1. No category

OGLASNA
PRILOGA
IKT-informator
Uradni distributer opreme Cisco Systems
Četrtek, 21. maja 2015, št. 97 www.finance.si
Četrtek, 21. maja 2015, št. 97 www.finance.si
V letu in pol naj bi bilo elektronskih
75 odstotkov prejetih računov
To je cilj, ki si ga je postavilo podjetje
Europlakat, kjer želijo prenoviti celotno
pisarniško poslovanje in se prek digitalizacije
posameznih točk znebiti papirja
Čeprav je 1. januar napovedoval razmah brezpapirnega poslovanja, podjetja predvsem zaradi neustrezno informatiziranih procesov in nezaupanja v elektronsko dokumentacijo račune in povezano dokumentacijo še vedno tiskajo. Svetle izjeme –
med njimi je tudi eno najbolj odličnih
podjetij Europlakat – dokazujejo, da
je e-poslovanje prava smer in zaupanja vredna poslovna izboljšava.
V Europlakatu pri uvedbi e-poslovanja niso imeli strahu. Zavedali so se, da so tveganja pri papirni dokumentaciji veliko večja
kot pri brezpapirnem poslovanju in da so
informacijske rešitve že dodobra preizkušene. Uvedbe e-računov so se lotili novembra 2014, predvsem zaradi velikih pričakovanj o širitvi uporabe, prav pa jim je prišel
tudi rok, ki ga je postavila javna uprava. Kot
je povedal Boštjan Berčan, namestnik direktorja, so najprej načrtovali izdajo e-računov prek bančnega kanala, nato pa so se
odločili za Genisovo rešitev i-Računi. Poleg izdelave in pošiljanja prodajnih e-računov so uvedli še program za elektronsko
vodenje prejetih računov Genis e-Računi
in s tem zagotovili vse potrebno za prehod
na celostno e-poslovanje s poslovnimi partnerji. »Načrtujemo, da bomo prenovili celotno pisarniško poslovanje in se prek digitalizacije posameznih točk znebili papirja,« je napovedal Berčan. Pravo fazo uvedbe e-poslovanja so končali marca, zdaj pa
izvajajo drugo, v kateri bodo e-Račune po-
juje tudi do pet oseb. Pred prehodom na
elektronski delovni krog so papirne račune skenirali in pošiljali v potrjevanje prek
e-pošte. Potrjevalci so se čakali, postopek
je bil nepregleden in zamuden. »Vodja distribucije, ki nadzoruje plakate, je na primer
ob petkih prihajal v podjetje, da je potrdil
račune. To pomeni, da so ga morali čakati. Razen če je bilo res nujno, so mu račune
poslali po e-pošti. Zdaj, ko ima VPN-dostop
do elektronske dokumentacije, lahko račun potrdi v vsakem trenutku.«
Prihranki so
predvsem
časovni, saj imaš
prek aplikacije
stalen dostop
do elektronske
dokumentacije
in račune lahko
kadarkoli
pregleduješ in
potrjuješ.
Izničenje možnosti za napake
V podjetju pričakujejo še večje prihranke,
ko bodo e-Račune povezali z računovodskim programom, saj jim podatkov ne bo
več treba prepisovati. Celoten proces bo tako potekal elektronsko, kar pomeni, da bodo podatke vnesli pri dobavitelju, zaposleni
v podjetju pa jih bodo le nadzirali – vse do
računovodskega sistema. Z odpravo ročnega vnašanja oziroma prepisovanja podatkov bodo prihranili čas, poleg tega pa želijo s tem izničiti možnost nastanka napak.
Za prvimi tremi dobavitelji bodo k pošiljanju e-računov pritegnili naslednjih pet
dobaviteljev. »Naš cilj je, da bi v letu in pol
prejemali 75 odstotkov e-računov. V celoti
jih bomo lahko elektronsko prejemali šele
takrat, ko bo tudi javna uprava začela pošiljati e-račune. Računi javne uprave, pred-
""Boštjan Berčan,
namestnik
direktorja
v podjetju
Europlakat
vsem so to takse in najemnine, so še vedno
papirni in trenutno pomenijo okrog 20 odstotkov vseh prejetih računov,« je še pojasnil Berčan. V Europlakatu sicer upajo, da
bo čim več podjetij kmalu začelo uporabljati e-račune. Trenutno e-račune pošiljajo predvsem javnim ustanovam, okrog deset na mesec.
Vsi e-računi samo še v elektronski
hrambi
S prehodom na prejemanje in izdajanje e-računov so močno zmanjšali količino papirne
dokumentacije. V prodajnem procesu na primer uporabljajo program CRM, kjer za posamezno stranko vodijo vse dogodke. Po končani drugi fazi uvedbe e-poslovanja bodo v
sistemu v elektronski obliki shranjevali naročilnice kupcev, ki bodo povezane z izdanimi računi. Na nabavni strani pa jim dobavitelji poleg e-računov v e-Slogu prilagajo tudi naročilnico in dobavnico, ki jih ob prejemu shranijo kot priponke računu. »Zdaj imaš
pri potrjevanju vse dokumente takoj pri roki.
V Sloveniji poslujemo na štirih lokacijah, tako da smo prej čakali tudi po tri dni, da smo
zbrali skupaj dokumente za posamezen prejet račun,« je povedal Berčan. Vse elektronsko prejete in izdane račune hranijo samo
še v elektronski obliki, kar pomeni, da bodo na letni ravni prihranili vsaj polovico arhivskih omar in fasciklov.
V oblaku bolj prilagodljivi in učinkoviti
MOBILNA APLIKACIJA ŠTIRIH ŠTUDENTK
Blink bančništvo približuje mladim
Štiri študentke magistrskega študija naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani so razvile zanimivo
mobilno aplikacijo Blink. Namenjena je predvsem
mladim, ki jim inovativno – z motivacijo – predstavi varčevanje, prilagojeno njihovim željam in potrebam, ter grafično prikaže časovni načrt in predstavi alternativne možnosti (posojilo). Precej bolj dru-
UVODNIK
Jaka Žorž
V podjetju Špica International danes večino računov izdajo v elektronski obliki, pri čemer v
poslovnoinformacijskem sistemu Microsoft Navision elektronsko vodijo tudi vso povezano
prodajno dokumentacijo. »E-račun v ustrezni obliki, to je e-Slog, izdajamo proračunskim uporabnikom in kupcem, ki so nam dali soglasje. Za preostale še vedno uporabljamo papirno obliko, vendar smo prepričani, da bo tehnologija kmalu premagala ekološko neprijazno poslovanje, saj smo vsi na istem bregu,« je povedala Marija Jakopin, vodja trženja v Špici International. Na nabavni strani večino računov še vedno prejmejo v papirni obliki, vendar jih skenirajo in elektronsko potrjujejo. Celotno nabavno dokumentacijo v elektronski obliki vodijo z
rešitvijo BusinessConnect podjetja Marg. V podjetju ocenjujejo, da na mesečni ravni trenutno prejmejo okrog deset odstotkov e-računov.
vezali še s finančno-računovodskim programom. S tem bodo tudi na nabavni strani avtomatizirali proces obdelave prejetih
računov, pri čemer želijo k pošiljanju e-računov pritegniti čim večji krog dobaviteljev.
Bolj uspešni pri dobaviteljih
kot pri kupcih
Ob pregledu statistike vhodih in izhodnih
računov so ugotovili, da je od tisoč prejetih
računov skoraj polovica od treh dobaviteljev. »Dali smo jim rok, da do 1. maja začnejo pošiljati e-račune, kar pomeni, da bomo
polovico vhodnih faktur dobili v elektronski obliki,« je pojasnil Berčan. Dve tiskarski
podjetji e-račune izdelujeta v svojih programih ERP in jih pošiljata prek bančnega kanala, eno podjetje pa se je zaradi nezmožnosti
izdelave računov v e-Slogu v svojem poslovnem informacijskem sistemu odločilo za
uporabo Genisove storitve i-Računi, s katero elek­tronske račune v formatu e-Slog pripravijo in pošljejo kot datoteko PDF. Drugi dobavitelji še pošiljajo papirne račune, postopek potrjevanja pa tudi v teh primerih poteka v celoti elektronsko – bodisi prek stacionarnega računalnika bodisi prek mobilnih
računalnikov in dostopa VPN.
Kot pravi Berčan, večjega neposrednega prihranka zaradi prejemanja e-računov
ni, saj so stroški izdanega računa predvsem
na strani dobavitelja. »Prihranki so predvsem časovni, saj imaš prek aplikacije stalen dostop do elektronske dokumentacije in račune lahko kadarkoli pregleduješ
in potrjuješ.« V Europlakatu račune potr-
Spet smo nekaj
naredili samo
napol
žabni in pregledni sta tudi funkciji pregleda mesečne porabe sredstev ter spremljanja morebitnih dolgov in/ali dolžnikov. Aplikacija predvideva tudi
tesnejšo integracijo z bančnim okoljem, saj omogoča preprosto iskanje bližnje poslovalnice, spremljanje morebitne čakalne vrste, oddaljen stik z bančnim svetovalcem ali naročanje na sestanek.
www.ProcesnaPisarna.si
CREA ProcesnaPisarna je družina
procesno naravnanih rešitev, ki omogoča upravljanje s
poslovnimi procesi in dokumenti na enem mestu.
Želja po znižanju stroškov je
vse manj pomemben razlog
za prehod na računalništvo
v oblaku. Nenehne zakonske novosti in spremembe
na trgu podjetjem povzročajo vedno nove skrbi, tveganja in obremenitve.
Informacijske tehnologije
so tako rekoč vstopile že v vse
pore poslovanja, zato vsaka
zakonska sprememba zahteva nadgradnjo določenega dela poslovne programske opreme. To še posebej velja za uporabnike, ki delajo s programi,
nameščenimi na namiznih računalnikih, poslovnimi informacijskimi sistemi odjemalec­
strežnik pa tudi z lokalno nameščenimi spletnimi programi. In ker večina uporabnikov,
ki imajo sklenjene vzdrževalne
pogodbe, za zakonske nadgradnje in dopolnitve ne plačuje,
je vsaka nadgradnja povezana z določenimi stroški in porabo časa.
Cenejše spopadanje
s spremembami
Pa ne gre samo za spremembe pri poslovanju, na katere se
je treba privaditi oziroma ljudi ustrezno izobraziti. Gre za
sistemska opravila, ki veliko­
krat povzročijo izpad delovanja programov in prekinitve
v poslovnem procesu, pogosto za potrebe po novih naložbah v strojno in sistemsko programsko opremo. Podjetja z
lastnimi IT-oddelki sicer ponavadi te spremembe pokrijejo v
okviru stroškov dela, podjetja,
ki imajo za to najete zunanje izvajalce, pa morajo računati še
na njihove storitve.
Zadnje spremembe, kot sta
uvedba pošiljanja e-računov
proračunskim uporabnikom in
uvedba davčnih blagajn, potrjujejo pomembne primerjalne
prednosti računalništva v oblaku glede na lokalno opravljanje storitev informacijskih tehnologij. Ne samo da pri brezpapirnem poslovanju uporabniki
niso imeli stroškov z nadgradnjami oblačnih poslovnih programov, ponudniki so poskrbeli tudi za integracijo z dopolnjujočimi se storitvami, kot sta
e-izmenjava in varna hramba.
To pomeni, da je bil za ta podjetja prehod na e-račune resnično gladek, usvojili so ga v nekaj
minutah. Nasprotno so uporab-
niki lokalno nameščenih programov morali celo dodatno
kupovati programske module
za izdajo e-računov, plačevati
za integracijo s sistemi e-izmenjave in varno hrambo, če seveda niso izgubili volje in e-račune za javno upravo ročno prepisujejo v e-banko.
Uporabniki z IT-storitvami
v oblaku učinkovitejši
Po podatkih družbe KPMG
podjetja v svojih poslovnih
modelih vidijo največ potencialov pri uvajanju računalništva v oblaku pri zniževanju
stroškov (49 odstotkov), v boljši podpori mobilni delovni sili
(42 odstotkov), za večjo usklajenost s poslovnimi partnerji
(37 odstotkov) ter za boljše izkoriščanje podatkov za anali-
ziranje poslovanja (35 odstotkov). Analitiki ob tem postavljajo v ospredje premik s cenovnega gledanja, torej s prihrankov, na osredotočanje
na kupca, pri čemer računalništvo v oblaku omogoča lažjo razpršitev storitev in komunikacije za poslovne partnerje
oziroma končne kupce.
V Sloveniji v oblak
največkrat velika podjetja
Po podatkih Statističnega urada RS najema storitve računalništva v oblaku 15 odstotkov
vseh podjetij z desetimi zaposlenimi ali več. Gre predvsem za
uporabo e-pošte, programske
opreme, shranjevanja podatkov in procesnih zmogljivosti.
Omenjene storitve največ najemajo velika podjetja, kjer je 28
odstotkov uporabnikov, sledijo srednja podjetja z 20 odstotki in mala podjetja s 14 odstotki
uporabnikov.
Z vidika dejavnosti najemajo storitve računalništva v oblaku v večjem številu podjetja
v storitvenih dejavnostih, skoraj petina jih uporablja oblačne storitve, z 12-odstotnim deležem uporabe pa jim sledijo
podjetja v proizvodnih dejavnostih. Med malimi podjetji v
storitvenih dejavnostih jih najema te storitve 18 odstotkov,
v proizvodnih dejavnostih pa
devet odstotkov. Pri srednjih
in velikih podjetjih je razlika
manjša: med srednjimi podjetji v storitvenih dejavnostih
jih najema te storitve 21 odstotkov, v proizvodnih dejavnostih pa 19 odstotkov. Med
velikimi podjetji v storitvenih
dejavnostih jih najema te storitve 33 odstotkov, v proizvodnih dejavnostih pa 25 odstotkov. Kar 79 odstotkov podjetij
uporablja storitve v javnih računalniških oblakih, medtem
ko storitve zasebnih računalniških oblakov izkorišča 33 odstotkov uporabnikov.
Slovenska podjetja sicer
obravnavajo računalništvo v
oblaku zelo podobno kot druga podjetja po svetu. Dobra polovica jih je namreč s temi storitvami znižala stroške, povezane z uporabo strojne in programske opreme. Razveseljiv
pa je tudi podatek, da je skoraj
polovica podjetij, natančneje
48 odstotkov, poročala o večji
prožnosti ter preprostejši in hitrejši vpeljavi IT-storitev.
ikt@finance.si
K
o gremo takole proti polovici leta, lahko z veseljem ugotovimo, da je pošiljanje e-računov v javni upravi zaživelo. Lani so veliko delo pri promociji e-računov opravili
na Združenju za informatiko in telekomunikacijo (ZIT)
pri GZS. Nacionalni forum za eRačun je dosegel dobre rezultate pri
pripravi podjetij na pošiljanje e-računov proračunskim uporabnikom. Vendar je zmaga pirova, saj se očitno ne moremo rešiti sindroma Tinka Polovinka. V javnem sektorju sicer prejemajo samo
še e-račune, tudi med sabo si morajo izdajati samo še e-račune,
pri poslovanju z gospodarstvom pa še vedno uporabljajo papirne
račune. To dejansko pomeni, da podjetja, ki želijo v celoti preiti
na elektronsko poslovanje, tega ne bodo mogla narediti, dokler
jim javna uprava ne bo izdajala računov v elektronski obliki. Gre
za svojevrsten paradoks, saj je prav javni sektor postavil zakonsko
določen rok za prejemanje e-računov. In da je polovičarstvo še bolj
očitno, nobena doslej sprejeta zakonodaja na tem področju ni bila
podprta s strategijo e-poslovanja na ravni države, gospodarstva,
izobraževanja in družbe.
Človek se glede na stanje brezpapirnega poslovanja težko znebi občutka, da se ga gremo samo zato, ker je to moderno oziroma ker je
nekdo to zahteval, na primer država. Brez posebne koristi ali izboljšave. Mnoga podjetja na primer prejemajo elektronske račune, pa
jih še vedno tiskajo. Ker preprosto nimajo rešitve za njihovo obdelavo, še največkrat pa zato, ker finančno-računovodski oddelki težko sprejmejo nov način dela in razmišljanja. Tudi ni vsega kriva operativa, sam menedžment se očitno ne zaveda dovolj vrednosti, ki jo
ustvarja e-poslovanje pri notranjem in zunanjem poslovanju. Težko
bi sprejeli drugačno razlago, ko pa zakonodaja podpira e-poslovanje
že več kot desetletje ter se skoraj iz leta v leto dodatno poenostavlja.
In ko je na trgu že vrsta preizkušenih ter kakovostnih informacijskih rešitev in storitev.
Res je, brezpapirno poslovanje spreminja ergonomijo dela, čemur
se bo marsikdo težko privadil. Spreminja tudi poslovne procese,
pri čemer bo vloga marsikaterega zaposlenega manjša, zaradi večje
učinkovitosti pa morda sploh ne bo več potreben. Vendar ali so v katerem od slovenskih podjetij proizvodni delavci minirali avtomatizacijo proizvodnje, uvedbo novih strojev in proizvodnih procesov ali
elektronskih delovnih nalogov ter monitoringa proizvodnje? Brezpapirno poslovanje pomeni podobno izboljšavo, le da se dogaja v režiji. Zanimivo je, da je veliko primerov podjetij, ki imajo osnovno dejavnost odlično informacijsko pokrito, pri poslovanju s poslovnimi
partnerji na strani nabave in prodaje pa še vedno delajo napol peš.
Gospodarstvu ne manjkata niti zakonodaja niti tehnologija. To pot
tudi ni treba takoj pokazati s prstom na državo. Manjka predvsem
smelosti. Da vodstva določijo način poslovanja in k temu pritegnejo svoje poslovne partnerje. Preveč je že izgovorov, da partnerjev v
to ne morejo prisiliti. Veliko podjetij si namreč tega želi, manjka pa
jim poguma, morda pobude ali celo pritiska. Kaže, da se je tudi pri
njihovem izobraževanju opravilo samo polovično delo in da je treba začeti nov krog aktivnosti, tako na ravni strokovnih združenj kot
menedžerskih organizacij. E-poslovanje je razvojna priložnost s takojšnjimi poslovnimi učinki. Seveda, če se ga lotiš resno, in ne polovičarsko.
IKT–informator je oglasna priloga časnika Finance.
Izhaja enkrat na mesec.
Urednik priloge:
Branko Žnidaršič
Tel.: (01) 30 91 526
E-pošta: branko.znidarsic@finance.si
Trženje:
Boris Savić
Tel.: (01) 30 91 534
E-pošta: boris.savic@finance.si
Stalna zunanja sodelavca:
Esad Jakupović
Tel.: 040 296 184
E-pošta: esad.jakupovic@finance.si
Miran Varga
Tel.: 040 427 333
E-pošta: miran.varga@finance.si
Prelom: Finance
Lektoriranje: Finance
Urednik oglasnega uredništva:
Branko Žnidaršič
Naslednji IKT-informator bo izšel 18. junija 2015.
18 OGLASNA PRILOGA
Začel se
je vzpon
mobilnega
plačevanja
IKT-INFORMATOR 19
www.finance.si
Četrtek, 21. maja 2015, št. 97
Kompleksno okolje zahteva
preproste rešitve
""Uporaba pametnega
telefona namesto kreditne
kartice seveda ni nova, le
počasi se uveljavlja, pa še to
predvsem za plačila nižjih
vrednosti.
Sodobna digitalna ekonomija je zavoljo hitrih družbenih sprememb nepredvidljiva, za digitalno pripravljene pa pomeni veliko
poslovno priložnost.
Kompleksnost sveta postaja vse
bolj neobvladljiva, prihodnost
pa pripada tistim, ki bodo znali z njo ravnati čim bolj enostavno. »Ne gre za to, da analizirate
včerajšnji dan. Želimo se osredotočiti na današnjega, saj le tako lahko načrtujemo, kaj bomo
počeli jutri in pojutrišnjem,«
pravi Milan Dragič, direktor
SAP Slovenija.
A ne gre le za to, da so mobilne
naprave danes povsod, navdušuje nas predvsem to, kaj vse
lahko z njimi počnemo. Uporabniki pravzaprav od novih
tehnologij pričakujemo vedno
nove ali vsaj izboljšane uporab-
THINKSTOCK
Mobilnost postaja nepogrešljiv del našega vsakdanjika. Samo poglejmo si penetracijo pametnih telefonov,
ki v državah razvitega sveta že dosega 70 odstotkov in
več. In to se je zgodilo skoraj čez noč, danes uporabniki s svojimi mobilnimi napravami, ki nas spremljajo tako rekoč 24 ur na dan vse dni v tednu, preživimo občutno (pre)več časa.
www.finance.si
Četrtek, 21. maja 2015, št. 97
niške izkušnje. Posebej zgovorni so najmlajši, tako imenovani digitalni domorodci, ki pravzaprav od vsakega zaslona pričakujejo, da je občutljiv za dotik. Ob tem hitro pozabimo, da
je bil koncept zaslonov na dotik
še pred desetletjem le del prizorov iz znanstvenofantastičnih filmov. Danes pa nas pametni telefoni spremljajo tako
rekoč ves dan, nas usmerjajo,
dajejo priporočila ter ponujajo
dostop do najrazličnejših informacij in vsebin.
Raba mobilnih naprav
strmo raste
V poročilu Nielsen’s Q1 2014
Cross-Platform Report omenjeno podjetje ugotavlja, da imajo
mobilne naprave čedalje večjo
vlogo v življenju posameznika.
Uporabniki pametnih telefonov
v ZDA so lani v povprečju svoje
mobilnike aktivno uporabljali 38 ur na mesec, kar je sedem
ur več kot leta 2013. Velik delež
te rasti so prispevale predvsem
različne aplikacije in pri najmlajših igre, pa tudi splošno dejstvo,
da uporabniki za iskanje hitrih
informacij ne sedejo več za računalnik, temveč poizvedbo opravijo kar prek pametnega telefona, povezanega v internet.
Vzpon mobilnega
oglaševanja
Raziskovalno podjetje Nielsen
v svojem poročilu še ugotavlja,
da so podjetja za oglaševanje
prek mobilnega kanala namenila le štiri odstotke svojega oglaševalskega proračuna. Najbrž
zato, ker jih veliko ni niti imelo
ustrezne strategije in tehnologije ciljanja mobilnih uporabnikov. To naj bi se že letos korenito spremenilo, saj je podjetjem
na voljo več zmogljivih orodij, s
katerimi laže merijo in upravljajo mobilne oglaševalske kampanje. Poleg tega se vodje trženja
po podjetjih počasi vendarle začenjajo zavedati, da je mobilnik
oziroma njegov zaslon medij, ki
ga ljudje ves dan nosimo s seboj.
Poplava mobilnih aplikacij
Na milijone mobilnih aplikacij,
ki so danes na voljo uporabnikom, je poskrbelo za povsem novo razsežnost mobilnih naprav.
Če imamo idejo, kaj bi radi počeli z mobilnikom ali tablico, lahko
najprej preverimo, ali že obstaja aplikacija, ki počne prav to.
Razvoj mobilnih aplikacij je
usmerjen v njihovo še večjo personalizacijo. Ne le da aplikacije zbirajo in obdelujejo številne
podatke v telefonu, želijo postati več kot le njegov osebni digitalni pomočnik. Tako nam lahko sodobne aplikacije spremljajo vnos
hrane in telesne dejavnosti ter tako pomagajo k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Prihajajo pa
številne nove rešitve, ki s pridom
izkoriščajo biometrične podatke,
glasovno upravljanje in druge napredne tehnologije.
Svojevrstno čudo so tudi geolokacijske storitve, ki uporabnika mobilne naprave obveščajo, kje trenutno je in kaj v neposredni okolici lahko počne. Ali pa
mu povedo, kaj je v akciji v bližnji trgovini, predstavijo dnevni meni restavracije čez cesto in
podobno.
Mobilne aplikacije so ena izmed najboljših priložnosti, da
podjetje zbere izjemno natančne
podatke o svojih strankah. Le
pripraviti mora prepričljivo in
uporabno mobilno aplikacijo,
kar pa je vse prej kot lahka naloga. V vsakem trenutku ima namreč vsaj deset, sto ali več tisoč
tekmic.
Mobilno plačevanje
postaja realnost
Analitiki so leto 2014 označili za
leto, ko se je začel vzpon mobilnega plačevanja. Prste vmes je
imel seveda Apple, ki je nazadnje svojemu najnovejšemu telefonu iphone 6 oktobra vendarle
privoščil tehnologijo brezstičnega povezovanja NFC in oblikoval
storitev Apple Pay. Tako so vsaj
uporabniki omenjenih telefonov
v ZDA čez noč dobili možnost plačevanja na nekaj deset tisoč prodajnih mestih, opremljenih s sodobnimi POS-terminali.
Uporaba pametnega telefona namesto kreditne kartice seveda ni nova, le počasi se uveljavlja, pa še to predvsem za plačila
nižjih vrednosti. Pobudniki mobilnega plačevanja so tako kartični sistemi, na primer MasterCard, a morajo za realizacijo pridobiti tudi partnerje med mobilnimi operaterji. Takšnih navez je
po svetu iz meseca v mesec več.
Slovenska družba Halcom je
v Srbiji že pred petimi leti v sodelovanju z mobilnim operaterjem
in večjimi srbskimi bankami razvila storitev PlatiMo, ki uporabnikom omogoča plačevanje mesečnih računov za telefonske storitve, elektriko, vodo, nakupovanje prek spleta, nakazila denarja drugim uporabnikom storitve
ter nakup letalskih vozovnic. Poleg plačevanja PlatiMo omogoča
tudi naročanje storitev e-uprave.
Kot nekakšna slovenska Moneta
na steroidih, torej.
Izjemno rast dosega še mobilno plačevanje v mobilnih aplikacijah (tudi igrah), predvsem na
področju nakupa storitev in vsebin. Številna podjetja, predvsem
tista, ki ponujajo storitve, že iščejo poti, kako svoje storitve narediti še dostopnejše uporabnikom z mobilnimi napravami in
tako doseči dodaten vir prihodkov. Večina se jih odloči prav za
pripravo namenske mobilne aplikacije za vsaj dve največji platformi (Android in iOS). Ne nazadnje nekateri analitiki mobilnemu plačevanju upravičeno pravijo kar Denar 3.0.
Podatki brez strukture
so brez vrednosti
Ključna beseda digitalne ekonomije so podatki. Svetovna
baza oziroma skupek vseh podatkov na spletu se podvoji vsako leto in pol, kar pomeni, da
njihova količina eksponentno
narašča. Vsa množica podatkov, ki jih shranjujejo in upravljajo podjetja, organizacije in
posamezniki, postaja neobvladljiva, hkrati pa velika količina
podatkov brez strukture nima
nobene prave vrednosti. Odločilnega pomena je hitra analiza, s katero lahko podatke pretočimo v smiselne odločitve in
strategije.
Ne samo dobiček, tudi
preživetje
S takšnimi izzivi se ne srečujejo
le posamezniki, odgovore na to
morajo iskati tudi podjetja. Vse
pogosteje ne le zato, ker bi si želela hitrega povečanja dobička
na lokalnem ali globalnem trgu, obvladovanje podatkov postaja nujen pogoj za upravljanje
in trajnostni razvoj v ekonomiji prihodnosti.
Milan Dragič, direktor
SAP Slovenija:
Naj vaš posel vodijo
podatki. Z našo
pomočjo jih boste
obvladovali lažje
kot kdaj prej.
nim pridružil še SAP Hana Cloud, kar pomeni, da lahko podjetje temeljito upravljate kar
prek storitve v oblaku.
""SAP s celostno poslovno storitvijo v oblaku
podpira zmagovalce jutrišnjega dne.
Forum SAP Slovenija 2015 razkriva preproste rešitve
""S premagovanjem izzivov sodobne digitalne ekonomije, glavnimi
koraki na poti poslovnih preobrazb in obvladovanjem velike količine
podatkov se lahko seznanite na SAP Forumu Slovenija, ki bo v četrtek, 4. junija, na Brdu pri Kranju.
""Pod geslom Discover Simple vas bodo na forumu s svojimi vizijami
pozdravili izkušeni tržni strateg, govorec in predavatelj Sami Sokkar,
generalni direktor Danfossa Trate Aleksander Zalaznik, generalni di-
Prihodnost pripada
pripravljenim
Podjetja, ki poganjajo sodobno industrijo, svojih preobremenjenih podatkovnih baz
ne zmorejo več obvladovati in
analizirati po starih načelih organizacijskega delovanja. Tako so najuspešnejša podjetja
današnjega in jutrišnjega dne
svoje delovanje že nadgradila po načelu tako imenovane
pamet­ne industrije (Industry
4.0), ki svoje procese popolnoma prilagajajo potrebam sodobne digitalne ekonomije.
Ta zahteva agilne, hitro prilagodljive organizacije, ki zmorejo v realnem času procesirati in analizirati informaci-
rektor BMW Group Slovenija Lothar Schupet in generalni direktor
SAP Slovenija Milan Dragič.
""O konkurenčnosti na svetovnem trgu se bodo vodilni predstavniki
gospodarstva in politike pogovarjali na okrogli mizi z naslovom Premaknite meje – prihodnost pripada pripravljenim. Predstavnikom
podjetij, kot sta Gorenje in Kolektor, se bo pridružil tudi Simon Kaluža,
generalni direktor za srednjo in vzhodno Evropo pri podjetju SAP.
je v kombinaciji z aktualnimi
družbenimi smernicami in
ob tem celo napovedati prihodnost. Najpomembneje pa
ostaja, da je upravljanje tako
kompleksnega okolja docela
preprosto.
Pri rešitvah za preprosto in
celostno digitalno vodenje podjetja si največ zaslug lasti prav
tehnologija SAP. Letos predstavljena poslovna informacijska
platforma za obvladovanje in
upravljanje velike količine podatkov SAP S/4 Hana se poleg
sodobnega oblikovanja in preproste uporabniške izkušnje ponaša s tem, da jo podjetja lahko namestijo preprosto in hitro. Platformi se je pred nedav-
Podpora zmagovalcem
jutrišnjega dne
Informacijska tehnologija SAP
po zaslugi v devetdesetih letih
prejšnjega stoletja lansirane tedaj revolucionarne tehnologije
SAP R/3 trenutno poganja 70
odstotkov svetovnega gospodarstva, zdaj pa s celostno poslovno storitvijo v oblaku podpira tudi zmagovalce jutrišnjega dne. »Na pot poslovne preobrazbe z nami stopajo po vsem
svetu. Prišel je namreč čas za
spremembe. Naj vaš posel vodijo podatki. Z našo pomočjo
jih boste obvladovali lažje kot
kdaj prej. Strankam moramo
dandanes ponujati storitve, ne
le izdelkov. In vse to zelo hitro, s
stalnimi prilagoditvami in inovacijami,« pravi Milan Dragič.
20 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
Četrtek, 21. maja 2015, št. 97
EMC hoče temeljito
poenostaviti informatiko
Zasebni računalniški
oblak v pisarni
Tajvansko podjetje Synology je eden izmed vodilnih ponudnikov sistemov
omrežne hrambe, saj narekuje smernice razvoja teh
naprav. Podjetja vseh velikosti lahko NAS-sisteme
Synology uporabljajo bodisi kot podatkovne strežnike, strežnike za elektronsko pošto, sisteme varnostnega kopiranja bodisi videonadzorne sisteme,
skratka kot pravcati zasebni računalniški oblak v
malem.
Sistemi omrežne hrambe so
v lična črna ohišja zapakirani
varčni računalniški sistemi s
prostorom za več diskovnih po­
gonov ter mrežnimi priključki.
Podjetja ali delovne skupine jih
preprosto vključijo v omrežje
in njihove številne funkcional­
nosti ponudijo uporabnikom.
Tako hitro in enostavno pos­
tavijo lasten varen in napreden
zasebni oblak.
Večina funkcij je
prednastavljenih
Srce omenjenih sistemov je
operacijski sistem Synology
DiskStation Manager. Njego­
va uporaba je resnično pre­
prosta, saj ima večino funk­
cij in storitev že prednastav­
Podjetja se utapljajo v podatkih, no, vsaj tista, ki so
se odločila shraniti vse, kar
jim pride »pod roke«. Zato ni
nič čudnega, da so sistemi
hrambe podatkov segment,
ki v podjetju EMC najhitreje raste. Z družino naprav
XtremIO so zgolj v letu in pol
iz nič osvojil skoraj tretjino
globalnega trga, so se pohvalili na nedavni konferenci
EMC World v Las Vegasu.
""Sistemi Synology DiskStation že od nekdaj stavijo na preprostost uporabe. Takšen
omrežni sistem in storitve zasebnega oblaka lahko v podjetjih implementirajo že srednje
podkovani računalnikarji.
ljenih, skrbnik jih le omogo­
či in ustrezno nastavi. V zad­
nji različici prenovljeni Disk­
Station Manager 5.2 prinaša
vrsto novosti. Najpomembnej­
ša med njimi je hitrejša in bolj
prilagodljiva sinhronizacija v
oblaku s kodiranjem. Syno­
logyjeva priljubljena rešitev
za sinhronizacijo Cloud Sta­
tion po novem porablja manj
virov, prečiščen uporabniški
vmesnik pa je še preprostejši
za uporabo.
Preprosta sinhronizacija
Sinhronizacija datotek med
napravo DiskStation in jav­
nimi shrambami v oblaku je
bolj preprosta kot kadarkoli.
Za večjo prilagodljivost funk­
cija Cloud Sync uporabnikom
ODKRIJTE SKRITE STROŠKE
V VAŠEM PODJETJU.
KYOCERINE STORITVE
UPRAVLJANJA Z DOKUMENTI.
Stroški izpisa dokumentov so vedno podcenjeni.
V resnici predstavljajo skoraj 3%* prihodkov vašega podjetja. S storitvami upravljanja z
dokumenti KYOCERA MDS (Managed Document Services) boste zmanjšali stroške izpisa do kar
do 30%**. Ne glede na to, ali gre za strojno opremo, programske ali delovne tokove, lahko
odkrijemo generatorje vaših stroškov in razvijemo prilagojeno strategijo optimizacije. S stalnim
nadzorom bomo poskrbeli, da bo vse delovalo brezhibno.
Za kar najboljši učinek priporočamo povezavo MDS z našimi zanesljivimi napravami ECOSYS
TASKalfa, ki temeljijo na tehnologiji z dolgo življenjsko dobo. S tem bo zagotovljena tako
vrhunska zmogljivost, kot izjemna kakovost odtisov.
Vir: *Gartner Group, **Photizo Group
Za več informacij obiščite: XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si
KYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.si
KYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com
KYO23088_129x179_City_Finance.indd 1
IKT-INFORMATOR 21
www.finance.si
Četrtek, 21. maja 2015, št. 97
9.4.2015 12:21:22
omogoča izbiro dvosmerne ali
enosmerne sinhronizacije, ko­
diranje pred prenosom v jav­
ne storitve v oblaku in izbiro
med več ponudniki, vključno z
Amazon S3, Dropbox, Google
Drive in Baidu Cloud ter regi­
onalnimi storitvami (SFR, hi­
cloud, Megafon Disk, Yandex
Disk) ali spletnimi hrambami
WebDAV. Podatki iz drugih ob­
lačnih storitev so tako dosto­
pni na enem mestu, s kodira­
njem AppArmor in SMB3 pa
vedno varni pred nepoobla­
ščenimi dostopi in vpogledi.
Varnostno kopiranje,
ki prihrani veliko časa
Cloud Station daje skorajda
neskončne možnosti varno­
stnega kopiranja podatkov
med različnimi lokacijami
(podprto je tudi varnostno
kopiranje na ravni blokov,
ki postreže z ogromnimi pri­
hranki pri prostoru in času iz­
delave varnostnih kopij). Upo­
rabniku ni več treba obnovi­
ti varnostne kopije, da bi rešil
izbrisano ali poškodovano da­
toteko; obnovi lahko le poško­
dovano datoteko, s čimer pri­
hrani ogromno časa.
Močno izboljšana je tudi
sinhronizacija sistemov Syno­
logy z mobilnimi napravami,
saj so podprte vse glavne plat­
forme, kot so Windows, Mac
OS, Linux, iOS in Android.
Nizki skupni stroški
lastništva
Številni manjši in večji strežniki
Synology DiskStation in Rack­
Station, namenjeni poslovnim
okoljem, podpirajo tudi posta­
vitev lastnih spletnih dveri ter
poštnega strežnika, prevzame­
jo lahko celo vlogo videonad­
zornega sistema (IP-videoka­
mere je seveda treba dokupi­
ti). Optimizirani so za delo 24
ur na dan vse dni v tednu, pri
čemer jih odlikujejo majhna
poraba energije in nizki skupni
stroški lastništva. Zasebni ob­
lak podjetjem in tehnično nav­
dahnjenim posameznikom še
nikoli ni bil tako blizu.
Obvladovanje podatkov ni po­
membno le z vidika njihove ob­
delave (analitike), temveč pred­
vsem zaradi dejstva, da je od
njih odvisnih vse več poslovnih
aplikacij in storitev. Upravlja­
nje podatkov, ki se množijo s še
včeraj nepredstavljivo hitrostjo,
je močno odvisno od avtomati­
zacije opravil – zbiranja, čišče­
nja, obdelave … Vsa ta opravi­
la zahtevajo čas, cilj novih reši­
tev za hrambo in obdelavo po­
datkov pa je, da ga skrajšajo z
ur na minute.
Stava na bliskovni
pomnilnik
Res hitro obdelavo podatkov za­
gotavljajo le sistemi s tehnologi­
jo računalništva v pomnilniku
(na primer SAP HANA) ter sis­
temi, sestavljeni iz gruč blisko­
vito hitrih pogonov SSD. EMC
se je na konferenci EMC World
pohvalil, da so njegovi siste­
mi hrambe podatkov XtremIO
sestavljeni iz bliskovnega pom­
nilnika, najhitreje rastoča kate­
gorija izdelkov za hrambo po­
datkov. Še več, XtremIO je za to
korporacijo najbolj perspektiv­
na družina izdelkov, saj povpra­
""Rešitev EMC CloudArray podjetjem vseh
velikosti omogoča izbiro različnih vrst in lokacij
hrambe podatkov, s čimer podjetja optimizirajo
upravljanje podatkov in poskušajo doseči kar
najnižje skupne stroške lastništva.
ševanje po njih presega rast, ki
jo je v času vsesplošne gradnje
podatkovnih centrov dosega­
la programska oprema VMwa­
re. Letos naj bi prodaja prese­
gla vrednost milijarde dolarjev.
Potrebna je premišljena
arhitektura
Sprotno shranjevanje in ob­
delava podatkov iz na tisoče
ali celo milijone senzorjev na­
mreč zahtevata premišljeno ar­
hitekturo. Zgolj tlačenje pogo­
nov SSD v sistemske omare ni
dovolj. Posamezna omara Xtre­
mIO podjetjem prinaša zmo­
gljivosti do dveh milijonov ope­
racij IOPS, pri čemer zmoglji­
vost hrambe podatkov doseže
do dva petabajta. Seveda brez
sklepanja kompromisov, kom­
presija in varnostno kopiranje
NA KRATKO
sta vedno vključena. Najzahtev­
nejša IT-okolja ali podatkovni
centri lahko povežejo celo več
deset ali sto takšnih omar.
Hibridna računalniška
okolja
Tudi v EMC so prepričani, da
je prihodnost računalništva v
oblaku hibridna. Njihovi po­
datkovno-strežniški izdelki že
podpirajo najrazličnejše funk­
cionalnosti računalništva v ob­
laku, saj želijo podjetjem omo­
gočiti prosto izbiro med vpelja­
vo javnih, zasebnih ali hibri­
dnih oblakov in oblačnih stori­
tev. Glavno vodilo je seveda tu­
di v tem primeru preprostost
uporabe oziroma vpeljave, za
kar bosta skrbeli rešitvi EMC
CloudBoost in EMC CloudAr­
ray. Zadnji podjetjem vseh ve­
likosti omogoča izbiro različ­
nih vrst in lokacij hrambe po­
datkov, s čimer podjetja opti­
mizirajo svoje upravljanje po­
datkov in poskušajo doseči kar
najnižje skupne stroške lastni­
štva. Na novo predstavljena
platforma VMAX3 se zdi ide­
alna rešitev, saj poslovne po­
datke glede na pogostost rabe
in druge zahteve samodejno
seli na čedalje cenejše rešitve
hrambe podatkov. Pogosto is­
kane in uporabljane podatke
tako sistem hrani v bliskov­
nem pomnilniku, kjer so upo­
rabnikom in aplikacijam hipno
na voljo, zatem pa se skladno
z manjšim »povpraševanjem«
selijo na počasnejše, a cenejše
medije (najprej na klasične dis­
ke, nato pa še na trak). Naloga
programske opreme Cloud­
Array je tudi zagotavljanje ska­
labilnosti hrambe v računalni­
ških oblakih – odlikuje jo hiter
dostop do varnostnih kopij ali
arhivskih podatkov, dodana
vrednost pa je tudi avtomati­
zirano vzdrževanje arhivskih
podatkov.
NA KRATKO
POŠTA SLOVENIJE
Referenčna rešitev na področju
diskovnih sistemov
Brez zaščite podatkov
ne gre
Varovanje podatkov in apli­
kacij ter storitev v oblaku je
v dobi digitalnega poslova­
nja ena izmed najpomemb­
nejših prioritet, saj so izzi­
vi, ki jih podjetjem prinaša­
jo hekerji in drugi napadal­
ci, zajeten zalogaj. EMC-jev
pristop k zaščiti podatkov je
preprost in učinkovit, izbra­
na rešitev podatke ščiti tam,
kjer se trenutno nahajajo.
Letos je družba predstavi­
la še vrsto novih in izboljša­
nih varnostnih rešitev, ki so
del paketa Data Protection
Suite. Poudarek je na zašči­
ti podatkov v oblaku, na poti
do oblaka in v podatkovnem
centru (tudi v virtualiziranih
strežnikih in sistemih), s či­
mer podjetja precej znižajo
stroške in kompleksnost va­
rovanja podatkov. Obenem
je EMC z rešitvama CloudBo­
ost in Spanning by EMC prip­
ravil še inovativno varovanje
podatkov, datotek in aplika­
cij, ki se praktično »rodijo« v
oblačnih okoljih, na primer v
spletni pisarniški zbirki Offi­
ce365 in podobnih.
Pošta Slovenije je v sodelovanju s poslovnima partnerjema Alarix in
HP na dogodku HP 3Par users group v Ljubljani okoli 80 udeležen­
cem predstavila referenčno rešitev na področju diskovnih sistemov.
Gre za primer podjetja v tuji lasti, ki je na primarni lokaciji izvedlo na­
ložbo v nov diskovni sistem, za nadomestno lokacijo pa je najelo sis­
temske zmogljivosti Pošte Slovenije. Koncept varnega kopiranja po­
datkov iz okolja stranke v najeto okolje v okviru oblačnih storitev Po­
šte Slovenije prinaša strankam veliko prednosti. Začetna naložba ni
potrebna, najema pa se zgolj letno potrebna količina zmogljivosti.
START:UP LJUBLJANA
Platforma za aktiviranje zagonskih
podjetij
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR)
in Tehnološki park Ljubljana (TP Lj) sta pred kratkim vzpostavi­
la odprto platformo Start:up Ljubljana. Njen cilj je povezovanje in­
stitucij in predstavljanja glavnih regionalnih podjetniških progra­
mov s spremljajočimi storitvami za aktivacijo podjetniških talen­
tov ter razvoj in rast zagonskih podjetij. Posamezniki z inovativni­
mi idejami, podjetniški talenti in ekipe se zdaj lahko na spletni plat­
formi Start:up Ljubljana (www.startupljubljana.si) seznanijo s pro­
grami, dogodki in priložnostmi, ki so jim na voljo v prestolnici in
osrednjeslovenski regiji.
INTEL ISEF
Slovenska dijaka osvojila
četrto nagrado
Slovenska dijaka Miha Gulič (II. gimnazija Maribor) in Klemen Duc­
man (Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor) sta na največjem
svetovnem tekmovanju na področju znanstvenih projektov za sre­
dnješolce, Intelovem mednarodnem sejmu znanosti in tehnike (In­
tel ISEF), v kategoriji Fizika in astronomija osvojila četrto nagrado.
Na tekmovanju sta se predstavila s projektom Visokofrekvenčni re­
sonančni transformator, svojo nadarjenost za znanost pa sta ma­
riborska srednješolca potrdila med izjemno konkurenco več kot
1.700 srednješolcev iz več kot 75 držav. Glavno nagrado Gordona E.
Moora v višini 75 tisoč dolarjev je na podelitveni slovesnosti v Pitts­
burghu prejel 17-letni Raymond Wang iz Kanade.
Razmišljajte
digitalno.
OPTILABOV ADMIRAL HEALTH
Med top rešitvami za odkrivanje prevar
Celent, eno izmed vodilnih raziskovalnih podjetij za področje fi­
nančnih storitev na svetu, je v svojem poročilu v izbor 13 naj­
boljših ponudnikov IT-rešitev na področju odkrivanja prevar
v zdrav­stvenih zavarovalnicah vključil tudi slovenski sistem
upravljanja prevar Admiral Health podjetja Optilab. Admiral He­
alth zdravstvenim zavarovalnicam omogoča vpeljavo proaktiv­
ne strategije boja proti prevaram, ki se opira na inteligentne al­
goritme za zaznavanje prevar in možnosti hitrega pregledova­
nja škodnih zahtevkov. Združenje American National Health­care
Anti Fraud Association opozarja, da pomenijo goljufije ali pre­
vare in nepravilnosti od tri do deset odstotkov stroškov v zdrav­
stvu. Razmere v Evropi niso nič manj skrb zbujajoče.
SRC INFONET
Računalnik ob bolniški postelji
Podjetje SRC Infonet, član skupine SRC, je združilo moči z nem­
škim podjetjem ClinicAll, specializiranim za področje zagotavlja­
nja zabavnih in informativnih vsebin za paciente v Nemčiji, Špa­
niji, Švici, Avstriji in ZDA. Podjetji bosta v Sloveniji s skupno rešit­
vijo najprej opremili Kliniko Golnik. Na vsaki od 180 bolniških
postelj bo nameščen kompaktni računalnik z zaslonom, občutlji­
vim za dotik, ki bo zdravstvenemu osebju omogočil varen vpog­
led in delo z vrsto zdravstvenih podatkov neposredno ob postelji,
pacientom pa ponujal dostop do multimedijskih vsebin.
Organizirajte svojo pisarno z rešitvami Pošte Slovenije.
Vrhunski pisarniški programi, prava strojna oprema in uporabnikom prijazne poslovne storitve – vse na enem
mestu, skrbno povezano in izredno preprosto, predvsem pa brez skrbi in preglavic. Za brezhibno delovanje,
varnost in zanesljivost nepogrešljivih poslovnih orodij bodo poskrbeli usposobljeni strokovnjaki Pošte
Slovenije. Kontaktirajte nas za brezplačni 30-dnevni preizkus.
080 14 00
22 OGLASNA PRILOGA
Od 21. maja
do 30. junija
Navedeni so naziv in opis, organizator, kraj, datum
in mesto dogodka ter spletna stran za dodatne informacije.
""Etični heker, tečaj za IT-zanesenjake, ki že poznajo osnove IT,
radi pa bi se seznanili z nevarnostmi, ki grozijo njihovim sistemom in aplikacijam, Housing Co., Ljubljana, 27. maja–3. junija,
učilnica podjetja (www.housing.si)
""SIRikt 2015, mednarodna konferenca spletnega izobraževanja in raziskovanja z IKT, Zavod RS za šolstvo, Miška, Kopo in
drugi, hotel Kompas, Kranjska Gora, 27.–29. maja (www.sirikt.si)
""CloudFlow, konferenca na temo inženirskih procesov, podprtih z visokozmogljivim računalništvom v oblaku, Projekt CloudFlow, Portorož, 28. maja, Grand hotel Bernardin (www.hpc4sme.eu/CloudFlowConference)
""CIO leta 2015, slovesna razglasitev 9. dobitnika tega priznanja, Programski svet in Housing Co., Brdo pri Kranju, 29. maja,
Kongresni center Brdo (www.cio.si)
""EmTech Digital, konferenca na temo digitalnih tehnologij prihodnosti, MIT Technology Review, San Francisco, 1. in 2. junija, St. Regis Hotel (www.technologyreview.com)
""SAP Logistics and SCM 2015/PLM 2015/Manufacturing
2015/Procurement 2015/CRM 2015, vzporedne konference
na temo logistike in upravljanja oskrbovalnih verig/upravljanja
življenjskega cikla/proizvodnje/upravljanja nabave in materialov, SAP, Praga, 1.–3. junija, Prague Congress Centre (www.sap.
com)
""CommunicAsia 2015, mednarodni sejem ter konferenca na
temo najnovejših komunikacijskih in informacijskih tehnologij, Singapur, 2.–5. junija, Marina Bay Sands (www.communicasia.com)
""Computex 2015, 35. mednarodna prireditev s področja informacijskih tehnologij, TAITRA, Tajpej, 2.–6. junija, Taipei World
Trade Center (www.computextaipei.com.tw)
""ITC – International Trade Conference Malta 2015, svetovna konferenca distributerjev, trgovcev, brokerjev in prodajalcev
IT-komponent na debelo, uporabniške elektronike, hišnih aparatov in mobilnih telefonov, IGT (International General Traders),
Malta, 3.–6. junija, Hilton Malta St. Julian's (www.internationaltradeconference.com)
""Dan MITa, tradicionalni dogodek s predstavitvijo zadnjih dosežkov in inovacij ter odličnih poslovnih praks, tokrat ob praznovanju 25. obletnice ustanovitve podjetja, MIT informacijske
storitve, Kranj, 4. junija, sedež podjetja (mit-ing.si)
""Data Center 2015, konferenca na temo podatkovnih centrov,
Palsit, Ljubljana, 4. junija, Four Points by Sheraton Ljubljana
Mons (www.palsit.com)
""Diggit 2015, druga slovenska konferenca o digitalnih komunikacijah, Marketing Magazin in TSmedia, Ljubljana, 4. junija,
GH Union (www.diggit.si)
""28th Bled eConference, mednarodna konferenca o elektronskem poslovanju, eCenter fakultete za organizacijske vede,
Bled, 7.–10. junija, hotel Golf (www.bledconference.org)
""Cisco Live! 2015, največje svetovno srečanje uporabnikov
opreme in rešitev podjetja Cisco, Cisco Systems, San Francisco, 7.–11. junija, San Diego Convention Center (www.ciscolive.
com/us)
""7. industrijski forum IRT 2014, največji forum znanja in izkušenj na temo inovacij, razvoja in tehnologije, Uredništvo revije IRT 3000, Portorož, 8. in 9. junija, Kongresni center hotela
Slovenija (www.forum-irt.si)
""SAP Conference for Financial Shared Services, konferenca
na temo rešitev SAP za deljene storitve, Miami, 9. in 10. junija,
JW Marriott Miami (uk.tacook.com)
""HP Discover 2015, svetovna konferenca HP, partnerjev in
uporabnikov opreme HP, HP, Las Vegas, 2.–4. junija, The Venetian (discover.hp.com/Discover)
""SAP Forum Slovenija (Discover Simple), konferenca o odkrivanju poti do boljših poslovnih rezultatov z izjemnimi tehnološkimi inovacijami, SAP Slovenija, Brdo pri Kranju, 4. junija,
Kongresni center Brdo (www.sapforum.hr)
""Oglaševanje na Facebooku, seminar, Štajerska gospodarska
zbornica v sodelovanju s podjetjem Red Orbit, Maribor, 10. junija, prostori ŠGZ (www.stajerskagz.si)
""Tools 2015, sejemsko-konferenčni dogodek o spletnih orodjih
in pametni digitalizaciji poslovnih procesov, Messe Berlin, Berlin, 16. in 17. junija, Messe Berlin (www.tools-berlin.de)
""OTS 2015, 20. konferenca o sodobnih tehnologijah in storitvah, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,
Maribor, 16. in 17. junija, prostori FERI (www.ots.si)
""Electronic Entertainment Expo (E3), sejem elektronske zabavne industrije, IDG World Expo in Entertainment Software Association, Los Angeles, 16.–18. junija, Los Angeles Convention
Center (www.e3expo.com)
IKT-INFORMATOR 23
www.finance.si
Četrtek, 21. maja 2015, št. 97
INTERVJU: David Vidmar iz Microsofta Slovenije o enem najpogosteje omenjenih trendov
Če rešuješ pravi problem, se naložba
v internet stvari hitro povrne
»Opažam, da večina ljudi in podjetij razmišlja napačno, ko meni, da bo internet stvari sprožil največji potrošniški plaz
doslej. Sam sem prepričan,
da bo njegov vpliv še veliko večji v industriji in poslu. Sveta pač ne bodo rešile pametne plenice, lahko
pa ga napredno upravljanje pridobivanja in porabe energije, prihranki v
zdrav­stvu, proizvodnji in
še kje,« pravi David Vidmar, vodja poslovanja v
oddelku za razvoj rešitev
v Microsoftu Slovenija. Z
njim smo se na NT-konferenci, ki se je končala včeraj, pogovarjali o vlogi interneta stvari ter pogledu
programerjev na nove tehnologije in rešitve.
""Kako v Microsoftu gledate
na internet stvari?
Internet stvari je eden najpogosteje omenjanih trendov
prihodnosti v naši in tudi drugih industrijah. Gre za veliko
stvar oziroma skupek tehnologij, ki bo imel resnično velik
vpliv ne le na poslovna okolja,
temveč tudi širše. V Microsoftu na internet stvari v nasprotju s številnimi drugimi podjetji z delnimi rešitvami gledamo predvsem celostno. Zavedamo se, da internet stvari sestavljajo štirje stebri, prav v vsakega smo močno vključeni, dodano vrednost rešitvi pa daje
dejstvo, da jih znamo povezati.
""Kateri pa so ti štirje stebri?
Prvi so stvari oziroma naprave.
Te imamo uporabniki že dolgo.
Zdaj jih le še opremimo s kupom
senzorjev, če niso že vgrajeni.
Nato je v enačbi povezljivost,
ki je kriva za to, da so sodobne
tehnologije čez noč postale tako
priljubljene in predvsem dostopne ter uporabne v vsakem trenutku. Štos seveda ni le v tem,
da naprave naredimo pametnejše in jih omrežimo. Zelo pomemben je tudi vidik podatkov,
ki jih zbirajo. V internetu stvari
je govor o milijardah naprav, in
ko vsak senzor sporoča lastne
podatke, je izziv že zbirati in
shranjevati jih v realnem času,
kaj šele obdelati. Internet stvari se na tem mestu lahko zahvali tehnologijam računalništva v
oblaku, ki so naredile shranjevanje velikih podatkov in njihovo obdelavo dostopno tako
rekoč vsem podjetjem. Zadnji
steber je analitika, ki vse predhodne napore osmisli. Žal se za
zdaj le malo podjetij lahko pohvali z res inovativnimi načini
obdelave podatkov. Napredno
analitiko si sicer predstavljajo
v teoriji, manj pa jih nato svoje
ideje pretvori v prakso. Največja vrednost interneta stvari je
prav v postavitvi sistema napovedne analitike, ki bo sposobna obdelati velikanske količine
podatkov, idealno v realnem času, in iz njih napovedati prihodnost oziroma ugotoviti, kje in
kako so lahko zaposleni in vpeljane rešitve bolj produktivni ali
pa kje so priložnosti za ustvarjanje prihrankov.
""Kako ocenjujete pripravljenost domačih podjetij za
delo z velikimi podatki?
IT-oddelki v slovenskih podjetjih se le redko srečajo z ve-
Tehnologije in rešitve s
področja interneta stvari
bomo verjetno najprej
videli na področju transporta in proizvodnje.
""David Vidmar, vodja
poslovanja v oddelku za razvoj
rešitev v Microsoftu Slovenije
likimi podatki, saj pri nas nimamo resnično velikih okolij z nekaj deset ali sto tisoč ali
celo milijon napravami, ki bi
v režimu 24/7 zasipala informacijsko rešitev s podatki. Informatike boste lahko kdaj v
šali slišali govoriti celo o tem,
da bi lahko podjetje svojo IT­­podporo poganjalo na enem
samem prenosniku. A stvari
se hitro spreminjajo, danes se
veliko podjetij ukvarja s tem,
kako pridobiti čim več podatkov o svojem poslu in strankah, kako jih ustrezno shraniti
ter kar najprimerneje obdela-
ti. Stvari se premikajo v pravo
smer, le počasneje kot na primer v ZDA ali Nemčiji.
""Katera podjetja bodo prva
začela v praksi uporabljati
internet stvari v svojem poslovanju?
Tehnologije in rešitve s področja interneta stvari bomo
verjetno najprej videli na področju transporta in proizvodnje, saj ti področji že danes
uporabljata več rešitev, ki so
sestavni del interneta stvari. Motiv je jasen: kako optimizirati transport, da bodo
Inovacije spodbujajo rast trga
Svetovni trg uporabniške
elektronike bo letos zrasel
za 1,5 odstotka, trg hišnih
aparatov pa za več kot tri
odstotke, je na glavni tiskovni konferenci drugega dne predstavitve berlinskega sejma IFA napovedal Jürgen Boyny, direktor analitskega podjetja GfK.
»Inovacije tudi letos spodbujajo rast trga, kar prinaša dobre obete tudi za sejem IFA, ki se tradicionalno
zavzema za inovativnost,«
je poudaril Boyny. Christian Göke, izvršni direktor
Messe Berlin, pa je poudaril, da rast uporabniške industrije in industrije hišnih
aparatov, ki temelji na inovacijskem zagonu, pozitivno vpliva tudi na globalni
pomen, rast in uspeh sejma
IFA. Tega se je lani udeležilo več kot 1.500 razstavljavcev in več kot 240 tisoč obiskovalcev, letos pa v Berlinu od 4. do 9. septembra pričakujejo manjšo rast obeh
številk.
Poudarek na inteligenci
in povezovanju
Prvi dan predstavitve, ki je
bila v mestu St. Julians na
Malti, so podjetja predstavljala novosti, ki jih pripravljajo za sejem. Philips je na
primer prikazal inovacije za
izboljšanje kakovosti življenja in zdravstveno nego, TP
Vision pa napovedal, da bo
letos z Androidom opremil
že 80 odstotkov svojih televizorjev. Grundig je prikazal
svoj novi uporabniški vmesnik za kuhinjske aparate,
kitajski Haier pa hladilnik za
vino brez kompresorja. Ana-
tih. Ko z internetom stvari rešuješ pravi problem, se enačba
o dobi povrnitve naložbe hitro
uresniči. Seveda te tehnologije ne bodo rešile vseh izzivov
v zdravstvu, lahko pa pogledamo, kje lahko dosežemo pomembne prihranke – denimo
pri avtomatiziranem pranju
zdravstvenih halj. Čeprav je
to slišati banalno, so prihranki časa in energije, posledično
pa tudi denarja, precejšnji. Številke so za zdaj največje na področju napovednega vzdrževanja, posebno v panogah, ki
poznajo drage vzdrževalne
modele, na primer pri vzdrževanju zahtevnih motorjev, ladij ali pa dvigal.
MATIC ZORMAN
KOLEDAR IKT-DOGODKOV
www.finance.si
Četrtek, 21. maja 2015, št. 97
litsko podjetje GfK je napovedalo, da bodo v ospredju
LCD- in OLED-televizorji ter
zasloni UHD s še prepričljivejšimi barvami in kontrasti, hišni kini s tridimenzionalnim zvokom, naprave za
glasbo iz brezžičnih omrežij
ter celo modni detajli in slaščice iz 3D-tiskalnikov.
Na sejmu bo še več modelov ukrivljenih televizorjev,
med njimi tudi takšnih, ki jih
bo mogoče prek daljinskega
upravljalnika zravnati. Na
ogled bodo še bolj pametne
nosljive naprave s senzorji,
ki so vse pogosteje namenjene tudi za podporo aplikacijam za telemedicino. Na sejmu bo tudi več zvočnikov z
možnostjo povezovanja prek
omrežja WLAN ali Bluetooth
s strežniki NAS, računalniki,
tablicami in telefoni. Poudarek bo še na hišnih omrež-
jih, ki bodo učinkovito povezovala naprave uporabniške elektronike, pa tudi hišne aparate in domače varnostne sisteme.
Skrb za dobro počutje
Na področju bele tehnike prihajajo na trg še bolj »zeleni«
aparati, ki varčujejo z vodo
in energijo, opazna pa je tudi vse večja uporaba inteligence in aplikacij za medsebojno povezovanje. Na voljo
bo več aplikacij za informiranje, nadzor delovanja, skrb
za dobro počutje, daljinsko
diagnostiko, vzdrževanje in
energetsko učinkovitost. Pametne hišne aparate bo mogoče vse bolj upravljati prek
tablice ali pametnega telefona ter tudi med sabo funkcionalno povezovati – na primer grelno ploščo štedilnika s kuhinjsko napo.
stroški čim nižji. Za prevoznike že kak odstotek prihranka
goriva pomeni izjemne letne
prihranke. Proizvodni obrati se posodabljajo s pametnimi rešitvami že zato, da ostanejo konkurenčni pritiskom
z vzhoda, predvsem s Kitajskega.
""Kaj pa druge panoge?
Internet stvari se bo dotaknil
vseh panog. V ZDA so denimo
izračunali, da bi jim že za odstotek bolj učinkovito zdrav­
stvo postreglo s 63 milijardami dolarjev prihranka v 15 le-
""Veliko podjetij zanima
preprosto izračun, koliko to
stane pod črto.
Obseg naložb se od projekta do
projekta razlikuje, odvisno od
tega, koliko in kakšne podatke
ter kako jih želimo obdelovati. Zaradi računalniškega oblaka sta hramba in obdelava
podatkov razmeroma poceni,
najdražji del rešitve je človek z
ustreznim znanjem.
""Lahko pri uvajanju interneta stvari podjetjem pomagajo zunanji strokovnjaki?
Seveda. A prvi korak mora vedno narediti podjetje samo. To
namreč najbolje pozna lastno
poslovanje, procese in zaposlene, zato mora samo opredeliti izziv, ki ga želi rešiti. Šele nato se kaže za tehnično izvedbo obrniti na zunanje strokovnjake in storitve, če podjetje
ne premore ustreznih znanj in
tehnologij.
""Kje naj torej podjetja začnejo?
Pri analizi poslovnih procesov,
kjer poskušajo ugotoviti, kako
jih narediti boljše, bolj učinkovite. Sam bi svetoval, da si
najprej ogledajo različne študije primerov in dobrih p
­ raks ter
tako dobijo občutek in kakšno
idejo, kaj vse je mogoče storiti.
Motivi uvajanja rešitev interneta stvari v poslovanje podjetij
so zelo različni. Večina to počne zaradi ustvarjanja prihrankov in dviga učinkovitosti poslovanja, druga ciljajo na nov
pristop k inoviranju in na transformacijo poslovanja.
""Pa so rešitve in storitve s
področja interneta stvari res
primerne za vsako podjetje?
Rešitev je že danes ogromno,
podjetja imajo na voljo tako generične kot panožno usmerjene rešitve in storitve, te pa si
lahko nato še bolj prilagodijo. Sodobni stroji in sistemi so
učljivi, to je velik plus.
""Pri svojem delu imate obilo stika z razvijalci programske opreme. Kako ti gledajo
na internet stvari?
Razvijalcem internet stvari
odpira nova obzorja razmišljanja, daje jim ideje in veliko večjo kreativnost. Vsakdanji programerji so danes večinoma osredotočeni predvsem na poslovne aplikacije, z
IoT pa poleg posla vključijo še
nekaj več. Vedeti morate, da
je interakcija z resničnim svetom za programerja zabavna,
zato se niti malo ne čudim njihovemu navdušenju na internetom stvari.
Konferenca WinDays letos
v znamenju poslovanja
V Umagu je v organizaciji Microsofta Hrvaška potekala štiridnevna konferenca WinDays. Osrednje
teme so bile aktualno dogajanje na področju gospodarstva in tehnološke
novosti.
V poslovnem delu konference
so se na številnih okroglih mizah zbrali odločevalci z različnih področij, ki so poskušali odgovoriti na aktualna vprašanja,
kot so, kako zmanjšati brezposelnost mladih, kako upravljati
človeške potenciale v 21. stoletju
ter kako uvajati nove poslovne
modele. Ivan Vidaković, direktor Microsofta Hrvaška, je poudaril, da so s konferenco poslovni javnosti želeli poslati sporočilo, da sodobna gospodarstvo ne
more obstajati niti se razvijati,
če ne sodeluje s sektorjem IKT.
»Verjamem, da nam je uspelo
uresničiti cilj, da bodo mnoga
podjetja po konferenci drugače premišljevala o upravljanju
človeških potencialov in reševanju gospodarskih težav ter
da bodo inovacije odgovor na
vsak nov izziv.«
Prevlada mobilnega
in oblačnega poslovanja
Tehnološki del konference je bil
v znamenju novosti, ki jih Windows 10, Azure, Office 365 in
druge rešitve prinašajo razvojnim in sistemskim inženirjem,
strokovnjakom za podatkovne
baze in poslovni inteligenci ter
vsem, katerih vsakdanje delo
je povezano z IKT, srečanje pa
je prežemala nova Microsofto-
va strategija »cloud-first, mobile-first«, ki prinaša prevlado poslovanja v oblaku in mobilnega
poslovanja. Letošnja konferenca s skupaj več kot 1.500 udeleženci je pritegnila sorazmerno
več novih obiskovalcev kot katerakoli prej, večji je bil tudi delež žensk v vseh delih konference (25 odstotkov, lani 20) kot tudi delež udeležencev, ki ne prihajajo iz vrst IKT (65 odstotkov,
lani 55). WinDays15 so se znova
potrdili kot pomembna prireditev, ki ne ponuja vsebine samo
za predstavnike iz IKT, temveč
tudi za trženjske strokovnjake,
upravljavce človeških virov, finančnike, podjetnike in druge
ter prinaša tako tehnološke novosti kot tudi pomembne smernice za reševanje glavnih gospodarskih težav.
Bliža se deveta podelitev
nagrade CIO leta
Štravs in profesor Velimir Sriča)
poskusili razjasniti, kateri pogoji na poslovni in tehnološki strani podjetij so potrebni, da bi digitalne tehnologije in IT pospešili rast poslovanja ter povečali
konkurenčnost podjetij.
Slovesni del dogodka se bo
začel z uvodnima nagovoroma
(predsedujočega odboru Gregorja Kastelica in ministra Koprivnikarja), potem bodo razglasili CIO leta 2015, na koncu pa
bosta še glasbeni nastop in slavnostno kosilo.
V petek, 29. maja, bo na Brdu pri Kranju podeljeno že
deveto priznanje CIO leta.
Organizatorji si želijo, da
bi prireditev po več letih
končno le postala osrednji
stanovski dogodek vodij
informatike v Sloveniji.
Dogodek bo veliko več kot samo
podelitev nagrade, saj se bodo v
dopoldanskem delu zvrstila naslednja predavanja o aktualnih
temah IT in vodenja:
""Izkoristi svoj potencial in postani zmagovalec (govorec bo
olimpijec Andrej Miklavc),
""CIO prihodnosti kot harmonični vodja (Velimir Srića),
""Inovacije v IT: tehnologije in
bimodalni pristop (Matjaž
B. Jurič),
""Poslovni in domenski vidik
udejstvovanja uporabnikov
(Janez Bensa, Parsek) in
""Položaj slovenskega IT-menedžmenta – raziskava 2015 (Tomaž Poznič, Raiffeisen IT).
V nadaljevanju bo potekala
okrogla miza »Rast poslovanja
z digitalno in IT-strategijo«, na
kateri bodo moderator Tomaž
Poznič ter pet panelistov (minister za javno upravo Boris Koprivnikar, direktor poslovanja v
družbi Comtrade Matej Šošterič,
vodja sektorja za kadre v podjetju Mahle Letrika Miloš Požar,
član uprave podjetja T2 Miroslav
""Organizatorji pozivajo
informatike, naj se v čim
večjem številu udeležijo
letošnje podelitve
nagrade CIO leta in s tem
pripomorejo, da prireditev
skupaj s strokovnim delom
in druženjem postane
osrednji stanovski dogodek
vodij informatike v Sloveniji.
Organizatorji si želijo
večjega odziva kot doslej
Organizatorji verjamejo, da bodo letos z izboljšanim informacijskim profiliranjem dogodka in
prepričljivo tradicijo najuglednejšega domačega IT-priznanja pritegnili doslej največ vodij informatike. Pred kratkim so se na več
tisoč vodij informatike obrnili tudi z osebnim pismom, v katerem
opozarjajo na nezavidljive razmere na tem področju ter potrebo
po krepitvi njihove vloge in vpliva na poslovanje. Hkrati jih vabijo, da s čim večjo udeležbo zagotovijo, da podelitev nagrade CIO
leta skupaj s strokovnim delom in
druženjem postane osrednji stanovski dogodek vodij informatike v Sloveniji. Več o dogodku in
prijavnico lahko najdete na povezavi (www.cio.si).
GOLF & COUNTRY CLUB
POSLOVNI DOGODKI NA GOLF IGRIŠČU
DINERS CLUB LJUBLJANA
Pri nas dobijo poslovni dogodki nove razsežnosti. Povabite svoje poslovne partnerje
in sodelavce na predstavitev golfa, kulinarično razvajanje in
popolno doživetje udobja v naravi.
SEMINARSKA SOBA
RESTAVRACIJA EVERGREEN
(do 120 oseb v restavraciji in 100 oseb na terasi)
TEAM BUILDINGI IN PREDSTAVITVE GOLFA
VELIKE PARKIRNE POVRŠINE
BREZPLAČEN DOSTOP DO INTERNETA
Primerno za poslovna srečanja, seminarje, izobraževanja,
novinarske konference, druženja s sodelavci.
Vljudno vabljeni.
www.golf-ljubljana.si