1. No category

PONOVITEV 
1 Katere poškodbe prištevamo med
mehanične poškodbe?
2 Kateri so znaki zloma?
3 Naštej poškodbe glave?
4 Kaj je triaža?
KRVAVITVE
HEMOSTAZA in ŠOK
KRVAVITVE
UVOD
- po telesu odraslega človeka
kroži 5 litrov krvi (krvnih celic 45%)
in plazme 55%)
- rdeče krvne celice (eritrociti)
- bela krvna telesca (levkociti)
- krvne ploščice (trombociti)
ARTERIJE
odvodnice
odvajajo svetlo,
rdečo kri, bogato s
kisikom od srca in se
delijo v vedno
manjše žile
VENE
dovodnice
dovajajo temno
rdečo kri z malo
kisika proti srcu, se
združijo v vedno
večje vene
Povezava med arterijami in venami so najmanjše
krvne žile- kapilare (lasnice).
Krvavitev je iztekanje krvi iz srca
in krvnih žil.
Huda krvavitev lahko vodi do:

šoka,

izkrvavitve,

smrti.
DELITEV KRVAVITEV
PO IZVORU
- iz srca v osrčnik in
medplučje
- arterielna
- venozna
- kapilarna
- parenhimatozna
- mešana
PO
VZROKU
- travmatske
- patološke krvavitve
(hemofilija, aneurizma,
sklerotične, tumorozne
spremembe na žilah )‫‏‬
PO
LOKACIJI
- skrite
- zaznavne
SKRITE KRVAVITVE
(nevidne- okultne)
V TELESNE VOTLINE
(TREBUŠNO, PRSNO VOTLINO)
VZROKI
Razne poškodbe
PP
TREBUŠNA VOTLINA
- poškodovanca položimo na hrbet,
- noge skrčene, kolena podložena,
- hiter transport v bolnico.
PRSNA VOTLINA
- polsedeči položaj, neovirano dihanje,
- mrzli obkladki na prsni koš,v bolnico.
NMP
Poškodovanec dobi:
- intravenozno infuzijo
nadomestkov plazme,
- kisik pri poškodbah prsnega koša oziroma pri
vsakem tipu šoka,
- analgetik iz nemorfinske skupine
V OKOLNA MEHKA TKIVA
- udarnine,
- zmečkanine,
- prelomi kosti.
PP
- Imobilizacija
okončine,
- Transport v
bolnišnico
NMP
- Poškodovanec
dobi analgetik
- Terapija šoka po
potrebi
ZAZNAVNE KRVAVITVE
(vidne- skozi telesne odprtine)
IZ SLUHOVODAOTORRHAGIA
- zlom lobanjskega
dna
- počen bobnič
zaradi udarca,
klofute
PP
Uhelj pokrijemo s
sterilno gazo,
poškodovanega damo
v hrbtni položaj
ali v položaj za
nezavestnega
IZ NOSU- EPISTAKSIS
V
Z
R
O
K
I
- padec, udarec
- tujek v nosu
- bolezensko stanje
PP
Bolnik sedi, glava naprej, stiska nosnici, ne
sme pihati, hladni obkladki na zatilje.
NMP
Tamponada nosu
IZKAŠLJEVANJE KRVI- HEMOPTOE
V
Z
R
O
K
I
- poškodba pljuč
- TBC
- tumorji pljuč, bronhijev
PP
- hrbtna lega, rahlo dvignjeno vzglavje
- naj ne je, pije, govori
- naj skra mrzlo pijačo, led, mrzel obkladek na prsi
NMP
pred in med prevozom v bolnišnico
infuzija- nadomestkov plazme
BLJUVANJE KRVI- HEMATHEMESIS
V
Z
R
O
K
I
- Krvaveči čir
- Počene varice
- Tumorji
PP
- nizko
vzglavje
- naj ne je, pije
- mrzli obkladki na trebuh
NMP
- Infuzija- nadomestki plazme
- pri krvavitvi iz krčnih žil na požiralniku
vstavimo Blacke Moorovo sondo
KRVAVITEV IZ ČREVESJA IN KRVAVITEV Z URINOM
PP
Mirno ležanje z nizkim vzglavjem, v bolnišnico.
KRVAVITEV IZ SPOLOVILA PRI ŽENAH
V NOSEČNOSTIZARADI



Splava
Napačno ležeče
posteljice
Izvenmaternične
nosečnosti
IZVENCIKLIČNE
so lahko znak obolenja
CIKLIČNE
če so preobilne
PP
- Hrbtna lega, dvignjeno vzglavje
- Na spodnji del trebuha hladne obkladke
(v zadnjih mesecih nosečnosti ne)‫‏‬
- V bolnišnico
ZNAMENJA KRVAVITVE
OBJEKTIVNA
- Bleda koža in vidnih sluznic
- Hladna in lepljiva koža
- Tapihnoa, v hudih primerih „lovi sapo“ včasih
zeha
- Tahikardia (nad 120/min) in nitkast (filiformen)
- Bolnik je nemiren
SUBJEKTIVNA
- slabost, utrujenost, žeja
- megla, tema pred očmi,
šumenje in zvonjenje v ušesih,
posebno če skuša vstati
- strah in občutek omedlevice
Zdrav človek lahko brez škodljivih posledic izgubi
500 ml krvi. Pri večji količini nastopijo znaki šoka.
Otroci in oslabeli ljudje težje prenašajo izgubo krvi.
HEMOSTAZA
Zastavljanje krvavitve z različnimi
postopki
LOČIMO:
- začasno
- definitivno
(dokončno) hemostazo
MESTA DIGITALNEGA PRITISKA
arterija carostis
arterija temporalis
arterija axilaris
arterija occipitalis
arterija mandibularis
externa
arterija brachialis
arterija subclavia
arterija poplitea
zaustavitev krvavitve
na prstih roke
arterija femoralis
ZAČASNA HEMOSTAZA PRI ZUNANJIH
KRVAVITVAH V PP:
1. DIGITALNI
PRITISK PODROČNE
ARTERIJE OB KOST
- Na ta način zaustavimo zunanjo krvavitev na
okončinah in glavi.
- Med rano in srcem s prstom pritisnemo področno
arterijo ob kost, nato napravimo obvezo.
2. DIGITALNI PRITISK
NA RANO, KI KRVAVI
Na ran ali v rano (če je globoka) takoj močno
pritisnemo preko debelega kosa sterilne gaze ali
čisto tkanino.
PRITISKAMO
- dokler ne dobimo materiala za kompresijsko obvezo;
- med prevozom, če nimamo materiala za kompresijsko
obvezo;
- na kompresijsko obvezo, če rana krvavi
2.1 KRVAVITEV
NA VRATU
Pri hudi krvavitvi na vratu
je možna začasna
zaustavitev krvavitve
le z digitalnim pritiskom.
Če je poškodovana glavna
arterija, bo potreben
digitalni pritisk tudi med
transportom.
2.2 KRVAVITEV
V PREGIBIH
DIMLJE, PAZDUHA, KOMOLEC in KOLENO
 metoda digitalnega pritiska na krvaveče mesto
 posebna kompresijska obveza:
- na rano damo blazinico prvega povoja ali
sterilno gazo,
- kjer kri prekrvavi blazinico, položimo trd zvit
povoj,
- fiksiramo da okončino
skrčimo in jo privežemo k telesu
3. PRITISNA OBVEZA
(kompresijska
obveze)
a) krvavečo rano pokrijemo s sterilnim materialom,
b) na mesto, kjer kri premoči gazo, položimo trd povoj
ali klinasto oblikovan stiropor ali kakšno drugo priročno
sredstvo,
c) pritrdimo s čvrstimi krožnimi zavoji,
d) kontrola pulza in barva kože.
Če obveza prekrvavi,
obnovimo
KOMPRESIJSKO OBVEZO
v celoti.
ZAČASNA HEMOSTAZA PRI ZUNANJIH
KRVAVITVAH V NMP
1. TAMPONADA
RANE
za zasilno zaustavljanje krvavitve
- iz globljih ran,
- na mestu kjer ne moremo
delati kompresijskih obvez,
- po ekstrakciji zoba.
V rano natlačimo sterilno kabel gazo (začetni in končni
del gaze morata gledati iz rane) in sterilno obvežemo
2. ESMARCHOVA
PREVEZA
Je po izkušnjah škodljiva in nevarna, ker:
- je večinoma nameščena po
nepotrebnem in bi se krvavitev dala ustaviti s
kompresijsko obvezo
- je zelo boleča in pospešuje ali povzroča šok, okvari
kožo, mišice, živce
- povzroči odmrtje uda, če je zavezano
predolgo,
- je nameščena največkrat nepravilno, tako da
bolj škodi kot koristi.
UPORABA
- pri
nekaterih odtrganinah, zmečkaninah,
- pri hudo krvavečih odprtih zlomih,
- če se krvavitev kljub kompresijski obvezi
ne ustavi.
NASTAVITEV
 Zaščitimo kožo z gazo ali vato
 s 5cm širokim trakom (zložena trikotna ruta ali
gumijast trak ali kravata) dvakrat zavijemo
okoli uda
 zavežemo konca
 Pretaknemo s palčko in jo obračamo, dokler se
krvavitev ne ustavi.
 Pritrdimo palčko, da se ne odvije.
 Na kartončku vidno označimo, da nastavljena
Esmarchova preveza (dan, ura, minuta).
Preveza je lahko nastavljena največ dve uri.
Odstrani jo le zdravnik. Začasno Esmarchovo
prevezo nadomestimo takoj, ko so dane možnosti
za kompresijsko obvezo.
3. PEAN A
DEMEUR
To metodo v nujni medicini
uporabljamo, kadar dobro
vidimo žilo v rani, sicer ne,
ker lahko poškodujemo žilo
ali živec.
Žilo stisnemo tik ob mesu
poškodbe s peanon .
Pean se ne sme premikati.
ŠOK
Je patolško dogajanje v telesu, ko zaradi kritično
zmanjšanega pretoka krvi napreduje hipoksija
(pomanjkanje kisika) in okvara tkiv.
Bolnik lahko umre.
ZNAKI
- Močna bledica
- Koža je hladna, prekrita
z lepljivim znojem
- Pulz je slabo otipljiv,
nitkast (filiformen)
- Dihanje je plitvo in pospešeno
- Poškodovanec običajno zavesten,
toda otopel in brezčuten
- Krvni pritisk je nizek
VRSTE ŠOKA
TRAVMATSKI
- krvavitve
- kontuzije
- zlomi
- bolečine
HEMORAGIČNI
Huda notranja
in zunanja
krvavitev
HIPOVOLEMIJSKI
opekline
- bruhanje
- driska
-
KARDIOGENI
srčni infarkt
- tamponada srca
- motnje srčnega
ritma
- pljučna embolija
-
ANAFILAKTIČNI
SEPTIČNI
alergija (izloča se
preveč histamina)
obsežni infekti
NEVROGENI
prizadetost
centralnega živčnega
sistema
ŠOKOVNI INDEKS
Je razmerje med frekvenco pulza in višino sistoličnega
krvnega tlaka.
Z ŠI preverimo nevarnost šoka.
Ireverzibilni šok
nastane, če pride do
nepopravljive okvare
tkiv življenjsko
pomembnih organov
PP
 zaustavimo krvavitev,
 preprečimo bolečino,
 damo v pravilni položaj:
dvignjeno vznožje
(razen pri kardiogenem
šoku- dvignjeno
vzglavje),
 pomirimo bolnika,
 zrahljajmo pas in ovratnik,
 avtotransfuzija:
 okončnine čvrsto povijemo z elastičnimi
povoji (od prstov do pazduhe, od prstov do
dimelj),
 zavarujemo pred mrazom,
 transportiramo v bolnišnico.
NMP




Čim prej je potrebno nastaviti venski kanal
za dajanje zdravil in tekočinske terapije.
Poškodovanec dobi:
kisik,
analgetik- parenteralno,
sedativ- če je zelo nemiren,
natrijev bikarbonat (hidrogen karbonat)- pri
acidozi,
 kortikosteroide,
 adrenalin- samo pri anafilaktičnem šoku, pri
drugih oblikah je neprimeren (kontraindiciran).
Pri poškodovancih je najpogostejša oblika šoka
hemoragični šok.
Razdeljujemo 4 stopnje:
1
2
3
4
Izguba krvi do 15 % (750 ml)
Izguba krvi 15 do 30 % (800 do 1500 ml)
Izguba krvi 30 do 40 % (1500 do 2000 ml)
Izguba krvi nad 40 % (več kot 2000 ml)
Vsaka stopnja hemoragičnega šoka ima svoje
znake in načine zdravljenja.
Hemoragični šok je najpogostejša
posledica notranjih krvavitev:
- v lobanjsko votlino,
- v prsno votlino,
- v trebuh,
- pri zaprtem zlomu velikih kosti in
medenice.
Nevrološki status se poenostavljeno ocenjuje s
štirimi stopnjami:
1
2
3
4
buden
odziven na klic
odziven na bolečinske dražljaje
neodziven
TERMIČNE POŠKODBE
TERMIČNE
POŠKODBE
OPEKLINE
SONČARICA
VROČINSKA
KAP
SNEŽNA
SLEPOTA
POŠKODBE
ZARADI MRAZA
SPLOŠNA
PODHLADITEV
OMRZLINE
Termične poškodbe najbolj prizadenejo kožo, ki
pa je:
Največji telesni organ, ki kot zunanja telesna
prevleka ščiti notranje organe pred vplivom
okolja.
OPEKLINE in
OPARNINE
Opeklina (combustio) nastane
zaradi delovanja zvišane
temperature na kožo in sluznico.
POVZROČI JIH:
- suha vročina
- vroče tekočine
(oparnine)
- dolgotrajno delujoče
relativno visoke temperature
Opekline najpogosteje prizadenejo otroke- 80
% vseh opeklin.
NEVARNOSTI OPEKLIN:
- izredno hude boleče poškodbe,
- izguba tekočine in elektrolitov
- hud šok
- okvare ledvic
- infekcija
- okvara dihanja
Opekline, ki zajamejo več kot 1/3 (33 %) celotne
kože, so življenjsko nevarne, zlasti brez ustrezne
pomoči.
PRESOJA OPEKLIN
PO GLOBINI
EPIDERMALNE
DERMALNE
PO
OBSEŽNOSTI
SUBDERMALNE
PO GLOBINI
EPIDERMALNE
- Prizadeta je le povrhnjica.
- Koža je rdeča, vroča,
boleča, otečena.
- Povrhnjica se guba,
ponekod odstopa
(sončna opeklina).
PO GLOBINI
DERMALNE
- uničen zgornji sloj
kože,
- veliki mehurji z
rumenkasto tekočino
- koža je bledo rdeča,
- na pritisk obledi
PO GLOBINI
SUBDERMALNE
Prizadete so vse plasti kože:
- koža je na dotik
neobčutljiva
- videz kože usnjen
- hude bolečine
PO
OBSEŽNOSTI
Na terenu težko ugotovimo globino opekline,
obsežnost pa določamo po pravilu števila 9
(Wallaceovo pravilo):






glava in vrat – 9%
vsak zgornji ud – 9%
hrbet – 2 × 9%
prsni koš in trebuh - 2 × 9%
vsak spodnji ud – 2 × 9%
spolovila 1%
ne velja pri
otrocih
Lahko pa si pomagamo tudi s pravilom dlani, pri čemer
dlan predstavlja
1 %telesne površine.
PP
 odstranimo predmet oz. pojav, ki je
povzročitelj opekline
 ogenj pogasimo z vodo, odejo ipd.
 takoj nato hladimo s čisto vodo
S HLAJENJEM:
- preprečimo prodiranje opeklin v globino
- preprečimo izgubljanje tekočine
- zmanjšujejo edem
- omilimo bolečino
OPEKLINO STERILNO POKRIJEMO
- s povojem za opekline
- Burnshield; sterilni obkladek in odeja
- z več sloji sterilne gaze
- s prelikano tkanino
OPEČENE OKONČNINE IMOBILIZIRAMO
OPEKLINE DIHALNIH POTI
PP
 hladen obkladek na vrat
 Prevoz v bolnišnico v polsedečem položaju
NMP




kisik
nastavitev enega ali več intravenoznih kanalov
fiziološka in druge raztopine
endotrahealna intubacija ali konikotomija
Majhne
površinske
opekline
Oskrbimo doma:
- hladimo, uporabimo
burnshield gel
- ali namažemo z dermazilom
- pokrijemo
s sterilno gazo
- obvežemo
Sončne
opekline
Oskrba:
- hladimo
- namažemo z
vitaminskimi mazili
NMP
Da bi prepreprečili šok, že med
prevozom dajemo:
- infuzijo
- kisik
- analgetik
- antibiotik širokega sprektra
- Kortikosteroid
- intubacija pri opeklini dihal
- konikotomija
SONČARICA
heliosis
Nastane zaradi direktnega
delovanja sončnih žarkov na
nezavarovano glavo (sončenje,
čolnarjenje, planinarjenje)‫‏‬.
ZNAKI
- Glavobol
- omotica, vrtoglavica
- zmedenost
- nezavest
- visoka temperatura
- smrt
PP
 v hladen prostor
 ležeč položaj z dvignjenim vzglavjem
 na glavo mrzle obkladke
 po žličkah hladna pijača
 transport v bolnico
NMP
 dobi analgetik
 kortikosteroide v visokih dozah
SNEŽNA
SLEPOTA
VZROKI
 brez očal v višinah, kjer so močni UV žarki,
posebno če se odbijajo od snežene beline
 Podobne spremembe povzročijo žarki pri
elektrovarjenju.
ZNAKI
PP
- veznica živo rdeča
- veke otečejo, srbijo
- oči se solzijo
- pekoča bolečina
- lahko se pojavi kratkotrajna
slepota, v hujših primerih
tudi trajna
NMP
- poškodovanec mora v
temen prostor
- hladni obkladki na oči
- temna očala (nekaj
dni)
- v oči dobi lokalni anastetik
- protivnetno mazilo
VROČINSKA
KAP
VZROKI
 zrak prenasičen z toplo vlago v zaprtem
prostoru
 tesno oprijeta obleka
ter prtljaga (na hrbtu
pri izletnikih in vojakih
na pohodih)
ZNAKI:
- žeja
- utrujenost, slabost
- šumenje v ušesih, migetanje pred očimi
- obraz temno pordeči
- dihanje hitro, utrip počasen
- znojenje, TT čez 41 stopinj
- nastopi lahko nezavest, smrt
PP
- poškodovanega prenesemo v hladen prostor
- ga slečemo
- polivamo z mlačno vodo (razen po glavi)
- na telo dame mlačne obkladke in ga zavijemo v
mokro rjuho
NMP
- hladimo lahko v pregibih
spodnjih in zgornjih okočin z
mrzlimi obkladki in ledom
- z ohlajevanjem prenehamo,
ko dosežemo temperaturo
pod 39 stopinj
- če je pri zavesti hladne pijače
- izvajamo umetno dihanje če
ne diha
- I.V. nadomeščanje
telesnih tekočin in
elektrolitov
izgubljenih z
znojenjem
- 100 % kisik preko
OHO obrazne maske
- oživljanje pri zastoju
vitalnih funkcij
LAHKO PREPREČIMO:
- če se pravilno oblečemo
- počivamo kadar čutimo utrujenost, če hodimo
v soparni vročini
http://www.youtube.com/watch?v=SVCycrcEHSk
POŠKODBE
ZARADI MRAZA
Mraz lahko povzroči dve vrsti okvar:
SPLOŠNA
PODHLADITEV
OMRZLINE
SPLOŠNA
PODHLADITEV
če temperatura jedra (notranjosti)
telesa pade pod 35 ° C
STOPNJE
a) lažja podhladitev
(temperatura jedra je med 32 in 35 ° C)
b) zmerna podhladitev
(temperatura jedra je med 30 in 32 ° C)
c)huda podhladitev
(temperatura jedra je pod 30 ° C)
- telo skuša nadomestiti izgubljeno toploto z
dregetanjem
- pod 34 stopinj se dreget umirja, podhlajeni je
vse bolj zaspan, dobiva privide
- pod 28 stopinj je lahko že nezavest
- pod 24 stopinj daje videz mrtvega, navidezna
smrt
- tudi pod 20 stopinj zelo
redko kakšen vdih,
10 utripov srca na min
PP
- V topel prostor (zavetje), naj miruje
- slečemo mu morebitno mokro oblačilo in obutev
- tople odeje, dvignemo vznožje (izboljšamo
prekrvavitev možganov)
- če je pri zavesti, ponudimo toplo, sladko pijačo
- alkohol je PREPOVEDAN (poveča izgubo toplote)
HIBLERJEV
TOPLOTNI OVOJ
preko spodnjega prerila čez trebuh in
prsni koš položimo:
 5x zloženo rjuho, ki jo prepojimo
z vročo vodo
 čez zapnemo obleko
 zavijemo v folinjo
 okončine ostanejo zunaj




telo zavijemo v več odej
vsako uro menjavamo
čimprejšnji transport v bolnišnico
če je možno obvestimo bolnišnico, da
se pripravijo
OŽIVLJAMO LE V
PRIMERU, KO NE:




tipamo utripa
ni znakov dihanja
ne opazimo gibov
če diha, ni pa utrip in
ne kaže znakov življenja,
ne smemo oživljati
NMP
aktivno ogrevanje v
bolnišnici
OMRZLINE
OGROŽENI SO:
- prsti na
rokah in
nogah
- ušesa
- nos
lokalne z mrazom povzročene poškodbe
Glede na globino ločimo 3 stopnje:
- pred ogrevanjem so mrzli, deli beli, hladni, trdi in
neobčutljivi,
- po ogrevanju je pri :
I. stopnji: rdeča, otekla koža
II. stopnji: pojavijo se mehurji
III. stopnji: deli udov ostanejo mrzli, bledo modri, na
dotik neobčutljivi, čez nekaj dni počrnijo
PP
čim prej v topel prostor,
toplo odenemo
slečemo in sezujemo omrzli del telesa
odstranimo vse kar tišči (prstane, podveze)
sterilno pokrijemo,
če je potrebno imobiliziramo
topli napitki (ne alkohola)
v bolnico
 Počasno ogrevanje
omrzlin je opuščeno.
 Ogrevamo hitro, ker pa je
zelo boleče, ogrevamo le v
bolnišnicah ob
hkratnem dajanju
analgetikov.
 Ne masiramo in ne
drgnemo, ker s tem
povzročimo dodatne
poškodbe.
NMP
 hitro ogrevanje v bolnišnici
 pri splošni podhladitvi in omrzlinah moramo
tudi trup in vrat naglo ogrevati