Elgo marec 2015 - Elektro Gorenjska
ELGO Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 27. marec 2015, letnik XIII 4 Glavna tema V leto 2015 vstopamo s pozitivnimi rezultati, z ambicioznimi načrti in ekipo zagnanih sodelavcev Iz Elektra Gorenjska Prodaja 23 Elektro Gorenjska Prodaja je odprl spletno trgovino Prijazna energija, prijazne cene Iz Gorenjskih elektrarn 26 Podelitev certifikata po standardu ISO 9001 Gorenjskim elektrarnam ELGO Kažipot po vsebini 2 3 Beseda uprave Glavna tema 4 V leto 2015 vstopamo s pozitivnimi rezultati, z ambicioznimi načrti in ekipo zagnanih sodelavcev Aktualno 7 8 Investicije Elektra Gorenjska v letu 2015 Ponovna zmaga Elektra Gorenjska na 21. zimskih športnih igrah EDS 10 Med slovenskimi elektrodistribucijskimi podjetji v letu 2014 največ medijskih objav Iz Elektra Gorenjska Prodaja 23 Elektro Gorenjska Prodaja je odprl spletno trgovino Prijazna energija, prijazne cene 24 Praznična ponudba elektrike Naj Ambasador leta 2014 25 Novoletni turnir košarkarske šole Prihranite s paketom Zakleni cene! Iz Gorenjskih elektrarn 15 V skupini Elektro Gorenjska letne razgovore uspešno izvajamo že devet let 26 Podelitev certifikata po standardu ISO 9001 Gorenjskim elektrarnam 27 Podprli projekt Botrstvo v Sloveniji 28 Zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih 30 Analiza obratovanja proizvodnje, investicije in razvoj v letu 2014, 1. del 32 Nov proizvodni objekt v portfelju Gorenjskih elektrarn Novosti Elektro Gorenjska smo ljudje 11 Odsev četrtletja Znanje je moč 16 V občinah na Gorenjskem, ki so pridobila kohezijska sredstva, Elektro Gorenjska gradi kabelsko kanalizacijo Standardi kakovosti 18 Uspešna zunanja presoja potrdila usklajenost delovanja s standardom ISO 14001 tudi za leto 2014 19 V letu 2014 ni bilo zabeleženih težjih nezgod pri delu Promocija zdravja 20 V Elektru Gorenjska začeli z aktivnostmi za promocijo zdravja na delovnem mestu Predstavljamo se 22 Z novim in neodvisnim informacijskim sistemom ERP lažje uresničevanje strategije Elektra Gorenjska Elgo je poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska. Št. 1, marec 2015; tekoča št. 46, leto XIII Glavna urednica: dr. Mateja Nadižar Svet Odgovorna urednica: mag. Renata Križnar Predsednik uredniškega sveta: mag. Bojan Luskovec Člani uredniškega sveta: Aleš Ažman, MBA, Jože Gorenc, mag. Edvard Košnjek, Rudolf Ogrinc Uredniška skupina: Alenka Andolšek, Teja Bizjak, dr. Drago Papler, mag. Marko Vilfan, Alojz Žumer Uredništvo: Elektro Gorenjska, d. d., glasilo Elgo, Ul. Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj Telefon: 04 20 83 684, faks 04 20 83 600 e-pošta: urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si www.elektro-gorenjska.si Izdajatelj: Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo električne energije, d. d. Za izdajatelja uprava družbe: predsednik uprave mag. Bojan Luskovec Oglasno trženje: telefon 04 20 83 684, faks 04 20 83 600 e-pošta: info@elektro-gorenjska.si 33 Kadrovske novice Upokojenci so praznovali Delovni jubilanti Prvi vtisi novozaposlenih 34 Naj posamezniki in naj skupine v letu 2014 so ... Za vsakogar nekaj 36 Športno društvo Elektro Gorenjska Za lepši dan: Le ti … 37 Društvo upokojencev Elektro Gorenjska 38 Stoletne deželne stolpaste transformatorske postaje Naj decembrski prispevek 39 Nagradna križanka Lektoriranje: Prevodnica, Prevajalska agencija, d. o. o. Oblikovanje in prelom: Nimbus d. o. o., Tisk: Gorenjski tisk storitve, d. o. o. Naklada: 850 izvodov ISSN 1581-8020 Fotografija na naslovnici: Miha Dulmin Poslovno glasilo Elgo izhaja štirikrat letno. Brezplačno ga prejemajo zaposleni in upokojenci Elektra Gorenjska, Elektra Gorenjska Prodaja in Gorenjskih elektrarn, štipendisti in poslovni partnerji. Naslednja številka izide 26. junija 2015. Spoštovani! Naj bo vsaka naslednja številka Elga še bolj zanimiva za branje tudi z vašo pomočjo. V uredništvu glasila Elgo se veselimo vaših prispevkov, predlogov in idej, ki bodo obogatili naše glasilo. Za naslednjo številko jih sprejemamo do 24. aprila 2015 na elektronski naslov urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si 2015 bo leto velikih izzivov “Oziranje v preteklost ima smisel le, če služi prihodnosti.” Konrad Adenauer Z novo številko internega časopisa Elgo, prvo v letu 2015, smo se tudi v Elektru Gorenjska nekoliko ozrli v preteklost. Samo zato, ker verjamem, da bomo na temeljih dobre preteklosti gradili uspešno prihodnost. V novi številki tako povzemamo tiste ključne dogodke in aktivnosti, ki so zaznamovali skupino Elektro Gorenjska ob koncu minulega in v prvem trimesečju letošnjega leta. Z zadovoljstvom naj povem, da so vsa podjetja v skupini Elektro Gorenjska leto 2014 zaključila s pozitivnimi rezultati. Za to je vsekakor zaslužnih več dejavnikov, med katerimi zagotovo velja izpostaviti trud in predanost vseh zaposlenih, ki soustvarjajo pozitivno delovno klimo in okolje. Poslovni rezultati bodo sicer podrobneje predstavljeni v naslednji številki Elga, ko bodo izdelane dokončne analize. Minulo leto je bilo pestro tudi z vidika medijskega poročanja o naši Skupini. Objav je bilo glede na preteklo leto kar 76 % več, kar je posledica ekstremnih vremenskih razmer v februarju 2014. Prav zaradi slednjega je bilo največ investicij v lanskem letu namenjenih za odpravo posledic žleda, hkrati pa smo pospešeno začeli izvajati projekte, ki bodo dodatno poskrbeli za večjo robustnost in odpornost našega distribucijskega omrežja. V letu, ki je pred nami, bomo za infrastrukturne projekte skupno namenili 15,5 milijonov evrov sredstev. Od tega bo tretjina namenjena za zaključek izgradnje gorenjske energetske zanke oziroma 110 kV daljnovodne povezave med Železniki in Bohinjem. Ostala sredstva bomo namenili za nadgradnjo obstoječega omrežja, še naprej izključno v kabelski izvedbi. V novo leto 2015 smo vstopili z novimi izzivi in cilji in veseli smo, da nekatere izmed njih že uspešno uresničujemo. Z januarjem smo v Elektru Gorenjska tako prešli na lasten in sodoben informacijski sistem, ki nam bo omogočil učinkovitejše, predvsem pa bolj ekonomično upravljanje podjetja. Prav tako smo zasnovali načrte in cilje na področju ravnanja z okoljem ter varstva in zdravja pri delu, ki vam jih predstavljamo v pričujoči številki. O usklajenosti in timskem duhu zaposlenih pričajo izvrstni rezultati na že tradicionalnih zimskih športnih igrah elektrodistribucijskih podjetij, kjer so se naše športnice in športniki pomerili v alpskem smučanju in teku na smučeh ter že sedmo leto zapored osvojili prvo mesto v skupni razvrstitvi. Iskrene čestitke! Ob prehodu iz starega v novo leto smo ponosni tudi na dosežke hčerinskih podjetij družbe Elektro Gorenjska. Gorenjske elektrarne uspešno nadaljujejo s strategijo povečevanja portfelja proizvodnih objektov električne energije iz obnovljivih virov, s katerimi bodo zagotavljali proizvodnjo preko celotnega leta. Na tem mestu velja izpostaviti, da so v minulem letu proizvedle zgodovinsko rekordno količino električne energije in da so prejele standard ISO 9001. Leta je dokaz kakovosti in uspešnosti poslovanja, ki bo pripomogel k nadaljnjemu doseganju čedalje boljših rezultatov Gorenjskih elektrarn. Elektro Gorenjska Prodaja ne glede na predvidene priložnosti geografskih, produktnih in storitvenih širitev še naprej na prvo mesto postavlja zadovoljstvo odjemalcev. Partnerske odnose z njimi bo podjetje tudi v prihodnje gradilo s kakovostno in konkurenčno ponudbo električne energije ter s spodbujanjem učinkovite rabe električne energije in obnovljivih virov. Želim vam, da v duhu pozitivne energije tudi sami zakorakate v daljše in bolj sončne dni ter da z aktivnim preživljanjem prostega časa in druženjem preženete prvo pomladansko utrujenost. Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec Beseda uprave 3 Glavna tema 4 Intervju z mag. Bojanom Luskovcem, predsednikom uprave Elektra Gorenjska V leto 2015 vstopamo s pozitivnimi rezultati, z ambicioznimi načrti in ekipo zagnanih sodelavcev Mag. Bojan Luskovec je na čelu Elektra Gorenjska že od leta 2010. Podjetje, v katerem mu je bil zaupan nov štiriletni mandat, uspešno kljubuje gospodarskim in naravnim izzivov ter tako dosega in presega zastavljene cilje. Zasluge za to gredo skrbno premišljenemu načrtovanju in izvajanju strategije ter odlični ekipi, ki skrbi za nemotene delovne procese. Ob pričetku novega leta smo se z njim pogovarjali o ključnih presežkih leta 2014 in izzivih, ki jih prinaša leto 2015 za vse družbe v skupini Elektro Gorenjska. O Gorazd Kavčič 1. Rezultati poslovanja skupine Elektro Gorenjska za minulo leto sicer še niso dokončni. Ali lahko kljub temu že podate oceno? Dokončni rezultati bodo znani konec marca, že sedaj pa lahko z zadovoljstvom povem, da bodo v vseh družbah skupine Elektro Gorenjska pozitivni in skladni s poslovnim načrtom. Ne glede na to, da je zaostrene gospodarske razmere v Sloveniji dodatno poglobila tudi ledena ujma z žledom v prvem kvartalu leta 2014, so bili cilji doseženi, ponekod tudi preseženi. 2. Kljub turbulentnim časom in številnim spremembam, ne le v okviru Elektra Gorenjska, temveč tudi na elektroenergetskem trgu, podjetja v Skupini že vrsto let dobro poslujejo. Katere so ključne prednosti in kateri so dejavniki uspeha skupine Elektro Gorenjska? Vsekakor je to doseganje in preseganje naših ključnih ciljev, opredeljenih skladno s strategijo razvoja družbe. Ti cilji so zastavljeni premišljeno, upoštevajoč makroin mikroekonomske razmere, zakonodajo ter razmere in trende na elektroenergetskem področju. Za Elektro Gorenjska so ti dejavniki uspeha torej nadaljevanje razvoja distribucijskega omrežja, kakovostna in neprekinjena dobava elektrike ter skrb za zadovoljstvo odjemalcev. Vse to velja tudi za obe odvisni družbi, Elektro Gorenjska Prodaja in Gorenjske elektrarne, ob dejstvu, da tako ena kot druga poskrbita za razvoj svoje primarne dejavnosti. Seveda pa v okviru strateških usmeritev družbe ne smemo pozabiti na upoštevanje temeljnih vrednot, poslanstva in vizije posameznega podjetja znotraj Skupine, ki so opredeljena v strategiji družbe do leta 2017 in veljajo za glavna vodila našega vsakodnevnega delovanja. 3. Kaj je najbolj zaznamovalo Elektro Gorenjska v 2014? Katere projekte preteklega leta bi še posebej izpostavili? Začetek leta 2014 je zaznamovala ledena ujma, ki se je v takšni obliki ponovila po natanko 100 letih in je ohromila Slovenijo tudi z elektroenergetskega vidika. V tem času se nismo mogli izogniti izpadu električne energije niti na Gorenjskem, čeprav velja poudariti, da smo imeli bistveno manj izpadov kot drugje. Več kot 60 odstotkov našega omrežja je namreč kabliranega oziroma pod zemljo. To se je izkazalo za najbolj primerno pri ekstremnih vremenskih razmerah, ki povzročijo poškodbe omrežja. Kljub temu je bila škoda na omrežju Elektra Gorenjska precejšnja, zato je bila glavnina investicijskih projektov usmerjena v odpravo poškodb in dodatno ojačitev omrežja na najbolj kritičnih območjih. Če se ozremo v 2014, poleg ujme ne smemo spregledati dveh pomembnih mejnikov. Septembra smo na Soriški planini položili temeljni kamen za izgradnjo nove 110in 20-kilovoltne distribucijske povezave med Selško in Bohinjsko dolino, ki bo prispevala k trajni, predvsem pa še bolj zanesljivi in kakovostni oskrbi z električno energijo na tem območju. Drugi večji projekt, na katerega smo se pripravljali kar nekaj let, predstavlja celotno prenovo merilnega sistema. V letu 2014 smo zamenjali približno 20 odstotkov merilnih mest z naprednimi interoperabilnimi števci, ki omogočajo daljinsko zajemanje podatkov. V letošnjem letu je v načrtu zamenjava enakega števila merilnih mest. 4. V 2014 je družba Elektro Gorenjska zaokrožila tudi 50. obletnico delovanja oziroma obstoja? Tako je. Jubilejno leto, ki je trajalo vse od julija 2013 do julija 2014, smo praznovali v skladu s trajnim prizadevanjem podjetja – skrbjo za zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo ter z aktivnim prizadevanjem za ohranjanje okolja. V ta namen smo ob zaključku 50-letnice pripravili okroglo mizo na temo gorenjske trajne mobilnosti. Skladno s tem smo vsem 17 gorenjskim občinam, v katerih skrbimo za zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo, podarili električna kolesa. 5. S podpisom Slovenskih smernic korporativne integritete je družba Elektro Gorenjska postala Ambasador korporativne integritete. Katere naj bi bile po vašem mnenju bistvene smernice tega poslanstva? S podpisom smo se zavezali ne le k spoštovanju in h krepitvi korporativne integritete pri poslovanju, ampak tudi k širjenju zavedanja o pomenu poslovanja v skladu z zakonodajo in etičnimi standardi. To vsekakor velja za enega temeljnih načel družbeno odgovornega delovanja v slovenskem gospodarstvu nasploh. Pomembno je, da je v podjetju vzpostavljen celoten sistem, ki gradi korporativno integriteto in organizacijsko kulturo. Ta mora temeljiti na etičnem delovanju vseh sodelavk in sodelavcev, pri čemer se je treba zavedati, da poslovanje z integriteto ni le narediti tisto, kar je pravilno in zakonsko skladno, ampak tudi tisto, kar je moralno sprejemljivo in etično prav. To je delovanje, ki presega osnovne zahteve skladnosti, a prav zaradi tega utrjuje poslovno kulturo integritete, upravljanje rizikov in ugled podjetja ter spodbuja in zagotavlja konkurenčno prednost. 6. Velik pomen dajete vzpostavljanju in upravljanju organizacijske kulture. Katere aktivnosti izvajate na tem področju? Cilj vsake družbe je, da se zaposleni poistovetijo z družbo in njeno filozofijo. Posledično je večja tudi pripadnost zaposlenih, kar pripomore k samouresničitvi in rasti zaposlenih ter organizacijski učinkovitosti družbe. Že konec leta 2013 je bila s tem namenom imenovana projektna skupina za izboljšanje organizacijske kulture. Njena vloga je poskrbeti za večjo vključenost zaposlenih na način, da se zaposleni naučijo reševati probleme ter so v to tudi aktivno vključeni. V 2014 so potekale delavnice za vodje, med katerimi je bil na eni od delavnic predstavljen model reševanja problemov KAKO. Cilj modela je spodbujanje komunikacije in vključevanja zaposlenih. V letu 2015 bomo nadaljevali z izvajanjem delavnic za zaposlene in vodje služb, dolgoročno pa se bo oblikovalo še več takšnih skupin, ki bodo aktivno vključene v projekt. 7. Kateri so temeljni projekti Elektra Gorenjska v letu 2015? Leto 2015 se je že začelo zelo aktivno, saj smo si zadali kar nekaj ciljev, ki jih želimo uresničiti. S 1. januarjem 2015 smo začeli s postopnim prehodom na nov informacijski sistem. Ob tem bi rad pohvalil vse, ki sodelujejo pri projektu, kakor tudi vse zaposlene, ki bodo nov sistem morali osvojiti. Vsak posameznik bo namreč pripomogel, da bo zaživel v praksi in nam omogočal optimalno poslovanje. Naše delovanje bo usmerjeno predvsem v nove investicije, ki jih bomo v letošnjem letu povečali na 15,5 milijonov evrov. Tretjina sredstev bo namenjena zaključku izgradnje gorenjske energetske zanke, ostalo pa za nadgradnjo obstoječega omrežja. Seveda bomo aktivni tudi na ostalih področjih. Poleg množične menjave merilnih mest z naprednimi števci AMI se že dlje časa zavzemamo za pridobitev koncesije za opravljanje nalog sistemskega operaterja Glavna tema 5 Glavna tema 6 družb. Ocenjujem, da bodo postopki zaključeni v prvi polovici leta, s tem pa bodo tudi oblikovana izhodišča, ki bodo končnim odjemalcem, lastnikom in zaposlenim prinašala največ dodane vrednosti. Vsekakor menim, da z združevanjem obeh podjetij postavljamo dobre temelje za nadaljnjo rast. 9. Kje pa je fokus za letošnje leto (in prihodnja leta) pri Gorenjskih elektrarnah? Gorenjske elektrarne so v obdobju od 2008 do 2014 zabeležile 2,5-kratnik rasti prihodkov. S tem so se uvrstile v družbo ene najhitreje rastočih podjetij gorenjske regije. Rezultati so spodbudna novica in dobra osnova za nadaljnje delo, vsekakor pa zaostrene razmere, v katerih se srečujemo z upadom proizvodnih cen električne energije, zahtevajo opredelitev specifičnih strateških usmeritev. Gorenjske elektrarne si bodo tako še naprej prizadevale postati vodilni proizvajalec energije na okolju prijazen način, prepoznaven ponudnik storitev za povečevanje učinkovite rabe energije, istočasno pa za širjenje proizvodne dejavnosti na tuje trge in izkoriščanje novih poslovnih priložnosti, povezanih z energetskim varovanjem okolja. 10. In še za konec. Zagotovo ste ponosni, da ste bili ob koncu julija 2014 ponovno imenovani za predsednika uprave Elektra Gorenjska. Novo štiriletno obdobje pomeni, da ste v preteklih letih opravili dobro delo, da vam zaupajo tako zaposleni kot tudi drugi deležniki. O Gorazd Kavčič distribucijskega omrežja. Ocenjujem, da bo leto 2015 prelomno tudi na tem področju. Istočasno zaključujemo tudi z nadgradnjo distribucijskega centra vodenja, ki predvideva novo strojno in programsko opremo ter implementacijo integracije tehničnih informacijskih sistemov, ki bodo omogočili večjo urejenost in preglednost podatkov. Prav tako si bomo še naprej prizadevali za krepitev organizacijske kulture in povezovanje hčerinskih družb s strateškimi partnerji. 8. Eno takih povezovanj je načrtovana združitev Elektra Gorenjska Prodaja s podjetjem Elektro Celje Energija. Nam lahko pojasnite razloge za združevanje? Družbi Elektro Gorenjska in Elektro Celje sta že pred časom prepoznali priložnosti geografskih, produktnih in storitvenih širitev. Agencija za varstvo konkurence nam je v začetku leta posredovala pozitivno odločbo, s katero smo dobili zeleno luč, da nadaljujemo z aktivnostmi povezovanja hčerinskih podjetij Elektra Gorenjska Prodaja in Elektra Celje Energija. V obeh družbah smo pristopili k pripravi analiz in aktivnosti, prav tako pa tudi k skrbnemu pregledu poslovanja obeh Čeprav v resnici nadaljujem delo, ki smo si ga zastavili štiri leta nazaj, moram priznati, da je zaupanje v ponovno imenovanje doprineslo k še večji meri odgovornosti za naše podjetje, za gorenjsko regijo in za naše odjemalce. V prihodnjih štirih letih bom tako še naprej s pomočjo svojih sodelavcev skrbel za rast in uspešen razvoj podjetja. Zavedam se, da brez odlične ekipe vseh mojih sodelavcev ne bi bili uspešni v preteklih štirih letih, kar mi predstavlja največjo motivacijo za naslednje štiriletno obdobje. mag. Renata Križnar Investicije Elektra Gorenjska v letu 2015 Lanskoletni žled je dodobra prevetril investicijske plane preteklega leta in hkrati podal izhodišča za plan investicij v letu 2015 pa tudi za leti 2016 in 2017. Trend, ki mu v Elektru Gorenjska sledimo že zadnjih deset let, tj. izgradnja kabelskih srednje in nizkonapetostnih omrežij, se je že večkrat izkazal za dobro rešitev, zlasti v primeru naravnih ujem, kot so poplave, veter in žled. S svežimi podatki o najbolj izpostavljenih delih omrežij smo pripravili plan investicij za leto 2015, s katerim bomo poskušali naše omrežje zgraditi še robustnejše. Osredotočili smo se na območja, kjer daljnovod poteka skozi gozdove oziroma odseke, kjer ob slabih vremenskih razmerah pogosto prihaja do okvar, bodisi zaradi dreves, ki padajo preko daljnovodov, bodisi zaradi izpostavljenosti in ranljivosti daljnovodov. Letošnji plan investicij znaša 15,5 milijonov evrov. Večji del investicijskih sredstev bo v letošnjem letu namenjen izgradnji povezovalnega 110 kV distribucijskega daljnovoda med RTP Železniki in RTP Bohinj. Po lanskoletnem uspešnem začetku, v katerem smo izvedli 75 % gradbenih del, se v letošnjem letu približujemo zaključku izgradnje gorenjske zanke, za katero v planu namenjamo 5,5 milijonov evrov. S temi sredstvi naj bi zaključili preostala gradbena dela, izvedli vsa elektromontažna dela za daljnovod in priključna 110 kV kablovoda na strani RTP Železniki in RTP Bohinj. Prav tako kot v preteklem letu nadaljujemo s projektom AMI, ki nam prinaša celostno prenovo merilnega sistema od montaže novih števcev do predelave merilnih mest skladno s sprejeto tipizacijo ter daljinski zajem in obdelavo podatkov. Projekt, ki se bo nadaljeval še prihodnjih nekaj let, je v letošnjem planu predviden za obseg zamenjave s približno 10.000 števci. Še naprej bomo sodelovali tudi z občinami, ki so pridobila kohezijska sredstva za gradnjo kanalizacij. Tako sočasno gradimo tudi lastno kabelsko kanalizacijo, ki nam bo omogočala izvedbo kabelskega omrežja. Prisotni bomo na območju: • Škofje Loke, ki gradi kanalizacijsko infrastrukturo in nadaljuje z gradnjo poljanske obvoznice in v poljanski dolini ob vodovodu, • Preddvora, predvsem na Beli, • Bohinja, v spodnji dolini od vasi Polje preko Kamenj do Broda in Savice, • Nakla, v Podbrezjah, • Kranja, od Žabnice preko Bitenj do Stražišča, na Hujah, Britofu in Kokrici. Zaradi izteka življenjske dobe posamezne opreme načrtujemo zamenjavo ustreznega števila stolpnih in jamborskih transformatorskih postaj (TP) s kabelskimi betonskimi postajami. Načrtujemo tudi gradbeno obnovo in zamenjavo zastarele opreme v ustreznem številu TP. Prav tako se bodo obnovile oziroma zamenjale TP na mestih, kjer namesto obstoječih daljnovodov gradimo kablovode. Predvsem pa bomo, skladno s sprejeto tipizacijo in dolgoročnimi načrti (kabelsko zazankano omrežje), gradili in širili omrežje za potrebe priključevanja novih odjemalcev ter jim s tem zagotavljali zanesljivo in bolj kakovostno oskrbo z električno energijo. mag. Miha Zajec V letošnjem letu zaključujemo tudi prenovo daljinskega centra vodenja in prenovo informacijskega sistema, ki nam bosta omogočala sodobnejše poslovanje. Večji del preostalih sredstev pa bo, kot je že bilo omenjeno, investiranih v obnovo srednje in nizkonapetostnega omrežja. Nekaj večjih investicij, ki se bodo izvajale v letu 2015, so: • 20 kV kablovod od Olševka preko Možjance do TP Jablanca, od koder se bo v nadaljnjih letih izvajala kablitev DV navzgor po dolini Kokre, • 20 kV kablovodi za zaključek povezave med RTP Kranjska Gora in TP Rateče na delu od Poligona do RTP Kranjska Gora, • 20 kV kablovod TP Žiganja vas – TP Novake, • 20 kV kablovod TP Sebenje – TP Senično –TP Golnik, • 20 kV kablovod na področju TP Zgornja Davča in TP Ševlje, • 20 kV kablovod od RTP Radovljica proti Kamni Gorici. Nova TP Hofer Čirče, O mag. Miha Zajec Izgradnja kabelskega jaška NNO TP Bistrica, O Primož Soklič Aktualno 7 Aktualno 8 Ponovna zmaga Elektra Gorenjska na 21. zimskih športnih igrah EDS V lepem sončnem vremenu so v soboto, 31. januarja 2015, v Kranjski Gori potekale 21. zimske športne igre elektrodistribucijskih podjetij Slovenije. Organizator športnih iger je bil Elektro Ljubljana, ki je poskrbel za pravšnjo mero tekmovalnosti, borbenosti in zabave. Športnice in športniki so se pomerili v dveh disciplinah, in sicer v veleslalomu in smučarskih tekih. V veleslalomu so predstavniki Elektra Gorenjska skupaj prejeli sedem medalj. Od tega tri zlate medalje (Damijana Pernuš, Renata Križnar, Tjaša Vodan), eno srebrno (Marko Javornik) in tri bronaste medalje (Andreja Golob, Irena Perčič, Silvo Pilar). V skupnem seštevku točk so tako v veleslalomu z 271 točkami zasedli drugo mesto, prvo mesto je s tremi točkami več zasedel Elektro Celje, tretje pa z 194 točkami Elektro Ljubljana. V smučarskih tekih so športnice in športniki Elektra Gorenjska prejeli deset medalj. Kar pet medalj je bilo zlatih (Maša Jamnik, Leopold Zupan, Aleš Rozman, Primož Soklič, Urban Ažman), tri srebrne (Damijana Pernuš, Brigita Kopač Tišler, Oto Prešern) in dve bronasti medalji (Andreja Golob, Špela Sajovic). V skupnem seštevku točk so s 332 točkami zasedli prvo mesto, z 240 točkami se je na drugo mesto zavihtel Elektro Ljubljana, na tretje pa Elektro Celje z 229 točkami. Športnice in športniki Elektra Gorenjska Več kot odlični rezultati v obeh športnih disciplinah so pripomogli k odličnemu uspehu. Podjetje Elektro Gorenjska je tako že sedmo leto zapored osvojilo prvo mesto v skupnem seštevku točk. Vsem športnicam in športnikom Elektra Gorenjska čestitamo za ponoven odličen uspeh! Alenka Andolšek SKUPNA UVRSTITEV Mesto 1. 2. 3. 4. 5. Ekipa Elektro Gorenjska Elektro Celje Elektro Ljubljana Elektro Primorska Elektro Maribor Točke 603 503 434 312 284 Prejemniki medalj v veleslalomu in smučarskih tekih O mag. Marko Vilfan Aktualno 9 Aktualno 10 Skupina Elektro Gorenjska skozi medijska očala Med slovenskimi elektrodistribucijskimi podjetji v letu 2014 največ medijskih objav “Če te ni v medijih, ne obstajaš,” pravi rek. Vpliv medijev je v sodobnem svetu izjemen. Poleg interneta so mediji še vedno eden temeljnih virov informacij, hkrati pa zanje velja, da ne le odslikavajo, temveč tudi sooblikujejo stvarnost. Kot taki so med drugim oblikovalci javnega mnenja in stališč, od katerih je ne nazadnje odvisen tudi ugled organizacije. Številni avtorji strokovnih besedil so dokazali, da na korporativni ugled vplivajo tako število objav o podjetju kot tudi način poročanja in teme, objavljene v medijih. Prav zaradi tega v Elektru Gorenjska vsako leto analiziramo medijske objave preteklega leta. Podatki za leto 2014 so odlični. Vas zanima zakaj? Preberite v nadaljevanju. Skupina Elektro Gorenjska v medijih 85 % porast objav o Elektru Gorenjska Število medijskih objav za skupino Elektro Gorenjska je v primerjavi z letom poprej naraslo za kar 76 %. Skupaj jih je bilo kar 604. Razlog za to je bilo okrepljeno poročanje o posledicah vremenskih razmer, ki jih je na elektrodistribucijskih omrežjih po Sloveniji povzročil žled v februarju 2014. Podjetje Elektro Gorenjska se je v letu 2014 pojavilo v 510 medijskih objavah, kar glede na leto poprej pomeni 85 % porast. To je med vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji v Sloveniji največ. Sledijo: Elektro Ljubljana z 237, Elektro Primorska z 250 objavami, Elektro Maribor s 199 objavami in Elektro Celje s 158 objavami. Število naklonjenih objav – torej objav, v katerih je poročanje o skupini Elektro Gorenjska pozitivno – se je povečalo za kar 20 %. Pozitivne objave so se nanašale na dobre poslovne rezultate, hitro reševanje težav, nastalih po žledu, pomen investicij in nadaljnjih usmeritev podjetja ter izvajanje družbeno odgovornih akcij. Vrednost vseh objav o podjetju Elektro Gorenjska znaša 136.976 evrov. Če bi za vsako objavo mediju plačali, bi za vseh 510 objav morali nameniti tolikšen znesek. Mag. Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektra Gorenjska, se je v letu 2014 v medijih pojavil v kar 108 objavah. 84 % vseh pojavljanj predstavnikov Elektra Gorenjska torej pripada predsedniku uprave. Teme, ob katerih se je pojavljalo njegovo ime, so bile povezane s poslovanjem ter z investicijami podjetja Elektro Gorenjska in hčerinskih družb. 23 % objav o skupini Elektro Gorenjska je bilo proaktivnih, kar pomeni, da smo te objave načrtovali. Med slednje sodijo objave o: • razpisu za novega direktorja in ponovnem mandatu ANALIZA MEDIJSKEGA POJAVLJANJA mag. Bojana Luskovca, • praznovanju 50. SKUPAJ obletnice družbe Elektro Gorenjska, • donaciji električnih koles 17 gorenjskim občinam. VSEH TREH PODJETIJ Pojavljanje odvisnih družb v medijih V primerjavi z letom 2013 se je število objav znatno zvišalo (76 %), kar za 20 % se je zvišal Top 10 medijev, ki so poročali o skupini Elektro Gorenjska, V medijih je bilo v letu 2014 zaslediti 95 objav, v katerih je: tudi delež naklonjenih objav se je pojavilo podjetje Elektro Gorenjska Prodaja. Objave • STA.si (77 objav), so bile povezane predvsem s ponudbo in cenovno • Gorenjski Št. objav glas (50 objav), Ton poročanja Vrednost v 000 € politiko podjetja. V primerjavi z letom poprej je število • Energetika.net (50 objav), objav o Elektro Gorenjska Prodaja naraslo za 12 %, delež • Primorske novice (46 objav), naklonjenih objav pa več kot za 50 %. Pozitivne ali 137 30 • Radio Slovenija 1 (45), e. mediji nevtralne so bile skoraj vse objave o Elektru Gorenjska • Radio Kranj (39 objav), 110 Prodaja. • Delo (31 objav), 75 362 o 1 splet • Finance (28 objav), 55 Leta 2014 je bilo v medijih zabeleženih 10 objav o 76% 604 • Radio Sora (28 objav), 7 15 podjetju Gorenjske elektrarne. V primerjavi z letom 2013 278 • Dnevnik + tisk 344 (25 objav). se je število objav zmanjšalo, medijsko poročanje pa je 212 bilo usmerjeno predvsem v poslovanje podjetja. 48 47 65 Slika 1: Število objav konkurenčnih podjetij 2013 2014 2013 Konkurenčna podjetja HSE Gen-I Elektro Ljubljana Elektro Primorska Elektro Maribor Gen energija Elektro Celje Elektro Energija E3 Elektro Celje Energija Petrol Energetika Elektro Maribor Energija plus Primarnost objav Primarne 2014 2013 2014 št. objav 586 442 273 250 199 168 158 116 76 67 38 26 +35,7 +11,3 +59,0 +41,2 +22,1 +20,8 +30,4 +16,4 +5,3 +11,9 +2,6 +23,1 št. objav 186 31% %rasti +64,5 Družba Elektro Gorenjska vpeljala ukrepe polnega certifikata Družini prijazno podjetje December – Družba Elektro Gorenjska je v mesecu novembru prejela polni certifikat Družini prijazno podjetje. V naslednjih treh letih bomo izvajali kar 16 ukrepov. Ker je nekaj izmed ukrepov novih, smo takoj pričeli z aktivnostmi in jih večinoma do konca lanskega leta tudi implementirali. V okviru ukrepa za varovanje zdravja zaposlenih smo pred dvigala namestili nalepke z različnimi napisi, ki zaposlene spodbujajo k hoji po stopnicah. Otrokom naših zaposlenih smo omogočili, da v izrednih primerih za krajši čas starše lahko počakajo v prostorih družbe. S pravilnikom smo uredili novoletno obdarovanje otrok. Ožji družinski člani zaposlenih pa bodo že v letošnjem letu lahko letovali v kapacitetah podjetja pod pogoji, ki veljajo za zaposlene. Navedene ukrepe izvajata tudi hčerinski družbi Elektro Gorenjska Prodaja in Gorenjske elektrarne. Mojca Jelovčan Novoletno srečanje zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska 23. december – V avli upravne stavbe Elektra Gorenjska je ob koncu leta potekalo srečanje zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska. Kot se spodobi, so na začetku nekaj uvodnih besed spregovorili predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec, direktor Elektra Gorenjska Prodaja Rudolf Ogrinc in direktor Gorenjskih elektrarn Aleš Ažman. Na kratko so povzeli ključne dogodke leta 2014 in predstavili aktivnosti v letu 2015 ter vsem zaposlenim zaželeli zdravje in poslovne uspehe v prihajajočem letu. Že tradicionalno smo ob koncu leta razglasili naj sodelavce in naj skupine posameznih družb, izžrebali nagrade med 32 zaposlenimi, ki so oddali sprejemljiv predlog izboljšave, in izžrebali naj ambasadorja. Prijetno druženje smo zaključili s klepetom in pogostitvijo, ki jo je tudi tokrat pripravil Matjaž Sedej. Alenka Andolšek Predsednik uprave med uvodnim nagovorom, O mag. Marko Vilfan S skupnim reševanjem težav lahko dosežemo večjo vključenost zaposlenih Januar – Raziskava organizacijske kulture je pokazala, da se zaposleni ne čutijo dovolj vključeni v delovne procese. S ciljem povečati vključenost zaposlenih smo se odločili za skupno reševanje težav ali problemov s pomočjo enostavnega modela KAKO. S tem modelom smo zaposleni v ožjih delovnih skupinah reševali problem, ki smo si ga zastavili. K izvedbi skupnih srečanj, na katerih bi reševali težave oziroma probleme, je bilo povabljenih 37 vodij, izvršnih direktorjev in predsednik uprave. V teoriji je bilo rešenih 26 problemov. Želimo si, da bi model KAKO vodje uporabljali v vsakodnevni praksi, seveda, kadar menijo, da je to potrebno. Maša Jamnik Reševanje problemov z modelom KAKO Odsev četrtletja 11 Odsev četrtletja 12 Ponovoletno srečanje upokojencev skupine Elektro Gorenjska 14. januar – Za upokojene sodelavke in sodelavce skupine Elektro Gorenjska smo v začetku meseca januarja organizirali tradicionalno srečanje v hotelu Krek v Lescah. Vse prisotne je najprej pozdravil mag. Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektra Gorenjska, jim predstavil pomembne dogodke preteklega leta in nove izzive, ki podjetje čakajo v letu 2015. Prav tako sta poslovne uspehe preteklega leta in cilje v letu 2015 predstavila direktorja hčerinskih družb – Aleš Ažman in Rudolf Ogrinc. Nekaj besed sta vsem prisotnim namenila tudi Matija Kenda in Drago Štefe. Predstavnikom podjetij sta se zahvalila za podporo, ki jo namenjajo tovrstnim srečanjem, prav tako društvu upokojencev Elektra Gorenjska. Srečanje je vsako leto zelo dobro obiskano; letos se je dogodka udeležilo več kot sto upokojenih sodelavk in sodelavcev. O Alenka Andolšek Na ponovoletnem kosilu se je zbralo veliko število upokojenih sodelavk in sodelavcev Leto dni po žledolomu Februar – Februarja je minilo leto dni od žledu, ki je tudi na območju Elektra Gorenjska poškodoval 100 km in popolnoma uničil približno 22 km daljnovodnih povezav. Škoda na omrežju je znašala 2.572.735 evrov, najbolj poškodovane so bile predvsem daljnovodne povezave na visoko ležečih in težko dostopnih krajih. Za takojšnjo odpravo napak na omrežju smo namenili 800.000 evrov, za trajnejšo sanacijo, pri kateri smo porušene ali začasno sanirane daljnovode nadomestili s kablovodi in obnovili pripadajoče transformatorske postaje, pa smo do konca leta 2014 namenili 2,1 mio evrov investicijskih sredstev. V naslednjih dveh letih nameravamo vložiti še dodatnih 7,6 mio evrov v povečanje robustnosti omrežja in še povišati že sedaj najvišji odstotek kabliranega distribucijskega omrežja v Sloveniji, s čimer bomo povečali zanesljivost oskrbe z električno energijo svojim odjemalcem tudi v primerih izrednih vremenskih razmer. Zaradi prispevka med lanskoletnim žledom so družba Elektro Gorenjska in štirje zaposleni v družbi (Blaž Hafnar, Boris Mušič, Simon Tolar in Rudi Zupančič) prejeli bronasto priznanje Civilne zaščite Republike Slovenije. Priznanje se je podeljevalo za uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ali za enkratna dejanja. Za prejeta priznanja so zaslužni vsi sodelavci Elektra Gorenjska, ki so s svojim trudom in naporom pripomogli, da je bilo v času žleda na Gorenjskem končnim uporabnikom zagotovljena oskrba z električno energijo v najkrajšem možnem času. Nina Praprotnik Prejemniki priznanj, O Arhiv Civilne zaščite Republike Slovenije Civilna zaščita Republike Slovenije je priznanja in nagrade podeljevala 5. marca 2015 na slovesni regijski podelitvi ob dnevu Civilne zaščite v kulturnem domu v Preddvoru. Prejeli so jih najzaslužnejši pripadniki:poveljstev in enot Civilne zaščite, prostovoljnih in poklicnih reševalnih enot, služb in sestavov ter drugi posamezniki za zasluge in prispevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Bronasto priznanje, ki ga je prejelo podjetje Elektro Gorenjska, O mag. Renata Križnar Sodelovali na 6. konferenci En. grids 015 10. februar – Tradicionalna 6. konferenca En. grids 015, ki jo organizira Energetika.NET v partnerstvu s Tehnološko platformo za pametna omrežja, je tudi tokrat ponudila možnost predstavitve prispevkov domačih in tujih strokovnjakov s področja razvoja pametnih omrežij. Na konferenci so bili predstavljeni najnovejši prispevki na področju treh tem: a) Regulacija napetosti b) Aktivni odjem (demand response) c) EMS (energy management systems). Elektro Gorenjska, d. d., je tudi letos sodeloval z dvema prispevkoma. Mag. Edvard Košnjek je predstavil Program dela projektne skupine za pametna omrežja pri GIZ DEE, rezultati dela v letu 2014, mag. Marjan Jerele pa je sodeloval s prispevkom Koordinirana regulacija višine napetosti v NN-omrežjih z uporabo OLTC 20/0,4 kV regulacijskega transformatorja. mag. Marjan Jerele Utrinek s 6. konference En. grids 015, O Barbara Reya, Energetika.NET Na Gorenjskem postavili že tretji gnezdilni drog za štorklje 18. februar – Zaposleni družbe Elektro Gorenjska, člani Gasilske reševalne službe Kranj in zaposleni na kranjski območni enoti Zavoda RS za varstvo narave so v sredini februarja štorkljam na Sp. Brniku 31 pomagali do novega doma. Glavnino dela so opravili gasilci, naši zaposleni so poskrbeli za nov drog, Zavod RS za varstvo narave pa je poskrbel za kovinski podstavek in koordinacijo akcije. Kot lastnik elektroenergetske infrastrukture se v družbi Elektro Gorenjska zavedamo odgovornosti za ohranjanje narave in vseh njenih raznolikosti, tudi v tokratnem primeru s prispevanjem gnezdilnega droga. To je že tretji gnezdilni drog na Gorenjskem, ki bo tudi po zaslugi družbe Elektro Gorenjska postal nov dom štorkljam. Nina Praprotnik Novo štorkljino gnezdo, O Zavod RS za varstvo narave Kranj Skupina Elektro Gorenjska sponzor Košarkarske zveze Slovenije Marec – Družbe v skupini Elektro Gorenjska se z materialno pomočjo, donacijami in s sponzorskimi sredstvi aktivno vključujejo predvsem v lokalne skupnosti na območju Gorenjske, pa tudi v širši slovenski prostor. Slovenska košarka je imela že od nekdaj posebno mesto v Evropi in v svetu, zato ponosno sporočamo, da je skupina Elektro Gorenjska, skupaj s hčerinskima družbama Elektro Gorenjska Prodaja in Gorenjske elektrarne, postala uradni sponzor Košarkarske zveze Slovenije. Izjemno nas veseli, da lahko tudi skupina Elektro Gorenjska izkaže podporo nadaljnjemu razvoju slovenske košarke in srčno se veselimo bodočih uspehov slovenskih košarkašev. Nina Praprotnik Odsev četrtletja 13 Odsev četrtletja 14 Klicni center Elektra Gorenjska postaja CRM središče Marec - Cilj klicnega centra je postati CRM središče Elektra Gorenjska, kamor bi se lahko odjemalci električne energije najprej obrnili za pridobivanje različnih informacij o merilnem mestu. Glavne funkcije klicnega centra Elektra Gorenjska so: • posredovati splošne informacije, • informirati odjemalce o izpadih električne energije, • posredovati informacije, povezane z upravnimi postopki, meritvami in spremembami na merilnem mestu, • komunicirati s strankami preko spletnih strani in elektronskih oz. SMS-sporočil, • ustvarjati statistične podatke o posameznih povpraševanjih, • biti dosegljivi 24 ur na dan vse dni v tednu. Klicni center Elektra Gorenjska ob dohodnem klicu omogoča: • predstavitev podjetja ob novem dohodnem klicu, • razbremenitev osebja (predvajanje informacij glede na stanje električnega omrežja in številko kličočega; integracija z zunanjo aplikacijo DCV; obdelava klicev tudi izven delovnega časa; možnost samodejne predaje na želeni kontakt; izdajanje napotitev za delo na terenu; izdajanje skupinskih SMS-sporočil in obvestil o izklopih; usklajen prikaz vseh podatkov, povezanih z odjemalčevim merilnim mestom, vključno z zgodovino klicev), • preprečitev izgube klicev ob zasedenosti želenih kontaktov, • trenutni in statistični pregled nad dohodnimi klici. Klicni center je v Elektru Gorenjska v vsakodnevni uporabi v Službi za obratovanje in vzdrževanje, Službi za meritve in Službi za uporabnike omrežja, aplikacijo pa se za različne preglede lahko uporablja na katerem koli računalniku v podjetju. mag. Marjan Jerele Osnovni menu s prikazom vseh podatkov o odjemalčevem merilnem mestu Razstava fotografij Urbana Ažmana v Galeriji Elektra Marec – Meseca marca je v Galeriji Elektra zaživela razstava fotografij alpinista in ljubitelja gora Urbana Ažmana, ki je zaposlen v Službi za tehnično podporo obratovanju. Tokrat so na ogled fotografije s treh alpinističnih odprav. V letih 2009 in 2011 je najprej z Borisom Lorenčičem, dve leti kasneje pa z Nejcem Marčičem v Patagoniji plezal v skupini Fitz Roya in Cerro Toreja. Leta 2013 sta se z Borisom podala na Aljasko, kjer sta plezala v zaledenelih stenah nad ledenikom Kahiltna. Razstavljene fotografije prikazujejo neokrnjeno gorsko pokrajino in plezalske utrinke z omenjenih odprav. Vabljeni na ogled razstave v Galerijo Elektra vsak dan med 7. in 15. uro. Alenka Andolšek Fitz Roy, O Urban Ažman V skupini Elektro Gorenjska letne razgovore uspešno izvajamo že deset let Uspešni, zadovoljni in motivirani delavci so ključnega pomena za uspešnost podjetja. Zato smo vpeljali sistem motiviranja, nagrajevanja in vodenja zaposlenih, ki mu pravimo letni razgovori. Namen le-teh je, da so delavci dobro seznanjeni z vizijo, s cilji in pričakovanji družbe ter posledično s pričakovanji, ki jih ima družba do njih samih. Cilj letnih razgovorov je uspešnost družbe, ki se odraža tudi v nagrajevanju najbolj uspešnih delavcev. Rezultati letnih razgovorov se namreč uporabljajo tudi kot podlaga za nagrajevanje delovne uspešnosti in napredovanja delavcev v plačilnem razredu na istem delovnem mestu. Uspešen, zadovoljen in motiviran bo tisti delavec, ki bo imel jasno zastavljene cilje, ki bo vedel, kakšna vedenja (kompetence) se od njega pričakujejo, in bo za dobro delo pohvaljen ter tudi nagrajen oziroma grajan, če bo storil napako. Zato se od vodij pričakuje, da si vsaj enkrat letno vzamejo čas in se poglobljeno pogovorijo s sodelavcem. Takrat skupaj opravita revizijo preteklih dogodkov in uspehov. Na tem razgovoru vodja predstavi sodelavcu cilje družbe in na podlagi teh skupaj določita cilje in naloge ter pričakovana vedenja za prihodnje leto. Letni razgovori so tudi priložnost za razvoj sodelavcev. Takrat ima vsak priložnost izpostaviti svoje ambicije glede izobraževanja, napredovanja ali drugih področij, ki se tičejo dela. Načrt izobraževanj in izražene ambicije po izobraževanju so tudi osnova za pripravo letnega plana kadrov in izobraževanja. Letne razgovore smo prvič izvedli leta 2005, v Gorenjskih elektrarnah leta 2010. Prve finančne nagrade 12 % zaposlenih so bile izplačane leta 2010, po sprejetju Meril za ugotavljanje delovne uspešnosti in kriterijev za napredovanje delavcev. Januarja 2013 so, na osnovi triletnih odličnih rezultatov, v višji plačilni razred na istem delovnem mestu prvič napredovali najuspešnejši sodelavci. Tovrstni nagrajevanji še vedno vsakoletno izvajamo. V Elektru Gorenjska Prodaja je bilo 28 delno ali v celoti izvedenih letnih razgovorov, kar predstavlja 88 % zaposlenih. Za štiri zaposlene ni bilo vnosa letnega razgovora. V Gorenjskih elektrarnah so bili v celoti ali delno letni razgovori izvedeni z vsemi delavci, razen z direktorjem družbe, kar predstavlja 97 % zaposlenih. Znanje je moč 15 Včasih se pojavljajo negodovanja glede izvajanja letnih razgovorov, češ da vzamejo veliko časa in da nimajo nobenega učinka. Vendar ni tako. Jasno zastavljeni skupni in osebni cilji ter kakovostna povratna informacija in pohvala je le nekaj vzvodov za dvig učinkovitosti in zavzetosti zaposlenih ter s tem tudi uspešnosti podjetja. Poleg tega pa ocene letnih razgovorov omogočajo napredovanje in nagrajevanje nadpovprečno uspešnih sodelavcev. Maša Jamnik 90,32 % 92,17 % 81,25 % Težimo k temu, da bi bilo tako izvedenih in tudi ocenjenih čim več letnih razgovorov. Letni razgovor je lahko izveden v celoti ali le delno. O delno izvedenem razgovoru govorimo takrat, ko so postavljeni le cilji in naloge ter kompetence za prihodnje obdobje, ni pa opravljenega ocenjevanja (v primeru nove zaposlitve, prerazporeditve ali vrnitve po daljši odsotnosti), ali obratno, ko je izvedeno le ocenjevanje, brez načrtov za prihodnje (v primeru upokojitve). Kadar je delavec v času izvajanja razgovorov dlje časa odsoten, se razgovor zabeleži kot neizveden. V takih primerih vodja s sodelavcem izvede razgovor po vrnitvi na delovno mesto. 100,00% Razveseljiv je podatek, da v zadnjih letih narašča odstotek izvedenih letnih razgovorov. Slika 1 prikazuje, da je bilo v letu 2014 v Elektru Gorenjska delno ali v celoti izvedenih 263 razgovorov. To pomeni, da je bilo ocenjenih dobrih 93 % zaposlenih, trije razgovori so bili zavedeni kot neizvedeni, za 13 zaposlenih pa letni razgovor ni bil izveden. Slika 1: Izvedeni letni razgovori leta 2014 v Skupini 90,00% 80,00% 70,00% 60,00% 50,00% 6,45 % 40,00% 30,00% 20,00% 3,20 % 10,00% 0,00% 3,23 % 12,50 % 6,25 % izvedeni Elektro Gorenjska delno izvedeni 4,63 % neizvedeni Elektro Gorenjska Prodaja Gorenjska elektrarne Novosti 16 V občinah na Gorenjskem, ki so pridobila kohezijska sredstva, Elektro Gorenjska gradi kabelsko kanalizacijo Spomladi leta 2014 se je pričela gradnja tako imenovanega projekta GORKI 2. sklop, h kateremu so pristopile tri občine, in sicer mestna občina Kranj, občina Šenčur in občina Naklo. V okviru projekta se gradi infrastruktura za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja. Hkrati se menjuje in nadgrajuje tudi infrastruktura ostalih komunalnih vodov, kot so: elektrika, javna razsvetljava, telekomunikacija in plin. Izkopi kanalov so zelo zahtevni, saj potekajo po ozkih vaških ulicah in dosegajo globino do štirih metrov, pri čemer je nevarnost zasutja materiala velika in nepredvidljiva (slika 1). Umeščanje novih komunalnih vodov ni preprosto Cevi za elektriko, javno razsvetljavo in telekomunikacije se polagajo na globini enega metra, pri čemer je nevarnost zasutja brežine manjša. Problemi se pojavijo pri obsežnejših izkopih, ko gradbeni delavci poškodujejo obstoječi kablovod in cevi kljub predhodni označitvi in zakoličbi obstoječih tras kablovodov. Pri dajanju informacij, kje naj bi potekali obstoječi kabli, pomagajo tudi domačini, vendar jih gradbeni delavci ne jemljejo preveč resno in delajo po svoje. S temi poškodbami povzročajo krajevnim nadzorništvom in elektromonterjem nemalo preglavic in nepotrebnega dela, saj morajo dnevno spojiti po dva, tri in več kablov ali cevi. Umeščanje novih komunalnih vodov z obstoječimi ni preprosto, saj se nove cevi v kanalu križajo z obstoječimi in tako predstavljajo vozlišče. Na celotni širini kanala je položenih veliko cevi različnih dimenzij. Prav zaradi tega je težko doseči minimalne varnostne odmike med posameznimi cevmi, saj je širina kanala omejena. Zato je zgraditi kabelsko kanalizacijo svojevrstna umetnost in pravi logistični izziv, da so vsi vodi umeščeni v kanal smiselno in hkrati delujejo kot celota infrastrukturnega sistema (slika 2). S kamero sproti preverjamo kakovost položenih kabelskih cevi Kakovost položenih cevi sproti pregledujemo z našo kamero za pregledovanje kabelskih cevi (slika 3). Pri pregledovanju naletimo na veliko nepravilnosti, tako pri polaganju cevi kot pri kasnejšem zasutju. O napakah položenih cevi obvestimo delovodje gradbenih izvajalcev in jim na že zasuti trasi z barvnim sprejem označimo točno mesto, kjer je cev stisnjena ali deformirana. Kamera ima namreč vgrajen meter, kar omogoča označitev mesta napake do 10 cm natančno. Najpogostejše napake pri polaganju cevi Najpogosteje se dogaja, da so cevi stisnjene, ker niso pravilno položene in obsute z betonom v voznih površinah, kot je to zapisano v popisu del v projektu za izvedbo. Najpogosteje uporabljajo pesek, ki ga nasujejo v kanal 20‒30 cm, nato pa že vozijo čez s težkimi tovornjaki in z bagri. To početje povzroči nehotene sploščitve cevi in taka cev je za nas neuporabna (slika 4). Prav poseben problem predstavlja spajanje cevi. Velikokrat se zgodi, da so cevi spojene na sredi spreminjanja oziroma lomljenja smeri trase in ta spoj nam predstavlja velike težave pri polaganju kablov. Kabel se zabija v rob nekvalitetno spojene cevi, med njima pa je tudi prevelik razmik. Še večjo težavo nam povzroča neuporaba spojk za cevi, pri čemer se gradbeni izvajalci znajdejo po svoje in naredijo spoj med cevema tako, da vstavijo vmes cev manjšega premera (slika 5). Tako spajanje cevi ravno tako povzroča preglavice in slabo voljo monterjev pri kasnejšem polaganju kablov. Ker se v sedanji fazi polagajo samo cevi in ni nikjer še vgrajene prostostoječe razdelilne omare, kjer bi se cevi zaključile, je potrebno vse cevi ustrezno zatesniti, da se ne zamašijo s peskom ali z večjimi kamni in so zato neprehodne (slika 6). Če vse te poškodbe odkrijemo še pred končnim asfaltiranjem ceste, njihova sanacija ne predstavlja velikih težav in dodatnih stroškov. Precej več dela in težje je popravilo takrat, ko je cesta že dokončno urejena in utrjena ter odstranjevanje asfalta ni več mogoče, saj s tem pokvarimo videz novozgrajene ceste in trdnost na novo zasutega materiala (slika 7). Za popravilo stisnjenih cevi uporabljamo posebno napravo, ki omogoča sanacijo cevi brez prekopa. Poleg težav, povezanih s polaganjem cevi, se pogosto zgodi, da asfalt položijo preko kabelskega jaška. K sreči lahko tudi tako napako odkrijemo pri pregledu s kamero in nanjo opozorimo še pred zaključkom del (slika 8). Z dobro zgrajeno kabelsko kanalizacijo do zanesljive oskrbe z električno energijo V bodoče si želim, da bi na javnih razpisih delo dobili kakovostni, ustrezno opremljeni, usposobljeni in zanesljivi izvajalci gradbenih del (naj ne bi vloge igrala le cena), saj nekateri izvajalci s svojim nestrokovnim pristopom in z nekvalitetno opravljenim delom povzročajo slabo voljo monterjev pri vlačenju kablov in nezaupanje upravljalca distribucijskega omrežja. Verjamemo in zahtevamo dobro zgrajeno kabelsko kanalizacijo za zanesljivo oskrbo z električno energijo odjemalcem ‒ občanom. O Alojz Žumer Novosti 17 5 1 6 2 7 8 3 4 1/ Izkop kanala na regionalni cesti Visoko–Preddvor. Globina izkopanega kanala znaša štiri metre. 2 / Umeščanje novih komunalnih vodov z obstoječimi. Nove cevi v kanalu se križajo z obstoječimi in predstavljajo vozlišče. 3 / Kamera in predvleka za pregledovanje cevi. 4 / Že položena in zasuta cev, ki ni pravilno vkopana v kanal oziroma je povožena. Številka levo spodaj prikazuje, koliko metrov od kabelskega jaška je prišlo do deformacije oziroma stisnjenja cevi. 5 / Spoj med cevema, narejen z manjšo cevjo, kar povzroča težave pri kasnejšem polaganju kablov. 6 / Ob zaključku del je potrebno cevi ustrezno zatesniti, da se ne zamašijo s peskom ali z večjimi kamni. 7 / Cesta po sanaciji stisnjene cevi, ko je že asfaltirana z grobim asfaltom. 8 / Kabelski jašek, preko katerega je položen asfalt. Delavci so našli jašek s pomočjo vrtalke in svedra ter tako določili položaj jaška pod cesto. Standardi kakovosti 18 Svet za ravnanje z okoljem Uspešna zunanja presoja potrdila usklajenost delovanja s standardom ISO 14001 tudi za leto 2014 Na področju ravnanja z okoljem smo v podjetju Elektro Gorenjska v preteklem letu dosegli vse zastavljene cilje. Z uspešno opravljeno zunanjo presojo smo potrdili usklajenost delovanja s standardom ISO 14001. Izrednih okoljskih razmer nismo zabeležili, kar kaže na to, da imamo v podjetju okoljske vplive ustrezno obvladovane in da zaposleni upoštevamo ukrepe s področja varovanja okolja pri svojem vsakodnevnem delu. Zaključili smo nekajletno urejanje zunanjih razsvetljav po prostozračnih stikališčih razdelilnih transformatorskih postaj in parkiriščih, skladno z zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in s cilji okoljskega programa številka 16. Na podlagi meritev svetlobnega onesnaževanja so bili najprej izdelani posebni elaborati, nato pa je bila izvedena zamenjava vseh neustreznih svetilk. Vrednost celotne investicije je znašala približno 37.000 evrov. S tem smo zmanjšali jakost svetlobnega onesnaževanja na dopustno raven. lesnih odpadkov so majhne, lokacijsko zelo razpršene in ponekod težko dostopne, zato večjega interesa za odvoz biomase trenutno ni. Kljub temu je bil v februarju lansko leto opravljen odvoz oziroma prodaja približno 180 kubičnih metrov biomase na trasi predvidenega 110 kV daljnovoda RTP Železniki–RTP Bohinj. Nadaljevali smo s preurejanjem sistemov odvajanja odpadnih voda v smislu ločevanja fekalnih in meteornih voda, skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in s cilji okoljskega programa številka 14. V lanskem letu je bilo stanje urejeno na lokaciji poslovnega objekta Kranj z dokončno montažo oljnih lovilcev ter v objektih RTP Primskovo in RTP/KN Jesenice v smislu sanacije napak. V letošnjem letu je predvidena ureditev objektov RTP/KN Tržič in RTP Labore. Z intenzivnejšim izvajanjem predelave merilnih mest v sklopu projekta AMI so se v lanskem letu zaradi spremembe tipizacije merilnih mest pojavile večje količine odpadnih tarifnih odklopnikov tipa DDI in NN-odvodnikov prenapetosti. Zato smo na ekološkem otoku Kranj zagotovili poseben kontejner, s katerim zagotavljamo ločevanje od ostalih elektromontažnih odpadkov in ustrezen odvoz tega odpadnega materiala. S strani zunanje presoje sistema vodenja kakovosti v letu 2014 je bilo za področje Sveta za ravnanje z okoljem podanih šest priporočil. V okviru sveta smo se kasneje odločili, da se eno od priporočil, ki se nanaša na evidentiranje ustnih okoljskih pritožb, ne upošteva, saj menimo, da od zainteresirane stranke lahko vedno upravičeno zahtevamo, da pritožbo poda v pisni oziroma elektronski obliki. Aktivnosti v zvezi z realizacijo ostalih petih priporočil so bile večinoma zaključene že v lanskem letu. Ker opažamo, da se v javnosti še vedno pojavlja veliko dilem v zvezi s škodljivostjo elektromagnetnega sevanja elektroenergetskih naprav, smo na naši spletni strani objavili osnovne informacije v obliki enostavnih vprašanj in odgovorov, dodali pa smo tudi nekaj informacij o hrupu elektroenergetskih naprav. Področje ravnanja z okoljem smo v lanskem letu vključili tudi v sistem obvladovanja tveganj, v katerem je bilo prepoznano tveganje EG-29 Vplivanje na okolje. Na podlagi ocenitve ugotavljamo, da je okoljsko tveganje ustrezno obvladovano. Nova zunanja razsvetljava stikališča RTP Primskovo, O Bojan Brezničar Vzpostavili smo kontakt in opravili skupne oglede s potencialnimi interesenti za prevzem oziroma odkup lesnih odpadkov na trasah posekov prostozračnih vodov z namenom predelave v biomaso, kar je tudi eden od ciljev okoljskega programa številka 20. Količine V letošnjem letu bomo več pozornosti posvetili evidentiranju stroškov in prihodkov, ki se nanašajo na področje ravnanja z okoljem. Trenutno so v pripravi nova navodila. Boštjan Tišler, predsednik Sveta za ravnanje z okoljem Svet za varnost in zdravje pri delu V letu 2014 ni bilo zabeleženih težjih nezgod pri delu Leto 2014 si bomo zapomnili po katastrofalno slabih vremenskih razmerah. Zaznamovala sta nas močan veter in žled, ki sta povzročila veliko škode na našem elektroenergetskem omrežju. Pogoji za delo so bili nevarni in težki, zato smo še posebej veseli, da nismo imeli nobenih težjih nezgod pri delu. Delavci so svoje delo odlično opravili. V letu 2014 so se zgodile tri poškodbe pri delu. Vse poškodbe so bile lažje narave in so bile povezane z mehanskimi dejavniki. Nezgod v zvezi z električnim tokom nismo imeli. Zaradi poškodb pri delu so bili delavci odsotni z dela skupno 111 delovnih dni. Kazalnik kakovosti pogostosti poškodb, ki nam pove, kolikšen odstotek delavcev je bil poškodovan, se je ustavil pri številki 1,07 %. Kazalnik kakovosti, ki nam pove, koliko smo imeli izgubljenih delovnih dni na poškodbo, pa pri številki 37. Na spodnjih grafih si lahko ogledate podatke, ki prikazujejo število poškodb pri delu, pogostost poškodb in resnost poškodb tudi v primerjavi z Elektrodistribucijo Slovenije. 14 12 Nezgode 10 8 6 4 2 0 Leta Izgubljeni dnevi na poškodbo Slika 1: Število nezgod pri delu 55 45 35 25 15 5 Leta Elektro Gorenjska Elektrodistribucija Slovenije - povprečje Poškodovani (%) Slika 2: Resnost poškodb 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Leta Elektro Gorenjska Elektrodistribucija Slovenije - povprečje Slika 3: Pogostost nezgod Tudi v letu 2014 je nad varnim in zdravim delom bdel Svet za varnost in zdravje pri delu. Svet je v delovne procese integriral novo zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu (VZD), obravnaval letna poročila s področja VZD in predlagal dopolnitve, prav tako je realiziral priporočila, ki so bila podana med notranjo in zunanjo presojo. V podjetju tako od jeseni leta 2014 velja nov pravilnik o osebnem orodju. Svet je prav tako obravnaval nepravilnosti in napake, ki so se dogajale pri odpravljanju posledic žledoloma. Izpostavljena sta bila dva nevarna dogodka: a) Neuporaba osebne varovalne opreme v času havarij. b) Opravljanje nekaterih del v času havarij, za katere delavci niso bili usposobljeni (motorna žaga, delo na višini itd.). Za vse nevarne dogodke je svet predlagal ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti in poskrbel za njihovo izvedbo. Svet je tako predlagal dopolnitev Načrta za zaščito in reševanje, ki se je dopolnil z naslednjim besedilom: Za odpravo okvar, ki jih povzročajo naravne in druge nesreče, so na razpolago vsi delavci Elektra Gorenjska, d. d., ki so za to delo usposobljeni, imajo opravljen ustrezen zdravstveni pregled in ustrezno osebno varovalno opremo. Dopolnila so se tudi varnostna pravila za delo na elektroenergetskih postrojih, kjer je dodana nova točka 8.5 Žled in sneg. Po novem se glasi: V primeru vetra, žleda oziroma snega, ki povzroča lomljenje dreves, so dela na elektroenergetskih objektih, elektroenergetskih postrojih, električnih napravah, električni opremi in električnih inštalacijah, ki so na območju gozdnih površin, na ogroženih območjih prepovedana. Delavci so v času spremenjenih oziroma neugodnih vremenskih razmer dolžni spremljati in se prilagoditi obvestilom, ki jih izdajajo institucije v državi (Civilna zaščita, Policija, ARSO itd.). Delavci morajo svoje delo opravljati na način, kot ga izvajajo v normalnem delovnem času. Upoštevati morajo vsa pravila izvajanja varnega in zdravega dela, skrbeti za lastno varnost, varnost elektroenergetske infrastrukture, varstvo okolja in uporabnikov ter njihove lastnine. Cilji v letu 2015 V letu 2015 bo največ poudarka na usposabljanju delavcev na področju varnega in zdravega dela ter pregledu delovne opreme. Na podlagi potreb, ki so se pokazale med havarijami, se bo vso dežurno osebje usposobilo za varno delo z avtokošarami in motornimi žagami. Nekaj usposabljanj se bo nanašalo na nudenje prve pomoči na delovnem mestu. Pri šestih delavcih, ki svoje delo opravljajo pod napetostjo, se bo preverilo njihovo znanje. Pregledalo se bo 315 kosov delovne opreme, med katero sodijo enopolni SN- in VN-indikatorji, dvopolni indikatorji medfazne napetosti, izolirne palice za posluževanje in izolirne zaščitne plošče. V avtoparku bodo pregledane avtokošare, avtodvigala in agregati. Na področju osebne varovalne opreme bo pregledana vsa osebna varovalna oprema, ki služi varnemu opravljanju dela na višini. Miha Zupan, predsednik Sveta za varnost in zdravje pri delu Standardi kakovosti 19 Promocija zdravja 20 V Elektru Gorenjska začeli z aktivnostmi za promocijo zdravja na delovnem mestu Ker pregovor pravi, da je bolje preprečiti kot zdraviti, smo v družbi Elektro Gorenjska konec leta 2014 sprejeli program za načrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu. Glavni cilj programa je krepitev telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. V praksi bo program zaživel le, če bomo zaposleni verjeli, da je za nas koristen. Z ustreznimi ukrepi za promocijo zdravja na delovnem mestu se izboljša organizacija dela in delovnega okolja, spodbuja se zaposlene, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja, omogoča se izbira zdravega načina življenja in spodbuja osebnostni razvoj zaposlenih. Pravne temelje varnosti in zdravja pri delu podaja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1; Uradni list RS, št. 43/11; v nadaljevanju: zakon). V skladu s 6. in 32. členom zakona mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja izvajanja, kar pomeni, da izvaja določene aktivnosti in ukrepe, da se ohranja in krepi telesno in duševno zdravje delavcev. Glavni cilj programa Promocija zdravja na delovnem mestu je ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja zaposlenih, kar v podjetju spodbujamo: • z organizacijo raznolikih športnih dejavnosti in družabnih dogodkov, • s spodbujanjem hoje po stopnicah namesto uporabe dvigal, • z osveščanjem o preprečevanju poškodb na delovnem mestu, • z izobraževalnimi vsebinami o zdravju, • s spodbujanjem k opuščanju kajenja in • s spodbujanjem k zdravemu načinu prehranjevanja. Sprejete aktivnosti, ki promovirajo zdravje na delovnem mestu Potrjeni program vključuje sedem aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki jih bomo postopoma uvajali. Aktivnosti vključujejo: a) Promocijo zdrave prehrane V okviru promocije zdrave prehrane v podjetju je zaposlenim že na razpolago sadje v kleti upravne stavbe na lokaciji Ulica Mirka Vadnova 3a v Kranju. Glede na zanimanje se bo število lokacij, kjer bo na voljo sadje, povečalo. b) Spodbujanje hoje po stopnicah namesto vožnje z dvigalom, ki promovira telesno aktivnost med delovnim časom V okviru aktivnosti smo dvigala v upravnih stavbah v Kranju opremili s sporočili, ki zaposlene spodbujajo k hoji po stopnicah. c) Namestitev prikazovalnikov na računalniških zaslonih zaposlenih z vsebino, povezano s telesno dejavnostjo Računalniške monitorje nameravamo v letu 2015 opremiti s posebnimi prikazovalniki, ki bodo zaposlene na zaslonu opomnili na pomen gibanja med delovnim časom. d) Osveščanje zaposlenih s članki o zdravi prehrani in telesni vadbi Zaposlene bomo seznanjali z zanimivimi članki o zdravi prehrani in telesni vadbi tudi preko internih komunikacijskih kanalov, na Središču EG in/ali na oglasnih deskah. e) Izvajanje izobraževalnih programov o zdravju, kot so programi za obvladovanje telesne teže, obvladovanje bolečin v hrbtenici, opuščanje kajenja, obvladovanje stresa itd. Glede na aktualnost vsebin in zanimanje zaposlenih bomo organizirali predavanja, na katerih bo predstavljena posamezna vsebina. f) Promocijo zmanjševanja kajenja na delovnem mestu Kajenje je huda zasvojenost, ki resno škoduje zdravju. Številna napisana in dokazana dejstva predstavljajo škodljivosti kajenja, žal pa še vedno premalo ljudem pridejo do živega. V okviru omenjene aktivnosti se bomo zavzemali, da bomo zaposlene ustrezno seznanili s škodljivostjo kajenja. V letu 2015 vas bomo sproti obveščali o izvedenih aktivnostih. Vabimo vas, da se v promocijo zdravja na delovnem mestu aktivno vključite vsi zaposleni. Predvsem bomo veseli vaših predlogov in idej, za katere menite, da bi dodatno pripomogli k še aktivnejši vlogi in pomenu zdravja na delovnem mestu. Svoje pobude nam lahko zaupate na elektronski naslov: miha.zupan@elektro-gorenjska.si. RAZPIS za uporabo počitniških apartmajev od 15. 05. 2015 do vključno 11. 12. 2015 VSEM ZAPOSLENIM IN UPOKOJENCEM V SKUPINI ELEKTRO GORENJSKA OB PRIJAVI DO 10. 04. 2015 NUDIMO 30 % AKCIJSKI POPUST – FIRST MINUTE NA CENE APARTMAJEV, KI SO OBJAVLJENE V CENIKU. NOVOST ZA ZAPOSLENE V SKUPINI ELEKTRO GORENJSKA: • OBNOVLJENI APARTMAJI V IZOLI • KORIŠČENJE UKREPOV DPP 12 IN 15. Koriščenje počitniških kapacitet po ukrepih DPP: • v okviru ukrepov Družini prijazno podjetje lahko ožji družinski člani zaposlenih koristijo počitniške kapacitete pod enakimi pogoji, kot veljajo za zaposlene – tudi takrat, če zaposleni ne koristijo počitniških kapacitet. • predšolski in šoloobvezni otroci zaposlenih lahko letujejo v počitniških kapacitetah podjetja brez svojih staršev in v spremstvu druge osebe pod enakimi pogoji, kot veljajo za zaposlene. Ugodnosti: • v Kranjski Gori in v Bohinju - Ukancu je v ceno vključena tudi brezplačna uporaba posteljnine, • v Termah 3000 Moravske Toplice so v paket vključene brezplačne vstopnice za kopanje in savno, • v Termah Lendava so v paket vključene brezplačne vstopnice za kopanje, • ob najemu počitniškega apartmaja znotraj razpisanega termina je v paket najema vključeno tudi brezplačno čiščenje apartmaja*. Celotno ponudbo počitniških apartmajev najdete na spletni strani www.elektro-gorenjska.si/Turizem, pogoje letovanja in ostala določila pa najdete v Pravilniku o počitniški dejavnosti podjetja Elektro Gorenjska, d. d., (EBA 307651). Na spletni strani ali na Središču EG vedno lahko preverite proste termine in oddate povpraševanje za rezervacijo določenega termina. Toplice Terme 3000 Moravske Toplice Moravske Toplice ležijo na skrajnem severovzhodu Slovenije. Sodoben zdraviliški kompleks obsega 5.000 m2 vodnih površin, v katerem se nahaja 28 bazenov. Izbirate lahko med pokritimi bazeni in bazeni na prostem, ki v dveh nivojih ponujajo pestre programe in atrakcije: tobogane, divjo reko - brzico, vodnozračne ležalnike, gejzire, slapove, vodne in zračne masaže, protitočno plavanje, plavalne steze, vodne tokove, žvrkljajoče kopeli. Zaposleni lahko izbirate med gibljivimi termini najema apartmaja vse leto, razen v terminu od 30. decembra do 1. januarja tekočega leta. Opis apartmajev: tuš, WC, štedilnik, mikrovalovna pečica, hladilnik, televizija, ogrevanje in klima Cena za najem apartmaja (nočitev): TERME 3000 SEZONA APP 15. 05. - 11. 12. 1/4 70 € Posebna ponudba: štiri brezplačne vstopnice za kopanje v bazenih hotela Termal in bazenskem kompleksu Terme 3000, brezplačne vstopnice za savno v hotelu Termal, posteljnina, brisače, brezplačno čiščenje Rekreacija in razvedrilo: igrišča za tenis, badbinton, košarko, odbojko in rokomet, organizirane skupinske vadbe, kolesarjenje, obisk eko kmetij *V ceno najema je vključeno čiščenje apartmaja, v kolikor najem počitniškega apartmaja traja v naprej razpisanem terminu. Brezplačno čiščenje ni možno na Voglu. Za termine, ki so krajši od razpisanih terminih, je čiščenje dodatno zaračunano. Terme Lendava Ležijo ob vznožju Lendavskih goric, na tromeji Madžarske, Hrvaške in Slovenije, kjer v sožitju živijo tri narodnosti. Slikovite Lendavske gorice z več kot 4000 vinogradi so turistična točka tako rekoč na dvorišču Term Lendava. V Termah Lendava je na voljo 1849 m2 vodnih površin: zimsko-letni bazen, notranji bazen, termalni bazen "grozd", olimpijski bazen s toboganom in drčo ter otroški bazen. Terme Lendava je pravi raj za družine, ki ponuja številna doživetja in možnosti za oddih. Zaposleni lahko izbirate med gibljivimi termini najema apartmaja vse leto, razen v terminu od 30. decembra do 1. januarja tekočega leta. Opis apartmaja: tuš, WC, štedilnik, pečica, hladilnik, televizija in ogrevanje Cena za najem apartmaja (nočitev): TERME LENDAVA SEZONA APP 15. 05. - 11. 12. 1/4 60 € Posebna ponudba: štiri brezplačne vstopnice za kopanje, posteljnina, brezplačno čiščenje Rekreacija in razvedrilo: tenis, mini golf, kegljišče, vodeno kolesarjenje, spust s kanuji po reki Muri, vinske ture, izleti na Madžarsko Morje Izola Izola je prikupno in urejeno ribiško mestece, ki s svojimi prestižnimi turističnimi objekti, razgibano zgodovino, obilico kulturnih in arhitekturnih spomenikov privablja goste. V Izoli so na voljo tri počitniške hišice, ki se nahajajo v apartmajskem naselju Simonov zaliv. Na voljo imamo 11 apartmajev. Štirje apartmaji so do šest oseb, dva apartmaja sta do pet oseb, štirje apartmaji so do štiri osebe ter eden apartma do dve osebi. Za vas obnavljamo štiri počitniške apartmaje, ki bodo na voljo od meseca julija dalje (dva apartmaja sta do pet oseb ter dva apartmaja do štiri osebe). Opis apartmajev: WC, tuš, štedilnik, hladilnik in televizija, v štirih prenovljenih apartmajih klima Cena za najem apartmaja (nočitev): IZOLA SEZONA 15. 05. - 26. 06. APP 02. 10. - 11. 12. 26. 06. - 28. 08. 28. 08. - 02. 10. 1/2 30 € 45 € 35 € 1/4 35 € 50 € 40 € 1/4 nov* 40 € 55 € 45 € 1/5 nov* 45 € 60 € 50 € 1/6 45 € 60 € 50 € * Apartmaji bodo prenovljeni predvidoma do konca meseca junija. Cene so zato do dokončanja obnovitve informativne narave. Rekreacija in razvedrilo: kopališča, igrišča, športne dvorane, tenis igrišča, mini golf, kegljanje, fitnes skupaj z wellness centrom, panoramska vožnja z barko, jadranje, veslanje, možna je izposoja plovil, kolesarske poti, jahanje, zabaviščni turizem Dajla Na Hrvaškem, v Dajli, v naselju, ki je 5 km oddaljeno od Novigrada, istrskega turističnega središča, razpolagamo s samostojno počitniško hišico, ki se nahaja v neposredni bližini morja. V hišici so trije apartmaji. Dva apartmaja sta do pet oseb, en apartma pa do štiri osebe. Opis apartmajev: WC, tuš, štedilnik, pečica, hladilnik in televizija Cena za najem apartmaja (nočitev): DAJLA APP 1/4 1/5 02. 10. - 11. 12. 35 € 40 € SEZONA 26. 06. - 28. 08. 55 € 60 € 15. 05. - 26. 06. 28. 08. - 02. 10. 45 € 50 € Rekreacija in razvedrilo: športno-rekreativno središče v Novigradu, ki ponuja dobro zabavo, kajak na reki Mirni, odbojka na plaži Hribi Bohinj - Ukanc V naselju Ukanc, tik ob jezeru, sta na voljo dve počitniški hišici. Nahajata se le nekaj minut stran od obale Bohinjskega jezera in v bližini spodnje postaje žičnice Vogel. Nastanitev je možna v šestih apartmajih do šest oseb. Opis apartmajev: tuš, WC, štedilnik, pečica, hladilnik, žar, ogrevanje, televizija, urejeno parkirišče, posteljnina Cena za najem apartmaja (nočitev): BOHINJ 15. 05. - 26. 06. APP 28. 08. - 02. 10. 1/6 45 € SEZONA 26. 06. - 28. 08. 50 € 02. 10. - 11. 12. 40 € Posebna ponudba: brezplačna uporaba posteljnine Rekreacija in razvedrilo: vodni park, jahanje, pohodništvo, soteskanje, rafting, jadralno padalstvo, adrenalinski park, kajak, vožnja s kanuji, kolesarjenje, plezanje, muzeji (usnjarski, mali vojni, planšarski) Kranjska Gora V neposrednem središču Kranjske Gore se nahaja počitniška hišica, v kateri sta dva apartmaja. Na voljo imamo apartma do pet oseb in apartma do šest oseb. Opis apartmajev: tuš, WC, štedilnik, pečica, hladilnik, ogrevanje in televizija, parkirno mesto v garaži, posteljnina Cena za najem apartmaja (nočitev): KRANJSKA GORA 15. 05. - 26. 06. APP 28. 08. - 02. 10. 1/5 45 € 1/6 50 € SEZONA 26. 06. - 28. 08. 50 € 55 € 02. 10. - 11. 12. 35 € 40 € Posebna ponudba: brezplačna uporaba posteljnine Rekreacija in razvedrilo: poletno sankališče, pohodništvo, kolesarjenje, bazeni, kozmetični in masažni saloni, savne. Turistični ogledi: Ajdovska deklica, Prisankovo okno, Tromeja, naravni rezervat Zelenci, slap Peričnik Vogel Vogel je visokogorsko smučišče v območju Triglavskega narodnega parka. Sodobna gondolska žičnica pripelje obiskovalce na nadmorsko višino 1537 m, kjer so v zimskem času na voljo urejene smučarske proge, poleti pa je izhodišče za številne planinske poti. Na Voglu razpolagamo s samostojno hišico, ki se nahaja na samem smučišču in je na voljo do šestim osebam. Opis samostojne hišice: WC, štedilnik, pečica, ogrevanje, radio in televizija, terasa Cena za najem apartmaja (nočitev): VOGEL SEZONA APP 15. 05. - 11. 12. 1/6 50 € Rekreacija in razvedrilo: pohodništvo, kolesarjenje, vodni park v Bohinjski Bistrici, jahanje, muzeji Razpisani termini IZOLA, DAJLA, BOHINJ – UKANC, KRANJSKA GORA, VOGEL Počitniške apartmaje v Izoli, Dajli, Bohinju – Ukancu, Kranjski Gori in Voglu lahko koristite v naslednjih 7- dnevnih terminih: 15. 05. - 22. 05. 2015 22. 05. - 29. 05. 2015 29. 05. - 05. 06. 2015 05. 06. - 12. 06. 2015 12. 06. - 19. 06. 2015 19. 06. - 26. 06. 2015 26. 06. - 03. 07. 2015 03. 07. - 10. 07. 2015 10. 07. - 17. 07. 2015 17. 07. - 24. 07. 2015 24. 07. - 31. 07. 2015 31. 07. - 07. 08. 2015 07. 08. - 14. 08. 2015 14. 08. - 21. 08. 2015 21. 08. - 28. 08. 2015 28. 08. - 04. 09. 2015 04. 09. - 11. 09. 2015 11. 09. - 18. 09. 2015 18. 09. - 25. 09. 2015 25. 09. - 02. 10. 2015 02. 10. - 09. 10. 2015 09. 10. - 16. 10. 2015 16. 10. - 23. 10. 2015 23. 10. - 30. 10. 2015 30. 10. - 06. 11. 2015 06. 11. - 13. 11. 2015 13. 11. - 20. 11. 2015 20. 11. - 27. 11. 2015 27. 11. - 04. 12. 2015 04. 12. - 11. 12. 2015 Splošne določbe Prednost pri koriščenju kapacitet imajo zaposleni skupine Elektro Gorenjska, v skladu s Pravilnikom o počitniških kapacitetah se lahko v istem razpisnem roku prijavijo tudi upokojenci skupine Elektra Gorenjska. Če po zaključenem razpisu počitniške zmogljivosti niso v celoti izkoriščene s strani zaposlenih skupine Elektro Gorenjska in nato upokojencev skupine Elektro Gorenjska, se lahko prosti termini dodelijo zainteresiranim zunanjim koristnikom. Letovanje v počitniških objektih Elektra Gorenjska je mogoče izključno v razpisanih terminih. Izjemoma je v primeru nezasedenosti kapaciteto mogoče uporabljati za krajše oziroma daljše obdobje. Cene V ceno je vključen najem apartmaja na dan, čiščenje apartmaja (v primeru najema apartmaja v celotnem razpisanem terminu) in DDV. Turistična taksa in prijavnina sta dodaten strošek, ki ga stranka mora poravnati na recepciji, kjer prevzame ključ. Plačilo Plačilo dodeljenih počitniških objektov na podlagi tega razpisa zaposlenim obračunamo v enem obroku pri zneskih do 85 EUR, nad 85 EUR pa v dveh obrokih pri izplačilu osebnega dohodka, in sicer: prvi obrok v mesecu letovanja, drugi obrok pa mesec kasneje. Upokojenci skupine Elektra Gorenjska lahko znesek poravnajo v dveh obrokih, in sicer prvi obrok v 8 dneh od prejetja predračuna in drugega v mesecu pred letovanjem. Plačilo se dokazuje s potrdilom o opravljenem plačilu. Čiščenje Brezplačno čiščenje je vključeno v ceno apartmaja, v kolikor najem počitniškega apartmaja traja v celotnem razpisanem terminu ali več. V terminih, ki so krajši od določenih v razpisu, je čiščenje počitniških kapacitet dodatni strošek. Strošek čiščenja je dodan pri plačilu najema počitniškega apartmaja. Odpoved najema kapacitete Način odpovedi dodeljenega počitniškega objekta je določena s Pravilnikom o počitniški dejavnosti podjetja Elektro Gorenjska. Kdo lahko koristi počitniški objekt? Dodeljeni počitniški objekt lahko koristi samo koristnik nakaznice z osebami, ki so navedene na nakaznici. Vsako kršitev ali zlorabo bomo v prihodnje upoštevali pri neodobravanju letovanj. ✃ Prevzem in predaja kapacitet Dodeljeni apartma lahko uporabnik prevzame ob 14.00. uri na dan pričetka letovanja. Koristnik apartma zapusti najkasneje ob 9. uri, ko odda ključe v recepcijo. Hišni red Uporabniki so pri uporabi počitniških zmogljivosti Elektra Gorenjska dolžni dosledno spoštovati vsa prejeta in v počitniških kapacitetah navedena navodila ter uporabljati dodeljene počitniške kapacitete v smislu dobrega gospodarja. Koristnik je odgovoren za vso škodo, ki je nastala zaradi njegovega malomarnega in objestnega ravnanja v času njegovega letovanja v počitniški kapaciteti. Škodo, ki jo je v počitniški kapaciteti, ali na njenem inventarju oziroma v počitniškem objektu koristnik povzročil sam ali oseba(e), ki je (so) z njim letovala(e), je dolžan odpraviti sam ali o njej obvestiti podjetje Elektro Gorenjska. Stroške za njeno odpravo je dolžan poravnati v predpisanem roku po prejemu računa. Goste naprošamo, da v prostorih uporabljajo posteljnino in copate, ki jih prinesejo s seboj. Domače živali so prepovedane. Vpis v knjigo gostov je obvezen. Vsak uporabnik odgovarja za škodo, ki jo povzroči v počitniškem objektu. Uporabniki počitniških kapacitet Elektra Gorenjska morajo skrbeti za čistočo najetih apartmajev. Kajenje v počitniških apartmajih je strogo prepovedano! Zbiranje prijav zaposlenih in upokojencev Zaposleni in upokojenci skupine Elektra Gorenjska lahko prijavo na razpis oddajo osebno v OE STS, Pravna služba oziroma jo pošljejo po pošti do 10. 04. 2015. Na prijavi je treba izpolniti vse rubrike. Zaradi lažjega razporejanja in usklajevanja prijav je zaželeno, da navedete več ustrezajočih terminov tudi zunaj glavne sezone in krajev letovanja. Zbiranje prijav zunanjih uporabnikov Zunanji uporabniki lahko svoje prijave sporočajo od 17. 04. 2015 dalje. Rezervacije sprejema: ga. Irena Perčič, telefon: (04) 20 83 199 Želimo vam prijetno letovanje v počitniških apartmajih Elektra Gorenjska! Prijava za zaposlene EVIDENČNA ŠTEVILKA DELAVCA: . . . . .................. OE/družba: ................. . . . . . Elektronski naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .................... IME IN PRIIMEK NOSILCA*: . . . . . . . . . ............................................ NASLOV: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . TELEFON: . . . . . . . . . . . . . . . .................... SKUPNA DELOVNA DOBA: . . . . . . . . . . . let IME IN PRIIMEK PLAČNIKA**: . . . . . . ........................................... NASLOV: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . TELEFON: . . . . . . . . . . . . . . . ..................... IME IN PRIIMEK KORISTNIKA***: . . . . ..........................................NASLOV: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . TELEFON: . . . . . . . . . . . . . . . . .................... KORIŠČENJE UKREPA DPP DA NE KRAJ LETOVANJA: ................... . . . . . . . . . . . . . Letoval(-a) bi v času: od . . . . . . . . . . . . . . do . . . . . . . . . . . . . . ali od. . . . . . . . . . . . . . do .................. Če zgoraj navedena kapacitete ni na voljo, sem v istem terminu zainteresiran za koriščenje naslednje kapacitete: ....................................................................................... Za letovanje poleg sebe prijavljam še naslednje uporabnike: ŠT. IME IN PRIIMEK LETO ROJSTVA EMŠO Število šoloobveznih otrok, ki bodo letovali: ....................... KRAJ BIVANJA Letovanje v počitniških kapacitetah Elektra Gorenjska v preteklih treh letih: leto 2013: da ne leto 2014: da ne leto 2015: da ne 1. 2. 3. 4. 5. 6. *nosilec je vedno zaposleni v skupini Elektro Gorenjska in ni nujno, da tudi sam letuje, **plačnik je tisti, kateremu se izstavi račun za letovanje, ***koristnik je tisti, ki bo dejansko letoval v počitniških kapacitetah Elektra Gorenjska. ODPOVED LETOVANJA: Strinjam se, da se z odtegljajem od plače poravnajo stroški, nastali zaradi odpovedi, katerih višina je v skladu s 15. členom Pravilnika o počitniški dejavnosti v podjetju Elektro Gorenjska, d. d., odvisna od časa, v katerem bom predložil pisno odpoved: odpoved do 30 dni pred začetkom letovanja 10 % cene letovanja, odpoved od 29 do 22 dni pred začetkom 20 % cene letovanja, odpoved od 21 do 15 dni pred začetkom 30 % cene letovanja, odpoved od 14 do 8 dni pred začetkom 50 % cene letovanja, odpoved od 7 do 1 dni pred začetkom 80 % cene letovanja, odpoved na dan začetka 100 % cene letovanja. ROK PRIJAVE 10. 04. 2015 Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . HOJA PO STOPNICAH Zakaj bi kupovali karto za aerobiko ali fitnes, če lahko na hitro dvignete pulz že v službenem času? Zakaj ne bi izkoristili tiste minutke in med celodnevnim sedenjem naredili nekaj za svoje zdravje? Januarja 2015 smo pričeli s prvimi aktivnostmi promocije zdravja na delovnem mestu, in sicer s spodbujanjem hoje po stopnicah namesto uporabe dvigal. Uporaba stopnic ima vrsto prednosti: • hitro in enostavno se lahko razgibamo že na delovnem mestu, • povečamo socialne stike med zaposlenimi, s katerimi se srečujemo na stopnicah, • hkrati pa tudi razbremenimo dvigala in zmanjšamo stroške vzdrževanja dvigal. »Dober dan« na stopnicah je odličen začetek delovnega dne (in še boljši konec). KOŠARICA SADJA Od 9. marca 2015 skrbimo za dodatno zalogo vitaminov, saj je po novem v kleti pred jedilnico vsem zaposlenim v skupini Elektro Gorenjska na voljo košarica sadja. Košarica bo na voljo vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu. Najboljša kombinacija? Po stopnicah do sadja in nazaj. Promocija zdravja 21 Predstavljamo se 22 Z novim in neodvisnim informacijskim sistemom ERP lažje uresničevanje strategije Elektra Gorenjska Posodobitev informacijskega sistema ERP spada med strateške projekte, ki so opredeljeni v Strategiji Elektra Gorenjska do leta 2017. Osnovne informacije o projektu smo na kratko predstavili že v lanski decembrski številki Elga, projekt pa je v praksi zaživel s 1. januarjem 2015, zato vam v nadaljevanju predstavljamo njegovo trenutno stanje. Razlogi za prenovo informacijskega sistema Avgusta 2013 je podjetje Elektro Gorenjska pristopilo k prenovi drugega dela informacijskega sistema ERP, ki obsega prenovo informacijskega sistema za: • • • • finančno računovodske storitve (FRS), materialno skladiščno poslovanje (MSP), kadrovsko področje (HRM) in integracijo tega sistema z obstoječimi informacijskimi sistemi, ki jih bomo uporabljali tudi v prihodnje (MOWE, ŽCO, Obračun OMR, Saldakonti OMR, EBA, VZD, RDČ). ERP se je izvedel z nakupom obstoječih informacijskih rešitev na trgu, saj gre za področja, za katera so rešitve večinoma že standardizirane. Na javnem razpisu je bilo izbrano podjetje Business Solutions, d. o. o., iz Solkana, ki je ponudilo rešitev Microsoft Dynamic Navision. uvedba ERP prestavi s 1. januarja 2016 na 1. januar 2015, in zahtevo, da se znotraj ERP prednostno vzpostavita modula BTP in Gradnje. Delo na projektu je v mesecih od julija do septembra 2014 potekalo skladno s terminskim načrtom. Po zaključeni analizi poslovnih procesov in postavitvi razvojnega in testnega sistemskega okolja so se začele izvajati aktivne delavnice, na katerih je potekalo podrobno usklajevanje razvoja in izdelave vseh testnih modulov ter funkcionalnosti, razen za modul FES (vključno z masovnimi saldakonti, osnovnimi sredstvi (OS), delovnimi nalogi (DN) in področjem upravljanja škod). V mesecih od oktobra do decembra je nato izvajalec vzpostavil večino modulov za testne namene, ki jih je sproti dopolnjeval s pripombami in predlogi ključnih uporabnikov. V mesecu decembru 2014 je nato intenzivno potekalo testiranje, odprava napak in izobraževanje uporabnikov. Glede na kratke roke je uprava decembra 2014 sprejela odločitev, da se na nov informacijski sistem sicer preide 1. januarja 2015, vendar postopoma po sklopih. Najprej se je prešlo na tiste segmente in procese, ki so nujni in prioritetni za delovanje podjetja od 1. januarja 2015. Ostali segmenti so se uvajali postopoma od januarja do marca 2015, skladno z načrtom prehoda, ki je bil pripravljen v decembru 2014. V mesecih januar in februar 2015 se je v produkcijskem delovanju izvajalo popravke, ki so bili podani s strani uporabnikov ERP. Poseben poudarek je bil v tem obdobju namenjen obračunu plač v ERP. Na ostalih segmentih so prehodi potekali skladno z načrtom prehoda. Vsaka posodobitev zahteva čas, predvsem pa veliko truda uporabnikov Z deli začeli v maju 2014 Pogodba z izbranim ponudnikom je bila podpisana aprila 2014. V mesecu maju so ključni uporabniki v našem podjetju z izvajalcem že opravili delavnice, na katerih se je naredila groba analiza poslovnih procesov. Na delavnicah je bilo ugotovljeno, da se poleg specifikacij, ki so bile zahtevane z javnim naročilom, v ERP dodajo še trije novi sklopi: Baza tehničnih podatkov (BTP), Gradnje in Masovni saldakonti omrežnine. Izvajalec je nato na osnovi informacij, ki jih je pridobil na delavnicah, uskladil predlog terminskih rokov uvedbe ERP, ki je vseboval tudi realizacijo dodatnih treh sklopov. Pri tem je upošteval še željo podjetja, da se Dejstvo je, da vsaka posodobitev informacijskih sistemov zahteva nemalo vloženega truda, predvsem pa potrpežljivosti uporabnikov teh informacijskih sistemov. Mnogokrat se ob prehodih spremeni delovni proces, saj se je potrebno prilagoditi sistemom, ki so bili postavljeni s strani multinacionalnih podjetij in so končne rešitve pripravili na podlagi večdesetletnih izkušenj, ki so jih pridobili širom celega sveta. V Elektru Gorenjska smo na javnem razpisu izbrali takega izvajalca, ki ponuja rešitve, ki so izredno prilagodljive našim zahtevam, potrebam in željam. Prepričan sem, da je končna optimalna rešitev novega informacijskega sistema razumna zmes obojega. V junijski številki Elga vam bomo predstavili uporabniške izkušnje novega sistema ERP ter spremembe in prednosti, ki jih prinaša. dr. Ivan Šmon Elektro Gorenjska Prodaja je odprl spletno trgovino Prijazna energija, prijazne cene Elektro Gorenjska Prodaja je s 1. decembrom 2014 predstavil novo ponudbo energijsko varčnih gospodinjskih naprav in aparatov za dom v spletni trgovini Prijazna energija, prijazne cene. V spletni trgovini Prijazna energija, prijazne cene lahko uporabniki izbirajo med kakovostnimi energijsko varčnimi aparati, od bele tehnike, avdio-video naprav do računalnikov in tiskalnikov. Vse naprave v spletnem katalogu so bile skrbno izbrane in so energijsko varčne. Energijsko varčne naprave porabijo manj električne energije in so prijazne do računa za elektriko. Z zamenjavo starih potratnih aparatov z energijsko učinkovitejšimi lahko gospodinjstva na leto prihranijo več deset evrov. Odjemalci Elektra Gorenjska Prodaja lahko v spletni trgovini kupujejo še posebej ugodno, po akcijskih cenah. Izbrane izdelke je mogoče kupiti na 12 obrokov brez obresti in drugih stroškov financiranja. Posamezni obroki se obračunajo na računih za elektriko. Dostava vseh izdelkov v spletni trgovini Prijazna energija, prijazne cene je brezplačna. Mateja Purgar Prijazna energija, prijazne cene. NOVO Inverterska klima Panasonic UE12-QKE skupaj z montažo 64,08 € x 12 mesecev Hladilnik SAMSUNG RB31FERNCSS/EF 44,08 € x 12 mesecev + DARILO: Mikrovalovna pečica Samsung ME71A v vrednosti MPC 79,00 EUR Elektro Gorenjska Prodaja d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 3, 4000 Kranj Pralni stroj Samsung 29,08 € x 12 mesecev + DARILO: SESALNIK Samsung VCC52F0S3B v vrednosti 79,00 EUR Izberite vaš izdelek na spletnem mestu www.eg-prodaja.si. 080 22 04 www.eg-prodaja.si Daljše uradne ure klicnega centra S 1. januarjem 2015 je Elektro Gorenjska Prodaja podaljšal uradne ure na brezplačni številki klicnega centra 080 22 04. Nove uradne ure so vsak delovnik od 7. do 17. ure. Iz Elektra Gorenjska Prodaja 23 Iz Elektra Gorenjska Prodaja 24 Praznična ponudba elektrike Elektro Gorenjska Prodaja je 5. decembra 2014 predstavil praznično ponudbo električne energije, s katero bo povprečno slovensko gospodinjstvo v letu 2015 na računih za elektriko prihranilo okoli 80 evrov. Elektro Gorenjska Prodaja je z akcijsko ponudbo Praznični paket 2015 ponudil najnižje cene električne energije v Sloveniji do konca leta 2015 in tako odjemalcem ponudil celo večje prihranke od akcije Zamenjaj in prihrani, ki jo je organizirala Zveza potrošnikov Slovenije. Povprečno gospodinjstvo je z izbiro paketa Praznični paket 2015 znižalo mesečne račune za električno energijo in bo na leto prihranilo okoli 80 evrov. Cene paketa brez DDV znašajo: 0,05765 EUR/kWh za večjo tarifo, 0,03036 EUR/kWh za manjšo tarifo in 0,05142 EUR/kWh za enotno tarifo. Akcijska ponudba v Prazničnem paketu 2015 je bila odjemalcem na voljo samo do 31. decembra 2014 oziroma do odprodaje količin. Mateja Purgar Praznična ponudba elektrike Znižajte si račune za elektriko v letu 2015 s praznično ponudbo Elektra Gorenjska Prodaja. Zahtevajte Praznični paket 2015 in prihranite. Akcija traja do 31. 12. 2014 oziroma do odprodaje količin. 080 22 04 www.eg-prodaja.si Naj Ambasador leta 2014 Na prednovoletnem srečanju zaposlenih smo dobili Naj Ambasadorja. Med štirimi kandidati, ki so se potegovali za laskavi naziv Naj Ambasadorja leta 2014 in nagrado v vrednosti 500 evrov, je bil izžreban Samo Štojs. Elektro Gorenjska Prodaja tudi v letu 2015 nadaljuje z nagrajevanjem zaposlenih v družbah Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne, ki kot Ambasadorji Elektra Gorenjska Prodaja pridobivajo nove odjemalce. Z novim letom pa smo pripravili nov sistem nagrajevanja. Ambasadorji bodo za vsakega novega odjemalca nagrajeni z bonusom 10 evrov. Letni bonus v vrednosti 500 evrov za Ambasadorja leta pa smo v letu 2014 izžrebali zadnjič. Mateja Purgar Naj Ambasadorju Samu Štojsu je vrednosti bon podelil direktor Elektro Gorenjska Prodaja Rudolf Ogrinc, O Nina Praprotnik Otroke košarkarske šole KK Triglav Kranj je na novoletnem turnirju, ki je bil 20. decembra 2014 v OŠ Franceta Prešerna v Kranju, poleg Božička zabaval in obdaroval tudi animator Elektra Gorenjska Prodaja s figuricami iz magičnih balonov. Preko 200 otrok, ki obiskujejo trening košarke v košarkarski šoli KK Triglav Kranj v kategoriji 1. in 2. razred (starost 6 in 7 let), si bo svoj prvi nastop na novoletnem turnirju zapomnilo tudi po obisku animatorja zlatega sponzorja košarkarskega kluba, Elektra Gorenjska Prodaja. Obiskovalci so bili navdušeni nad animatorjevimi spretnimi prsti, izpod katerih so nastajale simpatične figurice in navijaški klobuki iz magičnih balonov, ki so jih ponosno nosili tako najmlajši kot tudi starejši navijači. Novoletni turnir je spremljala tudi prodajna ekipa Elektra Gorenjska Prodaja. Mateja Purgar Elektro Gorenjska Prodaja na novoletnem turnirju, O Arhiv Elektro Gorenjska Prodaja Prihranite s paketom Zakleni cene! Od 23. januarja do 27. februarja 2015 je potekala akcija paketa Zakleni cene!, v kateri so si odjemalci poleg zelo ugodne in konkurenčne cene električne energije na prvem računu zagotovili še dodaten popust v višini 10 evrov. Elektro Gorenjska Prodaja ponuja zelo ugoden paket Zakleni cene!, ki gospodinjstvom zagotavlja zelo konkurenčne cene elektrike do konca leta 2017. Elektro Gorenjska Prodaja s 1. 3. 2015 za 7 % niža ceno električne energije za enotno tarifo (ET) v paketu Zakleni cene! Nižja cena znaša 0,05482 evra za kilovatno uro. Cena ne vključuje DDV, stroškov za uporabo omrežja, prispevkov, dodatkov in drugih dajatev, določenih s strani države. Vsem kupcem, ki so se za paket Zakleni cene! odločili do konca meseca februarja 2015, smo v sklopu posebne akcije poleg ugodnih cen podarili še dodatnih 10 evrov bonusa za elektriko na prvem računu. Odjemalcem zagotavljamo še vrsto drugih prihrankov. Z uporabo trajnika ali e-računa lahko prihranijo do 9,90 evra na leto. Naše položnice lahko plačajo brez provizije v vseh poslovalnicah Delavske hranilnice in samo s tem na leto privarčujejo do 25,20 evra. To je toliko, kolikor povprečno slovensko gospodinjstvo plača za porabljeno elektriko na mesečnem računu. Mateja Purgar Srečno zaklenjena cena elektrike Zagotovite si super ceno elektrike in 10 € bonusa na prvem računu. Samo do 27. 2. 2015. Elektro Gorenjska Prodaja d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 3, 4000 Kranj Novoletni turnir košarkarske šole Iz Elektra Gorenjska Prodaja 25 080 22 04 www.eg-prodaja.si Iz Gorenjskih elektrarn 26 Podelitev certifikata po standardu ISO 9001 Gorenjskim elektrarnam Osnovno načelo vzpostavljenega in certificiranega sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2008 je osredotočenost na odjemalce, ob njem pa so voditeljstvo, vključenost zaposlenih, procesni pristop, sistemski pristop k vodenju, odločanje na podlagi dejstev in vzajemno koristni odnosi z dobavitelji. Družba Gorenjske elektrarne, d. o. o., je s pridobitvijo certifikata standarda kakovosti ISO 9001 dosegla nov cilj tudi na področju politike kakovosti. Procesni pristop vzpostavitve sistema vodenja kakovosti v družbi V družbi Gorenjske elektrarne smo se odločili za uskladitev sistema kakovosti z zahtevami mednarodnih standardov skupine ISO 9001 in kot referenčni standard izbrali slovenski standard SIST ISO 9001, ki je identičen mednarodnemu standardu ISO 9001. V ta namen smo izdelali Poslovnik vodenja kakovosti družbe, ki je temeljni operativni dokument za celovito obvladovanje kakovosti v celotnem poslovnem procesu družbe. V Poslovniku vodenja kakovosti družbe so dokumentirani postopki, ki se v družbi izvajajo z namenom, da bi nenehno zagotavljali in nadzorovali visoko kakovost storitev. Posamezni elementi Poslovnika vodenja kakovosti družbe omogočajo obvladovanje kakovosti v družbi tako, da je v vsaki od faz poslovnega procesa dosežena dogovorjena kakovost storitev. V decembru 2014 so potekale zaključne aktivnosti pri vzpostavitvi sistema vodenja kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001 v družbi Gorenjske elektrarne. Slovesna podelitev certifikata ISO 9001:2008 22. januarja 2015 Dogodka ob podelitvi certifikata standarda kakovosti ISO 9001:2008 so se udeležili direktor Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje (SIQ) Igor Likar, predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec, direktor družbe Gorenjske elektrarne Aleš Ažman in vodilni sodelavci Gorenjskih elektrarn, ki so sodelovali v procesu vzpostavitve sistema kakovosti. S podelitvijo certifikata je bil dosežen cilj, za katerega so skrbniki procesov in vodstvo v letu 2014 popisali procese, jih dokumentirali in vtkali v Poslovnik vodenja kakovosti družbe ter v organizacijske predpise in navodila po posameznih poglavjih standarda ISO 9001:2008. Direktor družbe Gorenjske elektrarne Aleš Ažman je ob prejemu certifikata ISO 9001:2008 dejal, da se je poslovno okolje v obdobju zadnjih petih let močno zaostrilo tudi na področju poslovanja, ki je povezano s proizvodnjo električne energije. Pridobljeni standard je dokaz kakovosti in uspešnosti poslovanja ter bo z nenehnim uvajanjem izboljšav v pomoč pri doseganju čedalje boljših rezultatov. Zahvalil se je vsem sodelavcem za aktivno delo pri dokumentiranju procesov v družbi po mednarodnem standardu ISO 9001 in pri tem posebej pohvalil predstavnika vodstva družbe Gorenjske elektrarne za sisteme vodenja kakovosti dr. Draga Paplerja, ki je bil koordinator projekta vzpostavitve sistema vodenja kakovosti. Mag. Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektra Gorenjska, je dejal, da je dogodek ob prejemu certifikata kakovosti vmesni člen in spričevalo, ki potrjuje, da so strokovnjaki, ki ocenjujejo sisteme vodenja, ocenili, da je podjetje zrelo za nadaljnjo pot učinkovitih procesov, rast in načrtovanje učinkov. Trendi oblikovanja procesov po dobrih evropskih svetovnih klasah so zelo aktualni. Tudi večinski upravljalec državnega premoženja Slovenski državni holding je nedavno izdal priporočila. V enem izmed teh priporočil pričakuje, da bodo podjetja v večinski državni lasti in posledično tudi hčerinska podjetja pristopila k samoocenjevanju po modelu odličnosti EFQM. Certifikat standarda ISO 9001 je vstopnica za nadaljevanje zgodbe, izboljševanje procesov, transparentno in bolj učinkovito delovanje in poslovanje ter lažje delo. Družba Gorenjske elektrarne izkazuje, da izpolnjuje visoke standarde kakovosti po standardu ISO 9001 iz leta 2008. Da je podjetje urejeno in organizirano, je poudaril Igor Likar, direktor SIQ, Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje. Slovenska družba bo napredovala, če bo takšnih organizacij vedno več. Zahvalil se je za konstruktivno sodelovanje vodilnih in skrbnikov procesov z zunanjimi presojevalci, ki so preverili delovanje sistema po zahtevah certifikacijskih organov SIQ, ki je član mednarodnega združenja IQnet. Standard ISO 9001 prinaša koristi Z namenom rasti, z namenom doseganja boljših rezultatov in merjenja rezultatov je družba Gorenjske elektrarne pristopila k sistemu vodenja kakovosti s procesi. Sistem je živ in ga bo družba še nadgrajevala. Sistem je odlična osnova za nadaljnje delo in omogoča dostopnejši pregled poslovanja in večjo možnost vključevanja v odločanje in posledično izražanje svojih idej in inovacij. Kot vodja projekta in predstavnik vodstva za sisteme vodenja kakovosti v družbi Gorenjske elektrarne se zahvaljujem vsem sodelavcem za prispevek pri tem projektu, ki ima že po definiciji svoj začetek in konec ter sedaj prehaja v trajni proces. Certifikat Q-1864/201412-16 za standard ISO 9001:2008, ki ga je podelila certifikacijska hiša SIQ in IQNet, je zato pomembna pridobitev za družbo in odlična popotnica za trajnostni razvoj podjetja. V naši panogi zunanji deležniki od podjetij pričakujejo tudi sistematično obvladovanje okoljskih, varnostnih in energetskih vidikov. Zavedati se moramo, da nas čaka nadaljnje delo na področju sistemov vodenja kakovosti, saj je osnova standarda stalno izboljševanje obstoječega stanja. dr. Drago Papler Od leve proti desni: predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec, direktor družbe Gorenjske elektrarne Aleš Ažman, predstavnik vodstva družbe Gorenjske elektrarne za sisteme vodenja kakovosti dr. Drago Papler in direktor Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje (SIQ) Igor Likar, O Nina Praprotnik Podprli projekt Botrstvo v Sloveniji V družbi Gorenjske elektrarne smo zaposleni v letu 2014 pristopili k projektu Botrstvo v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste‒Polje in je namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v materialni stiski in potrebujejo finančno pomoč in spodbudo. Namen botrstva je zmanjšanje socialne izključenosti zaradi revščine in omogočanje boljših pogojev za otrokov zdrav razvoj, izobraževanje, odkrivanje in razvoj talentov ter s tem spodbudno preživljanje otroštva. Otrokom se tako lahko omogoči občutek enakovrednosti v družbi vrstnikov. Botrstvo jim v določeni meri omogoča osnovno preživetje, poleg tega pa tudi vključevanje v vse plačljive šolske dejavnosti, šolsko prehrano, izvenšolske dejavnosti, organiziran prosti čas in drugo. BOTRSTVO MARUŠI Desetinpolletna Maruša živi skupaj z dvema sestrama v petčlanski družini. Oče je brezposeln, mama pa je zaposlena. Žal njeni prihodki skupaj z otroškim dodatkom ne zadostujejo za odplačevanje kredita in plačilo vseh stroškov, ki jih ima družina. Maruša je pridna odličnjakinja, ki obiskuje peti razred osnovne šole. Zelo rada hodi v šolo, kjer obiskuje brezplačne popoldanske dejavnosti. Lepo riše in ustvarja. Želi si obiskovati še dodatno likovno dejavnost. Sredstva botrstva bodo namenjena Maruši za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in vključitev v likovno dejavnost. S tem ji bodo omogočeni boljši pogoji za njen nadaljnji razvoj in lepše otroštvo. Znesek botrstva za enega otroka znaša 30 evrov mesečno. V letu 2014 smo v okviru projekta botrstvo pomagali štirim otrokom in jim tako omogočili boljše življenjske pogoje in posledično lepše otroštvo. V ta namen je bilo nakazanih 1.440 evrov. V nadaljevanju predstavljam tudi opis konkretnega primera, ki je plod donacij zaposlenih v Gorenjskih elektrarnah. V letu 2015 bomo nadaljevali z aktivnostmi, povezanimi z botrstvom. Ob tej priložnosti vabim k sodelovanju tudi ostale zaposlene v skupini Elektro Gorenjska, da se pridružijo pobudi in poslanstvu, ki ga projekt Botrstvo prinaša. Sredstva za otroke v projektu Botrstvo se zbirajo na transakcijskem računu 30000-0011773023. Aleš Ažman, MBA Zahvala enega izmed otrok iz projekta Botrstvo Iz Gorenjskih elektrarn 27 Iz Gorenjskih elektrarn 28 Zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih Energetski zakon (EZ-1) določa, da morajo vsi dobavitelji energije končnim odjemalcem zagotavljati prihranke energije pri končnih odjemalcih. Uredba o zagotavljanju prihrankov energije, ki je pričela veljati 1. januarja 2015, določa obdobje in višino prihrankov energije, porazdelitev prihrankov energije po posameznih letih določenega obdobja, način in roke za izpolnjevanje obveznosti doseganja prihrankov energije ter vrste energetskih storitev in ukrepov za doseganje prihrankov energije. Vloga Gorenjskih elektrarn pri izvedbi projektov učinkovite rabe energije Energijski razredi Energijska učinkovitost ima za zagotavljanje razvojnih ciljev države izjemen pomen, zlasti zaradi potenciala za izboljšanje konkurenčnosti družbe, zelene rasti in zaposlitvenega potenciala. Učinkovita raba energije (URE) pomembno prispeva k zagotavljanju strateške zanesljivosti oskrbe z zmanjšanjem odvisnosti od uvoza (zlasti fosilnih goriv). Energijska učinkovitost je med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) in doseganja 25-odstotnega ciljnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bilanci rabe bruto končne energije do leta 2020. Za gospodinjstva je energijska učinkovitost ključna tudi za obvladovanje stroškov, krepitev kupne moči in izboljšanje kakovosti bivanja, tudi v luči prilagajanja na podnebne spremembe. Direktive evropske zakonodaje zahtevajo, da je potrebno do leta 2020 doseči 20 % izboljšanje energijske učinkovitosti. Ukrepi iz direktive se razširjajo na področja vseh sektorjev, kjer obstaja potencial prihranka energije, in s tem vključuje tudi energetski sektor oziroma proizvodnjo in distribucijo energije. Države članice morajo v okviru nacionalnih akcijskih načrtov pripraviti dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb. Na pomembno mesto je postavljena tudi vloga javnega sektorja, čigar organizacije bodo lahko kupovale samo energijsko varčne stavbe, proizvode in storitve. Od 1. januarja 2014 pa bo potrebno vsako leto prenoviti 3 % skupne tlorisne površine stavb v državni lasti. Omenjena zakonodaja stimulira dobavitelje energentov, da aktivno pristopijo k izvedbi projektov URE. V okviru skupine Elektro Gorenjska sta tako družbi Elektro Gorenjska Prodaja in Gorenjske elektrarne zavezani k izvajanju ukrepov za zagotavljanje prihrankov, kar pomeni, da je v letu 2015 treba doseči 0,25 % oziroma približno 1800 MWh prihranka energije s projekti učinkovite rabe. Pomena učinkovite rabe energije in s tem povezanih poslovnih priložnosti se dobro zavedamo tudi v Gorenjskih elektrarnah. Tako smo v zadnjih letih izpeljali že več projektov. Doslej smo se osredotočili predvsem na vgradnjo naprav za učinkovito soproizvodnjo električne in toplotne energije, prenovo sistemov razsvetljave, izpeljali smo tudi po en projekt povečanja učinkovitosti naprav za proizvodnjo stisnjenega zraka v industriji in eno zamenjavo zastarelega kotla na zemeljski plin v večji kotlovnici z novim, sodobnejšim kotlom. Vodilo naših doslej izvedenih projektov je bilo povečanje energijske učinkovitosti ob zahtevani ekonomski donosnosti projektov. Uspešno izvedeni projekti učinkovite rabe energije V letu 2015 bodo stabilne poslovne prihodke podjetja ustvarjali že v letu 2013 in 2014 zaključeni projekti učinkovite rabe energije. Sistemi razsvetljave so bili zamenjani v izbranih Merkurjevih trgovskih centrih, dva kompresorja za komprimiran zrak pa sta bila zamenjana v podjetju Plutal 2000, d. o. o. Z naročniki so bile na konceptu energetskega pogodbeništva podpisane desetletne in dvanajstletne pogodbe, na podlagi katerih bodo podjetju v naslednjih desetih do dvanajstih letih ali že prej povrnile svoje investicije v omenjene projekte in pri tem ustvarile dodaten donos, naročniki pa bodo svoje investicije povrnili s prihranki pri porabljeni električni energiji. 1. Sistem razsvetljave TC Merkur Primskovo 2. Sistem razsvetljave TC Merkur Naklo 3. Sistem razsvetljave TC Merkur Novo mesto 4. Sistem razsvetljave TC Merkur BTC 5. Sistem razsvetljave TC Merkur Vič 6. Kompresorji za komprimiran zrak Plutal 2000 7. Sistem razsvetljave TC Merkur Jesenice 8. Sistem razsvetljave TC Merkur Celje Tabela 1: Izvedeni projekti učinkovite rabe energije Družba Gorenjske elektrarne bo tudi v letu 2015 električno energijo in toploto proizvajala v petih lastnih kogeneracijah: Kogeneracija EG, SPTE OŠ Tržič, SPTE DSO Ajdovščina, SPTE Merkur 1 in SPTE Merkur 2. Prav tako pa ima družba polovični delež še v SPTE Iskra 1 (preostalo polovico ima Iskra ESV, d. d.) in četrtinski delež v SPTE Iskra Labore (preostali del ima Iskra Sistemi, d. d.) 1. Kogeneracija EG 5. SPTE Merkur 2 2. SPTE OŠ Tržič 6. SPTE Iskra 1 3. SPTE DSO Ajdovščina 7. SPTE Iskra Labore 4. SPTE Merkur 1 8. Kotel Merkur Tabela 2: Kogeneracije, kjer sočasno proizvajajo električno energijo in toploto V letih 2015–2017 nameravamo vlagati tudi v druge projekte učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, v kolikor bo s temi projekti tudi v bodoče mogoče realizirati zadovoljive donose ob sprejemljivi meri tveganja in tako še dodatno diverzificirati prihodke in zagotoviti njihovo večjo stabilnost. V podjetju Plutal 2000, d. o. o., ki se ukvarja z izdelavo vseh vrst zapork na področju prehrambne, farmacevtske in kemične industrije, je bil izveden projekt zamenjave kompresorjev za proizvodnjo stisnjenega zraka, ki ga to podjetje uporablja v svojem tehnološkem procesu. S tem smo naročniku omogočili zanesljivejšo in cenejšo oskrbo s stisnjenim zrakom, znižali emisije hrupa, s prihranjeno električno energijo pa tudi izpuste CO2 v okolje, O Arhiv Gorenjskih elektrarn S svojim znanjem in z vse bogatejšimi izkušnjami že načrtujemo izvajanje novih ukrepov, ki nam bodo v prihajajočih časih, ko poraba energije in njene cene padajo, zagotavljali nove prihodke, našim poslovnim partnerjem zniževanje stroškov, okolju pa nižje obremenitve s škodljivimi emisijami. Obenem bodo naši prihodnji projekti zanimivi tudi za dobavitelje energentov končnim odjemalcem, saj bodo z njimi lahko izpolnili obvezo, ki jim jo je naložila država. Država pa tako izpolnjuje svoj del naloge, ki ji jo narekuje evropska zakonodaja. Aleš Ažman, Matjaž Eržen Prvi izvedeni projekt prenove razsvetljave v trgovskem centru Merkur Primskovo letno doprinese prihranek 300 MWh električne energije. V celotnem pogodbenem obdobju to pomeni prihranek 3.000 MWh in znižanje emisij CO2 za 1.650 ton, O Arhiv Gorenjskih elektrarn Iz Gorenjskih elektrarn 29 Iz Gorenjskih elektrarn 30 Analiza obratovanja proizvodnje, investicije in razvoj v letu 2014, 1. del Znanje, kompetence in novi projekti Podjetje Gorenjske elektrarne ima cilj postati vodilni slovenski proizvajalec in izvajalec storitev za izgradnjo in proizvodnjo energije na okolju prijazen način, in sicer za proizvodne enote moči do 10 MW. Razvoj je usmerjen v storitve učinkovitih energetskih projektov in uvajanje okolju prijaznih energentov. Zato je podjetje vstopilo na trg s prodajo lesnih peletov. Ker so lesni peleti obnovljiv vir energije, je bil cilj podjetja v letu 2014 še povečati prodajo lesnih peletov na trgu. Skupno jih je bilo prodanih 500 ton. Gorenjske elektrarne so z namenom dopolnitve ponudbe na področju učinkovite rabe energije leta 2014 pridobile pooblastilo za izdajo energetskih izkaznic stavb. Prav tako so imele Gorenjske elektrarne v poslovnem načrtu za leto 2014 cilj vzpostaviti in certificirati sistem vodenja kakovosti glede na zahteve mednarodnega standarda ISO 9001. V podjetju se izobrazbena struktura dviguje z dodatnimi izobraževanji in s šolanjem. V Gorenjskih elektrarnah je bilo 31. decembra 2014 zaposlenih 31 delavcev. Po izobrazbeni strukturi je en zaposlen s III. stopnjo izobrazbe (3,23 %), štirje s poklicno (IV. stopnja) izobrazbo (12,90 %), 11 s srednjo (V. stopnja) izobrazbo (35,48 %), dva z višjo (VI. stopnja) izobrazbo (6,45 %), štirje z visoko strokovno izobrazbo (VII/1 stopnja), sedem z univerzitetno (VII/2 stopnja) izobrazbo (22,58 %), en magister (VIII. stopnja izobrazbe) (3,23 %) in en doktor znanosti (IX. stopnja izobrazbe) (3,23 %). Diverzifikacija proizvodnih virov Diverzifikacija proizvodnih virov obsega hidroelektrarne, sončne elektrarne in soproizvodnjo toplote in električne energije. Inovativnost se izraža pri vsakodnevnem delu na 40 proizvodnih objektih. Gorenjske elektrarne so imele konec leta 2014 skupno 14,832 MW instalirane moči proizvodnih virov (leta 2013 14,607 MW), od tega 10,970 MW v hidroelektrarnah (73,96 % delež), 3,272 MW v sončnih elektrarnah (22,06 % delež) in 0,590 MW v lastnem deležu kogeneracij (3,98 %). V letu 2014 je podjetje instalirano moč proizvodnih virov povečalo za 1,54 %. Proizvodni viri Instalirana moč proizvodnih virov (MW) Leto 2013 Leto 2014 Hidroelektrarne (MW) Sončne elektrarne (MW) 10,970 Soproizvodnja (MW) Skupaj (MW) Delež proizvodnih virov (%) Leto 2013 Leto 2014 Povečanje instalirane moči proizvodnih virov (%) Obdobje 2013–2014 10,970 75,10 73,96 0,00 3,047 3,272 20,86 22,06 7,39 0,590 14,607 0,590 14,832 4,04 100,00 3,98 100,00 0,00 1,54 Tabela 1: Diverzifikacija proizvodnih virov Gorenjskih elektrarn Gorenjske elektrarne imajo v najemu sončno elektrarno na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru in redno vzdržujejo malo hidroelektrarno Zanjivec, ki je v lasti Komunale Kranj. Gorenjske elektrarne ob povprečni hidrologiji dosegajo proizvodnjo 60 milijonov zelene električne energije. Podjetje ima četrtinski delež v podjetju Soenergetika, d. o. o., ki je zgradila dve soproizvodni enoti za proizvodnjo toplote in elektrike v kotlovnici Planina: SPTE Planina 1 z instalirano močjo 999 kW in SPTE Planina 2 z instalirano močjo 3.289 kW. Rekordna proizvodnja 70.153 MWh električne energije Proizvodnja električne energije na pragu proizvodnih objektov Gorenjskih elektrarn je bila v 2014. letu 70.152.711 kWh (za primerjavo leta 2012 50.483.215 kWh), kar je 36,02 % več, kot je bilo načrtovano (leta 2012 je bil plan uresničen 97,0 %). Višja proizvodnja in prodaja električne energije je predvsem rezultat rekordne hidrologije v letu 2014. Proizvodnja električne energije v Gorenjskih elektrarnah predstavlja 7,01 % delež glede na porabljeno električno energijo v letu 2014 na Gorenjskem (leta 2012 je bil ta delež 5,14 %). Hidroelektrarne so proizvedle 95,04 % delež električne energije, sončne elektrarne 4,36 % delež in kogeneracije 0,6 % delež električne energije. Sončne elektrarne 4,36 % Soproizvodnja 0,60 % Hidroelektrarne 95,04 % Slika 1: Delež proizvodnje električne energije po proizvodnih virih v letu 2014 (%) Gorenjske elektrarne so leta 2014 proizvedle tretjino električne energije iz obnovljivih virov energije in soproizvodnje priključenih proizvodnih virov na distribucijsko omrežje SODO Elektra Gorenjska. Skupna proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn, sončnih elektrarn in soproizvodnje podjetja Gorenjske elektrarne v letu 2014 je bila 70.152,711 MWh, kar je rekordna proizvodnja v vseh letih. Sa Sa Sa Tr So Ko So So Sk Polovico vse električne energije je bilo proizvedene v porečju Save Bohinjke (50,46 %), v porečju Save 16,31 %, v porečju Tržiške Bistrice 10,36 %, v porečju Save Dolinke 7,24 %, v porečju Sore 5,50 % in v porečju Kokre 5,17 %. Porečje Sava Bohinjka Sava Sava Dolinka Tržiška Bistrica Sora Kokra Sončne elektrarne Soproizvodnja Skupaj Proizvodnja električne energije (MWh) 35.401,037 11.438,568 5.080,745 7.268,079 3.857,328 3.628,393 3.057,593 420,968 70.152,711 Delež (%) 50,46 16,31 7,24 10,36 5,50 5,17 4,36 0,60 100,00 10 9 8 7 6 5% 4 3 2 hidroelektrarne sončne elektrarne december november oktober september avgust julij junij maj april 0 marec 1 februar Štiri srednje hidroelektrarne, ki sodijo v velikostni razred od 1 do 10 MW moči, so proizvedle 74,55 % (leta 2012 74,38 %) vse električne energije, največ HE Savica s 39,17 % (leta 2012 39,92 %), sledile pa so HE Sava (na njej so potekala večja dela pri vgradnji hidromehanske opreme) s 16,31 % (leta 2012 19,98 %), HE Soteska z 11,29 % (leta 2012 9,63 %) in HE Lomščica s 7,78 % (leta 2012 5,96 %). Med malimi hidroelektrarnami moči do 1 MW ima najpomembnejši delež HE Mojstrana s 5,73 % (leta 2012 5,96 %), od 1,5–3 % delež imajo: HE Zvirče 2,58 % (na njej so potekala večja dela pri vgradnji hidromehanske opreme) (leta 2012 1,90 %), HE Škofja Loka 2,60 % (leta 2012 2,50 %), HE Kokra 2,41 % (leta 2012 2,17 %) in HE Standard 1,81 % (leta 2012 1,55 %). Nižje deleže v celotni proizvodnji imajo HE Davča 1,80 % in HE Kranjska Gora 1,33 %, HE Rudno 0,70 %, HE Cerklje 0,55%, HE Sorica 0,40 % in HE Suhelj 0,19 %. januar Struktura proizvodnih objektov soproizvodnja Slika 2: Delež proizvodnje glede na vrsto elektrarn za posamezni mesec leta 2014 (%) V mesečni strukturi proizvodnih virov so sončne elektrarne avgusta proizvedle le 6,05 % (leta 2013 13,09 %) električne energije, oktobra 6,16 % (leta 2012 3,58 %), maja 6,06 % (leta 2013 4,69 %), julija pa 5,81 % (leta 2013 9,50 %), junija 6,99 % (leta 2013 6,80 %) in septembra 4,70 % (leta 2013 6,45 %) električne energije. dr. Drago Papler Vir: Izračuni dr. Draga Paplerja (2014) Tabela 2: Proizvodnja električne energije iz proizvodnih virov podjetja Gorenjske elektrarne v letu 2014 Z vidika mesečne proizvodnje je bila vse leto močna proizvodnja, ki je trajala do jeseni. Največja proizvodnja je bila dosežena maja (9,88 %), aprila (9,81 %), julija (9,54 %) in junija (9,17 %), močna proizvodnja je bila novembra (8,75 %), marca (8,72 %), avgusta (8,58 %) in septembra (8,07 %), nad pričakovanji glede na pretekla leta pa je bila proizvodnja v zimskih mesecih ‒ januar 7,96 %, december 7,06 % in februar 7,04 %. Najslabša proizvodna je bila oktobra, in sicer 5,41 %. Podatki kažejo, da so pomembni naravni dejavniki: hidrologija pri proizvodnji v hidroelektrarnah in sončno obsevanje pri proizvodnji v sončnih elektrarnah. Soproizvodnja je vezana na sezonskost zimskih mesecev, ko je potrebno ogrevanje in se v soproizvodnji proizvaja električno energijo. Slika 3: Prenova hidromehanske opreme v HE Sava, O dr. Drago Papler Tabela 3: Deleži proizvodnje električne energije glede na vrsto elektrarn v skupni letni proizvodnji leta 2014 (%) Vrsta virov / Mesec Hidroelektrarne Sončne elektrarne Soproizvodnja Skupaj Jan. 7,77 0,08 0,11 7,96 Feb. 6,84 0,10 0,10 7,04 Mar. 8,17 0,46 0,10 8,72 Apr. 9,24 0,49 0,07 9,81 Maj 9,27 0,60 0,02 9,88 Jun. 8,53 0,64 0,00 9,17 Jul. 8,99 0,55 0,00 9,54 Avg. 8,06 0,52 0,00 8,58 Sep. 7,69 0,38 0,00 8,07 Okt. 5,05 0,33 0,03 5,41 Nov. 8,56 0,09 0,10 8,75 Dec. 6,87 0,11 0,08 7,06 Skupaj 95,04 4,36 0,60 100,00 Iz Gorenjskih elektrarn 31 Iz Gorenjskih elektrarn 32 Nov proizvodni objekt v portfelju Gorenjskih elektrarn Gorenjske elektrarne so v mesecu decembru 2014 od podjetja Topsol, d. o. o., odkupile sončno elektrarno MFE HIT. Sončna elektrarna MFE HIT je postavljena na strehi servisnega obrata HIT Palude v Kromberku, v lasti HIT, d. d., Nova Gorica. Moduli na stenskem nadstrešku Orto foto posnetek MFE HIT Nakup sončne elektrarne MFE HIT je del strategije povečevanja portfelja proizvodnih objektov električne energije iz obnovljivih virov energije in s tem ustrezno zagotavljanje proizvodnje skozi vse leto tudi na način odkupa sončnih elektrarn, ki že obratujejo nekaj let. Sončna elektrarna MFE HIT je bila zgrajena leta 2012, v izvedbi prejšnjega lastnika sončne elektrarne podjetja Topsol, d. o. o., iz Nove Gorice. Elektrarna je moči 213 kWp, njena letna proizvodnja pa 224.000 kWh, kar naj bi predstavljalo oskrbo za več kot 60 gospodinjstev. Elektrarna je sestavljena iz 852 kakovostnih monokristalnih modulov proizvajalca Canadian Solar moči 250 W, položenih na južno in severno stran servisnega centra naklona 9 stopinj, na prizidku servisnega centra na nosilni konstrukciji naklona 20 stopinj in na stenskem nadstrešku objekta. Razsmerniki KACO in spojišče AC/DC Razsmerniki proizvajalca KACO, tipa Powador 39,0 TL moči 39 KW, so nameščeni na nadstrešku za nosilno konstrukcijo, poleg spojišča AC/DC. Kljub temu, da je večje število modulov položenih po naklonu strehe (9 stopinj) in del celo na severno stran, dosega sončna elektrarna MFE HIT dobro proizvodnjo na letnem nivoju ravno zaradi lokacije, kjer je povprečno letno sončno obsevanje 1150 kWh na m2. Z nakupom MFE HIT je sedaj skupna moč sončnih elektrarn v Gorenjskih elektrarnah 3,28 MWp, kar na letnem nivoju znaša več kot 3,3 GWh proizvedene električne energije iz sonca. Z investiranjem v odkup obstoječih proizvodnih virov električne energije in s tem povečevanjem portfelja zelene energije želijo Gorenjske elektrarne nadaljevati investicijski načrt vlaganja v fotovoltaiko ne glede na to, da trenutna situacija na področju sončnih elektrarn v Sloveniji ni ravno spodbudna. O Iztok Jenko Sončna elektrarna MFE HIT Moduli na severni in južni strani objekta Moduli na nosilni konstrukciji prizidka Kadrovske novice Elektro Gorenjska, d. d. Delovni jubilanti v Elektru Gorenjska ODHODI 10 let delovne dobe ANŽE BAUMAN SEBASTJAN GREGORIN mag. ALJAŽ HRIBERNIK BOŠTJAN MIHELIČ KRISTJAN MARTINOVIČ GABER REKELJ GREGOR ROKSANDIĆ ALEN SABO SAMO ŠTOJS ANŽE ŠTULAR LUKA VALJAVEC 30 let delovne dobe MIRAN CAPUDER KLEMEN ČRV ANDREJ HAFNER mag. MARJAN JERELE STANISLAV KERN MARKO KOS MAJDA KRSNIK DRAGICA PETRIČ GLOBOČNIK OTMAR RAHNE MITJA RANT DARKO ROPRET 20 let delovne dobe ALJOŠA BEC BLAŽ ČOP MOJCA HRIBAR MARKO JAVORNIK BOŠTJAN MARKOVIČ dr. MATEJA NADIŽAR SVET NINA PETRIC BLAŽ POSUŠEN IGOR RESMAN MARJETA ROZMAN GREGOR VOJE SIMONA ZUPANC 35 let delovne dobe ANTON ALJANČIČ BRANKO HORVAT PETER HUMAR BOJAN KASTELIC ANDREJ KAVČIČ JANEZ MOČNIK MARIJAN PREVODNIK DARJA ROMIH EMIL SUŠNIK IDA SUŠNIK RADO ŠKRABAR V mesecu decembru sta iz podjetja odšla: • MATJAŽ KOTNIK - tehnik za operativo vzdrževanja OE Distribucijsko omrežje • TANJA SELJAK OGRIČ - vodja finančno računovodske funkcije - OE Finančno ekonomske storitve. Gorenjske elektrarne, d. o. o. ZAPOSLITVE V mesecu januarju se je v podjetju na novo zaposlil: • JAN URBANC – strokovni sodelavec – Operativa proizvodnih enot. Maša Jamnik Upokojenci so praznovali V mesecu decembru sta svoj okrogli življenjski jubilej praznovala: • Štefan Zebec – 80 let • Silva Česen – 60 let. Delovni jubilanti v Gorenjskih elektrarnah V mesec januarju je svoj okrogli življenjski jubilej praznoval: • Franc Dolinar - 70 let. 30 let delovne dobe VOJKO JANŽEKOVIČ TANJA KNIFIC V mesec februarju je svoj okrogli življenjski jubilej praznoval: • Marjan Jenko – 90 let. Maša Jamnik Ob jubileju vam iskreno čestitamo in želimo še vrsto zdravih in srečnih let. Mojca Jelovčan 35 let delovne dobe DUŠAN GORENJC Prvi vtisi novozaposlenih Gorenjske elektrarne, d. o. o. Jan Urbanc Zaposlitev v Gorenjskih elektrarnah mi predstavlja izpolnitev enega od življenjskih ciljev. Takega mnenja sem, ker vem, da se na delovnem mestu vsak dan soočam z novimi delovnimi nalogami na terenu ali v pisarni. Poleg tega me zelo veseli, da skupina Elektro Gorenjska ponuja obširen popoldanski program. V svojem prostem času se z veseljem udeležujem športnih in drugih dejavnosti. Elektro Gorenjska smo ljudje 33 Elektro Gorenjska smo ljudje 34 Naj posamezniki in naj skupine v letu 2014 so ... Na prednovoletnem sprejemu zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska, ki je potekal 22. decembra 2014, smo razglasili najboljše skupine in posameznike ter izžrebali praktične nagrade med tistimi zaposlenimi, ki so v letu 2014 oddali sprejemljiv predlog izboljšave. Naj posameznik in naj skupina v Elektru Gorenjska V Elektru Gorenjska smo izbrali že osmega naj sodelavca oziroma sodelavko in osmo naj skupino. Nominiranke za naj sodelavko so bile: Petra Buh, Katarina Koželj in Majda Miklavčič. Z največ glasovi je naj sodelavka leta 2014 postala Katarina Koželj. Za naj skupino sta se potegovali Nabavna služba in Služba za varnost in zdravje pri delu. Naj skupina je postala Služba za varnost in zdravje pri delu, kjer sta Miha Zupan in Urška Gartnar Ličar. Predsednik uprave Elektra Gorenjska je zmagovalcem iskreno čestital in jim podelil priznanja ter nagrade. Naj posameznik in naj skupina v Elektru Gorenjska Prodaja Glasovanje za naj sodelavko oziroma sodelavca in naj skupino v Elektru Gorenjska Prodaja je v letu 2014 potekalo tretjič. Zaposleni so lahko glasove razdelili med dve nominirani posameznici – Natašo Kotnik in Emino Šehović – in dve nominirani skupini – Sektor prodaja in Sektor zaledne službe. Z največ prejetimi glasovi je naj sodelavka postala Nataša Kotnik, naj skupina pa Sektor prodaja: Urša Karlin, mag. Jože Kecelj, Jože Kirar, mag. Milan Košir, Nataša Kotnik, Žiga Nastran, Karmen Šmon in Vanja Špeh. Zmagovalcem je čestital direktor Elektra Gorenjska Prodaja Rudolf Ogrinc ter jim podelil priznanja in nagrade. Nataša Kotnik – naj sodelavka Elektra Gorenjska Prodaja, O mag. Marko Vilfan Katarina Koželj – naj sodelavka Elektra Gorenjska, O mag. Marko Vilfan Služba za varnost in zdravje pri delu – naj skupina Elektra Gorenjska, O mag. Marko Vilfan Sektor prodaja – naj skupina Elektra Gorenjska Prodaja, O mag. Marko Vilfan Naj posameznik in naj skupina v Gorenjskih elektrarnah Podelili nagrade za koristne predloge in izboljšave V Gorenjskih elektrarnah je glasovanje za naj sodelavca oziroma sodelavko potekalo četrtič. Nominiranci za naj sodelavca so bili: Janez Basej, Jurij Čadež, Roman Čmigo, Slavko Janžekovič, Matej Košir in Andrej Mandeljc. Z največ prejetimi glasovi je naj sodelavec leta 2014 postal Andrej Mandeljc. Za naj skupino so se potegovali: Skupina za finančno računovodske storitve, Obratovalci HE in Vzdrževalne delavnice. Naj skupina leta 2014 so postale Vzdrževalne delavnice: Klemen Ajdovec, Slavko Janžekovič, Milan Jezeršek, Martin Korošec, Dušan Metelko, Igor Papler in Anton Žilavec. Direktor Gorenjskih elektrarn Aleš Ažman je zmagovalcem čestital ter tudi njim podelil priznanja in nagrade. Med zaposlenimi, ki so v letu 2014 oddali sprejemljiv predlog izboljšave, je na prednovoletnem srečanju zaposlenih potekalo nagradno žrebanje. Koristne praktične nagrade so prejeli trije izžrebani srečneži: Mitja Luznar je prejel Apple iPhone 5s, Nina Petric Apple iPad Air Wi-Fi in Miha Flegar Apple iPod nano. Nagrade je srečnežem izročil mag. Marjan Jerele, predsednik komisije za inovacije in tehnične izboljšave. Alenka Andolšek Andrej Mandeljc – naj sodelavec Gorenjskih elektrarn, O Nina Praprotnik Vzdrževalne delavnice – naj skupina Gorenjskih elektrarn, O mag. Marko Vilfan mag. Marjan Jerele, predsednik komisije za inovacije in tehnične izboljšave ob razglasitvi nagrajencev, O mag. Marko Vilfan Vsem zmagovalcem, izžrebanim prejemnikom praktičnih nagrad in ostalim predlaganim za izbor najboljših v letu 2014 iskreno čestitamo! Elektro Gorenjska smo ljudje 35 Za vsakogar nekaj 36 Športno društvo Elektro Gorenjska Kolesarska sekcija Vsem ljubiteljem kolesarjenja sporočamo, da bomo prvo letošnjo kolesarsko turo organizirali v času od 28. do 31. 5. 2015. Ogledali si bomo lepote Prekmurja. O vseh podrobnostih prve kolesarske ture vas bomo obvestili naknadno. Lepo vabljeni! Anton Krivec Utrinki z zadnjega izleta - Cerkniško jezero, O Nikolaj Stevanović Sekcija za pohodništvo Vsi ljubitelji gora, lepo vabljeni na planinske ture, ki jih bomo organizirali v letu 2015: 9. maj LOVRENŠKA JEZERA (1520 m) 4. julij DOLINA BELE VODE (2239 m – Zahodne Julijske Alpe) 29. avgust POLINIK (2332 m – Karnijske Alpe) 26. september SLAVNIK (1642 m) 24. oktober DOLINA SEDMERIH JEZER Vse podrobnejše informacije o posamezni turi bodo posredovane teden dni pred napovedanim datumom. Lep planinski pozdrav! O Florijan Cerkovnik Za lepši dan Le ti… Dano ti je to življenje, samo tvoje je, z vsakim dnem krajše je. Dolžnost tvoja je, najdi nekaj lepega, čeprav le trenutek je. Posadi drobno rožico, podari nasmešek svoj, pobožaj bitje drobceno. In veš, umiraš, ko sanjati sanj svojih, si ne upaš. Torej, le ti… Agi Lansko leto smo osvojili najvišji vrh Slovenije Društvo upokojencev Elektro Gorenjska 10. redni letni zbor Društva upokojencev Društvo upokojencev Elektro Gorenjska je imelo v petek, 20. februarja 2015, v gostilni Pri Slavki v Podbrezjah svoj 10. redni letni zbor. Udeležilo se ga je 45 članic in članov društva. Od povabljenih gostov so se zbora udeležili: Vladimir Todorović in Nežka Zupan s PZDU Gorenjske, predstavnika DU Elektro Ljubljana Jože Bergant in Janez Valgoni, kot predstavnik uprave Gorenjskih elektrarn pa se je zbora udeležil dr. Drago Papler. Vsi omenjeni predstavniki so pozdravili udeležence zbora in društvu zaželeli še nadaljnje uspešno delovanje. Po uvodnem delu smo udeleženci soglasno sprejeli poročila o vodenju in množični udeležbi članov pri posameznih aktivnostih. Soglasno smo sprejeli tudi letošnji načrt aktivnosti, finančni plan in plan informativnih dni za leto 2015. Letošnja članarina ostaja 10 evrov. Ob zaključku zbora se je predsednik društva Matija Kenda vsem zahvalil za udeležbo in sodelovanje ter povabil tudi ostale upokojence Elektra Gorenjska, da se včlanijo v društvo. Zbor smo zaključili v prijetnem vzdušju ob kosilu in z željami po nadaljnjih srečanjih na aktivnostih društva. O Matija Kenda Plan aktivnosti v letu 2015 Vse upokojene sodelavce skupine Elektro Gorenjska vljudno vabimo na naslednje izlete v letu 2015: Mesec FEBRUAR MAREC APRIL Datum 20. 2. 2015 11. 3. 2015 8. 4. 2015 Aktivnosti Zbor društva Ogled Škofje Loke Ogled Nove Gorice, Kostanjevica pri Gorici 27. 4. 2015 Pohod po poti prijateljstva, Kokrica 2015 MAJ 13. 5. 2015 Ogled gradu Ostrovica JUNIJ 17. 6. 2015 Izlet na Vršič in ogled izvira Soče AVGUST 12. 8. 2015 Izlet na Golte SEPTEMBER 3. 9. 2015 Srečanje gorenjskih upokojencev 9. 9. 2015 Ogled Bizeljskega 30. 9.–2. 10. 2015 Festival za 3. življenjsko obdobje ZDUS Ljubljana OKTOBER 14. 10. 2015 Ogled Motovuna (Hrvaška) NOVEMBER 11. 11. 2015 Izlet v neznano – martinovanje DECEMBER Obisk starejših in bolnih članov Vsak udeleženec se udeleži izleta na lastno odgovornost. O vsaki dodatni aktivnosti bodo člani društva pravočasno obveščeni. Društvo upokojencev Elektro Gorenjska vabi vse upokojence skupine Elektro Gorenjska, da se včlanijo v društvo. Vse dodatne informacije vam nudimo na telefonskih številkah 041 575 854 ali 04 25 06 130. 10. redni letni zbor Društva upokojencev Elektro Gorenjska Informativni dnevi v letu 2015 V društvenih prostorih na Zlatem polju vsak drugi ponedeljek v mesecu s pričetkom ob 9. uri potekajo informativno-debatni dnevi. To so družabna srečanja, na katerih obravnavamo predloge članov, pripravljamo bodoče aktivnosti in si izmenjamo različna mnenja. Pričakujemo vas: 9. 3., 13. 4., 11. 5., 8. 6., 10. 8., 14. 9., 12. 10. in 9. 11. 2015. Povabilo k sodelovanju – nagrajevanje prispevkov Želimo si, da bi vsak izmed nas prispeval k pestrejši in zanimivejši vsebini našega internega glasila. Zato vabimo vse zaposlene in vse bivše sodelavce, da napišete kaj o svojem prostem času, o svojih hobijih, o potovanjih, o nenavadnih dogodivščinah. Veseli bomo, če nam boste prispevek poslali po pošti ali na elektronski naslov urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si V vsaki številki internega glasila Elgo bomo en prispevek nagradili. Za prispevek, ki vam je najbolj všeč, boste lahko glasovali tudi vi. Svoj glas za “naj marčevski prispevek” pošljite po elektronski pošti urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si do petka, 24. aprila 2015. Za vsakogar nekaj 37 Za vsakogar nekaj 38 Fotografija pripoveduje Stoletne deželne stolpaste transformatorske postaje Po tem, ko je 10. marca 1914 cesarsko-kraljevsko okrajno glavarstvo v Radovljici izdalo razsodbo z dovoljenjem za gradnjo električnih daljnovodov iz elektrarne na Završnici pri Žirovnici v smeri Jesenice–Hrušica, do Bleda z odcepi v Gorje in Zasip ter proti spodnjemu delu do Begunj in Brezjam s pripadajočimi krajevnimi omrežji, je stekla izgradnja na podeželju. Elektrifikacija je bila zaključena leta 1914, hidroelektrarna Završnica pa je začela obratovati pred sto leti, natančneje 25. februarja 1915, in z električno energijo začela oskrbovati prebivalce Zgornje Gorenjske v vseh burnih obdobjih prve svetovne vojne. Elektrifikacija krajev Zgornje Gorenjske je obsegala približno 50 kilometrov daljnovodov napetosti 10 kV, 35 transformatorskih postaj in 50 kilometrov nizkonapetostnega omrežja. Kranjske deželne elektrarne (KDE), ki so bile v lasti dežele Kranjske v takratni državi Avstroogrski, so na fasado značilnih stolpastih transformatorskih postaj vgrajevale grb dežele Kranjske z reliefom orla. Elektro Gorenjska je ob prenavljanju elektrodistribucijskih objektov ohranil stoletne transformatorske postaje v prvotni zgodovinski obliki na območju Zgornje Gorenjske. Iz leta 1914 in 1915 je ohranjenih 13 deželnih stolpastih transformatorskih postaj: Koroška Bela, Blejska Dobrava, Javornik, Stara Sava, Selo pri Žirovnici, Vrba, Breznica, Smokuč, Hlebce, Poljče, Begunje, Podhom, Spodnje Gorje. O dr. Drago Papler Na zunanji fasadi TP Smokuč je viden deželni grb, takratni zaščitni znak Kranjskih deželnih elektrarn (KDE), prav tako je viden sedanji način označevanja postaj Stoletna transformatorska postaja (TP) v vasi Smokuč pod Stolom z ohranjeno arhitekturo izpred sto let Naj decembrski prispevek Zaključili smo prvi sklop aktivnosti za izboljšanje organizacijske kulture je naslov članka, ki ste mu v decembrski številki Elga namenili največ glasov. Avtorica članka je Maša Jamnik. Nagrajenka je prejela vrednostni bon, ki ji ga je podelila glavna urednica Elga dr. Mateja Nadižar Svet. Iskrene čestitke! O mag. Marko Vilfan Nagradna križanka Iskano geslo nagradne križanke iz prejšnje številke je bilo SREČNO NOVO LETO. Izžrebali smo tri nagrajence, ki so nagrado prejeli po pošti. Nagrajenci so bili: JERNEJ BONCELJ, FRANC DOLINAR in MARIJA VOLČINI. Nagrajencem iskreno čestitamo! Geslo tokratne nagradne križanke pošljite najpozneje do torka, 28. aprila 2015 v uredništvo na naslov: Elektro Gorenjska, d. d., Služba za korporativno komuniciranje, Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo nagrado prejeli po pošti, zato ne pozabite pripisati svojega naslova. Za vsakogar nekaj 39
© Copyright 2024