcije, izdelane iz odpadne embalaže mleka in sokov (KEMS), pred nepotrebno
sečnjo ohranili 11.214 smrek, pomagali predelati 2.266 ton odpadne tetrapak embalaže,
s tem zmanjšali odlaganje 3.594 m3 odpadne
embalaže na deponijah in preprečili 1.325.900
kg nepotrebnih izpustov CO2. Vse naštete parametre izračunava poseben interaktivni EKO
KALKULATOR, ki uporablja dejanske podatke
članov EKO INICIATIVE. Mesečno ažurirani
podatki so objavljeni na spletni strani EKO
INICIATIVA, kjer lahko obiskovalci ali posamezni člani zase ves čas spremljajo rezultate
oziroma prispevek k ohranjanju okolja. S svojim
trajnostnim delovanjem se lahko člani pred svojimi obiskovalci in zaposlenimi pohvalijo z letno
nalepko TRAJNOSTNA OBJEKTNA HIGIENA,
na voljo pa je tudi CERTIFIKAT TRAJNOSTNA
OBJEKTNA HIGIENA. Več informacij na prenovljeni spletni strani www.eko-iniciativa.si.
so v podjetju Dukin razvili še smetarnike
StyleOUT XL, namenjene velikim posodam
za smeti. Poleg estetskega učinka smetarniki
StyleOUT XL ščitijo posode pred vremenskimi
vplivi, hkrati pa jih je mogoče zakleniti in tako
preprečiti nezaželen pristop. To posebej cenijo
na obljudenih krajih, kjer na tak način privarčujejo tudi pri odvozu odpadkov, saj tako ne
plačujejo več za odpadke drugih, zavarujejo pa
se tudi pred vandalizmom in preprečijo neustrezno sortiranje odpadkov. Smetarniki se vizualno
prilagodijo okolici, primerni pa so predvsem
za zaprtje posod za odpadke pred poslovnimi
objekti, večstanovanjskimi stavbami, javnimi
površinami in ekološkimi otoki.
21
www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje
Pripravila: mag. Klaudija Šek Škafar
Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o.
www.saubermacher-komunala.si
Unirec v prvem
četrtletju prevzel
skoraj sedem tisoč ton
odpadne embalaže
Unirec, specializirana družba za gospodarjenje
z odpadno embalažo, je skladno s povečanim
tržnim deležem v prvem četrtletju letošnjega
leta prevzela skupaj 6.871 ton vseh vrst odpadne
embalaže. Največji delež med njimi, 4.463 ton,
predstavlja mešana embalaža, ki jo večinoma
sestavljata odpadna plastična in kovinska
embalaža. Preostali del predstavljata odpadna
steklena embalaža s 1.639 tonami ter odpadna
kartonska embalaža in karton s 769 tonami. V
Unirecu se s skoraj 25-odstotnim tržnim deležem v letošnjem letu uvrščajo na drugo mesto
med družbami za ravnanje z odpadno embalažo.
S premišljenim in gospodarnim ravnanjem z
odpadno embalažo ter celovitim obvladovanjem celotnega krogotoka skušajo zagotoviti
najboljše pogoje za zavezance ter korektno in
transparentno sodelovati s komunalnimi podjetji, partnerji-podizvajalci in drugimi deležniki.
Unirec d.o.o., www.unirec.si
Zeleno
omreŽje
EVROPSKI PROJEKTI
V Mariboru bomo v času od 22.-26. 6. 2015 izvedli izobraževanje »Vodja za trajnostni razvoj
(Leadership in Sustainability)«. Izobraževanje
je namenjeno vodjem organizacij, ki želijo več
narediti na področju trajnostnega razvoja in bo
obsegalo naslednje vsebine: management trajnostnega razvoja, ekonomska vzdržnost, ekološka
trajnost, družbena odgovornost in trajnostno
načrtovanje izdelkov in storitev. Izobraževanje
bo potekalo v živo v angleškem jeziku in bo v
tem terminu brezplačno. Predavatelji so strokovnjaki iz Francije (Andreas Riel), Slovenije
(Tomislav Rozman), Romunije (Gabriela Fistis,
Anca Draghici) in Avstrije. Zaradi omejitve mest
(20) vas vabimo k preliminarni prijavi na www.
leadsus.eu. V primeru večjega števila prijav
bomo izvedli še spletno obliko izobraževanja. Za
več informacij in prijavo pišite na
naslov: mateja.frangez-rozman@
bicero.com.
Bicero d.o.o.
www-si.bicero.com
RRA LUR posebej
pozorno o upravljanju
z energijo
Konec marca je v Kulturnem centru Vrhnika,
v organizaciji Regionalne razvojne agencije
Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) ter Goriške
lokalne energetske agencije GOLEA, potekala
delavnica na temo »Energetika in medobčinsko
sodelovanje«. Predstavniki občin so se podrobneje seznanili s številnimi priložnostmi za
projekte s področja trajnostne rabe energije, ki
jih prinaša finančna perspektiva 2014-2020.
april 2015
Vabilo na izobraževanje
in certificiranje »Vodja
za trajnostni razvoj«
22
98
okolje
RRA LUR se bo namreč kot skrbnik trajnostnega
razvoja LUR v prihodnje intenzivno ukvarjal
z aktivnostmi in potencialnimi rešitvami na
področju zagotavljanja podnebno varne in
energetsko prijazne regije. Posebna pozornost
je bila namenjena Uredbi o upravljanju z energijo
v javnem sektorju in predstavitvi Energetskih
informacijskih sistemov, ki omogočajo energetsko knjigovodstvo. Predstavljene so bile
tudi vsebine s področja energetike, ki jih bo
mogoče financirati preko nacionalnih razpisov
ali centralnih evropskih programov v finančni
perspektivi 2014-2020. Delavnica je potekala
v okviru mednarodnega projekta RURBANCE:
Strategije podeželsko-mestnega upravljanja in
orodja za trajnostni razvoj močno spreminjajočih se alpskih območij (program Alpski prostor),
kjer slovenska partnerja proučujeta možnosti
krepitve povezovanja med občinami Ljubljanske
urbane regije za njihovo
večjo učinkovitost in bolj
racionalno rabo virov na
vseh področjih. Več informacij o projektu na http://
rurbance.eu.
RRA Ljubljanske urbane regije
www.rralur.si
Projekt BRIMEE - za
nove toplotnoizolacijske
proizvode
april 2015
Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) v mednarodnem raziskovalnem projektu BRIMEE
skupaj s partnerji razvija nove rešitve s področja trajnostnega gradbeništva. To so toplotne
izolacije iz organskega poroznega materiala,
ki temeljijo na odpadku iz papirne industrije.
Osnovna struktura materiala je penjena nano-kristalinska celuloza, ki je ojačana z naravnimi
smolami in ima funkcijske nanose. Cilj projekta
BRIMEE je razviti novo družino toplotnoizolacijskih proizvodov na biološki osnovi. Proizvodi
bodo namenjeni za toplotno zaščito na zunanji
in notranji strani stavb ter za predelne stene.
Glavna naloga ZAG je preizkušanje in optimiranje novih materialov in konceptov uporabe.
BRIMEE, ki je sofinanciran s strani EC kot del
7OP EU, vodi D`Appolonia (IT). Sodelujoči partnerji so: Dragados (ES), Bergamo Technologie
(PL), BRE (GB), BAM (DE), Melodea (IL), AMS
(GR), Fraunhofer Umsicht
(DE), The Hebrew University of
Jerusalem (IL), BGA (CZ), Silcart
(IT), Fenix TNT (CZ), ICPE (RO),
SARP (PL) in ZAG (SI).
Zavod za gradbeništvo Slovenije
www.zag.si
Vi sprašujete,
ministrstvo odgovarja
V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in
prostor objavljamo odgovore na aktualna
vprašanja podjetij, ustanov, bralcev in
revije EOL. Tokrat je MOP odgovoril na
vprašanje, kako bo s sredstvi v primeru,
če v Novem mestu ne bodo zgradili II.
faze Centra za ravnanje z odpadki, o
sanaciji odlagališča na Dravskem polju
in o zamudi pri pripravi osnutka Uredbe
o odpadni EEO. Odgovor o CEROD-u
objavljamo v članku, kjer objavljamo
več mnenj o zapletu, ki je nastala ob
prekinitvi gradnje. Vprašanje o Uredbi
OEEO smo poslali pred 17. aprilom 2015.
Sanacija bo
trajala tri leta
Kakšen je končni dogovor glede sanacije
odloženih gum na Dravskem polju, kako bo
potekala sanacija gramozne jame in kako bo
sankcionirana odgovornost podjetja Albin
Promotion, ki je povzročil problem? Kako
to, da številni inšpekcijski pregledi niso pripomogli k hitrejši rešitvi problema?
Ministrstvo za okolje in prostor si prizadeva,
da bo sanacija stekla v najkrajšem možnem
času. Inšpekcija za okolje in naravo je zahtevala, da podjetnik odstrani gume na površini na načinm, kot to opredeljuje Zakon o
splošnem upravnem postopku. Izdana je bila
inšpekcijska odločba in sklep o dovolitvi izvršbe. Kljub pritožbi in upravnem sporu sta oba
upravna akta potrjena. Žal pa ju zavezanec
ni spoštoval, zato je inšpekcija pristopila k
izvajanju izvršbe. Hitrost izvršbe je odvisna
od razpoložljivih finančnih sredstev. Vsi
stroški, ki se izterjajo od zavezanca oziroma jih plača prostovoljno, se vrnejo nazaj v
integralni proračun. Obseg izvršbe je odvisen od vsakoletnih proračunskih sredstev,
ki so temu namenjene. Odvoz gum in s tem
sanacija zemljišča bo izvedena približno v
treh letih od takrat, ko bodo zagotovljena
zadostna sredstva.
Razprava o
osnutku Uredbe
o OEEO se
je začela
Pri prenosu sprememb uredbe o ravnanju z
odpadno električno in elektronsko opremo
v slovensko zakonodajo je zamuda. Kdaj bo
pripravljen osnutek za javno razpravo in kje
se pojavlja največ težav pri ravnanju z OEEO
v Sloveniji?
Ministrstvo za okolje in prostor je 17.
aprila 2015 pričelo s postopkom javne
obravnave osnutka Uredbe o odpadni električni in elektronski opremi. Osnutek
uredbe, skupaj z vabilom za posredovanje
pripomb in predlogov javnosti k osnutku, se nahaja na naslednji spletni strani
MOP:
http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/5959/
ba01cf994b15c40d0b4eb07bbe07cda3/
23
Rastni test, ki je pokazatelj kvalitete komposta (vrtna kreša in kompost).
Uredba, ki ureja Predelavo biološko razgradljivih odpadkov, je Uredba o predelavi biološko
razgradljivih odpadkov in uporabi komposta
ali digestata. Spremenjena je bila leta 2013,
izdana pa na podlagi Zakona o varstvu okolja.
Povezana je z Uredbo o odpadkih. Pri obratovanju naprav mora upravljavec bioplinarne ali
kompostarne upoštevati tudi druge Uredbe.
V uvodnem video nagovoru je mag. Jana
Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor,
Sektorja za odpadke, povedala, da se trenutno
ukvarjajo z Uredbo o odpadkih, Uredbo o
električni elektronski opremi, z odpadno embalažo, na vidiku je tudi sprememba Uredbe o
predelavi biološko razgradljivih odpadkov. Na
Ministrstvu se soočajo s kadrovsko podhranjenostjo, vendar so pripravljeni na razpravo
in odprti za predloge.
Nadzor Uredbe v praksi ob
pomanjkanju inšpektorjev
Inšpekcija za okolje in naravo v okviru
Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje izvaja
nadzor nad številnimi dejavnostmi, v okviru
katerih je tudi Ravnanje z odpadki. Regulirano
je z 58. predpisi. Leta 2010 je imel Inšpektorat
50 inšpektorjev in 100 predpisov, leta 2013 se
je število predpisov povišalo na 400, število
inšpektorjev pa je ostalo enako. Inšpektorji sledijo Zakonu o varstvu okolja. Če inšpektor pri
opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis ali da naprava ali obrat ne delujeta v okviru dovoljenja,
izdanega na podlagi tega zakona, ima pravico
in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti, ki jih
ugotovi v zvezi z virom onesnaževanja okolja,
ali v času izvajanja posega v okolje, odpravijo v
roku, ki ga določi. To je na seminarju pojasnila
Darja Pajtler iz Inšpekcije za okolje in naravo
RS. Inšpektor mora odrediti izvedbo ukrepov
za odpravo virov čezmerne obremenitve v roku,
ki ga določi, odrediti omejitev oziroma prilagoditev delovanja naprave do predpisanih mejnih
vrednosti ali pravil ravnanja in odrediti izvedbo kontrolnega monitoringa. Inšpektorjeva
dolžnost je tudi predlagati pristojnemu ministrstvu odvzem okoljevarstvenega dovoljenja,
prepovedati obratovanje naprave ali obrata,
če deluje brez okoljevarstvenega dovoljenja ali
dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov,
kadar je to predpisano.
Problemi bioplinarn večji
od predimenzioniranosti
»Pri bioplinski fermentaciji gre za anaeroben
april 2015
Izvajanje uredbe
o ravnanju
z biološkimi
odpadki v praksi
Spremenjena Uredba o
ravnanju z biološkimi odpadki
kliče po oživitvi, čeprav ima
komaj dve leti, so si složni
zbiralci in predelovalci
bioloških odpadkov. Uredbi
manjka stik z dogajanjem
na terenu. Predelovalci
vidijo tržno priložnost v
bioloških odpadkih, vendar
jih zakonodaja največkrat ne
spodbuja, ko jim med drugim
postavlja visoke zahteve,
enakim tujim izdelkom na
trgu pa skoraj nobenih. Kljub
temu je zgodba slovenskih
kompostarn zgodba o rasti, če
že pri bioplinarnah ne moremo
trditi enako. Kompost 1.
razreda je postal tržni produkt,
ki ga trg dobro sprejema.
Visokoleteči cilj predelovalcev
in stroke je revitalizacija zemlje
in sprememba miselnosti
tipičnega slovenskega kmeta.
Brez podpore nove strategije,
ki jo je obljubil MOP do
konca leta, ne bo šlo. Morda
je zdaj pravi čas, da MOP in
izvajalci uredbe sedejo za
isto mizo in se dogovorijo,
kako naprej. To je bila
enotna zahteva udeležencev
seminarja o izvajanju uredbe o
ravnanju z biološkimi odpadki.
Organizirala ga je Fit media
v okviru programov Zelene
Slovenije.
foto: Boštjan Čadej
Urška Košenina
98
Kompost je tržna priložnost,
a zakonodaja je ovira
okolje
Izvajanje uredbe o
ravnanju z biološkimi
odpadki v praksi
24
Matjaž Rus
dr. Tanja Bagar
mag. Klaudija
Šek Škafar
dr. Rok Mihelič
Darja Pajtler
mag. Jana
Miklavčič
foto: Boštjan Čadej
foto: Boštjan Čadej
foto: Boštjan Čadej
foto: Boštjan Čadej
foto: Boštjan Čadej
foto: Boštjan Čadej
98
okolje
april 2015
proces, v katerem dela relativno malo mikrobov, v primerjavi s kompostiranjem, masno jih
je samo 10 %. Bioplinska fermentacija zajame
metan, ki se lahko pretvori v energijo,« je razložil dr. Rok Mihelič iz Biotehniške fakultete. V
Letu 2014 je Inšpektorat opravil nadzor bioplinarn skupaj s kmetijsko inšpekcijo. V Sloveniji
je 25 bioplinarn. Ugotovili so, da njihov delež
upada zaradi prevelike proizvodne kapacitete,
finančnih težav, neobvladovanja procesov in
pomanjkanja ustreznih kadrov. Soočajo se tudi
z izredno veliko problematiko nadzora vhodnih surovin (ne vodijo se evidence, npr. za
silažo). Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev
niso zagotavljali higienizacije pri anaerobni
razgradnji. Ubadajo se s premajhnimi skladiščnimi zmogljivostmi, neprijetnimi vonjavami v
okolju. Opaženo je bilo veliko sprenevedanja in
izogibanj inšpektorjem.
Količina zbranih bioloških
odpadkov raste, razlike
med regijami
V Sloveniji ločeno zbiranje bioloških odpadkov
poteka sorazmerno uspešno. Do leta 2020 naj
bi bilo na odlagališčih odloženih le še 20 %
odpadkov. Zmogljivost naprav za kompostiranje in bioplinske naprave naj bi bila v Sloveniji
leta 2020 112.000 ton. Na ta način se lahko
izračuna, za koliko kompostarn in koliko
bioplinarn je prostora v Sloveniji. Količina
nastalih kuhinjskih odpadkov je dokaj stalna
in znaša v povprečju 60 do 90 kg na prebivalca
na leto. Količine zelenih vrtnih odpadkov se
prav tako spreminjajo glede na letni čas in poselitev. V mestih je količina zelenega vrtnega
odpada na prebivalca v enem letu 20-30 kg,
na podeželju pa so te količine bistveno večje
in se gibljejo okoli 150 kg/prebivalca letno.
Biološko razgradljivi odpadki pomenijo veliko
obremenitev za okolje, ker se iz ene tone nepredelanih odpadkov, odloženih na odlagališče,
sprosti od 120-180 m3 deponijskega plina. V
anketi 17-ih komunalnih podjetji, ki jo je izvedla Zelena Slovenija, so rezultati pokazali
enako. Komunale so v povprečju zbrale v letu
2013: 43,82 kg bioloških odpadkov (vključno
z zelenim odrezom) na prebivalca. V letu 2014
je bilo zbranih odpadkov malce več, in sicer
52,48 kg bioloških odpadkov. Največ so zbrali
152,52 kg na prebivalca in najmanj 19,04 kg
na prebivalca. Razlike so najbolj povezane z
ruralnimi in urbanimi središči ter zgodovino
ločevanja odpadkov. Dober primer prakse
je Komunala Vrhnika, kjer ločujejo že 20 let
in imajo zato najboljše rezultate. Kot nam
je povedala mag. Klaudija Šek Škafar iz
Saubermacher – Komunale, so pri njih v letu
2014 zbrali 42 kg na prebivalca (zeleni odrez in
biološki odpadki). Potrjujejo, da količine skozi
leta naraščajo. Pri deležu vključenih gospodinjstev pa zadnji dve leti zaznavajo stagnacijo na
cca. 17 %. Ker je Prekmurje ruralno območje,
večina prebivalcev kompostira doma. Soočajo
se s problemom, kako čim več ljudi vključiti
v organizirano zbiranje bioloških odpadkov,
kar je pri njih glede na specifiko prebivalstva
(ruralno območje) zelo zahtevno. Prebivalci
vztrajajo pri hišnih kompostnikih in gnojiščih. Po mnenju mag. Jane Miklavčič pri tej
problematiki ne gre zgolj za Uredbo, temveč
tudi za Zakon o varstvu okolja, ki v 949. členu
določa da je Zbiranje in komunalnih odpadkov
obvezna gospodarska javna služba na lokalnem
nivoju. Obvezna je za vse uporabnike. Izjema so
uporabniki, ki kompostirajo sami. Pristojnost
komu bo javna služba odvažala, ne more biti
prepuščena izvajalcem, ker bi uporabnike
postavila v neenak položaj. S hišnim kompostiranjem si uporabnik zmanjšuje stroške,
komunalna podjetja pa strošek odvoza. Po
mnenju Ministrstva so ravno ruralna območja
primerna za hišno kompostiranje in bi morala
iti spodbuda v tej smeri.
Nadzorujejo vse komunale,
vsaka na svoj način
Anketa, ki jo je izvedla Zelena Slovenija, je pokazala, da se nadzor nad ločevanjem izvaja večina komunal s pregledom ob odvozu odpadkov.
Komunale na specifične načine rešujejo to problematiko. Javno podjetje komunala Trbovlje je
v sodelovanju z Medobčinskim inšpektoratom
in redarstvom Zasavje v letih 2013 in 2014
izvajala akcije na terenu, kjer so pregledovali
vsebino zabojnikov na različnih lokacijah in
o tem v živo poročali po lokalnem radiu Kum
Trbovlje. V Loški komunali včasih pri ekstremnih primerih slabega ločevanja zabojnika ne
spraznijo. Komunalno podjetje Vrhnika pa je
letos za vestno ločevanje odpadkov začela podeljevati Pohvale. V Saubermacher - Komunali
nadzor izvajajo tako, da v določenih terminih
izvajajo sortirne analize. Naključno vzamejo
zabojnik in ga pregledajo v navzočnosti, ne le
njihovih zaposlenih, temveč tudi upravnikov
stanovanjskih blokov in komunalne inšpekcije.
Izvedejo sortirno analizo. Poročila, ki iz tega
sledijo, predstavijo vsem sodelujočim in seveda
stanovalcem blokov.
Z novo Uredbo v
zaprto kompostiranje
in slabši kompost
Na Inšpektoratu ugotavljajo, da je največja
problematika v povečanem številu prijav zaradi neprijetnih vonjav v okolje pri obstoječih
kompostarnah, v kolikor so v bližini urbanih
naselij. Pritožniki uporabljajo Knjige pritožb
(19. člen Uredbe). Upravljavci kompostarn
morajo v skladu z zakonodajo posredovati
25
Ključ kompostiranja v
primerni vlagi in zračnosti
Leta 2011 so v Cerop Puconci prvič izpolnili
zahtevo za kompost 1. stopnje in od takrat
več ali manj to drži. Razen morda kakšnih
posebnih sarž, ko so odpadki res zelo slabi, izpolnjujejo zahteve za kakovost prvega razreda.
Njihova izkušnja je, da vse, kar pride iz rjavih
zabojnikov, ne sme presegati 5, maksimalno 10
% celotnega volumna, sicer ni mogoče doseči
prvega razreda kakovosti. Ker se nahajajo na
ruralnem področju, sprejmejo veliko zelenega
odreza, ki je zelo kvaliteten vhodni material.
Zračenje kompostnih kupov je zelo pomembno.
Nujno je tudi vlaženje med procesom kompostiranje. Spremlja se temperatura, ki mora biti za
določen čas dovolj visoka, da ustreza zahtevam
higienizacije. Glede na letni čas variira število
mešanj kompostnih kupov. Proces kompostiranja od mletja do mešanja s strukturnim
materialom traja od 60 do 70 dni, odvisno tudi
od letnega časa. Potem s presajanjem uradno
zaključijo postopek kompostiranja. Za rast rastlin je bolje, da zreli presejani kompost nekaj
časa odleži. V Kompostarni Rosa operirajo z
najmodernejšo strojno opremo za predelavo bioloških odpadkov in čiščenje odpadnega zraka,
ves know –how so prevzeli iz Nemčije. S takim
načinom kompostiranja je možno dobiti kompost 1. kvalitete. Pomemben je pravilen proces
kompostiranja in optimalen ph, da pride do higienizacije. S sejalnim strojem (10 mm mrežo)
kompost presejejo in ga prodajo. V letu 2011
so na kompostarni postavili montažni biofilter. Biofilter je sestavljen iz kokosovih vlaken
mešanih z lubjem. Zaradi biofiltra so morali
pridobiti Okoljevarstveno dovoljenje glede emisij snovi v zrak za obratovanje Kompostarne
Sporna higienizacija
»Uredba pravi, kakšna naj bi bila temperatura za higienizacijo – od 55-66 °C, odvisno
od načina kompostiranja. Kompost mora biti
higieniziran, ne sme vsebovati patogenih organizmov, tako živalskih kot človeških, ne sme
imeti rastlinskih bolezenskih klic, niti semena
plevelov, za kar pa je potrebna temperatura nad
55 °C, ki traja določen čas. Pri kompostiranju je
izredno pomembno, da je celotna gmota podvržena tej temperaturi, kar pa je v kompostarnah
lahko problem. Kompostarna mora biti zasnovana tako, da bo celotna masa higienizirana.
Proces mora potekati tako, da se fitotoksini,
to so snovi, ki so strupene rastlinam, razgradijo,« je udeležencem razložil dr. Mihelič. Prav
obvezna higienizacija, ki je del Uredbe, moti
nekatere predelovalce, saj predstavlja ogromen
strošek pri proizvodnji komposta. Argument
je ta, da je to kompost 3. kategorije, ki tava na
smetišče in je zanj higienizacija nesmiselna, ker
je odpadek. Na Ministrstvu so glede obvezne
higienizacije neomajni, saj menijo, da lahko
ta prepreči številne okužbe in zmanjšuje
tveganje za njihov nastanek. »V spremembi
Uredbe higienizacija ne bo izvzeta,« je še
poudarila mag. Miklavčič.
Kompost 1. razreda kot
produkt in ne odpadek
Vsako preperevanje odpadka na kupu še ni
kompostiranje. Pri kompostiranju gre za kontroliran proces pri neanaerobnih razmerah.
Biološko stabilen kompost pomeni, da so se organske snovi, ki so bile v kompostu, že razgradile in da kompost ni več nek dober vir hrane
za mikrobe. Nova Uredba je vpeljala kriterij
za prenehanje statusa odpadka. Če naredimo
kompost 1. kakovostnega razreda, kompost
izgubi status odpadka in postane normalno
tržno blago. Pri tem je pri uredbi prišlo do
zmede pri zahtevah za uporabo komposta pri
uporabnikih za izdajo deklaracije idr. Bistveni
kriteriji, da je kompost proizvod, so, da mora
snov imeti svoj namen, na trgu mora biti
povpraševanje za to snov, mora izpolnjevati
standarde kakovosti in potrebno je zagotoviti, da takšna snov ne bo povzročila kakšnih
škodljivih učinkov na okolje. Na Kompostarni
Rosa po kompostiranju opravijo rastni test, ki
pokaže, kaj se s kompostom trenutno dogaja
oz. ali je biološko stabiliziran in namenjen za
oddajo ali prodajo. Poleg standardne analize
komposta je zelo pomemben parameter AT4
oz. kakšno potrebo po kisiku ima kompost
Biooglje za revitalizacijo tal
98
v štirih dneh ali laično - „koliko kompost še
diha.“ V Cerop Puconci so leta 2011 izpolnili
zahtevo za kompost 1. stopnje in letos prvič
beležijo bistven porast zahtev za kompost.
Več je povpraševanj s strani kmetov, sadjarjev, vinogradnikov, vrtičkarjev itd. Osveščanje
ljudi je trajalo dolgo časa, uporabili so radio,
televizijo, letake itd. Tudi v Kompostarni Rosa
zaznavajo visoko povpraševanje po kompostu.
okolje
Rosa. Monitoring delajo vsaki dve leti. Kupili
so dvoprekatni zbiralnik odpadnih vod, če bodo
kdaj v prihodnosti uporabljali tudi lastno čistilno napravo. Trenutno odpadne vode odvažajo
pooblaščenemu zbiralcu.
V Cerop Puconci imajo lasten laboratorij, kjer
delajo različne poskuse s kompostom. Kompost
ni le organsko gnojilo, temveč ga je mogoče
uporabiti za revitalitalizacijo tal, uravnavanje
pH, kot sestavino substratov za okrasne rastline. Uporaben je tudi kot aktivator kalitve
semen. Iz njega izdelujejo kompostni čaj, ki je
uporaben kot gnojilo in „škropivo“. Največji
poudarek dajejo biooglju, ki je dober potencial, da naredimo nekaj dobrega za zemljo,
ki je izčrpana. Oglje aktivirajo s kompostom,
efektivnimi mikroorganizmi in kameno moko.
Aktivatorji se vežejo v pore oglja. Ko zemljo
potrosiš z bioogljem, ji dodaš vse, kar zemlja
rabi, da oživi. Biooglje je zelo dobra alternativa
temu, kar se sedaj uporablja pri kmetovanju
(pesticidi, herbicidi, umetna gnojila).
Slovenski kompost namesto
tujih mineralnih gnojil
Za leto 2020 je ocenjeno, da bo v Sloveniji
proizvedene prve kakovosti komposta okrog
60.000 ton. Zelo pomembna prednost kompostiranja je v agronomiji. Če ne bomo vračali
zemlji hranil, je potrebno to izgubo nadomestiti z nakupom mineralnih gnojil, ki jih pa
Slovenija nima, kar pomeni, da izgubljamo
brez potrebe. Če želimo ohranjati rodovitnost
zemlje na bolj trajnosten način, je recikliranje hranil nujnost, je poudaril dr. Mihelič. V
Sloveniji se v povprečju v normalnem kolobarjenju razgradi 500-1.000 kg humusa letno
na hektar. Kar pomeni, da 5-10 ton komposta
letno na hektar pokrije humusno bilanco in to
je dovolj. Imamo 170.000 hektarjev njivskih
površin, tako da je kmetijskih zemljišč dovolj.
Dejanska vrednost komposta, glede na gnojilno
vrednost za kmeta, je lahko od 80-130 evrov/
tono, tudi 50 evrov/tono, če ni zelo bogat kompost. Od leta 1992 do danes so se mineralna
gnojila podražila za petkrat, cena pridelkov pa
je padla za trikrat do štirikrat in se je uporaba
mineralnih gnojil v Sloveniji od leta 2000 do
danes zmanjšala iz 180 kg na manj kot 100 kg.
Zaradi teh dveh dejavnikov in zaradi kampanj
varstva okolja se je tudi stanje podtalnice od takrat izboljšalo. Če bi uporabljali samo kompost,
je nevarnost onesnaženja zelo majhna tudi ob
večjih količinah. april 2015
pritožniku odgovore na vse pritožbe. Iz knjig
pritožb posameznih kompostarn je v večini
primerov razvidno, da v primeru pritožbe iz
odgovora upravljavca kompostarne ni razviden
vzrok neprijetnih vonjav v okolje. Podobno se
je zgodilo v podjetju Cerop Puconci. V letu
2008 so odprli kompostarno, kot je povedala
dr. Tanja Bagar. Po takratni zakonodaji so
zadovoljevali pogoje za odprto kompostiranje.
To so izvajali do lanskega leta. Od nove Uredbe
ne izpolnjujejo več pogojev za odprto kompostiranje. Morali so preiti na zaprto kompostiranje.
Sedaj kompostirajo v boksih, zrak se izsesava,
in gre čez biofiltre. Kvaliteta komposta je s prehodom na zaprto kompostiranje padla. Tudi
v boksih spremljajo temperaturo, vlaženje je
avtomatsko. Z novo Uredbo so morali tudi v
Kompostarni Rosa dvorišče pokriti ali pridobiti
dovoljenje Uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (url. RS, št. 64/12). Postavili so novo
halo površine 1500 m², je razložil Matjaž Rus,
direktor Roks recikliranja.
Bo Natura po novem priložnost
ali še vedno cokla razvoju?
mag. Vanesa Čanji
Območja Natura 2000
pokrivajo kar 37 % površine
Slovenije, zato je razumljiv
interes strokovne in širše
javnosti, kaj prinaša Program
upravljanja območij Natura
2000 za obdobje 2015 do
2020, ki ga je vlada sprejela
sprejeta ocena doslej je, da
Slovenija ni znala izkoristiti
priložnosti, ki so jih različni
evropski finančni mehanizmi
ponujali za razvojni zagon
teh področij. Prav nasprotno,
večinoma je Natura postala
sinonim za razvojno coklo.
april 2015
naliza doseganja ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji
ugotavlja, da se je kljub različnim varstvenim
režimom in precejšnjemu napredku na nekaterih področjih stanje ohranjenosti
številnih habitatov in vrst v razmeroma kratkem času poslabšalo. Torej
kljub omejitvam na zavarovanih
območjih, ukrepom kmetijsko
okoljskih plačil, varstvenim
ukrepom v gozdovih, načrtovanju pri sladkovodnem ribištvu
idr. Strokovnjaki trdijo, da je
poslabšanje posledica predvsem
vse večjih pritiskov na biotsko
raznovrstnost zaradi širjenja
poselitvenih območij ter gradnje
industrijskih območij in prometnic.
K slabšanju stanja prispevata tudi intenziviranje kmetijskih površin v ravninskih predelih in opuščanje rabe kmetijskih
zemljišč v višinskih in odročnih legah.
Natura
2000
na svoji aprilski seji. Splošno
A
S
pomnimo, da je 71 odstotkov slovenskega
omrežja Natura 2000 gozdov, od negozdnih
površin kmetijska zemljišča v uporabi pokrivajo okoli 20 odstotkov, med njimi pa so najpomembnejši ekstenzivni travniki. Celinskih
voda je površinsko le za dober odstotek omrežja, vendar so življenjski prostor velikega števila
vrst in habitatnih tipov Natura. Pomembno
vlogo v omrežju Natura 2000 imajo jame, ki
so predmet ohranjanja na več kot 70 območjih
(od skupaj 354).
P
rogram upravljanja območij Natura 2000
v obdobju 2015 do 2020 v skladu z Uredbo
o posebnih varstvenih območjih (območjih
Natura 2000) v obsežni prilogi določa podrobne varstvene cilje za vsako posamično
območje Natura 2000 in varstvene ukrepe oziroma usmeritve za njihovo doseganje. Določa
varstvene ukrepe, ki so potrebni za doseganje
varstvenih ciljev območij Natura, ureja vključevanje strokovnih vsebin v zakonske ukrepe,
upravne ukrepe, pogodbene ukrepe, v največ
primerih pa predpisuje vključevanje v sistem
drugih načrtovanj (npr. načrt upravljanja
zavarovanega območja, gozdno gospodarske
načrte, načrte upravljanja ribištva oz. ribiško
gojitvene načrte, načrt upravljanja z vodami).
Ukrepi se vključujejo tudi v ukrepe varstva
kulturne dediščine.
S
sprejetjem tega programa vlada izvaja obveznosti iz evropske direktive o ohranjanju
naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih
foto: www.shutterstock.com
26
98
okolje
Natura 2000
in rastlinskih vrst v povezavi z direktivo o
ohranjanju prosto živečih ptic ter pravne
prakse. Pomemben namen programa je, da
postavlja okvir za črpanje sredstev EU v skladu
z določili Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020,
Programa razvoja podeželja RS za obdobje
2014-2020 in predloga Operativnega programa
za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in
ribištvo v RS za obdobje 2014-2020, vse samo v
delih, ki se nanašajo na območja Natura 2000.
O
snutek Programa upravljanja območij
Natura 2000 v obdobju 2015 do 2020 je
bil v predhodnem usklajevanju že lani, na javne
predstavitve so bili vabljeni različni deležniki, kot pojasnjuje Andrej Bibič iz Sektorja za
ohranjanje narave Ministrstva za okolje in prostor. Tri javne predstavitve so bile namenjene
kmetijstvu, gozdarstvu in lovstvu ter vodam
in ribištvu, dve sta bili namenjeni lokalnim
deležnikom (vzhodna in zahodna kohezijska
regija), ena pa izvajalcem monitoringov Natura
2000 rastlinskih in živalskih vrst.
N
a očitek nekaterih deležnikov, da so s sprejetjem programa hiteli in da ni usklajen,
Andrej Bibič odgovarja: »Osnutek programa
je bil predmet javne predstavitve in zbiranja
pripomb od maja do septembra 2014, nato
pa še en mesec v letu 2015. V tem času je bilo
podanih precej pripomb. Velik del pripomb iz
javne obravnave, ki jih je podalo 21 občin in
27
98
Ljubljansko barje
Obnovitev mokrotnih habitatov in infrastruktura za interpretacijo
ohranjanja narave in kulturne dediščine na Ljubljanskem barju
14,7
Javorniki - Snežnik
Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega
parka Pivška presihajoča jezera
14,7
Notranjski trikotnik
Izboljšanje stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišč
in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju
14,7
Javorniki Snežnik
Obnovitev nahajališč rastlinskih vrst in manjšinskih gozdnih
habitatnih tipov
14,6
Mura
Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri
13,3
Goričko
Ureditev, obnovitev oz. vzpostavitev stoječih vod in potokov
13,3
Goričko
Vzdrževanje kmetijske krajine za ptice in metulje
10,7
Dolina Vipave
Renaturacija naravovarstveno pomembnih struktur kmetijske krajine
ter ukrepi za ohranjanje in izboljšanje ugodnega stanja ogroženih
živalskih vrst in habitatnih tipov
8,8
Drava
Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in
obrečnega pasu reke Drave
8,8
Julijske Alpe, Pokljuška
barja
Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem
parku
8,5
Ličenca pri Poljčanah
Obnovitev mokrotnih habitatov ob Ličenci pri Poljčanah
8,5
Kras
Raba kraških travišč in ostenij
7,4
Kočevsko
Dežela gozdov in medveda
7,4
Kočevsko
Ohranjanje ugodnega stanja vrst pragozdnih ostankov
6,5
Volčeke
Volčeke – svet med žuželkami in mestom Celje
5,6
Krimsko hribovje –
Menišija, Črna dolina
pri Grosuplju, Bled
– Podhom
Izboljšanje stanja bazičnih nizkih in prehodnih barij v osrednji
Sloveniji in na Gorenjskem
elik del pripomb, ki so jih podale strokovne
organizacije, se je nanašal na konkretne
dopolnitve ali popravke posamičnih podrobnih varstvenih ciljev oz. ukrepov za njihovo
doseganje ter na monitoring. Veliko pripomb
se je nanašalo na ukrepe na področju kmetijstva. Ukrepe s področja kmetijstva se izvaja
skozi Program razvoja podeželja (PRP), ki je
bil sprejet še pred to javno razpravo, zato program upravljanja ne vpliva na določila iz PRP.
Nekatere organizacije, ki predstavljajo izvajalce
ukrepov, so te ukrepe razumele kot režime.
Naj poudarim, da ukrepi še vedno temeljijo
na prostovoljnosti in kmet sam izbira, katere
bo vpisal in na katerem delu svoje površine.
Pripombe, ki razumejo te ukrepe kot režime,
zato niso bile upoštevane.
5,6
Krimsko hribovje –
Menišija, Notranjski
trikotnik, širše vsa
območja z medvedom
in risom
Izboljšanje stanja ohranjenosti risa in medveda
5,1
Kamniško - Savinjske
Alpe
Ohranjanje narave kot temelj zelenega turizma v načrtovanem
Regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe
4,5
Boč – Haloze, Dravinja
pri Poljčanah
Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnega tipa v Krajinskem
parku Boč
4,1
Slovenska Istra
Ohranjanje narave in razvoj skladen z naravo v dolini reke Dragonje
2,9
Pohorje
Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju
2,9
Krakovski gozd, Krka s
pritoki
Upravljanje vodotokov in poplavnih gozdov (Krakovski gozd)
P
upravljanja Nature. KGZS je tudi izrazila
bojazen, da kmetje ocenjujejo ukrepe kot
neuporabne. Menimo, da je treba nameniti
posebno pozornost izobraževanju kmetijskih
svetovalcev o teh vsebinah ter okrepiti sodelovanje institucij s področja kmetijstva in
naravovarstva. Vsi moramo biti pripravljeni
na reševanje problemov in na iskanje skupnih,
torej kompromisnih rešitev.«
V
rav nasprotno pa so naravovarstvene organizacije podale predloge, da se ukrepe
določi kot režime. Ker program upravljanja
ni akt, ki bi imel to pristojnost, teh pripomb
nismo upoštevali. Pripomba je šla tudi na datume košnje, ki so določeni za celo državo enako.
Datumi, ki omejujejo čas rabe travinja, so določeni glede na upoštevanje ekoloških zahtev
vrst ali habitatnih tipov, ki so ogroženi in jih je
potrebno varovati. Pri tem je v največji možni
meri upoštevan tudi vidik kmetijske rabe.
D
el pripomb glede kmetijskih ukrepov se
je nanašal na izvajanje ukrepa ozelenitve v okviru I. stebra in ni vezan na Program
Tabela: Prednostni projekti izboljšanja stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov in s tem povezane interpretacije ohranjanja narave (in kulturne
dediščine); predviden vir financiranja: Sredstva ESRR Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 in LIFE
S
trokovne javnosti s področja energetske
infrastrukture izražajo skrb, da bodo cilji
in ukrepi prinesli dodatne težave pri gradnji in
obnovi energetske in prometne infrastrukture.
Andrej Bibič pojasnjuje: »Podobno bojazen so
izražale tudi pripombe GZS. Precejšen del teh
pripomb se je nanašal na vsebine in postopke,
ki jih ne določa ta program upravljanja, temveč
že zakonodaja EU oz. zakoni in uredbe, zlasti
s področja presoj sprejemljivosti planov in posegov. Teh pripomb ni bilo mogoče upoštevati
pri pripravi tega programa. Glede možnosti
obnove infrastrukture je bilo besedilo programa dopolnjeno in omogoča nemoteno obnovo.
Postopki umeščanja nove infrastrukture v
prostor in njene izgradnje pa omogočajo prevlado tudi v primeru bistvenega uničenja in
tudi ta del besedila programa je bil ustrezno
dopolnjen.«
april 2015
tri regionalne razvojne agencije, se je nanašal
na uvrstitev dodatnih projektov na prilogo, ki
določa prednostne projekte za Naturo 2000
do leta 2020. Predlogi, ki so se nanašali predvsem na izboljšanje stanja ohranjenosti vrst
in habitatnih tipov na območjih, ki so glede
na njihovo stanje ohranjenosti in pomen prednostna, so bili dodani v Prilogo 6.4, poglavje
A. Za te projekte je predvideno financiranje iz
Operativnega programa za izvajanje Evropske
kohezijske politike 2014-20 in LIFE programa.
Predlogi, ki so se nanašali predvsem na obnovo
ali izgradnjo infrastrukture za obisk ali urejanje prometa, so bili dodani v poglavja C in D te
priloge. Lahko rečem, da nismo upoštevali le
majhnega števila predlogov, ker se niso nanašali na nobeno od navedenih Natura območij
ali na nobeno od navedenih vsebin.
okolje
16,0
Andrej Bibič
Ime projekta
foto: arhiv podjetja
Pri­
Posebno ohranitveno
oritetne območje
točke
28
Zakon o prostorskem načrtovanju
bi moral upoštevati vizijo razvoja
foto: www.shutterstock.com
okolje
98
Zeleno omrežje
Umeščanje državnih in
lokalnih objektov v prostor je
ena od dejavnosti, s katero
se ukvarjajo v podjetju
Savaprojekt. Njihove izkušnje
kažejo, da se pri tem
pojavlja precej težav, ki bi
jih lahko s pravim dialogom
in sodelovanjem uspešno
rešili. To vključuje predvsem
umeščanje infrastrukturnih
objektov in posegov v
naravno okolje na območju
Nature 2000, kjer zaradi
strogih kriterijev in predragih
omilitvenih ukrepov mnogi
investitorji izgubijo voljo do
vlaganja. Glavni direktor
Savaprojekta Peter Žigante
ter vodji projektov Damjana
Pirc in Nuša Vanič pravijo,
da bi bilo treba za uspešno
izvedbo projektov sodelovanje
naravovarstvenikov že od
samega začetka umeščanja, in
april 2015
to strokovnjakov, ne ljubiteljev.
V vašem podjetju se med drugim ukvarjate
z umeščanjem državnih in lokalnih ureditev
v prostor. Kateri problemi najbolj vplivajo na
praviloma dolgotrajne postopke pri pridobivanju različnih dovoljenj?
Zaradi naših številnih dejavnosti na področju
izboljšanja bivalnega okolja in skrbi za naravno
nam je ta problematika znana večplastno in iz
različnih zornih kotov. Kot največji problem
bi pri tem izpostavili sektorsko planiranje,
neusklajenost zakonodaje in različnih sektorskih interesov. Neusklajenosti opažamo
celo med posameznimi službami in različnimi
upravnimi delavci znotraj istega ministrstva.
Usklajevanje je v večini preloženo na ramena
izdelovalca prostorskega akta, kar pa zahteva
veliko časa in številne ponovitve že narejenega.
Pogosto tudi izdelavo dodatnih dokumentov in
študij, ki bi jih morala po svoji dolžnosti izdelati država oziroma pristojni nosilci urejanja
prostora.
Druga težava je, da nosilci urejanja prostora
iz različnih razlogov ne uspejo izdati smernic,
mnenj ter potrebnih odločb v zakonskem roku.
V zadnjem času sicer opažamo trend izboljšanja
na tem področju, a so kljub temu še zelo daleč
od tega, da bi omogočili hitro in učinkovito delo
načrtovalca.
Kot največji problem
bi izpostavili sektorsko
planiranje, neusklajenost
zakonodaje in različnih
sektorskih interesov.
Neusklajenosti opažamo celo
med posameznimi službami
in različnimi upravnimi
delavci znotraj istega
ministrstva.
Tretja težava je v dolgotrajnosti postopkov.
Ker trajajo nerazumno dolgo, tudi več let, se
velikokrat zgodi, da se v času izvajanja postopka spremenijo zakoni, pravilniki, uredbe, ki
praviloma vrnejo postopek na začetek ali vsaj
eno fazo nazaj.
Kako je v občinah razvito prostorsko načrtovanje in zakaj toliko zamud pri pripravi in
sprejemanju prostorskih načrtov?
Pri prvi generaciji občinskih prostorskih načrtov (OPN), izdelanih v skladu z Zakonom
o prostorskem načrtovanju iz leta 2007, gre
za izdelavo popolnoma novih občinskih prostorskih dokumentov. Z njimi občine na novo
Zakaj se Naturo 2000 še vedno opredeljuje kot
omejitveni faktor razvoja občin in Slovenije in
zakaj je tako malo pozitivne prakse vlaganj na
zavarovanih območjih?
Malo pozitivne prakse vlaganj na zavarovana
območja je predvsem zaradi dveh razlogov. V
samem začetku prostorskega načrtovanja se
izdelajo variantni predlogi posegov v prostor,
Veliko državnih ureditev: ceste, letališče, daljnovodi imajo problem pri umestitvi v prostor
zaradi tega, ker posegajo v območje Nature
2000. Kakšne so izkušnje vašega podjetja
pri umeščanju ureditev državnega pomena
na območju Natura 2000?
Res je, pri umeščanju posameznih ureditev v
prostor se največ govori o težavah umeščanja
ureditev državnega pomena, ker se ravno
pri teh pojavlja največ problemov. V resnici
bi moralo biti ravno nasprotno, saj so prav
državni posegi tisti, katerih vplivi so znani,
in so tisti, ki omogočajo ustrezno ukrepanje.
Državna infrastruktura je osnova razvoja
vsake države, zato ni smiselno, da postane
ravno Natura 2000 glavna omejitev za njihovo
umestitev v prostor. Ravno pri umeščanju državne infrastrukture je namreč zagotovljeno,
da se bo prizadete dele tudi nadomeščalo ali
da se bodo izvedli omilitveni ukrepi. Česar ne
moremo trditi za nedržavne investicije (npr.
obsežna občinska infrastruktura zaradi razpršene poselitve), ki imajo znatno večji vpliv
na območja Nature 2000 in ostala varovana
območja. Nadzora nad izvedbo omilitvenih
ukrepov za te ureditve pa se ne vrši, sankcij za
uničenje ali negativen vpliv ni.
Kako ocenjujete Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 – 2020 in
98
okolje
Peter Žigante
Damjana Pirc
foto: arhiv podjetja
29
Za izdelavo dobrega prostorskega načrta ali
samo umeščanje stavbe v prostor se vključujejo prepozno. Sodelovati bi morali že pri
osnovanju ideje o umeščanju stavb in objektov v prostor tako na lokalni kot tudi državni
ravni. Predvsem pa je treba vključiti stroko s
tega področja in ne pretežno ljubiteljske naravovarstvenike, kot se to dogaja danes. Vse
prevečkrat se namreč dogaja, da v prostorskem
načrtovanju sodelujejo razna društva, ki na
problem gledajo enostransko in zavirajo razvoj.
S Programom varujemo vrste
na nekaterih območjih, ki jih
ni treba varovati, območja, ki
nujno rabijo varovanje, pa v
Programu ni.
Slovenija bi v tem trenutku
nujno morala dati prednost
državni infrastrukturi, ki bo
omogočila pospešen razvoj
Slovenije. Brez tega si tudi
varovanj Natura območij ne
bomo mogli privoščiti.
katerim projektom bi morala dati Slovenija
prednost?
Smatramo, da je bil Program sprejet prehitro. V
toku razpravljanja in sprejemanja dokumenta
med investitorji in naravovarstveniki ni prišlo
do skupnega pogleda na Naturo, kar je za razvoj
slovenskega prostora zelo slabo. Zaradi tega bo
imela Natura 2000 še vedno negativen prizvok,
konstruktivnega dialoga med obema stranema
pa ni pričakovati. S Programom varujemo vrste
na nekaterih območjih, ki jih ni treba varovati, območja, ki nujno rabijo varovanje, pa v
Programu ni. Slovenija bi v tem trenutku nujno
morala dati prednost državni infrastrukturi, ki
bo omogočila pospešen razvoj Slovenije. Brez
tega si tudi varovanj Natura območij ne bomo
mogli privoščiti. april 2015
Kako so naravovarstveniki vključeni v prostorsko načrtovanje? Ali menite, da se pravočasno vključujejo v postopke prostorskega
načrtovanja?
Žal se dogaja tudi, da se v primeru, ko do posega
vseeno pride, zaradi nestrokovne izvedbe ali
varčevanja predpisani ukrepi ne izvedejo korektno, kar pri pristojnih inštitucijah povzroči
dvom v vse prihodnje izvedbe in posledično
onemogočanje tudi tistih investitorjev, ki imajo
posluh za naravo in so sposobni izvesti primere
dobre prakse.
Nuša Vanič
Prihaja do konflikta med
življenjsko dobo OPN in
med podrobnostjo njegovih
pogojev. Težko ali celo
nemogoče je namreč narediti
prostorski načrt, ki bo veljal
dvajset let, a bo hkrati določal
vse prostorsko izvedbene
pogoje za vsako stavbo in
objekt v občini.
Kot drugo, ustrezni omilitveni ukrepi, s katerimi bi na določenih mestih lahko prispevali
k boljšemu stanju zavarovane živalske ali rastlinske populacije, lahko finančno presežejo
celotno investicijo projekta, kar investitorja
odvrne od same investicije znotraj območja
Nature 2000.
foto: arhiv podjetja
Opažamo tudi, da prihaja do konflikta med
življenjsko dobo OPN in med podrobnostjo
njegovih pogojev. Težko ali celo nemogoče je
namreč narediti prostorski načrt, ki bo veljal
dvajset let, a bo hkrati določal vse prostorsko
izvedbene pogoje za vsako stavbo in objekt v
občini. Pomanjkljivost veljavnega Zakona o
prostorskem načrtovanju je, da ne predvideva
vizij razvoja. Vizije, ki omogočajo fleksibilnost
prostorskega razvoja, hkrati pa usmerjajo v
sistematsko načrtovanje ob upoštevanju vseh
omejitev in priložnosti v prostoru.
kjer se na podlagi sprejemljivosti iz okoljskega, prostorskega, tehničnega, ekonomskega
in družbenega vidika izločijo variante, ki bi
negativno oziroma uničujoče vplivale na katerega od vidikov presojanja. Tako se posegi v
območja Nature 2000, v kolikor obstajajo druge
variante, že takoj na začetku izločijo.
foto: arhiv podjetja
nastavljajo poselitev in razvoj občin v skladu z
novimi usmeritvami in varovanji v prostoru.
Za slovenski prostor je dojemanje razpršene
gradnje kot negativnega pojava v prostoru velik
preskok v miselnosti in ga predvsem podeželske občine težko sprejmejo čez noč. Obsežnost
priprave dokumentov, usklajevanje državnih
in lokalnih izhodišč ter že omenjena problematika so razlogi za dolgotrajno sprejemanje
občinskih prostorskih načrtov.
Gospodarstvo zna ločevati, a nov
korak je zapiranje snovnih tokov
foto: Boštjan Čadej
30
98
okolje
DROE
Med družbami za ravnanje z
odpadno embalažo je Unirec
po tržnem deležu letos
med najmočnejšimi, tako
Katja Slokan
da so se razmerja močno
spremenila. Na trgu nastopajo
s sloganom Z vami združeni
za reciklažo. Kako razumejo
krožno gospodarstvo, pa so
odlično predstavili s projektom
Plastenka za plastenko. Združili
so interese podjetij, Gastro
PET in Fructala, tako da Gastro
PET reciklirano surovino vdela
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo smo
v zelo specifični situaciji. Po eni strani delujemo v izrazito konkurenčnem okolju, znotraj
katerega si prizadevamo pridobiti vsakega zavezanca oziroma vsakega naročnika posebej.
Po drugi strani pa na naše delovanje izrazito
vplivata zakonodaja in s tem povezano vsakoletno določanje tržnih deležev. Naš največji
izziv je, kako čim bolj učinkovito, gospodarno
in posledično tržno uspešno uresničevati, kar
nam narekujejo zakonodajni okvirji. Zdi se,
da v Sloveniji trenutno prevladuje splošno potrošniško odločanje, ki temelji na ceni kot na
odločilnem dejavniku. A v Unirecu verjamemo
– in skladno s tem sodelujemo z vsemi deležniki
- da je cena vendarle eden izmed dejavnikov,
na osnovi katerega se podjetja odločajo, katero
družbo izberejo. Porast našega tržnega deleža
v letošnjem letu je rezultat naših prizadevanj
v preteklih letih. Dokazali smo se kot zanesljiv
in stabilen partner.
DROE
v predforme in tako je polovica
Na trgu ravnanja z odpadno embalažo je prišlo
letos pri razdelitvi tržnih deležev do precejšnjih sprememb. Kaj se je zgodilo? Ali so točne
ocene, da je prišlo do zniževanja embalažnin,
kar lahko finančno poslabša položaj shem, in
da še ni zagotovil za dokončno ureditev prevzemov odpadne embalaže?
nove plastenke narejena
iz reciklata. Katja Slokan,
direktorica Unireca, razmišlja
strateško. Meni, da potrebuje
strategija ravnanja z odpadki
v državi domišljene, a nujne
spremembe.
april 2015
Toda kako je z embalažnino in stroški?
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo, v
katerih smo natančno načrtovali in predvideli
stroške ravnanja z odpadno embalažo in lastne
stroške upravljanja sistema, vseskozi iščemo
optimalne rešitve. Hkrati pa tudi, da v celoti
prevzamemo odpadno embalažo v deležih, kot
jih določa zakonodaja. Strinjam se, da obstoječa
zakonodaja ni optimalna, a jo moramo upoštevati, da uresničujemo okoljske cilje. Tudi zato
smo v Unirecu doslej dosledno prevzemali odpadno embalažo komunalnih podjetij v tržnem
deležu, kot je določilo pristojno ministrstvo.
Vzporedno pa si vseskozi prizadevamo, da se
zakonodaja izboljša. Mislim, da zavezanci na
dolgi rok težje zaupajo ali ne zaupajo družbam za ravnanje z odpadno embalažo, ki ne
razmišljajo celovito, delujejo kratkoročno ali
izključno na zniževanju embalažnin. Kljub nenehni optimizaciji pa smo se približali kritični
meji obvladovanja stroškov. Še posebej zato,
ker se količine zbrane odpadne embalaže iz
gospodinjstev zvišujejo in čistost frakcij slabša.
To dejansko otežuje naše delovanje in posledično vpliva na poslovanje. A v Unirecu našim
zavezancem zagotavljamo prevzem odpadne
embalaže in to obljubo dejansko uresničujemo.
Tako Unirec. A partner v tej verigi je tudi MOP.
Med napovedanimi spremembami pri ravnanju
z odpadno embalažo je vzbudila pozornost odločitev, da je MOP ukinil komisijo za odpadno
embalažo in da naj bi njene naloge prevzel
svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja pri
ministrstvu. Kako ocenjujete to odločitev?
Ukinitev komisije za odpadno embalažo razumem predvsem kot korak za večjo optimizacijo
Ministrstva za okolje in prostor, sicer pa naloge
prevzema svet za trajnostni razvoj in varstvo
okolja, ki je del istega ministrstva. Zato seveda pričakujemo, da bo svet dosedanje naloge
komisije izvajal v enakem obsegu oziroma da
bo to področje bolj celovito obravnavano in urejeno. V Unirecu bomo delovanje sveta seveda
skrbno spremljali in nanj posredovali zahteve,
želje in vprašanja naših zavezancev.
Še en člen v verigi je pomemben. Kaj nameravate storiti, da bi se GIZ Skupne sheme
lahko bolj uveljavil kot sooblikovalec politike
pri ravnanju z odpadno embalažo?
Kot pobudnica ustanovitve GIZ Sheme zagovarjam članstvo in vključenost vseh družb za
ravnanje z odpadno embalažo. Tudi novih, kar
je pomembno za vztrajno iskanje konsenza in
usklajenih rešitev. Če bomo namreč družbe
našle konsenz in predlagale medsebojno
usklajene rešitve, bo to zagotovo prispevalo k
izboljšanju sistema. To je seveda zahtevno in
dolgotrajno, saj se v vsakem GIZ-u združujejo
31
Predlog spremembe uredbe podpiramo v tistem
delu, ki določa novo metodologijo izračuna
obveznosti prevzemanja odpadne embalaže z
manjšimi tehničnimi popravki. Vsaka družba bi
naj od komunalnih podjetij prevzela kartonsko,
mešano, stekleno in leseno embalažo v ločenih
deležih. Takšna nadgradnja obstoječega sistema prinaša večjo transparentnost in prednosti
za zavezance. Dodatno pa predlagamo še znižanje praga zavezancev za obvezno vključitev v
sistem ravnanja z embalažo, s čimer bi zagotovili bolj enakomerno kritje stroškov ravnanja
z embalažo s strani celotnega gospodarstva.
Slovenija naj bi dobila letos novo, celovito
strategijo ravnanja z odpadki. Kaj izpostavljate
kot prvi cilj?
Najbolj pomembno je, da bo nova strategija
resnično celovita, kar pomeni, da se mora
nanašati na cel krog in določiti vlogo in obveznosti za vse deležnike. Predvsem pa naj nova
strategija išče sistemske rešitve, tudi za primere, ko prihaja do mešanja masnih tokov. Mislim
na mešanje odpadkov in surovin, ki ne spadajo
skupaj in jih ne moremo v celoti odpraviti niti z
ozaveščanjem. Vemo, da se delež ločeno zbranih odpadkov v Sloveniji povečuje. Vendar ponovno poudarjam, da je treba upoštevati tudi
stališča družb, ki prevzemamo ločeno zbrane
odpadke in odpadne materiale. Kar pomeni, da
je potrebno pristopiti celovito in iskati rešitve
tudi za manj čiste frakcije. Odpadki in materiali, ki niso odpadna embalaža, a se nahajajo
med odpadno embalažo, otežujejo postopek
predelave in zavezancem neupravičeno višajo
stroške. Prav tako zagovarjamo stališče, da bi
morali biti okoljski cilji določeni tako, da bi
razbremenili zavezance.
Kateri ukrepi bi po vašem mnenju še izboljšali
delovanje sistema in prispevali k doseganju
okoljskih ciljev?
Unirec je kot družba za ravnanje z odpadno
embalažo nekakšen povezovalni člen med
gospodarstvom, komunalami in predelovalci
odpadnih materialov. Ugotavljamo, da precej
nejasnosti in težav pri obveščanju in ozaveščanju povzroča različna terminologija, ki je
pri ravnanju z odpadki namenjena gospodinjstvom, in terminologija, kot jo opredeljuje
zakonodaja za opravljanje naše dejavnosti in
jo uporabljamo pri komuniciranju z zavezanci,
Unirec izrazito izpostavlja odgovornost do
reciklaže. Na trgu nastopate s sloganom Z
vami združeni za reciklažo. Tudi vi menite, da
je pri embalaži zaradi kombinacije več materialov čedalje več nečistoč in da to zmanjšuje
možnost reciklaže. Ali postaja to čedalje večji
problem in kako bi ga lahko rešili? Nekateri
predelovalci odpadne embalaže ocenjujejo, da
bi sheme morale prevzeti večjo odgovornost
za prevzem kakovostne embalaže.
Res je, vseskozi opozarjamo na pomen doslednega ločevanja. Izraz doslednost smo namenoma začeli izpostavljati prav v Unirecu,
vsebuje pa več vidikov. Po eni strani se s tem
izrazom zavzemamo za dosledno in pravilno
ločevanje odpadkov in odpadne embalaže v
gospodinjstvih. Tako poudarjamo, da je pomembno, kaj in katere odpadke ločujemo, ter
tudi, kakšne odpadke ločeno oddati. Po drugi
strani pa z izrazom doslednost opozarjamo
na že večkrat omenjeno potrebo za sistemsko
ureditev ravnanja z odpadki. Ti naj vključujejo
tudi rešitve za tiste odpadke, ki niso pravilno
ločeni. To so na primer mešani komunalni odpadki, ki niso pravilno ločeni med kovinsko in
plastično embalažo, odpadni karton in papir
ter odpadno steklo. V gospodinjstvih moramo
v zabojnike odlagati popolnoma izpraznjeno
odpadno embalažo, ki naj bo tudi čim bolj čista.
Umazana ali neizpraznjena embalaža otežuje
ali celo onemogoči nadaljnjo reciklažo.
Kakšne načrte imate v letu 2015 in kaj bi
morali v Sloveniji storiti za učinkovitejše ravnanje z odpadki kot viri? Ali je realno, da bi
za komunalne odpadke dosegli cilje reciklaže
za papir, kovine, plastiko in steklo?
Zavezanci izkazujejo velik interes za vključitev
v naš sistem. Mi pa se seveda trudimo, da se
odzivamo na njihove zahteve, pričakovanja
in kar je najbolj pomembno, zanje iščemo
individualne rešitve. Podjetja morajo začeti
98
razmišljati v smeri krožnega gospodarstva,
izvrsten primer takšnega uvajanja je projekt
Plastenka za plastenko.
okolje
Kakšno pa je vaše stališče do predvidenih
sprememb v Uredbi o ravnanju z odpadno
embalažo?
komunalnimi podjetji in drugimi deležniki v
sistemu. Mi kot družba za ravnanje z odpadno
embalažo dejansko prevzemamo več skupin
odpadne embalaže: stekleno embalažo, leseno
embalažo, kovinsko in plastično embalažo ter
kartonsko embalažo in papir. Gospodinjstva
pa kot odpadno embalažo največkrat razumejo
le plastično in kovinsko embalažo. Zagotovo
bi bilo učinkovito in koristno, da bi v Sloveniji
postopoma uvedli poenoten sistem označevanja barv zabojnikov za zbiranje določene vrste
odpadkov in odpadnih materialov. Zavedamo
se, da bi za to potrebovali prehodno obdobje.
A dolgoročno bo zagotovo prispevalo k boljšemu razumevanju in s tem doseganju ciljev na
področju ravnanja in gospodarjenja z odpadki. Tudi to bi lahko bil ukrep kot del celovite
strategije.
Pri projektu Plastenka za plastenko ste pokazali na možnost optimizacije snovnih tokov,
kar je ena izmed glavnih zahtev pri uvajanju
krožnega gospodarstva. Kako ste zasnovali in
izvedli projekt?
Na projekt Plastenka za plastenko smo ponosni, saj predstavlja primer, kako v prihodnje
upravljati snovne tokove pri gospodarjenju z
odpadki. Unirec prevzame odpadno embalažo
PET in skupaj s podjetjem Gastro PET poskrbi
za predelavo in izdelavo reciklirane surovine
RPET, ki je torej pridobljena iz slovenskih
plastenk. To reciklirano surovino podjetje
Gastro PET vdela v predforme PET, jih dostavi
Fructalu, tam pa jih napihnejo v nove plastenke
in napolnijo s pijačo. 50 % nove plastenke je
torej sestavljene iz reciklirane surovine. Pri
projektu Plastenka za plastenko me še posebej
veseli, da smo vzpostavili tako korekten partnerski odnos s podjetjema Fructal in Gastro
PET. Ne le pri razvoju, ampak tudi pri izvajanju
in predstavljanju projekta. Za zapiranje snovnih tokov je pomemben vsak partner. Če eden
med nami ne bi bil pripravljen investirati in
sodelovati, projekta Plastenka za plastenko ne
bi mogli uresničiti. Zapiranje snovnih tokov je
eden osnovnih ciljev gospodarnega in učinkovitega ravnanja z odpadki in odpadnimi materiali. Ima številne pozitivne učinke, zato bi se
moralo pravzaprav vsako podjetje vprašati, kaj
lahko stori na področju ravnanja z odpadki.
S katerimi vašimi paketi ste na trgu najuspešnejši in katero branžo lahko izpostavite kot
vzorčen primer pri ravnanju z odpadki in odpadno embalažo, kje se kažejo najboljši trendi
pri ločenem zbiranju odpadkov?
Naši paketi so prilagojeni vrsti in načinu delovanja zavezancev. Zavezancev ne delimo po
panogah. Veseli nas, da so v našo shemo vključena tudi podjetja, ki po zakonodaji sploh niso
zavezanci, a jim sodelovanje z nami prinaša
prihranke in pomaga pri doseganju okoljskih
ciljev. To je dokaz, da so naši paketi učinkoviti in da prisluhnemo željam zavezancev ter
iščemo rešitve za vsakega posebej. Kot sem že
poudarila, prihodnji trendi pri ravnanju z odpadki bodo morali biti usmerjeni v pravilno in
kakovostno ločevanje odpadkov. Gospodarstvo
je korak ločenega zbiranja že osvojilo, sodelovanje nadgrajujemo z zapiranjem snovnih tokov.
Večino odpadkov oziroma odpadnih materialov je mogoče predelati vsaj v določeni meri, s
tem pa tudi uporabiti v predelani oziroma novi
obliki ali na novi način. Zato verjamemo, da
bodo podjetja v Sloveniji začela več pozornosti
namenjati zapiranju snovnih tokov. april 2015
sicer konkurenčna podjetja. Zato upam, da
bodo vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo kmalu postale članice GIZ Skupne sheme
in se tako lahko aktivno vključile v oblikovanje
skupnih sistemskih rešitev. S tem bomo dejansko močnejši sogovornik.
32
V turistični sezoni morajo prevzeti
odpadke tudi dvajsetkrat na teden
foto: arhiv podjetja
okolje
98
Med komunalnimi
podjetji
V Komunalnem podjetju Okolje
Piran je prevzel krmilo prvega
menedžerja Alen Radojkovič,
Med
komunalnimi
podjetji
ki je bil že prej član uprave, v
času, ko jo je trinajst let vodil
Darij Barrile. Novi direktor
se je zaradi racionalizacije in
enočlansko upravo. Komunalna
dejavnost v eni najrazvitejših
turističnih občin v Sloveniji je
v posebnem položaju zaradi
posebnosti, ki jih prinaša
turizem. V turistični sezoni
morajo prevzeti odpadke
pri velikih porabnikih tudi
dvajsetkrat na teden! A ta
odzivnost ni edino, kar jih loči
od drugih komunalnih podjetij.
Direktor Alen Radojkovič
stvarno ocenjuje zbiranje
odpadkov in reciklažo, a se
tudi vprašuje, koliko kdo
zasluži v verigi. In koliko časa
bodo uporabniki embalaže
še pripravljeni ločevati pod
april 2015
sedanjimi pogoji.
Skrbite tudi za turistično infrastrukturo. Kako
ste pripravljeni na turistično sezono in kje so
glavne razlike v obsegu dejavnosti med komunalnimi podjetij na obali in na celini?
Na turistično sezono smo načeloma že pripravljeni, saj turistično infrastrukturo vzdržujemo
skozi vse leto. Delno je potrebno še urediti tista
parkirišča, ki niso ves čas v funkciji oziroma so
manj obremenjena kot v sezoni Fijesa, Strunjan,
parkirišče pred vhodom v Marino Portorož. Na
centralni plaži v Portorožu je potrebno namestiti označbe, ki opredeljujejo akvatorij kopališča.
To naredimo ob začetku kopalne sezone. V primerjavi z drugimi komunalami smo v največji
turistični občini bistveno bolj obremenjeni že
zaradi povečanega števila obiskovalcev. V primerjavi z drugimi komunalami na obali pa ima
OKOLJE bistveno večji obseg dela na področju
z upravljanjem s centralno plažo Portorož, saj
je to največje naravno kopališče v Sloveniji,
in z mirujočim prometom. Mislim na garažne
hiše in parkirišča. Upravlja z dvema garažnima
hišama, z več kot desetimi zunanjimi parkirišči,
s parkiranjem v Portorožu in Luciji, z mirujočim
prometom v starem mestnem jedru v Piranu.
Alen Radojkovič
zniževanja stroškov odločil za
Odgovorni smo tudi za opravljanje brezplačnega
prevoza potnikov na relaciji Tartinijev trg –parkirišče Fornače – Tartinijev trg.
Posebno odgovornost imate kot upravljavci
pristanišč Piran in Portorož? Ali še vedno drži
stereotip, da pristanišča niso čista?
Naša skrb je, da je pristaniška infrastruktura
ustrezno urejena in funkcionalna, da sta v pristaniščih red in čistoča. Če še vedno drži stereotip o umazanosti pristanišč, ne vemo. Zagotovo
pa se trudimo, da bi bila pristanišča čim bolj
čista. Tako vsako leto izvedemo akcijo čiščenja
morskega dna, v turistični sezoni pa dnevno,
izven sezone po potrebi, čistimo vodno površino. Pobiramo odmrlo travo in nesnago. Pri tem
bi želel opozoriti, da je čistost pristanišč v veliki
meri odvisna od uporabnikov, obiskovalcev.
Ali lahko trdite, da ste ustrezno uredili prometni
in parkirni režim v Piranu in Portorožu?
Ureditev prometnega in parkirnega režima
je bolj odvisna od občine kot od OKOLJA. Na
občini namreč sprejemajo odločitve o prometni ureditvi. Mi smo upravljavec mirujočega
prometa. Menim, da je glede na pomanjkanje
33
Seveda bi se, kot vsak drug sistem, dalo še marsikaj izboljšati. Mislim na dodatno logistiko, na
povečano frekvenco brezplačnega avtobusa, pa
še kaj. Vendar ja vsak ukrep povezan s povečanimi stroški. Največjo težavo predstavlja način
plačevanja, plačevanje s kovanci, zato smo v lanski sezoni na najbolj frekventne točke namestili
menjalce gotovine. Poleg tega se pripravljamo na
uvedbo dodatnih načinov plačevanja parkirnine, preko mobilnih telefonov, na primer.
Pri ureditvi parkovnih in javnih površin v turističnih mestih je pogosto slišati očitek, da smo
premalo izvirni in hkrati ne znamo predstaviti
naših raznovrstnih posebnosti in značilnosti. V
čem želite biti drugačni od podobnih obalnih
mest?
Javne površine morajo najprej biti urejene,
lične in čiste. V zadnjih dveh letih smo skupaj z
občino povečali parkovne površine ter posadili
večje število avtohtonih dreves od Seče do Fiese.
Razvili in posadili smo rožo »Portorož«. Cilj je
ohranjanje zelenih površin in njihovo vzdrževanje. Novost, ki jo načrtujemo, so »urbani vrtovi«,
kjer bodo lahko krajani in turisti izmenjavali
svoje znanje in izkušnje iz vrtnarstva, tudi različne sadike, semena in plodove.
Kako ste uspešni pri ločenem zbiranju odpadkov v občini še posebej, ker ste ekološke otoke
namestili gosteje, kot zahteva zakonodaja? Pri
katerih odpadkih ste najboljši?
Naša gospodinjstva so zelo uspešna pri ločevanju odpadkov. Skupno ločeno zberemo 46 %
odpadkov. Poudariti pa moram, da nam turizem
precej kvari povprečje. V poletnih mesecih zaznavamo velika nihanja. Količina MKO naraste
od 77 % do 106 %, medtem ko količina ločeno
zbranih odpadkov dosega največ 47 % porast.
Glede na sezonsko specifiko, ki v skupnem kvari
naš rezultat ločevanja odpadkov, ocenjujemo,
da v naših gospodinjstvih ločeno zberemo več
kot 55 % odpadkov. V poletnih mesecih in ob
praznikih število oseb v naši občini poraste iz
17.000 stalnih prebivalcev na 55.000 oseb. Zato
povečujemo število eko-otokov.
Zelo so uspešne tudi naše petkove akcije ločenega zbiranja kosovnih odpadkov.
Med komunalnimi podjetji jih ni mnogo, ki
zbirajo tudi odpadni tekstil. Kakšne rezultate
dosegate in kako ste organizirali zbiranje odpadnega tekstila?
Odpadna oblačila zbiramo v posebnih zabojnikih bele barve z modrim logotipom Okolje Piran,
ki so nameščeni na 17 lokacijah, večinoma na
zbiralnicah/ ekoloških otokih. Oblačila morajo
biti čista in suha, da je možna njihova nadaljnja
obdelava in predvsem ponovna uporaba. Okolje
Piran bo vsa sredstva, prejeta za zavržena oblačila, namenilo Rdečemu križu Piran. V letu 2014
smo že nakazali 530 €, ki jih je Rdeči križ namenil piranskim otrokom.
V sodelovanju z univerzo ste raziskovali odnos
občanov do ravnanja z odpadki. Kaj vas je najbolj presenetilo?
Najbolj presenetljivo je, da še vedno 26 % občanov meni, da je za ločevanje na izvoru, torej
pri njih doma, odgovorno komunalno podjetje
oziroma občina. Vsi skupaj moramo torej še veliko narediti za izobraževanje naših uporabnikov
in za spreminjanje navad. Razveseljivo pa je, da
večina ne misli tako.
Pri ravnanju z odpadno embalažo prihaja do
težav pri prevzemu. Kako je v vaši občini in kaj
predlagate za učinkovitejši sistem ravnanja z
odpadno embalažo v Sloveniji?
Tudi mi imamo težave z neprevzemanjem
odpadne embalaže, zaradi česar imamo na
Zbirnem centru Dragonja polne zalogovnike.
Država mora poskrbeti, da DROE prevzamejo
vso odpadno embalažo in ne, da komunalna
podjetja moledujemo DROE, da to storijo. Če
je konec leta potrebno korigirati količine in
deleže posamezne DROE glede na napovedane
Po številu ekoloških otokov zagotovo pred-­
količine in deleže, naj to pravočasno in odločno
­njačite?
stori pristojno ministrstvo. Zelo neodgovorno
Imamo fleksibilno frekvenco odvozov odpadkov. je zahtevati od uporabnikov naših storitev, da
Skušamo se čimbolj približati uporabnikom, ločujejo na izvoru. Potem pa ta trud izničiti recihkrati pa zagotavljati urejen videz kraja. Smo mo z napovedjo javnosti, da ne moremo prazniti
98
zabojnikov za mešano embalažo, ker so naša
skladišča polna in nimamo kam z embalažo, ki
jo DROE nočejo prevzeti, ker so izpolnili zahtevane letne količine. Mi naše uporabnike nismo
s tem nikoli obremenjevali in poskušamo stvari
reševati mirno v dogovoru z DROE, dokler bo
šlo. Vendar so bile razmere v začetku letošnjega
leta kritične in niso še povsem v redu.
okolje
In slabosti?
le ena najbolj razvitih turističnih občin, ki
zahteva zelo fleksibilen, včasih celo »butični«
sistem zbiranja odpadkov. V poletnih mesecih
do nekaterih velikih uporabnikov prihajamo
celo 20 krat na teden. Vsak dan po MKO in po
vsako frakcijo posebej. V Sloveniji je gostota
naseljenosti 101 prebivalec/km2, v naši občini
je povprečje 394 prebivalcev/km2, v Luciji 1.310
prebivalcev/km2, v starem mestnem jedru Piran
pa je gostota naseljenosti 5.958 prebivalcev/
km2. Gostejša, kot je poselitev, manj je prostora
za postavitev posod, kar reguliramo s pogostejšimi frekvencami odvozov odpadkov. Zelo smo
zadovoljni z rezultatom ločeno zbrane embalaže,
a najvišje povečanje deleža še vedno zaznavamo
pri ločenem zbiranju biorazgradljivih kuhinjskih
odpadkov. V letu 2014 smo beležili 21 % porast,
a pri teh odpadkih nas čaka še veliko dela.
Odpadki so vir, se stalno poudarja. Slovenja
se po stopnji reciklaže odpadkov uvršča med
najboljše v EU. Vendar o teh podatkih nekateri dvomijo nekaj zaradi metodologije, ki ni
poenotena, dalje zato, ker nihče ne ve, kaj se
zgodi z izvoženimi odpadki, pa tudi zato, ker
so netočnosti pri poročanju. Kakšna je vaša
ocena?
Moja ocena je, če izhajam iz razmer v naši občini in na Obali, da je Slovenija res dobra pri
ločevanju. Mi v Piranu bi bili še boljši, če nam
intenzivna turistična panoga in s tem visoka
fluktuacija ljudi z različnimi navadami, ne bi
vsako leto podirala dobro utečenega sistema
ločevanja odpadkov po posameznih naseljih,
posebej pa v starem mestnem jedru Pirana. Smo
pa zagotovo edino komunalno podjetje daleč
naokoli, ki odvažamo odpadke vse dni v letu
dvakrat dnevno, kot je primer starega mestnega
jedra Pirana. Prav tam smo bili tudi prvi in dolgo
edini v Sloveniji, ki smo uporabnikom razdeljevali biološko razgradljive vrečke za kuhinjske
biološko razgradljive odpadke. Menim, da je v
Evropski uniji več držav, tudi med razvitejšimi
od nas, ki niso nič boljše v ločevanju odpadkov.
So pa zato boljše v predelavi odpadkov v energijo. Ocenjujem, da je boljše izkoriščanje surovin iz
ločeno zbranih odpadkov na izvoru za ponovno
uporabo in reciklažo, kakor sežiganje teh odpadkov oziroma predelava v energijo. Zato bi rad
pohvalil prebivalce Slovenije, ki so pripravljeni
ločevati odpadke. Ostaja le odprto vprašanje,
koliko kdo zasluži v tej verigi. Od uporabnika,
ki je ločil odpadno embalažo, do predelovalca,
trgovca iste embalaže in koliko bodo uporabniki
oziroma potrošniki embalaže še pripravljeni
ločevati pod temi pogoji.
Kaj bi morali v Sloveniji prednostno upoštevati
v izhodiščih za izdelavo nove strategije ravnanja
z odpadki v državi?
Vsekakor se moramo poenotiti glede tega, ali
želimo in ali smo lahko družba z »nič odpadkov«
in potem narediti vse, da to tudi dosežemo. Pri
tem seveda ne smemo zanemariti dejstva, da se
bodo fiksni stroški zbiranja odpadkov zagotovo
povečali in da bo težko najti inštrument nagrajevanja uporabnikov, če ne bo prišlo do sprememb
metodologije za izračun cene storitev ravnanja
z odpadki. Komunalna podjetja bi morala ta
inštrument dobiti od države. Od te usmeritve
je odvisno, ali lahko rečemo, da v Sloveniji ne
smemo več trošiti denarja za izgradnjo centrov
za mehansko biološko obdelavo odpadkov.
Več na www.zelenaslovenija.si
april 2015
parkirnih mest, specifike mestnega jedra v
Piranu in podobno, režim dokaj dobro urejen.
Z nekaterimi ukrepi skušamo težave omiliti.
Zagotavljamo namreč brezplačen prevoz potnikov iz mestnega jedra Pirana do Fornač. Sistem
parkirišč pa je urejen tako, da je cena parkiranja
v centrih Piran, Portorož dražja kot na bolj obrobnih parkiriščih. Parkirišče pred vstopom v
Marino Portorož je celo brezplačno. Zgledno je
urejen tudi avtobusni prevoz na relaciji Lucija
– Portorož – Piran.
Zaplet z naložbo zahteva
premišljeno, hitro rešitev
foto: arhiv podjetja
34
98
okolje
CEROD Dolenjska
– 2. faza
Med okoljskimi projekti iz
finančne perspektive 2007
– 2013 je 49 projektov, ki se
morajo dokončati do konca
leta 2015, sicer bodo ostali
investitorji brez evropskih
sredstev. Med temi projekti je
CEROD
Dolenjska
– 2. faza
tudi Regijski center za ravnanje
z odpadki Dolenjska – 2. faza
v vrednosti 32.548.321 evrov.
Med sofinancerji naložbe so
Mestna občina Novo mesto,
občina Šentjernej, Žužemberk,
Dolenjske Toplice, Škocjan,
Mirna Peč, Šmarješke Toplice,
Straža, Krško, Brežice, Sevnica,
Kostanjevica na Krki, Črnomelj,
Metlika in Semič. Ali bodo 2.
fazo gradili ali ne, je vse bolj
april 2015
nejasno.
N
a skupščini podjetja Cerod, ki je vodil
projekt, so nedavno nekrivdno razrešili
direktorja, za v. d. direktorja pa imenovali
dosedanjega prokurista Albina Kregarja. Pri
pridobivanju okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja je prišlo do velikih zamud,
kar je vplivalo na odločitev petnajstih občin,
da prekinejo izvedbo naložbe. Bojazen pred
prevelikimi finančnimi tveganji je, tako kaže,
prepričala tudi novomeško občino, da temeljito
analizira, kaj se sploh še da storiti. Odgovor
Mestne občine Novo mesto očitno še pušča
odprta vrata za morebitne rešitve, še posebej,
ker odločba o dodelitvi kohezijskih sredstev še
vedno velja. Izvajalcu projekta, konzorciju dveh
družb, grške družbe Hector in slovenske Riko,
so naročili, naj zaustavijo dela. Občine se bojijo,
da projekta do konca leta ne bo mogoče uresničiti, same pa ne bi zmogle financirati naložbe
brez kohezijskih sredstev. A kaj bi to pomenilo
za občane, če do konca leta ne bo zgrajen obrat
za mehansko in biološko predelavo odpadkov?
Kakšne bodo cene odvozov na obdelavo odpadkov drugam? Objavljamo nekaj mnenj.
Kmalu končna
odločitev o drugi
fazi gradnje
dolenjskega centra
Mestna občina Novo mesto, kabinet župana:
I
zgradnja 2. faze odlagališča CeROD je regijski projekt petnajstih občin Dolenjske,
Posavja in Bele Krajine. V imenu družbenic je
za izvajanje naročniškega odnosa do izvajalcev pooblaščena Mestna občina Novo mesto,
po pogodbi pa vodenje projekta izvaja sama
družba CeROD. Zaradi velikega časovnega in
finančnega tveganja, ki ga prinašajo dosedanje
zamude pri pridobivanju okoljevarstvenega
dovoljenja (OVD) in gradbenega dovoljenja
(GD), katerih pridobitev je bila do ustavitve
del obveza izvajalcev (po ustavitvi del pa je
postopke prevzela Mestna občina skupaj z
družbo Cerod), se v zadnjih mesecih trudimo
kot družbenik z največjim deležem soudeležbe pri investiciji sproti analizirati situacijo in
sprejemati ustrezne ukrepe za obvladovanje
tveganj. Sofinanciranje države in kohezijskih
sredstev je po sedanji odločbi možno samo
za izvedbo in povezane stroške do konca leta
2015. Celotne investicije v višini 27.139.843,52
evrov (brez DDV) družbenice nismo sposobne
izvesti brez ustreznega sofinanciranja iz EU in
državnih sredstev.
D
ejstvo je tudi, da začrtan obseg investicij
skoraj dvakratno presega trenutne količine odpadkov iz občin družbenic in s tem se
postavlja pod vprašaj doseganje kazalnikov,
ki so zapisane v odločbi za sofinanciranje iz
kohezijskih sredstev. Zato je Mestna občina
Novo mesto konec januarja predlagala ostalim
občinam, da sprejmejo začasne ukrepe za čas,
ko bomo z Ministrstvom za okolje in prostor
35
Izvajalci bodo
zahtevali poplačilo
škode, če se
gradnja ustavi
Andrej Ivanc, Riko:
G
radbeno pogodbo za projekt CEROD2 je
Mestna občina Novo mesto podpisala s
konzorcijem Helector-RIKO, kjer je grški partner Helector kot vodilni partner odgovoren
za tehnologijo, podjetje RIKO pa za izgradnjo
objektov. Glede omenjene problematike podajamo stališče družbe RIKO.
Ž
e od samega začetka je bil projekt deležen
aktivnega nasprotovanja podjetja Kostak,
ki je v bodočem obratu za predelavo odpadkov
v okviru CEROD2 prepoznal resno grožnjo za
realizacijo svojih ambicioznih ciljev na področju
predelave odpadkov v Spodnjem starem gradu,
kjer že izvaja obdelavo odpadkov. Po drugi
strani smo bili prav tako že ob začetku projekta
soočeni z nasprotovanji okoliških prebivalcev
krajevnih skupnost Brusnice in Šentjerneja, ki
so bili nezadovoljni zaradi neizpolnjevanja dogovorov s strani Mestne občine Novo mesto kot
tudi zaradi nereševanja problematike smradu iz
obstoječega odlagališča. Širitev in nadgradnja
CEROD 2 je bila zanje zgolj priložnost, da občino in CEROD prisilijo v izpolnjevanje zavez
do okoliških prebivalcev. Mi kot izvajalci tega
projekta smo se tako znašli na sredi teh interesov. Nasprotovanja obeh akterjev (po eni strani
podjetja Kostak, po drugi lokalne skupnosti) so
rezultirala v pritožbah v postopku pridobivanja
okoljevarstvenega dovoljenja in končno v tožbi
civilne iniciative na upravnem sodišču, ki je še
vedno aktualna.
Z
aradi nove uredbe o nadomestnih gorivih, ki
je stopila v veljavo v začetku leta 2015, medtem ko je bila popolna vloga za okoljevarstveno
dovoljenje že več mesecev vložena, je ARSO zahteval od nas kot izvajalcev še novo dopolnitev
vloge, ki bi jo morali dostaviti do 19.02.2015.
V
endar je Mestna občina Novo mesto z dopisom župana dne 05.02.2015 ustavila vsa
dela na projektu CEROD2 in nam kot izvajalcem,
torej konzorciju Helector-RIKO, izrecno prepovedala tudi vse nadaljnje aktivnosti za pridobitev okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja,
saj je vodenje teh postopkov prevzela sama.
K
ot izvajalci sicer nismo bil seznanjeni z dejanskim razlogom naročnika, zakaj je prav
v kritični fazi pridobivanja OVD in gradbenega
dovoljenja ustavil vsa dela in hkrati izvajalcu
odvzel vse možnosti nadaljevanja z aktivnostmi
dopolnitve vloge za OVD, ki imajo v primeru
njihove neustrezne izvedbe ireverzibilne posledice na projekt. Glede na to, da je bil naročnik s
strani nas kot izvajalcev v polnosti seznanjen s
posledicami takšnega ravnanja, se sprašujemo,
ali naročnik s tem ravnanjem zavestno ustvarja
okoliščine, katerih posledica bo nezmožnost izvedbe projekta CEROD 2, kot je bil opredeljen z
gradbeno pogodbo.
V
primeru dokončne ustavitve gradnje bomo
kot izvajalci v konzorciju Helector-RIKO,
v skladu s pogodbo in zakonskimi določili, natančno ovrednotil vse nastale neposredne kot
tudi posredne stroške, vključno z izgubljenim
dobičkom. Od naročnika bomo terjali tudi njihovo poplačilo.
Ustavitev gradnje je
racionalna rešitev
I
z družbe Kostak, ki je bila v razpravah
večkrat uvrščena med nasprotnike gradnje
CEROD-a II., je na vprašanja odgovoril
Miljenko Muha, direktor.
98
ot izvajalci v konzorciju poudarjamo in
že ves čas tudi naročnika opozarjamo, da
je pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja
in gradbenega dovoljenja formalno sicer res
naša pogodbena obveza, vendar pa bi spore s
Kostakom in nezadovoljnimi krajani lahko rešil
le naročnik sam – to je Mestna občina Novo
mesto in s tem omogočila pravočasno izdajo
tako okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) kot
tudi gradbenega dovoljenja. Dejstvo je namreč,
da smo v konzorciju izvajalci doslej izdelali vso
projektno dokumentacijo PGD in PZI ter pridobili vsa soglasja za izdajo okoljevarstvenega
dovoljenja kot tudi gradbenega dovoljenja. Še
več. Konzorcij se je, ne glede na to, da to ni bila
naša pogodbena obveznost, intenzivno vključeval v lokalne predstavitve in v razprave ter
pojasnjevanja krajanom na srečanjih z njimi.
Prav tako smo naročnika tudi večkrat pozvali
k aktivnejšemu pristopu pri iskanju ustreznih
rešitev. Vmes so se zgodile tudi lokalne volitve
in menjava županov.
Izvajalci projekta so omenili, da je Kostak ves
čas nasprotoval gradnji CEROD-a. Kakšno je
vaše stališče o začasni ustavitvi gradnje II.
faze Centra za ravnanje z odpadki in kateri so
glavni zadržki Kostaka do projekta?
K
okolje
K
ostak je skupaj z Občino Krško soudeležen
v projektu 1. in 2. faze CEROD-a ter je
že od začetka pogajanj opozarjal na neupravičene zamude projekta, na neracionalnost
in precenjenost. Družba Kostak ni nikoli
nasprotovala gradnji CEROD-a, temveč smo
želeli samo pospešiti projekt ter prilagoditev
projekta dejanskim potrebam in zmožnostim
občin in občanov. Celo nasprotno, želeli smo
projekt tudi graditi, zato smo naredili vse, da bi
oddali ponudbo na javnem razpisu. Če bi nam
bilo dovoljeno, bi bili v tem primeru racionalni
in bi bila morda gradnja 2. faze CEROD-a že
končana z bistveno manj sredstvi. Delovanje
takega centra pa bi bilo prilagojeno dejanskim
potrebam, zmožnostim ter razpoložljivimi
količinami odpadkov. Tisti, ki so o tem odločali in imeli vse vzvode v svojih rokah ter bili
pooblaščeni za izvedbo projekta, pa so postavili
takšne pogoje, da so prejeli eno samo ponudbo.
Tisti, ki so imeli pooblastila, denar in so tudi
odločali, ne morejo trditi, da je kriv nekdo
drug, če projekt dejansko ni izveden.
Kaj bi pomenila dokončna ustavitev gradnje za
ravnanje z odpadki na Dolenjskem oziroma za
vse vključene občine? Ocene so, da se bodo
mesečni zneski na položnicah gospodinjstev
povečali.
V
sem postavljam vprašanje, kje na prispevnem območju je možno dobiti 41 tisoč ton
mešanih komunalnih odpadkov na letnem
nivoju. Ni odgovora. Ustavitev gradnje je racionalna rešitev. V tej fazi, v tej obliki ter v
takšni vrednosti projekt nima zadostnih virov
financiranja, je neracionalen in nima zadostnih
količin odpadkov. Da ponovim, graditi objekt,
vreden približno 30 milijonov EUR, za letno
vrednost posla 2,1 milijona EUR, je nerazumno. Vsakemu je jasno, da tu racionalnosti
in profitabilnosti ne more biti. Poudarjam
pa, da nima nihče mandata, da zgradi objekt
ali zahteva takšno obdelavo, ki bo občanom
bistveno predraga. Ker trenutno CEROD ne
izvaja zakonsko predpisane obdelave in bo to
nujno potrebno po 1. 1. 2016, bodo cene višje
kot sedaj.
Kostak že ima sodobno sortirnico in bi tako
lahko prevzel odpadke iz Posavja oziroma
Dolenjske, nima pa obrata za mehansko in
biološko obdelavo. Kakšno bi bilo po vaše
optimalno ravnanje z odpadki na vašem območju, ki bo, kot se napoveduje, ostalo brez
druge faze CEROD-a?
Več na www.zelenaslovenija.si
april 2015
in Agencijo za okolje razčiščevali odprta vprašanja glede možnosti izvedbe ob sofinaciranju
iz EU in državnih sredstev. Tako smo soglasno
sklenili, da se izvajanje nalog s strani izvajalcev
ustavi in tako prepreči nastanek nepotrebnih
stroškov. V tem času smo pridobili ustrezne odgovore s strani državnih organov in pripravili
možne scenarije izvedbe investicije, ki bo omogočala dolenjskim, posavskim in belokranjskim
občinam predelavo in odlaganje odpadkov v
skladu z evropskimi okoljskimi standardi po
čim nižjih cenah. V vmesnem obdobju (april
2015) je bilo pridobljeno OVD in GD, vendar
je glede na vse predložene terminske plane s
strani izvajalcev že sedaj jasno, da ni možno
izvesti vseh pogodbenih del do konca leta 2015
ter da je doseganje kazalnikov predelanih in
odloženih odpadkov iz odločbe za sofinanciranje zelo težko dosegljivo (lastne količine občin
družbenic dosegajo v letošnjem letu zgolj dobro
polovico planiranih količin). Vsa navedena
dejstva in tveganja bodo osnova za odločitev
občin družbenic, ki jih bomo sprejeli v kratkem.
Odnos do reciklaže boljši,
a ovir je še vedno preveč
foto: arhiv podjetja
36
98
okolje
Anketa
Na 3. Zelenem forumu
Gospodarstvo, zelena
proračunska in razvojna
reforma bo v ospredju
konkretno razmišljanje, v
kakšnem položaju so tiste
panoge, ki so med stebri
skrbnega ravnanja z viri in
Anketa
zelene razvojne reforme
države. Reciklažni panogi v
Sloveniji, tako kažejo podatki,
se je v zadnjih letih poslabšal
ekonomski položaj, število
zaposlenih se je zmanjšalo,
nerazumevanja na državni
ravni je preveč. A možnosti za
razvoj ni malo.
Nekatera podjetja, ki se ukvarjajo z reciklažo, smo povabili, naj odgovorijo na naslednja
vprašanja:
• Kaj je najbolj vplivalo na vaše poslovanje v
letu 2014 in ali se odnos do reciklažne industrije kot alternative izkoriščanja naravnih
virov v Sloveniji spreminja?
• S katerimi ukrepi bi morala država podpreti
oz. spodbujati ponovno izrabo odpadkov za
nove surovine?
• Po najnovejših statističnih podatkih se
Slovenija uvršča med tiste države v EU, ki so
najuspešnejše po stopnji reciklaže. Kaj menite o tem podatku, ki je v javnosti deležen
različnih razlag?
Sistem zbiranja
podatkov je
kompliciran
Dušan Burger, Remats:
april 2015
1.
Glede na to, da poslujemo v glavnem s kovinami, ki kotirajo na svetovnih borzah,
sta seveda poslovanje oziroma gibanje cen v
največji meri odvisna od gibanja cen primarnih kovin na teh borzah. V letu 2014 so bila
gibanja cen relativno umirjena. Na poslovanje
naše firme so delno vplivale tudi vremenske
ujme - žled in posledično večje količine barvnih
kovin kot posledica škode ob žledolomu. Kot
vsako leto se v dinamiki poslovanja pojavljajo
izredni posli rušitev ali kasacij, kar doprinese
k dinamiki in uspešnosti poslovanja. Odnos
do reciklaže se mi zdi v Sloveniji na relativno
visoki ravni in to v skladu z razvojem. Že v 70.
in 80. letih prejšnjega stoletja smo dosegali lepe
rezultate zlasti pri zbiranju kovin in papirja.
Lepe rezultate smo dosegali tudi ob pojavljanju
novih reciklabilnih materialov, kot so plastika,
električni in elektronski odpad, embalaža itd.
2.
Država bi največ lahko naredila z ureditvijo razmer na področju administracije zlasti mislim na prevelike apetite po podatkih,
ki jih običajno, in to enake, na različne načine
javljamo raznim agencijam. V koliki meri jih
uporabljajo ne vem. Za uvedbo reda na področju
zbiranja odpadkov bi morali izvajati nadzor ne
samo pri zbiranju, ampak tudi pri nastajanju in
oddajanju - prodaji odpadkov ter pri njihovem
transportu le teh. Posledično bi se zmanjšal
nenadzorovan odtok materiala v sosednje države. Gospodarske javne službe se ne bi smele
ukvarjati z dejavnostjo zbiranja in predelave
vseh vrst odpadkov.
3.
Mogoče so mnogi podatki šteti dvojno
ali trojno, to pa zato, ker je sistem zbiranja podatkov o zbranih odpadkih preveč
Vsekakor pa je slovenska industrija že kar uspešna v involviranju odpadnih surovin v svojih
produktih. Lahko rečem, da smo dokaj uspešna država v okviru izrabe odpadnih surovin
v končnih produktih, kot je bilo že nekajkrat
objavljeno tudi v prispevkih v vaši reviji.
2.
Država naj zmanjša birokracijo, ki je potrebna pri prevzemu in prodaji odpadnih
kovin. Preveč postopkov je in predolgi so za
pridobitev dovoljenj, težak je dostop informacij - težko prideš do oseb, od katerih bi dobil
verodostojne in koristne podatke. Dobrodošla
bi bila tudi nepovratna sredstva, ki bi jih investirali v reciklažo.
3.
O tem mnenja ne morem dati, saj poznam
situacijo le v zvezi z odpadnimi kovinami, z ostalimi odpadki pa ne. Tudi ne vem,
kako to počnejo v drugih državah in nimam
primerjave.
Zakonodaja naj
spodbuja ponovno
rabo odpadkov
Kristijan Mlinar, Dinos:
1.
V letu 2014 je najbolj vplivalo na naše poslovanje predvsem težko pozicioniranje
v smislu strateškega investicijskega razvoja.
Mislim predvsem na neurejeno okoljsko zakonodajo ter neurejen trg, ki dopušča vse večje
formiranje »črnega« trga in povzroča nestabilen materialni tok odpadkov. Odnos reciklažne
industrije kot alternative izkoriščanja naravnih
virov se pozitivno spreminja, saj ugotavljamo
vse večje osveščanje vseh v verigi, da so surovine ključni element za krožno gospodarstvo. Iz
tega naslova gre vse več odpadkov v predelavo
in krogotok se vedno bolj zaključuje. V to smo
vedno bolj prisiljeni tudi zaradi tega, ker se
98
okolje
Gregor Kovačič
Matjaž Gorinšek
Kristijan Mlinar
foto: arhiv podjetja
37
Po mojem mnenju bi morala država sprejeti
koncept sofinanciranja projektov, ki ga že
izvaja v okviru različnih ministrstev in agencij.
Cilj bi moral biti, da je nujno potreben določen
delež uporabe različnih vrst odpadnih surovin v
končnih produktih. S tem bi prisilili inovatorje
in ostale snovalce novih produktov k čim večji
meri uporabe odpadnih surovin, kar bi povečalo
možnosti za uspeh na evropskih in slovenskih
razpisih v rangiranju za dosego razpisnih točk.
Večji, kot je delež odpadnih surovin, več točk
lahko prejmeš na tem segmentu ocenjevanja.
Največji vpliv na poslovanje ima še vedno
kriza v kovinarski industriji, saj je zato
količina odpadnih kovin bistveno manjša.
Mislim, da se odnos do reciklažne industrije
sicer počasi, a pozitivno spreminja. Pri manjših prejemih se je precej spremenila struktura
dobaviteljev. Vse več je namreč posameznikov,
ki odpadne kovine pripeljejo k nam in ne na
divja odlagališča, saj vedo, da se da s tem nekaj
zaslužiti. Hkrati pa se jim zdi dobro, ker s tem
skrbijo za okolje.
deponije zapirajo in je končno nastopil čas, da
utremo novo pot odpadkom.
2.
V prvi meri z zakonodajo. Urediti je
potrebno, kaj je stvar javne službe na
področju odpadkov in kaj trga. Z bolj liberalno zakonodajo bi lahko zagotovili veliko
več zelenih delovnih mest, na primer popravila lesenih palet za ponovno uporabo.
Ponovna izraba bo v naslednjih letih ključna
april 2015
2.
1.
Jure Fišer
Reciklaža pridobiva v Sloveniji vse večji pomen.
Vse več ljudi in podjetij se zaveda pomena
ponovne uporabe odpadkov skladno s skrbjo
za izrabo naravnih virov. Povečevanje števila
človeške populacije vsekakor zmanjšuje možnosti rabe naravnih virov. Zato je nujno, da v
pričetku snovanja novih izdelkov pomislimo
na izrabo odpadnih materialov, ki so z znanjem
nas, predelovalcev, dovolj kvalitetno sortirani,
da omogočajo s tehnološkimi postopki pridobiti ustrezen material za ponovno uporabo.
Slavka Ličen, Brobal:
Franci Lenart
Največ preglavic nam predstavlja nelojalna
konkurenca in črni trg odpadnih surovin, ki
brez potrebnih zakonodajnih okvirjev tako
okoljske kot finančno pravne zakonodaje rušita trg surovin in povzročata neravnovesje
tistim, ki delujemo v skladu z zakonodajo in
izpolnjujemo okoljske predpise. Tukaj bi morala
država, ministrstvo za okolje in inšpekcijske
službe, narediti veliko več za zaščito okolja in
družb, saj ustvarjamo delovna mesta in krepimo finančno moč države.
Za pridobitev
dovoljenj preveč
predolgih postopkov
foto: arhiv podjetja
1.
Poslovanje v letu 2014 je bilo v skladu s
pričakovanji. Zaznali smo rahlo okrevanje
gospodarstva, ki ga tudi v branži ravnanja z odpadki predelovalci zaznamo v povečani količini
nastalih odpadkov tako v industriji kot tudi od
izvajalcev javnih služb. Rahlo se je povečala
količina ločeno zbranih odpadkov, kar kaže,
da se ljudje vse bolj zavedajo pomena ločenega
zbiranja. Vse to je za nas zelo pomembno, saj
tako sledimo cilju čim večje reciklaže in ponovne uporabe odpadnih surovin v industriji.
foto: Rok Tržan
Gregor Kovačič, Koto:
Tukaj je še en dokaz več, da lahko statistični podatki popačijo realno sliko. Res je, da
se povečuje delež reciklaže posameznih vrst
odpadkov, določeni pa še vedno ne dosegajo
zastavljenih ciljev. Podatki, ki se objavljajo,
so lahko vprašljivi, saj so lahko ekonomski
interesi diametralno nasprotni okoljskim interesom. Ker pa živimo v dobi kapitalizma, na
posameznih segmentih prevladuje prvi.
foto: Boštjan Čadej
Država premalo
odločna do nelojalne
konkurence in
črnega trga
3.
foto: Boštjan Čadej
kompliciran in neživljenjski, zahteva se veliko
preveč nepotrebnih podatkov.
38
98
za preboj na področju odpadkov kot alternativa odlaganju.
3.
okolje
Tudi sam sem skeptičen. Seveda moram
priznati, da ne poznam metodologije izračuna tega podatka, vendar glede na dejansko
stanje v praksi in upoštevaje podatke, koliko
koristnih odpadkov v Sloveniji še odlagamo,
je to težko dojemljivo.
Država ne zna
omejiti črnega trga
Jure Fišer, Sekcija zbiralcev in predelovalcev
odpadkov pri GZS in Gorenje Surovina:
1.
V Sekciji zbiralcev in predelovalcev odpadkov ocenjujemo, da imajo na našo dejavnost
največji vpliv spremembe cen surovin ter seveda
aktivnost realnega gospodarskega sektorja, kar
se kaže pri možnosti pridobivanja odpadnih
surovin pri viru nastanka. Pri tem je potrebno
poudariti, da ima negativen vpliv na naše poslovanje še vedno neurejen sklop predpisov v
zvezi z ravnanjem z odpadki in povezana davčna
zakonodaja. Zaradi vsega tega se izjemno krepi
črni trg, za katerega država ni našla načina, da
ga omeji. Po drugi strani obstaja močan pritisk
javnih podjetij, ki želijo z davkoplačevalskim
denarjem opravljati tržne dejavnosti po cenah,
ki nimajo poslovne in tržne logike. Posledično
vsa branža oziroma podjetja reciklažne industrije, ki so v zasebni lasti, beležijo drastično
poslabšanje pogojev poslovanja in s tem rezultatov. V zadnjih štirih letih nam upadajo poslovni
rezultati po vseh kazalnikih – tako promet,
dobiček, EBITDA kot tudi število zaposlenih.
Samo po sebi se postavlja vprašanje, kdo od
odgovornih lastnikov bo investiral v panogo,
kjer ni ekonomske podlage za takšne odločitve.
Vemo pa, da nam sprememba EU direktiv nalaga
vedno višje cilje na področju reciklaže odpadkov,
predvsem tistih, ki izhajajo iz t.i. podaljšane
proizvajalčeve odgovornosti.
V Gorenje Surovini smo tako vsako leto zaradi
neugodnih razmer v poslovnem okolju odvisni
predvsem od lastne iznajdljivosti, izboljšanja
naših produktov in storitev.
april 2015
2.
Najpomembneje bi bilo, da država uredi
predpise na področju ravnanja z odpadki
na transparenten način, ki bodo omogočali razvoj reciklažne industrije. Mislim na vpeljavo
sistemov podaljšane odgovornosti proizvajalca
na čim več področjih in omejitev javne gospodarske službe na samo nujno potrebne, saj bi s
tem dosegli dvojni učinek, zmanjšanje stroškov
javne sfere in podporo reciklažni industriji. Prav
tako je nujno, da se nadaljuje s postopkom odpravljanja ovir pri pridobivanju okoljevarstvenih
dovoljenj in poenostavi proces pri pridobivanju
dovoljenj za čezmejno premeščanje. Prav tako
je opaziti, da država praktično nima sistema
finančnih in drugih spodbud, ki bi pomagale h
konkurenčnosti zelene industrije.
3.
Dejstvo je, da je to posledica predvsem
področij, kjer je vpeljan sistem podaljšane odgovornosti proizvajalca oziroma, kjer je
v sistem in opremo za ravnanje z odpadki investiral zasebni sektor. Morebiti je tudi zaradi
navedenega mogoče, da na izvoru zberemo več
frakcij, ker obstaja infrastruktura za obdelavo
teh odpadkov. Zanimivo je še nekaj. Kjer je za
obdelavo odpadkov uvedena javna gospodarska služba ugotavljamo, da smo pri rezultatih
na samem repu v EU, kar se kaže na primer v
stopnji odlaganja. Poleg navedenega mislim,
da je potrebno upoštevati tudi metodologijo poročanja in zajem podatkov, na podlagi
katerih naša država poroča statističnemu
uradu EU. Vsekakor pa je napredek posledica
sistematičnega dela reciklažne industrije v
preteklih 50 letih, kar rezultira v dejstvu, da
je Slovenija izjemno močna v končni predelavi
odpadnega železa, odpadnega papirja in delno
tudi plastike. Vse to je posledica razvoja te
industrije, ki jo država vedno bolj onemogoča,
pa se morda sploh ne zaveda posledic svojih
ravnanj.
Pristojna ministrstva
bodo uredila trg
izrabljenih vozil
Franci Lenart, Ekomobil:
1.
Leto 2014 se glede reciklaže izrabljenih
vozil v Sloveniji ni bistveno razlikovalo
od leta 2004 in vseh vmesnih let, odkar smo v
slovenski pravni red prenesli zahteve Evropske
unije glede načina doseganja ciljev predelave izrabljenih vozil. Skladno z Uredbo o izrabljenih
vozilih smo v okviru skupnega načrta prevzeli
in razgradili cca. 2500 izrabljenih vozil, ostali
obrati z okoljevarstvenim dovoljenjem izven
skupnega načrta pa še dodatnih cca.4000.
Skupaj še vedno na letni ravni dosegamo prevzem in razgradnjo le cca. 10 % vseh izrabljenih
vozil, ki jih po oceni MOP nastane na slovenskem trgu. Pretežni del se še vedno razgradi
na sivem trgu, za surovinami in nevarnimi
odpadki pa se pri njih izgubi vsaka sled.
Potencialni delež reciklažne industrije v panogi
izrabljenih vozil ni zanemarljiv. Na sivem trgu
zaradi nelegalne razgradnje izrabljenih vozil
vsako leto »izgubimo« preko 18.000 t železnih
kovin, 2.000 t barvnih kovin in več kor 2.000
t plastike. Posebej problematično področje pa
so nevarni odpadki iz izrabljenih vozil, ki v
količini več kot 2.000 t prav tako končajo na
neznanih lokacijah in potencialno zelo obremenjujejo okolje.
2.
Razgradnja vozil na sivem trgu ne povzroča le okoljske škode glede ravnanja z
nevarnimi snovmi, temveč tudi davčni primanjkljaj zaradi trgovanja s surovinami na
črno. Poleg tega bi regularna razgradnja lahko
zaposlovala vsaj dodatnih 200 delavcev, za
katere bi lahko uvedli tudi dodatno poklicno
kvalifikacijo »razgrajevalec vozil«.
3.
Podatki Eurostata in slovenski statistični
podatki žal zajemajo le formalno zajete podatke. V družbi Ekomobil tako celo presegamo
predpisane stopnje predelave in reciklaže po
Uredbi o izrabljenih vozilih, država Slovenija
pa poroča o doseganju ciljev na področju izrabljenih vozil le na podlagi uradnih evidenc,
torej le na osnovi uradno izdanih Potrdil o
uničenju vozil (cca. 6500 letno).
Zadnja prizadevanja pristojnih ministrstev
(MOP, MzI, MF) so pohvalna in bi lahko z nekaterimi spremembami Zakona o motornih vozilih in pripadajočih podzakonskih aktov zelo
kmalu bistveno pripomogla k regulaciji trga z
izrabljenimi vozili. Vložena volja in energija
izvajalcev razgradnje izrabljenih vozil kot tudi
zavezancev (uvozniki/proizvajalci) bi dosegla
potrditev pozitivnih namer. Najbolj hvaležno
pa nam bo za ustrezne spremembe okolje, v
katerem živimo.
Največ težav je
z birokracijo
Matjaž Gorinšek, Meltal IS:
1.
Leto 2014 je bilo za predelovalce odpadnih barvnih kovin zelo pestro. Vsi, ki
smo vezani na Londonsko borzo metalov
(eng. LME), smo bili deležni nizkih cen v prvi
polovici leta in rasti cen v drugi polovici leta.
Kljub pomanjkanju odpadnih surovin pri naših
končnih predelovalcih (livarnah) v začetku leta
se je leto končalo z viški in zamiki dobav v leto
2015. Odnos do izkoriščanja naravnih virov
v Slovenije se po mojem mnenju spreminja
na boljše. Mislim, da se na eni strani gospodinjstva zavedajo pomembnosti ločevanja odpadkov, na drugi strani pa podjetja uporabne
odpadne surovine, ki pri njih nastajajo, vedno
bolj vračunavajo v cene svojih prodajnih artiklov, tako da so časi »poceni« surovin za trgovce
in predelovalce mimo.
2.
Država bi morala biti predvsem bolj fleksibilna pri izdajanju dovoljenj podjetjem,
ki imajo urejeno infrastrukturo za predelavo
odpadnih surovin (sekundarne surovine niso
smeti!!!). Podjetja imajo največ problemov z
birokracijo, saj nastajajo zapleti že pri manjših
dopolnitvah dovoljenj, kaj šele pri pridobivanju
novih. Prav tako pa mislim, da bi se moral spremeniti sistem shem, ki jih imamo v Sloveniji.
3.
Ozaveščenost v Sloveniji je po mojem mnenju na visoki ravni, bi pa bilo zanimivo
preveriti, kaj nas je pripeljalo tako visoko in
kaj so pri teh statističnih podatkih izpustili.
Mislim, da bi se morali primerjati z državami,
kot je Japonska, ki reciklira 95 % vseh odpadkov, kar pomeni, da je še ogromno možnosti! foto: mediaspeed
Trajnostni
razvoj v Henklu
Z zaposlenimi razvili mrežo ambasadorjev
trajnostnega razvoja po vsem svetu
39
okolje
98
Trajnostni razvoj
v Henklu
med večjimi kemijskimi
podjetji v svetu in zavezan k
trajnostnemu razvoju. Do leta
2030 želijo doseči »trikratno
povečanje vrednosti«, kar
pomeni, da želijo do takrat za
trikrat povečati učinkovitost
rabe virov. Pri doseganju
tega cilja se je dobro izkazal
program ambasadorjev
trajnostnega razvoja, v
katerega je vključenih že več
kot 3.800 njihovih sodelavcev
po vsem svetu. Kot pravi
direktor Henkla Maribor Rolf
Müller-Grünow, pa je med
njihovimi največjimi izzivi, kako
spodbuditi kupce k trajnostni
potrošnji. Okoljski odtis
številnih njihovih izdelkov je
namreč v veliki meri odvisen
od pravilne uporabe. Za pravo
trajnostno pot pa je ključno
tudi sodelovanje s partnerji v
celotni vrednostni verigi.
S katerimi ključnimi okoljskimi in trajnostnimi
razvoji se spoprijema kemijska industrija, saj
vemo, da je med tistimi, ki so okoljsko precej
občutljive? Kam so usmerjene tehnološke in
kemijske inovacije, ki bodo v prihodnje krojile
trende v vaši industriji?
Prepričani smo, da bo trajnostni razvoj v prihodnosti čedalje bolj pomemben za naše poslovanje in industrijsko dejavnost. Do leta 2050 se
bo svetovna populacija na našem planetu povečala na predvidoma 9 milijard ljudi. Svetovno
gospodarstvo bo potrebovalo in bo dodatno
izčrpavalo naravne vire. Učinek vedno večjega
pritiska na razpoložljive naravne vire se čedalje
bolj občuti po vsem svetu. Da bi bili uspešni in
da bi ustvarili dodano vrednost za prihodnost,
mora kemijska industrija slediti ekonomski
rasti in postati učinkovitejša, vendar pa si industrija ne more privoščiti, da bi gospodarsko
rast zasledovala sama. Zato moramo sodelovati
z našimi partnerji v celotni vrednostni verigi.
Vzpostaviti moramo prepoznavno vizijo in določiti cilje. Potrebujemo jasno prepoznavnost in
ciljno usmerjenost v množici izzivov in tematik,
s katerimi se soočamo. Če bomo sodelovali,
lahko ustvarimo dodano vrednost v celotni
vrednostni verigi.
povečati učinkovitost rabe virov za trikratno
vrednost. Za cilj smo si zadali izboljšati razmerje med ustvarjeno vrednostjo in okoljskim
odtisom za 30 % v obdobju petih let od 2011 do
2015. Za nas kot podjetje to pomeni, da pomagamo ljudem tako, da z ustvarjeno vrednostjo
prispevamo k večji kakovosti življenja ob nižji
porabi naravnih virov in z manjšimi emisijami.
Želimo ustvariti večjo vrednost za naše kupce
in potrošnike, kakor tudi za skupnosti, v katerih
delujemo, ter za našo družbo. Obenem želimo
zmanjšati vpliv na okolje.
Na spletni strani Henkla imate objavljeno strategijo, da boste do leta 2030 izboljšali učinkovitost vseh procesov in izdelkov za trikratno
vrednost glede na današnje podatke. Kaj to
pomeni v praksi? Kakšne izboljšave ste implementirali, da bi dosegli ta cilj? Kako ga merite?
Z veseljem lahko povemo, da se je Henklova
jasna strategija trajnostnega razvoja izkazala za
izredno učinkovito, kar nam je tudi omogočilo,
da smo dosegli štiri vmesne cilje od petih eno
leto pred predvidenim rokom. Do konca 2014
je Henkel po vsem svetu dosegel pomemben
napredek s številnimi izboljšavami: 20 % na
področju energetske učinkovitosti, 19 % pri
porabi vode, 18 % pri količini odpadkov (22 %
brez gradbenih odpadkov) in 25 % na področju
varnosti pri delu. Henkel si prizadeva dodatno
izboljšati rezultate, ki jih je dosegel v letu 2015,
zato želimo določiti nove vmesne cilje, ki nam
bodo v pomoč pri doseganju našega cilja do leta
2020. Za izvajanje strategije trajnostnega razvoja so ključnega pomena tri strateška načela:
izdelki, partnerji in ljudje. V podjetju se osredotočamo na razvoj izdelkov, ki zagotavljajo večjo
vrednost in višjo kakovost, obenem pa imajo
manjši vpliv na okolje. Za dosego ambicioznega
cilja 2030 je ključnega pomena aktivna vključenost vseh zaposlenih.
Strategija, ki smo jo predstavili leta 2012, ima
dolgoročni cilj doseči več z manj in do leta 2030
Kako je v Henklu organiziran "oddelek za okolje" in kako se za doseganje ciljev trajnostne
april 2015
in številnimi izdelki je Henkel
Rolf Müller-Grünow
S 196 proizvodnimi obrati
40
98
okolje
strategije vključuje v celotno organizacijo?
Kako na globalnem nivoju in konkretno v
Sloveniji?
Uprava Henkla je imenovala svet za trajnostni
razvoj. Dodeljena mu je bila tudi funkcija sprejemanja potrebnih odločitev in usmerjanja aktivnosti, povezanih s trajnostnim razvojem, ter
realizacija strategije trajnostnega razvoja. Svetu
za trajnostni razvoj predseduje Kathrin Menges,
direktorica za človeške vire, ki je sicer tudi članica upravnega odbora družbe Henkel. Preostali
člani sveta zastopajo različne poslovne enote
in korporativne funkcije, ki so odgovorne za
izvajanje strategije trajnostnega razvoja.
Čeprav uporaba obnovljivih
surovin pomeni številne
prednosti, obstajajo
tudi slabosti, posebno
če industrija močno ali
popolnoma preide na
uporabo obnovljivih surovin.
Naš program ambasadorjev trajnostnega razvoja je eden od primerov, ki kaže na to, kako
lahko zaposleni izstopajo oziroma prispevajo k
spremembam. Od začetka programa julija 2012
se je v program ambasadorjev, katerega primarna naloga je skrb za trajnostni razvoj, vključilo
več kot 3.800 naših sodelavcev po vsem svetu.
Svoje znanje so prenesli kolegom, dobaviteljem,
kupcem in šoloobveznim otrokom. S posebej
izdelanim programom so tematiko trajnostnega
razvoja približali okoli 36.000 šoloobveznim
otrokom v 37 državah.
april 2015
V trajnostni razvoj vključujete celotno verigo
dobave. Katere ključne trajnostne parametre
zahtevate od svojih dobaviteljev?
Naši delničarji pričakujejo, da zagotovimo visoke standarde trajnostnega razvoja v celotni
vrednostni verigi. Zato od naših dobaviteljev in
poslovnih partnerjev pričakujemo, da ravnajo
na način, ki je v skladu z našimi zahtevami trajnostnega razvoja glede okoljskih in socialnih
vplivov ter upravljanja. Zagotavljanje visokih
standardov po vsej naši dobavni verigi je zagotovo velik izziv, zato smo soustanovili iniciativo, ki smo jo poimenovali Skupaj za trajnostni
razvoj (Together for Sustainability – TfS). Ta
iniciativa naši gospodarski panogi omogoča
standardizirano ocenjevanje dobaviteljev, kar
za pridružena podjetja in naše skupne dobavitelje pomeni tudi manjše stroške. Iniciativa je
med drugim prispevala k temu, da se je članstvo
podvojilo – v letu 2014 se je povzpelo s 6 na 12
podjetij. Pričakujemo, da bo število pridruženih
podjetij v prihodnji letih še naprej raslo.
Koliko obnovljivih surovin uporabljate v svojih
izdelkih? Kakšen je ta trend in kakšni so cilji?
Uporabljamo sestavine, ki temeljijo na obnovljivih surovinah, z namenom optimizacije skupnih lastnosti naših izdelkov, če je to združljivo
z okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi zahtevami. Rezultat te filozofije je, da so obnovljive
surovine ključne sestavine v številnih naših izdelkih, kot so mila, šamponi, lepila in škrobna
lepila. Pri trendih in ciljih si prizadevamo, da
bi bolje razumeli ravnovesje med obnovljivimi
in neobnovljivimi surovinami. Čeprav uporaba
obnovljivih surovin pomeni številne prednosti,
obstajajo tudi slabosti, posebno če industrija
močno ali popolnoma preide na uporabo obnovljivih surovin. Moramo biti previdni, da ni
konkurence med pridelavo prehrambnih živil
in drugimi surovinami, poleg tega moramo
upoštevati vplive na biotsko raznovrstnost.
2030 vsi izdelki in procesi trikrat bolj učinkoviti, kot so danes. V letu 2015 smo si zastavili
konkretne cilje za naše proizvodne lokacije, ki
nam bodo v pomoč pri doseganju omenjenega
dolgoročnega cilja.
Kako pri svojih izdelkih upoštevate okoljski
odtis?
Implementacija strategije trajnostnega razvoja
se od tovarne do tovarne razlikuje. Naše poslovne enote razvijajo splošne in specifične
programe optimizacije za poslovne lokacije,
ki omogočajo različne izboljšave proizvodnih
procesov pri proizvodnji Henklovih izdelkov,
kot so čistila za gospodinjstvo, kreme za kožo
ali lepila za ploščice.
Trajnostno naravnanega poslovanja se v Henklu
lotevamo celovito. To pomeni, da vsi naši novi
izdelki prispevajo vsaj k enemu segmentu naše
trajnostne strategije. Pri razvoju izdelkov tako
upoštevamo, da se porabi manj toplote in energije med proizvodnjo, a tudi, da je manjša poraba energije in vode pri uporabi izdelkov s strani
uporabnikov. Poudarek dajemo tudi nizki teži
embalaže, kar pomeni manj odpadne embalaže
in manjši okoljski odtis pri transportu. Okoljski
odtis izdelkov manjšamo tudi pri razvoju samih
sestavin določenih izdelkov. Z razvojem visokozmogljivih encimov v detergentu Pril KraftGel, v sodelovanju s podjetjem Novozymes, smo
tako zmanjšali uporabo površinsko aktivnih
snovi in znižali emisije ogljikovega dioksida
za več kot 10.000 ton na leto. Prav tako med
paleto izdelkov ponujamo takšne, ki prinašajo
okoljske koristi njihovim uporabnikom, kot so
na primer izdelki Ceresit na področju stavbne
tehnike. Gre za večplastne toplotne izolacijske
sisteme za izolacijo vseh vrst fasad na stavbah,
ki znižujejo porabo energije in stroške energije
do 5 %. Ceresit Impactum, na primer, ponuja
izjemno odpornost proti vremenskim vplivom
in mehanskim obremenitvam, poleg tega zagotavlja odlično toplotno izolacijo.
Eden od ciljev naše globalne
strategije je spodbujanje
trajnostno naravnane
potrošnje.
Naš program ambasadorjev
trajnostnega razvoja je
eden od primerov, ki kaže
na to, kako lahko zaposleni
izstopajo oziroma prispevajo
k spremembam.
V naši poslovni enoti Beauty Care se zanašamo na program zagotavljanja kakovosti TPM
(Total Productive Management), ki omogoča
prepoznavanje potencialov za optimizacijo in
izvajanje trajnih ukrepov izboljšav na različnih
proizvodnih lokacijah. Beauty Care se prav tako
osredotoča na izmenjavo najboljših metod in
praks znotraj svoje mreže s katalogom uspešnih
iniciativ. Cilj pri tem je spodbuditi proizvodne
lokacije, da še naprej izboljšujejo vsa področja
trajnostnega razvoja, tako da razvijajo načrte za
izboljšave, ki so specifične za njihove potrebe.
V Henklu Maribor so k trajnostnemu razvoju
zavezani vsi zaposleni. Redni treningi za zaposlene in zunanje revizije prav tako zagotavljajo
trajnostni razvoj. Henkel Maribor je prejel certifikate za naslednje standarde: Sistem vodenja
kakovosti (ISO 9.001), Sistem dobre proizvodne
prakse GMP (ISO 22.716), Sistem za okoljsko
upravljanje (ISO 14.001), ki je specifičen za
trajnostni razvoj, in Sistem za upravljanje
energije (ISO 50.001). Henkel Maribor spremlja, nadzoruje in izboljšuje učinkovitost in
okoljski odtis svojega poslovanja s približno 20
različnimi ključnimi kazalniki uspešnosti (KPI)
in pri tem izvaja Henklovo globalno strategijo
trajnostnega razvoja.
Kako v Henklu poteka proizvodnja izdelkov v
luči trajnostnega razvoja (surovine, tehnologije, pakiranje, potrošnikove navade …)?
Koliko samostojnosti ima Henkel Maribor pri
postavljanju svojih trajnostnih ciljev? Kje so
vaše strateške prioritete?
Naša strategija trajnostnega razvoja je globalnega značaja. Naš cilj je, da do leta 2030
potrojimo vrednost, ki jo ustvarimo s svojim
delom, izdelki in storitvami – ob nespremenjeni
obremenitvi okolja. To pomeni, da bodo do leta
Henkel ima 169 proizvodnih obratov po vsem
svetu. Na vseh lokacijah si trajno prizadevamo
zmanjšati porabo energije, vode in količino odpadkov, obenem pa želimo izpolniti obljubo o
kakovosti in zagotavljanju varnosti. Aktivnosti
smo osredotočili na šest glavnih področij, ki
povzemajo glavne izzive trajnostnega razvoja v okviru naše poslovne dejavnosti. Naša
41
Kateri so Henklovi največji trajnostni dosežki?
Določili smo tri strateška načela – izdelki,
partnerji in ljudje, kar nam pomaga pri spodbujanju napredka naše strategije trajnostnega
razvoja. V zvezi z izdelki in proizvodnjo smo
v zadnjih 11 letih dosegli bistven napredek.
Iniciativa Skupaj za trajnostni razvoj (TfS) priča
o tem, da so naši partnerji ključnega pomena
za spodbujanje trajnostnega razvoja v celotni
vrednostni verigi. Cilj iniciative TfS je uskladiti
vse bolj zapleteno upravljanje verige dobave in
optimirati dialog med poslovnimi partnerji po
vsem svetu. Predvsem je treba ustvariti sinergije, zato da se lahko naravni viri izkoristijo bolj
učinkovito in z minimalnim administrativnim
naporom ne le med pridruženimi podjetji, temveč z vsemi našimi skupnimi dobavitelji.
Naši dosežki na področju trajnostnega razvoja
so bili v letu 2014 ponovno nagrajeni, o čemer
pričajo številne uvrstitve in prva mesta v različnih nacionalnih in mednarodnih trajnostnih
ocenah in uvrstitvah na indeksih. Tako je bil
Henkel na indeks trajnostnega razvoja Dow
Jones od njegove ustanovitve leta 1999 kot
vodilno industrijsko podjetje v svoji branži
uvrščen osemkrat.
98
Kaj je Henklov, globalno in z vidika Slovenije,
najtrši trajnostni oreh?
Eden od ciljev naše globalne strategije je spodbujanje trajnostno naravnane potrošnje.
okolje
Za proizvodne lokacije smo si zastavili konkretne cilje, ki nam bodo v pomoč pri uresničevanju
našega dolgoročnega cilja, tj. ''trikratno povečanje vrednosti''. Zadali smo si konkretne vmesne
cilje, ki jih moramo do konca leta 2015 doseči na
naših ključnih področjih delovanja: zmanjšati
želimo porabo energije in vode, prav tako količino odpadkov za 15 % na enoto proizvodnje.
Stopnjo nesreč pri delu želimo zmanjšati za 20
% v svetovnem merilu (izhodiščno leto: 2010).
Naša poraba vode na tono proizvodnje se je od
leta 2004 zmanjšala za 59 %. Poraba energije
se je zmanjšala za 46 %, količina odpadkov pa
se je v primerjavi z istim časovnim obdobjem v
preteklem letu zmanjšala za 45 %. Poleg tega se
je število delovnih nesreč na milijon delovnih
ur zmanjšalo za 77 %.
Naši izdelki so tukaj ključnega pomena, saj se
dnevno uporabljajo v milijonih gospodinjstev in
industrijskih procesih. Zato smo se osredotočili
na razvoj izdelkov, ki omogočajo učinkovito
rabo naravnih virov, kot sta energija in voda.
To je še posebno pomembno, saj je okoljski odtis
številnih naših izdelkov v veliki meri odvisen
od pravilne uporabe. Vendar pa je izobraževanje
in prepričevanje potrošnikov glede trajnostno
naravnane potrošnje velik izziv. Številni potrošniki še vedno niso pripravljeni sklepati kompromisov glede stroškov, kakovosti ali udobja,
četudi se zavedajo, da so potrebne spremembe.
Iz tega razloga za spodbujanje in promocijo trajnostne potrošnje poleg zagotavljanja primernih
izdelkov sodelujemo s številnimi trgovskimi
partnerji. Maloprodajne skupine ponujajo
odlično platformo za obveščanje potrošnikov
o trajnostnih izdelkih in jih spodbujajo k uporabi izdelkov na okoljsko odgovoren način.
Tako smo program ambasadorjev trajnostnega
razvoja usmerili v zgodnje poučevanje otrok o
odgovorni uporabi naših izdelkov. Promocija
april 2015
glavna področja so razdeljena na dve dimenziji:
"zmanjšanje okoljskega odtisa'' in ''ustvarjanje
večje vrednosti". Želimo povečati vrednost,
ki jo ustvarimo na področjih Socialnega napredka, Zdravja in varnosti ter Učinkovitosti.
V segmentih Podnebje in energija, Materiali
in odpadki ter Voda in odpadne vode želimo
dodatno zmanjšati porabo naravnih virov in s
tem tudi okoljski odtis naših delovnih procesov
in izdelkov.
S posebnim oknom v
inovacijsko ligo prvakov EU
Toda pot na tuje trge najbrž ni lahka?
V veliko pomoč in spodbudo so na področju
RR nacionalni in evropski razpisi, ki pa nimajo učinka zgolj po finančni in raziskovalni
plati. Zelo pripomorejo tudi k prepoznavnosti
in kredibilnosti podjetja. Z uspešnimi prijavami na evropske razpise, kot je npr. SME
Instrument v programu Obzorje 2020 ali
razpis Eco-Innovation, na katerem smo bili
uspešni s prejšnjim evropskim projektom
ECO-S na temo lesene izolacije z zračnimi komorami, pride dober glas o podjetju do ljudi, ki
sicer morda ne bi slišali za podjetje in izdelke.
Ta pozitivni učinek je pomembno poudariti,
saj ob vsem ostalem tudi z njim rasteta tako
promet kot uspešnost podjetja.
A v lesni panogi ni tako.
V lesnopredelovalni industriji, po mojem
mnenju, primanjkuje zavesti o pomembnosti
razvoja in inoviranja ter širine in odprtosti
razmišljanja zaradi tradicionalnosti panoge.
Verjetno je prisoten strah pred »oranjem ledine« ali pa je tveganje preveliko. V farmacevtski
in strojni industriji je jasno, da sta v podjetju
potrebna razvoj in tveganje. Zaradi tega so
tudi dobički in dodana vrednost toliko višji. Je
pa dejstvo, da zaradi situacije mnogih lesnopredelovalnih podjetij, ki nimajo ne finančnih
še manj pa človeških sredstev za vlaganje v
dr. Aleš Ugovšek
Obe podjetji, ki tvorimo konzorcij – M SORA
d.d., proizvajalec lesenih oken in oken s
kombinacijo lesa in aluminija in Silvaprodukt
d.o.o., proizvajalec voskov in izvajalec termične modifikacije lesa, vlagamo precej sredstev
in časa v RR. To nas ohranja v dobri kondiciji
na mednarodnih trgih. Poleg RR dejavnosti
je zelo pomemben izvoz izdelkov z visoko
dodano vrednostjo. Zgolj slovenski trg je premajhen za vse proizvajalce oken, če se omejim
le na okna. Seveda pa ni dovolj le to, da se
vlaga v RR dejavnost, ampak tudi, da se rešitve
in inovacije uspešno trži. Nesmiselno bi bilo
vlaganje v razvoj, če tega ne bi uspeli plasirati
na trg.
Lesna
panoga
april 2015
Projekt WINTHERWAX se je
v okviru Obzorja 2020 uvrstil
v evropsko inovacijsko ligo
prvakov. Izbrani so bili med
580 projekti kot edini slovenski
projekt. Dr. Aleš Ugovšek,
vodja projektov v družbi M
SORA in koordinator projekta
WINTHERWAX, je prepričan,
da bodo z novim oknom in
optimiziranim postopkom
izboljšanja odpornosti lesa
povečali tako tržni delež doma
kot na tujih trgih. V konzorciju
je še podjetje Silvaprodukt,
podizvajalci pa so Oddelek
za lesarstvo z ljubljanske
Biotehniške fakultete, Univerza
v Hannovru, SP tehniški inštitut
iz Boråsa (Švedska), podjetje
Inspiralia iz Španije, podjetje
Kambič iz Slovenije in Lesarski
grozd. EU sofinancira 70 %
vrednosti projekta, ki je vreden
1,85 milijona evrov.
S projektom WINTHERWAX ste se skupaj
s partnerji uvrstili v evropsko inovacijsko
ligo prvakov. Gre za podjetja, ki postajajo
igralci na globalnem trgu zaradi razvojno-raziskovalnega (RR) dela v podjetju in zaradi
inovacij, ki jih uspejo plasirati na trg. Znane
so ocene, da slovenska lesnopredelovalna
industrija ne namenja dovolj sredstev za RR.
Je to točno?
foto: arhiv podjetja
42
98
okolje
Lesna panoga
Gre za zaščito lesa, pri kateri
ni uporabljena nobena
kemikalija, le toplota in vosek
naravnega izvora.
RR, tega vsekakor primanjkuje. Kljub temu
imam občutek, da se v zadnjem obdobju tudi
v tej panogi stvari spreminjajo in pomikajo v
pravo smer. Osebno me ni strah za prihodnost
lesnopredelovalne panoge v Sloveniji, v koliko
bo tudi država naklonjena panogi in bo videla
potencial. Potencial brez dvoma je.
Pri vašem projektu ste se kot proizvajalec
oken povezali s podjetjem Silvaprodukt, ki
proizvaja zaščitna sredstva za les in izvaja
termično modifikacijo lesa. S čim ste uspeli
v hudi mednarodni konkurenci, kaj odlikuje
vaš produkt in v čem je prednost okna iz
termično modificiranega lesa?
Projekt smo prijavili na razpis znotraj t.i.
instrumenta za mala in srednja podjetja –
SME Instrument, ki je le eden izmed mnogih
razpisov v celotnem »bazenu« finančne perspektive Obzorje 2020 (Horizon 2020). SME
Instrument je namenjen izključno malim
in srednje velikim evropskim podjetjem, ki
izkazujejo velik potencial, da se s svojo že
razvito rešitvijo prebijejo na EU in globalni
trg. Za prijavo je bil namreč osnovni pogoj,
da ima podjetje že razvito rešitev oziroma izdelek vsaj do ravni tehnološke pripravljenost
TRL 6 (TRL - Technology Readiness Level).
Slednje pomeni, da je že razvit reprezentativni
model izdelka oziroma prototip in da izdelku
43
Evropska komisija zelo
podpira razvoj izdelkov iz
naravnih materialov, ki poleg
tega še znižujejo ogljični
odtis, in projekte, v katerih se
izkazuje evropska razsežnost,
kar smo s predvidenimi testi
v različnih evropskih državah
tudi izkazali.
Tudi Silvaprodukt se je povezal, in sicer z
znanostjo.
Da. Za rešitev obdelave termično modificiranega lesa z voski na naravni osnovi podjetje
Silvaprodukt že leta sodeluje z Biotehniško
fakulteto, Oddelkom za lesarstvo. Prejelo je
že mnoga priznanja in nagrade. Med drugim
tudi posebno priznanje za najboljšo inovacijo
raziskovalne institucije na zadnjem Forumu
inovacij 2014. Gre namreč za zaščito lesa, pri
kateri ni uporabljena nobena kemikalija, le
toplota in vosek naravnega izvora. Med finaliste Foruma inovacij 2014 je bilo izbrano
tudi prijavljeno okno Natura Optimo XLT. To
potrjuje, da gre za dve rešitvi, ki izkazujeta
velik potencial in ki smo ju združili v projektu
WINTHERWAX. Zagotovo je bil to pomemben
faktor, ki je prepričal ocenjevalce. Dejstvo je,
da so takšna okna izdelana iz evropske lesne
vrste – smrekovine in ne iz sibirskega macesna
ali tropskih lesov, ki so po naravni odpornosti
primerljive s termično modificiranim lesom.
Evropska komisija zelo podpira razvoj izdelkov iz naravnih materialov, ki poleg tega še
znižujejo ogljični odtis, in projekte, v katerih
se izkazuje evropska razsežnost, kar smo s
predvidenimi testi v različnih evropskih državah tudi izkazali.
V izvedbo projekta ste vključili še druge
domače in tuje partnerje. Kako poteka to
sodelovanje in kaj prispevajo posamezna
podjetja?
Poleg M SORE in Silvaprodukta, ki tvorimo konzorcij, so v projekt vključeni tudi
Ni dovolj le to, da se vlaga
v RR dejavnost, ampak tudi,
da se rešitve in inovacije
uspešno trži. Nesmiselno bi
bilo vlaganje v razvoj, če tega
ne bi uspeli plasirati na trg.
Razvili boste postopek obdelave oken iz termično modificirane smrekovine. Kakšne tehnične in druge posebnosti ima vaše pasivno
okno?
Gre za nadgradnjo pasivnega okna z inovativno
površinsko zaščito. Samo okno odlikuje visoka
toplotna učinkovitost, izboljšana dimenzijska
stabilnost in daljša življenjska doba, kar je posledica lastnosti osnovnega materiala – termično modificirane smrekovine Silvapro®. S
površinsko obdelavo z voski se bistveno poveča
hidrofobnost oziroma vodoodbojnost površine
lesa. To je boljša alternativa oljem, ki se pogosto
uporabljajo pri lesenih oknih, na primer oljen
macesen, medtem ko je še nekoliko prezgodaj
govoriti o alternativi sintetičnim premazom
za les. Končne formulacije voskov so namreč
v zadnji fazi razvoja in še ne vemo povsem,
kaj lahko pričakujemo. Vsekakor pa je dejstvo,
da s hidrofobno površino lesa v veliki meri
preprečimo navlaževanje lesa. To je pogoj za
preprečitev trohnenja oken in dolgo življenjsko
dobo. Izziv bo upočasniti barvne spremembe
oken, sivenje, kar pa niti ni tako nujno, saj se že
sedaj proizvede veliko število oken iz oljenega
macesna, ki postopoma sivijo in so kupci s tem
seznanjeni in zadovoljni.
Produkt boste testirali. Kako in v kakšnih
razmerah?
Okna bodo testirana v realnih in umetno
vzpostavljenih klimatskih pogojih. Želimo testirati okna v različnih, čim bolj ekstremnih
klimatskih pogojih. Za to bo v okviru projekta
izdelanih 5 testnih objektov, ki bodo stali v že
omenjenih petih evropskih mestih in v katera
bomo vgradili okna ter fasadne elemente. Ta
bodo opremljena s senzorji, ki bodo beležila
zunanjo in notranjo temperaturo na površini
oken, toplotno prehodnost, dimenzijsko stabilnost … Poleg tega bodo spremljane tudi spremembe barv oken, morebitni nastanki razpok
na površini oken, prisotnost plesni in gliv …
Izdelali bomo tudi komoro za umetno pospešeno staranje. V komori bo mogoče vzpostaviti
ekstremne klimatske pogoje z ostrimi pogoji. V
obdobju 10 mesecev bomo simulirali približno
desetletno življenjsko dobo oken in fasadnih
98
elementov. Poleg tega bodo izvedeni vsi potrebni testi za pridobitev ustreznih certifikatov, ki
se zahtevani za prodajo izdelkov na trgu.
okolje
podizvajalci iz Slovenije in tujine. Partnerji
bodo prevzeli spremljanje različnih lastnosti oken, ki bodo vgrajeni v testne objekte
v Ljubljani, Žireh, Hannovru, Madridu in
Boråsu.
Pri novih proizvodih je za podjetje bistveno,
ali ga uspe tržiti. Kaj je pokazala tržna analiza?
Kaj bi bilo potrebno storiti v Sloveniji za ponovni vzpon lesnopredelovalne panoge, v kateri se še vedno zmanjšuje število zaposlenih?
Potreba trga je v tem primeru večplastna.
Vedno pogosteje se zahtevajo okna z visoko
toplotno učinkovitostjo za sorazmerno sprejemljivo ceno. Okno iz termično modificirane
smrekovine je v tem primeru zelo primerna
rešitev, saj ima med vsemi lesovi, ki se uporabljajo v oknih, najboljše toplotne karakteristike in je skoraj 20 % boljša od normalne
smrekovine. Vzrok, ki lahko odvrne kupca od
nakupa takšnih oken, je subjektivne narave,
saj je takšna okna nemogoče dobiti v svetlih
odtenkih. Les med postopkom termične modifikacije spremeni odtenek barve iz normalne
barve smrekovine na odtenek podoben orehovini. Po drugi strani pa je lahko tudi razlog, ki
kupca prepriča za nakup, prav atraktivni videz.
Takšnih kupcev ni malo. Kar pa zadeva okna
in drug gradbeni les, na primer lesene fasade v
kombinaciji z voski, pa se, glede na regulative in
smernice EU ter predpise o omejevanju kemičnih sredstev, v prihodnje predvideva, da bodo
voski prava alternativa sintetičnim premazom
in zaščitnim sredstvom za les, ki so sedaj še
prisotni na trgu. Voske sicer vidimo predvsem
kot alternativno oljem za les. V primerjavi z
olji so obstojnejši, v prihodnje pa bodo tudi
alternativa premazom, ko bo uspelo razviti
voske s pigmenti, kar bi zaviralo spremembe
barve lesa v oknih.
In prihodnost lesnopredelovalne industrije?
Za ponovni vzpon lesnopredelovalne panoge bi
bilo nujno potrebno zapolniti vrzel primarne
obdelave lesa z investicijami v žagarske obrate, ki bi omogočali kakovosten razrez lesa v
zadostnih količinah. Samo na takšen način bo
mogoče prodajalcem okroglega lesa ponuditi
zadostno odkupno ceno, ki bo konkurenčna
odkupni ceni severnih sosedov. Tega nam v
Sloveniji primanjkuje in tu je dobra priložnost
za nova delovna mesta. Kolikor mi je znano,
so poskusi pred leti že bili, a se je zataknilo pri
birokratskih stvareh in se je investitor žal umaknil. Sicer pa lesnopredelovalna panoga postaja
vedno bolj multidisciplinarna, specializirana
in modernizirana. V lesarskih podjetjih, ki so
usmerjena v tujino in prilagodljiva, je potreba
po širokem kadru in ne zgolj po lesarjih, kakor
je bilo morda včasih. Nerealno je pričakovati,
da se bo število zaposlenih v tej panogi dvignilo na raven, kot je bila pred 20 leti, saj so že
samo zaradi tehnološkega napredka podjetja,
ki so preživela gospodarsko krizo, dobro opremljena, avtomatizirana in do določene stopnje
robotizirana. april 2015
ne manjka veliko, da preide na trg. Prijavili
smo okno Natura Optimo XLT iz termično
modificirane smrekovine Silvapro, za katerega
smo pred tem že pridobili certifikat za pasivno
okno in v letu 2014 prejeli 1. nagrado na mednarodnem natečaju za cenovno najučinkovitejše leseno pasivno okno. Certificirano je bilo
s strani vodilnega svetovnega inštituta za pasivno gradnjo Passivhaus Institut iz nemškega
Darmstadta. Okno bo obdelano z voskom
Silvacera partnerskega podjetja Silvaprodukt,
ki je prav tako že nagrajen produkt na sicer
drugih razpisih oz. tekmovanjih.
Priprave na gradnjo odlagališča
NSRAO v Vrbini po načrtu
Slovenija je jedrska država in zato mora poskrbeti tudi za svoje jedrske odpadke. Kako vidite
uporabo jedrske energije v Sloveniji in kako bi
komentirali, da je to trajnosten vir energije?
Jedrska energija je pomemben del energijske
mešanice v Sloveniji, saj iz tega vira proizvedemo okoli 40 % vse, v Sloveniji proizvedene
električne energije. Zagotavlja nam zanesljivo
oskrbo z nizkoogljično energijo po konkurenčni in stabilni ceni. Takšna oskrba z električno
energijo je pomembna tako za udobje, ki ga potrebujemo in želimo doma, kot za učinkovitost
in konkurenčnost naše industrije.
Zanimivo je pogledati primerjalne podatke
za različne vire energije oziroma tehnologije,
ki jasno kažejo, da ima jedrska energija glede
na količino proizvedene električne energije
izjemno nizke vplive na okolje in zdravje ter
nizke izpuste toplogrednih plinov v celotnem
življenjskem ciklu. Po posameznih kriterijih se
odreže celo bolje od obnovljivih virov, kot sta
vodna in sončna energija, neprimerljivo bolje
pa seveda od fosilnih goriv, kot sta premog in
nafta. Hkrati pa postavitev jedrske elektrarne
terja le sorazmerno majhen poseg v prostor,
upoštevajoč tudi površino, ki jo potrebujemo
dr. Tomaž Žagar
ARAO (Agencija za
radioaktivne odpadke) se
po načrtih pripravlja na
gradnjo odlagališča nizko- in
srednjeradioaktivnih odpadkov
(NSRAO) na lokaciji Vrbina
v Krškem. Pred dnevi so
objavili rezultate terenskih
raziskav geološke strukture, ki
je, tako podatki, primerna za
varno izgradnjo načrtovanega
odlagališča. Naložba je vredna
157 milijonov evrov in je denar
zagotovljen. Dr. Tomaž Žagar,
direktor ARAO, pojasnjuje,
da intenzivno pripravljajo
dokumentacijo za pridobitev
gradbenega dovoljenja.
Začetek gradnje načrtujejo
v letu 2017, poskusno
obratovanje pa 2020. Slovenija
torej radioaktivnih odpadkov
(RAO) ne bo več le skladiščila,
ampak jih bo tudi odlagala.
Zanimivo je direktorjevo
pojasnilo, da je jedrska energija
trajnostni vir in da se EU še
ni dokopala do celovitega
povezovalnega pristopa pri
ravnanju z radioaktivnimi
odpadki.
april 2015
foto: arhiv podjetja
Jože Volfand
Radioaktivni
odpadki
44
98
okolje
Radioaktivni odpadki
za rudarjenje in ravnanje z odpadki. Poleg tega
je proizvodnja iz tega vira med najbolj zanesljivimi, saj jedrska elektrarna deluje ne glede na
to, ali je dan ali noč ter ne glede na vremenske
pogoje.
Navajate prednosti, a tveganja in bremena?
Tudi to bom pojasnil, a prednosti jedrske
energije so ekonomske, družbene in okoljsko-prostorske, zato jo kot trajnosten vir energije
opredeljujejo mednarodne organizacije, kot
so Organizacija združenih narodov, IAEA
(Mednarodna agencija za atomsko energijo) in
OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje
in razvoj).
Drži pa, da pri uporabi jedrskih tehnologij
nastajajo radioaktivni odpadki in za te moramo odgovorno poskrbeti. Tudi to je del uresničevanja trajnostnega razvoja na področju
jedrske energije: poskrbeti, da generacija, ki
uživa koristi od uporabe jedrske energije in
radioaktivnih virov, bremena zaradi ravnanja z
radioaktivnimi odpadki ne preloži na naslednjo
generacijo. Tako ARAO z izvajanjem svojih dejavnosti prispeva k uresničevanju trajnostnega
razvoja slovenske družbe.
Izziv moramo razumeti na dveh ravneh: prva
je strokovna ali tehnološka raven, druga pa
raven dojemanja ravnanja z radioaktivnimi
odpadki v družbi. Med obema je precejšen
razkorak in na različne načine se trudimo,
da bi ga zmanjšali.
Kar zadeva prvo, strokovno raven; ravnanje z
RAO je danes s tehnološkega vidika poznano.
Rešitve ravnanja z nizko- in srednje radioaktivnimi odpadki (NSRAO) so znane, preverjene in
tehnično gledano enostavne. V Evropi je deset
držav, ki imajo že delujoča odlagališča NSRAO,
v petih državah pa odlagališča še razvijajo in
bodo v kratkem operativna. Imamo pa tudi
nejedrske države, ki svoje odpadke iz ne-energetskih dejavnosti le skladiščijo, na primer
Avstrija, Danska in Grčija.
Je enako z izrabljenim gorivom?
Tudi kar zadeva ravnanje z izrabljenim gorivom (IG) in odlaganje visoko radioaktivnih
odpadkov (VRAO) so z izjemo globokega
geološkega odlaganja po strokovno-tehnološki plati rešitve v svetu že znane. IG danes
povsod po svetu skladiščijo, možno pa je tudi
recikliranje in kasneje odlaganje. Predelava in
ponovna uporaba IG je smiselna, saj je v njem
še vedno približno 95 % uporabne snovi, le
okoli 5 % snovi so dejansko jedrski odpadki,
ki jih v jedrskem reaktorju ne moremo več
uporabiti. S takimi postopki lahko močno
izboljšamo izkoristek goriva in zmanjšamo
količine odpadkov, ki jih je treba odložiti.
Tako še dodatno izboljšamo učinkovitost in
zmanjšamo okoljski odtis jedrske energije kot
trajnostnega vira energije.
Odpadki so torej izziv jedrske industrije predvsem zato, ker je težko doseči družbeno soglasje,
predvsem pri umeščanju odlagališč v prostor.
V veliki meri je to zaradi strahu pred sevanji.
In Slovenija?
V Sloveniji NSRAO že skladiščimo, odlagališče
NSRAO pa šele načrtujemo, a ne glede na to
imamo ravnanje z radioaktivnimi odpadki zelo
dobro urejeno. Zanje je strokovno poskrbljeno
v vseh fazah, od njihovega nastanka, obdelave preko skladiščenja do načrtovane končne
odložitve.
Ali je realna napoved, da bi odlagališče v
Vrbini začelo poskusno obratovati leta 2020?
Skoraj vse snovi v naravi vsebujejo tudi nekaj
radioaktivnih snovi, zato je radioaktivnost
prisotna povsod okrog nas: prihaja iz vesolja
in iz zemeljske skorje, radioaktivna so tla,
zemlja, zrak, rastline, živali in tudi mi sami.
Sevanje naravnega
ozadja: približno
2,4 mSv na leto
Ker je vse okoli nas sestavljeno iz radioaktivnih snovi, lahko povsod v naravnem okolju
izmerimo prisotnost ionizirajočega sevanja.
Temu rečemo sevanje naravnega ozadja in
znaša v povprečju v Sloveniji ter na Zemlji
2,4 mSv/leto (milisieverta na leto). Vrednosti
trenutnega sevanja naravnega ozadja na številnih merilnih točkah v Sloveniji si lahko
ogledate na spletni strani www.radioaktivnost.si/#trenutne.
To naravno ionizirajoče sevanje, ki se sprošča ob radioaktivnem razpadu v naravnih
procesih, je razmeroma šibko in za živa bitja
ni nevarno, saj so se nanj z evolucijskim razvojem prilagodila. Prav zaradi prilagoditve
in normalne prisotnosti sevanja v okolju ga s
svojimi čutili ne moremo zaznati in ga lahko
izmerimo le z instrumenti.
Z vidika sevanja, ki izhaja iz naravnega okolja,
je treba posebej izpostaviti radon. Ta predstavlja vir za skoraj polovico vse doze, ki jo
prejme človek. Radon nastaja v kamninah iz
urana in torija ter kot žlahtni plin nenehno
Projekt izgradnje odlagališča NSRAO v Vrbini
je dolgoročen, na projektu pa od lanskega julija,
ko je bil potrjen investicijski program, delamo
še bolj dinamično. Aktivnosti potekajo skladno
s terminskim načrtom. Če bo delo tako potekalo tudi v prihodnje, je poskusno obratovanje
odlagališča leta 2020 povsem realno. Pravkar
smo končali terenske raziskave na lokaciji
Vrbina, iz katerih smo pridobili pomembne
podatke za projektiranje in za izdelavo varnostnih analiz odlagališča.
Kaj so pokazale raziskave?
Raziskave so potrdile, da je geološka struktura
na lokaciji primerna za varno izgradnjo načrtovanega tipa odlagališča.
Industrijski in
naravni viri sevanja
– primerjajmo doze
98
45
Zakaj pa je potem tolikokrat slišati, da so
radioaktivni odpadki velik problem jedrske
energetike oziroma jedrske industrije?
Radioaktivnost je povsem naraven pojav, star
toliko kot svet. To pomeni, da jedro atoma,
ki zaradi neravnovesja števila nevtronov in
protonov ni stabilno, brez zunanje prisile
(spontano) razpade. Ob razpadu jedra se
sprosti precej energije: del kot toplota in del
kot ionizirajoče sevanje.
izhaja iz zemeljske skorje. Če smo zunaj, na
odprtem, ni škodljiv, saj so koncentracije
nizke. Če pa se radon kopiči v zaprtih prostorih, se lahko v določenih primerih koncentracija toliko poveča, da v kombinaciji z
drugimi škodljivimi vplivi (na primer kajenje)
potencialno škoduje dihalom.
okolje
V ARAO si z doslednim upoštevanjem vseh
tehničnih, varnostnih in okoljskih vidikov
našega delovanja prizadevamo, da je količina
RAO v Sloveniji kar se da majhna, da odpadki
ne ogrožajo zdravja ljudi in ne povzročajo onesnaževanja okolja. Z RAO torej znamo ravnati,
in to zgledno.
Radioaktivnost je
naraven pojav
Moderni človek iz industrijskih virov prejme
mnogo manjše doze sevanja kot iz naravnega
okolja. Tako na primer na račun enega zobnega rentgena prejmemo 0,005 mSv, zaradi
enega povratnega leta z letalom preko oceana iz Evrope v ZDA 0,1 mSv, en rentgenski
posnetek prsnega koša prispeva 0,02 mSv,
zaradi obratovanja NEK pa je prispevek na
potencialno najbližjega prebivalca ocenjen
na manj kot 0,001 mSv na leto. V primerjavi z dozo 2,4 mSv iz naravnega okolja je to
zanemarljivo.
Radioaktivni razpad
ali kako radioaktivnost
snovi s časom pojema
Radioaktivnost snovi s časom (to je s potekom
radioaktivnega razpada) pojema. Trajanje
tega procesa je odvisno od razpolovnega
časa radioaktivne snovi. Vsak element oziroma radioaktivni izotop ima svojo značilno
razpolovno dobo. Pri nekaterih elementih
radioaktivni razpad poteka tako hitro, da že
v nekaj minutah ali urah niso več radioaktivni, pri drugih se to zgodi po nekaj letih, pri
nekaterih pa šele po več tisoč letih ali dlje.
Dejstvo je, da zaradi radioaktivnega razpada
tudi radioaktivni odpadki po določenem času,
to pa je lahko v kratkem ali zelo dolgem obdobju, niso več radioaktivni in lahko z njimi
ravnamo kot z običajnimi odpadki.
Kaj pa vplivi projekta na okolje?
V Vrbini bomo zgradili odlagališče, ki bo
varno in okoljsko sprejemljivo. To sta dva
od ključnih ciljev projekta. Varnost bo
zagotovljena po načelu več zaporednih pregrad. Najprej bomo radioaktivne odpadke,
primerne za odlaganje, vložili v kovinske
sode, v kolikor že niso vloženi v sode. Velika
večina radioaktivnih odpadkov se namreč že
skladišči v kovinskih sodih. Več sodov bomo
vstavili v betonske zabojnike, te pa v silos.
Silos bo umeščen v za vodo slabo prepustne
zemeljske plasti, ki se nahajajo pod nivojem
podtalnice. Te zemeljske plasti so melji, v
katerih se voda skoraj ne premika, in bodo
april 2015
Bodite konkretnejši, saj je ravnanje z RAO
glavna naloga Agencije.
46
98
okolje
Nivo zaprtega silosa
Skupaj z vami
ustvarjamo
Za življenja
vredno okolje
že 25 let!
Humus
Vodo propustna plast - prod
Podtalnica
Plast gline za tesnenje
Pregrada, betonski silos
kot zadnje v nizu pregrad preprečevale vpliv
odlagališča na okolje in obratno, vpliv okolja
na odlagališče.
Praznine med zabojniki v silosu bodo zapolnjene z vmesnim betonom, nato pa ga bomo
zaprli z debelo plastjo betona in nato še s
5-metrsko plastjo gline. Po zaprtju bo poln
silos predstavljal enovit betonski monolit, ki
se bo nahajal v za vodo zelo slabo propustnih
plasteh.
Kako trenutno poteka izvedba projekta?
Trenutno intenzivno pripravljamo doku­
mentacijo, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja ter nadaljujemo aktivnosti,
ki morajo biti opravljene pred izpolnitvijo pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja za
odlagališče. Te vključujejo med drugim pridobitev okoljevarstvenega soglasja in izdelavo
varnostnega poročila. Pridobitev gradbenega
dovoljenja in začetek gradnje načrtujemo v
2017, začetek poskusnega obratovanja pa leta
2020.
Katere odpadke boste odlagali v Vrbini in
kdo financira odlagališče?
Skladno z investicijskim programom bo odlagališče namenjeno polovici NSRAO iz NEK,
za katero je dolžna poskrbeti Slovenija, ter
NSRAO tako imenovanih malih povzročiteljev, torej odpadkom iz dejavnosti medicine,
raziskav in industrije. Vir sredstev sta Sklad
NEK in proračun države. Sklad bo zagotovil
dobrih 80 odstotkov sredstev za investicijo,
kar je sorazmerno deležu odloženih odpadkov, ki izvirajo iz NEK. Iz državnega proračuna pa bo financiranih približno 20 odstotkov
investicijskih sredstev, kar je sorazmerni
delež za odložene NSRAO, ki izvirajo iz medicine, raziskav in industrije.
Kolikšna je cena projekta in ali so sredstva
zagotovljena?
za življenja vredno okolje
Promocija
april 2015
02-620-23-00
Sredstva za izvedbo projekta so zagotovljena.
Investicijska cena projekta je 157 mio evrov,
Vodo nepropustna plast - melj
cena obratovanja pa je ocenjena na približno
8 mio evrov na leto.
Projekt za odlaganje NSRAO uresničujete.
Kaj pa izrabljeno gorivo (IG) in visoko radioaktivni odpadki iz jedrske elektrarne, kako
bo poskrbljeno zanje? Kdo je odgovoren za
to področje?
Za ravnanje z vsemi radioaktivnimi snovmi je
vedno odgovoren tisti, ki izvaja obratovanje
jedrskega objekta, to velja tudi za NSRAO in
IG iz NEK. Torej je za IG in NSRAO, ki v času
obratovanja nastajajo v NEK, popolnoma
odgovorna NEK. Nadzor pa izvaja neodvisna
institucija, to je Uprava RS za jedrsko varnost.
Po zaključku obratovanja in prenehanja obstoja NEK kot organizacije, ki obratuje jedrsko elektrarno, pa skrb za slovensko polovico
NSRAO in IG iz NEK prevzame ARAO kot del
javne gospodarske službe. Vloga ARAO na
tem področju je torej priprava in načrtovanje
strokovnih podlag za strategijo in program
ravnanja z RAO in IG. Pri načrtovanju sledimo mednarodnemu razvoju in sodelujemo
s sorodnimi organizacijami, med drugim
smo tudi član delovne skupine Evropske organizacije za razvoj geološkega odlagališča
(ERDO-WG).
Pridobitev gradbenega
dovoljenja in začetek gradnje
načrtujemo v 2017, začetek
poskusnega obratovanja pa
leta 2020.
Ali to pomeni, da je na tem področju v EU
dovolj sodelovanja?
Dosedanji evropski pristop k reševanju izzivov ravnanja z radioaktivnimi odpadki je precej razdrobljen. V EU imamo veliko jedrskih
47
V PRIPRAVI!
Taka logika izhaja iz preprostega dejstva,
da je RAO s količinskega vidika zelo malo,
zato je projekte odlaganja odpadkov seveda
smiselno združevati. Tako pridemo do varnejših, racionalnejših, cenejših rešitev odlaganja
odpadkov in sploh ravnanja z njimi. Upam, da
bo tudi Evropa uspela stopiti na pot takega,
racionalnejšega pristopa, ki bo pri načrtovanju odlagališč upošteval količine RAO. Vsaj
na področju odlaganja VRAO.
Ko sva pri količinah, kakšne so pravzaprav
letne količine radioaktivnih odpadkov v
Sloveniji?
V letu dni obratovanja jedrske elektrarne v
Krškem nastane približno 20 ton izrabljenega
jedrskega goriva in približno 40 kubičnih metrov nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov
(NSRAO). Primerjava z drugimi vrstami odpadkov pokaže, da so količine radioaktivnih
odpadkov majhne. Vseh nevarnih odpadkov
v Sloveniji nastane letno 119 tisoč ton, vključujoč še komunalne odpadke pa jih Slovenci
pridelamo kar pet milijonov ton letno.
Kako je z radioaktivnimi odpadki iz drugih
virov, ki jih omenjate – medicina, raziskave,
industrija? Kakšne so količine teh odpadkov?
Količine teh odpadkov so majhne. Na leto jih
nastane približno 2 do 3 m 3, kar je le nekaj
odstotkov od skupne količine radioaktivnih
odpadkov, ki nastanejo v Sloveniji. Zato imenujemo te dejavnosti tudi mali povzročitelji
radioaktivnih odpadkov. Ker mali povzročitelji
nimajo pogojev za varno lastno ravnanje z radioaktivnimi odpadki, jih oddajo ARAO. Kot
pooblaščeni izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki smo dolžni odpadke prevzeti na
kraju njihovega nastanka, poskrbeti za prevoz ter obdelavo in pripravo RAO za skladiščenje v Centralnem skladišču radioaktivnih
V NEK že od leta 1983 med vsakim remontom zamenjajo približno polovico gorivnih
elementov, to je 56 gorivnih elementov, ki
jih nato skladiščijo v bazenu za izrabljeno
gorivo znotraj elektrarne. Sedaj so remonti
vsakih 18 mesecev, tako je bilo pred letošnjim
remontom, ki se je začel 11. aprila, v bazenu
že 1.098 izrabljenih gorivnih elementov. Po
remontu jih bo v bazenu skupaj nekaj čez
1.150 ali približno 700 ton IG. To je čisto vse
gorivo, ki je bilo v elektrarni v preteklih 33ith letih. Ta količina izrabljenega goriva je
tudi v svetovnem merilu relativno majhna.
Avtor: dr. Milenko Roš
Vsebina priročnika
98
okolje
Sodobni
postopki
čiščenja
odpadnih vod
Vrniva se k radioaktivnim odpadkom iz jedrske elektrarne in mislim na izzive ravnanja z
izrabljenim gorivom. Koliko ga je nastalo od
začetka obratovanja elektrarne do danes in
kakšni so načrti na tem področju?
• Razvoj ravnanja z odpadnimi snovmi in
čiščenja odpadnih vod
• Lastnosti odpadnih vod
• Vzorčenje odpadnih vod
• Merjenje pretoka odpadnih vod
• Monitoring odpadnih vod
• Čiščenje odpadnih vod
• Fizikalni postopki čiščenja odpadnih
vod
• Fizikalno-kemijski postopki čiščenja
odpadnih vod
• Kemijski postopki čiščenja odpadnih
vod
• Biološki postopki čiščenja odpadnih vod
• Anaerobno čiščenje odpadnih vod
• Sodobnejši postopki biološkega čiščenja
• Elektrokemijski postopki čiščenja odpadnih vod
• Dezinfekcija
• Ponovna uporaba prečiščene vode
Tudi po razgradnji elektrarne, ko bo odgovornost za slovensko polovico izrabljenega goriva
prevzel ARAO, bo tega materiala v svetovnem
merilu sorazmerno malo. Zato moramo za
varno in učinkovito ravnanje z njim pametno
dolgoročno načrtovati. V ARAO spremljamo
mednarodni razvoj na področju predelave in
ponovne uporabe goriva in na področju odlaganja VRAO oziroma IG. Tako pridobivamo
znanja in dostope do sodobnih, preizkušenih
in varnih tehnoloških rešitev ravnanja in
odlaganja. Da bomo sposobni v prihodnje na
tem področju vse ustrezno izpeljati, moramo že danes ustrezno pripraviti dolgoročno
strategijo ravnanja z odpadki in spremljati
mednarodni razvoj. To je ena osrednjih aktivnosti ARAO tudi v 2015.
Iz predgovora:
Področje sodobnih postopkov čiščenja odpadnih vod je precej raznovrstno in ga v
njegovi kompleksnosti ni lahko razumeti.
V eni knjigi je zato težko opisati vse vidike tega področja: od temeljev znanosti in
tehnike, hidravlike in hidrologije, kemije
in analitike, mikrobiologije in biotehnologije vse do različni vrst tehnik, kot so
gradbeništvo, strojništvo, kontrolni sistemi, tehnološka priprava proizvodnje itd.
Prof. dr. Rošu je uspelo vse te pomembne
tematike zaobseči na približno dvesto
straneh te knjige, hkrati pa vključiti vanj
tudi nacionalno terminologijo v obliki
obsežnega glosarja.
Kateri so torej glavni poudarki dela ARAO
za letošnje leto?
Poleg že omenjenih aktivnosti pri projektu
izgradnje odlagališča NSRAO, ki je vsekakor
naš osrednji razvojni projekt, bomo tudi v
2015 kot strokovna podpora državnim institucijam intenzivno sodelovali pri pripravi
strateških dokumentov na področju ravnanja
z IG in RAO. Gre predvsem za pripravo strategije ravnanja z IG in RAO ter strokovnih
podlag za pripravo programa razgradnje NEK.
Po dokončni sanaciji in zaprtju bomo prevzeli
dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč
rudarske in hidrometalurške jalovine na območju Rudnika Žirovski Vrh.
Prof. dr. Petr Grau
Založnik in izdajatelj:
Fit media d.o.o.,
Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,
tel: 03/ 42 66 700,
e-pošta: info@fitmedia.si
Seveda pa bomo svojo pozornost tudi v tem
letu posvetili skrbnemu izvajanju javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih
povzročiteljev, to je organizacij s področij
medicine, raziskav in industrije. Več informacij na:
www.zelenaslovenija.si
april 2015
Dosedanji evropski pristop
k reševanju izzivov ravnanja
z radioaktivnimi odpadki
je precej razdrobljen. V
EU imamo veliko jedrskih
držav in preko 130 jedrskih
elektrarn.
Strokovna publikacija
odpadkov na Brinju pri Ljubljani. Ko bo
zgrajeno odlagališče, bomo poskrbeli tudi za
njihovo končno odlaganje.
Promocija
držav in preko 130 jedrskih elektrarn. Vsaka
država ima lastne, nacionalne programe ravnanja z RAO. Na drugi strani Atlantika pa
ima ZDA za ves svoj jedrski program, to je
137 jedrskih elektrarn, vsega štiri odlagališča
NSRAO.
april 2015
Na svetovni razstavi EXPO
2015, ki jo gosti Milano, se
Slovenija med 145 državami
predstavlja s sloganom Čutim
Slovenijo, in sicer zeleno,
aktivno, zdravo. Tako išče
sozvočje z glavnimi temami
razstave, ki so hrana, sol,
čebele, termalne in mineralne
vode, zdrav in aktiven
življenjski slog ter zelene
tehnologije. Tudi slovenski
paviljon je iskal kreativno
rdečo nit s sloganom Čutim
Slovenijo, predvsem pa v
identiteti države, kar so
avtorji paviljona vnesli v
več interaktivnih elementov
in v arhitekturno zasnovo
paviljona. Arhitekturno
podobo slovenskega paviljona
so domislili v biroju SoNo
arhitekti, zato so zanimive
utemeljitve kreativnih rešitev,
kakor jih je pojasnil Edvard
Blažko iz skupine angažiranih
arhitektov. Konstrukcijo in
statiko pa je prispevalo celjsko
podjetje CBD.
Osrednja tema svetovne razstave EXPO 2015
v Milanu se glasi Hrana za planet, energija za
življenje. Ali ste v kreativni ideji za nov paviljon predvsem razmišljali o sporočilu slogana
ali ste bolj razmišljali o tem, kaj bo paviljon
sporočal javnosti kot izdelek iz Slovenije?
V biroju SoNo arhitekti smo zasnovo in idejo
paviljona razvijali postopoma. Obliko objekta
je v veliki meri definirala parcela, ki je pravokotne oblike, leži pa na križišču dveh glavnih
komunikacijskih osi Cardo in Decumano, v
samem središču družabnega dogajanja svetovne razstave. Oblika parcele tako določa
izrazito poudarjeno horizontalo paviljona,
iz katere izhaja pet lomljenih volumnov, ki
nakazujejo reliefno razgibanost naše države;
prehajanje alpskega hribovja in panonskega
ter sredozemskega gričevja v obdelovalne
površine ravnin, kotlin in dolin z izjemnim
podzemnim svetom prepredenim z jamami.
Če pet lomljenih delov paviljona nakazuje
reliefno razgibanost naše države, potem
velike steklene površine predstavljajo veliko
odprtost naše države za sodelovanje z mednarodno skupnostjo. Tako sam paviljon kot tudi
osrednje zgodbe stalne razstave temeljijo na
številki 5; 5 prizmaičnih enot, ki sestavljajo
paviljon, in 5 glavnih vsebin stalne razstave,
ki jo povezuje »Zgodba 5 zrn ajde«, kar vse
v metaforičnem smislu pomeni 5 čutov (vid,
foto: Samo Radinja
Vsak obiskovalec iz našega
paviljona s petimi zrni ajde
Slovenija in
EXPO 2015
48
98
okolje
Slovenija in EXPO 2015
sluh, otip, voh, okus), ki so temelj državne
znamke, zajeti v I feel Slovenia.
Lahko pojasnite podrobneje?
Prvi volumen paviljona, s strani glavne avenije Decumano, zagotavlja glavni vhod za
obiskovalce in je obenem tudi najvišja točka
paviljona. Privablja poglede z dinamično
obliko glavnega vhoda ter z odprtim odrom,
ki je nadkrit z impresivno konzolo. Pročelje s
svojo prizmatično obliko odpira prostor pred
Decumanom in tvori odprt javni prostor znotraj same parcele. Sledijo mu še ostali štirje
volumni, ki se enakomerno znižujejo. Zahodna
fasada je večinoma zastekljena z večjimi trikotno oblikovanimi okenskimi odprtinami, ki
omogočajo poglede v notranjost razstavnega
prostora. Ostale fasade so bolj zaprte, odlikujejo pa jih fasadni elementi, sestavljeni iz
lesenih letev, ki so deljene z jeklenimi profili
bele barve, s čimer dosežemo vzorec strukture
lista in njegovih žilic.
Katere materiale ste uporabili poleg lesa in
zakaj? Ali je les material za trajnostno gradnjo, v čem so njegove prednosti?
Paviljon je narejen in bo postavljen iz naravnih materialov - pretežno iz lesa in stekla, saj
je Slovenija ena najbolj gozdnatih evropskih
držav, les pa naša strateška surovina. Les
je v Sloveniji eden izmed najpomembnejših
49
Paviljon bo deloval kot odprt prostor, v katerem bo pretežni del zavzemala stalna razstava.
Znotraj je prostor za prodajo slovenskih jedi
po konceptu »street food« oziroma v skladu
s konceptom »pozitivne ulične prehrane«,
prostori, ki so namenjeni poslovnim srečanjem in različnim sprejemom idr. Slovensko
zgodbo zaokroža zunanjost paviljona, kjer bo
postavljen manjši nasad trt in dišavnic, oljk in
minimalističen gozd, ozelenjene stene pa bodo
tudi znotraj paviljona. Arhitekturna zasnova
tako simbolično, na različnih, med seboj prepletenih ravneh, predstavlja Slovenijo.
V kakšno Slovenijo bodo vstopili obiskovalci
paviljona, saj pričakujejo na razstavi okrog
20 milijonov obiskovalcev?
Vstopil bo v Slovenijo kot zeleno, aktivno in
zdravo državo. Skozi interaktivne elemente in
multimedijsko predstavitev bomo obiskovalce
spodbudili k zavedanju, da lahko tudi sami, z
majhnimi koraki prispevajo k ohranitvi planeta. Zato bodo obiskovalci nagrajeni s petimi
zrni ajde, ki simbolno ponazarjajo pet čutil iz
slovenskega slogana »Čutim Slovenijo«.
Ali slovenska arhitekturna kultura dovolj
upošteva les kot gradbeni material, saj razen
nekaj izjem ni celovitih rešitev, ki bi v urbanem
prostoru uporabili gradnje iz lesa. Bi bilo to v
prihodnosti mogoče?
Čeprav smo projektirali že kar nekaj lesnih hiš,
se seveda strinjamo, da se les kot gradbeni material zaenkrat premalo uporablja. Tudi na tem
Zaenkrat so odzivi pozitivni, seveda pa je
potrebno počakati, da paviljon in celotno prizorišče Expo zaživi.
Katere vaše projekte bi navedli kot najbolj
referenčne?
Hiša Re, vila Lumar v največjem avstrijskem
centru vzorčnih hiš, hiša Črnile in vila v
Kitzbühlu. Zelo ponosni smo tudi na projekt
Tržaškega knjižnega središča, ki je pravkar v
izgradnji.
Slovenija iz
gradbene sivine
v trajnostno
gradnjo
Projektni tim podjetja CBD, ki ga vodi dr.
Bruno Dujič, združuje izkušene projektante, njihova specializacija pa so lesene
konstrukcije z inovativnimi rešitvami. V
sodobnem gradbeništvu vse bolj prevladujejo konstrukcijski elementi križno lepljenih lesenih masivnih plošč. Pri gradnji
slovenskega paviljona na EXPO v Milanu
je družba CBD (Contemporary Building
Design) iz Celja prevzela skrb za konstrukcijo in statiko. Dr. Bruno Dujič pojasnjuje,
kako so pristopili k rešitvam.
Slovenski paviljon na EXPO 2015 že s svojim unikatnim videzom vzbuja več vprašanj.
Kakšna je bila vaša vloga pri projektu?
Konstrukcija in statika. Konstrukcijska zasnova paviljona je temeljila na optimalni izbiri
gradbenih materialov. Pri tem smo mislili na
stroške izvedbe, na montažo, demontažo in
na postavitve paviljona na drugi lokaciji, pri
čemer se mora upoštevati, da je pri ponovni
postavitvi konstrukcije paviljona na drugi
lokaciji potrebno upoštevati lokalne vplive.
To so karakteristike tal, obtežba snega, vplivi
vetra in potresa. Vsekakor je v primeru ponovne postavitve paviljona na drugi lokaciji
pomembna tudi njegova namembnost. Ker je
bilo kar nekaj neznanih okoliščin, smo pri projektiranju vseskozi sledili merilu optimalne
98
okolje
Kakšni so strokovni odmevi na design in
arhitekturne rešitve slovenskega paviljona v
Milanu?
izvedbe vseh konstrukcijskih elementov za
osnovni namen in s čim manjšimi spremembami uporabiti konstrukcijski sestav tudi na
drugi lokaciji, kjer gre za drugačno namembnost. Poleg tega smo sledili kriteriju trajnostne gradnje z uporabo čim večje količine
ekoloških materialov. Tako bi imel slovenski
paviljon ob upoštevanju trajnostnega pristopa
izjemno nizek ogljični odtis in bi se v primeru
primerjave z drugimi paviljoni ob upoštevanju
vseh okolijskih kriterijev, npr. po LCA analizi,
uvrstil med najbolj trajnostne izvedbe.
Katere materiale ste uporabili? Prevladuje
les?
Glede na arhitekturno in oblikovno zasnovo
paviljona je bilo vgrajeno v temeljno konstrukcijo s posameznimi nastavki stenskih parapetov na delih paviljona, ki so zasuti z zemljo,
okoli 250 m3 betona. V betonsko konstrukcijo je bilo vgrajeno 13 ton jeklene armature.
Montažno konstrukcijo paviljona sestavljajo:
lesena okvirna konstrukcija, ki je poploščena
z lesenimi in mavčno vlaknastimi obložnimi
ploščami, leseni nosilci, križno lepljene lesene
masivne plošče, jekleni zavetrovalni okvirji, ki
so nameščeni na stikih posameznih segmentov, ter jeklena konstrukcija z zasteklitvijo
previsnih delov. Skupna količina montažne
konstrukcije paviljona je bila okoli 120 m3 lesenih linijskih elementov, 90 m 3 križno lepljenih lesenih masivnih plošč, 35 ton jeklenih
elementov, 200 m 2 steklenih panelov in 25
m3 macesnovega lesa na fasadnih površinah.
Kakšno sporočilo daje svetu Slovenija na
razstavi v Milanu?
Sporočilo, ki ga Slovenija preko paviljona izraža na Expu, je vsekakor trajnostna konstrukcijska zasnova paviljona, ki je v svetovnem
trajnostnem trendu. Na Expu se v gradbenem
segmentu narekuje razvoj svetovnega gradbeništva prihodnosti, ki je usmerjeno predvsem v nove tehnologije v gradnji z lesom. To
je razvidno glede na izjemno število lesenih
paviljonov večine ostalih držav, ki se predstavljajo z lastnimi paviljoni. Tako se na Expu
mnogo razvitih držav predstavlja z različnimi
lesenimi konstrukcijami, kjer je prepoznavna gradnja višjih in zahtevnejših objektov
v sistemu križno lepljenih lesenih masivnih
plošč, kar je eden od najhitreje razvijajočih
se tehnologij gradnje v svetu. Lahko rečemo,
da smo glede konstrukcijske zasnove uspeli
izraziti željo Slovenije, da preusmeri gradbeno sivino v smeri trajnostne gradnje, kar bi
lahko spodbudilo in na noge postavilo celotno
lesno predelovalno panogo. Za Slovenijo kot
zeleno deželo z lastno surovino je namreč
zelo pomembno, da bo v prihodnosti sposobna v lastnih lesnopredelovalnih centrih
pripraviti gradbene polprodukte za njihovo
masivno uporabo v sodobnem trajnostnem
gradbeništvu. april 2015
Edvard Blažko
dr. Bruno Dujič
foto: arhiv podjetja
foto: arhiv podjetja
obnovljivih virov energije in trajnostni material prihodnosti. Zasnova je zahtevna in sestavljena iz večje, pretežno lesene konstrukcije.
Odlikujejo jo veliki razponi in je ena od prvih
hibridnih zasnov pri nas. Gre namreč za leseno
skeletno gradnjo s kombinacijo križno-lepljenih lesenih nosilnih elementov.
področju pa se vse bolj zgledujemo po tujini.
Naročniki se vse bolj zavedajo pomena trajnostne gradnje, zato je v prihodnje pričakovati
več lesene gradnje. To bi bilo seveda mogoče
glede na to, da smo ena izmed najbolj gozdnatih evropskih držav, les pa naša pomembna
surovina. Ne nazadnje bi morala k temu aktivno pristopiti tudi država in bolj spodbuditi ta
segment lesno predelovalne industrije.
50
Mednarodni mladinski parlament o
tem, kaj se dogaja v zelenih Alpah
Maruša Terzič
Vodilo srečanja je bilo geslo:
"My green Alps" oziroma "Moje
zelene Alpe". Osrednja tema so
bili ekosistemski ukrepi v času
podnebnih sprememb. Govorili
so o rabi tal, proizvodnji hrane,
asimilaciji odpadkov, gozdovih
kot obnovljivih virih energije,
rekreaciji ter kulturnih vidikih
ekosistemov.
april 2015
Najpomembnejši, sklepni del zasedanja je potekal v veliki dvorani Državnega zbora RS, ko je
razpravljala generalna skupščina mednarodnega mladinskega parlamenta Alpske konvencije.
Vsak odbor je predstavil svoje štiri postulate.
Izmed predstavljenih postulatov so jih sprejeli
deset, ki so jih oblikovali v končne resolucije.
Zavzeli so se za večjo vlogo lokalnih tržnic, za
spodbujanje sodelovanja med kmetijami in
lokalnimi trgovskimi centri ter poudarili, da
prehrambna industrija zavrže ogromne količine hrane, s katero bi lahko pomagali revnim.
Alpska
konvencija
V okviru Alpske konvencije1 je
v Kamniku že desetič potekalo
zasedanje mladinskega
parlamenta držav podpisnic.
Sodelovalo je deset šol
iz sedem različnih držav
alpskega sveta (Avstrija, Švica,
Nemčija, Slovenija, Lihtenstein,
Francija, Italija). YPAC 2015
so organizirali Gimnazija in
srednja šola Rudolfa Maistra
Kamnik (GSŠRM), Slovenija,
Mednarodna komisija za
varstvo Alp in CIPRA kot
uradni partner. Pri organizaciji
pa so pomagali Občina
Kamnik, Ministrstvo za okolje
in prostor ter Stalni sekretariat
Alpske konvencije Innsbruck.
Zasedanje je potekalo v obliki simulacije parlamentarnega okolja, dijaki in njihovi mentorji,
bilo jih je okoli 120, so bili razdeljeni v štiri
odbore, v platformo za prihodnost, novinarsko
in Folio skupino ter skupino za spletno stran.
foto: www.shutterstockc.om
okolje
98
Alpska konvencija
Potrjene resolucije so končni dokument vsakoletnega srečanja, z njimi mladi stopijo pred
politične predstavnike. Cilj projekta je, da med
drugim sprejete sklepe predstavijo širši javnosti. Postulati so bili predstavljeni politikom in
novinarjem, posredovani pa prestolnim inštitucijam in uradnim organom alpske konvencije
z željo, da bi jih tudi uresničili.
In kaj so predlagali ob posameznih aktualnih
temah?
Odbor 1 – Raba tal
POSTULAT 1: Pametno uravnavanje tal
Ta postulat predlaga deljenje tal alpskega prostora v tri skupine glede na njegovo kakovost
z namenom, da bi lažje nadzorovali uporabo
prsti in jo zaščitili. Ob opazovanju agrikulturnega procesa v Alpah so opazili, da se število
urbanih področij, zgrajenih na produktivni
zemlji, veča. Če želimo ustaviti tak razvoj, bi
bilo koristno, če bi zemljo analizirali in naredili
tri cone glede na določen kriterij, npr. količina
hranil ali biotska raznovrstnost.
POSTULAT 2: Upravljanje z nepremičninami
Razvidno je, da Alpska regija potrebuje prostor
zaradi težav, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in rasti prebivalstva, zato so predlagali, da se ne dovoli gradnje na ''deviški zemlji''
1 Alpska konvencija je mednarodna pogodba za varstvo
naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah ter za
zaščito ozemlja alpskega loka. Cilj Alpske konvencije je
dolgoročno ohranjanje naravnega alpskega ekosistema
in trajnostni razvoj ter varovanje gospodarskih interesov
alpskega prebivalstva. Pogodba vsebinsko pokriva tako
okoljsko, družbeno, gospodarsko kot tudi kulturno
dimenzijo.
(zemlji, ki še ni bila uporabljena). Medtem ko
je vzrok velike porabe zemlje gradnja novih
zgradb v predmestjih, obstoječih nepremičnin
ne uporabljajo (prazne tovarne, stari nebotičniki). Urbanizacija vpliva negativno na kvaliteto
zemlje in ekosistem.
POSTULAT 3: Ozaveščenost o zemlji
Z izobraževanjem dijakov in ozaveščanjem
ljudi o tleh in prsti želimo okrepiti varstvo teh
naravnih dobrin.
Potrebno je spremeniti človeški odnos do te
problematike, saj bi lahko to veliko prispevalo
k bodoči klimatski stabilnosti.
Odbor 2 - Proizvodnja hrane in asimilacija
odpadkov
POSTULAT 4: Izboljšanje pogojev lokalnih
kmetov
Želijo sporazum med lokalnimi kmeti in nakupovalnimi centri pod pogoji, ki jih določi
država. Eden izmed glavnih problemov gorskih kmetov v alpski regiji je, da niso sposobni
tekmovati z velikimi podjetji proizvajalcev
hrane. Zato je moralo veliko kmetov prodati
svoje kmetije, kar pomeni izgubo kulturne
alpske identitete.
POSTULAT 5: Eco-point sistem
Želijo nagraditi ljudi, ki kupujejo ekološke
izdelke s tako imenovanim ''eco-point'' sistemom. Eco-point sistem bi bil prilagojen že
obstoječemu ''point'' (točkovnemu) sistemu,
ki ga trgovski centri trenutno uporabljajo. Ti
sistemi imajo skupno to, da nagradijo ljudi, ki
POSTULAT 7: Spodbujanje uporabe biomas
kot vir energije
Ta postulat cilja na spodbujanje uporabe
gozdnih biomas z informacijsko kampanjo,
da bi bil ta vir energije še bolj privlačnejši za
potrošnike. Gozdna biomasa je gorivo, razvito
iz organskih materialov, ki nastanejo iz lesa.
To so obnovljivi in obstojni viri energije, ki se
lahko uporabljajo za električno ali drugo vrsto
energije.
Odbor 4 - Rekreacija in kulturni vidiki
ekosistemov
POSTULAT 8: Promocija lokalnih trgov
Ta postulat govori o promociji lokalnih trgov
in zajema kulturne vidike, kot je izboljšanje
socialnega življenja, proizvodnja blaga in hrane
v določenih skupnostih. Vsak kraj ima svoje
posebne izdelke, ki predstavljajo njegovo lokalno identiteto. Prepričani so, da bi morali
te izdelke promovirati. Zato predlagajo predstavitev tedenskih trgov na ulicah, kjer bi te
izdelke prodajali. Tako bi bili krajevni kmetje
in procesne verige podprte.
POSTULAT 9: Večanje zavesti alpskega
prebivalstva
Ta postulat govori o problemu zavesti, ki bi ga
lahko rešili z izobraževanjem. Vse več je ljudi,
ki živijo v alpski pokrajini in se ne počutijo
povezane s svojo kulturo. Glavni razlog je, da
ne razumejo pomena kraja, v katerem živijo, in
trenutnih klimatski sprememb v ekosistemu.
POSTULAT 10: Vključenost mladih v kulturno dediščino
Ta postulat govori o povečani vključenosti
mladih v kulturno dediščino.
Cilj Mladinskega parlamenta je, da se izboljša
kulturna ozaveščenost mladih, kar bi lahko
spodbujale turistične agencije v sodelovanju z
lokalnimi podjetji, še posebej, ko gre za usposobljenost turističnih vodičev. 98
51
Odbor 3 - Gozdovi kot vir obnovljive
energije
V prednosti
izdelki iz
lokalnega okolja
Koliko pri nakupu živil izbirate lokalno pridelano hrano?
Poreklo hrane je zame eden od pomembnih
faktorjev pri izbiri hrane. Če sta dva izdelka
približno v enakem kvalitetnem in cenovnem
razredu, potem sem vedno vesel, če lahko izberem tistega, ki je iz lokalnega okolja.
Koliko vam pri nakupu raznih izdelkov pomeni, da so proizvedeni v Sloveniji in pri katerih
izdelkih vam je to najbolj pomembno?
Izbor izdelka, ki je po kakovosti in ceni ustrezen pričakovanjem, gre pri meni običajno v
prid slovenskega proizvajalca. To se mi zdi
zlasti pomembno pri hrani in drugih izdelkih,
ki so narejeni v državah, ki imajo prenizke
standarde do okolja, delavcev ipd. in iz katerih prevoz izdelkov povzroča nesorazmeren
ogljični odtis v primerjavi z domačimi izdelki.
Kaj storite za manjšo porabo plastičnih vrečk
pri nakupih?
Če se le da, plastično vrečko uporabim večkrat, skušam se jim izogibati pri uporabi in
uporabljam papirnato/kartonsko embalažo.
Kako doma in pri svojem delu varčujete z
energijo?
Doma z energijo varčujemo z rabo energetsko varčnejših naprav, s primerno rabo teh
naprav ter primerno razsvetljavo. Pri delu je
poudarek zlasti pri racionalizaciji prevozov.
Koliko pri nakupu gospodinjskih aparatov
upoštevate njihovo energetsko učinkovitost?
okolje
To, da nekateri ljudje vzamejo hrano iz odpadkov in jo uporabijo, se ve, nekatera podjetja
pa se poskušajo temu izogniti. To je vzrok
za zahtevo po popustu v trgovskih centrih v
primeru, da je izdelek tik pred potekom roka.
Drugi pogoj je, da morajo podjetja v primeru,
da izdelek ni prodan v pravem času, nameniti
v dobrodelne namene. Izdelki, ki se hitreje
pokvarijo (sadje/zelenjava in mlečni izdelki),
bi morala podjetja podariti.
Odnos do okolja je vse bolj vpet v naše vsakodnevne navade.
Kaj in kje kupujemo, ali pri nakupu uporabljamo plastično
vrečko ali vrečko za večkratno uporabo iz blaga ali škatlo, kako
porabljamo energijo in vodo, koliko uporabljamo javni potniški
promet ali kolo idr. – vse to postaja del naših navad, ki so ene
bolj, druge manj zelene. Kakšne so njegove zelene navade, nam
je tokrat zaupal direktor Zavoda za gozdove Damjan Oražem.
To mi pomeni enega najpomembnejših
faktorjev pri nakupu, saj se dolgoročno tak
izdelek hitreje amortizira tako stroškovno
kot ekološko.
Na kakšen način varčujete z vodo?
Skušam uporabljati deževnico za tiste namene, za katere je ta voda povsem primerna.
Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo,
javni potniški promet, katere vrste najpogosteje in za katere namene?
Zaradi precejšnje oddaljenosti od delovnega
mesta (32 km), neugodnih in zelo redkih avtobusnih povezav težko nadomestim avto pri
prevozu na delo. Pač pa v službi marsikdaj za
krajše službene prevoze uporabljam kolo, ki
se nemalokrat izkaže tudi kot najhitrejše in
najzaneslivejše prevozno sredstvo po mestu.
Katera zelena navada bi morala postati stalnica ravnanja vsakega posameznika?
Za vsak izdelek se mora človek vprašati,
kakšen bo njegov vpliv na okolje med njegovo rabo in pri njegovi razgradnji. Če dobi
tak izdelek zelene kljukice pri odgovorih na
vprašanja glede ne vplivanja na pitno vodo,
zrak, zemljo in soljudi, potem bo prebivalcem
planeta in naravi lažje že zaradi bolj ozaveščenih potrošnikov.
april 2015
Podjetja zapravljajo užitna živila, ki bi jih lahko
razdelili ljudem.
Zelene navade
Damjan Oražem
POSTULAT 6: Zmanjšati porabo živil in pomagati ljudem
foto: arhiv podjetja
zberejo točke med nakupovanjem pri določenih
podjetjih v trgovskih centrih. Te nagrade so
lahko v obliki popustov, daril ali celo denarja.
Študentje v praksi spoznavajo
prave izzive gospodarstva
foto: Nataša Müuler
52
98
logistika
Fakulteta za logistiko
Dr. Bojan Rosi, dekan
Fakultete za logistiko v
Celju, je prepričan, da je
študij logistike zanimiv
Fakulteta za
logistiko
zaradi interdisciplinarnosti
v podjetjih za diplomante
vse bolj odprta. Prav dobre
povezave Fakultete s podjetji,
tudi ko gre za dopolnitve
študijskih vsebin, dajejo
logističnemu izobraževanju, ki
širi in poglablja kompetence
v povezavi s prakso, določeno
konkurenčno prednost. Pri tem
je pomembno, meni dekan, da
z nekaterimi predmeti zavestno
uvajajo v izobraževanje znanje
o trajnostnem razvoju in o
vplivih oskrbovalnih verig na
okolje. To usmeritev potrjuje
tudi tradicionalna mednarodna
strokovna konferenca o
logistiki in trajnostnem
transportu. Letošnja bo
namenjena menedžmentu v
april 2015
logistiki.
Kakšno je zanimanje za vpis na vašo fakulteto
pri rednih in izrednih študentih? Ali postaja študij logistike glede na perspektivnost
panoge med mladimi še zmeraj privlačen in
se ne ohlaja tako, kot je pri nekaterih drugih
programih visokega šolstva?
Študij logistike je še vedno privlačen, saj
se mladi vedno bolj zavedajo, da je danes za
uspešen prodor na trg dela potrebno interdisciplinarno znanje, torej čim širše znanje
različnih disciplin, kar študij in veda logistike
sta. Prepričanje, da je logistika zgolj transport
in skladiščenje, je med mladimi že zdavnaj
preraslo. Zavedajo se namreč, da je za uspešno
poslovanje gospodarskih in negospodarskih
družb potrebna učinkovita logistika v najširšem pomenu, zato je za študij na dodiplomski
in kasneje podiplomski stopnji še vedno zanimanje. Moram pa pri tem omeniti tudi to,
da smo se na fakulteti namenoma odločili za
zmanjšanje razpisanih mest na naših študijskih programih. Kakovost programov ter uspešni in motivirani študenti so naša prioriteta
in ne le proizvodnja diplomiranih logistikov.
Vendar študentje študij vse bolj povezujejo z
možnostjo zaposlovanja. Ali se uresničujejo
napovedi, da bodo logistična podjetja letos
več zaposlovala?
Seveda se. Zavedanje o učinkih učinkovitega upravljanja logistike se je v slovenskih
dr. Bojan Rosi
in ker so zaposlitvena vrata
Z gospodarstvom sodelujemo
tako na izobraževalnem kot
znanstveno-raziskovalnem
področju.
logističnih podjetjih v zadnjih letih povečalo.
Cilj vsakega podjetja je namreč optimizacija
poslovanja. Vsi želimo delati ceneje, hitreje in
ob tem kakovostno. Zato je najpomembnejša
vloga logistike izboljšava procesov poslovanja.
Lahko povem tudi, da na fakulteto skoraj dnevno dobivam klice o možnostih zaposlitve naših
študentov. Kriteriji za zaposlovanje so vedno
višji. Od iskalcev zaposlitve se zahtevajo vedno
širše kompetence.
Za vaše delo in izvajanje študijskih programov
je bistveno povezovanje z gospodarstvom, kar
ste kot dekan uvrstili med prednostne naloge.
Kakšen je odziv gospodarstva in katere modele sodelovanja razvijate?
Povezovanje z gospodarstvom je res med prednostnimi nalogami. Potrebno je vedeti, da je
znanstveno raziskovanje logistike usmerjeno
v pripravo novih znanj in tehnologij, ki bodo
služile prihodnjim generacijam. Za razliko od
bolj abstraktnih ved je logistika izrazito aplikativna. Zato brez možnosti testiranja naših
Napredek v logistiki je tako bliskovit, da je
potrebno nenehno spreminjati učne vsebine.
Korekcije delamo vsako leto. Z novim študijskim letom pričnemo s prenovljenim, posodobljenim in z gospodarstvom usklajenim
programom.
Tudi logistika se kot veda in gospodarska panoga vključuje v programe zelene rasti in trajnostnega razvoja. Katere novosti ste uvedli v
študij in kako se vključujete v sodobne trende
trajnostnega razvoja? Tudi letos boste organizirali vašo tradicionalno mednarodno konferenco o logistiki in trajnostnem transportu.
Trajnostni razvoj postaja v gospodarstvu na
svetovni ravni zmeraj pomembnejši, zato na
Fakulteti za logistiko študiju dodajamo vedno
nove vsebine, predmete in programe. Omejeni
viri, naraščajoča okoljska osveščenost in želje
kupcev po bolj "zelenih" izdelkih ter nenazadnje zakonske omejitve zahtevajo poznavanje
koncepta trajnostnega razvoja. Mislim tudi
na uspešne primere dobrih praks trajnostnih
oskrbovalnih verig in na ukrepe za zmanjšanje
okoljskih vplivov v logističnih procesih.
Katere vsebine ste uvedli v študijske programe
logistike?
Predmete Management trajnostnih oskrbovalnih verig ter Upravljanje in vodenje zelenih
oskrbovalnih verig, kjer študenti spoznavajo,
kakšni vplivi na okolje in družbo nastajajo
znotraj celotne oskrbovalne verige, kako jih
identificirati in s katerimi ukrepi jih lahko s
pomočjo okoljskega managementa zmanjšamo.
Pri predmetu Zelene tehnologije v logističnih
procesih študenti spoznajo nove alternativne
pogonske tehnologije, tehnologije za večanje
Tudi letos organiziramo že
tradicionalno konferenco
o logistiki in trajnostnem
transportu, ki je uvrščena
med 10. najboljših logističnih
dogodkov na svetu. Letos bo
pokrila temo menedžmenta
logistike.
Med glavne cilje vašega poslanstva ste zapisali, da želite postati vodilna izobraževalna
in raziskovalna inštitucija v tem delu Evrope.
Postajate?
Menim, da smo vsak dan bližje temu cilju. Tudi
v širši Evropi in po svetu smo prepoznani kot
institucija, kjer se izvajajo kakovostne raziskave in ustvarja novo logistično znanje. Prav tako
so naši študijski programi prepoznani, saj smo
ena redkih fakultet v Sloveniji, ki ima kar dve
mednarodni akreditaciji. To priča o odličnosti
naših programov. Zavedamo se, da na osvojenih lovorikah ne smemo spati, zato rastejo
tudi naši cilji in ideje, v katero smer želimo
in v katero smer se mora razvijati logistika v
Sloveniji in širše.
98
53
Katera logistična znanja torej gospodarstvo
najbolj potrebuje?
Res je. Tudi letos organiziramo že
tradicionalno konferenco o logistiki in
trajnostnem transportu, ki je uvrščena med 10.
najboljših logističnih dogodkov na svetu. Letos
bo pokrila temo menedžmenta logistike. Na
njej je vsako leto predstavljenih vse več študij
in raziskav s področja trajnostne in zelene logistike. Konec meseca maja bo pri nas potekala
tudi mednarodna konferenca SOLARIS 2015,
specializirana za sončno obsevanje in sončno
energijo.
logistika
Napredek v logistiki je tako
bliskovit, da je potrebno
nenehno spreminjati učne
vsebine. Korekcije delamo
vsako leto.
Zelo si prizadevate za internacionalizacijo procesa izobraževanja
in za izmenjavo študentov. S katerimi univerzami največ sodelujete?
Tudi na tem področju se lahko pohvalimo kot
edina fakulteta Univerze v Mariboru, ki izvaja
skupni študijski program s tujo univerzo. Tako
skupaj z Ekonomsko fakulteto v Subotici izvajamo magistrski program Logistika sistemov v
ekonomiji. V okviru petih kateder: za kvantitativno modeliranje v logistiki, tehniško logistiko, oskrbovalne verige in trajnostni transport,
upravljanje v logistiki in vojaško logistiki se
povezujemo z najboljšimi institucijami posameznega področja, saj verjamemo, da lahko le
tako napredujemo.
Kot predsednik strokovne žirije, ki vsako leto
izbere Logista leta, lahko ocenite, kje se kaže
večja učinkovitost logistov v poslovnih in proizvodnih procesih in kje so največje slabosti?
Glavna prednost logistike v poslovnih in
proizvodnih procesih se kaže predvsem v možnostih optimizacije. Pri tem mislim na integriran pregled vseh tokov znotraj podjetja, kjer
se lahko odkrijejo marsikatere rezerve, ki jih
podjetje drugače ne bi identificiralo. Hkrati se
tu kaže tudi ena izmed večjih slabosti. Takšni
posegi in posnetki stanja zahtevajo veliko
vključenost in pripravljenost za povezovanje
med različnimi sektorji znotraj podjetja, kar se
v praksi prevečkrat pokaže kot težavno.
Tam, kjer je sedež Fakultete za logistiko, bi
moral biti logistični center Slovenije. Bo Celje
logistični center Slovenije?
Ideje o logističnem centru v Celju niso nove,
zagotovo je geografska lega mesta za to idealna. Želje še vedno obstajajo, za realizacijo
centra v Sloveniji pa bo preteklo še nekaj časa
in usklajevanj. april 2015
Z gospodarstvom sodelujemo tako na izobraževalnem kot znanstveno-raziskovalnem področju. Na izobraževalnem predvsem pri pripravi
učnih vsebin in vključevanjem strokovnjakov
iz gospodarstva v izobraževalni proces. Na raziskovalnem področju trenutno naši študenti
sodelujejo na kar 12 projektih v okviru javnega
razpisa po kreativni poti do praktičnega znanja, kjer si pridobivajo izkušnje in spoznavajo
realne izzive gospodarstva. Pogosto na tem področju delujemo kot svetovalci tako slovenskim
kot tujim logističnim organizacijam.
učinkovitosti rabe energije, pri Obnovljivih
virih energije v logističnih procesih pa
koncept energetskega managementa in specifične možnosti
rabe OVE v skladiščenju in
transportu, praktično delovanje fotonapetostnih
sistemov,
vetrnih
turbin, seveda tudi
gorivnih celic na
vodik. Zaradi pridobljenih znanj so naši
študenti sposobni
reševati kompleksne
okoljske probleme in
minimirati okoljske
vplive v logističnih
podjetjih. Z izsledki
svojih študij s področja
zelene logistike sodelujejo
na raznih mednarodnih konferencah in dogodkih.
foto: Nataša Müuler
idej in novih znanj v gospodarstvu ni smisla.
Promocija
foto: mediaspeed.net
Pošta Slovenija uvaja več
novosti pri oddaji poštnih pošiljk
Pošta Slovenija ima na
Pošta Slovenije
54
98
logistika
Pošta Slovenije
trgu paketnih pošiljk vrsto
konkurenčnih prednosti ne
samo z razvejeno mrežo
lokacij za oddajo pošiljk, pač
parkom in zaposlenimi, ki se
odlikujejo z interdisciplinarnimi
znanji in izkušnjami. Letos
uvajajo več novosti, o tem
govori Vinko Filipič, član
poslovodstva Pošte Slovenije.
Pošta mesečno dostavi okrog pol milijona
paketov in večinoma jih dostavi že naslednji
dan. Kakšen je trend v rasti ter dejavnosti?
Tako je. Pošta Slovenije mesečno dostavi skoraj
600.000 paketov. Več kot 99 odstotkov paketnih pošiljk dostavimo že naslednji dan po
oddaji pošiljke, v dveh dneh po oddaji pa dostavimo vse pakete. S 6.000 zaposlenimi in 2.600
vozili imamo znanje in sredstva, da se v največji
meri prilagajamo potrebam naših partnerjev.
Na področju paketne logistike si obetamo rast
predvsem zaradi rasti spletne trgovine. V letu
2014 smo glede na leto 2013 dosegli 2-odstotno
rast paketov, saj smo v letu 2014 prenesli dobrih 7 milijonov paketov. Za leto 2015 načrtujemo pri paketih 8-odstotno rast glede na leto
2014. Prihodnost je prav gotovo na področju
logističnih oziroma paketnih storitev, ki jim
poleg informacijskih storitev v Pošti Slovenije
posvečamo še posebno pozornost.
april 2015
Ena izmed vaših konkurenčnih prednosti je
zelo razvejana mreža oddajnih mest na poštah
in Petrolovih bencinskih črpalkah. Pri dostavi
ste omejili sobotne dneve, prevzemniki pa si
tudi želimo, da nam po pakete ne bi bilo potrebno na pošto. Načrtujete novosti?
Svojo ponudbo na področju paketnih storitev
tako v notranjem kot tudi v mednarodnem prometu širimo z večanjem dodane vrednosti k že
Vinko Filipič
pa tudi z močnim voznim
zagotovljeni storitvi kakovostnega in hitrega
prenosa, z zanesljivostjo, številnimi dopolnilnimi storitvami, urejenimi reklamacijskimi
postopki, s sodobno tehnološko podporo, z
dostopnostjo omrežja (sprejemno-izročilnih
mestih), s širokim izborom paketne embalaže,
nalepk in drugega blaga, ki jo hkrati dopolnjujemo s storitvami s področja informacijske
tehnologije. Načrti so vsekakor povezani z
utrditvijo položaja vodilnega izvajalca dostave paketnih storitev in dodatnim večanjem
prepoznavnosti kot izvajalca na globalnem
logističnem trgu.
Kot ste omenili, se lahko v Pošti Slovenije
pohvalimo z izredno dobro razvejano mrežo v
državi. Uporabniki poštnih storitev lahko oddajo pošiljke na več kot 660 lokacijah, od tega
na 550 poštah ter na 114 Petrolovih bencinskih
servisih, 18 bencinskih servisov je odprtih 24
ur na dan. Tako ima Pošta Slovenije že sedaj
lokacije, ki so uporabnikom poštnih storitev
enostavno dostopne, njen cilj pa je število lokacij v prihodnje še povečati in tako še izboljšati
dostopnost omrežja.
Zagotavljamo sobotno dostavo za 60 odstotkov
gospodinjstev v Sloveniji. Nudimo alternativne
oblike dostave, v katerih najbolj prepoznavamo
svoje konkurenčne prednosti, in sicer: dostavo
v izbranih časovnih terminih (kjer si lahko
55
Novosti na področju možnosti dostave je torej
precej. Prepričan sem, da bodo uporabniki z
njimi zadovoljni še posebej glede na rezultate
preliminarne raziskave njihovih preferenc.
Glede na vedno večje zahteve uporabnikov
poštnih storitev se jim skušamo tudi na Pošti
Slovenije čim bolj prilagajati.
Za vsakega pošiljatelja je ključno, da se za
paketom ne izgubi sled. Kako zagotavljate
sledenje in kaj storite, če se paket izgubi?
Sledenje pošiljk je omogočeno za vse t. i. knjižene pošiljke, torej za pošiljke s črtno kodo. V
primeru izgube pošiljke lahko pošiljatelj ali naslovnik vloži reklamacijo na kateri koli pošti. V
tem primeru predloži potrdilo o oddaji pošiljke
oziroma drug dokument, ki izkazuje, da je bila
pošiljka oddana v prenos pri Pošti Slovenije.
Če se v postopku reklamacije ugotovi, da se
je pošiljka izgubila, je pošiljatelj ali naslovnik
upravičen do izplačila odškodnine v skladu s
splošnimi pogoji. V letu 2014 je bilo za izgubljene pakete v notranjem prometu izplačanih
208 odškodnin, kar predstavlja 0,003 odstotni
delež vseh paketov, ki smo jih sprejeli v prenos.
Kako lahko uporabnik sam sledi poštni
pošiljki?
Uporabnik poštnih storitev lahko pošiljki
sledi prek spletne strani www.posta.si, s pomočjo programskega paketa za vzpostavitev
Spletnega servisa za sledenje, ki omogoča uporabnikom dostop do strežnika s statusi pošiljk
ter na brezplačni številki klicnega centra (080
14 00).
Omenil bi tudi možnost sledenja v okviru storitve v oblaku, kjer lahko pošiljatelji uporabljajo
poslovni portal, ki omogoča pregled vpisanih
podatkov glede oddanih pošiljk, vpogled v
status pošiljk (sprejem, dostava, izročanje),
obdelavo, tiskanje in izvoz podatkov. V sklopu
98
foto: arhiv podjetja
Varnost pošiljke je zelo odvisna od kakovostne embalaže. Kaj nudi Pošta
in kaj bi moral storiti pošiljatelj?
Na Pošti Slovenije skrbimo, da
imamo za pošiljatelje pošiljk
vedno na zalogi različne tipe in
dimenzije embalaže ter polnilni in
zaščitni material. Seveda si lahko
to pošiljatelj zagotovi tudi sam,
poskrbeti mora le, da glede na vrsto
blaga, ki ga želi poslati, izbere ustrezno embalažo. Za zaščito vsebine, ki jo
pošilja. Naša ekipa je vedno pripravljena z
nasveti in praktičnimi izkušnjami pomagati
pošiljateljem. Skupen cilj je namreč zadovoljen
naslovnik. Embalaža mora zagotavljati varnost
vsebine pošiljke ter ostalih pošiljk pred morebitnimi poškodbami. Zunanja ovojnina mora biti
iz trdega in kakovostnega materiala, vsebina
mora biti zaščitena tudi z notranjo ovojnino.
Pošiljka se znotraj zunanje ovojnine ne sme
premikati.
Kaj storite s paketi, ki jih prevzemniki ne prevzamejo pravočasno?
Po preteku roka za prevzem na pošti pakete
vrnemo pošiljateljem. V povezavi s tem lahko
povem, da tudi na tem področju uvajamo
spremembo, in sicer bomo z mesecem majem
omogočili vračilo paketa pošiljateljem že po 8
dneh v primeru, da paket ni bil vročen na naslovu ali na pošti. Seveda pa so naše aktivnosti
usmerjeno v to, da bo takšnih paketov karseda
malo. Tako uvajamo SMS obveščanje naslovnikov pred dostavo paketa, telefonski klic našega
pismonoše pred dostavo paketa in številne že
omenjene možnosti alternativnih dostavnih in
prevzemnih mest (t. i. paketomati, bencinski
servisi Petrola, dostava sosedu itd.).
Kako lahko paket oddamo od doma v službi ali
na enem izmed bencinskih servisov Petrola?
Uporabniki poštnih storitev lahko opremijo
pakete doma ali na sedežu podjetja tako, da natisnejo in izpolnijo obrazec, t. i. paketno spremnico, ki je na voljo na spletni strani www.posta.si
oziroma opremijo pošiljke z aplikacijami Pošte
Slovenije. Izpolnjen obrazec skupaj s paketom
predajo pismonoši. Prav tako lahko naročijo prevzem pošiljk na naslovu. Tudi na 114 bencinskih
servisih Petrola lahko pošiljatelji oddajo paket, z
blagom se oglasijo na bencinskem servisu, kjer
poskrbijo za sprejem in odpravo paketa. Naj ob
tem še enkrat poudarim, da bo še v letošnjem
letu možno paket oddati tudi na samopostrežnih avtomatih za sprejem in oddajo pošiljk,
ki bodo uporabnikom na voljo 24 ur na dan, 7
dni v tednu.
Prevzem in dostava paketov zahtevata optimizacijo logističnih poti. Kako zagotavljate
Poslovni center
Pošte Slovenije.
logistika
Letos načrtujemo tudi postavitev samopostrežnih avtomatov, kjer bodo uporabniki poštnih
storitev lahko prevzemali in oddajali pošiljke 24
ur na dan, 7 dni v tednu. Prav tako uvajamo storitev obveščanja strank o dostavi pošiljk s SMS-i
in e-sporočili, kar bo še povečalo delež vročenih
pošiljk ob prvi dostavi in uporabnikom poštnih
storitev tako ne bo treba po paket na pošto.
sledenja je mogoče dobiti statuse o pošiljkah
tako za notranji promet kot za večino pošiljk
v mednarodnem prometu.
najboljšo logistiko, kaj bi izpostavili?
Za zagotavljanje redne in nemotene dostave in
prevzema paketov uporabljamo gosto omrežje
556 poštnih enot, dveh paketnih pretovornih
pošt in dveh poštnih logističnih centrov. Celotni
vozni park Pošte obsega 1060 vozil in 1800 dvokoles. Dostava paketov do naslovnikov se izvaja
pretežno s 740 lahkimi dostavnimi vozili in tudi
petimi električnimi vozili. Za dostavo zelo velikih paketov pa uporabljamo večja dostavna
vozila. Zagotavljanje najboljše logistike pri nas
pomeni, poleg doseganja najvišjih standardov
kakovosti glede rokov prenosa, to je dostave
paketov v enem dnevu, tudi zagotavljanje zanesljivosti, prilagodljivosti, sledljivosti in ekološke osveščenosti, saj skrbimo, da imajo vsa
vozila čim manjši vpliv na obremenitve okolja.
Pri tem velja še posebej izpostaviti zanesljivost
naše mreže in tudi možnost oddaje oz. prevzema paketov v poznejših popoldanskih urah na
številnih lokacijah po državi. To je pomembna
prednost za tiste naše stranke, ki želijo naročanje blaga svojim kupcem omogočiti do poznih
popoldanskih ur, pa kljub temu zagotoviti, da
bo naročeno že naslednji dan tudi dostavljeno.
Uvajate tudi sprejem pošiljk z odkupnino brez
vplačilnega dokumenta? Kako to izvajate in kaj
pomeni za potrošnika?
Pošiljatelj lahko pošlje paket z odkupnino, ki jo
prejemnik plača ob prevzemu pošiljke, znesek
odkupnine pa je na račun pošiljatelja nakazan
še isti dan. Znesek odkupnine se lahko pošiljatelju izplača tudi v gotovini. Ob tem smo podprli
brezgotovinsko plačevanje odkupnin na dostavi. S POS-terminali smo opremili 97 pismonoš,
ki dostavljajo paketne pošiljke, do konca leta
2015 jih bomo še 500. V prihodnjem letu pa
bomo nadaljevali z opremo vseh paketnih pismonoš s POS terminali. Prav tako uvajamo
sprejem pošiljk z odkupnino brez vplačilnega
dokumenta, torej položnice ali nakaznice), kar
bo racionaliziralo proces tako na strani pošiljatelja, kot tudi pri Pošti Slovenije. april 2015
glede na svoje preference in možnost dosegljivosti za dostavo naslovniki izbirajo časovna
okna dostave, in sicer do 10. ure, po 16. uri,
med 18. in 20. uro za mesto Ljubljana), dostavo
na izbran naslov (v službo, k sorodniku, sosedu …), dostavo na izbrano pošto, pri čemer si
naslovnik naroči prevzem pošiljke na njemu
najugodnejši lokaciji, možnost brezplačne ponovne dostave paketa, možnost, da pred dostavo paketa pokličemo naslovnika ter možnost,
da se z naslovnikom dogovorimo za nov termin
dostave (če paket ni bil vročen). Pogodbenim
strankam pa ponujamo brezplačen prevzem
paketov na njihovem naslovu.
Največji izziv sta nabavna
in distribucijska logistika
v farmacevtskem podjetju
2014. Prejemnik priznanja, ki
ga vsako leto podeli Slovensko
logistično združenje. Tokrat
so ga podelili na strokovni
konferenci Keep it simple.
Priznanje je strokovna
komisija podelila logistu, ki
skrbi za 15.000 izdelkov v
zalogi, v dobavni verigi pa
je več kot 400 partnerjev in
okrog 1000 kupcev. Vsak dan
morajo izpolniti 450 naročil,
odgovoriti na 700 klicev in
dobro premisliti vse poteze
v distribucijski logistiki. Prav
v nabavni in distribucijski
logistiki so za Aleša Lampreta
največji izzivi.
foto: arhiv podjetja
Distribucija farmacevtskih izdelkov je usmerjena predvsem v zagotavljanje varnosti pacientov. Kot veletrgovina s polnim obsegom
opravljanja dejavnosti prometa z zdravili na
debelo imamo štiri ključne vloge pri oskrbi
trga z zdravili: celovito oskrbo trga z zdravili,
zmanjševanje transakcij med proizvajalci ter
lekarnami, financiranje zdravstvenega sistema
in opravljanje storitev z dodano vrednostjo za
proizvajalce in lekarne.
Pri oskrbi z zdravili je najpomembnejša direktna povezava s proizvajalci, kjer se dobavna
veriga prične. Vsak proizvajalec zahteva, da je
izdelek, dobavljen pacientu, takšen, kot ga je
proizvedel. Seveda se pred začetkom poslovanja prepriča, ali partner te zahteve lahko zagotovi. Predvsem so osredotočeni na sledljivost
izdelkov na nivoju proizvodne serije v celotni
dobavni verigi, zagotavljanju varnostnih in
temperaturnih pogojev ter izobraževanju osebja, vključenega v procese. Vsaka med njimi
zahteva tako organizacijske kot tudi tehnološke rešitve za njihovo zagotavljanje.
A pri vas gre še za eno posebnost. Kemo­
farmacija je del skupine Celesio. Kako znotraj skupine uveljavljate določene standarde
in informacijski sistem, da lahko poenotite
upravljanje logističnih poti? Ali vsako podjetje
v skupini razvija avtonomni sistem upravljanja
logističnih poti?
Biti del velike skupine ima res svoje posebnosti. Kljub enotnim smernicam, ki jih postavlja evropska dobra distribucijska praksa za
farmacevtske izdelke, je bila njihova implementacija v preteklosti v določenih pogledih
različna. Skupina Celesio je namreč nastajala
s priključevanjem družb, ki so že delovale v
svojem okolju. Te pa so že imele vpeljane rešitve, s katerimi so izvajale distribucijo ter so
bile še dodatno prilagojene lokalni zakonodaji
ter zahtevam trga. Seveda je cilj, da bi bil na
razpolago informacijski sistem, ki bi bil univerzalno uporaben za podporo procesom v
celotni skupini. Vendar, kot so zahteve trga v
različnih državah skupine različne, so takšne
tudi rešitve. Tudi Kemofarmacija pri tem ni
nikakršna izjema. Zaradi strožjih zahtev, ki
jih je lokalna zakonodaja postavljala pred
Aleš Lampret
Aleš Lampret, vodja logistike
Kemofarmacija, je Logist leta
april 2015
Ali so kakšne posebnosti v organizaciji logističnih tokov v farmacevtskem podjetju, na
katere morate biti bolj pozorni in ki zahtevajo
tudi ustrezne organizacijske ali tehnološke
rešitve?
Logist leta
56
98
logistika
Logist leta
Pri oskrbi z zdravili je
najpomembnejša direktna
povezava s proizvajalci, kjer
se dobavna veriga prične.
distribucijo, so bile vpeljane določene rešitve,
ki pa so po drugi strani postale del bodočih
standardov distribucijskih procesov v skupini.
Torej kje so v vašem sistemu večji izzivi – v
notranji logistiki ali v zunanji, v celotni verigi
in posebej pri transportu?
Izzivi se skozi leta spreminjajo. Vsak od naštetih segmentov predstavlja svojevrsten izziv.
Vendar zaradi interakcije med različnimi deležniki predvidevam največje izzive v nabavni
ter distribucijski logistiki.
Kako pa pri tem zagotavljate sledenje
izdelkom?
Sledenje farmacevtskih izdelkov se izvaja od
trenutka vstopa v distribucijsko verigo, ki je
pod nadzorom Kemofarmacije, do predaje
kupcu. Sledenje izdelkov je nadgrajeno še s sledenjem posameznih proizvodnih serij izdelkov
ter njihovih rokov uporabnosti. Teh aktivnosti
si brez robustnih, informacijsko podprtih procesov praktično ni mogoče zamišljati.
Stroka ocenjuje, da je v podjetju težko optimizirati logistiko, če se vodstvo ne zaveda,
kaj lahko logistika prispeva k zmanjšanju stroškov poslovanja. Kakšen status ima logistika v
podjetju in ali morda ugotavljate stroškovno
učinkovitost logistike?
Promocija
V družbi se že leta zavedamo, da logistika
Ne vem, če je ravno logistični dosežek, ampak
posebej sem ponosen na sodelavce, ki vsakodnevno verjamejo, da lahko dosegamo še boljše
rezultate. Ni vedno lahko, ampak že mnogokrat
smo ugotovili, da zmoremo le s pozitivnim razmišljanjem ter skupnimi močmi, ki so usmerjene v pravo smer.
Katere logistične izboljšave načrtujete letos?
Letos se bomo usmerili predvsem k spremembam v nabavni ter posledično notranji logistiki. Z njimi želimo še povečati učinkovitost
procesov na vstopu v distribucijsko verigo.
Poudarek pa bo tudi na nadgradnji logističnega
informacijskega sistema, ki bo informacijsko
omogočil kvalitetnejše podatke za spremljanje
ter odločanje. 98
57
Po drugi strani pa že leta pri koncipiranju
procesov vključujemo tudi povratno logistiko.
Stranski produkti procesov, kot so transportna
embalaža, folije, papir … se zbirajo ter vračajo v
nadaljnje predelave. Dobava izdelkov se izvaja
v sledljivi ter povratni transportni embalaži.
Ker se zavedamo, da odpadna zdravila niso
nenevarni odpadek, smo skupaj s partnerji
organizirali ozaveščanje, zbiranje ter odstranjevanje odpadnih zdravil s strga.
Na kateri logistični dosežek v podjetju ste
najbolj ponosni?
Kljub enotnim smernicam,
ki jih postavlja evropska
dobra distribucijska praksa
za farmacevtske izdelke, je
bila njihova implementacija
v preteklosti v določenih
pogledih različna.
Sledenje farmacevtskih
izdelkov se izvaja od trenutka
vstopa v distribucijsko
verigo, ki je pod nadzorom
Kemofarmacije, do predaje
kupcu. Sledenje izdelkov je
nadgrajeno še s sledenjem
posameznih proizvodnih serij
izdelkov ter njihovih rokov
uporabnosti.
w w w. d i n o s . s i
logistika
Med vrednote, ki jih imamo globoko zakoreninjene v naši družbi, je tudi skrb za okolje.
Zavedamo se, da to lahko dosežemo s stalnimi
izboljšavami glede učinkovitosti izrabe virov
v procesih distribucije. Na primer energetska
optimizacija procesov, uporaba ekološko sprejemljivejših materialov in podobno.
skozi servisno ter razvojno funkcijo prispeva
k uspešnosti družbe. Pri tem je procesno vpeta
med ostale poslovne funkcije. Zelo težko pa
bi govorili o uspešnosti ter napredku, v kolikor ne bi spremljali rezultatov po različnih
ključnih kazalcih. Med njimi so seveda med
najpomembnejšimi kazalci finančnega vidika
poslovanja. Kot del velike skupine pa imamo
možnost primerjave z drugimi v skupini.
april 2015
Med merili, ki jih mora izpolnjevati najboljši
logist, je tudi okoljski. Koliko in kje ste zeleni
logisti? Morda v voznem parku?
S projektom CO-EFFICIENT
do logistične optimizacije
Projekt CO-EFFICIENT
gradi na predpostavki, da
večina malih in srednje
velikih podjetij (MSP) v
proizvodnem in logističnem
sektorju ni dovolj energetsko
učinkovitih. To je večinoma
posledica pomanjkanja
kapacitet na področju razvoja
in inovativnosti na tem
področju. Čeprav ustrezne
tehnologije že obstajajo in
so primerne za uporabo, je
njihova implementacija na
nivoju MSP še vedno šibka.
CO-EFFICIENT bo vzpostavil
povezovalno mrežo dveh
»živih laboratorijev« na
mednarodni ravni, ki bosta
v okviru pilotnega projekta
nudila podporo MSP. Gre za
tista podjetja, ki imajo omejene
kapacitete na področju razvoja,
tako da bodo lahko sodelovala
z razvojnimi organizacijami, ki
bodo vključene v projekt. Tako
bodo lahko uporabila rešitve, ki
bodo izdelane posebej za njih.
april 2015
Promocija
58
98
logistika
Zeleno omrežje
P
ilotni projekt se izvaja v več različnih
fazah. V prvi fazi so bile organizirane
delavnice za podjetja. V drugi fazi so bile
aktivnosti usmerjene na manjše geografsko območje, kar je prvi pogoj za uspešno
transportno konsolidacijo. Povezali smo se
z Industrijsko cono Tezno v Mariboru, kjer
smo pri tamkajšnjih MSP želeli testirati
uporabnost ponujene programske opreme
in identificirati možnosti za konsolidacijo
transporta. Podatke o transportnih dejavnostih smo zbrali od sedmih proizvodnih in
dveh transportno orientiranih podjetij. Ne
glede na to, da podjetja delujejo v različnih
sektorjih, imajo številne skupne značilnosti:
lokacija, relativno majhne pošiljke, želja po
izboljšavi transportnih aktivnosti.
D
ejavnost vključenih MSP obsegajo proizvodnjo avto-delov in drugih kovinskih
proizvodov, proizvodnjo izdelkov iz plastike,
tribologijo in proizvodnjo aerosolov, proizvodnjo produktov za osebno nego, proizvodnjo
detergentov ter transportne ponudnike. Za
zunanjega izvajalca je bilo izbrano podjetje
3Projekt, ki dejavno podpira aktivnosti
živega laboratorija, Gospodarska zbornica
Slovenije – sekcija za prevoz blaga v cestnem
prometu pa aktivno deluje pri promociji
živega laboratorija, njegovih aktivnosti in
rezultatov.
Identifikacija
težav
V
slovenskem pilotnem projektu razvijajo
dejavnosti za testiranje logistične transportne konsolidacije in logistične optimizacije. Preko izvedenih delavnic in razprave
s transportnimi podjetji in združenji so bile
identificirane specifične potrebe slovenskih
prevoznih oziroma logističnih MSP. Glavni
izziv je razdrobljenost pošiljk. MSP pogosto
prevažajo pošiljke z lastnimi prevoznimi
sredstvi, a so velikokrat le delno napolnjena.
Stroški transporta so zato relativno visoki,
saj podjetja ne namenjajo dovolj časa iskanju
optimalnejših in učinkovitejših rešitev. To
je posebej značilno za proizvodna MSP, kjer
so vse spremljevalne aktivnosti v senci proizvodnega procesa. Poudariti je potrebno, da
so slovenska podjetja zelo konzervativna pri
deljenju informacij (povezanih s transportom in drugih) z drugimi MSP, saj te podatke
smatrajo kot svojo konkurenčno prednost.
Podjetja se pogosto ne zavedajo (ali pa jih to
ne zanima) možnosti doseganja višje energetske učinkovitosti in manjših transportnih
stroškov na podlagi sodelovanja z drugimi.
Pričakovani
rezultati
projekta
Z
uporabo e-storitev za logistično optimizacijo transportnih podatkov vključenih
MSP bodo nakazane možnosti za konsolidacijo transporta. Izvedena bo simulacija
konkretnih transportnih poti. Simulacija bi
naj pokazala, da se z uporabo e-storitve za
sodelujoče MSP stroški transporta znižajo,
prav tako pa se zmanjša število individualnih
transportov, količina izpustov toplogrednih
plinov in poveča se učinkovitost. S simulacijo
želimo tudi pokazati, da MSP lahko sodelujejo pri transportnih aktivnostih, pa čeprav
so na trgu konkurenti. Storitev logistične
konsolidacije je lahko učinkovita rešitev,
saj podatki o transportu ostanejo pri posredniku (broker) in se ne posredujejo drugim
podjetjem, ki sodelujejo pri konsolidaciji
transporta. Rezultati simulacij bodo uporabljeni kot primer za nadaljnje ozaveščanje o
možnostih zniževanja stroškov in povečevanja učinkovitosti transporta pri MSP. doc. dr. Milan Svetec
Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o.
www.rra-mura.si
Že poročate o
trajnostnem razvoju?
Razlogi:
finančni rezultati ••
izboljšana učinkovitost in produktivnost
zmanjšana odvisnost od izbranih virov
poslovna odličnost
komunikacijske
prednosti
•
•
•
•
•
•
v koraku z zakonodajo
strateško predvidevanje
dvig ugleda
trženjska dodana vrednost
izboljšanje pripadnosti podjetju
izboljšanje odnosov z lokalno
skupnostjo in ostalimi deležniki
Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja
in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika
Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si
Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si
Promocija
Za vas opravljamo:
- zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev,
gradbeništva in drugih obrti
- komisijska in carinska uničenja različnih vrst
materialov
- industrijska čiščenja, sesanje materialov, čiščenje in praznjenje silosov
- predelava odpadkov: destilacija, uparjanje,
drobljenje
- prevozi odpadnih tekočin, razsutega tovora,
kontejnerjev idr.
- svetovanje pri ravnanju z odpadki, izdelava
načrtov gospodarjenja z odpadki, označevanje
odpadkov idr.
- najem kontejnerjev, menjava embalaže za skladiščenje, označevanje embalaže
KEMIS d.o.o.
Pot na Tojnice 42
1360 Vrhnika
T: +386 1 729 50 30
F: +386 1 729 50 40
www.kemis.si
Promocija