1. No category

Študijski vodnik
2014/2015
NOVEMBER 2014
1
KAZALO
Poslanstvo …………………………………………………………………………………………………………
3
Zgodovina …………………………………………………………………………………………………………
3
Lokacije študija …………………………………………………………………………………………………
4
Organiziranost …………………………………………………………………………………………………
5
ŠTUDIJSKI PROGRAMI ……………………………………………………………………………………
11
Turizem (UN) - 1.stopnja ………………………………………………………………………………
12
Management turističnih destinacij (VS) – 1. stopnja ……………………………………
19
Mediacija v turizmu (VS) – 1. stopnja ……………………………………………………………
27
Management turističnih podjetij (Poslovni sistemi v turizmu) (VS) – 1. stopnja
34
Turizem - 2. stopnja ………………………………………………………………………………………
42
Dediščinski turizem - 2. stopnja ………………………………………………………………………
48
Inovativni turizem - 3. stopnja ………………………………………………………………………
55
ORGANIZACIJA ŠTUDIJA …………………………………………………………………………………
64
OPRAVLJANJE ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI ………………………………………………………
65
DODATNE MOŽNOSTI IZOBRAŽEVANJA …………………………………………………………
68
PRAVILNIKI IN NAVODILA ………………………………………………………………………………
70
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi na Primorskem …
71
Pravilnik o pripravi in zagovoru zaključnega projekta na študijskih programih
1.stopnje ………………………………………..……………………………………………………………
84
Pravilnik o pripravi in zagovoru magistrskega dela v študijskem programu 2.
stopnje ……………………………………………………………………………………………………………
94
Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na 3. stopnji Univerze
na Primorskem ……………………………………………………………………………………………………
Pravilnik o študentih s posebnimi potrebami na Univerzi na Primorskem …
97
97
Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze na Primorskem ……
97
Pravilnik o priznavanju formalno in neformalno pridobljenih znanj in
spretnosti………………………………………………………….………………………………………………..
97
Pravilnik o priznanjih in nagradah študentom …………………………………………………
100
UPORABNO…bivanje, prehrana, prevozi ………………………………………………………….
103
2
Poslanstvo
UP FTŠ Turistica je visokošolska izobraževalna ustanova, katere osnovni namen je
ustvarjanje, ohranjanje, zagotavljanje in posredovanje znanja, izkušenj ter informacij,
potrebnih za kakovosten razvoj turizma in s turizmom povezanih dejavnosti. V okviru in za
potrebe svojega poslanstva razvija turistično stroko in znanstvene discipline, povezane s
turizmom.
Zgodovina
 1994
Slovensko turistično gospodarstvo ustanovi Visoko šolo za hotelirstvo in turizem v
Portorožu (VŠHT), kot del evropskega projekta PHARE TEMPUS. Predhodnica
TURISTICE tako postane prva zasebna visokošolska ustanova v Sloveniji. Za prvega
dekana je imenovan mag. Marjan Tkalčič.
 1995
Na takratno VŠHT se vpiše prva generacija študentov, ki posluša študijski program
z nazivom Hotelirstvo in turizem. Mednarodno primerljivost programa zagotavlja
okrilje evropskega projekta TEMPUS, pod katerim je VŠHT povezana z univerzami
v Italiji, Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. Študij se v prvih letih izvaja na prestižni
lokaciji v Portorožu - v najetih prostorih Vile Marije.
 2000
VŠHT se preimenuje v TURISTICO - Visoko šolo za turizem Portorož (Istituto
universitario di studi turistici di Portorose, College of Tourism Portorož - Portorose).
Glede na potrebe turističnega gospodarstva Slovenije začne s snovanjem prve
vsebinske posodobitve študijskega programa, ki se dve leti kasneje razvije v tri
smeri: Hotelirstvo, Igralništvo in Turizem. Redni študij se izvaja v Portorožu, izredni
pa tudi v Radencih, Sežani in Ljubljani.
 2003
TURISTICA postane ustanovna članica nove slovenske univerze - Univerze na
Primorskem. Iz zasebnega se preoblikuje v javni visokošolski zavod. Za izgradnjo
novih, lastnih prostorov se ji dodeli zemljišče ob študentskem domu v Portorožu.
 2006
Študijski program se ponovno aktualizira, tokrat v skladu z bolonjskimi procesi
prenove visokega šolstva v državah EU. V Portorožu in v Ljubljani se začne izvajati
tudi podiplomski (magistrski) študijski program 2. stopnje Turizem.
 2008
Državni zbor Republike Slovenije potrdi status UP TURISTICE kot Fakultete za
turistične študije. Knjižnica pridobi status depozitorne knjižnice UNWTO. Na
fakulteti zaživijo založba, center za vseživljenjsko izobraževanje, raziskovalni
inštitut, skupina Animacija Turistica ter Klub partnerjev Turistice.
 2009
UNWTO podeli nagrado za inovativnost Banki turističnih priložnosti Slovenije
(BTPS), projektu, ki so ga skupaj razvili Slovenska turistična organizacija, UP FTŠ
TURISTICA in Ministrstvo za gospodarstvo RS.
3
 2010
UP FTŠ TURISTICA začne izvajati nov podiplomski (magistrski) študijski program 2.
stopnje Dediščinski turizem, izda mednarodno znanstveno revijo o inovacijah in
turizmu, s strani Univerze na primorskem pa je sprožen postopek akreditacije
doktorskega študijskega programa Inovativni turizem.
 2012
Aprila 2012 Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu poda soglasje k
akreditaciji novega podiplomskega (doktorskega) študijskega programa 3. stopnje
-INOVATIVNI TURIZEM. UP FTŠ TURISTICA prične z izvedbo programa v študijskem
letu 2012/2013.
 2014
Oktobra 2014 Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu poda soglasje
k akreditaciji novega univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje -KULTURNI
TURIZEM. Izvedba programa bo pričela v študijskem letu 2015/2016.
Lokacije študija
 Portorož
Obala 11a, 6320 Portorož
tel.: 00386 5 617-70-00
fax: 00386 5 617-70-20
E-NASLOV: info (a) turistica.upr.si
SPLETNA STRAN: www.turistica.upr.si
(Redni in izredni študij)
 Ljubljana
Biotehniška fakulteta
Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
Tel.: + 386 1 423 11 61 (int. 310)
E-naslov:turistica.ljubljana(a)turistica.upr.si
- Oddelek za živilstvo,
Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
-Oddelek za lesarstvo,
Rožna dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana
- Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne
vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana
(Izredni študij)
4
Organiziranost
VODSTVO
DEKAN: prof. dr. Anton Gosar
E-naslov: anton.gosar (a) fts.upr.si
PRODEKANJA ZA ŠTUDIJSKO DEJAVNOST: izr. prof. dr. Gordana Ivankovič
E-naslov: gordana.ivankovic (a) fts.upr.si
PRODEKANJA ZA ŠTUDENTSKE ZADEVE: izr. prof. dr. Ksenija Vodeb
E-naslov: ksenija.vodeb (a) fts.upr.si
PRODEKAN ZA ZNANSTVENO - RAZISKOVALNO DEJAVNOST: izr. prof. dr. Igor Jurinčič
E-naslov: igor.jurincic (a) fts.upr.si
TAJNIK FAKULTETE: Ingrid Kocjančič
E-naslov: ingrid.kocjancic (a) fts.upr.si
KATEDRE
KATEDRA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ TURISTIČNIH DESTINACIJ
Predstojnica katedre: izr. prof. dr. Ksenija Vodeb
E-naslov: ksenija.vodeb (a) fts.upr.si
KATEDRA ZA HOTELIRSTVO IN GOSTINSTVO
Predstojnik katedre: izr. prof. dr. Gorazd Sedmak
E-naslov: gorazd.sedmak (a) fts.upr.si
KATEDRA ZA RAZVOJ IN TRŽENJE TURISTIČNIH STORITEV
Predstojnica katedre: izr. prof. dr. Helena Nemec Rudež
E-naslov: helena.nemec (a) fts.upr.si
KATEDRA ZA MANAGEMENT IN PODJETNIŠTVO V TURIZMU
Predstojnik katedre: izr. prof. dr. Janez Mekinc
E-naslov: janez.mekinc (a) fts.upr.si
KATEDRA ZA KULTURNI TURIZEM IN KULTURNO DEDIŠČINO
Predstojnik katedre: doc. dr. Aleš Gačnik
E-naslov: ales.gacnik (a) fts.upr.si
5
KOORDINATORJI ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV
MANAGEMENT TURISTIČNIH PODJETIJ, 1. ST. VS:
Marko Kukanja, mag. turiz., pred.,
marko.kukanja (a) fts.upr.si
MEDIACIJA V TURIZMU, 1. ST. VS:
Ljudmila Sinkovič, pred.,
milka.sinkovic (a) fts.upr.si
MANAGEMENT TURISTIČNIH DESTINACIJ, 1.ST. VS:
mag. Tomi Brezovec, viš. pred.,
tomi.brezovec (a) fts.upr.si
TURIZEM, 1. ST. UNI:
dr. Metod Šuligoj, doc.,
metod.suligoj (a) fts.upr.si
TURIZEM, 2. ST.:
dr. Maja Uran Maravić, izr. prof.,
maja.uran (a) fts.upr.si
DEDIŠČINSKI TURIZEM, 2. ST.:
dr. Aleš Gačnik, doc.,
ales.gacnik (a) fts.upr.si
INOVATIVNI TURIZEM, 3.ST.:
dr. Gorazd Sedmak, izr. prof.,
gorazd.sedmak (a) fts.upr.si
STROKOVNE SLUŽBE
TAJNIŠTVO
Mariana Rodela, samostojna strokovna delavka VII/2
E-naslov: dekanat (a) fts.upr.si; mariana.rodela (a) fts.upr.si
Danijela Morato, strokovna delavka V
E-naslov: danijela.morato (a) fts.upr.si
KADROVSKO - PRAVNA SLUŽBA
Mag. Klara Dodič Pegan, pomočnica tajnika članice VII/2
E-naslov: klara.pegan (a) fts.upr.si
Martina Trunkl, samostojna strokovna delavka VII/2
E-naslov: martina.trunkl (a) fts.upr.si
Nada Jakomin, samostojna svetovalka VII/2
6
E-naslov: nada.jakomin (a) fts.upr.si
FINANČNO RAČUNOVODSKA SLUŽBA
Nevenka Bahor, strokovna delavka V
E-naslov: nevenka.bahor (a) fts.upr.si
Zinka Bon, strokovna delavka V
E-naslov: zinka.bon (a) fts.upr.si
SLUŽBA ZA ŠTUDIJSKE ZADEVE
Julija Švagelj Mežnar, vodja področja II
E-naslov: julija.meznar (a) fts.upr.si
mag. Elsa Bratkovič Veselko, samostojna strokovna delavka VII/2
E-naslov: elsa.bratkovic (a) fts.upr.si
Peter Kopič, samostojni strokovni delavec VII/2
E-naslov: peter.kopic (a) fts.upr.si
REFERAT ZA ŠTUDENTSKE ZADEVE
Tamara Borse, mag.turiz., samostojna strokovna delavka VII/2 (III)
E-naslov: tamara.borse (a) fts.upr.si
Valter Fonovič, samostojni strokovni delavec VII/1
E-naslov: valter.fonovic (a) fts.upr.si
Mita Lazar, spec., samostojna strokovna delavka VII/2
E-naslov: mita.lazar (a) fts.upr.si
Milica Tokalić, spec., samostojna strokovna delavka VII/2
E-naslov: milica.tokalic (a) fts.upr.si
Tatjana Žerovnik, strokovna delavka V (pisarna v Ljubljani)
E-naslov: tatjana.zerovnik (a) fts.upr.si
KNJIŽNICA
Lidija Seljak, vodja področja II
E-naslov: lidija.seljak (a) fts.upr.si
mag. Barbara Bradaš Premrl, samostojna strokovna delavka VII/2 (III)
E-naslov: barbara.bradas (a) fts.upr.si
SLUŽBA ZA MEDNARODNO DEJAVNOST
mag. Nataša Gržinić, samostojna strokovna delavka VII/2 (III)
E-naslov: natasa.grzinic (a) fts.upr.si
Mitja Petelin, samostojni strokovni delavec VII/1
E-naslov: mitja.petelin (a) fts.upr.si
STROKOVNA PRAKSA
mag. Marija Rok, visokošolska učiteljica predavateljica – višja predavateljica
7
E-naslov: marija.rok (a) fts.upr.si
MIRT – MEDITERANSKI INŠTITUT ZA RAZISKAVE V TURIZMU
Ana Allegra, samostojna strokovna delavka VII/2
E-naslov: ana.allegra (a) fts.upr.si
Asta Domijan, strokovna delavka VI
E-naslov: asta.domijan (a) fts.upr.si
SLUŽBA ZA INFORMACIJSKO –KOMUNIKACIJSKO TEHNOLOGIJO
Saša Planinc, višji predavatelj
E-naslov: sasa.planinc (a) fts.upr.si
SLUŽBA ZA VZDRŽEVANJE
Romeo Debernardi, tehnični delavec V (II)
E-naslov: romeo.debernardi (a) fts.upr.si
Rizah Palamar, tehnični delavec III
E-naslov: rizah.palamar (a) fts.upr.si
Ema Palamar, čistilka II
E-naslov: ema.palamar (a) fts.upr.si
VISOKOŠOLSKI UČITELJI IN SODELAVCI TER RAZISKOVALCI (PO VISOKOŠOLSKIH
NAZIVIH)
V nadaljevanju so navedeni visokošolski učitelji in sodelavci, ki sodelujejo pri izvajanju
študijskih programov v študijskem letu 2014/2015.
1.
ZAPOSLENI VISOKOŠOLSKI UČITELJI IN SODELAVCI TER RAZISKOVALCI
REDNI PROFESORJI
1. dr. Anton Gosar (anton.gosar (a) fts.upr.si)
IZREDNI PROFESORJI
1. dr. Aleksandra Brezovec (aleksandra.brezovec (a) fts.upr.si)
2. dr. Gordana Ivankovič (gordana.ivankovic (a) fts.upr.si)
3. dr. Tadeja Jere Jakulin (tadeja.jerejakulin (a) upr.si)
4. dr. Igor Jurinčič (igor.jurincic (a) fts.upr.si)
5. dr. Helena Nemec Rudež (helena.nemec (a) fts.upr.si)
6. dr. Gorazd Sedmak (gorazd.sedmak (a) fts.upr.si)
7. dr. Maja Uran Maravić (maja.uran (a) fts.upr.si)
8. dr. Ksenija Vodeb (ksenija.vodeb (a) fts.upr.si)
9. dr. Janez Mekinc (janez.mekinc (a) fts.upr.si)
8
DOCENTI
1. dr. Janja Gabruč (janja.gabruc (a) fts.upr.si)
2. dr. Aleš Gačnik (ales.gacnik (a) fts.upr.si)
3. dr. Mojca Kompara (mojca.kompara (a) fts.upr.si)
4. dr. Dejan Križaj (dejan.krizaj (a) fts.upr.si)
5. dr. Eva Podovšovnik Axelsson (eva.podovsovnik (a) fts.upr.si)
6. dr. Metod Šuligoj (metod.suligoj (a) fts.upr.si)
7. dr. Irena Weber (irena.weber (a) fts.upr.si)
VIŠJI PREDAVATELJI
1. mag. Tomi Brezovec (tomi.brezovec (a) fts.upr.si)
2.
mag. Daša Fabjan (dasa.fabjan (a) fts.upr.si)
3.
mag. Šarolta Godnič Vičič (sarolta.godnic (a) fts.upr.si) – angleški jezik v turizmu
4.
Simon Kerma (simon.kerma (a) fts.upr.si)
5.
mag. Tina Kociper (tina.kociper (a) fts.upr.si)
6.
mag. Zvonko Kribel (zvonko.kribel (a) fts.upr.si)
7.
mag. Zorana Medarić (zorana.medaric (a) fts.upr.si)
8.
mag. Igor Novel (igor.novel (a) fts.upr.si)
9.
Saša Planinc (sasa.planinc (a) fts.upr.si)
10. mag. Marija Rok (marija.rok (a) fts.upr.si)
11. mag. Marijana Sikošek (marijana.sikošek (a) fts.upr.si)
12. mag. Marija Trdan Lavrenčič (marija.trdan (a) fts.upr.si) – nemški jezik v turizmu
13. Petra Zabukovec Baruca, mag. (petra.zabukovec (a) fts.upr.si)
PREDAVATELJI
1.
Suzana Brecelj (suzana.brecelj (a) fts.upr.si) – italijanski jezik v turizmu
2.
mag. Emil Juvan (emil.juvan (a) fts.upr.si)
3.
Marko Kukanja, mag. turiz. (marko.kukanja (a) fts.upr.si)
4.
mag. Tanja Planinc (tanja.planinc (a) fts.upr.si)
5.
Ljudmila Sinkovič (milka.sinkovic (a) fts.upr.si) – nemški jezik v turizmu
LEKTORJI
1. Nina Lovec (nina.lovec (a) fts.upr.si) – italijanski jezik v turizmu
ASISTENTI
1.
Gregor Balažič (gregor.balazic (a) fts.upr.si)
2.
mag. Žana Čivre (zana.civre (a) fts.upr.si)
3.
Miha Lesjak, mag. turiz.(miha.lesjak (a) fts.upr.si)
4.
Katarina Mušič (katarina.music (a) fts.upr.si)
5.
mag. Tina Orel Frank (tina.orel (a) fts.upr.si) – angleški jezik v turizmu
9
2.
DRUGI SODELUJOČI VISOKOŠOLSKI UČITELJI, SODELAVCI TER RAZISKOVALCI
REDNI PROFESORJI
1. dr. Štefan Bojnec (stefan.bojnec (a) fm-kp.si)
2. ddr. Mitja Guštin (Mitja.Gustin (a) zrs.upr.si)
IZREDNI PROFESORJI
1. dr. Irena Lazar (irena.lazar (a) fhs.upr.si)
2. dr. Aleksander Panjek (aleksander panjek (a) zrs.upr.si)
3. dr. Doris Gomezelj Omerzel (doris.gomezelj (a) fm-kp.si)
4. dr. Damjana Jerman (damjanajermann (a) gmail.com)
5. dr. Mateja Sedmak (mateja.sedmak (a) zrs.upr.si)
DOCENTI
1. dr. Katja Hrobat Virloget (katja.hrobat (a) zrs.upr.si)
2. dr. Elena Varljen Bužan (elena.buzan (a) fhs.upr.si)
3. dr. Miha Koderman (miha.koderman (a) fhs.upr.si)
4. dr. Elizabeta Zirnstein (elizabeta.zirnstein (a) gmail.com)
ASISTENTI
1. Zrinka Mileusnič (zrinka.mileusnic (a) zrs.upr.si)
2. Petra Kavrečič (petra.kavrečič (a) zrs.upr.si)
3. Primož Žižek (pzizek (a) gmail.com)
10
ŠTUDIJSKI
PROGRAMI
DODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI
(1.stopnja)
 TURIZEM, UNIVERZITETNI
 MANAGEMENT TURISTIČNIH DESTINACIJ,
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI
 MEDIACIJA V TURIZMU, VISOKOŠOLSKI STROKOVNI
 MANAGEMENT TURISTIČNIH PODJETIJ (POSLOVNI
SISTEMI V TURIZMU), VISOKOŠOLSKI STROKOVNI
PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI
(2.stopnja)
 TURIZEM
 DEDIŠČINSKI TURIZEM
PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI
(3.stopnja)
 INOVATIVNI TURIZEM
11
TURIZEM (UNI) - 1.stopnja
VRSTA PROGRAMA : dodiplomski univerzitetni študijski program
KREDITNO OVREDNOTENJE PROGRAMA (ECTS): 180 kreditnih točk
TRAJANJE PROGRAMA : tri leta
STROKOVNI NASLOV: diplomirani/diplomirana organizator/ka turizma (UN),
okrajšava: dipl. org. tur. (UN)
KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Portorož
NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA : redni študij
 TEMELJNI CILJI PROGRAMA :
Temeljni cilji programa so, poleg posredovanja ustreznih znanj, tudi razvijanje sposobnosti
diplomantov za samostojno metodološko delo, kritičnost ter analitičen, ustvarjalen in
inovativen pristop k reševanju problemov s področja turizma in razumevanju dinamike
domačega in mednarodnega turističnega gospodarstva.
Diplomanti univerzitetnega programa Turizem bodo skozi študij teoretičnih in metodoloških
konceptov pridobili strokovno znanje in se usposobili za prenos in uporabo teoretičnega
znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih
virov znanja in uporabo metod za razumevanje, vodenje in upravljanje zahtevnejših
raziskovalnih procesov na področju razvoja turizma in njenih storitev oziroma dejavnosti.
Pri tem bodo upoštevali pridobljena (spo)znanja glede zahtev strokovne kritičnosti in
odgovornosti. S povezanostjo znanstvenega raziskovanja, poučevanja in študija se
uresničujejo pričakovanja slušateljev, zaposlenih, bodočih zaposlovalcev in družbe
nasploh. Z izobraževanjem in raziskovanjem v okviru programa se razvija turizem kot
posebna interdisciplinarna gospodarsko/ekonomsko-okoljsko-družbena veda.
 PREDMETNOSPECIFIČNE KOMPETENCE, KI SE PRIDOBIJO S
PROGRAMOM:
Predmetne kompetence razumemo kot vedenje, ki se razvije do te mere, da posamezniku
omogoči učinkovito opraviti aktivnost v delovnem procesu, na katero se nanaša.
Predmetna kompetentnost pomeni neposredno uporabo specialističnega znanja in se
razvijajo pri simulacijah, študijih primerov in pri neposredni uporabi znanja pri reševanju
problemov.
Diplomant univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Turizem, bo strokovnjak s
teoretičnim in praktičnim znanjem za vodenje turističnih organizacij, vodenje zahtevnih
procesov s področja turizma, z metodološko raziskovalnim znanjem, s katerim lahko
samostojno izvede znanstveno raziskovalne in razvojno strokovne raziskave ter je
usposobljen za vodenje in izvajanje strokovnih opravil, ki spadajo v področje turističnih
storitev. Sposoben je prevzemati najzahtevnejše naloge pri raziskovanju, analiziranju,
načrtovanju, oblikovanju, razvoju in vodenju procesov v turistični dejavnosti, tako na
nivoju gospodarskih kot tudi javnih turističnih organizacij.
Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu v rubriki »učni cilji
predmeta in kompetence«, glavne predmetno specifične kompetence, ki jih razvija
univerzitetni program turizma pa lahko strnemo v naslednjih točkah:
12
-
-
-
-
razumevanje delovanja turističnih sistemov v konkretni globalni družbeni situaciji in
sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev in posledic pojavov na področju
turizma;
izvajanje akcijskih raziskav in aplikativnega raziskovanja na področju raziskovanja
turističnih pojavov, tako na lokalnem, regionalnem kot tudi v mednarodnem kontekstu;
poznavanje in razumevanje utemeljitve turističnih, humanističnih, družboslovnih in
poslovnih ved tako v časovni (zgodovinski), kot tudi konkretni družbeni situaciji;
sposobnost za aplikativnost teoretičnih spoznanj na področju turizma v konkretno
okolje ter sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in njegova uporaba v
domačem in mednarodnem poslovnem okolju;
upravljanje komunikacijskega procesa s pomočjo sodobne tehnologije ter z uporabo
ustreznih komunikacijskih tehnik med različnimi dejavniki v situaciji soodvisnosti za
zagotavljanje kvalitetnih turističnih storitev, tako v lokalnem kot tudi v mednarodnem
okolju;
razumevanje splošne strukture in interpretacij temeljnih turističnih disciplin ter
povezanosti med njenimi pod disciplinami.
 POGOJI ZA VPIS V PROGRAM IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI
VPISA:
V 1. letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno opravili maturo ali poklicno maturo in
izpit iz izbirnega maturitetnega predmeta Sociologija oziroma Zgodovina oziroma
Geografije oziroma kateregakoli drugega maturitetnega predmeta, v kolikor je omenjeni
predmet že opravil v okviru poklicne mature. V program se lahko vpišejo tudi kandidati, ki
so pred 01.06.1995 končali katerikoli štiriletni srednješolski program.
V PRIMERU OMEJITVE VPISA se pri izbiri kandidatov upošteva splošni uspeh pri maturi oz.
zaključnem izpitu po starem programu (70 % točk) in splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30
% točk), pri poklicni maturi (40 % točk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30 % točk) in
uspeh pri izbirnem maturitetnem predmetu (30 % točk).
PREDMETNIK: Študenti morajo v času študija opraviti skupaj 31 predmetov od tega v 1.
letniku 10 (8 obveznih, 1 notranje izbirni, 1 zunanje izbirni) v 2. letniku 9 (8 obveznih, 1
zunanje izbirni) ter v 3. letniku 12 (7 obveznih, 4 izbirne iz dveh izbirnih modulov, 1
zunanje izbirni). Študent študij uspešno zaključi z uspešnim zagovorom zaključnega
projekta, ki ga opravi v sklopu predmeta Diplomski seminar.
IZBIRNI
PREDMETI: Notranje izbirni predmeti so predmeti, ki jih študent izbira znotraj
študijskega programa. Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v študijskih
programih akreditiranih visokošolskih zavodov, ki imajo uveljavljen kreditni sistem ECTS.
Študent se lahko odloči, da v okviru zunanje izbirnosti izbere predmete iz nabora notranje
izbirnih predmetov. Pri oblikovanju izbirnega dela predmetnika je študentu za svetovanje
na voljo predstojnik študijskega programa.
 POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU
Obveznosti študentov pri posameznem predmetu so opredeljene v učnih načrtih in
ovrednotene v ECTS, kjer 1 KT predstavlja približno 30 ur dela študenta.
Študent lahko napreduje v 2. letnik, če zbere vsaj 48 KT, in sicer iz vseh predmetov 1.
letnika. V 3. letnik lahko napreduje, če opravi vse obveznosti 1. letnika in zbere 54 KT iz
vseh predmetov 2. letnika. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil
vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to
opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne
okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih
13
strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze. O
vpisu iz prejšnjega odstavka odloča Komisija za študentske zadeve UP FTŠ Turistice.
Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če zbere 30 KT aktualnega letnika.
Ponavljanje letnika je možno tudi v primeru, da študent ne doseže 30 KT, če ima za to
utemeljene razloge; o prošnji študenta odloča Komisija za študentske zadeve UP FTŠ
Turistice.
Z napredovanjem, ponavljanjem ali absolventskim stažem študent ohranja status študenta
in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent
zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto. Študentje se ob
težavah pri izpolnjevanju študijskih obveznosti lahko obrnejo na Center za načrtovanje
kariere na UP FTŠ Turistici, znotraj katerega je organizirano svetovanje in usmerjanje
študentov med študijem.
 MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH
PRED VPISOM V PROGRAM
Pri univerzitetnem študijskem programu Turizem se upoštevajo tudi znanja in spretnosti,
pridobljena v različnih oblikah formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe ali
programov za izpopolnjevanje in neformalnega izobraževanja.
Študentje znanja, pridobljena v formalnih oblikah izobraževanja, izkažejo s spričevali in
drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta, da se
znanja in spretnosti lahko ovrednotijo po sistemu ECTS.
Individualne vloge za priznanje neformalnih znanj in spretnosti obravnava Komisija za
priznanje znanj in spretnosti.
Študentu visokošolskega študijskega programa se na osnovi ustreznih let delovnih izkušenj
na posameznem strokovnem področju in strokovnih referencah, ki jih izkazuje s portfeljem,
lahko delno ali v celoti prizna študijske obveznosti iz obveznih predmetov strokovnega
področja.
Priznavanje formalnih znanj je v pristojnosti Komisije za študijske zadeve.
Študent lahko zaprosi za preverjanje in ocenjevanje znanja na izpitu, če je znanja pridobil
s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem.
 MERILA ZA PREHODE MED PROGRAMI
Študent lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s
študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in
če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma
Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije
Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.
Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem
programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Prvi študijski program
je program, iz katerega študent prehaja. Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski
programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko
priznavajo v drugem študijskem programu. Drugi študijski program je program, v katerega
študent prehaja.
Prehodi so možni med študijskimi programi:
1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po
Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega
programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
14
Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji
ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.
Pri prehodu se lahko priznavajo:
1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.
Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in
primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata
odloča Senat UP FTŠ Turistici.
V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na
Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je
v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so
pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.
V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor v
primeru omejitve vpisa v 1. letnik študijskega programa.
TABELA 1: NAČIN IN KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA
V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015
KRAJ IZVEDBE
Portorož
1. LETNIK
redni
2. LETNIK
3. LETNIK
redni
redni
TABELA 2: PREDMETNIK 1. LETNIKA
ŠT .
ŠTUDIJSKE
OBVEZNOSTI
EC
TS
OBLIKA IZVEDBE KU
P
SV
LV
TV

KU
SEM.
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
OBVEZNI PREDMETI (SKUPNI)
1.
Turistični sistemi
6
30
30
-
-
60
1.
Jere Jakulin /
Kribel
2.
Upravljanje
poslovnih sistemov
6
30
30
-
-
60
1.
Mekinc,
Križaj / Mušič
3.
Metodološka
izhodišča
6
30
-
15
15
60
1.
Podovšovnik
Axelsson,
Weber /
Planinc S.
4.
Paradigme turizma
6
30
30
-
-
60
1.
Weber/
Kerma
5.
Človeški viri v
turizmu
6
30
30
-
-
60
1.
Gabruč /
Čivre
6.
Angleški jezik v
turizmu I
6
30
30
-
-
60
2.
Kompara /
Orel Frank
7.
Upravljanje s
prostorom in
trajnostni turizem
6
30
15
-
15
60
2.
Jurinčič /
Balažič
15
8.
Komunikologija v
turizmu
6
30
30
-
-
60
2.
Brezovec A./
Juvan, Žižek
9.
Informacijski sistemi
v turizmu
6
15
15
30
-
60
2.
Križaj /
Kribel
IZBIRNI PREDMETI
10.
Zunanje izbirni
predmet: študent
izbere predmet s
področja
družboslovnih ali
humanističnih
znanosti*
6
SKUPAJ
60
2.
*Študent lahko predmete izbere tudi iz nabora notranje izbirnih predmetov 1. letnika.
TABELA 3: NOTRANJE IZBIRNI PREDMETI (1. LETNIK)
ŠT .
PREDMETI
EC
TS
OBLIKA IZVEDBE KU
P
SV
1.
Kulturna dediščina
in razvoj turistične
kulture
3
15
15
2.
Turistična
geografija
3
15
15
LV
TV
15

KU
SEM.
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
30
2.
Gačnik
45
2.
Jurinčič /
Balažič
TABELA 4: PREDMETNIK 2. LETNIKA
ŠT .
ŠTUDIJSKE
OBVEZNOSTI
EC
TS
OBLIKA IZVEDBE KU
P
SV
LV
TV

KU
SEM.
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
OBVEZNI PREDMETI (SKUPNI)
1.
E-turizem in
globalne mreže
9
45
45
-
-
90
1./2.
Podovšovnik
Axelsson /
Planinc S.
2.
Vedenje potrošnikov
v turizmu
6
30
15
-
15
60
1.
Gabruč /
Čivre
3.
Analiza in
kvantitativne ter
kvalitativne metode
9
60
-
30
-
90
1./2.
Weber,
Podovšovnik
Axelsson/
Fabjan,
Medarič
16
4.
Hotelirstvo in
gostinstvo
6
30
30
-
-
60
1.
Sedmak G.,
Šuligoj /
Kukanja
5.
Potovalne dejavnosti
6
30
15
15
-
60
1.
Nemec Rudež
/ Juvan
6.
Tematski turizem
6
30
15
-
15
60
1./2.
Šuligoj /
Kerma
7.
Osnove trženja v
turizmu
6
30
15
15
-
60
1./2.
Nemec
Rudež/ Čivre
8.
Mikroekonomija
6
30
15
15
-
60
2.
Ivankovič /
Planinc T.
Zunanje izbirni
predmet: študent
izbere enega od
svetovnih jezikov na
nižji ravni*
6
-
-
-
-
2.
učitelji in
asistenti tujih
jezikov
SKUPAJ
60
IZBIRNI PREDMETI
9.
* Študent lahko izbere predmet tudi iz nabora notranje izbirnih predmetov, in sicer
predmete: Nemščina, Italijanščina in Ruščina.
TABELA 5: PREDMETNIK 3. LETNIKA
ŠT .
ŠTUDIJSKE
OBVEZNOSTI
EC
TS
OBLIKA IZVEDBE KU
P
SV
LV
TV
KV

KU
SEM.
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
OBVEZNI PREDMETI (SKUPNI)
1.
Projektno vodenje
6
30
30
-
-
-
60
1.
Mekinc, Križaj
/ Mušič
2.
Varnost in turizem
6
30
30
-
-
-
60
1.
Mekinc /
Kociper
3.
Destinacijski
management
9
45
45
-
-
-
90
1.
Nemec Rudež,
Vodeb / Juvan
4.
Strategija in
kakovost v turizmu
9
45
45
-
-
-
90
1.
Uran Maravić
/ Mušič
5.
Turistične prireditve
3
15
15
-
-
-
30
1./2.
Jere Jakulin /
Lesjak
6.
Turistične atrakcije
3
15
15
-
-
-
30
1./2.
Vodeb /
Lesjak
IZBIRNI MODUL 1
17
7.
Avtentičnost v
turizmu
3
15
15
-
-
-
30
2.
Sedmak G. /
Gačnik
8.
Trženjske raziskave
v turizmu
3
15
15
-
-
-
30
2.
Sedmak G. /
Čivre
IZBIRNI MODUL 2
7.
Računovodstvo za
managerje
3
15
15
-
-
-
30
2.
Ivankovič /
Planinc T.
8.
Pravo
3
15
15
-
-
-
30
2.
Zirenstein
IZBIRNI PREDMETI
9.
Zunanje izbirni
predmet: študent
izbere predmet s
področja
podjetništva*
6
45
15
-
-
-
60
1./2.
Bratkovič
Kregar /
Kociper
10.
DIPLOMSKI
6
-
15
-
-
45
-
1.
Sedmak G./
mentorji
SEMINAR**
SKUPAJ
60
* Študent lahko izbere predmet tudi iz nabora ponujenih notranje izbirnih predmetov, in
sicer predmet Podjetništvo. Predmet se izvaja na UP FM v okviru Izbirnosti med članicami
UP.
** Študent v sklopu predmeta Diplomski seminar izdela tudi zaključni projekt, pri
katerem sodelujejo mentorji.
LEGENDA:
ECTS = KREDITNE TOČKE PO EVROPSKEM KREDITNEM SISTEMU
SEM. = SEMESTER IZVEDBE
J/S = JESENSKI/SPOMLADANSKI SEMESTER (J, S = J IN S; J/S = J ALI S)
KU = KONTAKTNE URE (P = PREDAVANJA, SV = SEMINARSKE VAJE, LV = LABORATORIJSKE VAJE, TV = TERENSKE VAJE)
URNIK:
Urnik izvedbe študijskega programa v študijskem letu 2014/2015 je dostopen na spletni
strani FTŠ Turistice v rubriki ŠTUDENTI oz. naslovu
http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK
 ZAKLJUČEK ŠTUDIJA
Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane
obveznosti ter izdela in uspešno zagovarja zaključni projekt.
 ZAPOSLITEV
Turizem je ena najhitreje rastočih vej gospodarstva. Temu primerno raste tudi potreba
po visoko izobraženih kadrih v malih, srednjih in velikih turističnih podjetjih.
Študentje dodiplomskega univerzitetnega programa Turizem bodo pokrili povpraševanje
po vodstvenih in vodilnih kadrih v turističnem gospodarstvu in dejavnostih, povezanih s
turizmom v zasebnem in javnem sektorju.
Diplomanti se bodo lahko zaposlili v turističnih in s turizmom povezanih organizacijah, ki
delujejo na domačem in mednarodnem turističnem trgu: potovalne agencije, gostinska
podjetja, hoteli in drugi nastanitveni obrati, organizatorji potovanj, itd. V javnem sektorju
pa se bodo diplomanti zaposlovali v turistično-informacijskih pisarnah, lokalnih in regijskih
18
turističnih organizacijah, razvojnih agencijah, Slovenski turistični organizaciji ter v drugih
državnih organih in organizacijah, ki pokrivajo področje turizma in njegovega razvoja.
 UČNI NAČRTI
V učnih načrtih je zapisana predstavitev predmeta, vsebina in druge študijske obveznosti
pri predmetu. Podrobnosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec praviloma prvo uro
predavanj. Opisi učnih načrtov so objavljeni v ŠIS-u v rubriki »druga gradiva za
študenta/študijski program«.
MANAGEMENT TURISTIČNIH
DESTINACIJ (VS) – 1. stopnja
VRSTA PROGRAMA : dodiplomski visokošolski strokovni študijski program
STOPNJA PROGRAMA: 1. stopnja
KREDITNO OVREDNOTENJE PROGRAMA (ECTS): 180 kreditnih točk
TRAJANJE PROGRAMA : tri leta
STROKOVNI NASLOV: diplomirani/diplomirana organizator/ka turizma (VS),
okrajšava: dipl. org. turiz. ( VS)
KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Portorož, Ljubljana
NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA: redni študij, izredni študij
 TEMELJNI CILJI PROGRAMA
Temeljni cilj visokošolskega študijskega programa Management turističnih destinacij je
izobraziti in usposobiti študente za:
vodenje in usmerjanje odnosov posameznikov in poslovnih subjektov na turistični
destinaciji (turistično gospodarstvo, lokalno prebivalstvo, turisti),
usposabljanje za mentorsko vlogo pri razvoju turističnih produktov ob racionalnem
ravnanju z razpoložljivimi viri turistične destinacije,
poseganje v okolje z razvojem turistične infrastrukture in super strukture na okolju
prijazen način,
usmerjanje razvoja ustreznih človeških virov za trženje nastalih turističnih
produktov, njihovo kakovostno realizacijo, kakor tudi za usmerjanje in
pospeševanje turističnega povpraševanja,
strateške usmerjevalce plasmaja turistične ponudbe v tokove potovalne industrije.
 SPLOŠNE KOMPETENCE
-
razvoj komunikacijskih spretnosti s poudarkom na mednarodnem okolju,
etična refleksija in zavezanost k profesionalni etiki,
sposobnost sodelovanja, dela v skupini, dela na projektih in dela v lokalnem in
mednarodnem okolju,
sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja in njegove
integracije z že obstoječim znanjem,
avtonomnost pri strokovnem delu in pri sprejemanju poslovnih odločitev.
19
 POGOJI ZA VPIS V PROGRAM IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI
VPISA
Pogoj za vpis v 1. letnik je opravljena matura, poklicna matura ali zaključni izpit po
kateremkoli srednješolskem programu. V PRIMERU OMEJITVE VPISA se pri izbiri kandidatov
upošteva splošni uspeh pri zaključnem izpitu, pri poklicni maturi ali pri maturi (60 % točk)
in splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk).
PREDMETNIK: Študenti morajo v času študija opraviti skupaj 27 predmetov (20 skupnih
obveznih predmetov in 7 predmetov v okviru izbranih modulov), strokovno prakso v 3.
letniku ter pripraviti in zagovarjati zaključni projekt.
IZBIRNI PREDMETI: Študijski program omogoča izbirnost znotraj petih modulov
študijskega programa, za katere se študent odloča v vsakem letniku študija. Poleg notranje
izbirnosti novi, »bolonjski« študijski programi omogočajo tudi t. i. zunanjo izbirnost, ki
študentu omogoča, da nekaj predmetov izbira izven študijskega programa, na univerzah v
Sloveniji in v tujini. Tako lahko študent v 1. letniku študija nabere 12, v drugem pa 9
kreditnih točk na ekonomsko-poslovnih področjih ali na področjih regionalnega planiranja
in urejanja prostora.

POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO ŠTUDIJSKEM PROGRAMU
Obveznosti študentov pri posameznem predmetu so opredeljene v učnih načrtih in
ovrednotene v ECTS, kjer 1 KT predstavlja cca. 30 ur dela študenta. Študent rednega
študija lahko napreduje v višji letnik, če zbere 45 KT( študent izrednega študija 40 KT)
tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika.
Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če zbere 30 KT aktualnega letnika. Z
napredovanjem, ponavljanjem ali absolventskim stažem študent ohranja status študenta
in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom.
V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ
za eno leto. Študentje se ob težavah pri izpolnjevanju študijskih obveznosti lahko obrnejo
na Center za načrtovanje kariere na UP Turistici, znotraj katerega je organizirano
svetovanje in usmerjanje študentov med študijem.
 MERILA ZA
PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH
PRED VPISOV V PROGRAM
Pri dodiplomskem visokošolskem študijskem programu Management turističnih destinacij
v turizmu se upoštevajo tudi znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih
oblikah formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe ali programov za izpopolnjevanje
in neformalnega izobraževanja. Študentje znanja, pridobljena v formalnih oblikah
izobraževanja, izkažejo s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in
obseg vloženega dela študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo po sistemu
ECTS.
Na osnovi 3 let delovnih izkušenj v turizmu ali na vodstvenih delovnih mestih se študentom
visokošolskega strokovnega programa prizna 10 KT iz naslova praktičnega usposabljanja
– strokovna praksa v organizaciji.
Študentu visokošolskega strokovnega programa se na osnovi izkazanih listin neformalnega
izobraževanja oziroma portfelja (projekt, elaborat, izum, patent, objava idr. avtorskih del)
lahko prizna do 30 KT izbirnih predmetov študijskega programa in do 10 KT praktičnega
usposabljanja I., II., III.. Na takšen način se pri visokošolskem strokovnem študijskem
programu lahko skupaj prizna do 50 KT (27,8% študijskega programa).
20
Individualne vloge za priznanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom na UP FTŠ
Turistico obravnava in sprejme UP FTŠ Turistica, v skladu z merili za priznanje, ki jih
sprejme Univerza na Primorskem. Študentu visokošolskega študijskega programa se na
osnovi ustreznih let delovnih izkušenj na posameznem strokovnem področju in strokovnih
referencah, ki jih izkazuje s portfeljem, lahko delno ali v celoti prizna študijske obveznosti
iz obveznih predmetov strokovnega področja. Priznavanje študijskih obveznosti je v
pristojnosti komisije za študijske zadeve.
Študent lahko zaprosi za preverjanje in ocenjevanje znanja na izpitu, če je znanja pridobil
s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem.

MERILA ZA PREHODE MED PROGRAMI
Študent lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s
študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in
če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma
Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije
Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.
Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem
programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Prvi študijski program
je program, iz katerega študent prehaja. Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski
programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko
priznavajo v drugem študijskem programu. Drugi študijski program je program, v katerega
študent prehaja.
Prehodi so možni med študijskimi programi:
1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po
Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega
programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji
ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.
Pri prehodu se lahko priznavajo:
1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.
Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in
primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata
odloča Senat UP FTŠ Turistici.
V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na
Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je
v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so
pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.
V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor v
primeru omejitve vpisa v 1. letnik študijskega programa.
TABELA 6: NAČIN IN KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015
KRAJ IZVEDBE
1. LETNIK
2. LETNIK
3. LETNIK
Portorož
/
redni
redni
21
Ljubljana
izredni
izredni
izredni
TABELA 7: PREDMETNIK 1. LETNIKA
ŠT .
PREDMETI
EC
TS
OBLIKA IZVEDBE KU
P
SV
LV
SEM.
TV

KU
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
IZBIRNI MODUL (študent izbere en modul)
DRUŽBOSLOVNI MODUL
1.
Psihologija in etika
v turizmu
6
30
30
-
-
60
2.
2.
Družboslovni vidiki
v turizmu
3
30
15
-
-
45
2.
MODUL E-TURIZEM
1.
Osnove
informacijskokomunikacijskih
tehnologij
6
30
-
30
-
60
2.
Križaj
2.
Upravljanje
turističnih
informacijskih
sistemov
3
30
-
15
-
45
2.
Križaj
JEZIKOVNI MODUL
1.
Poslovni angleški
jezik v turizmu
(obvezni predmet)
6
30
30
-
-
2.
Medkulturna
komunikacija v
turizmu v
nemškem jeziku
(izbirni predmet)
3
30
15
-
-
45
2.
2.
Medkulturna
komunikacija v
turizmu v
italijanskem jeziku
(izbirni predmet)
3
30
15
-
-
45
2.
ZUNANJE IZBIRNI
MODUL
Študent izbere
predmete na
drugih programih
v višini 9 ECTS
9
22
2.
OBVEZNI PREDMETI
3.
Upravljanje
poslovnih sistemov
6
30
30
-
-
60
1.
Mekinc
4.
Uvod v turizem
6
30
15
-
15
60
1.
Brezovec T.
5.
Osnove
metodologije in
statistike
6
30
-
30
-
60
1.
Fabjan
6.
Destinacija kot
sistem
6
30
30
-
-
60
1.
Vodeb
7.
Angleški jezik v
turizmu
6
30
30
-
-
60
1.
Godnič Vičič
8.
Ekonomika
turističnih podjetij
6
30
15
15
-
60
2.
Sedmak G.
9.
Turistični produkt
Slovenije
6
15
-
15
30
60
2.
Sikošek
10.
Osnove
računovodstva v
turizmu
6
30
30
-
-
60
2.
Ivankovič
11.
2. tuji jezik v
turizmu I – nemški
ali italijanski jezik
3
15
30
-
-
60
2.
Brecelj
(ita),Trdan
Lavrenčič
(nem)
SKUPAJ
60
SEM.
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
TABELA 8: PREDMETNIK 2. LETNIKA
ŠT .
PREDMETI
EC
TS
OBLIKA IZVEDBE KU
P
SV
LV
TV
KV

KU
IZBIRNA MODULA (študent izbere en modul)
MODUL A: RAZVOJNI MODUL
1.
Management
kakovosti
6
45
15
-
-
-
60
1./2.
Uran Maravić,
Šuligoj / Mušič
2.
Projektni
management
6
45
15
-
-
-
60
1./2.
Kociper,
Planinc T.,
Mekinc / Mušič
3.,
4.
MODUL B: MODUL E-TURIZEM
-
-
60
1./2.
Dva izbirna predmeta po izbiri študenta:
Načrtovanje
podatkovnih baz3
6
30
-
30
23
5.
E-poslovanje3
6
30
15
15
-
-
60
1./2.
Računalniška
omrežja3
6
30
30
-
-
-
60
1./2.
3
30
15
-
-
-
45
1.
Ivankovič /
Planinc T.
OBVEZNI PREDMETI
Poslovne finance
6.
Destinacijski
management
6
30
-
15
15
-
60
1.
Nemec Rudež,
Vodeb, Juvan /
Juvan
7.
Trajnostni turizem
6
30
15
-
15
-
60
1.
Kerma,
Koderman
8.
Osnove potovalne
dejavnosti
6
30
-
15
15
-
60
1.
Novel / Lesjak
9.
2. tuji jezik II –
nemški, italijanski
jezik v turizmu1
3
30
30
-
-
-
60
1.
učitelji in
asistenti tujih
jezikov
10.
Človeški viri v
turizmu
6
30
15
-
15
-
60
2.
Gabruč / Čivre
11.
Tematski turizem
6
30
15
-
15
-
60
2.
Sikošek,
Šuligoj / Kerma
12.
Organizacija in
procesi v
hotelirstvu
6
30
15
-
-
15
60
2.
Brezovec T. /
Kukanja
13.
Načrtovanje in
urejanje prostora2
6
30
30
-
-
-
60
2.
Jurinčič,
Koderman /
Balažič
SKUPAJ
60
SEM.
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
OPOMBE:
1
ŠTUDENT NADALJUJE Z JEZIKOM, KI GA JE IZBRAL V 1. LETNIKU ŠTUDIJA.
2
ZUNANJE IZBIRNI PREDMET.
3 PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA.
ŠT .
PREDMETI
TABELA 9: PREDMETNIK 3. LETNIKA

EC OBLIKA IZVEDBE KU
TS P
KU
SV
LV
TV
IZBIRNI MODULI (študent izbere en modul)
MODUL A: MARKETINŠKI MODUL
1.
Marketing
turističnih
destinacij
6
30
15
15
-
60
1.
Brezovec A., Nemec
Rudež
2.
Marketing v
turizmu
6
30
15
15
-
60
1.
Nemec Rudež / Čivre
24
3.
Vedenje
potrošnikov v
turizmu
6
30
15
-
15
60
1.
Gabruč / Čivre
MODUL B: TEMATSKI MODUL
1.
Management
prireditev
6
30
15
-
15
60
1.
Lesjak
2.
Kongresna
dejavnost
6
30
15
15
-
60
1.
Sikošek
3.
Igralništvo
6
30
15
15
-
60
1.
Sikošek
MODUL C: MODUL E-TURIZEM1
1.
Informacijskokomunikacijske
aplikacije v
turizmu1
6
30
-
30
-
60
1.
2.
Management
informacijskih
tehnologij1
6
45
-
15
-
60
1.
3.
Inteligentni sistemi
in podatkovno
rudarjenje1
6
30
-
30
-
60
1.
OBVEZNI PREDMETI
4.
Strateški
management v
turizmu
6
30
30
-
-
60
1.
Uran Maravić / Lesjak
5.
Trendi servisiranja
v potovalni
dejavnosti
6
30
-
30
-
60
1.
Novel
6.
Pravno upravne
vsebine v turizmu
3
30
15
-
-
45
2.
Zirenstein
7.
STROKOVNA
17
-
-
-
-
-
2.
Rok
ZAKLJUČNI PROJEKT
10
-
-
-
-
-
2.
mentorji
SKUPAJ
60
PRAKSA
8.
OPOMBE:
1 PREDMET OZ. MODUL SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA.
LEGENDA:
ECTS = KREDITNE TOČKE PO EVROPSKEM KREDITNEM SISTEMU
SEM. = SEMESTER IZVEDBE
J/S = JESENSKI/SPOMLADANSKI SEMESTER (J, S = J IN S; J/S = J ALI S)
KU = KONTAKTNE URE (P = PREDAVANJA, SV = SEMINARSKE VAJE, LV = LABORATORIJSKE VAJE, TV = TERENSKE
VAJE)
25
URNIK:
Urnik izvedbe študijskega programa v študijskem letu 2014/2015 je dostopen na spletni
strani FTŠ Turistice v rubriki ŠTUDENTI oz. naslovu
http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK
 STROKOVNA PRAKSA:
Strokovna praksa se izvaja v 3.letniku v organizacijah turistične ali s turizmom povezane
dejavnosti v obsegu 17 ECTS (14 ECTS za delo v organizaciji, 3 ECTS za field researchspoznavanje destinacije). V 2. letniku so spoznavanju turistične prakse v tujini namenjene
terenske vaje v okviru predmeta Osnove potovalne dejavnosti.
DODATNE MOŽNOSTI ZA ECTS PRI STROKOVNI PRAKSI SE OPREDELIJO V LETNEM PROGRAMU STROKOVNE
PRAKSE.
 ZAKLJUČEK ŠTUDIJA
Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane
obveznosti (pozitivna ocena iz vseh predmetov, opravljene seminarske naloge, uspešno
opravljena strokovna praksa ter izdela in uspešno zagovarja zaključni projekt).
Zaključni projekt je vsebinsko usmerjen v konkretno reševanje izbranega strokovnega
problema (npr.: razvoj novega produkta, predlog ukrepov za izboljšanje poslovanja
organizacije, novi model organiziranosti in podobno, izjemoma je lahko tudi teoretična
obravnava nekega strokovnega problema). Študent pripravi zaključni projekt na podlagi
opravljene strokovne prakse oziroma lastnih delovnih izkušenj.
 ZAPOSLITEV
Diplomanti študijskega programa Management turističnih destinacij se bodo lahko zaposlili
v turističnih in potovalnih agencijah, turistično-informacijskih pisarnah, lokalnih in regijske
ter državnih turističnih organizacijah, v razvojnih agencijah, predstavništvih v tujini,
oglaševalskih agencijah, kulturnih ustanovah, pri organizatorjih prireditev, festivalov,
sejmov, itd. )
 UČNI NAČRTI
V učnih načrtih je zapisana predstavitev predmeta, vsebina in druge študijske obveznosti
pri predmetu. Podrobnosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec praviloma prvo uro
predavanj. Opisi učnih načrtov so objavljeni v ŠIS-u v rubriki »druga gradiva za
študenta/študijski program«.
26
MEDIACIJA V TURIZMU (VS) – 1.
stopnja
VRSTA PROGRAMA : dodiplomski visokošolski strokovni študijski program
STOPNJA PROGRAMA: 1. stopnja
KREDITNO OVREDNOTENJE PROGRAMA (ECTS): 180 kreditnih točk
TRAJANJE PROGRAMA : tri leta
STROKOVNI NASLOV: diplomirani/diplomirana mediator/mediatorka v
turizmu (VS), okrajšava: dipl. med. v turiz. (VS)
KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Portorož
NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA: redni študij
 TEMELJNI CILJI PROGRAMA:





posredovati interdisciplinarna znanja, potrebna za razumevanje turistične stroke in
dinamike domačega in mednarodnega turističnega gospodarstva,
posredovati temeljna družboslovna in humanistična znanja, potrebna za razumevanje,
prepoznavanje, analizo in kritično oceno kulturnih, geografskih in družbenih značilnosti
držav, ki predstavljajo možne emitivne trge slovenskega turističnega gospodarstva,
posredovati temeljna znanja in spretnosti s področja marketinga, potrebnih za
razumevanje procesov trženja, uporabo orodij za trženjske raziskave turističnih trgov,
oblikovanje turističnih produktov in njihovo mednarodno trženje,
posredovati temeljna znanja o medkulturnih odnosih, ki so potrebna za njihovo
razumevanje, analizo, kritično oceno in za osveščen, odgovoren ter strokovni odnos do
drugačnih kultur ter samokritičen odnos do lastne kulture,
posredovati jezikovna znanja in spretnosti, potrebna za uspešno komunikacijo v
medkulturnem okolju.
 SPLOŠNE KOMPETENCE:
 obvladovanje raziskovalnih
metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in
samokritične presoje,
 sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja in njegove
integracije z že obstoječim znanjem,
 razvoj
komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v
mednarodnem in medkulturnem okolju (v maternem jeziku in dveh tujih jezikih na
visoki ravni ter enega na srednji),
 razvijanje etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki,
 razvijanje kooperativnosti, zmožnosti za delo v skupini
v mednarodnem in
medkulturnem okolju,
 sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod
in postopkov.
27
 POGOJI ZA VPIS V PROGRAM IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI
VPISA
Pogoj za vpis v 1. letnik je opravljena matura, poklicna matura ali zaključni izpit po
kateremkoli srednješolskem programu. V PRIMERU OMEJITVE VPISA se pri izbiri kandidatov
upošteva splošni uspeh pri zaključnem izpitu, pri poklicni maturi ali pri maturi (60 % točk)
in splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40%točk)
PREDMETNIK: Študenti morajo v času študija opraviti skupaj 27 predmetov (23 skupnih
obveznih in 4 izbirne predmete), strokovno prakso v vsakem letniku ter zaključni projekt.
IZBIRNI PREDMETI: Notranje izbirni predmeti so predmeti, ki so ponujeni v okviru
študijskega programa. Poleg notranje izbirnosti novi, »bolonjski« študijski programi
omogočajo tudi t. i. zunanjo izbirnost, ki študentu omogoča, da nekaj predmetov izbira
izven študijskega programa, na univerzah v Sloveniji in v tujini. Tako lahko študent nabere
v 1. letniku 9, v drugem in 3. letniku pa po 6 kreditnih točk s področja humanističnih in
družboslovnih znanosti.
 POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO ŠTUDIJSKEM PROGRAMU
Obveznosti študentov pri posameznem predmetu so opredeljene v učnih načrtih in
ovrednotene v ECTS, kjer 1 KT predstavlja cca. 30 ur dela študenta. Študent rednega
študija lahko napreduje v višji letnik, če zbere 45 KT ( študent izrednega študija 40 KT)
tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika. Študent lahko v času
študija enkrat ponavlja letnik, če zbere 30 KT aktualnega letnika. Z napredovanjem,
ponavljanjem ali absolventskim stažem študent ohranja status študenta in s tem pravice
in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za
podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto. Študentje se ob težavah pri
izpolnjevanju študijskih obveznosti lahko obrnejo na Center za načrtovanje kariere na UP
FTŠ Turistici, znotraj katerega je organizirano svetovanje in usmerjanje študentov med
študijem.
 MERILA ZA
PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH
PRED VPISOV V PROGRAM
Pri dodiplomskem visokošolskem študijskem programu Mediacija v turizmu se upoštevajo
tudi znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega
izobraževanja za pridobitev izobrazbe ali programov za izpopolnjevanje in neformalnega
izobraževanja. Študentje znanja, pridobljena v formalnih oblikah izobraževanja, izkažejo s
spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela
študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo po sistemu ECTS. Na osnovi 3 let
delovnih izkušenj v turizmu ali na vodstvenih delovnih mestih se študentom visokošolskega
strokovnega programa prizna 10 ECTS iz naslova praktičnega usposabljanja – strokovna
praksa v organizaciji. Študentu visokošolskega strokovnega programa se na osnovi
izkazanih listin neformalnega izobraževanja oziroma portfelja (projekt, elaborat, izum,
patent, objava idr. avtorskih del) lahko prizna do 30 ECTS izbirnih predmetov študijskega
programa in do 10 ECTS praktičnega usposabljanja I., II., III. Na takšen način se pri
visokošolskem strokovnem študijskem programu lahko skupaj prizna do 50 ECTS (27,8%
študijskega programa).
Individualne vloge za priznanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom na UP FTŠ
Turistico obravnava in sprejme UP FTŠ Turistica, v skladu z merili za priznanje, ki jih
sprejme Univerza na Primorskem.
28
Študentu visokošolskega študijskega programa se na osnovi ustreznih let delovnih izkušenj
na posameznem strokovnem področju in strokovnih referencah, ki jih izkazuje s portfeljem,
lahko delno ali v celoti prizna študijske obveznosti iz obveznih predmetov strokovnega
področja. Priznavanje študijskih obveznosti je v pristojnosti komisije za študijske zadeve.
Študent lahko zaprosi za preverjanje in ocenjevanje znanja na izpitu, če je znanja pridobil
s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem.

MERILA ZA PREHODE MED PROGRAMI
Študent lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s
študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in
če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma
Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije
Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.
Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem
programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Prvi študijski program
je program, iz katerega študent prehaja. Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski
programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko
priznavajo v drugem študijskem programu. Drugi študijski program je program, v katerega
študent prehaja.
Prehodi so možni med študijskimi programi:
1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po
Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega
programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji
ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.
Pri prehodu se lahko priznavajo:
1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.
Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in
primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata
odloča Senat UP FTŠ Turistici.
V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na
Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je
v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so
pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.
V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor v
primeru omejitve vpisa v 1. letnik študijskega programa.
TABELA 10: NAČIN IN KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA
V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015
KRAJ IZVEDBE
1. LETNIK
2. LETNIK
3. LETNIK
Portorož
redni
redni
redni
TABELA 11: PREDMETNIK 1. LETNIKA
ŠT .
PREDMETI
OBLIKA IZVEDBE KU
29
SEM.
EC
TS
P
SV
LV
TV

KU
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
OBVEZNI PREDMETI
1
Turistično vodenje
3
30
-
-
15
45
1.
Gosar / Juvan
2.
Uvod v turizem
6
30
15
-
15
60
1.
Brezovec T. /
Kukanja
3.
Upravljanje
poslovnih sistemov
6
30
30
-
-
60
1.
Mekinc / Mušič
4.
Angleški jezik v
turizmu I
6
30
30
-
-
60
1.
Godnič Vičič
5.
2. tuji jezik v
turizmu I –
nemščina ali
italijanščina
(nadaljevalna
raven)
6
30
30
-
-
60
1./2.
učitelji in
asistenti tujih
jezikov
6.
3. tuji jezik v
turizmu I –
nemščina ali
italijanščina
(začetna raven)
6
30
60
-
-
90
1./2.
učitelji in
asistenti tujih
jezikov
7.
Ekonomika
turističnih podjetij
6
30
15
15
-
60
2.
Sedmak G. /
Kociper
8.
Kulturna dediščina
in razvoj turistične
kulture
6
30
15
-
15
60
2.
Gačnik
9.
Turistična
geografija
6
30
15
-
15
60
2.
Jurinčič /
Balažič
IZBIRNI PREDMETI
10.
11.
IZBIRNI PREDMET 1 (ŠTUDENT IZBERE EN PREDMET):
Osnove
metodologije in
statistike
3
30
-
15
-
45
1.
Fabjan /
Planinc S.
Osnove
informatike
3
30
-
15
-
60
1.
Kribel
60
2.
Vodeb /
Medarić
IZBIRNI PREDMET 2 (ŠTUDENT IZBERE EN PREDMET):
Družboslovni vidiki
turizma
6
30
30
-
30
-
12.
Psihologija in etika
v turizmu1
6
30
30
-
-
60
2.
ZUNANJE IZBIRNI
6
1,2
3
1,2
PREDMET
12.
ZUNANJE IZBIRNI
PREDMET
12.
STROKOVNA
PRAKSA I
3
-
SKUPAJ
60
-
-
-
-
Rok
OPOMBE:
1 PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA.
TABELA 12: PREDMETNIK 2. LETNIKA
ŠT .
PREDMETI
EC
TS
OBLIKA IZVEDBE KU
SEM.
TV

KU
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
P
SV
LV
OBVEZNI PREDMETI
1.
Trajnostni turizem
6
30
15
-
15
60
1.
Kerma
2.
Marketing v
turizmu
6
30
15
15
-
60
1.
Nemec Rudež /
Čivre
3.
Angleški jezik v
turizmu II
9
60
60
-
-
120
1./2.
Godnič
4.
2. tuji jezik v
turizmu II –
nemščina ali
italijanščina
(nadaljevalna
raven)1
9
60
60
-
-
120
1./2.
učitelji in
asistenti tujih
jezikov
5.
3. tuji jezik v
turizmu II –
nemščina ali
italijanščina
(začetna raven)1
9
60
60
-
-
120
1./2.
učitelji in
asistenti tujih
jezikov
6.
Tematski turizem
6
30
15
-
15
60
2.
Sikošek /
Kerma
7.
Etnologija in
kulturna
antropologija
turizma
6
30
30
-
-
60
2.
Weber / Kerma
45
2.
Lesjak
IZBIRNI PREDMETI (študent izbere en predmet)
8
Management
prireditev
3
15
15
-
31
15
9.
Človeški viri v
turizmu
3
30
-
-
15
45
2.
Gabruč / Čivre
Pravno upravne
vsebine v turizmu
3
30
15
-
-
45
2.
Zirnstein
STROKOVNA
PRAKSA II
6
2.
Rok
SKUPAJ
60
OPOMBE:
1
ŠTUDENT NADALJUJE Z JEZIKOM, KI GA JE IZBRAL V 1. LETNIKU ŠTUDIJA.
TABELA 13: PREDMETNIK 3. LETNIKA
ŠT .
PREDMETI
EC
TS
OBLIKA IZVEDBE KU
SEM.
TV

KU
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
P
SV
LV
OBVEZNI PREDMETI
1
Destinacija kot
sistem
6
30
30
-
-
60
1.
Vodeb /
Medarić
2.
Interpretacija
turističnih resursov
6
30
15
-
15
60
1.
Jurinčič,
Brezovec A. /
Balažič
3.
Tržno
komuniciranje2
6
30
15
15
-
60
1.
Brezovec A. /
Juvan
4.
Angleški jezik v
turizmu III
3
15
30
-
-
45
1.
Godnič Vičič
5.
Trženje kulturne
dediščine v turizmu
3
30
15
-
-
45
1.
Gačnik
6.
2. tuji jezik v
turizmu III –
nemščina ali
italijanščina
(nadaljevalna
raven)1
3
15
30
-
-
45
1.
učitelji in
asistenti tujih
jezikov
7.
3. tuji jezik v
turizmu III –
nemščina ali
italijanščina (začetna
raven)1
3
15
30
-
-
45
1.
učitelji in
asistenti tujih
jezikov
8.
Komunikologija v
turizmu2
6
30
15
15
-
60
2.
Brezovec A. /
Zabukovec
Baruca
IZBIRNI PREDMETI (študent izbere en predmet)
32
9.
Trženjske raziskave
v turizmu
3
30
-
-
15
45
2.
Sedmak G. /
Čivre
Management
turističnega vodenja3
3
30
-
-
15
45
2.
Management
kakovosti v turizmu
3
30
15
-
-
45
2.
Uran Maravić /
Mušič
10.
STROKOVNA PRAKSA
III
11
-
-
-
-
-
2.
Rok
11.
ZAKLJUČNI PROJEKT
10
-
-
-
-
-
2.
SKUPAJ
60
OPOMBE:
1
ŠTUDENT NADALJUJE Z JEZIKOM, KI GA JE IZBRAL V 1. LETNIKU ŠTUDIJA.
2
ZUNANJE IZBIRNI PREDMET
3
PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA.
LEGENDA:
ECTS = KREDITNE TOČKE PO EVROPSKEM KREDITNEM SISTEMU
SEM. = SEMESTER IZVEDBE
J/S = JESENSKI/SPOMLADANSKI SEMESTER (J, S = J IN S; J/S = J ALI S); K = KONTINGENČO IZVAJANJE (PREDMET SE IZVEDE V
KVARTALU);
KU = KONTAKTNE URE (P = PREDAVANJA, SV = SEMINARSKE VAJE, LV = LABORATORIJSKE VAJE, TV = TERENSKE VAJE)
Urnik:
Urnik izvedbe študijskega programa v študijskem letu 2013/2014 je dostopen na spletni
strani FTŠ Turistice v rubriki ŠTUDENTI oz. naslovu
http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK
 STROKOVNA PRAKSA
V 1. letniku študija študent v okviru študijske prakse v obsegu 3 ECTS opravi študijsko
turo po Sloveniji in pripravi pisno nalogo, v 2. letniku (6 ECTS) pa študijsko turo po Evropi
in pisno nalogo. Strokovno prakso v 3. letniku (11 ECTS) študenti opravijo v turistični
organizaciji s področja mednarodnega poslovanja ali na tuji univerzi.
DODATNE MOŽNOSTI ZA ECTS PRI STROKOVNI PRAKSI SE OPREDELIJO V LETNEM PROGRAMU STROKOVNE
PRAKSE.
 ZAKLJUČEK ŠTUDIJA
Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane
obveznosti (pozitivna ocena iz vseh predmetov, opravljene seminarske naloge, uspešno
opravljena strokovna praksa ter izdela in uspešno zagovarja zaključni projekt).
Zaključni projekt je vsebinsko usmerjen v konkretno reševanje izbranega strokovnega
problema (npr.: razvoj novega produkta, predlog ukrepov za izboljšanje poslovanja
organizacije, novi model organiziranosti in podobno, izjemoma je lahko tudi teoretična
obravnava nekega strokovnega problema). Študent pripravi zaključni projekt na podlagi
opravljene strokovne prakse oziroma lastnih delovnih izkušenj.
 ZAPOSLITEV
Diplomanti tega programa se bodo lahko zaposlili v turističnih organizacijah, ki delujejo na
mednarodnem turističnem trgu: potovalne agencije, organizatorji potovanj, turističnoinformacijske pisarne, nacionalne turistične organizacije, lokalne in regijske turistične
organizacije, predstavništva v tujini, veleposlaništva, oglaševalske agencije, kulturne
ustanove, festivali.
33

UČNI NAČRTI
V učnih načrtih je zapisana predstavitev predmeta, vsebina in druge študijske obveznosti
pri predmetu. Podrobnosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec praviloma prvo uro
predavanj. Opisi učnih načrtov so objavljeni v ŠIS-u v rubriki »druga gradiva za
študenta/študijski program«.
MANAGEMENT TURISTIČNIH
PODJETIJ (POSLOVNI SISTEMI V
TURIZMU) (VS) – 1. stopnja
VRSTA PROGRAMA : dodiplomski visokošolski strokovni študijski program
STOPNJA PROGRAMA: 1. stopnja
KREDITNO OVREDNOTENJE PROGRAMA (ECTS): 180 kreditnih točk
TRAJANJE PROGRAMA : tri leta
STROKOVNI NASLOV: diplomirani/diplomirana organizator/ka turizma (VS),
okrajšava: dipl. org. turiz. (VS)
KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Portorož
NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA: redni študij
 TEMELJNI CILJI PROGRAMA:







posredovati interdisciplinarna znanja, potrebna za razumevanje turistične stroke in
dinamike domačega in mednarodnega turističnega gospodarstva,
posredovanje temeljnih znanj za vodenje poslovnih sistemov v turizmu oz. njihovih
sestavnih delov,
posredovanje interdisciplinarnega in multidisciplinarnega znanja za potrebe
razumevanja hotelske, gostinske, turistične in igralniške stroke,
posredovanje poglobljenega strokovnega znanja s področja poslovanja prehrambenih
in nastanitvenih gostinskih obratov, turističnih agencij in organizatorjev turističnih
potovanj ter dopolnilnih turističnih dejavnosti,
posredovati temeljna znanja in spretnosti s področja marketinga, potrebnih za
razumevanje procesov trženja, uporabo orodij za trženjske raziskave turističnih trgov,
oblikovanje turističnih produktov in njihovo mednarodno trženje,
usposabljanje študentov za samostojna strokovna in vodstvena dela v turističnem
gospodarstvu in v dejavnostih povezanih s turizmom,
posredovati jezikovna znanja in spretnosti, potrebna za uspešno komunikacijo v
medkulturnem okolju.
 SPLOŠNE KOMPETENCE:




obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in
samokritične presoje,
sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja in njegove
integracije z že obstoječim znanjem,
avtonomnost pri strokovnem delu in pri sprejemanju poslovnih odločitev,
razvijanje etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki,
34

razvijanje kooperativnosti, zmožnosti za delo v skupini tako v domačem kot tudi v
mednarodnem in medkulturnem okolju;
 POGOJI ZA VPIS V PROGRAM IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI
VPISA:
Pogoj za vpis v 1. letnik je opravljena matura, poklicna matura ali zaključni izpit po
kateremkoli srednješolskem programu. V PRIMERU OMEJITVE VPISA se pri izbiri kandidatov
upošteva splošni uspeh pri zaključnem izpitu, pri poklicni maturi ali pri maturi (60 % točk)
in splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk).
PREDMETNIK: Študenti morajo v času študija opraviti skupaj 28 predmetov (21 obveznih
skupnih in 7 izbirnih), strokovno prakso v vsakem letniku in zaključni projekt.
IZBIRNI
PREDMETI: Študijski program omogoča izbirnost znotraj izbirnih modulov v 2. in
3. letniku študija in izbirnih predmetov, za katere se študent odloča v vsakem letniku
študija. Poleg notranje izbirnosti novi, »bolonjski« študijski programi omogočajo tudi t. i.
zunanjo izbirnost, ki študentu omogoča, da nekaj predmetov izbira izven študijskega
programa, na univerzah v Sloveniji in v tujini. Tako lahko študent nabere 18 kreditnih točk
v 1. letniku, in sicer s področja informatike, statistike in financ.
 POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO ŠTUDIJSKEM PROGRAMU:
Obveznosti študentov pri posameznem predmetu so opredeljene v učnih načrtih in
ovrednotene v ECTS, kjer 1 ECTS šteje za cca. 30 ur dela študenta.
Študent rednega študija lahko napreduje v višji letnik, če zbere 45 ECTS ( študent
izrednega študija 40 ECTS) tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika.
Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če zbere 30 ECTS aktualnega letnika.
Z napredovanjem, ponavljanjem ali absolventskim stažem študent ohranja status študenta
in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent
zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto. Študentje se ob
težavah pri izpolnjevanju študijskih obveznosti lahko obrnejo na Center za načrtovanje
kariere na UP FTŠ Turistici, znotraj katerega je organizirano svetovanje in usmerjanje
študentov med študijem.
 MERILA ZA
PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH
PRED VPISOV V PROGRAM:
Pri dodiplomskem visokošolskem študijskem programu Management turističnih podjetij se
upoštevajo tudi znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah
formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe ali programov za izpopolnjevanje in
neformalnega izobraževanja.
Študentje znanja, pridobljena v formalnih oblikah
izobraževanja, izkažejo s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in
obseg vloženega dela študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo po sistemu
ECTS. Na osnovi 3 let delovnih izkušenj v turizmu ali na vodstvenih delovnih mestih se
študentom visokošolskega strokovnega programa prizna 10 KT iz naslova praktičnega
usposabljanja – strokovna praksa v organizaciji.
Študentu visokošolskega strokovnega programa se na osnovi izkazanih listin neformalnega
izobraževanja oziroma portfelja (projekt, elaborat, izum, patent, objava idr. avtorskih del)
lahko prizna do 30 KT izbirnih predmetov študijskega programa in do 10 KT praktičnega
usposabljanja I., II., III. Na takšen način se pri visokošolskem strokovnem študijskem
programu lahko skupaj prizna do 50 KT (27,8% študijskega programa).
35
Individualne vloge za priznanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom na UP FTŠ
Turistico obravnava in sprejme UP FTŠ Turistica, v skladu z merili za priznanje, ki jih
sprejme Univerza na Primorskem.
Študentu visokošolskega študijskega programa se na osnovi ustreznih let delovnih izkušenj
na posameznem strokovnem področju in strokovnih referencah, ki jih izkazuje s portfeljem,
lahko delno ali v celoti prizna študijske obveznosti iz obveznih predmetov strokovnega
področja. Priznavanje študijskih obveznosti je v pristojnosti komisije za študijske zadeve.
Študent lahko zaprosi za preverjanje in ocenjevanje znanja na izpitu, če je znanja pridobil
s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem.

MERILA ZA PREHODE MED PROGRAMI
Študent lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s
študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in
če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma
Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije
Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.
Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem
programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Prvi študijski program
je program, iz katerega študent prehaja. Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski
programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko
priznavajo v drugem študijskem programu. Drugi študijski program je program, v katerega
študent prehaja.
Prehodi so možni med študijskimi programi:
1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po
Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega
programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji
ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.
Pri prehodu se lahko priznavajo:
1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.
Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in
primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata
odloča Senat UP FTŠ Turistici.
V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na
Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je
v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so
pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.
V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor v
primeru omejitve vpisa v 1. letnik študijskega programa.
TABELA 14: NAČIN IN KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA
V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015
KRAJ IZVEDBE
1. LETNIK
2. LETNIK
3. LETNIK
Portorož
redni
redni
redni
36
TABELA 15: PREDMETNIK 1. LETNIKA
ŠT .
PREDMETI
EC
TS
OBLIKA IZVEDBE KU
P
SV
LV
SEM.
TV

KU
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
IZBIRNI MODUL (študent izbere en modul)
DRUŽBOSLOVNI MODUL1
1.
Psihologija in etika
v turizmu1
3
30
15
-
-
45
2.
2.
Družboslovni vidiki
v turizmu1
6
30
30
-
-
60
2.
MODUL E-TURIZEM
1.
Osnove
informacijskokomunikacijskih
tehnologij
6
30
-
30
-
60
2.
Planinc S.
2.
Upravljanje
turističnih
informacijskih
sistemov
3
30
-
15
-
45
2.
Križaj / Kribel
JEZIKOVNI MODUL1
1.
Poslovni angleški
jezik v turizmu
(obvezni
predmet)1
6
30
30
-
-
60
2.
2.
Medkulturna
komunikacija v
turizmu v
nemškem jeziku
(izbirni predmet)1
3
30
15
-
-
60
2.
2.
Medkulturna
komunikacija v
turizmu v
italijanskem jeziku
(izbirni predmet)1
3
30
15
-
-
60
2.
ZUNANJE IZBIRNI
MODUL
Študent izbere
predmete na
drugih programih
v višini 9 ECTS
9
37
OBVEZNI PREDMETI
1
Uvod v turizem
6
30
15
-
15
60
1.
Brezovec T.
2.
Osnove
metodologije in
statistike
6
30
-
30
-
60
1.
Fabjan
3.
Upravljanje
poslovnih sistemov
6
30
30
-
-
60
1.
Mekinc, Križaj /
Mušič
4.
Vedenje
potrošnikov v
turizmu
6
30
15
-
15
60
1.
Gabruč / Čivre
5.
Osnove
informatike
6
30
15
15
-
60
1.
Kribel
6.
Ekonomika
turističnih podjetij
6
30
15
15
-
60
2.
Sedmak G. /
Kociper
7.
Osnove
računovodstva v
turizmu
6
30
30
-
-
60
2.
Ivankovič,
Planinc T. /
Planinc T.
8.
Angleški jezik v
turizmu
6
30
30
-
-
60
2.
Godnič
9.
2. tuji jezik v
turizmu I – nemški
ali italijanski
3
15
30
-
-
45
2.
učitelji in
asistenti tujih
jezikov
SKUPAJ
60
OPOMBA:
1
PREDMET/MODUL SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA
TABELA 16: PREDMETNIK 2. LETNIKA
ŠT .
PREDMETI
EC
TS
OBLIKA IZVEDBE KU
P
SV
LV
TV
KV
 KU
SEM.
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
OBVEZNI PREDMETI
1.
Marketing v
turizmu
6
30
15
15
-
-
60
1.
Nemec Rudež
/ Čivre
2.
Osnove potovalne
dejavnosti
6
30
-
15
15
-
60
1.
Novel /
Lesjak
3.
Trajnostni turizem
6
30
15
-
15
-
60
1.
Kerma
4.
2. tuji jezik II –
nemški, italijanski
ali angleški jezik v
turizmu1
3
30
30
-
-
-
60
1.
učitelji in
asistenti tujih
jezikov
38
5.
Organizacija in
procesi v
hotelirstvu
6
30
15
-
-
15
60
2.
Brezovec T.
/ Kukanja
6.
Organizacija in
procesi v
prehrambenih
obratih
6
30
-
15
-
15
60
2.
Kukanja
7.
Človeški viri v
turizmu
6
30
15
-
15
-
60
2.
Gabruč, /
Čivre
POSLOVNI MODUL
8.
Poslovne finance
6
30
30
-
-
-
60
1.
Ivankovič,
Planinc T. /
Planinc T.
9.
Projektni
management
6
45
15
-
-
-
60
2.
Kociper /
Planinc T.
10.
STROKOVNA PRAKSA
I
9
-
-
-
-
-
-
1./2.
Rok
SKUPAJ
60
OPOMBA:
1
ŠTUDENT NADALJUJE Z JEZIKOM, KI GA JE IZBRAL V 1. LETNIKU ŠTUDIJA.
TABELA 17: PREDMETNIK 3. LETNIKA
ŠT .
PREDMETI
EC
TS
OBLIKA IZVEDBE KU
SEM.
TV
LV2

KU
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
P
SV
LV
OBVEZNI PREDMETI
1.
Komunikologija v
turizmu
6
30
15
15
-
-
60
2.
Brezovec A.
/ Zabukovec
Baruca
2.
Management
kakovosti v
turizmu
3
30
15
-
-
-
45
2.
Uran Maravić
/ Mušič
3.
Računovodske
informacije za
poslovno odločanje
v turizmu
3
30
-
15
-
-
45
2.
Ivankovič /
Planinc T.
-
60
1.
Brezovec T.
/ Kukanja
IZBIRNI MODULI (študent izbere en modul)
MODUL A: HOTELIRSTVO
4.
Management
nastanitvenih
obratov
6
30
15
15
39
-
5.
Management
prehrambenih
obratov
6
30
15
15
-
-
60
1.
Kukanja
MODUL B: GOSTINSTVO2
4.
Management
prehrambenih
obratov2
6
30
15
15
-
-
60
1.
5.
Gastronomija2
6
30
15
15
-
-
60
1.
MODUL C: POTOVALNE AGENCIJE
4.
Management
potovalne
dejavnosti
6
30
15
15
-
-
60
1.
Novel
5.
Destinacijski
management
6
30
-
15
15
-
60
1.
Vodeb,
Nemec
Rudež /
Juvan
MODUL D: MODUL E-TURIZEM2 (študent izbere dva od štirih predmetov):
4., 5.
Spletne aplikacije2
6
15
-
45
-
-
60
1.
4., 5.
Informacijski
sistemi2
6
45
-
15
-
-
60
1.
4., 5.
E-poslovanje2
6
30
15
15
-
-
60
1.
4., 5.
Načrtovanje
podatkovnih baz2
6
30
-
30
-
-
60
1.
IZBIRNI PREDMETI
6.
7., 8.
Izbirni predmet 1 (študent izbere en predmet):
Kongresna
dejavnost
6
30
15
15
-
-
60
1.
Sikošek
Igralništvo
6
30
15
15
-
-
60
1.
Sikošek
Management
prireditev
6
30
15
-
15
-
60
1.
Lesjak
Izbirni predmet 2 in 3 (študent izbere dva predmeta):
Management
informacijskih
tehnologij2
6
45
-
15
-
-
60
1.
Inteligentni sistemi
in podatkovno
rudarjenje2
6
30
-
30
-
-
60
1.
40
Trženjske
raziskave v
turizmu
6
30
15
-
15
-
60
1.
Sedmak G. /
Čivre
Varnost in turizem
6
30
30
-
-
-
60
1.
Mekinc /
Kociper
Management
potovalne
dejavnosti
6
30
15
15
-
-
60
1.
Novel
Destinacijski
management1
6
30
-
15
15
-
60
1.
Vodeb,
Nemec
Rudež /
Juvan
Management
nastanitvenih
obratov1
6
30
15
15
-
-
60
1.
Brezovec T.
/ Kukanja
Management
prehrambenih
obratov
6
30
15
15
-
-
60
1.
Kukanja
9.
STROKOVNA PRAKSA
II
8
-
-
-
-
-
-
2.
Rok
10.
ZAKLJUČNI PROJEKT
10
-
-
-
-
-
-
2.
SKUPAJ
60
OPOMBE:
1
ŠTUDENT NE MORE IZBRATI PREDMETA, ČE JE LE-TEGA IZBRAL ŽE V OKVIRU IZBIRNIH MODULOV.
2
PREDMET OZ. MODUL SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA.
LEGENDA:
ECTS = KREDITNE TOČKE PO EVROPSKEM KREDITNEM SISTEMU
SEM. = SEMESTER IZVEDBE
J/S = JESENSKI/SPOMLADANSKI SEMESTER (J, S = J IN S; J/S = J ALI S)
KU = KONTAKTNE URE (P = PREDAVANJA, SV = SEMINARSKE VAJE, LV = LABORATORIJSKE VAJE, TV = TERENSKE VAJE, KV =
KLINIČNE VAJE)
Urnik:
Urnik izvedbe študijskega programa v študijskem letu 2014/2015 je dostopen na spletni
strani FTŠ Turistice v rubriki ŠTUDENTI oz. naslovu
http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK
 STROKOVNA PRAKSA:
Strokovna praksa se izvaja v 2. letniku na izbrani turistični destinaciji (turistična agencija,
touroperator, gostinska organizacija, lokalna turistična organizacija, turistično
informacijski center, lokalna ali regionalna razvojna agencija, lokalna skupnost itd,) v
obsegu 180 ur, 3 ECTS pa pridobijo z obdelavo destinacije (pisna naloga) in v 3. letniku v
organizacijah turistične ali s turizmom povezane dejavnosti v obsegu 240 ur. Praksa se
izvaja tudi v 3. letniku pri izbranem modulu pri laboratorijskih vajah (30 kontaktnih ur
oziroma 3 ECTS).
41
DODATNE MOŽNOSTI ZA
ECTS PRI STROKOVNI PRAKSI SE OPREDELIJO V LETNEM PROGRAMU STROKOVNE
PRAKSE.
 ZAKLJUČEK ŠTUDIJA:
Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane
obveznosti (pozitivna ocena iz vseh predmetov, opravljene seminarske naloge, uspešno
opravljena strokovna praksa ter izdela in uspešno zagovarja zaključni projekt).
Zaključni projekt je vsebinsko usmerjen v konkretno reševanje izbranega strokovnega
problema (npr.: razvoj novega produkta, predlog ukrepov za izboljšanje poslovanja
organizacije, novi model organiziranosti in podobno, izjemoma je lahko tudi teoretična
obravnava nekega strokovnega problema). Študent pripravi zaključni projekt na podlagi
opravljene strokovne prakse oziroma lastnih delovnih izkušenj.
 ZAPOSLITEV:
Diplomanti študijskega programa Management turističnih podjetij se bodo lahko zaposlili v
katerikoli dejavnosti znotraj turističnega sektorja - nastanitveni in prehrambeni gostinski
obrati, potovalne in turistične agencije, dopolnilne turistične dejavnosti in v drugih s
turizmom povezanih dejavnostih.
 UČNI NAČRTI:
V učnih načrtih je zapisana predstavitev predmeta, vsebina in druge študijske obveznosti
pri predmetu. Podrobnosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec praviloma prvo uro
predavanj. Opisi učnih načrtov so objavljeni v ŠIS-u v rubriki »druga gradiva za
študenta/študijski program«.
TURIZEM - 2. STOPNJA
VRSTA PROGRAMA : podiplomski magistrski študijski program
STOPNJA PROGRAMA: 2. stopnja
KREDITNO OVREDNOTENJE PROGRAMA (ECTS): 120 kreditnih točk
TRAJANJE PROGRAMA : Dve leti
STROKOVNI NASLOV: magister/magistrica turizma,
okrajšava: mag. turiz.
KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Portorož
NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA: redni študij
 TEMELJNI CILJI PODIPLOMSKEGA MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA
PROGRAMA TURIZEM:
-
posredovati metodološka znanja in orodja, potrebna za temeljno in aplikativno
znanstveno raziskovalno delo na področju turizma,
posredovati poglobljena specifična ekonomska in managerska znanja, potrebna za
vodenje poslovnih sistemov v turizmu,
posredovati družboslovna znanja, potrebna za razumevanje, prepoznavanje, analizo in
kritično oceno družbe in družbenih značilnosti držav, ki predstavljajo potencialne ali
dejanske emitivne trge za slovensko turistično gospodarstvo ter etično in reflektivno
delovanje v okolju v odnosu do različnih akterjev v turizmu,
42
-
-
posredovati teoretična znanja s področja okoljskega načrtovanja, sonaravnega
trajnostnega razvoja, destinacijskega managementa in mreženja v turizmu in usposobiti
študenta za implementacijo teh znanj na konkretnih turističnih destinacijah,
usposobiti študenta za vodenje projektov in sodelovanje pri projektnem delu v turizmu,
s poudarkom na poznavanju in oblikovanju organizacijske kulture, ustvarjalnem
vodenju, motivaciji in upravljanju s človeškimi viri.
 SPLOŠNE KOMPETENCE:
Z doseganjem temeljnih ciljev podiplomskega magistrskega študijskega programa
Turizem, bodo študenti sposobni:
obvladovati raziskovalne metode, postopke in procese;
analize, sinteze, predvidevanja rešitev in posledic;
aplikacije teoretičnih dosežkov v prakso;
razvijanja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti še posebej v mednarodnem
okolju;
etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki;
timskega dela in kooperativnosti znotraj skupine;
 POGOJI ZA VPIS V PROGRAM IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI
VPISA:
V 1. letnik se lahko vpiše kandidat, ki je:
diplomiral na študijskih programih 1. stopnje z naslednjih študijskih področij: turizem,
osebne storitve, družbene vede, poslovne in organizacijske vede, pravo, humanistične
vede, novinarstvo in informiranje, zdravstvo, socialno delo, transportne storitve,
varstvo okolja; ali
diplomiral na študijskih programih 1. stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred
vpisom opravil izpite iz predmetov Uvod v turizem in Upravljanje poslovnih sistemov.
V PRIMERU OMEJITVE VPISA bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega
študija (70 % točk) in oceno diplomskega dela (30 % točk). V primeru, da dodiplomski
študijski program, ki ga je opravil kandidat, ni imel diplomskega dela (naloge) ali
zaključnega projekta, se upošteva povprečna ocena študija za vse možne točke.
Neposredno v drugi letnik (po merilih za prehode) se lahko vpišejo diplomanti štiriletnih
univerzitetnih študijskih programov, in sicer:
a) diplomanti smeri Turizem, ki so kumulativno zbrali 240 KT.
b) v Poslovno organizacijsko smer: diplomanti ekonomsko poslovne in organizacijske
usmeritve. Med študijem študent opravi še diferencialne izpite iz naslednjih predmetov:
Prostorski učinki turizma, Družbene in individualne dimenzije turizma, Metodologija in
raziskovanje v turizmu ter Strategije v turizmu;
c) v Družbeno prostorsko smer: diplomanti družboslovnih, humanističnih usmeritev ter
naravoslovnih in tehničnih usmeritev. Med študijem študent opravi še naslednje
diferencialne izpite: Ekonomika turizma, Organizacija in upravljanje turističnih struktur,
Destinacijski management ter Metodologija in raziskovanje v turizmu.
 POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO ŠTUDIJSKEM PROGRAMU:
Obveznosti študentov so opredeljene v učnih načrtih posameznih predmetov in
ovrednotene v ECTS, pri čemer predstavlja 1 KT približno 30 ur dela študenta. Študent
napreduje v 2. letnik z izpolnitvijo študijskih in raziskovalnih obveznosti 1. letnika oz., če
nabere najmanj 42 KT kumulativno pod pogojem, da je opravil študijske in raziskovalne
obveznosti pri predmetu Metodologija in raziskovanje v turizmu ter pri dveh obveznih
43
predmetih, ki predstavljata osnovo za nadaljevanje študija na izbrani smeri (Poslovno –
organizacijska smer: Ekonomika turizma ter Organizacija in upravljanje turističnih
struktur; Družboslovno - prostorska smer: Prostorski učinki turizma ter Družbene in
individualne dimenzije turizma).V okviru zgoraj omenjenih 42 KT lahko mentor študentu
prizna tudi do 15 KT iz opravljenega raziskovalnega dela za pripravo magistrske naloge
(od skupnih 30 KT, ki so namenjene za izdelavo magistrske naloge).
 MERILA ZA
PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH
PRED VPISOV V PROGRAM:
Na podiplomskem magistrskem študijskem programu Turizem se upoštevajo tudi znanja
in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja za
pridobitev izobrazbe na podiplomski ravni. Študentje znanja, pridobljena v formalnih
oblikah izobraževanja, izkažejo s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna
vsebina in obseg vloženega dela študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo po
sistemu ECTS (študent lahko tako nabere do 15 KT). Individualne vloge za priznanje znanj
pridobljenih pred vpisom obravnava senat UP FTŠ Turistice. Študentu visokošolskega
študijskega programa se na osnovi ustreznih let delovnih izkušenj na posameznem
strokovnem področju in strokovnih referencah, ki jih izkazuje s portfeljem, lahko delno ali
v celoti prizna študijske obveznosti iz obveznih izbirnih predmetov (2. semester – do 15
KT) in izbirnih predmetov strokovnega področja (3. semester – do 15 KT). Priznavanje
študijskih obveznosti je v pristojnosti nosilca predmeta. Na podlagi določil teh meril lahko
študent nabere največ do 30 KT. Študent lahko zaprosi za preverjanje in ocenjevanje
znanja na izpitu, če je znanja pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem.

MERILA ZA PREHODE MED PROGRAMI
Študent lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s
študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in
če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma
Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije
Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.
Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem
programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Prvi študijski program
je program, iz katerega študent prehaja. Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski
programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko
priznavajo v drugem študijskem programu. Drugi študijski program je program, v katerega
študent prehaja.
Prehodi so možni med študijskimi programi:
1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po
Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega
programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji
ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.
Pri prehodu se lahko priznavajo:
1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.
Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in
primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata
odloča Senat UP FTŠ Turistici.
44
V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na
Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je
v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so
pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.
V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor v
primeru omejitve vpisa v 1. letnik študijskega programa.
Povezanost z drugimi programi: V okviru študija po podiplomskem študijskem
programu Turizem (2. stopnja) študent lahko nabere 12 – 15 kreditnih točk na drugih
podiplomskih študijskih programih znotraj Univerze na Primorskem ali zunaj nje.
TABELA 18: NAČIN IN KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA
V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015
KRAJ IZVEDBE
1. LETNIK
2. LETNIK
Portorož
redni
redni
TABELA 19: STRUKTURA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
LETNIK
ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI
ŠT .
ŠTEVILO
PREDMETOV
KREDITNIH
TOČK
1.
2.
Obvezni predmeti (skupni)
5
30
Obvezni predmeti izbrane
smeri
5
30
Izbirni predmeti – notranje
izbirni
5
30
Izbirni predmeti – zunanje
izbirni
0-2
Magistrska naloga
-
30
SKUPAJ
15
120
(ECTS)
60
60
PREDMET: Študent mora v času študija opraviti skupaj pet skupnih obveznih predmetov,
pet obveznih predmetov izbrane smeri ter notranje in zunanje izbirne predmete v skupnem
obsegu 30 ECTS. Študent zaključi študij, ko uspešno zagovarja magistrsko nalogo.
IZBIRNI PREDMETI: Notranje izbirni predmeti so predmeti, ki so ponujeni v okviru
študijskega programa, zunanje izbirni predmeti pa predmeti, ki jih lahko študent izbira v
podiplomskih študijskih programih drugih članic Univerze na Primorskem oziroma, v
dogovoru z mentorjem, tudi zunaj Univerze na Primorskem, v okviru podiplomskih
študijskih programov slovenskih in tujih univerz.
TABELA 20: PREDMETNIK 1. LETNIKA
ŠT .
PREDMETI
EC
TS
OBLIKA
IZVEDBE
KU
45

KU
SEM.
NOSILEC/
SOIZVAJALEC
P
SV
OBVEZNI PREDMETI (SKUPNI)
1.
Ekonomika turizma
6
30
30
60
1.
Nemec Rudež
2.
Družbene in individualne
dimenzije turizma
6
30
30
60
1.
Weber, Sedmak
M.
3.
Prostorski učinki turizma
6
30
30
60
1.
Jurinčič / Balažič
4.
Organizacija in upravljanje
turističnih struktur
6
30
30
60
1.
Mekinc,
Ivankovič / Mušič
5.
Metodologija in raziskovanje
v turizmu
6
30
30
60
1.
Podovšovnik
Axelsson, Bojnec
/ Križaj
OBVEZNI PREDMETI POSLOVNO-ORGANIZACIJSKE SMERI
6.
Oblikovanje globalnih
turističnih mrež
6
30
30
60
2.
Sedmak M,
Nemec Rudež /
Kribel
7.
Računovodstvo za odločanje
v turizmu
6
30
30
60
2.
Ivankovič /
Planinc T.
8.
Organizacijska kultura in
vodenje
6
30
30
60
2.
Šuligoj, Jerman /
Mušič
9.
Podjetništvo v turizmu
6
30
30
60
2.
Jerman / Kociper
10.
Razvoj človeških potencialov
6
30
30
60
2.
Gabruč, Jerman
OBVEZNI PREDMETI DRUŽBENO-PROSTORSKE SMERI
6.
Sociologija mobilnih kultur
6
30
30
60
2.
Weber / Medarič
7.
Socialne mreže v turizmu
6
30
30
60
2.
Podovšovnik
Axelsson,
Sedmak M. /
Kribel
8.
Turizem in prosti čas
6
30
30
60
2.
Vodeb, Sedmak
M.
9.
Sonaravna paradigma
trajnostnega družbenega
razvoja
9
30
30
60
2.
Gosar / Balažič
10.
Destinacijski management
9
30
30
60
2.
Sedmak G. /
Juvan
SKUPAJ
60
46
TABELA 21: IZBIRNI PREDMETI 2. LETNIKA
ŠT .
PREDMETI
EC
TS
OBLIKA
IZVEDBE
P
KU

KU
SEM.
NOSILEC/
SOIZVAJALEC
SV
IZBIRNI PREDMETI, KI SE IZVAJAJO V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15
1.
Regionalno planiranje
6
30
30
60
1.
Jurinčič /
Balažič
2.
Strategije v turizmu1
6
30
30
60
1.
3.
Metodologije kadrovanja v
turizmu1
6
30
30
60
1.
4.
Korporativno upravljanje1
6
30
30
60
1.
5.
Varnost in turizem
6
30
30
60
1.
Mekinc /
Kociper
6.
Prihodkovni management in
poslovno odločanje v
turističnih podjetjih
6
30
30
60
1.
Ivankovič /
Planinc T.
7.
Projektno vodenje
6
30
30
60
1.
Mekinc /
Kociper
8.
Management kakovosti v
turizmu
6
30
30
60
1.
Uran Maravić
9.
Mednarodni turistični
marketing
6
30
30
60
1.
Brezovec A.
/ Brezovec T.
10.
Culture and communication in
tourism1
6
30
30
60
1.
OPOMBE:
1
PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA.
LEGENDA:
ECTS = KREDITNE TOČKE PO EVROPSKEM KREDITNEM SISTEMU
SEM. = SEMESTER IZVEDBE
J/S = JESENSKI/SPOMLADANSKI SEMESTER (J, S = J IN S; J/S = J ALI S)
KU = KONTAKTNE URE (P = PREDAVANJA, SV = SEMINARSKE VAJE)
URNIK:
Urnik izvedbe študijskega programa v študijskem letu 2014/2015 je dostopen na spletni
strani FTŠ Turistice v rubriki ŠTUDENTI oz. naslovu
http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK
 ZAKLJUČEK ŠTUDIJA:
V drugem semestru Senat UP FTŠ Turistice, na podlagi študentove prošnje in v soglasju s
predlaganim mentorjem, določi mentorja za pripravo in izdelavo magistrske naloge. Temo
magistrske naloge predlagata študent in mentor.
Mentor svetuje študentu pri oblikovanju predloga teme magistrske naloge, pri izbiri
metodologije raziskovanja in ga usmerja pri izdelavi magistrske naloge. Prav tako mentor
47
omogoča povezavo študenta z raziskovalci, ki lahko, po oceni študenta in mentorja,
prispevajo k uspešni izdelavi magistrske naloge. V povezavi s predlagano temo magistrske
naloge mentor svetuje študentu glede primernosti izbirnih predmetov, še posebej tistih, ki
jih študent želi izbrati zunaj UP.
 ZAPOSLITEV:
Diplomanti podiplomskega magistrskega programa Turizem bodo pokrili povpraševanje po
vodstvenih in vodilnih kadrih v turističnem gospodarstvu in dejavnostih, povezanih s
turizmom v zasebnem in javnem sektorju. Diplomanti se bodo lahko zaposlili v turističnih
in s turizmom povezanih organizacijah, ki delujejo na domačem in mednarodnem
turističnem trgu: potovalne agencije, gostinska podjetja, hoteli in drugi nastanitveni obrati,
organizatorji potovanj, turistično-informacijske pisarne, lokalne in regijske turistične
organizacije, razvojne agencije itd.
 UČNI NAČRTI:
V učnih načrtih je zapisana predstavitev predmeta, vsebina in druge študijske obveznosti
pri predmetu. Podrobnosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec praviloma prvo uro
predavanj. Opisi učnih načrtov so objavljeni v ŠIS-u v rubriki »druga gradiva za
študenta/študijski program«.
DEDIŠČINSKI TURIZEM - 2.
STOPNJA
VRSTA PROGRAMA : podiplomski magistrski študijski program
STOPNJA PROGRAMA: 2. stopnja
KREDITNO OVREDNOTENJE PROGRAMA (ECTS): 120 kreditnih točk
TRAJANJE PROGRAMA : Dve leti
STROKOVNI NASLOV: magister/magistrica dediščinskega turizma,
okrajšava: mag. ded. tur.
KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Portorož
NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA: redni študij
 TEMELJNI CILJI PODIPLOMSKEGA MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA
PROGRAMA DEDIŠČINSKI TURIZEM:
Cilj študijskega programa Dediščinski turizem 2. stopnje je izoblikovati profil magistranta
za potrebe turistične dejavnosti. Magistrant bo osvojil strokovno poglobljen uvid v vsebine
turistične stroke ter izobrazbo s področja dediščine slovenskega, mediteranskega in
evropskega prostora v funkciji in za potrebe vkjučevanja dediščinskih vsebin v turistične
storitve. Specifična znanja in kompetence s področja vključevanja vsebin dediščine v
turistične storitve bodo pomembno prispevala k dvigu konkurenčnosti turističnih storitev
na slovenskem in mednarodnem turističnem trgu.
48
Med pomembnimi cilji študijskega programa Dediščinski turizem je omogočanje
multidisciplinarnega študija turizma in dediščine ter spodbujanje študentov k
interdisciplinarnemu pristopu pri delu na področju, ki mora integrirati znanja in
kompetence s področja turizma in dediščine.
 SPLOŠNE KOMPETENCE:
Po opravljenih študijskih obveznostih študijskega programa Dediščinski turizem in
uspešnem zagovoru magistrskega dela študent pridobi:
- sposobnost za uporabo znanstveno-raziskovalnih metod v širšem spektru
problemov v spremenjenih okoliščinah;
- usposobljenost za samostojen študij, za razvijanje kritične refleksije, za pridobitev
socialnih in komunikacijskih spretnosti, za presojo aktualnih dogodkov, razlaganje
in vrednotenje družbenih fenomenov;
- sposobnost poglabljanja znanja na določenih strokovnih področij;
- sposobnost vodenja skupine in timskega dela;
- uporabna interdisciplinarna znanja za delo na področju gospodarstva in kulture,
kakršna odlikujejo nacionalne in mednarodne kadre v visoko konkurenčnem in
hkrati identitetno občutljivem globaliziranem okolju;
- zavezanost profesionalni etiki in sposobnost etične refleksije.
 POGOJI ZA VPIS V PROGRAM IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI
VPISA:
POGOJI ZA VPIS V 1. LETNIK:
- diploma študijskega programa 1. stopnje s študijskih področij: turizem, humanistika in
družboslovje, naravoslovje;
- diploma študijskega programa 1. stopnje z drugih študijskih področij, če je kandidat pred
vpisom opravil diferencialne izpite iz vsebin, ki so bistvene za nadaljevanje študija (osnove
humanistike ali družboslovja ali turizma ali naravoslovja) v obsegu najmanj 10 KT in največ
60 KT;
- število in nabor diferencialnih izpitov se kandidatom iz druge alineje določi glede na smer
predhodnega študija; o številu in vsebini obveznosti odločata pristojni komisiji UP FHŠ in
UP FTŠ Turistica.
Diferencialne izpite oziroma dodatne študijske obveznosti opredeljene pod drugo alinejo
morajo kandidati za vpis opraviti pred vpisom v študijski program, pri čemer se lahko
omenjene obveznosti opravljajo kot izbirni predmeti v okviru študija prve stopnje, v
programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski
program.
Število diferencialnih izpitov se lahko ustrezno spremeni v primeru, da se študentu na
njegovo prošnjo priznajo določeni izpiti, opravljeni po predhodnem študiju, kot opravljeni
diferencialni izpiti.
Pogoji za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali primerljiv študijski program v tujini,
ki jim je, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem
programu.
V PRIMERU OMEJITVE VPISA bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega
študija (70% točk) in oceno diplomskega dela (30% točk). V primeru, da dodiplomski
študijski program, ki ga je opravil kandidat, ni imel diplomskega dela (naloge) ali
49
zaključnega projekta, se v primeru omejitve vpisa kandidatu upošteva povprečna ocena
študija za vse možne točke.
 POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO ŠTUDIJSKEM PROGRAMU:
Izpolnitev vseh predpisanih obveznosti v letniku (60 ECTS) zagotavlja napredovanje
študentov v višji letnik. Obveznosti študentov pri posameznih predmetih so opredeljene v
učnih načrtih predmetov.
Študent se lahko vpiše v 2. letnik z doseženimi 54 ECTS od 60 ECTS študijskega programa,
pri čemer manjkajočih 6 ECTS ne sme pripadati obveznim predmetom, lahko pa
predmetom iz izbranega modula.
V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo se vpis v naslednji letnik dovoli tudi z 48
doseženimi ECTS. Vlogo študenta obravnavata pristojna organa UP FHŠ in UP FTŠ Turistica.
Manjkajoče obveznosti morajo študentje opraviti do zagovora magistrske naloge.
Če študent ne opravi vseh obveznosti, lahko letnik ponavlja. Status ponavljalca študent
lahko izkoristi le enkrat.
 MERILA ZA
PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH
PRED VPISOV V PROGRAM:
Na študijskem programu se upoštevajo tudi znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom,
in sicer znanja, pridobljena v različnih oblikah formalnega izobraževanja za pridobitev
izobrazbe, v programih za izpopolnjevanje ter v različnih oblikah neformalnega
izobraževanja. Študentje znanja, pridobljena v formalnih oblikah izobraževanja, izkažejo s
spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela
študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo po sistemu ECTS.
Individualne vloge za priznanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom obravnavata
in o tem sklepata pristojna organa UP FHŠ in UP FTŠ Turistica, v skladu z merili za
priznanje, ki jih sprejme Univerza na Primorskem. Določila o priznanju znanja in spretnosti,
pridobljenih pred vpisom v študijski program, se smiselno upoštevajo tudi pri priznavanju
znanj in spretnosti pridobljenih med študijem, v kolikor je to v obliki učnega sporazuma
dogovorjeno vnaprej.

MERILA ZA PREHODE MED PROGRAMI
Študent lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s
študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in
če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma
Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije
Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.
Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem
programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Prvi študijski program
je program, iz katerega študent prehaja. Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski
programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko
priznavajo v drugem študijskem programu. Drugi študijski program je program, v katerega
študent prehaja.
Prehodi so možni med študijskimi programi:
1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po
Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega
programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji
ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.
50
Pri prehodu se lahko priznavajo:
1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.
Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in
primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata
odloča Senat UP FTŠ Turistici.
V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na
Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je
v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so
pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.
V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor v
primeru omejitve vpisa v 1. letnik študijskega programa.
TABELA 22: NAČIN IN KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA
V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015
KRAJ IZVEDBE
1. LETNIK
2. LETNIK
Portorož
redni
redni
TABELA 23: STRUKTURA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
LETNIK
1.
2.
VRSTE UČNIH ENOT
ŠTEVILO
UČNIH ENOT
ŠTEVILO KREDITNIH
TOČK (ECTS)
PO UČNIH
ENOTAH
SKUPAJ
60
Obvezni predmeti
7
42
Notranje izbirni predmeti
3
18
Obvezni predmeti
2
12
Izbirni predmeti:
5
30
- notranje izbirni predmeti
3
18
- zunanje izbirni predmeti
2
12
Magistrsko delo
1
18
SKUPAJ
60
120
PREDMETNIK: V času študija opravi študent 9 obveznih predmetov, 6 izbirnih
predmetov iz treh modulov, 2 zunanje izbirna predmeta ter magistrsko delo. V času
študija mora študent izbrati vsaj en predmet s področja tujega jezika iz modula »Jezik in
komuniciranje v turizmu«.
Vsi predmeti so ovrednoteni s 6 ECTS. Izbirne predmete študent izbira v dogovoru s
tutorjem in predstojnikom študijskega programa. V prvem letniku študenti/ke praviloma
izberejo obvezne izbirne predmete s področij, ki jih niso poslušali na dodiplomskem študiju.
51
ZUNANJE IZBIRNE PREDMETE lahko študent izbira v okviru študijskih programov UP FTŠ
Turistica in UP FHŠ, v okviru drugih študijskih programov UP ali iz drugih programov v
Sloveniji in v tujini (znotraj in zunaj stroke).
TABELA 24: OBVEZNI PREDMETI 1. LETNIKA
OBLIKE IZVEDBE KU
ŠT
.
TEMELJNI PREDMETI
EC
TS
UDŠ
1.
Kulturna dediščina in
njeno varstvo
6
2.
Metodologija
raziskovanja v
turizmu
3.
S
TV
SEM
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
P
SV
180
30
30
60
1.
Guštin /
Hrobat
Virloget
6
180
30
30
60
1.
Podovšovnik
Axelsson /
Planinc S.
Kulturni spomeniki
Slovenije
6
180
30
30
60
1.
Lazar /
Mileusnič
4.
Zgodovina turizma
6
180
30
15
60
1.
Panjek /
Kavrečič
5.
Turistični sistemi
6
180
45
15
60
2.
Jere Jakulin
/ Lesjak
6.
Naravne vrednote in
njihovo varovanje
6
180
30
30
60
2.
Varljen
Bužan
7.
Strateški
management
turističnih podjetij
6
180
30
30
60
2.
Sedmak G. /
Kociper
8.
Notranje izbirni
predmeti – 3
predmeti*
18
SKU
PAJ
15
1/2
*V sklopu notranje izbirnih predmetov mora študent v času študija izbrati vsaj en predmet s področja tujega
jezika iz modula »Jezik in komuniciranje v turizmu«.
TABELA 25: OBVEZNI PREDMETI 2. LETNIKA
OBLIKE IZVEDBE KU
ŠT
.
1.
TEMELJNI PREDMETI
Projektno vodenje
EC
TS
6
SEM
NOSILEC /
SOIZVAJAL
EC
1.
Mekinc /
Kociper
UD
Š
180
P
SV
30
30
52
S
TV
SKU
PAJ
60
2.
Marketing dediščine v
turizmu
6
3.
Notranje izbirni
predmeti – 3
predmeti*
18
4.
Zunanje izbirni
predmeti – 2
predmeta**
12
5.
Magistrsko delo
18
180
30
15
15
60
1.
Sedmak G.
1./2.
180
1./2.
*V sklopu notranje izbirnih predmetov mora študent v času študija izbrati vsaj en predmet s področja tujega
jezika iz modula »Jezik in komuniciranje v turizmu«.
** Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v okviru študijskih programov UP FTŠ Turistice in UP FHŠ, v
okviru drugih študijskih programov UP ali iz drugih študijskih programov iste stopnje v Sloveniji in v tujini (znotraj
in izven stroke). Študent lahko izbere predmet tudi iz nabora notranje izbirnih predmetov na tem študijskem
programu.
TABELA 26: NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI, MODUL »TURIZEM«
ŠT.
IZBIRNI PREDMETI
EC
TS
UDŠ
OBLIKE IZVEDBE KU
P
SV
T
V
SEM.
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
SKUP
AJ
1
Ekonomika turizma
6
180
30
30
60
1/2
Nemec
Rudež
2
Prostorski učinki
turizma
6
180
30
30
60
1/2
Jurinčič /
Balažič
3
Sociologija mobilnih
kultur
6
180
30
30
60
1/2
Weber /
Medarič
4
Valorizacija
avtentičnosti v
turizmu
6
180
30
30
60
1/2
Sedmak G. /
Gačnik
5
Interpretacija
turističnih resursov1
6
180
30
30
60
1/2
6
Destinacijski
management
6
180
30
30
60
1/2
7
Management
kulturnih prireditev1
6
180
30
30
60
1/2
2
Kulinarična kultura
6
180
30
30
60
1./2.
OPOMBE:1 PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA.
53
Sedmak G. /
Juvan
Gačnik
TABELA 27: NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI, MODUL »DEDIŠČINA«
OBLIKE IZVEDBE KU
ŠT
.
IZBIRNI PREDMETI
EC
TS
UDŠ
1.
Dediščina v muzejih
in muzeologija
6
2.
Praktikum dediščine
3.
S
TV
SEM
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
P
SV
180
30
15
60
1./2.
Lazar /
Mileusnič
6
180
30
15
60
1./2.
Hrobat
Virloget
Pomorska
antropologija1
6
180
30
15
60
1./2.
4.
Nesnovna dediščina
6
180
30
30
60
1./2.
5.
Trajnostno kmetijstvo
in krajina1
6
180
30
15
60
1./2.
15
SK
UP
AJ
Hrobat
Virloget /
Kavrečič
OPOMBE:1 PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA.
TABELA 28: NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI, MODUL »JEZIK IN KOMUNICIRANJE V TURIZMU«
OBLIKE IZVEDBE KU
ŠT
.
IZBIRNI PREDMETI
EC
TS
UDŠ
1.
Angleščina v turizmu
6
2.
Italijanščina v
turizmu1
3.
S
LV
SEM
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
Kompara
P
SV
180
30
30
60
1./2.
6
180
30
30
60
1./2.
Nemščina v turizmu1
6
180
30
30
60
1./2.
4.
Turistični diskurz1
6
180
30
15
60
1./2.
5.
Komunikologija v
turizmu1
6
180
30
60
1./2.
15
15
15
SK
UP
AJ
OPOMBE:1 PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA.
LEGENDA:
UDŠ = URE DELA ŠTUDENTA; OCENA POTREBNEGA ŠTEVILA UR ŠTUDIJA, DA ŠTUDENT USPEŠNO OPRAVI VSE ŠTUDIJSKE
OBVEZNOSTI (UDŠ JE SEŠTEVEK KONTAKTNIH UR – KU IN UR, KI JIH ŠTUDENT OPRAVI S SAMOSTOJNIM DELOM OZIROMA
ŠTUDIJEM)
ECTS = KREDITNE TOČKE PO EVROPSKEM KREDITNEM SISTEMU
SEM. = SEMESTER IZVEDBE
J/S = JESENSKI/SPOMLADANSKI SEMESTER (J, S = J IN S; J/S = J ALI S)
KU = KONTAKTNE URE (P = PREDAVANJA, SV = SEMINARSKE VAJE, S = SEMINARJI, LV = LABORATORIJSKE VAJE)
54
 ZAKLJUČEK ŠTUDIJA:
Pogoj za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, ki jih predvideva
program (doseženih 120 ECTS). Ko študent opravi vse obveznosti po študijskem programu
za pridobitev izobrazbe (zbere 102 ECTS z opravljanjem izpitov in 18 ECTS z izdelavo
magistrskega dela), zaključi študij z zagovorom magistrskega dela. Študentje izbirajo do
konca zimskega semestra prvega letnika temo diplomskega magistrskega dela in mentorja
(med habilitiranimi nosilci vseh obveznih ali izbirnih zgodovinskih predmetov).
URNIK:
Urnik izvedbe študijskega programa v študijskem letu 2013/2014 je dostopen na spletni
strani FTŠ Turistice v rubriki ŠTUDENTI oz. naslovu
http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK

ZAPOSLITEV:
Diplomanti študijskega programa Dediščinski turizem se bodo lahko zaposlili kot
upravljalci, tržniki, oblikovalci in izvajalci turistični storitev v:
a) turističnih organizacijah (slovenskih in mednarodnih), kot so: potovalne agencije,
organizatorji potovanj, turistično-informacijske pisarne, nacionalne turistične
organizacije, lokalne in regijske turistične organizacije, turistična predstavništva v
tujini, hotelska in gostinsko-turistična podjetja,
b) naravovarstvenih organizacijah (npr. regionalni in nacionalni parki) ter kulturnih
ustanovah (npr. muzeji, galerije, organizatorji prireditev),
c) javnem in civilnem sektorju (npr. uradi in službe lokalnih samoupravnih skupnosti,
zadolžene za razvoj turizma, lokalne in regijske organizacije, zadolžene za razvoj
turizma; turistična društva, kulturna društva).
Diplomanti II. stopnje študija Dediščinski turizem bodo na eni strani specializirani, na drugi
strani pa interdisciplinarno široki kadri za preučevanje različnih predmetno-specifičnih
področij turizma in dediščine.
 UČNI NAČRTI:
V učnih načrtih je zapisana predstavitev predmeta, vsebina in druge študijske obveznosti
pri predmetu. Podrobnosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec praviloma prvo uro
predavanj. Opisi učnih načrtov so objavljeni v ŠIS-u v rubriki »druga gradiva za
študenta/študijski program«.
INOVATIVNI TURIZEM - 3. STOPNJA
VRSTA PROGRAMA : podiplomski doktorski študijski program
STOPNJA PROGRAMA: 3. stopnja
KREDITNO OVREDNOTENJE PROGRAMA (ECTS): 180 kreditnih točk
TRAJANJE PROGRAMA : Tri leta
STROKOVNI OZ. ZNANSTVENI NASLOV: doktor/doktorica znanosti,
okrajšava: dr.
KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA: Portorož
NAČIN IZVAJANJA ŠTUDIJA: izredni študij
55
 TEMELJNI CILJI PODIPLOMSKEGA DOKTORSKEGA ŠTUDIJSKEGA
PROGRAMA INOVATIVNI TURIZEM:
Cilj študijskega programa Inovativni turizem 3. stopnje na UP je izoblikovati profil
doktoranta za potrebe turistične dejavnosti, ki bo usposobljen tako za raziskovalno kot tudi
aplikativno delo v turizmu ter ima specifična znanja in kompetence s področja inovativnega
turizma, ki bodo lahko ob upoštevanju vseh interesnih skupin in okolja odgovorno
prispevala k dvigu konkurenčnosti turističnih storitev in produktov na slovenskem in
mednarodnem turističnem trgu.
Cilj programa je doktorantom podati strokovno poglobljen uvid v splošne/klasične,
predvsem pa specifične/trendovske vsebine turizma ter metodološka in raziskovalna
znanja s pomočjo katerih bodo usposobljeni za samostojno raziskovalno delo, za
samostojno razvijanje inovativnih rešitev, kreacijo novih znanj ter njihovo aplikacijo v
praksi, za vodenje najzahtevnejših gospodarskih in negospodarskih sistemov ter
znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja
in za razvijanje kritične refleksije.
Med pomembnimi cilji študijskega programa Inovativni turizem je tudi spodbujanje
študentov h kontinuiranemu študiju od 1. do 3. stopnje študija. Splošnemu študiju I.
stopnje, sledi specialistično usmerjeni študijski program II. stopnje Turizem, katerima sledi
ozko specializirani program III. stopnje Inovativni turizem. Doktorandi III. stopnje bodo
usposobljeni za samostojno raziskovalno delo, ki bo z zaključnim delom predstavljalo nov
prispevek k znanosti, po zaključku študija pa omogočalo plodno zaposlitev in dvig
kakovostne ravni turizma
 SPLOŠNE KOMPETENCE:
• sposobnost za izbiro in uporabo primernih znanstveno-raziskovalnih metod, postopkov
in procesov v širšem spektru problemov v spremenljivih okoliščinah ter kreacija novih
znanj in rešitev;
•
•
•
•
•
usposobljenost za samostojen študij, za razvijanje kritične refleksije, za pridobitev
socialnih in komunikacijskih spretnosti, za presojo aktualnih dogodkov in njihovo
umestitev v širši kontekst, razlaganje in vrednotenje družbenih fenomenov;
sposobnost prenosa pridobljenih znanj v prakso - na konkretna področja turizma ter
sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in
postopkov
sposobnost vodenja skupine, kooperativnosti in timskega dela;
zavezanost profesionalni etiki in sposobnost etične refleksije.
zmožnost kritičnega razumevanja konceptov in znanstvenih izhodišč ter sodobnih
dosežkov, ki usmerjajo študenta/-ko k analiziranju in reševanju izzivov in problemov v
turizmu
 POGOJI ZA VPIS V PROGRAM IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI
VPISA:
Pogoji za vpis v 1. letnik
V doktorski študijski program 3. stopnje Inovativni turizem na Univerzi na Primorskem
Fakulteti za Turistične študije – Turistica se lahko vpišejo kandidati, ki izpolnjujejo
naslednje pogoje:
a) diploma na študijskem programu 2. stopnje; ali
b) diploma na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program,
56
sprejet pred 11. 6. 2004); ali
c) diploma na enovitem magistrskem študijskem programu 2. stopnje, če je ovrednoten s
300 kreditnimi točkami po ECTS in je trajal 5 let.
Neposredno v 2. letnik študija (PO MERILIH ZA PREHODE) se lahko vpišejo:
a) diplomanti študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti (sprejet pred 11. 6.
2004) ali
b) diplomanti študijskih programov za pridobitev specializacije, če je kandidat pred tem
končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe.
Z vsemi kandidati bo opravljen ustni razgovor, v katerem bo kandidat predstavil svoje
videnje študija, ambicije in področja zanimanja.
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno predhodnega
študija in na osnovi ustnega razgovora v okviru katerega bodo ovrednoteni:
kandidatov/kandidatkin življenjepis, morebitne dosedanje objave in izkušnje ter idejna
zasnova doktorske dispozicije.
Merila za prehode med programi
Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu,
Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo
predmetno področje.
Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja na
prvem študijskem programu, iz katerega študent prehaja, in nadaljevanje študija na
drugem študijskem programu, v katerega študent prehaja. Pri prehodu se upošteva
primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti študenta v prvem
študijskem programu.
V 2. oziroma 3. letnik doktorskega študijskega programa Inovativni turizem se po merilih
za prehode vpiše študent sorodnega doktorskega študijskega programa 3. stopnje in
magistrskega študijskega programa za pridobitev magisterija znanosti (študijski programi,
sprejeti pred 11.6.2004), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- študent izpolnjuje pogoje za vpis v doktorski študijski program Inovativni turizem,
- študijski program, iz katerega študent prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev
primerljivih kompetenc kot doktorski študijski program Inovativni turizem in
- so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi
(primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti študenta).
V 2. letnik doktorskega študijskega programa Inovativni turizem se po merilih za prehode
lahko vpiše tudi
a) diplomanti študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti (sprejet pred 11. 6.
2004) ali
b) diplomanti študijskih programov za pridobitev specializacije, če je kandidat pred tem
končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe.
Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava Komisija za študijske zadeve
2. in 3. stopnje UP FTŠ Turistice, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva
tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi
programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.
57
Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi študent sorodnega študijskega programa v tujini
in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana
pravica do nadaljevanja študija v doktorskem študijskem programu Inovativni turizem.
V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih
študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.
 POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO ŠTUDIJSKEM PROGRAMU:
Študent se lahko vpiše v 2. letnik študijskega programa 3. stopnje Inovativni turizem z
doseženimi 54 KT od 60 KT študijskega programa, pri čemer manjkajočih 6 KT ne sme
pripadati obveznim predmetom, lahko pa izbirnim predmetom.
V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo se vpis v naslednji letnik dovoli tudi z
doseženimi 48 KT. Vlogo študenta obravnava Komisija za študijske zadeve UP FTŠ
Turistice. Manjkajoče obveznosti iz prvega letnika mora študent opraviti do vpisa v 3.
letnik.
Pogoj za vpis v 3. letnik so opravljene vse obveznosti iz prvega letnika ter vsaj doseženih
54 KT od 60 KT 2. letnika študija ter potrjena tema doktorske disertacije. V izjemnih
primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študijske zadeve
UP FTŠ Turistica, se vpis v 3. letnik omogoči tudi z doseženimi 48 KT. Vse manjkajoče
obveznosti mora študent opraviti do zagovora doktorske disertacije.
Pred zagovorom doktorske disertacije mora študent opraviti tudi obveznost objave
prispevka v znanstvenih revijah.
Če študent ne opravi vseh obveznosti, lahko letnik ponavlja. Status ponavljavca študent
lahko izkoristi le enkrat. Študent se lahko ponovno vpiše v isti letnik, če zbere vsaj 24 KT
tega letnika.
Z napredovanjem, ponavljanjem ali absolventskim stažem študent ohranja status študenta
in s tem pravice, obveznosti in ugodnosti, določene z zakonom.
Študijski program je individualno zasnovan in ne predvideva tutorskega svetovanja in
usmerjanja. Na področju svetovanja in usmerjanja med študijem bo študent sodeloval z
mentorjem.
Študent lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim
programom. Pogoje za hitrejše napredovanje določi senat fakultete.
 MERILA ZA
PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH
PRED VPISOM V PROGRAM:
Na študijskem programu 3. stopnje Inovativni turizem se upoštevajo tudi znanja in
spretnosti, pridobljene pred vpisom, in sicer znanja, pridobljena v različnih oblikah
formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe, v programih za izpopolnjevanje, v
različnih oblikah neformalnega izobraževanja. Študentje znanja, pridobljena v formalnih
oblikah izobraževanja, izkažejo s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna
vsebina in obseg vloženega dela študenta, da se znanja in spretnosti lahko ovrednotijo po
sistemu ECTS.
Individualne vloge za priznanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom obravnava in
sklepa pristojni organ UP FTŠ Turistice, v skladu z merili za priznanje Univerze na
Primorskem. Določila o priznanju znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski
program, se smiselno upoštevajo tudi pri priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih med
študijem, v kolikor je to v obliki učnega sporazuma dogovorjeno vnaprej.
58
TABELA 29: NAČIN IN KRAJ IZVAJANJA ŠTUDIJA
V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/2015
KRAJ IZVEDBE
Portorož
1. LETNIK
2. LETNIK
3. LETNIK
izredni
izredni
izredni
TABELA 30: STRUKTURA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
LETNIK
ŠTUDIJA
1.
2.
3.
VRSTE UČNIH ENOT
ŠTEVILO
UČNIH
ENOT
ŠTEVILO ECTS KREDITNIH
TOČK
PO UČNIH ENOTAH
SKUPAJ
Obvezni predmet
Izbirni predmet
Samostojno delo na dispoziciji
Obvezni predmet
Izbirni predmet
Samostojno raziskovalno delo,
priprava in predstavitev
doktorske dispozicije
Samostojno raziskovalno delo,
priprava ter zagovor doktorske
disertacije
5
2
1
3
2
1
30
12
18
15
12
33
1
60
15
180
Skupaj
60
60
60
TABELA 31: OBVEZNI PREDMETI 1. LETNIKA
ŠT.
PREDMETI
ECTS
UDŠ
OBLIKE
IZVEDBE KU
∑ KU* SEM.
P
SV
M
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
Obvezni predmeti
1.
Praktikum za
pripravo dispozicije
6
180
30
30
-
60
1.
Nemec Rudež
2.
Organizacijskoposlovni vidiki v
turizmu
6
180
30
30
-
60
1.
Ivankovič
3.
Družboslovnohumanistični vidiki
v turizmu
6
180
30
30
-
60
1.
Vodeb, Sedmak
M., Weber,
Brezovec A.
4.
Prostorsko-okoljski
vidiki v turizmu
6
180
30
30
-
60
1.
Gosar
5.
Metodologija
raziskovanja v
turizmu*
6
180
30
30
-
60
2.
Podovšovnik
Axelsson,
Sedmak M.,
Bojnec
6.
Samostojno delo
na dispoziciji
18
540
10
10
2.
Mentor
59
Izbirni predmeti
7.
Izbirni predmet**
6
180
30
30
-
60
2.
Nosilci
8.
Izbirni predmet**
6
180
30
30
-
60
2.
Nosilci
Skupaj
60
1800
195
225
10
430
*Metodološka znanja pridobijo študentje tudi v okviru predmetov: Praktikum za pripravo dispozicije, Pisanje in
objavljanje znanstvenih besedil ter ob pripravi in objavi znanstvenega članka v sodelovanju z mentorjem.
**Izbirni predmet študent/-ka načeloma izbere v dogovoru z mentor-jem/ico iz nabora izbirnih predmetov,
lahko pa izbere tudi zunanje izbirne predmete v okviru drugih doktorskih študijskih programov slovenskih in
tujih visokošolskih zavodov.
TABELA 32: OBVEZNI PREDMETI 2. LETNIKA
ŠT
.
PREDMETI
EC
TS
UDŠ
OBLIKE IZVEDBE
KU
P
SV
∑ KU*
SEM.
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
M
Obvezni predmeti
1.
Pisanje in
objavljanje
znanstvenih besedil
3
90
20
10
-
30
1.
Sedmak G.
2.
Management
inoviranja
6
180
30
30
-
60
1.
Šuligoj
3.
Inovativnost v
turizmu
6
180
30
30
-
60
1.
Križaj
4.
Izbirni predmet**
6
180
30
30
-
60
2.
Nosilci
5.
Izbirni predmet**
6
180
30
30
-
60
2.
Nosilci
6.
Samostojno
raziskovalno delo,
priprava in javna
predstavitev
doktorske
dispozicije
33
990
-
-
30
30
1. in
2.
Mentor
Skupaj
60
1800
140
130
30
300
* KU na posameznega kandidata
**Izbirni predmet študent/-ka načeloma izbere v dogovoru z mentor-jem/ico iz nabora izbirnih predmetov v
Tabeli 16, lahko pa izbere tudi zunanje izbirne predmete v okviru drugih doktorskih študijskih programov
slovenskih in tujih visokošolskih zavodov.
TABELA 33: PREDMETNIK 3. LETNIKA
ŠT.
PREDMETI
EC
TS
UDŠ
OBLIKE
IZVEDBE KU
60
SEM.
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
∑
KU
*
P
SE
M
Obvezno delo
1.
Samostojno
raziskovalno delo,
priprava in zagovor
doktorske disertacije
60
1800
-
-
45
45
Skupaj
60
1800
-
-
45
45
1. in
2.
Mentor
*KU na posameznega kandidata
TABELA 34: NOTRANJE IZBIRNI PREDMETI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
ŠT.
PREDMETI
KT
UDŠ
OBLIKE
IZVEDBE KU
P
SV
∑
KU
*
SEM.
NOSILEC /
SOIZVAJALEC
1.
Intelektualni kapital
v turizmu1
6
180
30
30
60
2.
2.
Prostorsko planiranje
turizma1
6
180
30
30
60
2.
3.
Čezmejno
sodelovanje v
turizmu
6
180
30
30
60
2.
Vodeb
4.
Avtentičnost v
turizmu
6
180
30
30
60
2.
Sedmak G.
5.
Turizem in varnost1
6
180
30
30
60
2.
6.
Vpliv kulturnih razlik
na komunikacijo v
turizmu/Communicati
on and cultural
difference1
6
180
30
30
60
2.
7.
Sistemi in sistemska
dinamika
6
180
30
30
60
2.
Jere Lazanski
8.
Marketinške inovacije
v turizmu
6
180
30
30
60
2.
Brezovec A.
9.
Novi pristopi k
merjenju uspešnosti
v turizmu
6
180
30
30
60
2.
Ivankovič
61
10
.
Človeški viri v
turizmu – sodobni
pristopi
6
180
30
30
60
2.
11
.
Raziskovanje
podjetništva1
6
180
30
30
60
2.
12
.
Management znanja
v turističnih
podjetjih1
6
180
30
30
60
2.
13
.
Strateški razvoj in
konkurenčnost
turizma1
6
180
30
30
60
2.
14
.
Kakovost v turizmu
6
180
30
30
60
2.
15
.
Dediščina, potencial
razvoja turizma1
6
180
30
30
60
2.
16
.
Kulturna dediščinaizhodišče turističnih
inovacij1
6
180
30
30
60
2.
17
.
Literarni in filmski
turizem1
6
180
30
30
60
2.
18
.
Turizem in potovalne
kulture Azije1
6
180
30
30
60
2.
19
.
Kultura hrane in
kulinarični turizem1
6
180
30
30
60
2.
20
.
Potenciali športnega
turizma1
6
180
30
30
60
2.
21
.
Okoljska etika in
filozofija trajnostnega
turizma1
6
180
30
30
60
2.
22
.
Psihološki vidiki
komuniciranja1
6
180
30
30
60
2.
23
.
Ekonomska
zgodovina inovacij v
turizmu1
6
180
30
30
60
2.
24
.
Kreativno reševanje
problemov1
6
180
30
30
60
2.
25
.
Mrežna analiza
destinacije1
6
180
30
30
60
2.
OPOMBE:1 PREDMET SE V ŠTUDIJSKEM LETU 2014/15 NE IZVAJA.
Legenda:
62
Gabruč
Uran Maravić
KU - kontaktne ure; M – mentorstvo; P - predavanja, SV – seminarske vaje
UDŠ - ure dela študenta; ocena potrebnega števila ur študija in dela, da študent uspešno opravi vse študijske
obveznosti;
KT - kreditne točke.
 ZAKLJUČEK ŠTUDIJA:
Pogoj za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, ki jih predvideva
program (doseženih 180 KT), tj. opravljeni vsi izpiti, s programom predpisano individualno
raziskovalno delo, opravljene obveznosti pri posameznih predmetih in uspešen zagovor
doktorske disertacije. S pozitivno oceno doktorske disertacije in njenega zagovora
doktorand zaključi študij. V izjemnih primerih je mogoče študij zaključiti tudi, če doktorand
ne opravi obveznosti objave znanstvenega članka, če je le-ta sprejet v objavo. V tem
primeru se promocija v doktorski naziv izvede po objavi.
Priprava in zagovor doktorske disertacije
Priprava disertacije je povezana predvsem z individualnimi konzultacijami študenta z
mentorjem. Disertacija je avtorsko znanstveno-raziskovalno delo, s katerim študent
doktorskega študija dokaže, da poglobljeno obvlada teoretske in metodološke koncepte,
da je usposobljen za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših
problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev.
Izdelano doktorsko disertacijo pregleda komisija, ki jo imenuje fakulteta.
Celoten postopek ureja Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi
na Primorskem.
Pred zagovorom doktorske disertacije mora študent objaviti vsaj en izvirni znanstveni
članek v indeksiranih revijah.
Po uspešnem zagovoru doktorske disertacije doktorand prejme diplomo, ki je javna listina.
URNIK:
Urnik izvedbe študijskega programa v študijskem letu 2013/2014 je dostopen na spletni
strani FTŠ Turistice v rubriki ŠTUDENTI oz. naslovu
http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK

ZAPOSLITEV:
Doktorandi študijskega programa tretje stopnje Inovativni turizem se bodo lahko zaposlili
na naslednjih področjih:

raziskovanje: samostojno vodenje in znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo v
znanstvenih in visokošolskih institucijah;

gospodarstvo: vodstvene funkcije v domačih in tujih turističnih organizacijah,
raziskovalno/razvojni oddelki turističnih podjetij;

javni sektor: najzahtevnejša strokovna in vodstvena dela v državnih (regionalnih,
lokalnih) organizacijah (LTO, RTO, STO, ministrstva, državne službe – za regionalni
razvoj, itd. ).
 UČNI NAČRTI:
V učnih načrtih je zapisana predstavitev predmeta, vsebina in druge študijske obveznosti
pri predmetu. Podrobnosti o izvedbi predmeta pojasni izvajalec praviloma prvo uro
predavanj. Opisi učnih načrtov so objavljeni v ŠIS-u v rubriki »druga gradiva za
študenta/študijski program«.
63
ORGANIZACIJA
ŠTUDIJA
 Študijski koledar za študijsko leto 2014/2015:
http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=3&vsb=V_STUD_KOLEDAR
 Cenik za študijsko leto 2014/2015:
http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=2&l2=10&vsb=V_CENIKI
 Splošni pogoji izvedbe študija na UP FTŠ Turistici
Portorož v študijskem letu 2014/2015:
http://www.turistica.si/downloads/spl.pogoji1415.pdf
 Urniki 2014/2015:
http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=4&vsb=V_URNIK
 Tutorstvo 2014/2015:
http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=2&vsb=V_TUTORSTVO
 Študentski svet:
http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=3&l2=12&vsb=V_STUDENTSKI_SVET
 Alumni klub:
http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=1&l2=14&vsb=V_ALUMNI
64
OPRAVLJANJE
ŠTUDIJSKIH
OBVEZNOSTI
 Izpiti, izpitni roki in ocenjevanje
 Govorilne ure
 Priznavanja znanj in spretnosti
 Dokončanje po starih programih
 Povzetek pogojev in pravil pri vpisu v višji letnik –
visokošolski strokovni, univerzitetni, podiplomski
študij
65
Izpiti, izpitni roki in ocenjevanje
Znanje študentov preverja in ocenjuje visokošolski učitelj ves čas trajanja predmeta na
različne načine (krajši ali daljši pisni izdelki, aktivno sodelovanje pri izvedbi, nastopi, ustni
ali pisni izpiti ob koncu izvedbe predmeta). Struktura končne ocene se med predmeti
razlikuje (glej opis predmetov). Znanje študentov se oceni z ocenami od 1 (nezadostno)
do 10 (odlično) oziroma z »opravil « ali »ni opravil« (npr. seminarji, strokovna praksa).
Vsaka študijska obveznost je ovrednotena s kreditnimi točkami (ECTS). ECTS so merska
enota za vrednotenje časa študija, ki ga študenti v povprečju porabijo, da uspešno opravijo
študijske dejavnosti in obveznosti. Povprečen študent mora za povprečno oceno prav dobro
(8) za 1 ECTS vložiti od 25 do 30 ur dela (študija). Te ure vključujejo sodelovanje na
kontaktnih urah, študij literature, pripravo skupinskih in individualnih nalog, pripravo na
izpit, opravljanje izpita idr. Za en letnik študija, ki je ovrednoten s 60 ECTS, študenti v
povprečju namenijo od 1.500 do 1.800 ur študija. V tekočem študijskem letu lahko študenti
pristopijo k izpitom v treh izpitnih obdobjih (zimskem, poletnem in jesenskem). Na izpitni
rok se študenti prijavijo prek ŠIS (elektronska prijava) najmanj pet dni pred izpitom. Več
o tem lahko preberete v pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja, ki ureja to
področje.
Študenti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do fakultete, se ne morejo prijaviti na
razpisane izpitne roke. Študenti se na izpitne roke lahko prijavijo tri dni po izvršenem
plačilu – toliko časa traja izvedba vknjižbe.
Govorilne ure
Govorilne ure so namenjene komunikaciji študentov z visokošolskimi učitelji, pomoči in
svetovanju pri študiju, dodatnim razlagam snovi, dogovarjanju za mentorstvo pri
zaključnem delu, reševanju nesporazumov ipd. Praviloma se izvajajo na sedežu UP FTŠ
Turistice v Portorožu. Vsi visokošolski učitelji in sodelavci so študentom dostopni tudi prek
e-pošte. Urnik govorilnih ur in elektronski naslov posameznega visokošolskega učitelja je
objavljen na spletni strani UP FTŠ Turistice v rubriki Študenti »Govorilne ure«.
Priznavanje znanja in spretnosti
Študenti ali kandidati za vpis lahko, v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, zaprosijo za
priznavanje znanja in spretnosti, ki so jih pred vpisom v študijski program oz. med študijem
pridobili v neformalnem izobraževanju (tečaji, delavnice, seminarji in podobno) in/ali s
priložnostnim učenjem (na delovnem mestu, doma in v vsakdanjem okolju).
Postopek priznavanja vsebuje:
 kandidatovo vlogo izpolnjeno v ŠIS-u ter priprava portfolia z vsemi dokazili,
 vrednotenje, ki ga opravi pristojna komisija na visokošolskem zavodu in
 priznavanje znanja v vpisanem študijskem programu.
Postopek priznavanja znanj in spretnosti poteka v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj
in spretnosti.
Dokončanje študija po starih programih
Z reformo visokega šolstva (bolonjska deklaracija, ZViS 2004) se prehodno obdobje, v
katerem so se razpisovali stari in novi študijski programi, izteka. Visokošolski zavodi so
lahko razpisovali stare študijske programe le še v študijskem letu 2008/2009.
Študenti morajo študij po programu VS 1995- 2001 končati do 30. 9. 2016. Predmeti za
stari študijski program se ne izvajajo več, študenti pa lahko izpite iz predmetov opravljajo
66
v skladu s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja. Študenti, ki so se odločili za
prekinitev študija po tem študijskem programu, oddajo vlogo preko ŠIS-a za določitev
pogojev za nadaljevanje študija Komisiji za študijske zadeve, ki jim določi dodatne pogoje
za nadaljevanje študija (diferencialne izpite).
Študenti, ki pavzirajo več kot dve leti zapored, morajo za nadaljevanje študija oz. za
prijavo naloge oddati prošnjo za nadaljevanje študija na Komisijo za študijske zadeve.
Vloga se plača po veljavnem Ceniku za tekoče študijsko leto.
Povzetek pogojev in pravil pri vpisu v višji letnik –
visokošolski strokovni, univerzitetni, podiplomski študij
http://www.turistica.si/downloads/vpisvvisjiletnik1415-2.pdf
Pravice in dolžnosti študentov
http://www.turistica.si/downloads/PRAVICEDOLZNOSTISTUDENTOV.pdf
67
DODATNE
MOŽNOSTI
IZOBRAŽEVANJA
 Izbirnost predmetov in notranja izbirnost med
članicami UP
Izbirnost predmetov
Na fakulteti se vsako študijsko leto oblikuje okvirni seznam izbirnih predmetov za prihodnje
študijsko leto. Pri tem se upošteva materialne in kadrovske zmožnosti fakultete. Predmeti
iz okvirnega seznama, za katere študenti pokažejo največ interesa so uvrščeni v končni
seznam izbirnih predmetov, ki so študentom ponujeni ob vpisu v prihodnje študijsko leto.
Interes študentov fakulteta preveri na podlagi informativne izbire izbranih predmetov.
Seznam ponujenih izbirnih predmetov za tekoče študijsko leto je objavljen na (na dnu
strani):
http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=2&l2=1&vsb=V_IZB_PRED.
Notranja izbirnost med članicami UP
Članice Univerze na Primorskem so skladno z načeli bolonjske reforme in v prizadevanju
za dvig kakovosti študija, za večjo izbirnost v programih in za povečevanje sinergije na
področju izobraževanja in raziskovanja, omogočile pri njih vpisanim študentom, da izbirajo
predmete na drugih članicah, tam opravljajo študijske in izpitne obveznosti ter nabirajo
kreditne točke, ki bodo priznane kot del opravljene študijske obveznosti na matični članici.
Več o notranji izbirnosti:
http://www.turistica.si/indexSI.php?l1=2&l2=7&vsb=V_IZBIRNOST
 Mednarodni programi mobilnosti in mednarodni
projekti
UP FTŠ Turistica ima v skladu z mednarodnim značajem turizma tudi bogato mednarodno
dejavnost. Odzivi študentov UP FTŠ Turistice kažejo, da je zanimanje za pridobivanja
dodatnih mednarodnih znanj s področja turizma vsako leto večje, saj se vse več študentov
odloča za študijsko izmenjavo in praktično usposabljanje v tujini ter tako opravijo del
rednih študijskih obveznosti na partnerski instituciji v tujini (študijska izmenjava) ali prakso
v podjetju v tujini (praktično usposabljanje).
68
UP FTŠ Turistica trenutno deluje v naslednjih shemah mobilnosti: Erasmus+, Ceepus in
program Slovenskega štipendijskega sklad EGP in NFM. Univerza na Primorskem v okviru
medinstitucionalnih krovnih sporazumov študentom omogočajo tudi mobilnost izven EU,
kot na primer s San Diego State University (ZDA), Ball State University, Indiana (ZDA) in
druge (več na spletni strani Univerze na Primorskem).
UP FTŠ Turistica študentom ponuja tudi možnost udeležbe na t. i. intenzivnih programih
(poletnih šolah), ki jih organizira v sodelovanju s partnerskimi institucijami v Evropi.
Tovrstni mednarodni intenzivni programi so lahko organizirani na UP FTŠ Turistici oz. na
drugih tujih partnerskih institucijah in trajajo dva do tri tedne. Z udeležbo študentje
poslušajo predavanja mednarodnih strokovnjakov, prejmejo nova znanja s področja
mednarodnega turizma, širijo lastna obzorja ter mrežo svojih poznanstev. Študenti lahko
z udeležbo na mednarodnih intenzivnih programih opravijo tudi del svojih študijskih
obveznosti.
Več o programih mobilnosti ter mednarodnih projektih lahko preberete na spletni strani UP
FTŠ Turistice pod Mednarodno sodelovanje ter na blogu mednarodne pisarne (UP FTŠ
Turistica
student
mobility),
ki
je
dostopen
na
povezavi
http://turisticaerasmus.blogspot.com.
Več
informacij
tudi
na
natasa.grzinic@fts.upr.si
oz.
mitja.petelin@fts.upr.si.
69
PRAVILNIKI IN
NAVODILA
 Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja
 Pravilnik o pripravi in zagovoru zaključnega projekta
na študijskih programih 1. stopnje
 Pravilnik o pripravi in zagovoru magistrskega dela v
študijskem programu 2. stopnje UP FTŠ TURISTICA
 Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije
na 3. stopnji UP FTŠ TURISTICE
 Pravilnik o študentih s posebnimi potrebami na
Univerzi na Primorskem
 Pravilnik o disciplinski
Univerze na Primorskem
odgovornosti
študentov
 Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti
 Pravilnik o priznanjih in nagradah študentom UP FTŠ
TURISTICE
70
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju
znanja na Univerzi na Primorskem
Splošne določbe
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se ureja preverjanje in ocenjevanje znanja udeležencev v različnih
programih izobraževanja na Univerzi na Primorskem (v nadaljevanju: univerza), in sicer:
- študentov univerze, vpisanih na rednem in izrednem dodiplomskem in
podiplomskem študiju,
- študentov drugih univerz, ki se vključujejo v študijske programe univerze na podlagi
programov mobilnosti in drugih oblik med univerzitetnega sodelovanja,
- posameznikov, ki so izgubili status študenta univerze, ter
- udeležencev v programih za izpopolnjevanje in v drugih programih izobraževanja
na univerzi.
2. člen
(izvedba postopkov v primeru podiplomske šole univerze)
(1) V primeru, da študijski program izvaja in/ali organizira skupna podiplomska šola
univerze, se preverjanje in ocenjevanje znanja študentov izvaja v okviru podiplomske šole.
(2) Sprejemanje odločitev, za katere je po tem pravilniku pristojen senat oziroma komisije
senata članice univerze, je v primeru podiplomske šole v pristojnosti programskega sveta.
Sprejemanje odločitev, za katere je po tem pravilniku pristojen dekan članice univerze, je
v primeru podiplomske šole v pristojnosti predstojnika podiplomske šole.
3. člen
(uporaba izrazov)
(1) Za vse skupine udeležencev izobraževanja iz 1. člena tega pravilnika je v nadaljevanju
tega pravilnika uporabljen izraz študent, razen v primerih, ko se določba nanaša oziroma
uporablja le za določeno skupino udeležencev.
(2) Za vse programe izobraževanja iz 1. člena tega pravilnika (dodiplomski in podiplomski
študij, programi za izpopolnjevanje in drugi programi izobraževanja) je v nadaljevanju tega
pravilnika uporabljen izraz študijski program, razen v primerih, ko se določba nanaša
oziroma uporablja le za določen program izobraževanja.
4. člen
(nevtralna slovnična oblika)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot
nevtralni za moške in ženske.
II. Preverjanje in ocenjevanje znanja
Namen, načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja
5. člen
(namen preverjanja in ocenjevanja znanja)
(1) S preverjanjem in ocenjevanjem znanja se ugotavlja uspešnost študentov pri
izpolnjevanju študijskih obveznosti ter usvojene splošne in predmetno-specifične
kompetence. Preverjanje in ocenjevanje znanja predstavlja podlago za pridobitev ocene in
kreditnih točk pri posameznih učnih enotah, t. j. predmetih, praktičnem usposabljanju,
strokovni praksi, modulih, zaključnem delu ipd. (v nadaljevanju: učne enote).
71
(2) Znanje študentov se preverja in ocenjuje na izpitih in s sprotnim preverjanjem znanja
ves čas trajanja študijskega procesa in skozi vse študijsko leto. Takšen način preverjanja
in ocenjevanja znanja spodbuja sproten študij ter zagotavlja celovit pregled nad
obvladovanjem študijskih vsebin, hkrati pa daje študentu povratno informacijo o njegovem
znanju, s čimer se spodbuja aktivno in odgovorno sodelovanje študentov v učnem procesu
ter študenta usmerja v nadaljnji študij.
6. člen
(študijske obveznosti)
Študijske obveznosti študenta so določene s študijskim programom in z učnim načrtom
posamezne učne enote.
7. člen
(načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja)
(1) Preverjanje znanja je lahko ustno ali pisno oziroma ustno in pisno ali s preverjanjem
pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov oziroma nalog in njihovega zagovora ali s
preverjanjem posebnega nastopa.
(2) Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so določene s študijskim programom in z
učnimi načrti posameznih učnih enot in so naslednje: pisni izpit, ustni izpit, pisni in ustni
izpit, kolokvij ali druge oblike pisnega preizkusa znanja, nastop, 'aktivno sodelovanje na
predavanjih in vajah, poročilo s strokovne prakse, seminarska naloga, diplomsko delo in
druga zaključna dela oziroma naloge ter druge oblike preverjanja in ocenjevanja znanja,
določene s študijskim programom oziroma z učnimi načrti posameznih učnih enot.
Javnost preverjanja in ocenjevanja znanja
8. člen
(javnost preverjanja in ocenjevanja znanja)
(1) Preverjanje in ocenjevanje znanja je javno.
(2) Javnost preverjanja in ocenjevanja znanja se zagotavlja zlasti z javno objavo izpitnih
rokov in rezultatov preverjanja in ocenjevanja znanja, z omogočanjem vpogleda v
ocenjene pisne izdelke v skladu z določili tega pravilnika, ter s pravico študentov in drugih
oseb, da prisostvujejo preverjanju in ocenjevanju znanja pri ustnem izpitu.
(3) Rezultate preverjanja in ocenjevanja znanja se objavi v Študentskem informacijskem
sistemu univerze (v nadaljevanju: ŠIS), ob upoštevanju predpisov o varovanju osebnih
podatkov in v skladu z določili tega pravilnika. Za posameznega študenta se objavi vpisna
številka in dosežena ocena, pri rezultatih izpitnih rokov pa tudi splošne podatke o izpitnem
roku, in sicer: število študentov, ki so uspešno opravili izpit, število študentov, ki izpita
niso opravili, ter povprečno oceno izpitnega roka s standardnim odklonom, ob upoštevanju
pozitivnih ocen izpitnega roka.
Seznanjanje študentov
9. člen
(seznanjanje študentov s študijskimi obveznostmi ter z namenom, načini in
oblikami preverjanja in ocenjevanja znanja)
(1) Študenti morajo biti seznanjeni s študijskimi obveznostmi, z namenom, načini in
oblikami preverjanja in ocenjevanja znanja pri učnih enotah, s kriteriji za ocenjevanje
znanja ter z načinom določanja končne ocene pri posameznih učnih enotah.
(2) Študijske obveznosti iz študijskega programa predstavi prvič vpisan im študentom na
začetku študijskega leta dekan oziroma prodekan, zadolžen za področje izobraževanja
oziroma druga oseba, zaposlena na članici univerze, ki jo za to pooblasti dekan.
72
(3) Nosilec učne enote na uvodnem predavanju seznani študente:
1. z vsebino, s cilji in z načrtom izvedbe učne enote,
2. s predvidenimi študijskimi rezultati oziroma kompetencami, ki naj bi jih študent pridobil
pri učni enoti,
3. s temeljnimi študijskimi viri,
4. z načinom in elementi preverjanja znanja ter s kriteriji za ocenjevanje,
5. s študijskimi obveznostmi in z deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja in
ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni študenta pri učni enoti,
6. s pogoji za pristop k posamezni obliki preverjanja in ocenjevanja znanja pri učni enoti,
7. z obliko opravljanja komisijskega izpita pri učni enoti.
10. člen
(javna dostopnost informacij o študijskih programih)
Članica univerze zagotovi javno dostopnost ažurnih informacij o študijskih programih in
učnih načrtih posameznih učnih enot z objavo opisa študijskih programov na spletnih
straneh članice.
Splošna pravila za opravljanje študijskih obveznosti
11. člen
(opravljanje študijskih obveznosti)
(1) Študent lahko opravlja študijske obveznosti za učne enote vpisanega letnika in
manjkajoče študijske obveznosti iz predhodnih letnikov. Izjemoma, v primerih, določenih
s statutom univerze in s tem pravilnikom, pa lahko opravlja tudi študijske obveznosti
višjega letnika.
(2) Kolokviji in drugi pisni preizkusi znanja, seminarske naloge, nastopi ter aktivno
sodelovanje na predavanjih in vajah so sprotne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja
pri posameznih učnih enotah in se izvajajo v času študijskega procesa pri posamezni učni
enoti.
(3) Izpite lahko študent opravlja po zaključenem študijskem procesu pri posamezni učni
enoti in v skladu s tem pravilnikom. V primerih, določenih s tem pravilnikom, lahko študent
opravlja izpite tudi predčasno, t. j. preden so izvedena predavanja in vaje pri učni enoti.
12. člen
(predčasno opravljanje izpitov vpisanega letnika)
(1) Študent lahko izjemoma opravlja izpite tudi predčasno, to je preden so izvedena
predavanja in vaje ter druge z učnim načrtom določene študijske obveznosti pri posamezni
učni enoti.
(2) Študent, ki želi predčasno opravljati izpit oziroma izpite letnika, v katerega je vpisan,
naslovi pisno prošnjo na dekana članice univerze, ki prošnji ugodi, če obstajajo upravičeni
razlogi in je nosilec predmeta podal pisno soglasje za predčasno opravljanje izpita. Za
upravičene razloge štejejo odhod na študij ali strokovno prakso v tujino, hospitalizacija v
času izpitnega obdobja, porod ter udeležba na vrhunskem športnem tekmovanju oziroma
vrhunskem kulturnem dogodku ipd.
13. člen
(opravljanje študijskih obveznosti višjega letnika)
(1) Študent, ki je ponovno vpisan v letnik, lahko izjemoma opravlja študijske obveznosti
višjega letnika; posameznik, ki je izgubil status študenta, pa študijske obveznosti letnika,
v katerega se namerava vpisati ob naslednjem vpisu v študijski program.
(2) Študent oziroma posameznik iz prvega odstavka tega člena naslovi pisno prošnjo na
dekana članice univerze, ki prošnji praviloma ugodi, če je študent opravil vse predpisane
študijske obveznosti za zadnji vpisani letnik in predhodne letnike. Članica univerze lahko z
73
internim pravilnikom določi še druge pogoje za opravljanje študijskih obveznosti višjega
letnika.
14. člen
(hitrejše napredovanje po študijskem programu)
(1) Študent lahko zaprosi za hitrejše napredovanje po študijskem programu.
(2) Hitrejše napredovanje se lahko omogoči študentu, ki v krajšem času od enega
študijskega leta doseže potrebno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik.
(3) Sklep o hitrejšem napredovanju sprejme senat članice univerze na podlagi prošnje
študenta in obrazloženega mnenja komisije za študijske zadeve ali drugega organa,
določenega s pravili članice univerze. S sklepom senat članice univerze določi tudi način
hitrejšega napredovanja.
15. člen
(opravljanje študijskih obveznosti po prekinitvi študija)
Posameznik, ki je izgubil status študenta univerze, obdrži pravico do opravljanja
manjkajočih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražuje,
skladno z določili statuta univerze.
Ocenjevanje znanja
16. člen
(ocene)
(1) Uspešnost študenta pri opravljanju študijskih obveznosti ocenjuje nosilec učne enote z
ocenami od 1 do 10. Posamezne ocene pomenijo:
10 (odlično) - izjemno znanje z zanemarljivimi napakami,
9 (prav dobro) - nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami,
8 (prav dobro) - solidno znanje,
7 (dobro) - dobro znanje, vendar z večjimi napakami,
6 (zadostno) - znanje ustreza minimalnim kriterijem,
od 5 do 1 (nezadostno) - znanje ne ustreza minimalnim kriterijem.
(2) Študijska obveznost se lahko ocenjuje tudi z opisno oceno »opravil-a« oziroma »ni
opravil-a« ter "priznan-a« oziroma »ni priznan-a«, če je tako določeno s študijskim
programom.
(3) Pozitivne ocene označujejo uspešno opravljene študijske obveznosti. Pozitivne so ocene
od 1O do vključno 6 ter opisni oceni »opravil-a« in »priznan-a«.
(4) Negativne ocene označujejo neuspešno opravljene študijske obveznosti. Negativne so
ocene od 5 do 1 ter opisni oceni »ni opravil-a« in »ni priznan-a«.
III. Izpiti
17. člen
(oblika in načini opravljanja izpita)
(1) Izpiti so ustni, pisni ali pisni in ustni.
(2) Pri izpitu se preverja znanje snovi in kompetence, ki jih za posamezno učno enoto
določa učni načrt.
(3) Izpit se opravlja za posamezno učno enoto. Oblika in način opravljanja izpita se določita
z učnim načrtom posamezne učne enote. Če je tako določeno z učnim načrtom:
se lahko pri učni enoti, ki združuje vsebinsko različna področja, ki jih izvajajo različni
nosilci, za vsako področje opravlja delni izpit. Vsak delni izpit se oceni s samostojno oceno,
na podlagi delnih ocen pa se oblikuje skupna ocena za učno enoto. Način oblikovanja
74
skupne ocene je opredeljen v učnem načrtu učne enote; se lahko ocene, dosežene v
različnih oblikah sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja (kolokviji in drugi pisni
preizkusi znanja, nastopi, aktivno sodelovanje pri predavanjih in vajah ipd.), upoštevajo
pri končni oceni iz te učne enote, in sicer na način, določen z učnim načrtom te učne enote;
se lahko izpit opravi tudi z uspešno opravljenimi kolokviji, seminarsko nalogo ali
projektom; ima lahko izpit tudi praktični del.
18. člen
(komisijski izpit)
(1) Četrto opravljanje in nadaljnja opravljanja izpita pri isti učni enoti so komisijska, če
tako zahteva študent ali nosilec učne enote.
(2) Izpitna komisija je tričlanska; predsednika in dva člana imenuje izmed visokošolskih
učiteljev dekan članice univerze. Nosilec učne enote, pri katerem se opravlja komisijski
izpit, je član izpitne komisije, ne more pa biti njen predsednik. Sestava izpitne komisije
mora omogočati ustrezno presojo o rezultatih preverjanja in ocenjevanja znanja študenta.
(3) Komisijski izpit je lahko ustni, pisni ali pisni in ustni.
(4) Če se komisijski izpit izvaja ustno, so vsi člani komisije prisotni na izpitu. Študentu
postavlja vprašanja visokošolski učitelj, ki je izvoljen v naziv za strokovno področje učne
enote, pri kateri se opravlja komisijski izpit. PO končanem ustnem izpitu se člani izpitne
komisije posvetujejo in ocenijo znanje študenta z večino glasov ter študenta takoj
seznanijo z doseženo oceno.
(5) Če se komisijski izpit izvaja pisno, člani izpitne komisije preverijo študentove odgovore
in oblikujejo oceno z večino glasov. Rezultati pisnega izpita se objavijo najkasneje sedem
dni po zaključenem pisnem izpitu. Študent lahko v petih dneh po objavi rezultata pisnega
izpita pisno zaprosi komisijo za ustni zagovor.
(6) O komisijskem izpitu se sestavi zapisnik, v katerem predsednik izpitne komisije
evidentira prijavo k izpitu, izpitna vprašanja in doseženo oceno. Zapisnik podpišejo vsi člani
izpitne komisije in ga posredujejo v referat, kjer se hrani v osebni mapi študenta.
IV. Izpitna pravila
Pogoji za pristop k izpitu in ponavljanje izpita
19. člen
(pogoji za pristop k izpitu)
(1) Študent lahko pristopi k izpitu za učno enoto, pri kateri je izpolnil vse z učnim načrtom
predpisane pogoje za pristop k izpitu, k delnemu izpitu pa, ko je izveden tisti del učne
enote, ki ga obsega delni izpit. Izjeme od tega pravila so določene v 12. členu tega
pravilnika.
(2) Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena, k izpitom ne more
pristopiti študent, ki ni poravnal finančnih obveznosti do članice univerze ali mu je bila
izrečena prepoved opravljanja izpitov na podlagi določil tega pravilnika.
20. člen
(ponavljanje izpita)
(1) Med neuspešnim opravljanjem izpita in njegovim ponovnim opravljanjem mora miniti
najmanj štirinajst dni; študent, ki je pri zadnjem opravljanju izpita dosegel oceno
nezadostno (4) ali manj, pa lahko pristopi k naslednjemu izpitnemu roku šele po preteku
tridesetih dni.
75
(2) K izpitu pri posamezni učni enoti lahko študent pristopi največ štirikrat v istem
študijskem letu. Pristopi lahko na katerikoli rok skladno s tem pravilnikom, razen v primeru
prepovedi, izrečenih na podlagi določil tega pravilnika.
(3) Za ponavljanje izpita se ne šteje ponovno opravljanje izpita na podlagi uspešno
rešenega ugovora v skladu z določili tega pravilnika.
(4) Če je študent ponovno vpisan v letnik, se šteje, da izpit pri posamezni učni enoti letnika
opravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k temu izpitu, ne glede na to, ali je ob
prvem vpisu v ta letnik k temu izpitu že pristopil.
Izpitna obdobja in izpitni roki
21. člen
(izpitna obdobja)
(1) Glavna izpitna obdobja so januarsko, junijsko in septembrsko. Za študijski proces, ki
je organiziran v kvartalih, univerza določi še dve izpitni obdobji, in sicer po zaključku
posameznega kvartala.
(2) Izpitna obdobja za posamezno študijsko leto so določena s študijskim koledarjem
univerze, ki ga sprejme senat univerze.
22. člen
(redni in izredni izpitni roki)
(1) Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih. Izpitni roki so redni in izredni.
(2) Redni izpitni roki so izpitni roki izpitnih obdobjih.
(3) Izredni izpitni roki so izpitni roki izven izpitnih obdobij. Razpisani so praviloma po
zaključku učnega procesa pri posamezni učni enoti ali delu učne enote (delni predmet) na
izrednem študiju; v okviru podiplomskega študija in v primerih, ki jih določa 12. člen tega
pravilnika, pa lahko tudi na dan, ki ga sporazumno določita nosilec učne enote in študent.
(4) Izjemoma, v primeru, da zaradi posebnosti izvedbe študijskega programa v izpitnih
obdobjih potekajo nekatere organizirane oblike študija (npr. klinične vaje), se lahko izredne
izpitne roke razpiše tudi na rednem študiju.
23. člen
(pravica do opravljanja izpitov na izpitnih rokih)
(1) Na rednih izpitnih rokih lahko opravljajo izpite vsi študenti.
(2) Na izrednih izpitnih rokih lahko opravljajo izpite absolventi, študenti izrednega in
podiplomskega študija, posamezniki, ki so izgubili status študenta, ter udeleženci v
programih za izpopolnjevanje in drugih programih izobraževanja na univerzi.
(3) Izjemoma lahko na izrednem izpitnem roku opravlja izpit tudi študent rednega študija,
če je izpolnil vse pogoje za pristop k izpitu in izpolnjuje morebitne dodatne pogoje,
določene z izpitnim pravilnikom članice univerze.
24. člen
(število izpitnih rokov)
(1) Redni izpitni roki morajo biti razporejeni tako, da so za vsako učno enoto, ki se izvaja
v tekočem študijskem letu oziroma se je izvajala v preteklem študijskem letu, predvideni
vsaj štirje izpitni roki v študijskem letu, od tega najmanj po en izpitni rok v glavnih izpitnih
obdobjih.
76
(2) Izpitni roki se razpisujejo na sedežu članice univerze in na dislociranih enotah, in sicer
na način, ki vsem študentom članice univerze zagotavlja enake pogoje za opravljanje
izpitov.
25. člen
(izpitni roki za učne enote, ki se v tekočem študijskem letu ne izvajajo)
Za učne enote, ki se v tekočem študijskem letu ne izvajajo, se:
- v prvem letu po prenehanju izvajanja določi tri redne izpitne roke, in sicer v
vsakem glavnem izpitnem obdobju en izpitni rok;
- v drugem letu po prenehanju izvajanja določi vsaj en izpitni rok v študijskem letu;
- v tretjem letu in v naslednjih letih po prenehanju izvajanja izpitni rok določi na
pisno prošnjo enega ali več študentov; prošnjo študent naslovi na referat,
pristojen za študente (v nadaljevanju: referat).
26. člen
(razpored in razpisovanje izpitnih rokov)
(1) Razpored izpitnih rokov za posamezne učne enote pripravi referat na podlagi dogovora
z nosilci
učnih enot.
(2) Med posameznimi izpitnimi roki pri posamezni učni enoti mora preteči vsaj štirinajst
dni.
(3) Seznam rednih izpitnih rokov za vsa tri izpitna obdobja se objavi v SIS-u najkasneje
dva meseca pred prvim izpitnim obdobjem za obvezne učne enote, za izbirne učne enote
pa najkasneje ob pričetku izvajanja učne enote. Seznam mora Vključevati naslednje
podatke o izpitnem roku: ime predmeta, izvajalca izpita, datum in uro izpita, če se študijski
program izvaja tudi na dislociranih enotah, pa še kraj izvedbe izpita. Seznam rednih izpitnih
rokov vsebuje tudi roke za učne enote, ki se v tekočem študijskem letu ne izvajajo. Redni
izpitni roki za posamezen študijski program morajo biti razporejeni tako, da se prvi izpitni
rok za posamezno obvezno učno enoto ne prekriva z izpitnimi roki za druge učne enote v
letniku. Isto načelo se poskuša zagotoviti tudi pri izpitnih rokih za izbirne učne enote.
(4) Izredni izpitni roki morajo biti objavljeni najmanj petnajst dni pred datumom izpita.
Prvi izredni izpitni rok za učno enoto, izvedeno na način izrednega študija, je praviloma
trideset dni po zaključenem učnem procesu pri učni enoti. Članica univerze lahko z internim
pravilnikom podrobneje uredi razpisovanje izrednih izpitnih rokov.
(5) Razpored izpitnih rokov je obvezen za študente in nosilce učnih enot. Datum izpitnega
roka je mogoče spremeniti le v upravičenih primerih, med katere sodi odsotnost nosilca
zaradi bolezni ali drugih nepremostljivih okoliščin. Referat seznani študente s spremembo
datuma izpitnega roka najkasneje pet dni pred izpitnim rokom; če predmetna okoliščina
nastopi kasneje, pa v najkrajšem možnem času.
Prijava k izpitu in umik prijave, seznam prijavljenih
27. člen
(prijava k izpitu)
(1) K izpitu se študent prijavi prek ŠlS.
(2) Študent mora oddati prijavo najkasneje peti dan pred razpisanim izpitnim rokom.
(3) Študent odgovarja za pravilno in popolno prijavo.
28. člen
(umik prijave k izpitu - odjava)
(1) Če študent ne namerava pristopiti k izpitu, h kateremu se je prijavil, mora svojo prijavo
umakniti. Odjavi se prek ŠlS, in sicer najkasneje tretji dan pred razpisanim izpitnim rokom.
77
(2) Če študent ne umakne prijave v skladu z določili tega člena, se šteje, da ni umaknil
prijave in je s tem izkoristil en izpitni rok, razen v primeru, ko študent ni mogel umakniti
prijave zaradi nepremostljivih okoliščin (bolezen ali druge nepremostijive okoliščine), ki so
nastopile po preteku roka iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru se šteje, da je
študent pravočasno umaknil prijavo k izpitu, če naknadno, vendar najkasneje v sedmih
dneh od dneva izvedbe izpita, dostavi ustrezna dokazila.
29. člen
(priprava in objava seznama študentov, prijavljenih na izpit)
(1) Dva dni pred izpitnim rokom je v SIS-u dostopen seznam študentov, prijavljenih na
izpitni rok. Seznam je na vpogled izvajalcu izpita in prijavljenim študentom. Na seznamu
je naveden tudi prostor opravljanja izpita.
(2) Na seznam so uvrščeni le študenti, ki so izpolnili vse pogoje za pristop k izpitu.
Izpolnjevanje pogojev preverita na podlagi ustreznih evidenc nosilec učne enote in referat.
Izvedba izpitov, objava izpitnih rezultatov ter vpogled v izpitne naloge
30. člen
(izvajalec izpita in odgovornost za izvedbo izpita)
(1) Za pravilno izvedbo izpita je odgovoren nosilec učne enote oziroma predsednik izpitne
komisije v primeru, da se izpit opravlja pred izpitno komisijo. Odgovorni v sodelovanju z
referatom zagotovi vse potrebno za izvedbo izpita.
(2) Znanje študenta na izpitu preverja in ocenjuje visokošolski učitelj, ki je nosilec učne
enote, po dogovoru in s soglasjem nosilca te učne enote pa lahko tudi drug visokošolski
učitelj, ki je izvoljen v naziv za strokovno področje učne enote, pri kateri se opravlja izpit.
(3) Znanje lahko preverja in ocenjuje tudi izpitna komisija, in sicer v primerih, ki jih določa
ta pravilnik.
(4) Izvajalec pisnega izpita je lahko, po dogovoru in s soglasjem nosilca te učne enote,
tudi drug visokošolski učitelj oziroma visokošolski sodelavec, ki je praviloma izvoljen v
naziv za strokovno področje učne enote, pri kateri se opravlja izpit.
31. člen
(preverjanje navzočnosti in istovetnosti študentov)
(1) Študent mora imeti na izpitu dokument za identifikacijo. Ustrezna dokumenta sta
študentska izkaznica ali indeks, za udeležence v programih izpopolnjevanja in drugih
programih izobraževanja na univerzi pa osebna izkaznica ali potni list.
(2) Izvajalec izpita pred začetkom izpita preveri, ali so študenti na seznamu prijavljenih na
izpit, hkrati pa preveri tudi istovetnost študentov.
(3) Izvajalec izpita sme k izpitu sprejeti samo študente, ki so na seznamu prijavljenih na
izpit. Formalnih zahtev v zvezi s prijavo študentov na izpit oziroma z umikom prijave
izvajalec izpita ne more urejati neposredno s študenti, temveč le v sodelovanju z
referatom.
(4) Študent, ki ni pristopil k izpitu, ni ocenjen. Izvajalec izpita v tem primeru na seznam
prijavljenih zapiše »ni pristopil-a«.
32. člen
(izvedba pisnega izpita in objava rezultatov)
(1) Pisni izpit se opravlja v obliki pisne naloge. Pri pisnem izpitu se študentom izpitna
vprašanja oziroma izpitni testi posredujejo v pisni obliki. Pisni izpit traja najmanj eno in
največ štiri šolske ure.
78
(2) Izvajalec izpita je pred začetkom izpita dolžan seznaniti prisotne študente z dovoljenimi
pripomočki pri izpitu.
(3) Študent se med opravljanjem izpita, brez odobritve izvajalca izpita, ne sme oddaljiti iz
prostora, v katerem opravlja izpit.
(4) Na zahtevo izvajalca izpita mora študent pisna izpitna vprašanja vrniti skupaj z
izpolnjen in pisnim testom.
(5) Seznam študentov nosilec učne enote opremi z ocenami in s podpisom ter ga odda v
referat. Na seznam vpiše tudi morebitne prepovedi opravljanja izpitov in praviloma tudi
datum, ko je možen vpogled v ocenjen pisni izdelek.
(6) Rezultate pisnega izpita objavi referat v ŠIS-u najkasneje štirinajsti dan po izpitu.
Članica univerze lahko v svojem pravilniku določi krajši rok za objavo izpitnih rezultatov.
(7) Daljši rok je dopusten le izjemoma, zaradi opravičene odsotnosti nosilca učne enote
(sodelovanje na mednarodnih simpozijih, bolezen, študijski dopust ipd.), vendar mora leta o tem in o razlogih pravočasno obvestiti referat, ki nato seznani študente in prodekana,
pristojnega za področje izobraževanja.
(8) Študenta, ki je pristopil k pisnemu izpitu, pa ni oddal izpitne naloge, se oceni z oceno
negativno (1) ter se šteje, da je izkoristil en izpitni rok.
33. člen
(izvedba ustnega izpita in objava rezultatov)
(1) Ustni izpit se opravlja v obliki osebnega pogovora visokošolskega učitelja s študentom.
Ustni izpit lahko poteka posamično ali s skupino študentov in lahko traja največ eno šolsko
uro. Način postavljanja vprašanj (pisno/ustno) določi visokošolski učitelj, ki izvaja ustni
izpit.
(2) Ocena ustnega izpita se sporoči študentu na dan opravljanja izpita.
34. člen
(izvedba pisnega in ustnega izpita ter objava rezultatov)
(1) Če je izpit pri učni enoti sestavljen iz ustnega in pisnega dela, je uspešno opravljen
pisni del izpita pogoj za pristop k ustnemu delu izpita, razen če je z učnim načrtom učne
enote drugače določeno. Ustni in pisni del izpita tvorita celoto, ki se oceni z eno oceno.
(2) Pri izvedbi ter posredovanju in objavi rezultatov pisnega dela izpita se uporablja določila
32. člena tega pravilnika. Pri tem se hkrati z objavo rezultatov pisnega dela izpita objavi
tudi razpored ustnih izpitov.
(3) Ustni del izpita se mora začeti najkasneje sedmi delovni dan po objavi rezultatov
pisnega dela izpita. Daljši rok je dopusten le izjemoma, zaradi opravičene odsotnosti
izvajalca izpita (bolezen ali druge nepremostljive okoliščine), vendar mora le-ta o tem in o
razlogih pravočasno obvestiti referat, ki nato seznani študente in prodekana, pristojnega
za področje izobraževanja.
(4) Izvajalec izpita in študent lahko sporazumno določita opravljanje ustnega dela izpita,
kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi. Morebitne posebnosti glede veljavnosti pisnega
izpita se določijo z učnim načrtom posamezne učne enote.
35. člen
(vpogled v ocenjen pisni izdelek in pojasnila glede dosežene ocene)
Študent ima pravico do vpogleda v svoj popravljen in ocenjen pisni izdelek ter do pojasnil
glede dosežene ocene v tridesetih dneh od objave izpitnih rezultatov. Iz popravljenega in
ocenjenega pisnega izdelka mora biti razvidna ocena odgovorov na posamezna vprašanja.
79
36. člen
(vnos rezultatov izpita)
Za vnos rezultatov izpita v ŠIS je odgovoren nosilec učne enote, ki mora pri vnosu
podatkov upoštevati roke za objavo izpitnih rezultatov.
Izboljševanje izpitne ocene
37. člen
(izboljševanje izpitne ocene)
(1) Študent, ki je že uspešno opravil izpit pri učni enoti, pa želi izboljšati doseženo oceno,
se lahko v času (do zaključka) študija prijavi k ponovnemu preverjanju znanja pri učni
enoti, in sicer le enkrat za posamezno učno enoto. Izpit lahko opravlja do zaključka
naslednjega študijskega leta.
(2) Pri ponovnem preverjanju znanja zaradi izboljšanja ocene se pri vpisu v evidenco
upošteva višja izmed dobljenih ocen.
Ugovor zoper oceno oziroma potek izpita
38. člen
(razlogi in roki za ugovor)
(1) Zoper oceno, ki jo je študent prejel na izpitu, lahko študent ugovarja. Ugovor se lahko
nanaša tudi na potek izpita. Kadar je izpit pisni in ustni, lahko kandidat poda ugovor tudi
samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita.
(2) Obrazložen pisni ugovor naslovi študent na dekana članice univerze, in sicer najpozneje
v treh delovnih dneh po objavi rezultata ustnega izpita oziroma vpogledu v ocenjeni pisni
izdelek.
39. člen
(imenovanje komisije)
(1) Dekan članice univerze najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu ugovora imenuje
izpitno komisijo. Pri imenovanju komisije se upošteva drugi odstavek 18. člena tega
pravilnika.
(2) Predsednik komisije vodi delo komisije in zagotovi izdelavo zapisnika, ki ga podpišejo
vsi člani komisije. Izvod zapisnika se vroči študentu, drugi izvod pa se posreduje v referat,
kjer se shrani v osebni mapi študenta.
40. člen
(delo komisije v zvezi z ugovorom)
(1) Komisija preuči ugovor v petih delovnih dneh po imenovanju in na podlagi mnenja
večine članov oblikuje predlog razrešitve ugovora. Predlog posreduje dekanu članice
univerze.
(2) Pri postopku razreševanja ugovora komisija najprej preveri, ali se ugovor nanaša na
izpitno oceno ali na potek izpita.
(3) Če se ugovor nanaša na izpitno oceno, komisija preveri razpoložljivo dokumentacijo o
izpitu ter odloči o morebitnem vnovičnem preverjanju znanja študenta. V primeru, da je
študent sporni izpit opravljal ustno, komisija opravi ustno preverjanje znanja študenta; če
pa je študent sporni izpit opravljal pisno, komisija oceni pisni izdelek.
(4) Če se ugovor nanaša na potek izpita, komisija izpitne ocene ne more spremeniti, lahko
pa odloči, da študent ponovno opravlja izpit.
80
(5) Komisija sprejme odločitev z večino članov. Morebitno nestrinjanje enega od članov z
odločitvijo komisije, se zabeleži v zapisniku, skupaj z razlogi za nestrinjanje.
41. člen
(odločanje o ugovoru)
(1) O ugovoru odloči dekan članice univerze s sklepom, na podlagi predloga komisije iz 39.
člena tega pravilnika.
(2) Zoper sklep dekana se lahko študent v osmih dneh pritoži na senat članice univerze.
Odločitev senata članice univerze je dokončna.
(3) Če je bilo študentu odobreno ponovno opravljanje izpita, se ne šteje, da je študent izpit
ponavljal.
(4) Pri ponovnem preverjanju znanja na podlagi ugovora študenta se pri vpisu v evidenco
upošteva višja izmed dobljenih ocen.
Uporaba izpitnih pravil
42. člen
(uporaba izpitnih pravil)
Za ostale oblike preverjanja in ocenjevanja znanja se smiselno uporabljajo določila tega
pravilnika, ki se nanašajo na izpite. Članica univerze lahko z internim pravilnikom
natančneje opredeli uporabo izpitnih pravil pri ostalih oblikah preverjanja in ocenjevanja
znanja.
V. Kršitve v postopku preverjanja znanja
43. člen
(kršitve)
(1) Študent krši postopek preverjanja znanja, če med potekom izpita na nedovoljen način
sodeluje z drugimi prisotnimi študenti, če pri reševanju ali pisanju izpitne naloge prepisuje
od drugih navzočih študentov oziroma uporablja nedovoljene pripomočke ali če kakorkoli
drugače moti potek izpita.
(2) Postopek preverjanja znanja krši tudi študent, ki opravlja oziroma poskusi opravljati
izpit namesto prijavljenega študenta, in študent, namesto katerega opravi ali poskusi
opraviti izpit kdo drug.
(3) Kot kršitev se upošteva tudi plagiatorstvo pri zaključnih delih oziroma nalogah ter pri
seminarskih nalogah in drugih pisnih izdelkih. Za kršitev se šteje, če študent prepiše
besedila drugih avtorjev v celoti ali delno ter jih uporabi kot svoja lastna oziroma če pri
posameznih delih besedil, ki jih prepiše, ne navaja avtorja.
44. člen
(sankcije)
(1) Sankcija v primeru kršitve iz prvega in drugega odstavka 43. člena tega pravilnika je
takojšnja - študent ne sme nadaljevati izpita, njegov izdelek pa se oceni z oceno
nezadostno (1). Sankcijo izvede izvajalec izpita in na seznamu evidentira kršitev v
postopku preverjanja znanja. Referat s kršitvijo seznani dekana članice univerze, ki nato
ukrepa v skladu s pravilnikom, ki določa disciplinsko odgovornost študentov univerze.
(2) Študent po prvi kršitvi iz prvega in drugega odstavka 43. člena tega pravilnika ne sme
opravljati izpita iz učne enote, pri kateri je bila ugotovljena kršitev, v naslednjih šestih
mesecih. Po drugi kršitvi ne sme opravljati izpita iz katerekoli učne enote v naslednjih
dvanajstih mesecih.
81
(3) Navedene sankcije se smiselno uporablja tudi za sankcioniranje kršitev iz tretjega
odstavka 43. člena tega pravilnika, ki se nanašajo na plagiatorstvo pri seminarskih nalogah
in drugih pisnih izdelkih, za plagiatorstvo pri zaključnih delih oziroma nalogah pa študent
po ugotovljeni prvi kršitvi ne sme prijaviti iste teme zaključnega dela oziroma naloge. Novo
temo lahko prijavi po preteku šestih mesecev.
45. člen
(ugotavljanje disciplinske odgovornosti študenta)
(1) Sankcije, navedene v 44. členu tega pravilnika, ne izključujejo ugotavljanja disciplinske
odgovornosti študenta v skladu s pravilnikom, ki določa disciplinsko odgovornost študentov
univerze.
(2) Kršitve iz prvega odstavka 43. člena tega pravilnika sodijo med lažje kršitve, kršitve iz
drugega in tretjega odstavka 43. člena pa med težje kršitve disciplinske odgovornosti
študenta.
VI. Evidentiranje opravljenih študijskih obveznosti
46. člen
(uradna evidenca referata)
(1) Rezultati izpitov se vpisujejo v uradno evidenco, ki jo vodi referat.
(2) Kot datum opravljanja izpita se v uradno evidenco vpiše datum vpisa ocene v ŠIS.
(3) Izpitne ocene iz uradne evidence lahko vnašajo in popravljajo uradne osebe v referatu,
za posamezno učno enoto pa tudi nosilec le-te.
(4) Izpolnjen in s strani nosilca učne enote podpisan seznam študentov iz 29. člena tega
pravilnika hrani referat trajno.
47. člen
(indeks študenta)
Indeks študenta je uradna evidenca o uspešno opravljenih učnih enotah. Indeks je
študentu dostopen v elektronski obliki, članica univerze pa ga lahko izda tudi v tiskani
obliki.
48. člen
(evidenca nosilca predmeta)
(1) Nosilec učne enote je dolžan voditi lastno evidenco rezultatov preverjanja in
ocenjevanja znanja študenta pri učni enoti, ki vključuje tudi evidenco o izpolnjevanju
pogojev za pristop študenta k izpitu. Evidenco vodi najmanj za tekoče in preteklo študijsko
leto.
(2) Izpitne naloge pisnega izpita in seminarske naloge oziroma druge izdelke študentov pri
Učni enoti hrani nosilec učne enote še vsaj devetdeset dni po vpisu končnih ocen v seznam,
po preteku tega roka pa jih lahko uniči, razen če študent v navedenem roku ni zahteval
drugače.
(3) Pri hrambi podatkov o rezultatih preverjanja in ocenjevanja znanja je nosilec učne
enote dolžan upoštevati predpise o varovanju osebnih in zaupnih podatkov.
49. člen
(potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih študentov drugih visokošolskih
zavodov)
Študentu drugega visokošolskega zavoda, ki opravlja del študijskih obveznosti na univerzi,
članica univerze izda potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih [Transcript of Records],
82
ki ga podpiše dekan članice univerze oziroma s strani dekana članice univerze pooblaščena
oseba.
VII. Študenti s posebnimi potrebami
50. člen
(študenti s posebnimi potrebami)
Podrobnosti opravljanja študijskih obveznosti za študente s posebnimi potrebami določa
poseben pravilnik, ki ga sprejme senat univerze.
VIII. Prehodne in končne določbe
51. člen
(pravilniki članic univerze)
(1) Članica univerze oziroma podiplomska šola univerze lahko z internim pravilnikom
podrobneje uredi posamezne postopke, za katere ta pravilnik predvideva podrobnejšo
ureditev na ravni članice univerze.
(2) Določbe pravilnika iz prejšnjega odstavka tega člena ne smejo biti v nasprotju s tem
pravilnikom.
(3) Pravilnik iz prvega odstavka tega člena sprejme senat članice univerze.
52. člen
(črtan)
53. člen
(črtan)
54. člen
(prispevki za študij v postopkih preverjanja in ocenjevanja znanja)
Posamezne storitve v postopku preverjanja in ocenjevanja znanja, za katere je skladno z
veljavno visokošolsko zakonodajo predvideno plačilo prispevkov za študij, se študentom
obračunajo po veljavnem ceniku univerze.
55. člen
(varovanje osebnih in zaupnih podatkov)
(1) Osebni podatki študentov se zbirajo in obdelujejo za potrebe postopkov preverjanja in
ocenjevanja znanja po tem pravilniku, v skladu z načeli in določbami Zakona o varstvu
osebnih podatkov (Ur. 1. RS, št. 86/04) in Pravilnika o zavarovanju osebnih in zaupnih
podatkov univerze.
(2) Vse osebe, ki so vključene v postopek preverjanja in ocenjevanja znanja, so dolžne
ravnati v skladu z načeli in določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov in Pravilnika o
zavarovanju osebnih in zaupnih podatkov univerze.
56. člen
(spremembe in dopolnitve pravilnika)
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika in prilog k pravilniku se sprejemajo po
postopku in na način, kot je določeno za njegov sprejem.
57. člen
(veljavnost pravilnika)
(1) Ta pravilnik začne veljati s 1. 10.2007.
83
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati določbe internih pravnih aktov
članic univerze, ki urejajo področje preverjanja in ocenjevanja znanja in so v neskladju s
tem pravilnikom. Članice univerze uskladijo svoje interne akte najkasneje do začetka
veljavnosti tega pravilnika.
(3) Pravilnik se objavi na spletnih straneh univerze.
58. člen
(veljavnost sprememb in dopolnitev pravilnika)
(1) Spremembe in dopolnitve pravilnika, sprejete na 9. redni seji senata univerze, začnejo
veljati naslednji dan po sprejetju na senatu univerze.
(2) Čistopis pravilnika, sprejet na 9. redni seji senata univerze, se objavi na spletnih
straneh univerze.
Objava na spletni strani: 3.07.2013.
Pravilnik o pripravi in zagovoru
zaključnega projekta na študijskih
programih 1. stopnje
Splošne določbe
1.člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja postopek izbire in prijave teme zaključnega projekta, njegovo okvirno
vsebinsko in formalno prijavo, postopek zagovora in podelitve diplom na študijskih
programih prve (bolonjske) stopnje na UP FTŠ Turistici.
2.člen
(jezik v postopkih in dokumentaciji)
(1) Postopki in dokumentacija, opredeljena v tem pravilniku, se vodi oziroma pripravlja v
slovenskem jeziku.
(2) Zaključni projekt je napisan v slovenščini.
(3) Študenti, ki želijo prijaviti zaključni projekt v tujem jeziku (v angleškem, italijanskem
ali nemškem) naslovijo prošnjo za odobritev izbire tujega jezika na senat UP FTŠ Turistice.
Če je zaključni projekt napisan v tujem jeziku, vsebuje razširjen povzetek v slovenščini, ki
obsega najmanj desetino celotnega besedila zaključnega projekta.
3.člen
(nevtralna slovnična oblika)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot
nevtralni za moške in ženske.
I.
Zaključni projekt
4.člen
(vsebina zaključnega projekta)
84
(1) Zaključni projekt je zaključno delo študentov na študijskih programih prve bolonjske
stopnje. Zaključni projekt je študentova individualna intelektualna stvaritev, ki je pisno
izražena. Zaključni projekt je rezultat samostojnega strokovnega dela študenta. s katerim
dokaže, da zna kritično analizirati in presojati izbrano problematiko s področja študijskega
programa.
(2) Zaključi projekt je praktična aplikacija znanja študentov, ki so ga pridobili na študijskih
programih prve stopnje UP FTŠ Turistice. Usmerjen je v konkretno reševanje strokovnega
problema v turizmu ali s turizmom povezano dejavnostjo oziroma v reševanje konkretnega
raziskovalnega problema na ravni strokovnega ali znanstvenega članka. Vsebinska zasnova
zaključnega projekta izhaja iz načel in usmeritev določenega študijskega programa
oziroma predmeta.
(3) Zaključni projekt je lahko izjemoma skupinski raziskovalni projekt, v katerem sodeluje
več študentov, pri čemer naj bo iz prijave teme in zaključnega projekta jasno razviden
raziskovalni prispevek in obseg dela vsakega posameznega sodelujočega študenta.
(4) Zaključni projekt lahko temelji tudi na izdelavi didaktičnega gradiva ali drugega izdelka,
povezanega s področjem oziroma vsebinami študijskega programa.
5.člen
(priznanje strokovnega članka)
(1) Študentu, ki je kot prvi in/ali edini avtor objavil članek v priznani strokovni ali
znanstveni reviji se članek lahko prizna namesto zaključnega projekta. O študentovi pisni
vlogi odloči dekan.
(2) Članek zagovarja po istem postopku kot je določen za zagovor zaključnega projekta.
6.člen
(pridobitev strokovnega naslova)
Na podlagi uspešnega zagovora zaključnega projekta pridobi študent strokovni naslov v
skladu s predpisi.
II.
Mentor in somentor
7.člen
(pogoji za imenovanje mentorja/somentorja)
(1) Študent sam izbere in predlaga mentorja, na pisno prošnjo pa mu lahko mentorja določi
tudi dekan.
(2) Mentor na dodiplomskih visokošolskih strokovnih študijskih programih je lahko
habilitiran visokošolski učitelj UP FTŠ Turistice z nazivom redni profesor, izredni profesor,
docent, višji predavatelj, predavatelj ali visokošolski sodelavec - asistent z najmanj 2.
stopnjo izobrazbe).
(3) Mentor na univerzitetnih študijskih programih je lahko docent, izredni profesor ter
redni profesor.
(4) Somentorja lahko izbere študent, predlaga mentor ali pa ga določi Senat UP FTŠ
Turistice. Ta je lahko habilitirani visokošolski učitelj ali sodelavec oziroma strokovnjak iz
prakse, ki ima enako stopnjo izobrazbe, kot jo bo imel študent po zaključku študija 1.
stopnje.
8.člen
(pogoji za imenovanje somentorja)
Študent lahko izbere tudi somentorja. Ta je lahko habilitirani visokošolski učitelj ali
sodelavec UP FTŠ Turistice oziroma strokovnjak iz prakse, ki ima najmanj enako stopnjo
izobrazbe, kot jo bo imel študent po zaključku študija.
9.člen
(naloge in pristojnosti mentorja/somentorja)
85
(1) Mentor v rednih stikih s študentom skrbi za ustrezno strokovno raven zaključnega
projekta, ga usmerja in mu svetuje pri izbiri virov, ga opozarja na morebitne
pomanjkljivosti ali neustrezne standarde pri njegovem delu ter presodi, kdaj je zaključni
projekt primeren za zagovor.
(2) Mentor spremlja delo študenta in je študentu dostopen za konzultacije, s študentom
sodeluje pri izmenjavi informacij in mnenj, ki se nanašajo na temo zaključnega projekta.
(3) Mentor lahko študenta pozove, da mu posreduje občasna ustna ali pisna poročila o
poteku in rezultatih dela v okviru zaključnega projekta. Študent se z mentorjem posvetuje
o vsebini, načinu in standardih dela.
(4) Mentor o poteku dela na zaključnem projektu poroča pristojnim organom in komisijam,
če le-ti izrazijo takšno zahtevo.
(5) V tem členu navedene naloge, pristojnosti, dolžnosti in odgovornosti mentorja, se
smiselno uporabljajo tudi za somentorja.
10.člen
(imenovanje novega mentorja/somentorja)
(1) Če študent med izdelovanjem zaključnega projekta ugotovi, da sodelovanje z
mentorjem ni več mogoče, pisno zaprosi za zamenjavo mentorja.
(2) Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor, če ugotovi, da sodelovanje s študentom ni
več mogoče in o tem pisno obvesti dekana članice.
(3) Vlogo obravnava dekan in v roku 15 dni odloči o upravičenosti prošnje. Če odloči, da
so razlogi za zamenjavo mentorja utemeljeni, predlaga Senatu v imenovanje novega
mentorja, in sicer po postopku, ki je s tem pravilnikom predviden za imenovanje mentorja.
Študent lahko pravico do zamenjave mentorja uveljavi le enkrat.
(4) Ista določila veljajo tudi za razrešitev in imenovanje novega somentorja.
III.
Izbira in prijava teme zaključnega projekta
11.člen
(izbira teme zaključnega projekta)
(1) Študent izbere temo zaključnega projekta med razpisanimi temami ali temo predlaga
sam. V obeh primerih si študent pred prijavo teme pridobi soglasje predvidenega mentorja.
(2) Mentorji lahko razpišejo tudi teoretično obravnavo strokovnega problema ali t. i.
študentske projekte. Študentski projekt se nanaša na problematiko študentov UP FTŠ
Turistice. Mentor lahko razpiše tudi skupinski zaključni projekt, ki vsebuje več projektov,
združenih v smiselno celoto. K takšnemu zaključnemu projektu lahko pristopi več
študentov, pri čemer se njegov obseg ustrezno poveča, iz oddanega gradiva pa naj bo
jasno razviden prispevek vsakega soavtorja.
(3) Teme zaključnih projektov s potencialnimi mentorji se objavijo v začetku študijskega
leta v Študentskem informacijskem sistemu (ŠIS) ali na spletni strani UP FTŠ Turistice.
12.člen
(prijava teme zaključnega projekta)
(1) Študent praviloma prijavi temo zaključnega projekta po izvedbi "Praktikuma za
zaključni projekt" (VŠ študijski programi) oziroma predmeta "Diplomski seminar" (UNI
program).
86
(2) Študent prijavi temo zaključnega projekta na posebnem obrazcu, ki ga podpišeta
študent in mentor ter somentor v kolikor je imenovan.
(3) Študent odda izpolnjen obrazec prijave v tajništvo fakultete.
(4) K obrazcu prijave študent priloži kratko vsebino zaključnega projekta v obsegu od
200 do 500 besed. Besedilo prijave vsebuje:
- delovni naslov zaključnega projekta,
- opredelitev obravnavanega problema in teoretičnih izhodišč,
- namen in cilje zaključnega projekta,
- predvidene metode za doseganje ciljev zaključnega projekta,
- predvidena struktura poglavij in členjenost vsebine (kazalo),
- seznam ključnih virov in literature.
(5) Oddana najava velja 12 mesecev, po tem roku je potrebno postopek najave ponoviti.
IV.
Potrditev teme zaključnega projekta in
mentorja/somentorja
13.člen
(potrditev teme zaključnega projekta)
(1) Referat za študentske zadeve preveri, ali je obrazec prijave pravilno izpolnjen. Če ima
prijava formalne pomanjkljivosti, Referat za študentske zadeve pozove študenta, da v
primernem roku odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.
(2) V primeru izpolnjevanja pogojev in formalne popolnosti prijave Referat za študentske
zadeve posreduje prijavo teme zaključnega projekta v potrditev Senatu UP FTŠ Turistice.
(3) Najkasneje v roku sedmih dni pošlje Referat za študentske zadeve potrjen sklep Senata
o prijavi teme zaključnega projekta študentu, mentorju in morebitnemu somentorju.
(4) Če Senat UP FTŠ Turistice ugotovi, da prijava zaključnega projekta ni popolna oziroma
je neustrezna, jo študentu zavrne v celoti ali predlaga dopolnitev v določenem roku. V
kolikor senat zavrne potrditev prijave teme, ali če študent ne dopolni prijave v določenem
roku, se postopek prične znova.
14.člen
(potrditev vloge za izdelavo zaključnega projekta in zagovora v tujem jeziku)
Če je prijavi teme priložena prošnja za najavo zaključnega projekta v tujem jeziku, jo
senat obravnava sočasno s prijavljeno temo.
15.člen
(odstop od potrjene teme)
(1) Če študent med pripravo zaključnega projekta ugotovi, da dela ne more izdelati,
lahko zaprosi za odstop od teme.
(2) Utemeljeno prošnjo z mnenjem mentorja oz. somentorja posreduje študent Senatu
UP FTŠ Turistice. Če Senat UP FTŠ Turistice prošnji ugodi, lahko študent prijavi novo
temo zaključnega projekta. V tem primeru se celoten postopek prijave teme ponovi.
(3) Za odstop od odobrene teme zaključnega projekta in pridobitev nove teme lahko
študent zaprosi le enkrat.
V.
Izdelava in oddaja zaključnega projekta
87
16.člen
(izdelava zaključnega projekta)
(1) Na podlagi potrjene teme zaključnega projekta študent začne pisati zaključni projekt.
(2) Pri izdelavi zaključnega projekta študent upošteva določila "Priročnika za pisanje in
oblikovanje pisnih izdelkov".
(3) Zaključni projekt sestavlja varianta vsebuje:
- uvod s kratkim opisom ideje projekta, seznanitve s problematiko, umestitve v
strokovno področje, navedbo ciljev projekta in napovedjo strukture naloge,
- osrednji del z analizo problema in snovanjem predlaganih ukrepov, ter
- zaključek s povzetkom in glavnimi ugotovitvami, vidikom praktične uporabe ter sklepno
mislijo (sintezo).
(5) Študent prijavi zagovor zaključnega projekta v slovenskem jeziku s povzetkom v
angleškem in po lastni izbiri še v drugem tujem jeziku.
(6) Pri pisanju študent upošteva načelo akademske poštenosti, ki ga potrdi s podpisom na
ustreznem obrazcu in se ga trajno veže z vsebino zaključnega projekta.
(7) Veljavnost teme je omejena na največ eno leto po vročitvi sklepa Senata, s katerim je
potrdil prijavo teme zaključnega projekta. Če študent v tem roku ne odda zaključnega
projekta, se postopek najave ponoviti. V tem primeru se lahko ista tema, razen v odobrenih
izjemah, dodeli drugemu študentu.
(8) Senat UP FTŠ Turistice lahko iz utemeljenih razlogov, ki so razvidni iz vloge kandidata,
in presoje aktualnosti teme, s sklepom podaljša veljavnost teme.
17.člen
(oddaja zaključnega projekta)
(1) Študent po odobritvi mentorja odda v tajništvo fakultete:
- prijavo zagovora zaključnega projekta,
- izpolnjeno izjavo o avtorstvu,
- ustrezno izpolnjen ocenjevalni list,
- ustrezno izpolnjeno izjavo o lektoriranju
- en izvod mehko vezanega zaključnega projekta,
- vsebino zaključnega projekta na elektronskem mediju v ustreznem formatu ter
poljubno še
- dovoljenje za objavo zaključnega projekta.
(2) Referat za študentske zadeve zaključni projekt evidentira in ga najkasneje v petnajstih
dneh po prejemu tehnično pregleda. O svojih ugotovitvah obvesti študenta, ki morebitne
nepravilnosti odpravi v predvidenem roku in Referatu za študentske zadeve predložiti za
predstavitev predvideno število popravljenih izvodov.
(3) Referat za študentske zadeve posreduje potrebno število izvodov visokošolskemu
učitelju oz. komisiji, imenovanemu/ni za izvedbo zagovora na predstavitvi zaključnega
projekta.
(4) Po zagovoru zaključnega projekta odda študent v knjižnico UP FTŠ Turistice en izvod
toplotno vezanega zaključnega projekta in njeno elektronsko verzijo na primernem
elektronskem mediju v PDF formatu.
18.člen
(ocena vsebine zaključnega projekta)
(1) Mentor predhodno pripravi oceno pisnega dela naloge na ocenjevalnem listu.
88
(2) Referat za študentske zadeve posreduje mentorjevo oceno skupaj z zaključnim
projektom visokošolske- mu učitelju, ki bo izvedel zagovor oziroma komisiji za zagovor,
če je bila imenovana.
(3) V kolikor mentor pisne ocene ne odda oziroma je negativna, se študentu ne omogoči
zagovora.
19.člen
(razpis zagovora)
V kolikor je bil zaključni projekt študentu pozitivno ocenjen in ima študent poravnane vse
(npr. študijske, finančne, knjižnične in druge) obveznosti do UP FTŠ Turistice, referat
razpiše zagovor zaključnega projekta.
VI.
Zagovor zaključnega projekta
20.člen
(izvedba zagovora)
Za zagovor zaključnega projekta na dodiplomskih visokošolskih strokovnih programih in
univerzitetnem študijskem programu glede oblike zagovora, sestave komisije in poteka
zagovora, veljajo enaka pravila.
21.člen
(skupinski zagovor zaključnega projekta)
(1) Zagovor zaključnega projekta se izvede praviloma v skupini vsaj petih kandidatov.
(2) Študent izvede javno predstavitev na seminarju pred drugimi kandidati-študenti in vsaj
enim visokošolskim učiteljem/sodelavcem z ustreznim nazivom, ki ga imenuje dekan UP
FTŠ Turistice.
22.člen
(individualni zagovor zaključnega projekta)
(1) V primeru individualnega zagovora zaključnega projekta dekan imenuje tričlansko
komisijo, v katero so imenovani visokošolski učitelji ali sodelavci z ustreznim nazivom.
Mentor je praviloma član komisije.
(2) Eden od članov komisije za zagovor, ki ni študentov mentor ali somentor, je predsednik
in koordinira delo Komisije za zagovor.
23.člen
(oseba in komisija za zagovor)
V Komisijo za zagovor zaključnega projekta na študijskih programih 1. (bolonjske) stopnje
so lahko imenovani visokošolski učitelji, ki izpolnjujejo pogoje za mentorje/somentorje,
določene v 7. členu tega Pravilnika.
24.člen
(jezik zagovora)
Zagovor zaključnega projekta poteka v slovenskem jeziku, lahko pa poteka v tistem
tujem jeziku, v katerem je bil zaključni projekt napisan, če je izpolnjen eden izmed
naslednjih pogojev:
- zaključni projekt zagovarja tuj študent, ki študira na Univerzi na Primorskem v okviru
izmenjave študentov ali
po skupnih študijskih programih (joint degree programme),
- mentor oziroma somentor pri pripravi zaključnega projekta je učitelj iz tujine,
- pri pripravi zaključnega projekta sodeluje gostujoči visokošolski učitelj ali visokošolski
učitelj iz tujine,
- zaključni projekt se opravlja pri predmetih iz tujih jezikov.
25.člen
(postopek zagovora)
89
(1) Zagovor zaključnega projekta je javen.
(2) Visokošolski učitelj, pred katerim se izvaja zagovor oz. predsednik komisije, najprej
predstavi študenta. Nato ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za zaključnega projekta in
študentu pojasni postopek zagovora.
3) Študent predstavi v največ desetih minutah svoj zaključni projekt, zlasti motiv za izbiro
teme, najvažnejše ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost rezultatov dela.
(4) V primeru skupinskega zagovora visokošolski učitelj oz. sodelavec postavi študentu še
do 3 vprašanja in spodbudi skupinsko razpravo. V primeru individualnega zagovora svoja
vprašanja postavijo in pojasnijo tudi preostali člani komisije;
(5) Po zaključku zagovora oziroma skupinske predstavitve visokošolski učitelj oziroma
sodelavec oziroma predsednik komisije vpiše oceno ustnega dela zagovora in končno oceno
v zapisnik zaključnega projekta.
(6) Zapisnik podpiše visokošolski učitelj oz. sodelavec oz. vsi člani komisije, v kolikor gre
za individualni zagovor. Zapisnik zagovora zaključnega projekta visokošolski učitelj oz.
sodelavec odda v Referat za študentske zadeve.
(7) Referat za študentske zadeve izračuna zaključno oceno študija kandidata in mu
izstavi začasno potrdilo o zaključku študija. Zapisnik zagovora zaključnega projekta z vso
dokumentacijo Referat za študentske zadeve vloži v osebni karton študenta;
(8) Zapisnik o zagovoru zaključnega projekta je temeljni dokument, ki omogoča promocijo
študenta v doseženi strokovni naslov in podelitev diplome;
26.člen
(ocena zaključne projektne naloge)
(1) Zaključni projekt je lahko ocenjen z eno od naslednjih ocen: 10 (odlično), 9 (prav
dobro), 8 (prav dobro), 7 (dobro), 6 (zadostno), 5 (nezadostno). Študent, ki prejme
pozitivno oceno (od 6 – 10) je zagovor uspešno opravil; študent, ki prejme oceno 5
(nezadostno), pa zagovora ni opravil.
(2) Pri ocenjevanju se upošteva:
 kakovost zaključnega projekta,
 kakovost predstavitve zaključnega projekta in
 kakovost odgovorov na vprašanja, zastavljena na zagovoru.
27.člen
(nesoglasje Komisije za zagovor glede ocene)
(1) Če člani Komisije za zagovor ne dosežejo soglasja o oceni, v zapisniku zagovora
navedejo vzroke za nesoglasja in z navedenim dejstvom najkasneje v treh delovnih dneh
seznanijo dekana članice.
(2) Če je nesoglasje vezano le na višino pozitivne ocene, predsednik Komisije za zagovor
sporoči študentu, da je uspešno opravil zagovor ter da bo o oceni obveščen najkasneje v
petnajstih dneh po zagovoru. Nadaljnji postopek vodi Komisija za študijske zadeve
programov 1. stopnje, ki skupaj s predsednikom Komisije za zagovor odloča o postopkih
za uskladitev višine ocene.
(3) Če se člani Komisije za zagovor razhajajo v stališču, ali je študent uspešno opravil
zagovor, predsednik o tem takoj obvesti študenta. Komisija za študijske zadeve programov
1. stopnje na podlagi presoje dokumentacije in po posvetovanju s člani Komisije za zagovor
odloči, ali lahko študent zaključno projektno nalogo dopolni oziroma popravi, ali prijavi
novo temo zaključnega projekta.
90
28.člen
(postopek v primeru negativne ocene)
V primeru, da visokošolski učitelj oz. sodelavec oz. Komisija za zagovor oceni, da študent
ni opravil zagovora, o tem obvesti študenta, mentorja in dekana. V tem primeru študent
prijavi novo temo zaključnega projekta.
29.člen
(popravki zaključnega projekta)
(1) Če visokošolski učitelj oz. sodelavec oz. Komisija za zagovor ugotovi tehnične napake
v zaključnem projektu, lahko od študenta zahteva, da po uspešno opravljenem zagovoru
odpravi ugotovljene napake. Ugotovitve ter zahtevane popravke navede v zapisniku
zagovora.
(2) Popravljen zaključni projekt odda študent v Referat za študentske zadeve najkasneje
v tridesetih dneh po zagovoru, sicer se zagovor razveljavi.
(3) Mentor oz. predsednik Komisije za zagovor v sedmih dneh po prejetju popravljenega
zaključnega projekta le-to pregleda in dopolni zapisnik o zagovoru. Dopolnjen zapisnik o
zagovoru posreduje Referatu za študentske zadeve.
30.člen
(zapisnik zagovora)
(1) O zagovoru se vodi zapisnik. Za pripravo zapisnika je odgovoren visokošolski učitelj
oz. sodelavec oz. predsednik Komisije za zagovor.
(2) V zapisnik skupinskega zagovora se zapiše vprašanja visokošolskih učiteljev oz.
sodelavcev, pri individualnem zagovoru pa posameznih članov Komisije za zagovor.
(3) Zapisnik zagovora podpiše visokošolski učitelj oz. sodelavec oz. vsi člani Komisije za
zagovor.
31.člen
(začasno potrdilo o zaključku študija)
(1) Referat za študentske zadeve po uspešno zaključenem zagovoru in po oddaji potrebnih
knjižničnih izvodov zaključnega projekta študentu izda začasno potrdilo o zaključku študija,
ki velja do izdaje diplomske listine.
(2) V primeru, da je visokošolski učitelj oz. sodelavec oz. Komisija za zagovor zahtevala
od študenta popravke oziroma dopolnitve zaključnega projekta, se študentu izda začasno
potrdilo o diplomiranju najkasneje petnajst dni po prejemu ustrezno popravljenega
oziroma dopolnjenega zaključnega projekta.
VII.
Ugovor
32.člen
(ugovor na mnenje mentorja o ustreznosti zaključnega projekta za zagovor)
(1) Če se študent ne strinja z mentorjevim negativnim mnenjem o primernosti zaključnega
projekta za zagovor, lahko poda ugovor. Pisni ugovor z obrazložitvijo posreduje dekanu
članice.
(2) Komisija Senata FTŠ Turistice, pristojna za (dodiplomski) študij na 1. (bolonjski) stopnji
odloči o primernosti zaključnega projekta za zagovor. Sklep posreduje študentu, mentorju
in somentorju, če je ta imenovan.
(3) Zoper sklep komisije senata iz prejšnjega odstavka se v osmih dneh študent lahko
pritoži na Senat UP FTŠ Turistice. Odločitev Senata je dokončna.
91
33.člen
(pritožba na oceno zaključne projektne naloge)
(1) Če se študent ne strinja z oceno zaključnega projekta, lahko poda ugovor najkasneje
v osmih dneh po zagovoru. Pisni ugovor z obrazložitvijo posreduje dekanu UP FTŠ Turistice.
(2) Ugovor se rešuje v skladu z določbami Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja
na Univerzi na Primorskem.
VIII. Kršitve
34.člen
(kršitve in sankcije)
(1) Kot kršitev v postopku priprave zaključnega projekta se upošteva plagiatorstvo pri
zaključnem projektu, t. j., če študent prepiše besedila drugih avtorjev v celoti ali delno
brez odobritve avtorja, ali če pri posameznih delih besedil, ki jih prepiše, ne navaja avtorja.
(2) Obstoj kršitve in študentovo odgovornost za opisana dejanja iz prvega odstavka tega
člena se ugotavlja ter sankcionira v skladu s Pravilnikom, ki določa disciplinsko odgovornost
študentov UP in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UP.
IX.
Odvzem strokovnega naslova
35.člen
(odvzem strokovnega naslova)
Strokovni naslov se lahko odvzame v primerih in po postopku, ki je določen v pravilniku o
odvzemu strokovnega naslova na UP.
X.
Evidenca
36.člen
(evidenca postopkov)
(1) Referat za študentske zadeve vodi evidenco vseh začetih postopkov prijav tem
zaključnih projektov ter evidenco potrjenih tem zaključnih projektov.
(2) Evidenca vsebuje podatke, določene predpisih in v pravilniku univerze, ki opredeljuje
vodenje evidenc o izdanih javnih listinah, podatke o sestavi in članstvu komisije za zagovor
ter zapisnik o zagovoru.
(3) Zapisnik o zagovoru zaključnega projekta skupaj z vsemi drugimi dokumenti osebnega
kartona se izloči iz evidence študentov ter se prenese in hrani v arhivu v skladu z določili
internih predpisov.
XI.
Podelitev diplom
37.člen
(termini za podelitev diplom)
V študijskem koledarju se za akademsko leto določi vsaj en termin za podelitev diplom.
38.člen
(obveščanje kandidatov o podelitvi diplom)
92
(1) Pristojni Referat za študentske zadeve obvesti kandidate o slavnostni podelitvi diplom
na posebnem vabilu, ki ga podpiše dekan.
(2) Dekan z vabilom na slovesno podelitev povabi tudi ožje svojce kandidata, po potrebi
pa tudi strokovnjake iz prakse, ki so povezani z izdelavo zaključnega projekta.
(3) Vabilu je priložen protokol o podelitvi diplom.
(4) Vabilo s protokolom se kandidatom pošlje najmanj deset dni pred podelitvijo.
XII.
Prehodne in končne določbe
39.člen
(tolmačenje določb pravilnika)
Za tolmačenje določb tega pravilnika je pristojen Senat UP FTŠ Turistice.
40.člen
(izdelava in objava obrazcev)
Za izvajanje določil tega pravilnika izdelajo strokovne službe UP FTŠ Turistice ustrezne
obrazce in jih objavijo na spletni strani ŠIS.
41.člen
(veljavnost in objava pravilnika)
(1) Z dnem začetka veljave tega pravilnika prenehajo veljati določbe Pravilnika o pripravi
in zagovoru zaključne projektne naloge, ki ga je sprejel senat UP FTŠ Turistice 14.7.2010
in njegove kasnejše spremembe.
(2) Pravilnik stopi v veljavo osmi dan po sprejemu na Senatu UP FTŠ Turistice in se ga
objavi na intranetni strani UP FTŠ Turistice in internetni strani ŠIS.
Številka:13/38-030/2012
93
Pravilnik o pripravi in zagovoru
magistrskega dela v študijskem
programu 2. stopnje UP FTŠ TURISTICE
I. Splošne določbe
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja postopek izbire in prijave teme magistrskega dela, njegovo okvirno
vsebinsko in formalno prijavo, okvirni postopek zagovora magistrskega dela in postopek
podelitve diplom na drugi stopnji študija (magistrski študijski program) na UP FTŠ Turistici.
Za zadeve glede priprave in zagovora magistrskega dela v študijskem programu 2. stopnje,
ki niso urejene v tem pravilniku, se uporabljajo določbe Pravilnika o pripravi in zagovoru
magistrskega dela v študijskem programu 2. stopnje na UP, sprejetega na senatu UP
11.3.2009.
2. člen
(uporaba izraza strokovna organizacijska enota)
Strokovna organizacijska enota UP FTŠ Turistice (v nadaljevanju OE) se nanaša na katedro.
II.
Izbira in prijava teme magistrskega dela
3. člen
(izbira teme magistrskega dela)
Organizacijska enota razpiše teme magistrskih del enkrat letno. Pri vsaki temi navede tudi
potencialne mentorje za temo ter razpis objavi v Študentskem informacijskem sistemu
(ŠIS).
4. člen
(prijava teme magistrskega dela)
Študent odda obrazec prijave teme magistrske naloge v tajništvo UP FTŠ Turistice ter
priloži še 6 izvodov dispozicije magistrskega dela.
III. Potrditev teme magistrskega dela in mentorja/somentorja
5. člen
(potrditev teme magistrskega dela)
Ko referat UP FTŠ Turistice prejme podpisano prijavo teme magistrskega dela s strani
predlaganega mentorja oz. predlaganega somentorja, preveri, ali študent izpolnjuje
predpisane pogoje za prijavo teme. V primeru izpolnjevanja pogojev in formalni popolnosti
prijave, posreduje referat prijavo teme Komisiji za študijske zadeve 2. stopnje UP FTŠ
Turistice z vsemi prilogami in obrazci. V primeru formalnih pomanjkljivosti referat pozove
študenta in mu določi razumen/primeren rok, odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.
Komisija za študijske zadeve 2. stopnje UP FTŠ Turistice potrdi izbiro teme, mentorja in
morebitnega somentorja, lahko pa predlaga spremembo naslova ali vsebine magistrskega
dela, oziroma lahko predlaga drugega mentorja in/ali somentorja. Kadar ima Komisija za
študijske zadeve 2. stopnje pripombe na dispozicijo ali imenovanje mentorja, o tem obvesti
predlaganega mentorja in kandidata ter zahteva ustrezne dopolnitve prijave teme.
Tuji in domači študenti, ki želijo prijaviti magistrsko delo v tujem jeziku (praviloma v
angleškem ali italijanskem) s povzetkom v slovenščini, naslovijo prošnjo za odobritev izbire
94
tujega jezika magistrskega dela na Komisijo za študijske zadeve 2. stopnje UP FTŠ
Turistice. Predlagano temo magistrskega dela s potrjenim mentorjem oziroma
somentorjem, dokončno potrdi Senat UP FTŠ Turistice, ki lahko prijavo zavrne, če se z
njeno vsebino ne strinja. Če nima pripomb, jo s sklepom o magistrskem delu, dokončno
potrdi.
IV.
Izdelava in oddaja magistrskega dela
6. člen
(podaljšanje veljavnosti teme)
Na podlagi utemeljenih razlogov, ki so razvidni iz vloge kandidata in presoje aktualnosti
teme ter mnenja Komisije za študijske zadeve 2. stopnje, lahko senat Senat UP FTŠ
Turistice s sklepom podaljša veljavnost teme.
7. člen
(oddaja magistrskega dela)
Študent odda tri mehko vezane izvode magistrskega dela v referat UP FTŠ Turistice
oziroma štiri mehko vezane izvode, če pri magistrskem delu sodeluje tudi somentor.
Po uspešnem zagovoru magistrskega dela, referat UP FTŠ Turistice pozove študenta, da v
naslednjih petnajstih dneh odda tri trdo vezane izvode magistrskega dela oziroma štiri, če
pri nalogi sodeloval tudi somentor, hkrati pa odda magistrsko delo tudi v elektronski obliki
v PDF zapisu.
Referat UP FTŠ Turistice pošlje dva vezana izvoda magistrskega dela v knjižnico FTŠ
Turistice.
V.
Zagovor magistrskega dela
8. člen
(imenovanje komisije za zagovor magistrskega dela)
Komisijo za zagovor magistrskega dela imenuje dekan UP FTŠ Turistica na predlog
mentorja.
9. člen
(ocena magistrskega dela)
Pri ocenjevanju Komisija za zagovor upošteva:
kakovost magistrskega dela ob upoštevanju 8. člena Pravilnika o pripravi in zagovoru
magistrskega dela v študijskem programu 2. stopnje na UP in kriterijev za ocenjevanje,
opredeljenih v prilogi I tega pravilnika,
kakovost predstavitve magistrskega dela in
kakovost odgovorov na vprašanja, zastavljena na zagovoru.
-
10.člen
(nesoglasje komisije za zagovor glede ocene)
Če člani Komisije za zagovor ne dosežejo soglasja o oceni, v zapisniku zagovora navedejo
vzroke za nesoglasja in z navedenim dejstvom najkasneje v treh delovnih dneh seznanijo
dekana UP FTŠ Turistice.
Če je nesoglasje vezano le na višino pozitivne ocene, predsednik Komisije za zagovor
sporoči študentu, da je uspešno opravil zagovor, ter da bo o oceni obveščen najkasneje v
petnajstih dneh po zagovoru.
Nadaljnji postopek vodi dekana UP FTŠ Turistice, ki skupaj s predsednikom Komisije za
zagovor odloča o postopkih za uskladitev višine ocene.
95
Če se člani Komisije za zagovor razhajajo v stališču, ali je študent uspešno opravil zagovor,
predsednik o tem takoj obvesti študenta. Dekan UP FTŠ Turistice na podlagi presoje
dokumentacije in po posvetovanju s člani Komisije za zagovor odloči, ali lahko študent
magistrsko delo dopolni oziroma popravi ali mora prijaviti novo temo magistrskega dela.
11.člen
(postopek v primeru negativne ocene)
V primeru, da Komisija za zagovor oceni, da študent ni opravil zagovora, o tem obvesti
študenta, dekana UP FTŠ Turistice in senat UP FTŠ Turistice. V tem primeru mora študent
prijaviti novo temo magistrskega dela.
VI. Ugovor
12.člen
(ugovor na mnenje mentorja o ustreznosti magistrskega dela za zagovor)
Če se študent ne strinja z mentorjevim negativnim mnenjem o primernosti magistrskega
dela za zagovor, lahko poda ugovor. Pisni ugovor z obrazložitvijo posreduje dekanu UP FTŠ
Turistice. Dekan UP FTŠ Turistice po posvetovanju s predstojnikom pristojne OE odloči o
primernosti magistrskega dela za zagovor. Sklep posreduje študentu, mentorju in
somentorju, če je ta imenovan.
Zoper sklep dekana UP FTŠ Turistice se lahko študent v osmih dneh pritoži na senat UP
FTŠ Turistice Odločitev senata UP FTŠ Turistice je dokončna.
VII. Prehodne in končne določbe
13.člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem začetka veljave tega pravilnika prenehajo veljati določbe Pravilnika o postopku
priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje, sprejetega
15.6.2007 na senatu UP FTŠ Turistica ter njegovih kasnejših sprememb in dopolnitev.
14.člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati s 1.10.2009 in se ga objavi na spletnih straneh UP FTŠ Turistica.
96
Pravilnik o pripravi in zagovoru
doktorske disertacije na 3. stopnji
Univerze na Primorskem
Pravilnik je dosegljiv na naslednji povezavi Univerze na Primorskem:
http://www.upr.si/libs/download.php?file=/1873ed7250868e7d4be83f7361f293a9
Pravilnik o študentih s posebnimi
potrebami na Univerzi na Primorskem
Pravilnik je dosegljiv na naslednji povezavi Univerze na Primorskem:
http://www.upr.si/libs/download.php?file=/02b7d1599ef18014379891e1b9c60154
Pravilnik o disciplinski odgovornosti
študentov Univerze na Primorskem
Pravilnik je dosegljiv na naslednji povezavi Univerze na Primorskem:
http://www.upr.si/libs/download.php?file=/d114f92f010f61d3fe0f586ab8000bc0
Pravilnik
O priznavanju formalno in
neformalno
pridobljenih znanj in spretnosti
1. Splošne določbe
1. člen
(1) Ta pravilnik ureja postopek ugotavljanja, preverjanja, potrjevanja in priznavanja
formalnega in neformalnega znanja ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih
kandidati pridobijo s formalnim izobraževanjem (nadalje: formalno izobraževanje) in
neformalnim izobraževanjem, priložnostnim in aformalnim učenjem (nadalje:
neformalno izobraževanje) pred vpisom in med študijem na UP FTŠ Turistici.
97
(2) Za zadeve, ki niso urejene v tem pravilniku se uporabljajo določbe Pravilnika o postopku
in merilih za priznavanje formalno in neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, ki
ga je sprejel Senat Univerze na Primorskem na 8. redni seji dne 16. 5. 2012.
2. člen
V tem pravilniku uporabljeni in zapisani izrazi v moški spolni slovnični obliki so uporabljeni
kot nevtralni za moške in ženske.
2. Organi, pristojni za odločanje
3. člen
(1) Za izvedbo postopkov ugotavljanja, preverjanja, potrjevanja in priznavanja formalno
pridobljenega znanja sta pristojni komisiji senata za študijske zadeve 1. in 2. in 3.
stopnje (KŠZ1. stopnje in KŠZ 2. in 3. stopnje).
(2) Za izvedbo postopkov ugotavljanja, preverjanja, potrjevanja in priznavanja neformalno
pridobljenega znanja je pristojna komisija senata za preverjanje znanj in spretnosti
(KPZS).
(3) Pristojnosti KPZS določajo Pravila UP FTŠ Turistice.
3. Postopek priznavanja
4. člen
(1) Postopek priznavanja formalno in neformalno pridobljenega znanja in spretnosti se
začne na zahtevo kandidata, ki v pristojni službi UP FTŠ Turistice vloži lastnoročno
podpisano vlogo z dokazili za priznavanje formalno in neformalno pridobljenega znanja
in spretnosti na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Študentsko informacijskega
sistema (ŠIS).
(2) Pred oddajo vloge kandidat lahko opravi razgovor s svetovalcem, ki mu pomaga pri
izdelavi portfolia. Svetovalec ima uradne ure, med katerimi je na voljo kandidatom za
pomoč pri izdelavi portfolia.
(3) Uradne ure svetovalca so objavljene na spletni strani UP FTŠ Turistice.
(1)
(2)
5. člen
Kot podlaga za priznavanje neformalnih znanj in spretnosti, pridobljenih z
neformalnim izobraževanjem ter priložnostnim in aformalnim učenjem, se upoštevajo
poleg dokazil, navedenih v 15. členu Pravilnika UP, tudi certifikati in druga potrdila.
Pristojni organi lahko od kandidata zahtevajo, da ji predložijo na vpogled izvirnik vseh
dokazil.
Za priznanje kreditnih točk (KT) pri predmetih, vezanih na strokovno prakso, kandidat
priloži naslednja dokazila:
a) če je ali je bil kandidat v delovnem razmerju:
- fotokopijo delovne knjižice ali izpise zaposlitev pristojnih institucij (ZZZS, ZPIZ),
- izvirnik potrdila o zaposlitvi z opisom delovnih/ega mest/a in trajanjem opravljanja
dela, ki ga izda/jo
delodajalec/lci,
b) izvirnik potrdila o opravljenem študentskem delu z opisom dela, o skupno
opravljenih urah oziroma trajanju študentskega dela, ki ga izda/jo študentski servis/i,
c) dokazila o samozaposlitvi.
98
(3)
Če kandidat uveljavlja potrdila ali druge listine, iz katerih je mogoče nesporno
ugotoviti, da neformalno pridobljeno znanje in spretnosti s področja strokovne prakse
po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo kompetencam, ki
temeljijo na izobraževalnih ciljih študijskega programa UP FTŠ Turistice, mu KPZS
lahko prizna do 20 KT in sicer:
a) 10 KT za tri leta dela na področju turizma in gostinstva oziroma za tri leta dela na
vodilnih oz. vodstvenih delih
izven turizma,
b) do 10 KT točk za:
- ostale delovne izkušnje,
- za znanja in spretnosti, pridobljene z neformalnim učenjem,
- za licence in
- za druge listine, ki dokazujejo strokovno usposobljenost kandidata.
6. člen
(1) Če kandidat uveljavlja javne listine, potrdila ali druge listine, iz katerih je mogoče
ugotoviti, da so bile izdane kot potrdilo za znanja, pridobljena pred več kot petimi leti,
KPZS v skladu s presojo aktualnosti znanja določi dodatno preverjanje znanja (v celoti
ali delno) samo če meni, da znanje, ki se izkazuje s tako listino, ni več aktualno oziroma
se je vsebinsko toliko spremenilo, da se ga lahko šteje kot nezadostno oziroma
nepopolno.
(2) Če ima potrdilo ali druga listina rok veljavnosti (npr. licenca), se upošteva ta rok. Če je
rok veljavnosti potrdila ali druge listine potekel, KPZS določi dodatno preverjanje (v
celoti ali deloma), ki ga opravi imenovani visokošolski učitelj ali KO.
(3) Kandidat mora biti o datumu dodatnega preverjanja obveščen najpozneje štirinajst
dni pred preverjanjem.
7. člen
(1) V primeru priznavanja formalno pridobljenih znanj in spretnosti iz drugih programov
terciarnega izobraževanja referat za študentske zadeve na podlagi izdane odločbe
pristojne komisije kandidatu vpiše priznano študijsko obveznost s številom ECTS
kreditnih točk in oceno v njegov indeks.
(2) V primeru priznavanja neformalno pridobljenih znanj in spretnosti se ob upoštevanju
drugega odstavka 3. člena uvodoma navedenega pravilnika UP, kandidatu na podlagi
izdane odločbe pristojne komisije, vpiše v evidenco opravljenih obveznosti priznano
študijsko obveznost s številom KT.
(3) Kandidatu, ki je oddal vlogo za priznavanje neformalnih znanj in spretnosti pred vpisom
na UP FTŠ Turistico, se priznane študijske obveznosti (število kreditnih točk) na podlagi
pravnomočnega sklepa ob vpisu na UP FTŠ turistico vpišejo v evidenco opravljenih
obveznosti.
8. člen
Zoper odločbo pristojnega organa se lahko študent v roku 15 po po prejemu odločbe
oziroma seznanitvi v sistemu ŠIS pritoži na senat UP FTŠ Turistice na obrazcu pritožbe, ki
se nahaja v ŠIS-u.
9. člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti,
sprejet na senatu UP FTŠ Turistice dne 29.9.2010.
10.člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejema senat UP FTŠ Turistice.
99
11.člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejemu na senatu UP FTŠ Turistice ter se ga
objavi na oglasni deski in spletni strani ŠIS UP FTŠ TURISTICE.
Pravilnik o priznanjih in nagradah
študentom UP FTŠ TURISTICE
L SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik določa vrsto, pogoje in postopek za podeljevanje priznanj in nagrad študentom
UP FTŠ Turistice.
2. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot
nevtralni za moške in ženske.
II. PRIZNANJA
3. člen
UP FTŠ Turistica podeljuje praviloma za preteklo študijsko leto, "Priznanja UP FTŠ
Turistice" za uspehe študentom:
a. na študijskem področju programov I. in II. stopnje,
b. na raziskovalnem področju,
c. na področju obštudijskih dejavnosti,
d. pri izdelavi nadpovprečno kvalitetnega pisnega strokovnega dela.
4. člen
UP FTŠ Turistica podeljuje priznanja najboljšim študentom na študijskih programih I. in II.
stopnje (3. člen, točka a.), ki so v preteklem študijskem letu bili prvič vpisani v letnik in so
izpolnili vse s študijskim programom predvidene študijske obveznosti ter so pri vseh
tekočih študijskih obveznostih (razen pri končni nalogi), dosegli povprečno oceno najmanj
9,0.
UP FTŠ Turistica lahko podeljuje priznanja študentom na raziskovalnem področju (3. člen
točka b.), če objavijo rezultate svoje raziskave v strokovno-znanstveni publikaciji.
UP FTŠ Turistica lahko podeljuje priznanja študentom na področju obštudijskih dejavnosti
(3. člen točka c), če izkažejo izjemen prispevek na kulturnem, umetniškem ali športnem
področju, na katerem predstavljajo fakulteto.
UP FTŠ Turistica lahko podeljuje priznanja študentom za pisna strokovna dela (3. člen
točka d.), ki so rezultat izjemno uspešno opravljene strokovne prakse v realnem
turističnem okolju ali na projektih fakultete.
5. člen
Prejemniki Priznanja UP FTŠ Turistice prejmejo pisno listino (spominsko plaketo).
III.NAGRADE
100
6. člen
UP FTŠ Turistica podeljuje "Nagrado UP FTŠ Turistice" diplomantom, praviloma iz
preteklega študijskega leta za najboljša individualna ali skupinska zaključna dela na
študijskih programih I. in II. stopnje.
7. člen
Višino in obliko nagrad, navedenih v prejšnjem členu, določi upravni odbor UP FTŠ Turistice
na predlog dekana za vsako študijsko leto posebej praviloma ob sprejemu letnega
programa dela.
IV.POSTOPEK
8. člen
Senat UP FTŠ Turistice, praviloma ob začetku novega študijskega leta, sprejme sklep o
razpisu priznanj in nagrad, v katerem določi obdobje (študijsko leto) za katero se
bodo podelila priznanja in nagrade ter rok do katerega lahko upravičeni predlagatelji
oddajo predloge kandidatov za dodelitev priznanj oz. nagrad v skladu z določili tega
pravilnika.
Popolnost vlog preveri služba za študijske zadeve. V primeru, da je kandidatura
pomanjkljiva ali nepopolna, pozove predlagatelja, da jo v roku 8 dni dopolni.
V kolikor predlagatelj vloge v roku ne dopolni, se vloga zavrže.
Po pregledu popolnosti in po izteku roka za morebitno dopolnitev vlog, se vse kandidature
preda tričlanski komisiji, ki jo imenuje dekan.
Komisija oceni popolne vloge, oblikuje predlog za podelitev priznanj oz. nagrad in ga
posreduje senatu UP FTŠ.
Sklep senata o dodelitvi priznanj oziroma nagrad je dokončen in se objavi na spletnih
straneh ter oglasni deski.
9. člen
Predlog za dodelitev priznanj oziroma nagrad UP FTŠ Turistice lahko vložjjo:
• visokošolski učitelji, praviloma nosilci predmetov za področji, navedeni v točkah a. in
b. v 3. členu tega pravilnika,
• visokošolski učitelji za področji navedeni v točkah c. in d. v 3. členu tega
pravilnika,
• mentor zaključne naloge na študijskih programih I. ali II. stopnje (6. člen).
• študent sam za področja iz 3. člena tega pravilnika.
10.člen
Dela, ki jih predlagatelji predložijo komisiji, morajo biti rezultat samostojnega
ustvarjalnega dela študentov.
11.člen
Predlog za dodelitev priznanja mora vsebovati:
a) za uspehe na študijskem področju (3. člen, točka a.)
• ime in priimek, vpisna številka študenta,
• izpisek študentovih opravljenih obveznosti, ki ga izda referat za študentske
zadeve, iz katerega mora biti razvidno:
- da študent ni pavziral ali ponavljal letnika,
- da je v letniku, ki ga je obiskoval v preteklem študijskem letu, izpolnil vse
študijske obveznosti,
101
- povprečna ocena študenta.
• utemeljitev predlagatelja o študentovih uspehih;
b) za uspehe (dosežke) na raziskovalnem področju (3. člen, točka b.)
• ime in priimek, vpisna številka študenta,
• naslov in povzetek vsebine raziskave,
• izvod objave,
• ocena odmevnosti objave raziskave v nacionalnem in mednarodnem prostoru in
• utemeljitev predloga za priznanje (prispevek znanosti in stroki, inovativni metodološki
pristopi).
c) za uspehe (dosežke) na področju obštudiiskih dejavnosti (3. člen, točka c.)
• ime in priimek, vpisna številka študenta,
• utemeljitev predlagatelja o študentovih uspehih (dosežkih) na področju obštudijskih
dejavnosti,
• ocena odmevnosti uspehov (dosežkov) študenta v nacionalnem prostoru,
• dokazila
o
uspehih
(dosežkih)
na
področju
obštudijskih
dejavnosti.
..,r..,^;..
d) za nadpovprečno kvalitetno pisno strokovno delo (3. člen, točka d.)
• ime in priimek, vpisna številka študenta,
• utemeljitev predlagatelja o uspešno opravljeni strokovni praksi študenta in na tej osnovi
pripravljeni strokovni nalogi (prispevek k promociji: fakultete, turistične ponudbe ali
turistične destinacije)
• izvod strokovne naloge
• potrdilo in ocena delodajalca/cev, pri katerem/rih je opravljal strokovno prakso.
12.člen
Predlog za podelitev nagrad za najboljša individualna ali skupinska zaključna dela na
študijskih programih I. In II. stopnje mora vsebovati:
•
•
•
ime in priimek, vpisna številka študenta,
izvod zaključne naloge,
kratek povzetek vsebinske usmeritve zaključnega dela glede na njegovo strokovno in
znanstveno aktualnost,
• predlagateljeva utemeljitev dodelitve nagrade, pri čemer mora utemeljiti ali
predlagano delo izpolnjuje vsaj naslednje kriterije:
širino in poglobljenost teoretske podlage ter metodološka zahtevnost,
samostojnost, prodornost,
inovativnost in trajnostno naravnanost raziskave,
razčlenjevalno temeljitost,
ali delo študenta promovira ugled šole,
aplikativnost,
oblikovanje besedila in jezikovno kulturo,
uporaba relevantne domače in tuje literature.
13.člen
Študent lahko prejme v času študija po eno priznanje iz posameznih področij, navedenih
v točkah a) do d) 3. člena tega pravilnika.
Dodelitev nagrade istemu študentu za zaključno delo na študijskih programih I. stopnje ne
izključuje kasnejše dodelitve nagrade za zaključno delo na študijskih programih II. stopnje.
102
14. člen
Priznanje UP FTŠ TURISTICE se sestoji iz listine (spominske plakete), nagrada pa iz listine
(spominske plakete) in materialne nagrade, v skladu s sklepom Upravnega odbora FTŠ
Turistice.
15.člen
Nagrade in priznanja študentom šole podeli dekan UP FTŠ Turistice enkrat letno, praviloma
na dnevih UP FTŠ TURISTICE oz. podelitvi diplom.
16.člen
V referatu za študentske zadeve se vodi evidenca o podeljenih priznanjih in nagradah.
V. KONČNI DOLOČBI
17.člen
Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o nagradah in priznanjih
študentom Turistice, ki je bil sprejet 3.4.2002.
18.člen
Ta pravilnik začne veljati 8. dan po objavi na oglasni deski UP FTŠ TURISTICE.
103
UPORABNO
…bivanje,
prehrana, prevozi
NOVI IZRAZI NA FAKULTETI










Bruc je študent prvega letnika
Indeks: je dokument, s katerim izkazujete status. Veliko fakultet pa uporablja
elektronski indeks.
Študentska izkaznica: je dokument, s katerim izkazujete status.
Referat: Je delovno mesto, kjer boste prejeli vse informacije v zvezi s študijem.
Kolokvij: Je manjši preizkus znanj. Ponekod je kolokvij predpogoj za opravljanje
izpita, drugje pa lahko z kolokviji opraviš izpit.
Vaje: so na fakulteti obvezne in potekajo skozi cel semester. Na vajah se preverja
prisotnost študentov.
Izpit: je preizkus znanja. Nekateri izpiti potekajo v pisni obliki, drugi v ustni, ali
pa oboje.
Pavzirati: Pomeni biti vpisan na fakulteto , ampak brez statusa študenta, kar
pomeni, da nimaš pravic, ki jih imaš kot študent s statusom. Ne moreš delat preko
študentskega servisa, nisi upravičen do subvencioniranega bivanja, ne moreš kupiti
bonov, zdravstveno zavarovanje si moraš urediti sam.
Govorilne ure: So namenjene študentom, kjer se lahko s profesorjem pogovorite
o morebitnih težavah pri študiju.
Študentski boni: Subvencionirana študentska prehrana, ali boni, je način podpore, ki ga
daje država študentom. Z boni država subvencionira del obroka v restavracijah. Število
bonov, ki jih lahko kupiš je torej omejeno na število delovnih dni v mesecu.









Tutorstvo: je dejavnost pri kateri študentje svoje kolege usmerjajo in jim svetujejo
pri študiju.
Študentski svet: ima vsaka fakulteta, člani se volijo na začetku študijskega leta,
ki skrbijo za študentsko problematiko- ( šolnine, študijski sistemi, stanovanjski
problem, zakonodaje...)
Študentska organizacija: je organizacija, ki skrbi za izboljšanje študijskih
programov, socialni položaj študentov in ponuja izven šolske dejavnosti. V Sloveniji
imamo 3 organizacije. ( Maribor, Ljubljana in Koper)
Študentski klubi: so organizirani kot društva, kamor se lahko včlanijo osebe s
statusom študenta. Klubi organizirajo različne dogodke v kraju.
Mednarodne izmenjave: Poleg študentskih obveznosti in zabavi se lahko
odpravite v tujino, kjer boste spoznali novo kulturo, se naučili novega jezika,
spoznali nov način študija in nove prijatelje.
Študentsko delo: je najboljši način kako priti do zaslužka. Za vpis potrebujete
osebni dokument, potrdilo o študentskem statusu.
Državna štipendija: ( republiška) je namenjena socialno šibkejšim študentom.
Kadrovska štipendija: jo dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo
splošne pogoje po Zakonu o štipendiranju.
Zoisove štipendije: so namenjene nadarjenim in nadpovprečno uspešnim dijakom
in študentom.
104
BIVANJE
Študentje lahko med študijem prebivajo v študentskih in dijaških domovih in pri
zasebnih stanodajalcih. Na podlagi razpisa, ki ga vsako leto konec junija objavi
ministrstvo za šolstvo in šport oddajo študentje prošnjo za sprejem oz. podaljšanje
bivanja. Prošnja se odda v pisarno za študentske domove v Kopru, in sicer na posebnem
obrazcu, ki je na voljo v knjigarnah.
Študenti, ki prvič prosijo za bivanje morajo vlogo oddati do 10. avgusta, medtem ko
tisti, ki bivanje podaljšujejo oddajo vlogo do 20. avgusta.
Žal za vse študente ni prostora v študentskem domu, zato lahko študentje zaprosijo za
subvencijo pri zasebnikih, ki se prav tako odda v pisarni za študentske domove.
Več informacij na :
http://www.sd.upr.si
http://www.soup.si/
http://www.mojcimer.si/si/aktualno
PREHANA...ŠTUDENTSKI BONI
Študenti imajo subvencionirano prehrano. Država subvencionira del prehrane v
restavracijah. Število bonov je omejeno glede na število delovnih dni v mesecu. Študentske
bone lahko kupite:
v Kopru : študentska organizacija Univerze na Primorskem
Več informacij o študentskih bonih najdete na spletni strani: http://soup.si/sl/prehrana.
PREVOZI
-
Avtobusni prevozi
http://www.ap-ljubljana.si/
(Avtobusni prevozi Murska Sobota, vozi vsak dan)
http://www.apms.si/voznired
-
Železniška postaja Koper
(vozni red in cenik si lahko ogledat na spletni strani : www.slo-zeleznice.si)
-
Ponujeni prevozi
https://prevoz.org/
105