1. No category

Pisanje diplomske naloge:
Namen, cilji, raziskovalna
vprašanja in hipoteze
doc. dr. Petra Povalej
E-mail: petra.povalej@uni-mb.si
Dispozicija in diplomsko delo
 Pisanje dispozicije je ena izmed najpomembnejših faz pri
diplomski nalogi.
 Predloga za dispozicijo:
http://www.fzv.um.si/page/images/stories/File/obrazci/2
014/Predloga_za_izdelavo_dispozicije_1_st_FZV_UM(6).d
ocx
 Predloga za diplomsko delo:
http://www.fzv.um.si/page/images/stories/File/obrazci/201
3/izr/1.st/Predloga_za_izdelavo_diplomskega_dela_1_st_FZ
V_UM.docx
Raziskovalni proces
Opazovanje -> Ideja
Definiranje problema (pomembno: poznavanje
področja!)
3. Definiranje namena in ciljev raziskave
4. Postavljanje raziskovalnih vprašanja in/ali hipotez
5. Definiranje metodologij
1.
2.


za odgovor na raziskovalna vprašanja
za preverjanje hipotez (vzorčenje, metode
(vprašalniki, študije,…), viri)
Izvajanje eksperimentov, merjenje in zbiranje
podatkov
7. Analiza podatkov (odgovori na raziskovalna
vprašanja / potrjevanje ali zavračanje hipotez)
8. Razprava in zaključki
6.
1 Opazovanje
 Poznavanje področja
 Prebiranje literature
 Sledenje raziskavam
 Poznavanje aktualnih tem
 Ideja !!! 
Vir: http://uniwink.com/uniblog/beautiful-eureka-moment/
2 Definiranje problema
 Definirajte problem, ki ga boste obravnavali v diplomski nalogi in
je relevanten za raziskovalno vprašanje ter argumentirajte zakaj
je aktualen.
 Pregled obstoječih raziskav (študij literature)
 Študija obstoječih rešitev
 Definiranje nove možnosti reševanja problema oz. izboljšave
Vir: http://feltpresence.com/articles/20
3 Namen, cilji in raziskovalna
vprašanja/hipoteze diplomskega dela
3.1 Definiranje namena naloge
 Diplomska naloga ima en sam namen, ki se
nanaša na rešitev raziskovalnega vprašanja.
 Primer:
 Namen diplomske naloge je proučiti
poznavanje, stališča in uporabo antibiotikov na
področju dveh držav EU: Slovenije in Hrvaške
 Namen diplomske naloge je predstaviti
dejavnike tveganja, patogenezo, diagnostiko in
zdravljenje raka mod ter preventivno vlogo
medicinske sestre. S kvantitativno raziskavo
želimo ugotoviti osveščenost moških o raku na
modih in njihovo poučenost o
samopregledovanju mod.
3.2 Definiranje ciljev naloge

Diplomska naloga ima več ciljev z namenom realizacije namena
diplomske naloge.
 Cilji diplomske naloge prav tako dajejo odgovor na raziskovalno
vprašanje.
Primer:
Cilji v teoretičnem delu:
- pregled relevantne literature: znanstvenih člankov, ki se ukvarjajo z isto temo,
- pregled raziskovalnih metod uporabljenih v ključnih raziskavah
Cilji empirične raziskave:
- ugotoviti, znanje in odnos anketirancev s področja Slovenije in Hrvaške do
antibiotikov,
- na osnovi sorodnih raziskav ugotoviti, kako dobro Slovenci in Hrvati poznajo
antibiotike, v primerjavi z ostalimi državami Evrope in sveta (Kitajska, Malezija, Grčija
in ostale države),
- ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike v poznavanju uporabe in
odnosu do uporabe antibiotikov glede na nacionalnost, spol, starost in izobrazbo
anketirancev.
3.3 Raziskovalna vprašanja
Primer:
Predvidena raziskovalna vprašanja, ki so postavljena v raziskavi, so
usmerjena k ugotavljanju znanja in odnosa hrvaške in slovenske
populacije do antibiotikov.
1. Ali prebivalci Slovenije in Hrvaške generalno poznajo namen
antibiotikov in na katere mikroorganizme antibiotiki delujejo?
2. Ali prebivalci Slovenije in Hrvaške poznajo pravilno uporabo
antibiotikov, in ali jih zlorabljajo brez nadzora zdravnika?
3. V kolikšni meri so prebivalci Slovenije in Hrvaške seznanjeni z
odpornostjo bakterij proti antibiotikom?
4. Ali obstaja razlika v poznavanju in pravilni uporabi antibiotikov
med prebivalci Slovenije in Hrvaške?
3.4 Postavljanje hipotez(e)
 Hipoteza je naša domneva, ki jo z raziskavo
preverjamo
 Bistveni del priprave na raziskavo
 Postavitev eksperimentalne hipoteze in
ničelne hipoteze
Primer:
Eksperimentalna hipoteza: “Kadilci pogosteje zbolijo za
pljučnim rakom v primerjavi z nekadilci.”
Ničelna hipoteza: “Kajenje nima vpliva na pojav
pljučnega raka.” (NI EFEKTA)
Hipoteze:
H1. Starejše osebe so manj pogosto seznanjene z odpornostjo na antibiotike.
H2. Samozdravljenje z antibiotiki je pogostejše pri osebah z nižjo izobrazbo.
H3. Osebe, ki imajo otroke bolj pogosteje hranijo doma antibiotike za nujno
uporabo.
H4. Osebe, katerih področje delovanja je povezano z medicino in zdravstvom,
imajo večje znanje o uporabi antibiotikov.
H5. Osebe, katerih področje delovanja je povezano z medicino in zdravstvom
pogosteje uporabljajo antibiotike, brez da bi jih predpisal zdravnik.
H6. Znanje o uporabi antibiotikov med hrvaškim in slovenskim prebivalstvom se
ne razlikuje statistično značilno.
H7. Odnos do antibiotikov med hrvaškim in slovenskim prebivalstvom se ne
razlikuje statistično značilno.
Hvala za vašo pozornost!