1. No category

REPUBLIKA SLOVENIJA
Center za socialno delo LAŠKO
Kidričeva ulica 2 a, 3270 Laško
T: 03 734 31 00; 041 788 003
F: 03 734 31 20
E: gpcsd.lasko@gov.si
POROČILO O OPRAVLJENIH NALOGAH
ZA LETO 2014
Laško, februar 2015
Polonca TERŠEK, prof.def.
direktorica
1
1. UVOD
Center za socialno delo Laško je javni socialno varstveni zavod, organiziran za opravljanje
dejavnosti socialnega varstva za območje Upravne Enote Laško, in pokriva Občino Laško in
Občino Radeče.
V skladu z aktom o ustanovitvi opravlja Center za socialno delo Laško socialno varstveno
dejavnost, ki obsega:
• izvajanje javnih pooblastil in nalog po zakonih,
• izvajanje socialno varstvenih storitev in
• druge naloge, npr. po potrebi organizira tudi skupnostne akcije za socialno ogrožene
skupine prebivalstva. Center lahko opravlja tudi druge storitve in naloge, če je to
potrebno zaradi odpravljanja socialnih stisk in težav v posameznikovem okolju.
Financiranje izvajanja javnih pooblastil in socialno varstvenih storitev Centra za socialno delo
Laško zagotavlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Sofinanciranje preventivnih
programov pa Center zagotavlja s prijavami na razpise (Zavod RS za zaposlovanje, Občine
Laško), rednim financiranjem Občine Laško in Občine Radeče ter donacijami.
Z vidika kadrovskega, organizacijskega in finančnega poslovanja je center odgovoren za
svoje delo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Dejavnost centra je nepridobitna in je pod neprestanim nadzorom javnosti.
1.1 ZAKONODAJA
Po Zakonu o socialnem varstvu (Ur.l. RS, št. 3/07, 23/07, 41/07-popr. – UPB2) smo centri
za socialno delo zadolženi za opravljanje socialnovarstvenih storitev in ukrepov, ki so
namenjeni preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in
skupin prebivalstva ter denarno socialno pomoč, namenjeno tistim, ki si sami materialne
varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati. V skladu z
Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. RS, št. 69/04-UPB1), urejamo
zakonske zveze, razmerja med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitve, rejništvo
ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso same sposobne skrbeti zase, za svoje
pravice in koristi. Nasilje v družini obravnavamo po Zakonu o preprečevanju nasilja v
družini (Ur.l. RS, št. 16/08). Od julija 2009 je v uporabi nov Zakon o duševnem zdravju
(Ur.l. RS, št. 77/08), ki opredeljuje nov profil koordinatorja obravnave v skupnosti in naloge
strokovnih delavcev centra. Starševsko varstvo in družinske prejemke ureja Zakon o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur.l. RS, št. 110/06), Zakon o
štipendiranju (Ur.l. RS, št. 59/07, 63/07, 40/09), pa opredeljuje pravico do državne
štipendije.
1.2 Ostale pravne podlage za izvajanje nalog in pristojnosti centra
•
•
•
•
•
•
Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 59/2002).
Evropska socialna listina (Ur. list RS, št. 27/1999).
Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (Ur.l. RS, št.
86/1999 – MP, št. 26/1999).
Zakon o ratifikaciji Konvencije ZN o otrokovih pravicah (Ur. list SFRJ-MP, št. 15/1990,
9/1992).
Ustava RS (Ur. list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006).
Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010 (Ur. l.
2
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
RS, št. 39/2006).
Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje
2005–2013 (Ur. l. RS, št. 100/2005).
Nacionalni program socialnega varstva leta 2013-2020 (Ur. list RS,št. 39/2013).
Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Ur. list RS, št. 110/2002, 56/2006, 114/2006,
109/2012).
Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/2007-UPB1).
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. list RS, št. 3/2007-UPB1).
Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Ur. list SRS, št.
41/1983, 122/2007).
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list RS, št. 107/2006).
Zakon o urejanju trga dela (Ur. list RS, št. 80/2010, 21/2013, 63/2013, 100/2013).
Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007-UPB3, 102/2007, 45/2008,
111/2008).
Zakon o nepravdnem postopku (Ur. list SRS, št. 30/1986, 20/1988 – popr., 87/2001-SPZ,
131/2003 odl. US: u-i-60/03-20, 77/2008-ZDZdr).
Zakon o tujcih (Ur. list RS, št. 64/2009).
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 109/2006, 112/2006
odl. US: U-I-358/04-13, 114/2006-ZUTPG, 91/2007 Skl. US: U-I-325/05-5, 10/2008ZVarDod, 98/2009-ZIUZGK, 27/2010 odl. US: U-I-40/09-15, 38/2010-ZUKN, 61/2010ZSVVarPre, 79/2010-ZPKDPIZ).
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. list RS, št. 72/2006 –
UPB3, 114/2006-ZUTPG, 91/2007, 71/2008 Skl.US: U-I-163/08-7, 76/2008, 118/2008
Skl. US: U-I163/08-12, 47/2010 odl. US: U-I-312/08-31, 62/2010-ZUPJS 91/2007).
Zakon o osebnem imenu (Ur. list RS, št. 20/2006).
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 24/2007-UPB2).
Zakon o mednarodni zaščiti (Ur. list RS, št. 111/2007, 111/2008, Odl. US: U-I95/08-14,
Up-1462/06-39, 30/2009 odl. US: U-I-50/08-16, Up-2177/08-16, 58/2009, 37/2010 odl.
US: Up-958/09-18, U-I-199/09-6, 99/2010).
Zakon o upravnih taksah (Ur. list RS, št. 42/2007-UPB3).
Zakon o vrtcih (Ur. list RS, št. 100/2005-UPB2, 25/2008, 36/2010).
Zakon o šolski prehrani (Ur. list RS, št. 43/2010).
Zakon o varuhu človekovih pravic (Ur. list RS,št. 71/1993 (15/1994 - popr.).
Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list RS,št. 42/2002, 79/2006-ZZZPB-F, 46/2007 odl. US:
U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/2007, 45/2008-ZArbit, 83/2009 odl. US: U-I-284/06-26).
Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu (Ur. list RS, št. 78/2006-UPB2, 47/2009 ,
106/2012)
Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (Ur. list RS,št. 96/2002).
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS, št. 56/1999, 64/2001, 43/2011).
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Ur. list RS, št. 167/2007UPB2, 14/2009,87/2011, 98/2014).
Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Ur. list RS, št. 45/2010).
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Ur. list
RS, št. 110/2004, 124/2004, 114/2006 – ZUTPG, 62/2010 - ZUPJS).
Zakon o invalidskih organizacijah (Ur. list RS, št. 108/2002, 61/2006).
Pravilnik o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi (Ur. list RS, št.
95/2004)
Pravilnik o izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje mladoletnika v prevzgojni dom (Ur. list
RS, št. 73/2000, 127/2006, 74/2009).
Zakon o zavodih (Ur. list RS, št. 12/1991, 8/1996 in 36/2000, 127/2006 - ZJZP).
Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/2006-UPB2, 126/2007).
Zakon o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 125/2006).
Zakon o zaposlovanju tujcev (Ur. list RS, št. 66/2000, 101/2005, 52/2007 26/2011).
3
•
•
•
•
•
•
•
•
Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS (Ur.l. RS, št.
114/2006, 71/2008, 73/2008, 98/2009 – ZIUZGK, 62/2010 – ZUJPJS, 85/2010).
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur.l. RS, št.
15/1994, 57/1995, 19/1996, 40/1997, 56/1998, 76/1998, 102/2000, 62/2001, 77/2007,
60/2008, 75/2008).
Zakon o zdravstvenem varstvu (Ur.l. RS, št. 20/2004, 91/2007).
Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (Ur.l. RS, št 94/2010)
Zakon o socialnem podjetništvu (Ur.l. RS, št 20/2011).
Zakon o prostovoljstvu (Ur.l. RS, št 10/2011).
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur.l. RS, št 62/10, 40/2011).
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Ur.l. RS, št 61/2010, 40/2011).
1.3 VIZIJA IN NALOGA CENTRA
Vizija našega centra: uporabniku in zaposlenim prijazen javni zavod, ki spoštuje človeka,
njegovo zasebnost in integriteto ter skrbi za medgeneracijsko povezanost, enako
dostopnost, prosto izbiro in individualizirane obravnave posameznikov in družine.
Naloga Centra:
•
•
•
•
•
•
•
•
je izvajanje javnih pooblastil in socialno varstvenih storitev, kot so prva socialna
pomoč, osebna pomoč, pomoč družini za dom in pomoč na domu,
izvrševanje pravic iz Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakona o
socialnovarstvenih prejemkih in Zakona o starševskem varstvu
krepitev starševskega odnosa do mld. otrok
pomoč starejšim in ranljivim skupinam
pomoč otrokom in mladostnikom
osvetljevanje stisk in skupno iskanje rešitev
sodelovanje in povezovanje med različnimi generacijami
sodelovanje z različnimi institucijami v lokalni skupnosti
2. ORGANIZACIJA CENTRA
Center deluje kot samostojen javni socialno varstveni zavod. Delavke Centra opravljajo
naloge in opravila, za katera so strokovno usposobljene, v skladu s sistemizacijo delovnih
mest.
V centru je program dela za leto 2014 izvajalo na dan 31.12.2014, 25 zaposlenih in sicer:
•
•
24 delavk zaposlenih za nedoločen čas,
1 delavka zaposlena za določen čas.
4
Kadrovska struktura zaposlenih po delovnih mestih na dan 31.12.2014
Stopnja izobrazbe (tarifna skupina)
Delovno mesto
IV.
V.
VI.
VII.
Direktorica
1
Strokovna delavka
4
Strokovna sodelavka
3
1
Poslovni sekretar
2
Strokovna delavka v programih
1
Koordinator pomoči na domu
1
Socialna oskrbovalka na domu
8
3
Skupaj:
8
3
5
8
VIII.
1
1
Skupaj
1
5
4
2
1
1
11
25
V izvajanje dejavnosti centra so se vključevali še:
•
•
informator (1 ESS-Skupnost CSD)
delavci na javnih delih (4) v dodatnih programih od tega 1 delavka v programu
pomoči na domu, 2 delavki na programu laične pomoči družinam in 1 delavka za 6
mesecev na programu pomoči v administraciji. Od štirih javnih delavk, sta dve delavki
s statusom invalida.
Tedenska delovna obveznost delavcev je bila 40 ur, razporejena na pet delovnih dni: v
ponedeljek, torek in četrtek po osem ur, v sredo deset in v petek šest ur.
POSLOVNI ČAS CENTRA je tako od:
•
•
•
Ponedeljek, torek, četrtek od 7.00 do 15.00.
Sreda od 7.00 do 17.00.
Petek od 7.00 do 13.00.
Za sprejem strank in uporabnikov so bili določeni naslednji uradni dnevi in ure, ki smo jih
uskladili z Upravno enoto Laško ter ostalimi javnimi zavodi in službami, ki poslujejo s
strankami:
URADNE URE CENTRA:
•
•
•
•
Ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00.
Torek od 9.00 do 11.00 - Krajevni urad RADEČE
Sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00.
Petek od 8.00 do 12.00.
Socialno-varstveno storitev prve socialne pomoči smo izvajali ves poslovni čas centra.
Poleg rednega dela z uporabniki, pa znotraj centra potekajo redni delovni sestanki
strokovnih delavk, intervizije, supervizija, dodatna izobraževanja in usposabljanja.
5
PLAN DELOVNIH UR ZA LETO 2014
mesec
št. delovnih dni
januar
22
februar
20
marec
21
april
21
maj
20
junij
20
julij
23
avgust
20
september
22
oktober
22
november
20
december
21
SKUPAJ
252
št. dni praznikov št. plačanih ur
1
184
0
160
0
168
1
176
2
176
1
168
0
184
1
168
0
176
1
184
0
160
2
184
9
2088
Evidenčno vodimo 40-urni delavnik, od ponedeljka do petka.
3. POROČILO O DELU PO NALOGAH IN PRISTOJNOSTIH CENTRA
3.1 JAVNA POOBLASTILA
3.1.1 Varstvo otrok in družine
•
Družinsko oziroma partnersko svetovanje in urejanje odnosov v družini
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih opredeljuje družino kot življenjsko skupnost
staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Družinsko svetovanje in
urejanje odnosov v družini se nudi staršema oz. partnerjema kadar med njima prihaja do
nesoglasji bodisi v partnerskem ali starševskem odnosu.
V letu 2014 so bili v okviru družinskega ali partnerskega svetovanja in urejanja
odnosov v družini, obravnavani 4 pari, kar pomeni, da je bilo 33 % manj svetovanja
kot preteklo leto.
•
Svetovalni razgovori ob prenehanju zakonske zveze
V skladu z 68. in 70. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih mora center
za socialno delo opraviti svetovalni razgovor z zakoncema, ki sta v postopku razveze. O
opravljenem svetovalnem razgovoru center za socialno delo poroča sodišču. Namen
svetovalnega razgovora je, da se zakonca seznani s posledicami, ki jih zanju in za družinsko
skupnost prinese razveza zakonske zveze. Predvsem pa je pomembno, da zakonca uredita
medsebojna razmerja do skupnih mladoletnih otrok.
V letu 2014 je bilo opravljenih 11 svetovalnih razgovorov ob prenehanju zakonske
zveze, in je bilo za 15% manj svetovalnih razgovorov kot leto prej .
•
Predhodno družinsko posredovanje
Predhodno družinsko posredovanje daje poudarek na delu s starši pri dogovarjanju o
nadaljnjem varstvu in vzgoji ter o dogovarjanju o stikih, o preživljanju in na ozaveščanju
6
staršev o potrebah otrok, o doživljanju in prilagajanju otrok na novo nastalo družinsko
situacijo (razveza staršev, razpad izven zakonske skupnosti) ter na ozaveščanju staršev, da
znajo razmejiti starševsko vlogo, ki je skupna. Starša morata biti sporazumna o vseh
bistvenih vprašanjih otroka.
V 58 primerih je bilo opravljeno predhodno družinsko posredovanje v obliki pomoči
staršema pri sklenitvi sporazuma o stikih z otroki. 65 primerov pa je bilo vodenih v l.
2014, kar je 0.7% več kot leto prej.
V 24 primerih smo pomagali staršem pri sklenitvi sporazuma o varstvu in vzgoji otrok,
kar je za 45% manj primerov kot preteklo leto.
V 31 primerih smo pomagali staršem v doseči sporazum o preživljanju otrok, kar
predstavlja 0.6% več primerov kot leto prej.
•
Pomoč pri varstvu otrokove koristi v sodnih postopkih
Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok
(105. člen ZZZDR) ali o stikih (106. člen ZZZDR), odloči o tem sodišče na zahtevo enega ali
obeh staršev. Preden sodišče odloči, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za
socialno delo.
V 15 primerih je center pomagal podajati mnenje v postopku preživljanja otrok, kar je
22 % manj mnenj kot let prej.
13 otrokom je center pomagal pri podajanju mnenja o varstvu in vzgoji, kar je 15%
manj kot preteklo leto.
V 29-ih primerih je center podajal mnenje o koristnosti stikov med otrokom in staršem,
s katerim otrok ne živi, kar je za 3% več primerov kot leto prej.
•
Pomoč pri sporazumu staršev glede določitve ali spremembe osebnega imena
Če se starša na podlagi Zakona o osebnem imenu ne sporazumeta o otrokovem osebnem
imenu jima pri tem pomaga center. V kolikor se starša ne sporazumeta o otrokovem
osebnem imenu, eden od njiju poda tožbo na sodišče. Predlogu mora biti priloženo dokazilo
pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovem sodelovanju poskušala
sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu. Preden sodišče odloči, mora pridobiti
mnenje pristojnega centra za socialno delo.
Center je v letu 2014 pomagal 1 otroku pri sporazumu staršev glede določitve ali
spremembe osebnega imena, kar je enako število kot leto prej.
•
Priznanje očetovstva
Priznanje očetovstva se na centru uredi v obliki zapisniške izjave, ki vsebuje priznanje
očetovstva in soglasje matere k temu. Na podlagi zapisniške izjave o priznanju očetovstva
se vpiše v rojstno matično knjigo otroka oče. Pristojna upravna enota izda rojstni list z
očetovim imenom.
V večini otrok rojenih izven zakonske zveze se očetovstvo uredi. V kolikor oče otroka ne
podpiše priznanja očetovstva, ima mati možnost očetovstvo urediti po sodni poti s tožbo
7
V letu 2014 je bilo pri našem centru 91 novih priznanj očetovstva (pred rojstvom in po
rojstvu), vodenih pa 95, kar je za 14 % manj kot leto prej. V preteklem letu je bilo manj
rojstev.
•
Preživnine
Po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so starši dolžni preživljati svoje otroke.
Če starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj se morata sporazumeti o preživljanju
skupnih otrok, ori tem pa jima pomaga center za socialno delo. V primeru sporazuma odloči
o višini preživnine sodišče v nepravdnem postopku.
Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o preživljanju skupnih
otrok odloči o tem sodišče v pravdnem postopku na zahtevo enega ali obeh staršev.
V primeru, ko si ureja preživnino polnoletni otrok, se preživnina določi pri notarju v obliki
notarskega zapisa, če se otrok in starš sporazumeta. V primeru nesporazuma odloča o višini
preživnine sodišče v pravdnem postopku.
Center vodi evidenco sklenjenih preživnin, vsaj 1x letno pa se na ravni Ministrstva opravi
valorizacija preživnin, skladno z rastjo indeksa življenjskih potrebščin.
V letu 2014 smo vodili skupno 563 preživnin. Na novo sklenjenih preživnin je bilo 49.
40 preživnin je bilo ukinjenih po sklepu sodišča ali zaradi smrti upravičenca oz.
zavezanca za preživnino, kar skupno predstavlja 17% več vodenih zadev kot leto prej.
3.1.2. Varstvo otrok in mladostnikov
•
Ukrepi za vzgojo in varstvo otroka in njegovih koristi
V okvir javnih pooblastil sodi opuščanje skrbi za otroke, zloraba in ogrožanje otrok ter nasilje
v družini. Namen naloge je, da center za socialno v primerih, ko izve, da gre kakršnokoli
ogroženost otroka, začne s spremljanjem psihofizičnega in socialnega razvoja otroka, ter
ugotavlja v kakšnih življenjskih razmerah živi otrok in ali je ogrožen njegov razvoj.
Naša naloga je sprejeti informacije vseh drugih služb, institucij, nevladnih organizacij,
policije, patronaže, zdravstvenega doma, anonimnih klicev, itd. in jih potem proučiti,
analizirati, jih spremljati in ukrepati, če je to potrebno.
Center se pri tem povezuje z vsemi institucijami, ki otroka obravnavajo v obliki
multidisciplinarnih timov. Center v teh primerih dela z vso družino in skupaj z njimi išče
ustrezne rešitve za izboljšanje njihove situacije.
Delo z odkrivanjem in delo z zlorabljenimi otroki in z družino je izredno težko, naporno in
psihično izčrpavajoče. Pri delu je potrebno veliko izkušenj, znanja, osebne občutljivosti.
Velikokrat ni na razpolago dovolj časa, potrebno je hitro ukrepanje, sposobnost sodelovanja
z različnimi službami, strokovnjaki. Dilema pri odkrivanju in preprečevanju zlorabe je v tem,
da nikoli nismo prepričani ali bo kakršnokoli posredovanje naše službe in drugih v družino,
zlorabo pri otroku še povečalo, če ne bo zadostnih dokazov, da se zloraba res dogaja.
Naše izkušnje kažejo, da se ob naših intervencijah v družino in ob dajanju jasnih sporočil z
naše strani, starši le zavedajo, da ne ravnajo prav in večkrat prenehajo z nasiljem nad otroki.
8
V hujših primerih je potrebno otroka zaščiti tudi z odvzemom in oddajo otroka v rejništvo.
V letu 2014 je center izvedel 11 novih ukrepov za vzgojo in varstvo otrok in njihovih
koristi, vsega skupaj pa je obravnaval 24 zadev. Ta oblika ukrepa je v primerjavi s
preteklim letom za 71% višja od leta prej, kar je verjetno posledica celotnega stanja družbe:
pomanjkanje delovnih mest, pomanjkanje materialnih dobrin, zloraba alkohola, kar pa
posledično vodi v disfunkcionalnost družine. 2 otroka sta bila z odločbo oddana v rejniško
družino.
•
Vzgojni ukrepi po Kazenskem zakoniku in Zakonu o prekrških
Kazenski zakonik RS opredeljuje mladoletnike v starosti od 14 do 16 let kot mlajše
mladoletnike in so jim lahko izrečeni le vzgojni ukrepi.
Vzgojni ukrep po Kazenskem zakoniku – navodila in prepovedi, v l. 2014 ni bil izrečen
nobenemu mladostniku. Vodili pa smo 1 zadevo od leta prej.
•
Nadzorstvo organa socialnega varstva
Namen naloge je psihosocialna pomoč mladoletniku in njegovi družini ter socialno delo z
mladoletnikovo mrežo (šola, prijatelji, soseska, sorodniki…), izvajanje in spremljanje ukrepa
nadzora organa socialnega varstva.
Vzgojni ukrep po Kazenskem zakoniku – nadzorstvo organa socialnega varstva je bil v
l. 2014 izrečen 1 mladoletniku, vodili pa smo 8 zadev, kar predstavlja skupaj 11 % manj
zadev kot leto prej.
•
Obravnava otrok zaradi suma storitve prekrškov ali kaznivih dejanj in v sodnih
postopkih
Sem sodijo kazniva dejanja po Kazenskem zakoniku in prekrški po Zakonu o prekrških.
Zaradi suma storitve prekrškov ali kaznivih dejanj je bilo v letu 2014 obravnavanih 21
mladoletnikov, kar predstavlja 44% več obravnavanih primerov kot leto prej.
•
Obravnava otrok in mladostnikov s težavami v odraščanju
Med težave v odraščanju sodijo nesporazumi s starši ali drugimi pomembnimi osebami,
težave v šoli, pri učenju, vzgojna nemoč staršev,….
Zaradi težav v odraščanju so bili v letu 2014 na novo obravnavani 3 mladoletniki, od
skupno 20 vodenih, kar predstavlja 5 % manj kot leto prej.
•
Oddaja otroka v vzgojni zavod
Center za socialno delo sme na podlagi 121. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih sam ali v sporazumu s starši oddati otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali
vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj.
Z zavodi sodelujemo preko rednih in izrednih timskih sestankov. Pomemben del
svetovalnega dela je delo s starši.
9
Ugotavljamo, da pri delu s starši, ki niso sprejeli oddaje svojih otrok v zavod kot pomoč in
ne sprejemajo naše pomoči ter pomoči strokovnih delavcev iz stanovanjskih skupin ali
zavodov, mladoletnike ali otroke težko vodimo do pozitivnih premikov v njihovem
delovanju, vedenju in »zdravi rasti«.
V letu 2014 sta bila v vzgojni zavod ali stanovanjsko skupino ter mladinske domove,
na novo nameščena 2 mladoletnika, skupaj pa so bili v celem letu vodeni, 3
mladoletniki, kar je 40% manj kot leto prej.
•
Mnenja centra izven sodnih postopkov
V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami smo v letu 2014
izdelali 1 strokovno poročilo.
Mnenj za sprejem v vrtec zaradi ogroženosti otroka nismo izdali, prav tako nismo
izdali menja o prešolanju otroka.
•
Rejništvo
Rejništvo je ena izmed oblik družbene skrbi za otroke, ki ne morejo živeti v matičnih
družinah. Namen rejništva je, da se otrokom v rejniških družinah omogoči zdrava rast,
izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in da se usposobijo za samostojno življenje in delo.
Center za socialno delo odda v rejništvo otroka, ki iz različnih vzrokov ne more živeti pri
starših. Center za socialno delo odda otroka v rejništvo s privoljenjem staršev oz. roditeljem
pri katerem otrok živi. Privoljenje staršev ni potrebno, če je otrok staršem odvzet.
Po oddaji otroka v rejništvo si center za socialno delo prizadeva, da se v matični družini
odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil otrok oddan v rejništvo. Center za socialno delo redno
spremlja otrokov razvoj v rejništvu, vzgojo, izobraževanje in osebnostni razvoj. Preverja tudi
izpolnjevanje nalog in obveznosti rejnikov, ki izhajajo iz rejniške pogodbe.
Center aktivno sodeluje z vsemi institucijami, ki so za rejenca pomembne. Pri delu z rejenci
vzpodbujamo stike med starši in rejenci, če so le-ti v njihovo korist.
V okviru rejništva izvajamo skupinsko delo z rejnicami . Z rejnicami se srečujemo enkrat na
dva meseca. V našo skupino so vključene tudi rejnice, ki imajo v rejništvu rejence iz drugih
občin. Glavni cilji naših srečanj so izobraževanje, medsebojna podpora, druženje in
izmenjava izkušenj.
Skupina rejnic in rejnikov se je v letu 2014 sestala 12-krat.
V letu 2014 smo spremljali 22 otrok v rejništvu. 2 otroka sta bila na novo vključena
v rejniške družine, oba na podlagi odločbe o ukrepu odvzema in namestitve v rejniško
družino. Za 2 mladostnika se je rejništvo zaključilo.
V letu 2014 smo vodili 16 rejniških družin. Na novo nismo pridobili nobenega
dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, 1 rejnici pa je dovoljenje prenehalo.
•
Posvojitve
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v 138. členu določa, da zakonca lahko le
skupaj posvojita otroke, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca.
10
V letu 2014 na centru nismo opravili enostranskih posvojitev, prejeli pa smo vlogo 1
para za posvojitev.
Tudi sicer v zadnjih letih opažamo, da je posvojitev manj oziroma so redke.
Mednarodnih pogodb o posvojitvah otrok, razen z Makedonijo in koncem l.2014 z Bolgarijo,
Slovenija nima sklenjenih.
V zadnjem času se z vprašanji glede posvojitev, zakonci obračajo predvsem na konzularna
predstavništva in tudi sami iščejo pot za posvojitev otrok iz tujine. Vloga centra v teh primerih
je predvsem v izdaji ustreznih soglasij o primernosti kandidatov za posvojitelje, ki jih morajo
le-ti priložiti kot osnovno prilogo k vlogi v tujini. Posvojitev se v teh primerih rešuje v skladu z
zakonodajo države iz katere izhaja otrok.
•
Skrbništvo nad mladoletnimi
V skladu z 201. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih postavi center za
socialno delo pod skrbništvo mladoletnika, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo in
mu imenuje skrbnika.
V letu 2014 smo 2 otrokoma postavili stalnega skrbnika, vodili pa smo 11 otrok, kar
predstavlja 22 % več kot leto prej.
•
Skrbništvo za posebni primer
V skladu z 213. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih center za socialno
delo postavi posebnega skrbnika mladoletniku, nad katerim izvršujejo starši roditeljske
pravice, v primeru spora med njim in starši, za sklenitev posameznih pravnih opravil med
njimi, ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju. Pri postavitvi skrbnika za
posebni primer center za socialno delo določi obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic,
upoštevajoč okoliščine vsakega posameznega primera. Gre za posamezne primere, ko je
potrebno zavarovati otrokove pravice in koristi v določenih zadevah, starši pa tega ne
zmorejo.
V letu 2014 smo izdali 1 odločbo, vodili pa smo jih 14, kar pomeni, da je bilo 17 % manj
zadev kot leto prej.
•
Odločanje o odtujitvi oziroma obremenitvi otrokovega premoženja ter odobritev
pravnih poslov
191. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da sme skrbnik samo z
odobritvijo centra za socialno delo odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti iz
varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi
pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo, storiti
druge ukrepe, za katere tako določa zakon.
V preteklem letu na novo odločali 8 krat, vseh vodenih zadev pa imamo 24, kar
predstavlja 50% več zadev kot leto prej.
11
3.1.3 Varstvo odraslih in starejših
Področje dela z odraslimi in s starejšimi vključuje različne oblike pomoči. Gre za zelo
obsežno področje v okviru katerega se srečujemo z raznovrstnimi problemi in težavami ljudi
(zdravstvene težave, težave v odnosih, čustvene težave, duševne težave in stiske,
zasvojenosti…).
•
Strokovna pomoč, ki je povezana z reševanjem osebnih stisk obsega:
o Organizacijo in zagotavljanje socialne oskrbe starejšim ljudem v domačem okolju.
o Pomoč pri uveljavljanju pravic za izboljšanje materialnega stanja starejših ljudi.
o Pomoč pri urejanju medsebojnih odnosov v družini, kjer živi starejša oseba v
povezavi z drugimi družinskimi člani, ki ne živijo skupaj.
o Pomoč pri reševanju težav v primeru nasilja v domačem okolju.
o Informiranje in pomoč pri nameščanju v institucionalno varstvo.
o Vodenje postopkov pri uveljavljanju oprostitev plačila domske oskrbe.
Pomoč, ki jo lahko nudi center v teh primerih, je lahko: konkretna pomoč posamezniku, ki
ogroža sebe in druge; osebna pomoč v obliki urejanja ali v obliki vodenja; usmerjanje v
različne programe; oblikovanje individualnih načrtov pomoči; sodelovanje s službami, ki se
srečujejo z ljudmi v stiski.
V zadnjih letih pri delu s starejšimi opažamo viden porast nasilja nad starejšimi, ki se kaže v
pojavnih oblikah nasilja, kot so: ekonomsko, nasilje, zanemarjanje, psihično in fizično nasilje.
Obravnavamo pa tudi primere nenavadnega načina življenja ter posledično stisko
sorodnikov, prijateljev, sosedov.
V okviru socialnovarstvene storitve prve socialne pomoči smo skupaj z njimi iskali možne
rešitve njihovih socialnih stisk in težav.
•
Informiranje in pomoč pri nameščanju v institucionalno varstvo:
Institucionalno varstvo pomeni, da starostniki in njihovi svojci za razreševanje socialnih in
zdravstvenih stisk in težav potrebujejo organizirano strokovno pomoč znotraj institucije, kjer
jim je zagotovljeno bivanje, primerna prehrana, potrebna pomoč in postrežba, zdravstvena
oskrba in zdravstveno nega.
Na center pridejo starostniki sami, njihovi svojci ali drugi sorodniki predvsem takrat, ko ne
vedo kako ustrezno poskrbeti za starostnika oziroma skrbi zanj ne zmorejo več in, ko sami
nimajo dovolj lastnih sredstev za plačilo storitev institucionalnega varstva.
Osebam, ki same niso sposobne urejati institucionalnega varstva ali za katere ocenimo, da
jim je naša pomoč nujno potrebna, pomagamo pri vložitvi oziroma posredovanju Prošnje za
sprejem v institucionalno varstvo. Po proučitvi socialnih razmer in oceni tveganja za
posameznega starostnika na njihovo prošnjo oziroma prošnjo svojcev ali na predlog
osebnega zdravnika oziroma patronažne službe, posredujemo prošnje za sprejem v
institucionalno varstvo skupaj s socialnim poročilom. V primerih, ko s socialnovarstveno
storitvijo pomoč na domu ne moremo zagotoviti primerne nege in oskrbe, posredujemo
prošnjo za prednostno obravnavo. Kadar oseba, ki potrebuje institucionalno varstvo, nima
nikogar v svoji socialni mreži, ji pomagamo tudi pri sami namestitvi.
V preteklem letu nismo posredovali pri nameščanju v institucionalno varstvo, 4 zadeve pa
smo zaključili, ki smo jih vodili od leta prej.
12
•
Skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost
V skladu z 206. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih postavi center za
socialno delo pod skrbništvo osebe, ki jim je po odločbi sodišča odvzeta poslovna
sposobnost. Sodišče mora takoj poslati centru za socialno delo pravnomočno odločbo –
sodbo, s katero je nekomu odvzeta poslovna sposobnost. Osebi pod skrbništvom imenuje
center za socialno delo skrbnika.
V letu 2014 smo postavili 3 začasne skrbnike, vseh vodenih v preteklem letu pa je bilo
7, kar predstavlja enako število kot leto prej.
V letu 2014 smo za 5 novih oseb podali predlog za odvzem poslovne sposobnosti,
skupaj smo jih vodili 9, kar predstavlja 29% več vodenih zadev kot leto prej.
V letu 2014 je center v 9 ih novih primerih neposredno izvajal skrbniške naloge, skupaj
pa je bilo vodenih 38 primerov, kar predstavlja 6 % več kot leto prej.
Čez leto smo sodelovali tako s skrbniki kot z varovanci, v kolikor je bilo to zanje potrebno.
Pridobili smo skrbniška poročila od skrbnikov, prav tako pa smo za poročila o zdravstvenem
stanju ter o morebitnih težavah zaprosili tudi zavode, v katerih se varovanci nahajajo.
Osebam, ki jim je skrbnik center za socialno delo, smo urejali vse potrebne zadeve ter jim
nudili našo pomoč. Po potrebi, v primeru težav pri izvajanju skrbniške funkcije, so se skrbniki
skozi vse leto obračali na nas, da smo jim svetovali in pomagali. Najpogosteje so se skrbniki
obračali na nas, ko so potrebovali naše soglasje zaradi dviga denarnih sredstev svojih
varovancev.
•
Skrbništvo za posebni primer
V skladu z 211. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih center za socialno
delo postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi,
katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja,
kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to
potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika.
V letu 2014 smo skrbnika za posebni primer imenovali 56 osebam skupaj pa je bilo
vodenih 118 zadev, kar predstavlja 48% več kot leto prej.
•
Varstvo odraslih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
Namen varstva odraslih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, je zagotavljanje
družbenega varstva ter zaščita pravic in koristi teh oseb (osebe s posebnimi potrebami).
Uporabniki so osebe, ki postanejo polnoletne in potrebujejo pomoč pri samostojnem življenju
in delu oziroma pridobijo status invalida, pravico do nadomestila za invalidnost ter do
dodatka za tujo nego in pomoč po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno
prizadetih oseb.
V letu 2014 je bilo vseh vodenih 86 oseb, ki imajo priznan status invalida, 3 oseba so
na novo pridobile status invalida, 4 osebe so pridobile pravico do nadomestilo za
invalidnost, 5 oseb pa je pridobilo pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, kar je za
29% več obravnavnih zadev kot leto prej.
13
•
Pravica do tolmača za slovenski znakovni jezik
Centri za socialno delo odločajo tudi o pravici gluhih, naglušnih in gluhonemih osebe, ki pri
sporazumevanju uporabljajo slovenski znakovni jezik, o pravici do uporabe tega jezika v
vseh postopkih. O tej pravici se izda odločba, na podlagi te odločbe pa izkaznica, s katero se
ti uporabniki v postopkih identificirajo kot osebe, ki uporabljajo za sporazumevanje slovenski
znakovni jezik
V letu 2014 nismo obravnavali novega primera gluhe osebe, vodenih pa je bilo 8
zadev, kar predstavlja enako število kot leto prej.
•
Pokazenska pomoč
Obravnavali smo polnoletne storilce kaznivih dejanj med prestajanjem kazni zapora in po
prestani kazni zapora.
V letu 2014 je bil center obveščen o prestajanju kazni zapora za 5 oseb. Z obsojenci je
bil vzpostavljen stik, podane so bile informacije o možnostih pomoči s strani centra. V času
priprave na odpust je bilo naše sodelovanje usmerjeno predvsem na podajanje informacij
glede možnosti preživljanja izhodov in nastanitve.
Pri obsojencih vzpostavljamo stik z družino, jo seznanjamo z možnostmi storitev in nudenja
pomoči s strani stalnih organizacij in društev.
V letu 2014 se je kazen zapora iztekla 1 (od tistih o katerih je bil center obveščen)
osebi in vsem je bila nudena pomoč centra.
•
Obravnava polnoletnih oseb v sodnih postopkih
o
Obravnava mlajših polnoletnih oseb v sodnih postopkih
Namen naloge je spremljanje in pomoč mlajših polnoletnih v kazenskem postopku.
Zakonska podlaga za izvajanje je Zakon o Kazenskem postopku.
V letu 2014 nismo obravnavali mlajših polnoletnih oseb v sodnih postopkih.
o
Obravnava polnoletnih storilcev kaznivih dejanj v kazenskem postopku
Namen naloge je spremljanje in pomoč polnoletnih v kazenskem postopku. Podlaga za
izvajanje je Zakon o kazenskem postopku, strokovni delavec opravlja dejanja enako kot pri
mlajših polnoletnih.
Obravnavali smo 20 polnoletnih oseb, ki so v sodnih postopkih, bodisi v postopkih
izredne omilitve kazni ali pomilostitve ali preklica pogojne obsodbe, vodenih je bilo 34
primerov, kar je 6% več kot leto prej.
o
Pogojna obsodba z varstvenim nadzorom
Namen te naloge je omogočanje uspešne vključitve obsojenca v okolje. Zakonska podlaga je
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij in Zakon o kazenskem postopku.
14
V letu 2014 je sodišče 1 osebi, namesto kazni zapora, izreklo pogojno obsodbo z
varstvenim nadzorom centra. V celem letu, pa je bilo vodenih 6 oseb, ki so pod
varstvenim nadzorom centra, kar je 20% več kot leto prej.
o
Naloge v zvezi z nadomestno kaznijo in uklonilnim zaporom
Ta naloga ima namen preprečitve izločitve storilca iz njegovega socialnega okolja in ga hkrati
opozoriti na neustreznost njegovih dejanj. Mogoča je tudi povrnitev storjene škode. Osebe, ki
so zaradi kaznivega dejanja obsojene na nadomestno kazen, ali se ji izreče uklonilni zapor
ali pa se kazen nadomesti z opravo določene naloge. Zakonska podlaga je Zakon o
izvrševanju kazenskih sankcij in Kazenski zakonik, ki določa komu se podatki lahko
posredujejo in pa Zakon o prekrških, ki določa možnost uklonilnega zapora in s tem
povezana dejanja.
V letu 2014 smo obravnavali 171 uporabnikov v okviru nalog v zvezi z nadomestno
kaznijo in uklonilnim zaporom, od tega smo jih na novo v preteklem letu prejeli 49,
rešili pa smo jih 97. V primerjavi s preteklim letom smo opravili 19% manj zadev.
3.2 SOCIALNOVARSTVENE STORITVE
3.2.1 Prva socialna pomoč
Prva socialna pomoč obsega pomoč pri prepoznavanju socialne stiske ali težave, oceno
možnih rešitev, seznanjanje upravičenca z možnimi socialno-varstvenimi storitvami in
dajatvami, z obveznostmi, ki sledijo izbiri storitve ali dajatve ter predstavitev mreže
izvajalcev, ki lahko upravičencu nudijo pomoč.
V okviru socialno-varstvene storitve Prve socialne pomoči centri obravnavamo uporabnike z
zelo različnimi stiskami in težavami. Tako pridejo k nam ljudje s težavami v medsebojnih
odnosih, s stanovanjsko problematiko, brezdomci, s težavami v duševnem zdravju,
materialno ogroženi…
V okviru socialnovarstvene storitve prva socialna pomoč, nudimo tudi pomoč pri urejanju
institucionalnega varstva starejšim, bolnim, invalidom, ljudem s težavami v duševnem
zdravju.
V letu 2014 smo na novo izvedli 258 socialnovarstvenih storitev prve socialne pomoči,
vseh vodenih pa je bilo 445, kar je 14% več kot leto prej.
3.2.2. Osebna pomoč
Osebna pomoč obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku
omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljševanje njegovih socialnih
zmožnosti.
V letu 2014 smo v okviru socialnovarstvene storitve osebna pomoč na novo
obravnavali 8 primerov, skupaj pa je bilo vodenih 17 posameznikov, kar je 70% več
kot leto prej.
15
3.2.3 Pomoč družini za dom
Pomoč družini za dom obsega: strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med
družinskimi člani, strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi za otroke in usposabljanje družine
za opravljanje njene vsakdanje vloge.
V letu 2014 smo v okviru socialnovarstvene storitve pomoč družini za dom na novo
obravnavali 12 družin, skupaj smo jih vodili 15, kar je 5x več obravnavnih družin kot
leto prej.
3.2.4. POMOČ DRUŽINI NA DOMU
a. V OBČINI LAŠKO ZA LETO 2014
V letu 2014 smo v občini Laško, v okviru socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu –
socialna oskrba, z osmimi redno zaposlenimi socialnimi oskrbovalkami in koordinatorko
pomoči na domu, oskrbovali 97 uporabnikov.
9-im uporabnikom smo v letu 2014, kar predstavlja 9,3% vseh uporabnikov nudili pomoč pri
temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju ali
slačenju, pomoč pri umivanju, pomoč pri hranjenju, pomoč pri opravljanju osnovnih
življenjskih potreb, ter vzdrževanje in nego osebnih ortopedskih pripomočkov, ter pomoč pri
ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne
mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju
nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter pripravo
upravičenca na institucionalno varstvo.
46-im uporabnikom, kar predstavlja 47,4% vseh uporabnikov, smo nudili gospodinjsko
pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanje enega pripravljenega obroka hrane,
nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje porabljene posode, osnovno
čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, ter postiljanje in osnovno vzdrževanje
spalnega prostora, ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
42 uporabnikov, kar predstavlja 43,3% vseh uporabnikov je bilo takšnih, ki so potrebovali
tako pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kakor tudi gospodinjsko pomoč in pomoč
pri ohranjanju socialnih stikov.
Glede na preteklo leto se je za 8,7% zmanjšalo število uporabnikov, ki so potrebovali pomoč
pri temeljnih dnevnih opravilih in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Glede na preteklo leto
se je nekoliko povečalo število uporabnikov, in sicer za 5,4%, ki so potrebovali gospodinjsko
pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, prav tako, pa se je tudi povečalo število
uporabnikov, in sicer za 3,3%, ki so potrebovali pomoč tako pri temeljnih dnevnih opravilih
kakor tudi pri gospodinjskih opravilih, ter pri ohranjanju socialnih stikov.
V letu 2014 smo 26-im uporabnikom, ki so potrebovali gospodinjsko pomoč prinašali
pripravljen obrok hrane dnevno, kar predstavlja 26,8% vseh uporabnikov. Glede na preteklo
leto se je število uporabnikov, ki smo jim prinesli pripravljen obrok hrane zmanjšalo za 1,9%.
16
S
T
O
R
I
T
E
V
AB
0%
AC
9,3%
BC
47,4%
ABC
43,3%
SKUPAJ
100%
Legenda:
- storitev A: pomoč pri temeljnih
dnevnih opravilih;
- storitev B: gospodinjska pomoč;
- storitev C: pomoč pri ohranjanju
socialnih stikov.
Tabela št. 1: Procentualna predstavitev storitev in opravil, ki so se v letu 2014 izvajale v
okviru socialno varstvene storitve pomoč družini na domu – socialna oskrba.
0%
9,3%
AB
43,3%
AC
BC
ABC
47,4%
Diagram št. 1: Procentualna predstavitev storitev in opravil, ki so se v letu 2014 izvajale v
okviru socialno varstvene storitve pomoč družini na domu – socialna oskrba.
V letu 2014 so socialne oskrbovalke na mesec obiskale povprečno 66 uporabnikov, kar je za
tri uporabnike več kot v preteklem letu. Ena socialna oskrbovalka je v povprečju obiskala
enega uporabnika 13,8-krat, kar je za 3,6-krat manj kot v preteklem letu in v povprečju
porabila 83,15 minut za enkratno oskrbo uporabnika kar je za 1,59 minut manj, kot v
preteklem letu.
V letu 2014 smo v 80% oskrbovali enega uporabnika v družini, ter v 19% uporabnike kjer sta
v oskrbi dva družinska člana. 1% naše oskrbe predstavljajo hudo bolni otroci, ki so
potrebovali posebno nego in pomoč.
Iz diagrama št. 2 lahko razberete, da je bilo v letu 2014 v občini Laško nekoliko manj kot
četrtina družin, kjer sta bila v oskrbi dva družinska člana. Še vedno prevladujejo družine z
enim oskrbovanim družinskim članom s strani zaposlenih socialnih oskrbovalk.
1%
19%
1 uporabnik
2 uporabnika
hudo bolni otroci
80%
Diagram št. 2: Procentualna predstavitev števila uporabnikov v družini v okviru socialno
varstvene storitve pomoč družini na domu – socialna oskrba v letu 2014.
17
LETO 2012
MESEC
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
SKUPAJ
SKUPAJ
(povprečje)
št.
efekt. ur
822,35
1.147,05
1.039,20
1.086,35
909,50
975,31
942,20
1.024,35
944,20
1.021,35
919
992,55
11.825,4
1
985,42
LETO 2013
MESEC
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
LETO 2014
št. efekt. MESEC
ur
januar
743,20
februar
851,35
marec
878,25
april
1.022,31
maj
954,38
junij
978,37
julij
997,07
avgust
969,32
september
964,22
oktober
957,06
november
892,38
december
1.095,44
št. efekt.
ur
736,54
951,37
818,20
988,24
838,13
938,55
884,10
747,15
978,20
997,15
944,30
1097,55
11.305,35
10.921,48
942,11
910,12
Tabela št. 2: Mesečno število efektivnih ur opravljenih pri uporabnikih v letu 2012, 2013 in v
letu 2014 za Občino Laško.
Kot je razvidno iz tabele št. 2, je bilo v letu 2014 opravljenih 10.921,48 efektivnih ur, kar je v
primerjavi s preteklim letom za 383,13 ur manj, v primerjavi s predpreteklim letom pa za
903,07 ur manj. Upad števila efektivnih ur v letu 2014 je še vedno povezan z izgubo pravice
po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, do državne pokojnine, ter do varstvenega
dodatka.
Ura socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu – socialna oskrba – v občini Laško je
bila za uporabnika od 01.01.2014 do 30.04.2014 3,98 EUR od ponedeljka do sobote, ob
nedeljah 7,70 EUR in na dan državnega praznika ali dela prostega dne 8,26 EUR, od
01.05.2014 dalje do konca leta pa je znašala 3,60 EUR za uporabnika od ponedeljka do
sobote, ob nedeljah 6,40 EUR in na dan državnega praznika ali dela prostega dne 7,00 EUR.
V letu 2014 je v občini Laško bilo 10 uporabnikov, ki so bili oproščeni pri plačilu
socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, od tega je bilo 8 uporabnikov v celoti
oproščenih plačila storitve, kar znaša 8,3% vseh uporabnikov, 2 uporabnika pa sta bila delno
oproščena plačila storitve, kar znaša 2,1% vseh uporabnikov. Poleg uporabnikov so ceno
oskrbe poravnavali tudi zavezanci za plačilo, in sicer v 1 primeru. Še vedno ugotavljamo, da
uporabniki ne želijo obremenjevati svojih otrok (zavezancev za plačilo), da bi morali za
njihovo socialno oskrbo na domu prispevati denarna sredstva. Raje znižajo število ur
socialne oskrbe na domu, kot pa, da bi obremenjevali svoje otroke.
Ostalih 87 uporabnikov oz. 89,7% uporabnikov, so storitev pomoč družini na domu –
socialno oskrbo v celoti poravnali sami.
Uporabniki so ceno socialne oskrbe na domu poravnali iz pokojnine, ki so jo prejeli, iz
dodatka za pomoč in postrežbo, invalidnine in varstvenega dodatka (tisti, ki so ga obdržali).
18
D
O
H
O
D
E
K
LETO 2012
do 403,80 EUR
33%
od 403,81
do 563,80 EUR
od 563,81
do 723,80 EUR
nad 723,81 EUR
LETO 2013
32%
LETO 2014
32%
28%
23,4%
24,7%
22,5%
23,4%
23,7%
16,5%
21,2%
19,6%
Tabela št. 3: Odstotek uporabnikov glede na višino pokojnine v letu 2012, 2013 in 2014.
19,6%
32%
do 403,80 EUR
od 403,81 do 563,80 EUR
od 563,81 do 723,80 EUR
nad 723,81 EUR
23,7%
24,7%
Diagram št. 3: Odstotek uporabnikov glede na višino pokojnine v letu 2014.
Iz tabele št. 3 je razvidno, da so se pokojnine tudi v letu 2014 gibale predvsem v prvih dveh
razredih. Še vedno več kot polovica uporabnikov socialne oskrbe na domu prejema
pokojnino nižjo od 563,81 EUR. V primerjavi s preteklim letom je ostal enak procent pokojnin
nižjih od 403,80 EUR, medtem ko se je procent pokojnin višjih od 723,81 EUR celo nekoliko
znižal.
Od skupnega števila uporabnikov v letu 2014 v okviru socialnovarstvene storitve pomoč
družini na domu – socialne oskrbe - t.j. 97, je bilo 9 uporabnikov sprejetih v domove za
starejše, kar predstavlja 9,3%, 9 uporabnikov je storitev pomoč družini na domu – socialna
oskrba odpovedalo, kar predstavlja 9,3%, 7 uporabnikov pa je umrlo, kar predstavlja 7,2%,
tako da smo leto zaključili z 72-imi uporabniki, kar predstavlja 74,2% vseh uporabnikov v letu
2014. To nam nazorno prikazuje tudi diagram številka 4.
V letu 2014 smo v socialno oskrbo na domu na novo vključili 36 uporabnikov, 2 uporabnika
več kot v preteklem letu.
9,3%
9,3%
7,2%
sprejem v dom
odpoved
umrli
ostali uporabniki
74,2%
Diagram št. 4: Procent uporabnikov vključenih v storitev pomoč družini na domu – socialna
oskrba – glede na razlog prenehanja storitve v letu 2014
19
Glede na starost uporabnikov v letu 2014 je bil:
- delež invalidov, hudo bolnih otrok in drugih uporabnikov, ki so mlajši od 65 let 12,4%,
- delež uporabnikov starih od 65 do 79 let 42,3%,
- delež uporabnikov starih od 80 do 85 let 23,7%,
- delež uporabnikov starih od 86 do 90 let 12,4%, in
- delež uporabnikov starejših od 90 let 9,2%.
Glede na preteklo leto se je zmanjšal delež uporabnikov mlajših od 65 let za 3,6%, povečal
pa se je delež uporabnikov starih od 65 do 79 let, in sicer za 0,8%. Nekoliko se je povečal
delež uporabnikov, ki so stari od 80 do 85 let in sicer za 0,3%. Delež uporabnikov starih od
86 do 90 let se je nekoliko povečal in sicer za 0,7% Tudi delež uporabnikov starejših od 90
let se je nekoliko povečal, in sicer za 1,8%.
V letu 2014 je bilo v občini Laško v okviru Centra za pomoč na domu redno zaposlenih 8
delavk – socialnih oskrbovalk – delo socialnih oskrbovalk je koordinirala 1 koordinatorka tega
programa. 29. januarja 2014 smo vključili eno brezposelno osebo v okviru programa aktivne
politike zaposlovanja v javna dela Pomoč in varstvo za starejše, v okviru katerega se je lahko
seznanila s poklicem socialna oskrbovalka na domu. Program javnih del Pomoč in varstvo za
starejše se ji je zaključil z 31.12.2014.
V letu 2011 smo pričeli z izvajanjem socialne oskrbe na domu tudi v popoldanskem oziroma
večernem času, ter ob sobotah, nedeljah in praznikih, saj se je zelo povečevalo
povpraševanje po storitvah socialne oskrbe na domu v tem času. Tudi v letu 2014 je bila
socialna oskrba na domu dostopna uporabnikom vse dni v letu. V letu 2014 je 14
uporabnikov potrebovalo storitev socialne oskrbe na domu v večernem času zaradi pomoči
pri negi, 2 od njih sta potrebovala pomoč tudi pri pripravi toplega obroka hrane v tem času.
Ob sobotah je storitev socialne oskrbe na domu potrebovalo 15 uporabnikov: 6 uporabnikov
je potrebovalo našo pomoč 3-krat dnevno zaradi pomoči pri negi, 2 od njih sta potrebovala
tudi pomoč pri pripravi toplega obroka hrane; 3 uporabniki so potrebovali pomoč pri negi 2krat dnevno; 3 uporabniki so potrebovali pomoč pri negi 1-krat dnevno; 3 uporabnikom pa
smo zagotovili le en topel obrok hrane dnevno.
Ob nedeljah je storitev socialne oskrbe na domu potrebovalo 13 uporabnikov: 6 uporabnikov
je potrebovalo našo pomoč 3-krat dnevno zaradi pomoči pri negi, 2 od njih sta potrebovala
tudi pomoč pri pripravi toplega obroka hrane; 2 uporabnika sta potrebovala pomoč pri negi 2krat dnevno; 3 uporabniki so potrebovali pomoč pri negi 1-krat dnevno; 2 uporabnikoma pa
smo zagotovili le en topel obrok hrane dnevno.
Ob praznikih je storitev socialne oskrbe na domu potrebovalo 12 uporabnikov: 6 uporabnikov
je potrebovalo našo pomoč 3-krat dnevno zaradi pomoči pri negi, 2 od njih sta potrebovala
tudi pomoč pri pripravi toplega obroka hrane; 2 uporabnika sta potrebovala pomoč pri negi 2krat dnevno; 3 uporabniki so potrebovali pomoč pri negi 1-krat dnevno; 1 uporabniku pa smo
zagotovili le en topel obrok hrane dnevno.
Prav je, da se ob koncu poročila o izvajanju socialnovarstvene storitve pomoč družini na
domu – socialne oskrbe v občini Laško dotaknemo tudi Resolucije o nacionalnem programu
socialnega varstva za obdobje 2013-2020 (Ur. l. RS, št. 39/13) s katero naj bi zagotovili
socialno oskrbo na domu najmanj 3,5% oseb starih 65 in več let, ter za 1.200 (0,3%) drugih
odraslih oseb. Po podatkih statističnega urada je bilo v občini Laško v letu 2014 2.574
občanov starejših od 65 let. V občini Laško je bilo ob koncu leta 2014 vključenih v
socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu – socialno oskrbo 72 občanov. Glede na
resolucijo bi lahko bilo vključenih približno 90 občanov starih 65 in več let, ter 32 drugih
odraslih oseb. Število občanov vključenih v storitev socialne oskrbe na domu se nam je v
primerjavi s preteklim letom povečalo za 11 oseb. Še vedno opažamo, da se zaradi nizkih
prihodkov, starejši ljudje za storitev socialne oskrbe na domu raje odločijo v minimalnem
obsegu ur in krajši čas izvajanja, kot bi ga dejansko potrebovali za kvalitetnejše okrevanje ali
20
življenje. Mnogi poiščejo možnosti oskrbe znotraj družine oz. socialne mreže v okolju v
katerem živijo, da lažje preživijo ob skromnih prihodkih.
b. V OBČINI RADEČE ZA LETO 2014
V letu 2014 smo v občini Radeče, v okviru socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu
- socialna oskrba, s tremi redno zaposlenimi socialnimi oskrbovalkami oskrbovali 49 starejših
ljudi.
Dvema uporabnikoma smo v letu 2014, kar predstavlja 4% vseh uporabnikov, nudili pomoč
pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju ali
slačenju, pomoč pri umivanju, pomoč pri hranjenju, pomoč pri opravljanju osnovnih
življenjskih potreb, ter vzdrževanje in nego osebnih ortopedskih pripomočkov, ter pomoč pri
ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne
mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju
nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter pripravo
upravičenca na institucionalno varstvo.
33 uporabnikov, kar znaša 67% vseh uporabnikov, je potrebovalo gospodinjsko pomoč,
kamor sodijo naslednja opravila: prinašanje enega pripravljenega obroka hrane, nabavo živil
in pripravo enega obroka hrane, pomivanje porabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega
dela prostorov z odnašanjem smeti, ter postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora
ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
14 uporabnikov je potrebovalo pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjsko
pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kar znaša 29% vseh uporabnikov.
Glede na preteklo leto se je za 0,8% zmanjšalo število uporabnikov, ki so potrebovali pomoč
pri temeljnih dnevnih opravilih in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. V letošnjem letu se je
povečalo število uporabnikov, ki so potrebovali pomoč tako pri temeljnih dnevnih opravilih
kakor tudi pri gospodinjskih opravilih, ter pri ohranjanju socialnih stikov, in sicer za 2,8%.
Glede na preteklo leto se je nekoliko zmanjšalo število uporabnikov, in sicer za 2%, ki so
potrebovali gospodinjsko pomoč, ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
V letu 2014 smo 23-im uporabnikom, ki so potrebovali gospodinjsko pomoč prinašali
pripravljen obrok hrane dnevno, kar predstavlja 47% vseh uporabnikov. Glede na preteklo
leto se je število uporabnikov, ki smo jim prinesli pripravljen obrok hrane povečalo za 6,5%.
S
T
O
R
I
T
E
V
AB
0%
AC
4%
BC
67%
ABC
29%
SKUPAJ
100%
Legenda:
- storitev A: pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih;
- storitev B: gospodinjska pomoč;
- storitev C: pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
21
Tabela št. 1: Procentualna predstavitev storitev in opravil, ki so se v letu 2014 izvajale v
okviru socialno varstvene storitve pomoč družini na domu – socialna oskrba.
0%
4%
29%
AB
AC
BC
ABC
67%
Diagram št. 1: Procentualna predstavitev storitev in opravil, ki so se v letu 2014 izvajale v
okviru socialno varstvene storitve pomoč družini na domu – socialna oskrba.
V letu 2014 so socialne oskrbovalke na mesec obiskale povprečno 38 uporabnikov, kar je za
6 uporabnikov več kot v preteklem letu. Ena socialna oskrbovalka je v povprečju obiskala
enega uporabnika 12,2-krat v mesecu. Glede na preteklo leto se je število obiskov pri
uporabniku zmanjšalo za 2,6 obiska. Ena socialna oskrbovalka je v povprečju porabila 70
minut za enkratno oskrbo uporabnika. Glede na preteklo leto je socialna oskrbovalka v tem
letu za enkratno oskrbo uporabnika porabila 2,5 minut manj.
V letu 2014 smo v 80% oskrbovali enega uporabnika v družini, ter v 20% dva uporabnika v
družini.
Iz diagrama št. 2 lahko razberete, da je bilo tudi v letu 2014 v občini Radeče malo družin kjer
bi bila v oskrbi dva družinska člana, prevladujejo torej družine z enim oskrbovanim
družinskim članom s strani zaposlenih socialnih oskrbovalk.
20%
1 uporabnik
2 uporabnika
80%
Diagram št. 2: Procentualna predstavitev števila uporabnikov v družini v okviru socialno
varstvene storitve pomoč družini na domu – socialne oskrbe – v letu 2014.
LETO 2012
MESEC
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
LETO 2013
št. efekt. MESEC
ur
januar
234,55
februar
342,10
marec
318,10
april
304
maj
266,10
junij
322,30
julij
263,55
avgust
302,35
september
322,15
oktober
304,35
LETO 2014
št. efekt. MESEC
ur
januar
231,25
februar
266,10
marec
288,05
april
306,50
maj
272,45
junij
295,10
julij
311,50
avgust
298,10
september
356,05
oktober
354,55
št. efekt.
ur
291,50
384,25
316,25
417,35
345,30
397,05
363,15
350,05
390,00
367,45
22
november
december
281,30
306,45
SKUPAJ
SKUPAJ
(povprečje)
3.569,30
297,44
november
december
336,55
426,45
november
december
3.745,05
312,09
322,15
439,25
4.385,35
365,45
Tabela št. 2: Mesečno število efektivnih ur opravljenih pri uporabnikih v letu 2012, 2013 in
2014 za Občino Radeče.
Kot je razvidno iz tabele št. 2 je letno število efektivnih ur v letu 2014 naraslo v primerjavi z
lanskim letom za 640,30 ur, v primerjavi s predlanskim letom pa za 816,05 ur.
Naraščanje števila efektivnih ur v letu 2013, predvsem pa v letu 2014 je posledica izvajanja
socialne oskrbe na domu v večernem času, ter ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Upad števila uporabnikov zaradi pričetka izvajanja Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih
sredstev v letu 2011, ki je številnim uporabnikom socialnovarstvene storitve pomoč družini na
domu – socialne oskrbe znižal raven dohodkov, saj so izgubili pravico do državne pokojnine,
ter do varstvenega dodatka, ali pa so se le-temu sami odpovedali, se je zmanjšal.
Ura socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v občini Radeče je od 01.01.2014 do
30.04.2014 znašala 3,70 EUR za uporabnika od ponedeljka do sobote, ob nedeljah 5,18
EUR in na dan državnega praznika ali dela prostega dne 5,55 EUR, od 01.05.2014 dalje do
konca leta pa je znašala 3,74 EUR za uporabnika od ponedeljka do sobote, ob nedeljah 5,24
EUR in na dan državnega praznika ali dela prostega dne 5,62 EUR.
Vsi uporabniki socialne oskrbe na domu v letu 2014 so ceno storitve poravnali iz svojih
lastnih dohodkov. Uporabniki so ceno oskrbe na domu poravnali iz pokojnine, ki so jo prejeli
iz invalidnine, iz dodatka za pomoč in postrežbo in iz varstvenega dodatka.
D
O
H
O
D
E
K
LETO 2012
do 403,80 EUR
od 403,81
do 563,80 EUR
od 563,81
do 723,80 EUR
nad 723,81 EUR
32,5%
LETO 2013
33%
LETO 2014
28,6%
28%
36%
34,7%
21%
19%
16,3%
18,5%
12%
20,4%
Tabela št. 3: Dohodek uporabnikov glede na višino pokojnine v letu 2012, 2013 in 2014.
Iz tabele št. 3 je razvidno, da so se pokojnine tudi v letu 2014 gibale predvsem v prvih dveh
razredih. Uporabniki v 63,3% prejemajo dohodke v višini največ do 563,80 EUR.
V primerjavi s preteklim letom se je za 4,4% zmanjšalo število uporabnikov z dohodki do
403,80 EUR. Za 1,3% se je zmanjšalo število uporabnikov, ki prejemajo dohodke od 403,81
EUR do 563,80 EUR. Za 2,7% se je zmanjšalo število uporabnikov, ki prejemajo dohodke od
563,81 EUR do 723,80 EUR. V letošnjem letu pa se je ponovno povečalo število
uporabnikov, ki so prejemali dohodke višje od 723,81 EUR, in sicer za 8,4% v primerjavi s
preteklim letom.
Kljub nizkim dohodkom več kot polovice uporabnikov, v letu 2014, je bil le en uporabnik v
Občini Radeče v celoti oproščen plačila storitve socialne oskrbe na domu.
23
20,4%
28,6%
do 403,80 EUR
od 403,81 do 563,80 EUR
od 563,81 do 723,80 EUR
16,3%
nad 723,81 EUR
34,7%
Diagram št. 3: Odstotek števila uporabnikov glede na višino pokojnine v letu 2014.
Od skupnega števila uporabnikov v občini Radeče v letu 2014 v okviru socialnovarstvene
storitve pomoč družini na domu – socialne oskrbe, t.j. 49, so 4 uporabniki umrli, kar
predstavlja 8% vseh uporabnikov, 2 uporabnika sta bila sprejeta v dom za starejše, kar
predstavlja 4% vseh uporabnikov. V letu 2014 je 7 uporabnikov storitev pomoč družini na
domu – socialna oskrba odpovedalo, kar predstavlja 14% vseh uporabnikov. Leto 2014 smo
zaključili s 36-imi uporabniki v občini Radeče, kar predstavlja 74% vseh uporabnikov. V
primerjavi s preteklim letom se nam je povečalo število uporabnikov v letu 2014 za sedem
uporabnikov.
8%
4%
14%
umrli
sprejem v dom
odpoved
ostali uporabniki
74%
Diagram št. 4: Procent uporabnikov vključenih v storitev pomoč družini na domu – socialna
oskrba glede na razlog prenehanja storitve v letu 2014.
V letu 2014 smo na novo vključili v socialno oskrbo na domu 14 uporabnikov, kar je za 2
uporabnika več kot v preteklem letu.
Glede na starost uporabnikov socialne oskrbe na domu je bilo v letu 2014:
- delež invalidov, hudo bolnih otrok in drugih uporabnikov, ki so mlajši od 65 let 4%,
- delež uporabnikov starih od 65 do 79 let 55%,
- delež uporabnikov starih od 80 do 85 let 18%,
- delež uporabnikov starejših od 86 let 23%.
Glede na preteklo leto se je zmanjšalo število uporabnikov starejših od 86 let za 0,8%,
nekoliko se je zmanjšalo tudi število uporabnikov mlajših od 65 let in sicer za 5,5%. Nekoliko
pa se je povečalo število uporabnikov starih od 80 od 85 let in sicer za 1,3% ter število
uporabnikov starih od 65 do 79 let, in sicer za 5%.
V letu 2014 so bile v občini Radeče kot socialne oskrbovalke redno zaposlene 3 delavke, ter
koordinatorka pomoči na domu, katera je koordinirala njihovo delo.
Tudi v letu 2014 je bila storitev socialne oskrbe na domu na razpolago uporabnikom v
popoldanskem oziroma večernem času, ter ob sobotah, nedeljah in praznikih. V letu 2014 je
do meseca marca le ena uporabnica socialne oskrbe na domu, potrebovala oskrbo tudi v
večernih urah med tednom, ter ob sobotah, nedeljah in praznikih v jutranjih in večernih urah,
nato pa se ji je pridružil v mesecu aprilu še en uporabnik, ter v maju še en uporabnik. Tako
smo imeli tudi ob koncu leta tri uporabnike vključene v socialno oskrbo med tednom zvečer,
ter ob sobotah, nedeljah in praznikih v jutranjih in večernih urah,
24
Prav je, da se ob koncu poročila o izvajanju socialnovarstvene storitve pomoč družini na
domu – socialne oskrbe dotaknemo tudi Resolucije o nacionalnem programu socialnega
varstva za obdobje 2013-2020 (Ur. l. RS, št. 39/13) s katero naj bi zagotovili socialno oskrbo
na domu najmanj 3,5% oseb starih 65 in več let, ter za 1.200 (0,3%) drugih odraslih oseb. Po
podatkih statističnega urada je bilo v občini Radeče v letu 2014 791 občanov starejših od 65
let. Če bi sledili resoluciji bi bilo v občini Radeče vključenih v socialnovarstveno storitev
pomoč družini na domu – socialno oskrbo približno 27 (27,69) občanov starejših od 65 let ter
10 (10,55) drugih odraslih oseb. Ob koncu leta 2014 je bilo v storitev socialne oskrbe na
domu vključenih 36 občanov, kar je več kot pohvalno, saj sledimo resoluciji.
Poročilo pripravila: Irenca Kovčan, univ.dipl.soc.del.
koordinatorka pomoči na domu
3.3 PREVENTIVNA DEJAVNOST
3.3.1.
PROGRAM
PSIHOSOCIALNE
MLADOSTNIKOM IN STARŠEM
POMOČI
OTROKOM,
1. Namen: program je razdeljen na dve skupini in je namenjen delu z otroki in mladostniki,
ter staršem. Prvi se izvaja v obliki Treninga socialnih veščin – zate in zame (zajame
starostno obdobje otrok od 6. – 18.leta), druga oblika pa je namenjena staršem in se imenuje
Skupina za starše.
V preteklem šolskem letu Treninga socialnih veščin nismo izvedli, delovali pa smo v okviru
preventive, in sicer tako, da smo skupaj s policistom PP Laško, izvedli delavnico na temo
Nasilje v družini, vrstniško nasilje in droge, za vse 9. razrede učencev OŠ Primoža Trubarja
Laško.
Skupina za starše :
Skupina za starše poteka že deveto leto. Srečanja so oblikovana glede na potrebe
uporabnikov in potekajo vsak prvi in tretji torek v mesecu, od 19.00 do 21.00 ure. S srečanji
Skupine za starše smo v šolskem letu 2014/15 ponovno začeli v mesecu oktobru 2014 in
smo z njimi zaključili v mesecu februarju 2015,
Skupino za starše redno obiskuje 8 – 9 uporabnikov, pridobili smo tudi starše za iz Občine
Radeč; nekaj uporabnikov je stalnih, kar pomeni, da Skupino za starša obiskujejo že od
začetka, nekaj članov pa se nam je pridružilo z novim šolskim letom. Zaradi dobrega
medsebojnega poznavanja uporabnikov velikokrat delujemo kot skupina za samopomoč.
Cilji programa:
- iskati možnosti in načine za boljše komuniciranje med vrstniki in družinskimi člani,
vzpostaviti stik s seboj in primarnimi čustvi,
- iskati rešitve in odgovore na vprašanja pri vzgoji, spoznavanje vzgojnih stilov in
posameznih pristopov v komunikaciji otrok-starši
- okrepiti starše, da v okviru skupine za starše rešujejo svoje družinske stiske
Rezultati in evalvacija / Težave:
Skupina za starše uspešno teče že devet let in je dobro sprejeta s strani uporabnikov. Starši
so z obliko dela preko delavnic pridobili zaupanje in so pripravljeni sodelovati in prispevati
lastne izkušnje k posamezni temi, ki smo jo obravnavali ter izpostaviti težave, ki jih imajo
sami na področju vzgoje svojih otrok. V skupino so vključeni starši z različno kronološko
starostjo svojih otrok, kar pripomore k večji razsežnosti in spoznavanju otrok in mladostnikov
25
skozi vsa razvojna obdobja, hkrati pa je to tudi cilj Programa psihosocialne pomoči otrokom,
mladostnikom in staršem. Od kar je Skupina vezana na izvajanje v zimskem času, ne
opažamo upada uporabnikov.
Financiranje programa: Program psihosocialne pomoči otrokom, mladostnikom in staršem
je financiran s strani Občine Laško
Skupino vodita: Polonca TERŠEK in Urška GRADIŠNIK/ Klavdija JELEN
3.3.2. PROGRAM SKUPINA ZA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA OBČINE
LAŠKO
Uporabniki programa so zdravljeni odvisniki od alkohola ali drugih snovi ter njihovi svojci. Na
voljo je vsem, ki se zavedajo prekomernega uživanja alkohola ali drugih substanc in želijo
sami doseči abstinenco. Program je utečen in teče že 12.let. Uspelo nam je vključiti vse tiste
skupine za katere smo program načrtovali.
1. Število uporabnikov, vključenih v program v obdobju od 01.01.2014 do 31.12.2014:
Mesec
Število vseh
Povprečno število ur aktivne*
uporabnikov
vključenosti 1 up. na mesec
Januar
22
8
Februar
22
8
Marec
22
8
April
22
8
Maj
22
8
Junij
22
8
Julij
22
8
Avgust
22
8
September
23
8
Oktober
23
8
November
23
8
December
23
8
Povprečno število uporabnikov v
23
8
letu 2014
Vključenost posameznika v program: minimalno 2 uri na teden.
Srečanja potekajo enkrat tedensko po dve uri in sicer vsako sredo od 18.00 do 20.00 - do
triindvajset uporabnikov po dve uri na teden (temu lahko prištejemo še dodatno število ur, ko
se uporabniki udeležujejo celodnevnih izletov, pohodov in piknikov, kulturnih prireditev,
gledaliških predstav, kino predstav, strokovnih in potopisnih predavanj, delavnic, obiskujejo
skupine s sorodno vsebino). Dve uri druženja tedensko, ob upoštevanju dodatnih naštetih
druženj, zadostujeta za doseganje zastavljenih ciljev posameznikov in skupine.
2. Način dela, metode dela z uporabnikom (individualno, skupinsko, velikost skupine!).
Metode dela in aktivnosti v programu omogočajo doseganje postavljenih ciljev. Člani skupaj
določajo tako letni kot tudi dnevni program dela. Program obravnava uporabnika kot
posameznika in kot člana skupine. Srečanja, ki jih vodi vodja skupine, temeljijo na določenih
pravilih in strukturi. Na srečanjih ugotavljamo prisotnost, v primeru odsotnosti skupina oceni
umestnost opravičila v kolikor je podano.
Vsakemu članu je dana možnost, da spregovori o sebi. V kolikor se na srečanju izpostavi
problem posameznika, se nadaljevanje srečanja posveti aktualni težavi. V nasprotnem
primeru je nadaljevanje srečanja posvečeno strokovnim temam, poljubno izbrani tematiki ali
dogovorjeni dejavnosti.
26
Poglavitne aktivnosti našega programa so:
• redna udeležba na tedenskih srečanjih skupine (srečanja potekajo vsako sredo od 18. do
20. ure),
• vzpodbujanje članov k aktivnostim kot so: osebne predstavitve, izražanje mnenj, kritično
razmišljanje,
• ostale mesečne aktivnosti: izleti, pohodi, ogled kulturnih prireditev, organizacija in
udeležba na
strokovnih in ostalih predavanjih,
• branje strokovne in druge literature (deljenje vsebine s člani skupine),
• skrb za zdravo življenje (hoja v naravo, zdrava prehrana),
• sodelovanje z drugimi skupinami s sorodno vsebino.
3. Cilji oz. načrtovani učinki programa:
• opustitev odvisnosti in vzdrževanje abstinence,
• pomoč zdravljenim alkoholikom pri prekinitvi odvisnosti,
• odpravljanje drugih zasvojenosti (npr. zdravila),
• utrjevanje in spreminjanje vedenjskih in odnosnih vzorcev (skrb za zdravo življenje, skrb
za osebno higieno in zunanjo podobo, izboljšanje partnerskih/družinskih odnosov),
• samopomoč med člani skupine in povezovanje v prijateljske skupine,
• osebnostno poglabljanje in prebujanje čustvene otopelosti,
• oživitev vključevanja v delovno in družbeno okolje,
• motiviranje (za izobraževanje, iskanje rešitev za zaposlitev) in
• gradnja nove socialne mreže.
Rezultati programa se kažejo na različne načine, so vzpodbudni in se bistveno ne razlikujejo
od načrtovanih. Število članov se giblje med 30 in 35 člani, vsi pridruženi člani ohranjajo
abstinenco, skupina je močno povezana, člani pridobivajo na samozavesti, dosegajo uspehe
in uresničujejo cilje v zasebnem življenju, starejši abstinenti v odnosu do mlajših po potrebi
prevzemajo terapevtsko vlogo (tako na skupini kot tudi izven nje). V skupini imamo tudi pare,
v katerih so partnerji skupaj zaključili zdravljenje, obiskovali skupino in si zdaj po letih
abstinence ustvarili družine oz. skupnosti.
4. Evalvacija:
Bistven element vsakega srečanja skupine je odkrit pogovor, osnovni želeni rezultat, cilj in
način življenja pa abstinenca. V obravnavanem obdobju smo abstinenco večkrat preverili z
ustreznim aparatom in zdravilom. Glede na rezultat smo stanje ocenili kot zelo uspešno.
Preverjanja bomo tudi v bodoče izvajali po potrebi.
Osebni razvoj spremljamo in ocenjujemo, glede na zastavljene cilje posameznika, sproti na
vsakem srečanju. Osebne dosežke oz. rezultate v prvi vrsti vrednoti vsak posameznik zase.
Skupina je tista, ki posamezniku daje moč in mu stoji ob strani kadar zmanjka energije za
izpolnitev določenega cilja.
Najmanj enkrat letno skupina opravi analizo uresničitve vsebinskega plana in finančnega
poslovanja. Pri tem se ugotavlja uspešnost izvedbe posamezne točke plana, na podlagi
izkušenj pa se predlagajo morebitne spremembe in olajšave.
5. Viri financiranja oziroma sofinancerji programa so: vsakoletna prijava na razpis Občine
Laško, prispevki uporabnikov.
Skupino aktivno vodi: Darja TRUPI
27
3.3.3. PROGRAM »REJNIŠTVO ZA DANES IN JUTRI«
Program je sestavljen po mesečnih srečanjih.
Srečanja so potekala : ENKRAT MESEČNO OB ČETRTKIH OD 9.00 URE DO 11.00 URE na CSD
LAŠKO, KIDRIČEVA ULICA 2a, LAŠKO, V SEJNI SOBI.
DATUMI SREČANJ SE DOLOČAJO SPROTI ZA VSAK MESEC. V PRIMERU SPREMEMB SE
REJNICE OZ. REJNIKE PISNO OBVESTI.
1. SREČANJE : 23.01.2014
Program srečanja :
-
STROKOVNI DEL : ZAKONODAJNE SPREMEMBE
TEKOČE ZADEVE IN POROČANJE REJNIK/KOV O OTROKU ( zaključevanje
prvega ocenjevalnega obdobja v tekočem šol. letu in šolska uspešnost otrok )
2. SREČANJE : 20.02.2014
Program srečanja :
-
-
STROKOVNI DEL : » KOMUNIKACIJSKI VZORCI« - literatura – V. Satir
Tekoče zadeve in poročanje rejnic o otroku
3. SREČANJE : 10.04.2014
Program srečanja :
- STROKOVNI DEL : » PRAVILA, PO KATERIH ŽIVIMO« - literatura – V. Satir
- Tekoče zadeve in poročanje rejnic o otroku
4. SREČANJE : TABOR ZA OTROKE, KI ŽIVIJO V REJNIŠKIH DRUŽINAH – 9. MAJ DO 11. MAJ
2014
5. SREČANJE : 15.05.2014
Program srečanja :
- STROKOVNI DEL : ZAKONODAJNE SPREMEMBE – Zakon o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih – zakon je prinesel tudi določene spremembe na področju rejništva
- rejnice ga. Kozinc, ga. Planko in ga. Koren seznanijo z znanjem in izkušnjami, ki so jih
pridobile na usposabljanju z naslovom »Komunikacija v rejniški družini in veščine pogovora z
otrokom«.
- Tekoče zadeve in poročanje rejnic o otroku
6. SREČANJE : JULIJ IN AVGUST 2014
Otroci, ki živijo v rejniških družinah so se lahko udeležili delavnic v Hiši generacij, pod naslovom
»Ustvarjalno poletje s Hišo generacij«, ki so potekale v mesecu juliju 2014 od ponedeljka, dne
07.07.2014 do petka, dne 11.07.2014, v mesecu avgustu 2014 pa od ponedeljka 18.08.2013 do
petka, 22.08.2013, v obsegu 2 ur.
7. SREČANJE : 25.09.2014
Program srečanja :
- STROKOVNI DEL : - NAČRTOVANJE DELA ZA ŠOL. LETO 2014/2015
- ZAKONODAJA – pravice otrok, ki živijo v rejniških družinah –urejanje
pravice do brezplačne malice in kosila v šoli
- OKROGLA MIZA REJNIŠKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE (poročanje iz
okrogle mize, seznanitev z delovanjem Rejniškega društva Slovenije, Rejniški glasnik )
- Tekoče zadeve in poročanje rejnic o otroku
28
8. SREČANJE : 11.10.2014
Izveden je bil izlet rejniških družin – program izleta :
- Slovenske Konjice – mini živalski vrt
- Slovenska Bistrica – Bistriški grad ( znamenitosti Slovenske Bistrice, ogled gradu, ogled Muzeja
starodobnih vozil )
- zaključek izleta z druženjem ob kosilu
9. SREČANJE : JESENSKE ( »KROMPIRJEVE« ) POČITNICE
Otroci, ki živijo v rejniških družinah so se lahko udeležili delavnic v Hiši generacij, pod naslovom
»Krompirjeve počitnice s Hišo generacij«, ki so potekale v mesecu oktobru 2014 od ponedeljka, dne
27.10.2014 do četrtka, dne 30.10.2014, v obsegu 2 ur.
Program delavnic :
10. SREČANJE : 19.11.2014
Program srečanja :
USPOSABLJANJE REJNIC IN REJNIKOV NA PODLAGI ZAKONA O IZVAJANJU REJNIŠKE
DEJAVNOSTI :
Predavanje oz. strokovna tema z naslovom : » SKRIVNOST JE V ODNOSU«.
Predavatelj : g. Rajko Škarič.
11. SREČANJE : 23.12.2013
Program srečanja :
- ZAKLJUČEK LETA REJNIŠKIH DRUŽIN Z DRUŽENJEM OB VEČERJI IN OBDARITVIJO
OTROK, KI ŽIVIJO V REJNIŠKIH DRUŽINAH
Načrt srečanj v letu 2015 :
- v mesecu januarju, marcu in aprilu 2015 – redna mesečna srečanja rejnic in rejnikov, s pripravljeno
strokovno temo ( predavanjem in delavnico) ;
- v mesecu februarju 2014 se bodo imeli otroci, ki živijo v rejniških družinah možnost udeležiti delavnic,
ki jih bo pripravila ga. Petra Šuster, koordinatorica aktivnosti v Hiši generacij. Delavnice bodo potekale
v času zimskih počitnic.
- tudi letos želimo izvesti TABOR ZA OTROKE, KI ŽIVIJO V REJNIŠKIH DRUŽINAH in sicer v
mesecu juniju 2015 ; tri – dnevni tabor ( od petka do nedelje );
- v mesecu maju 2015 – zaključni izlet rejniških družin
- v mesecu juliju in avgustu 2015 se bodo imeli otroci, ki živijo v rejniških družinah možnost udeležiti
delavnic, ki jih bo pripravila ga. Petra Šuster, koordinatorica aktivnosti v Hiši generacij. Delavnice bodo
potekale v mesecu juliju in avgustu, torej v času poletnih počitnic.
- v mesecu septembru 2015 – načrtujemo usposabljanje oz. izobraževanje rejnic in rejnikov, ki nam ga
nalaga Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti
- v mesecu oktobru 2015 – načrtujemo redno srečanje rejnic in rejnikov s pripravljeno strokovno temo
( predavanjem in delavnico )
- v mesecu novembru 2015 - načrtujemo redno srečanje rejnic in rejnikov s pripravljeno strokovno
temo ( predavanjem in delavnico )
- v mesecu decembru 2015 bomo leto zaključili z druženjem rejniških družin ob večerji in obdaritvijo
otrok;
V mesecih od oktobra 2015 do decembra 2015 bomo sodelovali pri, že tradicionalni humanitarni
akciji, ki jo organizira City- Center Celje.
Organizacija tabora, izleta in druženja ob zaključku leta bo izvedljiva le ob zadostni finančni podpori
lokalne skupnosti in donatorjev.
Pripravila : Karmen Koprivc Grajžl, soc. del.
29
3.3.4. PROGRAM Center starejših – Hiša generacij
1. SEZNAM AKTIVNOSTI
V CSHG Laško se preko celega leta odvijajo raznovrstne aktivnosti, ki smo jih razdelili v pet
sklopov:
a) ustvarjalne delavnice,
b) predavanja,
c) prireditve,
d) razstave,
e) klub,
f) tečaji,
g) posebni dogodki.
Aktivnosti so za udeležence brezplačne, za udeležbo ni potrebna predhodna prijava (razen
za tečaje), odvijajo pa se v dvorani CSHG Laško, posamezne pa tudi v dnevnem prostoru ali
izven prostorov CSHG Laško.
2. SOOBLIKOVALCI AKTIVNOSTI
Aktivnosti so načrtovane mesečno, pod koordinacijo ge. Petre Šuster strokovne sodelavke v
programih CSD Laško in jih oblikujemo:
s prostovoljci (z mentorji ustvarjalnih delavnic se srečujemo vsak prvi torek v mesecu, da
načrtujemo aktivnosti, ki se, v večini primerov, odvijajo v dopoldanskem času [med 9. in
11. uro] ),
z DU in DI Občine Laško (z njimi se srečujemo po potrebi na delovnih srečanjih, kjer
izmenjujemo mnenja in predloge),
s kulturnimi in ostalimi društvi Občine Laško (društva najdejo sami pot do nas ali pa jih
povabimo mi, na našo pobudo, ali na pobudo naših obiskovalcev in sooblikovalcev
aktivnosti),
s posameznimi organizacijami in ustanovami (RK Laško, AMD Laško, Policijska postaja
Laško, Knjižnica Laško, ŠMOCL,…),
z osnovnimi šolami v Občini Laško in z Vrtcem Laško ter glasbeno šolo Laško- Radeče.
3. SISTEM OBVEŠČANJA
O vseh dejavnostih so obiskovalci mesečno obveščeni preko:
zloženke, ki jo osebno razdelimo (v poštne nabiralnike stanovalcev Savinjsko nabrežje 6
in 6a, Laško, v Knjižnico Laško, pekarno Vudrag, Modeno Laško, papirnico Laško, CSD
Laško ali pošljemo po pošti (na 157 naslovov, med katerimi so tudi OŠ Primoža Trubarja
Laško, OŠ Jurklošter, Vrtec Laško, Dom starejših Laško, Thermana, DU in DI občine
Laško, Zdravstveni dom Laško…),
elektronskega sporočila; v bazi podatkov imamo 222 naslovov, katerim pošiljamo
mesečni program in še sprotna obvestila o aktualnih aktivnostih,
plakatov, formata A3, ki jih sami razobesimo na CSD in v CSHG Laško,
spletnega albuma; na naslovu http://hisa-generacij.moj-album.com, si lahko ogledajo
fotografije iz posameznih aktivnosti ter mesečni program in vabila na posamezne
dogodke,
facebook strani (Hiša generacij Laško),
spletnih straneh:
-STIK Laško (http://www.stik-lasko.si, klik na prireditve),
-OBČINA LAŠKO (http://www.lasko.si, prireditve),
- SENIORJI.INFO (http://www.seniorji.info/Center_starejsih_hisa_generacij_Lasko),
30
-ZAVOD ZA MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE (http://zlataleta.com),
- SLOVENSKA FILANTROPIJA (http://www.prostovoljstvo.org),
ponedeljkovega javljanja, ob 9. uri, na Radiu Celje, kjer predstavimo aktivnosti
tekočega tedna,
Mesečnika (mesečni program prireditev v Občini Laško, izdaja STIK Laško),
Laškega biltena (dvomesečna napoved dogodkov).
4. ANALIZA POSAMEZNIH AKTIVNOSTI
V letu 2014 smo pripravili za obiskovalce našega centra 513 aktivnosti, katere je skupno
obiskalo 6.640 ljudi (graf št.1).
Graf št.1: Aktivnosti v CSHG Laško v letu 2014 po posameznih aktivnostih
500
400
300
200
100
0
DELAVNICE
PREDAVANJA
PRIREDITVE
TEČAJI
RAZSTAVE
KLUB
POSEBNI
DOGODKI
št. aktivnosti
456
8
7
11
6
6
19
št. obiskovalcev
4333
269
357
113
1070
23
475
5000
4500
4000
3500
3000
2500
2000
1500
1000
500
0
Vir: Evidenca o dejavnostih v CSHG Laško 2014
a) USTVARJALNE DELAVNICE
Ustvarjalne delavnice se odvijajo v dopoldanskem času od ponedeljka do petka, med 9. in
11. uro. Med ustvarjalne delavnice pa smo vključili tudi:
-klekljarsko skupino CSHG Laško-KITICE, ki se je v letu 2014 sestajala vsak torek in vsako
sredo (julija in avgusta samo ob torkih) med 7. in 9. uro,
-NORDIJSKO HOJO, ki se je izvajala vsak torek, med 15. in 16. uro (julija in avgusta je ni
bilo),
-TELOVADBO, ki poteka v dveh skupinah in se odvija vsak četrtek med 18. in 20.30. uro,
(julija in avgusta je ni bilo),
-DRUŽENJE OB PETJU, ki poteka vsako 1. in 3. soboto v mesecu, ob 17. ali 18. uri,
-medgeneracijsko skupino za kakovostno starost (druženje, trening spomina)-ZVONČKI, ki
se je srečevala vsako sredo, med 15. in 16.30. uro,
-KLEPET V DOBRI DRUŽBI, ki je družabniška skupina MDKS Laško in se srečuje vsak 3.
četrtek v mesecu ob 16. uri (julija in avgusta je ni bilo) in
-VRTEC NA OBISKU, kjer gre za druženje naših prostovoljk z malčki Vrtca Laško vsak prvi
petek v mesecu (julija, avgusta in septembra ga ni bilo).
Tabela št.1: Število delavnic in obiskovalcev po mesecih v CSHG Laško za leto 2014
št.
št.
št. klekljarskih
MESEC delavnic obiskovalcev delavnic
št.klekljaric
1 JAN
40
386
8
110
2 FEB
44
432
8
97
3 MAR
44
415
8
113
4 APR
44
426
10
128
5 MAJ
39
330
8
105
31
6
7
8
9
10
11
12
JUN
JUL
AVG
SEP
OKT
NOV
DEC
SKUPAJ
36
19
16
40
51
43
40
456
319
248
247
354
482
349
345
4333
7
5
4
10
9
8
6
91
99
108
93
120
99
94
77
1243
Vir: Evidenca dejavnosti v CSHG Laško 2014
Število delavnic in njihovih obiskovalcev po mesecih (tabela št.1) nam kaže usmerjenost
našega načrtovanja aktivnosti preko celega leta. V poletnih mesecih, julij in avgust, potekajo
samo: klekljarska skupina, druženje ob petju, Zvončki ter USTVARJALNO POLETJE S HIŠO
GENERACIJ LAŠKO, ko pripravimo 10 kreativnih delavnic za otroke in odrasle.
V letu 2014 se je tako odvilo 456 delavnic. Skupno je delavnice obiskalo 4.333 ljudi, kar v
povprečju pomeni približno 10 ljudi na delavnico. Poudariti je potrebno, da ne težimo k
velikemu obisku posameznih delavnic, saj se na delavnicah posamezniki učijo ročnih
spretnosti, zato pa potrebujejo veliko pozornosti prostovoljca, ki pa ni psihično in fizično
usposobljen za vodenje velikih skupin; kar pa ne pomeni, da občasno tega naši prostovoljci
ne zmorejo.
Ustvarjalne delavnice načrtujemo s prostovoljci CSHG Laško. Material za ustvarjalne
delavnice poskušamo pridobiti iz domačega okolja in ga predelati v okras. Kar pa ne dobimo
iz domačega okolja, pa nabavimo v trgovinah z ustvarjalnim in drugim materialom.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
Tabela št.2: Delavnice in število obiskovalcev delavnic v CSHG Laško za leto 2014
DELAVNICA
št. delavnic št. obiskovalcev
KLEKLJANJE
91
1.243
TELOVADBA
70
738
NORDIJSKA HOJA
41
268
DRUŽENJE OB PETJU
21
315
ROŽE IZ KREP PAPIRJA
9
61
ROŽE IZ NOGAVIC
10
30
KVAČKANE OGRLICE
10
47
DRUŽENJE Z NITKO (kvačkanje, vezenje, pletenje, aplikacija na blago…)
9
27
KLEPET V DOBRI DRUŽBI
10
59
ZVONČKI
47
324
MASAŽE
9
114
VRTEC NA OBISKU
9
162
VOŠČILNICE
17
24
PICK POINT
7
33
DAM TI KOLEDAR V DAR
1
25
DELAVNICA ZA TAVŽENTROŽE
2
22
ROČNO IZDELAN PAPIR
1
11
PLETENJE KOŠAR
1
3
USTVARJAJMO S HIŠO GENERACIJ (februar, julij, avgust in oktober)
19
341
ORIGAMI
5
37
ROŽICE IZ PERLIC
9
38
32
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
PIRHI IZ PERLIC
OKI ČIPKA
PAPIRNATI FILIGRAN-QUILLING
CVB-KLUB
ARTIČOKA VAZE
BOŽIČNO ŽITO
BARVANJE PIRHOV
IRIS FOLDING
ŠKRAT LENARTČEK-BOŽIČNO DARILO
POLSTENJE
BUTARICE
ADVENTNI VENČKI
ADVENTNI KOLEDAR
TRIJE ADVENTNI TORKI
PEKARNA MIŠ-MAŠ
OBLIKOVANJE SLANEGA TESTA
PEKA V DOMU STAREJŠIH LAŠKO
OSTALO (delavnice za potrebe Hiše generacij-zaprte za širšo javnost)
SKUPAJ
Vir: Evidenca o dejavnostih v CSHG Laško 2014
2
7
10
2
3
2
1
8
1
7
1
2
1
3
2
4
1
1
456
19
52
34
31
11
4
5
84
25
53
4
20
5
10
24
8
17
5
4.333
b) PREDAVANJA
V letu 2014 smo organizirali 8 predavanj. Predavanja so skupno pritegnila 269 slušatelje.
Tabela št.3: PREDAVANJA V LETU 2014 v CSHG Laško
NASLOV
DATUM PREDAVANJA
1 17.1.
2 25.2.
3 11.3.
4 19.3
5 2.4.
6 14.11.
7 26.11.
8 27.11.
št.
PREDAVATELJ(ICA) UDELEŽENCEV SOORGANIZATOR
ISLANDIJA-potopis
Vinko Šeško
48
Vesna Ratej in
Boris Ojsteršek
PRVA POMOČ
30 KORK Laško
INDIJA
Egon Kuder
15
DAMIA-obljuba narave Irena Rajh
6
MOČ SOČUTJA V
ČASU PREIZKUŠNJE Karel Geržan
75
MOJA POT
Urška Knez
65
ZDRAVSTVENE
MERITVE
Minka Zupanc
20
VARNA VOŽNJA
Andrej Titan
10 AMD Laško
SKUPAJ
269
Vir: Evidenca dejavnosti v CSHG Laško 2014
Poudariti je potrebno, da predavatelji predavajo pri nas brezplačno. Teme predavanj so
različne, dotikajo pa se življenja tretje generacije.
c) PRIREDITVE
Čez leto se je zvrstilo 7 prireditev, katere je vse skupaj obiskalo 357 ljudi.
Tabela št 4: PRIREDITVE V LETU 2014 V CSHG Laško
DATUM NASLOV PRIREDITVE
NASTOPAJOČI
ŠT.
33
1 6.1.
2 13.2.
3 18.3.
4 24.3.
5 17.7.
6 10.11.
7 24.11.
KOLEDNIKI
KD koledniki in ofirovci
Ljubezen je ena sama pesem Chillax
Starši otrok PŠ Vrh nad
Laškim
Igra: KOLIKO JE URA
GŠ Laško-Radeče,
Šuster, Lipovšek,
Odprtje razstave PLES V
ČIPKI
Valušnik, Ana R.
Ljudske pevke iz
Šmartnega ob Dreti,
Odprtje razstave v času Piva- Knez, Videc, Teršek,
cvetja:Narejeno z ljubeznijo
Lončar
Odprtje razstave: Beseda
Rimski ljudski pevci in
mojega čopiča
godci, Šuster, Janc
Trubadurčki, Knez,
Šuster
9. obletnica CSHG Laško
SKUPAJ
Vir: Evidenca dejavnosti v CSHG Laško 2014
OBISKOVALCEV
48
48
30
88
52
41
50
357
d) RAZSTAVE
V letu 2014 smo v dvorani in dnevnem prostoru gostili 6 razstav. Razstave ročnih del so
bile v dvorani na ogled od 5 do 7 dni, med tem ko so razstave likovnih del bile na ogled
mesec dni v dnevnem prostoru in v dvorani.
Skupno smo pri razstavah zabeležili 1070 ogledov.
1
2
3
4
5
6
Tabela št. 5: Razstave v CSHG Laško v letu 2013
ŠT.
DATUM RAZSTAVA
SODELUJOČI UDELEŽENCEV
17. 1.17.2.
ISLANDIJA
Vinko Šeško
150
3.-21.3. VOJKO BABIČ-slike
Vojko Babič
150
24.30.3.
PLES V ČIPKI
KITICE
250
17.DI Laško in
21.7.
KITICE
NAREJENO Z LJUBEZNIJO
120
10.21.11. BESEDA MOJEGA ČOPIČA
Vojko Janc
200
Zvončki,
Mateja BenAli,
Sabina
Padežnik,
24.Larisa Knap,
30.11. SKRINJA ZAKLADOV
Špela Horjak
200
SKUPAJ
1070
Vir: Evidenca dejavnosti v CSHG Laško 2014
e) KLUB
Klub družinskih oskrbovalcev je nastal kot nadaljevanje tečaja za družinske oskrbovalce, ki
smo ga, s pomočjo Inštituta Antona Trstenjaka iz Ljubljane pripravili v letu 2012. Klub poteka
vsak zadnji torek v mesecu, med 17.30. in 19. uro. Srečanja vodi Petra Šuster, strokovna
34
sodelavka v programih CSD-ja Laško. Srečanja potekajo kot pogovor v krogu, kjer je vsak
učitelj in vsak učenec. V letu 2014 smo izvedli 6 srečanja, katerih se je udeležilo skupaj 23
oseb.
f)
TEČAJI
V letu 2014 smo izvedli 11 tečajev, katere je obiskalo 113 oseb, mentorji pa so opravili 62
ur, kar je razvidno iz tabele št. 6.
-Tečaja spoznavanja osnov računalništva poteka v obliki 10 ur (1 ura = 45min). En mentor
ima 4 tečajnike in vsak tečajnik dela na svojem računalniku. Tečaj se odvija v našem
dnevnem prostoru in obsega spoznavanje računalnika, Windows, Word, internet, elektronska
pošta ter socialno spletno omrežje.
Tabela št. 6: Tečaji v CSHG Laško v letu 2014
ŠT.
TERMIN NASLOV TEČAJA
MENTOR
UDELEŽENCEV
ŠT.
UR
RAČUNALNIŠKI TEČAJ
Petra Šuster
4
10
2 18.2.-4.3. RAČUNALNIŠKI TEČAJ
Petra Šuster
3
10
3 18.-31.3.
RAČUNALNIŠKI TEČAJ
2
4 21.2.
TEČAJ PEKE KROFOV
10
4
5 28.2.
TEČAJ PEKE KROFOV
TEČAJ PEKE VELIKONOČNIH
DOBROT
TEČAJ PEKE VELIKONOČNIH
DOBROT
TEČAJ PEKE AJDOVEGA
KRUHA Z OREHI
Petra Šuster
Franci
Planinc
Franci
Planinc
Franci
Planinc
Franci
Planinc
Franci
Planinc
Franci
Planinc
Franci
Planinc
Franci
Planinc
1 20.-30.1.
6 4. 4.
7 11. 4.
8 9. 5.
9 6.6.
10 21. 11.
11 12.12.
TEČAJ PEKE BUHTLJEV
TEČAJ PEKE KVAŠENIH
PARKLJEV
TEČAJ PEKE MAKOVIH IN
ROŽIČEVIH POTIČK
SKUPAJ
Vir: Evidenca dejavnosti v CSHG Laško 2014
15
16
9
10
14
15
18
7
113
4
4
4
4
4
4
4
62
g) POSEBNI DOGODKI
Zbirali smo plastične zamaške, star papir in kartuše za društvo Vesele nogice.
Sodelovali pri Nivejini akciji Podarite nam modro srce in naredili 100 modrih src.
27. 1. imeli zdravstvene meritve, ki jih je obiskalo 21 oseb.
2. 4. in 12. 11. so nas obiskale študentke Ekonomske šole Celje-višja strokovna šola,
smer: Organizator socialne mreže, skupaj s profesorico mag. Ireno Potočnik in si
ogledale delovanje naše Hiše generacij Laško(13 oseb).
35
5. 4. sodelovali na 5. dnevu za spremembe; v dvorani CSHG Laško smo organizirali
ogled filma: Moj ata, socialistični kulak-druženje stanovalcev blokov Savinjsko nabrežje 6
in 6a (12 oseb).
24. 4. je Kaja Kovač predstavila delovanje CSHG Laško na Mednarodni fakulteti v Celju.
30. 4. zbirali star papir v vseslovenski akciji: Star papir za novo upanje (sodelovalo 30
oseb).
16. 5. skupina Zvončki odšla na izlet na Ptujsko goro in ogled razstave Dobrote
slovenskih kmetij v samostanu Ptuj (7 oseb).
22. 5. smo z ustvarjalno delavnico sodelovali na 15. festivalu prostovoljstva v Ljubljani (7
oseb).
Med 24. in 25. 5. organizirali dvodnevno izobraževanje za prostovoljce CSHG Laško in
MDKS Laško v Rogaški Slatini (13 oseb).
8. 6. smo skupaj z Medgeneracijskim društvom za kakovostno starost Laško organizirali
že 8. piknik za prostovoljce; letos pod kozolcem na Slogih v Tevčah (31 oseb).
25. 9. smo obiskali Pikin festival v Velenju (8 oseb).
Med 29. 9. in 3. 10. smo pripravili niz delavnic (vezenje, klekljanje, pletenje košar, rože iz
krep papirja, peka kruha) in se z njimi aktivno vključili v Dneve Evropske kulturne
dediščine 2014: Dediščina gre v šolo (54 oseb).
Med 29. 9. in 3. 10. smo sodelovali v Socialnem tednu, ki ga vsako leto pripravlja
Socialna akademija Slovenije. V dvorani smo postavili dva akvarija; eden v slabem
stanju, drug v dobrem, na njima so bila nanizani listki z aktualno problematiko,
obiskovalci pa so ponujali rešitve. Letošnje geslo je bilo: Skoči ven! (30 oseb).
5. 10. smo v sodelovanju z Medgeneracijskim društvom za kakovostno starost Laško
organizirali in izpeljali strokovno ekskurzijo-DOLENJSKA (Šentrupert na Dolenjskem,
Kostanjevica na Krki, Pleterje) za naše prostovoljce (42 oseb).
21. 10. sodelovanje pri ustvarjalni delavnici Škrata Lenartčka na Vrhu nad Laškim.
22. 10. obisk v organizaciji župnije Slovenske Konjice, ki si prizadeva ustanoviti
medgeneracijski center, podoben CSHG Laško (50 oseb).
30. 10. se je prostovoljka CSHG Laško udeležila delavnice Quillinga v Artu Celje.
24. 11. obisk novinarke iz Novega tednika Celje-predstavitev delovanja CSHG Laško.
1. 4. in 27. 11. smo v Hiši generacij snemali prispevek za oddajo Jesen življenja,
koordinatorka aktivnosti CSHG Laško pa je 28. 11. bila gostja na VTV-ju v oddaji Dobro
jutro.
2. 12. smo za prostovoljce organizirali praznično čajanko (11 oseb).
3. 12. je župan občine Laško g. Franci Zdolšek v sejni sobi občine Laško sprejel
prostovoljce CSHG in MDKS Laško.
10. 12. udeležba koordinatorke, skupaj z direktorico CSD Laško poslovnega kosila
družbe Thermana Laško.
17. 12. koordinatorka bila gostja radijske oddaje Kuhajmo skupaj, kot predstavnica CSHG
Laško.
V letu 2014 smo v svojih prostorih gostili tudi druge aktivnosti, katerih organizator ni
bil naš center:
vsako sredo-Skupino za zdrav način življenja,
vsak ponedeljek-Likovno društvo Laško,
vsak 3. torek v mesecu-intervizijsko skupino MDKS Laško-Hojca,
1. in 3. torek v mesecu ( od oktobra do februarja)-Skupino za starše,
vsak petek, do oktobra, je imela v naših prostorih vaje vokalna skupina Chillax,
11. 3. zbor članov MDKS Laško,
16. 4. zbirali denar v okviru akcije vokalne skupine Chillax za invalidno Luko,
2. in 3. 5 Lakov projekt Lahkih nog naokrog,
25. 5. volitve v Evropski parlament,
8. 6. referendum,
24. in 25. 6. oddaja prostora Veselim nogicam za izvedbo seminarja,
36
13. 7. volitve v državni zbor,
5. 10. lokalne volitve,
18. 11., 22. 11., 19. 12. in 20. 12. izdelovanje mil podjetja San-Savon,
18. 12. božiček Veselih nogic.
5. PROSTOVOLJSKE URE
V letu 2014 smo s 34 prostovoljci skupno opravili 2.028 prostovoljskih ur, kar je približna
številka. Namreč preko leta natančno evidentiramo število ur načrtovanih aktivnosti, med tem
ko so aktivnosti, izven načrta (pomoč pri prireditvah, sodelovanje na sejmih, izdelava
voščilnic…), neevidentirane. Tako da lahko rečemo, da je teh ur še več.
Na podlagi 23. člena Zakona o prostovoljstvu, ki določa tri vrste prostovoljskega dela:
organizacijsko, vsebinsko in drugo delo ter podzakonskega akta: Pravilnik o področjih
prostovoljskega dela in vpisnika v 21. členu, ki določa ocenjene vrednosti prostovoljskega
dela, in sicer za organizacijsko delo 13€, za vsebinsko delo 10€ in za opravljeno drugo
prostovoljsko delo 6€, lahko ocenimo vrednost prispevka prostovoljnega dela k družbeni
blaginji in Slovenskem BDP-ju, opravljenega v CSHG Laško, na 17.844€ (1419 ur
vsebinskega dela in 609 ur drugega prostovoljskega dela).
Med prostovoljci CSHG Laško je 30 žensk in 4 moški, skupaj torej 34 prostovoljcev, ki se,
glede na svoje sposobnosti, lastno motiviranost in prosti čas, aktivno vključujejo v
oblikovanje našega programa in izvajanja le- tega. Velika večina prostovoljcev pripada tretji
generaciji (povprečna starost prostovoljcev je 57 let), za svoje delo pa ne prejemajo
nobenega plačila, zato jih, glede na finančne zmožnosti, nagradimo s kakšnim izletom,
piknikom… Najbolj oddaljenim od CSHG Laško pa povrnemo potne stroške.
6. NAČRTI ZA LETO 2015
Pri načrtovanju prihodnosti programa, katerega srž je prostovoljno delo, je potrebno biti
realističen in se zavedati omejitev-delovnih, finančnih, prostorskih ter časovnih.
V našem medgeneracijskem centru se bomo v prihodnje trudili:
seznanjati širšo javnost o prisotnosti in koristnosti prostovoljstva v njihovi bližini,
seznanjati širšo javnost o pomenu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami
preko aktivnosti, ki jih bomo pripravili skupaj z našimi prostovoljci in ostalimi
organizacijami v občini Laško in širše,
pridobiti na novo vsaj enega prostovoljca,
pritegniti k sodelovanju osnovnošolce in srednješolce z naborom aktivnosti, namenjene
ekskluzivno le njim,
s popoldanskimi aktivnostmi in aktivnostmi med vikendi pritegniti zaposlene, otroke in
mladino,
aktivno sodelovanje z osnovnimi šolami v občini Laško,
sodelovanje s CVB klubom Celje,
organizirati teden dni ustvarjalnih delavnic za otroke in odrasle v mesecu februarju, juliju,
avgustu in oktobru 2015,
organizirati piknik in strokovno ekskurzijo v zahvalo za prostovoljno delo v CSHG Laško,
organizirati vikend seminar, v sodelovanju z Medgeneracijskim društvom za kakovostno
starost Laško,
nadaljevati z spoznavanjem osnov uporabe računalnika,
organizirati tečaj peke kruha in kvašenega peciva s pekovskim mojstrom Francijem
Planincem,
organizirati tečaj tujega jezika,
predavanje Varna vožnja v sodelovanju z AMD Laško,
37
sodelovanje v vseslovenskem projektu Božiček za en dan,
sodelovanje na 16. Festivalu prostovoljstva v Sloveniji,
priprava klekljarske razstave v mesecu marcu,
priprava razstave ročnih del Hiše generacij Laško v času Piva&cvetja 2015,
sodelovanje v Socialnem tednu v septembru,
sodelovanje v Dnevih Evropske kulturne dediščine 2015,
obisk medgeneracijskega centra na Polzeli, regijskega centra medgeneracijskega
druženja Celje, Hiše sadeži družbe v Žalcu, Center dnevnih aktivnosti Hiša sožitjamedgeneracijsko središče Novo mesto,
predstavitev ustanove Malteški križ,
sodelovanje pri vseslovenskemu projektu: Dan za spremembe,
organizirati fotografski tečaj za začetnike,
v novembru pripraviti osrednjo proslavo ob 10. obletnici delovanja CSHG Laško,
izdaja tiskovine ob 10. obletnici CSHG Laško
sodelovati z vsemi društvi in ustanovami v občini Laško tako dobro ali še bolje kot do
sedaj.
Poročilo pripravila: Petra Šuster, prof. soc. in geo.
koordinatorka aktivnosti v CSHG Laško
3.4 DRUŽINSKI POMOČNIK
Pravica do izbire družinskega pomočnika je namenjena polnoletnim osebam s težko motnjo
v duševnem razvoju in težko gibalno oviranim osebam, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju
vseh osnovnih življenjskih potreb.
Vloga za priznanje te pravice se vloži pri centru za socialno delo, katera se potem pošlje z
dokumentacijo na pristojno invalidsko komisijo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije. Na podlagi mnenja komisije pristojni center odloči o izbiri določene
osebe za družinskega pomočnika.
Družinski pomočnik je lahko oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje, ta oseba
mora zapustiti trg dela ali se odjaviti iz evidence brezposelnih oseb ali pa je v delovnem
razmerju s krajšim delovnim časom do polnega delovnega časa pri delodajalcu.
Družinski pomočnik je lahko oseba, ki ima isto stalno bivališče kot invalidna oseba oziroma
eden od družinskih članov.
Družinski pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne
plače oziroma sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek v primeru dela s krajšim
delovnim časom od polnega.
Dne 28.01.2007 se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
socialnem varstvu, ki je določil, da so invalidne osebe in njeni zavezanci za preživljanje
dolžni občini, ki financira pravice do družinskega pomočnika, redno za tekoči mesec povrniti
sredstva oziroma del sredstev, ki jih občina namenja za pravice do družinskega pomočnika.
Invalidna oseba to zagotovi tako, da s pisno izjavo dovoli izplačevalcu dodatka za pomoč in
postrežbo, da le-tega izplačuje občini, ki je pristojna za financiranje pravic do družinskega
pomočnika.
Pravice družinskega pomočnika se dodatno financirajo s sredstvi invalidne osebe do višine
njene plačilne sposobnosti in s sredstvi prispevka zavezancev. Plačilna sposobnost invalidne
osebe in prispevek zavezancev se določita v skladu z Uredbo o merilih za določanje
38
oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev in veljajo ista določila kot za plačila oziroma
doplačila storitve pomoči družini na domu.
V letu 2014 obravnavali smo 7 primerov, kar predstavlja enako št. kot leto prej.
3.5. PREPREČEVANJE NASILJA V DRUŽINI
Od marca 2008 velja Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Url. RS 16/2008), ki
opredeljuje pojem in vlogo ter naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev
javnih služb, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij pri
obravnavanju nasilja v družini ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini.
Najpomembnejša naloga, ki jo zakon določa centrom za socialno delo je dolžnost
nudenja žrtvi in povzročitelju nasilja storitve po zakonu, ki ureja socialno varstvo. Cilj
obravnave je odprava neposredne ogroženosti in skrb za žrtvino dolgoročno varnost.
V letu 2014 so strokovne delavke centra opravljale svoje dolžnosti s 28. žrtvami nasilja
v družini in s 8. povzročitelji nasilja.
3.6. DENARNI TRANSFERJI
Na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je CSD Laško obravnaval 5.040
primerov enotnih vlog, kar je 8 % manj kot preteklo leto, kar je verjetno posledica sprememb
v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, saj s 01.09.2014 nismo več odločili o
subvenciji do šolske malice in kosila.
Center je v l. 2014 odločal o pravici do:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
otroškega dodatka – v preteklem letu smo obravnavali 2.390 vlog, kar je za 1% manj od
leta prej,
denarno socialne pomoči- v preteklem letu smo odločali o 2.390 zadevah, kar je 10% več
kot leto prej,
izredne denarno socialne pomoči – v preteklem letu smo obravnavali 603 zadeve, kar je
40% več kot leto prej,
varstvenega dodatka – v preteklem letu smo obravnavali 176 zadev, kar je 1 % več kot
lani
državne štipendije- v preteklem letu smo zaradi spremembe Zakona o štipendiranju
obravnavali 1.324 zadev, kar je 202% več kot leto prej.
subvencije najemnine – v preteklem letu smo obravnavali 235 zadev, kar je 27 % več kot
leto prej
s septembrom 2014 se je ukinilo odločanje o pravici do subvencije malice in kosila in
imajo v šolah možnost vpogleda v sistem
subvencije vrtca – v preteklem letu smo obravnavali 1.003 zadeve, kar je 5 % manj kot
leto prej
dopolnilnega zavarovanja- v preteklem letu smo obravnavali 1.916 zadev, kar je 14%
več kot leto prej
osnovnega zavarovanja – v preteklem letu smo obravnavali 1.879 zadev, kar je 13% več
kot leto prej
39
•
oprostitve plačila institucionalnega varstva- v preteklem letu smo obravnavali 77 zadev,
kar je 48% manj zadev kot leto prej
Glede na število obravnavanih zadev je bilo 0,35% pritožb odstopljenih v reševanje
Ministrstvu.
3.7. STARŠEVSKO VARSTVO
Področje starševskega varstva in družinskih prejemkov ureja Zakon o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih in podzakonski akti.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih opredeljuje naslednje pravice:
• Porodniški/materinski dopust, porodniško/materinsko nadomestilo: v preteklem letu
smo obravnavali 114 zadev
• Očetovski dopust, očetovsko nadomestilo: v preteklem letu smo obravnavali 100
zadev
• Dopust za nego in varstvo otroka/starševski dopust, nadomestilo za dopust za nego
in varstvo otroka/starševsko nadomestilo: v preteklem letu smo obravnavali 133
zadev
• Posvojiteljski dopust, posvojiteljsko nadomestilo/starševski dopust in nadomestilo: v
preteklem letu nismo obravnavali.
• Pravice iz naslova krajšega delovnega časa: v preteklem letu smo obravnavali 27
zadev
• Pravice do plačila prispevkov za socialno varnost: v preteklem letu smo obravnavali
27 zadev
• Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost pri negi in varstvu dveh otrok: v
preteklem letu smo obravnavali 28 zadev
• Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok: v
preteklem letu smo obravnavali 6 zadev
3.8. DRUŽINSKI PREJEMKI
Družinski prejemki so denarni prejemki, ki obsegajo:
•
•
•
•
•
starševski dodatek- v preteklem letu smo obravnavali 46 zadev , kar je 7 % več kot
leto prej,
pomoč ob rojstvu otroka - v preteklem letu smo obravnavali 153 zadev, kar je 3%manj
kot leto prej,
dodatek za veliko družino – v preteklem letu smo obravnavali 255 zadev, kar je 3%
več ko telo prej,
dodatek za nego otroka - v preteklem letu smo obravnavali 28 zadev, kar je 40% več
kot leto prej,
delno plačilo za izgubljeni dohodek - v preteklem letu smo obravnavali 3 zadeve,
skupaj pa je bilo vodenih 53 .
4. VLOGA CENTRA KOT KOORDINATORJA
Center je izvajal koordinacijo na ravni storitev v preteklem letu tako, da se je na lokalni,
regijski in nacionalni ravni povezoval z izvajalcev javnih služb, nevladnih organizacij,
zasebnikov in neformalnih mrež (občine, zdravstveni domovi, osnovne šole, srednje šole,
Zavod za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Rdeči križ, Karitas, zapori,
40
vzgojni zavodi, varne hiše, materinski domovi, upravne enote …) ter uporabniku nudil
možnosti po iskanju njemu lastne rešitve.
Na ravni lokalne skupnosti je center v preteklem letu usmeril prepoznavnost predvsem na
obveščanje za osveščanje in ozaveščanje posameznih problematik, predstavljal je možne
rešitve na nekaterih področjih kot so: pomoč na domu, nasilje v družini in med vrstniki,
iskanje novih rejniških družin, laični pomoč družini, širjenje mreže medgeneracijskega
povezovanja in prostovoljstva.
Kot povezovalec sistema na lokalnem nivoju na področju socialnega varstva se je aktivno
vključeval v delovne sestanke in posvete, ki so potekali v različnih institucijah (Občina Laško
in Radeče, Društva upokojencev in krajevne skupnosti Občine Laško…), aktivno smo
sodelovali s šolo, vrtcem, zdravstvenim domom, policijo, nevladnimi organizacijami - Rdeči
križ Laško, Župnijska Karitas Laško, Božiček za en dan- obdarili smo 150 otrok, Zveza
prijateljev mladine Slovenije, z raznimi športnimi društvi – NK Laško, KK Laško.
Center je bil tudi v letu 2014 spodbujevalec novih programov, kar je tudi njegova stalna
naloga saj na raznolike potrebe uporabnikov ne more v popolni kakovosti odgovoriti samo
ena institucija.
5. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
Delavci centra so imeli možnost udeležbe na različnih izobraževanjih iz področja dela, ki ga
opravljajo v ponudbi zunanjih izvajalcev izobraževanj (Socialna zbornica, Skupnost CSD-jev,
Firis), delavci pa so se udeleževali tudi vseh brezplačnih izobraževanj v okolju in na državni
ravni.
Za strokovne delavce centra je bilo izvedenih 9 supervizijskih srečanj, za socialne
oskrbovalke na domu je izvedla 5 supervizijskih srečanj, ki jih je vodil dr. Jernej KOVAČ,
družinsko relacijski terapevt.
6. INŠPEKCIJSKI NADZOR
V letu 2014 s strani Socialne inšpekcije ni bilo opravljenih inšpekcijskih nadzorov.
7. FINANČNO POROČILO CSD LAŠKO ZA LETO 2014
Celotni prihodki doseženi v letu 2014 so znašali 735.409 EUR in so bili za 4% manjši od
doseženih v letu 2013 in 4,1% nižji od načrtovanih.
Neplačani prihodki znašajo 68.313 EUR (stanje terjatev, ki so izkazane kot prihodek
tekočega leta). V celotnem prihodku predstavljajo 9,3%, kar pomeni, da se plačila realizirajo
v enomesečnem roku. Postopke izterjave na ni potrebno izvajati, saj se terjatve redno
poravnavajo, razen v primeru Občine Radeče, s katero pa imamo sedaj sklenjen dogovor o
poplačilu njihovih obveznosti do nas.
Prihodki od poslovanja predstavljajo 99,43 %, prihodki od financiranja 0%, izredni prihodki
0,6% in prevrednotovalni prihodki 0% glede na celotne prihodke za leto 2014.
-
Prihodki od poslovanja (konti podskupine 760 in 761) so znašali 731.230 EUR, prejeli
smo jih iz naslova :
41
-
-
-
MDDSZ na podlagi podpisane pogodbe o opravljanju rednih storitev, številka
4103-24/2014, ki je bila podpisana 22.01.2014 (Pogodba o financiranju nalog
in delovanju CSD v letu 2014),
Občine Laško v višini 158.549 EUR (pomoč na domu – na podlagi pogodbe
4104-01/2014 ), ter 64.033 EUR na podlagi pogodb….. (CSHG - na podalgi
pogodbe št.: 4104-01/2014 in programi na podlagi razpisov Občine Laško za
financiranje programov, št. :41010-112/2014, 41010-110/2014, 41010113/2014)
Občine Radeče v višini 55.223 EUR (na podlagi pogodbe št.: 122-19/2014,
122-19/2014/3)
Zavoda RS za zaposlovanje (javna dela) – pogodbe
Skupnost centrov – informator v višini 17.376 EUR (na podlagi pogodbe
št.:024-2123/2014)
Oskrbovalci – 52.833 EUR.
-
Finančni prihodki (konti podskupine 762) so znašali 15 EUR, prejeli smo jih iz naslova
prejetih obresti – a vista obresti.
-
Drugi prihodki (konti podskupine 763) so znašali 4.103 EUR in vključujejo prejete
donacije v skupni višini 3.360 EUR, prejete članarine v višini 215 EUR, ter prejeto
odškodnino s strani zavarovalnice za popravilo avtomobila v višini 528 EUR.
Prihodki za izvajanje javne službe po financerjih:
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Občina Laško
Občina Radeče
Zavod RS za zaposlovanje
Skupnost centrov
Oskrbovanci
Skupaj prihodki za izvajanje javne službe
Znesek v EUR
(brez centov):
349.558
222.582
55.223
33.657
17.376
52.834
731.230
b) ANALIZA ODHODKOV (konti skupine 46)
Celotni odhodki doseženi v letu 2014 so znašali 710.820 EUR in so bili za 9,4% manjši od
doseženih v letu 2013 in 6,4% nižji od načrtovanih.
Po glavnih postavkah so bili odhodki poslovanja naslednji:
1.) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (konti podskupine 460, 461 in 466) so
v letu 2014 znašali 185.804 EUR in so bili za 4,4% nižji od doseženih v letu 2013 in za
11,77% nižji od načrtovanih. Delež v celotnih odhodkih znaša 26,14%.
Stroški materiala (460) so v celotnem zavodu v letu 2014 znašali 27.492 EUR in so bili za
10,1% višji od doseženih v letu 2013 in za 10,1% višji od načrtovanih. Delež glede na celotne
odhodke zavoda znaša 3,87%.
Stroški storitev (461) so v celotnem zavodu v letu 2014 znašali 158.312 EUR in so bili za
6,5% nižji od doseženih v letu 2013 in za 14,7% nižji od načrtovanih. Delež glede na celotne
odhodke zavoda znaša 22,27%.
42
2.) STROŠKI DELA (konti podskupine 464) so v letu 2014 znašali 519.335 EUR in so bili
za 9,3% nižji od doseženih v letu 2013 in za 5,1% nižji od načrtovanih. Delež v celotnih
odhodkih znaša 73,06%.
Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v letu 2014 je znašalo 28,69 zaposlenih,
in se je v primerjavi z letom 2013 povečalo za 0,84 zaposlenih oz. za 3%. Razlog za
spremembo števila zaposlenih je v povečanju števila zaposlenih na področju javnih del. Z
vsemi javnimi delavkami smo pogodbo o zaposlitvi sklenili v letu 2014.
Povprečna bruto plača je znašala 13.842 EUR letno, oziroma 1.153 EUR mesečno in se je
zmanjšala v primerjavi s preteklim letom za 5,6%.
Nadomestila osebnih dohodkov za boleznine v breme zavoda so bila izplačana za 864
delovnih ur, v breme ZZZS 864 delovnih ur, in v breme ZPIZ-a 0 delovnih ur. Boleznine
skupaj predstavljajo 1,35% obračunanih delovnih ur.
3.) STROŠKI AMORTIZACIJE (konti podskupine 462) (ki so zajeti med odhodki – AOP
879) so v letu 2014 znašali 0 EUR.
Amortizacija je obračunana po predpisanih stopnjah v znesku 15.715 EUR:
- del amortizacije, ki je bil knjižen v breme obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje
znaša 15.715 EUR (podskupina 980) in
4.) REZERVACIJE (konti podskupine 463) v letu 2014 niso bile obračunane.
5.) DRUGI STROŠKI (konti podskupine 465) so bili v letu 2014 obračunani v znesku 5.676
EUR zaradi plačila prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. V letu 2014 smo
preko javnih del zaposlil 2 delavca, ki sta imela status invalida (1 delavec je bil zaposlen za
celo leto, drug pa za pol leta) in zato se nam je ta kvota neizpolnjevanja zmanjšala. Na tem
kontu pa se izkazujejo tudi sredstva za izplačilo po donatorski pogodbi. Namreč v donatorski
pogodbi, ki je prikazana med prihodki, je CSD Laško pridobilo v letu 2014 tudi vrednostne
darilne bone (2.360 EUR), ki pa smo jih porabili in poknjižili pod konto 465.
6.) FINANČNI ODHODKI (konti podskupine 467) so v letu 2014 znašali 0 EUR, saj CSD
Laško v letu 2014 ni imelo najetih kreditov.
8.) DRUGI ODHODKI (konti podskupine 468) so v letu 2014 znašali 5 EUR, in so nastali
zaradi opomina za neplačan račun.
c). POSLOVNI IZID
Razlika med prihodki in odhodki v letu 2014 znaša 24.589 EUR
Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka pravnih oseb
(v višini 0 EUR) znaša 24.589 EUR
Izid obračunskega leta 2014 z upoštevanjem davka od dohodka pravnih oseb (v višini 0
EUR) ter brez upoštevanja odhodkov, ki so bili na osnovi soglasja MDDSZ pokriti v breme
presežkov iz preteklih let (v višini 0 EUR), je pozitiven in znaša 24.589 EUR
43
Doseženi poslovni izid je za 20.415 EUR večji od doseženega v preteklem letu in za 23.094
EUR večji od planiranega.
ZAKLJUČEK – OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV LETNEGA
PROGRAMA DELA
Realizacija načrtovanih nalog je bila predvidena v okviru prihodkov CSD Laško. Z vidika
posodobitve pogojev dela Centra, smo opravili nakup dveh novih avtomobilov za redno
dejavnost in dejavnost pomoč na domu, zamenjali smo fotokopirni stroj ter nabavili
registrator delovnega časa. V Centru starejših – Hiši generacij smo nabavili pečico in dali
izdelati delovni pult, ki služi za hrambo delovnega materiala. Socialnim oskrbovalkam smo
nabavili delovno obleko. Lotili smo se urejanja arhiva centra.
S strani ustanovitelja in Občine Laško ter Občine Radeče smo prejeli vsa zagotovljena
sredstva, s čimer smo lahko zagotovili nemoten proces dela.
Delo v Centru je organizirano po področjih dela tako, da eno delovno mesto obsega več
področij dela.
Ob svoji osnovni dejavnosti smo nadaljevali izvajanje dodatnih preventivnih, razvojnih in
drugih programov ter na novo izvedli Tabor za naše otroke v rejništvu. Pri tem je potrebno
poudariti, da tudi dolgoletni programi, iz leta v leto pridobivajo na kvaliteti, strokovnosti in
številčnosti, hkrati pa je za Program rejništva in Skupine za zdrav način življenja vsakoletno
potrebno pridobiti sredstva za delovanje, preko razpisov in donacij. Poudariti je potrebno, da
se posamezni programi: Skupina za zdrav način življenja, Psihosocialna pomoč otrokom,
mladostnikom in staršem ter Projekt rejništvo- za danes in jutri, izvaja na prostovoljni ravni,
izven rednega delovnega časa. Prav tako tudi veliko aktivnosti opravljenih v Centru starejšihHiši generacij. Vse to je pokazatelj, da center aktivno dela na prepoznavnosti v okolju, kjer
deluje.
V preteklem letu smo prvikrat začeli z izvajanjem programa javnih z naslovom Laična pomoč
družinam. Izvedbo programa sta nam v obliki naročnika omogočili Občina Laško in Radeče,
na način, da smo na programu zaposlili dve javni delavki - v Laškem s VI.st. izobrazbe in v
Radečah- invalida s IV.st izobrazbe. Naloga samega programa je reden stik z uporabniki in
družinami, ki so se znašli v življenjski stiski. Izpostaviti je potrebno, da je program s strani
uporabnikov zelo dobro sprejet in je hkrati pomoč rednemu strokovnemu delu centra.
Iz vsega opisanega lahko povzamem, da naš center deluje dobro, kvalitetno, predvsem pa je
senzibilen do stisk uporabnikov, s katerimi se srečuje.
Polonca TERŠEK,prof.def.
DIREKTORICA
44