Davčne blagajne
OGLASNA PRILOGA Simon Škvor in Staša Mesec, sobodajalca z Robidišča: Davčne blagajne Internetne povezave nimamo, podatkovni mobilni prenos podatkov pa je zelo slab oziroma ga v hiši sploh ni, saj gre za staro hišo z 80-centimetrskimi zidovi. Kako bomo prešli na sistem davčnih blagajn, še ne veva. Sreda, 13. maja 2015, št. 91 www.finance.si Sreda, 13. maja 2015, št. 91 www.finance.si Davčne blagajne naj bi bile obvezne 2. januarja prihodnje leto Od novega zakona, ki ga mora sprejeti še Državni zbor Republike Slovenije, vlada pričakuje tudi nekatere druge posredne učinke. Na ministrstvu za finance poudarjajo predvsem razbremenitev inšpektorjev, ki bodo lahko opravljali druge nadzore. Prehodno obdobje tudi za poštarje Če podatkovne povezave na določeni lokaciji ne bo – ministrstvo za finance poudar- Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo Furs za nadgradnjo svojega informa cijskega sistema moral plačati okoli dva milijona evrov. ja nepokritosti s signalom ali izpad Fursovega sistema –, bodo podjetja račune lahko izdala iz vezane knjige računov, a jih bodo morala v dveh delovnih dneh naknadno potrditi. Predvidenih ni nobenih izjem – račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki morajo po zakonu o davku na dodano vrednost izdajati račune. Sistem bo za tiste, ki ga bodo želeli preizkusiti oziroma predhodno vanj vstopiti, deloval od 1. decembra letos. V prehodnem obdobju, to se bo končalo konec leta 2017, bodo lahko zavezanci račune izdajali prek vezane knjige računov, a jih bodo morali v desetih dneh potrditi na Fursu. V tem času se bodo lahko vsa podjetja prilagodila novemu sistemu, pri čemer ministrstvo za finance posebej omenja velika podjetja, predvsem Pošto Slovenije. Ta ima na terenu veliko zaposlenih, zato bo morala vsakega izmed njih ustrezno opremiti. DAVČNA BLAGAJNA je modularna programska rešitev, namenjena učinkovitemu obvladovanju poslovanja za gostinstvo, trgovino, prodajo unikatnih izdelkov, turistične kmetije ali storitve. Omogoča centralno vodenje celotne dejavnosti v podjetju ali skupini. Podpira vse funkcije v poslovanju gostinskega poslovanja (nabava; »normativi«; blagovno, materialno in skladiščno poslovanje; prodaja). © MAOP d.o.o. Ljubljana, Litijska cesta 64 Ljubljana Prodaja: 01-5475-100, 051-335-245 info@maop.si THINKSTOCK Po zadnjem vladnem predlogu zako na o davčnem potrjevanju računov bo sistem davčnih blagajn začel delo vati 2. januarja prihodnje leto. Davč ni zavezanci bodo tako prek davčnih blagajn morali potrjevati račune pri plačevanju blaga in storitev z goto vino, država pa pričakuje, da bodo s tem v proračun pridobili od 50 do sto milijonov evrov na leto. Davčne blagajne MAOP POS V skladu z akcijskim na črtom za uvedbo davčnih blagajn v Republiki Slo veniji bodo uvedene dav čne blagajne v obliki po stopka potrjevanja raču na pri Finančni upravi RS v postopku izdaje računa pri gotovinskem poslo vanju. Od 1. januarja 2016 bo za vse male in velike družbe obvezna uporaba davčnih blagajn. Zato so v podjetju MAOP pripra vili posebno ponudbo, ki je nikakor ne smete spre gledati. Davčna blagajna MAOP POS je pripravljena za povezavo s centralnim informacijskim sistemom Fursa. Zave- Na predlog zakona o davč nem potrjevanju računov sta se že odzvali obrtna in gospodarska zbornica. Zad nja uvedbo davčnih bla gajn podpira, vendar zahte va zmanjšanje davčnih bre men, obrtna zbornica pa opozarja na dodatne stroške za podjetja in meni, da učin kov na zmanjšanje sive eko nomije in dela na črno ne bo. zanci bodo morali zagotoviti le internetno povezavo, za vse drugo bodo poskrbeli v podjetju MAOP. Ponujajo širok izbor programske in strojne opreme za trgovinsko, gostinsko in hotelirsko dejavnost. Prednosti njihove programske opreme so: ""vse na enem mestu, ""preprosta uporaba, ""odlične uporabniške izkušnje, "" enostavnost, ""cenovno ugodno, ""poskrbijo tudi za svetovanje pri poslovanju, ""analitika. Kot pravijo v podjetju MAOP, je zdaj pravi čas, da povežete celotno poslovanje, kot ste si vedno želeli. Vlada predvideva, da stroški za vzpostavitev novega sistema za podjetja ne bodo višji od 300 evrov. Stroški nadgradnje opreme za tovrstno poslovanje se bodo upoštevali pri znižanju davčne osnove. Vlada od omenjenega ukrepa pričakuje večje davčne prilive oziroma želi zajeziti sivo ekonomijo pri plačevanju z gotovino. Ker bodo morali z računom zavezanci Fursu sporočiti tudi davčno številko osebe, ki bo račun izdala, bi lahko država bolje nadzorovala tudi zaposlovanje na črno. Furs za nadgradnjo okoli dva milijona evrov Vlada predvideva, da stroški za vzpostavitev novega sistema za podjetja ne bodo višji od 300 evrov. Višina stroškov bo odvisna od opreme, ki jo podjetje že uporablja, in pogodb za njeno nadgradnjo. Stroški nadgradnje opreme za tovrstno poslovanje se bodo upoštevali pri znižanju davčne osnove, pri dolgoročnih tovrstnih investicijskih vlaganjih pa bodo lahko pri tem upoštevali pospešeno amortizacijsko stopnjo, tako da se bo nova oprema razmeroma hitro amortizirala. V tem primeru bodo lahko uveljavljali tudi 40-odstotno davčno olajšavo za investicijska vlaganja. Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo Furs za nadgradnjo svojega informacijskega sistema moral plačati okoli dva milijona evrov, med drugim pa bo na spletni strani zagotovil brezplačno aplikacijo za potrjevanje računov. Ta bo uporabna predvsem za male uporabnike, ki izdajajo le manjše število računov. Zmanjšati druga davčna bremena Nasprotno trdijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer podpirajo uvedbo sodobne različice davčnih programskih blagajn, kot jo predlaga vlada. Hkrati zahtevajo, naj vlada ob uvedbi davčnih blagajn poskrbi za zmanjšanje nekaterih davčnih bremen, saj se bo v proračun steklo več denarja kot doslej. Na GZS vidijo pomen davčnih blagajn v povezavi z razbremenjevanjem gospodarstva in tudi z nevtralizacijo učinkov stroškov uvajanja davčnih blagajn za gospodarstvo. Po njihovem mnenju bi bilo subvencioniranje ali kakršnokoli drugačno prev- Kazni bodo visoke Za davčne zavezance so v primeru kršitev predvidene globe v treh skupinah glede na težo prekrška. V prvi skupini so davčni prekrški, kjer globa za pravne osebe lahko doseže od dva tisoč do 75 tisoč evrov, za samostojne podjetnike, posameznike in odgovorne osebe v podjetjih pa od 800 do 25 tisoč evrov. Za hujše davčne prekrške so za pravne osebe predvidene globe od štiri tisoč do 125 tisoč evrov, za samostojne podjetnike, posameznike in odgovorne osebe pa od 1.200 do 50 tisoč evrov. Za še posebej hude prekrške je za pravne osebe predvidena globa do 150 tisoč evrov, za samostojne podjetnike in posameznike do 75 tisoč evrov in za odgovorne osebe do 20 tisoč evrov. Hranite račun, drugače boste plačali Zakon predvideva, da bo moral kupec blaga oziroma uporabnik storitve račun hraniti, vse dokler ne bo zapustil lokala oziroma do poteka garancijske dobe, na zahtevo davčnega inšpektorja pa ga bo moral tudi predložiti. Prekrški bodo kaznovani z globo v razponu od 40 do 400 evrov. V medijih so se pojavljale ocene obrtne zbornice, da naj bi letni stroški nakupa davčne blagajne dosegli od 1.500 do 1.800 evrov. Na naše vprašanje, kako so prišli do te številke, so nam odgovorili, da bodo podjetja, ki še nimajo elektronskih blagajn, ob uvedbi davčnega potrjevanja računov morala plačati od 550 do 1.800 evrov. Nakup ustrezne naprave bo podjetja po njihovih ocenah stal med 300 in tisoč evri, nova vzpostavitev elektronske povezave pa med 20 in 50 evri. Letno plačilo digitalnega potrdila za posamezno napravo stane okoli 20 evrov, vzdrževanje programa in sistema pa med 200 in 300 evri na leto. Po njihovem mnenju marsikatero podjetje ne bo preneslo še enega finančnega bremena. Namesto uvedbe davčnih blagajn predlagajo znižanje davčnih stopenj, uvedbo davčnih spodbud v obliki olajšave »vsak račun šteje« in dvig davčne morale. Hkrati poudarjajo, da davčne blagajne v drugih državah niso prinesle pravih učinkov, ampak so le dodatno obremenile gospodarstvo. Davčne blagajne so oglasna priloga časnika Finance Urednik priloge: Vasilij Krivec, FinBizMedia E-pošta: vkrivec@fbm.si Prelom: Finance Trženje: Boris Savič Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: boris.savic@finance.si Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@ finance.si Lektoriranje: Finance SHUTTERSTOCK Vlada je prejšnji teden pripravila predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, ki opredeljuje poslovanje prek davčnih blagajn; kdaj bo zakon sprejet in kakšne bodo njegove spremembe, še ni jasno Gospodarska zbornica za, obrtna pa proti ""Stališči obrtne in gospodarske zbornice do uvedbe davčnih blagajni nista enotni, saj je prva proti njihovi uvedbi, druga pa uvedbo pozdravlja. Obe pa vlado pozivata, naj zmanjša druge dajatve, dodatnih prihodkov pa ne namenja dodatni porabi. zemanje stroškov, povezanih z uvedbo davčnih blagajn, edino korektno. Podjetja z dvojnim stroškom Spomnili so, da se je država najprej upirala davčnim blagajnam in je predlanskim uvedla programe, ki naj bi preprečevali goljufije. Tako bodo imela podjetja zdaj dvojni strošek. Na GZS menijo, da je ravnanje vlade do gospodarstva, ob sicer upravičeni uvedbi davčnih blagajn, nekorektno. To utemeljujejo s časovnim načrtom predvidenega davčnega prestrukturiranja, ki tudi v tem primeru najprej predvideva ukrepe brez razbremenitev. Podobno se je po pojasnilih GZS zgodilo pri obremenitvi dela s prispevki. Upravičeno so se dvignila bremena de- lovnim razmerjem, ki niso redna, o obljubljeni razbremenitvi rednih delovnih razmerij pa ni ne duha ne sluha. Tako vlado sprašujejo, ali bo tako pri davčnih blagajnah, če bo kaznovala davčne goljufe in razbremenila poštene gospodarstvenike, ali pa bo spet le zbirala denar za še večjo javno porabo. Kazni naj bodo kršitvi primerne Država se je v prvem koraku spet zavzela predvsem za iskanje novih proračunskih virov, kot so davčne blagajne, nepremičninski davek in drugi ukrepi. Hkrati še ne zmanjšuje tistih dajatev, zaradi katerih je naše poslovno okolje zelo neprijazno. Cilj uvedbe davčnih blagajn po mnenju GZS ne sme biti nadlegovanje podjetnikov za vsako malenkost, temveč je represijo nujno izvajati po zdravi pameti. Pozdravljajo visoke kazni, hkrati pa so proti nerazumno visokemu kaznovanju blažjih kršitev. Davčna blagajna – strošek ali priložnost? Uvajanje davčnih blagajn je z izbiro ustreznega pro grama lahko priložnost za spremembe in nadgra dnjo ali optimizacijo po slovanja. Si predstavljate, da lahko v vsakem trenut ku preverite svoje aktual no poslovanje, zaloge ali spletna naročila? Z upora bo blagajne HubTie in po vezane spletne pisarne je vse to mogoče vsak hip. Zelo pomemben vidik pri odločitvi za nakup blagajne je možnost nadgradnje za celostno in preprosto vodenje posla. Zato so se v podjetju HubTie odločili razviti mobilno blagajno, povezano z naprednim sistemom ERP, ki se v celotnem procesu ras- ti podjetja prilagaja vašim potrebam. Minimalni mesečni stroški Če se odločite za spletno prodajalno, vam omogoča tudi osveževanje zaloge v vaši spletni trgovini. Mesečni stroški uporabe blagajne HubTie POS so minimalni; poleg akcijske cene 14,90 evra na mesec bralcem Financ ponujajo tudi dva meseca brezplačne uporabe blagajne – ob aktivaciji njihovim svetovalcem le sporočite kodo FINANCE. Preprost in jasen pregled zalog Blagajna HubTie POS minimizira tudi priključitvene stroške, saj za priključitev dejansko ne potrebujete drage strojne opreme. Lastnikom telefona ali tabličnega računalnika z operacijskim sistemom Android bo zadostoval le nakup mobilnega termičnega tiskalnika za izpis računa, ki vam ga do konca meseca ponujajo le za 129,90 evra. Ena izmed pomembnih prednosti, poleg povezave s sistemom ERP, je tudi preprost in jasen pregled zalog, ki so na voljo, v realnem času, tako da boste lahko vselej vedeli, koliko posameznih izdelkov še imate na voljo. Rešitev je plod slovenskega znanja Z začetkom uporabe blagajne postanete član ene izmed najnaprednejših rešitev za poslovanje podjetja, ki je v celoti razvita v Sloveniji. OGLASNA PRILOGA Simon Škvor in Staša Mesec, sobodajalca z Robidišča: Davčne blagajne Internetne povezave nimamo, podatkovni mobilni prenos podatkov pa je zelo slab oziroma ga v hiši sploh ni, saj gre za staro hišo z 80-centimetrskimi zidovi. Kako bomo prešli na sistem davčnih blagajn, še ne veva. Sreda, 13. maja 2015, št. 91 www.finance.si Sreda, 13. maja 2015, št. 91 www.finance.si Davčne blagajne naj bi bile obvezne 2. januarja prihodnje leto Od novega zakona, ki ga mora sprejeti še Državni zbor Republike Slovenije, vlada pričakuje tudi nekatere druge posredne učinke. Na ministrstvu za finance poudarjajo predvsem razbremenitev inšpektorjev, ki bodo lahko opravljali druge nadzore. Prehodno obdobje tudi za poštarje Če podatkovne povezave na določeni lokaciji ne bo – ministrstvo za finance poudar- Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo Furs za nadgradnjo svojega informa cijskega sistema moral plačati okoli dva milijona evrov. ja nepokritosti s signalom ali izpad Fursovega sistema –, bodo podjetja račune lahko izdala iz vezane knjige računov, a jih bodo morala v dveh delovnih dneh naknadno potrditi. Predvidenih ni nobenih izjem – račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki morajo po zakonu o davku na dodano vrednost izdajati račune. Sistem bo za tiste, ki ga bodo želeli preizkusiti oziroma predhodno vanj vstopiti, deloval od 1. decembra letos. V prehodnem obdobju, to se bo končalo konec leta 2017, bodo lahko zavezanci račune izdajali prek vezane knjige računov, a jih bodo morali v desetih dneh potrditi na Fursu. V tem času se bodo lahko vsa podjetja prilagodila novemu sistemu, pri čemer ministrstvo za finance posebej omenja velika podjetja, predvsem Pošto Slovenije. Ta ima na terenu veliko zaposlenih, zato bo morala vsakega izmed njih ustrezno opremiti. DAVČNA BLAGAJNA je modularna programska rešitev, namenjena učinkovitemu obvladovanju poslovanja za gostinstvo, trgovino, prodajo unikatnih izdelkov, turistične kmetije ali storitve. Omogoča centralno vodenje celotne dejavnosti v podjetju ali skupini. Podpira vse funkcije v poslovanju gostinskega poslovanja (nabava; »normativi«; blagovno, materialno in skladiščno poslovanje; prodaja). © MAOP d.o.o. Ljubljana, Litijska cesta 64 Ljubljana Prodaja: 01-5475-100, 051-335-245 info@maop.si THINKSTOCK Po zadnjem vladnem predlogu zako na o davčnem potrjevanju računov bo sistem davčnih blagajn začel delo vati 2. januarja prihodnje leto. Davč ni zavezanci bodo tako prek davčnih blagajn morali potrjevati račune pri plačevanju blaga in storitev z goto vino, država pa pričakuje, da bodo s tem v proračun pridobili od 50 do sto milijonov evrov na leto. Davčne blagajne MAOP POS V skladu z akcijskim na črtom za uvedbo davčnih blagajn v Republiki Slo veniji bodo uvedene dav čne blagajne v obliki po stopka potrjevanja raču na pri Finančni upravi RS v postopku izdaje računa pri gotovinskem poslo vanju. Od 1. januarja 2016 bo za vse male in velike družbe obvezna uporaba davčnih blagajn. Zato so v podjetju MAOP pripra vili posebno ponudbo, ki je nikakor ne smete spre gledati. Davčna blagajna MAOP POS je pripravljena za povezavo s centralnim informacijskim sistemom Fursa. Zave- Na predlog zakona o davč nem potrjevanju računov sta se že odzvali obrtna in gospodarska zbornica. Zad nja uvedbo davčnih bla gajn podpira, vendar zahte va zmanjšanje davčnih bre men, obrtna zbornica pa opozarja na dodatne stroške za podjetja in meni, da učin kov na zmanjšanje sive eko nomije in dela na črno ne bo. zanci bodo morali zagotoviti le internetno povezavo, za vse drugo bodo poskrbeli v podjetju MAOP. Ponujajo širok izbor programske in strojne opreme za trgovinsko, gostinsko in hotelirsko dejavnost. Prednosti njihove programske opreme so: ""vse na enem mestu, ""preprosta uporaba, ""odlične uporabniške izkušnje, "" enostavnost, ""cenovno ugodno, ""poskrbijo tudi za svetovanje pri poslovanju, ""analitika. Kot pravijo v podjetju MAOP, je zdaj pravi čas, da povežete celotno poslovanje, kot ste si vedno želeli. Vlada predvideva, da stroški za vzpostavitev novega sistema za podjetja ne bodo višji od 300 evrov. Stroški nadgradnje opreme za tovrstno poslovanje se bodo upoštevali pri znižanju davčne osnove. Vlada od omenjenega ukrepa pričakuje večje davčne prilive oziroma želi zajeziti sivo ekonomijo pri plačevanju z gotovino. Ker bodo morali z računom zavezanci Fursu sporočiti tudi davčno številko osebe, ki bo račun izdala, bi lahko država bolje nadzorovala tudi zaposlovanje na črno. Furs za nadgradnjo okoli dva milijona evrov Vlada predvideva, da stroški za vzpostavitev novega sistema za podjetja ne bodo višji od 300 evrov. Višina stroškov bo odvisna od opreme, ki jo podjetje že uporablja, in pogodb za njeno nadgradnjo. Stroški nadgradnje opreme za tovrstno poslovanje se bodo upoštevali pri znižanju davčne osnove, pri dolgoročnih tovrstnih investicijskih vlaganjih pa bodo lahko pri tem upoštevali pospešeno amortizacijsko stopnjo, tako da se bo nova oprema razmeroma hitro amortizirala. V tem primeru bodo lahko uveljavljali tudi 40-odstotno davčno olajšavo za investicijska vlaganja. Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo Furs za nadgradnjo svojega informacijskega sistema moral plačati okoli dva milijona evrov, med drugim pa bo na spletni strani zagotovil brezplačno aplikacijo za potrjevanje računov. Ta bo uporabna predvsem za male uporabnike, ki izdajajo le manjše število računov. Zmanjšati druga davčna bremena Nasprotno trdijo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer podpirajo uvedbo sodobne različice davčnih programskih blagajn, kot jo predlaga vlada. Hkrati zahtevajo, naj vlada ob uvedbi davčnih blagajn poskrbi za zmanjšanje nekaterih davčnih bremen, saj se bo v proračun steklo več denarja kot doslej. Na GZS vidijo pomen davčnih blagajn v povezavi z razbremenjevanjem gospodarstva in tudi z nevtralizacijo učinkov stroškov uvajanja davčnih blagajn za gospodarstvo. Po njihovem mnenju bi bilo subvencioniranje ali kakršnokoli drugačno prev- Kazni bodo visoke Za davčne zavezance so v primeru kršitev predvidene globe v treh skupinah glede na težo prekrška. V prvi skupini so davčni prekrški, kjer globa za pravne osebe lahko doseže od dva tisoč do 75 tisoč evrov, za samostojne podjetnike, posameznike in odgovorne osebe v podjetjih pa od 800 do 25 tisoč evrov. Za hujše davčne prekrške so za pravne osebe predvidene globe od štiri tisoč do 125 tisoč evrov, za samostojne podjetnike, posameznike in odgovorne osebe pa od 1.200 do 50 tisoč evrov. Za še posebej hude prekrške je za pravne osebe predvidena globa do 150 tisoč evrov, za samostojne podjetnike in posameznike do 75 tisoč evrov in za odgovorne osebe do 20 tisoč evrov. Hranite račun, drugače boste plačali Zakon predvideva, da bo moral kupec blaga oziroma uporabnik storitve račun hraniti, vse dokler ne bo zapustil lokala oziroma do poteka garancijske dobe, na zahtevo davčnega inšpektorja pa ga bo moral tudi predložiti. Prekrški bodo kaznovani z globo v razponu od 40 do 400 evrov. V medijih so se pojavljale ocene obrtne zbornice, da naj bi letni stroški nakupa davčne blagajne dosegli od 1.500 do 1.800 evrov. Na naše vprašanje, kako so prišli do te številke, so nam odgovorili, da bodo podjetja, ki še nimajo elektronskih blagajn, ob uvedbi davčnega potrjevanja računov morala plačati od 550 do 1.800 evrov. Nakup ustrezne naprave bo podjetja po njihovih ocenah stal med 300 in tisoč evri, nova vzpostavitev elektronske povezave pa med 20 in 50 evri. Letno plačilo digitalnega potrdila za posamezno napravo stane okoli 20 evrov, vzdrževanje programa in sistema pa med 200 in 300 evri na leto. Po njihovem mnenju marsikatero podjetje ne bo preneslo še enega finančnega bremena. Namesto uvedbe davčnih blagajn predlagajo znižanje davčnih stopenj, uvedbo davčnih spodbud v obliki olajšave »vsak račun šteje« in dvig davčne morale. Hkrati poudarjajo, da davčne blagajne v drugih državah niso prinesle pravih učinkov, ampak so le dodatno obremenile gospodarstvo. Davčne blagajne so oglasna priloga časnika Finance Urednik priloge: Vasilij Krivec, FinBizMedia E-pošta: vkrivec@fbm.si Prelom: Finance Trženje: Boris Savič Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: boris.savic@finance.si Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@ finance.si Lektoriranje: Finance SHUTTERSTOCK Vlada je prejšnji teden pripravila predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, ki opredeljuje poslovanje prek davčnih blagajn; kdaj bo zakon sprejet in kakšne bodo njegove spremembe, še ni jasno Gospodarska zbornica za, obrtna pa proti ""Stališči obrtne in gospodarske zbornice do uvedbe davčnih blagajni nista enotni, saj je prva proti njihovi uvedbi, druga pa uvedbo pozdravlja. Obe pa vlado pozivata, naj zmanjša druge dajatve, dodatnih prihodkov pa ne namenja dodatni porabi. zemanje stroškov, povezanih z uvedbo davčnih blagajn, edino korektno. Podjetja z dvojnim stroškom Spomnili so, da se je država najprej upirala davčnim blagajnam in je predlanskim uvedla programe, ki naj bi preprečevali goljufije. Tako bodo imela podjetja zdaj dvojni strošek. Na GZS menijo, da je ravnanje vlade do gospodarstva, ob sicer upravičeni uvedbi davčnih blagajn, nekorektno. To utemeljujejo s časovnim načrtom predvidenega davčnega prestrukturiranja, ki tudi v tem primeru najprej predvideva ukrepe brez razbremenitev. Podobno se je po pojasnilih GZS zgodilo pri obremenitvi dela s prispevki. Upravičeno so se dvignila bremena de- lovnim razmerjem, ki niso redna, o obljubljeni razbremenitvi rednih delovnih razmerij pa ni ne duha ne sluha. Tako vlado sprašujejo, ali bo tako pri davčnih blagajnah, če bo kaznovala davčne goljufe in razbremenila poštene gospodarstvenike, ali pa bo spet le zbirala denar za še večjo javno porabo. Kazni naj bodo kršitvi primerne Država se je v prvem koraku spet zavzela predvsem za iskanje novih proračunskih virov, kot so davčne blagajne, nepremičninski davek in drugi ukrepi. Hkrati še ne zmanjšuje tistih dajatev, zaradi katerih je naše poslovno okolje zelo neprijazno. Cilj uvedbe davčnih blagajn po mnenju GZS ne sme biti nadlegovanje podjetnikov za vsako malenkost, temveč je represijo nujno izvajati po zdravi pameti. Pozdravljajo visoke kazni, hkrati pa so proti nerazumno visokemu kaznovanju blažjih kršitev. Davčna blagajna – strošek ali priložnost? Uvajanje davčnih blagajn je z izbiro ustreznega pro grama lahko priložnost za spremembe in nadgra dnjo ali optimizacijo po slovanja. Si predstavljate, da lahko v vsakem trenut ku preverite svoje aktual no poslovanje, zaloge ali spletna naročila? Z upora bo blagajne HubTie in po vezane spletne pisarne je vse to mogoče vsak hip. Zelo pomemben vidik pri odločitvi za nakup blagajne je možnost nadgradnje za celostno in preprosto vodenje posla. Zato so se v podjetju HubTie odločili razviti mobilno blagajno, povezano z naprednim sistemom ERP, ki se v celotnem procesu ras- ti podjetja prilagaja vašim potrebam. Minimalni mesečni stroški Če se odločite za spletno prodajalno, vam omogoča tudi osveževanje zaloge v vaši spletni trgovini. Mesečni stroški uporabe blagajne HubTie POS so minimalni; poleg akcijske cene 14,90 evra na mesec bralcem Financ ponujajo tudi dva meseca brezplačne uporabe blagajne – ob aktivaciji njihovim svetovalcem le sporočite kodo FINANCE. Preprost in jasen pregled zalog Blagajna HubTie POS minimizira tudi priključitvene stroške, saj za priključitev dejansko ne potrebujete drage strojne opreme. Lastnikom telefona ali tabličnega računalnika z operacijskim sistemom Android bo zadostoval le nakup mobilnega termičnega tiskalnika za izpis računa, ki vam ga do konca meseca ponujajo le za 129,90 evra. Ena izmed pomembnih prednosti, poleg povezave s sistemom ERP, je tudi preprost in jasen pregled zalog, ki so na voljo, v realnem času, tako da boste lahko vselej vedeli, koliko posameznih izdelkov še imate na voljo. Rešitev je plod slovenskega znanja Z začetkom uporabe blagajne postanete član ene izmed najnaprednejših rešitev za poslovanje podjetja, ki je v celoti razvita v Sloveniji. 30 OGLASNA PRILOGA www.finance.si Sreda, 13. maja 2015, št. 91 DAVČNE BLAGAJNE 31 www.finance.si Sreda, 13. maja 2015, št. 91 Novi val modernizacije poslovanja Storitev Si.blagajna Uvedba davčnih blagajn bo imela daljnosežne posledice za poslovanje Slovenija pri uvedbi davčnih blagajn ne odkriva tople vode. Pravzaprav povzema hrvaški model, zato je pričakovati, da bo tudi tehnična rešitev sistema zelo podobna. Podatki o računih se bodo pošiljali v formatih XML, rešitev pa bo za sprejem podatkov o računih in pošiljanje verifikacijskih kod uporabljala tako imenovane spletne storitve (web sevices). Verifikacijske kode bodo vidne na izdanih računih, tako da bodo lahko prejemniki račune preverili na Finančni upravi RS (Furs). Objavo pravilnika in tehničnih specifikacij na Fursu načrtujejo avgusta letos, programsko opremo za izdajanje računov na testnem sistemu Fursa pa naj bi začeli preizkušati predvidoma decembra. Zamenjava na trgu Davčne blagajne prinašajo prevetritev ponudbe in uporabe programske opreme. »Najbolj bo udarilo po tistih, ki uporabljajo programsko opremo od kolegov. Ti bodo imeli hude tehnološke težave,« je povedal Andrej Žohar iz podjetja RCL Group. Veliko podjetnikov je moralo programsko opremo sicer zamenjati že ob spremembi DDV. »Kar zadeva ponudnike, imamo tisti, ki smo že navzoči v jadranski regiji, pomembno prednost. Slovenija bo namreč sledila hrvaškemu modelu. Težave bodo morebiti imeli tisti ponudniki, ki so do zdaj delali samo v Sloveniji, in tisti, ki ne uporabljajo sodobnih spletnih tehnologij,« je pojasnil Žohar. Problematični so predvsem programi manjših ponudnikov, ki ne morejo slediti pogostim zakonskim spremembam in čedalje večji zahtevnosti poslovanja. Kako zahteven bo prehod Pričakuje se, da bodo uporabniki, ki plačujejo vzdrževanje, sicer nadgradnjo za fiskalizacijo prejeli v okviru vzdrževalne pogodbe. Njihov strošek bo predvsem internetni dostop, bodisi fiksna linija bodisi mobilni prenos podatkov. Zagotovo pa ne bo malo poslovnih subjektov, ki bodo morali svojo informacijsko podporo pri izdaji računov prenoviti. Gre predvsem za uporabnike zastarelih programov, ki nimajo vzdrževalnih pogodb, pri čemer bo njim nekoliko lažje že zato, ker določeno programsko rešitev sploh uporabljajo. Največ bodo vložili podjetja in zasebniki, ki so do zdaj delali na paragonskih blokih oziroma z vezano Celostna rešitev za podjetja ob uvedbi davčnih blagajn knjigo računov. »Težava pri takšnih poslovnih subjektih je predvsem v tem, da vidijo fiskalizacijo kot strošek, ne pa tudi kot priložnost za posodobitev poslovanja in uvedbo novih metod pridobivanja kupcev,« je povedal Žohar. Večina rešitev bo v oblaku Večina novih rešitev za prodajna mesta bo oblačnih, v povezavi z mobilnimi aplikacijami, kar pomeni, da bodo uporabniki do blagajniškega sistema dostopali prek tablice ali pametnega telefona. Glede na to, da je po navedbah Telekoma Slovenije pokritost s signalom GSM/G2 v Sloveniji 99,73-odstotna, bo uporaba mobilnega internetnega dostopa tudi najbolj preprosta rešitev. »Vsak že ima naročniško razmerje pri operaterju, ogromno nas uporablja pametne telefone. Davčna blagajna z vsemi funkcijami in nadgradnjami bo stala toliko kot ena taka naročnina,« je pragmatičen Ambrož Jarc iz podjetja Datalab. Pričakuje tudi, da bodo operaterji v konkurenčnem boju ponudili subvencionirano ponudbo tablic oziroma pametnih telefonov, tiskalnikov in podatkovnih paketov. Manjši poslovni subjekti, ki na primer poslujejo le konec tedna, bodo lahko uporabljali stare naprave, pri čemer Jarc svetuje, da izklopijo dohodne klice. Subjekti z več prometa in dnevno izdajo gotovinskih računov pa bodo morali uporabljati ločene naprave. Potrebne bodo tudi organizacijske spremembe Na Fursu napovedujejo, da bo maksimalni čas obdelave podatkov o računu od vstopa v informacijski sistem Fursa do izstopa iz sistema dve sekundi, v praksi naj bi bil še krajši. K temu je treba prišteti še čas za pot sporočila od zavezanca do informacijskega sistema Fursa in nazaj, ki je odvisen od pasovne širine povezave, pri čemer bo predvidena velikost sporočila okoli pet kilobajtov. Čeprav bo večina fiskalizacije potekala po širokopasovnih omrežjih, se lahko pričakuje, da se bo izdaja gotovinskega računa podaljšala krepko čez dve sekundi. »Že komunikacija v dveh sekundah je težava. V pivnicah, na koncertih bodo pivo prej natočili, kot dobili potrjen račun. Treba bo imeti precej več blagajn in več osebja, da boš lovil vrhunce. Na Hrvaškem se ti na primer lahko zgodi, da dobiš račun šele, ko si že pojedel sladoled,« Ker nova zakonodaja o davčnih blagajnah predvideva ustrezen blagajniški program in povezljivost prek mobilnega ali fiksnega interneta, je Si.mobil za podjetja že pripravil celostno rešitev Si.blagajna. Si.blagajna – za takojšen in ugoden prehod na novo obliko izdajanja računov Si.blagajna omogoča izdajanje računov za gotovinsko in kartično poslovanje prek POS-terminala. Je storitev, prijazna do uporabnika in na voljo za takojšno uporabo. In kar je najpomembneje, uporaba Si.blagajne od podjetja ne zahteva visokih začetnih stroškov, saj lahko storitev plačujete v obliki mesečnega najema. Prek Si.blagajne boste lahko izdajali račune, skladne z novimi zahtevami, naredili povzetek dnevnega poslovanja, imeli pregled nad zalogami, pripravljali poročila za računovodstvo, nastavljali merske enote za hiter izračun cen, se preprosto povezali z bazo PIRS za lažji vnos podatkov pravne osebe (kupec/dobavitelj) in dostopali do podatkov o prodaji z analizo prometa prek oddaljene povezave oziroma kar prek svojega mobilnega telefona ali tablice. Če delo opravljate sezonsko, vam ponujamo možnost, da uporabo Si.blagajne začasno zamrznete. Ambrož Jarc, Datalab: V pivnicah, na koncertih bodo pivo prej natočili, kot dobili potrjen račun. Treba bo imeti precej več blagajn in več osebja, da boš lovil vrhunce. Si.blagajna – za vse pravne osebe, ne glede na panogo ali velikost poslovanja Si.blagajna je namenjena vsem pravnim osebam, ne glede na panogo ali obseg poslovanja. Storitev je primerna tako za male podjetnike, ki pri izdaji računov uporabljajo paragonske bloke ali starejše registrirne blagajne (gostinski lokali, manjše trgovine, frizerski in kozmetični saloni, zlatarji, pekarne ...) kot tudi za podjetnike na terenu, ki zaradi narave svojega dela potrebujejo prenosen blagajniški sistem (dimnikarji, taksisti, serviserji, prodajalci pri stojnicah ...). Uporabljajo pa jo lahko tudi zahtevnejši uporabniki (na primer zobozdravniki, notarji in odvetniki), ki iščejo ugodno rešitev za prehod na nov način poslovanja. Si.blagajna – brez strahu pred izgubo podatkov Si.blagajna je storitev, ki: – deluje v računalniškem oblaku, zato se vsi podatki samodejno arhivirajo. Tako vam ni treba skrbeti, če napravo izgubite, vam jo ukradejo ali če se vam podatki izbrišejo; – se redno samodejno posodablja. Odveč so vsakršne misli o tem, kdaj boste morali računalniški program nadgraditi glede na novejše različice ali glede na morebitne nove zakonske spremembe. Za vse poskrbimo v Si.mobilu; – deluje tudi ob izpadu internetne povezave. Si.blagajna – izberete le tisto, kar potrebujete Storitev Si.blagajna je zasnovana modularno. Tako si lahko izberete tisto možnost, ki najbolj ustreza vaši dejavnosti in obsegu posla, ter se tako izognete nepotrebnim stroškom. Seveda so vam pri tem vedno na voljo Si.mobilovi svetovalci za nasvet in pomoč. • Možnost 1 – najem programa Si.blagajna: do 1. oktobra 2015 brezplačno, nato po promocijski ceni 14,99 evra na mesec. Cene so brez DDV. • Možnost 2 – zakup hitrega interneta v najsodobnejšem Si.mobilovem omrežju 4G/LTE Andrej Žohar, RCL Group: Kdor bo zmogel toliko poguma in volje, da se bo moderniziral in izobrazil, si bo uredil še e-pošto in bo tako tudi poslovno bolj dosegljiv za kupca. je pojasnil Jarc. Poleg tehnične rešitve, na primer usmerjevalnikov 3G, s katerimi bo mogoče pokriti slabše mobilne signale in s tem pospešiti delovanje v prostorih s povezavo 2G, bodo podjetja predvsem prisiljena v organizacijske spremembe. Ne samo zaradi počasnejšega dela, ampak tudi zato, ker bo prijava zaposlenih na blagajno bolj nadzorovana – potekala bo z digitalnim certifikatom. Velik strošek bodo tudi izobraževanja Oba sogovornika se strinjata, da bo glavno vlogo imelo izobraževanje uporabnikov. »Največji izziv bo izobraziti ljudi, da bodo to znali uporabljati, da jih ne bo strah in da bodo vedeli, za kaj gre, ko se bodo zgodile težave,« je poudaril Jarc. Izobraževanja bodo ob tem še celo najvišji strošek, predvsem za večje sisteme, kot je Pošta Slovenije, ter druga podjetja, ki na terenu poslujejo tudi gotovinsko. »Kdor bo zmogel toliko poguma in volje, da se bo moderniziral in izobrazil, si bo uredil še e-pošto in bo tako tudi poslovno bolj dosegljiv za kupca. Branjevka bi lahko zjutraj stalnim strankam poslala, kaj ima, objavila sliko na Facebooku. Kupci namreč menjavajo navade in treba se jim je tudi znati prilagoditi,« je še povedal Žohar. Modernizacija, ki jo omogoča prehod na davčne blagajne, bo tako v drugi fazi spodbudila uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih orodij in metod pri prodaji, vključno z razširitvijo elektronskega poslovanja. Učinek bo tako precej večji kot 150 milijonov evrov in tudi ne samo za državo, ampak predvsem za poslovne subjekte. Za sive lise še nobenih rešitev; podjetnika z Robidišča ne vesta, kako bosta vpeljala davčno blagajno Slovenija ni povsem pokrita z dostopom do interneta ali mobilnega prenosa podatkov. Toda tudi na teh območjih – pravimo jim sive lise – posluje kar nekaj podjetij, društev in zasebnikov. Večinoma gre za gostinske in sorodne dejavnosti. Odgovorne ustanove ne vedo, kako bodo lahko takšni podjetniki dokazali, da ne morejo dostopati do internetnega omrežja, še manj pa imajo odgovore na to, kako bodo lahko po novem poslovali. Zakon še ni sprejet, do pravilnikov je še precej dlje. Zelo verjetno bodo ti subjekti, vsaj do leta 2017, ko poteče prehodno obdobje, poslovali prek knjig vezanih računov. Mrk na skrajnem zahodu Robidišče je najzahodnejša vas v Sloveniji. Leži 17 kilometrov zahodno od Kobarida oziroma osem kilometrov od priljubljenega kampa Podbela pri reki Nadiži. V njej živi manj kot deset prebivalcev, zato ni čudno, da se v tej vasi kljub telefonski povezavi ni mogoče priklo- piti na internet, prenos podatkov po mobilnih omrežjih pa je izjemno slab. Zanimanja za vzpostavitev povezav nima nobeno slovensko telekomunikacijsko podjetje. Se pač ne splača. Zakonca Staša Mesec in Simon Škvor v dveh obnovljenih hišah že sedem let oddajata çsobe. Ne gre za samostojno dejavnost, ampak za dodatne prihodke v družinski proračun. Lani so izdali 35 računov, zaslužek pa še ne omogoča, da bi se eden od njiju zaposlil, čeprav je to njuna želja v bližnji prihodnosti. ""»Internetne povezave nimamo, podatkovni mobilni prenos podatkov pa je zelo slab oziroma ga v hiši sploh ni, saj gre za staro hišo z 80-centimetrskimi zidovi. Kako bomo prešli na sistem davčnih blagajn, še ne veva,« pravita Simon Škvor in Staša Mesec, sobodajalca z Robidišča. »Internetne povezave nimamo, podatkovni mobilni prenos podatkov pa je zelo slab oziroma ga v hiši sploh ni, saj je to stara hiša z 80-centimetrskimi zidovi,« pravi Staša Mesec in dodaja, da so na streho ene od hiš, kjer bivajo gostje, pred leti namestili ojačevalno anteno za modem, prek katerega poteka mobilni prenos podatkov, a je ta še vedno počasen. Na vprašanje, kako bodo jeseni izdajali račune prek elektronske blagajne, Meščeva še ne ve odgovora. Ne zdi se ji prav, da bodo morali sami vlo- žiti v dodatno opremo za prenos podatkov le zato, da bodo lahko zadostili zakonskim zavezam. Ker nimajo veliko računov, bodo zelo verjetno uporabili katero izmed mobilnih aplikacij, še prej pa bodo preverili, ali bodo morebiti lahko poslovali brez davčne blagajne. AKOS še brez odgovorov Podobnih primerov v Sloveniji je še več, nič pa ni znanega, kako bodo lahko poslovali ti poslovni subjekti na območjih, kjer ni internetne povezave. Na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), ki naj bi preverjala območje, kjer ni internetnih povezav, smo naslovili kar nekaj vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, kdo bo moral dokazati, da na neki lokaciji ni nobenih povezav – ali bo to preverjal AKOS, ali bo to zanj opravljal zunanji izvajalec, ali bo to moral preverjati poslovni subjekt, ki na tem območju opravlja dejavnost, za katero bo potrebna davčna blagajna. Prav tako smo želeli izvedeti, kakšni bodo stroški teh postopkov in koliko takšnih prijav oziroma postopkov na agenciji pričakujejo ter kako dolgo bo trajalo reševanje posameznega primera. Z AKOS so nam sporočili, da osnutek zakona predvideva prehodno obdobje do 31. decembra 2017, v katerem lahko vsi zavezanci, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, izbirajo med uporabo elektronske naprave za izdajo računov in uporabo vezane knjige računov. Agencija predvideva, da bodo v tem prehodnem obdobju oblikovani tudi ustrezni postopki oziroma sprejeti ustrezni podzakonski akti. Mesečna naročnina Vključen prenos podatkov Mobilni internet 300MEGA – 50 % 4,91 EUR 2,45 EUR 300 MB Mobilni internet 1GIGA – 25 % 7,37 EUR 5,53 EUR 1 GB Mobilni internet 3GIGA – 25 % 9,83 EUR 7,73 EUR 3 GB Cene so brez DDV. Vsi naročniki na storitev Si.blagajna lahko izberejo pakete Mobilni internet po ugodnejši ceni: • Možnost 3 – obročni nakup naprave (tablica, pametni telefon) in nakup prenosnih ali stacionarnih tiskalnikov za tiskanje računov • Možnost 1 + 2 + 3 – celostni najem rešitve Si.blagajna (program + internet + naprava) Primer 1: Delo opravljate na terenu Potrebujete: • program Si.blagajna, • prenosni brezžični tiskalnik. Akcijska ponudba do 1. oktobra 2015: 3,60 evra x 24 mesecev Cena po 1. oktobru 2015: 18,59 evra na mesec Cene so brez DDV. Primer 2: Delo opravljate v gostinskem lokalu ali salonu Potrebujete: • program Si.blagajna, • tablični računalnik Samsung Galaxy TAB 3 7’, • USB-tiskalnik, • paket Mobilni internet 300 MB. Akcijska ponudba do 1. oktobra 2015: 9,99 evra x 24 mesecev Cena po 1. oktobru 2015: 24,99 evra na mesec Cene so brez DDV. Si.blagajna – brezplačni preizkus do 1. oktobra 2015! Da bo prehod na nov način poslovanja čim lažji, vam Si.mobil ponuja brezplačen preizkus storitve Si.blagajna v promocijskem obdobju do 1. oktobra 2015. Pri izboru najboljše rešitve za vaše podjetje vam bodo z veseljem pomagali Si.mobilovi svetovalci na telefonski številki 040 40 40 10 ali po e-naslovu poslovni.info@simobil.si. Več informacij o rešitvi Si.blagajna: http://www.simobil.si/blagajna 30 OGLASNA PRILOGA www.finance.si Sreda, 13. maja 2015, št. 91 DAVČNE BLAGAJNE 31 www.finance.si Sreda, 13. maja 2015, št. 91 Novi val modernizacije poslovanja Storitev Si.blagajna Uvedba davčnih blagajn bo imela daljnosežne posledice za poslovanje Slovenija pri uvedbi davčnih blagajn ne odkriva tople vode. Pravzaprav povzema hrvaški model, zato je pričakovati, da bo tudi tehnična rešitev sistema zelo podobna. Podatki o računih se bodo pošiljali v formatih XML, rešitev pa bo za sprejem podatkov o računih in pošiljanje verifikacijskih kod uporabljala tako imenovane spletne storitve (web sevices). Verifikacijske kode bodo vidne na izdanih računih, tako da bodo lahko prejemniki račune preverili na Finančni upravi RS (Furs). Objavo pravilnika in tehničnih specifikacij na Fursu načrtujejo avgusta letos, programsko opremo za izdajanje računov na testnem sistemu Fursa pa naj bi začeli preizkušati predvidoma decembra. Zamenjava na trgu Davčne blagajne prinašajo prevetritev ponudbe in uporabe programske opreme. »Najbolj bo udarilo po tistih, ki uporabljajo programsko opremo od kolegov. Ti bodo imeli hude tehnološke težave,« je povedal Andrej Žohar iz podjetja RCL Group. Veliko podjetnikov je moralo programsko opremo sicer zamenjati že ob spremembi DDV. »Kar zadeva ponudnike, imamo tisti, ki smo že navzoči v jadranski regiji, pomembno prednost. Slovenija bo namreč sledila hrvaškemu modelu. Težave bodo morebiti imeli tisti ponudniki, ki so do zdaj delali samo v Sloveniji, in tisti, ki ne uporabljajo sodobnih spletnih tehnologij,« je pojasnil Žohar. Problematični so predvsem programi manjših ponudnikov, ki ne morejo slediti pogostim zakonskim spremembam in čedalje večji zahtevnosti poslovanja. Kako zahteven bo prehod Pričakuje se, da bodo uporabniki, ki plačujejo vzdrževanje, sicer nadgradnjo za fiskalizacijo prejeli v okviru vzdrževalne pogodbe. Njihov strošek bo predvsem internetni dostop, bodisi fiksna linija bodisi mobilni prenos podatkov. Zagotovo pa ne bo malo poslovnih subjektov, ki bodo morali svojo informacijsko podporo pri izdaji računov prenoviti. Gre predvsem za uporabnike zastarelih programov, ki nimajo vzdrževalnih pogodb, pri čemer bo njim nekoliko lažje že zato, ker določeno programsko rešitev sploh uporabljajo. Največ bodo vložili podjetja in zasebniki, ki so do zdaj delali na paragonskih blokih oziroma z vezano Celostna rešitev za podjetja ob uvedbi davčnih blagajn knjigo računov. »Težava pri takšnih poslovnih subjektih je predvsem v tem, da vidijo fiskalizacijo kot strošek, ne pa tudi kot priložnost za posodobitev poslovanja in uvedbo novih metod pridobivanja kupcev,« je povedal Žohar. Večina rešitev bo v oblaku Večina novih rešitev za prodajna mesta bo oblačnih, v povezavi z mobilnimi aplikacijami, kar pomeni, da bodo uporabniki do blagajniškega sistema dostopali prek tablice ali pametnega telefona. Glede na to, da je po navedbah Telekoma Slovenije pokritost s signalom GSM/G2 v Sloveniji 99,73-odstotna, bo uporaba mobilnega internetnega dostopa tudi najbolj preprosta rešitev. »Vsak že ima naročniško razmerje pri operaterju, ogromno nas uporablja pametne telefone. Davčna blagajna z vsemi funkcijami in nadgradnjami bo stala toliko kot ena taka naročnina,« je pragmatičen Ambrož Jarc iz podjetja Datalab. Pričakuje tudi, da bodo operaterji v konkurenčnem boju ponudili subvencionirano ponudbo tablic oziroma pametnih telefonov, tiskalnikov in podatkovnih paketov. Manjši poslovni subjekti, ki na primer poslujejo le konec tedna, bodo lahko uporabljali stare naprave, pri čemer Jarc svetuje, da izklopijo dohodne klice. Subjekti z več prometa in dnevno izdajo gotovinskih računov pa bodo morali uporabljati ločene naprave. Potrebne bodo tudi organizacijske spremembe Na Fursu napovedujejo, da bo maksimalni čas obdelave podatkov o računu od vstopa v informacijski sistem Fursa do izstopa iz sistema dve sekundi, v praksi naj bi bil še krajši. K temu je treba prišteti še čas za pot sporočila od zavezanca do informacijskega sistema Fursa in nazaj, ki je odvisen od pasovne širine povezave, pri čemer bo predvidena velikost sporočila okoli pet kilobajtov. Čeprav bo večina fiskalizacije potekala po širokopasovnih omrežjih, se lahko pričakuje, da se bo izdaja gotovinskega računa podaljšala krepko čez dve sekundi. »Že komunikacija v dveh sekundah je težava. V pivnicah, na koncertih bodo pivo prej natočili, kot dobili potrjen račun. Treba bo imeti precej več blagajn in več osebja, da boš lovil vrhunce. Na Hrvaškem se ti na primer lahko zgodi, da dobiš račun šele, ko si že pojedel sladoled,« Ker nova zakonodaja o davčnih blagajnah predvideva ustrezen blagajniški program in povezljivost prek mobilnega ali fiksnega interneta, je Si.mobil za podjetja že pripravil celostno rešitev Si.blagajna. Si.blagajna – za takojšen in ugoden prehod na novo obliko izdajanja računov Si.blagajna omogoča izdajanje računov za gotovinsko in kartično poslovanje prek POS-terminala. Je storitev, prijazna do uporabnika in na voljo za takojšno uporabo. In kar je najpomembneje, uporaba Si.blagajne od podjetja ne zahteva visokih začetnih stroškov, saj lahko storitev plačujete v obliki mesečnega najema. Prek Si.blagajne boste lahko izdajali račune, skladne z novimi zahtevami, naredili povzetek dnevnega poslovanja, imeli pregled nad zalogami, pripravljali poročila za računovodstvo, nastavljali merske enote za hiter izračun cen, se preprosto povezali z bazo PIRS za lažji vnos podatkov pravne osebe (kupec/dobavitelj) in dostopali do podatkov o prodaji z analizo prometa prek oddaljene povezave oziroma kar prek svojega mobilnega telefona ali tablice. Če delo opravljate sezonsko, vam ponujamo možnost, da uporabo Si.blagajne začasno zamrznete. Ambrož Jarc, Datalab: V pivnicah, na koncertih bodo pivo prej natočili, kot dobili potrjen račun. Treba bo imeti precej več blagajn in več osebja, da boš lovil vrhunce. Si.blagajna – za vse pravne osebe, ne glede na panogo ali velikost poslovanja Si.blagajna je namenjena vsem pravnim osebam, ne glede na panogo ali obseg poslovanja. Storitev je primerna tako za male podjetnike, ki pri izdaji računov uporabljajo paragonske bloke ali starejše registrirne blagajne (gostinski lokali, manjše trgovine, frizerski in kozmetični saloni, zlatarji, pekarne ...) kot tudi za podjetnike na terenu, ki zaradi narave svojega dela potrebujejo prenosen blagajniški sistem (dimnikarji, taksisti, serviserji, prodajalci pri stojnicah ...). Uporabljajo pa jo lahko tudi zahtevnejši uporabniki (na primer zobozdravniki, notarji in odvetniki), ki iščejo ugodno rešitev za prehod na nov način poslovanja. Si.blagajna – brez strahu pred izgubo podatkov Si.blagajna je storitev, ki: – deluje v računalniškem oblaku, zato se vsi podatki samodejno arhivirajo. Tako vam ni treba skrbeti, če napravo izgubite, vam jo ukradejo ali če se vam podatki izbrišejo; – se redno samodejno posodablja. Odveč so vsakršne misli o tem, kdaj boste morali računalniški program nadgraditi glede na novejše različice ali glede na morebitne nove zakonske spremembe. Za vse poskrbimo v Si.mobilu; – deluje tudi ob izpadu internetne povezave. Si.blagajna – izberete le tisto, kar potrebujete Storitev Si.blagajna je zasnovana modularno. Tako si lahko izberete tisto možnost, ki najbolj ustreza vaši dejavnosti in obsegu posla, ter se tako izognete nepotrebnim stroškom. Seveda so vam pri tem vedno na voljo Si.mobilovi svetovalci za nasvet in pomoč. • Možnost 1 – najem programa Si.blagajna: do 1. oktobra 2015 brezplačno, nato po promocijski ceni 14,99 evra na mesec. Cene so brez DDV. • Možnost 2 – zakup hitrega interneta v najsodobnejšem Si.mobilovem omrežju 4G/LTE Andrej Žohar, RCL Group: Kdor bo zmogel toliko poguma in volje, da se bo moderniziral in izobrazil, si bo uredil še e-pošto in bo tako tudi poslovno bolj dosegljiv za kupca. je pojasnil Jarc. Poleg tehnične rešitve, na primer usmerjevalnikov 3G, s katerimi bo mogoče pokriti slabše mobilne signale in s tem pospešiti delovanje v prostorih s povezavo 2G, bodo podjetja predvsem prisiljena v organizacijske spremembe. Ne samo zaradi počasnejšega dela, ampak tudi zato, ker bo prijava zaposlenih na blagajno bolj nadzorovana – potekala bo z digitalnim certifikatom. Velik strošek bodo tudi izobraževanja Oba sogovornika se strinjata, da bo glavno vlogo imelo izobraževanje uporabnikov. »Največji izziv bo izobraziti ljudi, da bodo to znali uporabljati, da jih ne bo strah in da bodo vedeli, za kaj gre, ko se bodo zgodile težave,« je poudaril Jarc. Izobraževanja bodo ob tem še celo najvišji strošek, predvsem za večje sisteme, kot je Pošta Slovenije, ter druga podjetja, ki na terenu poslujejo tudi gotovinsko. »Kdor bo zmogel toliko poguma in volje, da se bo moderniziral in izobrazil, si bo uredil še e-pošto in bo tako tudi poslovno bolj dosegljiv za kupca. Branjevka bi lahko zjutraj stalnim strankam poslala, kaj ima, objavila sliko na Facebooku. Kupci namreč menjavajo navade in treba se jim je tudi znati prilagoditi,« je še povedal Žohar. Modernizacija, ki jo omogoča prehod na davčne blagajne, bo tako v drugi fazi spodbudila uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih orodij in metod pri prodaji, vključno z razširitvijo elektronskega poslovanja. Učinek bo tako precej večji kot 150 milijonov evrov in tudi ne samo za državo, ampak predvsem za poslovne subjekte. Za sive lise še nobenih rešitev; podjetnika z Robidišča ne vesta, kako bosta vpeljala davčno blagajno Slovenija ni povsem pokrita z dostopom do interneta ali mobilnega prenosa podatkov. Toda tudi na teh območjih – pravimo jim sive lise – posluje kar nekaj podjetij, društev in zasebnikov. Večinoma gre za gostinske in sorodne dejavnosti. Odgovorne ustanove ne vedo, kako bodo lahko takšni podjetniki dokazali, da ne morejo dostopati do internetnega omrežja, še manj pa imajo odgovore na to, kako bodo lahko po novem poslovali. Zakon še ni sprejet, do pravilnikov je še precej dlje. Zelo verjetno bodo ti subjekti, vsaj do leta 2017, ko poteče prehodno obdobje, poslovali prek knjig vezanih računov. Mrk na skrajnem zahodu Robidišče je najzahodnejša vas v Sloveniji. Leži 17 kilometrov zahodno od Kobarida oziroma osem kilometrov od priljubljenega kampa Podbela pri reki Nadiži. V njej živi manj kot deset prebivalcev, zato ni čudno, da se v tej vasi kljub telefonski povezavi ni mogoče priklo- piti na internet, prenos podatkov po mobilnih omrežjih pa je izjemno slab. Zanimanja za vzpostavitev povezav nima nobeno slovensko telekomunikacijsko podjetje. Se pač ne splača. Zakonca Staša Mesec in Simon Škvor v dveh obnovljenih hišah že sedem let oddajata çsobe. Ne gre za samostojno dejavnost, ampak za dodatne prihodke v družinski proračun. Lani so izdali 35 računov, zaslužek pa še ne omogoča, da bi se eden od njiju zaposlil, čeprav je to njuna želja v bližnji prihodnosti. ""»Internetne povezave nimamo, podatkovni mobilni prenos podatkov pa je zelo slab oziroma ga v hiši sploh ni, saj gre za staro hišo z 80-centimetrskimi zidovi. Kako bomo prešli na sistem davčnih blagajn, še ne veva,« pravita Simon Škvor in Staša Mesec, sobodajalca z Robidišča. »Internetne povezave nimamo, podatkovni mobilni prenos podatkov pa je zelo slab oziroma ga v hiši sploh ni, saj je to stara hiša z 80-centimetrskimi zidovi,« pravi Staša Mesec in dodaja, da so na streho ene od hiš, kjer bivajo gostje, pred leti namestili ojačevalno anteno za modem, prek katerega poteka mobilni prenos podatkov, a je ta še vedno počasen. Na vprašanje, kako bodo jeseni izdajali račune prek elektronske blagajne, Meščeva še ne ve odgovora. Ne zdi se ji prav, da bodo morali sami vlo- žiti v dodatno opremo za prenos podatkov le zato, da bodo lahko zadostili zakonskim zavezam. Ker nimajo veliko računov, bodo zelo verjetno uporabili katero izmed mobilnih aplikacij, še prej pa bodo preverili, ali bodo morebiti lahko poslovali brez davčne blagajne. AKOS še brez odgovorov Podobnih primerov v Sloveniji je še več, nič pa ni znanega, kako bodo lahko poslovali ti poslovni subjekti na območjih, kjer ni internetne povezave. Na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), ki naj bi preverjala območje, kjer ni internetnih povezav, smo naslovili kar nekaj vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, kdo bo moral dokazati, da na neki lokaciji ni nobenih povezav – ali bo to preverjal AKOS, ali bo to zanj opravljal zunanji izvajalec, ali bo to moral preverjati poslovni subjekt, ki na tem območju opravlja dejavnost, za katero bo potrebna davčna blagajna. Prav tako smo želeli izvedeti, kakšni bodo stroški teh postopkov in koliko takšnih prijav oziroma postopkov na agenciji pričakujejo ter kako dolgo bo trajalo reševanje posameznega primera. Z AKOS so nam sporočili, da osnutek zakona predvideva prehodno obdobje do 31. decembra 2017, v katerem lahko vsi zavezanci, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, izbirajo med uporabo elektronske naprave za izdajo računov in uporabo vezane knjige računov. Agencija predvideva, da bodo v tem prehodnem obdobju oblikovani tudi ustrezni postopki oziroma sprejeti ustrezni podzakonski akti. Mesečna naročnina Vključen prenos podatkov Mobilni internet 300MEGA – 50 % 4,91 EUR 2,45 EUR 300 MB Mobilni internet 1GIGA – 25 % 7,37 EUR 5,53 EUR 1 GB Mobilni internet 3GIGA – 25 % 9,83 EUR 7,73 EUR 3 GB Cene so brez DDV. Vsi naročniki na storitev Si.blagajna lahko izberejo pakete Mobilni internet po ugodnejši ceni: • Možnost 3 – obročni nakup naprave (tablica, pametni telefon) in nakup prenosnih ali stacionarnih tiskalnikov za tiskanje računov • Možnost 1 + 2 + 3 – celostni najem rešitve Si.blagajna (program + internet + naprava) Primer 1: Delo opravljate na terenu Potrebujete: • program Si.blagajna, • prenosni brezžični tiskalnik. Akcijska ponudba do 1. oktobra 2015: 3,60 evra x 24 mesecev Cena po 1. oktobru 2015: 18,59 evra na mesec Cene so brez DDV. Primer 2: Delo opravljate v gostinskem lokalu ali salonu Potrebujete: • program Si.blagajna, • tablični računalnik Samsung Galaxy TAB 3 7’, • USB-tiskalnik, • paket Mobilni internet 300 MB. Akcijska ponudba do 1. oktobra 2015: 9,99 evra x 24 mesecev Cena po 1. oktobru 2015: 24,99 evra na mesec Cene so brez DDV. Si.blagajna – brezplačni preizkus do 1. oktobra 2015! Da bo prehod na nov način poslovanja čim lažji, vam Si.mobil ponuja brezplačen preizkus storitve Si.blagajna v promocijskem obdobju do 1. oktobra 2015. Pri izboru najboljše rešitve za vaše podjetje vam bodo z veseljem pomagali Si.mobilovi svetovalci na telefonski številki 040 40 40 10 ali po e-naslovu poslovni.info@simobil.si. Več informacij o rešitvi Si.blagajna: http://www.simobil.si/blagajna
© Copyright 2024