2 CVETJE V JESENI MOJ VRT Siljenje čebulnic v zimskih dneh Čas hrepenenja po pomladi Kaj so čebulnice? Okrasne rastline, ki jih imenujemo čebulnice, imajo v tleh prezimni podzemni založni organ - čebulico. Spomladi cvetoče čebulnice potrebujejo za razvoj cvetnih zasnov hladno okolje. V čebulicah je rezervna hrana, ki jo rastline potrebujejo za naslednjo rastno dobo. Najbolj pogoste spomladanske čebulnice so tulipani, zvončki, narcise, hijacinte, muskari – grozdek in anemone. Kako poteka siljenje čebulnic? Siljenje je postopek, s katerim pospešimo rast in cvetenje. Rastline lahko silimo zato, ker imajo v čebulici dovolj rezervne hrane za cvetenje. Pri siljenju se ta rezervna hrana hitreje porablja kot pri normalni rasti. Po siljenju so rastline izčrpane in mnogokrat zaradi tega propadejo. Za pozno siljenje upora- bimo nepreparirane čebulice, medtem ko za zgodnje siljenje preparirane. Prepariranje je namreč postopek, s katerim pospešimo rast brstov. Ta postopek je termična obdelava čebulic in se izvaja v velikih skladiščih. Čebulice razvrstijo po sortah in jih izmenično izpostavljajo visokim in nizkim temperaturam. Posledica tega je, da se v čebulici oblikuje cvetna zasnova – cvetni brst. Kako silimo čebulnice doma? Za siljenje so primerni žafrani (Crocus), narcise (Narcisus), hijacinte (Hyacinthus) in tulipani (Tulipa). Poznamo siljenje v zemlji in siljenje v vodi. Siljenje v vodi je za ljubitelje najbolj enostavno. Uporabimo posode, ki so na vrhu zožene. Tretjina preparirane čebulice »sedi« v posodi, medtem, ko so korenine v vodi. Voda sega le do koreninskega krožca, ki je na dnu čebulice. V kolikor je čebulica v vodi, lahko začne gniti. Drugi način siljenja je, da čebulnice posadimo v prepustni substrat, saj čebulice ne smejo rasti v lončku, kjer se zadržuje voda. Ustrezen substrat si lahko pripravimo sami. Tako večnamenskemu substrat za sobne rast- line dodamo nekaj peska. Posode, kamor bomo posadili nepreparirane čebulice morajo biti dovolj globoke. Upoštevati je potrebno, da je pravilna globina za sajenje čebulice dva do tri kratna višina čebulice. Pod čebulico je potrebno imeti plast substrata, globine od 3 do 5 cm. Dolžina trajanja siljenja, da rastline zacvetijo je odvisno od vrste nepreparirane čebulnice, ki jo želimo siliti. Tako potrebujemo za narcise, žafrane in zvončke 12 tednov, medtem ko so tulipani nekoliko bolj »zaspani« in potrebujejo 16 tednov. Pri siljenju ne smemo biti nestrpni. Vedeti moramo, da z daljšanjem časa siljenja omogočimo rastlinam normalno rast. V kolikor smo neučakani in prehitro želimo cvetove se lahko zgodi, da cvetovi odmrejo. Torej, nepreparirane čebulice posadimo v vlažen prepustni substrat na pravo globino. Lonce nato postavimo v hladen temen prostor, lahko tudi v omaro v kleti. Temperatura prostora mora biti od 0 do 5° C. V temi upočasnimo rast listov, ki bi drugače zakrivali cvetove. Ko čebulice odženejo 4 – 5 cm velike poganjke, jih prenesemo iz hladnega v Čajanka s siljenimi narcisami. Pomladi cvetoče siljene čebulnice. Siljene hijacinte v barvi dozorele limone. imski čas, ko je dan kratek in si želimo sončnih toplih dni, vsi hrepenimo po pomladi. Če smo pripravljeni malce eksperimentirati, si lahko košček prebujajoče cvetoče pomladi ustvarimo sami. Poigrati se moramo s siljenjem čebulnic. Z MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrta. ISSN 1580-8084. Izid: 28. 11. 2014, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno trženje: tel. 040/202 384, spletna stran: www.specom.si, naslovnica: Kaki, november 2014 (foto:Bojan Rauh). MOJ VRT CVETJE V JESENI 3 Skodeloca cvetja - siljene narcise. topel prostor. Na poganjkih že lahko opazimo zasnove cvetnih stebel in začetke obarvanosti cvetnih popkov. Če nimamo hladnega prostora, si pomagamo nekoliko drugače. Lonce z neprepariranimi čebulicami lahko zakopljemo v vrtu in jih tako izpostavimo nizkim zimskim temperaturam. Predno v jamo položimo lonec, je potrebno poskrbeti za nemoteno odtekanje vode - drenažo. To naredimo tako, da na dno jame nasujemo plast prepustnega materiala, grobi pesek ali prod in šele nato postavimo lonec v jamo in ga zasujemo. Globina jame naj bo taka, da je rob lonca v isti višini kot tla. Čezenj damo zastirko, npr.: listje, ki ga nato pokrijemo s smrekovimi vejami, da ga ne odpihne veter. Če ste kupili že preparirane čebulice, ni potrebno, da jih sadite na globino, ki je dva do trikratna višina čebulice. Te čebulice lahko posadite tako, da je vrh čebulice viden. Čebulice, ki jih želimo nekoliko drugače pripraviti do bolj zgodnega cvetenja lahko prepariramo tudi doma. Zavijemo jih v papirnato vrečko in jih skladiščimo v hladilniku od 4 do 6 tednov. Nato tako čebulico posadimo v lonček s prepustnim substratom tako, da iz lončka gleda konica čebulice. Dvig temperature okolja bodo čebulice razumele kot znak prihajajoče pomladi in bodo začele rasti in cveteti. Pomlad ni samo pisana barvita paleta cvetočih čebulnic, ampak so tu tudi omamni vonji. Tako lahko združimo različne čebulice v večjem loncu in ustvarimo živo pisano dehtečo cvetočo dekoracijo. Predvsem imamo v mislih kombinacije z omamno dišečimi hijacintami. Toda pozor. Potrebno je vedeti, da je ena hijacinta dovolj, da odišavi velik prostor. Večje skupine dišečih hijacint so moteče, premočan vonj lahko celo povzroča glavobole. Da bi imeli cvetoči okras v bivalnih prostorih čim dalj časa, je potrebno cvetoče čebulnice ustrezno negovati. Poskrbeti moramo, da je substrat stalno vlažen, vendar voda ne sme zastajati v lončku. V kolikor je možno, lonček s čebulnicami preko noči postavimo v hladnejši prostor (10° C), s tem podaljšamo čas cvetenja, saj z nizkimi temperaturami zavremo dozorevanje cvetov. Ko imamo lončke v prostorih smo pozorni kam jih postavimo. Čebulnice, predvsem tulipani, so izjemno občutljive na etilen. To je plin, ki ga rastline tudi same proizvajajo, predvsem pa ga v bivalnih prostorih proizvaja sadje. Zato je potrebno prostore redno zračiti, poleg tega pa še paziti, da posod s cvetočimi čebulnicami ne postavimo poleg sklede s sadjem. Po cvetenju čebulnicam odrežite cvetna stebla, liste je potrebno še pustiti. V listih namreč poteka fotosinteza, s pomočjo katere se v čebulico ponovno vračajo in kopičijo rastlinski sladkorji – rezervna hrana, ki so pogoj, da naslednje leto čebulica ponovno cveti. Tako vsaj še en mesec po cvetenju skrbimo, da je substrat stalno vlažen. Ko se čas »kopičenja« rezervne hrane bliža koncu, postopoma prenehamo z zalivanjem. Listi se bodo sami posušili. Čebulice izkopljemo iz substrata in jih očiščene, posušimo in damo v papirnato vrečko. V suhem temen prostoru jih hranimo do naslednjega sajenja. ✍ dr. Sabina Šegula, BC Naklo zanimiva kombinacija siljene hijacinte s parfumom. Siljene hijacinte v kombinaciji osnovnih barv. 4 TRENDI MOJ VRT Modne zapovedi v cvetličarstvu Pozdrav z igrivostjo imski čas je čas, ko so praznovanja še bolj izrazita. Božične in novoletne dekoracije naj že v novembru pozdravljajo s svojo igrivostjo in že si v mislih spogledujemo z nakupom prazničnega aranžmaja. Včasih se sprašujemo, kaj je modno, kaj je potrebno kupiti, da bom v trendu? Z Kot že dolgo let se tudi to leto pojavlja več modnih smernic. Tako sta lesk in lepota zvezd prva modna smernica. Svetli barvni pastelni in peščeni toni ter svetleče podlage pričarajo romantično vzdušje. V dekoracijah lahko kombiniramo elegantno zelenje, belo kamenje, malce nenavadne trakove kot imitacijo krzna in nežne čipke. Dekorativni dodatki so opazni, transparentni iz svetlega lesa. Motiv zvezd se pojavlja konstantno kot potisk na okrasnih trakovih, lahko je reliefni vzorec ali modni samostojni dodatek. Sijaj stare umetnosti nas popelje v obdobje, ko so dame imele čas izdelovati gobeline in tapiserije. Barve izžarevajo bogastvo in ekstravaganco. Topli odtenki, barva starega zlata, barva rje in brona se dopolnjujejo z barvo petroleja. Okrasni trakovi so žametni, svileni, nekateri so iz tkanine, ki spominja na brokat. Prav poseben dekorativni dodatek je imitacija stare žepne ure, ki nam v novoletnih dekoracijah odšteva čas starega leta. Stari umetnosti poda roko smernica čar zgodovine. Temni toni v neogotskem slogu so kontrast nežnim pastelnim barvam, barvi zlata, Klasicni motivi. Čar zgodovine. Sijaj stare umetnosti. patine in srebra. Modni dodatki so bleščeči, stari motivi so izraziti. Lahko uporabimo tkanino, ki je imitacija starih izvezenih oblek. Kot že stalnica se pojavlja smernica, ki predstavlja naravo. Iskrica narave je smernica, ki v nas prebudi svežino in zakon svobode. Vsak si želi v stanovanje prinesti košček narave. Zanimivo je, da se je v tej smernici oblikovalo več skupin barv. Na eni strani imamo temnejše tone lesa, temnozelene in modre odtenke v kombinaciji s svetlo zeleno. Nasprotna skupina je skupina svetlih pastelnih peščenih barv s pridihom zlate in srebrne. Tretja možna barvna kombinacija je v odtenkih rjave, ki se dopolnjujejo z zlato in srebrno. Kot dekorativni dodatki se uporabljajo trakovi kot imitacija krzna, volnene pletenine in zvezde. Površina posod ima največkrat naravno teksturo. Pojavljajo se tudi motivi živali. Na koncu je seveda stalnica – tradicionalni kla- sični božični motivi v rdeče belo zeleni kombinaciji. Kot dekorativni dodatki so imitacije igrač, ki nam pričarajo otroški svet in spomine na mladost. Poleg že omenjenih barv se lahko za osvežitev pojavi še turkizna barva, ki v klasičnih dekoracijah deluje kot poudarek – akcent. Različni dodatki so iz lesa, pletenin, lahko pa so tudi kovinski in volneni. Trakovi so z božičnimi motivi, zvezdicami, jelenčki, Božičkom. Ob vseh naštetih dekoracijah imajo svoje mesto tudi čipke. Kot vidite je možnosti izbire veliko in za vsakega nekaj. Pri ustvarjanju prazničnih dekoracij vas želim posebej opozoriti na pritrjevanje sveč. Te pritrdite trdno, z žicami ali posebnimi podstavki. Predvsem nasvet: sveče v dekoracijah naj gorijo le ob vaši prisotnosti. Vesele praznike. ✍ dr. Sabina Šegula, BC Naklo, slike: Hinteregger, Avstrija, september 2014 PREDSTAVLJAMO MOJ VRT 5 Odprto: pon. - pet. 8-19, sob. 8-13 PRODAJNI PROGRAM ZABAVNIH PIROTEHNI^NIH PROIZVODOV Vulkani, fontane, ognjeni sod~ki, rakete, seti raket, box baterije, ... ❖ ADVENTNI VEN^KI ❖ NOVOLETNI ARAN@MAJI ❖ BO@I^NE ZVEZDE ❖ ZAVIJANJE IN ARAN@IRANJE DARIL MEDVODE, Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, tel.: 01/3613-300, GSM: 031/810 384, 051/649 640; VODICE, Kamni{ka 8, 1217 Vodice, tel.: 01/8324-011, GSM: 031/810 385; VI@MARJE, Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Vi`marje, tel.: 01/5124-666, GSM: 031/728 611, DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje, tel.: 01/5471-684, GSM: 041/321-543 KOROTAN, d.o.o., Kranj KMETIJSKA TRGOVINA www.korotan-kranj.si, Stru`evo 20, Kranj, odprto: 8-18, sobota 8-13, tel.: 04/23 68 710, 031/277 804 Koline Domači pridelki Domači pridelki, sladkor 25 kg Steklena embalaža Ptičje hišice, hrana za zunanje ptice Za praznična obdarovanja Vesele praznike in srečno 2015! 6 MOJ VRT TRAJNICE Priprava na zimo Naravi prijazno vrtnarjenje ečino opravil smo na vrtu že opravili, vendar je v deževni jeseni včasih bolje ne prehitevati. Vsakršno brskanje po premokri zemlji raje odložimo na čas, ko se bo zemlja vsaj malo odcedila. Pravzaprav je najpomembneje, da ne hodimo po premokri zemlji. Kar pa lahko opravimo z dosegom roke »bolj od daleč«, je seveda treba narediti o pravem času ne glede na vreme. V Marsikdo se v letošnjem mokrem letu namreč pritožuje, da ne zmore sproti odstranjevati plevela, ker je veliko dežja. Deloma to drži tako za mokro poletje, kot tudi za mokro jesen. Tudi priprave na zimo so marsikje zaradi obilice padavin otežene. Vsekakor pa tisti najbolj zagnani ljubitelji vrtnih rastlin najdejo primeren čas za borbo s plevelom in tekočimi nujnimi opravili v vseh letnih časih in v vsakršnem vremenu. Včasih celo s pomočjo škornjev, pelerine ali celo dežnika. Če smo pravilno izbrali trajnice za svoj vrt, bo z njih pripravami na zimo malo opravka. Zaščite pred Pampaška trava in pozno jeseni cvetoča bakljasta lilija sta na odcednih tleh popolnoma prezimno trdni, ko sta enkrat odrasli. Prvi dve zimi po sajenju pa v centralni Sloveniji potrebujeta debelo zastirko na koreninah. Zimska idila med suhimi trajnicami (foto: Peter Rojc st.). mrazom običajne trajnice na običajnih rastiščih ne potrebujejo. Saj pravimo, da so prave trajnice tiste trpežne rastline, ki v naši klimi brez problemov preživijo na prostem. Le izjemoma moramo na bolj izpostavljenih legah za nekatere trajnice poskrbeti, da jih ne bo prizadel suh zimski mraz brez snega. To so običajno tiste trajnice, ki izvirajo iz toplejših klimatskih pasov. Takšna je recimo pampaška trava, ki še vedno očara marsikaterega vrtoljubca s svojo impozantno rastjo in bogatimi omelastimi svetnimi klasi. Res je sicer, da je tako bogate rasti in cvetenja le v sredozemski (in torej tudi primorski) klimi. V centralni Sloveniji bo vedno nekoliko skromnejša. No, klima se spreminja in s tem se tudi spreminjajo območja, na katerih določene rastline dobro uspevajo. Tako tudi pampaško travo dandanašnji srečujemo tudi tam, kjer jo pred desetletji nismo. Nekaj se za to lahko zahvalimo bolj razširjeni vrtnarski ponudbi, nekaj pa tudi milejšim zimam. Še vedno pa se marsikdo pritožuje, da mu ta trava ne preživi zime. Pampaška trava (Cortaderia selloana) in bakljasta lilija (Kniphofia uvaria) in njune sorte, sta torej dve dokaj dobro poznani trajnici, ki ju moramo v centralni Sloveniji na zimo posebej pripraviti. Za obe je bolj priporočljivo, da ju rajši sadimo spomladi, kot jeseni. Zlasti, če smo kupili sadiko, ki je rasla v šotnici in je bila z mineralnimi gnojili pomehkužena. Na ta način ji bomo dali več časa, da bo pognala korenine v globino in bo tako postala bolj odporna proti mrazu. Če pa smo imeli srečo, da smo kupili nepomehkuženo sadiko, ki je že v lončku rasla v navadni vrtni zemlji, jo bolj brez skrbi lahko posadimo tudi jeseni. Za obe pa še vedno velja, da je njihove korenine pred mrazom dobro zavarovati z debelim slojem suhega listja,slame ali podobno zastirko. Na vetrovnih legah je dobro vse skupaj prekriti tudi s smrekovimi vejami, da ne bo zimski veter odnesel zastirke. Marsikdaj zimska moča umori tiste trajnice, ki potrebujejo odcedna tla, mi pa smo jih posadili v težko glinasto prst. Tu ne bi pomagala nikakršna zimska ali drugačna zaščita. Ob mokrem vremenu, najsi bo zimskem ali v drugem letnem času, bodo te rastline umirale. Letos so tako mnogi utrpeli škodo v nasadih sivk. Mokro poletje je zdesetkalo tiste, ki so rasle v pretežkih tleh. Prav take rezultate pa bi imeli tudi po kakšni mokri zimi. S smrekovimi vejami pred nastopom hude zime pokrijemo tudi tiste, drugače na mraz odporne zimzelene blazinaste trajnice, ki imajo plitve korenine (n.pr. avbrijete in iglaste plamenke), ki jih pozimi rad izsuši suh mraz brez snega. Zlasti na mrazu bolj izpostavljenih legah. Moramo pa pri teh biti pozorni zgodaj spomladi, da zastirko pravi čas odstranimo. Če bi predolgo ležala, bi jemala svetlobo listju, ko se že začenja prebujati iz zimskega počitka in tako bi se rastline pretegnile, postale bolj občutljive in lahko bi jih poškodovala kaka pomladanska slana ali pozen mraz. Torej bomo na vrtu s trpežnimi trajnicami z zimskim varovanjem pred mrazom imeli bolj malo dela. Kdor pa sadi pomehkužene sadike ali na mraz manj odporne trajnice neznanega imena in neznanega izvora, mora temu delu posvetiti posebno skrb in še mu kaka huda zima lahko naredi veliko škode. Škodljivci in rastlinske bolezni se čez zimo skoraj vedno potuhnejo. So pa nekateri posebno nevarni prav pozimi. Zato moramo biti vedno, posebej pa tik pred zimo, pozorni na zračnike voluharja. To so tiste okrogle, kakih 5-7 cm velike, luknje v zemljo, ki vodijo v MOJ VRT TRAJNICE Zastirka na koreninah orientalskih telohov (Helleborus orientalis) skozi vse leto skrbi za vlažno in rahlo prst, da nas ob koncu zime takole razveselijo z bogatim cvetjem. Malo poznana visoka trava vitkega stasa (Andropogon gerardii) ima zelo čvrsta stebla, ki bodo kljubovala vsem vremenskim neprilikam še dolgo. Če ne bo veliko težkega mokrega snega, prav do pomladi. globino skoraj navpično. Te vodijo v podzemni sistem voluharjevih rovov, v katerih živijo cele kolonije teh nevarnih glodalcev. Najlaže jih uničimo tako, da v zračnik napeljemo izpušno cev nekega motorja (recimo nahrbtne kosilke), stik z zemljo zamašimo z zemljo, da plin ne uhaja iz rova in pustimo stroj teči, dokler se sistem rovov ne napolni s plinom. Včasih to traja tudi 15 minut. Potem bomo zagotovo imeli mir pred neznanim številom voluharjev, ki bi sicer prezimovali pod zemljo in občasno prihajali na kosilo glodat korenine naših trajnic, pa tudi drugih vrtnih rastlin. Pred zimo tudi odstranimo z vrtnih gred vse, kar bi lahko kvarilo videz. Poleg plevelov tudi nelepe odmrle dele trajnic, ki jih marsikdo nekritično pušča na gredah vse do pomladi ali še delj. Vse, kar pa je stabilno, je lahko lepo tudi še vso zimo, čeprav je že odmrlo. To so lahko posušena cvetna stebla rudbekij, ameriških slamnikov, hermelik in mnogih trav. Njihovo seme bo služilo ptičem za hrano in na steblih se bodo nabirale dežne kaplje ali kosmi snega. Kar bo polomljenega, bomo sproti odstranjevali, ko nam bo vreme to dopuščalo, tudi preko zime. Spomladi pa bomo pri tleh poželi in naredili prostor novi rasti. Ko zemlja zmrzne in na vrtu nimamo veliko dela, nastopi čas za iskanje novih informacij o trajnicah in planiranje novih nasadov. V krizi se pametni pač ne odpovedujejo vsem vrtnim užitkom, pač pa svoj denar trošijo racionalno in sadijo 7 trajnice – enkrat za mnoga leta. ✍ Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hortikulture in krajinske arhitekture, slike: Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agronomije Visoke trave v ozadju in nizke spredaj bodo skoraj enake še vso zimo, le porjavele bodo. Prava škoda bi jih bilo porezati že jeseni. To bomo storili tik pred začetkom nove rasti spomladi. Takšno barvo dobi v zimskem mrazu ena izmed homulic (Sedum album 'Murale'), čeprav je v toplejšem delu leta zelena. Ne pride ji do živega ne poletna vročina in ne suh zimski mraz, čeprav ima plitke korenine in je zimzelena. 8 V ZELENJAVNEM VRTU MOJ VRT Jesenska dela na vrtu in v skladišču Ne hitimo s pospravljanjem pridelkov ila zima in pogosto deževje je v letošnjem letu botrovalo zelo slabi strukturi tal. Pogosto smo slišali »tla so zbita kot beton« in v takšnih tleh so rastline slabo uspevale. Za rastline je zelo pomembno da so tla dovolj zračna, da lahko korenine razvijejo močan sistem. M Letos je vse zračne prostore zalila voda. Pravilno razmerje med trdimi delci, zrakom in vodo je 50:25:25. Korenine se preprosto niso razvijale. Pomembno je tudi ali je v zemlji dovolj hranil in organskih snovi iz katerih rastline dobijo nujno potrebne minerale za rast in razvoj. Tekstura zemlje je lastnost, ki nam pove iz kako veliki delcev je sestavljena zemlja in kakšno razmerje je med njimi. Če rečemo, da imamo težka glinasta tla, to pomeni, da so sestavljena iz izredno drobnih glinastih delcev, ki ne dopuščajo da se med njimi nabere veliko zraka. Zato so takšna tla slabo zračna, v njih primanjkuje kisika in sčasoma se zakisajo. Na takšnih tleh se pogosto pojavijo rastline kot je njivska meta, gabez, trpotec, plazeča se zlatica in regrat. Takšna tla se spomladi težko obdelujejo, ker so dolgo vlažna, hkrati pa se slabo ogrevajo, zato niso primerna za zgodnje sajenje krompirja in ostalih zgodnjih kultur. Takšna tla jeseni pognojimo s hlevskim gnojem, ki bo tla prerahljal in poskrbel za boljše strukturne delce. Zemljo jeseni preorjemo in pustimo v brazdi. Čez zimo bo voda v kapilaČiščenje rumenega korenja. Traktorski raztros apnenca. rah zmrznila in razširila zemljo, ki bo tako spomladi postala manj zbita in bolj drobljiva. Takšna tla so navadno zakisana, zato jih redno apnimo, kar pomeni vsaj 0,2 kg apnenca na kvadratni meter. Če imamo možnost na takšna tla navozimo rečni ali kremenčev pesek, ki bo poskrbel za boljšo zračnost tal. Pri pripravi težkih tal za sajenje vrtnin je priporočeno, da naredimo dvignjene gredice, ki bodo omogočile odtekanje odvečne vode in se korenine ne bodo zadušile v prevlažnih tleh. Nasprotno od težkih imamo v Sloveniji tudi lahka peščena tla. Najpogosteje jih najdemo ob rečnih naplavinah. Pri stisku takšne zemlje v pest, se nikoli ne oblikuje grudica, ampak zemlja razpade. Tla so zgrajena iz večjih peščenih delcev, med katerimi so velike odprtine, kjer se zadržuje zrak. Takšna tla ne zadržujejo vodo, ker hitro odteče v globino. Če tlem dodamo veliko organske snovi, se bodo strukturni delci počasi povečali in tudi zadrževali več vode. Organska masa je torej rešitev za pretežka in tudi prelahka tla. Na lahkih peščenih tleh najdemo detelje, ivanjščice, mak in druge. Spomladi se takšna tla hitro segrejejo, zato jih uporabimo za zgodnje vrtnine. Poleti ne držijo vlago in se po veliko padavin hitro sesedejo. Takšna tla moramo večkrat okopavati, s tem tudi bolj zadržujemo vlago v tleh. Poletno izgubo talne vlage bomo preprečili tudi z rastlinskimi zastirkami. Zemljo prekrijemo s pokošeno travo, ali listi bezga, gabeza, vratiča, kopriv in drugih rastlin, ki hkrati odganjajo škodljivce. Lahko so tudi posušene rastline, med drugimi tudi slama. Za zastirko lahko uporabimo celo časopisni papir ali pa si omislimo zastirko iz folije. Takšna tla moramo namakati za kapljičnim namakalnim sistemom. Na takšnih tleh ni nujno jesensko oranje, ampak takšna tla obdelamo le z podrahljalnikom ali gruberjem in posejemo pšenico. Temu rečemo konzervirajoča obdelava tal, pri tem zemlje ne obračamo, ampak jo le prerahlajmo. Ker tla ne zadržujejo vlago, je na talne delce vezanih tudi manj hranil. V vrtnarskih tleh primanjkuje pogosto kalija. Tega lahko dodajamo jeseni v tla z mineralnimi gnojili ali pa potrosimo pepel, ki vsebuje veliko kalija. V poletnem času lahko v vodi namakamo gabez, ki izloča v vodo veliko kalija in s tem zalivamo rastline. Če v jesenskem času pognojimo s kalijevo soljo (KCl), kar sicer za vrtnarske kulture ni vedno dobro (čebula, česen), pa klorid škodi tudi polžem. To je zelo učinkovita metoda za uničevanje polžev. Za razliko od kalija, ki ga vrtnine veliko potrebujejo, pa le te ne potrebujejo veliko fosforja. Fosfor je nujno potreben za tvorbo korenin. Z vsakoletnim dodajanjem hlevskega gnoja, MOJ VRT zelo izboljšamo vrednost fosforja v tleh, zato so vrtne zemlje bogate in tudi prebogate s fosforjem. Vsako leto pognojimo le del vrtna s hlevskim gnojem ali kompostom. Zadostuje,da dodamo 2 – 3 litre komposta na kvadratni meter. Na teh površinah bomo drugo leto sadili kapusnice, krompir, papriko, paradižnik, buče. Na ostalem delu vrta, kjer nismo pognojili z hlevskim gnojem ali če tega nimamo z briketi (Bogatin, Organik, Biogrena in drugi), pa posadimo korenček, česen in čebulo. Jeseni, dokler še vidimo razpored vrtnin, si vse zapišemo in narišemo kolobar tudi za naslednje leto. Skladiščenje zelenjadnic Že nekaj let zapored imamo toplo jesen vse do božiča, zato je prehitro pospravljanje pridelkov iz vrtov nesmiselno, kajti vrtičkarji nimamo primernih skladišč. Najbolje se zelenjava skladišči v hladilnicah s temperaturo od 0 – 4 0C in visoko zračno vlago okoli 90 %, vendar to ne velja za čebulnice (česen, čebula). Če bo napovedano hladno z temperaturami pod 0 0C, potem predhodno pospravimo iz njive tudi občutljive zelenjadnice. Korenovke (korenje, koleraba, repa, črna redkev, rdeča pesa) Med korenovkami je na nizke temperature najbolj občutljiva rdeča pesa. Pri pospravljanju ji ne porežemo cime, ampak jo le obtrgamo, da se iz nje ne izcedi preveč soka. Vse vrtnine pobiramo v suhem vremenu, če tega ni, je dobro da se koreni zasušijo na prostem in šele nato jih damo v skladišče. Odstranimo vse bolne in nagnite korene, ki bi v skladišču okuževali sosedne korene. Korenovke pred skladiščenjem ne operemo in pustimo sloj V ZELENJAVNEM VRTU zemlje, ki preprečuje večje izhlapevanje. Za preprečevanje izsušitve korenov, le-te damo v vlažno mivko ali žaganje. Včasih so bile za to najboljše zasipnice, vendar je potrebno preveč časa za odkop in ponovno zaprtje zasipnice. Kapusnice (zelje, rdeče zelje, ohrovti, cvetača in brokoli, kitajski kapus) Pred nastopom nizkih temperatur pozno jeseni iz vrta pospravimo tudi zelje, ki ga skupaj s kocenom prestavimo v klet ali hladen rastlinjak. Ni pa potrebno pospraviti ohrovta, predvsem brstičnega, ki je po manjšem mrazu še okusnejši. Tudi glavnati ohrovt prenese veliko nižje temperature kot zelje, ker ima v sebi manj vode. Stročnice (fižol) Fižol so včasih pustili v strokih ob kozolcih zato, da je zimskim mraz opravil svoje s škodljivci – fižolarjem. Danes si za manjše količine pomagamo z zamrzovalnikom. Škodljivec odloži jajčeca na stroke fižola že na njivi in komaj izležene ličinka čakajo na oziroma zrnih na ugoden trenutek, ko se iz njih razvije hrošček. Nizke temperature bodo uničile ličinke, preden se razvije fižolar. Fižol nato skladiščimo v suhem in hladnem prostoru. Čebulnice (česen, čebula) Včasih so iz česna ali tudi čebule spletali kite, ki so visele na podstrešju in tako zagotovili, da so bile čebule na suhem zraku. Čebulnic nikakor ne smemo skladiščiti v vlažni kleti, kjer zelo hitro začnejo kaliti. Predvsem pa jih je potrebno dobro posušiti, odstraniti vse nagnite čebule, preden jih položimo v plitve zabojčke. Lahko jih tudi obesimo v posebne mreže za čebulo. Če repo ne kisamo , jo pustimo na njivi do prve slane. 9 Krompir Ponekod so imeli težave z izkopom krompirja zaradi mokrih tal in še ta je bil ves umazan. Krompir pustimo pod streho, da se osuši in ga preberemo, nato mu ustreza temperatura med 4 in 6 0C. Nižje temperature vplivajo na spremembo škroba v sladkor, zato je pomrznjem krompir boj sladkast. Če le ne zamrzne, je ta reakcija reverzibilna, kar pomeni, da se nato zopet spremeni v škrob. Na vse zelenjadnice negativno vpliva plin etilen, ki se izloča iz zorečih jabolk. To je rastlinski hormon, ki pospešuje zorenje, staranje, propadanje klorofila. Zelenjava zato hitreje propada. Če že nimamo izbire, je dobro da jabolka vsaj prekrijemo s tkanino, oziroma moramo prostor večkrat prezračiti. ✍ Ana Ogorelec, KGZS – Zavod Ljubljana Radič lahko pustimo na vrtu, če le ne pride nepovabljen gost iz podzemlja. Rdeča čebula v vreči. 10 MOJ VRT PREDSTAVLJAMO Vzgoja božičnih zvezd v Vrtnem centru Gozdnega gospodarstva Novo mesto Praznični december ožični prazniki so tradicionalno družinski, zato si želimo, da bo vzdušje v krogu najdražjih prijetno in sproščeno. Izogniti se želimo neprijetnih situacij, zato raje posegamo po rešitvah, ki so že preizkušene, pa naj gre za izbrano hrano, obleko ali dekoracijo doma. B Navezali smo se na okraske, ki smo jih leta in leta hranili in vsakič za praznike zopet prinesli na plano, da z njimi polepšamo dom. Vsako leto smo našli kakšno novost, ki nas je premamila na prodajnih policah in seveda popestrila dekoracije doma. Tako je tudi prav, saj nas na vsak izbran artikel vežejo spomini. Morda smo ga kupili na potovanju v tuji deželi, morda smo ga dobili v dar ali pa je še iz tistih časov, ko so bili otroci majhni,… Trendi in moda v oblikovanju pa se spreminja prav v to smer. Vzamemo tisto, kar že imamo in kombiniramo z nekaj novimi artikli, ki dodobra spremenijo podobo. Seveda mora biti tudi pristop nekoliko drugačen. A paziti moramo, da vsega ne obrnemo na glavo. Če spremenimo podobo izdelkov, potem ohranimo barve ali obratno. Če oblikujemo sami je to morda malce težja naloga, če nismo vešči oblikovanja, če pa kupimo novo, naj bo tisti en izdelek, morda adventni venček, res nekaj posebenga, ki bo vdahnil svežino v naš dom in iz obstoječih okraskov oblikujemo podobo doma tako, kakor smo to počeli vedno. Kakšne pa so barvne kombinacije, ki jih poznamo za bližajoče praznike? Poleg klasične in še vedno najbolj priljubljene rdeče in zlate ali rdeče in bele, je sveža kombinacija, ki je vsako leto močneje prisotna, srebrno-bela z elementi svetlo modre, celo turkizne, a le kot droben akcent, ki spremeni podobo in dolgočasnost bele in srebrne. Zakaj prav bela in srebrna? Trendi niso sami sebi namen. Nasprotno. Nastali so na podlagi dogajanj v družbi, naših pogledov na svet, medsebojnih odnosov in razmišljanj o vsem, kar se dogaja. Tako je bela barva prisotna skoraj povsod, saj asociira na svetlobo, na odprtost, pristnost naših medsebojnih odnosov. Svobodno govorimo s temah, ki so bile pred desetletji tabu, med seboj smo veliko bolj povezani, si poskušamo pomagati, v ospredju so dobri odnosi, za katere se trudimo v vseh plasteh družbe, čeprav na drugi strani govorimo o družbi, ki ima krizo vrednot, a prav to dejstvo nas sili v drugačno razmišljanje. Želimo si nekaj drugega, kar je naša realnost. Modra barva asociira na zimsko naravo, kjer je led in mraz prisoten vsepovsod. Včasih nas modra in turkizna spomnita na hladno vodo v naravi. Naslednja močna barvna kombinacija, ki je prisotna že desetletja, so naravne barve, naravni materiali. Takšni iz gozda, neobdelani in surovi. Vse to reflektira našo močno željo po povezanosti z naravo, ki je daleč stran, saj smo večino dneva v službi, kjer nimamo pravega stika z naravo. Pogrešamo jo, ker smo del nje, zato si želimo dekoracije, ki nam prinesejo košček narave v naš dom, morda celo v pisarno. Takšna barvna kombinacija pa lahko postane dolgočasna, zato ji dodamo bakreno barvo, nekaj svetleče zelene, še več, dovoljeni so različni odtenki zelene na enem mestu. Lahko se zasveti tudi nekaj zlate, a tiste zlate, ki spominja na staro zlato, ki je že precej porumenelo. Za najbolj drzne so dovoljeni, celo zaželjeni akcenti rumene barve, ki pa jo najdemo tudi pri oblekah. Za še bolj drzne pa je tukaj kombinacija, ki je tudi že več let prisotna in sicer bela, siva, srebrna z odtenki roza in celo nekaj malega vijolične. Vse te barve so prisotne v več ponovitvah in odtenkih. Nikoli ne gre le za dve barvi, ampak več različnih, ki se prepletajo, dopolnjujejo in celo ne ujemajo, a tudi to je del trenda. Danes je v eni kombinaciji lahko več rdečih odtenkov skupaj, več zelenih, več zlatih, več sivih, ki jih nekoč ne bi nikoli kombinirali, ker smo rekli da se med seboj tepejo. Danes nosimo obleke, ki imajo različne vzorce. Vzorčasto je krilo, vzorčasta je jopica,…Tudi to je modni trend, ki je prisoten. Zakaj? Ker so danes merila v družbi precej manj stroga, bolj ohlapna, želimo si sprejeti drugačne, ne skrivamo se več pred realnostjo, zato so mogoče vse te kombinacije. Kakšne oblike izdelkov, kakšni materiali so v modi? Tukaj domišljija nima meja, a klasične oblike in klasični materiali odpadejo. Vse več pa se v enem izdelku kombinirajo popolnoma neobdelani materiali iz narave, kot so veje, korenine, plodovi, kamni in na drugi strani sodobni lesketajoči materiali, za katere je jasno, da so prišli iz tovarne. Ponovno je pri- soten trend, s katerim želimo v enem življenju združiti raznolikost, ki smo je deležni na vsakem koraku, ne samo v šoli, na delovnem mestu, ampak tudi doma, ko gre za medgeneracijske razlike. Božična zvezda Ne predstavljamo si praznikov brez božične zvezde, ki je danes tudi cenovno dostopna in si jo lahko privoščimo dobesedno za drobiž. Pomembno pa je, kje jo kupimo in kako jo prinesemo domov, saj je zelo občutljiva na nihanje temperatur in predvsem ne sme biti izpostavljena nizkim temperaturam ali celo prepihu. Na poti domov mora biti dobro zavita v papir in doma jo nekaj minut pustimo zavito, da se temperature počasi izenačijo. Postavimo jo na svetel in topel prostor, kjer ne odpiramo vrat ali okna, da bi bila v stiku z mrzlim zrakom. Rada ima vedno vlažno prst, a voda ne sme stati v lončku. To so osnovna pravila, ki zagotavljajo, da bo ostala sveža in zdrava še vse do pomladi. A si to sploh želimo? Včasih ni prav primerno, če imamo za velikonočne praznike še vedno lepo božično zvezdo, a nekateri ste vešči ravnanja z njimi in se vam dogaja, da jo ohranite vse do naslednjih praznikov. Obarvani ovršni listi, ki delujejo kot cvetovi, čeprav to niso, so najpogosteje rdeče barve, ki je tudi daleč najbolj priljubljena tudi med Slovenci. Mnogi pa sežete raje po drugih barvah, kot so različni odtenki roza, bele in morda celo pisane. Sortiment božičnih zvezd se iz leta v leto spreminja in na voljo so vse boljše sorte, ki imajo dobre lastnosti in so veliko manj občutljive na zunanje vplive in doslednost pri negi. Zlasti bele in roza božične zvezde ostanejo lepe veliko dlje kakor rdeče, a v to se morate sami prepričati. Drobni cvetovi pri zvezdah nimajo dekorativne vrednosti, se pravi, da jih nihče ne občuduje, a je prav, da smo na njih pozorni, saj nam povedo, kako sveža in mlada je rastlina. Bolj ko so odprti in kažejo rumeno barvo, starejše so rastline. Božične zvezde so zelo krhke, zato pazimo pri prenašanju, da jih ne poškodujemo. Pozorni smo tudi takrat, ko jih kupujemo, da kupimo le rastline, ki so v dobri kondiciji, nepoškodovane, uvele ali odcvetele, lepo razrasle in košate. Sodobne sorte imajo obarvane ovršne liste že spodaj in ne le na vrhu. MOJ VRT PREDSTAVLJAMO 11 Vrtni center Novo mesto, Smrečnikova 45, tel. 07/33 42 287, gsm 051 654 994 Cveličarna Straža, Ulica talcev 20, tel. 07/30 84 490, gsm 051 655 762 Cvetličarna Srebrniče, Srebrniče 1 a, tel. 07/33 82 315, gsm 051 655 768 Cvetličarna Šmarješke Toplice, Šmarješke Toplice 115, tel. 07/30 73 010, gsm 051/655 763 n i e k i n z a r p ! e u l t e e s l Ve m e v o n v o r b o d vse 12 MOJ VRT V SADOVNJAKU Po mokrem poletju in jeseni Tudi pozimi sadjarji ne počivajo ozimi se s sadnim drevjem in grmičevjem v vrtu ne ukvarjamo veliko. To je čas, ko se lahko spočijemo in razmislimo o novi prihajajoči sezoni in o vsem, kar smo se naučili v minuli pridelovalni sezoni. Prelistajmo naše zapiske in razmislimo o vremenskih pogojih, vseh opravilih, ki smo jih ali bi jih morali izvesti in o odzivu rastlin nanje. P Ali smo bili uspešni, ali je bilo kaj izvedeno prepozno, morda po nepotrebnem… na podlagi takih opažanj in izvedenih tehnoloških ukrepih, kar si zapišemo, se lahko največ naučimo. Zato je zelo priporočljivo voditi dnevnik izvedenih opravil, kamor zapisujemo tudi vremenske pogoje, razvojne faze rastlin in odzive rastlin na izvedene ukrepe. Čisto brez dela sadjarji v tem obdobju vseeno nismo. Sprehodimo se skozi sadovnjak, odstranimo vse ostale gnile plodove (tako imenovane mumije) z dreves in jih odnesemo iz sadovnjaka. To bi bil naslednje leto vir okužbe z monilijami in ostalimi glivami, če bi ostalo v nasadu. Zdrave drobne plodove bodo do pomladi pojedli ptiči. Pograbimo listje izpod dreves in ga zmulčimo, da bo hitreje razpadlo ali ga odnesemo ven iz nasada. To ne sodi na kompostni kup. Glede na pogostost in količino padavin v letošnjem letu je na odpadlem listju in na drevesih prisotnih veliko spor različnih gliv, ki bodo v naslednjem letu pomenile vir okužbe. Zato je poleg odstranjevanja odpadlega listja nasad priporočljivo poškropiti z enim od bakrovih sredstev. S tem zmanjšamo potencial glivičnih (škrlup, sajavost plodov, mušja pegavost, monilije, pegavosti…) in bakterijskih bolezni (jablanov rak, rakasta obolenja na koščičarjih…) Natančnejša navodila preberite na spletnih straneh prognostične službe za varstvo rastlin. Poskrbite za zaščito rastlin pred divjadjo. Preglejte in popravite ograjo ali posamično zaščito dreves, kjer je to potrebno. Kadar je zima dolga in z visoko snežno odejo, lahko zajci in srne naredijo veliko škodo. Zajci obglodajo lubje, kolikor dosežejo, srne pojedo vršičke z brsti, predvsem cvetnimi. Drevo si po poškodbi od zajca lahko opomore, če je vitalno lubje vsaj na polovici obsega debla. Rano je potrebno čim prej (takoj, ko opazimo), zamazati s cepilno smolo. S tem preprečimo dodatno izhlapevanje sokov, ki se spomladi pričnejo pretakati iz korenin v krošnjo. Drevo si lahko opomore tudi pri hujši poškodbi lubja, pravijo da naj bo nepoškodovanega vsaj desetino lubja (glede na obseg debla), vendar taka obnova Pegastega listja, okuženega z glivo Maronario je v letih z veliko padavin zelo veliko. traja dolgo časa in vprašanje je, če ni bolj smiselno posaditi in vzgojiti novo drevo. Na mestu, kjer srna odgrizne vršiček, se drevo nerado obrašča, zato je za vzgojo novih vej potrebno take veje obrezati, da se rana obnovi. V primeru visoke snežne odeje bo ograja verjetno prenizka. Zato so redni obhodi sadovnjakov pozimi sadjarjevo obvezno opravilo. V tem času, do prvega snega se potrudimo uloviti čim več voluharjev, da nam ne bodo delali škode pod snežno odejo. Poskrbimo, da je površina pod drevesi čista, nezapleveljena in brez odpadlega listja, da nam pri tem opravilu pomagajo tudi ujede. Po odpadanju listja z jablan in hrušk se prične obdobje zimske rezi drevja. Najprej z rezjo pričnejo veliki nasadi, kjer izkoristijo vsako uro primernega vremena za izvajanje tega opravila. Kot smo že večkrat napisali, obdobje rezi zelo vpliva na bujnost rasti. Biološko mirovanje dreves poteka novembra in decembra, v januarju se po deblu že pričnejo pretakati hranilne snovi, ki so skladiščene v koreninah. Torej: dalj časa kot čakamo z zimsko rezjo (februar, marec), več hranilnih snovi bo že v zgornjem delu krošnje (praviloma na vrhovih lanskih poganjkov, kar je posledica apikalne dominance) in več hranilnih snovi bomo odstranili z rezjo. S tem bomo zmanjšali bujnost rasti drevesa. Zato drevesa z najmanj bujno rastjo režemo najprej, da prihranimo čim več energije za tiste poganjke, ki jih nismo izrezali. Po drugi strani močno bujna drevesa režemo čim bližje obdobju cvetenja, da čim več hranilnih snovi, namenjenih rasti, odrežemo stran. Do razvojne faze cvetenja mora biti zimska rez z vsemi popravki (dodatno izrezovanje preveč cvetočih poganjkov, izrezovanje enoletnih cvetočih poganjkov…), zaključena. V času cvetenja se v drevesu dogaja toliko sprememb, da ne smemo še dodatno posegati s škarjami. V zimskem času tudi izrezujemo poškodovane in okužene dele rastlin (predvsem rakaste dele …), ker je v tem obdobju možnost, da si okužbo raznesemo na zdrava drevesa, majhna. Odstranimo tudi vse gnile plodove, ki bi v obliki mumij, v katerih prezimijo glive, ostali na drevesu in v naslednji sezoni predstavljali vir okužb. Pri koščičarjih (slive, češnje, breskve, marelice) z zimsko rezjo počakamo toliko, da mine nevarnost nizkih temperatur. Za koščičarje je priporočljiva rez v razvojni fazi belega popka. Če predvidite, da boste v tem času uspeli porezati vsa drevesa, ki jih imate, ne režite prej. Zelo priporočljiv tehnološki ukrep pri koščičarjih je premazovanje lubja z apnenim beležem preden se začne lubje ogrevati. To je lahko že v času, ko v nasadu še leži sneg, topli sončni žarki, ki se uprejo v deblo pa že pospešujejo pretok sokov po deblu. Če se temperature zopet spustijo pod ledišče, sok pod lubjem zmrzne in lubje na deblih poka. S tem nastanejo rane, kjer v drevo vdrejo glive, ki povzročijo propadanje lesa. Zato je premazovanje debel marelic in bujno rastočih sliv zelo priporočljivo. V ta namen si pripravimo nekoliko gostejšo mešanico MOJ VRT apnenega beleža, ki mu lahko dodamo do 3 % bakrenega pripravka in to nanesemo na deblo in debelejše veje. Ko belo oblogo spere dež, jo čim prej obnovimo. Razlog za pokanje debel je lahko tudi prekomerno gnojenje z dušikom v času vegetacije, zato s tem ne pretiravajte. Zimski čas je tudi obdobje gnojenja sadovnjakov predvsem s fosforjem, kalijem in mikroelementi. Najbolj utemeljeno in učinkovito je gnojenje na podlagi rezultatov analize, ki jo opravimo vsaj vsakih pet let. Takrat pripravimo (ali nam ga pripravijo) gnojilni načrt, ki mu sledimo do naslednje analize tal. Gnojenje 'na pamet' ima lahko tudi nasproten učinek. Z dušikom v zimskem času ne gnojimo. To je element, ki se ne veže na talne delce in bi se spral v globine, kjer ga rastline ne morejo doseči in v podtalnico. Z dušikom gnojimo, kadar so rastline fotosintetsko aktivne, da so ga sposobne porabiti. V nasadih jagod lahko v tem času še potikamo živice tja, kamor so prazna mesta. Za eno manjkajočo sadiko lahko podtaknemo tri nove sadike. To lahko izvajamo, dokler zemlja ne zamrzne. Za to velja, da je bolje pozno, kot nikoli. Spomladi, ob čiščenju nasada, moramo biti pozorni, da takih sadik ne izpulimo. V nasadih, ki so letos že rodili in jih imamo ohraniti tudi naslednje leto, lahko na sadike, kjer so poganjki dolgi in so nad zemljo, dodatno dosujemo prst. S tem bomo poganjke zaščitili pred pozebo in rastline bodo lahko razvile nove korenine. Močen, razvejan koreninski sistem je zlasti v času zorenja plodov, zelo pomemben. V juniju, ko zori večina jagod, so pri nas navadno visoke temperature. Rastline jagod s slabo razvitim koreninskim sistemom ne morejo dovajati dovolj vode in hranilnih snovi in lahko tudi propadejo. Zato je osipanje rastlin z zelo dvignjenimi poganjki, priporočljiv ukrep. Čiščenje nasadov jagod, odstranjevanje starega listja in odvečnih poganjkov, izvajamo spomladi. Kdaj začeti s tem ukrepom? Prezgodnje čiščenje nasada bo vzpodbudilo novo rast in razvoj sadik, ki nam ob kasnejšem mrazu, lahko pozebejo. Prepozno čiščenje pa pomeni bolj natančno delo, ker bodo rastline že začele z novo rastjo. Novih listov in brstov ne smemo poškodovati, ker bi s tem zmanjšali pridelek. Zdaj je tudi čas, da razmislimo, kje bomo jagode sadili naslednje leto. Načrtujemo kolobar, kaj bomo na to površino sadili od pomladi do poletnega sajenja jagod in kako bomo pripravili površino, da bo pridelava čim bolj uspešna. Dobri predposevki za jagode so različne križnice (gorjušica, repica, rukola…), ki jih vsaj tri tedne pred sajenjem jagod zmuljčimo in zadelamo v tla do globine 15 cm. Če bi jih zadelali globlje, bi rastline v tleh gnile, poteči mora razpad ob prisotnosti kisika. 13 V SADOVNJAKU Nasad dvakratrodnih malin, posajen letos maja meseca, rodi do prvih pozeb. Psi so pri lovljenju voluharjev odlični pomočniki. Priporočljivo je, da površino pognojimo predposevku in ne neposredno jagodam, ker ne prenesejo visokih koncentracij soli (kar gnojila so) na koreninah. Nasadi ostalega jagodičja (maline, ribez, robide, borovnice). V nasadih robid in enkrat rodnih malin smo očistili, porezali rozge, ki so odrodile poleti, takoj po obiranju. Razredčili smo tudi letošnje rozge – pustimo jih nekoliko več za primer pozebe in spomladi razredčimo na končnih 10 – 12 rozg na 1 m nasada v vrsti pri malinah, pri robidah 6 – 8. Ribez, borovnice, josto bomo porezali spomladi, ko bo verjetnost hujših pozeb mimo. Spomladi grme porežemo in očistimo plevela. Priporočljivo je uporabiti zastirko, da nam plevel ne prerase nasada prehitro. Za zastirko lahko uporabimo slamo, različne tkanine, folije… in jih s strani namestimo na že posajen nasad. Plodove aktinidije - kivi bomo obrali pred prvo pozebo. Letos bodo plodovi dobro dozoreli, ker še ni bilo hujšega mraza. ✍ Alenka Caf, KGZS – Zavod Ljubljana 14 SLASTNO MOJ VRT Kaki - hrana bogov Vse bolj cenjen božanski sadež aki, eksotični sadež, katerega izvor je Kitajska, je prišel v Evropo okoli leta 1870, v Slovensko primorje pa v letih pred prvo svetovno vojno. Njegovo prehransko in zdravilno vrednost so cenili že od nekdaj, o tem priča pomen njego-vega botaničnega imena Diospyros – hrana bogov. K Kaki odlikuje bogata vitaminska in mineralna vsebnost, visoka vsebnost prehranskih vlaknin ter nizka vsebnost beljakovin in maščob. V primerjavi z jabolkom vsebuje pet krat več vitamina C in kar trideset krat več vitamina A. Pomembna je vsebnost pektinov in taninov, od mineralov pa kalija, kalcija, fosforja in železa. Zdravilni učinki kakija so številni; pripomore k razstrupljanju oz. očiščevanju organizma; poživlja presnovo, znižuje holesterol, deluje proti utrujenosti in stresu ter krepi imunski sistem. Prav tako je koristen za ledvice, jetra, oči, kožo, lase, dlesni in zobe ter kosti. K večji zdravilni vrednosti kakija botruje tudi naravi prijazna pridelava. Kaki se da pridelovati na popolnoma naraven način, saj drevesa, ki zrastejo od 3 do 15 metrov, ne napadajo škodljivci in jih ni potrebno škropiti s kemičnimi pripravki. Sadeži kakija so zreli sredi jeseni, ko se zmehčajo in so oranžne ali rdečkaste barve. Strunjan - kraj kakija V Strunjanski dolini je skoraj tretjina vseh nasadov kakija v Sloveniji, k dobrim in kvalitetnim pridelkom pa prispevata zlasti blaga klima in dobra tla. Idejo za organizacijo vsakoletnega praznika kakija v Strunjanu sta pred leti predstavila predsednik Turističnega društva Solinar Franco Giassi ter član društva Silvano Knez, oba pridelovalca kakijev, ki sta želela širši javnosti predstaviti do takrat še dokaj neznan, a sladek in okusen sadež ter možnosti njegove uporabe v kulinariki. Kaki zelo dobro uspeva v strunjanski dolini, kjer je veliko nasadov. To pomeni, da je tudi veliko pridelka. Narava letos ni prizanesla niti nasadom kakija. Majska toča je dodobra oklestila pridelek, kakijev je bilo manj, zato jih je na stojnicah kmalu zmanjkalo. Mnogi prebivalci Slovenije tega sadeža ne poznajo, zato imajo pridelovalci kakija težave s prodajo. Namen praznika je predstavitev kakija kot zdravega in okusnega, ekološko pridelanega sadeža in na ta način povečati prodajo. Prireditev vsako leto v mesecu novembru, času, ko dozorijo kakiji, pripravi TD Solinar Strunjan, pri organizaciji pa sodelujejo tudi Kmetijsko-svetovalna služba iz Kopra, Občina Piran in krajani Strunjana. Idejo za organizacijo praznika sta pred leti prvič predstavila predsednik TD Solinar Franco Giassi in Silvano Knez, oba pridelovalca kakija. Knezov oče je vojsko služil v Afriki in na poti domov se je ustavil tudi na Siciliji, kjer je zagledal nasad kakija in zaljubil se je vanj. Ko se je vrnil domov, se je odločil, da bo tudi on posadil kaki in tako je ustvaril prvi nasad kakija v Strunjanu, družina Knez pa je tako postala največja proizvajalka kakija v regiji. Drevo kakija pred obiranjem, Komen na Krasu, november 2014. Praznik kakijev v Strunjanu je tradicionalna prireditev, ki jo vsako leto v novembru, ko dozorijo kakiji, organizira turistično društvo Solinar iz Strunjana. Letošnji je bil že 14. po vrsti, prizorišče na parkirišču pred Krkinim centrom Talaso Strunjan pa je 15. in 16. novembra privabilo, kot ponavadi, ogromno obiskovalcev iz vse Slovenije. Slastni sadeži so bili razstavljeni in ponujeni v nakup sveži ali predelani v kulinarične dobrote. Strokovnjaki so pripravili predavanja, umetniki razstavljali svoja dela, organizatorji so poskrbeli za bogat razvedrilni in kulturni program, gostinci pa za pestro ponudbo primorskih jedi pod šotorom. Ni manjkal niti odličen glasbeni program in nepogrešljiv kakijev sladoled. Število nasadov je z leti naraščalo, Silvano pa je še razširil nasad svojega očeta. Pridelka je bilo tako vsako leto več, vendar ni bilo povpraševanja, saj ljudje tega sadeža niso poznali. Giassi in Knez sta dobila idejo, da bi organizirali prireditev, ki bi promovirala sadež in obenem odprla nove tržne niše. Povezala sta se s predstavniki Kmetijske svetovalne službe in z Območno turistično organizacijo ter Občino Piran kot glavnim sponzorjem. Prvič je bil praznik organiziran leta 2000 v skromnem šotoru, prireditev pa je zbudila precej zanimanja in bila naslednje leto že dobro obiskana. Festival so vsako leto obogatili s kulturno-glasbenim programom, odprto tržnico, razstavo različnih vrst kakija in domačimi dobrotami, za katere poskrbi predvsem ženski del strunjanskega turističnega društva. Organizirajo tudi vodene oglede po Krajinskem parku Strunjan, predstavljajo solinarske družine ter pripravijo različna strokovna predavanja. Zanimanje za praznik iz leta v leto narašča, prav tako prodaja kakija. Kaki je v Strunjanu prisoten že več desetletij, resnejšo pridelavo pa so začeli okoli leta 1990. Danes v strunjanski dolini pridelajo nekaj več kot 100 ton kakija letno, kar predstavlja približno tretjino celotne slovenske produkcije. Pridelava se sicer povečuje ne le v Strunjanu, temveč tudi na Vipavskem in Goriškem. Prireditev je iz leta v leto rasla in se povzpela v sam vrh prireditev na Primorskem in širom po Sloveniji. S tem je bil dosežen osnovni cilj in namen praznika. Sadež je postal zelo iskan, kar pomeni, da se je povečala tudi sama prodaja kakija, prireditev pa je postavila skromen, a turistično bogat kraj Strunjan med turistično zanimive kraje Obale. MOJ VRT PREDSTAVLJAMO 15 Lončnice v stanovanju Z uporabo Minerala se rastlina okrepi unaj postaja neprijetno in hladno, zato se bomo skupaj z rastlinami preselili v notranje prostore, na toplo. Tudi tokratno vprašanje je namenjeno lončnicam v stanovanju. Z Ga. Tončka iz Novega mesta sprašuje: » Že več let imam orhideje. Ponavadi jih dobim za rojstni dan, tako se mi jih je kar nekaj nabralo. Večino imam v kuhinji, ker mi tam najlepše uspevajo. Se mi pa vsako zimo pojavijo na cvetovih rumenkaste pege, ki grejo stran, če podrgnem z nohtom. Tudi listi so lepljivi, kot bi jih polila s sladkano vodo. V trgovini, kjer prodajajo strupe, so mi rekli, da je kapar in bi morala uporabiti nek strup – se ne spomnim imena. Potem pa ga niti nisem mogla kupiti, ker nimam izkaznice. Pa tudi ne bi rada škropila s čim takim v kuhinji. Ali lahko pomaga Mineral?« Spoštovana ga. Tončka, Mineral lahko pomaga, če se boste držali navodil in izvedli tudi nekatere druge ukrepe, ki jim pravimo v stroki rastlinska higiena. Praktično to pomeni, da odstranite tiste dele rastline, ki so močno napadeni zaradi škodljivca in to potem uničite, po možnosti sežgite. Sama ste ugotovila, da se dajo ščitki kaparja z lahkoto odstraniti. Priporočam vam, da redno pregledujete celotne rastline, torej liste, steblo in cvetove, ker se lahko pojavi na katerem koli od teh delov. Opazila ste lepljive liste, kar je prav tako posledica kaparja. Ta namreč izloča medeno roso, ki je lepljiva tekočina. Če boste redno in sproti vsaj 1 x tedensko uničevala kaparje, ki jih boste opazila pri pregledovanju rastlin, boste s tem težavo zelo omejila. Ne priporočam pa, da jih odstranjujete z nohtom, ker lahko poškodujete tudi orhidejo. Pripravite si blago milnico (na en deciliter vode daste eno kapljico blagega detergenta in premešate) in z vato, ki jo rahlo pomočite v to raztopino, prehttp://www.okusnivrt.com/zascita-pred-kaparjem Mladi kaparji so svetle barve, starejši dobijo temen ščitek (desno) in jih je težje zatreti. vidno odstranite ščitke.To je prvi in najbolj pomemben del, ki ga boste morala opravljati, če se res želite znebiti kaparja. Drugi del je uporaba zaščitnih sredstev, ki so vam lahko pri tem v pomoč. Uporaba katerihkoli fitofarmacevtskih sredstev v zaprtih bivalnih prostorih, še posebej v kuhinji, ne pride v poštev zaradi vašega zdravja. Tudi zato je tako pomembno, da čim več naredite ročno kot sem opisala. Ali lahko pomaga Mineral? Lahko. Mineral sicer ni fitofarmacevtsko sredstvo (zato je v prosti prodaji in ne potrebujete izkaznice), pač pa naravno sredstvo za krepitev rastlin. To pomeni, da ne deluje direktno na kaparja ali druge škodljivce kot t. i. »strupi«, pač pa ga skupaj z rastlino poskuša ustaviti. Zaradi svoje narave deluje bolj počasi in je pomembno, da je v zadostni koncentraciji že prisoten v rastlini, ko se prične žuželka hraniti s sokom – zato škropljenje pred pojavom. V tem primeru je rdeči Mineral učinkovit, zlasti pri mlajših stadijih škodljivca, ko so ličinke bolj občutljive in je potrebno manj popitega soka, da jim uniči prebavila. Rezultat je pa odvisen tudi od vaše uporabe, oziroma upoštevanja navodil. Z rdečim Mineralom pričnemo škropiti čimprej, preden se pojavijo prvi kaparji. To je v času, ko kurimo večinoma centralno kurjavo in je suh zrak v stanovanju, ki kaparju ustreza, zelo pomembno. Že samo škropljenje bo orhidejam dobro delo, ker imajo rade visoko zračno vlago, zato vam tudi v kuhinji lepo uspevajo. Naredite raztopino: v 9,5 dcl vode ( pol decilitra manj kot 1 liter ) dodaste 50 ml (pol decilitra) rdečega Minerala in premešate. Zelo pomembno je, da daste v škropilnico najprej vodo in potem dodate Mineral. Po možnosti naredite samo toliko mešanice kot jo boste porabili, sicer pa lahko poškropite tudi vse ostale rastline v stanovanju ali ostanek uporabite ponovno čez nekaj dni. http://www.kalia.si/clanki/okrasne-rastline Orhideje vseh barv in oblik. Orhideje poškropite (ne z meglico) samo toliko, da vidite kapljice na listih in cvetovih. Nikoli ne sme sredstvo kapljati od rastline - v tem primeru ni več na rastlini in ne more delovati. To škropljenje ponavljajte redno, vsaj 1 x na teden, lahko tudi 2 x . Če se kapar kljub temu pojavi, se ravnajte najprej po navodilih, kako ga odstraniti in uničiti, nato pa poškropite z mešanico: v 9,2 dcl vode dodaste 80 ml (malo manj kot 1 dcl) rdečega Minerala, premešate in poškropite 3 x zaporedoma vsak drugi dan (1., 3. in 5. dan). Mešanico v tem primeru lahko pripravite samo 1. dan, če zadošča količina za vsa tri škropljenja. Vmes jo pospravite v temen in ne prehladen prostor, pred uporabo ponovno premešajte. Kar je še zelo pomembno: rdeči Mineral lahko mirno uporabljate v stanovanju, tudi če so z vami majhni otroci ali hišni ljubljenčki, ker je popolnoma naraven in neškodljiv. Na rastlinah ne poškoduje cvetov, zato lahko škropimo brez skrbi tudi po njih, zlasti ko je to potrebno kot je v vašem primeru. Z uporabo rdečega Minerala se rastlina in cvetovi tudi na splošno okrepijo, saj z vsakim škropljenjem dodaste tudi hranila, ki jih rastlina vsrka skozi liste. Rastline cvetijo dlje, imajo več popkov in so intenzivnejših barv. In ne pušča sledov škropljenja na rastlini, okolico pa samo obrišete. Veliko uspeha in veselja z orhidejami vam želim! Mineral zeleni, rumeni in rdeči lahko kupite v vseh trgovinah Interspar, večjih Mercator centrih, v večini kmetijskih zadrug in bolje založenih kmetijskih trgovinah. Za vse dodatne informcije: Tatjana Rupnik, univ. dipl. inž. agr., agro svetovalec, AS AN d.o.o., Celovška cesta 69 c, 1000 Ljubljana, M 064 199 360, mineral@asan.si, www. planetzdravja.com vsak delavnik od 7h do 17h, sobota od 8h do 13h.
© Copyright 2024