REŠETO, 31. julij 2015, letnik XIX
GLASILO OBČINE RIBNICA 31. JULIJ 2015 / XIX JULIJ 2015 115 LET PGD SVETI GREGOR POSESTVO UGAR GOSTILO DRŽAVNO PRVENSTVO V PRESKAKOVANJU OVIR TEK PO LONČARIJI ZNOVA V POLNEM SIJAJU SE BOMO PO ŽELEZNICI VOZILI ŠE V TEM DESETLETJU? PO NAŠIH VASEH KOSILI, SE IGRALI IN PRAZNOVALI PATRONAŽNA SLUŽBA ZD RIBNICA DOBILA DVE NOVI VOZILI GRAJSKI VEČERI V POLNEM ZAGONU VITA GALA FRAS S KONJEM CEDIENO NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V PRESKAKOVANJU OVIR NA POSESTVU UGAR Foto Marko Modrej www.ribnica.si Proračunska in investicijska shema občine Ribnica Preteklo leto je Občina Ribnica za investicije skupno namenila skoraj 3 mio evrov. Od tega več kot polovico za področje izobraževanja, ki med drugim vključuje izgradnjo 2. faze vrtca, energetsko sanacijo in obnovo ostrešja osnovne šole Ribnica, elaborat o vzpostavitvi podružničnega vrtčevskega oddelka pri Sv. Gregorju ter vrsto drugih investicijskih vzdrževanj. Približno 12 odstotkov vseh naložb obsega področje prometa, prometne infrastrukture in komunikacije – največ za rekonstrukcijo lokalne ceste in parkirišča pri Sv. Križu. Za prostorsko planiranje in stanovanjskokomunalno dejavnost je bilo namenjenih okoli 10,5 odstotkov investicij, in sicer pretežno za investicije in investicijsko vzdrževanje komunalne in vodovodne infrastrukture, vzdrževanje neprofitnih najemnih stanovanj, širitev pokopališča v Hrovači in sofinanciranje obnov fasad v mestnem jedru Ribnice. Mavrični del grafa obsega vse manjše investicije z različnih področij. V preteklem letu je bil proračun realiziran v višini približno 8,2 mio evrov, kar predstavlja 78 odstotkov od predvidenega. Graf prikazuje razpored sredstev po kategorijah in vključuje tako investicije kot tekoče izdatke. Tudi v skupnem seštevku je bilo največ sredstev namenjenih za izobraževanje. NADALJEVANJE NA STRANI 43 KOLEDAR DOGODKOV V OBČINI RIBNICA JULIJA IN AVGUSTA 2015 31. 7. ob 20. uri Grajski večeri 2015: KONCERT MEDNARODNE ZASEDBE ŠALŠA – CAFÉ MEZCLADO, večer kubanske glasbe Ribniški grad 31. 7. ob 20. uri ZABAVNI VEČER Z DEJANOM VUNJAKOM OB 110-LETNICI PGD GRČARICE Vaško igrišče v Grčaricah 1. 8. ob 11. uri 2. SREDNJEVEŠKI DAN Ribniški grad 12. 8. VESELE POČITNICE v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica: Glasbena delavnica Rokodelski center Ribnica 1. 8. ob 17. uri SVEČANA PRIREDITEV OB 110-LETNICI PGD GRČARICE Pred gasilnim domom v Grčaricah 13. 8. VESELE POČITNICE v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica: Gostilna »Vesele počitnice« Rokodelski center Ribnica 3. 8. VESELE POČITNICE v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica: Spoznajmo se! Rokodelski center Ribnica 4. 8. VESELE POČITNICE v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica: Ustvarjamo iz gline Rokodelski center Ribnica 5. 8. od 7h–13h KRVODAJALSKA AKCIJA TVD Ribnica 5. 8. VESELE POČITNICE v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica: Ustvarjalnica z začimbami Rokodelski center Ribnica 6. 8. od 7h–13h KRVODAJALSKA AKCIJA TVD Ribnica 10. 8. VESELE POČITNICE v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica: Ustvarjamo iz gline Rokodelski center Ribnica 11. 8. VESELE POČITNICE v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica: Čira čara Rokodelski center Ribnica 14. 8. VESELE POČITNICE v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica: CIRKOKROG – delavnica cirkuških akrobacij Rokodelski center Ribnica 14. 8. ob 20. uri Grajski večeri 2015: RUDI BUČAR z zasedbo ISTRABEND, večer slovenske istrske glasbe Ribniški grad 21. 8. Tradicionalni rokometni turnir: 22. ŠILČEV od 16. ure dalje MEMORIAL – predtekmovanje (Ribnica, Sevnica, Sviš) Športni center Ribnica 21. 8. ob 20. uri Grajski večeri 2015: LUCIJA ĆIROVIĆ z gosti, večer stand up komedije Ribniški grad 6. 8. VESELE POČITNICE v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica: Spoznajmo delo reševalcev Rokodelski center Ribnica 22. 8. TRADICIONALNO TEKMOVANJE V METU od 15. ure dalje KROMPIRJA Pri cerkvi sv. Lenarta v Nemški vasi 7. 8. VESELE POČITNICE v Rokodelskem centru od 10h–12h Ribnica: Iščemo skriti zaklad Rokodelski center Ribnica 22. 8. Tradicionalni rokometni turnir: 22. ŠILČEV od 16. ure dalje MEMORIAL – finalne tekme za 5., 3. in 1. mesto Športni center Ribnica 7. 8. ob 20. uri 27. 8. ob 20. uri Odprtje razstave PROPHETAE DOMESTICI 3 Galerija Miklova hiša 28. 8. ob 20. uri Grajski večeri 2015: Zaključni večer Ribniški grad 10. ALTERNATIVA Obrtna cona Ugar v Ribnici 8. 8. Grajski večeri 2015: Mednarodni festival ob 20. uri Poletje – Imago Sloveniae – britanska pevka SHIRLIE RODEN S SIMFONIČNIM ORKESTROM CANTABILE Ribniški grad 29. 8. FIŽOLOV DAN, etnološko-kulinarična ob 12. uri prireditev Hrovača Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Mihelič, mihelic.zdenka@gmail.com. R E Š E T O Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Marko Modrej - odgovorni urednik Polona Klajič - članica Domen Marinč - član Programski svet: Nastja Dejak, Barbara Koblar, Matej Zobec, Aleš Mihelič, Tadeja Lovšin, Feliks Podgorelec, Gašper Levstik, Zalka Gorše Lektura: Anica Mohar Trženje oglasnega prostora: GSM: 041-536-889, 051-641-021 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.300 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 051-641-021 / 041-536-889 E-pošta: reseto@t-2.net Izid naslednje številke: 31. avgusta 2015 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 17. avgusta 2015. Anonimnih pisem ne objavljamo. Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne odražajo nujno tudi mnenj in stališč uredništva. Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. 3 IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA Izpod županovega peresa Spoštovane, spoštovani, Kaj vas je osrečilo danes? Objem partnerja, otroški nasmeh, prijazen nasmeh sodelavke, zahvala brezdomca Borisa, ki ste mu poklonili evro? Ali pa ste nenehno nezadovoljni, ker ste prepričani, da je sreča samoumevna, celo pravico imate, da ste srečni, srečni pa še kar niste? Sreča je nekaj, po čemer stremi večina ljudi. In ni ga človeka, ki ga to notranje hrepenenje ne bi gnalo, da bi jo dosegel, poiskal, si jo prilastil … Zdi se, da nam nenehno uhaja in da je nikoli ni dovolj, smola. Razlogov za srečo je vsaj toliko kot za nesrečo, a se nas slednja veliko hitreje prime, če nismo oprezni. In še preden se zavemo, se nas poloti črnogledost in negativizem. Kar je bilo včeraj še sprejemljivo, postane slabo in ničvredno, hitro pa najdemo tudi primernega krivca. V zmotnem prepričanju, da nam bo lažje, če nanj obesimo vse, kar nas onesrečuje, se ga lotimo po dolgem in počez. Kot potrjujejo raziskave in tudi naše izkušnje, sreče dolgoročno ne prinašajo ne denar, ne partnerji, ne otroci, ne poklic, ne materialne dobrine, ne naključne ugodne priložnosti. Je torej sreča stvar usode in je zato na voljo le nekaterim izbrancem s JAVNI RAZPIS za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Ribnica za leto 2015. Občina Ribnica bo v letu 2015 sofinancirala nakup in vgradnjo malih (individualnih ali skupinskih) čistilnih naprav velikosti do 50 PE na območju Občine Ribnica. Nepovratna sredstva se dodelijo samo za nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav na območjih, na katerih ni predvidena gradnja javnega kanalizacijskega sistema. 1. Upravičenci: Fizične osebe s stalnim prebivališčem na območju Občine Ribnica, ki so malo čistilno napravo vgradili v letu 2015. Čistilna naprava mora biti izven območij, na katerih je predvidena izgradnja kanalizacije skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Ribnica. Območja, na katerih je možno sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav do 50 PE, so navedena v prilogi I. 2. Razpisana sredstva: Občina Ribnica razpisuje nepovratna sredstva v višini 2.000,00 evrov iz proračunske postavke 1528 Sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav na vodovarstvenih območjih. Višina sofinanciranja je odvisna od kapacitete novozgrajene male komunalne čistilne naprave, in sicer v višini 150 evrov/PE, vendar ne več, kot je v proračunu Občine Ribnica zagotovljenih sredstev. 3. Vlogi za dodelitev sredstev mora biti priloženo: - izjava o nameravani vgradnji male čistilne 4 srečnimi geni? Ne, sreča je dosegljiva vsem, vendar tako kot vse, v čemer bi radi blesteli, zahteva svojo šolo življenja. »Discipliniran um vodi v srečo, nediscipliniran pa v trpljenje,« je v delu Umetnost sreče, zapisal Dalajlama. Biti »umetnik v sreči« ni nekaj preprostega, kot bi nas radi prepričali številni oglasi; sreča namreč ne pomeni zgolj tega, da doživimo čim več lepih dogodkov ali da pridemo do te ali one novotarije, saj ne prihaja od zunaj. Odvisna je predvsem od tega, v kolikšni meri se zavedamo, da smo prav mi sami glavni igralci svojega življenja, da smo sami tisti, ki ustvarjamo in nadziramo svoj odnos do vsega, kar se nam zgodi. Vedno obstajajo naprave, ki ima certifikat oz. listino o skladnosti z zahtevami glede doseganja mejnih vrednosti parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07); - izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjena služnostna pogodba za lokacijo male čistilne naprave. 4. Rok za prijavo in obdelavo vlog: Razpisna dokumentacija je na voljo v vložišču Občine Ribnica in na spletni strani www.ribnica. si. Vloga mora biti poslana ali dostavljena na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Vloga mora biti predložena v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti na sprednji strani označen z napisom »NE ODPIRAJ – MČN 2015«. Na hrbtni strani ovitka mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji javnega razpisa. Rok za oddajo vloge je 30. 9. 2015. Če vloga ob vložitvi ni popolna, se vlagatelja pozove, da vlogo v roku 8 dni dopolni. Če tega ne stori oziroma je vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, se vloga s sklepom zavrže. Postopek javnega razpisa in razdelitev sredstev vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje župan Občine Ribnica. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale zahtevanih pogojev, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. Sredstva bodo dodeljevanja po vrstnem redu prispetja popolne vloge do porabe sredstev. Vlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve proračunskih sredstev. Sklep o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za rešljivi in nerešljivi problemi. Z rešljivimi se lahko spoprimemo, nerešljive pa lahko le sprejmemo. Četudi se ne moremo izogniti neprijetnim situacijam, lahko spremenimo svoj odziv nanje, s tem pa tudi to, v kolikšni meri zaradi njih trpimo. Če se sprijaznimo z nerešljivimi težavami in jih sprejmemo kot neizogiben del življenja, bomo imeli veliko več energije za to, da bomo lahko uživali in se veselili lepih trenutkov. Teh je vsak dan dovolj, če se jih le znamo zavedati. Za občutenje sreče je pomembnejša pogostnost kot intenzivnost vsakodnevnih lepih trenutkov. Če v sedanjem trenutku le čakamo in upamo, kako bomo enkrat v prihodnosti srečni, ne zaživimo zares in tako nam sreča nenehno uhaja. Živeti v sedanjosti pomeni, da smo hvaležni za trenutke miru in zadovoljstva, ki jih prinašajo majhni obredi, od jutranje kavice do večernega pogovora s partnerjem pred spanjem. Kar zares šteje, je to, kako se počutimo sami s seboj, vsak dan znova. Tudi takrat, ko nam zunanje okoliščine niso naklonjene. Resnično srečen človek je tisti, ki mu tudi v takih trenutkih uspeva ohraniti notranje ravnovesje in vedrino, trdno prepričanje vase in dobro voljo. Ujemite tudi vi svojo srečo vsak dan – še posebej med počitnicami. Župan JOŽE LEVSTEK izgradnjo male čistilne naprave v letu 2015 izda župan Občine Ribnica na podlagi predloga komisije. Sklep župana je dokončen. Na podlagi sklepa bo z upravičenci sklenjena pogodba. 5. Delitev sredstev: Sredstva se bodo odobrila pa načelu prispelosti popolne vloge, vendar najdlje do porabe načrtovanih sredstev. Popolne vloge, ki zaradi porabe proračunskih sredstev v tekočem proračunskem letu ne bodo realizirane, se prenesejo v naslednje leto, ob upoštevanju vrstnega reda prispelosti. 6. Črpanje sredstev: Upravičenec lahko črpa sredstva na osnovi pogodbe, sklenjene med upravičencem in občino. Za črpanje sredstev je do 18. 11. 2015 zavezan posredovati naslednje dokumente: - zahtevek, - certifikat oz. listino o skladnosti z zahtevami glede doseganja mejnih vrednosti parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07); - ustrezno upravno dovoljenje za izveden poseg v prostor za malo čistilno napravo (lokacijsko informacijo), - zapisnik o pregledu dokumentacije in naprave, ki ga opravita predstavnik JKP Komunala Ribnica, d. o. o. in lastnik naprave, - dokazila o poravnanih stroških izgradnje (fotokopije plačanih računov in potrdil o plačilu). 7. Dodatne informacije: Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na Občini Ribnica, na tel. št. 837 20 07 in 837 20 24. JOŽE LEVSTEK, župan Letos opažamo, da so se pojavile nove oblike drznih tatvin iz stanovanjskih hiš in stanovanj. Ugotovljeno je, da so žrtve predvsem starejši občani, ki jih osumljenci pod pretvezo (odkup odpadnega materiala, prošnja za vodo, čisto »navaden« pogovor o urejenosti okolice hiše, ponujajo prodajo raznih priročnih predmetov ipd.) zvabijo iz hiše, tako da oškodovanec nima več nadzora nad objektom, in preusmerijo njegovo pozornost s pogovorom. Medtem drugi storilec ali več, vstopi/jo v notranjost, iz katere v večini primerov odtujijo denar, nakit ali druge vrednejše predmete. Da so bili okradeni, občani opazijo šele več ur po dogodku. Prav tako smo v zadnjem času zabeležili tatvine barvnih kovin z drugih objektov, kjer neznani storilci izkoristijo odsotnost zaposlenih. Beležimo tudi tatvine vrtnin z njiv. Občanom svetujemo, naj poskušajo imeti pod nadzorom osebe, ki so prišle do njih nenapovedano, naj jih brez potrebe ne vabijo v prostore in naj vedno zaklenejo hišo in druge objekte. Ključe naj vedno vzamejo s seboj, čeprav so v neposredni bližini objektov. Ob tem pa naj bodo pozorni na izgled oseb, znamko, barvo in registrsko številko vozila, s katerim so se pripeljali neznanci, na pogostost pojava sumljivih oseb na posameznih lokacijah ... Če občani kljub temu postanejo žrtev kaznivega dejanja, naj takoj obvestijo policijo na številko 113 ali neposredno Policijsko postajo Ribnica na št. 01 837 21 10. Prav tako pozivamo in prosimo občane, ki opazijo sumljive osebe in vozila, da si zapomnijo čim več podrobnosti in o tem obvestijo policijo, med drugim tudi na anonimno številko 080 1200. RUDI TOPOLOVEC, višji policijski inšpektor III, komandir Policijske postaje Ribnica Na podlagi 12. člena Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja POZIV K PODAJANJU PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE RIBNICA ZA LETO 2015 NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častni občan se podeli posameznikom za pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju, ki predstavljajo občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu. URBANOVA NAGRADA Urbanovanagradasepodeliposameznikom za življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine Ribnica. GALLUSOVO PRIZNANJE Gallusovo priznanje se podeli posameznikom, skupini posameznikov, organizaciji in skupnosti za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v občini in širšem družbenem prostoru. PRIZNANJE OBČINE RIBNICA Priznanje Občine Ribnica se podeli zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne – izjemne dosežke in kot vzpodbudo za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela. Podeli se lahko največ eno priznanje častnega občana, ena Urbanova nagrada, do dve Gallusovi priznanji in do dve priznanji Občine Ribnica. Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad Občine Ribnica dostavite v zaprti kuverti z oznako »OBČINSKE NAGRADE« na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica do vključno 4. 9. 2015. Predlog mora vsebovati: vrsto nagrade oz. priznanja, ime in priimek ter naslov (za fizične osebe), naziv in naslov (za pravne osebe) in obrazložitev predloga. JOŽE TANKO l.r., predsednik Javni razpis za sofinanciranje obnove fasad stavb v starem mestnem jedru Ribnice za leto 2015 Občina Ribnica obvešča vlagatelje, da je na svoji spletni strani www. ribnica.si in na oglasni deski občine objavila Javni razpis za sofinanciranje obnove fasad stavb v starem mestnem jedru Ribnice za leto 2015. Razpisna dokumentacija, na podlagi katere vlagatelji oddajo prijavo, je dostopna v glavni pisarni ter na spletni strani občine. JOŽE LEVSTEK, župan Tudi v letu 2015 sofinancirane sterilizacije in kastracije malih živali Občina Ribnica je tudi v letošnjem letu zagotovila sredstva za sofinanciranje sterilizacije in kastracije lastniških mačk in psov prebivalcev občine Ribnica. Občani lahko cenovno ugodnejše pogoje posegov izkoristijo do novembra 2015 oziroma do porabe razpoložljivih sredstev, in sicer pri izvajalcu veterinarskih storitev – Veterinarski postaji Ribnica. Lastnika tako sterilizacija mačke stane 43,80 evra, kastracija mačka 33,20 evra. Za sterilizacijo ter kastracijo psov so cene različne glede na težo živali, in sicer od 58,40 evra dalje. Posebej je potrebno poudariti, da je preprečevanje rojstev nezaželenih živali za lastnike obveznost, ki izhaja iz določb 11. člena Zakona o zaščiti živali, usmrtitev ali namerna zapustitev živali pa je kazniva. OBČINA RIBNICA 5 AKTUALNO POLICIJA SVETUJE PORTRET Knjižnica mora biti stičišče ljudi »Knjižnica ni samo prostor s štirimi stenami. Taka knjižnica ne bi mogla preživeti na dolgi rok,« pravi direktor Knjižnice Miklova hiša Marko Zupanc. Knjižnica mora biti vitalni organ vsakega kraja in v ribniški knjižnici se vseskozi dogaja ne samo fizična, ampak predvsem vsebinska prenova. Tako sva se z direktorjem najprej fizično sprehodila skozi znamenito Miklovo hišo, večji del pogovora pa namenila vsebinam knjižnice. Pomembno je skrbeti za dogajanje, za animacijo ljudi, saj le tako lahko knjižnica ostaja živ organizem, zato sva začela z letošnjo novostjo, s poletnim projektom Poletavci – poletni bralci. Akcija spodbuja osnovnošolce od sedmega do dvanajstega MARKO ZUPANC V Ribnici za otroke žal ni infrastrukture, da bi jih uvedli v lutkovno-gledališko kulturo. Zupanc pravi, da bi bilo težko peljati otroke na ogled predstav v Ljubljano, zato so v KMH izbrali kvalitetne predstave in jih pripeljali v Ribnico. »Če ogled lutkovne predstave v Ljubljani stane štiri do pet evrov, si jo lahko otroci v Ribnici ogledajo za dva evra. Mi s tem ne zaslužimo, ampak samo pokrijemo del stroškov. Bistveno je, da imajo tukajšnji otroci enake možnosti kot njihovi vrstniki v večjih mestih.« Lansko leto je KMH v dvorano TVD Partizan pripeljala štiri predstave s po dvema ponovitvama, ki si jih je ogledalo 973 otrok. Zupanc vidi knjižnico kot zelo širok pojem, kjer ne gre samo za izposojo knjig, ampak izpostavi socialni in intelektualni vidik, zato si je od samega začetka prizadeval, da bi ustvarili bralni klub. »To je skupina ljudi, ki prebere knjigo in debatira o njej. Gre za psihološki, včasih celo terapevtski pa tudi socialni vidik. Zato smo leta 2013 začeli z mesečnimi srečanji, ki jih sedaj vodi knjižničarka.« Knjižnica Miklova hiša pripravlja tudi različne prireditve za odrasle, kot so literarni večeri (potopisna) predavanja in pripovedni večeri. Lansko leto se je zvrstilo 22 takih dogodkov, ki jim je prisostvovalo preko 900 ljudi. Ob pogovoru o teh dogodkih Zupanc izpostavi še eno pomembno vlogo knjižnice, namreč, da obeleži, informira in promovira kulturne ustvarjalce, še zlasti domače, ki jih je kar nekaj. Septembra se bodo dogodki spet začeli vrstiti, tokrat v prenovljeni dvorani v drugem nadstropju, ki res deluje prijazno, saj so nekoč znižani strop spet odprli, da se je pokazal del lesenega ostrešja in tako je dvorana postala bolj zračna. Odprli so tudi stenske niše, ki jih bodo zasteklili, ko bo v njih urejen stalni razstavni prostor namenjen spominu na Miklove. V prihodnje bodo v dvorano vgradili tudi manjšo čajno kuhinjo, ki bo na voljo za manjše pogostitve. leta k branju knjig med počitnicami – 30 dni po 30 minut. Vsak otrok, ki bo v knjižnico vrnil izpolnjen bralni seznam, bo na zaključni zabavno-športni prireditvi v septembru prejel priznanje in majico ter sodeloval v žrebanju za glavno nagrado (rolka). »Pomembna se mi zdi lastna iniciativa otrok, da se zavežejo, da bodo vsaj 30 dni med počitnicami pol ure brali.« Knjižnica tudi letos pripravlja gledališki abonma za odrasle. Avtobus, ki pelje iz Kočevja, odpelje abonente na predstave v Mladinsko gledališče, Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom, Dramo ter v Opero in balet. »Zdi se mi pomembno, da ponudimo ljudem možnost ogleda izbranih predstav največjih slovenskih gledališč. V Knjižnici Miklova hiša (KMH) izberemo pet do šest predstav letno, ponudimo program, zberemo prijave, pošiljamo karte, organiziramo ogled, prevoz ...« NOVE OZNAKE V KNJIŽNICI, KI VAS PRIPELJEJO DO ŽELJENEGA GRADIVA. 6 PRENOVLJENA DVORANA V MIKLOVI HIŠI Lansko jesen so s pomočjo donatorjev pripeljali v Ribnico vseslovenski projekt Jesenske serenade, ki na neki način nadaljujejo zgodbo Grajskih večerov. Tudi letos septembra bodo štiri glasbene prireditve, na katerih bodo nastopili mladi, nadarjeni in perspektivni glasbeniki različnih zvrsti. Projekt Knjižnica pod krošnjami je tudi novost iz lanskega leta. Odprta je v grajskem parku vsak četrtek, petek in soboto od junija do septembra in ponuja predvsem knjižne novosti ter mnoge domače in tuje časopise in revije. Enkrat tedensko pripravijo tudi delavnice za otroke, ki jih vodijo različni animatorji. V knjižnici si lahko izposodite tudi elektronske knjige, za katere Zupanc sicer pravi, da ni velikega zanimanja, a je prav, da so na voljo kot ponudba. Če je to prihodnost knjige, so mnenja deljena, sogovornik ne zavzema nobenega stališča, pravi le, da gredo v korak s časom. Zupanc si želi, da bi lahko še bolj promovirali mlade ustvarjalce, da bi jim dali več možnosti, da se izkažejo, kot to počno Jesenske serenade, a je vse pogojeno s finančnimi sredstvi. Tekst SAŠO HOČEVAR Foto KMH, Sašo Hočevar Sredi meseca, natančneje 15. julija, sta 21. stoletje? Ribnico in Kočevje obiskala minister za »Ob tem je veliko težav tudi z nivojskimi infrastrukturo dr. Peter Gašperšič in prehodi, saj bi jih morali nekaj zapreti, generalni direktor Slovenskih železnic nekatere nadomestiti z obvoznimi cestami. Dušan Mes. Težišče obiska je sicer bilo Ob progi je med Žlebičem in Hrovačo od Kočevje, kjer so govorili o modernizaciji leta 1972 zraslo precej naselij, kar seveda Kočevske proge, problematiki krožišč in urejanju državnih cest, projektu kogeneracije in energetske sanacije. Takšni obiski so vedno bolj vljudnostne narave, saj denarja za konkretne projekte po navadi ni, vsakokratni minister pa si teren zgolj ogleduje, oprijemljivih rešitev pa ni. Cestna krožišča bi bila aktualna tema tudi v Ribnici, ravno tako prepotrebna obvoznica mimo Ribnice in Velikih Lašč, ŽUPAN JOŽE LEVSTEK V POGOVORU Z MINISTROM PETROM GAŠPERŠIČEM potem cestne ovire znotraj naselij, kjer je omejitev 50 km/h tudi močno vpliva na hitrost izvedbe itd. Seveda so to bolj vprašanja za Občino projekta,« sta bila enotna župan Jože kot ministra, pa kljub vsemu, celostne Levstek in prvi mož železnic Dušan Mes. strategije na relaciji Škofljica–Kočevje ni. »S 'kočevskim' potniškim vlakom naj bi tako Glavna cestna povezava omenjenega delno razbremenili tudi cesto s Škofljice območja je bila nazadnje modernizirana v v Ljubljano, ljubljanska avtomobilska obdobju med letoma 1960 in 1970. Glede parkirišča ter okolje,« je povedal minister na stanje vozišča, ki se po meritvah iz leta v Gašperšič in hkrati zatrdil, da bodo leto močno slabša, bi bila potrebna celovita omenjeni projekt obravnavali prednostno. modernizacija. Direkcija je sicer od leta Glede problematike reševanja prometnih 2006 na cesti izvedla nekaj projektov, a ta zagat na cesti Škofljica–Ljubljana je povedal, še ni modernizirana v celoti. da naj bi cestni priključek Šmarje–Sap začeli Na železniški progi Ljubljana–Kočevje, ki je graditi že v jeseni, na ministrstvu pa so se bila zgrajena leta 1893, je bil redni potniški tudi že dogovorili glede vzpostavitve štirih promet ukinjen leta 1972, medtem ko prometnih pasov na Dolenjski cesti med je tovorni še potekal in zdaj do Ribnice Škofljico in Rudnikom, kar naj bi dokončali znova poteka, je država v obdobju od že letos. Vsaj nekaj oprijemljivih časovnih 2008 do 2013 obnovila 36 kilometrov terminov. proge med Ljubljano in Ribnico in za to Na ministrstvu za infrastrukturo te dni porabila približno 60 milijonov evrov. pripravljajo proračun za leti 2016 in 2017, Dela je opravljal ŽGP. Takrat so na SŽ že zelo verjetno bodo vanj spravili tudi pripravljali vozni red, vendar so se potem dokončanje železniške proge Ljubljana– dela ustavila. V prihodnje naj bi vendarle Kočevje. obnovili še 13 kilometrov proge od Lipovca do Kočevja, za kar bi potrebovali 20 Tekst in foto MARKO MODREJ milijonov evrov in dodatnih 20 milijonov za zavarovanje proge s signalno varnostnimi in telekomunikacijskimi napravami. Vlak od Ljubljane do Kočevja bi vozil uro in dvajset minut – gre za razdaljo približno 60 kilometrov. Pa je to ustrezna hitrost za 7 IZPOSTAVLJENI DOGODKI OBNOVI CESTE IN ŽELEZNICE OD LJUBLJANE DO KOČEVJA SE VLEČETA KOT JARA KAČA IZPOSTAVLJENI DOGODKI SLEMENSKI GASILCI OB PRAZNOVANJU 115-LETNICE DOBILI NOVO VOZILO Prostovoljno gasilsko društvo Sveti Gregor je v nedeljo, 12. julija, priredilo svečano proslavo ob 115-letnici delovanja društva in prevzemu vozila GVM – Peugeot boxer 4 x 4. Leta 1900 so se slemenski možje odločili, da ustanovijo prostovoljno gasilsko društvo, ki je bilo poleg osnovnega poslanstva gasilstva dolga leta tudi glavno gibalo kulturnega in družabnega življenja pri Sv. Gregorju. Prva ročna gasilska črpalka iz leta 1900 je opravljala nalogo vse do leta 1956, ko se je gasilsko društvo opremilo s prvo motorno brizgalno Savica. Štiri leta pozneje, ob dom, ki stoji na mestu rojstne hiše dr. Janeza Evangelista Kreka in takratne šole. Potrebe so iz leta v leto naraščale in tako se je društvo leta 1984 opremilo s kombijem IMV in traktorsko cisterno zmogljivosti 3200 litrov. Zatem so povečali in obnovili gasilske garaže. Te so potrebovali za sodobno opremljeno avtocisterno MAN GVC 16/50, katere prevzem je bil ob praznovanju 100letnice društva. Leta 2002 so vozilo IMV zamenjali z novim kombijem Renault Master. Leta 2010 so prevzeli novo motorno brizgalno Ziegler Ultra Leicht. Leta 2013 so opravili blagoslov prenove doma in v njem odprte muzejske sobe. »Sklep občnega zbora leta 2014 o zamenjavi vozila GVM nam je kot potrebo potrdil čas žledoloma. Pot do novega vozila je bila PREDSEDNIK PGD SVETI GREGOR PETER ADAMIČ NAVAJA NAJPOMEMBNEJŠE trnjeva, vendar PRELOMNICE DRUŠTVA V STOPETNAJSTIH LETIH za nas gasilce premagljiva in praznovanju 60-letnice delovanja je društvo tako danes v uporabo za prevoz gasilskega prevzelo tudi prvi gasilski prapor. moštva prevzemamo sodobno vozilo Leseni gasilski dom iz leta 1905 za gasilsko Peugeot Boxer 4 x 4 mini bus, ki bo služil tudi opremo ni bil več ustrezen in zgradili so za prevoze slemenskih krajanov in gasilcev zidan dom z lesenim stolpom za sušenje GZ Ribnica,« je ob prevzemu vozila povedal gasilskih cevi. predsednik Ker motorna brizgalna PGD Sv. Savica ni zadostovala Gregor potrebam društva, P e t e r je bila leta 1965 Adamič, slavnostno prevzeta gasilski motorna brizgalna častnik. Mayer Hagen. Društvo je Za prevoz gasilske pobrateno opreme je društvo z gasilskimi le nekaj let pozneje društvi iz nabavilo še gumijast D o b r ave, voz na konjsko vprego. Šmarij pri Ob 80-letnici obstoja Jelšah in je društvo prevzelo Kokrice. novozgrajeni gasilski NOVO VOZILO PGD SVETI GREGOR 8 Dva dni prej, v petek, so na igrišču pripravili tudi tekmovanje v spajanju sesalnega voda. Tekmovanje je potekalo po sistemu doseganja najboljšega končnega rezultata iz dveh poskusov. Pri članicah sta bili v finale uvrščeni najboljši dve ekipi, pri članih pa najboljše štiri, ki so imele dodatno še dva poskusa. Končne uvrstitve: Pri članicah so zmagale članice PDG Sv. Gregor (desetarka Petra Marolt), čas 22,40, pred PGD Dolenji Lazi 1 (desetarka Simona Ritlob), čas 24,74 in PGD Dolenji Lazi 2 (desetarka Mateja Dejak), čas 57,57. Med člani so slavili PGD Dolenji Lazi 1 (desetar Miha Krajec), čas 17,33, pred PGD Sv. Gregor (desetar Blaž Marolt), čas 19,89, tretja je bila ekipa PGD Dolenji Lazi 2 (desetar Filip Šilc), čas 22,79, četrti PGD Nemška vas 2 (desetarka Petra Lesar), čas 24,68, peti PGD Goriča vas (desetar Kristjan Dellaschiava), čas 33,11, šesti PGD Nemška vas 1 (desetarka Teja Štupica), čas 33,28, sedmi PGD Dolenji Lazi 3 (desetar Jože Rigler), čas 38,18 in osmi PGD Kokrica (desetar Blaž Pestar), čas 46,94. Najboljše tri ekipe v posameznih kategorijah so prejele pokale, vse ekipe pa so dobile simbolična priznanja PGD Sv. Gregor in leseno žlico z napisom 2. tekmovanja v organizaciji PGD Sv. Gregor. Z obema dnevoma so bili organizatorji zelo zadovoljni, tako z obiskom kot z »izkupičkom«. Prvi dan je bila zvečer zabava z ansamblom Mambo Kings, v nedeljo pa veselica z ansamblom Roka Žlindre in bogatim srečelovom. Tekst in foto MARKO MODREJ POZIV K PODAJANJU PREDLOGOV ZA IMENOVANJE PREDSTAVNIKOV OBČINE RIBNICA V SVET JAVNEGA VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA VRTEC RIBNICA Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poziva k podajanju predlogov za imenovanje treh predstavnikov Občine Ribnica v svet javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Ribnica. Predloge posredujte najkasneje do 4. 9. 2015 na naslov Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica s pripisom »svet javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Ribnica«. Predlogom priložite izjavo kandidata o strinjanju z imenovanjem, ki je dosegljiva na spletni stani www. ribnica.si in v glavni pisarni Občine Ribnica. Za člana sveta zavoda je ista oseba lahko zaporedoma imenovana največ dvakrat. Predsednik KMVVI: JOŽE TANKO L.R. Strokovnjaki s področja gozdarstva in župana Ribnice ter Sodražice so se pretekli mesec sestali na delavnem sestanku na temo sodelovanja in povezovanja v gozdarstvu, ki ga je gostil Jurij Rudež na svojem posestvu Ugar. Delovni sestanek o povezovanju v gozdarstvu, ki je potekal junija v Ribnici, je na predlog predstavnikov lastnikov gozdov sklical predsednik KGZS Kočevje Franc Prelesnik. Poleg ribniškega in sodraškega župana ter gostitelja Jurija Rudeža so se sestanka udeležili tudi Rajko Štefanič, predsednik Zveze lastnikov gozdov, Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, Janko Debeljak, vodja KGZS OE Kočevje, Jošt Jakša, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na MKGP, Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Tekst in foto DOMEN M. ČAMPA MARINČ ZASEDANJE STROKOVNE SKUPINE NA TEMO POVEZOVANJA V GOZDARSTVU JE POTEKALO NA POSESTVU UGAR Novi vozili za patronažno službo Občina Ribnica je kot največja soustanoviteljica Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica omogočila slednjemu nakup dveh novih vozil Fiat Panda za zagotavljanje nadaljnjega nemotenega opravljanja patronažne službe na območju občine Ribnica. Z nakupom dveh novih službenih avtomobilov v skupni višini nekaj manj kot 18.000 evrov želi Občina Ribnica urediti in izboljšati kakovost dela in storitev patronažne službe na območju občine Ribnica. S tem se je odzvala na vedno večje obremenitve zdravstvenih domov z novimi nalogami in pristojnostmi, ki jih zdravstvu nalagajo državni organi. Nakup službenih vozil pozdravljajo zaposleni v Zdravstvenem domu dr. Janeza Oražma, posebej patronažne medicinske sestre, ki so bile doslej odvisne tudi od prevoza z lastnim osebnim avtomobilom. Patronažna služba Zdravstvenega doma dr. RS, dr. Janez Krč, prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete in mag. Tomaž Devjak iz Zavoda za gozdove RS OE Kočevje. Glavni temi pogovorov sta bili oblikovanje enotnega zastopstva pri pogovorih z državnimi predstavniki in izboljšanje stanja v gozdarstvu, ki se kaže predvsem kot problem, kako malega lastnika zainteresirati in motivirati, da bo z gozdom boljše gospodaril. V Sloveniji je namreč okoli 460 tisoč lastnikov gozdov, vendar številni lastniki v svojem gozdu še niso prepoznali donosnosti, čeprav bi gozdna površina, ki meri več kot 200 ha, lahko preživljala štiričlansko družino. S takšno površino pa je treba dolgoročno in trajnostno gospodariti. Župan Jože Levstek je na sestanku poudaril, kako zelo je Ribniška dolina že bila povezana z gozdom in lesom ter da si za to znova prizadeva, npr. s pomočjo Rokodelskega centra Ribnica, z gradnjo lesenih javnih objektov, s krajinsko arhitekturo, s podpiranjem lesne obrti in proizvodnje, s turističnimi in sejemskimi prireditvami ter nenazadnje z daljinskim ogrevanjem na biomaso. Janeza Oražma Ribnica izvaja v sklopu svojih nalog zdravstveno in socialno obravnavo posameznikov, družin in lokalnih skupnosti, nego bolnikov po delovnem nalogu izbranega osebnega zdravnika (lahko tudi nadomestnega zdravnika), obravnavo nosečnic, otročnic, novorojenčkov, dojenčkov in otrok do 3. leta starosti ter prav tako preventivne obiske invalidov, kroničnih bolnikov ter oseb z motnjami v razvoju, ki so socialno ogroženi, na njihovem domu. Dejavnost patronažne službe je sestavni del javnega zdravstva in sodi med storitve osnovnega zdravstvenega zavarovanja. »Vodstvo in zaposleni v Zdravstvenemdomudr.Janeza Oražma Ribnica, posebej patronažne medicinske sestre, se zahvaljujemo občini Ribnica za nakup novih vozil Fiat Panda, ki bodo služili pri nadaljnjem opravljanju patronažne zdravstvene nege na območju občine Ribnica,« je ob predaji vozil dejala direktorica ribniškega zdravstvenega doma Lidija Šmalc, dr.med.,spec.spl.med. Ob dogodku so pripravili tudi krajši kulturni program. ŽUPAN OBČINE RIBNICA JOŽE LEVSTEK, DIREKTORICA ZD RIBNICA LIDIJA ŠMALC IN RIBNIŠKI DEKAN MAG. ANTON BERČAN OB PREREZU TRAKU IN PREDAJI VOZIL V UPORABO Tekst in foto MARKO MODREJ 9 IZPOSTAVLJENI DOGODKI V Ribnici sestanek o povezovanju v gozdarstvu IZPOSTAVLJAMO DRŽAVNO PRVENSTVO V PRESKAKOVANJU OVIR NA UGARJU Konjeniški klub Ugar je med 9. in 12. julijem na Posestvu Ugar v sodelovanju s Konjeniško zvezo Slovenije organiziral Državno prvenstvo Slovenije v preskakovanju ovir. Na Ugarju so z vrhunsko pripravljenim tekmovalnim prostorom in izvrstno organizacijo največjega nacionalnega konjeniškega tekmovanja v Sloveniji obeležili tudi 10. obletnico organizacije svojega prvega tekmovanja, takrat tekme za svetovni pokal. V treh tekmovanjih, ki so štela za posamične razvrstitve, se je pomerilo kar 81 tekmovalnih parov, ki so tekmovali v petih kategorijah. Zadnji tekmovalni dan smo dobili novega državnega prvaka, ki je med člani postal Uroš Kocbek (Velebiro Berlin's Boy) – KK Velebiro, pred Tajdo Bosio (Lodonkor) – ŠD Center konjeniškega športa Celje in Izo Vele (Velebiro Acapulco) – KK Velebiro. Med tekmovalci do 25 let je zmagala Lana Tanko (Quantum's Boy) - KK Konjeniška akademija Primož Rifelj, drugi je bil Tadej Skaza (Armagedon S) – KK Velenje, tretji Uroš Jordan (Stellea) – KK Krka – GRM Novo mesto. Med mladinci NA POSESTVU UGAR JE ENO NAJLEPŠIH IN NAJBOLJ UREJENIH TEKMOVALIŠČ SPOMINI NA GROZOTE VOJNE Tudi letos, ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne in 73. obletnici tragičnih dogodkov v roški ofenzivi sta Društvo Ogenjca in Občina Loški Potok pripravili spominsko svečanost pri partizanski bolnici Ogenjca na Travni gori. Bilo je poletje leta 1942, ko so se Italijani v veliki roški ofenzivi usmerili na Dolenjsko in Notranjsko. V štabu 2. bataljona Notranjskega partizanskega odreda so sklenili zgraditi bolnico, nalogo pa je prevzel dr. Aleksander Gala – dr. Peter, ki je z nekaj domačini izbral skrito ravnico s težko prehodnim zemljiščem sredi gozda, ki so jo zakrivale gosta podrast in skale. Med njimi je bil skrit ozek vhod v kraško jamo. Prve ranjence so v bolnišnico pripeljali sredi julija, za glavno bolničarko pa postavili Mimico – Marijo Čepon s Pakega blizu Borovnice. 29. julija so bili Italijani že tako blizu Ogenjce, da so morali ranjence premakniti v kraško jamo. Z njimi je zaradi pomanjkanja prostora od osebja ostala le bolničarka Mimica. Zadnjega dne v juliju 1942 so Italijani našli bolnišnico in jo požgali, a jame z ranjenci niso odkrili. Toda še istega večera je eden od lažje ranjenih zapustil jamo. Upanje, da jih ne bo izdal, je bilo majhno. Po njegovem odhodu so ranjenci ponovno potrdili že poprej dano prisego, da se ne bodo pustili prijeti sovražniku, dokler so živi. Ko so zaslišali Italijane, so ponovno potrdili že prej sklenjeni dogovor. 10 Tako sta Mimica in ranjenec Ciril Vidmar – Vinko postrelila ranjence, zadnja naboja pa prihranila zase. Štirje ranjenci so ostali le lažje ranjeni, 12 pa jih je umrlo v jami ali ob njej. Enega od preživelih ranjencev so kasneje Italijani ustrelili, ostale tri pa obsodili na dosmrtno ječo. Po kapitulaciji Italije je eden od trojice preživelih poleti 1944 po naključju v partizanskih vrstah naletel na izdajalca, ki so ga kasneje obsodili pred vojaškim sodiščem. Letošnjo proslavo, ki jo je počastila častna straža Slovenske vojske, številni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB SLAVNOSTNA GOVORNICA DR. MACA JOGAN je slavila Nina Pangeršič (Glorija 1) – KK Konjeniška akademija Primož Rifelj, pred Evo Zalo Marovt (Drossaan) – KK Velebiro in Nino Jovović (Aldino V) - KK Konjeniška akademija Primož Rifelj. Domačini so s ponosom pogledali na razvrstitev med mlajšimi mladinci, kjer je tretje mesto osvojila domačinka Vita Gala Fras (Cediena) – KK Ugar Ribnica, pred njo sta bili še zmagovalka Pina Hrovat Svetičič (Preciosa Šped-agenc, d. o. o.) – KK PIP Ljubljana in Ela Rebolj (Ramirano) – KK Velenje. Nedeljsko tekmo si je ogledal tudi župan Jože Levstek, ki je bil nad videnim očaran, konjeništvo je vendarle vrhunski šport, v katerem se obračajo tudi veliki denarji. Lastnik Posestva Ugar Jurij Rudež je s ponosom povedal, da jim je uspelo pripraviti eno najboljših tekem za državno prvenstvo in da bodo v prihodnje poskušali organizirati tudi tekme višjega, mednarodnega ranga, kar so pred desetimi leti dvakrat že zelo uspešno naredili. Takrat je bil v organizacijskem odboru tudi Zlatko Polajžer, zdaj generalni sekretar Konjeniške zveze Slovenije, ki je tekmovanje, tekmovališče in celotno organizacijo zelo pohvalil. Tekst in foto MARKO MODREJ in prapor Združenja veteranov vojne za Slovenijo, je vodila Irma Grbec, slavnostna govornica pa je bila članica predsedstva ZZBVNOB dr. Maca Jogan, ki je v govoru spomnila na ranjence in njihovo idejo po ohranitvi slovenskega naroda, saj so vsi okupatorjiposkušalislovenskinarodizbrisati z zemlje. Povzela je idejo partizanskega boja, ki jo najlepše predstavlja pesem Fani Okič: »Branili smo polja, / branili gozdove, / branili smo mesta, / branili vasi, / umirali smo za bodoče rodove, / za tiste, / ki bodo, / ki jih še ni.« Poudarilajepomenpartizanskegazdravstva, ki je v dobrih štirih letih vključevalo preko 460 zdravnikov in študentov medicine, številne bolničarje in oskrbelo skoraj 22.000 ranjencev v približno 240 partizanskih bolnicah, s tem pa pokazalo moralno moč partizanske vojske. Govornica je izpostavila tudi vprašanje zgodovinskega spomina na tragične dogodke ter pogled na kontekst današnjega časa ter sodobnih interpretacij. Proslavo so obogatili tudi mladeniči in mladenke iz Loškega Potoka z recitacijami pesmi iz partizanskega obdobja, harmonikar, župan Ivan Benčina, ki je pozdravil obiskovalce, in predsednik društva Ogenjca Jakob Bartol ter predsednik ZBVNOB Ribnica Daniel Divjak, ki sta podelila priznanja Društva Ogenjca Bogdani Mohar, Jožetu Lovki in nekdanjemu županu Občine Loški Potok Janezu Novaku. Tekst in foto PRIMOŽ TANKO Gasilci PGD Ribnica smo v mesecu juniju in juliju opravili več intervencij, od tega pet večjih: požar na balkonu stanovanjskega bloka na Knafljevem trgu, požar na polju, kjer je gorelo seno, prometna nesreča v Sodražici, požar v lesnem obratu v Obrtni coni Ugar in onesnaženje potoka Bistrice z neznano belo snovjo, za katero se je kasneje ugotovilo, da gre za izlitje mleka v kanalizacijo na znani kmetiji v Sušju. PRIPRAVA IN STABILIZACIJA LESTVE Ob koncu šolskega leta smo na osnovni šoli dva dni sodelovali na tehničnih dnevih. Sodelovali smo na ribniškem oratoriju in dvakrat na delavnicah Lumpijade, ki jo organizira Center za socialno delo. V polnem teku so tudi priprave za septembrsko vajo – prometna nesreča na železniškem prehodu, na kateri bomo aktivno sodelovali. Poleg ostalih aktivnosti smo opravili še štiri redne gasilske vaje, na katere se čedalje pogosteje odzivajo tudi gasilci iz ostalih gasilskih društev. Da pa vaje niso samo strogo tehnične, smo poskrbeli tudi za fizično pripravljenost, tako smo se v nedeljo, 12. julija, odpravili na najvišji vrh Male gore, kjer stoji merilna »piramida«. Tja smo prinesli sestavljivo lestev v skupni dolžini 8,40 POGLED OD SPODAJ PROTI VRHU … m, jo sestavili in se povzpeli nanjo. Tako smo postavili prvi zabeleženi višinski rekord. Trenutni rekord je 972,4 m. Z veseljem ga bomo v prihodnje tudi branili. Kot zanimivost lahko tudi povem, da so omenjene lestve v občini Ribnica edine, ki ustrezajo veljavni tipizaciji o gasilskih lestvah in so dolge, kot sem že omenil, 8,40 m. Ob tej priložnosti ponovno vabim na gasilske vaje vse, ki vas tovrstno delo zanima – vaje so drugo nedeljo ob 9. uri in četrto sredo ob 18. uri. Vabljeni tudi na FB Gasilske enote Ribnica, kjer je veliko slikovnega gradiva. Na pomoč! … IN POGLED OD ZGORAJ Tekst GREGOR VIRANT, Občinski poveljnik Foto arhiv PGD Ribnica DIAMATNI MAŠNIK FRANC LEVSTEK 12. junija smo praznovali redek jubilej – diamantno mašo, ki jo je daroval naš rojak g. Franc Levstek. Diamantna maša pomeni 65 let duhovništva in za to smo vsi skupaj Bogu hvaležni, da se mu moremo skupaj zahvaljevati. Življenjska pot našega jubilanta se je začela 31. julija 1926 v Bukovici. Bil je tretji otrok in že naslednji dan, 1. avgusta, je postal pri krstu še Božji otrok. Po petrazredni osnovni šoli v Ribnici je nadaljeval nižjo gimnazijo v salezijanskem zavodu v Veržeju in jo je zaradi vojne končal v Kočevju. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani na Rakovniku, noviciat pa je zaključil na Škrljevem pri Šentrupertu na veliko mašo, 15. avgusta 1944. Tako je z začasnimi obljubami postal salezijanec, član družbe sv. Janeza Bosca. V svetem letu 1950 je bil 15. avgusta v ljubljanski stolnici posvečen v diakona in 1. oktobra v Marijini cerkvi na Rakovniku v duhovnika. Posvetil ga je takratni ljubljanski škof Anton Vovk. V Ribnici je imel novo mašo 15. oktobra. Ker je moral še dokončati teološko fakulteto, je v tem času pomagal na raznih župnijah in odslužil vojaščino v Skopju. Njegovo prvo kaplansko mesto je bilo v župniji Sv. Družine v Mostah v Ljubljani, nato je odšel v Šentrupert na Dolenjsko, kjer je ostal do leta 1959. Tega leta je bil zopet poklican v Ljubljano, kjer je bil na Kodeljevem, ki je 1960 postala župnija, prvi župnik. Tu je ostal do leta 1966. Po sedmih letih je odšel na Kapelo pri Radencih, kjer je bil župnik in pa ravnatelj pomurske salezijanske skupnosti. 1971 je postal ravnatelj skupnosti na Rakovniku, bil inšpektorialni ekonom, eno leto tudi župnik v Želimljem. Od leta 1979 do 1992 je v Radencih gradil novo župnijo in novo župnijsko cerkev. Ustanovitev župnije in gradnja župnijske cerkve, ki ju je izpeljal v teh letih, sta bila ogromna projekta. Zaradi novih potreb je odšel g. France na Gorenjsko, na Trstenik, kjer je bil osem let župnik in deset let ravnatelj. Zdaj preživlja večer življenja v domu, ki ga je gradil. Svoje življenje je popisal v knjigi Mojih 60 let duhovništva, ki je izšla pred petimi leti ob biserni maši, ki jo je daroval v Ribnici leta 2010. Bogu hvala za jubilanta g. Franceta! Mag. ANTON BERČAN, župnik in dekan 11 IZPOSTAVLJAMO RIBNIŠKI GASILCI MED NAŠIMI LJUDMII Kmečke igre v župniji Dolenja vas PRIJETNO DRUŽENJE POD ŽUPNIJSKIM KOZOLCEM V petek, 3. julija, smo se farani župnije Dolenja vas ob 18. uri zbrali na tradicionalnih kmečkih igrah pod organizacijskim vodstvom Janeza Pogorelca. Letos ni bil v ospredju tekmovalni vidik, temveč prikaz spretnosti koscev in kosic ter grabljic. V prijetnem druženju in ob prepevanju smo v farovško kurilnico pospravili tudi večjo količino suhih drv. Najbolj zagreti so se preizkusili tudi v žaganju bukovega hloda z ročno žago. Za okusno večerjo in prigrizke so poskrbeli Danica in Tone Hočevar, kuharica Vida Pogorelec in še nekaj gospodinj. Župnik Aleš Pečavar je vse presenetil z odličnim pecivom, ki ga je pripravil sam. Donatorji so prispevali lesene predmete in izdelke: bukova hloda, grablje, gospodinjsko desko, otroška stolčka in »štile«. Vsem, ki smo v prijetnem druženju vztrajali do poznih ur, je župnik podaril zbornik V iskanju zaklada vere – Nedeljski nauk, ki ga je izdal v samozaložbi. Vinko Bojc pa je, kot vedno, poskrbel za spominsko fotografiranje. Naslednje leto bomo k druženju povabili več mlajših udeležencev, saj si želimo, da bi mladi ohranili poznavanje dela svojih prednikov, ki je ob velikem telesnem naporu pomenilo predvsem topel človeški stik med sosedi in krajani. Tekst MARIJA MERHAR Foto Vinko Bojc FRANC TRDAN S KOSO, ZA NJIM JANEZ POGORELEC Z GRABLJAMI SREČANJE KOSCEV NA BREGU Na pobudo Društva VETER Breg se je v soboto, 11. julija, zgodaj zjutraj na travniku za kozolcem zbralo lepo število mož z Brega in okoliških vasi z namenom, da bi se preizkusili v košnji trave z ročno koso po starem. Za skrbno sklepane in dobro nabrušene kose je poprijelo lepo število koscev, ki so z vso vnemo zarezali v travo prepojeno z jutranjo roso. Sledili so kratki postanki za požirek ali dva hruškove vode. Vsake toliko časa se je oglasila osla. Poletno 12 sonce je že kar močno pripekalo, ko je bil travnik pokošen. Kosci, rahlo utrujeni, vendar nadvse zadovoljni z opravljenim delom, so sedli v hladno zavetje, kjer so jih čakali koruzni žganci z mlekom in ocvirki. Ob obilnem zajtrku je stekla beseda in slišati je bilo marsikakšno zanimivo zgodbo iz časov, ko je bilo to kmečko opravilo del poletnega vsakdanjika. Sledilo je še skupinsko fotografiranje in preden so se kosci razšli, so enotni dejali: »Drugo leto se znova srečamo.« DRUŠTVO VETER BREG Foto Lidija Horžen KOSCI PO OPRAVLJENI KOŠNJI Jeseni 2014 je minilo 15 let, odkar smo se v sejni sobi Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma prvič sestale ženske z izkušnjo, ki jo prinese diagnoza rak dojke. Tedaj smo pod okriljem Društva onkoloških bolnikov Slovenije ustanovile skupino za samopomoč, ki je postala zatočišče in sredina, v kateri smo jokale, se nasmejale, podelile dobre in slabe zgodbe, se tudi skregale in se nato pobotale. V prvem letu je temelje skupine postavila strokovna sodelavka Andreja Cirila Škufca Smrdel, nas nato spretno vodila med začetnimi čermi in pastmi in skrbela, da smo zavile v pravo smer. Prva prostovoljka koordinatorka je bila Milena Peterlin. Ko jo je premagala bolezen, je obveznosti prevzela Metka Marn. Tudi pri njej je po nekaj letih predanega sodelovanja v skupini rak dojke napredoval in po njeni smrti je delo prevzela Marija Adamič. Zdaj je ona tista, ki krmari in ureja številne zaplete, tehnične probleme, organizatorske UPIHNILI SMO PETNAJST SVEČK obveznosti in kratke stike v komunikaciji med članicami. Odlikuje jo Janeza Oražma. Župan občine Ribnica velika pripravljenost prisluhniti in slišati, si Jože Levstek je prijazno in toplo pozdravil vzeti čas in pokazati naklonjenost nekomu, skupino in njene podporne člane in zunanje sodelavce. Želel nam je veliko uspešnih ki je v stiski in jo potrebuje. V vseh petnajstih letih smo se redno srečanj v prihodnje. Tudi direktorica ZD srečevale vsak četrti ponedeljek ob petih dr. Janeza Oražma Ribnica Lidija Šmalc, popoldne v sejni sobi zdravstvenega doma. dr. med., je izrazila naklonjenost skupini in Nikoli srečanje ni odpadlo, čeprav nas je nam zagotovila, da smo v zdravstvenem bilo včasih več, včasih manj. Že od vsega domu še naprej dobrodošle in je naša začetka je bilo izraženo tudi zanimanje prisotnost zaželena. bolnikov z drugimi raki, sedaj pa se nam že Marija Adamič je ganljivo podelila svojo izkušnjo in doživljanje bolezni, počasi priključujejo. Datum, ki smo ga določile za praznovanje, skupine in tudi svojega dela prostovoljke je bil 21. maj 2015. Izbrale smo dvorano koordinatorke. Rokodelskega centra Ribnica, ker je Andreja Cirila Škufca Smrdel je zmagoslavno to prisrčno okolje z razstavami izdelkov pokazala zvezek, ki ga je nastavila in vanj pletarske in lončarske šole, likovnih delavnic vpisovala dogajanja v skupini v prvem letu delovanja. Vsem nam je vtisnila nepozaben in ribniške zgodovine. Prizorišče smo okrasile s čudovitim cvetjem pečat in po njenih usmeritvah smo zgradile z okoliških travnikov in s fotografijami z skupino, ki nam prestavlja pristan, v naših srečanj. V svojo sredino smo povabile katerem je prostor in čas, da se srečujemo predstavnike vodstva Društva onkoloških in pogovarjamo, pa ne le o raku in bolezni, bolnikov. Prišla sta Andreja Cirila Škufca in tako lažje živimo dalje. Kot vedno so bile Smrdel in Blaž Bajec, Marija Vegelj Pirc se Andrejine besede nežne in tople, vendar praznovanja žal ni mogla udeležiti. Povabili tudi odločne in pogumne. smo tudi predstavnike Občin Ribnica in Nato pa so v dvorano prihrumeli štirje člani Sodražica ter Zdravstvenega doma dr. gledališke improvizacije Radio Mlajku, ki smo se jim na glas nasmejali. Izbrali so temo, ki je pri nas v skupini prepovedana, to je obrekovanje in obiranje; bili so malo pikri, malo navihani, malo poredni, zlasti pa zelo človeški. Hvala Maruši Prelesnik Zdešar in njenim sodelavcem za čudovito predstavo. Celotno prireditev je povezovala Uršula Jaklič Žagar, katere stara mama je ena od ustanovnih članic skupine. S pravim občutkom nas je vodila od začetka do konca in nas za zaključek povabila na kozarček šampanjca in lično in slastno pripravljeno zakusko. Nazdravile smo in zapele in si zaželele še veliko srečanj. Tri članice, ki so v skupini od vsega začetka, so simbolično skupaj zarezale torto in seveda smo ob sladkih užitkih zapele še enkrat, tokrat Vse najboljše za te. Prijetno druženje in obujanje spominov na dogodke in osebe, ki so se nam v teh petnajstih letih pridružile in tudi odšle, se je zaključilo z zahvalo sponzorjem, ki so nam olajšali izvedbo praznovanja, to so: GENERALI zavarovalnica, d. d. Ljubljana, INOTERM, d. o. o, LIONS klub Ribnica, SPM JAKA, d. o. o. Ribnica, ANDOTEHNA, d. o. o., KUSS, d. d. Ribnica, Gradbene usluge Igor Andoljšek, s. p., MABOLES, d. o. o., LEKARNA RIBNICA, OBČINA SODRAŽICA in OBČINA RIBNICA. Poslovile smo se z načrti za naprej, saj smo imele naslednje srečanje skupine že čez nekaj dni – na četrti ponedeljek v mesecu maju, in z odločitvijo, da prijetno druženje nadaljujemo na izletu v Hrvaško Zagorje 8. julija 2015. Tekst ALENKA NADLER ŽAGAR Foto Anka Debeljak Redna srečanja skupine za samopomoč bolnikov in bolnic z rakom Ribnica so vsak četrti ponedeljek v mesecu ob 17. uri v sejni sobi v prvem nadstropju Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica. Prostovoljka koordinatorka skupine je Marija Adamič (tel. št.: 031 559 614), strokovna vodja pa Alenka Nadler Žagar, dr. med. 13 MED NAŠIMI LJUDMI Praznovanje 15. obletnice skupine za samopomoč Ribnica KULTURNI UTRINKI DRUŠTVO LIKOVNEGA USTVARJANJA RIBNICA NE POČIVA Društvo likovnega ustvarjanja Ribnica pluje v osmo leto delovanja in tako kot doslej, tudi letos ne počivamo. Na občnem zboru v marcu smo se dogovorili o delu v letošnjem letu in zaenkrat nam je uspelo uresničiti vse zadane naloge. Spomladi smo izpeljali že tretjo keramično delavnico z namenom, da člani spoznajo delo z glino, različne tehnike obdelave, barvanja in žganja. Letos smo izdelovali sklede, vaze, pekače in podobno. Uporabili smo tehniko valjanje glinenih plošč, oblikovanje po modelu, okraševanje z reliefom in glaziranje z glazurami za raku in kamenino. Delavnico je vodila naša članica Milica Koštrun, ki je vsem šestnajstim udeležencem z veliko mero potrpežljivosti razdajala svoje znanje. Delavnice so se namreč udeležili tako začetniki, med njimi tudi trije otroci, kot tudi tisti, ki že imajo nekaj izkušenj na tem področju. Delavnica je bila izvedena v dveh delih. V prvem smo izdelovali izdelke, ki jih je bilo treba po sušenju prvič žgati na približno 900 stopinjah. V drugem delu smo izdelke pobarvali, glazirali in nato odžgali – nekaj v raku tehniki, nekaj pa kot kamenino. MILICA KOŠTRUN, MENTORICA KERAMIČNE DELAVNICE Pri žganju v raku tehniki izdelke žgemo na 960 stopinjah, žareče vzamemo iz peči, damo v žaganje, listje ali papir, da zagorijo, pokrijemo in nekaj časa pustimo. Nato jih potopimo v mrzlo vodo, očistimo in opazujemo vzorce, ki so nastali na izdelkih. Kamenino pa žgemo do 1230 stopinj in pustimo v peči, da se popolnoma ohladi. 14 Ker se radi odzovemo na vabila k ustvarjanju drugje, smo se na povabilo družine Tramte –Zidaniški turizem in PGD Zagrad udeležili likovne kolonije, ki je potekala od 19. do 21. junija v Škocjanu. Ustvarjali smo na temo gasilstva, slike pa bodo jeseni razstavljene v tamkajšnji osnovni šoli. Udeležili smo se tudi Dnevov splavarjenja v Radečah, v okviru katerih je v soboto, 20. junija, potekala likovna kolonija. Vzporedno z njo je potekalo tudi kiparjenje v lesu, tematika vsega pa je bila Sava in njene znamenitosti. Zadnji vikend v juniju je v Loškem Potoku potekala že tradicionalna likovna kolonija, za katero se v veliki meri angažira naša članica Helena Ruparčič Polončič, ki je še vedno vezana na domače kraje, čeprav že dolga leta živi v Ljubljani. SAVSKE DEKLICE, KOT JIH JE VIDELA BONCA V RADEČAH Ta način žganja uporabljamo predvsem za uporabno keramiko, kot so pekači, sklede in podobno. To je okvirna predstavitev našega dela v prvi polovici leta. V nadaljevanju se bo zvrstilo še kar nekaj dogodkov, o katerih vam bomo sproti poročali. Veseli bomo, 4. julija je bilo v DSO Ribnica odprtje razstave štirih članic društva, in sicer Milice Koštrun, Majde Janša, Marije KlančarBonce in Monike Žunič. Dogodek, ki vedno znova razveseli stanovalce doma, sta z glasbenim nastopom obogatili Veronika Kolenc in Veronika Žunič. Milica Koštrun in Marija Klančar-Bonca pa sta s svojo poezijo dokazali, da sta res vsestranski umetnici. Slike, ki bodo na ogled do začetka avgusta, so izdelane v različnih tehnikah slikanja, tudi tematika je zelo raznovrstna. Za skupno razstavo smo se odločile, ker nas poleg slikanja in ustvarjanja v glini druži tudi iskreno prijateljstvo. Verjetno te razstave ne bi bilo, če si ne bi med seboj pomagale in spodbujale PETELIN, KI JE ZAKIKIRIKAL V ŠKOCJANU ena drugo k ustvarjanju. Milica in Bonca imata za sabo dolgo in pestro če se nam boste pridružili, vsaj na kakšni ustvarjalno pot, poleg slikanja jima je zelo razstavi. Prva bo že 29. avgusta, ko se bo s blizu tudi glina. Imeli sta več samostojnih svojimi slikami predstavil Željko Vertelj. razstav, redno pa razstavljata na skupinskih razstavah DLUR. Majda in Monika sta začeli Tekst MONIKA ŽUNIČ slikati kot članici DLUR, redno razstavljata Foto Marija Klančar-Bonca v okviru društva, samostojno pa sta se predstavili pred tremi leti prav v DSO. Na odprtju razstave štirih avtoric so bili tudi na ogled tudi vsi izdelki, ki so nastali na letošnji keramični delavnici. DU RIBNICA je stanovska nevladna organizacija civilne družbe,ki združuje upokojence z različnimi interesi in političnimi prepričanji, z željo po ohranitvi in izboljšanju življenjskih pogojev starejših občanov. V našem društvu je 478 članov, od tega je 368 starejših od 70 let in prihajajo iz vseh krajev naše občine od Zadolja, Grčaric, Podpoljan, pa tudi iz nekaterih drugih občin, kamor so se pred leti preselili. Naši upokojenci se udeležujejo vseh aktivnosti, ki so dostopne in brezplačne. Naj se tudi mi pohvalimo z nekaj športnimi uspehi. Kegljači so bili dve leti zapored prvaki Dolenjske in Bele krajine. V lanskem letu pa so na državnem prvenstvu v Tržiču osvojili 6. mesto. Naše aktivnosti gredo v smeri druženja, zato imamo vsakoletni program dela, ki ga člani dobijo skupaj z božičnonovoletnim voščilom. Program zajema poleg pomladnega in jesenskega izleta še rekreacijo in pohodništvo (Jurčičeva pot v marcu), poletna tedenska kopanja (Selce), 7-dnevno letovanje na morju, festival za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, kjer sodelujejo tudi naši člani. Ob dnevu starostnikov (1. oktober) pa se udeležujemo priložnostnih aktivnosti. Skozi vse leto pripravimo več družabnozabavnih dejavnosti, od pustne zabave, dneva žena , materinskega dne, športnih letnih iger upokojencev Dolenjske in Bele krajine, srečanj s pobratenim društvom DU Ostrožno –Celje, tradicionalno srečanje upokojencev v Dolenjskih toplicah, martinovanje in novoletna srečanja. Ob koncu leta obiščemo in s simboličnimi darilci obdarujemo člane starejše od 80ih let ( teh je bilo v preteklem letu 138 ). Člani društva se udeležujejo tudi izobraževalnih tečajev – od računalništva, gerontoloških predavanj itd. Ko na društvu razpravljamo o naših upokojencih-občanih, si ne moremo zatiskati oči pred tem, da se naša generacija stara. Razmišljamo o dnevnem centru varstva starejših, ki so mnogokrat osamljeni, potrebni pomoči in skrbi, druženja in drugih potreb, ki jih imajo. Istočasno pa bi to bila tudi razbremenitev skrbnikov, da bi ti lahko storili nekaj tudi zase. Praksa v nekaterih občinah je zelo dobra, saj domače okolje pozitivno vpliva na počutje. Za vse generacije do starosti 65 let je poskrbljeno, za našo generacijo pa se prevečkrat pozablja. V Ribnici imamo idealne pogoje , da ustanovimo tak center, saj je stari vrtec kot nalašč za to. Papež Frančišek je na splošni avdienci v Vatikanu dejal med drugim tudi to: «Družba, ki zavrže starejše, nosi v sebi virus smrti…. Kjer se starejših ne spoštuje ni niti prihodnosti za mlade in kot je ocenil, se je v zadnjih desetletjih življenjska doba podaljšala, a človeško srce se v tem času ni dovolj razširilo, da bi sprejelo leta ,ki so bila dodana življenju.« Tudi zato povejmo našima poslancema, svetnikom in g. županu, kaj potrebujemo, povejmo ,da smo tu in še živi, saj tudi oni prihajajo za nami. Starostnikom,ki bivajo v domu starejših, želimo čim lepše bivanje, bi pa želeli za ostalo veliko večino naših občanov – upokojencev, tudi ustrezno pozornost. Društvo deluje v lastnih prostorih na Knafljevi 4 in živi izključno iz letne članarine, ki znaša 10 evrov na člana letno. Če odštejemo stroške , ki jih imamo za lastne prostore, nam za delovanje ostane zelo malo sredstev. V zadnjih 7ih letih nismo za delovanje društva prejeli niti centa. Potrebe, ki se nam kažejo,pa so iz leta v leto večje. Nujno moramo nabaviti novo obleko za praporščaka, ki na zadnji poti pospremi naše člane. Obnove je potreben tudi prapor. Računalnik s stiskalnikom je relikvija, ki pa še deluje. Bliža se 70-ta obletnica društva. Razmišljamo kako naprej. Naj nazadnje obvestimo še naše člane, da se še vedno lahko vključijo v Zajemni sklad, DRUŠTVO UPOKOJENCEV RIBNICA vabi: • na srečanje upokojencev Dolenjske in Bele krajine, ki bo 1. avgusta v Dolenjskih Toplicah, • na kopanje v Selce s kopalnim avtobusom v četrtek, 6., 13. in 20. avgusta, ob 7. uri – odhod izpred IDEAL centra v Ribnici, • na letovanje na otok BRAČ – kraj SUPETAR v terminu 12.–19. september. Za prijave in vse informacije pokličite na tel. štev.: 01 836 12 77 ali 031 792 694. Vljudno vabljeni! ki je še ostal za minimalno kritje stroškov posmrtnine. Letna premija je vsega 10 evrov. Sedaj je čas kislih kumaric, zato je prav, da smo se pokazali z vsemi našimi pozitivnimi in negativnimi frustracijami. Urednika Rešeta, pa prosimo, da občasna obvestila, ki jih pošiljamo v glasilo da v tisk z večjimi in poudarjenimi črkami, da jih ne bomo več iskali v drobnem tisku, na kar nas opozarjajo naši člani. DRUŠTVO UPOKOJENCEV RIBNICA SVET PRI NAS V RIBNICI Vre, vre, vre, mi smo Ribnčanje! Potem ko je stoletja Ribnčan hodil po svetu in kulkr muč dragu prodajal suho robo, verjetno ni koščka zemlje, kamor ne bi stopila noga človeka, ki se mu po žilah pretaka ribnška kri. Vedno sem ponosno povedala, da sem Ribničanka. In ne, dragi sodelavci, mestne ljubljanske srajce, pri nas res nimamo Šmarne gore, imamo pa Sveto Ano, ki je, mimogrede, višja od vaše Šmarne gore. In nimamo zelenjavne tržnice, imamo pa njive! Včasih ti še sosed ponudi solato, ker jo ima preveč. Prihajam od tam, kjer šumijo gozdovi, od tam, kjer malo »hecno« zavijamo in se radi smejemo! Tudi na svoj račun. Pri nas večina staršev ne potrebuje Rdečega križa, da lahko nahrani svoje otroke. A znamo živeti skromno. Pridni smo in si veliko sami pridelamo in naredimo. Po stoletjih, ko je Urban hodil v svet, je čas, da Svet pride k nam. Da pokažemo, kakšna je ribnška kri, kako se v Ribnici živi, kako zanimivi ljudje so tu doma. Da Ribniška dolina ni samo suha roba, ampak vsakovrstna dobra roba. Ko boste zadnji avgustovski teden v Ribnici zagledali kamere, pridite zraven, povejte Ljubljančanom kakšno po ribnšku. Zdaj je čas, da tudi sama izpolnim obljubo, ki vam jo dajem, ko me drezate, naj kdaj v oddaji povem kakšno po ribnško. Priložnosti za to bo več kot dovolj 28. avgusta, ko studio selimo v Ribnico. V sklopu projekta Svet pri vas, bo Kanal A oddajo izpeljal iz Ribnice. Imam prednost domačega terena, potrebujem pa še domače ljudi. Tudi Marijana Lisjak, ki pomaga vzdrževati nivo ribniščine v redakciji Sveta, bo tam, a upam, da svoj odmerek dodate tudi vi. NUŠA POGORELEC LESAR Svet na Kanalu A 15 MED NAŠIMI LJUDMI DRUŠTVO UPOKOJENCEV RIBNICA - KRATKA PREDSTAVITEV OBVEŠČAMO NAJPOGOSTEJŠI ŠKODLJIVCI KAPUSNIC Na naših vrtovih so najbolj razširjene kapusnice: zelje, cvetača, brokoli, koleraba, repa, ohrovt, brstični ohrovt, kodrolistni ohrovt itd. Vsako leto se pri kapusnicah srečamo tudi s škodljivci, ki naredijo različne poškodbe. Med njimi so sovke, ki so obsežna družina metuljev, katerih gosenice so znane škodljivke. Razlikujemo dve skupini sovk: talne in listne sovke. BODI SPET OTROK ZA EN DAN ORATORIJ PLUS 2015 KDO? Starejši od 25 let. KDAJ? Nedelja, 20. september 2015. KJE? Ribnica z okolico. KAJ? Edinstveno doživetje celodnevnega programa Oratorija Plus. ZAKAJ? Da za en dan postanete ponovno otroci, se prepustite igri, smehu, pogovoru, ustvarjalnosti, duhovni umiritvi, otroškim norčijam … KAKO? Otroke oddajte v varstvo, vi pa se prepustite navihanim animatorjem. KOLIKO? Prispevek je 15 evrov na osebo in 3 evre na otroka (če komu višina prispevka predstavlja oviro, naj nam sporoči). Več informacij na oratorij.plus@dkm. si, prijavljeni prejmete posebno pismo. Prijavnico pošljite na naslov »DKM Ribnica, Škrabčev trg 15, 1310 Ribnica« ali izpolnite spletno prijavnico na www.dkm. si/oratorijPlus (prispevek poravnate na dan oratorija). Rok za prijave: 1. avgust 2015. DRUŠTVO KATOLIŠKE MLADINE RIBNICA 16 Talne sovke so običajno sive do rjavkaste barve in večji del življenja prebijejo v tleh. Hranijo se z nadzemnimi in podzemnimi organi rastlin. Listne sovke so pogosto zelene ali pisane in se hranijo z listjem in drugimi nadzemnimi deli rastlin. Značilnost gosenic, po katerih jih prepoznamo, je, da se zvijejo v klobčič, zlasti če jih zmotimo. Škode se pojavljajo v obdobju od julija in avgusta do oktobra. Mlade gosenice žrejo liste, starejše se lahko zavrtajo v glave in pri tem naredijo globoke izvrtine. Poleg izvrtin gosenice onesnažujejo rastline z iztrebki. Prisotnost zmanjšamo s predhodno obdelavo tal in s tem delno uničimo bube. Kapusov molj je najbolj škodljiv zelju, napada pa tudi druge kapusnice. Ozka prednja krila so sivkasta, zadnja krila imajo dolge resice. Gosenice so rumenkasto sive s črno glavo, starejše so zelene z rumeno glavo dolge do 1 cm, če jih zmotimo, se spustijo po nitki na tla. Gosenice se zabubijo v belkastem kokonu na rastlinah. Na listih povzroča poškodbe v obliki oken – ličinke najprej objedo spodnjo povrhnjico in vmesno tkivo, zgornjo povrhnjico pa pustijo nedotaknjeno, tako nastanejo značilne poškodbe (okna). Ima 3–5 rodov na leto, pojavi so neenakomerni, lahko tudi zelo množični. Kapusov belin je dnevni metulj bele barve s črno liso na prednjem robu prvih kril. Mlade gosenice so bledorumene, kasneje postanejo sivkasto rumene in nato črnobelo pisane z vzdolžnimi črtami. Najprej živijo v skupini, kasneje se razlezejo po rastlinah in objedajo liste. Ima dva rodova letno. Bolj škodljiv je drugi rod, katerega gosenice se pojavljajo v juliju in avgustu. Gosenice izjedajo luknje v zunanjih listih, starejši stadiji lahko požrejo liste tako, da ostanejo samo debele žile. Repna grizlica – osice so do 8 mm velike in imajo rumen, skoraj oranžen zadek. Pagosenice, ki delajo škodo, so sivozelene barve in po četrti levitvi skoraj črne in do 2 cm velike. Osica ima 2 do 3 rodove na leto. Pojavljajo se v obdobju maj – junij in julij – avgust, v toplih letih še tretji rod v septembru in oktobru. Mlade gosenice izjedajo luknje v listih, starejše so zelo požrešne in lahko v kratkem času požrejo liste vse do žil. Rastline so tudi onesnažene z iztrebki. Pomembno pri zatiranju gosenic na kapusnicah je, da: • nasade redno pregledujemo in tako zgodaj odkrijemo škodljivca, sledi pravočasno zatiranje, • z ustreznimi insekticidi zatiramo mlade gosenice, starejše so veliko bolj občutljive, • izberemo insekticid, ki je manj strupen za naravne sovražnike, • pri uporabi insekticidov upoštevamo vremenske razmere. Škropljenja ne izvajamo v vročem in vetrovnem vremenu. Pripravki oz. insekticidi, s katerimi lahko zatiramo večino omenjenih škodljivcev, so naslednji: Karate zeon 5 CS, Decis 100 EC, Steward, Affirm in drugi. Pri pripravkih Leminox Plus in Neemazal-T/S karenca ni potrebna. Če uporabljate fitofarmacevtska sredstva, pozorno preberite navodila in jih upoštevajte. Seznam registriranih sredstev za posamezne vrste kapusnic in škodljivce je na voljo na spletni strani: http://spletni2. furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm. Na delavnici Doma narejeni pripravki smo spoznali tudi nekaj uporabnih pripravkov. Npr. pripravek iz česna: 100 g drobno narezanega česna namakamo 24 ur v 2 žlicah mineralnega olja, dodamo 0,5 l vode in 10 ml mila. Dobro pretresemo in precedimo. Pripravek zmešamo z 10 l vode in škropimo. Pripravek med škropljenjem večkrat pretresemo. Škropljenje pogosto ponavljamo. Pripravek deluje proti sovkam, tripsom, stenicam in beli muhi. Povzeto po članku Informacije za pridelovalce vrtnin, ki je bil objavljen na spletni strani KIS. Pripravila IRENA ŠILC V hiši nekaj manjka in to si ti, draga mama. Ne sijejo več tvoje oči, kot sijale so prejšnje dni. En sam trenutek vzel je tvoj pogled, ne sliši tvojih se besed. ZAHVALA ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega ata, starega ata in tasta Ob boleči izgubi naše mame, tašče, stare mame in prababice ALOJZIJA STARCA MARIJE JEREB se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, vaščanom in drugim, ki ste nam izrekli sožalje, tolažilne besede, podarili cvetje, sveče in darovali za svete maše. Hvala vsem gasilcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, pevcem za zapete pesmi ter gospodu kaplanu in podjetju Komunala za lepo opravljen pogreb. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili na njegovi zadnji poti. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi osebju ZD Ribnica, župniku mag. Antonu Berčanu za lepo opravljen obred, pevcem ter Komunali Ribnica. Hvala tudi vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. (2. 5. 1927–5. 7. 2015) iz Goriče vasi 49 (1927–2015) iz Ribnice ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Storil si me neskončnega, taka je tvoja volja. To krhko posodo prazniš spet in spet in jo zmerom spet polniš z novim življenjem. R. Tagore ŽALUJOČI VSI NJENI »Ne stoj ob mojem grobu in ne joči, saj tam me ni. Ne spim. Sem tisoče šumečih vetrov, sem blišč briljanta v snegu, sem sončni žarek na dozorelem žitu, sem nežen jesenski dež. V mehki tišini jutranje svetlobe sem urna ptica v letu.« ZAHVALA ZAHVALA IGOR MUSTAVAR VIDA ADAMIČ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za izrečeno sožalje in darovane sveče. Hvala njegovi zdravnici dr. Lidiji Šmalc in osebju ZD Ribnica. Hvala gospodu Jožetu Drolcu za lepo opravljen obred in gasilcem PGD Ribnica za zadnji pozdrav. Iskrena zahvala Vsakemu posebej, ki ji je stal ob strani, še posebno ob težkih preizkušnjah, in Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. V 56. letu se je od nas poslovil sin in brat (1959–2015) (1955–2015) VSI NJENI VSI NJEGOVI 17 ZAHVALE OB SMRTI Tiho od nas si odšel, kot lepa misel, ki mine in nam pustil le spomine. ZAHVALE OB SMRTI OD NAS JE ODŠLA … SPOŠTOVANA NAŠA VIDA! Namenili bi vam radi nekaj besed zahvale za skupno prehojeno pot v kolektivu Spar Ribnica. Naši skupni začetki segajo v januar leta 2005, ko smo drug z drugim začeli delati v našem Spar-u, kot smo ga poimenovali sodelavci in naši kupci. Začetki niso bili lahki, morali smo takoj postati veliki, saj so nas domačini lepo sprejeli in od nas tudi veliko pričakovali. Bili smo kolektiv, ki je bil povezan in že na začetku se je pokazalo, da smo delovni ljudje, ki si radi pomagamo med seboj. Vsak je prispeval svoj delček mozaika za uspeh. En delček tega mozaika ste bili tudi vi, Vida. Vsa leta ste stremeli, da ste se kupcem in sodelavcem posvetili v celoti in prav vsak je bil za vas pomemben, dragocen. Ker nas je povezovala vez spoštovanja in ustrežljivosti, se je med nami rodila vez ljubezni, ki ste jo izkazovali nam, mlajšim sodelavcem. Z modrimi nasveti in izkušnjami ste nas usmerjali pri našem delu in osebnem življenju. Nam in kupcem ste pokazali, kaj je prijaznost, ustrežljivost, nasmejan obraz in ko vas kupci niso več videvali, so povpraševali po vas, pogrešali so vas …, še bolj pa smo vas pogrešali mi in skoraj ni minil dan, da bi kdo od zaposlenih ne vprašal: »Se je kdo slišal z Vido? Kako je …?« Borili ste se in upali, mi pa z vami, da boste premagali zahrbtno bolezen in bomo še skupaj! Življenje je obrnilo upe in pričakovanja. Sprijaznili ste se … Zbrali ste zadnje moči in nas v mesecu maju obiskali v našem Spar-u, saj ste nas hoteli videti in se od nas posloviti, kot ste takrat rekli. Vaša energija nam tega ni kazala in še vedno smo upali, da se zgodi čudež … Na daljavo povezani smo skupaj praznovali tudi vaš rojstni dan, ki nas je znova vse povezal in vlival upanje ... V mesecu juniju pa je bil vaš telefonski klic – klic zahvale in slovesa ... Čutili ste, da se vaše življenje izteka, hoteli ste še zadnjič pokramljati z nami, povedali ste, Vida, da boste kmalu odšli tja gor, od koder nas boste gledali in bili vedno z nami, saj ste nas imeli zelo, zelo radi! Tudi mi smo vas imeli radi in bomo ostali povezani z vami, saj človek ne umre, le daleč, daleč je … Vida, hvala vam za vse in naj vam bo lepo – tam gor! HVALEŽNI SODELAVCI SPAR-A Naslednja številka Rešeta izide 31. avgusta 2015. Gradivo oddajte do 17. avgusta. MALI OGLASI PRODAM Prodam dvosobno stanovanje v izmeri 63,60 m2 z zaprtim balkonom, s pripadajočo kletjo in parkirnim prostorom. CK je na biomaso, stanovanje je etažno urejeno (vpisano v zemljiško knjigo), v 2. nadstropju (južna stran) na Knafljevem trgu v Ribnici, v bližini TC Spar. Cena po dogovoru. Energetska izkaznica je urejena. Tel.: 031 449 565. V centru Ribnice, na mirni, sončni lokaciji prodam hišo. Velikost hiše je 160 m2, celotne parcele 750 m2. Cena po dogovoru. Tel.: 031 207 718. V Ribnici (Trubarjeva 6) prodam dvosobno stanovanje (dve sobi, kuhinja, kopalnica, predsoba, loža, klet) v velikosti 71,82 m2. Stanovanje je v pritličju. Poleg balkona ima tudi atrij in CK (ogrevanje). Vredno ogleda. Cena je 70.000 evrov oz. po dogovoru. Tel.: 031 840 255, 01 836 95 90. Na sončni strani Ribniške doline (Kurirska pot) prodam parcelo: 1054, velikosti 789 m2. Parcela je na mirni lokaciji, na ravninskem terenu, vsa infrastruktura je v bližini, 2 minuti iz centra Ribnice, oddana vloga na zemljiškem oddelku za zazidljivost. Tel.: +3816 1 689 9756, e-pošta: angelina65@hotmail.rs. Prodam staro kaščo (4 x 4 m). Tel.: 041 590 362. Prodam gradbeni parceli v Dolenji vasi v naselju Humec. Parceli sta ob glavni cesti Kočevje– Ribnica. Vsaka parcela meri cca. 900 m2. Lahko obe skupaj. Cena po dogovoru. Tel.: 070 842 625. Prodam stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom, z vso opremo, v naselju Humec v Dolenji vasi. Hiša ima 3 etaže, velikost vsake je 150 m2. Odkupi se lahko samo lokal oz. samostojna etaža. Hišo je možno preurediti v več stanovanj. Energetska izkaznica je urejena. Možna je tudi menjava za manjšo hišo ali stanovanje v Kranju oz. okolici Kranja. Tel.: 070 842 625. V Ribnici (Knafljev trg) prodam dvosobno stanovanje, drugo nadstropje, zgrajeno leta 1978 (južna lega, klet, kolesarnica, ogrevanje na biomaso – majhna poraba zaradi lege stanovanja, kabelska TV, internet, telefon, parkirišče) v velikosti 60 m2. Vredno ogleda. Cena je 60.000 evrov. Tel.: 041 708 519. V centru Ribnice prodamo popolnoma prenovljeno kavarno Amadeus. Tel.: 051 341 042. V Smrjenah prodam samostojno hišo, 150 m2 v treh etažah, l. 1988, parcela 943 m2, streha obnovljena leta 2004, notranjost 2012. Cena 146.000 evrov. Tel.: 031 809 626. Na Knafljevem trgu prodam dvosobno stanovanje v izmeri cca 60 m2. Stanovanje se nahaja v 2. nad. od štirih. KTV, TC, telefon in vsa ostala infrastruktura so v neposredni bližini bloka. Souporaba parkirnega mesta pred blokom, pripadajoča klet in souporaba kolesarnice ter ostalih skupnih prostorov. Stanovanje je vpisano v zemljiško knjigo in prosto bremen. Leto izgradnje 1978. Okvirna cena je 63.000 evrov. Možen je dogovor. Za ogled lahko pokličete na tel.: 031 827 042. ODDAM V poslovni stavbi Območne obrtno-podjetniške zbornice Ribnica na Vrvarski poti 3 v Ribnici ugodno oddamo v najem dva poslovna prostora v II. nadstropju v izmeri 18 m2 in 21 m2. Cena najema znaša 9 evrov/m2 in vključuje vse stroške. Za vse informacije smo dosegljivi na tel.: 01 8369 340 ali osebno v pisarni Zbornice. V Obrtni coni Ugar oddam poslovni prostor v velikosti 70 m2 – novogradnja, primerno za skladišče ali delavnico. Tel.: 031 677 387. V najem oddam 150 m2 velik prostor, primeren za delavnico oz. skladišče. Leto izgradnje 2010. Voda in elektrika sta v objektu. Cena najema po dogovoru. Tel.: 031 369 908. V Ribnici, na Knafljevem trgu, oddam opremljeno dvosobno stanovanje (58 m2) z balkonom in kletjo. V stanovanju so klimatska naprava, KTV, televizija, internet, pralni stroj. Vseljivo 1. avgusta 2015. Ogled je možen vsak dan po predhodnem dogovoru. Tel.: 041 923 947. RAZNO Preurejate hišo, stanovanje … in bi se radi znebili odvečnih knjig? Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Kontakt: 030 996 225. 18 TERASA NAD VASJO - zaključene družbe do 35 oseb - praznovanje rojstnega dneva, birme, obhajila ali poslovnega kosila - tematski kulinarični dnevi - bogata izbira menijev OBVEZNA PREDHODNA REZERVACIJA! Tjaša Intihar: 041 201 232 KTC Hrib Loški Potok www.ktc.si Facebook: KTC Hrib Loški Potok Twitter: @BearsSlovenia Instagram: ktc_hrib_loski_potok BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si *FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE - KVALITETNA IZVEDBA FASAD, BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 €) - CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN (SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 €) *GRADBENA DELA - NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA) - ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ) - ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…) - SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH POVRŠIN) *SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA *POLAGANJE TALNIH OBLOG - (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL) *ČISTILNI SERVIS - organizacija pogostitev za podjetja - organizacija piknikov - organizacija porok nik@manis.si 031349700 YASKAWA Slovenija d.o.o. T: + 386 (0)1 83 72 410 www.yaskawa.eu.com KONTAKT: Šilc d.o.o., Slatnik 17, 1310 Ribnica G: +386(0) 41 335 322, E: info@silc.si, www.silc.si T: +386(0)1 836 21 81, F: +386(0)1 836 21 82 k lim a tsk e naprave | top l ot n e č r p a l k e | p r ez r a č ev anj e AKCI JSK A PON UDBA WWW.BLESK2.SI T://051-334-826 T://01-836-99-33 E://info@blesk2.si Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica Toplotno izolacijske fasade Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €) Celotna izolacija ovoja stavbe: - fasada - izolacija podstrešja (volna, celuloza) - dobava in montaža oken (RAL montaža) - hidroizolacija in izolacija sten v zemlji - sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal) Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €) Brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta To p l o t na čr palka za o g r ev anj e s ani t arne v o de | www.silc.si | SUBVENCIJE EKO SKLADA Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi) - keramičarska dela (prenova kopalnic) Gradbena in zaključna dela - manjša zidarska dela - ureditev okolice (tlakovci, škarpniki) - čistilni servis (redna in generalna čiščenja) | Klimatske naprave, vseh cenovnih razredov | EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015 - brezplačna priprava dokumentacije - krediti + subvencije ZAGOTAVLJAMO - visoka kakovost storitev - konkurenčne cene - 100% zadovoljstvo strank prodaja | m on t a ž a | ser vi s • • • • • • Vse vrste Elektroinštalacij LED SISTEMI Alarmni sistemi Šibko točne instalacije Električno ogrevanje, prostorov DEVI Električno ogrevanje žlebov DEVI Gregor Bojc s.p., Za vodo 3, 1331 Dolenja vas e-mail: elbo.elektroinstalacije@gmail.com gsm: 031 765 790 Vrata za varen, topel in urejen dom Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. ˇ POOBLAŠCENI ZASTOPNIK: ELSTAR Starc Matjaž s.p. ˇ vas 85a | 1310 RIBNICA Gorica GSM: 041 612 590 matjaz.starc@amis.net 42 mm vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo 888 € 42 mm 42 mm vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo 925 € 5. izbor za Kraljico suhe robe 6. septembra 2015 (na dan Ribniškega semnja) ob 15. uri pred Rokodelskim centrom Ribnica Na izbor vabimo vse ženske s stalnim bivališčem na območju suhorobarstva (občine Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Bloke, Velike Lašče in Dobrepolje). Tekmovanje bo potekalo v treh kategorijah: poznavanju suhe robe, izdelovanju suhe robe, prodaji suhe robe. Starostne omejitve ni! Štele bodo le preverjene veščine in hudomušnost tekmovalk. Kraljico in prvi dve spremljevalki čakajo bogate nagrade! Izbrani kraljici pripada v času mandata častna naloga predstavljanja kraja in tradicionalne suhe robe ter sodelovanje v sprevodu na Ribniškem semnju. Prijave sprejemamo na telefon 8361 104 ali na elektronski naslov info@rokodelskicenter-ribnica.si do 20. avgusta. Ob prijavi dobite vse nadaljnje informacije. Lepo vabljene k sodelovanju! 7. del Moj prvi tiskani uspeh Sprejeli so me! Odšla bom v kraj svojega otroštva. Na ribniški osnovni šoli so me sprejeli. Poučevala bom biologijo in kemijo. Triletne izkušnje, ki sem jih zbrala pri poučevanju na gimnaziji v Stični, sem z vsemi zapiski vred stlačila v torbo in se z veliko mero veselja in učiteljskega entuziazma, ki je skrit v enem od mojih genov, odpeljala v izvoljeno deželo. Hvala bogu! Mojo malo punčko bo varovala Natečaj je seveda tvegana oblika. Uspeš ali ne. Tvegaš. Poskusiš pač. Ampak pišem rada. Pisanje je moj konjiček. Razpis mi ni dal miru. Po kosilu, ki mi je od vznemirjenosti kar ni teknilo, sem punčki, takrat že dve, prepustila mami, sedla na dvorišče in tehtala: Ja? Ne? Pozno popoldne je že lezlo v večer in na zahodu je bilo nebo okovano z bakrom. Odpravila sem se na potep. K Bistrici, seveda. Ona je spet – ali pa še zmeraj – moje pribežališče. Njen vonj po vodnem rastlinju me pomiri, njena vztrajnost mi dvigne samozavest. Zmeraj. Pisali smo ga skupaj: vsi ribniški učenci, ki so sredi šestdesetih let obiskovali 6. razred osnovne šole, in jaz. In učbenik je trideset let pri pouku biologije spremljal slovenske osnovnošolce. *** Ribnica je zmeraj pogosteje kraj mojih sanj in mojega sanjarjenja. Čim dlje od nje sem, bolj me zaposluje. Seveda se je spremenila. Kadar se vrnem vanjo, me zmeraj znova pretrese njena drugačnost. Zrasla je, se sodobno naličila in si omislila nove načine življenja. Vendar iz svoje kože ne more, se razveselim zmeraj znova. Ima svoj značaj in svojo dušo. Bistrica je še vedno v isti, čeprav – žal – regulirani strugi in njeni mostovi še zmeraj vodijo ljudi z desnega na levi breg in tiste z levega na desni breg. V zraku nad Bistrico je še nezamenljiv vlažni vonj iz mojega otroštva in Mala gora je še vedno enako vesela in optimistično razigrana. Velika gora pa zamišljena in namrgodena kot nekdaj. Ribnica uspešno lovi ravnovesje med slo po novem in željo po ohranitvi starega, tipično ribniškega. In nekdaj naša hiša, skrbno negovana, še stoji ob Vrvarski poti ter oživlja spomin na mojega starega očeta – vrvarja Matevža Šmalca, njegovo vrvarsko orodje pa danes hrani Tehniški muzej Slovenije v Bistri blizu Vrhnike. KONEC TATJANA ANGERER TATJANA ANGERER (DRUGA VRSTA, PRVA Z LEVE) V UČILNICI S SVOJIMI UČENCI LETA 1964 (FOTOGRAFIJA JE IZ ZASEBNEGA ARHIVA T. ANGERER) mama in jaz bom lahko popolnoma brez skrbi razdajala svoje naravoslovno znanje nadobudnim šolarjem. Tako je tudi bilo. V predalih moje mize so se kopičili lističi. Pri pouku so bila zame posebej pomembna spontana vprašanja učencev. Čim več jih je bilo, bolj sem bila zadovoljna. In ta vprašanja sem si skrbno zapisovala. Nekaj let kasneje so bila, obrnjena na lističih, posebej pomembna za mojo naslednjo odločitev. Bilo je v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja. Marec je hitel proti svojemu koncu in sonce je pravkar oblilo jutro s tisto posebno svetlobo, ki je starim Rimljanom ožarjala marčne ide, ko sem v časopisu zagledala razpis natečaja za pisanje novega učbenika biologije za 6. razred osnovne šole. Zadelo me je kot strela z jasnega. Kaj če bi poskusila? Šla sem vzdolž njenega levega brega do vasi Breg in nazaj in še enkrat in spet in spet. In končno domov. Nebo je postajalo vedno globlje in počasi se je spreminjalo v vesolje z neštetimi zvezdami, planeti in sateliti. Ko sem prišla do hišnih vrat, sem vedela: poskusila bom. Naslednji večer sem začela sortirati lističe z vprašanji učencev. Skoraj za vsako od predpisanih tem v učnem načrtu jih je bilo nekaj. Kar je manjkalo, smo napravili z učenci šestih razredov v tistem letu. Zavzeto so sodelovali. Ob koncu šolskega leta je bil rokopis napisan. S svinčnikom. Kolegica, ki je ni več, ga je natipkala. Oddala sem ga v predpisanem roku in čakala. Kmalu je prišlo sporočilo: moj rokopis je bil sprejet. Moj? Pravzaprav naš. Naslednja številka Rešeta izide 31. avgusta 2015. Gradivo oddajte do 17. avgusta. 27 BRSKAMO PO STARIH ARHIVIH Ribniški okruški v mojem spominu IZ MIKLOVE HIŠE Rowling, znana po mladinskem ciklu fantazijskih romanov o Harryju Potterju, je z drugim v ciklu kriminalnih romanov z detektivom Cormoranom Strikom dokazala, da je izvrstno podkovana tudi v žanru klasičnega detektivskega romana. Inteligentno napisan roman, srednjeveškega lokostrelstva, nato obogaten s pretanjenim psihološkim Zadnji mesec Poletavcev – poletnih pa so najbolj pogumni svoje veščine orisom likov, ne bo dopustil, da vam bralcev z lokom – seveda pod nadzorom – koncentracija usahne niti za trenutek. Z avgustom vstopamo v zadnji mesec, preizkusili tudi sami. UMORI Z MONOGRAMOM: NOVI ki ga imajo Poletavci – PRIMER HERCULA poletni bralci na voljo, da POIROTA – Sophie izpolnijo svojih trideset Hannah dni branja. Kdor je Že lep čas upokojeni pohitel in izpolnil že cel zasebni detektiv seznam, ga že lahko odda Hercule Poirot se odloči, v knjižnicah v Ribnici, da je čas za odmor; Sodražici ali Loškem treba je spočiti male Potoku. Tudi tisti, ki se sive celice. Dopustuje za branje in sodelovanje v hotelu na sosednji še niste odločili, niste ulici od svojega doma, prepozni. Začnete lahko kjer pa kot nalašč biva tudi avgusta – rok oddaje tudi mladi policist seznama je namreč 10. s Scotland Yarda, september! Vsi, ki boste Edward Catchpool. do takrat oddali izpolnjen Ta Poirota kaj kmalu bralni seznam, boste pritegne v preiskavo povabljeni na zabavno, nenavadnega trojnega športno obarvano umora v imenitnem zaključno prireditev, na hotelu Bloxham. Kot kateri boste prejeli majčko, kaže, vse sledi vodijo sodelovali pa boste tudi v v skupno preteklost žrebanju, katerega glavna VITEZ BOJAN TOMŠE NA DELAVNICI MALI LOKOSTRELEC PODUČUJE MLADE VEŠČINE treh umorjenih oseb, LOKOSTRELSTVA nagrada je rolka. vendar pa se zdi, da Catchpoola in Poirota v preiskavi prav Poletno dogajanje v Poleti (iz)brano vsi hote ali nehote zavajajo … Poirot Knjižnici pod krošnjami SVILOPREJKA – J. K. Rowling mora tako napeti vse moči, da ugotovi Pred nami je prav tako še mesec dni, Ko nekega dne k nekdanjem vojaku, pravo različico zgodbe, kaj naj bi se ko nas lahko ob četrtkih, petkih in po poškodbi noge pa zasebnemu dogajalo usodnega večera v hotelu. sobotah s svojimi najmlajšimi obiščete detektivu Cormoranu Sriku, pristopi Novi roman s slavnim detektivom je v Knjižnici pod krošnjami in združite ženska srednjih let in želi, da ji poišče z dovoljenjem skrbnikov zapuščine oddih z zabavo. Doslej je za nami že in nazaj domov pripelje moža, Agathe Christie napisala pisateljica nekaj dogodkov za najmlajše, še več razmeroma slavnega ekscentričnega kriminalnih romanov Sophie Hannah (v pa jih snujemo v avgustu. pisatelja Owna Quina, jo ta sprejme slovenščini je pravkar izšel njen roman Obe otroški delavnici, ki smo ju predvsem iz sočutja. Primer, ki Zamenjana zibka), v njem pa, če ob na dvorišču ribniškega gradu v se najprej zdi preprost, se nevarno strani pustimo vprašanje podobnosti sodelovanju z domačim društvom zaplete, ko Strike najde pisateljevo s prvotno serijo, dostojno sledi tradiciji Viteški red Viridi Hedera v Knjižnici izmaličeno truplo – vse sledi pa vodijo angleškega detektivskega romana. pod Krošnjami organizirali v juniju, k njegovemu novemu romanu, v LAŽNA MESTA – John Green sta bili zelo lepo sprejeti. Na delavnici katerem neprizanesljivo obračuna Po mladinskih uspešnicah Krive Sodobne in srednjeveške igre smo igrali s svojimi stanovskimi kolegi ... J. K. so zvezde in Kdo si, Aljaska? smo v inovativne lesene didaktične slovenščino dobili igre, spoznali nekaj iger iz prevod še ene izmed srednjeveških dni ter nekaj literarnih mojstrovin zanimivih glasbil. Precejšnja ameriškega pisatelja, množica mladih obiskovalcev ki v svojih delih nam je pomagala, da smo obravnava mnoge popoldne preživeli nadvse resne teme, od bolezni igrivo, ustvarjalno – in do alkoholizma in hrupno! samomora. Mladinski Na drugi delavnici z naslovom roman Lažna mesta Mali lokostrelec pa smo pripoveduje zgodbo se za hip prestavili nazaj v o fantu, Quentinu čas, na srednjeveške dvore, Jacobsnu, ki je že od kjer so vitezi trenirali svoje malega zaljubljen lokostrelske spretnosti. v skrivnostno, Član društva Viridi Hedera divjo in popularno Bojan Tomše je mladim NA DELAVNICI SODOBNE IN SREDNJEVEŠKE IGRE SE JE GRAJSKO DVORIŠČE ZA ENO sosedo Margo Roth obiskovalcem prikazal veščine POPOLDNE SPREMENILO V VELIKO IGRALNICO Poletje v Knjižnici 28 Poletni delovni čas Knjižnice Miklova hiša (1. julij - 31. avgust) Knjižnica Ribnica ponedeljek, četrtek: 11:00 – 19:00 torek, sreda, petek: 8:00 – 16:00 sobota: ZAPRTO Knjižnica Sodražica ponedeljek, petek: 15:00 – 19:00 sreda: 17:00 - 19:00 Delovni čas Knjižnice Loški Potok ostaja nespremenjen! Tekst NASTJA HAFNAR Foto Mirjam Asič Etnološko raziskovalni tabor Slemena s poudarkom na stavbni dediščiniIV. del V tokratnem prispevku nadaljujemo s predstavljanjem terenskega dela, ki ga je Muzej Ribnica opravil v Slemenih skupaj s študentkami Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Izsledki, ki sledijo, so iz vasi Gašpinovo, Pusti Hrib, Maršiči in Rigelj nad Ortnekom. Te vasi so med ljudmi poznane kot Urharija, harmonik. V hiši pa je vadil tudi pevski zbor. kamor spadajo še Praproče, ki sta jih popisali Vas, ki se po svoji zunanjosti in strukturi kolegici v prvi skupini. Na Maršičih namreč stoji razlikuje od drugih, ki smo jih popisale, je podružnična cerkev sv. Urha (goduje 4. julija), Rigelj, natančneje domačija Rigelj 2. Podjetni ki je bila sezidana v petnajstem stoletju in je gospodar je tam s pridno družino ustvaril prava posebnost med cerkvami na slovenskem Turistično kmetijo Oblak, družina pa živi v ozemlju, saj njeno notranjost krasijo freske iz obnovljeni stari hiši. Kjer stoji gostišče, je bila šestnajstega stoletja. do leta 2004 žaga, kjer so bili nekoč svinjaki, Maršiči so vas, kjer živi največ prebivalcev. Videz kašča in štala, je sedaj delavnica in hladilnica za vasi je v procesu spreminjanja. V vasi stojijo meso, v zgornjem nadstropju pa so apartmaji. štiri hiše starejše gradnje in štiri hiše novejše Tako korenite spremembe namembnosti gradnje. V dveh hišah, kjer še živita starejši prostorov nismo zasledile nikjer drugje. gospe, smo izvedele, da bodo njihovi potomci Del življenja prebivalcev omenjenih vasi je po vsej verjetnosti stare hiše sčasoma podrli. tudi Skladišče naftnih derivatov Ortnek, ki je Zanimiv je tudi primer hiše na naslovu Maršiči v dolini pod njimi; z njim so povezane, bolj 4, saj je del starejše kot ne, negativne hiše, kjer sta bili včasih asociacije. Sogovornik štala in kašča, podrt, nam je povedal, da na istem mestu pa je jim je država vzela zgrajena nova hiša. kar nekaj zemlje, pri Ena izmed starejših tem pa jim ni dala hiš je popolnoma ničesar v zameno. Od obnovljena in lahko drugega sogovornika bi rekla, da je zgleden smo izvedele, da želijo primer prenove, saj je skladišče še razširiti, ohranjena zunanjost postaviti še dva in notranjost hiše dodatna bloka, vendar z restavriranim jim domačini tega pohištvom. ne pustijo. Nekateri Na Pustem Hribu sodelujejo tudi kot sta dve domačiji stranski udeleženci v s pripadajočimi postopku in v primeru, gospodarskimi objekti da bodo brez njihove (hlev, žaga, skedenj, privolitve razširili drvarnica, garaža, skladišče, nameravajo kozolec), pri eni hiši pa zapreti vhod. Počutijo je še ohranjena kašča, se ogrožene, saj po ki služi shranjevanju besedah sogovornika, »krame«, vendar jo živijo ob »atomski nameravajo podreti. SLOVESNOST OB VGRADNJI ZVONOV. NA bombi«. Poleg tega Do leta 2009 so stale SLAVOLOKU ZAPIS – KO GLASI ZVONOV VAM pa ne obstaja zakon, na Pustem Hribu tri IZ LINE DONE, K MOLITVI POVZDIGNITE SRCE, ki bi oškodovancem stanovanjske hiše, ROKE! namenil kakršnokoli vendar so tedaj staro FOTOGRAFIJO JE MUZEJU RIBNICA PODARILA odškodnino ali rento. hišo podrli, saj se je MARIJA PRIJATELJ. V omenjenih vaseh družina leta 1988 smo popisale petnajst preselila v novozgrajeno hišo zraven stare. domačij, od tega nismo imele neposrednega Ukvarjajo se z intenzivnim kmetovanjem, saj stika s prebivalci treh hiš, ki jih ni bilo doma ali so leta 2002 zgradili nov hlev, v katerem imajo niso mogli sodelovati z nami zaradi bolezni. V tudi do 22 konj. Poleg teh dveh domačij stoji teh primerih smo popisale le zunanjost stavbe. na Pustem Hribu še vikend hiša, katere lastniki Zgodilo pa se je tudi, da si je gospod vzel v službi živijo v Ljubljani. dopust, da nas je lahko pričakal. Po mojem Gašpinovo je vas s petimi hišami, od teh je mnenju to priča o tem, kako pomemben je ena nenaseljena. Tri hiše so starejše gradnje. tovrsten popis tudi za krajane in ne samo za Posebnost pa je vikend hiša, ki je prenovljena iz institucijo, ki ga izvaja. kašče in kurice. Lastnik živi v Ljubljani. Njegovi V naslednji številki Rešeta bomo predstavili predniki so že leta 1870 začeli s prenovo dela izsledke terenskega dela skupine, ki je kašče v stanovanjski prostor. Po zunanjosti se raziskovala vasi Preska, Sinovica in delno vas hiša razlikuje od drugih, njen vhod krasita dva Graben. leva, na strehi pa je lira. Izdelal jo je lastnikov oče, njegov oče je bil namreč izdelovalec NASTJA DEJAK 29 NAŠA DEDIŠČINA Spiegelman. Po tem, ko ga Margo neke noči nepričakovano povabi na pustolovščino (maščevanje vsem, ki so jo kdaj prizadeli), v kateri se Quentin zabava kot še nikoli v življenju, pa Margo nenadoma izgine. Quentin, ki sumi, da se je Margo odločila narediti samomor, jo je odločen najti in to čim prej. Prek sledi, ki jih Margo pusti za sabo, se odpravi po poti, na kateri ga čaka mnogo resnic o sebi in Margo – vključno s tem, da je pravzaprav nikoli ni prav poznal. VEČ KOT TO – Patrick Ness Angleški avtor, pri nas poznan po mladinski fantazijski trilogiji Hrup in kaos ter mojstrovini Sedem minut čez polnoč, ki jo je zapisal po zamisli Siobhan Down, nam je postregel s še enim literarnim biserom, ki je primerno branje tako za odrasle kot mladino. Najstnik Seth se, potem ko se na začetku zgodbe utopi v morju, nenadoma prebudi v domači hiši. Oziroma v hiši, v kateri so živeli, preden so se iz Anglije preselili v Ameriko, potem ko je šlo vse po zlu. Sredi domače ulice, ki pa izgleda, kot da je že desetletja zapuščena, se skozi spominjanje preteklega življenja začne Seth zavedati, da v življenju (in smrti?) morda zares obstaja nekaj več kot to … Presenetljiva in resna knjiga z nekoliko fantastičnim zapletom, ki hkrati odkriva mnoge pereče teme v življenju mladega fanta, od nesprejemanja njegove nekonvencionalne ljubezni pa do bratove bolezni, s katero se družina težko spopada. IZ POLITIČNIH KROGOV POSLANČEVA ZAPISNICA: Enoletni obračun dela koalicije Nedavno je imel vrh SMC (Cerar, Kustec Lipicer) tiskovno konferenco, na kateri je ocenil svoje delo in dosežke v prvem letu mandata. Nekaj svojih pogledov je dodal še predsednik parlamenta dr. Brglez. Če povzamem, so povedali, da svoje delo ocenjujejo kot uspešno, kar naj bi bilo čutiti na vsakem koraku, v njihovem mandatu se je zgodilo gospodarsko okrevanje, zrastel je ugled države, zadovoljni pa so tudi zaradi stabilizacije političnega prostora. Le SDS se ne »pokori« in zastopa svoja stališča. Ali navedbe vodstva SMC držijo? Najprej tista o dobri gospodarski rasti. Ta se je res zgodila, problema pa sta vsaj dva. Prvi je ta, da druge »nekdanje vzhodnoevropske države« rastejo že dlje časa in precej hitreje kot Slovenija, pri čemer so nas nekatere po kupni moči že prehitele. Drugi pa, da Cerarjeva vlada ne zmore pojasniti, zaradi katerih njenih ukrepov se je ta rast sploh zgodila. 11. junija letos sem vladi pisno zastavil dve vprašanji, in sicer: 1. Katere ukrepe je po septembru 2014 sprejela vlada, s katerimi je spodbudila izvoz? 2. S katerimi administrativnimi, davčnimi, prostorskimi in drugimi ukrepi je vlada po septembru 2014 izboljšala domače poslovno okolje? Na ti dve vprašanji vlada v pisnem »Kdor ne naredi ničesar za druge, ne naredi ničesar zase.« Spoštovane bralke in spoštovani bralci, v zadnjem mesecu smo priča rekordnim temperaturam, pri katerih se nam lahko hitro zvrti. Splošno je namreč znano, da ljudje ne prenašamo najbolje ekstremnih temperatur, pa naj gredo te proti vrelišču ali ledišču. Takšne nas je ustvarila narava ali pa Bog, kakor vzamemo. Kljub temu v slovenskem političnem prostoru zaznamo fenomen ekstremizma. Seveda je vrelišče (kot tudi ledišče) skrajnost, ki se mu pri svojem delovanju izogibam. Menim, da morajo biti stvari 30 Piše: poslanec SDS Jože Tanko odgovoru na treh straneh ni navedla prav nobenega racionalnega oz. logičnega ukrepa. Prav nasprotno, v odgovoru je navedla precej nesmislov. Vezana knjiga računov ali DDV najbrž nista ukrepa za stimulacijo izvoza, ukrepi, ki so v pripravi (jih še ni), pa še toliko manj. Če sem neposreden, Cerarjeva vlada ni pripravila nobenih takih ukrepov, da bi se z gospodarsko rastjo lahko sploh pohvalila. Trditev o porastu ugleda Slovenije je prav tako deplasirana, če uporabim zelo mil izraz. Po ekonomski svobodi smo na 88. mestu od 178 primerjanih držav, po indeksu bede na 59. (od 108), po konkurenčnosti na 70. (od 144), po birokraciji 133. (od 144), po neodvisnosti sodstva na 91. (od 144), po stabilnosti bank na 144. (od 144). Vse te analize so objavljene, opravile pa so jih mednarodne institucije, npr. Heritage Foundation in Wall Street Journal ali pa Svetovni gospodarski forum. Pri tem je treba opozoriti, da je prisoten močan trend poslabševanja položaja Slovenije. Ponekod kar skokovit. Ob tem pa ne moremo prezreti zadovoljstva predsednika vlade dr. Cerarja nad politično stabilnostjo. Sindikati so mirni, protestov ni, čeprav pada kupna moč in čeprav je brezposelnih dvakrat več kot v času prve Janševe vlade. Izgleda, da s(m)o pri nas najbolj nezadovoljni takrat, ko nam gre najboljše. Takrat se zmrdujemo. Bančne luknje, največjega preteklega in zelo verjetno tudi bodočega problema Slovenije, se Cerarjeva ekipa sploh ne loteva. Blokirali so vse spremembe bančne zakonodaje, ki smo jih predlagali in s katerimi bi zaostrili odgovornost bančnikov ter izboljšali preglednost, prav tako niso bili navdušeni niti nad preiskovalno komisijo. S proračunom se ne gospodari dovolj skrbno, EU sredstva iz perspektive 2007– 2013 bodo ostala nepočrpana, za novo perspektivo pa je še bistveno premalo projektov. Sprejeti Zakon o fiskalnem pravilu ne bo deloval natančno kot »švicarska ura«, saj ima toliko izjem, da se ne bo v ravnanju s proračunom skoraj nič spremenilo. Izgovori bodo nadomeščali varčevanje in skrbnost pri poslovanju države z javnim denarjem. Balkanski pristop pač. Škoda le, da so nekatere opozicijske stranke asistirale koaliciji. Sicer pa je vlada, ki je v prvem letu zamenja pet ministrov in še celo vrsto drugih funkcionarjev in uradnikov, ki jih je sama nastavila in ki jim je njen predsednik dr. Cerar neizmerno zaupal, težko uspešna, saj se več ali manj ukvarja sama s sabo. Zato se je v preteklih mesecih nekajkrat zgodilo, da smo poslanci SDS imeli na dnevnem redu seje Državnega zbora toliko zakonov kot vlada. PISARNA VABIM VAS, DA NAS OBIŠČETE OB URADNIH URAH, IN SICER VSAKO ZADNJO SOBOTO V MESECU MED 10. IN 11. URO V PROSTORIH SLS RIBNICA, ŠKRABČEV TRG 40, 1310 RIBNICA. VESELIM SE SREČANJA Z VAMI! uravnotežene. Na uravnoteženost naletino pri uravnoteženem proračunu, uravnoteženem razvoju, uravnoteženih in tehtnih odločitvah in navsezadnje pri uravnoteženem obnašanju. Želim si, da bi bilo v Občini Ribnica več dobronamernosti pri sprejemanju odločitev. Pa ni vse sivo. Prav je, da pri dobrih projektihObčinoRibnicatudipohvalimo. Tokrat želim pohvaliti Občino in Lions klub Ribnica za nadvse smiseln projekt postavitve klopi in košev v Ribnici. Prav tako sem bil pozitivno presenečen, ko sem v ribniškem gradu odkril projekt Knjižnica pod krošnjami. Seveda ne morem mimo Grajskih večerov, ki ob petkih popestrijo dogajanje v Ribnici. Vsem, ki se trudite, da Ribnica živi tudi v dopustniških dneh, se zahvaljujem za angažiranost, saj Ribnica brez vas ne bi bila to, kar je. LUKA ILC, predsednik OO SLS Ribnica Piše: Ljudmila Novak, predsednica NSi Po vseh vojnah in revolucijah ostanejo mrtvi, ki jih je treba pokopati in njihove grobove dostojno obeležiti, ne glede na to, na čigavi strani so se vojskovali in ne glede na njihovo narodno, politično ali versko pripadnost. Gre za civilizacijsko normo človeka injeizraznjegovehumanosti ter spoštovanja enkratnosti in neponovljivosti vsakega človeka. Po sedanjih podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo do zdaj v Sloveniji evidentiranih več kot 600 prikritih grobišč, ki še vedno čakajo na ustrezno ureditev, svojci pa na prekop mrtvih. Cilj našega Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev je celovita ureditev tega področja, s čimer bo vsem padlim in umorjenim zagotovljena pravica do dostojnega pokopa, obeleženja groba oziroma grobišča in spomina nanje. Zakon, ki je bil sprejet s podporo strank NSi in SMC bo zagotovil zadostno pravno podlago za nadaljnje delo na tem področju in se približuje ureditvam drugih držav članic EU. Ob tem poudarjamo, da uveljavitev tega zakona ne pomeni abolicije odgovornih za dejanja usmrtitev. Pristojnost za preiskovanje teh dejanj in odgovornosti še vedno ostaja na strani organov kazenskega pregona in sodstva. V teh dneh se spominjamo tudi genocida v Srebrenici, kjer je bilo pokončanih več kot 8300 ljudi različnih starosti, čeprav so območje varovale mirovne sile Združenih narodov. Lahko bi potegnili kar nekaj vzporednic s povojnimi poboji v Sloveniji. Le pri identifikaciji žrtev in urejanju grobišč so v Srebrenici v dvajsetih letih naredili precej več kot mi v sedemdesetih. Pravijo, da je Srebrenica mesto, ki so mu ukradli življenje. Tudi v Sloveniji je bilo po vojni mnogim družinam ukradeno življenje zaradi tujih ideologij, verske nestrpnosti ali pa zgolj zaradi maščevalnosti, želje po oblasti ali tujem premoženju. Namesto da bi se lahko vsi veselili svobode, preživetja in novega življenja, pa je spet vzniknilo nasilje, OBČINSKA IDILA Sodobni svet je svet informacij in podatkov. Kdor obvladuje informacije, obvladuje družbo. Je bil to motiv občinske uprave, da si je »privoščila« predstavnika za stike z javnostmi, (public relations) kljub temu da ima obsežno občinsko upravo, župana in podžupana, ki bi lahko zagotavljali podatke in informacije za javnost »iz prve roke«? Poročanje o seji občinskega sveta in hkrati intervju z novim podžupanom občine v zadnji številki Rešeta kažeta bralcem idilično sliko občinske politike (mimogrede, za imenovanje slednjega smo občinski svetniki izvedeli iz javnih občil in prave predstavitve na seji občinskega sveta sploh ni bilo!). Želimo si, da bi bilo res tako. Pot do resničnega uspeha v korist občine in občanov ni v zunanjem lesku župana in njegovih sodelavcev. Pot je v demokratičnem, resničnem in objektivnem pristopu k reševanju problemov, spoštovanju vsakogar in vseh idej, pri čemer naj »zmagajo« najboljše. Kako do bolj objektivnega informiranja o delu občinskega sveta? Člani občinskega sveta lahko komentiramo gradivo za sejo, po seji poroča predstavnik za stike z javnostjo. Prav bi bilo, da svojo vrstico dobimo tudi sodelujoči člani, da bi poročanje uravnotežili. Objava grafikona brez slehernega komentarja posameznih postavk številnim bralcem ne more povedati veliko. Pisec tudi ni navedel, krutost, maščevanje in smrt. Po osamosvojitvi Slovenije smo upali in verjeli, da bomo v demokratični državi zmogli postaviti stvari na svoje mesto, zato je prav neverjetno, da v štiriindvajsetih letih še nismo zmogli narediti tega civilizacijskega koraka, ki bi nas osvobodil spon preteklosti. Zato ne grenimo več src drug drugemu, predvsem pa ne naši mladini. Storimo to, kar bi že zdavnaj morali storiti – pokopljimo mrtve in se zavzemimo za resnico, spravo in dostojanstvo vsakega človeka. Sprejeti zakon je dobra osnova, potrebna pa sta tudi denar za njegovo uresničitev, predvsem pa politična volja, da to v resnici udejanjimo. POLITIČNI ČLANKI NISO STALIŠČA UREDNIŠTVA REŠETA, AMPAK SO NAMENJENI PREDSTAVNIKOM POLITIČNIH STRANK. kdo so predstavniki občine v svetih Osnovne šole dr. Franceta Prešerna in Rokodelskega centra Ribnica. Mar ne bi bilo prav, da bi občani vedeli, na koga se lahko od zdaj obračajo s pobudami in predlogi glede teh dveh pomembnih institucij? Občinski svet se je seznanil in razpravljal o tožbi dveh članov romske skupnosti zoper Slovenijo pri Evropskem sodišču za človekove pravice. Pomembni sta dve vprašanji: Kako se bodo stvari urejale v prihodnje in kdo bo odgovarjal, če bo sodišče kršitev človekovih pravic tudi dejansko ugotovilo? V Združeni levici pozdravljamo županovo pozornost pri uveljavljanju interesov mladih v občinski politiki. Na mladih svet stoji. Vedeti pa je treba, da je župan predstavnik vseh občanov v občini, vseh interesnih skupin in to velja tudi za podžupana. Upamo, da se tega zaveda(ta). ALEŠ HOGE ZDRUŽENA LEVICA - DSD 31 IZ POLITIČNIH KROGOV Vsak človek ima pravico do groba Moja poslanska pisarna je odprta vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu (3. in 17. avgust) med 15. in 16. uro na sedežu NSi v Ribnici, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica. MED NAŠIMI LJUDMI Veterani na 30. spominskem pohodu na Triglav 10. in 11. julija 2015 OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO R I B N I C A Veterani S. Gornik – voznik, A. Perhaj – Ob 17:00 je bila pred domom na Kredarici vodja ekipe, J. Klun, D. Nosan in A. Žurga spominska svečanost s postrojem so se na 30. spominski pohod na Triglav praporščakov s prisotnimi prapori. Po odpravili zelo zgodaj. Iz Ribnice so krenili že krajšem pevskem programu se je zvrstilo ob 3:00 zjutraj. Uro in pol kasneje, ob 4:30, kar nekaj govorcev, slavnostni govornik je so prispeli na Pokljuko. bil predsednik Zveze Policijskih veteranskih Po opravljenem preverjanju in pregledu društev Sever dr. Tomaž Čas. Na Kredarici osebne opreme so ob 5:20 že zagrizli v je bil prisoten tudi predsednik Zveze strmino. Pod Studorom je bil čas za krajši veteranov vojne za Slovenijo generalmajor počitek in spominsko fotografijo, pri Ladislav Lipič. Po spominski prireditvi se je v Vodnikovi koči pa za zajtrk v prijetni jutranji senci. Pot so nadaljevali čez Konjsko sedlo do koče na Planiki, kjer se je prilegel postanek z malico. Naši pohodniki so se odločili za novo (za nas) smer na Triglav – skozi strmo Škrbino. Hojo je bilo treba malo prilagoditi, saj so hodili po snegu, povezani z vrvjo in šlo je samo navzgor. Naša ekipa je ob jasnem vremenu stopila na Triglav ob 12:20. Pohodniki so si nekoliko oddahnili, potem pa je bilo treba narediti nekaj spominskih fotografij z našim praporom. Potem so sestopili do doma na Kredarici, kjer je še kako prav prišli topla malica. SPOMINSKA FOTOGRAFIJA S PRAPOROM domu na Kredarici nadaljevalo veteransko druženje, počitek pa se je odlašal v noč. Zjutraj je pohodnike pričakalo jasno nebo in krasen pogled na bližnje vršace. Pripravi za odhod je sledil zajtrk, nato odhod v dolino – preko Konjskega sedla, Vodnikove koče in Studora je ekipa varno prispela na Pokljuko. Že kar utrujeni pohodniki so se uredili in pojedli topel obrok (odličen pasulj). Ob 13:00 je bil svečan shod s prihodom pohodnikov in praporščakov s prapori na spominsko proslavo na Pokljuki v spomin na patruljo borcev Gradnikove brigade, ki je 3. maja 1944 ponesla zastavo na Triglav. Na proslavi na Pokljuki so bili posebej izpostavljeni pripadniki Garde SV in Partizanski pevski zbor, praporščaki in pohodniki. Slavnostni govornik je bil načelnik štaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman. Po proslavi se je nadaljevalo veteransko druženje pohodnikov. Pohodniki so se srečno vrnili v domače okolje ob 18:00 uri. Tekst BORUT KOZINA Foto Dušan Nosan OSMI BRŠKI KULTURNI DAN V soboto, 25. julija, je pod kozolcem na Bregu pri Ribnici potekal osmi Brški kulturni dan. Organizator, društvo VETER, je okrog obnovljenega kozolca postavil mize, stregli so domače pecivo, pijačo, brez žara pa tudi ni šlo. Za kozolec, ki so ga pred slabimi petimi leti krstili za »brški kozolec«, radi MAŠA PRED KAPELICO NA BREGU povedo, da so ga obnovili z lastnimi rokami, brez finančnih donacij, so pa izredno veseli, da so jim ribniška podjetja priskočila na pomoč z izdelki, ki so jih v ta lepi objekt vgradili, od oken, vrat itd. 32 jo je v zgornje prostore kozolca postavila akademska slikarka Katica Kamnik, ki od leta 1991 živi v Ribnici, od leta 2010 pa poučuje likovno umetnost na osnovni šoli. Praznik vasi, ki sovpada s sv. Ano – sv. Ana Umetnica ustvarja na različnih področjih in je namreč zavetnica priljubljene cerkvice v različnih tehnikah, od keramike, grafike, na Mali gori in vasi Dolenji Lazi, Zapuže, kiparstva, najraje pa se prepušča slikanju. Breg ter Gorenjske ceste, nekdanje Gorenje Avtorica razstavlja na številnih skupinskih vasi – vsakič popestrijo z mašo in osrednjo razstavah na Hrvaškem in v Sloveniji. Razstavo, ki si jo lahko ogledate na Bregu, je predstavila domačinka Anja Lesar. Pripravili so tudi razstavo izdelkov, ki so jih ustvarili otroci v tednu pred brškim praznikom, in stojnico Knjiga za knjigo, katere avtorica je Nuša Leban. Druženje pod kozolcem se je ob klepetu, okusni hrani, harmoniki in petju nadaljevalo pozno v večer, in razbrati je bilo, da Andrej Klun, prvi predsednik društva VETER, in sedanji predsednik Tomaž Horžen z ekipo že snujeta načrte za prihodnje leto, ko bodo POZDRAVNI NAGOVOR PREDSEDNIKA DRUŠTVA VETER praznovali desetletnico društva. TOMAŽA HORŽENA Še prej pa pripravljajo jesenski praznik, ki so ga poimenovali temo. Mašo je pri kapelici tudi letos daroval kostanjada na Bregu. ribniški župnik in dekan mag. Anton Berčan. Osrednja tema je bila letos razstava, ki Tekst in foto MARKO MODREJ V soboto, 25. julija, je na Griču potekal sedmi tradicionalni turnir v odbojki na mivki in v košarki. V košarki je nastopilo 6 ekip, v odbojki pa 9. Kljub občasnemu dežju, kar je za športno soboto na Gričužeznačilno,jeorganizatorjem tekmovanje uspelo spraviti pod streho. Udeleženci so prišli iz Starega trga, Velikih Lašč, Žlebiča, Kočevja, Sodražice in Ribnice. Po izjemni tekmi v košarki je v finalu zmagal Stari trg, drugi so bili Žlebičani, tretji pa domačini TŠD Grič. V odbojki je zmagala ekipa Medo iz Kočevja, drugi so bili Metuljčki, prav tako iz Kočevja, tretja pa ekipa Tekma odpade iz Ribnice. Tomaž Bartol, predsednik TŠD Grič, ki je organiziralo dogodek, je bil z odzivom ekip in obiskovalcev zadovoljen, turnir namreč postaja iz leta v leto prepoznavnejši. Kljub spremenljivemu vremenu se je na Griču zbralo precej gledalcev. Bartol pravi, da je želja TŠD pripeljati turnir do številke 10, takrat pa po zaključku tekmovanja organizirati tudi veselico. TŠD Grič se za izvedbo letošnjega turnirja zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri njegovi izvedbi, in pokroviteljem, ki so bili: RŠK – Ribniški študentski klub, Jakšič & partnerji, d. o. o., Ekop, d. o. o., Inotherm, d. o. o., Občina Ribnica, Fipis, d. o. o., Duler, d. o. o., Šilc Trade, d. o. o., Petek Ribnica, AMT-T, d. o. o., Levstek Transport, d. o. o. in Oberles, s. p. Tekst in foto MARKO MODREJ PREDSEDNIK TŠD GRIČ TOMAŽ BARTOL JE TUDI SICER KOŠARKARSKI NAVDUŠENEC DESETI KOLESARSKI PIKNIK HITRIH POLŽKOV V še malo hladnem nedeljskem jutru smo se kot običajno zbrali pred gasilnim domom v Otavicah, da bi odkolesarili na tradicionalni deseti kolesarski piknik. Pripravili smo vse potrebno za dogajanje po kolesarjenju, se usedli na kolesa in se odpeljali proti znanemu cilju, le potek poti je bil neznanka za vse udeležence, razen za pobudnika in organizatorja kolesarskega piknika. Piknik je že od samega začetka zasnovan kot druženje članov vseh starosti in fizičnih sposobnosti; najmlajša udeleženka je štela štiri leta, najstarejši udeleženec pa šestdeset let. Vsi enako navdušeni smo krenili na pot, ki nas je peljala iz Otavic skozi Hrovačo in Inles proti Francetovi jami, kjer je bil krajši postanek. Ulovili smo sapo, otroci pa so si ogledali živali, ki domujejo pri koči. Po gozdni poti smo nadaljevali proti Zapužam ter v Dolenjih Lazih spet zapeljali na asfalt. Na Bregu smo prečkali glavno cesto ter pod Breškim hribom peljali proti Sajevcu, potem smo krenili skozi Ugar v Zalužje, od tam preko Gabrja v Prigorici naprej skozi Dolenjo vas, po komasacijski poti do Jasnice, obrnili nazaj proti sv. Marjeti, kjer je bil spet manjši postanek, in od tam nadaljevali naprej proti stari rimski cesti in po njej do križišča za Makošami. Tam smo zavili na pot po strnjenem gozdu, ki nas je po dobrem kilometru točno ob dvanajsti uri pripeljala na cilj, ki je bil piknik prostor v zavetju globoke sence dreves. Po skoraj tridesetih kilometrih nas je na cilju že pričakal ogenj, ki sta ga pripravila člana, ki se nista udeležila kolesarjenja. Na kupu nas je bilo enaindvajset veselih »Hitrih polžkov«. Za kosilo smo si privoščili mešano meso na roštilju, pomfrit in mešane solate, za sladico pa so se prilegle že dobro poznane palačinke organizatorja. V prijetnem vzdušju je čas hitro mineval in z igro med dvema ognjema smo poskrbeli, da je minil še hitreje, tako da se je dan hitro začel obešati proti večeru. Počasi smo pospravili piknik prostor, vso kramo naložili na prikolico in se odpravili proti točki starta, kjer smo vse pospravili in postavili na svoje mesto. Z enega lepših kolesarskih piknikov smo se zadovoljni in polni lepih vtisov odpravili vsak v svojo hišo. Ob desetem jubileju čestitke vsem udeležencem in tudi tistim članom, ki jih tokrat ni bilo zraven. Prijateljstvo naj bo bistvo naših srečanj. Tekst in foto JOŽE ARKO 33 MED NAŠIMI LJUDMI Športni praznik na Griču pri Ribnici IZ ŠOLSKIH KLOPI ŠOLA JE ZAPLESALA ŠE V ENO POLETJE Sredi zvezd, noč in dan se vrti ta svet. Zemlja pleše tja med zvezde. Pade sneg, pade maj, pride spet jesen. Tisoč let že Zemlja pleše. (E. Budav) Ko pogledamo nazaj, se nam zdi, da vmesnega časa med septembrom in junijem sploh ni bilo, tako hitro se je zavrtel ta svet. Toda vmes smo delali, nekateri trdo, nekateri malo manj. Na šoli smo delo začrtali z letnim delovnim načrtom in ga v vseh mesecih pouka odgovorno izpolnjevali. Učitelji smo učence spodbujali k delu, k sodelovanju pri različnih dejavnostih in k sodelovanju na tekmovanjih. Našolskihtekmovanjihjesodelovalo zelo veliko učencev, skozi regijsko sito do državnega pa so prišli le najboljši. Na šoli si želimo, da bi učenci uzavestili prednost tekmovanj v smislu drugačnega pridobivanja znanja. Čeprav imajo tekmovanja 34 tekmovalni prizvok, si učitelji želimo, da bi prevladalo mnenje o dodani vrednosti pridobivanja znanja, ki je drugačno kot pri pouku. Učenci naše šole in obeh podružničnih osnovnih šol so v okviru projekta Sožitje med generacijami pripravili kar štirinajst nastopov v DSO, o katerih sta mentorici Marinka Mate in Katja Rus redno obveščali tudi javnost. Celo leto smo zbirali star papir in z zbranim denarjem pripomogli k projektu Tačke pomagačke ter bili vključeni v projekt ločenega zbiranja odpadkov. Aktivno smo sodelovali v projektu Simbioza šola, na božično-novoletni prireditvi smo zbirali sredstva za pomoč socialno šibkejšim. Naš učenec Peter Alojz Marn iz 9. a razreda se je že drugič uvrstil na nacionalni parlament, kjer je zastopal dolenjsko regijo in šolo. Naštela sem le nekaj dejavnosti, ki so celo leto potekale na šoli in so naši mentorji o njih poročali na šolski spletni strani in v časopisih. V petek, 12. 6., smo imeli tradicionalno javno prireditev – valeto. Poslovila se je še ena generacija devetošolcev. Že nekaj let smo ugotavljali, da se videoposnetki ne vidijo dobro. Vedeli smo, da želijo starši videti svoje otroke »v živo«, ne na posnetkih. Ideja o igranih prizorih je obrodila sadove. Prepoved predvajanih posnetkov je najprej v mladih glavah vzbudila negodovanje. Toda z mentorico učiteljico Uršulo Jaklič Žagar so pripravili zanimiv in zabaven program. Komentarji gledalcev so bili pohvalni, učenci pa kljub začetnemu negodovanju zadovoljni. V drugem delu prireditve smo na oder povabili levstikovce. Čeprav že nekaj let ne zaključujemo uspeha in tudi nimamo več poimenovanja odličen uspeh, nam povprečje ocen (4,7) določa učence, ki so se pri svojem učnem uspehu leto za letom izkazali, da so res odlični. Odličnjake – levstikovce vpišemo v Zlato knjigo. Letos jih je vpisanih 18. V ljudeh je še vedno posluh za dobrodelnost 9. b LUKA ĐEKIĆ, TINA PELC, EVA HOČEVAR, JANA ČAMPA, GREGOR ORAŽEM, ŽAN OBERSTAR, LARISA PETERLIN in PATRICIJA LEVSTIK Šolski sklad na Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna je namenjen zmanjševanju socialnih razlik in omogoča vsem učencem naše šole udeležbo na dejavnostih, ki se ne financirajo iz javnih sredstev. 9. c PIJA POLOVIČ, ŽIGA ORAŽEM, KARIN BOJC in MIRJAM GOLOUH Slovesnost smo nadaljevali s podelitvijo nagrad tistim učencem, ki so na državnem nivoju dosegli prvo mesto ali zlato priznanje. Učence vpišemo v Knjigo dosežkov ribniških učencev. Letos so na tekmovanjih na državnem nivoju dosegli zlato priznanje ali prvo mesto naslednji učenci: Katja Andolšek iz 6. c je dosegla zlato priznanje na tekmovanju logična pošast. Nik Ćirović iz 7. a je dosegel zlato medaljo na državnem prvenstvu v metu vorteksa in postavil državni rekord. Luka Đekić iz 9. b je dosegel zlato priznanje in hkrati 1. mesto na državnem tekmovanju v znanju francoščine. Urša Jecelj iz 9. c je dosegla zlato priznanje iz francoščine. Martin Lovšin iz 9. b je dosegel zlato priznanje iz angleščine. Aljaž Obrstar iz 7. b je dosegel zlato priznanje iz logike. Anja Rudež iz 8. c je dosegla zlato priznanje iz angleščine in zlato Preglovo priznanje (kemija). Ines Topolnik iz 7. a je dosegla zlato Vegovo priznanje (matematika). Za slovo so nam devetošolci zapeli Prišel je čas slovesa in nadaljevali druženje v gostišču Pugelj. V ponedeljek smo se veselili ob njihovem zadnjem sprehodu po šoli in opazovali učence na razredni stopnji, kako so z občudovanjem gledali odhajajoče »devetarje«. Devetošolke in devetošolci, želimo vam, da se vaš svet zavrti tako, da boste prišli do zastavljenih ciljev! Tekst MAJDA VALČIĆ, pom. ravnatejice Foto Marko Prijatelj, prijatelj&prijatelj, d. o. o. V mesecu decembru 2014 se je šola s prošnjami za finančna sredstva obrnila na številna podjetja in samostojne podjetnike. Čeprav so trenutne gospodarske razmere težke, je bil odziv na naše prošnje zelo dober. V skupnem znesku 2.620 evrov so donirali: Inoterm, d. o. o., Riko, d. o. o., Ljubljana, Yaskawa, d. o. o., Ribnica, Alebon, d. o. o., Ljubljana, Zasnova – Lovšin Tone, Lekarna Ribnica, Pucer Iztok, s. p., Makom, d. o. o., Velenje, R inženiring, d. o. o., Ljubljana. S prošnjami smo se v tem šolskem letu obrnili tudi na starše naših učencev, ki so prispevali v višini 818 evrov. Iz sredstev šolskega sklada smo tako dvajsetim učencem v celoti plačali bivanje v šoli v naravi, petim učencem smo plačali šolsko kosilo, socialno najšibkejšim mesečno pomagamo pri plačilu stroškov za kulturne, naravoslovne, tehnične in športne dni, pevskemu zboru smo omogočili korepetitorja, krili smo stroške za udeležbo učencev na regijskih in državnih tekmovanjih. Lions klub Ribnica je na začetku šolskega leta daroval 4.000 evrov, s katerimi smo več kot štiridesetim učencem nakupili vse delovne zvezke. Iskrena hvala vsem, ki ste se odzvali na našo prošnjo za donacijo in nakazali sredstva na račun šolskega sklada. Veseli smo, da je med ljudmi še vedno prisotna dobrodelnost in da imamo podjetja, ki imajo posluh za stisko naših učencev. Vsem še enkrat hvala za prispevek v Šolski sklad. Pomočnica ravnateljice OLGA ČERNE, prof. ZAHVALA POLICISTOM POLICIJSKE POSTAJE RIBNICA Osnovna šola dr. Franceta Prešerna se ob koncu pouka v šolskem letu 2014/2015 zahvaljuje policistom Policijske postaje Ribnica, predvsem policistoma Saši Janjiču in Toniju Vidmarju ter pomočniku komandirja Marjanu Cimpriču za številne predstavitvene in preventivne dejavnosti. Zahvaljujemo se za pomoč pri spremljanju učencev na šolski poti ter za skrb za prometno varnost vseh otrok v jutranjem in popoldanskem času v prvem mesecu pouka. Zahvaljujemo se tudi za izvedbo predavanj za učence naše šole, za praktične prikaze in oglede varnih poti v šolo za učence 1., 2. in 3. razredov, za pomoč pri pripravi učencev 5. razredov na kolesarski izpit in pri pregledu tehnične brezhibnosti koles ter za varovanje izpitne proge, za sodelovanje pri akciji Bodi (pre)viden, za pomoč pri izpeljavi športnih dni za učence predmetne stopnje ter za preglede voznikov avtobusov oz. kombija pred odhodom učencev na dneve dejavnosti. Želimo vam veliko uspehov pri vašem delu. Pomočnica ravnateljice OLGA ČERNE, prof. 35 IZ ŠOLSKIH KLOPI 9. a LAURA PRIMŠAR, MARUŠA KOŠIR, ANTEA JUVANČIČ, ŽANA POGORELEC, LAURA LESAR in PETER ALOJZ MARN IZ POČITNIŠKE MALHE Vesele počitnice – »Lumpijada« Že 23. leto zapored smo animatorji pod vodstvom Centra za socialno delo Ribnica pripravili in uspešno zaključili Vesele počitnice – »Lumpijado«, ki je otrokom popestrila julijske dopoldneve. Namesto da bi se doma dolgočasili za računalnikom ali televizijo, so se igrali, zabavali, družili in sklepali nova prijateljstva. Program je tako kot po navadi potekal na dveh lokacijah, v Ribnici na šolskem igrišču in na dolenjevaškem igrišču. V primeru dežja pa smo imeli zagotovljen prostor v TVD Partizanu. Ker pa je bil letos julij tako vroč, bi nam kakšen deževen dan celo PRED TVD PARTIZANOM prav prišel. Program, ki so ga dobili otroci že v šoli, je bil vsak dan naslovljen po določeni aktivnosti. Letos smo otrokom želeli predstaviti različne poklice, kar je bila rdeča nit delavnic. Že prvi dan smo spoznali, kaj je za otroke sanjski poklic, skozi celoten program pa smo tudi animatorji predstavili nekaj alternativ. Naučili smo se nekaj novega o slepih in slabovidnih, se nato preizkusili v okušanju živil z zavezanimi očmi, svojo ustvarjalnost pa smo sproščali pri izdelovanju mostov iz makaronov in špagetov. Kot znanstveniki smo naredili prave »mini vulkančke«. Obiskali smo glasilce, kjer so se otroci preizkusili na gasilskem poligonu, in policiste, ki so nam pokazali alkotest, motorje, vsi pa smo lahko dali tudi svoj prstni odtis. Svoj presežek energije smo porabili s tradicionalnim igranjem nogometa, NA IGRIŠČU V DOLENJI VASI vodnimi igrami, iskanjem skritega zaklada in z raznimi hvaležni pa smo za pomoč vsem, ki so nam poligoni. Zadnji dan smo si uredili poletne pri programu še dodatno pomagali. pričeske in zaključili za otroke na koncu še Otroci, se vidimo naslednje poletje! prekratko druženje ob slastni pojedini s picami in sladoledom. Tekst in foto ANICA TURK in animatorji Veseli nas, da se Lumpijade vsako leto »Lumpijade« 2015 udeleži vedno več otrok; letos nas je bilo STAR PAPIR ZA NOVO ZGODBO Ekološka ozaveščenost postaja način življenja nove dobe in temu že več let sledi tudi Osnovna šola dr. Franceta Prešerna. Eko krožek je ena pomembnejših dejavnosti naše šole, kjer razvijamo okoljsko odgovornost učencev ter le-te spodbujamo k primernemu ravnanju z naravo in okoljem. V okviru Eko krožka potekajo različne dejavnosti, s katerimi širimo okoljsko ozaveščenost. V tem šolskem letu smo se pogovarjali predvsem o zdravem načinu življenja v zdravem okolju, o onesnaževanju v domačem kraju, o racionalni rabi energije, ločevanju odpadkov in učinkoviti uporabi le-teh. Da pa ne bi samo govorili, smo tudi letos izvajali celoletno zbiranje starega papirja in plastičnih zamaškov, pri čemer smo bili razmeroma uspešni, saj smo nabrali 1200 kg zamaškov. Tokrat smo po 36 v Ribnici celo več kot 50, v Dolenji vasi pa vsak dan več kot 20! Naše počitnice pa ne bi bile tako ustvarjalno in aktivno obarvane brez podpore Občine Ribnica, ki vsa leta financira program, ter donatorjev Lions kluba Ribnica, Ertl Glas stekla in Mercatorja, ki so nas podprli s finančnimi sredstvi. Prav tako je otroke razveselila Gostilna in picerija Harlekin s čipsi in pogasila našo žejo s sokovi. Zahvala gre tudi ribniškim gasilcem, ki so nas »pošpricali« kar dvakrat, policistom za atraktivno predstavitev, ter vsem posameznikom, ki so kakorkoli prispevali in pripomogli k odlični izvedbi programa. Animatorji smo se pri izvajanju programa potrudili po svojih najboljših močeh, nekajletnem premoru na začetku junija izvedli še tedensko akcijo zbiranja starega papirja, s katero smo poleg celoletnega pobiranja starega papirja po stavbah OŠ Ribnica še intenzivneje k sodelovanju pozvali otroke in njihove starše, pa tudi druge občane. Skupaj smo zbrali približno dve toni in pol starega papirja. Za največje prispevke so zasluženi učenci 1. a, 7. c, 4. a in 1. b. K uspešni zbiralni akciji pa je seveda prispeval tudi marsikdo med vami. Prav vsakemu od vas se zahvaljujemo za prispevek. In čemu služijo nabrana sredstva? V EKOduhu želimo pridobiti dodatna sredstva za projekt Pes – učiteljev pomočnik, v katerem terapevtski pes iz društva Tačke pomagačke s svojim vodnikom obišče učence OŠ Ribnica in jim v skladu z njihovimi potrebami tudi pomaga. Do zdaj so bili prav vsi, ki smo jim ponudili pomoč terapevtskega psa, s to pomočjo zadovoljni. To je potrdilo, da odpadne materiale lahko učinkovito uporabimo. Bodite EKO in nam pomagajte ustvarjati nove zgodbe iz odpadnih materialov tudi v prihodnje! ZAJETNI KUPI PLASTIČNIH ZAMAŠKOV NA NAŠEM ZBIRNEM MESTU Tekst in foto KATJA RUS V prvem pravem počitniškem tednu je 127 otrok in 30 animatorjev spoznavalo življenje živahnega mladega fanta, sv. Dominika Savia. Ta mladi svetnik se je že kot deček odločil, da želi v svojem življenju nekaj več. Zato se je odločil, da bo v vsem sledil Jezusu in se trudil živeti tako, da bo Letos smo se že tretje leto zapored srečevali v ribniškem Gradu, ki nam je s svojimi mogočnimi drevesi nudil tako zaželeno senco v vročih poletnih dneh. V sredo smo se odpravili na izlet v Želimlje, kjer smo bolje spoznali don Boska, Dominikovega učitelja, ki ga je spremljal in mu pomagal, IZ POČITNIŠKE MALHE »Hočem biti svet« – Oratorij 2015 POSTALI BOMO VESELI SVETNIKI OTROCI IN ANIMATORJI NA LETOŠNJEM ORATORIJU vedno ostal njegov prijatelj. Skupaj s sv. Dominikom smo dan za dnem spoznavali, kako lahko tudi mi pomagamo drug drugemu, delamo dobro, ostanemo povezani z Jezusom in se trudimo tudi sami postati svetniki. da je lahko izpolnil svoje poslanstvo. Da pa vročina ni bila prehuda, smo se v četrtek ohladili z vodnimi igrami. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, da je tudi letošnji oratorij uspel. Največji uspeh so Razpis za vpis v prvi letnik pletarske in lončarske šole Rokodelskega centra Ribnica postopke pletarstva, od tega, kako poiskati les v gozdu, kako ga pravilno skladiščiti in obdelati s pomočjo orodij do samega pletenja končnih izdelkov: košek, otroško košarico, pehar, cekar in pladenj. V prvem letniku lončarske šole se boste seznanili z različnimi vrstami gline, barvami za glino, ornamenti ter postopki ročne obdelave gline (oblikovanje iz kačic, trakov, valjanih plošč). Posamezne glinene dele boste pod vodstvom Pletarska in lončarska šola sta kontinuirani izobraževanji, ki trajata 3 leta. Začetek izobraževanja je možen v prvem letniku in nato po stopnjah pridobivanje znanja o pletarstvu in lončarstvu. Po treh letih osvojite osnovna znanja, ki vam omogočijo pristop k izpitu za nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) LONČAR/ LONČARKA ali PLETAR/PLETARKA. V prvem letniku pletarske šole se boste naučili osnovnih znanj pletarstva. Osnovna materiala pri pletenju bosta vrbovo šibje in leskove vitre. Spoznali boste mentorice sestavljali v celoto. Izdelali boste vrč, skodelico, pekač, pladenj, štampiljko, ploščice, vazo in šatuljo s pokrovom. seveda zadovoljni in veseli otroci, za katere upamo, da jih je sv. Dominik Savio vsaj malo navdušil, da bi tudi sami postali svetniki. ANIMATORJI ORATORIJA 2015 Foto Agara Vučemilović Šoli bosta potekali od začetka oktobra 2015 do konca marca 2016 enkrat tedensko po dve uri v določenem terminu. Cena pletarske šole je 210 EUR ali 35 EUR mesečno, cena lončarske šole pa 240 EUR ali 40 EUR mesečno. Za več informacij in prijave, ki jih zbiramo do 15. septembra, smo vam na voljo na elektronski naslov info@rokodelskicenter-ribnica.si, po telefonu 01 / 836 11 04 ali osebno v Rokodelskem centru Ribnica od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Lepo vabljeni k spremljanju dogajanja tudi na naši spletni strani www.rokodelskicenterribnica.si in na www.facebook.com/Rc Ribnica 37 ŠPORTNI UTRINKI PLAVALCI OPTIMISTIČNO PRED DRŽAVNIMI PRVENSTVI Na zadnjem mednarodnem tekmovanju v poletni plavalni sezoni TELEKOM 2015, ki se je odvijalo 18. in 19. julija, so ribniški plavalci in plavalke prikazali spodbudne nastope, dosegli veliko osebnih rekordov in nakazali dvig forme, ki jih lahko navdaja z optimizmom pred prihajajočimi državnimi prvenstvi v avgustu. V absolutni kategoriji je Lucija Kous osvojila 2. mesto na 100 m hrbtno, Chad Andoljšek pa je bil tretji na 100 m hrbtno. Med mladinci so slavili Tim Zobec na 50 m prsno, Chad Andoljšek na 50 m prosto in Jošt Pavlin na 200 m prsno. Jošt je osvojil še tretje mesto na 50 m prsno. Med kadeti se je izkazal Robert Lovšin z 2. mestom na 50 m in 100 m delfin in 200 m prosto, na 400 m prosto pa je osvojil 3. mesto. Tretje mesto je osvojil tudi Blaž Schönlieb na 50 m prsno. Med deklicami se je Ana Kastigar veselila zmag na 400 m in 800 m prosto ter 200 m mešano, na 100 m delfin pa je osvojila 2. mesto. Nadja Padar je slavila na 100 m in 200 m prsno, ter 100 in 200 m hrbtno. Maša Lovšin pa je stopila na najvišjo stopničko na 50 m hrbtno in 50 m prsno ter osvojila 2. mesto na 100 m in 200 m hrbtno. Neža Poje je osvojila 2. mesto na 50 m in 100 m prosto ter 3. mesto na 100 m in 200 m hrbtno. Nana Poje je osvojila 2. mesto na 50 m hrbtno. Gaja Radivojevič je osvojila 3. mesto na 400 m prosto. Lea Ambrožič pa je osvojila 3. mesto na 200 m prosto. ZMAGOVALEC TIM ZOBEC, TRETJE MESTO JOŠT PAVLIN ČESTITAMO! Tekst MIHA KOREN Foto arhiv PK Inles Triatlon Kočevje in Kros triatlon Bloke znova oživela in uspela Triatlon klub Inles Riko Ribnica je konec junija organiziral dve tekmi v triatlonu za slovenski pokal v sklopu triatlonskega vikenda, ki se je pričel na praznični četrtek, 25. junija, in je na Rudniško jezero v Kočevje po štirih letih premora spet pripeljal lepo število triatloncev.V sodelovanju z Javnim zavodom za šport Občine Kočevje so člani ribniškega triatlonskega kluba s 120 tekmovalci v okolici Rudniškega jezera izpeljali Triatlon Kočevje 2015, ki je ponujal otroški akvatlon, super sprint in sprint triatlon. Na slednjem je zmagal mladi 19-letni ribniški član Jaka Kaplan, ki je drugouvrščenega Roba Svenška (TK Gorenjska), sicer zelo hitrega na tekaški stezi, premagal za dobri dve minuti, tretji pa je bil po prav tako odličnem teku Jakov klubski kolega Damijan Kromar. Najboljša v ženski konkurenci je bila izkušena veteranka in članica ljubljanskega TK Telemach Ljubljana Nataša Nakrst, ki je prav tako kot Jaka na kolesu pridobila odločilno prednost, ki je potem do konca ni več izpustila. Drugo in tretje mesto sta osvojili naši mladi članici Alja Marič, sicer domačinka iz Kočevja, ter Manca Dečman. Poleg njiju so Ribničani zabeležili še nekaj visokih mest, in sicer: Andrej Pucelj 2. mesto med člani 1, Jure Majdič 1. mesto med člani 2, Danijel Bartol 1. mesto med mlajšimi mladinci, Aleksander Radivojević 2. mesto med veterani 1, Igor Stošič 3. mesto med veterani 3 in Anton Žagar 1. mesto med veterani 5. Super sprint sta dobila Hrvatica iz TK Rival Doroteja Čargonja ter mladi in obetavni Matej Dečman iz Triatlon kluba Inles Riko Ribnica. Na tretje mesto med kadeti se je uvrstil Maks Škufca, njegov mlajši brat Elias pa na četrto med starejšimi dečki. Zmagi v svojih kategorijah sta požela še Monika Bartol (1. mesto med starejšimi deklicami) ZMAGOVALCI TRIATLONA KOČEVJE 2015. FOTO BRIGITA KROMAR 38 JAKA KAPLAN DALEČ PRED VSEMI NA KOLESU. FOTO PETER VRČKOVNIK ter Primož Šobar, ki je premagal vse ostale v kategoriji triatlon za vsakogar. Cici akvatlona so se tokrat udeležili štirje člani podmladka iz Triatlon klubu Inles Riko Ribnica in dosegli naslednje uvrstitve: pri mlajših deklicah sta Naja Ilc in Ana Klarisa Škufca zasedli 2. in 3. mesto, pri mlajših dečkih pa Miha Bartol in Denis Klančar 4. ter 5. mesto. Že čez dva dni, natančneje v soboto, 27. junija, se je dogajanje preselilo na Volčje ob Bloško jezero, kjer so organizirali še Kros triatlon Bloke 2015, ki se je razlikoval predvsem po terenu – namesto cestnega kolesa so tekmovalci vozili MTB kolo in tekli po okoliških poteh. Zanimiva športna in rekreacijska lokacija ob Bloškem jezeru je v sprva sončnem dopoldnevu privabila kar nekaj triatloncev z MTB kolesi. Po končani tekmi jih je zmotila daljša ploha in jih »prisilila« v prijetno druženje s podelitvijo medalj in nagrad najboljšim. VSI RIBNIŠKI ŽELEZNI MOŽJE svojo ceno. Pri ženskah se je Metka Jug (TK Ajdovščina) kot edina ženska predstavnica pogumno spopadla s progo in jo končala v 1:11:00. Super sprint je dobil član Triatlon kluba Inles Riko Ribnica Maks Škufca, med dekleti pa je bila prav tako kot na sprintu edina ženska predstavnica Manca Dečman. Rezultati in veliko foto utrinkov je na ogled na FB strani Triatlon Kočevje ter na FB strani Kros triatlon Bloke. BRIGITA KROMAR med šestimi slovenskimi tekmovalci s časom 10:00:37 zasedel skupno 209., v svoji kategoriji 40–44 let pa zelo lepo 37. mesto. Poseben čar tej tekmi vsako leto dodajo navijači, saj se na bližnjem hribu Solarer Berg strnejo v bučno množico, ki vsakemu kolesarju posebej priredi edinstven trenutek, ki ga nikoli ne pozabi. Tekmovanje, ki ga že od 1990 vodi Herbert Walchshofer, je do leta 2001 spadalo pod okrilje Ironman serije, ki ob koncu tekmovalnega leta priredi svetovno prvenstvo na Havajih, vendar pa so se v Rothu težkim pogojem za pridobitev licence leta 2002 odrekli in ustvarili svojo verigo tekem, ki se imenuje Challenge. Takrat zelo drzna poteza, ki so V mesecu juniju in juliju so triatlonci v Ribnici zabeležili dva nova dosežka v ironman triatlonu oz. na dolgi razdalji v triatlonu; dobesedni prevod ironman iz angleščine pomeni železni mož. Železo, za katerim se skriva večurno tekmovanje, ki ga sestavlja 3,8 km plavanja, 180 km prevoženih s kolesom ter takoj zatem še klasični maraton v razdalji 42 km, je v zadnjih dvajsetih letih doseglo že kar osem ribniških železnih mož – članov Triatlon kluba Inles Riko Ribnica, skupno pa to pomeni kar 42 uspešno opravljenih in zaključenih ironman triatlonov. Sicer ni zaslediti podobnih podatkov iz drugih občin, zanesljivo pa Ribničani spadamo v sam vrh pridelanih kilometrov v Sloveniji. Seznam osmih mož, na čelu katerega sta Damijan Kromar s kar dvajsetimi ironmani, 1997, 1998, 1999, Celovec 2001, 2002, 2008, 2011, 2014, Havaji 1999, 2002, 2003, 2009, Kanarski otoki 2006, 2007, 2014, Zürich 2003, 2004, Nica 2009, 2013, Texas 2013, Marko Lovšin – Nica 2013, Kanarski otoki 2014, Celovec 2015 ter Aleksander Radivojević – Celovec 2012, 2014, Roth 2015. Prav slednja dva sta pred kratkim domov prinesla novi spominski medalji: Marko Lovšin je konec junija v sosednjem Celovcu izpolnil svoj letošnji cilj in s časom 10:37:48 dosegel 132. mesto v svoji MATEJ BENČINA NA CILJU V KOPENHAGNU 2014 FRANCI ŠILC NA TEKU V NICI 2009 MARKO LOVŠIN V CELOVCU 2015 s katerimi je začel že davnega 1997 v nemškem Rothu in Franci Šilc z do zdaj še vedno težko ponovljivim in izjemnim 10. mestom v absolutni razvrstitvi v Nici leta 2009 (med skupno 2500 tekmovalci) sestavljajo ribniški »železni«: Mitja Dečman – Podersdorf 1994, 1995, 1996, Roth 1998, Zürich 2003, Matej Škufca – Celovec 2002, Miloš Petelin – Zürich 2003, Matej Benčina – Celovec 2008, Nica 2009, Kopenhagen 2014, Franci Šilc – Kanarski otoki 2007, Havaji 2007 in 2009, Celovec 2008 in 2011, Nica 2009, Damijan Kromar – Roth kategoriji. Tekmovanje, na katerem se je v Vrbsko jezero po časovnih presledkih pognalo skoraj 3000 tekmovalcev, so letos zaznamovali odlični vremenski pogoji, izvrstna organizacija in tisoči navijačev. Zmagal je Belgijec Marino Vanhoenacker, pri ženskah pa je bila prva Avstrijka Eva Wutti. Zadnja ribniška uvrstitev pa je 12. julija pripadla Aleksandru Radivojeviću, ki je na legendarnem CHALLENGE ROTH-u, kjer so letos Nemci spet upravičili svoj sloves in postregli z izvrstnim športnim dogodkom, jo zmogli Nemci, je danes zelo priljubljena in obiskana veriga tekem po vsem svetu. Med moškimi je zmagal domačin Nils Frommhold (7:51:28), med ženskami pa Nizozemka Yvonne Van Vlerken (8:50:53). Vsi letošnji rezultati in rezultati preteklih let so na www.ironman.com in na DATEV Challenge Roth 2015. BRIGITA KROMAR, LEA DIVJAK RADIVOJEVIĆ Tekst Foto Petra Lovšin, Tadeja Benčina, Tadeja Šilc 39 ŠPORTNI UTRINKI MATEJ DEČMAN PROTI CILJU. FOTO PETER VRČKOVNIK S sprintom 400 m – 14 km – 4 km v jezeru in po okoliških poteh je najhitreje zaključil Mitja Mori, član ljubljanskega TK Telemach Ljubljana, drugi je bil njegov klubski kolega Martin Krašek in tretji predstavnik Triatlon kluba Inles Riko Ribnica Dejan Mihelič, ki je po sicer nekoliko slabšem plavanju pokazal svojo spretnost na MTB kolesu in kros teku ter tako zasluženo zasedel tretje mesto. Nekoliko kislih obrazov sta prizorišče zapustila njegova najhujša konkurenta; Jure Majdič je moral odstopiti zaradi predrte zračnice, Damijan Kromar pa je tekmo sicer končal, vendar je hud padec na kolesu terjal ŠPORTNI UTRINKI TEK PO LONČARIJI ZNOVA V PRESEŽKIH ZAHVALA Ob zelo uspešni izvedbi 14. Teka po Lončariji, se v imenu celotnega organizacijskega odbora zahvaljujem vsem pokroviteljem, ki so: Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, Občina Ribnica, Inotherm, d. o. o., Riko, d. o. o., R. M. International, d. o. o., Melamin, d. d., Yaskawa Ristro, d. o. o., Cementni izdelki Zobec, d. o. o., Blesk, d. o. o., POS plastika, d. o. o., Tomaž Petek, s. p. – kovinski izdelki, Alf-f, d. o. o., Rigler, d. o. o., J-les, d. o. o., Tesarstvo Oražem, Vladimir Oražem, s. p., Petek Transport, d. o. o., Lesoj, d. o. o., Agros, d. o. o., Griffing, d. o. o., Elbo, Gregor Bojc, s. p., Kozmetika Kancilja, Levstek Transport, d. o. o., NLB, d. d. – poslovalnica Ribnica, Optik Janez Poznič, s. p., DE-graz, Mirko Kaplan, s. p., Bitis, d. o. o., Kleparstvo Andoljšek Franci, s. p., Medicall Slovenija, Ageko, d. o. o., Avtohiša Marjan Šilc, s. p. Eldamedo, d. o. o., Arko Matjaž, s. p., ograje po meri, Tiskarna P&G, Koving, d. o. o., Tempo-team, d. o. o. Posebna zahvala gre tudi celotnemu gasilskemu sektorju PGD Dolenja vas za izvedbo zapore in postavitev okrepčevalnic, krajankam in krajanom za spečeno pecivo, ki smo razdelili med obiskovalce, moškemu pevskemu zboru Lončar za zapeto himno, Tomyu Mihičincu in njegovi spremljevalni ekipi za veličasten akrobatski nastop. Seveda pa se zahvaljujem tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli pripomogli, da je 14. Tek po Lončariji več kot uspel. Vsem še enkrat hvala! Prvo julijsko soboto je v Dolenji vasi potekal tradicionalni, že štirinajsti Tek po Lončariji. Kot vsa leta doslej se je Športno društvo Lončar znova izkazalo z organizacijo tega priljubljenega in množičnega dogodka. Tekačev, ki so se preizkusili na 300, 600, 2000 in 9400 metrov, ter pohodnikov je bilo preko 270. Dolenjevaško pentljo je na najdaljši progi med ženskami prva pretekla Pija Bedene iz Trebnjega. Progo je pretekla s časom 36:39. Druga je bila Marjeta Stržinar (Rekreativno društvo Revoz), tretja pa Helena Bučar (Brezmejni.si). V Dolenji vasi vsakič razglasijo tudi najhitrejša tekmovalca iz krajevne skupnosti Dolenja vas. Tokrat sta bila to Nataša Staudacher in Alojz Zalar. Med najhitrejšimi Lončarji so bili še Vesna Oražem, Nastja Bojc, Matej Levstek in Uroš Kromar. Tek je SAMO POGORELC, predsednik Športnega društva Lončar START 14. TEKA PO LONČARIJI Pri moških je s časom 31:37 zmagal Sebastjan Puš (Matick Novo mesto), ki je bil lani drugi, pred Davorjem Kraševcem (Vzajemna) in Ribničanom Danijelom Bartolom. Dolenjevaški rekord imata pri ženskah Finka Elina Lindgren, ki je s časom 34:00 zmagala lani, pri moških pa Bojan Cebin, ki je leta 2008 progo pretekel v času 29:05. bil tudi tokrat v okviru akcije Slovenija teče, ki jo vodi in koordinira Odbor športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Hkrati je tek štel za pokal Dolenjskega lista 2015. Tudi letos so organizirali tečaj oz. demonstracijo nordijske hoje (pravilna tehnika in osnove nordijske hoje), ki ga je pripravila vaditeljica nordijske hoje Sandra Pucelj. Tako z udeležbo tekačev kot organizacijo je bil upravičeno zelo zadovoljen predsednik Športnega društva Lončar Samo Pogorelc, saj gre za najbolje organiziran in obiskan tek v tem delu Slovenije in je za Dolenjo vas ter Ribnico to ena največjih in najodmevnejših tovrstnih prireditev v letu. Rezultate in fotogalerijo tekov si lahko ogledate na: www.sportno-drustvo-loncar. si. Tekst MARKO MODREJ Foto Eva Dejak Klub harmonikarjev Urška vabi na 23. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev, ki bo v soboto, 1. avgusta, ob 16. uri na letnem vrtu Gostilne Urška v Zamostcu pri Sodražici. Tekmovanje bo potekalo v štirih kategorijah, nato bo sledil izbor naj harmonikarja Urške 2015 in Suhorobarskega prvaka 2015. Nagrade so izdelki rezbarja Draga Koširja. Prijavnina je 5 EUR, prijave pa sprejemamo do tekmovanja ali na tel. št.: 041 591 133 oz. 01 / 836 61 28. Po tekmovanju bo zabava z Ansamblom Popotniki. Vabljeni vsi ljubitelji harmonike in dobre volje! 40 V Rokodelskem centru tudi letos pripravljamo počitniške delavnice za otroke. Potekale bodo prva dva tedna v avgustu (3. 8.–7. 8. in 10. 8.–14. 8.) od 10. do 12. ure. Na ustvarjalne delavnice vabimo vse otroke od 6. leta naprej. Ustvarjali bomo iz gline, lesa, barvali, se igrali, poslušali pravljice, ustvarjali glasbo in se zelo zabavali. Vse zainteresirane vabimo, da se predhodno prijavite na telefonsko številko 01 8361 104 ali na e-mail naslov info@rokodelskicenter-ribnica.si. Program Veselih počitnic je objavljen v koledarju dogodkov in na naši spletni strani. Pridih srednjega veka 2. srednjeveški dan OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA RIBNICA KRVODAJALSKA AKCIJA v soboto, 1. 8. 2015, v Ribnici od 11. ure dalje. Območno združenje Rdečega križa Ribnica v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino Ljubljana organizira krvodajalsko akcijo, ki bo 5. in 6. avgusta v TVD Partizan v Ribnici med 7. in 13. uro. V okviru srednjeveškega dne si boste lahko ogledali: Vabimo vse redne krvodajalke in krvodajalce v starosti od 18. do 65. leta in vse tiste, ki se boste za to plemenito in humano dejanje odločili prvič. srednjeveški tabor, - srednjeveške in renesančne plese, - bojevanja in prikaze bojevanj iz tistega časa, srednjeveško kovnico denarja, - srednjeveško kuhinjo z okusi tistega časa, - lepopisje oz. kaligrafijo, - lokostrelski turnir – lahko se boste poskusili v lokostrelskem turnirju, - tržnico s prikazi rokodelcev, - otroške delavnice, - za otroke in družine posebno dogajanje – vožnja z kočijo, jahanje na osličkih, druženje z najmlajšimi želodki in njihovimi kozicami. S seboj obvezno prinesite veljaven osebni dokument, ki vsebuje tudi fotografijo! Vabljeni v družbo dam, vitezov in druge grajske druščine, v čas, ki je tekel drugače. DAJEM KRI – REŠUJEM ŽIVLJENJA. Vljudno vabljeni! TURISTIČNO DRUŠTVO GRMADA letos praznuje tri pomembne jubileje: 60-letnico obstoja društva, 55-letnico doma na Grmadi in 5-letnico FS Grmada. Osrednja slovesnost v počastitev treh obletnic bo 2. avgusta 2015 ob 14. uri pred domom na Grmadi, kjer bomo pripravili bogat kulturni program. Veseli bomo, če se nam boste pridružili, zato vas prijazno vabimo, da s svojo prisotnostjo počastite naše jubileje. AVGUST 2015 Datum: SOBOTA, 8. 8. Kam: v DOLOMITE, na 11. skupni pohod s PD Kočevje. Izhodišče: Dolina Val Fiscalina, parkirišče Campo Fiscalino (1454 m). Načrt poti: A: Dolina Val Fiscalina (1454 m)–koča Al Fondovalle (1548 m)–koča Zsigmundy Comici (2224 m)–ferata Strada Degli Alpini–škrbina Undici (2650 m); od tam pa sestopimo do izhodišča. B: Dolina Val Fiscalina (1460 m)– koča Al Fondovalle (1548 m)–koča Refugio Zsigmundy Comici (2224 m)–povratek po isti poti. Zahtevnost: A: zelo zahtevna pot, ferata; B: lahka pot. Trajanje hoje (okvirno): A: 8 ur; B: 4–5 ur. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 4. avgusta, ob 19. uri na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Potrebna je primerna osebna planinska oprema, pohodniške palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Skupina A potrebuje še: čelado, plezalni pas, samovarovalni sestav in rokavice za ferate. Vodja: Zdenka Mihelič, vodnik PZS. Datum: SOBOTA–NEDELJA, 22.–23. 8. Kam: na Spodnjo in Visoko Vrbanovo špico (Spodnja – 2299 m, Visoka – 2408 m), na Cmir (2393 m), Begunjski vrh (2461 m) in na Rjavino (2532 m). Izhodišče: Dolina Kot (950 m). Načrt poti: Dolina Kot (950 m)–po zelo zahtevni poti Lojza Rekarja–Spodnja Vrbanova špica (2299 m)–Visoka Vrbanova špica (2408 m)–Cmir (2393 m)–Begunjski vrh (2461 m)–Dom Valentina Staniča pod Triglavom (2332 m, spanje)–Pekel–Rjavina (2532 m)–Krma (920 m). Zahtevnost: zelo zahtevna pot in tura. Trajanje hoje (okvirno): prvi dan 12 ur, drugi dan 10 ur. Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 18. avgusta, ob 19. uri na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Potrebna je primerna osebna planinska oprema, pohodniške palice, čelada, plezalni pas, samovarovalni sestav, rokavice za ferate, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja: Zdenka Mihelič, vodnik PZS. Za vsak pohod oz. izlet bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijava, ura odhoda, potrebna oprema …). Srečno in varen korak! PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA 41 OBVESTILA VESELE POČITNICE ZA OTROKE V ROKODELSKEM CENTRU RIBNICA OBVESTILA POPOLDANSKO KOPANJE DRUŠTVA INVALIDOV RIBNICA DI Ribnica vabi svoje člane v petek, 21. avgusta, na popoldansko kopanje z večerjo v hotelu Delfin v Izoli. V večernem času bomo obiskali tradicionalno prireditev s 40-letno tradicijo – Ribiški praznik. Praznik rib in ribičev je prava mediteranska fešta, ki se ponaša z bogato gostinsko ponudbo, zlasti z ribjo kulinariko, nastopi znanih glasbenikov, številnimi zabavnimi igrami ter športnimi in kulturnimi prireditvami. Obiskovalce na vsakem koraku čaka nekaj novega: krst novih veslačev, glasne igre s kartami, "braccio di ferro", največji brodet na obali in celo lepotice – kraljične Ribiškega praznika, ki se potegujejo za častni naslov Ribja kraljična. Za informacije in prijave na popoldansko kopanje smo vam na voljo ob uradnih urah društva v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure na telefonski številki 01/836 11 69 ali po elektronski pošti: di.ribnica@gmail.com. Vabljeni! DRUŠTVO INVALIDOV RIBNICA Utrinki iz zgodovine slovenske policije od 1850 do danes Razstavo Utrinki iz zgodovine slovenske policije od 1850 do danes so pripravili v Muzeju slovenske policije. Omenjena razstava bo na ogled v Pokrajinskem muzeju Kočevje predvidoma od sredine novembra, sledilo bo gostovanje v Ribnici. V ta namen smo v Pokrajinskem muzeju Kočevje in Muzeju Ribnica združili moči in skupaj pripravljamo dopolnitev razstave še s s kočevsko-ribniškim območjem. Če se spomnite kakšnega posebnega dogodka, ki je povezan s policijo, ali hranite kakršnokoli gradivo, vas vabimo k sodelovanju. Dosegljivi smo: - za območje Kočevja: Pokrajinski muzej Kočevje, 01 895 03 03, muzej@pmkkocevje.si - za območje Ribnice: Muzej Ribnica, 01 835 03 76, muzej.ribnica@amis.net Hvala za sodelovanje! 42 TEKMOVANJE V METU Ribn'čan, a ne Urban! KROMPIRJA V soboto, 22. avgusta, bo v Nemški vasi pri cerkvi sv. Lenarta tradicionalno tekmovanje v metu krompirja. Letos ga bomo metali že devetič in veseli nas, da se nam vsako leto pridruži več tekmovalcev in tudi obiskovalcev. Prijave za met krompirja bomo zbirali od 15. ure dalje na prireditvenem prostoru. Začetek tekmovanja bo ob 16. uri. Tekmovanje se bo izvedlo v otroški, ženski in moški kategoriji. Število prijav po kategorijah je omejeno. Zmagovalce kategorij čakajo bogate nagrade. Poleg tega bomo izbrali tudi zmagovalca, ki bo s seboj prinesel največji krompir. Lepo vabljeni. Potrudili se bomo, da vam bo z nami lepo! DRUŽBA NEMŠKOVAŠKIH FANTOV IN DEKLET Uroš Kljun, organizator prireditve MK2015 Več o prireditvi na: http://www.ribnica24.eu/mk2015 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRČARICE VAS OB 110-LETNICI USTANOVITVE IN DELOVANJA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA VABI V PETEK, 31. 7. 2015, OB 20. URI NA VAŠKO IGRIŠČE NA ZABAVNI VEČER Z DEJANOM VUNJAKOM, PROGRAM FIŽOLOVEGA DNE 2015: • v meniju več kot 40 doma pripravljenih jedi iz različnih vrst fižola (brezglutenske, vegetarijanske, presne, mesne jedi in tudi sladice ...), • peka fižolovega kruha in fižolovih polpet na Škrabčevi domačiji, • predavanje strokovnjakinje o vzgoji fižola, • predstavitev kuharske knjige »Da ne bomo pozabili« Društva gospodinje z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini, • voden ogled po Hrovači in trgu Ribnica vse do Rokodelskega centra Ribnica (možen nakup suhorobarskih in lončarskih izdelkov), • nastop Otroške folklorne skupine Lončki KUD France Zbašnik Dolenja vas, • predstavitev mladih hrovaških talentov, • izbor Miss fižola pod budnim očesom prehranske strokovnjakinje Marije Merljak, • gledališka improvizacija Radio Mlajku v vseh izvedbah, • prikaz pajtlanja, mlatenja in prebiranja fižola, • Bukovške vaške pevke, • fižolova šola ustvarjalnih delavnic na Škrabčevi domačiji, • fižololov – srečelov, • fižolova trgovina domačih hrovaških pridelkov in izdelkov, tudi fižola ribn'čana, • prikaz in delavnica pletenja košar in izdelovanja zobotrebcev, • obisk fižolovega hudomušnega Hrovačana. VAŠKO ETNOLOŠKO TURISTIČNO DRUŠTVO HROVAČA Hrovača 32, 1310 Ribnica GSM:+386(0)31 803 525 E: marusa@zdesar.si V SOBOTO, 1. 8. 2015, OB 17. URI PA NA SVEČANO PRIREDITEV OB OBLETNICI DRUŠTVA PRED GASILNIM DOMOM. SLAVNOSTNI GOVORNIK BO MAG. MILOŠ BIZJAK, DRŽAVNI SEKRETAR NA MINISTRSTVU ZA OBRAMBO RS. DOGODEK BOMO OBELEŽILI Z GASILSKO PARADO IN KULTURNIM PROGRAMOM PRED GASILNIM DOMOM. PO PROSLAVI NAS BO OD 19. URE DALJE ZABAVAL ANSAMBEL TONETA RUSA. VSE OMENJENO TER DOBRA DRUŽBA, OKUSNA HRANA, HLADNA PIJAČA IN BOGAT SREČELOV SO ODLIČEN RAZLOG, DA SE SPROSTITE IN POVESELITE! Z GASILSKIM POZDRAVOM – NA POMOČ! PGD GRČARICE 10. Alternativa 8. avgust ob 18.30, Obrtna cona Ugar, Ribnica Letos bo že 10. leto zapored poletno dogajanje v Ribnici razburkala Alternativa, glasbena prireditev v organizaciji Ribniškega študentskega kluba. Letos bodo na stadionu v Obrtni coni Ugar nastopili vsem dobro poznani Big Foot Mama, Stereo Pollution, Charlie Butter Fly, S. S. K., Deck Janiels, Fierine, Morywa. Glasbeno dogajanje bodo spremljale športne aktivnosti. Več informacij na www. rsk-klub.si. Vstopnine ni! NADALJEVANJE S STRANI 2 Proračunska in investicijska shema občine Ribnica Proračun občine Ribnica od leta 1999 vztrajno narašča in je z nekaj več kot 4 mio prišel na skoraj 9 mio evrov v letu 2014. Hkrati s tem so se povečevali tudi izdatki, ki praviloma niso bistveno presegali prihodkov. Do opaznejšega preloma je prišlo v zadnjih treh letih, ko so se začele izvajati že prej načrtovane gradnje, kot sta npr. novi vrtec in čistilna naprava. Do tega je pripeljalo nenadno krčenje najpomembnejšega prihodka občin t. j. povprečnine, ki jo določa država. Povprečnina je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin. V letu 2014 bi ta morala znašati približno 662 evrov, vendar pa so občine prejele le 537 evrov. Letošnja povprečnina je še nekoliko nižja, kar bo terjalo še smotrnejšo porabo. Pozitiven učinek na občinsko poslovanje bo zagotovo imel lanskoletni presežek prihodkov v višini nekaj več kot 0,5 mio evrov. Seštevek vseh devetih večjih projektov v preteklih letih pokaže, da je občina pridobila kar polovico vseh sredstev za izvedbo le-teh na evropskih razpisih. Iz lastnih virov je prispevala okoli petino potrebnih finančnih sredstev, skoraj ravno toliko pa je premostila s pomočjo zadolžitve. Pripravil MARINČ DOMEN M. ČAMPA
© Copyright 2024