1. No category

Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova ulica 64, p.p. 2591, 1001 Ljubljana, Slovenija
telefon + 386 (0)1 360 24 00, fax + 386 (0)1 360 24 01
DOPIS
Datum:
22.12.2014
Številka:
01_1_01776_14/MaF
Šifra projekta: 7440
Ministrstvo za okolje in prostor
Direktorat za prostor
ga. Barbara Perovič
Dunajska cesta 47
1000 Ljubljana
Zadeva: Preveritev umestitve dodatne trase - podvariante - v fazi Študije variant za
Državni prostorski načrt za daljnovod DV 2x110 kV RTP Kočevje - RTP
Črnomelj
Spoštovani,
kot koordinator izdelave državnega prostorskega načrta za daljnovod DV 2x110 kV RTP Kočevje RTP Črnomelj ste s strani Občine Črnomelj prejeli dopis št. 350-2/2012-88 z dne 20.11.2014, v
katerem vas prosijo za preveritev dodatne trase - podvariante daljnovoda med Rožič vrhom in
Svibnikom. Preveritev naj bi bila izdelana z vidika kriterijev, ki so obravnavani v Študiji variant in v
Okoljskem poročilu za predmetni daljnovod. Dopisu je bila priložena slika možnega poteka
dodatne trase - podvariante.
Slika 1: Predlog dodatne trase - podvariante daljnovoda, posredovane s strani občine Črnomelj
V nadaljevanju vam posredujemo ugotovitve glede preveritve dodatne trase - podvariante
daljnovoda.
Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Ljubljana je registriran pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, oddelek za gospodarsko sodstvo
z vložkom št. 1/06170/00 in ustanovnim kapitalom v višini 138.279,64 EUR, davčna številka 87778955.
Ljubljanski urbanistični zavod, d.d.
telefon + 386 (0)1 360 24 00, fax + 386 (0)1 360 24 01
stran 2 .
DOPIS . št. 01_1_01776_14/MaF
1. Uvod
V aprilu 2014 je bila javno razgrnjena Študija variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve
trase daljnovoda 2x110 kV RTP Kočevje - RTP Črnomelj. V Študiji variant so bile s prostorskega,
varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika vrednotene in medsebojno primerjane štiri
variante poteka daljnovoda (severne variante A, B in C ter južna varianta), v sinteznem zaključku
pa je bil podan predlog, da je najustreznejša varianta daljnovoda med RTP Kočevje in RTP Črnomelj
severna varianta A. Trasa predloga najustreznejše variante daljnovoda - severna varianta A - poteka
po območju občine Črnomelj prek gozdnega območja Bukove in Vinske gore ter severno od Rodin,
kjer se spusti v ravninski del Bele krajine severno od naselja Sela pri Otovcu. Po ravninske delu
trasa poteka vzporedno z obstoječim 2x110 kV daljnovodom RTP Hudo - RTP Črnomelj, ki se ga
na delu mimo Oneka prestavi med naselji Onek in Lokve, od tam pa se daljnovod nato nadaljuje
ob obstoječem daljnovodu do RTP Črnomelj na Svibniku.
V fazi javne razgrnitve so prebivalci širšega območja Sel pri Otovcu, Otovca in Lokev izrecno
nasprotovali predlogu severne variante A kot najustreznejše variante daljnovoda predvsem zaradi
po njihovem mnenju prevelikega približevanja bivalnim objektom, prevelike koncentracije
infrastrukturnih vodov med Lokvami in Otovcem, neupoštevanjem varstvenih režimov naravne in
kulturne dediščine, nepravilnega tolmačenja mnenja lokalne skupnosti glede družbene
sprejemljivosti posega in nevključevanja lokalne skupnosti v postopku priprave Študije variant. Na
usklajevalnih sestankih je bilo nato dogovorjeno, da se bo Občina Črnomelj opredelila do družbene
sprejemljivosti variant, ki so bile primerjane v Študiji variant.
Slika 2: Prikaz trase Severne variante A, ki je za krajane Sel pri Otovcu, Otovca in Lokev nesprejemljiva
S ciljem določitve družbeno najbolj sprejemljive variante daljnovoda 2x110 kV DV RTP Kočevje –
RTP Črnomelj je Občina Črnomelj predlagala preveritev možnega poteka dodatne trase podvariante Severne variante A, ki bi se pred Rodinami usmerila proti vzhodu in se med naseljema
Rožič vrh in Naklo spustila v ravninski del Bele krajine, kjer bi se nato s potekom med Tuševim
2
Ljubljanski urbanistični zavod, d.d.
telefon + 386 (0)1 360 24 00, fax + 386 (0)1 360 24 01
stran 3 .
DOPIS . št. 01_1_01776_14/MaF
dolom in Zajčjim vrhom usmerila proti jugu ter nato skozi gozdno območje ob lokalni cesti Svibnik
- Stražnji vrh nadaljevala do obstoječega daljnovoda DV 2x110 kV RTP Hudo - RTP Črnomelj na
Svibniku.
Preveritev s strani Občine Črnomelj predlagane dodatne trase - podvariante daljnovoda smo
izdelali na način, da smo najprej preverili možni potek dodatne trase - podvariante daljnovoda z
upoštevanjem danosti in omejitev v prostoru, nato pa smo opravili okvirno vrednotenje dodatne
trase - podvariante s prostorskega in okoljskega vidika.
2. Določitev možne dodatne trase - podvariante daljnovoda
Začetno fazo dela predstavlja okvirna opredelitev območja, na katerem se preveri možnost poteka
dodatne trase - podvariante daljnovoda.
Severna varianta A je bila določena kot varianta, ki se po zahodni in severni strani izogne
črnomaljskemu vinorodnemu okolišu in njegovim naseljem, saj s potekom prek Bukove in Vinske
gore v celoti zaobide ta območja. Spust v belokranjski ravnik je izveden skozi gozdno območje,
potek v ravninskem delu pa sledi obstoječim infrastrukturnim koridorjem. Varianta je bila izbrana
kot najustreznejša varianta v študiji variant, vendar se prebivalci na območju, kjer poteka ta
varianta, ne strinjajo s tem izborom. V fazi določitve dodatne trase - podvariante je tako treba
posebno pozornost nameniti iskanju takšne rešitve, ki bi reševala problematiko, ki je bila
izpostavljena s strani lokalnih prebivalcev. Morebitni potek dodatne trase - podvariante severno
od Severne variante A ni sprejemljiv zaradi približevanja območju arheološkega najdišča v Rožancu
(Mitrej) ter poteku skozi naselja med Rožancem in Ručetno vasjo pri spustu v ravninski del.
Severna varianta B, Severna varianta C in Južna varianta potekajo prek območja Dobličke gore,
kjer se spustijo v belokranjski ravnik ali prek gosto pozidanega (vinogradniškega) območja (Severna
varianta B) ali na širšem območju vodovodnega zajetja Belokranjskega vodovoda Dobliče (Severna
varianta C in Južna varianta). Poteki vseh treh variant so v konfliktu z novim vodovarstvenim
območjem zajetja Dobliče, ki bo po površini največje vodovarstveno območje v Beli krajini in
predstavlja pomemben vir pitne vode v Beli krajini, hkrati pa tudi pomembno omejitev v prostoru.
Območje Dobličice je opredeljeno tudi kot območje Natura 2000, naravna vrednota in ekološko
pomembno območje ter predstavlja naravno zelo ohranjeno, slikovito in specifično, mozaično
precej razgibano krajino. Ker so bila navedena dejstva že glavni razlog, da je bila za najustreznejšo
varianto v Študiji variant predlagana Severna varianta A, lahko ugotovimo, da navedeno velja tudi
za odločitev, da se dodatnih tras - podvariant na območju južno od trase Severne variante B zaradi
nizke primernosti prostora Dobličke gore in doline Dobličice ne določi.
Tako se območje med Dobličko goro, kjer poteka varianta Severna varianta B, in Rodinami, kjer
poteka varianta Severna varianta A, določi kot območje, na katerem se opredeli dodatno traso podvarianto daljnovoda.
Zaradi ustreznejšega poteka Severne variante A, ki se v celoti izogne ožjemu vodovarstvenemu
območju zajetja Dobliče (Severna varianta A poteka po širšem vodovarstvenem območju VVO III v
dolžini ca 3,9 km, medtem ko Severna varianta B poteka po ožjem vodovarstvenem območju VVO
II v dolžini ca 4,5 km, na krajši razdalji pa celo prek najožjega vodovarstvenega območja VVO I) se
dodatno traso - podvarianto določi kot optimizacijo trase Severna varianta A.
3
Ljubljanski urbanistični zavod, d.d.
telefon + 386 (0)1 360 24 00, fax + 386 (0)1 360 24 01
stran 4 .
DOPIS . št. 01_1_01776_14/MaF
Slika 3: Prikaz območja za določitev dodatne trase - podvariante daljnovoda
Dodatno traso - podvarianto kot optimizacijo Severne variante A obravnavamo predvsem z vidika:
- odmika trase od poselitvenih območij (Sela pri Otovcu, Otovec, Lokve, User),
- izogibanja območjem kulturne dediščine (Rožanec - arheološko najdišče, cerkev sv. Jurija,
Otovec - arheološko najdišče, cerkev sv. Jerneja, železniški viadukt),
- izogibanja območjem ohranjanja narave (območje Natura 2000 - Stobe-Breg),
- krajšega poteka vzporedno z obstoječim 2x110 kV daljnovodom in
- izogibanja prečkanju železniške proge.
Izhodišče umestitve dodatne trase - podvariante Severne variante A v prostor je prilagajanje
osnovnim danostim v prostoru. Tako se dodatno traso - podvarianto določi z upoštevanjem načela
prilagoditve trase po naslednjih kriterijih (in hkrati hierarhiji):
- trasa se v celoti izogiba poselitvenim območjem oziroma bivalnim objektom. Glede na določila
predpisov s področja elektromagnetnega sevanja je ustrezen odmik daljnovoda od bivalnih
objektov ca 15 m. Zaradi upoštevanja ustreznih bivalnih kvalitet v prostoru je izhodišče za potek
dodatne trase - podvariante daljnovoda določeno tako, da je odmik trase od obstoječih bivalnih
stavb čim večji,
- trasa se v največji meri izogiba območjem ohranjanja narave (Natura 2000, naravne vrednote,
ekološko pomembna območja) oziroma jih prečka v najkrajšem možnem poteku,
- trasa se v največji meri izogiba območjem ohranjanja narave območjem kulturne dediščine
oziroma jih prečka v najkrajšem možnem poteku,
- trasa poteka tako, da trasa vidno ni izpostavljena oziroma poteka po območju, kjer je možno
izvesti ukrepe zastiranja pogleda na daljnovod,
- trasa se izogiba prečkanjem pomembnih infrastrukturnih objektov.
Na območju med Dobličko goro, kjer poteka trasa Severne variante B, in Rodinami, kjer poteka
trasa Severne variante A, se nahaja območje razpršene poselitve, ki pa je na območju med
naseljema Rožič vrh in Naklo prekinjeno ter ohranjeno kot nepozidano območje brez bivalnih stavb
oziroma zidanic. Zato se kot primerno območje za potek dodatne trase - podvariante določi
območje med Rožič vrhom in Svibnikom, ki v naravi predstavlja zložno naklonjene pretežno
travniške površine pri prehodu med hribovitim zaledjem Kočevskega roga in ravnikom Bele krajine.
Dodatna trasa - podvarianta se odcepi od trase Severne variante A severno od Gradca (Zagradca),
kjer se usmeri proti vzhodu in poteka med naseljema Rožič vrh in Naklo. Po spustu prek travniških
4
Ljubljanski urbanistični zavod, d.d.
telefon + 386 (0)1 360 24 00, fax + 386 (0)1 360 24 01
stran 5 .
DOPIS . št. 01_1_01776_14/MaF
površin z redko zaraščenimi gozdnimi otoki se med Tuševim dolom in Talčjim vrhom trasa razcepi
v dve veji in sicer v:
- severno vejo, ki se nadaljuje med Talčjim vrhom in Dolnjo Pako do ravninskega dela, kjer se
priključi trasi obstoječega daljnovoda 2x110 kV Hudo - Črnomelj. Severna veja izkorišča potek
najkrajše možne trase ob hkratni enakomerni oddaljenosti od obstoječih naselij,
- južno vejo, ki se usmeri proti jugu in se po vzhodni strani Tuševega dola prek Tuševskih njiv
nadaljuje do lokalne ceste Svibnik - Stražnji vrh, kjer se usmeri proti vzhodu in se vzporedno z
lokalno cesto po gozdnem območju nadaljuje do Svibnika, kjer se priključi trasi obstoječega
daljnovoda 2x110 kV Hudo - Črnomelj. Južna veja izkorišča potek trase po kmetijskem,
neposeljenem območju Tuševskih njiv in možnost zakrivanja poteka daljnovoda v gozdnem
otoku ob lokalni cesti Svibnik - Stražnji vrh.
Odločitvi za predlog dveh tras na delu med Tušev dolom in Svibnikom je botrovalo dejstvo, da
trasi potekata prek izpostavljenih območij ohranjanja narave (območja Natura 2000 Stobe-Breg in
ekološko pomembno območje Dobličica), poleg tega pa trasa Severna trasa A 1.2 poteka prek
Tuševskih njiv, ki predstavljajo naravno ohranjeno in slikovito krajino. Ker se v tej fazi preverja
predvsem družbena sprejemljivost morebitnih dodatnih variant, je predlagano upoštevanje dveh
možnosti poteka trase v luči čim večje fleksibilnosti predloga.
Skupni potek dodatne trase - podvariante označimo z oznako Severna varianta A 1, obe ločeni
veji pa Severna varianta A 1.1 (severna veja) in Severna varianta A 1.2 (južna veja).
Slika 4: Prikaz dodatne trase - podvariante Severna varianta A 1 (A 1.1, A 1.2)
3. Opis dodatne trase - podvariante daljnovoda
Severna varianta A 1
Trasa Severna varianta A 1 se po odcepu od trase Severne variante A usmeri proti vzhodu skozi
gozdno območje severno od Gradca (Zagradca) nad naselji Rožič vrh in Naklo. Po prečkanju
lokalne ceste se trasa spusti po blagi brežini tako, da je od objektov v Rožič vrhu in Naklem
enakomerno oddaljena - glede na razpoložljivi prostor je to vedno več kot 80 m. Trasa se na tem
odseku dvakrat "zalomi", da se zagotovi ustrezen in enakomeren odmik od vseh poselitvenih
območij (Rožič vrh, Naklo, Tušev dol). Trasa pri poteku vzhodno od Rožič vrha poteka prek
5
Ljubljanski urbanistični zavod, d.d.
telefon + 386 (0)1 360 24 00, fax + 386 (0)1 360 24 01
stran 6 .
DOPIS . št. 01_1_01776_14/MaF
travniških površin, ki jih prepredajo redko poraščeni gozdni otoki, kar omogoča možnosti za
zakrivanje stebrov daljnovoda in s tem zmanjšanje vidne izpostavljenosti daljnovoda.
Severna varianta A 1 poteka v začetnem delu po gozdnem območju, ki je hkrati tudi zavarovano
območje Natura 2000 (Kočevsko) in ekološko pomembno območje.
Slika 5: Prikaz poteka dodatne trase - podvariante (Severna varianta A 1) med Rožič vrhom in Naklim
Severna varianta A 1.1
Trasa Severne variante A 1.1 se severno od Tušev dola nadaljuje po severni strani Potoka (levi
pritok Dobličice) med Talčjim vrhom in Dolnjo Pako tako, da je glede na razpoložljivi prostor vedno
zagotovljen odmik od stanovanjskih objektov več kot 160 m. Trasa se po najkrajši poti priključi
obstoječemu daljnovodu 2x110 kV Hudo - Črnomelj in se zaključi v RTP Črnomelj. Trasa poteka
severno od Potoka na odmiku ca 120 m in prečka območje Nature 2000 (Stobe-Breg) in ekološko
pomembno območje Dobličica. Trasa ne prečka pomembnejših infrastrukturnih objektov
Severna varianta A 1.2
Trasa Severne variante A 1.1 se severno pri Tušev dolu usmeri proti jugu in poteka prek območja
Tuševskih njiv do lokalne ceste Svibnik - Stražnji vrh. Po prečkanju ceste poteka vzporedno z njo v
gozdnem otoku južno od ceste, da je zagotovljen ustrezen odmik od naselij Zajčji vrh (na severu)
in Sneči vrh (na jugu). Pred Svibnikom trasa prečka Potok (levi pritok Dobličice) in ponovno cesto,
nato pa se priključi obstoječemu daljnovodu 2x110 kV Hudo - Črnomelj in se zaključi v RTP
Črnomelj. Trasa poteka med Tušev dolom in cerkvijo sv. Marije Magdalene s pokopališčem (prek
Tuševskih njiv) tako, da je glede na razpoložljivi prostor vedno zagotovljen odmik več kot 150 m
od objektov. Na celotnem poteku prek Tuševskih njiv trasa poteka prek ekološko pomembnega
območja Dobličica, na tem območju pa tudi ni bistvenih možnosti za zakrivanje poteka daljnovoda,
saj na ravninskem delu ni višje vegetacije. Pri poteku po gozdnem otoku ob lokalni cesti Svibnik Stražnji vrh se zagotovi odmik trase vsaj 50 m od ceste, da se med daljnovodom in cesto ohrani
strnjeni pas gozda širine vsaj 20 m (oziroma eno višini dreves), ki omogoča normalno rast višjega
drevja. Trasa dvakrat prečka lokalno cesto in vodotok Potok.
6
Ljubljanski urbanistični zavod, d.d.
telefon + 386 (0)1 360 24 00, fax + 386 (0)1 360 24 01
stran 7 .
DOPIS . št. 01_1_01776_14/MaF
Slika 6: Prikaz obeh vej dodatne trase - podvariante (Severna varianta A 1.1 in Severna varianta A 1.2) med
Tušev dolom in Svibnikom
4. Opredelitev tehničnih, prostorskih in okoljskih značilnosti dodatne trase podvariante
a. Tehnične značilnosti
Za primerjavo dodatne trase - podvariante se upošteva dve kombinaciji možnih tras:
- trasa Severne variante A 1 + trasa Severne variante A 1.1 poteka od odcepa od Severne
variante A prek Rožič vrha, Tušev dola in Dolnje Pake do trase obstoječega daljnovoda, od koder
se nadaljuje do RTP Črnomelj. Skupna dolžina trase je ca 6.370 m.
- trasa Severne variante A 1 + trasa Severne variante A 1.2 poteka od odcepa od Severne
variante A prek Rožič vrha in Tušev dola, kjer se usmeri proti jugu do lokalne ceste Svibnik - Stražnji
vrh, od koder poteka vzporedno s cesto in obstoječim daljnovodom do RTP Črnomelj. Skupna
dolžina trase je ca 6.780 m.
Odsek Severne variante A med odcepom nad Gradcem (Zagradcem), ki poteka severno od Rodin
ter mimo Lokev, Userja in nato ob obstoječem daljnovodu do RTP Črnomelj, ima skupno dolžino
trase 8.735 m.
Trasa Severne variante A 1.2 dvakrat prečka lokalno cesto, trasa severne variante A 1.1 pa ne
prečka pomembnejših infrastrukturnih objektov.
Teren, po katerem poteka dodatna trasa - podvarianta je delno reliefno izpostavljen le na delu pri
poteku skozi gozdne površine zahodno od Rožič vrha. Območje med Rožič vrhom in Svibnikom se
položno spušča od gozdnega roba do ravnika Bele krajine, zato za gradnjo niso potrebni
zahtevnejši tehnični gradbeni ukrepi, območje pa je tudi zelo dobro dostopno za potrebe gradnje
in kasnejšega vzdrževanja daljnovoda. Na izvedbo gradnje bodo zaradi izvedbe omilitvenih in
zaščitnih ukrepov vplivali poteki trase prek območja Natura 2000, ekološko pomembnega
območja in gozdnih površin.
7
Ljubljanski urbanistični zavod, d.d.
telefon + 386 (0)1 360 24 00, fax + 386 (0)1 360 24 01
stran 8 .
DOPIS . št. 01_1_01776_14/MaF
Glede na navedeno ugotavljamo, da je dodatna trasa - podvarianta s tehničnega vidika primerna,
prednost pri obeh variantah med Tušev dolom in Svibnikom pa se nagiba k trasi Severna varianta
1.1, saj je trasa krajša, brez poteka skozi gozd in brez prečkanj vodotoka in ceste.
Dodatna trasa - podvarianta je tudi krajša od trase Severne variante A (za ca 2 km), primerjalno
prednost pa ima dodatna trasa - podvarianta poleg manjše dolžine predvsem pri manjši
zahtevnosti gradnje ter manjšem številu prečkanj in prilagoditev infrastrukturnih objektov.
b. Prostorske značilnosti
Prostorske značilnosti dodatne trase - podvariante se lahko obravnavajo ločeno za vsak del
dodatne trase.
Dodatna trasa - podvarianta ima pozitiven vpliv na regionalni razvoj, saj zagotavlja ustrezno
kvaliteto in količino dobave električne energije, ob tem pa ne onemogoča izvedbe regionalnih
ureditev državnega ali strateškega lokalnega pomena. Z določitvijo optimizacije trase na območju
med Rožič vrhom in Svibnikom dodatna trasa ne bo obremenila vodovarstvenega območja zajetja
Dobliče.
Glavno vodilo pripomb iz javne razgrnitve Študije variant je bilo, da daljnovod poteka na premajhni
oddaljenosti od stanovanjskih (bivalnih) objektov predvsem z vidika elektromagnetnega sevanja
ter vizualne izpostavljenosti daljnovoda. Ob tem je potrebno zapisati, da je bil potek Severne
variante A (vključno s prestavitvijo obstoječega daljnovoda) izveden v skladu z vsemi veljavnimi
predpisi v RS in da je oddaljenost stanovanjskih objektov od trase daljnovoda več kot zadostna in
ustrezna. V naseljih Sela pri Otovcu, Sela in Lokve ter v sosednjih naseljih se daljnovod nobenemu
stanovanjskemu objektu ne približa na manj kot 100 m, le objektu Policije se približa na razdaljo
ca 70 m. Pri tem se stanje pri objektih na Userju s prestavitvijo obstoječega daljnovoda še bistveno
izboljša.
Vizualna izpostavljenost daljnovoda je seveda z upoštevanjem vzporednega poteka daljnovoda (ob
obstoječem 2x110 kV daljnovodu) delno povečana, vendar se s prestavitvijo obstoječega
daljnovoda trasa na delu poteka uspešno zakriva. Prek ravninskega dela med Seli pri Otovcu in
Userjem poteka trasa daljnovoda po delno odprti krajini v dolžini 1,5 km, kar predstavlja približno
7 razpetin med stebri, znani pa so tudi ukrepi za zakrivanje stebrov daljnovoda z zasaditvijo
vegetacije.
Ključno vprašanje je torej, če lahko z optimizacijo Severne variante A razrešimo nastale konflikte
v prostoru. Pri poteku trase Severne variante A 1 med odcepom od Severne variante A in Tušev
dolom lahko trasa poteka le v nepozidanem koridorju med Rožič vrhom in Naklim, pri čemer je
minimalni odmik najbližjega obstoječega stanovanjskega objekta na Rožič vrhu ca 90 m, v Naklem
pa ca 130 m (v Naklem je najbližja zidanica oddaljena od daljnovoda ca 80 m). Razdalje od
obstoječih objektov do daljnovoda se v ostalih naseljih povečujejo (Tušev dol 150 m, Talčji vrh 160
m, Dolnja Paka 230 m, Zajčji vrh 210 m, Sneči vrh 300 m). Tako lahko ugotovimo, da bistvene
spremembe glede na stanje pri Severni variant A z dodatno traso - podvarianto načelno ni.
Potek dodatne trase - podvariante daljnovoda po zložno padajočem območju med Rožič vrhom in
Svibnikom pa bo bolj vidno izpostavljen kot Severna varianta A, saj poteka po območju travnikov,
kjer se razpršeno pojavljajo redko zarasli gozdni otoki. Daljnovod je na ta način sicer vidno bolj
izpostavljen, saj poteka prečno po padnici terena v razdalji ca 2,5 km (pri Severni varianti A trasa
poteka prek odprtega prostora v razdalji ca 1,5 km), vendar obstajajo možnosti za zakrivanje
stebrov daljnovoda z zasaditvijo visoke vegetacije ali izrabe obstoječe vegetacije (razpršena redka
drevesna zarast) kot zaslona iz smeri kvalitetnih pogledov.
8
Ljubljanski urbanistični zavod, d.d.
telefon + 386 (0)1 360 24 00, fax + 386 (0)1 360 24 01
stran 9 .
DOPIS . št. 01_1_01776_14/MaF
Glede vpliva na kakovost krajine in siceršnjega bivalnega okolja izpostavljamo potek trase Severna
varianta A 1.2 med Tušev dolom in lokalno cesto Svibnik - Stražnji vrh, kjer trasa poteka prek
kvalitetnega ravninskega dela Tuševskih njiv, v bližini pa se nahaja še cerkev sv. Marije Magdalene
s pokopališčem in cerkev sv. Nikolaja ter izvir Potoka (levi pritok Dobličice). Na ravninskem delu
ni visoke drevesne zarasti, razen posameznih kvalitetnih osamelcev, ki bi omogočali zakrivanje
stebra, zato bo daljnovod precej vidno izpostavljen.
Ugotavljamo, da je dodatna trasa - podvarianta sprejemljiva z izvedbo dodatnih omilitvenih
ukrepov, ki bodo predvsem zagotovili manjšo vidno izpostavljenost daljnovoda. Pri tem je trasa
Severne variante A 1.1 primerjalno ustreznejša od trase Severne variante A 1.1, saj zagotavlja večje
možnosti za zakrivanje daljnovoda. Prav ustreznost zakrivanja v začetnem delu (med Rožič vrhom
in Naklim), kjer se daljnovod najbolj približa objektom, bo verjetno odločala o večji ali manjši
sprejemljivosti daljnovoda v prostoru.
V primerjavi s Severno varianto A dodatna trasa - podvarianta v prostorskem smislu ne predstavlja
bistvene izboljšave, saj trasa ni bistveno bolj odmaknjena od poselitvenih območij, vidna
izpostavljenost daljnovoda pa je zaradi poteka po pobočju večja (vendar jo je moč zmanjšati z
omilitvenimi/zaščitnimi ukrepi). Glede na navedeno sta obe trasi (Severna varianta A in dodatna
trasa - podvarianta) sprejemljivi in brez bistvenih medsebojnih razlik oziroma prednosti.
c. Okoljske značilnosti
Ključne okoljske značilnosti, ki zagotavljajo sprejemljivost posamezne variante daljnovoda na
predmetnem območju, so pretežno povezane z ohranjanjem narave, varstvom kulturne dediščine,
vplivom na površinske vode, vplivom na gozd in vplivom elektromagnetnega sevanja na zdravje
ljudi. Pri tem ostali vidiki (poplavna varnost, podzemne vode, kmetijska zemljišča, ohranjanje
krajinskih značilnosti, onesnaženost zraka in hrup) niso zanemarjeni, temveč jih v tem gradivu
zaradi nerelevantnosti za konkretni obravnavni primer ne navajamo.
Za primerjavo dodatne trase - podvariante se enako kot pri tehničnem upošteva dve kombinaciji
možnih tras:
- trasa Severne variante A 1 + trasa Severne variante A 1.1 (v nadaljevanju: Severna varianta
A 1 + A 1.1) poteka od odcepa od Severne variante A prek Rožič vrha, Tušev dola in Dolnje Pake
do trase obstoječega daljnovoda, od koder se nadaljuje do RTP Črnomelj,
- trasa Severne variante A 1 + trasa Severne variante A 1.2 (v nadaljevanju: Severna varianta
A 1 + A 1.2) poteka od odcepa od Severne variante A prek Rožič vrha in Tušev dola, kjer se usmeri
proti jugu do lokalne ceste Svibnik - Stražnji vrh, od koder poteka vzporedno s cesto in obstoječim
daljnovodom do RTP Črnomelj.
Severna varianta A poteka v delu, kjer je predvidena optimizacija z dodatno traso - podvarianto,
prek robnega dela območja Natura 2000 Kočevsko in prek območja Natura 2000 Stobe-Breg po
ravninskem delu Bele krajine. Z dodatno traso - podvarianto v primeru poteka po trasi Severna
varianta A 1 + A 1.1 (severna veja) prav tako posegamo na isti območji Natura 2000, pri čemer je
potek po dodatni trasi - podvarianti krajši.
Z dodatno traso - podvarianto pa se v primeru poteka po trasi Severna varianta A 1 + A 1.2 zaradi
poteka po Tuševskih njivah izognemo poteku po območju Stobe-Breg. Ta prednost se sicer izniči
zaradi poteka po ekološko pomembnem območju Dobličica in poteku po krajinsko izjemno
raznolikem območju doline Tuševskih njiv.
9
Ljubljanski urbanistični zavod, d.d.
telefon + 386 (0)1 360 24 00, fax + 386 (0)1 360 24 01
stran 10 .
DOPIS . št. 01_1_01776_14/MaF
Potek dodatne trase - podvariante je z vidika ohranjanja narave sprejemljiv z upoštevanjem
omilitvenih ukrepov. Dodatna trasa - podvarianta razen krajšega poteka trase na območju Natura
2000 Kočevska, kjer je zaradi obsežnosti območja vpliv manj relevanten, nima drugih izrazitih
prednosti pred Severno varianto A in ju lahko štejemo za primerljivi.
Slika 7: Prikaz poteka dodatne trase - podvariante na območjih ohranjanja narave
Trasa Severne variante A poteka izven območij kulturne dediščine razen pred RTP Črnomelj na
Svibniku, kjer v zaključku trase poteka prek arheološkega najdišča Svibnik. Dodatna trasa podvarianta prav tako v celoti (razen tik pred RTP Črnomelj) poteka izven območij kulturne
dediščine. Trasa Severne variante A se je v ravninskem delu izognila območju kulturne dediščine v
Otovcu, pri čemer kot prednost štejemo prestavitev obstoječega daljnovoda 2x110 kV Hudo Črnomelj z roba otovškega železniškega viadukta. Prestavitev daljnovoda bo omogočila tudi
izvedbo ukrepov za zakrivanje daljnovoda z visokoraslo vegetacijo, kar se glede na sedanje stanje
ocenjuje kot izboljšavo. V primeru poteka dodatne trase - podvariante se daljnovod približuje
dvema cerkvama (sv. Marija Magdalena in sv. Nikolaj), ob tem pa ne bi prišlo do prestavitve
obstoječega daljnovoda, kar ocenjujemo kot slabost.
Dodatna trasa - podvarianta je z vidika varstva kulturne dediščine sprejemljiva, pri primerjavi s
Severno varianto A pa je Severna varianta A ob upoštevanju omilitvenih ukrepov z zakrivanjem
stebrov in ob predpostavki premika obstoječega daljnovoda z območja kulturne dediščine,
ustreznejša.
10
Ljubljanski urbanistični zavod, d.d.
telefon + 386 (0)1 360 24 00, fax + 386 (0)1 360 24 01
stran 11 .
DOPIS . št. 01_1_01776_14/MaF
Slika 8: Prikaz poteka dodatne trase - podvariante na območjih kulturne dediščine
Vpliv na površinske vode je zaznaven pri dodatni trasi - podvarianti, kjer trasa v delu poteka v
bližini vodotoka Potok (levi pritok Dobličice) oziroma ga prečka. Z upoštevanjem omilitvenih
ukrepov je vpliv zanemarljiv. Severna varianta A nima zaznavnih vplivov na površinske vode in se
jo zato šteje kot ustreznejšo.
Vpliv na gozd je zaznaven predvsem pri poteku prek Bukove in Vinske gore ter pri spustu v dolino
po Severni varianti A. Dodatna trasa - podvarianta je s krajšim potekom skozi gozd ustreznejša,
pri čemer je Severna varianta A 1 + A 1.1 ustreznejša, saj pri poteku ne posega v gozdne površine
(tako kot Severna varianta A 1 + A 1.2, ki poteka skozi gozd ob lokalni cesti Svibnik - Stražnji vrh).
Vpliv elektromagnetnega sevanja na zdravje ljudi je neposredno povezan z odmikom daljnovoda
od območij oziroma objektov, kjer ljudje prebivajo ali se dalj časa zadržujejo. Glede na zakonske
predpise, veljavne v Sloveniji (ki so med strožjimi v Evropi), je za 110 kV napetostni nivo potreben
odmik 15 m od osi daljnovoda, da mejne vrednosti sevanja niso presežene. Severna varianta A in
dodatna trasa - podvarianta sta vedno oddaljeni od objektov več kot 70 m, zato je ta vidik glede
na zakonska določila nerelevanten.
5. Zaključek
Dodatna trasa - podvarianta je načelno sprejemljiva z vseh vidikov, pri čemer so lahko zaradi
poteka v dveh variantah med Tušev dolom in Svibnikom razlike v posameznih ocenah trase.
Enoznačnega odgovora za empirični dokaz, ali je ustreznejša varianta Severna varianta A ali
dodatna trasa - podvarianta, brez dodatnih študij v tej fazi ni možno podati. V kolikor bi bila
zagotovljena družbena sprejemljivost dodatne trase - podvariante, bi bilo potrebno v postopku
Študije variant opredeliti vse vidike vrednotenje ter izvesti medsebojno primerjavo in izbor
11
Ljubljanski urbanistični zavod, d.d.
telefon + 386 (0)1 360 24 00, fax + 386 (0)1 360 24 01
stran 12 .
DOPIS . št. 01_1_01776_14/MaF
najustreznejše variante, pri čemer bi bila varianta, ki bi imela zagotovljeno družbeno sprejemljivost,
ob predpostavki siceršnje sprejemljivosti, v absolutni prednosti.
Lep pozdrav!
Pripravila
Marko Fatur, univ.dipl.inž.grad.
Karla Jankovič, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Direktor
Tadej Pfajfar, univ.dipl.inž.geod.
Priloga
- Grafična priloga "Preveritev umestitve dodatne trase 2x110 kV RTP Kočevje - RTP Črnomelj",
M 1:10.000
Dostaviti
- naslovu, 2 izvoda s prilogo
- arhiv
12