1. No category

ISTITUTO ATATALE DI ISIRUZ|OI'IE gUPERIORE COII LINOUA DIIISEGIIAf,ENTO SLOVENA
Lic.o d€lb !cbn:. umff6 à ltc.o.d.nùflco "S. Gr€goralr
U..o cl$.lco 'P.
lrubrl
DRZAwt zoBRAf'EvAu{t zavoo E ErovEr€x|u uèMh JEzKorrr
Humanblllni in zn..!tv€.i lic€j 'S. Gr€godiè"
KlasièÍi lic.i'P. Trub6l
34170 CORIZIA - GORICA yldul. Pucclnl.
tol./fa( 0a81 82123 C.F. 910211,t0317
efla
:
îa
goÈ002002@irù!:lon..n p.cr 9ob002002@p€c.isùuzione.it
xi$/w.lol.klc.nr.r.n.t
Sor-sxo LETo 2o14t1s
znruuótlt
DoKUMENT RAZREDNEGA svETA
lll. razred klasiÒnega liceja
devDRZAVNI ZoaRA2EVALI{I zAVoD s SLoVENSKIM UèNIM JEZKO
Humanislièniin znanslv€ni lic€J S Glegoróió
Klasir.ni
3,1170 GORIZIA
-
licej
P. TflJba/
GORICA
vl.Pucclnl,lil
re|.0481 82123 tax 0481 533263 favn.0481 323E7
6-ma .oi50o2m2@i9r!lone,lt
Zdkquèni dokument rdzrednego svetd
3, klasíènega llceja (5.é1. provilnlka)
7, P red stavÍtev raz reda
q) Sestsvo rozredq
Razred sestavlja
trinajst dijakov
(stir.ie dijaki in devet
dijakinj); v glavnem prihajajo iz okoliskih vasi, nekaj
dijakov prihaja iz mesta, ena dijakinja pa iz Slovenije. V prvem razredu je bilo petnajst dúakov. Ena dijakinja
se je ie v 4. gimnaziji prepisala na druto !olo, en dijak je zapustil razred v tretjem letniku, en dijak pa se je
po opravljenem 1. liceju odloÈil za ltudijsko prakso v zDA, kjer je Ètudlj tudi dokonèal. Dùak Pflanz Giuseppe
je v lanském iolskem letu obiskoval dvojezièno visjo
Solo
v Celovcu in se je v letolnjem
ponovnovkljuèilv razredno skupnost.
Sezndm dijokov
Ddtum rcjstvo
AERAIV]I ROBERTA
07-06.1997
BIAZIÈ MATUA
24-02,1996
CERNIc sARA
28-10-1996
DAN€LUZZO DASA
19-05-1996
LUTMAN JASMIN
28-10,1996
MILANESÉ IVARIA
L4-02-1996
NANUT IVANA
01-04-1996
PFLANZ GIUSEPPE
26"08-1996
REPOVS DEBORAH NICOL€
10-05-1994
SCHINCARIOL ENRICO
25-07-1996
SCTAUZERO RUBEN
19-11-1995
STROIU ARIANNA
09-02-1996
aNe rsnèrè
03-06-1996
b,l Ralred skozi
trienu:
Solskem letu
Dijaki so se razlakovali po znaèaju in zanimanjihj v tlavnem pa so te razlike prelili v konstruktiven
medsebojni dialo8, tudikoje prillo do obèasnih trenj. Vsi so napredovaliin poleS prédmetnih znanj okrepili
tudi sposobnost za samostojno usvajanje novih podroèù. Z veseljem so sprejemali tudi izvenEolske pobude
profesorjev in pokazalivedno zael pristop do dela.
c) Díddfuíènd kotttlnuíteto
Sestava profesorsketa zbora se je tudi v trieniju veliko spreminjala. Do zamenjav je
priilo pri italijan!èini,
an8le!èini in telesni vz8oji.lakoj na zeèeîku lolskega leta so bili diaki kar za mesec dni prikrajlani za pouk
antleiÈine, ker je profesorica angle!èine zbolela in tospa ravnateljica ni motla takoj imenovati suplenta.
Proti koncu Solsketa leta pa so bilidlje èasa prikrajÈanltudiza pouk matematike, kèrj€ bil profesor bolan.
2. Doseíeni sploíni v2gojno izobrurevalní cÍlji
Dijaki so v razliÈni meri dosegli naèrtovano znanje, kompetence in spretnosti. Neka.i diiakov je
izdelovalo s formativnim dolgom v klaslènih jezikih. Do profesorjev je bil razred spoítljiv in
korekten. Redno so obiskovali pouk, Tako na podroèju spoznavne8a in osebnostnega razvoja so
zadovoljivo dosegli sploine cilje, ki sijih Sola zastavl.ia.
3, Doseiena zndnjd, kompetence in sposobnosti
a)Na posameznih predmetnih podroèjih {glej poroéila predmetnih profesorjev, prilo8a A)
b) Medpredmetne pobude: pri pouku fìlozofije in verouka je bila izvedena medpredmetna uéna
enota o Dersonalizmu. Obravnavali so dokument Wilsonovih toèk v izvirniku,
Seznam prednelov 5. letnika s Itevilom uènih
ur
PredmetDi profesor
Italijanièina
Sloven5óina
132
Neva KlanjSèek
132
Damiana Devetak
Latinsóina
t32
Nadja Marinèiè
Gr3èina
99
Nadja Marinèiè
AngleSèina
99
Valentina Fùrjan
Zgodovina
99
Peter Óemic
Filozofija
99
feter Lemlc
Matematika
99
Igor Simonió
Fizika
99
Igor Simoniè
Naravoslovne vede
66
Harjet Domik
Umetnostna zgodovina
66
tvan zerjal
Tel€sna vzgoja
66
Andrej Vremec
Verouk
33
Midam Bratina
4, Ekskurzije, pouéno potovdnjd, príreditve, tekmovdnjd in druge dejavnosti
Podobno kot v prejinjih letih je bila tudi v zadnjem letniku obèolska in izvensolska dejavnost zelo
pestra. Dijaki letoÈnjega razreda so se med Jolskim letom posamezno ali skupinsko ud€lezili vseh
pobud, kijihje Sola organizirala ali k njim pristopila.
GledaliÍkc predstave: dijaki so si v italijanSèini ogledali Pirandellovo igro Sei personaggi in cerca
d'autore in predstavo v angleSkemjeziku An ldeal Husband (Oscar Wilde). V sklopu abonrnaja so si
pa ogledali naslcdnji gledaliski pr€dstavi: Trst- mesto v vojni in Cankarjeve Hlapce. Nekateri dijaki
so si ogledali veèemi predstavi Kabarct zlatih let in Zlati prah imai v oèeh. Na sporedu je 3e
Modemdorferjeva gledali5ka pr€dstava Obiski. Nekateri dijaki so sodelovali v gledali5ki predstavi
Lyzistata, v angleskem jeziku. Predstava na tematiko vojne spada v projekt Kepass. Ob tej priliki
so se dijaki poslovili od dveh dijakov, ki sta v sklopu omenjeuega projekta obiskovala pouk na naii
3oli.
V okviru dejavnosti usmerjanja so dijaki imeli sreèanje s svetovalko dr. Duhovnik, ki .jim je
prcdstavila postopek vpisa na univerze v Sloveniji; seznanili so se z moznostmi, ki jih nudijo
bliznje univerze; obiskali so fakultete v Trstu, Vidmu in Ljubljani. Sledila je predstavitev visoke
Sole za umetnost in Fakultete za znaÍost o okolju iz Nove Gorice. Opravili so tudi alfa test, test
poklicnih interesov.
Pri zdravstleni vzgoji so prisluhnili predavanju SOS ROSA o nasilju nad Zenskami. Sledilo j€
predavanje oroanikov o mamilih, legalnosti in mladostniÈkem nasilju.
Pn lportui vzgojí so obiskovali osemumi plesni teèaj; skupaj z dijaki znanstveno-tehnoloske smeri
so osvojili prvo mesto na deZelnem odbojka$kem tumirju 3 + 3. En dijak je tekmoval v krosu. 18.
maja bo Sportni dan- Memorial JoZice Miklus.
Dan kulture so obeleàili s Pre5emovo proslavo, ki je bila 9. februada, na kateri je bil v gosteh
umetnik Miroslav Kosut4 ki je tudi nagradil zmagovalce Kosovelovega nateèaja Pot do èloveka.
Ena dijakinjaje dobila posebno nagmdo komisije.
Teknovanja: dijakÀje vsako leto uspe5no sodelujejo na nateèaju Clas Zenske.
Prcdavakja in sreéanja: takoj na zaòetku Solskega leta so sledili predavanju Star gate. V decembru
je bil med mladimi visjesolci filozof Edvard Kovaò, ki jim je razpredal misli o dostojanstw
èloveSke osebe. Dan spomina so obeleZili s pÉdavanjem zgodovinskega mziskovalca Cristiana
Matta, ki jim je predaval o koncentracijskih taboriiòih. V sklopu Slovika so imeli sreèanje o
timskem delu. UdeleZili so se simpozija Classici contro, ki je bil v Verdijevem gledalièòu. Ena
dijakinja se je udeleZila tudi popoldanskih predavanj na to îemo. V sklopu projekta La guena degli
altri so imeli delalarice o podobah vojne, odnosu med zgodovino in spomirlom, izvedbi
zgodovinskega intervjuja. Udelezili so se skupnega simpozija pod pokroviteljstvom zavoda Uccellis
iz Vidma.23. maja se bosta ra sreèanju èStoria dve dijakirji ilteraktivno pogovarjali s pisateljem
Robertom Savianom.
Ekskurzije ín ízleti: udeleùili so se enodne\,'ne ekskurzije v Celje, veòdnevnega pouónega izleîa v
Turin in Provanso; v pohajinskih muzejih na goriSkem gradu so si ogledali razstavo o prvi svetovni
vojni; v Villi Manin razstavo Man Ray; v palaèi Attems razstavo RudolfSaksida, slikar pravljièar; v
Benetkah muzej modeme um€tnosti Peggy Guggenheim. V sklopu projekta La guena degli altri so
obiskali avstrijsko Koro5ko, se odliòno izkazali na medpredmetnem orientacijskem pohodu na
Krasu in vodili avstijske dijake po poteh l. svetovne vojne.
5.
Kite ji prcve
anjo in ocenjevonjo
kijih je odobril p.ofesorski
zbor in usvojil razredni profesorski svet. Posamezni profesorji so te kriterije prilagodili specifikam
Pri vrednotenju in ocenjevanju znanja so profesorji upoltevali kriterije,
svojih predmetov, zato so nakazaniv poroèilih posameznih predmetnih profesor.iev.
driavnem izpitu je razredni profesorski zbor sprejel
kriterije, ki so zajetiv poroèilih predmetnih profesorjev (prilogiA za slovensèino in latinÈèino).
Za ocenjevanje prve in druge pisne naloSe na
6. simuldciie ffetje pisne naloge
(wste nolog,
k te jivrednotenjo,
rczultdti, medprcdmetne povezove)
Razredni svet je odloèil, da izvede dve simulaciji trètje pisne naloge. Prva je blla 20 marca , druga
pa bo 21. maja. lzbrana je bila naloga z vprasanji odprtega tipa in kratkim odSovorom (vzorec B iz
2. èlena M. O. at.357 z dne 18. 9. 1998), zajeti pa so bili naslednji predmeti: italúansèina,
angleSèina, matematika
in zgodovina umetnosti. Dijaki so imeli na razpolaSo Ètiri ur€. Primer
simulacije z dne 20. marca s priloienimi kriteriji vrednotenja je zajet v prilogi B. Primer simulacije z
dne 21. maia bo pa na razpolago v tajniltvu. Pri ocenjevanju in v.ednotenju smo vsekakor
uooStevali
:
a) da za vsako od predmetnih preizkusenj prejme dijak od 1 do 15 toèk ob upoítevaniu, da je
pozitivna ocena od 10 toék naprej;
b) da je skupna ocena tretje pisne naloge zaokroiena srednja ocena posameznih predmetnih
preizku3enj: seStevek vseh prejetih toèk, deljen s Stevilom predmetnih preizkusenj in zaokroien na
viÈio enoto.
Gorica, 15. 05. 2015
Ptdpii koofdinatorla
l0u"!.t"a
/'-
f\,
,
kuk
IST]TUTO
Lic€o
SÍAIALE OI ISTRUZIONE CON LINGUA D'INSEANAfrIENTO SLOVENA
Licao classico 'P. TtubÈf
S. GÉgoté'C'dd i1didzo unanislico, dene s,iènzè
sۃiali,
*ienlfEo-l6cnobgie,
DR2AVNI IZOBRA'EVALNIZAVOD g SLOVENSKIM UÓNIM JEZIXOM
KlasiÒnilic€i"P Trub.a
licej "S. Gregod!è'z drutòo3lovno, 2n.nstvenGtehnoloSko, hum3nistÉ{ìo smedo
34170 GOR|ZIA
lel.
fd
-
GORICA vla Pucclnl, 14
04€1 E2123 t6l. 0:lE1 533263
-
048132387
6-ma s9pl!!?0@a@!{4!b!èú
Priloga A
POROCILO PR-EDMETNEGA PROFESORJA
Predmett ITALLIANSÓINA
smef: KLASICNA
Sol.letot 2011,45
1. DOSEZENI
a)
UÒNI CILJI:
7:t\al]Jgi
Dijaki sledijo pouku z zanimanjem, radi aktivno sodelujejo in z utemeljenimi vprasanji dokazujejo
kritiòen pristop do obravnavanih tematik. Njihova stopnja znanjaje raznolika, v glavnem dosegajo
dobre, prav dobre in tudi odliòne uspehe.
b)
kompeteoce (zmoznosti):
Dijaki poznajo literamoteorctske in literamozgodovinske pojme izbranih vsebin ter
druZben€
zakonitosti razvoja italijanske knjiZe\.nosti; znajo prepoznati formalne znaòilnosti literarnega
besedil4 ugotoviti funkcijo, ki jo v besedilih imajo notranja zgadb4 izbira jezikovnih
sredstev ter ritmióne prvine (pri poeziji). Skozijezikorne in vsebinske prvine literamega dela
dijaki znajo razbrati njegovo kultumo, filozofsko in sploèno zgodovinsko ozadje.
c)
sposobnosti:
Skoraj vsi dijaki so med Solskim letom dokazali, da znajo svoje ananje tudi pdmemo prikazati,
utemeljiti in osebno vrednotiti. Sposobni so tudi kitituto in interdisciplinamo povezovati
obravnavane vsebine ter gojiti v sebi kritièen in pazljiv pogled na svet, kijih obdaja.
2.
UÒNE VSEBTNE
Uène
l)
erote
Utr "illuminista rcmantico": Gircomo Leoprrdi
La vita e l€ operc
Fondamentiedevoluzionedelpensiero
I Canîi
Ld Ginestrai tn testamento spirituale
Le Operette moruli
Letteratu.ra e filosofia: Leopardi e Schopenhauer
.
.
.
.
.
.
2) Dr Romr cspit.le al primo dopoguerra
.
.
.
.
.
o
.
Il contesto storico e politico
Il compimento dell'unita d'ltalia e la nascita della Germania
L'Italia fta Ottocento e Nov€cento
La pdma guena mondiale e la rivoluzione russa
La seconda rivoluzione industrialc
L'economia e la società
La Grande depressione di fine Ottocento
L'etA del Positivismo: Il Naturalismo e il Verísmo
Dal Realismo al NaflIalismoi Ifratelli de Goncourt' Zola
Gìovanni Verya: il contesto storico, la vita e le opere
La prima fase della produzione verghiana
La poetica verghianeta Ciclo dei Vínti e Prefazione ei Mal.rroglia
Il capolavorct I Malavoglia
Mastro-don Gesualdo
Le novelle
r
.
.
.
.
.
.
) D€cadentismo, Simbolismo ed Estetismo
Le origini del Decadentismo in Francia
r
c
.
>
.
.
r
.
Baadelaire, Ve aine, Rirnbdud
e
Mallamè
L'estetismo di ,ft7de
Maestri del pen3iero<< del primo Novecento
primo Novecento e ìa crisi della razionalità
Nietzrcre e la morte di Dio
Sergraz e il vitalismo
Freud e la scoperîa dell'inconscio
Verso il Simbolismo in ltalìa: Giovanni Pascoli
La vita, le idee, la personalità
Il capolîvoro:. Myricae
Le altle oDere Doetiche
o
.
.
bdobje/Priblittro
.
.
ll Fanciullino
Temi c miti e innovazioni della poesia pascoliana
Estetismo e superomisEo: Gabriele D'Annunzio
La yita come opera d'arte
ll capolavoro poeticoi le Laudi
ll Poema paradisiaco e le altre raccolte
I romanzi e i testi in prosa
Il teatro
.
.
c
.
.
La poesia italiana trl Ottocento
. Il Crepuscolarismo
. Seryio Coruuíni
c
€ Novecetrto
Guido Gozzano
9) Avanguardie storiche ed espressiotrisDo letferario
La storia del primo movimenlo d'avangaardia: il Futurismo
fondatorc: Fílíppo Tommaso Marìnetli
Po€tica e poesia dei Crepuscolari
L'Esprcssionismo
Il Dadaismo di Tfislan Tzara
Andù Brclon eil Surrealismo
.
.
.
.
.
.
o
rdi: dai Canti: Ultimo canto di Saffo, Il passero solitorio: L inJìniro:
tlvia: La quierc dopo lù tempcsta: ll sabuto .l!l villaggio, A se stesso. DaÌ
morull Dialogo della Natura e di un Islandese; Dialogo dí un l/e
'almanacchi e di un Passeggerc.
in: da L'origine dell'uomo: L'uomo è il risultato di un'evoluzione.
: da Il romanzo sperimeîtalet Osseryazione e spelímentazione.
erga: da Vita dei Campi: Fantastichelia, Rosso Malpelo, La lupa. Da Notell
tsfice{rci Lq roba. Da I Malavoglia'. Prefazione; La famíglid Malqvoglíq; Lutto i
Malavoglia. Da Mastro-don Gesualdo.. L'addio qlla loba; La tfiorte
sualdo.
ire: da I fiori del male: L'albatro; Spleeq Corrispondenze.
erlaine: da Cose lontar\e, cose rcceîtit Atte poelica.
imbaud: da Lettera del yeqgerl:e'. Il dísoldíne deí seksi.
: da If ritratto di Dorian Gfay:. Il vero voho di Dorian.
oli: dall fanciullino: E'.lentro di noi uhfqnciullíno. DaMyrlcae: X Agosto;
'assiuolo: Tehporale; Il lampo;ll tuono. Da Canri di Casrclvecchio Il gelsom
to. Da La gande proletaria si è mossa: Setupre vedendo ih aho ... il
ll
piacerc: Il ritratto di un esleta, ll verso è frÍo; da Nottumol
di cenere; da Alcyonet Ls pioggia nel piketo,
orazzini: da Piccolo libro iwtile Desolazione del povero Doetq sentimentale
: da I colloqui: l'a Jigrrorina Felicíta owerc lafelicítà,
alazzeschi: da L'incend:rario: E lasciatemi divertire.
arinetti: da Il Manifesto del Futurismo: Aggressi|ità, audacía, dinamismo;
'Annunzio: da
Zang Tumb Tumb: 1/ ó ombardamento di Adrianapoli.
A,pollinaire: da Calligrammi: Piove
Izara: da Manifesto de| Dadaisr,nol. Per fare una poesia dadaista.
l0) Italo Sv€vo
íl romanzo della coscietrza
Il ))caso( di un narraîore di livello euopeo
I pdmi romanzi e la nascita del perconaggio dell'inetto
e
.
.
. Il capolavoro : ,a cosciekza di Zeno
l)
Februar
13 ur
Luigi Pirandello fra narrativa, teatro e filosofir
La vita, le oper€, I'epoca e il pensiero
.
.
e
.
.
Le novelle
I romanzi
Stile e linguaggio della naîrarìva pirandelliana
Il teatro
12) Giuseppe
.
.
.
Ungaretti
Marec
La vita e le opere
Il pensiero e la poetica
L'Allegtis
primo rl secondo dopoguerra
Il contesto storico e politico
Le lotte sociali e l'awento del fascismo in Italia
Lo stalinismo, il nazismo e il ftanchismo
13) Dal
.
.
.
.
.
.
La seconda guerra mondiale
Il dibattito cultuale in Italia tm le due guelre
La cultura in ltalia negli anni del fascismo
14) Eugenio Mortale e la poetica dell'oggetto
La vita e l€ operc
ll pensiero e la poetica
Ossí di seppia, Le occasioni, Satura
.
.
.
15) Umberto Sabe e ,4, Canzonìere
La vita e le opere
ll pensiero e la poetica
.
.
c ll Canzoniere
16) Lr po€sir itdianr dagli srni Venti all'eta coDtemporanea
.
.
Novecentismo e antinovecentismo
L'Ermetismo
4pril
13
ur
.
Salvarore Quarìmodo, Víncenzo Catdarelli, Sandrc Penna,
.
.
.
Sercrri
La Neoavanglardia e iÌ Gruppo 63
Le nuove tendenze della poesia italiana
Pier Paolo Pasolìni, Edodrdo Sanguinetì, Alda Mertni
7) La narrativa della Resistetrza e del dopoguerrr
Gli intellettuali e l'impegrc politico
La rinascita del romanzoi Alberto Moruvìa. Elío
.
.
yifoùnL ner Paolo
Posolinì
Il Neorealismo
.
. Il cinema neorealista
. Cesare Pavese fra realta, simbolo e mito
. P mo Leeì e Se questo è un uomo
. Ilalo Cqlvino dal Neorealismo al Postmoderno
tolosico
:
da Una vitar L'iksoddisfazíone di Alfonso; da La coscienza di Zeno:
ione e Preanbolo: L ultima sigsreno; Un rapporto conflittuale: Un salott
"mai piìt ihterdetto "; Una catasÍrofe inaudita.
irandelfo: da L'umoris$ot Il sentimekto del contaúo: da Novelle oer un amo
palente; Il treno ha fschiato; da Uno, nessnrD e centomila: Salute! da Cosi
se vi pare): Come parla la vefità; da Sei personaggi in cerca d'autoÍe:
izione di "personaggi : I personaggi non st riconoscono negli attori:
ico IV: Pazzo per sempre; da fu Mattia Pascatt Premessa
ilosoJìca) a mo' di scusa; Cambio treno.
ngaretti: da Vita d'un ùomo', In memoria; Il porto sepoho; Veglia; I rtumi;
ino del Cqrso: Flatelli; Soho uha credtura: Mattina: Soldati: da Il dolore.
oh gridate più.
: da Ossi di seppra: I limoni: Spesso il male dí vivere ho inconttdîo; Nok
i la parola; Meriggiare pallitlo e assorto; da Le occasior}i Non recidere,
íce, quel volto; da Satld,a,i Cuo piccolo inseuo; Ho scaso, dandoti il braccio.
ba: da Il Canzonierei A mia moglie: La capra; Trieste; Città vecchia: Amai,
Ulisse; Vecchio e giovqne.
rsimodo: da Acque e teîre: Ed è subito Jerd; da Giomo dopo giomo: ,4//
onde dei salici: Uomo del mio tempo.
enna: da Poesie: La vita è ... riconlarsí un rísveglio; Io vivere yorre
Il
i: da Diario d'Algeda|. Non sa più nulla, è alto sulle ali.
eti: da Pugatorio de I'lnfeînot Quesîo è il ga o.
ini: da Clinica dell'abbaI.dono'. L'unimo.
ravia: da Gli indiferenti', Un mondo grottetco e patetico.
vese: da Lavorare stanca:. Lqvorare stanca: da La casa in collina: ly'essazo
uori dalla guerra; da La luna e i îalù Il ritorho di Anguil/a; da VeIl1à la morte
vrà i tuoi occhi: Verrà la morte e arrà í tuoi occhi (sez. 2).
.Levi: da Se questo è un uomo: Considerate se questo è un uomo; Sul fondo;
si e i salvati, Il canto di Ulisse.
3.
UÒNE METODE IN OBLIKE,INDIVIDUALIZACIJA PoUKA,
DOPOLNTLNI POUK, itd.:
Pri izvajanju uònega naèrta sem se posluzevala fiontalne metode, individualnega dela, preverjanja
nauòene snovi na literamih delih, usnrerjenega in vodenega pogovora. Obdobja iz literame
zgodovine sem ponazaîjala s sestavki v prozi in poezùi, ki sem jih órpala iz predpisanih uèbenikov.
Pri podajanju uène snovi sem vedno poudadala tesno povezanosî literamih struj z zgodovinskimi,
socialnimi, ekonomskimi, kultumimi in filozofskimi dejavoiki iste dobe in z njihovirai odmevi v
delih posameznih avtorjev. Ob tem sem poudarjala tudi skupno preverjanje predelane uène snovi,
saj so bili v razredu najzanimivej5i in najplodnejói prav tisti tenutki, ko so skuiali dijaki iz
prebranega in nauèenega sestavljati nove sklope in razvijati osebna razmiÈljanja; tako so se laiko
aktivno vkljuèili v uòni proces in gojili oseben p stop do uèenja.
4. UòILA
IN UÒl{| PRIPOMOÒKII
Med uònim prccesom sem izhajala predvsem iz predpisanih uèbeoikov, ki odgovarjajo sodobni
didaktiki in iz katerih sem èrpala uéno snov. Ti so:
Marta Sambugar, Gabriella Silà, Vìsibìle pa arc,3A Da Leopardi a Angaîelli + Volume 38,
Da Monlale alla letterulura contemporanea, + Guìd.a allo studio e agli esami di slsto + Msterisli
dígitali 3, La îuova ltalia 2012.
5.
PROSTORSKA ORCANIZACUA POUKA:
(laboratoriji, knjiznica, ekskurzije, potovanja, razstave, stazi.....)
Dijaki so med Solskim letom prebirali deìa italijanskih in svetovnih al'torjev. Svoje zìanje so
poglabljali in preverjali z interaktivnimi vajami in struktudranimi nalogami na spletnih straneh, ki
jih ponujajo predpisani uèbeniki.
6. KRITERIJI IN INSTRUMENTI
ZA PRE!'ERJENJE IN VREDNOTENJE UENIH
DOSEZKOV:
(Pisne naloge, ustno preverjenje, naloge objeldivneg.
tip4 gafièno preverjanje, praktiéne vaje,
laboratorijske vaje......)
Preverjanje znanja je potekalo v obÌiki pisnih nalog (proste iù literame naloge, analize t€ksta),
sîrukturiranih testov (kratki odgovori na Wrasanja), ustnih sFa.Sevanj in razgovorov. Dijaki so
pisali do danes eno simulacijo v obliki Íetje pisne naloge, v kaR€m bodo pisalì se eno.
Sploini kiteriji rîednotenja so izÀaj i tz upostevanja naslednjih dejavnikov: zna.rije, kakovost in
usteznost izlazanja, uporaba in razumevanje znanja, sposobnost analize in sinteze ter povezovanja
snovi, sposobnost sanostojne presoje in lrednotenja Ob tem sem uposîevala 5e psiholoSki profìl
dijakov, rednosf obiskovanja pouk4 uène metode, prizadevnost in vztrajnost pri Solskem delu,
sodelovanje in naprcdovanje.
Goric|,
15. maja 2015
ORZAVNI IZOSRAZEVALNI ZAVOD S SLOVENSKIM UÓNIM JÉZIKOM
Utiieljiéèo "S GrcgoÉjí 6 humanElièno. druiboslovno. znanl|vono in znanslvà.e!òhnoloako sme4o
Klasièni lic€j "P, Truba/'
34170 GORIZA- GORICA vla Pucclnl, 1a
tel. 0481 82123 fax 0481 533263 favn. 0,{81 32387
6-mail oois002002@istruzion6.it
DRZA\îI IZPIT, 5.t, 2014/2015
Zakljuèni dokumcnt rezredoegs sveta
POROÒILO PREDMETNEGA PROFESORJA (PTiIOgT A)
Predmet: slovenóèina
Smer;
klasièna
DOSEZENI UÒNI CILJI
A)
ZNANJA
Dijaki poarajo literarne smernice v pov€zavi z literarnimí yzorci,
literarna obdobja od modeme do sodobn€ knjiievnosti, Pri pisanjù so
pozorni tako na vsebitro kot na jezikovno praviho$l itr izbranost besed.
b) KOMPETENCE
Dijaki zaajo samostojDo rnalizirati leposlovno in treleposlovno besedilo
glede na j€zikovne, oblikovne, slogovne, idejne in druge znaèilnosti.
c)
sPosoBNosTI
Dijaki
in izvirtre interpretacije besedih. Znajo
estetsko podotiveti beledilo, obnzloziti tudi njegovo skrito poroèilo in
p merjÀti moetrja.
so sposobni samostojne
PREDELANE UCNE VSEBINE
Uène etrote
Obdobje in uporabljen èas
Smeri fin de siech.
4 ure
Slovenska modernr.
6ur
Drrgotin Kette: Kette-Preseren; prehajinje
iz 4 ure
impresije k izpovedovarju ljubezenskegr nemira.
in
Josip Murn: bogata m€taforika
impresionistièlo
4 ure
slikanje.
Ivan Cankar: simbolizem
in
ideje njegovih
del.
l0 ur
Primerjalna analiza posameznih d€l itr evropski vplivi.
Oton Zupanèiè: primerjava íjegovih glavnih pesDiikih
4 ure
zbirk
Sodobniki slovenske moderne: Fran SaleSki Finlgar,
2
ùri
Alojz Kraigher,Izidor Cenkar, Zolka Kveder idr.
Alojz Gndnik in povezava erosa s taoatosom.
3 ure
Svetovna knjiZevnost v 20. stoletju.
4 ure
Slovenrko knjiZevnost med moderno in sodobrostjo.
I ùra
Ekrpresiotrizem: nastanek in slogoYtre zDaèihosti.
2
ùri
Sreòko Kosovel: motivi, teEe, idejlost
njegove impresionisJiètre
in
in metaforik& 7ur
ekspresionistiòne lirike.
Kosovel in znaòilnosti konstruktivistiène lirike.
Ivan Pregelj in polofaj
pripovedne proze v
2
uri
ekspresiorîizmu. Tolminski punt in krizey pot Metkove
Tine.
Slavko Grumr Dogodek v mestu Gogi.
I ura
Sociahi r€aliz€D: glavne znaèilnosti.
3 ure
France Bcvk: narodnostoo zatft',aje
v delu
Kaplan
Martin Òedermac.
Pr€rihov Vorrnc
io nadaljevanjc tradicije kmeèkih
4 ure
povesti. Voranè€v vitalizem, R^zlika med Voranèevo
in Krstrjèevo prozo.
Bartolov Al.mut.
Ciril Kosmaè: realistiòne. faniastiètre in eksistencialtre 2 rri
prvine v njegovem opusu.
Slovstvo NOB: Karel Desfovnik Kajuh: Bosa pojdiva,
I ura
dekle, obsorej. Matej Bor: Sreòanje.
FrrDce B.lanliè:
Zrsrtr
I ura
usta.
EdvÙd Kocbekr èlov€k v pogrezu zgodovine.
Boris Pshor: nacionaLoo vpraianje
rrotivik!.
in
3 ure
taboú!èna 2 uri
Alojz Rebula in njegovo leposlovno ustv&rjanje,
2
uri
U
METODE IN OBLIKE, INDMDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI POUK, drugo
Pri literarnern pouku sem s€ posluievala metod€ vodenega razgovora in wtne razlage in ju
piepletala trko s frontaldo obliko dela kot pa tudi z individualno in skupinsko. pú obravnavi
epskih in linkih prvin sem izhajala iz teksts. Literarno teorijo sem obravnavala vedno v
povezrvi z literarnimi yzorci. OprijeE je bil vedno tudi temrtski. Dijaki so pisali krarke
€sej€, èl&nke, literame spise idr. Obèasno so dijrki poroèali o domrèem ètivu.
UCILA IN UCNI PRJPOM
J. Kos: Pregled slovenskega slovstva, Obzorjr
Maribori
Razni avtorji, Branja 3,4;
M. Cendo: Besede nrSih dni;
Slovarji, leksikoni, priroèniki, rvije, èasopisi io profesorjevi zapiski,
PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (laboratoriji, knjiZnica, ekskurzije, staZi...)
Dijaki so si v sklopu gledalilkega abonmaja ogledîli ítiri gleddiùke predstave. Iz lolske
videoteke so si ogled&li Cankarjevega Martitrr Kaiurja, dokumeÍt&rDi lilm o f,dvrrdu
Kocbeku; ogleddi si bodo Kosmaèevo BÀlado o trobenti in oblskr in Kocbekovo Òrno
orhideio.
KRITERIJI OCDNJEVANJA (iz letnega uèqega naÒrta)
INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE UÒNIH DOSEZKOV (pisno in
ustno preverjanje, naìoge objekrivnega tip4 grafióno preverjanje, praktiène vaje, referati)
Preverjrnje je bilo najavljeno in je potekrlo po obravnavanih zrkljuòenih enotah,
Kombinirala sem ustno, pisno in naloge objektivnege tipa med sabo. Ocenila sem tako
donaòe kot Solsko delo, Óutila sen tudi potrebo po sprotlih povratnih informrcijah.
Kriteriji oce[jevanja so navedeni v ùónem programu.
Gorica, 15. maja 2015
Podpis profesorja
l*t""[*
MERILA ZA VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE
I
.
1.
trsloga: Interpretacijr - rszumevanje besedila
od0do4
Razumevanje
RazÈlenitev
ir
od0do3
umestitev besedih
Jezikovna pravilDost (slovnica in od0do3
prsvopis)
Zgradba beredila in utemeljevanje trdit€v
od0do2
K-ritióna presojr in izviruosa
od2do3
Skupaj (se5tevek vseh kriterijev)
od0do15
2. naloga
a) Publicistièno besedilo
Povezanosl s
temo
od 0 do 4
Upoltevanje znaèilnosúi publícistiènega od0do3
b€sedila
Jezikovna pravilnost
lslovnicî in
od 0 do 3
trditev
od 0 do 2
pravopis)
Zgradbi besedila in utem€ljevanje
Kritiùtra prBoja iD izvirnost
Skupaj (seStevek vseh
b) Kntki
esej
kriterijev)
od 0 do 3
od 0 do 15
PISNE NALOGE
od0do4
Povezanost s temo
Jezikovna pravilnost (slovnica in od0do4
pravoprs,
Zgradba besedila in utemelievÀqic trditev
od0do4
Kritièna presoja in izyirnost
od0do3
Skupaj (se5tevek vseh kriter{iev)
od0do15
3.
in 4, naloga - Spis
Povezanost s
temo
Zgmdba besedila in utemelievaqie
od 0 do 4
trditey
pravilnost
Kriaièna presoja in izvirnost
Skupaj (seitevek vseh krircrijev)
Jezikovna
od 0 do 4
od 0 do 4
od 0 do 3
od 0 do 15
Komisiji so na razpolago primeri uporablienih oblik preverjaqia:
Solske pisne naloge.
Gorica, 15. rnaja 2015
Podpis profesorja
Damlana DeYetak
{*.--fu"*
DR,AVNI IZOBRA'EVALNIZAVOD S SLOVENSKIM UèNIM JEZKOM
Uèléljili€
'S.
GÉgo.Ciè's humani.riano, dru:bosrovno, znansùeno in zn.nslvonctehnoloSko smerjo
Klasiènilic€i"P îrubal
34170 GORIZIA- OORICA via Pucclni,14
t3l.04E1 62123 fd 04a1 533263 .avn.0481 32387
.-mail ssigl02@2@É!a4ie!9.!
DRZAVMZPIT, 5.t. 2014/20t 5
Zakljuèni dokumeni razredneg. sv€ta
POROCILO PREDMETNEGA PROFESORJA (PTiIOgA A)
Predmetr LATINSÒINA
Sm€n KLASIÒNA
DOSEZENI UCNI CILJI
a) ZNANJA
Dijaki so spoznali:
L glavne znaèilnosti latinskega jezika
leksikalni ravni;
na morfoloski, sintaktiéni
in
2.
3.
b) KOMPETENCE
temeljne znaèilnosti, posamezne zvrsti in a\4orje cesarske dobe;
med Solskimi uiami obramavana besedila.
Dijaki v glawem znajo:
pravilno brati ustrezna besedila, jih razumeti ter posloveniti;
L
2.
c) SPOSOBNOSTI
Uòne enofe
doloèiti glarme znaèilnosti obravnavanega literamega obdobja, uokviriti
v prostor in éas obravnavane ar4ode ter opisati glavna dela (obliko,
vsebino, literamo wednost);
3. u\,astiti v 3o1i obrawuvana besedila v literamo zgodovinske okoli!èine,
pojasniti vsebino in pomen znotraj celotuega dela.
Dijaki so v glavnem sposobni pdkazati obravnavano snov, jo wednotiti ter
argumentirano izrazati lastno mnenje. Pri veèini je izraaanje tekoèe,
sprosèeno io prepdèljivo, nekateri so znaéajsko manj zgovomi in emotivni.
Po osebnih zanimaniih tudi samostoino Doslabliaio snov.
PREDELANE UÒNE VSEBINE
Obdobje in uporabljen
èas
Knj ilevnost:
35 uònih ur skozi celo leto.
Oris cesarske dobe.
Doba zgodnjega cesarstva. Zrtsti in znaèilnosti.
Basen: Feder.
Retorika: Seoeka Starejsi.
Filozofùa: Seneka. Filozofska dela in tragedije.
Epika: Lukar
Satirièni rcmari: Petronij.
Satiriòno pesni5tvo: Peziì in Juvenal.
Knjitevnost v dobi Fl&vijcev.
Znanstvena proza:
Plidj
StarcjSi.
Epigam: Marcial.
Retorika: Kvintiljan.
Doba posinovljencev.
R€toúka: Plinij Mlajsi.
Zgodovinopisje: Tacit, Svetonij.
Roman 2. stoletja: Apulej.
K'rsòanska kniizevnost: lazvoini oris, sv. Avgustin.
Seneka
Epistulae ad Lucilium l. in 47. pismo v celoti.
De Drcvídehtia ll l-I2.
Predelano po 15. maju
35 uénih ur, v obdobju oktober-apdl
Kaîul
Liber, carmina 5, 5l , l0l
Pesniska DreDletania z
5 uènih ur, v maju
.
drugimi knjiZevnostmi.
UÒNE METODE IN OBLIKf, , INDIVIDUALIZACUA PQIIIAJQPIQENIIq!
Delo v raaedu sem skuiala popesniti s kombiniranjem razliònih uònih m€tod in oblik dela: pd
delu na avtorskih besedilih je bil pristop interyretacijsko-analitièen, metoda pa kontekstualna, saj
smo besedilo obravnavali z jezikowega vidika in z vidika kultumo-civilizacijskih vsebin. Pri
knjiz€vnosti je pouk potekal v glavnem frontalno. Oblike dela so bile raznovrstne (individualno,
skupinsko delo), v glavnem verbalno tekstualn€ Nekat€d dijaki so samostojno poglabljali
obravnavano snov. V letosnjem Solskem letu ni bilo dopolnilnega pouk4 nekaj veè pozomosti smo
namenili iezikovnemu utdevanju.
IN UCNI PRIPOM
Gian Biagio Conte, Zgodovína latinskz knjíàevro.t/i, Modrija! Ljubljana;
M. Menghi, M. Gori,
1/
nuovo'rieae roces 3,8. Mondadori
Za Katulovo besedilo profesorjeve fotokopije
Ob predpisanih uèbenikih so dijaki dopolnjevali pripravo z zapiski profeso{evih predavanj in' po
zanimaniu, z dodatnimi viri iz lolske knjiZnice
iie. staZi...
PROSTORSKA ORCANIZACIJA POUKA (laboratoriji. knjiZni
P"rkF p"{"k"| ta-"du. Dijaki so imeli na razpolago knjige in slovarje razredne knjilnice.
"
KRITERUI OCENJEVANJA (iz letnega uònega naórta)
INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE uÒNtH DosEZKov
(Disno
ustno Dreverianie. naloge obiektivnega tr
Preverjanje alanja je potekalo z rednim spremljanjem dela v Éaedu (formativno preverjanje), z
trupouéd-i-i spra5evanji na predelanih besedilih (sumativno preverjanje) in s tremi pisnimi
nalogami (prevodi) na Stirimeseòje.
Pri Solskih n.logrh sem upostevala sposobnost analize, razumevaoje besedila in jezikovno
pravilnost prevoda, pd ustlem pa sposobnost razumevanja besedil in njihovega sporoèila ter
seveda ustriznost izra2anja. Pri konénem ocenjevanju sem upo5tevala !e zanimanje in sodelovanje
i -^,,L,, rÈdnnar ;^m'óìh nrinraw in snloini naóredek- Ocenievala sem Do naslednlr leswrcl i
Deset (10)
Dijak brezhibno obvlada uène vsebine, zna wiaiati podatke tudi iz
drugih podroòij znanja, zna samostojno a[alizirati, sintetizirati in
u€dnotiti, zastavlja si nova rpraÈanja. Njegovo obravnavanje
izhodi5ènih tem je zanimivo, preprièljivo, zrelo in tudi izvimo.
obvlada uène vsebìne, zna vnaÈatì
drugih podloèij znanja in jih kitiòno presoja. Njegovo izazanje je
t€koóe, jasno, logièno in jedmato.
Diìak zaneslìivo obvlada uène vsebine
medpredmetno povezuje in razvija. Njegovo podajanjeje samostojno
in tekoèe.
Sedem (7)
Dijak obvlada in lazume uène vsebine terjih zria urejeno po
a€umentirati. IzraZa se pravilno in ustrezno,v glavnem je vedno
pripravlj en.
Dùak poma uène vsebine, v glavnem gre za
primerjava uènih vsebin je pow3na in poenostavljena. Pri podajanju
dijak ni samostojen, izraza se p.eprosto.
Dijak le delno pozna uène vsebine, v glavnem gre za faktografsko
znanje, primerjava uènih vsebinje povrsna in poenostavljena. Pri
podajanju dùak ni samostojen, izraza se preprosîo.
Dijak ne pozna veèine vsebin, manje je tìrdi faktografsko Èibko,
podajanjeje negotovo in neurejeno. Ne obvlada osnovnih informacij, s
katerimi bi lahko povezoval starc in novo snov, zato dijak ne more
razvijati svojih sposobltosti pri îem pîedmetu niti pri drugih predmetih,
ki zaht€vaio interdisciplinamost.
Tri (3)
Dijakovo znanje kaZe globoke rrzeli, ki mu onemogoèajo dograjevanje
uènih vsebin,
vsebin. zamenjuje
zameniuie pojme,
ooime. podaja
oodaìa zmedeno. Dijak
Diiak odklanja
odklania
preverjanje, ne odgovarja na rpraèanja ali odda bel list pri testnih
Merila zr vrednotetrje in ocenjevenje druge naloge
Kriteriii
Slovnièfta Dravilnost Drevoda
Razumevanie teksta
Primema izbira besed
Jezik
toèke
l-5
l-3
l-3
Komisiji
so na razpolago primeri uporabljenih oblik preverjanjo:
Solske naloge
Gorica, 14. mrj 2015
Podpis profesorja
,l
(nrof.
/f
ftradia MARINCTC)
\I-o.lio ,(r^.0-^-.<-/
i'/
ORZAVNI IZOBRA2EVALNIzAVoD s SLoVENSKIM uèNIII JEZIKoM
Uèil6fiéé."S. GragoÈiè s humanistlèno, dru2boslovno, znamlv.no
Klasiéni licej "P. Ttub6/'
In znanstvono-tahnolosko
3me4o
3:1170 GORIZIA - GORICA vl. Pucclnl, 14
tel. 04E1 E2123 fex 0481 533263 revn. O4at 32387
eîail
oois002002@istruzione.il
DRZAVNI IZPIT ,3.t. 2014t20r5
Zakljuòni dokument razredtegr sveta
POROEILO PREDMETNEGA PROFESORJA
Predmet: GR5ÒINA
(PTiIOgA
Smer:
A)
KLA.SIÒNA
DOSEZENI UCNI CILJI
a) ZNANJA
Dijaki so spoznali:
1. gla\,îe znaèilnosti grlkega jezika na morfololki, sintaktièni in leksikalni
2.
3.
b) KOMPETENCE
c)
sPosoBNosTr
ravnt;
temeljne anaèilnosti, pos.rme^re z!.rsti in a\4ode helenistiène dobe ter
oris grSko-rimske dobe;
med lolskimi urami obravnavana besedila.
Dijaki v glavnem majo:
1. pmvilno bÉti ustrezna besedila, jih razumeti ter posloveniti;
2. opisati gla!îe znaèilnosti jezika in knjiz€vne ustvarjahosti
obravnavanih obdobij, uokviriti v prostor in èas obravnavane a\4o{e ter
opisati glavna dela (obliko, vsebino, literamo wednost);
3. uwstiti v Soli obravnavana besedila v literamo zgodovinske okoliSèine,
pojasniti vsebino in pomen znotraj celotnega dela.
v glavnem sposobni pdkazati obravnavano snov, jo qednotiti ter
argumentirano izrazati lastno mnenje. Pri veèinije izrazanje jasno in rekoòe,
nekated pa so znaèajsko manj zgovomi in emotivni. Po osebnih zanimanjih
Dijaki
so
tudi sa.úostojno poglabljajo snov.
Ulne enote
l
PR.EDELANE UCNE VSEBINE
Obdobje in uporablj€n èas
Platon
Protagora 320d- 323a (mit o Promereju.;
26 uènih ur
september-februar
Falo,
2.
I
l6-118 (Sokratovi poslednji trenutki)
Ev'j'pid, Hipolit, v. l-51.
l0 uènih ur,
februar-maj
3. K4jiz€vnost:
20 uènih ur
3.1. oris heleriistiène dobe; aleksandrinska poetika;
november-apri I
elegija: Kalimah;
epika: Apolonij RodoSki;
idilù in mimos: Teokit, H€rondas;
Epigram.
Zgodovinopisje: Polibij.
3.2.
oris griko-rimske dobe.
O vzvilenem.
7 uÒnih
r.t
april- maj
Filozofi in moralisti: Plutarh, Mark Avrelij.
Druga sofistika: Lukijan in griki roman.
METODE IN OBLIKE. II\DII'IDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI POUK, dru
Pouk je temeljil v gla!'nem na kontekstualni metodi, ki postavlja za uòno izhodisòe vsebinsko zaokroteno
izvimo besedilo in ga obravnava soèasno zjezikovnega in kultumo-civilizacijskega vidika. Pri knjizevnosti
je pouk potekal fionîalno z razl.go ali komparativno z odprtim pogovoroú ob braúju Ie nekaterih
prevedenih odlomkov. Oblike dela so bile v glavnem verbalno tekstualne. Nekaleri dijaki so po lastnih
zanimanjih poglabljali obravnavano snov. V prejsnjih letih so nekateri dÚaki sledili podpomemu Pouku,
ni bilo.
tudi v obliki
U ILA IN UCNI PRIPOM
R. Cantarolla, GriÉa ,trjizel)r1ost, DSU 'Îîst
Platone, Dialoghí. Passi scelrl (a cura di R. Sevieri), Principato
Eiutripide, Ippolito, So.ietà editrice Dante Alighieri
Ob predpisarih uóbenikih so dijaki dopolnjevali pripravo z zapiski profesorjevih predavanj, z
viri iz razredne
PROSTORSKA ORGANTZACIJA POUKA (labotatoriji, knjiznica, ekskurzije, stazi.
Fòuk i. potekal u ."zf"du. Diiaki so imeli na razpolago slovarje i4 knjizno gradivo razred
KRITERIJI OCENJEVANJA (iz letnega uènega naèrta)
INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE UóNIH DosEZKov
.
ice
(Disno
Uéne doselte sem prevedala redno s tremi pisnimi nalogami (prevodi) na Stirimeseèje, z rednim
spremljanjem dela v razredù (formativno ustno preverjanje) ter z napovedanimi spmievanji ali testi
iumativno ustno Dreverianie). Pri pisnem sem upostevala sposobnost analizg'!e449y!4i9 !q!94!4-]t
jezik, pri ustuem pa sposobnost razumevanja besedil in njihovega sporoèila ter seveds pravilnost in
usfeznost izrazanja. Pri konènem ocenjevanju sem upogtevala !e zanimanje in sodelovanje pri pouku,
rednost domaòih priprav in splosni napredek. Oceqievala sem po kriterijih doloè€nih v ZvlNu. Kriteriji in
pokaztelji, prirejeni specifiki predmeta,
so naslednji:
uène vsebine. zna \,naÀati Dodatke tudi
drugih podroèij znanja, zna samostojlo analizirati, sintetizirati in
vrednotiti, zastavlja si nova vpra.Sanja. Njegovo obravnavanje
izhodiSènih tem je zanimivo, preprièljivo, zrelo in tudi izvimo,
zna vnasati podatke tudì iz
podroéij
presoja.
drugih
Njegovo izraZanje je
znanja injih kritièno
jasno,
jedmato.
tekoòe,
logièno in
Diiak zanesliivo obvlada uène vsebine in iih loeicno rer
medpredmetno povezuje in razvija, Njegovo podajanjeje samostojno
in tekoèe.
Sedem (7)
in razume uène vsebine terjih zna uejeno
argumentirati. lzraza se pravilno in ustrezno,v glavnem je vedno
pnpravuen.
Dijak pozna uòne vsebine, v glavnem gre za falfografsko znanje,
primedava uènih vsebinje powsna in poenostavljeria. Pri podajanju
dijak ni samostojen, iaaZa se preprosto.
Dùak le delno pozna uòne vscbine,
ne, v glavnem gr€ za faÌ(ografsk(
znanje, plimerjava uénih vsebin je povrÈna in poenostavljena. Pri
podajanju dijak ni samostojen, izraLa se preprosto.
riri (4)
Dijak ne pozna veéine
veèine vsebin. znanjeje tudi faktografsko Sibko,
podajanjeje negorcvo in neurejeno. Ne obvlada osnovnih informacij. s
katerimi bi lahko povezoval staro in novo snov, zato dijak ne mor€
razvijati svojih sposobnosti pd tem predmetu niti pri drugih pr€dmetih,
ki zahtevaìo interdisciDlinamost.
globoke vrzell,
vrzeli, kl
e kaze globoKe
ki mu on€mogocaJo
on€mogoÒajo oograjevanje
uònih vsebin, zamenjuje pojme, podaja zmedeno. Dijak odklanja
preverjanje, ne odgovarja na vpaÀanja ali odda bel list pd testnih
Gorica, 14. mrj 2015
Podpis prof€sorjs
(prot Nadia MTRINCIC)
h-^t o /- o-.-:=
-/'*-'/^*---
ISIIIUTO STATALE
DI ISTRUZOI{E SUPERTORE COI{ LII{GUA D'IIISEGi{AMEXÎO SLOVEXA
Liceo delle sci€nze u|nafle e liceo scientifco'S. Grcgorèiè"
Lic6o classico "P Trubaa
oRiavM tzoBRAzEvaLM zAvoo s slovENsKrt uóNt JEzKoM
Hum.ni3tièni in znansw€ni !ic6i 'S. Grsgoròiò'
Kl€sièni lioej 'P. Trubar'
34170 GORIZIA - GORICA vla/ul. Puccarl.l4
ld /fax 02181 82123 C.F. 9102 4031 7
p€c: 9ois002002@p€o.istruzione.il
6-mril: 9o8002002@i!truzidà
it
1
w!wv.solskicenls..net
DRZAVNI IZPIT. 5.1. 20r412015
Zakljùèni dokumeDt razrednega svetr
POROC|LO PREDMETNEGA PROFESORJA (Priloga A)
Predmer ANGLESÒINA
Smer:
KLASIcNI
DOSEZENI UCNI CILJI
a) ZNANJA
poznavanje besedi!è4 glasoslovja, skladnje in pravopisa;
poznavanje pomembnejsih vidikov druZbe, kulture
b) KOMPETENCE
c) SPOSOBNOSTI
Uène enote
in
knjizevnosti
(obravnavane po tematskih sklopih);
razurnevanie in ooznavanie civilizaciiskih znaèilnosti deZele cilinega iezika.
poznavanje j€zikovnih pravil (glasoslovje, oblikovanje, skladnj4 besedi!èe)
in komunikacijskih sposobnosti v okoli!èinah, ki so podobne a'vtertiènim.
Dijaki so omenjene zmoZnosti razvijali kot spretnosti (sluJno in bralno
razumevanje, usmo in pisno sporoèanje) v okviru tematskih sklopov, ki so
navedeni v uènem naèÉu.
kandidat naj bi dokazal, daje sposoben voditi pogovor na dano temo, jasno
in preprièljivo izralati lastno mnenje in ustrezno spodbujati pogovor, jasno
posredovati bistvo besedila; prikazati leposlovno delo na temelju
samostojnega branja in lolske obravnave; sintetizirati pisne odgovore
vezane na doloèeno tematiko; kritiòne presoje in logiènega povezovanja
vsebin.
PREDELANE UCNE VSEBINE
Obdobje in ùporrbljen
september
The RomaDtic Age
I
oktober
Romantic Poetry - \Yilliam Bhke
The Romantic oeriod
First Gen€ration Romaritic Poets:
WillisE Wordsworthl I wandered lonelv as a cloud
2
2
november
2
èas
december
William Wordgwofh: The world is too much with us
Sabuel T. Coleridge: The Rime ofthe Ancient Mariner
I
2
Januar
Second Generation Romanîic Poets:
George Gordon Byrcnl She walks in beauty
Percy Bysshe Shelléy: Ode to the West Wind
Johr K€rts: Ode to aNightingale
I
2
2
februar
Jane Austen: Pride and Prejudice
Mîry Shelley: FraDkenstein
2
The VictorirD Period
2
2
maiec
Charles Dickens: Hard Times
Oscrr Wilde: The Pictue of Dorian Gray
Lord Alfred Ternyson: Break, break, break
2
2
I
april
Robert Browrirg; My Last Duchess
Modem Fiction: James Joyce; Araby
2
3
do 15. maja
Virgiois Woolfr To the Lighthouse (Chapter l0
ìy'indow, Chapter 3 - The Lighthouse)
George Orwell: 1984
-
The
2
I
je izhajal iz branja besedil (.poezúe. odlomkov iz uébenika). predhodne Solske I
I Pouk knjizevnostì
I obravnave in interpretacije rer ogleda dokumenrarcev. Tovrslen pristop je dijaku omogoèil vodeno I
I in samostojno usvajaúje bralnih spretnosti in ga uvajal v branje v tujem
l
jeziku.
^^
Denis Delaney. Ciann Ward,
I dokumentarci in
intemet.
Carla Rho Fiorina: Voices and Visions. a\rentièna gradiva, video
I
I
,-=1.
imeli dostop do dodatoega gradiva na intemetu in moznost dopolnjevanja uène ure z
multimedijskimi sredswi.
I DUaki so
KRITERIJI OCENJEVANJA (iz letnega uònega naèrta)
INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE UÒNIH DosEZKoV (pisno in
Preverjanje in lTednotenje uènih doseZkov je potekalo v pisni in usmi obliki (3 solske naloge v
vsakem Stirimeseèju, eseji in ustno preverjanje). Pisne naloge so bile sestavljene na osnovi
zakljuènega izpita ter ovrednotene po naslednjih kiterijih:
1.
vsebina
I
I
2.
besedi5èe
3.
jezikovna pravilnost
Pri ustnem preverjanju sem upoStevala naslednje:
l.
besedisèe
2. gladkost
3. izgovorjavo
4.
5.
jezikovno pravilnost
sodelovanje v pogovoru
Kot element ocenjevanja in zakljuèevanja
ocen sem upoStevala
tudi rednost pîi
domaòem delu.
Gorica, l,l. 5. 2015
Podpis profesorja
Solskem tn
DRZAVNT tzOBRAZEVALNI zAvoD s sLOvENSKIM
Uè IM,EZIKOM
fiumanistièni in znansweni llcel "S. Gr€golÈlè"
Klasiéni licej "P. Trubar"
34t70 GORIZIA-OORICA via Puccini, 14
!et.0481 82i23 le\UA1A2123 Évn.0481 32387
DRzA\rÌ,U IZPIT, É.t. 20 | 4 | 2015
Zakljuèri dokument razrednega sveta
POROòILO PREDMETNEGA PROFESORJA
DOSEZENI UCNI
b) KOMPETENCE
cì SPOSOBNOSTI
A)
Smer: klasiòla
Predmet: Zgodovina
r) ZNANJA
(PTiIOgA
CIIJI
Dijaki
poznajo glavne zgodovinske dogodke od konca XIX. vse do konca
petdesetih lel XX. stoletja. Dijaki pozrajo osnovne pravne, ekooomske,
politiéne in druZbene pojme, kar jim omogoèa, da samostojno spregovorijo
in obrazloZijo kljuòne dogodke konca XIX. in prve polovice XX. stoletja,
vse do zaèetkov hladne voine.
Skoraj vsi dùaki, upostevajoè pravila metode zgodovinskega raziskovanj4
kriîièno obravnavajo velike druZbene in civilizacijske spremembe konca
XlX. iu prve polovice XX. stoletja. Veèina dijakov je sposobna poiskati
druzbeno ekonomske vaoke zgodovinskega dogajanja. vsi se zavedajo
vloge mas v zgodovini XX. stoletja in poznajo strmo pot uveljavljanja
demokatiònih sistemov v Evropi in drugod po svetu. Nekaîei dijaki
izstopajo v Siroko zastavljeni analizi zgodovinskih dogodkov. Dijaki znajo
opredeliti pojem totalitarizma (desni, levi), klasiènega libeElizma" modeme
socialne drzave, demokacije, predvsem pa znajo dati pravo teZo
makrcekonomskim in druzbeno-kultumim dinamikam Dri velikih Dolitiènih
sDremembah XX. stol€tia.
Dijaki so sposobni attalitièno obravnavati predelano snov, obenem pa so si
izdelali samostojne zgodovinsko interpretacijske modele, s katerimi uspesno
tolmaèùo sedanjost. Vsi dijaki znajo povezati zgodovinske dogodke s
splo5no kultumo zgodovino.
Uèoe edote
PREDELANE UENE VSEBTNE
Obdobje io uporabljen
òas
Prvr svetovDa vojna
SEPTEMBER OKTOBER
Kriza na Balkanu, vzroki prve svetovrc vojne, potek
12 UR
vojne, vojne ftonte, dr2ava in ekonomija med vojno,
druZba in vojna. problem italijanskega interventizma.
nali kraji in mirovne pogodbe, rojstvo Jugoslavije,
Wilsonove toéke. Drustvo narodov. PariSka mirovna
Dosodba- nova razmeiiîev EvroDe.
Politilne spremembe v sv€tu od koncr 19. vse do
prve polovice 20. stolctja
Drurbene in politiène spremembe v posameznih
ewopskih drZavah (Francij4 Avstlo-Oglska ltalij4
Nemèija), antisemitizem in Affaire Dreyfus.
OKTOBER
Druga indrstrijsks revolucijs in dehvsko
vpraSanje
Spremembe v proizvodnji za èasa II. industrijske
revolucije (primami, sekurdami in terciami sektor),
imperializmi (francoski, britanski, nemSki), socialno
vpratanje ob koncu 19. stoletja in rojstvo
socialistiènih strank po dogodkih Padsk€ komune,
SPD. IL lntemacionala).
NOVEMBER
Revolucije - ruska revolucija -komunizem
DECEMBER
Rusija pred vojno, leto 1905 in Duma, bolj5eviki in
menjSeviki. canka avtokracija, Rusija v vojni,
Februa$ka revolucla, Aprilske teze, Kerenski,
Oktobrska revolucija, vojni komunizem, drlavljanska
vo.jna, NEP, Leninova smrt, Stalin na oblasti,
Stalinove petletke, gulagi, Stalinova zunanja politika.
7UR
5UR
4 URE
Revolucije po svetu
Revolucije v lndiji, Kitajskem, Mehiki, Irski, Tuèji,
Jaoonskem.
JANUAR
5UR
Felizem
JANUAR-FEBRUAR
Kriza po vojni, stavke, Sibkosî iîalijanske demokracije
(katolièani
politik4 socialisti, komunisti, II UR
Ciolittijevi liberalci), Mussolini, San Sepolcristi,
vzpon fa5izma, pohod na Rim, velike teforme leta
1923, uboj Matteotija, fa.Sistizacija drravc med leti 2527, grajeúe toîalitarizma, konkordat, cesa$tvo
(Etiopija) in priprava na vojno.
Falizem in Slovenci vse do leta 1943
Problem razmejitve po prvi vojni, ostale slovenske
in
meJe.
Primorci v ùovi drZavi (politika, Sole, dru5tva, kultru4
tisk), uveljavljanje fa3istiÒnega nasilja na vzhodni
meji Italije, upor Slovencev pod fasizmom (TICR in
tajna krÈèanskosocialna organizacija), prvi in drugi
TrZalki oroces.
Demokracije med fasizmi in komunizmom
MAREC - APRJL
Ekonomska kriza po prvi svetovni vojni v Nemèiji,
7UR
Weimarska republika, rojstvo NSDAP, vloga ZDA pri
finanèni pomoòi Evropi po prvi svetovni vojni,
gospodarska ureditev sveta in uveljavitev dolarja,
svetovla kriza 1929, New deal
utrditev
demokacije, welfare state, posledice kize leta 1929 y
Evropi, kiza demokacij v Ewopi, Hitlerjev vzpon,
voliwe 1932, priprava reZima, 1935 Hindembugova
smfl, dikiatur4 nasîanek - Trctjega Reich4
antisemitizem, Ljudska fronta, Spanska drZavljanska
voina" problem Sudetov.
Stirideseta letî - Druga svetovoa vojna ir zròetek
APRIL. MAJ
hladne vojne
7UR
Nemèija sili v vojno, Blitzkieg, vojaòki potek druge
svetovne vojne, problem upora in kolaboracije, napad
na Jugoslavijo, óetniki, ustasi, upor na Slovenskem,
Ol problem domobranstva. sodelovanje z zavezniki,
koncentracijska taboriSèa, osvoboditev, dogovoli v
Teheranu, Jalti in Potsdamu, atomska bomba in
atomski vek, revolucija v Sloveniji in povojni poboji,
Nuremberiki proces, povojna ureditev Evropc, meje
pri ras, Marshallov naért, blokovska politika in
in
Zelezr..a zavesa.
Drtavljatrska vzgoje
NOVEMBER IN MA.I
Mednarodne organizacije: OZN, NATO. Sestavo 4UR
E\.ropske unije bom obravnaval v sklopu pouèevanja
po metodologiji CLIL po 15. maju.
UCNE METODE
IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA,
PODPORNI POUK
Poukje poîekal ùontalno, z metodo sodelovalnega uèenja (poglavje o velikih revolucijah) in pa
v delavnicah, kjer so poglobili Fedvsem temo prve svetovne vojne. Pri obravnavanju snovi
smo segali po virih in sicer multimedijskih Írosnetkih, ogledu lìlmov oz, filmskih odlomkov (Il
delitto Matteotti, ll tleno di Lenin, Uomini contro, Modemi óasi, Diktator ).
Med letom so dijaki sodelovali na mednarodnem simpoziju o pouèevanju prve sveîovne vojne,
ki se je odvijal v skloptprqekta Insegnore la Grande guera tnpa v delavnici posveèeni
zbùanju zgodovinskega spomina v sklopu pîojekta La guerra degli a/ri. Po skupinah so
izdelali tudi zgodovinske intervjuje, ki so bili objavljeni na spletu.
Pred vsakim preverjanjem smo snov vadili,
AIN
kaîje dalo zadovoljive iezultate.
I PRIPOM
Uèbeniki
E. Dolenc, A. Gabriè, Zgodovina 4, DZS, Ljubljana
Viri: èasopisje XX. stoletja
Zapiski.
Filmi ali odlomki frlmovi II treno dì Lenìn, Uomini contrc, Diktato4 Modemi éasi, K laúa
Po,em*in. Delì,lo Matleotlí . Diktator.
PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (laboratoriji, knjiZnica, ekskurziie, staii...
Pouk seje odvijal v razredu, v muzeju in na predavanjih. Pri poul:u smo uèinkovito uporabljali
multimedijska sredsw4 predvsem intemetno povezavo in LIM tablo.
Na terenu so si ogledali tudi kaje prve sv€tovne vojne in sicer obmoòje Vrha sv. Mihaela,
Kiitschach v Kamiiskih alpah in pa pokaiinski muzei v Gorici.
KRITERIJI OCENJEVANJA (iz letnega uènega naèrta)
INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE UÒNIH DosEZKov
Poleg obièajnih spratevanj in poroèil sem pri preverjanju znanja in ocenjevanju uposteval tudi
domaóe delo.
Datume spÌalevanj oz. roke domaèih nalog (priblizno tri na Sti-rimeseèje) sem doloóal sporaz umno
in ob upostevanju spraievanj iz ostalih predmetov Ocene posamiènih spra{evanj sem dijakom
sproti povedal.
SploSni kriterij ocenjevanja so bili
+
+
+
dojemanje predelane snovi:
usvajartje terminologije;
sposobnost samostojnega podajanja predelane snovi:
kritièno-dialektièni odnos do snovi;
+ sposobnost povezovanja in sestavljaqia samostojnih sintez.
Opis pomena ocen:
t
l:
dijak
2: dijak
3= dijak
4= dijak
odkloni spralevanje in ostane v klopi.
stopi iz klopi, a ne spregovori.
odgovarja na zastavljena vpraianja z nesmis€lnimi odgovori.
odgovarja na vpmJanja, aje razvidno, da ni usvojil sploSnegajedra predelane snovi. O
racionalno in sldenieao
dijakje le delorna dojel predelano snov, ni pa bil sposoben o njej smiselno in sklenjeno
spregovoriti.
ó= dijak je usvojila minimalao znanje, in ga samostojno podal, òeprav ni razvil sposobnosti
kritiènega povezovanja snovi in ustrezne terminologije.
7= dijak je snov usvojil injoje samostojno podal, èeprav je bil pri podajanju termioolo5ko riegotov.
8= dijakje snov usvojil,jo samostojlo podal, usvojil terminologijo, ni pa se dosegel kitiènega
odnosa do snovi in sposobnosti sanostojne sinteze.
9: dijak je snov usvojil,jo samostojoo podal, usvojil terminologijo, razvil kritièen odnos do snovi,
ni pa 3e sposoben integrirati znanja z drugimi znanji in na osnovi tega podajati svoje sinteze.
10= dijakje snov usvojil, jo samostojno podal, usvojil terminologijo, razvil je kritiòen odnos do
snovi, je sposoben integrirati znanje z drugimi znanji in na osnovi tega podajati svoje sinteze.
5=
Gorica,
ll,
maja 2015
Podpis profesorjt
t ,-
t
lA- (-,--
DR2AVNI IZoBRA2EVALNIzAVoD s SLoVENSKI UC IMJEZIKOM
flumanislièni in znansw€ni licej "S. Gregorèiè"
Klasièni licel "P. T.ubar"
34170 GORlzlA
- GORICA vl.Pucclnl,tl
tol. 0481 82123 far 0481 82123 ravn. 0461 32387
DRZAVNI IZPIT.
3.1.
ZOBNOI4
Zakljuèni dokument razredtrega 6veta
POROEILO PREDMETNEGA PROFESORJA
Predmet: Filozofija
(PT|IOgA
A)
Smer: Khsièna
SEZENI UÒNI CILJI
A)
ZNANJA
Dijaki so si v treh letih ustvalili pregled kljuènih filozofskih tem,
ki jih je lilozofija razvila od zaèetkov vse do ridesetih let 20.
stoletja. Nekateri dijaki so znanja poglobili in snov zadnjega
letnika zelo dobro poznajo. V leto5njem letu so dúaki
poglobljeno obravnavali filozofske teme 19. stoletja in prve
Dolovice 20. stoletia.
b) KOMPETENCE
Dijaki so zadovoljivo razvili spretnost argumentiranja
obravnavanih filozofskih tez. Brez veèjih tezav se pogovarjajo o
kljuònih filozofskih problematikah 19. in 20. stoletja. Veèina
dijakov je sposobna analitièno obravnavati filozofske probleme,
,tudi take, kì jih v sklopu uènega programa nismo predelali,
èeprav nekateri niso najbolj proàri pri povezovanju 3e
nepredelanih vsebin. Nekateri izstopajo v sposobnosti
samostojnega poglabljanja predvsem pa povezovanja èir$ih
filozofskih problematik s predelano snovjo. Uène pojme v
glavnem vsi dobro sintetizirajo in shematizirajo.
c) SPOSOBNOSTI
Dijaki so sposobni analitièno obravnavati predelano snov in med i
sabo povezovati predelane vsebine. Zadovoljivo obvladajo
specifièno terminologijo, èeprav [ekateú dijaki v svojih'
govomih nastopih pojme jezikovno posplosujejo. V glavnem vsi .
dijaki uòinkovito povezujejo predelane teme z drugimi
predmetnimi podroèji. Sposobni so samostojno prebirati tudi
zahtevnejsa filozofska besedila in o njih ustno oz. pisno poroèati.
Uène
eÍote
PREDELANE UCNE VSEBINE
f,bdobje
KANT
.
.
ir
uporqblj€n èas
SEPTEMBER - OKTOBER-7 UR
Kritika razsodne moèi
pojem lepega in sublimnega
ROMANTIKA
.
.
.
.
osnolna opredelitev pojma
glavne teme romanticizma
jezik in romantika
idealizem
FTcHTE
.
.
.
pojem jaza in ne jaza, dialektika in Sehnsucht;
govod nemókemu narodu;
etika in vloga izobrazenca;
HEGÉL
omladi Hegel (religij4 revolucija)
ateza, antiteza, sinteza, dialektika, zgodovina
rlogika 1bit, bistvo, pojem)
lfilozohja narave (mehanika, tizika, organika)
ofilozofija duha (subjektivni duh, objektiuri duh, absolutn
luh)
asubjekti!îi duh (antopologla, feromenologija duh.
-dinamika suZenj gospodaî-, psihologija)
oobjektivni duh (pravo, dnrZina, civilna druZba
drtava. moralnost. nravnost)
aabsoluhi duh (umetnost, religija, filozohja)
KRITIKI HEGLA
Feuerbach
.anhopologija -teologij a
olik Boga v zgodovini
.ateizem
.humanizem in fi laotropizem
.teorija o hruii
Schooenhauer
.pîedstava (fènomgn, èas, prostor in vaoònost)
.volja do Zivljenja
opesimizem
.uzitek, dolgÒas, îrpljenje
.ljubezen
. urnetnosÎ: èiste fome
oetika pietete
oaskeza
Kierkeeaard
aeksistenca-posameznik
oestetsko àivljenje:Don Juan
oerièno Zivljenje: poroèeni moZ
Orelisiozno Zivlienie: Abraham
OKTOBER. NOVEMBER
II
UR
DECEMBER. JANUAR
6UR
atesnoba: izbin-vela
aobup
avera v Bosa
OD POZITIVIZMA Do MARKSIZMA
Pozitivizem
.splosno o pozitivizÍiu
.pozitivizeo in nzsvetlj enstvo
opozitivizem in romantika
IANUAR - FEBRUAR
14
UR
Comte
.zakon o treh stadijih razvoja (teologija, metafizika,
pozitivna doba)
.teorija o znanosti in enciklopedija
.sociologija (statika in dinamika)
vi
osvoboda (individualna svoboda in druzbeni
pluralizem)
adrzava in ekonomija
alogika (problem indukcije, dedukcije in univerzalnih
zakonov)
Dqrwin
ìzvor in razmnorevanj e
teorija o evolucù
naravna selekcija
problem sluéajnosti
.
.
.
o
Vaft
oMarx in Hegel: ideologija in znanost
.odtujitev
.struktua in nadsfiuktura (odnosi v proizvodnji,
produkcijske sile)
oproblem religijc in ateizma
.zgodovina (od protokomunizma do komunizma)
.historièd matedalizem (evolucij4 revolucij4
diktatura prol€tariata)
okomunistiòni manifest (delo, razred, proletariat,
meSèanstvo, kitika drugih socializmov, razredni boj)
.Kapital (kapitalizem, blago, wednost, cena! presezna
vledrost, konstantni kapital, mobilni kapital,
hipelprodukcùa, profi t)
UvoD v FILozoFìJo xx. SToLETJA
Weber in rojstvo socíolosíie
.sociologija kot znanost
.individualnost, izbira in vrednote
.ne\4ralnost zrBnosti
.teorija o idealtipih
.meje historiènega materializmat Prctc stantska etika
in .luh kapit. iztha
MAREC APRIL MAJ 15 UR
.sociologija
. tipologija socialnega dejanja
.mladi Nietzsche (rojstvo tragedÙe, apoliniÒno,
dioniziòno, katarza, bitika racionalizma, historicizma
in determinizrna)
oiluministièno obdobje (aanost, kriîika Wagnerju,
kritika metafizike, kritika ksèanstva, smrt Boga,
problem prekoèloveka)
.Zaraîhustra (nova doba, prekoólovek, òredni èlovek,
teorija veènega polTatk4 volja do moèi, problem
nihiliana)
.interpretacúa Nietzscheja (Niezsche in nacizem)
.éas znanosti in èas zivljenja
.vitalizem, elan vital
.problem materije
.intelig€nca, instinkt, intuicÙa
ije psihoanalize - Freud, psihoanaliza ik njen r.tzvoj
Freud
.odkîitje podzavesti
.es, ego, superego
.nevroza
. interpretacij a sanj
.tansfert
.libido in problem otroske spolnosti
oEdipov in Elektrin kompleks
.debata
o
Freudu
in
sploine srnemice razvoj
Ostale ure sem uporabil za utrjevanje
ir
pripravo dijakov.
UÒNE METODE IN OBLIKE, INDTVIDUALIZACIJA POUKA, PODPORNIIqq T4
Pouk je potekal v glavnem ftontalrio. Filozofske nauke smo spoznavali tudi ob branju besedil in v
debati z dijaki. Pred preve{aoji smo snov vadili.
ILA IN UCNI PRIPOM
Uébenik:
N. Abbagnano, G. Foînerc, Protagonisti e testi dellolilosofia, vol C Milano,2001
Zapiski, power point gradivo, spletne strani www.filosofico.net
PROSTORSKA ORGAMZACIJA POIJKA (laboratoriii, kniiZnic4 ekkurzije, sta;i...
Pouk seje odvijal v glavnem v razredu. Pri razlagi smo uporabljali mestoma tudi multimedijska
sredstva, predvsem LIM tablo, predvsem pri ponavljanju. Dijaki so se udeleZili tudi predavanja
Edvarda Kovaèa o personalizmu.
KRITERIJI OCENJEVANJA (iz letnega uènega naèrta)
INSTRUMENTI ZA PREVERJANJf, IN VREDNOTENJE uÒNrH DosEZKov
(Disno
ustno preverianle, naloge obiektivnega ti
Poleg obièajnih ustnih spraievanj in pisnih poroèil sem pri preveianju zna[ja in ocenjevanju
uposteval tudi domaèe naloge in sodelovanjs v razredu.
Datume sprasevanj oz. roke domaèih nalog (pribliZno tri na ltirimeseéje) sem doloèal sporazurino
in ob upoitevanju sprasevanj iz ostalih predmetov. Ocene posamiènih sprasevanj sem dijakom
sFoti povedal. Pri !îednotenju znanja sem upoiteval sledeèe vidike:
dojemanje predelane snovi;
.uporaba usîrezne t€rminologije;
tposobnost samostojnega podajanja predelane snovi;
.kritièno-dialektièni odnos do snovi;
Gposobnost povezovanja in sestavljanja samostojnih sintez.
Opis pomena ocen:
l= dijak odkloni spraievanje in
ostane v klopi.
2= dijak stopi iz klopi, a ne spregovori.
3= dijak odgovarja na zastavljena vpraSanja z nesmiselnimi odgovori.
4= dijak odgovarja na vpraÈanj4 a je razvidno, da ni usvojil splosnegajedra predelane snovi. O
snovi ni sposoben mcionalno in sklenjeno spregovoriti .
5= dijakje le deloma dojel predelano snov, ni pa bil sposoben o njej smiselno in sklenjeno
spregovoriîi.
6: dijakje usvojila minimalno znanje, in ga samostojno podal, óeplav ni razvil sposobnosti
kritiènega povezovanja snovi in usîrezn€ terminologije.
7= dijakje snov usvojil injo je samostojno podal, èeprav je bil pri podajanju terminoloÈko
negotov.
8= dijakje snov usvojil, jo samostojno podal, usvojil terminologijo, ni pa È€ dosegel kitiònega
odnosa do snovi in sposobnosti samostojne sinteze.
9= dijakje snov usvojil,jo samostdno podal, usvojil terminologijo, nzvil kitièen odnos do snovi,
oi pa Se sposoben integrirati znanja z drugimi znanji in na osnovi tega podajali svoje sinteze.
l0= dijakje snov usvojil, jo samostojno podal, usvojil terminologijo, razvil je kritièen odnos do
snovi,je sposoben integrirati znanje z drugimi znanji in na osnovi tega podajati svoje sinteze.
Gorica, 11. majt 2015
ò',8"Y
A ISÍRTJZ/ONE
Maststm€ "a. Grcsoúé"a(!,,.,,,"
ISÎIÎUTO STAÍALE
CON LINGUA D'INSEGNAîJIEì'ITO SLOVENA
";ffi::i:;'x,r:'*:":#k*,
oRiav r rzoBRAzEvaLNrzavoo
uónerjis.€ s.
sclenttfla^itecl1,tosiao,p@aeost@
s sLovEr{sKrM uót{tM JEzKoM
c.eoÉ.": df,ÍrXliil,]lfl"i;li',1?i'"r"oroèko,
p.d.soÈko smà{o
- GORICA vl.Puccini,l/t
0481 533263 - 0.16132387
s!pE!2!!g?@!É!!!b!s!
34170 GORIZIA
lel.rar 048182123 tel.
€-mail
Priloga A
PoRoÒrLo PREDMETNEGA PRoFESoRJA
Predm€t:
MATEMATIKA
Smer:
Klasièna
Sol.leto: 2014-2015
r. DOSEZENI UÒNI CILJI:
a) zranjei
Dùak zoa:
.
.
o
.
.
r
delìnirati pojem realne funkcije realne spremenljivke in razpoznati njene lastnostil
analizirati cele in ulomljene racionalne funkcije, iracionalne, trigonometriène, eksponentne in
logaritemske funkcije ter preprosîejse sestavljene fimkcije;
definirati pojem limite in z njo raèurati; iskati vodoravne, navpiène in posevne asimptate;
razloùiti pomen zvezne funkcije; uporabljati izreke o zveznih funkcijah; ugotoviti Ìîsto
nezveznosti dane funkcije;
defioirati pojem odvod4 prikazati njegov g€ometièni pomen in raèunati odvode elementamih
funkcij; doloèiti enaèbo tangente in normale v dani toèkii
definirati in poiskati stacioname toèke funkcii; ugotoviti na osnovi predznaka odvoda znaèaj
fiúkcije;
b)
kompeúenc€:
Dùakje v teku
.
.
.
.
c)
Solskega leta mzvil naslednje kompetence:
poiskatì definicijska obmoèja Íìrnkcijr
raèunati limite funkcii; ugotoviti zveznost oziroma utem€ljiti vrsto nezveznosti realne funkcije;
izraèunati odvode glavnih druZin funkcij;
rcsevati probleme iskanja relativnih ekstremov in prevojev;
raziskovati dano funkcijo (simet je, seèiÈèa z osmi, predznak, limite, asimptote, zveznost,
odvedljivost, monotonost in konkavnost) in naèrtati njen graf;
sposobnosti:
Dijak je v teku Solskega leta razvil naslednje sposobnosti:
sposobnost urejenega in povezanega podajanja obravnavanih vsebin;
sposobnost nzèlenjevanja postavljenih problemov in uporabe ustr€zne rcSitvene sheme.
e
.
2.
UCNE VSEBINE:
Aèna enota
Aas
Trigonometriòne funkcije (ponavljanje)
September
Definicijska obmoòja, osnovne lastnosti, gÉfiòna upodobitev,
razresevanie pravokotnega t kotnika.
Ekspo[€ntne in logaritemske funkcije (ponavljanje)
Do polovice oktobra
Definicijska obmoója, osnovne lastnosti, grafiòna upodobitev
ori razliènih osnovah.
Funkcije
definicij4 domen4 zaloga wednosti, injekivnost, su.jektivnost,
bijektivnost, omejenost, inveraìa lirDkcija, sestavljena funkcij4
Do konca oktobn
sode, lihe, periodiène, rastoèe, padaioèe funkciìe.
Limit€ ir zvezrost
definicij4 leva in desna limita, konène in neskonène liftite,
limite za x)6, izreki o limitah, raòunanje limit, posebne limite,
November - December
nedoloèene oblike;
zveznost, oblike nezveznosti, vodoravne, navpiòne in polevne
asimptoîe
Odvodi
definicija, geometrièni pomer! pravila za raèunanje odvodov,
odvod sestavljene funkcije, odvodi vi5iega reda.
Januar - Marec
Anali"r fuúkcij
doloèanje iuîervalov naraÀèanja in padanja s predznakom
prvega odvoda" iskanje relalivnih ekstremov in prevojev.
doloèanje intervalov konkalîosti s prcdznakom drugega
odvoda, naèrtovanìe grafov funkcii.
3.
April - Junij
UÒNE METODf, IN OBLIKE,INDIVIDUALIZACIJA POUKA,
DOPOLNILNI POUI( in drugo:
Uène metode in oblike: ftonralna Ézlaga, postopno poglabljanje atgumentov, vaje v razredu
med obravnavo in ob koncu obravnave posameznih argumentov, pogosto ponavljanje temeljnih
pojmov, razpredeloice s povzetki.
Pd obravnavi grafov funkcij smo se za bolj5e razumevanje posluZili pmgamov Geogebra in
Derive na LIM tabli.
4. UÒILA IN UÒNI PRIPoMoÒKI:
(Uèbeniki in drugi pisni viri; uòna tehnologija; AV sr€dstva)
Uèbenik: L. Sasso, Analisi
Fotokopije periodiènih povzetkov profesorja
LIM tabla
Programi Geocebr4 Derive in Excel
Kot pripomoéek pri Studiju tunkcij smo uporabljali splet Vr'ol&am Alpha.
5.
PROSTORSKA ORGANIZACUA POUKA:
( laboratorij i, knjiàic4 ekskurzij e, potovanj a, razstave, stazi. . . ..)
Delo je potekalo v razredu.
6. KRITERIJI IN INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE
UÒNIH
DOSEZKOV:
(Pisne naloge, ustno preverjenje, naloge objektivnega tipa, grafièno preverjanje, praktiòne vaje,
laboratorijske vaje, rcferati)
V
in
ustnega preverjanja za ugotavljanje
teoretiònega znanja, sposobnosti raèunskega resevanja nalog in gafiènega podajanja rezultatov.
teku Solskega leta sem se posluzeval pisnega
Pri ocenjevanju (s Stevilkami od ena do dcset) sem upo5teval znanje in
razumevanjc
obmvnavan€ snovi, njeno pravilno in sarnostojno podajanje v ustreznem izrazoslovju, pravilnost
postopkov in natanònost pri reievarùu danih nalog, sposobnost izbire ustrezne resitvene sheme,
kotje razvidno iz naslednje razpredelnice:
(l)
dijak odklanja preverjanje, ne odgovarja na zastavljena rpraÈanja, odda prazen
list
dva 12)
(3)
Stiri (4)
diiakov odgovor kaZe poDolno nepoznavanie obdelanih vsebin
diiak ne pozna vsebin. zameniuie ooìme. oodaia zmedeno
dijakovo znanje kaZe globoke vrzeli, ki mu onemogoèajo dograjevanje uònih
vsebin, podajanie ie neureieno
dijak le delno pozna uène vsebine, oziroma jih mnemonièno podaja, znanja ne
more uporabliati pri svoiem delu. Dodaianie ie nesotovo
diiak pozna vsebine. ori oodaianiu ni samostoien. izraia se DreDrosto
dijak obvlada obdelane vsebine in jih zna urejeno pojasniti 1n tuzloùiti, iznia se
pravilno in usîrezno
dijak zanesljivo obvlada uène vsebine in jih logióno povezuje in razvija,
podajanie ie tekoèe in samostoino
dijak brezhibno obvlada uène vscbine, zna vnaSati podatke tudi z drugih podroèij
znania in iih kritiéno uesoia
dijak brezhibno obvlada uène vsebinc, zna vnaÈati podatke tudi z drugih podroèij
znanja, samostojno vrednoti, zastavlja si nova Wraaanja-
ena
r
per (5)
Sest (ó)
sedem (7)
osem (8)
devet (9)
deset (10)
Gorica, 15. maj 2015
Podpis profesorja
Igor SiWDic
v+$0"*
,SÍTUTO SIAIAIE
Masistrate "s. c,ssottìè"a(t
DT
lsTRUzJONE CON LINGUA D'INSEGNANENÍO SLOVENA
tn**,"
*!iff"ii!È"8,"';I{lli'ali,
sèièn*colecnotosico. pèdésostc:o
DRzavNt tzoBRA2EVALNt zavoo s sLovENsKr uóNtM JEztKoM
Klasiènili@i P.frirbaf
UCil.liilc. "s. Gesolèic'
z drurboslovno, znanstveno-tèhnolosko,
podagoSko
8m.io
fl70 GORIZIA - CORICA vbPucclnl,14
tél far 0tr81 82123 t€|. 0.181 53263 - 04€1 32387
*mail qomo2otx)2loislrúzione h
Priloga A
POROÓILO PREDMETNEGA PROFESORJA
Predmotr
FIZIKA
Smer:
klasiéna
Solsko leto:2014-2015
I. DOSEZEM UÒNI CILJI:
a)
znanje:
Dijak se seznani s teorijo polja in jo zna uporabiti pri graviraciskem, elektdènem in magnetnem
polju.
Spozna eleklriòne pojave, bodisi statiène
tehnologùi.
kot
dinamiène, ter njihove aplikacije
v
sodobni
Spozna magneme pojave, njihovo zvezo z elektriènimi tokovi ter aplikacije.
b)
kompetence:
Dijak je zmoZen analizirati fizikalne pojave in izbrati primema orodja za njihovo preuòevanje.
Zna se posluZevati raèunalnika za poglabljanje fizikalnih tem.
c)
sposobnosti:
Dijak zna uporabljati rezultate klasiène fizike pri reèevanju problemov, hkrati pa se zaveda m€j, kjer
postane klasièna fizika neustrezna it! j€ tleba upoltevati novejSe teodje.
Dijak je sposoben preuèevanja tako mikokozmiènih kot makokozmiènih pojavov.
2.
UENE VSEBINE:
tas
Atna enoîa
Nihrnje in valovrnje
nihanje in harmoniÒno nihsnje; vanetno in terno nihalo;
longitudinalno in tranzverzalno valovanje; valovna dolaina
frekvenca in peioda; hitrost Sirj€nja valovanja; valovne fronte
in Huygensovo naèelo; odboj, lom, popolni odboj, uklon,
interferenca.
Zvok in svetloba
September - Oktober
i
ìazvoki in ultrazvoki;
zvoèno valovanje; hitrost zvoka;
zvoène naprave (ehograf, sonar); Dopplerjev pojav; decibel;
svetloba kot del elektromagnetnega valovanja; spekter svetlobe;
hitost svetlobe v vakuumu ler v snovi: Snellov zakon;
interferenca (konstruktivna in destruktivna)
Elektrika in magnetizem
naboji, elektriène sile in Coulombov zakon; elektrièno polje in
gibanje nabojev v njem; elektièni tok in Ohmov zakon;
zaporedna in vzporedna vezava uporovl uèinki elektriènega
toka; magnetno polje; Lorenzova sila; princip delovanja
pospelevalnika delcev in masnega spektrometla; Faradayev
zakon
Oktober - Januar
Februar - Junù
Poglavja o osnovah modcrne lizike nismo uspeli obdelati
zaradi velikega ltevila odpadlih tu.
3.
UÒNE METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA,
DOPOLNILNI POUK, in drugo:
Uène metode in oblike: frontalna razlaga, razlaga v laboratoriju inlbrmatike z multimedijskimi
pripomoèki, postopno poglabljanje argumentov, medsebojna povezava posameznih argumentov,
vaje v razredu med obravnavo in ob koncu obravnave posameaúh zúgumentov.
Doloèene tematike obravnavane snovi smo ilustrirali na LIM tabli z uporabo Java apletov, ki
omogoèajo boljSe razumevanje z interalitivnim posegom dijakov.
4.
UÒILA TN UÒNI PRIPOMOCKI!
(Uèbeniki in drugi pisni viri; uèna tehnologija; AV s.edstva)
Fizika in svet fizike 2 in 3 (J.8. Marion), Delelni Solski urad za F.J.K. 1991.
Zapiski in fotokopije.
lnremet: Java Applets on Physics; Interactive Applets For Physics; HyperPhysicsl Cassiopeia
Project; Phet; Stanfo.d University Courses; MIT Courses; Wolfram Alpha
5.
PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA:
(laboratoriji, knjiznica, ekskurzÙe, potovanja, razstave, sta:i.....)
Delo je potekalo v mzredu, v fizikalnici in v raòunalniSkem laboratoriju. V decembru so dijaki
prisostvovali enodnevnemu predavanju na teme modeme fizike in geologije na trZaèki univerzi.
6.
KRITERIJI IN INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE
UENTH
DOSEZKOV:
(Pisne naloge, ustno preverjenje, naloge objektivnega tipa, grafiòno preverjaoj€, praktiènc vaje,
laboratorij ske vaje, retèrati)
V
teku Solskega leta sem se poslu2eval pisnega, usmega in praltiènega preveria ia za
ugotavljanje teoretiènega znanja, sposobnosti raèunskega resevanja problemov, analize
problemov v okviru odgovarjajoòih teorij in uporabe raèunalnika za poglabljanje argumentov in
kot
p
pomoèek pri sestavljanju referatov.
Pri ocenjevanju (s Stevilkami od ena do deset) sem upolteval znanje in razumevanje
obravnavane snovi, njeno pravilno in samostojno podaja[je v ustleznem izrazoslovju, pravilnost
postopkov in natanónost pd leSevanju danih nalog, sposobnost razèlenjevanj4 sintetiziranja in
povezovanja vsebin, sposobnost utemeljitve svojih trditev preko praktiènih pdmerov, kot je
razvidno iz naslednje razpredelnice:
ena ( 1)
dijak odklanja preverjanje, ne odgovarja na zastavljena rpra5anja, odda prazen
list
dva (2 )
tri (3)
Sriri (4)
diiakov odeovor kaZe oooolno neooznavanie obdelanih vsebin
dijak ne pozna vsebin, zameniuie poime, podaja zmedeno
dijakovo znanje kaZe globoke vrzeli, ki mu onemogoèajo dograjevanje uónih
pet (5)
lest (6)
sedem (7)
osem (8)
devet (9)
deset (10)
vsebin, podaianie je neureieno
dijak le delno pozna uène vsebine, oziroma jih mnemonièno podaja, znanja ne
more uporabljati pri svojem delu, podajanjeje negotovo
dijak pozna vsebine, gi podajaniu ni samostojen, izaAa se preprosto
dijak obvlada obdelane vsebine in jih zna urejeno pojasniti ln lazloZiti, izraia se
DBvilno in ustrezno
dijak zanesljivo obvlada uène vsebine in jih logièno povezuje in razvija,
podaianie ie tekoèe in samostoìno
dijak brezhibno obvlada uène vsebine, zna vnaÀati podatke tudi z drugih podroèij
znanja in iih kitièno presoia
dijak brezhibno obvlada uène vsebine, zna vnaiati podatke tudi z drugih podroèij
znanja, samostojno !'lednoti, zastavlia si nova vpraSania.
Gorica, 15. lnsj 2015
Podpis profesorja
Igor Simonic
V+?"*
ISTITUTO
Magist ala
SIAÍALE DI ISTRUZIONE CON LINGUA D'INSEGNAIIETITO SLOyENA
Licèo classtco F frubaa
'5. GtEgotéié'ad indirízzo spennentatè dela scien2e sociali, scidntiliú-tecnologico, padagogiú
DRzAVNI IZoBRA:EVALNIzAVoD s SLoVENSKIM UèIIIM JEZIKOM
Kl.siènilic6i P lrubal'
Uèiteljisé€ 5, G.ogorajé z druzboslovno 2nanstv.no-l€hnolosko, p6dagosko sm€rjo
34170 GORIZIA
- GORICA vi.Puccini,14
t€|.0481 82123 frx 0481 533263 €vn 0zl8f 32387
è mail sep!ú::!!P2@tiE!44i9!si!
Priloga A
POROÓILO PR.EDMETNEGA PROFESORJA
Predmerr
1.
NARAVOSLOVJE
Smer: III. klasièni
licej
Sol leto:20142015
DOSEZENI UÒNI CILJII
a)
Zîanjel
vsi kandidati so dosegli minimalne
uéne cilje, v glavnem prav dobro ali zelo dobro obvladajo
specifiène uène vsebine. Kandidati razpoznajo obravnavane objekte, sheme in modele raznih uónih
vsebin.
b)
Kompetence:
Kandidati obvladajo strokovno izrazoslovje, razumejo laZje strokovne tekste in òlanke, znajo
obrazloZiti grafe, ustno in pisno poroòati o vsebinah, primerjaîi podatke in povezovati argùmente, ki
so del uènega naèrta.
c)
Sposobnosti:
Kandidati so sposobni voditi pogovor na dano tematiko, zagova{ati lastno staliièe v zvezi z dar'o
problematiko, strokovno, jasno, kitièno in logièno posredovati bistvo besedila, p kazati stloko\no
temo na osnovi samostojnega branja in Solske obnvnave, sintetièno ustno in pisno obra\.navati
strokovno tematiko.
2.
UCNE VSEBINE:
RAZÓLENITEV UÒNIH VSEBIN IN PR-EDVIDEVANA PoRABA ÒASA
NAMVOSLOVJE
l.
ENDOKRINE ZLEZE
- Hipofiza. Séitnica
in obsèirnice. Endokini
september
lll. DIHALA
Zgomje dihalne poti. Pljuóa. Plinska izmenjava. Bolezni
dihal. Celiòno dihanie.
oktober
7ur
pankeas. Nadledviène Zleze. Spolne Zlezc.
n. OBTOCILA Kîi, sestava in imunologija. fftvne skupine, Rh faltor in
kvodajalstvo. Srce. Zilni obtok in obtok v kapilarah. Krvni ttak. Mezgovni
obrok. Bolezni obtoèil.
-
oktober
5ur
2 urí
november
IV. RAZMNOZEVANJE
- MoSki in Zenski spolni organi. Kliòni elementi.
Ooloditev. Noseònost in oorod.
-
december
7ur
december
-januar
8ur
V. ZIVÒEVJE Zgradba in znaèilnosti zivène aelice. Zivòno vzburjenje.
2ìuène zveze. Òutilne poti. Veliki moZgani, mali moZgani, hrbtenjaèa,
ar.tonomno Zivèevie.
januar -februar
VI, CUTILA - Vrste receprorjev. Vid, slul, voh, tip, okus. Bolezni èutil.
6
ap ll0 ur
marec-
VII. CENETIKA
- Genom. Kromosomi. Geni. Aleli. Zaèetki genetike,
M€nd€l in njegovi zakoni. Vlste mutacij. Trisomije. GSO in problematike v
zvezl z njimi, altemative GSO, pomen biodiverzitete. Utrjevanje in
1.tr
tnaj
samostoino delo.
3.
UÒNE METODE IN OBLIKE,INDIVIDUALIZACIJA POUKA,
DOPOLNILNI POUK, itd.:
lll.
klasiònega liceja so bili delezd v sklopu naravoslovja dveh tedenskih ur pouka anatomije
in fiziologije éloveikega telesa in genetike. Skoraj tretjina uènih ur je letos odpadla zaradi
sovpadanja drugih Solskih aktivnosti in obveznosti predvidenih za zadnje letnike, ter zborovaqi,
zato nismo uspeli predelati nekaj naèrtovanih poglavij v zvezi z ekologijo in varstvom okolja in
narave. Letosnje obiskovanje pouka je bilo kar redno. Dijaki so kazali zanimanje za uóne vsebine,
njihovo znanje je bilo v glavnem prav dobro in zelo dobro.
Pouk je bil razèlenjen med teoretsko in pojmovno razlago ler laboratodjskim delom. Pouk je
dopolnjevala uporaba raznih uènih pripomoèkov na Soli. Poleg frontalne metode sem se posluzevala
Se dedukîivno - induktivne metode, diskusije in poglabljanja v razredu, raziskovanja po spletni
rffezi ter porcèanja (ppt).
Dijaki
4. UÒILA IN UÓNI PRIPOMOÒKI:
Uvedena uóbenika:
S. Plut, Anatomija in fiziologija éloveka, DZS;
D. Tomc - A. Vrezec, Ekologija, DZS
Uòni pripomoòki:
zbitke za mikroskopijo, drugi pripomoèki v kemijskem laboratoriju,
raòunalni5ki laboratorij in spletne stani, objavljene publikacije in èlanki.
optièni mikroskop
5.
in
PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA:
Poukje potekal delno v razredu, delno v laboratorijih za spletne strani in
s Solskimi
uèili.
6. KRITf,RIJI IN INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE
UCNIH
DOSEZKOV:
bili ocenjeni na osnovi njihovega znanja, pa tudi aktivriega sodelovanja in zanimarja za
posamezne uòne vsebine pri pouku. Znarje s9m preverjala s sprotnim ustnim sprasevarijgrn,
Dijaki
so
razgovori in r^zliènimi testi. Ocenjevala sem kvaliteto in vestnost njihovih priprav, nataneoost in
strokovnost pri podajanju, domaèe samostojno raziskovalno delo in izpopolnjevanje, branje
strokovnega ètiva in odgovomosl in natanènost v laboratorijih.
Oceno sem dala na osnovi te lestvice:
(3)
Dijak odklanja preverjanje, odda prazen ìist. ne odgovaria Da zastavljena lprasarja ali ka2e
nepoznavanje obdelanih vsebin. zarnenjujc pojmc in poclaja zclo znredcno
Tri
Stiri (4)
-
Dijakovo znuje kale globoke vrzeli, ki mu onemogoèajo dograjevanje uènih vsebin,
podajaaje je neurejeno.
Pet (5) - Dijak le delno pozna uòne vsebine, oziroma
uporabljati pri svojem delu, podajanjeje negotovo,
jih
mnemonièno podaja. znanja ne more
- Dijak pozna vsebine, pri podajanju ni samostojen, izlaza
laboratorijske vaje in opisati eksperimentalna opaàanìa.
Sest (6)
se
preprosto, zna izvesti osnovne
- Dijak obvlada obdelane vsebine in jih zna urejeno pojasniti in tuzlozitl, iztaza se
pravilno in ustrezno, zna po navodilih izvajati laboratorijsko delo, pozna osnovne pripomoèke in
aparature; obrazlozi in vrednoti eksperimentalna opazovanja in podatke terjih interpretira
Sedem (7)
Dijak zanesljivo obvlada uéne vsebine in jih logièno povezuje in razvija, podajanje je
tekoòe in samostojno; zna po navodilih izvajati laboratorijsko delo, dobro pozna osnovne
pripomoèke in aparature; obrazloZi in vrednoti eksp€rimcntalna opazovanja in podatke ter jih
Osem (8)
-
interpretira.
Devet (9) - Dijak brezhibno obvlada uòne vsebine, zna vnalati podatke tudi z drugih podroèij
znanja in jih kritièno presoja; zna samostojno izvajati laboratolijsko delo, zelo dobro obvlada
pdpomoèke in aparature, temeljito obrazloZi in vrednoti eksperimentalna opazovanja in podatke ter
i
ih kitièno interDretira.
(10)
Deset
Dijak brezhibno obvlada uóne vsebine, zna vnalati podatke rudi z drugih podroèij
znanja in iz razliènih virov, zastavlja si nova lpraSanja in reSuje probleme s povezovanjem znafijaiz
razliènih poglavij, samostojno raziskuje in vrednoti, zna odlièno povezovati eksperimentalna
opazanja s teoretskimi osnovarni uènih vsebin; v raaedu spodbuja razgovor in dopolnjuje z izven
Sole osvojenimi podatki in pojmi ter vodi raziskovalno skupino.
Goricr,
12. 05. 2015
Predmcttra profesorica
Harjet Dornik
ISfIfUfO
STATALE DI
Maolrtral6 'S, Gr€sorÈié' €d
CON LINOUA D'INSEONA''ENîO SLOVENA
Licèo cla'éico 'P, frubn
'STEUZ'ONE
indidzo lp.rlmental. d.ll. .cl.nz. !@lall, scbnlflco-r.cnologlco, p.d.gogl.o
DRZavNt tzoBRAZEVaLî{r zavoD a aLovEî{aKtM uèt{tt,l JEzrxoM
Kla.lènl llc.J 'P. fruba/'
Uélt€[5è6 "S. GFqo.èió" z drutboslovno, znanllvono-lohnolo5ko, pedaqoùko snorjo
t4170 OORIZIA - GORICA vh Pucclnl, r4
lèl.l* 0481 82123 rol 0481 533263 - O48l 32387
e-mail 90pm020002@istruzione.it
Priloga A
POROÒILO PRXDMETNEGA PROFESORJA
Predmet: ZGODOVINA UMETNOSTI
Sm€ri Klasièn.
Sol,letor 2014-15
I. DOSEZENI UÓNI CILJI
a) Znanje: dijaki so v teku Solskega leta usvojili osnovne smemice umetnostnega razvoja od
neoklasicizma do avantgardnih gibanj 20. stoleia; znotraj spolosDega okvira so za vsako izmed
obravnavanih obdobji temeljiteje spoznali glavne aÌ4ode in trjihove umemine; usvojili so mdalje
pomembnejse dinamike, ki so ob koncù 19. in zaèetku 20. stoletja pripeljale do nastanka
avantgard in poslediòro kljuènih sprememb pri pojmovanju same umetnosti.
b) Kompetence: dijaki so razvili spretnost logicnega podajaoja in argumentiranja predelane snovi,
povezovanja posameznih obdobji in umetniskih tokov, ter slogovne analize pomembnejsih del
modeme in sodobne umehosti. Veóina dijakov je sposobna fudi uèinkovite sintez€ osrednjih
umetnilkih znaóilnosti posameznih avtorjcv in smiselne p merjave obravnavanih del.
c) SposobDosti: dijaki so sposobni suvereno umestiti obravnavane vsebine v Èirsi zgodovinski in
kultumi okvir. Pri analizi del in podajanju snovi se majo veòinoma ùòinkovito, v nekaterih
primerih tudi odlióno, posluzevati strokovnega izrazoslovja. Veèina razreda si je v teku let
izoblikovala tudi zavesteù itr kritióeo DristoD do umetnin.
2. UCNE VSEBINE
Uéne enote
NEOKLASICIZEM
.
.
.
izhodilèa neoklasicizma in splosnc znaÒilnosti
vpliv razsvctljcn$tva)
neoklasicizem v slikaNt!'u in kiparstr.li
(J, J. Winokelmann, antika,
David
o Piresa
Horaciiev
Obdobje in uporabljen èas
september - oktober (5 ur)
Napoleon preóka Alpe
Napoleonovo kronanje
Canova
Sponeník Mariji Kristini na Dunaju
Paolina Borghese kot Yenera
Tempelj v Possagml
Goya
Drutina Karla Il/.
Suinta del Sordo
neoklasièna arhitektura v Evropì;
utopiòna arhitektua (Etierure-Louis Bullée,
Claude-Nicolas Ledoux):
ROMANTIKA
.
.
oktober
-
november (4 uîe)
poetika narave in sublimno;
romantiòno slikarswo (splolne znaòilnosti)
Gericault
Splav Meduze
Delacroix
s1,'oboda wdi Uuhtvo
Friedrich
Opatija ned hrasti
Bele peèine v Riigen
Popohik nad noiem oblakov
Arklié no norj e - Razbito upanj e
Tumer
Sneàni nereà: Hanibal preóka Alpe
DeZ,
para in hitrosî
Constable
William Morris
REALIZEM
.
.
a
a
realistiòno slikarstvo (znaóilnosti, ùpor
akademizmu)
Coulbet
Pogreb v Ornansu
Slíkatjev atelje
november
-
december (3 ufe)
Millet
Anselus
zaèetki fotografùe in njcn vpliv na umetnost
lroistvo fotosrafi ie. konofotosrafi ia):
januar
IMPRESIONIZEM
.
-
februar (5 ur)
februar
marec (3 ufe)
izhodilèaimpresionizma(teorija
komplementanih barv in simultanih barvnih
kontrastov)
Manet
Oli,npija
Bar v Follies-Bergeres
Monet
InArcs ij a, rzhaj aj o èe
so nce
Slikarcke serùe
Degas
Absinl
Zvezda
Sr ifi naj s I letna ples alka
Renoir
LoÈa
Ples
pri Moulin
de la Galette
Cailebotte
Pissarro
iúpresionizem na Slovenskem (predstavniki,
razvoj, pomembne Ézstave, odziv kulfumega
okoUa)
Grohart Seialec
POSTIMPRESIONZEM
.
.
neoimpresionizem
a
Nedeuski popoldne na otoku crande Jaue
Seurat
Postimpresionizem (razlike z impresionizmom,
pdmitivizem, japonskc gahke)
Cézanne
Tihotttja
Gorc Sainte-Yictoire
Gauguin
Vùíja po
Tahits ko
pridigi
o
bdo bj e (sp toSno)
.
Van Cogh
a
Jedci krompija
a
Umethikova soba
OD SECESIJE DO AVANTGARD
.
.
.
o
.
februar
.
.
a
a
o
marec (2 uri)
Klimt
Matisse
Munch
Krik
Dali. Chacall
AVANTGARDE
.
-
marec
izhodisèa avantgardnih gibanj in sploòne
znaóilnosti;
kìrbizem
Picasso
Avignonskegospodiòne
PortrctDaníela-Henry Kahhweilerja
Tihoiitje s pletenin stolon
Braque
HiSe v Estaque
fuhÙizem
Boccioni
Edinstuene oblike nadaljevanJa
v
prostoru
Balla
Dinaùizem psa na konopcu
Carrà
Inte rv e ntis tiè na n
a
iles tac, a
nemski ekspîesioùizem
Kirchner
abstrakcija (sploSne znaèilnosti, vpliv glasbe)
Kandinski
Pni obstraktui abarel
Konpozicùa IY.
Konpozicija YIIL
Mondrian
Malevió
Bauhaus in funkcionalizem v alhitekturi;
-
april
-
maj
(l2 ur)
.
.
.
o
a
.
.
.
dadaizem
Man Ray
Marcel Duchamp
Akt, ki stopa po stopnicah it. 2
Ready-nade (Fonbka)
konstruktivizem
avantgardla umetnost na Primorskem in v
Sloveniii
arhitektura v 20. stoletju (dopolnitev
furkcionalizma)
po
15. maju
(l
ura)
Nekatere avtode smo predelali preko predstavitev in analize s shani dijakov in poznej3e skupne
poglobitve v razredu. Tekom leta smo obravnavali tudi teme v€zane na avtonomÙo umetnosti,
razvoj umetniskih institucij, dojemanje sodobne umetiosti in sodobne arhitektue. Clede wliva
medijev smo predelali besedilo Walteda Benjaúina, "Umetnina v óasu, ko jo je mogoèe tehhiòno
reproducirati", v: Idem,Izbrani spisí,Lj:ubljana: Studia humanitatis, 1998, str. 145 176.
3. UCNE METODE IN OBLIK€, INDIVIDUALIZACUA POTJKA, DOPOLNILNI POUK itdPoukje potekal tako v frontalfli oblikì kot obòasno v obliki skupinskega dela v razredu, ali preko
poroòanj in predstavitev s stnni dijakov. Ob priliki ekkurziji in ogledov razstav pa tudi v obliki
dela na tereou.
4. UÒILA o,l UÒNl PRIPoMoÒKI (uèbeniki in drugi pisni viri; uòna tehnologija,
Av
sredsrva)
Ob uvedenih uòbenikih Arte e artisti 3. Dal Ottocento ad oggi, (ur. G. Dodes, A. Vettese, E.
Prìnci), zaloàba Atlas, 2014 in Natala colob, Umetnostno zgodolina (Uèbenik za umemoshto
zgodovino v gimnaziskem izobraievanju, srednje tehniskem oz. sttokovnen izoblaZevanju in
poklicno tehnííkem izobraàevanju), Zaloùba DZS, Ljùbljana, 2003 (ponatis 2010), smo v razredu
uporabljali tudi druge vire. Za nazomejÈo razlago in slikovni material seft redno pripravÌjal
predstavitve s pomoójo raèunalnika in video projektorja (PowerPoint predstavitve). Dodatne
razlage sem, kolikorjc bilo mogoèe, nudil dijakom iz slovenskih uóbenikov. Med temi predvsem iz
tébenikov Zgodovína slikarske, kíparskc in arhítekturne umetností, Modrùan, Ljubljana, 1998 in iz
uébenika Natasa Golob, Umemoshd zgodovina na maturi, DZS, Ljubljana, 2011. Uporabljal sem
t\\di kíji,Eo Umetnost. S|etovna zgodovika, ZaloÈba Mladinska knjiga, Ljublana,2000. V raaedu
snro se obèasno posluaevali tudi drugih specifiònih pregledov posameznih obdobij (I naestrí del
colore it Art Dossier, Giuúti Editori). O nekaterih specifiètrih tematikah smo si ogledali tudi kîajSe
video dol'umentarce.
5. PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (laboÌatoriji, knjitnica, ekskurzije,
razstave. stazi idr.)
Pouk se je odvijal veòinoma
potovatrja,
v mzredu. Pri razlagi sem redno upombljal slikovno gradivo in
multimedijska sredstva (LIM tabla, power point predstavitve, spletni viri, krajsi video zapisi).
Dijaki so si v sklopu predmeta ogledali razstavo RudolfSaksida. Slikar prarljiédr in ftzst^vo Man
-Ra) v vili Manin, ter si ogledali muzej modemc umetnosti Peggy Guggenheim v Benetkah.
6. KRITERIJI IN SREDSTVA ZA PREVERIANJE IN VREDNOTENJE UÒNIH DOSEZKOV
(pisne naloge, ustno preverjanje, nalogc objektivnega tipa, gafièno prevcrjanje, praktiène vaje,
laboratorij ske vaje idr.)
Sliko o uènih doseZkih posameznih dijakov sem si lahko ob delu v razÌedu spotoma ustvarjal
tekom leta, formalno pteverjaoje paje potekalo tako v pisni kot v ustni obliki, pri vrednoteniu sem
se drZal sledeèih kiterijev: obvladanje slogovnih znaòilnosii posamezúh avtorjev in iokov;
zmoZnost razèlenjevanja in povezovanja posameznih silnic umetniskega razvoja ter sposobnost
uporabe predznanja; uporaba pravilne terúinologije pri iaaÌanju; sodelovanje in zanimanje dijaka
raz-redu; osebno zanimanje dijaka za specifiòne a.v.torje
obdobja; sposobnost
interdisciplinamega povezovanja snovi. Pri konònem ocenjevanju sem posebno vaznost polagal
tudi zmoznosti dijaka do smiselnega, smotmega in osebnega pristopa do snovi.
v
ali
LESTVICA ZA DOLOCANJE OCEN
ocena
kriteîiji
Dtak odklahj a preverj
4
5
anj e oz. ne
odgovarja na vpraianja.
Dùak povsem nezadostno pozna uèno snov, kaie
ir neutejetro podajanje.
predmetnega izrazoslovja
nepoznavanje
DUak skomno in pomanlljivo pozna uene vsebine, obvladovanie
specifiénega izrazoslovja je Se Degolovo, prav tako je zmoznoìt
razèlenjevanja in povezovatja Deustrezúo razvita.
Dùak jasno obvlada osno\,îe pojme uéne snovi. beserloi zallad pa 1e pri
tem omejen. prav tako sposobnosl razélenjevanja in bolj problèmskega
6
Dnstooa oo snovr.
1
Dijak celovito in dovou jasro obvlada uóne vsebine inje pri tem sposoben
primemega razelenjevanja in povezovanja. Podajanjcje t glavneó rekoèe
in teminoloSko toòno.
8
Dijak zanesljivo in poglobljeno obvlada uène vsebine in pri tem ,wgjc
rrditve smiselno utemeljuje. Sposoben je logiÒnega povezovanja
posamemih poJmov in dobrega razòlenjevanja snovi, Izraianje je pravilno
m feKoce.
Dijak zelo dobro obvlada uène vsebine in ie pri lèm loósobcn
9
l0
Gorica, I l. maja 2015
poglobljenega in izèrpnega razélenjevanja in povézov-anja. Pri pòdajanju
snovr kaze znake samosroJnega dela ln sposobnost tudi osebnega prisropa.
Izrazoslovje je teminolosko toèno in bogato.
Dijak popolnoma in zelo poglobljeno obvlada uène vsebine, s celovitim
lpogledom v raz lréne aspekte obravDavane snovi. Snov zna
meddisciplinamo povezovati. zelo logiaDo in smiselno razèlenili in
dograditi z zavesmim. osebnim prisÌopom. Jezikovno izrazanjè in
pooatanle sta neoDotecnr.
Z VOD S SLOVENSKIMUCNIM ]EZIKOM
Uéfi€llaaó'S. GEgoróC z dru:boslovno in znanstvenclehnoloúko smerio
DRZAVNI IZOBRAZEVALNI
Kla6iùili€ "P lrubaa
14ì70 CORZIA
rel.0481 82123
hr
- CORICA vFPueDi,14
0!181
82123 Évn.0a81 32367
DRZAVNI IZPIT,
!.t
2014t2015
zakriuèrl dokuderl rrzredr€gr sveta
POROaTLO PRf,DMETNEGA PROFESORJA (Pritogr A)
Predmcl: Sporna
f,
vzsoja
Sner: Klrliènr
DOSf,ZENI UCNI CILJI
ZNANJA
I)ijai(i so sì v l€tosnjem solskem lelu naucul; osnov osmih lradicijonàlrìih
modemih
plesov; v sklopu progmma smo.ad8ndili osnove altelike in.ekalerih
'n sportnih
iscr.Osvojili si tudi osnov€ sponne teorije.
b) KOMPETf,NCE
Dijaki
c) SPOSOBNOSTI
skupinskih sportov.Seveda niso vsi na isti stopnji zaradiocividnih vrzeli ,ki
Dodedovane ali sad netrenirania.
Dijaki so sposobni izvajati vecino obravnavanih argumentov,isto tako so v
stanju soditi bodisi individualne kot skupinske sporte,vedno v duhu >fair
playa(.
so v vecinì osvojili osnove in nadmdnjo obravnavane snovi,so v
stanju izvajati tudi kompleksnejse naloge bodisi individualnih kot
PREDELANE UCNf, VSfBTNf,
obdobjc In uporabu.n ars
SfPTEMBER_ ó UR
-vzdrzlavost
SKUPINSKÍ: I(ìRE:
OKTOBER - NOVEMBER
12U R
.Odbojka
INDIVIDUALN I SPORTI:
DECEMBERJANUAR
IO UR
-Gimnastika
,IEORUA
SPOIì'I'A:
- olimpijskc igrc
- Fair Play
- sojùje in vloga sodnikov
TEBRUAR_ MARIC.APRIL
MODERNI IN (LASICNI PLESI:
20 UR
.RUMBA
. TANCO
-roxTRoT
- JIVE
APRIL - MAJ 16 UR
A'II,IJ-TIKA:
- skoki
- sprinl
-
vdrzliilost
ostrlc ur.scÌn ùpombll
za ùrrjÈvanje iD pripravo
diirkov.
NE METODE IN OBLIhE, I\DI\ IDUALIZACIJA POUT(A, PODPORNI POUK. dru
Poukje potekal v glavncm fmntalno,veckmr smo ludi dclali v skupinah,kj€r so sani sodili in vod;l; dejavnosr.Ker
ràzliker sposobnostih znatne,so bili sko.aj v€dni razdolicnipo sposobnostih.
so
UCILA IN UCNI PRIPOMOCKI
vse zapiske so si zapisovalimed mojim predavanjem,nekqikrct smo si o8l€dalikako tekmo po
skupaj kom€otirali.
t€l€vizijiinjih
nato
PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (laboraroriii. knii:nicÀ ekskuEiie. slazi
Pouk seje odvijal v glavnem v telovadnici ali na sosednjem atletskem stadionu.
KRITERIJI OCENJEVANJA (iz letn€ga
TNSTRUMENTT
uóoega nàèdÀ)
ZA PREVÉRJANJE IN VREDNOTENJI UÒNIH DosEZKoV
(praklocnc vuic
in
uslno
Poleg obièajnih ustnih sprasevanj sem pri prcverjanju znanja in ocenjevanju uposteval sodelovanje
v
ÉÍedu.
Datume prakticnih preverjanj sem doloòal sporazumno in ob upostevanju sprasevanj iz ostalih
predmetov. Ocene posamiènih spraievanj sem dijakom sproti povedal. Pri vrednoîenju znanja sem
uooSteval sledeèe vidike:
'dojemanje pr€delane snovij
'upoúba uslrezne leninoloAÙe;
.sposobnoli lanostojnesa podajùja in
l= drjak
a- dijok
idajùja
p.edclanc snovii
ne sodeluje in ima odklonil€n odnos do prcdmct
ne sodeluje
5= dúakje le deloma dojel predelano snov in njegov odnos ic povrsen
ó= diisk ie usvoiil minimalni del snoviin ustrezne termino
7= dúakje snov usvojil injoje s{mostojno izvajal, èepra! je bil pri pmkticnem delu negotov.
8= dijak jc snov usvdil,j(, samoslojio i^ajal, usvojil terminolosto. ni pa 5€ dosescl kritienega odnosa do snovi in
sposobnosti lanìosbjnega iaajmja.
9= dUakjc snov usvojil.jo samoslojno i7Jr'a.ial usvojil t€rminologúo. rarail kntia€n odnos do snovi, ni pa l€ sposob€n
inteeriraÍ zn.nja z drueimi znanj i.
l0= dijak je snov usvojil, jo samostojno izvajal, osvojil terminologijo, razvilje kritièen odnos do
snovi,je sposoben integrirati znanje z drugimi predmeti..
Gorlca, 16. mal, 2014
i.\,{r(
DRzAVNI IZoBRAZEVALNIzAvoD s SLoVETSKIIiI UèNIM JEZIXOU
Uèlteljisèe"S. Gflgoéiè's humanEtiéno, drutboslovno znsnstvéno in znanstv..o-ièhnolo3ko sm.qo
Klasièni lic€i "P.
lruba|"
34170 GORIZIA- GORICA vla Pucclnl.la
t€|. 0481 82123 f.x 0481 533263 lavo. 04E1 32387
èmail oois002002@istruzion€.il
DRZAVNI lzPtr, 3.t. 20141201 5
Zakljuèni dokument razrednega sveta
POROÓILO PREDMETNtrGA PROFESORJA (PTiIOgA A)
Predmet:
vuR0UK
smer: KLASIòNA
oosrZrNr uèNr cll,r
a) ZNANJA
Dijaki poznajo znaèilnosti vzhodnih verstev in njihov odnos do etiènih
vpraSanj; dijaki samostojno ovrednotiio kdè&nski n&uk ljubezni'
razlikùjejo med tihotomro strukturo èloveka.
b) KOMPETENCE
Diakt;^,ijej" k"ltt&n
cì SPOSOBNOSTI
Dtj"kt
odnos do problemov v sodobni druÍbi in
i;blikujejo oieben, svoboden in odgovoren pogled na Íivljenje v luèi
pravièrosti in solidarùosti.
p"t-*jatt
razliène poglede na temeljna iivljetriska
vredootiti pomen in vplive krg&nstva in
drugih religij na zgodovinske dogodke iD na druibeu€ rNznere v
"o*p"t"btt
ier analizirati
vpia5anjo
iÍ
sodobnem sv€tu.
IBINE
Uène enote
Obdobje in uporabljer èas
ETIÒNE DILEME- pojmovanja v razlièrih verstvih
septem.-okt. ; 4 ure
VZHODNA VERSTVA
okt,-trov.;4 ur€
ANTROPOLOGIJA;
nov.-msr€c;6 ur
Trihotomna struktura èloveka
Duhovnost
DuSevnost
Telestrosi
r-rugrzrx no
SLIZNJEGA
Delinicije ljub€zni
Agape,caritas, eros
marec-maj16
ur
Svetopisemski odlomki o ljubezai
Razvoj ljubezenskega odnosa;
DruZina nekoè in dones, zakrament zakora
LflJBEZEN DO BOGA:
maj-junij; 3 ure
Vzroki zr ateizem
Filozofijr religije
UCNE METODE IN OBLIKE.INDI\'IDUALIZACIJA POUKA. PODPORNI POU
Metode razlage, razgovora, delo s tekstom, ogled dokumentarnega lilma;
D€lo po skupimh, po dvojicah in individualiziran pouk;
UCILA IN UCNI PRIPOM
Uèbeniki, Sveto pismo, Eric Fromm: Umetnost ljub€zni, raòundrik-intertret, video;
PROSTORSKA ORCANIZACIJA POUKA (laboratoúji, knjiZnic4 ekskurzi;e, staziUporabljala sem laborstorij informatike za delo z irternetom;
KRITERIJI OCENJAVANJA (iz letnega uéúega naòrra)
INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN !'REDNOTENJE UÒN.rH DoSEZKoV loisno in
Vrednotih
sem predvsem zauimanje in sodelovanje; spraSevanje je
Gorica, 11.5.2015
bilo predvsem ustno:
Podpis profesorja
Fic*.1^*.\,
DRZAVNI IzoBRAZEVAINI zAVoD s StoVENSKIM UèNIM JEZIKOM
KtAStCNI TICEJ PRIMOZA TRUBARJA V GORICI
SIMULACUA TRETJE PISNE NALOGE DRZAVNEGA ZAKUUÒNEGA IZPITA ZA
50LsKo LETo 2014/1s
ANGLESÒINA
ITALUANSÒINA
MATEMATIKA IN FIZIKA
ZGODOVINA UMETNOSTI
lzbrana tipologija: vp.aSanja tipologiie
I
(vpraèanje odprtega tipa s kratkim
odgovorom).
KANDIDATKA/KANDIDAT
je dosegla/dosegel
Simulacija izpita
z
skupno_
toèk (v petnajstinkah)
dne 20. marca 2015 (prve étiri ure).
TERZA PROVA SCRITTA DELL'ESAME DI STATO
ANGLESÓINA
Answer the following questions in ma)(. 5 lines.
1)
Gìve examples of the images through which
rn I h'andeted Lonely as a Cloud.
2)
'ly'rite a shof compaîison between the poerns The Lamb
Blake.
3)
William Wordsworth
^nd
The
makes nature alive
î/gel
by
William
Explain in what way Coleîidge's The Rime ofthe Ancic t Mariner is suspended
between the real and supematural.
ANGLESÒINA _ MERILA ZA OCENJEVANJE
Poznavanje snovi, sposobnost rnalize in slnteze:
5 toèk
odliéno poznavanje vsebiúe, sintetiéna obdelava in analiza vseh toèk
4 toèke
dobro pomavanje vsebine, poglobljena interpretacija skoraj vseh toèk
3 toòke
skromno poznavanje vsebine, povÌsna analiza in sinteza nekaterih toék
slabo poznavanje vsebine, pomanjkljiva analiza, sinteze skoraj ni
nepoznavanje vsebine, neustrezna analiza, shteze nl
Jezikovnr prrvllnosta
5 toèk
pogosta raba bolj zapletenihjezikovnih struktur, brez napak
4 toòke
obòasda raba zapletenih jezikovnih struktur, skoraj brez napak
3 toèke
omojena laba primemih struktur, pojavljajo se obèasne osnovrie napake
2 toòki
uporaba preprostih jezikovoih struktur, pogoste osnovne napake
I
veòina povedi je jezikovno napaónih
toòka
BesediSóel
5 toèk
besediÀòeje ustrezrio in nadpopreèoo bogato
4 toèke
besedi!èe ie orimemo in
I
besedi!ée je skomno z nekaj napaènih rab
toeke
5e
raznoliko
besediSèeje omejeno, slabo ali neprimemo izbrano
I toòka
besedi!èe je povsem nezadostno
ITALIANO
Nome e cognom€:
1) Presenta
L
il contenuto della lirica oascoliaîa L'sssìaolo.
ln che cosa consiste il relativismo conoscitivo che Pirandello rappresenta in Così è (se vì
pare)?
3) Quale atteggiamento ebbe Svevo nei confronti della psicoanalisi?
VALUTAZIONE
CRITERI
)Conoscenza,
comprcnsione e
I
PUNTI
l-9
analisid€i
contcnuti
2) Capacili di
siDtesi €d
espressione
3) Pertinenza
linguistica, coerenza,
comptctezza
t
-l
TOTALE
PIJNTI
DOM
I
DOM,2
DOM.
3
MATEMATIKA
Umetnostna zgodovina
lme in priimek:
Gustave Courbet, S/lko./ev otelie, L855
Kriteriji ocenjevanla
Poanavanie snovi
Od0doBtoèk.
zmoinost arelize, sinteze in kdtlène interpretaclje
Od0do4toèke.
Jerik in irrazoslovlc
Od0do3îoèke.
1. SloSovno, kompozicijsko in vsebinsko
opili sliko Gustava Courbeta s/rtoîiev dtelie. (dolàino teksto do osem
htic)
2. Katera sfika velja za manifest neoklasicizma in zakaj? (dol\ino teksta do pet vrstic)
3. S pomoèjo primera obrazloài katere so osrednje novosti impresionistiénega slikerstva. ldolrrno teksto do pet wstic)